ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 327

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 59
2. december 2016


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja ( 1 )

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2103 z dne 21. novembra 2016 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Burrata di Andria (ZGO))

16

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2104 z dne 21. novembra 2016 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Vale of Evesham Asparagus (ZGO))

18

 

*

Uredba Komisije (EU) 2016/2105 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 794/2004 glede obrazca, ki se uporablja za priglasitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture

19

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2106 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 884/2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz začimb iz Etiopije, arašidov iz Argentine in lešnikov iz Azerbajdžana, ter o spremembah posebnih pogojev, ki urejajo uvoz posušenih fig in lešnikov iz Turčije ter arašidov iz Indije ( 1 )

44

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2107 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor ( 1 )

50

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2108 z dne 1. decembra 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

57

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2016/2109 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Direktive Sveta 66/401/EGS glede vključitve novih vrst in botaničnega imena vrste Lolium x boucheanum Kunth ( 1 )

59

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU, Euratom) 2016/2110 z dne 28. novembra 2016 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Helenske republike

76

 

*

Sklep Sveta (EU) 2016/2111 z dne 28. novembra 2016 o imenovanju belgijskega člana Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev

77

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2016/2112 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Sklepa 2014/401/SZVP o Satelitskem centru Evropske unije

78

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2113 z dne 30. novembra 2016 o potrditvi obračunov plačilnih agencij držav članic v zvezi z odhodki, financiranimi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v zadnjem letu izvajanja programskega obdobja EKSRP 2007–2013 (od 16. oktobra 2014 do 31. decembra 2015) (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 7690)

79

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2114 z dne 30. novembra 2016 o določitvi količinskih omejitev in dodelitvi kvot za snovi, ki so nadzorovane v okviru Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2017 (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 7715)

92

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2016/2115 z dne 1. decembra 2016 o spremljanju prisotnosti Δ9-tetrahidrokanabinola, njegovih predhodnih sestavin in drugih kanabinoidov v živilih ( 1 )

103

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/1


DIREKTIVA (EU) 2016/2102 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. oktobra 2016

o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naravnanost k digitalni družbi uporabnikom zagotavlja nove načine za dostop do informacij in storitev. Ponudniki informacij in storitev, kot so organi javnega sektorja, za ustvarjanje, zbiranje in zagotavljanje širokega niza spletnih informacij in storitev, ki so bistvene za javnost, čedalje pogosteje uporabljajo internet.

(2)

V tej direktivi bi bilo treba dostopnost razumeti kot načela in tehnike, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju, izdelavi, vzdrževanju in posodabljanju spletišč in mobilnih aplikacij, da bi postale dostopnejše uporabnikom, zlasti invalidom.

(3)

Na hitro rastočem trgu zagotavljanja dostopnejših digitalnih proizvodov in storitev je aktivna vrsta gospodarskih subjektov, kot so razvijalci spletišč ali programskih orodij za ustvarjanje, upravljanje in preskušanje spletnih strani ali mobilnih aplikacij, razvijalci uporabniških agentov, kot so spletni brskalniki in sorodne podporne tehnologije, ter izvajalci storitev certificiranja in ponudniki usposabljanj.

(4)

Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 19. maja 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“, bi javni organi morali prispevati k spodbujanju trgov spletnih vsebin. Vlade lahko trge vsebin spodbujajo tako, da informacije javnega sektorja zagotavljajo pod preglednimi, učinkovitimi in nediskriminatornimi pogoji. To je pomemben vir potencialne rasti inovativnih spletnih storitev.

(5)

Več držav članic je sprejelo ukrepe na podlagi mednarodno uporabljanih smernic za oblikovanje dostopnih spletišč, vendar se navedeni ukrepi pogosto sklicujejo na različne različice ali na različne stopnje skladnosti navedenih smernic, ali pa je na nacionalni ravni uvedlo tehnične razlike glede dostopnih spletišč.

(6)

Med ponudniki dostopnih spletišč, mobilnih aplikacij ter z njimi povezane programske opreme in tehnologij so številna mala in srednje velika podjetja (MSP). Takšni ponudniki, zlasti MSP, se odvračajo od sklepanja poslov zunaj svojih nacionalnih trgov. Zaradi razlik med državami članicami glede specifikacij in predpisov o dostopnosti konkurenčnost in rast ponudnikov ovirajo dodatni stroški, ki bi nastali pri razvoju in trženju čezmejnih proizvodov in storitev, povezanih s spletno dostopnostjo.

(7)

Kupci spletišč, mobilnih aplikacij in sorodnih proizvodov in storitev se zaradi omejene konkurence srečujejo z visokimi cenami zagotavljanja storitev ali odvisnostjo od enega ponudnika. Ponudniki pogosto uporabljajo različice lastniških „standardov“, s čimer omejujejo kasnejšo interoperabilnost uporabniških agentov in vsesplošni dostop do vsebine spletišč in mobilnih aplikacij po vsej Uniji. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje koristi, ki bi jih pri odzivanju na družbeni in tehnološki razvoj lahko ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.

(8)

Z vzpostavitvijo harmoniziranega okvira bi bilo na notranjem trgu treba odpravljati ovire za sektor oblikovanja in razvijanja spletišč in mobilnih aplikacij ter zmanjšati stroški za organe javnega sektorja in druge subjekte, ki naročajo proizvode in storitve, povezane z dostopnostjo spletišč in mobilnih aplikacij.

(9)

Cilj te direktive je zagotoviti dostopnejša spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja na podlagi skupnih zahtev glede dostopnosti. Da bi odpravili razdrobljenost notranjega trga, je treba nacionalne ukrepe približati na ravni Unije na podlagi dogovorjenih zahtev glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. S tem bi se zmanjšala negotovost za razvijalce spletišč in spodbudila interoperabilnost. Uporaba tehnološko nevtralnih zahtev glede dostopnosti ne bo ovirala inovacij, ampak jih bi lahko celo spodbujala.

(10)

Približevanje nacionalnih ukrepov bi moralo organom javnega sektorja in podjetjem v Uniji tudi omogočiti, da z zagotavljanjem spletnih ali mobilnih storitev za večje število državljanov in potrošnikov dosežejo gospodarske in družbene koristi. S tem bi se moral povečati potencial notranjega trga proizvodov in storitev, povezanih z dostopnostjo spletišč in mobilnih aplikacij. Posledična rast trga bi morala podjetjem omogočiti, da prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v Uniji. Z okrepitvijo notranjega trga bi postale naložbe v Uniji bolj privlačne. Cenejše zagotavljanje proizvodov in storitev, povezanih z dostopnostjo spletišča, bi koristilo organom javnega sektorja.

(11)

S pomočjo spletišč in mobilnih aplikacij bi državljani imeli večji dostop do storitev javnega sektorja ter bi prejemali storitve in informacije, ki bi jim olajšale vsakodnevno življenje in s katerimi bi lažje uveljavljali pravice v Uniji, zlasti pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju Unije, svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.

(12)

Z ratifikacijo oziroma sklenitvijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, sprejete 13. decembra 2006, (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN) sta večina držav članic in Unija sprejeli zavezo sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi invalidom zagotovili enak dostop kot drugim do, med drugim, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter sistemov, da bodo razvile in širile minimalne standarde in smernice za dostopnost zmogljivosti in storitev, ki so na voljo javnosti ali se zanjo izvajajo, in da bodo spremljale njihovo izvajanje, pa tudi da bodo spodbujale dostop invalidov do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov, vključno z internetom, ter da se bodo vzdržale vsakega dejanja ali ravnanja, ki je v nasprotju s to konvencijo, in zagotovile, da javni organi in institucije ukrepajo v skladu z njo. V Konvenciji ZN je določeno tudi, da bi morali biti proizvodi, okolja, programi in storitve oblikovani tako, da bi jih lahko uporabljali vsi, kolikor je to mogoče, ne da bi jih bilo treba prilagoditi ali posebej oblikovati. Takšno „univerzalno oblikovanje“ ne bi smelo izključevati podpornih naprav za posamezne skupine invalidov, če so potrebne. V skladu s Konvencijo ZN so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z drugimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

(13)

Sporočilo Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“ se navezuje na Konvencijo ZN in želi odpraviti ovire, ki invalidom onemogočajo enakopravno sodelovanje v družbi. Določa ukrepe, ki se sprejmejo na več prednostnih področjih, vključno z dostopnostjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov, njen cilj pa je invalidom zagotoviti dostopnost do blaga, storitev, vključno z javnimi storitvami, in podpornih naprav.

(14)

Uredbi (EU) št. 1303/2013 (3) in (EU) št. 1304/2013 (4) Evropskega parlamenta in Sveta vsebujeta določbe o dostopnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Vendar pa ne obravnavata posebnosti, povezanih z dostopnostjo spletišč ali mobilnih aplikacij.

(15)

Okvirni program za raziskave in inovacije – Obzorje 2020, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), zagotavlja podporo raziskavam tehnoloških rešitev za težave pri dostopnosti in podporo razvoju takšnih rešitev.

(16)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 15. decembra 2010 z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2011–2015: Uporaba IKT za spodbujanje pametne, trajnostne in inovativne uprave“ pozvala k ukrepom za razvoj storitev e-uprave, ki bodo zagotavljale vključenost in dostopnost. Ti vključujejo ukrepe za zmanjšanje vrzeli pri uporabi IKT ter spodbujanje njene uporabe, da bi odpravili izključenost, s tem pa zagotovili, da lahko vsi uporabniki kar najbolje izkoristijo ponujene priložnosti. Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe e-uprave“ ponovno poudarila pomen vključenosti in dostopnosti.

(17)

Komisija je v Evropski digitalni agendi napovedala, da bi morala biti spletišča javnega sektorja v celoti dostopna do leta 2015, kakor je navedeno tudi v ministrski izjavi iz Rige z dne 11. junija 2006.

(18)

Komisija je v Evropski digitalni agendi poudarila, da je potrebno usklajeno ukrepanje, da se zagotovi, da bodo nove elektronske vsebine v celoti dostopne invalidom, s čimer bi Evropejcem omogočili boljšo kakovost življenja, na primer z lažjim dostopom do javnih storitev in kulturnih vsebin. Spodbujala je tudi pospešitev memoranduma o soglasju o digitalnem dostopu za invalide.

(19)

Vsebina spletišč in mobilnih aplikacij zajema besedilne in nebesedilne informacije, dokumente in obrazce, ki jih je mogoče prenesti, ter dvosmerno interakcijo, kot je obdelava digitalnih obrazcev ter izvedba avtentikacije, identifikacije in plačilnih postopkov.

(20)

Zahteve glede dostopnosti iz te direktive se ne bi smele uporabljati za vsebino, ki se nahaja izključno na tistih mobilnih napravah ali uporabniških agentih za mobilne naprave, ki so razviti za zaprte skupine uporabnikov ali za posebno uporabo v določenih okoljih ter niso na voljo velikemu delu javnosti oziroma jih ta ne uporablja.

(21)

Ta direktiva ne posega v Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in zlasti v člen 42 navedene direktive ter v Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) in zlasti v člen 60 navedene direktive, v skladu s katerima se – razen v ustrezno utemeljenih primerih – pri pripravi tehničnih specifikacij za vsa naročila, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci javnega naročnika, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

(22)

Zaradi pomanjkanja avtomatiziranih ali učinkovitih in lahko izvedljivih načinov za zagotovitev dostopnosti nekaterih vrst objavljene vsebine ter da bi področje uporabe te direktive omejili na vsebino spletišč in mobilnih aplikacij, ki so dejansko pod nadzorom organov javnega sektorja, ta direktiva določa začasno ali trajno izključitev nekaterih vrst vsebine spletišč ali mobilnih aplikacij iz svojega področja uporabe. Te izključitve bi bilo treba v okviru pregleda te direktive ponovno preučiti v luči prihodnjega tehnološkega napredka.

(23)

Pravica invalidov in starejših oseb do udeležbe in vključenosti v družbenem in kulturnem življenju Unije je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. Vendar bi bilo to pravico morda lažje razviti v okviru zakonodaje Unije za posamezne sektorje ali zakonodaje Unije, ki ureja dostopnost in se uporablja tudi za zasebne radiotelevizije, s čimer bi zagotovili pogoje poštene konkurence brez poseganja v funkcijo javnega interesa, ki jo izvajajo avdiovizualne medijske storitve. Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za spletišča in mobilne aplikacije javnih radiotelevizij.

(24)

Nobena določba te direktive ni namenjena omejevanju svobode izražanja in svobode ter pluralnosti medijev, kot so zagotovljene v Uniji in državah članicah, zlasti na podlagi člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

(25)

Nekatere nevladne organizacije (NVO), ki so prostovoljni samoupravni organi, ustanovljeni predvsem za namene neprofitnih ciljev, opravljajo storitve, ki niso bistvene za javnost, kot so storitve, za katere jih niso neposredno pooblastili državni, regionalni ali lokalni organi, ali storitve, ki ne zadovoljujejo posebej potreb invalidov, in bi lahko spadale v področje uporabe te direktive. Da bi preprečili nesorazmerno breme za te NVO, se ta direktiva zanje ne bi smela uporabljati.

(26)

Oblike zapisa pisarniških datotek bi bilo treba razumeti kot dokumente, ki prvenstveno niso namenjeni uporabi na spletu, so pa prisotni na spletnih straneh, kot so Adobe Portable Document Format (PDF), dokumenti Microsoft Office ali njihovi ekvivalenti (z odprto kodo).

(27)

V živo predvajane časovne medijske vsebine, ki so na spletu na voljo oziroma se znova objavijo po predvajanju v živo, bi bilo treba od dne prvega predvajanja ali ponovne objave brez nepotrebnega odlašanja šteti za predhodno posnete časovne medijske vsebine ter pri tem ne preseči časa, ki je nujno potreben za zagotovitev dostopnosti časovne medijske vsebine, prednost pa nameniti bistvenim informacijam, povezanim z zdravjem, dobrim počutjem in varnostjo javnosti. To nujno potrebno časovno obdobje načeloma ne bi smelo biti daljše od 14 dni. V utemeljenih primerih, ko je na primer nemogoče pravočasno zagotoviti ustrezne storitve, se to obdobje izjemoma lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za zagotovitev dostopnosti vsebine.

(28)

Čeprav ta direktiva spodbuja organe javnega sektorja, da zagotovijo dostopnost vse vsebine, ni njen namen omejevati vsebino, ki jo organi javnega sektorja objavijo na svojih spletiščih ali mobilnih aplikacijah, na zgolj dostopno vsebino. Kadar se doda nedostopna vsebina, bi morali organi javnega sektorja, kolikor je to razumno mogoče, na svoja spletišča ali v svoje mobilne aplikacije dodati dostopne alternativne možnosti.

