ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 18

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
24. januar 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/109 z dne 23. januarja 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

1

 

*

Uredba Komisije (EU) 2017/110 z dne 23. januarja 2017 o spremembi prilog IV in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ( 1 )

42

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/111 z dne 23. januarja 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

45

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2017/112 z dne 10. januarja 2017 o imenovanju poveljnika misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (EUTM RCA/1/2017)

47

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2017/113 z dne 10. januarja 2017 o podaljšanju mandata vodje svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) (EUAM UKRAINE/1/2017)

48

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2017/114 z dne 10. januarja 2017 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia/1/2017)

49

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/115 z dne 20. januarja 2017 o odobritvi dajanja na trg ekstrakta fermentirane soje kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 165)

50

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/116 z dne 20. januarja 2017 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 376)  ( 1 )

53

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/109

z dne 23. januarja 2017

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 964/2010 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“, „Kitajska“ ali „zadevna država“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 22,3 % na uvoz iz LRK.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov proti LRK v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (4).

(4)

Zahtevek je vložilo združenje Association of European wheels Manufacturers (EUWA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih koles v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 27. oktobra 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009.

4.   Preiskava

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(7)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

Strani, ki jih preiskava zadeva

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, znana združenja, ki zastopajo proizvajalce in uporabnike iz Unije, ter predstavnike držav izvoznic.

(9)

Zainteresirane strani, vključno s proizvajalci iz Turčije, so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov („ACEA“) je zahtevalo zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“). Zaslišanje je potekalo 5. decembra 2016.

(11)

Vložniki in sodelujoča turška proizvajalca iz primerljive države so zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi strank ali konkurenčnih ponudnikov zahtevali, da njihova imena ostanejo zaupna. Komisija je menila, da je dejansko veliko možnosti za povračilne ukrepe, in je dopustila, da se imena vložnikov in sodelujočih turških proizvajalcev ne razkrijejo. Za učinkovito zagotavljanje anonimnosti so ostala zaupna tudi imena drugih proizvajalcev Unije, da ne bi bilo mogoče imen vložnikov ugotoviti na podlagi sklepanja.

Vzorčenje

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(14)

Enaindvajset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega prijavljenega obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Na podlagi tega letna proizvodnja štirih vzorčenih skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov obsega 80 milijonov koles, kar je približno 70 % celotne prijavljene proizvodnje in prodaje vseh sodelujočih družb/skupin družb. Po podatkih Eurostata so štiri vzorčene skupine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljale približno 40 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo.

(15)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zadevnimi znanimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Dva proizvajalca izvoznika sta predložila pripombe in zahtevala, da se ju vključi v vzorec. Trdila sta, da predlagani vzorec ni dovolj reprezentativen, saj v Unijo izvažata večje količine izdelka kot dve od izbranih skupin, in da pri izbiri niso bile upoštevane razlike med aluminijastimi kolesi za proizvajalce originalne opreme („OEM“) (večinoma proizvajalci avtomobilov) in trg nadomestnih koles („AM“) (na primer distributerji, trgovci na drobno, servisne delavnice in podobno) (glej uvodno izjavo 28).

(16)

Po mnenju Komisije je izbrani vzorec reprezentativen zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 14. Razlike med prodajo AM in OEM niso bile vključene v izbirna merila, vendar v vsakem primeru tri od štirih skupin v Unijo prodajajo kolesa tako za AM kot OEM. Na podlagi navedenega se je predlagani vzorec ohranil, zahteve obeh kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa so bile zavrnjene. Prejeta ni bila nobena dodatna pripomba.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev. Vzorec je tako vključeval sedem proizvajalcev Unije, ki so bili tudi vložniki. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje Unije ter so vključevali proizvajalce na trgu OEM in AM. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(18)

Ena stran je trdila, da ji je anonimnost proizvajalcev Unije preprečevala uveljavljanje njene procesne pravice do učinkovite predložitve pripomb v zvezi z začasnim vzorcem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, se je zahteva po anonimnosti proizvajalcev Unije zaradi nevarnosti povračilnih ukrepov strank ali konkurenčnih ponudnikov štela za upravičeno. Ta stran ni predložila argumentov ali informacij, s katerimi bi izpodbijala razpoložljive informacije, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(19)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je 27. januarja 2016 obvestil Komisijo, da ne bo mogel izpolniti vprašalnika. Končni vzorec proizvajalcev Unije je zato vključeval šest proizvajalcev Unije. Ti so še vedno predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje Unije. Zato se je končni vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov, vprašalniki in sodelovanje

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik z 80 znanimi uvozniki/uporabniki, ki so bili pozvani, naj pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku, če se uporablja.

(22)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo enajst družb. Šest jih je navedlo, da uvažajo aluminijasta kolesa iz LRK in jih nadalje prodajajo v Unijo. Zato so se prvotno šteli za nepovezane uvoznike. Zaradi tega omejenega števila družb se vzorčenje ni štelo za upravičeno.

Vprašalniki in preveritveni obiski

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(24)

Vprašalnike je poslala štirim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, obema proizvajalcema iz primerljive države, sedmim vzorčenim proizvajalcem Unije, šestim nepovezanim uvoznikom, ki so se odzvali na vzorčenje, približno 70 uporabnikom v Uniji in 28 dobaviteljem surovin/opreme za industrijo Unije v Uniji.

(25)

Izpolnjene vprašalnike so predložili štirje vzorčeni proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov, dva proizvajalca iz primerljive države, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, štirje nepovezani uvozniki, šest uporabnikov in dva dobavitelja v Uniji.

(26)

Komisija je izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih šestih vzorčenih proizvajalcev Unije (6);

(b)

uvozniki/uporabniki:

Inter Tyre Holland B.V., Moerdijk, Nizozemska;

Bayerische Motoren Werke AG, Munich, Nemčija;

FCA ITALY S.p.A, Turin, Italija;

Opel Group GmbH, Ruesselsheim, Nemčija;

(c)

proizvajalci izvozniki iz zadevne države:

skupina Baoding Lizhong („Baoding“), vključno z:

Baoding Lizhong Wheel Manufacturing Co., Ltd, Baoding, Hebei province, LRK;

Tianjin Dicastal Wheel Manufacturing Co., Ltd, Tianjin, LRK;

skupina Dicastal („Dicastal“), vključno s:

CITIC Dicastal Co., Ltd, Qinhuangdao, Hebei province, LRK;

Dicastal Xinglong Wheel Co., Ltd, Qinhuangdao, Hebei province, LRK;

Wuxi Dicastal Wheel Manufacturing Co. Ltd, Wuxi, Jiangsu province, LRK;

skupina Kunshan Lioho Liufeng („Lioho“), vključno s:

Kunshan Liufeng Machinery Industry Co., Ltd, Kunshan, Jiangsu province, LRK;

Liufeng Precision Machinery Co., Ltd, Kunshan, Jiangsu province, LRK;

skupina Zhejiang Wanfeng („Wanfeng“), vključno s:

Zhejiang Wanfeng Auto Wheel Co. Ltd, Xinchang, Zhejiang province, LRK;

Ultra Wheel Ningbo Co. Ltd, Ningbo, Zhejiang province, LRK;

(d)

proizvajalca iz države s tržnim gospodarstvom:

preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih dveh sodelujočih proizvajalcev iz primerljive države, tj. Turčije.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(27)

Zadevni izdelek so aluminijasta kolesa za motorna vozila pod tarifnimi številkami KN od 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez („zadevni izdelek“ ali „aluminijasta kolesa“), s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznaki TARIC 8708701010 in 8708705010).

(28)

Zadevni izdelek se prodaja v Uniji prek dveh distribucijskih kanalov: na področje OEM in področje AM. Na področju OEM proizvajalci avtomobilov pripravijo razpisne postopke za aluminijasta kolesa in so pogosto vključeni v proces razvoja novih koles, ki so povezana z njihovo blagovno znamko. Proizvajalci Unije in kitajski izvozniki se lahko prijavijo na iste razpise. Na področju AM aluminijasta kolesa običajno oblikujejo, razvijajo in tržijo proizvajalci aluminijastih koles pod svojo blagovno znamko, potem pa jih naprej prodajajo trgovcem na debelo, trgovcem na drobno, družbam za športno predelavo, avtomehaničnim delavnicam itd.

(29)

Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo aluminijasta kolesa za OEM in AM enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so zamenljiva, čeprav imajo različna distribucijska kanala. Zato se štejejo za en izdelek.

2.   Podobni izdelek

(30)

V zvezi z zadevnim izdelkom in aluminijastimi kolesi, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem trgu LRK ter na domačem trgu Turčije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter aluminijastimi kolesi, ki jih v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe.

(31)

Komisija je zato sklenila, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(32)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

1.   Sodelovanje LRK

(33)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo 21 družb/skupin družb. Obseg izvoza aluminijastih koles v Unijo, ki so ga prijavile sodelujoče družbe, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 1 601 591 enot (17 473 ton) (7), kar je 72 % celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske, ki ga je za isto obdobje zabeležil Eurostat. Celotna prijavljena proizvodna zmogljivost sodelujočih družb/skupin družb je znašala 91,8 milijona enot (1 001 538 ton), kar je približno 43 % celotne ocenjene kitajske proizvodne zmogljivosti (212 milijonov enot). Več podrobnosti o proizvodni zmogljivosti v LRK je v oddelku 3.1.

2.   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(a)   Primerljiva država

(34)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu, ali konstruirane vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(35)

V prvotni preiskavi je bila kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti v zvezi z LRK uporabljena Turčija. Komisija je v obvestilu o začetku zainteresiranim stranem sporočila, da kot primerljivo državo namerava uporabiti Turčijo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. V obvestilu o začetku je tudi navedla, da bo proučila tudi možnost uporabe drugih držav, zlasti Tajske in Indonezije.

(36)

Ena zainteresirana stran je izrazila pomisleke glede Turčije kot primerljive države zaradi predpostavke, da ima Turčija sklenjene dvostranske sporazume z nekaterimi državami Bližnjega vzhoda, iz katerih lahko tako uvaža aluminij brez dajatev, medtem ko morajo evropske družbe za aluminij plačevati 7-odstotno uvozno dajatev.

(37)

Normalno vrednost, ki je določena na podlagi domačih cen in/ali stroškov proizvajalcev iz primerljive države, je treba primerjati z izvoznimi cenami kitajskih proizvajalcev in ne s stroški industrije Unije. Zato morebitna razlika med dajatvami za surovine, ki se uporabljajo v primerljivi državi in Evropski uniji, ni pomembna. V vsakem primeru je Komisija ugotovila, da med Turčijo in LRK ni bistvene razlike, kar zadeva uvozne dajatve za aluminij. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(38)

Da bi Komisija proučila vse možnosti za izbiro primerne primerljive države, je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila uradne predstavnike Turčije, Tajske, Indonezije, Tajvana, Koreje in Malezije (8) ter jih pozvala, naj jo obvestijo o znanih proizvajalcih aluminijastih koles v svoji državi. Prošnje za sodelovanje so bile poslane vsem znanim proizvajalcem v teh državah. Vendar razen dveh turških proizvajalcev izvoznikov nobeden od njih ni bil pripravljen sodelovati.

(39)

Glede na razpoložljive informacije ima Turčija drugi največji obseg proizvodnje aluminijastih koles med možnimi primerljivimi državami in zadovoljivo stopnjo konkurence na domačem trgu (9). Oba sodelujoča turška proizvajalca sta imela podobno proizvodno metodo kot proizvajalci izvozniki iz LRK. Poleg tega je bila njuna paleta izdelkov na turškem domačem trgu primerljiva s paleto izdelkov, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki prodajali v Unijo.

(40)

Komisija je glede na navedeno in ob odsotnosti nadaljnjih pripomb sklenila, da je Turčija primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(b)   Normalna vrednost

(41)

Informacije, prejete od obeh sodelujočih proizvajalcev iz primerljive države, so bile uporabljene kot osnova za določitev normalne vrednosti.

(42)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev iz primerljive države neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Zato je njihov celotni obseg prodaje primerjala s celotnim obsegom izvoza zadevnega izdelka vsakega od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo. Na podlagi tega je ugotovila, da se je podobni izdelek na turškem domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah.

(43)

Potem je Komisija opredelila, katere vrste izdelka, ki sta jih na domačem trgu prodajala proizvajalca iz primerljive države, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami izdelka, ki so jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki izvažali v Unijo. Na podlagi vrste izdelka je obseg prodaje na turškem trgu primerjala z obsegom izvoza vsakega posameznega vzorčenega kitajskega proizvajalca izvoznika v Unijo. Ta primerjava je pokazala, da se je velika večina vrst izdelka v Turčiji prodajala v reprezentativnih količinah (10).

(44)

Komisija je nato za proizvajalca iz primerljive države proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka, ne glede na to, ali je ta prodaja dobičkonosna ali ne, če obseg prodaje po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja od njih, predstavlja več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka stroškom proizvodnje na enoto ali višja od njih. Preskus je pokazal, da je bila praktično celotna prodaja dobičkonosna, z izjemo šestih vrst izdelka, ki so predstavljale manj kot 0,01 % celotnega turškega obsega prodaje.

(45)

Nazadnje je Komisija opredelila vrste izdelka, ki se izvažajo v Unijo iz LRK in se ne prodajajo na turškem domačem trgu, in konstruirano normalno vrednost na podlagi člena 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za konstruiranje normalne vrednosti teh vrst izdelka je uporabila povprečne stroške proizvodnje najbolj podobne vrste izdelka, ki jo proizvajata proizvajalca iz primerljive države, ter dodala razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček, ki ustreza tehtanim povprečnim zneskom in ki sta ga proizvajalca iz primerljive države ustvarila s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(c)   Izvozna cena

(46)

Štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so v Unijo izvažale neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot trgovci.

(47)

Če so proizvajalci izvozniki (11) zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(48)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb (12), je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič nadalje prodani neodvisnemu kupcu. Zato so bile prilagoditve cene izvedene z odštetjem PSA-stroškov povezanega trgovca in primerne stopnje dobička.

(d)   Primerjava

(49)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna. Kadar je to lahko upravičila s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(50)

Kar zadeva domače cene proizvajalcev iz primerljive države, so bile izvedene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, stroške kredita, manipulativne stroške, stroške pakiranja in provizije. Kar zadeva izvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške kredita, bančne stroške, stroške pakiranja, uvozne dajatve, carine in provizije.

(e)   Stopnja dampinga

(51)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka posamezne vzorčene sodelujoče skupine v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(52)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Stopnja dampinga (%)

Skupina Baoding

21,1

Skupina Dicastal

8,9

Skupina Lioho

25,9

Skupina Wanfeng

23,2

(f)   Sklep o dampingu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(53)

Komisija je ugotovila, da so kitajski proizvajalci izvozniki (čeprav v manjšem obsegu kot v prvotni preiskavi) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom aluminijasta kolesa v Unijo še naprej izvažali po dampinških cenah.

3.   Dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(54)

Komisija je nadalje proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov damping nadaljeval. Pri tem je obravnavala kitajsko proizvodno in prosto zmogljivost, ravnanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na domačem trgu Kitajske in privlačnost trga Unije.

3.1   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(55)

V poročilu Global and China Automotive Wheel Industry Report (Poročilo o svetovni in kitajski industriji avtomobilskih koles) za obdobje 2012–2013 je bilo ocenjeno, da je celotna zmogljivost za aluminijasta kolesa, ki je bila na voljo na Kitajskem, znašala 180 milijonov enot, obseg prodaje pa zgolj 120 milijonov enot, kar pomeni, da je prosta zmogljivost ob koncu leta 2012 znašala 60 milijonov koles (13).

(56)

Celotna prijavljena proizvodna zmogljivost 21 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov znaša 91 804 845 enot, njihova povprečna prijavljena stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa 87 %, kar pomeni približno 12 milijonov enot proste zmogljivosti.

(57)

Vendar te številke predstavljajo le del celotne proizvodne in proste zmogljivosti LRK. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je poleg 21 sodelujočih družb še najmanj 67 (14) drugih proizvajalcev aluminijastih koles, ki delujejo na Kitajskem, po nekaterih virih pa najverjetneje več sto (15). Komisija je za 28 od teh družb našla nekaj javno dostopnih informacij v zvezi z njihovo proizvodno zmogljivostjo (16). Za ostalih 39 družb ni javno dostopnih informacij, vendar ugotovitve preiskave kažejo, da njihova zmogljivost znaša od 300 000 do 6 milijonov enot na leto (17).

(58)

Povprečna proizvodna zmogljivost 21 sodelujočih družb je več kot 4,3 milijona enot na leto. Povprečna proizvodna zmogljivost dodatnih 28 družb, za katere so informacije javno dostopne, je 1,8 milijona enot na leto. Komisija je na podlagi tega povprečja, tj. 1,8 milijona enot, za ostalih 39 družb ocenila obseg dodatne proizvodne zmogljivosti, in sicer naj bi ta znašal 121 milijonov enot. Ker te družbe niso sodelovale v preiskavi, njihove proste zmogljivosti niso znane. Komisija je na podlagi najboljših razpoložljivih informacij in ob upoštevanju 70-odstotne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, navedene v poročilu Global and China Automotive Wheel Industry Report za leto 2012–2013 (18), ocenila obseg dodatne proste zmogljivosti, tj. 36 milijonov enot. Komisija je s prištetjem 12 milijonov in 36 milijonov enot ugotovila, da letna prosta zmogljivost LRK za proizvodnjo aluminijastih koles znaša najmanj 48 milijonov enot.

(59)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so kitajske proizvodne zmogljivosti v celoti izkoriščene. Strani so se v svojih stališčih sklicevale na izpolnjene vprašalnike treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov ter predstavitev kitajske gospodarske zbornice za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (China Chamber of Commerce for Import & Export of Machinery & Electronic Products – „CCCME“). Zainteresirane strani menijo, da ti dokazujejo, da v LRK ni prostih zmogljivosti.

(60)

V zvezi s to trditvijo se ugotavlja, da so bili podatki iz izpolnjenih vprašalnikov (kot so bili spremenjeni po preverjanju) pri ugotavljanju razpoložljivih prostih zmogljivosti ustrezno upoštevani. Vendar podatki vzorčenih skupin, kot je bilo pojasnjeno že v uvodni izjavi 57, predstavljajo le del vseh proizvodnih zmogljivosti v državi. Skupna zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za celotno LRK so bile torej določene na podlagi dostopnih dejstev, kot so opisana v uvodni izjavi 57. Številke iz predstavitve CCCME so neutemeljene, saj je kot vir navedeno le kitajsko združenje proizvajalcev avtomobilov brez posebnega sklicevanja na javno dostopne informacije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(61)

Po razkritju je ta zainteresirana stran trdila, da je Komisija močno precenila kitajsko zmogljivost za aluminijasta kolesa ter podcenila stopnje izkoriščenosti. Zainteresirana stran je trdila zlasti, da bi se morala Komisija glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajske industrije in vzorčenje, uporabljeno za sodelujoče proizvajalce izvoznike, pri ugotavljanju obsega proizvodnje in prostih zmogljivosti v LRK opreti izključno na podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki in CCCME. Poleg tega bi Komisija morala ekstrapolirati ugotovitve, povezane z vzorčenimi družbami, ter torej za področje OEM uporabiti 99-odstotno stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, za kitajsko industrijo aluminijastih koles na splošno pa 90-odstotno stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega je druga zainteresirana stran Komisijo pozvala, naj pojasni, kako je ocenila zlasti prosto zmogljivost na področju OEM.

(62)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi se morala Komisija pri ugotavljanju celotne proizvodnje aluminijastih koles na Kitajskem opirati na informacije, ki jih je predložila CCCME (175 milijonov enot), kar je v skladu s 180 milijoni enot, ocenjenimi v poročilu industrije iz uvodne izjave 55. Zainteresirana stran je trdila tudi, da Komisija nikoli ni pozvala CCCME, naj zagotovi dodatna pojasnila glede informacij, ki jih je predložila v zvezi s proizvodno zmogljivostjo in stopnjami njene izkoriščenosti.

(63)

Ista zainteresirana stran je trdila še, da javno dostopne informacije o zmogljivosti za del nesodelujočih družb, ki jih je opredelila Komisija, niso zanesljive. Poleg tega je zainteresirana stran izpodbijala tudi utemeljitev predpostavke o zmogljivosti 1,8 milijona enot tistih nesodelujočih družb, za katere ni bilo razpoložljivih informacij. Nadalje je zainteresirana stran trdila, da je 70-odstotna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, uporabljena za oceno njihove proste zmogljivosti, neutemeljena in preširoka, da bi bila ustrezna za trg Unije.

(64)

Kot odgovor na te trditve je Komisija navedla, da se je oprla na preverjene podatke vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in navedene podatke sodelujočih družb. Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, je Komisija prosto zmogljivost sodelujočih družb izračunala na podlagi podatkov, ki so jih te predložile, pri čemer je dobila prosto zmogljivost v višini 12 milijonov enot in 87-odstotno stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti (19). Podobno se je uporabil tudi prijavljeni obseg proizvodnje sodelujočih družb, tj. 91 804 845 enot.

(65)

Hkrati je bilo v uvodni izjavi 57 navedeno, da te številke predstavljajo le del celotne proizvodnje in proste zmogljivosti LRK. Skupni obseg proizvodnje štirih vzorčenih skupin predstavlja le 33 % skupnega ocenjenega obsega proizvodnje v LRK (20). Da bi Komisija dobila celovito sliko, je torej morala proučiti razpoložljive informacije, ki se nanašajo na celotno LRK. V zvezi s tem se ugotavlja, da je bila CCCME v nasprotju s trditvijo zainteresirane strani obveščena, da njenih podatkov o kitajski proizvodni zmogljivosti in stopnji izkoriščenosti zmogljivosti ni bilo mogoče upoštevati, ker niso bili utemeljeni z dokazi. CCCME je imela možnost, da predloži dokazila, česar ni storila. Zato se sklep, da podatkov o kitajski proizvodni zmogljivosti in stopnjah izkoriščenosti zmogljivosti, ki jih je predložila CCCME, ni mogoče uporabiti, ne spremeni.

(66)

Prav tako ni mogoče sprejeti trditve, da bi se morale stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki so bile ugotovljene pri štirih vzorčenih skupinah, uporabiti za številne nesodelujoče družbe. Prvič, smiselno je predvidevati, da večje skupine proizvajalcev (iz katerih je sestavljen vzorec) poslujejo z bistveno višjimi stopnjami izkoriščenosti zmogljivosti kot manjši proizvajalci, ki predstavljajo večino nesodelujočih družb (21). Drugič, stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki so bile leta 2012 ugotovljene pri štirih vzorčenih skupinah (89 %), so znatno presegle oceno za državo, ki je bila za isto obdobje navedena v poročilu Global and China Automotive Wheel Industry Report za obdobje 2012–2013 (tj. 70 %). Neskladje med obema številkama kaže, da se podatki štirih vzorčenih skupin, čeprav so bili sprejeti in uporabljeni za sklepe na ravni njihovih družb, ne morejo šteti za reprezentativne za preostalo LRK.

(67)

Kot odgovor na trditev iz uvodne izjave 61 je pojasnjeno, da proizvodne zmogljivosti in stopenj izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti ni mogoče določiti ločeno za področje OEM in področje AM. Kolesa OEM in AM pogosto proizvajajo isti proizvajalci, pri čemer se lahko proizvajajo z istimi stroji, zato ustreznih številk ni mogoče ločiti. To je bilo potrjeno tudi v prvotni preiskavi, v kateri sta bili proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti določeni brez ločitve obeh področij (22).

(68)

Komisija je natančno analizirala trditve in dokazila, ki so bila predložena v zvezi z javno dostopnimi informacijami o zmogljivosti opredeljenih nesodelujočih družb. Posledično je bila trditev zainteresirane strani sprejeta za 11 družb (23). Zato je povprečna letna proizvodna zmogljivost za zdaj 31 družb, v zvezi s katerimi so informacije javno dostopne, 1,67 milijona enot. Z ekstrapolacijo tega povprečja na preostalih 28 družb je ocenjena skupna zmogljivost opredeljenih nesodelujočih družb dosegla 98,4 milijona enot. Če se to prišteje proizvodni zmogljivosti sodelujočih družb (91,8 milijona), je letna kitajska proizvodnja najmanj 190 milijonov enot. Rezultati so povzeti v spodnji preglednici:

Preglednica 1

Vrsta družbe

Število zadevnih družb

Proizvodna zmogljivost (v enotah)

Prosta zmogljivost (v enotah)

Vse sodelujoče družbe

21

91 804 845

12 355 052

(od tega vzorčene)

4

62 589 289

Opredeljene nesodelujoče družbe z javno dostopnimi informacijami o zmogljivosti

31

51 700 000

15 510 000

Opredeljene nesodelujoče družbe brez javno dostopnih informacij o zmogljivosti

28

46 696 776

14 009 033

Skupaj

 

190 201 621

41 874 085

(69)

Vendar je pomembno opozoriti, da se seznam opredeljenih nesodelujočih družb ne more šteti za izčrpnega. Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, je glede na javne vire približno 110 malih in srednje velikih proizvajalcev koles, ki so izvozno naravnani, kar pomeni, da obstajajo še drugi, ki oskrbujejo samo domači trg. Nekateri od njih so dejansko mali proizvajalci majhnega obsega, ki jih je težko opredeliti. Vendar je kljub temu jasno, da je 190,2 milijona enot le najnižja ocena sedanje letne proizvodne zmogljivosti v LRK.

(70)

V zvezi z drugo trditvijo iz uvodne izjave 63 Komisija ugotavlja, da sprememba povprečne ravni proizvodnje na podlagi informacij, ki jih je predložila zainteresirana stran, vpliva na pripombo glede zanesljivosti vira, ki ga je Komisija predhodno uporabila. Poleg tega je pomembno poudariti, da je Komisija zavzela konservativno stališče, ko je za oceno verjetne proizvodne zmogljivosti družb brez javno dostopnih informacij uporabila povprečno raven zmogljivosti, ugotovljeno za 31 družb, in ni ekstrapolirala povprečne proizvodne zmogljivosti 21 sodelujočih družb (4,3 milijona) ali povprečne zmogljivosti štirih vzorčenih skupin (več kot 15 milijonov).

(71)

Pripomba zainteresirane strani glede zanesljivosti ocenjene 70-odstotne izkoriščenosti zmogljivosti za nesodelujoče družbe je bila obravnavana že v uvodnih izjavah 66 in (67). Poleg tega se v zvezi s poročilom Global and China Automotive Wheel Industry Report za obdobje 2012–2013, tj. virom za 70-odstotno stopnjo izkoriščenosti, ugotavlja, da je povzetek poročila, ki vključuje potrebne informacije, javno dostopen, čeprav Komisija nima dostopa do celotnega poročila. Poročilo je objavila raziskovalna organizacija „Research in China“ (24). Trditev strani se zavrne.

(72)

Zato je na podlagi metodologije, kot je opisana v uvodni izjavi 58, ocenjeno, da prosta zmogljivost na Kitajskem znaša približno 42 milijonov enot na leto.

(73)

Ocena proste zmogljivosti, pridobljena z drugim pristopom, je še višja. Po odštetju ocenjenega obsega domače prodaje za leto 2015 (približno 57 milijonov enot (25)) in svetovnega izvoza LRK (ocenjen na 73,5 milijona enot (26)) od ocenjene celotne kitajske proizvodnje (190 milijonov enot (27)) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostane približno 60 milijonov enot skupne proste zmogljivosti in zalog (28).

(74)

Ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija sklenila, da je letna prosta zmogljivost LRK med 42 in 60 milijoni enot. Celo najnižja ocena pomeni 84 % celotne proizvodnje Unije (50,5 milijona enot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom) in predstavlja 60 % potrošnje Unije (70 milijonov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom), kar se šteje za znatno.

3.2   Kitajska prodaja v tretje države in privlačnost trga Unije

(75)

LRK izvaža znatne količine aluminijastih koles v tretje države, ki niso države članice Unije, zlasti v ZDA, na Japonsko, v Mehiko, Kanado in Indijo (29). Enako velja za štiri sodelujoče skupine. Njihov obseg izvoza na te trge predstavlja skoraj 89 % njihovega celotnega izvoza v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(76)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka primerjala povprečno ceno štirih sodelujočih skupin za trge tretjih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z izvoznimi cenami za trg Unije v istem obdobju, pri čemer je odštela protidampinške dajatve, ki bi jih bilo treba sicer plačati. Primerjava je pokazala mešano sliko, ki je odvisna od obravnavanega trga.

(77)

Razmere na trgu ZDA (ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala skoraj 51 % celotnega obsega izvoza štirih vzorčenih skupin v tretje države) kažejo, da je bila približno polovica vrst izdelka, ki predstavljajo približno 25 % njihove prodaje v ZDA, dražja na trgu ZDA, druga polovica pa na trgu Unije (30). Na podlagi je mogoče sklepati, da se bo v primeru izteka ukrepov določen obseg izvoza, ki je zdaj namenjen v ZDA (31) (katerega cene so nižje od cen na trgu Unije), verjetno preusmerilo na Unijo.

(78)

Kar zadeva cene izvoza iz LRK v Kanado, Indijo, na Japonsko in v Mehiko (ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skupaj predstavljale približno 40 % celotnega izvoza štirih kitajskih vzorčenih skupin), so bile povprečne prodajne cene za vrste izdelka, ki predstavljajo približno 22 % celotne količine izvoza v te države, nižje od njihovih prodajnih cen za Unijo (32). To kaže tudi na verjetno preusmeritev kitajskega izvoza na Unijo v primeru izteka ukrepov. Preusmeritev iz Indije je še posebno verjetna, saj je ta država maja 2015, tj. sredi obdobja preiskave v zvezi s pregledom, uvedla dokončne protidampinške ukrepe.

(79)

Ena zainteresirana stran je trdila, da omejena privlačnost trga Unije ni v prid verjetnosti, da bi se kitajski uvoz v primeru razveljavitve ukrepov preusmeril. Zainteresirana stran je primerjala povprečne cene izvoza dveh vzorčenih skupin v Unijo in njune povprečne cene izvoza v druge države ter dokazovala, da so v drugih državah višje. Poleg tega je za eno od vzorčenih skupin primerjala cene izvoza 15 vrst izdelka v EU in druge države.

(80)

V odgovoru na to trditev je pomembno opozoriti, da se pri primerjavi povprečnih ravni cen ne upoštevajo razlike v ceni med vrstami izdelka. LRK v največjo državo uvoznico, tj. ZDA, izvaža večja kolesa. Poleg tega je združevanje prodaje v drugih državah tudi slabo, saj se pomešajo rezultati različnih držav uvoznic. To velja tudi za primerjavo posameznih vrst izdelka, izvedeno za eno od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov.

(81)

Na drugi strani primerjava, ki jo je izvedla Komisija, temelji na preverjenih podatkih vseh štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov. Primerjava je izvedena na ravni vrste izdelka in ločeno za različne ciljne trge. Zato se metodologija, ki jo je uporabila Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 76 do 78, šteje za zanesljivejšo in natančnejšo. Zato se trditev zainteresirane strani zavrne.

(82)

Ena zainteresirana stran je po razkritju trdila, da je Komisija nerazumno poudarila privlačnost trga Unije v primerjavi z drugimi državami uvoznicami. Trdila je zlasti, da primerjava za vsako posamezno vrsto, ki jo je izvedla Komisija, zakriva, da je dejansko le približno 25 % prodaje vzorčenih skupin v ZDA cenejše od prodajne cene istih vrst izdelka v Uniji. Poleg tega je trdila, da je treba izvoz v ZDA (ali katero koli drugo državo v tem primeru) analizirati kot celoto, tj. z združitvijo vseh vrst izdelka. Razlog je dejstvo, da kitajski proizvajalci ponujajo različne vrste aluminijastih koles, da zagotovijo zvestobo strank. Glede na utemeljitev zainteresirane strani bi to pomenilo, da dejstvo, da se dana vrsta aluminijastega kolesa pošlje iz Kitajske v ZDA po nižji ceni kot v Unijo, ne pomeni, da bi prišlo do preusmeritve, saj morajo kitajski dobavitelji zagotoviti „celoten portfelj izdelkov za vse države uvoznice“ in bi torej takšna preusmeritev porušila zanesljive dobavne verige.

