9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/1

(1)

V skladu s členom 13(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom je Eurostat predložil poročilo (2) o spremembah cen hotelov, restavracij in gostinskih storitev.

(2)

To poročilo kaže, da bi bilo dnevnice in zgornje meje za stroške namestitve (hotel) treba pregledati, da se upoštevajo spremembe cen hotelov, restavracij in gostinskih storitev.

(3)

Pregled lestvice dnevnic in zgornjih mej za stroške namestitve (hotel) vključuje oceno kompleksnih gospodarskih in/ali socialnih razmer, kjer ima zakonodajalec široko diskrecijsko pravico.

(4)

Ob zadnji reformi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je bilo poudarjeno, da si mora vsaka javna uprava in vsak član njenega osebja prizadevati za izboljšanje učinkovitosti in prilagajanje spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram v Evropi.

(5)

Zaradi pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013 bi bilo treba za povračila stroškov uradnikom in drugim uslužbencem za službena potovanja v to državo uporabljati pravila iz člena 13(2)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom –

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/4

(1)

Sektor mleka se zaradi svetovnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu, k čemur prispeva tudi podaljšanje ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije do konca leta 2017.

(2)

Svetovno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih se je leta 2015 in v prvih mesecih leta 2016 rahlo povečalo, vendar je bila rast proizvodnje še veliko večja.

(3)

Leta 2015 se je ponudba mleka na svetovni ravni na splošno povečevala in skupna rast proizvodnje v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji je dosegla približno 4,5 milijona ton, celotni izvoz iz Unije in navedenih dveh tretjih držav v ekvivalentu mleka pa se je zmanjšal za približno 200 000 ton.

(4)

V prvih štirih mesecih leta 2016 se je proizvodnja mleka v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji povečala za približno 3,6 milijona ton, pri čemer je dodaten izvoz znašal manj kot 1 % navedene količine.

(5)

Prostovoljni sporazumi in odločitve o načrtovanju proizvodnje v sektorju mleka in mlečnih izdelkov so bili z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/559 (3) odobreni za priznane organizacije proizvajalcev, njihova združenja in priznane medpanožne organizacije, z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/558 (4) pa za zadruge in druge oblike organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, in sicer za obdobje šestih mesecev, od 13. aprila 2016. Navedeno obdobje je bilo podaljšano z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1615 (5).

(6)

Instrumenti za intervencijo na trgu v obliki javne intervencije ter zasebnega skladiščenja masla in posnetega mleka v prahu so bili neprekinjeno na voljo od septembra 2014.

(7)

Navedeni instrumenti so omilili učinek krize in uvedli prag za nenehno zniževanje cen mlečnih izdelkov, vendar svetovno neravnotežje še vedno obstaja.

(8)

Za pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov pri iskanju novega ravnotežja v trenutnih težkih tržnih razmerah in glede na to, da se na podlagi razpoložljive tržne analize do konca leta 2017 ne pričakuje nobeno pomembno zmanjšanje obsega proizvodnje, je primerno, da se zagotovi pomoč za proizvajalce mleka v Uniji, ki prostovoljno sodelujejo pri zmanjšanju proizvodnje mleka.

(9)

Ker je za proizvodnjo mleka v Uniji značilna predvsem dobava kravjega mleka, neposredna prodaja in mleko drugih vrst pa zajemata le majhen delež proizvodnje mleka v Uniji, je primerno navedeno pomoč dati na voljo samo za zmanjšanje dobave kravjega mleka.

(10)

Da bi dosegli učinkovito zmanjšanje dobave kravjega mleka, bi morala biti upravičenost prosilcev omejena na tiste, ki so kravje mleko prvim kupcem dobavili julija 2016, kar je zadnje obdobje, za katerega prosilci lahko dokažejo takšno dobavo.

(11)

Z istim namenom učinkovitosti pomoč Unije ne bi smela pokrivati več kot 50-odstotnega zmanjšanja dobave kravjega mleka glede na zadevno referenčno obdobje.

(12)

Pomoč iz te uredbe bi se morala dodeliti kot ukrep za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(13)

Dovoliti bi morali, da se navedena pomoč lahko kumulira z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(14)

Ker so finančna sredstva določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute. Zato je primerno določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v skladu s členom 106 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na načelo iz odstavka 2(b) navedenega člena in merila, določena v odstavku 5(c) navedenega člena, bi moral biti operativni dogodek datum začetka veljavnosti te uredbe.

