ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 208

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 59
2. avgust 2016


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1313 z dne 1. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi glifosat ( 1 )

1

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1314 z dne 1. avgusta 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

4

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2016/1315 z dne 18. julija 2016 o stališču, ki se v imenu Evropske unije, sprejme v okviru Pridružitvenega odbora, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi glede začasne spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja kot odziv v prid beguncem, ki bežijo pred konfliktom v Siriji

6

 

*

Sklep Sveta (EU) 2016/1316 z dne 26. julija 2016 o spremembi Sklepa 2009/908/EU o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta

42

 

*

Sklep Sveta (EU) 2016/1317 z dne 28. julija 2016 o imenovanju člana Odbora regij na predlog Kraljevine Belgije

45

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2016/1318 z dne 29. julija 2016 o smernicah za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije in najboljših praks, da se zagotovi, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije

46

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2016/1319 z dne 29. julija 2016 o spremembi Priporočila Komisije 2006/576/ES glede deoksinivalenola, zearalenona in ohratoksina A v hrani za hišne živali ( 1 )

58

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1313

z dne 1. avgusta 2016

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi glifosat

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prve alternative člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aktivna snov je bila vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (2) z Direktivo Komisije 2001/99/ES (3).

(2)

Aktivne snovi, vključene v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, se štejejo za odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in so navedene v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (4).

(3)

Odobritev aktivne snovi glifosat, kot je določena v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, se izteče 6 mesecev po tem, ko Komisija prejme mnenje Odbora za oceno tveganja Evropske agencije za kemikalije, ali 31. decembra 2017, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

(4)

Dne 30. oktobra 2015 (5) je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) Komisiji predložila izjavo o toksikološki oceni polietoksiliranega lojevega amina (št. CAS 61791-26-2), snovi, ki se pogosto uporablja kot dodatek v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat. Ugotovila je, da je bila v primerjavi z glifosatom opažena znatna toksičnost polietoksiliranega lojevega amina za vse končne točke, ki se preiskujejo. Izpostavljeni so bili dodatni pomisleki v zvezi z morebitnim negativnim vplivom polietoksiliranega lojevega amina na zdravje ljudi, kadar se uporablja v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat. Poleg tega Agencija meni, da je zdravstvene podatke pri ljudeh v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo glifosat, mogoče razložiti s tem, da je strupenost večinoma posledica vsebnosti polietoksiliranega lojevega amina.

(5)

V skladu z Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) v povezavi s členom 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi morale države članice spodbujati razvoj in izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov. Ker se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, pogosto uporabljajo za nanašanje na nekmetijskih površinah, bi morale države članice zagotoviti, da se uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, čim bolj zmanjša ali prepove na območjih, kot so javni parki in vrtovi, športne in rekreacijske površine, šolske površine in otroška igrišča ter v neposredni bližini zdravstvenih ustanov.

(6)

Fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, se uporabljajo tudi za nanašanje pred spravilom pridelka. V nekaterih primerih je njihova uporaba pred spravilom pridelka za preverjanje ali preprečevanje nezaželene rasti plevela v skladu z dobrimi kmetijskimi praksami. Kljub temu se zdi, da se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, uporabljajo tudi za nadzor točnega časa spravila pridelka ali za optimizacijo mlatenja, čeprav teh načinov uporabe morda ni mogoče obravnavati v okviru dobrih kmetijskih praks. Takšne uporabe torej morda niso v skladu z določbami iz člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Države članice bi zato morale biti pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev še posebej pozorne na skladnost uporab pred spravilom pridelka z dobrimi kmetijskimi praksami.

(7)

Komisija je prijavitelje pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(8)

Ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je primerno spremeniti pogoje uporabe aktivne snovi, in sicer zlasti z izključitvijo dodatka polietoksiliranega lojevega amina (št. CAS 61791-26-2) iz uporabe v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)

V skladu s členom 27(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se določi seznam dodatkov, ki niso odobreni za vključitev v fitofarmacevtska sredstva. Komisija, Agencija in države članice so začele pripravljati navedeni seznam. Pri tem bo Komisija zlasti pozorna na morebitne škodljive dodatke v fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo glifosat. Seznam nesprejemljivih dodatkov bo v prihodnosti določen v posebnem aktu v skladu s postopkovnimi zahtevami iz člena 27(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V sedmem stolpcu „Posebne določbe“ vnosa 25 za glifosat v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se besedilo nadomesti z naslednjim:

„Registrira se lahko samo kot herbicid.

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu glifosata ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo pripravil 27. junija 2016. V tej celoviti oceni so države članice zlasti pozorne na:

zaščito podzemne vode na ranljivih območjih, zlasti pri nekmetijski rabi,

tveganja pri uporabi na posebnih območjih iz člena 12(a) Direktive 2009/128/ES,

skladnost uporab pred spravilom pridelka z dobrimi kmetijskimi praksami.

Države članice zagotovijo, da fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, ne vsebujejo dodatka polietoksiliranega lojevega amina (št. CAS 61791-26-2)“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. avgusta 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(3)  Direktiva Komisije 2001/99/ES z dne 20. novembra 2001 o spremembi Priloge I k Direktivi Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet za vključitev aktivnih snovi glifosat in tifensulfuron-metil (UL L 304, 21.11.2001, str. 14).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(5)  EFSA Journal 2015;13(11):4303. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu.

(6)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).


2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/4


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1314

z dne 1. avgusta 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. avgusta 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

166,9

ZZ

166,9

0707 00 05

TR

116,3

ZZ

116,3

0709 93 10

TR

144,6

ZZ

144,6

0805 50 10

AR

187,3

CL

157,0

MA

157,0

TR

153,3

UY

171,3

ZA

165,3

ZZ

165,2

0806 10 10

BR

163,2

EG

214,9

MA

183,3

MX

378,3

US

233,8

ZZ

234,7

0808 10 80

AR

182,2

BR

108,4

CL

127,5

NZ

140,5

PE

106,8

US

177,7

UY

99,9

ZA

108,5

ZZ

131,4

0808 30 90

AR

207,1

CL

143,6

TR

164,7

ZA

127,9

ZZ

160,8

0809 29 00

TR

239,6

US

485,5

ZZ

362,6

0809 30 10 , 0809 30 90

TR

166,5

ZZ

166,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/6


SKLEP SVETA (EU) 2016/1315

z dne 18. julija 2016

o stališču, ki se v imenu Evropske unije, sprejme v okviru Pridružitvenega odbora, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi glede začasne spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja kot odziv v prid beguncem, ki bežijo pred konfliktom v Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. maja 2002. V skladu s členom 89 Sporazuma se je ustanovil Pridružitveni svet, ki proučuje vsa pomembna vprašanja, ki izhajajo iz Sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja medsebojnega interesa.

(2)

V skladu s členom 92 Sporazuma se je ustanovil Pridružitveni odbor, ki je odgovoren za izvajanje Sporazuma ter na katerega lahko Pridružitveni svet v celoti ali delno prenese katero koli svoje pooblastilo.

(3)

V skladu s členom 94(1) Sporazuma je Pridružitveni odbor pooblaščen za sprejemanje odločitev glede upravljanja Sporazuma ter glede vseh tistih področij, za katera ga Pridružitveni svet pooblasti.

(4)

V skladu s členom 2 Sklepa Sveta in Komisije 2002/357/ES,ESPJ (2) stališče Unije, ki se sprejme v Pridružitvenem odboru določi Svet na predlog Komisije.

(5)

V skladu s členom 39 Protokola 3 k Sporazumu, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Pridružitvenega sveta EU-Jordanija (3), lahko Pridružitveni odbor sklene, da bo spremenil določbe navedenega protokola.

(6)

Hašemitska kraljevina Jordanija (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) je mednarodni skupnosti predložila predloge s celostnim pristopom za gospodarsko usmerjen odziv na sirsko begunsko krizo.

(7)

V okviru mednarodne konference v podporo Siriji in regiji, ki je bila organizirana 4. februarja 2016 v Londonu, je Jordanija izrazila namero, da bo sirskim beguncem omogočila udeležbo na uradnem trgu dela in opredelila več ukrepov, ki jih bo sprejela v ta namen, zlasti da bi za sirske begunce ustvarila približno 200 000 delovnih mest.

(8)

V zvezi s to pobudo je Jordanija 12. decembra 2015 vložila posebno prošnjo, da se začasno omilijo pravila o poreklu v okviru Sporazuma, da bi se lahko povečal izvoz Jordanije v Unijo in ustvarile dodatne zaposlitvene priložnosti, zlasti za sirske begunce.

(9)

Svet je preučil prošnjo Jordanije in v imenu Unije meni, da je upravičeno odobriti dodatna pravila o poreklu, ki bi se lahko uporabljala za izvoz iz Jordanije kot alternativa pravilom o poreklu iz Priloge II k Protokolu 3 Sporazuma pod pogoji iz Priloge k osnutku sklepa Pridružitvenega odbora, ki je priložen temu sklepu (v nadaljnjem besedilu: osnutek sklepa Pridružitvenega odbora), zlasti kar zadeva ustrezne proizvode, proizvodna območja in ustvarjanje dodatnih delovnih mest za sirske begunce; ta alternativna pravila bi morala biti pravila, ki jih Unija v skladu s pobudo vse razen orožja v okviru splošne sheme preferencialov uporablja za uvoz iz najmanj razvitih držav.

(10)

Prilogo k osnutku sklepa Pridružitvenega odbora bi bilo treba uporabljati do 31. decembra 2026 in opraviti bi bilo treba vmesni pregled, ki bi pogodbenicama omogočil, da po potrebi s sklepom Pridružitvenega odbora sprejmeta ustrezne spremembe.

(11)

Uresničitev cilja Jordanije, da ustvari zaposlitvene priložnosti za približno 200 000 sirskih beguncev, bi predstavljal pomemben mejnik tudi pri izvajanju osnutka sklepa Pridružitvenega odbora. Zato bosta Unija in Jordanija po uresničitvi tega cilja nadalje preučili možnosti poenostavitev pogojev za jordanske proizvajalce, da koristijo sklep Pridružitvenega odbora.

(12)

Uporabo Priloge k osnutku sklepa Pridružitvenega odbora bi morale spremljati ustrezne obveznosti spremljanja in poročanja ter bi moralo biti možno, da se uporaba Priloge k sklepu Pridružitvenega odbora začasno prekine, če pogoji za njeno uporabo niso več izpolnjeni ali če so izpolnjeni pogoji za zaščitne ukrepe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Stališče, ki se v imenu Evropske unije sprejme v okviru Pridružitvenega odbora EU-Jordanija, ustanovljenega v skladu s členom 92 Sporazuma, glede začasne spremembe Protokola 3 k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja temelji na osnutku sklepa navedenega pridružitvenega odbora, ki je priložen temu sklepu.

2.   Predstavniki Unije v Pridružitvenem odboru lahko potrdijo manjše tehnične popravke osnutka sklepa Pridružitvenega odbora brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Pridružitvenega odbora se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju, 18. julija 2016

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  UL L 129, 15.5.2002, str. 3.

(2)  Sklep Sveta in Komisije 2002/357/ES,ESPJ z dne 26. marca 2002 o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (UL L 129, 15.5.2002, str. 1).

(3)  Sklep št. 1/2006 Pridružitvenega Sveta EU-Jordanija z dne 15. junija 2006 o spremembi Protokola 3 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja k Evro-mediteranskemu sporazumu (UL L 209, 31.7.2006, str. 30).


