ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 195

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 59
20. julij 2016


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2016/1177 z dne 12. julija 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES

1

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1178 z dne 10. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (EU) 2016/1179 z dne 19. julija 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ( 1 )

11

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1180 z dne 19. julija 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

26

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1181 z dne 19. julija 2016 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja in zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. julija 2016, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 616/2007 odprte v sektorju za perutnino

28

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2016/1182 z dne 18. julija 2016 o kadrovskih predpisih Inštituta Evropske unije za varnostne študije

31

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1183 z dne 14. julija 2016 o odobritvi programa cepljenja v izrednih razmerah proti vozličastem dermatitisu goveda v Bolgariji in o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2016/645 (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4360)  ( 1 )

75

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1441/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila ( UL L 322, 7.12.2007 )

82

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1019/2013 z dne 23. oktobra 2013 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 glede histamina v ribiških proizvodih ( UL L 282, 24.10.2013 )

83

 

*

Popravek Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 ( UL L 102, 11.4.2006 )

83

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/1


SKLEP SVETA (EU) 2016/1177

z dne 12. julija 2016

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 14. maja 2013 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s Kneževino Monako o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), da se ta sporazum uskladi z nedavnim razvojem dogodkov na svetovni ravni, na kateri je bilo dogovorjeno, da se avtomatična izmenjava informacij spodbuja kot mednarodni standard.

(2)

Besedilo Protokola o spremembi k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi), ki je rezultat teh pogajanj, ustrezno odraža pogajalske smernice, ki jih je izdal Svet, saj usklajuje Sporazum z najnovejšim razvojem dogodkov na mednarodni ravni v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij, in sicer s svetovnim standardom za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih za namene obdavčenja, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija, njene države članice in Kneževina Monako so dejavno sodelovale pri delu svetovnega foruma OECD za podporo razvoju in izvajanju navedenega standarda. Besedilo sporazuma, kakor ga spreminja Protokol o spremembi, je pravna podlaga za izvajanje svetovnega standarda v odnosih med Unijo in Kneževino Monako.

(3)

Protokol o spremembi bi bilo treba podpisati.

(4)

Glede na usmeritve, ki jih je izrazila Kneževina Monako v okviru svetovnega foruma OECD, bi bilo treba Protokol o spremembi začasno uporabljati od 1. januarja 2017, dokler se ne zaključijo postopki, potrebni za njegovo sklenitev–

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis, v imenu Unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES, se odobri s pridržkom sklenitve navedenega protokola o spremembi.

Besedilo Protokola o spremembi je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola o spremembi v imenu Unije.

Člen 3

Ob upoštevanju vzajemnosti se Protokol o spremembi začasno uporablja od 1. januarja 2017, dokler se ne zaključijo postopki, potrebni za njegovo sklenitev.

Predsednik Sveta v imenu Unije uradno obvesti Kneževino Monako o svoji nameri, da se ob upoštevanju vzajemnosti Protokol o spremembi začasno uporablja od 1. januarja 2017.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 12. julija 2016

Za Svet

Predsednik

P. KAŽIMÍR


(1)  UL L 19, 21.1.2005, str. 55.


UREDBE

20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/3


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1178

z dne 10. junija 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je bil uradno obveščen o razredih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere imajo določene centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) dovoljenje za kliring. ESMA je za vsakega od navedenih razredov ocenila merila, ki so bistvena, da lahko zanje velja obveznost kliringa, vključno z ravnjo standardizacije, velikostjo in likvidnostjo ter razpoložljivostjo informacij o oblikovanju cen. Določila je razrede obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere bi morala veljati obveznost kliringa v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri čemer je bil najpomembnejši cilj zmanjšanje sistemskega tveganja.

(2)

Pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC imajo lahko stalen nominalni znesek, spremenljiv nominalni znesek ali pogojni nominalni znesek. Pogodbe s stalnim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe ne spreminja. Pogodbe s spremenljivim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na predvidljiv način. Pogodbe s pogojnim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na nepredvidljiv način. Pogojni nominalni zneski povečujejo kompleksnost pri oblikovanju cen in upravljanju tveganj, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC, in s tem vplivajo na sposobnost CNS, da za njih opravljajo kliring. Ta lastnost bi se morala upoštevati pri opredelitvi razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa.

