27.1.2017

Uradni list Evropske unije

L 22/14

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/141

z dne 26. januarja 2017

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1 Začetek

(1)

Komisija je 29. oktobra 2015 v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (2) („osnovna uredba“) v Uradnem listu Evropske unije (3) objavila obvestilo o začetku protidampinškega postopka („obvestilo o začetku“) za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana („zadevni državi“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 14. septembra 2015 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo med 37 % in 48 % celotne proizvodnje Unije, vložil Obrambni odbor industrije fitingov iz nerjavnega jekla za soležno varjenje Evropske unije („pritožnik“). Postopku je nasprotoval en proizvajalec.

(3)

Zato so bili ob začetku postopkov doseženi ustrezni pragovi, kot so določeni v členu 5(4) osnovne uredbe, tj. „[p]reiskava na podlagi odstavka 1 se ne začne, če se na osnovi ustrezne preiskave o stopnji podpore oziroma nasprotovanja pritožbi, izražene s strani proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji, ne ugotovi, da je pritožbo dejansko vložila industrija Unije oziroma je bila pritožba vložena v njenem imenu. Šteje se, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma da je bila prošnja vložena v njenem imenu, če jo podpirajo tisti proizvajalci v Uniji, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v tistem delu industrije Unije, ki izraža bodisi podporo ali pa nasprotovanje pritožbi. Vendar pa se preiskava ne začne, kadar je delež proizvodnje tistih proizvajalcev v Uniji, ki izrecno podpirajo pritožbo, manjši kot 25 % celotne proizvodnje podobnega izdelka s strani industrije Unije.“ Ko se preiskava začne, ni nujno, da so pogoji za postopek izpolnjeni skozi celotno preiskavo. Sodišče je to potrdilo za položaj, ko družba umakne podporo pritožbi (4); enako po analogiji velja za položaj, ko se spremeni obseg izdelka.

(4)

V začetni fazi je ena od zainteresiranih strani trdila, da je Komisija napačno izračunala reprezentativnost pritožnika v celotni proizvodnji industrije Unije. Trdila je, da sedanji pritožnik ne more predstavljati od 43 % do 49 % proizvodnje Unije, ker je v prejšnji zadevi, ki se je nanašala na podoben obseg izdelka, osem družb predstavljalo 48 % proizvodnje Unije. Komisija je opozorila, da je sicer obseg izdelka v navedenih dveh preiskavah dejansko podoben, vendar se natančni obseg izdelka in obdobje, zajeta v tej preiskavi, razlikujeta od obsega izdelka in obdobja, zajetih v prejšnji preiskavi. Zato so se opravljene ocene in rezultati navedenih ocen razlikovali (tj. v tej preiskavi so se javili drugi proizvajalci Unije kot v preiskavi, uvedeni leta 2012; in navedeni proizvajalci Unije so bili opredeljeni na podlagi podobnega izdelka iz preiskave v letu 2012). V obvestilu k spisu o reprezentativnosti z dne 28. oktobra 2015 je celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji v obdobju od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 določena na 8 600 ton. V prejšnji preiskavi, ki se je začela leta 2012, je v obvestilu k spisu o reprezentativnosti z dne 9. novembra 2012 celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji določena na 21 600 ton.

(5)

Ista zainteresirana stran je trdila, da pritožbo podpira malo družb, in sicer trije od 16 proizvajalcev Unije, in zahtevala, naj Komisija razišče, zakaj se drugi proizvajalci Unije niso odzvali. Komisija je v odgovor na to pripombo opozorila, da ob začetku zadeve ni pomembno število proizvajalcev, ki podpirajo pritožbo, ampak je pomemben samo njihov delež v obsegu proizvodnje industrije Unije, kot je opredeljen v členu 5(4) osnovne uredbe.

(6)

Poleg tega je zainteresirana stran podvomila o vključitvi proizvajalca Unije v opredelitev industrije Unije, saj je ta proizvajalec Unije proizvajal pribor z bistveno višjo dodano vrednostjo kot drugi proizvajalci Unije. Vendar je bilo s preiskavo potrjeno, da je ta proizvajalec Unije proizvajal in prodajal tudi podobni izdelek ter da je bila torej njegova vključitev v vzorec upravičena. Zajete so bile samo tiste količine navedenega proizvajalca, ki spadajo v obseg preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

1.2 Strani, ki jih postopek zadeva

(7)	Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, vse proizvajalce Unije, uvoznike, trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, njihova združenja in proizvajalce izvoznike ter organe zadevnih držav.

(8)	Komisija je tudi vzpostavila stik s proizvajalci v Braziliji, Indiji, Maleziji, Koreji, Švici, na Tajskem in v Združenih državah Amerike („ZDA“), ki so bile v obvestilu o začetku navedene kot možne primerljive države za določitev normalne vrednosti za LRK.

(9)	Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku, določenem v obvestilu o začetku, pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

1.3 Vzorčenje

(10)	Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(a) Vzorčenje proizvajalcev Unije

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo zaradi velikega števila proizvajalcev Unije, vključenih v preiskavo, analizo omejila na razumno število proizvajalcev Unije. Ob začetku postopka so se javili proizvajalci, navedeni v uvodni izjavi 2, tj. en proizvajalec Unije in skupina dveh hčerinskih družb, ki imata sedež v Uniji in proizvajata podobni izdelek.

(12)

Po objavi obvestila o začetku je vključitev v vzorec zahteval še en proizvajalec Unije. V vzorec so bili torej vključeni štirje sodelujoči proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 47 % celotne ocenjene proizvodnje Unije, za vzorec pa se je štelo, da je reprezentativen za industrijo Unije.

(13)

Vendar je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. Springer GmbH, Komisijo pozneje obvestil o svoji odločitvi, da ne bo sodeloval. Ta proizvajalec se torej ni nadalje preiskoval. Komisija je kljub temu sklenila, da so trije proizvajalci Unije, ki so ostali v vzorcu in ki predstavljajo približno 43 % celotne ocenjene proizvodnje Unije, še vedno reprezentativni za industrijo Unije. Navedeni proizvajalec Unije je Komisijo obvestil tudi, da ni samo proizvajalec Unije, ampak da ima s kitajskim proizvajalcem tudi dogovor o pasivnem oplemenitenju.

(14)

Komisija je poleg tega ocenila učinek izključitve pribora (fitingov) s prirobnico in majhno hrapavostjo (glej oddelek 2.2 spodaj) na reprezentativnost vzorca. Ugotovila je, da proizvodnja pribora (fitingov) s prirobnico in majhno hrapavostjo ni bila bistvena niti v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije niti v zvezi s celotno proizvodnjo Unije in da torej ni vplivala na reprezentativnost že izbranega vzorca.

(15)	Ena od zainteresiranih strani je navedla, da so proizvajalci Unije, ki niso tisti, ki podpirajo pritožbo, glede na Eurostatove statistične podatke o trgovini znotraj Unije v obdobju 2010–2015 povečali svojo prodajo ter prodajali po višjih cenah in v večjih količinah.

(16)

Komisija je morebitno škodo, ki jo je uvoz iz zadevnih držav povzročil industriji Unije, vključno z vsemi proizvajalci Unije, analizirala na podlagi makroekonomskih podatkov (glej uvodne izjave 193 do 207). Poleg tega je opozorila, da je navedena stran analizo oprla na oznake KN, ki so vključevale ne samo zadevni izdelek, ampak tudi izdelke zunaj obsega te preiskave. Poleg tega se običajno obseg, naveden v statističnih podatkih o trgovini znotraj Unije, ne nanaša samo na proizvodnjo Unije, ampak tudi na ponovno prodajo uvoženih izdelkov. Zato sklepa v zvezi s prodajnimi cenami ali obsegom proizvajalcev Unije ni bilo mogoče izpeljati. Vsekakor ostaja dejstvo, da se mikroekonomski podatki vzorca štejejo za reprezentativne za industrijo Unije. Ti podatki ne zajemajo proizvajalcev, ki se niso pritožili, ker se ti niso javili za vključitev v vzorec.

(b) Vzorčenje uvoznikov

(17)	Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(18)	Trije nepovezani uvozniki so predložili informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Skupaj so predstavljali 10 % ocenjenega obsega uvoza iz LRK in Tajvana v obdobju preiskave. Ker je Komisija lahko preučila vse uvoznike, ki so se javili, vzorčenje ni bilo potrebno.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v Tajvanu pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku. Informacije o začetku preiskave in obvestilo o začetku (ki je vključevalo obrazec za vzorčenje) so bili poslani desetim tajvanskim družbam, ki so bile v pritožbi opredeljene kot proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka v Unijo. Poleg tega je bilo predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji pozvano, naj opredeli dodatne proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, in/ali naveže stik z njimi.

(20)	Zahtevane informacije iz obvestila o začetku so predložili štirje proizvajalci izvozniki iz Tajvana, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na število sodelujočih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(21)	Med preiskavo sta dve od štirih družb odstopili od sodelovanja. Komisija ju je obvestila, da se lahko na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne bodisi negativne, naredijo na osnovi dostopnih dejstev.

(d) Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK, zahtevki za TGO in zahtevki za individualno preiskavo

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku. Poleg tega je bila misija Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvana, naj opredeli dodatne proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, in/ali naveže stik z njimi.

(23)

Zahtevane informacije je predložilo devet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so zaprosili za vključitev v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih družb ali skupin družb, ki so predstavljale približno 79 % izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo in ocenjenih 35 % skupnih količin, izvoženih iz LRK v Unijo v obdobju preiskave. Merilo, uporabljeno za izbiro štirih družb, vključenih v vzorec, je bilo obseg izvoza zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca, pripomb pa ni bilo.

(24)	Med preiskavo je ena od štirih vzorčenih družb odstopila od sodelovanja. Komisija jo je obvestila, da se lahko na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne bodisi negativne, naredijo na osnovi dostopnih dejstev.

(25)

Nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK ni zahteval tržnogospodarske obravnave („TGO“). Vendar pa je pet proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki niso bili vključeni v vzorec, zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, te zahteve niso bile odobrene.

1.4 Izpolnjeni vprašalniki

(26)	Vprašalniki so bili poslani štirim družbam v Tajvanu in štirim vzorčenim družbam v LRK, štirim vzorčenim proizvajalcem Unije in trem vzorčenim uvoznikom.

(27)	Izpolnjene vprašalnike so poslali samo dve družbi iz Tajvana, tri iz LRK, trije proizvajalci Unije in trije uvozniki.

(28)	Po začasnem razkritju je izpolnjen vprašalnik poslal tudi eden od proizvajalcev iz morebitne primerljive države s sedežem v Švici.

1.5 Preveritveni obiski

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb/združenja:

—

proizvajalci Unije:

—	OSTP Sweden AB, Švedska,

—	OSTP Finland OY, Finska,

—	Erne Fittings, Avstrija,

—

nepovezani uvoznik:

—	Arcus Nederland BV, Nizozemska,

—

proizvajalca izvoznika v Tajvanu:

—	Ta Chen Stainless Pipes Co. Ltd., Taichung,

—	King Lai Hygienic Materials Co. Ltd. Tainan,

—

proizvajalci izvozniki v LRK:

—	Suzhou Yuli Pipeline Industry Co. Ltd. in njene povezane družbe, Suzhou, Jiangsu in Shanghai,

—	Zhejiang Jndia Pipeline Industry Co. Ltd., Wenzhou,

—	Zhejiang Good Fittings Co. Ltd., Wenzhou.

(30)	Preveritveni obisk je bil opravljen tudi v prostorih švicarske družbe Rohrbogen AG (Basel), ki se je štela za proizvajalca iz morebitne primerljive države. Ta preveritveni obisk je bil opravljen po začasnem razkritju.

1.6 Začasno razkritje

(31)

Komisija se je v začasni fazi preiskave odločila, da ne bo uvedla začasnih protidampinških ukrepov. Glavni razlog za to odločitev je bilo aktualno iskanje ustrezne primerljive države, na podlagi katere bi bila določena normalna vrednost za kitajske proizvajalce izvoznike. Ker stopnja dampinga za LRK ni bila določena, ni bilo mogoče določiti niti ravni skupnega dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav. Čeprav so bili za analizo različnih kazalnikov škode podatki v zvezi z industrijo Unije na voljo, so v skladu s členom 3 osnovne uredbe obseg in cene dampinškega uvoza nepogrešljiv element pri določitvi škode. V začasni fazi preiskave torej škoda in posledično vzročna zveza med škodo in dampinškim uvozom nista bili določeni.

(32)

Zainteresirane strani so dokument o začasnem razkritju prejele 13. julija 2016. Po začasnem razkritju so stališča predložili en tajvanski proizvajalec izvoznik, en kitajski proizvajalec izvoznik, kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rud in kemikalij („CCCMC“) ter pritožnik. Vsa ta stališča so obravnavana v naslednjih uvodnih izjavah.

1.7 Dokončno razkritje

(33)	Zainteresirane strani so dokument o dokončnem razkritju prejele 27. oktobra 2016. Komisija jih je pozvala, naj ji do 16. novembra 2016 predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(34)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki, CCCMC, dva uvoznika Unije in pritožnik so pripombe predložili po dokončnem razkritju, zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje je zahteval proizvajalec Unije, ki je imel tudi dogovor o pasivnem oplemenitenju, zaslišanje pred službami Komisije pa je zahtevala CCCMC.

(35)

Proizvajalec Unije je med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje zahteval, naj se izdelki, ki so ponovno uvoženi po pasivnem oplemenitenju, oprostijo dajatev, ker ne povzročajo škode industriji Unije, saj je zelo malo prekrivanja s proizvodnjo pritožnikov in ker uvedba dajatev ne bi bila v interesu Unije, če se upoštevajo njegov status MSP, dejstvo, da je prejel strukturna sredstva EU za vzpostavitev tovarne, in dejstvo, da bi uvedba dajatev uničila njegov posel. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo morebitna stališča v zvezi s tem.

(36)	Poleg tega je en kitajski proizvajalec izvoznik zahteval popravek svojega imena, ki je bilo napačno zapisano, en uvoznik Unije pa je predlagal natančnejšo opredelitev pojma „pribor (fitingi) z majhno hrapavostjo“, kar je Komisija sprejela.

(37)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC so v zvezi z dokončnim razkritjem trdili, da obdobje, ki ga je Komisija določila za predložitev pripomb zainteresiranih strani, ni bilo ustrezno in jim ni omogočalo, da bi v celoti in izčrpno obravnavali vse podatke in razloge, ki so bili prvič predstavljeni v dokončnem razkritju. Menili so, da to za zainteresirane strani v tem postopku pomeni resno kršitev pravic do obrambe.

(38)

Komisija je navedla, da protidampinški postopek, ki se je začel na podlagi člena 5 osnovne uredbe, poteka v skladu s strogimi roki. Zadevnim zainteresiranim stranem sta bila razkrita odločitev Komisije, da ne bo uvedla začasnih ukrepov, in predlog Komisije za uvedbo dokončnih ukrepov, obenem pa jim je bil zagotovljen razumen čas za odgovor. V skladu s členom 20(5) osnovne uredbe mora Komisija določiti rok za pripombe, ki je najmanj deset dni po dokončnem razkritju. Komisija je dala na voljo 22 dni in tako ravnala v skladu s to zahtevo. Nobena zainteresirana stran ni zaprosila za podaljšanje tega roka. Poudariti je treba tudi, da v začasni fazi ni bilo mogoče razkriti nobenih dodatnih podatkov, in sicer ne samo glede ugotovitev o dampingu v zvezi z LRK, ampak tudi glede škode. Ker stopnja dampinga za LRK ni bila določena, ni bilo mogoče določiti ravni dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Čeprav so za analizo različnih kazalnikov škode na voljo podatki v zvezi z industrijo Unije, so v skladu s členom 3 osnovne uredbe obseg in cene dampinškega uvoza nepogrešljiv element pri določitvi škode. V začasni fazi preiskave torej škoda ni bila določena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(39)	Komisija je po pripombah in zahtevah nekaterih zainteresiranih strani po dokončnem razkritju razkrila dodatne podatke in informacije. To dodatno razkritje je bilo izvedeno 25. novembra 2016. Po tem so stališča predložili dva kitajska proizvajalca izvoznika, CCCMC, pritožnik in trije uvozniki Unije.

(40)

Pritožnik je med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje zahteval, naj se zahteva za oprostitev za sistem pasivnega oplemenitenja, ki jo je vložil eden od proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35 zgoraj, ne odobri, ker zadevni proizvajalec Unije tudi uvaža zadevni izdelek, proizveden na Kitajskem. Poleg tega v nasprotju z njegovimi trditvami njegovi izdelki konkurirajo izdelku, ki ga proizvaja industrija Unije. Pritožnik je med istim zaslišanjem tudi pojasnil, da večina trgovcev v Uniji skladišči izdelke, ki so dvojno certificirani, in sicer v skladu s standardi EN/DIN in standardi ASME/ANSI. Poleg tega so v nasprotju s trditvijo enega od trgovcev izdelki, ki so certificirani v skladu z različnimi standardi, medsebojno zamenljivi.

(41)	Dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC so ponovili svoje trditve, zlasti v zvezi z nerazkritjem ugotovitev o škodi v začasni fazi, ki ga po njihovem mnenju ni bilo mogoče upravičiti s pomanjkanjem podatkov.

(42)

Komisija v odgovor na zgornje opozarja, da se lahko sklepi o kazalnikih škode razkrijejo šele, ko je določen obseg dampinškega uvoza. V tej konkretni zadevi v začasni fazi damping za LRK ni bil določen. Dejstvo, da so bili zbrani neobdelani podatki za kazalnike škode, ne pomeni, da je bil mogoč sklep o kazalnikih škode. Komisija je zagotovila ustrezno razkritje v smislu člena 20 osnovne uredbe. Meni, da so bile za zainteresirane strani pravice do obrambe upoštevane.

1.8 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(43)	Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(44)	Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(45)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da bi morala Komisija namesto obdobja 2012–OP preučiti obdobje 2010–OP. Običajna praksa Komisije je, da za analizo gibanj škode uporabi štiriletno obdobje. Strani niso predložile dokazov v podporo trditvi, da je bilo obravnavano obdobje neustrezno.

(46)

Po dodatnem razkritju so dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC ponovili svojo trditev glede obravnavanega obdobja za preučitev gibanj škode. Kot je navedeno zgoraj, je običajna praksa Komisije, da na podlagi svoje široke diskrecijske pravice pri preiskavah trgovinske zaščite za oceno škode uporabi štiriletno obdobje. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile prepričljivih dokazov, na podlagi katerih bi Komisija morala odstopati od svoje običajne prakse. Poleg tega je bila zadeva (5), na katero so se sklicevale zainteresirane strani, zaradi umika pritožbe ustavljena. Zato v navedeni zadevi škoda ni bila določena. Poleg tega se zadevni izdelek v tej preiskavi razlikuje od zadevnega izdelka v ustavljeni preiskavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1 Zadevni izdelek

(47)

Izdelek v tej preiskavi je pribor (fitingi) za varjenje cevi iz različnih vrst avstenitnega nerjavnega jekla, ki ustreza tipom AISI 304, 304L, 316, 316L, 316Ti, 321 in 321H ter njihovim ekvivalentom v drugih normativih, z največjim zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in debelino stene 16 mm ali manj, s hrapavostjo najmanj 0,8 mikrometra, brez prirobnice, dokončan ali nedokončan, s poreklom iz LRK in Tajvana. Izdelek je uvrščen pod oznaki KN ex 7307 23 10 in ex 7307 23 90.

(48)	Zadevni izdelek se izdeluje predvsem z rezanjem in oblikovanjem cevi. Uporablja se za spajanje cevi iz nerjavnega jekla ter obstaja v različnih oblikah, kot so kolena, T-kosi, redukcije in kapice.

(49)

Zadevni izdelek se uporablja v različnih potrošniških industrijah in končnih aplikacijah. Primeri take uporabe so:

—	petrokemična industrija;

—	industrija pijač ter živilskopredelovalna in farmacevtska industrija;

—	ladjedelništvo;

—	proizvodnja energije, elektrarne;

—	gradbeništvo in industrijske napeljave.

(50)	Po dokončnem razkritju je eden od uvoznikov Unije trdil, da kapice ne bi smele biti vključene v obseg izdelka, ker se ne izdelujejo z rezanjem in oblikovanjem cevi.

(51)

V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da se zadevni izdelek izdeluje „predvsem“, vendar ne „izključno“ z rezanjem in oblikovanjem cevi. Opozoriti je treba tudi, da so s tržnega vidika kapice vrsta pribora (fitingov) in so kot take predstavljene v katalogih družb. Trditev je bila zato zavrnjena.

(52)	Po dokončnem razkritju je več strani trdilo, da uvoženi izdelki in proizvodnja Unije v tehničnem smislu niso medsebojno zamenljivi zaradi različnih tehničnih standardov, tj. EN/DIN in ASME/ANSI, oziroma da bi bilo treba izdelke, proizvedene v skladu s standardi EN/DIN, izključiti iz obsega izdelka.

(53)

Prvič, pomembno je pojasniti, da industrija Unije in tudi proizvajalci izvozniki, ki so predmet preiskave, proizvajajo izdelke v skladu z obema vrstama tehničnih standardov. To velja tudi za vzorčene družbe. Poleg tega so stroji, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov v skladu z različnimi standardi, enaki, enak je tudi proizvodni postopek.

(54)

Drugič, preiskava in zaslišanje proizvajalca Unije, ki ima tudi dogovor o pasivnem oplemenitenju, sta pokazala, da so fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti izdelkov, odobrenih na podlagi standardov EN/DIN in standardov ASME/ANSI, primerljive. Čeprav se lahko v skladu s standardi zahtevajo manjše razlike glede debeline in odpornosti, se navedene razlike razlikujejo za vsako vrsto izdelka, pri številnih vrstah izdelka pa se standardi precej ali popolnoma prekrivajo.

(55)

Tretjič, obe vrsti izdelka si medsebojno konkurirata. Čeprav je res, da se bo pri nekaterih projektih s specifikacijami zahtevala uporaba standardov EN/DIN ali ASME/ANSI, si takrat, ko inženirji odločajo o izbiri standarda, specifikaciji konkurirata. O tem priča dejstvo, da se uporaba standardov EN/DIN in ASME/ANSI med državami članicami glede na zgodovinske vzorce razlikuje, vendar pa ni ovir, da se ne bi v novih projektih povsod po Uniji uporabljal kateri koli od teh standardov.

(56)	Nazadnje, obstaja celo neposredna konkurenca po izbiri standarda, kadar se standardi popolnoma prekrivajo, kot velja za nekatere vrste izdelka.

(57)	Komisija tudi opozarja, da kljub posebnim pozivom sodelujočemu uvozniku ni prejela dokazov, da si podobni izdelek in zadevni izdelek ne konkurirata.

(58)	Trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

Po dodatnem razkritju je več zainteresiranih strani, vključno z nepovezanim uvoznikom, potrdilo zgornje ugotovitve preiskave. Te zainteresirane strani so ponovile, da so standardi ASME/ANSI in EN/DIN večinoma medsebojno zamenljivi. Poleg tega je ena zainteresirana stran navedla, da dobavitelji cevi iz Unije dobavljajo dvojno certificirane izdelke in da lahko vsak proizvajalec zadevnega izdelka prav tako pridobi dvojni certifikat. Ta zainteresirana stran je nadalje navedla, da je dejansko večina zalog zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ki jih imajo trgovci, dvojno certificirana.

(60)	Ob neobstoju nadaljnjih pripomb glede standardov izdelka je bila trditev, da bi bilo treba zadevni izdelek in podobni izdelek analizirati ločeno glede na standarde ASME/ANSI in EN/DIN, zavrnjena.

2.2 Izdelki, izključeni iz opredelitve zadevnega izdelka

2.2.1 Pribor (fitingi) z majhno hrapavostjo

(61)

Trije nepovezani uvozniki, CCCMC in dva kitajska proizvajalca izvoznika so trdili, da se v opredelitvi izdelka premalo razlikuje med industrijskim priborom (fitingi) in tako imenovanim „sanitarnim priborom (fitingi)“, čeprav imata različne fizikalne lastnosti. Poleg tega so navedli, da industrija Unije „sanitarnega pribora (fitingov)“ ne proizvaja in da bi torej moral biti v ta protidampinški postopek vključen samo „industrijski pribor (fitingi)“.

(62)	Trije nepovezani uvozniki so med skupnim zaslišanjem predložili dokaze v podporo svoji trditvi ter predstavili vrsto ključnih razlik med „industrijskim“ in „sanitarnim“ priborom (fitingi), ki temeljijo na fizikalnih lastnostih, embalaži, končni uporabi in ravni cen.

(63)

Razliko v smislu fizikalnih lastnosti je bilo treba ponovno opredeliti, ustrezno razlikovanje pa je temeljilo na površinski hrapavosti pribora (fitingov). Namesto uporabe izraza „sanitarni“ pribor (fitingi) je ustrezno govoriti o „priboru (fitingih) z majhno hrapavostjo“, tj. priboru (fitingih), pri katerem znaša povprečna hrapavost (Ra) obdelane zunanje površine izdelka manj kot 0,8 mikrometra. Ta pribor (fitingi) se uporablja v živilski industriji in industriji pijač, industriji polprevodnikov ter farmacevtski in zdravstveni industriji.

(64)

Pri gladkosti in obdelavi površine obstajajo pomembne razlike. Robovi pribora (fitingov) z majhno hrapavostjo so običajno ravni (in ne poševni), pribor (fiting) pa ima na splošno manj debele stene in manjši zunanji premer. Ne obstoj ločenih standardov ne dejstvo, da so surovina za pribor (fitinge) z majhno hrapavostjo vedno hladno valjani kolobarji ali hladno vlečene cevi (medtem ko so za pribor (fitinge) z veliko hrapavostjo vroče valjani), nista opazna. Nazadnje, pribor (fitingi) z majhno hrapavostjo se pakira ločeno v plastično vrečko, medtem ko se pribor (fitingi) z veliko hrapavostjo pakira v razsutem stanju v kartonsko embalažo.

