1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/160

z dne 20. januarja 2017

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (1) in zlasti člena 19(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 338/97 ureja trgovino z živalskimi in rastlinskimi vrstami iz Priloge k Uredbi. Med vrstami s seznama v Prilogi so navedene tako vrste, določene v dodatkih h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kot tudi vrste, katerih ohranitveno stanje zahteva, da se njihov izvoz iz Unije, uvoz v Unijo ter trgovanje z njimi znotraj Unije ureja ali spremlja.

(2)	Na 17. zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekala v Johannesburgu v Južni Afriki od 24. septembra do 4. oktobra 2016 (COP 17), so bili dodatki h Konvenciji delno spremenjeni. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97.

(3)

Naslednji rodovi oziroma vrste so bili vključeni v Dodatek I h Konvenciji in bi jih bilo treba vključiti v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 338/97: Abronia anzuetoi, Abronia campbelli, Abronia fimbriata, Abronia frosti, Abronia meledona, Cnemaspis psychedelica, Lygodactylus williamsi, Telmatobius culeus, Polymita spp.

(4)

Naslednje vrste so bile prestavljene iz Dodatka II v Dodatek I h Konvenciji ter bi jih bilo treba črtati iz Priloge B in vključiti v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 338/97: Manis crassicaudata, Manis culionensis, Manis gigantea, Manis javanica, Manis pentadactyla, Manis temminckii, Manis tetradactyla, Manis tricuspis, Macaca sylvanus, Psittacus erithacus, Shinisaurus crocodilurus, Sclerocactus blainei, Sclerocactus cloverae, Sclerocactus sileri.

(5)

Naslednji taksoni so bili prestavljeni iz Dodatka I v Dodatek II h Konvenciji ter bi jih bilo treba črtati iz Priloge A in vključiti v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97: Puma concolor coryi, Puma concolor cougar, Equus zebra zebra, Lichenostomus melanops cassidix, Ninox novaeseelandiae undulata, Crocodylus acutus (populacija v zalivu Cispata v Kolumbiji, z oznako), Crocodylus porosus (populacije v Maleziji, z oznako), Dyscophus antongilii.

(6)

Naslednje družine, rodovi oziroma vrste so bili vključeni v Dodatek II h Konvenciji in bi jih bilo treba vključiti v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 338/97: Capra caucasica, Abronia spp. (z oznako za Abronia aurita, Abronia gaiophantasma, Abronia montecristoi, Abronia salvadorensis in Abronia vasconcelosii ter razen vrst iz Dodatka I), Rhampholeon spp., Rieppeleon spp., Paroedura masobe, Atheris desaixi, Bitis worthingtoni, Lanthanotidae spp. (z oznako), Cyclanorbis elegans, Cyclanorbis senegalensis, Cycloderma aubryi, Cycloderma frenatum, Rafetus euphraticus, Trionyx triunguis, Dyscophus guineti, Dyscophus insularis, Scaphiophryne boribory, Scaphiophryne marmorata, Scaphiophryne spinosa, Paramesotriton hongkongensis, Carcharhinus falciformis (z oznako), Alopias spp. (z oznako), Mobula spp. (z oznako), Holacanthus clarionensis, Nautilidae spp., Beaucarnea spp., Dalbergia spp. (z oznako), Guibourtia demeusei (z oznako), Guibourtia pellegriniana (z oznako), Guibourtia tessmannii (z oznako), Pterocarpus erinaceus, Adansonia grandidieri (z oznako), Siphonochilus aethiopicus (z oznako).

(7)	Naslednji vrsti sta bili črtani iz Dodatka II h Konvenciji in bi ju bilo treba črtati iz Priloge B k Uredbi (ES) št. 338/97: Bison bison athabascae, Tillandsia mauryana.

(8)	Vrste, ki so bile navedene v Dodatku III, so bile črtane iz navedenega dodatka po njihovi vključitvi v Dodatek II in bi jih bilo treba črtati iz Priloge C k Uredbi (ES) št. 338/97.

(9)	Abronia graminea in Salamandra algira, ki sta bili do zdaj navedeni v Prilogi D k Uredbi (ES) št. 338/97, bi bilo treba črtati iz navedene priloge po njuni vključitvi v Dodatek II oziroma Dodatek III h Konvenciji na COP17.

(10)

Številne oznake, ki se nanašajo na vrsto ali rod, vključen v dodatke h Konvenciji, so bile sprejete ali spremenjene na COP 17 ter jih je treba upoštevati tudi v prilogah k Uredbi (ES) št. 338/97 (oznake za vrste Vicugna vicugna, Panthera leo, Crocodylus moreletti, Bulnesia sarmientoi, rodova Aquilaria spp. in Gyrinops spp., rod Dalbergia spp., vrste Guibourtia demeusei, Guibourtia pellegriniana in Guibourtia tessmannii ter vrsto Adansonia grandidieri).

(11)	Unija ni izrazila pridržkov v zvezi z navedenimi spremembami.

(12)	Na COP 17 so bila sprejeta nova nomenklaturna poimenovanja za živali in rastline.

(13)

V Dodatek III h Konvenciji so bile pred kratkim vključene naslednje vrste: Salamandra algira na zahtevo Alžirije; Chelydra serpentina, Apalone ferox, Apalone mutica in Apalone spinifera na zahtevo Združenih držav Amerike; Potamotrygon spp. (z oznako) in Hypancistrus zebra na zahtevo Brazilije; Potamotrygon constellata, Potamotrygon magdalenae, Potamotrygon motoro, Potamotrygon orbignyi, Potamotrygon schroederi, Potamotrygon scobina, Potamotrygon yepezi in Paratrygon aiereba na zahtevo Kolumbije. Te vrste bi bilo zato treba vključiti v Prilogo C k Uredbi (ES) št. 338/97.

(14)	Glede na obseg sprememb bi bilo zaradi jasnosti primerno v celoti nadomestiti Prilogo k Uredbi (ES) št. 338/97.

(15)	Uredbo (ES) št. 338/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Člen XV.1(c) Konvencije določa, da „spremembe, sprejete na zasedanju [konference pogodbenic], začnejo veljati 90 dni po zasedanju za vse pogodbenice […]“. Da bi se navedeni rok upošteval in zagotovil pravočasen začetek veljavnosti sprememb Priloge k tej uredbi, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po njeni objavi.

(17)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za trgovino s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljenega v skladu s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 338/97 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 338/97 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

PRILOGA

Opombe o razlagi prilog A, B, C in D

Vrste, vključene v priloge A, B, C in D, se navajajo:

(a)	z imenom vrste; ali

(b)	kot vse vrste višjega taksona ali njegovega določenega dela.

Okrajšava „spp.“ se uporablja za označevanje vseh vrst višjega taksona.

Druga navajanja taksonov, višjih od vrste, so le informativna ali za namene uvrščanja.

Vrste v Prilogi A, natisnjene s krepkim tiskom, so v tej prilogi navedene skladno z njihovim varstvom, določenim v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali Direktivi Sveta 92/43/EGS (2).

Za rastlinske taksone, nižje od vrste, se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)	„ssp.“ se uporablja za označevanje podvrst;

(b)	„var.“ se uporablja za označevanje varietete (varietet); ter

(c)	„fa.“ se uporablja za označevanje oblik.

Znaki „(I)“, „(II)“ in „(III)“ ob imenu vrste ali višjega taksona se nanašajo na dodatke h Konvenciji, v katerih je ta vrsta navedena, kakor je navedeno v opombah 7,8 in 9. Če pri imenu ni nobene od teh oznak, ta vrsta ni navedena v dodatkih h Konvenciji.

(I) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek I h Konvenciji.

(II) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek II h Konvenciji.

(III) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III h Konvenciji. Pri tem je država, v zvezi s katero je vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III, prav tako navedena.

10.

„Kultivar“ v skladu z definicijo iz 8. izdaje Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline pomeni skupek rastlin, ki (a) so izbrane zaradi posebne lastnosti ali kombinacije lastnosti, (b) so v teh lastnostih izrazite, enotne in stabilne ter (c) pri razmnoževanju z ustreznimi sredstvi ohranijo navedene lastnosti. Nov takson kultivarja se lahko kot tak obravnava šele po uradni objavi njegovega imena kategorije in opisa v najnovejši izdaji Mednarodnega nomenklaturnega kodeksa za gojene rastline.

11.

Križanci se lahko posebej navedejo v dodatkih, vendar le, če so iz ločene in stabilne prosto živeče populacije. Za živalske križance, ki imajo v štirih predhodnih generacijah v svoji starševski liniji enega ali več osebkov vrste, navedene v prilogah A ali B, se uporablja ta uredba, kakor da so čiste vrste, čeprav zadevni križanci niso posebej navedeni v prilogah.

12.

Ko je vrsta vključena v Prilogo A, B ali C, so tudi vsi deli vrste ali izdelki iz nje vključeni v isto prilogo, razen kadar je pri vrsti označeno, da so vključeni samo določeni deli in izdelki. V skladu s členom 2(t) znak „#“ pred številko ob imenu vrste ali višjega taksona iz Priloge B ali C, označuje dele ali izdelke, ki so v zvezi s taksonom za namene te uredbe označeni, kot sledi:

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen, spor ali peloda (vključno s poliniji);

(b)	sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)	rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin; ter

(d)	plodov ter delov in izdelkov iz plodov umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla.

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen in peloda; ter

(b)	končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#3	Označuje cele ali narezane korenine in dele korenin, razen obdelanih delov ali izdelkov, kot so prah, tablete, ekstrakti, toniki, čaji in slaščice.

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen (vključno s plodnimi glavicami Orchidaceae), spor in peloda (vključno s poliniji). Izjema ne velja za semena Cactaceae spp., ki se izvažajo iz Mehike, in semena Beccariophoenix madagascariensis in Dypsis decaryi, ki se izvažajo z Madagaskarja;

(b)	sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)	rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin;

(d)	plodov ter delov in izdelkov iz plodov naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla (Orchidaceae) in družine Cactaceae;

(e)	stebel, cvetja in delov ter izdelkov iz naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin iz rodu Opuntia podrodu Opuntia in Selenicereus (Cactaceae); ter

(f)	končnih izdelkov Euphorbia antisyphilitica, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#5	Označuje hlode, žagan les ali furnir.

#6	Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les.

#7	Označuje hlode, iveri, prah in ekstrakte.

#8	Označuje podzemne dele (tj. korenine in korenike): cele kose, njihove dele in v obliki prahu.

Označuje vse dele in izdelke, razen tistih, ki nosijo oznako „Proizvedeno iz materiala Hoodia spp., pridobljenega z nadzorovano pridelavo in izdelavo na podlagi sporazuma z ustreznim upravnim organom CITES [v Bocvani na podlagi sporazuma št. BW/xxxxxx] [v Namibiji na podlagi sporazuma št. NA/xxxxxx] [v Južni Afriki na podlagi sporazuma št. ZA/xxxxxx]“.

#10	Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les, vključno z lesnimi polizdelki, ki se uporabljajo pri izdelavi lokov za godala.

#11	Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les, prah in ekstrakte. Končni izdelki, ki vsebujejo take ekstrakte, vključno z dišavami, niso zajeti v tej oznaki.

#12	Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les in ekstrakte. Končni izdelki, ki vsebujejo take ekstrakte, vključno z dišavami, niso zajeti v tej oznaki.

#13	Označuje jedro (znano tudi kot „endosperm“, „pulpa“ ali „kopra“) in vse njegove derivate.

#14

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)	semen in peloda;

(b)	sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

plodov;

(d)

listov;

(e)	ostankov prahu lesa agar, vključno s stisnjenim prahom v vseh oblikah; ter

(f)	končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno; to izvzetje se ne uporablja za lesne sekance, kroglice, rožne vence in rezbarske izdelke.

#15

Označuje vse dele in izdelke, razen:

a)	listov, cvetja, peloda, ploda in semen;

b)	nekomercialne trgovine z največjo skupno težo 10 kg na pošiljko;

c)	delov in izdelkov iz Dalbergia cochinchinensis, ki so zajeti v oznaki #4;

d)	delov in izdelkov iz Dalbergia spp. s poreklom in izvoženih iz Mehike, ki so zajeti v oznaki #6

#16	Označuje semena, plodove, olje in žive rastline.

13.

Naslednji pojmi in izrazi, uporabljeni v oznakah v teh prilogah, so opredeljeni, kot sledi:

Ekstrakt

Vsaka snov, pridobljena neposredno iz rastlinskega materiala s fizikalnimi ali kemičnimi metodami, ne glede na proizvodni proces. Ekstrakt je lahko v trdnem (npr. kristali, smola, fini ali grobi delci), poltrdnem (npr. gume, voski) ali tekočem (npr. raztopine, tinkture, olja in eterična olja) stanju.

Končni izdelki, zapakirani in pripravljeni za prodajo na drobno

Izdelki, dobavljeni posamično ali v večjih količinah, ki ne zahtevajo nadaljnje predelave ter so zapakirani, označeni za končno uporabo ali prodajo na drobno in kot taki primerni za prodajo ali uporabo s strani širše javnosti.

Prah

Suha, trdna snov v obliki finih ali grobih delcev

Sekanci

Les, zreduciran na drobne koščke.

14.

Ker pri nobeni vrsti ali višjih taksonih RASTLIN iz Priloge A ni oznake, ki bi pomenila, da bi bilo treba z njenimi križanci ravnati v skladu s členom 4(1), to pomeni, da se z umetno razmnoženimi križanci, pridobljenimi iz ene ali več takih vrst ali taksonov, lahko trguje s potrdilom o umetnem razmnoževanju ter da semena in pelod (vključno s poliniji), rezano cvetje, sejanci ali tkivne kulture teh križancev, pridobljeni in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah, niso predmet te uredbe.

15.

Urin, iztrebki in ambra, ki so pridobljeni kot odpadni produkti in tako brez vpliva na zadevno žival, niso predmet te uredbe.

16.

V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge D se ta uredba uporablja le za žive osebke in cele ali skoraj cele mrtve osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 1	Vse cele ali skoraj cele kože, surove ali strojene.
§ 2	Vsako perje ali vsaka koža ali drugi del s perjem.

17.

V zvezi z rastlinskimi vrstami iz Priloge D se ta uredba uporablja le za žive osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 3	Posušene in sveže rastline, kar po potrebi vključuje; listje, korenine/korenike, stebla, semena/spore, skorjo in plodove.
§ 4	Hlodi, žagan les in furnir.

Priloga A

Priloga B

Priloga C

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

sesalci

ARTIODACTYLA

sodoprsti kopitarji, parkljarji

Antilocapridae

vilorogi

Antilocapra americana (I) (samo populacija v Mehiki; v priloge k Uredbi ni vključena nobena druga populacija)

antilopska koza, vilorog

Bovidae

rogarji ali votlorogi

Addax nasomaculatus (I)

mendiška antilopa

Ammotragus lervia (II)

grivasta ovca

Antilope cervicapra (III Nepal / Pakistan)

jelenja antilopa

Bos gaurus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos frontalis, ki ni predmet te uredbe)

gaver, džungelsko govedo

Bos mutus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos grunniens, ki ni predmet te uredbe)

jak, godrnjavi bivol

Bos sauveli (I)

kuprej, kamboški gozdni vol

Boselaphus tragocamelus (III Pakistan)

nilgav, modri bikec

Bubalus arnee (III Nepal) (razen udomačene oblike, navedene kot Bubalus bubalis, ki ni predmet te uredbe)

indijski bivol, azijski bivol, divji vodni bivol, arni

Bubalus depressicornis (I)

nižinski anoa

Bubalus mindorensis (I)

tamaru, mindorski bivol

Bubalus quarlesi (I)

gorski anoa

Budorcas taxicolor (II)

takin

Capra falconeri (I)

markor, vijekoza, vijeroga koza

Capra caucasica (II)

kavkaški kozorog

Capra hircus aegagrus (III Pakistan) (udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe)

divja koza

Capra sibirica (III Pakistan)

sibirski kozorog

Capricornis milneedwardsii (I)

—

Capricornis rubidus (I)

—

Capricornis sumatraensis (I)

asamski sezav

Capricornis thar (I)

—

Cephalophus brookei (II)

—

Cephalophus dorsalis (II)

zalivski hulež

Cephalophus jentinki (I)

jentinkov hulež

Cephalophus ogilbyi (II)

ogilbyjev hulež

Cephalophus silvicultor (II)

veliki hulež

Cephalophus zebra (II)

zebrasti hulež

Damaliscus pygargus pygargus (II)

belonosa antilopa

Gazella bennettii (III Pakistan)

indijska gazela

Gazella cuvieri (I)

cuvierjeva gazela

Gazella dorcas (III Alžirija/Tunizija)

navadna gazela

Gazella leptoceros (I)

vitkoroga gazela

Hippotragus niger variani (I)

orjaška črna grivasta antilopa

Kobus leche (II)

vodna antilopa

Naemorhedus baileyi (I)

rdeči goral

Naemorhedus caudatus (I)

kitajski goral

Naemorhedus goral (I)

goral

Naemorhedus griseus (I)

—

Nanger dama (I)

jelenja gazela

Oryx dammah (I)

sabljarka

Oryx leucoryx (I)

arabski oriks, arabska bajza

Ovis ammon (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

argali

Ovis ammon hodgsonii (I)

tibetanski argali

Ovis ammon nigrimontana (I)

—

Ovis aries (razen udomačene oblike Ovis aries aries, podvrste, vključene v Prilogo A, ter podvrst O. a. isphahanica, O. a. laristanica, O. a. musimon in O. a. orientalis, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

urial

Ovis aries ophion (I)

ciprski muflon

Ovis aries vignei (I)

rdeča ovca, urial, šapu

Ovis canadensis (II) (samo populacija Mehike; nobena druga populacija ni vključena v priloge k tej uredbi)

mehiška debeloroga ovca

Pantholops hodgsonii (I)

čiru, orongo

Philantomba monticola (II)

modri hulež

Pseudois nayaur (III Pakistan)

baral, modra ovca

Pseudoryx nghetinhensis (I)

saola

Rupicapra pyrenaica ornata (II)

abruški gams

Saiga borealis (II)

—

Saiga tatarica (II)

sajga

Tetracerus quadricornis (III Nepal)

čusinga, štiriroga antilopa

Camelidae

kamele

Lama guanicoe (II)

gvanako, rdečerjavi gvanako

Vicugna vicugna (I) (razen populacij v: Argentini [populacije v provincah Jujuy in Catamarca ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacija območja Primera Región]; Ekvadorju [celotna populacija] ter Peruju [celotna populacija]; ki so vključene v Prilogo B)

Vicugna vicugna (II) (samo populacije v Argentini [populacije v provincah Jujuy in Catamarca ter populacije napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacija območja Primera Región]; Ekvadorju [celotna populacija] in Peruju [celotna populacija]; vse druge populacije so vključene v Prilogo A) (3)

vikunja

Cervidae

jeleni

Axis calamianensis (I)

kalamijanski jelen

Axis kuhlii (I)

kuhlov jelen

Axis porcinus (III Pakistan (razen podvrst, vključenih v Prilogo A))

svinjski jelen

Axis porcinus annamiticus (I)

—

Blastocerus dichotomus (I)

močvirski jelen

Cervus elaphus bactrianus (II)

baktrijanski jelen

Cervus elaphus barbarus (III Alžirija/Tunizija)

berberski jelen

Cervus elaphus hanglu (I)

hangul

Dama dama mesopotamica (I)

mezopotamski damjak

Hippocamelus spp. (I)

huemul

Mazama temama cerasina (III Gvatemala)

veliki rdeči šilar

Muntiacus crinifrons (I)

črni mutnjak

Muntiacus vuquangensis (I)

orjaški mutnjak

Odocoileus virginianus mayensis (III Gvatemala)

gvatemalski belorepi jelen

Ozotoceros bezoarticus (I)

pampski jelen, kampški jelen

Pudu mephistophiles (II)

ekvadorski pudu

Pudu puda (I)

čilski pudu

Rucervus duvaucelii (I)

močvirski jelen, barazinga

Rucervus eldii (I)

lirasti jelen, tamin

Hippopotamidae

povodni konji

Hexaprotodon liberiensis (II)

mali povodni konj

Hippopotamus amphibius (II)

veliki povodni konj, nilski povodni konj

Moschidae

pižmarji

Moschus spp. (I) (samo populacije v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

Moschus spp. (II) (razen populacij v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu, ki so vključene v Prilogo A)

pižmarji

Suidae

svinje

Babyrousa babyrussa (I)

babirusa, jelenjač

Babyrousa bolabatuensis (I)

—

Babyrousa celebensis (I)

—

Babyrousa togeanensis (I)

—

Sus salvanius (I)

pritlikava divja svinja

Tayassuidae

pekariji

Tayassuidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in razen populacij Pecari tajacu v Mehiki in Združenih državah, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

pekariji

Catagonus wagneri (I)

wagnerjev pekari

CARNIVORA

zveri

Ailuridae

mačje pande

Ailurus fulgens (I)

mačji panda

Canidae

psi

Canis aureus (III Indija)

zlati šakal

Canis lupus (I/II)

(Vse populacije razen v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Populacije v Butanu, Indiji, Nepalu in Pakistanu so navedene v Dodatku I; vse druge populacije so navedene v Dodatku II. Razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

Canis lupus (II) (populacije v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Razen udomačene oblike in dinga, ki se navajata kot Canis lupus familiaris in Canis lupus dingo)

volk, sivi volk

Canis simensis

etiopski šakal, etiopska lisica, etiopski volk

Cerdocyon thous (II)

šakalska lisica, maikong

Chrysocyon brachyurus (II)

grivasti volk

Cuon alpinus (II)

rdeči volk, kolzun

Lycalopex culpaeus (II)

kalpeška lisica

Lycalopex fulvipes (II)

—

Lycalopex griseus (II)

argentinska lisica

Lycalopex gymnocercus (II)

azarska lisica, aguaračaj

Speothos venaticus (I)

gozdni pes

Vulpes bengalensis (III Indija)

bengalska lisica

Vulpes cana (II)

blanfordova lisica

Vulpes zerda (II)

fenek, puščavska lisica

Eupleridae

Cryptoprocta ferox (II)

fosa

Eupleres goudotii (II)

madagaskarska pasasta cibeta

Fossa fossana (II)

fanaloka

Felidae

mačke

Felidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A. Udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe. Za afriške populacije Panthera leo: določi se letna izvozna kvota nič za primerke kosti, kosov kosti, izdelkov iz kosti, krempljev, okostja, lobanje in zob, ki so bili odvzeti iz narave in se je z njimi trgovalo v komercialne namene.

Letne izvozne kvote za trgovino s kostmi, kosi kosti, z izdelki iz kosti, s kremplji, z okostji, lobanjami in zobmi v komercialne namene, ki izhajajo iz živali, vzgojenih v ujetništvu v Južni Afriki, bodo določene letno in vsako leto sporočene sekretariatu CITES.

mačke

Acinonyx jubatus (I) (dodelijo se letne izvozne kvote za žive osebke in lovske trofeje kot sledi: Bocvana: 5; Namibija: 150; Zimbabve: 50. Trgovanje s temi osebki je predmet člena 4(1))

gepard, čita

Caracal caracal (I) (samo populacije v Aziji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

karakal, puščavski ris

Catopuma temminckii (I)

temminckova zlata mačka

Felis nigripes (I)

črnonoga mačka

Felis silvestris (II)

divja mačka

Leopardus geoffroyi (I)

mala pegasta mačka

Leopardus jacobitus (I)

andska mačka, gorska mačka

Leopardus pardalis (I)

ozelot

Leopardus tigrinus (I)

leopardja mačka

Leopardus wiedii (I)

dolga mačka, margaj

Lynx lynx (II)

ris

Lynx pardinus (I)

južnoevropski ris

Neofelis nebulosa (I)

dimasti leopard

Panthera leo persica (I)

azijski lev

Panthera onca (I)

jaguar

Panthera pardus (I)

leopard

Panthera tigris (I)

tiger

Pardofelis marmorata (I)

saharska mačka

Prionailurus bengalensis bengalensis (I) (samo populacije v Bangladešu, Indiji in na Tajskem; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

bengalska mačka

Prionailurus iriomotensis (II)

japonska mačka

Prionailurus planiceps (I)

ploščatoglava mačka

Prionailurus rubiginosus (I) (samo populacija v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

rjasta mačka

Puma concolor costaricensis (I)

puma

Puma yagouaroundi (I) (samo populacije v Srednji in Severni Ameriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

jaguarundi

Uncia uncia (I)

snežni leopard ali ibis

Herpestidae

ihneumoni

Herpestes edwardsi (III Indija / Pakistan)

indijski mungo

Herpestes fuscus (III Indija)

rjavi indijski mungo

Herpestes javanicus (III Pakistan)

mali indijski mungo

Herpestes javanicus auropunctatus (III Indija)

—

Herpestes smithii (III Indija)

rdeči mungo

Herpestes urva (III Indija)

račji mungo

Herpestes vitticollis (III Indija)

progastovrati mungo

Hyaenidae

hijene

Hyaena hyaena (III Pakistan)

progasta hijena

Proteles cristata (III Bocvana)

pižmova hijena, podzemski volk

Mephitidae

skunki

Conepatus humboldtii (II)

patagonski surili

Mustelidae

kune

Lutrinae

vidre

Lutrinae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

vidre

Aonyx capensis microdon (I) (samo populacije v Kamerunu in Nigeriji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

kongoška vidra, brezkrempljasta vidra

Enhydra lutris nereis (I)

morska vidra

Lontra felina (I)

obalna vidra

Lontra longicaudis (I)

južnoameriška vidra

Lontra provocax (I)

čilska vidra

Lutra lutra (I)

evropska vidra

Lutra nippon (I)

—

Pteronura brasiliensis (I)

orjaška vidra, brazilska vidra

Mustelinae

kune

Eira barbara (III Honduras)

tajra

Galictis vittata (III Kostarika)

grizon

Martes flavigula (III Indija)

harza, pisana kuna

Martes foina intermedia (III Indija)

kuna belica

Martes gwatkinsii (III Indija)

nilgirska kuna

Mellivora capensis (III Bocvana)

medarski ali dvobarvni jazbec

Mustela nigripes (I)

prerijski dihur

Odobenidae

mroži

Odobenus rosmarus (III Kanada)

polarni mrož

Otariidae

južni morski medvedi

Arctocephalus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

morski medvedi

Arctocephalus philippii (II)

filipov morski medved

Arctocephalus townsendi (I)

gvadalupski morski medved

Phocidae

pravi tjulnji

Mirounga leonina (II)

južnomorski slon

Monachus spp. (I)

pravi tjulnji

Procyonidae

rakuni

Bassaricyon gabbii (III Kostarika)

pasjedlačji medved

Bassariscus sumichrasti (III Kostarika)

srednjeameriški podlasičji medved

Nasua narica (III Honduras)

belogobčni nosati medved

Nasua nasua solitaria (III Urugvay)

koati

Potos flavus (III Honduras)

vitorepi medved

Ursidae

medvedi

Ursidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

medvedi

Ailuropoda melanoleuca (I)

orjaški panda, bambusni medved

Helarctos malayanus (I)

malajski medved, sončni medved

Melursus ursinus (I)

šobar, termitski medved

Tremarctos ornatus (I)

očalar, naočar, andski medved

Ursus arctos (I/II)

(samo populacije v Butanu, na Kitajskem, v Mehiki in Mongoliji ter podvrsta Ursus arctos isabellinus so navedene v Dodatku I; vse druge populacije in podvrste so navedene v Dodatku II)

rjavi medved

Ursus thibetanus (I)

ogrličar

Viverridae

cibetovke

Arctictis binturong (III Indija)

binturong

Civettictis civetta (III Bocvana)

afriška cibetovka

Cynogale bennettii (II)

vidrasta cibeta

Hemigalus derbyanus (II)

malajska pasasta cibeta

Paguma larvata (III Indija)

črno-beli zvijavt

Paradoxurus hermaphroditus (III Indija)

malajski mustang

Paradoxurus jerdoni (III Indija)

indijski mustang

Prionodon linsang (II)

navadni linsang

Prionodon pardicolor (I)

pegasti linsang

Viverra civettina (III Indija)

velika pegasta cibetovka

Viverra zibetha (III Indija)

velika indijska cibetovka

Viverricula indica (III Indija)

mala indijska cibetovka

CETACEA

kiti in delfini

CETACEA spp. (I/II) (4)

kiti in delfini

CHIROPTERA

netopirji

Phyllostomidae

listonosi netopirji

Platyrrhinus lineatus (III Urugvaj)

—

Pteropodidae

leteče lisice

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

leteče lisice

Acerodon jubatus (I)

—

Pteropus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in razen Pteropus brunneus)

leteče lisice

Pteropus insularis (I)

—

Pteropus livingstonii (II)

—

Pteropus loochoensis (I)

—

Pteropus mariannus (I)

—

Pteropus molossinus (I)

—

Pteropus pelewensis (I)

—

Pteropus pilosus (I)

—

Pteropus rodricensis (II)

rodrigueška leteča lisica

Pteropus samoensis (I)

samoanska leteča lisica

Pteropus tonganus (I)

—

Pteropus ualanus (I)

—

Pteropus voeltzkowi (II)

—

Pteropus yapensis (I)

—

CINGULATA

pasavci

Dasypodidae

pasavci

Cabassous centralis (III Kostarika)

severni golorepi pasavec

Cabassous tatouay (III Urugvaj)

veliki golorepi pasavec

Chaetophractus nationi (II) (letna izvozna kvota je nič. Vsi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja.)

andski dlakavi pasavec

Priodontes maximus (I)

veliki pasavec

DASYUROMORPHIA

zverski vrečarji

Dasyuridae

zverski vrečarji

Sminthopsis longicaudata (I)

dolgorepa tankonoga miš vrečarica

Sminthopsis psammophila (I)

—

DIPROTODONTIA

diprotodonti

Macropodidae

kenguruji in valabiji

Dendrolagus inustus (II)

—

Dendrolagus ursinus (II)

medvedji kenguru

Lagorchestes hirsutus (I)

zahodni zajčji kenguru, rdečkasti zajčji kenguru

Lagostrophus fasciatus (I)

progasti zajčji kenguru

Onychogalea fraenata (I)

mali kenguru

Phalangeridae

kuskusi in lisičji kuzuji

Phalanger intercastellanus (II)

—

Phalanger mimicus (II)

—

Phalanger orientalis (II)

sivi kuskus

Spilocuscus kraemeri (II)

—

Spilocuscus maculatus (II)

pegasti kuskus

Spilocuscus papuensis (II)

—

Potoroidae

podganji kenguruji

Bettongia spp. (I)

cvileži

Vombatidae

vombati

Lasiorhinus krefftii (I)

severni dlakonosi, kvinslandski dlakonosi, mehkodlaki vombat

LAGOMORPHA

zajci in žvižgači

Leporidae

zajci in kunci

Caprolagus hispidus (I)

ščetinasti zajec

Romerolagus diazi (I)

vulkanski kunec

MONOTREMATA

stokovci

Tachyglossidae

kljunati ježki

Zaglossus spp. (II)

dolgorili kljunati ježek

PERAMELEMORPHIA

Peramelidae

jazbeci vrečarji ali bandikuti

Perameles bougainville (I)

zahodni progasti jazbec vrečar, marl

Thylacomyidae

dolgouhi jazbeci vrečarji ali bilbiji

Macrotis lagotis (I)

veliki bilbi, veliki dolgouhi jazbec vrečar, dalgit

PERISSODACTYLA

lihoprsti kopitarji

Equidae

konji, osli in zebre

Equus africanus (I) (izključuje udomačeno obliko, ki se navaja kot Equus asinus, za katero se ne uporablja ta uredba)

nubijski divji osel, afriški osel

Equus grevyi (I)

grevyjeva zebra, kraljeva zebra

Equus hemionus (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Equus hemionus hemionus in Equus hemionus khur pa sta navedeni v Dodatku I)

azijski osel

Equus kiang (II)

tibetanski polosel, kiang

Equus przewalskii (I)

konj przewalskega, mongolski divji konj

Equus zebra hartmannae (II)

hartmanova gorska zebra

Equus zebra zebra (II)

kapska gorska zebra

Rhinocerotidae

nosorogi

Rhinocerotidae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

nosorogi

Ceratotherium simum simum (II) (samo populacije v Južni Afriki in Svaziju; vse druge populacije so vključene v Prilogo A. Izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje in za trgovanje z lovskimi trofejami. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno uredi.)