(29)

Če se za navigacijske namene za razliko od geografskega opisa uporabljajo zemljevidi, utegnejo biti potrebne dostopne informacije za pomoč osebam, ki ne morejo ustrezno uporabljati vizualnih informacij ali kompleksnih navigacijskih funkcij, na primer za lokacijo prostorov ali krajev, kjer se storitve opravljajo. Zagotoviti bi bilo torej treba dostopno alternativno možnost, kot so poštni naslovi in bližnja postajališča javnega prevoza ali imena krajev ali regij, ki so organu javnega sektorja pogosto že na voljo v preprosti in berljivi obliki za večino uporabnikov.

(30)

Vgrajena vsebina, kot so vgrajene slike ali videoposnetki, bi morala biti zajeta v tej direktivi. Vendar pa so včasih spletišča in mobilne aplikacije ustvarjeni tako, da se nova vsebina vgradi naknadno, kot na primer program elektronske pošte, blog, članek, ki uporabnikom omogoča vnašanje pripomb, ali aplikacije, ki uporabnikom omogočajo dodajanje vsebine. Drug primer bi bila stran, kot je portal ali novičarska stran, sestavljena iz vsebine, zbrane iz več virov, ali strani, ki sčasoma samodejno dodajajo vsebino iz drugih virov, na primer, kadar so oglasi vstavljeni dinamično. Takšna vsebina, ki jo dodajo tretje osebe, bi morala biti izključena iz področja uporabe te direktive, pod pogojem, da je ne financira niti razvija zadevni organ javnega sektorja in da ni pod njegovim nadzorom. Načeloma takšne vsebine ne bi smeli uporabiti, če ovira ali zmanjšuje uporabnost ponujene javne storitve na zadevnem spletišču ali v mobilni aplikaciji. Kadar je namen vsebine spletišč ali mobilnih aplikacij organov javnega sektorja organizacija posvetovanja ali foruma za razpravo, te vsebine ni mogoče šteti za vsebino tretjih oseb in bi zato morala biti dostopna, razen v primeru vsebine, ki jo dodajajo uporabniki in ni pod nadzorom zadevnega organa javnega sektorja.

(31)

Nekatere zahteve glede dostopnosti spletišč ali mobilnih aplikacij bi bilo še naprej treba spoštovati, kar zadeva metapodatke, povezane z reprodukcijo del zbirk dediščine.

(32)

Ta direktiva od držav članic ne bi smela zahtevati, da zagotovijo dostop do vsebine arhiviranih spletišč ali mobilnih aplikacij, če se nič več ne posodablja ali ureja ter če ni potrebna za izvedbo upravnih postopkov. Za namene te direktive zgolj tehničnega vzdrževanja ne bi smeli šteti za posodobitev ali urejanje spletišča ali mobilne aplikacije.

(33)

Dostopne bi morale biti bistvene spletne upravne funkcije šol, vrtcev oziroma jasli. Če se ta bistvena vsebina zagotovi na dostopen način prek drugega spletišča, tega ne bi bilo treba ponovno objaviti na spletišču zadevne ustanove.

(34)

Države članice bi morale imeti možnost, da uporabo te direktive razširijo na druge vrste spletišč in mobilnih aplikacij, zlasti na intranetna ali ekstranetna spletišča in mobilne aplikacije, ki jih ta direktiva ne zajema in ki so bili oblikovani za to, da jih uporablja omejeno število oseb na delovnem mestu ali v sklopu izobraževanja, ter da ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki so skladni s pravom Unije in ki presegajo minimalne zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Države članice bi bilo treba tudi spodbujati, da uporabo te direktive razširijo na zasebne subjekte, ki ponujajo zmogljivosti in storitve, ki so na voljo javnosti ali se zanjo opravljajo, vključno z zdravstvenim varstvom, otroškim varstvom, socialnim vključevanjem in socialno varnostjo, pa tudi v prometnem, energetskem, plinskem in vodnem sektorju ter sektorju dobave toplote, elektronskih komunikacij in poštnih storitev, s posebnim poudarkom na storitvah iz členov 8 do 13 Direktive 2014/25/EU.

(35)

Čeprav se ta direktiva ne uporablja za spletišča in mobilne aplikacije institucij Unije, se te institucije spodbujajo k spoštovanju zahtev glede dostopnosti iz te direktive.

(36)

Zahteve glede dostopnosti iz te direktive naj bi bile tehnološko nevtralne. Opisujejo, kaj je treba doseči, da bi uporabnik zaznal, upravljal, interpretiral in razumel spletišče, mobilno aplikacijo in s tem povezano vsebino. Ne določajo pa, katero tehnologijo bi bilo treba izbrati za določeno spletišče, spletne informacije ali mobilno aplikacijo. Kot take ne ovirajo inovacij.

(37)

Štiri načela, ki zagotavljajo dostopnost, so naslednja: zaznavnost, kar pomeni, da morajo biti informacije in uporabniški vmesniki uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo; operabilnost, kar pomeni, da je treba zagotoviti delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo; razumljivost, kar pomeni, da morajo biti informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje razumljivi; ter robustnost kar pomeni, da mora biti vsebina dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami. Ta načela za dostopnost so pretvorjena v merila uspešnosti, ki jih je mogoče preskusiti, kot so merila, ki so podlaga evropskega standarda EN 301 549 V1.1.2 „Zahteve glede dostopnosti, primerne za javna naročila proizvodov in storitev IKT v Evropi“ (2015-04) (Evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04)), in sicer s pomočjo harmoniziranih standardov in skupne metodologije za preskušanje skladnosti vsebine spletišč in mobilnih aplikacij s temi načeli. Ta evropski standard je bil sprejet na podlagi mandata M/376, ki ga je evropskim organizacijam za standardizacijo podala Komisija. Do objave sklicev na harmonizirane standarde ali njihove dele v Uradnem listu Evropske unije bi morale kot minimalna sredstva za uveljavljanje teh načel v praksi šteti ustrezne določbe evropskega standarda EN 301 549 V1.1.2 (2015-04).

(38)

Če se zahteve glede dostopnosti iz te direktive ne uporabljajo, se bodo v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES (8), Konvencijo ZN in drugo ustrezno zakonodajo še vedno uporabljale zahteve glede „razumnih prilagoditev“ in bi jih bilo treba po potrebi spoštovati predvsem na delovnem mestu in v okviru izobraževanja.

(39)

Organi javnega sektorja bi morali uporabljati zahteve glede dostopnosti iz te direktive, kolikor se jim z njimi ne nalaga nesorazmerno breme. To pomeni, da v utemeljenih primerih za organ javnega sektorja morda ne bo razumno mogoče zagotoviti celovitega dostopa do določene vsebine. Vendar bi moral ta organ kljub temu zagotoviti čim večjo dostopnost te vsebine in celovit dostop do druge vsebine. Izjeme pri izpolnjevanju zahtev glede dostopnosti zaradi nesorazmernega bremena, ki ga nalagajo, ne bi smele presegati tistega, kar je nujno potrebno za omejitev tega bremena pri določenih vsebinah v vsakem primeru posebej. Ukrepe, ki bi naložili nesorazmerno breme, bi bilo treba razumeti kot ukrepe, ki bi določenemu organu naložili pretirano organizacijsko ali finančno breme ali ki bi ogrozili zmožnost organa javnega sektorja za doseganje svojega namena ali objavo informacij, ki so potrebne ali pomembne pri opravljanju njegovih nalog in storitev, ob upoštevanju verjetnih koristi ali škode za državljane, zlasti za invalide. Pri vsakršni oceni, v kolikšni meri zahtev glede dostopnosti ni mogoče izpolniti zaradi nesorazmernega bremena, bi bilo treba upoštevati le legitimne razloge. Neprednostna obravnava ali pomanjkanje časa ali znanja ne bi smeli šteti za legitimne razloge. Prav tako ne bi smelo biti legitimnih razlogov za to, da se ne zagotovijo ali razvijejo sistemi programske opreme za upravljanje vsebine spletišč in mobilnih aplikacij na dostopen način, saj so na voljo zadostne in svetovalne tehnike za zagotovitev, da ti sistemi izpolnijo zahteve glede dostopnosti iz te direktive.

(40)

Interoperabilnost, ki je povezana z dostopnostjo, bi morala zagotoviti čim večjo skladnost vsebine s sedanjimi in prihodnjimi uporabniškimi agenti in podpornimi tehnologijami. To zlasti pomeni, da bi morali pri zagotavljanju vsebine spletišč in mobilnih aplikacij uporabniškim agentom omogočiti skupno notranje kodiranje naravnega jezika, struktur, razmerij in nizov, pa tudi podatkov vseh vgrajenih sestavnih delov uporabniških vmesnikov. Interoperabilnost tako koristi uporabnikom, saj jim omogoča, da uporabniške agente kjer koli uporabljajo za dostop do spletišč in mobilnih aplikacij; koristi pa jim lahko prinesejo tudi večja izbira in nižje cene v Uniji. Interoperabilnost bi koristila tudi ponudnikom ter kupcem proizvodov in storitev, povezanih z dostopnostjo spletišč in mobilnih aplikacij.

(41)

Ta direktiva določa zahteve glede dostopnosti, ki veljajo za spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja. Da se olajša zagotavljanje skladnosti takih spletišč in mobilnih aplikacij z navedenimi zahtevami, je treba določiti domnevo o skladnosti zadevnih spletišč in mobilnih aplikacij, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, pripravljene in objavljene v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in sicer z namenom, da se v zvezi z navedenimi zahtevami določijo podrobne specifikacije. Na podlagi navedene uredbe bi države članice in Evropski parlament morali imeti možnost ugovarjati kateremu koli harmoniziranemu standardu, za katerega menijo, da zahtev glede dostopnosti iz te direktive ne izpolnjuje v celoti.

(42)

Evropske organizacije za standardizacijo so sprejele evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04), v katerem so opredeljene zahteve za funkcionalno dostopnost proizvodov in storitev IKT, vključno s spletnimi vsebinami, ki bi se lahko uporabile pri javnem naročanju ali za podporo drugim politikam in zakonodaji. Domneva o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive bi morala temeljiti na klavzulah 9, 10 in 11 evropskega standarda EN 301 549 V1.1.2 (2015-04). V tehničnih specifikacijah, sprejetih na podlagi te direktive, bi bilo treba podrobneje opredeliti evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04) v zvezi z mobilnimi aplikacijami.

(43)

V tehničnih specifikacijah in standardih, razvitih v povezavi z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, bi poleg tega morali upoštevati konceptualne in tehnične posebnosti mobilnih naprav.

(44)

Organi javnega sektorja bi morali zagotoviti izjavo o dostopnosti glede skladnosti njihovih spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive. Navedena izjava o dostopnosti bi morala po potrebi vključevati zagotovljene dostopne alternativne možnosti.

(45)

Mobilne aplikacije so na voljo iz različnih virov, vključno z zasebnimi prodajalnami aplikacij. Informacije v zvezi z dostopnostjo mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, ki so prenesene iz virov tretjih oseb, bi bilo treba zagotoviti skupaj z opisom mobilne aplikacije, ki je uporabnikom na voljo pred prenosom aplikacije. To od večjih ponudnikov platform ne zahteva, da spremenijo svoje mehanizme za distribucijo aplikacij, temveč od organov javnega sektorja zahteva, da z obstoječimi ali prihodnjimi tehnologijami zagotovijo, da je izjava o dostopnosti voljo.

(46)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem za zagotavljanje povratnih informacij, s katerim bi vsakomur omogočili, da zadevni organ javnega sektorja obvesti o primerih, ko spletišča ali mobilne aplikacije ne spoštujejo zahtev glede dostopnosti iz te direktive, ter da ga zaprosi za izključene informacije. Take prošnje za informacije se lahko nanašajo tudi na vsebino, ki je izključena iz področja uporabe te direktive ali kako drugače izvzeta iz obveznosti izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti iz te direktive, kot so oblike zapisa pisarniških datotek, predhodno posnete časovne medijske vsebine ali vsebina arhiviranih spletišč. Z uporabo mehanizma za zagotavljanje povratnih informacij, ki je povezan z izvršilnim postopkom, bi morali uporabnikom spletišč ali mobilnih aplikacij organov javnega sektorja omogočiti, da zaprosijo za željene informacije, vključno s storitvami in dokumenti. Zadevni organ javnega sektorja bi moral na legitimno in razumno prošnjo informacije zagotoviti na ustrezen in primeren način ter v razumnem roku.

(47)

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za promocijo spletnih programov usposabljanja v zvezi z dostopnostjo spletišč in mobilnih aplikacij za ustrezne deležnike, zlasti osebje, odgovorno za dostopnost spletišč ali mobilnih aplikacij, in ukrepe za ozaveščanje o takšni dostopnosti. Pri pripravi vsebine programov usposabljanja in ozaveščanja na področju dostopnosti bi se bilo treba posvetovati z ustreznimi deležniki oziroma z njimi sodelovati.

(48)

Pomembno je, da države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo spodbujajo uporabo avtorskih orodij, ki omogočajo boljše izvajanje zahtev glede dostopnosti iz te direktive. Takšno spodbujanje bi lahko izvajali na pasiven način, na primer z objavo seznama združljivih avtorskih orodij brez zahteve za uporabo teh orodij, ali na aktiven način, na primer z zahtevo za uporabo združljivih avtorskih orodij ali za financiranje njihovega razvoja.

(49)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja te direktive in zlasti izvajanja pravil o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti je bistvenega pomena, da se Komisija in države članice redno posvetujejo z ustreznimi deležniki. Ustrezne deležnike v smislu te direktive bi bilo treba razumeti, kot da vključujejo organizacije, ki zastopajo interese invalidov in starejših, socialne partnerje, sektor, ki se ukvarja z ustvarjanjem programske opreme za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ter civilno družbo.

(50)

Skladnost z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba periodično spremljati. S harmonizirano metodologijo spremljanja bi se določili opis načina preverjanja stopnje izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti, enotnega v vseh državah članicah, zbiranje reprezentativnih vzorcev in redno izvajanje spremljanja. Države članice bi morale redno poročati o rezultatih spremljanja in vsaj enkrat o seznamu ukrepov, sprejetih za uporabo te direktive.

(51)

Metodologija spremljanja, ki jo določi Komisija, bi morala biti pregledna, prenosljiva, primerljiva in ponovljiva. Zagotoviti bi bilo treba največjo možno ponovljivost metodologije spremljanja, hkrati pa upoštevati dejstvo, da človeški dejavniki, kot je testiranje s strani uporabnikov, lahko vplivajo na to ponovljivost. Zaradi izboljšanja primerljivosti podatkov med državami članicami bi bilo treba v metodologiji spremljanja opisati, kako je treba ali je mogoče predstaviti rezultate različnih preskusov. Metodologija spremljanja bi morala biti enostavna za uporabo, da sredstev ne bi odtegnili od nalog zagotavljanja dostopnejše vsebine.

