22.11.2016

Uradni list Evropske unije

L 314/22

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/2041

z dne 20. januarja 2016

o državni pomoči SA.33926 2013/C (ex 2013/NN, 2011/CP), ki jo je Belgija odobrila skupini Duferco

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 94)

(Besedilo v francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe (1),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima členoma (2), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Časopis Le Soir je 21. novembra 2011 objavil več člankov o tem, da je regija Valonija (3) od leta 2003 dodelila finančno podporo jeklarski skupini Duferco (v nadaljnjem besedilu: Duferco ali skupina Duferco), ne da bi o tem obvestila Komisijo. Po navedbah belgijskega dnevnika je regija Valonija marca 2003 ustanovila nov finančni holding, Foreign Strategic Investment Holding (v nadaljnjem besedilu: FSIH), hčerinsko družbo družbe Société Wallonne de Gestion et de Participations (v nadaljnjem besedilu: SOGEPA), za naložbe v družbe iz skupine Duferco, ki imajo sedež zunaj Belgije ali celo zunaj Unije.

(2)	Komisija je na podlagi teh informacij v dopisu z dne 29. novembra 2011 od Belgije zahtevala, naj ji pošlje dodatne informacije v zvezi z naravo finančne podpore, ki naj bi jo regija Valonija dodelila skupini Duferco med letoma 2003 in 2011.

(3)

Belgija je v dopisu z dne 14. decembra 2011 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, ki ji je bilo odobreno 16. decembra 2011. Belgija je na zahtevo Komisije za informacije odgovorila 4. januarja 2012. Komisija je v dopisu z dne 29. junija 2012 zahtevala dodatne informacije. Belgija je zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, ki ji je bilo odobreno 18. julija 2012. Odgovorila je 28. septembra 2012.

(4)	V prostorih Komisije je 6. maja 2013 potekal sestanek med Komisijo ter belgijskimi organi in predstavniki družbe SOGEPA in holdinga FSIH.

(5)	Belgija je 4. in 10. junija 2013 ter 15. in 30. julija 2013 Komisiji predložila dodatne informacije.

(6)	V prostorih Komisije je 30. septembra 2013 potekal še en sestanek med Komisijo ter belgijskimi organi in predstavniki družbe SOGEPA in holdinga FSIH.

(7)	Komisija je v dopisu z dne 16. oktobra 2013 Belgiji sporočila, da bo v zvezi z navedenimi ukrepi začela postopek iz člena 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: formalni postopek preiskave).

(8)	Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (4). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(9)

Komisija je pripombe Belgije prejela 11. decembra 2013, potem ko je slednja dosegla podaljšanje roka. Prejela je tudi pripombe zainteresiranih strani, in sicer 23. in 24. junija 2014, potem ko je tudi njim odobrila podaljšanje roka. Navedene informacije je 3. in 18. julija 2014 posredovala Belgiji, pri čemer ji je dala možnost, da nanje odgovori, in njene komentarje je prejela z dopisoma z dne 1. in 18. avgusta 2014.

(10)	Komisija je v dopisu z dne 28. januarja 2015 od Belgije zahtevala dodatne informacije. Slednja je zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, ki ji je bilo odobreno 25. februarja 2015. Belgija je odgovor Komisiji predložila 8. aprila 2015.

(11)	Komisija je v dopisu z dne 18. maja 2015 od Belgije zahtevala nove dodatne informacije. Belgija je odgovorila 2. junija 2015.

(12)	Zadnja zahteva za informacije je bila Belgiji poslana 15. septembra 2015. Slednja je zaprosila za enomesečno podaljšanje roka za odgovor, ki ji je bilo odobreno 28. septembra 2015. Belgija je odgovor Komisiji predložila v dopisu z dne 23. oktobra 2015.

2. PODROBEN OPIS UKREPOV

2.1 UPRAVIČENEC

(13)

Skupina Duferco proizvaja in prodaja jeklo. Prisotna je v približno 50 državah po svetu. V Evropi je skupina osredotočena na Belgijo (približno 3 000 zaposlenih v letu 2009 in približno deset obratov v Valoniji) in Italijo (približno 1 300 zaposlenih v letu 2009). Dejavna je tudi v Švici, Luksemburgu, Franciji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

(14)

Skupina Duferco se je v Belgiji uveljavila po letu 1997, ko je s podporo regije Valonije prevzela železarno Clabecq, ki je bila v velikih finančnih težavah (kapitalska naložba v višini 8,75 milijona EUR in posojilo v višini 13,75 milijona EUR) (5). Leta 1999 je skupina Duferco od skupine Hoogovens odkupila tovarne Gustave Boël v La Louvièru, prav tako s podporo regije Valonije (sprememba terjatve v višini 12,5 milijona EUR v 25 % kapitala in posojilo v višini 25,3 milijona EUR) (6). Leta 2002 je skupina Duferco prevzela linijo vročega valjanja v Charleroiju, ki je postala družba Carsid, in sicer v sodelovanju z družbo Usinor in znova s podporo regije Valonije (kapitalski vložek družbe SOGEPA v družbo Carsid v višini 20 milijonov EUR, ki se je znižal na 9 milijonov EUR po sklepu o začetku postopka (7) iz člena 6(5) Odločbe Komisije št. 2496/96/ESPJ (8)). Ta postopek je bil končan 15. oktobra 2003 (9) z negativno odločbo Komisije, z obrazložitvijo, da naložbe v novo družbo ni mogoče šteti za enakovredno, kadar novo tveganje prevzame samo javni delničar, zasebni delničar pa dejavnost ali obstoječi projekt zgolj prenese na novo družbo.

(15)	Skupina Duferco je imela na podlagi tega vala prevzemov v Belgiji tri glavne hčerinske družbe: Duferco Clabecq, Duferco La Louvière (v nadaljnjem besedilu: DLL) in Carsid.

(16)

Leta 2006 je skupina Duferco oblikovala strateško partnerstvo z rusko jeklarsko skupino Novolipetsk (v nadaljnjem besedilu: NLMK). Namen tega partnerstva je bil izkoristiti prisotnost NLMK v predhodnih členih jeklarske verige (dobava surovin in proizvodnja polizdelkov). Partnerstvo je bilo v obliki 50-odstotnega deleža NLMK v enem od holdingov skupine Duferco, imenovanem Steel Invest and Finance (v nadaljnjem besedilu: SIF) in registriranem v Luksemburgu. V holdingu SIF so bila zbrana številna sredstva skupine Duferco, med njimi družb Duferco Clabecq, DLL in Carsid. Konec leta 2006 mu je bila pripojena tudi ameriška hčerinska družba Duferco Farrell Corporation. Sporazum med skupinama Duferco in NLMK je bil uradno potrjen 18. decembra 2006. Skupina NLMK je pridobila 50-odstotni delež v holdingu SIF, skupaj z brezpogojno nakupno opcijo za najmanj eno delnico holdinga SIF.

(17)

Poleti 2011 je partnerstvo med skupinama Duferco in NLMK prenehalo. Skupini sta si razdelili sredstva holdinga SIF. Skupina Duferco je prevzela dejavnost proizvodnje „podolgovatih izdelkov“ družbe DLL, nekatere dejavnosti diverzifikacije in sredstva družbe Carsid. Vsa ta belgijska sredstva so bila zbrana v novi hčerinski družbi luksemburškega prava, Duferco Long Products (v nadaljnjem besedilu: DLP), ustanovljeni marca 2011.

(18)	Leta 2012 je bil obrat Carsid dokončno zaprt. Leta 2013 se je skupina Duferco odločila za prenehanje dejavnosti proizvodnje „podolgovatih izdelkov“ v obratu La Louvière.

(19)	Skupina Duferco je bila konsolidirana na podlagi matične družbe Duferco Participations Holding (v nadaljnjem besedilu: DPH). Med letoma 2003 in 2010 se je lastniški kapital družbe DPH povečal z […] (*) milijonov EUR v letu 2003 na […] milijonov EUR.

(20)	Družba DPH je prvotno imela sedež v […], nato pa se je preselila v […]. Družba DPH je v lasti drugih družb: […].

2.2 OBRAVNAVANI UKREPI

(21)	Holding FSIH je med letoma 2003 in 2011 izvedel šest ukrepov v korist hčerinskih družb skupine Duferco v skupnem znesku 517 milijonov EUR.

2.2.1 IZVOR SREDSTEV, S KATERIMI SO SE FINANCIRALI UKREPI

(22)

SOGEPA je delniška družba v državni lasti, in sicer je v 100-odstotni lasti regije Valonije. Zagotavlja izvajanje odločitev valonske vlade v zvezi z intervencijami v gospodarskih družbah in upravljanjem teh intervencij. Poleg tega je priljubljeno orodje politike regije Valonije v jeklarskem sektorju. Ustanovljena je bila leta 1999 z združitvijo družb Société Wallonne pour la Sidérurgie (SWS) in Société pour la gestion de participations de la Région wallonne dans des sociétés commerciales (SOWAGEP).

(23)

Na spletnem mestu družbe SOGEPA je navedeno, da pri ukrepih, izvedenih na zahtevo valonske vlade, izpolnjuje dve posebni nalogi: (i) analizo in pripravo mnenja pred morebitno odločitvijo valonske vlade; (ii) izvajanje in spremljanje odločitev, ki jih sprejme valonska vlada. Službe družbe SOGEPA v okviru izvajanja odločitev valonske vlade sodelujejo pri pogajanjih o delničarskih sporazumih in/ali posojilnih pogodbah ter njihovi pripravi, pri čemer upoštevajo morebitne pogoje iz vladne odločitve o ukrepu.

(24)

Spremljanje ukrepov načeloma vključuje navzočnost družbe SOGEPA in njenih sodelavcev v upravnih odborih družb, upravičenih do ukrepov, in sicer včasih kot članov upravnega sveta in včasih kot opazovalcev. Vključuje tudi udeležbo na generalnih skupščinah in na splošno redno spremljanje interesov regije Valonije.

(25)	Valonska vlada imenuje člane upravnega odbora družbe SOGEPA. Vanj delegira tudi dva vladna komisarja.

(26)

Družba SOGEPA je 27. marca 2003 ustanovila holding FSIH s 180 milijoni EUR kapitala. Kot je razvidno iz ustanovitvenega akta, je cilj holdinga FSIH „v kateri koli obliki vlagati v tuja podjetja, povezana z jeklarskim sektorjem, in/ali z njimi sklepati vse finančne transakcije“. Pri tem lahko holding FSIH „zlasti spodbuja kakršno koli sodelovanje med temi podjetji in valonskimi podjetji“.

(27)

Člane upravnega odbora holdinga FSIH imenuje skupščina delničarjev, torej družba SOGEPA. Generalna skupščina je potekala 27. marca 2003, tik po ustanovitvi holdinga FSIH, začela pa se je z imenovanjem članov in predsednika upravnega odbora. Imenovani predsednik je bil isti kot predsednik družbe SOGEPA. To prekrivanje funkcij je trajalo do 31. marca 2013.

2.2.2 UKREP 1: UDELEŽBA V DRUŽBI DUFERCO US (9. APRIL 2003–12. DECEMBER 2006)

(28)

Duferco US Investment Corp. (v nadaljnjem besedilu: Duferco US) je holdinška družba, ki je 100-odstotna lastnica ene same družbe, in sicer družbe Duferco Farrell Corp. (v nadaljnjem besedilu: Farrell). Pred obravnavanim ukrepom je bila družba Duferco US v 99,8-odstotni lasti skupine Duferco, in sicer prek ene od njenih industrijskih hčerinskih družb, družbe Duferco Industrial Investment (v nadaljnjem besedilu: DII).

(29)	Farrell je jeklarsko podjetje s sedežem v Pensilvaniji (Združene države). Proizvaja vroče in hladno valjano jeklo.

(30)

Holding FSIH je 9. aprila 2003 za 97,22 milijona USD (tj. 90 milijonov EUR) kupil za eno delnico manj kot polovico delnic družbe Duferco US. Družba DII je ostala lastnica druge polovice delnic, zmanjšane za eno delnico. Preostali dve delnici sta pripadli „nosilcu s posebnim namenom“ („special purpose vehicle“), ki naj bi ju začasno upravljal v obdobju partnerstva med holdingom FSIH in družbo DII. Istega dne je holding FSIH za 5 milijonov EUR pridobil nakupno opcijo, na podlagi katere bi lahko pridobil obe delnici navedenega nosilca s posebnim namenom in tako prevzel nadzor nad družbo Duferco US; vendar te opcije ni nikoli uveljavil.

(31)

Preden je družba SOGEPA leta 2003 prek holdinga FSIH pridobila za eno delnico manj kot polovico delnic družbe Duferco US, je dala oceniti vrednost družbe Farrell. Po oceni britanske svetovalne družbe Hatch Beddows je povprečna zadržana vrednost družbe Farrell tako znašala 330 milijonov USD. Dodatno študijo je izvedlo tudi ameriško svetovalno podjetje World Steel Dynamics, ki je vrednost družbe Farrell ocenilo na 410 milijonov USD. S primerjavo obeh analiz povprečna vrednost družbe Farrell znaša 375 milijonov USD. V eurih bi ta povprečna vrednost znašala približno 345,5 milijona glede na mesečno povprečje deviznega tečaja USD-EUR aprila 2003.

(32)

Družba FSIH je leta 2005 prejela dividendo v višini 2,5 milijona USD za poslovno leto, ki se je končalo 30. septembra 2004. Belgija je v pripombah pojasnila, da je bila dividenda izplačana 23. junija 2005. Glede na mesečno povprečje deviznega tečaja USD-EUR leta 2005 ta dividenda ustreza približno 2,01 milijona EUR.

(33)

Kot je značilno za številne predelovalne industrije, je lahko na rezultate družbe Farrell neposredno vplivala nakupna cena njenih vhodnih surovin (plošč). Da bi družba Farrell zmanjšala spremenljivost svojih rezultatov, je tako 15. septembra 2005 s skupino Duferco podpisala pogodbo o dobavi plošč. Ta pogodba določa, da mora skupina Duferco družbi Farrell dobaviti plošče po pogodbeno določeni ceni, tako da pribitek družbe Farrell ostane znotraj določenega razpona ([…])

(34)

1. januarja 2006 je bil sklenjen sporazum med skupino Duferco in skupino […]. V skladu s to pogodbo je […] skupini Duferco dobavil plošče po ceni, ki je bila izračunana kot (i) prodajna cena končnih izdelkov družbe Farrell (ii), zmanjšana za predelovalne stroške družbe Farrell (iii) in povečana za pribitek. Ta pogodba je skupini Duferco omogočala, da se zavaruje pred tveganjem, ki se je z družbe Farrell prenesel nanjo na podlagi pogodbe z dne 15. septembra 2005.

(35)	Holding FSIH je leta 2006 ponovno preučil možnost udeležbe v družbi Duferco US. Tako sta se družba DII in holding FSIH 14. junija 2006 dogovorila, da bo družba DII imela nakupno opcijo za vse delnice holdinga FSIH v znesku 95 milijonov EUR. Zdi se, da je bila ta opcija dodeljena brezplačno.

(36)	Ta nakupna opcija je spadala tudi v okvir pogajanj o strateškem partnerstvu med skupinama Duferco in NLMK. Šlo je namreč za vprašanje vstopa družbe Duferco US v okvir holdinga SIF.

(37)

Potem ko je to nakupno opcijo 12. decembra 2006 uveljavila […], družba iz skupine Duferco, ki je od družbe DII nasledila vse pravice in obveznosti, povezane z obravnavanim ukrepom, se je holding FSIH umaknil iz družbe Duferco US. Skupina Duferco je tako 12. decembra 2006 za 125,85 milijona USD (tj. 95 milijonov EUR) znova postala polna lastnica družbe Duferco US. 18. decembra 2006 je bil 50-odstotni delež v družbi SIF prodan skupini NLMK.

2.2.3 UKREP 2: DELEŽ V DRUŽBI DPH (9. APRIL 2003–14. JUNIJ 2006)

(38)

Holding FSIH je 9. aprila 2003 od [družbe, ki je takrat nadzorovala družbo DPH], s sedežem v […], danes v […], pridobil približno 25 % kapitala družbe DPH in prednostno delnico („preferred share“), ki daje prednostno pravico do dividend. Pred tem je holding FSIH svetovalno družbo Ernst & Young zaprosil za oceno vrednosti družbe DPH. Na podlagi te ocene je vrednost 25 % družbe DPH znašala med […] in […] milijoni USD, torej je bila njena povprečna vrednost […] milijonov USD. Cena transakcije med holdingom FSIH in [družbo, ki je takrat nadzorovala družbo DPH], je na koncu znašala 86,42 milijona USD, tj. približno 80 milijonov EUR glede na mesečno povprečje deviznega tečaja USD-EUR aprila 2003.

(39)

Stranki sta se dogovorili, da bo holding FSIH kot lastnik prednostne delnice imel prednostno pravico do dividend družbe DPH, kot je navedeno v nadaljevanju: (i) dodelitev 2 milijonov EUR za vsako poslovno leto 2003 in 2004; (i) dodelitev 4 milijonov EUR za vsako naslednje poslovno leto do leta 2012.

(40)	Holding FSIH je januarja 2005 tako prejel dividendo v višini 4 milijonov EUR za poslovni leti 2003 in 2004. Zdi se, da za poslovno leto 2005 dividende niso bile izplačane. Ko je holding FSIH prodal svoj lastniški delež, se poslovno leto 2006 še ni končalo.

(41)

Leta 2006 se je holding FSIH želel umakniti iz družbe DPH. V pripravah na svoj izstop je svetovalni družbi Ernst & Young znova naročil, naj oceni vrednost njegovega 25-odstotnega deleža v družbi DPH. V poročilu svetovalne družbe Ernst & Young iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Ernst & Young iz leta 2006) je 25-odstotni delež ocenjen na med […] in […] milijonov USD, tj. približno med […] in […] milijonov EUR glede na letno povprečje deviznega tečaja USD-EUR v letu 2006.

(42)	Stranki nista uporabili ocene vrednosti iz poročila Ernst & Young iz leta 2006. Holding FSIH je namreč 14. junija 2006 svoj delež za […] milijonov USD, tj. […] milijonov EUR, prodal [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH].

2.2.4 UKREP ŠT. 3: DELEŽ V DRUŽBI DSIH (14. DECEMBER 2006)

(43)

Skupina Duferco je v Belgiji poleg jeklarstva razvila tudi dejavnosti diverzifikacije, ki so bile septembra 2006 zbrane v novi hčerinski družbi, pripojeni holdingu SIF: Carsid Développement. Decembra 2006, nekaj dni preden je holding SIF prešel pod delni nadzor skupine NLMK, je bilo odločeno o izstopu družbe Carsid Développement iz partnerstva z rusko družbo.

(44)

Skupina Duferco se je nato povezala s holdingom FSIH, da bi prevzela in povečala sredstva družbe Carsid Développement. Za sprejem teh sredstev je bila 29. novembra 2006 ustanovljena nova družba, […]. Ob njeni ustanovitvi je bil imenovan njen delničar […], njen začetni delniški kapital pa je znašal […] milijonov EUR (vpisan, vendar še ne vplačan, razen ene delnice v nominalni vrednosti enega eura). Vendar je upravni odbor družbe […] že na svojem prvem sestanku 7. decembra 2006 odobril prenos obstoječe delnice z družbe […] na holding FSIH. Nato je hčerinski družbi skupine Duferco, Duferco Développement, odobril vpis delnice z nominalno vrednostjo enega eura. Upravni odbor se je tudi odločil, da se družba preimenuje v Duferco Salvage Investments Holding (v nadaljnjem besedilu: DSIH). Holding FSIH in skupina Duferco sta tako 7. decembra dobila novo skupno hčerinsko družbo, DSIH, ki je bila pripravljena na sprejem sredstev družbe Carsid Développement.

(45)

Holding FSIH in družba Duferco Développement sta 11. in 14. decembra 2006 vsak zase povečala lastniški kapital družbe DSIH za [65–72] milijonov EUR, kar ustreza 50-odstotnemu deležu, v denarju. Ta sredstva so se porabila za odkup vseh delnic družbe Carsid Développement, do katerega je prišlo 14. decembra 2006, za […] milijonov EUR. Družba Carsid Développement se je preimenovala v Duferco Diversification.

(46)

Družba Duferco Diversification je bila tako 100-odstotna lastnica naslednjih treh družb: Duferco Environnement, Duferco Immobilière in Marcinelle Energie. Družba Duferco Environnement je med drugim gostila projekt sanacije zemljišč v […], ki so pripadala družbi Duferco Développement (projekt se je imenoval […]). V družbi Duferco Immobilière so bile zbrane vse nepremičnine, ki so bile nekoč v lasti družbe Carsid. Nazadnje, cilj družbe Marcinelle Energie v letu 2006 je bil uspešno dokončati izgradnjo elektrarne CCGT (elektrarna s plinsko turbino s kombiniranim ciklom ali plinsko-parno turbino) v Charleroiju.

Diagram št. 1

Družbe, ki sodelujejo pri ukrepu št. 3

(47)	Leta 2008 je bil 80-odstotni delež v projektu Marcinelle za [30–37] milijonov EUR prodan italijanskemu elektroenergetskemu podjetju ENEL.

(48)	Družba Duferco Développement je 26. marca 2010 vpisala dodatno delnico holdinga DSIH, kar ji je s 67 001 delnico (v primerjavi s 67 000 delnicami v lasti holdinga FSIH) zagotovilo večinski nadzor v družbi DSIH.

(49)

Skupina Duferco in holding FSIH sta se junija 2011, po prenehanju partnerstva med skupinama Duferco in NLMK, odločili zbrati vsa svoja valonska sredstva v zvezi z jeklarstvom in diverzifikacijo v eni sami novi hčerinski družbi: DLP. Jeklarska sredstva, ki so izhajala iz razpustitve holdinga SIF, so pripadla družbi DLP prek hčerinske družbe, poimenovane Duferco La Louvière Produits Longs (v nadaljnjem besedilu: DLLPL, glej ukrep št. 6). Kar zadeva dejavnosti diverzifikacije, so bile tudi te z vrsto transakcij poleti 2011 pripojene družbi DLP:

—

[…].

—	na podlagi teh transakcij so bila vsa belgijska sredstva skupine Duferco (vključno z nekdanjimi sredstvi družbe DSIH) tako zbrana v družbi DLP, in sicer prek njene hčerinske družbe Duferco Belgium.

2.2.5 UKREPA ŠT. 4 IN 5: POSOJILA [DRUŽBI, KI JE BILA TAKRAT NA ČELU SKUPINE DUFERCO] IN HOLDINGU SIF IZ LETA 2009

(50)	Holding FSIH je leta 2009 dodelil posojilo v skupnem znesku 100 milijonov EUR […], družbi na čelu skupine Duferco, za obdobje šestih let. Ob dodelitvi posojila je bila ta družba registrirana v […]. Zdaj je postala […], družba […] prava.

(51)

Prvič, v skladu s pogodbo, podpisano 4. septembra 2009, je holding FSIH dodelil posojilo v znesku [30–40] milijonov EUR. Obrestna mera za posojilo je bila določena kot 12-mesečni Euribor (1,302 %) in 75 bazičnih točk, tako da je ob sklenitvi pogodbe znašala 2,052 %. Glede na podatke, ki jih je Belgija predložila 4. junija 2013, se je dejansko uporabila 2,04-odstotna obrestna mera. Glavnica je bila odplačljiva ob zapadlosti posojila, 31. decembra 2015, ali prej v primeru spremembe nadzora nad holdingom SIF. Posojilne obresti so se kapitalizirale letno, plačljive so bile ob zapadlosti in od preostalega dolga, in sicer po šestih letih ali prej v primeru spremembe nadzora nad holdingom SIF.

(52)

Klavzule o vračilu v primeru kapitalskih sprememb v holdingu SIF iz člena 1.1 posojilne pogodbe so bile vključene zaradi upoštevanja vzajemnih klavzul o nakupnih opcijah, o katerih sta se skupini Duferco in NLMK dogovorili v zvezi s holdingom SIF v pogodbi z dne 1. februarja 2008. Pogodba iz leta 2008 je namreč določala, da se lahko taka opcija uveljavi kadar koli od decembra 2010, po ceni […] milijonov USD. V skladu s členom 6.1 posojilne pogodbe med holdingom FSIH in [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] je moral posojilojemalec v primeru spremembe nadzora nad holdingom SIF zneske, ki jih je ob tem prejel, prednostno nameniti celotnemu vračilu posojila, ki ga je dodelil holding FSIH.

(53)

Za posojilo sta veljali dve vrsti poroštev:

—	obveznost [družbe, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], da posojilo, ki ga je dodelil holding FSIH, vrne z izkupičkom od prodaje deleža skupine Duferco v holdingu SIF skupini NLMK na podlagi uveljavljanja nakupne opcije iz pogodbe z dne 1. februarja 2008, in

—	zastavitev […] navadnih delnic družbe DPH.

(54)

Decembra 2009 je bil posojilni pogodbi z dne 4. septembra 2009 dodan aneks. Holding FSIH je [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] dodelil novo posojilo v višini [60–70] milijonov EUR. Obrestna mera za posojilo je bila prav tako določena kot 12-mesečni Euribor (1,302 %) in 75 bazičnih točk, tako da je ob sklenitvi pogodbe znašala 2,052 %. Glede na podatke, ki jih je Belgija predložila 4. junija 2013, se je ob sprostitvi posojila dejansko uporabila 1,99-odstotna obrestna mera. Enaki pogoji, kot jih določa pogodba z dne 4. septembra, se uporabljajo v zvezi z vračilom posojila (glavnica in obresti). Kar zadeva poroštva, je bilo zastavljenih […] dodatnih delnic družbe DPH.

(55)	Glede na letno poročilo skupine Duferco za leto 2009 je skupna vrednost poroštva za obe posojili znašala približno […] milijonov USD. Po navedbah Belgije je vrednost tega poroštva ustrezala temu znesku, če se upoštevajo samo čista sredstva ob dodelitvi posojila.

(56)	Posojilo je bilo predčasno vrnjeno julija 2011, ker je holding SIF v celoti prevzela skupina NLMK.

(57)

V istem obdobju je holding FSIH v skladu s pogodbama, podpisanima 29. septembra in 22. decembra 2009, holdingu SIF dodelil posojilo v višini 75 milijonov EUR. To posojilo je bilo sproščeno v dveh delih, in sicer 20 milijonov EUR septembra 2009 in 55 milijonov EUR decembra 2009. Obrestna mera za posojilo je bila določena na 12-mesečni EURIBOR (1,302 %) in 75 bazičnih točk, tako da je ob sklenitvi pogodbe znašala 2,052 %. Glede na podatke, ki jih je Belgija predložila 4. junija 2013, se je ob sprostitvi obeh delov dejansko uporabila 1,99-odstotna obrestna mera.

(58)	Odplačilo glavnice je zapadlo […]. Obresti so znašale […]. Poleg tega v skladu s členom 5 posojilne pogodbe […].

(59)

Stranki sta se 29. junija 2011 dogovorili, da mora holding SIF glede na neugodne svetovne razmere v jeklarskem sektorju in spremembo nadzora nad navedenim holdingom posojilo predčasno vrniti v treh obrokih v letih 2011, 2012 in 2013. Holding SIF je 30. junija 2011 vrnil del glavnice, tj. [15–25] milijonov EUR, in obresti, zapadle na navedeni datum, tj. [1–2] milijona EUR. Zadnji aneks z dne 30. septembra 2013 je določal predčasno vračilo preostalega dolga, tj. [55–65] milijonov EUR iz naslova glavnice in [1–2] milijona EUR iz naslova obresti. Belgija je v odgovoru na sklep o začetku postopka Komisijo obvestila, da je bila terjatev holdinga SIF do holdinga FSIH v celoti poplačana.

2.2.6 UKREP ŠT. 6: POVEČANJE KAPITALA ZA 100 MILIJONOV EUR V DRUŽBI DLP

(60)	Poleti 2011 je holding FSIH vložil skupno 100 milijonov EUR v družbo DLP, naložbeni nosilec luksemburškega prava, ustanovljen za sprejem vzporednih naložb holdinga FSIH in skupine Duferco v Belgiji. Ta naložba je bila izvedena v dveh delih.

(61)

Najprej je holding FSIH 29. junija 2011 družbi DLP dodelil konvertibilno posojilo v višini 30 milijonov EUR po obrestni meri 12-mesečni Euribor in 200 bazičnih točk (tj. 2,137 % + 2 % = 4,137 %). To posojilo je bilo sklenjeno za deset let. Posojilo ni bilo zavarovano, saj sta ga stranki nameravali pretvoriti v delež v lastniškem kapitalu. Pretvorba posojila v delež v lastniškem kapitalu je bila dejansko izvedena 23. septembra 2011.

(62)	Skupina Duferco je bila 7. julija 2011 prek svoje hčerinske družbe DII udeležena pri povečanju kapitala za 101 milijon EUR v družbi DLP, tj. za 50,26 % delniškega kapitala družbe DLP.

(63)	Holding FSIH je 14. julija 2011 dodelil 70 milijonov EUR družbi DLP v obliki povečanja kapitala.

(64)	Holding FSIH je na podlagi svoje naložbe postal lastnik 49,74 % delniškega kapitala družbe DLP.