(3)

Pri določanju, za katere razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC bi morala veljati obveznost kliringa, bi bilo treba upoštevati posebno naravo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice. V tem pogledu razredi obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa v skladu s to uredbo, ne bi smeli zajemati pogodb, sklenjenih z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, če izpolnjujejo določene pogoje.

(4)

Različne nasprotne stranke potrebujejo različna obdobja za vzpostavitev potrebnih ureditev za kliring obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa. Da bi se zagotovilo nadzorovano in pravočasno izvajanje navedene obveznosti, bi morale biti nasprotne stranke razvrščene v tri kategorije, v katerih za dovolj podobne nasprotne stranke obveznost kliringa začne veljati na isti datum.

(5)

Prva kategorija bi morala vključevati tako finančne kot nefinančne nasprotne stranke, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani vsaj ene od ustreznih CNS ter vsaj za enega od razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, saj imajo navedene nasprotne stranke že izkušnje s kliringom obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC in že vzpostavljene povezave s takimi CNS za kliring vsaj enega od navedenih razredov. Nefinančne stranke, ki so klirinški člani, bi prav tako morale biti vključene v prvo kategorijo, saj so njihove izkušnje in priprave na centralni kliring primerljive s tistimi, ki jih imajo finančne stranke, vključene v to kategorijo.

(6)

Drugo in tretjo kategorijo bi morale sestavljati finančne nasprotne stranke, ki niso vključene v prvo kategorijo, razvrščene po skupinah glede na njihovo raven pravne in operativne zmogljivosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Intenzivnost poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC bi se morala uporabljati kot podlaga za razločevanje med ravnmi pravne in operativne zmogljivosti finančnih nasprotnih strank in zato bi bilo treba določiti kvantitativni prag za ločevanje med drugo in tretjo kategorijo na podlagi skupnega povprečnega nominalnega zneska izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring, ob koncu meseca. Navedeni prag bi bilo treba določiti na ustrezni ravni, da bi se ločilo manjše udeležence na trgu, hkrati pa še vedno zajelo pomembne ravni tveganj v okviru druge kategorije. Poleg tega bi moral biti prag usklajen s pragom, dogovorjenim na mednarodni ravni, v zvezi z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente, za katere se ne izvaja centralni kliring, da bi se izboljšalo zbliževanje predpisov in omejili stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi. Tako kot v navedenih mednarodnih standardih bi bilo treba, medtem ko se prag uporablja na splošno na ravni skupine zaradi potencialnih skupnih tveganj znotraj skupine, za investicijske sklade prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, saj na obveznosti sklada običajno ne vplivajo obveznosti drugih skladov ali njihovega upravljavca naložb. Zato bi bilo treba prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, vendar samo, če v primeru insolventnosti ali stečaja sklada vsak posamezen sklad predstavlja povsem ločeno skupino sredstev, za katera se vzpostavi ločena obračunska enota, ki niso zavarovana, zajamčena ali podprta s strani drugega investicijskega sklada ali samega upravljavca naložb.

(7)

Nekateri alternativni investicijski skladi niso zajeti v opredelitvi finančnih nasprotnih strank iz Uredbe (EU) št. 648/2012, čeprav delujejo z ravnjo operativne zmogljivosti, kar zadeva pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki je podobna ravni alternativnih investicijskih skladov, ki so zajeti v navedeni opredelitvi. Zato bi morali biti alternativni investicijski skladi, razvrščeni kot nefinančne nasprotne stranke, vključeni v iste kategorije nasprotnih strank kot alternativni investicijski skladi, razvrščeni kot finančne nasprotne stranke.

(8)

Četrta kategorija bi morala vključevati nefinančne nasprotne stranke, ki niso vključene v druge kategorije, ker imajo manj izkušenj in operativne zmogljivosti, kar zadeva izvedene finančne instrumente OTC in centralni kliring, kot druge kategorije nasprotnih strank.