(52)

Da ne bi ovirali inovacij v zvezi z merjenjem dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in kolikor to ne ovira primerljivosti podatkov po vsej Uniji, bi države članice morale imeti možnost, da uporabljajo naprednejše tehnologije za spremljanje, osnovane na metodologiji spremljanja, ki jo določi Komisija.

(53)

Da se prepreči sistematično zatekanje k sodnim postopkom, bi bilo treba zagotoviti pravico do uporabe ustreznega in učinkovitega postopka za zagotovitev skladnosti s to direktivo. To ne posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine. Navedeni postopek bi bilo treba razumeti tako, da vključuje pravico do pritožbe pri katerem koli nacionalnem organu, pristojnem za odločanje o teh pritožbah.

(54)

Za zagotovitev ustrezne uporabe domneve o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spreminjanjem te direktive, in sicer s posodobitvijo sklicev na evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 (10) o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(55)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za določitev: tehničnih specifikacij v zvezi z zahtevami glede dostopnosti; metodologije, ki bi jo države članice morale uporabljati pri spremljanju skladnosti zadevnih spletišč in mobilnih aplikacij z navedenimi zahtevami; ter ureditve poročanja držav članic Komisiji o rezultatih spremljanja. Za sprejetje izvedbenih aktov o določitvi vzorca izjave o dostopnosti, ki ne vpliva na naravo in obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, temveč je namenjena lažji uporabi pravil, ki jih direktiva določa, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(56)

Ker cilja te direktive, to je vzpostavitve harmoniziranega trga za dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj je potrebna harmonizacija različnih pravil, trenutno veljavnih v pravnih redih različnih držav članic, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga, je cilj te direktive približati zakone in druge predpise držav članic o zahtevah glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, s čimer bi omogočili, da bi bila ta spletišča in mobilne aplikacije dostopnejše za uporabnike, zlasti za invalide.

2.   Ta direktiva določa pravila, ki od držav članic zahtevajo, da zagotovijo, da spletišča, ne glede na napravo, ki se uporablja za dostop do tega spletišča, in mobilne aplikacije organov javnega sektorja izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz člena 4.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za naslednja spletišča in mobilne aplikacije:

(a)

spletišča in mobilne aplikacije javne radiotelevizije in njenih podružnic ter drugih organov ali njihovih podružnic, ki opravljajo javno službo radiotelevizije;

(b)

spletišča in mobilne aplikacije nevladnih organizacij (NVO), ki ne opravljajo storitev, bistvenih za javnost, ali storitev, ki posebej zadevajo potrebe invalidov ali so namenjene njim.

4.   Ta direktiva se ne uporablja za naslednje vsebine spletišč in mobilnih aplikacij:

(a)

oblike zapisa pisarniških datotek, objavljene pred 23. septembrom 2018, razen če je taka vsebina potrebna za aktivne upravne postopke v zvezi z nalogami, ki jih izvaja zadevni organ javnega sektorja;

(b)

predhodno posnete časovne medijske vsebine, objavljene pred 23. septembrom 2020;

(c)

v živo predvajane časovne medijske vsebine;

(d)

spletne zemljevide in storitve kartiranja, kolikor so bistvene informacije o zemljevidih, namenjenih navigaciji, zagotovljene na dostopen digitalen način;

(e)

vsebino, ki jo dodajo tretje osebe in je ne financira niti razvija zadevni organ javnega sektorja ter ni pod njegovim nadzorom;

(f)

reprodukcije del zbirk dediščine, ki ne morejo biti v celoti dostopne, ker:

(i)

zahteve glede dostopnosti niso združljive bodisi z ohranitvijo zadevnega dela bodisi s pristnostjo reprodukcije del (na primer kontrast) ali

(ii)

ni avtomatiziranih in stroškovno učinkovitih rešitev, ki bi brez težav ustvarili izvleček besedila rokopisov ali drugih del zbirk dediščine in ga preoblikovali v vsebino, združljivo z zahtevami glede dostopnosti;

(g)

vsebino na ekstranetu in intranetu, kar so spletišča, na voljo le zaprti skupini ljudi in ne splošni javnosti kot taki, objavljeno pred 23. septembrom 2019, dokler taka spletišča niso bistveno prenovljena;

(h)

vsebino spletišč in mobilnih aplikacij, ki veljajo za arhiv, kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki ni potrebna za aktivne upravne postopke niti se ne posodablja ali ureja po 23. septembru 2019.

5.   Države članice lahko iz uporabe te direktive izključijo spletišča in mobilne aplikacije šol, vrtcev ali jasli, razen vsebine, ki se nanaša na bistvene spletne upravne funkcije.

Člen 2

Minimalna harmonizacija

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki so skladni s pravom Unije in ki presegajo minimalne zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, določene v tej direktivi.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„organ javnega sektorja“ pomeni državne, regionalne ali lokalne oblasti, osebe javnega prava, kot so opredeljene v točki 4 člena 2(1) Direktive 2014/24/EU, ali združenja enega ali več takih organov oziroma enega ali več takih oseb javnega prava, če so ta združenja ustanovljena s posebnim namenom zadovoljevanja potreb javnega interesa in nimajo industrijskega ali komercialnega značaja;

2.

„mobilna aplikacija“ pomeni uporabniško programsko opremo, zasnovano in razvito s strani ali v imenu organov javnega sektorja, za uporabo s strani splošne javnosti na mobilnih napravah, kot so pametni telefoni in tablični računalniki. Ne vključuje programske opreme za nadzor teh naprav (mobilni operacijski sistemi) ali strojne opreme;

3.

„standard“ pomeni standard, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

4.

„evropski standard“ pomeni evropski standard, kot je opredeljen v točki 1(b) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

5.

„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kot je opredeljen v točki 1(c) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

6.

„časovne medijske vsebine“ pomeni medijske vsebine naslednjih vrst: avdio, video, avdio-video, avdio in/ali video v kombinaciji z interakcijo;

7.

„dela zbirk dediščine“ pomeni dobrine v zasebni ali javni lasti, zgodovinskega, umetniškega, arheološkega, estetskega, znanstvenega ali tehničnega pomena, ki je del zbirk, ki jih hranijo kulturne ustanove, kot so knjižnice, arhivi in muzeji;

8.

„podatki merjenja“ pomeni količinsko ovrednotene rezultate dejavnosti spremljanja, ki se izvaja za preverjanje skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4. Zajemajo tako količinsko ovrednotene informacije o vzorcu testiranih spletišč in mobilnih aplikacij (število spletišč in aplikacij, potencialno s številom obiskovalcev ali uporabnikov, itd.) kot količinsko ovrednotene informacije o ravni dostopnosti.

Člen 4

Zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so njihova spletišča in mobilne aplikacije zaznavni, delujoči, razumljivi in robustnejši ter s tem dostopnejši.

Člen 5

Nesorazmerno breme

1.   Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja uporabljajo zahteve glede dostopnosti iz člena 4, kolikor te zahteve ne predstavljajo nesorazmernega bremena za te organe za namene navedenega člena.

2.   Da se oceni, v kolikšnem obsegu predstavljajo obveznosti izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti iz člena 4 nesorazmerno breme, države članice zagotovijo, da zadevni organ javnega sektorja upošteva ustrezne okoliščine, vključno z:

(a)

velikostjo, viri in naravo zadevnega organa javnega sektorja ter

(b)

ocenjenimi stroški in koristmi za zadevni organ javnega sektorja v primerjavi z ocenjenimi koristmi za invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega spletišča ali mobilne aplikacije.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena zadevni organ javnega sektorja izvede začetno oceno, v kolikšnem obsegu predstavljajo obveznosti izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti iz člena 4 nesorazmerno breme.

4.   Če organ javnega sektorja po izvedbi ocene iz odstavka 2 tega člena uporabi izjemo iz odstavka 1 tega člena za določeno spletišče ali mobilno aplikacijo, v izjavi o dostopnosti iz člena 7 pojasni, katerih delov zahtev glede dostopnosti ni bilo mogoče izpolniti, in po potrebi zagotovi dostopne alternativne možnosti.

Člen 6

Domneva o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti

1.   Za vsebino spletišč in mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje harmonizirane standarde ali njihove dele, sklice na katere je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012, se domneva, da je skladna z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4, ki so zajete v teh standardih ali njihovih delih.

2.   Če sklici na harmonizirane standarde iz odstavka 1 tega člena niso objavljeni, se za vsebino mobilnih aplikacij, ki je skladna s tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, domneva, da je skladna z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4, ki so zajete v teh tehničnih specifikacijah ali njihovih delih.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo tehnične specifikacije iz prvega pododstavka tega odstavka. Te tehnične specifikacije izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz člena 4 in zagotavljajo vsaj raven dostopnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavlja evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04).

Izvedbeni akti iz drugega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3). Če sklici na harmonizirane standarde iz odstavka 1 tega člena niso objavljeni, se prvi tak izvedbeni akt sprejme do 23. decembra 2018.

3.   Če sklici na harmonizirane standarde iz odstavka 1 tega člena niso objavljeni, se za vsebino spletišč, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz evropskega standarda EN 301 549 V1.1.2 (2015-04) ali dele teh zahtev, domneva, da je skladna z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4, ki so zajete v navedenih ustreznih zahtevah ali njihovih delih.

Če sklici na harmonizirane standarde iz odstavka 1 tega člena niso objavljeni in če ni tehničnih specifikacij iz odstavka 2 tega člena, se za vsebino mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz evropskega standarda EN 301 549 V1.1.2 (2015-04) ali dele teh zahtev, domneva, da je skladna z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4, ki so zajete v navedenih ustreznih zahtevah ali njihovih delih.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za spreminjanje odstavka 3 tega člena s posodobitvijo sklicev na evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04), tako da se vstavi sklic na novejšo različico tega standarda ali na evropski standard, ki ga nadomešča, če ta različica ali standard izpolnjuje zahteve glede dostopnosti iz člena 4 in zagotavlja vsaj raven dostopnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavlja evropski standard EN 301 549 V1.1.2 (2015-04).

Člen 7

Dodatni ukrepi

1.   Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja zagotovijo in redno posodabljajo podrobno, izčrpno in jasno izjavo o dostopnosti glede skladnosti svojih spletišč in mobilnih aplikacij s to direktivo.

Za spletišča se na podlagi vzorca izjave o dostopnosti iz odstavka 2 zagotovi izjava v dostopni obliki, ki se objavi na ustreznem spletišču.

Za mobilne aplikacije se na podlagi vzorca izjave o dostopnosti iz odstavka 2 zagotovi izjava o dostopnosti v dostopni obliki, ki je na voljo na spletišču organa javnega sektorja, ki je razvil zadevno mobilno aplikacijo, ali skupaj z drugimi informacijami, ki so na voljo pri prenosu aplikacije.

Izjava vsebuje naslednje:

(a)

pojasnilo o tistih delih vsebine, ki niso dostopni, in razlogih za takšno nedostopnost ter po potrebi zagotovljene dostopne alternativne možnosti;

(b)

opis mehanizma za zagotavljanje povratnih informacij in povezavo nanj, ki vsakomur omogoči, da zadevni organ javnega sektorja obvesti o primerih, ko njegova spletišča ali mobilne aplikacije ne spoštujejo zahtev glede dostopnosti iz člena 4, in ga zaprosi za informacije, izključene na podlagi člena 1(4) in člena 5, in

(c)

povezavo do izvršilnega postopka iz člena 9, ki se lahko uporabi v primeru nezadovoljivega odziva na obvestilo ali prošnjo.

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja ustrezno in v razumnem roku odgovorijo na obvestilo ali prošnjo.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev vzorca izjave o dostopnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(2). Komisija sprejme prvi tak izvedbeni akt najpozneje do 23. decembra 2018.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe za lažje izvajanje zahtev glede dostopnosti iz člena 4 pri drugih vrstah spletišč ali mobilnih aplikacij, ki niso navedeni v členu 1(2), in zlasti pri spletiščih ali mobilnih aplikacijah, urejenih z veljavno nacionalno zakonodajo o dostopnosti.

4.   Države članice promovirajo in spodbujajo programe usposabljanja v zvezi z dostopnostjo spletišč in mobilnih aplikacij, in sicer za ustrezne deležnike in osebje organov javnega sektorja, ki so namenjeni usposabljanju za ustvarjanje, upravljanje in posodabljanje dostopne vsebine spletišč in mobilnih aplikacij.

5.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za ozaveščanje o zahtevah glede dostopnosti iz člena 4, njihovih koristih za uporabnike in lastnike spletišč in mobilnih aplikacij ter o možnosti pošiljanja povratnih informacij v primerih kakršnega koli neizpolnjevanja zahtev iz te direktive, kot je določeno v tem členu.

6.   Komisija za namene spremljanja in poročanja iz člena 8 spodbuja sodelovanje na ravni Unije med državami članicami ter med državami članicami in ustreznimi deležniki, da bi izmenjali najboljše prakse med sabo in pregledali metodologijo spremljanja iz člena 8(2), tržni in tehnološki razvoj ter napredek na področju dostopnosti za spletišča in mobilne aplikacije.

Člen 8

Spremljanje in poročanje

1.   Države članice redno spremljajo skladnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4 na podlagi metodologije spremljanja iz odstavka 2 tega člena.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi metodologijo za spremljanje skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4. Ta metodologija mora biti pregledna, prenosljiva, primerljiva, ponovljiva in enostavna za uporabo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3). Komisija sprejme prvi tak izvedbeni akt do 23. decembra 2018.

3.   Metodologija spremljanja iz odstavka 2 lahko upošteva strokovne analize in mora vključevati:

(a)

pogostost spremljanja ter vzorčenje spletišč in mobilnih aplikacij, ki se spremljajo;

(b)

na ravni spletišč, vzorčenje spletnih strani in vsebine na teh straneh;

(c)

na ravni mobilnih aplikacij, vsebino, ki se preskusi, ob upoštevanju trenutka prve objave aplikacije in naknadnih posodobitev funkcionalnosti;

(d)

opis, kako je treba zadovoljivo dokazati izpolnjevanje ali neizpolnjevanje zahtev glede dostopnosti iz člena 4, pri čemer se je treba – ko je mogoče – neposredno sklicevati na ustrezne opise v harmoniziranem standardu ali, če tega ni, v tehničnih specifikacijah iz člena 6(2) ali evropskem standardu iz člena 6(3);

(e)

v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti, mehanizem, ki zagotavlja podatke in informacije o izpolnjevanju zahtev glede dostopnosti iz člena 4 v obliki, ki jo lahko uporabljajo organi javnega sektorja za odpravo teh pomanjkljivosti, ter

(f)

ustrezno ureditev, vključno po potrebi primere in smernice, za avtomatske in ročne preskuse ter preskuse uporabnosti v kombinaciji z nastavitvami vzorčenja na način, ki je združljiv s pogostostjo spremljanja in poročanja.

