ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 49

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
25. februar 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/323 z dne 20. januarja 2017 o popravku Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) 2017/324 z dne 24. februarja 2017 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 231/2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, glede specifikacij za osnovni kopolimer metakrilata (E 1205) ( 1 )

4

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/325 z dne 24. februarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

6

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/326 z dne 24. februarja 2017 o dvestoenainšestdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida

30

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/327 z dne 24. februarja 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

32

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2017/328 z dne 21. februarja 2017 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja centralne banke Bank of Greece

34

 

*

Sklep Komisije (EU) 2017/329 z dne 4. novembra 2016 o ukrepu SA.39235 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi z obdavčenjem prometa od oglaševanja (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6929)  ( 1 )

36

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/323

z dne 20. januarja 2017

o popravku Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) in zlasti člena 11(15) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2251 (2) je bila sprejeta 4. oktobra 2016 in objavljena 15. decembra 2016. Določa standarde za pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, kadar kliringa za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ne izvaja centralna nasprotna stranka, ter vključuje več podrobnih zahtev, ki jih mora skupina izpolnjevati, da se ji odobri izvzetje iz predložitve kritja za transakcije znotraj skupine. Poleg teh zahtev mora skupina, kadar ima ena od dveh nasprotnih strank v skupini sedež v tretji državi, za katero ugotavljanje enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 še ni opravljeno, izmenjati gibljiva in ustrezno ločena začetna kritja za vse transakcije znotraj skupine s podrejenimi podjetji v teh tretjih državah. Da bi preprečili nesorazmerno uporabo zahtev po kritju in upoštevali podobne zahteve za obveznosti kliringa, Delegirana uredba zagotavlja poznejše izvajanje te zahteve, da se zagotovi dovolj časa za dokončanje postopka ugotavljanja enakovrednosti, pri čemer od skupin s podrejenimi podjetji s sedeži v tretjih državah ne bi zahtevali neučinkovite razporeditve virov.

(2)

V členu 37 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 manjka določba o postopnem uvajanju zahtev po gibljivem kritju za transakcije znotraj skupine na način, ki je analogen določbi iz člena 36(2) (ki se nanaša na zahteve po začetnem kritju). Zato bi bilo treba dodati dva nova odstavka členu 37, v katerem je določen časovni načrt za postopno uvajanje zahtev po gibljivem kritju. Ta odstavka bi morala biti analogna obstoječima odstavkoma 2 in 3 člena 36, tako da v primeru transakcije znotraj skupine med subjektom iz Unije in subjektom iz tretje države izmenjava gibljivega kritja ne bo potrebna do tri leta po začetku veljavnosti Uredbe, če se v zvezi z zadevno tretjo državo ne sprejme sklep o enakovrednosti. Če se sklep o enakovrednosti sprejme, bi morale zahteve veljati bodisi štiri mesece po začetku veljavnosti sklepa o enakovrednosti bodisi v skladu s splošnim časovnim razporedom, kar je pozneje.

(3)

Osnutki regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji Delegirana uredba (EU) 2016/2251, ki so jih Komisiji 8. marca 2016 predložili evropski nadzorni organi, so vključevali enako obdobje za postopno uvedbo za obe kritji, tako začetno kot gibljivo. Popravek je potreben zaradi tehnične napake v postopku sprejemanja Delegirane uredbe (EU) 2016/2251, ko je bila opuščena vključitev dveh odstavkov o postopnem uvajanju zahtev glede gibljivega kritja za transakcije znotraj skupine.

(4)

Delegirano uredbo (EU) 2016/2251 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(5)

Delegirana uredba (EU) 2016/2251 je začela veljati 4. januarja 2017. Da bi preprečili vsakršno prekinitev uporabe obdobij postopnega uvajanja za začetno in gibljivo kritje, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in se uporabljati retroaktivno –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 37 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3.   Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4 tega člena, se z odstopanjem od odstavka 1 člen 9(1) ter člena 10 in 12 uporabljajo, kot sledi:

(a)

tri leta po začetku veljavnosti te uredbe, če se v zvezi z zadevno tretjo državo ni sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 11(3) navedene uredbe;

(b)

na poznejšega izmed naslednjih datumov, če se je v zvezi z zadevno tretjo državo sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 11(3) navedene uredbe:

(i)

štiri mesece po začetku veljavnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 11(3) navedene uredbe v zvezi z zadevno tretjo državo;

(ii)

datum, določen v skladu z odstavkom 1.

4.   Odstopanje, določeno vz odstavka 3 se uporablja samo, kadar nasprotne stranke v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

ena nasprotna stranka ima sedež v tretji državi, druga nasprotna stranka pa v Uniji;

(b)

nasprotna stranka s sedežem v tretji državi je finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka;

(c)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je:

(i)

finančna nasprotna stranka, nefinančna nasprotna stranka, finančni holding, finančna institucija ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja, nasprotna stranka iz tretje države iz točke (a) pa je finančna nasprotna stranka;

(ii)

finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka, nasprotna stranka iz tretje države iz točke (a) pa je nefinančna nasprotna stranka;

(d)

obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)

za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(f)

izpolnjeni so pogoji iz poglavja III.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. januarja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2251 z dne 4. oktobra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (UL L 340, 15.12.2016, str. 9).


25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/4


UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/324

z dne 24. februarja 2017

o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 231/2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, glede specifikacij za osnovni kopolimer metakrilata (E 1205)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 14 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2) ter zlasti člena 7(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (3) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(2)

Navedene specifikacije se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(3)

Dne 21. novembra 2014 je bil vložen zahtevek za spremembo specifikacij za aditiv za živila osnovni kopolimer metakrilata (E 1205). Zahtevek je bil državam članicam dan na voljo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Predlagatelj je zahteval, da se spremeni opredelitev aditiva za živila v zvezi s kratkim opisom proizvodnega postopka, ker se je proizvodni postopek moderniziral. Po temeljitem pregledu velikosti delcev v trenutni specifikaciji je predlagatelj zahteval spremembo velikosti prašnih delcev.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je sprejela mnenje o varnosti predlagane spremembe specifikacij za osnovni kopolimer metakrilata (E 1205) kot aditiva za živila (4). Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil predlagatelj, in ob upoštevanju prvotne ocene snovi leta 2010 (5) je Agencija ugotovila, da predlagane spremembe specifikacij aditiva za živila osnovni kopolimer metakrilata (E 1205) ne predstavljajo tveganja za varnost.

(6)

Uredbo (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EU) št. 231/2012 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. februarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2)  UL L 354, 31.12.2008, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 231/2012 z dne 9. marca 2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 83, 22.3.2012, str. 1).

(4)  EFSA Journal 2016; 14(5):4490, str. 13.

(5)  EFSA Journal 2010; 8(2):1513, str. 23.


PRILOGA

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 231/2012 se vnosi za aditiv za živila „E 1205 OSNOVNI KOPOLIMER METAKRILATA“ spremenijo:

1.

vnos za „Opredelitev“ se nadomesti z naslednjim:

Opredelitev

Osnovni kopolimer metakrilata se proizvaja s toplotno nadzorovano polimerizacijo monomerov metilnega metakrilata, butilnega metakrilata in dimetilaminoetilnega metakrilata, raztopljenega v propan-2-olu, z uporabo prostega radikala kot donorja, ki sproži reakcijo. Kot sredstvo za modificiranje verige se uporablja alkilni merkaptan. Polimerna raztopina se ekstrudira in granulira pod vakuumom, da se odstranijo ostale hlapne sestavine. Nastala zrnca se tržijo kot taka ali pa se še drugič zmeljejo (mikronizacija).“

2.

vnos za velikost delcev se nadomesti z naslednjim:

„Velikost prašnih delcev (pri uporabi tvori film)

< 50 μm najmanj 95 %

< 20 μm najmanj 50 %

< 3 μm ne več kot 10 %“


25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/6


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/325

z dne 24. februarja 2017

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (EU) št. 1105/2010 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“).

(2)

Uvedeni ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem s stopnjo preostale dajatve v višini 9,8 %, za družbe, ki so jim bile naložene protidampinške dajatve, pa so bile uvedene individualne stopnje dajatve, ki so segale od 5,1 % do 9,8 %. Za dve družbi je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajali dampinga.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je 31. avgusta 2015 vložil CIRFS („Mednarodni odbor za umetno svilo in sintetična vlakna“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala in/ali ponovila.

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in je 28. novembra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4.   Preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov

4.1   Ustrezni obdobji, zajeti v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov

(7)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

4.2   Strani, ki jih zadevata preiskava in vzorčenje

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v rokih iz obvestila o začetku pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nobena zainteresirana stran ni zahtevala zaslišanja pred Komisijo.

(10)

Zaradi očitno velikega števila kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov v Uniji je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala reprezentativni vzorec, so bili kitajski proizvajalci izvozniki in nepovezani uvozniki pozvani, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(12)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik.

(13)

V fazi objave obvestila o začetku so bili stiki vzpostavljeni s skupaj šestimi znanimi nepovezanimi uvozniki. Odgovorilo je 15 nepovezanih uvoznikov. Zaradi velikega števila sodelujočih uvoznikov je Komisija uporabila vzorčenje. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega uvoza, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Izbrani vzorec so prvotno sestavljale tri družbe ter je predstavljal 29 % ocenjenega obsega uvoza iz LRK v Unijo in 85 % obsega uvoza, ki ga je sporočilo 15 nepovezanih uvoznikov, ki se je odzvalo na obvestilo o začetku. Izpolnjen vprašalnik je poslal samo en nepovezani uvoznik.

(14)

V fazi objave obvestila o začetku so bili stiki vzpostavljeni s skupaj desetimi znanimi uporabniki. Odgovorili so štirje. Za uporabnike vzorčenje ni bilo predvideno, ampak se je Komisija odločila, da bo preiskala vse.

(15)

S Komisijo je sodelovalo pet proizvajalcev Unije, ki so v OPP predstavljali približno 97 % proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra v Uniji. Glede na to majhno število se je Komisija odločila, da ne bo uporabila vzorčenja.

4.3   Vprašalniki in preverjanje

(16)

Vprašalniki so bili poslani petim sodelujočim proizvajalcem Unije in enemu proizvajalcu v morebitni primerljivi državi, ki je pristal na sodelovanje.

(17)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Brilen Tech S. A., Španija,

Sioen Industries NV, Belgija,

DuraFiber Technologies (DFT) SAS, Francija,

DuraFiber Technologies (DFT) GmbH, Nemčija,

PHP Fibers GmbH, Nemčija;

(b)

proizvajalec iz primerljive države:

DuraFiber Technologies, Združene države Amerike („ZDA“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(18)

Zadevni izdelek je preja visoke trdnosti iz poliestra (razen sukanca za šivanje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“ ali „PVT“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5402 20 00.

2.   Podobni izdelek

(19)

Preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da imajo zadevni izdelek, preja visoke trdnosti iz poliestra, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, ter preja visoke trdnosti iz poliestra, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi (ZDA), enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(20)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

1.   Sodelovanje iz LRK

(21)

V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK je splošna analiza, vključno z izračunom dampinga, temeljila na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga ocenjena na podlagi zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinski statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in kitajski podatki o izvozu), odgovor proizvajalca iz primerljive države in druge javno dostopne informacije (5).

(22)

Nesodelovanje je vplivalo na primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno različnih vrst izdelka. V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je zdelo primerno določiti normalno vrednost in izvozno ceno na svetovni ravni.

(23)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena enaka metodologija kot za določitev dampinga v prvotni preiskavi, kadar je bilo ugotovljeno, da se okoliščine niso spremenile.

2.   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(a)   Primerljiva država

(24)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi cen v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(25)

V prvotni preiskavi je bil Tajvan uporabljen kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerljivo državo uporabiti Tajvan, in jih pozvala k predložitvi pripomb. V obvestilu o začetku je bilo dodano tudi, da so lahko glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, drugi dobavitelji Unije s tržnim gospodarstvom med drugim v ZDA in Republiki Koreji.

(26)

Ena zainteresirana stran je podprla izbiro Tajvana kot primerljive države, ker so oprema in proizvodni postopki podobni tistim, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci. Vendar ni v sodelovanje v preiskavi privolil noben proizvajalec iz Tajvana.

(27)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov o uvozu in informacij iz zahtevka za pregled poleg Tajvana kot morebitne primerljive države proučila več drugih držav, kot so Republika Koreja, Indija, Japonska in ZDA (6). Zahteve za sodelovanje so bile poslane vsem znanim proizvajalcem in združenjem v teh državah. V sodelovanje je privolil samo en proizvajalec v ZDA (Dura Fibres).

(28)

Komisija je ugotovila, da imajo ZDA precej visoko (8,8 %) konvencionalno carinsko stopnjo za uvoz PVT iz tretjih držav, nimajo pa protidampinških dajatev. Družba Dura Fibres, ki je edina proizvajalka zadevnega izdelka v ZDA in je imela v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 30-odstotni tržni delež, se sooča z močno konkurenco iz držav izvoznic (7).

(29)

Komisija je glede na navedeno in ob neobstoju nadaljnjih pripomb sklenila, da so ZDA ustrezna primerljiva država na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(b)   Normalna vrednost

(30)

Kot podlaga za določitev normalne vrednosti so bile uporabljene informacije, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(31)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v ZDA neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(32)

Komisija je tudi proučila, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot povprečna cena domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(c)   Izvozna cena

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 zgoraj, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali v preiskavi. Izvozna cena je torej temeljila na najboljših razpoložljivih informacijah v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(34)

Cena CIF na meji Unije je bila določena na podlagi statističnih podatkov, ki so na voljo pri Eurostatu. Obseg uvoza od kitajskih proizvajalcev, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga (približno 40 % kitajskega uvoza), se ni upošteval za določitev izvozne cene.

(35)

Ena zainteresirana stran je trdila, da obseg uvoza kitajskih proizvajalcev, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga, ne bi smel biti izključen iz izračuna dampinga, ker osnovna uredba ne vsebuje določbe v zvezi s tem. Vendar pa je praksa Komisije (8), da v skladu z razlago Protidampinškega sporazuma, ki jo je zagotovil Organ za reševanje sporov pri STO v zadevi o govedini in rižu (9), iz pregleda izključi družbe, v zvezi s katerimi je bila v prvotni preiskavi ugotovljena stopnja dampinga de minimis. Zahteva se zato zavrne.

(d)   Primerjava

(36)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(37)

V zvezi z domačimi cenami proizvajalca iz primerljive države so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, stroške pakiranja ([2 %–4 %] vrednosti na računu) in provizije [0,5 %–1,5 %]. Kar zadeva izvozne cene, je bila vrednost franko tovarna določena tako, da se je od cene CIF na meji Unije odštel delež za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in druge popravke, kot so bili ocenjeni v zahtevku za pregled (12,98 %). V zvezi s popravki za izvozno prodajo je ena zainteresirana stran grajala uporabo člena 18 osnovne uredbe in predlagala, naj se namesto ocene, ki jo je vseboval zahtevek za pregled, uporabijo popravki proizvajalca iz primerljive države. Vendar se ta predlagana metoda ne zdi ustrezna, ker se popravki, ki jih je sporočil proizvajalec iz primerljive države, nanašajo na domačo prodajo v ZDA in niso relevantni za oceno popravkov izvoza iz LRK v Unijo. Ker torej ni drugih zanesljivih informacij, se Komisija opira na oceno za popravke izvoza iz zahtevka.

(e)   Stopnja dampinga

(38)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene franko meja Unije pred plačilom dajatve, znašala 54,4 %.