OSNUTEK

SKLEP št. [1]/2016 PRIDRUŽITVENEGA ODBORA EU-JORDANIJA

z dne [x/x/]2016

o spremembi Protokola št. 3 k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ ter seznamu obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da lahko nekatere kategorije izdelkov, proizvedene na posebnih razvojnih in industrijskih območjih ter v povezavi z ustvarjanjem delovnih mest za sirske begunce in Jordance, pridobijo status blaga s poreklom

PRIDRUŽITVENI ODBOR EU-JORDANIJA JE –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 94 Sporazuma in člena 39 Protokola 3 k Sporazumu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Hašemitska kraljevina Jordanija (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) je mednarodni skupnosti predložila predloge s celostnim pristopom za gospodarsko usmerjen odziv na sirsko begunsko krizo. V okviru te pobude je 12. decembra 2015 zaprosila za omilitev pravil o poreklu, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom, da bi povečala svoj izvoz v Unijo in ustvarila dodatne zaposlitvene možnosti za sirske begunce, pa tudi za Jordance.

(2)

V okviru mednarodne konference v podporo Siriji in regiji, ki je potekala 4. februarja 2016 v Londonu, je Jordanija izrazila namero, da bo spodbudila udeležbo sirskih beguncev na uradnem trgu dela ter v enem letu po konferenci zanje ustvarila 50 000 delovnih mest, v prihodnjih letih pa bo to število povečala na približno 200 000 novih delovnih mest.

(3)

Začasna omilitev veljavnih pravil o poreklu bi omogočila, da bi za nekatero blago, proizvedeno v Jordaniji, pri določanju preferencialne obravnave pri uvozu v Unijo veljala manj stroga pravila o poreklu kot sicer. Ta začasna omilitev veljavnih pravil o poreklu bi bila ena od oblik podpore Unije Jordaniji v okoliščinah sirske krize in s ciljem omejevanja stroškov, ki izhajajo iz nastanitve velikega števila sirskih beguncev.

(4)

Unija meni, da bi navedena omilitev pravil o poreklu prispevala k skupnemu cilju Jordanije, da ustvari zaposlitvene priložnosti za približno 200 000 sirskih beguncev.

(5)

Omilitev pravil o poreklu blaga bi veljala pod nekaterimi pogoji, da bi se tako njene koristi zagotovile izvoznikom, ki z zaposlovanjem sirskih beguncev prispevajo k prizadevanjem Jordanije.

(6)

Priloga k temu sklepu se uporablja za blago, ki se proizvaja v proizvodnih obratih na posebnih razvojnih in industrijskih območjih Jordanije ter prispeva k ustvarjanju delovnih mest za sirske begunce in jordansko prebivalstvo.

(7)

Cilj te pobude je spodbuditi trgovino in naložbe v ta razvojna in industrijska območja ter tako prispevati k izboljšanju gospodarskih in zaposlitvenih priložnosti za sirske begunce in jordansko prebivalstvo.

(8)

Prilogo II k Protokolu 3 k Sporazumu bi bilo zato treba dopolniti, da se določi seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da proizvedeni izdelki lahko pridobijo status blaga s poreklom. Ta dopolnilni seznam obdelav ali predelav bi moral temeljiti na pravilih o poreklu, ki jih Unija v skladu s pobudo Vse razen orožja v okviru splošne sheme preferencialov uporablja za uvoz iz najmanj razvitih držav.

(9)

Obstajati bi morala možnost, da se za določen proizvodni obrat začasno zadrži uporaba Priloge k temu sklepu, ki določa dopolnilni seznam obdelav ali predelav, če navedeni obrat ne izpolnjuje pogojev iz člena 1.1 Priloge k temu sklepu.

(10)

Obstajati bi morala tudi možnost, da se začasno zadrži uporaba Priloge k temu sklepu za kateri koli izdelek iz člena 2 Priloge k temu sklepu, ki se v skladu s členoma 24 in 26 Sporazuma uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroča ali bi lahko povzročil resno škodo proizvajalcem Unije, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke na celotnem ozemlju Unije ali na njegovem delu, ali resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju Unije.

(11)

Veljavnost tega sklepa bi morala biti omejena na časovno obdobje, ki bi zadoščalo za spodbuditev dodatnih naložb in ustvarjanje delovnih mest, zato bi se morala izteči 31. decembra 2026. Unija in Jordanija bosta opravili vmesni pregled v skladu s členom 1.7 Priloge k temu sklepu ter lahko na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju tega sklepa, s sklepom Pridružitvenega odbora spremenita Prilogo k temu sklepu.

(12)

Uresničitev cilja, ki si ga je 4. februarja 2016 v okviru mednarodne konference zastavila Jordanija, tj. da ustvari zaposlitvene priložnosti za približno 200 000 sirskih beguncev, bi bilo treba obravnavati kot pomemben mejnik tudi pri izvajanju tega sklepa, pri čemer bosta Unija in Jordanija preučili možnosti za nadaljnjo poenostavitev tega podpornega ukrepa. V ta namen bi moral Pridružitveni odbor sprejeti sklep o spremembi Priloge k temu sklepu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga II k Protokolu 3 Sporazuma, ki vsebuje seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom, se spremeni in dopolni s Prilogo II(a) k Protokolu 3 Sporazuma, ki je vsebovana v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Priloga II(a) k Protokolu 3 Sporazuma, vsebovana v Prilogi k temu sklepu, določa pogoje za uporabo in seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelek, proizveden na določenih geografskih območjih v povezavi z ustvarjanjem delovnih mest za sirske begunce pridobil status blaga s poreklom.

Člen 3

Priloga je sestavni del tega sklepa.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja v Pridružitvenem odboru.

Uporablja se do 31. decembra 2026.

V [Amman] [Bruslju], [x/x/]2016

Za Pridružitveni odbor EU-Jordanija


PRILOGA

PRILOGA II(a)

DODATEK K SEZNAMU OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA PROIZVEDENI IZDELEK LAHKO PRIDOBI STATUS BLAGA S POREKLOM

Člen 1

Skupne določbe

1.   Namesto pravil iz Priloge II k Protokolu 3 se za izdelke iz člena 2 lahko uporabljajo tudi naslednja pravila, če ti izdelki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

obdelava ali predelava, ki jo je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko proizvedeni izdelek pridobil status blaga s poreklom, se opravi v proizvodnih obratih, ki se nahajajo na enem od naslednjih razvojnih in industrijskih območij: industrijska cona Alhussein Bin Abdullah II – Alkarak, industrijsko območje Aljeeza – Amman, industrijsko območje Alqastal – Amman, Al Quwayrah industrijsko območje – Aqaba, industrijska cona Al Tajamuat – Sahab, industrijska cona Dulail – Zarqa, El-Hashmieh industrijsko območje – Zarqa, El-Ressaiefeh industrijska območja – Zarqa, El-Sukhneh industrijsko območje – Zarqa, razvojno območje Irbid in industrijska cona Irbid Alhassan, King Abdullah II Bin Alhussein City – Sahab, razvojno območje King Hussein Bin Talal – Mafraq (vključno z industrijsko cono Mafraq), razvojno območje Ma'an – Ma'an, industrijsko območje Marka – Amman, industrijska cona Muwaqqar – Amman, Wadi El-Eisheh industrijsko območje – Zarqa; ter

(b)

med delavci v vsakem od proizvodnih obratov, ki se nahajajo na teh razvojnih in industrijskih območjih, v katerih se ti izdelki obdelujejo ali predelujejo, je zaposlenih najmanj 15 % sirskih beguncev v prvem in drugem letu po začetku veljavnosti te priloge ter najmanj 25 % od začetka tretjega leta po začetku veljavnosti te priloge. Ustrezni delež se izračuna kadar koli po začetku veljavnosti te priloge in nato vsako leto. Pri tem se upošteva število sirskih beguncev, ki so zaposleni na uradnih in dostojnih delovnih mestih v ekvivalentu polnega delovnega časa ter imajo delovno dovoljenje, ki je veljavno za obdobje najmanj dvanajstih mesecev v skladu z veljavno jordansko zakonodajo.

2.   Pristojni organi Jordanije spremljajo izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1, izvozniku izdelkov, ki izpolnjuje navedene pogoje, izdajo številko dovoljenja ter dovoljenje nemudoma umaknejo, če navedeni pogoji niso več izpolnjeni.

3.   Dokazilo o poreklu, sestavljeno v skladu s to prilogo, vsebuje naslednjo navedbo v angleščini: „Odstopanje – Priloga II(a) k Protokolu 3 – ime razvojnega ali industrijskega območja in številka dovoljenje, ki so jo izdali pristojni organi Jordanije“.

4.   Ko carinski organi Jordanije v skladu s členom 33(5) tega protokola, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Pridružitvenega sveta EU-Jordanija (1), o rezultatih preverjanja obvestijo Evropsko komisijo ali carinske organe držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), ki so zahtevali preverjanje, navedejo, da izdelki iz člena 2 izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

5.   Če postopek preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, Jordanija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropske komisije ali carinskih organov držav članic opravi ustrezne poizvedbe ali zagotovi, da se te poizvedbe opravijo s potrebno nujnostjo, da se take kršitve ugotovijo in preprečijo. V ta namen lahko pri poizvedbah sodelujejo Evropska komisija ali carinski organi držav članic.

6.   Vsako leto po začetku veljavnosti te priloge Jordanija Evropski komisiji predloži poročilo o uporabi in učinkih te priloge, vključno s proizvodno in izvozno statistiko na 8-mestni ravni ali na najvišji razpoložljivi ravni podrobnosti, ter seznam družb, ki proizvajajo na razvojnih in industrijskih območjih, z navedbo odstotka sirskih beguncev, ki jih je zaposlovala vsaka od njih za vsako leto posebej. Pogodbenici skupaj pregledata ta poročila ter kakršna koli vprašanja v zvezi z izvajanjem in spremljanjem izvajanja te priloge v okviru obstoječih organov, ustanovljenih v skladu s Pridružitvenim sporazumom, zlasti pa v okviru pododbora za industrijo, trgovino in storitve. Poleg tega pogodbenici preučita, kako bi se v proces spremljanja lahko vključile ustrezne mednarodne organizacije, kot sta Mednarodna organizacija dela in Svetovna banka.

7.   Štiri leta po začetku veljavnosti te priloge pogodbenici opravita vmesni pregled, da ugotovita, ali so glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju te priloge, in glede na razvoj konflikta v Siriji potrebne kakršne koli spremembe. Pridružitveni odbor lahko na podlagi tega vmesnega pregleda razmisli o morebitnih spremembah te priloge.

8.   Potem ko Jordanija doseže cilj večje udeležbe sirskih beguncev na uradnem trgu dela z izdajo skupno okoli 200 000 delovnih dovoljenj sirskim beguncem, pogodbenici preučita nadaljnjo poenostavitev določb te priloge z upoštevanjum razvoja krize s sirijskimi begunci.. Pridružitveni odbor lahko to prilogo ustrezno spremeni.

9.

(a)

Kadar Unija meni, da ni dovolj dokazov, da Jordanija ali določeni proizvodni obrat izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, lahko zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru. Pri tem navede, ali je neizpolnjevanje pogojev iz odstavka 1 mogoče pripisati Jordaniji ali določenemu proizvodnemu obratu.

(b)

Če Pridružitveni odbor v 90 dneh od posredovanja zadeve ne izjavi, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, in ne spremeni te priloge, se njena uporaba zadrži. Obseg zadržanja navede Unija pri posredovanju zadeve Pridružitvenemu odboru.

(c)

Pridružitveni odbor se lahko odloči tudi za podaljšanje 90-dnevnega obdobja; v tem primeru začne zadržanje veljati, če Pridružitveni svet v podaljšanem roku ne sprejme nobenega od ukrepov, opredeljenih v točki (b).