4.   Države članice do 23. decembra 2021 in nato vsaka tri leta Komisiji predložijo poročilo o rezultatih spremljanja, vključno s podatki merjenja. To poročilo se pripravi na podlagi ureditve poročanja iz odstavka 6 tega člena. Vsebuje tudi informacije o uporabi izvršilnega postopka iz člena 9.

5.   Glede ukrepov, sprejetih v skladu s členom 7, prvo poročilo zajema tudi naslednje:

(a)

opis mehanizmov, ki jih vzpostavijo države članice za posvetovanje z ustreznimi deležniki o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij;

(b)

postopke za objavo vseh informacij o razvoju politike dostopnosti v zvezi s spletišči in mobilnimi aplikacijami;

(c)

izkušnje in ugotovitve, zbrane med izvajanjem pravil o skladnosti z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4, ter

(d)

informacije o dejavnostih usposabljanja in ozaveščanja.

Kadar pride do bistvenih sprememb v zvezi z elementi iz prvega pododstavka, države članice v svoja naslednja poročila vključijo informacije v zvezi s temi spremembami.

6.   Vsebina vseh poročil, za katero se ne zahteva, da vključuje seznam pregledanih spletišč, mobilnih aplikacij ali organov javnega sektorja, se objavi v dostopni obliki. Ureditev poročanja držav članic Komisiji določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(3). Komisija sprejme prvi tak izvedbeni akt do 23. decembra 2018.

7.   Države članice do 23. septembra 2018 obvestijo Komisijo o organu, določenem za izvajanje nalog spremljanja in poročanja.

Člen 9

Izvršilni postopek

1.   Države članice zagotovijo razpoložljivost ustreznega in učinkovitega izvršilnega postopka, da se zagotovi skladnost s to direktivo, v zvezi z zahtevami iz členov 4 in 5 ter člena 7(1). Države članice zlasti zagotovijo, da obstaja izvršilni postopek, kot je možnost, da se zadeva predloži varuhu človekovih pravic, s čimer se zagotovi učinkovita obravnava prejetih obvestil ali prošenj, kakor je določeno v točki (b) člena 7(1), in se pregleda ocena iz člena 5.

2.   Države članice do 23. septembra 2018 obvestijo Komisijo o organu, ki bo pristojen za izvrševanje te direktive.

Člen 10

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. junija 2017.

3.   Prenos pooblastila iz člena 6(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 23. septembra 2018. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Države članice te predpise uporabljajo:

(a)

za spletišča organov javnega sektorja, ki niso objavljena pred 23. septembrom 2018: od 23. septembra 2019;

(b)

za vsa spletišča organov javnega sektorja, ki niso zajeta v točki (a): od 23. septembra 2020;

(c)

za mobilne aplikacije organov javnega sektorja: od 23. junija 2021.

Člen 13

Pregled

Komisija do 23. junija 2022 opravi pregled njene uporabe. Pri tem pregledu se upoštevajo poročila držav članic o rezultatih spremljanja iz člena 8 in uporabi izvršilnega postopka iz člena 9. Vključuje tudi pregled tehnološkega napredka, ki bi lahko olajšal dostopnost nekaterih vrst vsebine, izključenih iz področja uporabe te direktive. Rezultati tega pregleda se objavijo v dostopni obliki.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 26. oktobra 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

I. LESAY


(1)  UL C 271, 19.9.2013, str. 116.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 18. julija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(4)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(5)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(6)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(7)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(8)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

(9)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(10)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(11)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


II Nezakonodajni akti

UREDBE

2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2103

z dne 21. novembra 2016

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Burrata di Andria (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Burrata di Andria“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Burrata di Andria“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Burrata di Andria“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.3. Siri iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. novembra 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 263, 20.7.2016, str. 7.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).


2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2104

z dne 21. novembra 2016

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Vale of Evesham Asparagus (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Združenega kraljestva za registracijo imena „Vale of Evesham Asparagus“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Vale of Evesham Asparagus“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Vale of Evesham Asparagus“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani, iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. novembra 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Phil HOGAN

Član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 257, 15.7.2016, str. 16.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).


2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/19


UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2105

z dne 1. decembra 2016

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 794/2004 glede obrazca, ki se uporablja za priglasitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) in zlasti člena 33 Uredbe,

po posvetovanju s Posvetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (ES) št. 794/2004 (2) so navedene natančne določbe glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti za priglasitev državne pomoči. Določa, da se dodatne informacije, ki so potrebne za oceno skladnosti ukrepov pomoči s predpisi, smernicami, zakonskimi okviri in drugimi predpisi, veljavnimi za državno pomoč, predložijo na obrazcu za dodatne informacije iz dela III Priloge I k navedeni uredbi.

(2)

V Uredbi (ES) št. 794/2004 je tudi določeno, da Komisija po vsaki spremembi ali zamenjavi zadevnih smernic ali zakonskih okvirov prilagodi ustrezne obrazce in obrazce za informacije.

(3)

Potem ko je Komisija sprejela Smernice za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture (3), so se pravila, ki jih uporablja pri ocenjevanju združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom, spremenila. Zato je treba zamenjati obrazec za dodatne informacije za priglasitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture iz dela III Priloge I k Uredbi (ES) št. 794/2004.

(4)

Uredbo (ES) št. 794/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 794/2004 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 248, 24.9.2015, str. 9.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(3)  Sporočilo Komisije – Smernice za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture (UL C 217, 2.7.2015, str. 1).


PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 794/2004 se del III.14 nadomesti z naslednjim:

„DEL III.14

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE ZA DRŽAVNO POMOČ SEKTORJU RIBIŠTVA IN AKVAKULTURE

Obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki je zajet v Smernicah za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture  (1) (v nadaljnjem besedilu: smernice).

1.   Skupna načela ocenjevanja

1.1   Ali ukrep pomoči izpolnjuje naslednja skupna načela ocenjevanja? Če jih izpolnjuje ali če izpolnjevanje načela spodbujevalnega učinka iz oddelka 3.6 smernic ni potrebno, označite ustrezno polje:

ukrep pomoči prispeva k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa;

potreba po posredovanju države: ukrep državne pomoči je usmerjen v primer, kadar lahko pomoč zagotovi pomembno izboljšavo, ki je trg sam ne more doseči, na primer z odpravo nedelovanja trga;

ustreznost ukrepa pomoči: ukrep pomoči je ustrezen instrument politike za obravnavo cilja skupnega interesa;

spodbujevalni učinek: pomoč spremeni ravnanje zadevnih podjetij tako, da se začnejo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi izvajala brez pomoči oziroma bi jo izvajala v omejenem obsegu ali kako drugače oziroma na drugi lokaciji; ali se za pomoč ne zahteva, da ima spodbujevalni učinek v skladu s točko 52 smernic;

sorazmernost pomoči (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno): znesek pomoči je omejen na najnižji znesek, potreben za spodbuditev dodatne naložbe ali dejavnosti na zadevnem območju;

izogibanje neupravičenim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami članicami: negativni učinki pomoči so dovolj omejeni, da je skupno ravnovesje ukrepa pozitivno;

preglednost pomoči: države članice, Komisija, gospodarski subjekti in javnost lahko enostavno dostopajo do vseh zadevnih aktov in pomembnih informacij o pomoči, dodeljeni v skladu z njimi.

1.2   Ali ukrep pomoči ali kateri koli z njim povezan pogoj, vključno z načinom njegovega financiranja, kadar je ta neločljiv del ukrepa, pomeni kršitev prava Unije?

☐ Da

☐ Ne

1.3   Ali je pomoč namenjena dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo, ali je to pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi?

☐ Da

☐ Ne

Upoštevajte, da je pomoč, v zvezi s katero sta odgovora na vprašanji iz točk 1.2 in 1.3 pritrdilna, nezdružljiva z notranjim trgom v skladu s točkama 26 in 27 smernic.

1.4   Ali je pomoč namenjena podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom?

Upoštevajte, da to ne velja za pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 107(2)(b) Pogodbe.

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezen sklep Komisije:

 

2.   Posebna načela za sektor ribištva in akvakulture

2.1   Ali so vloge v primeru sheme pomoči nedopustne, če jih vložijo gospodarski subjekti, ki so storili eno ali več kršitev ali kaznivih dejanj iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali goljufijo iz člena 10(3) navedene uredbe v obdobju, določenem v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(4) navedene uredbe?

Upoštevajte, da se to načelo ne uporablja za pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.3 in 5.4 smernic.

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite določbe o nedopustnosti:

 

 

2.2   V primeru individualne pomoči potrdite, da zadevni gospodarski subjekt ni storil ene ali več kršitev ali kaznivih dejanj iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 ali goljufije iz člena 10(3) navedene uredbe v obdobju, določenem v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(4) navedene uredbe.

Upoštevajte, da se to načelo ne uporablja za pomoč, ki izpolnjuje posebne pogoje iz oddelkov 4, 5.3 in 5.4 smernic.

☐ Da

☐ Ne

2.3   Ali ukrep pomoči izrecno določa, da mora vsako podjetje upoštevati pravila skupne ribiške politike v celotnem obdobju izvajanja projekta in v petletnem obdobju po končnem plačilu upravičencu?

☐ Da

☐ Ne

2.4   Potrdite, da mora upravičenec, ki je v celotnem obdobju izvajanja projekta in v petletnem obdobju po končnem plačilu upravičencu storil eno ali več kršitev iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 508/2014, vrniti znesek pomoči.

☐ Da

☐ Ne

2.5   Potrdite, da se nobena pomoč ne odobri za dejavnosti, ki ustrezajo neupravičenim operacijam iz člena 11 Uredbe (EU) št. 508/2014.

☐ Da

☐ Ne

2.6   Če so odgovori na vprašanja iz oddelkov 2.3, 2.4 in 2.5 tega obrazca za dodatne informacije pritrdilni, navedite posebne določbe ustreznega nacionalnega pravnega akta ali aktov, v katerih so določeni pogoji iz navedenih vprašanj:

 

 

 

2.7   Če je ukrep pomoči iste vrste kot operacija, ki je upravičena do financiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ali je v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe za takšno vrsto operacije, zlasti z določbami o intenzivnosti javne pomoči?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor ne, obrazložite upravičenost in nujnost pomoči:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3.   Prispevek k skupnemu cilju

3.1   Ali je ukrep pomoči zajet v oddelku 4, 5.1, 5.3 ali 5.4 smernic in izpolnjuje posebne pogoje iz ustreznega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte mnenje Komisije, da ukrep pomoči prispeva k doseganju cilja skupnega interesa, ter prezrite oddelka 3.2 in 3.3.

3.2   Navedite cilj ali cilje skupnega interesa iz člena 107(3) Pogodbe, k doseganju katerih prispeva ukrep pomoči:

 

 

3.3   Navedite cilj ali cilje skupne ribiške politike, k doseganju katerih prispeva ukrep pomoči, in jasno obrazložite, kako ukrep pomoči prispeva k doseganju navedenih ciljev, ne da bi negativno vplival na druge cilje skupne ribiške politike (3):

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4.   Potreba po posredovanju države

4.1   Ali je ukrep pomoči zajet v oddelku 4, 5.1, 5.3 ali 5.4 smernic in izpolnjuje posebne pogoje iz ustreznega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte mnenje Komisije, da je posredovanje države potrebno, ter prezrite oddelke 4.2, 4.3 in 4.4.

4.2   Opišite težavo, ki se bo obravnavala z ukrepom pomoči, in pojasnite, kako je pomoč usmerjena v primere, kadar lahko zagotovi pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči:

 

 

 

 

 

4.3   Pojasnite, ali in kako ukrep pomoči odpravlja tržne pomanjkljivosti ter s tem prispeva k učinkovitemu delovanju trgov in krepitvi konkurenčnosti oziroma ali in kako se pomoč v primeru tržnih rezultatov, ki se štejejo za nezadostne z vidika enakosti ali kohezije, uporabi za zagotovitev bolj zaželenih in pravičnih tržnih rezultatov:

 

 

 

 

 

 

 

 

4.4   Pojasnite, ali in kako pomoč spodbuja racionalizacijo in učinkovitost sektorja ribištva in akvakulture ter je usmerjena v trajne izboljšave, da bi sektor deloval na podlagi tržnih dejavnikov:

 

 

 

 

 

5.   Ustreznost pomoči

5.1   Ali je pomoč zajeta v oddelku 4, 5.1, 5.3 ali 5.4 smernic in izpolnjuje posebne pogoje iz ustreznega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte mnenje Komisije, da je ukrep pomoči ustrezen instrument politike, ter prezrite oddelke od 5.2 do 5.5.

5.2   Obrazložite, zakaj ni na voljo drug, manj izkrivljajoč instrument politike, ki bi enako pozitivno prispeval k doseganju ciljev skupne ribiške politike, in zakaj so se opustile druge možnosti politike:

 

 

 

 

 

5.3   Ali je bila izvedena ocena učinka priglašenega ukrepa pomoči?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, povzemite glavne sklepe te ocene:

 

 

 

 

 

5.4   Navedite obliko pomoči in pojasnite, zakaj naj bi ta oblika najmanj izkrivila konkurenco in trgovino.

 

 

 

5.5   Če se pomoč dodeli v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (npr. neposredna nepovratna sredstva, oprostitve ali znižanja davkov, socialnih prispevkov ali drugih obveznih prispevkov), obrazložite, zakaj so druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (npr. posojila z nizko obrestno mero ali znižanje obresti, državna poroštva ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji), manj ustrezne:

 

 

 

 

 

 

 

6.   Spodbujevalni učinek

6.1   Ali ima pomoč značilnosti nadomestila, kot na primer pomoč, zajeta v oddelku 4, 5.3 ali 5.4, in ali izpolnjuje posebne pogoje iz ustreznega oddelka ali pa je zajeta v oddelku 5.6 smernic in izpolnjuje pogoje iz navedenega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte, da se v zvezi s pomočjo ne zahteva spodbujevalni učinek, ter prezrite oddelke od 6.2 do 6.6.

6.2   Obrazložite, kako pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi opravljalo brez pomoči ali bi jo opravljalo v omejenem obsegu ali kako drugače:

 

 

 

 

 

6.3   Ali pomoč subvencionira stroške dejavnosti, ki bi jih upravičenec imel v vsakem primeru, ali ima vlogo nadomestila za običajno poslovno tveganje pri gospodarski dejavnosti?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte, da se pomoč ne šteje za pomoč s spodbujevalnim učinkom (točka 49 smernic).

6.4   Ali se pomoč dodeli za operacijo, ki jo je upravičenec že začel izvajati, preden je pri nacionalnih organih vložil vlogo za pomoč?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte, da se v skladu s točko 51 smernic za pomoč ne more šteti, da ima spodbujevalni učinek.

6.5   Ali gre pri pomoči za pomoč za tekoče poslovanje (4) ali pomoč za lažje izpolnjevanje obveznih standardov?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte, da taka pomoč v skladu s točko 50 smernic načeloma ni združljiva z notranjim trgom, razen če so izjeme izrecno določene v zakonodaji Unije ali smernicah ali drugih ustrezno utemeljenih primerih.