(15)

Da bi shema učinkovito delovala brez prekoračitve največje skupne količine zmanjšanja dobave kravjega mleka, ki jo pokriva pomoč, bi bilo treba določiti obveščanje glede zahtevkov za pomoč in zahtevkov za plačila.

(16)

Da bi čim bolj povečali uporabo sheme, bi bilo treba določiti več obdobij zahtevkov, dokler se z zahtevki za pomoč ne doseže skupna količina zmanjšanja dobave kravjega mleka, ki ustreza razpoložljivim sredstvom. Da se zagotovi učinkovita obravnava zahtevkov, bi jih bilo po možnosti treba vložiti elektronsko.

(17)

Da bi zahtevki zajemali pomembno količino zmanjšanja dobave kravjega mleka in da bi se izognili nesorazmernemu upravnemu bremenu, bi bilo treba določiti najmanjšo količino zmanjšanja dobave kravjega mleka na zahtevek.

(18)

Da bi zagotovili enotno obravnavo zahtevkov po vsej Uniji, bi bilo treba določiti standardni pretvorbeni faktor za pretvorbo litrov v kilograme.

(19)

Države članice bi morale preverjati dopustnost zahtevkov za pomoč in tudi njihovo verodostojnost. Na primer: zahtevek za pomoč, katerega skupna količina kravjega mleka za dobavo prvim kupcem v obdobju zmanjšanja je večja od celotne dobavljene količine v referenčnem obdobju, se ne bi smel šteti za verodostojnega.

(20)

Za zagotovitev, da upravičenci prejmejo pomoč čim prej in da se zmanjšanje proizvodnje lahko začne takoj, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi –

(a)

21. september 2016 ob 12.00 (po bruseljskem času) za prvo obdobje zmanjšanja, ki zajema oktober, november in december 2016;

(b)

12. oktober 2016 ob 12.00 (po bruseljskem času) za drugo obdobje zmanjšanja, ki zajema november in december 2016 ter januar 2017;

(c)

9. november 2016 ob 12.00 (po bruseljskem času) za tretje obdobje zmanjšanja, ki zajema december 2016 ter januar in februar 2017;

(d)

7. december 2016 ob 12.00 (po bruseljskem času) za četrto obdobje zmanjšanja, ki zajema januar, februar in marec 2017.

(a)

naslednje informacije na obrazcu, ki ga da na voljo država članica:

(b)

dokumente, v katerih je navedena skupna količina kravjega mleka iz točke (a)(ii);

(c)

dokumente, iz katerih je razvidno, da se zahtevek nanaša na proizvajalca mleka, ki je kravje mleko prvim kupcem dobavil julija 2016.

(a)

naslednje informacije na obrazcu, ki ga da na voljo država članica:

(b)

dokumente, v katerih je navedena skupna količina iz točke (a)(ii).

(a)

številu upravičenih prosilcev in dejanski skupni količini zmanjšanja dobave kravjega mleka, zajeti v zahtevkih za pomoč in zahtevkih za plačilo, ki jih prejmejo;

(b)

skupnem znesku pomoči Unije, ki naj bi se po pričakovanjih izplačal.

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/10

(1)

Sektor mleka se zaradi svetovnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu, k čemur prispeva tudi podaljšanje ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije do konca leta 2017.

(2)

Svetovno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih se je leta 2015 in v prvih mesecih leta 2016 rahlo povečalo, vendar je bila rast proizvodnje še veliko večja.

(3)

Leta 2015 se je ponudba mleka na svetovni ravni na splošno povečevala in skupna rast proizvodnje v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji je dosegla približno 4,5 milijona ton, celotni izvoz iz Unije in navedenih dveh tretjih držav v ekvivalentu mleka pa se je zmanjšal za približno 200 000 ton.

(4)

V prvih štirih mesecih leta 2016 se je proizvodnja mleka v Uniji, Združenih državah in na Novi Zelandiji povečala za približno 3,6 milijona ton, pri čemer je dodaten izvoz znašal manj kot 1 % navedene količine.

(5)

Zato so se cene surovega mleka v Uniji še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene nadaljeval ter dosegel nevzdržne ravni za proizvajalce mleka. Maja 2016 so bile povprečne odkupne cene mleka v Uniji za 22 % nižje od povprečnih cen, zabeleženih maja v letih od 2011 do 2015.