(39)

Ne glede na bistveno razliko med stopnjo dampinga, ugotovljeno v prvotni preiskavi, in stopnjo dampinga, ki izhaja iz te analize, nič ne kaže, da bi se izvozna politika kitajskih proizvajalcev spremenila. Nasprotno, verjetno je razlog za razliko predvsem nezmožnost (zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov), da bi se opravila podrobna analiza po vrstah izdelka.

(f)   Sklep o dampingu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(40)

Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadevni izdelek v Unijo še naprej izvažali po dampinških cenah.

3.   Dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(41)

Komisija je nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping nadaljeval. Pri tem je proučila kitajsko proizvodno in prosto zmogljivost, obnašanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na domačem trgu Kitajske in privlačnost trga Unije.

(a)   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(42)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je prosto zmogljivost na Kitajskem težko določiti. Da bi Komisija zbrala čim več informacij, je za informacije zaprosila dve kitajski združenji izvoznikov (kitajsko zbornico za mednarodno trgovino, „CCOIC“, in kitajsko trgovinsko zbornico za uvoz in izvoz tekstila, „CCCT“), katerih člani predstavljajo več kot polovico ocenjene kitajske proizvodne zmogljivosti. Ti združenji sta poslali podroben odgovor, ki pa ga zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče preveriti. V naslednjih odstavkih so predstavljene zagotovljene informacije, ki so primerjane z drugimi razpoložljivimi informacijami (iz zahtevka za pregled in drugih razpoložljivih virov (10)).

(43)

Po navedbah CCOIC-CCCT se je prosta zmogljivost na Kitajskem v obdobju 2012–OPP le nekoliko povečala, in sicer bi bilo mogoče oceniti, da se je z začetne ravni 150 000–250 000 metričnih ton (MT) v letu 2012 povečala na 200 000–300 000 MT v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Službe Komisije so podroben izračun proste zmogljivosti opravile tudi na podlagi drugih razpoložljivih informacij. Glavni elementi tega izračuna so (i) nameščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev; (ii) domače povpraševanje; (iii) izvoz v druge države.

(45)

V zvezi s kitajsko domačo potrošnjo se zdi, da se vse zainteresirane strani strinjajo s podatki, ki jih vsebuje zahtevek. Ti podatki za obravnavano obdobje predvidevajo porast domačega povpraševanja na Kitajskem (za 20 % s približno 900 000 MT v letu 2012 na približno 1 150 000 MT v letu 2015).

(46)

Komisija je v zvezi s podatki o kitajskem izvozu proučila statistične podatke o kitajskem izvozu, ki za obdobje 2012–OPP kažejo 47-odstotno rast.

(47)

Nazadnje, kar zadeva oceno kitajske proizvodne zmogljivosti, se je glede na zahtevek pritožnika, ki se sklicuje na mednarodno priznano študijo panoge (11), kitajska zmogljivost povečala z več kot 1 600 000 MT v letu 2012 na približno 2 400 000 MT v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 1

(v 1 000 MT)

2012

2013

2014

OPP

Kitajska zmogljivost (12)

1 633

1 828

2 126

2 370  (13)

Domače povpraševanje (12)

896

985

1 057

1 158  (13)

Izvoz (14)

255

294

362

376

Izkoriščenost zmogljivosti (%)

71

70

67

65

Prosta zmogljivost

482

549

707

836

(48)

Na podlagi tega izračuna je bila prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na več kot 800 000 MT, kar znaša približno sedemkrat toliko kot celotni razpoložljivi trg EU (15) in skoraj devetkrat toliko kot obseg proizvodnje proizvajalcev EU (ocenjen na 92 461 MT).

(49)

Skratka, obstajajo razlogi za domnevo, da je ocena zmogljivosti, ki sta jo predlagali CCOIC in CCCT, preveč konservativna. Zlasti bi te študije, če se primerjajo z ocenami domačega povpraševanja in izvoza na Kitajskem, privedle do več kot 90-odstotne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za leti 2012 in 2013, kar kaže na to, da je bila proizvodna zmogljivost za navedeni leti močno podcenjena. Vsekakor bi tudi ob sprejetju tega izračuna obstoječa prosta zmogljivost kitajskih proizvajalcev še vedno znašala 200 000–300 000 MT, kar je enako ali več od celotne velikosti evropskega trga (približno 217 000 MT, pri čemer 98 000 MT izdelkov že pride iz Kitajske).

(50)

Kar zadeva izračun zmogljivosti, ki sta ga predlagali CCOIC in CCCT, sta ti združenji izpodbijali sklep, da je njuna ocena zmogljivosti preveč konservativna. Po njunem mnenju bi bilo treba zaradi neobstoja preverjenih podatkov njuno oceno in neodvisno študijo šteti za „enako nezanesljivi“. Vendar pa se ocena, ki sta jo predložili CCOIC in CCCT, ni zdela precenjena samo glede na podatke, ki jih je vsebovala neodvisna študija, ampak tudi glede na znane ali nesporne podatke, kot sta domača kitajska potrošnja in kitajski izvoz. Kitajski združenji sta na primer kitajsko dejansko proizvodnjo v letu 2012 ocenili na 1 000 000 MT. Vendar je za navedeno leto vsota kitajske domače potrošnje (podatek, ki ga združenji ne izpodbijata) in izvoza (kot je pridobljen iz kitajske podatkovne zbirke o izvozu) znašala 1 151 000 MT, tj. 15,1 % več od ocenjene proizvodnje. V tem primeru se torej podatki, ki sta jih predložili združenji, zdijo preveč konservativni, ker navedeni podatki o proizvodnji ne omogočajo potrditve izračunane potrošnje.

(51)

Poleg tega je neodvisno študijo predložila svetovalna družba s tridesetimi leti izkušenj na tem področju, ki svojim naročnikom zagotavlja strokovne napovedi in ocene na trgu vlaken, medtem ko podatki, ki sta jih zbrali kitajski združenji, obsegajo samo približno polovico proizvajalcev na Kitajskem. Ob upoštevanju vira podatkov in njihove zanesljivosti (tudi v primerjavi s tem, kar je navedeno v neodvisni študiji (16)), torej ni treba spremeniti sklepa, v skladu s katerim je izračun proste zmogljivosti, ki sta ga predložili kitajski združenji, preveč konservativen. Vseeno pa je treba navesti, da se sklep o prosti zmogljivosti ne bi spremenil, tudi če bi sprejeli predlagani izračun, kot je opisan v naslednjem odstavku.

(52)

Na podlagi zgoraj predstavljenih izračunov se torej zdi nesporno, da je kitajska prosta zmogljivost ogromna in sega (odvisno od ocen) od 92–138 % do približno 385 % velikosti trga Unije. Če kitajsko prosto zmogljivost primerjamo z delom trga Unije, ki se še ne oskrbuje s kitajskimi izdelki, sega od približno 168–252 % do približno 700 %. Nazadnje, kitajska prosta zmogljivost predstavlja od 216–324 % do 904 % proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(53)

Komisija je zato sklenila, da imajo kitajski proizvajalci ogromno prosto zmogljivost, če se primerja z velikostjo evropskega trga.

(b)   Privlačnost trga Unije

(54)

Kitajska izvaža velike količine zadevnega izdelka v tretje države, ki niso Unija, zlasti v ZDA, Republiko Korejo, Brazilijo, Indijo in Turčijo. Primerjava na ravni povprečne cene za kg je pokazala, da je povprečna cena na glavnih izvoznih trgih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala toliko kot povprečna prodajna cena za Unijo ali manj. Na trgu ZDA (ki je po obsegu izvoza za EU) je povprečna cena malo pod evropsko (1,85 USD/kg v primerjavi z 1,89 USD/kg), medtem ko je na korejskem trgu (tretji izvozni trg za zadevni izdelek za EU in ZDA) povprečna cena bistveno nižja (1,58 USD/kg, tj. za približno 16 % nižja od cen EU). V zvezi s temi ugotovitvami je ena zainteresirana stran trdila, da obstajajo trije pomembni izvozni trgi za kitajsko blago, na katerih so povprečne cene višje od cen za trg Unije, in sicer Kanada (1,90 USD/kg), Indonezija (2,07 USD/kg) in Brazilija (1,95 USD/kg). Kar zadeva to trditev, je treba najprej navesti, da je razlika v cenah razmeroma majhna (od + 0,5 % do + 9,4 %), poleg tega pa je obseg izvoza na navedene trge precej omejen v primerjavi z izvozom v Evropo. Medtem ko je trg Unije v OPP absorbiral 30,3 % kitajskega izvoza, ga je Kanada samo 3,1 %, Brazilija pa 5,1 %. Poleg tega Indonezija, ki je država z največjo razliko v cenah (+ 9,4 %), obsega samo 2 % kitajskega izvoza, zato so sklepi, ki jih je mogoče izpeljati iz njenih cen, omejeni. Zainteresirana stran tudi ne navaja štirih drugih izvoznih trgov s podobnim obsegom uvoza, tj. Indije (5,6 %), Turčije (4,3 %), Tajvana (2,4 %) in Južne Afrike (2,3 %). V vseh teh državah so bile povprečne cene pod cenami, ki so bile v OPP sporočene v Uniji, in sicer za od 4 % do več kot 12 %. Zato predloženi dokazi niso zadostovali za spremembo sklepa o privlačnosti trga Unije v smislu cen.

(55)

Čeprav te primerjave zaradi pomanjkanja informacij o naboru vrst izdelka ni mogoče šteti za dokončne, se zdi, da raven cen na glavnem izvoznem trgu kaže, da bi lahko bil obstoj dampinških praks strukturiran in običajen tudi na drugih glavnih ciljnih trgih kitajskega blaga.

(56)

Vendar glavni dokaz verjetnosti nadaljevanja dampinga izhaja iz proučitve kitajskega obsega izvoza v EU. Iz gibanja izvoza v obdobju 2012–OPP je namreč razvidno, da se je izvoz kitajskih proizvajalcev povečal za 47 %. To velja tudi, če se iz analize izključi prodaja dveh izvoznikov, za katera je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da nista izvajala dampinga, in za katera torej sedanji protidampinški ukrepi ne veljajo. Izvoz preostalih družb se je namreč v istem obdobju gibal podobno (+ 48 %). Ko je Komisija to stopnjo rasti primerjala z bolj omejeno stopnjo rasti domačega povpraševanja v istem obdobju (+ 20 %) in mnogo hitrejšo stopnjo rasti nameščene zmogljivosti na Kitajskem (+ 54 % po podatkih združenj izvoznikov in + 69 % po podatkih pritožnika), je postalo jasno, da se morajo kitajske družbe zanašati na agresivne strategije oblikovanja cen na svojem izvoznem trgu, da bi dosegle sprejemljivo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

(57)

V zvezi s temi podatki o izvozu je ena zainteresirana stran trdila, da se delež kitajskega izvoza, namenjenega na trg Unije, zmanjšuje. Delež kitajskega izvoza, namenjenega v Unijo, se je namreč v obdobju 2012–OPP zmanjšal s približno 35 % na 30 %. V zvezi s to trditvijo je treba najprej navesti, da je EU še naprej glavni izvozni trg za kitajske izvoznike. Poleg tega je to majhno zmanjšanje v glavnem posledica uspešnosti kitajskih izvoznikov na drugih trgih, za katero se zdi, da je bila dosežena tudi z agresivnimi politikami oblikovanja cen na navedenih trgih. V istem obdobju 2012–OPP se je na primer kitajski izvoz v Republiko Korejo (trg, na katerem so kitajske cene za približno 16 % nižje od cen v EU v OPP, kot je navedeno zgoraj) povečal za približno 72 %. Po drugi strani se je uspešnost kitajskega izvoza na indonezijskem trgu, ki je bil zgoraj naveden kot primer poštenega oblikovanja cen (+ 9,4 % nad povprečno ceno Unije), poslabšala, saj se je obseg zmanjšal za približno 16 %. Na podlagi te analize je torej potrjen sklep, da se morajo kitajske družbe na svojem izvoznem trgu zanašati na agresivne strategije oblikovanja cen.

(58)

Poleg tega je v zvezi z napovedmi za prihodnost v neodvisni panožni študiji predvideno, da bo povpraševanje po umetnih vlaknih (širša kategorija izdelka, ki vključuje tudi zadevni izdelek) na Kitajskem ostalo nespremenjeno najmanj do leta 2018 (17). Tudi iz druge študije je razvidno, da so kitajske zaloge zaradi padca cen surovin polne (18). Zaradi tega je industrija, ki je nižje v prodajni verigi, svojo dobavo preje visoke trdnosti zmanjšala na najmanjšo potrebno, da bi se izognila tveganjem zaradi nihanja cen.

(59)

Zato je verjetno, da bi ob prenehanju veljavnosti ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki še naprej izvajali agresivne prakse oblikovanja cen, da bi za svojo veliko presežno zmogljivost osvojili dodaten tržni delež v Evropi.

4.   Sklep o dampingu in verjetnosti nadaljevanja dampinga

(60)

Preiskava, ki je temeljila na najboljših razpoložljivih dejstvih, je pokazala, da so kitajski proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajali damping. Ugotovljeno je bilo, da ima Kitajska ogromno prosto zmogljivost (v primerjavi z velikostjo trga Unije). Poleg tega morajo kitajski proizvajalci izvozniki zaradi počasne rasti kitajskega domačega trga na trg Unije še naprej izvažati velike količine zadevnega izdelka, da bi dosegli sprejemljivo raven prodaje.

(61)

V teh okoliščinah se sklene, da je v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov zelo verjetno, da se bodo dampinške prakse, ki jih ukrepi niso ustavili, na trgu EU nadaljevale.

D.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(62)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo šest proizvajalcev Unije, ki predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Nobeden od njih ni nasprotoval začetku tega pregleda.

2.   Potrošnja Unije

(63)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov o uvozu, dejanske prodaje sodelujočih proizvajalcev Unije na trgu Unije in ocenjene prodaje nesodelujočih proizvajalcev Unije. Opredelitev potrošnje je povezana s prodajo na prostem trgu, v katero je vključena prodaja povezanim strankam in izključena lastna uporaba. Lastna uporaba, tj. notranji prenosi podobnega izdelka med integriranimi proizvajalci Unije za nadaljnjo predelavo, ni vključena v podatek o potrošnji Unije, ker ti notranji prenosi niso v konkurenci s prodajo od neodvisnih dobaviteljev na prostem trgu. Prodaja povezanim družbam je bila vključena v podatek o potrošnji Unije, saj so po podatkih, zbranih med preiskavo, navedene povezane družbe lahko zadevni izdelek prosto kupovale od drugih virov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije povezanim strankam ustrezajo povprečnim prodajnim cenam nepovezanim strankam.

(64)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg (v tonah)

196 478

209 076

222 306

217 171

Indeks

100

106

113

111

Vir: Izpolnjeni vprašalniki in podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(65)

Potrošnja Unije se je povečala za 11 %, in sicer s 196 478 ton v letu 2012 na 217 171 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Potrošnja je bila večino obravnavanega obdobja večja od potrošnje v obdobju prvotne preiskave (od julija 2008 do junija 2009), ki je znašala 205 912 ton.

(66)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morale službe Komisije v določitev potrošnje vključiti prodajo za lastno uporabo in da bi bil v takem primeru kitajski tržni delež stabilen. Navaja, da so službe Komisije napačno razlikovale med tremi trgi, tj. prodajo nepovezanim družbam, prodajo povezanim družbam, namenjeno prodaji na prostem trgu, in prodajo povezanim družbam, namenjeno uporabi za lastne potrebe, medtem ko bi morale biti vse te prodaje domnevno vključene v določitev potrošnje Unije.

(67)

Prvič, poudariti je treba, da službe Komisije niso razlikovale med tremi različnimi trgi. Uporaba za lastne potrebe povezanih družb je bila izključena, ker se ti izdelki ne dajo v prosti promet na trgu EU in torej ne konkurirajo uvozu. Ta prodaja vključuje zgolj prenos izdelkov povezanim subjektom zaradi njihove vključitve v proizvodni proces drugih izdelkov, ki niso zajeti s preiskavo. Navedene uporabe za lastne potrebe torej ni mogoče šteti za del potrošnje zadevnega izdelka v Uniji.