(d)

Ta priloga se lahko spet začne uporabljati s sklepom Pridružitvenega odbora.

(e)

V primeru zadržanja se ta priloga še štiri mesece uporablja za blago, ki je na dan začasnega zadržanja te priloge bodisi v tranzitu bodisi v začasni hrambi v carinskem skladišču ali v prosti coni v Unije ter za katerega je bilo dokazilo o poreklu pravilno sestavljeno v skladu z določbami te priloge in pred datumom začasnega zadržanja.

10.   Kadar se izdelek iz člena 2, ki ima koristi od uporabe te priloge ter se v skladu s členoma 24 in 26 Sporazuma uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroča ali bi lahko povzročil resno škodo proizvajalcem Unije, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke na celotnem ozemlju Unije ali na njegovem delu, ali resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju Unije, lahko Unija zadevo posreduje v obravnavo Pridružitvenemu odboru. Če Pridružitveni odbor v 90 dneh od posredovanja zadeve ne sprejme sklepa, s katerim bi odpravil takšno resno škodo ali nevarnost takšne škode ali resne motnje, ali če ni bila dosežena nobena druga zadovoljiva rešitev, se uporaba te priloge za zadevni izdelek zadrži, dokler Pridružitveni odbor ne sprejme sklepa, v katerem izjavi, da so bile navedena škoda ali njena nevarnost ali motnje odpravljene, ali dokler pogodbenici ne sprejmeta zadovoljive rešitve in jo sporočita Pridružitvenemu odboru.

11.   Ta priloga se uporablja od začetka veljavnosti sklepa Pridružitvenega odbora, ki mu je priložena, do 31. decembra 2026.

Člen 2

Seznam izdelkov ter zahtevana obdelava in predelava

V nadaljevanju je naveden seznam izdelkov, za katere se uporablja ta priloga, ter pravil glede obdelave in predelave, ki se lahko uporabljajo kot alternativa pravilom iz Priloge II.

Priloga I k Protokolu 3 Sporazuma, ki vsebuje uvodne opombe k seznamu v Prilogi II k Protokolu 3 Sporazuma, se smiselno uporablja tudi za spodnji seznam, z naslednjimi spremembami:

 

V opombi 5.2 se v drugem odstavku dodajo naslednji osnovni materiali:

steklena vlakna,

kovinska vlakna.

 

Besedilo opombe 7.3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 porekla ne podelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobni postopki.

ex Poglavje 25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2519

Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvopečenega (sintranega) magnezijevega oksida

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabi naravni magnezijev karbonat (magnezit)

ex Poglavje 27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2707

Olja, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih 65 vol. % ali več destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno mešanice naftnih olj in benzena), za uporabo kot pogonska goriva ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (3)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, obarvani in neobarvani

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (3)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih materialov.

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 28

Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov ali izotopov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2811

Žveplov trioksid

Izdelava iz žveplovega dioksida

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2840

Natrijev perborat

Izdelava iz dinatrijevega tetraboratnega pentahidrata

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

2843

Plemenite kovine v koloidnem stanju; anorganske in organske spojine plemenitih kovin, kemično opredeljene ali neopredeljene; amalgami plemenitih kovin

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2843

ex 2852

Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

 

Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852 , 2932 , 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 29

Organski kemijski proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2905

Kovinski alkoholati alkoholov iz te tarifne številke in iz etanola; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905 . Lahko pa se uporabijo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

2905 43 ;

2905 44 ;

2905 45

Manitol; D-glucitol (sorbitol); glicerol

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz tarifne podštevilke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo-, nitro-, ali nitrozo-derivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2932

Notranji etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

 

Ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

2934

Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 , 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 31

Gnojila

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z materiali iz druge „skupine“ (4) v tej tarifni številki. Lahko pa se uporabijo materiali iz skupine izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni izdelki, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3404

Umetni voski in pripravljeni voski:

Na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 37

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 38

Razni kemijski proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3803

Rafinirano talovo olje

Rafiniranje surovega talovega olja

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3805

Sulfatna terpentinska olja, prečiščena

Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

3806 30

Smolni estri (ester gums)

Izdelava iz smolnih kislin

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3807

Lesni katran (lesna katranska smola)

Destilacija lesnega katrana

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

3809 10

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: Na osnovi škrobnih snovi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

3823

Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kislinska olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3823

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

3824 60

Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz tarifne podštevilke izdelka in razen iz materialov iz tarifne podštevilke 2905 44 . Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 39

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3907

Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (5)

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

 

Poliester

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava iz polikarbonata tetrabromo-(bisfenola A)

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3920

Listi ali filmi iz ionomerov

Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrija

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3921

Folije iz plastičnih mas, metalizirane

Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6)

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

4012

Protektirane ali rabljene pnevmatike iz gume; polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji in ščitniki iz gume:

 

 

Protektirane pnevmatike, polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami

Protektiranje rabljenih gum

 

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 4011 in 4012

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

4101 do 4103

Surove kože, kože govedi (vključno bivolov) ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene; surove kože ovac ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k poglavju 41; druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane ali nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(b) ali 1(c) k poglavju 41

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

4104 do 4106

Strojene ali „crust“ kože, brez dlake ali volne, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Ponovno strojenje strojenih ali predstrojenih kož iz tarifnih podštevilk 4104 11 , 4104 19 , 4105 10 , 4106 21 , 4106 31 ali 4106 91

ali

izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

4107 , 4112 , 4113

Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Vendar se materiali iz tarifnih podštevilk 4104 41 , 4104 49 , 4105 30 , 4106 22 , 4106 32 in 4106 92 lahko uporabijo samo, če gre za ponovno strojenje strojenih ali „crust“ kož v suhem stanju

Poglavje 42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

4301

Surovo nestrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo pod tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 4302

Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:

 

 

Plošče, križi in podobne oblike

Beljenje ali barvanje, poleg rezanja in sestavljanja nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna

 

Drugo

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

Izdelava iz nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna iz tarifne številke 4302

ex Poglavje 44

Les in lesni izdelki; lesno oglje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

Skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

ex 4408

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les, spojeni, debeline do vključno 6 mm, in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline do vključno 6 mm

Spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih

ex 4410 do ex 4413

Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

ex 4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa

Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost

ex 4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži

 

Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve

ex 4421

Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev

Izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409

ex Poglavje 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

5106 do 5110

Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime

Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7)

5111 do 5113

Tkanine iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime:

Tkanje (7)

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 52

Bombaž; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

5204 do 5207

Preja in sukanec iz bombaža

Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7)

5208 do 5212

Bombažne tkanine:

Tkanje (7)

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

5306 do 5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7)

5309 do 5311

Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje:

Tkanje (7)

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

5401 do 5406

Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ALI predenje naravnih vlaken (7)

5407 in 5408

Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov:

Tkanje (7)

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

5501 do 5507

Umetna in sintetična rezana vlakna

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken

5508 do 5511

Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7)

5512 do 5516

Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken:

Tkanje (7)

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 56

Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen:

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje (7)

5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano:

 

 

Iglana klobučevina

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje materiala

Vendar:

polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402 ,

polipropilenska vlakna iz tarifne številke 5503 ali 5506 ali

pramen iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501 ,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov,

lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ali

zgolj oblikovanje materiala v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken (7)

 

Drugo

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje materiala

ali

zgolj oblikovanje materiala v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken (7)

5603

Netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran

Kakršen koli postopek brez tkanja, vključno prebadanje z iglo

5604

Gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405 , impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso:

 

 

Gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom

Izdelava iz gumijaste niti ali korda, ki nista prekrita s tekstilnim materialom

 

Drugo

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken (7)

5605

Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405 , kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken (7)

5606

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken

ali

predenje, ki ga spremlja kosmičenje

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje (7)

Poglavje 57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala:

Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje

ali

izdelava iz preje iz kokosovega vlakna ali sisala ali jute

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje

ali

taftanje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremljajo tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo (7)

Vendar se:

polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402 ,

polipropilenska vlakna iz tarifne številke 5503 ali 5506 ali

pramen iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501 ,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga

ex Poglavje 58

Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen:

Tkanje (7)

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

5805

Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne, in ročno izdelane tapiserije (npr.: z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

5901

Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov

Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje

5902

Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona:

 

 

Z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov

Tkanje

 

Drugo

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje

5903

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902

Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

5904

Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike

Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje (7)

5905

Zidne tapete iz tekstilnih materialov:

 

 

Impregnirane, prevlečene, prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali

Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

 

Drugo

Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje

ali

tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna (7):

5906

Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902 :

 

 

Pleteni ali kvačkani materiali

Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje

ali

pletenje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

ali

barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje (7)

 

Druge tkanine iz sintetične filamentne preje, ki vsebuje več kot 90 mas. % tekstilnih materialov

Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje

 

Drugo

Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

ali

barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja tkanje

5907

Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene

tkanje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje

ali

tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

5908

Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani:

 

 

Žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane

Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic

 

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

5909 do 5911

Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene:

 

 

Diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tarifne številke 5911

Tkanje

 

Tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, impregnirane ali ne, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tarifne številke 5911

Tkanje (7)

 

Drugo

Ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali predenje naravnih ALI umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, ki ga spremlja tkanje (7)

ali

tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje

Poglavje 60

Pleteni ali kvačkani materiali

Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje

ali

pletenje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje

ali

kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje

ali

barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje

ali

sukanje ali teksturiranje, ki ga spremlja pletenje, pod pogojem da vrednost uporabljenih nesukanih/neteksturiranih prej ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

Poglavje 61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani:

 

 

Dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko

Izdelava iz tkanin

 

Drugo

Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko)

ali

barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko) (7)

ex Poglavje 62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen:

Izdelava iz tkanin

6213 in 6214

Robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki:

 

 

Vezeni

Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

ALI

Izdelava iz preje ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (8)

ALI

izdelava po tiskanju, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna (7)  (8)

 

Drugo

Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

ali

izdelava, ki ji sledi tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vsega uporabljenega nepotiskanega blaga ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna (7)  (8)

6217

Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov razen tistih iz tarifne številke 6212 :

 

 

Vezeni

Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

ali

izdelava iz preje ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (8)

 

Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

ali

premazanje, če vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (8)

 

Medvloge za ovratnike in manšete, urezane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

6301 do 6304

Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese itn.; drugi izdelki za notranjo opremo:

 

 

Iz klobučevine ali netkanega tekstila

Kakršen koli postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

 

Drugo

 

 

– –

Vezeni

Tkanje ali pletenje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

ali

izdelava iz preje ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (8)  (9)

 

– –

Drugo

Tkanje ali pletenje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

6305

Vreče in vrečke za pakiranje blaga

Tkanje ali pletenje in izdelava (vključno s krojenjem) (7)

6306

Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali kopenska plovila); izdelki za taborjenje:

 

 

Iz netkanega tekstila

Kakršen koli postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

 

Drugo

Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (7)  (8)

ali

premazanje, če vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)

6307

Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

6308

Kompleti, ki so sestavljeni iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno

Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 25 % cene garniture franko tovarna

ex Poglavje 64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406

6406

Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

Poglavje 65

Pokrivala in njihovi deli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ex Poglavje 68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 6803

Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca

Izdelava iz obdelanega skrilavca

ex 6812

Izdelki iz azbesta; izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 6814

Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov

Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstituirano)

Poglavje 69

Keramični izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 70

Steklo in stekleni izdelki, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

7006

Steklo iz tarifne številke 7003 , 7004 ali 7005 , upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano

 