(83)

Zainteresirana stran je cene primerjala tudi tako, da je združila vso prodajo po državah uvoznicah in s tem prikazala negativne zneske (tj. cene na trgih drugih tretjih držav so bile višje od cen na trgu Unije) na vseh trgih, razen na Japonskem. Na koncu je zainteresirana stran trdila, da je Komisija za analizo kanadskega, indijskega, japonskega in mehiškega trga sprejela drugačen pristop, saj je brez pojasnila združila obseg prodaje za vse štiri države uvoznice. Zainteresirana stran je zato trdila, da razkritje dejstev in premislekov, na podlagi katerih je Komisija nameravala uvesti protidampinške ukrepe, zainteresiranim stranem ni omogočalo, da bi razumele utemeljitev Komisije glede primerjave med njenimi izvoznimi cenami v Unijo in na trge drugih tretjih držav, torej je kršila člen 20 osnovne uredbe.

(84)

Komisija v odgovoru na te trditve opozarja, da se z uporabljeno primerjavo vsake posamezne vrste niso zakrile količine opravljenih transakcij. Poleg tega je bil delež zadevnega obsega prodaje v ZDA stranem razkrit in uporabljen za količinsko opredelitev verjetnega obsega preusmeritve iz skupnega izvoza Kitajske v ZDA. Zato se trditev zainteresirane strani, da se s primerjavo posamezne vrste zakriva in/ali ne upošteva učinek obsega prodaje, zavrne. Druga trditev zainteresirane strani, tj. da je odločilen skupni dobiček vseh transakcij na izvoznem trgu, ne pa primerjava cen za posamezno vrsto izdelka, ni niti utemeljena niti potrjena z ugotovitvami preiskave. Komisija je v preiskavi ugotovila, da tako za kitajske proizvajalce izvoznike kot za proizvajalce Unije praviloma velja, da se razpisi pripravijo in pogodbe sklenejo za posamezne vrste izdelka in ne za skupino izdelkov. Glede na navedeno Komisija še vedno meni, da je primerjava kitajskih prodajnih cen po posameznih vrstah na tretjih izvoznih trgih glede na kitajsko prodajo na trg Unije zanesljiv kazalnik privlačnosti trga Unije.

(85)

V nasprotju s trditvijo zainteresirane strani Komisija ni združila analize štirih držav uvoznic, tj. Kanade, Indije, Japonske in Mehike. Vse države uvoznice so bile analizirane ločeno, pri čemer so se sešteli le verjetni obsegi, ki so bili na voljo za preusmeritev iz vsake posamezne države (33). Zato se trditev zainteresirane strani zavrne.

(86)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so kolesa OEM bistveno dražja od koles AM, torej se je Komisija motila, ko se je oprla na cene AM, da bi pokazala, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili aluminijasta kolesa na trg Unije.

(87)

Pojasnjeno je, da se Komisija v nasprotju s trditvijo strani pri primerjavi cen ni oprla le na prodajo koles AM, ampak na celotno sporočeno prodajo, pri kateri je področje AM predstavljalo le 20 %. Zato se ta trditev zavrne.

(88)

Ker ni bilo drugih pripomb, se sklepi glede analize izvoza štirih vzorčenih skupin v tretje države, kot so pojasnjeni v uvodnih izjavah 75 do 78, ne spremenijo. Zato se potrdi verjetna preusmeritev dela kitajskega izvoza, ki je zdaj namenjen v ZDA, Kanado, Mehiko, na Japonsko in v Indijo, na trg Unije (ocenjena na 13,7 milijona enot) (34).

3.3   Prodaja na domačem trgu Kitajske in privlačnost trga Unije

(89)

Glede na velike količine domače prodaje se je analiziralo tudi stanje na kitajskem domačem trgu. Razpoložljive informacije kažejo, da kitajski avtomobilski trg raste, pri čemer naj bi se po napovedih do leta 2020 povečeval s povprečno 8-odstotno letno stopnjo rasti (35). Zaradi tesne povezanosti avtomobilskega trga in trga avtomobilskih koles se lahko enaka stopnja rasti predvideva tudi za trg avtomobilskih koles. Ta rast povečuje absorpcijsko sposobnost kitajskega domačega trga. Vendar to povečanje povpraševanja verjetno ne bo absorbiralo razpoložljive proste zmogljivosti. V zadnjih letih LRK veliko vlaga v proizvodnjo koles. Že samo štiri vzorčene skupine so v obravnavanem obdobju povečale svojo celotno zmogljivost za približno 16 milijonov enot, kar ustreza večjemu povpraševanju.

(90)

Povprečne cene štirih vzorčenih skupin na kitajskem domačem trgu (približno 35 EUR) so precej nižje od povprečnih prodajnih cen za Unijo (46,2 EUR). Čeprav je mogoče razliko v cenah delno pojasniti z različnimi vrstami izdelka in različnimi zahtevami, ta velika razlika pomeni, da bo trg Unije v primeru razveljavitve ukrepov postal še privlačnejši v primerjavi s kitajskim domačim trgom. Opozoriti je treba tudi, da so glavni izvozniki že vzpostavili poslovne stike v Uniji, kar pomeni, da se lahko v primeru spremembe sedanjih stopenj dajatev količine izvoza hitro povečajo.

(91)

Zato sta sklepa analize domače prodaje in tržnih pogojev v LRK, da domači trg ne more absorbirati prostih zmogljivosti in da je preusmeritev domače prodaje na Unijo zaradi velikih razlik v cenah verjetna.

(92)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da dejansko obstaja nevarnost, da bo v primeru izteka ukrepov velik del izvoza in domače prodaje preusmerjen na Unijo po dampinških cenah.

(93)

Ena zainteresirana stran je po razkritju trdila, da ugotovitev, da predvidena rast povpraševanja po aluminijastih kolesih na kitajskem domačem trgu verjetno ne bo absorbirala razpoložljivih prostih zmogljivosti, ni pravilna, saj so ocenjene proizvodna zmogljivost in stopnje izkoriščenosti napačne. Zainteresirana stran je izpodbijala tudi zanesljivost primerjave povprečnih cen, saj je Komisija že sama ugotovila, da primerjava povprečnih cen ne upošteva razlik v cenah vrst izdelka.

(94)

Pripombe glede proizvodne zmogljivosti in stopenj izkoriščenosti zmogljivosti so bile obravnavane v oddelkih 3.1 in 3.2. Številke, kot so bile potrjene po analizi pripomb, se niso spremenile tako, da bi se spremenil sklep iz uvodne izjave 89.

(95)

Dejstvo, da je primerjava povprečnih cen manj zanesljiva od primerjave na ravni vrste izdelka, ne spremeni sklepa, da so razlike med ravnmi cen še vedno velike. To dejstvo skupaj z znatno velikostjo domačega trga dejansko kaže na to, da se bo del prodaje v primeru izteka ukrepov verjetno preusmeril na trg Unije, čeprav tega glede na razpoložljive informacije ni mogoče natančno količinsko opredeliti. Zato predložene pripombe niso v nasprotju s sprejetimi sklepi, ki se torej potrdijo.

4.   Sklep o dampingu in verjetnosti nadaljevanja dampinga

(96)

Za vse štiri vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljen damping. Poleg tega bodo kitajski proizvajalci izvozniki zaradi znatnih prostih zmogljivosti, ugotovljenih v LRK, ter privlačnosti trga Unije v primerjavi z nekaterimi tretjimi trgi in domačim trgom v primeru izteka ukrepov verjetno (ponovno) vstopili na trg Unije z znatnimi količinami aluminijastih koles po dampinških cenah.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(97)

V industriji Unije od prvotne preiskave ni bilo večjih strukturnih sprememb. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo približno 50 znanih proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(98)

Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala 50,5 milijona enot. Družbe, ki so podprle zahtevek za pregled, so predstavljale več kot 85 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Uvodne opombe

(99)

Celotna proizvodnja Unije je bila določena na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, navedenimi v zahtevku za pregled, podatki, pridobljenimi od vseh znanih proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave in po njem, ter informacijami, pridobljenimi od vzorčenih proizvajalcev. Na podlagi teh informacij je bilo mogoče potrditi obstoj in raven proizvodnje tudi tistih proizvajalcev, ki niso sodelovali v preiskavi.

(100)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in kot je omenjeno v uvodni izjavi 28, se je izdelek prodajal prek dveh distribucijskih kanalov, in sicer na področje OEM in področje AM.

(101)

Nekatere zainteresirane strani so ponovno poudarile trditve iz prvotne preiskave, da bi bilo treba pri analizi škode razlikovati med aluminijastimi kolesi za področje OEM na eni strani in aluminijastimi kolesi za področje AM na drugi strani. Te trditve so temeljile na dejstvu, da je kitajski izvoz v času prvotne preiskave predstavljal zlasti področje AM, medtem ko je industrija Unija prevladovala zlasti na področju OEM.

(102)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 113 in 114, da so se kitajski proizvajalci izvozniki po prvotni preiskavi očitno preusmerili s področja AM na področje OEM. Zato ločena analiza učinka kitajskega uvoza na položaj industrije Unije po področju ni bila več potrebna.

(103)

Vendar so bili v skladu s prvotno preiskavo in za pridobitev čim celovitejše slike položaja industrije Unije v OPP nekateri kazalniki škode analizirani tudi ločeno na podlagi razpoložljivih informacij; pri analizi verjetnosti ponovitve škode sta se prav tako upoštevali različni področji.

(104)

V zvezi s trditvijo iz uvodne izjave 101 je ena zainteresirana stran dodala, da bi bilo treba razlikovati med področji na podlagi vrste strank, pri čemer je trdila, da stranke na področju OEM kupujejo drugo vrsto izdelka, tj. kolesa z blagovno znamko proizvajalca avtomobilov, kot stranke na področju AM, ki kupujejo kolesa z blagovno znamko proizvajalca koles. Po navedbah te strani to, ali se kolesa uporabljajo za montažo na nova vozila (OEM) ali prodajajo ločeno za zamenjavo originalnih koles (AM), ni tako pomembno.

(105)

Zahteva te strani je temeljila na netočni predpostavki, da bi Komisija kolesa z blagovno znamko proizvajalca avtomobilov, ki se prodajajo prek distribucijskih kanalov proizvajalcev avtomobilov ali njihovih pooblaščenih trgovcev, razvrstila kot prodajo na področju AM. Vendar je Komisija vsa kolesa z blagovno znamko proizvajalca avtomobilov obravnavala kot prodajo na področju OEM ne glede na to, ali so se uporabljala za montažo na nova vozila ali so se prodajala ločeno, kar je bilo v skladu z zahtevo strani.

2.   Potrošnja Unije

(106)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije razvijala na naslednji način.

Preglednica 2

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

OPP

Celotna potrošnja (v tisoč enotah)

59 361

60 528

66 457

70 047

Indeks (2012 = 100)

100

102

112

118

Vir: zahtevek za pregled, Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(107)

Potrošnja Unije je bila določena s prištetjem uvoza iz Kitajske in drugih tretjih držav na podlagi Eurostatovih podatkov prodaji proizvajalcev Unije na trgu Unije. Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz zahtevka za pregled in prilagojeni na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije za OPP.

(108)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju stalno povečevala, pri čemer se je skupno povečala za 18 %, tj. z 59,3 milijona enot leta 2012 na 70 milijonov enot v OPP. Povečanje potrošnje izraža povečanje proizvodnje avtomobilov v Uniji in višjo stopnjo uporabe aluminijastih koles pri novih avtomobilih. Vse večja potrošnja predstavlja veliko spremembo v primerjavi z gibanjem, ugotovljenim v prvotni preiskavi, ko se je potrošnja med letom 2006 in obdobjem preiskave („OP“) prvotne preiskave zmanjšala za 16 %, tj. z 58,6 milijona enot na 49,5 milijona enot.

(109)

Potrošnja Unije je bila analizirana tudi z razdelitvijo na področji OEM in AM. Obseg in tržni deleži so bili ocenjeni na podlagi informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, sodelujoča proizvajalca iz primerljive države in vzorčeni proizvajalci Unije, ter na podlagi zahtevka. V spodnji preglednici je prikazan razvoj potrošnje po področjih v OPP v primerjavi z OP prvotne preiskave.

Preglednica 3

Potrošnja po področjih AM in OEM

Enote (v tisočih)

OP prvotne preiskave

OPP

Potrošnja OEM

34 915

65 168

Indeks (OP = 100)

100

188

Delež OEM v celotni potrošnji (%)

71

93

Potrošnja AM

14 592

4 879

Indeks (OP = 100)

100

33

Delež AM v celotni potrošnji (%)

29

7

Celotna potrošnja

49 508

70 047

Indeks (OP = 100)

100

141

Vir: zahtevek, Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki, Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 964/2010.

(110)

Po OP prvotne preiskave se je potrošnja na področju OEM povečala za 88 %, tj. s približno 35 milijonov enot na približno 65 milijonov enot, potrošnja na področju AM pa se je zmanjšala za skoraj 70 %, in sicer s približno 15 milijonov enot na približno 5 milijonov enot v OPP. To kaže, da se je potrošnja po OP prvotne preiskave v celoti povečala izključno zaradi povečanja potrošnje na področju OEM, pri čemer se je potrošnja na področju AM po OP prvotne preiskave znatno zmanjšala. Čeprav je področje OEM v OP prvotne preiskave že prevladovalo, se je torej njegov pomen še povečal, pri čemer je področje predstavljalo 93 % celotne potrošnje v OPP, področje AM pa je predstavljalo 7 % celotne potrošnje v primerjavi z 29 % v OP prvotne preiskave.

(111)

Ugotavlja se, da je področje OEM na splošno konkurenčnejše, saj prodaja poteka na večjem trgu z več akterji, konkurenca pa je prisotna med večjim številom dobaviteljev. Prisotnost na tem področju je tudi trajnejša. Preiskava je pokazala, da gospodarski subjekti, ki so se lahko preusmerili na področje OEM, običajno ostanejo na tem področju in se ne preusmerijo zlahka na področje AM. Razlog so natančne in stroge zahteve strank na področju OEM glede kakovosti in zasnove aluminijastih koles ter tudi kakovosti procesov in kvalifikacij, ki jim omogočajo, da poslujejo kot zanesljivi dobavitelji. Izdelki se običajno kupujejo le po fazi preskušanja in revidiranja procesa, pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem pa lahko nato traja več let. Hkrati je treba opozoriti, da ima običajno vsak uporabnik OEM več dobaviteljev, ki jih je odobril, zato jih lahko razmeroma enostavno menjuje, če cene enega postanejo konkurenčnejše.

3.   Obseg, cene in tržni delež uvoza iz LRK

3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz LRK

Preglednica 4

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg uvoza (v tisoč enotah)

3 371

2 436

2 439

2 237

Indeks (2012 = 100)

100

72

72

66

Tržni delež (%)

5,7

4,1

3,7

3,2

Vir: Eurostat.

(112)

Obseg uvoza iz LRK se je zmanjšal, in sicer s 3,3 milijona enot leta 2012 na 2,2 milijona enot v OPP, tj. za 34 %, z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 5,7 % na 3,2 %, tj. za 2,5 odstotne točke. Čeprav sta se obseg in tržni delež uvoza iz Kitajske zmanjšala, je kitajskim proizvajalcem izvoznikom kljub veljavnim ukrepom uspelo ohraniti precejšen tržni delež. Komisija ugotavlja, da je bil del uvoza iz Kitajske (ki se je v obravnavanem obdobju gibal med 21 in 28 %) opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in da zanj niso veljale protidampinške dajatve.

(113)

Poleg tega je bil razvoj obsega uvoza in tržnega deleža Kitajske v OPP v primerjavi z OP prvotne preiskave ocenjen z razdelitvijo na področji OEM in AM, kot je prikazano v spodnji preglednici.

Preglednica 5

Uvoz iz Kitajske in tržni deleži po področjih OEM in AM

 

OP prvotne preiskave

OPP

Področje OEM

 

 

Celoten uvoz iz Kitajske na področju OEM (v tisoč enotah)

1 183

1 606

Indeks (OP = 100)

100

136

Delež v celotnem uvozu (%)

19

72

Tržni delež v potrošnji OEM (%)

3,4

2,5

Tržni delež v celotni potrošnji (%)

2,3

2,3

Področje AM

 

 

Celoten uvoz iz Kitajske na področju AM (v tisoč enotah)

4 954

631

Indeks (OP = 100)

100

13

Delež v celotnem uvozu (%)

81

28

Tržni delež v potrošnji AM (%)

33,9

12,9

Tržni delež v celotni potrošnji (%)

10,0

0,9

Vir: zahtevek, Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki, Izvedbena uredba (EU) št. 964/2010.

(114)

Razvoj obsega uvoza iz Kitajske, razdeljen na zadevni področji, je sledil splošnemu gibanju v smeri znatno večje potrošnje na področju OEM, prikazane v uvodnih izjavah 109 do 111. Kitajski proizvajalci izvozniki so kljub splošnemu zmanjšanju uvoza aluminijastih koles iz Kitajske (glej preglednico 3) povečali svoj obseg uvoza na področju OEM. Natančneje se je obseg uvoza na področju OEM povečal s 1 183 milijonov enot v OP prvotne preiskave na 1 606 milijonov enot v OPP, kar pomeni, da so kitajski proizvajalci izvozniki uspeli svoj uvoz povečati za 0,4 milijona enot, kar je enako 63-odstotnemu povečanju v primerjavi z OP prvotne preiskave.

(115)

Na splošno je uvoz iz Kitajske na področju OEM predstavljal 72 % celotnega uvoza v OPP, pri čemer je bilo stanje v OP prvotne preiskave obratno, saj je kitajski uvoz na področju OEM predstavljal le 19 % celotnega uvoza v Unijo.

(116)

Kljub povečanju obsega prodaje na področju OEM se je tržni delež na tem področju zaradi večjega povečanja potrošnje na tem področju zmanjšal za 0,9 odstotne točke. Tržni delež kitajskega uvoza v celotni potrošnji je ostal nespremenjen, kar je tudi posledica večjega povečanja celotne potrošnje.

(117)

Iz navedenega sledi, da je razlog za skupno zmanjšanje obsega kitajskega uvoza izključno zmanjšanje uvoza na področju AM. Na tem področju se je kitajski uvoz dejansko znatno zmanjšal, tj. za skoraj 90 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža v okviru potrošnje na področju AM s 34 % v OP prvotne preiskave na 13 % v OPP sedanjega pregleda. Skupno se je delež uvoza na področju AM v okviru celotne potrošnje zmanjšal z 10 % v OP prvotne preiskave na 0,9 % v OPP sedanjega pregleda.

(118)

Ta preusmeritev kitajskih proizvajalcev izvoznikov s področja AM na področje OEM se je začela že v zadnjih dveh letih prvotne preiskave (tj. leta 2008 in v OP, glej uvodno izjavo 89 Izvedbene uredbe (EU) št. 964/2010). Kljub zmanjšanju tržnih deležev so kitajski proizvajalci izvozniki od prvotne preiskave ohranili svoj obseg prodaje in krog strank na področju OEM.

3.2   Cena uvoza in nelojalno nižanje prodajnih cen

Preglednica 6

Povprečna cena uvoza iz LRK

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečna cena v EUR/enoto

40,68

36,16

39,74

46,24

Indeks (2012 = 100)

100

89

98

114

Vir: Eurostat.

(119)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se najprej znižale s 40,68 EUR/enoto leta 2012 na 36,16 EUR/enoto leta 2013, vendar so se leta 2014 spet zvišale na 39,74 EUR/enoto. V OPP so se še dodatno zvišale in dosegle raven 46,24 EUR/enoto. Skupno so se med letom 2012 in OPP zvišale za 14 %. To skupno zvišanje cen je skladno s svetovnimi cenovnimi gibanji ter splošnim gibanjem v smeri proizvajanja večjih in bolj dovršenih koles.

(120)

Opravljena je bila primerjava prodajnih cen na trgu Unije med cenami vzorčene industrije Unije in cenami uvoza iz zadevne države, ki so ga opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene vzorčene industrije Unije za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov.

(121)

Te cene so se primerjale s cenami, ki so jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in ki so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Unije z ustrezno prilagoditvijo zaradi stroškov po uvozu.

(122)

Po prištetju veljavnih carin in protidampinških dajatev cenam CIF pri uvozu so bile cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v povprečju višje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije. Enak rezultat je veljal za uvoz nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(123)

Če bi se uvozne cene vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov upoštevale brez protidampinških dajatev, bi v povprečju nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 8,0 %. Rezultat je še izrazitejši, če se področji OEM in AM analizirata ločeno, pri čemer je bila na področju OEM za vzorčene proizvajalce izvoznike ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen 8,7 %, na področju AM pa 12,4 %. Kar zadeva nevzorčene proizvajalce izvoznike, bi bila na podlagi podatkov Eurostata stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v povprečju 7,5 %; ta primerjava je izvedena na podlagi povprečja, saj Eurostat ne razlikuje med vrstami izdelka.

(124)

Na koncu je bila izvedena primerjava cen v zvezi s kitajskim uvozom v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki je predstavljal 20,6 % vsega kitajskega uvoza v OPP. Primerjava cen je bila izvedena med povprečnimi kitajskimi uvoznimi cenami v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (na podlagi podatkov Eurostata, saj vzorčeni proizvajalci izvozniki niso sporočili prodaje v Unijo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja) in povprečnimi prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije v OPP. Rezultat je bila 7,6-odstotna povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ta primerjava je bila izvedena na podlagi povprečja, saj podatki Eurostata ne razlikujejo med vrstami izdelka, kot je navedeno v uvodni izjavi 123. Poleg tega je bil skupen obseg uvoza v okviru postopka aktivnega oplemenitenja zelo majhen in je predstavljal le 0,6 % celotne potrošnje Unije v OPP.

(125)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so bile cene aluminijastih koles, prodanih na področju AM, na splošno znatno nižje od cen, ki so se zaračunavale za aluminijasta kolesa, prodana na področju OEM. Ta stran je trdila tudi, da se lahko ustrezna primerjava cen na področju OEM izvede le na „ravni razpisa“, pri čemer je trdila, da na tej ravni na splošno tudi po odštetju protidampinške dajatve ni nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(126)

Izbor podatkov iz posameznih razpisov ne more nadomestiti analize, ki jo je Komisija izvedla na podlagi popolnih podatkov, tj. seznama transakcij prodaj in primerjave cen na podlagi vrste. Takšna primerjava izraža največjo možno količino podatkov transakcij, ki so bile dejansko izvedene. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 123, je analiza na podlagi popolnih podatkov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije pokazala 8,7-odstotno nelojalno nižanje prodajnih cen na področju OEM in 12,4-odstotno nelojalno nižanje prodajnih cen na področju AM, kar potrjuje nelojalno nižanje prodajnih cen na obeh področjih, če se upoštevajo cene brez protidampinških dajatev. Zato se ta trditev zavrne.

(127)

Ista stran je po razkritju zahtevala, da Komisija pojasni, kako je zagotovila, da so bile cene kitajske domače prodaje, izvoza v Unijo in izvoza v tretje države primerljive. Ta metodologija je pojasnjena v uvodnih izjavah 123 in 126.

4.   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 7

Uvoz iz drugih tretjih držav

 

2012

2013

2014

OPP

Turčija

6 189

6 879

8 316

9 218

Indeks (2012 = 100)

100

111

134

149

Tržni delež (%)

10,4

11,4

12,5

13,2

Povprečna cena v EUR/enoto

45,57

45,32

43,89

48,50

Indeks (2012 = 100)

100

99

96

106

Druge tretje države (razen Turčije)

7 104

6 778

8 177

8 696

Indeks (2012 = 100)

100

95

115

122

Tržni delež (%)

12,0

11,2

12,3

12,4

Povprečna cena v EUR/enoto

51,27

51,23

52,66

58,88

Indeks (2012 = 100)

100

100

103

115

Skupaj druge tretje države

13 294

13 657

16 493

17 914

Indeks (2012 = 100)

100

103

124

135

Tržni delež (%)

22,4

22,6

24,8

25,6

Povprečna cena v EUR/enoto

48,62

48,25

48,24

53,54

Indeks (2012 = 100)

100

99

99

110

Vir: Eurostat.

(128)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo stalno povečeval, in sicer se je s približno 13,2 milijona enot leta 2012 povečal na približno 17,9 milijona enot v OPP, tj. za 35 %. Ker se je potrošnja Unije v istem obdobju povečala le za 18 % (glej uvodno izjavo 107, preglednico 1), se je ustrezni tržni delež drugih tretjih držav povečal v manjšem obsegu, in sicer z 22,4 % leta 2012 na 25,6 % v OPP oziroma za 3,2 odstotne točke.

(129)

Uvozne cene iz tretjih držav razen Kitajske so bile v povprečju višje od kitajskih uvoznih cen in so se v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %.

(130)

Turčija je za LRK druga največja uvoznica v Uniji. Obseg uvoza Turčije se je povečal s približno 6,1 milijona enot leta 2012 na približno 9,2 milijona enot v OPP, tj. za 49 %. To povečanje je povzročilo povečanje njenega tržnega deleža z 10,4 % leta 2012 na 13,2 % v OPP, tj. za 2,8 odstotne točke. Povprečne cene uvoza iz Turčije so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od povprečnih cen uvoza iz Kitajske. Zvišale so se s 45,57 EUR/enoto leta 2012 na 48,50 EUR/enoto v OPP, kar je 6-odstotno zvišanje.

(131)

Tržni delež uvoza iz tretjih držav razen Turčije se je le nekoliko povečal, in sicer z 12 % leta 2012 na 12,4 % v OPP. Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen uvoza iz LRK.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Splošne opombe

(132)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(133)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(134)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik v zahtevku za pregled, in podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili prilagojeni na podlagi podatkov, navedenih v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije za OPP. Ocenila je le mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(135)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(136)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.2   Makroekonomski kazalniki

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg proizvodnje (v tisoč enotah)

44 124

45 516

49 638

50 571

Indeks (2012 = 100)

100

103

112

115

Proizvodna zmogljivost (v tisoč enotah)

49 808

51 644

53 510

55 178

Indeks (2012 = 100)

100

104

107

111

Izkoriščenost zmogljivosti (%)

89

88

93

92

Indeks (2012 = 100)

100

99

105

103

Vir: zahtevek za pregled, preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(137)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

(138)

Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju povečala. Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju skupno povečal s 44,1 milijona enot leta 2012 na 50,5 milijona enot v OPP, tj. za 15 %. To povečanje izraža povečanje proizvodnje avtomobilov v Uniji in večjo uporabo aluminijastih koles pri novih avtomobilih.

(139)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala s približno 49,8 milijona enot leta 2012 na približno 55,1 milijona enot v OPP, tj. za 11 %.

(140)

Ker se je obseg proizvodnje nekoliko bolj povečal kot proizvodna zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala z 89 % leta 2012 na 92 % v OPP, tj. za 3 odstotne točke.

5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(141)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg prodaje (v tisoč enotah)

42 697

44 435

47 525

49 895

Indeks (2012 = 100)

100

104

111

117

Tržni delež (%)

71,9

73,4

71,5

71,2

Vir: zahtevek za pregled, Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(142)

Obseg prodaje se je v obravnavanem obdobju povečal z 42,6 milijona enot leta 2012 na približno 49,8 milijona enot v OPP, tj. za 17 %, kar je le nekoliko manj od 18-odstotnega povečanja potrošnje, opisanega v uvodni izjavi 107. Zato je povečanje obsega prodaje, ob upoštevanju vzporednega povečanja uvoza iz drugih tretjih držav, opisanega v uvodni izjavi 128, povzročilo rahlo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije z 71,9 % leta 2012 na 71,2 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. zmanjšanje za 0,7 odstotne točke v obravnavanem obdobju.

(143)

Poleg tega je bil razvoj obsega prodaje in tržnih deležev v OPP v primerjavi z OP prvotne preiskave ocenjen z razdelitvijo na področji OEM in AM, kot je prikazano v spodnji preglednici.

Preglednica 10

Obseg prodaje in tržni deleži po področjih OEM in AM

Enote (v tisočih)

OP prvotne preiskave

OPP

Področje OEM

 

 

Obseg prodaje OEM

28 719

46 627

Indeks

100

162

Tržni delež OEM (delež proizvajalcev EU v celotni potrošnji OEM) (%)

82,3

71,6

Tržni delež OEM v celotni potrošnji (%)

58,0

66,6

Področje AM

 

 

Obseg prodaje AM

7 075

3 268

Indeks

100

46

Tržni delež AM (delež proizvajalcev EU v celotni potrošnji AM) (%)

48,5

67,0

Tržni delež AM v celotni potrošnji (%)

14,3

4,7

Vir: zahtevek, Eurostat, preverjeni izpolnjeni vprašalniki, Izvedbena uredba (EU) št. 964/2010.

(144)

Obseg prodaje na področju OEM se je v OPP v primerjavi z OP prvotne preiskave povečal za 62 %, prodaja na področju AM pa se je v primerjavi z OP prvotne preiskave več kot prepolovila. Tržni delež proizvajalcev Unije na področju OEM se je zaradi večjega povečanja potrošnje na tem področju zmanjšal za 10,9 odstotne točke, in sicer z 82,3 % na 71,6 %. Tržni delež na področju AM se je zaradi vedno manjšega trga na tem področju povečal z 48,5 % na 67 %. Na splošno se je tržni delež industrije Unije na področju AM v okviru celotne potrošnje zmanjšal s 14,3 % v OP prvotne preiskave na 4,7 % v OPP sedanjega pregleda, medtem ko se je tržni delež industrije Unije na področju OEM v okviru celotne potrošnje v istem obdobju povečal z 58 % na 66,6 %. Razvoj v obeh segmentih ustreza splošnemu gibanju na trgu Unije ter izraža povečanje proizvodnje avtomobilov v Uniji in višjo stopnjo uporabe aluminijastih koles pri novih avtomobilih, kot je navedeno v uvodni izjavi 108.

5.2.3   Rast

(145)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 18 %, je bila stopnja povečanja obsega prodaje industrije Unije nekoliko nižja, in sicer 17-odstotna, kar je povzročilo rahlo zmanjšanje tržnega deleža za 0,7 odstotne točke.

5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(146)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Zaposlenost in produktivnost

 

2012

2013

2014

OPP

Število zaposlenih

12 227

12 673

13 689

14 265

Indeks (2012 = 100)

100

104

112

117

Produktivnost (v tisoč enotah/zaposlenega)

3 609

3 592

3 626

3 545

Indeks (2012 = 100)

100

100

100

98

Vir: zahtevek za pregled.

(147)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za skupno 17 %. To je v skladu s 15-odstotnim povečanjem obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju.

(148)

V obravnavanem obdobju je produktivnost, merjena s številom proizvedenih enot/zaposlenega, ostala stabilna, pri čemer se je zelo rahlo zmanjšala za 2 % v OPP.

5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(149)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile individualne stopnje dampinga, ugotovljene za vzorčene sodelujoče skupine družb, še vedno visoke in so znašale od 8,9 % do 25,9 % (glej uvodno izjavo 52). Vendar se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal za 44 %, kar je povzročilo tudi zmanjšanje kitajskega tržnega deleža, ki je v OPP znašal 3,2 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 122, kitajske uvozne cene v OPP niso nelojalno znižale prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije, zato je bil pritisk na cene zaradi uvoza iz Kitajske omejen. Veljavni protidampinški ukrepi so zato pozitivno vplivali na položaj industrije Unije.

5.3   Mikroekonomski kazalniki

5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(150)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečne prodajne cene in stroški na enoto

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (v EUR/enoto)

46,24

46,40

47,16

51,91

Indeks (2012 = 100)

100

100

102

112

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/enoto)

43,10

43,13

42,82

46,76

Indeks (2012 = 100)

100

100

99

109

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(151)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju zvišala za 12 %. To zvišanje je izražalo gibanje v smeri proizvajanja večjih in bolj dovršenih koles, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 153.