(65)

Povečanje kapitala za 201 milijon EUR (100 milijonov EUR je vložil holding FSIH, 101 milijon EUR pa skupina Duferco) je bilo vpisano za:

(i)

nakup delnic družbe DLLPL in delnic še ene belgijske hčerinske družbe skupine Duferco, Duferco Trebos, za [80–100] oziroma [5–15] milijonov EUR. Ti transakciji sta bili rezultat želje skupine Duferco in holdinga FSIH, ki je bila opisana že pri ukrepu št. 3, da se vsa valonska sredstva skupine Duferco po prenehanju partnerstva med skupinama Duferco in NLMK zberejo v družbi DLP;

(ii)	odkup zalog družbe Duferco La Louvière Sales (10) za [50–70] milijonov EUR;

(iii)

naložbo [30–40] milijonov EUR v družbo DLLPL, ki je postala Duferco Belgium, za novo proizvodno linijo za kontinuirano litje.

(66)

Decembra 2012 je bilo odločeno o novi ločitvi jeklarskih (ki so večinoma ugasnile) in nejeklarskih dejavnosti skupine Duferco v Valoniji. Družba Duferco Belgium je obdržala jeklarske dejavnosti, nova hčerinska družba DLP pa je prevzela dejavnosti diverzifikacije: Duferco Wallonie. Na podlagi teh reorganizacij je organigram skupine naslednji:

Diagram št. 2

Družbe, udeležene v ukrepu št. 6

[…]

3. POVZETEK POMISLEKOV, IZRAŽENIH V SKLEPU O ZAČETKU POSTOPKA

3.1 OBSTOJ POMOČI

3.1.1 UKREP ŠT. 1

(67)

Komisija opozarja, da se njeni pomisleki niso nanašali na pogoje, pod katerimi je holding FSIH pridobil delež v družbi Duferco US. Nasprotno pa je dvomila, da so bili pogoji, pod katerimi je holding FSIH dovolil prenehanje svoje udeležbe v družbi Duferco US, v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Svoje pomisleke je utemeljila z različnimi argumenti.

(68)

Prvič, prodajna cena v eurih je bila leta 2006 enaka nakupni ceni leta 2003, kar kaže na skromno donosnost v obdobju posedovanja. Komisija se je temu čudila glede na pozitivne rezultate, ki jih je družba Duferco US zabeležila med letoma 2003 in 2006, in posledično povečanje njenega lastniškega kapitala. V zvezi s tem se ni strinjala z mnenjem Belgije, da bi morala biti donosnost udeležbe ocenjena v ameriških dolarjih (funkcijska valuta družbe Duferco US) in ne v eurih (funkcijska valuta holdinga FSIH).

(69)	Dalje, Komisija se je čudila, da pred določitvijo izvršilne cene opcije ni bila izvedena ocena vrednosti.

(70)

Komisija se je spraševala tudi o nagibih za dezinvestiranje holdinga FSIH, zlasti o njegovem pogledu na spremembo gospodarskih razmer v prihodnjih letih. V zvezi s tem je dvomila, da bi zasebni vlagatelj privolil v tako dolgo trajanje opcije (skoraj deset let), tudi če bi zatrjeval, da pričakuje skorajšnjo vrnitev konjunkture. Poleg tega je ugotovila, da se je s sporazumoma iz let 2005 in 2006, sklenjenima s skupino Duferco oziroma […], zmanjšala izpostavljenost družbe Duferco US nihanjem na trgu, s čimer se je povečala njena privlačnost.

(71)	Nazadnje, Komisija se je čudila, da je bila nakupna opcija dodeljena brezplačno, čeprav je imela določeno ekonomsko vrednost za skupino Duferco, ki bi jo lahko uveljavila, kot bi se ji zdelo najprimerneje.

3.1.2 UKREP ŠT. 2

(72)	Komisija je dvomila, da so bili pogoji, pod katerimi se je holding FSIH umaknil iz družbe DPH, v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(73)

Poleg tega, da se Komisija ni strinjala z uporabo ameriškega dolarja za oceno donosnosti naložbe v družbo DPH, je predvsem dvomila o utemeljenosti metode za določitev prodajne cene. Natančneje, čudila jo je razlika med ceno, ki sta jo uporabili stranki, in neodvisno oceno, ki jo je družba Ernst & Young izvedla leta 2006.

(74)

Belgija je v fazi predhodne preiskave to razliko namreč utemeljila z upoštevanjem petih odbitkov. Komisija se ni strinjala, da je do teh odbitkov dejansko prišlo v pogajanjih med [družbo, ki je takrat nadzorovala družbo DPH] in holdingom FSIH, in se je poleg tega formalnega pomisleka spraševala tudi o njihovi ekonomski upravičenosti.

(75)	Nazadnje, Komisija se je spraševala o nagibih za dezinvestiranje holdinga FSIH.

(76)	Skratka, Komisije je menila, da holding FSIH nikakor ni ravnal kot zasebni vlagatelj, temveč si je zgolj želel povrniti svoj začetni vložek v višini 80 milijonov EUR, povečan samo za dividendo v višini 4 milijonov EUR, ki mu je bila dolgovana za leto 2005, vendar mu še ni bila izplačana.

3.1.3 UKREP ŠT. 3

(77)	Komisija je dvomila, da so bili pogoji, pod katerimi je holding FSIH vložil v družbo DSIH, v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(78)

Komisija je v odgovor na trditev Belgije glede enakovrednosti transakcije opozorila, da je bila družba DSIH ob naložbi že pod nadzorom skupine Duferco in da so bila tudi sredstva, vložena v to novo hčerinsko družbo, že v lasti skupine Duferco (v 50-odstotni lasti prek holdinga SIF). V takih okoliščinah je nova tveganja prevzel samo novi (javni) delničar, zato transakcije ni mogoče opredeliti za enakovredno.

(79)

Kar zadeva vrednotenje družbe Duferco Diversification in njenih hčerinskih družb:

—	se je Komisija čudila, da bi kdo želel postaviti ceno […] milijonov EUR za projekt v tako začetni fazi, kot je bil projekt […];

—	je Komisija izrazila pomisleke glede ocene vrednosti projekta Marcinelle ob upoštevanju predpostavk, na katerih je temeljil.

(80)	Nazadnje, Komisija se je spraševala o posledicah, ki jih je za holding FSIH imela prodaja družbe Duferco Diversification družbi DLP leta 2011, saj je bila družba DLP v samo 49,7-odstotni lasti holdinga FSIH, medtem ko je ta imel v lasti vse delnice družbe DSIH razen ene.

3.1.4 UKREPA ŠT. 4 IN 5

(81)

Komisija je imela pomisleke glede trditve Belgije, da obrestna mera, ki se je uporabila za obe posojili, ni vsebovala nobenega elementa pomoči, saj je bila veliko višja od povprečne spremenljive obrestne mere, ki so jo banke uporabile za [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in za holding SIF, tj. 1,31 % oziroma 1,92 %.

(82)	V zvezi s posojilom, odobrenim [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], glede na informacije, ki jih je takrat poslala Belgija, ni bilo mogoče najti zasebnih posojil s podobnimi značilnostmi.

(83)	V zvezi s posojilom, odobrenim holdingu SIF, je Komisija dvomila, da je mogoče temu podjetju pripisati bonitetno oceno AAA, zato se je čudila, da to posojilo ni bilo zavarovano.

(84)	Posledično Komisija ni mogla dokončno izključiti možnosti, da sta posojili, dodeljeni [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in holdingu SIF, vsebovali elemente državne pomoči.

3.1.5 UKREP ŠT. 6

(85)	Komisija je izrazila dvome glede skladnosti povečanja kapitala družbe DLP za 100 milijonov EUR z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(86)

Komisija je opozorila, da naložbe ni mogoče a priori šteti za enakovredno, saj je za skupino Duferco pomenila naložbo v družbo, ki je že bila v lasti te skupine. V teh okoliščinah javni delničar in zasebni delničar nista prevzela enakih tveganj, saj zadnjega ni mogoče šteti za neodvisnega glede na zadevno naložbo.

(87)	Kar zadeva ceno sredstev, ki naj bi se prenesla na družbo DLP, je Komisija dvomila zlasti o metodi, ki se je uporabila za oceno vrednosti družb DLLPL in Duferco Trebos ter zalog, odkupljenih od družbe Duferco La Louvière Sales.

3.2 ZDRUŽLJIVOST

(88)

Komisija je poudarila, da za obravnavane ukrepe očitno ni mogoče uporabiti nobenega njenega okvirnega besedila ali smernic o merilih združljivosti na področju državne pomoči. Zlasti v zvezi z možnostjo regionalne pomoči so upoštevna besedila določala, da taka pomoč v jeklarstvu ni združljiva z notranjim trgom.

4. PRIPOMBE BELGIJE

4.1 UKREP ŠT. 1

(89)	V zvezi z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu Belgija meni, da glede na posebne okoliščine prodaje delnic družbe Duferco US ni mogoče ugotoviti, da ta posel ni bi sklenjen po tržni ceni.

(90)

Prvič, Belgija navaja, da je funkcijska valuta družbe Duferco US s sedežem v Združenih državah v skladu z mednarodnim računovodskim standardom IAS 21.9 ameriški dolar. Zato meni, da je treba naložbo holdinga FSIH in izračun njegove donosnosti analizirati v ameriških dolarjih in ne s pretvorbo v eure. Dodaja, da je holding FSIH prevzel tveganje, da se ne zavaruje pred tveganji deviznega tečaja, ker je bilo glede na vrsto transakcije in zlasti zaradi negotovosti glede datuma izstopa iz naložbe zelo težko pridobiti kritje. Belgija tako potrjuje, da je bila donosnost naložbe na podlagi zneskov v ameriških dolarjih 6,81 % na leto.

(91)

Dalje, Belgija se ne strinja, da bi bilo treba pri oceni vrednosti družbe Duferco US upoštevati vrednost lastniškega kapitala. Trdi, da se, prvič, s povečanjem lastniškega kapitala – če je prav razumela vpliv na knjigovodsko vrednost družbe – ne poveča nujno njena tržna vrednost. Drugič, poudarja velika nihanja dobička družbe v letih, ki jih je obravnavala Komisija. V zvezi s tem Belgija nasprotuje trditvi Komisije, da sta družbi Duferco US in Farrell v obdobju 2003–2006 „na splošno poslovali z dobičkom“.

(92)

Belgija trdi, da bi bilo treba namesto ocene na podlagi lastniškega kapitala uporabiti metodologijo ocene vrednosti na podlagi večkratnika dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ne strinja se z vrednostjo na podlagi večkratnika, ki ga je Komisija uporabila na podlagi neodvisne podatkovne zbirke S&P Capital IQ. Trdi, da je povprečni večkratnik podjetij, podobnih družbi Duferco US, (med […] in […]) nižji od tistega, ki ga je uporabila Komisija ([…]). Iz tega izhaja nižja ocena vrednosti 49,9-deleža družbe Duferco US. Prodajna cena, za katero sta se dogovorili stranki ([…] milijonov USD), je po mnenju Belgije precej višja od ocenjene vrednosti prodanega deleža ([…] milijonov USD, če se uporabi večkratnik […], in […] milijonov USD, če je večkratnik […]).

(93)

Da bi Belgija izpopolnila svojo oceno vrednosti, nato poudari vpliv pogodb o dobavi, ki so jih družbe Farrell, Duferco in […] sklenile septembra 2005 in januarja 2006. Trdi, da je ustalitev dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo družbe Farrell na podlagi teh pogodb, katere posledica je bilo zmanjšanje tveganja in hkrati donosnosti naložbe, upravičevala prodajno ceno za delež holdinga FSIH v družbi Duferco US v višini med […] in […] milijoni USD. Poudarja, da je na koncu dogovorjena prodajna cena ([…] milijonov USD) bistveno višja od teh ocenjenih vrednosti.

(94)

Nazadnje, Belgija navaja različne razloge v zvezi z dezinvestiranjem holdinga FSIH: (i) sklenitev pogodbe o dobavi plošč z […], na podlagi katere so se poslovni rezultati sicer ustalili, vendar bi lahko omejila potencialni dobiček družbe Duferco US; (ii) pogajanja o prodaji 50-odstotnega deleža holdinga SIF skupini NLMK, s katerimi se je predvidela vključitev družbe Duferco US v okvir partnerstva z rusko skupino; (iii) domnevni občutek holdinga FSIH o skorajšnji vrnitvi konjunkture v jeklarstvo; (iv) obstoj velikih likvidnih sredstev v skupini Duferco, kar naj bi ustvarilo priložnost za to, da holding FSIH proda svoje deleže v družbi Duferco US.

(95)	Kar zadeva ceno in iztek nakupne opcije, Belgija trdi, da je bila cena opcije vključena v dogovorjeno izvršilno ceno in da je bilo skoraj desetletno trajanje upravičeno zaradi negotovosti glede datuma izvedbe predvidene transakcije med skupinama Duferco in NLMK.

4.2 UKREP ŠT. 2

(96)

Belgija v odgovor na prvi pomislek Komisije poudarja, da je treba naložbo v družbo DPH oceniti v ameriških dolarjih in ne v eurih, saj je ameriški dolar funkcijska valuta družbe DPH. Z uporabo ameriškega dolarja kot referenčne valute bi bilo mogoče dobiti 8,81-odstotno letno donosnost udeležbe v družbi DPH.

(97)	Kar zadeva preostale pomisleke Komisije, Belgija utemeljuje razliko med prodajno ceno in razponom iz poročila Ernst & Young iz leta 2006 z upoštevanjem petih odbitkov.

4.2.1 ODBITEK ŠT. 1 – OCENA VREDNOSTI ODDELKA TRADING DRUŽBE DPH

(98)

DPH je matična družba dveh večjih oddelkov: oddelka Trading (trgovina) in oddelka Industry (proizvodnja). Družba DPH je 29. septembra 2003, torej nekaj mesecev po vstopu holdinga FSIH v njen lastniški kapital, prodala 50-odstotni delež svojega oddelka Trading (Duferco International Trading Holding – […]) družbi […]. Ta prodaja je bila izvedena na podlagi knjigovodske vrednosti oddelka Trading, tako da je bila prodajna cena izračunana ob upoštevanju polovice lastniškega kapitala družbe Duferco International Trading Holding, tj. 40,83 milijona USD ali 36,01 milijona EUR glede na povprečni letni devizni tečaj USD-EUR leta 2003.

(99)

Po navedbah Belgije je to tržna cena. Torej jo je bilo treba upoštevati pri oceni celotne skupine približno tri leta pozneje. Po navedbah Belgije bi se morala v poročilu Ernst & Young iz leta 2006 upoštevati knjigovodska vrednost oddelka Trading, ne pa da se je uporabila lastna metoda ocenjevanja – tj. razmerje med ceno in zaslužki (tako imenovana metoda „price/earnings“) – za celotno skupino. Nasprotno pa Belgija ne nasprotuje temu, da oddelek Industry ostane ocenjen po tako imenovani metodi razmerja „price/earnings“.

(100)

Pri oceni vrednosti oddelka Trading po njegovi knjigovodski vrednosti se je uporabil odbitek med 20 in 31 milijoni USD od ocene iz poročila Ernst & Young iz leta 2006.

(101)

Nazadnje, Belgija poudarja, da tudi če bi želeli uporabiti metodo razmerja „price/earnings“ za celotno skupino, razmerje, uporabljeno v poročilu Ernst & Young iz leta 2006, ne bi upoštevalo profila tveganja družbe DPH. Izbira take metode namreč ne pomeni, da oddelkov Trading in Industry ni treba oceniti ločeno, saj bi bilo treba za vsakega od njiju uporabiti drugo razmerje. V poročilu Ernst & Young iz leta 2006 naj bi se za celotno skupino (vključno z oddelkom Trading) napačno uporabilo razmerje, dobljeno na podlagi primerljivih podjetij, ki so dejavna samo v industriji. Vendar je trgovina po mnenju Belgije bolj tvegana dejavnost kot proizvodnja. Zato bi bilo treba za to vrsto dejavnosti uporabiti nižje razmerje „price/earnings“, da bi se upoštevala manjša želja vlagateljev po tem profilu tveganja (Belgija je v podkrepitev te ugotovitve predložila podatke iz zbirke S&P Capital IQ). Ker v poročilu Ernst & Young iz leta 2006 to ni bilo storjeno, je bila družba DPH precenjena.

4.2.2 ODBITEK ŠT. 2 – CIKLIČNOST TRGA JEKLA

(102)

Belgija trdi, da obdobje, ki se je v poročilu Ernst & Young uporabilo za oceno dobička in razmerja „price/earnings“, ki naj bi se uporabila pri ocenjevanju vrednosti družbe Duferco US, ne odraža ustrezno cikličnosti jeklarskega sektorja. Ker to obdobje zajema samo štiri leta v obdobju 2003–2006, naj bi namreč vključevalo tri dobra leta (2004, 2005 in 2006) in samo eno slabo leto (2003). Stranki naj bi torej v svojo analizo dodali leti 2001 in 2002 ter za vsako leto opredelili drugačne ponderje, kot so določeni v poročilu Ernst & Young.

(103)

Na podlagi vrednosti in ponderjev, ki sta jih upoštevali stranki, ocenjena vrednost družbe DPH znaša […] milijonov USD (v primerjavi z […] milijoni USD v referenčnem primeru iz poročila Ernst & Young). Ta precejšnja razlika med ocenjeno vrednostjo, ki bi ji bilo treba prišteti še učinek drugih odbitkov in prilagoditev, naj bi dokazovala, da je bila družba DPH v poročilu Ernst & Young iz leta 2006 precenjena.

4.2.3 ODBITEK ŠT. 3 – NELIKVIDNOST DELEŽEV

(104)

Po navedbah Belgije bi bilo treba uporabiti odbitek, ki odraža nelikvidnost deležev družbe DPH v holdingu FSIH. Dejavniki, ki se običajno uporabljajo za oceno likvidnosti delnic družbe, naj bi bili naslednji:

—	prodajna opcija: ali delničar razpolaga z opcijo, ki mu omogoča, da svoje delnice proda po vnaprej dogovorjeni ceni? Taka opcija, ki je v obravnavanem primeru ni, bi povečala likvidnost delnic;

—

klavzule, ki zmanjšujejo privlačnost udeležbe: holding FSIH in [družba, ki je takrat obvladovala družbo DPH] sta oba imela predkupno pravico („first refusal right“) v primeru načrtovane prodaje deležev tretji osebi. Tovrstna klavzula bistveno zmanjšuje interes tretje osebe za to, da bi se z obstoječimi delničarji spustila v dolgotrajna in draga pogajanja za pridobitev deležev. Ponudbo, ki je rezultat takih pogajanj, lahko namreč prepreči drug obstoječi delničar;

—	znesek dividend: holding FSIH je lahko pričakoval, da mu bodo v prihodnosti dodeljene le razmeroma skromne dividende, ki bodo predstavljale letni donos v višini 4,8 % (dividenda v višini 4 milijone EUR na leto). Skromna višina dividend pa škoduje likvidnosti delnice;

—	dejavniki tveganja, ki vplivajo na vlagatelje: velika cikličnost jeklarskega sektorja in spremenljivost dobičkov družbe DPH pomenita, da je ta delovala v zelo tveganem okolju. Taka stopnja tveganja negativno vpliva na likvidnost deleža;

—	obeti za rast: leta 2006 se je štelo, da je trg na vrhuncu cikla, tako da so bili obeti za rast v prihodnjih letih omejeni. Tudi tak dejavnik še povečuje nelikvidnost delnic;

—	velikost deleža: večji kot je delež, manj je potencialnih kupcev. To je še toliko bolj očitno, kadar je delež, kot v obravnavanem primeru, velik, vendar ostaja manjšinski;

—	velikost in finančna trdnost podjetja: z lastniškim kapitalom v vrednosti […] milijonov EUR, kot izhaja iz poročila Ernst & Young iz leta 2006, bi se lahko družba DPH štela za malo do srednje podjetje. Delnice MSP, zlasti če ne kotira na borzi, je težje prodati kot delnice velike družbe.

(105)

Glede na te dejavnike in „nezanimanje drugih akterjev za ta delež“ naj bi se stranki dogovorili, da bosta namesto 30-odstotnega odbitka zaradi nelikvidnosti, priporočenega v poročilu Ernst & Young, uporabili 40-odstotni odbitek.

(106)

Belgija meni, da ji dodatnih odbitkov ni treba obširneje utemeljiti, saj so ti odbitki znotraj razponov, ki se običajno uporabljajo, uporabljeni 40-odstotni odbitek pa je rezultat pogajanj med strankama.

4.2.4 ODBITEK ŠT. 4 – PRIDRŽEK V ZVEZI S PREDNOSTNIMI DIVIDENDAMI HOLDINGA FSIH

(107)

Holding FSIH si je priboril pravico do prednostne dividende v višini 4 milijonov EUR na leto za poslovna leta od 2005 do 2012. Družba Ernst & Young je to pravico upoštevala pri ocenjevanju vrednosti iz leta 2006, pri čemer je menila, da lahko holding FSIH pričakuje, da bo v sedmih letih do leta 2012 dobil 4 milijone USD (11) na leto (tj. diskontirana vsota v višini 26,3 milijona USD).

(108)

Družba Ernst & Young te diskontirane vsote kot take ni dodala v svojo oceno. Svetovalna družba je uporabila 6,2-odstotni odbitek, saj je menila, da je tveganje neizplačila te prednostne dividende primerljivo s tveganjem neizpolnitve obveznosti z bonitetno oceno BBB. V poročilu Ernst & Young iz leta 2006 je bilo torej 22,2 milijona USD prištetih vrednosti, dobljeni za 25-delež v družbi DPH.

(109)

Po navedbah Belgije sta stranki takrat menili, da ta 6,2-odstotni odbitek ne zadošča, da bi odražal tveganje neizplačila prednostne dividende.

(110)

Belgija to utemeljuje z dvema glavnima argumentoma. Prvi se nanaša na spremenljivost rezultatov družbe DPH: družba DPH bi se morala v primeru nezadostnega dobička ali denarnih sredstev odreči izplačilu dividende. Belgija v zvezi s tem poudarja, da je bilo izplačilo prednostne dividende prepuščeno odločitvi družbe. Drugi argument se nanaša na organizacijo skupine Duferco: ker je bila dolžnica dividend holdinška družba (DPH), so bili dobički na njeni ravni samo konsolidacija dobičkov, ki so jih ustvarile njene hčerinske družbe. Iz različnih razlogov (zlasti: davčnih predpisov, finančnih obveznosti, pogodbenih zavez) prenos dobičkov s hčerinskih družb na holdinško družbo ni bil vedno preprost ali celo mogoč.

(111)

Vsi ti dejavniki so povzročali dejansko negotovost glede prihodnjega izplačila prednostne dividende družbe DPH. Po navedbah Belgije bi se torej moral nujno uporabiti višji odbitek, kot naj bi se uporabil za prihodnjo donosnost obveznosti z bonitetno oceno BBB. Stranki naj bi se dogovorili o številki 14 % – tj. odbitek v višini 4 milijonov USD glede na oceno družbe Ernst & Young.

4.2.5 ODBITEK ŠT. 5 – KONTROLNA PREMIJA

(112)

Odbitek št. 5 v resnici pomeni odločitev, da se ne uporabi precenjena vrednost, predlagana v poročilu Ernst & Young iz leta 2006. Svetovalna družba namreč v tem poročilu ugotavlja, da ima holding FSIH na podlagi delničarskega sporazuma posebne pravice, ki mu omogočajo, da izvaja pritisk na nekatere strateške odločitve skupine. V poročilu Ernst & Young iz leta 2006 je torej ocenjeno, da je treba dodati kontrolno premijo, ki znaša od 0 % do 10 % vrednosti deleža.

(113)

Po navedbah Belgije sta se stranki odločili, da ne bosta uporabili take kontrolne premije, saj posebne pravice, za katere je šlo, dejansko niso imele nikakršne tržne vrednosti v okviru prodaje tretji osebi ali celo [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH]. Po mnenju Belgije bi namreč lahko v primeru prodaje delničarju, ki je tretja oseba, [družba, ki je takrat obvladovala družbo DPH] nasprotovala prodaji pravic, vpisanih v delničarski sporazum družbe DPH. Zato [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH] ni bilo treba plačati določenega zneska za pridobitev polnih pooblastil.

(114)

Belgija opozarja, da sta se stranki dogovorili, da posebne pravice, povezane z deleži holdinga FSIH, na podlagi delničarskega sporazuma prenehajo, če ena od njiju proda svoj delež tretji osebi. Čeprav ni sporno, da je imel holding FSIH na podlagi posebnih pravic iz delničarskega sporazuma vsaj moč, da vpliva na upravljanje družbe DPH, in da so tako te pravice nujno imele določeno vrednost ob njegovi pridobitvi deleža v družbi DPH, to ne spremeni dejstva, da holding FSIH svojih posebnih pravic ni mogel neovirano prenesti na tretjo osebo. Zato te pravice niso imele nobene tržne vrednosti.

4.2.6 DRUGO OZADJE

(115)

Belgija navaja še dva druga elementa, ki nista povzročila uporabe odbitka, vendar ju je želela navesti, da bi Komisija razumela različne pogajalske elemente, o katerih sta stranki razpravljali, da bi določili končno ceno.

(116)

Prvi element se nanaša na sporazum iz leta 2005 med družbama DPH in Farrell, ki določa prenos nekaterih dobičkov na družbo Farrell. Zaradi tega sporazuma je v poročilu Ernst &Young iz leta 2006 uporabljen odbitek 5,5 milijona USD od izkazanega dohodka („reported earning“) za posamezno upoštevano leto. Stranki tega odbitka nista zvišali.

(117)

Drugi element se nanaša na sporazum o dobavi z družbo […]. Ta sporazum je določal nakup precejšnje količine polizdelkov (plošč) po ceni, ki je ustrezala proizvodnim stroškom. Za družbo DPH je ta sporazum pomenil tako tveganje izgube kot tudi priložnost za zaslužek, odvisno od svetovnih cen jekla. Ta sporazum je določal obveznosti dokapitalizacije in visoke kazni v primeru umika, tako da je za družbo DPH pomenil potencialno breme. V poročilu Ernst & Young iz leta 2006 to tveganje ni bilo izraženo v številkah, glede na informacije, ki jih je Komisiji poslala Belgija, pa tega nista storili niti stranki.

(118)

Nazadnje, Belgija opozarja na nagibe za dezinvestiranje holdinga FSIH: cikličnost sektorja, vstop novih zasebnih vlagateljev v skupino ([…] in NLMK) in njun vpliv, razpoložljivost likvidnih sredstev znotraj skupine Duferco. V zvezi s tem poudarja, da je bilo skupno podjetje s skupino NLMK znak pripravljenosti skupine Duferco, da se postopoma umakne iz industrijske proizvodnje jekla ter se usmeri v nove dejavnosti, kot sta sanacija obratov in razvoj energetskih projektov. Holding FSIH naj bi temu trendu sledil z umikom iz družbe DPH in z naložbami v nove diverzifikacijske projekte skupine (glej ukrep št. 3).

4.3 UKREP ŠT. 3

(119)

Belgija upravičuje ceno […] milijonov EUR kot seštevek različnih elementov.

4.3.1 POSLOVNE TERJATVE

(120)

Družba Carsid Développement, ki je postala Duferco Diversification, je podedovala za [30–37] milijonov EUR poslovnih terjatev do druge družbe iz skupine (Duferco La Louvière Sales).

4.3.2 PRIČAKOVANO POVEČANJE VREDNOSTI PROJEKTA […]

(121)

Skupina Duferco se je od […] 2002 posvečala razvoju obsežnega projekta preureditve obrata. Čeprav so bila zemljišča v lasti družbe Duferco Développement, je bila za razvoj tega projekta zadolžena družba Carsid Développement (ki je postala Duferco Diversification).

(122)

Belgija pojasnjuje, da je bilo ob odločitvi holdinga FSIH, da odobri kapitalski vstop v družbo DSIH, tj. 5. decembra 2006, že sklenjeno, da bo družba Duferco Développement, ki ni imela človeških virov, prek družbe Duferco Diversification izvedla pripravljalna in sanacijska dela v obratu […]. Kar zadeva plačilo družbi Duferco Diversification za storitve, opravljene v okviru tega projekta, je bilo že dogovorjeno, da bo ta družba upravičena do polovice pričakovanega dobička od prodajne cene zemljišč, ki so bila v lasti družbe Duferco Développement, druga polovica pa bo pripadla slednji.

(123)

Belgija priznava, da je glede na zahtevnost in velikopoteznost nepremičninskega projekta formalna sklenitev pogodbe med družbama Duferco Diversification in Duferco Développement zamujala. Nekatere vidike je bilo namreč treba še določiti glede na ugotovitve študijske skupine, ustanovljene z ministrskim sklepom z dne 18. januarja 2007, tj. en mesec po vstopu holdinga FSIH v družbo DSIH.

(124)

Plačilo družbi Duferco Diversification v okviru projekta […] je bilo dokončno formalizirano v sporazumu, sklenjenem 4. februarja 2009 med družbo Duferco Développement, lastnico zemljišč, in družbo Duferco Diversification. Belgija trdi, da je v skladu s tem, kar je bilo prvotno dogovorjeno, sporazum, sklenjen leta 2009, določal, da si bosta dobiček od prodaje saniranega zemljišča v enakih delih razdelili družbi Duferco Développement in Duferco Diversification. S tem sporazumom iz leta 2009 je bil torej zgolj formaliziran dogovor, ki je med družbama Duferco Développement in Carsid Développement obstajal že od leta 2006. Upoštevanje tega projekta pri ocenjevanju vrednosti družbe Carsid Développement je bilo torej popolnoma upravičeno za holding FSIH, ko je ta vložil v družbo DSIH.