(68)

Drugič, če bi se prodaja za lastno uporabo prištela potrošnji Unije, razvoj kitajskega tržnega deleža nikakor ne bi bil stabilen. Nasprotno, gibanje ostaja večinoma enako, kot je prikazano v preglednici 3 spodaj.

3.   Uvoz iz zadevne države, za katerega veljajo ukrepi

(a)   Obseg in tržni delež

(69)

Opozoriti je treba, da je bil v prvotni preiskavi obseg uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni bil dampinški, izključen iz analize gibanja uvoza iz LRK na trg Unije in vpliva na industrijo Unije.

(70)

Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz Kitajske sta bila določena na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) ter sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg in tržni delež uvoza, za katerega veljajo ukrepi

Država

 

2012

2013

2014

OPP

Kitajska

Obseg (v tonah)

44 484

48 339

60 078

57 465

Indeks

100

109

135

129

Tržni delež (%)

22,6

23,1

27

26,5

Tržni delež v zvezi s potrošnjo skupaj z uporabo za lastne potrebe (%)

21,3

21,8

25,5

24,9

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(71)

Medtem ko je imel kitajski dampinški uvoz v obdobju prvotne preiskave 18,8-odstotni tržni delež in je znašal 38 404 tone, se je v obravnavanem obdobju v tem pregledu znatno povečal. Dampinški uvoz iz Kitajske se je namreč v obravnavanem obdobju povečal s 44 484 na 57 465 ton in je imel v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 26,5-odstotni tržni delež.

(b)   Cene uvoza iz zadevne države, za katerega veljajo ukrepi, in nelojalno nižanje prodajnih cen

(72)

Cene uvoza so bile določene na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in so se v obravnavanem obdobju znižale za povprečno 12 %.

Preglednica 4

Cene uvoza, za katerega veljajo ukrepi

Država

 

2012

2013

2014

OPP

Kitajska

Povprečna cena (EUR/kg)

1,79

1,63

1,54

1,57

Indeks

100

91

86

88

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(73)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev in s tem pomanjkanja podatkov o izvozni ceni, povezani z vrsto izdelka, Komisija ni mogla podrobno primerjati cen po vrstah izdelka. Zato so bili izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen opravljeni na podlagi primerjave med povprečnimi cenami kitajskega izvoza, za katerega veljajo ukrepi, in povprečnimi cenami industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Po prilagoditvi za konvencionalno carinsko stopnjo v višini 4 % je bila določena 22,7-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena podobna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, in sicer 24,1-odstotna. Vendar je ta stopnja temeljila na primerjavi primerljivih vrst izdelka, saj so v navedeni zadevi kitajski izvozniki sodelovali.

(74)

Komisija je zato sklenila, da izvozniki iz LRK dosledno nelojalno znižujejo cene proizvajalcev EU.

(75)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi moral biti nedampinški uvoz vključen v izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(76)

Vendar Komisija meni, da v skladu z razlago Protidampinškega sporazuma, ki jo je zagotovil Organ za reševanje sporov pri STO v zadevi o govedini in rižu (19), taka vključitev ni upravičena, kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 35 zgoraj.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

(77)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe učinek dampinškega uvoza na industrijo Unije proučila na podlagi ocene vseh ustreznih gospodarskih kazalnikov za oceno položaja industrije Unije od leta 2012 do konca OPP.

(78)

Pri tem je razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki za obravnavano obdobje so bili opredeljeni, analizirani in proučeni na podlagi podatkov, predloženih za industrijo Unije. Mikroekonomski kazalniki so bili opredeljeni na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni sodelujočih proizvajalcev Unije. Zaradi težav z uskladitvijo v zvezi s podatki hčerinske družbe skupine DuraFiber po njeni reorganizaciji (DuraFiber Technologies (DFT) GmbH, Nemčija) so bili njeni predloženi podatki in izpolnjeni vprašalnik izključeni iz določitve mikroekonomskih kazalnikov.

(79)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so se zaradi izključitve družbe DuraFiber' Nemčija, kazalniki škode morebiti temeljito spremenili.

(80)

Najprej je treba opozoriti, da je izključitev delno preverjenih podatkov družbe DuraFiber, Nemčija, vplivala samo na določitev mikroekonomskih kazalnikov. Na analizo makrokazalnikov torej ni vplivala. Poleg tega so ti mikrokazalniki temeljili na podatkih preostalih štirih proizvajalcev Unije, ki so obsegali približno 80 % proizvodnje Unije. Določeni kazalniki torej ostajajo reprezentativni za industrijo Unije. Nazadnje, delno preverjeni podatki, ki jih je zagotovila družba DuraFiber, Nemčija, so na splošno sledili gibanju mikroekonomskih kazalnikov štirih proizvajalcev Unije, katerih podatki so bili upoštevani.

(81)

Glede na oba zgornja preudarka se sklene, da se zaradi izključitve družbe DuraFiber, Nemčija, iz analize mikrokazalnikov gibanja kazalnikov škode niso spremenila, zato so ustrezni sklepi reprezentativni za celotno industrijo.

(82)

V naslednjih oddelkih so makroekonomski kazalniki: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in stroški dela.

Makroekonomski kazalniki

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(83)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg proizvodnje (v tonah)

92 753

91 985

93 990

92 461

Obseg proizvodnje (Indeks)

100

99

101

100

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

109 398

108 869

108 690

110 285

Proizvodna zmogljivost (Indeks)

100

100

99

101

Izkoriščenost zmogljivosti (%)

85

84

86

84

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(84)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so v obravnavanem obdobju ostale stabilne.

(b)   Obseg prodaje in tržni delež

(85)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v Uniji v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

67 527

69 407

68 007

65 733

Obseg prodaje v Uniji (Indeks)

100

103

101

97

Tržni delež (%)

34,4

33,2

30,6

30,3

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6) in izpolnjeni vprašalniki.

(86)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %, njen tržni delež pa za 4,1 odstotne točke, tj. s 34,4 % na 30,3 %.

(c)   Rast

(87)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 3 %.

(d)   Zaposlenost in produktivnost

(88)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

2012

2013

2014

OPP

Število zaposlenih

941

875

902

911

Število zaposlenih (Indeks)

100

93

96

97

Produktivnost (enota/zaposlenega)

98,6

105,2

104,2

101,5

Produktivnost (enota/zaposlenega) (Indeks)

100

107

106

103

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(89)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %. Hkrati se je produktivnost povečala za 3 %, kot je prikazano v preglednici 7 v uvodni izjavi 88.

(e)   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(90)

Stopnja dampinga, ugotovljena za Kitajsko v prvotni preiskavi, je bila precej nad stopnjo de minimis. Preiskava je pokazala, da se je uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra iz Kitajske na trg Unije nadaljeval po dampinških cenah. Stopnja dampinga, ugotovljena v tem obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila prav tako precej nad stopnjo de minimis (glej uvodno izjavo 38). To je sovpadalo s povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Kitajske po vse nižjih cenah, zaradi česar se je njegov tržni delež v obravnavanem obdobju povečal. Posledično sta se tržni delež in obseg prodaje industrije Unije v istem obdobju zmanjšala. Vendar pa je industriji Unije uspelo zmanjšati svoje izgube.

Mikroekonomski kazalniki

(f)   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(91)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (EUR/kg)

2,39

2,31

2,23

2,17

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (Indeks)

100

97

93

91

Proizvodni stroški na enoto (EUR/kg)

2,50

2,43

2,26

2,19

Proizvodni stroški na enoto (Indeks)

100

97

90

87

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(92)

Prodajna cena na enoto industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je znižala za 9 %. To je mogoče delno pojasniti s 13-odstotnim znižanjem proizvodnih stroškov na enoto. Vendar so se cene znižale manj kot stroški, kar pojasnjuje pozitivni učinek v dobičkonosnosti industrije Unije, kot je prikazano v uvodni izjavi 98 spodaj.

(g)   Stroški dela

(93)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

39 273

41 674

39 711

39 850

Povprečni stroški dela na zaposlenega (Indeks)

100

106

101

101

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(94)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali stabilni. To bi bilo mogoče pojasniti predvsem z okrepljenimi prizadevanji industrije Unije za nadzorovanje proizvodnih stroškov in s tem za ohranjanje konkurenčnosti.

(h)   Zaloge

(95)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

2012

2013

2014

OPP

Končne zaloge (v tonah)

8 050

6 872

8 244

8 387

Končne zaloge (Indeks)

100

85

102

104

Končne zaloge kot delež proizvodnje (%)

8,7

7,5

8,8

9,1

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(96)

V obravnavanem obdobju so se zaloge industrije Unije povečale za skupno 4 %. Velik del proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra sestavljajo standardni izdelki. Industrija Unije mora torej ohranjati določeno raven zalog, da se lahko hitro odzove na povpraševanje svojih strank. Končne zaloge kot delež proizvodnje so ostale razmeroma stabilne in so se gibale podobno kot proizvodnja industrije Unije.

(i)   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(97)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

OPP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

– 4,7

– 5,3

– 1,4

– 1,1

Denarni tok (v EUR)

– 2 993 463

– 4 156 375

– 4 895 147

– 2 111 763

Denarni tok Indeks

– 100

– 139

– 164

– 71

Naložbe (v EUR)

2 313 235

1 284 905

3 511 528

12 801 375

Naložbe Indeks

100

56

152

553

Donosnost naložb (%)

– 4,3

– 4,2

– 2,0

– 1,4

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(98)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost je bila še vedno negativna, čeprav se je v obravnavanem obdobju izboljšala z – 4,7 % na – 1,1 %. Še vedno pa je nižja od ciljnega dobička v višini 3 %, določenega v prvotni preiskavi.

(99)

Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti, v obravnavanem obdobju pa je bil negativen. Čeprav je bilo pri kazalniku zabeleženo bistveno izboljšanje, in sicer za 29 %, je še vedno negativen. To vzbuja pomisleke glede zmožnosti industrije Unije, da sama izvaja potrebno financiranje svojih dejavnosti.

(100)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju bistveno povečale, predvsem zaradi izpolnjevanja potreb po vzdrževanju, z majhnim delom za posodobitve, kar je povzročilo majhen učinek na širitev zmogljivosti.

(101)

Donosnost naložb je neto dobiček kot delež bruto knjigovodske vrednosti naložb. Ta kazalnik se je v obravnavanem obdobju zaradi povečanja dobičkonosnosti in stagnacije naložb v obravnavanem obdobju zvišal z – 4,3 % na – 1,4 %.

(102)

Zaradi negativne dobičkonosnosti in negativnega denarnega toka je zmožnost industrije za zbiranje kapitala ostala zelo omejena.

(j)   Sklep o škodi

(103)

V obravnavanem obdobju je bilo gibanje večine pomembnih kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije negativno. Njen tržni delež se je zmanjšal za 4,1 odstotne točke, tj. s 34,4 % na 30,3 %, obseg prodaje in prodajna cena na enoto v EU pa sta se zmanjšala za 3 % oziroma 9 %. Hkrati se je zaposlenost zmanjšala za 3 %, obseg izvoza nepovezanim družbam se je zmanjšal za 28 %, ustrezne izvozne cene na enoto pa so se znižale za 17 %. Produktivnost se je povečala za 2,9 %.

(104)

Kljub zgornjim gibanjem se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju izboljšala z – 4,7 % na – 1,1 %. Čeprav je to precejšnje izboljšanje v primerjavi z dobičkonosnostjo industrije Unije v obdobju prvotne preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009), ki je bila –13,3-odstotna, je še vedno negativna. Zaradi tega položaja ustvarjanja izgube industrije Unije je donosnost naložb stalno negativna. Kljub temu se je denarni tok izboljšal.

(105)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je 18,8-odstotni tržni delež kitajskega uvoza, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil dampinški in da je prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 24,1 %, zadostoval za to, da je bila industriji Unije povzročena znatna škoda. Podoben položaj je bil ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kitajski dampinški uvoz je predstavljal 26,5-odstotni tržni delež in je prodajne cene industrije Unije nelojalno znižal za 18,6 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110 spodaj.

(106)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se industriji Unije ne povzroča znatna škoda, saj proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti ostajajo stabilne. Na gibanje drugih kazalnikov, kot sta obseg prodaje in tržni delež, naj bi vplivala napačna opredelitev potrošnje, kot se zatrjuje v uvodni izjavi 66.

(107)

Trditev o nepravilni določitvi potrošnje je bila zavrnjena v uvodni izjavi 67. Poleg tega v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe niti eden niti več zadevnih dejavnikov škode ni nujno odločilnih. Dejstvo, da so nekateri dejavniki ostali stabilni, torej ne spremeni sklepov o škodi.

(108)

Iz zgoraj navedenih razlogov se sklene, da se industriji Unije še vedno povzroča znatna škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   Vzročna zveza

(109)

Komisija je glede na zgornje ugotovitve o znatni škodi proučila, ali je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo. Proučila je tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije.

5.1   Učinki dampinškega uvoza

(110)

Industrija Unije ostaja v položaju krhkega delnega okrevanja in šteje se, da je kitajski dampinški uvoz kljub veljavnim ukrepom še naprej povzročal znatno škodo. Tudi ob upoštevanju skupnega učinka stroškov po uvozu v višini 2,7 %, kot so bili preverjeni na ravni sodelujočih nepovezanih uvoznikov, konvencionalne carinske stopnje v višini 4 % in protidampinških dajatev, plačanih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bilo namreč za povprečne cene kitajskega dampinškega uvoza še vedno ugotovljeno, da so povzročile precejšnje nelojalno znižanje povprečne prodajne cene industrije Unije, in sicer za 18,6 %. Ta uvoz se je v zadnjih letih tudi še naprej povečeval, to pa je na splošno negativno vplivalo na trg zaradi nižanja cen in prispevanja k zmanjšanju tržnega deleža industrije Unije. Industrija Unije zaradi nenehnega pritiska na trg Unije ni mogla v celoti izkoristiti znižanja stroškov surovin.

(111)

Ena od zainteresiranih strani je zatrjevala, da ni povezave med kitajskimi cenami in položajem industrije Unije.

(112)

Vendar je navedena analiza temeljila na gibanjih, ugotovljenih za obdobje 2011–2015, ki so drugačna kot v obravnavanem obdobju v tej preiskavi, tj. od leta 2012 do OPP (ki se je končalo septembra 2015). Te analize zato ni bilo mogoče upoštevati. Vsekakor je treba opozoriti, da so se cene kitajskega dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju na splošno znižale in so nelojalno nižale cene industrije Unije. Dejstvo, da se je za določeno leto (OPP) kitajska izvozna cena zvišala in se položaj industrije Unije ni poslabšal, veljavnosti navedene ugotovitve ne postavlja pod vprašaj. Trditev je zato zavrnjena.

5.2   Učinki drugih dejavnikov

(113)

Na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, je bilo ugotovljeno, da delež lastne proizvodnje ni bil znaten. Samo približno 15 % proizvodnje industrije Unije se uporabi za lastne potrebe. Večji obseg proizvodnje na splošno privede do ekonomije obsega, ki koristi zadevnemu proizvajalcu. Le majhen del industrije Unije je vertikalno integriran, pri čemer se lastna proizvodnja uporablja za nadaljnjo predelavo v izdelke z dodano vrednostjo v industriji, ki je nižje v prodajni verigi. V preiskavi se v zvezi s proizvodnjo ni ugotovila nobena težava, povezana s temi izdelki, ki so nižje v prodajni verigi. Glede na navedeno Komisija meni, da lastna proizvodnja industrije Unije ni negativno vplivala na njen finančni položaj.

