(1)

Krovni cilji trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, so konkurenčnost, trajnost in energetska varnost.

(2)

Za pripravo politike energetske unije in spremljanje energetskih trgov držav članic so potrebni visokokakovostni, primerljivi, najnovejši, zanesljivi in harmonizirani podatki o cenah zemeljskega plina in električne energije, ki se zaračunavajo končnim odjemalcem.

(3)

Namen te uredbe je zagotoviti skupni okvir za evropsko statistiko v podporo energetski politiki, zlasti za vzpostavitev popolnoma integriranega notranjega energetskega trga za odjemalce. Za izboljšanje integracije trga bi morala obstajati večja preglednost glede stroškov in cen energije ter glede ravni javne podpore. Ta uredba ne vključuje harmonizacije strukture cen ali bremenitev v državah članicah.

(4)

Doslej je Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določala skupni okvir za pripravo, pošiljanje in objavo primerljive statistike cen zemeljskega plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim odjemalcem v Uniji.

(5)

Zbiranje podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije za končne odjemalce v gospodinjskem sektorju se je doslej izvajalo na podlagi prostovoljnega dogovora.

(6)

Zaradi vse bolj kompleksnega notranjega energetskega trga je vedno težje pridobiti zanesljive in najnovejše podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije, saj ni pravno zavezujočih obveznosti za posredovanje teh podatkov, zlasti za gospodinjski sektor.

(7)

Da se zagotovi sporočanje visokokakovostnih podatkov o cenah za gospodinjski in negospodinjski sektor, bi moralo biti zbiranje obeh vrst podatkov urejeno z zakonodajnim aktom.

(8)

V večini držav članic so podatki o prenosnih sistemih na voljo pri energetskih regulatorjih. Vendar je pri stroških distribucije vključeno veliko več zbiralcev podatkov, hkrati pa kaže, da je v nekaterih državah članicah sporočanje podatkov težavneje. Glede na pomen stroškov distribucije in potrebo po preglednosti na tem področju bi moralo zbiranje podatkov o cenah zemeljskega plina in električne energije slediti uveljavljeni praksi v okviru evropskega statističnega sistema.

(9)

Sistem skupin porabe, ki ga uporablja Komisija (Eurostat) v svojih objavah o cenah, bi moral zagotavljati preglednost trga in široko objavo nezaupnih podatkov o cenah ter omogočiti izračun evropskih agregatov.

(10)

Referenčni okvir za evropsko statistiko je Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena uredba določa, da se statistični podatki zbirajo v skladu z načeli nepristranskosti, preglednosti, zanesljivosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti in stroškovne učinkovitosti, hkrati pa je treba varovati statistično zaupnost.

(11)

Države članice bi morale podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije zbirati z uporabo najustreznejših virov in metod, da bi zagotovile zahtevane informacije.

(12)

Podatki o cenah, ki se zaračunavajo končnim odjemalcem zemeljskega plina in električne energije, bi morale omogočiti primerjave s cenami drugih energetskih proizvodov.

(13)

V okviru standardnega postopka poročanja bi bilo treba zagotoviti informacije o zbiranju podatkov o cenah in kakovosti podatkov.

(14)

Bistven del statistike cen zemeljskega plina in električne energije so podrobni podatki o razčlenitvi skupin porabe in njihovih tržnih deležih.

(15)

Analiza cen se lahko izvede samo, če so na voljo visokokakovostni uradni statistični podatki iz držav članic glede različnih elementov in pod-elementov cen zemeljskega plina in električne energije. Revidirana metodologija za pridobitev podrobne razčlenitve različnih elementov in pod-elementov cen zemeljskega plina in električne energije, ki se zaračunavajo končnim odjemalcem, bo omogočila analizo učinka različnih vidikov na končne cene.

(16)

Podatki o cenah in pogojih prodaje končnim odjemalcem, ki se posredujejo Komisiji (Eurostatu), in razčlenitev števila končnih odjemalcev po porabi v posamezni skupini porabe bi morali vsebovati vse potrebne informacije, da bi lahko Komisija odločila o ustreznih ukrepih ali predlogih v zvezi z energetsko politiko.

(17)

Da se zagotovi preglednost cen, je bistvenega pomena dobro razumeti davke, pristojbine, dajatve in bremenitve v vsaki državi članici. Ugotovljeno je bilo, da je pomembno razčleniti podatke o omrežnih stroških, davkih, pristojbinah, dajatvah in bremenitvah.

(18)

Države članice, v katerih poraba zemeljskega plina predstavlja nizek delež končne porabe energije v gospodinjstvih, bi morale biti izvzete iz obveznosti zagotavljanja podatkov o cenah zemeljskega plina za končne gospodinjske odjemalce.

(19)

Da bi povečali zanesljivost podatkov, bi morala Komisija (Eurostat) skupaj z državami članicami oceniti in po potrebi izboljšati metodologijo za natančno zbiranje in obdelavo podatkov v skladu z okvirom upravljanja statističnih podatkov. Zato bi bilo treba redno pripravljati poročila o kakovosti in izvajati ocene kakovosti podatkov o cenah.