 

podlage iz steklene plošče, prevlečene s tanko izolacijsko plastjo polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMII (10)

Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006

 

Drugo

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7010

Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost nerezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7013

Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018 )

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost nerezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ali

ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex 7019

Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje)

Izdelava iz:

nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali

steklene volne

ex Poglavje 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

7106 , 7108 in 7110

Plemenite kovine:

 

 

Neobdelane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110

ali

elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106 , 7108 ali 7110

ali

zlitje in/ali legiranje plemenitih kovin iz tarifne številke 7106 , 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami

 

V obliki polizdelkov ali prahu

Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin

ex 7107 , ex 7109 in ex 7111

Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov

Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami

7115

Drugi predmeti iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s slojem plemenite kovine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

7117

Imitacije nakita

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava iz delov iz navadnih kovin, neplatiranih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, če vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 73

Izdelki iz železa in jekla; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ex 7301

Piloti

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7207

7302

Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla; tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7304 , 7305 in 7306

Cevi in votli profili iz železa (razen iz litega železa) ali jekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 , 7207 , 7208 , 7209 , 7210 , 7211 , 7212 , 7218 , 7219 , 7220 ali 7224

ex 7307

Pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla

Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, če skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna

7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406 ) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Vendar se ne smejo uporabiti zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301

ex 7315

Verige zoper drsenje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 74

Baker in bakreni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

7403

Prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex Poglavje 76

Aluminij in aluminijasti izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

7601

Aluminij, surov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

7607

Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,2 mm (merjeno brez podlage)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 7606

ex Poglavje 78

Svinec in svinčeni izdelki, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

7801

Surovi svinec:

 

 

Prečiščen svinec

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

 

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Vendar se ne smejo uporabiti odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802

Poglavje 80

Kositer in kositrni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ex Poglavje 82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8206

Orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205 , v kompletih za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk od 8202 do 8205 . Vendar se v garnituro lahko vključi orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 , če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna

8211

Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tarifne številke 8208 in rezil zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin

8214

Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); kompleti in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin

8215

Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski ali namizni pribor

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin

ex Poglavje 83

Razni izdelki iz navadnih kovin; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8302

Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8302 , če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ex 8306

Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8306 , če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

ex Poglavje 84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8401

Jedrski reaktorji; gorilni elementi (polnjenja), neobsevani, za jedrske reaktorje; stroji in aparati za separacijo izotopov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8407

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8408

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8427

Viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8482

Kotalni ležaji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8501 , 8502

Elektromotorji in električni generatorji; Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8503

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8513

Prenosne električne svetilke z lastnim virom energije (npr. suhe baterije, akumulatorji ali elektromagneti), razen opreme za razsvetljavo iz tarifne številke 8512

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8519

Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8522

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8521

Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8522

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8523

Pripravljeni neposneti nosilci za zvočna snemanja ali podobna snemanja drugih fenomenov, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in druge video snemalne kamere

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8526

Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8527

Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8528

Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8529

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8535 do 8537

Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8538

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8540 11 in 8540 12

Katodne cevi za televizijske sprejemnike, vključno katodne cevi za video monitorje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8542 31 do ex 8542 33 in ex 8542 39

Monolitna integrirana vezja

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ali

postopek razprševanja, pri čemur so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ ali testirano v nepogodbenici

8544

Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8545

Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8546

Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8547

Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546 ; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8548

Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 87

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

8711

Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

9002

Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

9033

Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz poglavja 90

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 91

Ure in njihovi deli

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 94

Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex Poglavje 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor, razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9506

Palice za golf in deli zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi

ex Poglavje 96

Razni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka.

ali

izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

9601 in 9602

Slonova kost, kost, želvovina, rogovi, rogovi jelenov, korale, biserovina in drugi materiali živalskega izvora za rezljanje, obdelani, in izdelki iz teh materialov (vključno z izdelki, dobljenimi z oblikovanjem oz. modeliranjem).

Obdelani materiali rastlinskega ali mineralnega izvora, za rezljanje, in izdelki iz teh materialov; izdelki, oblikovani ali izrezljani iz voska, stearina, naravne gume ali naravne smole ali iz mase za modeliranje, in drugi oblikovani ali rezljani izdelki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; obdelana, neutrjena želatina (razen želatine, ki se uvršča pod tarifno številko 3503 ) in izdelki iz neutrjene želatine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

9603

Metle, ščetke (vključno ščetke, ki so deli strojev, aparatov ali vozil), ročne mehanične priprave za čiščenje podov, brez motorja; omela in pernata omela; pripravljeni šopi in snopi za izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod, okna ipd., omela (razen brisalnikov z valjem)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna.

9605

Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke

Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna

9606

Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

9608

Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci s konico iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Vendar se lahko uporabljajo peresa ali njihove konice iz iste tarifne številke

9612

Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje

Izdelava:

iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in

pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna

9613 20

Žepni plinski vžigalniki, ki se lahko ponovno polnijo

Izdelava, pri kateri skupna vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna

9614

Tobačne pipe (vključno glave za pipe) in ustniki za cigare ali cigarete ter njihovi deli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke


(1)  Sklep št. 1/2006 Pridružitvenega Sveta EU-Jordanija z dne 15. junija 2006 o spremembi Protokola 3 o opredelitvi pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja k Evro-mediteranskemu sporazumu (UL L 209, 31.7.2006, str. 30).

(2)  Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

(3)  Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

(4)  Izraz „skupina“ pomeni kateri koli del te tarifne številke, ki je od preostalega dela besedila ločen s podpičjem.

(5)  Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in hkrati v tarifne številke 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po masnem deležu.

(6)  Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2 %.

(7)  Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

(8)  Glej uvodno opombo 6.

(9)  Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 6.

(10)  SEMII – Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale


2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/42


SKLEP SVETA (EU) 2016/1316

z dne 26. julija 2016

o spremembi Sklepa 2009/908/EU o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta 2009/881/EU z dne 1. decembra 2009 o predsedovanju v Svetu (1) in zlasti člena 4 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Sklepom 2009/908/EU (2) določil vrstni red predsedovanja Svetu za države članice Evropske unije od 1. januarja 2007 do 30. junija 2020, pri čemer je določil razdelitev tega vrstnega reda predsedstev v skupine treh držav članic.

(2)

Dne 1. julija 2013 se je Unija povečala s pristopom Hrvaške kot nove države članice.

(3)

Ena od držav članic je javno napovedala, da bo izstopila iz Unije, čeprav njena vlada o tem še ni poslala uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU. Zaradi te okoliščine bi bilo treba vrstni red predsedovanja Svetu spremeniti, ne da bi to posegalo v pravice in obveznosti te države članice.

(4)

Svet bi moral določiti vrstni red, po katerem se bo v bližnji prihodnosti predsedovalo Svetu. Ta vrstni red bi bilo treba določiti v skladu z merili iz Pogodb in Sklepa Evropskega sveta 2009/881/EU. Sklep 2009/908/EU bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep Sveta 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta se spremeni:

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Vrstni red, po katerem države članice predsedujejo Svetu od 1. julija 2017 do 31. decembra 2030 ter razdelitev tega vrstnega reda predsedstev v skupine treh držav članic, sta navedena v Prilogi I k temu sklepu.“;

2.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Svet pred 31. decembrom 2029 sprejme vrstni red, po katerem bodo države članice predsedovale Svetu od 1. januarja 2031 dalje.“;

3.

Besedilo Priloge I k Sklepu Sveta 2009/908/EU se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Uporablja se od 1. julija 2017.

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 26. julija 2016

Za Svet

Predsednik

M. LAJČÁK


(1)  UL L 315, 2.12.2009, str. 50.

(2)  Sklep Sveta 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (UL L 322, 9.12.2009, str. 28).


PRILOGA

„PRILOGA I

Osnutek preglednice predsedstev Sveta  (*)

Nizozemska (**)

januar–junij

2016

Slovaška (**)

julij–december

2016

Malta (**)

januar–junij

2017

Estonija

julij–december

2017

Bolgarija

januar–junij

2018

Avstrija

julij–december

2018

Romunija

januar–junij

2019

Finska

julij–december

2019

Hrvaška

januar–junij

2020

Nemčija

julij–december

2020

Portugalska

januar–junij

2021

Slovenija

julij–december

2021

Francija

januar–junij

2022

Češka

julij–december

2022

Švedska

januar–junij

2023

Španija

julij–december

2023

Belgija

januar–junij

2024

Madžarska

julij–december

2024

Poljska

januar–junij

2025

Danska

julij–december

2025

Ciper

januar–junij

2026

Irska

julij–december

2026

Litva

januar–junij

2027

Grčija

julij–december

2027

Italija

januar–junij

2028

Latvija

julij–december

2028

Luksemburg

januar–junij

2029

Nizozemska

julij–december

2029

Slovaška

januar–junij

2030

Malta

julij–december

2030


(*)  Brez poseganja v pravice in obveznosti Združenega kraljestva kot države članice.

(**)  Sedanja trojka je v to prilogo vključena v informativne namene.“.


2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/45


SKLEP SVETA (EU) 2016/1317

z dne 28. julija 2016

o imenovanju člana Odbora regij na predlog Kraljevine Belgije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga belgijske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020.

(2)

Zaradi konca mandata, na podlagi katerega je bil predlagan Hicham IMANE (Député wallon), se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se za člana Odbora regij imenuje:

Hicham IMANE, Conseiller communal de la Ville de Charleroi (sprememba mandata).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 28. julija 2016

Za Svet

Predsednik

M. LAJČÁK


(1)  Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).

(3)  Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).


PRIPOROČILA

2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/46


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/1318

z dne 29. julija 2016

o smernicah za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije in najboljših praks, da se zagotovi, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Stavbe so v središču politike energijske učinkovitosti EU, saj pomenijo skoraj 40 % (1) porabe končne energije.

(2)

Pomembnost gradbenega sektorja za izboljšanje energijske učinkovitosti je bila izpostavljena v sporočilu Evropske komisije o energijski učinkovitosti in njenem prispevku k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (2) ter njenem sporočilu o okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (3).

(3)

Celovito izvajanje in izvrševanje obstoječe energetske zakonodaje je sprejeto kot prva prednostna naloga pri vzpostavljanju energetske unije.

(4)

Direktiva o energijski učinkovitosti stavb je glavni pravni instrument, ki obravnava energijsko učinkovitost stavb v okviru ciljev energijske učinkovitosti za leto 2020.

(5)

Člen 9 Direktive določa posebni cilj, da morajo do konca leta 2020 vse nove stavbe biti stavbe s skoraj nično porabo energije ali morajo imeti zelo nizke potrebe po energiji. Potrebna količina energije, ki je skoraj enaka nič ali je zelo majhna, bi se morala v znatnem obsegu pridobiti iz obnovljivih virov energije.

(6)

Nacionalna zakonodaja za prenos zahtev iz člena 9(1) mora zagotoviti, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije. Enak cilj skoraj nične porabe energije, vendar s krajšim rokom, tj. 31. december 2018, velja za nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki. S tem bi se moral ustvariti pregleden nacionalni pravni okvir za ekonomske subjekte, kar zadeva zahteve za energijsko učinkovitost novih stavb od konca leta 2020.

(7)

Vzporedno z zahtevami za nove stavbe Direktiva od držav članic zahteva, da sprejmejo podporne politike za spodbujanje obnove obstoječih stavb, da postanejo stavbe s skoraj nično porabo energije.

(8)

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o napredku držav članic pri doseganju cilja stavb s skoraj nično porabo energije (4). Od držav članic so bile zbrane še dodatne informacije kot del njihove obveznosti poročanja o zadevi.