(114)

Glavne države izvoznice v Unijo so Republika Koreja, Tajvan, Švica, Belorusija in Turčija. Celotni uvoz zadevnega izdelka iz tretjih držav, vključno z uvozom iz Kitajske, za katerega ne veljajo ukrepi, se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 % (s 84 467 na 93 973 ton), kar predstavlja 43,3 % potrošnje Unije. V istem obdobju se je povprečna uvozna cena na enoto neprekinjeno zniževala, in sicer z 2,19 EUR/kg na 2,09 EUR/kg, kar pomeni 4-odstotno znižanje. Trend zniževanja uvoznih cen je bil ugotovljen tudi v večini drugih tretjih držav izvoznic na trg Unije (Republika Koreja –7 %, Švica – 15 %, Belorusija – 13 %, Turčija – 6 %). Hkrati so se uvozne cene na enoto pri uvozu iz LRK, za katerega ne veljajo ukrepi, znižale samo za 3 %.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2012

2013

2014

OPP

Kitajska (uvoz, za katerega ne veljajo ukrepi)

Obseg (v tonah)

29 109

33 865

36 977

39 742

Indeks

100

116

127

137

Tržni delež (%)

14,8

16,2

16,6

18,3

Povprečna cena (EUR/kg)

1,75

1,72

1,69

1,69

Indeks

100

99

97

97

Republika Koreja

Obseg (v tonah)

27 948

31 145

33 048

32 545

Indeks

100

111

118

116

Tržni delež (%)

14,2

14,9

14,9

15,0

Povprečna cena (EUR/kg)

2,15

2,13

2,03

2,01

Indeks

100

99

95

93

Tajvan

Obseg (v tonah)

10 153

9 599

9 251

8 364

Indeks

100

95

91

82

Tržni delež (%)

5,2

4,6

4,2

3,9

Povprečna cena (EUR/kg)

1,78

1,91

1,85

1,90

Indeks

100

107

104

107

Švica

Obseg (v tonah)

5 610

5 263

4 895

5 190

Indeks

100

94

87

93

Tržni delež (%)

2,9

2,5

2,2

2,4

Povprečna cena (EUR/kg)

4,30

4,09

4,01

3,66

Indeks

100

95

93

85

Belorusija

Obseg (v tonah)

3 384

3 189

3 344

2 374

Indeks

100

94

99

70

Tržni delež (%)

1,7

1,5

1,5

1,1

Povprečna cena (EUR/kg)

2,13

2,06

1,99

1,86

Indeks

100

97

93

87

Turčija

Obseg (v tonah)

1 443

1 545

1 455

1 594

Indeks

100

107

101

110

Tržni delež (%)

0,7

0,7

0,7

0,7

Povprečna cena (EUR/kg)

2,95

2,66

2,65

2,77

Indeks

100

90

90

94

Uvoz iz tretjih držav skupaj, vključno z uvozom iz Kitajske, za katerega ne veljajo ukrepi

Obseg (v tonah)

84 467

91 330

94 222

93 973

Indeks

100

108

112

111

Tržni delež (%)

43,0

43,7

42,4

43,3

Povprečna cena (EUR/kg)

2,19

2,15

2,10

2,09

Indeks

100

98

96

96

Vir: Podatkovna zbirka iz člena 14(6).

(115)

Kot je prikazano v preglednici 12, tržni delež uvoza iz drugih držav in znižanje cen uvoza iz Kitajske, za katerega ukrepi ne veljajo, nista bila tako velika, da bi se štela za vzrok škode za industrijo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(116)

Komisija je prejela pripombe v zvezi z razlogi za sedanji slab položaj industrije Unije, kot so gibanje cen surovin, pomanjkanje naložb in posodobitev, slabo upravljanje in neobstoj vizije, zastarele proizvodne metode, pomanjkanje obratov za proizvodnjo velikega obsega in slaba kakovost proizvedenih izdelkov. Preiskava je pokazala, da ti razlogi niso bili krivi za položaj industrije Unije. Razkrila je namreč, da je industrija Unije še naprej učinkovito delovala na zelo konkurenčnem trgu, pri čemer je optimizirala uporabo obstoječih sredstev, ne da bi obsežno vlagala v širitev zmogljivosti in posodobitev, s čimer ji je po uvedbi dokončnih ukrepov leta 2010 uspelo povečati dobičkonosnost. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(117)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so domnevno precejšnje naložbe industrije Unije vplivale na denarni tok in dobiček industrije Unije in da tak učinek ne bi smel biti pripisan kitajskemu uvozu ter da bi ti dejavniki morali biti vključeni v ločeno analizo nepripisovanja.

(118)

Prvič, kljub naložbam, izvedenim v OPP, sta se dobiček in denarni tok industrije Unije izboljšala, kar kaže, da so bile take naložbe upravičene in so imele pozitiven učinek. Drugič, na dobiček lahko vplivajo samo amortizacije pro rata temporis, povezane z naložbami in finančnimi stroški, ki jih nosijo družbe med financiranjem naložb. Nazadnje, ker so amortizacije stroški, ki se odštejejo in ki jih ne spremlja denarni odliv, ne morejo neposredno vplivati na denarni tok industrije Unije, učinek bi imeli samo finančni stroški.

(119)

Nekatere strani so trdile tudi, da bodisi ni bilo škode, ki bi jo v obravnavanem obdobju povzročil kitajski dampinški uvoz, bodisi da jo je povzročil uvoz iz drugih držav. Ker je bilo ugotovljeno, da so se cene industrije Unije zaradi cen kitajskega dampinškega uvoza še naprej nelojalno nižale in da so bile cene kitajskega dampinškega uvoza nižje od uvoznih cen iz drugih držav, je bila ta trditev zavrnjena.

(120)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morala Komisija bolje pojasniti učinek drugih dejavnikov vzročnosti v svoji tako imenovani analizi nepripisovanja.

(121)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je namen analize nepripisovanja ugotoviti, ali bi lahko vzpostavljeno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo za industrijo Unije prekinil drug dejavnik, zaradi česar vzročnost ne bi bila verjetna ali bi bila celo nemogoča. Ker noben od upoštevanih dejavnikov ni imel take lastnosti, se trditev zavrne.

5.3   Sklep o vzročni zvezi

(122)

Čeprav bi lahko k škodi prispevali tudi drugi dejavniki, je bilo zanje ugotovljeno, da niso bili zadostni, da bi prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, povzročeno industriji Unije.

E.   VERJETNOST NADALJEVANJA ŠKODE

(123)

Ugotovljeno je bilo, da so imeli kitajski izvozniki v obravnavanem obdobju v primerjavi z velikostjo evropskega trga presežno prosto zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 50.

(124)

V obravnavanem obdobju se je kitajski izvoz na trg Unije znatno povečal, in sicer za 29 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, je Kitajska zadevni izdelek na trg Unije izvažala večinoma po višjih cenah kot v preostale dele sveta. Med preiskavo niso bili odkriti dokazi, da se bo ta položaj vsaj kratkoročno spremenil. Ugotovljeno je bilo torej, da je trg Unije precej privlačen za kitajske izvoznike zaradi možnosti izvoza velikih količin po višjih cenah kot v preostale dele sveta.

(125)

Preiskava je pokazala, da je bilo 60 % kitajskega uvoza opravljenega po dampinških cenah in da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. Kitajski dampinški uvoz je še naprej znatno nelojalno nižal cene proizvajalcev Unije na podobnih ravneh kot v prvotni preiskavi. Zlasti je bilo za kitajski uvoz, za katerega veljajo ukrepi, ugotovljeno, da je nelojalno znižal prodajne cene za 22,8 %, kar kaže na agresivno vedenje pri oblikovanju cen. To bo verjetno povzročilo nadalje znižanje cen in ogrozilo krhko okrevanje industrije Unije. Obstaja torej jasno tveganje, da se bo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov znatna škoda za industrijo Unije nadaljevala.

(126)

Glede na navedeno se sklene, da bi razveljavitev ukrepov za uvoz iz Kitajske po vsej verjetnosti privedla do nadaljevanja znatne škode za industrijo Unije.

F.   INTERES UNIJE

(127)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(128)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(129)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev veljavnih ukrepov ni v interesu Unije.

1.   Interes industrije Unije

(130)

Industrija Unije je nenehno izgubljala tržni delež in je v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo. Vseeno je svojo dobičkonosnost izboljšala na raven, ko so stroški skoraj pokriti (vendar je dobičkonosnost še vedno negativna), medtem ko je prodaja ostala na skoraj enaki ravni. Ta razvoj v smeri stabilnosti na trgu je verjetno treba pripisati uvedenim ukrepom. V primeru razveljavitve ukrepov bi se industrija Unije po vsej verjetnosti znašla v še slabšem položaju.

(131)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov zoper Kitajsko v interesu industrije Unije.

2.   Interes uvoznikov/trgovcev

(132)

V fazi začetka je obrazce za vzorčenje izpolnilo 15 nepovezanih uvoznikov, zato je bilo odločeno, da se uporabijo določbe o vzorčenju. Izbrani so bili trije uvozniki in pozvani, naj izpolnijo vprašalnik. Nazadnje je samo en uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen.

(133)

Preiskava je pokazala, da je družba uvažala samo od enega kitajskega proizvajalca, za katerega veljajo ukrepi in s katerim ima dolgoročno poslovno razmerje. Pokazala je tudi, da učinek veljavnih ukrepov na družbo ni bil znaten. To je potrjeno z dejstvom, da se uvoznik kljub uvedbi prvotnih ukrepov ni odločil zamenjati vira oskrbe.

3.   Interes uporabnikov

(134)

V začetni fazi se je javilo 25 uporabnikov, ki so želeli izpolniti vprašalnike. Nazadnje so izpolnjene vprašalnike predložili le štirje uporabniki. Pri vseh so bili opravljeni obiski in preverjeni podatki, ki so jih predložili. Vendar je mogoče opaziti, da je v tem pregledu zaradi izteka ukrepov sodelovalo veliko manj uporabnikov kot ob prvotni uvedbi ukrepov. V prvotni preiskavi je sodelovalo 33 uporabnikov, medtem ko so v pregledu zaradi izteka ukrepov sodelovali le štirje. Kaže, da se je večina uporabnikov lahko prilagodila uvedbi ukrepov tako, da je njihovo poslovanje utrpelo le majhno škodo.

(135)

Komisija je pri enem uporabniku, ki je bil dejaven v industriji sukanca za šivanje, ugotovila, da učinek sedanjih ukrepov na njegove stroške in dobičkonosnost ni bil znaten. Pri drugih treh uporabnikih, ki vsi uvažajo PVT iz Kitajske in so bili dejavni v tkalski industriji (pasovi, trakovi, vrvi itd.), je bilo ugotovljeno, da je bil sicer učinek sedanjih ukrepov na njihove stroške majhen, izrazitejši pa je bil učinek na dobičkonosnost, saj te družbe poslujejo z zelo nizkimi stopnjami dobička. Vseeno se je učinek dajatev zdel omejen, saj so bili na voljo številni drugi dobavitelji s konkurenčnimi cenami.

(136)

Uporabniki, ki so predložili stališča, so izrazili pripombe glede težav, ki jih imajo s proizvajalci Unije, kot so nezadostna zmogljivost, neobstoj nekaterih lastnosti in nepravočasne dobave. Uporabniki so trdili, da veljavni ukrepi (0–9,8 %) v povezavi z običajno uvozno dajatvijo v višini 4 % koristijo njihovim konkurentom, ki na trg EU uvažajo izdelke, ki so nižje v prodajni verigi, po nižjih cenah, saj jim ni treba plačati dajatev za surovine (zadevni izdelek). Menijo, da bo ta položaj privedel do nadaljnjega prenosa postopkov, ki so nižje v prodajni verigi, v kraje zunaj EU in ogrozil prihodnost domnevno 4 000 zaposlenih v njihovi industriji. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da dokazi v podporo tem trditvam in domnevnim tveganjem niso mogli potrditi dejstva, da so to ponavljajoče se in strukturne težave v zvezi z industrijo Unije.

(137)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo sodelovanje uporabnikov v tej preiskavi precej omejeno v primerjavi s sodelovanjem v prvotni preiskavi (takrat je sodelovalo 33 uporabnikov), zato zgoraj navedene težave najverjetneje niso skupne vsem uporabnikom, ki delujejo na trgu Unije.

(138)

V zvezi s specifičnimi trditvami sodelujočih uporabnikov je preiskava pokazala, da ima industrija Unije še vedno dovolj neizkoriščene zmogljivosti (izkoriščenost zmogljivosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 84-odstotna) ter ponuja širok nabor izdelkov in lastnosti. Poleg tega poleg petih proizvajalcev v EU obstajajo številni drugi dobavitelji iz drugih tretjih držav s konkurenčnimi cenami in širokim naborom izdelkov, vključno s kitajskim uvozom, za katerega protidampinške dajatve ne veljajo. Glede na razmeroma nizko stopnjo protidampinške dajatve in dejstvo, da za velik delež kitajskega uvoza ukrepi ne veljajo, prav tako ni verjetno, da bi bili veljavni ukrepi odločilni dejavnik za domnevno selitev industrij, ki so nižje v prodajni verigi. Nazadnje, dokazi o nepravočasnih dobavah so bili zanemarljivi.

(139)

Ena zainteresirana stran je v zvezi z izkoriščenostjo zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom trdila, da je 84-odstotna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti blizu polni zmogljivosti in da torej ni bilo dovolj razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti.

(140)

Preiskava je pokazala, da je povprečna odpadna proizvodnja industrije Unije znašala približno 6 % celotne proizvodnje v OPP, s čimer je ustrezala teoretični maksimalni izkoriščenosti zmogljivosti v višini 94 %, kar je razumnejša ocena izkoriščenosti polne zmogljivosti kot 84 %, ki so navedeni v trditvi. Na podlagi preostale, najmanj 10-odstotne neizkoriščene zmogljivosti je bila trditev zavrnjena.

(141)

Ista zainteresirana stran je trdila, da proizvajalci Unije in nekitajski proizvajalci niso zmožni zadostiti celotnemu povpraševanju in velikosti posameznih naročil evropske uporabniške industrije.

(142)

Poudariti je treba, da nadaljevanje ukrepov ne bi spremenilo obstoječih tržnih razmer. Preiskava ni razkrila bistvenih sprememb v zahtevah uporabnikov v zvezi z velikostjo naročil ali kakovostjo. Poleg tega je ugotovljeno dejstvo, da industrija Unije ne more sama zadostiti povpraševanju na trgu in da je zato potreben uvoz. Poleg tega in še pomembneje je, da je cilj protidampinških ukrepov znova vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in poštene tržne pogoje med vsemi zadevnimi stranmi z odpravo znatne škode, ki jo povzroča kitajski dampinški uvoz. Zato ni potrebno, da je industrija Unije sposobna sama oskrbovati trg Unije. V tej zadevi se izdelek uvaža iz številnih različnih virov, kljub obstoju ukrepov pa se je nadaljeval tudi uvoz, za katerega veljajo ukrepi. Nadaljevanje ukrepov v njihovi sedanji obliki in na sedanji ravni torej uporabnikom ne preprečuje, da bi pridobili kitajski izdelek. V zvezi s tem so bile določbe protidampinške uredbe upoštevane, zato je treba trditev zavrniti.

(143)

Trdilo se je tudi, da evropski proizvajalci niso izkoristili protidampinških dajatev, da bi povečali svojo proizvodno zmogljivost ali posodobili opremo, zato niso mogli obdržati svojega tržnega deleža na rastočem trgu, so pa bili v izjemno udobnem položaju, ne da bi se trudili biti konkurenčni.