(65)

Medsebojne zamenljivosti ni: industrija, ki uporablja pribor (fitinge) z majhno hrapavostjo, zaradi higienskih zahtev ne more uporabljati pribora (fitingov) z veliko hrapavostjo; po drugi strani zaradi zahtev glede nižjega tlaka in odpornosti na temperaturo ter višjih ravni cen pribor (fitingi) z majhno hrapavostjo ni primeren za aplikacije, pri katerih se uporablja pribor (fitingi) z veliko hrapavostjo. Preiskava je pokazala, da so cene pribora (fitingov) z majhno hrapavostjo na kilogram povprečno od dva- do trikrat višje. To je predvsem posledica intenzivnosti dela, povezane s poliranjem in dodatnim nadzorom kakovosti.

(66)

Ker so bili vprašalniki v času zaslišanja že poslani, bistvena sprememba glede sporočanja številčne oznake izdelka („PCN“) ni bila več mogoča. Vendar je bilo razlikovanje med obema vrstama pribora (fitingov) mogoče izvesti, tako da se je kot stolpec v preglednico posameznih transakcij dodala edina fizikalna lastnost „hrapavost“, v preglednico stroškov proizvodnje v izpolnjenem vprašalniku pa se je dodalo dodatno merilo. Industrija Unije in uvozniki Unije so se nazadnje strinjali, da se pribor (fitingi), pri katerem je povprečna hrapavost (Ra) površine izdelka manjša od 0,8 mikrometra, ne šteje za zadevni izdelek. Službe Komisije so v začasni fazi preiskave torej menile, da bi bilo treba ta pribor (fitinge) izključiti iz obsega preiskave.

(67)

Po začasnem razkritju je eden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev trdil, da pribor (fitingi) z majhno hrapavostjo ne bi smeli biti izključeni iz obsega izdelka. Zadevna družba je izpodbijala tudi izjave zainteresiranih strani v zvezi z razlikami v fizikalnih lastnostih, embalaži, stroških/ravneh cen ter neobstoju medsebojne zamenljivosti med priborom (fitingi) z majhno hrapavostjo in priborom (fitingi) z veliko hrapavostjo. Vendar pa je bilo vprašanje razlik v fizikalnih lastnostih, embalaži in ravneh cen med priborom (fitingi) z majhno hrapavostjo in veliko hrapavostjo preverjeno in potrjeno na kraju samem v Tajvanu. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

2.2.2 Pribor (fitingi) s prirobnico

(68)	Kitajsko-tajvanski proizvajalec izvoznik je trdil, da pribor (fitingi) s prirobnico, tj. pripor, katerega robovi so oblikovani kot prirobnice, ni zadevni izdelek na podlagi opredelitve v obvestilu o začetku.

(69)

Navesti je treba, da je oblika roba odločilna za tehniko, ki se lahko uporabi za povezavo pribora (fitingov) s cevmi. Za izdelavo pribora (fitingov) za soležno varjenje in pribora (fitingov) s prirobnico se uporabljajo različne tehnike. Pribor (fitingi) za soležno varjenje se proizvaja z uporabo varilne tehnike, medtem ko se za proizvodnjo pribora (fitingov) s prirobnico uporablja izvedba z objemkami in vijačno zvezo. Poleg tega je v pojasnjevalnih opombah k oznakam KN opredelitve izdelka določeno, da morajo biti robovi pribora (fitingov) za soležno varjenje zaradi lažjega varjenja na cevi odrezani ravno ali posneti.

(70)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so za proizvodnjo pribora (fitingov) s prirobnico potrebni dodatni stroški zaradi večjega vložka surovin in vmesnega materiala ter bolj zapletenega proizvodnega postopka. Z vidika proizvodnega postopka se lahko pribor (fitingi) za soležno varjenje šteje za polizdelek za proizvodnjo pribora (fitingov) s prirobnico.

(71)	Industrija Unije se je strinjala s stališčem, da je pribor (fitingi) s prirobnico različen izdelek, in z njegovo izključitvijo iz obsega izdelka.

(72)	Službe Komisije so že v začasni fazi menile, da bi bilo treba pribor (fitinge) s prirobnico izključiti iz obsega preiskave. Ker zainteresirane strani niso predložile pripomb, s katerimi bi izpodbijale to ugotovitev, se ta odločitev ohrani.

2.3 Podobni izdelek

(73)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(a)	zadevni izdelek;

(b)	izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Tajvana (ki je bil uporabljen tudi kot primerljiva država za LRK – glej uvodno izjavo 105);

(c)	izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(74)	Komisija se je zato odločila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. DAMPING

3.1 Tajvan

3.1.1 Uvod

(75)	Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, sta samo dve tajvanski družbi sodelovali v preiskavi in v protidampinških vprašalnikih zagotovili popolne odgovore. Prodaja teh družb je v obdobju preiskave predstavljala 36 % uvoza zadevnega izdelka iz Tajvana v Unijo.

(76)

Ena od sodelujočih družb je proizvajala predvsem pribor (fitinge), ki ni zajet s spremenjenim obsegom izdelka v preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 61 do 71 (pribor (fitingi), pri katerem znaša povprečna hrapavost (Ra) obdelane površine izdelka manj kot 0,8 mikrometra, in/ali pribor (fitingi) s prirobnico). Ta proizvajalec v obdobju preiskave ni imel domače prodaje podobnega izdelka.

(77)

Po drugi strani se druga sodelujoča družba ukvarja z obsežno proizvodnjo večine standardnih vrst pribora (fitingov), ki so zajeti z obsegom preiskave. Družba proizvaja samo na podlagi varjenih cevi, samo iz vrst jekla 304 in 316 ter samo kolena in T-kose (in T-kose samo z enakim premerom glavne in stranske cevi, ki nista zvarjeni, ampak izdelani iz enega kosa cevi, pri čemer je njeno središče „povlečeno navzdol“, da nastane T-kos). Proizvajalec v obdobju preiskave ni imel domače prodaje podobnega izdelka.

3.1.2 Normalna vrednost

(78)

Pri obeh tajvanskih proizvajalcih izvoznikih je bila zaradi neobstoja domače prodaje podobnega izdelka normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe tako, da so se povprečnim proizvodnim stroškom za zadevni izdelek prišteli nastali prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA-stroški“) ter razumen dobiček.

(79)

Za prvo sodelujočo družbo sta bila znesek PSA-stroškov in dobiček določena v skladu s členom 2(6)(b) osnovne uredbe, tj. na podlagi dejanskih zneskov, ki veljajo za proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovanja za enako splošno kategorijo izdelkov za obravnavanega proizvajalca na domačem trgu države porekla, in sicer domačo prodajo pribora (fitingov) s povprečno hrapavostjo (Ra) obdelane površine izdelka, manjšo od 0,8 mikrometra.

(80)

Zaradi neobstoja domače prodaje podobnega izdelka ali enake splošne kategorije izdelkov je bil za drugo sodelujočo družbo uporabljen člen 2(6)(c) osnovne uredbe. Komisija je v ta namen pri konstruiranju normalne vrednosti uporabila enake zneske PSA-stroškov in dobička, kot so bili uporabljeni za prvo družbo ter ki so bili edini razpoložljivi in preverljivi podatki glede prodaje enake splošne kategorije izdelka na tajvanskem trgu.

(81)

Po začasnem razkritju je drugi tajvanski proizvajalec izvoznik izrazil nekatere ugovore zoper uporabo podatkov prvega tajvanskega proizvajalca pri konstruiranju njegove normalne vrednosti. Prvič, družba je trdila (na podlagi odprte različice izpolnjenega vprašalnika in odgovorov drugega proizvajalca na poziv k dopolnitvi), da prvega proizvajalca sploh ni mogoče šteti za proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, saj domnevno proizvaja in v Unijo izvaža samo vrste izdelka, ki so bile izključene iz obsega izdelka, tj. pribor (fitinge) z majhno hrapavostjo in pribor (fitinge) s prirobnico. Drugič, trdila je, da je uporaba podatkov o PSA-stroških ene same družbe za namen konstruiranja normalne vrednosti za drugo družbo v nasprotju z ugotovitvami pritožbenega organa STO (6), da se PSA-stroški ene same družbe ne morejo uporabiti za konstruiranje normalnih vrednosti.

(82)

Komisija je v odgovor na zgoraj navedene trditve med preverjanem na kraju samem v prostorih zadevne družbe ugotovila, da je del proizvodnje in prodaje družbe v Unijo v OP (tj. vakuumskega pribora (fitingov) z dodatno površinsko obdelavo, zaradi katere je površinska hrapavost večja od 0,8 mikrometra) spadal v obseg izdelka v tej preiskavi. Družba se je zato štela za proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka in je bila zanjo izračunana stopnja dampinga. Poudariti je treba, da zadevna družba v OP na domačem trgu v Tajvanu te vrste izdelka ni prodajala, kar vpliva na metodologijo konstruiranja normalne vrednosti za oba tajvanska proizvajalca izvoznika, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 79 in 80. Drugič, opozoriti je treba tudi, da se odločitev pritožbenega organa STO, ki jo navaja zainteresirana stran, nanaša na položaj, opisan v členu 2(6)(a) osnovne uredbe, tj. uporabo tehtanega povprečja PSA-stroškov drugih proizvajalcev v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na domačem trgu države porekla. V tem primeru pa je konstruiranje normalne vrednosti temeljilo na členu 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. s PSA-stroški, določenimi na podlagi „katere koli druge razumne metode, pod pogojem, da znesek za tako ugotovljeni dobiček ne presega dobička, ki ga običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu države porekla“. Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija vztraja pri svoji odločitvi glede vira podatkov, uporabljenih za konstruiranje normalne vrednosti. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija preučila tudi alternativni vir podatkov za določitev PSA-stroškov za konstruiranje normalne vrednosti, tj. podatke, ki jih je zagotovil sodelujoči primerljivi proizvajalec v Švici. Zadevni podatek ni bil zagotovljen za OP, vendar je potrjeno, da je za finančni leti 2014 in 2015 znašal od 8 % do 12 %, kar je primerljivo s prilagojenim podatkom o PSA-stroških, ki je bil nazadnje uporabljen pri izračunu, kot je navedeno v uvodni izjavi 86.

(83)

Tajvanski proizvajalec izvoznik je v svojih stališčih nadalje zatrjeval neustrezno razkritje bistvenih podatkov, uporabljenih za določitev normalne vrednosti. Zaradi varovanja poslovne skrivnosti v tem konkretnem razkritju dejansko ni bilo mogoče razkriti podatkov o PSA-stroških, dobičku in popravkih stroškov, uporabljenih pri izračunih. Družba, ki pozna svoje proizvodne stroške, bi lahko brez težav ocenila opravljeno splošno povprečno prilagoditev. Vendar pa je zahtevala razkritje določenih podatkov v zvezi z nekaterimi elementi izračuna, in sicer ravni PSA-stroškov in dobička, stopenj normalne vrednosti, popravkov stroškov in cenovnih popravkov ter prilagoditve DDV normalni vrednosti.

(84)

V odgovor na to zahtevo je treba poudariti, da natančnih podatkov o PSA-stroških, dobičku in popravkih stroškov, uporabljenih pri konstruiranju normalne vrednosti, ni mogoče razkriti, ker podatki izvirajo iz ene same družbe, ki je tajvanska konkurentka družbe, ki je zahtevala te informacije, in ker je navedena družba zahtevala zaupno obravnavo, saj podatki vsebujejo poslovne skrivnosti. Navedena zahteva je očitno utemeljena. Vendar pa so najpomembnejši podatki, to so PSA-stroški in dobiček, uporabljeni pri končnem izračunu, razkriti v obsegu, navedenem v uvodni izjavi 86 spodaj. Poudariti je treba tudi, da je bila stopnja popravkov stroškov zelo nizka ter je neznatno vplivala na stopnjo normalne vrednosti in stopnjo dampinga. Cenovni popravki niso bili uporabljeni, ker domače cene pri izračunu normalne vrednosti niso bile uporabljene. Prav tako v primeru Tajvana ni bilo prilagoditve DDV normalni vrednosti.

(85)	Nazadnje, ta družba je trdila, da raven PSA-stroškov in dobička njene konkurentke zanjo ni reprezentativna. Trdila je, da ima drugi proizvajalec v Tajvanu majhno proizvodnjo in prodaja zelo specializirane izdelke, medtem ko se sama ukvarja z množično proizvodnjo in prodajo standardnih izdelkov.

(86)

Dejansko je bilo med preveritvenimi obiski potrjeno, da se izdelki, ki jih proizvajata in prodajata ti družbi, razlikujejo, tako da se razlikujeta tudi njuni strukturi PSA-stroškov. Zato se je Komisija odločila, da bo raven PSA-stroškov, uporabljeno za konstruiranje normalne vrednosti za tega drugega sodelujočega proizvajalca izvoznika, znižala za delež stroškov dela, povezan s stroški nadzora kakovosti ter raziskav in razvoja. Zaradi tega so se prilagoditve PSA-stroškov znižale na raven od 7 % do 13 %, izraženo kot delež prihodkov od prodaje, posledično pa se je znižala raven njene individualne stopnje dampinga. Obenem je Komisija menila, da je bila stopnja dobička, uporabljena pri konstruiranju normalne vrednosti (od 1 % do 5 % prihodkov od prodaje), razumna. Končna skupna prilagoditev za proizvodne stroške v izračunu normalne vrednosti za zadevnega proizvajalca izvoznika je bila 15,36-odstotna.

3.1.3 Izvozna cena

(87)	Oba sodelujoča proizvajalca izvoznika sta izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji.

(88)	V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz iz države izvoznice.

3.1.4 Primerjava in stopnji dampinga

(89)	Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna.

(90)	Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(91)

Na podlagi tega so se opravile prilagoditve za stroške kopenskega in čezmorskega prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja in kredita, popuste ter provizije, za katere se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen. Skupne prilagoditve so bile v razponu od 1 % do 10 % na podlagi dejanskih vrednosti, ki sta jih sporočila tajvanska proizvajalca izvoznika in so bile preverjene na kraju samem. Navedeni podatki so tisti, ki sta jih tajvanski družbi sporočili za zadevne stroškovne elemente, in so jima bili razkriti za preveritev v posebnih razkritjih.

(92)

Opozoriti je treba, da je Komisija pri izračunu zavrnila prilagoditev za pretvorbo valut, ki jo je zahtevala ena od zainteresiranih strani. Navedena stran je zahtevala, naj Komisija namesto menjalnega tečaja na datum računa uporabi menjalni tečaj na datum plačila. V osnovni uredbi je določeno, da se za določitev menjalnega tečaja običajno uporabi datum računa, vendar da se lahko v izjemnih primerih uporabi zgodnejši datum (na primer datum pogodbe). Vendar pa v osnovni uredbi ni pravne podlage za uporabo datuma po datumu računa. Razlog za to je, da je na datum računa cena fiksno določena in družba nima več nobenega vpliva na odločitev o dampingu. Tudi če bi bila mogoča uporaba poznejšega datuma, quod non, kot je bilo pojasnjeno že v začasnem razkritju, predlagatelj nikakor ni dokazal, da je bil izpolnjen dodatni pogoj, tj. pomembnejši premik menjalnih tečajev.

(93)	Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je za vsako sodelujočo družbo tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(94)

Na podlagi tega sta tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednji:

Družba	Določena stopnja dampinga (%)
King Lai Hygienic Materials Co., Ltd.	0,0
Ta Chen Stainless Pipes Co., Ltd.	5,1

(95)

Pri nesodelujočih proizvajalcih se je morala Komisija opreti na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18(6) osnovne uredbe. Nesodelovanje zadevnim proizvajalcem izvoznikom omogoča, da ne posredujejo določenih podatkov svoje družbe, na podlagi katerih je mogoče oceniti njihovo dejansko izvozno ravnanje, Komisijo pa obvezuje, da uporabi najboljša razpoložljiva dejstva v zvezi z njimi. Komisija v svoji praksi odločanja zato razlikuje med preiskavami, pri katerih je sodelovanje veliko (tj. več kot 80 % prijavljenega izvoza v Unijo), in preiskavami, pri katerih je sodelovanje majhno (največ 80-odstotno sodelovanje). V tej zadevi je bila stopnja sodelovanja precej pod 80 %. V takem primeru Komisija meni, da najvišja stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev ne pomeni dobrega približka za stopnjo dampinga nesodelujočih proizvajalcev, in sicer iz naslednjega razloga: domnevati je treba, da je eden od razlogov za to, zakaj se je tako veliko proizvajalcev odločilo, da ne bodo sodelovali, ta, da so se zavedali, da bodo njihove stopnje dampinga veliko višje od stopenj dampinga sodelujočih proizvajalcev. To domnevo podpira dejstvo, da je bilo v tej zadevi sodelovanje prekinjeno med preiskavo. Zato Komisija meni, da je stopnja dampinga nesodelujočih proizvajalcev najbolje izražena na ravni najvišje stopnje dampinga, določene za reprezentativno vrsto izdelka v smislu količine, tj. ki predstavlja več kot 10 % izvoza v Unijo, za sodelujočega proizvajalca izvoznika, za katerega je bilo ugotovljeno, da je izvajal damping.

(96)	Po prilagoditvi PSA-stroškov, uporabljenih za izračun stopnje dampinga za tajvanskega sodelujočega proizvajalca izvoznika, kot je opisana v uvodni izjavi 86, stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 12,1 %.

(97)

Po dokončnem razkritju je pritožnik v zvezi s tem trdil, da bi morala preostala dajatev za Tajvan temeljiti na pritožbi in znašati 34,8 %. Trdil je, da večina tajvanskih proizvajalcev zadevnega izdelka namerno ni sodelovala v postopku, da Komisija ne bi mogla uporabiti njihove domače prodaje za izračun normalne vrednosti. Zato bi bilo treba po mnenju pritožnika izračun normalne vrednosti v pritožbi, ki je temeljil na domačih cenah v Tajvanu, uporabiti kot najboljše razpoložljivo dejstvo.

(98)	V odgovor na zgoraj navedeno je treba poudariti, da Komisija pri izračunu preostale dajatve za Tajvan uporablja najboljša razpoložljiva dejstva, ki temeljijo na podatkih, zbranih in preverjenih v preiskavi. Ta trditev je torej zavrnjena.

3.2 Ljudska republika Kitajska

3.2.1 Primerljiva država

(99)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“). Nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval TGO.

(100)

Pritožnik je kot morebitno primerljivo državo predlagal ZDA. Poleg tega se glede na razpoložljive informacije podobni izdelek proizvaja v številnih drugih državah po svetu, kot so Brazilija, Indija, Japonska, Malezija, Koreja, Švica in Tajska. Vse te države so se preučile kot morebitne primerljive države.

(101)

Stiki so bili vzpostavljeni z vsemi znanimi proizvajalci (52) podobnega izdelka v zgoraj navedenih državah, vendar ni sodeloval nihče od njih. K sodelovanju je privolila samo ena malezijska družba, vendar ni zagotovila zadostnih informacij. Družba ni bila sposobna predložiti podatkov v zvezi s stroški in domačimi cenami po PCN. Njenih pomanjkljivih podatkov zato ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Poleg tega je treba opozoriti, da je zadevna malezijska družba zavrnila preveritev predloženih podatkov na kraju samem.

(102)

V poznejši fazi se je kot morebitni primerljivi proizvajalec javil švicarski proizvajalec in privolil v sodelovanje. Družba je predložila izpolnjen vprašalnik in ta je bil preverjen na kraju samem. Vendar pa se je Komisija glede na precej omejen obseg vrst izdelkov, ki jih proizvaja ta družba, v primerjavi s širokim naborom vrst izdelkov, ki so jih v Unijo izvažali vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, odločila, da podatki, ki bi jih predložila švicarska družba, ne bi bili ustrezni za določitev normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je samo 4,6 % vrst izdelka, ki so jih v Unijo izvažali kitajski proizvajalci in so obsegali 4,2 % kitajskega obsega izvoza, neposredno ujemalo z vrstami izdelka, ki jih proizvaja švicarski proizvajalec. V primeru Tajvana, ki je bil nazadnje uporabljen kot primerljiva država, je bila stopnja neposrednega ujemanja z vrstami izdelka, ki so jih v Unijo izvažali kitajski proizvajalci, 7,7-odstotna pri številu vrst izdelka in 11,1-odstotna pri obsegu izvoza.

(103)

V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da bo kot primerljivo državo uporabila drugo državo v preiskavi, tj. Tajvan, in to kljub prvotno predstavljenim argumentom pritožnikov, ki so trdili, da tajvanske družbe proizvajajo predvsem pribor (fitinge) na podlagi varjenih cevi kot surovine (v nasprotju s kitajskimi proizvajalci, ki uporabljajo predvsem brezšivne cevi). Enak argument so navedli tudi kitajski proizvajalci izvozniki. Po drugi strani je CCCMC v stališčih po začasnem razkritju menila, da bi bili tajvanski podatki o proizvodnih stroških ustreznejša podlaga za konstruiranje normalne vrednosti kot podatki proizvajalcev Unije, ki jih je Komisija v začasnem razkritju prav tako obravnavala kot drugo možnost.

(104)

Za Tajvan se je štelo, da je ustrezen kot primerljiva država, ker so v nasprotju s tem, kar so trdili pritožniki, in ne glede na različno uporabo surovin predloženi podatki omogočali metodologijo za pravilno razdelitev stroškov glede na različne značilnosti oznak izdelka. Poleg tega je konkurenca na tajvanskem trgu velika, ker obstaja najmanj deset znanih domačih proizvajalcev zadevnega izdelka, to pa se kaže tudi v močni prisotnosti uvoza z različnim poreklom ob zmerni stopnji carinskih dajatev (od 7,5 % do 10 %).

(105)

Iz zgoraj navedenih razlogov se je Komisija odločila, da bo kot primerljivo državo za LRK uporabila Tajvan.

(106)

Po dokončnem razkritju so dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC trdili, da izbira Tajvana kot primerljive države ni bila ustrezna, ker je proizvodne stroške predložila samo ena tajvanska družba, ki ni imela domače prodaje. Trdili so tudi, da je bila stopnja ujemanja primerljivih izdelkov prenizka. Na nizko stopnjo ujemanja primerljivih izdelkov je opozoril tudi eden od uvoznikov Unije. Zadnjenavedena družba je še navedla, da Kitajske ni mogoče primerjati s Tajvanom, ker imata različni stopnji indeksa človekovega razvoja („HDI“) in BDP na prebivalca.

(107)

V zvezi s temi trditvami je treba najprej opozoriti, da je v odločitvi STO (7) navedeno, da bi bilo treba vsem vrstam izdelka, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki, dodeliti normalno vrednost. Po mnenju Komisije podatki, ugotovljeni na ravni enega proizvajalca izvoznika iz primerljive države, zadostujejo, da se nanje oprejo preostale vrste izdelka, ker ugotovljene vrste omogočajo nadaljnje konstruiranje vrednosti za manjkajoče vrste izdelka. Pojav samo enega takega proizvajalca izvoznika nikakor ni izjemen ali nova praksa. V osnovni uredbi je nadalje predvideno, da je mogoče normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje, kadar domače prodaje ni. Drugič, opozoriti je treba, da stopnje HDI in BDP niso dejavniki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju, ali je primerljiva država ustrezna. Komisija ustrezno primerljivo državo določi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 104. Zgornje trditve so bile zato zavrnjene.

(108)

Nazadnje, dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC so sprožili vprašanja o domnevno resni postopkovni napaki na podlagi dejstva, da je Komisija stopnje dampinga kitajskih proizvajalcev izračunala na podlagi določb osnovne uredbe o netržnem gospodarstvu. Trdili so, da se pooblastilo za uporabo metodologije netržnega gospodarstva za določitev normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike izteče 11. decembra 2016. Zato mora po mnenju zadevnih stani Komisija pri vseh dokončnih protidampinških ukrepih, sprejetih po tem datumu, kar bo veljalo v tem postopku, na podlagi zakonodaje STO uporabiti standardno metodologijo za izračun dampinga.

(109)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da nima diskrecijske pravice glede odločitve o uporabi ali neuporabi sedanjih pravil, kot so določena v osnovni uredbi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.2.2 Normalna vrednost

(110)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi konstruirane vrednosti v primerljivi državi, v tem primeru v Tajvanu.

(111)

Poleg tega je bila zaradi neobstoja domače prodaje podobnega izdelka v Tajvanu normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe tako, da so se povprečnim proizvodnim stroškom za zadevno vrsto izdelka prišteli nastali PSA-stroški in dobiček, ustvarjen na tajvanskem trgu v obdobju preiskave.

(112)

Komisija je kot podlago za določitev proizvodnih stroškov uporabila podatke enega od sodelujočih tajvanskih proizvajalcev (Ta Chen). Opozoriti je treba, da je imel drugi sodelujoči tajvanski proizvajalec (King Lai) v obdobju preiskave zelo omejen obseg proizvodnje zadevnega izdelka in da se je ta proizvodnja nanašala na zelo specializirane vrste izdelka. V tem majhnem delu proizvodnje, ki se še vedno šteje za proizvodnjo zadevnega izdelka, družba King Lai proizvaja izdelke, ki bi jih bilo mogoče šteti za pribor (fitinge) z majhno hrapavostjo, vendar se zaradi dodatne površinske obdelave njegova hrapavost poveča nad 0,8 mikrometra, tako da v skladu z opredelitvijo iz uvodne izjave 47 pomeni zadevni izdelek. Proizvodnja tega pribora (fitingov) je zelo draga, tako da bi upoštevanje teh stroškov izkrivilo izračune. Poleg tega vzorčeni kitajski proizvajalci teh vrst izdelka ne izvažajo v EU (čeprav bi bili glede na svoje oznake PCN lahko zajeti, ker hrapavost ni eden od parametrov za sestavo oznake PCN). Zato Komisija podatkov o proizvodnih stroških te družbe ni štela za ustrezne za konstruiranje normalne vrednosti za kitajske proizvajalce.