(6)

Poleg tega so se povečale razlike v ceni mleka med državami članicami. Še posebej so prizadeti mali kmetje, kar ogroža družbeno strukturo na podeželskih območjih.

(7)

S težavami na trgu se soočajo tudi drugi živinorejski sektorji, zlasti sektorji prašičjega, govejega in telečjega ter ovčjega in kozjega mesa. Glede prašičjega mesa so navedene težave povezane predvsem z rusko prepovedjo uvoza prašičjega mesa, zlasti zaradi izbruha afriške prašičje kuge v nekaterih državah članicah, medtem ko gre v sektorju govejega in telečjega mesa za stranski učinek motenj na trgu mleka.

(8)

Instrumenti za intervencijo na trgu v obliki javne intervencije ter zasebnega skladiščenja masla in posnetega mleka v prahu so bili neprekinjeno na voljo od septembra 2014. Navedeni instrumenti so omilili učinek krize in uvedli prag za nenehno zniževanje cen mlečnih izdelkov, vendar svetovno neravnotežje še vedno obstaja.

(9)

Ker se zdijo običajni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 nezadostni ter da se preprečita nadaljnji padec cen in povečanje motenj na trgu, je bistvenega pomena, da je na voljo pomoč za proizvajalce mleka in kmete v drugih živinorejskih sektorjih v Uniji, prizadetih zaradi motenj na trgu, ki so močno oslabile donosnost in likvidnost. Države članice bi morale izbrati enega ali več zadevnih sektorjev oziroma njihovih delov za podporo proizvajalcem in kmetom, ki so jih motnje na trgu najbolj prizadele.

(10)

Zaradi izboljšanja odpornosti kmetov bi morala biti ta pomoč omejena na bolj trajnostne metode kmetovanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti majhnim kmetijam, ki so temelj podeželskega gospodarstva.

(11)

Za omilitev sedanje krize je primerno državam članicam zagotoviti enkratna finančna sredstva za podporo proizvajalcem mleka in/ali kmetom v drugih živinorejskih sektorjih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki spodbujajo gospodarsko trajnost in stabilizacijo trga.

(12)

Finančna sredstva, ki bodo na voljo posameznim državam članicam, bi morala upoštevati glavne značilnosti sektorjev, vključno s proizvodnjo, tržnimi cenami in položajem malih kmetov.

(13)

Države članice bi morale ukrepe oblikovati na podlagi ene ali več naslednjih dejavnosti, ki spodbujajo gospodarsko trajnost in stabilizacijo trga: zamrznitev ali zmanjšanje proizvodnje, kmetovanje majhnega obsega, ekstenzivna proizvodnja, okolju in podnebju prijazna proizvodnja, sodelovanje med kmeti, povečanje kakovosti in dodane vrednosti ter usposabljanje na področju metod dobrega upravljanja.

(14)

Ob upoštevanju posebnega položaja proizvajalcev mleka in kmetov v drugih živinorejskih sektorjih, ki se po Uniji razlikuje, bi morale države članice izbrati najprimernejše ukrepe, zlasti v smislu stabilizacije trga in gospodarske trajnosti, ter predložiti opis konkretnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

(15)

Glede na to, da bo znesek, dodeljen vsaki državi članici, nadomestil samo omejen del dejanske izgube proizvajalcev mleka in kmetov v drugih živinorejskih sektorjih, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da navedenim kmetom dodelijo dodatno podporo, in sicer pod enakimi pogoji objektivnosti, nediskriminacije in neizkrivljanja konkurence.

(16)

Pomoč iz te uredbe bi se morala dodeliti kot ukrep za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(17)

Za zagotovitev prilagodljivosti pri razdeljevanju pomoči, saj okoliščine zahtevajo reševanje težav, bi bilo državam članicam treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo podporo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

(18)

Ker so finančna sredstva določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura, v njihove nacionalne valute. Zato je primerno določiti operativni dogodek za menjalni tečaj v skladu s členom 106 Uredbe (EU) št. 1306/2013. Glede na načelo iz odstavka 2(b) navedenega člena in merila, določena v odstavku 5(c) navedenega člena, bi moral biti operativni dogodek datum začetka veljavnosti te uredbe.