(9)

Napredek držav članic se počasi izboljšuje, vendar bi ga bilo treba pospešiti. Čeprav so se na nacionalni ravni okrepili ukrepi za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije, bi države članice morale povečati prizadevanja za zagotovitev, da bodo do ciljnih datumov v Direktivi vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije.

(10)

Trenutno je v teku pregled direktive o energijski učinkovitosti stavb. Načela za stavbe s skoraj nično porabo energije so eden izmed stebrov sedanje Direktive in bodo od leta 2020 postala pravilo za nove stavbe. Med pregledom bo ocenjeno, ali bodo za leto 2030 potrebni dodatni ukrepi. Razvoj novih politik in pristopov bi moral imeti trdne temelje. Ključnega pomena je, da se zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije za leto 2020 v celoti izvajajo.

(11)

To dodatno podpira člen 9(4) Direktive, ki določa, da lahko Komisija državam članicam izda priporočilo o stavbah s skoraj nično porabo energije –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Države članice bi morale upoštevati smernice iz Priloge k temu priporočilu. Upoštevanje teh smernic bo pomagalo zagotoviti, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije, državam članicam pa bo pomagalo razviti nacionalne načrte za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije.

2.

To priporočilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. julija 2016

Za Komisijo

Miguel ARIAS CAÑETE

Član Komisije


(1)  Glej „Energy, transport and environment indicators“, izdaja 2012, Evropska komisija. Za namene te ocene je bila poraba končne energije v gospodinjskem in storitvenem sektorju združena. To npr. vključuje porabo električne energije naprav, vendar izključuje porabo energije industrijskih stavb.

(2)  SWD(2014) 255 final.

(3)  Sveženj o energetski uniji COM(2015) 80 final.

(4)  COM(2013) 483 final/2.


PRILOGA

1.   UVOD

Zaradi uvedbe zahtev glede učinkovitosti v nacionalne gradbene predpise nove stavbe danes porabijo samo polovico energije v primerjavi s tipičnimi stavbami v 80-ih letih.

Direktiva o energijski učinkovitosti stavb (v nadaljnjem besedilu: DEUS ali Direktiva) od držav članic zahteva, da vzpostavijo minimalne zahteve za energijsko učinkovitost nanovo zgrajenih stavb in obstoječih stavb, na katerih poteka večja prenova. Ob teh minimalnih zahtevah DEUS določa jasno obveznost, da morajo vse nove stavbe do konca desetletja imeti skoraj nične ali zelo nizke potrebe po energiji in se uvrščati med stavbe s skoraj nično porabo energije (v nadaljnjem besedilu: SNPE). Vendar je obstoječi stavbni fond star in neučinkovit, obnavlja pa se počasi. V skladu z DEUS bi bilo treba fond obstoječih stavb postopoma prilagoditi podobnim standardom.

Celovito izvajanje in izvrševanje obstoječe energetske zakonodaje je sprejeto kot prva prednostna naloga pri vzpostavljanju energetske unije (1). Bistveni zahtevi v sedanjem pravnem okviru sta zagotovitev, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije (javne stavbe dve leti prej), in podpora prilagoditvi obstoječih stavbnih fondov standardom SNPE.

2.   OZADJE: DOLOČBE DEUS GLEDE SNPE

2.1   Opredelitev SNPE

V skladu s členom 2(2) DEUS stavba s skoraj nično porabo energije „pomeni stavbo z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, določeno v skladu s Prilogo I. Za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morala zadostovati energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.“

Prvi del opredelitve določa energijsko učinkovitost kot element, ki določa, da je stavba „SNPE“. Ta energijska učinkovitost mora biti zelo visoka in določena v skladu s Prilogo I DEUS. Drugi del opredelitve določa smernice za dosego te zelo visoke učinkovitosti, kjer bi za posledično majhno količino energije v veliki meri zadostovala energija iz obnovljivih virov.

Opredelitev SNPE odraža dejstvo, da so ukrepi za energijo iz obnovljivih virov in učinkovitost povezani. Kadar so nameščeni na stavbo, bodo obnovljivi viri energije zmanjšali neto količino dobavljene energije. V številnih primerih energija iz obnovljivih virov, pridobljena na kraju samem, brez dodatnih ukrepov za energijsko učinkovitost ali znatnega zmanjšanja količnikov primarne energije za obnovljive vire energije zunaj objekta ne bo zadostovala, da se potrebe po energiji približajo nič. Zato bodo višje in strožje zahteve za visokoučinkovite SNPE tudi spodbujale večjo uporabo obnovljivih virov energije na stavbi in bi morale voditi k prilagoditvi količnikov primarne energije za nosilce energije zunaj objekta, pri čemer se upošteva njihova vsebnost energije iz obnovljivih virov.

Medtem ko DEUS vsebuje okvirno opredelitev SNPE, je njena podrobna uporaba v praksi (npr. kaj je „zelo visoka energijska učinkovitost“ in kaj bi bil priporočeni znatni prispevek „energije iz obnovljivih virov“) odgovornost držav članic, ko prenašajo člen 9 Direktive v svoje nacionalne pravne sisteme.

2.1.1   Kaj je energijska učinkovitost stavbe „s skoraj nično porabo energije“

Energijska učinkovitost je opredeljena (2) kot „količina energije, potrebna za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo“. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 (3) in spremne smernice (4) vsebujejo uporabna navodila, kako se izračuna energijska učinkovitost stavbe (5).

V Prilogi I(3) k Uredbi se izračun energijske učinkovitosti začne z izračunom potreb po končni energiji  (6) za ogrevanje in hlajenje ter konča z izračunom neto primarne energije. Izračun je usmerjen od potreb po energiji v stavbi do vira (tj. primarne energije).

V skladu z DEUS lahko države članice uporabijo nacionalne količnike primarne energije za pretvorbo dobavljene končne energije v primarno energijo in izračunajo energijsko učinkovitost stavbe.

Poraba primarne energije se mora izračunati z uporabo količnikov primarne energije za vsak nosilec energije (npr. električna energija, kurilno olje, biomasa, daljinsko ogrevanje in hlajenje). Spremne smernice k Delegirani uredbi priporočajo uporabo enakega količnika primarne energije za dobavljeno in izvoženo električno energijo, in sicer 2,5.

Energija, proizvedena na kraju samem (porabljena na kraju samem ali izvožena), zmanjša potrebe po primarni energiji, povezane z dobavljeno energijo.

Končni cilj izračuna energijske učinkovitosti je določiti celotno letno porabo energije v obliki neto primarne energije, kar ustreza energiji, porabljeni za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo. Ta letna bilanca je skladna z okvirom DEUS. Vendar študije kažejo, da bi lahko imeli koristi od izračuna energijskih bilanc v krajših časovnih presledkih (npr. za opazovanje dnevnih in sezonskih učinkov) (7).

V skladu s členom 4(1) morajo minimalne zahteve upoštevati splošne notranje klimatske pogoje, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje. Da se prepreči poslabšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih, udobja in zdravstvenih pogojev v evropskem stavbnem fondu (8), bi bilo treba postopno dvigovanje minimalnih zahtev za energijsko učinkovitost zaradi SNPE v celotni Evropi izvesti skupaj z ustreznimi strategijami za notranje okolje.

Podobno študije (9) kažejo, da nove in obnovljene stavbe pogosto ne dosegajo načrtovane energijske učinkovitosti. Treba bi bilo oblikovati mehanizme, da se izračun energijske učinkovitosti prilagodi dejanski porabi energije.

2.1.2   Razmerje med stroškovno optimalno ravnjo in ravnjo SNPE

DEUS je vzpostavila sistem primerjalnih vrednosti (načelo „stroškovne optimalnosti“), da usmerja države članice pri določanju zahtev glede energijske učinkovitosti v nacionalnih ali regionalnih gradbenih predpisih in njihovem rednem pregledu. V okviru DEUS stroškovna optimalnost (10) določa minimalno raven ambicij za obnovo stavb in nove stavbe.

V skladu z zahtevami glede optimalnih stroškov iz člena 5 Direktive se nacionalne minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti pregledajo vsakih pet let in se povišajo, če so občutno manj ambiciozne od nacionalnih stroškovno optimalnih ravni.

Metodologija za izračun optimalnih stroškov dopušča državam članicam, da opredelijo razpon zahtev za SNPE v letu 2020. Za to je treba kot del svežnjev ukrepov, ki se uporabijo za referenčne stavbe, oceniti in primerjati različne ukrepe za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, in sicer posebej in v kombinaciji.

Temu ustrezno lahko države članice, da opredelijo in dosežejo raven SNPE, uporabijo različne kombinacije ukrepov v zvezi z izolacijo ali drugimi ukrepi za energijsko učinkovitost, vključitvijo visokoučinkovitih tehničnih stavbnih sistemov in uporabo obnovljivih virov energije na kraju samem (11). Kot del izračunov optimalnih stroškov morajo države članice preučiti prispevek vsakega izmed teh treh ukrepov.

Države članice morajo opredeliti količnike primarne energije na nosilec energije. Ti količniki primarne energije lahko temeljijo na nacionalnih ali regionalnih povprečnih vrednostih ali na specifičnih vrednostih. Ti količniki bi morali upoštevati vsebnost energije iz obnovljivih virov v energiji, dobavljeni v stavbo, vključno iz bližnjih virov, zato da se obnovljivi viri energije na kraju samem in zunaj objekta obravnavajo na isti osnovi.

Pomembno je upoštevati, da se bo za glavnino novih stavb koncept stavbe s skoraj nično porabo energije začel uporabljati januarja 2021 (za nove javne stavbe januarja 2019). Do takrat se bodo stroški tehnologije po vsej verjetnosti znižali zaradi bolj zrelih trgov in večjih količin. Zato je verjetno, da bodo ravni SNPE ustrezale optimalnim stroškom za leto 2020.

Ugotovitve kažejo, da so obstoječe tehnologije za varčevanje z energijo, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije v kombinaciji zadostne za doseganje ustreznih ciljev za stavbe s skoraj nično porabo energije (12). Tehnološka vrzel, ki bi jo bilo treba premostiti do leta 2021, ni bila opredeljena. Analiza poročil o optimalnih stroških iz člena 5 DEUS kaže, da je možna neovirana povezava med optimalnimi stroški in SNPE (13).

Vsak petletni cikel za optimizacijo stroškov pomeni priložnost, da se v nacionalne gradbene predpise zaradi novih tehnologij vključijo izboljšave na področju energijske učinkovitosti in spremenijo predpisi v zvezi z učinkovitostjo stavb, da se premosti vrzel do stroškovno optimalnih ravni. Kot del rednega pregleda nacionalnih gradbenih predpisov za nove in obstoječe stavbe bo po letu 2020 načelo stroškovne optimalnosti omogočalo neprestano povečevanje ravni ambicij iz zahtev SNPE za nove stavbe.

2.1.3   Kako prispevajo obnovljivi viri energije

Še posebej pomemben cilj je vključitev obnovljivih virov energije v nacionalno izvajanje SNPE. Direktiva 2009/28/ES (14) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva EOV) zahteva od držav članic, da v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih uvedejo ustrezne ukrepe za povečanje deleža vseh vrst energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju (15).

Takšni ukrepi se dopolnjujejo z zahtevami za SNPE iz DEUS. Določbe DEUS spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, zlasti na kraju samem, saj energija, ki se proizvede tam, zmanjša obseg primarne energije v dobavljeni energiji. Na ta način so obnovljivi viri energije na kraju samem vedno del izračunov energijske učinkovitosti stavbe.

