ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 11

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 60
14. januar 2017


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2017/37 z dne 28. oktobra 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

1

 

*

Skupni interpretativni instrument o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med Kanado ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami

3

 

*

Izjave za zapisnik Sveta

9

 

 

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

23

 

*

Sklep Sveta (EU) 2017/38 z dne 28. oktobra 2016 o začasni uporabi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

1080

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

14.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 11/1


SKLEP SVETA (EU) 2017/37

z dne 28. oktobra 2016

o podpisu, v imenu Evropske unije, Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 91, člena 100(2), člena 153(2), člena 192(1) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 24. aprila 2009 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja za celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado.

(2)

Ta pogajanja so se zaključila in Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) bi bilo treba podpisati v imenu Unije, s pridržkom izpolnitve postopkov, potrebnih za njegovo poznejšo sklenitev.

(3)

V skladu s členom 30.6(1) Sporazuma, Sporazum ne podeljuje pravic in ne nalaga obveznosti, na katere bi se bilo mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani se odobri s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Sporazuma je skupaj s skupnim interpretativnim instrumentom in z njim povezanimi izjavami priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 28. oktobra 2016

Za Svet

Predsednik

M. LAJČÁK


14.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 11/3


Skupni interpretativni instrument o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med Kanado ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami

1.   Preambula

a)

Evropska unija in njene države članice ter Kanada ob podpisu celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sporazum CETA) predlagajo naslednji skupni interpretativni instrument.

b)

Sporazum CETA vključuje skupno zavezanost Kanade ter Evropske unije in njenih držav članic prosti in pravični trgovini v dinamični in v prihodnost usmerjeni družbi. Je sodoben in progresiven trgovinski sporazum, ki bo prispeval h krepitvi trgovinske in gospodarske dejavnosti, hkrati pa bo spodbujal in ščitil naše skupne vrednote in poglede na vlogo države v družbi.

c)

Sporazum CETA ustvarja nove priložnosti za trgovino in naložbe za evropske in kanadske državljane, njegova končna vsebina pa odraža trdnost in poglobljenost odnosov med EU in Kanado, pa tudi temeljne vrednote, ki jih cenimo. Zlasti želimo izpostaviti:

da je vključevanje v svetovno gospodarstvo vir blaginje za naše državljane;

našo močno zavezanost prosti in pošteni trgovini, katere koristi se morajo stekati h kar najširšim delom naših družb;

da je glavni namen trgovine povečati blaginjo državljanov, in sicer s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest in trajnostne gospodarske rasti;

da se Kanada ter Evropska unija in njene države članice zavedajo pomena pravice do zakonskega urejanja v javnem interesu, kar se odraža tudi v zadevnem sporazumu;

da morajo gospodarsko dejavnost urejati jasni in pregledni predpisi, ki jih določijo javni organi.

d)

Evropska unija in njene države članice ter Kanada bodo zato še naprej lahko uresničevale legitimne cilje javne politike, ki jih bodo določale njihove demokratične institucije, kot so javno zdravje, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, javna morala, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti. Sporazum CETA prav tako ne bo znižal naših standardov in predpisov o varnosti hrane, varnosti izdelkov, varstvu potrošnikov, zdravju, okolju ali zaščiti delavcev. Za uvoženo blago, ponudnike storitev in vlagatelje morajo še naprej veljati nacionalne zahteve, vključno s pravili in predpisi. Evropska unija in njene države članice ter Kanada ponovno potrjujejo svoje zaveze v zvezi s previdnostnimi ukrepi, ki so jih sprejele z mednarodnimi sporazumi.

e)

Ta interpretativni instrument v smislu člena 31 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb jasno in nedvoumno sporoča, kaj so se Kanada ter Evropska unija in njene države članice dogovorile v številnih določbah sporazuma CETA, ki so bile predmet javne razprave in pomislekov, ter vsebuje dogovorjeno razlago teh določb. To vključuje zlasti učinek sporazuma na zmožnost vlad do zakonskega urejanja v javnem interesu ter določbe o zaščiti naložb in reševanju sporov, pa tudi tiste o trajnostnem razvoju, pravicah delavcev in varstvu okolja.

2.   Pravica do zakonskega urejanja

Sporazum CETA Evropski uniji in njenim državam članicam ter Kanadi še naprej omogoča, da sprejemajo in uporabljajo svoje zakone in predpise, ki urejajo gospodarsko dejavnost v javnem interesu, za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike, kot sta varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialnih storitev, javnega izobraževanja, varnosti, okolja, javne morale, socialnega varstva ali varstva potrošnikov, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti.

3.   Regulativno sodelovanje

Sporazum CETA Kanadi ter Evropski uniji in njenim državam članicam zagotavlja platformo za lažje sodelovanje njihovih regulativnih organov, da bi zagotovili kakovostnejše predpise in učinkovitejšo uporabo administrativnih virov. To sodelovanje bo prostovoljno: regulativni organi lahko sodelujejo prostovoljno, vendar tega niso dolžni storiti niti jim ni treba uporabiti tako pridobljenih rešitev.

4.   Javne storitve

a)

Evropska unija in njene države članice ter Kanada potrjujejo in priznavajo, da imajo vlade na vseh ravneh pravico, da ponujajo in podpirajo opravljanje storitev, ki jih štejejo za javne, tudi na področjih, kot so javno zdravje in izobraževanje, socialne storitve in stanovanja ter zbiranje, čiščenje in distribucija vode.

b)

Sporazum CETA vladam ne preprečuje, da bi opredelile in zakonsko uredile opravljanje teh storitev v javnem interesu. Sporazum CETA vlad ne bo zavezoval k privatizaciji storitev niti jim ne bo preprečeval, da povečajo obseg storitev, ki jih ponujajo javnosti.

c)

Sporazum CETA vladam ne bo preprečeval, da bi zagotavljale javne storitve, ki so jih predhodno opravljali zasebni ponudniki, ali da bi storitve, za katere so se odločile, da jih privatizirajo, vrnile pod javni nadzor. Sporazum ne pomeni, da s sklenitvijo pogodbe o javni storitvi z zasebnimi ponudniki ta nepreklicno postane del komercialnega sektorja.

5.   Socialna varnost ali zavarovanje

Kanada ter Evropska unija in njene države članice lahko zakonsko urejajo opravljanje javnih storitev, kot sta socialna varnost in zavarovanje v javnem interesu. Evropska unija in njene države članice ter Kanada potrjujejo, da so obvezni sistemi socialne varnosti in zavarovanja v skladu s členom 13.2(5) izključeni iz sporazuma ali izvzeti iz obveznosti sporazuma glede liberalizacije na podlagi pridržkov, ki jih imajo Evropska unija in njene države članice ter Kanada na področju socialnih in zdravstvenih storitev.

6.   Zaščita naložb

a)

Sporazum CETA vključuje sodobna pravila o naložbah, ki ohranjajo pravico vlad, da zakonodajo urejajo v javnem interesu, tudi kadar bi takšno urejanje vplivalo na tuje naložbe, pri tem pa zagotavlja visoko raven zaščite naložb ter pošteno in pregledno reševanje sporov. Ta sporazum ne bo povzročil, da bi bili tuji vlagatelji obravnavani ugodneje od domačih. Prav tako ne daje prednosti uporabi sistema sodišč za naložbe, vzpostavljenega s tem sporazumom. Namesto tega se lahko vlagatelji odločijo uporabiti postopke, ki so na voljo na nacionalnih sodiščih.

b)

V sporazumu CETA je jasno navedeno, da lahko vlade spreminjajo svojo zakonodajo, tudi kadar bi to lahko negativno vplivalo na določeno naložbo ali pričakovanja vlagatelja glede dobička. V njem je prav tako pojasnjeno, da bo morebitno nadomestilo vlagatelju temeljilo na objektivni odločitvi sodišča in ne bo večje od izgube, ki jo je utrpel.

c)

Sporazum CETA vsebuje jasno opredeljene standarde o zaščiti naložb, med drugim tudi o pošteni in pravični obravnavi ter razlastitvi, v njem pa so tudi jasne smernice za sodišča za reševanje sporov o tem, kako bi bilo treba te standarde uporabljati.

d)

V skladu s sporazumom CETA mora biti podjetje – da bi zanj veljale ugodnosti iz sporazuma – resnično ekonomsko povezano z gospodarstvom Kanade oziroma Evropske unije, saj sporazum preprečuje, da bi družbe „poštni nabiralniki“ ali navidezne družbe, ki bi jih v Kanadi ali Evropski uniji ustanovili vlagatelji iz drugih držav, vložile tožbo proti Kanadi ali Evropski uniji in njenim državam članicam. Evropska unija in Kanada sta se zavezali, da bosta redno pregledovali vsebino obveznosti zagotavljanja poštene in pravične obravnave, da bi zagotovili, da bo ta vsebina odražala njune namere (vključno z namerami, izraženimi v tej izjavi) in da je ne bo mogoče razlagati širše, kot sta nameravali.

e)

Da bi zagotovili, da bodo sodišča v vseh okoliščinah spoštovala namero pogodbenic iz sporazuma CETA, ta vključuje določbe, na podlagi katerih lahko pogodbenice izdajo zavezujoče izjave o razlagi. Kanada ter Evropska unija in njene države članice so se zavezale uporabi teh določb, da bi preprečile in korigirale morebitne napačne razlage sporazuma CETA s strani sodišč.

f)

Sporazum CETA se prepričljivo oddaljuje od tradicionalnega pristopa reševanja naložbenih sporov ter uvaja neodvisna, nepristranska in stalna sodišča za naložbe, po zgledu načel, na katerih temeljijo javni pravosodni sistemi v Evropski uniji in njenih državah članicah ter Kanadi, pa tudi mednarodna sodišča, kot sta Meddržavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Člani teh sodišč bodo tako posamezniki z ustreznimi kvalifikacijami za opravljanje sodniške funkcije v svojih državah, ki jih bosta Evropska unija in Kanada imenovali za določeno obdobje. Zadeve bodo obravnavali trije naključno izbrani člani. Da bi zagotovili neodvisnost in nepristranskost teh oseb ter preprečili okoliščine, ki bi lahko privedle do navzkrižja interesov, pristranskosti ali ustvarile vtis pristranskosti, so bila zanje določena stroga etična merila. Evropska unija in njene države članice ter Kanada so se dogovorile, da bodo nemudoma začele nadaljnje delo v zvezi s kodeksom ravnanja, s katerim bi dodatno zagotovile nepristranskost članov sodišč, ter v zvezi z načinom in ravnjo njihovega plačila ter postopkom njihove izbire. Delo naj bi bilo zaključeno do začetka veljavnosti sporazuma CETA.

g)

Sporazum CETA je prvi sporazum, ki vključuje pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal popravljanje napak in zagotovil doslednost odločitev prvostopenjskega sodišča.

h)

Kanada ter Evropska unija in njene države članice so se zavezale, da bodo spremljale delovanje vseh teh pravil o naložbah, da bi pravočasno odpravile vse morebitne pomanjkljivosti, hkrati pa na različne načine poskušale stalno izboljševati njihovo delovanje.

i)

Sporazum CETA torej pomembno in radikalno spreminja naložbena pravila in reševanje sporov. Ustvarja podlago za večstranska prizadevanja, da bi z nadaljnjim razvojem tega novega pristopa k reševanju naložbenih sporov omogočili ustanovitev večstranskega sodišča za naložbe. EU in Kanada si bosta pospešeno prizadevali za ustanovitev večstranskega sodišča za naložbe. Ustanoviti bi ga bilo treba, ko bo določena minimalna kritična masa udeležencev, in z njim nemudoma nadomestiti dvostranske sisteme, kot je sistem v okviru CETA, pristop pa bi moral biti v celoti omogočen vsem državam, ki spoštujejo načela, na katerih je sodišče osnovano.

7.   Trgovina in trajnostni razvoj

a)

Sporazum CETA ponovno potrjuje dolgoročno zavezanost Kanade ter Evropske unije in njenih držav članic trajnostnemu razvoju in je zasnovan tako, da spodbuja prispevek trgovine k temu cilju.

b)

V skladu s tem vsebuje celovite in zavezujoče obveznosti glede varstva pravic delavcev in varstva okolja. Za Evropsko unijo in njene države članice ter Kanado je najbolj pomembno, da zagotovijo, da bo sporazum CETA na teh področjih prinesel konkretne rezultate, s tem pa tudi čim večje koristi za delavce in okolje.

8.   Zaščita delavcev

a)

Sporazum CETA Kanado ter Evropsko unijo in njene države članice zavezuje k izboljševanju lastne zakonodaje in politik s ciljem zagotavljanja visoke ravni zaščite delavcev. V njem je določeno, da svoje delovne zakonodaje ne morejo omiliti zaradi spodbujanja trgovine ali privabljanja naložb, v primeru kršitev te zaveze pa vlade take kršitve lahko odpravijo, tudi kadar bi to lahko negativno vplivalo na določeno naložbo ali pričakovanja vlagatelja glede dobička. Sporazum ne spreminja pravic delavcev do pogajanj o kolektivnih pogodbah, do sklepanja in izvajanja teh pogodb ter do kolektivnih ukrepov.

b)

Sporazum CETA Evropsko unijo in njene države članice ter Kanado zavezuje, da ratificirajo in učinkovito izvajajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD). Kanada je ratificirala sedem temeljnih konvencij in začela postopek za ratifikacijo še zadnje (Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (C98)).

c)

Sporazum CETA vzpostavlja tudi okvir za sodelovanje Kanade ter Evropske unije in njenih držav članic pri vprašanjih s področja dela, povezanih s trgovino, ki so v skupnem interesu, med drugim s sodelovanjem Mednarodne organizacije dela in stalnim dialogom s civilno družbo, s čimer naj bi zagotovili, da bo sporazum CETA spodbujal trgovino na način, ki koristi delavcem ter podpira ukrepe za zaščito delavcev.

9.   Varstvo okolja

a)

Sporazum CETA Evropsko unijo in njene države članice ter Kanado zavezuje, da zagotavljajo in spodbujajo visoko raven varstva okolja ter si še naprej prizadevajo izboljševati zakonodajo in politiko na tem področju ter s tem povezane ravni varstva.

b)

V sporazumu je Kanadi ter Evropski uniji in njenim državam članicam izrecno priznana pravica do določanja lastnih okoljskih prednostnih nalog in ravni varstva okolja ter do sprejemanja ali spreminjanja ustrezne zakonodaje in politik, pri čemer morajo spoštovati svoje mednarodne obveznosti, med drugim tiste iz večstranskih okoljskih sporazumov. Obenem so se Evropska unija in njene države članice ter Kanada v okviru tega sporazuma dogovorile, da ne bodo zniževale ravni varstva okolja, da bi s tem spodbujale trgovino ali naložbe, ter da lahko vlade v primeru kršitev te zaveze take kršitve odpravijo, tudi kadar bi to lahko negativno vplivalo na določeno naložbo ali pričakovanja vlagatelja glede dobička.

c)

Sporazum CETA vsebuje zaveze o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ter trajnostnem upravljanju ribištva in akvakulture. Vsebuje tudi zaveze o sodelovanju pri okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, ki so v skupnem interesu, kot so podnebne spremembe, pri katerih bo pomembna skupna odgovornost Evropske unije in njenih držav članic ter Kanade izvajanje Pariškega sporazuma.

10.   Pregled in posvetovanje z deležniki

a)

Za ocenjevanje in pregledovanje zavez v zvezi s trgovino in trajnostnim razvojem in tistih v zvezi s trgovino ter delom in okoljem se uporabljajo posebni zavezujoči mehanizmi. Kanada ter Evropska unija in njene države članice so se odločno zavezale, da bodo te mehanizme ves čas veljavnosti sporazuma učinkovito uporabljale. Prav tako so se zavezale, da bodo čim prej začele pregledovati te določbe, med drugim zaradi dejanskega izvrševanja določb tega sporazuma o trgovini in delu ter trgovini in okolju.

b)

Deležniki, tudi delodajalci, sindikati, delavske in poslovne organizacije ter okoljevarstvene skupine, lahko bistveno prispevajo k učinkovitemu izvajanju sporazuma CETA. Evropska unija in njene države članice ter Kanada so se zavezale, da se bodo pri ocenjevanju izvajanja sporazuma redno posvetovale z deležniki. Podpirajo njihovo dejavno udeležbo, tudi z ustanovitvijo civilnodružbenega foruma za CETA.

11.   Voda

Sporazum CETA Kanade ali Evropske unije in njenih držav članic ne zavezuje k temu, da bi morale dovoliti komercialno uporabo vode, če tega ne želijo. S sporazumom CETA v celoti ohranjajo možnost odločanja o tem, kako bodo uporabljale in zaščitile vodne vire. Sporazum jim prav tako ne bo preprečeval, da bi razveljavile odločitev, s katero so dovolile komercialno uporabo vode.

12.   Javno naročanje

S sporazumom CETA lahko naročniki v Evropski uniji in njenih državah članicah ter Kanadi pri razpisih za javna naročila v skladu s svojimi zadevnimi zakonodajami še naprej uporabljajo okoljska in socialna merila ter merila glede dela, kot je obveznost spoštovanja in izpolnjevanja obveznosti iz kolektivnih pogodb. Kanada ter Evropska unija in njene države članice bodo takšna merila lahko uporabljale pri javnem naročanju, če pri tem ne bodo diskriminatorne in če to ne bo po nepotrebnem oviralo mednarodne trgovine. To možnost bodo imele tudi v okviru sporazuma CETA.

13.   Koristi za mala in srednja podjetja

Sporazum CETA zagotavlja tudi koristi malim in srednjim podjetjem (MSP), za katera so prizadevanja za izpolnjevanje zahtev strank v zvezi s stroški stalen izziv. V okviru sporazuma CETA bo to vprašanje obravnavano z možnostjo brezcarinskega izvoza skoraj vsega proizvedenega blaga, skrajšanjem časa obdelave na mejah in cenejšim, hitrejšim, predvidljivejšim in učinkovitejšim pretokom blaga, zmanjšanjem regulativnih ovir, zlasti z možnostjo, da so njihovi proizvodi v EU preskušeni in potrjeni po kanadskih standardih in obratno, olajšanjem pretoka izvajalcev storitev, kot so pogodbeni dobavitelji, neodvisni strokovnjaki in poslovni obiskovalci na kratki rok, da se bodo lahko mala in srednja podjetja lažje sestajala s strankami in jim ponujala poprodajne storitve ter z obsežno razširitvijo dostopa do možnosti javnega naročanja za mala in srednja podjetja na centralni, podcentralni in lokalni ravni. Prav tako bodo malim kmetom v enaki meri koristili lažji dostop do trgov in boljše priložnosti za prodajo, vključno s proizvodi posebne kakovosti.

14.   Preferenciali za kanadske staroselce

Kanada je v sporazum CETA vključila izjeme in izvzetja, ki naj bi ji omogočila sprejemanje ukrepov za ohranitev pravic in preferencialov za staroselce. Kanada se je zavezala, da bo dejavno sodelovala s partnerji iz avtohtonih skupnosti, da bi zagotovila, da bodo pri uveljavljanju sporazuma CETA še naprej ves čas upoštevani njihovi interesi.

Tabela odvisnosti – skupni interpretativni instrument se navezuje na besedilo sporazuma CETA

Ta tabela naj bi bila v pomoč pri razlagi sporazuma CETA, tako da se izjava namere pogodbenic v tem instrumentu navezuje na ustrezne določbe sporazuma CETA. V nadaljevanju navedeni seznam sklicevanj naj bi bil čim bolj popoln, vendar ni izčrpen.

Uvodna izjava – skupni interpretativni instrument

Referenčno besedilo sporazuma CETA

1.

Preambula

 

1.c) in d)

preambula CETA, člen 5.4, člen 6.1.5, člen 21.2.1, člen 21.2.2, člen 22.1, člen 23.3, člen 23.4, člen 24.3, člen 24.4, člen 24.5 in člen 28.3

2.

Pravica do zakonskega urejanja

preambula CETA, člen 5.4, člen 6.1.5, člen 8.9, Priloga 8-A, člen 21.2.1, člen 21.2.2, člen 22.1, člen 23.3, člen 23.4, člen 24.3, člen 24.4, člen 24.5 in člen 28.3

3.

Regulativno sodelovanje

člen 21.2.6

4.

Javne storitve

člen 8.2.2 (b), člen 8.9, člen 8.15, člen 9.2.2 (a) (b)(f) in (g), člen 9.7, člen 13.2.5, člen 13.10, člen 13.16, člen 13.17, člen 28.3, Priloga I Pridržki in Priloga II Pridržki

5.

Socialna varnost ali zavarovanje

člen 13.2.5, člen 13.10, člen 28.3 Priloga I Pridržki in Priloga II Pridržki

6.

Zaščita naložb

 

6. a)

preambula, člen 8.2.2 (b), člen 8.36, člen 8.6, člen 8.9, Priloga 8-A, člen 8.22.1 (f, g) in člen 28.3

6. b)

člen 8.9.1, 8.12, Priloga 8- A in člen 8.39.3

6. c)

člen 8.9, člen 8.10, člen 8.11, člen 8.12 in Priloga 8-A

6. d)

člen 8.1 in člen 8.18.3

6. e)

člen 8.31.3

6. f)

člen 8.27, člen 8.28, člen 8.30 in člen 8.44

6. g)

člen 8.28

6. h)

člen 8.31.3 in člen 8.44.3

6. i)

člen 8.29

7. b)

Trgovina in trajnostni razvoj

člen 22.1, poglavji 23 in 24

8.

Zaščita delavcev

 

8. a)

člen 23.2, člen 23.3.1, člen 23.4.2, člen 23.4.3

8. b)

člen 23.3.4

8. c)

člen 23.7 in člen 23.8

9.

Varstvo okolja

 

9. a)

člen 24.3

9. b)

člen 24.3 in člen 24.5

9. c)

člen 24.10, člen 24.11in člen 24.12

10.

Pregled in posvetovanje z deležniki

 

10. a)

člen 22.3.3, člen 22.4, člen 23.8, člen 23.9, člen 23.10 in člen 23.11

10. b)

člen 22.1.3, člen 22.4.3, člen 22.4.4, člen 23.6, člen 23.8.4, člen 24.13, člen 24.14, člen 24.15, člen 24.16 in člen 24.7

11.

Voda

člen 1.9

12.

Javno naročanje

člen 19.9.6 in člen 19.3.2

13.

Koristi za MSP

Priloga 2-A, poglavje 4, poglavje 6, poglavje 19, poglavje 20-pododdelek C

14.

Preferenciali za kanadske staroselce

člen 12.2.2 in zadevni kanadski pridržki


14.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 11/9


Izjave za zapisnik Sveta

Kazalo

1.

Izjava Sveta k členu 20.12„Camcording“ (izvrševanje kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine). 11

2.

Izjava Sveta o začasni uporabi člena 20.7„Odobrena zaščita“ (pristojnosti držav članic v zvezi z moralnimi pravicami, ki so zaščitene z Bernsko konvencijo). 11

3.

Izjava Sveta o začasni uporabi določb o prevozu in prevoznih storitvah (v zvezi z delitvijo pristojnosti). 11

4.

Izjava Sveta o začasni uporabi poglavij 22, 23 in 24:„Trgovina in trajnostni razvoj“, „Trgovina in delo“ ter „Trgovina in okolje“ (v zvezi z delitvijo pristojnosti). 11

5.

Izjava Sveta o uporabi Uredbe (EU) št. 912/2014 o „finančnih odgovornostih“ za reševanje naložbenih sporov. 11

6.

Izjava Komisije o zaščiti geografskih označb. 11

7.

Izjava Komisije o zaščiti previdnostnega načela v sporazumu CETA. 12

8.

Izjava Komisije o vodi. 12

9.

Izjava Komisije o vsebini pravnih podlag, ki jih je dodal Svet. 12

10.

Izjava Irske (o naslovu V tretjega dela PDEU). 13

11.

Izjava Združenega kraljestva (o naslovu V tretjega dela PDEU). 13

12.

Izjava Madžarske (o začasni uporabi sporazuma CETA) 13

13.

Izjava Portugalske (o začasni uporabi sporazuma CETA in avtonomnosti odločanja o zadevah v nacionalni pristojnosti). 13

14.

Izjava Grčije (o zaščiti zaščitene označbe porekla (ZOP) „Feta“ v sporazumu CETA). 13

15.

Izjava Sveta o obsegu začasne uporabe sporazuma CETA 14

16.

Izjava Sveta o začasni uporabi določb o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij (delitev pristojnosti). 14

17.

Izjava Sveta o začasni uporabi določb o zaščiti delavcev (delitev pristojnosti). 14

18.

Izjava Komisije o odločitvah Skupnega odbora CETA. 15

19.

Izjava Sveta in držav članic o odločitvah Skupnega odbora CETA. 15

20.

Izjava Sveta o prenehanju začasne uporabe sporazuma CETA. 15

21.

Izjava Nemčije in Avstrije o prenehanju začasne uporabe sporazuma CETA. 15

22.

Izjava Poljske o prenehanju začasne uporabe sporazuma CETA. 15

23.

Izjava Slovenije (o dvostranskem sistemu sodišč za naložbe in številnih drugih vprašanjih). 15

24.

Izjava Avstrije (o stališčih, ki se v imenu Unije zavzamejo v skupnem odboru). 16

25.

Izjava Poljske (o obsegu nacionalne pristojnosti in številnih drugih vprašanjih). 16

26.

Izjava Komisije o nadaljnji prepovedi uporabe snovi s hormonalnim delovanjem za spodbujanje rasti pri rejnih živalih (na primer hormonsko obdelano goveje meso). 17

27.

Izjava Komisije o javnem naročanju. 17

28.

Izjava Komisije o belgijskem sistemu obveznega zavarovanja in družbah za vzajemno zavarovanje po belgijskem pravu. 17

29.

Izjava Komisije o javnih storitvah. 18

30.

Izjava Komisije o nadaljnji uporabi zakonodaje EU glede gensko spremenjenih proizvodov v zvezi z živili, krmo in gojenjem. 18

31.

Izjava Komisije o pomenu izraza „znaten del dejavnosti“ v členu 8.1 Sporazuma („opredelitve“ naložb). 18

32.

Izjava Sveta in Komisije o kmetijstvu v sporazumu CETA. 18

33.

Izjava Evropske komisije o dosegi cilja popolne vizumske vzajemnosti s Kanado za romunske in bolgarske državljane. 19

34.

Izjava Bolgarije (o brezvizumskem režimu za potovanja). 19

35.

Izjava Romunije (o brezvizumskem režimu za potovanja). 19

36.

Izjava Komisije in Sveta o zaščiti naložb in sistemu sodišča za naložbe. 20

37.

Izjava Kraljevine Belgije o pogojih za polna pooblastila zvezne države in zveznih enot za podpis sporazuma CETA. 21

38.

Izjava pravne službe Sveta o pravni naravi skupnega interpretativnega instrumenta. 22

IZJAVE:

Naslednje izjave so sestavni del okvira, v katerem Svet sprejema sklep o odobritvi podpisa sporazuma CETA v imenu Unije. Ob tej priložnosti bodo vključene tudi v zapisnik Sveta.

1.   Izjava Sveta k členu 20.12

Svet izjavlja, da dogovor med državami članicami o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine ne bo pomenil precedensa za prihodnje sporazume med Evropsko unijo in tretjimi državami.

2.   Izjava Sveta o začasni uporabi člena 20.7

Svet izjavlja, da njegov sklep, kolikor določa začasno uporabo člena 20.7 s strani EU, ne vpliva na delitev pristojnosti med EU in državami članicami, če se nanaša na moralne pravice, ki so zaščitene z Bernsko konvencijo.

3.   Izjava Sveta o začasni uporabi določb o prevozu in prevoznih storitvah

Svet Evropske unije izjavlja, da njegov sklep, kolikor določa začasno uporabo določb na področju prevoznih storitev, ki sodijo v področje uporabe deljenih pristojnosti med EU in državami članicami, s strani EU, na tem področju ne vpliva na delitev pristojnosti med njimi in državam članicam ne preprečuje izvajanja njihovih pristojnosti s Kanado v zadevah, ki niso zajete v ta sporazum, ali z drugo tretjo državo na področju prevoznih storitev, ki sodijo v navedeno področje.

4.   Izjava Sveta o začasni uporabi poglavij 22, 23 in 24:

Svet Evropske unije izjavlja, da njegov sklep, kolikor določa začasno uporabo določb iz poglavij 22, 23 in 24, ki sodijo v področje uporabe deljenih pristojnosti med EU in državami članicami, s strani EU, na tem področju ne vpliva na delitev pristojnosti med njimi in državam članicam ne preprečuje izvajanja njihovih pristojnosti s Kanado v zadevah, ki niso zajete v ta sporazum, ali z drugo tretjo državo.

5.   Izjava Sveta o uporabi Uredbe (EU) št. 912/2014

Svet opozarja, da se Uredba (EU) št. 912/2014 z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Evropska unija, uporablja za vse zahtevke in spore, usmerjene zoper EU ali katero od njenih držav članic, v skladu z Oddelkom F (reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami) poglavja 8 sporazuma CETA.

6.   Izjava Komisije o zaščiti geografskih označb

1.

Komisija bo med sedanjimi ali prihodnjimi pogajanji o geografskih označbah, vključno z zaščitenimi označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami, v tesnih stikih s posameznimi zainteresiranimi državami članicami prek razpoložljivih posvetovalnih struktur in bo sprejemala tudi sprotne prošnje za nadaljnja posvetovanja.

2.

Komisija se zavezuje, da si bo v sedanjih ali prihodnjih pogajanjih o trgovinskih sporazumih prizadevala za najvišjo možno raven zaščite geografskih označb, registriranih v Uniji, pri čemer se upoštevajo razmere na trgu v vsaki trgovinski partnerici in interesi držav članic.

3.

Komisija je seznanjena s pomisleki Grčije glede rezultatov v zvezi z zaščito nekaterih geografskih označb v okviru celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, zlasti v zvezi z zaščiteno označbo porekla „feta“. Komisija priznava, da je z rezultati, doseženimi v okviru sporazuma CETA v zvezi s pogoji iz člena 20.21, vključno s feto, zagotovljena stopnja zaščite, ki ne ustvarja precedensa za tekoča ali prihodnja pogajanja.

4.

Komisija potrjuje svojo namero, da glede na sporazum CETA zagotovi dosledno izvajanje zaščite geografskih označb, predvidenih v tem sporazumu, med drugim določb za upravno izvrševanje, in v zvezi s subjekti, ki so upravičeni do uporabe izjem v skladu s členom 20.21.

5.

Komisija se zavezuje, da bo v celoti izkoristila mehanizme odbora CETA za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 26.2 sporazuma, da bodo tako kanadski potrošniki ustrezno obveščeni o resnični kakovosti in značilnostih proizvodov iz člena 20.21 sporazuma.

6.

Komisija se zavezuje, da bo najpozneje v petih letih uporabila ustrezne mehanizme, določene v sporazumu CETA, da bi dosegli enako raven zaščite za vse geografske označbe EU s seznama v Prilogi 20-A sporazuma, tudi za feto.

7.

Komisija se zavezuje, da bo v celoti uporabljala mehanizme iz člena 26.2 sporazuma CETA v zvezi z geografskimi označbami, vključno z zaščitenimi geografskimi označbami in zaščitenimi označbami porekla, da bi na podlagi zahteve države članice EU v sporazum vključili nove geografske označbe.

8.

Glede na možnosti iz Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, bo Komisija državam članicam ter proizvajalcem in izvoznikom proizvodov z geografskimi označbami, zlasti najbolj ranljivim med njimi, še naprej zagotavljala podporo pri promoviranju geografskih označb.

7.   Izjava Komisije o zaščiti previdnostnega načela v sporazumu CETA

Komisija potrjuje, da Evropska unija in njene države članice s sporazumom CETA ohranjajo možnost uporabe svojih temeljnih načel, ki veljajo za regulativne dejavnosti. Za Evropsko unijo so ta načela določena v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, vključujejo pa zlasti previdnostno načelo, kot je omenjeno v členu 191 in ki se odraža v členih 168(1) ter 169(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Zato Komisija potrjuje, da v sporazumu CETA ni ničesar, kar bi preprečevalo uporabo previdnostnega načela v Evropski uniji, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

8.   Izjava Komisije o vodi

Komisija potrjuje, da sporazum CETA ne bo z ničemer posegal v pravico posamezne države članice, da samostojno odloča o uporabi in varstvu svojih vodnih virov. V členu 1.9 sporazuma CETA je ponovno potrjeno, da sporazum z ničemer ne zavezuje Evropske unije, da dovoli komercialno uporabo vode za kateri koli namen. Sporazum bi v tem sektorju veljal le, če bi se Evropska unija ali njene države članice samostojno odločile, da dovolijo komercialno uporabo vode.

Tudi če se država članica Evropske unije odloči dovoliti komercialno uporabo vode, s sporazumom CETA v celoti ohranja možnost preklica svoje odločitve v zvezi s tem, pa tudi pravico do urejanja komercialne uporabe vode za namene javne politike.

9.   Izjava Komisije o vsebini pravnih podlag

Komisija ugotavlja, da je Svet vsebinskim pravnim podlagam, ki jih je Komisija predlagala za sklep Sveta o podpisu celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, dodal člene 43(2), 153(2) in 192(1) PDEU. Po mnenju Komisije ta sprememba ni upravičena, saj vsa zadevna vprašanja v celoti spadajo na področje uporabe člena 207 PDEU.

10.   Izjava Irske

Če bo treba zaradi izvajanja sporazuma s strani Evropske unije uporabiti ukrepe iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, bodo v celoti upoštevane določbe iz Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

11.   Izjava Združenega kraljestva

Združeno kraljestvo pozdravlja podpis celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani.

Vendar pa Združeno kraljestvo meni, da sporazum vsebuje določbe, ki se nanašajo na začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov in razlogov ponovnega sprejema ter izhajajo iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Združeno kraljestvo opozarja, da v skladu s členom 2 Protokola (št. 21) k Pogodbama o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, nobena določba katerega koli mednarodnega sporazuma, ki ga je Unija sklenila na podlagi tega naslova, za Združeno kraljestvo ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja, razen če Združeno kraljestvo v skladu s členom 3 Protokola pošlje uradno obvestilo o svoji nameri, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi predlaganega ukrepa.

Zato je Združeno kraljestvo v skladu s členom 3 Protokola št. 21 uradno obvestilo predsednika Sveta, da namerava sodelovati pri sklepih Sveta, kolikor se ti nanašajo na začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov.

12.   Izjava Madžarske o začasni uporabi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani

Madžarska poudarja, da bo zaradi začasne uporabe s strani Evropske unije tistih delov celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter med Kanado na drugi strani, ki so v deljeni pristojnosti, po potrebi spremenila nacionalno zakonodajo, kot to narekuje narava madžarskega pravnega reda, v povezavi z nacionalnim postopkom ratifikacije, ki ga bo začela, ko bo to ustrezno.

13.   Izjava Portugalske

Ob spoštovanju načela deljene pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, kot ga opredeljujeta Pogodbi, sklepi Sveta o odobritvi sklenitve, podpisa in začasne uporabe celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani ne vplivajo na avtonomnost odločanja Portugalske o zadevah v njeni nacionalni pristojnosti; odločitev Portugalske, da jo Sporazum zavezuje, je v skladu z ustavnopravnimi načeli in postopki odvisna od notranjepravne ratifikacije in začetka veljavnosti sporazuma v mednarodnem pravnem sistemu.

14.   Izjava Grčije

Grčija opozarja, da rezultati, doseženi v pogajanjih o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, zagotavljajo le minimalno raven zaščite za „feto“, tj. grški sir, ki je v skladu z zakonodajo EU o zaščiteni označbi porekla (ZOP) za proizvode upravičen do posebne zaščite, in torej ne pomenijo precedensa za prihodnje trgovinske sporazume EU s tretjimi državami.

Grčija meni, da bi morala biti ZOP „feta“, ki je ena od glavnih geografskih označb EU, deležna enake ravni zaščite kot druge geografske označbe EU podobnega pomena. Meni tudi, da zaščita ZOP „feta“, pa tudi drugih geografskih označb, bistveno prispeva k spodbujanju regionalnega razvoja, rasti in zaposlovanja v Evropski uniji. Rezultati, doseženi v zvezi s specifično zaščito ZOP „feta“ v okviru sporazuma CETA, ne upoštevajo navedenega cilja in zato ne zagotavljajo popolne zaščite na kanadskem trgu.

Grčija je v zvezi s tem v celoti seznanjena z zavezo Evropske komisije, da bo (a) v okviru sedanjih ali prihodnjih pogajanj o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami zagotovila najboljšo možno raven zaščite za vse geografske označbe EU, vključno z ZOP „feta“, pri čemer bo ustrezno upoštevala navedeni cilj, in (b) sprejela vse ukrepe, potrebne za zaščito ZOP „feta“ ne le v EU, temveč tudi na trgih tretjih držav, zlasti kar zadeva uporabo nepoštenih praks, ki povzročajo zavajanje potrošnikov.

Grčija v zvezi s tem pozdravlja izjavo Evropske komisije, ki vključuje (1) zavezo, da bo med sedanjimi ali prihodnjimi pogajanji o geografskih označbah v tesnih stikih z zainteresiranimi državami članicami, (2) zavezo, da si bo v sedanjih ali prihodnjih pogajanjih s tretjimi državami prizadevala za najvišjo možno raven zaščite geografskih označb, (3) namero, da bo v sodelovanju z vsemi pristojnimi kanadskimi organi poskrbela za dosledno uveljavljanje zaščite, predvidene v sporazumu CETA, kar vključuje predvsem vzpostavitev ustreznih kanadskih upravnoizvršilnih mehanizmov in postopkov, s katerimi naj bi kanadski notranji trg prilagodili določbam sporazuma CETA, pa tudi registracijo kanadskih subjektov, upravičenih do izjem iz člena 20.21., (4) zavezo, da bo v celoti izkoristila mehanizme odbora CETA za geografske označbe ter s tem zagotovila, da bodo kanadski potrošniki ustrezno seznanjeni z resnično kakovostjo in značilnostmi proizvodov iz člena 20.21. sporazuma CETA, (5) zavezo, da bo v petih (5) letih po začetku veljavnosti sporazuma CETA uporabila ustrezne mehanizme, da bi za vse geografske označbe EU iz tega protokola, vključno z označbo ZOP „feta“, dosegli enako raven zaščite, ter (6) namero, da bo preučila možnosti iz Uredbe (EU) št. 1144/2014 in tako podprla Grčijo pri prizadevanjih za spodbujanje geografskih označb.

Grčija namerava spremljati izvajanje navedenih točk, ki jih razume kot izkaz dobre vere pri izvajanju sporazuma CETA.

Ob predložitvi te izjave je Grčija v celoti upoštevala strateške politične in ekonomske vidike sporazuma CETA.

Obseg začasne uporabe sporazuma CETA

15.   Izjava Sveta

Svet Evropske unije potrjuje, da bo začasna uporaba veljala le za zadeve, ki sodijo v okvir pristojnosti EU.

16.   Izjava Sveta o začasni uporabi določb o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij

Svet Evropske unije izjavlja, da njegov sklep, kolikor določa začasno uporabo določb s področja vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki sodijo v področje uporabe deljenih pristojnosti med EU in državami članicami, s strani EU, ne vpliva na delitev pristojnosti med njimi na tem področju in državam članicam ne preprečuje izvajanja njihovih pristojnosti s Kanado ali z drugo tretjo državo v zadevah, ki niso zajete v ta sporazum.

17.   Izjava Sveta o začasni uporabi določb o zaščiti delavcev

Svet Evropske unije izjavlja, da njegov sklep, kolikor določa začasno uporabo določb s področja zaščite delavcev, ki sodijo v področje uporabe deljenih pristojnosti med EU in državami članicami, s strani EU, ne vpliva na delitev pristojnosti med njimi na tem področju in državam članicam ne preprečuje izvajanja njihovih pristojnosti s Kanado ali z drugo tretjo državo v zadevah, ki niso zajete v ta sporazum.

Odločitve Skupnega odbora CETA

18.   Izjava Komisije

Opozoriti je treba, da ni verjetno, da bo v bližnji prihodnosti potrebna kakršna koli odločitev o spremembi sporazuma CETA in kakršna koli zavezujoča razlaga navedenega sporazuma s strani Skupnega odbora CETA. Zato Komisija ne namerava predložiti nobenega predloga v skladu s členom 218(9) za spremembo sporazuma CETA ali za sprejetje zavezujoče razlage navedenega sporazuma, preden se zaključi postopek v glavni stvari pred nemškim ustavnim sodiščem.

19.   Izjava Sveta in držav članic

Svet in države članice opozarjajo, da se v primeru, ko odločitev Skupnega odbora CETA sodi v pristojnost držav članic, stališče, ki ga zavzamejo Unija in njene države članice v okviru Skupnega odbora CETA, sprejme v medsebojnem soglasju.

Prenehanje začasne uporabe sporazuma CETA

20.   Izjava Sveta

Če bo ratifikacija sporazuma CETA dokončno in nepreklicno zavrnjena zaradi odločitve ustavnega sodišča ali po končanju drugih ustavnih procesov in uradnem obvestilu vlade zadevne države, se sporazum mora nehati začasno uporabljati in se tudi bo prenehal uporabljati. Potrebni ukrepi bodo sprejeti v skladu s postopki EU.

21.   Izjava Nemčije in Avstrije

Nemčija in Avstrija izjavljata, da lahko kot pogodbenici sporazuma CETA uveljavljata svoje pravice, ki izhajajo iz člena 30.7(3)(c) navedenega sporazuma. Potrebni ukrepi bodo sprejeti v skladu s postopki EU.

22.   Izjava Poljske

Poljska izjavlja, da lahko kot pogodbenica sporazuma CETA uveljavlja svojo pravico, ki izhaja iz člena 30.7(3)(c) navedenega sporazuma. Vsi potrebni ukrepi bodo sprejeti v skladu s postopki EU.

23.   Izjava Slovenije

Republika Slovenija ob opozarjanju na zelo občutljivo naravo poglavja o naložbah meni, da soglasje k podpisu sporazuma CETA ne prejudicira temeljnega stališča Republike Slovenije glede dvostranskega sistema sodišč za naložbe. Ob upoštevanju različnih pomislekov, izraženih med pogajanji o določbah glede sistema sodišča za naložbe, Republika Slovenija pričakuje, da se bo sistem sodišča za naložbe še naprej stalno razvijal v skladu s skupno razlagalno izjavo in pravom Evropske unije ter da se bodo zadevne določbe sporazuma CETA nadgradile z izboljšavami še pred ustanovitvijo večstranskega naložbenega sodišča in pritožbenega mehanizma za reševanje naložbenih sporov.

Na podlagi delitve pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami v skladu s Pogodbama sklep Sveta, s katerim se odobri začasna uporaba sporazuma CETA med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani, ne vpliva na samostojno odločanje Republike Slovenije o tem, ali bo zanjo zavezujoč v zvezi z zadevami, ki spadajo v njeno nacionalno pristojnost. To pomeni, da je treba sklicevanje na notranje zahteve in postopke, potrebne za njegovo začasno uporabo, v navedenem sporazumu v primeru Republike Slovenije razumeti kot sklicevanje na dokončanje ratifikacijskih postopkov.

Republika Slovenija razume, da sporazum CETA ne bo vplival na zakonodajo Evropske unije ali Kanade glede postopka odobritve, dajanja na trg, gojenja in označevanja GSO in proizvodov, pridobljenih z novimi tehnikami žlahtnjenja, ter predvsem na možnost držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju. Poleg tega Republika Slovenija razume, da nič v sporazumu CETA ne bo preprečilo uporabe previdnostnega načela v Evropski uniji, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Kar zadeva vodo, Republika Slovenija razume, da ta sporazum z ničemer ne uvaja obveznosti za Evropsko unijo in njene države članice, ki bi presegale določbe EU zakonodaje ali omejevale pravice pogodbenic, da sprejmejo ali ohranijo kakršen koli ukrep za upravljanje, varovanje in ohranjanje svojih vodnih virov (bodisi za komercialno uporabo, pitno vodo, mešano ali drugačno uporabo), vključno s pravico pogodbenic do omejevanja ali odpovedi že podeljenih vodnih pravic. Republika Slovenija prav tako razume, da se za vodne vire, ki se uporabljajo za zagotavljanje pitne vode (tudi kadar se ti vodni viri uporabljajo tako za zagotavljanje pitne vode kot tudi za kakšen drug namen) tretji odstavek člena 1.9 ne uporablja.

24.   Izjava Avstrije

Republika Avstrija opozarja, da se skuša doseči medinstitucionalni dogovor, s katerim naj bi se prek Sveta Evropske unije zagotovilo ustrezno sodelovanje držav članic pri sprejemanju odločitev o določitvi stališč, ki se v skladu s členom 218(9) PDEU zavzamejo v skupnem odboru, ustanovljenem s sporazumom. Za zagotovitev sodelovanja državnega zbora (Nationalrat) pri takšnih odločitvah opozarjamo na člen 23e ustave.

25.   Izjava Poljske

Glede na delitev pristojnosti med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, kot je določena v Pogodbah, je treba potrditi, da sklepi Sveta o odobritvi podpisa, začasni uporabi in sklenitvi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani ne vplivajo na avtonomijo odločanja Republike Poljske o vprašanjih, ki so v njeni nacionalni pristojnosti; njena odločitev o sklenitvi sporazuma v skladu z načeli in ustavnimi določbami bo odvisna od končanja notranjih ratifikacijskih postopkov.

V sporazumu je pojem „naložba“ široko opredeljen. Da bi pregnali dvome glede dogovorjene opredelitve tega pojma, Republika Poljska izjavlja, da ta koncept razume tako, kot da so pravno zaščitene samo „dejanske“ naložbe. V zvezi s tem Republika Poljska, prvič, za „dejanske“ naložbe, zaščitene v skladu s sporazumom CETA, šteje naložbe v fazi po ustanovitvi, tj. fazi, ko vlagatelj pridobi upravni sklep (dokončni/izvršljivi sklep, ki omogoča uresničitev pravice, podeljene z navedenim sklepom) ali druga dokončna/izvršljiva soglasja, določena z zakonom, če zakon določa, da je za naložbo potreben sklep ali soglasje. Drugič, takšno odločbo ali soglasje mora izvršiti vlagatelj. Tretjič, Republika Poljska kot dokaz za „dejansko“ naložbo razume to, da se za njeno izvršitev dejansko uporabi kapital ali druga sredstva.

Sporazum CETA uvaja sistem sodišča za naložbe. Republika Poljska si bo prizadevala za to, da se določijo natančna pravila za izbor sodnikov, tako da bo v sestavi sodišča odsevana raznolikost pravnih sistemov v Evropski uniji in upoštevana geografska uravnoteženost med državami članicami EU. V idealnem primeru bi moral biti izbran sodnik s temeljitim poznavanjem poljskega pravnega sistema.

Sporazum CETA pogodbenicam omogoča, da na svojem ozemlju določijo predpise, s katerimi bodo dosegle legitimne cilje politike. Republika Poljska izjavlja, da so zanjo upravičeni zlasti predpisi za zagotovitev visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, vključno s pravičnimi delovnopravnimi pravili, zasebnostjo in varstvom podatkov, visoke ravni varstva za rastline in živali, varnosti in kakovosti hrane, varstva okolja in interesov potrošnikov, tudi na tako občutljivih področjih, kot sta dejanski nadzor in uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO). V zvezi z GSO Republika Poljska meni, da sporazum CETA ne vpliva na veljavna pravila v EU ter da zagotavlja zaščito trgov EU in poljskega trga pred nezaželenim dotokom gensko spremenjenih izdelkov.

Republika Poljska je prepričana, da bo sporazum CETA z odpravo ovir in zmanjšanjem trgovinskih stroškov koristil najširšemu krogu naše družbe ter malim in srednjim podjetjem. S sporazumom CETA se bo izboljšala kakovost življenja državljanov Poljske, ne da bi se znižali standardi EU.

26.   Izjava Komisije o nadaljnji prepovedi uporabe snovi s hormonalnim delovanjem za spodbujanje rasti pri rejnih živalih (na primer hormonsko obdelano goveje meso)

Komisija potrjuje, da sporazum CETA v ničemer ne vpliva na zakonodajo Evropske unije o hormonsko obdelanem govejem mesu. Navedeni sporazum zlasti ne uvaja nobenih dodatnih obveznosti za Evropsko unijo, kar zadeva uvoz hormonsko obdelanega govejega mesa. Evropska unija bo lahko torej še naprej uporabljala veljavno zakonodajo o prepovedi uporabe snovi s hormonalnim delovanjem za spodbujanje rasti pri rejnih živalih (Direktiva 96/22/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2003/74/ES), kar ji omogoča nadaljnjo prepoved proizvodnje ali uvoza mesa in proizvodov, pridobljenih iz živali, rejenih s takimi snovmi.

V zvezi s tem Komisija opozarja, da morajo imeti tretje države, ki imajo dovoljenje za izvoz mesa v EU in ki same dovoljujejo uporabo rastnih hormonov za domačo uporabo, vzpostavljene ločene proizvodne sisteme, da bi preprečile prisotnost prepovedanih snovi v mesu, izvoženem v EU. Te sisteme je treba nadzirati v skladu z določbami zakonodaje EU (Direktiva 96/23/ES o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih). Sporazum CETA teh zahtev ne spreminja.

Meso in sveže meso s poreklom iz tretjih držav, tudi iz Kanade, se sme uvoziti v Evropsko unijo le, če izpolnjuje vse uvozne pogoje Evropske unije, kar potrjuje veterinarsko spričevalo pristojnega organa države izvoznice, katerega zanesljivost za izdajo spričeval o skladnosti z uvoznimi zahtevami Evropske unije je uradno priznala Komisija.

