12.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 275/3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1799

z dne 7. oktobra 2016

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z vzporejanjem bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za kreditno tveganje v skladu s členom 136(1) in (3) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 136(1) ter tretjega pododstavka člena 136(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, saj obravnavajo vzporejanje ocen kreditnega tveganja, razen tistih, ki so dodeljene pozicijam v listinjenju. Za zagotovitev skladnosti med tistimi določbami, ki bi morale začeti veljati istočasno, ter za olajšanje celovitega pregleda in enotnega dostopa do določb za tiste, za katere te obveznosti veljajo, je zaželeno vse izvedbene tehnične standarde, ki jih zahteva Uredba (EU) št. 575/2013 v zvezi z vzporejanjem ocen kreditnega tveganja, razen tistih, ki so dodeljene pozicijam v listinjenju, združiti v eno samo Uredbo.

(2)

Člen 136(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da se za vse zunanje bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: ECAI) določi, kateri stopnji kreditne kakovosti iz oddelka 2 navedene uredbe ustrezajo zadevne bonitetne ocene ECAI („vzporejanje“). ECAI so bonitetne agencije, ki so registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ali centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz uporabe navedene uredbe.

(3)

Nekateri podobni izrazi in koncepti, ki se uporabljajo v Uredbi (ES) št. 1060/2009 in v Uredbi (EU) št. 575/2013 lahko povzročajo nesporazume. „Bonitetna ocena“ je izraz, ki se v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 uporablja tako za „oznake“ različnih kategorij ocen ECAI kot za dodelitev takšne ocene določeni postavki. Vendar točki (h) in (a) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 jasno razlikujeta med tema dvema konceptoma z uporabo izrazov „bonitetna kategorija“ oziroma „bonitetna ocena“. Ker je ta dva koncepta treba uporabljati ločeno in zaradi komplementarnosti obeh uredb, bi bilo treba, da bi se izognili zmedi, uporabljati natančnejšo terminologijo iz Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(4)

Ker člen 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 kreditnim institucijam in investicijskim podjetjem dovoljuje uporabo bonitetnih ocen v regulativne namene samo, če jih izdajo bonitetne agencije s sedežem v Uniji, ki so registrirane ali certificirane v skladu s to uredbo, bi moralo vzporejanje bonitetnih ocen ECAI zajemati bonitetne ocene, ki so skladne z opredelitvijo bonitetne ocene iz točke (a) člena 3(1) te uredbe. Nadalje, glede na to, da se v skladu s členom 136 Uredbe (EU) št. 575/2013, vzporejanje zahteva za vse ECAI, pri čemer opredelitev le-teh iz člena 4(1)(98) navedene uredbe vključuje tudi bonitetne ocene, ki jih pripravijo centralne banke, izvzete iz uporabe Uredbe (ES) št. 1060/2009, bi moralo vzporejanje bonitetnih kategorij ECAI zajemati tudi takšne bonitetne ocene. Uredba (EU) št. 575/2013 prepoveduje uporabo bonitetnih ocen za nekatere razrede sredstev (kot je lastniški kapital) v okviru standardiziranega pristopa. Kar zadeva ocenjevanje kolektivnih naložbenih podjemov (v nadaljnjem besedilu: KNP) s stalnim donosom, bi bilo zato treba v vzporejanje bonitetnih ocen ECAI zajeti samo tiste, ki so odvisni zgolj od kreditne kakovosti osnovnih sredstev.

(5)

Cilj vzporejanja je dodelitev ustreznih uteži tveganja iz Uredbe (EU) št. 575/2013 bonitetnim kategorijam ECAI. Zato bi moralo biti pri vzporejanju mogoče opredeliti ne le relativnih razlik glede tveganja, ampak tudi absolutne ravni tveganja vsake bonitetne kategorije, s čimer bi se zagotovile ustrezne ravni kapitala v okviru standardiziranega pristopa.

(6)

Glede na širok razpon metodologij, ki jih uporabljajo ECAI, sta objektivnost in doslednost metodologij vzporejanja ključna vidika tako za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za institucije kot tudi za pošteno obravnavo ECAI. Zato je treba pri pripravi pravil o uporabi kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov in njihovi primerjavi s primerjalno vrednostjo izhajati iz prejšnjega regulativnega okvira, in sicer Dela 3 Revidiranih smernic o priznavanju zunanjih bonitetnih agencij z dne 30. novembra 2010, da bi se zagotovil nemoten prehod na vzporejanje iz te uredbe. To bi prav tako zagotovilo skladnost z mednarodnimi standardi iz tega področja, kar se odraža v Prilogi 2 sporazuma „Basel II: Mednarodno približevanje merjenja kapitalske ustreznosti in kapitalskih standardov: spremenjeni okvir – celovita različica“ iz junija 2006.

(7)

Opredelitve neplačila, ki jih uporabljajo ECAI, se lahko razlikujejo od tiste, ki je določena v členu 178 Uredbe (EU) št. 575/2013, kar se odraža v Uredbi (ES) št. 1060/2009 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2 (3). Vseeno bi bilo treba za zagotovitev, da splošna raven kapitala, ki je potreben za zunanje ocenjene izpostavljenosti, ni spremenjena, za namene te uredbe kot opredelitev neplačila uporabiti vrste neplačil, uporabljene za umerjanje primerjalnih vrednosti iz točke (c) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(8)

Vzporejanje mora biti razumljeno kot ujemanje bonitetnih kategorij ECAI z regulativno lestvico, določeno za bonitetne namene. Zato bi se moralo obravnavati kot ločen koncept od tega, kar mora Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) zagotoviti v obliki poročila v skladu s členom 21(4b) Uredbe (ES) št. 1060/2009, da se vlagateljem omogoči enostavna primerjava vseh bonitetnih ocen, ki obstajajo v zvezi s posameznim ocenjenim subjektom. Prav tako za namene te uredbe vzporejanje ne pomeni vzporejanj, ki se razvijejo znotraj drugih okvirov, kot je bonitetni okvir Eurosistema, saj lahko ti delujejo v skladu z različnimi metodologijami in opredelitvami.

(9)

Za vsak zadevni sklop bonitetnih kategorij (bonitetna lestvica) bi bilo treba izvesti drugačno vzporejanje. Kadar je bonitetna lestvica ECAI enaka za razrede izpostavljenosti, se vzporejanje ne bi smelo razlikovati, da se zagotovi razlikovanje uteži tveganja po razredih izpostavljenosti, določenih z Uredbo (EU) št. 575/2013. Kadar ima ECAI več bonitetnih lestvic, bi bilo treba pri vzporejanju upoštevati razmerje, ki ga ECAI vzpostavi med njimi.

(10)

Nenaročene bonitetne ocene iz točke (x) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 bi bilo treba vključiti v vzporejanje ECAI, če je te ocene mogoče uporabljati za regulativne namene v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 in je Evropski bančni organ (EBA) potrdil, da se po kakovosti ne razlikujejo od naročenih bonitetnih ocen te ECAI v skladu s členom 138 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(11)

Pri pripravi vzporejanja bi bilo treba uporabiti tako kvantitativne kot kvalitativne dejavnike, pri čemer se kvalitativni dejavniki upoštevajo na drugi stopnji, kot in kadar so potrebni, zlasti pa kadar kvantitativni dejavniki ne zadostujejo. Posledično bi kvalitativni dejavniki morali prispevati k pregledovanju, popravljanju in izboljševanju vsakršnega začetnega vzporejanja, opravljenega na podlagi kvantitativnih dejavnikov, kadar je takšen pregled upravičen in potreben. Ta dvostopenjski pristop je potreben, da se prispeva k objektivnosti vzporejanja in za zagotovitev, da vzporejanje dejansko predstavlja ujemanje bonitetnih kategorij ECAI z regulativno lestvico, ki je bila opredeljena za bonitetne namene.

(12)

Potreben je za preprečitev neprimernega večjega oškodovanja tistih ECAI, ki zaradi njihovega nedavnega vstopa na trg predložijo omejene kvantitativne informacije, da se bonitetna vprašanja uravnotežijo z vprašanji trga. Zato bi bilo treba zmanjšati pomembnost kvantitativnih dejavnikov za izpeljavo vzporejanja. Vzporejanje bi bilo treba posodobiti vsakič, kadar je to potrebno, da se upoštevajo kvantitativne informacije, zbrane po začetku veljavnosti te uredbe.

(13)

Stopnjo neplačil, povezano s postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, bi bilo treba šteti za najbolj reprezentativen kvantitativni dejavnik ter bi jo bilo treba izračunati iz podatkov o neplačilu za takšne postavke. Kadar ni na voljo dovolj podatkov o neplačilu za takšne postavke, bi bilo še vedno treba izračunati okvirno oceno stopnje neplačil na podlagi mnenja zadevnega ECAI in vseh dokazov o neplačilu, povezanih s postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, za katero se izvaja vzporejanje.

(14)

Pri izračunu stopnje neplačil je treba izpolniti nekatere zahteve za zagotovitev, da vse ECAI dobijo primerljiv rezultat. Na primer, stopnja neplačil mora biti merjena za obdobje treh let, da se omogoči opazovanje večjega števila neplačil, kadar je tveganje zelo nizko, ter mora upoštevati umike, da se prepreči podcenjevanje tveganja. Poleg tega ne bi smel vključevati niti ocen javnega sektorja niti ocen izdaje, glede na redek pojav neplačil za prvo vrsto ocen ter da se prepreči pristranski izračun stopenj neplačila v korist izdajateljem z visokim številom izdaj tako, da se zanje uporabijo ocene izdaje.

(15)

Stopnje neplačil bi bilo treba izračunati za vsako bonitetno kategorijo, kolikor je to mogoče za dolgoročno in kratkoročno opazovalno obdobje. Prvo bi moralo dati podlago za vzporejanje, medtem ko bi moralo slednje zagotoviti zgodnje opozorilo glede morebitnega povečanja ali zmanjšanja ravni tveganja bonitetne kategorije. Kadar ni na voljo zadostno število bonitetnih ocen, bi bilo zaradi visoke stopnje negotovosti glede izračuna kratkoročnih stopenj neplačil treba izračunati le dolgoročne stopnje neplačil. V tem primeru bi kvalitativni dejavniki morali zagotoviti opozorilo o morebitnem povišanju ravni tveganja bonitetne kategorije.

(16)

Opredelitev neplačila, kot jo je določila ECAI za izračun stopnje neplačila v zvezi s postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, je ključni element vzporejanja. Zaradi strožje opredelitve neplačila so stopnje neplačil lahko višje v primerjavi z drugimi manj strogimi opredelitvami neplačila. Zato bi bilo treba oceniti učinek opredelitve neplačila na izračun stopnje neplačila, da se zagotovi pravilno vzporejanje.

(17)

Kadar je na voljo le malo podatkov o neplačilih, bi bilo treba pri vzporejanju upoštevati časovno obdobje, upoštevano v bonitetni kategoriji, da se zagotovi skladnost po vseh ECAI. Torej, kadar je bilo izbrano kratkoročno obdobje, lahko nekatere postavke izpolnjujejo pogoje za določeno raven tveganja. Vendar lahko te iste postavke predstavljajo precej drugačno raven tveganja, če se ocenijo za triletno obdobje, izbrano za izračun stopnje neplačila. Ta dejavnik mora biti priznan in ustrezno upoštevan pri vzporejanju.

(18)

Pomen bonitetne kategorije in njen relativen položaj znotraj bonitetne lestvice bi morala biti zlasti koristna, kadar ni na voljo nobenega kvantitativnega dejavnika in je vzporeditev sosednje bonitetne kategorije znana. V ta namen bi bilo treba stopnje kreditne kakovosti karakterizirati v smislu vidikov, kot so sposobnost izdajatelja, da izpolni svoje finančne obveznosti, njegova občutljivost na gospodarske razmere ali njegova bližina statusu neplačnika.

(19)

Prav tako bi bilo treba upoštevati splošne dejavnike tveganja postavk, ki se jim dodeli bonitetna kategorija. Velikost in stopnja razpršenosti dejavnosti postavk, katerim se dodeli bonitetna kategorija, bi se morali šteti za pomembna kazalnika njihovega profila osnovnega tveganja. Prav tako bi moralo biti mogoče kot kvalitativne dejavnike obravnavati druga merila kreditne kakovosti, dodeljena postavkam iste bonitetne kategorije, da se posredujejo dodatne informacije glede neplačil znotraj zadevne bonitetne kategorije. Pomembnost, objektivnost in zanesljivost različnih meril kreditne kakovosti bi bilo treba previdno analizirati, preden se začnejo uporabljati za namene vzporejanja.

(20)

Za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi standardi bi bilo treba za namene vzporejanja uporabiti primerjalne vrednosti dolgoročnih in kratkoročnih stopenj neplačil, navedene v dokumentu: „Basel II: Mednarodno približevanje merjenja kapitalske ustreznosti in kapitalskih standardov: spremenjeni okvir – celovita različica“ iz junija 2006. Vendar bi bilo treba zagotoviti natančnejša pravila, da se upošteva raznolikost ECAI, ki trenutno delujejo na trgu EU in katerih stopnje neplačil lahko precej odstopajo od vzorca mednarodnih ECAI, ki je podlaga za trenutno primerjalno vrednost. Natančneje, dolgoročno primerjalno vrednost bi bilo treba opredeliti v smislu intervalov in tako priznati, da je lahko s posamezno stopnjo kreditne kakovosti združljivih več vrednosti.