(9)

Pri datumu, na katerega začne veljati obveznost kliringa za nasprotne stranke v prvi kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da morda nimajo potrebnih obstoječih povezav s CNS za vse razrede, za katere velja obveznost kliringa. Poleg tega nasprotne stranke v tej kategoriji predstavljajo točko dostopa za kliring za nasprotne stranke, ki niso klirinški člani, saj se pričakuje, da se bo zaradi začetka veljavnosti obveznosti kliringa obseg kliringa za stranke in kliringa za posredne stranke močno povečal. In končno, ta prva kategorija nasprotnih strank predstavlja pomemben delež obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere se je že opravil kliring, obseg transakcij, za katere se bo moral opraviti kliring, pa se bo pomembno povečal po datumu, na katerega bo začela veljati obveznost kliringa iz te uredbe. Zato je potreben razumen časovni okvir za nasprotne stranke v prvi kategoriji, da se bodo lahko pripravile na kliring dodatnih razredov in da bodo lahko obvladale povečanje obsega kliringa za stranke in posredne stranke ter se prilagodile vedno večjemu obsegu transakcij, za katere bo treba opraviti kliring, in sicer bi moral navedeni časovni okvir znašati šest mesecev.

(10)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke v drugi in tretji kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da jih bo večina pridobila dostop do CNS s tem, ko bodo postale stranka ali posredna stranka klirinškega člana. Ta proces lahko traja od 12 do 18 mesecev, odvisno od pravne in operativne zmogljivosti nasprotnih strank in njihove pripravljenosti v zvezi z vzpostavitvijo ureditev s klirinškimi člani, ki so potrebne za kliring pogodb.

(11)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke iz četrte kategorije, bi bilo treba upoštevati njihovo pravno in operativno zmogljivost ter dejstvo, da imajo manj izkušenj z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in centralnim kliringom kot druge kategorije nasprotnih strank.

(12)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotno stranko v tretji državi in drugo nasprotno stranko v Uniji, ki pripadata isti skupini in sta v celoti vključeni v iste konsolidirane podatke, zanju pa se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj, bi bilo treba zagotoviti odloženi datum začetka uporabe obveznosti kliringa. Odložitev začetka uporabe bi morala zagotoviti, da za navedene pogodbe ne velja obveznost kliringa za omejeno obdobje med odsotnostjo izvedbenih aktov v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki zajemajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi in v zvezi z jurisdikcijo nasprotne stranke, ki nima sedeža v Uniji. Pristojni organi bi morali biti sposobni preveriti vnaprej, ali nasprotni stranki, ki sklepata navedene pogodbe, spadata v isto skupino in izpolnjujeta druge pogoje glede transakcij znotraj skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(13)

Za razliko od izvedenih finančnih instrumentov OTC, pri katerih so nasprotne stranke nefinančne nasprotne stranke, Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da se v primeru nasprotnih strank pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so finančne nasprotne stranke, obveznost kliringa uporablja za pogodbe, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, če preostala zapadlost takih pogodb na datum, na katerega začne veljati obveznost, to upravičuje. Uporaba obveznosti kliringa za navedene pogodbe bi morala biti skladna s ciljem zagotavljanja enotne in dosledne uporabe Uredbe (EU) št. 648/2012. Usmerjena bi morala biti v zagotavljanje finančne stabilnosti in zmanjševanje sistemskega tveganja, pa tudi enakih konkurenčnih pogojev za udeležence na trgu, kadar se za razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razglasi, da zanj velja obveznost kliringa. Minimalno preostalo zapadlost bi bilo zato treba določiti na ravni, ki zagotavlja dosego navedenih ciljev.

(14)

Preden začnejo veljati regulativni tehnični standardi, sprejeti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, nasprotne stranke ne morejo predvideti, ali bo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, veljala obveznost kliringa na datum, ko začne navedena obveznost veljati. Ta negotovost pomembno vpliva na zmožnost udeležencev na trgu, da natančno določijo ceno pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, saj za pogodbe, za katere se izvaja centralni kliring, veljajo drugačni predpisi glede zavarovanja s premoženjem, kot za pogodbe, za katere se ne izvaja centralni kliring. Zahteva, da se opravlja retrospektivni kliring (forward-clearing) za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne glede na njihovo preostalo zapadlost na datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa, bi lahko omejila zmožnost nasprotnih strank, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, in vplivala na delovanje trga in finančno stabilnost ali jim preprečila izvajanje običajnih aktivnosti z varovanjem pred navedenimi tveganji na druge ustrezne načine.