Če je odgovor pritrdilen, navedite določbe, ki izrecno dovoljujejo tako pomoč, ali to pomoč podrobno utemeljite:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6.6   Če je pomoč v obliki davčnih ugodnosti, ali ukrep pomoči določa pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica nadalje odločala po lastni presoji?

Upoštevajte, da se slednja zahteva ne uporablja za sheme, ki so naslednice davčnih shem, če je bil ukrep že vključen v prejšnje sheme v obliki davčnih ugodnosti.

☐ Da

☐ Ne

7.   Sorazmernost pomoči

7.1   Ali ima pomoč značilnosti nadomestila, kot na primer pomoč, zajeta v oddelku 4, 5.3 ali 5.4, in ali izpolnjuje posebne pogoje iz ustreznega oddelka ali pa je zajeta v oddelku 5.6 smernic in izpolnjuje pogoje iz navedenega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte, da se pomoč šteje za sorazmerno, in prezrite točke od 7.2 do 7.4.

7.2   Obrazložite, ali in kako znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7.3   Če je ukrep pomoči iste vrste kot operacija, ki je upravičena do financiranja v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014, ali znesek pomoči presega veljavne največje intenzivnosti javne pomoči, določene v členu 95 navedene uredbe in Prilogi I k Uredbi?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, obrazložite upravičenost in nujnost pomoči:

 

 

 

 

 

7.4   Ali se bo pomoč dodelila hkrati na podlagi več shem ali skupaj z ad hoc pomočjo?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, ali skupni znesek javnih sredstev za dejavnost presega ustrezne največje intenzivnosti pomoči iz smernic?

☐ Da

☐ Ne

8.   Učinki na konkurenco in trgovino

8.1   Ali je pomoč zajeta v oddelku 4, 5.1, 5.3 ali 5.4 smernic in izpolnjuje pogoje iz ustreznega oddelka?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, upoštevajte mnenje Komisije, da so negativni učinki na konkurenco in trgovino omejeni, kolikor je mogoče, ter prezrite oddelka 8.2 in 8.3.

8.2   Obrazložite, kako so negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni, kolikor je mogoče, in kako jih odtehtajo pozitivni učinki v smislu prispevka ukrepa k doseganju cilja skupnega interesa. V primeru sheme pomoči namesto zgolj posamezne ravni upoštevajte kumulativne ravni izkrivljanja ter velikosti zadevnih projektov, zneske individualne in kumulativne pomoči, pričakovane upravičence in značilnosti ciljnega sektorja. V primeru individualne pomoči obravnavajte negativne učinke v zvezi s preprečevanjem umika s trga in pomembno tržno močjo ter predložite dokaze, ki omogočajo opredelitev upoštevnega proizvodnega trga, geografskega trga, konkurentov ter zadevnih strank in potrošnikov:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8.3   Ali je bila izvedena ocena učinka priglašenega ukrepa pomoči?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, povzemite glavne sklepe te ocene:

 

 

 

 

 

9.   Preglednost

9.1   Ali bo država članica na nacionalni ali regionalni ravni na celovitem spletnem mestu o državni pomoči objavila vsaj naslednje informacije:

(a)

celotno besedilo sheme pomoči in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago za individualno pomoč ali povezavo na ta besedila;

(b)

organ ali organe, ki dodelijo pomoč;

(c)

identiteto posameznih upravičencev, obliko in znesek pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, datum dodelitve pomoči, vrsto podjetja (MSP/veliko podjetje), regijo, v kateri je upravičenec (na ravni NUTS II), in glavno gospodarsko panogo, v kateri upravičenec izvaja svoje dejavnosti (na ravni skupine NACE)? (Taka objava ni potrebna pri dodelitvi individualne pomoči, ki ne presega 30 000 EUR. Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se lahko informacije zagotovijo v naslednjih razponih (v milijonih EUR): 0,03 do 0,5; nad 0,5 do 1; nad 1 do 2; nad 2.)

☐ Da

☐ Ne

9.2   Potrdite, da bodo navedene informacije:

(a)

objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči;

(b)

hranjene najmanj deset let;

(c)

na voljo splošni javnosti brez omejitev (5).

☐ Da

☐ Ne

Upoštevajte, da državam članicam informacij ni treba objaviti pred 1. julijem 2017  (6) .

10.   Vrste pomoči

10.1   Določite oddelek smernic, v skladu s katerim naj se oceni pomoč, in v oddelkih od 11 do 18 tega obrazca za dodatne informacije navedite podrobne informacije za izbrano možnost:

Oddelek 4.1 smernic: Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč in izjemnih dogodkov

Oddelek 5.1 smernic: Pomoč za vrste ukrepov, ki jih zajema uredba o skupinskih izjemah

Oddelek 5.2 smernic: Pomoč, ki spada na področje uporabe nekaterih horizontalnih smernic

Oddelek 5.3 smernic: Pomoč za odpravo škode zaradi neugodnih vremenskih razmer

Oddelek 5.4 smernic: Pomoč za stroške preprečevanja, nadzora in izkoreninjenja bolezni živali iz akvakulture

Oddelek 5.5 smernic: Pomoč, financirana iz davkom podobnih dajatev

Oddelek 5.6 smernic: Pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah

Oddelek 5.7 smernic: Pomoč za druge ukrepe

11.   Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč in izjemnih dogodkov

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, katerega namen je nadomestiti škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, v skladu z oddelkom 4.1 smernic.

11.1   Ali je ukrep pomoči predhodna okvirna shema za nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili potresi, snežni plazovi, zemeljski plazovi, poplave, tornadi, hurikani, izbruhi vulkanov in požari v naravi naravnega izvora?

☐ Da

☐ Ne

(Če je odgovor pritrdilen, prezrite oddelke 11.3, 11.4, 11.5, 11.7 in 11.8.)

11.2   Katera vrsta naravne nesreče ali izjemnega dogodka je povzročila škodo (ali bi jo lahko povzročila v primeru predhodne okvirne sheme pomoči), za katero je predvideno nadomestilo?

 

11.3   Kdaj se je zgodil dogodek iz oddelka 11.1?

 

11.4   Navedite zadnji datum, do katerega se lahko izplača pomoč.

 

11.5   Ali je pristojni organ države članice dogodek uradno priznal kot naravno nesrečo ali izjemen dogodek?

☐ Da

☐ Ne

11.6   Ali se pomoč izplača neposredno zadevnemu podjetju?

☐ Da

☐ Ne

11.7   Obrazložite neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom in škodo, ki jo je utrpelo podjetje:

 

 

 

11.8   Predložite čim natančnejšo oceno škode, ki jo je utrpelo podjetje:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.9   Navedite, katera vrsta škode se nadomesti (npr. materialna škoda na premoženju, izpad dohodka):

 

 

 

 

 

11.10   Ali so do pomoči upravičeni le stroški za nastalo škodo, ki je neposredna posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka?

☐ Da

☐ Ne

11.11   Ali stroške za škodo oceni javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnica?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite, kateri organ oceni stroške.

 

11.12   Opišite izračun škode:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11.13   Ali je v primeru materialne škode na premoženju ta škoda izračunana na podlagi stroškov popravil ali ekonomske vrednosti, ki jo je prizadeto premoženje imelo pred naravno nesrečo ali izrednim dogodkom?

☐ Da

☐ Ne

11.14   Ali v primeru materialne škode na premoženju ta škoda presega stroške popravil ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica naravne nesreče ali izjemnega dogodka?

☐ Da

☐ Ne

11.15   Ali je škoda v primeru izpada dohodka izračunana tako, da se:

(a)

količina ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v letu naravne nesreče ali izjemnega dogodka ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožena s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, odšteje od

(b)

povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v triletnem obdobju pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred naravno nesrečo ali izjemnim dogodkom, brez najvišje in najnižje vrednosti, pomnoženega s povprečno prodajno ceno?

☐ Da

☐ Ne

11.16   Ali je škoda izračunana na ravni posameznega upravičenca?

☐ Da

☐ Ne

11.17   Ali je pomoč, skupaj s kakršnimi koli drugimi prejetimi plačili za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, omejena na 100 % upravičenih stroškov?

☐ Da

☐ Ne

11.18   V primeru predhodnih okvirnih shem potrdite, da bo država članica izpolnjevala obveznost poročanja iz točke 130 smernic.

☐ Da

☐ Ne

11.19   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

12.   Pomoč za vrste ukrepov, ki jih zajema uredba o skupinskih izjemah

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki je iste vrste kot pomoč, ki spada v kategorijo pomoči, ki se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi ene od uredb o skupinskih izjemah iz točke 19(a) smernic, kot je določeno v oddelku 5.1 smernic. V primeru ukrepa pomoči, ki je iste vrste kot pomoč, ki spada v kategorijo pomoči za odpravo škode zaradi naravnih nesreč iz člena 44 Uredbe Komisije (EU) št. 1388/2014  (7) ,izpolnite oddelek 11.

12.1   Ali je pomoč iste vrste kot pomoč, ki spada v kategorijo pomoči, ki se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi ene od uredb o skupinskih izjemah iz točke 19(a) smernic?

☐ Da

☐ Ne

Navedite uredbo, ki se uporablja, in ustrezne člene te uredbe:

 

 

 

12.2   Ali pomoč izpolnjuje vsa merila iz ustreznih členov uredbe, ki se uporablja?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor ne, obrazložite upravičenost in nujnost pomoči:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12.3   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

13.   Pomoč, ki spada na področje uporabe nekaterih horizontalnih smernic

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki spada na področje uporabe nekaterih horizontalnih smernic ali drugih instrumentov, ki jih je sprejela Komisija, v skladu z oddelkom 5.2 smernic.

13.1   Ali spada pomoč na področje uporabe nekaterih horizontalnih smernic ali drugih instrumentov, ki jih je sprejela Komisija (8)?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite zadevne horizontalne smernice ali instrumente in ustrezne določbe iz navedenih aktov ter dokažite, da pomoč izpolnjuje vsa merila iz ustreznih določb navedenih aktov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13.2   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

14.   Pomoč za odpravo škode zaradi neugodnih vremenskih razmer

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, katerega namen je nadomestiti škodo, ki so jo povzročile neugodne vremenske razmere, v skladu z oddelkom 5.3 smernic. V primeru ukrepa pomoči, ki je iste vrste kot pomoč, ki spada v kategorijo pomoči za vzajemne sklade za primer neugodnih vremenskih razmer iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1388/2014, izpolnite oddelek 12.

14.1   Ali je ukrep pomoči predhodna okvirna shema za nadomestilo za škodo, ki so jo povzročile neugodne vremenske razmere?

☐ Da

☐ Ne

(Če je odgovor pritrdilen, prezrite oddelke od 14.3 do 14.6 in oddelek 14.9.)

14.2   Katera vrsta neugodnih vremenskih razmer je povzročila škodo (ali bi jo lahko povzročila v primeru predhodne okvirne sheme pomoči), za katero je predvideno nadomestilo?

 

14.3   Kdaj se je zgodil dogodek iz oddelka 14.1?

 

14.4   Navedite zadnji datum, do katerega se lahko izplača pomoč.

 

14.5   Ali škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer znaša več kot 30 % povprečnega letnega prometa, izračunanega na podlagi prejšnjih treh koledarskih let, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred neugodnimi vremenskimi razmerami, brez najvišjih in najnižjih vrednosti?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, podrobno utemeljite izpolnjevanje pogoja iz oddelka 14.5:

 

 

 

 

14.6   Pojasnite neposredno vzročno povezavo med neugodnimi vremenskimi razmerami in škodo, ki jo je utrpelo podjetje:

 

 

 

14.7   V primeru izgub zaradi neugodnih vremenskih razmer iz člena 35(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 utemeljite, zakaj namerava država članica dodeliti pomoč in ne finančnega nadomestila, ki se izplača iz vzajemnih skladov za primer neugodnih vremenskih razmer v skladu s členom 35 navedene uredbe:

 

 

 

 

 

14.8   Ali se pomoč izplača neposredno zadevnemu podjetju?

☐ Da

☐ Ne

14.9   Predložite čim natančnejšo oceno škode, ki so jo utrpeli potencialni upravičenci:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14.10   Navedite, katera vrsta škode se nadomesti (npr. materialna škoda na premoženju, izpad dohodka):

 

 

 

 

 

14.11   Ali so do pomoči upravičeni le stroški za nastalo škodo, ki je neposredna posledica neugodnih vremenskih razmer?

☐ Da

☐ Ne

14.12   Ali škodo oceni javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnica?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite, kateri organ oceni stroške:

 

14.13   Opišite izračun škode:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

14.14   Ali je v primeru materialne škode na premoženju ta škoda izračunana na podlagi stroškov popravil ali ekonomske vrednosti, ki jo je prizadeto premoženje imelo pred neugodnimi vremenskimi razmerami?

☐ Da

☐ Ne

14.15   Ali v primeru materialne škode na premoženju ta škoda presega stroške popravil ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica neugodnih vremenskih razmer?

☐ Da

☐ Ne

14.16   Ali je škoda v primeru materialne škode na premoženju povzročila izpad proizvodnje v višini več kot 30 % povprečnega letnega prometa, izračunanega na podlagi prejšnjih treh koledarskih let, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred neugodnimi vremenskimi razmerami, brez najvišjih in najnižjih vrednosti?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, podrobno utemeljite izpolnjevanje pogoja iz oddelka 14.15:

 

 

 

 

14.17   Ali je škoda v primeru izpada dohodka izračunana tako, da se:

(a)

količina ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v letu neugodnih vremenskih razmer ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožena s povprečno prodajno ceno v navedenem letu, odšteje od

(b)

povprečne letne količine ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, proizvedenih v triletnem obdobju pred neugodnimi vremenskimi razmerami, ali triletnega povprečja, izračunanega na podlagi petletnega obdobja pred neugodnimi vremenskimi razmerami, brez najvišje in najnižje vrednosti, pomnoženega s povprečno prodajno ceno?

☐ Da

☐ Ne

14.18   Ali je škoda izračunana na ravni posameznega upravičenca?

☐ Da

☐ Ne

14.19   Ali je pomoč, skupaj s kakršnimi koli drugimi prejetimi plačili za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, omejena na 100 % upravičenih stroškov?

☐ Da

☐ Ne

14.20   V primeru predhodnih okvirnih shem potrdite, da bo država članica izpolnjevala obveznost poročanja iz točke 130 smernic.

☐ Da

☐ Ne

14.21   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

15.   Pomoč za stroške preprečevanja, nadzora in izkoreninjenja bolezni živali iz akvakulture

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, katerega namen je prispevati k stroškom, povezanim s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjenjem bolezni živali iz akvakulture, v skladu z oddelkom 5.4 smernic. V primeru pomoči, ki je iste vrste kot pomoč, ki spada v kategorijo pomoči za ukrepe za zdravje in dobrobit živali iz člena 39 Uredbe (EU) št. 1388/2014, izpolnite oddelek 12.