(21)	Bonitetne kategorije bi bilo treba sprva vzporediti v stopnjo kreditne kakovosti na podlagi primerjave njihove dolgoročne stopnje neplačila z dolgoročno primerjalno vrednostjo in informacij, ki jih zagotovijo kvalitativni dejavniki.

(22)

V skladu z drugim pododstavkom člena 136(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo treba ustreznost vzporejanja pogosto pregledati, ker se lahko dolgoročna stopnja neplačila spremeni in postane reprezentativna za različno stopnjo kreditne kakovosti. V ta namen bi bilo treba nedavne kratkoročne stopnje neplačil, ki se ugotovijo znotraj bonitetne kategorije, redno primerjati z njihovimi zadevnimi kratkoročnimi primerjalnimi vrednostmi („raven spremljanja“ in „sprožitvena raven“). Kršitev kratkoročnih primerjalnih vrednosti dve leti zapored lahko kaže na poslabšanje standardov ocenjevanja, kar lahko pomeni, da je nova osnovna dolgoročna stopnja neplačila reprezentativna za manj ugodno stopnjo kreditne kakovosti. Ta pokazatelj bi bil bolj relevanten, kadar se krši sprožitvena raven, ne pa ravni spremljanja. Predvsem bi lahko ena sama postavka v neplačilu, povezana z najvišjimi bonitetnimi kategorijami, sprožila možnost pregleda vzporejanja, dodeljenega ECAI, ki je ocenila postavko.

(23)	Revidirane osnutke izvedbenih tehničnih standardov bi bilo treba predložiti, kadar so potrebni, da se novo ustanovljene ECAI vključi v vzporejanje.

(24)	Ker je ves čas treba spoštovati Uredbo (EU) 575/2013, je treba izvajanje vzporejanja nenehno spremljati.

(25)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji skupaj predložil EBA, ESMA in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (evropski nadzorni organi).

(26)

Komisija je 29. marca 2016 Skupni odbor evropskih nadzornih organov seznanila s svojim namenom, da potrdi osnutek izvedbenih tehničnih standardov s spremembami, da bi zagotovila ravnovesje med stabilnim bonitetnim pristopom in potrebo po izogibanju nadaljnji koncentraciji na že tako zelo koncentriranem trgu bonitetnega ocenjevanja, na katerem prevladujejo tri velike ECAI s skupnim tržnim deležem približno 90 %. Komisija je v svojem obvestilu poudarila zlasti potrebo po preprečitvi, da bi se po treh letih samodejno uporabilo konzervativnejše vzporejanje za vse ECAI, ki niso izdelale dovolj ocen in ne glede na kakovost njihovih ocen, saj pri takšnem pristopu obstaja nevarnost nastanka regulativne ovire za vstop na trg, prav tako tudi ogroža konkurenčni položaj manjših/novejših ECAI zgolj zato, ker ne pripravijo toliko ocen kot večje uveljavljene agencije. V svojem uradnem mnenju z dne 12. maja 2016 je Skupni odbor evropskih nadzornih organov potrdil svoje prvotno stališče in ni ponovno predložil izvedbenih tehničnih standardov, spremenjenih v skladu s predlaganimi spremembami Komisije.

(27)

Za zagotovitev ravnovesja med stabilnim bonitetnim pristopom in konkurenco na trgu bonitetnega ocenjevanja bi se v osnutku izvedbenih tehničnih standardov morale spremeniti določbe, ki lahko neprimerno bolj oškodujejo manjše/novejše ECAI zaradi njihovega nedavnega vstopa na trg, zlasti določbe v zvezi z uporabo konzervativnejše obravnave v primeru omejenih podatkov in samodejnim začetkom veljavnosti novega vzporejanja z letom 2019 ter določba v zvezi s pregledom vzporejanja in razpredelnicami vzporejanja, ki bodo veljavne od leta 2019.

(28)

EBA, ESMA in EIOPA so izvedle odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirale morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosile za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) – mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) – in mnenje interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

KVANTITATIVNI DEJAVNIKI, KVALITATIVNI DEJAVNIKI IN PRIMERJALNA VREDNOST

POGLAVJE 1

Kvantitativni dejavniki

Člen 1

Kvantitativni dejavniki vzporejanja bonitetne kategorije

Kvantitativni dejavniki iz točke (a) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 so kratkoročne in dolgoročne stopnje neplačil, povezane s postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, kot je določeno v členih 2 do 6.

Člen 2

Postavke, ki se uporabljajo za izračun kvantitativnih dejavnikov

Izračun stopenj neplačil iz člena 1 za vsako bonitetno kategorijo se izvede izključno na podlagi postavk, ki jim je zunanja bonitetna agencija (ECAI), za katero se izvaja vzporejanje, dodelila isto bonitetno kategorijo, če te postavke izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	pripadajo „bonitetnim ocenam gospodarskih družb“ iz točke (a) člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2015/2 in se dodeljujejo glede na izdajatelja;

(b)

dodeli se jim eno od naslednjega:

(i)	naročena bonitetna ocena;

(ii)	nenaročena bonitetna ocena, ki izpolnjuje zahteve iz člena 138 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Oddelek 1

Izračun kvantitativnih dejavnikov za bonitetno kategorijo, kadar je na voljo dovolj bonitetnih ocen

Člen 3

Ugotavljanje, ali je na voljo dovolj bonitetnih ocen

1. Za izračun kratkoročne stopnje neplačil se število postavk, katerim ECAI, za katero se izvaja vzporejanje, dodeli isto bonitetno kategorijo, šteje za zadostno, kadar postavke izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	jih je dovolj glede na zaznan profil tveganja bonitetne kategorije, pri čemer je pokazatelj število postavk, ki predstavljajo inverz primerjalne vrednosti dolgoročne stopnje neplačila za bonitetno kategorijo, kot je navedeno v točki (a) člena 14;

(b)	so reprezentativne za najnovejšo skupino postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija.

2. Za izračun dolgoročne stopnje neplačil se število postavk, katerim ECAI, za katero se izvaja vzporejanje, dodeli isto bonitetno kategorijo, šteje za zadostno, kadar je na voljo najmanj deset najnovejših kratkoročnih stopenj neplačil, kot so navedene v odstavku 1.

Člen 4

Kratkoročne stopnje neplačil za bonitetno kategorijo, kadar je na voljo dovolj bonitetnih ocen

1. Kadar je na voljo dovolj bonitetnih ocen glede na člen 3(1), se kratkoročne stopnje neplačil iz člena 1 izračunajo na način, ki je opisan v odstavkih 2 do 5.

2. Kratkoročne stopnje neplačil za bonitetno kategorijo se izračunajo za triletno obdobje kot količnik, pri čemer:

(a)	imenovalec predstavlja število postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, prisotnih na začetku časovnega obdobja;

(b)	števec predstavlja število postavk iz točke (a), ki so v neplačilu pred koncem časovnega obdobja.

3. Postavke, ki se umaknejo pred koncem časovnega obdobja in niso v neplačilu, prispevajo le k imenovalcu kratkoročnih stopenj neplačil iz točke (a) odstavka 2 s 50-odstotno utežjo. Vsaka postavka, za katero obstaja dokaz, da je bila umaknjena pred neplačilom, se šteje za postavko v neplačilu.

4. Postavke se štejejo za postavke v neplačilu, ki se vključijo v števec iz točke (b) odstavka 2, kadar pride do enega izmed naslednjih dogodkov:

(a)	vloga za stečaj ali prisilna uprava, zaradi česar bo verjetno prišlo do neplačila ali zamude pri plačilu pogodbeno zavezujočih plačil za servisiranje dolga;

(b)	neplačilo ali zamuda pri plačilu pogodbeno zavezujočega plačila obresti ali glavnice, razen če so plačila izvršena v pogodbeno dovoljenem obdobju odloga;

(c)	zamenjava problematičnih obveznosti (distressed exchange), če ponudba pomeni, da bo vlagatelj prejel nižjo vrednost od obljubljene glede na prvotne vrednostne papirje;

(d)	ocenjeni subjekt je zaradi svojega finančnega stanja pod pomembnim regulativnim nadzorom.

5. Kratkoročne stopnje neplačil se vsake pol leta izračunajo za vsako razpoložljivo skupino postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, in sicer 1. januarja in 1. julija vsakega leta.

Člen 5

Dolgoročna stopnja neplačil bonitetne kategorije, kadar je na voljo dovolj bonitetnih ocen

1. Kadar je na voljo dovolj bonitetnih ocen v skladu s členom 3, se dolgoročna stopnja neplačil iz člena 1 izračuna v skladu z odstavki 2 do 4.

2. Dolgoročna stopnja neplačil se izračuna kot tehtano povprečje vsaj 20 najnovejših kratkoročnih stopenj neplačil, izračunanih v skladu s členom 4(1). Če se razpoložljive kratkoročne stopnje neplačil razprostirajo čez daljše obdobje in so pomembne, se uporabijo kratkoročne stopnje neplačil za to daljše obdobje. Kadar je na voljo manj kot 20 kratkoročnih stopenj neplačila, izračunanih v skladu s členom 4(1), se oceni preostale kratkoročne stopnje neplačila, da se dobi 20 kratkoročnih stopenj neplačila.

3. Za pripravo tehtanega povprečja iz odstavka 2 kratkoročne stopnje neplačila, izračunane v skladu s členom 4, zajemajo zadnje obdobje recesije. To obdobje recesije obsega semester ali več negativnih stopenj rasti bruto domačega proizvoda na glavnih geografskih območjih, na katera se nanašajo ocenjene postavke.

4. Za pripravo tehtanega povprečja iz odstavka 2 velja naslednje:

(a)	kratkoročne stopnje neplačila, izračunane v skladu s členom 4(1), se tehtajo glede na število postavk, določenih v točki (a) člena 4(2);

(b)	ocenjene kratkoročne stopnje neplačil se tehtajo glede na ocene števila postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija in so prisotne na začetku časovnega obdobja.

Uteži zagotovijo ustrezno zastopanost let recesije in let brez recesije v celotnem gospodarskem ciklu.

Oddelek 2

Izračun kvantitativnih dejavnikov bonitetne kategorije, kadar ni na voljo dovolj bonitetnih ocen

Člen 6

Uporabljene postavke in dolgoročna stopnja neplačil za bonitetno kategorijo, kadar ni na voljo dovolj bonitetnih ocen

Kadar ni na voljo dovolj bonitetnih ocen iz člena 3, se dolgoročna stopnja neplačil iz člena 1 izračuna v skladu z naslednjim:

(a)	temelji na oceni dolgoročne stopnje neplačila, ki jo zagotovi ECAI, povezane z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, v skladu s točko (a) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	ocena iz točke (a) se dopolni s številom postavk, ki so v neplačilu in ki niso v neplačilu, katerim bonitetno kategorijo dodeli ECAI, za katero se izvaja vzporejanje.

POGLAVJE 2

Kvalitativni dejavniki

Člen 7

Kvalitativni dejavniki vzporejanja bonitetne kategorije

Kvalitativni dejavniki iz točke (b) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 so:

(a)	opredelitev neplačila, ki jo uporablja ECAI, kot je navedeno v členu 8;

(b)	časovno obdobje bonitetne kategorije, ki ga upošteva ECAI, kot je navedeno v členu 9;

(c)	pomen bonitetne kategorije in njen relativen položaj znotraj bonitetne lestvice, ki jo določi ECAI, kot je navedeno v členu 10;

(d)	kreditna kakovost postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, kot je navedeno v členu 11;

(e)	ocena, ki jo zagotovi ECAI, dolgoročne stopnje neplačila, povezane z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, v skladu s točko (a) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je določeno v členu 12;

(f)

razmerje, ki ga vzpostavi ECAI („notranje vzporejanje“), kadar je na voljo, med na eni strani bonitetno kategorijo, ki je predmet vzporejanja, in na drugi strani drugimi bonitetnimi kategorijami, ki jih pripravi ista ECAI, kadar je vzporejanje za slednje kategorije že določeno v skladu s to uredbo, kot je navedeno v členu 13;

(g)	vse ostale zadevne informacije, ki lahko opišejo stopnjo tveganja, ki ga izraža bonitetna kategorija.

Člen 8

Opredelitev neplačila, ki jo uporablja ECAI

Vrsta dogodkov, ki jih ECAI upošteva pri ugotavljanju, ali je postavka v neplačilu, se primerja s tistimi, ki so določene v členu 4(4), pri čemer se uporabljajo vsi razpoložljivi podatki. Kadar primerjava pokaže, da ECAI ni upoštevala vseh takšnih vrst neplačil, se kvantitativni dejavniki iz člena 1 ustrezno prilagodijo.

Člen 9

Časovno obdobje bonitetne kategorije

Časovno obdobje, ki ga je ECAI upoštevala za dodeljevanje bonitetne kategorije, je ustrezen pokazatelj, ali je stopnja tveganja te bonitetne kategorije vzdržna skozi časovno obdobje iz člena 4(2).