(125)

Belgija poleg tega poudarja, da je holding FSIH že leta 2006 svojo naložbo utemeljil na oceni vrednosti projekta. Meni, da je bil pričakovani dobiček projekta […] leta 2006 previdno ocenjen na […] milijonov EUR.

(126)

Ta znesek je ustrezal razliki med ocenjenimi stroški sanacije obrata […] ([…] milijonov EUR glede na izvedensko poročilo iz leta 2006) in vrednostjo zemljišč, ki so bila v lasti družbe Duferco Développement (ta je bila po navedbah Belgije že takrat ocenjena na […] milijonov EUR – to vrednost je januarja 2010 potrdila izvedenska pisarna GALTIER).

(127)

Belgija torej meni, da je holding FSIH ravnal zadržano in previdno, ko je zahteval, da stranki obdržita dobiček v višini […] milijonov EUR, ki naj bi si ga v enakih delih razdelili družbi Duferco Développement in Duferco Diversification (tj. […] milijonov EUR, ki jih mora upoštevati družba DSIH).

(128)

Po notranjih reorganizacijah v skupini Duferco je bil projekt […] 19. decembra 2012 prenesen na družbo Duferco Wallonie, in sicer v vrednosti […] milijonov EUR. Ta znesek je ustrezal pričakovanemu povečanju vrednosti projekta, ki je bil leta 2012 ponovno ocenjen na podlagi novih izvedenskih mnenj.

(129)

Belgija ne navaja ničesar drugega v zvezi z dosedanjo izvedbo ali neizvedbo projekta […] in v zvezi z njegovim poslovnim uspehom ali neuspehom.

4.3.3 VLOŽEK NEPREMIČNIN V HČERINSKO DRUŽBO DRUŽBE DUFERCO DIVERSIFICATION

(130)

Nekatere nepremičnine družbe Duferco La Louvière so bile prenesene na družbo Duferco Immobilière, ki je hčerinska družba družbe Duferco Diversification. Njihova vrednost, ki jo je potrdila svetovalna družba, je ocenjena na med [14–21] in [15–22] milijonov EUR.

4.3.4 VREDNOST PROJEKTA MARCINELLE ENERGIE

(131)

Marcinelle Energie, hčerinska družba družbe Duferco Diversification, je imela v letu 2006 cilj uspešno dokončati izgradnjo elektrarne CCGT v Charleroiju. Holding FSIH se je oprl na študijo, ki jo je svetovalna pisarna Bain (v nadaljnjem besedilu: Bain) izvedla julija 2006 za oceno vrednosti tega projekta.

(132)

Po navedbah svetovalne pisarne Bain je bilo mogoče skupno vrednost projekta oceniti na […] milijonov EUR: (i) […] milijonov EUR neto sedanje vrednosti za samo elektrarno in (ii) […] milijonov EUR, če bi bilo projektu dodeljenih 100 % pravic do emisije CO2.

(133)

Vmesna ocena vrednosti, ki jo je predlagala svetovalna pisarna Bain, je temeljila na (i) neto diskontirani vrednosti […] milijonov EUR (na podlagi predpostavke, da se skupina Duferco ne bo povezala z elektroenergetsko družbo) in (ii) dodelitvi samo 50 % pravic do emisije CO2 v vrednosti […] milijonov EUR. Ocena vrednosti pravic do emisije CO2 je bila nato dodatno znižana zaradi upoštevanega tveganja za znižanje cene pri trgovanju z emisijami. Vrednost, ki jo je holding FSIH na koncu sprejel za pravice do emisije CO2, naj bi znašala […] milijonov EUR.

(134)

Holding FSIH je na podlagi tega izvedenskega mnenja lahko upravičeno menil, da bo naložba v izgradnjo elektrarne CCGT prinesla neto diskontirano vrednost v višini […] milijonov EUR ([…] milijonov EUR). Vendar je bilo iz poročila svetovalne pisarne Bain mogoče razbrati, da bi lahko združitev z izkušeno elektroenergetsko družbo zagotovila še višjo vrednost, tako da bi se neto diskontirana vrednost projekta zvišala na […] milijonov EUR.

(135)

Po navedbah Belgije je skupna srednja vrednost projekta Marcinelle Energie, kot je bila previdno ocenjena na podlagi izvedenskega mnenja svetovalne pisarne Bain, torej znašala […] milijonov EUR.

(136)

Holding FSIH je glede na to oceno vrednosti začel pogajanja v zvezi z oceno vrednosti projekta Marcinelle Energie, pri čemer se je oprl na predhodne pogovore, ki jih je skupina Duferco imela z različnimi akterji iz elektroenergetskega sektorja, da bi oblikovali partnerstvo. Kot potrjujejo dopisi, izmenjani z glavnimi akterji iz elektroenergetskega sektorja – med njimi so EDF, ELECTRABEL, SPE, NUON in ENEL –, je projekt Marcinelle Energie vzbudil veliko zanimanja in nakazoval velike priložnosti.

(137)

Ker pa so se v okviru teh predhodnih pogovorov za pridobitev 80-odstotnega deleža v projektu Marcinelle Energie omenjali zneski v višini samo […] milijonov EUR, je holding FSIH zahteval in dosegel, da se je srednja vrednost projekta v višini […] milijonov EUR, kot jo je ocenila svetovalna pisarna Bain, znižala ob upoštevanju zneskov, omenjenih v okviru neformalnih pogovorov.

(138)

Na koncu je bila vrednost 80 % projekta ocenjena na […] milijonov EUR. Za preostalih 20 % projekta sta se holding FSIH in skupina Duferco dogovorila, da njegovo vrednost ocenita na 20 % srednje vrednosti projekta, kot izhaja iz izvedenskega mnenja svetovalne družbe Bain, tj. […] milijonov EUR (20 % od […] milijonov EUR). Za projekt Marcinelle Energie se je torej uporabila skupna vrednost […] milijonov EUR.

(139)

Belgija tako trdi, da je bila vrednost projekta elektrarne Marcinelle Energie, ko se je holding FSIH decembra 2006 odločil za kapitalski vstop v družbo DSIH skupaj z družbo Duferco Développement, predmet pogajanj, zato stranki uporabljata oceno vrednosti projekta, ki je bistveno nižja od srednje vrednosti […] milijonov EUR, ki izhaja iz poročila svetovalne pisarne Bain: partnerji so na koncu uporabili znesek v višini […] milijonov EUR. Tako naj bi holding FSIH dosegel, da se je uporabila zelo previdna metoda za izračun.

(140)

Iz navedenega izhaja, da naj bi stranki nazadnje uporabili previdno oceno vrednosti, ki je precej nižja od največje donosnosti, ki bi jo projekt lahko ustvaril. Zato naj bi bilo v osnovi narobe, če bi se holdingu FSIH očitalo, da je domnevno vložil „znesek, enak pričakovani donosnosti projekta“ (točka 161 sklepa Komisije o začetku postopka).

(141)

Belgija kljub temu priznava, da se je glede na poročilo svetovalne pisarne Bain za upoštevanje vrednosti pravic do emisije CO2 zahtevalo, da bo elektrarna začela obratovati zelo hitro, vsekakor pa med letom 2009. Če bi projekt zamujal, ne bi več mogel izkoristiti priložnosti za pridobitev razpoložljivih pravic do emisije CO2.

(142)

Dve leti po teh razpravah, junija 2008, je družbi Duferco Diversification uspelo prodati 80 % projekta Marcinelle Energie italijanski elektroenergetski družbi ENEL po ceni [30–37] milijonov EUR. To prodajo je spremljala prodajna opcija, v skladu s katero bi lahko družba Duferco Diversification svoje preostale deleže ([…]) prodala družbi ENEL eno leto po začetku obratovanja elektrarne, in sicer po ceni […] milijonov EUR, zvišani za nadomestitev morebitnih izgub zaradi sporazuma o dobavi po proizvodni ceni („off-take right“).

(143)

Vendar so se razmere na trgu z električno energijo leta 2010 nenadoma obrnile in donosnost elektrarn CCGT naj bi se takrat močno zmanjšala. To naj ne bi preprečilo začetka obratovanja elektrarne 31. marca 2012.

(144)

Družba Duferco Diversification (ki je postala Duferco Belgium) je zato v začetku leta 2013 uveljavila pravico do izstopa v znesku […] milijonov EUR, povečanem za […] milijonov EUR iz naslova nadomestitve izgub, nastalih zaradi sporazuma o dobavi po proizvodni ceni, v znesku […] milijonov EUR iz naslova popusta na ceno plina in v znesku […] milijonov EUR iz naslova „raznih prevrednotenj in obresti“ (brez drugih pojasnil).

(145)

Skratka, projekt Marcinelle Energie bo tako prodan za skupni znesek [70–78] milijonov EUR. Kot pa pojasnjuje Belgija, je treba od tega zneska odšteti naložbe ([…] milijonov EUR) in izgube (približno […] milijonov EUR), ustvarjene med letoma 2006 in 2013: nediskonitirani čisti dobiček tako znaša približno [40–46] milijonov EUR.

(146)

Ti rezultati so slabši od obetov iz leta 2006. Belgija jih upravičuje s popolnim preobratom na trgu z zemeljskim plinom od leta 2010 in opozarja, da je tudi skupina ENEL v tem projektu izgubila denar.

4.3.5 SEŠTEVEK VSEH ŠTIRIH DEJAVNIKOV

(147)

Holding FSIH in skupina Duferco naj bi na podlagi vseh štirih navedenih dejavnikov leta 2006 ugotovila, da vrednost družbe Duferco Diversification znaša med […] milijoni EUR in […] milijoni EUR. Na koncu se je uporabila vrednost […] milijonov EUR, od tega je polovico prispeval holding FSIH.

(148)

Belgija trdi, da je treba to naložbo v družbo DSIH šteti za enakovredno naložbi v družbo Duferco Développement. Ker sta holding FSIH in družba Duferco Développement prispevala enak znesek, naj bi imela enake interese in bila izpostavljena enakim tveganjem. Belgija opozarja, da družba DSIH pred naložbo holdinga FSIH ni bila del skupine Duferco, saj jo je 29. novembra 2006 ustanovila tretja oseba (pod imenom „[…]“), preden je bila holdingu FSIH in družbi Duferco Développement decembra 2006 prodana kot nosilec s posebnim namenom za njune skupne naložbe. Iz teh različnih razlogov naj bi bil ukrep holdinga FSIH v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(149)

Opozoriti je treba, da je družba DSIH 8. julija 2011 svoj delež v družbi Duferco Diversification prodala družbi DLP za enak znesek, in sicer […] milijonov EUR. Vendar družba DLP tega zneska ni plačala, saj je družba Duferco Diversification v svoji bilanci ohranila terjatev do nje v višini […] milijonov EUR.

4.4 UKREPA ŠT. 4 IN 5

(150)

Kar zadeva posojilo [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], Belgija zanika kakršen koli element pomoči. Opozarja, da je povprečna spremenljiva obrestna mera za bančna posojila različnih hčerinskih družb [družbe, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] leta 2009 znašala [1,1–1,55] %, kar je nižje od obrestne mere za obravnavana posojila.

(151)

Belgija trdi, da je ta primerjava tehtna, saj naj bi bila posojila, ki so se upoštevala za njen izračun, dejansko primerljiva s posojilom, ki ga je dodelil holding FSIH. V zvezi s tem se ne strinja s Komisijo, ki je menila, da ta posojila niso upoštevna za primerjalno analizo.

(152)

Po mnenju Belgije je Komisija namreč napačno uporabila merila, kot so zapadlost posojila, posojeni znesek ali vrsta posojila, da bi ugotovila, ali so zasebna posojila primerljiva s posojili holdinga FSIH. To naj bi bilo v nasprotju z določbami Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008) (12), v katerem je izrecno navedeno, da „je ta razlika v veliki meri neodvisna od zapadlosti posojila“.

(153)

Belgija ponazori ta neobstoj povezave med zapadlostjo, zneskom in vrsto posojila na eni strani ter pribitkom na drugi strani z analizo posojil, ki so jih skupini Duferco odobrile poslovne banke. Obrestne mere za posojila bank v najvišjih zneskih znašajo med [0,9–1,35] % in [1,7–2,2] % ter naj bi bile pogosto nižje od obrestnih mer za posojila v nizkih zneskih (do [2,25–2,75] % za posojilo v višini […] milijonov EUR ali celo [2,3–2,75] % za posojilo v višini […] milijonov EUR). Obrestne mere za posojila, namenjena obratnemu kapitalu („working capital“), se gibljejo med [0,75–1,15] % in [2,75–3,25] %, medtem ko se obrestne mere za posojila, namenjena naložbam v osnovna sredstva („Capex“), gibljejo med [1,5–2] % in [2,75–3,25] %.

(154)

Po mnenju Belgije poleg tega za izključitev kakršnega koli elementa pomoči pri dodelitvi javnega posojila ni treba dokazati obstoja popolnoma enakega posojila zasebne banke. Niti s predpisi Unije, ki se uporabljajo za državno pomoč, niti s sodno prakso naj se ne bi zahtevalo, da morajo biti javna posojila popolnoma enaka zasebnim posojilom v smislu zapadlosti, zneska in vrste, da je izključen kakršen koli element pomoči.

(155)

Kar zadeva bonitetno oceno [družbe, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], Belgija na podlagi obrestnih mer za različna posojila, ki so jih banke dodelile skupini Duferco, sklepa, da bi ta lahko stremela po bonitetni oceni AAA. Pri tem se opira na obrestne mere, ki se v sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 povezujejo s podjetji z bonitetno oceno A do AAA za visoko zavarovanje v letu 2009: 2,37 % septembra 2009 in 2,05 % decembra 2009.

(156)

Belgija se nazadnje strinja, da so zavarovanja, povezana s posojilom holdinga FSIH, izjemno visoka glede na sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008. Glede na zelo veliko finančno trdnost družbe DPH naj bi bila zastavitev 15 % njenih delnic odlično zavarovanje. Poleg tega naj bi skoraj gotova terjatev v višini […] milijonov EUR, ki bi jo bilo treba prednostno nameniti vračilu posojila ob spremembi nadzora nad holdingom SIF, temu zavarovanju dajala veliko trdnost.

(157)

Kar zadeva posojila, dodeljena holdingu SIF, naj bi primerjava pokazala, da tudi pri njih obstaja kvečjemu omejena povezava med merili, ki jih poudarja Komisija (zapadlost, znesek in vrsta), ter stopnjo odplačila teh posojil.

(158)

Primerjava tudi dokazuje, da je odplačilo posojila holdinga FSIH podobno odplačilu različnih posojil, ki so jih zasebne finančne ustanove dodelile holdingu SIF. Z obrestno mero v višini 1,99 % naj bi bilo njegovo poplačilo namreč nekoliko višje od povprečne obrestne mere za posojila holdingu SIF, ki znaša [1,65–2,15] %.

(159)

Z upoštevanjem samo dolgoročnih posojil, ki jih je sklenil holding SIF, bi dobili razpon, ki je še nižji od tega povprečja [1,65–2,15] %, in sicer razpon med [1–1,5] % in [1,65–2,15] %.

(160)

Po navedbah Belgije neobstoj zavarovanj za posojilo, dodeljeno holdingu SIF, pomeni, da je treba temu razponu dodati pribitek v višini [20–60] bazičnih točk. To naj bi upravičevala bonitetna ocena „zelo dobro“ v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, po kateri bi holding SIF lahko stremel. To povečanje povzroči razpon od [1,5–2] % do […] %, v katerega se dejansko uvršča posojilo, ki ga je dodelil holding FSIH.

(161)

Ker ni javne bonitetne ocene, Belgija upravičuje bonitetno oceno „zelo dobro“ holdinga SIF z dejstvom, da so obrestne mere, ki naj bi jih uporabljale zasebne finančne ustanove, ustrezale (ali bile nižje) od obrestnih mer, ki so v sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 določene za finančno trdna podjetja (bonitetna ocena AAA do A).

4.5 UKREP ŠT. 6

(162)

Po navedbah Belgije naj bi bila naložba holdinga FSIH v družbo DLP enakovredna naložbi družbe DII, glede na to, (i) da sta zneska, ki sta ju vložila zasebni in javni partner praktično enaka, (ii) da družba DLP pred to naložbo ni bila del skupine Duferco, temveč je bila ustanovljena kot naložbeni nosilec holdinga FSIH in družbe DII, ter (iii) da naložbi nista bili namenjeni odkupu osnovnih sredstev, ki so že pripadala skupini Duferco (temveč holdingu SIF).

(163)

Belgija navaja, da dejstvo, da je bila naložba holdinga FSIH sprva dodeljena kot konvertibilno posojilo (in hitro konvertirano), ni pomembno. Na dan odobritve konvertibilnega posojila sta namreč holding FSIH in družba DII hkrati sklenila delničarski sporazum, s katerim sta se zavezala k povečanju kapitala družbe DLP za 70 milijonov EUR oziroma 101 milijon EUR. Posojilo v višini 30 milijonov EUR bi bilo torej treba preučiti kot element povečanja kapitala v višini 201 milijon EUR, za katero sta se enakovredno odločila holding FSIH in družba DII.

(164)

Kar zadeva nakup delnic družbe DLLPL, je Komisija opozorjena, da je bila regija Valonija prek družbe SOGEPA delničarka družbe DLL od leta 1999 in je tako natančno poznala njene dejavnosti in njen finančni položaj. To naj bi pojasnilo, zakaj se strankama v okviru naložbe družbe DLP v družbo DLLPL ni zdelo potrebno predložiti verodostojnega poslovnega načrta. Holding FSIH je zelo dobro poznal predmet svoje pridobitve. Belgija tudi navaja, da je bil lahko holding FSIH pomirjen zaradi previdnosti tega poslovnega načrta, saj so bile napovedi popolnoma usklajene z dejanskimi številčnimi podatki, ki so že bili na voljo. Enako velja za družbo Duferco Trebos.

(165)

V zvezi z odkupom zalog od družbe Duferco La Louvière Sales Belgija trdi, da je sicer res, da sta naložbi holdinga FSIH in družbe DII v družbo DLP tej omogočili odkup velike zaloge proizvodov v vrednosti [50–70] milijonov EUR (pogodba o prodaji z dne 30. junija 2011), da pa je treba poudariti, da prodajalec teh proizvodov nikakor ni bila „druga družba iz skupine Duferco“. Družba Duferco La Louvière Sales je bila dejansko družba, ki jo je takrat obvladoval holding SIF in jo obvladuje še danes. Po pogajanjih naj bi se zaloge prevzele po knjigovodski vrednosti, čeprav je bila njihova dejanska vrednost precej višja.

(166)

V zvezi z naložbo v višini [30–40] milijonov EUR v družbo DLLPL naj bi bili za različne naložbene projekte ali scenarije pripravljeni ločeni poslovni načrti. Navsezadnje naj bi se stranki odločili za naložbo v višini [30–40] milijonov EUR v družbo DLLPL, ki je postala Duferco Belgium. Za to naložbo naj bi bil pripravljen en sam poslovni načrt, ki ga je Belgija predložila Komisiji. Drugi poslovni načrti, na katere se sklicuje Belgija, naj bi postali brezpredmetni, saj stranki nazadnje nista upoštevali predvidenih projektov ali scenarijev.

5. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

5.1 SKUPNE PRIPOMBE DRUŽB […], DSIH IN DLP TER NJIHOVIH POVEZANIH DRUŽB

(167)

Uvodoma je treba opozoriti, da je […], holdinška družba iz skupine Duferco, nasledila […] ter družbi […] in […], nekdanji matični družbi družbe DPH.

5.1.1 UKREP ŠT. 1

(168)

[…] najprej poudari, da se popolnoma strinja s pripombami Belgije.

(169)

[…] nato opozori na nagibe, iz katerih je holding FSIH vložil v družbo Duferco US. Kapitalska naložba v družbo Farrell naj bi bila povezana z željo holdinga FSIH po obvladovanju obrata, da se skupina Duferco ne bi odrekla belgijskemu obratu v korist ameriškemu. Regija Valonija naj bi se želela zavarovati pred tveganjem, da bi se morebitni nasprotujoči interesi v skupini Duferco morda uporabili njej v škodo. Poleg tega je bila naložba holdinga FSIH v družbo Farrell namenjena tudi lažji uskladitvi med belgijskim in ameriškim proizvodnim obratom, da bi optimizirali izmenjavo informacij in možne sinergije med obratoma.

(170)

[…] meni, da je treba poudariti, da je pobudo za dezinvestiranje holdinga FSIH dala skupina Duferco. Skupina Duferco je februarja 2006 s skupino NLMK podpisala pismo o nameri, da bi tej prodala 50-odstotni delež v holdingu SIF. Vendar je bil eden od predhodnih pogojev, da so vse delnice družbe Duferco US v lasti holdinga SIF, kar je torej vključevalo odkup delnic, ki so bile v lasti holdinga FSIH. Skupina Duferco naj bi torej holdingu FSIH predstavila zamisel o nakupni opciji, da bi lahko izpolnila zahteve skupine NLMK in hkrati ohranila potrebno prožnost glede na takratno negotovost v zvezi z uresničitvijo transakcije. Hkrati je bila ponudba skupine Duferco za odkup zanimiva v okviru konca cikla jekla, ki se je pričakoval konec leta 2006, zaradi katerega je naložba postala manj privlačna.

(171)

[…] potrjuje pripombe Belgije, da možnost predhodnega javnega razpisa za morebitne zainteresirane pridobitelje ni bila upoštevna glede na predmet prodaje: prodaja manjšinskega deleža v zasebni družbi, ki je zadevala neintegriran proizvodni obrat. Čeprav glede na okoliščine ni bil potreben predhodni javni razpis, […] trdi, da je bila prodaja kljub temu izvedena po tržni ceni.

(172)

[…] opozarja, da je funkcijska valuta družbe Duferco US ameriški dolar. Zato ni primerno, da bi se, razen za notranje potrebe holdinga FSIH, nakupna cena plačala v eurih.

(173)

Za dopolnitev ocen vrednosti, ki jih je izvedla regija Valonija, je […] družbi KPMG naročila oceno vrednosti 49,9-odstotnega deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US na dan 14. junija 2006, ko je bila dodeljena nakupna opcija, z uporabo metode poštene vrednosti.

(174)

Družba KPMG je menila, da bi bilo treba delež holdinga FSIH v družbi Duferco US oceniti kot delež, ki ne zagotavlja nadzora in ni prenosljiv, pri čemer se uporabi kontrolna premija, saj je holding FSIH z delničarskim sporazumom z dne 9. aprila 2003 pridobil precejšen vpliv na družbo Duferco US, večji od vpliva, ki ga ima manjšinski delničar.

(175)

Družba KPMG navaja, da industrijski cikli v jeklarstvu na splošno trajajo od tri do sedem let. Ugotavlja, da se je jeklarska industrija v letu 2006 sicer dobro držala, vendar so kazalniki jasno opozarjali na večja tveganja zaradi šibkosti nacionalne avtomobilske industrije in možnosti tržnega popravka na področju nestanovanjske gradnje.

(176)

Družba KPMG je z upoštevanjem predvsem triletnih in petletnih ciklov ter ocene vrednosti na podlagi večkratnika dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo za primerljive družbe pošteno vrednost 49,9-deleža v družbi Duferco US ocenila na […] milijonov USD na dan 14. junija 2006.

(177)

[…] dalje izraža svoje mnenje o razpravi glede upoštevanja ali neupoštevanja vrednosti lastniškega kapitala za oceno vrednosti družbe Duferco US. Potrjuje, da ocena vrednosti na podlagi lastnih sredstev, kot jo je Komisija predvidela v sklepu o začetku postopka, ni najustreznejša. Vendar pripominja, da tudi če bi želeli upoštevati lastniški kapital, bi na koncu ugotovili, da je bila transakcija izvedena po tržni ceni. Da bi to dokazala, Komisijo opozarja na transakcijo, ki se ji zdi primerljiva: prodaja 50-odstotnega deleža v holdingu SIF skupini NLMK (skupaj z brezpogojno nakupno opcijo, ki se je nanašala na najmanj eno delnico holdinga SIF). Cena, ki se je uporabila pri tej transakciji iz leta 2006, naj bi ustrezala večkratniku lastniškega kapitala družbe, ki naj bi bil praktično enak večkratniku lastniškega kapitala, ki ga predstavlja prodaja deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US (v obeh primerih je večkratnik skoraj enak 2). Ker nič ni moglo kazati na to, da transakcija v zvezi s holdingom SIF ni bila izvedena pod tržnimi pogoji, naj bi ta primerjava potrjevala, da bi tudi z upoštevanjem lastniškega kapitala ugotovili, da je bila transakcija izvedena po tržni ceni.

(178)

Kar zadeva trajanje nakupne opcije, […] meni, da ta spada v okvir istočasnih pogajanj o možnosti, da bi skupina Duferco 50 % kapitala holdinga SIF prodala skupini NLMK. Skupina NLMK je morala v desetih dneh po podpisu pisma o nameri pripraviti prvi osnutek pogodbe o prodaji delnic in delničarskega sporazuma. Samo pismo o nameri je bilo veljavno le najpozneje do 1. oktobra 2006. Namera naj bi se torej nanašala na to, da skupina Duferco v tednih ali mesecih po dodelitvi nakupne opcije s strani holdinga FSIH to opcijo uveljavi ali je ne uveljavi. Stranki naj bi se torej brez pravega razloga odločili, da bo opcija veljavna do 31. decembra 2015.

(179)

Družba KPMG je ocenila pošteno vrednost nakupne opcije, dodeljene skupini Duferco junija 2006. Pridružuje se mnenju skupine Duferco, da je treba upoštevati trajanje opcije („expected term“, tj. štiri mesece), saj opcije ni bilo mogoče niti prodati niti prenesti, kar je močno zmanjšalo njeno vrednost. Družba KPMG ocenjuje, da poštena vrednost nakupne opcije znaša […] milijonov USD.

(180)

Na podlagi pogodbenega trajanja naj bi poštena vrednost znašala […] milijonov USD. Če bi se upošteval tak znesek, ki bi se prištel pošteni vrednosti deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US, bi prodajna cena znašala […] milijonov USD, ta znesek pa bi bil bistveno nižji od cene, ki jo je plačala [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco].

5.1.2 UKREP ŠT. 2

(181)

Po navedbah […] je cilj naložbe holdinga FSIH v družbe DPH dvojen: po eni strani njegova udeležba v kapitalu, zastopanost v upravnem odboru, dostop do strateških informacij in dokumentov ter po drugi strani njen zanimiva in zavarovana finančna donosnost (prednostna dividenda).

(182)

Glavni razlog za dezinvestiranje holdinga FSIH v družbi DPH naj bi bila prodaja belgijskih proizvodnih obratov skupini NLMK. Skupina Duferco naj bi izgubila položaj strateškega partnerja za regijo Valonijo v Belgiji, na proizvodna obrata Clabecq in La Louvière pa naj ne bi več mogle neposredno vplivati odločitve oddelka Trading skupine Duferco.

(183)

[…] trdi, da je DPH družba, katere funkcijska valuta je ameriški dolar, tako da mora biti donosnost kakršne koli naložbe v tako družbo ocenjena v ameriških dolarjih. Naložba holdinga FSIH v družbo DPH naj bi torej ustvarjala 8,81-odstotno letno donosnost.

(184)

[…] je družbi KPMG zaupala analizo ocene, ki jo je družba Ernst & Young izvedla marca 2006. V zvezi z metodami ocenjevanja družba KPMG navaja, da družba Ernst & Young ni pojasnila vrste ocenjene vrednosti (tržna vrednost, naložbena vrednost ali poštena vrednost). Družba Ernst & Young je primarno uporabila tržni pristop primerljivih družb. Družba KPMG ne daje prednosti metodi na podlagi primerljivih družb pred metodo, ki temelji na primerljivih transakcijah. Navedena družba naj se ne bi oprla na neto vrednost sredstev, ker se pri tej metodi ne upoštevajo prihodnji dobički in operativna tveganja.

(185)

Družba KPMG ugotavlja, da je treba glede na njeno analizo cikličnosti jeklarske industrije upoštevati od štiri- do šestletna obdobja, pri čemer je treba vsakemu letu pripisati enako težo za oceno družbe DPH. Navedena družba se strinja z ugotovitvijo strank, da je treba za oceno vrednosti družbe DPH upoštevati leti 2001 in 2002, da se ustrezno upošteva cikličnost jeklarske industrije in se za vsako leto uporabi enak ponder.

(186)

Družba KPMG potrjuje primernost in obseg prilagoditev, ki jih je družba Ernst & Young izvedla za oceno vrednosti družbe DPH glede na enkratne dogodke. Družba KPMG je uporabila tudi prilagoditve za leti 2001 in 2002, ki jih družba Ernst &Young ni upoštevala.

(187)

Družba KPMG je preučila seznam primerljivih družb, ki jih je izbrala družba Ernst & Young. V podatkovni zbirki, ki jo je uporabila družba Ernst & Young (Bloomberg), ni našla nekaterih večkratnikov, povzetih v poročilu Ernst & Young iz leta 2006. Poleg tega se ji je zdelo primerno, da se nekatere družbe ne vključijo na seznam primerljivih družb, ki ga je predložila družba Ernst & Young. Družba KPMG je sestavila svoj sezam primerljivih družb, iz katerega je razvidno, da so srednja razmerja „price/earnings“ za leta od 2003 do 2006 nižja od tistih, ki jih je uporabila družba Ernst & Young.