15.1   Ali je ukrep pomoči predhodna okvirna shema, katere namen je prispevati k stroškom, povezanim s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjenjem bolezni živali iz akvakulture?

☐ Da

☐ Ne

(Če je odgovor pritrdilen, prezrite oddelke 15.5, 15.6 in 15.9.)

15.2   Navedite, za katere bolezni, ki so na seznamu živalskih bolezni Svetovne organizacije za zdravje živali, seznamu iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali seznamu iz dela II Priloge IV k Direktivi Sveta 2006/88/ES (10), se dodeli pomoč:

Upoštevajte, da se v primeru bolezni, ki so na seznamu živalskih bolezni Svetovne organizacije za zdravje živali, uporablja različica seznama, ki je veljavna ob priglasitvi ukrepa pomoči. Če je bila pomoč že dodeljena ali plačana, se v primeru individualne pomoči uporablja različica seznama, objavljena ob dodelitvi ali plačilu pomoči, v primeru sheme pomoči pa seznam, objavljen ob začetku izvajanja sheme.

 

 

 

15.3   Ali je pomoč dodeljena v okviru programa na ravni Unije ali nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, nadzor ali izkoreninjanje živalskih bolezni?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezen program in posebne določbe:

 

 

15.4   Ali je pomoč dodeljena v okviru nujnih ukrepov, ki jih naloži pristojni nacionalni organ?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite ustrezen ukrep in posebne določbe:

 

 

15.5   Kdaj so nastali stroški, povezani s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjenjem bolezni živali iz akvakulture?

 

15.6   Navedite datum, do katerega se lahko izplača pomoč.

 

15.7   Ali se pomoč izplača neposredno zadevnemu podjetju?

☐ Da

☐ Ne

15.8   Potrdite, da se pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je upravičenec namerno ali zaradi malomarnosti povzročil bolezen:

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite določbe o pogoju iz oddelka 15.8:

 

15.9   Predložite čim natančnejšo oceno škode, ki so jo utrpeli potencialni upravičenci:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

15.10   Navedite, kateri od naslednjih stroškov so upravičeni do nadomestila. Stroški v zvezi z:

☐ (a)

zdravstvenimi pregledi, analizami, preskusi in drugimi ukrepi sistematičnega pregledovanja;

☐ (b)

nakupom, skladiščenjem, uporabo ali distribucijo cepiv, zdravil in substanc za zdravljenje živali;

☐ (c)

zakolom, usmrtitvijo in uničenjem živali;

☐ (d)

uničenjem živalskih proizvodov in z živalmi povezanih proizvodov;

☐ (e)

čiščenjem in dezinfekcijo gospodarstva in opreme;

☐ (f)

škodo, povzročeno zaradi zakola, usmrtitve ali uničenja živali, živalskih proizvodov in z živalmi povezanih proizvodov, omejeno na tržno vrednost takih živali in proizvodov v primeru, če ne bi zbolele za boleznijo;

☐ (g)

izpadom dohodkov zaradi težav pri obnovi staležev;

☐ (h)

drugimi stroški, nastalimi zaradi bolezni živali iz akvakulture.

V primeru točke (h) opredelite stroške in utemeljite, zakaj so ti stroški upravičeni.

Upoštevajte, da so v skladu s točko 110(h) smernic stroški, razen stroškov iz točk od (a) do (g), upravičeni le v izrednih in ustrezno utemeljenih primerih.

 

 

 

 

 

15.11   Ali je pomoč, skupaj s kakršnimi koli drugimi prejetimi plačili za nadomestilo škode, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, omejena na 100 % upravičenih stroškov?

☐ Da

☐ Ne

15.12   V primeru predhodnih okvirnih shem potrdite, da bo država članica izpolnjevala obveznost poročanja iz točke 130 smernic.

☐ Da

☐ Ne

15.13   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

16.   Pomoč, financirana iz davkom podobnih dajatev

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki se financira iz posebnih dajatev, uvedenih za nekatere ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, ne glede na njihov izvor, zlasti iz davkom podobnih dajatev, v skladu z oddelkom 5.5 smernic.

16.1   Ali se shema pomoči financira iz posebnih dajatev, uvedenih za nekatere ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture, ne glede na njihov izvor, zlasti iz davkom podobnih dajatev?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti o načinu financiranja sheme pomoči:

 

 

 

 

 

16.2   Ali pomoč zagotavlja enake ugodnosti domačim in uvoženim proizvodom?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, opišite, kako shema zagotavlja ugodnosti domačim in uvoženim proizvodom:

 

 

 

 

16.3   Navedite, kako se uporabljajo sredstva, pridobljena iz davkom podobnih dajatev:

 

 

 

 

 

16.4   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

17.   Pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki pomeni pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno v najbolj oddaljenih regijah, da bi se ublažile posebne omejitve v navedenih regijah zaradi njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti, v skladu z oddelkom 5.6 smernic.

17.1   Ali pomoč pomeni pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno v najbolj oddaljenih regijah, da bi se ublažile posebne omejitve v navedenih regijah zaradi njihove izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, opišite vrsto dodeljene pomoči za tekoče poslovanje in navedite ciljno regijo ali regije:

 

 

 

17.2   Navedite posebne omejitve v regiji ali regijah, ki naj bi se ublažile z dodeljeno pomočjo, in opišite, kako je predvideno doseganje tega cilja s to pomočjo.

Upoštevajte, da se lahko v skladu s točko 113 smernic upoštevajo le omejitve zaradi izolacije, otoške lege in izredne oddaljenosti najbolj oddaljenih regij.

 

 

 

 

 

 

17.3   Navedite dodatne stroške zaradi posebnih omejitev in metodo njihovega izračuna ter dokažite, da pomoč ne presega tistega, kar je nujno potrebno, da se ublažijo posebne omejitve v najbolj oddaljenih regijah.

 

 

 

 

 

 

17.4   Ali država članica, da bi preprečila čezmerna nadomestila, upošteva druge vrste javnih intervencij, po potrebi tudi nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v skladu s členi 70, 71 in 72 Uredbe (EU) št. 508/2014 in pomoč za izvajanje načrtov nadomestil iz člena 73 navedene uredbe?

☐ Da

☐ Ne

Če je odgovor pritrdilen, navedite, kako se preprečujejo čezmerna nadomestila:

 

 

 

 

 

 

17.5   Navedite druge informacije, ki so po vašem mnenju pomembne za oceno ukrepa pomoči iz tega oddelka:

 

 

 

 

 

 

 

 

18.   Pomoč za druge ukrepe

Ta oddelek je treba izpolniti v primeru priglasitve ukrepa pomoči, ki ne ustreza nobeni vrsti pomoči iz oddelka 4 ali oddelkov od 5.1 do 5.6 smernic in ki jo država članica kljub temu namerava zagotoviti ali jo zagotavlja, v skladu z oddelkom 5.7 smernic.

18.1   Ali namerava država članica zagotoviti ali zagotavlja pomoč, ki ne ustreza nobeni vrsti pomoči iz oddelka 4 ali oddelkov od 5.1 do 5.6 smernic?

☐ Da

☐ Ne

18.2   Podrobno opišite ukrep pomoči in njegove cilje:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

18.3   Poleg informacij iz oddelkov od 1 do 9 navedite kakršne koli druge informacije, ki jasno dokazujejo, da pomoč spoštuje načela iz oddelka 3 smernic:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 



2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/44


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2106

z dne 1. decembra 2016

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 884/2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz začimb iz Etiopije, arašidov iz Argentine in lešnikov iz Azerbajdžana, ter o spremembah posebnih pogojev, ki urejajo uvoz posušenih fig in lešnikov iz Turčije ter arašidov iz Indije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1) ter zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 884/2014 (2) uvaja posebne pogoje za uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini.

(2)

Od leta 2015 je bilo v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo poslanih več obvestil o visokih vrednostih aflatoksinov in ohratoksina A v začimbah (mešanicah) iz Etiopije. Za varovanje zdravja ljudi in živali v Uniji je treba določiti dodatna jamstva za začimbe iz Etiopije.

(3)

Nedavno se je v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo poročalo o povečanju števila ugotovljenih neskladnosti z zakonodajo Unije glede aflatoksinov pri arašidih iz Argentine in lešnikih iz Azerbajdžana. Obe vrsti blaga sta bili v preteklosti uvrščeni na seznam za poostren uradni nadzor pri uvozu v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009 (3) in nato zaradi ugodnih rezultatov pregledov uradnega nadzora črtani z njega. Glede na nedavno povečanje števila ugotovljenih neskladnosti je treba določiti dodatna jamstva in poskrbeti, da pristojni organ države porekla pred izvozom v Unijo opravi potrebne preglede. Za varovanje zdravja ljudi in živali v Uniji je zato potrebna zahteva, da vsako pošiljko arašidov iz Argentine in lešnikov iz Azerbajdžana za uvoz v Unijo spremlja zdravstveno spričevalo.

(4)

Opozoriti bi bilo treba, da za krmne mešanice in živila, ki vsebujejo katero koli krmo ali živilo, za katero veljajo posebni pogoji iz te uredbe, v količini več kot 20 %, prav tako veljajo posebni pogoji iz te uredbe. Opozoriti bi bilo treba tudi, da se količina 20 % nanaša na vsoto proizvodov, za katere veljajo posebni pogoji iz te uredbe.

(5)

Ker so v nekaterih primerih pošiljke prispele do določene točke uvoza (DTU) brez izpolnjenih ustreznih rubrik v skupnem vstopnem dokumentu (SVD), izpolnjenem za pregled dokumentov, je primerno izrecno določiti, da se prevoz pošiljke do DTU lahko odobri šele po predložitvi izpolnjenega SVD za pregled dokumentov.

(6)

Glede na rezultate testov uradnega nadzora so primerne naslednje spremembe glede proizvodov, za katere veljajo posebni pogoji in/ali pogostost nadzora: zmanjšanje pogostosti vzorčenja za posušene fige iz Turčije zaradi ugodnih rezultatov testov, zmanjšanje pogostosti vzorčenja za arašide iz Indije zaradi ugodnih rezultatov testov, povečanje pogostosti vzorčenja za lešnike iz Turčije zaradi povečanja števila ugotovljenih neskladnosti v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo.

(7)

Poleg tega je treba posodobiti oznako KN za vnos „suhi plodovi iz rodu Capsicum, celi, razen sladke paprike (Capsicum annuum)“, da se njegovo področje uporabe uskladi z vnosom „sladka paprika (Capsicum annuum), zdrobljena ali zmleta“, tj. da se izključi rod Pimenta.

(8)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 884/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 884/2014 se spremeni:

1.

Člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se dodajo naslednje točke (l), (m) in (n):

„(l)

začimbe s poreklom ali poslane iz Etiopije;

(m)

arašidi, v lupini in oluščeni, arašidno maslo, arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani (krma in živila), s poreklom ali poslani iz Argentine;

(n)

lešniki, neoluščeni in oluščeni, mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike, pasta iz lešnikov, lešniki, pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice, moka, zdrob in prah iz lešnikov, narezani, nasekljani in drobljeni lešniki ter lešnikovo olje s poreklom ali poslani iz Azerbajdžana.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta uredba se uporablja tudi za krmo in živila, predelane iz krme in živil iz odstavka 1, ter za krmne mešanice in živila, ki vsebujejo katero koli krmo ali živilo iz odstavka 1 v količini več kot 20 % enega samega proizvoda ali vsote proizvodov iz odstavka 1.“

2.

V členu 5(2) se dodajo naslednje točke (j), (k) in (l):

„(j)

Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja za živila iz Etiopije;

(k)

Nacionalna služba za zdravje in kakovost v agroživilskem sektorju (SENASA) za krmo in živila iz Argentine;

(l)

Strokovni center za potrošniško blago (CCEC) Državne službe za protimonopolno politiko in varstvo pravic potrošnikov (SSAPPCR), ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj (MED), za živila iz Azerbajdžana.“

3.

V členu 9(4) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Carinski organi odobrijo prevoz pošiljke do določene točke uvoza po uspešno opravljenih pregledih iz odstavka 2 in izpolnitvi ustreznih rubrik v delu II skupnega vstopnega dokumenta (II.3, II.5, II.8 in II.9) ter pod pogojem, da je nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik carinskim organom fizično ali elektronsko predložil izpolnjen skupni vstopni dokument.“

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Pošiljke krme in živil iz točk (l), (m) in (n) člena 1(1), ki so zapustile državo porekla pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko uvozijo v Unijo, ne da bi jim bili priloženi zdravstveno spričevalo ter rezultati vzorčenja in analize.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 884/2014 z dne 13. avgusta 2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009 (UL L 242, 14.8.2014, str. 4).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).


PRILOGA

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 884/2014 se spremeni:

1.

Dodajo se naslednji vnosi:

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla ali država odpreme

Pogostost fizičnih pregledov in pregledov identitete (%) pri uvozu

„—

poper iz rodu Piper; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0904

 

Etiopija (ET)

50

ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

0910

(živila – suhe začimbe)

 

arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Argentina (AR)

5

arašidi, oluščeni

1202 42 00

arašidno maslo

2008 11 10

arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

lešniki (Corylus sp.), neoluščeni

0802 21 00

 

Azerbajdžan (AZ)

20“

lešniki (Corylus sp.), oluščeni

0802 22 00

mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike

ex 0813 50

pasta iz lešnikov

ex 2007 10 ali ex 2007 99

lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice

ex 2008 19

moka, zdrob in prah iz lešnikov

ex 1106 30 90

narezani, nasekljani ali drobljeni lešniki

ex 0802 22 00

narezani, nasekljani ali drobljeni lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani

ex 2008 19

lešnikovo olje

ex 1515 90 99

(živila)

 

2.

Peti vnos glede posušenih fig, mešanic oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo fige, paste iz fig in fig, pripravljenih ali konzerviranih, vključno mešanic, iz Turčije se nadomesti z naslednjim:

„—

posušene fige

0804 20 90

 

Turčija (TR)

10“

mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo fige

ex 0813 50

pasta iz fig

ex 2007 10 ali ex 2007 99

fige, pripravljene ali konzervirane, vključno mešanice

ex 2008 99 ali ex 2008 97

(živila)

 

3.