(19)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo države članice v zvezi s proizvajalci mleka in kmeti v drugih živinorejskih sektorjih le, kadar se takšni odhodki izvršijo v določenem roku.

(20)

Za zagotovitev preglednosti ter nadzora in ustreznega upravljanja zneskov, ki so jim na voljo, bi morale države članice Komisijo obvestiti o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, objektivnih merilih, ki se uporabljajo, utemeljitvi za podporo drugim živinorejskim sektorjem poleg sektorja mleka, ukrepih, ki so bili sprejeti za preprečevanje motenj na trgu, načrtovanem učinku ukrepov in metodah za preverjanje, ali je ta dosežen.

(21)

Da bi proizvajalci mleka in kmetje v drugih živinorejskih sektorjih pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(a)

zmanjšanje proizvodnje, ki ni zajeto v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1612 (3), ali nepovečanje proizvodnje;

(b)

kmetovanje majhnega obsega;

(c)

uporaba ekstenzivnih metod proizvodnje;

(d)

uporaba okolju in podnebju prijaznih metod proizvodnje;

(e)

izvajanje projektov sodelovanja;

(f)

izvajanje shem kakovosti ali projektov, namenjenih spodbujanju kakovosti in dodane vrednosti;

(g)

usposabljanje na področju finančnih instrumentov in instrumentov za obvladovanje tveganja.

(a)

brez odlašanja in najpozneje do 30. novembra 2016:

(b)

najpozneje do 15. oktobra 2017: skupni višini zneskov izplačane pomoči na ukrep, številu in vrsti upravičencev ter oceni učinkovitosti ukrepa.

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/15

(1)

Sektor mleka in mlečnih izdelkov se zaradi velikega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem sooča z motnjami na trgu.

(2)

Proizvodnja posnetega mleka v prahu v Uniji se je v obdobju od januarja do aprila 2016 zaradi povečane proizvodnje mleka povečala za 18 %, medtem ko se je izvoz v istem obdobju zmanjšal za 8 %. Izvoz posnetega mleka v prahu običajno predstavlja približno 40 % do 50 % celotne proizvodnje posnetega mleka v prahu v Uniji.

(3)

Zato so cene posnetega mleka v prahu v Uniji pod pritiskom znižanja.

(4)

Člen 12(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je javna intervencija za posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra. V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1549 (2) je javna intervencija za posneto mleko v prahu za leto 2016 na voljo od 1. januarja do 30. septembra.

(5)

Da se omogoči hitra uporaba vseh možnih tržnih ukrepov ter preprečijo nadaljnji padci cen posnetega mleka v prahu in povečanje motenj na trgu, je bistvenega pomena, da javna intervencija za posneto mleko v prahu ostane na voljo brez prekinitve do začetka naslednjega obdobja intervencije, tj. do 1. marca 2017.

(6)

Zato je primerno podaljšati obdobje za intervencijski odkup posnetega mleka v prahu v letu 2016 do 31. decembra 2016, za začetek obdobja za intervencijski odkup v letu 2017 pa določiti 1. januar.

(7)

Podaljšanje obdobja za intervencijski odkup s 30. septembra 2016 na 31. december 2016 sovpada z datumom začetka uporabe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1238 (3) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 (4), ki od 1. oktobra 2016 nadomeščata Uredbo Komisije (ES) št. 826/2008 (5) in Uredbo Komisije (EU) št. 1272/2009 (6). Zaradi kontinuitete in pravne varnosti je primerno določiti odstopanje, da bi se Uredba (ES) št. 826/2008 še naprej uporabljala za zahtevke za pomoč za zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu, vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 948/2014 (7), in da bi se Uredba (EU) št. 1272/2009 še naprej uporabljala za ponudbe, predložene v skladu s to uredbo.

(8)

Za zagotovitev, da bi začasni ukrepi iz te uredbe imeli takojšen učinek na trg in bi prispevali k ustalitvi cen, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/17

(1)

Poleg vrste izrednih ukrepov za reševanje težkih tržnih razmer v sektorju mleka in mlečnih proizvodov na podlagi člena 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/559 (2) odobrila prostovoljne sporazume in odločitve o načrtovanju proizvodnje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov za priznane organizacije proizvajalcev, njihova združenja in priznane medpanožne organizacije, z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/558 (3) pa za zadruge in druge oblike organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, in sicer za obdobje šestih mesecev, od 13. aprila 2016.