Člen 10

Pomen in relativen položaj bonitetne kategorije

1. Pomen bonitetne kategorije, ki jo določi ECAI, se določi glede na značilnosti sposobnosti izpolnjevanja finančnih obveznosti, kot se odraža v postavkah, katerim se dodeli takšna bonitetna kategorija, ter natančneje glede na stopnjo njene občutljivosti na gospodarske razmere in bližino nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti.

2. Pomen bonitetne kategorije se primerja s pomenom, določenim za vsako stopnje kreditne kakovosti, kot je določeno v členu 15.

3. Pomen bonitetne kategorije se obravnava v kombinaciji z njegovim relativnim položajem v okviru bonitetne lestvice, ki jo določi ECAI.

Člen 11

Kreditna kakovost postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija

1. Kreditna kakovost postavk, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, se določi ob upoštevanju vsaj njihove velikosti in stopnje razpršenosti njihovih poslovnih dejavnosti po tržnih sektorjih ter stopnje njihove geografske razpršenosti.

2. Uporabijo se lahko različna merila kreditne kakovosti, pripisane postavkam iste bonitetne kategorije, kolikor je to primerno, da se dopolnijo informacije, ki jih zagotavljajo kvantitativni dejavniki iz člena 1, kadar so zanesljiva in relevantna za vzporejanje.

Člen 12

Ocena dolgoročne stopnje neplačila, ki jo določi ECAI, povezana s vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija

Ocena dolgoročne stopnje neplačila, ki jo določi ECAI, povezana z vsemi postavkami, katerim se dodeli ista bonitetna kategorija, se upošteva za namene vzporejanja, če je le ustrezno utemeljena.

Člen 13

Notranje vzporejanje bonitetne kategorije, ki ga določi ECAI

Ustrezna stopnja kreditne kakovosti drugih bonitetnih kategorij, ki jih je pripravila ista ECAI, za katero obstaja notranje vzporejanje v skladu s točko (f) člena 7, se uporabi kot ustrezen pokazatelj ravni tveganja bonitetne kategorije, ki se vzporeja.

POGLAVJE 3

Primerjalna vrednost in povezani viri

Člen 14

Primerjalna vrednost

Primerjalna vrednost iz točke (c) člena 136(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 je lahko:

(a)	primerjalna vrednost za dolgoročno stopnjo neplačil za vsako stopnjo kreditne kakovosti, kot je določena v razpredelnici 1 Priloge I;

(b)	primerjalna vrednost za kratkoročno stopnjo neplačil za vsako stopnjo kreditne kakovosti, kot je določena v razpredelnici 2 Priloge I.

Člen 15

Referenčni pomen bonitetne kategorije na stopnjo kreditne kakovosti

Referenčni pomen bonitetne kategorije, ki ustreza posamezni stopnji kreditne kakovosti, je določen v Prilogi II.

NASLOV II

RAZPREDELNICE VZPOREJANJA

Člen 16

Razpredelnice vzporejanja

Ujemanje bonitetnih kategorij posamezne ECAI s stopnjami kreditne kakovosti, določenimi v oddelku 2 poglavja 2 naslova II dela tri Uredbe (EU) št. 575/2013, je določeno v Prilogi III.

NASLOV III

KONČNA DOLOČBA

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. oktobra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2 z dne 30. septembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za predstavitev informacij, ki jih bonitetne agencije dajo na voljo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (UL L 2, 6.1.2015, str. 24).

(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(6) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

PRILOGA I

Primerjalne vrednosti za namene člena 14

Razpredelnica 1

Dolgoročna primerjalna vrednost

(3-letno obdobje)

Stopnja kreditne kakovosti	Dolgoročna primerjalna vrednost
Stopnja kreditne kakovosti	Srednja vrednost	Spodnja meja	Zgornja meja
1	0,10 %	0,00 %	0,16 %
2	0,25 %	0,17 %	0,54 %
3	1,00 %	0,55 %	2,39 %
4	7,50 %	2,40 %	10,99 %
5	20,00 %	11,00 %	26,49 %
6	34,00 %	26,50 %	100,00 %

Razpredelnica 2

Kratkoročna primerjalna vrednost

(3-letno obdobje)

Stopnja kreditne kakovosti	Kratkoročna primerjalna vrednost
Stopnja kreditne kakovosti	Raven spremljanja	Sprožitvena raven
1	0,80 %	1,20 %
2	1,00 %	1,30 %
3	2,40 %	3,00 %
4	11,00 %	12,40 %
5	28,60 %	35,00 %
6	Ni relevantno	Ni relevantno

PRILOGA II

Referenčni pomen bonitetne kategorije na stopnjo kreditne kakovosti za namene člena 15

Stopnja kreditne kakovosti	Pomen bonitetne kategorije
1	Ocenjeni subjekt ima izjemno/zelo dobro sposobnost, da izpolni svoje finančne obveznosti in zanj velja minimalno/zelo nizko kreditno tveganje.
2	Ocenjeni subjekt ima dobro sposobnost, da izpolni svoje finančne obveznosti in zanj velja nizko kreditno tveganje, vendar je nekoliko bolj dovzeten za negativne učinke sprememb okoliščin in gospodarskih pogojev kot ocenjeni subjekti, uvrščeni v stopnjo kreditne kakovosti 1 (CQS 1).
3	Ocenjeni subjekt ima zadostno sposobnost, da izpolni svoje finančne obveznosti in zanj velja zmerno kreditno tveganje. Vendar je bolj verjetno, da bodo negativni gospodarski pogoji ali spremenjene okoliščine poslabšali sposobnost ocenjenega subjekta, da izpolni svoje finančne obveznosti.
4	Ocenjeni subjekt ima sposobnost, da izpolni svoje finančne obveznosti in zanj velja precejšnje kreditno tveganje. Subjekt se sooča z večjimi negotovostmi in je izpostavljen negativnim poslovnim, finančnim ali gospodarskim pogojem, zaradi česar lahko postane njegova sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti neustrezna.
5	Ocenjeni subjekt je sposoben izpolnjevati svoje finančne obveznosti, vendar zanj velja visoko kreditno tveganje. Negativni poslovni, finančni ali gospodarski pogoji bodo verjetno oslabili sposobnost ali pripravljenost ocenjenega subjekta, da izpolni svoje finančne obveznosti.
6	Ocenjeni subjekt je trenutno ranljiv ali zelo ranljiv in zanj velja zelo visoko kreditno tveganje, med drugim ni sposoben izpolnjevati svojih finančnih obveznosti ali je temu zelo blizu. Njegova sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti je odvisna od ugodnih poslovnih, finančnih in gospodarskih pogojev.

PRILOGA III

Razpredelnice vzporejanja za namene člena 16

Stopnja kreditne kakovosti	1	2	3	4	5	6
AM Best Europe-Rating Services Ltd.
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	aaa, aa+, aa, aa-	a+, a, a-	bbb+, bbb, bbb-	bb+, bb, bb-	b+, b, b-	ccc+, ccc, ccc-, cc, c, rs
Lestvica ocen dolgoročnega dolga	aaa, aa+, aa, aa-	a+, a, a-	bbb+, bbb, bbb-	bb+, bb, bb-	b+, b, b-	ccc+, ccc, ccc-, cc, c, d
Lestvica ocen finančne moči	A++, A+	A, A-	B++, B+	B, B-	C++, C+	C, C-, D, E, F, S
Lestvica kratkoročnih ocen	AMB-1+	AMB-1-	AMB-2, AMB-3	AMB- 4
ARC Ratings S.A.
Lestvica srednjeročnih in dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica srednjeročnih in dolgoročnih ocen izdaj	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdaj	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
ASSEKURATA Assekuranz Rating-Agentur GmbH
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC/C, D
Lestvica kratkoročnih ocen podjetij	A++	A		B, C, D
Axesor SA
Lestvica globalnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D, E
BCRA – Credit Rating Agency AD
Lestvica dolgoročnih ocen bank	AAA, AA	A	BBB	BB	B	C, D
Lestvica dolgoročnih ocen zavarovalnic	iAAA, iAA	iA	iBBB	iBB	iB	iC, iD
Lestvica dolgoročnih ocen podjetij	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica dolgoročnih ocen občin	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica dolgoročnih ocen izdaj	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen bank	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen podjetij	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen občin	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdaj	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Banque de France
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen izdajateljev	3++	3+, 3	4+	4, 5+	5, 6	7, 8, 9, P
Capital Intelligence Ltd
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	C, RS, SD, D
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen izdaj	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica mednarodnih kratkoročnih ocen izdajateljev	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica mednarodnih kratkoročnih ocen izdaj	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Cerved Rating Agency S.p.A.
Lestvica dolgoročnih ocen podjetij	A1.1, A1.2, A1.3	A2.1, A2.2, A3.1	B1.1, B1.2	B2.1, B2.2	C1.1	C1.2, C2.1
Creditreform Ratings AG
Lestvica dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	C, D
CRIF S.p.A.
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, D1, D2
Dagong Europe Credit Rating
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen	A-1		A-2, A-3	B, C, D
DBRS Ratings Limited
Lestvica ocen dolgoročnih obveznosti	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica ocen komercialnih zapisov in kratkoročnega dolga	R-1 H, R-1 M	R-1 L	R-2, R-3	R-4, R-5, D
Lestvica ocen odplačevanja terjatev	IC-1	IC-2	IC-3	IC-4	IC-5	D
European Rating Agency, a.s.
Lestvica dolgoročnih ocen		AAA, AA, A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen		S1	S2	S3, S4, NS
EuroRating Sp. z o.o.
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Euler Hermes Rating GmbH
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, SD, D
FERI EuroRating Services AG
Lestvica ocen agencije FERI EuroRating	AAA, AA	A		BBB, BB	B	CCC, CC, D
Fitch Ratings
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, RD, D
Finančne obveznosti podjetij – lestvica dolgoročnih ocen	AAA AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C
Lestvica dolgoročnih mednarodnih ocen finančne moči zavarovateljev (IFS)	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C
Lestvica kratkoročnih ocen	F1+	F1	F2, F3	B, C, RD, D
Lestvica kratkoročnih ocen finančne moči zavarovateljev (IFS)	F1+	F1	F2, F3	B, C
GBB-Rating Gesellschaft für Bonitätsbeurteilung GmbH
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA, AA		A, BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
ICAP Group S.A
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen		AA, A	BB, B	C, D	E, F	G, H
Japan Credit Rating Agency Ltd
Lestvica dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, LD, D
Lestvica dolgoročnih ocen izdaj	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev	J-1+	J-1	J-2	J-3, NJ, LD, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdaj	J-1+	J-1	J-2	J-3, NJ, D
Kroll Bond Rating Agency
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen	K1+	K1	K2, K3	B, C, D
Moody's Investors Service
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	Aaa, Aa	A	Baa	Ba	B	Caa, Ca, C
Lestvica ocen obvezniških skladov	Aaa-bf, Aa-bf	A-bf	Baa-bf	Ba-bf	B-bf	Caa-bf, Ca-bf, C-bf
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen	P-1	P-2	P-3	NP
Standard & Poor's Ratings Services
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, R, SD/D
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdaj	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica ocen finančne moči zavarovateljev	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, SD/D, R
Lestvica ocen kreditne kakovosti skladov	AAAf, AAf	Af	BBBf	BBf	Bf	CCCf
Lestvica ocen za vrednotenje srednjih podjetij (MME)		MM1	MM2	MM3, MM4	MM5, MM6	MM7, MM8, MMD
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, R, SD/D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdaj	A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Scope Ratings AG
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC,C, D
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen	S-1+	S-1	S-2	S-3, S-4
Spread Research
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
The Economist Intelligence Unit Ltd
Lestvica razpona ocen za države	AAA, AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D

12.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 275/19

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1800

z dne 11. oktobra 2016

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z razporeditvijo kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti člena 109a(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 111(1)(n) Direktive 2009/138/ES mora biti razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij (ECAI) na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: razporeditev) skladna z uporabo zunanjih bonitetnih ocen ECAI pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditne institucije in finančne institucije, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1799 (3) določa metodologijo vzporejanja za uporabo zunanjih bonitetnih ocen ECAI pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditne institucije in finančne institucije, zlasti pravila o tem, kako se zadevne bonitetne ocene ujemajo s šestimi stopnjami kreditne kakovosti, določenimi v Uredbi (EU) št. 575/2013.

(3)

Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala člen 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (4) določa, da za razporeditev velja sistem sedmih stopenj kreditne kvalitete za razliko od šestih stopenj kreditne kakovosti, določenih v Uredbi (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo v metodologiji vzporejanja za kreditne institucije in finančne institucije.

(4)

Da bi dosegli skladnost, ki jo zahteva člen 111(1)(n) Direktive 2009/138/ES, razporeditev temelji na metodologiji vzporejanja za kreditne in finančne institucije, ki se lahko spreminja, kadar je primerno, pri čemer se upošteva dodatna stopnja, določena v sistemu kreditne kvalitete, ki je pomemben za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.