(15)

Poleg tega za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po začetku veljavnosti te uredbe in pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, dokler nasprotne stranke v navedenih pogodbah ne bodo sposobne določiti kategorije, v katero spadajo, ter ali zanje velja obveznost kliringa pri določeni pogodbi, vključno s transakcijami znotraj skupine, in preden lahko vzpostavijo potrebne ureditve za sklenitev navedenih pogodb ob upoštevanju obveznosti kliringa. Zato je zaradi ohranitve pravilnega delovanja in stabilnosti trga ter enakih konkurenčnih pogojev med nasprotnimi strankami ustrezno upoštevati, da za navedene pogodbe ne bi smela veljati obveznost kliringa ne glede na njihovo preostalo zapadlost.

(16)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, kadar te pogodbe niso zelo pomembne za sistemsko tveganje ali kadar bi zahteva po obveznosti kliringa zanje kako drugače ovirala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012. Kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z daljšimi zapadlostmi, ostane na trgu dlje časa kot kreditno tveganje obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi. Naložitev obveznosti kliringa za pogodbe s kratkimi preostalimi zapadlostmi bi predstavljala breme za nasprotne stranke, ki ne bi bilo sorazmerno s stopnjo tveganja, ki naj bi se s tem zmanjšalo. Poleg tega obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi predstavljajo samo majhen del celotnega trga in s tem razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja, povezanega s tem trgom. Minimalne preostale zapadlosti bi morale zato biti določene na ravni, ki zagotavlja, da obveznost kliringa ne velja za pogodbe s preostalo zapadlostjo samo nekaj mesecev.

(17)

Nasprotne stranke v tretji kategoriji nosijo razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja in imajo manjšo pravno in operativno zmogljivost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC kot nasprotne stranke v prvi in drugi kategoriji. Bistveni elementi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z oblikovanjem cen obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa in ki se sklenejo, preden začne navedena obveznost veljati, se bodo morali razmeroma hitro prilagoditi, da se bo lahko vključil kliring, ki bo opravljen šele nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe. Ta postopek retrospektivnega kliringa (forward-clearing) vključuje pomembne prilagoditve modela za oblikovanje cen in spremembe dokumentacije navedenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nasprotne stranke v tretji kategoriji imajo zelo omejeno zmožnost za vključitev retrospektivnega kliringa v svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato bi zahteva, da navedene nasprotne stranke opravljajo kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, omejila njihovo zmožnost, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, ter vplivala na delovanje in stabilnost trga ali jim preprečila izvajanje običajnih dejavnosti, če se ne bodo sposobne še naprej varovati pred tveganji. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih nasprotne stranke v tretji kategoriji sklenejo pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa.

(18)

Poleg tega se lahko pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki pripadajo isti skupini, izvzamejo iz kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji, da bi se preprečilo omejevanje učinkovitosti postopkov za upravljanje tveganj znotraj skupin in s tem ne bi ogrozilo doseganje poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za transakcije znotraj skupine, ki izpolnjujejo določene pogoje in ki so sklenjene pred datumom, ko zanje začne veljati obveznost kliringa.

(19)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(20)

Poleg tega je ESMA izvedla odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi, zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter se posvetovala z Evropskim odborom za sistemska tveganja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa

1.   Obveznost kliringa velja za razrede izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), ki so določeni v Prilogi I.

2.   Razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge I ne vključujejo pogodb, sklenjenih z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, če navedene pogodbe izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

uporabljajo se samo za varovanje pred neusklajenostjo obrestnih mer ali valutnih tečajev kritnega premoženja glede na krito obveznico;

(b)

registrirane ali evidentirane so v kritnem premoženju krite obveznice v skladu z nacionalno zakonodajo o kritih obveznicah;

(c)

v primeru reševanja ali insolventnosti izdajatelja kritih obveznic ali sklada kritnega premoženja se ne prekinejo;

(d)

nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, je uvrščena vsaj enakovredno z imetniki kritih obveznic, razen če je nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, stranka, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem finančnih obveznosti, ali prizadeta stranka ali se odpove enakovredni uvrstitvi;

(e)

krita obveznica izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in zanjo velja regulativna zahteva glede zavarovanja s premoženjem v višini vsaj 102 %.