(2)

Do zdaj ni bil sporočen še noben skupni sporazum ali odločitev, saj sektor potrebuje čas, da se organizira za uporabo tega novega instrumenta, sektor mleka pa se še vedno sooča z velikim neravnotežjem na trgu zaradi svetovnega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem, k čemur prispeva tudi podaljšanje ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije do konca leta 2017.

(3)

Odkupne cene mleka so se leta 2015 znižale za 8 %, v prvih petih mesecih leta 2016 pa še za nadaljnjih 15 %. Maja 2016 je bila povprečna cena mleka v Uniji za 22 % nižja od povprečja zadnjih petih let. Poleg tega se je vrzel med državami članicami še povečala, pri čemer so nekatere države članice poročale o cenah, ki so bile za 30 % nižje od povprečja Unije. Na podlagi razpoložljive tržne analize se do konca leta 2017 ne pričakuje nobeno pomembno zmanjšanje obsega proizvodnje.

(4)

Za pomoč sektorju mleka in mlečnih proizvodov pri iskanju novega ravnotežja v trenutnih razmerah velikega neravnotežja na trgu in prilagoditev potrebnim spremembam po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot je primerno odobriti prostovoljne sporazume in odločitve iz Izvedbene uredbe (EU) 2016/559 in Delegirane uredbe (EU) 2016/558 za nadaljnjih šest mesecev. Ker so bili pogoji ter vsebinsko in geografsko področje uporabe iz člena 222(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter ustrezne obveznosti obveščanja že določeni v Izvedbeni uredbi (EU) 2016/559, je navedeno izvedbeno uredbo primerno spremeniti.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/559 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Zaradi velikega neravnotežja na trgu in potrebe po zagotavljanju kontinuitete in pravne varnosti bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Brez poseganja v člen 152(3)(b)(i) in člen 209(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so priznane organizacije proizvajalcev, njihova združenja in priznane medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov pooblaščene:

2.

Člen 4 se spremeni:

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/19

(1)

V skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1307/2013 lahko države članice pod določenimi pogoji kmetom odobrijo vezano podporo za posebne kmetijske sektorje ali vrste kmetovanja v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutne ravni proizvodnje v zadevnih sektorjih ali regijah.

(2)

Glede na razmeroma visoko raven proizvodnje in posledično znižane cene na trgu mleka in mlečnih izdelkov Unije ter zlasti glede na s tem povezane začasne težave, s katerimi se trenutno sooča mlečni sektor, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo za revizijo svojih ukrepov prostovoljne vezane podpore v sektorju mleka in mlečnih izdelkov za leto zahtevka 2017, s čimer bi se omogočilo nadaljnje izplačevanje prostovoljne vezane podpore na podlagi števila živali, za katere je bila pomoč sprejeta leta 2016. Čeprav se mogoče zdi, da bi takšna revizija kratkoročno lahko ogrozila enega od ciljev prostovoljne vezane podpore, tj. ohranitev trenutne ravni proizvodnje, lahko takšni ukrepi dolgoročno pripomorejo k doseganju ciljev prostovoljne vezane podpore.

(3)

Glede na resnost finančnih težav, s katerimi se trenutno soočajo upravičenci, je primerno uporabiti člen 69(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, da se določi odstopanje od poglavja 1 naslova IV navedene uredbe.

(4)

Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo pravil in vpliv takšne revizije, bi jo morale države članice o svoji odločitvi obvestiti v 14 dneh od datuma sprejetja odločitve.

(5)

Za zagotovitev, da bi lahko bil sektor mleka in mlečnih izdelkov čim prej upravičen do odstopanja iz te uredbe, bi morala ta začeti veljati dan po objavi, države članice pa bi morale svojo odločitev sprejeti v 30 dneh po začetku veljavnosti te uredbe.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila –

(a)

zagotovitev, da se za leto zahtevka 2017 plačilo kmetu, ki je upravičen do plačila v skladu s členoma 9 in 10(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, opravi na podlagi števila živali, za katere je bil kmet upravičen do podpore na podlagi navedenih ukrepov za leto zahtevka 2016, in

(b)

neuporabo vseh drugih veljavnih pogojev za upravičenost za revidirane ukrepe.

(a)

skupnemu številu živali, za katere je bilo plačilo sprejeto za leto zahtevka 2016, ali

(b)

številu živali iz točke (a) za kmete, ki so upravičeni v letu 2017.