(5)

Ta uredba vzpostavlja ureditev razporeditve, pri čemer upošteva kvantitativne in kvalitativne dejavnike. Zaradi uravnoteženja bonitetnih in tržnih pomislekov se je treba izogniti temu, da bi v bistveno manj ugoden položaj postavili tiste ECAI, ki zaradi svojega nedavnega vstopa na trg predložijo omejene kvantitativne informacije. Zato je v primeru, da so na voljo omejene kvantitativne informacije, treba omiliti pomen kvantitativnih dejavnikov za izpeljavo vzporejanja. Vzporejanje bi bilo treba posodobiti vsakič, ko je to potrebno, da odraža kvantitativne informacije, zbrane po začetku veljavnosti te uredbe.

(6)

Ureditve razporeditve veljajo za kreditne ocene ECAI, ki so bonitetne agencije, registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene, ki so izvzete iz uporabe navedene uredbe, ter bonitetne ocene, ki jih odobri ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

(7)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji predložili evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

(8)

Komisija je 29. marca 2016 evropske nadzorne organe obvestila, da namerava potrditi osnutke izvedbenih tehničnih standardov s spremembami, da bi zagotovila ravnotežje med trdnim bonitetnim pristopom in potrebo po izogibanju nadaljnji koncentraciji na že tako visoko koncentriranem trgu bonitetnega ocenjevanja, na katerem dominirajo tri velike ECAI s skupnim tržnim deležem okrog 90 %. Komisija je v obvestilu zlasti poudarila, da se je treba izogniti temu, da bi po treh letih samodejno uporabili bolj konzervativno vzporejanje za vse ECAI, ki niso podale dovolj bonitetnih ocen, ne glede na kakovost njihovih bonitetnih ocen, saj bi ta pristop povzročil regulativno oviro za vstop na trg in oslabil konkurenčni položaj manjših/novih ECAI samo zato, ker ne podajo toliko ocen kot velika uveljavljena podjetja. V svojem uradnem mnenju z dne 12. maja 2016 je skupni odbor evropskih nadzornih organov potrdil svoje prvotno stališče in ni ponovno predložil izvedbenih tehničnih standardov, spremenjenih v skladu s predlaganimi spremembami Komisije.

(9)

Da bi zagotovili ravnotežje med trdnim bonitetnim pristopom in konkurenco na trgu bonitetnega ocenjevanja, bi se osnutki izvedbenih tehničnih standardov morali spremeniti v zvezi z določbami, ki lahko povzročijo bistveno manj ugoden položaj za manjše/novejše ECAI zaradi njihovega nedavnega vstopa na trg, zlasti določbe v zvezi z uporabo bolj konzervativne obravnave v primeru omejenih podatkov, samodejnim začetkom veljavnosti novega vzporejanja od leta 2019, v zvezi s pregledom vzporejanja in preglednicami vzporejanja, ki se uporabljajo od leta 2019.

(10)

Evropski nadzorni organi so opravili javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirali morebitne povezane stroške in koristi ter zahtevali mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), in interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete je takšna, kot je določena v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1799 z dne 7. oktobra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z vzporejanjem bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za kreditno tveganje v skladu s členom 136(1) in (3) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 3 tega Uradnega lista).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(5) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(7) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(8) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA

Razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih agencij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete

Stopnja kreditne kvalitete	0	1	2	3	4	5	6
AM Best Europe-Rating Services Ltd.
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	aaa	aa+, aa, aa–	a+, a, a–	bbb+, bbb, bbb–	bb+, bb, bb–	b+, b, b–	ccc+, ccc, ccc–, cc, c, rs
Lestvica ocen dolgoročnega dolga	aaa	aa+, aa, aa–	a+, a, a–	bbb+, bbb, bbb–	bb+, bb, bb–	b+, b, b–	ccc+, ccc, ccc–, cc, c, d
Lestvica ocen finančne moči		A++, A+	A, A–	B++, B+	B, B–	C++, C+	C, C–, D, E, F, S
Lestvica kratkoročnih ocen		AMB-1+	AMB-1–	AMB-2, AMB-3	AMB-4
ARC Ratings S.A.
Lestvica srednjeročnih in dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica srednjeročnih in dolgoročnih ocen izdaj	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdaj		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
ASSEKURATA Assekuranz Rating-Agentur GmbH
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC/C, D
Lestvica kratkoročnih ocen podjetij		A++	A		B, C, D
Axesor SA
Lestvica globalnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D, E
BCRA – Credit Rating Agency AD
Lestvica dolgoročnih ocen bank	AAA	AA	A	BBB	BB	B	C, D
Lestvica dolgoročnih ocen zavarovalnic	iAAA	iAA	iA	iBBB	iBB	iB	iC, iD
Lestvica dolgoročnih ocen podjetij	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica dolgoročnih ocen občin	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica dolgoročnih ocen izdaj	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen bank		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen podjetij		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen občin		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdaj		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Banque de France
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen izdajateljev		3++	3+, 3	4+	4, 5+	5, 6	7, 8, 9, P
Capital Intelligence
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA	AA	A	BBB	BB	B	C, RS, SD, D
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen izdaj	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica mednarodnih kratkoročnih ocen izdajateljev		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Lestvica mednarodnih kratkoročnih ocen izdaj		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Cerved Rating Agency S.p.A.
Lestvica dolgoročnih ocen podjetij	A1.1	A1.2, A1.3	A2.1, A2.2, A3.1	B1.1, B1.2	B2.1, B2.2	C1.1	C1.2, C2.1
Creditreform Ratings AG
Lestvica dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	C, D
CRIF S.p.A.
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, D1, D2
Dagong Europe Credit Rating
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen		A-1		A-2, A-3	B, C, D
DBRS Ratings Limited
Lestvica ocen dolgoročnih obveznosti	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica ocen komercialnih zapisov in kratkoročnega dolga		R-1 H, R-1 M	R-1 L	R-2, R-3	R-4, R-5, D
Lestvica ocen odplačevanja terjatev		IC-1	IC-2	IC-3	IC-4	IC-5	D
European Rating Agency
Lestvica dolgoročnih ocen			AAA, AA, A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen			S1	S2	S3, S4, NS
EuroRating Sp. z o.o.
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Euler Hermes Rating
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, SD, D
FERI EuroRating Services AG
Lestvica ocen agencije FERI EuroRating	AAA	AA	A		BBB, BB	B	CCC, CC, D
Fitch France S.A.S., Fitch Deutschland GmbH, Fitch Italia S.p.A, Fitch Polska S.A., Fitch Ratings España S.A.U., Fitch Ratings Limited UK, Fitch Ratings CIS Limited
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, RD, D
Finančne obveznosti podjetij – lestvica dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C
Lestvica dolgoročnih mednarodnih ocen finančne moči zavarovatelja (IFS)	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C
Lestvica kratkoročnih ocen		F1+	F1	F2, F3	B, C, RD, D
Lestvica kratkoročnih ocen finančne moči zavarovatelja (IFS)		F1+	F1	F2, F3	B, C
GBB-Rating Gesellschaft für Bonitätsbeurteilung GmbH
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA	AA		A, BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
ICAP Group S.A
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen			AA, A	BB, B	C, D	E, F	G, H
Japan Credit Rating Agency Ltd
Lestvica dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, LD, D
Lestvica dolgoročnih ocen izdaj	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev		J-1+	J-1	J-2	J-3, NJ, LD, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdaj		J-1+	J-1	J-2	J-3, NJ, D
Kroll Bond Rating Agency
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen		K1+	K1	K2, K3	B, C, D
Moody's Investors Service Cyprus Ltd, Moody's France S.A.S., Moody's Deutschland GmbH, Moody's Italia S.r.l., Moody's Investors Service España S.A., Moody's Investors Service Ltd
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	Aaa	Aa	A	Baa	Ba	B	Caa, Ca, C
Lestvica ocen obvezniških skladov	Aaa-bf	Aa-bf	A-bf	Baa-bf	Ba-bf	B-bf	Caa-bf, Ca-bf, C-bf
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen		P-1	P-2	P-3	NP
Standard & Poor's Credit Market Services France S.A.S., Standard & Poor's Credit Market Services Italy S.r.l., Standard & Poor's Credit Market Services Europe Limited
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, R, SD/D
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdaj	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
Lestvica ocen finančne moči zavarovatelja	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, SD/D, R
Lestvica ocen kreditne kakovosti skladov	AAAf	AAf	Af	BBBf	BBf	Bf	CCCf
Lestvica ocen za vrednotenje srednjih podjetij (MME)			MM1	MM2	MM3, MM4	MM5, MM6	MM7, MM8, MMD
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdajateljev		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, R, SD/D
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdaj		A-1+	A-1	A-2, A-3	B, C, D
Scope Rating
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC,C, D
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen		S-1+	S-1	S-2	S-3, S-4
Spread Research
Lestvica mednarodnih dolgoročnih ocen	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D
The Economist Intelligence Unit Ltd
Lestvica razpona ocen za države	AAA	AA	A	BBB	BB	B	CCC, CC, C, D

12.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 275/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1801

z dne 11. oktobra 2016

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z vzporejanjem bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih agencij za listinjenje v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 270 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 270 Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da se za vse zunanje bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: ECAI) določi, kateri stopnji kreditne kakovosti iz poglavja 5 navedene uredbe ustrezajo zadevne bonitetne ocene ECAI (v nadaljnjem besedilu: vzporejanje). ECAI so bonitetne agencije, ki so registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ali centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz uporabe navedene uredbe.

(2)

Nekateri podobni izrazi in pojmi, uporabljeni v Uredbi (ES) št. 1060/2009 in Uredbi (EU) št. 575/2013, bi lahko povzročili zmedo. „Bonitetna ocena“ je izraz, ki se v Uredbi (EU) št. 575/2013 uporablja tako za poimenovanje „oznake“ različnih bonitetnih kategorij s strani ECAI, kot tudi za dodelitev posamezne tovrstne ocene določeni postavki. Toda točki (h) in (a) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 jasno razlikujeta med tema dvema pojmoma z uporabo izrazov „bonitetna kategorija“ oziroma „bonitetna ocena“. Da bi se izognili zmedi in ob upoštevanju potrebe, da se za navedena pojma uporabljata različni poimenovanji, ter glede na dopolnjevanje obeh uredb, bi bilo treba navedene izraze v tej uredbi uporabljati v smislu Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(3)

Člen 267 Uredbe (EU) št. 575/2013 dovoljuje uporabo bonitetnih ocen za določanje uteži tveganja za pozicijo v listinjenju le, če je bonitetno oceno izdala ali potrdila ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Nadalje točka (b) člena 268 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabo bonitetne ocene ECAI pogojuje s tem, da ECAI objavi postopke, metodologije, predpostavke in ključne elemente, ki so temelj ocene, v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Poleg tega člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1060/2009 določa, da se bonitetne kategorije, ki se dodelijo strukturiranim finančnim instrumentom, jasno razlikujejo od bonitetnih kategorij, ki se uporabljajo za vse druge subjekte. Zato je primerno določiti ustrezanje bonitetnih ocen ECAI stopnjam kreditne kakovosti iz poglavja 5 Uredbe (EU) št. 575/2013 le za tiste bonitetne kategorije pozicij v listinjenju, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje.

(4)

Pri vzporejanju bonitetnih ocen za pozicije v listinjenju bi bilo treba upoštevati tako kvantitativne dejavnike, na primer stopnje neplačil in izgub ter preteklo kakovost bonitetnih ocen, kot tudi kvalitativne dejavnike, na primer razpon poslov, metodologije in pomen bonitetnih kategorij. Vendar je treba upoštevati, da se bonitetne ocene za pozicije v listinjenju uporabljajo za širok razpon poslov, med katerimi so v preteklosti med obdobjem finančne krize 2007–2009 obstajale pomembne razlike glede kakovosti. Poleg tega zaradi krize prihaja do sprememb metodologij ECAI in regulativnega pristopa Unije k listinjenju, na mednarodni ravni pa poteka razprava o okviru listinjenja. Da bi se upoštevalo ta razvoj v regulativnem okviru in razlike v kakovosti bonitetnih ocen za pozicije v listinjenju ter zaradi preprečevanja motenj na trgu listinjenja, je treba poudariti kvalitativne vidike analize razpoložljivih kvantitativnih podatkov.

(5)

V okviru kvalitativne analize se je, da se zagotovi objektivno in dosledno določanje vzporejanja ter nemoten prehod za trg, treba sklicevati na vzporejanje bonitetnih ocen s stopnjami kreditne kakovosti, ki so bile izdane leta 2006 na podlagi člena 97 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Navedena vzporejanja, ki so se takrat uporabila za ECAI, ki so izdajale bonitetne ocene za pozicije v listinjenju, niso temeljila samo na kvantitativni metodologiji vzporejanja, temveč tudi na preteklih dokazih glede kakovosti bonitetnih ocen pred finančno krizo. Ta vzporejanja so bila zasnovana za zagotovitev splošne objektivnosti in doslednosti med relativnimi stopnjami tveganja, ki so jih odražali različni bonitetni razredi, ki so se uporabljali za dodeljevanje bonitetnih ocen ECAI, ki so bile takrat dejavne na trgu listinjenja.