Medtem ko nekatere države članice zahtevajo delež energije iz obnovljivih virov v porabljeni primarni energiji ali minimalni prispevek energije iz obnovljivih virov v kWh/(m2.l), so druge uvedle posredne zahteve, kot je nizka poraba primarne energije iz neobnovljivih virov, ki jih je možno izpolniti le, če je energija iz obnovljivih virov del stavbnega koncepta (16). Ta prožnost omogoča prilagajanje nacionalnim okoliščinam in lokalnim pogojem (vrsta stavbe, podnebje, stroški primerjalnih tehnologij obnovljivih virov energije in dostopnost, optimalna kombinacija z ukrepi na strani povpraševanja, gostota stavb itd.). Najpogosteje uporabljeni sistemi obnovljivih virov energije v SNPE so solarni termični in fotovoltaični sistemi na stavbi. Drugi obnovljivi viri energije, ki so v rabi v teh stavbah, so geotermalni viri (iz toplotnih črpalk s talnim virom) in biomasa.

Na primer, tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, kot so solarni termični in fotovoltaični sistemi, so stroškovno bolj učinkovite v sredozemskem podnebju (za katero je značilno močnejše sončno sevanje) kot v drugih podnebjih. Zato lahko te tehnologije relativno več prispevajo k strožjim zahtevam glede energijske učinkovitosti.

Kar zadeva obnovljive vire energije zunaj objekta, vključno s tistimi v bližini, kot je daljinsko ogrevanje in hlajenje (17), bo delež energije iz obnovljivih virov v mešanici nosilcev energije (npr. v mešanici energije v elektroenergetskem omrežju, ko je električna energija nosilec energije) vplival na energijsko učinkovitost stavbe prek količnikov primarne energije. Države članice koristijo to prožnost, saj so za različne nosilce energije na splošno bili ugotovljeni različni količniki primarne energije, še zlasti za večino obnovljivih virov energije in tehnologij za energijo iz obnovljivih virov (18).

2.2   Kaj morajo obsegati nacionalne opredelitve SNPE

Večina držav članic (19) že uporablja indikatorje porabe primarne energije v kWh/(m2.l) v skladu s Prilogo I. Dodatno države članice pogosto vključijo druge parametre, kot so U-vrednosti sestavnih delov ovoja stavbe, neto in končna energija za ogrevanje in hlajenje ter emisije CO2.

Približno 60 % držav članic je določilo podrobno uporabo opredelitve SNPE v pravnem dokumentu (npr. gradbeni predpisi in odloki v zvezi z energijo).

Podrobna uporaba opredelitve stavb s skoraj nično porabo energije v praksi mora vključevati numerični indikator porabe primarne energije v kWh/(m2.l) (20). Ta podrobna uporaba se vključi v nacionalne ukrepe za prenos ali v nacionalni načrt za povečanje števila SNPE.

2.3   Nove stavbe: časovni načrt za cilje glede SNPE

Člen 9(1) DEUS nalaga državam članicam, da

„… zagotovijo, da:

(a)

so do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske stavbe ter

(b)

so po 31. decembru 2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, skoraj nič-energijske stavbe.“

Nacionalna zakonodaja za prenos zahtev iz člena 9(1) mora vsebovati določbe, ukrepe ali politike, da bodo do 31. decembra 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije. Isto velja, da morajo nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, biti stavbe s skoraj nično porabo energije do 31. decembra 2018.

Z vidika priprave izvajanja člena 9(1) morajo nacionalni načrti za povečanje števila stavb s skoraj nično porabo energije med drugim obsegati vmesne cilje za izboljšanje energijske učinkovitosti novih stavb do leta 2015. Ti cilji bi se lahko nanašali na minimalni odstotek novih stavb, ki bi morale do navedenega datuma biti stavbe s skoraj nično porabo energije.

Države članice morajo zagotoviti, da so zahteve iz člena 9(1)(a) izpolnjene do 31. decembra 2020, iz člena 9(1)(b) pa do 31. decembra 2018. Čeprav sta ta datuma v prihodnosti, je bil rok za prenos člena 9 9. januar 2013 (21). Do tega datuma so morale biti vse določbe v zvezi s SNPE iz člena 9 vključene v nacionalne ukrepe za prenos. Dejansko je tako dolg rok potreben glede na to, koliko časa je potrebnega za načrtovanje, pridobivanje dovoljenj in izgradnjo stavbe.

Določitev teh ciljev v nacionalni zakonodaji ustvarja preglednost v zvezi s političnimi cilji ter ekonomskim subjektom in drugim deležnikom zagotavlja preglednost nad prihodnjimi zahtevami glede energijske učinkovitosti novih stavb.

Dodatno člen 9(1) od držav članic zahteva, da so do zadevnih datumov „vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije“. Posledično bi fizične osebe, ki bi kupile nanovo zgrajene stavbe ali stanovanja v letu 2021, pričakovale, da se bo trg razvil v skladu s temi cilji in da bodo stavbe SNPE.

Izkušnje gradbenega sektorja kažejo, da je rok za konec gradnje ali dokončanje stavbe lahko negotov in lahko pride do zamud. Države članice bi morale upoštevati obdobje veljavnosti gradbenih dovoljenj, trajanje gradenj in dokončanje gradbenih del ter cilje iz člena 9(1) DEUS, da se izognejo neizpolnjevanju obveznosti, in sicer, da so do januarja 2021 vse nove stavbe SNPE.

2.4   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

V skladu s členom 9(1) morajo države članice pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila SNPE. Nacionalni načrti v skladu s členom 9(3) vključujejo najmanj naslednje elemente:

„Nacionalni načrti med drugim vključujejo naslednje elemente:

(a)

podrobna obrazložitev prenosa opredelitev skoraj nič-energijskih stavb v prakso, ki ga pripravijo države članice in v katerem so upoštevani nacionalni, regionalni ali lokalni pogoji, skupaj z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije v kWh/m2 na leto […];

(b)

vmesne cilje za izboljšanje energijske učinkovitosti novih stavb do leta 2015[…];

(c)

informacije o politikah ter finančnih ali drugih ukrepih […], vključno s podrobnostmi o nacionalnih zahtevah in ukrepih v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, določenih v skladu s členom 13(4) Direktive 2009/28/ES ter členov 6 in 7 te direktive.“

2.5   Podpiranje preoblikovanja obstoječih stavb v SNPE

DEUS tudi vključuje obveznosti v zvezi s SNPE, ki se nanašajo na obstoječe stavbe, brez ciljnih datumov ali obveznosti, da se določijo zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti. Člen 9(2) DEUS državam članicam nalaga, da „oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v skoraj nič-energijske stavbe, ter o tem obvestijo Komisijo v nacionalnih načrtih […]“.

Podpora preoblikovanju obstoječega stavbnega fonda v SNPE v skladu s členom 9(2) DEUS bi kot element morala vključevati povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov (člen 9(3)(c)). Dodatno člen 13(6) direktive EOV zahteva, da države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje.

Cilj člena 9(2) je zato povečanje temeljitosti obnove z določitvijo nacionalnih politik podpore za obnovo obstoječih stavb, in sicer na višje ravni SNPE. Obveznost v členu 9(2) DEUS je dopolnjena z dolgoročno nacionalno gradbeno strategijo iz člena 4 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o energijski učinkovitosti), ki bi s spodbujanjem financiranja in naložb v obnovo stavb morala voditi k višjim stopnjam obnove. Te dolgoročne strategije obnove združujejo zgornje elemente direktive o energijski učinkovitosti (stopnja obnove) in DEUS (temeljitost obnove).

Okvirna opredelitev SNPE v DEUS ne razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami. Takšno razlikovanje bi lahko zavajalo potrošnike, na primer če bi obstajale različne energijske izkaznice za nove in obstoječe stavbe.

„Preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v SNPE“ zato pomeni obnovo v obsegu, ki omogoča, da so izpolnjene zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo na ravni SNPE. To ne preprečuje različnih rokov in finančne podpore za obstoječe stavbe, pri čemer se priznavajo daljši roki, ki so potrebni, da so ravni SNPE v primeru obstoječih stavb stroškovno optimalne.

3.   NAPREDEK DRŽAV ČLANIC PRI DOSEGANJU CILJA SNPE

3.1   Uporabljene nacionalne opredelitve SNPE

Številčni kazalniki med državami članicami niso primerljivi, saj so v uporabi različne metodologije za izračun energijske učinkovitosti (23). Nekatere države so razširile področje uporabe številčnih kazalnikov z vključitvijo neobvezne porabe energije, npr. porabe energije v napravah. Ugotovitve kažejo, kako vključitev razsvetljave in naprav lahko vodi k bolj optimalnim rešitvam, zlasti kar zadeva porabo električne energije (24).

Ob tem dejstvu razpoložljivi podatki (25) kažejo, da so zahteve zastavljene širše tam, kjer je bil določen številčen kazalnik, in sicer od 0 kWh/(m2.l) do 270 kWh/(m2.l) (kar vključuje porabo energije v napravah), in so podane predvsem kot poraba primarne energije v kWh/m2/l. Višje vrednosti se nanašajo predvsem na bolnišnice ali druge specializirane nestanovanjske stavbe.

Kar zadeva stanovanjske stavbe, je cilj večine držav članic imeti porabo primarne energije, ki ne presega 50 kWh/(m2.l). Največja poraba primarne energije sega od 20 kWh/(m2.l) na Danskem ali 33 kWh/(m2.l) na Hrvaškem (obala) do 95 kWh/(m2.l) v Latviji. Veliko držav članic (Belgija (Bruselj), Estonija, Francija, Irska, Slovaška, Združeno kraljestvo, Bolgarija, Danska, Hrvaška (celinska), Malta, Slovenija) ima cilj 45 ali 50 kWh/(m2.l) (26).

Kar zadeva delež energije iz obnovljivih virov, se poročila precej razlikujejo, pri čemer je samo nekaj držav opredelilo določen minimalni odstotek, večina pa uporablja kvalitativne izjave.

Nobena država članica še ni poročala o zakonodajni ureditvi za primere, ko v utemeljenih posameznih primerih, v katerih je analiza stroškov in koristi med ocenjenim ekonomskim življenjskim ciklom negativna, ne bo upoštevala zahtev za SNPE, kot dopušča člen 9(6) DEUS.

3.2   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

Ocena stanja iz oktobra 2014 (27) je pokazala, da so države članice v svojih nacionalnih načrtih in nacionalnih akcijskih načrtih za energijsko učinkovitost poročale o širokem razponu politik in ukrepov za podporo ciljem SNPE, čeprav pogosto ni jasno, v kakšnem obsegu so ti ukrepi usmerjeni posebej v SNPE. V primerjavi s stanjem v poročilu Komisije o napredku iz leta 2013 (28) se je število politik in ukrepov, o katerih so poročale države članice, povečalo.

V več kot dveh tretjinah držav članic so v veljavi politike in ukrepi na področju ozaveščanja in izobraževanja, krepitve gradbene zakonodaje in energijskih izkaznic. Drugi načini za spodbujanje SNPE so finančni instrumenti in podporni ukrepi, vključno z npr. politikami spodbud, posojili po znižani obrestni meri, davčnimi izjemami, energijskimi bonusi za fizične osebe, podpornimi shemami za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, svetovanjem in financiranjem za ogrožene sloje ter subvencioniranimi hipotekarnimi obrestnimi merami za energijsko učinkovite domove.