(113)

V zvezi s konstruiranjem normalne vrednosti je eden od uvoznikov Unije trdil, da proizvodnih stroškov tajvanske družbe King Lai ni mogoče uporabiti kot podlago za izračun normalne vrednosti za kitajske družbe, saj družba King Lai proizvaja drugačen izdelek, ki ga ni mogoče šteti za industrijski pribor (fiting), ter da to pomeni tudi drugačno proizvodno metodo in razpon dobička.

(114)

V odgovor na to trditev je treba ponoviti, da Komisija za primerjavo z drugimi družbami ni uporabila nobenih podatkov o proizvodnih stroških družbe King Lai. Komisija je za konstruiranje normalne vrednosti za druge družbe v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe uporabila samo PSA-stroške in dobiček družbe King Lai za enako splošno kategorijo izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu. Opozoriti je treba tudi, da so bili PSA-stroški, uporabljeni za te izračune, prilagojeni, da bi se upoštevale razlike med izdelki, ki jih proizvajajo družba King Lai in druge družbe. V zvezi z uporabljenim dobičkom je treba poudariti, da ni v drugačnem razponu (od 1 % do 5 %) kot pri drugih družbah.

(115)

Isti uvoznik Unije je tudi trdil, da je drugi tajvanski proizvajalec, Ta Chen, katerega proizvodni stroški so bili uporabljeni kot podlaga za izračun normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike, velika in integrirana družba, ki je kot taka sposobna „optimizirati stroške“. Zato zadevne družbe ni mogoče primerjati z majhnimi kitajskimi tovarnami.

(116)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da proizvodni stroški kitajskih proizvajalcev niso bili del analize v tem postopku, ker ni nobeden od kitajskih proizvajalcev zahteval statusa TGO. Vendar je treba poudariti, da lahko domnevno „optimizirani“ stroški tajvanskega proizvajalca privedejo le do nižje konstruirane normalne vrednosti in s tem do nižjih stopenj dampinga za kitajske proizvajalce izvoznike.

(117)

Komisija je ob upoštevanju, da je bilo mogoče v Tajvanu opredeliti le omejeno število vrst izdelka, ki so jih v Unijo izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, normalno vrednost preostalih vrst izdelka konstruirala na podlagi stroškov proizvodnje najbolj podobnih vrst izdelka, proizvedenih v Tajvanu, da bi dosegla popolno in pošteno primerjavo, in sicer na podlagi stroškov proizvodnje, prilagojenih za:

(a)	razlike v uporabljenih surovinah – na podlagi preverjenih podatkov o stroških industrije Unije, pri čemer je proizvodnja pribora (fitingov) iz brezšivnih cevi od 2,12- do 2,97-krat dražja kot proizvodnja iz varjenih cevi;

(b)

razlike v vrsti jekla – na podlagi preverjenih podatkov industrije Unije, pri čemer so stroški vrst jekla prilagojeni na stroške najmanj dragih vrst jekla, uporabljenih za pribor (fitinge), proizveden na podlagi varjenih cevi kot surovine; ta prilagoditev sega od 1,49- do 3,60-kratnika, odvisno od uporabljenih vrst jekla;

(c)	razlike v obliki – na podlagi opaženih razlik v cenah v prodajnih poslih kitajskih izvoznikov, pri čemer koleno velja za najosnovnejšo obliko, druge oblike (T-kosi, redukcije, kapice in posebne oblike) pa so od 1,08- do 1,74-krat dražje.

(118)

CCCMC je v stališčih po začasnem razkritju predlagala alternativno podlago za prilagoditve iz točk (a) in (b) ter v zvezi s tem predložila podatke s kitajskih trgov. Vendar so ti podatki, prvič, nepreverjeni in, drugič, izvirajo iz države brez tržnega gospodarstva. Z njihovo uporabo bi se torej zanikala uporaba metodologije primerljive države za izračun normalne vrednosti. Ta trditev CCCMC je bila zato zavrnjena.

(119)

Po dokončnem razkritju so CCCMC in dva kitajska proizvajalca izvoznika trdili, da je bilo nerazumno tajvanske podatke o stroških prilagoditi z uporabo podatkov o stroških industrije Unije. Zadevne strani so se sklicevale na običajno prakso Unije v preteklih zadevah, v katerih se to ni počelo.

(120)

Kot je navedeno zgoraj, je bila predhodna praksa EU spremenjena glede na odločitev STO, navedeno v uvodni izjavi 107. Za konstruiranje normalnih vrednosti za manjkajoče vrste izdelka se je Komisija oprla na tajvanske podatke o stroških ter prilagodila stroške, ki so bili ugotovljeni in preverjeni, tako da je uporabila sorazmerne prilagoditve, ki so bile ugotovljene na ravni stroškov proizvodnje industrije Unije. CCCMC ni utemeljila, zakaj to ni bilo razumno, in/ali predlagala alternativnega pristopa.

(121)

Po dodatnem razkritju so CCCMC in dva kitajska proizvajalca izvoznika znova ugovarjali uporabi podatkov industrije Unije za prilagoditev stroškov proizvodnje, uporabljenih pri konstruiranju normalne vrednosti za manjkajoče vrste izdelka. Poudarili so, da Komisija ni predložila dokazov, da so razlike v stroških surovin na trgu EU na enaki ravni kot na trgu Tajvana. Poleg tega so ponovili trditev, da bi lahko Komisija za zgornje prilagoditve uporabila razlike v kitajskih izvoznih cenah brezšivnega in varjenega pribora (fitingov), saj prodajne cene „deloma izražajo gibanje razlik v stroških proizvodnje“.

(122)

V odgovoru na zgornje trditve je treba najprej poudariti, da Komisija ni mogla primerjati ravni prilagoditev za vrste cevi, uporabljene kot surovina, ali vrste jekla s podatki s tajvanskega trga, saj tajvanski proizvajalec, katerega stroški so bili uporabljeni kot podlaga za konstruiranje normalne vrednosti, nekaterih vrst surovin preprosto ni uporabljal. To je bil glavni razlog, zakaj je Komisija sploh razmišljala o tem, da bi manjkajoče podatke o stroških poiskala zunaj trga primerljive države. Drugič, v zvezi z uporabo kitajskih cen je treba ponoviti, da ni nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov v tem postopku zahteval TGO. Zato kitajski stroški proizvodnje niso bili na voljo niti niso bili preučeni. Komisija zato ne more izpeljati sklepov glede tega, „v kakšnem obsegu“ razlike v prodajnih cenah izražajo razlike v stroških proizvodnje različnih vrst pribora (fitingov) (8). Tudi če bi bilo take sklepe mogoče izpeljati, pa bi veljali za stroške proizvodnje v državi brez tržnega gospodarstva. Zgornje trditve so zato zavrnjene.

(123)

Navedene zainteresirane strani nadalje dvomijo o prilagoditvi, pri kateri je proizvodnja pribora (fitingov) iz brezšivnih ceni od 2,12- do 2,97-krat dražja kot proizvodnja iz varjenih cevi. Sklicujejo se na neutemeljeno trditev CCCMC po začasnem razkritju glede ravni cen, v skladu s katero naj bi bila razlika med varjenimi in brezšivnimi cevmi manj kot 30 % cene varjenih cevi.

(124)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da prilagoditev, ki jo je opravila Komisija, temelji na ugotovljeni razliki v stroških med priborom (fitingi), proizvedenim iz brezšivnih cevi, in priborom (fitingi), proizvedenim iz varjenih cevi, in ne na razliki v ceni med varjenimi in brezšivnimi cevmi kot takimi. Opozoriti je treba tudi, da nobeden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval TGO. Posledično kitajski proizvajalci izvozniki niso predložili podatkov o stroških proizvodnje, in sicer niti potem, ko so podvomili o določitvah stroškov in razlikah, ki jih je ugotovila Komisija. Poleg tega so standardni ceniki še dlje od določitev stroškov in cen, saj ne dokazujejo dejansko uporabljenih cen, kaj šele ravni stroškov.

(125)

Zainteresirane strani so v podporo svojim stališčem predložile analizo razlik na podlagi ravni cen proizvajalcev Zhejiang Good in Zhejiang Jndia ter na tej podlagi ugotovile, da bi morala biti veljavna prilagoditev cene med 0,43 in 1,70 oziroma 0,64 in 1,80.

(126)

Razen dejstva, da se ta razpona nanašata na cene in ne na stroške, dejstvo, da se pribor (fitingi) na podlagi varjenih cevi včasih prodaja po višji cenah kot pribor (fitingi) na podlagi brezšivnih cevi, ne dokazuje, da bi stroški morali biti višji. Navedene ravni cen prej ponazarjajo popoln neobstoj gospodarske povezave med stroški in ceno, navedeno za stranke, lahko pa to pomeni, da so bili pomembni drugi dejavniki, kot je velikost naročila. Komisija zaradi zaupnosti ne more razkriti osnovnih podatkov, lahko pa razkrije nadaljnje dejanske podatke, pri čemer je prilagoditev s pribora (fitingov) na podlagi varjenih cevi na pribor (fitinge) na podlagi brezšivnih cevi, uporabljena za primerjavo v skladu z opisom PCN, naslednja:

z V1 na B1	2,97;
z V2 na B2	2,21;
z V3 na B3	2,14;
z V4 na B4	2,12.

Za konstruiranje vrst izdelka, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki, druge pretvorbe niso bile potrebne.

(127)

Komisija je nadalje opravila prilagoditve, pri katerih je stroške najmanj dragih vrst jekla V1 pretvorila v druge vrste in/ali druge vrste na podlagi brezšivnih cevi, pri čemer je znova uporabila podatke o stroških proizvodnje industrije Unije. Komisija zaradi zaupnosti tudi tokrat ne more razkriti osnovnih podatkov, lahko pa razkrije nadaljnje dejanske podatke:

z V1 na B2	3,14;
z V1 na B3	3,60;
z V1 na B4	3,16;
z V1 na V3	1,69;
z V1 na V4	1,49.

Za konstruiranje vrst izdelka, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki, druge pretvorbe niso bile potrebne.

(128)

Komisija želi poudariti tudi, da se zainteresirane strani v pripombah o teh faktorjih prilagoditev ne nanašajo na ravni cen obeh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so se pri drugih prilagoditvah, najverjetneje zato, ker ti podatki ne postavljajo pod vprašaj metodologije Komisije.

(129)

V zvezi z razlikami v obliki so bile prilagoditve opravljene na podlagi podatkov o prodajnih cenah štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so izčrpnejši kot podatki dveh proizvajalcev, ki ju predstavljajo kitajske zainteresirane strani.

Če se kot podlaga vzame raven cene kolen, so deleži naslednji:

T-kosi	1,08;
redukcije	1,22;
kapice	1,29;
druge oblike	1,74.

(130)

Komisija je v naslednjem koraku pri konstruiranju normalne vrednosti prilagodila stroške proizvodnje, izračunane v skladu z uvodnimi izjavami 112 do 117, tako da je prištela PSA-stroške in dobiček. Zaradi neobstoja domače prodaje podobnega izdelka obeh sodelujočih tajvanskih proizvajalcev in neobstoja prodaje enake splošne kategorije izdelkov pri enem od njiju (Ta Chen) je bilo treba uporabiti člen 2(6)(c) osnovne uredbe. Komisija je v ta namen pri konstruiranju normalne vrednosti uporabila zneske PSA-stroškov in dobička, pridobljene od druge tajvanske sodelujoče družbe (King Lai) – edine razpoložljive in preverljive podatke v zvezi s prodajo enake splošne kategorije izdelka na tajvanskem trgu.

(131)

Opozoriti je treba, da so bili PSA-stroški, uporabljeni za izračun normalne vrednosti za kitajske proizvajalce izvoznike, prilagojeni (znižani), saj je bilo potrjeno, da tudi trije vzorčeni kitajski proizvajalci proizvajajo in prodajajo predvsem standardne izdelke, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 86. Končna raven prilagoditev normalne vrednosti za PSA-stroške in dobiček je zato prav tako enaka, kot je določena v navedeni uvodni izjavi.

(132)

V zvezi s prilagoditvami za PSA-stroške se dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC v svojih stališčih po dokončnem razkritju strinjajo, da bi bilo treba pri določitvi PSA-stroškov, uporabljenih za konstruiranje normalne vrednosti, uporabiti znižanja. To so trdili, ker tajvanski izvoznik, katerega podatki so bili uporabljeni v zvezi s tem, ne proizvaja standardnega izdelka. Obenem se te tri strani sprašujejo, ali je Komisija pravilno ocenila raven tega znižanja.

(133)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile prilagoditve opravljene na podlagi primerjave splošne strukture PSA-stroškov tajvanske družbe King Lai in druge tajvanske družbe Ta Chen. Ta pristop je bil uporabljen, ker je bila družba King Lai edina družba, ki je imela domačo prodajo v Tajvanu (družba Ta Chen ni imela domače prodaje zadevnega izdelka ali drugega izdelka iz enake splošne kategorije izdelkov). Prilagoditve so upravičene, ker prva družba proizvaja visoko izpopolnjene specializirane izdelke, druga pa standardne izdelke (tako da so nekateri deli njunih PSA-stroškov očitno različni). Komisija je na podlagi te primerjave od PSA-stroškov družbe King Lai odštela stroške R & R in del stroškov dela, povezanih z oddelkom za nadzor kakovosti. V drugih kategorijah PSA-stroškov ni bilo drugih pomembnih razlik med družbama. Poudariti je treba, da je Komisija pri tej prilagoditvi odštela celotni zgoraj navedeni kategoriji PSA-stroškov. Pri odobritvi te prilagoditve je torej uporabila konservativni pristop, saj je zagotovila višjo prilagoditev, ne nižje.

(134)

Zainteresirane strani nadalje trdijo, da Komisija ni primerjala strukture PSA-stroškov med zadevno tajvansko družbo in kitajskimi proizvajalci izvozniki.

(135)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je primerljiva država Tajvan, zato so tajvanski PSA-stroški, povezani z domačo prodajo v Tajvanu, tisti, ki bi jih bilo treba uporabiti. Njihova prilagoditev na podlagi primerjave s PSA-stroški kitajskih proizvajalcev bi pomenila, da bi se kot merilo za primerjavo vzeli stroški iz države brez tržnega gospodarstva. Vendar je treba poudariti, da so bili zaradi prilagoditve, ki jo je opravila Komisija, PSA-stroški, uporabljeni za izračun normalne vrednosti, znižani na raven, ki ni nerazumna v primerjavi s PSA-stroški kitajskih vzorčenih družb. Dejansko sta dve od treh kitajskih vzorčenih družb sporočili višje ravni PSA-stroškov od ravni, ki je bila uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti.

3.2.3 Izvozna cena

(136)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek nepovezanih trgovskih družb s sedežem zunaj Unije.

(137)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz iz države izvoznice.

3.2.4 Primerjava in stopnje dampinga

(138)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna.

(139)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(140)

Na podlagi tega so se opravile prilagoditve za stroške kopenskega in čezmorskega prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja in kredita, popuste ter provizije, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen. Skupne prilagoditve so bile v razponu od 5 % do 16 % na podlagi dejanskih vrednosti, ki so jih sporočili kitajski proizvajalci izvozniki in so bile preverjene na kraju samem. Navedeni podatki so tisti, ki so jih kitajske družbe sporočile za zadevne stroškovne elemente, in so jim bili razkriti za preveritev v posebnih razkritjih.

(141)

Kitajska izvaja politiko samo delnega povračila DDV ob izvozu in v tem primeru se 8-odstotni DDV ne povrne. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost prilagojena navzgor z delom DDV, ki se zaračunava na izvoz brezšivnih cevi z velikim premerom in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen (9).

(142)

V zvezi z zgornjo prilagoditvijo so pripombe po dokončnem razkritju izrazili dva kitajska proizvajalca izvoznika in CCCMC. Zadevne strani so zavrnile načelo, da bi moral biti nepovrnjeni DDV ob izvozu popravljen. Ker pa je normalna vrednost bistveno višja od izvozne cene, zainteresirane strani trdijo, da bi bilo treba 8-odsotno prilagoditev izvesti za izvozno ceno, pri čemer navajajo neobstoj TGO in višje stopnje dampinga.

(143)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija prilagodila normalno vrednost v skladu s sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-423/09. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(144)

Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je za vsako sodelujočo družbo tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(145)

Na podlagi tega so tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba	Določena stopnja dampinga (%)
Zhejiang Good Fittings Co., Ltd	55,3
Zhejiang Jndia Pipeline Industry Co., Ltd.	48,9
Suzhou Yuli Pipeline Industry Co., Ltd. (*1)	30,7
Jiangsu Judd Pipeline Industry Co., Ltd. (*1)	30,7
Tehtano povprečje	41,9

(146)

Tehtana povprečna stopnja dampinga se uporabi za sodelujoče nevzorčene kitajske proizvajalce izvoznike.

(147)

V zvezi z zgoraj navedenim je en izvoznik Unije v svojih stališčih po dokončnem razkritju trdil, da je razlika med stopnjama dampinga, izračunanima za tajvansko družbo King Lai (0 %) in njeno povezano družbo na Kitajskem (41,9 %), nerazumna, saj družbi proizvajata iste vrste pribora (fitingov), ki so izključeni iz obsega izdelka.

(148)

V odgovor na zgoraj navedeno je treba najprej poudariti, da tajvanska družba King Lai 0-odstotne stopnje dampinga ni pridobila, ker proizvaja pribor (fitinge), ki je izključen iz obsega izdelka, kakor to očitno razume ta uvoznik Unije. Izdelki, izključeni iz obsega izdelka, se pri izračunu stopnje dampinga za družbo King Lai niso upoštevali. Vendar pa je družba proizvedla in v Unijo izvozila tudi majhno količino izdelkov, ki spadajo v obseg izdelka v tej preiskavi. Zato je bilo treba za to družbo izračunati stopnjo dampinga, za katero je bilo ugotovljeno, da je negativna. Po drugi strani družba King Lai na Kitajskem ni bila del vzorca, zato zanjo ni bila izračunana individualna stopnja dampinga. Družba je tako pridobila tehtano povprečno stopnjo dampinga vzorčenih kitajskih družb. Vendar pa se za izdelek, ki ni vključen v obseg izdelka v tej preiskavi, protidampinška dajatev ne uporablja. Če torej drži, da družba King Lai na Kitajskem v EU izvaža izdelek, ki ni vključen v obseg izdelka v tej preiskavi, potem zanjo protidampinške dajatve ob uvozu ne bodo določene.

(149)

Zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in glede na razlogovanje v uvodni izjavi 95 je bila stopnja dampinga na ravni države za LRK določena na ravni najvišje stopnje dampinga, določene za reprezentativno vrsto izdelka v smislu količine za sodelujočega proizvajalca izvoznika, za katerega je bilo ugotovljeno, da je izvajal damping.

(150)

Na podlagi tega stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 64,9 %.

3.2.5 Zahtevki za individualno preiskavo

(151)

Individualno preiskavo je v tem postopku zahtevalo pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vzorčeni. Glede na veliko število zahtevkov je Komisija sklenila, da bi bila ugoditev kateremu koli od teh zahtevkov preveč obremenjujoča za pravočasen zaključek postopka. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi se z ugoditvijo zahtevkom zadevnih družb več kot podvojilo število družb, za katere bi bilo treba izračunati individualne stopnje dampinga, saj so bili v prvotni vzorec vključeni štirje proizvajalci izvozniki. Nadalje je treba opozoriti, da so nekateri od prosilcev za individualno preiskavo del skupin. Glede na predhodne odgovore zadevnih družb (obrazci za vzorčenje) bi bila za individualno preiskavo potrebna analiza in preverjanje izpolnjenih vprašalnikov vsaj sedmih družb.

4. ŠKODA

4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(152)

Glede na razpoložljive informacije iz pritožbe in nadaljnjo preiskavo je v obdobju preiskave podobni izdelek proizvajalo vsaj 16 proizvajalcev Unije. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu poimenovani „industrija Unije“.

(153)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave ocenjena na približno 8 270 ton. Komisija je podatek pridobila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki jih je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 11 do 13, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Proizvajalci Unije, izbrani v vzorec, so predstavljali približno 43 % celotne ocenjene proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(154)

Ena od strani je zahtevala pojasnilo, zakaj se je obseg celotne proizvodnje Unije med začasnim in dokončnim razkritjem zmanjšal za 80 ton. V začasnem razkritju je bila celotna proizvodnja Unije ocenjena na približno 8 350 ton. V zgornji uvodni izjavi je navedeno, da je celotna proizvodnja Unije znašala približno 8 270 ton. Razlog za to razliko je, da so službe Komisije v začasni fazi napačno ocenile obseg proizvodnje enega od nevzorčenih proizvajalcev Unije. Ta proizvajalec Unije je v obdobju preiskave ustavil proizvodnjo. Zato je bila njegova proizvodnja ponovno izračunana ob upoštevanju njegovega prenehanja delovanja. Komisija je potrdila, da je bila celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave ocenjena na približno 8 270 ton.

(155)

Ker je vzorec družb sestavljen iz samo enega proizvajalca in skupine družb, je bilo treba na podlagi člena 19 osnovne uredbe vse podatke v zvezi z mikrokazalniki indeksirati zaradi varstva zaupnosti.

4.2 Potrošnja Unije

(156)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi celotnega ocenjenega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(157)

Obseg prodaje podobnega izdelka industrije Unije je bil ocenjen na podlagi dejanskih preverjenih podatkov, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih predložili vzorčeni proizvajalci, za nesodelujoče proizvajalce pa na podlagi podatkov, ki jih je predložil pritožnik.

(158)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 zgoraj, je zadevni izdelek uvrščen pod dve oznaki KN: ex 7307 23 10 in ex 7307 23 90. Vendar ti oznaki KN vključujeta ne samo zadevni izdelek, ampak tudi izdelke, ki ne spadajo v obseg te preiskave. Obseg uvoza, ki ne spada v obseg te preiskave, je bilo torej treba odšteti od skupnega obsega uvoza, prijavljenega na podlagi zgoraj navedene oznake KN.

(159)

Pritožnik je obseg uvoza zadevnega izdelka za vsa porekla ocenil na podlagi svojega poznavanja trga. V zvezi z zadevnima državama je menil, da so izdelki v preiskavi predstavljali veliko večino obsega uvoza, sporočenega na podlagi dveh zgoraj navedenih oznak KN za LRK in Tajvan, in sicer 90 % oziroma 100 %.

(160)

Komisija je za preveritev te ocene uporabila informacije, ki jih je prejela med prejšnjo preiskavo v zvezi s priborom (fitingi) iz nerjavnega jekla, ki se je začela 10. novembra 2012. Ta preiskava je zajela vse izdelke, uvrščene pod ti oznaki KN, vključno z zadevnim izdelkom iz te preiskave. Na podlagi opravljene analize se zdi, da najmanj 22,3 % izdelkov, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki izvozili na podlagi teh oznak KN, ne bi spadalo v obseg te preiskave. Za Tajvan je delež, ki ga je navedel pritožnik, tj. 100 %, potrjen.

(161)

V primeru LRK se je Komisija odločila, da bo obseg uvoza prilagodila na podlagi najbolj konservativnega deleža, tj. 22,3 %.

(162)

Poleg tega je bila potrošnja nadalje prilagojena za obseg pribora (fitingov) s prirobnico/majhno hrapavostjo (glej oddelka 2.2.1 in 2.2.2), ki sta oba izključena iz obsega izdelka v preiskavi. Obseg uvoza je bil ocenjen na podlagi izpolnjenih obrazcev za vzorčenje, in sicer na približno 150 ton za LRK in 20 ton za Tajvan. Ti količini sta bili torej odšteti od ocenjenega obsega uvoza iz LRK in Tajvana. Za industrijo Unije je preiskava pokazala, da je obseg proizvodnje in prodaje teh izključenih vrst izdelka neznaten.

(163)

Na tej podlagi je bila potrošnja Unije določena tako:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

	2012	2013	2014	OP
Celotna potrošnja Unije	13 766	14 350	14 671	14 145
Indeks (2012 = 100)	100	104	107	103
Vir: Eurostat, izpolnjeni obrazci za vzorčenje, preverjeni izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(164)

Potrošnja Unije se je med letom 2012 in obdobjem preiskave povečala za 3 %.

4.3 Uvoz iz zadevnih držav

4.3.1 Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(165)

Komisija je v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe preučila, ali je treba uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno.

(166)

Stopnje dampinga, določene za uvoz iz LRK in Tajvana, so povzete zgoraj v uvodnih izjavah 145 in 94.

(167)

Razen pri družbi King Lai vse navedene stopnje presegajo prag de minimis, določen v členu 9(3) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 94, je bil obseg nedampinškega uvoza neznaten. Vsekakor je bil ta nedampinški uvoz izključen iz skupnega obsega tajvanskega uvoza zadevnega izdelka.

(168)

Obseg uvoza iz obeh zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržna deleža LRK in Tajvana sta v obdobju preiskave znašala 22,9 % oziroma 7,8 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 181.

