(1)

Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA);

(2)

Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) in

(3)

Združenje nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche),

(1)

Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in zlasti členov 153–155 Pogodbe;

(2)

Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) iz leta 2007 („Konvencija št. 188“, v nadaljnjem besedilu: Konvencija);

(3)

Priporočila MOD o delu na področju ribolova iz leta 2007 („Priporočilo št. 199“);

(4)

Priporočila MOD o delovnih razmerjih iz leta 2006 („Priporočilo št. 198“);

(5)

Smernic za pomorske inšpektorje države pristanišča, ki opravljajo inšpekcijske preglede v skladu s Konvencijo (št. 188) o delu na področju ribolova iz leta 2007, ki jih je sprejel upravljavski organ MOD na svojem 309. zasedanju med 13. in 19. novembrom 2010 (v nadaljnjem besedilu: Smernice PSC-F);

(6)

Sklepa Sveta 2010/321/EU z dne 7. junija 2010 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (Konvencija št. 188);

(7)

Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij COM(2011) 306 final z dne 31. maja 2011: Pregled učinkovanja določb glede delavcev na morskih ribiških plovilih iz Direktive 2003/88/ES;

(1)

Na 96. zasedanju Mednarodne konference dela MOD je bila 14. junija 2007 sprejeta Konvencija o delu na področju ribolova, 2007 (C188).

(2)

Konvencija je bila sprejeta s 437 glasovi za, 2 glasovoma proti in 22 vzdržanimi glasovi. Za njeno sprejetje so glasovali vsi prisotni vladni predstavniki (53 glasov), vsi prisotni predstavniki delavcev (25 glasov) in vsi prisotni predstavniki delodajalcev (22 glasov) od prisotnih 27 držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice).

(3)

Z globalizacijo so se razmere v ribiškem sektorju bistveno spremenile, zato je treba pravice ribičev podpreti in zaščititi.

(4)

Po mnenju MOD je ribolov v primerjavi z ostalimi poklici nevaren poklic.

(5)

Namen Konvencije je ribičem zagotoviti dostojne delovne razmere na ribiških plovilih z vidika minimalnih zahtev za delo na plovilu, pogojev službovanja, nastanitve in hrane, varnosti in varovanja zdravja pri delu, zdravstvene oskrbe in socialne varnosti.

(6)

V skladu s Konvencijo morajo članice MOD na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov izvajati sodno pristojnost in nadzor nad ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, tako da uvedejo sistem za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Konvencije.

(7)

Člen 155(2) PDEU določa, da se lahko sporazumi, sklenjeni na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), izvajajo na skupno zahtevo socialnih partnerjev EU s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Evropske komisije. Glede na navedeno so se socialni partnerji odločili začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o izvajanju nekaterih delov Konvencije v okviru omejitev iz člena 153 PDEU.

(8)

Po mnenju socialnih partnerjev EU je ta pobuda zelo pomembna, da se države članice spodbudi k ratifikaciji Konvencije ter se tako izoblikujejo enaki konkurenčni pogoji v EU in drugod po svetu v zadevah v zvezi z delovnimi in življenjskimi razmerami ribičev na ribiških plovilih.

(9)

Socialni partnerji EU menijo, da je Sporazum prvi korak h kodifikaciji socialnega pravnega reda v ribiškem sektorju.

(10)

Določene vidike organizacije delovnega časa delavcev na morskih ribiških plovilih trenutno urejajo določbe člena 21 Direktive 2003/88/ES. Čeprav člena 13 in 14 Konvencije na splošno ribičem nudita nižjo raven varstva kot Direktiva, pa je raven varstva na podlagi nekaterih določb člena 14 Konvencije višja. Zato so se socialni partnerji EU dogovorili o združitvi zadevnih določb. To omogoča višjo splošno raven varstva. Zadevne določbe so: posvetovanje pristojnega organa z nacionalnimi socialnimi partnerji EU pred določitvijo minimalne ravni varstva, dodatni cilj omejevanja utrujenosti, nadomestni počitek v primeru dovoljenih odstopanj od minimalnega števila ur počitka ali najvišjega števila delovnih ur ter izboljšano varstvo po stiskah.

(11)

Določbe Konvencije o kakovosti zdravstvene oskrbe, nastanitvi, hrani, življenjskih razmerah, nadomestilu ob nevarnostih ali boleznih in o socialni zaščiti bi bilo treba obravnavati v okviru varnosti in zdravja ribičev pri delu, pri čemer se upoštevajo posebnosti dela na ribiških plovilih, kot so geografska osamljenost, utrujenost in večinoma fizična narava predpisanega dela.