(188)

Družba KPMG ni mogla preučiti zadostnega števila družb, ki kotirajo na borzi in se ukvarjajo izključno s prodajo jekla. Ločena ocena vrednosti oddelka Trading ni mogoča. Družba KPMG kljub temu potrjuje, da bi bilo primerno izvesti ločeno oceno vrednosti dejavnosti prodaje in dejavnosti proizvodnje. Ob večjem tveganju in bolj spremenljivih rezultatih naj bi dejavnosti prodaje vlagateljem ponujale večjo donosnost, zaradi česar naj bi bila ocena vrednosti teh dejavnosti nižja. Zato bi bilo treba za dejavnost prodaje uporabiti nižji večkratnik. […] meni, da se je treba sklicevati na prodajo 50-deleža družbe […] septembra 2003, katerega dogovorjena cena je bila blizu vrednosti lastniškega kapitala.

(189)

Kar zadeva zunajbilančne postavke, družba KPMG potrjuje, da je treba znesek lastniškega kapitala družbe prilagoditi tako, da se upoštevajo zunajbilančne obveznosti, če so te enkratne. V nasprotju z družbo Ernst & Young družba KPMG meni, da je treba od ocenjene vrednosti lastniškega kapitala družbe odšteti samo te postavke, ne glede na metodo ocenjevanja vrednosti.

(190)

Družba KPMG je za dve zunajbilančni postavki menila, da je treba spremeniti znesek prilagoditve, ki ga je uporabila družba Ernst & Young. Gre za „francoska in belgijska poroštva“, ki jih je družba Ernst & Young ocenila na […] milijonov USD v letu 2006, medtem ko so po navedbah družbe KPMG znašala […] milijonov USD. Ta poroštva so bila prilagojena glede na tveganje, ki so ga vsebovala. Iz tega izhaja skupni znesek v višini […] milijonov USD v primerjavi z […] milijoni USD, ki jih je uporabila družba Ernst & Young.

(191)

Družba KPMG potrjuje primernost in višino odbitka zaradi nelikvidnosti (30 %), ki ga je uporabila družba Ernst & Young. Primerno bi bilo tudi 12-odstotno znižanje v okviru ocene vrednosti na podlagi primerljivih transakcij.

(192)

Družba KPMG je menila, da je treba uporabiti 5-odstotno kontrolno premijo v primeru ocene na podlagi primerljivih družb, saj s tako metodologijo dobimo oceno vrednosti, ki ustreza manjšinskemu deležu, medtem ko je delež holdinga FSIH omogočal velik vpliv na družbo DPH. Družba KPMG meni, da bi bilo treba v primeru ocene vrednosti na podlagi primerljivih transakcij uporabiti 20-odstotni odbitek, saj s tako metodologijo dobimo oceno vrednosti z nadzornim deležem.

(193)

Družba KPMG v zvezi z donosnostjo prednostne delnice navaja, da se je družba Ernst & Young zmotila pri oceni vrednosti prednostnih dividend za obdobje 2006–2012, ker je svoj izračun oprla na letne dividende v višini 4 milijonov USD, čeprav je šlo za 4 milijone EUR. Meni tudi, da je stopnja znižanja, ki jo je družba Ernst & Young uporabila glede na tveganje neplačila (6,2 %), znotraj opredeljenega sprejemljivega razpona, in sicer med 1,8 % in 16,4 %. Sprejemljiva je tudi 14-odstotna stopnja znižanja, ki sta jo uporabili stranki, saj je znotraj razpona vrednosti.

(194)

Iz teh prilagoditev izhaja ocena vrednosti deleža v družbi DPH, ki se giblje med […] milijoni USD in […] milijoni USD, tj. srednja vrednost […] milijonov EUR, kar je v skladu s prodajno ceno junija 2006 v višini […] milijonov EUR. […] na podlagi tega sklepa, da nikakor ni šlo za državno pomoč [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH].

5.1.3 UKREP ŠT. 3

(195)

Družba DSIH potrjuje trditve, s katerimi je Belgija utemeljila enakovrednost naložbe holdinga FSIH. Trdi, da sta imela družba Duferco Développement in holding FSIH enake pogoje za delovanje. Oba delničarja sta z naložbo v družbo DSIH skupaj prevzela novo tveganje, da bi udejanjila projekte diverzifikacije družbe Duferco Diversification. Oba delničarja sta na podlagi svojega kapitalskega deleža upravičena do sorazmerne razdelitve morebitnih dividend in finančnih posledic projektov, ki so jih razvile njune skupne hčerinske družbe. Po mnenju družbe DSIH je bil zasebni ukrep družbe Duferco Développement resnično gospodarsko pomemben, poleg tega je znesek naložbe enak znesku naložbe holdinga FSIH.

(196)

Družba DSIH trdi, da pred istočasnima naložbama ni bila del družbe Duferco Développement. DSIH je družba, ki jo je tretja oseba ustanovila malo pred tema naložbama (29. novembra 2006), nato pa sta jo kupila oba partnerja, da bi omogočila njuni naložbi. Družba DSIH še navaja, da projekti, ki jih je odkupila, pred naložbo holdinga FSIH prav tako niso bili del skupine Duferco, čeprav jih je v fazi osnutka gostil holding SIF.

(197)

Družba DSIH v zvezi s projektom […] pojasnjuje, da je regija Valonija prek družbe SOGEPA zelo dobro poznala položaj obrata […], saj je s skupino Duferco posredovala v okviru prevzema […], ki so bili takrat v stečaju. Regija Valonija je bila torej delničarka […] in je zasedala več položajev v upravnem odboru te družbe. Že od vsega začetka naj bi sodelovala tudi pri projektu […] in naj bi imela dostop do vseh razpoložljivih informacij v okviru začetka tega projekta, med drugim do popolnoma enakih informacij, kot so jih imeli na voljo zasebni vlagatelji.

(198)

Družba DSIH se opira na naknadno oceno projekta, ki je dokazala utemeljenost prvotne ocene vrednosti projekta in na podlagi katere se je pričakovala več kot zanimiva donosnost.

(199)

V zvezi s projektom Marcinelle družba DSIH trdi, da donosnost, ki je nižja od pričakovane, ni posledica previsokih zneskov naložb partnerjev, temveč dejavnikov, na katere stranki nista mogli vplivati. Prvič, Komisija je januarja 2008 napovedala predlog za odpravo brezplačne dodelitve pravic do emisije CO2, kar je močno vplivalo na oceno vrednosti projekta prek zaključkom pogajanj z družbo ENEL. Drugič, trg z električno energijo je leta 2010 doživel popoln in nepredviden preobrat z neugodnim gibanjem cen električne energije, plina in CO2.

(200)

Družba Duferco Diversification naj bi se iz te krize dejansko izvlekla, s tem ko je družbo Marcinelle Energie prodala tik pred pojavom krize. Podjetje naj bi prodalo 80 % družbe Marcinelle Energie po razumni ceni, preostalih […] pa naj bi zavarovalo z nakupno opcijo, dogovorjeno z družbo ENEL.

5.1.4 UKREPA ŠT. 4 IN 5

(201)

[…] navaja, da je treba za uporabo merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu preučiti različne elemente, predvsem veljavno obrestno mero in zavarovanja, ki se zahtevajo za posojilo.

(202)

V zvezi z zavarovanji […] opozarja, da je bilo finančno stanje skupine Duferco zelo trdno, kot naj bi dokazovali pogoji posojil, ki so jih banke dodelile skupini Duferco, z obrestnimi merami, primerljivimi z obrestnimi merami, ki so bile glede na referenčne obrestne mere Komisije ponujene podjetjem z bonitetno oceno AAA. Poleg tega je bila [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] dolžna sredstva, pridobljena s prihodnjo prodajo deleža družbe DII v holdingu SIF skupini NLMK, prednostno nameniti predčasnemu vračilu posojila holdinga FSIH. Obstoj prihodnje, vendar skoraj gotove terjatve v višini […] milijonov USD do skupine NLMK naj bi pomenil unovčljivo in zlahka izterljivo poroštvo. To posojilo naj bi bilo podobno predujmu za prihodnjo terjatev. Holding FSIH je bil upravičen tudi do zastavitve 15 % delnic DPH, finančno zelo trdne družbe (do leta 2009 brez izkazanih izgub), v približni vrednosti […] milijonov USD. Nazadnje, referenčna obrestna mera 12-mesečni Euribor je zagotavljala stabilno obrestno mero za posamezno 12-mesečno obdobje, kar je bilo v času krize in zniževanja obrestnih mer privlačno. Tveganje za holding FSIH je bilo glede na ta poroštva torej minimalno.

(203)

Obrestne mere, ki so jih zasebne banke uporabile za skupino Duferco, so se gibale med [0,65–1,15] % in [2,75–3,25] % s povprečjem [1,1–1,55] %, torej so bile popolnoma v skladu z obrestnimi merami holdinga FSIH. […] meni, da iz primerjave ni mogoče izključiti posojil, ki nimajo povsem enake zapadlosti, enakega zneska, ki niso enake vrste ali imajo drugačno osnovno obrestno mero. Upoštevati naj bi bilo treba samo zavarovanja in uporabljeno obrestno mero.

(204)

Zneski posojil, ki jih je predložila Belgija, naj bi bili na splošno nižji od zneskov posojila holdinga FSIH, saj naj bi Belgija predložila samo posojila, najeta v eurih, ki naj bi predstavljala samo majhen del celotnega zneska. […] so zanimala večvalutna posojila, ki zadevajo precej višje zneske. Ti podatki naj bi dokazovali, da je imela skupina Duferco dostop do kreditnih linij v zelo visokem znesku in da so imela nekatera posojila dolgo ročnost (deset let). Obrestna mera za ta posojila naj bi se gibala med [0,5–1] % in [2,2–2,65] % s ponderiranim povprečjem [1,6–2,05] %.

(205)

[…] torej sklepa, da so bile uporabljene obrestne mere glede na zelo dobra zavarovanja, ki jih je bil deležen holding FSIH, popolnoma skladne s tržnimi obrestnimi merami.

5.1.5 UKREP ŠT. 6

(206)

Po navedbah družbe DLP sta stranki že od vsega začetka predvideli, da bo posojilo v višini 30 milijonov EUR v kratkem času mogoče konvertirati, kar se je zgodilo septembra 2011. Prvotni namen holdinga FSIH je bil izvesti naložbo v lastniški kapital v višini 100 milijonov EUR. Družba DLP meni, da je treba konvertibilno posojilo analizirati skupaj s kapitalskim vložkom in ga obravnavati kot takega.

(207)

Družba DLP trdi, da sta ukrepa družbe DII in holdinga FSIH istočasna, saj je družba DII sodelovala pri povečanju kapitala družbe DLP 7. julija 2011, tj. nekaj dni pred povečanjem kapitala s strani holdinga FSIH in po dodelitvi konvertibilnega posojila. Trdi tudi, da so pogoji transakcije enaki, saj sta oba partnerja vložila skoraj enaka zneska. Šlo naj bi torej za naložbi, izvedeni pod enakimi pogoji, saj holding FSIH in družba DII prevzemata enako tveganje ter sta upravičena do sorazmerne razdelitve dividend in povečanja vrednosti njune hčerinske družbe.

(208)

Družba DLP trdi, da ob naložbi holdinga FSIH ni bila del skupine Duferco, temveč je bila novoustanovljena družba za sprejem skupnih naložb obeh partnerjev. Dejstvo, da sta se ti naložbi hkrati uporabili za odkup sredstev holdinga SIF, naj bi bilo brezpredmetno, saj je prodajna cena temeljila na izvedenskih poročilih. Zato družba DLP ugotavlja, da je naložba holdinga FSIH v družbo DLP enakovredna naložbi družbe DII.

(209)

Družba DLP tudi opozarja, da je bila družba SOGEPA delničarka družbe DLL od leta 1999 in je torej natančno poznala dejavnosti in finančno stanje družbe, kar zadeva dejavnost proizvodnje podolgovatih izdelkov. Regija Valonija je prek družbe SOGEPA dobro poznala razmere na trgu, proizvodne obrate in njihovo okolje. Družba DLL še navaja, da za vsako od družb Duferco Trebos in DLLPL obstaja en sam poslovni načrt. Holding FSIH naj bi se bil torej sposoben odločiti ob popolnem poznavanju dejstev in je imel enako raven obveščenosti, kot bi jo zahteval zasebni vlagatelj v enakem položaju.

(210)

Po mnenju družbe DLP je iz finančnih rezultatov razvidno, da je bil dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo, ustvarjen po treh mesecih, v skladu s tistim, ki je bil v poslovnem načrtu predviden za šestmesečno obdobje. Holding FSIH je torej ob svoji naložbi dobil zagotovila glede previdnosti poslovnega načrta.

5.2 PRIPOMBE HOLDINGA SIF

(211)

Komisija pojasnjuje, da se pripombe holdinga SIF nanašajo izključno na ukrep, katerega upravičenec je, tj. ukrep št. 5.

(212)

Holding SIF meni, da je bilo njegovo finančno stanje ob dodelitvi posojila trdno in da so poroštva ob sklenitvi posojilne pogodbe več kot zadostovala za vračilo celotnega posojila holdinga FSIH. Poleg tega navaja, da donosnost posojilne transakcije za holding FSIH ni bila vprašljiva glede na naložbeno in razvojno politiko holdinga SIF. Poslovni načrt holdinga SIF v zvezi z belgijskimi obrati, zlasti za obdobje 2007–2010, je vključeval večje naložbene projekte, ki so skupini dajali velike razvojne obete v Belgiji.

(213)

Poleg tega holding SIF meni, da se je njegova pripadnost dvema večjima akterjema v sektorju jeklarstva upoštevala v analizi tveganja, povezani s posojilno transakcijo holdinga FSIH. Skupina NLMK je holdingu FSIH dodelila poroštvo v primeru spremembe nadzora. S tem ko je holding FSIH holdingu SIF dodelil posojilo v višini 75 milijonov EUR po 2,05-odstotni obrestni meri (pribitek 75 bazičnih točk), medtem ko je bila obrestna mera belgijske narodne banke (Banque nationale de Belgique) za nova posojila 1,63-odstotna, naj ne bi prevzel nepremišljenega tveganja v primerjavi z zasebnim subjektom.

(214)

Holding SIF opozarja, da se za uporabo merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu nikakor ne zahteva primerjava s posojili, ki so v vseh vidikih enaki posojilu, ki ga je dodelil holding FSIH. Holding SIF tudi navaja, da Komisija pojasnjuje, da je treba upoštevati vrsto zadevnega subjekta, vrsto transakcije in zadevne trge. V skladu s tem pojasnilom je treba zasebni posojili, dodeljeni družbi Duferco Clabecq, ki je hčerinska družba holdinga SIF, upoštevati pri primerjavi s posojilom, ki ga je dodelil holding FSIH. Analiza teh posojil naj bi pokazala, da bi lahko holding SIF v obdobju, ko je posojilo dodelil holding FSIH, dobil posojila pri zasebnih finančnih ustanovah in da se pogoji posojila, ki ga je dodelil holding FSIH, niso bistveno razlikovali od tržnih. Obrestni meri, ki sta ju kreditni instituciji uporabili za ti posojili, [1–1,5] % (posojilo Sumitomo) in [1,2–1,7] % (posojilo Rabobank), naj bi bili nižji kot pri posojilu, ki ga je dodelil holding FSIH (2,05 %). To pomeni, da naj bi subjektivno tveganje, povezano s posojilom, ki ga je dodelil holding FSIH, odražala uporabljena obrestna mera, 12-mesečni Euribor, ki krepi varnost posojila za posojilodajalca, saj za 12 mesecev zagotavlja stabilno obrestno mero.

(215)

Poleg tega po mnenju holdinga SIF neobstoj zavarovanj nikakor ne more biti prednost. Če se ni zahtevalo nobeno poroštvo, je bilo to zato, ker naj bi njegova finančna trdnost ter pripadnost skupinama NLMK in Duferco ter […], holdingu FSIH dajali zagotovilo glede zmožnosti holdinga SIF, da vrne posojilo.

(216)

Holding SIF tudi navaja, da je pribitek 75 točk v skladu s tedanjo bančno prakso. Posojilo Sumitomo naj bi dokazovalo, da je bil pribitek za običajno zavarovanje [10–50] točk, kar je nižje od pribitka iz sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 za oceno dobro (100 točk) ali celo zelo dobro (75 točk). Prav tako naj bi za posojilo Rabobank pribitek znašal [45–85] točk za običajno zavarovanje. Če torej upoštevamo, da je imel holding SIF oceno dobro, bi bil pribitek 75 točk (kar je manj od 100 točk) za desetletno posojilo v skladu z običajnim ravnanjem bank, ki so svoje pribitke v tistem obdobju bistveno omejile.

(217)

Holding SIF na podlagi tega sklepa, da posojilo, ki mu ga je dodelil holding FSIH, ustreza tržnim pogojem in mu ne daje nikakršne prednosti.

(218)

Holding SIF kljub temu pojasnjuje, da če bi bilo treba posojilo opredeliti kot pomoč, bi bila lahko taka pomoč združljiva s skupnim trgom na podlagi sporočila Komisije o začasnem okviru Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2009) (13). Za presojo združljivosti subvencioniranih obrestnih mer s pravili o državni pomoči je v sporočilu iz leta 2009 uvedena posebna obrestna mera za obdobje krize. Holding SIF navaja, da so izpolnjeni vsi pogoji iz sporočila iz leta 2009: pogodba je bila sklenjena 29. septembra 2009, holding SIF pa 1. julija 2008 ni bil v težavah. Če bi bilo posojilo torej opredeljeno kot pomoč, bi bilo treba združljivost obrestne mere za posojilo, ki ga je holding FSIH dodelil holdingu SIF, presoditi glede na znižano obrestno mero.

6. STALIŠČA BELGIJE GLEDE PRIPOMB ZAINTERESIRANIH STRANI

6.1 STALIŠČA BELGIJE GLEDE PRIPOMB […]

(219)

Belgija nima posebnih stališč glede pripomb […]. Potrjujejo, da so bile odločitve sprejete v skladu s sektorsko logiko, ki ustreza tržnim pogojem.

6.2 STALIŠČA BELGIJE GLEDE PRIPOMB HOLDINGA SIF

(220)

Belgija nima posebnega stališča glede pripomb holdinga SIF. Belgija poleg tega izjavlja, da je na voljo Komisiji, če bi se posojilo, dodeljeno holdingu SIF, štelo za element pomoči, da se preveri združljivost.

7. OCENA UKREPOV

7.1 OCENA OBSTOJA POMOČI V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU

(221)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Ta določba opredeljuje pogoje, pod katerimi se bo lahko ukrep države članice štel za državno pomoč.

(222)

Prvič, zadevni ukrepi morajo izvirati od države, kar pomeni, da morajo vključevati državna sredstva in biti pripisljivi državi. Drugič, Komisija mora preveriti, ali državna sredstva zagotavljajo prednost. Tretjič, ukrepi morajo biti selektivni (npr. namenjeni enemu podjetju, enemu gospodarskemu sektorju ali enemu geografskemu območju) v nasprotju s splošnim ukrepom. Četrtič, ukrepi morajo biti taki, da bi lahko izkrivljali konkurenco in vplivali na trgovino med državami članicami.

(223)

Komisija bo najprej za šest obravnavnih ukrepov preučila merila državnega izvora, selektivnosti ter vpliva na konkurenco in trgovino v Skupnosti. Nato bo za vsakega od ukrepov analizirala merilo gospodarske prednosti.

(224)

Komisija opozarja, da Belgija ni izpodbijala državnega izvora finančnih sredstev, njihove selektivnosti ter njihovega vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami. Zato se bo Komisija pri teh merilih omejila na potrditev analize iz sklepa o začetku postopka. Belgija izpodbija samo pogoj v zvezi z obstojem gospodarske prednosti.

7.1.1 MERILI DRŽAVNEGA IZVORA IN PRIPISLJIVOSTI

(225)

Komisija opozarja, da je za to, „da bi bilo prednost mogoče opredeliti kot pomoč v smislu člena 87(1) ES, […] potrebno, da je neposredno ali posredno dodeljena iz državnih sredstev […] in da jo je mogoče pripisati državi […]“ (14).

(226)

Subjekt, od katerega izvirajo obravnavani ukrepi, je finančni holding FSIH. Holding FSIH, katerega dejavnost je posredovanje v jeklarskih družbah s sedežem v tujini, je hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe SOGEPA, ta pa je v 100-odstotni lasti regije Valonije. Sredstva, ki jih ima na voljo holding FSIH, torej nadzoruje regija Valonija in so tako državna sredstva.

(227)

Opis družbe SOGEPA in holdinga FSIH dokazuje, da je vloga javnih organov odločilnega pomena pri posredovanju družbe SOGEPA in holdinga FSIH. Družba SOGEPA ukrepa na zahtevo valonske vlade. Člen 3(1) njenega statuta določa, da je „[c]ilj družbe […] opravljanje vseh nalog, ki ji jih dodeli valonska vlada, […]. V okviru tega zagotavlja zlasti izvajanje odločitev valonske vlade o intervencijah v gospodarskih družbah in upravljanje deležev v kapitalu, obveznic, predujmov ali obresti, ki bi jih regija Valonija ali ona sama imeli v teh družbah.“ Na jeklarskem področju morata vsako odločitev družbe SOGEPA, ki presega zgolj upravljanje portfelja, odobriti valonska ministra za gospodarstvo in proračun. V zvezi s tem so iz časopisnih člankov, objavljenih v dnevniku Le Soir z dne 21. novembra 2011, razvidni odzivi valonskih ministrov, pristojnih za gospodarstvo v zadevnem obdobju. Te osebe jasno prevzemajo odgovornost valonske vlade za posredovanja holdinga FSIH.

(228)

Skratka, Komisija meni, da obravnavani ukrepi izpolnjujejo merilo državnega izvora in jih je mogoče pripisati regiji Valoniji.

7.1.2 MERILO SELEKTIVNOSTI

(229)

Obravnavani ukrepi se nanašajo samo na družbe in hčerinske družbe skupine Duferco. Zato so selektivni.

7.1.3 Merila vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami

(230)

Skupina Duferco je dejavna na trgu jeklarstva. Posredovanje holdinga FSIH je skupini Duferco omogočilo boljši konkurenčni položaj, kot bi ga imela brez tega posredovanja. Poleg tega je na jeklarskem trgu v Uniji dejavnih še več drugih subjektov in z jeklarskimi proizvodi se trguje med več državami članicami. Prednost, dodeljena zaradi posredovanja holdinga FSIH na trgu, odprtem za konkurenco, je vplivala na to trgovino. Namreč, „kadar finančna pomoč države okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da pomoč vpliva na ta podjetja“ (15).

(231)

Zato bi v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (16) ukrepi lahko vplivali na konkurenco in trgovino med državami članicami.

7.1.4 MERILO GOSPODARSKE PREDNOSTI

(232)

Gospodarske in finančne transakcije javnih organov nasprotni strani ne dajejo prednosti in zato ne pomenijo pomoči, če so izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji (17). Povedano drugače, treba je presoditi, ali bi v podobnih okoliščinah zasebni vlagatelj, ki deluje pod običajnimi tržnimi pogoji, izvedel enak ukrep. Če ni tako, je upravičeno podjetje dobilo gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi pridobilo, zaradi česar je v ugodnejšem položaju kot njegovi konkurenti (18).

(233)

Komisija bo glede na to merilo zaporedoma preučila vseh šest ukrepov, dodeljenih skupini Duferco.

7.1.4.1 Ukrep št. 1

(i) Utemeljitve v zvezi z dezinvestiranjem holdinga FSIH

(234)

Komisija meni, da zgolj z analizo razlogov za dezinvestiranje holdinga FSIH sicer ni mogoče dokazati nepreudarnosti naložbe, vendar vseeno koristno osvetljuje obravnavani ukrep.

(235)

Belgija utemeljuje dezinvestiranje holdinga FSIH v družbi Duferco US z: (i) občutkom, ki naj bi ga imel holding FSIH, o skorajšnji vrnitvi konjunkture v jeklarstvo; (ii) sklenitvijo pogodbe o dobavi plošč z […], zaradi katere so se rezultati sicer ustalili, vendar bi lahko omejila potencialni dobiček družbe Duferco US; (iii) obstojem izdatnih likvidnih sredstev v skupini Duferco, kar naj bi ustvarilo priložnost za to, da holding FSIH proda svoje deleže v družbi Duferco US; (iv) pogajanji za prodajo 50-odstotnega deleža holdinga SIF skupini NLMK, s katerimi je bila predvidena vključitev družbe Duferco US v okvir partnerstva z navedeno skupino.

(236)

Kar zadeva prvi razlog, Komisija opozarja, da mu je Belgija v odgovoru z dne 8. aprila 2015 pripisala manjši pomen. Komisija je namreč Belgijo prosila, naj predloži kakršno koli študijo, izvedeno pred ukrepom, v zvezi z obeti na trgu jekla v naslednjih petih letih. Ta je predložila kratek pregled stanja ameriškega gospodarstva, povzet iz The National Economic Review, o prvih dveh štirimesečnih obdobjih leta 2006 in raziskavo o sektorju jekla z dne 10. aprila 2006, ki jo je opravila družba Crédit suisse. Prvi dve študiji sta splošna pregleda ameriške rasti v prvih dveh štirimesečnih obdobjih; v obeh je ugotovljena upočasnitev rasti BDP zaradi nazadovanja stanovanjskega sektorja, vendar kratkoročno ne predvidevata recesije. Druga študija, ki se neposredno nanaša na trg jekla, ostaja previdna glede razvoja tega trga v Združenih državah:

„1.	Zaloge jekla v Združenih državah ostajajo nizke, kar ohranja povpraševanje. […] Tako imamo pred seboj še (vsaj) nekaj mesecev, preden bi nas morala začeti skrbeti presežna ponudba na ameriškem trgu. […]

Zaloge ustvarja uvoz (ali proizvodnja) in ta povezava se nam zdi ključna iz sledečega razloga. Čeprav ameriški trg ostaja močan, menimo, da bi se lahko zaradi tveganja pritiska na ponudbo (uvoz in povečana proizvodnja) v letu 2006 oblikovale zaloge, kar bi pripeljalo do sprostitve ameriškega trga konec leta 2006, kakor hitro bo ponudba zopet presegla povpraševanje.“

(237)

Komisija na podlagi teh študij ugotavlja, da je Belgija upravičeno zmanjšala pomen, ki naj bi ga imelo dojemanje trga jekla pri odločitvi holdinga FSIH, da zmanjša svoje naložbe. Zdi se namreč, da zgolj na podlagi gospodarskih obetov, ki so bili na voljo v obdobju dezinvestiranja holdinga FSIH, to dezinvestiranje ni moglo veljati za dejansko priložnost.

(238)

Kar zadeva drugi razlog, Komisija ugotavlja, da so se zaradi sklenitve pogodb o dobavi rezultati družbe Farrell bistveno izboljšali že v poslovnem letu 2006. Neto prodaja se je skoraj podvojila; dobiček iz poslovanja je po izgubi v višini […] milijonov USD postal pozitiven v višini […] milijonov USD; čisti poslovni izid je po izgubi v višini […] milijonov USD postal pozitiven v višini […] milijonov USD. Ker se je poslovno leto 2006 končalo 30. septembra, holding FSIH junija 2006 ni mogel spregledati njunega izboljšanja.

(239)

Ker holding FSIH ni hedge sklad, Komisija ni prepričana, da sta povečanje in stabilizacija prihodkov na zadovoljivi in predvidljivi ravni veljavna razloga za dezinvestiranje.

(240)

Komisija ne ugovarja tretjemu razlogu, vendar meni, da je treba zmanjšati njegov pomen glede na dejanski razlog za dezinvestiranje holdinga FSIH: zbliževanje med skupinama Duferco in NLMK.

(241)

Zdi se namreč, da je bila pobudnica dezinvestiranja skupina Duferco. Kot je […] navedla v pripombah Komisiji (19), je bila odprodaja deležev holdinga FSIH v družbi Duferco US bistveni pogoj za kapitalski vstop skupine NLMK v holding SIF.

„Skupina NLMK je kot predhodni pogoj za izvedbo celotne transakcije zahtevala, da vse delnice družbe Duferco US obvladuje holding SIF, kar je torej vključevalo odkup delnic, ki so bile v lasti holdinga FSIH.“

Glede na navedeno je imel holding FSIH nedvomno močno pogajalsko izhodišče pri prodaji svojih deležev skupini Duferco. V okviru tega dejstvo, da si kljub temu ni prizadeval iztržiti več, kot je znašal njegov začetni vložek 95 milijonov EUR, kaže, da ni ravnal kot preudaren vlagatelj.

(242)

Belgija je zoper tako domnevo v pripombah navedla, da je treba naložbo holdinga FSIH analizirati v funkcijski valuti družbe Duferco US (dolar) in ne v funkcijski valuti holdinga FSIH (euro). V dolarjih naj bi prodajna cena, ki jo je dosegel holding FSIH ([…] milijonov USD), temu zagotovila spodobno 6,81-odstotno letno donosnost. Komisija se s tem ne strinja iz dveh razlogov. Prvič, meni, da je edina valuta, ki je za holding FSIH kot upravitelja sredstev v eurih smiselna, euro. Drugič in kar je še pomembneje, pojasnjuje, da ta razprava nikakor ne vpliva na edino pomembno vprašanje, ki je, ali ta cena v višini […] milijonov USD (kar znaša […] milijonov EUR) ustreza tržni ceni, ki bi jo lahko zasebni vlagatelj dosegel v podobnih okoliščinah. Komisija bo na podlagi te umestitve v kontekst poskusila odgovoriti na to vprašanje.