(6)

Nove ECAI, ki so vstopile na trg listinjenja po izdelavi vzporejanj leta 2006 na podlagi člena 97 Direktive 2006/48/ES, niso dodelile zadostnega števila bonitetnih ocen, da bi bilo mogoče statistično zanesljivo oceniti preteklo kakovost teh ocen. Kljub temu je treba vzporejanje bonitetnih ocen glede na stopnje kreditne kakovosti, ki se dodeli uveljavljenim ECAI, razširiti na nove ECAI, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med razvojem skrbnega vzporejanja za vse ECAI in preprečevanjem povzročitve znatno podrejenega konkurenčnega položaja.

(7)

Glede na to, da se za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti po standardiziranem pristopu za listinjenje v skladu s členom 251 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo posebne stopnje kreditne kakovosti, ki se razlikujejo od tistih, ki veljajo za pozicije v listinjenju v skladu z metodo na podlagi bonitetnih ocen iz člena 261 navedene uredbe, bi bilo treba za standardiziran pristop in metodo na podlagi bonitetnih ocen zagotoviti ločeno vzporejanje.

(8)

Tako člen 251 kot člen 261 Uredbe (EU) št. 575/2013 navajata stopnje kreditne kakovosti za pozicije v relistinjenju. Zato okvir listinjenja Uredbe (EU) št. 575/2013 zajema tudi pozicije v relistinjenju. Torej bi morala vzporejanja zajemati bonitetne ocene, dodeljene tako pozicijam v listinjenju kot tistim v relistinjenju.

(9)

Po zaključku sedanjih regulativnih reform glede kapitalskih zahtev, ki se uporabljajo za listinjenja, in z namenom upoštevanja novih preteklih dokazov, ki zajemajo podatke za dovolj dolgo obdobje po krizi, bi bilo treba vzporejanja posodobiti, če bi razpoložljivi podatki lahko prispevali k boljši zasnovi v celoti dosledne in objektivne kvantitativne metodologije vzporejanja v skladu s točkama (b) in (c) člena 270 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter pri tem zagotoviti vedno večje upoštevanje kvantitativnih dokazov.

(10)

Zaradi poudarka na kvalitativnih vidikih analize kakovosti bonitetnih ocen za pozicije v listinjenju je treba redno spremljati sporočene podatke, da se preuči upravičenost pregleda dodeljenih vzporejanj v primeru, da se zaznajo neplačila za pozicije v listinjenju, ter preučiti možnost spremembe določanja vzporejanj, če je ustrezno, v skladu s točko (d) člena 270 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(11)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski nadzorni organ (v nadaljnjem besedilu: Evropski bančni organ).

(12)

Evropski bančni organ je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razpredelnice za vzporejanje v skladu s standardiziranim pristopom

Bonitetne kategorije posamezne ECAI za pozicije v listinjenju, za katere se uporablja standardizirani pristop, ustrezajo stopnjam kreditne kakovosti v skladu s standardiziranim pristopom iz razpredelnice 1 člena 251 Uredbe (EU) št. 575/2013 tako, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Razpredelnice za vzporejanje v skladu z metodo na podlagi bonitetnih ocen

Bonitetne kategorije posamezne ECAI za pozicije v listinjenju, za katere se uporablja pristop IRB, ustrezajo stopnjam kreditne kakovosti iz razpredelnice 4 člena 261(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 tako, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. oktobra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(3) Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

PRILOGA I

Razpredelnica za vzporejanje v skladu s standardiziranim pristopom iz člena 1

Stopnja kreditne kakovosti	1	2	3	4	Vse druge
ARC Ratings S.A.
Srednjeročne in dolgoročne izdaje	AAASF do AA–SF	A+SF do A–SF	BBB+SF do BBB–SF	BB+SF do BB–SF	Pod BB–SF
Kratkoročne izdaje	A-1+SF, A-1SF	A-2SF	A-3SF		Pod A-3SF
Axesor SA
Lestvica ocen strukturiranih finančnih instrumentov	AAA(sf) do AA–(sf)	A+(sf) do A–(sf)	BBB+(sf) do BBB–(sf)	BB+(sf) do BB–(sf)	Pod BB–(sf)
Creditreform Ratings AG
Lestvica dolgoročnih ocen	AAA sf, AA– sf	A+ sf do A– sf	BBB+ sf do BBB– sf	BB+ sf do BB– sf	Pod BB–sf
DBRS Ratings Limited
Lestvica ocen dolgoročnih obveznosti	AAA (sf) do AA (low) (sf)	A (high) (sf) do A (low) (sf)	BBB (high) (sf) do BBB (low) (sf)	BB (high) (sf) do BB (low) (sf)	Pod BB (low) (sf)
Lestvica ocen komercialnih zapisov in kratkoročnega dolga	R-1 (high) (sf) do R-1 (low) (sf)	R-2 (high) (sf) do R-2 (low) (sf)	R-3 (sf)		Pod R-3 (sf)
FERI EuroRating Services AG
Bonitetna lestvica	AAAsf do AA–sf	A+sf do A–sf	BBB+sf do BBB–sf	BB+sf do BB–sf	Pod BB–sf
Fitch Ratings
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAAsf do AA–sf	A+sf do A–sf	BBB+sf do BBB–sf	BB+sf do BB–sf	Pod BB–sf
Lestvica kratkoročnih ocen	F1+sf, F1sf	F2sf	F3sf		Pod F3sf
Japan Credit Rating Agency Ltd
Lestvica dolgoročnih ocen izdajateljev	AAA do AA–	A+ do A–	BBB+ do BBB–	BB + do BB-	Pod BB–
Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev	J-1+, J-1	J-2	J-3		Pod J-3
Kroll Bond Rating Agency
Dolgoročna posojila	AAA (sf) do AA– (sf)	A+ (sf) do A– (sf)	BBB+ (sf) do BBB– (sf)	BB+ (sf) do BB– (sf)	Pod BB– (sf)
Kratkoročna posojila	K1+ (sf), K1 (sf)	K2 (sf)	K3 (sf)		Pod K3 (sf)
Moody's Investors Service
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	Aaa(sf) do Aa3(sf)	A1(sf) do A3(sf)	Baa1(sf) do Baa3(sf)	Ba1(sf) do Ba3(sf)	Pod Ba3(sf)
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen	P-1(sf)	P-2(sf)	P-3(sf)		NP(sf)
Standard & Poor's Ratings Services
Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	AAA (sf) do AA– (sf)	A+ (sf) do A– (sf)	BBB+ (sf) do BBB– (sf)	BB+ (sf) do BB– (sf)	Pod BB– (sf)
Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdajateljev	A-1+ (sf), A-1 (sf)	A-2 (sf)	A-3 (sf)		Pod A-3 (sf)
Scope Rating AG
Lestvica globalnih dolgoročnih ocen	AAASF do AA–SF	A+SF do A–SF	BBB+SF do BBB–SF	BB+SF do BB–SF	Pod BB–SF
Lestvica globalnih kratkoročnih ocen	S-1+SF, S-1SF	S-2SF	S-3SF		S-4SF

PRILOGA II

Razpredelnica za vzporejanje v skladu z metodo na podlagi bonitetnih ocen iz člena 2

Stopnja kreditne kakovosti

Vse druge

ARC Ratings S.A.

Srednjeročne in dolgoročne izdaje

AAASF

AA+SF do AA–SF

A+SF

ASF

A–SF

BBB+SF

BBBSF

BBB–SF

BB+SF

BBSF

BB–SF

Pod BB–SF

Kratkoročne izdaje

A-1+SF, A-1SF

A-2SF

A-3SF

Pod A-3SF

Axesor SA

Lestvica ocen strukturiranih finančnih instrumentov

AAA(sf)

AA+(sf) do AA–(sf)

A+(sf)

A(sf)

A–(sf)

BBB+(sf)

BBB(sf)

BBB–(sf)

BB+(sf)

BB(sf)

BB–(sf)

Pod BB–(sf)

Creditreform Ratings AG

Lestvica dolgoročnih ocen

AAA sf

AA+ sf do AA– sf

A+ sf

A sf

A– sf

BBB+ sf

BBB sf

BBB– sf

BB+ sf

BB sf

BB– sf

Pod BB– sf

DBRS Ratings Limited

Lestvica ocen dolgoročnih obveznosti

AAA (sf)

AA (high) (sf) do AA (low) (sf)

A (high) (sf)

A (sf)

A (low) (sf)

BBB (high) (sf)

BBB (sf)

BBB (low) (sf)

BB (high) (sf)

BB (sf)

BB (low) (sf)

Pod BB (low) (sf)

Lestvica ocen komercialnih zapisov in kratkoročnega dolga

R-1 (high) (sf) do R-1 (low) (sf)

R-2 (high) (sf) do R-2 (low) (sf)

R-3 (sf)

Pod R-3 (sf)

FERI EuroRating Services AG

Bonitetna lestvica

AAAsf

AA+sf do AA–sf

A+sf

Asf

A–sf

BBB+sf

BBBsf

BBB–sf

BB+sf

BBsf

BB–sf

Pod BB–sf

Fitch Ratings

Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev

AAAsf

AA+sf do AA–sf

A+sf

Asf

A–sf

BBB+sf

BBBsf

BBB–sf

BB+sf

BBsf

BB–sf

Pod BB–sf

Lestvica kratkoročnih ocen

F1+sf, F1sf

F2sf

F3sf

Pod Bsf

Japan Credit Rating Agency Ltd

Lestvica dolgoročnih ocen izdajateljev

AAA

AA+ do AA–

A+

A–

BBB+

BBB

BBB–

BB+

BB–

Pod BB–

Lestvica kratkoročnih ocen izdajateljev

J-1+, J-1

J-2

J-3

Pod J-3

Kroll Bond Rating Agency

Dolgoročna posojila

AAA (sf)

AA+ (sf) do AA– (sf)

A+ (sf)

A (sf)

A– (sf)

BBB+ (sf)

BBB (sf)

BBB– (sf)

BB+ (sf)

BB (sf)

BB– (sf)

Pod BB– (sf)

Kratkoročna posojila

K1+ (sf), K1 (sf)

K2 (sf)

K3 (sf)

Pod K3 (sf)

Moody's Investors Service

Lestvica globalnih dolgoročnih ocen

Aaa(sf)

Aa1(sf) do Aa3(sf)

A1(sf)

A2(sf)

A3(sf)

Baa1(sf)

Baa2(sf)

Baa3(sf)

Ba1(sf)

Ba2(sf)

Ba3(sf)

Pod Ba3(sf)

Lestvica globalnih kratkoročnih ocen

P-1(sf)

P-2(sf)

P-3(sf)

NP(sf)

Standard & Poor's Ratings Services

Lestvica dolgoročnih bonitetnih ocen izdajateljev

AAA (sf)

AA+ (sf) do AA– (sf)

A+ (sf)

A (sf)

A– (sf)

BBB+ (sf)

BBB (sf)

BBB– (sf)

BB+ (sf)

BB (sf)

BB– (sf)

Pod BB– (sf)

Lestvica kratkoročnih bonitetnih ocen izdajateljev

A-1+ (sf), A-1 (sf)

A-2 (sf)

A-3 (sf)

Pod A-3 (sf)

Scope Rating AG

Lestvica globalnih dolgoročnih ocen

AAASF

AA+SF do AA–SF

A+SF

ASF

A–SF

BBB+SF

BBBSF

BBB–SF

BB+SF

BBSF

BB–SF

Pod BB–SF

Lestvica globalnih kratkoročnih ocen

S-1+SF, S-1SF

S-2SF

S-3SF

S-4SF

12.10.2016

Uradni list Evropske unije

L 275/39

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1804

z dne 10 oktobra 2016

o podrobnih pravilih za uporabo člena 34 in 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6351)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (1) ter zlasti člena 35(6) Direktive,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na roke, predvidene za potek postopka po členu 35 Direktive 2014/25/EU, je treba predpisati, da morajo zahtevki glede uporabe člena 34 vsebovati koristne in ustrezne informacije za presojo zahtevka. Zaradi tega je smiselno oblikovati seznam informacij, ki jih je treba navesti v zahtevkih, kot tudi druga praktična pravila v zvezi z zahtevki.

(2)

Za zagotovitev pravne varnosti in zaradi preglednosti bi bilo treba obvestila o prejemu ali umiku zahtevka v zvezi z uporabo člena 34 Direktive 2014/25/EU, obvestila o podaljšanju ali začasni prekinitvi roka za sprejetje izvedbenih aktov Komisije v zvezi z navedenimi zahtevki ter obvestila o uporabi člena 34, kadar v roku ni bil sprejet noben izvedbeni akt, objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Treba je predvideti tudi, katere informacije je potrebno navesti v teh obvestilih.

(3)

Ta sklep zlasti glede informacij, ki jih je treba zahtevati, in besedila obvestila temelji na izkušnjah, pridobljenih pri uporabi Odločbe Komisije 2005/15/ES (2), ki je določila podrobna pravila za uporabo postopka iz člena 30 Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), saj so materialni pogoji za izvzetje dejavnosti iz določb Direktive 2004/17/ES v bistvu isti kot v členu 34 Direktive 2014/25/EU.

(4)	Opozoriti je treba, da ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se lahko opravi v okviru Direktive 2014/25/EU, ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava.