(12)

Konvencija se uporablja za vse ribiče (v nadaljnjem besedilu: ribiči), ki so v členu 1(e) Konvencije opredeljeni kot „vsaka oseba, ki je zaposlena ali najeta v kakršni koli vlogi ali opravlja poklic na ribiškem plovilu, vključno z osebami, ki delajo na plovilu in so plačane na podlagi deleža ulova, razen pilotov, osebja vojaške mornarice, drugih oseb v stalni službi vlade, oseb na kopnem, ki opravljajo delo na ribiškem plovilu, in opazovalcev ribištva“. Zaradi omejitev iz PDEU socialni partnerji EU nimajo pooblastil, da bi se dogovarjali o besedilih, ki naj bi se izvajala s sklepom Sveta in se nanašajo na ribiče, ki ne delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in niso v delovnem razmerju. Kadar se za take ribiče uporabljajo drugi standardi ali standardov zanje sploh ni in so taki ribiči na istem plovilu z ribiči, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, lahko to vpliva na splošno varnost in zdravje slednjih ribičev pri delu, vključno z njihovimi življenjskimi in delovnimi razmerami. Za zaščito ribičev, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, je po mnenju socialnih partnerjev EU upravičeno, da se ta sporazum ne uporablja samo za ribiče, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, temveč tudi za vse ostale ribiče na istem plovilu.

(13)

Ustrezen instrument za izvajanje tega sporazuma je direktiva v smislu člena 288 PDEU, ki je za države članice zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, nacionalnim organom pa prepušča izbiro oblike in metod;

(1)

ratificirajo Konvencijo glede na soglasnost držav članic ob njenem sprejetju ter zaradi znatnih razlik med področjem uporabe Konvencije in v njej zajetimi področji na eni strani in tem sporazumom na drugi strani;

(2)

oblikujejo enoten veljaven dokument iz člena 41 Konvencije, ki se izvaja po vsej Evropski uniji;

(3)

na podlagi Smernic PSC-F razvijejo usklajeno politiko pomorske inšpekcije ribiških plovil iz Konvencije, ki se izvaja po vsej Evropski uniji;

(a)

ribolovna operacija pomeni lovljenje ali lovljenje in predelavo rib ali drugih živih morskih virov;

(b)

gospodarski ribolov pomeni vse ribolovne operacije razen ribolova za lastno oskrbo in rekreacijskega ribolova;

(c)

pristojni organ pomeni ministra, vladno službo ali drug organ, ki ga imenuje država članica in je pooblaščen za izdajo in izvrševanje predpisov, odredb ali drugih navodil, ki imajo zakonsko veljavnost glede predmeta zadevne določbe;

(d)

posvetovanje pomeni posvetovanje pristojnega organa z zadevnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, zlasti s predstavniškimi organizacijami lastnikov ribiških plovil in ribičev, kadar take organizacije obstajajo;

(e)

lastnik ribiškega plovila ali lastnik pomeni lastnika ribiškega plovila ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot so upravljavec, agent ali zakupnik ladje brez posadke, ki je prevzela odgovornost za upravljanje plovila od lastnika in se je ob prevzemu take odgovornosti strinjala, da prevzame naloge in odgovornosti, ki so lastnikom ribiških plovil naložene s tem sporazumom, ne glede na to, ali v imenu lastnika ribiškega plovila izpolnjuje nekatere naloge ali odgovornosti katera koli druga organizacija ali oseba;

(f)

ribič pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ribiškem plovilu pod pogoji iz člena 2, razen pristaniških pilotov in osebja na kopnem, ki opravlja delo na ribiškem plovilu na privezu;

(g)

ribičeva pogodba o delu pomeni pogodbo o zaposlitvi, drug dogovor ali druge podobne ureditve ali katero koli drugo pogodbo, ki ureja življenjske in delovne razmere ribiča na ribiškem plovilu;

(h)

ribiško plovilo ali plovilo pomeni katero koli ladjo ali čoln, ki pluje pod zastavo države članice ali je vpisan v register pod popolno sodno pristojnostjo države članice, je katere koli vrste ter se ne glede na obliko lastništva uporablja ali naj bi se uporabljal za gospodarski ribolov;

(i)

dolžina (L) pomeni 96 odstotkov skupne dolžine na vodni črti pri 85 odstotkih najmanjše konstrukcijske višine, merjene od linije kobilice, ali dolžino od sprednjega roba premčne grodnice do osi krmila na navedeni vodni črti, če je slednja vrednost višja; pri plovilih, konstruiranih z naklonom kobilice, je vodna črta, na kateri se ta dolžina meri, vzporedna s konstrukcijsko vodno črto;

(j)

razdalja med navpičnicama (LBP) pomeni razdaljo med premčno in krmno navpičnico; premčna navpičnica sovpada s sprednjim robom premčne grodnice na vodni črti, na kateri se meri dolžina (L); krmna navpičnica sovpada z osjo krmila na navedeni vodni črti;

(k)

poveljnik pomeni ribiča, ki poveljuje ribiškemu plovilu;

(l)

izvajalec rekrutiranja in posredovanja zaposlitve pomeni katero koli osebo, podjetje, ustanovo, agencijo ali drugo organizacijo v javnem ali zasebnem sektorju, ki se ukvarja z rekrutiranjem ribičev v imenu lastnikov ribiških plovil ali posredovanjem ribičev na delovna mesta pri njih;

(m)

zasebna agencija za zaposlovanje pomeni katero koli osebo, podjetje, ustanovo, agencijo ali drugo organizacijo v zasebnem sektorju, ki se ukvarja z zaposlovanjem ali najemanjem ribičev z namenom dati jih na razpolago lastnikom ribiških plovil, ki določijo njihove naloge in nadzorujejo izvajanje teh nalog.