širokousti nosorog, beli nosorog

Tapiridae

tapirji

Tapiridae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

tapirji

Tapirus terrestris (II)

južnoameriški nižinski tapir, brazilski tapir

PHOLIDOTA

luskavci

Manidae

luskavci, storžnjaki

Manis spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A)

luskavci

Manis crassicaudata (I)

indijski luskavec

Manis culionensis (I)

filipinski luskavec

Manis gigantea (I)

veliki luskavec

Manis javanica (I)

javanski luskavec ali sundski pangolin

Manis pentadactyla (I)

kitajski luskavec

Manis temminckii (I)

teminkov stepni luskavec

Manis tetradactyla (I)

dolgorepi beli luskavec

Manis tricuspis (I)

drevesni ali trizobi luskavec

PILOSA

lenivci in mravljinčarji

Bradypodidae

triprsti lenivci

Bradypus pygmaeus (II)

pritlikavi triprsti lenivec

Bradypus variegatus (II)

rjavi triprsti lenivec

Megalonychidae

dvoprsti lenivec

Choloepus hoffmanni (III Kostarika)

hofmanov dvoprsti lenivec

Myrmecophagidae

mravljinčarji

Myrmecophaga tridactyla (II)

veliki mravljinčar

Tamandua mexicana (III Gvatemala)

severni tamandua

PRIMATES

prvaki

PRIMATES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

prvaki

Atelidae

kapucinke

Alouatta coibensis (I)

—

Alouatta palliata (I)

grivasti ali ognjeni vriskač

Alouatta pigra (I)

—

Ateles geoffroyi frontatus (I)

—

Ateles geoffroyi ornatus (I)

—

Brachyteles arachnoides (I)

pajčarka, miriki

Brachyteles hypoxanthus (I)

—

Oreonax flavicauda (I)

rumenorepi volnaček

Cebidae

marmozetke

Callimico goeldii (I)

goeldijeva krempljičarka

Callithrix aurita (I)

bela čopičarka

Callithrix flaviceps (I)

rumena marmozetka

Leontopithecus spp. (I)

leviči

Saguinus bicolor (I)

goloobraza tamarinka, dvobarvna tamarinka

Saguinus geoffroyi (I)

geoffroyevatamarinka

Saguinus leucopus (I)

srebrna tamarinka, belonogi tamarin

Saguinus martinsi (I)

—

Saguinus oedipus (I)

beloglavček, pinché, lisztova opica

Saimiri oerstedii (I)

—

Cercopithecidae

ozkonose opice

Cercocebus galeritus (I)

—

Cercopithecus diana (I)

dolgobrada zamorska mačka

Cercopithecus roloway (I)

—

Cercopithecus solatus (II)

—

Colobus satanas (II)

črna gvereza

Macaca silenus (I)

bradač, vanderu

Macaca sylvanus (I)

berberski makak

Mandrillus leucophaeus (I)

dril

Mandrillus sphinx (I)

mandril

Nasalis larvatus (I)

rilčar

Piliocolobus foai (II)

—

Piliocolobus gordonorum (II)

—

Piliocolobus kirkii (I)

—

Piliocolobus pennantii (II)

pennantova rdeča gvereza

Piliocolobus preussi (II)

kamerunska rdeča gvereza

Piliocolobus rufomitratus (I)

rečna rdeča gvereza

Piliocolobus tephrosceles (II)

—

Piliocolobus tholloni (II)

—

Presbytis potenziani (I)

otoški hulman

Pygathrix spp. (I)

nosani

Rhinopithecus spp. (I)

—

Semnopithecus ajax (I)

—

Semnopithecus dussumieri (I)

—

Semnopithecus entellus (I)

hanuman, navadni langur, sveti langur

Semnopithecus hector (I)

—

Semnopithecus hypoleucos (I)

malabarski langur

Semnopithecus priam (I)

—

Semnopithecus schistaceus (I)

—

Simias concolor (I)

—

Trachypithecus delacouri (II)

—

Trachypithecus francoisi (II)

françoisov langur

Trachypithecus geei (I)

zlati langur

Trachypithecus hatinhensis (II)

—

Trachypithecus johnii (II)

črni langur, nilgiri

Trachypithecus laotum (II)

—

Trachypithecus pileatus (I)

kapičasti langur

Trachypithecus poliocephalus (II)

—

Trachypithecus shortridgei (I)

—

Cheirogaleidae

mačji makiji

Cheirogaleidae spp. (I)

mačji makiji

Daubentoniidae

dolgoprsteži

Daubentonia madagascariensis (I)

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

Hominidae

velike človeku podobne opice

Gorilla beringei (I)

gorska gorila

Gorilla gorilla (I)

gorila

Pan spp. (I)

šimpanzi

Pongo abelii (I)

—

Pongo pygmaeus (I)

orangutan

Hylobatidae

giboni

Hylobatidae spp. (I)

giboni

Indriidae

indriji

Indriidae spp. (I)

indriji

Lemuridae

lemurji

Lemuridae spp. (I)

pravi makiji

Lepilemuridae

podlasičji lemurji

Lepilemuridae spp. (I)

podlasičji lemurji

Lorisidae

loriji in galagi

Nycticebus spp. (I)

čokati lori ali kukang

Pitheciidae

kapucinke

Cacajao spp. (I)

uakariji, kratkorepe opice

Callicebus barbarabrownae (II)

—

Callicebus melanochir (II)

—

Callicebus nigrifrons (II)

—

Callicebus personatus (II)

rjava skakačka

Chiropotes albinasus (I)

belonosi saki

Tarsiidae

nartničarji

Tarsius spp. (II)

nartničarji

PROBOSCIDEA

trobčarji

Elephantidae

sloni

Elephas maximus (I)

indijski slon

Loxodonta africana (I) (razen populacij v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju, ki so vključene v Prilogo B)

Loxodonta africana (II)

(samo populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (5); vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

afriški slon

RODENTIA

glodalci

Chinchillidae

činčile in viskače

Chinchilla spp. (I) (udomačene oblike osebkov niso predmet te uredbe)

činčile

Cuniculidae

pake

Cuniculus paca (III Honduras)

paka

Dasyproctidae

agutiji

Dasyprocta punctata (III Honduras)

agouti

Erethizontidae

drevesni ježevci

Sphiggurus mexicanus (III Honduras)

mehiški drevesni ježevec

Sphiggurus spinosus (III Urugvaj)

južnoameriški drevesni ježevec

Hystricidae

ježevci starega sveta

Hystrix cristata

afriški ježevec

Muridae

miši, voluharice in hrčki

Leporillus conditor (I)

podgana gnezdarica

Pseudomys fieldi praeconis (I)

—

Xeromys myoides (I)

neprava podgana plovka

Zyzomys pedunculatus (I)

—

Sciuridae

veverice

Cynomys mexicanus (I)

mehiški prerijski pes

Marmota caudata (III Indija)

—

Marmota himalayana (III Indija)

himalajski svizec

Ratufa spp. (II)

orjaške veverice

Sciurus deppei (III Kostarika)

—

SCANDENTIA

tupaje ali šilaste veverice

SCANDENTIA spp. (II)

tupaje ali šilaste veverice

SIRENIA

morske krave ali sirene

Dugongidae

dugongi ali vilastorepe morske krave

Dugong dugon (I)

dugong

Trichechidae

lamantini

Trichechus inunguis (I)

Trichechus manatus (I)

Trichechus senegalensis (I)

AVES

ptiči

ANSERIFORMES

Anatidae

plovci

Anas aucklandica (I)

—

Anas bernieri (II)

—

Anas chlorotis (I)

—

Anas formosa (II)

formoški kreheljc

Anas laysanensis (I)

—

Anas nesiotis (I)

—

Anas querquedula

reglja

Asarcornis scutulata (I)

—

Aythya innotata

—

Aythya nyroca

kostanjevka

Branta canadensis leucopareia (I)

aleutska kanadska gos

Branta ruficollis (II)

rdečevrata gos

Branta sandvicensis (I)

—

Coscoroba coscoroba (II)

koskorob, labodnik

Cygnus melancoryphus (II)

črnovrati labod

Dendrocygna arborea (II)

zahodnoindijski žvižgač

Dendrocygna autumnalis (III Honduras)

—

Dendrocygna bicolor (III Honduras)

rumeni žvižgač

Mergus octosetaceus

—

Oxyura leucocephala (II)

evropska beloglavka, palčja raca

Rhodonessa caryophyllacea (morda izumrla) (I)

—

Sarkidiornis melanotos (II)

grbasta raca

Tadorna cristata

—

APODIFORMES

hudourniki

Trochilidae

kolibriji

Trochilidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kolibriji

Glaucis dohrnii (I)

—

CHARADRIIFORMES

pobrežniki

Burhinidae

prlivke

Burhinus bistriatus (III Gvatemala)

—

Laridae

galebi

Larus relictus (I)

—

Scolopacidae

kljunači ali sloke

Numenius borealis (I)

eskimski škurh

Numenius tenuirostris (I)

tenkokljuni škurh

Tringa guttifer (I)

—

CICONIIFORMES

močvirniki

Ardeidae

čaplje

Ardea alba

velika bela čaplja

Bubulcus ibis

kravja čaplja

Egretta garzetta

mala bela čaplja

Balaenicipitidae

čevljekljuni

Balaeniceps rex (II)

čevljekljun, abu makub

Ciconiidae

štorklje

Ciconia boyciana (I)

—

Ciconia nigra (II)

črna štorklja

Ciconia stormi

—

Jabiru mycteria (I)

—

Leptoptilos dubius

—

Mycteria cinerea (I)

—

Phoenicopteridae

plamenci ali flamingi

Phoenicopteridae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

plamenci

Phoenicopterus ruber (II)

rdeči plamenec

Threskiornithidae

ibisi

Eudocimus ruber (II)

rdeči ibis, rdeči srpač

Geronticus calvus (II)

—

Geronticus eremita (I)

—

Nipponia nippon (I)

—

Platalea leucorodia (II)

žličarka

Pseudibis gigantea

—

COLUMBIFORMES

golobi

Columbidae

golobi

Caloenas nicobarica (I)

grivasti golob

Claravis godefrida

—

Columba livia

skalni golob

Ducula mindorensis (I)

—

Gallicolumba luzonica (II)

zabodeni golob

Goura spp. (II)

—

Leptotila wellsi

—

Nesoenas mayeri (III Mauritius)

—

Streptopelia turtur

divja grlica

CORACIIFORMES

vpijati

Bucerotidae

kljunorožci

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Aceros nipalensis (I)

—

Anorrhinus spp. (II)

—

Anthracoceros spp. (II)

—

Berenicornis spp. (II)

—

Buceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kljunorožci

Buceros bicornis (I)

dvorožec

Penelopides spp. (II)

—

Rhinoplax vigil (I)

kljunorožec

Rhyticeros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Rhyticeros subruficollis (I)

—

CUCULIFORMES

kukavice

Musophagidae

sadjejedi

Tauraco spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Tauraco bannermani (II)

—

FALCONIFORMES

ujede

FALCONIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A; razen ene od vrst iz družine Cathartidae, vključene v Prilogo C; druge vrste navedene družine niso vključene v priloge k tej uredbi; in razen vrste Caracara lutosa)

ujede

Accipitridae

kragulji

Accipiter brevipes (II)

kratkonogi skobec

Accipiter gentilis (II)

kragulj

Accipiter nisus (II)

skobec

Aegypius monachus (II)

rjavi jastreb

Aquila adalberti (I)

španski kraljevi orel

Aquila chrysaetos (II)

planinski orel

Aquila clanga (II)

veliki klinkač

Aquila heliaca (I)

kraljevi orel

Aquila pomarina (II)

mali klinkač

Buteo buteo (II)

kanja

Buteo lagopus (II)

koconoga kanja

Buteo rufinus (II)

rjasta kanja

Chondrohierax uncinatus wilsonii (I)

—

Circaetus gallicus (II)

kačar

Circus aeruginosus (II)

rjavi lunj

Circus cyaneus (II)

pepelasti lunj

Circus macrourus (II)

stepski lunj

Circus pygargus (II)

močvirski lunj

Elanus caeruleus (II)

lebduh

Eutriorchis astur (II)

—

Gypaetus barbatus (II)

brkati ser

Gyps fulvus (II)

beloglavi jastreb

Haliaeetus spp. (I/II) (Haliaeetus albicilla je navedena v Dodatku I; druge vrste so navedene v Dodatku II)

jezerci

Harpia harpyja (I)

harpija

Hieraaetus fasciatus (II)

sokolji orel, bonnelijev orel, progasti orel

Hieraaetus pennatus (II)

mali orel

Leucopternis occidentalis (II)

—

Milvus migrans (II) (razen za vrsto Milvus migrans lineatus, ki je vključena v Prilogo B)

črni škarnik

Milvus milvus (II)

rjavi škarnik

Neophron percnopterus (II)

egiptovski jastreb

Pernis apivorus (II)

Sršenar

Pithecophaga jefferyi (I)

veliki filipinski orel

Cathartidae

jastrebi novega sveta

Gymnogyps californianus (I)

kalifornijski kondor

Sarcoramphus papa (III Honduras)

kraljevski jastreb

Vultur gryphus (I)

Kondor

Falconidae

sokoli

Falco araeus (I)

sejšelska postovka

Falco biarmicus (II)

južni sokol

Falco cherrug (II)

sokol plenilec

Falco columbarius (II)

mali sokol

Falco eleonorae (II)

sredozemski sokol

Falco jugger (I)

—

Falco naumanni (II)

južna postovka

Falco newtoni (I) (samo populacija na Sejšelih)

newtonova postovka

Falco pelegrinoides (I)

puščavski sokol

Falco peregrinus (I)

sokol selec

Falco punctatus (I)

—

Falco rusticolus (I)

arktični sokol

Falco subbuteo (II)

škrjančar

Falco tinnunculus (II)

postovka

Falco vespertinus (II)

rdečenoga postovka

Pandionidae

ribji orli

Pandion haliaetus (II)

ribji orel

GALLIFORMES

kure

Cracidae

hokojke

Crax alberti (III Kolumbija)

—

Crax blumenbachii (I)

—

Crax daubentoni (III Kolumbija)

—

Crax fasciolata

—

Crax globulosa (III Kolumbija)

—

Crax rubra (III Kolumbija / Kostarika / Gvatemala / Honduras)

—

Mitu mitu (I)

—

Oreophasis derbianus (I)

—

Ortalis vetula (III Gvatemala / Honduras)

—

Pauxi pauxi (III Kolumbija)

—

Penelope albipennis (I)

—

Penelope purpurascens (III Honduras)

—

Penelopina nigra (III Gvatemala)

—

Pipile jacutinga (I)

—

Pipile pipile (I)

—

Megapodiidae

velenoge kure

Macrocephalon maleo (I)

—

Phasianidae

poljske kure

Argusianus argus (II)

argov fazan

Catreus wallichii (I)

—

Colinus virginianus ridgwayi (I)

virginijska jerebica

Crossoptilon crossoptilon (I)

—

Crossoptilon mantchuricum (I)

—

Gallus sonneratii (II)

—

Ithaginis cruentus (II)

—

Lophophorus impejanus (I)

—

Lophophorus lhuysii (I)

—

Lophophorus sclateri (I)

—

Lophura edwardsi (I)

—

Lophura hatinhensis

—

Lophura leucomelanos (III Pakistan)

—

Lophura swinhoii (I)

—

Meleagris ocellata (III Gvatemala)

—

Odontophorus strophium

—

Ophrysia superciliosa

—

Pavo cristatus (III Pakistan)

pav

Pavo muticus (II)

klasasti pav

Polyplectron bicalcaratum (II)

pavji ali zrcalasti fazan

Polyplectron germaini (II)

rjavi pavji fazan

Polyplectron malacense (II)

—

Polyplectron napoleonis (I)

—

Polyplectron schleiermacheri (II)

—

Pucrasia macrolopha (III Pakistan)

uhati fazan

Rheinardia ocellata (I)

reinardov fazan

Syrmaticus ellioti (I)

eliotov fazan

Syrmaticus humiae (I)

—

Syrmaticus mikado (I)

mikado fazan

Tetraogallus caspius (I)

—

Tetraogallus tibetanus (I)

—

Tragopan blythii (I)

—

Tragopan caboti (I)

—

Tragopan melanocephalus (I)

—

Tragopan satyra (III Nepal)

tragopan, rogati fazan

Tympanuchus cupido attwateri (II)

prerijska kokoš

GRUIFORMES

žerjavovci

Gruidae

žerjavi

Gruidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

žerjavi

Grus americana (I)

—

Grus canadensis (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Grus canadensis nesiotes in Grus canadensis pulla pa v Dodatku I)

kanadski žerjav

Grus grus (II)

žerjav

Grus japonensis (I)

—

Grus leucogeranus (I)

snežni žerjav

Grus monacha (I)

meniški žerjav

Grus nigricollis (I)

—

Grus vipio (I)

—

Otididae

droplje

Otididae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

droplje

Ardeotis nigriceps (I)

—

Chlamydotis macqueenii (I)

—

Chlamydotis undulata (I)

ovratničarska droplja

Houbaropsis bengalensis (I)

—

Otis tarda (II)

velika droplja

Sypheotides indicus (II)

—

Tetrax tetrax (II)

mala droplja

Rallidae

tukalice

Gallirallus sylvestris (I)

—

Rhynochetidae

kaguji

Rhynochetos jubatus (I)

kagu

PASSERIFORMES

pevci

Atrichornithidae

hostniki

Atrichornis clamosus (I)

kričavi hostnik

Cotingidae

kičevci

Cephalopterus ornatus (III Kolumbija)

ščitar

Cephalopterus penduliger (III Kolumbija)

—

Cotinga maculata (I)

kotinga

Rupicola spp. (II)

—

Xipholena atropurpurea (I)

beloperuta kotinga

Emberizidae

strnadi

Gubernatrix cristata (II)

—

Paroaria capitata (II)

—

Paroaria coronata (II)

—

Tangara fastuosa (II)

—

Estrildidae

astrilde

Amandava formosa (II)

—

Lonchura fuscata

—

Lonchura oryzivora (II)

—

Poephila cincta cincta (II)

—

Fringillidae

ščinkavci

Carduelis cucullata (I)

venezuelski čižek

Carduelis yarrellii (II)

—

Hirundinidae

lastovke

Pseudochelidon sirintarae (I)

belooka rečna lastovka

Icteridae

škorčevci

Xanthopsar flavus (I)

—

Meliphagidae

medarji

Lichenostomus melanops cassidix (II)

—

Muscicapidae

muharji

Acrocephalus rodericanus (III Mauritius)

—

Cyornis ruckii (II)

—

Dasyornis broadbenti litoralis (morda izumrla) (I)

—

Dasyornis longirostris (I)

—

Garrulax canorus (II)

—

Garrulax taewanus (II)

—

Leiothrix argentauris (II)

—

Leiothrix lutea (II)

—

Liocichla omeiensis (II)

—

Picathartes gymnocephalus (I)

—

Picathartes oreas (I)

—

Terpsiphone bourbonnensis (III Mauritius)

—

Paradisaeidae

rajčice

Paradisaeidae spp. (II)

rajčice

Pittidae

pite ali bleščeči drozgi

Pitta guajana (II)

—

Pitta gurneyi (I)

—

Pitta kochi (I)

—

Pitta nympha (II)

—

Pycnonotidae

dlakavci

Pycnonotus zeylanicus (II)

—

Sturnidae

škorci

Gracula religiosa (II)

—

Leucopsar rothschildi (I)

—

Zosteropidae

očalarji

Zosterops albogularis (I)

—

PELECANIFORMES

veslonožci

Fregatidae

burnice

Fregata andrewsi (I)

—

Pelecanidae

pelikani

Pelecanus crispus (I)

kodrasti pelikan

Sulidae

beli morski vrani

Papasula abbotti (I)

—

PICIFORMES

Capitonidae

brkatci

Semnornis ramphastinus (III Kolumbija)

—

Picidae

žolne

Dryocopus javensis richardsi (I)

—

Ramphastidae

poprovci ali tukani

Baillonius bailloni (III Argentina)

—

Pteroglossus aracari (II)

—

Pteroglossus castanotis (III Argentina)

—

Pteroglossus viridis (II)

—

Ramphastos dicolorus (III Argentina)

pisani, zelenokljuni tukan

Ramphastos sulfuratus (II)

—

Ramphastos toco (II)

orjaški tukan

Ramphastos tucanus (II)

—

Ramphastos vitellinus (II)

—

Selenidera maculirostris (III Argentina)

—

PODICIPEDIFORMES

ponirki ali potapljavci

Podicipedidae

ponirki

Podilymbus gigas (I)

—

PROCELLARIIFORMES

cevonosci ali viharniki

Diomedeidae

albatrosi

Phoebastria albatrus (I)

—

PSITTACIFORMES

papige

PSITTACIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in brez Agapornis roseicollis, Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus ter Psittacula krameri, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

papige

Cacatuidae

kakaduji

Cacatua goffiniana (I)

—

Cacatua haematuropygia (I)

—

Cacatua moluccensis (I)

moluški kakadu

Cacatua sulphurea (I)

—

Probosciger aterrimus (I)

—

Loriidae

loriji

Eos histrio (I)

—

Vini spp. (I/II) (Vini ultramarina je navedena v Dodatku I, druge vrste so navedene v Dodatku II)

—

Psittacidae

papige

Amazona arausiaca (I)

—

Amazona auropalliata (I)

—

Amazona barbadensis (I)

—

Amazona brasiliensis (I)

—

Amazona finschi (I)

—

Amazona guildingii (I)

—

Amazona imperialis (I)

—

Amazona leucocephala (I)

—

Amazona oratrix (I)

—

Amazona pretrei (I)

—

Amazona rhodocorytha (I)

—

Amazona tucumana (I)

—

Amazona versicolor (I)

—

Amazona vinacea (I)

—

Amazona viridigenalis (I)

—

Amazona vittata (I)

—

Anodorhynchus spp. (I)

—

Ara ambiguus (I)

—

Ara glaucogularis (I)

—

Ara macao (I)

—

Ara militaris (I)

—

Ara rubrogenys (I)

—

Cyanopsitta spixii (I)

spixov makav

Cyanoramphus cookii (I)

—

Cyanoramphus forbesi (I)

—

Cyanoramphus novaezelandiae (I)

—

Cyanoramphus saisseti (I)

—

Cyclopsitta diophthalma coxeni (I)

—

Eunymphicus cornutus (I)

—

Guarouba guarouba (I)

—

Neophema chrysogaster (I)

—

Ognorhynchus icterotis (I)

—

Pezoporus occidentalis (morda izumrla) (I)

nočna papiga, jamski papagaj

Pezoporus wallicus (I)

talni papagajček

Pionopsitta pileata (I)

—

Primolius couloni (I)

—

Primolius maracana (I)

—

Psephotus chrysopterygius (I)

—

Psephotus dissimilis (I)

—

Psephotus pulcherrimus (morda izumrla) (I)

—

Psittacula echo (I)

—

Psittacus erithacus (I)

siva papiga

Pyrrhura cruentata (I)

—

Rhynchopsitta spp. (I)

—

Strigops habroptilus (I)

kakapo, sovji papagaj

RHEIFORMES

ameriški tekači

Rheidae

nanduji

Pterocnemia pennata (I) (razen Pterocnemia pennata pennata, ki je vključena v Prilogo B)

darwinov nandu

Pterocnemia pennata pennata (II)

darwinov nandu

Rhea americana (II)

navadni nandu

SPHENISCIFORMES

veslači

Spheniscidae

pingvini

Spheniscus demersus (II)

očalasti pingvin

Spheniscus humboldti (I)

—

STRIGIFORMES

sove

STRIGIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in razen Sceloglaux albifacies)

sove

Strigidae

sove

Aegolius funereus (II)

koconogi čuk

Asio flammeus (II)

močvirska uharica

Asio otus (II)

mala uharica

Athene noctua (II)

čuk

Bubo bubo (II) (razen vrste Bubo bubo bengalensis, ki je vključena v Prilogo B)

velika uharica

Glaucidium passerinum (II)

mali skovik

Heteroglaux blewitti (I)

—

Mimizuku gurneyi (I)

leserjeva uharica

Ninox natalis (I)

—

Nyctea scandiaca (II)

snežna sova

Otus ireneae (II)

—

Otus scops (II)

veliki skovik

Strix aluco (II)

lesna sova

Strix nebulosa (II)

bradata sova

Strix uralensis (II) (razen vrste Strix uralensis davidi, ki je vključena v Prilogo B)

kozača

Surnia ulula (II)

skobčevka

Tytonidae

pegaste sove

Tyto alba (II)

pegasta sova

Tyto soumagnei (I)

sumagnejeva sova

STRUTHIONIFORMES

tekači

Struthionidae

noji

Struthio camelus (I) (samo populacije v Alžiriji, Burkini Faso, Kamerunu, Srednjeafriški republiki, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Maroku, Nigru, Nigeriji, Senegalu in Sudanu; vse druge populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

noj

TINAMIFORMES

dolgonoge kure

Tinamidae

dolgonoge kure

Tinamus solitarius (I)

—

TROGONIFORMES

trogoni

Trogonidae

trogoni

Pharomachrus mocinno (I)

kvecal

REPTILIA

plazilci

CROCODYLIA

krokodili

CROCODYLIA spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

krokodili

Alligatoridae

aligatorji, kajmani

Alligator sinensis (I)

kitajski aligator

Caiman crocodilus apaporiensis (I)

—

Caiman latirostris (I) (razen populacije v Argentini, ki je vključena v Prilogo B)

šakare ali širokogobčni kajman

Melanosuchus niger (I) (razen populacije v Braziliji, ki je vključena v Prilogo B, ter populacije v Ekvadorju, ki je vključena v Prilogo B in zanjo velja letna izvozna kvota nič, in sicer dokler letne izvozne kvote ne odobrita sekretariat CITES in IUCN/SSC Crocodile Specialist Group)

črni kajman, veliki kajman

Crocodylidae

pravi krokodili

Crocodylus acutus (I) (razen populacije iz okrožja mangrov z integriranim upravljanjem v zalivu Cispata, Tinajones, La Balsa ter okoliških področij, iz departmaja Córdoba, Kolumbija in populacije Kube, ki so vključene v Prilogo B)

šilonosi krokodil

Crocodylus cataphractus (I)

oklopni krokodil

Crocodylus intermedius (I)

orinoški krokodil

Crocodylus mindorensis (I)

Crocodylus moreletii (I) (razen populacije v Belizeju, ki je vključena v Prilogo B s kvoto nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v trgovske namene, in populacije v Mehiki, ki je vključena v Prilogo B)

bulasti krokodil

Crocodylus niloticus (I) (razen populacij v Bocvani, Egiptu [ob upoštevanju kvote nič za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v trgovske namene], Etiopiji, Keniji, na Madagaskarju, v Malaviju, Mozambiku, Namibiji, Južni Afriki, Ugandi, Združeni republiki Tanzaniji [dovoljena letna izvozna kvota ne presega 1 600 prosto živečih osebkov, vključno z lovskimi trofejami, poleg osebkov s farmske reje], Zambiji in Zimbabveju; te populacije so vključene v Prilogo B)

nilski krokodil

Crocodylus palustris (I)

močvirski krokodil

Crocodylus porosus (I) (razen populacij v Avstraliji, Indoneziji, Maleziji [lov prostoživečih osebkov je omejen na državo Sarawak, kvota nič pa velja za prosto živeče osebke za druge države Malezije (Sabah in polotok Malezija), in sicer brez spremembe v kvoti nič, razen če jo odobrijo pogodbenice CITES] in na Papui Novi Gvineji, ki so vključene v Prilogo B)

indijski krokodil ali letvičar

Crocodylus rhombifer (I)

rombasti krokodil, kubanski krokodil

Crocodylus siamensis (I)

siamski krokodil

Osteolaemus tetraspis (I)

toponosi krokodil

Tomistoma schlegelii (I)

malajski gavial

Gavialidae

gangeški gaviali

Gavialis gangeticus (I)

gavial, kljunasti krokodil

RHYNCHOCEPHALIA

Sphenodontidae

tuatare

Sphenodon spp. (I)

tuatare

SAURIA

kuščarji

Agamidae

agame

Saara spp. (II)

Uromastyx spp. (II)

trnorepe agame

Anguidae

slepci

Abronia spp. (II) (razen za vrste, vključene v Prilogo A. Izvozna kvota nič je bila določena za prosto živeče osebke za Abronia aurita, A. gaiophantasma, A. montecristoi, A. salvadorensis in A. vasconcelosii)

—

Abronia anzuetoi (I)

Abronia campbelli (I)

Abronia fimbriata (I)

Abronia frosti (I)

Abronia meledona (I)

Chamaeleonidae

kameleoni

Archaius spp. (II)

Bradypodion spp. (II)

—

Brookesia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Brookesia perarmata (I)

—

Calumma spp. (II)

—

Chamaeleo spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

kameleoni

Chamaeleo chamaeleon (II)

navadni kameleon

Furcifer spp. (II)

—

Kinyongia spp. (II)

pritlikavi kameleon

Nadzikambia spp. (II)

pritlikavi kameleon

Palleon spp. (II)

Rhampholeon spp. (II)

—

Rieppeleon spp. (II)

—

Trioceros spp. (II)

Cordylidae

pasasti in ščitasti kuščarji

Cordylus spp. (II)

pasasta kuščarica

Hemicordylus spp. (II)

Karusaurus spp. (II)

Namazonurus spp. (II)

Ninurta spp. (II)

Ouroborus spp. (II)

Pseudocordylus spp. (II)

Smaug spp. (II)

Gekkonidae

gekoni

Cnemaspis psychedelica (I)

psihedeličen gekon

Dactylocnemis spp. (III Nova Zelandija)

Hoplodactylus spp. (III Nova Zelandija)

—

Lygodactylus williamsi (I)

Williamsov pritlikavi gekon

Mokopirirakau spp. (III Nova Zelandija)

Nactus serpensinsula (II)

—

Naultinus spp. (II)

—

Paroedura masobe (II)

gekon masobe

Phelsuma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

dnevni gekoni

Phelsuma guentheri (II)

—

Rhoptropella spp. (II)

Toropuku spp. (III Nova Zelandija)

Tukutuku spp. (III Nova Zelandija)

Uroplatus spp. (II)

—

Woodworthia spp. (III Nova Zelandija)

Helodermatidae

bradavičarji

Heloderma spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

bradavičar

Heloderma horridum charlesbogerti (I)

—

Iguanidae

legvani

Amblyrhynchus cristatus (II)

morski legvan

Brachylophus spp. (I)

—

Conolophus spp. (II)

—

Ctenosaura bakeri (II)

—

Ctenosaura melanosterna (II)

—

Ctenosaura oedirhina (II)

—

Ctenosaura palearis (II)

—

Cyclura spp. (I)

vretenorepi legvani

Iguana spp. (II)

—

Phrynosoma blainvillii (II)

Phrynosoma cerroense (II)

Phrynosoma coronatum (II)

krastačar

Phrynosoma wigginsi (II)

Sauromalus varius (I)

—

Lacertidae

kuščarice

Gallotia simonyi (I)

—

Podarcis lilfordi (II)

balearska kuščarica

Podarcis pityusensis (II)

—

Lanthanotidae

gluhi varan

Lanthanotidae spp. (II) (izvozna kvota nič je bila določena za prosto živeče osebke, s katerimi se trguje v komercialne namene)

Scincidae

skinki

Corucia zebrata (II)

—

Teiidae

teji

Crocodilurus amazonicus (II)

—

Dracaena spp. (II)

—

Salvator spp. (II)

Tupinambis spp.(II)

—

Varanidae

varani

Varanus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

varani

Varanus bengalensis (I)

bengalski varan

Varanus flavescens (I)

—

Varanus griseus (I)

puščavski varan

Varanus komodoensis (I)

komodoški varan

Varanus nebulosus (I)

—

Varanus olivaceus (II)

—

Xenosauridae

grbičarji

Shinisaurus crocodilurus (I)

grbičarji

SERPENTES

kače

Boidae

udavi

Boidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

udavi

Acrantophis spp. (I)

—

Boa constrictor occidentalis (I)

—

Epicrates inornatus (I)

—

Epicrates monensis (I)

gladkousti udav

Epicrates subflavus (I)

—

Eryx jaculus (II)

stepski udav

Sanzinia madagascariensis (I)

madagaskarska ovijačka

Bolyeriidae

—

Bolyeriidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Bolyeria multocarinata (I)

—

Casarea dussumieri (I)

—

Colubridae

goži

Atretium schistosum (III Indija)

—

Cerberus rynchops (III Indija)

ribojedi brujaš

Clelia clelia (II)

musurana

Cyclagras gigas (II)

—

Elachistodon westermanni (II)

indijska jamičarka

Ptyas mucosus (II)

kitajska podganarica

Xenochrophis piscator (III Indija)

—

Xenochrophis schnurrenbergeri (III Indija)

Xenochrophis tytleri (III Indija)

Elapidae

strupeni goži

Hoplocephalus bungaroides (II)

—

Micrurus diastema (III Honduras)

—

Micrurus nigrocinctus (III Honduras)

—

Micrurus ruatanus (III Honduras)

Naja atra (II)

—

Naja kaouthia (II)

—

Naja mandalayensis (II)

—

Naja naja (II)

naočarka

Naja oxiana (II)

—

Naja philippinensis (II)

—

Naja sagittifera (II)

—

Naja samarensis (II)

—

Naja siamensis (II)

—

Naja sputatrix (II)

—

Naja sumatrana (II)

—

Ophiophagus hannah (II)

kraljeva kobra

Loxocemidae

—

Loxocemidae spp. (II)

—

Pythonidae

pitoni

Pythonidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

pitoni

Python molurus molurus (I)

indijski piton

Tropidophiidae

—

Tropidophiidae spp. (II)

—

Viperidae

gadi

Atheris desaixi (II)

—

Bitis worthingtoni (II)

—

Crotalus durissus (III Honduras)

južnoameriška klopotača

Crotalus durissus unicolor

—

Daboia russelii (III Indija)

jesur, verigasti gad

Trimeresurus mangshanensis (II)

mangšanska jamičarka

Vipera latifii

—

Vipera ursinii (I) (samo populacija v Evropi, razen območja nekdanje ZSSR; te populacije niso vključene v priloge k tej uredbi)

mali gad

Vipera wagneri (II)

—

TESTUDINES

želve

Carettochelyidae

—

Carettochelys insculpta (II)

—

Chelidae

kačjevratne želve

Chelodina mccordi (II) (za osebke, odvzete iz narave, je letna izvozna kvota nič)

—

Pseudemydura umbrina (I)

temna kratkovratka

Cheloniidae

orjaške črepahe, glavate karete

Cheloniidae spp. (I)

orjaške črepahe, glavate karete

Chelydridae

želve hlastavke

Chelydra serpentina (III Združene države Amerike)

Macrochelys temminckii (III Združene države Amerike)

jastrebja želva

Dermatemydidae

tabasovke

Dermatemys mawii (II)

rečna želva, želva tabasovka

Dermochelyidae

usnjače

Dermochelys coriacea (I)

usnjača

Emydidae

sklednice

Chrysemys picta (samo živi osebki)

—

Clemmys guttata (II)

—

Emydoidea blandingii (II)

—

Glyptemys insculpta (II)

gozdna sklednica

Glyptemys muhlenbergii (I)

muhlenbergova sklednica

Graptemys spp. (III Združene države Amerike)

—

Malaclemys terrapin (II)

—

Terrapene spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

škatlarice

Terrapene coahuila (I)

vodna škatlarica

Geoemydidae

Batagur affinis (I)

—

Batagur baska (I)

batagurka

Batagur borneoensis (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

Batagur dhongoka (II)

Batagur kachuga (II)

Batagur trivittata (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

Cuora spp. (II) (za osebke Cuora aurocapitata, C.bourreti, C. flavomarginata, C. galbinifrons, C. mccordi, C. mouhotii, C. pani, C.picturata, C. trifasciata, C. yunnanensis in C. zhoui, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

azijske poklopnice

Cyclemys spp. (II)

—

Geoclemys hamiltonii (I)

—

Geoemyda japonica (II)

—

Geoemyda spengleri (II)

—

Hardella thurjii (II)

—

Heosemys annandalii (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

—

Heosemys depressa (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

—

Heosemys grandis (II)

—

Heosemys spinosa (II)

—

Leucocephalon yuwonoi (II)

—

Malayemys macrocephala (II)

—

Malayemys subtrijuga (II)

—

Mauremys annamensis (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

—

Mauremys iversoni (III Kitajska)

—

Mauremys japonica (II)

—

Mauremys megalocephala (III Kitajska)

—

Mauremys mutica (II)

—

Mauremys nigricans (II)

—

Mauremys pritchardi (III Kitajska)

—

Mauremys reevesii (III Kitajska)

—

Mauremys sinensis (III Kitajska)

—

Melanochelys tricarinata (I)

—

Melanochelys trijuga (II)

—

Morenia ocellata (I)

—

Morenia petersi (II)

—

Notochelys platynota (II)

—

Ocadia glyphistoma (III Kitajska)

—

Ocadia philippeni (III Kitajska)

—

Orlitia borneensis (II) (za osebke, odvzete iz narave, s katerimi se trguje v komercialne namene, je letna izvozna kvota nič)

—

Pangshura spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Pangshura tecta (I)

indijska kahuga

Sacalia bealei (II)

—

Sacalia pseudocellata (III Kitajska)

—

Sacalia quadriocellata (II)

—

Siebenrockiella crassicollis (II)

—

Siebenrockiella leytensis (II)

—

Vijayachelys silvatica (II)

—

Platysternidae

—

Platysternidae spp. (I)

—

Podocnemididae

pelomeduzne želve

Erymnochelys madagascariensis (II)

—

Peltocephalus dumerilianus (II)

—

Podocnemis spp. (II)

—

Testudinidae

kopenske želve, kornjače

Testudinidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A; za Centrochelys sulcata je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, odvzete iz narave in prodane predvsem v komercialne namene)

kopenske želve, kornjače

Astrochelys radiata (I)

prava žarkasta kornjača

Astrochelys yniphora (I)

—

Chelonoidis niger (I)

galapaška velikanka, galapaška slonača

Geochelone platynota (I)

ploska želva

Gopherus flavomarginatus (I)

—

Malacochersus tornieri (II)

—

Psammobates geometricus (I)

—

Pyxis arachnoides (I)

—

Pyxis planicauda (I)

—

Testudo graeca (II)

mavrska kornjača

Testudo hermanni (II)

grška kornjača

Testudo kleinmanni (I)

egiptovska kornjača

Testudo marginata (II)

širokoroba kornjača

Trionychidae

mehkokožne želve

Amyda cartilaginea (II)

—

Apalone ferox (III Združene države Amerike)

—

Apalone mutica (III Združene države Amerike)

Apalone spinifera (III Združene države Amerike) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

Apalone spinifera atra (I)

Chitra spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Chitra chitra (I)

—

Chitra vandijki (I)

—

Cyclanorbis elegans (II)

nubijska mehkoščitka

Cyclanorbis senegalensis (II)

senegalska mehkoščitka

Cycloderma aubryi (II)

aubryjeva mehkoščitka

Cycloderma frenatum (II)

zambezijska mehkoščitka

Dogania subplana (II)

malajska mehkoščitka

Lissemys ceylonensis (II)

—

Lissemys punctata (II)

—

Lissemys scutata (II)

burmanska zaklopnica

Nilssonia formosa (II)

—

Nilssonia gangetica (I)

—

Nilssonia hurum (I)

—

Nilssonia leithii (II)

—

Nilssonia nigricans (I)

—

Palea steindachneri (II)

—

Pelochelys spp. (II)

—

Pelodiscus axenaria (II)

—

Pelodiscus maackii (II)

—

Pelodiscus parviformis (II)

kitajska mehkoščitka

Rafetus euphraticus (II)

evfratska mehkoščitka

Rafetus swinhoei (II)

orjaška mehkoščitka

Trionyx triunguis (II)

nilska mehkoščitka

AMPHIBIA

dvoživke

ANURA

brezrepci, žabe

Aromobatidae

—

Allobates femoralis (II)

—

Allobates hodli (II)

Allobates myersi (II)

—

Allobates zaparo (II)