27.   Izjava Komisije o javnem naročanju

Komisija potrjuje sposobnost naročnikov iz obeh pogodbenic, da v postopkih javnega naročanja uporabljajo okoljska, socialna ali z zaposlovanjem povezana merila in pogoje. Države članice bodo še naprej lahko uporabljale možnost iz direktive EU o javnih naročilih (Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014, zlasti člena 67.2 in 70 direktive), da uporabljajo takšna merila in pogoje. Poleg tega pogodbenice opozarjajo, da se v zvezi s subjekti na podcentralni ravni, kot so regije, občine in drugi lokalni subjekti, poglavje o naročilih uporablja samo za javna naročila blaga in storitev, katerih vrednost presega zgornjo mejo 200 000 posebnih pravic črpanja (SDR) (glej Prilogo 19-2). V zvezi s tem obveznosti Evropske unije v sporazumu CETA ne presegajo njenih obveznosti znotraj STO v okviru Sporazuma o javnih naročilih, saj so zgornje meje v sporazumu CETA za javna naročila blaga in storitev enake kot v Sporazumu o javnih naročilih. Poleg tega so zgornje meje v sporazumu CETA višje od tistih, ki veljajo v skladu z direktivami Evropske unije o javnih naročilih.

28.   Izjava Komisije o belgijskem sistemu obveznega zavarovanja in družbah za vzajemno zavarovanje po belgijskem pravu

Evropska komisija in belgijska vlada menita, da nobena določba sporazuma Belgiji ne nalaga spremembe obstoječega sistema obveznega zavarovanja.

Evropska komisija in belgijska vlada potrjujeta, da so po njunem mnenju ukrepi, ki vplivajo na storitve, ki jih belgijske družbe za vzajemno zavarovanje zagotavljajo kot storitve v splošnem interesu v okviru belgijskega sistema obveznega zavarovanja, izključeni iz poglavja 13 (finančne storitve) sporazuma na podlagi člena 13.2(5). Poleg tega tudi menita, da bi v primeru, ko nekatere od teh storitev niso označene kot finančne storitve, za takšne storitve veljali pridržki EU glede socialnih storitev, ki se glasijo: „EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani vsak ukrep v zvezi z zagotavljanjem vseh socialnih storitev, za katere se dodelijo javna sredstva ali državna pomoč v kateri koli obliki ter se zato ne štejejo kot privatno financirane, in v zvezi z dejavnostmi ali storitvami, ki so del javne pokojninske sheme ali zakonsko določenega sistema socialne varnosti.“

Poleg tega se s sporazumom v primerjavi s pravom EU ali veljavnimi mednarodnimi obveznostmi Evropske unije in Belgije, zlasti Splošnim sporazumom Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s storitvami (GATS), ne ustvarjajo nobene dodatne obveznosti ali kategorije v zvezi z zasebnim zdravstvenim zavarovanjem.

29.   Izjava Komisije o javnih storitvah

Sporazum v ničemer ne vpliva na sposobnost Evropske unije in njenih držav članic, da določijo in zagotavljajo javne storitve, vključno s storitvami splošnega gospodarskega pomena.

Sporazum v ničemer ne bo preprečeval ali omejeval opravljanja storitev splošnega gospodarskega pomena, ki se zagotavljajo v skladu s členoma 14 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Protokolom št. 26 k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije ter členom 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti se razume, da v primeru, ko takšne storitve niso storitve, ki se zagotavljajo v okviru izvajanja javnih pooblastil, prevzete obveznosti (vključno z obveznostmi glede dostopa do trga iz členov 8.4, 9.6 in 13.6 sporazuma) ter pridržki EU in njenih držav članic v zvezi s takšnimi storitvami, vključno z javnimi storitvami, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve, zagotavljajo, da lahko države članice še naprej izvajajo storitve splošnega gospodarskega pomena, kot se jim zdi primerno in v skladu z zakonodajo EU. Treba je opozoriti, da se sistem sodišča za naložbe ne uporablja za določbe v zvezi z dostopom do trgov.

30.   Izjava Komisije o nadaljnji uporabi zakonodaje EU glede gensko spremenjenih proizvodov v zvezi z živili, krmo in gojenjem

Komisija potrjuje, da sporazum CETA ne pomeni nobene spremembe zakonodaje EU, kar zadeva oceno tveganja in odobritev, označevanje in sledljivost gensko spremenjenih živil in krme, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi ter Uredbi (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS. V zvezi z gensko spremenjenimi proizvodi za gojenje se še naprej uporablja postopek odobritve EU, kot je določen v Direktivi 2001/18/ES, države članice pa imajo še naprej možnost, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju v skladu s pogoji, določenimi v Direktivi (EU) 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES.

31.   Izjava Komisije o pomenu izraza „znaten del dejavnosti“ v členu 8.1 Sporazuma

Izraz „znaten del dejavnosti“ v sporazumu CETA je treba razumeti v istem smislu kot izraz „poslovna dejavnost večjega obsega“, uporabljen v odstavku 6 V. člena Splošnega sporazuma STO o trgovini s storitvami, oziroma izraz „znatna poslovna dejavnost“, uporabljen v odstavku (m) XXVIII. člena navedenega sporazuma. EU je uradno obvestila STO (1), da ta izraz razume enako kot izraz „dejanska in trajna povezava z gospodarstvom“, uporabljen v Splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij, ki ga je Svet sprejel 15. januarja 1962 v skladu s členom 54 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (2).

Iz tega izhaja, da bi po mnenju Komisije kanadska družba, ki ni v lasti kanadskih državljanov, spor lahko v skladu z oddelkom F poglavja osem Sporazuma predložila le, če lahko dokaže, da v Kanadi opravlja znaten del dejavnosti, ki imajo dejansko in trajno povezavo s kanadskim gospodarstvom, v smislu sedeža, kot se uporablja v Pogodbi o EU. To bo tudi podlaga za odnos Komisije pri izvajanju sporazuma CETA.

32.   Izjava Sveta in Komisije o kmetijstvu v sporazumu CETA

Svet in Komisija opozarjata na občutljivost vprašanja, povezanega s trgovino s kmetijskimi proizvodi, v trgovinskih pogajanjih Evropske unije s tretjimi državami, zlasti z velikim kmetijskim izvoznikom, kot je Kanada.

Svet in Komisija ugotavljata, da je Evropska unija v sporazumu CETA omogočila odprtje svojega trga za nekatere občutljive proizvode (na primer govedino in svinjino), ki je izravnano z odprtjem kanadskega trga, kar zadovoljuje pomembne evropske izvozne interese, na primer glede sira, vina in žganih pijač, sadja in zelenjave ter predelanih proizvodov in geografskih označb.

Svet in Komisija obenem opozarjata, da je Evropska unija v sporazumu CETA ohranila raven tarifne obravnave, ki presega okvir koncesij za občutljive proizvode, vezanih na količino. Poleg tega Evropska unija ohranja tudi možnost uporabe vseh zaščitnih instrumentov, ki so potrebni za popolno zaščito vseh občutljivih kmetijskih proizvodov v Uniji v skladu z njenimi zavezami v okviru STO. Zaščitni instrumenti, temelječi na XIX. členu Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (iz leta 1994) in Sporazumu STO o zaščitnih ukrepih, zajemajo Uredbo (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za izvoz in člen 194 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, ki od Komisije med drugim zahtevata, da ukrepa v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka države članice.

Komisija bo pozorno spremljala dogajanje na področju trgovine z občutljivimi kmetijskimi proizvodi, zlasti s Kanado, med drugim s postopki, predvidenimi v Prilogi 2–A (Odprava tarif) in Prilogi 2–B (izjava pogodbenic v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot CETA), in bo dosledno uporabljala zgoraj navedene instrumente, kadar bo to potrebno. To vprašanje bo še naprej predmet obravnave v Svetu.

Komisije se zavezuje, da bo v primeru neravnovesij na trgu kmetijskih proizvodov v katerem koli sektorju, čim prej, najpozneje pa v petih delovnih dneh, sprejela potrebne ukrepe v okviru obstoječih predpisov EU, da bi tako ponovno vzpostavili ravnovesje.

Komisija potrjuje, da sporazum CETA ne vpliva na instrumente za podporo kmetijskim proizvodom, ki jih določa zakonodaja EU, skladno z zavezami EU v okviru STO.

33.   Izjava Evropske komisije o dosegi cilja popolne vizumske vzajemnosti s Kanado za romunske in bolgarske državljane

Vzajemna odprava vizumske obveznosti je načelo skupne vizumske politike Evropske unije in cilj, ki ga skuša Evropska komisija proaktivno doseči v svojih odnosih s tretjimi državami.

Posledice nedosežene vzajemnosti med Kanado in Evropsko unijo na področju vizumske politike z vidika sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Kanado ter priprave na podpis in ratifikacijo celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado vztrajno izpostavljata tudi Bolgarija in Romunija.

V procesu, ki naj bi privedel do sklenitve sporazuma CETA, bo Evropska komisija sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bo Kanada potrdila popolno odpravo vizumskih obveznosti za romunske in bolgarske državljane v časovnem okviru, ki bo zadovoljiv za vse strani, tj. najpozneje do konca leta 2017.

34.   Izjava Bolgarije

Bolgarija posebej poudarja, kako pomembno je, da se zagotovi brezvizumski režim za potovanja med EU in Kanado, tako da bodo njuni državljani lahko enakovredno uživali trgovinske in gospodarske priložnosti, ki jih prinaša celoviti gospodarski in trgovinski sporazum.

Bolgarija opozarja na pravno zavezanost obeh pogodbenic, da storita vse za čimprejšnjo vzpostavitev brezvizumskega režima za potovanja med svojima ozemljema za vse državljane z veljavnim potnim listom, kakor določa Sporazum o strateškem partnerstvu med Kanado ter EU in njenimi državami članicami.

Bolgarija izjavlja, da notranje postopke, ki jih je treba izpeljati, da bi celoviti gospodarski in trgovinski sporazum začel veljati v skladu s členom 30.7, odstavek 2, sporazuma, pogojuje s popolno odpravo vizumske obveznosti za vse bolgarske državljane.

35.   Izjava Romunije

Romunija opozarja na pomen večje mobilnosti, vključno s potovanji brez vizumov med Evropsko unijo in Kanado, za vse naše državljane, kot je predvideno v sporazumu o strateškem partnerstvu med Kanado in EU.

V zvezi s tem opozarjamo, kako pomembno je celovito in hitro izvajanje sporazuma s Kanado o ukinitvi vizumske obveznosti za vse romunske državljane od 1. decembra 2017, ki bo še dodatno izboljšalo sedanje močne kulturne, izobraževalne, družinske in poslovne odnose med Kanado in Evropo. Celovito in hitro izvajanje tega sporazuma bo tudi dodatno poenostavilo doseganje napredka v notranjih postopkih, ki so potrebni za nacionalne ratifikacije sporazuma CETA in sporazumom o strateškem partnerstvu (SPA).

36.   Izjava Komisije in Sveta o zaščiti naložb in sistemu sodišča za naložbe

Namen sporazuma CETA je pomembna reforma reševanja naložbenih sporov, ki temelji na načelih, ki so skupna pravnim sistemom Evropske unije in njenih držav članic ter Kanade, pa tudi mednarodnim pravnim sistemom, ki jih priznavajo Evropska unija in njene države članice ter Kanada, kot so Meddržavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice, ter je pomemben korak naprej pri krepitvi spoštovanja zakonitosti. Evropska komisija in Svet menita, da je ta mehanizem, spremenjen na podlagi te izjave, korak k vzpostavitvi večstranskega sodišča za naložbe, ki bo navsezadnje pristojno sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državo.

Vse te določbe so izključene iz področja začasne uporabe celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma; Komisija in Svet potrjujeta, da ne bodo začele veljati, dokler celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma ne bodo ratificirale vse države članice, vsaka v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

Komisija se zavezuje, da bo nemudoma nadaljevala pregled mehanizma za reševanje sporov, vendar pravočasno, da bi ga države članice lahko upoštevale pri procesu ratifikacije v skladu z naslednjimi načeli:

 

Izbor vseh sodnikov sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča bo pod nadzorom evropskih institucij in držav članic izveden strogo, da se zagotovi njuna neodvisnost in nepristranskost ter kar najvišja kompetentnost. Še posebej pri izboru evropskih sodnikov bo trebapaziti tudi na to, da bo – predvsem dolgoročno – zastopana raznolikost evropskih pravnih tradicij. Zato velja naslednje:

Kandidate za evropske sodnike bodo imenovale države članice, ki bodo sodelovale tudi pri ocenjevanju kandidatov.

Brez poseganja v druge pogoje iz člena 8.27.4 celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma bodo države članice predlagale kandidate, ki bodo izpolnjujevali merila iz člena 253(1) PDEU.

Komisija bo v posvetovanju z državami članicami in Kanado poskrbela za prav tako strogo ocenjevanje kandidatur drugih sodnikov sodišča.

 

Sodniki bodo prejemali redno plačilo od Evropske unije in Kanade. V prihodnje si bo treba prizadevati, da bodo sodniki zaposleni za poln delovni čas.

 

Etične zahteve za člane sodišč, ki so že določene v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, bodo čim prej – in dovolj hitro, da jih bodo države članice lahko preučile med postopkom ratifikacije – podrobneje določene v obveznem in zavezujočem kodeksu ravnanja (kar je prav tako že predvideno v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu). Ta kodeks bo vključeval zlasti:

natančna pravila ravnanja za kandidate za imenovanje za člana sodišča ali pritožbenega sodišča, zlasti glede razkritja njihovih preteklih ali sedanjih dejavnosti, ki bi lahko vplivale na njihovo imenovanje ali izvajanje funkcije;

natančna pravila ravnanja za člane sodišča ali pritožbenega sodišča med trajanjem njihovega mandata;

natančna pravila ravnanja za člane sodišča ali pritožbenega sodišča po prenehanju njihovega mandata; prepoved opravljanja specifičnih nalog ali poklicev za določeno obdobje po koncu njihovega mandata;

mehanizem sankcij v primeru neupoštevanja pravil ravnanja, ki bo učinkovit in povsem v skladu z načelom neodvisnosti sodstva.

 

Dostop do tega novega sodišča za najranljivejše uporabnike, tj. MSP in posameznike, bo izboljšan in poenostavljen. V ta namen:

bo mešani odbor sprejel dopolnilna pravila iz člena 8.39.6 celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, namenjena zmanjšanju finančnega bremena za tožeče stranke, če so to fizične osebe ali mala ali srednja podjetja; pripravljena bodo tako, da jih bo mogoče čim prej sprejeti;

bo Komisija ne glede na izid razprav v okviru mešanega odbora predlagala ustrezne ukrepe za javno (so)financiranje postopkov malih in srednjih podjetij pred tem sodiščem in odobritev tehnične pomoči.

 

Pritožbeni mehanizem iz člena 8.28 celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma bo organiziran in izboljšan, da bo v celoti zmožen zagotoviti doslednost odločb na prvi stopnji in s tem prispevati k pravni varnosti. Za to je potrebno zlasti naslednje:

Sestava sodišča bo organizirana tako, da bo zagotovljena kar največja kontinuiteta.

Predvideno bo, da se bodo morali vsi člani pritožbenega sodišča seznaniti z odločbami tistih oddelkov pritožbenega sodišča, ki jim ne pripadajo.

Pritožbeno sodišče bo lahko v primerih, v katerih bodo obravnavana pomembna načelna vprašanja ali glede katerih se mnenja oddelkov sodišča razlikujejo, zasedalo „velikem senatu“.

Poleg tega Svet podpira prizadevanja Evropske komisije za vzpostavitev večstranskega sodišča za naložbe, ki bo nadomestil dvostranski sistem, ki bo uveden na podlagi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, ko bo ta sprejet, in v skladu s postopkom, predvidenim v celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu.

37.   Izjava Kraljevine Belgije o pogojih za polna pooblastila zvezne države in zveznih enot za podpis celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma

A.

Belgija poudarja, da je v skladu z njenih ustavnim pravom mogoče na podlagi postopkov pridobitve privolitve tako na ravni zveznega parlamenta kot na ravni posameznih parlamentarnih skupščin regij in skupnosti ugotoviti, da je bil proces ratifikacije sporazuma CETA dokončno neuspešen v smislu izjave Sveta z dne 18. oktobra 2016.

Zadevni organi bodo v okviru svojih pristojnosti redno ocenjevali socialno-ekonomske in okoljske učinke začasne uporabe sporazuma CETA.

Če bi ena od zveznih enot zvezno državo obvestila, da je sprejela dokončno odločitev, da sporazuma CETA ne ratificira, bo zvezna država najpozneje v enem letu po prejemu uradnega obvestila zadevne zvezne enote uradno obvestila Svet o dokončni nezmožnosti Belgije, da ratificira sporazum CETA. Potrebni ukrepi bodo sprejeti v skladu s postopki EU.

B.

Belgija je seznanjena z dejstvom, da v skladu s sklepom Sveta o začasni uporabi sporazuma CETA začasna uporaba tega sporazuma ne zadeva različnih določb sporazuma, zlasti na področju zaščite naložb in reševanja sporov (sodišče za naložbe). Seznanjena je tudi s tem, da imata v skladu s členom 30.7 sporazuma CETA obe pogodbenici pravico prekiniti njegovo začasno uporabo.

Belgija bo Sodišče Evropske unije prosila za mnenje o skladnosti sodišča za naložbe z evropskimi pogodbami, zlasti na podlagi mnenje A-2/15.

Če zadevni parlamenti ne bodo odločili drugače, regija Valonija, francosko govoreča skupnost, nemško govoreča skupnost, Komisija francoske skupnosti in regija Bruselj zaradi sistema za reševanje sporov med vlagatelji in pogodbenicama iz poglavja 8 sporazuma CETA, kot je obstajal na dan podpisa sporazuma CETA, tega sporazuma ne nameravajo ratificirati.

Regija Flandrija, flamsko govoreča skupnost in regija Bruselj pozdravljajo zlasti skupno izjavo Evropske komisije in Sveta Evropske unije o sistemu sodišč za naložbe.

C.

Izjava Sveta in držav članic, v kateri so odločitve Skupnega odbora CETA na področju regulativnega sodelovanja obravnavane kot pristojnost držav članic, potrjuje, da morajo te odločitve soglasno sprejemati Svet in države članice.

V zvezi s tem vlade zveznih enot poudarjajo, da je za regulativno sodelovanje in obveščanje o vseh regulativnih odločitvah, ki bi iz njega izhajale, glede vseh zadev, ki so v skladu z belgijskim ustavnim sistemom v njihovi izključni ali delni pristojnosti, potrebno predhodno soglasje njihovega parlamenta.

D.

Zvezna država ali zvezna enota, pristojna za kmetijstvo, si pridržuje pravico do uporabe zaščitne klavzule v primeru tržnega neravnovesja, tudi če takšno neravnovesje zadeva samo en proizvod. Natančni pragi, v katerih bo opredeljeno, kaj pomeni tržno neravnovesje, bodo določeni v 12 mesecih po podpisu sporazuma CETA. Belgija se bo za tako določene prage zavzemala v okviru evropskega procesa odločanja.

Belgija ponovno poudarja, da sporazum CETA ne bo vplival na zakonodajo Evropske unije v zvezi z odobritvijo, dajanjem na trg, gojenjem in označevanjem gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih z novimi reproduktivnih tehnologijami, zlasti pa ne bo vplival na možnost držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju. Poleg tega Belgija ponovno poudarja, da sporazum CETA ne bo preprečeval uporabe previdnostnega načela v Evropski uniji, kot je opredeljeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in zlasti previdnostnega načela, kot je določeno v členu 191 in vključen v člen 168(1) ter člen 169 (1) in (2) PDEU.

V primeru zahtev glede geografskih označb (zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb) ene od zveznih enot se zvezna vlada zavezuje, da jih bo nemudoma posredovala Evropski uniji.

38.   Izjava pravne službe Sveta o pravni naravi Skupnega interpretativnega instrumenta

Pravna služba Sveta potrjuje, da je skupni interpretativni instrument, ki ga bodo pogodbenice sprejele od podpisu sporazuma CETA in ki je sestavni del njegovega okvira, v skladu s členom 31(2)(b) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb referenčni dokument, ki ga bo treba uporabljati, če se bodo pri izvajanju sporazuma CETA pojavila kakršna koli vprašanja v zvezi z razlago pogojev iz sporazuma. Zaradi tega ima pravno moč in je zavezujoč.


(1)  WT/REG39/1 z dne 24. aprila 1998.

(2)  UL 2, 15.1.1962, str. 32.


14.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 11/23


CELOVITI GOSPODARSKI IN TRGOVINSKI SPORAZUM (CETA)

med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

KANADA,

na eni strani ter

EVROPSKA UNIJA,

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA

in

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici –

odločeni, da:

NADALJE okrepita tesni gospodarski odnos in nadgradita svoje pravice in obveznosti v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994 ter drugih večstranskih in dvostranskih instrumentov za sodelovanje,

USTVARITA razširjen in varen trg za blago in storitve z zmanjšanjem ali odpravo ovir za trgovino in naložbe,

VZPOSTAVITA jasna, pregledna, predvidljiva in vzajemno koristna pravila, ki urejajo njuno trgovino in naložbe,

TER

OB PONOVNI POTRDITVI njune močne zavezanosti demokraciji in temeljnim pravicam, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, sklenjeni v Parizu 10. decembra 1948, in v skupnem prepričanju, da širjenje orožja za množično uničevanje pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno varnost,

OB PRIZNAVANJU pomena mednarodne varnosti, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava za razvoj mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja,

OB PRIZNAVANJU, da se z določbami tega sporazuma ohranja pravica pogodbenic do pravnega urejanja na svojem ozemlju in prožnost za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so javno zdravje, varnost, okolje, javna morala ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti,

OB POTRDITVI svojih zavez kot pogodbenici Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sklenjene v Parizu 20. oktobra 2005, ter ob priznavanju, da imajo države pravico, da ohranjajo, razvijajo in izvajajo svoje kulturne politike, podpirajo svojo kulturno industrijo za krepitev raznolikosti kulturnih izrazov in ohranjajo svojo kulturno identiteto, tudi z zakonodajnimi ukrepi in finančno podporo,

OB PRIZNAVANJU, da določbe tega sporazuma zagotavljajo zaščito naložbam in vlagateljem, kar zadeva njihove naložbe, ter so namenjene spodbujanju vzajemno koristne poslovne dejavnosti, ne da bi bila pri tem ogrožena pravica pogodbenic do pravnega urejanja v javnem interesu na svojem ozemlju,

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zaveze, da bosta spodbujali trajnostni razvoj in razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval h gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti trajnostnega razvoja,

OB SPODBUJANJU podjetij, ki opravljajo dejavnosti na njunem ozemlju ali so pod njuno jurisdikcijo, da spoštujejo mednarodno priznane smernice in načela družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, ter uporabljajo dobre prakse odgovornega poslovnega ravnanja,

OB IZVAJANJU tega sporazuma na način, ki je v skladu z izvajanjem njune delovne in okoljske zakonodaje ter krepi raven varstva okolja in zaščite dela, ter ob krepitvi njunih mednarodnih zavez glede delovnih in okoljskih vprašanj,

OB PRIZNAVANJU tesne povezave med inovacijami in trgovino ter pomena inovacij za prihodnjo gospodarsko rast ter ob potrditvi svoje zaveze, da bosta spodbujali širitev sodelovanja na področju inovacij in povezanih področjih raziskav in razvoja ter znanosti in tehnologije ter da bosta spodbujali sodelovanje ustreznih entitet iz javnega in zasebnega sektorja –

STA SE DOGOVORILI o naslednjem:

POGLAVJE ENA

Splošna opredelitev pojmov in uvodne določbe

Oddelek A

Splošna opredelitev pojmov

Člen 1.1

Opredelitev pojmov splošne uporabe

Če ni drugače določeno, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:

 

splošni upravni akt pomeni upravno odločbo ali razlago, ki se uporablja za vse osebe in dejanska stanja, ki na splošno spadajo na njeno področje uporabe, pri čemer določa normo ravnanja, vendar ne vključuje:

(a)

ugotovitve ali odločbe,v okviru upravnega ali parasodnega postopka, ki se uporablja za določeno osebo, blago ali storitev druge pogodbenice v določeni zadevi; ali

(b)

odločbe, se katero se odloči o določenem ravnanju ali praksi;

 

Sporazum o kmetijstvu pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

kmetijski proizvod pomeni proizvod iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu;

 

Protidampinški sporazum pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

kontaktne točke CETA pomeni kontaktne točke, ustanovljene v skladu s členom 26.5 (kontaktne točke CETA);

 

Skupni odbor CETA pomeni Skupni odbor CETA, ustanovljen v skladu s členom 26.1 (Skupni odbor CETA);

 

CPC pomeni začasno Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Prov., leto 1991;

 

kulturna industrija pomeni osebe, ki se ukvarjajo z:

(a)

objavo, distribucijo ali prodajo knjig, revij, periodike ali časopisov v natisnjeni ali strojno čitljivi obliki, razen kadar je tiskanje ali stavljenje česar koli od navedenega edina dejavnost;

(b)

proizvodnjo, distribucijo, prodajo ali razstavljanjem filmskih ali video posnetkov;

(c)

proizvodnjo, distribucijo, prodajo ali razstavljanjem zvočnih ali video glasbenih posnetkov;

(d)

objavo, distribucijo ali prodajo glasbe v natisnjeni ali strojno čitljivi obliki; ali

(e)

radijsko komunikacijo, pri kateri prenos neposredno sprejemajo splošna javnost, in vsa podjetja za radijsko, televizijsko in kabelsko oddajanje ter vse službe z omrežji za oddajanje programov prek satelita;

 

carina pomeni kakršno koli dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno z oblikami dodatnih davkov ali taks, ki se uvedejo na ta uvoz ali v zvezi z njim, vendar ne vključuje:

(a)

taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 2.3 (Nacionalna obravnava);

(b)

ukrepa, ki se uporablja v skladu z določbami iz členov VI ali XIX GATT 1994, Protidampinškega sporazuma, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazuma o zaščitnih ukrepih ali člena 22 DSU; ali

(c)

pristojbine ali druge takse, naložene v skladu s členom VIII GATT 1994;

 

Sporazum o carinskem vrednotenju pomeni Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

dnevi pomeni koledarske dneve, vključno s konci tedna in prazniki;

 

DSU pomeni dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO;

 

podjetje pomeni entiteto, ustanovljeno ali organizirano v skladu s pravom, ki se uporablja, ne glede na to, ali je pridobitno ali nepridobitno, v zasebni lasti ali lasti organov oblasti ali pod zasebnim nadzorom ali nadzorom organov oblasti, vključno z družbo, trustom, osebno družbo, družbo z enim družbenikom, skupnim podjetjem ali drugim združenjem;

 

obstoječ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

 

GATS pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu STO;

 

GATT 1994 pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

blago pogodbenice pomeni domače izdelke, kot izhaja iz GATT 1994, ali tako blago, kot ga določita pogodbenici, ter vključuje blago s poreklom iz navedene pogodbenice;

 

harmonizirani sistem (HS) pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom, opombami k poglavjem in opombami k tarifnim podštevilkam;

 

tarifna številka pomeni štirimestno število ali prve štiri številke števila, ki se uporablja v nomenklaturi HS;

 

ukrep vključuje zakon, predpis, pravilo, postopek, sklep, upravni ukrep, zahtevo, prakso ali katero koli drugo obliko ukrepanja, ki ga izvede pogodbenica;

 

državljan pomeni fizično osebo, ki je državljan v skladu s členom 1.2 ali stalni rezident pogodbenice;

 

s poreklom pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla;

 

pogodbenici pomeni Evropsko unijo ali njene države članice ali Evropsko unijo in njene države članice v okviru svojih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, na eni strani (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica EU) ter Kanado na drugi strani;

 

subjekt pomeni fizično osebo ali podjetje;

 

subjekt pogodbenice pomeni državljana ali podjetje iz pogodbenice;

 

preferencialna tarifna obravnava pomeni stopnjo dajatve, ki se za blago s poreklom uporablja v skladu s tem sporazumom, na podlagi seznama odprave tarif;

 

Sporazum o zaščitnih ukrepih pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

sanitarni ali fitosanitarni ukrep pomeni ukrep iz odstavka 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

 

Sporazum SCM pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

ponudnik storitve pomeni subjekt, ki zagotavlja ali želi zagotavljati storitev;

 

Sporazum SPS pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

državno podjetje pomeni podjetje, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice;

 

tarifna podštevilka pomeni šestmestno število ali prvih šest številk števila, ki se uporablja v nomenklaturi HS;

 

tarifna uvrstitev blaga pomeni uvrstitev blaga ali materiala pod poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko HS;

 

seznam za odpravo tarif pomeni Prilogo 2-A (Odprava tarif);

 

Sporazum TBT pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO;

 

ozemlje pomeni ozemlje, na katerem se ta sporazum uporablja v skladu s členom 1.3;

 

tretja država pomeni državo ali ozemlje zunaj geografskega področja uporabe tega sporazuma;

 

Sporazum TRIPS pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu STO;

 

Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb pomeni Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, sklenjeno na Dunaju 23. maja 1969;

 

STO pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo; in

 

Sporazum STO pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

Člen 1.2

Opredelitev pojmov, značilnih za posamezno pogodbenico

Če ni drugače določeno, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:

 

državljan pomeni:

(a)

v primeru Kanade – fizično osebo, ki je državljan Kanade v skladu s kanadsko zakonodajo;

(b)

v primeru pogodbenice EU – fizično osebo z državljanstvom države članice; in

 

osrednja oblast pomeni:

(a)

v primeru Kanade – vlado Kanade; in

(b)

v primeru pogodbenice EU – Evropsko unijo ali nacionalne vlade njenih držav članic.

Člen 1.3

Geografsko področje uporabe

Če ni drugače določeno, se ta sporazum uporablja:

(a)

v Kanadi za:

(i)

kopensko ozemlje, zračni prostor, celinske vode in teritorialno morje Kanade;

(ii)

izključno ekonomsko cono Kanade, kot jo določa notranje pravo, v skladu z delom V Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sklenjene v Montego Bayu 10. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: konvencija UNCLOS); in

(iii)

epikontinentalni pas Kanade, kot ga določa notranje pravo, v skladu z delom VI konvencije UNCLOS;

(b)

v Evropski uniji za območja, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb. Kar zadeva določbe v zvezi s tarifno obravnavo blaga, se ta sporazum uporablja tudi za dele carinskega območja Evropske unije, ki niso zajeti v prvem stavku tega pododstavka.

Oddelek B

Uvodne določbe

Člen 1.4

Vzpostavitev območja proste trgovine

Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.

Člen 1.5

Razmerje do Sporazuma STO in drugih sporazumov

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti, ki jih imata druga do druge v okviru Sporazuma STO in drugih sporazumov, katerih pogodbenici sta.

Člen 1.6

Sklicevanje na druge sporazume

Kadar se ta sporazum sklicuje na druge sporazume ali pravne instrumente ali jih na podlagi sklicevanja v celoti ali delno vključuje, ti sklici vključujejo:

(a)

povezane priloge, protokole, sprotne opombe, pojasnjevalne in razlagalne opombe ter

(b)

sporazume, ki sta jih sklenili pogodbenici, ki nasledijo druge sporazume, ali spremembe, ki so za pogodbenici zavezujoče, razen če sklic potrjuje obstoječe pravice.

Člen 1.7

Sklicevanje na zakonodajo

Kadar se ta sporazum sklicuje na zakonodajo na splošno ali na določen zakon, uredbo ali direktivo, se sklicuje na zakonodajo, kakor je morda spremenjena, razen če ni navedeno drugače.

Člen 1.8

Obseg obveznosti

1.   Vsaka pogodbenica je v celoti odgovorna za upoštevanje vseh določb iz tega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sprejeti vsi ukrepi, potrebni za uveljavljanje določb tega sporazuma, in da se jih upošteva na vseh ravneh oblasti.

Člen 1.9

Pravice in obveznosti v zvezi z vodo

1.   Pogodbenici priznavata, da voda v svojem naravnem stanju, vključno z vodo v jezerih, rekah, zbiralnikih, vodonosnikih in vodnih bazenih, ni blago ali proizvod. Zato se za takšno vodo uporabljata le poglavji dvaindvajset (Trgovina in trajnostni razvoj) in štiriindvajset (Trgovina in okolje).

2.   Vsaka pogodbenica ima pravico, da zaščiti in ohranja svoje naravne vodne vire. Nobena določba tega sporazuma pogodbenic ne zavezuje k temu, da morata dovoliti komercialno uporabo vode za kakršen koli namen, vključno z njeno odtegnitvijo, pridobivanjem ali preusmeritvijo za izvoz v velikih količinah.

3.   Če pogodbenica dovoli komercialno uporabo določenega vodnega vira, pri tem upošteva določbe tega sporazuma.

Člen 1.10

Nosilci javnih poblastil

Če ni v tem sporazumu navedeno drugače, mora vsaka pogodbenica zagotoviti, da oseba, na katero je pogodbenica prenesla regulativna, upravna ali druga javna pooblastila na kateri koli ravni oblasti, pri izvajanju teh pooblastil ravna v skladu z obveznostmi pogodbenice iz tega sporazuma.

POGLAVJE DVA

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

Člen 2.1

Cilj

V prehodnem obdobju, ki se začne z začetkom veljavnosti tega sporazuma, pogodbenici postopno liberalizirata trgovino z blagom v skladu z določbami tega sporazuma.

Člen 2.2

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za trgovino z blagom med pogodbenicama v skladu s poglavjem ena (Splošna opredelitev pojmov in uvodne določbe), razen če ni v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 2.3

Nacionalna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994. V ta namen je člen III GATT 1994 vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.   V zvezi z vlado v Kanadi, razen na zvezni ravni, ali vlado države članice ali v državi članici Evropske unije, pomeni odstavek 1 obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zadevna vlada zagotavlja podobnemu, neposredno konkurenčnemu ali nadomestljivemu blagu iz Kanade oziroma države članice.

3.   Ta člen se ne uporablja za ukrep, vključno z nadaljevanjem ukrepa, hitro obnovitvijo ali spremembo ukrepa, v zvezi s kanadskimi trošarinami za čisti alkohol, kot so navedene pod tarifno postavko 2207 10 90 na kanadskem seznamu koncesij (seznam V), ki je priložen Marakeškemu protokolu k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini 1994, sklenjenemu 15. aprila 1994 (v nadaljnjem besedilu: Marakeški protokol), ki se uporabljajo v proizvodnji v skladu z določbami Excise Act, 2001, S.C. 2002, c. 22.

Člen 2.4

Znižanje in odprava carin za uvoz

1.   Vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine za blago s poreklom iz ene od pogodbenic v skladu s seznami za odpravo tarif iz Priloge 2-A. „S poreklom“ v tem poglavju pomeni s poreklom iz ene od pogodbenic v skladu s pravili o poreklu iz Protokola o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla.

2.   Za vsako blago je osnovna stopnja carin, za katero se v skladu z odstavkom 1 uporabljajo zaporedna znižanja, tista stopnja, ki je določena v Prilogi 2-A.

3.   V zvezi z blagom, za katero se uporabljajo tarifni preferenciali s seznama pogodbenice za odpravo tarif iz Priloge 2-A, vsaka pogodbenica za blago s poreklom iz druge pogodbenice uporablja manjšo od carin, dobljenih na podlagi primerjave stopnje, izračunane v skladu s seznamom zadevne pogodbenice, in veljavne stopnje za državo z največjimi ugodnostmi.

4.   Pogodbenici se lahko na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta o morebitni pospešitvi in razširitvi obsega odprave carin za uvoz med pogodbenicama. Sklep Skupnega odbora CETA o pospešitvi ali odpravi carine za blago nadomesti kakršno koli stopnjo dajatve ali kategorijo, določeno v skladu s seznami pogodbenic iz Priloge 2-A za zadevno blago, kadar ga vsaka pogodbenica odobri v skladu s svojimi veljavnimi pravnimi postopki.

Člen 2.5

Omejitev programov za povračilo dajatev, odlog plačila dajatev in začasno odpravo dajatev

1.   V skladu z odstavkoma 2 in 3 pogodbenica ne povrne, odloži plačila ali začasno odpravi carine, ki je bila plačana ali je plačljiva za blago brez porekla, uvoženo na njeno ozemlje, pod izrecnim pogojem, da se blago ali popolnoma enak, enakovreden ali podoben nadomestek uporablja kot material v proizvodnji drugega blaga, ki se naknadno izvozi na ozemlje druge pogodbenice v okviru preferencialne tarifne obravnave v skladu s tem sporazumom.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z ureditvijo pogodbenice glede tarifnega znižanja, začasne odprave ali oprostitve, ki so lahko stalni ali začasni, če znižanje, začasna odprava ali oprostitev niso izrecno pogojeni z izvozom blaga.

3.   Odstavek 1 se začne uporabljati šele po treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 2.6

Dajatve, davki ali druge pristojbine in takse za izvoz

Pogodbenica ne sme uvesti ali ohraniti nobenih dajatev, davkov ali drugih pristojbin in taks, uvedenih za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v povezavi z njim, ali notranjih davkov ali pristojbin in taks za blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo tiste, ki bi se uporabile za zadevno blago, če bi bilo namenjeno za notranjo prodajo.

Člen 2.7

Mirovanje

1.   Z začetkom veljavnosti tega sporazuma pogodbenica ne sme zvišati carine, ki se je uporabljala ob začetku veljavnosti, ali uvesti nove carine za blago s poreklom iz pogodbenic.

2.   Pogodbenica lahko brez poseganja v odstavek 1:

(a)

spremeni tarifo, ki v ta sporazum ni vključena, za blago, za katero v tem sporazumu ni določen noben tarifni preferencial;

(b)

po enostranskem znižanju zviša carino na raven, določeno na njenem seznamu iz Priloge 2-A; ali

(c)

ohrani ali zviša carino, kot je odobreno v tem sporazumu ali katerem koli sporazumu v okviru Sporazuma STO.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2, lahko le Kanada uporabi poseben zaščitni ukrep iz člena 5 Sporazuma STO o kmetijstvu. Poseben zaščitni ukrep se lahko uporabi le v zvezi z blagom, razvrščenim v postavke z oznako „SSG“ na seznamu Kanade iz Priloge 2-A. Uporaba tega posebnega zaščitnega ukrepa je omejena na uvoz, za katerega ne veljajo tarifni preferenciali, v primeru uvoza, za katerega se uporabljajo tarifne kvote, pa na uvoz, ki presega obvezo glede dostopa do trga.

Člen 2.8

Začasna odprava preferencialne tarifne obravnave

1.   Pogodbenica lahko v skladu z odstavki 2 do 5 začasno odpravi preferencialno tarifno obravnavo iz tega sporazuma za blago, ki ga izvaža ali proizvaja subjekt druge pogodbenice, če pogodbenica:

(a)

na podlagi preiskave, ki temelji na objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacijah, ugotovi, da je subjekt druge pogodbenice sistematično kršil carinsko zakonodajo, da bi si zagotovil preferencialno tarifno obravnavo iz tega sporazuma; ali

(b)

ugotovi, da druga pogodbenica sistematično in neutemeljeno zavrača sodelovanje pri preiskavi kršitev carinske zakonodaje v skladu s členom 6.13.4 (Sodelovanje), in lahko pogodbenica, ki zahteva sodelovanje, na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij utemeljeno sklepa, da je subjekt druge pogodbenice sistematično kršil carinsko zakonodajo, da bi si zagotovil preferencialno tarifno obravnavo iz tega sporazuma.

2.   Pogodbenica po ugotovitvi iz odstavka 1:

(a)

obvesti carinski organ druge pogodbenice ter predloži informacije in dokaze, na katerih temelji ugotovitev;

(b)

začne posvetovanja z organi druge pogodbenice, da bi se opredelila vzajemno sprejemljiva rešitev za obravnavanje pomislekov, ki izhajajo iz te ugotovitve; in

(c)

zadevnemu subjektu druge pogodbenice predloži pisno uradno obvestilo z informacijami, na katerih temelji ugotovitev.

3.   Če organi v 30 dneh ne najdejo vzajemno sprejemljive rešitve, pogodbenica, ki je navedla ugotovitev, predloži zadevo v obravnavo Skupnemu odboru za carinsko sodelovanje.

4.   Če Skupni odbor za carinsko sodelovanje v 60 dneh ne sprejme odločitve v zvezi z zadevo, lahko pogodbenica, ki je navedla ugotovitev, začasno odpravi preferencialno tarifno obravnavo iz tega sporazuma za blago zadevnega subjekta druge pogodbenice. Začasna odprava ne velja za blago, ki je na dan začetka veljavnosti začasne odprave že v tranzitu med pogodbenicama.

5.   Pogodbenica začasno odpravo iz odstavka 1 uporablja le v obdobju, ki je sorazmerno z učinkom na finančne interese navedene pogodbenice, ki izhaja iz stanja, če je to stanje razlog za ugotovitev v skladu z odstavkom 1, tj. do največ 90 dni. Če pogodbenica na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij utemeljeno meni, da se razmere, ki so bile razlog za prvotno začasno odpravo, po 90 dneh niso spremenile, lahko začasno odpravo podaljša za največ nadaljnjih 90 dni. O prvotni začasni odpravi in kakršnih koli podaljšanjih te odprave se je treba redno posvetovati s Skupnim odborom za carinsko sodelovanje.

Člen 2.9

Pristojbine in druge takse

1.   V skladu s členom VIII GATT 1994 pogodbenica ne uvede ali ohrani pristojbine ali takse za uvoz ali izvoz blaga pogodbenice ali v zvezi s takim uvozom ali izvozom, ki ni sorazmerna s stroški opravljenih storitev ali ki pomeni posredno zaščito domačega blaga ali obdavčitev uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.   Pojasniti je treba, da odstavek 1 pogodbenici ne preprečuje uvedbe carine ali takse iz odstavkov (a) do (c) opredelitve carine iz člena 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe).

Člen 2.10

Blago, ponovno uvedeno po popravilu ali spremembi

1.   V tem členu popravilo ali sprememba pomeni kakršno koli predelavo blaga za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev usklajenosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerih ne bi bilo več možno uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo ali sprememba blaga vključujeta obnovo in vzdrževanje, ne vključujeta pa operacije ali postopka, ki:

(a)

uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;

(b)

nedokončano blago spremeni v dokončano blago; ali

(c)

se uporablja za bistveno spremembo funkcije blaga.

2.   Razen v primeru iz sprotne opombe 1 pogodbenica ne uporablja carine za blago (ne glede na njegovo poreklo), ki ponovno vstopi na njeno ozemlje, po tem ko je bilo z njenega ozemlja začasno izvoženo na ozemlje druge pogodbenice zaradi popravila ali spremembe, ne glede na to, ali bi se lahko tako popravilo ali sprememba izvedla na ozemlju pogodbenice, iz katere je bilo blago izvoženo z namenom popravila ali spremembe (1), (2).

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

4.   Pogodbenica ne uporablja carin za blago (ne glede na njegovo poreklo), ki je začasno uvoženo z ozemlja druge pogodbenice za popravilo ali spremembo (3).

Člen 2.11

Uvozne in izvozne omejitve

1.   Če ni v tem sporazumu določeno drugače, pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, razen v skladu s členom XI GATT 1994. V ta namen je člen XI GATT 1994 vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

2.   Če pogodbenica sprejme ali ohrani prepoved ali omejitev uvoza blaga iz tretje države ali izvoza blaga v tretjo državo, lahko navedena pogodbenica:

(a)

omeji ali prepove uvoz blaga zadevne tretje države z ozemlja druge pogodbenice; ali

(b)

omeji ali prepove izvoz blaga v navedeno tretjo državo prek ozemlja druge pogodbenice.

3.   Če pogodbenica sprejme ali ohrani prepoved ali omejitev uvoza blaga iz tretje države, pogodbenici na zahtevo druge pogodbenice začneta razpravo, da bi se preprečilo neutemeljeno poseganje v ureditve druge pogodbenice za oblikovanje cen, trženje ali distribucijo ali izkrivljanje teh ureditev.

4.   Ta člen se ne uporablja za ukrep, vključno z nadaljevanjem, hitro obnovitvijo ali spremembo tega ukrepa, v zvezi z:

(a)

izvozom hlodovine vseh vrst. Če pogodbenica ne zahteva več izvoznih dovoljenj za hlodovino, namenjeno tretji državi, navedena pogodbenica dokončno odpravi zahtevo za izvozna dovoljenja za hlodovino, namenjeno drugi pogodbenici;

(b)

izvozom nepredelanih rib v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v Novi Fundlandiji in Labradorju, tri leta od začetka veljavnosti tega sporazuma;

(c)

kanadskimi trošarinami za čisti alkohol, kot so navedene pod tarifno postavko 2207 10 90 na kanadskem seznamu koncesij, priloženem Marakeškemu protokolu (seznam V), ki se uporabljajo v proizvodnji v skladu z določbami Excise Act, 2001, S.C. 2002, c. 22; ter

(d)

uvozom rabljenih vozil v Kanado, ki ne izpolnjujejo njenih varnostnih in okoljskih zahtev.

Člen 2.12

Druge določbe v zvezi s trgovino z blagom

Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se lahko blago druge pogodbenice, ki je bilo uvoženo in zakonito prodano ali ponujeno za prodajo kjer koli na ozemlju pogodbenice uvoznice, proda ali ponudi za prodajo tudi na celotnem ozemlju pogodbenice uvoznice.

Člen 2.13

Odbor za trgovino z blagom

1.   Funkcije Odbora za trgovino z blagom v skladu s členom 26.2.1 (a) (Specializirani odbori) vključujejo:

(a)

spodbujanje trgovine z blagom med pogodbenicama, vključno s posvetovanji o pospeševanju odprave tarif iz tega sporazuma in po potrebi o drugih zadevah;

(b)

priporočilo Skupnemu odboru CETA o spremembi kakršne koli določbe tega sporazuma v zvezi s harmoniziranim sistemom ali dopolnitvi teh določb in

(c)

hitro obravnavanje vprašanj v zvezi s pretokom blaga prek vstopnih pristanišče pogodbenic.

2.   Odbor za trgovino z blagom lahko Skupnemu odboru CETA predloži osnutke sklepov o pospešitvi ali odpravi carine za blago.

3.   Odbor za kmetijstvo iz člena 26.2.1 (a) (Specializirani odbori):

(a)

se sestane v 90 dneh od zahteve pogodbenice;

(b)

zagotavlja forum, v okviru katerega lahko pogodbenici obravnavata vprašanja v zvezi s kmetijskimi proizvodi iz tega sporazuma, in

(c)

vsa nerešena vprašanja iz pododstavka (b) predloži v obravnavo Odboru za trgovino z blagom.

4.   Pogodbenici upoštevata sodelovanje in izmenjavo informacij o kmetijskih vprašanjih v okviru letnega kmetijskega dialoga med Kanado in Evropsko unijo, kakor je bil vzpostavljen z dopisoma, izmenjanima dne 14. julija 2008. Če je to primerno, se lahko kmetijski dialog uporabi za namene odstavka 3.

POGLAVJE TRI

Trgovinska pravna sredstva

Oddelek A

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 3.1

Splošne določbe v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi

1.   Pogodbenici znova potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Protokol o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla se ne uporablja za protidampinške in izravnalne ukrepe.

Člen 3.2

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica uporablja protidampinške in izravnalne ukrepe v skladu z ustreznimi zahtevami STO ter poštenim in preglednim postopkom.

2.   Pogodbenica po uvedbi začasnih ukrepov in vsekakor pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrije vsa bistvena obravnavana dejstva, na katerih temelji odločitev o uporabi končnih ukrepov. To ne posega v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma ter člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

3.   Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da zagovarja svoje interese med protidampinško ali izravnalno preiskavo (4), če to ne zadržuje poteka preiskave po nepotrebnem.

Člen 3.3

Upoštevanje javnega interesa in nižja dajatev

1.   Organi vsake pogodbenice preučijo informacije, zagotovljene v skladu z zakonodajo pogodbenice, o tem, ali bi bila uvedba protidampinške ali izravnalne dajatve v nasprotju z javnim interesom.

2.   Po preučitvi informacij iz odstavka 1 lahko organi pogodbenice v skladu z njeno zakonodajo preučijo, ali se uvede znesek protidampinške ali izravnalne dajatve v višini polne stopnje dampinga ali polnega zneska subvencije ali v manjšem znesku.

ODDELEK B

Globalni zaščitni ukrepi

Člen 3.4

Splošne določbe v zvezi z globalnimi zaščitnimi ukrepi

1.   Pogodbenici znova potrjujeta svoje pravice in obveznosti v zvezi z globalnimi zaščitnimi ukrepi iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

2.   Protokol o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla se ne uporablja za globalne zaščitne ukrepe.

Člen 3.5

Preglednost

1.   Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava sprejeti začasne ali dokončne globalne zaščitne ukrepe, na zahtevo pogodbenice izvoznice takoj predloži:

(a)

informacije iz člena 12.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih v obliki, ki jo določi Odbor za zaščitne ukrepe pri STO;

(b)

kadar je ustrezno, javno različico pritožbe, ki jo je vložila domača industrija, ter

(c)

javno poročilo, v katerem so navedene ugotovitve in utemeljeni sklepi o vseh ustreznih vprašanjih, ki se nanašajo na dejansko stanje in pravno podlago in ki so se obravnavala med preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi. Javno poročilo vsebuje analizo, ki škodo povezuje z dejavniki, ki jo povzročajo, in metodo, uporabljeno za opredelitev globalnih zaščitnih ukrepov.