Člen 2

Kategorije nasprotnih strank

1.   Za namene členov 3 in 4 se nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, razdelijo na naslednje kategorije:

(a)

prva kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani v smislu člena 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012 za vsaj enega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge I k tej uredbi ali Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2205 (4) vsaj ene od CNS z dovoljenjem ali priznanih pred navedenim datumom za opravljanje kliringa za vsaj enega od navedenih razredov;

(b)

druga kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo kategorijo in ki spadajo v skupino, pri kateri znaša skupna povprečna vrednost ob koncu meseca za neporavnani bruto nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring v januarju, februarju in marcu, več kot 8 milijard EUR in ki so kar koli od naslednjega:

(i)

finančne nasprotne stranke;

(ii)

alternativni investicijski skladi, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki so nefinančne nasprotne stranke;

(c)

tretja kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo ali drugo kategorijo in ki so kar koli od naslednjega:

(i)

finančne nasprotne stranke;

(ii)

alternativni investicijski skladi, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU, ki so nefinančne nasprotne stranke;

(d)

četrta kategorija, v kateri so nefinančne nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo, drugo ali tretjo kategorijo.

2.   Za namene izračuna povprečne vrednosti neporavnanega bruto nominalnega zneska za skupino ob koncu meseca iz točke (b) odstavka 1 se upoštevajo vsi izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne izvaja centralni kliring, vključno z valutnimi terminskimi posli, zamenjavami in valutnimi zamenjavami.

3.   Če so nasprotne stranke alternativni investicijski skladi, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU, ali podjemi za kolektivno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), se prag v višini 8 milijard EUR iz točke (b) odstavka 1 tega člena uporablja posamično na ravni sklada.

Člen 3

Datumi, na katere začne veljati obveznost kliringa.

1.   V zvezi s pogodbami, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge I, obveznost kliringa začne veljati:

(a)

9. februarja 2017 za nasprotne stranke iz prve kategorije;

(b)

9. julija 2017 za nasprotne stranke iz druge kategorije;

(c)

9. februarja 2018 za nasprotne stranke iz tretje kategorije;

(d)

9. julija 2019 za nasprotne stranke iz četrte kategorije.

Če se sklene pogodba med nasprotnima strankama iz različnih kategorij nasprotnih strank, je datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa za navedeno pogodbo, poznejši od zadevnih datumov.

2.   Z odstopanjem od točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v zvezi s pogodbami, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge in se sklenejo med nasprotnima strankama, ki nista nasprotni stranki iz četrte kategorije in ki spadata v isto skupino, pri katerih je ena od nasprotnih strank iz tretje države, druga pa iz Unije, obveznost kliringa začne veljati:

(a)

9. julija 2019, če se ni sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

na poznejšega od naslednjih datumov, če se je sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo:

(i)

60 dni od začetka veljavnosti sklepa, sprejetega v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo;

(ii)

datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1.

To odstopanje se uporablja samo, če nasprotni stranki izpolnjujeta naslednje pogoje:

(a)

nasprotna stranka s sedežem v tretji državi je finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka;

(b)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je:

(i)

finančna nasprotna stranka, nefinančna nasprotna stranka, finančni holding, finančna institucija ali podjetje za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja, nasprotna stranka iz točke (a) pa je finančna nasprotna stranka; ali

(ii)

finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka, nasprotna stranka iz točke (a) pa je finančna nasprotna stranka;

(c)

obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)

za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(e)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je svoj pristojni organ pisno obvestila, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b), (c) in (d), pristojni organ pa je v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila potrdil, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Člen 4

Minimalna preostala zapadlost

1.   Za finančne nasprotne stranke iz prve kategorije je minimalna preostala zapadlost iz točke (ii) člena 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012 na datum, ko začne veljati obveznost kliringa:

(a)

15 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene 9. oktobra 2016 ali po njem, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge I.

2.   Za finančne nasprotne stranke iz druge kategorije je minimalna preostala zapadlost iz točke (ii) člena 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012 na datum, ko začne veljati obveznost kliringa:

(a)

15 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene 9. oktobra 2016 ali po njem, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge I.

3.   Za finančne nasprotne stranke iz tretje kategorije in za transakcije iz člena 3(2) te Uredbe, sklenjene med finančnimi nasprotnimi strankami, je minimalna preostala zapadlost iz točke (ii) člena 4(1)(b) Uredbe (EU) št. 648/2012 na datum, ko začne veljati obveznost kliringa:

(a)

15 let za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I.