—

Anomaloglossus rufulus (II)

—

Bufonidae

Krastače

Altiphrynoides spp. (I)

—

Amietophrynus channingi (I)

Amietophrynus superciliaris (I)

rogljičasta krastača

Atelopus zeteki (I)

—

Incilius periglenes (I)

zlata krastača

Nectophrynoides spp. (I)

neprave drevesne krastače

Nimbaphrynoides spp. (I)

—

Calyptocephalellidae

Calyptocephalella gayi (III Čile)

Conrauidae

—

Conraua goliath

—

Dendrobatidae

podrevnice

Adelphobates spp. (II)

Ameerega spp. (II)

Andinobates spp. (II)

Dendrobates spp. (II)

podrevnice

Epipedobates spp. (II)

—

Excidobates spp. (II)

Hyloxalus azureiventris (II)

—

Minyobates spp. (II)

—

Oophaga spp. (II)

Phyllobates spp. (II)

listovke

Ranitomeya spp. (II)

Dicroglossidae

—

Euphlyctis hexadactylus (II)

—

Hoplobatrachus tigerinus (II)

gij

Hylidae

rege

Agalychnis spp. (II)

Mantellidae

—

Mantella spp. (II)

—

Microhylidae

ozkoustke

Dyscophus antongilii (II)

—

Dyscophus guineti (II)

—

Dyscophus insularis (II)

—

Scaphiophryne boribory (II)

—

Scaphiophryne gottlebei (II)

—

Scaphiophryne marmorata (II)

—

Scaphiophryne spinosa (II)

—

Myobatrachidae

miobatrahide

Rheobatrachus spp. (II) (razen Rheobatrachus silus in Rheobatrachus vitellinus)

miobatrahide

Telmatobiidae

vodne žabe

Telmatobius culeus (I)

—

CAUDATA

repati krkoni

Ambystomatidae

prečnozobci

Ambystoma dumerilii (II)

—

Ambystoma mexicanum (II)

mehiški prečnozobec, aksolotel

Cryptobranchidae

orjaški močeradi

Andrias spp. (I)

—

Cryptobranchus alleganiensis (III Združene države Amerike)

—

Hynobiidae

kotnozobci

Hynobius amjiensis (III Kitajska)

Salamandridae

močeradi in pupki

Neurergus kaiseri (I)

—

Paramesotriton hongkongensis (II)

Salamandra algira (III Alžirija)

ELASMOBRANCHII

morski psi in skati

CARCHARHINIFORMES

Carcharhinidae

pravi morski psi

Carcharhinus falciformis (II) (ta vključitev bo začela veljati 4. oktobra 2017)

svilnati morski pes

Carcharhinus longimanus (II)

dolgoplavuti morski pes

Sphyrnidae

kladvenice

Sphyrna lewini (II))

valovitoglava kladvenica

Sphyrna mokarran (II)

velika kladvenica

Sphyrna zygaena (II)

kladvenica

LAMNIFORMES

morski psi

Alopiidae

morske lisice

Alopias spp. (II) (ta vključitev bo začela veljati 4. oktobra 2017)

morske lisice

Cetorhinidae

morski psi orjaki

Cetorhinus maximus (II)

morski pes orjak

Lamnidae

morski volkovi

Carcharodon carcharias (II)

beli morski volk

Lamna nasus (II)

atlantski morski pes

MYLIOBATIFORMES

Myliobatidae

Manta spp. (II)

mante

Mobula spp. (II) (ta vključitev bo začela veljati 4. aprila 2017)

morski vragi

Potamotrygonidae

Paratrygon aiereba (III Kolumbija)

Potamotrygon spp. (III Brazilija) (populacija Brazilije)

Potamotrygon constellata (III Kolumbija)

Potamotrygon magdalenae (III Kolumbija)

Potamotrygon motoro (III Kolumbija)

Potamotrygon orbignyi (III Kolumbija)

Potamotrygon schroederi (III Kolumbija)

Potamotrygon scobina (III Kolumbija)

Potamotrygon yepezi (III Kolumbija)

ORECTOLOBIFORMES

Rhincodontidae

morski psi kitovci

Rhincodon typus (II)

orjaški kitovec

PRISTIFORMES

Pristidae

pilarji

Pristidae spp. (I)

pilarji

ACTINOPTERI

ribe

ACIPENSERIFORMES

jesetrovke

ACIPENSERIFORMES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

jesetrovke

Acipenseridae

jesetri

Acipenser brevirostrum (I)

—

Acipenser sturio (I)

atlantski jeseter

ANGUILLIFORMES

jegulje

Anguillidae

prave jegulje

Anguilla anguilla (II)

rečna jegulja

CYPRINIFORMES

krapovci

Catostomidae

katostomidi

Chasmistes cujus (I)

—

Cyprinidae

krapovci

Caecobarbus geertsii (II)

—

Probarbus jullieni (I)

—

OSTEOGLOSSIFORMES

koščenojezičnice

Arapaimidae

Arapaima gigas (II)

arapajma

Osteoglossidae

koščenojezičnice

Scleropages formosus (I)

—

Scleropages inscriptus

PERCIFORMES

ostrižnjaki

Labridae

usnjače

Cheilinus undulatus (II)

—

Pomacanthidae

Holacanthus clarionensis (II)

—

Sciaenidae

grbe

Totoaba macdonaldi (I)

—

SILURIFORMES

somi

Pangasiidae

—

Pangasianodon gigas (I)

orjaški som

Loricariida

Hypancistrus zebra (III Brazilija)

SYNGNATHIFORMES

morska šila in morski konjički

Syngnathidae

morska šila in morski konjički

Hippocampus spp. (II)

—

DIPNEUSTI

CERATODONTIFORMES

avstralske pljučarice

Neoceratodontidae

avstralske pljučarice

Neoceratodus forsteri (II)

—

COELACANTHI

coelacanthi

COELACANTHIFORMES

latimerije

Latimeriidae

latimerije

Latimeria spp. (I)

latimerija

ECHINODERMATA (IGLOKOŽCI)

HOLOTHUROIDEA

brizgači

ASPIDOCHIROTIDA

Stichopodidae

—

Isostichopus fuscus (III Ekvador)

—

ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)

ARACHNIDA

pajkovci

ARANEAE

pajki

Theraphosidae

ptičji pajki

Aphonopelma albiceps (II)

Aphonopelma pallidum (II)

—

Brachypelma spp. (II)

—

SCORPIONES

ščipalci

Scorpionidae

škorpijoni

Pandinus dictator (II)

Pandinus gambiensis (II)

—

Pandinus imperator (II)

modročrni orjaški ščipalec

Pandinus roeseli (II)

INSECTA

žuželke

COLEOPTERA

hrošči

Lucanidae

rogači

Colophon spp. (III Južna Afrika)

—

Scarabaeidae

skarabeji

Dynastes satanas (II)

—

LEPIDOPTERA

metulji

Nymphalidae

Agrias amydon boliviensis (III Bolivija)

Morpho godartii lachaumei (III Bolivija)

Prepona praeneste buckleyana (III Bolivija)

Papilionidae

lastovičarji

Atrophaneura jophon (II)

—

Atrophaneura palu

—

Atrophaneura pandiyana (II)

—

Bhutanitis spp. (II)

—

Graphium sandawanum

—

Graphium stresemanni

—

Ornithoptera spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

—

Ornithoptera alexandrae (I)

—

Papilio benguetanus

Papilio chikae (I)

—

Papilio esperanza

Papilio homerus (I)

veliki lastovičar

Papilio hospiton (II)

—

Papilio morondavana

—

Papilio neumoegeni

Parides ascanius

—

Parides hahneli

—

Parnassius apollo (II)

gorski apolon

Teinopalpus spp. (II)

—

Trogonoptera spp. (II)

—

Troides spp. (II)

—

ANNELIDA (KOLOBARNIKI)

HIRUDINOIDEA

pijavke

ARHYNCHOBDELLIDA

Hirudinidae

—

Hirudo medicinalis (II)

severna medicinska pijavka

Hirudo verbana (II)

južna medicinska pijavka

MOLLUSCA (MEHKUŽCI)

BIVALVIA

školjke

MYTILOIDA

klapavice

Mytilidae

klapavice

Lithophaga lithophaga (II)

morski datelj

UNIONOIDA

Unionidae

škržki

Conradilla caelata (I)

—

Cyprogenia aberti (II)

—

Dromus dromas (I)

—

Epioblasma curtisii (I)

—

Epioblasma florentina (I)

—

Epioblasma sampsonii (I)

—

Epioblasma sulcata perobliqua (I)

—

Epioblasma torulosa gubernaculum (I)

—

Epioblasma torulosa rangiana (II)

—

Epioblasma torulosa torulosa (I)

—

Epioblasma turgidula (I)

—

Epioblasma walkeri (I)

—

Fusconaia cuneolus (I)

—

Fusconaia edgariana (I)

—

Lampsilis higginsii (I)

—

Lampsilis orbiculata orbiculata (I)

—

Lampsilis satur (I)

—

Lampsilis virescens (I)

—

Plethobasus cicatricosus (I)

—

Plethobasus cooperianus (I)

—

Pleurobema clava (II)

—

Pleurobema plenum (I)

—

Potamilus capax (I)

—

Quadrula intermedia (I)

—

Quadrula sparsa (I)

—

Toxolasma cylindrella (I)

—

Unio nickliniana (I)

—

Unio tampicoensis tecomatensis (I)

—

Villosa trabalis (I)

—

VENEROIDA

Tridacnidae

školjke velikanke

Tridacnidae spp. (II)

školjke velikanke

CEPHALOPODA

NAUTILIDA

Nautilidae

brodniki

Nautilidae spp. (II)

brodniki

GASTROPODA

polži

MESOGASTROPODA

Strombidae

—

Strombus gigas (II)

rdečeusti perutar, orjaški krilnik

STYLOMMATOPHORA

kopenski pljučarji

Achatinellidae

kopenski pljučarji

Achatinella spp. (I)

—

Camaenidae

—

Papustyla pulcherrima (II)

—

Cepolidae

Polymita spp. (I)

—

CNIDARIA (OŽIGALKARJI)

ANTHOZOA

koralnjaki

ANTIPATHARIA

ANTIPATHARIA spp. (II)

—

GORGONACEAE

Coralliidae

Corallium elatius (III Kitajska)

Corallium japonicum (III Kitajska)

Corallium konjoi (III Kitajska)

Corallium secundum (III Kitajska)

HELIOPORACEA

Helioporidae

—

Helioporidae spp. (II) (vključuje samo vrsto Heliopora coerulea) (6)

—

SCLERACTINIA

SCLERACTINIA spp. (II) (6)

—

STOLONIFERA

Tubiporidae

—

Tubiporidae spp. (II) (6)

—

HYDROZOA

trdoživnjaki

MILLEPORINA

Milleporidae

—

Milleporidae spp. (II) (6)

—

STYLASTERINA

Stylasteridae

—

Stylasteridae spp. (II) (6)

—

RASTLINSTVO

AGAVACEAE

agavovke

Agave parviflora (I)

drobnocvetna agava

Agave victoriae-reginae (II) #4

viktorijina agava

Nolina interrata (II)

—

Yucca queretaroensis (II)

—

AMARYLLIDACEAE

narcisovke

Galanthus spp. (II) #4

mali zvonček

Sternbergia spp. (II) #4

šternbergija

ANACARDIACEAE

rujevke

Operculicarya decaryi (II)

—

Operculicarya hyphaenoides (II)

—

Operculicarya pachypus (II)

—

APOCYNACEAE

Hoodia spp. (II) #9

—

Pachypodium spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

—

Pachypodium ambongense (I)

Pachypodium baronii (I)

Pachypodium decaryi (I)

Rauvolfia serpentina (II) #2

rauvolfija, kačji koren

ARALIACEAE

bršljanovke

Panax ginseng (II) (samo populacija v Ruski federaciji; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #3

ginseng, žen šen

Panax quinquefolius (II) #3

ameriški žen šen

ARAUCARIACEAE

aravkarijevke

Araucaria araucana (I)

čilska aravkarija

ASPARAGACEAE

Beaucarnea spp. (II)

slonova noga

BERBERIDACEAE

češminovke

Podophyllum hexandrum (II) #2

—

BROMELIACEAE

bromelijevke

Tillandsia harrisii (II) #4

—

Tillandsia kammii (II) #4

—

Tillandsia xerographica (II) (7) #4

—

CACTACEAE

kakteje

CACTACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A ter Pereskia spp., Pereskiopsis spp. in Quiabentia spp.) (8) #4

kakteje

Ariocarpus spp. (I)

ariokarpi

Astrophytum asterias (I)

zvezdasti astrofit

Aztekium ritteri (I)

—

Coryphantha werdermannii (I)

—

Discocactus spp. (I)

discocacti

Echinocereus ferreirianus ssp. lindsayi (I)

—

Echinocereus schmollii (I)

—

Escobaria minima (I)

—

Escobaria sneedii (I)

—

Mammillaria pectinifera (I) (vključuje ssp. solisioides)

—

Melocactus conoideus (I)

—

Melocactus deinacanthus (I)

—

Melocactus glaucescens (I)

—

Melocactus paucispinus (I)

—

Obregonia denegrii (I)

—

Pachycereus militaris (I)

—

Pediocactus bradyi (I)

—

Pediocactus knowltonii (I)

—

Pediocactus paradinei (I)

—

Pediocactus peeblesianus (I)

—

Pediocactus sileri (I)

—

Pelecyphora spp. (I)

—

Sclerocactus blainei (I)

—

Sclerocactus brevihamatus ssp. tobuschii (I)

—

Sclerocactus brevispinus (I)

—

Sclerocactus cloverae (I)

—

Sclerocactus erectocentrus (I)

—

Sclerocactus glaucus (I)

—

Sclerocactus mariposensis (I)

—

Sclerocactus mesae-verdae (I)

—

Sclerocactus nyensis (I)

—

Sclerocactus papyracanthus (I)

—

Sclerocactus pubispinus (I)

—

Sclerocactus sileri (I)

—

Sclerocactus wetlandicus (I)

—

Sclerocactus wrightiae (I)

—

Strombocactus spp. (I)

—

Turbinicarpus spp. (I)

—

Uebelmannia spp. (I)

—

CARYOCARACEAE

—

Caryocar costaricense (II) #4

—

COMPOSITAE (ASTERACEAE)

košarnice

Saussurea costus (I) (znana tudi kot S. lappa, Aucklandia lappa ali A. costus)

—

CUCURBITACEAE

Zygosicyos pubescens (II) (znana tudi kot Xerosicyos pubescens)

—

Zygosicyos tripartitus (II)

—

CUPRESSACEAE

cipresovke

Fitzroya cupressoides (I)

ficroja

Pilgerodendron uviferum (I)

—

CYATHEACEAE

—

Cyathea spp. (II) #4

—

CYCADACEAE

sagovke

CYCADACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

sagovke

Cycas beddomei (I)

—

DICKSONIACEAE

—

Cibotium barometz (II) #4

Dicksonia spp. (II) (samo populacije v Ameriki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija. To vključuje sinonime Dicksonia berteriana, D. externa, D. sellowiana in D. stuebelii) #4

—

DIDIEREACEAE

didierejevke

DIDIEREACEAE spp. (II) #4

didierejevke

DIOSCOREACEAE

bljuščevke

Dioscorea deltoidea (II) #4

—

DROSERACEAE

rosikovke

Dionaea muscipula (II) #4

muholovka

EBENACEAE

ebenovke

Diospyros spp. (II) (samo populacije na Madagaskarju; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija) #5

EUPHORBIACEAE

mlečkovke

Euphorbia spp. (II) #4

(samo mesnate vrste, razen:

(1)	Euphorbia misera;

(2)	umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia trigona;

(3)

umetno razmnoženih osebkov Euphorbia lactea, cepljenih na umetno podlago Euphorbia neriifolia, če so:

—	čopasti ali

—	pahljačasti ali

—	barvni mutanti;

(4)

umetno razmnoženih osebkov kultivarjev Euphorbia„Milii“, če so:

—	takoj prepoznavni kot umetno razmnoženi osebki in

—	vneseni v Unijo ali (ponovno) izvoženi iz nje v pošiljkah 100 ali več rastlin;

ki niso predmet te uredbe, in

(5)	vrst, vključenih v Prilogo A)

mlečki

Euphorbia ambovombensis (I)

Euphorbia capsaintemariensis (I)

Euphorbia cremersii (I) (vključuje obliko viridifolia in var. Rakotozafyii)

Euphorbia cylindrifolia (I) (vključuje ssp. tuberifera)

Euphorbia decaryi (I) (vključuje var. ampanihyensis, robinsonii in sprirosticha)

Euphorbia francoisii (I)

Euphorbia handiensis (II)

Euphorbia lambii (II)

Euphorbia moratii (I) (vključuje var. antsingiensis, bemarahensis in multiflora)

Euphorbia parvicyathophora (I)

Euphorbia quartziticola (I)

Euphorbia stygiana (II)

Euphorbia tulearensis (I)

FAGACEAE

bukovke

Quercus mongolica (III Ruska federacija) #5

japonski hrast

FOUQUIERIACEAE

fukvijerovke

Fouquieria columnaris (II) #4

—

Fouquieria fasciculata (I)

—

Fouquieria purpusii (I)

GNETACEAE

—

Gnetum montanum (III Nepal) #1

JUGLANDACEAE

orehovci

Oreomunnea pterocarpa (II) #4

—

LAURACEAE

lovorovke

Aniba rosaeodora (II) (znana tudi kot A. duckei) #12

brazilska dalbergija

LEGUMINOSAE (FABACEAE)

metuljnice

Caesalpinia echinata (II) #10

pražiljka

Dalbergia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #15

dalbergija spp.

Dalbergia nigra (I)

brazilska dalbergija

Dipteryx panamensis (III Kostarika/Nikaragva)

—

Guibourtia demeusei (II) #15

bubinga

Guibourtia pellegriniana (II) #15

—

Guibourtia tessmannii (II) #15

—

Pericopsis elata (II) #5

—

Platymiscium pleiostachyum (II) #4

—

Pterocarpus erinaceus (II)

—

Pterocarpus santalinus (II) #7

padukovec

Senna meridionalis (II)

—

LILIACEAE

lilijevke

Aloe spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A, in Aloe vera, znane tudi kot Aloe barbadensis, ki ni vključena v priloge) #4

aloja, lopatika

Aloe albida (I)

Aloe albiflora (I)

Aloe alfredii (I)

Aloe bakeri (I)

Aloe bellatula (I)

Aloe calcairophila (I)

Aloe compressa (I) (vključuje var. paucituberculata, rugosquamosa in schistophila)

Aloe delphinensis (I)

Aloe descoingsii (I)

Aloe fragilis (I)

Aloe haworthioides (I) (vključuje var. aurantiaca)

Aloe helenae (I)

Aloe laeta (I) (vključuje var. maniaensis)

Aloe parallelifolia (I)

Aloe parvula (I)

Aloe pillansii (I)

Aloe polyphylla (I)

Aloe rauhii (I)

Aloe suzannae (I)

Aloe versicolor (I)

Aloe vossii (I)

MAGNOLIACEAE

magnolijevke

Magnolia liliifera var. obovata (III Nepal) #1

—

MALVACEAE

Adansonia grandidieri (II) #16

baobab, opičji kruhovec

MELIACEAE

melijevke, cedre

Cedrela fissilis (III Bolivija, Brazilija) #5

Cedrela lilloi (III Bolivija, Brazilija) #5

Cedrela odorata (III Bolivija / Brazilija. Poleg tega so nacionalne populacije navedle naslednje države: Kolumbija, Gvatemala, Peru) #5

—

Swietenia humilis (II) #4

—

Swietenia macrophylla (II) (populacija v tropih Amerike – vključno s Srednjo in Južno Ameriko in Karibi) #6

—

Swietenia mahagoni (II) #5

—

NEPENTHACEAE

nepentovke

Nepenthes spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

—

Nepenthes khasiana (I)

—

Nepenthes rajah (I)

—

OLEACEAE

oljkovke

Fraxinus mandshurica (III Ruska federacija) #5

mandžurski jesen

ORCHIDACEAE

kukavičevke

ORCHIDACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) (9) #4

kukavičevke

Nobena od naslednjih vrst kukavičevk, sejancev ali tkivnih kultur iz Priloge A ni predmet te uredbe, kadar:

—	so pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem gojišču, in

—	izpolnjujejo opredelitev „umetno razmnožen“ v skladu s členom 56 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (10), ter

—	se, kadar so vnesene v Unijo ali (ponovno) izvožene iz nje, prevažajo v sterilnih posodah.

Aerangis ellisii (I)

Cephalanthera cucullata (II)

—

Cypripedium calceolus (II)

lepi čeveljc

Dendrobium cruentum (I)

Goodyera macrophylla (II)

—

Laelia jongheana (I)

Laelia lobata (I)

Liparis loeselii (II)

loeselijeva grezovka

Ophrys argolica (II)

—

Ophrys lunulata (II)

—

Orchis scopulorum (II)

—

Paphiopedilum spp. (I)

pafiopedil

Peristeria elata (I)

—

Phragmipedium spp. (I)

—

Renanthera imschootiana (I)

—

Spiranthes aestivalis (II)

poletna škrbica

OROBANCHACEAE

pojalnikovke

Cistanche deserticola (II) #4

—

PALMAE (ARECACEAE)

palme

Beccariophoenix madagascariensis (II) #4

—

Dypsis decaryi (II) #4

trikotna palma

Dypsis decipiens (I)

—

Lemurophoenix halleuxii (II)

—

Lodoicea maldivica (III Sejšeli) #13

dvojni kokos

Marojejya darianii (II)

Neodypsis decaryi (II) #4

—

Ravenea louvelii (II)

—

Ravenea rivularis (II)

—

Satranala decussilvae (II)

—

Voanioala gerardii (II)

—

PAPAVERACEAE

makovke

Meconopsis regia (III Nepal) #1

—

PASSIFLORACEAE

pasijonkovke

Adenia firingalavensis (II)

—

Adenia olaboensis (II)

—

Adenia subsessilifolia (II)

—

PEDALIACEAE

pedalicije, sezamovke

Uncarina grandidieri (II)

—

Uncarina stellulifera (II)

—

PINACEAE

borovke

Abies guatemalensis (I)

—

Pinus koraiensis (III Ruska federacija) #5

korejski bor

PODOCARPACEAE

—

Podocarpus neriifolius (III Nepal) #1

—

Podocarpus parlatorei (I)

—

PORTULACACEAE

tolščakovke

Anacampseros spp. (II) #4

—

Avonia spp. (II) #4

Lewisia serrata (II) #4

—

PRIMULACEAE

jegličevke

Cyclamen spp. (II) (11) #4

ciklame

RANUNCULACEAE

zlatičevke

Adonis vernalis (II) #2

—

Hydrastis canadensis (II) #8

—

ROSACEAE

rožnice

Prunus africana (II) #4

—

RUBIACEAE

broščevke

Balmea stormiae (I)

—

SANTALACEAE

Osyris lanceolata (II) (samo populacije v Burundiju, Etiopiji, Keniji, Ruandi, Ugandi in Združeni republiki Tanzaniji; v priloge ni vključena nobena druga populacija) #2

—

SARRACENIACEAE

—

Sarracenia spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

—

Sarracenia oreophila (I)

—

Sarracenia rubra ssp. alabamensis (I)

—

Sarracenia rubra ssp. jonesii (I)

—

SCROPHULARIACEAE

črnobinovke

Picrorhiza kurrooa (II) (razen Picrorhiza scrophulariiflora) #2

črnobinovke

STANGERIACEAE

—

Bowenia spp. (II) #4

—

Stangeria eriopus (I)

—

TAXACEAE

tisovke

Taxus chinensis in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

—

Taxus cuspidata in infraspecifični taksoni te vrste (II) (12) #2

—

Taxus fuana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

—

Taxus sumatrana in infraspecifični taksoni te vrste (II) #2

—

Taxus wallichiana (II) #2

—

THYMELAEACEAE (AQUILARIACEAE)

volčinovke

Aquilaria spp. (II) #14

—

Gonystylus spp. (II) #4

—

Gyrinops spp. (II) #14

—

TROCHODENDRACEAE (TETRACENTRACEAE)

—

Tetracentron sinense (III Nepal) #1

VALERIANACEAE

špajkovke

Nardostachys grandiflora (II) #2

VITACEAE

vinikovke

Cyphostemma elephantopus (II)

—

Cyphostemma laza (II)

—

Cyphostemma montagnacii (II)

—

WELWITSCHIACEAE

velbičevke

Welwitschia mirabilis (II) #4

velbičevka

ZAMIACEAE

—

ZAMIACEAE spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A) #4

—

Ceratozamia spp. (I)

—

Encephalartos spp. (I)

encefalartosi

Microcycas calocoma (I)

mikrocikas

Zamia restrepoi (I)

ZINGIBERACEAE

ingverjevke

Hedychium philippinense (II) #4

—

Siphonochilus aethiopicus (II) (populacije Mozambika, Južne Afrike, Svazija in Zimbabveja)

afriški ingver

ZYGOPHYLLACEAE

jarmolistovke

Bulnesia sarmientoi (II) #11

jarmolistovke

Guaiacum spp. (II) #2

—

	Priloga D	Splošno ime
ŽIVALSTVO
CHORDATA (STRUNARJI)
MAMMALIA		sesalci
CARNIVORA		zveri
Canidae		psi
	Vulpes vulpes griffithi (III Indija) §1	—
	Vulpes vulpes montana (III Indija) §1	—
	Vulpes vulpes pusilla (III Indija) §1	—
Mustelidae		kune
	Mustela altaica (III Indija) §1	altajska podlasica
	Mustela erminea ferghanae (III Indija) §1	—
	Mustela kathiah (III Indija) §1	rumenoprsa podlasica
	Mustela sibirica (III Indija) §1	sibirska podlasica
DIPROTODONTIA		diprodonti
Macropodidae		kenguruji in valabiji
	Dendrolagus dorianus	—
	Dendrolagus goodfellowi	—
	Dendrolagus matschiei	—
	Dendrolagus pulcherrimus	—
	Dendrolagus stellarum	—
AVES		ptiči
ANSERIFORMES		plojkokljuni
Anatidae		plovci
	Anas melleri	—
COLUMBIFORMES		golobi
Columbidae		golobi
	Columba oenops	—
	Didunculus strigirostris	zobati golob
	Ducula pickeringii	—
	Gallicolumba crinigera	—
	Ptilinopus marchei	—
	Turacoena modesta	—
GALLIFORMES		kure
Cracidae		hokojke
	Crax alector	—
	Pauxi unicornis	—
	Penelope pileata	—
Megapodiidae		velenoge kure
	Eulipoa wallacei	—
Phasianidae		poljske kure
	Arborophila gingica	—
	Lophura bulweri	—
	Lophura diardi	—
	Lophura inornata	—
	Syrmaticus reevesii §2	kraljevi fazan
PASSERIFORMES		pevci
Bombycillidae		pegami
	Bombycilla japonica	—
Corvidae		vrani
	Cyanocorax caeruleus	—
	Cyanocorax dickeyi	—
Cotingidae		kičevci
	Procnias nudicollis	zvonarček
Emberizidae		strnadi
	Dacnis nigripes	—
	Sporophila falcirostris	—
	Sporophila frontalis	—
	Sporophila hypochroma	—
	Sporophila palustris	—
Estrildidae		astrilde
	Amandava amandava	—
	Cryptospiza reichenovii	—
	Erythrura coloria	—
	Erythrura viridifacies	—
	Estrilda quartinia (pogosto trgovsko ime Estrilda melanotis)	—
	Hypargos niveoguttatus	—
	Lonchura griseicapilla	—
	Lonchura punctulata	—
	Lonchura stygia	—
Fringillidae		ščinkavci
	Carduelis ambigua	—
	Carduelis atrata	—
	Kozlowia roborowskii	—
	Pyrrhula erythaca	—
	Serinus canicollis	—
	Serinus citrinelloides hypostictus (pogosto trgovsko ime Serinus citrinelloides)	—
Icteridae		škorčevci
	Sturnella militaris	—
Muscicapidae		muharji
	Cochoa azurea	—
	Cochoa purpurea	—
	Garrulax formosus	—
	Garrulax galbanus	—
	Garrulax milnei	—
	Niltava davidi	—
	Stachyris whiteheadi	—
	Swynnertonia swynnertoni (navaja se tudi kot Pogonicichla swynnertoni)	—
	Turdus dissimilis	—
Pittidae		pite ali bleščeči drozgi
	Pitta nipalensis	—
	Pitta steerii	—
Sittidae		brglezi
	Sitta magna	—
	Sitta yunnanensis	—
Sturnidae		škorci
	Lamprotornis regius	—
	Mino dumontii	—
	Sturnus erythropygius	—
REPTILIA		plazilci
SAURIA		kuščarji
Agamidae		agame
	Physignathus cocincinus	— —
Gekkonidae		gekoni
	Rhacodactylus auriculatus	—
	Rhacodactylus ciliatus	—
	Rhacodactylus leachianus	—
	Teratoscincus microlepis	—
	Teratoscincus scincus	—
Gerrhosauridae		pasasti in ščitasti kuščarji
	Zonosaurus karsteni	—
	Zonosaurus quadrilineatus	—
Iguanidae		legvani
	Ctenosaura quinquecarinata	—
Scincidae		skinki
	Tribolonotus gracilis	—
	Tribolonotus novaeguineae	—
SERPENTES		kače
Colubridae		goži
	Elaphe carinata §1	—
	Elaphe radiata §1	—
	Elaphe taeniura §1	—
	Enhydris bocourti §1	—
	Homalopsis buccata §1	povodni goževec
	Langaha nasuta	—
	Leioheterodon madagascariensis	—
	Ptyas korros §1	—
	Rhabdophis subminiatus §1	—
Hydrophiidae		—
	Lapemis curtus (vključujeLapemis hardwickii) §1	—
Viperidae		gadi
	Calloselasma rhodostoma §1	—
AMPHIBIA		dvoživke
ANURA		žabe in krastače
Dicroglossidae		prave žabe
	Limnonectes macrodon	—
Hylidae		drevesne žabe
	Phyllomedusa sauvagii	—
Leptodactylidae		žvižgovke
	Leptodactylus laticeps	—
Ranidae		prave žabe
	Pelophylax shqiperica	albanska vodna žaba
CAUDATA		repati krkoni
Hynobiidae		kotnozobci
	Ranodon sibiricus	—
Plethodontidae		brezpljučarji
	Bolitoglossa dofleini	—
Salamandridae		močeradi in pupki
	Cynops ensicauda	—
	Echinotriton andersoni	—
	Laotriton laoensis	—
	Liangshantriton taliangensis
	Paramesotriton spp. (razen vrst, vključenih v Prilogo B)	—
	Tylototriton spp.	—
ACTINOPTERYGII		žarkoplavutarice
PERCIFORMES		ostrižnjaki
Apogonidae
	Pterapogon kauderni	—
ARTHROPODA (ČLENONOŽCI)
INSECTA		žuželke
LEPIDOPTERA		metulji
Papilionidae		lastovičarji
	Baronia brevicornis	—
	Papilio grosesmithi
	Papilio maraho	lastovičar
MOLLUSCA (MEHKUŽCI)
GASTROPODA		polži
Haliotidae		morska ušesa
	Haliotis midae	južnoafriško morsko uho
RASTLINSTVO
AGAVACEAE		agavovke
	Calibanus hookeri
	Dasylirion longissimum	—
ARACEAE		kačnikovke
	Arisaema dracontium	—
	Arisaema erubescens
	Arisaema galeatum
	Arisaema nepenthoides
	Arisaema sikokianum
	Arisaema thunbergii var. urashima
	Arisaema tortuosum
	Biarum davisii ssp. marmarisense
	Biarum ditschianum
COMPOSITAE (ASTERACEAE)		košarnice
	Arnica montana §3	navadna arnika
	Othonna cacalioides
	Othonna clavifolia
	Othonna hallii
	Othonna herrei
	Othonna lepidocaulis
	Othonna retrorsa
ERICACEAE		vresovke
	Arctostaphylos uva-ursi §3	vednozeleni gornik
GENTIANACEAE		sviščevke
	Gentiana lutea §3	košutnik
LILIACEAE		lilijevke
	Trillium pusillum	—
	Trillium rugelii	—
	Trillium sessile	—
LYCOPODIACEAE		lisičjakovke
	Lycopodium clavatum §3	kijasti lisičjak
MELIACEAE		melijevke, cedre
	Cedrela montana §4
	Cedrela oaxacensis §4
	Cedrela salvadorensis §4
	Cedrela tonduzii §4
MENYANTHACEAE		mrzličevke
	Menyanthes trifoliata §3	navadni mrzličnik
PARMELIACEAE		parmelijevke
	Cetraria islandica §3	islandski lišaj
PASSIFLORACEAE		pasijonkovke
	Adenia glauca	—
	Adenia pechuelli	—
PEDALIACEAE		pedalicije, sezamovke
	Harpagophytum spp. §3	vražji krempelj
PORTULACACEAE		tolščakovke
	Ceraria carrissoana
	Ceraria fruticulosa
SELAGINELLACEAE		drežičevke
	Selaginella lepidophylla	jerihonska roža

(1) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(2) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(3) Za izključni namen dopuščanja mednarodne trgovine z vlakni iz vikunj (Vicugna vicugna) in izdelki iz njih, in sicer samo če so bila vlakna strižena z živih vikunj. Trgovanje z izdelki iz vlaken lahko poteka le v skladu z naslednjimi določbami:

Katera koli oseba ali subjekt, ki predeluje vlakna iz vikunje za izdelavo tkanin in oblačil, mora pri ustreznih organih države porekla zaprositi za dovoljenje [države porekla: države, kjer se vrsta pojavlja, se pravi Argentina, Bolivija, Čile, Ekvator in Peru] za uporabo besedila „vicuña država porekla“, znaka ali logotipa, ki so ga sprejele države razširjenosti vrste, ki so podpisnice konvencije za ohranitev vikunj in upravljanje z njimi (Convenio para la Conservación y Manejo de la Vicuña).

Tkanine ali oblačila, s katerimi se trguje, morajo biti označena ali identificirana v skladu z naslednjimi določbam:

Za mednarodno trgovino z oblačili, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, ne glede na to, ali je bilo oblačilo proizvedeno znotraj ali zunaj držav razširjenosti vrste, je treba besedilo, znak ali logotip uporabiti tako, da se državo porekla lahko identificira. Besedilo VICUÑA [DRŽAVA POREKLA], znak ali logotip mora biti v spodaj opisani obliki:

To besedilo, znak ali logotip mora biti na notranji strani oblačila. Poleg tega morajo biti na prikrajkih oblačil navedene besede VICUÑA [DRŽAVA POREKLA].

ii)

Za mednarodno trgovino s tkaninami, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, ne glede na to, ali je bila tkanina proizvedena znotraj ali zunaj držav razširjenosti vrste, je treba uporabiti besedilo, znak ali logotip iz odstavka b) i). To besedilo, znak ali logotip mora biti na etiketi same tkanine. Če se tkanine proizvedejo izven države porekla, je treba poleg besedila, znaka ali logotipa iz odstavka b) i) navesti tudi ime države, kjer je bila tkanina proizvedena.

c)	Za mednarodno trgovino z ročnimi deli, narejenimi iz vlaken, striženih z živih vikunj, in proizvedenimi znotraj držav razširjenosti vrste, je treba besedilo VICUÑA [DRŽAVA POREKLA] – ARTESANÍA, znak ali logotip uporabiti, kot je navedeno spodaj:

d)	Če se vlakna, strižena z živih vikunj, iz različnih držav porekla uporabijo za proizvodnjo oblačil in tkanin, je treba navesti besedilo, znak ali logotip vsake od držav porekla vlaken, kot je opisano v odstavkih b) i) in ii).

e)	Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Dodatek I, in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(4) Vse vrste so navedene v Dodatku II h Konvenciji, razen Balaena mysticetus, Eubalaena spp., Balaenoptera acutorostrata (brez populacij Zahodne Grenlandije), Balaenoptera bonaerensis, Balaenoptera borealis, Balaenoptera edeni, Balaenoptera musculus, Balaenoptera omurai, Balaenoptera physalus, Megaptera novaeangliae, Orcaella brevirostris, Orcaella heinsohni, Sotalia spp., Sousa spp., Eschrichtius robustus, Lipotes vexillifer, Caperea marginata, Neophocaena asiaeorientalis, Neophocaena phocaenoides, Phocoena sinus, Physeter macrocephalus, Platanista spp., Berardius spp., Hyperoodon spp., ki so navedene v Dodatku I. Za osebke vrst, ki so navedene v Dodatku II h Konvenciji – vključno z izdelki, ki niso mesni izdelki za komercialno rabo – in jih uplenijo prebivalci Grenlandije na podlagi dovoljenja, ki ga podeljuje ustrezni pristojni organ, se šteje, da so vključeni v Prilogo B. Za žive osebke iz populacije Tursiops truncatus iz Črnega morja, odvzete iz narave, s katerimi se trguje pretežno za komercialne namene, je ničelna letna izvozna kvota.