2.   Kadar se informacije zagotovijo na podlagi tega člena, pogodbenica uvoznica ponudi možnost posvetovanj s pogodbenico izvoznico, da se preučijo zagotovljene informacije.

Člen 3.6

Uvedba dokončnih ukrepov

1.   Pogodbenica si ob sprejemanju globalnih zaščitnih ukrepov prizadeva, da bodo ti uvedeni na način, ki bo najmanj vplival na dvostransko trgovino.

2.   Pogodbenica uvoznica ponudi možnost posvetovanj s pogodbenico izvoznico, da se preuči zadeva iz odstavka 1. Pogodbenica uvoznica ne sprejme ukrepov, dokler ne preteče 30 dni od datuma predložitve povabila k posvetovanju.

Oddelek C

Splošne določbe

Člen 3.7

Izvzetje iz reševanja sporov

Poglavje devetindvajset za to poglavje ne velja (Reševanje sporov).

POGLAVJE ŠTIRI

Tehnične ovire v trgovini

Člen 4.1

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, ki lahko vplivajo na trgovino z blagom med pogodbenicama.

2.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

specifikacije nabav, ki jih pripravi vladni organ za potrebe proizvodnje ali porabe vladnih organov, ali

(b)

sanitarne ali fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

3.   Pomeni splošnih izrazov za standardizacijo in postopke za ugotavljanje skladnosti običajno ustrezajo opredelitvam, sprejetim v okviru sistema Združenih narodov, in opredelitvam, ki so jih sprejeli mednarodni organi za standarde, ob upoštevanju sobesedila ter predmeta in namena tega poglavja, razen če je pomen posameznega pojma opredeljen ali določen s tem sporazumom, vključno z določbami iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini v skladu s členom 4.2.

4.   V tem poglavju sklicevanja na tehnične predpise, standarde in postopke za ugotavljanje skladnosti vključujejo njihove spremembe ter dodatke k pravilom ali obseg izdelkov, na katere se ta nanašajo, razen nepomembnih sprememb in dodatkov.

5.   Člen 1.8.2 (Obseg obveznosti) se ne uporablja za člene 3, 4, 7, 8 in 9 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kot je vključen v ta sporazum.

Člen 4.2

Vključitev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

1.   Naslednje določbe Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini se vključijo v ta sporazum in so njegov sestavni del:

(a)

člen 2 (Priprava, sprejetje in uporaba tehničnih predpisov s strani organov osrednje oblasti);

(b)

člen 3 (Priprava, sprejetje in uporaba tehničnih predpisov s strani organov lokalne oblasti in nevladnih organov);

(c)

člen 4 (Priprava, sprejetje in uporaba standardov);

(d)

člen 5 (Postopki za ugotavljanje skladnosti pri organih osrednje oblasti);

(e)

člen 6 (Priznavanje ugotavljanja skladnosti pri organih osrednje oblasti) brez omejevanja pravic ali obveznosti pogodbenic v skladu s Protokolom o vzajemnem sprejemanju rezultatov ugotavljanja skladnosti ter Protokolom o vzajemnem priznavanju programa skladnosti in izvrševanja v zvezi z dobrimi proizvodnimi praksami za zdravila;

(f)

člen 7 (Postopki za ugotavljanje skladnosti pri organih lokalne oblasti);

(g)

člen 8 (Postopki za ugotavljanje skladnosti pri nevladnih organih);

(h)

člen 9 (Mednarodni in regionalni sistemi);

(i)

Priloga 1 (Izrazi in njihove opredelitve v tem sporazumu) ter

(j)

Priloga 3 (Kodeks dobrih praks za pripravo, sprejetje in uporabo standardov).

2.   V tem sporazumu ima izraz „članice“ v vključenih določbah isti pomen kot v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

3.   V zvezi s členi 3, 4, 7, 8 in 9 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini je mogoče sklicevanje na poglavje devetindvajset (Reševanje sporov), kadar ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni dosegla zadovoljivih rezultatov v okviru teh členov in da je to bistveno vplivalo na njene trgovinske interese. S tega vidika so taki rezultati enakovredni rezultatom, ki bi nastali, če bi bil zadevni organ pogodbenica.

Člen 4.3

Sodelovanje

Pogodbenici okrepita svoje sodelovanje na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, postopkov za ugotavljanje skladnosti, nadzora ali spremljanja trga ter dejavnosti izvrševanja, da olajšata medsebojno trgovino, v skladu s poglavjem enaindvajset (Regulativno sodelovanje). To lahko vključuje pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi ali zasebnimi organizacijami, pristojnimi za meroslovje, standardizacijo, preskušanje, certificiranje in akreditacijo, nadzor ali spremljanje trga ter dejavnosti izvrševanja, ter zlasti spodbujanje njunih organov za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti k sodelovanju v okviru dogovorov o sodelovanju, ki spodbujajo sprejemanje rezultatov ugotavljanja skladnosti.

Člen 4.4

Tehnični predpisi

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta čim bolj sodelovali, da zagotovita medsebojno združljivost svojih tehničnih predpisov. V ta namen, če ena od pogodbenic izrazi zanimanje za razvoj tehničnega predpisa, ki je po obsegu enakovreden ali podoben tehničnemu predpisu, ki ga je že razvila ali ga pripravlja druga pogodbenica, ta druga pogodbenica na zahtevo prve pogodbenice, v obsegu, v katerem je to izvedljivo, tej pogodbenici zagotovi ustrezne informacije, študije in podatke, na podlagi katerih je pripravila svoj tehnični predpis, ki je bil sprejet ali je še v razvoju. Pogodbenici priznavata, da je morda treba pojasniti in sporazumno določiti obseg posamezne zahteve ter da zaupnih informacij ni treba razkriti.

2.   Pogodbenica, ki je pripravila tehnični predpis, za katerega meni, da je enakovreden tehničnemu predpisu druge pogodbenice zaradi združljivega cilja in obsega izdelka, lahko od druge pogodbenice zahteva, da tehnični predpis prizna kot enakovreden. Pogodbenica predloži pisno zahtevo in podrobno opiše razloge, zakaj bi bilo treba tehnični predpis obravnavati kot enakovreden, vključno z razlogi v zvezi z obsegom izdelka. Pogodbenica, ki se ne strinja, da je tehnični predpis enakovreden, na zahtevo druge pogodbenice predloži razloge za svojo odločitev.

Člen 4.5

Ugotavljanje skladnosti

Pogodbenici upoštevata Protokol o vzajemnem sprejemanju rezultatov ugotavljanja skladnosti ter Protokol o vzajemnem priznavanju programa skladnosti in izvrševanja v zvezi z dobrimi proizvodnimi praksami za zdravila.

Člen 4.6

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo zainteresirani subjekti pogodbenic na podlagi postopkov za zagotovitev preglednosti v zvezi z razvojem tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti možnost sodelovati v ustrezni zgodnji fazi, ko je še mogoče uvesti spremembe in upoštevati pripombe, razen v primeru nujnih težav ali tveganja nujnih težav, povezanih z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo. Kadar je postopek posvetovanja v zvezi z razvojem tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti odprt za javnost, vsaka pogodbenica subjektom druge pogodbenice dovoli sodelovati pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih odobri svojim subjektom.

2.   Pogodbenici spodbujata tesnejše sodelovanje med organi za standardizacijo, ki so na njunih ozemljih, med drugim za olajšanje izmenjave informacij o svojih dejavnostih ter uskladitev standardov na podlagi skupnega interesa in vzajemnosti ter na način, ki ga sporazumno določijo zadevni organi za standardizacijo.

3.   Vsaka pogodbenica si prizadeva odobriti najmanj 60-dnevno obdobje od predložitve predlaganih tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti centralnemu registru obvestil STO, da lahko druga pogodbenica predloži pisne pripombe, razen v primeru nujnih težav ali tveganja nujnih težav, povezanih z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo. Pogodbenica v pozitivnem duhu obravnava razumne zahteve po podaljšanju obdobja za pripombe.

4.   Če ena pogodbenica od druge prejme pripombe glede svojega predlaganega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, pisno odgovori na navedene pripombe pred sprejetjem tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti.

5.   Vsaka pogodbenica objavi ali da na voljo javnosti v tiskani ali elektronski obliki svoje odgovore ali povzetek svojih odgovorov na prejete pomembne pripombe najpozneje do datuma objave sprejetega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti.

6.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sporoči informacije o ciljih, pravni podlagi in utemeljitvi tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali za katerega predlaga sprejetje.

7.   Pogodbenica v pozitivnem duhu obravnava razumno zahtevo druge pogodbenice, prejeto pred iztekom obdobja za pripombe po predložitvi predlaganega tehničnega predpisa, da določi ali podaljša obdobje med sprejetjem tehničnega predpisa in datumom začetka njegove uporabe, razen če odlog ne bi bil učinkovit za doseganje zastavljenih legitimnih ciljev.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so tehnični predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki jih je sprejela, javno dostopni na uradnih spletnih straneh.

9.   Če pogodbenica v vstopnem pristanišču zadrži blago, uvoženo z ozemlja druge pogodbenice, zaradi neskladnosti blaga s tehničnim predpisom, mora pogodbenica, ki zadržuje blago, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti uvoznika o razlogih za zadržanje blaga.

Člen 4.7

Upravljanje poglavja

1.   Pogodbenici sodelujeta pri vprašanjih, zajetih v tem poglavju. Pogodbenici se strinjata, da v skladu s členom 26.2.1 (a) ustanovljen Odbor za trgovino z blagom:

(a)

upravlja izvajanje tega poglavja;

(b)

takoj obravnava vsako vprašanje katere koli pogodbenice v zvezi z razvojem, sprejetjem ali uporabo standardov, tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(c)

na zahtevo ene od pogodbenic olajša razpravo o oceni tveganja ali nevarnosti, ki jo je opravila druga pogodbenica;

(d)

spodbuja sodelovanje med organi pogodbenic za standardizacijo in organi pogodbenic za ugotavljanje skladnosti;

(e)

izmenjuje informacije o standardih, tehničnih predpisih ali postopkih za ugotavljanje skladnosti, vključno s standardi, tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti tretjih oseb ali mednarodnih organov, kadar za to obstaja skupni interes;

(f)

preuči to poglavje glede na razvoj dogodkov pred Odborom STO za tehnične ovire v trgovini ali v okviru Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter po potrebi pripravi priporočila za spremembo tega poglavja, ki jih obravnava skupni odbor, ustanovljen v skladu s celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor CETA);

(g)

sprejme druge ukrepe, za katere pogodbenici menita, da jima bodo pomagali pri izvajanju tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter olajšali trgovino med njima, ter

(h)

po potrebi Skupnemu odboru CETA poroča o izvajanju tega poglavja.

2.   Če pogodbenici v okviru Odbora za trgovino z blagom ne moreta rešiti zadeve, zajete v tem poglavju, lahko Skupni odbor CETA na zahtevo ene od pogodbenic ustanovi ad hoc tehnično delovno skupino za opredelitev rešitve, da se olajša trgovina. Če se ena od pogodbenic ne strinja z zahtevo druge pogodbenice za ustanovitev tehnične delovne skupine, na zahtevo pojasni razloge za svojo odločitev. Pogodbenici vodita tehnično delovno skupino.

3.   Kadar ena od pogodbenic zahteva informacije, jih druga pogodbenica predloži v tiskani ali elektronski obliki ter v razumnem obdobju v skladu z določbami tega poglavja. Pogodbenica si prizadeva, da na vsako zahtevo za informacije odgovori v 60 dneh.

POGLAVJE PET

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 5.1

Opredelitev pojmov

1.   V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

opredelitve pojmov iz Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(b)

opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Komisije za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex);

(c)

opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Svetovne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE);

(d)

opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (v nadaljnjem besedilu: IPPC);

(e)

varovano območje za določen nadzorovan škodljivi organizem pomeni uradno opredeljeno geografsko območje v Evropski uniji, na katerem zadevni organizem ni naseljen kljub ugodnim pogojem in njegovi naselitvi v drugih delih Evropske unije; ter

(f)

pristojni organ pogodbenice pomeni organ iz Priloge 5-A;

2.   Na podlagi odstavka 1 v primeru neskladnosti med opredelitvami pojmov, sprejetimi v okviru Codex, OIE in IPPC, ter opredelitvami pojmov v Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, prevladajo opredelitve pojmov iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 5.2

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

varovati življenje ali zdravje ljudi, živali in rastlin ter hkrati olajšati trgovino;

(b)

zagotoviti, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi pogodbenic ne ustvarjajo neupravičenih ovir v trgovini; ter

(c)

podpreti izvajanje Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 5.3

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

Člen 5.4

Pravice in obveznosti

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 5.5

Prilagajanje regionalnim pogojem

1.   Glede živali, proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov:

(a)

pogodbenici priznavata pojem določanja območij in sta se odločili, da ga uporabita za bolezni iz Priloge 5-B;

(b)

če pogodbenici določita načela in smernice za priznanje regionalnih pogojev, jih vključita v Prilogo 5-C;

(c)

za namene pododstavka (a) sanitarni ukrep pogodbenice uvoznice, ki se uporablja za pogodbenico izvoznico, katere ozemlje je prizadela bolezen iz Priloge 5-B, temelji na odločitvi o določitvi območja, ki jo je sprejela pogodbenica izvoznica, če se pogodbenica uvoznica strinja, da je navedena odločitev v skladu z načeli in smernicami, ki sta jih pogodbenici določili v Prilogi 5-C, ter temelji na ustreznih mednarodnih standardih, smernicah in priporočilih. Pogodbenica uvoznica lahko uporabi kakršne koli dodatne ukrepe, da zagotovi svojo ustrezno raven sanitarne zaščite;

(d)

če ena od pogodbenic meni, da ima poseben status glede bolezni, ki ni navedena v Prilogi 5-B, lahko zahteva priznanje navedenega statusa. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva dodatna jamstva za uvoz živih živali, proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov, ki ustrezajo dogovorjenemu statusu, ki ga prizna pogodbenica uvoznica, vključno s posebnimi pogoji, opredeljenimi v Prilogi 5-E; ter

(e)

pogodbenici priznavata pojem kompartmentalizacije in soglašata, da bosta sodelovali na tem področju.

2.   Glede rastline in rastlinskega proizvoda:

(a)

ko pogodbenica uvoznica vzpostavi ali ohrani svoj fitosanitarni ukrep, med drugim upošteva status škodljivega organizma na območju, kot je nenapadeno območje, nenapadeno mesto pridelave, nenapadena enota pridelave, območje majhne zastopanosti škodljivega organizma in varovano območje, ki ga določi pogodbenica izvoznica, in

(b)

če pogodbenici določita načela in smernice za priznanje regionalnih pogojev, jih vključita v Prilogo 5-C.

Člen 5.6

Enakovrednost

1.   Pogodbenica uvoznica sprejme sanitarni ali fitosanitarni ukrep pogodbenice izvoznice kot enakovreden svojemu, če ji ta objektivno dokaže, da njen ukrep dosega ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite pogodbenice uvoznice.

2.   V Prilogi 5-D so določena načela in smernice za ugotavljanje, priznavanje in ohranjanje enakovrednosti.

3.   V Prilogi 5-E sta določeni:

(a)

območje, za katero pogodbenica uvoznica priznava enakovrednost sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa pogodbenice izvoznice svojemu ukrepu, ter

(b)

območje, za katero pogodbenica uvoznica priznava, da se z izpolnitvijo navedenega posebnega pogoja skupaj s sanitarnim ali fitosanitarnim ukrepom pogodbenice izvoznice dosega ustrezna raven sanitarne in fitosanitarne zaščite pogodbenice uvoznice.

4.   Za namene tega poglavja se člen 1.7 (Sklicevanje na zakonodajo) uporablja ob upoštevanju tega člena, Priloge 5-D in splošnih opomb iz Priloge 5-E.

Člen 5.7

Pogoji trgovanja

1.   Pogodbenica uvoznica da na voljo svoje splošne sanitarne in fitosanitarne uvozne zahteve za vse blago. Če pogodbenici blago skupaj opredelita kot prednostno, pogodbenica uvoznica določi posebne sanitarne in fitosanitarne uvozne zahteve za navedeno blago, razen če se pogodbenici ne odločita drugače. Pogodbenici pri opredelitvi prednostnega blaga sodelujeta, da zagotovita učinkovito upravljanje svojih razpoložljivih virov. Posebne uvozne zahteve je treba uporabiti za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica v skladu z odstavkom 1 brez nepotrebnega odlašanja izvede postopek, potreben za določitev posebnih sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev za blago, opredeljeno kot prednostno. Pogodbenica uvoznica po določitvi posebnih uvoznih zahtev brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne korake, da se omogoči trgovina na podlagi teh uvoznih zahtev.

3.   Pogodbenica izvoznica za določitev posebnih sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev na zahtevo pogodbenice uvoznice:

(a)

zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica, ter

(b)

pogodbenici uvoznici omogoči ustrezen dostop za uradni pregled, preskušanje, revizijo in druge ustrezne postopke.

4.   Če pogodbenica uvoznica vodi seznam odobrenih obratov ali objektov za uvoz blaga, odobri poslovno enoto ali obrat na ozemlju pogodbenice izvoznice brez predhodnega uradnega pregleda navedene poslovne enote ali obrata, če:

(a)

pogodbenica izvoznica zahteva tako odobritev za poslovno enoto ali obrat in predloži ustrezna jamstva ter

(b)

so izpolnjeni pogoji in postopki iz Priloge 5-F.

5.   Poleg odstavka 4 pogodbenica uvoznica svoje sezname odobrenih obratov ali objektov javno objavi.

6.   Pogodbenica običajno sprejme pošiljko nadzorovanega blaga brez predhodnega carinjenja konsignacijskega blaga, razen če se pogodbenici ne odločita drugače.

7.   Pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da ji zadevni pristojni organ pogodbenice izvoznice objektivno in ustrezno dokaže, da se uvozne zahteve lahko izpolnijo ali da so izpolnjene.

8.   Pogodbenici morata upoštevati postopek iz Priloge 5-G glede posebnih uvoznih zahtev za zdravje rastlin.

Člen 5.8

Revizija in preverjanje

1.   Za ohranitev zaupanja v izvajanje tega poglavja lahko pogodbenica opravi revizijo ali preverjanje ali oboje v zvezi s celotnim programom nadzora ali delom programa nadzora, ki ga izvaja pristojni organ druge pogodbenice. Pogodbenica krije svoje stroške, povezane z revizijo ali preverjanjem.

2.   Če pogodbenici določita načela in smernice za izvedbo revizije ali preverjanja, jih vključita v Prilogo 5-H. Če pogodbenica opravi revizijo ali preverjanje, to naredi v skladu z načeli in smernicami iz Priloge 5-H.

Člen 5.9

Izvozno potrjevanje

1.   Če je za uvoz pošiljke živih živali ali proizvodov živalskega izvora potrebno uradno veterinarsko zdravstveno spričevalo in če je pogodbenica uvoznica sanitarni ali fitosanitarni ukrep pogodbenice izvoznice sprejela kot enakovreden svojemu glede takih živali ali proizvodov živalskega izvora, pogodbenici za tako spričevalo uporabita vzorec potrdila o zdravstvenem stanju iz Priloge 5-I, razen če se ne odločita drugače. Pogodbenici lahko uporabita tudi vzorec potrdila za druge proizvode, če se tako odločita.

2.   V Prilogi 5-I so določeni načela in smernice za izvozno potrjevanje, vključno z elektronskim potrjevanjem, odvzemom ali zamenjavo spričeval, jezikovnimi ureditvami in vzorci potrdil.

Člen 5.10

Pregledi ob uvozu in pristojbine

1.   V Prilogi 5-J so določeni načela in smernice za preglede ob uvozu in pristojbine, vključno s pogostostjo pregledov ob uvozu.

2.   Če se pri pregledu ob uvozu odkrije, da ustrezne uvozne zahteve niso izpolnjene, morajo ukrepi pogodbenice uvoznice temeljiti na oceni nastalega tveganja in ne smejo omejevati trgovine bolj, kot je potrebno, da bi se dosegla ustrezna raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite pogodbenice.

3.   Kadar je mogoče, pogodbenica uvoznica uvoznika ali njegovega zastopnika obvesti o pošiljki, ki ne izpolnjuje zahtev, ali jima sporoči razloge za neizpolnitev zahtev ter zagotovi možnost za preučitev odločitve. Pogodbenica uvoznica upošteva vse ustrezne informacije, ki se predložijo v pomoč pri preučitvi.

4.   Pogodbenica lahko zaračuna pristojbine za stroške, nastale pri izvajanju mejnih kontrol, te pa ne smejo presegati povračila stroškov.

Člen 5.11

Obveščanje in izmenjava informacij

1.   Pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja drugo pogodbenico obvesti o:

(a)

pomembni spremembi statusa škodljivega organizma ali bolezni, kot je navzočnost in razvoj bolezni iz Priloge 5-B;

(b)

ugotovitvi epidemiološkega pomena v zvezi z živalsko boleznijo, ki ni navedena v Prilogi 5-B ali ki je nova bolezen; in

(c)

pomembnem vprašanju o varnosti hrane v zvezi s proizvodom, vključenim v trgovino med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij o drugih pomembnih temah, med katerimi so:

(a)

sprememba sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa ene od pogodbenic;

(b)

vsaka pomembna sprememba strukture ali organizacije pristojnega organa pogodbenice;

(c)

na zahtevo, rezultati uradnega nadzora s strani pogodbenice in poročilo v zvezi z rezultati izvedenega nadzora;

(d)

rezultati pregleda ob uvozu iz člena 5.10 v primeru zavrnitve ali neskladne pošiljke ter

(e)

na zahtevo, analiza tveganja ali znanstveno mnenje, ki ga je pripravila pogodbenica in je pomembno v smislu tega poglavja.

3.   Ko se informacije iz odstavka 1 ali 2 dajo na voljo z uradnim obvestilom, poslanim centralnemu registru obvestil STO ali ustreznemu mednarodnemu organu, ki določa standarde, v skladu z njegovimi upoštevnimi pravili, so zahteve iz odstavka 1 in 2, kot se nanašajo na navedene informacije, izpolnjene, razen če skupni upravljalni odbor ne določi drugače.

Člen 5.12

Tehnična posvetovanja

Če je ena od pogodbenic resno zaskrbljena glede varnosti hrane, zdravja rastlin ali živali ali sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, ki ga je predlagala ali izvedla druga pogodbenica, lahko zahteva tehnična posvetovanja z drugo pogodbenico. Pogodbenica, na katero se zahteva nanaša, brez nepotrebnega odlašanja odgovori na zahtevo. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se bodisi izogne motnjam v trgovini in, če je to mogoče, doseže rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.

Člen 5.13

Nujni sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1.   Pogodbenica o nujnem sanitarnem ali fitosanitarnem ukrepu uradno obvesti drugo pogodbenico v 24 urah od sprejetja odločitve o izvedbi ukrepa. Če ena od pogodbenic zahteva tehnična posvetovanja za obravnavo nujnega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, je treba tehnična posvetovanja opraviti v desetih dneh od uradnega obvestila o nujnem sanitarnem ali fitosanitarnem ukrepu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, zagotovljene v okviru tehničnih posvetovanj.

2.   Pogodbenica uvoznica pri sprejemanju odločitve v zvezi s pošiljko, ki se v trenutku sprejetja nujnega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa prevaža med pogodbenicama, upošteva informacije, ki jih je pogodbenica izvoznica zagotovila pravočasno.

Člen 5.14

Skupni upravljalni odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

1.   Skupni upravljalni odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skupni upravljalni odbor), ustanovljen v skladu s členom 26.2.1(d), sestavljajo predstavniki regulativnih organov in trgovinski predstavniki vsake pogodbenice, ki so pristojni za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

2.   Naloge skupnega upravljalnega odbora vključujejo:

(a)

spremljanje izvajanja tega poglavja, obravnavanje vseh zadev v zvezi s tem poglavjem in preučitev vseh zadev, ki lahko nastanejo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(b)

zagotavljanje navodil za opredelitev, prednostno razvrščanje, obvladovanje in reševanje težav;

(c)

obravnavanje vsake zahteve pogodbenice za spremembo pregleda ob uvozu;

(d)

najmanj en letni pregled prilog k temu poglavju, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetovanjih, določenih s tem sporazumom. Skupni upravljalni odbor lahko po svojem pregledu sklene, da bo spremenil priloge k temu poglavju. Pogodbenici lahko potrdita sklep skupnega upravljalnega odbora v skladu s svojimi postopki, potrebnimi za začetek veljavnosti spremembe. Sklep začne veljati na datum, ki ga določita pogodbenici;

(e)

spremljanje izvajanja sklepa iz pododstavka (d) zgoraj ter delovanja ukrepov iz pododstavka (d) zgoraj;

(f)

zagotavljanje rednega foruma za izmenjavo informacij v zvezi z regulativnim sistemom vsake pogodbenice, vključno s podlago za znanstveno oceno tveganja, na katerih temelji sanitarni ali fitosanitarni ukrep, ter

(g)

pripravljanje in vodenje dokumenta, v katerem je podrobno opisano stanje razprav med pogodbenicama o njunih dejavnostih glede priznavanja enakovrednosti posebnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

3.   Skupni upravljalni odbor lahko med drugim:

(a)

opredeli možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja, vključno z okrepljenimi odnosi, ki lahko obsegajo izmenjavo uradnikov;

(b)

v zgodnji fazi razpravlja o spremembi ali predlagani spremembi obravnavanega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa;

(c)

spodbudi boljše razumevanje med pogodbenicama glede izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter spodbuja sodelovanje med pogodbenicama pri sanitarnih in fitosanitarnih vprašanjih, ki se obravnavajo v okviru večstranskih forumov, po potrebi vključno z Odborom STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe in mednarodnimi organi, ki določajo standarde; ali

(d)

v zgodnji fazi opredeli in obravnava pobude, ki so vezane na sanitarno ali fitosanitarno področje ter bi imele od sodelovanja koristi.

4.   Skupni upravljalni odbor lahko ustanovi delovne skupine, sestavljene iz strokovno usposobljenih predstavnikov pogodbenic, za obravnavo posebnih sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj.

5.   Pogodbenici lahko vsakršno sanitarno ali fitosanitarno vprašanje predložita skupnemu upravljalnemu odboru. Ta pa mora vprašanje čim hitreje obravnavati.

6.   Če skupni upravljalni odbor vprašanja ne more hitro rešiti, o tem na zahtevo katere koli pogodbenice nemudoma poroča Skupnemu odboru CETA.

7.   Skupni upravljalni odbor skliče sestanek in določi svoj delovni program najpozneje 180 dni po začetku veljavnosti tega sporazuma, svoj poslovnik pa najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma, razen če pogodbenici ne določita drugače.

8.   Skupni upravljalni odbor se po svojem prvem sestanku sestane po potrebi, običajno enkrat letno. Sestanek lahko izvede prek videokonference ali telekonference, poleg tega pa lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer z dopisi.

9.   Skupni upravljalni odbor o svojih dejavnostih in delovnem programu enkrat na leto poroča Skupnemu odboru CETA.

10.   Po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za uskladitev dnevnega reda skupnega upravljalnega odbora in olajšanje komunikacije o sanitarnih in fitosanitarnih zadevah ter o tem pisno obvesti drugo pogodbenico.

POGLAVJE ŠEST

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Člen 6.1

Cilji in načela

1.   Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju.

2.   Pogodbenici, kolikor je mogoče, sodelujeta in si izmenjujeta informacije, vključno z informacijami o dobrih praksah, da bi spodbujali uporabo ukrepov za olajševanje trgovine iz tega sporazuma in skladnost z njimi.

3.   Ukrepi za olajševanje trgovine ne ovirajo mehanizmov za varstvo subjekta na podlagi učinkovitega izvajanja zakonodaje pogodbenice in skladnosti s to zakonodajo.

4.   Uvozne, izvozne in tranzitne zahteve in postopki ne pomenijo večje upravne obremenitve ali večjega omejevanja trgovine, kot je potrebno za doseganje legitimnega cilja.

5.   Veljavni mednarodni trgovinski in carinski instrumenti in standardi so osnova za uvozne, izvozne in tranzitne zahteve in postopke, razen če ti instrumenti in standardi pomenijo neustrezno ali neučinkovito sredstvo za doseganje zastavljenega legitimnega cilja.

Člen 6.2

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica objavi ali kako drugače da na voljo, vključno z elektronskimi sredstvi, svojo zakonodajo, predpise, sodne odločbe in upravne politike v zvezi z zahtevami za uvoz ali izvoz blaga.

2.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, da predlagane predpise in upravne politike v zvezi s carinskimi zadevami javno objavi, tudi na spletu, ter zainteresiranim subjektom omogoči, da predložijo pripombe pred njihovim sprejetjem.

3.   Vsaka pogodbenica določi ali ohranja eno ali več kontaktnih točk za obravnavo poizvedb zainteresiranih subjektov glede carinskih zadev ter na spletu objavi informacije v zvezi s postopki za predložitev takih poizvedb.

Člen 6.3

Sprostitev blaga

1.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani poenostavljene carinske postopke za učinkovito sprostitev blaga, da se olajša trgovina med pogodbenicama ter znižajo stroški za uvoznike in izvoznike.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ti poenostavljeni postopki:

(a)

omogočajo sprostitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti z zakonodajo pogodbenice;

(b)

omogočajo, da se blago in, v čim večjem možnem obsegu, nadzorovano ali regulirano blago sprosti na prvi točki vstopa;

(c)

poskušajo omogočiti hitro sprostitev blaga, ki ga je treba nujno cariniti;

(d)

uvozniku ali njegovemu zastopniku omogočijo, da blago prevzame iz carinske kontrole pred končno določitvijo in plačilom carinskih dajatev, davkov in pristojbin. Pred sprostitvijo blaga lahko pogodbenica zahteva, da uvoznik zagotovi ustrezno garancijo v obliki jamstva, varščine ali drugega ustreznega instrumenta, ter

(e)

v skladu z zakonodajo pogodbenice vključujejo poenostavljene zahteve glede dokumentacije za vstop blaga nizke vrednosti, kot jih določi vsaka pogodbenica.

3.   Kadar je ustrezno, lahko vsaka pogodbenica pri svojih poenostavljenih postopkih zahteva predložitev podrobnejših informacij v okviru računovodstva in preverjanja po vstopu.

4.   Vsaka pogodbenica omogoči hitro sprostitev blaga ter v obsegu, v katerem je to mogoče in ustrezno:

(a)

vnaprejšnjo elektronsko predložitev in obdelavo informacij pred fizičnim prihodom blaga, da se omogoči sprostitev ob prihodu, če ni bilo ugotovljeno nobeno tveganje ali če niso predvidene naključne kontrole, ter

(b)

carinjenje nekaterih vrst blaga s čim manj dokumentacije.

5.   Vsaka pogodbenica v čim večjem obsegu zagotovi medsebojno sodelovanje in usklajevanje svojih organov in agencij, ki izvajajo mejne ter druge uvozne in izvozne kontrole, da se olajša trgovina, med drugim z zbliževanjem zahtev glede podatkov in dokumentacije za uvoz in izvoz ter določitvijo enotne lokacije za enkratno preverjanje dokumentov in fizično preverjanje pošiljk.

6.   Vsaka pogodbenica v čim večjem obsegu zagotovi uskladitev svojih uvoznih in izvoznih zahtev za blago, da se olajša trgovina, ne glede na to, ali je za upravljanje teh zahtev pristojna agencija ali pa jih v imenu navedene agencije upravlja carinska uprava.

Člen 6.4

Carinsko vrednotenje

1.   Sporazum o carinskem vrednotenju ureja carinsko vrednotenje, ki se uporablja v vzajemni trgovini med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Člen 6.5

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama v okviru tega sporazuma se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice v skladu s harmoniziranim sistemom.

Člen 6.6

Pristojbine in takse

Vsaka pogodbenica objavi ali kako drugače da na voljo, vključno z elektronskimi sredstvi, informacije o pristojbinah in taksah, ki jih naloži carinska uprava navedene pogodbenice. Te informacije vključujejo pristojbine in takse, ki se uporabljajo, posebne razloge za pristojbino ali takso, naziv pristojnega organa ter datum in način plačila. Pogodbenica ne naloži novih ali spremenjenih pristojbin in taks, dokler teh informacij ne objavi ali jih kako drugače da na voljo.

Člen 6.7

Obvladovanje tveganja

1.   Namesto, da se zahteva celovit pregled in ugotavljanje skladnosti vsake pošiljke, namenjene za vstop, z uvoznimi zahtevami, vsaka pogodbenica uporabi postopke pregledovanja, sprostitve in preverjanja po vstopu, ki temeljijo na načelih ocenjevanja tveganja.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme in uporabi svoje uvozne, izvozne in tranzitne zahteve in postopke za blago na podlagi načel obvladovanja tveganj ter svoje ukrepe za zagotovitev skladnosti usmeri na transakcije, ki jim je treba nameniti posebno pozornost.

3.   Odstavka 1 in 2 pogodbenici ne preprečujeta, da bi izvajala preglede kakovosti in skladnosti, v okviru katerih se lahko zahtevajo podrobnejše preiskave.

Člen 6.8

Avtomatizacija

1.   Vsaka pogodbenica uporabi informacijske tehnologije za pospešitev svojih postopkov za sprostitev blaga, da se olajša trgovina, vključno s trgovino med pogodbenicama.

2.   Vsaka pogodbenica:

(a)

si prizadeva, da z elektronskimi sredstvi da na voljo carinske obrazce, potrebne za uvoz ali izvoz blaga;

(b)

v skladu s svojo zakonodajo omogoči predložitev navedenih carinskih obrazcev v elektronski obliki ter

(c)

če je mogoče, prek svoje carinske uprave zagotovi elektronsko izmenjavo informacij s svojo trgovinsko skupnostjo.

3.   Vsaka pogodbenica si prizadeva:

(a)

razviti ali ohraniti medsebojno popolnoma povezane sisteme z enim okencem za olajševanje enotne elektronske predložitve informacij, ki jih zahteva carinska in necarinska zakonodaja za čezmejni pretok blaga, ter

(b)

razviti nabor podatkovnih elementov in postopkov v skladu s podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WCO) ter povezanimi priporočili in smernicami WCO.

4.   Pogodbenici si prizadevata, da sodelujeta pri razvoju interoperabilnih elektronskih sistemov, pri čemer upoštevata tudi prizadevanja WCO, da se olajša trgovina med pogodbenicama.

Člen 6.9

Vnaprejšnje odločitve

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo na pisno zahtevo izda vnaprejšnje odločitve o tarifni uvrstitvi.

2.   Vsaka pogodbenica v skladu z zahtevami o zaupnosti objavi informacije o vnaprejšnjih odločitvah o tarifni uvrstitvi, ki so pomembne za razumevanje in uporabo pravil o tarifni uvrstitvi, pri čemer lahko navedene informacije na primer objavi na spletu.

3.   Pogodbenici za olajševanje trgovine v svoj dvostranski dialog redno vključujeta novosti o spremembah svojih zakonodaj in izvedbenih ukrepov v zvezi z zadevami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 6.10

Pregled in pritožba

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi možnost, da lahko sodišče, razsodišče ali upravno sodišče nemudoma pregleda upravni ukrep ali uradni sklep, sprejet v zvezi z uvozom blaga, ali da se ta pregleda na podlagi upravnih postopkov.

2.   Sodišče ali uradnik, ki ukrepata v skladu z navedenimi upravnimi postopki, sta neodvisna od uradnika ali urada, ki je izdal sklep, ter sta pristojna za ohranitev, spremembo ali razveljavitev določitve v skladu z zakonodajo pogodbenice.

3.   Preden se od subjekta zahteva, da uporabi pravna sredstva na bolj formalni ali sodni ravni, vsaka pogodbenica omogoči pritožbo ali pregled na upravni ravni, ki potekata neodvisno od uradnika ali urada, pristojnega za prvotni ukrep ali sklep.

4.   Vsaka pogodbenica subjektu, ki je prejel vnaprejšnjo odločitev v skladu s členom 6.9, odobri v bistvu enako pravico do pregleda in pritožbe v zvezi z določitvami iz vnaprejšnjih odločitev svoje carinske uprave, kot jo odobri uvoznikom na svojem ozemlju.

Člen 6.11

Kazni

Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena carinska zakonodaja določa sorazmerne in nediskriminatorne kazni za kršitve carinske zakonodaje ter da naložitev teh kazni ne povzroča neupravičenih zamud.

Člen 6.12

Zaupnost

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo vse informacije, pridobljene na podlagi tega poglavja, tj. informacije, ki so po naravi zaupne ali zaupno posredovane, obravnava kot strogo zaupne ter jih zaščiti pred razkritjem, ki bi lahko posegalo v konkurenčni položaj subjekta, ki je zagotovil navedene informacije.

2.   Če mora pogodbenica, ki je prejela ali pridobila informacije iz odstavka 1, v skladu s svojo zakonodajo te informacije razkriti, o tem obvesti drugo pogodbenico ali subjekt, ki je zagotovil navedene informacije.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaupne informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo samo za upravljanje in izvrševanje carinskih zadev, razen če se za druge namene pridobi dovoljenje pogodbenice ali subjekta, ki je zagotovil navedene zaupne informacije.

4.   Pogodbenica lahko dovoli uporabo informacij, zbranih v skladu s tem poglavjem, v upravnih, sodnih ali parasodnih postopkih, sproženih zaradi neskladnosti s carinsko zakonodajo za izvedbo tega poglavja. Pogodbenica o taki uporabi vnaprej obvesti pogodbenico ali subjekt, ki je zagotovil informacije.

Člen 6.13

Sodelovanje

1.   Pogodbenici še naprej sodelujeta v okviru mednarodnih forumov, kot je WCO, da bi dosegli vzajemno priznane cilje, vključno s cilji, določenimi v okviru WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine.

2.   Pogodbenici redno preučujeta ustrezne mednarodne pobude o olajševanju trgovine, vključno z zbirko priporočil za olajševanje trgovine, pripravljeno v okviru Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju ter Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, da bi opredelili področja, na katerih bi nadaljnji skupni ukrepi olajšali trgovino med pogodbenicama in spodbudili skupne večstranske cilje.

3.   Pogodbenici sodelujeta v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kanado o carinskem sodelovanju in medsebojni pomoči v carinskih zadevah, sklenjenim v Ottawi 4. decembra 1997 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o carinskem sodelovanju med Kanado in EU).

4.   Pogodbenici si zagotavljata medsebojno pomoč pri carinskih zadevah v skladu s sporazumom o carinskem sodelovanju med Kanado in EU, vključno z zadevami v zvezi z domnevnimi kršitvami carinske zakonodaje ene od pogodbenic, kot so opredeljene v navedenem sporazumu, in izvajanjem tega sporazuma.

Člen 6.14

Skupni odbor za carinsko sodelovanje

1.   Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ki je v skladu s členom 26.2.1 (c) (Specializirani odbori) pooblaščen, da pod okriljem Skupnega odbora CETA deluje kot specializiran odbor, zagotovi ustrezno izvajanje tega poglavja in Protokola o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla ter členov 20.43 (Področje uporabe mejnih ukrepov) in 2.8 (Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave). Skupni odbor za carinsko sodelovanje preuči zadeve, ki izhajajo iz njihove uporabe v skladu s cilji iz tega sporazuma.

2.   Za zadeve, zajete v tem sporazumu, skupni odbor za carinsko sodelovanje sestavljajo predstavniki carinskih, trgovinskih ali drugih pristojnih organov, ki jih kot ustrezne določi vsaka pogodbenica.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da strokovno znanje njenih predstavnikov v skupnem odboru za carinsko sodelovanje ustreza točkam dnevnega reda. Skupni odbor za carinsko sodelovanje lahko zaseda v posebni sestavi strokovnjakov za obravnavo zadev, povezanih s pravili o poreklu ali postopki glede porekla, bodisi kot skupni odbor za carinsko sodelovanje – pravila o poreklu bodisi kot skupni odbor za carinsko sodelovanje – postopki glede porekla.

4.   Skupni odbor za carinsko sodelovanje lahko sestavi resolucije, priporočila ali mnenja ter Skupnemu odboru CETA predstavi osnutke sklepov, za katere meni, da so potrebni za doseganje skupnih ciljev in ustrezno delovanje mehanizmov, določenih v tem poglavju in Protokolu o pravilih o poreklu in postopkih glede porekla ter členih 20.43 (Področje uporabe mejnih ukrepov) in 2.8 (Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave).

POGLAVJE SEDEM

Subvencije

Člen 7.1

Opredelitev subvencije

1.   V tem sporazumu subvencija pomeni ukrep, povezan s trgovino z blagom, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   To poglavje velja za subvencijo, samo če je točno določena v smislu člena 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

Člen 7.2

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica v zvezi s kakršno koli subvencijo, ki jo je odobrila ali ohranila na svojem ozemlju, vsaki dve leti drugo pogodbenico obvesti o:

(a)

pravni podlagi subvencije;

(b)

obliki subvencije in

(c)

znesku subvencije ali proračunskem znesku za subvencijo.

2.   Šteje se, da je s predložitvijo uradnih obvestil STO v skladu s členom 25.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih izpolnjena zahteva iz odstavka 1.

3.   Ena od pogodbenic na zahtevo druge nemudoma zagotovi informacije in odgovori na vprašanja o posameznih primerih državne podpore v zvezi s trgovino s storitvami na njenem ozemlju.

Člen 7.3

Posvetovanja o subvencijah in državni podpori v sektorjih, ki niso kmetijstvo ali ribištvo

1.   Če pogodbenica meni, da subvencija ali posamezen primer državne podpore v zvezi s trgovino s storitvami, ki ju je dodelila druga pogodbenica, škodita ali bi lahko škodila njenim interesom, lahko drugo pogodbenico seznani s svojimi pomisleki in zahteva posvetovanja o zadevi. Pogodbenica naslovnica podrobno in razumevajoče obravnava navedeno zahtevo.

2.   Pogodbenica lahko med posvetovanji zahteva dodatne informacije o subvenciji ali posameznem primeru državne podpore v zvezi s trgovino s storitvami, ki jo je odobrila druga pogodbenica, vključno z informacijami o cilju njene politike, znesku in vseh drugih ukrepih, ki so bili sprejeti, da se omeji morebitni učinek izkrivljanja trgovine.

3.   Pogodbenica naslovnica si na podlagi posvetovanj prizadeva odpraviti ali čim bolj omejiti kakršne koli škodljive učinke, ki jih ima subvencija ali posamezni primer državne podpore v zvezi s trgovino s storitvami na interese pogodbenice predlagateljice.

4.   Ta člen se ne uporablja za subvencije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi ter ne posega v člena 7.4 in 7.5.

Člen 7.4

Posvetovanja o subvencijah v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli dogovor za:

(a)

nadaljnjo krepitev večstranskih ureditev in pravil o trgovini s kmetijskimi proizvodi v STO ter

(b)

pomoč pri razvoju svetovne, večstranske resolucije za subvencije za ribištvo.

2.   Če ena pogodbenica meni, da subvencija ali zagotovitev državne podpore, ki ju je dodelila druga pogodbenica, škodita ali bi lahko škodili njenim interesom v zvezi s kmetijskimi ali ribiškimi proizvodi, lahko drugo pogodbenico seznani s svojimi pomisleki in zahteva posvetovanja o tej zadevi.

3.   Pogodbenica naslovnica podrobno in razumevajoče obravnava navedeno zahtevo ter si po svojih najboljših močeh prizadeva odpraviti ali čim bolj omejiti škodljive učinke, ki jih imata subvencija ali zagotovitev državne podpore na interese pogodbenice predlagateljice v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 7.5

Izvozne subvencije za kmetijske proizvode

1.   V tem členu:

(a)

izvozna subvencija pomeni izvozno subvencijo, kot je opredeljena v členu 1(e) Sporazuma o kmetijstvu, in

(b)

popolna odprava tarife pomeni odpravo tarife v okviru kvote ali tarife zunaj kvote, če tarifne kvote obstajajo.

2.   Pogodbenica ne sprejme ali ohrani izvozne subvencije za kmetijski proizvod, ki se izvaža na ozemlje druge pogodbenice ali je vključen v proizvod, ki se izvaža na ozemlje druge pogodbenice, potem ko je druga pogodbenica nemudoma ali po prehodnem obdobju v celoti odpravila tarifo za navedeni kmetijski proizvod v skladu s Prilogo 2-A (Odprava tarif) vključno s svojimi tarifnimi seznami.

Člen 7.6

Zaupnost

Pogodbenici pri zagotavljanju informacij v okviru tega poglavja ni treba razkriti zaupnih informacij.

Člen 7.7

Izvzetje subvencij in državne podpore za avdiovizualne storitve in kulturno industrijo

Nobena določba tega sporazuma se ne uporablja za subvencije ali državno podporo v zvezi z avdiovizualnimi storitvami za Evropsko unijo in kulturno industrijo za Kanado.

Člen 7.8

Razmerje do Sporazuma STO

Pogodbenici znova potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 7.9

Reševanje sporov

Določbe o reševanju sporov iz tega sporazuma ne veljajo za člena 7.3 in 7.4 tega poglavja.

POGLAVJE OSEM

Naložbe

Oddelek A

Opredelitev pojmov in področje uporabe

Člen 8.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

dejavnosti, ki se opravljajo v okviru izvajanja javnih pooblastil pomeni dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

 

storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov pomenijo dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjeno iz prometa, in ne vključujejo tako imenovanega linijskega vzdrževanja;

 

storitve upravljanja letališč pomeni vodenje ali upravljanje letališke infrastrukture, vključno s terminali, vzletno-pristajalnimi stezami, voznimi stezami in letališkimi ploščadmi, parkirišči ter prometnimi sistemi znotraj letališča, za pavšalni znesek ali po pogodbi. Pojasniti je treba, da storitve upravljanja letališč ne vključujejo lastništva letališč ali letaliških zemljišč ali naložb vanje, ali katerih koli nalog, ki jih opravlja upravni odbor. Storitve upravljanja letališč ne vključujejo navigacijskih služb zračnega prometa;

 

zaseg pomeni zaseg lastnine stranke v sporu, da bi se zagotovila izvršitev odločbe;

 

storitve računalniškega rezervacijskega sistema pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice;

 

zaupne ali varovane informacije pomenijo:

(a)

zaupne poslovne informacije ali

(b)

informacije, ki so zavarovane pred razkritjem javnosti;

(i)

v primeru informacij tožene stranke, v skladu z zakonodajo tožene stranke;

(ii)

v primeru drugih informacij, v skladu s pravom ali pravili, za katere Sodišče določi, da se uporabljajo za razkritje takih informacij;

 

zajete naložbe pomeni, kar zadeva pogodbenico, naložbe:

(a)

na njenem ozemlju;

(b)

izvedene v skladu s pravom, ki se je uporabljalo ob izvedbi naložb;

(c)

neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom vlagatelja druge pogodbenice, ter

(d)

ki obstajajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali so izvedene ali pridobljene po tem datumu;

 

stranka v sporu pomeni vlagatelja, ki začne postopke v skladu z oddelkom F, ali toženo stranko. V oddelku F in brez poseganja v člen 8.14 vlagatelj ne vključuje pogodbenice;

 

stranki v sporu pomeni vlagatelja in toženo stranko;

 

odrediti pomeni ukaz o prepovedi ali omejevanju ukrepanja;

 

podjetje pomeni podjetje, kot je opredeljeno v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe) in podružnico ali predstavništvo podjetja;

 

storitve zemeljske oskrbe pomeni zagotavljanje storitev za pavšalni znesek ali po pogodbi za: upravljanje in nadzor na letališču, vključno z nadzorom natovarjanja in komunikacijo; ravnanje s potniki; sprejem in odpremo prtljage; odpremo tovora in pošte; oskrbo na ploščadi in oskrbovanje zrakoplova; oskrbovanje z gorivom in oljem; linijsko vzdrževanje zrakoplova, letalske operacije in upravljanje posadke; kopenski prevoz; storitve priprave in dostave hrane. Storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo varnostnih storitev ali vodenja ali upravljanja centralizirane letališke infrastrukture, kot so sistemi za sprejem in odpremo prtljage, sistemi za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva ali prometni sistemi znotraj letališča;

 

ICSID pomeni Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov;

 

pravila o dodatnem instrumentu ICSID pomeni pravila, ki urejajo dodatni instrument za upravljanje postopka s strani sekretariata Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov;

 

Konvencija ICSID pomeni Konvencijo o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, sklenjeno v Washingtonu 18. marca 1965;

 

pravice intelektualne lastnine pomeni avtorske in sorodne pravice, pravice iz blagovne znamke, pravice do geografske označbe, pravice do industrijskih vzorcev in modelov, patentne pravice, pravice do topografij integriranih vezij, pravice v zvezi z varstvom nerazkritih informacij in pravice žlahtniteljev rastlin; ter pravice iz uporabnega modela, če se take pravice zagotavljajo s pravom pogodbenice. Skupni odbor CETA lahko s sklepom v to opredelitev pojma doda druge kategorije intelektualne lastnine;

 

naložba pomeni vsako premoženje, ki je v neposredni ali posredni lasti vlagatelja ali ki ga vlagatelj neposredno ali posredno nadzoruje, ki ima značilnosti naložbe, kar vključuje določeno trajanje in druge značilnosti, kot so vložek kapitala ali drugih sredstev, pričakovanje zaslužka ali dobička ali prevzem tveganja. Naložba ima lahko naslednje oblike:

(a)

podjetje;

(b)

deleži, delnice in druge oblike kapitalske udeležbe v podjetju;

(c)

obveznice, navadne obveznice in drugi dolžniški instrumenti podjetja;

(d)

posojilo podjetju;

(e)

kakršna koli druga vrsta udeležbe v podjetju;

(f)

udeležba, ki izhaja iz:

(i)

koncesije, dodeljene v skladu s pravom pogodbenice ali v okviru pogodbe, tudi za iskanje, pridelovanje, pridobivanje in izkoriščanje naravnih virov;

(ii)

pogodbe „na ključ“, pogodbe o gradbenih delih, pogodbe o proizvodnji ali pogodbe o delitvi prihodkov; ali

(iii)

drugih podobnih pogodb;

(g)

pravice intelektualne lastnine;

(h)

druge pravice iz premičnin, opredmetenih ali neopredmetenih, ali pravice iz nepremičnin in povezane pravice;

(i)

zahtevkov za denar ali zahtevkov glede izvajanja v skladu s pogodbo.