(169)

Tudi konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Uvoženi izdelki so namreč konkurirali med seboj in z zadevnim izdelkom, proizvedenim v Uniji. Izdelki so medsebojno zamenljivi in so se v Uniji prodajali po primerljivih prodajnih poteh in podobnim kategorijam končnih strank.

(170)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(171)

Po dokončnem razkritju je več strani trdilo, da Komisija ni zadostno preučila pogojev konkurence med kitajskim in tajvanskim priborom (fitingi) ob uvozu v Unijo ter med uvoženim priborom (fitingi) in proizvodnjo Unije.

(172)

Te strani so na podlagi svojega poznavanja trga trdile, da obstajajo pomembne razlike med priborom (fitingi), proizvedenim na Kitajskem in v Tajvanu ter od tam izvoženim v Unijo. Menile so, da si izvoženi izdelki niso konkurirali zaradi fizikalnih lastnosti izdelkov, obsega, v katerem se lahko izdelki uporabljajo za enako ali podobno končno uporabo, in stopnje, do katere potrošniki izdelke dojemajo in obravnavajo kot alternativno obliko izvajanja določenih funkcij, da bi zadostili posebnemu povpraševanju.

(173)

Te strani so trdile, da obsežne prilagoditve, ki jih je opravila Komisija, da bi dosegla neko podobnost primerljivosti cen med kitajskimi in tajvanskimi izdelki, kažejo na pomembne razlike v lastnostih v zvezi s surovinami (brezšivne cevi in varjene cevi), vrstami jekla in proizvodnim postopkom. To vpliva na ceno, ki preprečuje njihovo medsebojno zamenljivost na trgu. Poleg tega gibanje cen kaže na cenovno neskladje med obema porekloma.

(174)

Prvič, Komisija meni, da vprašanje konkurence med različnimi vrstami izdelka ni odločilno za oceno škode. Če vse vrste izdelka tvorijo en izdelek, iz razloga, navedenega v uvodnih izjavah 43 do 50, ocene škode ni treba razdeliti na podlagi dejstva, da različne vrste izdelka z vidika konkurenčnega prava domnevno pomenijo ločene proizvodne trge.

(175)

Drugič, tudi če bi bilo vprašanje dejanske konkurence med vrstami izdelka upoštevno, Komisija opozarja, da trditev o neobstoju konkurence ni podprta z dokazi v dokumentaciji. Komisija je namreč ugotovila, da si zadevni izdelek, ki ga izvaža kitajski proizvajalec izvoznik, in zadevni izdelek, ki ga izvažata tajvanska proizvajalca izvoznika, na trgu Unije dejansko konkurirata. Ti izdelki so večinoma medsebojno zamenljivi. Ta ugotovitev je bila podprta s povprečno ceno zadevnega izdelka. Obstaja jasno prekrivanje, kadar je za zadevni izdelek, proizveden iz brezšivnih cevi, določena podobna cena kot za zadevni izdelek, proizveden iz varjenih cevi (10). Glede konkurence z industrijo Unije je bilo s preiskavo potrjeno, da so vzorčeni proizvajalci Unije proizvajali ali bi lahko proizvajali iz obeh surovin in vse vrste izdelka. Te trditve so bile zato zavrnjene, kumulativna analiza učinkov uvoza pa je bila potrjena.

(176)

Po dodatnem razkritju so te zainteresirane strani znova trdile, da uvoz iz zadevnih držav ne bi smel biti ocenjen kumulativno. Komisija v zvezi s tem opozarja, da tudi če se konkurenca med uvozom iz zadevnih držav analizira na podlagi PCN, so rezultati enaki, tj. obstaja jasna cenovna konkurenca. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(177)

Poleg tega so te strani trdile, da proizvodnja enega proizvajalca Unije obsega predvsem pribor (fitinge) iz posebnih vrst nerjavnega jekla, medtem ko je 70 % kitajske proizvodnje predvsem iz standardnih vrst avstenitnega nerjavnega jekla 304 ali 316, kar pomeni, da si ti izdelki ne konkurirajo.

(178)

Komisija je v zvezi s temi trditvami opozorila, da je bilo konkurenčno razmerje med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom potrjeno s preiskavo, kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 174 v kumulativni analizi. Kar zadeva vrsto jekla, je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije dejansko proizvajal podobni izdelek iz standardnih vrst nerjavnega jekla, kar je predstavljalo približno 90 % njegove proizvodnje. Iz tega sledi, da kitajski izdelki neposredno konkurirajo izdelkom tega proizvajalca Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(179)

Ker ni bilo dodatnih pripomb v zvezi s členom 3(4) osnovne uredbe, je bila kumulativna ocena uvoza iz zadevnih držav potrjena.

4.3.2 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(180)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke, pritožnikovega poznavanja trga in drugih informacij, ki so ji bile na voljo (glej uvodne izjave 156 do 164). Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 1 zgoraj.

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

	2012	2013	2014	OP
Obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav	3 395	3 877	4 508	4 340
Indeks (2012 = 100)	100	114	133	128
Tržni delež zadevnih držav (brez nedampinškega uvoza) (%)	24,7	27,0	30,7	30,7
Indeks (2012 = 100)	100	110	124	124
Obseg uvoza iz LRK	2 686	2 759	3 248	3 238
Indeks (2012 = 100)	100	103	121	121
Tržni delež LRK (%)	19,5	19,2	22,1	22,9
Indeks (2012 = 100)	100	99	113	117
Obseg dampinškega uvoza iz Tajvana	709	1 118	1 260	1 102
Indeks (2012 = 100)	100	158	178	155
Tržni delež Tajvana (brez nedampinškega uvoza) (%)	5,2	7,8	8,6	7,8
Indeks (2012 = 100)	100	151	167	151
Vir: Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(181)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

(182)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je v absolutnih vrednostih uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečal (za 28 %). Ustrezni tržni delež dampinškega uvoza v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 6 odstotnih točk.

4.3.3 Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(183)

Komisija se je morala pri gibanju cen uvoza ob neobstoju drugih virov za določitev povprečne cene uvoza opreti na Eurostat. Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

	2012	2013	2014	OP
LRK	8 285	8 078	6 916	6 936
Indeks (2012 = 100)	100	98	83	84
Tajvan	7 543	5 189	4 653	5 840
Indeks (2012 = 100)	100	69	62	77
Vir: Eurostat.

(184)

Povprečne cene kitajskega dampinškega uvoza so se znižale z 8 285 EUR/tono v letu 2012 na 6 936 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju (2012–OP) se je povprečna cena kitajskega dampinškega uvoza na enoto znižala za približno 16 %. V istem obdobju so se povprečne cene tajvanskega dampinškega uvoza znižale s 7 543 EUR/tono v letu 2012 na 5 840 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena tajvanskega dampinškega uvoza na enoto znižala za približno 23 %.

(185)

Po dokončnem razkritju je ena od zainteresiranih strani trdila, da bi morala Komisija oceniti učinek znižanja cene niklja na ceno zadevnega izdelka v obdobju preiskave, saj je gibanje cene niklja glavni dejavnik pri ceni nerjavnega jekla. Čeprav drži, da je nikelj eden od glavnih stroškovnih dejavnikov pri proizvodnji cevi (surovina za zadevni izdelek), ni neposredne povezave z zadevnim izdelkom. Poleg tega je Komisija ugotovila, da cena zadevnega izdelka ni povezana s ceno niklja (11). Trditev je bila zato zavrnjena.

(186)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(a)	tehtane povprečne prodajne cene za posamezno vrsto izdelka treh proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

(b)	ustrezne tehtane povprečne cene na ravni CIF meja Unije za posamezno uvoženo vrsto izdelka sodelujočih proizvajalcev iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki na trgu Unije z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu v višini 2 % in uvozne dajatve v višini 3,7 %.

(187)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja, in sicer po morebitnih ustreznih prilagoditvah na podlagi dejanskih stroškov ter odbitku rabatov in popustov, kot so jih navedli vzorčeni proizvajalci Unije. Rezultat primerjave je bil izražen kot delež prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(188)

Na podlagi navedenega je bilo za dampinški uvoz iz LRK in Tajvana ugotovljeno, da je nelojalno znižal cene industrije Unije, in sicer za 59,4 % oziroma 76,1 %.

4.4 Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1 Splošne opombe

(189)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključuje oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(190)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov in informacij iz pritožbe in Eurostatovih statističnih podatkov, kjer je bilo to ustrezno, tako da se podatki nanašajo na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz ustrezno preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(191)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(192)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2 Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(193)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

	2012	2013	2014	OP
Obseg proizvodnje	8 967	8 780	8 304	8 272
Indeks (2012 = 100)	100	98	93	92
Proizvodna zmogljivost	22 779	21 194	21 163	19 721
Indeks (2012 = 100)	100	93	93	87
Izkoriščenost zmogljivosti (%)	39	41	39	42
Indeks (2012 = 100)	100	105	100	106
Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(194)

Obseg proizvodnje je med letoma 2012 in 2013 ostal razmeroma stabilen. Med letom 2013 in obdobjem preiskave se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 6 %. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje skupaj zmanjšal za 8 %.

(195)

Sočasno se je močno zmanjšala proizvodna zmogljivost, in sicer za 13 %. To je mogoče pripisati predvsem zaprtju enega proizvajalca Unije in zmanjšanju proizvodnje drugega proizvajalca Unije, zaradi česar se je proizvodna zmogljivost zmanjšala za približno 3 600 ton.

(196)

Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje, ozka grla in druge običajne zaustavitve, ki so v industriji normalne. Vendar je to teoretična proizvodna zmogljivost industrije Unije.

(197)

Izkoriščenost zmogljivosti je za to določeno industrijo težko oceniti, saj se lahko razlikuje glede na vrsto opreme in količino, ki se proizvaja. Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je menil, da je bila 60-odstotna izkoriščenost zmogljivosti, dosežena v preteklosti, maksimum. Zgoraj navedena teoretična proizvodna zmogljivost je torej očitno pretirana glede na realno proizvodno zmogljivost.

(198)

Iz tega sledi, da je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala majhna in je znašala približno 42 %. Zaradi prestrukturiranja enega od vzorčenih proizvajalcev Unije in zaprtja enega proizvajalca Unije se je izkoriščenost zmogljivosti v celotnem obravnavanem obdobju povečala za 3 odstotne točke. Slaba izkoriščenost zmogljivosti zmanjša sposobnost kritja stalnih stroškov, kar je eden od vzrokov za slabo dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju.

4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež

(199)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji in njen tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

	2012	2013	2014	OP
Obseg prodaje na trgu Unije v tonah	7 856	7 717	7 401	7 302
Indeks (2012 = 100)	100	95	91	89
Tržni delež (%)	57,1	53,8	50,4	51,6
Indeks (2012 = 100)	100	94	88	90
Vir: Eurostat, pritožba in preverjeni izpolnjeni vprašalniki ter informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(200)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju skupaj zmanjšal za 11 %, medtem ko se je potrošnja Unije povečala za 3 %. Obseg prodaje kitajskih in tajvanskih dampinških izdelkov se je povečal za 945 ton (21 % oziroma 55 %), medtem ko se je potrošnja Unije povečala za 379 ton. V okviru vse večje potrošnje na trgu Unije zmanjšanje prodaje in tržnega deleža industrije Unije sovpada s povečanjem uvoza iz zadevnih držav. Poleg tega je morala industrija Unije zaradi neprekinjenega cenovnega pritiska dampinškega uvoza zmanjšati svojo proizvodnjo, da bi preprečila prodajo po cenah, s katerimi se ustvarja izguba.

4.4.2.3 Zaposlenost in produktivnost

(201)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

	2012	2013	2014	OP
Število zaposlenih	581	526	532	484
Indeks (2012 = 100)	100	91	92	83
Produktivnost (v tonah na zaposlenega)	15,4	16,7	15,6	17,0
Indeks (2012 = 100)	100	108	101	110
Vir: Pritožba in preverjeni izpolnjeni vprašalniki ter informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(202)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se je skupaj z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje znatno znižala tudi stopnja zaposlenosti v industriji Unije. Za zmanjšanje delovne sile so se zaposleni odpuščali, tako da se je število zaposlenih zmanjšalo za 17 %. Posledično je 10-odstotno povečanje produktivnosti delovne sile v industriji Unije, merjene s proizvodnjo na zaposlenega na leto, veliko večje od povečanja izkoriščenosti zmogljivosti za 3 odstotne točke (glej uvodno izjavo 193). To kaže, da se je industrija Unije poskušala prilagoditi spreminjajočim se tržnim razmeram (vse večji obseg dampinškega uvoza), da bi ostala konkurenčna.

4.4.2.4 Zaloge

(203)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Zaloge

	2012	2013	2014	OP
Končne zaloge (v tonah)	2 191	1 850	2 002	1 697
Indeks (2012 = 100)	100	84	91	77
Končne zaloge kot delež proizvodnje (%)	24,4	21,1	24,1	20,6
Indeks (2012 = 100)	100	86	99	84
Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(204)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 23 %. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Vendar mora tudi vzdrževati zaloge različnega obsega izdelkov, da lahko konkurira hitrim dobavam drugih proizvajalcev. To potrjuje tudi analiza gibanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Ta kazalnik je ostal razmeroma stabilen in je znašal od 20 % do 24 % obsega proizvodnje.

(205)

Ugotovljeno je bilo, da je bilo znižanje ravni zalog predvsem posledica strožjih zahtev glede obratnih sredstev, ki jih je uvedlo vodstvo industrije Unije.

4.4.2.5 Višina stopnje dampinga

(206)

Razen pri enem manjšem tajvanskem izvozniku so vse stopnje dampinga znatno presegale stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih visokih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ni bil zanemarljiv.

4.4.2.6 Rast

(207)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 11 %. Ne glede na to povečanje potrošnje se je tržni delež industrije Unije zmanjšal. Po drugi strani se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal.

4.4.3 Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(208)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

	2012	2013	2014	OP
Prodajna cena Indeks (2012 = 100)	100	95	96	95
Proizvodni stroški na enoto Indeks (2012 = 100)	100	101	103	98
Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(209)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto v Uniji v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje. Povprečna prodajna cena na enoto se je na splošno gibala v skladu s stroški proizvodnje. Stroški proizvodnje so se od leta 2014 do obdobja preiskave znižali za 2 %, predvsem zaradi znižanja cene glavne surovine, prodajna cena na enoto pa se je znižala za 5 %.

(210)

Po dokončnem razkritju je ena od zainteresiranih strani trdila, da Komisija ni upoštevala splošnih tržnih razmer. Zlasti so se znižale cene nafte, zaradi česar so se znižali stroški izdelka. Vendar navedena stran ni predložila dokazov, s katerimi bi podprla svojo trditev. Zlasti je ostalo nejasno, kako točno naj bi bil padec cene nafte na svetovnem trgu povezan s stroški proizvodnje tega določenega podobnega izdelka. Poleg tega je analiza škode, ki jo je opravila Komisija, zajemala obdobje med letom 2012 in obdobjem preiskave, v katerem so bile upoštevane vse surovine, vključno z energijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

4.4.3.2 Stroški dela

(211)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

2012

2013

2014

Povprečni stroški dela na zaposlenega

Indeks (2012 = 100)

100

111

110

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(212)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 10 %, kar je nekoliko več od splošnega zvišanja cen v Uniji zaradi inflacije. Vendar bi bilo treba to obravnavati v okviru velikega zmanjšanja zaposlenosti, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 201 in 202.

4.4.3.3 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(213)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

	2012	2013	2014	OP
Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje) Indeks (2012 = 100)	100	33	23	66
Denarni tok Indeks Indeks (2012 = 100)	100	61	33	57
Naložbe Indeks (2012 = 100)	100	178	128	122
Donosnost naložb Indeks (2012 = 100)	100	28	19	48
Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(214)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotni delež prihodkov od te prodaje.

(215)

V obravnavanem obdobju je bilo gibanje dobičkonosnosti negativno, in sicer od [8 %–10 %] leta 2012 do [2 %–4 %] v letih 2013 in 2014, v obdobju preiskave pa se je izboljšalo in je doseglo [4 %–6 %]. Vzorčenim družbam sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala obseg prodaje in tržni delež, tako da so se odločile, da se bodo osredotočile na visokocenovne segmente, v katerih je bil dampinški uvoz manj prisoten. Ta strategija jim je omogočila, da so v OP povečale dobičkonosnost.

(216)

Medtem ko v letih 2013 in 2014 vzorčene družbe zvišanih stroškov proizvodnje niso mogle prenesti na stranke, sta bila v prid dobičkonosnosti vzorčenih družb v OP znižanje njihovih stroškov proizvodnje zaradi večje izkoriščenosti zmogljivosti in manjši konkurenčni pritisk v visokocenovnih segmentih trga.

(217)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Zlasti zaradi zmanjšanja zalog se je zmanjšal (– 43 %).

(218)

Donosnost naložb se je med letoma 2012 in 2014 zmanjšala, v OP pa v skladu z gibanjem dobičkonosnosti okrevala. Industrija Unije je med letom 2012 in obdobjem preiskave raven svojih naložb zvišala za 22 %. Vendar pa bi bilo treba to 22-odstotno zvišanje obravnavati ob upoštevanju absolutnih vrednosti. Raven naložb za vzorec industrije Unije je bila leta 2012 manj kot 1 milijon EUR, v OP pa je dosegla ta mejnik predvsem zaradi stroškov, povezanih z običajnim vzdrževanjem in varnostno opremo.

(219)

Več strani je trdilo, da bi bilo treba zmanjšanje dobičkonosnosti od leta 2012 do leta 2013 razlagati ob upoštevanju precejšnjega povečanja naložb v industriji Unije. Navedle so, da so se naložbe med letoma 2012 in 2013 povečale za 78 %. Po drugem razkritju so te strani znova trdile, da bi bilo treba 78-odstotno povečanje šteti za „ogromen“ naložbeni izdatek.

(220)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da proizvajalci Unije niso vlagali, da bi izboljšali svojo proizvodno metodo, ampak v obvezno varnostno opremo in vzdrževanje, kot je navedeno zgoraj. Čeprav so se naložbe dejansko povečale, pa se je sočasno donosnost naložb znatno zmanjšala. Poleg tega bi bilo treba naložbe primerjati s celotno prodajo podobnega izdelka, zadevne naložbe pa so predstavljale samo od 2 % do 4 % celotne prodaje podobnega izdelka. Nazadnje, naložbe so samo eden od kazalnikov škode, zato se ne bi smele analizirati ločeno.

5. SKLEP O ŠKODI

(221)

Ugotovljeno je, da v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode kaže negativno gibanje. Zlasti so iz kazalnikov škode, povezanih s proizvodnjo in tržnim deležem proizvajalcev Unije, razvidni resne težave industrije Unije in obstoj vztrajnega nelojalnega nižanja prodajnih cen. Edini pozitivni kazalnik, tj. rahlo izboljšanje dobičkonosnosti v OP, je bil dosežen na račun obsega prodaje in tržnega deleža zaradi prehoda v visokocenovni segment. To morda ne bo dolgo trajalo, če bo dampinški uvoz prodrl tudi tja. Ocena vseh makro- in mikrokazalnikov torej razkriva splošno negativno gibanje. Zato je mogoče skleniti, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6. VZROČNA ZVEZA

(222)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu.

(223)

Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije in nedampinški uvoz iz Tajvana.

6.1 Učinki dampinškega uvoza

(224)

Prodajne cene proizvajalcev izvoznikov so se v povprečju znižale z 8 129 EUR/tono v letu 2012 na 6 658 EUR/tono v obdobju preiskave (–18,1 %). Proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav so lahko s stalnim zniževanjem prodajnih cen na enoto v obravnavanem obdobju svoj tržni delež od leta 2012 (24,7 %) do obdobja preiskave (30,7 %) bistveno povečali.

(225)

Od leta 2012 je imelo nenehno povečevanje uvoza iz zadevnih držav po cenah, s katerimi so se nelojalno zniževale cene industrije Unije, jasen negativni učinek na finančno uspešnost industrije Unije. Medtem ko je industrija Unije zniževala svoje stroške tako, da je zmanjševala število zaposlenih in zapirala obrate, se je dampinški uvoz povečeval ob stalnem zniževanju cen, zaradi česar je bila industrija Unije prisiljena zmanjšati svoj obseg prodaje. Posledično je industrija Unije izgubila tržni delež in ni mogla izkoristiti povečanja potrošnje.

(226)

Glede na jasno ugotovljeno časovno sovpadanje vedno višje stopnje dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah na eni strani ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije na drugi strani se sklene, da je bil dampinški uvoz vzrok za slab položaj industrije Unije.

(227)

Po dokončnem razkritju je ena od zainteresiranih strani trdila, da je mogoče znižanje prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov pojasniti s padcem cene niklja. Vendar pa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 185 zgoraj, ni neposredne povezave med ceno niklja in uvoznimi cenami. Trditev je bila zato zavrnjena.

(228)

Več strani je trdilo, da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz zadevnih držav, saj so se v obravnavanem obdobju znižale cene samo enega od vzorčenih proizvajalcev Unije, medtem ko so lahko drugi vzorčeni proizvajalci Unije ohranili svoje prodajne cene. Ta trditev je zavrnjena iz naslednjih razlogov. Statistični podatki o trgovini znotraj EU v tem primeru niso zanesljivi, saj vključujejo ne samo zadevni izdelek, ampak tudi druge vrste pribora (fitingov). Poleg tega se industrija Unije v obravnavanem obdobju ni bistveno zmanjšala (– 5 %), vendar na račun njenega obsega prodaje, ki se je zmanjšal za 11 %, in njenega tržnega deleža, ki se je v istem obdobju zmanjšal za 5,5 %.

(229)

Zainteresirane strani so po drugem razkritju v nasprotju z izjavo Komisije v uvodni izjavi 228 zgoraj trdile, da podatki v Eurostatu kažejo politike oblikovanja cen proizvajalcev Unije in da je torej pravilno navesti, da so cene proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju ostale stabilne. V zvezi s tem Komisija poudarja naslednje. Kot je pojasnjeno zgoraj, je opredelitev zadevne oznake KN širša kot opredelitev zadevnega izdelka in podobnega izdelka (glej uvodno izjavo 158 zgoraj). Poleg tega se navedene zainteresirane strani motijo, ko navajajo, da proizvajalci Unije proizvajajo samo podobni izdelek, ki se uvršča pod zadevni oznaki KN. Industrija Unije namreč proizvaja tudi izdelke, ki ne spadajo pod opredelitev izdelka iz te uredbe in se uvrščajo pod zadevni oznaki KN. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(230)

Ker nadaljnjih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila, da je dampinški uvoz zadevnega izdelka industriji Unije povzročil znatno škodo.

6.2 Učinki drugih dejavnikov

6.2.1 Uvoz iz tretjih držav

(231)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah) in tržni delež

	2012	2013	2014	OP
Obseg uvoza iz tretjih držav	2 515	2 755	2 762	2 503
Indeks (2012 = 100)	100	110	110	100
Tržni delež (%)	18,3	19,2	18,8	17,7
Obseg uvoza iz Švice	1 217	1 340	1 476	1 503
Indeks (2012 = 100)	100	110	121	123
Tržni delež (%)	8,8	9,3	10,1	10,6
Obseg uvoza iz Brazilije	339	350	229	278
Indeks (2012 = 100)	100	103	68	82
Tržni delež (%)	2,5	2,4	1,6	2,0
Obseg uvoza iz Indije	120	146	204	201
Indeks (2012 = 100)	100	121	169	167
Tržni delež (%)	0,9	1,0	1,4	1,4
Obseg uvoza iz Malezije	195	322	297	314
Indeks (2012 = 100)	100	165	152	161
Tržni delež (%)	1,4	2,2	2,0	2,2
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav	642	595	554	205
Indeks (2012 = 100)	100	93	86	32
Tržni delež (%)	4,7	4,2	3,8	1,5
Vir: Eurostat, pritožba in preverjeni izpolnjeni vprašalniki ter informacije, ki jih je predložil pritožnik.

(232)

Največja izvoznica zadevnega izdelka v Unijo za LRK je Švica z 10-odstotnim tržnim deležem, medtem ko znaša tržni delež LRK/Tajvana 30,7 %. Cene tega uvoza so bile podobne cenam industrije Unije, tj. 10 300 EUR/tono.

(233)

V obravnavanem obdobju sta obseg in tržni delež uvoza iz vseh drugih držav ostala stabilna, tj. približno 2 500 ton oziroma 37 %. Zato je mogoče skleniti, da učinek tega uvoza ni prekinil vzročne zveze med kitajskim/tajvanskim dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(234)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi morala Komisija analizirati cenovni učinek uvoza s poreklom iz Indije. Po drugem razkritju je bila ta trditev ponovljena in strani so nadalje navedle, da so se v obravnavanem obdobju povprečne indijske cene izjemno znižale. Komisija je ugotovila, da je tržni delež uvoza iz Indije 1,4-odstoten. Povprečna cena podobnega izdelka s poreklom iz Indije je bila v obdobju preiskave približno 9 500 EUR/tono. Čeprav je res, da se je povprečna cena izdelka s poreklom iz Indije znižala s približno 13 700 EUR/tono leta 2012 na približno 9 500 EUR/tono v OP, so bile te cene še vedno 27 % višje od povprečne cene zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske in 61 % višje od tajvanskih cen. Ta uvoz torej ni prekinil vzročne zveze.

(235)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi morala Komisija analizirati uvoz podobnega izdelka iz Rusije. Nasprotno pa je pritožnik trdil, da se ta uvoz ne bi smel upoštevati za analizo vzročne zveze, saj izdelki, prijavljeni na podlagi zadevnih oznak KN, niso podobni izdelki.