(152)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški na enoto zvišali za 9 %.

(153)

Preiskava je pokazala, da je bilo zvišanje stroškov predvsem posledica tehničnega razvoja aluminijastih koles zaradi naraščajoče težnje po proizvodnji velikih koles in koles visokega sijaja, ki zahtevajo dodatne proizvodne postopke. Preiskava je tudi pokazala, da čeprav razlike v cenah glavne surovine (aluminija) lahko vplivajo na stroške na enoto, je njihov vpliv na dobičkonosnost omejen, saj so bile cene aluminija v pogodbah s strankami na trgu OEM večinoma indeksirane.

5.3.2   Stroški dela

(154)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Stroški dela

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

31 285

31 624

31 021

32 096

Indeks (2012 = 100)

100

101

99

103

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(155)

Med letom 2012 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije nekoliko zvišali, in sicer za 3 %.

5.3.3   Zaloge

(156)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 14

Zaloge

 

2012

2013

2014

OPP

Končne zaloge (v tisoč enotah)

851

842

986

866

Indeks (2012 = 100)

100

99

116

102

Končne zaloge kot delež proizvodnje

4,5 %

4,2 %

4,6 %

3,9 %

Indeks (2012 = 100)

100

92

101

87

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(157)

Zalog ni mogoče šteti za pomemben kazalnik škode, saj se aluminijasta kolesa večinoma proizvajajo po naročilu; zaloga, ki obstaja v določenem trenutku, je večinoma blago, ki je že prodano, vendar še ni dobavljeno. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(158)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 2 %. Končne zaloge kot odstotek proizvodnje so se nekoliko zmanjšale, in sicer s 4,5 % leta 2012 na 3,9 % v OPP, tj. za 0,6 %.

5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

Preglednica 15

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

OPP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

6,8

7,0

9,2

9,9

Indeks (2012 = 100)

100

103

135

146

Denarni tok (v tisoč EUR)

102 147

111 918

129 833

155 044

Indeks (2012 = 100)

100

110

127

152

Naložbe (v tisoč EUR)

64 110

38 643

65 749

71 338

Indeks (2012 = 100)

100

60

103

111

Donosnost naložb (%)

18,6

20,1

27,4

31,6

Indeks (2012 = 100)

100

108

147

170

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki.

(159)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije postopno povečala in izražala večje zvišanje cen kot stroškov proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 12 v uvodni izjavi 150. Tako se je s 6,8 % leta 2012 povečala na 9,9 % v OPP, tj. za 3,1 odstotne točke v obravnavanem obdobju.

(160)

Poleg tega je bila dobičkonosnost analizirana tudi z razdelitvijo na področji OEM in AM. Na podlagi tega je bila ocenjena dobičkonosnost prodaje na področju AM 13,6 %, ocenjena dobičkonosnost prodaje na področju OEM pa 9,6 %. Opozoriti je treba, da je bil obseg prodaje na področju AM v primerjavi z obsegom prodaje na področju OEM v OPP zelo majhen, zato je imel le majhen vpliv na celotno dobičkonosnost.

(161)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok se je v celotnem obravnavanem obdobju povečal. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju v skladu z večjimi dobički na splošno povečal za 52 %.

(162)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 11 %. Skupne naložbe so se med letoma 2012 in 2013 zmanjšale, kar je bilo povezano z dokončanjem nekaterih naložb leta 2012. Nato so se med letoma 2013 in 2014 povečale za 43 %, med letom 2014 in OPP pa še za nadaljnjih 8 %. V nekaterih primerih so bile naložbe delno namenjene zamenjavam zastarelih strojev. Vendar je bilo veliko naložb namenjenih tudi novim zmogljivostim v skladu z večjim povpraševanjem in predvidenim povečanjem povpraševanja v prihodnjih letih. Naložbe pa so bile povezane tudi z odzivom na večje povpraševanje po tehnično bolj dovršenih kolesih visokega sijaja, ki zahtevajo dodatne zmogljivosti, kar zadeva stroje in barvanje.

(163)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka pozitivna, kar je izražalo gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 13 odstotnih točk.

(164)

Kar zadeva zmožnost zbiranja kapitala, je okrevanje od preteklega dampinga povečalo zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije, da zagotovijo denarna sredstva za podobni izdelek, in izboljšalo njihov finančni položaj s povečanjem notranje ustvarjenih sredstev. Preiskava je pokazala, da se je zmožnost zbiranja kapitala v obravnavanem obdobju na splošno povečala. To pa je družbam omogočilo naložbe v zamenjavo opreme in povečanje proizvodne zmogljivosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162.

6.   Sklep o škodi

(165)

Glede na vse večjo potrošnjo je lahko industrija Unije zaradi vzpostavljenih protidampinških ukrepov okrevala po preteklem dampingu in v OPP dosegla zdrav gospodarski položaj. Opozoriti je treba, da je industrija Unije v prvotni preiskavi utrpela znatno škodo v obliki zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je povzročil pritisk na cene zaradi kitajskega uvoza, kar se je najbolj kazalo v vse manjši dobičkonosnosti.

(166)

V obravnavanem obdobju te preiskave so skoraj vsi kazalniki škode kazali pozitivno gibanje. Industrija Unije je povečala svoj obseg prodaje in obseg proizvodnje. V skladu s splošnim zvišanjem cen na trgu Unije je zvišala tudi svoje prodajne cene, in sicer za več kot stroške. Pozitivno gibanje obeh obsegov (prodaje in proizvodnje) in cen je pozitivno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije. Do tega je prišlo ob skoraj nespremenjenih tržnih deležih, saj je imel koristi od večje potrošnje tudi uvoz iz drugih tretjih držav, zlasti Turčije, vendar po cenah, ki so bile višje od kitajskih uvoznih cen. Poleg tega je industrija Unije povečala svoje naložbe, vključno z naložbami v nove zmogljivosti in naložbami kot odziv na večje povpraševanje po kolesih visokega sijaja.

(167)

Točneje se je dobičkonosnost povečala s 6,8 % leta 2012 na 9,9 % v OPP. Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju zvišale za 12 %, medtem ko so se stroški na enoto zvišali v manjši meri, tj. za 9 %, in so v celotnem obravnavanem obdobju ostali pod povprečno prodajno ceno. Obseg proizvodnje se je povečal za 15 %, proizvodna zmogljivost za 11 %, obseg prodaje pa za 17 %. Čeprav je bilo povečanje potrošnje v obravnavanem obdobju večje, tj. 18-odstotno, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, in sicer za 0,7 odstotne točke. Tržni delež se je z 71,9 % leta 2012 zmanjšal na 71,2 % v OPP. Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 11 %, donosnost naložb pa z 18,6 % leta 2012 na 31,6 % v OPP. Medtem ko je produktivnost ostala nespremenjena, se je zaposlenost v skladu z obsegom proizvodnje in prodaje v obravnavanem obdobju povečala za 17 %.

(168)

Nekateri kazalniki škode so se analizirali ločeno za področji OEM in AM. Proučitev je pokazala, da je industrija Unije v skladu s splošnim razvojem trga Unije znatno povečala prodajo na področju OEM in zmanjšala prodajo na področju AM. Ocenjeno je bilo, da je bila dobičkonosnost na obeh področjih pozitivna kljub zmanjšanju obsega prodaje na področju AM.

(169)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ALI NADALJEVANJA ŠKODE

(170)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(171)

Ker industrija Unije ni utrpela znatne škode, je bilo ocenjeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če bi se ukrepi proti Kitajski iztekli v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(172)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in proste zmogljivosti na Kitajskem, privlačnost trga Unije, izvozna politika kitajskih proizvajalcev izvoznikov v drugih tretjih državah, vključno z obstojem protidampinških ali izravnalnih ukrepov za aluminijasta kolesa v drugih tretjih državah, prodaja na kitajskem domačem trgu, obseg kitajskega uvoza in cene na trgu Unije, vključno s cenami v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Pri analizi sta se upoštevala tudi povečanje potrošnje v Uniji in dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju.

Proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti na Kitajskem

(173)

Analiza iz uvodnih izjav 55 do 74 je pokazala, da so bile razpoložljive proste zmogljivosti na Kitajskem znatne. Ocenjeno je bilo, da proste zmogljivosti znašajo med 42 in 60 milijoni enot. Že spodnja vrednost takšne proste zmogljivosti zajema več kot 80 % proizvodnje Unije, kar je v OPP znašalo 50,5 milijona enot. Poleg tega predstavlja približno 60 % celotne potrošnje Unije v OPP, ki je bila 70 milijonov enot.

Privlačnost trga Unije

(174)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 77 in 78, so bile iz Kitajske velike količine med drugim izvožene tudi v ZDA, Kanado, Indijo, na Japonsko in v Mehiko. Ravni cen sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na glavnih izvoznih trgih so bile delno nižje od ravni cen istih proizvajalcev izvoznikov v Uniji. Primerjalno gledano je torej trg Unije privlačen zaradi priložnosti za kitajske proizvajalce izvoznike, da dosežejo večje dobičke. Na podlagi tega je bila spodbuda za preusmeritev tega izvoza na trg Unije v primeru razveljavitve ukrepov visoka. Zadevne količine ustrezajo ocenjenim 14 milijonom enot v OPP (36) ali 20 % potrošnje Unije ter približno 28 % obsega proizvodnje in prodaje industrije Unije.

(175)

Poleg tega je bilo v zvezi s prodajo na kitajskem domačem trgu ugotovljeno, kot je opisano v uvodnih izjavah 89 do 92, da kitajski domači trg ne more absorbirati prostih zmogljivosti, ki so na voljo na Kitajskem, in da je preusmeritev domače prodaje na Unijo zaradi ugotovljenih velikih razlik v cenah verjetna.

(176)

Avtomobilska industrija Unije je v OPP že kupovala izdelke od kitajskih proizvajalcev izvoznikov in vzpostavila tesne poslovne stike z njimi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 111, morajo kitajski dobavitelji pri proizvodnji upoštevati določene tehnične standarde, ki jih zahtevajo stranke v Uniji. Štirje vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki so izvažali skoraj izključno na področju OEM in so bili torej na tem področju že dobro prisotni kot v celoti potrjeni dobavitelji.

(177)

Kot je prikazano v uvodni izjavi 113, je celoten uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov na področju OEM v OPP znašal približno 1,6 milijona enot. Glede na to, da so vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki predstavljali približno 40 % celotnega kitajskega uvoza v OPP (tj. približno 880 000 enot), kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 14, in glede na dejstvo, da so bili ti izvozniki potrjeni za področje OEM, se lahko sklene, da so le približno polovico celotnega uvoza na področju OEM opravili vzorčeni proizvajalci izvozniki, drugo polovico pa so opravili nevzorčeni ali nesodelujoči proizvajalci izvozniki. Torej je velik del drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere ni bilo razpoložljivih informacij, potrjenih proizvajalcev, ki trenutno izvažajo v Unijo na področju OEM.

(178)

Na podlagi tega se lahko smiselno sklene, da bo vsaj nekaj kitajske proste zmogljivosti že kmalu na voljo za izvoz v Unijo.

Gibanje cen na trgih drugih tretjih držav

(179)

Analizirana je bila tudi raven cen kitajskega izvoza na trge drugih tretjih držav, da bi se ugotovile verjetne ravni cen na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov. Gibanje cen na trgih drugih tretjih držav se je štelo za razumen kazalnik za prihodnje gibanje cen v Uniji glede na velik in reprezentativen izvoz na te trge, do katerih je bil v obravnavanem obdobju tega pregleda dostop neomejen. Poleg tega so bili na voljo podatki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za posamezno vrsto izdelka. Izvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trgih drugih tretjih držav so se primerjale s prodajnimi cenami industrije Unije za primerljive vrste izdelka. Ta podrobna primerjava cen je razkrila, da so bile v OPP kitajske cene na trgih drugih tretjih držav za 7,4 milijona enot povprečno 30 % nižje od cen industrije Unije na trgu Unije. Velika razlika v cenah skupaj z obsežnimi razpoložljivimi prostimi zmogljivostmi na Kitajskem predstavlja močno spodbudo za kitajske proizvajalce izvoznike, da v primeru razveljavitve ukrepov hitro (pre)usmerijo izvoz na trg Unije.

(180)

Ukrepi trgovinske zaščite proti uvozu kitajskih aluminijastih koles so že bili uvedeni na drugih pomembnih trgih, in sicer v Avstraliji (protidampinški in izravnalni ukrepi) ter nedavno tudi v Indiji (protidampinški ukrepi), kar pomeni tudi, da je dostop do teh trgov za kitajske proizvajalce izvoznike omejen. Poleg tega je bilo v sedanji preiskavi ugotovljeno, da je stopnja dampinga v OPP ostala visoka. Ob upoštevanju podobnega gibanja cen na trgih drugih tretjih držav torej ni razloga, da naj bi se kitajske prakse oblikovanja cen v primeru razveljavitve ukrepov v Uniji spremenile.

(181)

Glede na informacije, predložene v zahtevku za pregled, se lahko verjetni razvoj razmer na trgu v Uniji v primeru razveljavitve ukrepov prikaže tudi z razvojem razmer v ZDA, kjer ni protidampinških ukrepov. V ZDA so kitajski proizvajalci izvozniki pridobili več kot 50-odstotni tržni delež, zaradi česar je prenehalo poslovati več kot 20 domačih proizvajalcev. Ugotavlja se, da imajo glavni proizvajalci avtomobilov proizvodne obrate in nabavne organizacije v ZDA in Uniji, kar pomeni, da iste skupine družb poslujejo na obeh trgih in je verjetno, da bodo ob soočanju z velikim obsegom uvoza iz Kitajske po nizkih cenah uporabile enake strategije.

(182)

Ena zainteresirana stran je trdila, da razpoložljive proste zmogljivosti na Kitajskem zadevajo le aluminijasta kolesa na področju AM in da ne bi bilo razpoložljivih prostih zmogljivosti za kolesa OEM, pri katerih se povpraševanje povečuje. Količina kitajskih koles OEM bi torej bila omejena, pri čemer ni verjetno, da bi se lahko velike količine prodajale na trgu Unije, kjer prevladuje področje OEM. To stran je zanimalo tudi, kako je bila ugotovljena kitajska prosta zmogljivost na področju OEM in kateri kitajski proizvajalci so se šteli za potrjene.

(183)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 177, so približno 50 % kitajskega izvoza na področju OEM v Unijo opravili nevzorčeni ali nesodelujoči proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Torej je velik del kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere ni bilo razpoložljivih informacij, potrjenih proizvajalcev, ki trenutno izvažajo v Unijo na področju OEM. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bo vsaj nekaj kitajske proste zmogljivosti že kmalu na voljo za izvoz v Unijo na področju OEM.

(184)

Več kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da dejstva, da imajo nekatere vrste izdelka na drugih izvoznih trgih nižjo ceno, ni mogoče šteti za spodbudo za kitajske proizvajalce izvoznike, da bi ta izvoz v primeru razveljavitve ukrepov (pre)usmerili na trg Unije. Trdili so, da je bilo napačno, da Komisija pri analizi gibanja kitajskih cen ni upoštevala vrst izdelka, katerih cene kitajskih izvoznikov na trgih drugih tretjih držav so bile višje od cen iste vrste, ki jo prodaja industrija Unija na trgu Unije, kar je privedlo do bistveno previsoke navedbe možnega nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki bi dejansko znašalo le 0,45 %. Nadalje so te strani trdile, da bi drugi izvozni trgi ustvarili višje dobičke kot izvoz na trg Unije ter da morajo kitajski izvozniki ohraniti svoja poslovna razmerja na kitajskem domačem trgu in izvoznih trgih v drugih tretjih državah. Trdile so tudi, da morajo biti kitajski izvozniki zmožni svojim strankam na teh trgih dobaviti celoten portfelj izdelkov in jih torej zgolj višje cene na trgu Unije ne bi spodbudile k preusmeritvi izvoza nekaterih vrst izdelka na Unijo. Zato so trdile, da v primeru izteka ukrepov ne bi bilo nevarnosti znatnega povečanja uvoza iz Kitajske.

(185)

Prvič, cilj analize Komisije, opisane v uvodni izjavi 179, je bil določiti razlike med cenami za primerljive vrste izdelka, ki se zaračunavajo na trgu Unije, in cenami, ki se zaračunavajo na trgih drugih tretjih držav, da bi ugotovila verjetne ravni cen kitajskega uvoza na trgu Unije v primeru razveljavitve ukrepov, ne pa določiti stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ta razlika v ceni kaže tudi, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki vstopijo na trg Unije s cenami, ki so bistveno nižje od cen industrije Unije, vendar so še vedno na višji ravni kot cene na trgih drugih tretjih držav. To predstavlja močno spodbudo za kitajske proizvajalce izvoznike za izvoz na trg Unije, pri čemer se med drugim upošteva tudi velika prosta zmogljivost na Kitajskem. Drugič, trditev, da morajo proizvajalci izvozniki strankam na drugih trgih dobavljati celoten portfelj izdelkov, ni bila utemeljena. Preiskava je pokazala nasprotno, in sicer da običajno za vsako vrsto izdelka ločeno poteka razpisni postopek in da stranke kupujejo iste vrste izdelka od več dobaviteljev, kar ne podpira trditev, da je treba isti stranki zagotoviti obsežen portfelj vrst izdelka. Zato se te trditve zavrnejo.

(186)

Iste strani so trdile tudi, da obstoj ukrepov trgovinske zaščite proti uvozu kitajskih aluminijastih koles v Avstraliji in Indiji ni pomemben ter da na podlagi obstoja ukrepov trgovinske zaščite na posameznih trgih ni mogoče sklepati, kakšne bodo prakse oblikovanja cen na drugih trgih, saj se te lahko ugotovijo le na podlagi preiskave, ki jo izvedejo pristojni preiskovalni organi. Te strani so nadalje trdile, da so ukrepi trgovinske zaščite uvedeni na podlagi podatkov, ki se nanašajo na preteklo obdobje preiskave, pri čemer bi moral pregled zaradi izteka ukrepa temeljiti na v prihodnost usmerjeni analizi. Nazadnje, Indija in Avstralija bi bili po mnenju teh strani za kitajske proizvajalce le manjša izvozna trga, pri čemer bi izvoz v ti državi uvoznici zaradi nezadostne zmogljivosti ustreznih domačih industrij kljub uvedbi ukrepov ostal nespremenjen. Zato so te strani trdile, da uvedba protidampinških ukrepov v teh državah ne bi pomenila možnosti za preusmeritev izvoza s teh trgov na Unijo.

(187)

V nasprotju s trditvijo Komisija avstralske ali indijske preiskave ni uporabila za prikaz verjetnosti nadaljevanja dampinga na trgu Unije. Vendar obstoj ukrepov trgovinske zaščite na teh trgih kaže, da je dostop do teh trgov omejen. Kar zadeva možnost preusmeritve izvoza na Unijo, Avstralija ni bila vključena v oceno obsega. Kar zadeva Indijo, je bilo zaradi dejstva, da so bili protidampinški ukrepi uvedeni šele leta 2015, prezgodaj, da bi se lahko sklepalo o točnem vplivu. Kot je navedeno zgoraj, pa je verjetno, da se vsaj del teh količin preusmeri na trg Unije. Poleg tega je bila Indija v OPP eden od največjih izvoznih trgov za kitajske proizvajalce izvoznike, ki je predstavljal enako stopnjo kot celoten kitajski izvoz v Unijo v istem obdobju in torej ni nepomemben. Zato se ta trditev zavrne.

(188)

Iste strani so poleg tega trdile, da naj bi odsotnost vzpostavljenih protidampinških ukrepov v ZDA kazala, da kitajski proizvajalci izvozniki na tem trgu ne izvajajo nepoštenih trgovinskih praks. Nadalje so trdile, da je bilo povečanje kitajskega uvoza in uvoza iz drugih tretjih držav v ZDA povezano le s pomanjkanjem dobave domače industrije na trgu ZDA. Trdile so tudi, da je bil razlog za bankrot nekaterih velikih proizvajalcev ZDA leta 2009 svetovna finančna kriza in ne kitajski uvoz. Poleg tega so trdile, da kljub dejstvu, da imajo glavni proizvajalci avtomobilov v ZDA proizvodne obrate in nabavne organizacije v ZDA in Uniji, kar pomeni, da iste skupine družb poslujejo na obeh trgih, ni verjetno, da bi na obeh trgih uporabile enake strategije glede kitajskega uvoza.

(189)

Prvič, namen Komisije ni bil ugotoviti, ali je v ZDA obstajal uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nepoštenih cenah. Vendar razmere v ZDA kažejo, da uporabniki, če se soočijo s kitajskim uvozom po nizkih cenah, zamenjajo dobavitelje, pri čemer se je domača industrija hitro umikala s trga. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi bila pričakovana raven cen kitajskega uvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov 8–30 % nižja od sedanje ravni cen industrije Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi bila raven izvoznih cen na trgu Unije verjetno izrazito dampinška. Trditev, da zaprtje domačih proizvajalcev v ZDA in izguba tržnega deleža industrije ZDA nista bila povezana s povečanjem kitajskega uvoza, ampak s finančno krizo, ni bila utemeljena in se zato zavrne. Kitajski proizvajalci izvozniki so med upadom gospodarske rasti dejansko uspeli povečati svoje tržne deleže v ZDA. Tudi če je finančna in gospodarska kriza morda vplivala na položaj domačih proizvajalcev ZDA, je torej povečanje kitajskega uvoza po nizkih cenah ta položaj bistveno poslabšalo. Tudi trditev, da bi isti proizvajalci avtomobilov uporabili drugačne strategije nakupov v Uniji kot v ZDA, ni bila utemeljena in se torej zavrne. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 181, glavni proizvajalci avtomobilov poslujejo in kupujejo kolesa za svoje proizvodne obrate tako v ZDA kot v Uniji, pri čemer ni objektivnih razlogov, da bi v primeru razveljavitve dajatev in iste ravni cen na obeh trgih uporabili različne strategije glede uvoza iz Kitajske.. Zato se ohranja stališče, da razvoj na trgu ZDA kaže verjeten razvoj razmer na trgu v Uniji v primeru razveljavitve ukrepov.

Kitajske cene na trgu Unije

(190)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 123, bi uvozne cene vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije brez protidampinških dajatev nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 8 %. Pri ločeni analizi področij AM in OEM so bili rezultati izrazitejši, tj. 12,4 % na področju AM in 8,7 % na področju OEM. Kar zadeva nevzorčene proizvajalce izvoznike, bi bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen na podlagi podatkov Eurostata 7,5-odstotna. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pri uvozu v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, kot je navedeno v uvodni izjavi 124, na isti ravni (7,6 %). Vendar je treba opozoriti, da slednja, kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 124, temelji na povprečnih cenah, pri čemer ne razlikuje med različnimi vrstami izdelka in ustreza le zelo majhnemu delu potrošnje Unije v OPP, tj. 0,6 %. Nasprotno, kot je navedeno v uvodni izjavi 179, so razlike med kitajskimi cenami v ZDA, na Japonskem in v Indiji ter cenami industrije Unije temeljile na informacijah, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki, pri izračunih pa so se upoštevale različne vrste izdelka. Zato so bili ti izračuni natančnejši in so se šteli za boljši kazalnik možnih prihodnjih prevladujočih ravni cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v primeru izteka ukrepov kot izračuni cen za izvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ki so temeljili le na povprečjih.

Učinek na položaj industrije Unije

(191)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev se lahko sklene, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno, da bi se uvoz iz Kitajske nadaljeval v velikem obsegu in po dampinških cenah, ki bi verjetno znatno nelojalno nižale prodajane cene industrije Unije (med 8 % in približno 30 %) in torej izvajale pritisk na nižanje cen na trgu. Strategija kitajskih proizvajalcev izvoznikov glede prodaje na trgu Unije po ceni, ki je 8–30 % nižja od prodajne cene industrije Unije, je verjetna, ker bi jim omogočila pridobiti tržni delež v Uniji, ki je privlačen trg, hkrati pa bi jim omogočala prodajo po višjih cenah kot v ZDA (in na trgih drugih tretjih držav).

(192)

Zato bo industrija Unije verjetno izgubila obseg proizvodnje in prodaje ter tržne deleže na trgu Unije. Ta razvoj bo verjetno imel škodljive učinke na položaj industrije Unije, saj pri tej vrsti industrije, ki ima neprožno strukturo stroškov in visoke stalne stroške, manjši obseg proizvodnje in prodaje skupaj z nižjimi prodajnimi cenami nedvomno negativno vpliva na dobičkonosnost. Do tega je prišlo v prvotni preiskavi, ko so se kitajske ravni cen znižale za 8 %, zaradi česar se je obseg kitajskega uvoza povečal s 3,7 milijona enot na 6,1 milijona enot (kar ustreza povečanju tržnega deleža s 6,3 % na 12,4 %) in je industrija Unije utrpela znatno škodo. Industrija Unije se je takrat odzvala z zmanjšanjem proizvodnje (–24 %) in prodaje (–21 %) ter znižanjem cen (–6 %), kar je vplivalo na dobičkonosnost, ki se je zmanjšala s 3,2 % na –5,4 %. Znižanje kitajskih cen v prvotni preiskavi ustreza stopnji nelojalnega nižanja cen, ugotovljeni v OPP za uvoz sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov po odštetju ugotovljenih protidampinških dajatev. Glede na znatno nižje ravni cen na trgu ZDA (in trgih drugih tretjih držav) je verjetno, da bo znižanje cen kitajskega uvoza v primeru razveljavitve ukrepov na višji ravni. V konservativnem scenariju, da se bodo ravni cen kitajskega uvoza zmanjšale za 15 %, bo vpliv na dobičkonosnost industrije Unije verjetno bistveno večji od ugotovitev v prvotni preiskavi in bi lahko pomenil zmanjšanje za približno 16 odstotnih točk.

(193)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da naj bi bilo sklicevanje na položaj industrije Unije v prvotni preiskavi neustrezno glede na to, da so se tržne razmere zelo spremenile in je zdaj za zadovoljitev povpraševanja Unije potreben uvoz. Trdile so, da se bo povpraševanje v Uniji še naprej povečevalo in da bo vedno bolj presegalo zmogljivost industrije Unije. Zato možni učinki povečanja uvoza ne bi bili enaki kot v obravnavanem obdobju prvotne preiskave.

(194)

Preiskava je dejansko pokazala, da so se razmere na trgu Unije po prvotni preiskavi spremenile, in sicer se je potrošnja v obravnavanem obdobju sedanje preiskave povečala, medtem ko se je v prvotni preiskavi zmanjšala. Na drugi strani je preiskava pokazala tudi, da je industrija Unije povečala in bo še naprej povečevala svojo proizvodno zmogljivost, da bo lahko izpolnjevala potrebe vse večje potrošnje ter s tem preprečila povečanje vrzeli med potrošnjo Unije in njeno zmogljivostjo. Poleg tega je preiskava kljub trditvam nekaterih zainteresiranih strani, da trg z aluminijastimi kolesi usmerjajo zahteve strank glede posebnih tehničnih kvalifikacij, pokazala, da je med dobavitelji na trgu močna konkurenca na področju cen. To potrjuje tudi dejstvo, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti večjega povpraševanja, ampak je uspela zgolj ohraniti svoje tržne deleže razmeroma stabilne, pri čemer so se v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšali. To kaže, da je kljub večjemu povpraševanju napačno predvidevati, da bo industrija Unije to večje povpraševanje sama po sebi v celoti izkoristila in da bo lahko proizvajala s polno zmogljivostjo. V prvotni preiskavi je bil ugotovljen nizkocenovni dampinški uvoz na trg Unije, ki je prevzemal tržne deleže industrije Unije. Ob upoštevanju ugotovljenih verjetnih stopenj nelojalnega nižanja prodajnih cen (8–30 %) in veliko prostih zmogljivosti na Kitajskem se lahko pričakuje, da bo nizkocenovni uvoz kljub povečanju potrošnje zelo verjetno prevzel stranke in tržni delež industrije Unije. Zato je sklicevanje na prvotno preiskavo ustrezno, trditve strank v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(195)

Zato je v verjetnem scenariju, da bo v primeru razveljavitve ukrepov prišlo do obsežnega kitajskega uvoza po nizkih dampinških cenah na trg Unije, razumno pričakovati, da se bo industrija Unije odzvala podobno, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, tj. z učinki na obseg in cene. Na podlagi dejstev te preiskave se dejansko lahko sklene, da bo dobičkonosnost zaradi verjetnega znižanja cen (približno 8–30 %), zvišanja stroškov proizvodnje (zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje) in zmanjšanja obsega prodaje (ker bodo kitajski proizvajalci izvozniki pridobili tržne deleže) na pragu dobička ali bo negativna, v vsakem primeru pa bo nižja od ciljnega dobička iz prvotne preiskave (3,2 %).

(196)

Dodaten premislek je temeljil na izračunu neškodljive cene industrije Unije na podlagi njenih povprečnih stroškov proizvodnje v OPP in zgornjega ciljnega dobička iz prvotne preiskave v okviru konservativnega scenarija, da je to še vedno primerna raven dobička. Vendar je industrija Unija v zvezi s tem trdila, da 3,2-odstotna raven dobička ne bi zagotovila dolgoročnega preživetja industrije in da bi bila v tej kapitalsko intenzivni industriji primerna raven dobička 10 %. Na podlagi 3,2-odstotnega ciljnega dobička je bila povprečna izračunana neškodljiva cena 48,26 EUR/enoto. Opozoriti je treba na verjetnost, da bodo lahko kitajski proizvajalci izvozniki v odsotnosti dajatev na trgu Unije prodajali po cenah, ki so vsaj 8 ali celo 30 % nižje od cen industrije Unije. Tudi če bi se kitajske uvozne cene znižale le za 8 %, bi morala industrija Unije svoje prodajne cene znižati na raven, ki je nižja od neškodljive cene, kot je ugotovljeno zgoraj, da bi bila konkurenčna cenam uvoza, kar potrjuje škodljivo raven verjetnih uvozih cen. Položaj bi bil še resnejši, če bi se uvozne cene še bolj znižale, kar je dejansko verjetno, kot kaže zgornja analiza kitajskih cen na tretjih trgih.

(197)

Posledično se bodo naložbe industrije Unije verjetno zmanjšale, kar bo vplivalo na proizvodno zmogljivost in zaviralo tehnološki razvoj industrije Unije. To bi lahko povzročilo zaprtje obratov in izgubo delovnih mest v Uniji. Opozoriti je treba, da se bo to stanje verjetno še poslabšalo zaradi dejstva, navedenega v uvodni izjavi 162, in sicer da je industrija Unije že v obravnavanem obdobju vlagala v povečanje zmogljivosti. Morebitno zmanjšanje obsega prodaje in proizvodnje zaradi povečanja obstoječe zmogljivosti bo še bolj škodljivo vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(198)

Zainteresirane strani so trdile, da bi industrija Unije tudi v odsotnosti ukrepov ohranila svoj obseg prodaje in tržne deleže, saj trg Unije ne bi bil dovolj privlačen, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov svoj izvoz preusmerili z drugih tretjih držav na trg Unije. Na podlagi tega so te strani izpodbijale opisani učinek povečanja kitajskega izvoza na položaj industrije Unije, zlasti kar zadeva naložbe in izgube delovnih mest. Trdile so, da bo industrija Unije glede na domnevne omejitve zmogljivosti ohranila svoj obseg prodaje in ravni dobička.

(199)

Ta trditev je temeljila na domnevi, da bi kitajski proizvajalci izvozniki dosegli večje dobičke na trgih drugih tretjih držav in bi bil njihov gospodarski interes ohraniti svoje stranke na trgih teh tretjih držav. Te domneve niso bile utemeljene z dokazi ali potrjene v preiskavi. V nasprotju s trditvijo so ugotovitve preiskave jasno pokazale, da se bo v odsotnosti ukrepov uvoz iz Kitajske verjetno nadaljeval, kot je podrobneje opisano v uvodnih izjavah 75 do 96. Ta uvoz se bo verjetno izvajal po cenah, ki so znatno nižje od cen industrije Unije, in bo verjetno prevzel pomemben obseg prodaje Unije, kot je podrobneje pojasnjeno spodaj v uvodnih izjavah 200 do 242. Na podlagi teh dejstev se trditve zadevnih zainteresiranih strani v zvezi s tem zavrnejo.