 

Pojasniti je treba, da zahtevki za denar ne vključujejo:

(a)

zahtevkov za denar, ki izhajajo le iz poslovnih pogodb, v okviru katerih fizična oseba ali podjetje na ozemlju pogodbenice prodaja blago ali storitve fizični osebi ali podjetju na ozemlju druge pogodbenice;

(b)

domačega financiranja takih pogodb ali

(c)

kakršne koli odredbe, sodbe ali arbitražne odločbe v zvezi s podpododstavkoma (a) ali (b).

Vloženi donosi se obravnavajo kot naložbe. Kakršna koli sprememba oblike, v kateri se premoženje vloži ali ponovno vloži, ne vpliva na obravnavanje premoženja kot naložbe;

 

vlagatelj pomeni pogodbenico, fizično osebo ali podjetje pogodbenice, razen podružnice ali predstavništva podjetja, ki namerava vlagati, vlaga ali je vlagalo na ozemlju druge pogodbenice.

V tej opredelitvi pojma je podjetje pogodbenice:

(a)

podjetje, ki je ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakonodajo navedene pogodbenice in na njenem ozemlju opravlja znaten del dejavnosti, ali

(b)

podjetje, ki je ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakonodajo navedene pogodbenice in je v neposredni ali posredni lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom fizične osebe navedene pogodbenice ali podjetja iz odstavka (a);

 

lokalno ustanovljeno podjetje pomeni pravno osebo, ki je ustanovljena ali organizirana v skladu z zakonodajo tožene stranke in je v neposredni ali posredni lasti vlagatelja druge pogodbenice ali pod njegovim neposrednim ali posrednim nadzorom;

 

fizična oseba pomeni:

(a)

v primeru Kanade fizično osebo, ki je državljan ali stalni rezident Kanade, in

(b)

v primeru pogodbenice EU fizično osebo z državljanstvom ene od držav članic Evropske unije v skladu z njeno zadevno zakonodajo, v primeru Latvije pa tudi fizično osebo s stalnim prebivališčem v Republiki Latviji, ki nima državljanstva Republike Latvije ali katere koli druge države, vendar je v skladu z zakoni in predpisi Republike Latvije upravičena do potnega lista za nedržavljane.

Fizična oseba, ki ima državljanstvo Kanade in ene od držav članic Evropske unije, se šteje izključno za fizično osebo pogodbenice, katere prevladujoče in dejansko državljanstvo ima;

fizična oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije ali Kanade in je tudi stalni rezident druge pogodbenice, se šteje izključno za fizično osebo pogodbenice, katere državljanstvo ima, kot je primerno;

 

Konvencija iz New Yorka pomeni Konvencijo Združenih narodov o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, ki je bila sklenjena 10. junija 1958 v New Yorku;

 

pogodbenica, ki ni stranka v sporu, pomeni Kanado, kadar je tožena stranka Evropska unija ali država članica Evropske unije, ali Evropsko unijo, kadar je tožena stranka Kanada;

 

tožena stranka pomeni Kanado ali v primeru Evropske unije bodisi državo članico Evropske unije bodisi Evropsko unijo v skladu s členom 8.21;

 

donos pomeni vse zneske, pridobljene z naložbo ali ponovno naložbo, vključno z dobičkom, licenčninami in obrestmi ali drugimi pristojbinami in stvarnimi vložki;

 

prodaja in trženje storitev zračnega prevoza pomeni priložnosti za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoje storitve zračnega prevoza, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija, vendar ne vključuje oblikovanja cen storitev zračnega prevoza ali pogojev, ki se uporabljajo;

 

financiranje s strani tretjih oseb pomeni kakršno koli financiranje s strani fizične ali pravne osebe, ki ni stranka v sporu, vendar sklene dogovor s stranko v sporu zaradi financiranja dela ali vseh stroškov postopka bodisi z donacijo ali nepovratnimi sredstvi bodisi v zameno za plačilo glede na izid spora.

 

Sodišče pomeni sodišče, ustanovljeno v skladu s členom 8.27;

 

arbitražna pravila UNCITRAL pomeni arbitražna pravila Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo; ter

 

pravila UNCITRAL o preglednosti pomeni pravila UNCITRAL o preglednosti pri arbitražnem reševanju sporov med vlagatelji in državo na podlagi pogodbe.

Člen 8.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani na svojem ozemlju, (5) v zvezi z:

(a)

vlagateljem druge pogodbenice;

(b)

zajeto naložbo in

(c)

v skladu s členom 8.5, kakršno koli naložbo na njenem ozemlju.

2.   V zvezi z vzpostavitvijo ali pridobitvijo zajete naložbe (6) se oddelka B in C ne uporabljata za ukrep, ki se nanaša na:

(a)

storitve zračnega prevoza ali povezane storitve v podporo storitvam zračnega prevoza in druge storitve, ki se zagotavljajo na podlagi zračnega prevoza (7), razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč ali

(b)

dejavnosti, izvedenih v okviru izvajanja javnih pooblastil.

3.   V primeru pogodbenice EU se oddelka B in C ne uporabljata za ukrep v zvezi z avdiovizualnimi storitvami. V primeru Kanade se oddelka B in C ne uporabljata za ukrep v zvezi kulturno industrijo.

4.   Zahtevke lahko le v skladu s tem poglavjem vloži vlagatelj v skladu s členom 8.18 in po postopkih iz oddelka F. Zahtevki v zvezi z obveznostjo iz oddelka B so izključeni iz področja uporabe oddelka F. Zahtevki iz oddelka C v zvezi z vzpostavitvijo ali pridobitvijo zajete naložbe so izključeni iz področja uporabe oddelka F. Oddelek D se nanaša le na zajeto naložbo in na vlagatelje v zvezi z njihovo zajeto naložbo.

5.   To poglavje ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic v okviru Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, sklenjenega v Bruslju 17. decembra 2009 in Ottawi 18. decembra 2009.

Člen 8.3

Razmerje do drugih poglavij

1.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica, če se ukrepi uporabljajo za vlagatelje ali njihove naložbe iz poglavja trinajst (Finančne storitve).

2.   Zahteva pogodbenice, da ponudnik storitev druge pogodbenice predloži obveznico ali drugo obliko finančnega jamstva kot pogoj za zagotavljanje storitev na njenem ozemlju, sama po sebi ne pomeni, da se to poglavje uporablja za ukrepe v zvezi z zagotavljanjem navedenih čezmejnih storitev, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica. To poglavje se uporablja za ukrepe, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica, v zvezi s predloženo obveznico ali finančnim jamstvom, če je ta obveznica ali finančno jamstvo zajeta naložba.

Oddelek B

Izvedba naložb

Člen 8.4

Dostop do trga

1.   Pogodbenica glede dostopa vlagatelja druge pogodbenice do trga z ustanovitvijo ne sprejme ali ohranja ukrepa, ki na celotnem ozemlju ali ozemlju na nacionalni ravni, na ravni provinc, ozemelj, na regionalni ali lokalni ravni oblasti:

(a)

uvaja omejitve glede:

(i)

števila podjetij, ki lahko izvajajo določeno gospodarsko dejavnost, v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih dobaviteljev ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(ii)

skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(iii)

skupnega števila operacij ali celotne količine proizvoda, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot, ali zahteve po oceni gospodarskih potreb (8);

(iv)

udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujih deležev ali skupne vrednosti posamezne tuje naložbe ali vseh tujih naložb; ali

(v)

skupnega števila fizičnih oseb, ki so lahko zaposlene v določenem sektorju ali jih lahko zaposluje podjetje ter so potrebne za izvajanje gospodarske dejavnosti in so s tem neposredno povezane, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; ali

(b)

zahteva ali omejuje posebne vrste pravnih subjektov ali skupnega podjetja, prek katerih lahko podjetje opravlja gospodarsko dejavnost.

2.   Pojasniti je treba, da so naslednji ukrepi v skladu z odstavkom 1:

(a)

ukrep, ki se nanaša na predpise o določanju območij in načrtovanju, ki vplivajo na razvoj ali uporabo zemljišč, ali drug podobni ukrep;

(b)

ukrep, s katerim se zahteva ločevanje lastništva nad infrastrukturo in lastništva nad blagom ali storitvami, ki se opravljajo prek zadevne infrastrukture, da bi se zagotovila poštena konkurenca, na primer na področjih energije, prevoza in telekomunikacij;

(c)

ukrep, ki omejuje koncentracijo lastništva, da bi se zagotovila poštena konkurenca;

(d)

ukrep za zagotovitev ohranjanja in zaščite naravnih virov in okolja, vključno z omejitvijo razpoložljivosti, številom in obsegom dodeljenih koncesij ter uvedbo moratorija ali prepovedi;

(e)

ukrep, ki omejuje število podeljenih dovoljenj zaradi tehničnih ali fizičnih ovir, kot so na primer telekomunikacijski spekter in frekvence, ali

(f)

ukrep, s katerim se zahteva, da je določen odstotek delničarjev, lastnikov, partnerjev ali direktorjev podjetja usposobljen ali opravlja določen poklic, kot na primer odvetniki ali računovodje.

Člen 8.5

Operativne zahteve

1.   Pogodbenica ne uvede ali uveljavlja naslednjih zahtev in ne uveljavlja obveznosti ali zavez v zvezi z vzpostavljanjem, pridobivanjem, povečanjem, izvajanjem, vodenjem in upravljanjem kakršnih koli naložb na svojem ozemlju za:

(a)

izvoz določene stopnje ali deleža blaga ali storitve;

(b)

doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine;

(c)

nakup, uporabo ali dajanje prednost blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju ali storitve, ki se tam opravljajo, ali nakup blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju;

(d)

povezavo obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih z zadevno naložbo;

(e)

omejitev prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali zagotovi z naložbo, tako da se ta prodaja poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznega dobička;

(f)

prenos tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično osebo ali podjetje na svojem ozemlju ali

(g)

dobavo blaga, ki se proizvaja, ali storitve, ki se zagotavlja, izključno z ozemlja pogodbenice, z naložbo v določen regionalni ali svetovni trg.

2.   Pogodbenica dodelitve ali nadaljnjega dodeljevanja prednosti v zvezi z vzpostavljanjem, pridobivanjem, povečanjem, upravljanjem, vodenjem ali izvajanjem kakršnih koli naložb na svojem ozemlju ne pogojuje z izpolnjevanjem katere koli od naslednjih zahtev glede:

(a)

doseganja določene stopnje ali deleža domače vsebine;

(b)

nakupa, uporabe ali dajanje prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali nakupa blaga pri proizvajalcu na njenem ozemlju;

(c)

povezave obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih z zadevno naložbo, ali

(d)

omejitve prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali zagotovi z naložbo, tako da se ta prodaja poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznega dobička.

3.   Odstavek 2 pogodbenici ne preprečuje, da bi kot pogoj za dodelitev ali nadaljnje dodeljevanje prednosti v zvezi z naložbo na njenem ozemlju določila izpolnjevanje zahteve glede opravljanja proizvodnje, opravljanja storitve, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali razširitve določenih objektov ali izvajanja raziskav in razvoja na njenem ozemlju.

4.   Pododstavek 1(f) se ne uporablja, če sodišče, upravno sodišče ali organ, pristojen za konkurenco, uvede zahtevo ali izvrši obveznost ali zavezo, da bi se odpravile kršitve konkurenčnega prava.

5.   Določbe iz:

(a)

pododstavkov 1(a), (b) in (c) ter 2(a) in (b) se ne uporabljajo za zahteve glede kvalifikacije za blago ali storitev v zvezi s sodelovanjem v programih spodbujanja izvoza in tujih pomoči;

(b)

tega člena se ne uporabljajo za javno naročilo blaga ali storitve, ki ju pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali zagotavljanju storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 19.2 (Področje in obseg uporabe).

6.   Pojasniti je treba, da se pododstavka 2(a) in (b) ne uporabljata za zahteve, ki jih je naložila pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, ki je potrebna za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.

7.   Ta člen ne posega v zaveze pogodbenice v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Oddelek C

Nediskriminatorna obravnava

Člen 8.6

Nacionalna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica vlagatelju druge pogodbenice in zajeti naložbi zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim vlagateljem in njihovim naložbam v zvezi z vzpostavljanjem, pridobivanjem, povečanjem, izvajanjem, vodenjem, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo, uživanjem in prodajo ali odsvojitvijo naložb na svojem ozemlju.

2.   Obravnava, ki jo zagotovi pogodbenica v skladu z odstavkom 1, v zvezi z vlado v Kanadi, razen na zvezni ravni, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu največjih ugodnosti, ki jo zadevna vlada v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem Kanade na njenem ozemlju in naložbam teh vlagateljev.

3.   Obravnava, ki jo zagotovi pogodbenica v skladu z odstavkom 1, ali v zvezi z vlado države članice ali v državi članici Evropske unije pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu največjih ugodnosti, ki jo zadevna vlada v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem EU na njenem ozemlju in naložbam teh vlagateljev.

Člen 8.7

Obravnava po načelu največjih ugodnosti

1.   Vsaka pogodbenica vlagatelju druge pogodbenice in zajeti naložbi zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem tretje države in njihovim naložbam v zvezi z vzpostavljanjem, pridobivanjem, povečanjem, izvajanjem, vodenjem, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo, uživanjem in prodajo ali odsvojitvijo njihovih naložb na svojem ozemlju.

2.   Pojasniti je treba, da obravnava, ki jo zagotovi pogodbenica v skladu z odstavkom 1, v zvezi z vlado v Kanadi, razen na zvezni ravni, ali v zvezi z vlado države članice ali v državi članici Evropske unije, pomeni obravnavo, ki jo zadevna vlada v podobnih okoliščinah na svojem ozemlju zagotovi vlagateljem tretje države in naložbam teh vlagateljev.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za obravnavo, ki jo zagotovi pogodbenica z namenom priznavanja, vključno z ureditvijo ali dogovorom s tretjo državo, ki priznava akreditacijo storitev preskušanja in analiz ter ponudnikov storitev, akreditacijo storitev popravil in vzdrževanja ter ponudnikov storitev in tudi potrjevanje kvalifikacij zadevnih akreditiranih služb in ponudnikov storitev ali njihovih rezultatov ali njihovega dela.

4.   Pojasniti je treba, da „obravnava“ iz odstavkov 1 in 2 ne vključuje postopkov reševanja naložbenih sporov med vlagatelji in državami, ki so predvideni v drugih mednarodnih pogodbah o naložbah in drugih trgovinskih sporazumih. Vsebinske obveznosti iz drugih mednarodnih pogodb o naložbah in drugih trgovinskih sporazumov same po sebi ne pomenijo „obravnave“, zato ne morejo povzročiti kršitve tega člena, če pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepov v skladu z navedenimi obveznostmi.

Člen 8.8

Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Pogodbenica od svojega podjetja, ki je tudi zajeta naložba, ne zahteva, da na višje vodstvene položaje ali v upravni odbor imenuje fizične osebe z določenim državljanstvom.

Oddelek D

Zaščita naložb

Člen 8.9

Naložbe in regulativni ukrepi

1.   Za namene tega poglavja pogodbenici ponovno potrjujeta svojo pravico do pravnega urejanja na svojem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, varnost, okolje ali javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov ali spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.

2.   Pojasniti je treba, da zgolj dejstvo, da pogodbenica pravno ureja, tudi prek sprememb zakonodaje, na način, ki negativno vpliva na naložbo ali posega v pričakovanja vlagatelja, vključno z njegovimi pričakovanji o dobičku, ne pomeni kršitve obveznosti v okviru tega oddelka.

3.   Pojasniti je treba, da odločitev pogodbenice, da ne bo izdala, obnovila ali ohranila subvencije:

(a)

brez kakršne koli specifične zaveze v skladu s pravom ali pogodbo o izdaji, obnovitvi ali ohranitvi navedene subvencije; ali

(b)

v skladu s kakršnimi koli pogoji, ki so vezani na izdajo, obnovitev ali ohranitev subvencije,

ne pomeni kršitve določb tega oddelka.

4.   Treba je pojasniti, da se nobena določba tega oddelka ne sme razlagati tako, da bi se pogodbenici lahko preprečilo prenehanje dodeljevanja subvencije (9) ali se zahtevalo povračilo zanjo, če je tak ukrep potreben zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti med pogodbenicama ali ga je odredilo pristojno sodišče, upravno sodišče ali drug pristojni organ (10) ali se zahtevalo, da mora zadevna pogodbenica vlagatelju zagotoviti nadomestilo zanjo.

Člen 8.10

Obravnava vlagateljev in zajetih naložb

1.   Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju zagotovi zajetim naložbam druge pogodbenice in vlagateljem v zvezi z njihovimi zajetimi naložbami pošteno in pravično obravnavo ter popolno zaščito in varnost v skladu z odstavki od 2 do 7.

2.   Pogodbenica krši obveznost poštene in pravične obravnave iz odstavka 1, če ukrep ali sklop ukrepov pomeni:

(a)

odrekanje sodnega varstva v kazenskih, civilnih ali upravnih postopkih;

(b)

bistveno kršitev postopka, vključno z bistveno kršitvijo preglednosti v sodnih in upravnih postopkih;

(c)

očitno arbitrarnost;

(d)

ciljno usmerjeno diskriminacijo na podlagi očitno neupravičenih razlogov, kot so spol, rasa ali versko prepričanje;

(e)

zlorabo vlagateljev, kot so na primer prisila, grožnje ali nadlegovanje, ali

(f)

kršitev kakršnih koli drugih elementov obveznosti poštene in pravične obravnave, ki sta jo sprejeli pogodbenici v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Pogodbenici redno ali na zahtevo pogodbenice pregledata vsebino obveznosti zagotavljanja poštene in pravične obravnave. Odbor za storitve in naložbe, ustanovljen v skladu s členom 26.2.1(b) (Specializirani odbori), lahko v zvezi s tem oblikuje priporočila in jih pošlje Skupnemu odboru CETA, ki sprejme odločitev v zvezi z njimi.

4.   Pri izvajanju navedene obveznosti poštene in pravične obravnave lahko Sodišče upošteva, ali je pogodbenica vlagatelja spodbudila k zajeti naložbi s posebnim ravnanjem, ki je povzročilo upravičeno pričakovanje in na katerega se je vlagatelj zanesel pri odločitvi za izvedbo ali ohranitev zajete naložbe, ki pa jo je pogodbenica naknadno onemogočila.

5.   Pojasniti je treba, da se „popolna zaščita in varnost“ nanašata na obveznosti pogodbenice v zvezi s fizično varnostjo vlagateljev in zajetih naložb.

6.   Pojasniti je treba, da kršitev kakšne druge določbe tega sporazuma ali ločenega mednarodnega sporazuma ne pomeni kršitve tega člena.

7.   Pojasniti je treba, da dejstvo, da ukrep krši notranje pravo, samo po sebi ne pomeni kršitve tega člena. Pri ugotavljanju, ali ukrep krši ta člen, mora Sodišče preučiti, ali je pogodbenica ravnala neskladno z obveznostmi iz odstavka 1.

Člen 8.11

Nadomestilo za izgube

Ne glede na člen 8.15.5(b) vsaka pogodbenica zagotovi vlagateljem druge pogodbenice, katerih zajete naložbe so utrpele izgube zaradi oboroženih spopadov, civilnih nemirov, izrednega stanja ali naravne nesreče na njenem ozemlju, glede vračila, odškodnine, nadomestila ali druge poravnave obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim vlagateljem ali vlagateljem tretje države, tj. obravnavo, ki je za zadevnega vlagatelja ugodnejša.

Člen 8.12

Razlastitev

1.   Pogodbenica ne nacionalizira ali razlasti zajete naložbe niti neposredno niti posredno z ukrepi, ki imajo enak učinek kot nacionalizacija ali razlastitev (v nadaljnjem besedilu: razlastitev), razen:

(a)

za namen v javnem interesu;

(b)

v skladu s predpisanim pravnim postopkom;

(c)

na nediskriminatoren način in

(d)

ob plačilu takojšnje, ustrezne in učinkovite odškodnine.

Pojasniti je treba, da se ta odstavek razlaga v skladu s Prilogo 8-A.

2.   Nadomestilo iz odstavka 1 je enako pošteni tržni vrednosti naložbe neposredno preden se je razvedelo za razlastitev ali skorajšnjo razlastitev, kar nastopi prej. Merila za vrednotenje zajemajo vrednost delujočega podjetja, vrednost premoženja, vključno s prijavljeno davčno vrednostjo opredmetenega premoženja, in po potrebi druga merila za določitev poštene tržne vrednosti.

3.   Nadomestilo vključuje tudi obresti po običajni tržni obrestni meri od datuma razlastitve do datuma plačila, pri čemer se zaradi zagotovitve učinkovitosti za vlagatelja nadomestilo nemudoma plača in se omogoči prenos nadomestila v državo, ki jo določi vlagatelj, v valuti države, katere državljan je vlagatelj, ali v kateri koli prosto zamenljivi valuti, ki jo sprejme vlagatelj.

4.   Zadevni vlagatelj ima v skladu s pravom pogodbenice, ki izvede razlastitev, pravico, da sodni ali drug neodvisni organ navedene pogodbenice takoj pregleda njegov zahtevek in vrednotenje njegove naložbe v skladu z načeli iz tega člena.

5.   Ta člen se ne uporablja za izdajo obveznih dovoljenj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, če je taka izdaja v skladu s Sporazumom TRIPS.

6.   Pojasniti je treba, da preklic, omejitev ali nastanek pravic intelektualne lastnine, če so ti ukrepi v skladu s Sporazumom TRIPS in poglavjem dvajset (Intelektualna lastnina), ne pomenijo razlastitve. Poleg tega ugotovitev, da ti ukrepi niso v skladu s Sporazumom TRIPS ali poglavjem dvajset (Intelektualna lastnina), ne pomeni razlastitve.

Člen 8.13

Prenosi

1.   Vsaka pogodbenica omogoči, da se vsi prenosi v zvezi z zajeto naložbo izvedejo brez omejitev in nemudoma v prosto zamenljivi valuti in po tržnem menjalnem tečaju, ki se uporablja na datum prenosa. Ti prenosi vključujejo:

(a)

prispevke v kapital, kot so glavnica in dodatna sredstva, za vzdrževanje, razvoj ali povečanje naložbe;

(b)

dobičke, dividende, obresti, kapitalske donose, plačila licenčnin, plačila članom uprave, tehnično pomoč in druge pristojbine ali druge oblike donosa ali zneske, ki izhajajo iz zajete naložbe;

(c)

prihodke od prodaje ali likvidacije celotne zajete naložbe ali njenega dela;

(d)

plačila v skladu s pogodbo, sklenjeno z vlagateljem, ali zajeto naložbo, vključno s plačili v skladu s posojilno pogodbo;

(e)

plačila v skladu s členoma 8.11 in 8.12;

(f)

zaslužke in druga plačila, namenjene tujemu osebju, ki opravlja delo v zvezi z naložbo; ter

(g)

plačila odškodnin v skladu z odločbo, izdano na podlagi oddelka F.

2.   Pogodbenica od svojih vlagateljev ne zahteva prenosa prihodkov, zaslužkov, dobičkov ali drugih zneskov, ki izhajajo iz naložb na ozemlju druge pogodbenice ali jih je tem naložbam mogoče pripisati, in svojih vlagateljev v primeru neizvedbe prenosa ne kaznuje.

3.   Nobena določba iz tega člena se ne razlaga na način, ki bi pogodbenici preprečeval, da na pravičen in nediskriminatoren način in ne na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje prenosov, uporablja svojo zakonodajo na področju:

(a)

stečaja, plačilne nesposobnosti ali zaščite pravic upnikov;

(b)

izdajanja vrednostnih papirjev ali trgovanja z njimi;

(c)

kriminalnih ali kaznivih dejanj;

(d)

računovodskega poročanja ali vodenja evidenc o prenosih, kadar je treba pomagati organom kazenskega pregona ali organom finančnega nadzora, in

(e)

izvrševanja sodb v sodnih postopkih.

Člen 8.14

Subrogacija

Če pogodbenica ali agencija pogodbenice izvede plačilo v okviru odškodnine, jamstva ali zavarovalne pogodbe, ki jo je sklenila v zvezi z naložbo enega od svojih vlagateljev na ozemlju druge pogodbenice, druga pogodbenica prizna pogodbenici ali njeni agenciji v vseh okoliščinah enake pravice v zvezi z naložbo, kot jih ima vlagatelj. Te pravice lahko uveljavlja pogodbenica ali njena agencija, ali pa vlagatelj, če ga za to pooblasti pogodbenica ali njena agencija.

Oddelek E

Pridržki in izjeme

Člen 8.15

Pridržki in izjeme

1.   Členi od 8.4 do 8.8 se ne uporabljajo za:

(a)

obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I;

(ii)

nacionalne oblasti kot je določena na seznamu pogodbenice iz Priloge I;

(iii)

oblasti province, ozemlja ali regionalne oblasti, kot so določene na seznamu pogodbenice iz Priloge I, ali

(iv)

lokalne oblasti;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če se zaradi tega ne zmanjša skladnost ukrepa, kakršna je bila neposredno pred to spremembo, s členi 8.4 do 8.8.

2.   Členi 8.4 do 8.8 se ne uporabljajo za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohranja v zvezi s sektorjem, podsektorjem ali dejavnostjo, kot so določeni v njenem seznamu iz Priloge II.

3.   Brez poseganja v člena 8.10 in 8.12 pogodbenica po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma ne sprejme ukrepa ali sklopa ukrepov, zajetih v njenem seznamu iz Priloge II, ki od vlagatelja druge pogodbenice zaradi njegovega državljanstva neposredno ali posredno zahtevajo, da proda ali kako drugače odsvoji naložbo, ki je obstajala ob začetku veljavnosti ukrepa ali sklopa ukrepov.

4.   Pogodbenica lahko v zvezi s pravicami intelektualne lastnine odstopa od členov 8.5.1(f), 8.6 in 8.7, če to dovoljuje Sporazum TRIPS, vključno s kakršnimi koli spremembami Sporazuma TRIPS, ki veljajo za obe pogodbenici, in opustitvami Sporazuma TRIPS, sprejetimi v skladu s členom IX Sporazuma STO.

5.   Členi 8.4, 8.6, 8.7 in 8.8 se ne uporabljajo za:

(a)

javno naročilo blaga ali storitve, ki ju pogodbenica kupi za namene oblasti in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali zagotavljanju storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 19.2 (Področje in obseg uporabe), ali

(b)

subvencije ali državno podporo v zvezi s trgovino s storitvami, ki jih zagotavlja pogodbenica.

Člen 8.16

Odrekanje ugodnosti

Pogodbenica lahko vlagatelju druge pogodbenice, ki je podjetje te pogodbenice, in naložbam zadevnega vlagatelja odreče ugodnosti iz tega poglavja, če:

(a)

je podjetje v lasti vlagatelja tretje države ali je pod njegovim nadzorom; ter

(b)

pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohranja ukrep v zvezi s tretjo državo, ki:

(i)

se nanaša na vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti in

(ii)

prepoveduje transakcije s podjetjem, ali ki bi se kršil ali bi se mu izogibalo, če bi se podjetju ali njegovim naložbam priznale ugodnosti iz tega poglavja.

Člen 8.17

Formalne zahteve

Pogodbenica lahko brez poseganja v člena 8.6 in 8.7 od vlagatelja druge pogodbenice ali njegove zajete naložbe zahteva, da v zvezi z zadevno naložbo predloži rutinske informacije le za informativne ali statistične namene, če so te zahteve razumne in niso pretirano obremenjujoče. Pogodbenica zaupne ali varovane informacije ščiti pred vsakršnim razkritjem, ki bi škodovalo konkurenčnemu položaju vlagatelja ali zajete naložbe. Ta odstavek pogodbenici ne preprečuje, da bi kako drugače pridobila ali razkrila informacije, povezane s pravično uporabo njene zakonodaje in uporabo te zakonodaje v dobri veri.

Oddelek F

Reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami

Člen 8.18

Področje uporabe

1.   Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic iz poglavja devetindvajset (Reševanje sporov) lahko vlagatelj pogodbenice Sodišču, ustanovljenemu v skladu s tem oddelkom, predloži zahtevek, da je druga pogodbenica kršila obveznost iz:

(a)

oddelka C v zvezi s povečanjem, izvajanjem, vodenjem, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo, uživanjem in prodajo ali odsvojitvijo njegove zajete naložbe ali

(b)

oddelka D;

kadar vlagatelj trdi, da je zaradi domnevne kršitve utrpel izgubo ali škodo.

2.   Zahtevki iz pododstavka 1(a) v zvezi s povečanjem zajete naložbe se lahko predložijo le, če se ukrep nanaša na obstoječe poslovanje zajete naložbe in je vlagatelj posledično utrpel izgubo ali škodo v zvezi z zajeto naložbo.

3.   Pojasniti je treba, da vlagatelj ne sme predložiti zahtevka v skladu s tem oddelkom, če je bila naložba izvedena na podlagi goljufivega prikazovanja stvari, prikrivanja, korupcije ali ravnanja, ki je vključevalo zlorabo postopka.

4.   Zahtevek v zvezi s prestrukturiranjem dolga, ki ga izda pogodbenica, se lahko v okviru tega oddelka predloži le v skladu s Prilogo 8-B.

5.   Sodišče, ustanovljeno v skladu s tem oddelkom, ne odloča o zahtevkih, ki ne spadajo na področje uporabe tega člena.

Člen 8.19

Posvetovanja

1.   Spor je treba, kolikor je to mogoče, rešiti po mirni poti. O taki rešitvi se je mogoče dogovoriti kadar koli, tudi po predložitvi zahtevka v skladu s členom 8.23. Posvetovanja se skličejo v šestdesetih dneh od predložitve zahtevka za posvetovanja v skladu z odstavkom 4, razen če se stranki v sporu dogovorita o daljšem roku.

2.   Če stranki v sporu ne določita drugače, je kraj posvetovanj:

(a)

Ottawa, če se izpodbijani ukrepi nanašajo na ukrepe Kanade;

(b)

Bruselj, če izpodbijani ukrepi vključujejo ukrep Evropske unije, ali

(c)

glavno mesto države članice Evropske unije, če so izpodbijani ukrepi izključno ukrepi zadevne države članice.

3.   Stranki v sporu lahko opravita posvetovanja prek videokonference ali s pomočjo drugih sredstev, kadar je to primerno, na primer, če je vlagatelj malo ali srednje podjetje.

4.   Vlagatelj drugi pogodbenici pošlje zahtevo za posvetovanja, v kateri navede:

(a)

ime in naslov vlagatelja ter, kadar se taka zahteva pošlje v imenu lokalno ustanovljenega podjetja, naziv, naslov in kraj ustanovitve lokalno ustanovljenega podjetja;

(b)

v primeru več kot enega vlagatelja, ime in naslov vsakega vlagatelja ter, kadar je več lokalno ustanovljenih podjetij, naziv, naslov in kraj ustanovitve vsakega lokalno ustanovljenega podjetja;

(c)

določbe tega sporazuma, ki so domnevno kršene;

(d)

pravno in dejansko podlago zahtevka, vključno z zadevnimi ukrepi, ter

(e)

zahtevek in ocenjeni znesek zahtevane odškodnine.

Zahteva za posvetovanja vsebuje dokaze, da je vlagatelj vlagatelj druge pogodbenice ter da je naložba v njegovi lasti ali pod njegovim nadzorom, po potrebi pa tudi, da ima v lasti ali nadzira lokalno ustanovljeno podjetje, v čigar imenu se pošlje zahteva.

5.   Pogoji zahteve za posvetovanja iz odstavka 4 morajo biti ustrezno natančni, da lahko tožena stranka učinkovito začne posvetovanja in pripravi svojo obrambo.

6.   Zahteva za posvetovanja se pošlje:

(a)

v treh letih od datuma, na katerega sta bila vlagatelj ali, če je to ustrezno, lokalno ustanovljeno podjetje prvič seznanjena ali bi morala biti prvič seznanjena z domnevno kršitvijo in s tem, da sta vlagatelj ali, če je to ustrezno, lokalno ustanovljeno podjetje s to kršitvijo utrpela izgube ali škodo, ali

(b)

v dveh letih od datuma, na katerega vlagatelj ali, če je to ustrezno, lokalno ustanovljeno podjetje preneha uveljavljati zahtevke ali postopke pred sodiščem po pravu pogodbenice ali od datuma, ko so se taki postopki zaključili na drugačen način, v vsakem primeru pa najpozneje v desetih letih od datuma, na katerega je bil vlagatelj ali, če je to ustrezno, lokalno ustanovljeno podjetje prvič seznanjeno ali bi moralo biti prvič seznanjeno z domnevno kršitvijo in s tem, da je vlagatelj s to kršitvijo utrpel izgube ali škodo.

7.   Zahteva za posvetovanja, ki se nanaša na domnevno kršitev s strani Evropske unije ali države članice Evropske unije, se pošlje Evropski uniji.

8.   Če vlagatelj ne predloži zahtevka v skladu s členom 8.23 v osemnajstih mesecih od predložitve zahteve za posvetovanja, se šteje, da je umaknil svojo zahtevo za posvetovanja in, če je to ustrezno, svoje uradno obvestilo, v katerem zahteva določitev tožene stranke, ter v zvezi z istimi ukrepi ne sme ponovno predložiti zahtevka v skladu s tem oddelkom. Stranki v sporu se lahko dogovorita o podaljšanju tega roka.

Člen 8.20

Mediacija

1.   Stranki v sporu se lahko kadar koli dogovorita o uporabi mediacije.

2.   Uporaba mediacije ne posega v pravni položaj ali pravice katere koli stranke v sporu v skladu s tem poglavjem, pri čemer se v zvezi z njo uporabljajo pravila, o katerih sta se dogovorili stranki v sporu, vključno s pravili o mediaciji, ki jih je sprejel Odbor za storitve in naložbe v skladu s členom 8.44.3(c), če so na voljo.

3.   Mediatorja sporazumno imenujeta stranki v sporu. Stranki v sporu lahko tudi zahtevata, da generalni sekretar ICSID imenuje mediatorja.

4.   Stranki v sporu si prizadevata rešiti spor v 60 dneh od imenovanja mediatorja.

5.   Če se stranki v sporu dogovorita o uporabi mediacije, se člena 8.19.6 in 8.19.8 ne uporabljata od datuma, na katerega sta se stranki v sporu sporazumeli o uporabi mediacije, do datuma, na katerega se ena od strank v sporu odloči prekiniti mediacijo. Odločitev stranke v sporu, da bo prekinila mediacijo, se mediatorju in drugi stranki v sporu sporoči z dopisom.

Člen 8.21

Določitev tožene stranke v sporih z Evropsko unijo ali njenimi državami članicami

1.   Če spora ni mogoče rešiti v 90 dneh od predložitve zahteve za posvetovanja in se zahteva nanaša na domnevno kršitev tega sporazuma s strani Evropske unije ali države članice Evropske unije ter namerava vlagatelj vložiti zahtevek v skladu s členom 8.23, vlagatelj predloži Evropski uniji uradno obvestilo, v katerem zahteva določitev tožene stranke.

2.   V uradnem obvestilu iz odstavka 1 so navedeni ukrepi, v zvezi s katerimi namerava vlagatelj vložiti zahtevek.

3.   Ko Evropska unija sprejme odločitev v zvezi s tem, obvesti vlagatelja, ali je tožena stranka Evropska unija ali država članica Evropske unije.

4.   Če vlagatelj ni obveščen o določitvi v 50 dneh od predložitve zahteve za to določitev:

(a)

je tožena stranka država članica, če so ukrepi, navedeni v uradnem obvestilu, izključno ukrepi države članice Evropske unije;

(b)

je tožena stranka Evropska unija, če ukrepi, navedeni v uradnem obvestilu, vključujejo ukrepe Evropske unije.

5.   Vlagatelj lahko predloži zahtevek v skladu s členom 8.23 na podlagi določitve v skladu z odstavkom 3, če pa vlagatelj o taki določitvi ni bil obveščen, na podlagi določb iz odstavka 4.

6.   Če je v skladu z odstavkom 3 ali 4 tožena stranka Evropska unija ali država članica Evropske unije, niti Evropska unija niti država članica Evropske unije ne uveljavljata nedopustnosti zahtevka ali nepristojnosti Sodišča ali kako drugače ugovarjata zahtevku ali odločbi zato, ker tožena stranka ni bila ustrezno določena v skladu z odstavkom 3 ali opredeljena glede na določbe iz odstavka 4.

7.   Sodišče je vezano na določitev v skladu z odstavkom 3, če pa vlagatelj o taki določitvi ni bil obveščen, je vezano na določbe iz odstavka 4.

Člen 8.22

Postopkovne in druge zahteve za predložitev zahtevka Sodišču

1.   Vlagatelj lahko zahtevek v skladu s členom 8.23 predloži le, če:

(a)

z vložitvijo zahtevka toženi stranki predloži soglasje za reševanje spora pred Sodiščem v skladu s postopki iz tega oddelka;

(b)

omogoči, da preteče vsaj 180 dni od vložitve zahteve za posvetovanja in, če je to ustrezno, vsaj 90 dni od pošiljanja uradnega obvestila, v katerem se zahteva določitev tožene stranke;

(c)

izpolnjuje zahteve iz uradnega obvestila, v katerem se zahteva določitev tožene stranke;

(d)

izpolnjuje zahteve v zvezi z zahtevo za posvetovanja;

(e)

v zahtevku ne opredeli ukrepa, ki ga ni opredelil v zahtevi za posvetovanja;

(f)

umakne ali ustavi kakršni koli postopek, ki že teče pred sodiščem po notranjem ali mednarodnem pravu v zvezi z ukrepom, ki naj bi domnevno pomenil kršitev, navedeno v zahtevku ter

(g)

se odpove pravici do vložitve kakršnega koli zahtevka ali sprožitve kakršnega koli postopka pred sodiščem po nacionalnem ali mednarodnem pravu v zvezi z ukrepom, ki domnevno pomeni kršitev, navedeno v zahtevku.

2.   Če se zahtevek, predložen v skladu s členom 8.23, nanaša na izgubo ali škodo lokalno ustanovljenega podjetja ali na delež v lokalno ustanovljenem podjetju, ki je v neposredni ali posredni lasti vlagatelja ali pod njegovim neposrednim ali posrednim nadzorom, se zahteve iz pododstavkov 1(f) in (g) uporabljajo tako za vlagatelja kot tudi za lokalno ustanovljeno podjetje.

3.   Zahteve iz pododstavkov 1(f) in (g) ter odstavka 2 se za lokalno ustanovljeno podjetje ne uporabljajo, če je tožena stranka ali vlagateljeva država gostiteljica vlagatelja prikrajšala za nadzor nad lokalno ustanovljenim podjetjem ali je lokalno ustanovljenemu podjetju kako drugače preprečila izpolnjevanje teh zahtev.

4.   Na zahtevo tožene stranke se Sodišče izreče za nepristojno, kadar vlagatelj ali lokalno ustanovljeno podjetje, če je to ustrezno, ne izpolnjuje nobenih zahtev iz odstavkov 1 in 2.

5.   Odpoved v skladu s pododstavkom 1(g) ali odstavkom 2, če je to ustrezno, preneha veljati:

(a)

če Sodišče zavrne zahtevek na podlagi neizpolnjevanja zahtev iz odstavkov 1 ali 2 ali na podlagi kakršnih koli drugih postopkovnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo;

(b)

če Sodišče zavrne zahtevek na podlagi člena 8.32 ali člena 8.33; ali

(c)

če vlagatelj v skladu z veljavnimi pravili iz člena 8.23.2 umakne svoj zahtevek v 12 mesecih od sestave senata Sodišča.

Člen 8.23

Predložitev zahtevka Sodišču

1.   Če spor ni razrešen s posvetovanji, lahko zahtevek v skladu s tem oddelkom predloži:

(a)

vlagatelj pogodbenice v svojem imenu; ali

(b)

vlagatelj pogodbenice v imenu lokalno ustanovljenega podjetja, ki je v njegovi neposredni ali posredni lasti ali pod njegovim neposrednim ali posrednim nadzorom.

2.   Zahtevek se lahko predloži v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

konvencijo ICSID in pravili o arbitražnem postopku;

(b)

pravili o dodatnem instrumentu ICSID, če se ne uporabljajo pogoji za postopke v skladu z odstavkom (a);

(c)

arbitražnimi pravili UNCITRAL; ali

(d)

katerimi koli drugimi pravili o dogovoru strank v sporu.

3.   Kadar vlagatelj predlaga pravila v skladu s pododstavkom 2(d), mu tožena stranka odgovori v 20 dneh od prejetja predloga. Če se stranki v sporu o takih pravilih ne dogovorita v 30 dneh od prejetja predloga, lahko vlagatelj zahtevek vloži v skladu s pravili iz pododstavka 2(a), (b) ali (c).

4.   Pojasniti je treba, da zahtevek, predložen v skladu s pododstavkom 1(b), izpolnjuje zahteve iz člena 25(1) konvencije ICSID.

5.   Vlagatelj lahko ob predložitvi svojega zahtevka predlaga, naj zahtevek obravnava en član Sodišča kot posameznik. Tožena stranka razumevajoče obravnava tako zahtevo, zlasti kadar je vlagatelj malo ali srednje podjetje ali kadar sta zahtevana nadomestilo ali odškodnina sorazmerno nizka.

6.   Pravila, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 2, so tista, ki so v veljavi na datum, ko je bil zahtevek ali so bili zahtevki predloženi Sodišču v skladu s tem oddelkom, ob upoštevanju posebnih pravil iz tega oddelka in dopolnitve s pravili, ki so bila sprejeta v skladu s členom 8.44.3(b).

7.   Zahtevek je predložen v reševanje sporov v skladu s tem oddelkom, če:

(a)

generalni sekretar ICSID prejme zahtevek v skladu s členom 36(1) konvencije ICSID;

(b)

sekretariat ICSID prejme zahtevek v skladu s členom 2 seznama C pravil o dodatnem instrumentu ICSID;

(c)

tožena stranka prejme uradno obvestilo v skladu s členom 3 arbitražnih pravil UNCITRAL ali

(d)

tožena stranka v skladu s pravili, dogovorjenimi v skladu s pododstavkom 2(d), prejme zahtevek ali uradno obvestilo o začetku postopka.

8.   Pogodbenici se medsebojno obvestita o kraju, kamor vlagatelji dostavijo uradna obvestila in druge dokumente v skladu s tem oddelkom. Vsaka pogodbenica zagotovi javno objavo teh informacij.

Člen 8.24

Postopki na podlagi drugega mednarodnega sporazuma

Kadar se zahtevek vloži na podlagi tega oddelka in drugega mednarodnega sporazuma ter:

(a)

obstaja možnost prekrivanja nadomestil ali

(b)

bi lahko drug mednarodni zahtevek pomembno vplival na rešitev zahtevka, vloženega v skladu s tem oddelkom,

Sodišče čim prej po zaslišanju strank v sporu prekine svoj postopek ali drugače zagotovi, da v svojem sklepu, odredbi ali odločbi upošteva postopke, uvedene na podlagi drugega mednarodnega sporazuma.

Člen 8.25

Soglasje za reševanje spora pred Sodiščem

1.   Tožena stranka da soglasje za reševanje spora pred Sodiščem v skladu s postopki iz tega oddelka.

2.   Za soglasje iz odstavka 1 in predložitev zahtevka Sodišču v skladu s tem oddelkom morajo biti izpolnjene zahteve iz:

(a)

člena 25 konvencije ICSID in poglavja II seznama C pravil o dodatnem instrumentu ICSID v zvezi s pisnim soglasjem strank v sporu; in

(b)

člena II Newyorške konvencije v zvezi s pisnim soglasjem.

Člen 8.26

Financiranje s strani tretje osebe

1.   Stranka v sporu, ki jo financira tretja oseba, drugi stranki v sporu in Sodišču razkrije ime in naslov tretje osebe, ki jo financira.

2.   Razkritje se izvede v času predložitve zahtevka ali, če je sporazum o financiranju sklenjen ali ali se opravi donacija ali namenijo nepovratna sredstva po predložitvi zahtevka, nemudoma po sklenitvi sporazuma ali opravljeni donaciji ali namenjenih nepovratnih sredstvih.

Člen 8.27

Sestava Sodišča

1.   Sodišče, ustanovljeno v skladu s tem oddelkom, odloča o zahtevkih, predloženih v skladu s členom 8.23.

2.   Skupni odbor CETA ob začetku veljavnosti tega sporazuma imenuje petnajst članov Sodišča. Pet članov Sodišča je državljanov držav članic Evropske unije, pet državljanov Kanade (11) in pet državljanov tretjih držav.

3.   Skupni odbor CETA lahko odloči, da bo povečal ali zmanjšal število članov Sodišča za večkratnike števila tri. Dodatna imenovanja se izvedejo na enaki osnovi, kot je določeno v odstavku 2.

4.   Člani Sodišča imajo kvalifikacije, ki se v njihovih državah zahtevajo za imenovanje na sodniški položaj, ali so priznani pravni strokovnjaki. Imeti morajo dokazano strokovno znanje in izkušnje na področju mednarodnega javnega prava. Zaželeno je, da imajo strokovno znanje in izkušnje zlasti s področja mednarodnega naložbenega prava, mednarodnega trgovinskega prava in reševanja sporov v zvezi z mednarodnimi investicijskimi ali mednarodnimi trgovinskimi sporazumi.

5.   Člani Sodišča, ki so imenovani v skladu s tem oddelkom, se imenujejo za petletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša. Ne glede na to pa traja mandat sedmih izmed 15 oseb, ki so bile imenovane takoj po začetku veljavnosti tega sporazuma in se določijo z žrebom, šest let. Izpraznjena mesta se zapolnjujejo sproti. Oseba, imenovana, da nadomesti člana Sodišča, ki mu mandat ni potekel, opravlja delo v preostalem mandatu predhodnika. Član Sodišča, ki ob izteku svojega mandata opravlja funkcijo na senatu Sodišča, lahko načeloma še naprej opravlja svojo funkcijo na tem senatu do izdaje končne odločbe.

6.   Sodišče obravnava zadeve v senatih treh članov Sodišča, od katerih je eden državljan države članice Evropske unije, eden državljan Kanade in eden državljan tretje države. Senatu predseduje član Sodišča, ki je državljan tretje države.

7.   V 90 dneh po predložitvi zahtevka v skladu s členom 8.23 predsednik Sodišča imenuje člane Sodišča, ki sestavljajo senat Sodišča, ki zadeve obravnavajo na osnovi rotacije, pri čemer se zagotovi, da je sestava senatov naključna in nepredvidljiva, hkrati pa imajo vsi člani Sodišča enake možnosti, da lahko opravljajo svojo funkcijo.

8.   Predsednik in podpredsednik Sodišča sta pristojna za organizacijska vprašanja in se imenujeta za dobo dveh let in izbereta z žrebom izmed članov Sodišča, ki so državljani tretjih držav. Funkciji se opravljata na osnovi rotacije, izbor z žrebom pa opravi predsednik Skupnega odbora CETA. Podpredsednik nadomesti predsednika, kadar je predsednik zadržan.

9.   Ne glede na odstavek 6 se lahko stranki v sporu dogovorita, da zadevo obravnava en član Sodišča kot posameznik, ki se naključno imenuje izmed državljanov tretjih države. Tožena stranka razumevajoče obravnava zahtevo tožeče stranke, da zadevo obravnava en član Sodišča kot posameznik, zlasti, kadar je tožeča stranka malo ali srednje podjetje ali kadar sta zahtevana nadomestilo ali odškodnina sorazmerno nizka. Taka zahteva se predloži pred sestavo senata Sodišča.

10.   Sodišče lahko sprejme lasten poslovnik.

11.   Člani Sodišča zagotovijo, da so na voljo in lahko opravljajo funkcije, določene v tem oddelku.

12.   Za zagotovitev njihove razpoložljivosti, se članom Sodišča izplača mesečni predujem, ki ga določi Skupni odbor CETA.

13.   Predujme iz odstavka 12 obe pogodbenici izplačata v enakih deležih na račun, ki ga upravlja sekretariat ICSID. V primeru, da ena od pogodbenic ne izplača predujma, lahko druga pogodbenica presoja, ali bo predujem izplačala. Vsa taka zaostala plačila pogodbenice ostanejo zapadla, skupaj z ustreznimi obrestmi.

14.   Razen če Skupni odbor CETA sprejme sklep v skladu z odstavkom 15, je znesek honorarjev in stroškov članov Sodišča, ki opravljajo funkcijo v senatu, ustanovljenem za obravnavo zadeve, z izjemo predujmov iz odstavka 12, tako kot je določen v skladu s pravilom 14(1) upravnih in finančnih pravil konvencije ICSID, kakor je v veljavi na datum predložitve zahtevka, in kot ga Sodišče porazdeli med stranki v sporu v skladu s členom 8.39.5.