(236)

Komisija je ugotovila, da so bile ruske uvozne cene, ki jih je Eurostat sporočil za zadevni oznaki KN, v obdobju preiskave približno 1 000 EUR/tono. Ruski uvoz je torej povezan z drugačnim izdelkom, ki je več kot sedemkrat cenejši od kitajskega uvoza. Zato se ta uvoz ni štel za upoštevnega za analizo vzročne zveze.

(237)

Po drugem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da bi bilo treba učinek uvoza s poreklom iz Rusije in Indije oceniti kumulativno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 236 zgoraj, se uvoz s poreklom iz Rusije ni upošteval pri analizi vzročne zveze, ker je Komisija ugotovila, da izdelki s poreklom iz Rusije niso zajeti v opredelitvi zadevnega izdelka in torej niso vključeni v to preiskavo. Iz tega razloga tega uvoza ni mogoče kumulativno oceniti z uvozom s poreklom iz Indije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

6.2.2 Uspešnost izvoza industrije Unije

(238)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz

	2012	2013	2014	OP
Obseg izvoza nepovezanim strankam	645	553	530	596
Indeks (2012 = 100)	100	86	82	92
Povprečna cena (v EUR/tono)	13 567	12 386	11 890	11 619
Indeks (2012 = 100)	100	91	88	86
Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(239)

Glede na podatke vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju izvozne cene znižale za 14 %, obseg izvoza nepovezanim strankam v tretjih državah pa se je zmanjšal za manj kot 1 % skupne prodaje industrije Unije. Vendar izguba, nastala v OP, ni bila znatna, saj je predstavljala manj kot 0,8 % celotnih prihodkov od prodaje industrije Unije.

(240)

Zato je mogoče skleniti, da izvozna dejavnost industrije Unije ne prekinja vzročne zveze.

6.2.3 Nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije

(241)

Komisija je glede na nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih družb v celotnem obravnavanem obdobju preiskala tudi, ali je morda presežna zmogljivost prispevala k škodi ali celo prekinila vzročno zvezo. Komisija na tej stopnji meni, da to ne drži. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 197 zgoraj, morajo imeti družbe veliko teoretično zmogljivost, da bi lahko izpolnile vsa povpraševanja strank, vendar pa ni realno, da bi bila ta teoretična zmogljivost v celoti izkoriščena. Drugič, industrija Unije je bila leta 2012 dobičkonosna z nižjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, kar kaže, da škoda ni posledica presežne zmogljivosti. Zato se sklene, da učinek take nizke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ni upošteven in da ni mogel prekiniti vzročne zveze.

6.2.4 Nedampinški uvoz iz Tajvana

(242)

Obseg nedampinškega uvoza je bil neznaten, saj je v OP znašal 300 kg, celotna potrošnja Unije pa 14 145 ton. Zato se sklene, da učinek takega uvoza na industrijo Unije ni upošteven in da torej ni mogel prekiniti vzročne zveze.

6.3 Sklep o vzročni zvezi

(243)

Vzročna zveza je bila ugotovljena med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(244)

Velik pritisk, ki se je na ceno in obseg industrije Unije izvajal z vse večjim dampinškim uvozom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju, je industriji Unije preprečil, da bi lahko izkoristila počasno okrevanje trga EU. Zgornja analiza kazalnikov škode je pokazala, da je povečanje poceni dampinškega uvoza iz LRK in Tajvana, s katerim so se nelojalno zniževale prodajne cene Unije, vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije kot celote. Kitajskim/tajvanskim izvoznikom je uspelo pridobiti pomemben tržni delež (30,7-odstoten v OP v primerjavi s 24,7-odstotnim leta 2012) na račun industrije Unije. Tržni delež industrije Unije se je med letom 2012 in OP zmanjšal za 5,5 odstotne točke, njen obseg prodaje se je zmanjšal za 11 %, medtem ko se je potrošnja na trgu Unije povečala.

(245)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Za druge opredeljene dejavnike, tj. uvoz iz tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije in nedampinški uvoz iz Tajvana, je bilo ugotovljeno, da ne prekinjajo vzročne zveze. Tudi če se je upošteval njihov skupni učinek, sklep Komisije ni bil drugačen: če dampinškega uvoza ne bi bilo, industrija Unije ne bi bila tako močno negativno prizadeta. Zlasti tržni delež ne bi padel na take ravni, dosežena pa bi bila razumna dobičkonosnost.

(246)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevnih držav in da drugi posamično ali skupaj obravnavani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

7. INTERES UNIJE

(247)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali je kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajal utemeljen razlog za sklep, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1 Interes Industrije Unije

(248)

Industrija Unije se nahaja v desetih državah članicah (Avstrija, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Španija in Švedska), v njej pa je v zvezi s priborom (fitingi) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla neposredno zaposlenih približno 500 delavcev.

(249)

Nobeden od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je prikazano zgoraj pri analizi kazalnikov škode, se je poslabšal položaj celotne industrije Unije, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno.

(250)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo dokončnih protidampinških dajatev znova vzpostavili pošteni tržni pogoji na trgu Unije in da bo to omogočilo okrevanje industrije Unije. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da je večina kazalnikov škode pokazala negativno gibanje v obravnavanem obdobju.

(251)

Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in tržnim deležem proizvajalcev Unije. Uvedba ukrepa je torej pomembna, da se na trgu znova vzpostavijo nedampinške in neškodljive ravni ter da se vsem proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije po poštenih tržnih pogojih. Nasprotno bi se brez ukrepov gospodarski in finančni položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal.

(252)

Po trditvi, predstavljeni v uvodni izjavi 35 zgoraj, je Komisija preverila zahtevo (vključno s preveritvenim obiskom na kraju samem na sedežu industrije Unije). V nasprotju z navedeno trditvijo je ugotovila: (i) izdelki, uvoženi na podlagi sheme pasivnega oplemenitenja, neposredno konkurirajo izdelkom drugih proizvajalcev Unije; (ii) uvedena dajatev, tj. dajatev v višini 41,9 %, ki se uporablja za kitajskega proizvajalca, s katerim ima družba EU dogovor o pasivnem oplemenitenju, bi morala imeti omejen finančni vpliv (10–15 %) na prihodke proizvajalca Unije, ustvarjene s poslom pasivnega oplemenitenja; (iii) sposobnost preživetja posla proizvajalca Unija v zvezi s pasivnim oplemenitenjem ne bi smela biti ogrožena zaradi uvedbe ukrepov in posledično se število zaposlenih ne bi smelo zmanjšati, prav tako pa ne bi smel biti ogrožen namen sredstev EU. Trditev je bila zato zavrnjena. Komisija v tem okviru tudi opozarja, da je v carinskem zakoniku Unije predvideno, da se praviloma dajatve za zaščito trgovine uporabljajo za sheme pasivnega oplemenitenja, kadar se s postopkom, opravljenim zunaj Unije, blagu zagotovi nepreferencialno poreklo, kot se zdi, da velja v tem primeru. Nasprotno se dajatev ne uporabi, če in kolikor nepreferencialno poreklo blaga ostane Unija.

(253)

Sklenjeno je, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije. Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

7.2 Interes nepovezanih uvoznikov

(254)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je samo en uvoznik predložil podrobne informacije o učinku protidampinških dajatev. Menil je, da bo prvotni učinek dvig cene z negativnim učinkom na njegovo uspešnost v smislu dobavnega časa in konkurenčnosti. Nadalje je navedel, da bi se začel bolj osredotočati na druge države, ki proizvajajo pribor (fitinge), kot so Malezija, Vietnam in Koreja. Vendar bi bila za proces izbire novih partnerjev drugje potrebna čas in denar. Poleg tega bi to povzročilo diskontinuiteto v njegovih ravneh zalog in kakovosti izdelka, to pa bi negativno vplivalo na kakovost storitve, zagotovljene strankam.

(255)

Vendar je bilo ugotovljeno, da lahko uvozniki preidejo na druge vire oskrbe, s čimer se lahko negativni učinek ukrepov ublaži.

(256)

Po dokončnem razkritju je ena od zainteresiranih strani izpodbijala navedeno ugotovitev. Trdila je, da proizvajalci Unije ne bodo mogli oskrbovati trga Unije. Poleg tega obstoječi proizvajalci pribora (fitingov) s sedežem na primer v Maleziji in na Tajskem ne bodo mogli zagotoviti količine in kakovosti za oskrbovanje uvoznikov Unije.

(257)

Komisija je navedeno trditev zavrnila. Proizvajalci Unije trenutno izkoriščajo povprečno 42 % svoje zmogljivosti. Zato bodo verjetno sposobni povečati svojo proizvodnjo in bolj oskrbovati trg Unije kot danes. Poleg tega se pribor (fitingi) proizvaja tudi v več drugih tretjih državah, kot so Indija, Malezija, Tajska, Koreja ali Japonska. Zato Komisija meni, da ni tveganja za pomanjkanje izdelka na trgu Unije.

(258)

Na podlagi tega je sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na uvoznike.

7.3 Interes uporabnikov

(259)

Uporabniki zadevnega izdelka in podobnega izdelka delujejo na različnih industrijskih področjih. Ključni dejavnik za uporabnike je razpoložljivost izdelka v zahtevani količini in zahtevane kakovosti.

(260)

Ker je v preiskavi sodeloval samo en uporabnik, Komisija ni mogla kvantificirati učinka ukrepa na uporabnike na splošno. Vendar bo glede na odgovor tega sodelujočega uporabnika učinek protidampinškega ukrepa v stroških te družbe neznaten (manj kot 1 % njegovih prihodkov od prodaje). Vsekakor ima industrija EU zmogljivost za izpolnjevanje povpraševanja EU, poleg tega pa obstajajo tudi druge tretje države, ki lahko ob poštenih pogojih oskrbujejo EU.

(261)

Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo bistveno vplivala na uporabnike.

7.4 Sklep o interesu Unije

(262)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz zadevnih držav.

(263)

Razpoložljivost alternativnih virov oskrbe zmanjšuje morebitne negativne učinke na nepovezane uvoznike in uporabnike.

(264)

Poleg tega se pri presoji splošnega učinka protidampinških ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

8. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(265)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne ukrepe, da se industriji Unije omogoči okrevanje po škodi, ki jo je povzročil dampinški uvoz.

8.1 Stopnja odprave škode (stopnja škode)

(266)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(267)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija v tej vrsti sektorja razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(268)

Za določitev ciljnega dobička je Komisija upoštevala dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode.

(269)

Ciljna stopnja dobička je bila v skladu z dobičkom od nepovezane prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije leta 2012 začasno določena na [7–12 %]. Čeprav je bil kitajski in tajvanski uvoz že prisoten na trgu Unije, se cene dampinškega uvoza leta 2012 še niso bistveno znižale. Zato Komisija šteje, da je bila dobičkonosnost, dosežena leta 2012, dosežena v običajnih tržnih razmerah.

(270)

Komisija je neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je stroškom proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave prištela zgoraj navedeno [7–12-odstotno] stopnjo dobička. Stroški proizvodnje, ki jih je sporočil eden od treh proizvajalcev Unije, so bili preračunani na podlagi standardnih stroškov (stroški surovine plus stroški predelave plus PSA-stroški), ker dejanski stroški zaradi zelo majhne količine, proizvedene za nekatere PCN, prodane v OP, niso bili reprezentativni.

(271)

Komisija je stopnjo odprave škode določila na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(272)

Posledično stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen segajo od 75,4 % do 127,1 %, če se kitajske cene CIF primerjajo s cenami EXW industrije Unije, in od 104,4 % do 110,0 %, če se tajvanske cene CIF primerjajo s cenami EXW industrije Unije.

(273)

Po dokončnem razkritju je več strani zahtevalo podrobnejši izračun škode. Komisija je menila, da so vse zainteresirane strani že prejele podroben izračun škode. V skladu s svojo običajno prakso je razkrila vse pomembne ugotovitve, pri čemer je ustrezno upoštevala zaupnost izvornih podatkov.

(274)

Več strani je trdilo, da ni ustrezno, da neškodljiva cena temelji na stroških proizvodnje treh vzorčenih proizvajalcev Unije, saj ni dokazov, da so njihovi stroški proizvodnje reprezentativni na ravni celotne industrije Unije. Navedene strani niso pojasnile, zakaj bi morala Komisija v tem določenem primeru odstopati od svoje običajne prakse, ki je uporaba stroškov proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije. Poleg tega je v nasprotju s trditvijo preiskava pokazala, da so stroški proizvodnje treh vzorčenih proizvajalcev Unije dejansko reprezentativni za industrijo Unije. Komisija med preiskavo ni opredelila vprašanja ali težave, ki bi kazala na to, da stroški proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije niso bili reprezentativni za podobni izdelek.

(275)

Te zainteresirane strani so nadalje trdile, da je izračun stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen napačen, saj statistični podatki kažejo, da je povprečna cena enega od treh vzorčenih proizvajalcev Unije bistveno višja od drugih. Čeprav Komisija priznava dejstvo, da so cene enega od proizvajalcev Unije višje od cen drugih, je opozorila, da je analiziranje cen na ravni oznake KN zavajajoče, saj ne upošteva osnovnega nabora izdelkov in dejstva, da so bili nekateri izdelki izključeni iz obsega izdelka. Poleg tega je bil, kot je navedeno zgoraj, izračun stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen opravljen na podlagi stroškov proizvodnje po vrstah izdelka. Uporabljeni so bili torej samo stroški proizvodnje ujemajočih se vrst izdelka.

(276)

Tudi če bi Komisija izločila podatke o stroških tega določenega proizvajalca Unije in uporabila samo podatke o stroških drugih vzorčenih proizvajalcev Unije, bi bili rezultati v istem območju. Stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi te metodologije segajo od 60 % do 95 %, če se kitajske cene CIF primerjajo s ciljnimi cenami EXW industrije Unije. Vendar sprejetje te trditve ne bi imelo učinka na končne ukrepe. Poleg tega bi to pomenilo primerjanje vrst izdelka, ki temeljijo na popolnoma različnih surovinah. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(277)

Več strani je trdilo, da je uporaba standardnih namesto dejanskih stroškov privedla do izkrivljene ciljne cene, saj več lastnosti izdelka ni bilo upoštevanih. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da proizvodnih stroškov, kot jih je sporočil en vzorčeni proizvajalec Unije, ni upoštevala zato, ker bi – v nasprotju s trditvijo zainteresiranih strani – uporaba dejanskih stroškov proizvodnje privedla do izkrivljenega rezultata. Z uporabo metodologije standardnih stroškov je Komisija lahko odpravila izkrivljanje zaradi nereprezentativno majhnih količin. Komisija je torej potrdila ustreznost uporabljene metodologije.

(278)

Več strani je trdilo, da bi morala biti metodologija, uporabljena za izračun stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen, uporabljena enako, tj. za zadevni izdelek in podobni izdelek bi morala biti uporabljena enaka združitev vrst izdelka. Komisija je priznala pomanjkljivost prvotno uporabljene metodologije in je ustrezno popravila izračun stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen. Opozorila je, da je ta sprememba vplivala samo na vrste izdelka, za katere se kot surovina uporabljajo brezšivne cevi, in samo na tiste proizvajalce izvoznike, ki uporabljajo navedeno surovino. Nove stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen torej segajo od 75,7 % do 112,2 %, če se kitajske cene CIF primerjajo s ciljnimi cenami EXW industrije Unije.

(279)

Po drugem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da ni bilo ustrezno primerjati cene proizvajalcev izvoznikov s ciljno ceno, določeno na podlagi vrste materiala za pribor (fitinge), proizveden iz brezšivnih cevi. Poleg tega so strani ponovile, da bi morala biti ciljna cena določena za vsako vrsto izdelka namesto za vsako vrsto materiala.

(280)

Komisija navaja, da je poskušala izračun opraviti, kot so zahtevale zainteresirane strani, tj. analizo po posameznih PCN. Vendar je ugotovila, da so rezultati za nekatere PCN nezanesljivi zaradi zelo različnih količin, ki se uvažajo v Unijo in ki jih proizvajajo proizvajalci Unije. Ugotovila je torej, da je bila metodologija, opisana v uvodnih izjavah 270 in 271, ustreznejša, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(281)

Ker nadaljnjih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen v zvezi s Tajvanom, kot so navedene v uvodni izjavi 272 zgoraj.

8.2 Dokončni ukrepi

(282)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

Družba	Stopnja škode (%)	Stopnja dampinga (%)	Stopnja dokončne protidampinške dajatve (%)
Tajvan
King Lai Hygienic Materials Co., Ltd.	—	0,0	0,0
Ta Chen Stainless Pipes Co., Ltd.	104,4	5,1	5,1
Preostala dajatev	110,0	12,1	12,1
Ljudska republika Kitajska
Zhejiang Good Fittings Co., Ltd	112,2	55,3	55,3
Zhejiang Jndia Pipeline Industry Co., Ltd.	105,9	48,9	48,9
Suzhou Yuli Pipeline Industry Co., Ltd. (*2)	75,7	30,7	30,7
Jiangsu Judd Pipeline Industry Co., Ltd. (*2)	75,7	30,7	30,7
Tehtano povprečje (*3)	93,1	41,9	41,9
Preostala dajatev (*4)	127,1	64,9	64,9

(283)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(284)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Vsebovati mora vse ustrezne informacije, vključno s: spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo ter domačo prodajo in izvozom, ki je povezan na primer s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb z individualnimi protidampinškimi dajatvami.

(285)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(286)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

9. KONČNE DOLOČBE

(287)

Komisija je v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(288)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz pribora (fitingov) za varjenje cevi iz različnih vrst avstenitnega nerjavnega jekla, ki ustreza tipom AISI 304, 304L, 316, 316L, 316Ti, 321 in 321H ter njihovim ekvivalentom v drugih normativih, z največjim zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in debelino stene 16 mm ali manj, s povprečno hrapavostjo (Ra) obdelane površine izdelka najmanj 0,8 mikrometra, brez prirobnice, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz LRK in Tajvana. Izdelek je uvrščen pod oznaki KN ex 7307 23 10 in ex 7307 23 90 (oznake TARIC 7307231015, 7307231025, 7307239015, 7307239025).

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba	Stopnja dokončne protidampinške dajatve (%)	Dodatna oznaka TARIC
Tajvan
King Lai Hygienic Materials Co., Ltd.	0,0	C175
Ta Chen Stainless Pipes Co., Ltd.	5,1	C176
Vse druge družbe	12,1	C999
Ljudska republika Kitajska
Zhejiang Good Fittings Co., Ltd.	55,3	C177
Zhejiang Jndia Pipeline Industry Co., Ltd.	48,9	C178
Suzhou Yuli Pipeline Industry Co., Ltd.	30,7	C179
Jiangsu Judd Pipeline Industry Co., Ltd.	30,7	C180
Vse druge sodelujoče družbe:
Alfa Laval Flow Equipment (Kunshan) Co., Ltd.	41,9	C182
Kunshan Kinglai Hygienic Materials Co., Ltd.	41,9	C184
Wifang Huoda Pipe Fittings Manufacture Co., Ltd.	41,9	C186
Yada Piping Solutions Co., Ltd.	41,9	C187
Jiangsu Huayang Metal Pipes Co., Ltd.	41,9	C188
Vse druge družbe	64,9	C999

3. Kadar kateri koli proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da:

(a)	izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave (od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015) ni izvažal v Unijo;

(b)	ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

(c)

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo, se lahko preglednica v členu 1(2) spremeni tako, da se novi proizvajalec izvoznik doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve družb iz vzorca.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(3) UL C 357, 29.10.2015, str. 5.

(4) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, zadeva C-511/13 P, Philips Lighting Poland S.A. in Philips Lighting BV proti Svetu Evropske unije, Hangzhou Duralamp Electronics Co., Ltd, GE Hungary Ipari és Kereskedelmi Zrt. (GE Hungary Zrt.), Osram GmbH, Evropski komisiji.

(5) Sklep Komisije 2013/440/EU z dne 20. avgusta 2013 o ustavitvi protidampinškega postopka glede uvoza pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 223, 21.8.2013, str. 13).

(6) EU-India Bed Linen (zadeva AB-2000-13), točka 76: „[…] uporaba izraza ‚tehtano povprečje‘ v povezavi z besedami ‚zneski‘ in ‚izvozniki ali proizvajalci‘ v množini v besedilu člena 2.2.2(ii) [protidampinškega sporazuma STO] jasno nakazuje uporabo podatkov več kot enega izvoznika ali proizvajalca. Ugotavljamo, da se lahko metoda za izračun zneskov PSA-stroškov in dobičkov, opredeljena v tej določbi, uporabi samo, če so na voljo podatki v zvezi z več kot enim izvoznikom ali proizvajalcem.“

(7) Člen 21.5 poročila pritožbenega organa, EU – Dokončni protidampinški ukrepi za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Kitajske, WT/DS397/AB/RW.

(8) Opozoriti je treba tudi, da so cene v kitajskem jeklarskem sektorju same izkrivljene zaradi dejavnosti podjetij v državni lasti in različnih shem subvencioniranja. Glej med drugim Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi, COM(2016) 155 final; Subsidies to Chinese Industry: State Capitalism, Business Strategy and Trade Policy avtorjev Ushe C. V. Haley in Georgea T. Haleyja, Oxford University Press, ZDA, 25. april 2013.

(9) Splošno sodišče je navedeno metodo sprejelo v sodbi z dne 16. decembra 2011 v zadevi T-423/09, Dashiqiao proti Svetu, ECLI:EU:T:2011:764, točke od 34 do 50.

(*1) Del skupine Yuli-Judd.

(10) Iz primerjave med podobnimi vrstami izdelka, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki in tajvanski proizvajalec izvoznik, tj. 45 vrstami izdelka, je razvidno, da so povprečne cene kitajskega brezšivnega pribora (fitingov) za približno 15 % višje od povprečnih cen tajvanskega varjenega pribora (fitingov). Glede na mnogo večjo kakovost brezšivnega jekla in vpliv te kakovosti na odločitev o nakupu si torej izdelki konkurirajo, tudi če se opravi preizkus na podlagi konkurenčnega prava.

(11) Glej spletno mesto londonske borze kovin, https://www.lme.com/en-gb/metals/non-ferrous/nickel/

(*2) Del skupine Yuli-Judd.

(*3) Uporabi se za sodelujoče nevzorčene družbe: Alfa Laval Flow Equipment (Kunshan) Co., Ltd, Kunshan Kinglai Hygienic Materials Co., Ltd, Wifang Huoda Pipe Fittings Manufacture Co., Ltd., Yada Piping Solutions Co., Ltd., Jiangsu Huayang Metal Pipes Co., Ltd.

(*4) Uporabi se za nesodelujoče družbe in Shanghai Max Fittings Co., Ltd. (ki je bila prvotno vzorčena družba, vendar je odstopila od sodelovanja).

27.1.2017

Uradni list Evropske unije

L 22/65

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2017/146

z dne 21. decembra 2016

v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi Priporočila (EU) 2016/1374

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je 27. julija 2016 sprejela priporočilo v zvezi z načelom pravne države na Poljskem (1), v katerem je navedla svoje pomisleke glede položaja ustavnega sodišča in priporočila, kako naj se odpravijo.

(2)

Priporočilo Komisije je bilo sprejeto v okviru za krepitev pravne države (2). Ta okvir določa, kako se bo Komisija odzvala, če bi se pokazali jasni znaki nevarnosti za načelo pravne države v državi članici Unije, in pojasnjuje načela, ki izhajajo iz načela pravne države. Okvir za krepitev pravne države določa smernice za dialog med Komisijo in državo članico, da se preprečijo nove sistemske nevarnosti za pravno državo, ki bi lahko privedle do „očitnega tveganja hujše kršitve“, kar bi lahko sprožilo uporabo postopka iz člena 7 PEU. Če obstajajo jasni znaki sistemske nevarnosti za načelo pravne države v državi članici, lahko Komisija v skladu z okvirom za krepitev pravne države z zadevno državo članico začne dialog.

(3)

Evropska unija temelji na skupnih vrednotah, zapisanih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), med katerimi je tudi spoštovanje pravne države. Poleg zagotavljanja spoštovanja prava EU je Komisija skupaj z Evropskim parlamentom, državami članicami in Svetom odgovorna tudi za varovanje skupnih vrednot Unije.

(4)

Sodna praksa Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter dokumenti Sveta Evrope, pripravljeni predvsem na podlagi strokovnega mnenja Evropske komisije za demokracijo skozi pravo („Beneške komisije“), zagotavljajo neizčrpen seznam navedenih načel in tako opredeljujejo bistveni pomen načela pravne države kot skupne vrednote Unije v skladu s členom 2 PEU. Ta načela so zakonitost, ki vključuje pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen postopek sprejemanja zakonov, pravna varnost, prepoved samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, neodvisno in nepristransko sodišče, učinkovito sodno varstvo, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic, in enakost pred zakonom (3). Poleg varovanja teh načel in vrednot je dolžnost državnih institucij tudi, da lojalno sodelujejo.

(5)

Komisija je v Priporočilu z dne 27. julija 2016 pojasnila okoliščine, v katerih se je 13. januarja 2016 odločila preučiti stanje v skladu z okvirom za krepitev pravne države in v katerih je 1. junija 2016 sprejela mnenje v zvezi z načelom pravne države na Poljskem. V navedenem priporočilu je bilo pojasnjeno tudi, da z izmenjavami med Komisijo in poljsko vlado pomisleki Komisije niso bili odpravljeni.

(6)	Komisija je v Priporočilu ugotovila, da na Poljskem obstaja sistemska nevarnost za načelo pravne države, in priporočila, naj poljski organi sprejmejo nujne ustrezne ukrepe za odpravo te nevarnosti.