(5)	Ta sklep bi moral nadomestiti Odločbo 2005/15/ES, ki je bila sprejeta na podlagi Direktive 2004/17/ES. Odločbo 2005/15/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Zahtevki glede uporabe člena 34 Direktive 2014/25/EU, predloženi v skladu s členom 35 navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: zahtevki glede uporabe člena 34), vsebujejo vsaj informacije iz Priloge I k temu sklepu. Upoštevajo strukturo Priloge I k temu sklepu.

2. Če je neodvisni nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, sprejel obrazloženo in utemeljeno mnenje, kot je navedeno v členu 35 Direktive 2014/25/EU, se to mnenje priloži zahtevku.

3. Razen v posebnih razmerah iz četrtega pododstavka člena 40(1) in kadar je bila splošna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev preložena v skladu s členom 106(2) Direktive 2014/25/EU, se zahtevki iz odstavka 1 in mnenja iz odstavka 2 pošljejo v elektronski obliki na elektronski naslov, ki je za ta namen naveden na spletišču Komisije, in sporočijo državam članicam.

4. Kadar zahtevki iz odstavka 1 ali mnenja iz odstavka 2 niso poslani z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v skladu s členom 40(1) ali členom 106(2) Direktive 2014/25/EU, jih je treba v treh izvodih poslati po pošti ali drugi primerni kurirski službi na naslov Komisije, ki je objavljen na njenem spletišču, in jih sporočiti državam članicam.

Člen 2

1. Kadar Komisija prejme zahtevek glede uporabe člena 34 in se v skladu s prvim pododstavkom člena 34(3) Direktive 2014/25/EU šteje, da dostop do trga ni omejen, objavi obvestilo z informacijami iz dela A Priloge II k temu sklepu.

Kadar Komisija prejme zahtevek glede uporabe člena 34 in v skladu s prvim pododstavkom člena 34(3) Direktive 2014/25/EU ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do trga, objavi obvestilo z informacijami iz dela B Priloge II k temu sklepu.

2. Kadar se rok za sprejetje izvedbenih aktov iz člena 35 Direktive 2014/25/EU podaljša v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 1 Priloge IV k navedeni direktivi, Komisija objavi obvestilo z informacijami iz dela A Priloge III k temu sklepu.

3. Kadar se rok za sprejetje izvedbenih aktov iz člena 35 Direktive 2014/25/EU začasno prekine v skladu z odstavkom 2 Priloge IV k navedeni direktivi, Komisija objavi obvestilo z informacijami iz dela B Priloge III k temu sklepu. Po prenehanju začasne prekinitve Komisija objavi obvestilo z informacijami iz dela C Priloge III k temu sklepu.

4. Kadar prijavitelj umakne zahtevek glede uporabe člena 34 Direktive 2014/25/EU, Komisija objavi obvestilo z informacijami iz dela D Priloge III k temu sklepu.

5. Kadar za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dane dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti, Direktiva 2014/25/EU ne velja več, ker Komisija ni sprejela izvedbenega akta v roku iz Priloge IV k navedeni direktivi, Komisija objavi obvestilo z informacijami iz Priloge IV k temu sklepu.

6. Informacije, predvidene v obvestilih iz prilog II, III in IV, se lahko po potrebi spremenijo in dopolnijo, na primer kadar se predhodno predloženi zahtevek bistveno spremeni v skladu s členom 35(4) Direktive 2014/25/EU.

7. Obvestila iz odstavkov 1 do 5 se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Odločba 2005/15/ES se razveljavi.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. oktobra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

(2) Odločba Komisije 2005/15/ES z dne 7. januarja 2005 o pogojih uporabe postopka, predvidenega v členu 30 Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 7, 11.1.2005, str. 7).

(3) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA I

ZAHTEVANE INFORMACIJE V ZAHTEVKIH GLEDE UPORABE ČLENA 34 DIREKTIVE 2014/25/EU

1. Oddelek 1 – Identiteta in položaj prijavitelja

Člen 35 Direktive 2014/25/EU določa, da zahtevke glede uporabe člena 34 oblikujejo države članice ali, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, naročniki. Izraz „prijavitelj“ se tako lahko nanaša, odvisno od primera, na državo članico ali na naročnike. Uporablja se izključno za namen poenostavitve.

1.1 Polno ime in naslov prijavitelja:

Če podjetja, povezana (1) s prijaviteljem, opravljajo dejavnost, zajeto s tem zahtevkom, se šteje, da izraz „prijavitelj“ označuje tako naročnika iz točke 1.1, kot tudi z njim povezana zadevna podjetja. Zlasti za oddelka 5 in 6 spodaj je torej treba zagotoviti potrebne informacije o tako opredeljenem „prijavitelju“.

1.2 Status prijavitelja: javni naročnik (2), javno podjetje (3) ali zasebno podjetje?

1.3 Za javnega naročnika: ali zahtevek pripravljate za svojo državo članico in v njenem imenu?

Če je tako, navedite informacije, ki se zahtevajo za vsako točko oddelkov od 2 do vključno 6. Še posebej pa zagotovite informacije, zahtevane za vsakega naročnika, ki opravlja dejavnost, zajeto s tem zahtevkom, za vsako točko oddelkov 5 in 6. Vendar pa se lahko v primeru velikega števila informacij le-te omeji na naročnike, ki imajo najmanj 10 % zadevnega geografskega trga (4). Če so si informacije podobne ali enake za več kot enega naročnika, se jih lahko, pod pogojem ustrezne navedbe, združi.

1.4 Za naročnike (javne naročnike, javna podjetja in zasebna podjetja, ki opravljajo eno od dejavnosti iz Direktive 2014/25/EU (5)): navedite določbo nacionalne zakonodaje, ki določa, da lahko naročniki predložijo zahtevek na podlagi člena 35.

2. Oddelek 2 – Opis dejavnosti, ki je predmet tega zahtevka

2.1 Opišite dejavnost, za katero po vašem mnenju veljajo pogoji iz člena 34(1) (6). Zadevna dejavnost je lahko del širšega sektorja (7); lahko se tudi izvaja samo na nekaterih območjih zadevne države članice.

2.2 Če ne gre za celotno nacionalno ozemlje, navedite ozemlje, na katerem se opravlja dejavnost, ki je predmet tega zahtevka. Navedite le ozemlje, na katerem menite, da so izpolnjeni pogoji iz člena 34(1).

3. Oddelek 3 – Relevantni trg

Relevantni proizvodni trg obsega vse proizvode in/ali storitve, ki so za potrošnika glede na svoje značilnosti, ceno ali namen uporabe zamenljivi ali nadomestljivi (8).

Naslednji dejavniki se običajno štejejo za pomembne pri določanju relevantnega proizvodnega trga in jih je v analizi treba upoštevati (9):

—	lastna in navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja za zadevne proizvode in/ali storitve;

—	vsaka razlika v končni uporabi proizvoda,

—	razlike v ceni med dvema proizvodoma,

—	stroški prehoda od enega proizvoda k drugemu, kadar gre za dva potencialno konkurenčna proizvoda,

—	ugotovljene ali zakoreninjene preference potrošnikov po določeni vrsti ali kategoriji proizvoda,

—	razvrstitve proizvodov (klasifikacije poklicnih združenj itd.).

Relevantni geografski trg ustreza območju, na katerem se zadevni naročniki ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni (10).

Med dejavniki, ki so pomembni pri določanju relevantnega geografskega trga, so (11):

—	vrsta in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev,

—	obstoj ovir za vstop,

—	preference potrošnikov,

—	občutne razlike med tržnimi deleži ali občutne razlike v cenah med sosednjimi območji,

—	prevozni stroški.

3.1 Ob upoštevanju zgornjih navedb, razložite opredelitev relevantnega proizvodnega trga (oziroma trgov), na kateri bi po vašem mnenju morala temeljiti analiza Komisije.

V svojem odgovoru utemeljite svoje predpostavke ali ugotovitve in jih podprite z ustreznimi empiričnimi dokazi (12) ter razložite, kako so bili upoštevani zgoraj navedeni dejavniki. Navedite zlasti posebne proizvode ali storitve, na katere ta zahtevek vpliva neposredno ali posredno, in ugotovite kategorije proizvodov, ki so glede na vašo opredelitev trga nadomestljive.

V vprašanjih, ki sledijo, so te opredelitve označene z izrazom „relevantni proizvodni trg/trgi“.

3.2 Razložite opredelitev relevantnega geografskega trga (oziroma trgov), na kateri bi po vašem mnenju morala temeljiti analiza Komisije. V svojem odgovoru utemeljite svoje predpostavke ali ugotovitve in jih podprite z ustreznimi empiričnimi dokazi (13) ter razložite, kako so bili upoštevani zgoraj navedeni dejavniki. Navedite zlasti geografsko območje, na katerem so naročniki, ki jih zadeva ta zahtevek, aktivni na relevantnem proizvodnem trgu, in če menite, da je relevantni geografski trg večji od ene države članice, to utemeljite.

V vprašanjih, ki sledijo, je/so ta/te opredelitev/opredelitve označena/označene z izrazom „relevantni geografski trg/trgi“.

4. Oddelek 4 – Uporaba pravnih aktov iz Priloge III k Direktivi 2014/25/EU

4.1 Ali je dejavnost, ki je predmet tega zahtevka, urejena s katerim od pravnih aktov iz Priloge III k Direktivi 2014/25/EU (14)? Če je tako, navedite akt ali akte nacionalne zakonodaje, s katerimi se prenaša zadevna zakonodaja Unije.

5. Oddelek 5 – Informacije o relevantnem trgu in dostopu do navedenega trga

Ta oddelek se izpolni ne glede na odgovor k zgornji točki 4.1.

Nekatera vprašanja za nekatere dejavnosti ali dejanski položaj zadevnega prijavitelja morda niso relevantna – v teh primerih to navedite za vsako točko posebej.

Prijavitelj se lahko omeji in poda natančno posamezne referenčne točke ustreznih delov obrazloženega in utemeljenega mnenja, kakor je opredeljeno v členu 35 Direktive 2014/25/EU, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem so analizirane zadevne točke.

5.1 Pojasnite razloge, zaradi katerih menite, da dostop do relevantnega trga ni omejen.

5.2 Za vsak relevantni trg, za vsako od zadnjih treh proračunskih let (15) in za vsako od naslednjih ozemelj:

(a)	ozemlje EGP,

(b)	EU kot celota,

(c)	ozemlje držav članic EFTE kot celota,

(d)	vsaka država članica in država članica EFTE, v kateri prijavitelj opravlja dejavnost, in

(e)	relevantni geografski trg (16), če prijavitelj meni, da gre za različen trg,

navedite informacije iz točk 5.2.1 do 5.2.9:

5.2.1

oceno pomembnosti trga glede na vrednost (v eurih) in obseg (v enotah) prodaje (17), z navedbo podlage za izračun in uporabljenih virov ter s predložitvijo, če je to mogoče, potrebne dokumentacije za potrditev izračuna;

5.2.2

vrednost in obseg prodaje ter oceno tržnega deleža prijavitelja;

5.2.3

oceno tržnega deleža glede na vrednost (in po potrebi glede na obseg) vseh konkurentov (vključno z uvozniki), ki imajo najmanj 10 % zadevnega geografskega trga. Zagotovite, če je to mogoče, potrebno dokumentacijo za potrditev izračuna tržnih deležev in navedite ime, naslov, telefonsko številko in številko telefaksa teh konkurentov ter ustrezno osebo, ki je pri njih pooblaščena za stike;

5.2.4

oceno skupne vrednosti, obsega in vira uvoza z ozemelj, ki niso v EGP, ter navedite:

(a)	delež tega uvoza, ki ga je mogoče pripisati prijavitelju;

(b)	v kolikšni meri ocenjujete, da kvote ter tarifne in netarifne trgovinske ovire prestavljajo ovire za ta uvoz, ter

(c)	oceno vpliva transportnih in drugih stroškov na takšen uvoz;

5.2.5

ovire v trgovini med državami na ozemlju EGP, ki jih predstavljajo:

(a)	transportni in drugi stroški ter

(b)	druge netarifne trgovinske ovire;

5.2.6

način proizvodnje in prodaje proizvodov ali storitev prijavitelja; navedite, na primer, ali so slednji izdelani lokalno ali trženje izvajajo lokalna distribucijska omrežja;

5.2.7

primerjavo ravni cen prijavitelja in njegovih konkurentov v vsaki državi članici in v vsaki državi EFTA ter podobno primerjavo ravni cen med EU, državami EFTA in drugimi območji, kjer se ti proizvodi izdelujejo (na primer države vzhodne Evrope, Združene države Amerike, Japonska ali katero koli drugo ustrezno območje);

5.2.8

naravo in stopnjo vertikalne integracije prijavitelja glede na njegove glavne konkurente;

5.2.9

informacije o strukturi stroškov prijavitelja (18). Navedite tudi sredstva ali infrastrukture, ki jih uporablja skupaj z drugimi naročniki ali za opravljanje več kot ene dejavnosti, ki je predmet Direktive 2014/25/EU. Kadar je treba za uporabo teh sredstev ali infrastruktur upoštevati posebne pogoje, na primer obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev ali posebne pravice, jih navedite.