(5) Populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (navedene v Prilogi B):

Za izključni namen dopuščanja: (a) trgovine z lovskimi trofejami za nekomercialne namene; (b) trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje, kakor je določeno v Resoluciji Konference št. 11.20 za Bocvano in Zimbabve ter za programe ohranitve in situ za Namibijo in Južno Afriko; (c) trgovine s kožami; (d) trgovine z dlako, (e) trgovine z usnjenimi izdelki za komercialne ali nekomercialne namene za Bocvano, Namibijo in Južno Afriko ter za nekomercialne namene za Zimbabve; (f) trgovine s posamično označenimi in potrjenimi ekipasi, vdelanimi v dokončani nakit za nekomercialne namene za Namibijo ter rezbarij iz slonovine za nekomercialne namene za Zimbabve; (g) trgovine z registrirano neobdelano slonovino (za Bocvano, Namibijo, Južno Afriko in Zimbabve, celi okli in kosi), vendar z naslednjimi omejitvami: (i) samo registrirane zaloge v državni lasti s poreklom v državi (ne vključuje zasežene slonovine in slonovine neznanega izvora); (ii) samo s trgovskimi partnerji, za katere sekretariat, ob posvetovanju s Stalnim odborom, potrdi, da pri njih obstajata zadostna državna zakonodaja in nadzor nad domačo trgovino, ki zagotavljata, da uvožena slonovina ne bo ponovno izvožena in da bo upravljana v skladu z vsemi zahtevami Resolucije Konference št. 10.10 (Rev. CoP14) v zvezi z domačo proizvodnjo in trgovino; (iii) trgovina ni dovoljena, dokler sekretariat ne preveri potencialnih držav uvoznic in registriranih zalog v državni lasti; (iv) za neobdelano slonovino v skladu s pogojno prodajo registriranih zalog slonovine v državni lasti, dogovorjenih na COP12, ki znašajo 20 000 kg (Bocvana), 10 000 kg (Namibija) in 30 000 kg (Južna Afrika); (v) poleg količin, dogovorjenih na CoP12, se lahko slonovina v državni lasti iz Bocvane, Zimbabveja, Namibije in Južne Afrike, ki je bila registrirana pred 31. januarjem 2007 in jo je preveril sekretariat, uporabi za trgovanje in pošiljke skupaj s slonovino iz odstavka (g)(iv), vendar s posamičnimi prodajami za namembni kraj in pod strogim nadzorom sekretariata; (vi) iztržek trgovanja se uporablja izključno za ohranitev slonov ter njihovih skupnosti in za razvojne programe na območjih, kjer živijo sloni, ali tik ob njih; in (vii) dodatne količine iz odstavka (g)(v) se lahko uporabijo za trgovanje šele po tem, ko Stalni odbor potrdi, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji; (h) v obdobju od CoP14 do devet let po zadnji posamični prodaji slonovine, ki bo izvedena v skladu z določbami iz odstavkov (g)(i), (g)(ii), (g)(iii), (g)(vi) in (g)(vii), se Konferenci pogodbenic ne pošiljajo dodatni predlogi za dovoljenje trgovanja s slonovino populacij, ki so že vključene v Prilogo B. Takšni nadaljnji predlogi se obravnavajo v skladu s sklepoma 14.77 in 14.78 (Rev. CoP15). Na predlog sekretariata se Stalni odbor lahko odloči, da to trgovino delno ali popolnoma ukine, če države izvoza ali uvoza ne upoštevajo pravil ali če bi trgovanje dokazano škodilo drugim populacijam slonov. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A in trgovanje z njimi se ustrezno ureja.

(6) Določbe te uredbe ne veljajo za:

fosile,

koralni pesek, tj. material, ki sestoji v celoti ali delno iz finih zdrobljenih delcev mrtvih koral, s premerom manjšim od 2 mm, ki ni opredeljiv na ravni rodu in lahko vsebuje med drugim ostanke foraminifer, lupin mehkužcev in rakov ter koralnih alg,

koralne delce (vključno s prodom in gruščem), tj. nevezane delce odlomljenih odmrlih koral v obliki prstov in drug material med 2 in 30 mm, izmerjeno v kateri koli smeri, ki niso opredeljivi na ravni rodu.

(7) Trgovanje z osebki s kodo vira A je dovoljeno le, če imajo osebki, s katerimi se trguje, katafile.

(8) Umetno razmnoženi osebki naslednjih križancev in/ali kultivarjev niso predmet določb te uredbe:

Hatiora x graeseri

Schlumbergera x buckleyi

Schlumbergera russelliana x Schlumbergera truncata

Schlumbergera orssichiana x Schlumbergera truncata

Schlumbergera opuntioides x Schlumbergera truncata

Schlumbergera truncata (kultivarji)

Cactaceae spp. barvni mutanti, cepljeni na naslednje podlage: Harrisia „Jusbertii“, Hylocereus trigonus ali Hylocereus undatus

Opuntia microdasys (kultivarji).

(9) Določbe te uredbe ne veljajo za umetno razmnožene križance Cymbidium, Dendrobium, Phalaenopsis in Vanda, če so osebki prepoznavni kot umetno razmnoženi in ne kažejo znakov, po katerih bi se lahko sklepalo, da so nabrani v naravi, npr. mehaničnih poškodb ali močne dehidracije kot posledice nabiranja, nepravilne rasti ter razlik v velikosti in obliki znotraj taksona in v posamezni pošiljki, prisotnost alg ali drugih epifilnih organizmov, ki se držijo listov, ali poškodb zaradi žuželk ali drugih škodljivcev; ter

(a)

osebki v necvetočem stanju morajo biti pri trgovanju shranjeni v posamičnih embalažah (npr. v kartonu, škatlah, zabojih ali na policah vozičkov za cvetje in lončnice), od katerih vsaka vsebuje po 20 ali več rastlin istega križanca; rastline v posameznih embalažah morajo biti zelo enotne po videzu in zdravju; pošiljkam mora biti priložena dokumentacija, npr. računi, kjer je jasno navedeno število rastlin vsakega križanca; ali

(b)

kadar se z njimi trguje v cvetočem stanju, torej ko je povsem odprt vsaj en cvet na osebek, najmanjše število osebkov na pošiljko ni določeno, vendar morajo biti osebki strokovno obdelani za komercialno prodajo na drobno, torej označeni s tiskanimi etiketami ali zapakirani v potiskane zavoje, na katerih je označeno ime križanca in država končne predelave. To mora biti jasno vidno, poleg tega pa mora omogočati enostavno preverjanje. Kadar ni povsem jasno, da za rastline veljajo odstopanja, jih morajo spremljati ustrezni dokumenti CITES.

(10) Uredba Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1).

(11) Umetno razmnoženi osebki kultivarjev Cyclamen persicum niso predmet določb te uredbe. To odstopanje pa ne velja za osebke, s katerimi se trguje v obliki gomoljev v mirujočem stanju.

(12) Za umetno razmnožene križance in kultivarje Taxus cuspidata, ki so živi, v lončkih ali drugih majhnih posodah, pri čemer vsako pošiljko spremlja etiketa ali dokument, na katerem je ime taksona ali taksonov in besedilo umetno razmnoženo, ne veljajo določbe te uredbe.

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/99

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/161

z dne 31. januarja 2017

o popravku francoske jezikovne različice Uredbe (EU) št. 139/2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1), zlasti člena 8a(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V francoski jezikovni različici Uredbe Komisije (EU) št. 139/2014 (2) o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi so se pojavile napake. Zato je potreben popravek francoske jezikovne različice prilog II in IV k navedeni uredbi. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(2)	Uredbo (EU) št. 139/2014 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(3)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(Zadeva le francosko jezikovno različico.)

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 44, 14.2.2014, str. 1).

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/101

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/162

z dne 31. januarja 2017

o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2016, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2226 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2016, zaradi prelova v preteklih letih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ribolovne kvote za leto 2015 so bile določene z:

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1221/2014 (2),

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1367/2014 (3),

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/104 (4) in

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/106 (5).

(2)

Ribolovne kvote za leto 2016 so bile določene z:

—	Uredbo (EU) št. 1367/2014,

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/2072 (6),

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/72 (7) in

—	Uredbo Sveta (EU) 2016/73 (8).

(3)	Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2226 (9) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere staleže rib v letu 2016 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)	Vendar za nekatere države članice z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2226 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker te kvote za navedene države članice v letu 2016 niso bile na voljo.

(6)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da se, če za presežen stalež rib v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota zadevni državi članici ni na voljo, odbitki lahko izvedejo za druge staleže rib na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo. V skladu s Sporočilom Komisije 2012/C 72/07 (10) bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto, ob upoštevanju potrebe po izogibanju zavržkom pri mešanem ribolovu.

(7)

V nekaterih primerih je izmenjava ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) omogočila delne odbitke od istih staležev rib v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2016/2226. Preostale odbitke bi bilo treba izvesti od kvot za druge staleže v skladu s členom 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(8)	Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi s predlaganimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki niso bili prelovljeni.

(9)

Španija je leta 2015 presegla svojo ribolovno kvoto za stalež raž v vodah Unije podobmočij ICES VIII in IX (SRX/89-C). Španija je z dopisom z dne 30. septembra 2016 zaprosila za porazdelitev odbitka na dve leti. Glede na predložene informacije in ob upoštevanju, da bi precejšnja izguba kvote povzročila prekomerne zavržke zadevne vrste, se v skladu s točko 3 (b) Sporočila 2012/C 72/07 ta prošnja lahko odobri.

(10)

Odbitke je treba izvesti za pravo peščenko v geografskem območju razdelkov ICES IIa, IIIa in podrazdelka IV, saj je Danska leta 2015 presegla svoje celotne dovoljene ulove v vodah Unije v območju upravljanja 1, kakor je opredeljeno v Prilogi IID k Uredbi (EU) 2015/104. Leta 2016 so bili v teh vodah dovoljeni minimalni ulovi prave peščenke, da bi se spremljala številčnost prave peščenke. Vendar z navedenimi odbitki ni mogoče obdržati sistema spremljanja (12), ki ga je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) predlagal za upravljanje prave peščenke. Zato bi se morali odbitki za kvote, ki jih je Danska na teh območjih prelovila v letu 2015, izvesti za območje upravljanja prave peščenke 3.

(11)

Poleg tega je videti, da so nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2016/2226 večji od prilagojene kvote, ki je na voljo v letu 2016, in se zato v navedenem letu ne morejo v celoti izvesti. V skladu s Sporočilom 2012/C 72/07 bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) 2016/2226 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2016 iz Priloge I k tej uredbi, določene v uredbah (EU) št. 1367/2014, (EU) 2015/2072, (EU) 2016/72 in (EU) 2016/73, se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih rib iz navedene priloge.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/2226 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EU) št. 1221/2014 z dne 10. novembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2015 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembah uredb (EU) št. 43/2014 in (EU) št. 1180/2013 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1367/2014 z dne 15. decembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016 (UL L 366, 20.12.2014, str. 1).

(4) Uredba Sveta (EU) 2015/104 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, o spremembi Uredbe (EU) št. 43/2014 ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 779/2014 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EU) 2015/106 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 19, 24.1.2015, str. 8).

(6) Uredba Sveta (EU) 2015/2072 z dne 17. novembra 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembi uredb (EU) št. 1221/2014 in (EU) 2015/104 (UL L 302, 19.11.2015, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EU) 2016/72 z dne 22. januarja 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2015/104 (UL L 22, 28.1.2016, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU) 2016/73 z dne 18. januarja 2016 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže rib v Črnem morju (UL L 16, 23.1.2016, str. 1).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2226 z dne 9. decembra 2016 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2016, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 336, 10.12.2016, str. 28).

(10) Sporočilo Komisije – Smernice za odbitke od kvot na podlagi člena 105(1), (2) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 (2012/C-72/07) (UL C 72, 10.3.2012, str. 27).

(11) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(12) http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Expert%20Group%20Report/acom/2016/HAWG/13%20HAWG%20Report%202016%20-%20Sec%2011%20Sandeel%20in%20Division%203.a%20and%20Subarea%204.pdf.

PRILOGA I

Odbitki od kvot za druge staleže rib

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Dovoljeni iztovori za leto 2015 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)

Skupni ulov v letu 2015 (količina v kilogramih)

Poraba kvote (%)

Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)

Množilni količnik (2)

Dodatni množilni količnik (3) (4)

Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5) (količina v kilogramih)

Odbitki za leto 2016 (količina v kilogramih)

Odbitki, ki so se v letu 2016 že uporabili za isti stalež rib (količina v kilogramih) (6)

Preostala količina, ki se odšteje od kvote za drug stalež rib (količina v kilogramih)

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

DGS

03A-C.

trnež

vode Unije območja IIIa

3 840

ni relevantno

3 840

1,00

3 840

Odbitek se izvede za naslednji stalež

NEP

3A/BCD

škamp

IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

3 840

DGS

2AC4-C

trnež

vode Unije območij IIa in IV

1 540

ni relevantno

1 540

1,00

1 540

Odbitek se izvede za naslednji stalež

NEP

2AC4-C

škamp

vode Unije območij IIa in IV

1 540

NOP

04-N.

norveški molič

norveške vode območja IV

28 270

ni relevantno

28 270

1,00

28 270

Odbitek se izvede za naslednji stalež

NOP

2A3A4.

norveški molič

IIIa; vode Unije območij IIa in IV

28 270

BUM

ATLANT

sinja jadrovnica

Atlantski ocean

20 360

134 082

658,56

113 722

2,0

172 878

514 044

Odbitek se izvede za naslednji stalež

SWO

AN05N

mečarica

Atlantski ocean severno od 5° S

514 044

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

24 239

ni relevantno

24 239

1,00

36 359

Odbitek se izvede za naslednji stalež

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij I in II

36 359

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

2 000

7 957

397,85

5 957

1,00

5 957

Odbitek se izvede za naslednji stalež

OTH

1N2AB.

druge vrste

norveške vode območij I in II

5 957

ANE

08.

sardon

VIII

12 493

ni relevantno

12 493

1,00

12 493

Odbitek se izvede za naslednji stalež

WHB

1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

12 493

HKE

3A/BCD

oslič

IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

1 575

ni relevantno

1 575

1,00

A+C (7)

2 363

Odbitek se izvede za naslednji stalež

HKE

2AC4-C

oslič

vode Unije območij IIa in IV

2 363

WHG

56-14

mol

VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV

11 475

ni relevantno

11 475

1,00

11 475

Odbitek se izvede za naslednji stalež

HKE

8ABDE.

oslič

VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe

11 475

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

6 098

ni relevantno

6 098

1,00

6 098

Odbitek se izvede za naslednji stalež

RED

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij I in II

6 098

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij I in II

9 700

9 690

99,90

–10

145 616

145 606

145 553

Odbitek se izvede za naslednji stalež

RED

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij I in II

145 553

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenosov kvot iz leta 2014 v leto 2015 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3), členom 5a Uredbe (EU) št. 1221/2014 in členom 18a Uredbe (EU) 2015/104 ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(4) Črka „A“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2013, 2014 in 2015. Črka „C“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odbiti v letu 2015 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1801 (UL L 263, 8.10.2015, str. 19), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2404 (UL L 333, 19.12.2015, str. 73), ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Količine, ki se lahko odštejejo od istega staleža zaradi izmenjave ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(7) Dodatni množilni količniki niso kumulativni in se uporabijo samo enkrat.

PRILOGA II

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2016/2226 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

Odbitki od kvot za staleže rib, ki so bili prelovljeni

Država članica	Oznaka vrste	Oznaka območja	Ime vrste	Ime območja	Začetna kvota za leto 2015 (količina v kilogramih)	Dovoljeni iztovori za leto 2015 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)	Skupni ulov v letu 2015 (količina v kilogramih)	Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom (%)	Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)	Množilni količnik (2)	Dodatni množilni količnik (3) (4)	Neporavnani odbitki iz prejšnjih let (5) (količina v kilogramih)	Odbitki za leto 2016 (količina v kilogramih) (6)	Odbitki, ki so se v letu 2016 že uporabili (količina v kilogramih) (7)	Odbitki za leto 2017 in naslednja leta (količina v kilogramih)
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)	(8)	(9)	(10)	(11)	(12)	(13)	(14)	(15)	(16)
BE	SOL	24-C.	morski list	vode Unije območij IIa in IV	991 000	929 510	939 590	101,08	10 080	/	/	/	10 080	10 080	/
BE	SRX	07D.	raže	vode Unije območja VIId	72 000	70 511	69 495	98,56	– 1 016	/	/	1 097	81	81	/
BE	SRX	2AC4-C	raže	vode Unije območij IIa in IV	211 000	245 500	256 147	104,34	10 647	/	/	/	10 647	10 647	/
BE	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	725 000	915 262	918 243	100,33	2 981	/	/	/	2 981	2 981	/
DE	T/B	2AC4-C	romb/gladki romb	vode Unije območij IIa in IV	186 000	349 000	350 186	100,34	1 186	/	/	/	1 186 (12)	1 186	/
DK	COD	03AN.	trska	Skagerrak	3 336 000	3 223 407	3 349 360	103,91	125 923	/	(C) (8)	/	125 923	125 923	/
DK	DGS	03A-C.	trnež	vode Unije območja IIIa	0	0	3 840	ni relevantno	3 840	1,00	/	/	3 840	3 840	/
DK	DGS	2AC4-C	trnež	vode Unije območij IIa in IV	0	0	1 540	ni relevantno	1 540	1,00	/	/	1 540	1 540	/
DK	HER	03A-BC	sled	IIIa	5 692 000	5 770 000	6 056 070	104,96	286 070	/	/	/	286 070	286 070	/
DK	NOP	04-N.	norveški molič	norveške vode območja IV	0	0	28 270	ni relevantno	28 270	1,00	/	/	28 270	28 270	/
DK	SAN	234_1	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 1	125 459 000	115 924 000	130 977 950	112,99	15 053 950	1,2	/	/	18 064 740	18 064 740 (14)	/
DK	SAN	234_6	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 6	206 000	219 000	228 860	104,50	9 860	/	/	/	9 860	9 860	/
ES	ALF	3X14-	sluzoglavke	vode Unije in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	67 000	80 045	62 544	78,13	– 9 496 (9)	/	/	16 159	6 663	5 846	817
ES	ANE	08.	sardon	VIII	22 500 000	22 923 784	24 068 471	104,99	1 144 687	/	/	/	1 144 687	1 144 687	/
ES	BSF	8910-	črni morski meč	vode Unije in mednarodne vode območij VIII, IX in X	12 000	30 050	110	0,37	– 26 936 (10)	/	/	29 639	2 703	0	2 703
ES	BUM	ATLANT	sinja jadrovnica	Atlantski ocean	10 360	20 360	134 082	658,56	113 722	2,0	A	172 878	514 044	514 044	/
ES	COD	1/2B	trska	I in IIb	13 283 000	12 182 091	12 391 441	101,72	209 350	/	/	/	209 350	209 350	/
ES	GHL	1N2AB.	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	0	24 239	ni relevantno	24 239	1,00	A	/	36 359	36 359	/
ES	RED	N3LN.	rdeči okun	NAFO 3LN	/	171 440	173 836	101,40	2 396	/	/	/	2 396	2 396	/
ES	SOL	8AB.	morski list	VIIIa in VIIIb	9 000	6 968	7 397	106,13	(429) (11)	/	(A+C) (8) (13)	2 759	2 759	2 759	/
ES	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	43 800	412 000	445 713	108,18	33 713	/	/	/	33 713	33 713	/
ES	SRX	89-C.	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 057 000	650 485	771 246	118,56	120 761	1,2	/	118 622	263 535	131 768 (15)	131 767 (15)
ES	USK	567EI.	morski menek	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII	46 000	135 008	62 646	46,40	– 72 362	/	/	58 762	0	/	/
ES	WHM	ATLANT	bela jadrovnica	Atlantski ocean	24 310	24 310	68 613	282,24	44 303	1,00	A	72 539	138 994	0	138 994
FR	GHL	1N2AB.	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	2 000	7 957	397,85	5 957	1,00	/	/	5 957	5 957	/
FR	HAD	7X7A34	vahnja	območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1	5 561 000	5 760 984	5 775 607	100,25	14 623	/	/	/	14 623	14 623	/
FR	PLE	7HJK.	morska plošča	VIIh, VIIj in VIIk	17 000	57 007	59 833	104,95	2 826	/	/	/	2 826	2 826	/
FR	SRX	07D.	raže	vode Unije območja VIId	602 000	591 586	689 868	116,61	98 282	1,00	/	/	98 282	98 282	/
FR	SRX	89-C.	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 298 000	1 507 000	1 578 469	104,74	71 469	/	/	/	71 469	71 469	/
IE	COD	07A.	trska	VIIa	120 000	134 776	138 122	102,48	3 346	/	/	/	3 346	3 346	/
IE	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	1 048 000	946 554	1 044 694	110,37	98 140	1,00	/	/	98 140	98 140	/
NL	ANE	08.	sardon	VIII	/	0	12 493	ni relevantno	12 493	1,00	/	/	12 493	12 493	/
NL	COD	2A3AX4	trska	IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	2 800 000	1 340 520	1 348 815	100,62	8 295	/	(C) (8)	/	8 295	8 295	/
NL	HER	*25B-F	sled	II, Vb severno od 62° S (vode Ferskih otokov)	1 104 000	1 841 160	2 230 998	121,17	389 838	1,4	/	/	545 773	522 222	23 551
NL	HKE	3A/BCD	oslič	IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32	/	0	1 575	ni relevantno	1 575	1,00	A+C (13)	/	2 363	2 363	/
NL	MAC	*3A4BC	skuša	IIIa in IVbc	490 000	1 084 500	1 090 087	100,52	5 587	/	/	/	5 587	5 587	/
NL	POK	2A34.	saj	IIIa in IV; vode Unije območij IIa, IIIb, IIIc in podrazdelkov 22–32	68 000	56 600	63 411	112,03	6 811	1,00	/	/	6 811	5 754	1 057
NL	SRX	2AC4-C	raže	vode Unije območij IIa in IV	180 000	245 300	252 765	103,04	7 465	/	/	/	7 465	7 465	/
NL	T/B	2AC4-C	romb in gladki romb	vode Unije območij IIa in IV	2 579 000	2 783 000	2 793 239	100,37	10 239	/	/	/	10 239	10 239	/
NL	WHB	1X14	sinji mol	vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV	36 711 000	55 297 456	55 584 332	100,52	286 876	/	/	/	286 876	286 876	/
NL	WHG	2AC4.	mol	IV; vode Unije območja IIa	699 000	527 900	547 717	103,75	19 817	/	/	/	19 817	19 817	/
NL	WHG	56-14	mol	VI; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij XII in XIV	/	0	11 475	ni relevantno	11 475	1,00	/	/	11 475	11 475	/
PT	GHL	1N2AB	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	0	6 098	ni relevantno	6 098	1,00	/	/	6 098	6 098	/
PT	POK	1N2AB.	saj	norveške vode območij I in II	/	9 700	9 690	99,90	– 10	/	/	145 616	145 606	53	145 553
UK	COD	2A3AX4	trska	IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ne spada v Skagerrak in Kattegat	11 369 000	14 828 600	14 846 189	100,12	17 589	/	(C) (8)	/	17 589	17 589	/
UK	HER	4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S	62 292 000	66 892 860	68 024 970	101,69	1 132 100	/	/	/	1 132 110	1 132 110	/
UK	MAC	2CX14-	skuša	VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV	245 363 000	237 093 794	242 496 391	102,28	5 402 597	/	(A) (8)	/	5 402 597	5 402 597	/
UK	MAC	*3A4BC	skuša	IIIa in IVbc	490 000	620 500	626 677	101,00	6 177	/	/	/	6 177	6 177	/
UK	SAN	234_1	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 1	2 742 000	1 219 400	2 000 034	164,02	780 634	2,00	/	/	1 561 268	95 100	1 466 168

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot iz leta 2014 v leto 2015 v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3), členom 5a Uredbe Sveta (EU) št. 1221/2014 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16) in členom 18a Uredbe Sveta (EU) 2015/104 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1) ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot je določeno v členu 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in če obseg prelova presega 10 %.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odbiti v letu 2015 v skladu z Uredbo (EU) 2015/1801, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2404, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Odbitki za leto 2016, določeni z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2016/2226 (UL L 336, 10.12.2016, str. 38).

(7) Odbitki za leto 2016, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto dejansko lahko uporabili na dan začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2016/2226.

(8) Dodatni množilni količnik se ne uporablja, ker prelov ne presega 10 % dovoljenega iztovora.

(9) Preostala neuporabljena količina po prenosu 8 005 kilogramov iz leta 2015 v leto 2016, ki se izvede v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1142 (UL L 189, 14.7.2016, str. 9).

(10) Preostala neuporabljena količina po prenosu 3 004 kilogramov iz leta 2015 v leto 2016, ki se izvede v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1142.

(11) Količine, manjše od ene tone, se ne upoštevajo.

(12) Na zahtevo Nemčije je Komisija v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 847/96 dovolila dodatne iztovore do 10 % kvote T/B.

(13) Dodatni množilni količniki niso kumulativni in se uporabijo samo enkrat.

(14) Odbije se od SAN/234_3 (območje upravljanja prave peščenke 3).

(15) Na prošnjo Španije se odbitek 263 535 kilogramov za leto 2016 enakomerno porazdeli na dve leti (2016 in 2017).“

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/113

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/163

z dne 31. januarja 2017

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	299,8
	MA	135,7
	SN	268,2
	TR	158,2
	ZZ	215,5
0707 00 05	MA	79,2
	TR	195,6
	ZZ	137,4
0709 91 00	EG	79,4
0709 91 00	ZZ	79,4
0709 93 10	MA	273,9
	TR	295,3
	ZZ	284,6
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28	EG	47,2
	MA	48,5
	TN	51,7
	TR	71,6
	ZZ	54,8
0805 21 10 , 0805 21 90 , 0805 29 00	EG	91,2
	IL	140,1
	JM	106,9
	MA	88,4
	TR	83,1
	ZZ	101,9
0805 22 00	IL	139,7
	MA	83,2
	ZZ	111,5
0805 50 10	EG	85,5
	TR	70,9
	ZZ	78,2
0808 10 80	US	205,0
0808 10 80	ZZ	205,0
0808 30 90	CL	81,7
	CN	81,5
	TR	154,0
	ZA	100,3
	ZZ	104,4

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/115

DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2017/164

z dne 31. januarja 2017

o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES ter o spremembi direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/24/ES) in zlasti člena 3(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija mora v skladu z Direktivo 98/24/ES predlagati cilje Unije kot indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki se določijo na ravni Unije, za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(2)	Na podlagi člena 3(2) Direktive 98/24/ES je Komisija pooblaščena, da te mejne vrednosti določa ali revidira, tako da upošteva razpoložljivost merilnih tehnik, in sicer z ukrepi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS (2).

(3)	Komisiji pri tej nalogi pomaga Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (v nadaljnjem besedilu: Znanstveni odbor), ustanovljen s Sklepom Komisije 2014/113/EU (3).

(4)	V skladu z Direktivo 98/24/ES pomeni „mejna vrednost za poklicno izpostavljenost“, če ni drugače določeno, časovno tehtano mejo povprečne koncentracije kemične snovi v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na določeno referenčno obdobje.

(5)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, določene na podlagi učinkov na zdravje, ki jih Znanstveni odbor izračuna iz najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov, sprejme pa jih Komisija, pri čemer upošteva razpoložljivost merilnih tehnik. So spodnje mejne vrednosti za izpostavljenost, pod katerimi po kratkotrajni ali dnevni izpostavljenosti skozi delovno življenje na splošno ni pričakovati škodljivih učinkov za posamezen kemijski dejavnik. Pomenijo cilje Unije, njihov namen pa je pomagati delodajalcem pri določanju in ocenjevanju tveganj ter pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov v skladu z Direktivo 98/24/ES.

(6)

V skladu s priporočili Znanstvenega odbora so indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost določene glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere kemijske dejavnike pa glede na krajša referenčna obdobja, na splošno petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost), da se upoštevajo učinki kratkotrajne izpostavljenosti.

(7)

Države članice morajo za vsak kemijski dejavnik, za katerega je določena indikativna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost na ravni Unije, določiti nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Pri tem morajo upoštevati mejno vrednost Unije in določiti naravo nacionalne mejne vrednosti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(8)	Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben del splošnih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(9)

V skladu s členom 3 Direktive 98/24/ES je Znanstveni odbor ocenil razmerje med učinki kemijskih dejavnikov iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi na zdravje in ravnijo poklicne izpostavljenosti ter za vse navedene kemijske dejavnike priporočil določitev indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost prek vdihavanja glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje. Zato je primerno določiti mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost za vse navedene dejavnike v Prilogi k tej direktivi.

(10)	Za nekatere od navedenih kemijskih dejavnikov je Znanstveni odbor priporočil tudi določitev takih mejnih vrednosti glede na krajša referenčna obdobja in/ali opomb glede vnosa prek kože.

(11)	Štirje od navedenih kemijskih dejavnikov– dušikov monoksid, kalcijev dihidroksid, litijev hidrid in ocetna kislina – so trenutno navedeni v Prilogi k Direktivi Komisije 91/322/EGS (4).

(12)	Eden od navedenih kemijskih dejavnikov, 1,4-diklorobenzen, je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2000/39/ES (5).

(13)	Še eden od navedenih kemijskih dejavnikov, bisfenol A, je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2009/161/EU (6).

(14)

Znanstveni odbor je za navedene dejavnike priporočil določitev novih indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zato je primerno revidirane mejne vrednosti za navedenih šest kemijskih dejavnikov vključiti v Prilogo k tej direktivi in črtati vnose za navedene kemijske dejavnike iz prilog k direktivam 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU.

(15)

Za enega od kemijskih dejavnikov iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi, akrilno kislino, je Znanstveni odbor priporočil mejno vrednost za kratkotrajno izpostavljenost glede na referenčno obdobje ene minute. Zato je primerno v Prilogi k tej direktivi določiti tako mejno vrednost za kratkotrajno izpostavljenost za ta kemijski dejavnik.

(16)

Pri nekaterih snoveh je treba upoštevati možnost prehajanja skozi kožo, da bi zagotovili najvišjo možno raven varovanja. Med kemijskimi dejavniki iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi je Znanstveni odbor ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože za glicerol trinitrat, ogljikov tetraklorid, vodikov cianid, metilen klorid, nitroetan, 1,4-diklorobenzen, metil format, tetrakloroetilen, natrijev cianid in kalijev cianid. Zato je primerno poleg indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v Prilogi k tej direktivi navesti opombe o možnosti znatnega vnosa prek kože za te kemijske dejavnike.

(17)

Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (7), s katerim so bila opravljena posvetovanja v skladu s členom 3(2) Direktive 98/24/ES, je priznal, da obstajajo pomisleki glede tehnične izvedljivosti predlaganih indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za dušikov monoksid in dušikov dioksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu. Odbor je priznal tudi, da trenutno obstajajo izzivi v zvezi z razpoložljivostjo merilnih metodologij, ki bi se lahko uporabile za dokazovanje skladnosti s predlagano mejno vrednostjo za dušikov dioksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov. Zato je primerno, da se državam članicam omogoči, da izkoristijo prehodno obdobje pri izvajanju mejnih vrednosti v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov, ki so v Prilogi k tej direktivi določene za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid, in da Komisija pregleda navedena vprašanja pred koncem prehodnega obdobja. V navedenem prehodnem obdobju lahko države članice namesto mejnih vrednosti iz Priloge k tej direktivi še naprej uporabljajo obstoječe mejne vrednosti.

(18)

Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (8) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(19)

Komisija v zvezi s to direktivo meni, da je predložitev takih dokumentov v obliki korelacijske tabele, ki prikazuje povezavo med nacionalnimi ukrepi in to direktivo, upravičena, glede na to, da v nacionalni zakonodaji za nekatere dejavnike že obstajajo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ter zaradi raznovrstnosti in tehnične narave pravnih instrumentov na nacionalni ravni za določitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(20)	Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu je svoji mnenji podal 27. novembra 2014 in 21. maja 2015.

(21)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za tehnični napredek, ustanovljenega na podlagi člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Določi se četrti seznam indikativnih mejnih vrednosti Unije za poklicno izpostavljenost kemijskim dejavnikom, navedenim v Prilogi.

Člen 2

Države članice določijo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemijskim dejavnikom, navedenim v Prilogi, pri čemer upoštevajo mejne vrednosti Unije.

Člen 3

V Prilogi k Direktivi 91/322/EGS se črtajo sklici na ocetno kislino, kalcijev dihidroksid, litijev hidrid in dušikov monoksid z učinkom od 21. avgusta 2018 ob upoštevanju člena 6(2)(a).

Člen 4

V Prilogi k Direktivi 2000/39/ES se črta sklic na 1,4-diklorobenzen z učinkom od 21. avgusta 2018.

Člen 5

V Prilogi k Direktivi 2009/161/EU se črta sklic na bisfenol A z učinkom od 21. avgusta 2018.

Člen 6

1. V podzemnem rudarstvu in gradnji predorov lahko države članice v zvezi z mejnimi vrednostmi za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid izkoristijo prehodno obdobje, ki se konča najpozneje 21. avgusta 2023.

2. V prehodnem obdobju iz odstavka 1 lahko države članice namesto mejnih vrednosti iz Priloge še naprej uporabljajo naslednje:

(a)	za dušikov monoksid: obstoječe mejne vrednosti, določene v skladu s Prilogo k Direktivi 91/322/EGS;

(b)	za dušikov dioksid in ogljikov monoksid: nacionalne mejne vrednosti, ki veljajo na dan 1. februar 2017.

Člen 7

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 21. avgusta 2018.

Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov, uradnemu obvestilu pa priložijo enega ali več obrazložitvenih dokumentov v obliki korelacijskih tabel, ki prikazujejo povezavo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

(2) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(3) Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).

(4) Direktiva Komisije 91/322/EGS z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu (UL L 177, 5.7.1991, str. 22).

(5) Direktiva Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L 142, 16.6.2000, str. 47).

(6) Direktiva Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (UL L 338, 19.12.2009, str. 87).

(7) Sklep Sveta 2003/C 218/01 z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).