(144)

Najprej je treba spomniti, da je, kot je navedeno zgoraj, cilj protidampinških ukrepov odpraviti škodljivi damping in da ne obstaja pravna zahteva, da bi se morala industrija Unije prestrukturirati ali posodobiti.

(145)

Vsekakor je bila industrija Unije, kot je navedeno že v uvodni izjavi 138, sposobna povečati svojo prodajo, ker je bilo dovolj razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti. Poleg tega pozitivni razvoj dobičkonosnosti kaže, da so proizvodne metode industrije Unije še vedno konkurenčne na trgu, ki je zaščiten pred dampinškimi praksami. Poleg tega položaja industrije Unije nikakor ni mogoče šteti za izjemno udobnega, saj je preiskava pokazala, da se je industriji Unije v obravnavanem obdobju še naprej povzročala znatna škoda, saj je izgubljala tržni delež in ustvarjala izgube. Prav ta krhki položaj industrije Unije, ki so ga vsaj delno povzročili pretekle dampinške prakse in nadaljevanje nelojalnega nižanja njenih cen, je industriji Unije preprečil, da bi obsežno vlagala v razširitev zmogljivosti in izrazitejšo posodobitev.

(146)

Druga trditev se nanaša na selitev industrij, ki so nižje v prodajni verigi, zaradi obstoja protidampinških dajatev. Trditev je bila podprta s sklicevanjem na predhodno predložitev stališč in zaslišanje, na katerem je bila navedena ista trditev.

(147)

Opozoriti je treba, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bil učinek na dobičkonosnost vzorčenih uporabnikov omejen in da ga torej ni mogoče šteti za odločilnega za selitev uporabniške industrije Unije. Poleg tega se ukrepi nadaljujejo na enaki ravni kot prej. Nazadnje, v predložitvi stališč ob zaslišanju niso navedene nobene družbe, ki so se dejansko preselile.

(148)

En uvoznik je predstavil trditev o ekonomskih težavah, povezanih z zamenjavo dobaviteljev zadevnega izdelka zaradi dolgega obdobja, ki je potrebno za fazo testiranja, in tveganja izgube strank v primeru nezanesljive kakovosti in nerednih dobav.

(149)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je od začetka veljavnosti ukrepov preteklo že skoraj šest let, kar je mogoče šteti za dovolj dolgo obdobje, da uvoznik najde drugega dobavitelja, tudi ob upoštevanju dolgotrajnega testiranja.

4.   Sklep o interesu Unije

(150)

Glede na navedeno je bilo s preiskavo ugotovljeno, da učinek ukrepov na uporabnike in uvoznike ni znaten ter da torej ni očitnih razlogov za odpravo ukrepov na podlagi interesa Unije.

G.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(151)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po navedenem obvestilu jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani.

(152)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Kitajske in ki so bili uvedeni z Uredbo (EU) št. 1105/2010, ohraniti.

(153)

Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, skladnega z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, ki mu ni priložen tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce.

(154)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (20). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(155)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra (razen sukanca za šivanje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvrščeno pod oznako KN 5402 20 00.

2.   Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo družbe, navedene v nadaljevanju, je:

Družba

Dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co. Ltd

5,1

A974

Zhejiang Hailide New Material Co. Ltd

0

A976

Zhejiang Unifull Industrial Fibre Co. Ltd

5,5

A975

Družbe s seznama v Prilogi

5,3

A977

Hangzhou Huachun Chemical Fiber Co. Ltd

0

A989

Oriental Industries (Suzhou) Ltd

9,8

A990

Vse druge družbe

9,8

A999

3.   Uporaba individualne stopnje dajatve, določene za družbo, navedeno v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki mora vsebovati izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja takšne račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) preje visoke trdnosti iz poliestra, ki je bila prodana za izvoz v Evropsko unijo in jo zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. februarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  UL L 315, 1.12.2010, str. 1.

(3)  UL C 77, 5.3.2015, str. 9.

(4)  UL C 397, 28.11.2015, str. 10.

(5)  Vse javno dostopne informacije, na katere se opira ta uredba, so bile vključene v panožna poročila (poročili PCI Fibres – Svetovna ponudba/povpraševanje po sintetičnih vlaknih za leti 2008 in 2013 – glej uvodne izjave 42, 47 in 52 spodaj, in PCI Fibres – Poročilo o tehničnih vlaknih iz septembra 2014 in januarja 2015 – glej uvodno izjavo 58 spodaj), ki jih je izdala svetovalna družba PCI Wood Mackenzie.

(6)  Republika Koreja skupaj s Kitajsko in Tajvanom predstavlja več kot 90 % celotnega uvoza PVT v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Indija in Japonska imata sicer omejen obseg uvoza, vendar sta bili obravnavani zaradi celotnega obsega proizvodnje in velikosti njunega domačega trga.

(7)  Uvoz, vključno iz Kitajske, je leta 2015 obsegal približno 71 % celotne potrošnje (vir: ministrstvo ZDA za trgovino in komisija ZDA za mednarodno trgovino).

(8)  Glej na primer UL L 343, 19.12.2008, uvodna izjava 143.

(9)  Glej poročilo pritožbenega organa Mexico – Definitive Anti-Dumping Measures on Beef and Rice: Complaint with Respect to Rice (WT/DS295/AB/R), sprejeto 20. decembra 2005, odstavki 300–307.

(10)  Glej stran 19 zahtevka za pregled in poročili PCI Fibres – Svetovna ponudba/povpraševanje po sintetičnih vlaknih za leti 2008 in 2013.

(11)  Poročili PCI Fibres – Svetovna ponudba/povpraševanje po sintetičnih vlaknih za leto 2008 (strani 393–410) in leto 2013 (strani 379–408).

(12)  Ocena pritožnika.

(13)  Podatek se nanaša na koledarsko leto 2015, ker natančen podatek za OPP ni bil na voljo.

(14)  Kitajska carinska podatkovna zbirka.

(15)  Razpoložljivi trg EU je bil izračunan tako, da se je upoštevala samo potrošnja Unije, ki še lahko absorbira kitajske izdelke. Od približno 217 000 MT ocenjene potrošnje v Uniji v OPP so približno 98 000 MT že obsegali kitajski izdelki (od tega za 39 741 MT ukrepi niso veljali, za 57 464 MT pa so). Razpoložljiva potrošnja Unije je torej izračunana na približno 119 000 MT.

(16)  Poročili PCI Fibres – Svetovna ponudba/povpraševanje po sintetičnih vlaknih za leto 2008 (strani 393–410) in leto 2013 (strani 379–408).

(17)  PCI Fibres – Poročilo o tehničnih vlaknih, januar 2015, str. 1.

(18)  PCI Fibres – Poročilo o tehničnih vlaknih, september 2014, str. 8.

(19)  Glej poročilo pritožbenega organa Mexico – Definitive Anti-Dumping Measures on Beef and Rice: Complaint with Respect to Rice (WT/DS295/AB/R), sprejeto 20. decembra 2005.

(20)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/ BELGIË.


PRILOGA

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki na Kitajskem (dodatna oznaka TARIC A977):

Ime družbe

Mesto

Heilongjiang Longdi Co. Ltd

Harbin

Jiangsu Hengli Chemical Fibre Co. Ltd

Wujiang

Hyosung Chemical Fiber (Jiaxing) Co. Ltd

Jiaxing

Shanghai Wenlong Chemical Fiber Co. Ltd

Shanghai

Shaoxing Haifu Chemistry Fibre Co. Ltd

Shaoxing

Sinopec Shanghai Petrochemical Co. Ltd

Shanghai

Wuxi Taiji Industry Co. Ltd

Wuxi

Zhejiang Kingsway High-Tech Fiber Co. Ltd

Haining City


25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/30


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/326

z dne 24. februarja 2017

o dvestoenainšestdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 22. februarja 2017 sklenil dodati štiri fizične osebe na seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. februarja 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Vršilec dolžnosti vodje Službe za instrumente zunanje politike


(1)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9.


PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se pod naslov „Fizične osebe“ dodajo naslednji vnosi:

(a)

„Bassam Ahmad Al-Hasri (tudi: (a) Bassam Ahmad Husari, (b) Abu Ahmad Akhlaq, (c) Abu Ahmad al-Shami). Datum rojstva: (a) 1.1.1969, (b) okrog leta 1971. Kraj rojstva: (a) Qalamun, Damaščanska provinca, Sirska arabska republika, (b) Ghutah, Damaščanska provinca, Sirska arabska republika, (c) Tadamon, Rif Dimashq, Sirska arabska republika. Državljanstvo: (a) sirsko, (b) palestinsko. Naslov: Sirska arabska republika (julija 2016 se je nahajal na južnem delu države). Datum določitve iz člena 7d(2)(i): 22.2.2017.“

(b)

„Iyad Nazmi Salih Khalil (tudi: (a) Ayyad Nazmi Salih Khalil, (b) Eyad Nazmi Saleh Khalil, (c) Iyad al-Toubasi, (d) Iyad al-Tubasi, (e) Abu al-Darda', (f) Abu-Julaybib al-Urduni, (g) Abu-Julaybib). Datum rojstva: 1974. Kraj rojstva: Sirska arabska republika. Državljanstvo: jordansko. Potni list št.: (a) 654781 (jordanski potni list, izdan okoli leta 2009), (b) 286062 (jordanski potni list, izdan 5.4.1999 v Zarqi, Jordanija, prenehal veljati 4.4.2004). Naslov: Syrian Arab Republic (od aprila 2016 na obalnem območju te lokacije). Datum določitve iz člena 7d(2)(i): 22.2.2017.“

(c)

„Ghalib Adbullah Al-Zaidi (tudi: (a) Ghalib Abdallah al-Zaydi (b) Ghalib Abdallah Ali al-Zaydi (c) Ghalib al Zaydi). Datum rojstva: (a) 1975, (b) 1970. Kraj rojstva: Regija Raqqah, guvernatura Marib, Jemen. Državljanstvo: jemensko. Datum določitve iz člena 7d(2)(i): 22.2.2017.“

(d)

„Nayif Salih Salim Al-Qaysi (tudi: (a) Naif Saleh Salem al Qaisi, (b) Nayif al-Ghaysi). Datum rojstva: 1983. Kraj rojstva: guvernatura Al-Baydah, Jemen. Državljanstvo: jemensko. Potni list št.: 04796738 (jemenski potni list). Naslov: (a) Al-Baydah Governorate, Yemen, (b) Sana'a, Yemen (prejšnja lokacija). Datum določitve iz člena 7d(2)(i): 22.2.2017.“


25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/32


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/327

z dne 24. februarja 2017

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. februarja 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

EG

232,7

IL

75,4

MA

97,0

TR

98,9

ZZ

126,0

0707 00 05

MA

79,2

TR

203,1

ZZ

141,2

0709 91 00

EG

113,1

ZZ

113,1

0709 93 10

MA

54,0

TR

166,7

ZZ

110,4

0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28

EG

43,1

IL

76,8

MA

48,2

TN

56,4

TR

75,0

ZA

196,8

ZZ

82,7

0805 21 10 , 0805 21 90 , 0805 29 00

EG

100,8

IL

127,6

JM

95,8

MA

103,0

TR

87,7

ZZ

103,0

0805 22 00

IL

112,1

MA

95,4

ZZ

103,8

0805 50 10

EG

71,3

TR

74,4

ZZ

72,9

0808 30 90

CL

175,7

CN

112,2

ZA

125,1

ZZ

137,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/34


SKLEP SVETA (EU) 2017/328

z dne 21. februarja 2017

o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja centralne banke Bank of Greece

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola (št. 4) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 27.1 Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke z dne 22. decembra 2016 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Bank of Greece (ECB/2016/46) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema držav članic, katerih valuta je euro, morajo opravljati neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja centralne banke Bank of Greece bo potekel po reviziji za poslovno leto 2016. Zaradi tega je treba imenovati zunanjega revizorja od poslovnega leta 2017 naprej.

(3)

Bank of Greece je za svojega zunanjega revizorja za poslovna leta od 2017 do 2021 izbrala družbo Deloitte Certified Public Accountants S.A.

(4)

Svet ECB je priporočil, da se družba Deloitte Certified Public Accountants S.A. imenuje za zunanjega revizorja centralne banke Bank of Greece za poslovna leta od 2017 do 2021.

(5)

Na podlagi priporočila Sveta ECB bi bilo treba ustrezno spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 1 Sklepa 1999/70/ES se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.   Deloitte Certified Public Accountants S.A. se odobri kot zunanji revizor za Bank of Greece za poslovna leta od 2017 do 2021.“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na ECB.

V Bruslju, 21. februarja 2017

Za Svet

Predsednik

E. SCICLUNA


(1)  UL C 3 6.1.2017, str. 1

(2)  Sklep Sveta 1999/70/ES z dne 25. januarja 1999 o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank (UL L 22, 29.1.1999, str. 69).


25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/36


SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/329

z dne 4. novembra 2016

o ukrepu SA.39235 (2015/C) (ex 2015/NN), ki ga je Madžarska izvedla v zvezi z obdavčenjem prometa od oglaševanja

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6929)

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je julija 2014 izvedela, da je Madžarska sprejela zakonodajni akt, na podlagi katerega se obdavči promet od dejavnosti oglaševanja (v nadaljnjem besedilu: davek na oglaševanje). Komisija je z dopisom z dne 13. avgusta 2014 madžarskim organom poslala zahtevo za informacije, na katero so odgovorili z dopisom z dne 2. oktobra 2014. Z dopisom z dne 1. decembra 2014 so prejeli nov sklop vprašanj, v odgovor na katerega so dodatne informacije predložili z dopisom z dne 16. decembra 2014.

(2)

Z dopisom z dne 2. februarja 2015 so bili madžarski organi obveščeni, da bo Komisija proučila izdajo odredbe o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 (2). Madžarski organi so z dopisom z dne 17. februarja 2015 predložili pripombe k navedenemu dopisu.

(3)

Komisija je s sklepom z dne 12. marca 2015 Madžarsko obvestila, da se je v zvezi z ukrepom odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) in izdati odredbo o začasnem odlogu v skladu s členom 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(4)

Sklep o začetku postopka in odredba o začasnem odlogu sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom.

(5)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani. Posredovala jih je madžarskim organom in jim dala možnost odgovora.

(6)

Madžarski organi so 21. aprila 2015 Komisiji poslali osnutek predloga spremembe davka na oglaševanje. Komisija je 8. maja 2015 od Madžarske zahtevala informacije o načrtovani spremembi.

(7)

Madžarska je 4. junija 2015 brez predhodnega obvestila Komisiji ali njene odobritve spremenila davek na oglaševanje. Spremembe so začele veljati 5. julija 2015.

(8)

Madžarska je z dopisom z dne 6. julija 2015 predložila mnenje o sklepu o začetku postopka in pripombah zainteresiranih strani ter pojasnila glede spremembe davka na oglaševanje.

2.   PODROBEN OPIS DAVKA NA OGLAŠEVANJE

2.1   PODROČJE UPORABE DAVKA IN DAVČNA OSNOVA

(9)

Madžarska je 11. junija 2014 sprejela zakon XXII o davku na oglaševanje iz leta 2014 (v nadaljnjem besedilu: zakon), nadaljnje spremembe pa 4. julija in 18. novembra 2014. Z zakonom se nalaga nov poseben davek na promet, ustvarjen z objavo oglasov na Madžarskem, velja pa poleg sedanjih davkov od dohodkov iz dejavnosti, zlasti davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine. Po navedbah Madžarske je namen zakona spodbujati načelo javne porazdelitve bremena.