5.3 Navedite naslednje informacije:

5.3.1 Ali je prišlo v zadnjih petih letih na geografskem trgu relevantnih proizvodov do pomembnih vstopov (19)? Če je odgovor pritrdilen, navedite, kolikor je to mogoče, ime, naslov, številki telefona in telefaksa zadevnega podjetja ter ustrezno osebo za stike in ocenite njegov trenutni tržni delež.

5.3.2 Ali po mnenju prijavitelja obstajajo podjetja (vključno s tistimi, ki dejavnosti trenutno opravljajo samo na trgih zunaj EU ali na trgih zunaj EGP), ki bi lahko vstopila na trg? Če je odgovor pritrdilen, razložite, zakaj, in navedite ime, naslov, številki telefona in telefaksa zadevnih podjetij ter ustrezno osebo za stike ter podajte oceno predvidenih rokov njihovega vstopa na trg.

5.3.3 Opišite različne dejavnike, ki vplivajo na vstop na relevantne trge, tako z geografskega kot proizvodnega vidika. Pri tem po potrebi upoštevajte:

(a)	skupne stroške vstopa na trg (raziskave in razvoj, potrebni distribucijski sistemi, promocija, oglaševanje, poprodajne storitve itd.), ocenjene glede na pomembnega sposobnega konkurenta, z navedbo trenutnega tržnega deleža tega konkurenta;

(b)	zakonske ali regulativne ovire za vstop, na primer dovoljenje oblasti ali obstoj kakršnih koli standardov;

(c)	kakršno koli omejitev zaradi obstoja patentov, znanja in izkušenj in drugih pravic iz naslova intelektualne lastnine na teh trgih ter kakršno koli omejitev zaradi dodeljevanja licenc v zvezi s temi pravicami;

(d)	v kolikšni meri je prijavitelj pridobitelj ali dajalec licence za patent, znanje in izkušnje in druge pravice na relevantnih trgih;

(e)	pomen ekonomije obsega za proizvodnjo proizvodov na relevantnih trgih;

(f)	dostop do virov nabave, na primer razpoložljivost surovin.

RAZISKAVE IN RAZVOJ

5.3.4 Navedite pomen raziskav in razvoja za sposobnost podjetja, ki deluje na relevantnih trgih, da na dolgi rok ohranja konkurenčnost. Razložite naravo raziskav in razvoja, ki jih je opravil prijavitelj na relevantnih trgih.

Pri tem po potrebi upoštevajte:

(a)	razvoj in intenzivnost raziskovanja in razvoja (20) na teh trgih in za prijavitelja;

(b)	razvoj tehnologije na teh trgih v primernem obdobju (zlasti razvoj proizvodov in/ali storitev, postopkov izdelave, distribucijskih sistemov itd.);

(c)	pomembnejše inovacije na teh trgih in podjetja, iz katerih te inovacije izvirajo;

(d)	inovacijski cikel na teh trgih in v kateri fazi ciklusa je prijavitelj.

SPORAZUMI O SODELOVANJU

5.3.5 V kolikšnem obsegu obstajajo sporazumi o sodelovanju (horizontalni ali vertikalni) na relevantnih trgih?

5.3.6 Navedite podrobnosti glede najpomembnejših sporazumov o sodelovanju, ki jih je prijavitelj sklenil na relevantnih trgih, na primer sporazumov o raziskovanju in razvoju, licenčnih sporazumov, sporazumov o skupni proizvodnji, specializaciji, distribuciji, dolgoročnem oskrbovanju in sporazumov o izmenjavi informacij.

6. Oddelek 6 – Izpostavljenost konkurenci

Nekatera vprašanja za nekatere dejavnosti ali dejanski položaj zadevnega prijavitelja morda niso relevantna – v teh primerih to navedite za vsako točko posebej.

Prijavitelj se lahko omeji in poda natančno posamezne referenčne točke ustreznih delov obrazloženega in utemeljenega mnenja, kakor je opredeljeno v členu 35 Direktive 2014/25/EU, ki ga je sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem so analizirane zadevne točke.

V skladu s členom 34(2) Direktive 2014/25/EU se mora odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejeti na podlagi kriterijev, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz PDEU, kot so značilnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejanska ali potencialna prisotnost več kot enega dobavitelja blaga ali zadevnih storitev.

6.1 Pojasnite razloge, zaradi katerih menite, da je dejavnost, ki je predmet tega zahtevka, v celoti izpostavljena konkurenci na relevantnem proizvodnem trgu oz. trgih na relevantnem geografskem trgu oz. trgih. Zlasti predložite naslednje informacije:

SPLOŠNE POGOJE NA RELEVANTNIH TRGIH

6.1.1 Navedite pet glavnih samostojnih dobaviteljev (21) prijavitelja in delež vsakega od njih v prijaviteljevi nabavi (surovin ali blaga za proizvodnjo zadevnih proizvodov). Navedite ime, naslov, številko telefona in telefaksa dobaviteljev ter ustrezno osebo, ki je pri njih pooblaščena za stike.

Navedite tudi podjetja, povezana s prijaviteljem, in delež vsakega od njih v prijaviteljevi nabavi (surovin ali blaga za proizvodnjo zadevnih proizvodov). Navedite ime, naslov, številko telefona in telefaksa povezanih podjetij ter ustrezno osebo, ki je pri njih pooblaščena za stike.

OBLIKO PONUDBE NA RELEVANTNIH TRGIH

6.1.2 Opišite distribucijske poti in mrežo poprodajnih storitev, ki obstaja na relevantnih trgih. Pri tem upoštevajte, če je primerno, naslednje dejavnike:

(a)	obstoječe distribucijske sisteme in njihov pomen na teh trgih. V kolikšni meri zagotavljajo distribucijo tretja podjetja ali podjetja, povezana s prijaviteljem?

(b)	obstoječe mreže poprodajnih storitev (na primer, storitve vzdrževanja in popravil) in njihov pomen na teh trgih. V kolikšni meri zagotavljajo te storitve tretja podjetja ali podjetja, povezana s prijaviteljem?

6.1.3 Če je potrebno, zagotovite oceno skupne proizvodne zmogljivosti na ravni EU in na ravni EFTA za zadnja tri leta. Kakšna je bila v tem obdobju zmogljivost prijavitelja in kakšna je bila stopnja izkoriščenosti te zmogljivosti?

6.1.4 Zagotovite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne, v zvezi s to ponudbo.

OBLIKO POVPRAŠEVANJA NA RELEVANTNIH TRGIH

6.1.5 Navedite pet glavnih samostojnih strank prijavitelja na relevantnem trgu in delež vsakega od njih v celotnem prometu z zadevnimi proizvodi, ki ga je ustvaril prijavitelj. Navedite ime, naslov, številko telefona in telefaksa ter ustrezno osebo, pooblaščeno za stike pri vsaki od teh strank.

6.1.6 Opišite strukturo povpraševanja glede na:

(a)	različna obdobja, skozi katere gredo trgi, na primer: začetno obdobje, razširitev, zrelost in padec, ter stopnjo predvidene rasti povpraševanja;

(b)	pomen preferenc strank glede na zvestobo eni znamki, diferenciacijo proizvodov in zagotavljanje celotne palete proizvodov;

(c)	stopnjo koncentracije ali razpršenosti povpraševanja;

(d)	razdelitev strank v različne skupine, z opisom „tipične stranke“ v vsaki posamični skupini;

(e)	pomen pogodb o izključni distribuciji in drugih vrst dolgoročnih pogodb;

(f)	v kolikšni meri so državni naročniki, javna podjetja ali podobni organi pomemben vir povpraševanja.

6.1.7 Navedite ocene stopnje aktivnosti potrošnikov glede zamenjave dobaviteljev ali ponovnih pogajanj o pogodbah z dobavitelji v zadnjih petih letih. Prav tako navedite za to uporabljene vire in predložite, če je to mogoče, potrebno dokumentacijo za potrditev ocen.

(1) V smislu člena 29(1) Direktive 2014/25/EU povezano podjetje „pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Direktive 2013/34/EU“ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). Člen 29(2) dodaja, da „pri naročnikih, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU, ‚povezano podjetje‘ pomeni vsako podjetje:

(a)	v katerem ima lahko naročnik posredno ali neposredno prevladujoč vpliv;

(b)	ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali

(c)	nad katerim ima, tako kot nad naročnikom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.“

(2) V skladu s členom 3 Direktive 2014/25/EU „ ‚javni naročniki‘ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja enega ali več takih organov oziroma ene ali več takih oseb javnega prava.

‚Osebe javnega prava‘ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)	ustanovljene so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave;

(b)	so pravne osebe in

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.“

(3) V skladu s členom 4(2) Direktive 2014/25/EU „ ‚javno podjetje‘ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko javni naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.

Domneva se, da imajo javni naročniki prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če imajo javni naročniki neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)	če javni naročniki neposredno ali posredno nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)	če lahko javni naročniki neposredno ali posredno imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.“

(4) Glej oddelek 3.

(5) Relevantne dejavnosti ali področja se lahko povzamejo kot sledi:

električna energija (proizvodnja, prevoz, distribucija); plin (proizvodnja, prevoz, distribucija); toplota (proizvodnja, prevoz, distribucija); ogljikovodiki (črpanje); premog in druga trdna goriva (iskanje in pridobivanje); pitna voda (proizvodnja, prevoz, distribucija); mestni promet (avtobus, podzemna železnica in podobno); železnica (potniški in tovorni promet; zagotavljanje infrastrukture ter upravljanje/opravljanje dejanskih prevoznih storitev); pristanišča (morska ali v celinskih vodah, zagotavljanje in upravljanje/uporaba infrastrukture); letališča (zagotavljanje in upravljanje/uporaba infrastrukture) ter poštne storitve. Za natančnejšo razlago zajetih dejavnosti glej člene od 7 do 14 Direktive 2014/25/EU.

(6) „Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 8 do 14, če lahko država članica ali naročniki, ki vložijo zahtevek v skladu s členom 35, izkažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za projektne natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. […]“

(7) Tak primer bi lahko bila proizvodnja električne energije samo na običajen način, ki je del večjega sektorja električne energije.

(8) Po potrebi navedite tudi, ali gre za proizvode, s katerimi se zadevni proizvodi z lahkoto nadomestijo; popolna nadomestila, manj popolna nadomestila ali delna nadomestila.

Za kateri koli dani proizvod (za potrebe te opredelitve se izraz „proizvod“ nanaša na proizvode ali storitve) obstaja vrsta nadomestil. To vključuje vsa morebitna nadomestila za zadevni proizvod, tj. vsi proizvodi, ki lahko v večji ali manjši meri izpolnijo potrebe potrošnika. Paleta nadomestil se razteza od tistih, ki so zelo blizu (t. i. popolna nadomestila) (proizvodi, h katerim bi se potrošniki obrnili takoj, na primer v primeru zanemarljivega zvišanja cene zadevnega proizvoda), do nadomestil, ki so zelo daleč (t. i. nepopolna nadomestila) (proizvodi, h katerim bi se potrošniki obrnili samo v primeru zelo velikega zvišanja cene zadevnega proizvoda).

Ko Komisija opredeljuje relevantni trg, upošteva samo tiste proizvode, s katerimi se zadevni proizvodi z lahkoto nadomestijo. Takšna proizvodi so tisti, h katerim bi se potrošniki obrnili kot odziv na majhno, vendar občutno zvišanje cene zadevnega proizvoda (recimo 5 %). To Komisiji omogoča, da oceni konkurenčne razmere v okviru relevantnega trga, sestavljenega iz vseh proizvodov, h katerim bi se potrošniki hitro obrnili.

Vendar pa to ne pomeni, da Komisija ne upošteva omejitev za konkurenčno vedenje zadevnih naročnikov, ki so posledica nepopolnih nadomestil (tistih, h katerim se potrošniki ne bi obrnili kot odziv na majhno, vendar občutno zvišanje cene zadevnega proizvoda (recimo 5 %)). Ti učinki se upoštevajo po tem, ko je trg opredeljen in so tržni deleži določeni.

Za Komisijo je torej pomembno razpolagati z informacijami tako o nadomestilih, s katerimi se zadevni proizvodi z lahkoto nadomestijo, kot tudi o manj popolnih nadomestilih. (Primer popolnega nadomestila z vidika povpraševanja: proizvodnja električne energije na osnovi premoga in električne energije iz obnovljivih virov.)

Za delna nadomestila se štejejo proizvodi in storitve, ki se lahko medsebojno nadomestijo samo znotraj določenega geografskega prostora, samo v določenem delu leta ali za samo določene uporabe. (Primer: v potniškem prometu so železnica, podzemna železnica, tramvaj in avtobus le delno nadomestljivi na nacionalni ravni, saj te oblike prometa soobstajajo samo znotraj določenega geografskega prostora. Po drugi strani pa se jih lahko znotraj tega prostora obravnava kot popolna nadomestila.)

(9) Ta seznam ni izčrpen: prijavitelj se lahko sklicuje tudi na druge dejavnike.

(10) Glej drugi pododstavek člena 34(2) Direktive 2014/25/EU.

(11) Ta seznam ni izčrpen: prijavitelj se lahko sklicuje tudi na druge dejavnike.