(a)

vse ribiče, ki delajo v kateri koli vlogi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju na katerem koli ribiškem plovilu, ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom;

(b)

vse druge ribiče, ki so na istem plovilu z ribiči iz točke (a), da se obvarujeta splošna varnost in zdravje.

(a)

zagotavljanje, da ribiči v največji možni meri opravljajo svoje delo v najboljših varnostnih in zdravstvenih razmerah, ter izvajanje s tem povezanega nadzora;

(b)

vodenje ribičev ob spoštovanju varnosti in zdravja, vključno s preprečevanjem utrujenosti;

(c)

omogočanje usposabljanja na plovilu za boljšo osveščenost o varnosti in zdravju pri delu ter

(d)

zagotavljanje skladnosti z varnostjo plovbe, izvajanjem straže in s tem povezano dobro pomorsko prakso.

(c)

bi bilo okrnjeno učinkovito usposabljanje zadevnih ribičev v skladu z uveljavljenimi programi in urniki ali

(d)

posebna narava naloge ali priznan program usposabljanja zahteva, da ribiči, za katere velja odstopanje, delovne naloge opravljajo ponoči, organ pa po posvetovanju odloči, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju ali dobremu počutju.

(a)

naravo zdravstvenih pregledov;

(b)

obliko in vsebino zdravniških spričeval;

(c)

izdajo zdravniškega spričevala s strani ustrezno kvalificiranega zdravnika ali, če se spričevalo nanaša izključno na vid, s strani osebe, ki jo pristojni organ prizna kot kvalificirano za izdajo takšnega spričevala; te osebe so pri izvajanju strokovne presoje popolnoma neodvisne;

(d)

pogostost zdravstvenih pregledov in trajanje veljavnosti zdravniških spričeval;

(e)

pravico do drugega, zavezujočega pregleda, ki ga opravi neodvisen zdravnik, ki ga za razsodnika imenuje država članica,

(f)

druge ustrezne zahteve.

(a)

se v ribičevem zdravniškem spričevalu navede vsaj, da:

(b)

zdravniško spričevalo velja največ dve leti, za ribiče, mlajše od 18 let, pa največ eno leto;

(c)

spričevalo, katerega obdobje veljavnosti poteče med plovbo, ostane veljavno do konca navedene plovbe.

(a)

v celoti dosegajo splošni cilj in namen tega člena in člena 11;

(b)

uveljavljajo odstavek 2 tega člena in

(c)

ne ogrožajo varnosti in zdravja ribičev.

1.

2.

(a)

najvišjim številom delovnih ur, ki ne presega:

bodisi z

(b)

minimalnim številom ur počitka, ki ni nižje od:

(a)

zakoni in drugimi predpisi, če se opravi posvetovanje in se spodbudijo vse relevantne oblike socialnega dialoga, ali

(b)

kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji v panogi.

(a)

da se ribiči, ki delajo na plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zaščitijo z ribičevo pogodbo o delu, ki je zanje razumljiva in skladna z določbami tega sporazuma, in

(b)

minimalne podatke, ki se vključijo v ribičevo pogodbo o delu v skladu z določbami Priloge I k temu sporazumu.

(a)

postopke za zagotovitev, da ima ribič možnost preučiti pogoje ribičeve pogodbe o delu in dobiti nasvet v zvezi s tem, preden se pogodba sklene;

(b)

vodenje evidenc o ribičevem delu na podlagi take pogodbe, kadar je to ustrezno, in

(c)

sredstva za reševanje sporov v zvezi z ribičevo pogodbo o delu.

(a)

prepove, da bi se pri zasebnih storitvah trga dela uporabljala sredstva, postopki ali seznami, katerih namen je ribičem preprečiti pridobitev dela, in

(b)

določi, da ribič niti neposredno niti posredno in niti v celoti niti delno ne krije nobenih provizij ali drugih stroškov zasebnih storitev trga dela.

(a)

odobritev načrtov za gradnjo ali prilagoditev ribiških plovil v zvezi z nastanitvijo;

(b)

vzdrževanje nastanitvenih in kuhinjskih prostorov;

(c)

prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljava;

(d)

blaženje prekomernega hrupa in vibracij;

(e)

lokacija, velikost, konstrukcijski materiali in opremljenost spalnih, jedilnih in drugih nastanitvenih prostorov;

(f)

sanitarni prostori, vključno s stranišči in umivalniki, ter zadostna oskrba s toplo in hladno vodo ter

(g)

postopki odgovarjanja na pritožbe v zvezi z nastanitvijo, ki ne izpolnjuje zahtev tega sporazuma.