4.   Če se pogodba sklene med dvema finančnima nasprotnima strankama, ki spadata v različni kategoriji, ali med dvema finančnima nasprotnima strankama, vključenima v transakcije iz člena 3(2), je minimalna preostala zapadlost, ki jo je treba upoštevati za namene tega člena, najdaljša od preostalih zapadlosti, ki se uporabljajo.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. junija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2205 z dne 6. avgusta 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 314, 1.12.2015, str. 13).

(5)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(6)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).


PRILOGA

Razredi obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa

Tabela 1

Razredi zamenjav fiksne za variabilno obrestno mero

Id. št.

Vrsta

Referenčni indeks

Valuta poravnave

Zapadlost

Vrsta valute poravnave

Izbirnost (optionality)

Vrsta nominalnega zneska

C.1.1

fiksna za variabilno

NIBOR

NOK

28D-10Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna

C.1.2

fiksna za variabilno

WIBOR

PLN

28D-10Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna

C.1.3

fiksna za variabilno

STIBOR

SEK

28D-15Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna


Tabela 2

Razredi dogovorov o terminski obrestni meri

Id. št.

Vrsta

Referenčni indeks

Valuta poravnave

Zapadlost

Vrsta valute poravnave

Izbirnost (optionality)

Vrsta nominalnega zneska

C.2.1

FRA

NIBOR

NOK

3D-2Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna

C.2.2

FRA

WIBOR

PLN

3D-2Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna

C.2.3

FRA

STIBOR

SEK

3D-3Y

ena valuta

ne

konstantna ali variabilna


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/11


UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1179

z dne 19. julija 2016

o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (1), zlasti člena 37(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 vsebuje seznama usklajenih razvrstitev in označitev nevarnih snovi. V tabeli 3.1 so navedene usklajene razvrstitve in označitve nevarnih snovi na podlagi meril iz delov 2 do 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008. V tabeli 3.2 so navedene usklajene razvrstitve in označitve nevarnih snovi na podlagi meril iz Priloge VI k Direktivi Sveta 67/548/EGS (2).

(2)

Ker je bila Direktiva 67/548/EGS razveljavljena z učinkom od 1. junija 2015 bi bilo treba tabelo 3.2 v delu 3 Priloge VI črtati. Da bi olajšali prehod k polni uporabi Uredbe (ES) št. 1272/2008, navedeno črtanje ne bi smelo začeti veljati do 1. junija 2017.

(3)

Predlogi za nove, posodobljene ali črtane usklajene razvrstitve in označitve nekaterih snovi so bili v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1272/2008 poslani Evropski agenciji za kemikalije (ECHA). Na podlagi mnenj o navedenih predlogih, ki jih je izdal Odbor za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ter na podlagi pripomb zainteresiranih strani je primerno uvesti, posodobiti ali črtati usklajeno razvrščanje in označevanje nekaterih snovi.

(4)

RAC v svojem znanstvenem mnenju z dne 5. decembra 2013 predlaga, da se svinec razvrsti kot strupen za razmnoževanje iz kategorije 1A. Vendar pa je zaradi pomanjkanja gotovosti glede biološke dostopnosti svinca v masivni obliki treba razlikovati med masivno obliko (velikost delcev 1 mm ali več) in prahom (velikost delcev do 1 mm). Zato je primerno uvesti posebno mejno koncentracijo (SCL) ≥ 0,03 % za prah in splošno mejno koncentracijo (GCL) ≥ 0,3 % za masivno obliko.

(5)

RAC je v svojih mnenjih z dne 4. decembra 2014 glede snovi, ki vsebujejo baker, priporočil, da je treba v Prilogo VI k Uredbi št. 1272/2008 vključiti razvrščanje z vidika nevarnosti za okolje, saj je na voljo dovolj znanstvenih dokazov, ki to novo razvrščanje upravičujejo. Vključiti pa ne bi smeli predlaganih M-faktorjev za dolgotrajno nevarnost za vodno okolje, saj jih mora RAC dodatno oceniti glede na znanstvene podatke o strupenosti za vodno okolje, ki jih je industrija predstavila po tem, ko je RAC predložil svoje mnenje Komisiji.

(6)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1272/2008 ustrezno spremeniti.