(200)

Če bi se verjetnost ponovitve škode na področjih OEM in AM analizirala ločeno, rezultati glede na vedno večjo preusmeritev kitajskih proizvajalcev izvoznikov na področje OEM ne bi bili bistveno drugačni. Pričakuje se, da se bo gibanje trga v smeri področja OEM v prihodnosti nadaljevalo. Zato se lahko tudi pričakuje, da se bo vedno večji kitajski uvoz na področju OEM nadaljeval in se bo torej tudi glavni pritisk na cene zaradi kitajskega uvoza izvajal na tem področju. To bo verjetno pomembno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njen položaj kot celote, kot je opisano v uvodnih izjavah 191 do 197.

(201)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da zaradi predvidenega povečanja povpraševanja po aluminijastih kolesih na Kitajskem in v svetu ni nevarnosti preusmeritve kitajskega izvoza aluminijastih koles na Unijo. Te strani so trdile, da se bo kitajsko povpraševanje na domačem trgu v obdobju 2016–2020 predvidoma povečalo za 14 milijonov enot, svetovno povpraševanje pa za 23 milijonov enot. Na podlagi tega so predvidevale, da bodo ti trgi lahko absorbirali kitajsko prosto zmogljivost.

(202)

Te trditve so temeljile na predpostavki, da bosta svetovna in kitajska zmogljivost ostali nespremenjeni. Vendar kaže, da gospodarski subjekti na Kitajskem in drugih tretjih trgih povečujejo svoje proizvodne zmogljivosti, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 89, so v obravnavanem obdobju že samo štiri vzorčene skupine povečale skupno zmogljivost za približno 16 milijonov enot. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 75 do 82, je preiskava tudi pokazala, da je trg Unije privlačen za kitajski izvoz v primerjavi z drugimi glavnimi kitajskimi izvoznimi trgi, kar zadeva ravni cen. To velja tudi za kitajski domači trg, kjer so ravni cen v povprečju precej nižje kot v Uniji. Na podlagi navedenega bodo imeli kitajski izvozniki močno spodbudo za (pre)usmeritev svojega izvoza na Unijo namesto na druge izvozne trge ali svoj domači trg. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 78, je Indija, ki je eden od glavnih kitajskih izvoznih trgov, maja 2015 uvedla protidampinške dajatve, zato obstaja velika verjetnost, da se bo izvoz v primeru izteka ukrepov preusmeril na Unijo. Protidampinške in izravnalne dajatve proti Kitajski veljajo tudi v Avstraliji.

(203)

V vsakem primeru bi sedanje znatne proste zmogljivosti na Kitajskem, kot so navedene v uvodni izjavi 74, močno presegale predvideno povečanje svetovnega povpraševanja. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

(204)

Iste strani so tudi trdile, da uvoz iz Kitajske ni nelojalno nižal prodajnih cen industrije Unije. Trdile so tudi, da so bile kitajske cene aluminijastih koles za druge izvozne trge višje od cen za Unijo in da trg Unije zato ni privlačen za kitajske izvoznike.

(205)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 123, so bile ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen ob neupoštevanju protidampinških dajatev pri uvoznih cenah vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v povprečju 8-odstotne. Povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pri nevzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih je bila na podlagi podatkov Eurostata 7,5-odstotna. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 75 do 92 in 202, je preiskava tudi pokazala, da je trg Unije privlačen za kitajske izvoznike. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(206)

Več strani je trdilo, da je bil kitajski uvoz zadevnega izdelka v OPP izveden le v omejenih količinah in je bil na trgu Unije prisoten le v omejenem deležu. Na podlagi tega so te strani dvomile v ugotovitev Komisije, da so kitajski proizvajalci izvozniki po prvotni preiskavi ohranili svoj krog strank na področju OEM. Na koncu so izpostavili, da so kitajski proizvajalci izvozniki na področju AM in na splošno izgubili svoj obseg prodaje in tržni delež.

(207)

Zgornje trditve kot takšne ne nasprotujejo ugotovitvam Komisije glede obsega trgov. Opozoriti je treba, da te zainteresirane strani niso zanikale, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi, da se je po OP prvotne preiskave povečala prodaja na trgu OEM. Na podlagi tega gibanja te zainteresirane strani niso zagotovile razumnih pojasnil ali dokazov, ki bi podprli njihovo trditev, da so kitajski proizvajalci izvozniki po OP prvotne preiskave izgubili svoj krog strank na področju OEM. Položaj industrije Unije v OPP je bil opisan v uvodnih izjavah 132 do 169. Ker je bilo sklenjeno, da industrija Unije v OPP ni utrpela znatne škode, je trditev, da kitajski uvoz ni povzročal pritiska na trg Unije, brezpredmetna. Verjeten razvoj kitajskega uvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov je bil analiziran v uvodnih izjavah 54 do 96, verjeten vpliv tega uvoza pa v uvodnih izjavah 191 do 200. Zadevne strani niso navedle podrobnosti v zvezi s svojo splošno trditvijo in zlasti niso navedle, s katerimi deli analize Komisije naj se ne bi strinjale. Zato se te trditve zavrnejo. Na koncu je treba v zvezi s trditvijo, da predvideno povpraševanje po aluminijastih kolesih presega zmogljivost industrije Unije, opozoriti, da cilj ukrepov ni zagotoviti 100-odstotni delež industrije Unije ali kakor koli drugače preprečiti uvoz. Zato se tudi ta trditev zavrne.

(208)

Iste strani so trdile, da bo zaradi razlik med proizvodno zmogljivostjo industrije Unije in povpraševanjem na trgu Unije vsako povečanje kitajskega uvoza konkurenčno predvsem z drugimi viri uvoza, posebno s Turčijo, zlasti ker so se proizvajalci Unije začeli vedno bolj preusmerjati na tehnološko naprednejše izdelke, ki se domnevno ne proizvajajo na Kitajskem ali v drugih tretjih državah.

(209)

Ta trditev ni bila utemeljena. Nasprotno, preiskava je pokazala, da tehnološko naprednejše izdelke proizvajajo tudi kitajski proizvajalci in proizvajalci tretjih držav. Poleg tega je bila povprečna cena uvoza iz Turčije, kot je prikazano v uvodnih izjavah 130 in 150, nižja od cen industrije Unije in bodo torej stranke industrije Unije imele veliko večjo spodbudo za preusmeritev na kitajske dobavitelje kot stranke turških dobaviteljev. Zato se ta trditev zavrne.

(210)

Iste strani so trdile tudi, da so bile kitajske uvozne cene v Nemčiji (za katero se je trdilo, da je največji trg za aluminijasta kolesa v Uniji) višje od uvoznih cen iz Turčije, pri čemer so bile na podlagi Eurostatovih podatkov tudi kitajske cene višje od prodajnih cen številnih držav članic Unije. Informacije o cenah so bile predložene za OPP, leto 2015 in prvo četrtino leta 2016. Na podlagi tega so strani trdile, da kitajski uvoz ni povzročal pritiska na cene industrije Unije. Strani so trdile še, da bi se stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen kitajskega uvoza nižale in da je zato mogoče skleniti, da leta 2016 ne bi bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen ali nelojalnega nižanja ciljnih cen, tudi če bi se od prodajnih cen odštele protidampinške dajatve.

(211)

Prvič, v skladu s členom 3 in členom 4(1) osnovne uredbe analiza prodajnih cen industrije Unije, slika škode in verjetnost ponovitve škode temeljijo na oceni trga Unije kot celote in industrije Unije kot celote. Prodajnih cen v nekaterih regijah Unije zato ni mogoče upoštevati ločeno. Zadevne strani niso trdile ali pokazale, da so bili pogoji iz člena 4(1)(b) osnovne uredbe izpolnjeni.

(212)

Drugič, ta trditev je v vsakem primeru temeljila na primerjavi povprečnih cen/kg brez upoštevanja razlik med vrstami izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 123, je analiza na podlagi popolnih in preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije dejansko pokazala 8-odstotno povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(213)

Tretjič, trditev, da bodo stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen leta 2016 postale negativne, je temeljila zgolj na predpostavkah, ki niso bile podprte z dokazi. Zato se te trditve zavrnejo.

(214)

Iste strani so trdile tudi, da odprava protidampinških ukrepov ne bo povzročila škodljivega pritiska na cene, ker bi vsako pomanjkanje dobičkonosnosti v industriji Unije temeljilo na visoki ravni stroškov, ki niso povezani s stroški surovin. Nadalje so trdile, da bi lahko industrija Unije z racionalizacijo svojih stroškov proizvodnje ohranila stopnjo dobička, višjo od ciljnega dobička. Te strani so trdile tudi, da zvišanja cen in stroškov proizvodnje ni mogoče povezati s tehničnim razvojem aluminijastih koles ter zlasti s proizvodnjo večjih koles in tako imenovanih koles visokega sijaja.

(215)

Prvič, kot je navedeno v uvodnih izjavah 151 in 153, je preiskava pokazala, da je bilo zvišanje prodajne cene in stroškov proizvodnje industrije Unije povezano zlasti z znatnim povečanjem deleža večjih koles in tako imenovanih koles visokega sijaja. Ta sklep je temeljil na preverjenih informacijah vzorčenih proizvajalcev Unije. Zadevne strani niso predložile nobenih dokazov, ki bi nasprotovali tem preverjenim številkam ali jih postavili pod vprašaj. Zato se trditve v zvezi s tem zavrnejo. Drugič, trditev, da bi lahko industrija Unije z racionalizacijo svojih stroškov proizvodnje ohranila stopnjo dobička, višjo od ciljnega dobička, je bila zgolj domneva in ni bila podprta z dokazi. Preiskava je razkrila, da je bila industrija Unije uspešna, kot kaže dejstvo, da se nominalna produktivnost industrije Unije kljub večji velikosti in zapletenosti aluminijastih koles v obravnavanem obdobju ni spremenila, kot je prikazano v preglednici 10. Zato se te trditve zavrnejo.

(216)

Iste strani so trdile tudi, da bi bili kitajski proizvajalci aluminijastih koles na trgu večjih koles in koles visokega sijaja manj konkurenčni od industrije Unije, ker bi še vedno morali vlagati v posebne stroje in opremo za proizvodnjo teh vrst koles v velikih količinah. Zato so trdile, da odprava protidampinških ukrepov ne bi vplivala na dobičkonosnost proizvajalcev Unije na področju teh posebnih, tehnološko naprednejših izdelkov.

(217)

Prvič, preiskava je pokazala, da so kitajski proizvajalci izvozniki večja kolesa in tako imenovana kolesa visokega sijaja proizvajali že v OPP. Drugič, preiskava je pokazala, da takšna kolesa kljub povečani prodaji na splošno predstavljajo le manjši del obsega proizvodnje industrije Unije. Nazadnje, verjetnega vpliva kitajskega uvoza na položaj industrije Unije ni mogoče oceniti na podlagi vrste izdelka, ker takšna analiza ne bi natančno izražala položaja industrije Unije glede na podobni izdelek. Škode dejansko ni treba prikazati za vsako posamezno vrsto izdelka. Zato se te trditve zavrnejo.

(218)

Iste strani so nadalje trdile, da bi kitajski proizvajalci izvozniki tudi v odsotnosti protidampinških ukrepov svoje izvozne cene določili glede na cene, ki jih lahko trg absorbira. Trdile so, da bi torej takšne cene verjetno imele le omejen vpliv na dobičkonosnost industrije Unije, če bi nanjo sploh vplivale.

(219)

Ta trditev ni bila utemeljena z dokazi in ni upoštevala ugotovitev Komisije glede možnega gibanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov v primeru izteka ukrepov, kot je opisano zgoraj v uvodnih izjavah 190 in 191. Preiskava je pokazala, da bi bile verjetne ravni cen v primeru izteka protidampinških ukrepov 8–30 % nižje od prodajnih cen industrije Unije. Zato se trditve v zvezi s tem zavrnejo.

(220)

Iste strani so trdile, da bi protidampinški ukrepi pomenili nepošteno konkurenčno prednost industrije Unije, ki je proizvodnjo cenejših izdelkov oddala čezmorskim obratom, kar ne bi bilo v skladu s cilji protidampinških ukrepov.

(221)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 258, je preiskava razkrila, da so proizvajalci Unije uvažali le zanemarljive količine aluminijastih koles, pri čemer ves ta uvoz ni bil nujno iz povezanih obratov. Na podlagi tega ni mogoče dokazati, da je imela industrija Unije nepošteno konkurenčno prednost v zvezi s čezmorskimi obrati, zato se ta trditev zavrne.

(222)

Iste strani so trdile tudi, da ne bi bilo verjetno, da bi razveljavitev ukrepov vodila v ponovitev škode, saj tudi povečanje tržnega deleža in nižja raven cen turškega uvoza v primerjavi s prodajno ceno proizvajalcev Unije nista imela takšnega učinka na industrijo Unijo.

(223)

Opozoriti je treba, da je bila v OPP povprečna cena uvoza iz Turčije 48,50 EUR, kot je prikazano v preglednici 6, kar je višje od neškodljive cene 48,25 EUR, navedene v uvodni izjavi 196. Kot je pojasnjeno v isti uvodni izjavi, je poleg tega verjetno, da bodo lahko kitajski proizvajalci izvozniki v odsotnosti dajatev na trgu Unije prodajali po cenah, ki so vsaj 8 ali celo 30 % nižje od cen industrije Unije, tj. po škodljivih ravneh cen, ki so znatno nižje od sedanjih ravni uvoznih cen iz Turčije. Zato se noben učinek turškega uvoza na položaj industrije Unije ne more šteti za smiseln kazalnik verjetnega učinka kitajskega uvoza v primeru izteka ukrepov, pri čemer se torej ta trditev zavrne.

(224)

Iste strani so trdile, da glede na povprečne kitajske uvozne cene v OPP (brez protidampinških dajatev in s stroški po uvozu) ni bilo nelojalnega nižanja ciljnih cen zaradi uvoza iz Kitajske, kar kaže, da kitajske uvozne cene tudi v primeru odprave ukrepov ne bi bile na škodljivih ravneh cen.

(225)

Ta trditev je temeljila na napačni analizi. Prvič, te strani niso utemeljile ravni stroškov po uvozu, ki so jih uporabile v svojem izračunu (5,7 %), in v zvezi s tem niso predložile dokazov. Drugič, ta trditev temelji na primerjavi povprečnih cen brez upoštevanja različnih vrst izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 123, bi uvozne cene vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki se primerjajo na ravni vrste izdelka in obravnavajo brez protidampinških dajatev, v povprečju nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 8 %. Zato se ta trditev zavrne.

(226)

Druga zainteresirana stran je trdila, da razveljavitev protidampinške dajatve verjetno ne bi privedla do ponovitve škode, saj je predpostavljala, da na trgu Unije prodaja poteka zlati na področju OEM, kjer je povpraševanje bolj kot od cene odvisno od zmožnosti dobaviteljev, da izpolnijo stroge zahteve proizvajalcev avtomobilov. V zvezi s tem je ta stran trdila, da kitajski proizvajalci izvozniki na tem področju naj ne bi imeli presežnih zmogljivosti. Trdila je, da imajo proizvajalci avtomobilov EU pri izbiri dobaviteljev stroge zahteve glede tehničnih kvalifikacij, kakovosti, skladnosti, zanesljivosti in bližine. Zato je trdila, da v primeru izteka ukrepov presežnih zmogljivosti na kitajskem trgu ni mogoče enostavno preusmeriti na Unijo po nizkih cenah.

(227)

Druge strani so menile podobno in trdile, da bi lahko industrija Unije ohranila pomemben delež na trgu, saj se šteje za kakovostnega dobavitelja tehnološko naprednejših izdelkov, kot so kolesa visokega sijaja. Trdile so, da bi industrija Unije zlasti na dražjem področju OEM še naprej imela prednost pred uvozom iz tretjih držav.

(228)

Preiskava je pokazala, da številni kitajski izvozniki že proizvajajo tudi velika kolesa in kolesa visokega sijaja ter imajo podobne standarde kot proizvajalci Unije, kar zadeva kvalifikacije, kakovost, skladnost in zanesljivost, pri čemer so jih potrdile njihove stranke na področju OEM v Uniji. Dejansko so kitajski proizvajalci izvozniki, vključno z nevzorčenimi ali nesodelujočimi, že dobavitelji proizvajalcev avtomobilov tako za njihove obrate v Uniji kot na Kitajskem. Zato bližina ne predstavlja ovire niti v smislu potrjevanja niti v smislu razpisov ali s tehničnega vidika. Na drugi strani se lahko vprašanje bližine, kar zadeva čas dobave, enostavno obravnava z logističnimi rešitvami, kot je skladiščenje, zato to ni odločilen dejavnik, ki bi preprečil povečanje kitajskega uvoza, katerega rezultat bi bila ponovitev škode. Ta argument se zato zavrne.

(229)

Ista stran je trdila tudi, da na Kitajskem na področju OEM naj ne bi bilo razpoložljivih zmogljivosti in da so se proste zmogljivosti na Kitajskem nanašale le na aluminijasta kolesa, namenjena področju AM. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Nasprotno, preiskava je pokazala, da so proizvajalci aluminijasta kolesa za področje OEM in področje AM proizvajali v istih proizvodnih obratih in bi zato lahko svoje proste zmogljivosti uporabljali na obeh področjih enako. To dejansko kaže tudi dejstvo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, da so se kitajski proizvajalci izvozniki med OP prvotne preiskave in OPP preusmerili s področja AM na področje OEM. Zato se ta trditev zavrne.

(230)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da se tehnične lastnosti aluminijastih koles, ki jih proizvaja industrija Unije, razlikujejo od tehničnih lastnosti aluminijastih koles, ki jih proizvajajo in prodajajo kitajski izvozniki. To bi industriji Unije zagotovilo velika naročila strank v Uniji ne glede na to, ali bodo ukrepi razveljavljeni ali ne. Poleg tega je ta stran trdila, da industrija Unije zaradi dolgoročnih pogodb proizvajalcev Unije z uporabniki OEM v bližnji prihodnosti verjetno ne bi izgubila obsega prodaje in tržnih deležev na račun uvoza iz Kitajske in da se tako ta uvoz v primeru izteka ukrepov ne bi povečal.

(231)

Preiskava je pokazala, da ni znatnih razlik med aluminijastimi kolesi iz različnih virov, vključno s Kitajsko, ali pa so razlike zelo majhne in da so aluminijasta kolesa iz vseh virov dejansko zamenljiva. Ni neobičajno, da se aluminijasta kolesa kupujejo iz različnih virov, pri čemer je preiskava pokazala, da iste stranke kupujejo od industrije Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(232)

Kar zadeva trditev, da bi dolgoročne pogodbe industrije Unije preprečile porast uvoza iz Kitajske, je preiskava pokazala, da pogodbe med proizvajalci Unije in zadevnimi uporabniki običajno ne vključujejo dolgoročnih zavez glede količin. Zato obstoječe pogodbe kot take ne jamčijo ohranitve obsega prodaje, kot se trdi.

(233)

Zato so bile trditve te strani v zvezi s tem zavrnjene.

(234)

Druga stran je trdila, da je preusmeritev povpraševanja na področje OEM postavila industrijo Unije v vodilni položaj in da bi omejitve zmogljivosti industrije Unije zdaj pomenile pomembno pomanjkanje dobave na trgu Unije. Glede na to trditev se predvideva, da se bo to stanje nadaljevalo tudi v naslednjem desetletju. Ta stran in druge strani so nadalje trdile, da naj bi industrija Unije sama priznala, da so njene knjige naročil polne že do obdobja 2019–2022, ko je navedla, da so bile pogodbe za prihodnjih pet let že sklenjene ter da bodo torej vsaj do leta 2022 zagotovljene popolnoma izkoriščena zmogljivost in dobičkonosne cene. Po mnenju teh strani je preusmeritev na področje OEM industriji Unije že omogočilo prehod s 5-odstotnih izgub v letu 2009 na 10-odstotni dobiček v OPP. Te strani so na podlagi tega trdile, da iztek protidampinške dajatve verjetno ne bo povzročil ponovitve škode.

(235)

Zgornja trditev je temeljila na netočnem branju stališča industrije Unije, v katerem je pojasnjeno, da bo knjiga naročil krila dobavo za obdobje 2019–2022. To pa ne pomeni, da so te knjige naročil polne ali da so bile pogodbe za prihodnjih pet let že sklenjene, ampak da knjiga naročil krije dobave od leta 2019 do leta 2022. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 232, pogodbe med proizvajalci Unije in zadevnimi strankami torej ne vključujejo dolgoročnih zavez glede količin. Poleg tega so cene celo v sedanjih pogodbah odvisne od rednih revizij. Zato sta trditvi, da je zmogljivost v celoti izkoriščena in da so dobičkonosne cene zagotovljene vsaj do leta 2022, neupravičeni in se zavrneta. Tudi trditev, da se je dobičkonosnost industrije Unije povečala zaradi preusmeritve na področje OEM, je bila nepravilna. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 143, je bilo področje OEM glavno področje industrije Unije že v OP prvotne preiskave, v katerem je, kot je navedeno v uvodni izjavi 106 Izvedbene uredbe (EU) št. 964/2010, Unija imela precejšne izgube tudi na področju OEM. Zato se ta trditev zavrne.

(236)

Ena zainteresirana stran je tudi trdila, da so kitajski proizvajalci izvozniki, ki spadajo na področje OEM, skoraj v celoti izkoristili proizvodne zmogljivosti in da zato ni verjetno, da bi znatno povečali svojo prodajo v Unijo v primeru izteka protidampinških ukrepov. Trdila je tudi, da na splošno zaradi povečanja potrošnje v Uniji tudi povečanje uvoza iz Kitajske ne bi povzročilo znatne škode za industrijo Unije, zlasti glede na to, da proizvodna zmogljivost industrije Unije ne bi bila sposobna zadovoljiti povpraševanja v Uniji.

(237)

Vendar pa se ocene kitajskih zmogljivosti, ki jih je predložila ta stran, da bi podprla svoje trditve, niso ujemale z ugotovitvami sedanje preiskave, kot so navedene v uvodnih izjavah 55 do 74. Zato se trditvi, da na Kitajskem ni znatne proste zmogljivosti in da bi razvoj potrošnje Unije ublažil škodo v primeru odprave ukrepov, zavrneta.

(238)

Ista stran je tudi trdila, da naj bi se kitajska proizvodnja avtomobilov v skladu s trinajstim petletnim načrtom v obdobju 2015–2020 povečala s 24,5 milijona enot na 30 milijonov enot. Trdila je, da bi tako povečanje proizvodnje avtomobilov povzročilo ustrezno povečanje kitajskega povpraševanja po aluminijastih kolesih in da bi zato kitajski proizvajalci v primeru izteka protidampinških ukrepov povečali domačo prodajo in ne bi preusmerili izvoza na Unijo.

(239)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 89 do 91 in čeprav dejansko obstaja tesna povezava med avtomobilskimi trgi in trgi aluminijastih koles, povečanje povpraševanja po aluminijastih kolesih na kitajskem domačem trgu verjetno ne bo absorbiralo razpoložljivih prostih zmogljivosti na Kitajskem, tudi ob upoštevanju velikih razlik v cenah na kitajskem domačem trgu v primerjavi s trgom Unije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(240)

Več strani je trdilo, da ni verjetnosti za ponovitev škode, ker bi imela industrija Unije koristi od rasti potrošnje aluminijastih koles na svetovni ravni in v Uniji ne glede na povečanje kitajskega uvoza v Unijo. Poleg tega so trdile, da bi napovedano povečanje potrošnje kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočilo, da povečajo svoj izvoz na trg Unije brez izvajanja pritiska na cene.

(241)

Preiskava je pokazala, da bo znaten obseg kitajskega izvoza glede na privlačnost Unije verjetno preusmerjen nanjo (uvodne izjave 75 do 88). Poleg tega je na Kitajskem veliko prostih zmogljivosti, ki bi se prav tako lahko preusmerile na trg Unije. Zato bodo lahko kitajski proizvajalci izvozniki prevzeli tako večjo potrošnjo kot obseg prodaje proizvajalcev Unije. Tudi v scenariju povečane potrošnje torej obstaja velika verjetnost, da bi kitajski izvoz prevzel obseg prodaje in tržni delež na škodo industrije Unije. Poleg tega bodo cene verjetno 8–30 % nižje od cen industrije Unije, kot je opisano v uvodni izjavi 191, kar ob učinkih, opisanih v uvodni izjavi 192, pomeni verjetno ponovitev znatne škode za industrijo Unije. Zato se ta trditev zavrne.

(242)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev škode za industrijo Unije.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvodne opombe

(243)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev industrije Unije (industrija na začetku proizvodne verige).

2.   Interes industrije Unije

(244)

Preiskava je pokazala, da si je industrija Unije v OPP opomogla od škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Vendar bi se škoda v primeru razveljavitve ukrepov proti Kitajski verjetno ponovila, saj bi bila industrija Unije izpostavljena dampinškemu uvozu iz Kitajske, po možnosti v velikih količinah in z izvajanjem znatnega pritiska na cene. Zato bi se gospodarski položaj industrije Unije zaradi navedenih razlogov verjetno precej poslabšal. Na drugi strani pa bi se z ohranitvijo ukrepov zagotovila gotovost na trgu, kar bi industriji Unije omogočilo, da bi ohranila pozitiven gospodarski položaj in nadaljevala s svojimi naložbenimi načrti za povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti, s katerimi bi lahko zadovoljila naraščajoče povpraševanje in izpolnjevala spreminjajoče se tehnične zahteve v zvezi z aluminijastimi kolesi.

(245)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

3.   Interes uvoznikov

(246)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik z 80 znanimi uvozniki/uporabniki. Obrazec za vzorčenje je izpolnilo enajst družb, od tega jih je šest uvažalo aluminijasta kolesa iz Kitajske.

(247)

Preiskava je pokazala, da so tri od teh šestih družb dejansko proizvajale avtomobile in pri proizvodnji avtomobilov uporabljale aluminijasta kolesa, zato so se štele za uporabnike, katerih položaj je analiziran v uvodnih izjavah 250 do 268. Uvoz ostalih treh nepovezanih uvoznikov je v OPP predstavljal manj kot 2 % celotnega obsega uvoza iz Kitajske.

(248)

Samo eden od izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od navedenih treh nepovezanih uvoznikov, je bil zadostno izpolnjen, da ga je bilo mogoče uporabiti za analizo. Ta uvoznik je aluminijasta kolesa kupoval tudi od dobaviteljev s trgov drugih tretjih držav, delež prihodkov od prodaje zadevnega izdelka pa je predstavljal le del njegove celotne dejavnosti. Na podlagi tega se lahko šteje, da dajatve niso znatno vplivale na celotno dejavnost tega uvoznika, povezano z aluminijastimi kolesi. Dejansko je bila dejavnost, povezana z aluminijastimi kolesi, dobičkonosna.

(249)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativni vpliv na uvoznike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

4.   Interes uporabnikov

(250)

Vprašalniki so bili poslani približno 70 znanim uporabnikom. Odzvalo se je sedem proizvajalcev avtomobilov, ki so predložili izpolnjen vprašalnik. Sodelovalo je tudi združenje, ki zastopa uporabnike in uvoznike aluminijastih koles, ki se prodajajo na trgu OEM. V preiskavi ni sodeloval noben drug uporabnik.

(251)

Uvoz sodelujočih uporabnikov je predstavljal 50,4 % celotnega uvoza iz LRK v Unijo.

(252)

Preiskava je pokazala, da proizvajalci avtomobilov na splošno pri kitajskih dobaviteljih nabavljajo le v omejenem obsegu in da je bila večina uporabljenih aluminijastih koles kupljenih od industrije Unije. Nekateri sodelujoči uporabniki sploh niso uvažali iz Kitajske, nekateri so iz Kitajske uvozili manj kot 5 % aluminijastih koles, medtem ko drugi iz Kitajske uvažajo do 10 % aluminijastih koles. Preiskava je tudi pokazala, da so imeli nekateri uporabniki koristi od postopka aktivnega oplemenitenja pri uvozu iz Kitajske, čeprav omejene, saj so končni izdelek nadalje prodajali na izvoznih trgih.

(253)

Vsi sodelujoči uporabniki so nasprotovali ukrepom, pri čemer so trdili, da bi bili zainteresirani za različne vire dobave. Ti uporabniki so trdili, da bi bili zaradi ukrepov odvisni od omejenega števila proizvajalcev Unije. Vendar je preiskava pokazala, da obstaja uvoz iz drugih tretjih držav, zlasti Turčije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal. V obravnavanem obdobju se je celotni obseg uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo povečal za 35 %, kar je hitreje od povečevanja potrošnje Unije.

(254)

Ob upoštevanju teh ugotovitev se trditev o pomanjkanju raznolikosti dobave zavrne.

(255)

Evropski proizvajalci avtomobilov so trdili, da bi bilo nadaljevanje ukrepov v nasprotju z interesom Unije, ker protidampinški ukrepi negativno vplivajo na konkurenčnost proizvajalcev avtomobilov v Uniji. Trdili so tudi, da industrija Unije ne bi imela zadostne razpoložljive proizvodne zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja v Uniji.

(256)

Ena zainteresirana stran je poleg tega trdila, da bi industrija Unije aluminijasta kolesa uvažala iz Kitajske in drugih tretjih držav, da bi zadovoljila vedno večje povpraševanje svojih strank, ki ga ni mogoče zadovoljiti s proizvodno zmogljivostjo industrije Unije.

(257)

Kot je prikazano v preglednici 7 v uvodni izjavi 137, je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju 88–93 %. Vendar je preiskava tudi pokazala, da je industrija Unije vlagala v povečanje zmogljivosti, da bi zadovoljila naraščajoče povpraševanje v Uniji in zmanjšala domnevno pomanjkanje, do katerega bi lahko prišlo. Te naložbe naj bi se v prihodnosti nadaljevale.

(258)

Kar zadeva domnevni uvoz industrije Unije iz Kitajske in drugih tretjih držav, je preiskava pokazala, da so vzorčeni proizvajalci Unije uvažali le zanemarljive količine aluminijastih koles, pri čemer so uvažali iz Švice in Turčije, vendar ne iz Kitajske. To velja tudi za ostale proizvajalce Unije, ki so po informacijah, ki so dostopne na zahtevo, aluminijasta kolesa uvažali v zelo majhnih količinah, tj. manj kot 500 000 enot, kar ustreza manj kot 1 % proizvodnje Unije v OPP.

(259)

Poleg tega se ugotavlja, da se je uvoz iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju povečal in da zato protidampinški ukrepi uporabnikom ne bi smeli preprečevati uvoza aluminijastih koles iz LRK, temveč naj bi le odpravili izkrivljanja in zagotovili enake konkurenčne pogoje med kitajsko industrijo in industrijo Unije. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(260)

Kar zadeva konkurenčnost avtomobilske industrije, je preiskava pokazala, da so se proizvajalci avtomobilov zaradi postopka aktivnega oplemenitenja lahko izognili plačilu protidampinških dajatev na aluminijasta kolesa, nameščena na vozila, ki se prodajajo na izvozne trge. V obravnavanem obdobju je uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja predstavljal 21–28 % celotnega uvoza iz te države.

(261)

Iste strani so nadalje trdile, da bi imel kumulativni učinek več veljavnih protidampinških dajatev na več proizvodnih elementov proizvajalcev avtomobilov, kot so pritrdilni elementi, nerjavno jeklo, jeklo za žice, jeklo, prevlečeno z organskimi premazi, preja visoke trdnosti in žice iz molibdena, poleg dajatev na aluminijasta kolesa negativen vpliv na njihov položaj.