(a)

so hranilna vrednost, kakovost in količina hrane, ki se prevaža in streže na plovilu, zadostne;

(b)

sta kakovost in količina pitne vode zadostni ter

(c)

lastnik ribiškega plovila zagotovi hrano in vodo, ne da bi imel ribič s tem stroške; vendar se lahko v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi stroški povrnejo kot operativni stroški, če tako določa kolektivna pogodba, ki ureja sistem deležev, ali ribičeva pogodba o delu.

(a)

pravico do zdravljenja na kopnem in pravočasnega prevoza na kopno zaradi zdravljenja v primeru resne poškodbe ali bolezni;

(b)

zdravstveno varstvo in zdravstveno oskrbo, ki ju zagotovi lastnik ribiškega plovila, ko je ribič:

(c)

nadalje, v primeru z delom povezane bolezni ali poškodbe, dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali prakso.

(a)

izpolnjujeta veljavne določbe Direktive 92/29/EGS in člena 28, če je ribič na plovilu, ter

(b)

vključujeta zdravljenje ter s tem povezano materialno pomoč in podporo med zdravljenjem, če se ribič izkrca v pristanišču zunaj države, odgovorne za njegovo socialno varnost.

(a)

so zdravila in medicinska oprema, ki morajo biti na ribiškem plovilu ter za katera veljajo zahteve člena 2(1)(b) Direktive 92/29/EGS, odvisna tudi od območja operacije;

(b)

se pri posebnem usposabljanju ribičev poleg zahtev člena 5(3) Direktive 92/29/EGS upoštevajo tudi število ribičev na plovilu, območje operacije in trajanje plovbe;

(c)

se navodila iz člena 5(1) Direktive 92/29/EGS zagotovijo v jeziku in obliki, ki ju usposobljeni ribiči iz odstavka (b) tega člena razumejo;

(d)

so zdravniški nasveti iz člena 6(1) Direktive 92/29/EGS na voljo tudi prek satelitske komunikacije in da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, za pridobitev takih nasvetov opremljena s sistemom za radijsko ali satelitsko komunikacijo ter

(e)

imajo ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zdravstveni priročnik, ki ga je sprejel ali odobril pristojni organ, ali najnovejšo izdajo Mednarodnega zdravstvenega priročnika za ladje.

(a)

v kolikor je to združljivo z nacionalnimi zakoni in prakso, se zdravstvena oskrba iz člena 26(b) in nadalje iz člena 28 ribiču zagotovi brezplačno, in da

(b)

dokler se ne izvede repatriacija ribiča, nosi stroške zdravstvene oskrbe, plačila katerih je ribič oproščen na podlagi odstavka (a) tega člena, lastnik ribiškega plovila, če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, teh stroškov ne krije v okviru svojega sistema socialne varnosti, ter da

(c)

je lastnik ribiškega plovila odgovoren za kritje stroškov zdravstvene oskrbe iz člena 26(c), če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, teh stroškov ne krije v okviru svojega sistema socialne varnosti.

(a)

sistemom odgovornosti lastnikov ribiških plovil ali

(b)

sistemom obveznega zavarovanja, shemo nadomestil za delavce ali drugimi sistemi.

(a)

preprečevanja nesreč pri delu, poklicnih bolezni in z delom povezanih tveganj na ribiških plovilih, vključno z oceno in obvladovanjem tveganja, usposabljanjem ribičev in specifičnim usposabljanjem ribičev na plovilu;

(b)

usposabljanja ribičev za ravnanje z različnimi vrstami ribolovnega orodja, ki ga bodo uporabljali, in poznavanje ribolovnih operacij, ki jih bodo opravljali;

(c)

obveznosti lastnikov ribiških plovil, ribičev in drugih zadevnih strani, pri čemer se ustrezno upoštevata varnost in zdravje ribičev, mlajših od 18 let;

(d)

poročanja o nesrečah na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, in preiskovanja takih nesreč ter

(e)

ustanavljanja skupnih odborov za varnost in zdravje pri delu ali, po posvetovanju, drugih ustreznih organov.

(a)

po posvetovanju zahteva, da lastnik ribiškega plovila v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi, kolektivnimi pogodbami in prakso na plovilu vzpostavi postopke za preprečevanje nesreč in poškodb pri delu ter poklicnih bolezni, pri čemer upošteva posebne nevarnosti in tveganja na zadevnem ribiškem plovilu, ter

(b)

zahteva, da se lastnikom ribiških plovil, poveljnikom, ribičem in drugim zadevnim osebam zagotovijo zadostna in primerna navodila, gradivo za usposabljanje ali druge ustrezne informacije o načinu ocenjevanja in obvladovanja tveganj za varnost in zdravje na ribiških plovilih.