Večina politik in ukrepov, o katerih so poročale države članice, se uporablja tudi za javne stavbe. Obseg ukrepov za javne stavbe se znatno razlikuje med državami članicami in sega od ukrepov samo za vladne stavbe do ukrepov za vse stavbe v javni lasti ali vse stavbe v javni uporabi. Nekatere države članice imajo tudi ukrepe posebej za javne stavbe. To so večinoma kampanje za spremljanje (npr. „NRClick“ je energijski obračunski sistem za primerjavo med različnimi občinami v Belgiji) in demonstracijski projekti (npr. v Nemčiji stavba z nično porabo energije za zvezno agencijo za okolje (Umweltbundesamt)).

Leta 2015 je bil pripravljen pregled statusov nacionalnih načrtov za SNPE za celotno EU (29). Ta nedavna analiza potrjuje trajen napredek, tako v številu kot v kakovosti nacionalnih ukrepov za spodbujanje SNPE, vključno s podrobno uporabo opredelitve, vmesnimi cilji do leta 2015 ter finančnimi in drugimi politikami. To poročilo predstavlja več zglednih ali vodilnih političnih okvirov.

Nekatere države članice so ocenile koristi izvajanja SNPE. Ustvarjena bodo nova polna delovna mesta: v Bolgariji med 649 in 1 180, na Poljskem med 4 100 in 6 200, v Romuniji med 1 390 in 2 203. Bolgarija pričakuje dodatne investicije med 38 in 69 milijoni EUR, Poljska med 240 in 365 milijoni EUR ter Romunija med 82 in 130 milijoni EUR. Predvidene so zahteve glede minimalne porabe primarne energije, in sicer med 70 kWh/m2/l (Bolgarija in Poljska) in 100 kWh/m2/l (Romunija) v letu 2015, vendar bodo v letu 2020 med 30 kWh/m2/l in 50 kWh/m2/l. Delež energije iz obnovljivih virov bo z 20 % v letu 2015 narasel na 40 % v letu 2020. Emisije CO2 bodo z 8–10 kgCO2/m2/l padle na 3–7 kgCO2/m2/l v letu 2020.

Nedavne študije kažejo, da je zmanjšanje porabe energije za 80 % in več ekonomsko izvedljivo pri gradnji SNPE v Evropi, čeprav se mešanica izbranih ukrepov močno spreminja s podnebjem. Rezultati kažejo, kako je širok pristop k učinkovitosti v kombinaciji z ukrepi za energijo iz obnovljivih virov ob različnih stroških izvedljiv v celotni EU (30).

4.   PRIPOROČILA

4.1   Uporaba pojma stavbe s skoraj nično porabo energije v praksi: kdaj so ambicije za raven porabe energije v SNPE prenizke

Ta oddelek vsebuje splošna načela in dejavnike, za katere se državam članicam priporoča, da jih upoštevajo pri oblikovanju opredelitve SNPE, ki se uporablja na nacionalni ravni v skladu z DEUS.

Ne more obstajati enotna raven ambicij za SNPE v celotni EU. Potrebna je prožnost, da se upoštevajo učinki podnebnih pogojev na potrebe po ogrevanju in hlajenju ter stroškovno učinkovitost svežnjev ukrepov za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov.

Vendar pojma „skoraj nič“ ali „zelo majhna količina“ energije, ki ju je uvedla DEUS, kažeta na obseg in omejitve diskrecije držav članic. Opredelitev SNPE bi morala biti usmerjena v doseganje skoraj uravnotežene energijske bilance.

Raven SNPE za nove stavbe ne more biti pod (manj strogo) stroškovno optimalno ravnjo za leto 2021, ki bo izračunana v skladu s členom 5 Direktive. Stroškovno optimalna raven je minimalna raven ambicij za učinkovitost SNPE. Raven energijske učinkovitosti SNPE za nove stavbe bo določena z najboljšo tehnologijo, ki bo razpoložljiva in v tistem času razširjena na trgu, finančnimi vidiki ter pravnimi in političnimi premisleki na nacionalni ravni.

Oblikovanje številčnih primerjalnih vrednosti za kazalnike porabe primarne energije v SNPE na ravni EU je najbolj koristno, ko vrednosti, ki se primerjajo s temi primerjalnimi vrednostmi, izvirajo iz preglednih metodologij izračuna. Trenutno so v pripravi standardi (31), ki omogočajo pregledno primerjavo nacionalnih in regionalnih metodologij izračuna.

Ob upoštevanju teh vidikov se primerjalne vrednosti običajno posredujejo v obliki potreb po energiji. Razlog za to je dejstvo, da so potrebe po energiji izhodišče za izračun primarne energije, zato je zelo nizka raven potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje prvi pogoj za stavbe s skoraj nično porabo primarne energije. Zelo majhne potrebe po energiji so tudi osnovni pogoj za dosego znatnega deleža energije iz obnovljivih virov in skoraj nično primarno energijo.

V projekcijah cen in tehnologij za leto 2020 so primerjalne vrednosti za energijsko učinkovitost SNPE za različne podnebne cone EU v naslednjih razponih (32):

 

Sredozemlje:

pisarne: 20–30 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 80–90 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 60 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 0–15 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–65 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 50 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

 

oceansko območje:

pisarne: 40–55 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 45 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 15–30 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–65 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 35 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem; in

 

celinsko območje:

pisarne: 40–55 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 45 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 20–40 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 50–70 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 30 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

 

nordijsko območje:

pisarne: 55–70 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 85–100 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 30 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem;

nove enodružinske hiše: 40–65 kWh/(m2.l) neto primarne energije ob tipično 65–90 kWh/(m2.l) porabe primarne energije, ki jo s 25 kWh/(m2.l) pokrijejo obnovljivi viri energije na kraju samem.

Državam članicam se priporoča, da za pokritje nizkih potreb po energiji v stavbah uporabijo obnovljive vire energije v integriranem konceptu zasnove (33).

Nekatere države članice so se odločile povezati raven SNPE z enim izmed najboljših razredov energijske učinkovitosti (npr. stavbni razred A++), kot je navedeno v energijski izkaznici. Ta pristop, ko je združen z jasnim kazalnikom energijske učinkovitosti, je priporočljiv za posredovanje jasnih informacij investitorjem in usmerjanje trga proti SNPE.

4.2   Izpolnjevanje obveznosti za zagotovitev, da bodo od konca leta 2020 nove stavbe SNPE

Priprava novih stavb za doseganje ciljev SNPE lahko zahteva prilagoditev obstoječih praks. Zahteve glede minimalne energijske učinkovitosti in skoraj nične porabe energije bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rokov iz člena 9(1).

Dodatno morajo države članice zagotoviti, da so predpisane sankcije za primer, če novogradnje ne izpolnjujejo zahtev glede energijske učinkovitosti. Za to bodo morda potrebne različne sankcije za novogradnje po preteku rokov za SNPE.

Državam članicam se priporoča, da te elemente čim prej ocenijo, da zagotovijo doseganje ciljev SNPE. Prav tako se državam članicam priporoča, da opredelijo mehanizem, ki se bo uporabljal za spremljanje izpolnjevanja ciljev SNPE. Ta mehanizem bi tudi spremljal doseganje vmesnih ciljev za leto 2015 v skladu s členom 9(1) ter morebitnih dodatnih mejnikov na nacionalni ravni do leta 2020. To bo okrepilo sedanje časovne načrte za SNPE in prispevalo k vzpostavitvi spremljevalnih mehanizmov v prihodnjih letih.

4.3   Politike in ukrepi za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije

V večini držav članic je bil za povečanje števila SNPE izbran širok nabor politik (npr. ozaveščanje in informiranje, izobraževanje in usposabljanje, krepitev gradbenih predpisov in energijske izkaznice, za katere so se odločili: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Švedska, Slovenija, Združeno kraljestvo). Vendar se zdi, da so politike včasih precej splošne in se nanašajo na „vse stavbe“. Njihova podpora SNPE ni vedno dovolj jasna, prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu prispevajo v praksi k doseganju ciljev SNPE v državi. Zato se priporoča močnejša povezava med politikami, ukrepi in SNPE.

Za spodbujanje posredovanja teh informacij je Komisija državam članicam dala na razpolago neobvezno predlogo, njena uporaba pa se priporoča za olajšanje primerljivosti in analize načrtov za SNPE (34).

4.4   Podpiranje preoblikovanja obstoječih stavb v SNPE

Najboljše prakse, ki so usmerjene v preoblikovanje obstoječega stavbnega fonda, segajo od tehnološke ozaveščenosti (35) in shem spodbud do finančnih instrumentov, davčnih mehanizmov, ekonomskih instrumentov, kot so sheme obveznosti varčevanja z energijo, tržnih instrumentov, kot so javno-zasebna partnerstva za spodbujanje obnavljanja stavb, ali središč za vse potrebno svetovanje in rešitve v zvezi z energijsko obnovo na enem mestu (36).

Pristop nekaterih držav članic, ki povezujejo finančno podporo za obnovo stavb z doseganjem visokih energijskih razredov, enakih ravni SNPE, se lahko obravnava kot dobra praksa za spodbujanje preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v smeri SNPE.

V zadnjem desetletju je večina držav članic uvedla ukrepe, usmerjene v obstoječi stavbni fond, pred kratkim pa so bili v okviru nacionalnih strategij obnove, razvitih v skladu s členom 4 direktive o energijski učinkovitosti, opredeljeni novi, v prihodnost usmerjeni pristopi. Države članice bi morale oblikovati čvrste mešanice instrumentov politike (pakete politike), odvisne samo delno od javnih proračunov.

Zanesljivi podatki za spremljanje učinkov politike, vključno z dejansko energijsko učinkovitostjo in notranjim okoljem, so potrebni predvsem za obnovo stavbnega fonda. V nekaterih državah z omejenim potencialom za sončno energijo (npr. severna Evropa) so potrebne politike, ki podpirajo alternativne ukrepe (npr. biomasa). Sprejetje časovnih načrtov in kazalnikov je prav tako dobro orodje za obravnavanje posebnih potreb in spremljanje izvajanja. Državam članicam se priporoča, da nadalje okrepijo in ocenijo sprejete ukrepe, da se uspešno spodbujajo stroškovno učinkovite obnove v smeri SNPE.

5.   POVZETEK PRIPOROČIL

(1)

Načela za SNPE so eden izmed stebrov sedanje direktive in bodo od leta 2020 postala pravilo za nove stavbe. Državam članicam se priporoča, da okrepijo prizadevanja za polno izvajanje in izvrševanje določb DEUS, da se zagotovi, da vse nove stavbe do ciljnih datumov iz Direktive postanejo SNPE.

(2)

Državam članicam se prav tako svetuje, da nacionalne opredelitve SNPE določijo na dovolj visoki ravni ambicij (ne pod projekcijami stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev) in v integriranem konceptu zasnove za pokritje nizkih potreb po energiji v SNPE uporabijo obnovljive vire energije. Priporočene primerjalne vrednosti so v oddelku 4.1. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno notranje okolje, da se prepreči poslabšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih, udobja in zdravstvenih pogojev v evropskem stavbnem fondu.

(3)

Zaradi zagotovitve, da nove stavbe do konca leta 2020 postanejo SNPE, bi morale države članice čim prej oceniti, ali je potrebna prilagoditev obstoječih praks. Prav tako se priporoča, da države članice opredelijo mehanizme, ki se bodo uporabljali za spremljanje doseganja ciljev SNPE in preučitev možnosti oblikovanja različnih sankcij za novogradnje po preteku rokov za SNPE.

(4)

Politike in ukrepi za spodbujanje SNPE bi morali biti bolj določni pri razjasnitvi, v kakšni meri prispevajo k doseganju ciljev SNPE. Priporoča se močnejša povezava med politikami, ukrepi in SNPE. Za spodbujanje posredovanja teh informacij je Komisija državam članicam dala na razpolago neobvezno predlogo, njena uporaba pa se priporoča za olajšanje primerljivosti in analize načrtov.