Šesti vnos glede lešnikov, mešanic oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike, lešnikov, pripravljenih ali konzerviranih, vključno mešanic, moke, zdroba in prahu iz lešnikov, narezanih, nasekljanih in drobljenih lešnikov ter lešnikovega olja iz Turčije se nadomesti z naslednjim:

„—

lešniki (Corylus sp.), neoluščeni

0802 21 00

 

Turčija (TR)

5“

lešniki (Corylus sp.), oluščeni

0802 22 00

mešanice oreškov ali suhega sadja, ki vsebujejo lešnike

ex 0813 50

pasta iz lešnikov

ex 2007 10 ali ex 2007 99

lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani, vključno mešanice

ex 2008 19

moka, zdrob in prah iz lešnikov

ex 1106 30 90

narezani, nasekljani ali drobljeni lešniki

ex 0802 22 00

narezani, nasekljani ali drobljeni lešniki, drugače pripravljeni ali konzervirani

ex 2008 19

lešnikovo olje

ex 1515 90 99

(živila)

 

(4)

Deveti vnos glede arašidov, v lupini in oluščenih, arašidnega masla ter arašidov, drugače pripravljenih ali konzerviranih, iz Indije se nadomesti z naslednjim:

„—

arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Indija (IN)

10“

arašidi, oluščeni

1202 42 00

arašidno maslo

2008 11 10

arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

(krma in živila)

 

(5)

Dvanajsti vnos glede sladke paprike (Capsicum annuum), cele, zdrobljene ali zmlete, suhih plodov iz rodu Capsicum, celih, razen sladke paprike (Capsicum annuum), in muškatnega oreščka (Myristica fragrans) iz Indije se nadomesti z naslednjim:

„—

sladka paprika (Capsicum annuum), cela

0904 21 10

 

Indija (IN)

20“

sladka paprika (Capsicum annuum), zdrobljena ali zmleta

ex 0904 22 00

10

suhi plodovi iz rodu Capsicum, celi, razen sladke paprike (Capsicum annuum)

ex 0904 21 90

 

muškatni orešček (Myristica fragrans)

0908 11 00 ;

0908 12 00

 

(živila – suhe začimbe)

 

 


2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/50


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2107

z dne 1. decembra 2016

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 15(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj dvakrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Direktorata za revizije in analize na področju zdravja in hrane Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane v tretjih državah ter poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Ustrezni viri informacij, zlasti za pošiljke zemeljskih oreškov in proizvodov iz njih s poreklom iz Bolivije, sezamovega semena in jajčevcev iz Ugande, ananasa iz Benina, namiznega grozdja iz Egipta ter granatnih jabolk iz Turčije, navajajo pojav novih tveganj, zaradi katerih je potrebna uvedba poostrenega uradnega nadzora. Vnose za navedene pošiljke bi bilo zato treba vključiti na seznam.

(5)

Seznam bi bilo prav tako treba spremeniti tako, da se poveča pogostnost uradnega nadzora blaga, za katero razpoložljive informacije kažejo na višjo stopnjo neskladnosti z ustrezno zakonodajo Unije, kar upravičuje uvedbo poostrenega uradnega nadzora. Vnos na seznamu za limone iz Turčije bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Podobno bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se zmanjša pogostnost uradnega nadzora blaga, za katero viri informacij kažejo na splošno izboljšanje skladnosti z ustreznimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero sedanja raven uradnega nadzora zato ni več upravičena. Vnosa na seznamu za pistacije iz Združenih držav Amerike in pitajo (zmajev sadež) iz Vietnama bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je ustrezno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(8)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).


PRILOGA

„PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov (%)

Ananas

(živila – sveža ali ohlajena)

0804 30 00

 

Benin (BJ)

ostanki pesticidov (2)  (3)

20

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Bolivija (BO)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (4)

50

Jajčevci (Solanum melongena)

0709 30 00 ;

ex 0710 80 95

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Kitajska zelena (Apium graveolens)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0709 40 00

20

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (5)

50

Brassica oleracea

(druge užitne kapusnice, „kitajski brokoli“) (6)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0704 90 90

40

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)

50

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

(živila)

0902

 

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)  (7)

10

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov (2)  (8)

20

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99 ;

ex 0710 80 59

20

20

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

 

 

Jagode

(živila – sveža ali ohlajena)

0810 10 00

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (9)

10

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (10)

10

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99 ;

ex 0710 80 59

20

20

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

 

 

Namizno grozdje

(živila – sveža ali ohlajena)

0806 10 10

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (3)

20

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Gambija (GM)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Lešniki, neoluščeni

0802 21 00

 

Gruzija (GE)

aflatoksini

20

Lešniki, oluščeni

0802 22 00

 

(živila)

 

 

Palmovo olje

(živila)

1511 10 90 ;

1511 90 11 ;

 

Gana (GH)

barvila sudan (11)

50

ex 1511 90 19 ;

1511 90 99

90

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

 

Indija (IN)

salmonela (12)

20

Encimi; pripravljeni encimi

(krma in živila)

3507

 

Indija (IN)

kloramfenikol

50

Grah s stroki (neoluščen)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0708 10 00

40

Kenija (KE)

ostanki pesticidov (2)  (13)

10

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Madagaskar (MG)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Maline

0811 20 31 ;

 

Srbija (RS)

norovirus

10

(živila – zamrznjena)

ex 0811 20 11 ;

ex 0811 20 19

10

10

Seme lubenic (Egusi, Citrullus spp.) in proizvodi iz njih

(živila)

ex 1207 70 00 ;

ex 1106 30 90 ;

ex 2008 99 99

10

30

50

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

50

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Sudan (SD)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91 ;

2008 11 96 ;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0709 60 99

20

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (14)

10

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00 ;

ex 0710 22 00

10

10

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (15)

20

Jajčevci (Solanum melongena)

0709 30 00 ;

ex 0710 80 95

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Suhe marelice

0813 10 00

 

Turčija (TR)

sulfiti (16)

10

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

 

(živila)

 

 

Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

(živila – sveža, ohlajena ali posušena)

0805 50 10

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)

20

Sladka paprika (Capsicum annuum)

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

0709 60 10 ;

0710 80 51

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (17)

10

Listi vinske trte

(živila)

ex 2008 99 99

11; 19

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (18)

50

Granatna jabolka

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 75

30

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (19)

20

Jajčevci (Solanum melongena)

0709 30 00 ;

ex 0710 80 95

72

Uganda (UG)

ostanki pesticidov (2)

20

Etiopski jajčevci (Solanum aethiopicum)

ex 0709 99 90 ;

ex 0710 80 95

80

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Sezamovo seme

(živila – sveža ali ohlajena)

1207 40 90

 

Uganda (UG)

salmonela (12)

50

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

10

Pistacije, oluščene

0802 52 00

 

(živila)

 

 

Suhe marelice

0813 10 00

 

Uzbekistan (UZ)

sulfiti (16)

50

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

 

(živila)

 

 

Listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

50

Bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86

20

Meta

ex 1211 90 86

30

Peteršilj

ex 0709 99 90

40

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

 

 

Bamija (okra)

ex 0709 99 90

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

50

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Pitaja (zmajev sadež)

(živila – sveža ali ohlajena)

ex 0810 90 20

10

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (20)

10


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z „ex“.

(2)  Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(3)  Ostanki etefona.

(4)  Ostanki klorbufama.

(5)  Ostanki fentoata.

(6)  Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L) Alef var. Italica Plenck, kultivar alboglabra. Znane tudi kot „Kai Lan“, „Gai Lan“, „Gailan“, „Kailan“, „kitajski ohrovt“ oz. „Jielan“.

(7)  Ostanki trifluralina.

(8)  Ostanki acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb).

(9)  Ostanki heksaflumurona, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), fentoata, tiofanat-metila.

(10)  Ostanki dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.

(11)  V tej prilogi se ‚barvila sudan‘ nanašajo na naslednje kemične snovi: (i) sudan I (št. CAS: 842-07-9); (ii) sudan II (št. CAS: 3118-97-6); (iii) sudan III (št. CAS: 85-86-9); (iv) škrlatno rdeče barvilo ali sudan IV (številka CAS: 85-83-6).

(12)  Referenčna metoda EN/ISO 6579 (zadnja posodobljena različica metode odkrivanja) ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, v skladu z najnovejšo različico EN/ISO 16140 ali podobnimi mednarodno sprejetimi protokoli.

(13)  Ostanki acefata in diafentiurona.

(14)  Ostanki formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)), protiofosa in triforina.

(15)  Ostanki acefata, dikrotofosa, protiofosa, kvinalfosa in triforina.

(16)  Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.

(17)  Ostanki diafentiurona, formetanata (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat (hidroklorid)), in tiofanat-metila.

(18)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.

(19)  Ostanki prokloraza.

(20)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.“


2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/57


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2108

z dne 1. decembra 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

CL

115,2

MA

90,5

TR

95,4

ZZ

100,4

0707 00 05

MA

68,5

TR

144,7

ZZ

106,6

0709 93 10

MA

95,3

TR

147,3

ZZ

121,3

0805 20 10

MA

70,1

TR

71,7

ZA

138,5

ZZ

93,4

0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90

JM

114,6

MA

63,3

PE

95,4

TR

79,2

ZZ

88,1

0805 50 10

CL

90,0

TR

90,5

ZZ

90,3

0808 10 80

US

100,7

ZA

155,4

ZZ

128,1

0808 30 90

CN

87,5

TR

126,8

ZZ

107,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

2.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/59


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2016/2109

z dne 1. decembra 2016

o spremembi Direktive Sveta 66/401/EGS glede vključitve novih vrst in botaničnega imena vrste Lolium x boucheanum Kunth

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (1) in zlasti člena 2(1)(A) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 2(1)(A)(a) Direktive 66/401/EGS je navedena vrsta Lolium x boucheanum Kunth. Mednarodna zveza za testiranje semena je nedavno spremenila botanično ime Lolium x boucheanum Kunth v Lolium x hybridum Hausskn. Zato je primerno spremeniti ime navedene vrste v Direktivi 66/401/EGS.

(2)

Odločba Komisije 2009/109/ES (2) določa izvedbo začasnega poskusa, da se oceni, ali se nekatere vrste, ki niso zajete v Direktivi 66/401/EGS, lahko tržijo kot semenske mešanice ali v semenskih mešanicah. Izkušnje, pridobljene pri tem začasnem poskusu, so pokazale, da vrste Biserrula pelecinus, Lathyrus cicera, Medicago doliata, Medicago italica, Medicago littoralis, Medicago murex, Medicago polymorpha, Medicago rugosa, Medicago scutellata, Medicago truncatula, Ornithopus compressus, Ornithopus sativus, Plantago lanceolata, Trifolium fragiferum, Trifolium glanduliferum, Trifolium hirtum, Trifolium isthmocarpum, Trifolium michelianum, Trifolium squarrosum, Trifolium subterraneum, Trifolium vesiculosum in Vicia benghalensis prispevajo k nastanku novih semenskih mešanic krmnih rastlin, ki ponujajo rešitve za trajne, produktivne in biološko raznovrstne pašnike in posevke krmnih rastlin. Navedene vrste bi bilo zato treba vključiti na seznam vrst, ki jih zajema člen 2(1)(A)(b) Direktive 66/401/EGS.

(3)

Na podlagi tehničnih izkušenj, pridobljenih pri zgoraj navedenem začasnem poskusu, je primerno določiti nekatere zahteve za vsako od navedenih vrst glede najmanjše kalivosti, najmanjše tehnične čistote, najvišje vsebnosti semen drugih rastlinskih vrst, najvišje vsebnosti semen drugih rastlinskih vrst v masnem vzorcu in označevanja.

(4)

Direktivo 66/401/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 66/401/EGS

Direktiva 66/401/EGS se spremeni:

1.

člen 2(1)(A) se spremeni:

(a)

v točki (a) se besede „Lolium x boucheanum Kunth“ nadomestijo z besedami „Lolium x hybridum Hausskn“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

Fabaceae (Leguminosae)

Metuljnice

Biserrula pelecinus L.

Biserula

Galega orientalis Lam.

Krmna jastrebina

Hedysarum coronarium L.

Medenica

Lathyrus cicera L.

Čičkasti grahor

Lotus corniculatus L.

Navadna nokota

Lupinus albus L.

Beli volčji bob

Lupinus angustifolius L.

Ozkolistni volčji bob

Lupinus luteus L.

Rumeni volčji bob

Medicago doliata Carmign.

Bodičastoplodna meteljka

Medicago italica (Mill.) Fiori

Laška meteljka

Medicago littoralis Rohde ex Loisel.

Obalna meteljka

Medicago lupulina L.

Hmeljna meteljka

Medicago murex Willd.

Okrogloplodna meteljka

Medicago polymorpha L.

Mnogolična meteljka

Medicago rugosa Desr.

Nagubanoplodna meteljka

Medicago sativa L.

Lucerna

Medicago scutellata (L.) Mill.

Ščitastoplodna meteljka

Medicago truncatula Gaertn.

Trnata meteljka

Medicago × varia T. Martyn Sand

Pisana meteljka

Onobrychis viciifolia Scop.

Navadna turška detelja

Ornithopus compressus L.

Rumeni goseničnik

Ornithopus sativus Brot.

Gojeni goseničnik, seradela

Pisum sativum L. (partim)

Krmni grah

Trifolium alexandrinum L.

Aleksandrijska detelja

Trifolium fragiferum L.

Jagodasta detelja

Trifolium glanduliferum Boiss.

Žlezasta detelja

Trifolium hirtum All.

Rožna detelja

Trifolium hybridum L.

Hibridna detelja

Trifolium incarnatum L.

Inkarnatka, rdeča detelja

Trifolium isthmocarpum Brot.

Maroška detelja

Trifolium michelianum Savi

Velikocvetna detelja

Trifolium pratense L.

Črna detelja

Trifolium repens L.

Bela (plazeča) detelja

Trifolium resupinatum L.

Perzijska (zasukanocvetna) detelja

Trifolium squarrosum L.

Nasršena detelja

Trifolium subterraneum L.

Podzemna detelja

Trifolium vesiculosum Savi

Puščičastolistna detelja

Trigonella foenum-graecum L.

Sabljasti triplat

Vicia benghalensis L.

Bengalska grašica

Vicia faba L.

Krmni bob

Vicia pannonica Crantz

Panonska grašica

Vicia sativa L.

Navadna grašica

Vicia villosa Roth

Kuštrava grašica“;

(c)

v točki (c) se za vnosom „Phacelia tanacetifolia Benth. Facelija“ vstavi naslednji vnos:

Plantago lanceolata L.

Ozkolistni trpotec“;

2.

v členu 3(1) se besede „Lolium x boucheanum Kunth“ nadomestijo z besedami „Lolium x hybridum Hausskn“;

3.

prilogi II in III se spremenita, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2017. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Navedene predpise uporabljajo od 1. januarja 2018.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(2)  Odločba Komisije 2009/109/ES z dne 9. februarja 2009 o izvedbi začasnega poskusa z določitvijo nekaterih odstopanj pri dajanju na trg semenskih mešanic, namenjenih za uporabo kot krmne rastline, v skladu z Direktivo Komisije 66/401/EGS, da se ugotovi, ali nekatere vrste, ki niso navedene v direktivah Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/55/ES ali 2002/57/ES, izpolnjujejo zahteve za vključitev v člen 2(1)(A) Direktive 66/401/EGS (UL L 40, 11.2.2009, str. 26).