(262)

Preiskava je pokazala, da je vpliv ukrepov na aluminijasta kolesa v smislu stroškov omejen, z največjim vplivom na stroške v višini 0,2 %. Ta sklep izhaja iz ugotovitve sedanje preiskave, da aluminijasta kolesa predstavljajo le približno 1 % stroškov avtomobila. Zato se trditev o znatnem negativnem vplivu na stroške ne šteje za pomembno in se zavrne.

(263)

Kar zadeva kumulativni učinek drugih veljavnih protidampinških ukrepov na več drugih proizvodnih elementov, te strani niso predložile nobenih konkretnih dokazov v zvezi s tem. V preiskavi zato ni bilo mogoče preveriti domnev in trditev je bilo treba zavrniti.

(264)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je pomanjkanje razpoložljivih zmogljivosti na področju OEM v industriji Unije in pri dobaviteljih tretjih držav pomembno vplivalo na proizvajalce avtomobilov v Uniji. Trdila je, da nima druge izbire, kot da uvaža kitajska aluminijasta kolesa, in da sedanja protidampinška dajatev neposredno vpliva na stroške tega uvoza. Poleg tega je trdila, da je pomanjkanje zmogljivosti industrije Unije negativno vplivalo na produktivnost in konkurenčnost proizvajalcev avtomobilov ter da Komisija ni obravnavala posrednega vpliva protidampinške dajatve na stroške in s tem položaj proizvajalcev avtomobilov.

(265)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije vlagala v povečanje zmogljivosti, da bi zadovoljila naraščajoče povpraševanje v Uniji in zmanjšala morebitno pomanjkanje. Zato se trditev glede pomanjkanja zmogljivosti zavrne. Kar zadeva vpliv na stroške, kot je navedeno v uvodni izjavi 262, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so imeli ukrepi glede aluminijastih koles le zelo majhen vpliv na skupne stroške proizvajalcev avtomobilov, zato se ta argument zavrne. Ker cilj in učinek protidampinških ukrepov nista uporabnikom preprečiti uvoz aluminijastih koles iz LRK kot takšen, posredni stroški, ki jih je navedla ta stran, prav tako niso neposredno povezani z dajatvami. Zato se ta trditev zavrne.

(266)

Ista stran je trdila tudi, da načrtovane razširitve zmogljivosti ne bodo zadostovale za zadovoljitev vse večjega povpraševanja do leta 2020 in da industrija Unije ni utemeljila svoje trditve, da povečuje svoje zmogljivosti. V zvezi s tem se je ta stran spraševala tudi, kako je Komisija preverila, ali bo industrija Unije zmožna zadovoljiti povpraševanje Unije.

(267)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 257, je preiskava pokazala, da je industrija Unije vlagala v povečanje zmogljivosti, da bi zadovoljila naraščajoče povpraševanje v Uniji. Natančneje, načrtovano povečanje zmogljivosti, ki so ga navedli proizvajalci Unije, se je primerjalo z napovedmi proizvodnje avtomobilov v Uniji. Predvidene in sedanje naložbene načrte so utemeljili vzorčeni proizvajalci Unije. Ta analiza je pokazala, da je bilo predvideno povečanje zmogljivosti višje od pričakovanega povečanja povpraševanja v Uniji za obdobje 2015–2018. Zaradi zaupnosti in anonimnosti zainteresiranim stranem ni mogoče razkriti posameznih naložbenih načrtov. Zato se trditvi, da razširitve zmogljivosti ne bodo zadostovale za zadovoljitev vse večjega povpraševanja in da industrija Unije ni utemeljila svoje izjave, da povečuje svoje zmogljivosti, zavrneta.

(268)

Na podlagi tega se sklene, da ohranitev ukrepov ne bi znatno negativno vplivala na položaj uporabnikov.

5.   Interes industrije na začetku proizvodne verige

(269)

Vprašalniki so bili poslani združenjem in znanim dobaviteljem surovin/opreme za industrijo Unije ter 28 znanim posameznim dobaviteljem v Uniji. Eno združenje, ki zastopa evropsko industrijo aluminija, je predložilo pripombe.

(270)

To združenje, ki zastopa evropsko industrijo aluminija, je navedlo, da obstaja velika nevarnost, da bodo presežne zmogljivosti na Kitajskem in ponoven pojav dampinških praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov v primeru odprave protidampinških ukrepov znatno negativno vplivali na industrijo Unije. To pa bi negativno vplivalo na proizvodnjo in zaposlovanje v panogah na začetku vrednostne verige proizvodnje aluminija. Zato je to združenje podprlo obnovitev veljavnih protidampinških ukrepov.

(271)

Zato se sklene, da bi bila ohranitev ukrepov v interesu panog na začetku proizvodne verige.

(272)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija neupravičeno ni upoštevala pomembnih dokazov, ki so jih predložili proizvajalci avtomobilov, in je sklepe namesto na njih utemeljila na neutemeljenih izjavah industrije Unije. Komisija je na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje iz uvodne izjave 10 pojasnila, da je ustrezno upoštevala vse predložene informacije. Informacije, ki jih je predložila industrija Unije, so bile preverjene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

6.   Sklep o interesu Unije

(273)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz aluminijastih koles s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

H.   SKLEP IN RAZKRITJE

(274)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo ohraniti obstoječe ukrepe proti Kitajski. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

(275)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 964/2010, ohraniti.

(276)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni sprejel mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz aluminijastih koles za motorna vozila pod tarifnimi številkami KN od 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznaki TARIC 8708701010 in 8708705010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom dajatve, za izdelek iz odstavka 1 je 22,3 %.

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

Kadar se predloži deklaracija za sprostitev v prosti promet za uvoz aluminijastih koles za vozila pod tarifno številko KN 8716, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8716 90 90, se oznaka TARIC 8716909010 vpiše v ustrezno okence v navedeni deklaraciji.

Države članice mesečno obveščajo Komisijo o številu enot, uvoženih pod to oznako, in njihovem poreklu.

Člen 3

Kadar se predloži deklaracija za sprostitev v prosti promet za izdelke iz členov 1 in 2, se število uvoženih izdelkov vpiše v ustrezno okence v navedeni deklaraciji.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 964/2010 z dne 25. oktobra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 282, 28.10.2010, str. 1).

(3)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 47, 10.2.2015, str. 4).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). Ta uredba je bila razveljavljena z osnovno uredbo.

(5)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 355, 27.10.2015, str. 8).

(6)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11, imena proizvajalcev Unije zaradi zaupnosti niso razkrita.

(7)  Evidence družb proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev se vodijo v kosih. Vendar so statistični podatki o uvozu na voljo samo v kg. Za štiri preverjene skupine je bila pri prodaji EU povprečna teža na kolo 10,91 kg. To pretvorbeno razmerje se uporablja v celotni uredbi.

(8)  Te države so v obdobju preiskave skupaj s Kitajsko predstavljale 97 % celotnega uvoza aluminijastih koles. V teh 97 % je vključen tudi uvoz Bosne in Hercegovine (3 %), vendar se ta država zaradi majhnosti in maloštevilnih proizvajalcev ni upoštevala kot primerna primerljiva država.

(9)  Turčija ima najmanj osem znanih proizvajalcev aluminijastih koles, ki konkurirajo na domačem trgu. Poleg tega ima nizko carinsko stopnjo (4,5 %) za uvoz aluminijastih koles iz tretjih držav, kar olajšuje uvoz. V OPP je samo LRK v Turčijo izvozila približno 843 926 enot, kar je približno polovica obsega uvoza iz Kitajske v Unijo v istem obdobju.

(10)  Kar zadeva skupino Baoding, je bilo za vse vrste izdelka, ki so se prodajale na turškem trgu, ugotovljeno, da so reprezentativne. Za ostale tri skupine je bilo za skupaj šest vrst izdelka, ki so predstavljale manj kot 0,12 % celotne prodaje v Turčiji, ugotovljeno, da niso reprezentativne.

(11)  Celotna prodaja skupin Baoding in Dicastal ter večina prodaje skupine Wanfeng.

(12)  Prodaja skupin Wanfeng in Lioho v Združeno kraljestvo.

(13)  „Ob koncu leta 2012 se je kitajska zmogljivost za aluminijasta kolesa približala 180 milijonom kosov, medtem ko je obseg prodaje presegel 120 milijonov kosov, kar pomeni, da je bila izkoriščenost zmogljivosti večja od 70 %“. Izvleček poročila Global and China Automotive Wheel Industry Report za obdobje 2012–2013 je na voljo na naslovu: http://www.prnewswire.com/news-releases/global-and-china-automotive-wheel-industry-report-2012-2013-204706201.html.

(14)  Seznam družb, ki je na voljo v javno dostopni dokumentaciji.

(15)  V javno dostopnem izvlečku poročila Global and China Automotive Wheel Industry Report za obdobje 2013–2014 je navedenih najmanj 110 malih in srednje velikih proizvajalcev koles, ki so izvozno naravnani, kar pomeni, da obstajajo še drugi, ki oskrbujejo samo domači trg. http://www.reportsnreports.com/reports/287067-global-and-china-automotive-wheel-industry-report-2013-2014.html.

(16)  Informacije o proizvodni zmogljivosti so bile na voljo na spletnih mestih družb ali komercialnih, prodajnih spletnih mestih, kot je http://www.made-in-china.com/ ali www.tradeee.com.

(17)  Med 21 sodelujočimi proizvajalci je najmanjša prijavljena letna zmogljivost 300 000 enot na leto. Na podlagi ugotovitev preiskave je proizvodna zmogljivost najmanj 300 000 enot na leto potrebna tudi za ekonomsko uspešnost. Zmogljivost največjih proizvodnih obratov, ugotovljena v preiskavi, je bila šest milijonov enot na leto.

(18)  http://www.prnewswire.com/news-releases/global-and-china-automotive-wheel-industry-report-2012-2013-204706201.html. Ta 70-odstotna stopnja izkoriščenosti se lahko šteje za konservativno oceno. To je povprečna ocena za celotno Kitajsko, vključno s sodelujočimi družbami s potrjeno večjo stopnjo izkoriščenosti (87 %), kar pomeni, da je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti nesodelujočih družb verjetno še manjša.

(19)  Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ugotovljena pri štirih vzorčenih družbah, je bila 89 % in ne 99 %, kot je trdila zainteresirana stran.

(20)  Odstotni delež se nanaša na spremenjeno oceno proizvodne zmogljivosti za LRK po pripombah glede javno dostopnih informacij o zmogljivosti nekaterih nesodelujočih družb, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 68 in 69. Navedeni obseg proizvodnje 21 sodelujočih družb predstavlja 48 % skupne ocenjene proizvodne zmogljivosti LRK.

(21)  Na Kitajskem ni neobičajno, da veliki in dobro uveljavljeni proizvajalci del svojih naročil za proizvodnjo oddajo nepovezanim dobaviteljem. To jim omogoča, da se hitro prilagodijo na povečano (ali zmanjšano) povpraševanje ter vključijo nepovezane dobavitelje šele, ko dosežejo optimalne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti v svojih odvisnih družbah. Ta praksa je bila ugotovljena v največji skupini med vzorčenimi skupinami proizvajalcev.

(22)  Uredba Komisije (EU) št. 404/2010 z dne 10. maja 2010 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih platišč s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 117, 11.5.2010, str. 64).

(23)  Podrobnosti analize in spremenjene zmogljivosti so na voljo na seznamu v javno dostopni dokumentaciji.

(24)  http://www.researchinchina.com/Htmls/AboutUs/Index.html.

(25)  V poročilu Global and China Automotive Wheel Industry Report za obdobje 2012–2013 je navedeno, da je bilo ob koncu leta 2012 na kitajskem domačem trgu 45 milijonov enot. V študiji družbe McKinsey z naslovom Bigger, better, broader: a perspective on China's auto market in 2020 (Večji, boljši, širši: pogled na kitajski avtomobilski trg leta 2020), ki je na voljo na naslovu http://www.mckinseychina.com/bigger-better-broader-a-perspective-on-chinas-auto-market-in2020/, je ocenjeno, da bo kitajska avtomobilska industrija v obdobju 2011–2020 beležila 8-odstotno letno stopnjo rasti. Ob predpostavki, da je stopnja rasti v industriji koles podobna, je bilo leta 2015 na domačem trgu približno 57 milijonov enot.

(26)  Podatkovna zbirka kitajskega izvoza s povprečno stopnjo pretvorbe 10,91 kg/kolo.

(27)  91,8 milijona enot 21 sodelujočih družb in 98,4 milijona enot ocenjene zmogljivosti 59 nesodelujočih družb.

(28)  Raven zalog je težko oceniti. V primeru koles AM je določen obseg zalog običajen, medtem ko so ravni zalog koles OEM običajno zanemarljive. V vsakem primeru za oceno razpoložljivih zmogljivosti za izvoz ni bistvene razlike med zalogami in prosto zmogljivostjo.

(29)  Podatkovna zbirka kitajskega izvoza. Celoten obseg izvoza iz LRK (brez Evropske unije) je v OPP znašal 772 720 ton (približno 71 milijonov enot), od tega jih je bilo 81 % (629 854 ton, tj. približno 58 milijonov enot) namenjenih v največjih pet zgoraj navedenih držav uvoznic.

(30)  Od 65 primerljivih vrst izdelka jih je bilo 29 dražjih na trgu Unije, 32 na trgu ZDA, pri štirih pa so bile cene podobne.

(31)  Na trgu Unije je bilo v primerjavi z ZDA dražjih 29 od 65 primerljivih vrst izdelka. Količina prodaje teh 29 vrst izdelka pri štirih vzorčenih skupinah je znašala približno 3,1 milijona enot, tj. približno 25 % njihove celotne prodaje v ZDA. Po podatkih podatkovne zbirke kitajskega izvoza je LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v ZDA izvozila 394 693 ton (več kot 36 milijonov enot) aluminijastih koles. Navedenih 25 % pomeni 8,9 milijona enot, kar je 12,7 % potrošnje Unije.

(32)  Na trgu Unije je bilo v primerjavi s Kanado dražjih sedem od 20 primerljivih vrst izdelka, v primerjavi z Indijo sedem od 15 primerljivih vrst izdelka, v primerjavi z Japonsko 40 od 54 primerljivih vrst izdelka in v primerjavi z Mehiko šest od 12 primerljivih vrst izdelka. Ta prodaja vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov predstavlja 2,3 milijona enot, tj. približno 22 % njihove celotne prodaje v te države. Po podatkih podatkovne zbirke kitajskega izvoza je LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v te države izvozila 235 161 ton (približno 21,5 milijona enot) aluminijastih koles. Navedenih 22,3 % pomeni 4,8 milijona enot, kar je 6,8 % potrošnje Unije.

(33)  Ločene številke za posamezne države so: na trgu Unije je bilo v primerjavi s Kanado dražjih sedem od 20 primerljivih vrst izdelka, v primerjavi z Indijo sedem od 15 primerljivih vrst izdelka, v primerjavi z Japonsko 40 od 54 primerljivih vrst izdelka in v primerjavi z Mehiko šest od 12 primerljivih vrst izdelka. Obseg teh vrst izdelka na Japonskem predstavlja 1 263 052 koles, v Indiji 721 220 koles, v Mehiki 107 740 koles in v Kanadi 224 364 koles. Skupni obseg teh štirih držav je 2 316 376. Skupna količina prodaje štirih vzorčenih skupin v te štiri države uvoznice je 10 384 797 enot, pri čemer verjetna preusmeritev (2,3 milijona) predstavlja 22,3 %. Pri oceni verjetne preusmeritve iz LRK se je delež, ki znaša 22,3 %, uporabil za celotni kitajski izvoz v te štiri države uvoznice, kot je navedeno v podatkovni zbirki kitajskega izvoza, tj. 2 350 161 ton (približno 21,5 milijona enot), pri čemer verjetna preusmeritev znaša 4,8 milijona enot.

(34)  8,9 milijona iz ZDA in 4,8 milijona iz štirih drugih držav uvoznic.

(35)  V študiji družbe McKinsey z naslovom Bigger, better, broader: a perspective on China's auto market in 2020 (Večji, boljši, širši: pogled na kitajski avtomobilski trg leta 2020), ki je na voljo na naslovu http://www.mckinseychina.com/bigger-better-broader-a-perspective-on-chinas-auto-market-in2020/, je ocenjeno, da bo kitajska avtomobilska industrija v obdobju 2011–2020 beležila 8-odstotno letno stopnjo rasti.

(36)  Glej opombe 31 do 34, kjer so izračunane zadevne količine za glavne izvozne trge.


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/42


UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/110

z dne 23. januarja 2017

o spremembi prilog IV in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) ter zlasti prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 prepoveduje krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali, v poglavju I Priloge IV k navedeni uredbi pa je navedena prepoved razširjena. V poglavju II navedene priloge so določena nekatera odstopanja od navedene prepovedi. Točka (b)(ii) poglavja II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da se prepoved ne uporablja za krmljenje rejnih neprežvekovalcev z ribjo moko in krmno mešanico, ki vsebuje ribjo moko, ki se proizvajata, dajeta na trg in uporabljata v skladu s poglavjem III Priloge IV in posebnimi pogoji iz oddelka A poglavja IV navedene priloge. Poleg tega točka (d) poglavja II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da se prepoved ne uporablja za krmljenje neodstavljenih prežvekovalcev z mlečnimi nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko ter se se proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo v skladu s posebnimi pogoji iz oddelka E poglavja IV navedene priloge.

(3)

Točka (a) oddelka A poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da je treba ribjo moko proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz vodnih živali, razen morskih sesalcev. Točka (a) oddelka E navedenega poglavja določa, da je treba ribjo moko, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih za krmljenje neodstavljenih prežvekovalcev, proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz vodnih živali, in da mora biti v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III.

(4)

V točki 1(e)(ii) Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001 so „vodne živali“ opredeljene s sklicem na opredelitev iz člena 3(1)(e) Direktive Sveta 2006/88/ES (2) kot (i) ribe, ki spadajo v nadrazred Agnatha (brezčeljustnice) ter razreda Chondrichthyes (hrustančnice) in Osteichthyes (kostnice), (ii) mehkužci iz debla Mollusca in (iii) raki iz poddebla Crustacea.

(5)

Ker opredelitev pojma „vodnih živali“ iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 999/2001 ne zajema nevretenčarjev, razen mehkužcev in rakov, zahteve iz točke (a) oddelka A in točke (a) oddelka E poglavja IV Priloge IV k navedeni uredbi ne omogočajo uporabe divje morske zvezde in gojenih vodnih nevretenčarjev, razen mehkužcev in rakov, za proizvodnjo ribje moke. Ker uporaba moke, proizvedene iz divje morske zvezde in gojenih vodnih nevretenčarjev, razen mehkužcev in rakov, v krmi za neprežvekovalce ne pomeni večjega tveganja za prenos TSE kot uporaba ribje moke v taki krmi, bi bilo treba zahteve iz točke (a) oddelka A in točke (a) oddelka E poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 spremeniti tako, da se doda možnost uporabe morske zvezde ali gojenih vodnih nevretenčarjev, razen mehkužcev in rakov, za proizvodnjo ribje moke.

(6)

Za zaščito okolja bi bilo treba uporabo divje morske zvezde za proizvodnjo ribje moke omejiti na primere, kjer se morske zvezde razmnožujejo in ogrožajo akvakulturno območje proizvodnje. Zato bi bilo treba v zahteve iz točke (a) oddelka A in točke (a) oddelka E poglavja IV Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 vključiti samo morske zvezde, ki se pobirajo na območju proizvodnje mehkužcev.

(7)

Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Točka 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa sezname hitrih testov, ki so bili odobreni za spremljanje TSE pri govedu, ovcah in kozah. Skupina Prionics je 8. aprila 2016 obvestila Komisijo, da bo s 15. aprilom 2016 prenehala proizvajati diagnostični komplet Prionics Check PrioSTRIP SR. Ta diagnostični komplet bi bilo zato treba črtati s seznama odobrenih hitrih testov za TSE pri ovcah in kozah. Četrto alineo drugega odstavka točke 4 poglavja C Priloge X bi bilo zato treba črtati.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi IV in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).


PRILOGA

Prilogi IV in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita:

1.

Poglavje IV Priloge IV se spremeni:

(a)

točka (a) oddelka A se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ribjo moko je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

(i)

vodnih živali, razen morskih sesalcev,

(ii)

gojenih vodnih nevretenčarjev, razen tistih, ki spadajo v opredelitev pojma „vodnih živali“ iz člena 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, ali

(iii)

morskih zvezd vrste Asterias rubens, ki se pobirajo na proizvodnem območju, kakor je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in so ustrezno razvrščene;“;

(b)

točka (a) oddelka E se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ribjo moko, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je treba proizvajati v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz:

(i)

vodnih živali, razen morskih sesalcev,

(ii)

gojenih vodnih nevretenčarjev, razen tistih, ki spadajo v opredelitev pojma „vodnih živali“ iz člena 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, ali

(iii)

morskih zvezd vrste Asterias rubens, ki se pobirajo na proizvodnem območju, kakor je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in so ustrezno razvrščene.

Ribja moka, ki se uporablja v mlečnih nadomestkih, je v skladu s splošnimi pogoji iz poglavja III.“

2.

V poglavju C Priloge X se črta četrta alinea drugega odstavka točke 4.


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/45


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/111

z dne 23. januarja 2017

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2017

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

141,3

TR

157,8

ZZ

149,6

0707 00 05

EG

250,3

MA

79,2

TR

205,3

ZZ

178,3

0709 91 00

EG

168,8

ZZ

168,8

0709 93 10

MA

317,4

TR

251,1

ZZ

284,3

0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28

EG

66,7

MA

57,1

TN

59,7

TR

78,5

ZZ

65,5

0805 21 10 , 0805 21 90 , 0805 29 00

EG

97,9

IL

155,2

JM

109,6

MA

65,8

TR

78,0

ZZ

101,3

0805 22 00

IL

139,7

MA

76,2

ZZ

108,0

0805 50 10

AR

92,5

EG

93,1

TR

88,1

ZZ

91,2

0808 10 80

US

105,5

ZZ

105,5

0808 30 90

CN

57,6

TR

151,9

ZZ

104,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/47


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/112

z dne 10. januarja 2017

o imenovanju poveljnika misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (EUTM RCA/1/2017)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/610 z dne 19. aprila 2016 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA) (1) in zlasti člena 5 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom (SZVP) 2016/610 je bil za poveljnika misije EU za EUTM RCA imenovan brigadni general Eric HAUTECLOQUE-RAYSZ.

(2)

V skladu s členom 5(1) Sklepa (SZVP) 2016/610 je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje ustreznih odločitev o imenovanju naslednjih poveljnikov misije EU v skladu s členom 38 Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

Vojaški odbor EU je 16. novembra 2016 priporočil, da se odobri predlog Skupnega odbora Eurocorps o imenovanju brigadnega generala Hermana RUYSA za novega poveljnika misije EU za EUTM RCA, ki bi od 16. januarja 2017 nasledil brigadnega generala Erica HAUTECLOQUA-RAYSZA.

(4)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Brigadni general Herman RUYS je od 16. januarja 2017 imenovan za poveljnika misije EU v misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 10. januarja 2017

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

W. STEVENS


(1)  UL L 104, 20.4.2016, str. 21.


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/48


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/113

z dne 10. januarja 2017

o podaljšanju mandata vodje svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) (EUAM UKRAINE/1/2017)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/486/SZVP z dne 22. julija 2014 o svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) (1) in zlasti člena 7(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi Sklepa 2014/486/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 7. januarja 2016 sprejel Sklep EUAM UKRAINE/1/2016 (2), s katerim je za vodjo misije EUAM Ukraine od 1. februarja 2016 do 31. januarja 2017 imenoval Kęstutisa LANČINSKASA.

(3)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, naj se mandat Kęstutisa LANČINSKASA kot vodje misije EUAM Ukraine podaljša za obdobje od 1. februarja 2017 do 30. novembra 2017 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Mandat Kęstutisa LANČINSKASA kot vodje misije EUAM Ukraine se podaljša do 30. novembra 2017.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 10. januarja 2017

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

W. STEVENS


(1)  UL L 217, 23.7.2014, str. 42.

(2)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/49 z dne 7. januarja 2016 o imenovanju vodje svetovalne misije Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) (EUAM UKRAINE/1/2016) (UL L 12, 19.1.2016, str. 47).


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/49


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2017/114

z dne 10. januarja 2017

o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia/1/2017)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/389/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (1) in zlasti člena 9(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/389/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 26. julija 2016 sprejel Sklep EUCAP NESTOR/1/2016 (2), s katerim je bila za vodjo EUCAP NESTOR od 1. septembra 2016 do 12. decembra 2016 imenovana Maria-Cristina STEPANESCU.

(3)

S Sklepom Sveta (SZVP) 2016/2240 (3) je bil mandat misije EUCAP NESTOR podaljšan do 31. decembra 2018, pri čemer je bila misija preimenovana v „EUCAP Somalia“.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 9. decembra 2016 predlagal, da se mandat Marie-Cristine STEPANESCU kot vodje EUCAP Somalia podaljša za obdobje od 13. decembra 2016 do 12. decembra 2017 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Mandat Marie-Cristine STEPANESCU kot vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) se podaljša do 12. decembra 2017.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 12. decembra 2016.

V Bruslju, 10. januarja 2017

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

W. STEVENS


(1)  UL L 187, 17.7.2012, str. 40.

(2)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2016/1633 z dne 26. julija 2016 o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR) (EUCAP NESTOR/1/2016) (UL L 243, 10.9.2016, str. 8).

(3)  Sklep Sveta (SZVP) 2016/2240 z dne 12. decembra 2016 o spremembi Sklepa 2012/389/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP NESTOR) (UL L 337, 13.12.2016, str. 18).


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/50


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/115

z dne 20. januarja 2017

o odobritvi dajanja na trg ekstrakta fermentirane soje kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 165)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (1) ter zlasti člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Japan Bio Science Laboratory je 8. maja 2014 pri pristojnih organih Belgije vložila zahtevek za dajanje na trg Unije ekstrakta fermentirane soje kot nove živilske sestavine v smislu točke (d) člena 1(2) Uredbe (ES) št. 258/97. V zahtevku so iz uporabe izključene nosečnice in doječe matere.

(2)

Belgijski pristojni organ za presojo živil je 1. decembra 2014 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu je ugotovil, da ekstrakt fermentirane soje izpolnjuje merila za nove živilske sestavine iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(3)

Komisija je 6. januarja 2015 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(4)

Te so v roku 60 dni, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, vložile upravičene ugovore.

(5)

Komisija se je 22. aprila 2015 posvetovala z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in jo zaprosila za dodatno presojo ekstrakta fermentirane soje kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97.

(6)

Agencija je 28. junija 2016 v svojem mnenju o varnosti ekstrakta fermentirane soje kot novega živila (2) ugotovila, da je ekstrakt fermentirane soje, ki se uporablja v prehranskih dopolnilih za odrasle, varen pod pogoji uporabe, ki jih je predlagal prosilec, z omejitvijo dnevne porabe na največji odmerek 100 mg. Navedeno mnenje vsebuje dovolj dokazov, da ekstrakt fermentirane soje kot nova živilska sestavina izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(7)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da ekstrakt fermentirane soje vsebuje natokinazo s fibrinolitičnim delovanjem in vitro in trombolitičnim delovanjem in vivo pri živalih, kadar se uporablja parenteralno. Zato je treba potrošnike obvestiti, da je potreben zdravniški nadzor, kadar se ekstrakt fermentirane soje uživa v kombinaciji z zdravili.

(8)

Agencija je v svojem mnenju ugotovila, da stopnja izpostavljenosti zadostuje glede na največji vnos ekstrakta fermentirane soje, ki ga je predlagal prosilec.

(9)

Agencija v svojem mnenju meni, da je tveganje alergijskega odziva na ekstrakt fermentirane soje podobno kot pri drugih iz soje pridobljenih proizvodih, ki jih je treba označiti v skladu s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato bi morala biti nova živilska sestavina označena v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 258/97 in z Uredbo (EU) št. 1169/2011.

(10)

Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa zahteve za prehranska dopolnila. Uporabo ekstrakta fermentirane soje bi bilo treba odobriti brez poseganja v določbe navedene direktive.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Brez poseganja v Direktivo 2002/46/ES se ekstrakt fermentirane soje, kot je določen v Prilogi k temu sklepu, lahko daje na trg Unije kot nova živilska sestavina za uporabo v prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, tablet ali praškov, namenjenih za odrasle, razen za nosečnice in doječe matere, pri čemer največji odmerek znaša 100 mg ekstrakta fermentirane soje na dan.

Člen 2

1.   Poimenovanje ekstrakta fermentirane soje, odobrenega s tem sklepom, na oznakah živil, ki ga vsebujejo, je „ekstrakt fermentirane soje“.

2.   Brez poseganja v nadaljnje zahteve glede označevanja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 258/97 in Uredbe (EU) št. 1169/2011 je na oznakah prehranskih dopolnil, ki vsebujejo ekstrakt fermentirane soje, navedena tudi izjava, da osebe, ki jemljejo zdravila, proizvoda ne bi smele uživati brez zdravniškega nadzora.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na družbo Japan Bio Science Laboratory Osaka Head Office 1-4-40 Fukushima-ku, Osaka-city Osaka 5533-0003 Japonska.

V Bruslju, 20. januarja 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

(2)  EFSA Journal 2016; 14(7): 4541.

(3)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(4)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).


PRILOGA

SPECIFIKACIJA EKSTRAKTA FERMENTIRANE SOJE

Opis: Ekstrakt fermentirane soje je mlečnobelo obarvan prah brez vonja. Vsebuje 30 % ekstrakta fermentirane soje v prahu in 70 % odpornega dekstrina (nosilec) iz koruznega škroba, ki se doda med predelavo. Med proizvodnim procesom se odstrani vitamin K2.

Ekstrakt fermentirane soje vsebuje natokinazo, izolirano iz nata, živila, proizvedenega s fermentacijo gensko nespremenjene soje (Glycine max (L.)) z izbranim sevom Bacillus subtilis var. natto.

Specifikacija ekstrakta fermentirane soje

Parametri

Vrednost specifikacije

Delovanje natokinaze

20 000 –28 000 FU (1)/g (2)

Identiteta

mogoče jo je potrditi

Pogoj

brez neprijetnega okusa ali vonja

Izguba pri sušenju

največ 10 %

Vitamin K2

največ 0,1 mg/kg

Težke kovine

Svinec

Arzen

največ 20 mg/kg

največ 5 mg/kg

največ 3 mg/kg

Skupno število funkcionalnih aerobnih bakterij

največ 1 000  CFU (3)/g

Kvasovke in plesni

največ 100 CFU/g

Koliformne bakterije

največ 30 CFU/g

Sporogene bakterije

največ 10 CFU/g

Escherichia coli

odsotnost/25 g

Salmonella sp.

odsotnost/25 g

Listerija

odsotnost/25 g


(1)  

FU: enota razgradnje fibrina.

(2)  Testna metoda, kot so jo opisali Takaoka in sod. (2010).

(3)  

CFU: kolonijska enota.


24.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 18/53


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/116

z dne 20. januarja 2017

o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 376)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2122 (3) je bil sprejet po izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih v številnih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) ter potem, ko so pristojni organi zadevnih držav članic v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (4) vzpostavili okužena in ogrožena območja.

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/2122 določa, da morajo okužena in ogrožena območja, ki jih pristojni organi zadevnih držav članic vzpostavijo v skladu z Direktivo 2005/94/ES, obsegati vsaj območja, navedena kot okužena in ogrožena območja v Prilogi k navedenemu izvedbenemu sklepu. Izvedbeni sklep (EU) 2016/2122 določa tudi, da je treba ukrepe, ki se morajo izvajati na navedenih okuženih in ogroženih območjih, ohraniti vsaj do datumov, določenih v Prilogi k navedenemu sklepu. Ti datumi upoštevajo zahtevano trajanje ukrepov, ki se morajo izvajati na okuženih in ogroženih območjih, v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(3)

Po nadaljnjih izbruhih aviarne influence podtipa H5N8 v Uniji v zadevnih državah članicah in po izbruhih v državah članicah, ki ob sprejetju Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2122 niso bile navedene v Prilogi k navedenemu sklepu, je bil Izvedbeni sklep (EU) 2016/2122 spremenjen z izvedbenimi sklepi Komisije (EU) 2016/2219 (5), (EU) 2016/2279 (6), (EU) 2016/2367 (7) in (EU) 2017/14 (8).