15.   Skupni odbor CETA lahko predujme, druge honorarje in stroške s sklepom preoblikuje v redno plačo ter določi veljavne postopke in pogoje, ki se uporabljajo.

16.   Sekretariat ICSID deluje kot sekretariat Sodišča in mu zagotavlja ustrezno podporo.

17.   Če Skupni odbor CETA ne opravi imenovanj v skladu z odstavkom 2 v 90 dneh od datuma, ko je bil predložen zahtevek za rešitev spora, generalni sekretar ICSID na zahtevo katere koli stranke v sporu imenuje senat treh članov Sodišča, razen če se stranki v sporu ne dogovorita, da zadevo obravnava en sam član Sodišča kot posameznik. Generalni sekretar ICSID opravi imenovanje z naključnim izborom izmed obstoječih predlaganih članov. Generalni sekretar ICSID za predsednika ne sme imenovati državljana Kanade ali države članice Evropske unije, razen če se stranki v sporu ne dogovorita drugače.

Člen 8.28

Pritožbeno sodišče

1.   Pritožbeno sodišče se ustanovi za pregled odločb, izdanih na podlagi tega oddelka.

2.   Pritožbeno sodišče lahko potrdi, spremeni ali razveljavi odločbo Sodišča zaradi:

(a)

napak pri uporabi ali razlagi veljavnega prava;

(b)

očitnih napak pri presoji dejstev, vključno s presojo ustreznega notranjega prava;

(c)

razlogov, navedenih v členu 52(1)(a) do (e) konvencije ICSID, v obsegu, v katerem niso zajeti v odstavkih (a) in (b).

3.   Člani Pritožbenega sodišča se imenujejo na podlagi sklepa Skupnega odbora CETA, ki se sprejme hkrati s sklepom iz odstavka 7.

4.   Člani Pritožbenega sodišča morajo izpolnjujevati zahteve iz člena 8.27.4 in iz člena 8.30.

5.   Senat Pritožbenega sodišča, ustanovljen za obravnavo pritožbe, sestavljajo trije naključno imenovani člani Pritožbenega sodišča.

6.   Člena 8.36 in 8.38 se uporabljata za postopke pred Pritožbenim sodiščem.

7.   Skupni odbor CETA nemudoma sprejme sklep, ki določa naslednje upravne in organizacijske zadeve v zvezi z delovanjem Pritožbenega sodišča:

(a)

upravno podporo;

(b)

postopke za začetek in vodenje pritožb ter postopke za vračanje zadev Sodišču zaradi prilagoditve odločbe, če je to potrebno;

(c)

postopke za zapolnitev prostega mesta na Pritožbenem sodišču in v senatu Pritožbenega sodišča, ustanovljenem za obravnavo zadeve;

(d)

plačila za člane Pritožbenega sodišča;

(e)

določbe v zvezi s stroški pritožb;

(f)

število članov Pritožbenega sodišča; ter

(g)

kakršne koli druge elemente, za katere ugotovi, da so nujni za učinkovito delovanje Pritožbenega sodišča.

8.   Odbor za storitve in naložbe redno pregleduje delovanje Pritožbenega sodišča in lahko predloži priporočila Skupnemu odboru CETA. Skupni odbor CETA lahko pregleda sklep iz odstavka 7, če je to potrebno.

9.   Po sprejetju sklepa iz odstavka 7:

(a)

se stranka v sporu zoper odločbo, ki je bila izdana v skladu s tem oddelkom, lahko pritoži na Pritožbenem sodišču v 90 dneh po njeni izdaji;

(b)

stranka v sporu ne zahteva pregleda, razveljavitve, razglasitve ničnosti, revizije ali začetka kakršnega koli drugega podobnega postopka v zvezi z odločbo na podlagi tega oddelka;

(c)

odločba, ki je bila izdana v skladu s členom 8.39 se ne šteje za pravnomočno, zato se predlog za izvršbo odločbe ne more vložiti, dokler:

(i)

ni minilo 90 dni od izdaje odločbe Sodišča, ne da bi bila vložena pritožba;

(ii)

ni bila vložena pritožba zavrnjena ali umaknjena ali

(iii)

ni minilo 90 dni od takrat, ko je Pritožbeno sodišče izdalo odločbo, ne da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje Sodišču;

(d)

se končna odločba Pritožbenega sodišča ne šteje za pravnomočno odločbo za namene člena 8.41; ter

(e)

se člen 8.41.3 ne uporablja.

Člen 8.29

Vzpostavitev večstranskega naložbenega sodnega in pritožbenega mehanizma

Pogodbenici si skupaj z drugimi trgovinskimi partnerji prizadevata za vzpostavitev večstranskega naložbenega sodnega in pritožbenega mehanizma za reševanje naložbenih sporov. Po vzpostavitvi takega večstranskega mehanizma Skupni odbor CETA sprejme sklep, ki določa, da se o naložbenih sporih v skladu s tem oddelkom odloča v okviru večstranskega mehanizma in da se pripravijo ustrezne prehodne ureditve.

Člen 8.30

Etika

1.   Člani Sodišča so neodvisni. Povezani niso z nobeno vlado (12). Ne sprejemajo navodil nobene organizacije ali vlade v zvezi z vprašanji glede spora. Ne sodelujejo pri obravnavanju kakršnih koli sporov, ki bi ustvarjali neposredno ali posredno navzkrižje interesov. Ravnajo v skladu s smernicami mednarodnega odvetniškega združenja o navzkrižju interesov v mednarodni arbitraži ali kakršnimi koli dopolnilnimi pravili, sprejetimi v skladu s členom 8.44.2. Poleg tega se ob imenovanju odpovejo funkciji svetovalca, izvedenca stranke ali priče v katerem koli naložbenem sporu v teku ali novem naložbenem sporu v skladu s tem ali katerim koli drugim mednarodnim sporazumom.

2.   Če stranka v sporu meni, da je član Sodišča v navzkrižju interesov, lahko predsednika Meddržavnega sodišča pozove, naj izda sklep o izločitvi takega člana. Kakršna koli zahteva za izločitev se pošlje predsedniku Meddržavnega sodišča v 15 dneh od dneva, ko je bila sestava senata Sodišča sporočena stranki v sporu, ali v 15 dneh od dneva, ko je bila ta stranka seznanjena z zadevnimi dejstvi, če ta upravičeno niso bila znana v času sestave senata. V zahtevi za izločitev se navedejo razlogi za izločitev.

3.   Če se član Sodišča, katerega izločitev se zahteva, v 15 dneh od dneva zahteve za izločitev odloči, da ne bo izstopil iz senata, predsednik Meddržavnega sodišča po prejetju stališč strank v sporu in po tem, ko članu Sodišča omogoči, da predloži morebitne pripombe, izda sklep o izločitvi. Predsednik Meddržavnega sodišča si prizadeva, da izda sklep in uradno obvesti stranki v sporu in druge člane senata v 45 dneh od prejetja zahteve za izločitev. Prosto mesto, ki je posledica izločitve ali odstopa člana Sodišča se zapolni nemudoma.

4.   Pogodbenici lahko na obrazloženo priporočilo predsednika Sodišča ali na njuno skupno pobudo s sklepom Skupnega odbora CETA razrešita člana Sodišča, če njegovo ravnanje ni v skladu z obveznostmi iz odstavka 1 in ni združljivo z njegovim nadaljnjim članstvom pri Sodišču.

Člen 8.31

Pravo, ki se uporablja, in njegova razlaga

1.   Sodišče, ustanovljeno v skladu s tem oddelkom, pri sprejemanju svojih odločitev uporablja ta sporazum, kakor se razlaga v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb ter drugimi pravili in načeli mednarodnega prava, ki se uporabljajo med pogodbenicama.

2.   Sodišče ni pristojno za presojanje zakonitosti ukrepa, ki domnevno pomeni kršitev tega sporazuma, na podlagi notranjega prava pogodbenice. Pojasniti je treba, da lahko Sodišče pri presojanju skladnosti ukrepa s tem sporazumom po potrebi upošteva notranje pravo pogodbenice kot dejstvo. Pri tem sodišče upošteva, kako sodišča in organi zadevne pogodbenice na splošno razlagajo notranje pravo, za sodišča in organe te pogodbenice pa kakršno koli tolmačenje notranjega prava s strani Sodišča ni zavezujoče.

3.   V primeru resnih pomislekov v zvezi z vprašanji glede razlage, ki bi lahko vplivala na naložbe, lahko Odbor za storitve in naložbe v skladu s členom 8.44.3(a) priporoči Skupnemu odboru CETA sprejetje razlag tega sporazuma. Razlaga, ki jo sprejme Skupni odbor CETA, je za Sodišče, ustanovljeno v skladu s tem oddelkom, zavezujoča. Skupni odbor CETA se lahko odloči, da je razlaga zavezujoča od določenega datuma dalje.

Člen 8.32

Očitno neutemeljeni zahtevki

1.   Tožena stranka lahko najpozneje trideset dni po sestavi senata Sodišča in v vsakem primeru pred njegovo prvo sejo vloži ugovor, da je zahtevek očitno neutemeljen.

2.   Ugovor ni vložen v skladu z odstavkom 1, če je tožena stranka vložila ugovor v skladu s členom 8.33.

3.   Tožena stranka čim natančneje navede podlago za ugovor.

4.   Po prejetju ugovora v skladu s tem členom Sodišče začasno ustavi meritorno odločanje in določi procesni koledar za preučitev tega ugovora, ki je usklajen z njegovim procesnim koledarjem za odločanje o morebitnih drugih predhodnih vprašanjih.

5.   Sodišče po tem, ko strankama v sporu omogoči, da predložita svoje pripombe, na prvi seji ali čim prej po njej izda obrazložen sklep ali obrazloženo odločbo. Sodišče pri tem obravnava zatrjevana dejstva kot resnična.

6.   Ta člen ne posega v pristojnost Sodišča za obravnavo drugih ugovorov kot predhodnih vprašanj ali v pravico tožene stranke, da med postopkom ugovarja utemeljenosti zahtevka.

Člen 8.33

Pravno neutemeljeni zahtevki

1.   Brez poseganja v pristojnost Sodišča, da druge ugovore obravnava kot predhodno vprašanje, ali v pravico tožene stranke, da izrazi morebitne take ugovore, kadar je to ustrezno, Sodišče kot predhodno vprašanje obravnava in presoja vsak ugovor tožene stranke, da je zahtevek ali kateri koli njegov del, predložen v skladu s členom 8.23, pravno tak, da tožeči stranki v skladu s tem oddelkom v zvezi z njim ni mogoče ugoditi, tudi če se domneva, da so zatrjevana dejstva resnična.

2.   Ugovor iz odstavka 1 se Sodišču predloži najpozneje na datum, ki ga Sodišče določi toženi stranki kot datum za predložitev odgovora.

3.   Če je ugovor vložen v skladu s členom 8.32, lahko Sodišče ob upoštevanju okoliščin ugovora v skladu s postopki iz tega člena zavrne obravnavanje ugovora, vloženega v skladu z odstavkom 1.

4.   Po prejetju ugovora v skladu z odstavkom 1 in po sprejetju odločbe v skladu z odstavkom 3, če je to ustrezno, Sodišče prekine meritorno odločanje, pripravi procesni koledar za obravnavo ugovora, ki je usklajen z morebitnim procesnim koledarjem za obravnavo kakršnih koli drugih predhodnih vprašanj, in izda obrazložen sklep ali obrazloženo odločbo o ugovoru.

Člen 8.34

Začasne odredbe

Sodišče lahko odredi začasno odredbo, da bi se ohranile pravice pogodbenice, ki je stranka v sporu, ali da bi se v celoti izvajala pristojnost Sodišča, vključno za zavarovanje dokazov, s katerimi razpolaga ali ki jih nadzira stranka v sporu, ali o zaščiti pristojnosti Sodišča. Sodišče ne odredi vključitve ali uporabe ukrepa, ki domnevno pomeni kršitev v skladu s členom 8.23. Za namene tega člena je v odredbo vključeno priporočilo.

Člen 8.35

Ustavitev

Če vlagatelj po predložitvi zahtevka v skladu s tem oddelkom v 180 zaporednih dneh ali v obdobju, ki ga sporazumno določita stranki v sporu, postopka ne nadaljuje, se šteje, da je svoj zahtevek umaknil in da je postopek ustavljen. Sodišče na zahtevo tožene stranke in po tem, ko uradno obvesti stranki v sporu izda sklep o ugotovitvi ustavitve. Po izdaji sklepa Sodišče ni več pristojno.

Člen 8.36

Preglednost postopkov

1.   V zvezi s postopki iz tega oddelka se uporabljajo pravila UNCITRAL o preglednosti, kakor so spremenjena s tem poglavjem.

2.   Zahteva za posvetovanja, uradno obvestilo, v katerem se zahteva določitev tožene stranke, uradno obvestilo o določitvi tožene stranke, sporazum o mediaciji, uradno obvestilo o nameri, v katerem se zahteva izločitev člana Sodišča, sklep o izločitvi člana Sodišča in zahteva o združitvi zahtevkov se vključijo na seznam dokumentov, ki se javno objavijo v skladu s členom 3(1) pravil UNCITRAL o preglednosti.

3.   Dokazi se vključijo na seznam dokumentov, ki se javno objavijo v skladu s členom 3(2) pravil UNCITRAL o preglednosti.

4.   Brez poseganja v člen 2 pravil UNCITRAL o preglednosti, Kanada ali Evropska unija, odvisno od primera, pred ustanovitvijo Sodišča pravočasno objavita zadevne dokumente v skladu z odstavkom 2, pri čemer se prekrijejo zaupne ali varovane informacije. Ti dokumenti se lahko objavijo tako, da so na voljo v odložišču podatkov.

5.   Obravnave na sodišču so javne. Sodišče po posvetovanju s strankama v sporu določi ustrezno logistično ureditev za olajšanje javnega dostopa do takih obravnav. Če Sodišče določi, da je treba zaupne ali varovane informacije zaščititi, ustrezno zagotovi, da del obravnave, ki ga je treba zaščititi, ni javen.

6.   Z nobeno določbo tega poglavja se od tožene stranke ne zahteva, da javnosti prikrije informacije, ki jih mora v skladu s svojo zakonodajo razkriti. Tožena stranka mora pri izvajanju navedene zakonodaje upoštevati zaščito informacij, ki so bile opredeljene kot zaupne ali varovane.

Člen 8.37

Izmenjava informacij

1.   Stranka v sporu lahko drugim osebam, ki so povezane s postopkom, vključno s pričami in izvedenci, razkrije neprekrite dokumente, če med postopkom iz tega oddelka meni, da je to nujno. Vendar stranka v sporu zagotovi, da navedene osebe zaščitijo zaupne ali varovane informacije iz zadevnih dokumentov

2.   Ta sporazum toženi stranki ne preprečuje, da ne bi uradnikom Evropske unije, držav članic Evropske unije oziroma organov na podnacionalni ravni oblasti predložila takih neprekritih dokumentov, če med postopki iz tega oddelka meni, da je to nujno. Vendar tožena stranka zagotovi, da ti uradniki zaščitijo zaupne ali varovane informacije iz zadevnih dokumentov.

Člen 8.38

Pogodbenica, ki ni stranka v sporu

1.   Tožena stranka v 30 dneh po prejetju ali takoj po razrešitvi kakršnega koli spora v zvezi z zaupnimi ali varovanimi informacijami pogodbenici, ki ni stranka v sporu, predloži:

(a)

zahtevo za posvetovanja, uradno obvestilo, v katerem zahteva določitev tožene stranke, uradno obvestilo o določitvi tožene stranke, zahtevek, ki je predložen v skladu s členom 8.23, zahtevo o združitvi zahtevkov in katere koli druge dokumente, ki so priloženi navedenim dokumentom;

(b)

na zahtevo:

(i)

vloge, pripravljalne vloge, stališča, zahteve in druge dokumente, ki jih je stranka v sporu, predložila Sodišču;

(ii)

pisna stališča, ki so bila Sodišču predložena v skladu s členom 4 pravil UNCITRAL o preglednosti;

(iii)

zapisnike ali dobesedne zapise zaslišanj na Sodišču, če so na voljo, in

(iv)

odredbe, odločbe in sklepe Sodišča ter

(c)

na zahtevo in na stroške pogodbenice, ki ni stranka v sporu, vse dokaze ali del dokazov, ki so bili predloženi Sodišču, razen če so zahtevani dokazi javno dostopni.

2.   Sodišče dopusti ustna ali pisna stališča pogodbenice, ki ni stranka v sporu, o razlagi tega sporazuma, ali pa jo lahko po posvetovanju s strankama v sporu pozove k predložitvi teh stališč. Pogodbenica, ki ni stranka v sporu, se lahko udeleži obravnave v skladu s tem oddelkom.

3.   Sodišče ne izpeljuje nobenih zaključkov iz tega, da niso predložena stališča v skladu z odstavkom 2.

4.   Sodišče strankama v sporu zagotovi ustrezno priložnost, da predložita svoje mnenje o stališčih pogodbenice tega sporazuma, ki ni stranka v sporu.

Člen 8.39

Končna odločba

1.   Če Sodišče izda končno odločbo zoper toženo stranko, lahko ločeno ali v kombinaciji prisodi samo:

(a)

denarno odškodnino in morebitne pripadajoče obresti;

(b)

vračilo premoženja, pri čemer odločba določa, da lahko tožena stranka namesto vračila plača denarno odškodnino, ki pomeni pošteno tržno vrednost premoženja neposredno preden se je razvedelo za razlastitev ali skorajšnjo razlastitev, kar nastopi prej, in kakršne koli pripadajoče obresti, določene v skladu s členom 8.12.

2.   Ob upoštevanju odstavkov 1 in 5, če je zahtevek predložen v skladu s členom 8.23.1(b):

(a)

odločba o denarni odškodnini in kakršnih koli pripadajočih obrestih določa, da se znesek plača lokalno ustanovljenemu podjetju;

(b)

odločba o vračilu premoženja določa, da vračilo prejme lokalno ustanovljeno podjetje;

(c)

odločba o stroških v korist vlagatelja določa, da se znesek zagotovi vlagatelju, in

(d)

odločba zagotavlja izvedbo brez poseganja v morebitno pravico osebe do denarne odškodnine ali premoženja v skladu s pravom pogodbenice, razen osebe, ki se je odpovedala pravici v skladu s členom 8.22.

3.   Denarna odškodnina ni večja od izgube vlagatelja ali, kadar je primerno, lokalno ustanovljenega podjetja, od katere se odštejejo morebitne predhodne odškodnine ali nadomestilo, ki so že bili zagotovljeni. Sodišče pri izračunu denarne odškodnine zmanjša tudi odškodnino, tako da upošteva kakršno koli vračilo premoženja ali razveljavitev ali spremembo ukrepa.

4.   Sodišče ne nalaga plačila kaznovalnih odškodnin.

5.   Sodišče odredi, da stroške postopka krije neuspešna stranka v sporu. V izjemnih okoliščinah lahko Sodišče stroške porazdeli med stranki v sporu, če odloči, da je porazdelitev primerna glede na okoliščine zahtevka. Druge razumne stroške, vključno s stroški pravnega zastopanja in pomoči, krije neuspešna stranka v sporu, razen če Sodišče ne odloči, da taka porazdelitev ni razumna glede na okoliščine zahtevka. Kadar so uspešni samo deli zahtevkov, se stroški sorazmerno prilagodijo glede na število ali obseg uspešnih delov zahtevkov.

6.   Skupni odbor CETA preuči dopolnilna pravila, namenjena zmanjšanju finančnega bremena tožečih strank, ki so fizične osebe ali mala in srednja podjetja. S takimi dopolnilnimi pravili se lahko zlasti upoštevajo finančni viri takih tožečih strank in znesek zahtevanega nadomestila.

7.   Sodišče in stranki v sporu si po svojih močeh prizadevajo zagotoviti pravočasno izvedbo postopka za rešitev spora. Sodišče izda končno odločbo v 24 mesecih od datuma predložitve zahtevka v skladu s členom 8.23. Če Sodišče potrebuje več časa za izdajo končne odločbe, strankama v sporu sporoči razloge za zamudo.

Člen 8.40

Odškodnina ali drugo nadomestilo

Tožena stranka se pri svoji obrambi, nasprotni tožbi, uveljavljanju pravice do pobota ali podobnem uveljavljanju ne sklicuje – Sodišče pa takih dejanj ne dopusti – na to, da sta vlagatelj ali, če je to ustrezno, lokalno ustanovljeno podjetje v skladu s pogodbo o zavarovanju ali o jamstvu prejela odškodnino ali drugo nadomestilo v zvezi s celotnim nadomestilom, zahtevanim v okviru spora v skladu s tem oddelkom, ali njegovim delom, ali bosta navedeno prejela.

Člen 8.41

Izvrševanje odločb

1.   Odločba, izdana v skladu s tem oddelkom, je za stranki v sporu in v zvezi s konkretno zadevo, zavezujoča.

2.   V skladu z odstavkom 3 stranka v sporu prizna in nemudoma izpolni odločbo.

3.   Stranka v sporu zahteva izvršitev končne odločbe šele:

(a)

v primeru končne odločbe, izdane v skladu s konvencijo ICSID:

(i)

ko od datuma, na katerega je bila odločba izdana, preteče 120 dni, če nobena stranka v sporu ni zahtevala revizije ali razveljavitve odločbe, ali

(ii)

ko je bila izvršitev odločbe prekinjena, postopek revizije ali razveljavitve pa končan;

(b)

v primeru končne odločbe, izdane v skladu s pravili o dodatnem instrumentu ICSID, arbitražnimi pravili UNCITRAL ali katerimi koli drugimi pravili, ki se uporabljajo v skladu s členom 8. 23.2(d):

(i)

ko od datuma, na katerega je bila odločba izdana, preteče 90 dni, pri čemer nobena stranka v sporu ni začela postopka za revizijo, razveljavitev odločbe ali razglasitev odločbe za nično, ali

(ii)

ko je izvršitev odločbe prekinjena, sodišče pa je zavrnilo revizijo ali ji ugodilo, razveljavilo odločbo ali jo razglasilo za nično in ni bila vložena nobena nadaljnja pritožba.

4.   Za izvršitev odločbe se uporablja zakonodaja o izvršitvi sodb ali odločb, ki velja v kraju vložitve predloga za izvršbo.

5.   Za namene člena I Newyorške konvencije je končna odločba, izdana v skladu s tem oddelkom, arbitražna odločba, za katero se šteje, da se nanaša na zahtevke, ki izhajajo iz trgovinskega razmerja ali posla.

6.   Pojasniti je treba, da je končna odločba, izdana v skladu s tem oddelkom, odločba v skladu s poglavjem IV, oddelek 6 konvencije ICSID, če je bil zahtevek predložen v skladu s členom 8.23.2(a).

Člen 8.42

Vloga pogodbenic

1.   Nobena pogodbenica ne predloži mednarodnega zahtevka v zvezi z zahtevkom, predloženim v skladu s členom 8.23, razen če druga pogodbenica ne spoštuje in izpolnjuje odločbe, izdane v zadevnem sporu.

2.   Odstavek 1 ne posega v člen 8.38 in ne izključuje možnosti reševanja sporov v skladu s poglavjem devetindvajset (Reševanje sporov) v zvezi s splošnim ukrepom, tudi v primeru, če navedeni ukrep domnevno krši ta sporazum glede posamezne naložbe, v zvezi s katero je bil predložen zahtevek v skladu s členom 8.23.

3.   Odstavek 1 ne preprečuje neformalnih izmenjav z izključnim namenom olajševanja reševanja sporov.

Člen 8.43

Združitev zahtevkov

1.   Kadar je pravno ali dejansko vprašanje skupno dvema ali več zahtevkom, ki so bili predloženi ločeno v skladu s členom 8.23 in izvirajo iz istih dogodkov ali okoliščin, si lahko stranka v sporu ali obe stranki v sporu skupaj prizadevata za ustanovitev ločenega senata Sodišča v skladu s tem členom in zahtevata, da tak senat izda sklep o združitvi zahtevkov (v nadaljnjem besedilu: zahteva za združitev zahtevkov).

2.   Stranka v sporu, ki si prizadeva za sklep o združitvi zahtevkov, najprej pošlje uradno obvestilo strankam v sporu, za katere predlaga, da bi jih ta sklep zajemal.

3.   Če stranke v sporu, ki so bile uradno obveščene v skladu z odstavkom 2, dosežejo dogovor glede zahtevka za izdajo zadevnega sklepa o združitvi zahtevkov, lahko skupaj zahtevajo ustanovitev ločenega senata Sodišča in sklep o združitvi zahtevkov v skladu s tem členom. Če stranke v sporu, ki so bile uradno obveščene v skladu z odstavkom 2, v 30 dneh od prejetja uradnega obvestila ne dosežejo dogovora glede zahtevka za izdajo odredbe o združitvi zahtevkov, lahko stranka v sporu zahteva ustanovitev ločenega senata Sodišča in sklep o združitvi zahtevkov v skladu s tem členom.

4.   Zahteva se v pisni obliki predloži predsedniku Sodišča ter vsem strankam v sporu, za katere se predlaga, da bi jih sklep zajemal, ter vključuje:

(a)

imena in naslove strank v sporu, za katere se predlaga, da bi jih sklep zajemal;

(b)

zahtevke ali njihove dele, za katere se predlaga, da bi jih sklep zajemal, in

(c)

razloge za sklep.

5.   V zvezi z zahtevo za združitev zahtevkov, ki vključuje več kot eno toženo stranko, je potrebno soglasje vseh zadevnih toženih strank.

6.   Pravila, ki se uporabljajo za postopke v skladu s tem členom, se določijo tako:

(a)

če so bili vsi zahtevki, za katere se zahteva sklep o združitvi zahtevkov, predloženi v okviru reševanja sporov na podlagi istih pravil v skladu s členom 8.23, se uporabljajo ta pravila:

(b)

če zahtevki, za katere se zahteva sklep o združitvi zahtevkov, niso bili predloženi v reševanje sporov na podlagi istih pravil:

(i)

se lahko vlagatelji kolektivno dogovorijo glede pravil v skladu s členom 8.23.2 ali

(ii)

če se vlagatelji glede pravil, ki se uporabijo, ne morejo dogovoriti v 30 dneh od datuma, na katerega je predsednik Sodišča prejel zahtevo o združitvi zahtevkov, se uporabljajo arbitražna pravila UNCITRAL.

7.   Predsednik Sodišča po prejetju zahteve za združitev zahtevkov in v skladu z zahtevami iz člena 8.27.7 ustanovi nov senat Sodišča (v nadaljnjem besedilu: senat za združene zahtevke), ki je pristojen za nekatere ali vse zahtevke v celoti ali v njihovem delu, pri čemer so ti zahtevki vključeni v skupno zahtevo za združitev zahtevkov.

8.   Če se senat za združene zahtevke po zaslišanju stranki v sporu prepričan, da se zahtevki, vloženi v skladu s členom 8.23, nanašajo na skupno pravno ali dejansko vprašanje in izhajajo iz istih dogodkov ali okoliščin ter da bi bila za pošteno in učinkovito rešitev zahtevkov, vključno z doslednostjo odločb, najboljša njihova združitev, lahko senat Sodišča za združene zahtevke na podlagi sklepa v celoti ali delno prevzame pristojnost za nekatere ali vse zahtevke.

9.   Če je senat Sodišča za združene zahtevke prevzel pristojnost v skladu z odstavkom 8, lahko vlagatelj, ki je zahtevek predložil v skladu s členom 8.23 in katerega zahtevek ni bil združen z ostalimi, od Sodišča pisno zahteva, da se njegov zahtevek vključi v tak sklep, pri čemer mora zahteva izpolnjevati pogoje iz odstavka 4. Senat Sodišča za združitev zahtevkov izda tak sklep, kadar ugotovi, da so pogoji iz odstavka 8 izpolnjeni in da ugoditev taki zahtevi ne bo po nepotrebnem obremenila strank v sporu ali jim neupravičeno škodovala ali po nepotrebnem motila postopka. Senat Sodišča za združene zahtevke se pred izdajo tega sklepa posvetuje s strankami v sporu.

10.   Na zahtevo stranke v sporu lahko senat Sodišča za združene zahtevke, ustanovljen v skladu s tem členom, preden izda sklep v skladu z odstavkom 8, odredi, da se postopek v senatu, imenovanem v skladu s členom 8.27.7, prekine, razen če je slednje postopek že prekinilo.

11.   Pristojnost senata Sodišča, imenovanega v skladu s členom 8.27.7, preneha v zvezi z zahtevki ali njihovimi deli, za katere je prevzel pristojnost senat Sodišča za združene zahtevke, ustanovljen v skladu s tem členom.

12.   Odločba senata Sodišča za združene zahtevke, ustanovljenega v skladu s tem členom, v zvezi z navedenimi zahtevki ali njihovimi deli, za katere je prevzel pristojnost, je glede teh zahtevkov ali njihovih delov zavezujoča za senat Sodišča, imenovan v skladu s členom 8.27.7.

13.   Vlagatelj lahko v skladu s tem oddelkom umakne zahtevek, ki je vključen v združitev, pri čemer ta zahtevek ne more biti ponovno predložen v skladu s členom 8.23. Če to naredi najpozneje v 15 dneh po prejetju uradnega obvestila o združitvi zahtevkov, mu predhodna predložitev zahtevka ne preprečuje uporabe postopkov reševanja sporov, ki niso zajeti s tem oddelkom.

14.   Na zahtevo vlagatelja lahko senat Sodišča za združene zahtevke sprejme ukrepe, ki se mu zdijo primerni za ohranitev zaupnih ali varovanih informacij tega vlagatelja v razmerju do drugih vlagateljev. Ti ukrepi lahko vključujejo predložitev redigiranih različic dokumentov, ki vsebujejo zaupne ali varovane informacije, drugim vlagateljem ali ureditve, da deli zaslišanj potekajo za zaprtimi vrati.

Člen 8.44

Odbor za storitve in naložbe

1.   Odbor za storitve in naložbe zagotavlja forum, v okviru katerega se lahko pogodbenice posvetujejo o vprašanjih v zvezi s tem poglavjem, vključno s:

(a)

težavami, ki se lahko pojavijo pri izvajanju tega poglavja;

(b)

možnimi izboljšavami tega poglavja, zlasti glede na izkušnje in razvoj drugih mednarodnih forumov ter v skladu z drugimi sporazumi pogodbenic.

2.   Odbor za storitve in naložbe v dogovoru s pogodbenicama in po izpolnitvi njunih notranjih zahtev in postopkov sprejme kodeks ravnanja za člane Sodišča, ki se uporablja v sporih, ki izhajajo iz tega poglavja, in lahko nadomesti ali dopolni pravila, ki so v uporabi, v okviru tega kodeksa pa se lahko obravnavajo vprašanja, kot so:

(a)

obveznost razkritja informacij;

(b)

neodvisnost in nepristranskost članov Sodišča; ter

(c)

zaupnost.

Pogodbenici si kar najbolj prizadevata, da se kodeks ravnanja sprejme najpozneje prvi dan začasne uporabe ali začetka veljavnosti tega sporazuma, odvisno od primera, in v vsakem primeru najpozneje v dveh letih po tem datumu.

3.   Odbor za storitve in naložbe lahko na podlagi sporazuma pogodbenic ter po izpolnitvi njunih ustreznih notranjih zahtev in dokončanju postopkov:

(a)

priporoči Skupnemu odboru CETA sprejetje razlag iz tega sporazuma v skladu s členom 8.31.3;

(b)

sprejme in spremeni pravila, ki dopolnjujejo veljavna pravila za reševanje sporov, in spremeni veljavna pravila o preglednosti. Ta pravila in spremembe so za Sodišče, ustanovljeno v skladu s tem oddelkom, zavezujoči;

(c)

sprejme pravila o mediaciji, ki jih uporabljata stranki v sporu, kot je navedeno v členu 8.20;

(d)

priporoči Skupnemu odboru CETA sprejetje kakršnih koli nadaljnjih elementov v sklopu obveznosti poštene in pravične obravnave v skladu s členom 8.10.3 ter

(e)

daje priporočila Skupnemu odboru CETA o delovanju Pritožbenega sodišča v skladu s členom 8.28.8.

Člen 8.45

Izvzetje

Določbe o reševanju sporov iz tega oddelka in poglavja devetindvajset (Reševanje sporov) se ne uporabljajo za vprašanja iz Priloge 8-C.

POGLAVJE DEVET

Čezmejna trgovina s storitvami

Člen 9.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov pomenijo dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjeno iz prometa, in ne vključujejo tako imenovanega linijskega vzdrževanja;

 

storitve upravljanja letališč pomeni vodenje ali upravljanje letališke infrastrukture, vključno s terminali, vzletno-pristajalnimi stezami, voznimi stezami in letališkimi ploščadmi, parkirišči ter prometnimi sistemi znotraj letališča, za pavšalni znesek ali po pogodbi. Pojasniti je treba, da storitve upravljanja letališč ne vključujejo lastništva letališč ali letaliških zemljišč ali naložb vanje ali katerih koli nalog, ki jih opravlja upravni odbor. Storitve upravljanja letališč ne vključujejo navigacijskih služb zračnega prometa;

 

storitve računalniškega rezervacijskega sistema pomenijo storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice;

 

čezmejna trgovina s storitvami ali čezmejno zagotavljanje storitev pomeni zagotavljanje storitve:

(a)

z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice ali

(b)

na ozemlju ene pogodbenice za uporabnika storitve druge pogodbenice,

vendar ne vključuje zagotavljanja storitve na ozemlju ene pogodbenice s strani subjekta druge pogodbenice;

 

storitve zemeljske oskrbe pomeni zagotavljanje storitev za pavšalni znesek ali po pogodbi za: upravljanje in nadzor na letališču, vključno z nadzorom natovarjanja in komunikacijo; ravnanje s potniki; sprejem in odpremo prtljage; odpremo tovora in pošte; oskrbo na ploščadi in oskrbovanje zrakoplova; oskrbovanje z gorivom in oljem; linijsko vzdrževanje zrakoplova, letalske operacije in upravljanje posadke; kopenski prevoz; storitve priprave in dostave hrane. Storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo varnostnih storitev ali vodenja ali upravljanja centralizirane letališke infrastrukture, kot so sistemi za sprejem in odpremo prtljage, sistemi za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva ali prometni sistemi znotraj letališča;

 

prodaja in trženje storitev zračnega prevoza pomeni priložnost za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoje storitve zračnega prevoza, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija, vendar ne vključuje oblikovanja cen storitev zračnega prevoza ali pogojev, ki se uporabljajo; ter

 

storitve, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil, pomeni vsako storitev, ki ni opravljena na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več ponudniki storitev.

Člen 9.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani in ki vpliva na čezmejno trgovino s storitvami, ki jo opravlja ponudnik storitev druge pogodbenice, vključno z ukrepom, ki vpliva na:

(a)

pripravo, distribucijo, trženje, prodajo in izvedbo storitve;

(b)

nakup ali uporabo storitve ali plačilo zanjo in

(c)

dostop do storitev ali uporabo storitev, ki so povezane z zagotavljanjem druge storitve in za katere se zahteva, da so na splošno dostopne javnosti.

2.   To poglavje se ne uporablja za ukrep, ki vpliva na:

(a)

storitve, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil;

(b)

avdiovizualne storitve v primeru Evropske unije;

(c)

kulturno industrijo v primeru Kanade;

(d)

finančne storitve v skladu s členom 13.1 (Opredelitev pojmov);

(e)

storitve zračnega prevoza, povezane storitve v podporo storitvam zračnega prevoza in druge storitve, ki se zagotavljajo na podlagi zračnega prevoza (13), razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč;

(f)

javno naročilo blaga ali storitve, ki ju pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali zagotavljanju storitve za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 19.2.2 (Področje in obseg uporabe), ali

(g)

subvencije ali druge državne podpore v zvezi s čezmejno trgovino s storitvami, ki jih opravlja pogodbenica.

3.   To poglavje ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic v okviru Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, sklenjenega v Bruslju 17. decembra 2009 in Ottawi 18. decembra 2009.

4.   To poglavje pogodbenici ne nalaga obveznosti v zvezi z državljanom druge pogodbenice, ki želi dostop do njenega trga delovne sile ali do zaposlitve za nedoločen čas na njenem ozemlju, in temu državljanu ne dodeljuje nobene pravice v zvezi s tem dostopom ali zaposlitvijo.

Člen 9.3

Nacionalna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev in storitvam druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim ponudnikom storitev in storitvam.

2.   Pojasniti je treba, da obravnava, ki jo zagotovi pogodbenica v skladu z odstavkom 1, v zvezi z vlado v Kanadi, razen na zvezni ravni, ali vlado države članice ali v državi članici Evropske unije, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu največjih ugodnosti, ki jo zadevna vlada v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim ponudnikom storitev in storitvam.

Člen 9.4

Formalne zahteve

Člen 9.3 pogodbenici ne preprečuje sprejetja ali ohranjanja ukrepa, ki določa formalne zahteve v zvezi z zagotavljanjem storitve, če se te zahteve ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo. Ti ukrepi vključujejo zahteve:

(a)

glede pridobitve licence, registracije, certifikata ali dovoljenja za zagotavljanje storitve ali zahtevo glede članstva pri določenih poklicih, na primer zahtevo glede članstva v poklicnem združenju ali zahtevo za člane poklicnih združenj, da sodelujejo v skupnih odškodninskih skladih;

(b)

da ima ponudnik storitve lokalnega agenta za opravljanje storitve ali prijavljen lokalni naslov;

(c)

glede znanja nacionalnega jezika ali imetništva vozniškega dovoljenja ali

(d)

da ponudnik storitve:

(i)

predloži obveznico ali drugo obliko finančnega jamstva;

(ii)

odpre skrbniški račun ali prispeva k takemu računu;

(iii)

vzdržuje določeno vrsto in znesek zavarovanja;

(iv)

zagotovi druga podobna jamstva ali

(v)

zagotovi dostop do evidenc.

Člen 9.5

Obravnava po načelu največjih ugodnosti

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi ponudnikom storitev in storitvam druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja ponudnikom storitev in storitvam tretje države.

2.   Pojasniti je treba, da obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi v skladu z odstavkom 1, v zvezi z vlado v Kanadi, razen na zvezni ravni, ali vlado države članice ali v državi članici Evropske unije, pomeni obravnavo, ki jo zadevna vlada na svojem ozemlju v podobnih okoliščinah zagotovi storitvam ali ponudnikom storitev tretje države.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za obravnavo, ki jo pogodbenica zagotovi v okviru obstoječega ali prihodnjega ukrepa, ki določa priznavanje, vključno z ureditvijo ali sporazumom s tretjo državo, s katerim se priznava akreditacija storitev preskušanja in analize ter ponudnikov storitev, akreditacija storitev popravil in vzdrževanja ter ponudnikov storitev in tudi certificiranje kvalifikacij teh akreditiranih storitev in ponudnikov storitev ali njihovih rezultatov ali dela.

Člen 9.6

Dostop do trga

Pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepa, ki na celotnem ozemlju ali na ozemlju na nacionalni ravni, na ravni provinc, ozemelj, na regionalni ali lokalni ravni oblasti omejuje:

(a)

število ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(b)

skupno vrednost storitvenih transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb ali

(c)

skupno število opravljenih storitev ali celotno količino storitvenega proizvoda, izraženo v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb.

Člen 9.7

Pridržki

1.   Členi 9.3, 9.5 in 9.6 se ne uporabljajo za:

(a)

obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I;

(ii)

nacionalne oblasti, kot je določena na seznamu pogodbenice iz Priloge I;

(iii)

oblasti province, ozemlja ali regionalne oblasti, kot je določena na seznamu pogodbenice iz Priloge I, ali

(iv)

lokalne oblasti;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če se zaradi tega ne zmanjša skladnost ukrepa, kakršna je bila neposredno pred to spremembo, s členi 9.3, 9.5 in 9.6.

2.   Členi 9.3, 9.5 in 9.6 se ne uporabljajo za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohranja v zvezi s sektorjem, podsektorjem ali dejavnostjo v skladu z njenim seznamom iz Priloge II.

Člen 9.8

Odrekanje ugodnosti

Pogodbenica lahko ponudniku storitev druge pogodbenice, ki je podjetje navedene pogodbenice, in storitvam navedenega ponudnika storitev odreče ugodnosti iz tega poglavja, če:

(a)

ima ponudnik storitev tretje države v lasti podjetje ali ga nadzira ter

(b)

pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohranja ukrep v zvezi s tretjo državo, ki:

(i)

se nanaša na ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter

(ii)

prepoveduje transakcije s podjetjem, ali ki bi se kršil ali bi se mu izogibalo, če bi se podjetju priznale ugodnosti iz tega poglavja.

POGLAVJE DESET

Začasni vstop in bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 10.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

ponudniki pogodbenih storitev pomeni fizične osebe, zaposlene v podjetju ene od pogodbenic, ki nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in je sklenilo pogodbo v dobri veri (ne prek agencije, kot je opredeljena v CPC 872) za zagotavljanje storitve potrošniku v drugi pogodbenici, pri kateri je za izpolnjevanje pogodbe za zagotavljanje storitve potrebna začasna prisotnost njegovih zaposlenih na ozemlju druge pogodbenice;

 

podjetje pomeni podjetje, kot je opredeljeno v členu 8.1 (Opredelitev pojmov);

 

neodvisni strokovnjaki pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in so sklenile pogodbo v dobri veri (ne prek agencije, kot je opredeljena v CPC 872) za zagotavljanje storitve potrošniku v drugi pogodbenici, pri kateri je za izpolnjevanje pogodbe za zagotavljanje storitve potrebna začasna prisotnost fizične osebe na ozemlju druge pogodbenice;

 

ključno osebje pomeni poslovne obiskovalce, odgovorne za naložbe, vlagatelje ali osebje, premeščeno znotraj podjetja:

(a)

poslovni obiskovalci, odgovorni za naložbe, pomeni fizične osebe na vodstvenih ali specializiranih položajih, ki so odgovorne za ustanovitev podjetja, vendar ne opravljajo neposrednih transakcij s splošno javnostjo in ne prejemajo plačila od vira, ki se nahaja na ozemlju pogodbenice gostiteljice;

(b)

vlagatelji pomeni fizične osebe, ki vzpostavijo, razvijejo ali upravljajo delovanje naložbe ter imajo nadzorno ali izvršilno funkcijo, pri čemer so navedene osebe ali podjetje, ki zaposluje navedene osebe, zagotovili ali izvajajo postopek za zagotovitev precejšnjega zneska kapitala za to naložbo, ter

(c)

osebje, premeščeno znotraj podjetja, pomeni fizične osebe, ki so zaposlene v podjetju pogodbenice ali so partnerice v podjetju pogodbenice vsaj eno leto in ki so začasno premeščene na delovno mesto v podjetju (ki je lahko hčerinska družba, podružnica ali matična družba podjetja pogodbenice) na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba mora spadati v eno od naslednjih kategorij:

(i)

vodstveno osebje pomeni fizične osebe na vodstvenih položajih v podjetju, ki:

(A)

predvsem vodijo upravljanje podjetja ali vodijo podjetje ali oddelek ali pododdelek podjetja; ter

(B)

imajo široka pooblastila za sprejemanje odločitev, med katera je lahko vključeno pooblastilo, da osebno zaposlujejo in odpuščajo zaposlene ali sprejemajo druge kadrovske ukrepe (kot sta napredovanje ali odobritev odsotnosti), ter

(I)

jih v splošnem nadzorujejo ali usmerjajo predvsem izvršni delavci na višjih položajih, upravni odbor ali delničarji podjetja ali enakovreden organ, ali

(II)

spremljajo in nadzorujejo delo drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja ter uporabljajo diskrecijsko pravico za vsakodnevno delovanje, ali

(ii)

strokovnjaki pomeni fizične osebe, zaposlene v podjetju, ki imajo:

(A)

posebno znanje o izdelkih ali storitvah podjetja in njegovi uporabi na mednarodnih trgih ali

(B)

poglobljeno strokovno znanje ali znanje o procesih in postopkih v podjetju, kot so proizvodnja, raziskovalna oprema, tehnike ali upravljanje podjetja.

Pogodbenici pri ocenjevanju takega strokovnega znanja upoštevata sposobnosti, ki so neobičajne in drugačne od tistih, ki so na splošno značilne za neko panogo, ter jih ni mogoče preprosto in hitro prenesti na drugo fizično osebo. Navedene sposobnosti so pridobljene na podlagi posebnih akademskih kvalifikacij ali obsežnih izkušenj v podjetju ali

(iii)

diplomirani pripravniki pomeni fizične osebe, ki:

(A)

imajo univerzitetno diplomo in

(B)

so začasno premeščene v podjetje na ozemlju druge pogodbenice zaradi poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod, ter

 

fizične osebe zaradi poslovnih razlogov pomeni ključno osebje, ponudnike pogodbenih storitev, neodvisne strokovnjake ali kratkotrajne poslovne obiskovalce, ki so državljani pogodbenice.

Člen 10.2

Cilji in področje uporabe

1.   To poglavje izraža prednostno trgovinsko razmerje med pogodbenicama ter skupni cilj, da se olajšajo trgovina s storitvami in naložbe tako, da se dovoli začasni vstop in bivanje fizičnih oseb zaradi poslovnih razlogov ter zagotovi preglednost v postopku.

2.   To poglavje se uporablja za ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani v zvezi z začasnim vstopom in bivanjem ključnega osebja, ponudnikov pogodbenih storitev, neodvisnih strokovnjakov in kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev na svojem ozemlju. To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostopati do trga delovne sile pogodbenice, ali za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

3.   Nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa ali začasnega bivanja fizičnih oseb na njenem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti, ki jih ima katera koli od pogodbenic na podlagi tega poglavja. Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za fizične osebe drugih držav pa ne, ne pomeni, da se ugodnosti na podlagi tega poglavja izničujejo ali omejujejo.

4.   Če to poglavje ne določa drugače, se še naprej uporabljajo vsa zakonodaja pogodbenic, povezani z vstopom in bivanjem, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trajanje bivanja.

5.   Ne glede na določbe tega poglavja se vse zahteve iz zakonodaje pogodbenic v zvezi z zaposlitvijo in ukrepi s področja socialne varnosti še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede minimalne plače in kolektivnih pogodb o plačah.

6.   To poglavje se ne uporablja za primere, kadar je namen ali učinek začasnega vstopa in bivanja posegati v izid ali drugače vplivati na izid delovnega ali upravnega spora ali pogajanj ali zaposlitev fizičnih oseb, vključenih v tak spor ali pogajanja.

Člen 10.3

Splošne obveznosti

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s tem poglavjem dovoli začasni vstop fizičnim osebam druge pogodbenice iz poslovnih razlogov, pri čemer te izpolnjujejo ukrepe pogodbenice glede priseljevanja, ki veljajo ob začasnem vstopu.

2.   Vsaka pogodbenica uporabi svoje ukrepe v zvezi z določbami tega poglavja v skladu s členom 10.2.1 in zlasti zato, da se izogne neupravičenemu omejevanju ali zavlačevanju trgovine z blagom ali storitvami ali izvajanja naložbenih dejavnosti v skladu s tem sporazumom.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse pristojbine za obravnavo vlog za začasni vstop razumne in sorazmerne z nastalimi stroški.

Člen 10.4

Zagotavljanje informacij

1.   Poleg poglavja sedemindvajset (Preglednost) in ob priznavanju pomena, ki ga ima za pogodbenici preglednost informacij o začasnem vstopu, vsaka pogodbenica najpozneje v 180 dnevih po začetku veljavnosti tega sporazuma drugi pogodbenici da na voljo obrazložitveno gradivo v zvezi z zahtevami za začasni vstop na podlagi tega poglavja, ki poslovnežem druge pogodbenice omogoča, da so seznanjeni z navedenimi zahtevami.

2.   Če pogodbenica v skladu s tem poglavjem zbira in hrani podatke v zvezi z začasnim vstopom glede na kategorijo poslovnežev, jih da drugi pogodbenici na voljo v skladu s svojo zakonodajo v zvezi z varstvom zasebnosti in podatkov, če druga pogodbenica to zahteva.

Člen 10.5

Kontaktne točke

1.   Pogodbenici vzpostavita naslednje kontaktne točke:

(a)

za Kanado:

Director

Temporary Resident Policy

Immigration Branch

Citizenship and Immigration Canada

(b)

za Evropsko unijo:

generalni direktor

Generalni direktorat za trgovino

Evropska komisija;

(c)

za države članice Evropske unije: kontaktne točke, navedene v Prilogi 10-A, ali njihovi nasledniki.

2.   Kontaktne točke za Kanado in Evropsko unijo ter po potrebi kontaktne točke za države članice Evropske unije si izmenjujejo informacije v skladu s členom 10.4 ter se po potrebi sestanejo za obravnavo zadev, ki se nanašajo na to poglavje, kot so:

(a)

izvajanje in upravljanje tega poglavja, vključno s prakso pogodbenic glede dovolitve začasnega vstopa;

(b)

razvoj in sprejetje skupnih meril ter razlag za izvajanje tega poglavja;

(c)

razvoj ukrepov za nadaljnje olajšanje začasnega vstopa poslovnežev in

(d)

priporočila v zvezi s tem poglavjem, namenjena Skupnemu odboru CETA.

Člen 10.6

Obveznosti iz drugih poglavij

1.   S tem sporazumom se pogodbenici ne naloži obveznost v zvezi z njenimi ukrepi na področju priseljevanja, razen kot je izrecno opredeljeno v tem poglavju in poglavju sedemindvajset (Preglednost).