(7)

Komisija je zlasti priporočila, naj poljski organi: (a) v celoti izvršijo sodbi ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015, ki zahtevata, da trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, nastopijo svojo funkcijo ustavnih sodnikov in da trije sodniki, ki jih je imenovala 8. sestava Sejma brez ustrezne pravne podlage, svoje funkcije sodnika ne nastopijo; (b) objavijo in v celoti izvršijo sodbo ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016 ter zagotovijo, da bodo prihodnje sodbe objavljene samodejno, ne pa glede na odločitev izvršilnih ali zakonodajnih oblasti; (c) zagotovijo, da bodo vse reforme zakona o ustavnem sodišču spoštovale sodbe ustavnega sodišča, vključno s sodbama z dne 3. in 9. decembra 2015 in sodbo z dne 9. marca 2016, ter v celoti upoštevale mnenje Beneške komisije; zagotovijo, da učinkovitost ustavnega sodišča kot varuha ustave ne bo oslabljena zaradi učinka zahtev; (d) omogočijo, da ustavno sodišče opravi ustavni pregled novega zakona o ustavnem sodišču z dne 22. julija 2016, preden ta začne veljati, ter objavijo in v celoti izvršijo sodbo sodišča v zvezi s tem; (e) se vzdržijo ukrepov in javnih izjav, ki bi lahko spodkopale legitimnost in učinkovitost ustavnega sodišča.

(8)	Komisija je pozvala poljsko vlado, naj v treh mesecih odpravi težave, navedene v Priporočilu, in Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih v ta namen. Komisija je navedla, da je še vedno pripravljena nadaljevati konstruktiven dialog s poljsko vlado.

(9)	Predsednik republike je 30. julija 2016 podpisal zakon z dne 22. julija 2016, ki je bil v Uradnem listu objavljen 1. avgusta 2016.

(10)

Ustavno sodišče je 11. avgusta 2016 izreklo sodbo o zakonu z dne 22. julija 2016 (4). V sodbi je navedeno, da je več določb navedenega zakona, glede katerih je tudi Komisija izrazila pomisleke v svojem Priporočilu, neustavnih. Razlogi za neustavnost so predvsem načeli delitve in ravnovesja oblasti (5), neodvisnost sodišč in tribunalov od drugih vej oblasti (5), neodvisnost sodnikov (6) ter načelo integritete in učinkovitosti javnih institucij (7). Vendar poljska vlada ni priznala veljavnosti te sodbe in je ni objavila v Uradnem listu.

(11)

Poljska vlada je 16. avgusta 2016 objavila 21 sodb ustavnega sodišča, izrečenih v obdobju od 6. aprila 2016 do 19. julija 2016. Zdi se, da objava teh sodb temelji na členu 89 zakona z dne 22. julija 2016, ki določa, da „se sodbe sodišča, izdane v nasprotju z določbami zakona o ustavnem sodišču z dne 25. junija 2015 pred 20. julijem 2016, objavijo v 30 dneh od začetka veljavnosti tega zakona, razen sodb glede normativnih aktov, ki so prenehali veljati“. Ta določba je bila med tistimi, ki jih je ustavno sodišče v sodbi z dne 11. avgusta 2016 razglasilo za neustavne. Poleg tega vlada ni objavila ne sodb z dne 9. marca 2016 in 11. avgusta 2016 ne 16 sodb, izrečenih od 11. avgusta 2016.

(12)	Urad poljskega državnega tožilstva je 18. avgusta 2016 izdal obvestilo o sprožitvi kazenske preiskave proti predsedniku ustavnega sodišča, ker trem sodnikom, ki jih je decembra 2015 imenovala nova sestava Sejma, ni dovolil prevzeti funkcije.

(13)

Evropski parlament je 14. septembra 2016 sprejel resolucijo o razmerah na Poljskem (8), v kateri med drugim poziva poljsko vlado k sodelovanju s Komisijo v skladu z načelom iskrenega sodelovanja iz Pogodbe in k temu, naj izkoristi tri mesece, ki jih je dala Komisija na voljo, za posvetovanje z vsemu strankami, zastopanimi v Sejmu, da bi našli kompromis za rešitev obstoječe ustavne krize, pri čemer naj v celoti upošteva mnenje Beneške komisije in Priporočilo Komisije.

(14)

Dne 30. septembra 2016 je skupina poslancev Sejma predložila nov zakonodajni predlog o statusu ustavnih sodnikov. Predlog vsebuje določbe o pravicah in obveznostih ustavnih sodnikov, ureditvah za imenovanje ustavnih sodnikov, njihovih mandatih in prenehanju mandatov ter vprašanjih imunitete, osebne integritete in disciplinske odgovornosti.

(15)

Dne 14. oktobra 2016 je Beneška komisija sprejela mnenje o zakonu z dne 22. julija 2016 (9). V mnenju je navedeno, da zakon vsebuje nekatera izboljšanja v primerjavi z zakonom z dne 22. decembra 2015, o katerem je Beneška komisija izdala mnenje marca 2016. Vendar Beneška komisija meni, da so ta izboljšanja premajhna, saj bi druge določbe zakona, kot je sprejet, znatno upočasnile in ovirale delo sodišča, preprečile bi lahko učinkovitost njegovega dela ter oslabile njegovo neodvisnost s pretiranim zakonodajnim in izvršilnim nadzorom njegovega delovanja. Med takimi drugimi določbami so na primer določbe o odložitvi zadeve za do šest mesecev na zahtevo štirih sodnikov, določbe o tem, da lahko generalni tožilec s svojo odsotnostjo prepreči obravnavo, ali določbe o začasni prekinitvi vseh ustavnih zadev za šest mesecev, ki ji sledi ponovni vpis. Izraženo je tudi negativno mnenje o sistemu predlaganja kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča predsedniku republike, s katerim bi se lahko imenoval kandidat, ki nima podpore znatnega števila sodnikov. Poleg tega urad predsednice vlade brez kakršne koli ustavne ali pravne podlage trdi, da nadzoruje veljavnost sodb ustavnega sodišča z zavrnitvijo njihove objave. V mnenju je bilo poudarjeno tudi, da vprašanje imenovanja sodnikov ni bilo rešeno v skladu s priporočili in da bi bilo izvajanje določbe zakona z dne 22. julija 2016, v skladu s katero mora predsednik ustavnega sodišča dodeliti zadeve decembrskim sodnikom, v nasprotju s sodbami ustavnega sodišča, ki so univerzalno zavezujoče in zato zavezujoče za vse državne organe, tudi za ustavno sodišče in njegovega predsednika. V mnenju je bilo ugotovljeno, da si je poljski parlament s sprejetjem zakona prilastil pooblastila za ustavno revizijo, ki jih kot redno zakonodajno telo ni imel. Izraženo je bilo mnenje, da poljski parlament in vlada še naprej spodkopavata položaj ustavnega sodišča kot končnega razsodnika za ustavna vprašanja in si prilaščata ta pooblastila, saj ustvarjata nove ovire za učinkovito delovanje ustavnega sodišča in si prizadevata za nadaljnjo oslabitev njegove neodvisnosti. Glede na mnenje s podaljševanjem ustavne krize ovirata ustavno sodišče, ki ne more opravljati svoje vloge varuha demokracije, pravne države in človekovih pravic. Poljska vlada se je odločila, da ne bo sodelovala na zasedanju Beneške komisije 14. oktobra 2016, saj je po njenem mnenju mnenje Beneške komisije pristransko in ne upošteva stališča vlade.

(16)

Dne 26. oktobra 2016 je skupina poslancev Sejma predložila nov zakonodajni predlog o organizaciji ustavnega sodišča in postopkov pred sodiščem. Predlog vsebuje podrobne določbe o organizaciji ustavnega sodišča in postopkov pred sodiščem, vključno z novimi pravili o izvolitvi predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča. Predlog dopolnjuje zakonodajni predlog o statusu ustavnih sodnikov, predložen Sejmu 30. septembra 2016 (glej zgoraj). Zakonodajna predloga sta tesno povezana in naj bi nadomestila zakon z dne 22. julija 2016.

(17)	Poljska vlada je 27. oktobra 2016, pred iztekom trimesečnega roka iz Priporočila, odgovorila na Priporočilo Komisije. V odgovoru se vlada v nobeni točki ne strinja s stališčem iz Priporočila in ne napoveduje nobenih novih ukrepov za odpravo pomislekov Komisije glede pravne države.

(18)

Dne 31. oktobra 2016 je Odbor za človekove pravice Organizacije združenih narodov sprejel Sklepne ugotovitve o sedmem rednem poročilu Poljske. Izrazil je pomisleke glede negativnega vpliva zakonodajnih reform, vključno s spremembami zakona o ustavnem sodišču iz novembra in decembra 2015 ter julija 2016, in neupoštevanja sodb ustavnega sodišča ter delovanja in neodvisnosti ustavnega sodišča in izvajanja Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Odbor je izrazil pomisleke tudi glede zavrnitve predsednice vlade, da bi objavila sodbe ustavnega sodišča iz marca in avgusta 2016, in prizadevanj vlade za spremembo sestave ustavnega sodišča na načine, ki jih ustavno sodišče šteje za neustavne, ter sodnega postopka, sproženega proti predsedniku ustavnega sodišča zaradi domnevne zlorabe oblasti. Odbor je ugotovil, da bi morala Poljska zagotoviti spoštovanje in varstvo integritete in neodvisnosti ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov ter zagotoviti izvršitev vseh njegovih sodb. Odbor je Poljsko pozval, naj takoj uradno objavi vse sodbe ustavnega sodišča, naj ne uvaja ukrepov, ki ovirajo njegovo učinkovito delovanje, ter naj zagotovi pregleden in nepristranski postopek imenovanja njegovih članov ter zajamčeno pravico do mandata, ki izpolnjuje vse zahteve glede zakonitosti v skladu z domačim in mednarodnim pravom.

(19)

Ustavno sodišče je 7. novembra 2016 izreklo sodbo o ustavnosti določb zakona z dne 22. julija 2016 o izboru predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča (10). Opozoriti je treba, da trije ustavni sodniki niso želeli sodelovati v zadevi (11) in trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, niso prevzeli svojih sodnih funkcij na ustavnem sodišču, zato je moralo ustavno sodišče spremeniti svojo sestavo iz polne sestave senata v senat petih sodnikov. Ustavno sodišče že od 11. avgusta 2016 ne more zasedati v polni sestavi senata za izrekanje sodb. Dne 10. novembra 2016 je moralo obravnavo zadeve v polni sestavi senata odložiti, ker ni bilo mogoče doseči sklepčnosti za polno sestavo senata. Poleg tega 30. novembra in 8. decembra 2016 generalna skupščina ni mogla sprejeti resolucije o predložitvi kandidatov za predsednika ustavnega sodišča, ker ni bilo mogoče doseči zakonsko predpisane sklepčnosti.

(20)	Dne 1. decembra 2016 je senat sprejel zakon z dne 30. novembra 2016 o pravnem statusu ustavnih sodnikov (v nadaljnjem besedilu: zakon o statusu sodnikov).

(21)	Dne 2. decembra 2016 je senat sprejel zakon z dne 30. novembra 2016 o organizaciji ustavnega sodišča in postopkih pred sodiščem (v nadaljnjem besedilu: zakon o organizaciji in postopkih).

(22)	Dne 14. decembra 2016 je Evropski parlament razpravljal o stanju pravne države na Poljskem. Na tej razpravi je Komisija nujno pozvala poljske organe, naj ne uveljavljajo novih zakonov, preden bi imelo ustavno sodišče priložnost, da preuči njihovo ustavnost.

(23)	Dne 15. decembra 2016 je senat sprejel zakon z dne 13. decembra 2016 o izvajanju zakona o organizaciji in postopkih ter zakona o statusu sodnikov (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni zakon).

(24)	Dne 19. decembra 2016 je predsednik republike podpisal tri zgoraj navedene zakone, ki so bili objavljeni v Uradnem listu. Istega dne je predsednik republike imenoval sodnico Julio Przyłębsko, ki jo je izvolila nova sestava Sejma, na položaj vršilke dolžnosti predsednika ustavnega sodišča.

(25)

Sodnica Julia Przyłębska je 20. decembra 2016 trem sodnikom, ki jih je 8. sestava Sejma imenovala brez veljavne pravne podlage, omogočila nastop funkcije na ustavnem sodišču in sklicala sejo generalne skupščine za isti dan. Zaradi kratkega roka sklica se en sodnik seje ni mogel udeležiti in je prosil za njeno preložitev na naslednji dan. Sodnica Julia Przyłębska je prošnjo zavrnila, seje pa se ni udeležilo tudi sedem drugih sodnikov. Seje se je tako udeležilo samo šest sodnikov, vključno s tremi, ki so bili imenovani nezakonito, in izvolili so dva kandidata, Julio Przyłębsko in Mariusza Muszyńskega, ki sta bila kot kandidata predložena predsedniku republike.

(26)	Dne 21. decembra 2016 je predsednik republike imenoval sodnico Julio Przyłębsko na položaj predsednice ustavnega sodišča –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Republika Poljska bi morala ustrezno upoštevati analizo Komisije, predstavljeno v nadaljevanju, in sprejeti ukrepe iz oddelka 7 tega priporočila, da bi ugotovljene težave rešila v določenem roku.

1. PODROČJE UPORABE PRIPOROČILA

To priporočilo dopolnjuje Priporočilo z dne 27. julija 2016. V njem je preučeno, kateri pomisleki iz Priporočila so bili odpravljeni, poleg tega pa so navedeni preostali pomisleki in novi pomisleki Komisije glede pravne države na Poljskem, ki so nastali od takrat. Na podlagi tega vsebuje priporočila poljskim organom o tem, kako te pomisleke odpraviti. Pomisleki se nanašajo na naslednje zadeve:

(1)	imenovanje ustavnih sodnikov in neizvrševanje sodb ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015 ter z dne 11. avgusta 2016 v zvezi s temi zadevami;

(2)	neobjavo in neizvrševanje več sodb ustavnega sodišča od marca 2016, vključno s sodbama z dne 9. marca in 11. avgusta v zvezi z zakonodajnimi akti o ustavnem sodišču;

(3)	učinkovito delovanje ustavnega sodišča in učinkovitost ustavnega pregleda nove zakonodaje, zlasti glede na novo sprejeto zakonodajo o ustavnem sodišču, natančneje, zakon o statusu sodnikov, zakon o organizaciji in postopkih ter izvedbeni zakon;

(4)	pravila o izboru kandidatov za položaj predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča ter imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča v zakonu o organizaciji in postopkih ter izvedbenemu zakonu.

2. IMENOVANJE SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA

Komisija je v Priporočilu z dne 27. julija 2016 (12) priporočila, naj poljski organi v celoti izvršijo sodbi ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015, ki zahtevata, da trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, nastopijo svojo funkcijo ustavnih sodnikov in da trije sodniki, ki jih je imenovala 8. sestava Sejma brez ustrezne pravne podlage, svoje funkcije sodnika ne nastopijo.

Komisija je navedla, da je zakon o ustavnem sodišču z dne 22. julija 2016 v nasprotju s sodbama ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra. Člen 90 (13) določa, da predsednik ustavnega sodišča zadeve dodeljuje vsem sodnikom, ki so zaprisegli pred predsednikom republike, vendar še niso nastopili funkcije kot sodniki. Zdi se, da je ta določba prikrojena položaju treh sodnikov, ki so bili nezakonito imenovani s strani 8. sestave Sejma decembra 2015. Tem sodnikom bi tako omogočila, da nastopijo svoje funkcije na mestih, za katera je prejšnja sestava Sejma že zakonito imenovala tri sodnike, kot je bilo ugotovljeno v sodbah z dne 3. in 9. decembra 2015.

Ustavno sodišče je v sodbi z dne 11. avgusta 2016 ugotovilo, da je člen 90 zakona z dne 22. julija 2016 neustaven, Beneška komisija pa je v mnenju z dne 14. oktobra 2016 potrdila, da ta določba ni rešitev v skladu z načelom pravne države (14).

Vendar poljska vlada še vedno ne priznava veljavnosti sodbe z dne 11. avgusta 2016 in zavrača njeno objavo v Uradnem listu (glej oddelek 3 spodaj).

Poleg tega novi zakon o statusu sodnikov ponovno uvaja določbo (15), ki je podobna členu 90 zakona z dne 22. julija 2016, ki je bil s sodbo z dne 11. avgusta 2016 razglašen za neustavnega. Prav tako so določbe s podobnim učinkom vključene v zakon o organizaciji in postopkih (16) ter izvedbeni zakon (17).

Poljska vlada v odgovoru z dne 27. oktobra 2016 meni, da v sodbah ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015 ni bilo navedeno, kateri sodniki naj bi nastopili funkcijo, ter da je nova sestava Sejma decembra 2015 zakonito imenovala pet sodnikov. To utemeljevanje sproža resne pomisleke glede pravne države, saj zanika kakršen koli učinek dveh decembrskih sodb in nasprotuje utemeljitvi ustavnega sodišča, kot je bila že večkrat ponovljena, med drugim tudi v sodbi z dne 11. avgusta 2016. Odgovor pomeni, da bi ne glede na izrečene sodbe ustavnega sodišča razmere ostale enake.

V odgovoru vlada priznava, da v izreku sodbe z dne 3. decembra 2015 ustavno sodišče navaja dolžnost predsednika republike, da takoj sprejme zaprisego sodnika, ki ga izvoli Sejm. Vendar meni, da navedena sodba ne more zavezovati drugih organov k uporabi določb na določeni način v neki zadevi. Ta razlaga omejuje učinek sodb z dne 3. in 9. decembra 2015 zgolj na obveznost vlade, da ju objavi, odreka pa jima kakršen koli nadaljnji pravni in operativni učinek, zlasti kar zadeva obveznost predsednika republike, da sprejme zaprisego zadevnih sodnikov. Ta razlaga je v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja med državnimi organi, kar je, kot je poudarjeno v mnenjih Beneške komisije, ustavni osnovni pogoj v demokratični pravni državi.

10.

Komisija nadalje ugotavlja, da tudi Beneška komisija meni, da mora rešitev trenutnega spora glede sestave ustavnega sodišča „temeljiti na obveznosti, da se spoštujejo in v celoti izvršijo sodbe ustavnega sodišča,“ in „zato poziva državne organe in zlasti Sejm, naj sodbe v celoti spoštujejo in izvršujejo“ (18).

11.

Komisija zato meni, da bi morali poljski organi spoštovati in v celoti izvršiti sodbi ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015. Ti sodbi zahtevata, da državne institucije na Poljskem z lojalnim sodelovanjem zagotovijo, da v skladu z načelom pravne države trije sodniki, ki jih je imenovala 7. sestava Sejma, nastopijo svojo funkcijo ustavnih sodnikov in da trije sodniki, ki jih je imenovala 8. sestava Sejma brez ustrezne pravne podlage, svoje funkcije ne nastopijo. Zadevne določbe zakona o ustavnem sodišču z dne 22. julija 2016 vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja načela pravne države in ustavno sodišče je v sodbi z dne 11. avgusta 2016 ugotovilo, da so neustavne. Poljski organi bi morali tudi to sodbo spoštovati, objaviti in izvršiti. Poleg tega so tudi določbe (19) s podobnim učinkom, vključene v zakon o statusu sodnikov, zakon o organizaciji in postopkih ter izvedbeni zakon, neskladne s tema sodbama in se ne smejo uporabljati.

3. NEOBJAVA IN NEIZVRŠEVANJE SODBE USTAVNEGA SODIŠČA Z DNE 9. MARCA 2016 IN SODB, IZREČENIH PO 9. MARCU 2016

12.

Komisija je v Priporočilu z dne 27. julija 2016 priporočila, naj poljski organi objavijo in v celoti izvršijo sodbo ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016 in poznejše sodbe ter zagotovijo, da bodo prihodnje sodbe objavljene samodejno, ne pa glede na odločitev izvršilnih ali zakonodajnih oblasti.

13.

Poljska vlada je 16. avgusta 2016 na podlagi člena 89 zakona z dne 22. julija 2016 objavila 21 sodb ustavnega sodišča, izrečenih v obdobju od 6. aprila 2016 do 19. julija 2016. Vendar poljska vlada še ni objavila sodb z dne 9. marca in 11. avgusta 2016, kar je v nasprotju z zahtevo iz Priporočila Komisije. Poleg tega nobena od 16 sodb ustavnega sodišča, izrečenih po 11. avgustu 2016, še ni bila objavljena.

14.

Ustavno sodišče je s sodbo z dne 11. avgusta 2016 člen 89 zakona z dne 22. julija 2016 razglasilo za neustavnega zaradi njegove neskladnosti z načeli delitve in ravnovesja oblasti ter neodvisnostjo sodišč in tribunalov od drugih vej oblasti.

15.

Odgovor poljske vlade z dne 27. oktobra potrjuje, da vlada še vedno meni, da ima pooblastila za preverjanje zakonitosti sodb ustavnega sodišča in da samodejne objave sodb ni mogoče zagotoviti.

16.

V členu 114(1) in (2) zakona o organizaciji in postopkih je določeno, da „se odločbe objavijo v ustreznem uradnem listu v skladu z načeli in na način, ki so določeni v ustavi in zakonu z dne 20. julija 2000 o objavi normativnih aktov in nekaterih drugih pravnih aktov […]“. Poleg tega je določeno, da „predsednik ustavnega sodišča odredi objavo odločb“. Ta določba je sama po sebi korak v pravo smer.

17.

Vendar je v členu 19 izvedbenega zakona določeno, da „se sodbe ustavnega sodišča in odločbe ustavnega sodišča, sprejete v nasprotju z zakonom o ustavnem sodišču z dne 25. junija 2015 […] ali zakonom o ustavnem sodišču z dne 22. julija 2016 in izdane pred datumom začetka veljavnosti zakona iz člena 1, objavijo v ustreznih uradnih listih potem, ko objavo odredi vršilec dolžnosti predsednika ustavnega sodišča, razen če se nanašajo na regulativne instrumente, ki so se prenehali uporabljati.“ Ustavno sodišče je podobno določbo že razglasilo za neustavno s sodbo z dne 11. avgusta 2016. V Priporočilu Komisije je poudarjeno, da je namigovanje, da so bile sodbe izrečene nezakonito, v nasprotju z načelom delitve oblasti, saj ugotavljanje zakonitosti sodb ni naloga Sejma (20). To stališče je v svojih mnenjih (21) potrdila tudi Beneška komisija. Poleg tega so z izključitvijo sodb v zvezi z normativnimi akti, ki so se prenehali uporabljati, iz objave v skladu s členom 19 izvedbenega zakona izključene zlasti sodbe z dne 9. marca, 11. avgusta in 7. novembra 2016. Dokler predsednik ustavnega sodišča ni imenovan, ta določba preprečuje celotno objavo vseh sodb. Poleg tega ni zagotovila, da bo s členom 114(2) zakona o organizaciji in postopkih zagotovljeno, da bo prihodnji predsednik ustavnega sodišča objavil vse sodbe, sprejete pred začetkom njegovega mandata.

18.

Dejstvo, da je poljska vlada doslej zavračala objavo sodb z dne 9. marca 2016 in 11. avgusta 2016 v zvezi z zakonodajnimi akti o ustavnem sodišču ter vseh drugih sodb, ki jih je ustavno sodišče izreklo po 11. avgustu 2016, v Uradnem listu, ustvarja negotovost glede pravne podlage za delovanje ustavnega sodišča in pravnih učinkov njegovih odločitev. Ta negotovost ogroža učinkovitost ustavnega pregleda in vzbuja resne pomisleke glede pravne države. Spoštovanje pravnomočnih sodb je bistvena zahteva v okviru načela pravne države. Zavrnitev objave zavezujoče in pravnomočne sodbe pomeni nepriznavanje samodejnega pravnega in operativnega učinka sodbe ter kršitev načel zakonitosti in delitve oblasti.

4. PREGLED ZAKONA O USTAVNEM SODIŠČU IN UČINKOVITOST USTAVNEGA PREGLEDA NOVE ZAKONODAJE

19.

Komisija je zakon z dne 22. julija 2016 in njegov učinek podrobneje obravnavala v Priporočilu z dne 27. julija 2016, pri čemer je upoštevala učinek določb tako posamično kot v kombinaciji ter predhodno sodno prakso ustavnega sodišča in mnenje Beneške komisije. Komisija je priporočila, naj poljski organi zagotovijo, da bodo vse reforme zakona o ustavnem sodišču spoštovale sodbe ustavnega sodišča, vključno s sodbami z dne 3. in 9. decembra 2015 in z dne 9. marca 2016, ter v celoti upoštevale mnenje Beneške komisije z dne 11. marca 2016. Komisija je zlasti priporočila, naj poljski organi zagotovijo, da zahteve, kot so tiste, ki se nanašajo na kvorum za sklepčnost, obravnavanje zadev v časovnem zaporedju, možnost generalnega državnega tožilca, da prepreči preučitev zadev, odložitev posvetovanj ali prehodne ukrepe, ki vplivajo na odprte zadeve in predvidevajo zamrznitev zadev, ne oslabijo učinkovitosti ustavnega sodišča kot varuha ustave zaradi svojega učinka, bodisi posamičnega bodisi kombiniranega.

20.

Poljska vlada v odgovoru z dne 27. oktobra 2016 ni priznala, da večina pomislekov, ki sta jih izrazili Komisija in Beneška komisija, v zakonu z dne 22. julija 2016 ni bila upoštevana. V odgovoru nasprotuje trditvi, da je ustavnemu sodišču preprečeno izvajanje učinkovitega pregleda, saj trdi, da ustavno sodišče lahko izdaja sodbe v času tako imenovane ustavne krize. Vendar je ta trditev irelevantna, saj ustavno sodišče to lahko počne ravno zato, ker ne uporablja zadevnih postopkovnih zahtev (sodba z dne 11. avgusta 2016), vlada pa zavrača objavo teh sodb ustavnega sodišča, da bi preprečila začetek njihove pravne veljavnosti.