(4)

Od datuma zadnjih sprememb Izvedbenega sklepa (EU) 2016/2122 z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/14 so Bolgarija, Nemčija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovaška in Združeno kraljestvo obvestili Komisijo o nadaljnjih izbruhih aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih zunaj območij, že navedenih v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122, kjer se nahajajo perutnina ali druge ptice v ujetništvu, ter sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli navedenih izbruhov.

(5)

Nadalje je Hrvaška Komisijo obvestila o spremembah okuženih in ogroženih območij, že vzpostavljenih na njenem ozemlju v skladu z Direktivo 2005/94/ES, da bi se upoštevale epidemiološke razmere.

(6)

Poleg tega sta Češka in Grčija zdaj obvestili Komisijo o izbruhih visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 na gospodarstvih na svojem ozemlju, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, in tudi sprejeli potrebne ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij okoli navedenih izbruhov. Navedeni državi trenutno nista navedeni v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122.

(7)

Komisija je v vseh primerih v skladu z Direktivo 2005/94/ES proučila ukrepe, ki so jih sprejeli Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovaška in Združeno kraljestvo, ter presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki so jih vzpostavili pristojni organi navedenih držav članic, dovolj oddaljene od vsakega gospodarstva, na katerem je bil potrjen izbruh visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8.

(8)

Da bi preprečili kakršne koli nepotrebne motnje za trgovino v Uniji in se izognili tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Bolgarijo, Nemčijo, Francijo, Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Združenim kraljestvom takoj opredeliti spremembe okuženih in ogroženih območij, vzpostavljenih v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES, da bi se upošteval razvoj epidemioloških razmer. Zato bi bilo treba za navedene države članice spremeniti območja, ki so že navedena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122.

(9)

Poleg tega je treba na ravni Unije v sodelovanju s Češko in Grčijo takoj opredeliti okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v navedenih državah članicah v skladu z Direktivo 2005/94/ES. Zato bi bilo treba Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 še nadalje spremeniti, da se vključijo območja, na Češkem in v Grčiji vzpostavljena kot okužena in ogrožena območja v skladu z Direktivo 2005/94/ES.

(10)

V skladu s tem bi bilo treba spremeniti Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 in posodobiti regionalizacijo na ravni Unije z vključitvijo sprememb okuženih in ogroženih območij ter trajanje omejitev, ki se na njih izvajajo.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/2122 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 20. januarja 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2122 z dne 2. decembra 2016 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 329, 3.12.2016, str. 75).

(4)  Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2219 z dne 8. decembra 2016 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 334, 9.12.2016, str. 52).

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2279 z dne 15. decembra 2016 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 342, 16.12.2016, str. 71).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2367 z dne 21. decembra 2016 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 350, 22.12.2016, str. 42).

(8)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/14 z dne 5. januarja 2017 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 o zaščitnih ukrepih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence podtipa H5N8 v nekaterih državah članicah (UL L 4, 7.1.2017, str. 10).


PRILOGA

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/2122 se spremeni:

1.

del A se spremeni:

(a)

vnos za Bolgarijo se nadomesti z naslednjim:

„Država članica: Bolgarija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

VIDIN

Municipality of Vidin:

Novoseltzi

Ruptzi

Slana Bara

28.1.2017

PLOVDIV

Municipality of Maritza:

Yasno pole

21.1.2017

Municipality of Maritza:

Kalekovetz

Krislovo

22.1.2017

Municipality of Maritza:

Trilistnik

Rogosh

Chekeritza

3.2.2017

Municipality of Maritza:

Graf Ignatievo

1.2.2017

Municipality of Maritza:

Manole

Manolsko Konare

3.2.2017

Municipality of Rakovski:

Belozem

27.1.2017

Municipality of Rakovski:

Rakovski

6.2.2017

Municipality of Rakovski:

Momino selo

10.2.2017

Municipality of Rakovski:

Chalakovi

Stryama

Rakovski

6.2.2017

Municipality of Brezovo:

Padarsko

27.1.2017

Municipality of Brezovo:

Tyurkmen

27.1.2017

Municipality of Brezovo:

Varben

1.2.2017

Municipality of Brezovo:

Drangovo

Otetz Kirilovo

6.2.2017

Municipality of Brezovo:

Choba

Brezovo

10.2.2017

Municipality of Brezovo:

Zlatosel

5.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Glavatar

10.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Razhevo Konare

3.2.2017

Municipality of Purvomai:

Gradina

Kruchevo

27.1.2017

Municipality of Purvomai:

Vinitsa

21.1.2017

Municipality of Hisarya:

Staro Zhelezare

Novo Zhelezare

Panicheri

6.2.2017

MONTANA

Municipality of Montana:

Montana

Blagovo

18.1.2017

KARDZHALI

Municipality of Kardzhali:

Zornitza

25.1.2017

STARA ZAGORA

Municipality of Bratya Daskalovi:

Mirovo

21.1.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Granit

27.1.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Veren

Malak dol

Markovo

Medovo

3.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Cherna gora

28.1.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Bratya Daskolovi

3.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Saedinenie

3.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Pravoslav

3.2.2017

HASKOVO

Municipality of Haskovo:

Haskovo

Konush

Klokotnitza

27.1.2017

Municipality of Haskovo:

Malevo

6.2.2017

Municipality of Haskovo:

Manastir

Voyvodovo

6.2.2017

Municipality of Haskovo:

Vaglarovo

6.2.2017

Municipality of Dimitrovgrad:

Kasnakovo

Krum

Dobrich

27.1.2017

Municipality of Harmanli:

Dositeevo

6.2.2017

BURGAS

Municipality of Sredetz:

Prohod

Draka

26.1.2017“

(b)

med vnosa za Bolgarijo in Dansko se vstavi naslednji vnos za Češko:

„Država članica: Češka

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Němčice u Ivančic (655813), Alexovice (655821), Budkovice (615595), Ivančice (655724), Kounické Předměstí (655741), Letkovice (655830), Moravský Krumlov (699128), Nová Ves u Oslovan (705659), Rokytná (699225), Oslavany (713180), Řeznovice (745421),

29.1.2017

Brod nad Dyjí (612642), Dolní Dunajovice (628964), Drnholec (632520), části katastrálního území Mušov (700401) a Pasohlávky (718220), přičemž východní hranice území tvoří silnice E461

1.2.2017

Čelákovice (619159), Káraný (708020), Lázně Toušeň (767859), Mstětice (792764), Nový Vestec (708038), Otradovice (748366), Stránka u Brandýsa nad Labem (609269), Záluží u Čelákovic (619230), Zápy (609226)

1.2.2017

Babí u Náchoda (701297), Běloves (701301), Dobrošov (627445), Malá Čermná (648451), Malé Poříčí (701378), Pavlišov (718343), Velké Poříčí (648426), Žďárky (795526)

2.2.2017

Blanička (724718), Dobronice u Chýnova (627399), Dolní Hořice (629103), Domamyšl (630560), Dub u Ratibořských Hor (633259), Hartvíkov (708585), Chotčiny (652814), Chýnov u Tábora (655473), Kladruby (629120), Kloužovice (666572), Mašovice (652822), Pohnánec (724700), Pohnání (724734), Velmovice (666581)

5.2.2017

681946 Černěves u Libějovic, 773603 Hvožďany u Vodňan, 651117 Chelčice, 681954 Libějovice, 681962 Nestanice, 755745 Stožice, 651125 Truskovice, 773611 Újezd u Vodňan, 784281 Vodňany

8.2.2017“

(c)

vnos za Nemčijo se nadomesti z naslednjim:

„Država članica: Nemčija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

SACHSEN-ANHALT

Landkreis Anhalt-Bitterfeld

In der Gemeinde Köthen (Anhalt) der Ortsteil

Köthen

22.2.2017

Landkreis Anhalt-Bitterfeld

In der Gemeinde Osternienburger Land der Ortsteil

Großpaschleben

22.2.2017

Landkreis Salzlandkreis

In der Einheitsgemeinde Staßfurt der Ortsteil

Brumby

20.2.2017

Landkreis Salzlandkreis

In der Einheitsgemeinde Calbe der Ortsteil

Wartenberg

20.2.2017

NIEDERSACHSEN

Landkreis Oldenburg

Ausgangspunkt im Osten ist die Kreisgrenze Oldenburg zur Wesermarsch am Stedinger Kanal und die Gemeindegrenze Hude/Ganderkesee

Gemeindegrenze Hude/Ganderkesee südlich bis zur L 867 folgen

L 867 Richtung Hude bis Kreuzung K 224

der K 224 südlich entlang bis Kreuzung K 226 in Vielstedt

K 226 (Vielstedter Straße) südlich über L 888 durch Steinkimmen zur Gemeindegrenze zu Hatten

Gemeindegrenze Hatten/Ganderkesee südlich folgen bis zur Gemeindegrenze Dötlingen

Gemeindegrenze Dötlingen/Hatten westlich über Gemeindegrenze Großenkneten/Hatten bis zur L 871 folgen

L 871 bis Huntloser Kreisel

ab Huntlosen Kreisel K 337 folgen bis Kreuzung L 870 (Sager Straße) in Hengstlage

L 870 nördlich bis Abbiegung Eichenstraße

Eichenstraße / Friedensweg bis Ende der Straße; ab dort der Korrbäke flussabwärts folgen bis zur L 847

L 847 bis Abzweigung Fladderstraße

Fladderstraße/ Zum Fladder / Am Schlatt / Rheinstraße bis Kreisel in Wardenburg

Ab Kreisel die K 235 (Astruper Straße) bis Autobahn A 29

A 29 nördlich folgen bis Abfahrt Sandkrug

ab dort K 346 bis Bahnhof Sandkrug; ab Bahnhof Sandkrug K 314 Richtung Kirchhatten bis Abzweigung Sandweg

Sandweg folgen bis Dorfstraße in Hatterwüsting

ab Dorfstraße zur Hatter Landstraße (L 872)

L 872 Richtung Stadt Oldenburg bis Wulfsweg folgen

Wulfsweg über Ossendamm zum Hemmelsbäker Kanal

Hemmelsbäker Kanal flussabwärts bis Milchweg

Milchweg über Im Tiefengrund zur Kreuzung L 871 (Dorfstraße)

L 871 durch Altmoorhausen über die L 868 in Linteler Straße

Linteler Straße bis Abzweigung Schnitthilgenloh in Lintel

Schnitthilgenloh über Dammannweg zur Linteler Bäke

von Linteler Bäke zum Geestrandgraben

Geestrandgraben flussabwärts bis zur Kreisgrenze Oldenburg/Wesermarsch

Kreisgrenze Oldenburg/Wesermarsch östlich folgen bis Ausgangspunkt am Stedinger Kanal

24.1.2017

Landkreis Cloppenburg

Von der Kreisgrenze mit dem Landkreis Oldenburg in westlicher Richtung entlang Großenknetener Straße und Beverbrucher Straße bis zur Vehne, entlang dieser in nordwestlicher und nördlicher Richtung bis Peterstraße in Petersdorf, entlang dieser in nördlicher Richtung und entlang Am Streek bis zur Moorstraße, entlang dieser in östlicher Richtung bis zur Vehne, entlang dieser in nördlicher Richtung bis zur Hauptstraße, entlang dieser in nordöstlicher Richtung bis zur Kreisgrenze, dieser in südlicher Richtung folgend bis Ausgangspunkt an der Großenknetener Straße

23.1.2017

Landkreis Cloppenburg

Von der Kreisgrenze an der Lethe entlang Mühlenweg bis zum Beverbrucher Damm, weiter Richtung Süden bis zur Hochspannungsleitung Höhe Beverbrucher Damm 15a, der Hochspannungsleitung nach Westen folgend bis Südstraße, entlang dieser in südlicher Richtung bis Schuldamm, diesem in westlicher Richtung folgend bis Weißdornweg, entlang diesem in nordwestlicher Richtung bis Letherfeldstraße, entlang dieser nach Westen und weiter in nordwestlicher Richtung über Hinterm Forde, Lindenweg, Grüner Weg bis zur Hauptstraße in Petersdorf. Dieser in östlicher Richtung folgend bis zur Baumstraße, dieser nach Norden folgend bis zum Oldenburger Weg. Entlang diesem in östlicher Richtung bis Hülsberger Straße, von dort ca. 230 m nach Norden, dann in nordöstlicher Richtung parallel zur Kartz-von-Kameke-Allee über Kartzfehner Weg bis zum Feldweg, der von der Hauptstraße 75 kommend in nordwestlicher Richtung verläuft. Diesem Weg ca. 430 m weiter nach Nordwesten folgend bis zum Graben/Wasserzug. Diesem in nordöstlicher Richtung folgend bis zum Lutzweg. Diesem in südöstlicher Richtung folgend bis zur Hauptstraße und dieser in nördöstlicher Richtung folgend bis zur Kreisgrenze und entlang dieser nach Süden zum Ausgangspunkt am Mühlenweg

23.1.2017

NORDRHEIN-WESTFALEN

Landkreis Kleve

Im Süden beginnend an Kreisgrenze WES/KLE – Bislicher Ley auf Höhe Krusdickshof dem Gewässer Kirchenvenn am westlichen Ufer nördlich folgen bis Höhe Pastor-Esser-Str. – dieser westlich folgen – Wildeborgsweg queren – Pastor-Esser-Str. weiter westlich folgen bis Geeststr. – dieser südöstlich folgen bis Kreuzung Bislicher Str./Pollweg – Bislicher Str. nördlich folgen bis Auf dem Mosthövel – diesem westlich folgen – im weiteren Verlauf dem Wasserlauf folgen bis Haffen'sches Feld – dort auf den Sommerskathweg abbiegen – diesem nordwestlich folgen bis Bruckdahlweg – diesem nordwestlich folgen bis Läppersweg – diesem nordwestlich folgen bis Lindackersweg – diesem nordöstlich folgen – Deichstr. queren – Lindackersweg weiter nordöstlich folgen – übergehend in Lohstr. – nordwestlich auf Dohlenweg folgen bis Eickelboomstr. – diesem folgen bis Deichstr. = K 7 – dieser nordwestlich folgen bis Bergswick – dem Gewässer Am Schmalen Meer östlich in Richtung Aspelsches Meer folgen – diesem am südlichen Ufer westlich folgen bis Bahnhofstr. – dieser nordöstlich folgen bis Helderner Str. – dieser nordöstlich folgen bis Isselburger Str. – dieser nördlich folgen bis Heidericher Str. – dieser östlich folgen bis Kalfhovenweg – diesem südöstlich folgen bis Lohstr. – dort östlich folgen bis Ecke Groß Hoxhof – dort bis Waldgrenze folgen – dieser nordöstlich folgen bis Enzweg – diesem östlich folgen bis Kreisgrenze – ab dort entlang der Kreisgrenze folgen bis Schlehenweg – diesem südwestlich folgen bis Wittenhorster Weg – diesem östlich folgen bis Kreisgrenze KLE/WES.

1.2.2017

Landkreis Wesel

Wittenhorster Weg südöstlich bis Am Wasserwerk folgen – bis Schledenhorster Str. nordöstlich folgen – bis Gewässer Klefsche Landwehr – diesem südlich folgen – bis Heideweg – diesem südwestlich bis Schledenhorster Str. folgen – Richtung Heckenweg/Merrhooger Str. südöstlich bis Bahnhofstr. Folgen – westlich bis Kreuzung Wittenhorster Weg/Grenzweg folgen – Grenzweg südlich Richtung Bahnlinie folgen – Bahnlinie queren – bis Stallmannsweg folgen – bis Bergerfurther Str. – westlich folgen – übergehend in Bislicher Wald – bis B 8 – B 8 queren – Bergen östlich bis Kreuzung mit Gewässer Bislicher Meer folgen – Bislicher Meer folgen bis Kreisgrenze Wesel/Kleve

1.2.2017

Landkreis Paderborn

 

Im Norden:

Verlauf der Kreisgrenze Paderborn-Gütersloh ab Haselhorster Straße bis zur Westerloher Straße

 

Im Osten:

Westerloher Straße ab Kreisgrenze Paderborn-Gütersloh bis Giptenweg, Giptenweg ab Einmündung Westerloher Straße bis Grafhörster Weg, Grafhörster Weg ab Einmündung Giptenweg bis Schöninger Straße, Schöninger Straße ab Einmündung Giptenweg bis Einmündung Am Sporkhof, Am Sporkhof bis Kreuzung mit der Rietberger Straße, Verlängerung der Straße Am Sporkhof ab Kreuzung mit der Rietberger Straße bis Norhagener Straße, Norhagener Straße ab Einmündung der Verlängerung der Straße Am Sporkhof bis Einmündung Brinkweg, Brinkweg ab Einmündung Nordhagener Straße bis Einmündung Schmaler Weg, Schmaler Weg ab bis Obernheideweg, Obernheideweg ab Einmündung Schmaler Weg bis Einmündung Verbindungsweg, Verbindungsweg ab Einmündung Obernheideweg bis Flurweg, Flurweg bis Rieger Straße

 

Im Süden:

Rieger Straße ab Einmündung Flurweg bis Talweg, Talweg ab Einmündung Rieger Straße bis Westenholzer Straße, Westenholzer Straße ab Einmündung Talweg bis Mastholter Straße, Mastholter Straße ab Westenholzer Straße bis Moorlake

 

Im Westen:

Moorlaake ab Einmündung Westenholzer Straße bis Köttmers Kamp, Köttmers Kamp ab Einmündung Moorlake bis Einmündung Verbindungsweg zur Haselhorster Straße, Verbindungsweg zwischen Köttmerskamp und Haselhorster Straße, Haselhorster Straße ab Einmündung Verbindungsweg zur Straße Köttmers Kamp bis Kreisgrenze Paderborn-Gütersloh

1.2.2017

Landkreis Gütersloh

 

Im Westen:

Ab Kreuzung Kreisgrenze mit Haselhorststraße dieser Straße folgend bis zur Abzweigung Eichenallee, Eichenallee in nordöstlicher Richtung bis zur Kreuzung mit Feldkamp, Feldkamp in nordöstlicher Richtung bis auf Feldkampstraße, Feldkampstraße in nordöstlicher Richtung bis auf Rietberger Straße, Rietberger Straße in nördliche Richtung – wird dann zur Mastholter Straße, Mastholter Straße weiter über B 64 bis Höhe Industriestraße

 

Im Norden und Osten:

Nach Osten Industriestraße, dieser weiter folgend bis auf Delbrücker Straße, Delbrücker Straße in nördlicher Richtung bis zur Abzweigung Torfweg, Torfweg in nordöstlicher Richtung bis zur Abzweigung An den Teichwiesen, An den Teichwiesen in südöstlicher Richtung bis zur Kreuzung mit dem Markgraben, diesem in nordöstlicher Richtung folgen bis auf Markenstraße, Markenstraße in nördliche Richtung bis zur Abzweigung In den Marken, In den Marken in östliche Richtung folgen bis zum die Straße kreuzenden Graben, diesem in östlicher Richtung folgen bis zu Im Plumpe, Im Plumpe weiter in südöstliche Richtung bis zu dem die Straße kreuzenden Graben, diesem folgen in nordöstlicher Richtung bis auf die Straße Im Thüle, Im Thüle weiter in südliche Richtung bis zur Abzweigung Im Wiesengrund, Im Wiesengrund in östliche Richtung bis zur Abzweigung Westerloher Straße, Westerloher Straße in südliche Richtung bis zur Kreisgrenze

 

Im Süden:

Verlauf der Kreisgrenze zwischen Gütersloh und Paderborn

2.2.2017

BRANDENBURG

Landkreis Ostprignitz-Ruppin

Im Osten beginnend in Richtung Süden:

der A 24 ab Abfahrt Herzsprung in Richtung Berlin folgend, südlich der Ortslage Rossow bis in Höhe des Hohlenbergs

südlich des Hohlenbergs nach Westen entlang der Gemeindegrenze Wittstock/Dosse / Amt Temnitz bis zum Abzweig nach Süden entlang der Gemeindegrenze Stadt Kyritz/ Amt Temnitz

der Gemeindegrenze von Kyritz Richtung Südwesten weiter folgend bis zum Burgberg und weiter verlaufend Richtung Nordwesten, dabei ein Stück der Dosse folgend

der Gemeindegrenze bis zum Waldrand folgend, dann nach Westen unterhalb der Gemeindegrenze durch den Wald auf den bis zur südlichen Spitze des Naturschutzgebietes Postluch Ganz

weiter in südwestlicher Richtung bis die Straße aus Richtung Wulkow folgende in Richtung Borker See

Östlich des Borker Sees am Seeufer entlang nach Norden bis zur nördlichen Seespitze

weiter nach Norden durch das Naturschutzgebiet Mühlenteich entlang der Klempnitz bis zur Kattenstiegmühle

von dort nach Nordwesten auf der Straße nach Königsberg bis zur L144

der L144 Richtung Herzsprung folgend bis Herzsprung

weiter durch Herzsprung auf die L18 nach Osten bis zur Abfahrt Herzsprung der A24.

6.2.2017

BAYERN

Landkreis Neustadt a.d.Aisch – Bad Windsheim

die Stadt Burgbernheim mit den Stadtteilen Burgbernheim, Aumühle, Buchheim, Hagenmühle, Hilpertshof, Hochbach

die Gemeinde Gallmersgarten mit dem Gemeindeteil Bergtshofen

31.1.2017“

(d)

med vnosa za Nemčijo in Francijo se vstavi vnos za Grčijo:

„Država članica: Grčija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Οι περιοχές Φτέρης και Μηλιάς και η Τοπική Κοινότητα Σκοπής του Δήμου Τρίπολης ως εξής:

Βόρεια μέχρι την εκκλησία Αγ. Νικολάου Μηλιάς (37.6062Ν-22.4074Ε)

Νότια μέχρι το 5° χλμ Ε.Ο. Τρίπολης-Πύργου (37.553178Ν – 22.399439Ε)

Ανατολικά μέχρι το 13° χλμ της επαρχιακής οδού Τρίπολης-Λουκά (37.574078Ν – 22.445185Ε)

Δυτικά μέχρι και την περιοχή Φτέρη (37.574078Ν – 22.3796Ε)

8.2.2017“

(e)

vnosi za Francijo, Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Združeno kraljestvo se nadomestijo z naslednjim:

„Država članica: Francija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Les communes suivantes dans le département des DEUX-SEVRES

AUGE

LA CHAPELLE-BATON

SAINT-CHRISTOPHE-SUR-ROC

4.2.2017

FORS

21.1.2017

Les communes suivantes dans le département du GERS

ARROUEDE

BEZUES-BAJON

CABAS-LOUMASSES

PANASSAC

SAINT-BLANCARD

21.1.2017

ARBLADE-LE-HAUT

AURENSAN

AUX-AUSSAT

AVERON-BERGELLE

BARCELONNE-DU-GERS

BARCUGNAN

BARRAN

BARS

BAZUGUES

BELLOC-SAINT-CLAMENS

BERDOUES

BERNEDE

BOURROUILLAN

LE BROUILH-MONBERT

CAMPAGNE-D'ARMAGNAC

CASTELNAU-D'ANGLES

CASTEX-D'ARMAGNAC

CAUPENNE-D'ARMAGNAC

CLERMONT-POUYGUILLES

CORNEILLAN

CRAVENCERES

CUELAS

DUFFORT

EAUZE

ESPAS

ESTANG

ESTIPOUY

GEE-RIVIERE

LE HOUGA

IDRAC-RESPAILLES

L'ISLE-DE-NOE

LAAS

LAGARDE-HACHAN

LAGUIAN-MAZOUS

LANNEMAIGNAN

LANNE-SOUBIRAN

LANNUX

LAUJUZAN

LOUBEDAT

LOUBERSAN

MAGNAN

MANAS-BASTANOUS

MANCIET

MARSEILLAN

MAULEON-D'ARMAGNAC

MAUPAS

MIELAN

MIRANDE

MIRANNES

MONCASSIN

MONCLAR-SUR-LOSSE

MONGUILHEM

MONLEZUN

MONLEZUN-D'ARMAGNAC

MONPARDIAC

MONTAUT

MONT-DE-MARRAST

MONTESQUIOU

MORMES

NOGARO

PALLANNE

PERCHEDE

PONSAMPERE

PONSAN-SOUBIRAN

POUYLEBON

PROJAN

REANS

RICOURT

RIGUEPEU

SAINT-ARAILLES

SAINTE-AURENCE-CAZAUX

SAINT-CHRISTAUD

SAINTE-CHRISTIE-D'ARMAGNAC

SAINTE-DODE

SAINT-ELIX-THEUX

SAINT-JUSTIN

SAINT-MARTIN

SAINT-MAUR

SAINT-MEDARD

SAINT-MICHEL

SAINT-OST

SALLES-D'ARMAGNAC

SAUVIAC

SEAILLES

SEGOS

SION

TILLAC

TOUJOUSE

URGOSSE

VERLUS

VIELLA

VIOZAN

11.2.2017

Les communes suivantes dans le département des HAUTES-PYRENEES

IBOS

OROIX

SERON

21.1.2017

GONEZ

GOUDON

MARQUERIE

MOULEDOUS

SADOURNIN

SINZOS

4.2.2017

ANTIN

BOUILH-DEVANT

COUSSAN

FONTRAILLES

GUIZERIX

LARROQUE

LUBRET-SAINT-LUC

MAZEROLLES

PUNTOUS

11.2.2017

Les communes suivantes dans le département des LANDES

AIRE-SUR-L'ADOUR

ARBOUCAVE

AUBAGNAN

BAHUS-SOUBIRAN

BATS

BOURDALAT

BUANES

CASTELNAU-TURSAN

CAZERES-SUR-L'ADOUR

CLASSUN

CLEDES

COUDURES

DUHORT-BACHEN

EUGENIE-LES-BAINS

EYRES-MONCUBE

FARGUES

GEAUNE

GRENADE-SUR-L'ADOUR

HONTANX

LABASTIDE-D'ARMAGNAC

LACAJUNTE

LARRIVIERE-SAINT-SAVIN

LATRILLE

LAURET

LE FRECHE

LUSSAGNET

MANT

MAURIES

MIRAMONT-SENSACQ

MONGET

MONSEGUR

MONTEGUT

MONTGAILLARD

MONTSOUE

PAYROS-CAZAUTETS

PECORADE

PERQUIE

PIMBO

PUYOL-CAZALET

RENUNG

SAINT-AGNET

SAINT-LOUBOUER

SAINT-MAURICE-SUR-ADOUR

SAMADET

SARRAZIET

SARRON

SERRES-GASTON

SORBETS

URGON

VIELLE-TURSAN

LE VIGNAU

11.2.2017

Les communes suivantes dans le département des PYRENEES-ATLANTIQUES

AAST

GER

PONSON-DEBAT-POUTS

PONSON-DESSUS

21.1.2017

DIUSSE

GARLIN

PORTET

4.2.2017

GARLIN

4.2.2017

Les communes suivantes dans le département du TARN

ALMAYRAC

BOURNAZEL

CARMAUX

COMBEFA

CORDES-SUR-CIEL

LABASTIDE-GABAUSSE

LACAPELLE-SEGALAR

LAPARROUQUIAL

MONESTIES

MOUZIEYS-PANENS

SAINT-BENOIT-DE-CARMAUX

SAINTE-GEMME

SAINT-MARCEL-CAMPES

SAINT-MARTIN-LAGUEPIE

SALLES

LE SEGUR

TREVIEN

VIRAC

21.1.2017

Les communes suivantes dans le département du TARN-ET-GARONNE

LAGUEPIE

21.1.2017“

„Država članica: Hrvaška

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Dio općine Pitomača, naselja Križnica u Virovitičko- podravskoj županiji koji se nalazi na području u obliku kruga radijusa tri kilometra sa središtem na GPS koordinatama N45,9796; E17,3669

20.1.2017

Područje dijelova općine Velika Gorica, naselja Sop Bukevski i Zablatje Posavsko, općine Rugvica naselja Dragošička, Jalševec Nartski, Struga Nartska, Rugvica, Okunšćak, Nart Savski i Novaki Oborovski, općine Orle naselja Bukevje i Obed u Zagrebačkoj županiji, koji se nalaze na području u obliku kruga radijusa tri kilometra sa središtem na GPS koordinatama N45,74359; E16,209793

6.2.2017“

„Država članica: Madžarska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Északon a Bugacot Móricgáttal összekötő 54105-ös úton haladva az 54102 és 54105 elágazástól 3km

Délnyugat felé haladva a Tázlárt Kiskunmajsával összekötő 5405-ös út felé, az 5405-ös úton Tázlártól 9 km-re a Kiskörösi/Kiskunmajsai Járások határától 0,8 km

Kelet felé haladva Szank belterület határától 0,5 km

Dél felé haladva a Szankot felől az 5405-ös út felé tartó út és az 5405-ös út elágazási pontja.

Dél felé haladva az 5402-es út felé Kiskunmajsa belterület határától 3,5 km az 5402-es út mentén távolodva Kiskunmajsától.