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/22

(1)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice od 16. oktobra do 30. novembra izplačajo predplačila v višini do 50 % za neposredna plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter do 75 % za podporne ukrepe, povezane s površinami in živalmi, v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Člen 75(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določa, da se plačila iz odstavka 1 navedenega člena, vključno s predplačili za neposredna plačila, ne izvedejo, dokler se ne zaključijo upravni pregledi in pregledi na kraju samem, ki se izvajajo v skladu s členom 74 navedene uredbe. Kar pa zadeva podporne ukrepe, povezane s površinami in živalmi, v okviru razvoja podeželja, člen 75(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 dovoljuje, da se izplačajo predplačila, potem ko so bili zaključeni upravni pregledi v skladu s členom 59(1) navedene uredbe.

(3)

Trenutne resne gospodarske razmere v nekaterih kmetijskih sektorjih, zlasti na trgu mleka in mlečnih izdelkov, upravičencem še vedno povzročajo hude finančne težave in težave z denarnim tokom.

(4)

Poleg tega upravne težave, do katerih je prišlo v prvem letu izvajanja novega pravnega okvira za sheme neposrednih plačil in ukrepe za razvoj podeželja, v nekaterih državah članicah še vedno obstajajo in so povzročile zamude pri izvrševanju plačil upravičencem za leto zahtevka 2015 v nekaterih državah članicah.

(5)

Zaradi izjemnega značaja sklopa navedenih okoliščin in posledičnih finančnih težav upravičencev je treba ublažiti navedene težave z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da bi lahko države članice upravičencem izplačale višjo stopnjo predplačil za leto zahtevka 2016.

(6)

Poleg tega je bilo zaradi novih zahtev, povezanih s pripravo postopka oddaje vlog za leto zahtevka 2016, odloženo upravljanje zbirne vloge, vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo ter vlog za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila. Potrebni pregledi bodo tako verjetno zaključeni pozneje kot običajno.

(7)

Zato je potrebno odstopanje od prvega pododstavka člena 75(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se omogoči izvajanje predplačil za neposredna plačila po zaključenih upravnih pregledih, kot je določeno v členih 28 in 29 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (4). Pomembno pa je, da takšno odstopanje ne bo oviralo dobrega finančnega poslovodenja in zahteve po zadostni ravni zanesljivosti. Države članice, ki uporabljajo navedeno odstopanje, so zato odgovorne za sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se preprečijo preplačila in da so neupravičeni zneski hitro in dejansko izterjani. Poleg tega bi morala biti uporaba navedenega odstopanja vključena v izjavo o upravljanju iz člena 7(3)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013 za proračunsko leto 2017.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada, Odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/24

(1)

V skladu s členom 31(2) Uredbe (ES) št. 2003/2003 so bili vloženi zahtevki za vključitev številnih gnojil v Prilogo I k navedeni uredbi.

(2)

[S,S]-etilendiamin dijantarna kislina (v nadaljnjem besedilu: [S,S]-EDDS) je organski kelatni reagent za mikrohranila. Železo, kelatirano s [S,S]-EDDS, se uporablja za preprečevanje pomanjkanja železa in zdravljenje železove kloroze pri okrasnih rastlinah in okrasih tratah. Zelo hitro se razgradi, zato je tveganje izpiranja s površinske zemeljske plasti v podzemno vodo minimalno, in se v celoti mineralizira, zato ni strupeno za sesalce in vodno okolje.

(3)

Heptaglukonična kislina (v nadaljnjem besedilu: HGA) je organski kompleksirajoči reagent za mikrohranilna gnojila. HGA je učinkovit, biorazgradljiv, dobro stabilen pri širokem razponu vrednosti pH in je zelo topen v vodi. HGA je že več let odobren v Španiji, kjer ne poročajo o škodi za okolje ali za zdravje ljudi.

(4)

Proizvajalci snovi [S,S]-EDDS in HGA so pri Komisiji prek pristojnih organov Nemčije in Španije vložili zahtevke za vključitev navedenih snovi na seznam odobrenih organskih kelatnih in kompleksirajočih reagentov iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003, da bosta [S,S]-EDDS in HGA na voljo kmetom po vsej Uniji. [S,S]-EDDS in HGA, kakor sta določena v Prilogi I k tej uredbi, izpolnjujeta zahteve iz člena 14 Uredbe (ES) št. 2003/2003. Zato bi ju bilo treba dodati na seznam odobrenih organskih kelatnih in kompleksirajočih reagentov iz Priloge I k navedeni uredbi.