(5)

Komisija priporoča, da države članice pospešijo napredek v razvoju podpornih politik, ki posebej obravnavajo obnovo obstoječih stavbnih fondov v smeri SNPE. Države članice bi morale oblikovati čvrste mešanice instrumentov politike (pakete politike), da za investitorje v učinkovite stavbe zagotovijo potrebno dolgoročno stabilnost, vključno z obnovami v smeri SNPE. Za obravnavo posebnih potreb in spremljanje obnov stavbnih fondov je priporočljivo zanesljivo zbiranje podatkov za spremljanje učinkov politike.


(1)  COM(2015) 80 final.

(2)  Člen 2(4).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb (UL L 81, 21.3.2012, str. 18).

(4)  Smernice določajo metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo (UL C 115, 19.4.2012, str. 1).

(5)  Glej stran 10 smernic.

(6)  Pojmi „potreba po energiji“, „dobavljena energija“ in „neto primarna energija“ bi se morali razumeti v skladu z opredelitvami v Delegirani uredbi (EU) št. 244/2012 in spremnih smernicah.

(7)  Glej npr. „Analysis of load match and grid interaction indicators in net zero energy buildings with simulated and monitored data“, Applied Energy, 31. december 2014, strani 119–131.

(8)  Poročilo JRC „Promoting healthy and energy efficient buildings in the European Union“, 2016.

(9)  Glej npr. „Predicted vs. actual energy performance of non-domestic buildings: Using post-occupancy evaluation data to reduce the performance gap“, Anna Carolina Menezes, Andrew Cripps, Dino Bouchlaghem & Richard Buswell (2012), Applied Energy, zvezek 97, strani 355–364, http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0306261911007811/.

(10)  To pomeni raven energijske učinkovitosti, ki vodi k najnižjim stroškom med ocenjenim življenjskim ciklom stavbe.

(11)  „Energija iz obnovljivih virov“ obsega energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrno, sončno, aerotermalno in geotermalno energijo ter energijo iz oceanov, hidroenergijo, biomaso, deponijski plin, plin iz kanalizacijskih obratov in biopline.

(12)  „Towards nearly zero-energy buildings- Definition on common principles under the EPBD“ (http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/nzeb_full_report.pdf), pripravil Ecofys za Evropsko komisijo, GD za energetiko.

(13)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti.

(14)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

(15)  Glej člen 13(4) Direktive EOV.

(16)  EPBD Concerted Action, knjiga III, 2016.

(17)  Sistemi za daljinsko ogrevanje in hlajenje so v EU dosegli stopnjo tržnega razvoja od 10 do 13 % energije za ogrevanje/hlajenje.

(18)  Glej opombo 12.

(19)  23 držav članic in ena belgijska regija.

(20)  V skladu s členom 9(3)(a).

(21)  Člen 28(1), drugi pododstavek.

(22)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(23)  Tekoče delo na standardizaciji in projekti, kot je projekt GE2O (http://www.geoclusters.eu/), skušajo premostiti to omejitev ob hkratnem upoštevanju razlik v okolju, npr. klime.

(24)  Modeliranje optimalnih načinov za dosego SNPE pri novogradnjah v Evropi, predstavitev Delie D'Agostino na konferenci WSED februarja 2016 (http://www.wsed.at/en/programme/young-researchers-conference-energy-efficiency-biomass/).

(25)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0483R%2801%29&from=SL. To poročilo vsebuje informacije od vseh držav članic, razen Grčije in Španije, ki nista poslali nacionalnega načrta ali konsolidirane predloge z 18. septembra 2014. Bolj posodobljena tabela s pregledom nacionalnih opredelitev SNPE je na voljo tukaj: http://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/buildings/nearly-zero-energy-buildings.

(26)  Glej informacije v zbirnem poročilu JRC o nacionalnih načrtih za SNPE, 2016, in informativni pregled BPIE iz januarja 2015 (http://bpie.eu/uploads/lib/document/attachment/128/BPIE_factsheet_nZEB_definitions_across_Europe.pdf) ter posodobljene informacije, ki jih je Komisija objavila oktobra 2014 (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Updated%20progress%20report%20NZEB.pdf).

(27)  https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Updated%20progress%20report%20NZEB.pdf.

(28)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0483R%2801%29&from=SL.

(29)  Zbirno poročilo JRC o nacionalnih načrtih za SNPE, 2016, na voljo na naslednji spletni strani: http://iet.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/publications/all.

(30)  Glej opombo 24.

(31)  Mandat Komisije M/480 za CEN za pripravo standardov SNPE.

(32)  V študiji „Towards nearly zero-energy buildings- Definition on common principles under the EPBD“ (http://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/nzeb_full_report.pdf), ki jo je za GD za energetiko pri Evropski komisiji izdelal Ecofys:

Sredozemlje je cona 1: Katanija (drugi: Atene, Larnaka, Luga, Sevilja, Palermo),

oceansko območje je cona 4: Pariz (drugi: Amsterdam, Berlin, Bruselj, København, Dublin, London, Macon, Nancy, Praga, Varšava),

celinsko območje je cona 3: Budimpešta (drugi: Bratislava, Ljubljana, Milano, Dunaj),

nordijsko območje je cona 5: Stockholm (Helsinki, Riga, Stockholm, Gdansk, Tovarene).

(33)  Integrirana energijska učinkovitost stavbe ustreza obsegu neto primarne energije, potrebne za zadovoljitev različnih potreb v zvezi z njeno tipično uporabo, in mora odražati potrebe po ogrevanju in hlajenju, sanitarni topli vodi in vgrajeni razsvetljavi. Posledično integrirana učinkovitost poleg kakovosti izolacije stavbe upošteva sisteme za ogrevanje, sisteme za hlajenje, energijo za prezračevanje, razsvetljavo, položaj in usmerjenost stavbe, ponovno pridobivanje toplote, aktivno pridobivanje sončne energije in druge obnovljive vire energije.

(34)  Predloge, ki so jih izpolnile države članice, so na voljo na tej spletni strani: http://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/buildings/nearly-zero-energy-buildings.

(35)  EU podpira razvoj tehnologije v okviru programa Obzorje 2020, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi na področju energijske učinkovitosti stavb – https://ec.europa.eu/research/industrial_technologies/energy-efficient-buildings_en.html.

(36)  Glej opombo 22.


2.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 208/58


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/1319

z dne 29. julija 2016

o spremembi Priporočila Komisije 2006/576/ES glede deoksinivalenola, zearalenona in ohratoksina A v hrani za hišne živali

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priporočilo Komisije 2006/576/ES (1) priporoča orientacijske vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon, ohratoksin A, fumonizin B1 + B2 ter toksina T-2 in HT-2 v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah.

(2)

Trenutna orientacijska vrednost za deoksinivalenol v krmi za pse je 5 mg/kg. Ob upoštevanju nedavno prejetih informacij glede toksičnosti deoksinivalenola v krmi za pse in mnenja Evropske agencije za varnost hrane o deoksinivalenolu v krmi (2) se zdi, da trenutna orientacijska vrednost ne zagotavlja zadostne ravni jamstva glede zdravja psov, zaradi česar je primerno znižati orientacijsko vrednost deoksinivalenola v krmi za pse.

(3)

Ob upoštevanju nedavno prejetih informacij v zvezi s toksičnostjo zearalenona v krmi za mačke in pse, je primerno do posodobitve ocene tveganja Evropske agencije za varnost hrane priporočiti orientacijsko vrednost za zearalenon v krmi za mačke in pse, da se zagotovi jamstvo glede zdravja mačk in psov zaradi prisotnosti zearalenona v krmi.

(4)

Ob upoštevanju nedavno prejetih informacij glede toksičnosti ohratoksina A v krmi za mačke in pse in mnenja Evropske agencije za varnost hrane o ohratoksinu A v krmi (3) je primerno priporočiti orientacijsko vrednost ohratoksina A v krmi za mačke in pse, da se zagotovi jamstvo glede zdravja mačk in psov.

(5)

Za ohranitev berljivosti določb v Priporočilu je Prilogo k Priporočilu primerno nadomestiti z novo prilogo –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priloga k Priporočilu 2006/576/ES se nadomesti s Prilogo k temu priporočilu.

V Bruslju, 29. julija 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  Priporočilo Komisije 2006/576/ES z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmljenje živali (UL L 229, 23.8.2006, str. 7).

(2)  Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževala v prehranski verigi na zahtevo Komisije v zvezi z deoksinivalenolom (DON) kot neželeno snovjo v živalski krmi, http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/73.

(3)  Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževala v prehranski verigi na zahtevo Komisije v zvezi z ohratoksinom A (OTA) kot neželeno snovjo v živalski krmi, http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/101.


PRILOGA

ORIENTACIJSKE VREDNOSTI

Mikotoksin

Proizvodi, namenjeni za krmo

Orientacijska vrednost v mg/kg (ppm) za krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Deoksinivalenol

Posamična krmila (*)

 

žita in izdelki iz žit (**), razen stranskih proizvodov iz koruze

8

stranski proizvodi iz koruze

12

Krmne mešanice, razen

5

krmnih mešanic za prašiče

0,9

krmnih mešanic za teleta (< 4 mesece), jagnjeta, kozličke in pse

2

Zearalenon

Posamična krmila (*)

 

žita in izdelki iz žit (**), razen stranskih proizvodov iz koruze

2

stranski proizvodi iz koruze

3

Krmne mešanice za:

 

pujske, mladice (mlade svinje), pse in mačke za razmnoževanje ter njihove mladiče

0,1

odrasle pse in mačke, razen za razmnoževanje

0,2

svinje in prašiče pitance

0,25

teleta, krave molznice, ovce (vključno z jagnjeti) in koze (vključno s kozlički)

0,5

Ohratoksin A

Posamična krmila (*)

 

žita in žitni proizvodi (**)

0,25

Krmne mešanice za:

 

prašiče

0,05

perutnino

0,1

mačke in pse

0,01

Fumonizin B1 + B2

Posamična krmila (*)

 

koruza in proizvodi na osnovi koruze (***)

60

Krmne mešanice za:

 

prašiče, konje (Equidae), kunce in hišne živali

5

ribe

10

perutnino, teleta (< 4 mesece), jagnjeta in kozličke

20

odrasle prežvekovalce (> 4 mesece) in kune

50

Toksina T-2 in HT-2

Krmne mešanice za mačke

0,05


(*)  Posebna pozornost je potrebna pri žitih in izdelkih iz žit, ki se neposredno krmijo živalim, da s prisotnostjo v dnevnem obroku ne povzročijo večje stopnje izpostavljenosti omenjenim mikotoksinom kot pri primerljivi stopnji izpostavljenosti, če je dnevni obrok le iz popolne krmne mešanice.

(**)  Pojem „žita in izdelki iz žit“ zajema poleg posamičnih krmil iz poglavja 1 „Žitna zrna in iz njih pridobljeni proizvodi“ s seznama posamičnih krmil iz dela C Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L 29, 30.1.2013, str. 1) tudi druga posamična krmila, pridobljena iz žit, zlasti suho ter grobo žitno krmo.

(***)  Pojem „koruza in izdelki iz koruze“ zajema poleg posamičnih krmil iz poglavja 1 „Žitna zrna in iz njih pridobljeni proizvodi“ s seznama posamičnih krmil iz dela C Priloge k Uredbi (EU) št. 68/2013 tudi druga posamična krmila, pridobljena iz koruze, zlasti suho ter grobo koruzno krmo.