(10)

Davek na oglaševanje se zaračuna na promet, ustvarjen z objavo oglasov v medijih, opredeljenih v zakonu (na primer z medijskimi storitvami, v gradivu za novinarje, na napravah za oglaševanje na prostem, na katerem koli vozilu ali nepremičnini, v tisku in na spletu). Davek se nanaša na vsa medijska podjetja, davčni zavezanec pa je načeloma subjekt, ki objavi oglas. Davek velja na ozemlju Madžarske.

(11)

Davčna osnova, od katere se obračuna davek, je promet, ki ga subjekt, ki objavi oglas, ustvari z oglaševalskimi storitvami, brez odbitka stroškov. Davčne osnove povezanih družb se združijo. Veljavna davčna stopnja se torej določi glede na promet od oglaševanja celotne skupine na Madžarskem.

(12)

Posebna davčna osnova je za samooglaševanje, torej oglaševanje, ki se nanaša na lastne izdelke, blago, storitve, dejavnosti, ime in podobo subjekta, ki objavi oglas. V takem primeru so davčna osnova, od katere se obračuna davek, neposredni stroški subjekta, ki objavi oglas, v zvezi z objavo oglasa.

2.2   PROGRESIVNE DAVČNE STOPNJE

(13)

Zakon določa progresivno strukturo davčnih stopenj, ki segajo od 0 % in 1 % za družbe z malim ali srednjim prometom od oglaševanja do 50 % za družbe z velikim prometom od oglaševanja:

za del prometa pod 0,5 milijarde HUF: 0 %

za del prometa od 0,5 milijarde HUF do 5 milijard HUF: 1 %

za del prometa od 5 milijard HUF do 10 milijard HUF: 10 %

za del prometa od 10 milijard HUF do 15 milijard HUF: 20 %

za del prometa od 15 milijard HUF do 20 milijard HUF: 30 %

za del prometa nad 20 milijardami HUF: 50 %

(14)

Najvišji razred je bil 1. januarja 2015 povišan s 40 % na 50 % z zakonom LXXIV iz leta 2014 o spremembi nekaterih davkov in z njimi povezanih predpisov ter zakona CXXII iz leta 2010 o državni davčni in carinski upravi, pri čemer je bil z zakonom LXXIV spremenjen zakon CXXII.

2.3   ODBITEK PRENESENIH IZGUB OD DAVČNE OSNOVE ZA LETO 2014

(15)

Zakon je družbam omogočal, da od svoje davčne osnove za leto 2014 odbijejo 50 % izgub, prenesenih iz prejšnjih let, na podlagi zakona o davku od dohodka pravnih oseb in davka od dividend ali zakona o dohodnini.

(16)

S spremembo navedenega zakona z dne 4. julija 2014 se navedeni odbitek omejuje na družbe, ki niso ustvarile dobička v letu 2013 (torej le, če je dobiček pred obdavčitvijo v davčnem letu 2013 znašal nič ali bil negativen). Družbe, ki so prenesle izgube iz prejšnjih let, vendar so leta 2013 ustvarile dobiček, torej niso upravičene do odbitka. Po navedbah Madžarske je cilj spremembe preprečiti izogibanje plačilu davka in davčnim obveznostim.

(17)

Možnost odbitka izgub, prenesenih iz prejšnjih let, se uporablja le za davek, ki ga je treba plačati za leto 2014. Za davek za leto 2015 ali naslednja leta se ne uporablja.

2.4   DOLOČITEV DAVČNE OBVEZNOSTI IN NAPOVED ZA ODMERO DAVKA

(18)

Davkoplačevalec v skladu z zakonom na podlagi samoocenjevanja sam določi svojo davčno obveznost in davčnemu organu predloži napoved za odmero davka do zadnjega dne petega meseca po koncu davčnega leta.

2.5   PLAČILO DAVKA

(19)

V zakonu je določeno, da davkoplačevalec svojo davčno obveznost določi in odda napoved za odmero davka ter davek plača do zadnjega dne petega meseca po koncu davčnega leta.

(20)

Za leto 2014 je davek veljal sorazmerno od začetka veljavnosti zakona, tj. 18. julija 2014, na podlagi prometa od oglaševanja v letu 2014. Davkoplačevalec je moral do 20. avgusta 2014 določiti in prijaviti vnaprejšnje plačilo davka za leto 2014 (na podlagi svojega prometa od oglaševanja v letu 2013) in ga v dveh enakih obrokih plačati do 20. avgusta 2014 in 20. novembra 2014.

(21)

Po začasnih podatkih madžarskih organov je bilo do 28. novembra 2014 z vnaprejšnjimi plačili davka za leto 2014 skupaj zbranih 2 640 100 000 HUF [~ 8 500 000 EUR]. Približno 80 % vseh prihodkov od davkov, zbranih na podlagi navedenih vnaprejšnjih plačil, je plačala ena skupina družb.

2.6   SPREMEMBE, UVEDENE Z ZAKONOM LXII IZ LETA 2015 Z DNE 4. JUNIJA 2015

(22)

Madžarska je z zakonom LXII iz leta 2015 z dne 4. junija 2015 po tem, ko je bil sprejet sklep o začetku postopka, spremenila zakon o davku na oglaševanje in progresivno lestvico šestih davčnih stopenj, ki so segale od 0 % do 50 %, zamenjala z dvostopenjskim sistemom:

0-odstotna stopnja se uporablja za del prometa, ki ne presega 100 milijonov HUF,

5,3-odstotna stopnja pa za promet, ki presega 100 milijonov HUF.

(23)

S spremembo se uvaja možnost retroaktivne uporabe do začetka veljavnosti zakona v letu 2014. Davkoplačevalci lahko torej za nazaj izberejo, ali bo zanje veljal novi sistem dveh davčnih stopenj ali predhodna progresivna lestvica šestih davčnih stopenj.

(24)

Določbe o odbitku prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki so omejene na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, ostajajo nespremenjene.

3.   FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

3.1   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(25)

Komisija je začela formalni postopek preiskave, ker je menila, da progresivnost davčnih stopenj in določbe o odbitku prenesenih izgub od davčne osnove, kot jih je določal zakon, pomenijo državno pomoč.

(26)

Menila je, da progresivne davčne stopnje razlikujejo med podjetji z velikim prometom od oglaševanja (torej večjimi podjetji) in podjetji z majhnim prometom od oglaševanja (torej manjšimi podjetji) in slednjim podeljujejo selektivno prednost na podlagi njihove velikosti. Komisija je dvomila, da bi lahko bila zmožnost plačila, ki jo je navajala Madžarska, vodilno načelo za prometne davke. Komisija je zato predhodno menila, da progresivnost davčne stopnje davka na oglaševanje, uvedena z zakonom, pomeni državno pomoč, saj se je zdelo, da so vsa druga merila za tako ugotovitev izpolnjena.

(27)

Komisija je tudi menila, da se z določbami zakona, ki omogočajo odbitek prenesenih izgub na podlagi zakona o davku od dohodka pravnih oseb in davku od dividend ali zakona o dohodnini od dolgovanega davka, ter še zlasti z omejitvijo na podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, razlikuje med družbami, ki so v smislu davka na podlagi prometa v primerljivem položaju. Menila je, da se z določbami očitno daje selektivna prednost podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, v primerjavi s podjetji, ki niso ustvarila dobička v letih pred tem, ali tistimi, ki sploh niso ustvarila izgube. Komisija je menila, da taka različna obravnava glede na naravo in logiko davčnega sistema ni upravičena, zlasti ker je Madžarska zatrjevala, da davek na oglaševanje temelji na zamisli, da že sam prejem prihodkov od oglaševanja upravičuje obdavčitev. Zato je Komisija menila, da navedene določbe pomenijo državno pomoč, saj se je zdelo, da so vsa druga merila za tako ugotovitev izpolnjena.

(28)

Ukrepi se niso zdeli združljivi z notranjim trgom.

3.2   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(29)

Komisija je prejela pripombe treh zainteresiranih strani.

(30)

Madžarsko oglaševalsko združenje je opisalo stanje oglaševalske industrije na Madžarskem in izrazilo zaskrbljenost glede davka na oglaševanje kot takega. Menilo je, da davek pomeni dodatno breme za sektor, ki je zaradi zniževanja prihodkov že prizadet. Poudarilo je, da lahko kakršen koli davek na oglaševanje male medijske družbe zaradi njihovih nizkih stopenj dobička izrine s trga.

(31)

Madžarski zasebni televizijski operater TV2 je pripombe predložil samo glede odbitka prenesenih izgub iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine. TV2 meni, da določba o pokritju preteklih izgub ni selektivna, saj v obseg proste presoje držav članic spada tudi oblikovanje prometnega davka, pri čemer lahko elemente davka upoštevajo glede na zmožnost plačila. Če bi Komisija v pravilih o odbitku preteklih izgub odkrila element selektivnosti, bi bil ta lahko le nadaljnja omejitev na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, in ne splošno pravilo, ki omogoča odbitek preteklih izgub.

(32)

Družba RTL se strinja s presojo Komisije v sklepu o začetku postopka. Navedla je, da sta bila z davkom na oglaševanje ustvarjena dva dodatna elementa selektivnosti: (i) davek bi dajal prednost javnim radijskim/televizijskim postajam pred komercialnimi, saj naj bi se prve financirale predvsem z državnimi sredstvi, zato bi jih davek manj prizadel; (ii) davek bi dajal prednost radijskim/televizijskim postajam v madžarski lasti pred mednarodnimi akterji, saj naj bi prve običajno imele nižje prihodke od oglaševanja kot večji mednarodni akterji.

3.3   STALIŠČE MADŽARSKIH ORGANOV

(33)

Madžarski organi se ne strinjajo, da ukrepi pomenijo pomoč. V bistvu trdijo, da se zmožnost plačila ne kaže le v donosnosti podjetja, ampak tudi v njegovem tržnem deležu in s tem v njegovem prometu. Madžarska trdi, da so progresivne davčne stopnje za prometni davek upravičene glede na zmožnost plačila in da natančna določitev razredov stopenj spada v nacionalno pristojnost držav. Meni, da je prehodni ukrep za družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, upravičen, saj bi bilo brez tega ukrepa davčno breme zanje preveliko.

(34)

Po njenem mnenju davčna shema ni selektivna, in zlasti trdi, da ni odstopanja od referenčnega sistema, ki je za progresivne davke kombinacija davčne osnove in ustreznih davčnih stopenj. Za družbe v enakem pravnem in dejanskem položaju (ki imajo enako davčno osnovo) torej velja enak znesek davka.

3.4   PRIPOMBE MADŽARSKE K PRIPOMBAM ZAINTERESIRANIH STRANI

(35)

Madžarska je navedla, da je madžarsko oglaševalsko združenje pravilno opisalo delovanje madžarskega oglaševalskega trga in zlasti ustrezno ugotovilo, da so manjša podjetja in novi ponudniki v težjem položaju kot večja podjetja z večjim prometom. Zato položaj manjših igralcev na oglaševalskem trgu ni primerljiv z večjimi, ki so zmožni plačati več in bi zato morali prevzeti progresivno večje davčno breme.

(36)

Madžarska se strinja s pripombami družbe TV2 in poudarja, da iz sodbe Sodišča v primeru Gibraltar izhaja, da je donosnost kot merilo obdavčenja splošen davčni ukrep, ker izhaja iz naključnega dejstva.

(37)

Madžarska se ne strinja s trditvami družbe RTL iz razlogov, ki jih je navedla že v svojih prejšnjih predložitvah. Pojasnjuje tudi, da se po zakonu javne in komercialne radijske/televizijske postaje obravnavajo enako in da za vsako objavo oglasa za plačilo velja enaka davčna obveznost.

4.   OCENA POMOČI

4.1   OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU

(38)

V skladu s členom 107(1) PDEU velja: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(39)

Da bi bil ukrep opredeljen kot pomoč v smislu te določbe, morajo biti torej izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep mora biti mogoče pripisati državi in se mora financirati iz državnih sredstev; (ii) prejemniku mora dodeliti prednost; (iii) navedena prednost mora biti selektivna in (iv) ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in mora vplivati na trgovino med državami članicami.

4.1.1   DRŽAVNA SREDSTVA IN PRIPISLJIVOST DRŽAVI

(40)

Ukrep se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi članici, da pomeni državno pomoč.

(41)

Ker sporni ukrepi izhajajo iz akta madžarskega parlamenta, je jasno, da jih je mogoče pripisati Madžarski.

(42)

Kar zadeva financiranje ukrepa z državnimi sredstvi, je tudi navedeni pogoj izpolnjen, kadar je posledica ukrepa ta, da se država odreče prihodkom, ki bi jih sicer morala pobrati od podjetja v običajnih okoliščinah (4). V tem primeru se je Madžarska odpovedala sredstvom, ki bi jih sicer morala pobrati od podjetij z manjšim upoštevnim prometom (in torej manjših podjetij), če bi zanje veljala enaka stopnja davka kot za podjetja z večjim prometom (in torej večja podjetja).

4.1.2   PREDNOST

(43)

V skladu s sodno prakso sodišč Unije v pojmu pomoči niso zajete le pozitivne dajatve, ampak tudi ukrepi, s katerimi se v različnih oblikah znižujejo stroški, ki običajno bremenijo proračun podjetja (5). Prednost se lahko dodeli z različnimi vrstami zmanjšanja davčnega bremena podjetja in še zlasti z znižanjem davčne stopnje, davčne osnove ali zneska dolgovanega davka (6). Čeprav znižanje davka ne zajema pozitivnega prenosa državnih sredstev, upravičencu prinaša prednost zaradi dejstva, da podjetja, za katere se uporablja, postavlja v ugodnejši finančni položaj, posledica pa je izguba prihodka za državo (7).

(44)

Zakon določa progresivne stopnje obdavčitve, ki se uporabljajo za letni promet, ustvarjen z objavo oglasov na Madžarskem, odvisno od razreda, v katerega spada promet podjetja. Progresivna narava navedenih stopenj deluje tako, da se delež davka, ki se obračuna na promet podjetja, postopno povečuje glede na število razredov, v katere spada navedeni promet. Podjetja z majhnim prometom (manjša podjetja) so zato obdavčena po precej nižji povprečni stopnji kot podjetja z velikim prometom (večja podjetja). Zaradi obdavčitve po tej bistveno nižji povprečni davčni stopnji se stroški podjetij z majhnim prometom znižajo v primerjavi s stroški podjetij z velikim prometom, kar pomeni prednost v korist manjših podjetij pred večjimi podjetji za namene člena 107(1) Pogodbe.

(45)

Tudi možnost na podlagi zakona, da se za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine prenesene izgube odbijejo, pomeni prednost za podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, saj znižuje njihovo davčno osnovo in s tem njihovo davčno breme v primerjavi s podjetji, ki navedenega odbitka ne morejo izkoristiti.

4.1.3   SELEKTIVNOST

(46)

Ukrep je selektiven, če daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v smislu člena 107(1) Pogodbe. Kar zadeva davčne sheme, je Sodišče razsodilo, da bi bilo treba selektivnost ukrepa običajno presojati z analizo v treh korakih (8). Najprej je treba opredeliti skupno ali običajno davčno ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici: „referenčni sistem“. Drugič, treba je ugotoviti, ali zadevni ukrep pomeni odstopanje od tega sistema, kadar različno obravnava gospodarske subjekte, ki so z vidika ciljev, ki so lastni sistemu, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Če zadevni ukrep ne pomeni odstopanja od referenčnega sistema, ni selektiven. Če od tega sistema odstopa (in je zato selektiven prima facie), je treba v tretjem koraku analize ugotoviti, ali je ukrep, ki odstopa od sistema, utemeljen z naravo ali splošno shemo referenčnega davčnega sistema (9). Če je ukrep, ki je selektiven prima facie, utemeljen z naravo ali splošno shemo sistema, se ne obravnava kot selektiven in torej ne spada na področje uporabe člena 107(1) Pogodbe.