PRILOGA

Prilogi II in III k Direktivi 66/401/EGS se spremenita:

1.

Priloga II se spremeni:

(a)

k točki I(1) se doda naslednji odstavek za vnosom v zvezi z Pisum sativum, Vicia faba:

„—

Trifolium subterraneum, Medicago spp., razen M. lupulina, M.sativa, M. x varia:

pri proizvodnji osnovnega semena: 99,5 %,

pri proizvodnji certificiranega semena za nadaljnje razmnoževanje: 98 %,

pri proizvodnji certificiranega semena: 95 %.“;

(b)

preglednica iz točke I(2)(A) se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

Kalivost

Tehnična čistota

Najvišja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst v vzorcu mase iz stolpca 4 Priloge III (skupaj na stolpec)

Pogoji glede vsebnosti semen Lupinus spp. druge barve in grenkega volčjega boba

Najmanjša kalivost

(% čistega semena)

Najvišja vsebnost trdih semen

(% čistega semena)

Najmanjša tehnična čistota

(masni %)

Najvišja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst

(masni %)

Avena fatua, Avena sterilis

Cuscuta spp.

Rumex spp. razen Rumex acetosella in Rumex maritimus

Skupaj

Posamezna vrsta

Elytrigia repens

Alopecurus myosuroides

Melilotus spp.

Raphanus raphanistrum

Sinapis arvensis

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

Poaceae (Gramineae)

Agrostis canina

75 (a)

 

90

2,0

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Agrostis capillaris

75 (a)

 

90

2,0

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Agrostis gigantea

80 (a)

 

90

2,0

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Agrostis stolonifera

75 (a)

 

90

2,0

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Alopecurus pratensis

70 (a)

 

75

2,5

1,0 (f)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Arrhenatherum elatius

75 (a)

 

90

3,0

1,0 (f)

0,5

0,3

 

 

 

0 (g)

0 (j) (k)

5 (n)

 

Bromus catharticus

75 (a)

 

97

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0 (g)

0 (j) (k)

10 (n)

 

Bromus sitchensis

75 (a)

 

97

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0 (g)

0 (j) (k)

10 (n)

 

Cynodon dactylon

70 (a)

 

90

2,0

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2

 

Dactylis glomerata

80 (a)

 

90

1,5

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca arundinacea

80 (a)

 

95

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca filiformis

75 (a)

 

85

2,0

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca ovina

75 (a)

 

85

2,0

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca pratensis

80 (a)

 

95

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca rubra

75 (a)

 

90

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Festuca trachyphylla

75 (a)

 

85

2,0

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

×Festulolium

75 (a)

 

96

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Lolium multiflorum

75 (a)

 

96

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Lolium perenne

80 (a)

 

96

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Lolium × hybridum

75 (a)

 

96

1,5

1,0

0,5

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Phalaris aquatica

75 (a)

 

96

1,5

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5

 

Phleum nodosum

80 (a)

 

96

1,5

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (k)

5

 

Phleum pratense

80 (a)

 

96

1,5

1,0

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (k)

5

 

Poa annua

75 (a)

 

85

2,0 (c)

1,0 (c)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

5 (n)

 

Poa nemoralis

75 (a)

 

85

2,0 (c)

1,0 (c)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Poa palustris

75 (a)

 

85

2,0 (c)

1,0 (c)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Poa pratensis

75 (a)

 

85

2,0 (c)

1,0 (c)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Poa trivialis

75 (a)

 

85

2,0 (c)

1,0 (c)

0,3

0,3

 

 

 

0

0 (j) (k)

2 (n)

 

Trisetum flavescens

70 (a)

 

75

3,0

1,0 (f)

0,3

0,3

 

 

 

0 (h)

0 (j) (k)

2 (n)

 

Fabaceae (Leguminosae)

Biserrula pelecinus

70

 

98

0,5

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Galega orientalis

60 (a) (b)

40

97

2,0

1,5

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10 (n)

 

Hedysarum coronarium

75 (a) (b)

30

95

2,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (k)

5

 

Lathyrus cicera

80

 

95

1

0,5

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

20

 

Lotus corniculatus

75 (a) (b)

40

95

1,8 (d)

1,0 (d)

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Lupinus albus

80 (a) (b)

20

98

0,5 (e)

0,3 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

(o) (p)

Lupinus angustifolius

75 (a) (b)

20

98

0,5 (e)

0,3 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

(o) (p)

Lupinus luteus

80 (a) (b)

20

98

0,5 (e)

0,3 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

(o) (p)“

Medicago doliata

70

 

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago italica

70 (b)

20

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago littoralis

70

 

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago lupulina

80 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Medicago murex

70 (b)

30

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago polymorpha

70 (b)

30

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago rugosa

70 (b)

20

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago sativa

80 (a) (b)

40

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Medicago scutellata

70

 

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j)(k)

10

 

Medicago truncatula

70 (b)

20

98

2

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Medicago × varia

80 (a) (b)

40

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Onobrychis viciifolia

75 (a) (b)

20

95

2,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (j)

5

 

Ornithopus compressus

75

 

90

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Ornithopus sativus

75

 

90

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Pisum sativum

80 (a)

 

98

0,5

0,3

 

 

0,3

 

 

0

0 (j)

5 (n)

 

Trifolium alexandrinum

80 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium fragiferum

70

 

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium glanduliferum

70 (b)

30

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium hirtum

70

 

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium hybridum

80 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium incarnatum

75 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium isthmocarpum

70

 

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium michelianum

75 (b)

30

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium pratense

80 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium repens

80 (a) (b)

40

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium resupinatum

80 (a) (b)

20

97

1,5

1,0

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium squarrosum

75 (b)

20

97

1,5

 

 

 

0,3

 

 

0

0 (l) (m)

10

 

Trifolium subterraneum

80 (b)

40

97

0,5

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trifolium vesiculosum

70

 

98

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Trigonella foenum-graecum

80 (a)

 

95

1,0

0,5

 

 

0,3

 

 

0

0 (j)

5

 

Vicia benghalensis

80 (b)

20

97 (e)

1

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Vicia faba

80 (a) (b)

5

98

0,5

0,3

 

 

0,3

 

 

0

0 (j)

5 (n)

 

Vicia pannonica

85 (a) (b)

20

98

1,0 (e)

0,5 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

 

Vicia sativa

85 (a) (b)

20

98

1,0 (e)

0,5 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

 

Vicia villosa

85 (a) (b)

20

98

1,0 (e)

0,5 (e)

 

 

0,3

 

 

0 (i)

0 (j)

5 (n)

 

Druge vrste

Brassica napus var. napobrassica

80 (a)

 

98

1,0

0,5

 

 

 

0,3

0,3

0

0 (j) (k)

5

 

Brassica oleracea convar. acephala (acephala var. medullosa + var. viridis)

75 (a)

 

98

1,0

0,5

 

 

 

0,3

0,3

0

0 (j) (k)

10

 

Phacelia tanacetifolia

80 (a)

 

96

1,0

0,5

 

 

 

 

 

0

0 (j) (k)

 

 

Plantago lanceolata

75

 

85

1,5

 

 

 

 

 

 

0 (i)

0 (j) (k)

10

 

Raphanus sativus var. oleiformis

80 (a)

 

97

1,0

0,5

 

 

 

0,3

0,3

0

0 (j)

5

 

(c)

točka I(2)(B)(e) se nadomesti z naslednjim:

„(e)

Do skupaj največ 0,5 masnega odstotka semen Lupinus albus, Lupinus angustifolius, Lupinus luteus, Pisum sativum, Vicia faba, Vicia spp. v drugi ustrezni vrsti se ne šteje za nečistoto.“;

(d)

preglednica iz točke II(2)(A) se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

Najvišja vsebnost semen drugih rastlinskih vrst

Drugi standardi ali pogoji

Skupaj

(masni %)

Vsebnost po številu v vzorcu mase, ki je določena v stolpcu 4 Priloge III

(skupaj na stolpec)

Posamezna vrsta

Rumex spp. razen Rumex acetosella in Rumex maritimus

Elytrigia repens

Alopecurus myosuroides

Melilotus spp.

1

2

3

4

5

6

7

8

Poaceae (Gramineae)

Agrostis canina

0,3

20

1

1

1

 

(j)

Agrostis capillaris

0,3

20

1

1

1

 

(j)

Agrostis gigantea

0,3

20

1

1

1

 

(j)

Agrostis stolonifera

0,3

20

1

1

1

 

(j)

Alopecurus pratensis

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Arrhenatherum elatius

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(i) (j)

Bromus catharticus

0,4

20

5

5

5

 

(j)

Bromus sitchensis

0,4

20

5

5

5

 

(j)

Cynodon dactylon

0,3

20 (a)

1

1

1

 

(j)

Dactylis glomerata

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca arundinacea

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca filiformis

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca ovina

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca pratensis

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca rubra

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Festuca trachyphylla

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

×Festulolium

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Lolium multiflorum

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Lolium perenne

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Lolium × hybridum

0,3

20 (a)

2

5

5

 

(j)

Phalaris aquatica

0,3

20

2

5

5

 

(j)

Phleum nodosum

0,3

20

2

1

1

 

(j)

Phleum pratense

0,3

20

2

1

1

 

(j)

Poa annua

0,3

20 (b)

1

1

1

 

(f) (j)

Poa nemoralis

0,3

20 (b)

1

1

1

 

(f) (j)

Poa palustris

0,3

20 (b)

1

1

1

 

(f) (j)

Poa pratensis

0,3

20 (b)

1

1

1

 

(f) (j)

Poa trivialis

0,3

20 (b)

1

1

1

 

(f) (j)

Trisetum flavescens

0,3

20 (c)

1

1

1

 

(i) (j)

Fabaceae (Leguminosae)

Biserrula pelecinus

0,3

20

5

 

 

 

 

Galega orientalis

0,3

20

2

 

 

0 (e)

(j)

Hedysarum coronarium

0,3

20

2

 

 

0 (e)

(j)

Lathyrus cicera

0,3

20

5

0 (d)

 

Lotus corniculatus

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(g) (j)

Lupinus albus

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h) (k)

Lupinus angustifolius

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h) (k)

Lupinus luteus

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h) (k)

Medicago doliata

0,3

20

5

0 (e)

 

Medicago italica

0,3

20

5

0 (e)

 

Medicago littoralis

0,3

20

5

0 (e)

 

Medicago lupulina

0,3

20

5

0 (e)

(j)

Medicago murex

0,3

20

5

0 (e)

 

Medicago polymorpha

0,3

20

5

 

Medicago rugosa

0,3

20

5

 

Medicago sativa

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Medicago scutellata

0,3

20

5

 

 

 

 

Medicago truncatula

0,3

20

5

 

 

 

 

Medicago × varia

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Onobrychis viciifolia

0,3

20

2

 

 

0 (d)

 

Ornithopus compressus

0,3

20

5

 

 

 

 

Ornithopus sativus

0,3

20

5

 

 

 

 

Pisum sativum

0,3

20

2

 

 

0 (d)

 

Trifolium alexandrinum

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium fragiferum

0,3

20

5

 

 

 

 

Trifolium glanduliferum

0,3

20

5

 

 

 

 

Trifolium hirtum

0,3

20

5

 

 

 

 

Trifolium hybridum

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium incarnatum

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium isthmocarpum

0,3

20

5

(j)

Trifolium michelianum

0,3

20

5

Trifolium pratense

0,3

20

5

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium repens

0,3

20

5

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium resupinatum

0,3

20

3

 

 

0 (e)

(j)

Trifolium squarrosum

0,3

20

5

Trifolium subterraneum

0,3

20

5

(j)

Trifolium vesiculosum

0,3

20

5

(j)

Trigonella foenum-graecum

0,3

20

2

 

 

0 (d)

 

Vicia benghalensis

0,3

20

5

0 (d)

Vicia faba

0,3

20

2

 

 

0 (d)

 

Vicia pannonica

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h)

Vicia sativa

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h)

Vicia villosa

0,3

20

2

 

 

0 (d)

(h)

Druge vrste

Brassica napus var. napobrassica

0,3

20

2

 

 

 

(j)

Brassica oleracea convar. acephala (acephala var. medullosa + var. viridis)

0,3

20

3

 

 

 

(j)“

Phacelia tanacetifolia

0,3

20

 

 

 

 

 

Plantago lanceolata

0,3

20

3

 

 

 

 

Raphanus sativus var. oleiformis

0,3

20

2

 

 

 

 

(e)

točka III(7) se nadomesti z naslednjim:

„7.

Pri Vicia spp. se do skupaj največ 6 masnih odstotkov semen Vicia pannonica, Vicia villosa, Vicia benghalensis ali sorodnih gojenih vrst v drugi ustrezni vrsti ne šteje za nečistoto.“;

(f)

točka III(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.

Pri Vicia pannonica, Vicia sativa, Vicia villosa, Vicia benghalensis je najmanjša tehnična čistota 97,0 masnega odstotka.“;

(g)

doda se naslednja točka III(9):

„9.

Za Lathyrus cicera je najmanjša tehnična čistota 90 masnih odstotkov. Do skupaj največ 5 masnih odstotkov semen podobnih gojenih vrst se ne šteje za nečistoto.“

2.

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

MASA PARTIJE IN VZORCA

Vrsta

Največja masa partije

(v tonah)

Najmanjša masa vzorca iz partije

(v gramih)

Masa vzorca za določitev po številu iz stolpcev 12 do 14 Priloge II(I)(2)(A) in stolpcev 3 do 7 Priloge II(II)(2)(A)

(v gramih)

1

2

3

4

Poaceae (Gramineae)

Agrostis canina

10

50

5

Agrostis capillaris

10

50

5

Agrostis gigantea

10

50

5

Agrostis stolonifera

10

50

5

Alopecurus pratensis

10

100

30

Arrhenatherum elatius

10

200

80

Bromus catharticus

10

200

200

Bromus sitchensis

10

200

200

Cynodon dactylon

10

50

5

Dactylis glomerata

10

100

30

Festuca arundinacea

10

100

50

Festuca filiformis

10

100

30

Festuca ovina

10

100

30

Festuca pratensis

10

100

50

Festuca rubra

10

100

30

Festuca trachyphylla

10

100

30

×Festulolium

10

200

60

Lolium multiflorum

10

200

60

Lolium perenne

10

200

60

Lolium × hybridum

10

200

60

Phalaris aquatica

10

100

50

Phleum nodosum

10

50

10

Phleum pratense

10

50

10

Poa annua

10

50

10

Poa nemoralis

10

50

5

Poa palustris

10

50

5

Poa pratensis

10

50

5

Poa trivialis

10

50

5

Trisetum flavescens

10

50

5

Fabaceae (Leguminosae)

Biserrula pelecinus

10

30

3

Galega orientalis

10

250

200

Hedysarum coronarium

plod

10

1 000

300

seme

10

400

120

Lathyrus cicera