(a)

ima vsak ribič na plovilu ustrezna osebna zaščitna oblačila in varovalno opremo;

(b)

je vsak ribič na plovilu prejel osnovno varnostno usposabljanje, ki ga je odobril pristojni organ, ter

(c)

so ribiči zadostno in primerno seznanjeni z opremo in načini njenega delovanja, vključno z ustreznimi varnostnimi ukrepi, preden zadevno opremo uporabljajo ali preden sodelujejo v zadevnih operacijah.

(a)

priimek in ime, datum rojstva ali starost in kraj rojstva ribiča;

(b)

kraj in datum sklenitve pogodbe;

(c)

ime ribiškega plovila ali plovil in registrsko številko plovila ali plovil, na katerih naj bi ribič delal;

(d)

ime delodajalca ali lastnika ribiškega plovila ali druge stranke v pogodbi z ribičem;

(e)

predvideno plovbo ali plovbe, če je ob sklenitvi pogodbe to mogoče navesti;

(f)

vlogo, za katero bo ribič zaposlen ali najet;

(g)

po možnosti kraj in datum zahtevanega nastopa službovanja na plovilu;

(h)

sredstva, ki jih je treba priskrbeti ribiču, razen če ni z nacionalnimi zakoni ali predpisi zagotovljen alternativen sistem;

(i)

višino plače ali višino deleža in metodo za izračun takega deleža, če prejemek temelji na deležih, ali višino plače in deleža ter metodo za izračun takega deleža, če prejemek temelji na obojem, ter morebitno dogovorjeno minimalno plačo;

(j)

prenehanje pogodbe in pogoje za prenehanje, in sicer:

(k)

število dni plačanega letnega dopusta ali formulo za izračun dopusta, kakor je ustrezno;

(l)

zdravstveno in socialno varnost ter s tem povezane prejemke, ki jih mora ribiču zagotoviti delodajalec, lastnik ribiškega plovila ali druga stranka ali stranke iz ribičeve pogodbe o delu, kakor je ustrezno;

(m)

ribičevo pravico do repatriacije;

(n)

sklic na morebitno kolektivno pogodbo;

(o)

minimalni počitek v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali drugimi ukrepi ter

(p)

morebitne druge podatke, zahtevane na podlagi nacionalnih zakonov in predpisov.

1.

Ta priloga se uporablja brez poseganja v direktivi 92/29/EGS in 93/103/ES.

2.

V tej prilogi:

3.

Naslednje določbe se uporabljajo za vsa nova ribiška plovila, pokrita s krovom, pri čemer se upoštevajo izključitve v skladu s členom 3 Sporazuma. Pristojni organ lahko po posvetovanju zahteve te priloge uporabi tudi za obstoječa plovila, kadar in v kolikor določi, da je to smiselno in izvedljivo.

4.

Pristojni organ lahko po posvetovanju dovoli odstopanja od določb te priloge pri ribiških plovilih, ki na morju običajno ostanejo manj kot 24 ur, kadar ribiči v pristanišču ne bivajo na plovilu. V primeru takih plovil pristojni organ zadevnim ribičem zagotovi ustrezne prostore za počitek, prehranjevanje in sanitarne namene.

5.

Zahteve za plovila dolžine 24 metrov in več se lahko uporabljajo za plovila dolžine med 15 in 24 metrov, kadar pristojni organ po posvetovanju določi, da je to smiselno in izvedljivo.

6.

Ribičem, ki delajo na dostavnih plovilih brez ustreznih nastanitvenih in sanitarnih prostorov, se taka nastanitev in prostori zagotovijo na matičnem plovilu.

7.

Države članice lahko zahteve te priloge, ki se nanašajo na hrup, vibracije, prezračevanje, ogrevanje, klimatizacijo in razsvetljavo, razširijo na zaprte delovne prostore in prostore za skladiščenje, če se po posvetovanju taka uporaba šteje kot ustrezna in ne bo negativno vplivala na delovni proces ali delovne razmere ali kakovost ulova.

8.

Ob vsakem na novo zgrajenem plovilu ali ob vsaki prenovi nastanitvenih prostorov posadke na plovilu se pristojni organ prepriča o skladnosti takega plovila z zahtevami te priloge. Pristojni organ, kolikor je to izvedljivo, zahteva skladnost s to prilogo, kadar se nastanitveni prostori posadke na plovilu bistveno spremenijo, za plovilo, ki zamenja zastavo, pod katero pluje, z zastavo države članice, pa skladnost s tistimi zahtevami te priloge, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 3.

9.

Za plovila dolžine 24 metrov in več se v primerih iz odstavka 8 pristojnemu organu ali subjektu, ki ga pristojni organ za to pooblasti, v odobritev predložijo podrobni načrti nastanitvenih prostorov in informacije v zvezi s tem.

10.