4.1.3.1    Referenčni sistem

(47)

Referenčni sistem je okvir, ki se uporablja za presojo selektivnosti ukrepa.

(48)

V tem primeru je referenčni sistem uporaba posebnega davka na oglaševanje, ki se uporablja za promet, ustvarjen z zagotavljanjem oglaševalskih storitev, tj. polno plačilo, ki ga subjekti, ki oglas objavijo, prejmejo za objavo oglasov, brez odbitka stroškov. Komisija meni, da struktura progresivnih stopenj davka na oglaševanje ne more biti del navedenega referenčnega sistema.

(49)

Kot je navedlo Sodišče (10), ni vedno dovolj, da se analiza selektivnosti omeji na vprašanje, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema, kot ga je opredelila država članica. Oceniti je treba tudi, ali je država članica meje navedenega sistema oblikovala dosledno ali pa, v nasprotnem primeru, očitno samovoljno ali pristransko, da bi dala nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Namesto da bi država članica določila splošna pravila za vsa podjetja in odstopanje od teh pravil za nekatera podjetja, bi lahko ob izogibanju pravil o državni pomoči dosegla enak rezultat s spremembo in kombiniranjem svojih pravil tako, da njihova uporaba sama vodi v različno davčno breme za različna podjetja (11). V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 107(1) Pogodbe med ukrepi državnega posredovanja ne razlikuje glede na njihove vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihove učinke in torej ne glede na uporabljene tehnike (12).

(50)

Za progresivno strukturo davka, uvedeno z zakonom, se zdi, da jo je Madžarska namerno oblikovala tako, da daje nekaterim podjetjem prednost pred drugimi. Na podlagi progresivne strukture davka, uvedene z zakonom, se za podjetja, ki objavljajo oglase, obračunavajo različne davčne stopnje, ki se postopno višajo od 0 % do 50 %, odvisno od razreda, v katerega spada promet podjetij. Zato se za podjetja, za katera velja davek na oglaševanje, uporablja različna povprečna davčna stopnja, ki je odvisna od višine njihovega prometa.

(51)

Učinek strukture progresivnih stopenj, uvedene z zakonom, je torej ta, da za različna podjetja veljajo različne stopnje obdavčitve (izražene kot delež ustvarjenega skupnega letnega prometa podjetij od oglaševanja), ki so odvisne od njihove velikosti, saj je znesek prometa, ki ga podjetje ustvari z oglaševanjem, deloma povezan z njegovo velikostjo.

(52)

Vsako podjetje je obdavčeno po drugačni stopnji, zato Komisija za davek na oglaševanje ne more določiti ene same referenčne stopnje. Madžarska ni za nobeno posebno stopnjo navedla, da je referenčna ali „običajna“, niti ni pojasnila, zakaj bi bila za podjetja z večjim prometom upravičena višja stopnja ali zakaj bi morale za podjetja z manjšim prometom od oglaševanja veljati nižje stopnje.

(53)

Navedeni cilj davka na oglaševanje je spodbujati načelo javne porazdelitve bremena. Ob upoštevanju navedenega cilja Komisija meni, da so vsi gospodarski subjekti, za katere velja davek na oglaševanje, v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Zato bi morali biti vsi gospodarski subjekti obravnavani enako in plačati enak delež svojega prometa ne glede na njegovo višino, razen če je razlikovanje ustrezno utemeljeno. Komisija ugotavlja, da že ob uporabi enotne davčne stopnje za vse gospodarske subjekte tisti z večjim prometom v državni proračun prispevajo več kot tisti z manjšim prometom. Madžarska ni predložila prepričljivih argumentov, ki bi upravičevali razlikovanje med navedenimi vrstami podjetij zaradi progresivne uvedbe sorazmerno večjega davčnega bremena za tiste z večjim prometom od oglaševanja. Madžarska je torej davek na oglaševanje namerno oblikovala tako, da samovoljno daje prednost nekaterim podjetjem, tj. tistim z manjšim prometom (in torej manjšim podjetjem), druga, tj. večja podjetja, pa prikrajša (13).

(54)

Referenčni sistem je torej po zasnovi selektiven, saj ni upravičen ob upoštevanju cilja davka na oglaševanje, tj. spodbujanje načela javne porazdelitve bremena in zbiranje sredstev za državni proračun.

(55)

Podobno tudi možnosti odbitka prenesenih izgub iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine od davčne osnove za leto 2014 v tem primeru ni mogoče šteti kot del referenčnega sistema, in sicer iz vsaj dveh razlogov. Po eni strani davek temelji na obdavčenju prometa in ne dobička, zaradi česar stroškov običajno ni mogoče odbiti od davčne osnove prometnega davka. Madžarski organi v tem primeru niso zmogli pojasniti, kako bi lahko to možnost odbitka stroškov povezali s ciljem ali naravo prometnega davka. Po drugi strani pa je možnost odbitka na voljo le podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička. Ne gre za splošno pravilo odbitka, in zdi se, da je ta možnost odbitka samovoljna ali vsaj ne dovolj dosledna, da bi lahko bila del referenčnega sistema.

(56)

Po mnenju Komisije bi moral biti referenčni sistem za obdavčitev prometa od oglaševanja davek na promet od oglaševanja, ki bi bil skladen s pravili o državni pomoči, tj.:

pri katerem za promet od oglaševanja velja enaka (enotna) davčna stopnja;

pri katerem se ne ohranja ali uvaja noben drug element, ki bi nekaterim podjetjem omogočil selektivno prednost.

4.1.3.2    Odstopanje od referenčnega sistema

(57)

Kot drugi korak je treba ugotoviti, ali ukrep odstopa od referenčnega sistema v korist posameznih podjetij, ki so v podobnem dejanskem in pravnem položaju glede na cilj, ki je del referenčnega sistema.

(58)

Zaradi progresivnosti strukture stopenj davka na oglaševanje se ustvarja razlikovanje med podjetji, ki na Madžarskem opravljajo dejavnost objave oglasov, na podlagi obsega njihove oglaševalske dejavnosti, kot se kaže v njihovem prometu od oglaševanja.

(59)

Zaradi progresivne narave davčnih stopenj, kot jih določa zakon, so podjetja, katerih promet spada v nižje razrede, bistveno manj obdavčena kot podjetja, katerih promet spada v višje razrede. Za podjetja z majhnim prometom zato veljajo precej nižje mejne davčne stopnje in precej nižje povprečne davčne stopnje v primerjavi s podjetji z velikim prometom in so torej za enake dejavnosti precej manj obdavčena. Komisija zlasti ugotavlja, da je obdavčitev prometa podjetij z večjim prometom od oglaševanja, ki spada v zgornje razrede (30 %/40 %/50 %), izredno visoka, posledica česar so velike razlike pri obravnavanju.

(60)

Poleg tega iz podatkov o vnaprejšnjih plačilih davka, ki so jih 17. februarja 2015 predložili madžarski organi, izhaja, da sta se v letu 2014 davčni stopnji 30 % in 40 %/50 %, ki se uporabljata za promet od oglaševanja, ki spada v najvišja dva razreda, dejansko uporabljali le za eno podjetje in da je to plačalo približno 80 % skupnih prihodkov, ki jih je kot vnaprejšnja plačila davka prejela Madžarska. Navedeni podatki kažejo dejanske učinke različne obravnave podjetij na podlagi zakona in selektivno naravo progresivnih stopenj, ki jih ta določa.

(61)

Komisija zato meni, da struktura progresivnih stopenj, uvedena z zakonom, odstopa od referenčnega sistema, ki obsega uvedbo davka na oglaševanje za vse gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri objavi oglasov na Madžarskem, in koristi podjetjem z manjšim prometom.

(62)

Komisija tudi meni, da možnost podjetij, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, da odbijejo preneseno izgubo iz preteklih let za namene davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine od davčne osnove za leto 2014, odstopa od referenčnega sistema, tj. od splošnega pravila obdavčitve gospodarskih subjektov na podlagi njihovega prometa od oglaševanja. Davek temelji na obdavčitvi prometa, ne dobička, zaradi česar stroškov običajno ni mogoče odbiti od davčne osnove prometnega davka.

(63)

Omejitev odbitka izgub na podjetja, ki niso ustvarila dobička v letu 2013, zlasti razlikuje med, po eni strani, podjetji, ki so prenesla izgube v naslednje leto in v letu 2013 niso ustvarila dobička, ter, po drugi strani, podjetji, ki so v letu 2013 ustvarila dobiček, vendar so morda prenesla izgube iz preteklih davčnih let. Poleg tega določba ni omejena na izgube, ki jih je mogoče pokriti z obveznostjo plačila davka na oglaševanje in ki so nastale v letu 2013, ampak podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, omogoča tudi uporabo prenesenih izgub iz preteklih let. Komisija tudi meni, da odbitek izgub, ki so ob sprejetju zakona o davku na oglaševanje že obstajale, pomeni selektivnost, saj bi omogočanje navedenega odbitka lahko dajalo prednost nekaterim podjetjem s precejšnjimi prenesenimi izgubami.

(64)

Komisija meni, da se z določbami zakona (pod pogoji, določenimi v njem), ki omogočajo odbitek prenesenih izgub, razlikuje med podjetji, ki so glede na cilj madžarskega davka na oglaševanje v primerljivem pravnem in dejanskem položaju.

(65)

Komisija zato meni, da so ukrepi selektivni prima facie.

4.1.3.3    Utemeljitev glede na naravo in splošno shemo davčnega sistema

(66)

Ukrep, ki odstopa od referenčnega sistema, ni selektiven, če je utemeljen z naravo ali splošno shemo navedenega sistema. To se zgodi, kadar je posledica mehanizmov, ki so del sistema ter so potrebni za njegovo delovanje in učinkovitost (14). Takšno utemeljitev mora predložiti država članica.

Progresivnost stopenj

(67)

Madžarski organi so trdili, da se v prometu in velikosti podjetja kaže njegova zmožnost plačevanja, zato podjetje z večjim prometom od oglaševanja lažje plača kot podjetje z manjšim prometom od oglaševanja. Komisija meni, da informacije, ki jih je predložila Madžarska, ne dokazujejo, da je promet skupine družb dobro merilo za njihovo zmožnost plačila, niti da je vzorec progresivnosti davka utemeljen z naravo in splošno shemo davčnega sistema.

(68)

Naravna posledica (enostopenjskih) prometnih davkov je, da družbe z večjim prometom plačajo več davka. Pri prometnih davkih v nasprotju z davki od dobička (15) ni namen upoštevati stroškov, ki nastanejo pri ustvarjanju zadevnega prometa – in dejansko se ti ne upoštevajo. Zato brez konkretnih nasprotnih dokazov ni mogoče samodejno šteti, da se v ravni ustvarjenega prometa kaže zmožnost podjetja za plačevanje. Madžarska ni dokazala niti domnevne povezave med prometom in zmožnostjo plačila niti da bi se taka povezava lahko pravilno kazala v vzorcu progresivnosti (od 0 % do 50 % prometa) davka na oglaševanje.

(69)

Komisija meni, da so lahko progresivne stopnje za prometne davke upravičene le izjemoma, tj. če naj bi se z njimi dosegel poseben cilj, za katerega si prizadeva davek, ki dejansko zahteva progresivne stopnje. Progresivne prometne davke bi bilo na primer mogoče upravičiti, če se s prometom progresivno, tj. bolj kot sorazmerno povečujejo tudi zunanji učinki, ki nastanejo zaradi dejavnosti in ki naj bi jih davek odpravil. Vendar pa Madžarska ni utemeljila progresivnosti davka z zunanjimi učinki, ki bi jih morda ustvarjalo oglaševanje.

Odbitek prenesenih izgub

(70)

Kar zadeva odbitek prenesenih izgub podjetij, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, ga ni mogoče utemeljiti kot ukrep za preprečevanje izogibanja plačilu davkom in davčnim obveznostim. Z ukrepom se uvaja samovoljno razlikovanje med dvema skupinama družb, ki so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Ker je razlikovanje samovoljno in ni v skladu z naravo prometnega davka, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 in 63, ga ni mogoče šteti za dosledno pravilo proti zlorabi, ki bi upravičilo različno obravnavo.

Sklepne ugotovitve o utemeljenosti

(71)

Komisija torej meni, da zmožnost plačila ne more biti vodilno načelo madžarskega prometnega davka na oglaševanje. V skladu s tem meni, da ukrepi niso utemeljeni z naravo in splošno shemo referenčnega sistema. Ukrepi torej dajejo selektivno prednost oglaševalskim družbam z manjšim prometom (in s tem manjšim podjetjem) in podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička in ki so lahko od davčne osnove za leto 2014 odbila prenesene izgube.

4.1.4   MOREBITNO IZKRIVLJANJE KONKURENCE IN VPLIV NA TRGOVINO ZNOTRAJ UNIJE

(72)

Da bi ukrep v skladu s členom 107(1) Pogodbe pomenil državno pomoč, mora izkrivljati konkurenco ali bi jo lahko izkrivljal in mora vplivati na trgovino znotraj Unije.

(73)

Ukrepi se uporabljajo za vsa podjetja, ki ustvarjajo promet z objavljanjem oglasov na Madžarskem. Madžarski oglaševalski trg je odprt za konkurenco, zanj pa je značilna prisotnost gospodarskih subjektov iz drugih držav članic, zato bi lahko vsaka pomoč v korist nekaterih oglaševalskih subjektov vplivala na trgovino znotraj Unije. Ukrepi torej vplivajo na konkurenčni položaj podjetij, za katera velja navedeni davek. Z ukrepi so podjetja z manjšim prometom in podjetja, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, razbremenjeni davčne obveznosti, ki bi jo drugače morala plačati, če bi zanje veljal enak davek na oglaševanje kot za podjetja z velikim prometom in/ali podjetja, ki so v letu 2013 ustvarila dobiček. Pomoč, dodeljena na podlagi navedenih ukrepov, torej pomeni pomoč za tekoče poslovanje, saj se z njo navedenim podjetjem znižajo stroški, ki bi jih sicer imela pri izvajanju tekočih poslov ali običajnih dejavnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomoč za tekoče poslovanje izkrivlja konkurenco (16), zato bi bilo treba za vsako pomoč, dodeljeno navedenim podjetjem, šteti, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco s krepitvijo njihovega finančnega položaja na madžarskem oglaševalskem trgu. Zato ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco in vplivajo na trgovino znotraj Unije.

4.1.5   SKLEPNE UGOTOVITVE

(74)

Vsi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe so izpolnjeni, zato Komisija ugotavlja, da davek na oglaševanje, ki določa progresivno strukturo davčnih stopenj in odbitek prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki je omejen na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, pomeni državno pomoč v smislu navedene določbe.

4.2   ZDRUŽLJIVOST POMOČI Z NOTRANJIM TRGOM

(75)

Državna pomoč se šteje za združljivo z notranjim trgom, če spada v katero od kategorij iz člena 107(2) Pogodbe (17), za združljivo z notranjim trgom pa se lahko šteje tudi, če Komisija ugotovi, da spada v katero od kategorij iz člena 107(3) Pogodbe (18). Vendar je država članica, ki je dodelila pomoč, tista, ki mora dokazati, da je državna pomoč, ki jo je dodelila, združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) ali 107(3) Pogodbe (19).

(76)

Komisija ugotavlja, da madžarski organi niso predložili argumentov, ki bi dokazali, da so ukrepi združljivi z notranjim trgom, in da Madžarska ni predložila pripomb k pomislekom glede združljivosti ukrepov, ki so bili izraženi v sklepu o začetku postopka. Po mnenju Komisije ne velja nobena od izjem iz navedenih določb Pogodbe, saj si ukrepi očitno ne prizadevajo za doseganje nobenega od ciljev iz navedenih določb.