(ii) Ravnanje holdinga FSIH kot zasebnega vlagatelja

(243)

Komisija najprej ugotavlja, da holding FSIH ob pogajanjih o prodaji njegovega deleža v skupini Duferco US ni izvedel odprtega, preglednega in brezpogojnega postopka javnega razpisa, ker si je bilo po njegovem mnenju „težko predstavljati, da bi se za prodajo manjšinskega deleža v zasebni družbi (ki ne kotira na borzi) obrnili na zunanjega kupca“ (20). To trditev jasno ovrže preučitev razlogov za dezinvestiranje holdinga FSIH: če holding FSIH ni želel, da bi skupini Duferco konkurirali drugi ponudniki, ji je s tem ustregel, saj je njegov delež nujno potrebovala za sklenitev sporazuma s skupino NLMK.

(244)

Vendar Komisija ne zahteva sistematično uvedbe postopka javnega razpisa (21), da se prodaja šteje za skladno s tržno ceno. Nasprotno, priporoča, da se v takem primeru tržna cena oceni na podlagi neodvisnih izvedenskih mnenj.

(245)

Vendar holding FSIH ni uporabil nobenega takega izvedenskega mnenja. Belgija v zvezi s tem meni, da je bila priprava poročila o oceni vrednosti tako nekoristna kot javni razpis, „ker je bil holding FSIH v družbi Farrell dejavno in učinkovito udeležen vse od svojega kapitalskega vstopa leta 2003 in je zelo dobro poznal jeklarski sektor“ (22).

(246)

Komisija torej ugotavlja, da regija Valonija ni uporabila nobene od obeh metod, s katerima sama običajno določi tržno ceno, in sicer javnega razpisa ali neodvisnega izvedenskega mnenja.

(247)

Kadar država članica trdi, da določena gospodarska transakcija izpolnjuje merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, mora predložiti dokaze, iz katerih je razvidno, da je bila odločitev za transakcijo takrat sprejeta na podlagi ekonomskih ocen, primerljivih s tistimi, ki bi jih preudaren zasebni vlagatelj v podobnih okoliščinah naročil za določitev gospodarske prednosti, ki iz tega izhaja.

(248)

Iz sodbe EDF (23) namreč izhaja:

„83.	Na podlagi teh dokazov mora biti jasno razvidno, da je zadevna država članica predhodno ali istočasno z dodelitvijo gospodarske prednosti […] z dejansko izvedenim ukrepom sprejela odločbo o naložbi v podjetje pod javnim nadzorom.

84.

V zvezi s tem bi morala predložiti dokaze, na podlagi katerih bi bilo razvidno, da ta odločitev temelji na ekonomskih ocenah, primerljivih s tistimi, ki bi jih v okoliščinah obravnavane zadeve pred izvedbo navedene naložbe opravil racionalni zasebni vlagatelj, ki je v zelo podobnem položaju kot država članica, da bi lahko opredelil prihodnji donos take naložbe.

85.

Nasprotno, ekonomske ocene, izvedene po dodelitvi take prednosti, naknadna ugotovitev dejanskega donosa naložbe, ki jo izvede zadevna država članica, ali naknadne utemeljitve dejansko uporabljenega postopka ne morejo zadostovati za dokaz, da je ta država članica predhodno ali istočasno s to dodelitvijo tako odločitev sprejela kot delničarka […].“

(249)

Vendar Komisija ugotavlja, da gre pri metodah ocenjevanja vrednosti, ki sta jih predložili Belgija in […], za študije, opravljene po izvedbi obravnavanega ukrepa. Te so bile opravljene šele v odgovor na pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, torej precej po nastanku dejanskega stanja v zadevi.

(250)

Komisija v zvezi s tem iz pripomb […] (24) ugotavlja, da se je morala družba KPMG, ko jo je ta zaprosila za naknadno oceno vrednosti družbe Duferco US, odreči pristopu na podlagi prihodkov, saj takrat ni bilo nobenega poslovnega načrta, ki bi ga pripravila družba Duferco US.

(251)

Komisija je trikrat zahtevala kakršen koli predhodni dokument, iz katerega bi bilo razvidno predhodno delo, ki je bilo podlaga za odločitev holdinga FSIH (25). Belgija je odgovorila, da so bili od leta 2003, datuma kapitalskega vstopa holdinga FSIH v družbo Duferco US, trije predstavniki holdinga zastopani v upravnih odborih družb Duferco US in Farrell ter so sodelovali pri njunem upravljanju. Delničarji družbe Duferco US naj bi izmenjali številna poročila (26). Belgija je tako poslala dva primera poročil iz avgusta 2004 in marca 2005. Gre za nekaj strani dolga zapisnika dveh obiskov predstavnikov holdinga FSIH v družbi Farrell. Komisija meni, da iz njiju nikakor ni mogoče razbrati ocene vrednosti deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US. Belgija meni, da so bili ti izvedenci iz jeklarstva sposobni sami oceniti položaj podjetja (27). Vendar Komisija navaja, da Belgija ni predložila nobenega zapiska, dopisa ali drugih dokumentov, iz katerih bi bile razvidne izmenjave, ki so jih ti izvedenci iz jeklarstva lahko imeli s skupino Duferco, da bi določili ceno deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US.

(252)

Glede na ta dejstva, razloge za dezinvestiranje holdinga FSIH in sodno prakso, ki izhaja iz sodbe EDF, Komisija ugotavlja, da holding FSIH ob prodaji svojih deležev v družbi Duferco US ni ravnal kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(iii) Določitev zneska pomoči

(253)

Komisija je pokazala, da holding FSIH ni ravnal kot zasebni vlagatelj in je družbi DII dodelil gospodarsko prednost, ki je ta pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi dobila.

(254)

Ker Belgija ni dokazala, da bi bila s predhodno oceno družbe Duferco US dobljena prodajna cena, ki je bila dejansko plačana, je Komisija sama ocenila vrednost družbe Duferco US na 49,99 % (delež, ki ga je imel holding FSIH).

(255)

Najprej, Komisija zavrača popolno izključitev metode ocene na podlagi lastniškega kapitala, ki se je uporabila v sklepu o začetku postopka. Da pa bi se upoštevale pripombe Belgije v zvezi z omejitvami te metode, jo bo Komisija uporabila samo za preverjanje.

Preglednica št. 1

Lastniški kapital in čisti poslovni izid družbe Duferco US (v tisočih USD)

	2003–2009	2004–2009	2005–2009	2006–2009
Lastniški kapital	51 912	129 686	115 795	140 577
Čisti poslovni izid	– 6 596	77 716	– 13 891	24 782

Preglednica št. 2

Lastniški kapital in čisti poslovni izid družbe Farrell (v tisočih USD)

	2003–2009	2004–2009	2005–2009	2006–2009
Lastniški kapital	78 721	157 370	134 150	139 402
Čisti poslovni izid	– 7 034	78 591	– 13 279	25 458

(256)

Iz teh podatkov preprosto izhaja, da metoda ocenjevanja vrednosti, ki temelji na vrednosti lastniškega kapitala, nedvomno pokaže višjo vrednost v letu 2006 kot v letu 2003.

(257)

Komisija je vrednost udeležbe holdinga FSIH v družbi Duferco US vseeno ocenila po metodi, ki jo zagovarja Belgija: metodi večkratnika dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Po tej metodi je treba oceniti (i) dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo za leto 2006 (leto prodaje) ter (ii) večkratnik, ki se zanj uporabi glede na primerljiva podjetja.

(258)

Belgija je predlagala uporabo dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini med 25 in 42 milijoni EUR za leto 2006. Glede na konsolidirane računovodske izkaze družbe Duferco US na dan 30. septembra 2006 (28) je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo dejansko znašal 52,25 milijona USD (dobiček iz poslovanja: 45,97 + amortizacija: 6,28). Bistveni elementi tega dobrega poslovnega izida bi morali biti 14. junija 2006 že znani, saj sta do konca poslovnega leta ostala samo še dva meseca in pol. Komisija zato meni, da je razpon, ki ga zagovarja Belgija, neupravičeno nizek. Poleg tega opozarja, da se pri naknadni študiji, ki jo je opravila družba KPMG, upošteva „pričakovani“ dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo za poslovno leto 2006 v višini 42 milijonov USD. Komisija je na podlagi primerjave teh različnih elementov ugotovila, da bi se lahko med letom 2006 realno pričakoval dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 47,12 milijona USD (29).

(259)

Oceno Komisije potrjuje naslednje. Holding FSIH je 12. junija 2006 v dopisu (30) svojemu upravnemu odboru z dne 14. junija predvidel stabilen poslovni izid v višini „20 do 25 milijonov USD“ za leto 2006 in prihodnja leta. To najprej potrjuje, da je holding FSIH imel določen pregled nad finančnim stanjem družbe. Vendar to predvsem dobro kaže, kakšno raven dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo je bilo mogoče vnaprej predvideti. Z računovodsko in finančno rekonstrukcijo, ki jo je družba KPMG izvedla leta 2014, je bilo namreč ugotovljeno, da neto poslovni izid v višini 20,3 milijona EUR ustreza dobičku pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 42,3 milijona EUR. Če se to razmerje med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo in neto poslovnim izidom, ki znaša 2,09, uporabi za pričakovani neto poslovni izid v višini 22,5 milijona EUR (aritmetična sredina razpona, ki ga je holding FSIH predvidel v dopisu upravnemu odboru), znaša pričakovani dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo za leto 2006 v višini 47 milijonov EUR – znesek, ki je zelo blizu 47,12 milijona EUR, ki jih je Komisija ocenila v prejšnji uvodni izjavi.

(260)

Večkratnik, ki ga je treba uporabiti, je Komisija povzela na podlagi metodologije, ki jo je družba Hatch Beddows uporabila pri oceni družbe Duferco US iz leta 2003, in sicer večkratnik […]. Ta študija je namreč edina predhodna analiza, ki je bila na voljo ob prodaji.

(261)

To pomeni, da naj bi vrednost deleža holdinga FSIH v družbi Duferco US znašala […] milijonov USD (31). Znesek pomoči ustreza razliki med to oceno in prodajno ceno v višini […] milijonov USD, določeno leta 2006, tj. 15,24 milijona USD.

(262)

Temu znesku je treba prišteti vrednost nakupne opcije, tj. […] milijona USD, kot jo je naknadno ocenila družba KPMG. Skupni znesek pomoči, ki jo je prejela družba DII, tako znaša 15,34 milijona USD, tj. načeloma 11,58 milijona EUR (32).

(263)

Komisija opozarja, da tako ocenjeni znesek pomoči potrjuje, da prodajna cena za delež holdinga FSIH v družbi Duferco US ne ustreza znesku, ki bi ga lahko pričakoval zasebni vlagatelj, ki deluje pod običajnimi tržnimi pogoji.

7.1.4.2 Ukrep št. 2

(i) Utemeljitve v zvezi z dezinvestiranjem holdinga FSIH

(264)

Belgija je v pripombah dezinvestiranje holdinga FSIH v družbi Duferco US utemeljila z naslednjimi dejavniki: cikličnost sektorja, vstop in vpliv novih zasebnih vlagateljev v skupino Duferco ([…] in NLMK), razpoložljivost likvidnih sredstev znotraj skupine Duferco.

(265)

Medtem ko zadnji dejavnik ni sporen, pa Komisija zanika, da bi imela prva dva odločilno vlogo. Nobeden od obeh razlogov namreč ni naveden v zapisniku upravnega odbora holdinga FSIH z dne 14. junija 2006 (33), v katerem je obravnavana odprodaja deležev družbe DPH. Nasprotno, v zapisniku je naveden drug nujnejši razlog: nujna potreba holdinga FSIH po likvidnih sredstvih.

„Konec leta 2005 je holding F.S.I.H. potreboval veliko denarnih sredstev za financiranje nujnih projektov.

V istem obdobju je imela skupina Duferco priložnost prodati svoj industrijski obrat v Rusiji.

Holding F.S.I.H je to priložnost izkoristil tako, da je [družbo, ki je takrat obvladovala družbo DPH] prosil, naj mu proda svoje deleže v družbi D.P.H.“

(266)

Opozoriti je treba, da je holdingu FSIH ob ustanovitvi 180 milijonov EUR namenila družba SOGEPA. Konec leta 2005 je bil ta znesek skoraj v celoti vključen v osnovna sredstva: 95 milijonov EUR je bilo vloženih v družbo Duferco US in 80 milijonov EUR v družbo DPH. Vendar je holding FSIH leta 2006 želel podpreti še druge projekte, ki so se z vidika valonskih javnih organov nedvomno šteli za prednostne. Med temi projekti je bila obnova plavža in koksarne Carsid, „strateški projekt za prihodnost jeklarstva na območju Charleroija, ki je vsekakor spadal med cilje družbe SOGEPA“ (34).

(267)

Glede na te razloge se zdi, da se je holding FSIH predvsem zaradi političnih in družbenih preudarkov odločil prodati svoj delež v družbi DPH: da bi lahko še naprej podpiral jeklarstvo v Valoniji, je potreboval likvidna sredstva. Tako ni imel v mislih čim bolj povečati vrednost svojega deleža. Nasprotno, ta valonska družba se je postavila v podrejeni položaj, da bi se s skupino Duferco dogovorila o svojem izstopu iz družbe DPH.

(ii) Ravnanje holdinga FSIH kot zasebnega vlagatelja

(268)

V teh okoliščinah je imela [družba, ki je takrat obvladovala družbo DPH] proste roke pri oddaji udarne ponudbe za odkup. Holding FSIH je šele takrat naročil neodvisno študijo ponudbe [družbe, ki je takrat obvladovala družbo DPH], kot je razvidno iz zapisnika upravnega odbora holdinga FSIH z dne 14. junija 2006 (35):

„Da bi holding FSIH potrdil predlagano ceno transakcije, je pri družbi Ernst & Young naročil oceno vrednosti skupine.“

(269)

Kadar javni organ proda neko stvar osebi zasebnega prava, je treba ugotoviti, ali je prodajna cena enaka tržni, torej ustreza ceni, ki bi jo lahko kupec dosegel pod tržnimi pogoji. Javni organ mora za to uporabiti odprt, pregleden in brezpogojen postopek javnega razpisa, ali pa se mora opreti na neodvisno izvedensko mnenje.

(270)

Komisija ne zanika, da je holding FSIH ravnal kot zasebni vlagatelj, ko je naročil neodvisno študijo družbe Ernst & Young. Vendar ugotavlja, da ji Belgija kljub tovrstnim pozivom (36) ni mogla predložiti dokazov, ki bi potrjevali, da so bile ugotovitve te študije dejansko upoštevane v pogajanjih med strankama. Nasprotno, zdi se, da je holding FSIH, ki se mu je mudilo prodati svoj delež, [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH] prepustil pobudo, da predlaga ceno, ki je bila sprejeta, ne da bi se v pogajanjih uporabili elementi iz poznejšega izvedenskega mnenja. Zato Komisija trdi, da poročilo Ernst & Young iz leta 2006 ni bilo uporabljeno tako, kot bi ga uporabil zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, in se je, skratka, uporabilo samo za to, da bi pogajanjem, ki so bila že praktično končana, dalo videz tržne transakcije.

(271)

Glede na navedeno se zdi, da se o „odbitkih“, ki jih Belgija na dolgo argumentira, kot takih ni razpravljalo – ali vsaj ne dovolj – med pogajanji z [družbo, ki je takrat obvladovala družbo DPH]. Nasprotno, zdi se, da so se z njimi naknadno ubesedili razlogi, s katerimi je holding FSIH sam pri sebi upravičeval ceno, ki jo je predlagala [skupina, ki je takrat obvladovala družbo DPH].

(272)

Komisija poleg tega pripominja, da se regiji Valoniji ne glede na to, kako sporne so po mnenju Belgije ugotovitve poročila Ernst & Young iz leta 2006, ni zdelo nujno zahtevati drugo izvedensko mnenje, kot je to vendarle storila leta 2003 ob vstopu v družbo Duferco US. Tako strokovne in pomembne razprave, kot jih navaja Belgija, v zvezi z odbitki, o katerih sta se domnevno dogovorila holding FSIH in [družba, ki je takrat obvladovala družbo DPH], bi vsekakor upravičevale drugo izvedensko mnenje.

(273)

Iz teh razlogov Komisija meni, da ji „odbitkov“ ni treba komentirati podrobno, saj ravnanje holdinga FSIH nikakor ni bilo ravnanje zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija ugotavlja, da je holding FSIH s prodajo svojega deleža za […] milijonov USD [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH] dodelil gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi dobila.

(iii) Določitev zneska pomoči

(274)

Ker je v edinem neodvisnem izvedenskem mnenju iz tistega obdobja navedena tržna cena med […] in […] milijoni USD, je znesek pomoči za [družbo, ki je takrat obvladovala družbo DPH] iz tega ukrepa enak razliki med spodnjim delom tega razpona in dejansko ceno transakcije, tj. 25,58 milijona USD (ali 20,36 milijona EUR (37)).

7.1.4.3 Ukrep št. 3

(i) Enakovrednost transakcije

(275)

Šteje se, da je transakcija v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, če se lahko dokaže, da je bila izvedena enakovredno med javnimi in zasebnimi vlagatelji.

(276)

Belgija trdi, da je naložba holdinga FSIH v družbo DSIH enakovredna naložbi družbe Duferco Développement, ker (i) so tveganja enaka za holding FSIH in družbo Duferco Développement (družba DSIH pred njuno skupno kapitalsko naložbo ni bila niti del skupine Duferco niti del holdinga FSIH), ker sta (ii) vložena zneska enaka in ker gre za (iii) istočasna ukrepa.

(277)

[…] potrjuje trditve, ki jih zagovarja Belgija.

(278)

Komisija ne zanika istočasnosti transakcij. Zavrača pa prvi dve trditvi Belgije in posledično meni, da kapitalska naložba holdinga FSIH ni enakovredna kapitalski naložbi družbe Duferco Développement.

(279)

Čeprav je bila družba DSIH formalno ustanovljena zunaj skupine Duferco, Komisija namreč opozarja, da je bila družba DSIH za skupino Duferco zgolj nosilec, da bi skupaj s holdingom FSIH prevzela družbo, Carsid Développement, katere celotni kapital je bil v njeni lasti v okviru holdinga SIF. Opozoriti je treba, da je bila skupina Duferco edina delničarka holdinga SIF do 18. decembra 2012, ko je skupina NLMK kupila 50-odstotni delež tega luksemburškega holdinga.

(280)

Zato je skupina Duferco plačala […] milijonov EUR za nakup družbe Carsid Développement prek družbe DSIH in prejela […] milijonov EUR od prodaje družbe Carsid Développement prek svoje hčerinske družbe SIF. Ta transakcija, pri kateri je šlo dejansko samo za prenos hčerinskih družb, je bila donosna za skupino Duferco, medtem ko je za holding FSIH pomenila izdatek v višini […] milijonov EUR.

(281)

Komisija ugotavlja, da je holding FSIH z enako kapitalsko naložbo […] milijonov EUR v denarju prenesel na hčerinsko družbo skupine Duferco, medtem ko je ta prejela […] milijonov EUR neto, ne da bi morala prevzeti novo tveganje. V teh okoliščinah ni mogoče trditi, da je bila ta naložba enakovredna.

(ii) Ravnanje holdinga FSIH kot zasebnega vlagatelja

(282)

Komisija poleg neenakovrednosti transakcije navaja razloge, na podlagi katerih lahko nedvomno ugotovi, da transakcija ni bila v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ti razlogi so povezani s tem, kako je holding FSIH ocenil svojo kapitalsko naložbo v družbi DSIH, zlasti kar zadeva (i) sredstva in obveznosti družbe Carsid Développement ter (ii) oceno vrednosti projekta […].

(283)

Družba Carsid Développement je nastala leta 2006 z delno odcepitvijo od svoje matične družbe Carsid, ki je na novoustanovljeno družbo prenesla nekatera sredstva v naravi. Ta prenos je družba KPMG ocenila 14. novembra 2006 (38). V poročilu družbe KPMG (v nadaljnjem besedilu: poročilo KPMG iz leta 2006) sta navedena prenos sredstev v višini […] milijonov EUR, ki ga v več kot 99 % sestavljajo poslovne terjatve do družbe Duferco La Louvière Sales, in prenos obveznosti v podobnem znesku ([…] milijonov EUR), ki ustreza rezervacijam za okoljska tveganja, s katerimi naj bi se krili stroški sanacije obrata Carsid, ki še niso nastali.

(284)

Holding FSIH je pri oceni vrednosti družbe Carsid Développement (in torej družbe DSIH) dejansko upošteval […] milijonov EUR poslovnih terjatev (39). Nasprotno pa Belgija kljub tovrstnemu pozivu Komisije (40) ni predložila prepričljivih dokazov, da je holding FSIH pri oceni vrednosti družbe DSIH upošteval obveznosti družbe Carsid Développement. Belgija namreč trdi, da te obveznosti v resnici niso bile povezane z nobeno zakonsko obvezo, saj so predpisi o onesnaževanju tal, ki se uporabljajo v Valoniji, šele iz leta 2008. Sanacijo naj bi bilo treba izvesti šele ob naknadni oceni vrednosti zemljišča. V tem primeru naj bi se stroški sanacije popolnoma izravnali z vrednostjo saniranega zemljišča, ki sta jo stranki domnevno določili na […] milijonov EUR. Tako naj ne bi bilo razloga za oceno vrednosti okoljske rezervacije, ki je vkljub temu vključena v računovodske izkaze. Komisija ugotavlja, da ji Belgija ni predložila nobenih dokazil o teh razpravah niti nobenega izvedenskega mnenja, ki bi potrjevalo vrednost saniranih zemljišč. Sklepa torej, da holding FSIH teh obveznosti ni zadovoljivo upošteval pri oceni vrednosti družbe Carsid Développement.

(285)

Kar zadeva projekt […], regija trdi, da je holding FSIH svojo analizo oprl na objektivne stroškovne postavke, obravnavane v neodvisni študiji, ki jo je skupina Duferco leta 2006 naročila družbi, specializirani za sanacijo degradiranih industrijskih območij in odlagališč (v nadaljnjem besedilu: SPAQuE), in na ocene tržne vrednosti dekontaminiranih zemljišč.

(286)

Komisija priznava pomen stroškovnih postavk, ki jih je v tistem obdobju določil neodvisni izvedenec. Nasprotno pa opozarja, da tržna vrednost dekontaminiranih zemljišč ni bila predmet neodvisnih predhodnih študij. Belgija utemeljuje navedeni znesek […] milijonov EUR z izvedensko študijo družbe Galtier, izvedeno leta 2010, tj. štiri leta po obravnavanem ukrepu.

(287)

Komisija opozarja, da je bila v neodvisni študiji družbe SPAQuE leta 2006 vseeno predlagana ocena prihodkov, ki bi lahko izhajali iz prodaje dekontaminiranih zemljišč (41). V nobenem od scenarijev, ki jih je predvidela družba SPAQuE, prihodki niso presegli […] milijonov EUR. Na podlagi podatkov iz tistega obdobja se torej zdi, da ni mogoče upravičiti […] milijonov EUR, ki jih je plačal holding FSIH.

(288)

Nazadnje, tudi če bi se strinjali z napovedjo o […] milijonih EUR, ki jo zagovarja Belgija, Komisija ugotavlja, da ni običajno, da zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu oceni vrednost projekta z nediskontirano vsoto svojih stroškov in pričakovanih dobičkov. Zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu namreč ne vrednoti enako dobičkov, ki bodo uresničeni šele daleč v prihodnosti, in izdatkov, ki naj bi nastali kmalu.

(289)

Komisija navaja, da do takih napak pri presoji ne bi prišlo, če bi bila takrat izvedena popolna in poenotena ocena vrednosti družbe Carsid Développement. Komisija torej ugotavlja, da holding FSIH ni izvedel take vrste predhodne ekonomske ocene, kot bi jo zahteval zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(290)

Glede na navedeno in sodno prakso EDF, navedeno že v uvodni izjavi (248), Komisija ugotavlja, da holding FSIH ni ravnal kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu, s čimer je družbi DSIH dodelil gospodarsko prednost pod pogoji, ki niso tržni.

(iii) Določitev zneska pomoči

(291)

Ker je z odsvojitvijo dejavnosti družbe DSIH nastala samo ena terjatev, ki ni bila unovčena in je zdaj v lasti družbe Duferco Wallonie, Komisija meni, da je znesek pomoči, dodeljene družbi DSIH, enak skupnemu znesku kapitalske naložbe holdinga FSIH, tj. […] milijonov EUR.

7.1.4.4 Ukrepa št. 4 in 5

(i) Neustreznost primerjalnega pristopa

(292)

Komisija meni, da je treba za presojo, ali neko posojilo vsebuje element pomoči, ugotoviti, ali bi lahko upravičeno podjetje zadevne zneske pod podobnimi pogoji dobilo na kapitalskem trgu (42). Komisija lahko pri tej presoji uporabi primerjalni pristop in obravnavana posojila oceni z vidika tržnih transakcij, ki se jih zdijo primerljive. V okviru tega je Komisija Belgijo prosila, naj navede, ali sta [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in holding SIF leta 2009 pridobila podobna posojila pri finančnih ustanovah, ki niso holding FSIH, in, če je odgovor pritrdilen, pod kakšnimi pogoji.

(293)

Belgija je Komisiji predložila preglednice z nekaterimi posojili, dodeljenimi [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in holdingu SIF.

(294)

Belgija je v zvezi z [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] pojasnila, da ta kot nedejavna holdinška družba ni nikoli potrebovala bančnega posojila, tako da teh dveh obrestnih mer ni mogoče primerjati z obrestno mero, ki so jo banke dejansko uporabile za to družbo. Za [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] se torej celotna primerjava, ki jo je predložila Belgija, nanaša na njene hčerinske družbe.

(295)

Za [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in holding SIF je Komisija že v sklepu o začetku postopka ugotovila (43), da preglednice vključujejo posojila, ki niso primerljiva z obravnavanimi: različne zapadlosti (na splošno krajše od zapadlosti obeh zadevnih posojil), različni zneski (veliko nižji kot pri obeh posojilih), druga vrsta (preglednice vključujejo na primer obnovljiva enoletna posojila in dovoljene prekoračitve) in, nazadnje, drugo vrsto zavarovanj (hipoteke na nepremičnine ali druga opredmetena sredstva).

(296)

Belgija Komisiji očita, da ni zadosti obrazložila, zakaj predloženih posojil ni upoštevala kot veljavnih elementov za primerjavo. Merila za analizo, ki jih je uporabila Komisija, naj namreč ne bi bila sprejemljiva, saj po mnenju Belgije (44) obrestna mera ni odvisna (i) niti od zapadlosti posojila, (ii) niti od vrste posojila, (iii) niti od zneska posojila.

(297)

V nasprotju s trditvami Belgije Komisija ugotavlja, da je v finančnih krogih na splošno sprejeto, da zapadlost posojila nesporno vpliva na določitev njegovega poplačila. Tako je Evropska centralna banka na diagramu (45) prikazala razmerje med ravnjo poplačila posojila in njegovo zapadlostjo. Krivulja zelo jasno kaže, da se poplačilo povečuje glede na zapadlost posojila, zlasti v prvih desetih letih. Taka ugotovitev izhaja tudi iz sodne prakse Splošnega sodišča Evropske unije. Splošno sodišče je v zadevi Arbel Fauvet (46) potrdilo analizo Komisije, da pogoji plačila kratkoročnega posojila in dolgoročnega posojila ne morejo biti podobni:

„Podaljšanje limita na tekočem računu, ki ga je odobrila zasebna banka, je namreč v primerjavi s spornima predplačiloma, ki ju je treba vrniti v treh letih, zelo kratkoročno posojilo, v zvezi s katerim upniki torej ne izvedejo enakih analiz tveganja. Na podlagi dejstva, da upnik lahko pridobi kratkoročno posojilo, torej ni mogoče sklepati o njegovih možnostih za pridobitev posojila z daljšo zapadlostjo, katerega vračilo bo odvisno od njegove sposobnosti preživetja.“

(298)

Komisija meni, da tudi vrsta posojila vpliva na njegovo plačilo. Tveganja, povezanega s projektom financiranja potrebe po obratnem kapitalu, ni mogoče poplačati enako kot tveganje, povezano s projektom kapitalske naložbe. Ker se raven tveganja razlikuje glede na vrsto financiranega projekta, je posledično prilagojeno tudi njegovo poplačilo.

(299)

Zato Komisija ne sprejema ugovora Belgije in potrjuje, da zavrača uporabo primerjalnega pristopa na podlagi posojil, ki jih je predložila Belgija.

(300)

Potem ko je Komisija zavrnila preučitev posojil, ki jih je predložila Belgija, sta […] in holding SIF želela Komisijo seznaniti še z drugimi posojili.

(301)

[…] je tako predložila preglednico z 19 večvalutnimi posojili v višjih zneskih, kot jih je navedla Belgija. Komisija ugotavlja, da je bilo od teh 19 posojil samo eno dodeljeno leta 2009. V obravnavanem primeru se nanaša na financiranje, ki ga je bilo mogoče sprostiti po mesecih (posojilo holdinga FSIH je bilo sklenjeno za šest let). Večina drugih posojil je bila dodeljena med letoma 2003 in 2008, torej pred začetkom finančne krize in v obdobju, ko je trg jekla še vedno rasel. Komisija zaradi teh precejšnih razlik meni, da 19 posojil, ki jih je predložila […], niso dobra primerjava za posojilo holdinga FSIH.