Za plovila dolžine 24 metrov in več pristojni organ, vsakič ko se nastanitveni prostori posadke na ribiškem plovilu prenovijo ali bistveno spremenijo, pregleda skladnost teh prostorov z zahtevami Sporazuma in, kadar plovilo zamenja zastavo, pod katero pluje, z zastavo države članice, skladnost s tistimi zahtevami te priloge, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 3. Pristojni organ lahko po lastni presoji opravi dodatne inšpekcijske preglede nastanitvenih prostorov posadke.

11.

Kadar plovilo zamenja zastavo z zastavo države članice ali se vpiše v register pod popolno sodno pristojnostjo države članice, se kakršne koli alternativne zahteve, ki jih v skladu z odstavki 15, 39, 47 ali 62 Priloge III h Konvenciji morda sprejeme pristojni organ države nečlanice EU, pod zastavo katere je plovilo plulo prej, za plovilo prenehajo uporabljati.

12.

V vseh nastanitvenih prostorih se zagotovi ustrezna stojna višina. Pristojni organ določi minimalno stojno višino prostorov, v katerih bodo ribiči o pričakovanjih dlje časa stali.

13.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več znaša minimalna dovoljena stojna višina vseh nastanitvenih prostorov, v katerih je potrebno popolnoma prosto gibanje, najmanj 200 centimetrov.

14.

Iz skladišč za ribe in strojnic ni nobenih neposrednih odprtin v spalne prostore, razen za izhod v sili. Kjer je to smiselno in izvedljivo, se je treba izogibati neposrednim odprtinam iz kuhinj, shramb, sušilnic ali skupnih sanitarnih prostorov, razen če ni izrecno določeno drugače.

15.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več ni nobenih neposrednih odprtin iz skladišč za ribe in strojnic ali kuhinj, shramb, sušilnic ali skupnih sanitarnih prostorov v spalne prostore, razen za izhod v sili; tisti del pregrade, ki ločuje take prostore od spalnih prostorov, in zunanje pregrade so iz jekla ali drugega odobrenega materiala ter neprepustne za vodo in plin. Ta določba ne izključuje možnosti, da si sanitarne prostore delita dve kabini.

16.

Nastanitvi prostori se ustrezno izolirajo; materiali, iz katerih so narejeni notranje pregrade, plošče, obloge, tla in spoji, ustrezajo svojemu namenu in zagotavljajo zdravo okolje. V vseh nastanitvenih prostorih se zagotovi zadosten odtok.

17.

Sprejmejo se vsi izvedljivi ukrepi za zaščito nastanitvenih prostorov posadke na ribiškem plovilu pred muhami in drugimi žuželkami, zlasti ko plovila izvajajo operacije na območjih z veliko komarji.

18.

Vsi nastanitveni prostori posadke imajo izhod v sili.

19.

Odstavek 20 se uporablja brez poseganja v direktivi 2003/10/ES in 2002/44/ES.

20.

Pristojni organ sprejme standarde glede hrupa in vibracij v nastanitvenih prostorih, ki ribičem zagotavljajo ustrezno zaščito pred učinki takega hrupa in vibracij, vključno z učinki utrujenosti, ki jo povzročajo hrup in vibracije.

21.

Nastanitveni prostori se prezračujejo ob upoštevanju podnebnih razmer. Vedno kadar so ribiči na plovilu, se s prezračevalnim sistemom zagotavlja stalen dotok svežega zraka v zadovoljivem stanju.

22.

S prezračevalnim sistemom ali drugimi ukrepi se nekadilce zaščiti pred tobačnim dimom.

23.

Nastanitveni prostori na plovilih dolžine 24 metrov in več se opremijo s prezračevalnim sistemom, ki se upravlja na tak način, da vzdržuje zadovoljivo stanje zraka in zagotavlja zadostno gibanje zraka v vseh vremenskih razmerah in podnebjih. Kadar so ribiči na plovilu, prezračevalni sistemi stalno obratujejo.

24.

Nastanitveni prostori se ustrezno ogrevajo ob upoštevanju podnebnih razmer.

25.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več se s primernim ogrevalnim sistemom zagotovi ustrezna toplota, razen na ribiških plovilih, ki operacije izvajajo izključno v tropskih podnebjih. Ogrevalni sistem po potrebi zagotavlja toploto v vseh pogojih ter obratuje, kadar ribiči bivajo ali delajo na plovilu in kadar to zahtevajo razmere.

26.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več, razen na tistih, ki se redno nahajajo na območjih, kjer podnebne razmere tega ne zahtevajo, se klimatizacija zagotovi v nastanitvenih prostorih, na mostu, v radijski kabini in morebitnem osrednjem nadzornem prostoru strojnice.

27.

Vsi nastanitveni prostori imajo ustrezno razsvetljavo.

28.

Nastanitveni prostorih so poleg umetne svetlobe po možnosti razsvetljeni tudi z naravno svetlobo. V naravno osvetljenih spalnih prostorih se omogoči zatemnitev.

29.

Poleg običajne razsvetljave spalnega prostora se za vsako ležišče zagotovi primerna bralna razsvetljava.

30.