(77)

Zato ukrepov ni mogoče razglasiti za združljive z notranjim trgom.

4.3   VPLIV SPREMEMBE DAVKA NA OGLAŠEVANJE IZ LETA 2015 NA PRESOJO DRŽAVNE POMOČI

(78)

Davek na oglaševanje, uveden z zakonom XXII iz leta 2014 (kot je opisan v sklepu o začetku postopka), je prenehal veljati z dnem, ko je Komisija začela formalni postopek preiskave in izdala odredbo o začasnem odlogu. Vendar pa so madžarski organi junija 2015 davek na oglaševanje iz leta 2014 spremenili brez predhodnega obvestila Komisiji in/ali njene odobritve, zato je davek v spremenjeni različici veljal še naprej. Komisija meni, da spremenjena različica davka na oglaševanje temelji na enakih načelih kot prvotni davek in ima (vsaj deloma) enake značilnosti, kot so opisane v sklepu o začetku postopka in zaradi katerih je Komisija začela formalni postopek preiskave. Posledično meni, da spremenjena različica davka na oglaševanje spada na področje uporabe sklepa o začetku postopka. V tem razdelku Komisija presoja, ali in koliko se v spremenjeni različici davka upoštevajo pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka v zvezi s prvotnim davkom na oglaševanje.

(79)

V spremembi iz leta 2015 se sicer upoštevajo nekateri pomisleki glede državne pomoči, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, vendar ne vsi v celoti.

(80)

Prvič, nova struktura davčnih stopenj še vedno določa oprostitev davka za družbe (skupine) s prometom, manjšim od 100 milijonov HUF, kar je približno 325 000 EUR (uporablja se 0-odsotna stopnja), ostale družbe (skupine) pa morajo plačati 5,3 % davka na del prometa, ki presega 100 milijonov HUF. To dejansko pomeni, da se ohranja progresivnost obdavčitve družb, katerih promet od oglaševanja presega navedeni prag.

(81)

Novi prag, pod katerim se uporablja 0-odstotna stopnja (100 milijonov HUF), je nižji od praga, pod katerim se je 0-odstotna davčna stopnja uporabljala po starem zakonu (500 milijonov HUF). Kljub temu se zaradi take obdavčitve na leto ne pobere približno 17 000 EUR davkov (5,3 % × 325 000 EUR).

(82)

Komisija je Madžarski dala možnost, da utemelji 0-odstotno davčno stopnjo, ki se uporablja za promet od oglaševanja, manjši od 100 milijonov HUF, po logiki davčnega sistema (na primer upravno breme). Vendar pa Madžarska ni predložila argumentov, ki bi dokazali, da stroški pobiranja davka (upravno breme) presegajo znesek pobranega davka (do približno 17 000 EUR davkov na leto).

(83)

Drugič, s spremembo se uvaja možnost retroaktivne uporabe do začetka veljavnosti davka v letu 2014: davkoplačevalci lahko za nazaj izberejo, ali se bo zanje uporabljal novi ali stari sistem.

(84)

To v praksi pomeni, da družbe, za katere sta v preteklosti veljali 0- in 1-odstotna davčna stopnja, ne bodo za nazaj obdavčene po 5,3-odstotni stopnji, saj ni verjetno, da se bodo same odločile plačati več davkov. Možnost retroaktivnega učinka spremenjenega davka družbam omogoča, da se izognejo plačilu davka po novem sistemu, in zagotavlja gospodarsko prednost tistim, ki se ne bodo odločile za 5,3-odstotno stopnjo.

(85)

Tretjič, odbitek prenesenih izgub od davčne osnove za leto 2014, ki je omejen na družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, ostaja nespremenjen. Pomisleki glede državne pomoči, izraženi v sklepu o začetku postopka, torej v spremenjeni shemi niso bili upoštevani in ostajajo aktualni.

(86)

Komisija zato meni, da se v spremembah zakona o davku na oglaševanje iz leta 2015 samo delno upoštevajo pomisleki, navedeni v sklepu o začetku postopka glede zakona o davku na oglaševanje iz leta 2014. Tudi spremenjeni zakon vsebuje elemente, za katere je Komisija v zvezi s predhodno shemo menila, da pomenijo državno pomoč. Ne glede na to, da se je število stopenj in razredov zmanjšalo s šestih na dva in da je bila najvišja stopnja znatno znižana s 50 % na 5,3 %, pa davek ostaja progresiven, ta progresivnost ostaja neutemeljena, odbitek prenesenih izgub pa se še naprej uporablja. Ta presoja velja v prihodnje in tudi za nazaj, tj. od začetka veljavnosti spremenjenega zakona 5. julija 2015, in po možnosti tudi z retroaktivnim učinkom vse do začetka veljavnosti zakona v letu 2014.

(87)

Spremembe davka na oglaševanje iz leta 2015 torej ne vplivajo na ugotovitev Komisije, da davek na oglaševanje še vedno pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč.

4.4   IZTERJAVA POMOČI

(88)

Kot je navedeno že v uvodni izjavi 78, Komisija meni, da sklep o začetku postopka velja tudi za spremenjeno shemo. Ta sklep se zato nanaša na zakon o davku na oglaševanje, kot je veljal ob izdaji sklepa o začetku postopka, tj. 12. marca 2015, in vse njegove spremembe z dne 5. junija 2015.

(89)

Ukrepi niso bili priglašeni Komisiji niti jih ta ni razglasila za združljive z notranjim trgom. Navedeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe in novo pomoč v smislu člena 1(c) Uredbe (EU) 2015/1589. Ker so se navedeni ukrepi začeli izvajati ob kršitvi obveznosti mirovanja iz člena 108(3) Pogodbe, pomenijo tudi nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589.

(90)

Če se ugotovi, da ukrepi pomenijo nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, morajo prejemniki v skladu s členom 16 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 pomoč vrniti.

(91)

Glede na progresivnost davčne stopnje izterjava pomoči pomeni, da mora Madžarska vsa podjetja obravnavati enako, kot da bi zanje veljala enotna fiksna stopnja. Komisija privzeto meni, da je navedena enotna fiksna stopnja 5,3 %, kot jo je Madžarska določila v spremenjeni različici davka, razen če se Madžarska v dveh mesecih od dneva sprejetja tega sklepa ne odloči, da bo določila drugačno enotno davčno stopnjo, ki bo za nazaj veljala za vsa podjetja za celotno obdobje uporabe davka na oglaševanje (izvirne in spremenjene različice), ali za nazaj odpravila davek na oglaševanje od dneva, ko je začel veljati.

(92)

Glede pomoči, dodeljene podjetjem, ki v letu 2013 niso ustvarila dobička, z odbitkom prenesenih izgub, mora Madžarska izterjati razliko med davkom, dolgovanim po fiksni davčni stopnji na celoten promet od oglaševanja, ki velja za družbe, ki niso upravičene do odbitka izgub, in dejansko plačanim davkom. Razlika ustreza davku, ki se mu je tako podjetje izognilo na podlagi odbitka.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, bi bil referenčni sistem za obdavčenje prometa od oglaševanja davek, za katerega bi veljalo naslednje:

davek velja za ves promet od oglaševanja (brez možnosti izbire), brez odbitka prenesenih izgub;

za ves promet velja ista (enotna) davčna stopnja; privzeto je ta davčna stopnja določena na 5,3 %;

pri katerem se ne ohranja ali uvaja noben drug element, ki bi nekaterim podjetjem omogočil selektivno prednost.

(94)

Glede izterjave velja, da bi moral biti znesek pomoči, ki so jo prejele družbe s prometom od oglaševanja v obdobju od začetka veljavnosti davka na oglaševanje v letu 2014 do dneva njegove opustitve ali nadomestitve s shemo, ki bi bila povsem v skladu s pravili o državni pomoči, izračunan kot razlika med:

po eni strani zneskom davka (1) ki bi ga podjetje moralo plačati po referenčnem sistemu v skladu s pravili o državni pomoči (z enotno davčno stopnjo, ki bi bila privzeto 5,3 % na celoten promet od oglaševanja, brez odbitka prenesenih izgub);

in po drugi strani zneskom davka (2), ki ga je podjetje moralo plačati ali ga je že plačalo.

(95)

Če je razlika med zneskom davka (1) in zneskom davka (2) pozitivna, bi bilo treba znesek pomoči izterjati, vključno z obrestmi od dneva, ko je davek zapadel v plačilo.

(96)

Izterjava ne bi bila potrebna, če bi Madžarska odpravila tak davčni sistem z retroaktivnim učinkom od dneva, ko je davek na oglaševanje v letu 2014 začel veljati. To Madžarski ne bi preprečilo, da bi v prihodnje, na primer v letu 2017, uvedla davčni sistem, ki ne bo progresiven in ne bo razlikoval med gospodarskimi subjekti, za katere velja davek.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(97)

Komisija ugotavlja, da je Madžarska nezakonito izvedla zadevno pomoč, ki krši člen 108(3) Pogodbe.

(98)

Madžarska mora bodisi opustiti nezakonito shemo pomoči bodisi jo nadomestiti z novo, ki bo v skladu s pravili o državni pomoči.

(99)

Madžarska mora dano pomoč izterjati.

(100)

Komisija pa vseeno meni, da bi davčna ugodnost, tj. prihranjeni davek, ki izhaja iz uporabe praga v višini 100 milijonov HUF, lahko bila skladna z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 (20) (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis). Zgornja meja, ki jo skupina družb lahko prejme, je 200 000 EUR v triletnem obdobju, pri čemer se upošteva vsa podpora de minimis. Za skladnost s pravili de minimis morajo biti izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji iz uredbe de minimis. Če je prednost, ki izhaja iz izjeme, skladna s pravili de minimis, se ne šteje kot nezakonita in nezdružljiva državna pomoč ter se ne izterja.

(101)

Ta sklep je sprejet brez poseganja v morebitne preiskave skladnosti ukrepov s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe, zlasti pravico do ustanavljanja, kot jo zagotavlja člen 49 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, odobrena na podlagi madžarskega zakona o davku na oglaševanje in tudi po njegovi spremembi z dne 5. junija 2015, z uporabo prometnega davka s progresivnimi stopnjami in možnostjo, da družbe, ki v letu 2013 niso ustvarile dobička, od davčne osnove za leto 2014 odbijejo prenesene izgube, ki jo je Madžarska nezakonito uvedla s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Posamezna pomoč, dodeljena v skladu s shemo iz člena 1, ne pomeni pomoči, če v času, ko je dodeljena, izpolnjuje pogoje iz uredbe, sprejete v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (21) ali Uredbo Sveta (EU) 2015/1588 (22), odvisno od tega, katera se uporablja ob dodelitvi pomoči.

Člen 3

Posamezna pomoč, ki je dodeljena na podlagi sheme iz člena 1 in ki ob dodelitvi izpolnjuje pogoje iz uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (EU) 2015/1588, ali katere koli druge odobrene sheme pomoči, je združljiva z notranjim trgom do najvišje stopnje intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za zadevno vrsto pomoči.

Člen 4

1.   Madžarska od upravičencev izterja nezdružljivo pomoč, ki je bila dodeljena na podlagi sheme iz člena 1, kot je navedeno v uvodnih izjavah 88–95.

2.   Zneskom, ki jih je treba izterjati, se prištejejo obresti za obdobje od dneva, ko so bili dani na voljo upravičencem, do njihove dejanske izterjave.

3.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (23), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 (24).

4.   Madžarska z dnem sprejetja tega sklepa ustavi vsa neizvedena plačila pomoči na podlagi sheme iz člena 1.

Člen 5

1.   Izterjava pomoči, dodeljene na podlagi sheme iz člena 1, je takojšnja in učinkovita.

2.   Madžarska zagotovi, da se ta sklep izvrši v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.

Člen 6

1.   Madžarska v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu predloži naslednje informacije:

(a)

seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč na podlagi sheme iz člena 1, in skupni znesek prejete pomoči vsakega upravičenca iz te sheme;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca;

(c)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičencev zahtevalo vračilo pomoči.

2.   Madžarska obvešča Komisijo o napredku v zvezi z nacionalnimi ukrepi, sprejetimi za izvajanje tega sklepa, dokler ni pomoč, dodeljena na podlagi sheme iz člena 1, v celoti vrnjena. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so jih upravičenci že vrnili.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 4. novembra 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL C 136, 24.4.2015, str. 7.

(2)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1), ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(3)  Glej sprotno opombo 1.

(4)  Zadeva C-83/98 P, Francija/Ladbroke Racing Ltd in Komisija, EU:C:2000:248 in EU:C:1999:577, točke 48–51. Enako lahko pomeni državno pomoč ukrep, ki nekaterim podjetjem priznava znižanje davka ali odlog plačila normalno zapadlega davka, glej združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550, točka 46.

(5)  Zadeva C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU: C: 2001:598, točka 38.

(6)  Glej zadeve C-66/02, Italija/Komisija, EU: C: 2005:768, točka 78; C-222/04, Cassa di Risparmio di Firenze in drugi, EU: C: 2006:8, točka 132; C-522/13, Ministerio de Defensa in Navantia, EU: C: 2014:2262, točke 21–31. Glej tudi točko 9 Obvestila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 384, 10.12.1998, str. 3).

(7)  Združeni zadevi C-393/04 in C-41/05, Air Liquide Industries Belgium, EU: C: 2006:403 in EU: C: 2006:216, točka 30, ter zadeva C-387/92, Banco Exterior de España, EU: C: 1994:100, točka 14.

(8)  Glej na primer zadevo C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551; zadevo C-143/99, Adria-Wien Pipeline, EU: C: 2001:598; združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550 in EU:C:2010:411; zadevo C-308/01, GIL Insurance, EU:C:2004:252 in EU:C:2003:481.

(9)  Obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka.

(10)  Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732.

(11)  Prav tam, točka 92.

(12)  Zadevi C-487/06 P, British Aggregates/Komisija, EU:C:2008:757, točki 85 in 89 ter navedena sodna praksa; C-279/08 P, Komisija/Nizozemska (NOx), EU:C:2011:551, točka 51.

(13)  Združeni zadevi C-106/09 P in C-107/09 P, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo, EU:C:2011:732.

(14)  Glej na primer združene zadeve od C-78/08 do C-80/08, Paint Graphos in drugi, EU:C:2011:550 in EU:C:2010:411, točka 69.

(15)  Glej obvestilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka, odst. 24. Izjava o prerazporeditvenem namenu, s katero se lahko upraviči progresivna davčna stopnja, se izrecno nanaša le na davke na dobiček ali (neto) prihodek, ne pa na prometne davke.

(16)  Zadeva C-172/03, Heiser, EU:C:2005:130, točka 55. Glej tudi zadevi C-494/06 P, Komisija/Italija in Wam, EU:C:2009:272, točka 54 in navedena sodna praksa, ter C-271/13 P, Rousse Industry/Komisija, EU:C:2014:175, točka 44. Združene zadeve C-71/09 P, C-73/09 P in C-76/09 P, Comitato „Venezia vuole vivere“ in drugi/Komisija, EU:C:2011:368, točka 136. Glej tudi zadevo C-156/98, Nemčija/Komisija,EU:C:2000:467, točka 30 in navedena sodna praksa.

(17)  Izjeme iz člena 107(2) PDEU se nanašajo na: (a) pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom; (b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in (c) pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije.

(18)  Izjeme iz člena 107(3) PDEU se nanašajo na: (a) pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih območij; (b) pomoč za nekatere pomembne projekte skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice; (c) pomoč za razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali območij; (d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine ter (e) pomoč, ki jo Svet določi v sklepu.

(19)  Zadeva T-68/03, Olympiaki Aeroporia Ypiresies/Komisija, EU:T:2007:253, točka 34.

(20)  Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(21)  Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14.5.1998, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

(23)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju EU (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(24)  Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1).