(302)

V zvezi s holdingom SIF Komisija meni, da posojili, s katerima je bila seznanjena, nista upoštevni. Res je, da gre za dolgoročni posojili. Vendar sta obe imeli pomembna zavarovanja: (i) zavarovanja družbe DPH in skupine NLMK; (ii) za posojilo Rabobank: […]; (iii) za posojilo Sumitomo: poroštvo […]. Posojilo, ki ga je dodelil holding FSIH, ni zavarovano z nobenim poroštvom. Poleg tega so bila posojila, ki jih je predložil holding SIF, […], medtem ko je posojilo, ki ga je dodelil holding FSIH, […]. To pomeni, da je bilo posojilo, ki ga je dodelil holding FSIH, bolj tvegano kot posojila, ki jih navaja holding SIF. Zato teh posojil ni mogoče uporabiti za primerjavo.

(303)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da primeri posojil, ki so jih predložili Belgija, […] in holding SIF, niso primerljivi z obravnavanima posojiloma. Primerjalna metoda zato v obravnavanem primeru ni prepričljiva.

(ii) Analiza posojil glede na sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008

(304)

Za primer, ko je težko ali nemogoče opredeliti podobne transakcije na trgu, je Komisija pripravila kazalnike za določitev, ali posojila vključujejo elemente pomoči. Pri posojilih je metodologija za izračun referenčne obrestne mere, ki naj bi nadomestila tržno ceno, opisana v sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008. Ta metodologija temelji na dveh temeljnih parametrih: obrestnem pribitku in ravni zavarovanj.

(305)

Komisija želi na prvem mestu uporabiti to metodologijo za posojilo, odobreno [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco].

(306)

Belgija trdi, da je [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], lahko upravičila bonitetno oceno AAA ob dodelitvi posojila s strani holdinga FSIH. Belgija namreč na podlagi preglednice približno 40 posojil v eurih, ki jih je leta 2009 imela skupina Duferco (47), trdi, da se je pri pribitkih, ki so jih poslovne banke uporabile za skupino Duferco, upoštevala bonitetna ocena AAA z visokimi zavarovanji, kot izhaja iz sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008. Če navedeno sporočilo verodostojno odraža trg, bi bilo treba na podlagi tega sklepati, da je skupina Duferco lahko stremela po bonitetni oceni AAA.

(307)

Komisija tej trditvi oporeka. Pri posojilih v preglednici, ki jo je predložila Belgija, pribitek na splošno znaša med 70 in 150 bazičnih točk. Veliko teh posojil je bilo dogovorjenih za 100 bazičnih točk. Ker pa se zdi, da Belgija trdi, da je skupina Duferco svoja posojila dopolnila z visokimi zavarovanji, sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 pomeni, da pribitek v višini 100 bazičnih točk ustreza bonitetni oceni BB za to raven zavarovanj. Zato bi se glede na sklepanje Belgije [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] dodelila kvečjemu bonitetna ocena BB.

(308)

Tako oceno bonitetne ocene [družbe, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] potrjuje primerjava z bonitetnimi ocenami vodilnih jeklarskih skupin na svetu v letu 2009. Prvič, ne glede na bonitetno agencijo nobena jeklarska skupina na svetovni ravni v letu 2009 ni dobila bonitetne ocene AAA. Belgija tej ugotovitvi sicer ne oporeka. Komisija ugotavlja, da sta od kakih deset vodilnih jeklarskih skupin na svetu, ki so bile ocenjene leta 2009 (48), samo dve dobili bonitetno oceno A in A-, tri so bile uvrščene v kategorijo BBB, štiri pa so spadale v kategorijo BB. Komisija na podlagi tega sklepa, da bi skupina Duferco leta 2009 težko upravičila bonitetno oceno AAA, poleg tega se zdi bonitetna ocena BB, dobljena na podlagi pristopa, ki ga predlaga Belgija, v skladu s pristopom več drugih jeklarskih skupin – to je tudi najpogosteje ugotovljena ocena v letu 2009.

(309)

Kar zadeva vrednost zavarovanj, se Komisija ne strinja z Belgijo, da so bila zavarovanja v zvezi s posojilom, dodeljenim [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco], zelo trdna. Spomniti je treba, da ta zavarovanja vključujejo zastavitev 15 % delnic družbe DPH in zagotovilo za prednostno vračilo ob zapadlosti prihodnje, a skoraj gotove terjatve v višini […] milijonov USD.

(310)

Najprej, v zvezi z zastavitvijo 15 % delnic družbe DPH Komisija ugotavlja, da družba DPH, registrirana v […], ne kotira na borzi, tako da so njene delnice po definiciji slabo likvidne. Vrednost zavarovanja se presoja glede na njegovo stopnjo likvidnosti v primeru neizpolnitve obveznosti posojilojemalca, torej njegove kratkoročne unovčljivosti brez izgube vrednosti. Poleg tega tako kot pri vsaki navadni delnici vrednost delnic družbe DPH ostaja spremenljiva, kar je problematično za zagotovitev dolgoročnega posojila, ki je v celoti vračljivo ob zapadlosti. Nazadnje, Belgija trdi, da je Komisija poudarila finančno trdnost družbe DPH v točki 148 sklepa o začetku postopka (povečanje lastniškega kapitala in neto poslovnega izida). Komisija pojasnjuje, da je ta ugotovitev veljala za obdobje 2003–2006 in ne za leto 2009. V letnem poročilu skupine Duferco za leto 2009 sta, nasprotno, poudarjena drastičen padec prodaje – skoraj za polovico v primerjavi z letom 2008 – in konsolidirana izguba v višini približno […] milijonov USD. Zato Komisija meni, da tega zavarovanja ni mogoče šteti za običajno, temveč ga je treba, nasprotno, šteti za nizko.

(311)

Dalje, v zvezi s terjatvijo v višini […] milijonov USD Komisija opozarja, da je morala [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] v skladu s členom 3 posojilne pogodbe posojilo vrniti do 31. decembra 2015 ali prej v primeru spremembe nadzora nad holdingom SIF v skladu s pogodbo z dne 1. septembra 2008, sklenjeno med družbo DII in skupino NLMK. V zadnjem primeru člen 6.1 pogodbe podrobno določa, da se je [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] zavezala, da bo prednostno in pred vsakim drugim plačilom ali vračilom kakršnih koli dolgov potrebne zneske namenila vračilu dolga na podlagi posojilne pogodbe. Člen 6.2 tudi določa, da se [družba, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] zavezuje, da bo družba DII uveljavitev svoje prodajne opcije odložila do 18. decembra 2012 in/ali do uresničitve naložb, navedenih v prilogi.

(312)

Komisija pojasnjuje, da se vrednost zavarovanja presoja glede na zmožnost njegovega unovčenja. Vendar v obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da je bila terjatev skupine Duferco ob podpisu posojilne pogodbe gotova, saj se je družba DII zavezala, da svoje opcije ne bo uveljavila do 18. decembra 2012. Do tega datuma v primeru neizpolnitve obveznosti [družbe, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] zavarovanje nima nobene vrednosti. Komisija kljub temu priznava, da je bil glede na tedanje razmere umik skupine Duferco iz holdinga SIF zelo verjeten. Verjetnost njegove uresničitve in dejansko njegova vrednost sta se sčasoma povečali, sploh ker se je skupina Duferco zavezala, da bo terjatev, ki je postala gotova, prednostno uporabila za vračilo posojila, ki ga je dodelil holding FSIH. Komisija zato meni, da je treba slediti stališču Belgije glede opredelitve običajne ravni zavarovanja.

(313)

Komisija v zvezi z [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] ugotavlja, da je treba zanjo uporabiti bonitetno oceno BB, v zvezi z zadevnimi posojili pa raven zavarovanj, ki jih je v najboljšem primeru mogoče opredeliti kot običajna. Na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 bi moral pribitek znašati 220 bazičnih točk – kar je precej več od 75 bazičnih točk, ki jih je odobril holding FSIH. Gospodarska prednost je bila torej holdingu SIF dodeljena pod pogoji, ki niso tržni.

(314)

Drugič, Komisija je sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 uporabila za posojilo, odobreno holdingu SIF.

(315)

Komisija opozarja, da podobno kot skupina Duferco skupno podjetje SIF ni imelo javne bonitetne ocene. Ker Komisija ni imela bonitetne ocene ali drugih elementov, na podlagi katerih bi lahko približno določila bonitetno oceno holdinga SIF, ji ni preostalo drugega, kot da se previdno opre na bonitetno oceno matičnih družb.

(316)

Tako ugotavlja, da je družba Standard and Poor's matični družbi NLMK dodelila bonitetno oceno BBB-, družba Moody's oceno Ba1 in družba Fitch ratings oceno BB+ (ocene so povzete iz letnega poročila skupine NLMK za leto 2009). Te bonitetne ocene glede na sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 ustrezajo kategoriji „ocene zadovoljivo“ (BB). Tudi druga matična družba, Duferco, je glede na oceno, ki jo je Komisija uporabila v uvodni izjavi (313), ocenjena z BB.

(317)

Komisija meni, da je mogoče holdingu SIF kot hčerinski družbi dveh družb (NLMK in Duferco), ki imata po ocenah Komisije bonitetno oceno BB, in ob upoštevanju makroekonomskih razmer v letu 2009, ki so bile v sektorju jekla še posebej težke, previdno in razumno dodeliti bonitetno oceno BB.

(318)

Komisija dalje ugotavlja, da je bilo posojilo dodeljeno brez zavarovanja. Holding SIF ugovarja, da je bil sposoben zagotoviti svojo varščino ali celo varščino skupine NLMK ali Duferco: „Če holding FSIH od njega ni zahteval nobenega poroštva, je to zato, ker so njegov takratni finančni položaj, njegova pripadnost skupinama NLMK/Duferco in poroštvo, ki ga je skupina NLMK ponujala v primeru spremembe nadzora, holdingu FSIH lahko dajali zagotovila glede njegove sposobnosti za vračilo posojila“ (49). Holding SIF poudarja trdnost svojega finančnega položaja v letu 2008. Vendar je holding FSIH posojilo dodelil za [7–12] let z enkratnim vračilom ob zapadlosti. Komisija na podlagi teh dveh značilnosti meni, da bi zasebni posojilodajalec zahteval zadostna in sorazmerna poroštva za tveganje, ki bi ga prevzel za [7–12] let, in se za odpoved vsakršnemu zavarovanju ne bi zadovoljil samo s finančnimi rezultati holdinga SIF v poslovnem letu 2008. Na podlagi tega sklepa, da je raven zavarovanj, povezanih s posojilom, nizka.

(319)

Komisija na podlagi ocene bonitetne ocene holdinga SIF (BB) in ravni zavarovanj (nizka), povezanih s posojilom holdinga FSIH, ugotavlja, da bi se v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 zahtevalo plačilo v višini 400 bazičnih točk. To plačilo je precej višje od 75 bazičnih točk, o katerih sta se dogovorila holdinga SIF in FSIH. Ker je bila holdingu SIF dodeljena gospodarska prednost pod pogoji, ki niso tržni, Komisija sklepa, da gre za pomoč.

(320)

Komisija glede na navedeno meni, da noben zasebni posojilodajalec ne bi privolil v dodelitev 100 oziroma 75 milijonov EUR [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in holdingu SIF pod pogoji, s katerimi se je strinjal holding FSIH. Holding FSIH je torej obema prejemnikoma posojil dodelil prednost, ker ni ravnal kot zasebni posojilodajalec, s čimer ju je postavil v ugodnejši položaj kot njune konkurente.

(iii) Ocena zneska pomoči

(321)

Znesek pomoči je razlika med dejansko uporabljenimi obrestnimi merami (1,99 %) in obrestnimi merami na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, tj. 3,502 % (12-mesečni Euribor + 220 bazičnih točk) za [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in 4,302 % (12-mesečni Euribor + 400 bazičnih točk) za holding SIF, uporabljenimi za obdobje od dneva odobritve posojil do dneva njunega predčasnega vračila. Posojilo [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] je bilo tako podpisano 4. septembra 2009 za znesek 30 milijonov EUR, praviloma za obdobje šestih let in z efektivno obrestno mero 2,04 % ob izplačilu, nato je bil ta znesek povečan za 70 milijonov EUR z efektivno obrestno mero 1,99 % ob izplačilu. Do predčasnega vračila je prišlo julija 2011. Posojilo holdingu SIF je znašalo 75 milijonov EUR, sproščeno pa je bilo po delih, in sicer 20 milijonov EUR (septembra 2009) in 55 milijonov EUR (decembra 2009), pri čemer je efektivna obrestna mera za oba dela znašala 1,99 %. Predčasna vračila so bila dogovorjena v obrokih glavnice in obresti junija 2011 ter nato v letih 2012 in 2013.

(322)

Na podlagi izračuna poenostavljenega diskontiranja, na primer, znesek pomoči torej znaša približno 2,08 milijona EUR za posojilo [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] in 10,41 milijona EUR za posojilo holdingu SIF (50).

7.1.4.5 Ukrep št. 6

(i) Enakovrednost transakcije

(323)

Šteje se, da je transakcija v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, če se lahko dokaže, da je bila izvedena enakovredno med javnimi in zasebnimi vlagatelji.

(324)

Belgija trdi, da je kapitalska naložba holdinga FSIH enakovredna kapitalski naložbi družbe DII, ker sta vložena zneska praktično enaka, ker družba DLP ob naložbi holdinga FSIH ni bila del skupine Duferco in ker je bil cilj teh naložb odkupiti sredstva, ki so pripadala holdingu SIF in ne skupini Duferco.

(325)

[…] potrjuje te pripombe in dodaja, da družba DII ni imela drugih finančnih dokumentov poleg tistih, ki jih je predložila Belgija, da bi preučila primernost naložb.

(326)

Komisija meni, da je tako kot družba DSIH (ukrep št. 3) tudi družba DLP zgolj nosilec, ki sta ga zainteresirani strani, holding FSIH in družba DII, uporabili, da bi prevzemu sredstev s strani skupine Duferco, ki so bila deloma že v njeni lasti, dali videz enakovrednosti. Družbo DLP sta namreč holding FSIH in družba DII marca 2011 ustanovila kot nosilec s posebnim namenom, da bi nanjo prenesla belgijska sredstva skupine Duferco. Gre zlasti za sredstva, ki so izhajala iz razpustitve holdinga SIF (ki je bil takrat v 50-odstotni lasti skupine Duferco), in sredstva, ki so bila prek družbe DSIH v skupni lasti s holdingom FSIH.

(327)

Čeprav je bila lupina družbe DLP uradno ustanovljena zunaj skupine Duferco, Komisija meni, da sočasnost in zaporedje prodaje deležev med različnimi hčerinskimi družbami skupine Duferco med junijem in julijem 2011 (51) kažeta, da je bila družba DLP že od svoje ustanovitve odvisna od skupine Duferco.

(328)

Poleg tega in kar je še pomembneje, Komisija ugotavlja, da se po izvedbi obravnavanega ukrepa finančno stanje skupine Duferco in z njim povezana tveganja skoraj niso spremenili. Skupina Duferco je bila namreč prek družbe DLP (i) 50,3-odstotna lastnica jeklarskih sredstev, katerih 50-odstotna lastnica je bila že pred tem prek holdinga SIF, in (ii) 50,3-odstotna lastnica sredstev za diverzifikacijo, katerih 50-odstotna lastnica je bila že pred tem prek družbe DSIH. Nasprotno pa se je po izvedbi obravnavanega ukrepa bistveno spremenilo finančno stanje holdinga FSIH. Holding FSIH je namreč pridobil 49,7 % pomembnih jeklarskih sredstev v obratih La Louvière in Trebos, ki jih prej ni imel.

(329)

V smislu finančnih obveznosti je tak položaj za skupino Duferco torej pomenil naslednje:

—	[…] milijonov EUR izdatkov za odkup nekaterih jeklarskih sredstev holdinga SIF prek družbe DLP;

—	[…] milijonov EUR prihodkov iz naslova prodaje teh istih sredstev s strani holdinga SIF, ki je bil takrat hčerinska družba v 50-odstotni lasti skupine Duferco;

—	[…] milijonov EUR dolga do družbe DSIH prek družbe DLP za nakup družbe Duferco Diversification;

—	[…] milijonov EUR terjatve do družbe DLP prek družbe DSIH za prodajo družbe Duferco Diversification.

(330)

To pomeni neto finančni prispevek skupine Duferco v višini […] milijonov EUR za njeno kapitalsko naložbo v družbo DLP za njen 50,3-odstotni delež. Tega zneska ni mogoče primerjati z 99,7 milijona EUR (52), v katera je holding FSIH privolil, da bi postal 49,7-odstotni delničar družbe DLP.

(331)

V teh okoliščinah ni mogoče trditi, da je bila ta naložba enakovredna.

(ii) Ravnanje holdinga FSIH kot zasebnega vlagatelja

(332)

Komisija navaja razloge, na podlagi katerih lahko poleg neenakovrednosti transakcije sklepa tudi o neskladnosti z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ti razlogi so povezani s tem, kako je holding FSIH ocenil svojo kapitalsko naložbo v družbo DLP.

(333)

Pred podrobno razčlenitvijo teh ocen Komisija najprej zavrača ugovor, ki ga je navedla […]. Po navedbah […] naj bi dejstvo, da holding FSIH v zadevnem obdobju ni imel dostopa do drugih dokumentov kot družba DII (zasebni vlagatelj), zadoščalo kot dokaz o preudarnosti naložbe holdinga FSIH.

(334)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi (329), je bila obravnavana transakcija za skupino Duferco tako rekoč nevtralna. Zato ta ni imela nikakršne spodbude za to, da bi predložila podrobna poročila in študije: cena sredstev, ki jih je odkupila družba DLP, je le malo vplivala na njena denarna sredstva. To pa ne velja za holding FSIH, ki je moral plačati 49,7 % cene, določene za ta sredstva. Zato je holding FSIH – in ne skupina Duferco – stremel k temu, da bi bila ta sredstva ocenjena po pošteni vrednosti. Dejstvo, da skupina Duferco ni imela drugih dokumentov poleg tistih, ki jih je predložila Belgija, nikakor ne dokazuje, da je holding FSIH ravnal kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(335)

V zvezi z vsebino teh ocen Komisija opozarja, da je bilo treba oceniti vrednost štirih elementov: (i) delnic družbe DLLPL, (ii) delnic družbe Duferco Trebos, (iii) odkupljenih zalog družbe Duferco La Louvière Sales in (iv) projekta, ki je upravičeval naložbo v višini [30–40] milijonov EUR v družbo DLLPL.

(336)

Komisija meni, da poročilo Galtier iz maja 2011, ki ga je poslala Belgija, ne zagotavlja stroge ocene vrednosti družbe DLLPL. V njem je omenjena samo poštena vrednost („fair value“) opredmetenih sredstev obrata La Louvière, ne obravnava pa niti nobene obveznosti niti nobenega poslovnega načrta.

(337)

Je pa izvedenska družba Galtier Komisijo prek Belgije obvestila, da je njena ocena temeljila na verodostojnem poslovnem načrtu. Povzetek tega poslovnega načrta, ki ga je predložila Belgija (53), je kratek dokument, ki ne vsebuje nobenega datuma in v katerem ni navedena nobena domneva. Neskrajšana različica poslovnega načrta, če je obstajala, Komisiji ni bila poslana.

(338)

Belgija je isto trdila v zvezi z nakupno ceno delnic družbe Duferco Trebos, in sicer da je dokument z naslovom „Vrednost pri uporabi opredmetenih in neopredmetenih sredstev družbe Trebos“ iz maja 2011 dejansko zbir študij in poročil, ki naj bi vključeval dve strani dolg predhodni poslovni načrt, ki ga je pripravila skupina Duferco (54). Datum priprave tega dokumenta ni naveden. Cilj poročila iz leta 2011 je bil oceniti vrednost sredstev pri uporabi in ugotoviti vrednost strank v splošnih poslovnih sredstvih. Izvedeni nista bili niti revizija računov niti revizija podjetja. Predložena ni bila nobena splošna ocena vrednosti celotne družbe Duferco Trebos.

(339)

V zvezi s tema dvema pridobitvama Belgija sicer priznava, da „se strankam ni zdelo potrebno predložiti verodostojnega poslovnega načrta. Holding FSIH je zelo dobro poznal predmet svoje pridobitve.“ Komisija meni, da je poznavanje podjetja koristno, vendar vlagatelju, katerega odločitev za naložbo je odvisna od prihodnje pričakovane donosnosti, ne zadošča.

(340)

Kar zadeva oceno zalog družbe Duferco La Louvière Sales, ki jo obvladuje družba SIF, je Belgija predložila dokument, ki po njenem mnenju potrjuje, da je bila tržna cena zalog višja od njihove knjigovodske vrednosti, na podlagi katere se je določila prodajna cena. Komisija znova ugotavlja, da datum priprave tega dokumenta ni naveden.

(341)

Nazadnje, v zvezi z naložbo v višini [30–40] milijonov EUR v družbo DLLPL je Komisija Belgijo v sklepu o začetku postopka prosila, naj predloži vse študije in poslovne načrte v zvezi s to naložbo. Belgija je potrdila, da je na koncu en sam poslovni načrt upravičeval naložbo v višini [30–40] milijonov EUR, drugi navedeni načrti pa so postali brezpredmetni, ker so zadevali druge projekte, ki so bili zavrnjeni. Belgija je tako Komisiji predložila eno stran dolg načrt brez datuma, ki je vključeval preglednico z dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo do leta 2016, brez kakršnega koli pojasnila ali domneve, na kateri bi temeljile navedene številke.

(342)

Po mnenju Komisije pomanjkljivosti tega dokumenta ne odtehtajo drugi dokumenti, na katere se sklicuje Belgija. V dokumentu z naslovom „Projekt za prihodnost jeklarstva v La Louvièru“ iz februarja 2011 je podrobno pojasnjena strategija ohranitve dejavnosti proizvodnje podolgovatih in ploščatih izdelkov. Ena stran je namenjena zgodovinskemu razvoju družbe DLLPL v zadnjih petih letih. Dokument z naslovom „Načrt trženja podolgovatih izdelkov v obdobju 2011–2013“ je omejen na študijo zadevnega sektorja.

(343)

Iz navedenega izhaja, da naložbe holdinga FSIH ni mogoče šteti za skladno z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija ugotavlja, da je družba DLP holdingu FSIH omogočila, da znova podpre jeklarsko dejavnost v Valoniji, ne da bi to upravičevala ekonomska analiza v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(iii) Ocena zneska pomoči

(344)

Iz navedenega izhaja, da naložbe ni mogoče šteti za enakovredno in skladno z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Znesek pomoči, ki jo je prejela družba DLP, je torej enak znesku povečanja kapitala, tj. 100 milijonov EUR.

7.1.4.6 Splošna ugotovitev glede merila gospodarske prednosti

(345)

Komisija je na podlagi posamične ocene vsakega ukrepa menila, da je potrebna splošnejša analiza naložbene strategije holdinga FSIH od njegove ustanovitve. Meni namreč, da so ti ukrepi med seboj neločljivo povezani in imajo en sam cilj: podpreti in trajno ohraniti dejavnosti skupine Duferco v Valoniji, in sicer s posrednimi naložbami v offshore hčerinske družbe skupine, da se obidejo pravila o prepovedi pomoči jeklarstvu v Uniji. Upravičenke ukrepov holdinga FSIH so bile namreč matična družba Duferco ali hčerinske družbe skupine s sedežem v Združenih državah (ukrep št. 1), […] (ukrep št. 2), na Irskem (ukrep št. 3), […] (ukrep št. 4) in […] (ukrepa št. 5 in 6), da bi se financirali projekti, ki so se izvajali v Valoniji, v valonskih hčerinskih družbah skupine, dejavnih v sektorju jeklarstva in nato v sektorju sanacije obratov, ko je skupina postopoma opustila svoje jeklarske dejavnosti v Valoniji.

(346)

To ugotovitev potrjuje sočasnost ali časovna bližina izvedbe nekaterih dejanj.

(347)

Skupina Duferco se je namreč v Belgiji uveljavila po letu 1997, ko je prevzela železarno Clabecq, ki je bila v velikih finančnih težavah, s podporo regije Valonije in odobritvijo Komisije (kapitalska naložba v višini 8,75 milijona EUR in posojilo v višini 13,75 milijona EUR) (55). Komisija opozarja, da je bila ta naložba izvedena po negativni odločbi Komisije v zvezi z železarno Clabecq (56): poskus Belgije, da bi to železarno rešila, je bil kot nezdružljiv s skupnim trgom razglašen decembra 1996. Zoper podjetje je bil nato januarja 1997 uveden stečajni postopek.

(348)

Temu je sledila vrsta prevzemov valonskih jeklarskih obratov s strani skupine Duferco, še vedno s finančno podporo regije Valonije prek družbe SOGEPA in nato od leta 2003 prek holdinga FSIH. Leta 1999 je skupina Duferco s podporo regije Valonije od skupine Hoogovens odkupila tovarne Gustave Boël v La Louvièru (sprememba terjatve v višini 12,5 milijona EUR v 25 % kapitala in posojilo v višini 25,3 milijona EUR) (57). Ko je predsednik skupine Usinor-Sacilor februarja 2001 objavil namero o ukinitvi dejavnosti linije vročega valjanja v obratu Cockerill Sambre v Charleroiju, so se začeli pogovori med skupinami Usinor-Cockerill Sambre, Duferco in SOGEPA, katerih glavni cilj je bila ustanovitev skupne družbe za proizvodnjo plošč, v kateri bi se kot industrijsko orodje uporabile obstoječe naprave v obratu Cockerill Sambre v Charleroiju, dopolnjene z opremo iz družbe Duferco Clabecq. Leta 2002 je skupina Duferco tako prevzela linijo vročega valjanja v Charleroiju, ki je postala družba Carsid, v sodelovanju z družbo Usinor in znova s podporo regije Valonije (kapitalski vložek družbe SOGEPA v družbo Carsid v višini 20 milijonov EUR, ki se je znižal na 9 milijonov EUR po sklepu o začetku postopka iz člena 6(5) Odločbe št. 2496/96/ESPJ).

(349)

Komisija ugotavlja, da je bil holding FSIH ustanovljen marca 2003, torej med preiskavo, ki jo je Komisija izvedla po sprejetju sklepa o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi s finančno udeležbo regije Valonije v podjetju Carsid 3. aprila 2002. Ta postopek je bil končan 15. oktobra 2003 (58) z negativno odločbo Komisije, z obrazložitvijo, da naložbe v novo družbo ni mogoče šteti za enakovredno, če novo tveganje prevzame samo javni delničar, zasebni delničar pa dejavnost ali obstoječi projekt zgolj prenese na novo družbo. Komisija tako ugotavlja, da je posredovanje regije Valonije v korist skupine Duferco večkrat omogočilo, da se je zavlačevalo s prilagoditvami jeklarstva v Valoniji, ki so bile s socialnega vidika težke, a z gospodarskega vidika nujne. Takega ravnanja, ki so ga vodili regionalni in socialni preudarki ter skrb za ohranitev delovnih mest v škodo racionalizacije in modernizacije jeklarske industrije, ni mogoče šteti za ravnanje zasebnega vlagatelja.

(350)

Poleg tega Komisija opozarja, da naložbeno ravnanje holdinga FSIH ne ustreza ravnanju preudarnega vlagatelja na trgu. V obravnavanem primeru je treba ravnanje holdinga FSIH primerjati z ravnanjem upravitelja naložbenih skladov. Vendar tak udeleženec na trgu ne more slediti celotni naložbeni politiki holdinga FSIH, kot je razvidna iz tega postopka. Nešpekulativni naložbeni sklad mora za zagotovitev svoje trajnosti razpršiti tveganja v svojem portfelju naložb. Glede na želeno učinkovitost in obete donosnosti se z razpršitvijo sredstev v portfelju na geografski in sektorski ravni zmanjšuje nestanovitnost sredstev in torej naložbeno tveganje portfelja na splošno. Ni nujno, da je ta razpršitev ekstremna, vendar je holding FSIH v obravnavanem primeru vse svoje naložbe zbral v eni sami družbi.

(351)

Ker je vložil izključno v skupino Duferco, je bila njegova izpostavljenost tveganju maksimalna, saj je bila donosnost naložbe za holding FSIH odvisna od uspešnosti ali neuspešnosti enega samega podjetja. To pomeni, da je naložbeno ravnanje holdinga FSIH na splošno dodaten kazalnik, da njegove transakcije ne izpolnjujejo merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(352)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da noben od preučenih ukrepov ni v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Pogoji posredovanja so v vseh primerih omogočili prednost različnim zadevnim subjektom skupine Duferco. Torej pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(353)

Skupni znesek pomoči tako načeloma znaša 211,43 milijona EUR.

8. ZDRUŽLJIVOST POMOČI Z NOTRANJIM TRGOM

(354)

Prepoved državne pomoči ni niti absolutna niti brezpogojna. Zlasti odstavka 2 in 3 člena 107 PDEU sta pravni podlagi, ki omogočata, da se nekatere vrste pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom.

(355)

Belgija v odgovoru na sklep o začetku postopka ni navedla nobenega razloga v zvezi z združljivostjo obravnavanih ukrepov.

(356)

Komisija ugotravlja, da odstopanja iz odstavka 2 člena 107 PDEU očitno niso upoštevna. Med odstopanji iz odstavka 3 navedenega člena bi bili lahko koristni samo točki (a) in (c). Točka (a) namreč določa, da se lahko za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. V točki (c) pa je navedeno, da se lahko za združljivo z notranjim trgom šteje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(357)

Vendar se zdi, da ni mogoče uporabiti nobenega okvirnega besedila ali smernic Komisije o merilih združljivosti na področju državne pomoči.