V spalnih prostorih se zagotovi zasilna razsvetljava.

31.

Kadar v jedilnicah, prehodih in drugih prostorih na plovilu, ki se ali se lahko uporabljajo za izhod v sili, ni zasilne razsvetljave, se v takih prostorih zagotovi stalna nočna razsvetljava.

32.

Razsvetljava nastanitvenih prostorov na plovilih dolžine 24 metrov in več ustreza standardu, ki ga določi pristojni organ. Minimalni standard za tako razsvetljavo katerega koli dela nastanitvenega prostora, kjer se je mogoče prosto gibati, je določen tako, da na jasen dan osebi z normalnim vidom omogoča branje običajnega tiskanega časopisa.

33.

Kadar zasnova, mere ali namen plovila to dopuščajo, se nastanitveni prostori namestijo tako, da se čim bolj ublažijo učinki gibanja in pospeševanja, a v nobenem primeru ne pred prestrezno pregrado.

34.

Število oseb na spalni prostor in površina tal na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, sta takšna, da ob upoštevanju uporabe plovila ribičem na plovilu zagotavljata dovolj prostora in udobja.

35.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več, a manj kot 45 metrov znaša površina tal spalnih prostorov na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, najmanj 1,5 kvadratnega metra.

36.

Na plovilih dolžine 45 metrov in več znaša površina tal spalnih prostorov na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, najmanj 2 kvadratna metra.

37.

Če ni izrecno določeno drugače, je najvišje dovoljeno število oseb v posameznem spalnem prostoru šest.

38.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več je najvišje dovoljeno število oseb v posameznem spalnem prostoru štiri. Pristojni organ lahko v posameznih primerih dovoli odstopanja od te zahteve, če je zahteva glede na velikost, vrsto ali predvideno uporabo plovila nesmiselna ali neizvedljiva.

39.

Če ni izrecno določeno drugače, se za častnike zagotovi ločen spalni prostor ali prostori, kadar je to izvedljivo.

40.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več spalne prostore za častnike zaseda ena oseba, kadar je to mogoče, spalni prostor pa v nobenem primeru nima več kot dveh ležišč. Pristojni organ lahko v posameznih primerih dovoli odstopanja od zahtev tega odstavka, če so zahteve glede na velikost, vrsto ali predvideno uporabo plovila nesmiselne ali neizvedljive.

41.

Najvišje število oseb, ki jih je mogoče nastaniti v spalnem prostoru, se čitljivo in neizbrisno označi na dobro vidnem mestu v prostoru.

42.

Ležišča so individualna in ustrezne velikosti. Žimnice so iz primernega materiala. Vsako ležišče je opremljeno z lokalno razsvetljavo.

43.

Minimalne notranje mere ležišč na plovilih dolžine 24 metrov in več znašajo najmanj 198 krat 80 centimetrov.

44.

Spalni prostori se načrtujejo in opremijo tako, da so za uporabnike primerno udobni in z lahkoto urejeni. Opremijo so z ležišči, individualnimi omaricami, ki zadostujejo za oblačila in druge osebne predmete, ter ustrezno pisalno površino.

45.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovi za pisanje primerna pisalna miza s stolom.

46.

Spalni prostori se po možnosti namestijo ali opremijo tako, da osebam obeh spolov zagotavljajo primerno zasebnost.

47.

Jedilnice so čim bližje kuhinji, a v nobenem primeru niso pred prestrezno pregrado.

48.

Plovila imajo za uporabo primerne jedilnice. Če ni izrecno določeno drugače, se jedilnice ločijo od spalnih prostorov, kadar je to izvedljivo.

49.

Jedilnice na plovilih dolžine 24 metrov in več se ločijo od spalnih prostorov.

50.

Mere in oprema posamezne jedilnice zadoščajo številu oseb, ki bi jo lahko istočasno uporabljale.

51.

Na plovilih z razdaljo med navpičnicama 15 metrov ali več sta ribičem vedno na voljo in dostopna dovolj prostoren hladilnik in naprava za pripravo toplih in hladnih napitkov.

52.

Sanitarni prostori, ki zajemajo stranišča, umivalnike in kadi ali prhe, se v skladu z uporabo plovila zagotovijo vsem osebam na plovilu. Ti prostori ustrezajo vsaj minimalnim zdravstvenim in higienskim standardom ter so sprejemljive kakovosti.

53.

Sanitarni prostori se uredijo tako, da se prepreči kontaminacija ostalih prostorov. Sanitarni prostori omogočajo primerno zasebnost.

54.

Vsem ribičem in drugim osebam na plovilu je na voljo topla in hladna tekoča sladka voda v zadostnih količinah, da se omogoča primerna higiena. Pristojni organ lahko po posvetovanju določi minimalno količino potrebne vode.

55.

Sanitarni prostori se, kadar so zagotovljeni, prezračujejo navzven in neodvisno od ostalih nastanitvenih prostorov.

56.