2.   Brez poseganja v kakršno koli odločitev, da se fizičnim osebam druge pogodbenice dovoli začasni vstop v skladu s tem poglavjem, vključno s trajanjem bivanja, ki se lahko dovoli ob taki odobritvi:

(a)

se člena 9.3 (Nacionalna obravnava) in 9.6 (Dostop do trga) ob upoštevanju členov 9.4 (Formalne zahteve) in 9.2 (Področje uporabe), ne pa tudi člena 9.2.2(d), vključita v to poglavje in postaneta njegov sestavni del ter se uporabljata za obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice zaradi poslovnih razlogov ter spadajo v kategoriji:

(i)

ključno osebje ter

(ii)

ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki za vse sektorje iz Priloge 10-E, in

(b)

člen 9.5 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti) se ob upoštevanju členov 9.4 (Formalne zahteve) in 9.2 (Področje uporabe), ne pa tudi člena 9.2.2(d), vključi v to poglavje in postane njegov sestavni del ter se uporablja za obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice zaradi poslovnih razlogov ter spadajo v kategoriji:

(i)

ključno osebje, ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki ter

(ii)

kratkotrajni poslovni obiskovalci, kakor so določeni v členu 10.9.

3.   Za zagotovitev večje jasnosti se odstavek 2 uporablja za obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice zaradi poslovnih razlogov, spadajo v zadevne kategorije in zagotavljajo finančne storitve, kot so opredeljene v členu 13.1 (Opredelitev pojmov) poglavja trinajst (Finančne storitve). Odstavek 2 se ne uporablja za ukrepe v zvezi z izdajo dovoljenja za začasni vstop fizičnim osebam pogodbenice ali tretje države.

4.   Če je pogodbenica v njenem seznamu iz prilog I, II ali III določila pridržek, ta pridržek pomeni tudi pridržek v zvezi z odstavkom 2, če ukrep, določen ali dovoljen s pridržkom, vpliva na obravnavo fizičnih oseb, ki so na ozemlju druge pogodbenice prisotne zaradi poslovnih razlogov.

Člen 10.7

Ključno osebje

1.   Vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop in bivanje ključnega osebja druge pogodbenice ob upoštevanju pridržkov in izjem iz Priloge 10-B.

2.   Pogodbenici ne sprejmeta ali ohranita omejitev skupnega števila ključnega osebja druge pogodbenice, ki mu je dovoljen začasni vstop, v obliki številčne omejitve ali ocene gospodarskih potreb.

3.   Vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop poslovnih obiskovalcev, odgovornih za naložbe, ne da bi ti potrebovali delovno dovoljenje ali da bi bil potreben drug postopek za predhodno dovoljenje, ki ima podoben namen.

4.   Vsaka pogodbenica dovoli začasno zaposlitev osebja, premeščenega znotraj podjetja, in vlagateljev druge pogodbenice na svojem ozemlju.

5.   V nadaljevanju je navedeno dovoljeno trajanje bivanja ključnega osebja:

(a)

za osebje, premeščeno znotraj podjetja (strokovnjake in osebje na vodstvenih položajih): tri leta ali za obdobje veljavnosti pogodbe, kar od tega je krajše, pri čemer se lahko to obdobje po lastni presoji pogodbenice, ki izda dovoljenje za začasni vstop in bivanje, podaljša za največ 18 mesecev (14);

(b)

za osebje, premeščeno znotraj podjetja (diplomirani pripravniki): eno leto ali za obdobje veljavnosti pogodbe, kar od tega je krajše;

(c)

za vlagatelje: eno leto z možnostjo podaljšanja po lastni presoji pogodbenice, ki izda dovoljenje za začasni vstop in bivanje;

(d)

za poslovne obiskovalce, odgovorne za naložbe: 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju (15).

Člen 10.8

Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki

1.   V skladu s Prilogo 10-E vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop in bivanje ponudnikov pogodbenih storitev druge pogodbenice pod naslednjimi pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z zagotavljanjem storitve kot osebe, zaposlene v podjetju, ki je za obdobje največ 12 mesecev pridobilo pogodbo o storitvah. Če pogodba o storitvah traja več kot 12 mesecev, se zaveze iz tega poglavja uporabljajo samo za prvih 12 mesecev pogodbe;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo navedene storitve ponujati kot zaposleni v podjetju, ki je zagotavljalo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje druge pogodbenice in morajo imeti na datum vložitve vloge vsaj tri leta poklicnih izkušenj (16) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidna enakovredna stopnja znanja (17), in

(ii)

poklicne kvalifikacije, če je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni ali zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

fizične osebe ne smejo prejemati plačila za opravljanje storitev, razen plačila, ki ga plača podjetje, pri katerem so ponudniki pogodbenih storitev zaposleni med bivanjem na ozemlju druge pogodbenice;

(e)

začasni vstop in bivanje, odobrena na podlagi tega člena, se nanašata samo na zagotavljanje storitve, ki je predmet pogodbe. Pravico do uporabe poklicnega naziva pogodbenice, v kateri se zagotavlja storitev, lahko na podlagi sporazuma o vzajemnem priznavanju ali drugače po potrebi podeli zadevni organ, kot je opredeljen v členu 11.1 (Opredelitev pojmov); ter

(f)

pogodba o storitvah mora biti v skladu z zakoni ter drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja (18).

2.   V skladu s Prilogo 10-E vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop in bivanje neodvisnih strokovnjakov druge pogodbenice pod naslednjimi pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z zagotavljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev. Če pogodba o storitvah traja več kot 12 mesecev, se zaveze iz tega poglavja uporabljajo samo za prvih 12 mesecev pogodbe;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na datum predložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let poklicnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidna enakovredna stopnja znanja (19), in

(ii)

poklicne kvalifikacije, če je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni ali zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

začasni vstop in bivanje, odobrena na podlagi določb tega člena, se nanašata samo na zagotavljanje storitve, ki je predmet pogodbe. Pravico do uporabe poklicnega naziva pogodbenice, v kateri se zagotavlja storitev, lahko na podlagi sporazuma o medsebojnem priznavanju ali drugače po potrebi podeli zadevni organ, kot je opredeljen v členu 11.1 (Opredelitev pojmov); ter

(e)

pogodba o storitvah mora biti v skladu z zakoni ter drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.

3.   Če v Prilogi 10-E ni drugače določeno, pogodbenica ne sprejme ali ohrani omejitve skupnega števila ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov druge pogodbenice, ki se jim dovoli začasni vstop, v obliki številčne omejitve ali ocene gospodarskih potreb.

4.   Trajanje bivanja ponudnika pogodbenih storitev ali neodvisnih strokovnjakov zajema kumulativno obdobje največ 12 mesecev z možnostjo podaljšanja po lastni presoji pogodbenice v katerem koli 24-mesečnem obdobju ali za obdobje veljavnosti pogodbe, kar od tega je krajše.

Člen 10.9

Kratkotrajni poslovni obiskovalci

1.   V skladu s Prilogo 10-B pogodbenica dovoli začasni vstop in bivanje kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev druge pogodbenice zaradi izvajanja dejavnosti, navedenih v Prilogi 10-D, če kratkotrajni poslovni obiskovalci:

(a)

ne prodajajo blaga ali storitev splošni javnosti;

(b)

v svojem imenu ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici, kjer začasno bivajo in

(c)

se ne ukvarjajo z zagotavljanjem storitve v okviru pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki ni tržno prisotno na ozemlju pogodbenice, v kateri začasno bivajo, in potrošnikom na navedenem ozemlju, razen kot je določeno v Prilogi 10-D.

2.   Vsaka pogodbenica dovoli začasni vstop kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev, ne da bi ti potrebovali delovno dovoljenje ali da bi bil potreben drug postopek za predhodno odobritev s podobnim namenom.

3.   Trajanje bivanja kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev je največ 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju (20).

Člen 10.10

Pregled zavez

Pogodbenici v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma razmislita o posodobitvi svojih zavez iz členov 10.7 do 10.9.

POGLAVJE ENAJST

Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij

Člen 11.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

jurisdikcija pomeni ozemlje Kanade ter vse njene province in ozemlja ali ozemlje vsake države članice Evropske unije, v obsegu, v katerem se ta sporazum uporablja na teh ozemljih v skladu s členom 1.3 (Geografsko področje uporabe);

 

pogajalska entiteta pomeni subjekt ali organ pogodbenice, ki je upravičen ali pooblaščen za pogajanja o sporazumu o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij;

 

poklicne izkušnje pomeni dejansko in zakonito opravljanje storitve;

 

poklicne kvalifikacije pomeni kvalifikacije, ki se izkazujejo z dokazili o formalnih kvalifikacijah in/ali poklicnih izkušnjah;

 

zadevni organ pomeni organ, imenovan v skladu z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, za priznavanje kvalifikacij in omogočanje opravljanja poklica v jurisdikciji, ter

 

reguliran poklic pomeni storitev, za opravljanje katere, vključno z uporabo naziva ali imenovanjem, so potrebne posebne kvalifikacije na podlagi zakonskih, uredbenih ali upravnih določb.

Člen 11.2

Cilji in področje uporabe

1.   V tem poglavju je določen okvir za omogočanje pravične, pregledne in usklajene ureditve za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v pogodbenicah ter določitev splošnih pogojev za pogajanja o sporazumih o vzajemnem priznavanju.

2.   To poglavje se uporablja za poklice, ki so regulirani v obeh pogodbenicah, vključno z vsemi ali nekaterimi državami članicami Evropske unije ter vsemi ali nekaterimi kanadskimi provincami in ozemlji.

3.   Pogodbenica ne podeli priznanja na način, ki bi pomenil sredstvo za diskriminacijo pri uporabi njenih meril za podelitev dovoljenja, licenciranje ali certificiranje ponudnika storitev ali ki bi pomenil prikrito omejitev trgovine s storitvami.

4.   Sporazum o vzajemnem priznavanju, sprejet v skladu s tem poglavjem, se uporablja na vseh ozemljih Evropske unije in Kanade.

Člen 11.3

Pogajanja o sporazumu o vzajemnem priznavanju

1.   Vsaka pogodbenica svoje zadevne organe ali poklicna združenja, kakor je primerno, spodbuja k razvoju skupnih priporočil o predlaganih sporazumih o vzajemnem priznavanju ter njihovi predložitvi Skupnemu odboru za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ustanovljenemu v skladu s členom 26.2.1.(b).

2.   Priporočilo vključuje oceno morebitne vrednosti sporazuma o vzajemnem priznavanju na podlagi meril, kot so obstoječa stopnja odprtosti trga, potrebe industrije in poslovne priložnosti, na primer število strokovnjakov, ki bi jim sporazum o vzajemnem priznavanju verjetno koristil, obstoj drugih sporazumov o vzajemnem priznavanju v sektorju ter pričakovane koristi v smislu gospodarskega in poslovnega razvoja. Poleg tega vključuje oceno združljivosti ureditev pogodbenic za licenciranje ali kvalifikacije ter predvideni pristop k pogajanjem o sporazumu o vzajemnem priznavanju.

3.   Odbor za vzajemno priznavanje v razumnem času preuči priporočilo, da zagotovi njegovo skladnost z zahtevami tega poglavja. Če so te zahteve izpolnjene, določi korake, potrebne za pogajanja, vsaka pogodbenica pa o njih obvesti svoje zadevne organe.

4.   Pogajalske entitete nato začnejo pogajanja in Odboru za vzajemno priznavanje predložijo osnutek besedila sporazuma o vzajemnem priznavanju.

5.   Odbor za vzajemno priznavanje nato preuči osnutek sporazuma o vzajemnem priznavanju, da zagotovi njegovo skladnost s tem sporazumom.

6.   Če je sporazum o vzajemnem priznavanju po mnenju Odbora za vzajemno priznavanje skladen s tem sporazumom, ga navedeni odbor sprejme s sklepom, pod pogojem da vsaka pogodbenica Odbor za vzajemno priznavanje naknadno uradno obvesti o izpolnitvi svojih notranjih zahtev. Sklep postane za pogodbenici zavezujoč, potem ko vsaka pogodbenica Odbor za vzajemno priznavanje uradno obvesti o izpolnitvi svojih notranjih zahtev.

Člen 11.4

Priznavanje

1.   Priznavanje poklicnih kvalifikacij na podlagi sporazuma o vzajemnem priznavanju ponudniku storitev omogoča izvajanje poklicnih dejavnosti v jurisdikciji gostiteljice v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o vzajemnem priznavanju.

2.   Če se poklicne kvalifikacije ponudnika storitev ene pogodbenice v skladu s sporazumom o vzajemnem priznavanju priznavajo v drugi pogodbenici, zadevni organi jurisdikcije gostiteljice temu ponudniku storitev zagotovijo obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavljajo podobnemu ponudniku storitev, čigar poklicne kvalifikacije so bile certificirane ali potrjene v jurisdikciji zadevne pogodbenice.

3.   Priznavanje na podlagi sporazuma o vzajemnem priznavanju ne sme biti odvisno od tega, da:

(a)

ponudnik storitev izpolnjuje zahtevo glede državljanstva ali katere koli oblike rezidentstva ali

(b)

je ponudnik storitev pridobil izobrazbo, izkušnje ali usposabljanje v jurisdikciji zadevne pogodbenice.

Člen 11.5

Skupni odbor za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij

Odbor za vzajemno priznavanje, pristojen za izvajanje člena 11.3:

(a)

sestavljajo in mu sopredsedujejo predstavniki Kanade in Evropske unije, ki niso zadevni organi ali poklicna združenja iz člena 11.3.1. Seznam navedenih predstavnikov se potrdi z izmenjavo pisem;

(b)

se sestane v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi ali kot se določi;

(c)

določi svoj poslovnik;

(d)

olajšuje izmenjavo informacij o zakonih in drugih predpisih, politikah in praksah v zvezi s standardi ali merili za izdajo dovoljenja, licenciranje ali certificiranje reguliranih poklicev;

(e)

javno objavlja informacije v zvezi s pogajanji in izvajanjem sporazumov o vzajemnem priznavanju;

(f)

poroča Skupnemu odboru CETA o napredku pri pogajanjih in izvajanju sporazumov o vzajemnem priznavanju ter

(g)

po potrebi zagotavlja informacije in dopolnjuje smernice iz Priloge 11-A.

Člen 11.6

Smernice za pogajanja o sporazumih o vzajemnem priznavanju in njihovo sklepanje

V okvir za zagotovitev vzajemnega priznavanja kvalifikacij so vključene nezavezujoče smernice v zvezi s pogajanji o sporazumih o vzajemnem priznavanju in njihovim sklepanjem, ki sta jih pogodbenici določili v Prilogi 11-A.

Člen 11.7

Kontaktne točke

Vsaka pogodbenica določi eno ali več kontaktnih točk za upravljanje tega poglavja.

POGLAVJE DVANAJST

Domača zakonodaja

Člen 12.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

dovoljenje pomeni, da se osebi izda dovoljenje za zagotavljanje storitve ali izvajanje katere koli druge gospodarske dejavnosti;

 

pristojni organ pomeni katero koli vlado pogodbenice ali nevladni organ, ki izvaja pooblastila, ki mu jih je podelila katera koli vlada pogodbenice, ki podeljuje dovoljenja;

 

postopki licenciranja pomeni upravna ali postopkovna pravila, vključno s pravili za spremembo ali podaljšanje licence, ki jih je treba upoštevati, da bi se dokazala skladnost z zahtevami o licenciranju;

 

zahteve o licenciranju pomeni vsebinske zahteve, razen zahtev o kvalifikacijah, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev, spremembo ali podaljšanje dovoljenja;

 

kvalifikacijski postopki pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih je treba upoštevati, da bi se dokazala skladnost z zahtevami o kvalifikacijah, in

 

zahteve o kvalifikacijah pomeni vsebinske zahteve v zvezi s kompetencami, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev, spremembo ali podaljšanje dovoljenja.

Člen 12.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga je pogodbenica sprejela ali ga ohranja v zvezi z zahtevami o licenciranju, postopki licenciranja, zahtevami o kvalifikacijah ali kvalifikacijskimi postopki, ki vplivajo na:

(a)

čezmejno zagotavljanje storitev v skladu s členom 9.1 (Opredelitev pojmov);

(b)

zagotavljanje storitve ali izvajanje katere koli druge gospodarske dejavnosti s tržno prisotnostjo na ozemlju druge pogodbenice, vključno z vzpostavitvijo take tržne prisotnosti, in

(c)

zagotavljanje storitve s prisotnostjo fizične osebe druge pogodbenice na ozemlju pogodbenice v skladu s členom 10.6.2 (Obveznosti iz drugih poglavij).

2.   To poglavje se ne uporablja za zahteve o licenciranju, postopke licenciranja, zahteve o kvalifikacijah ali kvalifikacijske postopke:

(a)

v skladu z obstoječim neskladnim ukrepom, ki ga ohranja pogodbenica, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I; ali

(b)

v zvezi z enim od naslednjih sektorjev ali dejavnosti:

(i)

za Kanado v zvezi s kulturno industrijo in, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge II, socialnimi storitvami, zadevami v zvezi z domorodci, manjšinskimi zadevami, storitvami, povezanimi z igrami na srečo in pobiranjem stav, ter zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode in

(ii)

za pogodbenico EU v zvezi z avdiovizualnimi storitvami in, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge II, zdravstvenimi, izobraževalnimi in socialnimi storitvami, storitvami, povezanimi z igrami na srečo in pobiranjem stav (21), ter zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode.

Člen 12.3

Zahteve o licenciranju in kvalifikacijah ter postopki licenciranja in kvalifikacijski postopki

1.   Pogodbenici zagotovita, da zahteve o licenciranju, zahteve o kvalifikacijah, postopki licenciranja ali kvalifikacijski postopki, ki jih sprejmeta ali ohranjata, temeljijo na merilih, ki pristojnemu organu preprečujejo samovoljno izvajanje pooblastil za ocenjevanje.

2.   Merila iz odstavka 1 so:

(a)

jasna in pregledna;

(b)

objektivna ter

(c)

vnaprej določena in javno dostopna.

3.   Pogodbenici priznavata, da izvajanje zakonsko predpisane diskrecijske pravice, ki je dodeljena ministru v zvezi z odločitvijo o podelitvi dovoljenja v javnem interesu, ni v nasprotju s pododstavkom 2(c), če je njeno izvajanje v skladu s predmetom veljavnega statuta dosledno in ne samovoljno ter ni kako drugače v nasprotju s tem sporazumom.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja za zahteve o licenciranju ali o kvalifikacijah v zvezi s strokovnimi storitvami.

5.   Pogodbenici zagotovita, da se dovoljenje podeli takoj, ko pristojni organ določi, da so pogoji zanj izpolnjeni, po njegovi podelitvi pa, da začne veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu s pogoji, ki so v dovoljenju določeni.

6.   Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodišča, arbitražna ali upravna sodišča ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega vlagatelja, kot je opredeljen v členu 8.1 (Opredelitev pojmov), ali prizadetega ponudnika storitev, kot je opredeljen v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe), omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na zagotavljanje storitve ali izvajanje katere koli druge gospodarske dejavnosti in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki uporabljajo na način, ki zagotavlja objektiven in nepristranski pregled.

7.   Pogodbenici zagotovita, da so postopki licenciranja ali kvalifikacijski postopki, ki jih sprejmeta ali ohranjata, čim bolj enostavni in po nepotrebnem ne zapletajo ali odlagajo zagotavljanja storitve ali izvajanja katere koli druge gospodarske dejavnosti.

8.   Pristojbina za izdajo dovoljenja, ki bi se morda zaračunala vložniku za njegovo vlogo za dovoljenje, je razumna in sorazmerna z nastalimi stroški ter sama po sebi ne omejuje zagotavljanja storitve ali izvajanja katere koli druge gospodarske dejavnosti.

9.   V pristojbine za izdajo dovoljenja niso vključeni plačila za dražbo, uporaba naravnih virov, licenčnine, javni razpisi ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij ali predpisanih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

10.   Pogodbenici zagotovita, da so postopki licenciranja ali kvalifikacijski postopki, ki jih uporablja pristojni organ, in sklepi pristojnega organa v procesu izdajanja dovoljenj do vseh vložnikov nepristranski. Pristojni organ mora svoje sklepe sprejemati neodvisno in zlasti ne sme odgovarjati nobeni osebi, ki zagotavlja storitev ali izvaja katero koli drugo gospodarsko dejavnost, za katero se zahteva dovoljenje.

11.   Kadar obstajajo določeni roki za odobritev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, je treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirni obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

12.   Če je ustrezno, je treba namesto originalnih dokumentov sprejeti overjene kopije.

13.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge za dovoljenje, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica mora določiti običajni rok za obravnavo vloge.

14.   Pristojni organ pogodbenice vložniku na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja zagotovi informacije o tem, v kateri fazi obravnave je vloga.

15.   Če se vloga šteje za nepopolno, pristojni organ pogodbenice o tem v razumnem roku obvesti vložnika, opredeli dodatne informacije, s katerimi je treba dopolniti vlogo, in vložniku omogoči, da pomanjkljivosti odpravi.

16.   Če pristojni organ pogodbenice zavrne vlogo, o tem pisno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti vložnika. Pristojni organ pogodbenice vložniku na zahtevo sporoči tudi razloge za zavrnitev vloge in rok za pritožbo zoper ta sklep ali za zahtevo za pregled sklepa. Vložniku je treba omogočiti, da v razumnem roku ponovno predloži vlogo.

POGLAVJE TRINAJST

Finančne storitve

Člen 13.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

ponudnik čezmejnih finančnih storitev pogodbenice pomeni subjekt pogodbenice, ki se ukvarja z zagotavljanjem finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, pri čemer si jih prizadeva zagotavljati ali jih zagotavlja čezmejno;

 

čezmejno zagotavljanje finančnih storitev ali čezmejno trgovanje s finančnimi storitvami pomeni zagotavljanje finančnih storitev:

(a)

z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice ali

(b)

na ozemlju ene pogodbenice, pri čemer jih subjekt te pogodbenice opravlja za subjekt druge pogodbenice;

vendar ne vključuje zagotavljanja storitve na ozemlju pogodbenice v okviru naložbe na tem ozemlju;

 

finančna institucija pomeni ponudnika, ki opravlja eno ali več operacij, ki so v tem členu opredeljene kot finančne storitve, če se za ponudnika uporabljajo zakoni ali nadzor v zvezi z zagotavljanjem zadevnih storitev kot za finančno institucijo v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere ima sedež, pri čemer je zajeta tudi podružnica tega ponudnika finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, čeprav se glavni sedež podjetja nahaja na ozemlju druge pogodbenice;

 

finančna institucija druge pogodbenice pomeni finančno institucijo, vključno s podružnico, s sedežem na ozemlju pogodbenice pod nadzorom subjekta druge pogodbenice;

 

finančna storitev pomeni storitev finančne narave, vključno z zavarovanjem in z njim povezanimi storitvami, bančnimi in drugimi finančnimi storitvami (razen zavarovanja) ter dodatnimi ali pomožnimi storitvami k storitvi finančne narave. Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

(a)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

(i)

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(A)

življenjsko ali

(B)

neživljenjsko;

(ii)

pozavarovanje in retrocesijo;

(iii)

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ali

(iv)

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ter

(b)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(i)

sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov;

(ii)

vse vrste posojil, vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(iii)

finančni zakup;

(iv)

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(v)

garancije in finančne obveznosti;

(vi)

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

(A)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami ali depozitnimi certifikati);

(B)

z deviznimi sredstvi;

(C)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno s terminskimi pogodbami in opcijami;

(D)

z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(E)

prenosljivimi vrednostnimi papirji ali

(F)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami;

(vii)

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta ter zagotavljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami;

(viii)

denarno posredniške posle;

(ix)

upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, skrbniške, depotne storitve in storitve skrbniških skladov;

(x)

storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji;

(xi)

dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo ali

(xii)

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti iz podpododstavkov (i) do (xi), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja ter svetovanjem pri nakupih in prestrukturiranju in strategiji podjetij;

 

ponudnik finančnih storitev pomeni subjekt pogodbenice, ki se ukvarja z zagotavljanjem finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, vendar ne vključuje javne entitete;

 

naložba pomeni „naložbo“ v skladu s členom 8.1 (Opredelitev pojmov), vendar pa v tem poglavju, v zvezi s „posojili“ in „dolžniškimi instrumenti“ v skladu z navedenim členom velja naslednje:

(a)

posojilo finančni instituciji ali dolžniški instrument, ki ga izda finančna institucija, je naložba v to finančno institucijo le, če jo pogodbenica, na ozemlju katere ima finančna institucija sedež, obravnava kot regulatorni kapital, ter

(b)

posojilo, ki ga odobri finančna institucija, ali dolžniški instrument v lasti finančne institucije, z izjemo posojila finančni instituciji ali dolžniškega instrumenta finančne institucije iz pododstavka (a), ni naložba;

pojasniti je treba:

(c)

poglavje osem (Naložbe) se uporablja za posojilo ali dolžniški instrument, v obsegu, v katerem ta nista zajeta v tem poglavju, ter

(d)

posojilo, ki ga odobri ponudnik čezmejnih finančnih storitev, ali dolžniški instrument v lasti tega ponudnika, razen posojila finančni instituciji ali dolžniškega instrumenta, ki ga izda finančna institucija, je naložba za namene poglavja osem (Naložbe), če to posojilo ali dolžniški instrument izpolnjuje merila za naložbe iz člena 8.1 (Opredelitev pojmov);

 

vlagatelj pomeni vlagatelja, kot je opredeljen v členu 8.1 (Opredelitev pojmov);

 

nova finančna storitev pomeni finančno storitev, ki se ne opravlja na ozemlju pogodbenice, temveč na ozemlju druge pogodbenice, ter vključuje kakršno koli novo obliko opravljanja finančne storitve ali prodaje finančnega produkta, ki se ne prodaja na ozemlju pogodbenice;

 

subjekt pogodbenice pomeni „subjekt pogodbenice“, kot je opredeljen v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe), pri čemer je treba pojasniti, da ne vključuje podružnice podjetja tretje države;

 

javna entiteta pomeni:

(a)

vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali katero koli entiteto, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja zlasti z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, vendar ne vključuje entitete, ki se ukvarja zlasti z zagotavljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji, ali

(b)

zasebna entiteta, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja navedene naloge, ter

 

samoregulativna organizacija pomeni kateri koli nevladni organ, vključno s terminsko borzo ali borzo za vrednostne papirje ali trgom, klirinško agencijo ali katero koli drugo organizacijo ali združenjem, ki ima pri ponudnikih finančnih storitev ali finančnih institucijah svoj ali izbran regulativni ali nadzorni organ.

Člen 13.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga je pogodbenica sprejela ali ki ga ohranja v zvezi s:

(a)

finančnimi institucijami druge pogodbenice;

(b)

vlagateljem druge pogodbenice in naložbo tega vlagatelja v finančno institucijo na ozemlju pogodbenice ter

(c)

čezmejno trgovino s finančnimi storitvami.

2.   Pojasniti je treba, da se določbe iz poglavja osem (Naložbe) uporabljajo za:

(a)

ukrep v zvezi z vlagateljem pogodbenice in naložbo tega vlagatelja v ponudnika finančnih storitev, ki ni finančna institucija, ter

(b)

ukrep, razen ukrepa v zvezi z zagotavljanjem finančnih storitev, v zvezi z vlagateljem pogodbenice ali naložbo tega vlagatelja v finančno institucijo.

3.   Členi 8.10 (Obravnava vlagateljev in zajetih naložb), 8.11 (Nadomestilo za izgube), 8.12 (Razlastitev), 8.13 (Prenosi), 8.14 (Subrogacija), 8.16 (Odrekanje ugodnosti) in 8.17 (Formalne zahteve) so vključeni v to poglavje in so njegov sestavni del.

4.   Oddelek F poglavja osem (Reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami) je vključen v to poglavje in je njegov sestavni del le glede zahtevkov, da je pogodbenica kršila člen 13.3 ali 13.4 v zvezi s povečanjem, izvajanjem, delovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo, uživanjem in prodajo ali odsvojitvijo finančne institucije ali naložbe v finančno institucijo ali člen 8.10 (Obravnava vlagateljev in zajetih naložb), 8.11 (Nadomestilo za izgube), 8.12 (Razlastitev), 8.13 (Prenosi) ali 8.16 (Odrekanje ugodnosti).

5.   To poglavje se ne uporablja za ukrep, ki ga je pogodbenica sprejela ali ga ohranja v zvezi z:

(a)

dejavnostmi ali storitvami, ki so del javne pokojninske sheme ali zakonsko določenega sistema socialne varnosti, ali

(b)

dejavnostmi ali storitvami, ki se opravljajo za račun pogodbenice, z jamstvom ali uporabo finančnih sredstev pogodbenice, vključno z njenimi javnimi entitetami,

pri čemer se to poglavje uporablja le v obsegu, v katerem pogodbenica omogoča, da njene finančne institucije opravljajo dejavnosti ali storitve iz pododstavkov (a) ali (b) v konkurenci z javno entiteto ali finančno institucijo.

6.   Poglavje dvanajst (Domača zakonodaja) je vključeno v to poglavje in je njegov sestavni del. Pojasniti je treba, da se člen 12.3 (Zahteve o licenciranju in kvalifikacijah ter postopki licenciranja in kvalifikacijski postopki) uporablja za zakonsko predpisano diskrecijsko pravico, ki jo izvajajo finančno regulativni organi pogodbenic.

7.   Določbe iz poglavja dvanajst (Domača zakonodaja), ki so v to poglavje vključene z odstavkom 6, se ne uporabljajo za zahteve o licenciranju, postopke licenciranja, zahteve o kvalifikacijah ali kvalifikacijske postopke:

(a)

na podlagi neskladnega ukrepa, ki ga ohranja Kanada, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge III-A;

(b)

na podlagi neskladnega ukrepa, ki ga ohranja Evropska unija, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I, v obsegu, v katerem se tak ukrep nanaša na finančne storitve, ter

(c)

kot je določeno v členu 12.2.2(b) (Področje uporabe), v obsegu, v katerem se tak ukrep nanaša na finančne storitve.

Člen 13.3

Nacionalna obravnava

1.   Člen 8.6 (Nacionalna obravnava) je vključen v to poglavje in je njegov sestavni del ter se uporablja za obravnavo finančnih institucij in vlagateljev druge pogodbenice in njihovih naložb v finančne institucije.

2.   Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi svojim vlagateljem in naložbam svojih vlagateljev v skladu s členom 8.6 (Nacionalna obravnava), pomeni obravnavo, ki jo zagotovi svojim finančnim institucijam in naložbam svojih vlagateljev v finančne institucije.

Člen 13.4

Obravnava po načelu največjih ugodnosti

1.   Člen 8.7 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti) je vključen v to poglavje in je njegov sestavni del ter se uporablja za obravnavo finančnih institucij in vlagateljev druge pogodbenice in njihovih naložb v finančne institucije.

2.   Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi vlagateljem tretje države in naložbam vlagateljev tretje države v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 8.7 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti), pomeni obravnavo, ki jo zagotovi finančnim institucijam tretje države in naložbam vlagateljev tretje države v finančne institucije.

Člen 13.5

Priznavanje previdnostnih ukrepov

1.   Pogodbenica lahko pri uporabi ukrepa iz tega poglavja prizna previdnostni ukrep tretje države. To priznavanje se lahko zagotovi:

(a)

enostransko;

(b)

z usklajevanjem ali na drug način ali

(c)

na podlagi sporazuma ali dogovora s tretjo državo.

2.   Pogodbenica, ki priznava previdnostni ukrep, drugi pogodbenici ustrezno omogoči, da dokaže obstoj okoliščin, v katerih je ali bo zagotovljena enaka ureditev, nadzor, izvajanje take ureditve, in če je to ustrezno, postopki, ki se nanašajo na izmenjavo informacij med pogodbenicama.

3.   Če pogodbenica priznava previdnostni ukrep iz pododstavka 1(c) in obstajajo okoliščine iz odstavka 2, drugi pogodbenici ustrezno omogoči, da s pogajanji bodisi pristopi k sporazumu ali dogovoru bodisi sklene primerljiv sporazum ali dogovor.

Člen 13.6

Dostop do trga

1.   Pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepa v zvezi s finančno institucijo druge pogodbenice ali v zvezi z dostopom do trga prek finančne institucije, ki jo ustanovi vlagatelj druge pogodbenice, če ta ukrep na celotnem ozemlju ali na ozemlju na nacionalni ravni, na ravni provinc, ozemelj, na regionalni ali lokalni ravni oblasti:

(a)

uvaja omejitve glede:

(i)

števila finančnih institucij v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(ii)

skupne vrednosti transakcij s finančnimi storitvami ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(iii)

skupnega števila opravljenih finančnih storitev ali celotne količine proizvoda finančnih storitev, izraženega v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(iv)

udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujih deležev v finančnih institucijah ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe v finančne institucije; ali

(v)

skupnega števila fizičnih oseb, ki se lahko zaposlijo v določenem finančnem storitvenem sektorju ali jih finančna institucija lahko zaposli ter so potrebne za zagotavljanje določene finančne storitve ali neposredno povezane s tem, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; ali

(b)

omejuje ali zahteva posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko finančna institucija opravlja gospodarsko dejavnost.

2.   Člen 8.4.2 (Dostop do trga) je vključen v ta člen in je njegov sestavni del.

3.   Pojasniti je treba:

(a)

pogodbenica lahko določi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja za ustanovitev in širitev tržne prisotnosti, če se z njimi ne izogiba obveznostim iz odstavka 1 in so skladni z drugimi določbami tega poglavja, ter

(b)

ta člen pogodbenici ne preprečuje, da od finančne institucije zahteva, da določene finančne storitve opravlja prek ločenih pravnih subjektov, če se izbor finančnih storitev, ki jih zagotavlja finančna institucija, v skladu z zakonodajo pogodbenice ne sme zagotavljati prek samo ene entitete.

Člen 13.7

Čezmejno zagotavljanje finančnih storitev

1.   Členi 9.3 (Nacionalna obravnava), 9.4 (Formalne zahteve) in 9.6 (Dostop do trga) so vključeni v to poglavje in so njegov sestavni del ter se uporabljajo za obravnavo čezmejnih ponudnikov finančnih storitev, ki zagotavljajo finančne storitve iz Priloge 13-A.

2.   Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi svojim ponudnikom storitev in storitvam iz člena 9.3.2 (Nacionalna obravnava), pomeni obravnavo, ki jo zagotovi svojim ponudnikom finančnih storitev in finančnim storitvam.

3.   Ukrepi, ki jih pogodbenica ne sprejme ali ohranja, v zvezi s ponudniki storitev in storitvami druge pogodbenice iz člena 9.6 (Dostop do trga), pomeni ukrepe v zvezi s čezmejnimi ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice, ki zagotavljajo finančne storitve.

4.   Člen 9.5 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti) je vključen v to poglavje in je njegov sestavni del ter se uporablja za obravnavo čezmejnih ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice.

5.   Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi ponudnikom storitev in storitvam tretje države iz člena 9.5 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti), pomeni obravnavo, ki jo zagotovi ponudnikom finančnih storitev tretje države in finančnim storitvam tretje države.

6.   Vsaka pogodbenica subjektu na njenem ozemlju in državljanu, ne glede na to, kje se nahajata, dovoli nakup finančne storitve pri čezmejnem ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice na ozemlju te druge pogodbenice. S to obveznostjo se od pogodbenice ne zahteva, da takim ponudnikom dovoli poslovanje ali ponujanje storitev na svojem ozemlju. Vsaka pogodbenica lahko za namene tega člena izraza „poslovanje“ in „ponujanje storitev“ opredeli v skladu z odstavkom 1.

7.   Kar zadeva finančne storitve iz Priloge 13-A, vsaka pogodbenica čezmejnemu ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice na podlagi zahteve ali uradnega obvestila, naslovljenih na zadevni regulativni organ, če je to potrebno, dovoli zagotavljanje finančne storitve v kakršni koli novi obliki izvedbe ali prodajo finančnega produkta, ki se ne prodaja na ozemlju pogodbenice, kadar prva pogodbenica v podobnih okoliščinah svojim ponudnikom finančnih storitev dovoli zagotavljanje take storitve ali prodajo takega produkta v skladu s svojo zakonodajo.

Člen 13.8

Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Pogodbenica od finančne institucije druge pogodbenice ne zahteva, da na višje vodstvene položaje ali v upravni odbor imenuje fizične osebe z določenim državljanstvom.

Člen 13.9

Operativne zahteve

1.   Pogodbenici se pogajata o operativnih zahtevah v zvezi z naložbami v finančne institucije, kot so pravila iz člena 8.5 (Operativne zahteve).

2.   Če se pogodbenici v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma ne dogovorita o teh pravilih, se na zahtevo ene od pogodbenic člen 8.5 (Operativne zahteve ) vključi v to poglavje in postane njegov sestavni del ter se uporablja za naložbe v finančne institucije. V ta namen „naložba“ iz člena 8.5 (Operativne zahteve ) pomeni „naložbo v finančno institucijo na njenem ozemlju“.

3.   V 180 dneh od uspešnega zaključka pogajanj pogodbenic v zvezi s pravili o operativnih zahtevah v skladu z odstavkom 1 ali po zahtevi pogodbenice za vključitev člena 8.5 (Operativne zahteve) v to poglavje v skladu z odstavkom 2, odvisno od primera, lahko vsaka pogodbenica po potrebi spremeni svoj seznam. Kakršne koli spremembe morajo biti omejene na navedbo pridržkov za obstoječe ukrepe, ki niso skladni z obvezo glede operativnih zahtev iz tega poglavja, in sicer za Kanado v oddelku A njenega seznama iz Priloge III, za Evropsko unijo pa v njenem seznamu iz Priloge I. Člen 13.10.1 se uporablja za take ukrepe v zvezi s pravili o operativnih zahtevah, dogovorjenimi na podlagi pogajanj v skladu z odstavkom 1 ali na podlagi člena 8.5 (Operativne zahteve), kot je bil vključen v to poglavje v skladu z odstavkom 2, odvisno od primera.

Člen 13.10

Pridržki in izjeme

1.   Členi 13.3, 13.4, 13.6 in 13.8 se ne uporabljajo za:

(a)

obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I;

(ii)

nacionalne oblasti, kot jo je Kanada določila v oddelku A svojega seznama iz Priloge III ali Evropska unija na svojem seznamu iz Priloge I;

(iii)

oblasti provinc, teritorijev ali regionalne oblasti, kot jih je Kanada določila v oddelku A svojega seznama iz Priloge III ali Evropska unija na svojem seznamu iz Priloge I, ali

(iv)

lokalne oblasti;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če se zaradi tega ne zmanjša skladnost ukrepa, kakršna je bila neposredno pred to spremembo, s členi 13.3, 13.4, 13.6 ali 13.8.

2.   Člen 13.7 se ne uporablja za:

(a)

obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I;

(ii)

nacionalne oblasti, kot jo je Kanada določila v oddelku A svojega seznama iz Priloge III ali Evropska unija na svojem seznamu iz Priloge I;

(iii)

oblasti provinc, teritorijev ali regionalne oblasti, kot jih je Kanada določila v oddelku A svojega seznama iz Priloge III ali Evropska unija na svojem seznamu iz Priloge I, ali

(iv)

lokalne oblasti;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če se zaradi tega ne zmanjša skladnost ukrepa, kakršna je bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma, s členom 13.7.

3.   Členi 13.3, 13.4, 13.6, 13.7 in 13.8 se ne uporabljajo za ukrep, ki ga Kanada sprejme ali ohranja v zvezi s finančnimi storitvami v skladu z oddelkom B njenega seznama iz Priloge III, ali za ukrep, ki ga Evropska unija sprejme ali ohranja v zvezi s finančnimi storitvami v skladu z njenim seznamom iz Priloge II.

4.   Če je pogodbenica na svojem seznamu iz Priloge I ali II določila pridržek v zvezi s členi 8.4 (Dostop do trga), 8.5 (Operativne zahteve), 8.6 (Nacionalna obravnava), 8.7 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti), 8.8 (Višji vodstveni položaji in upravni odbori), 9.3 (Nacionalna obravnava), 9.5 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti) ali 9.6 (Dostop do trga), pomeni ta pridržek tudi pridržek v zvezi s členi 13.3, 13.4, 13.6, 13.7 ali 13.8 ali kakršnim koli pravilom o operativnih zahtevah, določenim na podlagi pogajanj v skladu s členom 13.9.1 ali vključenim v to poglavje v skladu s členom 13.9.2, odvisno od primera, če je ukrep, sektor, podsektor ali dejavnost, ki je določena v pridržku, zajeta v tem poglavju.

5.   Pogodbenica po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma ne sprejme ukrepa ali sklopa ukrepov, ki so zajeti v oddelku B seznama Kanade iz Priloge III ali v seznamu Evropske unije iz Priloge II in ki od vlagatelja druge pogodbenice na podlagi državljanstva neposredno ali posredno zahtevajo, da proda ali kako drugače odsvoji naložbo, ki obstaja ob začetku veljavnosti ukrepa ali sklopa ukrepov.

6.   Pogodbenica lahko v zvezi s pravicami intelektualne lastnine odstopa od členov 13.3 in 13.4 ter od kakršnega koli pravila o prenosu tehnologije v zvezi z operativnimi zahtevami, ki so bile določene na podlagi pogajanj v skladu s členom 13.9.1 ali vključene v to poglavje v skladu s členom 13.9.2, odvisno od primera, če odstopanje dovoljuje Sporazum TRIPS, vključno z opustitvami Sporazuma TRIPS, sprejetimi v skladu s členom IX Sporazuma STO.

7.   Členi 13.3, 13.4, 13.6, 13.7, 13.8 in 13.9 se ne uporabljajo za:

(a)

javno naročilo blaga ali storitve, ki ju pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali zagotavljanju storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 19.2 (Področje in obseg uporabe), ali

(b)

subvencije ali državno podporo v zvezi s trgovino s storitvami, ki jih zagotavlja pogodbenica.

Člen 13.11

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi ukrepi, ki se splošno uporabljajo in za katere se uporablja to poglavje, izvajajo razumno, objektivno in nepristransko.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni, predpisi, postopki in splošni upravni akti, ki se splošno uporabljajo in so povezani s kakršnim koli vprašanjem, ki ga zajema to poglavje, takoj objavijo ali so dostopni na način, ki zainteresiranim subjektom in drugi pogodbenici omogoči, da se ti lahko z njimi seznanijo. Če je mogoče, vsaka pogodbenica:

(a)

vnaprej objavi vse predloge za ukrepe, ki jih namerava sprejeti;

(b)

zainteresiranemu subjektu in drugi pogodbenici v razumni meri omogoči, da predložita pripombe v zvezi s predlaganimi ukrepi, ter

(c)

zagotovi dovolj časa med dokončno objavo ukrepov in datumom, na katerega začnejo veljati.

V tem poglavju te zahteve nadomestijo zahteve iz člena 27.1 (Objava).

3.   Vsaka pogodbenica ohranja ali vzpostavi ustrezne mehanizme, s katerimi se v razumnem roku odzove na poizvedbo zainteresiranega subjekta v zvezi z ukrepi, ki se splošno uporabljajo in so zajeti v tem poglavju.

4.   Regulativni organ sprejme upravni sklep o popolni vlogi vlagatelja v okviru finančne institucije, čezmejnega ponudnika finančnih storitev ali finančne institucije druge pogodbenice v zvezi z zagotavljanjem finančne storitve v razumnem roku, ki se utemelji na podlagi zapletenosti vloge in običajnega obdobja, potrebnega za njeno obravnavo. Za Kanado je ta razumni rok 120 dni. Regulativni organ o sklepu takoj obvesti vložnika. Če sklepa ni mogoče sprejeti v razumnem roku, regulativni organ o tem takoj obvesti vložnika in si prizadeva za čimprejšnje sprejetje sklepa. Pojasniti je treba, da se vloga šteje za popolno šele, ko so opravljena vsa zadevna zaslišanja in regulativni organ prejme vse potrebne informacije.

Člen 13.12

Samoregulativne organizacije

Če pogodbenica od finančne institucije ali čezmejnega ponudnika finančnih storitev druge pogodbenice zahteva, da mora biti za zagotavljanje finančne storitve na njenem ozemlju ali na njeno ozemlje član samoregulativne organizacije, v tej organizaciji sodelovati ali imeti dostop do nje, ali pri zagotavljanju finančne storitve prek samoregulativne organizacije zagotavlja privilegij ali prednost, ta pogodbenica zagotovi, da samoregulativna organizacija izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja.

Člen 13.13

Plačilni in klirinški sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravlja pogodbenica ali entiteta, ki izvaja javna pooblastila, ki jih je nanjo prenesla pogodbenica, ter dostop do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne dodeljuje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Člen 13.14

Nove finančne storitve

1.   Vsaka pogodbenica dovoli finančni instituciji druge pogodbenice, da zagotavlja katero koli novo finančno storitev, ki bi jo prva pogodbenica v podobnih okoliščinah dovolila zagotavljati svojim finančnim institucijam v skladu s svojo zakonodajo, na podlagi zahteve ali uradnega obvestila, naslovljenih na zadevni regulativni organ, če je to potrebno.

2.   Pogodbenica lahko določi institucionalno in pravno obliko, prek katere se nova finančna storitev lahko zagotavlja, ter lahko za zagotavljanje storitve zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem času, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz previdnostnih razlogov.

3.   Ta člen finančni instituciji pogodbenice ne preprečuje, da bi pri drugi pogodbenici vložila vlogo za preučitev izdaje dovoljenja za zagotavljanje finančne storitve, ki se ne opravlja na ozemlju nobene od pogodbenic. Za navedeno vlogo se uporablja pravo pogodbenice, ki je vlogo prejela, zanjo pa ne veljajo obveznosti iz tega člena.

Člen 13.15

Prenos in obdelava podatkov

1.   Vsaka pogodbenica finančni instituciji ali čezmejnemu ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos podatkov v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje zaradi obdelave podatkov, če je taka obdelava potrebna za običajno poslovanje finančne institucije ali čezmejnega ponudnika finančnih storitev.

2.   Vsaka pogodbenica ohranja ustrezne zaščitne ukrepe za varovanje zasebnosti, zlasti v zvezi s prenosom osebnih podatkov. Če so v prenos finančnih informacij vključeni osebni podatki, so taki prenosi usklajeni z zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov na ozemlju pogodbenice, iz katere izhaja prenos.

Člen 13.16

Previdnostna izjema

1.   Ta sporazum pogodbenici ne preprečuje sprejetja ali ohranjanja razumnih ukrepov iz previdnostnih razlogov, vključno z:

(a)

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s finančno institucijo, čezmejnim ponudnikom finančnih storitev ali ponudnikom finančnih storitev;

(b)

ohranjanjem varnosti, trdnosti, celovitosti ali finančne odgovornosti finančne institucije, čezmejnega ponudnika finančnih storitev ali ponudnika finančnih storitev ali

(c)

zagotavljanjem celovitosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice.

2.   Brez poseganja v druga sredstva previdnostne ureditve čezmejnega trgovanja s finančnimi storitvami lahko pogodbenica zahteva registracijo čezmejnega ponudnika finančnih storitev in finančnih instrumentov, ki se nahaja v drugi pogodbenici.

3.   Pogodbenica lahko v skladu s členoma 13.3 in 13.4 določeno finančno storitev ali dejavnost prepove iz previdnostnih razlogov. Taka prepoved se ne uporablja za vse finančne storitve ali celoten podsektor finančnih storitev, kot je bančništvo.

Člen 13.17

Posebne izjeme

1.   Ta sporazum se ne uporablja za ukrepe, ki jih je sprejela javna entiteta pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike. Ta odstavek ne vpliva na obveznosti pogodbenice iz členov 8.5 (Operativne zahteve), 8.13 (Prenosi) ali 13.9.

2.   Ta sporazum od pogodbenice ne zahteva, naj zagotovi informacije ali omogoči dostop do informacij, ki se nanašajo na posle in račune posameznih potrošnikov, čezmejnih ponudnikov finančnih storitev ali finančnih institucij, ali do kakršnih koli zaupnih informacij, ki bi v primeru njihovega razkritja posegale v specifične regulativne ali nadzorne zadeve ali zadeve kazenskega pregona ali bi kako drugače nasprotovale javnemu interesu ali posegale v zakonite komercialne interese določenih podjetij.

Člen 13.18

Odbor za finančne storitve

1.   V odbor za finančne storitve, ustanovljen v skladu s členom 26.2.1(f) (Specializirani odbori), so vključeni predstavniki organov, ki so pristojni za politiko finančnih storitev in imajo strokovno znanje na področju, zajetem v tem poglavju. Kanadski predstavnik v tem odboru je uradnik v okviru Department of Finance Canada ali njegovega naslednika.

2.   Odbor za finančne storitve sprejema odločitve soglasno.

3.   Odbor za finančne storitve se sestaja enkrat na leto ali kot določi in:

(a)

nadzira izvajanje tega poglavja;

(b)

vodi dialog v zvezi z ureditvijo sektorja finančnih storitev, da bi se izboljšalo vzajemno poznavanje regulativnih sistemov pogodbenic in zagotovilo sodelovanje pri razvoju mednarodnih standardov, kot je ponazorjeno v Dogovoru o dialogu v zvezi z ureditvijo sektorja finančnih storitev iz Priloge 13-C, ter

(c)

izvaja člen 13.21.

Člen 13.19

Posvetovanja

1.   Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega sporazuma in vpliva na finančne storitve. Druga pogodbenica razumevajoče obravnava zahtevo.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so v njeno delegacijo, ki se udeleži posvetovanj v skladu z odstavkom 1, vključeni uradniki z ustreznim strokovnim znanjem na področju iz tega poglavja. Za Kanado to pomeni uradnike v okviru Department of Finance Canada ali njegovega naslednika.