(5)

Ker so na voljo analizne metode za določanje [S,S]-EDDS in HGA, bi bilo treba navedene metode navesti v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 zaradi olajšanja nadzora, ki ga izvajajo države članice v skladu s členom 29 navedene uredbe. Podnaslov, ki opisuje metode 11, bi moral odražati dejstvo, da je HGA kompleksirajoči reagent.

(6)

Reakcijska zmes med N-butil tiofosfornim triamidom in N-propil tiofosfornim triamidom je bila v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 vključena z Uredbo Komisije (EU) št. 1257/2014 (2). Nedavna raziskava je pokazala, da ni mogoče pričakovati znatne razlike pri zmanjšanju emisij amonijaka niti pri uporabi reakcijske zmesi niti zgolj zmesi teh dveh snovi. Zato bi bilo treba vnos spremeniti, da se proizvajalcem takih zmesi omogoči, da se odločijo za enega od teh proizvodnih postopkov.

(7)

Uredbo (ES) št. 2003/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Za zagotovitev, da analizno metodo za [S,S]-EDDS, ki je zdaj v postopku potrditve, objavi Evropski odbor za standardizacijo, bi bilo treba določiti razumno obdobje pred vključitvijo [S,S]-EDDS v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 in nove analizne metode za to vrsto gnojila v Prilogo IV navedene uredbe.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

1.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

2.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/28

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 948/2014 (4) je odprla zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu zaradi posebej težkih tržnih razmer, zlasti zaradi prepovedi, ki jo je uvedla Rusija za uvoz mlečnih izdelkov iz Unije.

(2)

Navedena shema za zasebno skladiščenje je bila podaljšana z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) št. 1337/2014 (5), (EU) 2015/303 (6), (EU) 2015/1548 (7) in (EU) 2016/224 (8). Zato se lahko zahtevki za pomoč predložijo do 30. septembra 2016.

(3)

Rusija je 29. junija 2016 podaljšala prepoved uvoza kmetijskih proizvodov in živil iz Unije do konca leta 2017.

(4)

Proizvodnja posnetega mleka v prahu v Uniji se je v obdobju od januarja do aprila 2016 zaradi povečane proizvodnje mleka povečala za 18 %, medtem ko se je izvoz v istem obdobju zmanjšal za 8 %. Izvoz posnetega mleka v prahu običajno predstavlja približno 40 % do 50 % celotne proizvodnje posnetega mleka v prahu v Uniji.

(5)

Zato so cene posnetega mleka v prahu v Uniji še vedno pod pritiskom znižanja.

(6)

Glede na sedanje razmere na trgu je primerno zagotoviti nemoteno razpoložljivost sheme pomoči za zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu ter jo podaljšati do začetka intervencijskega obdobja za leto 2017, tj. do 1. marca 2017.

(7)

Da bi se izognili prekinitvi možnosti za predložitev zahtevkov v okviru te sheme, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/30

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

9.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/32

(1)

Člen 30(3) Uredbe (ES) št. 1221/2009 določa možnost, da forum organov za akreditiranje in licenciranje pripravi navodila glede vprašanj, ki so v pristojnosti organov za akreditiranje in licenciranje, da bi uskladil postopke, ki jih ti organi uporabljajo za akreditiranje ali licenciranje in nadzor okoljskih preveriteljev.

(2)

Okoljski preveritelji, ki delujejo v različnih državah članicah, morajo o svojih dejavnostih uradno obvestiti ustrezne organe za akreditiranje in licenciranje v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 1221/2009.

(3)

Med praktičnim izvajanjem navedenega postopka za uradno obvestilo se je izkazalo, da se odgovori posameznih organov za akreditiranje in licenciranje okoljskim preveriteljem, ki ne spoštujejo svojih obveznosti uradnega obveščanja, razlikujejo. Zato so za dosledno uporabo postopkov za uradno obvestilo potrebna dodatna navodila, ko okoljski preveritelji, ki so akreditirani ali licencirani v eni državi članici, opravljajo dejavnosti preverjanja in potrjevanja v drugi državi članici.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1221/2009 –