21.

V odgovoru je tudi na kratko pojasnjena skladnost zgoraj navedene zakonodaje s temeljnimi pravicami. Komisija opozarja, da ta pojasnila vlade ne odpravljajo potrebe po resnično učinkovitem ustavnem pregledu, ki ga izvede ustavno sodišče.

22.

V odgovoru je tudi zanikana temeljna vloga ustavnega sodišča pri zagotavljanju načela pravne države na Poljskem. Komisija se s to trditvijo ne strinja. Ustavno sodišče je v resnici eden od glavnih varuhov pravne države na Poljskem, zlasti ker je njegova naloga razsojanje o ustavnosti poljskih zakonov. Iz poljske ustave je jasno razvidno, da je ustavno sodišče pristojno za razsojanje o skladnosti zakonov in mednarodnih sporazumov z ustavo, o skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, za ratifikacijo katerih je bilo potrebno predhodno soglasje, odobreno z zakonom, o skladnosti pravnih predpisov, ki jih izdajo osrednji državni organi, z ustavo, ratificiranimi mednarodnimi sporazumi in zakoni, o skladnosti namenov ali dejavnosti političnih strank z ustavo in o pritožbah v zvezi s kršitvami ustave (22). Ustavno sodišče tudi rešuje spore o pooblastilih med osrednjimi ustavnimi državnimi organi (23). Dejstvo, da v skladu z ustavo ustavno sodišče države obravnava primere kršitev ustave ali zakonov, ki jih zakrivijo določene osebe (24), in da predsednik republike zagotavlja upoštevanje ustave (25), ne vpliva na to temeljno vlogo ustavnega sodišča.

23.

Komisija ugotavlja, da zakon o organizaciji in postopkih ne vsebuje več naslednjih določb zakona z dne 22. julija 2016, glede katerih je bil v priporočilu izražen pomislek, in sicer člena 26(1)(1g) o predložitvi zadev polni sestavi senata (26), člena 38(3) o obravnavi zadev v časovnem zaporedju (27), člena 68(5)–(8) o preložitvi posvetovanj (28), člena 61(6) o možnosti generalnega državnega tožilca, da prepreči preučitev zadev (29), in členov 83 do 86 o prehodnih določbah za odprte zadeve (30). Komisija opozarja, da bi bila za rešitev teh vprašanj dovolj že samo objava sodbe ustavnega sodišča z dne 11. avgusta 2016, s katero so bile te določbe že razglašene za neustavne, ne da bi bil potreben nov zakon.

24.

Komisija ugotavlja, da kljub tem izboljšavam nekateri pomisleki ostajajo. Zlasti je za odločanje v polni sestavi senata še vedno potrebnih enajst sodnikov, medtem ko jih je bilo v skladu z zakonom o ustavnem sodišču iz leta 1997 in zakonom z dne 25. junija 2015 potrebnih devet. Kot je opozorjeno v Priporočilu (31), to pomeni oviro za postopek sprejemanja odločitev ustavnega sodišča, zlasti v trenutnih okoliščinah, ko ima ustavno sodišče samo 12 sodnikov (ker trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, niso nastopili svojih sodnih funkcij). Tveganje, ugotovljeno v Priporočilu, da kvorum za sklepčnost za polno sestavo senata včasih ne bo dosežen, se je že uresničilo (32).

25.

Poleg tega zakon o organizaciji in postopkih, zakon o statusu sodnikov in izvedbeni zakon vsebujejo druge določbe, zaradi katerih so nekateri pomisleki iz Priporočila postali še večji (glej oddelek 2 o imenovanju sodnikov in oddelek 3 o objavi sodb) ali pa so zaradi njih nastali novi pomisleki glede položaja sodnikov (glej oddelek 4.1) ter imenovanja predsednika, podpredsednika in vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča (glej oddelek 5).

4.1 Pomisleki glede položaja sodnikov

4.1.1 Disciplinski postopki

26.

Člen 26 zakona o statusu sodnikov določa: „Kršitev iz člena 24(1), ki jo zakrivi ustavni sodnik, lahko predsedniku ustavnega sodišča prijavi […] predsednik Republike Poljske na predlog generalnega tožilca po posvetovanju s prvim predsednikom vrhovnega sodišča.“ (33) Člen 27(5) določa: „Če vodja disciplinskega postopka ne najde razlogov za začetek disciplinskega postopka na zahtevo pooblaščenega organa, izda odredbo o zavrnitvi sprožitve postopka. Organ, ki je vložil prijavo iz člena 26, lahko vloži pritožbo pri prvostopenjskem disciplinskem sodišču v sedmih dneh po vročitvi te odredbe.“ V skladu s členom 27(6) navedeno sodišče pritožbo preuči najpozneje v 14 dneh po dnevu vložitve. Če je odredba o zavrnitvi začetka disciplinskega postopka razveljavljena, so navodila disciplinskega sodišča glede nadaljnjega postopka za vodjo disciplinskega postopka zavezujoča.

27.

Komisija je v priporočilu v zvezi z načelom pravne države glede zakona z dne 22. decembra 2015 poudarila, da predsednik republike ne bi smel imeti pooblastila za začetek disciplinskega postopka, in navedla, da odprava take določbe iz zakona z dne 22. julija 2016 pomeni izboljšanje. Komisija tudi opozarja, da je bila določba zakona z dne 22. decembra 2015, s katero so bile druge državne institucije vključene v disciplinske postopke proti ustavnim sodnikom, razglašena za neustavno s sodbo ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016 in da je tudi Beneška komisija v mnenju z dne 11. marca 2016 o njej izrazila negativno mnenje. Komisija je torej zaskrbljena zaradi ponovne uvedbe določbe, ki daje predsedniku republike pooblastilo za začetek disciplinskega postopka. Dejstvo, da bi lahko tak postopek začele institucije zunaj sodstva in da se lahko take institucije pritožijo na prvostopenjskem disciplinskem sodišču, če vodja disciplinskega postopka ne najde razloga za začetek disciplinskega postopka, lahko vpliva na neodvisnost ustavnega sodišča.

4.1.2 Možnost predčasne upokojitve

28.

Člen 10 izvedbenega zakona določa: „1. Ustavni sodniki, katerih mandat se je začel pred dnevom začetka veljavnosti [zakona o statusu sodnikov], lahko v roku enega meseca od začetka njegove veljavnosti predsedniku ustavnega sodišča predložijo izjavo o upokojitvi zaradi novih pravil, ki so bila uvedena v času njihovega mandata in ki veljajo za opravljanje dolžnosti ustavnega sodnika iz člena 11(3) ter členov 13 in 14 tega zakona (34). 2. Upokojitev sodnika v skladu z odstavkom 1 začne veljati na prvi dan meseca po mesecu, v katerem je bila izjava predložena. Upokojitev se potrdi z odredbo predsednika ustavnega sodišča.“

29.

Zdi se, da ta določba spodbuja predčasno upokojitev, ker ustavnim sodnikom z uporabo izjeme omogoča, da v celoti izkoristijo prednosti statusa upokojenega sodnika, vključno s pokojnino, ne da bi dokončali svoj mandat. Za sodnika, ki po novih pravilih ne bi več želel opravljati dela, bi bila taka možnost predčasne upokojitve ugodnejša kot preprost odstop. Ponujanje take ugodne ureditve pomeni poseganje zakonodajne oblasti v neodvisnost ustavnega sodišča, saj je namen spodbuditi sedanje ustavne sodnike k odstopu pred koncem mandata in vplivati na njihovo odločitev v zvezi s tem.

4.1.3 Druge določbe

30.

Zakon o statusu sodnikov uvaja nove zahteve za ustavne sodnike glede finančne udeležbe v gospodarskih družbah (35), prijave premoženja (36) in izjav o gospodarski dejavnosti njihovih zakoncev (37). Poleg tega zakon določa daljnosežne posledice v primeru neskladnosti, saj je posledica neizpolnitve zadevnih obveznosti enaka odstopu s funkcije ustavnega sodnika. Zaradi teh določb bi lahko nastala vprašanja sorazmernosti in vprašanja ustavnosti (38), kot je opozorilo vrhovno sodišče. Zato je učinkovit ustavni pregled teh določb še posebno pomemben.

31.

Komisija opozarja tudi, da zakon o organizaciji in postopkih znatno spreminja notranjo organizacijo ustavnega sodišča, pri čemer urad ustavnega sodišča nadomešča z dvema novima organoma, in sicer s tajništvom sodišča in uradom pravne službe ustavnega sodišča (39). Izvedbeni zakon določa, da bo urad ustavnega sodišča ukinjen do 31. decembra 2017 (40) in da ni zagotovljeno, da bodo sedanji zaposleni po tem datumu še naprej zaposleni na ustavnem sodišču (41). V trenutnih okoliščinah, ko potekajo spori o ustavnem sodišču in ko obstajajo pomisleki iz oddelka 5 tega priporočila glede imenovanja novega predsednika in vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča, lahko taka reorganizacija povzroči še večjo nestabilnost ustavnega sodišča in vpliva na učinkovitost ustavnega pregleda.

4.2 Vacatio legis

32.

Ključne določbe izvedbenega zakona bodo začele veljati brez obdobja vacatio legis (42) na dan po objavi zakona. Tudi določbe zakona o organizaciji in postopkih ter zakona o statusu sodnikov bodo začele veljati brez obdobja vacatio legis na dan po dnevu objave, vključno z določbami, ki nezakonito imenovanim „decembrskim sodnikom“ omogočajo nastop funkcije (43). Določbe zakona z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču se bodo prenehale uporabljati na dan po dnevu objave izvedbenega zakona (44).

33.

Ustavno sodišče zato ne bo moglo preučiti ustavnosti teh ključnih določb pred začetkom njihove veljavnosti. Ustavni pregled se v takih okoliščinah ne bi mogel več šteti za učinkovitega. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Beneška komisija v mnenju z dne 11. marca 2016 poudarila, da mora imeti ustavno sodišče možnost pregleda splošnih zakonov, ki urejajo delovanje ustavnega sodišča, preden ti začnejo veljati.

4.3 Posledice neučinkovitega ustavnega pregleda nove zakonodaje

34.

Sejm je, pogosto po hitrem zakonodajnem postopku, sprejel več zelo občutljivih novih zakonodajnih aktov, zlasti na primer zakon o medijih (45), novi zakon o javni upravi (46), zakon o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov (47), zakon o javnem tožilstvu (48) ter nov zakon o varuhu človekovih pravic in spremembi nekaterih drugih zakonov (49). Komisija je v dopisih z dne 1. februarja 2016 in 3. marca 2016 poljsko vlado zaprosila za informacije o stanju in vsebini teh zakonodajnih reform, vendar doslej teh informacij še ni prejela. Sejm je sprejel še več drugih občutljivih osnutkov zakonodajnih aktov, kot sta zakon o državnem svetu za medije (50) in nov protiteroristični zakon (51).

35.

Dokler je ustavnemu sodišču preprečeno celovito zagotavljanje učinkovitega ustavnega pregleda, po mnenju Komisije ni mogoče učinkovito preveriti, ali so zakonodajni akti, kot so tisti, navedeni zgoraj, skladni z ustavo in temeljnimi pravicami.

36.

Komisija na primer ugotavlja, da nova zakonodaja (zlasti zakonodaja o medijih (52)) vzbuja pomisleke glede svobode in pluralnosti medijev. Natančneje, nova zakonodaja o medijih spreminja pravila za imenovanje upravnega odbora in nadzornega sveta javne radiotelevizije, kar pomeni, da svet ni več neodvisen organ, ampak je pod nadzorom vlade (ministra za finance). Nova zakonodaja določa tudi takojšnjo razpustitev obstoječih nadzornih odborov in upravnih svetov. V zvezi s tem Komisija zlasti dvomi v možnosti sodnega varstva za osebe, ki jih zadeva zakon. Ustavno sodišče, ki je zasedalo v sestavi petih sodnikov, je 13. decembra 2016 izreklo sodbo (53), v kateri je ugotovilo, da so nekatere določbe zakonodaje neustavne.

37.

Zakonodaja, kot je novi zakon o javni upravi (54), je prav tako pomembna z vidika načela pravne države in temeljnih pravic. V zvezi s tem je Komisija v dopisu z dne 1. februarja in dopisu z dne 3. marca 2016 poljsko vlado vprašala, kakšne so možnosti sodnega varstva za osebe, ki jih zadeva zakon (55). Poljska vlada Komisiji doslej ni odgovorila.

38.

Tudi zakon o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov (56) vzbuja vprašanja glede spoštovanja temeljnih pravic, vključno z zasebnostjo in varstvom podatkov. 28. in 29. aprila 2016 je delegacija Beneške komisije obiskala Varšavo z namenom razpravljanja o spremembah zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov in svoje mnenje predložila na zasedanju 10. in 11. junija 2016 (57). V mnenju je med drugim navedeno, da procesna jamstva in materialni pogoji, določeni v zakonu, še vedno ne zadoščajo za preprečitev pretirane uporabe zakona in neupravičenega poseganja v zasebnost posameznikov.

39.

Poleg tega nova protiteroristična zakonodaja vzbuja vprašanja glede spoštovanja temeljnih pravic (58) in je tudi predmet ustavne presoje.

40.

Tudi zakon o spremembah zakona o javnih zbiranjih z dne 13. decembra 2016 (59) lahko vzbuja vprašanja v zvezi z združljivostjo s temeljnimi pravicami, zlasti svobodo zbiranja, kot je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah (60).

41.

Tiskovni urad Sejma je 14. decembra 2016 izdal izjavo glede sprememb pogojev, pod katerimi lahko mediji delajo v Sejmu in senatu, glede katerih so bili izraženi pomisleki v zvezi s spoštovanjem svobode izražanja in obveščanja. Dne 16. decembra 2016 je Sejm v spornih okoliščinah izglasoval zakon o proračunu za leto 2017, zlasti ker domnevno sklepčnost ni bila dosežena, ker je bil član Sejma izključen iz glasovanja in medijem preprečeno, da bi posneli glasovanje. Potrebno je učinkovito sodno varstvo v zvezi s temi ukrepi in razmerami, v katerih so bili sprejeti, po potrebi pa tudi njihov ustavni pregled.

42.

Komisija meni, da učinkovitega nadzora skladnosti zakonodajnih aktov s temeljnimi pravicami ne bo mogoče zagotoviti, dokler je ustavnemu sodišču preprečeno celovito zagotavljanje učinkovitega ustavnega pregleda. To vzbuja resne pomisleke glede načela pravne države, zlasti ker je Sejm nedavno sprejel več posebno občutljivih novih zakonodajnih aktov, ki bi morali biti predmet ustavnega pregleda.

5. IMENOVANJE PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN VRŠILCA DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA USTAVNEGA SODIŠČA

43.

Novi zakon o organizaciji in postopkih vsebuje nove določbe o izboru kandidatov za položaj predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča, ki jih generalna skupščina predloži predsedniku republike. Tudi novi izvedbeni zakon vsebuje določbe o izboru kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča in določbe, ki predsedniku republike omogočajo, da določi sodnika, ki bo začasno opravljal dolžnosti predsednika ustavnega sodišča („vršilec dolžnosti predsednika ustavnega sodišča“).

44.

Komisija opozarja, da člen 194(2) ustave določa, da predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča imenuje predsednik republike „izmed kandidatov, ki jih predlaga generalna skupščina ustavnih sodnikov“. Mandat predsednika ustavnega sodišča se je iztekel 19. decembra 2016. Mandat sedanjega podpredsednika ustavnega sodišča se bo iztekel 26. junija 2017. Zakona, navedena v prejšnji točki, je predsednik republike že sprejel in podpisal. Poleg tega sta bila sprejeta zelo hitro (osnutek izvedbenega zakona je bil Sejmu predložen 24. novembra 2016), brez obdobja vacatio legis, ki bi omogočilo učinkovit ustavni pregled. V trenutku njunega sprejetja je ustavno sodišče že začelo postopek izbora kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča, ki se predlagajo predsedniku republike, kot določa zakon z dne 22. julija 2016 (61). Vendar generalna skupščina ni mogla sprejeti resolucije o predložitvi kandidatov za predsednika ustavnega sodišča, ker ni bilo mogoče doseči zakonsko predpisane sklepčnosti (62).

5.1 Postopek izbora predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča

45.

Izvedbeni zakon ter zakon o organizaciji in postopkih vsebujeta nova pravila o postopku predložitve kandidatov za položaj predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča. Postopek iz izvedbenega zakona (63) se nanaša posebej na sedanji postopek izbora predsednika ustavnega sodišča in se uporablja v primerih, opisanih v njegovem členu 16(1) (glej oddelek 5.3 v nadaljevanju). Zakon o organizaciji in postopkih (64) določa postopek, ki se bo na splošno uporabljal za prihodnje postopke volitev na položaj predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča in ki je v grobem podoben postopku iz izvedbenega zakona.

46.

V skladu z novim postopkom izbora kandidatov za predsednika ustavnega sodišča morajo trije „decembrski sodniki“, ki jih je nezakonito imenovala nova sestava Sejma, sodelovati v postopku (65). Komisija meni, da je zaradi te zahteve celoten postopek izbora neustaven (glej oddelek 2 spodaj). Podobno lahko dejstvo, da zakonito izvoljeni „oktobrski sodniki“ ne morejo sodelovati v postopku, prav tako vpliva na izid in s tem razvrednoti postopek.

47.

Poleg tega novi postopek ne zagotavlja, da bi bili predsedniku republike predlagani samo kandidati, ki imajo večinsko podporo generalne skupščine ustavnega sodišča (66). V skladu s sodbo ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016 je treba člen 194(2) ustave razumeti, kot da določa, da predsednika ustavnega sodišča imenuje predsednik republike izmed kandidatov, ki so prejeli večino glasov na generalni skupščini ustavnega sodišča. Zato je novi postopek nezdružljiv s sodbo ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016. Tudi Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 14. oktobra 2016 poudarila pomen tega, da se v postopku izbora zagotovi, da se lahko predsedniku republike predlagajo samo kandidati, izvoljeni z znatno podporo ustavnega sodišča (67).

48.

Enaki pomisleki veljajo za postopek predložitve kandidatov za položaj podpredsednika ustavnega sodišča (68). Ta postopek je enak postopku predložitve kandidatov za položaj predsednika, kot je določen v zakonu o organizaciji in postopkih.

5.2 Vloga podpredsednika ustavnega sodišča

49.

Komisija ugotavlja tudi, da izvedbeni zakon ter zakon o organizaciji in postopkih vsebujeta več določb, ki izničujejo funkcijo podpredsednika ustavnega sodišča. Člen 12(3) zakona o organizaciji in postopkih predsedniku ustavnega sodišča omogoča, da poleg podpredsednika za izvajanje nekaterih pristojnosti glede vodenja dela ustavnega sodišča pooblasti še enega sodnika. Člen 37 določa, da lahko predsednik ustavnega sodišča imenuje drugega sodnika, ki ga nadomešča na obravnavah senata v celotni sestavi (podpredsednik ni omenjen). Če se mandat predsednika ustavnega sodišča konča, nekatere ključne funkcije prevzame sodnik z „najdaljšo skupno delovno dobo“ (člen 11(2)) ali „najmlajši sodnik“ (člen 11(4)), in ne podpredsednik. Poleg tega člen 8(2) določa, da mora biti predsednik ustavnega sodišča prisoten na generalni skupščini, da je sprejeta odločba zakonita (razen v primeru izvolitve novega predsednika ustavnega sodišča, kot je navedeno zgoraj), medtem ko je v skladu z zakonom z dne 22. julija 2016 potrebna prisotnost predsednika ali podpredsednika ustavnega sodišča na generalni skupščini. Zakon v nasprotju z zakonom z dne 22. julija 2016 tudi ne določa več, da lahko podpredsednik predseduje generalni skupščini. Poleg tega člen 17(1) izvedbenega zakona določa, da v obdobju po objavi zakona do uradnega imenovanja novega predsednika ustavnega sodišča ustavno sodišče vodi sodnik, ki ga je predsednik republike določil za opravljanje dolžnosti predsednika ustavnega sodišča (glej oddelek 5.3 v nadaljevanju).

50.

Skupni učinek teh določb je zanikanje posebnega položaja podpredsednika kot namestnika predsednika ustavnega sodišča. Položaj podpredsednika ustavnega sodišča je priznan v ustavi. Čeprav ustava ne opredeljuje vloge podpredsednika, določbe, navedene v prejšnji točki, slabijo položaj podpredsednika in potencialno sprožajo vprašanje ustavnosti, zato je potreben učinkovit ustavni pregled.

5.3 Imenovanje „vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča“

51.

Člen 17(1) izvedbenega zakona določa: „Če je treba izvesti postopek predložitve kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča iz člena 21, v obdobju od dneva po datumu, na katerega je ta zakon objavljen, do imenovanja predsednika ustavnega sodišča ustavno sodišče vodi ustavni sodnik, ki ga je predsednik republike z odločbo določil za opravljanje dolžnosti predsednika ustavnega sodišča.“ Člen 21 vzpostavlja poseben postopek za izbor kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča, ki jih generalna skupščina predloži predsedniku republike (glej zgoraj).

52.

Člen 17(2) določa: „Predsednik republike ustavnega sodnika, ki ga določi za opravljanje dolžnosti predsednika ustavnega sodišča, izbere izmed ustavnih sodnikov z najdaljšo delovno dobo na rednih sodiščih ali na položajih v enotah na centralni ravni države v zvezi z uporabo zakonodaje.“ Člen 17(3) določa, da se novi postopek iz zakona o organizaciji in postopkih za izbor kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča v tem primeru ne bi uporabil.

53.

Člen 16(1) izvedbenega zakona določa: „Če na dan objave tega zakona generalna skupščina: 1) ni bila sklicana s strani predsednika ustavnega sodišča ali 2) je bila sklicana s strani predsednika ustavnega sodišča na način, ki ni združljiv z zahtevami zakona iz člena 3, ali 3) predsedniku republike ni predložila kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča ali 4) je predsedniku republike predložila kandidate za položaj predsednika ustavnega sodišča, vendar predsednik republike ni imenoval predsednika ustavnega sodišča, ali 5) je izbrala kandidate za položaj predsednika ustavnega sodišča v nasprotju z zakonom iz člena 3, se postopek predložitve kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča izvede v skladu s pravili iz člena 21 tega zakona.“

54.

Člen 16(2) določa: „V primerih iz odstavka 1(1)–(5) se vsi ukrepi in instrumenti, izvedeni v okviru postopka predložitve kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča predsedniku republike, razveljavijo.“

55.

Vršilcu dolžnosti predsednika ustavnega sodišča so dodeljena številna različna pooblastila, dokler ni novega predsednika ustavnega sodišča. Zlasti v skladu s členom 18 izvedbenega zakona vršilec dolžnosti predsednika omogoči nezakonito izvoljenim „decembrskim sodnikom“, da opravljajo svoje dolžnosti kot sodniki (glej oddelek 2 zgoraj), ter vodi nov postopek izbora in v celoti izvaja pooblastila predsednika ustavnega sodišča do uradnega imenovanja novega predsednika (69).

56.

Te določbe, ki predsedniku republike omogočajo, da neposredno imenuje vršilca dolžnosti predsednika, vzbujajo resne pomisleke glede načel delitve oblasti in neodvisnosti sodstva, kot ju varuje poljska ustava. Ustava zlasti ne določa funkcije vršilca dolžnosti ustavnega sodišča. Poleg tega se zdi, da je pooblastilo, dodeljeno predsedniku republike, da imenuje vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča, v nasprotju s členom 194(2) ustave, ki določa, da predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča imenuje predsednik republike „izmed kandidatov, ki jih predlaga generalna skupščina ustavnih sodnikov“, medtem ko postopek iz izvedbenega zakona generalni skupščini odreka kakršno koli tako vlogo. Ustavno sodišče je v sodbi z dne 7. novembra 2016 potrdilo, da bi morala kandidate za položaj predsednika ustavnega sodišča predlagati generalna skupščina.

57.

Poleg tega se zdi, da so merila, ki naj bi jih predsednik republike uporabil za izbiro vršilca dolžnosti predsednika, arbitrarna. Vršilca dolžnosti predsednika bi moral izbrati izmed ustavnih sodnikov z najdaljšo delovno dobo na rednih sodiščih ali na položajih v enotah na centralni ravni države. Ta merila se zdijo arbitrarna, saj bi lahko izbral nekoga brez pomembnih izkušenj v sodstvu, ki ima izkušnje samo v enotah na centralni ravni države, vendar ne bi mogel izbrati nekoga z dolgoletnimi izkušnjami na samem ustavnem sodišču, ki pa nima izkušenj na rednih sodiščih.

S temi določbami so prezrti tudi vsi predhodni koraki v postopku izbora, ki jih je ustavno sodišče izvedlo pred začetkom veljavnosti novega zakona. Člen 16(3) zakona z dne 22. julija 2016 je določal, da mora ustavno sodišče začeti postopek izbora kandidatov med 30. in 15. dnem pred koncem mandata dotedanjega nosilca funkcije. Člen 16(2) izvedbenega zakona razveljavlja vse korake, ki jih je izvedlo ustavno sodišče, da bi izpolnilo to obveznost. Tak poseg zakonodajne oblasti v kakršno koli morebitno odločitev, ki jo je pred tem sprejelo ustavno sodišče, vzbuja pomisleke glede neodvisnosti sodstva in načela lojalnega sodelovanja med državnimi organi.

5.4 Imenovanje predsednice ustavnega sodišča 21. decembra 2016

58.