(20)

Na podlagi obrazložene zahteve države članice bi morala biti Komisija upravičena državam članicam odobriti odstopanja v zvezi s specifičnimi obveznostmi, za katere uporaba te uredbe v nacionalnem statističnem sistemu države članice zahteva večje prilagoditve ali bi verjetno znatno dodatno obremenila dajalce podatkov.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede oblike in načina prenosa podatkov, tehničnih zahtev za zagotavljanje kakovosti glede vsebine standardnih poročil o kakovosti ter glede odobritve odstopanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pravnega okvira za sistematično pripravo evropske statistike o cenah zemeljskega plina in električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(23)

Direktivo 2008/92/ES bi bilo zato treba razveljaviti.

(24)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

1.

„samoproizvajalci“, „končna poraba energije“ in „gospodinjstvo“ imajo enak pomen, kot je za te pojme določen v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

2.

„prenos“, „distribucija“, „odjemalec“, „končni odjemalec“, „gospodinjski odjemalec“, „negospodinjski odjemalec“in „dobava“ imajo enak pomen, kot je za te pojme določen v členu 2 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), kadar se uporabljajo v zvezi z električno energijo;

3.

„prenos“, „distribucija“, „dobava“, „odjemalec“, „gospodinjski odjemalec“, „negospodinjski odjemalec“ in „končni odjemalec“ imajo enak pomen, kot je za te pojme določen v členu 2 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), kadar se uporabljajo v zvezi z zemeljskim plinom;

4.

„element omrežja“ pomeni kombinacijo omrežnih stroškov prenosa in distribucije, kot je navedeno v točki 6 Priloge I in v točki 5 Priloge II.

(a)

statistična raziskovanja;

(b)

administrativne vire;

(c)

druge vire, ki uporabljajo metode statističnega ocenjevanja.

(1)

Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah, ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic, zlasti načela nevračanja, in v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bistveni del celovitih prizadevanj za zagotovitev verodostojnosti ter pravilnega in učinkovitega delovanja migracijske politike Unije ter za zmanjšanje nedovoljenih migracij in odvračanje od njih.

(2)

Nacionalni organi držav članic se pri vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki nimajo veljavne potne listine, soočajo s težavami.

(3)

Za povečanje nezadostnega obsega vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je ključnega pomena, da se na področju vračanja in ponovnega sprejema izboljša sodelovanje z glavnimi državami izvora in tranzita. V zvezi s tem je pomembna izboljšana evropska potna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

(4)

Organi tretjih držav pogosto ne priznavajo sedanje standardne potne listine za vrnitev državljanov tretjih držav, ki je bila uvedena s Priporočilom Sveta z dne 30. novembra 1994 (3), med drugim zaradi neustreznih varnostnih standardov.

(5)

Zato si je treba prizadevati, da bi tretje države izboljšano in enotno evropsko potno listino za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav priznavale kot referenčno listino za namene vračanja.

(6)

Uvesti bi morali varnejšo in enotnejšo evropsko potno listino za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: evropska potna listina za vrnitev), da bi olajšali vračanje in ponovni sprejem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Evropska potna listina za vrnitev bi morala s svojimi okrepljenimi varnostnimi elementi in tehničnimi specifikacijami spodbuditi tretje države, da bi jo priznavale. Ta listina bi zato morala prispevati k lažjemu izvajanju vračanja v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu ali drugih dogovorov, ki so jih sklenile Unija ali države članice s tretjimi državami, pa tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami na področju vračanja, ki ni zajeto s formalnimi sporazumi.

(7)

Ponovni sprejem svojih državljanov predstavlja po običajnem mednarodnem pravu obveznost, katero morajo spoštovati vse države. Pri identificiranju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in izdajanju listin, vključno z evropsko potno listino za vrnitev, bi bilo treba, če je ustrezno, sodelovati z diplomatskimi predstavništvi in se pogajati s tretjimi državami, ki bi bodisi z Unijo bodisi z državami članicami sklepale sporazume o ponovnem sprejemu.

(8)

V sporazumih o ponovnem sprejemu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, bi se bilo treba zavzemati za priznavanje evropske potne listine za vrnitev. Države članice bi si morale prizadevati, da bi bila evropska potna listina za vrnitev priznana v dvostranskih sporazumih in drugih dogovorih kot tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami na področju vračanja, ki ni zajeto s formalnimi sporazumi. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev učinkovite uporabe evropske potne listine za vrnitev.

(9)

Evropska potna listina za vrnitev bi morala prispevati k zmanjšanju upravne in birokratske obremenitve uprav držav članic in tretjih držav, vključno s konzularnimi službami, ter k skrajšanju upravnih postopkov, potrebnih za zagotovitev vračanja in ponovnega sprejema nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

(10)

S to uredbo bi se morali harmonizirati samo oblika, varnostni elementi in tehnične specifikacije evropske potne listine za vrnitev, ne pa tudi pravila o njeni izdaji.