Délkeleti irányban az 5409-es út Kiskunmajsa belterület határától 5 km

Dél-Délkelet felé haladva az 5405-ös út felé az 5405-ös és az 5442-es út elágazásától nyugat felé 0,5 km

Déli irányba haladva a megyehatárig

A megyehatár mentén haladva délkelet, majd 3 km után észak felé az 54 11-es útig

A megyehatár 5411-es úttól 6 km -re lévő töréspontjától déli irányban 1,5 km

A megyehatár következő töréspontja előtt 0,4 km

A megyehatáron haladva északnyugat felé haladva 4km-t majd északkelet felé haladva az M5 autópályától 3 km

Nyugat felé haladva az 5405-ös úton Jászszentlászló belterület határától 1km

Dél felé haladva 1km, majd északnyugat felé haladva 1 km, majd észak felé haladva az 5405-ös útig

Az 5405-ös úton Móricgát felé haladva a következő töréspontig

Északkelet felé haladva 2 km, majd északnyugat felé haladva a kiindulópontig, továbbá Móricgát-Erdőszéplak, Forráskút, Üllés és Bordány település teljes belterülete, valamint Csongrád és Bács-Kiskun megye az N46,458679 és az E19,873816; és az N46,415988 és az E19,868078; és az N46,4734 és az E20,1634, és az N46,540227, E19,816115 és az

N46,469738 és az E19,8422, és az

N46,474649 és az E19,866126, és az

N46,406722 és az E19,864139, és az

N46,411634 és az E19,883893, és az

N46,630573 és az E19,536706, és az

N46,628228 és az E19,548682, és az

N46,63177 és az E19,603322, és az

N46,626579 és az E19,652752, és az

N46,568135 és az E19,629595, és az

N46,593654 és az E19,64934, és az

N46,567552 és az E19,679839, és az

N46,569787 és az E19,692051, és az

N46,544216 és az E19,717363, és az

N46,516493 és az E19,760571, és az

N46,555731 és az E19,786764, és az

N46,5381 és az E19,8205, és az

N46,5411 és az E19,8313, és az

N 46,584928 és az E19,675551, és az

N46,533851 és az E 19,811515, és az

N46,47774167 és az E19,86573056, és az

N46,484255 és az E19,792816, és az

N46,615774 és az E19,51889, és az

N46,56963889 és az E19,62801111, és az

N46.55130833 és az E19.67718611, és az

N46.580685 és az E19.591378, és az N46.580685 és az E19.591378, és az N46.674795 és az E19.501413, és az N46.672415 és az E19.497671, és az N46.52703 és az E19.75514, és az N46.623383 és az E19.435333, és az N46.55115 és az E19.67295, és az N46.533444 és az E19.868219, és az N46.523853 és az E19.885318, és az N46.535252 és az E19.808912, és az N46.59707 és az E19.45574, és az N46.65772 és az E19.525666, és az N46.593111 és az E19.492923, és az N46.639516 és az E19.542554, és az N46.594811 és az E19.803715, és az N46.5460333 és az E19.77916944, és az N46.57636389 és az E19.58059444 és az N46.676398 és az E19.505054, és az N46.38947 és az E19.858711, és az N46.58072 és az E19.74044, és az N46.6109778 és az E19.88599722, és az N46.674375, és az E19.496807, és ez N46.675336, és az E19.498997 és az N46.665379 és az E19.489808 és az N46.496419 és az E19.911004, és az N46.620021 és az E19.552464, és az N46.3869556, és az E19.77618056, és az N46.5460333 és az E19.77916944, és az N46.551986 és az E19.79999 és az N46.46118056 és az E19.71168333, és az N46.48898611 és az E19.88049444, és az N46.53697222, és az E19.68341111, és az N46.591604, és az E19.49531, és az N46.5171417 és az E19.67016111, és az N46.5158, és az E19.67768889, és az N46.52391944 és az E19.68843889 és az N46.53138889 és az E19.62005556, és az N46.4061972 és az E19.73322778, és az N46.52827778 és az E19.64308333, és az N46.533121 és az E19.518341, és az N46.574084 és az E19.740144, és az N46.553554 és az E19.75765, és az N46.657184 és az E19.531355, és az N46.5618333 és az E19.76470278, és az N46.516606 és az E19.886638, és az N46.551673 és az E19.491094, és az N46.551723 és az N19.779836, és az N46.603375, és az E19.90755278, és az N46.547736, és az E19.535668, és az N46.544789 és az E19.516968, és az N46.550743 és az E19.496889, és az N46.382844 és az E19.86408, és az N46.57903611 és az E19.72372222, és az N46.590227, É19.710753, és az N46.521458 és az E19.642231, és az N46.579435 és E19.464347, és az N46.616864 és az E19.548472, és az N46.50325556 és az E19.64926389, és az N46.518133 és az E19.6784, és az

N46.557763 és az E19.901849 és az N46.484193 és az E19.69385, és az N46.52626111 és az E19.64352778 és az N46.500159 és az E19.655886 és az N46,5957889 és az E 19,87722778 és az

N46.589767 és az E19.753633 és az N46,5886056 és az E19,88189167 és az

N46.558306 és az E19.465675 és az N46.569808 és az E19.437804 és az N46.4271417 és az E19.8205528 és az N46.445379 és az E19.649848 és az N46.5264361 és az E19.63094722 és az N46.5185167 és az E19.664775 és az N46.5247472 és az E19.63145833 és az N46.514667 és az E19.629611 és az N46.65375 és az E19.53113 és az N46.6007389 és az E19.5426556 és az N46.5916083 és az E19.5920389 és az N46.59794444 és az E19.46591667 és az

N46.543419 és az E19.866035 és az N46.6204 és az E19.8007, és az

N46.402 és az E19.73983333, N46.5321778 és az E19.67289444, N46.544109, E19.688508, N46.559392, E19.768362, N46.603106, E19.782067, N46.539064, E19.419259, N46.447194,

E19.65843; N46.682422, E19.638406, az N46.685278, E19.64, N46.689837 és az E19.674396; N46.342763 és az E19.886990, és az N46,3632 és az E19,8754, és az N46.362391 és az E19.889445, N46.342783 és az E19.802446; N46.544052 és az E19.968252, és az N46.485451 és az E20.027345, N46.552536 és az

E19.970554, és az N46.475176 és az E20.000298, és az N46.339714 és az E19.808507, és az N46.304572, E:19,771922 és az N46.558306 és az

E19.465675, és az N46.422366 és az E19.759126, valamint az N46,443688 és az E19,643344

GPS koordináták által meghatározott pontok körüli 3 km sugarú körön belül eső részei.

27.1.2017

Bács-Kiskun megye Kiskunhalasi járásának az N46.268418 és az E19.573609, az N46.229847 és az E19.619350, az N46.241335 és az E19.555281, és az N46.244069 és az E19.555064 és az N46.287484, E19.563459, N46.224517 és az E19.412833, és az N46.344569 és az E19.405611, valamint az N46.226815

és az 19.397141 GPS-koordináták által meghatározott pontok körüli 3 km sugarú körön belül eső részei, valamint Kelebia-Újfalu település teljes belterülete

27.1.2017

Bács-Kiskun megye Kiskunfélegyházi és Kecskeméti járásának az N46.665317 és az E19.805388, az N46.794889 és az E19.817377, az N46.774805 és az E19.795087, és az N46.762825 és az E19.857375, valamint N46.741042 és az E19.721741 GPS-koordináták által meghatározott pontok körüli 3 km sugarú körön belül eső részei

27.1.2017

Csongrád megye Szentesi járásának az N46.619294 és az E20.390083; N46.652, E20.2082, valamint az N46.5795, E20.3489 GPS-koordináták által meghatározott pontok körüli 3 km sugarú körön belül eső részei

20.1.2017

Csongrád megye Szegedi, Hódmezővásárhelyi járásának az N46,385753 és az E20,27167 GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső részei

5.2.2017

Jász-Nagykun Szolnok megye Kunszentmártoni járásának és Bács-Kiskun megye Tiszakécskei járásának az N46.853433 és az E20.139858; és az N46,82681 és az E20,12392 GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső részei

4.2.2017

Bács-Kiskun megye Kecskeméti járásának az N46.931868 és az E19.519266GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső részei

27.1.2017

Somogy megye Barcsi járásának a Horvátország területén található N45.9796167 és az E17.36696167 GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

19.1.2017

Jász-Nagykun-Szolnok és Pest megye N47.4934 és E19,8685 GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

27.1.2017

Főváros és Pest megye N47.44505 és E19.036856 GPS-koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

26.1.2017

Hajdú-Bihar megye Berettyóújfalúi és Békés megye Szeghalmi járásának az N47,021168 és az E21,283025 GPS koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

30.1.2017

Békés megye Szeghalmi és Hajdú-Bihar megye Berettyújfalúi járásának az N46,995519 és az E21,175782 GPS koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

3.2.2017

Csongrád megye Szentesi járásának és Békés megye Orosházi és Szarvasi járásának az N46,711812, és az E20,486882 GPS koordináták által meghatározott pont körüli 3 km sugarú körön belül eső területei

8.2.2017“

„Država članica: Avstrija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

St. Margarethen im Burgenland

Rust

Oslip

8.2.2017“

„Država članica: Poljska

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

W województwie lubuskim:

Obszar ograniczony granicą przebiegającą w następujący sposób:

Poczynając od skrzyżowania ulic: Północnej, Skwierzyńskiej i Czereśniowej, w miejscowości Karnin (obręb Osiedle Poznański), obszar biegnie w kierunku północno-wschodnim, wzdłuż ul. Skwierzyńskiej, a następnie kierunek zmienia się na południowo-wschodnim, i granica biegnie w tym kierunku do skrzyżowania ulic Topolowej i Łubinowej. Następnie, w tym samym kierunku, linia obszaru biegnie wzdłuż ul. Łubinowej, do ul. Daliowej. Następnie, pod kątem prostym, granica obszaru skręca w kierunku południowo-zachodnim, wzdłuż ul. Daliowej do ul. Krupczyńskiej. Następnie linia granicy idzie wzdłuż ul. Krupczyńskiej i w połowie odcinka, pomiędzy ulicą Konwaliową i Chabrową, idzie w kierunku torów kolejowych i ul. Słonecznikowej. Następnie linia granicy w trym samym kierunku przecina ul. Tulipanową oraz drogę ekspresową S3, idąc skrajem lasu, do ul. Kwiatu paproci. Następnie granica obszaru biegnie wzdłuż ulicy Kwiatu paproci do dojazdu pożarowego nr 23 w kierunku południowym, przecinając dojazd pożarowy nr 11. Następnie, linia granicy skręca w kierunku południowo-zachodnim, w kierunku jeziora Glinik, do drogi utwardzonej. Następnie, idąc w kierunku południowym wzdłuż ww. drogi, linia granicy biegnie do skrzyżowania z droga idąca w kierunku Orzelca. Następnie linia granicy biegnie w kierunku północno-zachodnim, do granic wschodnich miejscowości Orzelec, przy wschodnich granicach miejscowości Orzelec linia granicy skręca w kierunku południowym w dukt leśny. Duktem leśnym linia granicy idzie w kierunku zachodnim, aż do ul. Księżycowej w miejscowości Dziersławice. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż ul. Księżycowej, w kierunku północnym, i pod skosem skręca w kierunku północno-zachodnim do miejscowości Dziersławice, do drogi krajowej nr 22. Następnie, w miejscowości Dziersławice, linia granicy idzie wzdłuż drogi krajowej nr 22 aż do skraju lasu (po lewej stronie drogi jest miejscowość Prądocin). Następnie linia granicy biegnie skrajem lasu aż do miejscowości Łagodzin, wzdłuż ul. Magicznej, dalej: ul. Przyjaznej i do skrzyżowania z ulicami Sulęcińska (miasto Gorzów), Łagodna, Dobra, Bratnia i Przyjazna, tj. dochodzi do granic miejscowości Gorzów i gminy Deszczno, w kierunku północnym. Następnie linia granicy skręca w kierunku północno-zachodnim, wzdłuż ul. Skromnej, zachowując ten kierunek biegnie dalej i przechodzi w ul. Łagodzińską, w kierunku drogi ekspresowej S 3, przecinając ją, do ul. Poznańskiej w Gorzowie Wielkopolskim. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż ul. Poznańskiej do skrzyżowania z ulicą Gruntową. Następnie, wzdłuż ul. Gruntowej linia granicy biegnie do końca istniejącej zabudowy, po czym skręca w kierunku południowo-wschodnim, do granic miasta Gorzowa, gminy Deszczno. Następnie linia granicy biegnie w kierunku północno-wschodnim, wzdłuż granicy powiatu Gorzowskiego i Miasta Gorzów, i następnie, zmieniając kierunek na południowo-wschodnim, linia granicy biegnie do ul. Skwierzyńskiej w miejscowości Karnin (obręb Osiedle Poznańskie).

27.1.2017

W województwie lubuskim:

Obszar ograniczony granicą przebiegająca w następujący sposób:

Poczynając od miejscowości Maszewo, ul. Prosta, linia granicy biegnie w kierunku zachodnim, wzdłuż ul. Prostej do zbiegu z ul. Kolonijną, będącą przedłużeniem ul. Prostej. U zbiegu tych ulic linia granicy skręca w kierunku południowym przez tereny rolne, do zakrętu drogi gruntowej, będącej przedłużeniem ul. Zacisze w miejscowości Glinik. Następnie linia granicy skręca w kierunku południowo-zachodnim, do skraju lasu. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż krawędzi lasu, do miejsca, w którym las przedzielony jest droga utwardzoną, i dalej, w kierunku południowo-wschodnim, przebiega do ul. Południowej, w miejscowości Glinik. Następnie linia granicy idzie w kierunku południowo-zachodnim do skrzyżowania drogi gruntowej z duktem leśnym. Następnie linia granicy skręca w kierunku południowym w las, do drogi utwardzonej, w północnej części miejscowości Orzelec. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż drogi utwardzonej w kierunku północno-wschodnim, do wschodniej strony miejscowości Orzelec, i następnie biegnie lasem, w kierunku południowym, przecinając linię energetyczną. By następnie dalej lasem, skręcić w kierunku południowo-zachodnim, do drogi krajowej nr 22. Następnie linia granicy przecina drogę krajową w kierunku zachodnim, idąc do wschodniej części miejscowości Kiełpin. Następnie linia granicy przebiega w kierunku północnym, przez wschodnią część miejscowości Kiełpin i dalej biegnie, w kierunku północno-zachodnim, do granic powiatów: Gorzowskiego i Sulęcińskiego, do południowo-zachodniej części miejscowości Płonica. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż miejscowości Płonica, drogą, do miejscowości Dzierżów. Następnie, w miejscowości Dzierżów, przy Kościele, skręca w kierunku północno-wschodnim, do ulicy Platynowej, a następnie biegnie wzdłuż drogi, do ulicy Leśnej. Następnie ulica Leśną, linia granicy biegnie w kierunku północnym do skraju lasu, a następnie, w kierunku północno wschodnim, biegnie wzdłuż nieczynnej linii kolejowej do drogi krajowej nr 22. Następnie linia skręca w kierunku południowym, wzdłuż drogi krajowej nr 22, do skrzyżowania z ulicą Bratnią, stanowiącą wjazd do miejscowości Łagodzin. Następnie linia przebiega w kierunku północno-wschodnim, idąc wzdłuż ulicy Bratniej, do skraju lasu, i następnie skręca w kierunku południowo-wschodnim, idąc skrajem lasu, mijając ul. Pomocną, idzie do ul. Przyjaznej w miejscowości Łagodzin. Następnie, w miejscowości Łagodzin, biegnie ul. Przyjazną w kierunku południowym, w kierunku ul. Tajemniczej. Następnie linia granicy skręca w kierunku wschodnim, i biegnie ulicą Tajemniczą do skrzyżowania ulic Tajemnicza, Spokojna i Zagrodowa. Następnie linia granicy biegnie w kierunku południowym ulicą Zagrodową (droga utwardzona), i następnie biegnie w kierunku wschodnim, do drogi dojazdowej do posesji Zagrodowa 6. Następnie, od posesji, linia granicy biegnie w kierunku południowo-wschodnim, aż do ulicy Niebieskiej, przecinając ulicę Letnią. Następnie linia granicy w dalszym ciągu biegnie w kierunku południowo-wschodnim, do ulicy Granitowej, w miejscowości Maszewo, w połowie odcinka pomiędzy ul. Niebieską a Prostą. Następnie linia granicy biegnie w kierunku południowym, do ul. Prostej, skąd zaczęto opis.

27.1.2017

W województwie lubuskim:

Obszar ograniczony granicą przebiegająca w następujący sposób:

Poczynając od skrzyżowania ulic: Północnej, Skwierzyńskiej i Czereśniowej, w miejscowości Karnin (obręb Osiedle Poznańskie), obszar biegnie w kierunku północno-wschodnim, wzdłuż ul. Skwierzyńskiej, a następnie kierunek zmienia się na południowo-wschodni i granica biegnie w tym kierunku do skrzyżowania ulic Topolowej i Łubinowej. Następnie, w tym samym kierunku, linia obszaru biegnie wzdłuż ul. Łubinowej, do ul. Daliowej. Następnie, pod kątem prostym, granica obszaru skręca w kierunku południowo-zachodnim, wzdłuż ul. Daliowej do ul. Krupczyńskiej. Następnie linia granicy idzie wzdłuż ul. Krupczyńskiej i w połowie odcinka, pomiędzy ulic ą Konwaliową i Chabrową, idzie w kierunku torów kolejowych i ul. Słonecznikowej. Następnie linia granicy w trym samym kierunku przecina ul. Tulipanową oraz drogę ekspresową S 3, idąc skrajem lasu, do ul. Kwiatu Paproci. Następnie, granica obszaru biegnie wzdłuż ulicy Kwiatu Paproci do dojazdu pożarowego nr 23 w kierunku południowym, przecinając dojazd pożarowy nr 11. Następnie, linia granicy skręca w kierunku południowo-zachodnim, w kierunku jeziora Glinik, do drogi utwardzonej. Następnie, idąc w kierunku południowym wzdłuż ww. drogi, linia granicy biegnie do skrzyżowania z linią energetyczną, po czym biegnie w kierunku północno-zachodnim, wzdłuż południowych granic miejscowości Orzelec. Następnie linia granicy biegnie w kierunku północno-zachodnim do skraju lasu, oddalonego o ok. 250 m od zabudowy mieszkalnej znajdującej się w miejscowości Bolemin. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż skraju lasu, po jego północnej części, do drogi krajowej nr 22, po czym skręca w kierunku północnym i biegnie wzdłuż drogi krajowej nr 22, mijając zachodu miejscowości Dziersławice oraz Międzylesie, do skrzyżowania drogi krajowej nr 22 z drogami na miejscowości: Krasowiec i Białobłocie. Następnie linia granicy biegnie dalej w kierunku północnym, aż do skraju lasu, z prawej strony drogi krajowej nr 22, w kierunku Gorzowa Wlkp. (po lewej stronie drogi jest miejscowość Prądocin). Następnie linia granicy biegnie skrajem lasu aż do miejscowości Łagodzin, wzdłuż ul. Magicznej, dalej ul. Przyjaznej i do skrzyżowania z ulicami Sulęcińska (miasto Gorzów Wlkp.), Łagodna, Dobra, Bratnia i Przyjazna, tj. dochodzi do granic miasta Gorzów Wlkp. i gminy Deszczno, w kierunku północnym. Następnie linia granicy skręca w kierunku północno-zachodnim, wzdłuż ul. Skromnej, zachowując ten kierunek biegnie dalej i przechodzi w ul. Łagodzińską, w kierunku drogi ekspresowej S3, przecinając ją, do ul. Poznańskiej w Gorzowie Wlkp. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż ul. Poznańskiej do skrzyżowania z ulicą Gruntową. Następnie, wzdłuż ul. Gruntowej linia granicy biegnie do końca istniejącej zabudowy, po czym skręca w kierunku południowo-wschodnim, do granic miasta Gorzowa Wlkp., gminy Deszczno. Następnie linia granicy biegnie w kierunku północno-wschodnim, wzdłuż granicy powiatu gorzowskiego i miasta Gorzów Wlkp. i następnie, zmieniając kierunek na południowo-wschodni, linia granicy biegnie do ul. Skwierzyńskiej w miejscowości Karnin (obręb Osiedle Poznańskie).

27.1.2017

W województwie lubuskim:

Obszar ograniczony granicą przebiegająca w następujący sposób:

Poczynając od skrzyżowania ulicy Łubinowej z Topolową w miejscowości Deszczno idąc w kierunku północnym około 30 metrów, linia skręca w kierunku wschodnim przy posesji Topolowa 10 potem linia przecina sieć energetyczną i zmierza w kierunku punktu granicznego oddziałów leśnych nr 19 i 20 Nadleśnictwa Skwierzyna, następnie linia przebiega ulicą Borkowską w miejscowości Brzozowiec i dalej ulicą Borkowską do skrzyżowania z ulicą Gorzowską. Następnie w tym samym kierunku (południowym) wchodzi w ulicę Szkolną i dochodzi do skrzyżowania z ulicą Leśną. Dalej linia biegnie wzdłuż ulicy Leśnej przechodząc przez tory PKP relacji Gorzów Wlkp.– Skwierzyna, dochodząc wzdłuż ulicy Przejazdowej do rozwidlenia ulic i dalej zmienia kierunek na południowo-zachodni wchodząc w las do drogi ekspresowej S3, po czym przecina punkt oddziału leśnego nr 89, 90, 110 i 111 oraz 113, 112, 135 i 134, następnie nr 138, 139, 182 i 183 i następnie skręca w kierunku północno-zachodnim do przecięcia punktu oddziału leśnego nr 119,120,142 i 143 i dalej do oddziałów nr 82, 83, 102, 103. Następnie biegnie wzdłuż oddziałów 82 i 83 biegnąc w tym samym kierunku do łuku drogi powiatowej nr 1397F rozdzielającej miejscowości Orzelec i Bolemin. Dalej w kierunku północnym do miejscowości Orzelec przy skrzyżowaniu z drogą osiedlową w Orzelcu a drogą w kierunku miejscowości Dziersławice. Następnie linia przebiega pomiędzy zabudowaniami w miejscowości Dziersławice o numerach 11 i 12 a następnie do skrzyżowania ulic: Dziersławickiej i Kolonijnej. Potem linia graniczna obszaru przebiega wzdłuż Kolonijnej do skrzyżowania z ulicą Kolonijną w Białobłociu (droga powiatowa nr 1395F) między posesjami nr 37 i 10 wzdłuż granicy obrębu Białobłocie i Glinik do ulicy Karnińskiej przy posesji nr 7 w Gliniku. Dalej linia biegnie w kierunku północno-wschodnim do ulicy Niebieskiej 4 w Deszcznie, następnie wzdłuż ulicy Niebieskiej około 150 metrów w kierunku posesji nr 2, a następnie zmienia kierunek przecinając drogę ekspresową S 3 w kierunku skrzyżowania ulic Lubuska i Leśna przy posesji Lubuska 49 w Deszcznie (pod linią graniczną numeracja posesji rośnie) w kierunku na Skwierzynę, a następnie linia przechodząc przez posesję Lubuska 45, linia biegnie do punktu rozpoczęcia opisu.

27.1.2017

W województwie lubuskim:

Obszar ograniczony granicą przebiegająca w następujący sposób:

Poczynając od skrzyżowania ulic: Lubuskiej i Skwierzyńskiej w Deszcznie linia biegnie wzdłuż ulicy Skwierzyńskiej w kierunku północno-wschodnim do ulicy Wietrznej w Osiedlu Poznańskim, następnie ulicą Wietrzną za posesję nr 96 w kierunku ulicy Skwierzyńskiej przy posesjach nr 44 i 45 przecina ulicę Brzozową między posesjami nr 36 i 37, następnie biegnie w kierunku północno-wschodnim w kierunku skrzyżowania ulic Olchowa i Nowa, a następnie zmienia kierunek na wschód i biegnie pomiędzy posesjami nr 71 i 72 w miejscowości Borek do skrzyżowania drogi leśnej ze zjazdem na posesję nr 75 w m. Borek. Następnie linia przebiega w kierunku południowo-wschodnim do punktu granicznego oddziałów leśnych nr 9,10,15 i 16 (Nadleśnictwo Skwierzyna). Następnie linia biegnie łukiem w kierunku południowym przez las do punktu między oddziałami nr 21, 22, 27 i 28 oraz dalej do skrzyżowania ulicy: Gajowej z ulicą Nad Wałem oraz drogą powiatową nr 1398F w Brzozowcu. Potem w kierunku południowo-wschodnim do posesji nr 8 pomiędzy ulicami Nad Wałem i Borkowską do załamania linii energetycznej, a następnie przebiega pomiędzy posesjami nr 25b i 26a w Brzozowcu (ulica Polna). Następnie linia idzie w kierunku południowozachodnim przecinając linie kolejową relacji Gorzów Wlkp.–Skwierzyna oraz drogę relacji Gorzów Wlkp.– Skwierzyna (ul. Gorzowska). Następnie linia biegnie dalej w tym samym kierunku do punktu oddziałowego nr 65 i 66 po czym zmienia kierunek do punktu oddziałowego nr 89-90, 110-111 w linii do punktu nr 92,93,113 i 114, następnie do punktu nr 74, 75, 95, 96, by przeciąć w północnej części jezioro Glinik. Dalej linia biegnie do punktu oddziałowego nr 53, 54, 77, 78 oraz do punktu nr 38, 39 przecinając drogę powiatową 1397F. Dalej przebiega wzdłuż granic oddziałów nr 38,39 do skraju lasu. Potem linia wchodzi ze skraju lasu w ulicę Słowiczą i przebieg wzdłuż ulicy Słowiczej w kierunku północno-zachodnim do skrzyżowania z drogą. Następnie biegnie do skrzyżowania z ulicą Sikorkową i do Kukułczej. Potem biegnie w kierunku północnozachodnim w linii prostej do ulicy Niebieskiej w Deszcznie przy posesji nr 5 i dalej w kierunku północnowschodnim wzdłuż posesji ul. Niebieska 5 przecina drogę ekspresowa S 3 oraz linię kolejową relacji Gorzów Wlkp.–Krzyż i dalej w kierunku do punktu początku opisu

27.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od skrzyżowania ulicy Osiedlowej z ulicą Wylotową w miejscowości Ciecierzyce granica obszaru biegnie, w kierunku północno-wschodnim, do skrzyżowania ulicy Siewnej i ulicy Spacerowej w tej miejscowości. Następnie granica w dalszym ciągu biegnie w kierunku północno-wschodnim, przecinając rzekę Wartę, do skrzyżowania drogi powiatowej 1365F z drogą prowadzącą do posesji nr 128 i 127 w miejscowości Janczewo. Dalej granica odbija i biegnie w kierunku południowo-wschodnim, od zachodu omijając Stare Polichno i dochodzi do drogi powiatowej nr 1351F. Następnie biegnie wzdłuż drogi powiatowej 1351F do skrzyżowania z drogą powiatową nr 1352F, w miejscowości Gościnowo. Następnie linia granicy zmienia kierunek i biegnie w kierunku południowo-zachodnim, przecinając rzekę Wartę, do skrzyżowania ulic Borkowska i Gorzowska, w miejscowości Brzozowiec. Dalej granica biegnie w kierunku północno-zachodnim, ulicą Gorzowską, do ulicy Krupczyńskiej w miejscowości Deszczno. Następnie, wzdłuż ulicy Krupczyńskiej granica biegnie do skrzyżowania z ulicą Daliową, po czym zmienia kierunek na północno-zachodni i biegnie do skrzyżowania ulicy Brzozowa z ulicą Nową (Osiedle Poznańskie). Potem granica zmienia kierunek na północno-wschodni i biegnie do przecięcia punktu oddziału leśnego nr 5, 4. Następnie biegnie w kierunku północnym do skrzyżowania ulic Osiedlowa i Wylotowa w miejscowości Ciecierzyce, skąd rozpoczęto opis

27.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od skrzyżowania ulicy Skwierzyńskiej z ulicą Wiśniową (Osiedle Poznańskie) linia granicy biegnie w kierunku wschodnim, do skrzyżowania ulicy Nowej i ulicy Pogodnej (Osiedle Poznańskie), po czym zmienia kierunek na południowo-wschodni i przecinając bieg linii energetycznej, biegnie do przecięcia oddziału leśnego nr 19, 22 (Nadleśnictwo Skwierzyna). Następnie linia granicy kieruje się po łuku, w kierunku południowym, omijając od zachodu miejscowość Brzozowiec, przecina linię kolejową relacji Gorzów Wlkp.–Skwierzyna, i biegnie do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 31, 32, 44, 45. W tym miejscu linia granicy zmienia kierunek na południowo-zachodni, przecina drogę ekspresową S3 i dociera do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 73, 74, 94, 95, następnie przecina od północy jezioro Glinik i kieruje się do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 77, 78 97, 98 po czym zmienia kierunek na północno-zachodni, dociera do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 41, 42, 57. Następnie linia granicy biegnie wciąż w tym samym kierunku, północnozachodnim, do punktu załamania się linii biegu sieci energetycznej w miejscowości Białobłocie. Następnie biegnie wzdłuż linii energetycznej, w kierunku północnym, do punktu przecięcia tej linii z ulicą Łagodzińską w Gorzowie Wlkp. W tym miejscu linia granicy zmienia kierunek na wschodni i biegnie do przecięcia ulic Gruntowej i Poznańskiej w Gorzowie Wlkp., a następnie biegnie w tym samym kierunku do skrzyżowania ulic Skwierzyńskiej i Wiśniowej, skąd rozpoczęto opis.

27.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od skrzyżowania ulic Poznańskiej z Nizinną w mieście Gorzów Wielkopolski granica obszarubiegnie w kierunku wschodnim, do skrzyżowania ulic Dworskiej ze Strażacką. Następnie linia granicy zmienia kierunek na południowo-wschodni i biegnie wzdłuż ulicy Strażackiej w miejscowości Karnin (droga powiatowa 1400F) do skrzyżowania z ulicą Świetlaną w miejscowości Karnin. Dalej granica biegnie w tym samym kierunku w linii prostej do skrzyżowania ulicy Skwierzyńskiej z ulicą Czereśniową w miejscowości Osiedle Poznańskie. Następnie zmienia kierunek na południe i biegnie do skrzyżowania ulic Lubuskiej i Krupczyńskiej w miejscowości Deszczno. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku południowo-zachodnim do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 38, 39 (Nadleśnictwo Skwierzyna) przecinając drogę ekspresową S3. Dalej granica biegnie w kierunku zachodnim do skrzyżowania drogi krajowej nr 22 z drogą gminną na wysokości posesji nr 102 w miejscowości Bolemin. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku północno-zachodnim do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1396F z ulicą Leśną w miejscowości Prądocin. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku północnym do skrzyżowania ulic Głównej z ulicą Kobaltową w miejscowości Ulim. Potem zmienia kierunek na północno-wschodni i biegnie do skrzyżowania ulicy Podgórnej z ulicą Kukułczą w mieście Gorzów Wielkopolski (Zawarcie). Następnie biegnie w kierunku wschodnim do skrzyżowania ulicy Poznańskiej z ulicą Nizinną w mieście Gorzów Wielkopolski, gdzie kończy się opis.

25.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od skrzyżowania drogi powiatowej nr 1414F z drogą polną przy posesji nr 46 w miejscowości Brzeźno granica obszaru biegnie w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania dróg powiatowych nr 1414F i 1419F. Następnie granica dalej biegnie w kierunku północno-wschodnim przez oddziały leśne nr 6, 5, 4 do punktu przecięcia obszaru leśnego nr 3, 4, 14, 15 (Nadleśnictwo Bogdaniec). Następnie linia granicy zmienia kierunek i biegnie w kierunku południowo-wschodnim do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 37, 38, 87, 88 (Nadleśnictwo Bogdaniec). W tym miejscu granica zmienia kierunek i biegnie w kierunku południowym do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 232, 233, 272, 273 (Nadleśnictwo Bogdaniec). Następnie linia granicy zmienia kierunek i biegnie w kierunku południowo-zachodnim do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 388, 389 skraj lasu (Nadleśnictwo Bogdaniec). Następnie linia granicy zmienia kierunek i biegnie w kierunku zachodnim do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 279,280, 348, 349 (Nadleśnictwo Bogdaniec). Tutaj granica zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku północno-zachodnim dopunktu przecięcia oddziału leśnego nr 143, 144, 191, 192 (Nadleśnictwo Bogdaniec). Następnie linia granicy zmienia kierunek i biegnie w kierunku północnym do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 48, 49 (Nadleśnictwo Bogdaniec). Następnie biegnie w kierunku północno-wschodnim do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1414F z drogą polną przy posesji nr 46 w miejscowości Brzeźno, gdzie kończy się opis

27.1.2017

W województwie świętokrzyskim: teren miejscowości na obszarze powiatu pińczowskiego: Zagorzyce, Kozubów, Smyków, Zawarża, Byczów, Aleksandrów, Wojsławice, Mozgawa, Młodzawy Małe, Bugaj, Nowa Wieś, Teresów (przysiółek Kozubowa)

19.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynajac od punktu na moście na rzece Noteć w miejscowości Santok linia granicy obszaru biegnie w kireunku południowo-wschodnim do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1401F z drogą prowadzącą do posesji nr 13 w miejscowości Nowe Poichno. W tym miejscu granica zmienia swój kierunek na południowy i biegnie, przecinając drogi wojewódzkie nr 158 i 159, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 80,81,112,113 (nadleśnictwo Karwin). Następnie linia granicy biegnie w kierunku południowo-zachodnim, przecinając drogę wojewódzką nr 159, do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1352 f z drogą prowadzacą do posesji nr 27 w miejscowosci Dobrojewo. Dalej linia granicy biegnie w kierunku południowo-zachodnim do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1351 F z drogą prowadzącą do posesji nr 12 i 13 w miejscowosci Gościnowo.W tym miejscu linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku połnocno-zachodnim, przecinając rzekę Wartę, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 8,9,14,15 (Nadleśnictwo Skwierzyna), po czym biegnie w kierunku północnym, do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1398F z drogą prowadzącą do posesji nr 78 w miejscowości Borek. Następnie linia granicy biegnie w kierunku północnym, do 66. kilometra na rzece Warta, gdzie zmienia kierunek na północno-wschodni i biegnie wzdłuż rzeki Warty. Nastepnie Linia granicy przebiega wzdłuż dolnego biegu rzeki Noteć do mostu. Skąd rozpoczęto opis.