Dne 19. decembra 2016 je predsednik republike imenoval sodnico Julio Przyłębsko na položaj vršilke dolžnosti predsednika ustavnega sodišča. Sodnica Julia Przyłębska je 20. decembra 2016 trem sodnikom, ki jih je 8. sestava Sejma imenovala brez veljavne pravne podlage, omogočila nastop funkcije na ustavnem sodišču in sklicala sejo generalne skupščine za isti dan. Zaradi kratkega roka sklica se en sodnik seje ni mogel udeležiti in je prosil za njeno preložitev na naslednji dan. Sodnica Julia Przyłębska je prošnjo zavrnila, seje pa se ni udeležilo tudi sedem drugih sodnikov. Seje se je tako udeležilo samo šest sodnikov, vključno s tremi, ki so bili imenovani nezakonito, in izvolili so dva kandidata, Julio Przyłębsko in Mariusza Muszyńskega, ki sta bila kot kandidata predložena predsedniku republike. Dne 21. decembra 2016 je predsednik republike imenoval sodnico Julio Przyłębsko na položaj predsednice ustavnega sodišča.

59.

Komisija meni, da ta postopek, s katerim je bila imenovana nova predsednica ustavnega sodišča, vključuje bistvene kršitve načela pravne države. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je ta postopek vodila vršilka dolžnosti predsednika, katere imenovanje vzbuja resne pomisleke glede načel delitve oblasti in neodvisnosti sodstva, kot ju varuje poljska ustava. Poleg tega je bilo s postopkom trem „decembrskim sodnikom“, ki jih je nezakonito imenovala nova sestava Sejma, omogočeno, da sodelujejo v procesu, zato je bil celoten postopek izbora neustaven (glej oddelek 2 spodaj). Podobno je dejstvo, da zakonito izvoljeni „oktobrski sodniki“ niso mogli sodelovati v postopku, prav tako vplivalo na izid in s tem razvrednotilo postopek. Poleg tega zelo kratki rok sklica generalne skupščine in zavrnitev preložitve zasedanja vzbujata resne pomisleke. Izvolitev kandidatov s strani samo šestih sodnikov ni združljiva s sodbo ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016, v skladu s katero je treba člen 194(2) ustave razumeti, kot da določa, da predsednika ustavnega sodišča imenuje predsednik republike izmed kandidatov, ki so prejeli večino glasov na generalni skupščini ustavnega sodišča.

60.

Zato Komisija meni, da te določbe o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča in predsednika ustavnega sodišča ter njihovo izvajanje 19., 20. in 21. decembra 2016 resno ogrožajo legitimnost ustavnega sodišča ter s tem učinkovitost ustavnega pregleda.

6. UGOTOVITEV SISTEMSKE NEVARNOSTI ZA NAČELO PRAVNE DRŽAVE

61.

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da je bilo nekaj vprašanj iz njenega Priporočila z dne 27. julija 2016 sicer obravnavanih, vendar pomembna vprašanja ostajajo nerešena, v tem času pa so nastali tudi novi pomisleki. Komisija zato meni, da je še vedno prisotna sistemska nevarnost za načelo pravne države na Poljskem, predstavljena v Priporočilu z dne 27. julija 2016. Zlasti:

(1)

Kar zadeva sestavo ustavnega sodišča, njegovi sodbi z dne 3. in 9. decembra 2015 še vedno nista izvršeni, zato trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, ne morejo nastopiti svoje funkcije ustavnih sodnikov. Rešitev je vse prej kot blizu, saj trije novi zakoni, sprejeti novembra in decembra 2016 (70), zahtevajo, da trije sodniki, ki jih je imenovala 8. sestava Sejma brez veljavne pravne podlage, nastopijo svoje sodniške funkcije. Poleg tega sta odsotnost treh sodnikov, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, skupaj z zahtevami glede prisotnosti, ki ostajajo visoke, večkrat ogrozila učinkovitost ustavnega sodišča zaradi nesklepčnosti za sprejetje resolucij generalne skupščine ali sodb v polni sestavi senata.

(2)

Kar zadeva objavo sodb, sodba ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016 še vedno ni bila objavljena v Uradnem listu. Poleg tega poljska vlada ne želi objaviti sodbe z dne 11. avgusta 2016 v zvezi z zakonom z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču in vseh drugih sodb, izrečenih po tem datumu, vključno s sodbo z dne 7. novembra 2016 v zvezi z določbami zakona z dne 22. julija 2016 o izboru kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča. Zato še vedno obstaja negotovost glede pravne podlage za delovanje ustavnega sodišča in pravnih učinkov njegovih sodb. Komisija ugotavlja, da zakon o organizaciji in postopkih vsebuje določbo, ki predsednika ustavnega sodišča pooblašča, da odredi objavo sodb (71). Vendar izvedbeni zakon še vedno preprečuje objavo nekaterih sodb, ki jih je izreklo ustavno sodišče, vključno z zgoraj navedenimi sodbami (72).

(3)

Kar zadeva učinkovitost ustavnega pregleda, Komisija meni, da je sicer mogoče zaznati nekatera izboljšanja v primerjavi z zakonom z dne 22. julija 2016, vendar trije novi zakoni, sprejeti decembra 2016, vsebujejo več določb, ki ne upoštevajo prejšnjih sodb ustavnega sodišča in vzbujajo nove pomisleke poleg tistih, opredeljenih v Priporočilu z dne 27. julija 2016.

(4)

Ti novi pomisleki se nanašajo zlasti na disciplinski postopek, možnost predčasne upokojitve, nove zahteve za ustavne sodnike, znatne spremembe notranje organizacije ustavnega sodišča, postopek izbora kandidatov za položaj predsednika in podpredsednika ustavnega sodišča, vlogo podpredsednika ustavnega sodišča in imenovanje vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča.

(5)

Komisija meni zlasti, da skupni učinek določb o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča, postopku izbora kandidatov za položaj predsednika in zavračanju zaprisege sodnikov, ki jih je izvolila 7. sestava Sejma, ter hkratno omogočanje nastopa funkcije trem sodnikom, ki jih je imenovala 8. sestava Sejma brez pravne podlage, resno ogroža legitimnost ustavnega sodišča in s tem učinkovitost ustavnega pregleda. Poleg tega Komisija meni, da v postopku izbora novega predsednika ustavnega sodišča ostajajo bistvene nepravilnosti, dokler trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, ne morejo nastopiti svoje funkcije ustavnih sodnikov.

(6)	Komisija ugotavlja tudi, da ustavno sodišče zaradi časovnega okvira, v katerem so bili sprejeti ti trije novi zakoni, in pomanjkanja ustreznega obdobja vacatio legis za več ključnih določb ne more pregledati njihove ustavnosti pred začetkom njihove veljavnosti.

(7)

Poleg tega poljski organi še naprej izvajajo ukrepe in dajejo javne izjave, ki spodkopavajo legitimnost in učinkovitost ustavnega sodišča, vključno z začetkom kazenske preiskave proti predsedniku ustavnega sodišča. Komisija opozarja na načelo lojalnega sodelovanja med državnimi organi, kar je, kot je poudarjeno v mnenjih Beneške komisije, ustavni osnovni pogoj v demokratični pravni državi.

62.

Komisija je še zlasti zaskrbljena zaradi posledic te sistemske nevarnosti za načelo pravne države:

(1)

Dejstvo, da ustavno sodišče ne more v celoti zagotoviti učinkovitega ustavnega pregleda, negativno vpliva na njegovo integriteto, stabilnost in pravilno delovanje, in s tem na enega od temeljnih jamstev pravne države na Poljskem. V državah, v katerih je vzpostavljen sistem ustavnega sodstva, je njegova učinkovitost ključni element pravne države. V trenutnih okoliščinah ustavnosti poljskih zakonov (73) ni več mogoče učinkovito zagotavljati.

(2)

Zaupanje v poljski pravni sistem, v njegovo integriteto in doslednost se je zelo zmanjšalo, ker poljska vlada zavrača objavo sodb ustavnega sodišča. To potrjuje dejstvo, da je vrhovno sodišče menilo, da je treba izdati resolucijo (74), da so sodbe ustavnega sodišča zavezujoče, čeprav niso objavljene. Podobne izjave so dali glavni svet vrhovnega upravnega sodišča (75) in drugi organi, zlasti poljski nacionalni sodni svet (76), nacionalna odvetniška zbornica (77) in nacionalno odvetniško združenje (78).

(3)

Spoštovanje načela pravne države ni zgolj predpogoj za varstvo vseh temeljnih vrednot iz člena 2 PEU. Je tudi predpogoj za ohranjanje vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb in mednarodnega prava, ter za vzpostavitev vzajemnega zaupanja državljanov, podjetij in nacionalnih organov v pravne sisteme vseh drugih držav članic.

63.

Komisija ugotavlja, da je bilo v obdobju enega leta uzakonjenih šest zakonodajnih aktov v zvezi z ustavnim sodiščem. Tako zakonodajno delovanje brez ustreznega posvetovanja z vsemi zadevnimi deležniki in brez duha lojalnega sodelovanja, ki je potrebno med državnimi organi, škodi stabilnosti, integriteti in pravilnemu delovanju ustavnega sodišča.

7. PRIPOROČENO UKREPANJE

64.

Komisija priporoča, da poljski organi sprejmejo nujne ustrezne ukrepe za odpravljanje te sistemske nevarnosti za načelo pravne države.

65.

Komisija zlasti priporoča, da poljski organi sprejmejo naslednje ukrepe, ki jih je zahtevala že v Priporočilu z dne 27. julija 2016:

(a)

v celoti izvršijo sodbi ustavnega sodišča z dne 3. in 9. decembra 2015, ki zahtevata, da trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala prejšnja sestava Sejma, nastopijo svojo funkcijo ustavnih sodnikov in da trije sodniki, ki jih je imenovala nova sestava Sejma brez ustrezne pravne podlage, svoje funkcije sodnika ne nastopijo, ne da bi bili zakonito imenovani, zato mora predsednik republike nujno sprejeti zaprisego treh sodnikov, ki jih je izvolila prejšnja sestava Sejma;

(b)	objavijo in v celoti izvršijo sodbo ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016 in sodbo z dne 11. avgusta 2016 v zvezi z zakonom z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču ter vse druge sodbe, izrečene po tem datumu, in prihodnje sodbe;

(c)	zagotovijo, da bodo vse reforme zakona o ustavnem sodišču spoštovale sodbe ustavnega sodišča, v celoti upoštevale mnenje Beneške komisije in zagotovile, da učinkovitost ustavnega sodišča kot varuha ustave ne bo spodkopana;

(d)	se vzdržijo ukrepov in javnih izjav, ki bi lahko spodkopale legitimnost in učinkovitost ustavnega sodišča.

66.

Komisija poleg teh ukrepov priporoča, da poljski organi:

(e)	zagotovijo, da lahko ustavno sodišče urgentno učinkovito pregleda ustavnost zakona o statusu sodnikov, zakona o organizaciji in postopkih ter izvedbenega zakona in da se zadevne sodbe nemudoma objavijo in v celoti izvršijo;

(f)

zagotovijo, da ne pride do imenovanja novega predsednika ustavnega sodišča, dokler niso objavljene in v celoti izvršene sodbe ustavnega sodišča o ustavnosti novih zakonov in dokler trije sodniki, ki jih je oktobra 2015 zakonito imenovala 7. sestava Sejma, ne nastopijo svojih funkcij ustavnih sodnikov;

(g)	zagotovijo, da, dokler novi predsednik ustavnega sodišča ni zakonito imenovan, tega nadomešča podpredsednik ustavnega sodišča in ne vršilec dolžnosti predsednika oziroma oseba, imenovana za predsednika ustavnega sodišča dne 21. decembra 2016.

67.

Komisija poudarja, da je lojalno sodelovanje, ki je potrebno med različnimi državnimi institucijami v zadevah, povezanih z načelom pravne države, bistvenega pomena za iskanje rešitve v trenutnih razmerah.

68.

Komisija poziva poljsko vlado, naj odpravi težave, navedene v tem priporočilu, v dveh mesecih po prejemu tega priporočila, in Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih v ta namen.

69.

Komisija tudi opozarja, da priporočila, sprejeta v okviru za krepitev pravne države, ne preprečujejo neposredne uporabe mehanizma iz člena 7 PEU, če bi nenadno poslabšanje stanja v državi članici zahtevalo močnejši odziv EU (79).

70.

Na podlagi tega priporočila je Komisija pripravljena nadaljevati konstruktiven dialog s poljsko vlado.

V Bruslju, 21. decembra 2016

Za Komisijo

Frans TIMMERMANS

Prvi podpredsednik

(1) Priporočilo Komisije (EU) 2016/1374 z dne 27. julija 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem, (UL L 217, 12.8.2016, str. 53).

(2) Sporočilo „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014) 158 final.

(3) Glej oddelek 2 Priloge I k COM(2014) 158 final.

(4) K 39/16.

(5) Členi 38(3)–(6), 61(6), 83(2) ter členi 84–87 in 89 zakona z dne 22. julija 2016.

(6) Člen 26(1)(1)(g) in člen 68(5)–(7) zakona z dne 22. julija 2016.

(7) Členi 38(3)–(6), 61(3), 61(6) ter člena 68(5)–(7) in 83(2) zakona z dne 22. julija 2016.

(8) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o najnovejših dogodkih na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2016/2774(RSP)).

(9) Mnenje št. 860/2016, CDL-AD(2016)026.

(10) K 44/16.

(11) Glej odlok predsednika ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016.

(12) Oddelek 2.

(13) Glej tudi člen 6(7).

(14) Mnenje št. 860/2016, CDL-AD(2016)026, točka 106.

(15) Glej člen 5.

(16) Glej člena 6(1) in 11(5).

(17) Glej člena 18(2) in 21(2).

(18) Mnenje št. 833/2015, CDL-AD(2016)001, točka 136.

(19) Glej opombe v točki 7.

(20) Glej točko 23 Priporočila.

(21) Mnenje št. 860/2016, točka 101, Mnenje št. 833/2015, točke 43, 142 in 143.

(22) Člen 188 ustave.

(23) Člen 189 ustave.

(24) Člen 198 ustave se nanaša na predsednika republike, predsednika vlade in člane sveta ministrov, predsednika nacionalne banke Poljske, predsednika vrhovnega revizijskega urada, člane nacionalnega sveta za radiotelevizijo, osebe, katerim predsednik vlade podeli pooblastila za vodenje ministrstva, in vrhovnega poveljnika oboroženih sil.

(25) Člen 126 ustave.

(26) Glej oddelek 4.2.1 Priporočila.

(27) Glej oddelek 4.2.3 Priporočila.

(28) Glej oddelek 4.2.7 Priporočila.

(29) Glej oddelek 4.2.6 Priporočila.

(30) Glej oddelek 4.2.8 Priporočila.

(31) Glej točko 43 Priporočila.

(32) Glej uvodno izjavo 19 zgoraj.

(33) Člen 24(1) določa: „Proti ustavnim sodnikom se uvede disciplinski postopek, ki ga vodi ustavno sodišče, zaradi kršenja zakona, ogrožanja dostojanstva funkcije ustavnega sodnika, kršitve etičnega kodeksa ustavnih sodnikov ali drugega neetičnega ravnanja, ki bi lahko zmanjšalo zaupanje v njihovo nepristranskost ali neodvisnost.“

(34) Člen 11(3) zakona o statusu sodnikov se nanaša na pravila o finančni udeležbi ustavnih sodnikov v gospodarski družbah, člen 13 se nanaša na obveznost ustavnih sodnikov, da predložijo izjavo o dejavnosti zakonca, člen 14 pa se nanaša na obveznost ustavnih sodnikov, da prijavijo premoženje.

(35) Člen 11(3).

(36) Člen 14.

(37) Člen 13.

(38) Glej mnenje vrhovnega sodišča o osnutku zakona o statusu sodnikov z dne 12. oktobra 2016.

(39) Členi 16 do 32 vsebujejo podrobne določbe o tajništvu sodišča in uradu pravne službe ustavnega sodišča.

(40) Člen 11.

(41) Člen 13.

(42) Člen 23 določa, da na dan po dnevu objave začnejo veljati členi 1–3, 12 in 16–22. Členi 4–5 in 8 začnejo veljati 1. januarja 2018. Ostali členi osnutka zakona začnejo veljati 14 dni po dnevu objave zakona. Členi, ki začnejo veljati na dan po dnevu objave, se med drugim nanašajo na imenovanje „vršilca dolžnosti predsednika ustavnega sodišča“, vključitev treh nezakonito izvoljenih „decembrskih sodnikov“ in novi postopek izvolitve kandidatov za funkcijo predsednika ustavnega sodišča.

(43) Glej člena 1 in 2 izvedbenega zakona. Ostale določbe teh dveh zakonov začnejo veljati 14 dni po dnevu objave zakonov. Samo členi 16 do 32 zakona o organizaciji in postopkih začnejo veljati 1. januarja 2018.

(44) Glej člena 3 in 23. Samo člen 18(1), (4) in (5) zakona z dne 22. julija o organizacijskih in upravnih delovnih pogojih na ustavnem sodišču ter uradu ustavnega sodišča ostane v veljavi do 1. januarja 2018.

(45) Zakon o spremembi zakona o radiodifuziji z dne 30. decembra 2015, objavljen v Uradnem listu 7. januarja 2016, točka 25.

(46) Zakon o spremembi zakona o javni upravi in nekaterih drugih zakonov z dne 30. decembra 2015, objavljen v Uradnem listu 8. januarja 2016, točka 34.

(47) Zakon o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov z dne 15. januarja 2016, objavljen v Uradnem listu 4. februarja 2016, točka 147.

(48) Zakon o javnem tožilstvu z dne 28. januarja 2016, objavljen v Uradnem listu 15. februarja 2016, točka 177; Zakon o izvajanju zakona o javnem tožilstvu z dne 28. januarja 2016, objavljen v Uradnem listu 15. februarja 2016, točka 178.

(49) Zakon o varuhu človekovih pravic in spremembi nekaterih drugih zakonov z dne 18. marca 2016. Zakon je predsednik republike podpisal 4. maja 2016.

(50) Zakon o nacionalnem svetu za medije z dne 22. junija 2016. Zakon je predsednik republike podpisal 27. junija 2016.

(51) Zakon o boju proti terorizmu z dne 10. junija 2016. Zakon je predsednik republike podpisal 22. junija 2016. Komisija je poleg tega obveščena, da je minister za pravosodje 5. maja 2016 nacionalnemu zakonodajnemu centru predložil nov zakon o spremembi zakona o državnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov.

(52) Zakon o spremembi zakona o radiodifuziji z dne 30. decembra 2015, objavljen v Uradnem listu 7. januarja 2016, točka 25, in Zakon o nacionalnem svetu za medije z dne 22. junija 2016. Zakon je predsednik republike podpisal 27. junija 2016.

(53) K 13/16.

(54) Zakon o spremembi zakona o javni upravi in nekaterih drugih zakonov z dne 30. decembra 2015, objavljen v Uradnem listu 8. januarja 2016, točka 34.

(55) Dopis prvega podpredsednika Fransa Timmermansa ministru za pravosodje Zbigniewu Ziobru z dne 1. februarja 2016; dopis prvega podpredsednika Fransa Timmermansa ministru za zunanje zadeve Witoldu Waszczykowskemu z dne 3. marca 2016.

(56) Zakon o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov z dne 15. januarja 2016, objavljen v Uradnem listu 4. februarja 2016, točka 147.

(57) Mnenje št. 839/2016. CDL-AD(2016)012.

(58) Zakon o boju proti terorizmu z dne 10. junija 2016. Zakon je predsednik republike podpisal 22. junija 2016.

(59) Zakon o spremembah zakona o javnih zbiranjih z dne 13. decembra 2016, ki ga predsednik republike še ni podpisal.

(60) Člen 11.

(61) Ustavno sodišče je v sodbi z dne 7. novembra 2016 preučilo ustavnost določb zakona z dne 22. julija 2016 glede izbora kandidatov za položaj predsednika ustavnega sodišča. Glej točko 46.

(62) Glej uvodno izjavo 19.

(63) Člen 21.

(64) Člen 11.

(65) Člen 21(2) izvedbenega zakona ter člen 11(5) zakona o organizaciji in postopkih.

(66) Člen 21(7)–(12) in člen 22 izvedbenega zakona ter člen 11(7)–(15) zakona o organizaciji in postopkih.

(67) Mnenje št. CDL-AD(2016)026, točki 30 in 124.

(68) Člen 11(15) zakona o organizaciji in postopkih.

(69) Člen 18 izvedbenega zakona določa, da vršilec dolžnosti predsednika ustavnega sodišča vodi delo ustavnega sodišča, zastopa ustavno sodišče navzven, dodeljuje primere zapriseženim ustavnim sodnikom, izvaja ukrepe v delovno pravnih zadevah, v katerih so udeleženi zaposleni v uradu ustavnega sodišča, ter izvaja druga pooblastila in dolžnosti, ki jih ima predsednik ali vršilec dolžnosti predsednika ustavnega sodišča v skladu z izvedbenim zakonom.

(70) Člen 5 zakona o statusu sodnikov, člena 6(1) in 11(5) zakona o organizaciji in postopkih ter člena 18(2) in 21(2) izvedbenega zakona.

(71) Člen 114(2).

(72) Člen 19.

(73) V skladu s členom 188 ustave je ustavno sodišče pristojno za razsojanje o skladnosti zakonov in mednarodnih sporazumov z ustavo, o skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, za ratifikacijo katerih je bilo potrebno predhodno soglasje, odobreno z zakonom, o skladnosti pravnih predpisov, ki jih izdajo osrednji državni organi, z ustavo, ratificiranimi mednarodnimi sporazumi in zakoni, o skladnosti ciljev ali dejavnosti političnih strank z ustavo in o pritožbah v zvezi s kršitvami ustave. V skladu s členom 189 ustave ustavno sodišče tudi rešuje spore o pooblastilih med osrednjimi ustavnimi državnimi organi.

(74) Resolucija generalne skupščine poljskega vrhovnega sodišča z dne 26. aprila 2016.

(75) Sklep glavnega sveta vrhovnega upravnega sodišča z dne 27. aprila 2016.

(76) Izjava poljskega nacionalnega sodnega sveta z dne 7. aprila 2016.

(77) Sklep nacionalne odvetniške zbornice z dne 12. marca 2016.

(78) Izjava nacionalnega odvetniškega združenja z dne 12. marca 2016.

(79) Oddelek 4.1 Sporočila „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014) 158 final.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2017/135 z dne 23. januarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1903 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2017 uporabljajo v Baltskem morju	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/136 z dne 16. januarja 2017 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Ossau-Iraty (ZOP))	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/137 z dne 16. januarja 2017 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Pomme de terre de l'île de Ré (ZOP))	5
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/138 z dne 16. januarja 2017 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Raclette de Savoie (ZGO))	6
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/139 z dne 25. januarja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	8
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/140 z dne 26. januarja 2017 o imenovanju referenčnega laboratorija EU za bolezni, ki ju povzročajo virusi capripox (vozličasti dermatitis ter osepnice ovac in koz), in določitvi dodatnih odgovornosti in nalog tega laboratorija ter spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	10
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/141 z dne 26. januarja 2017 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za varjenje cevi iz nerjavnega jekla, dokončanega ali nedokončanega, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana	14
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/142 z dne 26. januarja 2017 o dvestooseminpetdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida	54
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/143 z dne 26. januarja 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	56
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/144 z dne 26. januarja 2017 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1273/2011 za podobdobje januar 2017	58
		SKLEPI
	*	Sklep Komisije (EU) 2017/145 z dne 25. januarja 2017 o omejeni ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 14904:2006 Podloge za športne dejavnosti – Notranje podloge za večnamensko uporabo: Specifikacija v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ( 1 )	62
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Komisije (EU) 2017/146 z dne 21. decembra 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi Priporočila (EU) 2016/1374	65
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Sklep št. 1/2016 Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Bosna in Hercegovina z dne 9. decembra 2016 o nadomestitvi Protokola 2 k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [2017/147]	82

„Vrsta:	trska Gadus morhua		Območje:	podrazdelki 22–24 (COD/3BC+24)
Danska		2 444
Nemčija		1 194
Estonija		54
Finska		48
Latvija		202
Litva		131
Poljska		654
Švedska		870
Unija		5 597
TAC		5 597 (5)		Analitski TAC Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ne uporablja.

Oznaka KN	Poimenovanje blaga	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni	118,5	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	143,6	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	169,9	0	BR
0207 14 10	Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	283,3	5	AR
		181,7	39	BR
		284,9	5	CL
		228,5	21	TH
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	335,5	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	344,5	0	CL
0408 91 80	Jajca brez lupine, sušena	350,2	0	AR
1602 32 11	Pripravljeni proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, nekuhani	181,4	34	BR

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	197,9
	MA	130,3
	SN	268,2
	TR	158,7
	ZZ	188,8
0707 00 05	MA	80,2
	TR	205,8
	ZZ	143,0
0709 91 00	EG	168,8
0709 91 00	ZZ	168,8
0709 93 10	MA	276,3
	TR	243,9
	ZZ	260,1
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28	EG	43,6
	MA	45,0
	TN	60,1
	TR	74,6
	ZZ	55,8
0805 21 10 , 0805 21 90 , 0805 29 00	EG	83,8
	IL	136,4
	JM	109,0
	MA	83,0
	TR	86,8
	ZZ	99,8
0805 22 00	IL	139,7
	MA	77,0
	ZZ	108,4
0805 50 10	EG	85,5
	TR	75,8
	ZZ	80,7
0808 10 80	CN	145,5
	US	124,9
	ZZ	135,2
0808 30 90	CL	307,7
	CN	92,7
	TR	154,0
	ZA	84,4
	ZZ	159,7

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 22

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 27. januar 2017


	(1) Besedilo velja za EGP.