Vse površine v sanitarnih prostorih so takšne, da omogočajo enostavno in učinkovito čiščenje. Tla so pokrita s protizdrsno oblogo.

57.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več se vsem ribičem, ki zasedajo prostore brez pripadajočih sanitarnih prostorov, zagotovijo vsaj ena kad ali prha ali oboje, eno stranišče in en umivalnik za vsake štiri osebe ali manj.

58.

Če ni izrecno določeno drugače, se oprema za pranje in sušenje oblačil zagotovi po potrebi in ob upoštevanju uporabe plovila.

59.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovijo ustrezni prostori za pranje, sušenje in likanje oblačil.

60.

Na plovilih dolžine 45 metrov in več se ustrezni prostori za pranje, sušenje in likanje oblačil zagotovijo ločeno od spalnih prostorov, jedilnic in stranišč ter so ustrezno prezračevani, ogrevani in opremljeni z vrvmi za obešanje ali drugimi pripravami za sušenje oblačil.

61.

Poleg zahtev Direktive 92/29/EGS se bolnemu ali poškodovanemu ribiču po potrebi zagotovi kabina.

62.

Namesto zahtev člena 2(3) Direktive 92/29/EGS se uporablja naslednje: Na plovilih nad 500 bruto registrskih ton (BRT), na katerih 15 ribičev ali več pluje dlje kot tri dni, in na ribiških plovilih dolžine 45 metrov ali več, ne glede na velikost posadke in trajanje plovbe, se zagotovi ločen bolniški prostor, namenjen zdravljenju. Prostor se primerno opremi in higiensko vzdržuje.

63.

Prostor za obešanje opreme za slabo vreme in druge osebne varovalne opreme se zagotovi zunaj spalnih prostorov, a v primerni bližini teh prostorov.

64.

Vsem ribičem na plovilu se zagotovijo ustrezen jedilni pribor in posoda ter posteljnina in drugo perilo. Če tako določa kolektivna pogodba ali ribičeva pogodba o delu, se lahko stroški perila povrnejo kot operativni stroški.

65.

Vsem ribičem na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovijo ustrezni prostori, oprema in storitve za rekreacijo. Kadar je to primerno, se za rekreativne dejavnosti lahko uporabijo jedilnice.

66.

Kolikor je to izvedljivo, se vsem ribičem na plovilu zagotovi primeren dostop do komunikacijskih sredstev po sprejemljivi ceni, ki ne presega skupnih stroškov, ki jih ima s tem lastnik ribiškega plovila.

67.

Na plovilih se zagotovi kuhinjska oprema. Če ni izrecno določeno drugače, se ta oprema po možnosti namesti v ločeno kuhinjo.

68.

Kuhinja ali, če ločene kuhinje ni, prostor za kuhanje je zadostno velik za svoj namen, dobro razsvetljen in prezračevan ter ustrezno opremljen in vzdrževan.

69.

Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovi ločena kuhinja.

70.

Plinske jeklenke z butanom ali propanom za uporabo v kuhinji se shranjujejo na odprtem krovu in v zavetju, kjer so jeklenke zaščitene pred zunanjimi viri toplote in zunanjimi vplivi.

71.

Zagotovi se ustrezen in dovolj velik prostor za shranjevanje zalog, ki je primerno suh, hladen in dobro prezračevan, da se prepreči kvarjenje zalog; če ni izrecno določeno drugače, se po možnosti uporabljajo hladilniki ali drugi načini shranjevanja pri nizki temperaturi.

72.

Na plovilih z razdaljo med navpičnicama 15 metrov ali več se uporabljajo shramba za zaloge in hladilnik ter drug način shranjevanja pri nizki temperaturi.

73.

Hrana in pitna voda zadostujeta številu ribičev ter trajanju in vrsti plovbe. Poleg tega sta ustrezni z vidika hranilne vrednosti, kakovosti, količine in raznovrstnosti, pri čemer se upoštevajo tudi verske zahteve in kulturne navade ribičev glede prehranjevanja.

74.

Pristojni organ lahko določi zahteve glede minimalnih standardov in količine hrane in vode, ki morata biti na plovilu.

75.

Nastanitveni prostori se vzdržujejo v čistem in za bivanje dostojnem stanju, v njih pa ni predmetov in zalog, ki niso osebna lastnina uporabnikov teh prostorov ali ki se ne uporabljajo za njihovo varnost ali reševanje.

76.

Kuhinjski in shrambni prostori se vzdržujejo v higienskem stanju.

77.

Odpadki se shranjujejo v zaprtih in dobro zatesnjenih posodah ter se po potrebi odstranijo z območij rokovanja s hrano.

78.

79.

Pristojni organ lahko po posvetovanju dovoli odstopanja od določb te priloge, da se brez diskriminacije upoštevajo interesi ribičev z različnimi in specifičnimi verskimi in družbenimi praksami, če taka odstopanja ne povzročijo na splošno manj ugodnih razmer od tistih, ki bi izhajale iz uporabe te priloge.