25.1.2017

W województwie małopolskim: od strony północnej: od granicy województwa małopolskiego wzdłuż północnej granicy administracyjnej miejscowości Bolów (gm. Pałecznica) – do drogi powiatowej nr 1253 K; od strony zachodniej: od północnej granicy miejscowości Bolów drogą powiatową nr 1253K w kierunku południowo-zachodnim i dalej drogą powiatową nr 1254 K – do skrzyżowania z drogą gminną nr 160164 K w miejscowości Sudołek (gm. Pałecznica). Następnie tą drogą do miejscowości Pieczonogi (gm. Pałecznica) – do skrzyżowania z drogą powiatową nr 1259 K. Drogą powiatową nr 1259 K w kierunku południowo-wschodnim przez ok. 250 m, a następnie drogą lokalną w kierunku południowo-wschodnim przez ok. 250 m i dalej drogą lokalną w kierunku południowym do granicy administracyjnej miejscowości Pieczonogi i Szczytniki-Kolonia (gm. Pałecznica). Wzdłuż tej granicy w kierunku zachodnim przez ok. 900 m do cieku wodnego (rowu melioracyjnego) i dalej wzdłuż tego cieku w kierunku południowym, a następnie południowo-wschodnim w miejscowości Szczytniki-Kolonia i Klimontów (gm. Proszowice) – do drogi wojewódzkiej nr 776; od strony południowej: od cieku wodnego w miejscowości Klimontów (Stara Wieś) wzdłuż drogi wojewódzkiej nr 776 w kierunku północnym, a następnie wschodnim – do granicy województwa małopolskiego; od strony wschodniej: wzdłuż granicy województwa małopolskiego – od drogi wojewódzkiej nr 776 do północnej granicy administracyjnej miejscowości Bolów.

21.1.2017

W województwie lubuskim: Rozpoczynając od punktu przecięcia działek katastralnych nr 398, 397 w miejscowość Santok z działkami katastralnymi nr 88 i 81 w miejscowości Stare Polichno linia granicy biegnie w kierunku południowo-wschodnim, po łuku, do przecięcia działek katastralnych nr 182, 202, 121/1 w miejscowości Nowe Polichno. Następnie linia granicy biegnie w kierunku południowym do skrzyżowania drogi wojewódzkiej nr 158 z drogą wojewódzką nr 159, po czym lekko się załamuje i biegnie po łuku do punktu na drodze nr 159 na wysokości posesji nr 23 w miejscowości Dobrojewo. Następnie linia granicy biegnie wzdłuż drogi wojewódzkiej nr 159, do skrzyżowania tej drogi wojewódzkiej z drogą powiatową nr 1352F, po czym zmienia kierunek na południowo-zachodni, i biegnie do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1351F z drogą gminną nr 004911F. Następnie linia granicy zmienia kierunek na zachodni i biegnie, przecinając rzekę Wartę, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 22, 23, 28, 29 (Nadleśnictwo Skwierzyna). W tym miejscu linia granicy zmienia swój kierunek na północny i biegnie do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 8, 9, 14, 15 (Nadleśnictwo Skwierzyna), po czym biegnie w tym samym kierunku, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 217/1 w miejscowości Górki z działką katastralną 250/3 w miejscowości Borek i działką katastralną nr 290 w miejscowości Ciecierzyce. Następnie linia granicy zmienia kierunek na północno-wschodni i biegnie, po łuku, do przecięcia działek katastralnych nr 398, 397 w miejscowość Santok z działkami katastralnymi nr 88 i 81 w miejscowości Stare Polichno, skąd rozpoczęto opis.

27.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od punktu przecięcia drogi powiatowej nr 1282F z drogą prowadzącą do posesji nr 14 w miejscowości Koszęcin linia granicy biegnie w kierunku północnym do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 18, 23 (Nadleśnictwo Lubniewice), po czym skręca w kierunku wschodnim i biegnie do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 17, 22, 23. W tym miejscu linia granicy zmienia kierunek na południowy i biegnie od skrzyżowania ulicy Platynowej z drogą polną, przy posesji 3B w miejscowości Dzierżów. Następnie linia granicy załamuje się i biegnie w kierunku południowo – wschodnim, po łuku, do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1395F z drogą prowadzącą między posesjami nr 23 i 25 w miejscowości Krasowiec. Następnie linia granicy dalej biegnie w tym samym kierunku, do drogi gminnej 001321F, przy posesji nr 89 w miejscowości Bolemin, po czym zmienia kierunek na południowy i biegnie, przecinając drogę powiatową nr 1397F, do punktu przesunięcia oddziału leśnego nr 49, 50, 72, 73 (Nadleśnictwo Lubniewice). Następnie linia granicy biegnie w kierunki zachodnim, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 54, 55, 78, 79 (Nadleśnictwo Lubniewice), po czym zmienia kierunek na północno-zachodni, omija od północy miejscowość Rudnica, i biegnie do skrzyżowania drogi kolejowej z ulicą Lubuską w miejscowości Rudnica. Następnie linia granicy biegnie w kierunku zachodnim, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 32, 33, 39 (Nadleśnictwo Lubniewice). W tym miejscu linia granicy zmienia kierunek na północny i biegnie do punktu przecięcia działki katastralnej nr 173, 201, 202, po czym dalej w kierunku północnym, przecinając rzekę Wartę, biegnie do punktu przecięcia działki katastralnej nr 142/4, 142/5 w miejscowości Chwałowice. Po czym dalej na północ do skrzyżowania dróg gminnych nr 000416F i 000414F, a następnie zmienia swój kierunek na wschodni i biegnie do punktu początkowego, skąd rozpoczęto opis.

29.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od punktu przecięcia działki katastralnej nr 410, 405, 404 w miejscowości Santok, linia granicy biegnie w kierunku wschodnim, przecinając rzekę Noteć, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 9, 11/1, 11/2 w miejscowości Stare Polichno. W tym miejscu linia granicy zmienia kierunek na południowo-wschodni i biegnie do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1401F z drogą prowadzącą do posesji nr 13 w miejscowości Małe Polichno. Dalej linia granicy biegnie w kierunku południowo-wschodnim, po łuku, przecinając drogę wojewódzką nr 158, do punktu przecięcia oddziału le- śnego nr 20, 21, 48, 49 (Nadleśnictwo Karwin), po czym załamuje się i biegnie w kierunku południowym, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 112, 113, 146, 147 (Nadleśnictwo Karwin). Następnie linia granicy biegnie w kierunku zachodnim, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 336, 288, 289 w miejscowo- ści Gościnowo, po czym biegnie dalej w tym samym kierunku, po łuku, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 202, 194/6, 195/7 w miejscowości Warcin. Następnie linia granicy zmienia kierunek na północno-zachodni i biegnie, przecinając rzekę Wartę do skrzyżowania drogi gminnej nr 001328F z droga prowadzącą do posesji 85, 83a, 83 w miejscowości Borek, po czym zmienia kierunek na północny, i biegnie do punktu przecięcia działki katastralnej nr 212, 213, 200 w miejscowości Santok, po czym biegnie, przecinając rzekę Wartę i drogę wojewódzką nr 158, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 410, 405, 404 w miejscowości Santok, skąd rozpoczęto opis.

26.1.2017

W województwie podkarpackim: Od strony północnej linia obszaru biegnie od miejsca przecięcia ul. Białobrzeskiej z potokiem Marcinek, dalej biegnie wzdłuż południowego brzegu potoku Marcinek do zakola w pobliżu ul. Trębackiej na terenie miejscowości Korczyna, wzdłuż południowego pobocza ul. Trębackiej do skrzyżowania z ul. Krośnieńską. Od strony wschodniej linia obszaru biegnie w kierunku południowym, wzdłuż zachodniego pobocza ul. Krośnieńskiej, a następnie kieruje się na wschód, zgodnie z przebiegiem ul. Granicznej, wzdłuż granicy administracyjnej miasta Krosno do ul. Akacjowej na terenie miejscowości Korczyna. Dalej od wschodu granica obszaru biegnie wzdłuż zachodniego pobocza ul. Akacjowej w kierunku południowym, wzdłuż zachodniego pobocza ul. Marynkowskiej do ul. Kasztanowej, a następnie wzdłuż ul. Kasztanowej do granicy administracyjnej miasta Krosno. Od strony południowej linia obszaru biegnie w kierunku południowo zachodnim w linii prostej przecinając ul. Sikorskiego oraz tory kolejowe do skrzyżowania ul. Bieszczadzkiej i Władysława Reymonta, dalej biegnie w kierunku zachodnim do skrzyżowania ul. Bolesława Prusa z ul. Debrza a następnie w linii prostej w kierunku zachodnim przecinając ul. Wiejską, ul. Dębową, ul. Suchodolską do potoku Lubatówka i dalej wzdłuż północnego pobocza ul. Podmiejskiej do skrzyżowania z ul. Długą, a następnie wzdłuż północnego pobocza ul. Lotników aż do skrzyżowania z ul. Zręcińską. Od strony zachodniej linia obszaru biegnie w kierunku północnym wzdłuż wschodniego pobocza ul. Zręcińskiej aż do skrzyżowania z ul. Podkarpacką (drogą krajową nr 28). Dalej granica obszaru biegnie wzdłuż wschodniego pobocza ul. Podkarpackiej aż do skrzyżowania z ul. Krakowską, wzdłuż południowego pobocza ul. Krakowskiej do skrzyżowania z ul. Drzymały, dalej wzdłuż południowego pobocza ul. Drzymały do mostu na rzece Wisłok. Dalej linia obszaru biegnie wzdłuż południowo wschodniego brzegu rzeki Wisłok do zakola w okolicy ul. Wierzbowej i dalej w linii prostej w kierunku północno- wschodnim przecinając ul. Wierzbową, a następnie do przecięcia ul. Białobrzeskiej z potokiem Marcinek, skąd zaczęto opis.

21.1.2017

W województwie świętokrzyskim: od strony wschodniej i południowo-wschodniej: granicą powiatu kazimierskiego, od drogi powiatowej nr 0521T do skrzyżowania drogi powiatowej nr 0552T i drogi lokalnej Cieszkowy-Probołowice, terenem niezabudowanym na wschód od miejscowości Cieszkowy (gm. Czarnocin), przecina drogę wojewódzką nr 770, teren niezabudowany na wschód od miejscowości Swoszowice (gm. Czarnocin), przecina drogę wojewódzką nr 776, obejmuje miejscowość Broniszów (gm. Kazimierza Wielka) od strony południowej: teren niezabudowany równolegle do drogi powiatowej 0529T, obejmuje miejscowość Kamyszów (gm. Kazimierza Wielka), przecina drogę wojewódzką nr 768, obejmuję miejscowość Topola (gm. Skalbmierz) 3) od strony zachodniej: teren niezabudowane na zachód od miejscowości Topola (gm. Skalbmierz), przecina drogę wojewódzką nr 768, wzdłuż rzeki Nidzicy i cieku wodnego, teren niezabudowany na zachód od miejscowości Krępice do skrzyżowania drogi lokalnej z Krępic z drogą nr 770 4) od strony północnej i północno-zachodniej: wzdłuż drogi wojewódzkiej nr 770, obejmuje miejscowości Ciuślice i Turnawiec (gm. Czarnocin), dalej granicy lasu w Malżycach (gm. Czarnocin) do granicy powiatu kazimierskiego.

21.1.2017

W województwie opolskim: od strony północnej: od skrzyżowania drogi 1403 O relacji Roszowicki Las – Dzielnica z ulicą Głogowiec w miejscowości Roszowicki Las (bez tej miejscowości) i dalej tą ulicą w kierunku wschodnim przecinając granicę gminy Cisek z gminą Bierawa do drogi 425 w miejscowości Dziergowice i dalej aż do linii kolejowej relacji Kędzierzyn-Koźle – Racibórz, następnie wzdłuż tej linii kolejowej, włączając miejscowość Dziergowice (bez miejscowości Solarnia), na południe do granicy powiatu kędzierzyńsko-kozielskiego z powiatem raciborskim; od strony południowej: od przecięcia rzeki Odra, granicy powiatu raciborskiego i powiatu kędzierzyńsko-kozielskiego w kierunku zachodnim wzdłuż zachodnich granic miejscowości Podlesie, miejscowości Dzielnica (włączając te miejscowości do obszaru); od strony zachodniej: od miejscowości Dzielnica w kierunku północnym wzdłuż południowych granic miejscowości Roszowice (bez tej miejscowości) do skrzyżowania drogi nr 1403 O z ulicą Głogowiec w miejscowości Roszowicki Las.

25.1.2017

W województwie śląskim: teren ograniczony od strony północnej: wzdłuż granicy powiatów Kędzierzyn-Koźle i Racibórz – od miejscowości Podlesie w kierunku wschodnim do miejscowości Solarnia; od strony wschodniej: od miejscowości Solarnia wzdłuż linii kolejowej relacji Kędzierzyn-Koźle – Racibórz do wysokości północnej granicy administracyjnej miejscowości Kuźnia Raciborska (bez tej miejscowości); od strony południowej: od północnej granicy administracyjnej miejscowości Kuźnia Raciborska, poprzez południowe granice miejscowości Budziska, obejmując tą miejscowość, do północnych granic administracyjnych miejscowości Turze (z pominięciem tej miejscowości); od strony zachodniej: od północnych granic administracyjnych miejscowości Turze, wzdłuż południowej i zachodniej granicy miejscowości Ruda, w linii prostej do granicy powiatu raciborskiego i kędzierzyńsko-kozielskiego na wysokości miejscowości Podlesie.

25.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od skrzyżowania dróg gminnych nr 001343F i 001341F w miejscowości Ulim, granica obszaru biegnie w kierunku południowo-wschodnim, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 13, 14, 20, 21 (Nadleśnictwo Lubniewice). Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na południowy i biegnie po łuku, przecinając drogę krajową nr 22 oraz drogę powiatową nr 1395F między posesjami nr 6 i 4 w miejscowości Białobłocie, do skrzyżowania dróg na wysokości posesji nr 44 w miejscowości Białobłocie. Następnie linia granicy załamuje się i dalej biegnie w kierunku południowym, przecinając drogę krajową nr 22, drogę powiatową nr 1397F, Kanał Kiełpiński, omijając od strony północnej zabudowania miejscowości Kiełpin, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 54, 77, 78 (Nadleśnictwo Skwierzyna). Tutaj linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku północnozachodnim do punktu przecięcia działki katastralnej nr 77/1, 88/1, 80 w miejscowości Łąków. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na północny i biegnie, przecinając Kanał Bema, rzekę Wartę, do skrzyżowania drogi gminnej nr 000414F z drogą prowadzącą do posesji nr 80 w miejscowości Chwałowice. Następnie linia granicy biegnie po łuku dalej w kierunku północnym, do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1393F z drogą przebiegającą obok posesji nr 75 w miejscowości Chwałowice. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie, przecinając rzekę Wartę, w kierunku północno-wschodnim, do punktu przecięcia działki katastralnej nr 310, 299, 205 w miejscowości Ulim przy drodze gminnej nr 001349F. Tutaj linia granicy zmienia swój kierunek na kierunek wschodni i biegnie do skrzyżowania dróg gminnych nr 001343F i 001341F w miejscowości Ulim, skąd rozpoczęto opis.

29.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od 52 kilometra drogi wojewódzkiej nr 22 w miejscowości Krasowiec, linia granicy obszaru biegnie po łuku w kierunku południowo-wschodnim, do skrzyżowania drogi gminnej nr 001320F z drogą prowadzącą do drogi gminnej nr 001318F.

Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku południowym do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1397F z drogą gminną nr 001318F. Następnie, po łuku, linia granicy biegnie omijając od strony zachodniej większość zabudowań miejscowości Orzelec, do punktu przecięcia nr 101, 102, 123, 124 (Nadleśnictwo Skwierzyna). Następnie linia granicy załamuje się i biegnie dalej w kierunku południowym, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 221, 222, 253, 254 (Nadleśnictwo Skwierzyna). Następnie linia granicy zmienia kierunek na zachodni i biegnie, przecinając drogę krajową nr 22, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 115, 116 138 , 139 (Nadleśnictwo Lubniewice). Następnie linia granicy zmienia kierunek na północny i biegnie do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1282F z drogą prowadzącą do posesji nr 14A w miejscowości Rudnica. Następnie linia granicy biegnie dalej w kierunku północnym do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1282F z drogą powiatową nr 1397F w miejscowości Płonica. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na północno-wschodni i biegnie do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1395F z drogą prowadzącą do posesji nr 48 w miejscowości Krasowiec. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na wschodni i biegnie do 52 kilometra drogi wojewódzkiej nr 22 w miejscowości Krasowiec, skąd rozpoczęto opis.

30.1.2017

W województwie małopolskim: teren ograniczony od strony wschodniej: wzdłuż drogi krajowej nr 7 – od węzła drogowego z drogą krajową nr 52 („Głogoczów”) do skrzyżowania z drogą powiatową nr 1938 K; od strony południowej: od skrzyżowania z drogą krajową nr 7 wzdłuż drogi powiatowej nr 1938 K do mostu na rzece Krzyszkowianka w miejscowości Bęczarka (gm. Myślenice) i wzdłuż tej rzeki w kierunku południowo – zachodnim do południowej granicy administracyjnej tej miejscowości. Wzdłuż tej granicy, następnie południowej i południowo – zachodniej granicy administracyjnej miejscowości Krzywaczka (gm. Sułkowice) i wzdłuż granicy administracyjnej miejscowości Izdebnik (gm. Lanckorona) w kierunku południowo – wschodnim i dalej wzdłuż drogi krajowej nr 52 do skrzyżowania z droga gminną nr 470141 K w Izdebniku; od strony zachodniej: od skrzyżowania z droga krajową nr 52 w miejscowości Izdebnik w kierunku północnym droga gminną nr 470141 K i dalej w kierunku północno – wschodnim droga gminna nr 470146 K do granicy administracyjnej miejscowości Wola Radziszowska (gm. Skawina). Wzdłuż tej granicy w kierunku północno – zachodnim ok. 130 m i dalej droga lokalną w kierunku północnym przez miejscowość Wola Radziszowska i dalej drogą gminną nr 601166 K do drogi gminnej nr 601190 K – do mostu na rzece Cedron; od strony północnej: od mostu na drodze gminnej nr 601190 K w miejscowości Wola Radziszowska wzdłuż rzeki Cedron do jej ujścia do rzeki Skawinki, a następnie przez tą rzekę i dalej po jej wschodniej stronie w miejscowości Radziszów (gm. Skawina) wzdłuż dróg: gminnej nr 601225 K powiatowej nr 1940 K (ul. Podlesie), gminnej nr 601106 K (ul. Spacerowej) i Białej Drogi do wschodniej granicy administracyjnej tej miejscowości. Następnie wzdłuż tej granicy w kierunku południowym i dalej wzdłuż drogi lokalnej biegnącej przez Głogoczów – Działy do drogi krajowej nr 52 i węzła drogowego z drogą krajową nr 7 („Głogoczów”).

27.1.2017

W województwie lubuskim: rozpoczynając od punktu przecięcia oddziału leśnego nr 370, 371, 389, 390 (Nadleśnictwo Międzychód) linia granicy obszaru biegnie w kierunku wschodnim przecinając drogę wojewódzką nr 192, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 386, 407, 408 (Nadleśnictwo Międzychód). Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku południowym, przecinając drogę gminną nr 004313F, oddział leśny nr 431 (Nadleśnictwo Międzychód), do skrzyżowania drogi krajowej nr 24 z drogą powiatową nr 1323F. Następnie linia granicy biegnie dalej w kierunku południowym, przecinając linię kolejową, oddziały leśne Nadleśnictwa Międzychód, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 519, 520, 528, 529 (Nadleśnictwo Międzychód). Następnie linia granicy zmienia swój kierunek i biegnie w kierunku zachodnim do skrzyżowania drogi powiatowej nr 1327F z drogą gminną nr 004305F w miejscowości Lubikowo. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na północny i biegnie po luku przecinając drogę krajową nr 24 na wysokości wjazdu do miejscowości Przytoczna, obejmując całą miejscowość Przytoczna. Następnie linia granicy biegnie dalej w kierunku północnym nad zbiornikiem wodnym „Nadolno”, obejmując cały ten zbiornik. Następnie linia granicy zmienia swój kierunek na wschodni i biegnie po łuku, omijając od strony południowej zabudowania miejscowości Dębówko, do punktu przecięcia oddziału leśnego nr 370, 371, 389, 390 (Nadleśnictwo Międzychód), skąd rozpoczęto opis. Miejscowości znajdujące się w obszarze zapowietrzonym – w gminie Przytoczna: Przytoczna, Goraj, Lubikowo.

3.2.2017

W województwie opolskim: teren ograniczony: od strony południowej: od przecięcia torów kolejowych z ulicą Strzelecką w miejscowości Domaszowice następnie do skrzyżowania z drogą krajową nr 42 stąd ulicą lipową łącząca miejscowość Wielołękę i Międzybrodzie (z wyłączeniem tych miejscowości) do Duczowa Małego, aż do krzyżowania z drogą krajową nr 42; od strony wschodniej: w linii prostej od torów kolejowych w kierunku sołectwa Duczów Mały łącznie z tą miejscowością, a dalej poprzez miejscowość Duczów Wielki (łącznie z nią) do sołectwa Świniary Małe; od strony północnej: od Świniar Małych drogą do miejscowości Polkowskie łącznie z tą miejscowością, a dalej w linii prostej do drogi Strzelce -Woskowice Górne; od strony zachodniej wzdłuż drogi Woskowice Górne-Strzelce do drogi nr 42 i tą drogą do północnych granic administracyjnych Domaszowic do ul. Strzeleckiej.

31.1.2017

W województwie dolnośląskim: teren ograniczony: od strony wschodniej: szczytami Kamień Wielki, Kościelny Las w kierunku ulicy 1 go Maja do skrzyżowania z drogą na ul. Jakubowice, następnie wzdłuż tej drogi do wyciągu narciarskiego, następnie szczyt Świni Grzbiet do granicy państwa w kierunku Wzgórza Bluszczowa; od strony południowej: od granicy Kudowa Słone Nachod, 1,5 km od szczytu Ptasznica w kierunku północnym do skrzyżowania drogi nr 8 z drogą na Dańczów; od strony zachodniej i północnej: od Wzgórza Bluszczowa wzdłuż granicy państwa do przejścia Kudowa Słone Nachod. W obszarze zapowietrzonym znajdują się następujące miejscowości: Kudowa Zdrój (z wyłączeniem ul. Pstrążna, ul. Bukowiny, ul. Jakubowice), część zachodnia Jeleniowa do skrzyżowania z drogą na Dańczów.

1.2.2017

W województwie małopolskim: od strony południowej: z Parku Miejskiego w Skawinie (gm. Skawina) – od Starorzecza Skawinki wzdłuż cieku wodnego biegnącego w kierunku południowym w kierunku ul. Spacerowej i dalej wzdłuż tego cieku w kierunku południowo – wschodnim a następnie wschodnim do wschodniej granicy administracyjnej Skawiny. Wzdłuż tej granicy w kierunku północnym i dalej wzdłuż granicy administracyjnej miejscowości Brzyczyna (gm. Mogilany) w kierunku północno-wschodnim i północnym do potoku Rzepnik. Wzdłuż tego potoku w kierunku północnym przez ok. 600 m i dalej w kierunku wschodnim wzdłuż cieku wodnego przez Brzyczynę do wschodniej granicy administracyjnej tej miejscowości; od strony wschodniej: od cieku wodnego w miejscowości Brzyczyna w kierunku północnym wzdłuż wschodniej granicy administracyjnej tej miejscowości i dalej wzdłuż drogi gminnej nr 600684 K (ul. Słonecznej) w Libertowie (gm. Mogilany) do drogi powiatowej nr 2174 K (ul. Jana Pawła II). Następnie wzdłuż tej drogi w kierunku zachodnim do granicy administracyjnej Krakowa i dalej wzdłuż tej granicy do ul. Libertowskiej w Krakowie. Ul. Libertowską, następnie ul. Leona Petrażyckiego przez ok. 150 m w kierunku wschodnim i dalej w kierunku północnym drogą lokalną do linii kolejowej nr 94 (Kraków Płaszów – Oświęcim). Wzdłuż tej linii kolejowej do ul. Biskupa Albina Małysiaka i dalej tą ulicą w kierunku zachodnim i północnym przez ok. 1400 m, a następnie drogą lokalną (gruntową) w kierunku północno – zachodnim przez ok. 500 m – do ul. Spacerowej. Od strony północnej: ulicami: Spacerową, Doktora Józefa Babińskiego, Skotnicką, Aleksandra Brücknera, Dąbrowa, Obrony Tyńca do zachodniej granicy kompleksu leśnego (w Bielańsko – Tynieckim Parku Krajobrazowym); od strony zachodniej: od ul. Obrońców Tyńca zachodnią granicą kompleksu leśnego do ul. Bogucianka i dalej w kierunku południowo-zachodnim i południowym do północnej granicy administracyjnej Skawiny. Następnie wzdłuż tej granicy do rzeki Skawinki i dalej wzdłuż tej rzeki do Parku Miejskiego w Skawinie – do cieku wodnego biegnącego do Starorzecza Skawinki.

1.2.2017“

„Država članica: Romunija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Localitatea ULMI, ORAS URLATI, județul Prahova.

Localitatea TOMSANI, comuna TOMSANI, județul Prahova.

Localitatea SATUCU, comuna TOMSANI, județul Prahova.

Localitatea LOLOIASCA, comuna TOMSANI, județul Prahova

31.1.2017“

„Država članica: Slovaška

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

okres Bratislava IV:

celé mestské časti Devín, Dúbravka, Lamač

mestská časť Záhorská Bystrica:

časti Plánky, Krematórium a Urnový Háj

mestská časť Devínska Nová Ves:

časť južne od potoka Mláka

20.1.2017

Okres Košice – okolie:

Obce: Kostoľany nad Hornádom, Sokoľ

Okres Košice – mesto:

Mestská časť: Košice-Kavečany

27.1.2017

Okres Prešov

Obce:

Chmeľov

Chmeľov – časť Podhrabina

Lipníky

Lipníky- časť Taľka

Lipníky- časť Podhrabina

Nemcovce

Nemcovce- časť Zimná studňa

Pušovce

Čelovce

5.2.2017

Okres Trnava

Obce:

Horná Krupá

Naháč

Horné Dubové

6.2.2017“

„Država članica: Združeno kraljestvo

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 29(1) Direktive 2005/94/ES

Area comprising: Those parts of Carmarthenshire County (ADNS code 00110) contained within a circle of a radius of three kilometres, centred on WGS84 dec. coordinates N51.7781 and W4.2208

24.1.2017

Area comprising: Those parts of North Yorkshire Country (ADNS code 00176) contained within a circle of a radius of three kilometres, centred on WGS84 dec. coordinates N54.0467and W2.1539

27.1.2017“

(2)

del B se spremeni:

(a)

vnos za Bolgarijo se nadomesti z naslednjim:

„Država članica: Bolgarija

Območje zajema:

Datum konca izvajanja v skladu s členom 31 Direktive 2005/94/ES

VIDIN

Municipality of Vidin:

Dunavtzi

Tarnyane

Bukovetz

Bela Rada

Peshakovo

Druzhba

General Marinovo

Gradetz

Akatzievo

Dinkovitza

Inovo

Plakude

Mayor Uzunovo

Kapitanovtzi

Pokrayna

Vidin

6.2.2017

Municipality of Dimovo:

Mali Drenovetz

Izvor

Shipot

Kostichovtzi

Medovnitza

Karbintz

20.1.2017

Municipality of Ruzhintzi:

Ruzhintzi

Drazhintzi

Belo pole

Rogletz

Drenovetz

20.1.2017

Municipality of Dimovo:

Septemvriitzi

Yarlovitza

20.1.2017

Municipality of Vidin:

Novoseltzi

Ruptzi

Slana Bara

29.1.2017–6.2.2017

Municipality of Dimovo:

Vodnyantzi

12.1.2017–20.1.2017

VRATZA

Municipality of Vratza:

Beli izvor

Nefela

Vlasatitza

Lilyatche

Tchiren

Kostelevo

Veseletz

Zgorigrad

Vratza

18.1.2017

Municipality of Vratza:

Dabnika

10.1.2017–18.1.2017

PLOVDIV

Municipality of Maritza:

Yasno pole

22.1.2017–19.2.2017

Municipality of Maritza:

Manole

Manolsko Konare

4.2.2017–19.2.2017

Municipality of Maritza:

Trilistnik

Rogosh

Chekeritza

4.2.2017–19.2.2017

Municipality of Maritza:

Trud

Tzaratzovo

Stroevo

10.2.2017

Municipality of Maritza:

Kalekovetz

Krislovo

23.1.2017–19.2.2017

Municipality of Maritza:

Graf Ignatievo

2.2.2017–19.2.2017

Municipality of Maritza:

Dink

Zhelyazno

Voyvodinovo

Skutare

19.2.2017

Municipality of Rakovski:

Momino selo

11.2.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Padarsko

28.1.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Zlatosel

6.2.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Tyurkmen

22.1.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Sarnegor

Rozovetz

Chehlare

14.2.2017

Municipality of Brezovo:

Varben

2.2.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Babek

Boretz

Zelenikovo

Streltzi

19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Drangovo

Otetz Kirilovo

7.2.2017–19.2.2017

Municipality of Brezovo:

Choba

Brezovo

11.2.2017–19.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Glavatar

11.2.2017–19.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Begovo

Chernozemen

Razhevo

Kaloyanovo

12.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Dalgo pole

19.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Zhitnitsa

Gorna Mahala

Duvanlii

15.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Razhevo Konare

4.2.2017–19.2.2017

Municipality of Kaloyanovo:

Otetz Paisievo

19.2.2017

Municipality of Rakovski:

Tatarevo

5.2.2017

Municipality of Rakovski:

Belozem

28.1.2017–19.2.2017

Municipality of Rakovski:

Shishmantzi

Bolyarino

19.2.2017

Municipality of Rakovski:

Chalakovi

Stryama

11.2.2017–19.2.2017

Municipality of Rakovski:

Rakovski

7.2.2017–19.2.2017

Municipality of Sadovo:

Milevo

Popovitsa

Seltsi

Bogdanitza

Ahmatovo

Sadovo

Cheshnegirovo

Kochevo

19.2.2017

Municipality of Purvomai:

Vinitsa

22.1.2017–5.2.2017

Municipality of Purvomai:

Purvomai

Dobri dol

Tatarevo

5.2.2017

Municipality of Purvomai:

Gradina

Krushevo

28.1.2017–5.2.2017

Municipality of Hisarya:

Starosel

Matenitza

Hisarya

Chernichevo

Belovitza

15.2.2017

Municipality of Hisarya:

Staro Zhelezare

Novo Zhelezare

Panicheri

7.2.2017–15.2.2017

Municipality of Saedinenie:

Lyuben

15.2.2017

Municipality of Saedinenie:

Malak chardak

Golyam chardak

Tzarimir

10.2.2017

Municipality of Karlovo:

Mrachenik

10.2.2017

STARA ZAGORA

Municipality of Bratya Daskalovi:

Gorno BelevoOpulchenets

Orizovo

Plodovitovo

6.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Mirovo

22.1.2017–19.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Saedinenie

4.2.2017–12.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Pravoslav

4.2.2017–19.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Granit

28.1.2017–19.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Kolio Marinovo

Dolno novo selo

Naidenovo

Golyam dol

Gorno Belevo

Veren

Partizanin

Cherna gora

12.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Veren

Malak dol

Markovo

Medovo

4.2.2017–12.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Cherna gora

29.1.2017–6.2.2017

Municipality of Bratya Daskalovi:

Bratya Daskolovi

4.2.2017–12.2.2017

Municipality of Chirpan:

Sredno gradishte

Izvorovo

Spasovo

12.2.2017

Municipality of Chirpan:

Chirpan

6.2.2017

MONTANA

Municipality of Montana:

Montana

Blagovo

19.1.2017–27.1.2017

Municipality of Montana:

Dolno Belotitsi

Nikolovo

Krapchene

Trifonovo

Gorno Cerovene

Dolna Verenitsa

Voinitsi

Studeno buche

27.1.2017

KARDZHALI

Municipality of Kardzhali:

Zornitza

26.1.2017–2.2.2017

Municipality of Kardzhali:

Skalishte

Shiroko pole

Zhinzifovo

Panchevo

Byalka

Zvezden

Oresnitza