(12) Tj. z dejstvi in dokazi, ki jih je mogoče neodvisno preveriti. Vse opravljene analize morajo biti ponovljive na neodvisen način. Prijavitelj mora zlasti pri predložitvi ustreznih dokazov, pridobljenih na podlagi empiričnih analiz, navesti vire, neobdelane podatke in vse podrobnosti o posebnih tehničnih korakih, ki so bili potrebni za doseganje končnih ugotovitev.

(13) Tj. z dejstvi in dokazi, ki jih je mogoče neodvisno preveriti. Vse opravljene analize morajo biti ponovljive na neodvisen način. Prijavitelj mora zlasti pri predložitvi ustreznih dokazov, pridobljenih na podlagi empiričnih analiz, navesti vire, neobdelane podatke in vse podrobnosti o posebnih tehničnih korakih, ki so bili potrebni za doseganje končnih ugotovitev.

(14) Priloga III se glasi, kot sledi:

A.	Prenos ali distribucija plina ali toplote Direktiva 2009/73/ES

B.	Proizvodnja, prenos ali distribucija električne energije Direktiva 2009/72/ES

C.	Pridobivanje, transport ali distribucija pitne vode [ni vnosa]

D.	Naročniki na področju železniških storitev Železniški tovorni promet Direktiva 2012/34/EU Mednarodni železniški potniški promet Direktiva 2012/34/EU Nacionalni železniški potniški promet [ni vnosa]

E.	Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa (ni vnosa)

F.	Naročniki na področju poštnih storitev Direktiva 97/67/ES

G.	Pridobivanje nafte ali plina Direktiva 94/22/ES

H.	Iskanje in pridobivanje premoga ali drugih trdih goriv (ni vnosa)

I.	Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih kapacitet. (ni vnosa)

J.	Naročniki s področja letališke infrastrukture (ni vnosa)

(15) Informacije, zahtevane v razdelkih 5.2.1 in 5.2.2, morajo biti izpolnjene za vsa ozemlja iz točk (a), (b), (c), (d) in (e).

(16) Glej oddelek 3.

(17) Vrednost in obseg trga morata ustrezati proizvodnji, povečani za uvoz in zmanjšani za izvoz, za zadevna geografska območja.

(18) Kjer je primerno, se upoštevajo morebitne sinergije (npr. v primeru skupne proizvodnje različnih proizvodov ali ponovni uporabi stranskih proizvodov), pri čemer se opredeli njihov obseg. Poleg tega te informacije, kadar je to mogoče, vključujejo oceno položaja prijavitelja na trgu v smislu stroškovne učinkovitosti (npr. s primerjavo strukture stroškov prijavitelja z enim od največjih konkurentov in/ali s tistimi, ki opravljajo dejavnosti v isti panogi ali sektorju).

(19) Glej oddelek 3.

(20) Intenzivnost raziskav in razvoja se določi po odhodkih raziskovanja in razvoja kot deležu prihodkov.

(21) Samostojni dobavitelji so dobavitelji, ki niso povezani s prijaviteljem. Za opredelitev povezanih podjetij glej opombo 1 v točki 1.1.

PRILOGA II

ZAHTEVANE INFORMACIJE V OBVESTILIH O ZAHTEVKIH GLEDE UPORABE ČLENA 34 DIREKTIVE 2014/25/EU

A Šteje se, da dostop do trga ni omejen v skladu s prvim pododstavkom člena 34(3) Direktive 2014/25/EU

Zahtevek [iz države članice/naročnika (1)]

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Prvi delovni dan, ki sledi prejemu zahtevka, je […].

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (3), zadeva [kratek opis področja ali zadevne dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Člen 34 Direktive 2014/25/EU določa, da se „ta direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 8 do 14, če lahko država članica ali naročniki, ki vložijo zahtevek v skladu s členom 35, izkažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za projektne natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju.“ Ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se lahko opravi v okviru Direktive 2014/25/EU, ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava.

Komisija mora v roku [90 (4)/105 (5)] (6) delovnih dni od zgoraj navedenega delovnega dneva sprejeti sklep o tem zahtevku. Rok torej poteče […].

V skladu s členom 35(5) Direktive 2014/25/EU se na podlagi novih zahtevkov s področja [kratka oznaka zadevnega področja ali dejavnosti] v [navedite zadevno državo članico], vloženih pred iztekom roka, predvidenega za ta zahtevek, ne začnejo novi postopki in se torej obravnavajo v okviru tega zahtevka.

B Prostega dostopa do trga ni mogoče predpostavljati na podlagi prvega pododstavka člena 34(3) Direktive 2014/25/EU

Zahtevek [iz države članice/naročnika (7)]

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8). Prvi delovni dan, ki sledi prejemu zahtevka, je […].

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (9), zadeva [kratek opis relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Člen 34 Direktive 2014/25/EU določa, da se „ta direktiva ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 8 do 14, če lahko država članica ali naročniki, ki vložijo zahtevek v skladu s členom 35, izkažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za projektne natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju.“ Ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se lahko opravi v okviru Direktive 2014/25/EU, ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava.

Komisija mora v roku [130 (10)/145 (11)] (12) delovnih dni od zgoraj navedenega delovnega dneva sprejeti sklep o tem zahtevku. Rok torej poteče […].

(1) Črtajte neustrezno.

(2) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(3) Črtajte neustrezno.

(4) V skladu z odstavkom 1a Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU.

(5) V skladu z odstavkom 1a Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU v povezavi z drugim pododstavkom navedenega odstavka 1.

(6) Neustrezno prečrtajte: 105 delovnih dni se uporabi, če zahtevku ni priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem bi bili temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 34(1) za zadevno dejavnost.

(7) Črtajte neustrezno.

(8) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(9) Črtajte neustrezno.

(10) V skladu z odstavkom 1b Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU.

(11) V skladu z odstavkom 1b Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU v povezavi z drugim pododstavkom navedenega odstavka 1.

(12) Neustrezno črtajte: 145 delovnih dni se uporabi, če zahtevku ni priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem bi bili temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 34(1) za zadevno dejavnost.

PRILOGA III

ZAHTEVANE INFORMACIJE V OBVESTILIH O ZAHTEVKIH GLEDE UPORABE ČLENA 34 DIREKTIVE 2014/25/EU – PODALJŠANJE ALI ZAČASNA PREKINITEV ROKA ZA SPREJETJE IZVEDBENIH AKTOV ALI UMIK ZAHTEVKA

A Podaljšanje roka za sprejetje izvedbenih aktov

Zahtevek [iz države članice/naročnika (1)] – podaljšanje roka

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (3), zadeva [kratek opis relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Zadevno obvestilo je bilo objavljeno na strani številka […] UL EU C št. […] z dne […]. [Začetni/podaljšani] (4) rok je bil […].

Na podlagi četrtega pododstavka odstavka 1 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU lahko Komisija ob soglasju tistih, ki so vložili zahtevek za zadevno izvzetje, rok podaljša. Ker [kratka utemeljitev razlogov za podaljšanje] in v dogovoru z [ime zadevne države članice / ime zadevnega naročnika] (5), se rok, v katerem mora Komisija sprejeti odločitev o navedenem zahtevku, podaljša za […] delovnih dni.

Končni rok torej poteče […].

B Začasna prekinitev roka za sprejetje izvedbenih aktov

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). Prvi delovni dan po prejemu zahtevka je bil […] in začetno obdobje, v katerem mora Komisija sprejeti odločitev o navedenem zahtevku, je [90/105/130/145] (7) delovnih dni.

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (8), zadeva [kratek opis relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Zadevno obvestilo je bilo objavljeno na strani številka […] UL EU C št. […] z dne […]. [Začetni/podaljšani] (9) rok je bil […].

V skladu z odstavkom 2 Priloge IV k Direktivi 2014/25/EU lahko Komisija od države članice ali zadevnega naročnika ali pristojnega neodvisnega nacionalnega organa ali katerega koli drugega pristojnega nacionalnega organa zahteva, naj v ustreznem roku predloži vse potrebne informacije ali dopolni oziroma pojasni dane informacije. […] je Komisija zaprosila […] za dodatne informacije, najpozneje do […].

V primeru prepoznega ali nepopolnega odgovora (10) se začetni rok začasno prekine za obdobje med iztekom roka, določenega v zahtevku za predložitev informacij, ter prejemom popolnih in točnih podatkov.

Končni rok se bo torej iztekel po [… (11)] delovnih dneh od prejema popolnih in pravilnih informacij.

C Prenehanje začasne prekinitve roka za sprejetje izvedbenih aktov

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12).

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (13), zadeva [kratek opis relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Zadevno obvestilo je bilo objavljeno na strani številka […] UL EU C št. […] z dne […].

[…] je Komisija zaprosila […] za dodatne informacije, najpozneje do […]. Kot je bilo navedeno v obvestilu, ki je bilo objavljeno na strani številka […] UL EU C št. […] z dne […], je bil končni rok podaljšan za […] delovnih dni po dnevu prejema popolnih in pravilnih informacij. Popolne in pravilne informacije so bile prejete dne […].

Končni rok torej poteče […].

D Umik zahtevka glede uporabe člena 34 Direktive 2014/25/EU

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14).

Ta zahtevek, ki ga pošilja [ime zadevne države članice/ime zadevnega naročnika] (15), zadeva [kratek opis relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Zadevno obvestilo je bilo objavljeno na strani številka […] UL EU C št. […] z dne […]. [Začetni podaljšani] (16) rok je bil […].

Prijavitelj je […] umaknil zahtevek, ki velja za ničnega. Zato ni nobenega razloga, da bi se odločalo, ali se člen 34 Direktive 2014/25/EU uporablja za [kratka oznaka relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedeni državi/navedite zadevno državo članico]. Zato se Direktiva 2014/25/EU v skladu s svojimi določbami še naprej uporablja v primerih, kadar naročniki oddajo naročila za opravljanje [kratka oznaka relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedite zadevno državo članico] in kadar organizirajo projektne natečaje za izvajanje te dejavnosti na navedenem geografskem območju.

(1) Črtajte neustrezno.

(3) Črtajte neustrezno.

(4) Črtajte neustrezno.

(5) Črtajte neustrezno.

(6) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(7) Črtajte neustrezno.

(8) Črtajte neustrezno.

(9) Črtajte neustrezno.

(10) Glejte drugi stavek navedenega odstavka 2 Priloge IV.

(11) Začetno število delovnih dni, ki so na voljo, zmanjšano za število delovnih dni od prvega delovnega dne po prejemu zahtevka za izvzetje do izteka roka za predložitev dodatnih informacij.

(12) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(13) Črtajte neustrezno.

(14) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(15) Črtajte neustrezno.

(16) Črtajte neustrezno.

PRILOGA IV

ZAHTEVANE INFORMACIJE V OBVESTILIH O ZAHTEVKIH GLEDE UPORABE ČLENA 34 DIREKTIVE 2014/25/EU – UPORABA ČLENA 34(1) NAVEDENE DIREKTIVE, KADAR V ROKU NI BIL SPREJET NOBEN IZVEDBENI AKT

Zahtevek [iz države članice/naročnika (1)]

Komisija je […] prejela zahtevek v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Rok za sprejetje sklepa je potekel dne […], ne da bi bil sklep sprejet, zato je treba uporabiti člen 34(1) navedene direktive. Določbe Direktive 2014/25/EU se tako ne uporabljajo za oddajo naročila za opravljanje [kratka oznaka relevantnega področja ali dejavnosti] v [navedite zadevno državo članico] niti za projektne natečaje, organizirane za izvajanje te dejavnosti na navedenem geografskem območju.

(1) Črtajte neustrezno.

(3) Črtajte neustrezno.

(4) Črtajte neustrezno.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 275

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 59 12. oktober 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1798 z dne 30. septembra 2016 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [ข้าวสังข์หยดเมืองพัทลุง (Khao Sangyod Muang Phatthalung) (ZGO)]	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1799 z dne 7. oktobra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z vzporejanjem bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za kreditno tveganje v skladu s členom 136(1) in (3) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	3
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1800 z dne 11. oktobra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z razporeditvijo kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	19
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1801 z dne 11. oktobra 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z vzporejanjem bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih agencij za listinjenje v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	27
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1802 z dne 11. oktobra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 414/2013 o podrobni določitvi postopka za izdajo dovoljenj za enake biocidne proizvode v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	34
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1803 z dne 11. oktobra 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	37
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1804 z dne 10 oktobra 2016 o podrobnih pravilih za uporabo člena 34 in 35 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 6351) ( 1 )	39

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	173,9
0702 00 00	ZZ	173,9
0707 00 05	TR	132,0
0707 00 05	ZZ	132,0
0709 93 10	TR	131,1
0709 93 10	ZZ	131,1
0805 50 10	AR	92,8
	CL	103,2
	TR	104,3
	UY	51,2
	ZA	104,2
	ZZ	91,1
0806 10 10	BR	285,5
	EG	206,9
	TR	146,1
	US	210,1
	ZZ	212,2
0808 10 80	AR	100,0
	BR	100,2
	CL	154,6
	NZ	142,5
	US	141,5
	ZA	112,9
	ZZ	125,3
0808 30 90	CN	101,3
	TR	134,9
	ZZ	118,1


	(1) Besedilo velja za EGP