(11)

Vsebina in tehnične specifikacije evropske potne listine za vrnitev bi morale biti harmonizirane, da se zagotovijo visoki tehnični in varnostni standardi, zlasti v zvezi z zaščito pred prenarejanjem in ponarejanjem. Evropska potna listina za vrnitev bi morala imeti prepoznavne harmonizirane varnostne elemente. Za evropsko potno listino za vrnitev bi se zato morali uporabljati varnostni elementi in tehnične specifikacije, določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 333/2002 (4).

(12)

Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente iz vzorca evropske potne listine za vrnitev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(13)

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi svoje naloge za namene te uredbe opravljajo v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (7) – nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po tem, ko se je Svet odločil za to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(15)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (8); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja. Nadalje v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(16)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (9); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Poleg tega v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(17)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (11).

(18)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (13).

(19)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (15).

(20)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov predvidenega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(21)

Da bi določili enotne pogoje in zagotovili jasnost konceptov, je primerno, da se ta akt sprejme v obliki uredbe.

(22)

Države članice bi morale izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava in prava Unije, predvsem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, določeno v členu 19, ter dolžnost iz člena 24(2).

(23)

Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 1994 bi bilo zato treba razveljaviti –

1.

„državljan tretje države“ pomeni državljana tretje države, kakor je opredeljen v točki 1 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

2.

„vračanje“ pomeni vrnitev, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

3.

„odločba o vrnitvi“ pomeni odločbo o vrnitvi, kakor je opredeljena v točki 4 člena 3 Direktive 2008/115/ES.

(1)

Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je treba pooblastila, prenesena na Komisijo, uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe.

(2)

Komisija se je v povezavi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) zavezala z izjavo (3), da bo v skladu z merili iz Pogodbe pregledala zakonodajne akte, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom.

(3)

Z Uredbo (ES) št. 1365/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so na Komisijo prenesena pooblastila za izvajanje nekaterih določb navedene uredbe.

(4)

Za uskladitev Uredbe (ES) št. 1365/2006 s členoma 290 in 291 Pogodbe bi bilo treba izvedbena pooblastila, ki so bila z navedeno uredbo prenesena na Komisijo, nadomestiti s pooblastili za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov.

(5)

Da se upoštevajo gospodarski in tehnični trendi in spremembe opredelitev, sprejete na mednarodni ravni, bi bilo treba v zvezi z Uredbo (ES) št. 1365/2006 na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s spremembo navedene uredbe za zvišanje praga za statistično pokrivanje prevoza po celinskih plovnih poteh nad 1 000 000 ton, prilagoditev opredelitev pojmov ali določitev novih opredelitev pojmov, pa tudi prilagoditev prilog k Uredbi (ES) št. 1365/2006, da se upoštevajo spremembe oznak in nomenklature na mednarodni ravni ali v ustreznih zakonodajnih aktih Unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(6)

Komisija bi morala zagotoviti, da se državam članicam in dajalcem podatkov z navedenimi delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena.

(7)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Uredbe (ES) št. 1365/2006, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje pogojev za sporočanje podatkov, vključno s standardi izmenjave podatkov, pogojev za razširjanje rezultatov s strani Komisije (Eurostata) ter izvedbena pooblastila za razvoj in objavo metodoloških zahtev in meril, določenih za zagotovitev kakovosti pripravljenih podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(8)

V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja uskladitve pooblastil, ki so bila prenesena na Komisijo s členoma 290 in 291 Pogodbe, določijo pravila o takšni uskladitvi na področju prometne statistike. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(9)

Pomembno je, da Komisija poskrbi za izvedbo pilotnih študij o razpoložljivosti statističnih podatkov o prevozu potnikov po celinskih plovnih poteh, vključno s čezmejnimi prevoznimi storitvami.

Unija bi morala prispevati k stroškom izvedbe teh pilotnih študij. Taki prispevki bi morali biti v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(10)

Za zagotovitev pravne varnosti ta uredba ne sme vplivati na postopke za sprejetje ukrepov, ki so bili začeti, vendar niso bili dokončani pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(11)

Uredbo (ES) št. 1365/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

(*1)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).“;"

2.

v členu 3 se dodata naslednja odstavka:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 v zvezi s spremembo tega člena za prilagoditev opredelitev pojmov iz navedenega člena ali določitev dodatnih opredelitev, da se upoštevajo ustrezne opredelitve, spremenjene ali sprejete na mednarodni ravni.

Komisija pri izvajanju tega pooblastila zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatnega dodatnega bremena. Komisija tudi ustrezno utemelji statistične ukrepe, določene v navedenih delegiranih aktih, po potrebi z uporabo analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave iz točke (c) člena 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009.“;

3.

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

4.

vstavi se naslednji člen:

5.

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

6.

v členu 6 se doda naslednji odstavek:

„Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pogoje za razširjanje rezultatov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).“;

7.

v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

8.

v členu 7 se dodata naslednja odstavka:

9.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

10.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

(*2)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;"

11.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

(*3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

12.

Priloga G se črta.