(8) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

PRILOGA

Št. ES (1)	Št. CAS (2)	IME KEMIJSKEGA DEJAVNIKA	MEJNE VREDNOSTI				Opomba (3)
			8 ur (4)		Kratkotrajno (5)
			mg/m3 (6)	ppm (7)	mg/m3 (6)	ppm (7)
—	—	mangan in anorganske manganove spojine (kot mangan)	0,2 (8) 0,05 (9)	—	—	—	—
200-240-8	55-63-0	glicerol trinitrat	0,095	0,01	0,19	0,02	koža
200-262-8	56-23-5	ogljikov tetraklorid; tetraklorometan	6,4	1	32	5	koža
200-521-5	61-82-5	amitrol	0,2	—	—	—	—
200-580-7	64-19-7	ocetna kislina	25	10	50	20	—
200-821-6	74-90-8	vodikov cianid (kot cianid)	1	0,9	5	4,5	koža
200-838-9	75-09-2	metilen klorid; diklorometan	353	100	706	200	koža
200-864-0	75-35-4	viniliden klorid; 1,1-dikloroetilen	8	2	20	5	—
201-083-8	78-10-4	tetraetil ortosilikat	44	5	—	—	—
201-177-9	79-10-7	akrilna kislina; prop-2-enojska kislina	29	10	59 (10)	20 (10)	—
201-188-9	79-24-3	nitroetan	62	20	312	100	koža
201-245-8	80-05-7	bisfenol A; 4,4′-izopropilidendifenol	2 (8)	—	—	—	—
202-981-2	101-84-8	difenil eter	7	1	14	2	—
203-234-3	104-76-7	2-etilheksan-1-ol	5,4	1	—	—	—
203-400-5	106-46-7	1,4-diklorobenzen; p-diklorobenzen	12	2	60	10	koža
203-453-4	107-02-8	akrolein; akrilaldehid; prop-2-enal	0,05	0,02	0,12	0,05	—
203-481-7	107-31-3	metil format	125	50	250	100	koža
203-788-6	110-65-6	but-2-in-1,4-diol	0,5	—	—	—	—
204-825-9	127-18-4	tetrakloroetilen	138	20	275	40	koža
205-500-4	141-78-6	etil acetat	734	200	1 468	400	—
205-599-4	143-33-9	natrijev cianid (kot cianid)	1	—	5	—	koža
205-792-3	151-50-8	kalijev cianid (kot cianid)	1	—	5	—	koža
207-069-8	431-03-8	diacetil; butandion	0,07	0,02	0,36	0,1	—
211-128-3	630-08-0	ogljikov monoksid	23	20	117	100	—
215-137-3	1305-62-0	kalcijev dihidroksid	1 (9)	—	4 (9)	—	—
215-138-9	1305-78-8	kalcijev oksid	1 (9)	—	4 (9)	—	—
231-195-2	7446-09-5	žveplov dioksid	1,3	0,5	2,7	1	—
231-484-3	7580-67-8	litijev hidrid	—	—	0,02 (8)	—	—
233-271-0	10102-43-9	dušikov monoksid	2,5	2	—	—	—
233-272-6	10102-44-0	dušikov dioksid	0,96	0,5	1,91	1	—
262-967-7	61788-32-7	terfenil, hidrogeniran	19	2	48	5	—

(1)

Št. ES: številka Evropske skupnosti (ES), številski identifikator snovi v Evropski uniji.

(2)

Št. CAS: številka po seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

(3) Opomba – koža, pripisana mejni vrednosti za poklicno izpostavljenost, kaže možnost znatnega vnosa prek kože.

(4) Merjeno ali izračunano glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (TWA).

(5) Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar ni drugače določeno.

(6)

mg/m3 : miligrami na kubični meter zraka. Za kemijske dejavnike v plinasti ali hlapni fazi je mejna vrednost izražena pri 20 °C in 101,3 kPa.

(7)

ppm: delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).

(8) Inhalabilna frakcija.

(9) Respirabilna frakcija.

(10) Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost glede na referenčno obdobje ene minute.

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/121

SKLEP SVETA (EU) 2017/165

z dne 27. januarja 2017

o imenovanju člana in dvanajstih nadomestnih članov Odbora regij na predlog Republike Francije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga francoske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), 2015/190 (2) in 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)	Zaradi konca mandata Laurenta BEAUVAISA se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

(3)

Zaradi konca mandatov Josette BOREL-LINCERTIN, Nathalie COLIN-OESTERLE, Marie-Marguerite DUFAY, Daniela DUGLERYJA, Nicolasa FLORIANA, Karine GLOANEC-MAURIN, Hervéja HOCQUARDA, Jean-Louisa JOSEPHA, Daniela PERCHERONA, Christopha ROSSIGNOLA in Michela VAUZELLEJA se je sprostilo enajst mest nadomestnih članov Odbora regij.

(4)	Zaradi konca mandata, na podlagi katerega je bil predlagan Guillaume CROS (Conseiller régional de Midi-Pyrénées), se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25 januarja 2020, se v Odbor regij imenujejo:

(a)

za člana:

—	Gérard LAHELLEC, Vice-président du Conseil régional de Bretagne,

(b)

za nadomestne člane:

—	Patrick AYACHE, Vice-président du Conseil régional de Bourgogne-Franche-Comté,

—	Frank CECCONI, Conseiller régional du Conseil régional d'Ile de France,

—	Yolaine COSTES, Vice-présidente du Conseil régional de La Réunion,

—	Guillaume CROS, Vice-président du Conseil régional d'Occitanie (sprememba mandata),

—	Harold HUWART, Vice-président du Conseil régional du Centre-Val de Loire,

—	Valérie LETARD, Vice-présidente du Conseil régional des Hauts-de-France,

—	Marie-Luce PENCHARD, Vice-présidente du Conseil régional de Guadeloupe,

—	Jean-Jack QUEYRANNE, Conseiller régional du Conseil régional d'Auvergne-Rhône-Alpes,

—	Agnès RAMPAL, Conseillère régionale du Conseil régional de Provence-Alpes-Côte d'Azur,

—	Gilles SIMEONI, Président du Conseil exécutif de la Collectivité territoriale de Corse,

—	Sandra TORRES, Conseillère régionale du Conseil régional de Provence-Alpes-Côte d'Azur,

—	Patrice VOIR, Conseiller régional du Conseil régional d'Auvergne-Rhône-Alpes.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 27. januarja 2017

Za Svet

Predsednik

E. SCICLUNA

(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).

(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).

(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/123

SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/166

z dne 27. novembra 2015

o državni pomoči SA. 38831 (2014/C) (ex 2014/N), ki jo Portugalska namerava izvajati za Volkswagen Autoeuropa, Lda

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 8232)

(Besedilo v portugalskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu z navedenim(-a) členom(-a) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Portugalska je z elektronskim obvestilom, evidentiranim 30. junija 2014, priglasila regionalno pomoč za naložbo, ki jo je na podlagi odobritve Komisije 30. aprila 2014 dodelila družbi Volkswagen Autoeuropa, Lda (v nadaljnjem besedilu: Autoeuropa).

(2)	Z dopisom z dne 2. oktobra 2014 je Komisija Portugalsko obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi s to pomočjo začne postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)	Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Portugalska je 15. decembra 2014 predložila pripombe glede sklepa o začetku postopka (2014/127950), dodatne informacije pa je predložila v dopisih z dne 27. februarja 2015 (2015/019588), 12. junija 2015 (2015/056315) in 27. julija 2015 (2015/073908). V prostorih podjetja Autoeuropa je 19. maja 2015 potekal sestanek s službami Komisije, portugalskimi organi in upravičenko.

(5)	Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

2. PODROBEN OPIS UKREPA/POMOČI

2.1 CILJ UKREPA POMOČI

(6)

Portugalska namerava z dodelitvijo pomoči za naložbo v obstoječi obrat podjetja Autoeuropa v Palmeli v regiji Península de Setúbal– ta regija je upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU in zanjo velja 15-odstotna standardna zgornja meja regionalne pomoči za velika podjetja v skladu s portugalsko karto regionalne pomoči, ki se uporablja za obdobje od leta 2007 do junija 2014 (3) – dodatno razvijati zadevno regijo.

2.2 UPRAVIČENKA

(7)

Upravičenka do pomoči je Autoeuropa, 100-odstotna podružnica skupine Volkswagen Group (v nadaljnjem besedilu: skupina VW). Skupina VW je bila opisana v številnih sklepih o državni pomoči, nazadnje v Sklepu Komisije z dne 9. julija 2014 o začetku formalne preiskave glede regionalne pomoči v korist podjetja AUDI HUNGARIA MOTOR Ltd. (4), na katerega se Komisija sklicuje v zvezi z nadaljnjim opisom skupine VW.

(8)

Autoeuropa deluje v regiji Setúbal od junija 1991 in proizvaja več modelov osebnih avtomobilov pod blagovno znamko VW. Autoeuropa je veliko podjetje. Niti skupina VW niti Autoeuropa se ne moreta šteti za podjetje v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5), ki so veljale v času priglasitve.

2.3 NALOŽBENI PROJEKT

(9)

Naložbeni projekt zajema uvedbo nove proizvodne tehnologije, imenovane „Modularer Querbaukasten“ (v nadaljnjem besedilu: MQB), ki se uporablja namesto tradicionalne proizvodnje, temelječe na platformi. Ta nova proizvodna tehnologija omogoča veliko prožnost v proizvodnji modelov osebnih avtomobilov in doseganje večjih sinergijskih učinkov pri njihovi proizvodnji. Komisija se za temeljitejši opis tehnologije sklicuje na svoj sklep z dne 13. julija 2011 o začetku formalne preiskave glede regionalne pomoči v korist družbe Volkswagen Sachsen (6).

(10)

Naložba v Palmeli omogoča podjetju Autoeuropa, da proizvaja osebne avtomobile, ki spadajo v tri segmente trga osebnih avtomobilov, opredeljene po klasifikaciji POLK (7), in sicer segment A0, segment A in segment B. Skupina VW trenutno namerava na novi proizvodni liniji proizvajati športno terensko vozilo, ki spada v segment A0, ter še ne v celoti opredeljeno osebno vozilo, ki spada v segment […] (*1) in bo nasledilo model podjetja Autoeuropa iz segmenta […], ki temelji na dejanski platformi. Skupina VW ni izključila možnosti, da bo v petih letih po končanju naložbe začela proizvodnjo osebnega avtomobila, ki spada v segment B. Skupna zmogljivost, nastala zaradi naložbe, je [140 000–160 000] avtomobilov na leto, pri čemer je zmogljivost [80 000–100 000] na podlagi trenutnih načrtov namenjena proizvodnji športnega terenskega vozila iz segmenta A0, zmogljivost [50 000–60 000] pa je namenjena modelu iz segmenta […].

(11)	Naložba se je začela 26. junija 2014 in naj bi se večinoma končala decembra 2018. Celotna proizvodnja je predvidena za konec leta 2018.

2.4 STROŠKI NALOŽBENEGA PROJEKTA

(12)

Glede na pogodbo o naložbi in pomoči, ki sta jo podpisali Portugalska in skupina VW, in dopis Portugalske z dne 28. julija 2014 naložba vključuje upravičene odhodke v višini 672,9 milijona EUR za opremo in dela na infrastrukturi (stavba), ki bodo nastali med letoma 2014 in 2019. Približno četrtina navedenih odhodkov bo namenjena specializiranim proizvajalčevim orodjem, tj. osnovnim sredstvom, ki jih financira Autoeuropa in se ne bodo uporabljala v njenem obratu v Palmeli, ampak jih bo Autoeuropa zagotovila svojim dobaviteljem, ti pa jih bodo uporabljali v svojih obratih za proizvodnjo sestavnih delov za skupino VW. Čeprav bodo ta sredstva sestavni del proizvodne zaloge dobaviteljev, bodo ostala last skupine VW.

(13)

Odhodki se nanašajo izključno na nova, opredmetena sredstva. V spodnji preglednici, pripravljeni na podlagi pogodbe o naložbi, so načrtovani upravičeni odhodki razčlenjeni glede na vrsto in leto.

Preglednica 1

Razčlenitev upravičenih odhodkov (v milijonih EUR) – pogodba o naložbah

	2014	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
Oprema	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Specializirana proizvajalčeva orodja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
SKUPAJ	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	672,9

(14)

Ta razčlenitev stroškov, ki temelji na informacijah iz pogodbe o naložbi, se razlikuje od razčlenitve stroškov v dodatnem informativnem listu, priloženem obvestilu. Z navedbami v dodatnem listu so Portugalski organi pojasnili, da je skupina VW znižala skupne naložbene stroške s 672,95 milijona EUR, kot je navedeno v pogodbi o naložbi, na 623,85 milijona EUR. Razčlenitev na podlagi dodatnega informativnega lista je navedena v spodnji preglednici.

Preglednica 2

Razčlenitev upravičenih odhodkov (v milijonih EUR) – dodatni informativni list

	2014	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
Oprema	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
Specializirana proizvajalčeva orodja	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]
SKUPAJ	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	[…]	623,9

2.5 PRAVNA PODLAGA

(15)

Nacionalna pravna podlaga za dodelitev pomoči sta uredba-zakon št. 287/2007 z dne 17. avgusta, kakor je bila spremenjena z uredbo-zakon št. 65/2009 z dne 20. marca, s katero se je odobril nacionalni okvir spodbud za poslovne naložbe, in odlok št. 1464/2007 z dne 15. novembra, kakor je bil spremenjen z odlokom št. 1103/2010 z dne 25. oktobra, s katerim se vzpostavlja in ureja shema pomoči „Sistema de Incentivos a Inovação“.

(16)

Portugalska je pomoč na podlagi odobritve Komisije dodelila z uporabo svoje sheme pomoči „Sistema de Incentivos a Inovação“. Ta shema pomoči je bila skupinsko izvzeta z uporabo Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 (8) (v nadaljnjem besedilu: GBER 2008) za uporabo pomoči pod pragom za priglasitev iz člena 6 Uredbe.

2.6 UKREP POMOČI

(17)	Pomoč je bila na podlagi odobritve Komisije dodeljena s pogodbo o pomoči in naložbi, podpisano 30. aprila 2014. Dela v zvezi z naložbo so se začela 26. junija 2014, tj. po podpisu pogodbe.

(18)

Pomoč je dodeljena v obliki delno povratnih sredstev. Pogodba o naložbi se sklicuje na povratna sredstva v višini 52,49 milijona EUR (v nominalni vrednosti) za odhodke za naložbo (vključno s specializiranimi proizvajalčevimi orodji) v višini 672,95 milijona EUR, ki se delno pretvorijo v čista nepovratna sredstva, če Autoeuropa izpolni nekatere pogodbeno dogovorjene parametre izvedbe. Priglasitev kaže, da je bilo novejše načrtovanje stroškov skupine VW podlaga za malce nižji znesek pričakovanih odhodkov za naložbo (623,9 milijona EUR). Ob upoštevanju navedenega nižjega zneska in v cenah iz leta 2014 znaša priglašena pomoč 36,15 milijona EUR, priglašena intenzivnost pomoči pa je 6,03 %. Portugalska se zavezuje, da niti priglašeni znesek pomoči niti priglašena intenzivnost pomoči ne bosta presežena, če bodo ustvarjeni upravičeni odhodki odstopali od načrtovanega zneska upravičenih odhodkov, kot je bil upoštevan v priglasitvi in pri izračunu najvišjega zneska pomoči.

(19)	Portugalska potrjuje, da bo Autoeuropa ali Volkswagen iz svojih sredstev kril lastni prispevek brez kakršne koli javne podpore v višini vsaj 25 % upravičenih odhodkov.

(20)	Autoeuropa ali Volkswagen se zavezuje, da bo naložbo ohranil vsaj pet let po njenem končanju.

2.7 RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(21)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvom glede skladnosti ukrepa z določbami iz Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (9) (v nadaljnjem besedilu: smernice 2007–2013), ki se nanašajo na upravičene odhodke, najvišji znesek pomoči in najvišjo intenzivnost pomoči, in posledično glede skladnosti z notranjim trgom.

(22)

Komisija je opozorila, da so priglašeni upravičeni odhodki vključevali stroške za specializirana proizvajalčeva orodja, o upravičenosti katerih dvomi, zato ni mogla potrditi, da najvišji priglašeni znesek pomoči, izračunan ob upoštevanju skupnih priglašenih odhodkov za naložbo, ne presega najvišjega zneska, ki ga je mogoče dovoliti.

(23)

Komisija je opozorila še, da je Autoeuropa prejela pomoč za naložbo za še en naložbeni projekt, ki ga je izvedla v istem obratu. Dela, povezana z drugim naložbenim projektom, so se začela manj kot tri leta pred začetkom del v zvezi s sedanjim naložbenim projektom. Z naložbenim projektom naj bi se v proizvodne procese vnesle inovacije, poleg tega naj bi se ti procesi optimizirali z naložbami na treh področjih dejavnosti: (i) na področju informacijske tehnologije z izvajanjem programov in tehnološko najnaprednejših sistemov, (ii) na področju barvanja notranjosti in zunanjosti motornih vozil z avtomatizacijo metode nanašanja barve in (iii) na področju matric za štancanje, v sklopu katerega se izdelujejo modeli za štancanje delov. Portugalska v času sklepa o začetku postopka ni pojasnila obsega, v katerem bi bile te izboljšave pomembne in bi se še vedno uporabljale, če bi se proizvodnja na podlagi platforme ustavila in bi jo nadomestila proizvodna tehnologija MQB.

(24)

Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila Portugalska, ni mogla oblikovati končnega stališča o tem, ali se dva naložbena projekta štejeta za enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013, in se je odločila, da med formalno preiskavo prouči vprašanje, ali sta projekta ekonomsko nedeljiva v smislu opombe 55 (10) smernic 2007–2013.

(25)

Poleg tega odstavek 68 smernic 2007–2013 določa, da mora Komisija začeti formalno preiskavo in nadaljevati podrobno proučitev spodbujevalnega učinka, sorazmernosti ter pozitivnih in negativnih učinkov pomoči, kadar tržni delež upravičenca v zvezi z zadevnim proizvodom in geografskim trgom pred naložbo ali po njej presega 25 % (v nadaljnjem besedilu tudi: test iz odstavka 68(a)) ali kadar je zmogljivost, ustvarjena na podlagi naložbe, večja od 5 % trga, ki se relativno in absolutno zmanjšuje (v nadaljnjem besedilu tudi: test iz odstavka 68(b)). Če je podrobna ocena potrebna, bo izvedena na podlagi Sporočila Komisije o merilih za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte (11) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o merilih za podrobno oceno).

(26)

Komisija v sklepu o začetku postopka ni navedla končne natančne opredelitve upoštevnega trga proizvoda, pri tem pa je obravnavala vse verjetne alternativne opredelitve trga, vključno zlasti z najožjo segmentacijo, za katero so na voljo podatki (12). Ker bo Autoeuropa proizvajala avtomobile, ki spadajo v segmenta A0 in […] po klasifikaciji POLK, in bi lahko proizvajala tudi avtomobile, ki spadajo v segment B po klasifikaciji POLK, je Komisija menila, da bi bilo treba te posamezne segmente, za športna terenska vozila, segment SUV-B po klasifikaciji Global Insight (13) in kombinirani segment (od A0 do B) po klasifikaciji POLK, obravnavati kot verjetne upoštevne trge za ta primer.

(27)

Odstavek 70 smernic 2007–2013 določa, da bi bilo treba za namene opravljanja testov iz odstavka 68 trge navadno opredeliti na ravni EGP. Komisija meni, da je za namen ocene sedanjega primera upoštevni geografski trg za zadevne proizvode vsaj enak EGP. Portugalski organi in Autoeuropa so se strinjali, da Komisija za namene te priglasitve uporablja to opredelitev geografskega trga.

(28)	Med predhodno preiskavo je bilo na podlagi analize iz odstavka 68(a) smernic 2007–2013 ugotovljeno, da je v EGP v vseh zadevnih letih 25-odstotni prag tržnega deleža, ki se uporablja, presežen v posameznih segmentih A in B ter v kombiniranih segmentih A0, A in B (po klasifikaciji POLK).

(29)	Ker je bilo treba že na podlagi rezultata testa iz odstavka 68(a) izvesti še podrobno oceno pomoči, je Komisija menila, da testa iz odstavka 68(b) ni treba opraviti.

3. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(30)	Zainteresirane tretje strani niso predložile pripomb.

4. PRIPOMBE PORTUGALSKE

4.1 SPECIALIZIRANA PROIZVAJALČEVA ORODJA

(31)

Portugalska šteje naložbe v specializirana proizvajalčeva orodja v višini 136,3 milijona EUR za upravičene, ker so orodja del priglašenega projekta, spadajo med osnovna sredstva podjetja Autoeuropa, so v dobaviteljevem obratu na območju na Portugalskem, ki prejema pomoč, in bodo tam vsaj pet let po končanju projekta. Portugalski organi se sklicujejo na uvodni izjavi 36 in 37 Sklepa C(2002) 1803 Ford España SA (14), v katerem je Komisija opozorila, da se lahko odhodki za specializirana proizvajalčeva orodja štejejo za upravičena do regionalne pomoči, če nastanejo v regijah, ki prejemajo pomoč.

(32)

Skupina VW in Autoeuropa sta pred podpisom pogodbe o naložbi aprila 2014 pripravili naložbeni načrt za specializirana proizvajalčeva orodja, v katerem sta upoštevali ta merila za upravičenost in zagotovili, da znesek 136,3 milijona EUR vključuje le odhodke za specializirana proizvajalčeva orodja, ki izpolnjujejo zgornje pogoje. Portugalski organi so vzpostavili nadzorni mehanizem za spremljanje izpolnjevanja zgornjih pogojev.

4.2 ENOTEN NALOŽBENI PROJEKT

(33)

Portugalska je 8. oktobra 2013 s podjetjem Autoeuropa podpisala pogodbo o naložbi v zvezi s tremi projekti, pri čemer je vsak izmed njih začetna naložba, namenjena širitvi obstoječega obrata, kar Portugalska v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013 ne šteje za obliko enotnega naložbenega projekta s priglašenim naložbenim projektom.

4.2.1 ZAČETNA NALOŽBA V ROBOTE ZA BARVANJE NOTRANJOSTI IN ZUNANJOSTI (LIČARSKA DELAVNICA)

(34)

Prvi projekt se je nanašal na uvedbo robotov za avtomatizacijo procesa barvanja notranjosti in zunanjosti, pri čemer je bilo mogoče izboljšati njegovo kakovost (homogenost videza zunanjosti, zmanjšanje debeline barvnega nanosa, zmanjšanje čezmernega nanosa, zmanjšanje umazanije v notranjosti), produktivnost, ergonomijo in varstvo pri delu ter zmanjšati porabo materiala in ostanke barve. Ustrezni upravičeni stroški so znašali 20 milijonov EUR (15), pomoč pa je znašala 2,89 milijona EUR v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

(35)

Portugalski organi poudarjajo, da ta naložba ni ekonomsko nedeljivo povezana s priglašenim naložbenim projektom. Cilj priglašenega naložbenega projekta je temeljna sprememba celotnega proizvodnega procesa z uvedbo proizvodne tehnologije MQB. Ob tem, ko so za to potrebne precejšnje naložbe, zlasti v objekte za sestavljanje, so za uvedbo tehnologije MQB potrebne le manjše naložbe v obstoječo ličarsko delavnico.

(36)

Obstoječa ličarska delavnica je delovala že prej in brez naložb v MQB. Velja tudi obratno, novi objekti za sestavljanje s tehnologijo MQB delujejo brez naložb v ličarsko delavnico, tj. proizvodnja MQB bi bila mogoča in bi se izvajala brez predhodnih naložb v robote v ličarski delavnici. Čeprav sta torej oba obrata del povezanega proizvodnega procesa avtomobilov, ju naložbe ne povezujejo na ekonomsko nedeljiv način.

(37)	Poleg tega sta bili zadevni odločitvi o naložbah sprejeti neodvisno (posodobitev ličarske delavnice: avgust 2011; naložba v MQB: maj 2014).

4.2.2 ZAČETNA NALOŽBA V MATRICE ZA ŠTANCANJE (ORODJARNA)

(38)

Drugi projekt se je nanašal na orodjarno podjetja Autoeuropa, v kateri se proizvajajo modeli in orodja za štancanje za kovinske dele karoserije. Specializirana je za proizvodnjo orodja za pokrove motorja in odbijače. Orodjarna zagotavlja svoje proizvode tovarnam skupine VW po vsem svetu, tj. ni omejena na dobavo podjetju Autoeuropa. Je del podjetja Autoeuropa, vendar obratuje avtonomno in neodvisno od glavne dejavnosti tovarne, ki je proizvodnja vozil.

(39)

Cilj začetne naložbe v orodjarno je bila razširitev obstoječega obrata. Da bi Autoeuropa dosegla niz zelo učinkovitih tehnoloških izboljšav kakovosti proizvodnje, je pridobila novo opremo za matrice za štancanje, s to opremo bi se omogočila izdelava orodij višjega kakovostnega razreda in bi se povečala proizvodnja v orodjarni. Upravičena naložba je znašala 12,7 milijona EUR (diskontirana vrednost 12,66 milijona EUR), pomoč pa je znašala 1,84 milijona EUR v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

(40)

Ker orodjarna obratuje neodvisno od proizvodnega procesa MQB za avtomobile, ker je v istem industrijskem območju, vendar ne na isti parceli kot obrat za proizvodnjo avtomobilov, in ker sta bili odločitvi o naložbah sprejeti neodvisno druga od druge (za posodobitev orodjarne leta 2011 in za naložbo v MQB maja 2014), portugalski organi menijo, da naložba v orodjarno ni ekonomsko nedeljivo povezana s priglašenim naložbenim projektom.

4.2.3 ZAČETNA NALOŽBA NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

(41)

Tretji projekt se je nanašal na naložbe v informacijsko strojno opremo, s katero se je skupaj z novo programsko opremo povečala informacijska varnost, poleg tega se je zagotovila stabilnejša proizvodnja v proizvodnji avtomobilov. Proizvodnja avtomobilov je močno odvisna od zanesljivega delovanja informacijskih sistemov brez težav, pri čemer se konfiguracija vsakega avtomobila (vrsta motorja, menjalnik, barvna itd.) prenese v proizvodni proces prek podatkovnega omrežja skupine. Upravičena naložba je znašala 5,5 milijona EUR (diskontirana vrednost 5,5 milijona EUR), pomoč pa je znašala 0,79 milijona EUR v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

(42)

Portugalski organi menijo, da ta naložba v informacijske tehnologije iz leta 2011 ni ekonomsko nedeljivo povezana s priglašenim naložbenim projektom. Nova proizvodna tehnologija MQB bi bila možna in bi delovala brez predhodne naložbe v informacijsko varnost, ker bi vsa programska oprema, ki podpira in nadzoruje proizvodnjo MQB, delovala enako brez predhodne naložbe. Naložba v informacijske tehnologije je bila izvedljiva že prej in brez naložbe v MQB.

(43)	Poleg tega sta bili odločitvi o naložbah sprejeti neodvisno druga od druge, in sicer o naložbi v informacijske tehnologije leta 2011, o naložbi v MQB pa je bilo odločeno maja 2014.

4.3 PODROBNA PROUČITEV UKREPA POMOČI

(44)	Portugalska je predložila informacije, ki so potrebne za izvedbo podrobne proučitve.

4.3.1 POZITIVNI UČINKI POMOČI

(45)	Portugalska namerava zadevno regijo dodatno razvijati. Naložba je namenjena odprtju 500 novih neposrednih delovnih mest in dolgoročnemu zagotavljanju ohranitve 3 339 obstoječih delovnih mest.

(46)

V priglašenem projektu se bodo precej povečali kvalifikacije ter znanja in spretnosti zaposlenih pri upravičencu, povečala se bo njihova zaposljivost v skupini VW in na Portugalskem in drugje ter povečal se bo regionalni nabor znanj in spretnosti. Načrtovana so posebna usposabljanja. Poklicno izobraževanje ima pozitiven učinek tudi na prenos znanj in izkušenj v regiji Península de Setúbal.

(47)

Z naložbenim projektom bo ustvarjenih več poslovnih priložnosti za dobavitelje podjetja Autoeuropa. Glede na študijo centra za raziskave v avtomobilski industriji se zaradi enega ustvarjenega delovnega mesta v avtomobilski industriji skupaj ustvari 2,5 novega delovnega mesta pri dobaviteljih in 2,2 novega delovnega mesta v drugih družbah, pri čemer se ta ustvarijo zaradi porabe zaposlenih pri dobaviteljih na Portugalskem. Zato Portugalska pričakuje, da se bo z naložbo poleg 500 neposredno ustvarjenih novih delovnih mest posredno ustvarilo še 2 350 delovnih mest.

(48)

Portugalski organi poudarjajo tudi kvalitativne vidike pozitivnih regionalnih učinkov naložbenega projekta. Naložbeni projekt bo prispeval k razvoju regije Península de Setúbal, tako da bo v to regijo privabil naložbe dobaviteljev iz industrije, ki bodo vključevale prenos tehnologije (pretok znanja) ter povezovanje podjetij v isti industriji v grozde, kar omogoča večjo specializacijo posameznih obratov in pomeni večjo učinkovitost.

(49)	Poleg tega je bila upravičenka povabljena tudi k sodelovanju z vodilnimi univerzami pri več projektih na področju razvoja proizvodnega inženirstva in z ergonomijo povezanih vidikov.

4.3.2 USTREZNOST POMOČI

(50)

Portugalska opozarja, da je Komisija že v sklepu glede družbe Porsche Leipzig (16) sprejela, da je državna pomoč ustrezno sredstvo za spodbujanje regionalnega razvoja regij, ki so v primerjavi s povprečjem drugih regij v državi članici prikrajšane. Ta utemeljitev enako velja za priglašeno naložbo v regiji Península de Setúbal.

(51)

Regija Península de Setúbal je del regije Lisboa e Vale do Tejo, ki vključuje območje Lizbone in je najrazvitejša portugalska regija. Če pa bi se regija Península de Setúbal obravnavala samostojno, bi se lahko razvrstila kot regija „a“, saj je bil njen BDP na prebivalca v obdobju 2006–2010 (kar je obdobje, uporabljeno za določitev kart regionalnih državnih pomoči za obdobje 2014–2020) 45–47 % povprečja EU.

(52)

V primerjavi s portugalskim povprečjem je bil v regiji Península de Setúbal v zadnjih treh letih BDP na prebivalca približno 75 %.

Preglednica 3

BDP na prebivalca (17) v primerjavi s portugalskim povprečjem (v EUR)

Leto	Península de Setúbal	Portugalsko povprečje	Delež (v %)
2013	12 302	16 372	75,1
2012	12 105	16 136	75,0
2011	12 656	16 686	75,8

(53)	Zato Portugalska meni, da je priglašena pomoč ustrezen instrument za krepitev regionalnega razvoja regije Península de Setúbal.

4.3.3 SPODBUJEVALNI UČINEK/HIPOTETIČNI SCENARIJ

(54)

Portugalska navaja informacije, ki dokazujejo, da spada pomoč v okvir scenarija 2 sporočila o merilih za podrobno proučitev, ker je upravičenko spodbudila, da izvede naložbo v obrat v Setúbalu namesto v obrat na [lokaciji 1] (območje v EGP, ki ne prejema pomoči), kjer bi bila naložba izvedena brez pomoči. Portugalska navaja zlasti podrobnosti o večstopenjskem procesu odločanja in finančnih vidikih hipotetičnega scenarija, oba sta opisana v nadaljevaju.

Proces odločanja skupine VW

(55)

V skupini VW se odločitve o naložbah pripravijo po večstopenjskem procesu odločanja, v katerem nosilci odločanja v procesu konkurenčne primerjave analizirajo različne obrate. Glavne faze so: (1) dolgoročno načrtovanje prodaje in načrtovalni cikli, (2) razvoj proizvoda, odločitev o proizvodu in predhodna izbira obrata ter (3) odločitev o naložbi in lokaciji.

(56)

Odločitve v zvezi s priglašenim naložbenim projektom so bile sprejete na podlagi tega splošnega procesa. Ker so se ustrezne odločitve nanašale na naložbeni projekt blagovne znamke Volkswagen, so jih sprejeli neposredno organi blagovne znamke Volkswagen, pri čemer ni bilo dodatnih odločitev na ravni skupine, saj je sestava organov skupine skoraj enaka sestavi pri blagovni znamki Volkswagen.

(57)	V skupini VW se novi proizvodi uvajajo na podlagi tako imenovanega procesa ustvarjanja proizvoda, ki obsega postopke od načrtovanja proizvoda do začetka proizvodnje. Ta proces ustvarjanja proizvoda zajema štiri večje faze, kot je prikazano na spodnjem diagramu: […]

(1) Dolgoročno načrtovanje prodaje in načrtovalni cikel 61

(58)

Izhodišče je faza dolgoročnega načrtovanja prodaje, v kateri se analizirajo napovedi tržnega razvoja, potencialnega povpraševanja in nihanja trga. V okviru dolgoročnega načrtovanja prodaje se načrtuje razvoj proizvodov za […] let vnaprej in opredeli, katere dodatne proizvodne zmogljivosti je treba zgraditi ali katere prilagoditve obstoječih zmogljivosti so potrebne. Dolgoročno načrtovanje prodaje se kaže v letnih načrtovalnih ciklih, ki jih sklene nadzorni svet skupine in vključujejo finančni okvir načrtovanih naložb. Končni izdelek faze dolgoročnega načrtovanja prodaje je predlog za začetek novega(-ih) proizvoda(-ov), vendar še ne odločitev o razvoju proizvoda, naložbi ali lokaciji.

(59)

Glede priglašenega projekta je bilo leta 20xx v načrtovalnem ciklu 61 kot realistična prodajna možnost za nove proizvode v segmentih športnih terenskih vozil A0 in […] ([…]) določeno [140 000–160 000] enot na leto. Pri načrtovanju proizvodnje je bilo ugotovljeno, da bo treba ustvariti ustrezne proizvodne zmogljivosti. Hkrati bi morala kombinacija količin športnih terenskih vozil A0 in […] izpolnjevati okvirne pogoje za strategijo MQB.

(60)	Rezultat te faze je bil naložbeni paket MQB s [140 000–160 000] športnimi terenskimi vozili A0 in […] na leto za blagovno znamko Volkswagen, pri čemer je bil načrtovani začetek proizvodnje za športna terenska vozila A0 avgust 2016, za vozila […] pa november 2017.

(2) Razvoj proizvoda, odločitev o proizvodu in predhodna izbira obrata

(61)	V tej fazi več osrednjih oddelkov skupine VW in zadevnih proizvodnih obratov sodeluje pri pripravi odločitve o proizvodu in predhodni izbiri obrata. V tej fazi ima osrednjo in povezovalno vlogo nadzorni oddelek.

(62)	Prvi korak v drugi fazi je proces razvoja proizvoda, ki se po notranjih pravilih upravičenke vedno začne vsaj […] mesecev pred predvidenim začetkom proizvodnje, kar v primeru priglašenega projekta pomeni avgusta 2012 (prvi začetek proizvodnje […]).

(63)

Za odločitev o proizvodu, tj. odločitev o proizvodnji proizvoda, predlaganega v okviru dolgoročnega načrtovanja prodaje, mora razvoj proizvoda izpolniti predhodno določeni cilj izvedljivosti. Pričakovani prihodki, ki naj bi jih ustvaril novi proizvod, se primerjajo s stroški, potrebnimi za proizvodnjo (vključno z naložbo). Da se določijo pričakovani stroški proizvodnje, se najprej hipotetično kot predpostavka v načrtovanju določi ustrezna lokacija (lokacija prostorov). Lokacija prostorov se uporabi za določitev prve strukture stroškov in okvira projekta. To ne pomeni predhodne določitve zadevnega proizvodnega obrata, temveč se s tem pripravi potreben osnovni scenarij za oceno pričakovanih proizvodnih stroškov.

(64)

V primeru proizvoda, ki bo nasledil sedanjo proizvodnjo, se za lokacijo prostorov običajno izbere proizvodni obrat sedanjega proizvoda; za povsem nov proizvod (brez predhodnika) lokacija prostorov običajno temelji na kazalnikih uspešnosti, tj. za prvo hipotetično lokacijo se izbere lokacija z najboljšimi vrednostmi, povezanimi z uspešnostjo. V praksi se upoštevajo tudi dodatna merila, kot so proste zmogljivosti ali ustrezne strukture.

(65)

V primeru priglašenega projekta se nova neposredna tuja naložba ni obravnavala, saj je naložbeni paket [140 000–160 000] avtomobilov, ki spadajo v tržni segment cene […], premajhen, da bi bila nova neposredna tuja naložba uspešna. Če proučitev lokacije ne zadeva nove neposredne tuje naložbe, sta glavni merili za opredelitev ustreznih lokacij, ali je v obstoječi obrat mogoče namestiti dodatne zmogljivosti in ali so obstoječi prostori tega obrata združljivi z načrtovanim projektom, npr. ali so dimenzije obstoječe ličarske delavnice ustrezne tudi za načrtovano novo naložbo itd.

(66)

Z uporabo teh meril so se določile štiri možne lokacije ([lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči], Setúbal, [lokacija 2 zunaj EGP] in [lokacija 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči]), za katere je Portugalska predložila informacije družbe iz julija 2012 o prvih primerljivih izračunih proizvodnih stroškov na avtomobil, ki jih je pripravil nadzorni oddelek družbe z blagovno znamko Volkswagen ([nadzor skupine]). Ti izračuni so vključevali načrtovane obsege prodaje v segmentu športnih terenskih vozil A0 in segmentu […], poleg tega so zajemali načrtovane obsege prodaje [predhodno določenega modela], katerega proizvodnja je bila izjemoma predhodno določena za [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči]. Obravnavale so se tri možnosti za dodelitev predvidenih obsegov proizvodnje segmenta športnih terenskih vozil A0, segmenta […] in [predhodno določenega modela] štirim lokacijam, pri čemer je [nadzor skupine] za vsako možnost opravil predhodne izračune proizvodnih in naložbenih stroškov.