(358)

Komisija je namreč od prenehanja veljavnosti Pogodbe ESPJ 23. julija 2002 sprejela različne smernice ali sporočila, da bi ohranila prepoved regionalne pomoči za naložbe ter pomoči za reševanje in prestrukturiranje jeklarske industrije.

(359)

Tako je s Smernicami o regionalni državni pomoči za obdobje 2007–2013 (59), tj. obdobje, v katerem je holding FSIH dodelil obravnavane pomoči, v točki 8 iz njihovega področja uporabe izrecno izključena regionalna pomoč za jeklarstvo in potrjena njena nezdružljivost s skupnim trgom.

(360)

Tudi v sporočilu o pomoči v jeklarski industriji (60), ki je bilo veljavno do 31. decembra 2009, je navedeno, da pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v jeklarskem sektorju ni združljiva s skupnim trgom. Pod določenimi pogoji sta dovoljeni samo pomoč za kritje nadomestil, ki jih jeklarska podjetja plačajo odpuščenim ali predčasno upokojenim delavcem, in pomoč podjetjem, ki dokončno prenehajo z jeklarsko dejavnostjo. Namen pomoči, ki jo je dodelil holding FSIH, ne ustreza navedenima kategorijama pomoči. Nasprotno, uporabila se je za financiranje naložb.

(361)

Kar zadeva morebitno združljivost pomoči, dodeljene holdingu SIF, glede na sporočilo iz leta 2009, Komisija meni, da se to sporočilo ne uporablja za holding SIF. Točka 4.4.2 sporočila iz leta 2009 se namreč nanaša na podjetja, ki so imela težave pri iskanju finančnih virov v razmerah, ki so na trgu prevladovale v obdobju od decembra 2008 do decembra 2010. Iz pripomb holdinga SIF pa ne izhaja, da je ta imel take težave. Komisija zato meni, da holding SIF ni izpolnil pogojev združljivosti iz sporočila iz leta 2009 in da pomoči ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom.

(362)

Nazadnje, v točki 18 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (61), ki so bile veljavne do 30. julija 2014, je potrjeno, da je jeklarstvo izključeno iz njihovega področja uporabe.

(363)

Komisija na podlagi zgornjih ugotovitev sklepa, da šest obravnavanih ukrepov pomoči ni združljivih z notranjim trgom.

9. VRAČILO POMOČI, KI SO NEZDRUŽLJIVE Z NOTRANJIM TRGOM

(364)

Komisija je v skladu z določbami PDEU in ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica ukiniti ali spremeniti pomoč, če ugotovi, da ta ni združljiva z notranjim trgom (62). Sodišče je tudi večkrat razsodilo, da je namen obveznosti države članice, da ukine pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjega stanja (63).

(365)

Sodišče je v teh okoliščinah odločilo, da je ta cilj dosežen, če upravičenec vrne zneske, dodeljene z nezakonito pomočjo, in se tako odpove prednosti, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na trgu, ter če se ponovno vzpostavi stanje pred izplačilom pomoči (64).

(366)

Člen 16(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (65) določa: „Če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(367)

Ker so bili zadevni ukrepi izvedeni v nasprotju s členom 108 PDEU in jih je treba šteti za nezakonito pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, je torej treba zadevno pomoč vrniti, da se ponovno vzpostavi stanje na trgu, kot je bilo pred njeno dodelitvijo.

(368)

V obravnavanem primeru je bila pomoč dodeljena naslednjim podjetjem: DII (ukrep št. 1), [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH] (ukrep št. 2), DSIH (ukrep št. 3), [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] – postala […] – (ukrep št. 4), SIF (ukrep št. 5) in DLP (št. 6), ki so vse hčerinske družbe skupine Duferco v različnih državah. Od teh podjetij ali njihovih morebitnih pravnih naslednikov je treba zahtevati vračilo nezakonito prejete pomoči.

(369)

Vračilo mora poleg tega zajemati obdobje, v katerem je bila upravičencem dodeljena prednost, tj. od datuma, ko jim je bila pomoč dana na razpolago, do datuma njenega dejanskega vračila, glede na merila za opredelitev gospodarske prednosti in načela za izračun iz oddelkov 7.1.4.1 do 7.1.4.5. Pri izvajanju obveznosti lojalnega sodelovanja, ki jo ima Belgija v okviru postopka izterjave, bo treba znesek pomoči, dodeljene [družbi, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] – postala […] – in holdingu SIF, med drugim natančneje določiti med postopkom, in sicer na podlagi elementov, ki jih bo predložila Belgija, in ob upoštevanju – zlasti za pomoči v obliki posojil – dejanskih datumov izplačil ali vračil ter vseh drugih upoštevnih okoliščin, ki jih bo navedla Belgija. V vseh primerih se zneskom, ki jih je treba vrniti, prištejejo obresti do datuma dejanskega vračila.

10. SKLEPNA UGOTOVITEV

(370)

Komisija ugotavlja, da je Belgija nezakonito izvajala zadevne ukrepe pomoči in s tem kršila člen 108(3) PDEU. Komisija meni, da vsi obravnavani ukrepi pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Naslednji ukrepi, ki jih je Belgija izvedla v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom:

(a)	prodaja deleža v družbi Duferco US Investment Corporation družbi Duferco Industrial Investment za znesek 11 581 700 EUR;

(b)	prodaja deleža v družbi Duferco Participations Holding Limited [družbi, ki je takrat obvladovala družbo DPH] za znesek 20 362 464 EUR;

(c)	kapitalska naložba v družbo Duferco Salvage Investments Holding v znesku [65–72 milijonov] EUR;

(d)	posojilo za [družbo, ki je bila takrat na čelu skupine Duferco] načeloma v znesku 2 082 723 EUR, kolikor je obrestna mera za posojilo nižja od 3,502 %;

(e)	posojilo za družbo Steel Invest & Finance načeloma v znesku 10 413 639 EUR, kolikor je obrestna mera za posojilo nižja od 4,302 %;

(f)	kapitalska naložba v družbo Duferco Long Products v znesku 100 000 000 EUR.

Člen 2

1. Belgija od neposrednih upravičencev ali njihovih pravnih naslednikov izterja nezdružljivo pomoč iz člena 1.

2. Zneskom, ki jih je treba izterjati, se prištejejo obresti od datuma izplačila pomoči upravičencem do njihovega dejanskega vračila.

3. Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (66).

Člen 3

1. Vračilo pomoči iz člena 1 se izvede takoj in učinkovito.

2. Belgija zagotovi, da se ta sklep izvrši v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu.

Člen 4

1. Belgija v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)	skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca;

(b)	podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)	dokumente, ki dokazujejo, da je bilo od upravičencev zahtevano vračilo pomoči.

2. Belgija Komisijo obvešča o napredku nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler pomoči iz člena 1 niso v celoti izterjane. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Zagotovi tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obresti, ki so jih upravičenci že vrnili.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Belgijo.

V Bruslju, 20. januarja 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) Člena 87 in 88 Pogodbe ES sta od 1. decembra 2009 člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Določbe novih členov so v tem primeru vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kjer je to primerno. S PDEU so bile uvedene tudi nekatere terminološke spremembe, kot so nadomestitve izrazov „Skupnost“ z „Unijo“, „skupni trg“ z „notranjim trgom“ in „Sodišče prve stopnje“ s „Splošnim sodiščem“. V tem sklepu se uporablja terminologija PDEU.

(2) UL C 120, 23.4.2014, str. 51.

(3) Komisija se bo v nadaljevanju namesto na „regijo Valonijo“ sklicevala na „Belgijo“ (razen če se glede na sobesedilo ne bo zahtevalo drugače), saj je bila korespondenca vzpostavljena z državo članico, ki je stranka v postopku in naslovnica tega sklepa.

(4) Glej opombo 2.

(5) Odločba Komisije z dne 25. novembra 1997 v zadevi N 680/97, Belgija – Finančna udeležba regije Valonije v podjetju „Duferco Belgique SA“.

(6) Odločba Komisije z dne 26. maja 1999 v zadevi N246/99, Belgija – Finančna udeležba belgijskih javnih organov v podjetju HUGB (jeklo ESPJ).

(7) UL C 95, 19.4.2002, str. 2.

(8) Odločba Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (UL L 338, 28.12.1996, str. 42).

(9) Odločba Komisije 2005/137/ES z dne 15. oktobra 2003 o finančni udeležbi Valonske regije v podjetju Carsid SA (UL L 47, 18.2.2005, str. 28).

(*) Zaupna informacija.

(10) Duferco La Louvière Sales je družba pod nadzorom holdinga SIF.

(11) Opozoriti je treba, da je družba Ernst & Young storila napako, ker je eure zamenjala z ameriškimi dolarji.

(12) UL C 14, 19.1.2008, str. 2.

(13) UL C 83, 7.4.2009, str. 1.

(14) Sodba Sodišča z dne 16. maja 2002 v zadevi Francija proti Komisiji, C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294, točka 24.

(15) Sodba Splošnega sodišča z dne 4. aprila 2001 v zadevi Regione Friuli Venezia Giulia proti Komisiji, T-288/97, ECLI:EU:T:2001:115, točka 41.

(16) Sodba Sodišča z dne 17. septembra 1980 v zadevi Philip Morris Holland BV proti Komisiji, 730/79, ECLI:EU:C:1980:209, točki 11 in 12.

(17) Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996 v zadevi SFEI in drugi proti La Poste, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 60.

(18) Sodba Sodišča z dne 5. junija 2012 v zadevi Komisija EDF, C-124/10P, ECLI:EU:C:2012:318, točka 90.

(19) Pripombe […] z dne 23. junija 2014, točka 24.

(20) Opomba št. 2 v pripombah Belgije v zvezi s sklepom o začetku postopka z dne 11. decembra 2013.

(21) Sodba Splošnega sodišča z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah Land Burgenland proti Komisiji, T-268/08 in T-281/08, ECLI:EU:T:2012:90, točka 72.

(22) Pripombe Belgije z dne 11. decembra 2013, točka 32.

(23) Sodba Sodišča z dne 5. junija 2012 v zadevi Komisija proti EDF, C-124/10 P, ECLI:EU:C:2012:318, točke 83–85.

(24) Pripombe […], točka 42, str. 12.

(25) Zahteve za informacije z dne 29. novembra 2011, 29. junija 2012 in 27. januarja 2015.

(26) Odgovor Belgije z dne 4. junija 2013.

(27) Odgovor Belgije z dne 28. septembra 2012.

(28) Priloga 1 iz odgovora Belgije z dne 28. septembra 2012, str. 24 in 6.

(29) Ta vrednost ustreza aritmetični sredini med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo za leto 2006, ki ga je naknadno ocenila družba KPMG, in dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo, dejansko ustvarjenim v letu 2006.

(30) Priloga iz odgovora Belgije z dne 25. septembra 2015, str. 2.

(31) […] x 49,9-odstotni delež holdinga FSIH.

(32) Devizni tečaj USD/EUR na dan 12. decembra 2006, tj. 0,7550.

(33) Priloga 4 iz odgovora Belgije z dne 8. aprila 2015, str. 6, „Načrtovana transakcija“.

(34) Odgovor Belgije z dne 15. septembra 2015, str. 2.

(35) Priloga 4 iz odgovora Belgije z dne 8. aprila 2015, str. 7, „Utemeljitev cene“.

(36) Zahteva za informacije z dne 15. septembra 2015.

(37) Devizni tečaj USD/EUR na dan 14. junija 2006, tj. 0,7959.

(38) Priloga 20 iz odgovora Belgije z dne 5. januarja 2012.

(39) Glej na primer odgovor Belgije z dne 11. decembra 2013, točka 86.

(40) Zahteva za informacije z dne 15. septembra 2015.

(41) Priloga 6 iz odgovora Belgije z dne 4. junija 2013, zbirna preglednica stroškov in prihodkov.

(42) Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 1998 v zadevi Cityflyer Express proti Komisiji, T-16/96, ECLI:EU:T:1998:78, točka 51.

(43) Točka 167.

(44) Odgovor Belgije z dne 11. decembra 2013, točke 255–279.

(45) https://www.ecb.europa.eu/stats/money/yc/html/index.en.html.

(46) Sodba Splošnega sodišča z dne 12. maja 2011 v združenih zadevah Région Nord-Pas-de-Calais proti Komisiji, T-267/08 in T-279/08, ECLI:EU:T:2011:209, točka 161.

(47) Priloga 13 iz odgovora Belgije z dne 4. junija 2013.

(48) ArcelorMittal, Nippon Steel&Sumitomo Metal Corporation, Tata Steel Limited, Nucor Corporation, United States Steel Corp., ThyssenKrupp AG, PAO Severstal, NLMK, Kobe Steel Ltd (bonitetna ocena Standard&Poors).

(49) Odstavek 28 pripomb holdinga SIF.

(50) Ocena temelji na izračunu obresti, ki bi bile dolgovane na podlagi obrestne mere iz sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008, od katerih se odštejejo obresti, ocenjene na podlagi dejansko uporabljene obrestne mere, pri čemer se vsak znesek diskontira po stopnji, določeni v navedenem sporočilu. Vendar sta izračun obresti in diskontiranje približna glede na simulirane zapadlosti (natančneje, trajanje v letih namesto točnega dneva vračila, neupoštevanje delnih vračil obresti), pri katerih se torej ne upoštevata dejanski finančni profil in načrt odplačil.

(51) Glej zlasti uvodno izjavo (49) tega sklepa.

(52) Komisija je od povečanja kapitala za 100 milijonov EUR odštela neto učinek, ki ga je na holding FSIH imela prodaja družbe Duferco Diversification družbi DLP (–0,3 milijona EUR).

(53) Priloga 21 iz odgovora Belgije na sklep o začetku postopka.

(54) Priloga 23 iz odgovora Belgije na sklep o začetku postopka.

(55) Odločba Komisije z dne 25. novembra 1997 v zadevi N 680/97, Belgija – Finančna udeležba regije Valonije v podjetju „Duferco Belgique SA“.

(56) Odločba Komisije z dne 18. decembra 1996 v zadevi 97/271/ESPJ, Belgija – Železarna Clabecq (jeklo ESPJ).

(57) Odločba Komisije z dne 26. maja 1999 v zadevi N 246/99, Belgija – Finančna udeležba belgijskih javnih organov v podjetju HUGB (jeklo ESPJ).

(58) Odločba 2005/137/ES.

(59) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(60) UL C 70, 19.3.2002, str. 21.

(61) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(62) Sodba Sodišča z dne 12. julija 1973 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-70/72, ECLI:EU:C:1973:87, točka 13.

(63) Sodba Sodišča z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah Španija proti Komisiji, C-278/92, C-279/92 in C-280/92, ECLI:EU:C:1994:325, točka 75.

(64) Sodba Sodišča z dne 17. junija 1999 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-75/97, ECLI:EU:C:1999:311, točki 64 in 65.

(65) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(66) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

22.11.2016

Uradni list Evropske unije

L 314/63

SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/2042

z dne 1. septembra 2016

o shemi pomoči SA.38418 – 2014/C (prej 2014/N), ki jo namerava Nemčija izvajati za financiranje filmske produkcije in distribucije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 5551)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a),

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenima določbama (1), in ob upoštevanju pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Nemčija je z dopisom z dne 4. marca 2014 priglasila Komisiji spremembo sheme pomoči za podporo filmski produkciji in distribuciji (Filmförderungsgesetz („FFG“)). Komisiji je predložila nadaljnje informacije v dopisih z dne 17. aprila in 16. julija 2014.

(2)	Komisija je z dopisom z dne 17. oktobra 2014 obvestila Nemčijo, da je v zvezi z ukrepom sklenila sprožiti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)	Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)	Nemčija je pripombe glede sklepa o sprožitvi postopka poslala z dopisom z dne 11. decembra 2014.

(5)	Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Nemčiji, ki je dobila priložnost za odziv; njene pripombe je Komisija prejela v dopisu z dne 5. marca 2015.

2. PODROBEN OPIS UKREPA

2.1 Naslov, program

(6)

Pravna podlaga sheme je sedma različica zakona o ukrepih za spodbujanje nemškega filma (FFG in der Fassung des Siebten Änderungsgesetzes), ki podrobneje opredeljuje pogoje za avdiovizualno podporo nemškega filmskega sklada (Filmförderanstalt („FFA“)). Komisija jo je odobrila do 31. decembra 2016 s sklepom v zadevi SA.36753 z dne 3. decembra 2013. Predvidena priglašena sprememba sheme zadeva financiranje in davek na storitve ponudnikov videoposnetkov na zahtevo brez podjetja ali agencije v Nemčiji.

(7)

Obstoječa zvezna shema za financiranje filmske produkcije, distribucije in predvajanje se financira iz posebnega davka („Sonderabgabe“), naloženega podjetjem v filmski in video industriji ter sektorju radiodifuznega oddajanja. Kinematografski operaterji, ponudniki videoposnetkov in videoposnetkov na zahtevo morajo FFA plačati obvezni davek na podlagi njihovega dohodka iz koriščenja filma. Kinematografski operaterji plačujejo davek od prihodkov od prodaje vstopnic na projekcijo. Ponudniki videoposnetkov in videoposnetkov na zahtevo plačujejo davek, ki temelji na njihovem čistem letnem prometu, pod pogojem, da ta presega 50 000 EUR (3).

(8)

Sprememba sheme poteka v luči hitrega tehnološkega razvoja, zlasti na področju distribucije filmov. Narašča ogled filmov doma preko spletnega dostopa za razliko od najema fizičnih nosilcev. Kraj sedeža ponudnika zadevnih storitev, v tem primeru omogočanje ogleda filmov v zasebne namene, postaja manj pomemben za uspešen razvoj poslovnega modela. Z izbrane lokacije lahko ponudnik opravlja storitve na drugem območju brez večjih stroškov prevoza ali stroškov fizične navzočnosti. Sedež ali podružnica nista pogoj za zagotavljanje storitev na zahtevo potrošnikom v ciljni državi članici. Ukrep, ki ga Nemčija namerava izpeljati s predlagano spremembo njene zvezne sheme, se nanaša na financiranje filmske distribucije z videoposnetki na zahtevo. Do sedaj so bili do podpore upravičeni le ponudniki storitev videoposnetkov na zahtevo s sedežem ali podružnico v Nemčiji. V prihodnosti bodo ponudniki videoposnetkov na zahtevo brez sedeža ali agencije v Nemčiji upravičeni do enake podpore za njihovo spletno ponudbo v nemškem jeziku, ki je namenjena strankam v Nemčiji.

(9)

Poleg tega se oddelek 66a(2) FFG spremeni v delu, ki se nanaša na sistem financiranja sheme tako, da se upošteva to spremembo in da se zagotovi obdavčitev distributerjev videoposnetkov na zahtevo, ki se nahajajo zunaj Nemčije, v zameno za njihovo upravičenost do pomoči. Davek se zaračuna na promet, realiziran s produkti, ki bi prejeli pomoč, torej s spletnimi ponudbami v nemškem jeziku za stranke v Nemčiji, in sicer do take mere, da obseg tega prometa ni predmet primerljivega davka za kinematografsko podporo v kraju, kjer ima ponudnik sedež.

(10)

Nemčija utemeljuje vključitev distributerjev videoposnetkov na zahtevo, ki se nahajajo zunaj Nemčije, prvič, z na splošno močno naraščajočim deležem videoposnetkov na zahtevo v distribuciji in porabi filmov, in drugič s tem, da v zadnjem času veliki distributerji videoposnetkov na zahtevo, ki so dejavni na mednarodni ravni, izberejo en sedež znotraj Unije, od koder oskrbujejo več ali vse države članice. Cilj širitve je, da ostane v skladu z obstoječim sistemom in filozofijo FFG, to je da poraba filmov v Nemčiji, na kakršnem koli nosilcu, zagotavlja prihodek v vladni sklad, ki podpira različne kulturne cilje, vključno s filmsko produkcijo in distribucijo.

(11)

Kar zadeva uporabo sredstev, ustvarjenih z davkom na domače in tuje ponudnike videoposnetkov, bo 30 % namenjenih podpori filmski distribuciji z videoposnetki ali videoposnetki na zahtevo, ostalo pa bo, skupaj s prispevki iz kinematografov in radiotelevizijskih postaj, namenjeno podpori filmske produkcije ali distribucije prek drugih kanalov. Teh 30 % bo edini vir financiranja pomoči za distribucijo videoposnetkov.

(12)	Priglašen ukrep naj bi veljal od trenutka odobritve s strani Komisije do 31. decembra 2016. Ocenjen letni znesek razpoložljivih sredstev iz prihodkov od davka na ponudbo videoposnetkov je 13 milijonov EUR.

2.2 Obstoj pomoči

(13)

Kot je bilo sklenjeno v sklepu o sprožitvi postopka, opisani ukrep predstavlja državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Na podlagi tega člena je pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. Opisani ukrep izpolnjuje kumulativne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se ta lahko šteje za pomoč. Podpora filmski distribuciji se dodeli iz državnih sredstev, daje selektivno gospodarsko prednost podjetjem in lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

(14)

Vezano na državna sredstva, je podpora, predvidena s strani FFG, odobrena iz skladov, financiranih s prihodki iz različnih parafiskalnih dajatev, kot jih določa ta akt. FFA je institucija, ustanovljena v skladu z javnim pravom, ki prerazporeja prihodke od teh davkov za produkcijo in distribucijo filmov. Pri teh ukrepih so bila torej uporabljena državna sredstva in jih je mogoče pripisati državi.

(15)

Upravičenci sheme – filmski producenti, scenaristi, filmski distributerji, kinematografski operaterji – opravljajo gospodarsko dejavnost in se jih zato obravnava kot podjetja. Državna podpora pomeni prednost, ki je ti v normalnih tržnih pogojih ne bi prejeli. Shema je tudi selektivna, saj so njeni edini upravičenci podjetja, ki se ukvarjajo s produkcijo, distribucijo in predvajanjem filmov.

(16)

Trg filmske produkcije in distribucije je mednarodni trg. Upravičenci tekmujejo na mednarodni ravni s proizvajalci in distributerji v drugih državah članicah. Zato ukrep, katerega namen je podpreti produkcijo, distribucijo in promocijo filmov, vpliva na konkurenco in trgovino med državami članicami in pomeni državno pomoč v skladu s členom 107(1) Pogodbe.

2.3 Razlogi za začetek postopka

2.3.1 Združljivost spremenjene pomoči za distribucijo videoposnetkov na zahtevo s členom 107(3)(d) Pogodbe

(17)

Predviden ukrep – financiranje in davek na storitve ponudnikov videoposnetkov na zahtevo brez sedeža ali agencije v Nemčiji – predstavlja spremembo sheme, ki jo je Komisija odobrila do 31. decembra 2016. Merila za oceno državne pomoči se od prejšnje odobritve sheme niso spremenila in predlagana sprememba se nanaša samo na pomoč distribuciji filmov in davek od tujih distributerjev videoposnetkov na zahtevo.

(18)	Komisija je že ugotovila, da je pomoč ponudnikom filmske distribucije videoposnetkov na zahtevo skladna s členom 107(3)(d) Pogodbe (4). Razširitev kroga možnih upravičencev na podjetja, ki so ustanovljena drugod, kot taka ne vpliva negativno na oceno združljivosti v skladu s tem členom.

2.3.2 Mogoča kršitev drugih določb prava Unije

(19)

Komisija mora v analizo državne pomoči vključiti skladnost financiranja ukrepa pomoči s pravili prava Unije, razen pravil o konkurenci, če je financiranje sestavni del ukrepa pomoči. To velja, če obstaja neločljiva povezava med davkom in financiranjem pomoči v smislu, da so prihodki od davkov nujno namenjeni financiranju pomoči in imajo neposreden vpliv na višino pomoči (5). Če se v takšnem primeru izkaže, da je davek v nasprotju z drugimi določbami Pogodbe, Komisija ne more razglasiti pomoči, katere del je davek, za združljivo z notranjim trgom (6).

(20)

Priglašena shema določa, da se 30 % prihodkov od davka na ponudnike videoposnetkov porabi za financiranje podpore filmske distribucije z videoposnetki. Poleg tega ni drugega vira financiranja za to vrsto pomoči. To vzpostavlja povezavo med financiranjem distribucije videoposnetkov in prihodki od davka na to dejavnost, s katero so prihodki od davkov edini vir financiranja te dejavnosti in neposredno vplivajo na znesek, ki je na voljo za pomoč. Zato je davek neločljiv in je treba preveriti, da je v skladu tudi z drugimi pravili prava Unije in ne le s pravilom o konkurenci.

(21)

Skladno s tem je treba oceniti, ali je razširitev davka na ponudnike videoposnetkov na zahtevo, ki se nahajajo izven Nemčije, združljiva s členom 110 Pogodbe, na podlagi katere nobena država članica ne sme naložiti davka na produkte drugih držav članic, če ga ne nalaga na podobne domače produkte. Poleg tega je treba oceniti, če bi davek lahko kršil pravila o pristojnosti v zvezi s ponudniki videoposnetkov na zahtevo s sedežem v drugih državah članicah, kot je določeno z Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

2.3.2.1 Člen 110 Pogodbe

(22)	Davek bi bil nezdružljiv s členom 110 in zato prepovedan v delu, v katerem je diskriminatoren do uvoženih proizvodov, to je v obsegu, ki izravna večino bremena, ki ga nosi obdavčen domači proizvod v primerjavi z uvoženim (8).

(23)

V skladu s tem so lahko parafiskalne dajatve, kot tiste, določene v opisani shemi, v nasprotju s členom 110 Pogodbe, če je shema namenjena le nacionalnim ponudnikom storitev ali če so do nje upravičeni v večji meri kot konkurenti iz drugih držav članic. V tem primeru uvožene storitve, da bi bile skladne s Pogodbo, ne smejo biti obdavčene. Če so uvožene storitve ponudnikov v drugih državah članicah, ki so predmet davka, upravičene do sheme na enak način kot domači ponudniki storitev, to ni v nasprotju s členom 110 Pogodbe.

(24)	Četudi, kot v tem primeru, shema v svojih pravilih predvideva, da so lahko tuji ponudniki upravičeni tudi do pomoči in niso diskriminirani, to samo po sebi ne zadostuje. Prav tako se izključuje možnost, da bi pogoji v praksi dajali domačim izvajalcem strukturno prednost.

(25)	Komisija je pozvala Nemčijo in zainteresirane strani, da podajo pripombe in predložijo ustrezna dejstva o skladnosti sheme s členom 110 Pogodbe.

2.3.2.2 Direktiva 2010/13/EU

(26)	Priglašeni ukrep uvaja davek za ponudnike videoposnetkov na zahtevo s sedežem v drugih državah članicah na promet, ki ga ustvarijo s storitvami videoposnetkov na zahtevo na nemškem trgu. S tem se zastavlja vprašanje, ali Direktiva 2010/13/EU velja za davek.

(27)

Skladno s členom 13 Direktive 2010/13/EU morajo države članice zagotoviti, da avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ki jih ponujajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, na ustrezen način in kjer je to izvedljivo, spodbujajo produkcijo in dostop do evropskih del. Člen 13 omenja kot primer takšne promocije finančne prispevke za produkcijo in pridobitev pravic do evropskih del ter delež evropskih del v katalogih ponudnikov storitev na zahtevo in njihovega pomena v tovrstnih katalogih. Skladno z uvodno izjavo 19, Direktiva 2010/13/EU ne vpliva na odgovornost držav članic in njihovih pristojnih organov „vključno s sistemi podeljevanja dovoljenj, upravnih pooblastil in obdavčenja – financiranje in programsko zasnov“.

(28)

Treba je opozoriti, da so bile v času začetka veljave Direktive 2010/13/EU storitve na zahtevo, kjer ponudnik storitev ni imel sedeža v državi članici, pojav manjšega pomena. Vendar pa se je do danes njihov tržni delež znatno povečal. Leta 2014 je bil trg videoposnetkov na zahtevo v EU vreden 2,501 milijarde EUR, kar predstavlja povečanje za 272 % od leta 2010. V Nemčiji je bil trg videoposnetkov na zahtevo leta 2014 vreden 315,2 milijona EUR, kar predstavlja povečanje za 172 % od leta 2010 (9).

(29)

Če bi se FFG obravnavalo kot ukrep za izvajanje člena 13 Direktive 2010/13/EU, bi moralo biti izvajanje pristojnosti Nemčije nad ponudniki videoposnetkov na zahtevo s sedežem v drugih državah članicah ocenjeno na podlagi pravil o pristojnosti, navedenih v tej direktivi. Na podlagi členov 2(1), (2)(a) in (3) Direktive 2010/13/EU ima vsaka država članica pristojnost za urejanje avdiovizualnih medijskih storitev, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev s sedežem v tej državi članici, skladno s posebnimi pravili, ki so v njih določeni. Nadalje v skladu s členom 3(1) Direktive 2010/13/EU „države članice zagotovijo svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic in ne omejujejo njihovega prenašanja na svojem ozemlju zaradi razlogov, ki sodijo na področja, ki jih usklajuje ta direktiva“.

(30)

Kjer se uporablja Direktiva 2010/13/EU mora država članica, v kateri ima ponudnik medijskih storitev sedež, zagotoviti skladnost s pravili, ki veljajo za avdiovizualne medijske storitve v njeni pristojnosti. V členu 3(4)(a) Direktive 2010/13/EU so za avdiovizualne medijske storitve na zahtevo navedeni možni razlogi za odstopanje od tega načela.