Člen 13.20

Reševanje sporov

1.   Poglavje devetindvajset (Reševanje sporov) se, kot je spremenjeno s tem členom, uporablja za reševanje sporov, ki izhajajo iz tega poglavja.

2.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti glede sestave arbitražnega sveta, vzpostavljenega za namene spora, ki izhaja iz tega poglavja, se uporablja člen 29.7 (Sestava arbitražnega sveta). Vendar se vsa sklicevanja na seznam arbitrov, sestavljen v skladu s členom 29.8 (Seznam arbitrov), obravnavajo kot sklicevanja na seznam arbitrov, sestavljen v skladu s tem členom.

3.   Skupni odbor CETA lahko sestavi seznam najmanj petnajstih oseb, ki se izberejo glede na njihovo objektivnost, zanesljivost in dobro presojo ter so pripravljene opravljati vlogo arbitrov in so zanjo primerne. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic ter enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in lahko opravljajo funkcijo predsednika. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Skupni odbor CETA lahko kadar koli pregleda seznam in zagotovi usklajenost seznama s tem členom.

4.   Arbitri, vključeni na seznam, morajo imeti strokovno znanje ali izkušnje na področju zakonodaje ali predpisov o finančnih storitvah ali izvajanja te zakonodaje ali predpisov, ki lahko vključujejo predpise v zvezi s ponudniki finančnih storitev. Arbitri, ki opravljajo funkcijo predsednikov, morajo imeti tudi izkušnje kot svetovalci, člani sveta ali arbitri v postopkih reševanja sporov. Arbitri so neodvisni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade. Arbitri upoštevajo kodeks ravnanja iz Priloge 29-B (Kodeks ravnanja).

5.   Če arbitražni svet ugotovi, da ukrep ni v skladu s tem sporazumom in vpliva:

(a)

na sektor finančnih storitev in kateri koli drug sektor, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukine ugodnosti v sektorju finančnih storitev, ki imajo enakovreden učinek učinku ukrepa v sektorju finančnih storitev pogodbenice, ali

(b)

zgolj na sektor, ki ni sektor finančnih storitev, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, ne ukine začasno ugodnosti v sektorju finančnih storitev.

Člen 13.21

Naložbeni spori na področju finančnih storitev

1.   Oddelek F poglavja osem (Reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami), kot je spremenjen s tem členom in Prilogo 13-B, se uporablja za:

(a)

naložbene spore v zvezi z ukrepi, za katere se uporablja to poglavje, in v katerih vlagatelj trdi, da je pogodbenica kršila člen 8.10 (Obravnava vlagateljev in zajetih naložb), 8.11 (Nadomestilo za izgube), 8.12 (Razlastitev), 8.13 (Prenosi), 8.16 (Odrekanje ugodnosti), 13.3 ali 13.4, ali

(b)

naložbene spore, ki so se začeli v skladu z oddelkom F poglavja osem (Reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami), v katerem je vključen sklic na člen 13.16.1.

2.   V primeru naložbenega spora v skladu s pododstavkom 1(a) ali če se tožena stranka sklicuje na člen 13.16.1 v 60 dneh od predložitve zahtevka Sodišču v skladu s členom 8.23 (Predložitev zahtevka Sodišču), se v skladu s členom 8.27.7 (Sestava Sodišča) oblikuje senat Sodišča na podlagi seznama, sestavljenega v skladu s členom 13.20.3. Če se tožena stranka v 60 dneh od predložitve zahtevka sklicuje na člen 13.16.1 v zvezi z naložbenim sporom, razen sporom v skladu s pododstavkom 1(a), se obdobje za sestavo senata Sodišča v skladu s členom 8.27.7 (Sestava Sodišča) začne na datum, na katerega se tožena stranka sklicuje na člen 13.16.1. Če Skupni odbor CETA ne izvede imenovanj v skladu s členom 8.27.2 (Sestava Sodišča) v roku iz člena 8.27.17 (Sestava Sodišča), lahko katera koli stranka v sporu zahteva, da generalni sekretar Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (v nadaljnjem besedilu: ICSID) izbere člane Sodišča s seznama, sestavljenega v skladu s členom 13.20. Če seznam na datum vložitve zahtevka v skladu s členom 8.23 (Predložitev zahtevka Sodišču) ni bil sestavljen v skladu s členom 13.20, generalni sekretar ICSID izbere člane Sodišča med posamezniki, ki jih je v skladu s členom 13.20 predlagala ena od pogodbenic ali obe.

3.   Tožena stranka lahko zadevo v pisni obliki predloži Odboru za finančne storitve, ki odloči, ali in v kolikšnem obsegu je izjema v skladu s členom 13.16.1 upravičena obramba v zvezi z zahtevkom. Zadeva se predloži najpozneje na datum, ki ga Sodišče določi toženi stranki kot datum za predložitev odgovora na vlogo. Če tožena stranka predloži zadevo Odboru za finančne storitve v skladu s tem odstavkom, se roki ali postopki iz oddelka F poglavja osem (Reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državami) prekinejo.

4.   Pri predložitvi v skladu z odstavkom 3 lahko Odbor za finančne storitve ali Skupni odbor CETA, odvisno od primera, sprejme skupno odločitev, ali in v kolikšnem obsegu je člen 13.16.1 upravičena obramba v zvezi z zahtevkom. Odbor za finančne storitve ali Skupni odbor CETA, odvisno od primera, pošlje izvod skupne odločitve vlagatelju in Sodišču, če je sestavljeno. Če skupna odločitev določa, da je člen 13.16.1 upravičena obramba v zvezi z vsemi deli zahtevka v njihovi celoti, se šteje, da je vlagatelj umaknil svoj zahtevek, postopki pa se prekinejo v skladu s členom 8.35 (Prekinitev). Če skupna odločitev določa, da je člen 13.16.1 upravičena obramba le v zvezi z deli zahtevka, je skupna odločitev zavezujoča za Sodišče v zvezi z zadevnimi deli zahtevka. Prekinitev rokov ali postopkov v skladu z odstavkom 3 se potem ne uporablja več in vlagatelj lahko nadaljuje z ostalimi deli zahtevka.

5.   Če Skupni odbor CETA ne sprejme skupne odločitve v treh mesecih od predložitve zadeve s strani Odbora za finančne storitve, se prekinitev rokov ali postopkov v skladu z odstavkom 3 ne uporablja več in vlagatelj lahko nadaljuje s svojim zahtevkom.

6.   Sodišče na zahtevo tožene stranke kot predhodno vprašanje odloči, ali in v kolikšnem obsegu je člen 13.16.1 upravičena obramba v zvezi z zahtevkom. Če tožena stranka tega ne zahteva, to ne posega v njeno pravico, da člen 13.16.1 uveljavlja kot obrambo v poznejši fazi postopka. Sodišče ne oblikuje negativnega sklepa na podlagi dejstva, da Odbor za finančne storitve ali Skupni odbor CETA ni sprejel skupne odločitve v skladu s Prilogo 13-B.

POGLAVJE ŠTIRINAJST

Storitve mednarodnega pomorskega prevoza

Člen 14.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

storitve carinjenja ali storitve carinskih posrednikov pomeni opravljanje formalnosti carinjenja za pavšalni znesek ali po pogodbi pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo, ne glede na to, ali so te storitve glavna ali sekundarna dejavnost ponudnika storitve;

 

storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike pomeni skladiščenje, polnjenje, praznjenje ali popravljanje zabojnikov in priprava na odpremo, na območju pristanišča ali v notranjosti države;

 

prevoz od vrat do vrat ali multimodalni prevoz pomeni prevoz tovora z enotnim prevoznim dokumentom, ki uporablja več kot eno vrsto prevoza in vključuje mednarodni pomorski del prevozne verige;

 

oskrbovalne storitve pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, vključno s tovorom v zabojnikih, zbirnim tovorom in suhim ali tekočim razsutim tovorom, in sicer med pristanišči na ozemlju pogodbenice. Pojasniti je treba, da lahko oskrbovalne storitve za Kanado vključujejo prevoz med morskimi in celinskimi vodami, pri čemer celinske vode pomenijo vode, opredeljene v Customs Act, R.S.C. 1985, c.1 (2nd Supp.);

 

mednarodni tovor pomeni tovor, ki ga morska plovila prevažajo med pristaniščem pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države ali med pristaniščem ene države članice Evropske unije in pristaniščem druge države članice Evropske unije;

 

storitve mednarodnega pomorskega prevoza pomeni prevoz potnikov ali tovora z morskim plovilom med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države ali med pristaniščem ene države članice Evropske unije in pristaniščem druge države članice Evropske unije ter neposredno sklepanje pogodb s ponudniki drugih storitev prevoza za zagotovitev prevoza od vrat do vrat ali multimodalnega prevoza, vendar ne zagotavljanja teh drugih storitev prevoza;

 

ponudniki storitev mednarodnega pomorskega prevoza pomeni

(a)

podjetje pogodbenice, kot je opredeljeno v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe), in podružnico vsake take entitete ali

(b)

podjetje, kot je opredeljeno v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe), tretje države, ki je v lasti ali pod nadzorom državljanov pogodbenice, če so njegova plovila registrirana v skladu z zakonodajo zadevne pogodbenice in plujejo pod njeno zastavo, ali

(c)

podružnico podjetja tretje države, ki znaten del poslovanja izvaja na ozemlju pogodbenice in opravlja storitve mednarodnega pomorskega prevoza. Pojasniti je treba, da se poglavje osem (Naložbe) ne uporablja za tako podružnico;

 

storitve pomorskih agencij pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(a)

trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od navedbe cen do izdajanja računov, ter izdajanje ladijskih nakladnic v imenu družb, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij ter

(b)

organiziranje pristanka plovil ali po potrebi prevzema tovora v imenu družb;

 

pomožne pomorske storitve pomeni storitve pretovarjanja v pomorstvu, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, storitve pomorskih agencij, pomorske storitve odpreme tovora in storitve skladiščenja;

 

storitve pretovarjanja v pomorstvu pomeni izvajanje, organizacijo in nadzor:

(a)

nakladanja tovora na plovilo in razkladanja tovora s plovila,

(b)

priveza ali razveza tovora in

(c)

sprejema ali dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru

s strani družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov, vendar ne vključuje dela, opravljenega v ladjedelnicah, kadar je to delo organizirano neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov;

 

storitve pomorske odpreme tovora pomeni organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu odpremnikov z opravljanjem storitev, kot so zagotavljanje prevoznih in sorodnih storitev, priprava in pakiranje tovora, priprava dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

 

storitve skladiščenja pomeni storitve skladiščenja zamrznjenega ali ohlajenega blaga, storitve skladiščenja tekočin ali plina v razsutem stanju in druge storitve skladiščenja.

Člen 14.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga je pogodbenica sprejela ali ga ohranja, v zvezi z opravljanjem storitev mednarodnega pomorskega prevoza (22). Pojasniti je treba, da se za tak ukrep uporabljata tudi poglavje osem (Naložbe) in poglavje devet (Čezmejna trgovina s storitvami), kot je ustrezno.

2.   Pojasniti je treba, da poleg členov 8.6 (Nacionalna obravnava), 8.7 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti), 9.3 (Nacionalna obravnava) in 9.5 (Obravnava po načelu največjih ugodnosti) pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepa v zvezi s:

(a)

plovilom, ki opravlja storitve mednarodnega pomorskega prevoza in pluje pod zastavo druge pogodbenice (23), ali

(b)

ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice,

ki zagotavlja obravnavo, ki je manj ugodna od tiste, ki jo zadevna pogodbenica v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim plovilom ali ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza ali plovilom ali ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza tretje države v zvezi z:

(a)

dostopom do pristanišč;

(b)

uporabo infrastrukture in storitev pristanišč, kot sta vleka in pilotaža;

(c)

uporabo pomožnih pomorskih storitev ter uvedbo s tem povezanih pristojbin in taks;

(d)

dostopom do carinskih objektov ali

(e)

določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje (24).

Člen 14.3

Obveznosti

1.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice dovoli, da premestijo svoje ali najete prazne zabojnike, ki se prevažajo med pristanišči zadevne pogodbenice brez ustvarjanja prihodka.

2.   Pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice dovoli, da opravljajo oskrbovalne storitve med pristanišči zadevne pogodbenice.

3.   Pogodbenica ne sprejme ali ohranja dogovora o delitvi tovora s tretjo državo v zvezi s kakršnimi koli storitvami mednarodnega pomorskega prevoza, vključno s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prevozom.

4.   Pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepa, ki določa, da se ves mednarodni tovor ali del tega tovora prevaža le s plovili, registriranimi v zadevni pogodbenici ali v lasti ali pod nadzorom državljanov navedene pogodbenice.

5.   Pogodbenica ne sprejme ali ohranja ukrepa, ki ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice preprečuje sklepanje neposrednih pogodb z drugimi ponudniki storitev prevoza od vrat do vrat ali multimodalnega prevoza.

Člen 14.4

Pridržki

1.   Člen 14.3 se ne uporablja za:

(a)

obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I;

(ii)

nacionalne oblasti, kot je določena na seznamu navedene pogodbenice iz Priloge I;

(iii)

oblasti provinc, ozemelj ali regionalne oblasti, kot je določena na seznamu navedene pogodbenice iz Priloge I, ali

(iv)

lokalne oblasti;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če se zaradi tega ne zmanjša skladnost ukrepa, kakršna je bila neposredno pred to spremembo, s členom 14.3.

2.   Člen 14.3 se ne uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohranja v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kakor so navedeni na njenem seznamu iz Priloge II.

POGLAVJE PETNAJST

Telekomunikacije

Člen 15.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

povezava pomeni povezavo za prenos zvočnih ali televizijskih radiodifuznih signalov centru za produkcijo programov;

 

stroškovno naravnan pomeni temelječ na stroških in lahko vključuje različne stroškovne metodologije za različno infrastrukturo ali storitve;

 

podjetje pomeni „podjetje“, kot je opredeljeno v členu 8.1 (Opredelitev pojmov);

 

osnovna infrastruktura pomeni infrastrukturo javnega telekomunikacijskega prenosnega omrežja ali storitev, ki:

(a)

jo izključno ali večinoma zagotavlja en ponudnik ali omejeno število ponudnikov ter

(b)

je za zagotavljanje storitev ni mogoče nadomestiti na ekonomsko ali tehnično izvedljiv način;

 

medmrežno povezovanje pomeni povezovanje ponudnikov, ki zagotavljajo javna telekomunikacijska prenosna omrežja ali storitve, da lahko uporabniki enega ponudnika komunicirajo z uporabniki drugega ponudnika in imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik;

 

podjetniške komunikacije pomeni telekomunikacije, s katerimi podjetje komunicira interno ali s svojimi hčerinskimi družbami, podružnicami in na podlagi zakonodaje pogodbenice s povezanimi podjetji, ter ne vključuje tržnih ali netržnih storitev, ki se opravljajo za podjetja, ki niso hčerinske družbe, podružnice ali povezana podjetja, ali ki se opravljajo za stranke ali morebitne stranke. V okviru te opredelitve vsaka pogodbenica opredeli pojme „hčerinske družbe“„podružnice“ in po potrebi „povezana podjetja“;

 

zakupljeni vodi pomeni telekomunikacijsko infrastrukturo med dvema ali več določenimi točkami, rezervirano za namensko uporabo ali razpoložljivost posebni stranki ali drugim uporabnikom, ki jih izbere stranka;

 

operater s pomembno tržno močjo pomeni ponudnika, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo glede cene in ponudbe na ustreznem trgu za javna telekomunikacijska prenosna omrežja ali storitve zaradi:

(a)

nadzora nad osnovno infrastrukturo ali

(b)

izrabe svojega položaja na trgu;

 

omrežna priključna točka pomeni fizično točko, kjer se uporabniku zagotovi dostop do javnega telekomunikacijskega prenosnega omrežja;

 

prenosljivost številk pomeni možnost za končne uporabnike javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev, da pri zamenjavi ponudnikov podobnih javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev na isti lokaciji obdržijo iste telefonske številke, ne da bi se kakovost, zanesljivost ali priročnost teh storitev poslabšale;

 

javno telekomunikacijsko prenosno omrežje pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča telekomunikacije med dvema ali več določenimi omrežnimi priključnimi točkami;

 

javna telekomunikacijska prenosna storitev pomeni telekomunikacijsko prenosno storitev, za katero pogodbenica izrecno ali dejansko zahteva, da je splošno dostopna javnosti, in vključuje prenos informacij v realnem času, ki jih pošiljajo potrošniki med dvema ali več točkami, ne da bi se spremenila oblika ali vsebina teh informacij. Ta storitev lahko med drugim vključuje storitve govorne telefonije, storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih, storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih, storitve teleksa, telegrafske storitve, faksimilne storitve, storitve zasebnih zakupljenih vodov ter mobilne in osebne komunikacijske storitve in sisteme;

 

regulativni organ pomeni organ, pristojen za urejanje telekomunikacij;

 

telekomunikacijske storitve pomeni vse storitve, ki jih sestavljata prenos in sprejemanje signalov s katerimi koli elektromagnetnimi sredstvi, in ne vključuje gospodarske dejavnosti, ki jo sestavlja zagotavljanje vsebine s telekomunikacijami; ter

 

uporabnik pomeni podjetje ali fizično osebo, ki uporablja ali zahteva javno razpoložljivo telekomunikacijsko storitev.

Člen 15.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohranja v zvezi s telekomunikacijskimi omrežji ali storitvami, ob upoštevanju njene pravice, da omeji zagotavljanje storitve v skladu s svojimi pridržki, kot jih določi na seznamu iz prilog I ali II.

2.   To poglavje se ne uporablja za ukrep pogodbenice, ki vpliva na prenos radijskih ali televizijskih programov za javnost s katerimi koli telekomunikacijskimi sredstvi, vključno z radiodifuzijo in kabelsko distribucijo. Pojasniti je treba, da se to poglavje uporablja za povezavo.

3.   Na podlagi tega poglavja se od pogodbenice ne zahteva:

(a)

naj pooblasti ponudnika storitev druge pogodbenice, da vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska omrežja ali storitve, razen kot je izrecno določeno s tem sporazumom, ali

(b)

naj vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska omrežja ali storitve, ki niso splošno dostopne javnosti, ali naj to zahteva od ponudnika storitev.

Člen 15.3

Dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev in njihova uporaba

1.   Pogodbenica zagotovi, da se podjetjem druge pogodbenice omogočita dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev in njihova uporaba pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, tudi kar zadeva kakovost, tehnične standarde in specifikacije (25). Pogodbenici to obveznost med drugim uporabljata, kot je določeno v odstavkih 2 do 6

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo podjetja druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, ki se zagotavljajo v okviru njenih meja ali čez njene meje, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, in v ta namen zagotovi, da se tem podjetjem ob upoštevanju odstavkov 5 in 6 dovolijo:

(a)

nakup ali zakup in priključitev terminalske ali druge opreme, ki se poveže z javnim telekomunikacijskim prenosnim omrežjem;

(b)

povezovanje zasebnih zakupljenih ali lastnih vodov z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji in storitvami navedene pogodbenice ali vodi, ki jih ima zakupljene ali v lasti drugo podjetje;

(c)

uporaba delovnih protokolov po lastni izbiri ter

(d)

izvajanje funkcij komutacije, signalizacije in obdelave.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko podjetja druge pogodbenice uporabljajo javna telekomunikacijska prenosna omrežja in storitve za prenos podatkov na njenem ozemlju ali čez njene meje, tudi za podjetniške komunikacije navedenih podjetij, in za dostop do podatkov, vsebovanih v podatkovnih zbirkah ali kako drugače shranjenih v strojno čitljivi obliki na ozemlju katere koli pogodbenice.

4.   Poleg člena 28.3 (Splošne izjeme) in ne glede na odstavek 3 pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za ohranitev:

(a)

varnosti in zaupnosti javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev ter

(b)

zasebnosti uporabnikov javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev,

če se ti ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev in njihovo uporabo ne postavljajo pogoji, razen tistih, ki so potrebni za:

(a)

zaščito odgovornosti za javne storitve ponudnikov javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, zlasti njihove zmožnosti, da dajejo svoja omrežja ali storitve na voljo splošni javnosti;

(b)

zaščito tehnične celovitosti javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev ali

(c)

zagotovitev, da ponudniki storitev druge pogodbenice ne opravljajo storitev, omejenih v skladu s pridržki, ki jih pogodbenica določi na svojem seznamu iz prilog I ali II.

6.   Če izpolnjujejo merila iz odstavka 5, lahko pogoji za dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev in njihovo uporabo vključujejo:

(a)

omejitve preprodaje ali souporabe teh storitev;

(b)

zahtevo za uporabo predpisanih tehničnih vmesnikov, vključno s protokoli zanje, za povezovanje s takimi omrežji ali storitvami;

(c)

zahteve glede interoperabilnosti teh storitev, kadar je potrebno;

(d)

homologacijo terminalske ali druge opreme, ki se poveže z omrežjem, in tehnične zahteve v zvezi s priključitvijo navedene opreme na omrežja;

(e)

omejitve glede povezovanja zasebnih zakupljenih ali lastnih vodov s temi omrežji ali storitvami ali z vodi, ki jih ima zakupljene ali v lasti drugo podjetje, ter

(f)

obveščanje, registracijo in licenciranje.

Člen 15.4

Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za operaterje s pomembno tržno močjo

1.   Vsaka pogodbenica ohranja ustrezne ukrepe, da se ponudnikom, ki so posamično ali skupaj operaterji s pomembno tržno močjo, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.

2.   Protikonkurenčne prakse iz odstavka 1 vključujejo:

(a)

izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja;

(b)

uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami ter

(c)

nepravočasno zagotavljanje tehničnih informacij o osnovni infrastrukturi in komercialno pomembnih informacij, potrebnih za opravljanje storitev, drugim ponudnikom storitev.

Člen 15.5

Dostop do osnovne infrastrukture

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da operater s pomembno tržno močjo na njenem ozemlju da svojo osnovno infrastrukturo, ki lahko vključuje med drugim omrežne elemente, sisteme za podporo obratovanju ali podporne strukture, na voljo ponudnikom telekomunikacijskih storitev druge pogodbenice pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter po stroškovno naravnanih cenah.

2.   Vsaka pogodbenica lahko v skladu s svojo zakonodajo določi osnovno infrastrukturo, ki jo je treba dati na voljo na njenem ozemlju.

Člen 15.6

Medomrežno povezovanje

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da operater s pomembno tržno močjo na njenem ozemlju zagotavlja medomrežno povezovanje:

(a)

na vsaki tehnično izvedljivi točki omrežja;

(b)

pod nediskriminatornimi pogoji, vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami, ter po nediskriminatornih cenah;

(c)

take kakovosti, ki ni slabša od tiste, ki jo zagotavlja za svoje podobne storitve ali podobne storitve nepovezanih ponudnikov storitev ali svojih hčerinskih družb ali drugih povezanih podjetij;

(d)

pravočasno, pod pogoji (vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami) in po stroškovno naravnanih cenah, ki so pregledne in razumne, upoštevajo ekonomsko izvedljivost in so dovolj nevezane, da ponudniku ni treba plačevati omrežnih elementov ali infrastrukture, ki jih za opravljanje storitve ne potrebuje, ter

(e)

na zahtevo na drugih točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in po cenah, v katerih se upoštevajo stroški gradnje potrebne dodatne infrastrukture.

2.   Ponudnik, ki ima dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, ima pravico, da se o novem sporazumu o medomrežnem povezovanju pogaja z drugimi ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se od operaterjev s pomembno tržno močjo zahteva, da izdelajo referenčno ponudbo za medomrežno povezovanje ali se o sporazumih o medomrežnem povezovanju pogajajo z drugimi ponudniki telekomunikacijskih omrežij in storitev.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z operaterjem s pomembno tržno močjo, javno objavijo.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da operater s pomembno tržno močjo javno objavi svoje sporazume o medomrežnem povezovanju ali referenčno ponudbo za medomrežno povezovanje, če je to ustrezno.

Člen 15.7

Dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev

Vsaka pogodbenica bi morala zagotoviti, da se dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev izda po preprostem postopku obveščanja, kadar je to mogoče.

Člen 15.8

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jih želi ohraniti.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsak ukrep glede univerzalne storitve, ki ga sprejme ali ohrani, upravlja pregledno, objektivno, nediskriminatorno in konkurenčno nevtralno. Zagotovi tudi, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo naloži, ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo je opredelila.

3.   Vsi ponudniki bi morali biti upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve. Če je treba ponudnika imenovati za ponudnika univerzalne storitve, pogodbenica zagotovi, da se ta izbere z učinkovitim, preglednim in nediskriminatornim mehanizmom.

Člen 15.9

Redki viri

1.   Vsaka pogodbenica upravlja svoje postopke za dodeljevanje in uporabo redkih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami do poti, objektivno, pravočasno, pregledno in nediskriminatorno.

2.   Ne glede na člena 8.4 (Dostop do trga) in 9.6 (Dostop do trga) lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ukrep za dodelitev spektra in upravljanje frekvenc. V skladu s tem vsaka pogodbenica obdrži pravico, da določi in uporablja svoje politike o upravljanju spektra in frekvenc, ki lahko omejujejo število ponudnikov javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev. Poleg tega vsaka pogodbenica obdrži pravico, da dodeli frekvenčne pasove, pri čemer upošteva sedanje in prihodnje potrebe.

3.   Vsaka pogodbenica javno objavi sedanje stanje dodeljenih frekvenčnih pasov, vendar ji ni treba zagotoviti podrobne opredelitve frekvenc, dodeljenih za posebno vladno uporabo.

Člen 15.10

Prenosljivost številk

Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev na njenem ozemlju zagotavljajo prenosljivost številk pod razumnimi pogoji.

Člen 15.11

Regulativni organ

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen regulativni organ pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh ponudnikov telekomunikacijskih prenosnih omrežij, storitev ali opreme, tudi v primeru, da pogodbenica ohrani lastništvo ali nadzor nad ponudnikom telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so odločitve in postopki njenega regulativnega organa do vseh udeležencev na trgu nepristranski ter se pregledno in pravočasno upravljajo.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima njen regulativni organ zadostna pooblastila za urejanje sektorja, vključno s pooblastilom, da:

(a)

od ponudnikov telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev zahteva, naj predložijo informacije, ki se zdijo regulativnemu organu potrebne za izvrševanje njegovih pristojnosti, ter

(b)

izvršuje svoje odločitve v zvezi z obveznostmi iz členov 15.3 do 15.6 z ustreznimi kaznimi, ki lahko vključujejo finančne kazni, odredbe o odpravi kršitev ali začasni odvzem ali preklic licenc.

Člen 15.12

Reševanje sporov na področju telekomunikacij

1.   Poleg členov 27.3 (Upravni postopki) in 27.4 (Pregled in pritožba) vsaka pogodbenica zagotovi:

(a)

da je podjetjem pri reševanju sporov s ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev v zvezi z zadevami, zajetimi v členih 15.3 do 15.6, zagotovljena pravočasna udeležba regulativnih organov pogodbenice ter da so v skladu z zakonodajo pogodbenice pod jurisdikcijo regulativnega organa. Regulativni organ po potrebi izda zavezujoči sklep, da v razumnem času reši spor in

(b)

da je ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali storitev druge pogodbenice, ki zahtevajo dostop do osnovne infrastrukture ali medomrežno povezovanje z operaterjem s pomembno tržno močjo na ozemlju pogodbenice, v razumnem in javno objavljenem času zagotovljena udeležba regulativnega organa pri reševanju sporov z navedenim operaterjem s pomembno tržno močjo v zvezi z ustreznimi pogoji in cenami za medomrežno povezovanje ali dostop.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko podjetje v primeru, da določitev ali odločitev regulativnega organa škodi njegovim interesom, pridobi pregled določitve ali odločitve, ki ga izvede nepristranski in neodvisni sodni organ, parasodni organ ali upravni organ, kot je določeno v zakonodaji pogodbenice. Sodni organ, parasodni organ ali upravni organ podjetju pisno navede razloge za svojo določitev ali odločitev. Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organ izvrši te določitve ali odločitve, ki so lahko predmet pritožbe ali nadaljnjega pregleda.

3.   Zahteva za sodni pregled ne pomeni razlogov za neskladnost z določitvijo ali odločitvijo regulativnega organa, razen če zadevni sodni organ te določitve ali odločitve ne zadrži.

Člen 15.13

Preglednost

1.   Poleg členov 27.1 (Objava) in 27.2 (Zagotavljanje informacij) ter drugih določb tega poglavja, ki se nanašajo na objavo informacij, vsaka pogodbenica javno objavi:

(a)

naloge regulativnega organa v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu;

(b)

svoje ukrepe v zvezi z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji ali storitvami, vključno s:

(i)

predpisi svojega regulativnega organa skupaj s podlago zanje;

(ii)

tarifami in drugimi pogoji storitev;

(iii)

specifikacijami za tehnične vmesnike;

(iv)

pogoji za priključitev terminalske ali druge opreme na javna telekomunikacijska prenosna omrežja;

(v)

zahtevami glede uradnih obvestil, dovoljenj, registracije ali licenciranja, če obstajajo, ter

(c)

informacijami o organih, pristojnih za pripravo, spremembo in sprejetje ukrepov v zvezi s standardi.

Člen 15.14

Opustitev

Pogodbenici priznavata pomen konkurenčnega trga za doseganje legitimnih ciljev javne politike, ki se nanašajo na telekomunikacijske storitve. V ta namen in v zakonsko določenem okviru lahko vsaka pogodbenica opusti uporabo predpisa za telekomunikacijsko storitev, kadar se na podlagi analize trga ugotovi, da je dosežena učinkovita konkurenca.

Člen 15.15

Razmerje do drugih poglavij

V primeru neskladnosti med tem in drugim poglavjem v obsegu te neskladnosti prevlada to poglavje.

POGLAVJE ŠESTNAJST

Elektronsko poslovanje

Člen 16.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

dostava pomeni računalniški program, besedilo, videoposnetek, sliko, zvočni posnetek ali drugo dostavo, ki je digitalno kodirana, ter

 

elektronsko poslovanje pomeni poslovanje, ki se izvaja prek telekomunikacijskih sredstev, ki se lahko uporabljajo samostojno ali skupaj z drugimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami.

Člen 16.2

Cilj in področje uporabe

1.   Pogodbenici priznavata, da elektronsko poslovanje povečuje priložnosti za gospodarsko rast in trgovino v številnih sektorjih, ter potrjujeta uporabo pravil STO za elektronsko poslovanje. Pogodbenici se dogovorita za spodbujanje razvoja vzajemnega elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v skladu z določbami tega poglavja.

2.   V tem poglavju ni določena obveznost, da mora pogodbenica dovoliti dostavo, poslano z elektronskimi sredstvi, razen v skladu z njenimi obveznostmi v skladu z drugo določbo tega sporazuma.

Člen 16.3

Carine pri elektronskih dostavah

1.   Pogodbenica ne uvede carine, pristojbine ali takse za dostavo, poslano z elektronskimi sredstvi.

2.   Pojasniti je treba, da odstavek 1 pogodbenici ne preprečuje, da bi uvedla notranji davek ali drugo notranjo takso za dostavo, poslano z elektronskimi sredstvi, če se navedeni davek ali taksa uvede na način, ki je skladen s tem sporazumom.

Člen 16.4

Zaupanje v elektronsko poslovanje

Vsaka pogodbenica mora sprejeti ali ohraniti zakone, predpise ali upravne ukrepe za varstvo osebnih podatkov uporabnikov elektronskega poslovanja, pri čemer ustrezno upošteva mednarodne standarde varstva podatkov zadevnih mednarodnih organizacij, katerih članici sta pogodbenici.

Člen 16.5

Splošne določbe

Pogodbenici glede na potencial elektronskega poslovanja kot orodja za socialni in gospodarski razvoj priznavata pomen:

(a)

jasnosti, preglednosti in predvidljivosti svojih nacionalnih regulativnih okvirov za čim večje olajševanje razvoja elektronskega poslovanja;

(b)

interoperabilnosti, inovacij in konkurence pri olajševanju elektronskega poslovanja in

(c)

olajševanja uporabe elektronskega poslovanja za mala in srednja podjetja.

Člen 16.6

Dialog o elektronskem poslovanju

1.   Pogodbenici se ob priznavanju globalnega značaja elektronskega poslovanja dogovorita, da ohranita dialog glede vprašanj elektronskega poslovanja, v okviru katerega med drugim obravnavata:

(a)

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in lajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)

odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)

ravnanje z nezaželenimi elektronskimi reklamnimi sporočili in

(d)

varstvo osebnih podatkov ter varstvo potrošnikov in podjetij pred goljufivimi in zavajajočimi trgovskimi praksami na področju elektronskega poslovanja.

2.   Dialog iz odstavka 1 lahko poteka z izmenjavo informacij o zakonih, predpisih ali drugih ukrepih pogodbenic v zvezi s temi vprašanji ter izmenjavo izkušenj z izvajanjem takih zakonov, predpisov in drugih ukrepov.

3.   Pogodbenici ob priznavanju globalnega značaja elektronskega poslovanja potrjujeta pomen dejavnega sodelovanja v večstranskih forumih za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja.

Člen 16.7

Razmerje do drugih poglavij

V primeru neskladnosti med tem in kakim drugim poglavjem iz tega sporazuma prevlada drugo poglavje.

POGLAVJE SEDEMNAJST

Politika konkurence

Člen 17.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

protikonkurenčno poslovno ravnanje pomeni protikonkurenčne sporazume, usklajeno ravnanje ali dogovore med konkurenti, protikonkurenčne prakse podjetja, ki prevladuje na trgu, in združitve s pomembnimi protikonkurenčnimi učinki in

 

storitev splošnega gospodarskega pomena za Evropsko unijo pomeni storitev, ki je podjetje, ki posluje pod običajnimi tržnimi pogoji, ne more opraviti zadovoljivo in pod pogoji, kot so cena, objektivne kakovostne lastnosti, kontinuiteta in dostop do storitve, ki so skladni z javnim interesom. Država mora za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena pooblastiti eno ali več podjetij z dodelitvijo javne storitve, v okviru katere se določijo obveznosti zadevnih podjetij in države.

Člen 17.2

Politika konkurence

1.   Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčno poslovno ravnanje popači pravilno delovanje trgov in ogrozi koristi trgovinske liberalizacije.

2.   Pogodbenici sprejmeta ustrezne ukrepe za prepoved protikonkurenčnega poslovnega ravnanja, pri čemer priznavata, da bodo taki ukrepi okrepili izpolnjevanje ciljev tega sporazuma.

3.   Pogodbenici sodelujeta pri zadevah v zvezi s prepovedjo protikonkurenčnega poslovnega ravnanja na območju proste trgovine v skladu s sporazumom med Evropskimi skupnostmi in vlado Kanade o uporabi njihovega konkurenčnega prava, sklenjenim v Bonnu 17. junija 1999.

4.   Ukrepi iz odstavka 2 so v skladu z načeli preglednosti, nediskriminacije in poštenega postopka. Izvzetje iz uporabe konkurenčnega prava je pregledno. Pogodbenica da drugi pogodbenici na voljo javne informacije o takih izvzetjih, določenih v skladu z njenim konkurenčnim pravom.

Člen 17.3

Uporaba politike konkurence za podjetja

1.   Pogodbenica zagotovi, da se ukrepi iz člena 17.2.2 uporabijo za pogodbenici, kolikor je to potrebno v skladu z njeno zakonodajo.

2.   Pojasniti je treba:

(a)

da je v Kanadi Competition Act, R.S.C. 1985, c. C-34 zavezujoč in se uporablja za pooblaščenca Njenega veličanstva v imenu Kanade ali province, ki je gospodarska družba, v zvezi s poslovnimi dejavnostmi, ki jih opravlja gospodarska družba, ki konkurira ali bi lahko konkurirala drugim subjektom, v obsegu, v katerem bi se uporabil, če pooblaščenec ne bi bil pooblaščenec Njenega veličanstva. Tak pooblaščenec lahko vključuje državna podjetja, monopole in podjetja, ki imajo posebne ali izključne pravice ali privilegije; in

(b)

se v Evropski uniji za državna podjetja, monopole in podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, uporabljajo pravila Evropske unije o konkurenci. Vendar se podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ali podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po teh pravilih, če uporaba takih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog teh podjetij.

Člen 17.4

Reševanje sporov

Za to poglavje se ne uporablja nobena oblika reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

POGLAVJE OSEMNAJST

Državna podjetja, monopoli in podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije

Člen 18.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

zajeta entiteta pomeni:

(a)

monopol;

(b)

ponudnika blaga ali storitve, če je eden od maloštevilnih ponudnikov blaga ali storitev, ki jih pogodbenica uradno ali dejansko pooblasti ali ustanovi, ter če pogodbenica bistveno prepreči konkurenco med navedenimi ponudniki na svojem ozemlju;

(c)

vsaka entiteta, ki ji pogodbenica uradno ali dejansko podeli posebne pravice ali privilegije za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer pomembno vpliva na sposobnost vseh drugih podjetij, da dobavijo isto blago ali opravijo isto storitev na istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji, ter ji omogoči, da se deloma ali v celoti izogne pritiskom konkurence ali tržnim omejitvam (26), ali

(d)

državno podjetje;

 

določiti pomeni vzpostaviti ali dovoliti monopol ali ga razširiti na dodatno blago ali storitev;

 

v skladu s komercialnimi premisleki pomeni v skladu z običajnimi poslovnimi praksami podjetja v zasebni lasti v zadevni dejavnosti ali industriji in

 

nediskriminatorna obravnava pomeni nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti, kot je določena v tem sporazumu, kar koli je ugodneje.

Člen 18.2

Področje uporabe

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz členov XVII:1 do XVII:3 GATT 1994, Dogovora o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 ter členov VIII:1 in VIII:2 GATS, ki se vsi vključijo v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   To poglavje se ne uporablja za javno naročilo blaga ali storitev, ki jih pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 19.2 (Področje in obseg uporabe).

3.   Člena 18.4 in 18.5 se ne uporabljata za sektorje, določene v členih 8.2 (Področje uporabe) in 9.2 (Področje uporabe).

4.   Člena 18.4 in 18.5 se ne uporabljata za ukrep zajete entitete, če bi pridržek pogodbenice v zvezi z obveznostjo nacionalne obravnave ali obravnave po načelu največjih ugodnosti, kot je določena v seznamu iz prilog I, II ali III navedene pogodbenice, veljal tudi, če bi navedena pogodbenica sprejela ali ohranila enak ukrep.

Člen 18.3

Državna podjetja, monopoli in podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije

1.   Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s tem sporazumom nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi določila ali ohranila državno podjetje ali monopol ali da bi podjetju podelila posebne pravice ali privilegije.

2.   Pogodbenica od zajete entitete ne zahteva, da ravna na način, ki ni skladen s tem sporazumom, in je k takemu ravnanju ne spodbuja.

Člen 18.4

Nediskriminatorna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju zagotovi, da zajeta entiteta pri nakupu ali prodaji blaga ali storitve nediskriminatorno obravnava zajeto naložbo, blago druge pogodbenice ali ponudnika storitve druge pogodbenice.

2.   Če zajeta entiteta, opisana v odstavkih (b) do (d) o opredelitvi pojma „zajeta entiteta“ iz člena 18.1, ravna v skladu s členom 18.5.1, se šteje, da pogodbenica, na ozemlju katere ima zajeta entiteta sedež, izpolnjuje obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z navedeno zajeto entiteto.

Člen 18.5

Komercialni premisleki

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da zajeta entiteta na zadevnem ozemlju ravna v skladu s komercialnimi premisleki pri nakupu ali prodaji blaga, vključno v zvezi s cenami, kakovostjo, razpoložljivostjo, tržljivostjo, prevozom in drugimi pogoji nakupa ali prodaje, kakor tudi pri nakupu ali opravljanju storitev, in sicer tudi kadar se tako blago dobavlja ali kadar se take storitve opravljajo za ali s strani naložbe naložbenika druge pogodbenice.

2.   Če zajeta entiteta ravna v skladu s členom 18.4 in poglavjem sedemnajst (Politika konkurence), se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja:

(a)

v primeru monopola za izpolnjevanje namena, zaradi katerega je bil monopol ustvarjen ali zaradi katerega so se podelile posebne pravice ali privilegiji, kot je obveznost izvajanja javne storitve ali regionalni razvoj, ali

(b)

v primeru državnega podjetja za izpolnjevanje javne naloge.

POGLAVJE DEVETNAJST

Javno naročanje

Člen 19.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

 

komercialno blago ali storitve pomeni blago ali storitve take vrste, ki se običajno prodajajo ali ponujajo za prodajo na komercialnih trgih nevladnim kupcem, ki jih običajno tudi kupijo, za nevladne namene;

 

gradbene storitve pomeni storitve, katerih cilj je na kakršen koli način izvesti nizke ali visoke gradnje na podlagi oddelka 51 začasne osrednje klasifikacije proizvodov Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: CPC);

 

elektronska dražba pomeni ponavljajoč se postopek, pri katerem ponudniki z uporabo elektronskih sredstev predstavijo nove cene ali nove vrednosti za količinsko opredeljive necenovne elemente ponudbe, povezane z merili vrednotenja, ali oboje, in na podlagi katerega se določi ali ponovno določi razvrstitev ponudb;

 

v pisni obliki ali pisno pomeni kakršne koli informacije, izražene z besedami ali številkami, ki jih je mogoče prebrati, reproducirati in pozneje sporočiti. To lahko vključuje elektronsko posredovane in shranjene informacije;

 

omejeni razpisni postopki pomeni način javnega naročanja, pri katerem naročnik k sodelovanju povabi enega ali več ponudnikov po lastni izbiri;

 

ukrep pomeni vsak zakon, predpis, postopek, upravno usmeritev ali prakso ali kateri koli ukrep naročnika v zvezi z zajetim javnim naročilom;

 

večnamenski seznam pomeni seznam ponudnikov, za katere je naročnik ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na navedeni seznam, in ki ga namerava naročnik uporabiti več kot enkrat;

 

uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu pomeni uradno obvestilo, ki ga naročnik objavi, da zainteresirane ponudnike povabi k predložitvi prijave za sodelovanje ali ponudbe ali obojega;

 

kompenzacija pomeni kateri koli pogoj ali zavezo, ki spodbuja lokalni razvoj ali izboljšuje plačilno bilanco pogodbenice, kot so uporaba domače vsebine, licenciranje tehnologije, naložbe, protidobave in podobna dejanja ali zahteve;

 

odprt razpisni postopek pomeni način javnega naročanja, pri katerem lahko vsi zainteresirani ponudniki predložijo ponudbo;

 

subjekt pomeni subjekt, kot je opredeljen v členu 1.1 (Opredelitev pojmov splošne uporabe);

 

naročnik pomeni entiteto, zajeto v Prilogi 191, Prilogi 192 ali Prilogi 193 k seznamu pogodbenice za dostop do trga za to poglavje;

 

kvalificirani ponudnik pomeni ponudnika, za katerega naročnik priznava, da je izpolnil pogoje za sodelovanje;

 

selektivni razpisni postopek pomeni način javnega naročanja, pri katerem naročnik k oddaji ponudb povabi le kvalificirane ponudnike;

 

storitve vključujejo gradbene storitve, razen če ni določeno drugače;

 

standard pomeni dokument, ki ga je odobril priznani organ, ki za splošno in večkratno uporabo določa pravila, smernice ali značilnosti za blago ali storitve ali z njimi povezane postopke in načine proizvodnje, ki jih ni treba obvezno upoštevati. Lahko vključuje ali izključno obravnava tudi zahteve glede terminologije, simbolov, pakiranja, označevanja ali etiketiranja, ki se uporabljajo za blago, storitve, postopke ali načine proizvodnje;

 

ponudnik pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki ponuja ali bi lahko ponujala blago ali storitve, in

 

tehnična specifikacija pomeni zahtevo iz razpisnega postopka, ki:

(a)

določa značilnosti blaga ali storitev, ki se naročajo, vključno s kakovostjo, uspešnostjo, varnostjo in merami, ali postopkov in načinov njihove proizvodnje ali zagotavljanja ali

(b)

obravnava zahteve glede terminologije, simbolov, pakiranja, označevanja ali etiketiranja, ki se uporabljajo za blago ali storitve.

Člen 19.2

Področje in obseg uporabe

1.   To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi z zajetim javnim naročilom, ne glede na to, ali se izvaja izključno ali le delno z elektronskimi sredstvi.

2.   Zajeta javna naročila v tem poglavju pomenijo javna naročila za namene:

(a)

blaga, storitve ali kombinacije obeh:

(i)

kot je določeno v prilogah vsake pogodbenice k seznamu za dostop do trga za to poglavje in

(ii)

ki ni naročeno za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo ali za uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitve za komercialno prodajo ali nadaljnjo prodajo;

(b)

na podlagi vseh vrst pogodb, vključno z naslednjimi: nakup, zakup in najemni nakup z nakupno pravico ali brez nje;

(c)

katerih vrednost, ocenjena v skladu z odstavki 6 do 8, je v času objave uradnega obvestila v skladu s členom 19.6 enaka ustreznemu pragu, določenemu v prilogah pogodbenice k seznamu za dostop do trga za to poglavje, ali pa ga presega;

(d)

ki jih izvede naročnik in

(e)

ki niso drugače izključena iz obsega uporabe v odstavku 3 ali prilogah pogodbenice k seznamu za dostop do trga za to poglavje.

3.   Če ni v prilogah pogodbenice k seznamu za dostop do trga za to poglavje določeno drugače, se to poglavje ne uporablja za:

(a)

pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic;

(b)

nepogodbene sporazume ali katero koli obliko pomoči, ki jo zagotovi pogodbenica, vključno s sporazumi o sodelovanju, nepovratnimi sredstvi, posojili, prilivi lastniškega kapitala, garancijami in fiskalnimi spodbudami;

(c)

javno naročilo ali pridobitev storitev fiskalnega urada ali depozitnih storitev, likvidacijskih in upravljavskih storitev za regulirane finančne institucije ali storitev, povezanih s prodajo, odkupom in razdelitvijo javnega dolga, vključno s posojili in državnimi obveznicami ter dolžniškimi in drugimi vrednostnimi papirji;

(d)

pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju;

(e)

javna naročila, izvedena:

(i)

za posebni namen zagotavljanja mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo;

(ii)

po posebnem postopku ali v skladu s pogoji mednarodnega sporazuma v zvezi z nameščanjem vojaških enot ali skupnim izvajanjem projekta s strani držav podpisnic ali

(iii)

po posebnem postopku ali pogojih mednarodne organizacije ali financirana z mednarodnimi nepovratnimi sredstvi, posojili ali drugo podporo, če ustrezni postopek ali pogoji ne bi bili v skladu s tem poglavjem.

4.   Javno naročilo, za katero velja to poglavje, je vsako javno naročilo, vključeno na sezname Kanade in Evropske unije za dostop do trga, v katerih so določene naslednje obveznosti vsake pogodbenice:

(a)

v Prilogi 19-1: entitete organov osrednje oblasti, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;

(b)

v Prilogi 19-2: entitete organov na ravni pod osrednjo oblastjo, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;

(c)

v Prilogi 19-3: vse druge entitete, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju;

(d)

v Prilogi 19-4: blago, ki je zajeto v tem poglavju;

(e)

v Prilogi 19-5: storitve, razen gradbenih storitev, ki so zajete v tem poglavju;

(f)

v Prilogi 19-6: gradbene storitve, ki so zajete v tem poglavju;

(g)

v Prilogi 19-7: kakršne koli splošne opombe in

(h)

v Prilogi 19-8: sredstva za objavljanje, ki se uporabljajo za to poglavje.

5.   Če naročnik v okviru zajetih javnih naročil od subjekta, ki ni zajet v prilogah pogodbenice k seznamu za dostop do trga za to poglavje, zahteva, da javno naročanje poteka v skladu s posebnimi zahtevami, se za take zahteve smiselno uporablja člen 19.4.

6.   Naročnik pri ocenjevanju vrednosti javnega naročila, da bi ugotovil, ali je javno naročilo zajeto:

(a)

javnih naročil ne razdeli na ločena javna naročila in ne izbere ali uporabi določene metode vrednotenja za oceno vrednosti javnega naročila, da bi ga tako v celoti ali delno izključil iz uporabe tega poglavja, in

(b)

vključi ocenjeno najvišjo skupno vrednost javnega naročila, oddanega enemu ali več ponudnikom, za celotno obdobje njegovega trajanja, pri čemer upošteva vse oblike plačila, vključno s:

(i)

premijami, pristojbinami, provizijami in obrestmi, in

(ii)

če javno naročilo omogoča več možnosti, skupno vrednostjo takih možnosti.

7.   Če se zaradi posamezne zahteve za javno naročilo odda več kot eno naročilo ali pa se oddajo naročila v ločenih delih (v nadaljnjem besedilu: ponavljajoča se naročila), izračun ocenjene najvišje skupne vrednosti temelji na:

(a)

vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v predhodnem proračunskem letu naročnika, prilagojeni, če je to mogoče, da se upoštevajo pričakovane spremembe količine ali vrednosti blaga ali storitev, ki se naročajo v naslednjih 12 mesecih, ali

(b)

ocenjeni vrednosti ponavljajočih se naročil iste vrste blaga ali storitev, ki se oddajo v 12 mesecih po oddaji prvotnega naročila ali v proračunskem letu naročnika.