(67)

Na višji stopnji procesa načrtovanja sta bili [lokacija 2 zunaj EGP] in [lokacija 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] izključeni kot možni lokaciji, saj so bili zanju značilni visoki logistični stroški in stroški delovne sile. Zaradi predhodne odločitve o postavitvi proizvodnje [predhodno določenega modela] na [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] in [lokacijo 2 zunaj EGP] ter proizvodnji […] in […] na [lokaciji 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] leta 2014 (ko je [nadzor skupine] opravil dodatne primerjalne izračune), niti [lokacija 2 zunaj EGP] niti [lokacija 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] v nobenem primeru nista več imeli prostih rezervnih zmogljivosti. Zato je bila kombinacija števila športnih terenskih vozil A0 in […] proučena le za Setúbal in [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči].

(68)

Glede na navedeno je [nadzor skupine] pripravil odločitev o proizvodu, v okviru katere je za lokacijo prostorov izbral Setúbal. Portugalska je predložila dokaz, da je odbor za izdelek blagovne znamke Volkswagen (Volkswagen Ausschuss Produkte, v nadaljnjem besedilu: VAP) 10. marca 2014 sprejel odločitev o proizvodu in potrdil Setúbal za lokacijo prostorov. Dokaz, ki ga je predložila Portugalska, kaže, da je bila možna državna pomoč v višini 36 milijonov EUR upoštevana že na tej stopnji.

(3) Odločitev o naložbi in lokaciji

(69)

Naslednji korak po sprejetju odločitve je izbira najustreznejše lokacije za projekt. Nadzorni oddelek običajno začne z vsemi proizvodnimi obrati družbe Volkswagen in zoži izbor na tiste lokacije, ki se zdijo ustrezne za naložbo. Kot rezultat procesa ustvarjanja proizvoda se v dokumentu o odločitvi določita in povzameta naložbeni in proizvodni scenarij za vsak zadevni obrat. Odbor za naložbe družbe z blagovno znamko Volkswagen (Volkswagen Ausschuss Investitionen, v nadaljnjem besedilu: VAI) se mora na podlagi priporočil glede posamezne lokacije in naložbe odločiti, ali bo projekt izveden.

(70)

Kot je bilo pojasnjeno, je bil izbor zadevnih obratov na tej stopnji zožen na [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] in Setúbal. Za ta dva obrata so se določili in primerjali specifični proizvodni stroški, značilni za lokacijo. Ti stroški, specifični za lokacijo, zajemajo potrebne naložbene stroške in pričakovane proizvodne stroške v referenčnem obdobju. Portugalska je predložila dejanske dokumente družbe iz tistega časa, ki sta jih pripravila [nadzor skupine] in […] (oddelek za državno pomoč skupine), z dne 9. maja 2014 kot dokaz analize nasprotnih dejstev, v kateri sta bili kot možni lokaciji navedena [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] in Setúbal. Ob tem je še pojasnila, da je imela [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] nekoliko višje vrednosti glede zmogljivosti, vendar je obrat v Setúbalu zmagal zaradi možnih koristi, ki jima prinaša regionalna pomoč za naložbe. [Nadzor skupine] je na podlagi analize nasprotnih dejstev (18) VAI predložil priporočilo o odločitvi, v katerem je za lokacijo naložbe predlagal Setúbal.

(71)

Odločitvi o naložbi in lokaciji, ki potrjujeta Setúbal, je VAI sprejel 28. maja 2014 oziroma 26. junija 2014 (19). Portugalska je predložila izvod zapisnika ustreznih sestankov, na katerih sta bili ti odločitvi sprejeti. Ob upoštevanju primerjalnih izračunov in regionalne pomoči v višini 37,96 milijona EUR v nominalni vrednosti (diskontirana vrednost 33,4 milijona EUR) (20) se z obema odločitvama odobri naložbeni projekt MQB, ki je vreden 624 milijonov EUR. Poleg tega se s prvo odločitvijo priznava prva proračunska tranša za pripravo prostora v tovarni za prvo naložbo, z drugo odločitvijo pa se je odobrila večina odhodkov za naložbe.

4.3.4 SORAZMERNOST POMOČI

(72)	Portugalska opozarja, da se lahko izračuni, uporabljeni za prikaz spodbujevalnega učinka, uporabijo tudi kot podlaga za proučitev sorazmernosti pomoči.

(73)

Končni izračun, ki ga je Portugalska uporabila za prikaz spodbujevalnega učinka, kaže neto finančne probleme Setúbala v primerjavi z [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] v višini 48 milijonov EUR. Setúbal je kljub pomoči 14,6 milijona EUR (diskontirana vrednost) dražji od [lokacije 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] (finančna pomanjkljivost, zmanjšana za pomoč, ki je bila upoštevana pri analizi nasprotnih dejstev, tj. 48 milijonov EUR – 33,4 milijona EUR).

(74)	Zato Portugalska trdi, da ni čezmerne izravnave, ker pomoč pomanjkljivosti lokacije Setúbala ne izravnava v celoti. Pomoč je zato sorazmerna.

(75)	Portugalska izpostavlja, da je VAI v svoji odločitvi glede lokacije upošteval tako finančne vidike kot kvalitativna merila, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti, kot so razlogi družbene odgovornosti ali možnost preprečitve prenosa proizvodnje v druge obrate ob vrhuncih proizvodnje.

4.3.5 NEGATIVNI UČINKI POMOČI NA KONKURENCO IN TRGOVINO

(76)

Portugalska poudarja, da je regionalna pomoč namenjena le izravnavi neto pomanjkljivosti lokacije v Setúbalu. Pomoč je sorazmerna in ne bo imela učinka na konkurenco, saj bi se v vsakem primeru izvedel naložbeni projekt in bi nastali njegovi učinki na konkurenco in trgovino. Naložbeni projekt ne bi bil dodeljen drugi regiji, ki prejema pomoč, z višjo ali isto zgornjo mejo intenzivnosti pomoči, saj nova neposredna tuja naložba ne bi bila uspešna, edina verjetna alternativa pa ni regija, ki prejema pomoč. Pomoč zato nima protikohezijskega učinka, ki bi nasprotoval utemeljitvi regionalne pomoči.

5. PROUČITEV POMOČI

5.1 OBSTOJ POMOČI

(77)	Finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev bodo zagotovili portugalski organi, financirala pa se bo iz splošnega državnega proračuna. Podporo zato zagotovi država članica, pri čemer se zagotovi z državnimi viri v smislu člena 107(1) PDEU.

(78)	Ker se pomoč dodeljuje enemu podjetju, podjetju Autoeuropa, je ukrep selektiven.

(79)	Finančna pomoč bo zagotovljena za naložbo v avtomobilskem sektorju, ki je predmet intenzivne trgovine med državami članicami, in bo delno nadomestila dobavo vmesnega blaga iz drugih držav članic. Ukrep zato vpliva na trgovino med državami članicami.

(80)	Prednost, ki jo podjetju Autoeuropa dajejo portugalski organi, pomeni, da se konkurenca izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala.

(81)	Zato Komisija meni, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč podjetju Autoeuropa v smislu člena 107(1) PDEU.

5.2 ZAKONITOST UKREPA POMOČI

(82)

Portugalski organi so z dodelitvijo pomoči na podlagi odobritve Komisije in priglasitvijo ukrepa, preden so ga začeli izvajati, izpolnili svoje obveznosti iz člena 108(3) PDEU, saj je treba v skladu z GBER 2008 priglasiti posamično pomoč, ki presega neki znesek. Dejansko se pomoč za naložbeni projekt posamično priglasi v smislu odstavka 68 smernic 2007–2013 in GBER 2008, ker predvidena pomoč v višini 36,15 milijona EUR v sedanji vrednosti presega prag posamične priglasitve, ki znaša 11,25 milijona EUR in se uporablja v zadevni regiji na podlagi karte regionalnih pomoči, ki je veljala od leta 2007 do junija 2014.

5.3 PRAVNA PODLAGA ZA PROUČITEV

(83)

Cilj pomoči je spodbujanje regionalnega razvoja. Ker je bila pogodba o pomoči in naložbi podpisana aprila 2014 na podlagi odobritve Komisije, Komisija meni, da je bila pomoč v skladu z odstavkom 188 smernic za obdobje 2014–2020 dodeljena pred julijem 2014 in jo je zato treba proučiti na podlagi smernic 2007–2013, zlasti določb glede regionalne naložbene pomoči za velike naložbene projekte iz odstavka 68 smernic.

5.4 STRUKTURA PROUČITVE ZDRUŽLJIVOSTI

(84)

Komisija mora svojo presojo izvesti v treh korakih:

—	prvič, potrditi mora, da je ukrep združljiv s splošnimi določbami iz smernic,

—	drugič, preveriti mora, ali lahko brez dvoma izključi, da je za „test tržnega deleža“ in „test povečanja zmogljivosti/tržne uspešnosti“ iz odstavka 68(a) in (b) smernic 2007–2013 potrebna podrobna proučitev,

—	tretjič, glede na rezultat proučevanja iz drugega koraka mora morda izvesti podrobno presojo.

5.5 ZDRUŽLJIVOST UKREPA S STANDARDNIMI MERILI ZDRUŽLJIVOSTI SMERNIC

(85)

Komisija je že v sklepu o začetku postopka ugotovila, da pomoč izpolnjuje del splošnih meril združljivosti smernic 2007–2013. V formalni preiskavi se niso razkrili nobeni elementi, zaradi katerih bi ta presoja postala vprašljiva. Komisija opozarja zlasti na naslednje.

—	Pomoč je dodeljena za projekt v Palmeli, ki je območje, upravičeno do regionalne pomoči v skladu s portugalsko karto regionalne pomoči, ki se je uporabljala od leta 2007 do junija 2014.

—

Ni znakov, da bi bila skupina VW na splošno ali Autoeuropa podjetje v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so se uporabljale v času priglasitve. Zato je upravičenka do pomoči upravičena do regionalne pomoči v skladu z odstavkom 9 smernic 2007–2013.

—

Projekt zajema začetno naložbo v smislu odstavka 34 smernic 2007–2013. Začetna naložba je v odstavku 34 smernic 2007–2013 opredeljena kot naložba v materialna in nematerialna sredstva, povezana z (i) ustanovitvijo nove ustanove, (ii) širitvijo obstoječe ustanove, (iii) diverzifikacijo proizvodnje ustanove v nove dodatne proizvode in (iv) bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu obstoječe ustanove. Uvedba nove proizvodne tehnologije se šteje za poglavitno spremembo proizvodnega procesa obstoječega obrata. Poleg tega omogoča diverzifikacijo proizvodnje obrata.

—	Autoeuropa mora v skladu z odstavkom 40 smernic 2007–2013 naložbo v regiji ohraniti vsaj pet let po končanju projekta.

—	Upravičenka v skladu z odstavkom 39 smernic 2007–2013 zagotovi finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov v obliki, ki ne vključuje nobene javne podpore.

—	Formalne zahteve glede spodbujevalnega učinka iz odstavka 38 smernic 2007–2013 so izpolnjene (21).

—	Upravičeni odhodki projekta so omejeni na nova opredmetena sredstva (samo oprema in stavbe) in so zato v skladu z določbami iz odstavkov 50 in 54 smernic 2007–2013.

(86)

Vendar je Komisija v sklepu o začetku postopka dvomila o upravičenosti stroškov za specializirana proizvajalčeva orodja. Zato in ker Komisija ni mogla pripraviti končnega mnenja o tem, ali sta bila priglašeni projekt in prejšnji naložbeni projekt, izveden v istem obratu, enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013, ni mogla ugotoviti, ali je priglašena intenzivnost pomoči presegla najvišjo dovoljeno intenzivnost, ter je zato izrazila dvom tudi glede upoštevanja zgornje meje regionalne pomoči, ki se uporablja.

5.5.1 SKLEPNA UGOTOVITEV GLEDE SPECIALIZIRANEGA PROIZVAJALČEVEGA ORODJA

(87)

Komisija je v zadevi C34/2001 pojasnila, da se stroški za specializirano proizvajalčevo orodje ne morejo šteti za upravičene stroške, razen če nastanejo na območjih zadevne države članice, ki prejemajo pomoč (22). Komisija opozarja (glej uvodni izjavi 31 in 32 zgoraj), da bodo vse naložbe v specializirano proizvajalčevo orodje v višini 136,3 milijona EUR izpolnile standardna merila združljivosti iz smernic, če bodo izpolnile nekatere pogoje, na primer da so orodja del priglašenega projekta in spadajo med osnovna sredstva podjetja Autoeuropa, so v dobaviteljevem obratu na območju na Portugalskem, ki prejema pomoč, in bodo na območju na Portugalskem, ki prejema pomoč, ostala vsaj pet let po končanju projekta. Poleg tega imajo območja na Portugalskem, ki prejemajo pomoč in na katerih bodo specializirana proizvajalčeva orodja, enake ali višje stopnje najvišje intenzivnosti pomoči kot na območju Palmele. Vzpostavljeni so bili mehanizmi spremljanja, s katerimi se zagotavlja, da se specializiranim orodjem proizvajalcev ne dodeli pomoč, ker orodja ne izpolnjujejo zgornjih pogojev.

(88)	Komisija v skladu s prejšnjo prakso v zadevi C34/2001 torej meni, da se stroški v višini 136,3 milijona EUR za specializirana proizvajalčevega orodja, ki nastanejo na območjih na Portugalskem, ki prejemajo pomoč, lahko štejejo za upravičene stroške v skladu z oddelkoma 4.1 in 4.2 smernic 2007–2013.

5.5.2 SKLEPNA UGOTOVITEV GLEDE ENOTNEGA NALOŽBENEGA PROJEKTA

(89)	Komisija je analizirala možno značilnost enotnega naložbenega projekta pri treh prejšnjih naložbah, ki jih je Autoeuropa izvedla v istem obratu.

5.5.2.1 Začetna naložba v robote za barvanje notranjosti in zunanjosti (ličarska delavnica)

(90)

Projekt je zajemal pridobitev novih robotov za ličarsko delavnico, zaradi katerih so se izboljšali kakovost, ergonomija in varstvo pri delu, varstvo okolja, prihranki virov in produktivnost. Komisija meni, da so bile te naložbe takrat potrebne za izboljšavo delovnih pogojev v ličarski delavnici in zato niso bile izvedene v okviru priprav na priglašeni projekt.

(91)

Komisija meni, da se naložba v avtomatizacijo procesa barvanja notranjosti in zunanjosti v ličarski delavnici in priglašeni naložbeni projekt tehnično in izvedbeno razlikujeta ter da sta bili odločitvi o naložbah sprejeti neodvisno druga od druge. Zato Komisija meni, da začetna naložba v ličarsko delavnico ni ekonomsko nedeljivo povezana s priglašenim naložbenim projektom in zato naložbi nista enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013.

5.5.2.2 Začetna naložba v matrice za štancanje (orodjarna)

(92)

Orodjarna podjetja Autoeuropa proizvaja modele in orodja za štancanje za kovinske dele karoserije. Specializirana je za proizvodnjo orodja za pokrove motorja in odbijače. Orodjarna zagotavlja svoje proizvode tovarnam skupine VW po vsem svetu, tj. ni omejena na dobavo podjetju Autoeuropa. Je del podjetja Autoeuropa, vendar posluje avtonomno in neodvisno od glavne dejavnosti tovarne, ki je proizvodnja vozil.

(93)

Projekt se je nanašal na pridobitev novih orodij za matrice za štancanje, s katerimi bi se omogočila izdelava orodij višjega kakovostnega razreda in bi se povečala proizvodnja v orodjarni. Orodjarna proizvaja modele in orodja za štancanje za celotno skupino VW, ni na isti parceli kot priglašena naložba in obratuje neodvisno od obrata za proizvodnjo avtomobilov. Poleg tega sta bili odločitvi o posodobitvi orodjarne in priglašenem projektu sprejeti neodvisno druga od druge. Zato Komisija meni, da začetna naložba v orodjarno ni ekonomsko nedeljivo povezana s priglašenim naložbenim projektom in zato naložbena projekta nista enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013.

5.5.2.3 Začetna naložba na področju informacijske tehnologije

(94)

Projekt se je nanašal na pridobitev nove informacijske opreme z novo programsko opremo za stabilno informacijsko varnost, namenjene povečanju stabilnosti in produktivnosti proizvodnje avtomobilov. Naložba na področju informacijskih tehnologij nima strateških in tehničnih povezav s priglašenim projektom, ki bi ju povezale na ekonomsko nedeljiv način. Poleg tega sta bili odločitvi o informacijskem projektu in priglašenem projektu sprejeti neodvisno druga od druge. Zato Komisija meni, da naložbena projekta nista enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 smernic 2007–2013.

5.5.3 SPLOŠNE SKLEPNE UGOTOVITVE GLEDE STANDARDNIH MERIL ZDRUŽLJIVOSTI

(95)

Glede na navedeno Komisija meni, da se lahko stroški za specializirana proizvajalčeva orodja v višini 136,3 milijona EUR štejejo za upravičene odhodke v okviru priglašenega projekta, pri čemer ni treba upoštevati prejšnjih naložb. Znesek upravičenih stroškov, ki ga je treba upoštevati pri izračunu najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči, je 623,9 milijona EUR (599,6 milijona EUR v diskontirani vrednosti), kot je prikazano v preglednici 2 tega sklepa. Če se uporabi mehanizem zniževanja iz odstavka 67 smernic 2007–2013, znaša najvišja intenzivnost pomoči za nastale upravičene odhodke pri projektu 6,13 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev.

(96)

Ker intenzivnost predlagane pomoči (36,15 milijona EUR v sedanji vrednosti in 6,03-odstotna intenzivnost pomoči) ne presega najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči in se priglašena pomoč ne sme kombinirati z nadaljnjo regionalno pomočjo za naložbe, je predlagana intenzivnost pomoči za projekt v skladu s smernicami 2007–2013.

(97)	Na podlagi teh ugotovitev in ker ni bilo predloženih informacij, ki bi v okviru sklepa o začetku postopka vplivale na sklepne ugotovitve Komisije glede standardnih meril združljivosti iz uvodne izjave 85, Komisija meni, da so standardna merila združljivosti iz smernic 2007–2013 izpolnjena.

5.6 UPORABA TESTOV IZ DOLOČB ODSTAVKA 68 SMERNIC 2007–2013

(98)

Komisija mora opraviti podrobno analizo kot del formalne preiskave, razen če lahko v okviru tega postopka brez dvoma ugotovi, da pragi za podrobno analizo iz testov iz odstavka 68(a) in (b) niso preseženi (23). Za opravljanje ustreznih testov mora Komisija najprej določiti primerni opredelitvi proizvoda in geografskega trga.

(99)	Komisija je v uvodni izjavi 45 svojega sklepa o začetku postopka menila, da so za namene odstavka 68 smernic 2007–2013 proizvodi, na katere se nanaša naložbeni projekt, osebni avtomobili, ki spadajo v tržne segmente A0, A in B glede na segmentacijo po POLK.

(100)

Komisija ni navedla končne natančne opredelitve upoštevnega trga proizvoda, pri tem pa je obravnavala vse verjetne alternativne opredelitve trga, vključno zlasti z najožjo segmentacijo, za katero so na voljo podatki.

(101)

Praksa uporabe najožje opredelitve trga na podlagi posameznih segmentov v avtomobilski industriji je dobro utemeljena v primerljivih sklepih, vključno s končnimi sklepi (24),

(102)

Ta praksa temelji na mnenju, da so konkurenti v vseh tržnih segmentih, vključno z najmanjšim možnim segmentom, upravičeni do zaščite pred akterji, ki imajo prevladujoč položaj na trgu.

(103)

Utemeljena je tudi z ekonomskimi razlogi, ki so pomembni za konkurenco. Natančneje, ta pristop temelji na teoriji, da sta dva proizvoda na strani povpraševanja substituta, če ju glede na njune značilnosti, ceno in predvideno uporabo kot taka štejejo potrošniki. Komisija v svoji praksi pri proučitvi tržnih deležev tudi v najmanjšem možnem segmentu avtomobilskega trga, za katerega so informacije na voljo, upošteva prav to logiko, tj. meni, da je nadomestljivost glede na ceno, značilnosti in predvideno uporabo najmočnejša med proizvodi v istem segmentu. V tem smislu uporaba najožjega možnega tržnega segmenta kot enega verjetnega tržnega segmenta kaže logiko točke 28 smernic za horizontalne združitve, v kateri je navedeno, da se „[p]roizvodi na upoštevnem trgu […] lahko razlikujejo tako, da so nekateri proizvodi bližji substituti kakor drugi. Višja ko je stopnja zamenljivosti med proizvodi podjetij, ki se združujejo, večja je verjetnost, da bodo podjetja, ki se združujejo, bistveno povišala cene. […] Za podjetja, ki se združujejo, je večja verjetnost, da bo spodbuda za dvig cen omejena, kadar konkurenčna podjetja proizvajajo bližnje substitute proizvodov podjetij, ki se združujejo, kakor takrat, ko ponujajo manj podobne substitute“.

(104)

To je tudi razlog, zakaj se običajni avtomobili tradicionalno delijo v dva segmenta in zakaj avtomobilska industrija razvršča modele v različne dobro znane segmente. Praksa Komisije, da v avtomobilskih zadevah opredeli upoštevni trg tudi v smislu posameznih segmentov, temelji na tej ugotovitvi, ki je tudi razlog, da so države članice v tej in drugih zadevah predstavile trditve v zvezi z upoštevnim trgom v smislu posameznih segmentov.

(105)

Ker bo Autoeuropa proizvajala avtomobile, ki spadajo v segmenta A0 in […] po klasifikaciji POLK, in bi lahko proizvajala tudi avtomobile, ki spadajo v segment B po klasifikaciji POLK, je Komisija menila, da bi bilo treba te posamezne segmente, za športna terenska vozila, segment SUV-B po klasifikaciji Global Insight in kombinirani segment (od A0 do B) po klasifikaciji POLK, obravnavati kot verjetne upoštevne trge za ta primer.

(106)

Komisija je menila, da upoštevni geografski trg za zadevne proizvode ni manjši od EGP. Portugalski organi in Autoeuropa so se strinjali, da Komisija za namene te priglasitve uporablja to opredelitev geografskega trga (25).

(107)

Glede na navedeno in ker Komisija med formalno preiskavo ni prejela dodatnih informacij, na podlagi katerih bi morala spremeniti sklepne ugotovitve iz sklepa o začetku postopka, Komisija ne spreminja svoje presoje glede opredelitev proizvoda in geografskega trga.

5.6.1 SKLEPNE UGOTOVITVE GLEDE TESTA TRŽNEGA DELEŽA (ODSTAVEK 68(A) SMERNIC 2007–2013)

(108)

Komisija je izvedla test iz točke 68(a) smernic 2007–2013 za vse verjetne proizvode in geografske trge ter preverila, ali tržni delež upravičenke pred naložbo in po njen presega 25 %.

(109)

Ker ni bilo mogoče določiti enega zadevnega proizvoda in geografskega trga, je bilo treba upoštevati rezultate vseh verjetnih trgov. Tržni delež skupine VW v posameznih segmentih A in B ter v kombiniranih segmentih A0, A in B (po klasifikaciji POLK) v EGP znaša več kot 25 % v vseh letih med letoma 2013 in 2019. Komisija je zato sklenila, da je prag iz točke 68(a) presežen.

5.6.2 SKLEPNA UGOTOVITEV GLEDE PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI V OKVIRU TESTA SLABO DELUJOČEGA TRGA (ODSTAVEK 68(B) SMERNIC 2007–2013)

(110)

Ker je treba že na podlagi rezultata testa iz odstavka 68(a) izvesti še podrobno presojo pomoči, ni treba opraviti testa iz odstavka 68(b).

5.6.3 SKLEPNA UGOTOVITEV

(111)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da je zadevni prag iz preizkusa iz odstavka 68(a) presežen. Zato je sklenila, da bo po začetku postopka iz člena 108(2) PDEU podrobno preverila, ali je pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbe in ali koristi ukrepa pomoči presegajo izhajajoče izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami.

5.7 PODROBNA PROUČITEV UKREPA POMOČI

(112)

Podrobna presoja se opravi na podlagi sporočila o merilih za podrobno oceno.

5.7.1 POZITIVNI UČINKI POMOČI

5.7.1.1 Cilj pomoči

(113)

V točki 12 sporočila o merilih za podrobno oceno je določeno, da mora država članica dokazati prispevek naložbenega projekta k razvoju zadevne regije. Komisija upošteva pozitivne regionalne učinke naložbe, kot jih je predstavila Portugalska (glej uvodne izjave od 45 do 49 zgoraj), in meni, da zlasti neposredni in posredni učinki novih delovnih mest, vključitev dodatnih dobaviteljev v regijo, prenos znanja v regijo in izboljšanje regionalnega nabora znanj in spretnosti pomenijo pomemben prispevek k razvoju regije ter izpolnitvi kohezijskega cilja EU.

5.7.1.2 Ustreznost instrumenta pomoči

(114)

V točkah 17 in 18 sporočila o merilih za podrobno oceno je poudarjeno, da je državna pomoč v obliki pomoči za začetno naložbo le eno izmed sredstev za odpravljanje nedelovanja trga in spodbujanje gospodarskega razvoja v prikrajšanih regijah. Pomoč je ustrezen instrument, če v primerjavi z drugimi ukrepi politike zagotavlja posebne prednosti. V skladu s točko 18 sporočila o merilih za podrobno oceno se le „[u]krepi, v zvezi s katerimi je država članica proučila druge možnosti politike in za katere so ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč za posamezno podjetje, […] štejejo za primeren instrument“.

(115)

Portugalska je ustreznost instrumenta pomoči utemeljila (glej uvodni izjavi 51 in 52 zgoraj) z gospodarskim položajem v regiji Península de Setúbal, saj je regija v primerjavi z državnim povprečjem prikrajšana, v obdobju 2011–2013 je bil regionalni BDP na prebivalca približno 75 % portugalskega povprečja.

(116)

Glede na družbenogospodarski položaj regije Península de Setúbal, ki ga potrjuje njen status regije, upravičene do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU z zgornjo mejo intenzivnosti pomoči v višini 15 %, in glede na prejšnjo prakso (npr. odločba v zadevi Dell Poljska (26) in Sklep v zadevi Porsche (27) Komisija potrjuje, da je dodelitev državne pomoči ustrezen instrument za izpolnitev cilja regionalnega razvoja v zadevni regiji.

5.7.1.3 Spodbujevalni učinek/hipotetični scenarij

(117)

Točka 20 sporočila o merilih za podrobno oceno določa, da morajo biti izpolnjeni formalni pogoji spodbujevalnega učinka, določeni v odstavku 38 smernic 2007–2013. Komisija je v oddelku 5.5 zgoraj preverila, ali so v primeru priglašenega projekta ti pogoji izpolnjeni. Sporočilo o merilih za podrobno oceno glede poglavitnega spodbujevalnega učinka določa, da mora Komisija podrobno preveriti, ali je pomoč potrebna za spremembo ravnanja upravičenca, da izvede (dodatne) naložbe v zadevni regiji, ki prejema pomoč. V točki 22 sporočila o merilih za podrobno oceno je navedeno, da se lahko spodbujevalni učinek dokazuje v okviru dveh možnosti: brez pomoči ne bi bilo izvedene nobene naložbe, ker naložba brez pomoči za podjetje na nobeni lokaciji ne bi bila donosna (možnost 1); brez pomoči bi bila naložba izvedena na drugi lokaciji (možnost 2).

(118)

V sporočilu o merilih za podrobno oceno je določeno, da morajo države članice dokazati obstoj spodbujevalnega učinka pomoči in predložiti jasne dokaze, da je imela pomoč dejanski vpliv na izbiro naložbe ali lokacije. Zato mora obstoj spodbujevalnega učinka dokazati država članica. Ta mora v zvezi s tem tudi podrobno opisati hipotetični scenarij, po katerem se upravičencu pomoč ne dodeli. Komisija mora hipotetični scenarij šteti za realen.

(119)

Portugalski organi so trdili (glej uvodno izjavo 54 zgoraj), da spada pomoč podjetju Autoeuropa pod možnost 2, in predstavili hipotetični scenarij, ki kaže dejansko načrtovanje naložbe in lokacije za priglašeni projekt, v okviru katerega se za alternativno lokacijo šteje obrat na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] […].

(120)

V točki 25 sporočila o merilih za podrobno oceno je določeno, da bi lahko država članica dokazala spodbujevalni učinek pomoči v okviru možnosti 2 s predložitvijo dokumentov podjetja, iz katerih je razvidno, da je bila izvedena primerjava stroškov in koristi lokacije v zadevni regiji, ki prejema pomoč, izbrani za naložbo, ter na alternativni lokaciji. Države članice so pozvane, naj se opirajo na finančna poročila, notranje poslovne načrte in dokumente, v katerih so podrobno opisane razne naložbene možnosti.

(121)

Portugalska je predložila (glej uvodne izjave 68, 70 in 71 zgoraj) pristne dokumente skupine VW iz tistega časa in v zvezi s priglašenim projektom dokumente blagovne znamke Volkswagen, ki dokazujejo večstopenjski proces odločanja najprej v zvezi z odločitvijo o proizvodu ter nato v zvezi z odločitvijo o naložbi in lokaciji.

(122)

Iz te dokumentacije je razvidno, da je nadzorni oddelek [nadzor skupine] po določitvi prodajne možnosti za nove proizvode v segmentu športnih terenskih vozil A0 in […] ([…]) leta 2012 v načrtovalnem ciklu 61 julija 2012 najprej opredelil štiri možnosti za lokacijo proizvodnje; Setúbal, [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči], [lokacijo 2 zunaj EGP] in [lokacijo 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči], tako da je uporabil dve glavni merili, tj. ali je mogoče v obstoječem obratu namestiti dodatne zmogljivosti in ali so obstoječi prostori združljivi z načrtovano naložbo. Izračuni, ki jih je opravil [nadzor skupine], so vključevali tudi obseg prodaje [predhodno določenega modela], v zvezi s katero se je začetek proizvodnje načrtoval za podoben čas. Pripravljene so bile tri nadomestne možnosti, pri čemer se je obseg razdelil med štiri obrate. Za vsako nadomestno možnost so bili izračunani proizvodni stroški na avtomobil, iz rezultata teh izračunov pa je razvidno, da bi bila takrat najboljša možnost kombinacija števila [predhodno določenega modela] in športnega terenskega vozila A0 na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] ter omejitev števila novih avtomobilov v Setúbalu za segment […].

(123)

Nadzorni oddelek se je pozneje v procesu načrtovanja odločil, da zaradi previsokih stroškov delovne sile izključi [lokacijo 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči], zaradi previsokih logističnih stroškov pa [lokacijo 2 zunaj EGP], pri čemer je kot edina možna alternativa Setúbalu ostala [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči].

(124)

Komisija opozarja, da se je Volkswagen januarja 2014 odločil, da bo proizvodnja [predhodno določenega modela] na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] in [lokaciji 2 zunaj EGP], kjer se je proizvajal že predhodni model. Portugalska je predložila dokaze, da je tudi po sprejetju odločitve o [predhodno določenem modelu] [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] ostala realna možnost za priglašeno naložbo. Komisija je na podlagi predloženih dokumentov sklenila, da so bile marca 2014, ko je VAP sprejel odločitev o proizvodu, na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] zadostne zmogljivosti za izpolnitev potreb priglašenega projekta. To je bilo podprto tudi z odločitvijo skupine VW marca 2015, da na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] proizvaja še en model s podobno letno proizvodno zmogljivostjo kot pri priglašenem projektu.

(125)

Poleg tega je Komisija potrdila, da so bili v hipotetičnem scenariju upoštevani vsi ustrezni stroški, povezani z dodatnimi izmenami, ki so na [lokaciji 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] potrebni za obravnavanje dodatnih zmogljivosti v okviru priglašenega projekta. Opozarja tudi na trditev Portugalske, da bi Autoeuropa morda morala zapreti vsaj večje dele tovarne, če Setúbal ne bi bil izbran za lokacijo priglašenega projekta. Komisija je preverila, ali so v hipotetičnem scenariju upoštevani tako stroški odpuščanja delavcev v Setúbalu kot stroški povračila državne pomoči, dodeljene v okviru prejšnjih naložbenih projektov, omenjenih v oddelku 4.2.

(126)

Komisija je zadovoljna tudi, da so izračuni naložbenih in proizvodnih stroškov na obeh lokacijah iz hipotetičnega scenarija točni in temeljijo na verodostojnih podatkih, ki so jih predložile tovarne, ali na verodostojnih predpostavkah.

(127)

Kot je opisano v uvodni izjavi 70 in Prilogi I k temu sklepu, je rezultat predvidenih proizvodnih stroškov na lokaciji, ki vključujejo proizvodne in naložbene stroške, stroškovna neugodnost v višini 90 milijonov EUR v nominalni vrednosti za Setúbal v primerjavi z [lokacijo 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči]. Da bi zmanjšala stroškovno neugodnost Setúbala in ob upoštevanju skorajšnje formalne odločitve VAI glede lokacije naložbenega projekta, je Autoeuropa, potem ko je VAP 10. marca 2014 sprejel odločitev o proizvodu, 31. marca 2014 predložila vlogo za pomoč.

(128)

VAI se je 28. maja 2014 in 26. junija 2014 odločil, da bo priglašeno naložbo izvedel v Setúbalu. Kot je razvidno iz zapisnikov sestankov VAI, je bila ta odločitev sprejeta izključno zaradi razpoložljivosti državne pomoči. Dela, povezana s projektom, so se začela 26. junija 2014.

(129)

Komisija je že zgoraj (glej uvodno izjavo 85) ugotovila, da so bile v skladu s točko 20 sporočila o merilih za podrobno oceno formalne zahteve glede spodbujevalnega učinka iz odstavka 38 smernic 2007–2013 izpolnjene. Poleg tega so portugalski organi predložili jasne dokaze, da je pomoč dejansko vplivala na izbiro lokacije za naložbo, saj je skupina VW odločitev o izvedbi priglašenega projekta v Setúbalu sprejela šele po podpisu pogodbe o naložbi (28), s katero je bilo potrjeno, da bo naložbeni projekt upravičen do državne pomoči. Komisija v skladu s točkama 23 in 25 sporočila o merilih za podrobno oceno meni, da je hipotetični scenarij, ki ga je predstavila Portugalska, realen in podprt z resničnimi in sodobnimi dokazi o tem, da ima pomoč dejanski (materialni) spodbujevalni učinek: z zmanjšanjem vrzeli glede uresničljivosti med obema lokacijama v korist Setúbala je pomoč prispevala k spremembi odločitve družbe upravičenke o lokaciji. Brez pomoči naložba ne bi bila izvedena v Setúbalu.

5.7.1.4 Sorazmernost pomoči

(130)

V točki 29 sporočila o merilih za podrobno oceno je določeno, da morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na najmanjšo vrednost, ki je potrebna za izvedbo naložb v regiji, ki prejema pomoč, da bi bila regionalna pomoč sorazmerna.

(131)

Na splošno se regionalna pomoč šteje za sorazmerno z resnostjo težav, ki vplivajo na regije, ki prejemajo pomoč, če se upošteva veljavna zgornja meja regionalne pomoči, vključno s samodejnim in postopnim znižanjem zgornje meje regionalne pomoči za velike naložbene projekte (kar je že del veljavne karte regionalne pomoči). Intenzivnost pomoči, ki je bila uporabljena v tem primeru, ni višja od zgornjih mej regionalne pomoči, popravljenih z mehanizmom zniževanja, kot je bilo ugotovljeno že v uvodni izjavi 96.

(132)

Poleg splošnega načela sorazmernosti iz smernic 2007–2013 je v sporočilu o merilih za podrobno oceno določeno, da je treba izvesti podrobnejšo oceno. V okviru možnosti 2 iz sporočila o merilih za podrobno oceno se pomoč šteje za sorazmerno, če je enaka razliki med neto stroški upravičenca za naložbo v regijo, ki prejema pomoč, in neto stroški za naložbo na alternativni lokaciji.