(31)

Komisija je zato v sklepu o sprožitvi postopka izrazila pomisleke glede združljivosti priglašene spremembe obstoječega veljavnega ukrepa državne pomoči FFG z notranjim trgom. Ti dvomi se nanašajo zlasti na združljivost Direktive 2010/13/EU s pomočjo filmski distribuciji, ki se financira iz sklada in ki vključuje dajatve za ponudnike videoposnetkov na zahtevo s sedežem zunaj Nemčije.

3. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(32)

Pripombe so bile prejete od desetih zainteresiranih strani. Izrekli sta jih nemški javni radioteleviziji ARD in ZDF, združenje nemških komercialnih izdajateljev televizijskih programov (VPRT), Evropsko združenje digitalnih medijev (EDIMA), Verband Deutscher Kabelnetzbetreiber (ANGA), javni filmski sklad Mitteldeutsche Medienförderung (MDM), Spitzenorganisation der Deutschen Filmwirtschaft (SPIO), zastopani člani na področju filmske produkcije, tehnike in distribucije, kinematografski operaterji (AG Kino in HDF Kino) in združenje nemških filmskih producentov (Produzentenallianz). Ena zainteresirana stranka je prosila, da njena identiteta ostane zaupna.

3.1 O morebitni kršitvi člena 110 Pogodbe

(33)	Zainteresirana stranka, katere identiteta je zaupna („Družba X“), je zaskrbljena, da je člen 110 Pogodbe kršen. Četudi shema v svojih pravilih predvideva, da so tuji ponudniki upravičeni do pomoči in niso diskriminirani, v praksi pogoji dajejo strukturno prednost domačim operaterjem.

(34)

Do diskriminacije bi vsaj trenutno lahko prišlo, ker so člani odbora, ki odločajo o nepovratnih sredstvih, vsi Nemci. Dodelitev nepovratnih sredstev bi bila diskrecijska in bi sredstva bila posledično najverjetneje dodeljena nemškim podjetjem. Poleg tega Družba X trdi, da bi tuji ponudniki ponudili višji delež tuje vsebine, četudi je ta namenjena nemškemu občinstvu. Zato bi imeli manj filmov, ki izpolnjujejo pogoje za prejem pomoči, saj ponujajo manj nemških filmov. Poleg tega bi se ponudniki tujih videoposnetkov na zahtevo soočali z jezikovno oviro, saj so zadevna pravila na voljo samo v nemščini, prav tako pa je treba v nemščini predložiti tudi vloge.

(35)

Družba X se pritožuje nad nizkim zneskom pomoči na film za pomoč pri distribuciji ter nad na splošno nizkim deležem tovrstne pomoči za distribucijo videoposnetkov na zahtevo v primerjavi s prodajo videoposnetkov na DVD-ju ali BluRay-ju. Prav tako kritizira dejstvo, da se davek obračunava na promet od vseh filmov, nemških ali evropskih, ne glede na to, ali so primerni za financiranje distribucije ali ne. Poleg tega bo domače ponudnike videoposnetkov na zahtevo davek manj prizadel, ker so nekateri od njih vertikalno integrirani ponudniki videoposnetkov na zahtevo ali televizijski in kabelski operaterji, ki so upravičeni tudi do pomoči za produkcijo iz zveznega filmskega sklada, ki se polni s prispevki ponudnikov videoposnetkov na zahtevo.

(36)

ANGA, ki zastopa tudi ponudnike videoposnetkov na zahtevo v Nemčiji, po drugi strani ugotavlja, da so diskriminirani domači ponudniki, saj je njihova domača ponudba predmet obdavčitve, medtem ko tuji ponudniki konkurirajo s ponudbo, ki je prilagojena istemu trgu, njihov promet pa ni obdavčen samo zato, ker so se odločili sedež prijaviti v tujini. SPIO, VPRT, združenje nemških filmskih producentov (Produzentenallianz) in MDM tudi namigujejo, da bi davek končal diskriminacijo domačih ponudnikov. Po mnenju organizacije SPIO glavnino prometa od videoposnetkov na zahtevo v Nemčiji naredi 13 podjetij, od tega 6 s sedežem v tujini. Te številke še ne vključujejo nedavnega vstopa na trg vodilnega ponudnika videoposnetkov na zahtevo iz Združenih držav Amerike s sedežem na Nizozemskem. SPIO meni, da bolj ali manj naključna lokacija ponudnika ne bi smela biti odločilni element za obdavčitev. V digitalni dobi ponudnik na notranjem trgu ne potrebuje več kot en sedež. Za obdavčitev bi moralo biti pomembneje, če je ponudnik za nemški trg pridobil filmske licence, ki mu na tem trgu dovoljujejo poslovanje s končnimi potrošniki. SPIO tudi opozarja na zbrane podatke, iz katerih je razvidno, da imajo tuji ponudniki videoposnetkov na zahtevo v svoji ponudbi podoben poudarek na nemški produkciji, kot ga imajo domači ponudniki.

3.2 O združljivosti z Direktivo 2010/13/EU

(37)	V zvezi z Direktivo 2010/13/EU sta Družba X in EDiMA mnenja, da bi priglašeni ukrep predstavljal ukrep za spodbujanje dostopa do evropskih del v skladu s členom 13(1) te direktive in bi bil v nasprotju z načelom države izvora.

(38)	Druge zainteresirane stranke so podprle nemški predlog in so bile mnenja, da davek ne bi pomenil kršitve člena 13(1) v povezavi s členoma 2 in 3 Direktive 2010/13/EU.

4. PRIPOMBE NEMČIJE

(39)

Nemčija navaja, da bi bilo na splošno v interesu vseh držav članic, da se prepreči izkrivljanje konkurence pri odločanju glede lokacije, saj v filmskem sektorju podjetja izbirajo lokacijo sedeža v glavnem zaradi davčnih razlogov. Izključitev ponudnikov videoposnetkov na zahtevo s sedežem zunaj Nemčije, katerih cilj so nemške stranke, bi imela negativen učinek na financiranje evropskih del.

4.1 O morebitni kršitvi člena 110 Pogodbe

(40)

Nemčija potrjuje svoje prepričanje, da predlagani davek na tuje ponudnike videoposnetkov na zahtevo, tudi v praksi, ne daje prednosti domačim operaterjem pred tujimi. Namigovanje Družbe X, da bodo sredstva namenjena nemškim podjetjem, ker odbor za dodeljevanje sredstev sestavljajo Nemci, po mnenju Nemčije ne vzdrži. Merilo za financiranje ni sedež prosilca, temveč kulturna in ustvarjalna kakovost avdiovizualnih del, ki so upravičena do podpore za distribucijo. Nemčija izrecno priznava in pozdravlja dejstvo, da tuji ponudniki videoposnetkov na zahtevo ponujajo veliko število nemških filmov, ki so upravičeni do podpore.

(41)

Tudi argument, da bi tuji ponudniki ponujali višji delež tuje vsebine in posledično imeli manj filmov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči, čeprav se davek obračuna na promet z vsemi filmi, ne drži. Prvič, to ne predstavlja diskriminacije med domačimi in tujimi ponudniki. Prav tako bi se s to situacijo soočali tudi domači ponudniki s ponudbo filmov, ki niso predmet pomoči. Drugič, to ne bi pomenilo posredne diskriminacije, ker tuji ponudniki dejansko ne ponujajo manj filmov, ki so upravičeni do pomoči, v primerjavi z domačimi tekmeci, ampak še več, kot to dokazujejo podatki Evropskega avdiovizualnega observatorija, navedeni v sporočilu Komisije o evropskem filmu v digitalni dobi (10).

(42)

Nemčija zavrača tudi trditev, da bi se tuji ponudniki videoposnetkov na zahtevo soočali z jezikovno oviro. Davek se nanaša le na tiste ponudnike, ki aktivno tržijo svojo ponudbo v nemščini na nemški trg; ponudniki morajo biti v vsakem primeru seznanjeni z ustrezno zakonodajo. Poleg tega, če je potrebno, sklad kandidatom svetuje tudi v angleškem jeziku.

(43)

Glede domnevnega nizkega zneska pomoči na film za pomoč pri distribuciji ter nad na splošno nizkim deležem tovrstne pomoči za distribucijo videoposnetkov na zahtevo, Nemčija meni, da se pogoji za pomoči pri distribuciji ne razlikujejo glede na različne oblike tehnične podpore. V nobenem primeru ne bi bilo na primer mogoče, da bi pomoč veljala za stroške oblikovanja splošne tehnične infrastrukture za tiskanje ali za nalaganje filmov na različne distribucijske nosilce. Pomoč se dodeli enemu delu, ki je do pomoči upravičeno.

(44)

Nazadnje, v zvezi s trditvijo, da bo davek manj prizadel domače ponudnike videoposnetkov na zahtevo, ker naj bi bili nekateri od njih vertikalno integrirani ponudniki videoposnetkov na zahtevo ali televizijski in kabelski operaterji, Nemčija poudarja, prvič, da so integrirani samo nekateri ponudniki. Drugič, ta argument ne upošteva dejstva, da v filmski sklad prispevajo tudi podružnice družb za oddajanje televizijskih programov.

4.2 O združljivosti z Direktivo 2010/13/EU

(45)

Nemčija je določila, da načrtovani davek ne bo spadal na področje Direktive 2010/13/EU. Zato ne pomeni kršitve člena 13(1) v povezavi s členoma 2 in 3 navedene direktive. Davek se ne more šteti kot regulativni ukrep z učinkom na medijske storitve, njihove programske vsebine in širitev. Financiranje filmov ni usklajeno na ravni Unije. Za obdavčitev v kraju potrošnje ali namembnemu kraju medijske storitve velja enaka logika kot se uporablja za obračun DDV-ja za storitve v Uniji od 1. januarja 2015.

(46)

Glede na hitro rastoči tržni delež tujih ponudnikov videoposnetkov na zahtevo, bi bili nemški ponudniki v konkurenčno slabšem položaju, če bi bili še naprej obdavčeni, medtem ko tuji konkurenti na domačem trgu ne bi bili obdavčeni z istim davkom. iTunes na primer, ki nima sedeža v Nemčiji, bi bil lahko že danes vodilni ponudnik videoposnetkov na zahtevo za nemške filme.

5. OCENA UKREPA

5.1 Obstoj pomoči

(47)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah 13 in 16 tega sklepa, opisan ukrep predstavlja državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Podpora filmski distribuciji se dodeli iz državnih sredstev, daje selektivno gospodarsko prednost podjetjem in lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

5.2 Združljivost spremenjene pomoči za distribucijo videoposnetkov na zahtevo s členom 107(3)(d) Pogodbe

(48)	Predviden ukrep – financiranje in davek od storitev ponudnikov videoposnetkov na zahtevo brez sedeža ali agencije v Nemčiji – predstavlja spremembo sheme, ki jo je Komisija odobrila do 31. decembra 2016. Merila za oceno državne pomoči niso spremenila glede na prejšnjo odobritev.

(49)

Komisija je že ugotovila, da je pomoč ponudnikom filmske distribucije videoposnetkov na zahtevo skladna s členom 107(3)(d) Pogodbe (11). Zato je bilo sklenjeno že v odločitvi o sprožitvi postopka, da razširitev razpona možnih upravičencev na podjetja, ki so ustanovljena drugod, kot taka ne vpliva negativno na oceno združljivosti v skladu s tem členom.

5.3 Mogoča kršitev drugih določb prava Unije

5.3.1 Skladnost s členom 110 Pogodbe

(50)

Novi davek ne krši člena 110 Pogodbe. Tuji ponudniki videoposnetkov na zahtevo so enako upravičeni do financiranja. Kot je Nemčija pojasnila, shema tujim ponudnikom videoposnetkov na zahtevo na učinkovit način omogoča, da za pomoč za distribucijo zaprosijo na enak način kot njihovi nemški konkurenti.

(51)

Tuja podjetja se lahko z možnostjo financiranja seznanijo na enak način kot podjetja s sedežem v Nemčiji. Seznanjena so v vsakem primeru, saj morajo prispevati v sklad, ki zagotavlja pomoč za distribucijo filma. Poleg tega je pomoč dodeljena samo na podlagi vloge, njihove vloge pa so obravnavane popolnoma enako kot vloge nemških podjetij. Izborna komisija se zavezuje, da bo vloge ocenila izključno na podlagi kulturne kakovosti filmov za katere se zaprosi pomoč. Zato sedež distributerja ne sodi med merila, ki jih izborna komisija uporablja pri odločanju.

(52)

Tuji ponudniki filmov v nemščini lahko enako posredno koristijo podporo filmske produkcije v Nemčiji kot njihovi nemški konkurenti. Ta podpora zagotavlja stalen dotok filmov s podporo Nemčije, katere lahko tuji ponudniki vključujejo v svojo ponudbo. To dokazuje dejstvo, da njihovi katalogi vsebujejo delež nemških filmov, ki je primerljiv z deležem v katalogih domačih ponudnikov.

(53)

Družba X je predložila utemeljitev, da bi davek manj prizadel domače ponudnike videoposnetkov na zahtevo, ker so nekateri od njih vertikalno integrirani ponudniki videoposnetkov na zahtevo ali televizijski in kabelski operaterji, ki lahko tudi koristijo pomoč. Ta argument ne upošteva dejstva, da razlikovanje med integriranimi in neintegriranimi podjetji nima nič skupnega s sedežem podjetja. Prav tako bi bil drugačen učinek na nemške televizije in ponudnike videoposnetkov na zahtevo. Poleg tega ne upošteva dejstva, da ponudniki videoposnetkov na zahtevo producirajo tudi filme, ki so upravičeni do pomoči.

5.3.2 Združljivost z Direktivo 2010/13/EU

(54)

Zastavlja se vprašanje, ali zadevni davek, ki se obračuna na storitve za nemško občinstvo, spada na področje uporabe Direktive 2010/13/EU. Zadevni davek prispeva v javni sklad FFA, ki je namenjen spodbujanju različnih kulturnih ciljev v avdiovizualnem sektorju. 30 % prihodkov od davka bo namenjenih podpori filmski distribuciji z videoposnetki ali videoposnetki na zahtevo. Preostanek bo skupaj s prispevki iz kinematografov in televizijskih postaj bolj na splošno prispeval k podpori filmske produkcije ali distribucije prek drugih kanalov.

(55)

Člen 13(1) Direktive 2010/13/EU zajema ukrepe, ki so povezani s spodbujanjem evropskih del s strani avdiovizualnih medijskih storitev in določa, da država članica, ki ima pristojnost nad ponudnikom tovrstnih storitev, spodbujanje zagotavlja. To je mogoče doseči na primer s finančnim prispevkom, ki bi ga tovrstne storitve namenile produkciji evropskih del.

(56)

Dejstvo, da obravnavani davek prispeva k financiranju javnega organa, čigar obveznost je, med drugim, da podpira produkcijo in distribucijo evropskih del, sproža dvome glede tega, če lahko sodi v okvir člena 13(1) Direktive 2010/13/EU. Člen 13(1) Direktive 2010/13/EU ne opredeljuje, ali mora spodbujanje evropskih del potekati brez posredovanja strank, razen samega ponudnika storitev na zahtevo.

(57)

Poleg tega bi lahko uporaba obravnavanega davka za storitve, ki so usmerjene iz ene države članice na trg druge države članice, postavila pod vprašaj načelo, da ima država članica, v kateri ima ponudnik medijskih storitev sedež, pristojnost nad ponudnikom, kot je določeno v členu 2(2)a Direktive 2010/13/EU.

(58)

Predlagana je bila sprememba Direktive 2010/13/EU, da bi se zagotovilo, da direktiva ustrezno zagotavlja razvoj trga na področju avdiovizualnih medijskih storitev, tako linearnih kot nelinearnih. Predlog za takšno spremembo je Komisija sprejela 25. maja 2016 (12). Pojasnjuje, da imajo države članice pravico od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v njihovi pristojnosti zahtevati, da finančno prispevajo k produkciji evropskih del. Predlagana sprememba člena 13 zlasti pojasnjuje, da imajo države članice pravico od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, usmerjenih v občinstvo na njihovih ozemljih, vendar s sedežem v drugih državah članicah, zahtevati tovrstne finančne prispevke. V tem primeru predlagana sprememba predvideva, da morajo finančni prispevki temeljiti samo na prihodkih, zasluženih v ciljni državi članici. Če država članica, v kateri ima ponudnik sedež, naloži finančni prispevek, mora upoštevati kakršen koli finančni prispevek, naložen s strani ciljne države članice.

(59)

Komisija meni, da je bilo v predlaganem besedilu člena 13 Direktive 2010/13/EU pojasnjeno kaj bi že bilo možno v skladu s trenutno veljavno direktivo. Člena, tudi kadar se uporablja za namene tega sklepa, ne gre razumeti kot pripisovanja izključne pristojnosti državi članici, v kateri ima ponudnik sedež, za obdavčitev ponudnikov medijskih storitev na zahtevo, ki bi prispevali k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del ali deležu in/ali pomenu evropskih del v katalogu programov, ki ga ponuja avdiovizualna medijska storitev na zahtevo. Njegovo besedilo ni kategorično in brezpogojno. Poleg tega je obdavčitev ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo le primer ukrepa, ki ga lahko sprejmejo pristojne države članice.

(60)

Razlaga, po kateri načelo države izvora, kot je določeno v členu 2(1) Direktive 2010/13/EU velja za davek, kot v tem primeru, privede do situacije, v kateri za ponudnike, ki delujejo na istem trgu, ne veljajo enake obveznosti. Razlaga, na podlagi katere bi država članica ponudnike videoposnetkov na zahtevo, namenjenih njenemu občinstvu, vendar s sedežem v drugi državi članici, oprostila prispevka za spodbujanje evropskih del, bi diskriminirala ponudnike s sedežem v prvi državi članici, ki so obdavčeni medtem ko konkurirajo na istem trgu.

(61)

Poleg tega na dan začetka veljavnosti Direktive 2010/13/EU, kot je opisano v uvodni izjavi 28, še ni bilo jasno za koliko bi se povečal obseg tržnega deleža čezmejnega opravljanja storitev videoposnetkov na zahtevo in posledično tudi njegov pomen za prispevek v filmski sklad. Komisija zlasti ugotavlja, da ukrep iz uradnega obvestila Nemčije izrecno omejuje prihodke, ki so predmet davka, na prihodke, pridobljene v ciljni državi članici, in v kolikor še niso predmet prispevka v državi članici, kjer imajo sedež.

(62)	Kot posledica tega veljavnost obdavčitve nekaterih ponudnikov videoposnetkov na zahtevo, ki zagotavljajo svoje storitve iz lokacije zunaj Nemčije, ne postavlja pod vprašaj Direktive 2010/13/EU.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(63)	Komisija zato ugotavlja, da je sprememba sheme pomoči FFG, ki jo namerava Nemčija izvajati za financiranje distribucije filma s strani ponudnikov videoposnetkov na zahtevo, v skladu s členoma 107(3)(d) in 110 Pogodbe in da se prav tako ne krši Direktive 2010/13/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ukrep, ki ga Nemčija namerava izvajati s Filmförderungsgesetz in der Fassung des Siebten Änderungsgesetzes je združljiv z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V skladu s tem se izvajanje ukrepa odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 1. septembra 2016

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije

(1) UL C 437, 5.12.2014, str. 57,

(2) Glej opombo 1.

(3) Davek za video industrijo znaša 1,8 % za promet do 30 milijonov EUR; 2,0 % za promet med 30 milijoni EUR in 60 milijoni EUR; 2,3 % za promet nad60 milijonov EUR.

(4) Odločba Komisije z dne 3. decembra 2013 v zadevi državne pomoči SA.36753 – Nemčija, Filmförderungsgesetz, ob sklicevanju na točke 80 – 95 Odločbe Komisije z dne 10. decembra 2008 v zadevi N 477/2008 – Nemčija, Nemška shema pomoči za filmsko industrijo.

(5) Sodba Regie Networks, C-333/07, EU:C:2008:764, odstavek 99; sodba z dne 11. julija 2014, DTS Distribuidora de Televisión Digital proti Komisiji, T-533/10, ZOdl., v pritožbenem postopku, EU:T:2014:629, odstavek 51, in sodba Telefónica de España et Telefónica Móviles España proti Komisiji, T-151/11, ZOdl., v pritožbenem postopku, EU:T:2014:631, odstavek 101.

(6) Sodbi DTS Distribuidora de Televisión Digital proti Komisiji, opomba 5 zgoraj, EU:T:2014:629, odstavek 50, in Telefónica de España et Telefónica Móviles España proti Komisiji, opomba 5 zgoraj, EU:T:2014:631, odstavek 100.

(7) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(8) Odločba Komisije 2000/116/ES v zadevi C-34/97, Nizozemska – Parafiskalne dajatve za promocijo okrasnih rastlin, UL L 34, 9.2.2000, str. 20, odstavek 63.

(9) Evropski avdiovizualni observatorij – Trendi prihodkov videoposnetkov na zahtevo, str. 3–4, https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/study-data-and-information-costs-and-benefits-audiovisual-media-service-directive-avmsd.

(10) (COM(2014) 272 final, strani 4–5) „Glede prisotnosti evropskih filmov je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da globalni akter (prisoten v 26 državah EU) predlaga, da se v glavnih domačih trgovinah ponudi več filmskih uspešnic iz EU in dobitnikov evropskih filmskih nagrad, kot jih ponujajo nacionalni ponudniki videoposnetkov na zahtevo“.

(11) Glej opombo 4.

(12) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere, COM/2016/0287 final, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/DE/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016PC0287&from=EN.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 314

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 22. november 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2033 z dne 17. novembra 2016 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2034 z dne 21. novembra 2016 o odprtju tarifne kvote za leto 2017 za uvoz v Evropsko unijo nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta	4
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2035 z dne 21. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede obdobij odobritve aktivih snovi fipronil in maneb ( 1 )	7
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2036 z dne 21. novembra 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	9
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2016/2037 z dne 21. novembra 2016 o spremembi Direktive Sveta 75/324/EGS glede najvišjega dovoljenega tlaka aerosolnih razpršilnikov in za prilagoditev njenih določb o označevanju Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi ( 1 )	11
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/2038 z dne 11. novembra 2016 o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v ustreznih odborih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 7, 16, 37, 44, 45, 46, 48, 53, 78, 80, 83, 86, 87, 99, 105, 107, 110, 121, 128 in 129, glede predloga pravilnika ZN o sistemih za naknadno vgradnjo motorjev na kombinirano gorivo za težka vozila, glede predlogov sprememb globalnih tehničnih predpisov ZN št. 15 in 16, glede predloga za dva globalna tehnična predpisa ZN o postopku merjenja za dvo- ali trikolesna motorna vozila v zvezi z emisijami oziroma s sistemom za diagnostiko na vozilu ter glede predloga za resolucijo o skupnih specifikacijah za kategorije svetlobnega vira	14
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/2039 z dne 15. novembra 2016 o sprejetju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6 za proračunsko leto 2016, priložen predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Nemčiji	19
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2016/2040 z dne 21. novembra 2016 o spremembi Sklepa 2010/279/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) glede določitve njene likvidacije	20
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/2041 z dne 20. januarja 2016 o državni pomoči SA.33926 2013/C (ex 2013/NN, 2011/CP), ki jo je Belgija odobrila skupini Duferco (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 94) ( 1 )	22
	*	Sklep Komisije (EU) 2016/2042 z dne 1. septembra 2016 o shemi pomoči SA.38418 – 2014/C (prej 2014/N), ki jo namerava Nemčija izvajati za financiranje filmske produkcije in distribucije (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 5551) ( 1 )	63

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	80,9
	TR	91,2
	ZZ	86,1
0707 00 05	TR	143,6
0707 00 05	ZZ	143,6
0709 93 10	MA	103,3
	TR	141,6
	ZZ	122,5
0805 20 10	MA	74,2
0805 20 10	ZZ	74,2
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	JM	98,8
	MA	98,3
	PE	116,9
	TR	74,8
	ZZ	97,2
0805 50 10	AR	64,7
	TR	85,4
	ZZ	75,1
0808 10 80	CL	213,0
	NZ	153,2
	ZA	152,5
	ZZ	172,9
0808 30 90	CN	104,7
	TR	126,8
	ZZ	115,8

Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta
Predlog Dopolnila 25 k spremembam 02 Pravilnika št. 7 (pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke)	ECE/TRANS/WP.29/2016/75
Predlog Dopolnila 8 k spremembam 06 Pravilnika ZN št. 16 (varnostni pasovi, ISOFIX in i-Size)	ECE/TRANS/WP.29/2016/98 in neuradni dokument WP.29-170-04
Predlog sprememb 07 Pravilnika ZN št. 16 (varnostni pasovi, ISOFIX in i-Size)	ECE/TRANS/WP.29/2016/99
Predlog Dopolnila 45 k spremembam 03 Pravilnika ZN št. 37 (žarnice z žarilno nitko)	ECE/TRANS/WP.29/2016/76
Predlog Popravka 2 k Reviziji 3 Pravilnika ZN št. 44 (sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/100
Predlog Dopolnila 12 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 44 (sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/101
Predlog Dopolnila 12 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 44 (sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/102
Predlog Dopolnila 10 k spremembam 01 Pravilnika ZN št. 45 (čistilniki žarometov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/77
Predlog Dopolnila 4 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 46 (naprave za posredno gledanje)	ECE/TRANS/WP.29/2016/89
Predlog Dopolnila 17 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/78
Predlog Dopolnila 10 k spremembam 05 Pravilnika ZN št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/79
Predlog Dopolnila 8 k spremembam 06 Pravilnika ZN št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/80
Predlog Dopolnila 19 k spremembam 01 Pravilnika ZN št. 53 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za vozila kategorije L3)	ECE/TRANS/WP.29/2016/81
Predlog Dopolnila 1 k spremembam 02 Pravilnika ZN št. 53 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za vozila kategorije L3)	ECE/TRANS/WP.29/2016/82
Predlog sprememb 04 Pravilnika ZN št. 78 (zavorni sistemi (vozila kategorije L))	ECE/TRANS/WP.29/2016/114 in neuradni dokument GRRF-82-06
Predlog Dopolnila 2 k spremembam 03 Pravilnika ZN št. 80 (trdnost sedežev in njihova pritrdišča (avtobusi))	ECE/TRANS/WP.29/2016/103
Predlog Dopolnila 8 k spremembam 06 Pravilnika ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2016/108
Predlog Dopolnila 4 k spremembam 07 Pravilnika ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2016/109
Predlog sprememb 01 Pravilnika ZN št. 86 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za kmetijska vozila)	ECE/TRANS/WP.29/2016/83
Predlog Dopolnila 18 k Pravilniku ZN št. 87 (svetilke za dnevno vožnjo)	ECE/TRANS/WP.29/2016/84
Predlog Dopolnila 12 k prvotni različici Pravilnika ZN št. 99 (svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu)	ECE/TRANS/WP.29/2016/85
Predlog sprememb 06 Pravilnika ZN št. 105 (vozila za cestni prevoz nevarnega blaga)	ECE/TRANS/WP.29/2016/90
Predlog Dopolnila 5 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/91
Predlog Dopolnila 6 k spremembam 05 Pravilnika ZN št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/92
Predlog Dopolnila 6 k spremembam 06 Pravilnika ZN št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/93
Predlog Dopolnila 1 k spremembam 07 Pravilnika ZN št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/94
Predlog Dopolnila 5 k spremembam 01 Pravilnika ZN št. 110 (vozila, ki za pogon uporabljajo stisnjen zemeljski plin/utekočinjen zemeljski plin)	ECE/TRANS/WP.29/2016/95
Predlog Dopolnila 9 k Pravilniku ZN št. 121 (označevanje naprav za upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/96
Predlog Dopolnila 1 k spremembam 01 Pravilnika ZN št. 121 (označevanje naprav za upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/97
Predlog Dopolnila 6 k prvotni različici Pravilnika št. 128 (svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED))	ECE/TRANS/WP.29/2016/86
Predlog Popravka 2 k Pravilniku ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/104
Predlog Dopolnila 5 k Pravilniku ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/105
Predlog Dopolnila 1 k spremembam 01 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/106
Predlog sprememb 02 Pravilnika ZN št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)	ECE/TRANS/WP.29/2016/107
Predlog novega pravilnika o enotnih določbah o homologaciji sistemov za naknadno vgradnjo motorjev na kombinirano gorivo za težka vozila, ki jih je treba namestiti na težke dizelske motorje in težka vozila	ECE/TRANS/WP.29/2016/110
Predlog osnutka resolucije o skupnih specifikacijah za kategorije svetlobnega vira (R.E.4)	ECE/TRANS/WP.29/2016/111
Predlog Spremembe 1 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 15 (svetovno usklajeni postopki preskušanja lahkih vozil)	ECE/TRANS/WP.29/2016/68
Predlog Spremembe 1 globalnega tehničnega predpisa ZN št. 16 (pnevmatike)	ECE/TRANS/WP.29/2016/117
Predlog novega globalnega tehničnega predpisa ZN o postopku merjenja za dvo- ali trikolesna motorna vozila, kar se tiče diagnostike na vozilu	ECE/TRANS/WP.29/2016/112
Predlog novega globalnega tehničnega predpisa ZN o postopku merjenja emisij iz okrova ročične gredi in emisij zaradi izhlapevanja za dvo- ali trikolesna motorna vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem	ECE/TRANS/WP.29/2016/66


	(1) Besedilo velja za EGP