8.   V primeru javnega naročila v obliki zakupa, najema ali najemnega nakupa blaga ali storitve ali javnega naročila, za katerega skupna cena ni določena, se kot osnova za vrednotenje uporabi:

(a)

pri javnih naročilih za določen čas:

(i)

če je čas trajanja naročila 12 mesecev ali manj, skupna ocenjena najvišja vrednost za obdobje njegove veljavnosti, ali

(ii)

če je čas trajanja javnega naročila daljši od 12 mesecev, skupna ocenjena najvišja vrednost, vključno z morebitno ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b)

pri javnih naročilih za nedoločen čas ocena mesečnega obroka, pomnožena z 48, in

(c)

kadar ni jasno, ali se javno naročilo sklene za določen čas, se uporabi pododstavek (b).

Člen 19.3

Varnostne in splošne izjeme

1.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi bilo kateri koli pogodbenici preprečeno sprejetje kakršnega koli ukrepa ali nerazkritje informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z javnimi naročili:

(a)

orožja, streliva (27) ali vojaškega materiala;

(b)

ali javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost, ali

(c)

zaradi obrambe države.

2.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama, kadar prevladujejo enaki pogoji, ali za prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi se kateri koli pogodbenici preprečilo uvajanje ali izvajanje ukrepov, ki so:

(a)

potrebni za zavarovanje javne morale, reda in miru ali varnosti;

(b)

potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

potrebni za zaščito intelektualne lastnine ali

(d)

povezani z blagom ali storitvami invalidov, človekoljubnih ustanov ali zapornikov.

Člen 19.4

Splošna načela

1.   V zvezi z vsakim ukrepom, povezanim z zajetim javnim naročilom, vsaka pogodbenica, vključno z naročniki, blagu in storitvam druge pogodbenice ter ponudnikom druge pogodbenice, ki ponujajo tako blago ali storitve, zagotovi takojšnjo in brezpogojno obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojemu blagu, storitvam in ponudnikom. Pojasniti je treba, da taka obravnava vključuje:

(a)

v Kanadi: obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo provinca ali ozemlje, vključno s svojimi naročniki, zagotavlja blagu in storitvam iz navedene province ali z navedenega ozemlja in ponudnikom s sedežem v navedeni provinci ali na navedenem ozemlju, in

(b)

v Evropski uniji: obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo država članica ali podcentralna regija države članice, vključno s svojimi naročniki, zagotavlja blagu in storitvam iz navedene države članice ali podcentralne regije in ponudnikom s sedežem v navedeni državi članici ali podcentralni regiji, kot je primerno.

2.   V zvezi s katerim koli ukrepom, ki se nanaša na zajeto javno naročilo, pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne:

(a)

obravnava lokalnega ponudnika manj ugodno kot drugega lokalnega ponudnika na podlagi stopnje povezave s tujino ali obsega tujega lastništva ali

(b)

diskriminira lokalnega ponudnika na podlagi dejstva, da so blago ali storitve, ki jih ponuja navedeni ponudnik za določeno javno naročilo, blago ali storitve druge pogodbenice.

3.   Pri izvajanju zajetih javnih naročil z elektronskimi sredstvi naročnik:

(a)

zagotovi, da se javno naročanje izvede z uporabo sistemov informacijske tehnologije in programske opreme, vključno s tistimi, povezanimi z overjanjem in šifriranjem informacij, ki so splošno dostopni in interoperabilni z drugimi splošno dostopnimi sistemi informacijske tehnologije in programsko opremo, in

(b)

vzdržuje mehanizme, ki zagotavljajo celovitost prijav za sodelovanje in ponudb, vključno z določitvijo datuma prejema ponudbe in preprečevanjem neustreznega dostopa.

4.   Naročnik zajeta javna naročila naroča pregledno in nepristransko, kar:

(a)

je v skladu s tem poglavjem, pri čemer uporablja metode, kot je odprti, selektivni in omejeni razpisni postopek;

(b)

se izogiba navzkrižju interesov in

(c)

preprečuje korupcijo.

5.   Za zajeta javna naročila pogodbenica za blago ali storitve, uvožene ali dobavljene iz druge pogodbenice, ne uporablja drugačnih pravil o poreklu od tistih, ki jih navedena pogodbenica hkrati uporablja v običajnem poteku trgovine za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz iste pogodbenice.

6.   V zvezi z zajetimi javnimi naročili pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne zahteva, upošteva, nalaga ali izvršuje nobene kompenzacije.

7.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za: nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz ali v zvezi z njim; način zaračunavanja takih carin in taks; druge uvozne predpise ali formalnosti in ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.

Člen 19.5

Informacije o sistemu javnega naročanja

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)

nemudoma objavi vse zakone, predpise, sodne odločbe, splošni upravni akti, standardne pogodbene klavzule, ki so določene z zakonom ali predpisom ter s sklicevanjem vključene v uradna obvestila ali razpisno dokumentacijo in postopek v zvezi z zajetimi javnimi naročili, ter vse njihove spremembe v uradno določenem elektronskem ali tiskanem mediju, ki je splošno razširjen in ostane dostopen javnosti, in

(b)

na zahtevo zagotovi utemeljitev navedenega drugi pogodbenici.

2.   Vsaka pogodbenica v Prilogi 19-8 k svojemu seznamu za dostop do trga navede:

(a)

elektronske ali tiskane medije, v katerih pogodbenica objavi informacije, opisane v odstavku 1;

(b)

elektronske ali tiskane medije, v katerih pogodbenica objavi uradna obvestila, zahtevana v členih 19.6, 19.8.7 in 19.15.2, in

(c)

spletni naslov ali naslove, na katerih pogodbenica objavi:

(i)

statistične podatke o svojih javnih naročilih v skladu s členom 19.15.5 ali

(ii)

svoja uradna obvestila o oddanih javnih naročilih v skladu s členom 19.15.6.

3.   Vsaka pogodbenica Odbor za javno naročanje nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi informacij pogodbenice iz Priloge 19-8.

Člen 19.6

Uradna obvestila

1.   Naročnik za vsako zajeto javno naročilo objavi uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu, razen v okoliščinah, opisanih v členu 19.12.

Vsa uradna obvestila o nameravanem javnem naročilu so neposredno in brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa v skladu z odstavkom 2. Uradna obvestila se lahko objavijo tudi v ustreznem tiskanem mediju, ki je splošno razširjen, in so dostopna javnosti najmanj do izteka roka, navedenega v uradnem obvestilu.

Vsaka pogodbenica v Prilogi 19-8 navede ustrezni tiskani in elektronski medij.

2.   Pogodbenica lahko za entitete, ki so zajete v Prilogi 19-2 in Prilogi 19-3 ter niso pripravljene sodelovati prek enotne točke dostopa iz odstavka 1, uporabi prehodno obdobje do 5 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Navedene entitete v takem prehodnem obdobju pošiljajo uradna obvestila o nameravanem javnem naročilu, in če so ta dostopna z elektronskimi sredstvi, so na voljo prek povezav na začetni elektronski strani, ki je dostopna brezplačno in navedena v Prilogi 19-8.

3.   Razen če ni v tem poglavju določeno drugače, vsako uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključuje:

(a)

ime in naslov naročnika ter druge informacije, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih z javnim naročilom, ter morebitne stroške in plačilne pogoje;

(b)

opis javnega naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, ali z oceno količine, če ta ni znana;

(c)

za ponavljajoča se javna naročila po možnosti čas objave nadaljnjih uradnih obvestil o nameravanih naročilih;

(d)

opis kakršnih koli variant;

(e)

časovni razpored dobave blaga ali izvajanja storitev ali trajanja naročila;

(f)

uporabljen način javnega naročanja in podatek, ali bo vključeval pogajanja ali elektronsko dražbo;

(g)

če je primerno, naslov in končni rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javnem naročilu;

(h)

naslov in končni rok za oddajo ponudb;

(i)

jezik ali jezike, v katerih se lahko oddajo ponudbe ali prijave za sodelovanje, če se lahko oddajo v jeziku, ki ni uradni jezik pogodbenice naročnika;

(j)

seznam in kratek opis kakršnih koli pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno s kakršnimi koli zahtevami za posebne dokumente ali potrdila, ki jih morajo v zvezi s tem zagotoviti ponudniki, če te zahteve niso vključene v razpisno dokumentacijo, ki je vsem zainteresiranim ponudnikom dana na voljo hkrati z uradnim obvestilom o nameravanem javnem naročilu;

(k)

če namerava naročnik v skladu s členom 19.8 k oddaji ponudb povabiti omejeno število kvalificiranih ponudnikov, merila, ki bodo uporabljena za njihov izbor, in po možnosti morebitno omejitev števila ponudnikov, ki lahko oddajo svoje ponudbe, in

(l)

navedbo, da je javno naročilo zajeto v tem poglavju.

4.   Naročnik za vsako nameravano javno naročilo hkrati z objavo uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu objavi tudi dostopen povzetek uradnega obvestila v angleščini ali francoščini. Povzetek uradnega obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)

predmet javnega naročila;

(b)

končni rok za oddajo ponudb ali, kadar je primerno, končni rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javnih naročilih ali za uvrstitev na večnamenski seznam in

(c)

naslov, na katerem se lahko zaprosi za dokumente v zvezi z javnim naročilom.

5.   Naročniki so spodbujeni, da vsako proračunsko leto čim prej objavijo uradno obvestilo v zvezi s svojimi načrti glede prihodnjih javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu) v ustreznem elektronskem in, če je na voljo, tiskanem mediju iz Priloge 19-8. Uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu se objavi tudi na mestu enotne točke dostopa iz Priloge 19-8 v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu bi moralo vsebovati predmet javnega naročila in predvideni datum objave uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu.

6.   Naročnik, zajet v Prilogi 19-2 ali Prilogi 19-3, lahko uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu uporabi kot uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če to uradno obvestilo vsebuje toliko informacij iz odstavka 3, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo sporočiti naročniku.

Člen 19.7

Pogoji za sodelovanje

1.   Naročnik omeji pogoje za sodelovanje pri javnem naročilu na tiste, ki so nujni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega javnega naročila.

2.   Pri določitvi pogojev za sodelovanje naročnik:

(a)

ne določi pogoja, v skladu s katerim lahko ponudnik sodeluje pri naročilu, če mu je naročnik pogodbenice v preteklosti že oddal eno ali več javnih naročil;

(b)

lahko zahteva ustrezne predhodne izkušnje, če so bistvene za izpolnitev zahtev javnega naročila, in

(c)

kot pogoj za javno naročilo ne zahteva predhodnih izkušenj na ozemlju pogodbenice.

3.   Naročnik pri ocenjevanju, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:

(a)

oceni finančno zmogljivost ter poslovne in tehnične sposobnosti ponudnika na podlagi poslovnih dejavnosti navedenega ponudnika na ozemlju pogodbenice naročnika in zunaj tega ozemlja in

(b)

svojo oceno opravi na podlagi pogojev, ki jih je vnaprej določil v uradnih obvestilih ali razpisni dokumentaciji.

4.   Če obstajajo ustrezna dokazila, lahko pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ponudnika izključi iz razlogov, kot so:

(a)

stečaj;

(b)

lažne izjave;

(c)

znatne ali ponavljajoče se pomanjkljivosti pri izpolnjevanju kakršnih koli pomembnejših zahtev ali obveznosti iz predhodnega naročila ali naročil;

(d)

pravnomočne sodbe v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali drugimi hujšimi prekrški;

(e)

kršitve poklicnih pravil ali ravnanje oziroma opustitve ravnanja, ki škodljivo vplivajo na poslovno integriteto ponudnika, ali

(f)

neplačevanje davkov.

Člen 19.8

Kvalificiranost ponudnikov

1.   Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, lahko vodi sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in poslati določene informacije.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)

si njeni naročniki prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med svojimi kvalifikacijskimi postopki in

(b)

si njeni naročniki, če vodijo sisteme registracije, prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med svojimi sistemi registracije.

3.   Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri njenih javnih naročilih.

4.   Naročnik, ki namerava uporabiti selektivni razpisni postopek:

(a)

v uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključi vsaj informacije iz členov 19.6.3(a), (b), (f), (g), (j), (k) in (l) ter ponudnike povabi k oddaji prijave za sodelovanje in

(b)

do začetka roka za oddajo ponudb kvalificiranim ponudnikom, ki jih uradno obvesti, kot je določeno v členu 19.10.3(b), predloži vsaj informacije iz člena 19.6.3(c), (d), (e), (h) in (i).

5.   Naročnik vsem kvalificiranim ponudnikom omogoči sodelovanje pri določenem javnem naročilu, razen če v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ni navedena kakršna koli omejitev števila ponudnikov, ki lahko ponudbo oddajo, in meril za izbiro omejenega števila ponudnikov.

6.   Če razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave uradnega obvestila iz odstavka 4, naročnik zagotovi, da se navedeni dokumenti dajo hkrati na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.

7.   Naročnik lahko vodi večnamenski seznam ponudnikov, če uradno obvestilo, s katerim zainteresirane ponudnike povabi k oddaji prijave za uvrstitev na seznam:

(a)

objavi vsako leto in

(b)

je v primeru objave z elektronskimi sredstvi stalno na voljo

v ustreznem mediju iz Priloge 19-8.

8.   Uradno obvestilo iz odstavka 7 vključuje:

(a)

opis blaga ali storitev ali njihovih kategorij, za katere se lahko uporablja seznam;

(b)

pogoje za sodelovanje, ki jih morajo izpolniti ponudniki za uvrstitev na seznam, in načine, s katerimi bo naročnik preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje;

(c)

ime in naslov naročnika ter druge informacije, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih s seznamom;

(d)

obdobje veljavnosti seznama in načine za njegovo podaljšanje ali odpoved ali, če obdobje veljavnosti ni na voljo, navedbo načina, kako bo izdano uradno obvestilo o prenehanju uporabe seznama, in

(e)

navedbo, da se lahko seznam uporablja za javna naročila, ki so zajeta v tem poglavju.

9.   Naročnik lahko ne glede na odstavek 7, in če je večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, objavi uradno obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat na začetku obdobja veljavnosti seznama, če:

(a)

uradno obvestilo vsebuje navedbo obdobja veljavnosti in izjavo, da nadaljnja uradna obvestila ne bodo objavljena, in

(b)

se obvestilo objavi z elektronskimi sredstvi in je v obdobju veljavnosti stalno na voljo.

10.   Naročnik ponudnikom omogoči, da se kadar koli prijavijo za uvrstitev na večnamenski seznam, vse kvalificirane ponudnike pa uvrsti na seznam v razumno kratkem času.

11.   Če ponudnik, ki ni vključen na večnamenski seznam, prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu, ki temelji na večnamenskem seznamu, in vse zahtevane dokumente odda v roku iz člena 19.10.2, naročnik prijavo preuči. Naročnik ponudnika ne izključi iz obravnave v zvezi z javnim naročilom, ker ni imel dovolj časa za preučitev prijave, razen če naročnik v izjemnih primerih zaradi zapletenosti javnega naročila ne more dokončati preučitve prijave v roku, določenem za oddajo ponudb.

12.   Naročnik, ki je zajet v Prilogi 192 ali Prilogi 193, lahko uradno obvestilo, s katerim ponudnike povabi k prijavi za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:

(a)

je uradno obvestilo objavljeno v skladu z odstavkom 7 in vključuje informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 8, vse razpoložljive informacije, zahtevane v skladu s členom 19.6.3, ter izjavo, da pomeni uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu ali da bodo samo ponudniki na večnamenskem seznamu prejeli nadaljnja uradna obvestila o javnih naročilih, ki jih zajema večnamenski seznam, in

(b)

naročnik ponudnikom, ki so mu sporočili svoje zanimanje za zadevno javno naročilo, nemudoma zagotovi zadostne informacije, da lahko ocenijo svoje zanimanje za javno naročilo, vključno z vsemi preostalimi informacijami, zahtevanimi v skladu s členom 19.6.3, če so na voljo.

13.   Naročnik, zajet v Prilogi 192 ali Prilogi 193, lahko ponudniku, ki se je prijavil za uvrstitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 10, dovoli, da odda ponudbo za zadevno javno naročilo, če ima naročnik na voljo dovolj časa, da preuči, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

14.   Naročnik vsakega ponudnika, ki odda prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu ali prijavo za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o svoji odločitvi glede prijave.

15.   Če naročnik zavrne prijavo ponudnika za sodelovanje pri javnem naročilu ali njegovo prijavo za uvrstitev na večnamenski seznam, če ga preneha priznavati kot kvalificiranega ali če ga umakne z večnamenskega seznama, ga o tem nemudoma obvesti in mu na njegovo zahtevo nemudoma zagotovi pisno pojasnilo razlogov za svojo odločitev.

Člen 19.9

Tehnične specifikacije in razpisna dokumentacija

1.   Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij in ne določa nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.

2.   Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:

(a)

določi tehnične specifikacije z vidika zahtev glede uspešnosti in funkcionalnosti in ne z vidika oblikovnih ali opisnih lastnosti in

(b)

tehnične specifikacije utemelji na mednarodnih standardih, če ti obstajajo, sicer pa na nacionalnih tehničnih predpisih, priznanih nacionalnih standardih ali gradbenih predpisih.

3.   Če se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne lastnosti, naročnik po potrebi navede, da bo upošteval ponudbe z enakovrednim blagom ali storitvami, ki dokazano izpolnjujejo zahteve glede javnega naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.

4.   Naročnik ne določi tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, vzorec oziroma model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede javnega naročila in če v takih primerih naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.

5.   Naročnik subjekta, ki bi lahko imel poslovne interese pri javnem naročanju, ne zaprosi za nasvete oziroma od njega ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejetju katere koli tehnične specifikacije za konkretno javno naročilo na način, ki bi izključeval konkurenco.

6.   Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, pripravi, sprejme ali uporabi tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstvo okolja, če to stori v skladu s tem členom.

7.   Naročnik da ponudnikom na voljo razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse informacije, potrebne za to, da lahko ponudniki pripravijo in oddajo ustrezne ponudbe. Če naslednje ni navedeno že v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu, taka dokumentacija vključuje popoln opis:

(a)

javnega naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, ali z oceno količine, če ta ni znana, ter vsemi zahtevami, ki jih je treba izpolniti, vključno s tehničnimi specifikacijami, potrdilom o ugotavljanju skladnosti, načrti, risbami ali gradivom z navodili;

(b)

vseh pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno s seznamom informacij in dokumentov, ki jih morajo ponudniki oddati v povezavi s pogoji za sodelovanje;

(c)

vseh meril ocenjevanja, ki jih bo naročnik uporabil pri oddaji naročila, in relativni pomen navedenih meril, razen kadar je edino merilo cena;

(d)

če bo naročnik izvedel javno naročilo z elektronskimi sredstvi, vseh zahtev v zvezi z overjanjem in šifriranjem ali drugih zahtev, povezanih z oddajo informacij z elektronskimi sredstvi;

(e)

če bo naročnik izvedel elektronsko dražbo, pravil, po katerih bo potekala dražba, vključno z opredelitvijo elementov ponudbe, povezanih z merili ocenjevanja;

(f)

če bo odpiranje ponudb javno, datuma, časa in kraja odpiranja ponudb in po potrebi subjektov, ki so lahko prisotni;

(g)

vseh drugih določb ali pogojev, vključno s pogoji plačila in vsemi omejitvami načinov, na katere se lahko pošljejo ponudbe, na primer v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi, in

(h)

vseh datumov za dobavo blaga ali izvedbo storitev.

8.   Naročnik pri določitvi datuma za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki se naročajo, upošteva dejavnike, kot so zapletenost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in dejanski čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz iz nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.

9.   Merila ocenjevanja, določena v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.

10.   Naročnik nemudoma:

(a)

da na voljo razpisno dokumentacijo, s čimer zagotovi, da imajo zainteresirani ponudniki dovolj časa za oddajo ustreznih ponudb;

(b)

zainteresiranim ponudnikom na zahtevo zagotovi razpisno dokumentacijo in

(c)

odgovori na vse razumne zahteve po ustreznih informacijah, ki jih pošlje kateri koli zainteresirani ali sodelujoči ponudnik, če te informacije zadevnemu ponudniku ne dajejo prednosti pred drugimi ponudniki.

11.   Če naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ali zahteve, ki so določene v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, ki se zagotovi sodelujočim ponudnikom, ali pa spremeni ali ponovno izda uradno obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano uradno obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:

(a)

vsem ponudnikom, ki sodelujejo v času spremembe ali ponovne izdaje, če so naročniku ti ponudniki znani, v vseh ostalih primerih pa na enak način, kot je bil uporabljen za objavo prvotnih informacij, in

(b)

v ustreznem času, da ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo in ponovno oddajo svoje spremenjene ponudbe.

Člen 19.10

Roki

1.   Naročnik v skladu s svojimi razumnimi potrebami ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo in oddajo prijav za sodelovanje in ustreznih ponudb, pri čemer upošteva dejavnike, kot so:

(a)

vrsta in zapletenost javnega naročila;

(b)

pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem in

(c)

čas, potreben za pošiljanje ponudb z neelektronskimi sredstvi s tujih in domačih lokacij, če se ne uporabljajo elektronska sredstva.

Ti roki, vključno s kakršnim koli podaljšanjem rokov, so enaki za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.

2.   Naročnik, ki uporablja selektivne razpisne postopke, določi končni rok za oddajo prijav za sodelovanje, ki načeloma ne sme biti krajši od 25 dni od datuma objave uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu. Če se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati tega roka, se ta lahko skrajša na najmanj deset dni.

3.   Razen v primerih iz odstavkov 4, 5, 7 in 8 naročnik določi končni rok za oddajo ponudb, ki ni krajši od 40 dni od datuma, ko:

(a)

se v primeru odprtih razpisnih postopkov objavi uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu ali

(b)

v primeru selektivnih razpisnih postopkov ponudnike uradno obvesti, da bodo povabljeni k oddaji ponudb, ne glede na to, ali bo uporabil večnamenski seznam ali ne.

4.   Naročnik lahko skrajša rok za oddajo ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, na najmanj deset dni, če:

(a)

je naročnik uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu iz člena 19.6.5 objavil vsaj 40 dni in ne več kot 12 mesecev pred objavo uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu, uradno obvestilo o načrtovanem javnem naročilu pa vsebuje:

(i)

opis javnega naročila;

(ii)

okvirne končne roke za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje;

(iii)

izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo izraziti naročniku;

(iv)

naslov, na katerem se lahko dobijo dokumenti v zvezi z javnim naročilom, in

(v)

vse razpoložljive informacije, ki se zahtevajo za uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu v skladu s členom 19.6.3;

(b)

naročnik za ponavljajoče se pogodbe v prvotnem uradnem obvestilu o nameravanem naročilu navede, da bodo roki za oddajo ponudb v nadaljnjih uradnih obvestilih temeljili na tem odstavku, ali

(c)

se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati roka za oddajo ponudb, določenega v skladu z odstavkom 3.

5.   Naročnik lahko rok za oddajo ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, skrajša za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu se objavi z elektronskimi sredstvi;

(b)

vsa razpisna dokumentacija je na voljo prek elektronskih sredstev od dne objave uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu in

(c)

naročnik sprejema ponudbe prek elektronskih sredstev.

6.   Uporaba odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi se rok za oddajo ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, skrajšal na manj kot deset dni od dneva objave uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu.

7.   Naročnik lahko ne glede na druge določbe tega člena, če naroča komercialno blago ali storitve ali njihovo kombinacijo, rok za oddajo ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, skrajša na najmanj 13 dni, če z elektronskimi sredstvi hkrati objavi uradno obvestilo o nameravanem javnem naročilu in razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko naročnik, če ponudbe za komercialno blago ali storitve sprejema prek elektronskih sredstev, rok, določen v skladu z odstavkom 3, skrajša na najmanj deset dni.

8.   Če je naročnik iz Priloge 192 ali Priloge 193 izbral vse kvalificirane ponudnike ali omejeno število le-teh, se lahko rok za oddajo ponudb določi s soglasjem med naročnikom in izbranimi ponudniki. Če dogovor ne obstaja, je rok najmanj deset dni.

Člen 19.11

Pogajanja

1.   Pogodbenica lahko določi, da se njeni naročniki pogajajo s ponudniki:

(a)

če je naročnik v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu, zahtevanem v skladu s členom 19.6.3, navedel svojo namero za izvedbo pogajanj ali

(b)

če ocenjevanje pokaže, da nobena ponudba ni očitno najugodnejša v smislu posebnih meril ocenjevanja, določenih v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji.

2.   Naročnik:

(a)

zagotovi, da se vsaka izločitev ponudnikov, ki sodelujejo v pogajanjih, opravi v skladu z merili ocenjevanja, določenimi v uradnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in

(b)

če se pogajanja končajo, določi skupni rok, v katerem lahko preostali sodelujoči ponudniki oddajo nove ali spremenjene ponudbe.

Člen 19.12

Omejeni razpisni postopek

1.   Naročnik lahko, če te določbe ne uporablja za izogibanje konkurenci med ponudniki ali tako, da diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali ščiti domače ponudnike, uporabi omejeni razpisni postopek in se odloči, da členov 19.6 do 19.8, odstavkov 7 do 11 člena 19.9 ter členov 19.10, 19.11, 19.13 in 19.14 ne bo uporabil v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če:

(i)

ni bila oddana nobena ponudba ali noben ponudnik ni oddal prijave za sodelovanje;

(ii)

ni bila oddana nobena ponudba, ki izpolnjuje bistvene zahteve razpisne dokumentacije;

(iii)

noben ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali

(iv)

so bile oddane ponudbe dogovorjene,

ob upoštevanju, da zahteve razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjene;

(b)

če lahko blago ali storitve zagotovi le določen ponudnik in ni razumnega alternativnega ali nadomestnega blaga ali storitev iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(i)

zahteva se umetniško delo;

(ii)

varstvo patentov, avtorskih pravic ali drugih izključnih pravic ali

(iii)

konkurenca ne obstaja iz tehničnih razlogov;

(c)

za dodatne dobave prvotnega ponudnika blaga ali storitev, ki niso bile vključene v prvotnem javnem naročilu, če sprememba ponudnika tega dodatnega blaga ali storitev:

(i)

ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve po zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, programsko opremo, storitvami ali instalacijami, zagotovljenimi v okviru prvotnega javnega naročila, in

(ii)

bi povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov za naročnika;

(d)

samo kadar je nujno potrebno in če zaradi izjemne nujnosti kot posledice dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, blaga ali storitev ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti z odprtimi ali selektivnimi razpisnimi postopki;

(e)

za blago, kupljeno na blagovni borzi;

(f)

če naročnik naroča prototipe ali prvo blago ali storitve, ki se razvijajo na njegovo zahtevo v okviru določenega javnega naročila za raziskave, poskuse, študijo ali izvirni razvoj ali za tako javno naročilo. Izvirni razvoj prvega blaga ali storitve lahko vključuje omejeno proizvodnjo ali dobavo, da se dodajo rezultati preskusov na terenu in da se dokaže, da je blago ali storitev primerna za proizvodnjo ali dobavo v večjem obsegu v skladu s sprejemljivimi standardi kakovosti, vendar ne vključuje masovne proizvodnje ali dobav zaradi ugotavljanja komercialne primernosti ali povračila stroškov raziskav in razvoja;

(g)

za nakupe pod izjemno ugodnimi pogoji, ki nastopijo zgolj v zelo kratkem času v primeru neobičajnih odprodaj, kot na primer nastanejo zaradi likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, vendar ne za redne nakupe od stalnih ponudnikov, ali

(h)

če se javno naročilo odda zmagovalcu oblikovalskega natečaja, ob upoštevanju, da:

(i)

je bil natečaj organiziran v skladu z načeli tega poglavja, zlasti v zvezi z objavo uradnega obvestila o nameravanem javnem naročilu, in

(ii)

udeležence ocenjuje neodvisna žirija, da se oblikovalsko javno naročilo odda zmagovalcu.

2.   Naročnik pripravi pisno poročilo za vsako javno naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1. Poročilo vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, opisanih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba omejenega razpisnega postopka upravičena.

Člen 19.13

Elektronske dražbe

Če namerava naročnik zajeto javno naročilo izvesti na elektronski dražbi, pred njenim začetkom vsakemu udeležencu zagotovi:

(a)

metodo samodejnega ocenjevanja, vključno z matematično formulo, ki temelji na merilih ocenjevanja, določenih v razpisni dokumentaciji, in ki se bo med dražbo uporabljala pri samodejnem razvrščanju ali ponovnem razvrščanju;

(b)

rezultate vseh prvotnih ocen elementov ponudbe, če se bo javno naročilo oddalo na podlagi najugodnejše ponudbe, in

(c)

vse druge zadevne informacije v zvezi z izvedbo dražbe.

Člen 19.14

Obravnava ponudb in oddaja javnih naročil

1.   Naročnik prejema, odpira in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.

2.   Naročnik ne kaznuje nobenega ponudnika, katerega ponudbo prejme po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izključno nepravilno ravnanje naročnika.

3.   Če naročnik enemu ponudniku ponudi možnost, da od odpiranja ponudb do oddaje javnega naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.

4.   Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz uradnih obvestil in razpisne dokumentacije ter jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

5.   Razen če naročnik ugotovi, da oddaja javnega naročila ni v javnem interesu, odda javno naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogodbena določila javnega naročila, in ki je zgolj na podlagi meril ocenjevanja iz uradnih obvestil in razpisne dokumentacije oddal:

(a)

najugodnejšo ponudbo ali

(b)

če je edino merilo cena, najnižjo ceno.

6.   Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je neobičajno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogodbena določila javnega naročila.

7.   Naročnik ne uporabi variant, ne prekliče javnega naročanja ali ne spreminja oddanih javnih naročil tako, da bi se izognil obveznostim iz tega poglavja.

Člen 19.15

Preglednost informacij o javnih naročilih

1.   Naročnik sodelujoče ponudnike nemudoma obvesti o svojih odločitvah v zvezi z oddajo javnih naročil in na zahtevo ponudnika to stori v pisni obliki. Naročnik v skladu s členoma 19.6.2 in 19.6.3 neuspešnemu ponudniku na zahtevo zagotovi pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni izbral njegove ponudbe, in zadevnih prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

2.   Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega javnega naročila, ki ga zajema to poglavje, objavi uradno obvestilo v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz Priloge 19-8. Če naročnik objavi uradno obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija enostavno dostopna razumno dolgo. Uradno obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)

opis naročenega blaga ali storitev;

(b)

ime in naslov naročnika;

(c)

ime in naslov uspešnega ponudnika;

(d)

vrednost izbrane ponudbe ali najdražjo in najcenejšo ponudbo, ki se je upoštevala pri oddaji javnega naročila;

(e)

datum oddaje javnega naročila in

(f)

vrsto uporabljenega načina javnega naročanja ter, kadar je bil uporabljen omejen razpisni postopek v skladu s členom 19.12, opis okoliščin, ki upravičujejo uporabo omejenega razpisnega postopka.

3.   Vsak naročnik za najmanj triletno obdobje od datuma oddaje javnega naročila hrani:

(a)

dokumentacijo in poročila o razpisnih postopkih in oddaji javnih naročil v zvezi z zajetimi javnimi naročili, vključno s poročili, zahtevanimi v skladu s členom 19.12, in

(b)

podatke, ki zagotavljajo ustrezno sledljivost naročanja zajetega javnega naročila z elektronskimi sredstvi.

4.   Vsaka pogodbenica zbira in Odboru za javno naročanje sporoča statistične podatke o svojih javnih naročilih, zajetih v tem poglavju. Vsako poročilo obsega eno leto in se predloži v dveh letih po koncu obdobja poročanja ter vključuje:

(a)

za naročnike iz Priloge 19-1:

(i)

število in skupno vrednost vseh javnih naročil, zajetih v tem poglavju, za vse take naročnike;

(ii)

število in skupno vrednost vseh javnih naročil, zajetih v tem poglavju, ki jih je oddal vsak tak naročnik, razčlenjenih po kategorijah blaga in storitev v skladu z mednarodno priznanim enotnim sistemom razvrščanja, in

(iii)

število in skupno vrednost vseh javnih naročil, zajetih v tem poglavju, ki jih je vsak tak naročnik oddal v skladu z omejenim razpisnim postopkom;

(b)

za naročnike iz Priloge 19-2 in Priloge 19-3 število in skupno vrednost javnih naročil, zajetih v tem poglavju, ki so jih oddali vsi taki naročniki, in razčlenjenih glede na prilogo, in

(c)

ocene za podatke, ki se zahtevajo v pododstavkih (a) in (b), s pojasnilom metodologije, uporabljene za pripravo ocen, če podatkov ni mogoče zagotoviti.

5.   Če pogodbenica svoje statistične podatke objavlja na uradni spletni strani v skladu z zahtevami iz odstavka 4, lahko zagotovi povezavo na spletno stran skupaj z morebitnimi navodili, potrebnimi za dostop do takih statističnih podatkov in njihovo uporabo, namesto da poroča Odboru za javno naročanje.

6.   Če pogodbenica zahteva, da se uradna obvestila o oddanih javnih naročilih v skladu z odstavkom 2 objavijo v elektronski obliki, in če so taka uradna obvestila javno dostopna prek enotne zbirke podatkov v obliki, ki omogoča analizo zajetih javnih naročil, lahko zagotovi povezavo na spletno stran skupaj z morebitnimi navodili, potrebnimi za dostop do takih podatkov in njihovo uporabo, namesto da poroča Odboru za javno naročanje.

Člen 19.16

Razkritje informacij

1.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bilo javno naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in zadevnih prednostih uspešnega ponudnika. Kadar bi objava teh informacij posegala v konkurenco pri prihodnjih ponudbah, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne posreduje nobenemu ponudniku, razen če se o tem posvetuje s pogodbenico, ki jih je zagotovila, in se ta s tem strinja.

2.   Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, nobenemu posameznemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki.

3.   Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahtevalo razkritje zaupnih informacij, če bi razkritje:

(a)

oviralo kazenski pregon;

(b)

lahko ogrožalo pošteno konkurenco med ponudniki;

(c)

posegalo v legitimne poslovne interese določenih subjektov, vključno z varstvom intelektualne lastnine, ali

(d)

bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.

Člen 19.17

Nacionalni postopki pregleda

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik pritoži zaradi:

(a)

kršitve poglavja ali

(b)

če ponudnik nima pravice, da bi se neposredno pritožil zoper kršitve določb tega poglavja na podlagi notranjega prava pogodbenice, neizpolnjevanja ukrepov pogodbenice o izvajanju tega poglavja,

ki nastane v okviru zajetih javnih naročil, v katerih ima ali je imel ponudnik interes. Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna.

2.   V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru zajetih javnih naročil, v katerih ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, pogodbenica naročnika, ki izvaja javno naročilo, spodbuja svojega naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vse take pritožbe obravnava nepristransko in pravočasno ter tako, da s tem ne posega v sodelovanje ponudnika v tekočih ali prihodnjih javnih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov v okviru upravnega ali sodnega postopka pregleda.

3.   Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, tj. vsekakor vsaj deset dni od tedaj, ko se seznani z osnovo za pritožbo ali se upravičeno pričakuje, da bi se z njo moral seznaniti.

4.   Vsaka pogodbenica določi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru zajetih javnih naročil.

5.   Če pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega javno naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda, ali ima postopke, ki zagotavljajo, da:

(a)

naročnik na pritožbo pisno odgovori in organu za pregled razkrije vse ustrezne dokumente;

(b)

imajo udeleženci v postopku (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) pravico, da so zaslišani, preden organ za pregled sprejme odločitev v zvezi s pritožbo;

(c)

imajo udeleženci pravico do zastopanja in spremljanja;

(d)

imajo udeleženci dostop do vseh postopkov;

(e)

imajo udeleženci pravico zahtevati, da postopek poteka v javnosti in da smejo nastopiti priče, in

(f)

organ za pregled svoje odločitve ali priporočila sprejme pravočasno in v pisni obliki, pri čemer ta pojasnila vključujejo pojasnilo razlogov za vsako odločitev ali priporočilo.

7.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo:

(a)

hitre začasne ukrepe, ki omogočajo, da lahko ponudniki še naprej sodelujejo pri javnih naročilih. Zaradi teh začasnih ukrepov se lahko postopek javnega naročanja začasno prekine. V postopkih je lahko določeno, da se pri odločanju o tem, ali je treba take ukrepe uporabiti, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Pravični razlog za neuporabo ukrepov se zagotovi pisno in

(b)

popravni ukrep ali nadomestilo za izgubo ali škodo, ki je lahko omejena bodisi na stroške za pripravo ponudbe bodisi na stroške za pritožbo, lahko pa vključuje oboje, če organ za pregled ugotovi, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti v skladu z odstavkom 1.

8.   Pogodbenici najpozneje deset let po začetku veljavnosti tega sporazuma začneta pogajanja za nadaljnje izboljšanje kakovosti pravnih sredstev, vključno z morebitno zavezo, da se uvedejo ali ohranijo predpogodbena pravna sredstva.

Člen 19.18

Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe

1.   Pogodbenica lahko spremeni ali popravi svoje priloge k temu poglavju.

2.   Ko pogodbenica spremeni Prilogo k temu poglavju:

(a)

o tem pisno obvesti drugo pogodbenico in

(b)

v uradno obvestilo vključi predlog za ustrezne kompenzacijske prilagoditve za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo.

3.   Ne glede na pododstavek 2(b) pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, če:

(a)

ima zadevna sprememba zanemarljiv učinek ali

(b)

sprememba zadeva naročnika, nad katerim pogodbenica nima več nadzora ali vpliva.

4.   Če se druga pogodbenica ne strinja, da:

(a)

je prilagoditev, predlagana v skladu s pododstavkom 2(b), zadostna za ohranitev primerljive ravni medsebojno dogovorjenega obsega uporabe;

(b)

ima sprememba zanemarljiv učinek ali

(c)

sprememba zadeva naročnika, nad katerim pogodbenica nima več nadzora ali vpliva, kot je določeno v pododstavku 3(b),

mora v 45 dneh od prejema uradnega obvestila iz pododstavka 2(a) vložiti pisni ugovor, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je sprejela prilagoditev ali spremembo, vključno za namene iz poglavja devetindvajset (Reševanje sporov).

5.   Naslednje spremembe prilog pogodbenice se štejejo za popravek, če ne vplivajo na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem sporazumu:

(a)

sprememba imena naročnika;

(b)

združitev dveh ali več naročnikov, navedenih v prilogi, in

(c)

ločitev naročnika iz Priloge na dva ali več naročnikov, ki se dodajo naročnikom v isti Prilogi.

6.   Po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenica v primeru predlaganih popravkov svojih prilog vsaki dve leti obvesti drugo pogodbenico v skladu s ciklom uradnih obvestil, določenim v Sporazumu o javnem naročanju iz Priloge 4 k Sporazumu STO.

7.   Pogodbenica lahko drugo pogodbenico obvesti o ugovoru k predlaganemu popravku v 45 dneh od prejema uradnega obvestila. Če pogodbenica vloži ugovor, navede razloge, zakaj po njenem mnenju pri predlaganem popravku ne gre za spremembo, kot je določena v odstavku 5 tega člena, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v sporazumu. Če se tak ugovor ne predloži v pisni obliki v 45 dneh po prejemu uradnega obvestila, se šteje, da se pogodbenica s predlaganim popravkom strinja.

Člen 19.19

Odbor za javno naročanje

1.   Odbor za javno naročanje, ustanovljen v skladu s členom 26.2.1(e), sestavljajo predstavniki vsake pogodbenice ter zaseda po potrebi, da se pogodbenicama omogoči posvetovanje o vseh zadevah v zvezi z izvajanjem tega poglavja ali uresničevanjem njegovih ciljev ter opravljanje drugih nalog, ki jih določita pogodbenici.

2.   Na zahtevo katere koli pogodbenice Odbor za javno naročanje zaseda, da:

(a)

obravnava vprašanja v zvezi z javnimi naročili, ki mu jih predloži pogodbenica;

(b)

se izmenjajo informacije v zvezi s priložnostmi za javna naročila v vsaki pogodbenici;

(c)

razpravlja o kakršnih koli drugih zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja, in

(d)

obravnava spodbujanje usklajenih dejavnosti, da se ponudnikom olajša dostop do priložnosti za javna naročila na ozemlju vsake pogodbenice. Te dejavnosti lahko vključujejo informativne sestanke, ki se izvajajo zlasti za izboljšanje elektronskega dostopa do javno dostopnih informacij o ureditvi vsake pogodbenice na področju javnih naročil, ter pobude za olajšanje dostopa za mala in srednja podjetja.

3.   V skladu s členom 19.15 vsaka pogodbenica vsako leto Odboru za javno naročanje pošlje statistične podatke, ki se nanašajo na javna naročila, zajeta v tem poglavju.

POGLAVJE DVAJSET

Intelektualna lastnina

Oddelek A

Splošne določbe

Člen 20.1

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

olajšanje proizvodnje in trženja inovativnih in ustvarjalnih izdelkov ter opravljanje storitev med pogodbenicama in

(b)

doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Člen 20.2

Narava in obseg obveznosti

1.   Določbe tega poglavja dopolnjujejo pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s Sporazumom TRIPS.

2.   Vsaka pogodbenica svobodno določa ustrezen način izvajanja določb tega sporazuma v okviru svojega lastnega pravnega sistema in prakse.

3.   Ta sporazum ne ustvarja nikakršne obveznosti glede razdelitve sredstev med uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in uveljavljanjem zakonodaje na splošno.

Člen 20.3

Vprašanja v zvezi z javnim zdravjem

1.   Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija iz Dohe), ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO. Pogodbenici pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zagotovita doslednost z navedeno deklaracijo.

2.   Pogodbenici prispevata k izvajanju in upoštevanju Sklepa Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 o odstavku 6 Deklaracije iz Dohe in Protokola o spremembi Sporazuma TRIPS, sprejetega 6. decembra 2005 v Ženevi.

Člen 20.4

Izčrpanje

To poglavje ne vpliva na svobodno odločanje pogodbenic v zvezi s tem, ali in pod katerimi pogoji se uporablja izčrpanje pravic intelektualne lastnine.

Člen 20.5

Razkritje informacij

To poglavje od pogodbenice ne zahteva razkritja informacij, ki bi bile sicer v nasprotju z njenim pravom ali izvzete iz razkritja v skladu z njenim pravom v zvezi z dostopom do informacij in zasebnostjo.

Oddelek B

Standardi glede pravic intelektualne lastnine

Člen 20.6

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

 

zdravilo pomeni izdelek, vključno z zdravilom kemijskega izvora, zdravilom biološkega izvora, cepivom ali radiofarmakom, ki je proizveden, se prodaja ali je namenjen za uporabo pri:

(a)

diagnosticiranju, zdravljenju, lajšanju ali preprečevanju bolezni, motenj ali nenormalnega fizičnega stanja ali njegovih simptomov ali

(b)

ponovni vzpostavitvi, korekciji ali spreminjanju fizioloških funkcij.

Pododdelek A

Avtorske in sorodne pravice

Člen 20.7

Zagotovljeno varstvo

1.   Pogodbenici spoštujeta naslednje mednarodne sporazume:

(a)

člene 2 do 20 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, sprejete 24. julija 1971 v Parizu;

(b)

člene 1 do 14 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, sklenjene 20. decembra 1996 v Ženevi;

(c)

člene 1 do 23 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, sklenjene 20. decembra 1996 v Ženevi, in

(d)

člene 1 do 22 Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, sprejete 26. oktobra 1961 v Rimu.

2.   Kolikor to dovoljujejo pogodbe iz odstavka 1, to poglavje ne omejuje zmožnosti posamezne pogodbenice, da varstvo intelektualne lastnine, ki ga priznava izvedbam, omeji na tiste izvedbe, ki so posnete na fonogramih.

Člen 20.8

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1.   Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje njihovih izvedb javnosti, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da uporabnik plača primerno enkratno nadomestilo, če se fonogram, objavljen v komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter zagotovijo, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

Člen 20.9

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.   V tem členu tehnološki ukrepi pomeni kakršno koli tehnologijo, napravo ali komponento, ki je pri običajnem načinu delovanja zasnovana za preprečevanje ali omejevanje dejanj v zvezi z deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov niso dovolili, kot to določa zakonodaja pogodbenice. Brez poseganja v področje uporabe avtorskih ali sorodnih pravic v zakonodaji pogodbenice se za tehnološke ukrepe šteje, da so učinkoviti, kadar uporabo zaščitenih del, izvedb ali fonogramov nadzirajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov z uporabo ustreznega nadzora dostopa ali postopka zaščite, kot je šifriranje ali kodiranje, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki izpolnjuje cilj zaščite.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper izogibanje učinkovitim tehnološkim ukrepom, ki jih uporabljajo avtorji, izvajalci ali proizvajalci fonogramov v zvezi z uresničevanjem svojih pravic in ki omejujejo dejanja v zvezi z njihovimi deli, izvedbami ali fonogrami, ki jih avtorji, izvajalci ali proizvajalci zadevnih fonogramov niso dovolili ali ki po zakonu niso dovoljena.

3.   Zaradi zagotovitve ustreznega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev iz odstavka 2 vsaka pogodbenica zagotovi varstvo vsaj:

(a)

v obsegu, ki ga zagotavlja njena zakonodaja:

(i)

pred nezakonitim izogibanjem učinkovitemu tehnološkemu ukrepu, ki se izvaja namenoma ali se iz utemeljenih razlogov sklepa, da se izvaja, in

(ii)

ponujanjem javnosti s trženjem naprave ali izdelka, vključno z računalniškimi programi, ali storitev kot sredstvom za izogibanje učinkovitemu tehnološkemu ukrepu in

(b)

proizvodnjo, uvozom ali distribucijo naprave ali izdelka, vključno z računalniškimi programi, ali zagotavljanjem storitve, ki:

(i)

je zasnovana ali proizvedena predvsem za namene izogibanja učinkovitemu tehnološkemu ukrepu ali

(ii)

ima poleg izogibanja učinkovitemu tehnološkemu ukrepu samo omejen komercialno pomemben namen.

4.   Izraz „v obsegu, ki ga zagotavlja njena zakonodaja“ iz odstavka 3 pomeni, da je vsaka pogodbenica pri izvajanju pododstavkov (a)(i) in (ii) prožna.

5.   Pri izvajanju odstavkov 2 in 3 pogodbenici ni treba zahtevati, naj zasnova elektronike za široko potrošnjo, telekomunikacij ali računalniških proizvodov ali zasnova in izbira njihovih delov in komponent zagotavlja odziv na vsak posamezen tehnološki ukrep, če izdelek sicer ni v nasprotju z ukrepi navedene pogodbenice za izvajanje teh odstavkov. Namen te določbe je, da ta sporazum od pogodbenice ne zahteva, da z zakonodajo določi interoperabilnost: industriji informacijske in komunikacijske tehnologije ni treba zagotoviti, da zasnova naprav, izdelkov, komponent ali storitev ustreza določenim tehnološkim ukrepom.

6.   Pri zagotavljanju primernega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 2 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme pri ukrepih za izvajanje določb odstavkov 2 in 3. Obveznosti iz odstavkov 2 in 3 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic v skladu z zakonodajo pogodbenice.

Člen 20.10

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.   V tem členu podatki za upravljanje pravic pomeni:

(a)

podatke, ki opredeljujejo delo, izvedbo ali fonogram; avtorja dela, izvajalca izvedbe ali proizvajalca fonograma; imetnika katere koli pravice pri delu, izvedbi ali fonogramu;

(b)

podatke o pogojih uporabe dela, izvedbe ali fonograma ali

(c)

katere koli številke ali kode, ki pomenijo podatke, opisane v točkah (a) in (b);

če je kateri izmed njih dodan primerku dela, izvedbe ali fonograma ali se pojavlja v zvezi s predvajanjem dela, izvedbe ali fonograma ali z njihovim dajanjem na voljo javnosti.

2.   Za varstvo elektronskih podatkov za upravljanje pravic vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo in učinkovita pravna sredstva zoper vse subjekte, ki zavestno storijo katero koli od naslednjih dejanj in vedo ali bi iz utemeljenih razlogov lahko vedeli, da bo to povzročilo, omogočilo, olajšalo ali prikrilo kršitev katere koli avtorske ali sorodne pravice:

(a)

odstranitev ali sprememba katerega koli elektronskega podatka za upravljanje pravic ali

(b)

distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, radiodifuzno oddajanje ali predvajanje del, izvedb ali fonogramov ali njihovo dajanje na voljo javnosti brez dovoljenja, vedoč, da so bili elektronski podatki za upravljanje pravic odstranjeni ali spremenjeni.

3.   Pri zagotavljanju primernega pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 2 lahko pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne omejitve ali izjeme pri ukrepih za izvajanje odstavka 2. Obveznosti iz odstavka 2 ne posegajo v pravice, omejitve, izjeme ali zaščito v zvezi s kršitvijo avtorskih ali sorodnih pravic v skladu z zakonodajo pogodbenice.

Člen 20.11

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev

1.   V skladu z drugimi odstavki tega člena vsaka pogodbenica zagotovi omejitve ali izjeme v okviru svoje zakonodaje v zvezi z odgovornostjo ponudnikov storitev, kadar opravljajo vlogo posrednikov, za kršitve avtorskih ali povezanih pravic na komunikacijskih omrežjih ali prek njih v zvezi z opravljanjem ali uporabo njihovih storitev.

2.   Omejitve ali izjeme iz odstavka 1:

(a)

zajemajo vsaj naslednje funkcije:

(i)

podatkovno gostovanje na zahtevo uporabnika storitev gostovanja;

(ii)

shranjevanje v predpomnilniku, ki se izvaja z avtomatiziranim procesom, kadar ponudnik storitev:

(A)

ne spremeni informacij, razen iz tehničnih razlogov;

(B)

zagotovi, da se upoštevajo vsa navodila v zvezi s shranjevanjem informacij v predpomnilniku, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih, in

(C)