(133)

Iz dokumentov, ki jih je predložila Portugalska (glej uvodne izjave 68, 70 in 71 zgoraj), je razvidno, da je bila pomoč omejena na potreben znesek, saj ne presega razlike med stroški izvedbe naložbe v Setúbalu in […]. Izračun, opravljen v času hipotetične analize (in na podlagi dokumentov, ki so bili pripravljeni sočasno kot odločitev o naložbi), kaže, da je bil Setúbal kljub pomoči 14,6 milijona EUR dražji v diskontirani vrednosti kot [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči]. Komisija opozarja, da se je preostala stroškovna neugodnost štela za sprejemljivo zaradi nekaterih kvalitativnih vidikov, kot so razlogi družbene odgovornosti (Autoeuropa bi brez naložbe morala zapreti pomembnejše dele tovarne v Setúbalu) ali možnost, da Setúbal pokrije proizvodne vrhunce brez podpore drugih tovarn, medtem ko bi bilo treba nekaj proizvodnje preseliti z [lokacije 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] na [lokacijo zunaj EGP]. Če se v izračunu upošteva priglašena diskontirana pomoč v višini 36,15 milijona EUR (29), bi pomanjkljivost lokacije še vedno znašala 11,85 milijona EUR (48 milijonov EUR – 36,15 milijona EUR).

(134)

Ker je pomoč omejena na znesek, potreben za izravnavo neto dodatnih stroškov izvedbe naložbenega projekta v Setúbalu, v primerjavi z alternativno lokacijo [lokacija 1 na območju EGP, ki ne prejema pomoči], Komisija meni, da je sorazmernost pomoči v času odločitve glede lokacije dokazana.

5.7.2 NEGATIVNI UČINKI POMOČI NA KONKURENCO IN TRGOVINO

(135)

V točki 40 sporočila o merilih za podrobno oceno je navedeno, da „[č]e […] analiza nasprotnih dejstev kaže, da bi se naložbe nadaljevale tudi brez pomoči, čeprav morda na drugi lokaciji (možnost 2), in če je pomoč sorazmerna, bi bili možni znaki izkrivljanja, kot so velik tržni delež in večja zmogljivost na slabo delujočem trgu, načeloma enaki ne glede na pomoč“.

(136)

Brez priglašene pomoči bi bila naložba izvedena na drugi lokaciji v EGP, kar bi enako izkrivljalo konkurenco (tj. možnost 2). Ker je pomoč omejena na najmanjšo potrebno za izravnavo dodatnih stroškov, ki izhajajo iz regionalnih problemov regije, ki prejema pomoč, nima neupravičenih negativnih učinkov na konkurenco, kot je izrivanje zasebnih naložb.

(137)

V skladu s točko 50 sporočila o merilih za podrobno oceno so bili potencialni negativni učinki regionalne pomoči na lokacije zaradi njihove geografske posebnosti že razpoznani in omejeni s smernicami o državni regionalni pomoči in kartami regionalnih pomoči, ki ob upoštevanju ciljev enakosti in kohezijske politike izčrpno opredeljujejo območja, ki so upravičena do regionalne pomoči, in upravičeno intenzivnost pomoči. Vendar je v točki 53 sporočila o merilih za podrobno oceno določeno, da če se ob neobstoju pomoči naložba izvede v revnejši regiji (z več regionalnimi težavami – višja stopnja najvišje intenzivnosti regionalne pomoči) ali v regiji, za katero se šteje, da ima iste regionalne probleme kot ciljna regija (enaka najvišja intenzivnost regionalne pomoči), to pomeni negativen učinek na trgovino in negativen dejavnik v splošnem testu tehtanja, pri čemer je malo verjetno, da bi ga nadomestili kateri koli pozitivni dejavniki, ker je to v nasprotju z osnovnim načelom regionalne pomoči.

(138)

V primeru priglašenega projekta se nova neposredna tuja naložba ni obravnavala, saj je naložbeni paket [140 000–160 000] avtomobilov, ki spadajo v tržni segment cene […], premajhen, da bi bila nova neposredna tuja naložba uspešna. Z uporabo dveh meril, tj. obstoječimi dodatnimi zmogljivostmi in prostori, združljivimi z načrtovanim projektom, so bile edine začetne alternativne lokacije omejene na [lokacijo 1] (območje [EGP], ki ne prejema pomoči), [lokacijo 2] ([zunaj EGP]) in [lokacijo 3] (območje EGP, ki ne prejema pomoči); [lokacija 2 zunaj EGP] in [lokacija 3 na območju EGP, ki ne prejema pomoči] sta bili pozneje izključeni, saj so bili zanju značilni visoki logistični stroški in visoki stroški delovne sile.

(139)

Zato Komisija ugotavlja, da ni dokazov, da bi bila naložba izvedena v drugi regiji, ki prejema pomoč, z višjo ali podobno zgornjo mejo intenzivnosti pomoči. Komisija zato meni, da pomoč nima protikohezijskega učinka, ki bi bil v nasprotju z osnovnim načelom regionalne pomoči, in nima neupravičenih negativnih učinkov na trgovino.

5.8 TEHTANJE

(140)

Zaradi ugotovitve, da pomoč zagotavlja spodbudo za izvedbo naložbe v zadevni regiji in je sorazmerna, je treba pretehtati pozitivne in negativne učinke pomoči.

(141)

S presojo se je potrdilo, da ima ukrep pomoči spodbujevalni učinek, privlačen za naložbo, ki zagotavlja pomemben prispevek k regionalnemu razvoju prikrajšane regije, upravičene do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, pri čemer nobene regije z isto ali višjo zgornjo mejo intenzivnosti pomoči ne prikrajša za naložbo (brez protikohezijskega učinka). Komisija meni, da je privabljanje naložb v revnejšo regijo koristnejše za kohezijo v Uniji kot izvajanje istih naložb v bolj razviti regiji. Kot je navedeno v točki 53 sporočila o merilih za podrobno oceno, Komisija meni, da „[k]ar zadeva pozitivne učinke regionalne pomoči, ki samo izravna razliko neto stroškov v primerjavi z bolj razvito alternativno naložbeno lokacijo […] se […] šteje, da pri testu tehtanja prevladajo nad negativnimi učinki na alternativni lokaciji nove naložbe“.

(142)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je pomoč sorazmerna z razliko v neto stroških izvedbe naložbe na izbrani lokaciji v primerjavi z razvitejšo alternativno lokacijo, zato pozitivni učinki pomoči v smislu cilja in ustreznosti, kot je bilo prikazano zgoraj, odtehtajo negativne učinke na drugi lokaciji.

(143)

V skladu z odstavkom 68 smernic 2007–2013 in ob upoštevanju poglobljene ocene, opravljene na podlagi sporočila o merilih za podrobno oceno, Komisija ugotavlja, da je pomoč potrebna za zagotovitev spodbujevalnega učinka za naložbo ter da koristi ukrepa pomoči odtehtajo posledično izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(144)

Komisija ugotavlja, da predlagana regionalna pomoč za naložbe v korist podjetja Volkswagen Autoeuropa, Lda, ki je bila dodeljena 30. aprila 2014 na podlagi odobritve Komisije, izpolnjuje vse pogoje iz smernic 2007–2013 in sporočila o merilih za podrobno oceno, zato se lahko v skladu s členom 107(3)(c) PDEU šteje za združljivo z notranjim trgom.

(145)

Komisija poudarja, da se je Portugalska v skladu z uvodno izjavo 16 sklepa o začetku postopka zavezala, da niti priglašeni znesek pomoči niti priglašena intenzivnost pomoči ne bosta presežena, če bodo ustvarjeni upravičeni odhodki odstopali od načrtovanega zneska upravičenih odhodkov, kot je bil upoštevan v priglasitvi in v izračunu najvišjega zneska pomoči. Portugalska se je odločila tudi, da bo Komisiji vsakih pet let, pri čemer začne obdobje teči, ko Komisija odobri pomoč, predložila vmesno poročilo (vključno z informacijami o plačanih zneskih in vseh drugih naložbenih projektih, ki se izvedejo v isti ustanovi ali obratu), v šestih mesecih po plačilu zadnje tranše pomoči pa v skladu s priglašenim časovnim razporedom plačil podrobno končno poročilo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo namerava Portugalska izvesti za podjetje Volkswagen Autoeuropa, Lda, in znaša 36,15 milijona EUR v sedanji vrednosti, kar pomeni najvišjo intenzivnost pomoči v višini 6,03 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V skladu s tem se izvedba pomoči, ki znaša največ 36,15 milijona EUR v sedanji vrednosti in pomeni najvišjo intenzivnost pomoči v višini 6,03 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Portugalsko republiko.

V Bruslju, 27. novembra 2015

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 460, 19.12.2014, str. 55.

(2) Glej opombo 1.

(3) Državna pomoč N 727/2006 – Portugalska – Karta regionalnih pomoči za obdobje 2007–2013 (UL C 68, 24.3.2007, str. 26), kakor je bila podaljšana do konca junija 2014 s pomočjo SA.37471 (2013/N) – Podaljšanje portugalske karte regionalne pomoči za obdobje 2007–2013 do 30. junija 2014 (UL C 50, 21.2.2014, str. 16).

(4) Zadeva SA.36754 – Veliki naložbeni projekt – Madžarska – Pomoč za podjetje AUDI HUNGARIA MOTOR Ltd. (UL C 418, 21.11.2014, str. 25).

(5) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(6) Zadeva SA.32169 – Nemčija – Veliki naložbeni projekt – Pomoč družbi Volkswagen Sachsen GmbH (UL C 361, 10.12.2011, str. 17).

(7) R. L. Polk & Co. (tudi POLK) je globalno povezana organizacija in velik ponudnik tržnih informacij in analiz trga v avtomobilski industriji. IHS Inc., vodilni globalni vir kritičnih informacij in analiz, je 16. julija 2013 končal prevzem podjetja R. L. Polk & Co.

(*1) Poslovna skrivnost.

(8) Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3), podaljšana do 30. junija 2014.

(9) Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13). Komisija je 28. junija 2013 sprejela Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, v katerih je podaljšala obdobje uporabe smernic 2007–2013 do 30. junija 2014 (odstavek 186) (UL C 209, 23.1.2013, str. 1).

(10) Opomba 55 smernic 2007–2013 določa: „Za ocenjevanje, ali je začetna naložba ekonomsko nedeljiva, bo Komisija upoštevala tehnične, funkcionalne in strateške povezave ter neposredno geografsko bližino. Ekonomska nedeljivost bo ocenjena neodvisno od lastništva. To pomeni, da mora biti za ugotavljanje, ali velik naložbeni projekt pomeni enoten naložbeni projekt, ocena enaka, ne glede na to, ali projekt izvede eno podjetje, več podjetij, ki si delijo naložbene stroške, ali več podjetij, ki nosijo stroške ločenih naložb znotraj istega naložbenega projekta (na primer v primeru skupne naložbe).“

(11) UL C 223, 16.9.2009, str. 3.

(12) Ta pristop je v skladu s sklepi Komisije o državni pomoči SA. 34118 (Porsche Leipzig), Sklep z dne 9. julija 2014 (C(2014) 4075) v zadevi SA.34118, ki še ni objavljen v Uradnem listu in je na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=3; SA.30340 (Fiat Powertrain Technologies), Sklep z dne 9. februarja 2011 (C(2011) 612) v zadevi SA.30340 (UL C 151, 21.5.2011, str. 5); SA. 32169 (Volkswagen Sachsen), Sklep z dne 13. julija 2011 (C(2011) 4935) v zadevi SA.32169 (UL C 361, 10.12.2011, str. 17); N 767/07 (Ford Craiova), Sklep z dne 30. aprila 2008 (C(2008) 1613) v zadevi N 767/2007 (UL C 238, 17.9.2008, str. 4); N 635/2008 (Fiat Sicily), Sklep z dne 29. aprila 2009 (C(2009)3051) v zadevi N 635/2008 (UL C 219, 12.9.2009, str. 3), in N 473/2008 (Ford Espino), Sklep z dne 17. junija 2009 (C(2009) 4530) v zadevi N 473/2008 (UL C 19, 26.1.2010, str. 5).

(13) Komisija je v več sklepih glede športnih terenskih vozil, nazadnje pa v svojem končnem sklepu o regionalni pomoči za Porsche (Sklep z dne 9. julija 2014 v zadevi SA.34118 (2012/C, ex 2011/N)), ki jo namerava Nemčija izvesti v korist družb Porsche Leipzig GmbH in Dr. Ing. H.c.F. Porsche Aktiengesellschaft, še ni objavljeno v UL in je na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=3), menila, da je za športna terenska vozila primernejša klasifikacija Global Insight. Športna terenska vozila, ki spadajo v segment A0 po klasifikaciji POLK, ustrezajo segmentu SUV-B po klasifikaciji Global Insight.

(14) C34/2001, Sklep z dne 7. maja 2002 o državni pomoči, ki jo namerava Španija izvesti v korist družbe Ford España SA (pomoč je bila priglašena s številko dokumenta C(2002) 1803), objavljen v UL L 314, 18.11.2002, str. 86.

(15) Do leta 2011, ko se je naložbeni projekt začel, je bilo diskontiranih 19,95 milijona EUR, diskontna stopnja pa je bila 1,56 %.

(16) SA. 34118, Sklep z dne 9. julija 2014, še ni bil objavljen v UL in je na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=3, uvodna izjava 107.

(17) Vir podatkov je INE – Instituto Nacional de Estatística (uradna državna agencija za statistične podatke).

(18) Ta analiza nasprotnih dejstev je podrobno predstavljena v Prilogi I, ki je ni mogoče objaviti, saj je del njene vsebine poslovna skrivnosti.

(19) Glej tudi opombo 20 v nadaljevanju.

(20) Številka temelji na različni porazdelitvi upravičenih stroškov skozi leta v primerjavi s končno konfiguracijo naložbe, ki je bila priglašena.

(21) Autoeuropa je vlogo za pomoč predložila 31. marca 2014, organ, pristojen za upravljanje sheme, pa je z dopisom z dne 4. aprila 2014 potrdil, da projekt, za katerega je potrebno podrobno preverjanje, načeloma izpolnjuje pogoje za upravičenost. Pogodba o naložbi je bila podpisana 30. aprila 2014 in je vključevala klavzulo o odložitvi, zaradi katere je bilo morebitno nadaljevanje projekta odvisno od odločitve skupine VW, če je bila odločitev sprejeta pred 30. junijem 2014.

(22) Glej Sklep Komisije v zadevi C34/2001 glede pomoči družbi Ford España (opomba 14 zgoraj), uvodni izjavi 36–37.

(23) Komisija mora seveda v vsakem primeru in s tem ne glede na prage iz odstavka 68 smernic 2007–2013 pretehtati pozitivne in negativne učinke pomoči, preden predloži sklepne ugotovitve glede združljivosti z notranjim trgom. Glej sodbo Splošnega sodišča v zadevi Smurfit Kappa Group proti Komisiji (T-304/08, EU:T:2012:351, točka 94).

(24) Glej na primer končni sklep Komisije v zadevi Porsche, SA.34118 (sprejet julija 2014), v katerem je pustila odprto vprašanje opredelitve trga in uporabila tradicionalen pristop k proučitvi vseh „možnih […] opredelitev trga, pri čemer opredeljuje posamezne segmente avtomobilov (vključno z najožjo segmentacijo, za katero so na voljo podatki)“. Glej uvodno izjavo 86 tega sklepa, v kateri so navedene številne zadeve, vključno z uvodno izjavo 88 v zadevi Fiat Powertrain Technologies, SA.30340 („Ker projekt ne presega pragov iz odstavka 68(a) smernic o regionalni pomoči na ravni najmanjše segmentacije trga proizvoda v nadaljnjem proizvodnem procesu, za katerega so podatki na voljo, projekt te presega pragov iz odstavka 68(a) smernic o regionalni pomoči v nobeni možni kombinaciji teh segmentov avtomobilov.“). Sklepa o državni pomoči SA.30340, Fiat Powertrain Technologies, Sklep z dne 9. februarja 2011 (C(2011) 612) (UL C 151, 21.5.2011, str. 5), in SA. 32169, Volkswagen Sachsen, Sklep z dne 13. julija 2011 (C(2011) 4935) (UL C 361, 10.12.2011, str. 17).

(25) Glej tudi oddelek 3.3.2.2. sklepa o začetku postopka.

(26) Odločba Komisije 2010/54/ES z dne 23. septembra 2009 o pomoči, ki jo Poljska namerava izvajati za družbo Dell Products (Poland) Sp. z o.o. C 46/08 (ex N 775/07) (UL L 29, 2.2.2010, str. 8), uvodna izjava 171.

(27) SA.34118 (2012/C, ex 2011/N), še ni objavljen v UL in je na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?clear=1&policy_area_id=3, uvodna izjava 107.

(28) Pogodba o naložbi je vključevala klavzulo o odložitvi, zaradi katere bi bilo nadaljevanje projekta odvisno od odločitve skupine VW, če je odločitev sprejeta pred 30. junijem 2014.

(29) Za razlago razlike v zneskih pomoči glej opombo 19 zgoraj.

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/143

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/167

z dne 30. januarja 2017

o začasnem dovoljenju Belgiji, Češki, Franciji in Španiji za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 60)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (1), in zlasti člena 4 ter členov 6(4), 9(1) in 13(3) Direktive,

ob upoštevanju Izvedbene direktive Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede (2) ter zlasti člena 8(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena direktiva 2014/98/EU določa pravila za pridelavo, certificiranje in trženje pred-baznega, baznega in certificiranega materiala.

(2)

Med pridelavo se uporabljajo stroge določbe v zvezi z zaščito pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala pred vsemi vrstami okužb s škodljivimi organizmi, ker so pred-bazne matične rastline izhodišče v postopku pridelave in certificiranja razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin. V skladu s členom 8(1) Izvedbene direktive 2014/98/EU se od dobaviteljev zahteva, da vzdržujejo pred-bazne matične rastline in pred-bazni material v namenskih objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami ter v katerih ni mogoča okužba, ki se prenaša po zraku in prek drugih možnih virov. V skladu s členom 8(2) navedene direktive se zahteva prepoznavanje vsake pred-bazne matične rastline in vsakega pred-baznega materiala v celotnem postopku pridelave. Poleg tega člen 8(3) navedene direktive določa, da se pred-bazne matične rastline in pred-bazni material gojijo izolirano od prsti v loncih z rastnim substratom brez prsti ali steriliziranim rastnim substratom.

(3)

Ker ni usklajene sheme certificiranja, lahko dobavitelji trenutno še vedno pridelujejo pred-bazne matične rastline in pred-bazni material na odprtem polju. Izvedbena direktiva 2014/98/EU se bo začela uporabljati 1. januarja 2017 in s tem datumom bo prvič uvedena zahteva, da dobavitelji pred-bazne matične rastline in pred-bazni material pridelajo v objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami. Dobavitelji v nekaterih državah članicah so že pred začetkom veljavnosti pravil navedene direktive o izvajanju Direktive 2008/90/ES vlagali v gradnjo objektov, ki so zaščiteni pred žuželkami, zato lahko izpolnijo zahteve iz člena 8(1), (2) in (3) Izvedbene direktive 2014/98/EU od datuma začetka uporabe navedene direktive. Ob upoštevanju, da gradnja takšnih objektov, ki so zaščiteni pred žuželkami, zahteva znatne naložbe v človeške in finančne vire, je primerno dobaviteljem drugih držav članic zagotoviti dovolj časa, da svoje pridelovalne sisteme prilagodijo za nekatere vrste, hkrati pa nadaljujejo s pridelavo. Pridelovalci v Belgiji in Franciji so že prej začeli vlagati v gradnjo objektov, ki so zaščiteni pred žuželkami, pridelovalci na Češkem in v Španiji pa bodo potrebovali več časa za izpolnitev zahteve za pridelavo v objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami.

(4)

Belgija, Češka, Francija in Španija so zato predložile zahteve za začasno dovoljenje za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala nekaterih vrst, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, v skladu s členom 8(4) Izvedbene direktive 2014/98/EU. Navedena dovoljenja bi morala biti časovno omejena in omejena na določene vrste.

(5)

Za zagotovitev enakega zdravstvenega statusa pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, pridelanih na odprtem polju, v primerjavi s pred-baznimi matičnimi rastlinami in pred-baznim materialom, pridelanimi v objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami, bi bilo treba določiti ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi zadevajo prepoznavanje, vizualni pregled, vzorčenje in testiranje, izolacijsko razdaljo, obdelovanje, pogoje za gojenje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala ter analizo prsti, v kateri se gojijo navedene pred-bazne matične rastline in navedeni pred-bazni material. Poleg tega bi bilo treba določiti ukrepe za preprečitev navzkrižne okužbe prek strojev, orodij za cepljenje in drugih virov. Belgija, Češka, Francija in Španija so predlagale ukrepe, ki se jim zdijo potrebni za omejitev tveganja okužbe v skladu s podnebnimi razmerami, pogoji za gojenje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala ter razdaljo do katere koli gojene in divje vrste, ki je pomembna za zadevne pred-bazne matične rastline in zadevni pred-bazni material na podlagi strokovnega znanja o razširjenosti in biologiji zadevnih škodljivih organizmov.

(6)

V Belgiji, in sicer v provinci Luxembourg, ni komercialne pridelave razmnoževalnega materiala, sadnih rastlin in podlag Malus domestica, Prunus avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica in Pyrus communis L. Za zagotovitev ustrezne izolacijske razdalje do katere koli gojene Malus domestica, Prunus avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica in Pyrus communis L. bi bilo treba pred-bazne matične rastline in pred-bazni material navedenih vrst pridelati samo na polju v provinci Luxembourg.

(7)

Francija ima poseben postopek selekcije rastlin kandidatk za pred-bazne matične rastline na polju blizu drugih rastlin iste vrste, za katere ne velja shema certificiranja. Belgijska drevesnica, ki prideluje pred-bazne matične rastline in pred-bazni material na polju, se nahaja v bližini vasi Mussy-la-Ville. Zato niti Belgija niti Francija ne moreta zagotoviti izolacijske razdalje. Za varovanje zdravja zadevnih izbranih rastlin kandidatk za pred-bazne matične rastline in zadevnih pred-baznih matičnih rastlin se navedene rastline redno pregledujejo in pogosteje analizirajo.

(8)

Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material, pridelane na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, bi bilo treba označiti z oznakami, ki zagotavljajo njihovo sledljivost, v skladu s členom 8(4) Izvedbene Direktive 2014/98/EU. Navedene oznake bi morale izpolnjevati zahteve iz člena 2 Izvedbene direktive Komisije 2014/96/EU (3). Poleg tega bi morale navedene oznake zagotavljati ustrezne informacije, potrebne za uradni nadzor in za ozaveščanje uporabnika o materialu. Zato bi se morale oznake nanašati na posebne pogoje pridelave in vsebovati datum, do katerega imajo zadevne države članice dovoljenje za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, pridelanih na polju. Zaradi omejene velikosti oznake bi bilo treba dovoliti, da se informacije na oznaki omejijo in zagotovijo podrobnejše informacije v zvezi z dovoljenjem v dokumentu, ki spremlja oznako.

(9)

Zaradi zdravja rastlin je ustrezno določiti pravila, ki omogočajo sledljivost vsega baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala ter sadnih rastlin, razmnoženih iz pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, pridelanih na polju. Zato bi se moralo označevanje vsega baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala ter sadnih rastlin, razmnoženih iz pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, pridelanih na polju, izrecno sklicevati na dejstvo, da pred-bazne matične rastline in pred-bazni material zajema dovoljenje, odobreno s tem sklepom.

(10)

Glede na zgoraj navedeno in da bi se dobaviteljem v Belgiji, na Češkem, v Franciji in Španiji omogočila postopna preusmeritev pridelave pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala z odprtih polj v objekte, ki so zaščiteni pred žuželkami, bi bilo treba navedenim državam članicam v skladu s tem sklepom začasno dovoliti certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami. Navedeno dovoljenje bi bilo treba uporabljati do 31. decembra 2018 za Belgijo in Francijo ter do 31. decembra 2022 za Češko in Španijo.

(11)	Ta sklep bi se moral uporabljati od istega datuma kot Izvedbena direktiva 2014/98/EU.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Dovoljenje

1. V skladu s členom 8(4) Izvedbene direktive 2014/98/EU lahko Češka in Španija do 31. decembra 2022 certificirata pred-bazne matične rastline in pred-bazni material, pridelane na odprtem polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, za vrste, navedene v Prilogi, če so izpolnjene zahteve iz členov 2 in 3 ter člena 4(1).

2. V skladu s členom 8(4) Izvedbene direktive 2014/98/EU lahko Belgija in Francija do 31. decembra 2018 certificirata pred-bazne matične rastline in pred-bazni material, pridelane na odprtem polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, za vrste, navedene v Prilogi, če so izpolnjene zahteve iz členov 2 in 3 ter člena 4(1).

Člen 2

Zahteve glede vzdrževanja

1. Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material, ki so pridelani na polju, se vzdržujejo v skladu z zahtevami za zadevne države članice in zadevne vrste iz oddelka A Priloge.

2. Orodja za cepljenje in obrezovanje se preverijo, očistijo in razkužijo pred in po vsaki uporabi zadevnih pred-baznih matičnih rastlin in zadevnega pred-baznega materiala.

3. Med pred-baznimi matičnimi rastlinami in pred-baznim materialom je ustrezna razdalja, da se zmanjša stik s koreninami med zadevnimi pred-baznimi matičnimi rastlinami in zadevnim pred-baznim materialom.

Člen 3

Zahteve glede vizualnega pregleda, vzorčenja in testiranja

Poleg zahtev iz členov 10 in 11 Izvedbene direktive 2014/98/EU Belgija, Češka, Francija in Španija zagotovijo, da so izpolnjene zahteve za zadevne države članice in zadevne vrste iz oddelka B Priloge.

Člen 4

Zahteve glede označevanja

1. Poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 2(2) Izvedbene direktive 2014/96/EU, oznaka pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, ki jih certificirata Češka in Španija, vsebuje navedbo: „Pridelano na polju v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/167; certificiranje dovoljeno do 31. decembra 2022“.

Poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 2(2) Izvedbene direktive 2014/96/EU, oznaka pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, ki jih certificirata Belgija in Francija, vsebuje navedbo: „Pridelano na polju v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/167; certificiranje dovoljeno do 31. decembra 2018“.

2. Kadar se zagotovi spremni dokument v skladu s členom 3(1) Izvedbene direktive 2014/96/EU, se podatki na uradni oznaki iz odstavka 1 lahko omejijo na „Pridelano na polju“. V takem primeru poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 3(2) Izvedbene direktive 2014/96/EU, spremni dokument zadevnih pred-baznih matičnih rastlin in zadevnega pred-baznega materiala vsebuje navedbo iz odstavka 1.

3. Poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 2(2) Izvedbene direktive 2014/96/EU, oznaka vsega baznega razmnoževalnega materiala in vseh baznih sadnih rastlin ter vsega certificiranega razmnoževalnega materiala in vseh certificiranih sadnih rastlin, razmnoženih iz pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, ki so certificirani v skladu s tem sklepom, vsebuje navedbo: „Pridobljeno iz materiala, pridelanega na polju, v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/167“.

4. Kadar se zagotovi spremni dokument v skladu s členom 3(1) Izvedbene direktive 2014/96/EU, se podatki na uradni oznaki iz odstavka 3 lahko omejijo na „Pridobljeno iz materiala, pridelanega na polju“. V takem primeru poleg podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 3(2) Izvedbene direktive 2014/96/EU, spremni dokument vsega baznega razmnoževalnega materiala in vseh baznih sadnih rastlin ter vsega certificiranega razmnoževalnega materiala in vseh certificiranih sadnih rastlin, razmnoženih iz pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, ki so certificirani v skladu s tem sklepom, vsebuje navedbo iz odstavka 3.

Člen 5

Uradno obveščanje

Belgija, Češka, Francija in Španija takoj uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o kakršnem koli certificiranju v skladu s členom 1. Uradno obvestilo vključuje količino certificiranih pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala ter vrste, ki jim pripadajo navedene pred-bazne matične rastline in navedeni pred-bazni material.

Člen 6

Datum začetka uporabe

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2017.

Člen 7

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 30. januarja 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 267, 8.10.2008, str. 8.

(2) UL L 298, 16.10.2014, str. 22.

(3) Izvedbena direktiva Komisije 2014/96/EU z dne 15. oktobra 2014 o zahtevah v zvezi z označevanjem, pečatenjem in pakiranjem razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 2008/90/ES (UL L 298, 16.10.2014, str. 12).

PRILOGA

ODDELEK A

Seznami vrst iz člena 1 in zahteve glede njihovega vzdrževanja iz člena 2

1. Belgija

1.1 Seznam vrst:

Malus domestica Mill., Prunus avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica, Pyrus communis L. in podlage navedenih vrst

1.2 Zahteve za vse zgoraj navedene vrste

1.2.1 Ukrepi

Kadar se z vizualnimi pregledi za ugotavljanje prisotnosti žuželk, ki lahko prenašajo škodljive organizme, navedene v delu A Priloge I in Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU, zazna prisotnost navedenih prenašalcev, se uporabijo insekticidi.

1.3 Posebne zahteve za nekatere vrste

1.3.1 Prunus avium, P. cerasus, P. domestica in P. persica

1.3.1.1 Pogoji za gojenje

Pred-baznim matičnim rastlinam in pred-baznemu materialu Prunus avium, P. cerasus, P. domestica, in P. persica se prepreči cvetenje.

2. Češka

2.1 Seznam vrst:

Castanea sativa Mill. in Juglans regia L.

2.2 Zahteve za obe zgoraj navedeni vrsti

2.2.1 Ukrepi

V primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov, navedenih v delu A Priloge I in Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU, na pred-baznih matičnih rastlinah in pred-baznemu materialu se navedene pred-bazne matične rastline in navedeni pred-bazni material takoj odstranijo.

2.2.2 Pogoji za gojenje

Cvetenje pred-baznih matičnih rastlin se prepreči z letnim obrezovanjem na začetku vsakega vegetativnega obdobja.

2.3 Posebne zahteve za nekatere vrste

2.3.1 Juglans regia L.

2.3.1.1 Pogoji za gojenje

Pred-bazne matične rastline se zasadijo na območjih, na katerih je bila z vizualnimi pregledi potrjena odsotnost prenašalcev virusa cherry leafroll.

3. Francija

3.1 Seznam vrst:

Castanea sativa Mill., Corylus avellana L., Cydonia oblonga Mill., Juglans regia L., Malus domestica Mill., Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica, P. salicina in Pyrus communis L.

3.2 Zahteve za vse zgoraj navedene vrste

3.2.1 Ukrepi

3.2.2 Pogoji za gojenje

Pred-bazne matične rastline se cepijo na podlagah, pridelanih s kulturo in vitro, kadar je na voljo.

3.3 Posebne zahteve za nekatere vrste

3.3.1 Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica in P. salicina

Pred-baznim matičnim rastlinam in pred-baznemu materialu Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica in P. salicina se prepreči cvetenje.

4. Španija

4.1 Seznam vrst:

Olea europaea L., Prunus amygdalus x P. persica, P. armeniaca, P. domestica, P. domestica x P. salicina, P. dulcis, P. persica in Pyrus communis L.

4.2 Zahteve za vse zgoraj navedene vrste

4.2.1 Ukrepi

4.3 Posebne zahteve za nekatere vrste

4.3.1 Olea europaea L.

4.3.1.1 Izolacijska razdalja

Izolacijska razdalja je najmanj 100 m do katere koli gojene ali divje Olea europaea L., za katero ne velja shema certificiranja.

4.3.2 Prunus amygdalus x P. persica, P. armeniaca, P. domestica, P. domestica x P. salicina, P. dulcis in P. persica

4.3.2.1 Izolacijska razdalja

Izolacijska razdalja je najmanj 500 m do katere koli gojene ali divje Prunus amygdalus, P. cerasus in P. prunophora, za katere ne velja shema certificiranja.

4.3.2.2 Pogoji za gojenje

Pred-baznim matičnim rastlinam in pred-baznemu materialu Prunus amygdalus x P. persica, P. armeniaca, P. domestica, P. domestica x P. salicina, P. dulcis in P. persica se prepreči cvetenje.

4.3.3 Pyrus communis L.

4.3.3.1 Izolacijska razdalja

Izolacijska razdalja je najmanj 500 m do katere koli gojene ali divje P. communis L., za katero ne velja shema certificiranja.

4.3.3.2 Pogoji za gojenje

Pred-baznim matičnim rastlinam in pred-baznemu materialu P. communis L. se prepreči cvetenje.

ODDELEK B

Zahteve glede vizualnega pregleda, vzorčenja in testiranja iz člena 3

1. Belgija

1.1 Zahteve za vse vrste, navedene v točki 1.1 oddelka A

1.1.1 Vizualni pregled

Najmanj enkrat letno se opravijo vizualni pregledi za ugotavljanje prisotnosti žuželk, ki lahko prenašajo škodljive organizme, navedene v delu A Priloge I in Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

1.2 Posebne zahteve za nekatere vrste

1.2.1 Malus domestica Mill. in Pyrus communis L.

1.2.1.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto vzorči in testira za viruse, ki se prenašajo z žuželkami in pelodom ter so navedeni v delu A Priloge I in Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

1.2.2 Prunus avium, P. cerasus, P. domestica in P. persica

1.2.2.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto in za vsak množilni cikel vzorči in testira za viruse, ki se prenašajo z žuželkami in pelodom ter so navedeni v Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

2. Češka

2.1 Posebne zahteve za nekatere vrste

2.1.1 Castanea sativa Mill.

2.1.1.1 Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo med aprilom in majem.

2.1.2 Juglans regia L.

2.1.2.1 Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo pozno poleti ali jeseni.

3. Francija

3.1 Zahteve za vse vrste, navedene v točki 3.1 oddelka A

3.1.1 Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo najmanj enkrat letno.

3.2 Posebne zahteve za nekatere vrste

3.2.1 Corylus avellana L.

3.2.1.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto vzorči in testira za virus apple mosaic (ApMV).

3.2.2 Cydonia oblonga Mill., Malus domestica Mill. in Pyrus communis L.

3.2.2.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto vzorči in testira za virus apple chorotic leaf spot (ACLSV), virus apple stem-grooving (ASGV), virus apple stem-pitting (ASPV) in bolezen rubbery wood.

3.2.3 Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. avium, P. cerasus, P. domestica, P. persica in P. salicina

3.2.3.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto in za vsak množilni cikel vzorči in testira za virus prune dwarf (PDV) in virus prunus necrotic ringspot (PNRSV). V primeru P. persica se vsaka pred-bazna matična rastlina vsako leto in za vsak množilni cikel vzorči in testira za viroid peach latent mosaic (PLMVd).

4. Španija

4.1 Posebne zahteve za nekatere vrste

4.1.1 Olea europaea L. in Pyrus communis L.

4.1.1.1 Vzorčenje in testiranje

Vsaka pred-bazna matična rastlina se vsako leto vzorči in testira za viruse in virusom podobne bolezni, navedene v Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

4.1.2 Prunus amygdalus x P. persica, P. armeniaca, P. domestica, P. domestica x P. salicina, P. dulcis in P. persica

4.1.2.1 Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravi vsako leto za viruse in virusom podobne bolezni, navedene v Prilogi II k Izvedbeni direktivi 2014/98/EU.

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/151

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/168

z dne 31. januarja 2017

o opredelitvi tehničnih specifikacij „delovne skupine za internetsko inženirstvo“ za sklicevanje pri javnem naročanju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 13(1) Uredbe,

po posvetovanju z evropsko platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT in s sektorskimi strokovnjaki,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Standardizacija ima pomembno vlogo pri podpiranju strategije Evropa 2020, kakor je bila opredeljena v sporočilu Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (2). Več vodilnih pobud strategije Evropa 2020 poudarja pomen prostovoljne standardizacije na trgih proizvodov ali storitev, da se zagotovita združljivost in interoperabilnost med proizvodi in storitvami, spodbuja tehnološki razvoj in podpirajo inovacije.

(2)

Ustreznost standardov se priznava tudi v Sporočilu Komisije „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ (3), v katerem se standardi štejejo kot bistveni za evropsko konkurenčnost in ključni za inovacije ter napredek na enotnem trgu, saj povečujejo varnost, interoperabilnost in konkurenco ter pomagajo odpravljati trgovinske ovire.

(3)

Uresničitev enotnega digitalnega trga je ključna prioriteta za Evropsko unijo, poudarjena v sporočilu Komisije z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2015 (4)“. Komisija je v sporočilu o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (5) poudarila vlogo standardizacije in interoperabilnosti pri ustvarjanju evropskega digitalnega gospodarstva z dolgotrajnim potencialom za rast.

(4)

V digitalni družbi so standardizacijski dokumenti postali nujni, da se zagotovi interoperabilnost med napravami, aplikacijami, odložišči podatkov, storitvami in omrežji. Sporočilo Komisije z naslovom „Strateška vizija za evropske standarde: za boljšo in hitrejšo trajnostno rast evropskega gospodarstva do leta 2020“ (6) priznava specifičnost standardizacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kjer rešitve, aplikacije in storitve IKT pogosto razvijajo globalni forumi in konzorciji IKT, ki so se uveljavili kot vodilne organizacije za razvoj standardov IKT.

(5)

Cilj Uredbe (EU) št. 1025/2012 je posodobitev in izboljšanje pravnega okvira za evropsko standardizacijo. Vzpostavlja sistem, v katerem se Komisija lahko odloči opredeliti najustreznejše in najbolj razširjene tehnične specifikacije IKT, ki jih izdajajo organizacije, ki niso evropske, mednarodne ali nacionalne organizacije za standardizacijo. Možnost uporabe celotne palete tehničnih specifikacij IKT pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije bo omogočila interoperabilnost med napravami, storitvami in aplikacijami, pomagala javnim upravam preprečevati vezanost na določeno tehniko, do katere pride, kadar javni naročnik po poteku pogodbe zaradi uporabe lastniških rešitev IKT ne more zamenjati ponudnika, in spodbujala konkurenco pri zagotavljanju interoperabilnih rešitev IKT.

(6)

Da bi tehnične specifikacije IKT izpolnjevale pogoje za sklicevanje pri javnem naročanju, morajo izpolnjevati zahteve, določene v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1025/2012. Izpolnjevanje navedenih zahtev javnim organom zagotavlja, da so tehnične specifikacije IKT oblikovane v skladu z načeli odprtosti, pravičnosti, objektivnosti in nediskriminatornosti, ki jih priznava Svetovna trgovinska organizacija na področju standardizacije.

(7)	Sklep o opredelitvi specifikacije IKT je treba sprejeti po posvetovanju z evropsko platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ustanovljeno s Sklepom Komisije (7), ki ga je treba dopolniti z drugimi oblikami posvetovanja s sektorskimi strokovnjaki.

(8)

Evropska platforma več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT je 11. junija 2015 ocenila 27 tehničnih specifikacij „delovne skupine za internetsko inženirstvo (Internet Engineering Task Force)“ (v nadaljnjem besedilu: IETF) glede na zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1025/2012 in dala pozitivno mnenje o njihovi opredelitvi za sklicevanje pri javnem naročanju. Ocena tehničnih specifikacij IETF je bila nato predložena v posvetovanje s sektorskimi strokovnjaki, ki so potrdili pozitivno mnenje o njihovih opredelitvah.

(9)

27 tehničnih specifikacij je pripravila in z njimi upravlja IETF, glavni organ, ki sodeluje pri razvoju novih visokokakovostnih internetnih specifikacij standardov za zasnovo, uporabo in upravljanje interneta. IETF je svetovna organizacija, ki se ravna po „postopku internetne standardizacije“, odprtem, preglednem postopku, ki temelji na doseganju soglasja ter ga uporablja internetna skupnost za standardizacijo protokolov in postopkov v korist vseh uporabnikov po vsem svetu.

(10)

27 tehničnih specifikacij IETF se pogosto uporablja za internetne namene. Mednje sodijo standardi in protokoli za vzpostavitev internetnega omrežja (protokol za nadzor prenosa/internetni protokol TCP/IP (Transmission Control Protocol / internet protocol), protokol uporabniškega datagrama UDP (User Datagram Protocol), sistem domenskih imen DNS (Domain Name System), protokol za dinamično nastavitev gostitelja DHCP (Dynamic Host Configuration Protocol), protokol za upravljanje naprav v omrežju SNMP (Simple Network Management Protocol), varnostna arhitektura za internetni protokol IPsec in omrežni časovni protokol NTP (Network Time Protocol)), standardi in protokoli za varne povezave (protokol za upravljanje računalnika na daljavo SSH-2 (Secure Shell-2), protokol TLS (Transport Layer Security) in infrastruktura PKIX (X.509 Public Key Infrastructure Certificate and Certificate Revocation List (CRL) Profile)); standardi in protokoli za vzpostavitev spletne strani (protokol za prenos hiperbesedila HTTP (Hypertext Transfer Protocol), prehod na TLS v protokolu HTTP/1.1, enotni označevalniki vira URI (Uniform Resource Identifiers), enotni naslov vira URL (Uniform Resource Locator) in URN (Uniform Resource Names), protokol za prenos datotek FTP (File Transfer Protocol), format UTF-8 (8-bit Unicode Transformation Format), JavaScript Object Notation (JSON)), standardi in protokoli za elektronsko pošto, elektronske koledarje in novičarske aplikacije (preprosti protokol za prenos pošte SMTP (Simple Mail Transfer Protocol), protokol za sprejemanje pošte IMAP (Internet Message Access Protocol), poštni protokol POP3 (Post Office Protocol – version 3), večnamenska razširitev za elektronsko pošto MIME (Multipurpose internet Mail Extensions), protokol za prenos novic po omrežju NNTP (Network News Transfer Protocol), specifikacija iCalendar (Internet Calendaring and Scheduling Core Object Specification), standard za format datotek za elektronske poslovne vizitke vCard (VCF), skupni format in MIME tip za datoteke CSV (Common Format and MIME Type for Comma-Separated Values)) in standardi ter protokoli za pretakanje multimedijskih aplikacij (protokol za prenos v realnem času RTP (Real-time Transport Protocol) ter protokol za vzpostavitev seje SIP (Session Initiation Protocol)).

(11)	Zgornjih 27 tehničnih specifikacij IETF bi bilo zato treba opredeliti kot tehnične specifikacije IKT, ki izpolnjuje pogoje za sklicevanje pri javnem naročanju –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Tehnične specifikacije „delovne skupine za internetsko inženirstvo“ iz Priloge izpolnjujejo pogoje za sklicevanje pri javnem naročanju.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 31. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(2) COM(2010) 2020 final z dne 3. marca 2010.

(3) COM(2015) 550 final z dne 28. oktobra 2015.

(4) COM(2014) 902 final z dne 28. novembra 2014.

(5) COM(2015) 192 final z dne 6. maja 2015.

(6) COM(2011) 311 final z dne 1. junija 2011.

(7) Sklep Komisije z dne 28. novembra 2011 o ustanovitvi evropske platforme več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT (UL C 349, 30.11.2011, str. 4).

PRILOGA

Seznam tehničnih specifikacij „delovne skupine za internetsko inženirstvo (Internet Engineering Task Force)“ (IETF), ki izpolnjujejo pogoje za sklicevanje pri javnem naročanju (1)

1.	Protokol za nadzor prenosa/internetni protokol TCP/IP (Transmission Control Protocol / internet protocol)

2.	Protokol uporabniškega datagrama UDP (User Datagram Protocol)

3.	Sistem domenskih imen DNS (Domain Name System)

4.	Protokol za dinamično nastavitev gostitelja DHCP (Dynamic Host Configuration Protocol)

5.	Protokol za upravljanje naprav v omrežju SNMP (Simple Network Management Protocol)

6.	Varnostna arhitektura za internetni protokol IPsec (Security Architecture for the internet Protocol)

7.	Omrežni časovni protokol NTP (Network Time Protocol)

8.	Protokol za upravljanje računalnika na daljavo SSH-2 (Secure Shell-2 Protocol)

9.	Protokol TLS (Transport Layer Security)

10.	Infrastruktura PKIX (Internet X.509 Public Key Infrastructure Certificate and Certificate Revocation List (CRL) Profile)

11.	Protokol za prenos hiperbesedila HTTP (Hypertext Transfer Protocol)

12.	Prehod na TLS v HTTP/1.1 (HTTPS)

13.	Enotni označevalniki vira URI (Uniform Resource Identifiers)

14.	Enotni naslov vira URL (Uniform Resource Locator)

15.	Enotni naslov vira URN (Uniform Resource Names)

16.	Protokol za prenos datotek FTP (File Transfer Protocol)

17.	Format UTF-8 (8-bit Unicode Transformation Format)

18.	Preprosti protokol za prenos pošte SMTP (Simple Mail Transfer Protocol)

19.	Protokol za sprejemanje e-pošte IMAP (Internet Message Access Protocol)

20.	Poštni protokol – tretja različica POP3 (Post Office Protocol – version 3)

21.	Večnamenska razširitev za elektronsko pošto MIME (Multipurpose internet Mail Extensions)

22.	Protokol za prenos novic po omrežju NNTP (Network News Transfer Protocol)

23.	Specifikacija iCalendar (Internet Calendaring and Scheduling Core Object Specification)

24.	Standard za format datotek za elektronske poslovne vizitke (vCard)

25.	Skupni format in MIME tip za datoteke CSV

26.	Protokol za prenos v realnem času RTP (Real-time Transport Protocol)

27.	Protokol za vzpostavitev seje SIP (Session Initiation Protocol)

(1) Specifikacije IETF so na voljo za brezplačen prenos na http://www.rfc-editor.org/

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/155

SKLEP št. 1/2015 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO

z dne 19. novembra 2015

o spremembi dodatkov 1, 2 in 4 k Prilogi 4 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi [2017/169]

SKUPNI ODBOR ZA KMETIJSTVO JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi in zlasti člena 11 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi je začel veljati 1. junija 2002.

(2)	Cilj Priloge 4 k Sporazumu je olajšati trgovino med pogodbenicama z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere veljajo fitosanitarni ukrepi. Navedena priloga je bila dopolnjena z več dodatki v skladu s členi 1, 2 in 4.

(3)	Dodatki 1, 2 in 4 k Prilogi 4 so bili nadomeščeni s Sklepom št. 1/2010 Skupnega odbora za kmetijstvo.

(4)	Od začetka veljavnosti Sklepa št. 1/2010 so bile zakonodajne določbe podpisnic na področju zdravstvenega varstva rastlin spremenjene v vidikih, ki zadevajo Kmetijski sporazum.

(5)	Zakonodaja pogodbenic določa pogoje za nadzor rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s seznama v Dodatku 1, s poreklom iz tretjih držav, ki se opravlja na mestu, ki ni vstopno mesto na njuni ozemlji. Treba bi bilo določiti pogoje za nadzor, če zadeva obe pogodbenici.

(6)	Zato bi bilo treba spremeniti dodatke 1, 2 in 4 k Prilogi 4 –

SKLENIL:

Člen 1

Dodatka 1 in 2 k Prilogi 4 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi se nadomestita z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.

Dodatek 4 k Prilogi 4 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2016.

V Bernu, 19. novembra 2015

Za Skupni odbor za kmetijstvo

Predsednik in vodja švicarske delegacije

Adrian AEBI

Vodja delegacije Evropske unije

Lorenzo TERZI

Sekretar Odbora

Thomas MAIER

PRILOGA I

„

DODATEK 1

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI

A. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom iz ene od podpisnic, za katere imata obe podpisnici podobno zakonodajo, ki daje enakovredne rezultate, in za katere priznavata rastlinski potni list

1. Rastline in rastlinski proizvodi

1.1 Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L., Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena

1.2 Rastline Beta vulgaris L. in Humulus lupulus L. za saditev, razen semena

1.3 Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev

1.4 Rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, Casimiroa La Llave, Clausena Burm. f., Vepris Comm., Zanthoxylum L. in Vitis L., razen plodov in semen

1.5 Brez poseganja v točko 1.6 rastline Citrus L. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

1.6 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi z listi in peclji

1.7 Les s poreklom iz Unije, ki je v celoti ali delno obdržal naravno okroglo površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov, če

(a)	je bil v celoti ali delno pridobljen iz Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, in

(b)

ustreza enemu od poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (1), ki so v spodnji tabeli:

Oznaka KN	Poimenovanje
4401 10 00	Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
4401 22 00	Les neiglavcev v obliki iveri, sekancev in podobno
ex 4401 30 80	Odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
4403 10 00	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4403 99	Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k tarifni podštevilki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali breza (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4404 20 00	Cepljeni koli iz neiglavcev: koli, planke in drogovi iz lesa neiglavcev, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini
ex 4407 99	Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k tarifni podštevilki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali breza (Fagus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih pridelujejo pridelovalci, katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinsko pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so obdelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za katere pristojni uradni organi držav članic Unije ali Švice zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih proizvodov

2.1 Rastline za saditev rodov Abies Mill., Apium graveolens L., Argyranthemum spp., Asparagus officinalis L., Aster spp., Brassica spp., Castanea Mill., Cucumis spp., Dendranthema (DC.) Des Moul., Dianthus L. in hibridov, Exacum spp., Fragaria L., Gerbera Cass., Gypsophila L., sorte novogvinejskih hibridov Impatiens L., Lactuca spp., Larix Mill., Leucanthemum L., Lupinus L., Pelargonium l'Hérit. ex Ait., Picea A. Dietr., Pinus L., Platanus L., Populus L., Prunus laurocerasus L., Prunus lusitanica L., Pseudotsuga Carr., Quercus L., Rubus L., Spinacia L., Tanacetum L., Tsuga Carr., Verbena L., razen semen, ter druge zelnate rastline, razen rastlin iz družine Gramineae, namenjenih za saditev, in razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in gomoljev

2.2 Rastline Solanaceae, razen tistih iz točke 1.3 za saditev, razen semena

2.3 Rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

2.4 Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth., Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf.

2.5 Rastline, semena in čebulice:

(a)	Semena in čebulice Allium ascalonicum L., Allium cepa L. in Allium schoenoprasum L. za saditev in rastline Allium porrum L. za saditev

(b)	Semena Medicago sativa L.

(c)	Semena Helianthus annuus L., Solanum lycopersicum L. in Phaseolus L.

3. Čebulice, stebelni gomolji, gomolji in korenike, namenjene za saditev, ki jih pridelujejo pridelovalci, katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinsko pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so obdelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za katere pristojni uradni organi držav članic Unije ali Švice zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih proizvodov Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston 'Golden Yellow', Dahlia spp., Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne., miniaturni kultivarji in njihovi hibridi rodu Gladiolus Tourn. ex L., kot so Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort., Gladiolus ramosus hort. in Gladiolus tubergenii hort., Hyacinthus L., Iris L., Ismene Herbert, Lilium spp., Muscari Miller, Narcissus L., Ornithogalum L., Puschkinia Adams, Scilla L., Tigridia Juss. in Tulipa L.

B. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom zunaj ozemlja obeh podpisnic, za katere določbe o zdravstvenem varstvu rastlin obeh podpisnic v zvezi z uvozom dajejo enakovredne rezultate in s katerimi lahko medsebojno trgujeta z rastlinskim potnim listom, če so navedene v delu A tega dodatka, ali svobodno, če v njem niso navedene

1. Brez poseganja v rastline, navedene v delu C tega dodatka, vse rastline za saditev, razen semen, vendar vključno s semeni družine: Cruciferae, Gramineae, Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije in Urugvaja, rodov Triticum, Secale in X Triticosecale iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Južne Afrike, Mehike, Nepala, Pakistana in ZDA, Citrus L., Fortunella Swingle in Poncirus Raf. in njihovih hibridov ter Capsicum spp., Helianthus annuus L., Solanum lycopersicum L., Medicago sativa L., Prunus L., Rubus L., Oryza spp., Zea mais L., Allium ascalonicum L., Allium cepa L., Allium porrum L., Allium schoenoprasum L. in Phaseolus L.

2. Deli rastlin, razen plodov in semen:

—	Castanea Mill., Dendranthema (DC.) Des Moul., Dianthus L., Gypsophila L., Pelargonium l'Hérit. ex Ait, Phoenix spp., Populus L., Quercus L., Solidago L. in rezanega cvetja Orchidaceae

—	iglavcev (Coniferales)

—	Acer saccharum Marsh. s poreklom iz Kanade in ZDA

—	Prunus L. s poreklom iz neevropskih držav

—	rezanega cvetja Aster spp., Eryngium L., Hypericum L., Lisianthus L., Rosa L. in Trachelium L. s poreklom iz neevropskih držav

—	listnate zelenjave Apium graveolens L., Ocimum L., Limnophila L. in Eryngium L.

—	listov Manihot esculenta Crantz

—	rezanih vej Betula L., z listjem ali brez njega

—

rezanih vej Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., z listjem ali brez njega, s poreklom iz Demokratične ljudske republike Koreje, Japonske, Kanade, Kitajske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

—	Amiris P. Browne, Casimiroa La Llave, Citropsis Swingle & Kellerman, Eremocitrus Swingle, Esenbeckia Kunth., Glycosmis Corrêa, Merrillia Swingle, Naringi Adans., Tetradium Lour., Toddalia Juss. in Zanthoxylum L.

2.1 Deli rastlin Aegle Corrêa, Aeglopsis Swingle, Afraegle Engl., Atalantia Corrêa, Balsamocitrus Stapf, Burkillanthus Swingle, Calodendrum Thunb., Choisya Kunth, Clausena Burm. f., Limonia L., Microcitrus Swingle, Murraya J. Koenig ex L., Pamburus Swingle, Severinia Ten., Swinglea Merr., Triphasia Lour. in Vepris Comm., razen plodov, vendar vključno s semeni

3. Plodovi:

—	Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, Momordica L. in Solanum melongena L.

—	Annona L., Cydonia Mill. Diospyros L., Malus Mill., Mangifera L., Passiflora L., Prunus L., Psidium L., Pyrus L., Ribes L. Syzygium Gaertn. in Vaccinium L., ki izvirajo iz neevropskih držav

—	Capsicum L.

4. Gomolji Solanum tuberosum L.

5. Izolirano lubje:

—	iglavcev (Coniferales) s poreklom iz neevropskih držav

—	Acer saccharum Marsh., Populus L. in Quercus L., razen Quercus suber L.

—	Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc. s poreklom iz Demokratične ljudske republike Koreje, Japonske, Kanade, Kitajske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

—	Betula L. s poreklom iz Kanade in ZDA

6. Les v smislu prvega pododstavka člena 2(2) Direktive Sveta 2000/29/ES (2), pri čemer:

(a)

je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj navedenega reda, rodu ali vrste, razen lesenega pakirnega materiala, opredeljenega v točki 2 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES:

—	Quercus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA, razen lesa, ki ustreza poimenovanju pod b) oznake KN 4416 00 00 in kadar ga spremljajo dokumenti, ki dokazujejo, da je bil toplotno obdelan pri minimalni temperaturi 176 °C v trajanju 20 minut

—	Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Armenije in ZDA

—	Populus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz držav na ameriški celini

—	Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade in ZDA

—	iglavci (Coniferales), vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz neevropskih držav, Kazahstana, Rusije in Turčije

—

Fraxinus L., Juglans ailantifolia Carr., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne okrogle površine, s poreklom z Japonske, Kanade, Kitajske, Ljudske demokratične republike Koreje, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

—	Betula L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade in ZDA; ter

(b)

ustreza enemu od poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, ki so v spodnji tabeli:

Oznaka KN	Poimenovanje
4401 10 00	Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
4401 21 00	Les iglavcev v obliki iveri, sekancev in podobno
4401 22 00	Les neiglavcev v obliki iveri, sekancev in podobno
ex 4401 30 40	Žagovina, neaglomerirana v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
ex 4401 30 80	Drugi lesni odpadki in ostanki, neaglomerirani v brikete, pelete ali podobne oblike
4403 10 00	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
4403 20	Les iglavcev, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
4403 91	Hrastov les (Quercus spp.), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4403 99	Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.), bukovega lesa (Fagus spp.) ali brezovega lesa (Betula L.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
4403 99 51	Brezovi (Betula L.) hlodi za žaganje, neobdelani, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelani (obtesani)
4403 99 59	Brezov les (Betula L.), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), razen hlodov za žaganje
ex 4404	Cepljeni koli; koli, planke in drogovi iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini
4406	Leseni železniški ali tramvajski pragovi
4407 10	Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm
4407 91	Hrastov les (Quercus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm
ex 4407 93	Les Acer saccharum Marsh., vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4407 95	Jesenov les (Fraxinus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm
ex 4407 99	Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.), bukovega lesa (Fagus spp.), javorovega lesa (Acer spp.), češnjevega lesa (Prunus spp.) ali jesenovega lesa (Fraxinus spp.)), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm
4408 10	Listi iglavcev za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm
4416 00 00	Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge
9406 00 20	Lesene montažne zgradbe

7. Zemlja in rastni substrat:

(a)	Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote

(b)

Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki v celoti ali deloma sestoji iz materialov, navedenih pod a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:

—

Turčije,

—	Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije in Ukrajine,

—	neevropskih držav, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije

8. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Triticosecale, ki izvirajo iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Južne Afrike, Mehike, Nepala, Pakistana in ZDA

C. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz ene od pogodbenic, za katere pogodbenici nimata podobne zakonodaje in ne priznavata rastlinskega potnega lista

1. Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, ki jim mora biti priloženo fitosanitarno spričevalo, kadar jih uvaža država članica Unije

1.1 Rastline, namenjene za saditev, razen semen

ni relevantno

1.2 Deli rastlin, razen plodov ali semen

ni relevantno

1.3 Semena

ni relevantno

1.4 Plodovi

ni relevantno

1.5 Les, ki je v celoti ali delno obdržal naravno okroglo površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov, če

(a)	je bil v celoti ali delno pridobljen iz Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, in

(b)

ustreza enemu od poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, ki so v spodnji tabeli:

Oznaka KN	Poimenovanje
4401 10 00	Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
4401 22 00	Les neiglavcev v obliki iveri, sekancev in podobno
ex 4401 30 80	Odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
4403 10 00	Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4403 99	Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k tarifni podštevilki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali breza (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi
ex 4404 20 00	Cepljeni koli iz neiglavcev: koli, planke in drogovi iz lesa neiglavcev, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini
ex 4407 99	Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k tarifni podštevilki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.), ali breza (Fagus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

2. Rastline in rastlinski proizvodi iz države članice Unije, ki jim mora biti pri uvozu v Švico priloženo fitosanitarno spričevalo

ni relevantno

3. Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, katerih uvoz v državo članico Unije je prepovedan

Rastline, razen plodov ali semen

ni relevantno

4. Rastline in rastlinski proizvodi iz države članice Unije, katerih uvoz v Švico je prepovedan

Rastline:

Cotoneaster Ehrh.

Photinia davidiana (Dcne.) Cardot (3)

DODATEK 2

ZAKONODAJA (4)

Določbe Unije

—	Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka

—	Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev

—	Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

—	Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti

—	Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo

—

Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo

—	Odločba Komisije 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

—	Odločba Komisije 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade.

—	Odločba Komisije 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les

—	Odločba Komisije 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

—

Odločba Komisije 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

—	Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru

—

Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega

—	Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe

—	Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav

—

Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije

—	Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

—	Odločba Komisije 98/109/ES z dne 2. februarja 1998 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju palmovega resarja Thrips palmi Karny iz Tajske

—	Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

—	Odločba Komisije 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

—	Odločba Komisije 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o odobritvi odstopanj od določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje

—	Odločba Komisije 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom iz Japonske

—	Odločba Komisije 2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti

—

Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi

—

Izvedbena pravila: Kadar je vstopno mesto za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Dodatka 1, ki prihajajo iz tretjih držav, na ozemlju ene od pogodbenic, namembno mesto pa je na ozemlju druge pogodbenice, se opravlja pregled dokumentov in identitete ter zdravstveni pregledi rastlin na vstopnem mestu, če ne obstaja poseben sporazum med pristojnimi organi na vstopnem mestu in namembnem mestu. V primeru posebnega sporazuma med pristojnimi organi na vstopnem mestu in namembnem mestu mora biti ta sporazum v pisni obliki.

—	Direktiva Komisije 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/ES

—	Odločba Komisije 2004/416/ES z dne 29. aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepih v zvezi z nekaterimi citrusi s poreklom iz Argentine ali Brazilije

—	Odločba Komisije 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacije

—	Odločba Komisije 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike

—

Odločba Komisije 2006/473/ES z dne 5. julija 2006 o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus)

—	Direktiva Sveta 2006/91/ES z dne 7. novembra 2006 o obvladovanju ameriškega kaparja

—	Odločba Komisije 2007/365/ES z dne 25. maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

—	Direktiva Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS

—	Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O'Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

—

Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

—	Izvedbeni sklep Komisije 2011/778/EU z dne 28. novembra 2011 o dovoljenju nekaterim državam članicam, da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s semenskim krompirjem s poreklom iz nekaterih kanadskih provinc

—	Izvedbeni sklep Komisije 2011/787/EU z dne 29. novembra 2011 o začasnem dovoljenju državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. v zvezi z Egiptom

—	Izvedbeni sklep Komisije 2012/138/EU z dne 1. marca 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Anoplophora chinensis (Forster) v Unijo in njenega širjenja v Uniji

—	Izvedbeni sklep Komisije 2012/219/EU z dne 24. aprila 2012 o priznanju Srbije kot neokužene s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckerman et Kotthoff) Davis et al.

—	Izvedbeni sklep Komisije 2012/270/EU z dne 16. maja 2012 glede nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja znotraj Unije organizmov Epitrix cucumeris (Harris), Epitrix similaris (Gentner), Epitrix subcrinita (Lec.) in Epitrix tuberis (Gentner)

—	Izvedbeni sklep Komisije 2012/697/EU z dne 8. novembra 2012 glede ukrepov za preprečevanje vnosa rodu Pomacea (Perry) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije

—	Izvedbeni sklep Komisije 2012/756/EU z dne 5. decembra 2012 o ukrepih za preprečevanje vnosa bakterije Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu in Goto v Unijo in njenega širjenja po Uniji

—	Izvedbeni sklep Komisije 2013/92/EU z dne 18. februarja 2013 o nadzoru, zdravstvenih pregledih rastlin in ukrepih, ki jih je treba sprejeti za leseno embalažo, ki se dejansko uporablja pri prevozu določenega blaga s poreklom iz Kitajske

—	Izvedbeni sklep Komisije 2013/413/EU z dne 30. julija 2013 o dovoljenju državam članicam, da določijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s krompirjem, ki ni namenjen saditvi, s poreklom iz regij Akkar in Bekaa v Libanonu

—	Izvedbeni sklep Komisije 2013/754/EU z dne 11. decembra 2013 o ukrepih za preprečevanje vnosa glive Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus) v Unijo in njenega širjenja po Uniji, kar zadeva Južno Afriko

—	Izvedbeni sklep Komisije 2013/780/EU z dne 18. decembra 2013 o določitvi odstopanja od člena 13(1)(ii) Direktive Sveta 2009/29/ES glede žaganega lesa brez lubja iz rodov Quercus L. in Platanus L. ter vrste Acer saccharum Marsh. s poreklom iz Združenih držav Amerike

—

Izvedbeni sklep Komisije 2013/782/EU z dne 18. decembra 2013 o spremembi Odločbe 2002/757/ES glede zahteve za izdajo fitosanitarnega spričevala v zvezi s škodljivim organizmom Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. za žagan les brez lubja vrste Acer macrophyllum Pursh in iz rodu Quercus spp. L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

—	Priporočilo Komisije 2014/63/EU z dne 6. februarja 2014 glede ukrepov za obvladovanje koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte na območjih Unije, kjer je njegova navzočnost potrjena

—	Izvedbeni sklep Komisije 2014/422/EU z dne 2. julija 2014 o ukrepih v zvezi z nekaterimi agrumi s poreklom iz Južne Afrike za preprečevanje vnosa vrste Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa v Unijo in njenega širjenja v Uniji

—	Izvedbeni sklep Komisije 2014/917/EU z dne 15. decembra 2014 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice

—	Izvedbeni sklep Komisije 2014/924/EU z dne 16. decembra 2014 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede jesenovih (Fraxinus L.) lesa in lubja s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike

—

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/179 z dne 4. februarja 2015 o dovoljenju državam članicam, da določijo odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z lesenim pakirnim materialom iz lesa iglavcev (Coniferales) v obliki zabojev za strelivo s poreklom iz Združenih držav Amerike, ki so pod nadzorom Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike

—	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije

Določbe Švice

—	Odlok z dne 27. oktobra 2010 o varstvu rastlin (RS 916.20)

—	Odlok DFE z dne 15. aprila 2002 o prepovedanih rastlinah (RS 916.205.1)

—	Odlok OFAG z dne 13. marca 2015 o začasnih fitosanitarnih ukrepih (RS 916.202.1)

—	Odlok OFAG z dne 24. marca 2015 o prepovedi uvoza določenega sadja in zelenjave s poreklom iz Indije (RS 916.207.142.3)

—	Splošna odločba OFEV z dne 14. decembra 2012 glede uporabe standarda NIMP 15 za uvoz blaga iz tretjih držav v leseni embalaži (fosc.ch 130 244)

—	Splošna odločba z dne 9. avgusta 2013 glede ukrepov za preprečevanje vnosa rodu Pomacea (Perry) in njegovega širjenja (FF 2013 5917)

—	Splošna odločba z dne 9. avgusta 2013 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Pseudomonas syringae pv. actinidiae Takikawa, Serizawa, Ichikawa, Tsuyumu in Goto in njenega širjenja (FF 2013 5911)

—	Splošna odločba OFAG z dne 16. marca 2015 o ukrepih v zvezi z nekaterimi agrumi s poreklom iz Južne Afrike za preprečevanje vnosa vrste Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der A in njenega širjenja (FF 2015 2596)

—	Direktiva OFAG št. 1 z dne 1. januarja 2012 za kantonske fitosanitarne uprave in organizacije, odgovorne za nadzor in obvladovanje krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis in Globodera pallida)

—	Priročnik OFEV z dne 30. marca 2015 o upravljanju borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus)

“

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(2) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(3) Z odstopanjem od te točke 4 je vstop in tranzit teh rastlin na švicarskem ozemlju dovoljen, njihovo trženje, proizvodnja in gojenje pa so v Švici prepovedani.

(4) Če ni navedeno drugače, se sklicevanje na kateri koli akt razume kot sklicevanje na ta akt, kakor je bil spremenjen najpozneje do vključno 1. julija 2015.

PRILOGA II

„DODATEK 4 (1)

OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NJIMI

Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi, ki jih morata izpolnjevati obe podpisnici, so opredeljeni v ustreznih zakonskih in upravnih določbah obeh podpisnic, ki so navedene spodaj.

Določbe Unije

—	Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

—	Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin

Določbe Švice

—	Odlok z dne 27. oktobra 2010 o varstvu rastlin, Priloga 12 (RS 916.20)

1.2.2017

Uradni list Evropske unije

L 27/169

Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov

( Uradni list Evropske unije L 139 z dne 26. maja 2016 )

Stran 427, Dodatek 13, Priloga 1, tabela se glasi:

„Podatki	Vir	Klasifikacija podatkov (Osebni/Niso osebni)
VehicleIdentificationNumber	Enota v vozilu	Niso osebni
CalibrationDate	Enota v vozilu	Niso osebni
TachographVehicleSpeed speed instant t	Enota v vozilu	Osebni
Driver1WorkingState Selector driver	Enota v vozilu	Osebni
Driver2WorkingState	Enota v vozilu	Osebni
DriveRecognize Speed Threshold detected	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1TimeRelatedStates Weekly day time	Vozniška kartica	Osebni
Driver2TimeRelatedStates	Vozniška kartica	Osebni
DriverCardDriver1	Enota v vozilu	Niso osebni
DriverCardDriver2	Enota v vozilu	Niso osebni
OverSpeed	Enota v vozilu	Osebni
TimeDate	Enota v vozilu	Niso osebni
HighResolutionTotalVehicleDistance	Enota v vozilu	Niso osebni
ServiceComponentIdentification	Enota v vozilu	Niso osebni
ServiceDelayCalendarTimeBased	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1Identification	Vozniška kartica	Osebni
Driver2Identification	Vozniška kartica	Osebni
NextCalibrationDate	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1ContinuousDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2ContinuousDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CumulativeBreakTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CumulativeBreakTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CurrentDurationOfSelectedActivity	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CurrentDurationOfSelectedActivity	Vozniška kartica	Osebni
SpeedAuthorised	Enota v vozilu	Niso osebni
TachographCardSlot1	Vozniška kartica	Niso osebni
TachographCardSlot2	Vozniška kartica	Niso osebni
Driver1Name	Vozniška kartica	Osebni
Driver2Name	Vozniška kartica	Osebni
OutOfScopeCondition	Enota v vozilu	Niso osebni
ModeOfOperation	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1CumulatedDrivingTimePreviousAndCurrentWeek	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CumulatedDrivingTimePreviousAndCurrentWeek	Vozniška kartica	Osebni
EngineSpeed	Enota v vozilu	Osebni
RegisteringMemberState	Enota v vozilu	Niso osebni
VehicleRegistrationNumber	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1EndOfLastDailyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2EndOfLastDailyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1EndOfLastWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2EndOfLastWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1EndOfSecondLastWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2EndOfSecondLastWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CurrentDailyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CurrentDailyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CurrentWeeklyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CurrentWeeklyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1TimeLeftUntilNewDailyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2TimeLeftUntilNewDailyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CardExpiryDate	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CardExpiryDate	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CardNextMandatoryDownloadDate	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CardNextMandatoryDownloadDate	Vozniška kartica	Osebni
TachographNextMandatoryDownloadDate	Enota v vozilu	Niso osebni
Driver1TimeLeftUntilNewWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2TimeLeftUntilNewWeeklyRestPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1NumberOfTimes9hDailyDrivingTimesExceeded	Vozniška kartica	Osebni
Driver2NumberOfTimes9hDailyDrivingTimesExceeced	Vozniška kartica	Osebni
Driver1CumulativeUninterruptedRestTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2CumulativeUninterruptedRestTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1MinimumDailyRest	Vozniška kartica	Osebni
Driver2MinimumDailyRest	Vozniška kartica	Osebni
Driver1MinimumWeeklyRest	Vozniška kartica	Osebni
Driver2MinimumWeeklyRest	Vozniška kartica	Osebni
Driver1MaximumDailyPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver2MaximumDailyPeriod	Vozniška kartica	Osebni
Driver1MaximumDailyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2MaximumDailyDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver1NumberOfUsedReducedDailyRestPeriods	Vozniška kartica	Osebni
Driver2NumberOfUsedReducedDailyRestPeriods	Vozniška kartica	Osebni
Driver1RemainingCurrentDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
Driver2RemainingCurrentDrivingTime	Vozniška kartica	Osebni
GNSS position	Enota v vozilu	Osebni“

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/160 z dne 20. januarja 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/161 z dne 31. januarja 2017 o popravku francoske jezikovne različice Uredbe (EU) št. 139/2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	99
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/162 z dne 31. januarja 2017 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2016, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/2226 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2016, zaradi prelova v preteklih letih	101
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/163 z dne 31. januarja 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	113
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2017/164 z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/ES ter o spremembi direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU ( 1 )	115
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/165 z dne 27. januarja 2017 o imenovanju člana in dvanajstih nadomestnih članov Odbora regij na predlog Republike Francije	121
	*	Sklep Komisije (EU) 2017/166 z dne 27. novembra 2015 o državni pomoči SA. 38831 (2014/C) (ex 2014/N), ki jo Portugalska namerava izvajati za Volkswagen Autoeuropa, Lda (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 8232) ( 1 )	123
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/167 z dne 30. januarja 2017 o začasnem dovoljenju Belgiji, Češki, Franciji in Španiji za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 60)	143
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/168 z dne 31. januarja 2017 o opredelitvi tehničnih specifikacij delovne skupine za internetsko inženirstvo za sklicevanje pri javnem naročanju ( 1 )	151
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2015 Skupnega odbora za kmetijstvo z dne 19. novembra 2015 o spremembi dodatkov 1, 2 in 4 k Prilogi 4 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi [2017/169]	155

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 27

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 1. februar 2017

		Popravki
	*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov ( UL L 139, 26.5.2016 )	169