(7)

Skladnost z novimi usklajenimi razvrstitvami se ne bi smela zahtevati takoj, ker bodo dobavitelji potrebovali določeno obdobje za prilagoditev označevanja in pakiranja snovi in zmesi novim razvrstitvam ter prodajo obstoječih zalog. To obdobje bodo dobavitelji potrebovali tudi za prilagoditev in uskladitev z drugimi zakonodajnimi obveznostmi, ki izhajajo iz novih usklajenih razvrstitev za snovi, kot so navedene v členu 22(f) ali členu 23 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v členu 50 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali členu 44 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(8)

V skladu s prehodnimi določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008, ki omogočajo zgodnejšo prostovoljno uporabo novih določb, bi moralo biti dobaviteljem omogočeno, da nove usklajene razvrstitve uporabijo že pred rokom za uskladitev ter prostovoljno ustrezno prilagodijo označevanje in pakiranje.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1272/2008 se spremeni:

(1)

Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(2)

V Prilogi VI se črta tabela 3.2.

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 1. marca 2018.

Člen 1(2) se uporablja od 1. junija 2017.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko snovi in zmesi pred 1. marcem 2018 razvrščajo, označujejo in pakirajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, kakor je spremenjena s to uredbo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(4)  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1);


PRILOGA

Tabela 3.1 v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 se spremeni:

(a)

vnosi pri indeksnih številkah 607-331-00-5 in 609-066-00-0 se črtajo;

(b)

vnosi pri indeksnih številkah 006-035-00-8, 029-002-00-X, 602-020-00-0, 602-033-00-1, 603-055-00-4, 604-030-00-0, 604-092-00-9, 605-013-00-0, 605-022-00-X, 606-014-00-9, 606-021-00-7, 607-056-00-0, 607-059-00-7, 607-157-00-X, 607-172-00-1, 607-375-00-5, 607-623-00-2, 613-166-00-X, 613-121-00-4, 616-011-00-4, 616-037-00-6 in 616-207-00-X se nadomestijo z naslednjimi vnosi:

Indeks št.

Kemijsko ime

Št. EC

Št. CAS

Razvrstitev

Označitev

Posebne mejne koncentracije, M-faktorji

Opombe

Razred nevarnosti in oznaka(-e) kategorije

Oznaka(-e) stavka o nevarnosti

Piktogram, oznaka(-e) opozorilne besede

Oznaka(-e) stavka o nevarnosti

Dod. oznaka(-e) stavka o nevarnosti

„006-035-00-8

pirimikarb (ISO); 2-(dimetilamino)-5,6-dimetilpirimidin-4-il dimetilkarbamat

245-430-1

23103-98-2

Carc. 2

Acute Tox. 3

Acute Tox. 3

Skin Sens. 1

Aquatic Acute 1 Aquatic Chronic 1

H351

H331

H301

H317

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H351

H331

H301

H317

H410

 

M = 10

M = 100“

 

„029-002-00-X

dibakrov oksid;

bakrov(I) oksid

215-270-7

1317-39-1

Acute Tox. 4

Acute Tox. 4

Eye Dam. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H332

H302

H318

H400

H410

GHS07

GHS05

GHS09

Dgr

H332

H302

H318

H410

 

M = 100“

 

„602-020-00-0

1,2-dikloropropan;

propilen diklorid

201-152-2

78-87-5

Flam. Liq. 2

Carc. 1B

Acute Tox. 4*

Acute Tox. 4*

H225

H350

H332

H302

GHS02

GHS08

GHS07

Dgr

H225

H350

H332

H302“

 

 

 

„602-033-00-1

klorobenzen

203-628-5

108-90-7

Flam. Liq. 3

Acute Tox. 4

Skin Irrit. 2

Aquatic Chronic 2

H226

H332

H315

H411

GHS02

GHS07

GHS09

Wng

H226

H332

H315

H411“

 

 

 

„603-055-00-4

propilen oksid;

1,2-epoksipropan; metiloksiran

200-879-2

75-56-9

Flam. Liq. 1

Carc. 1B

Muta. 1B

Acute Tox. 3

Acute Tox. 3

Acute Tox. 4

STOT SE 3

Eye Irrit. 2

H224

H350

H340

H331

H311

H302

H335

H319

GHS02

GHS08

GHS06

Dgr

H224

H350

H340

H331

H311

H302

H335

H319“

 

 

 

„604-030-00-0

bisfenol A;

4,4′-izopropilidendifenol

201-245-8

80-05-7

Repr. 1B

STOT SE 3

Eye Dam. 1

Skin Sens. 1

H360F

H335

H318

H317

GHS08

GHS05 GHS07

Dgr

H360F

H335

H318

H317“

 

 

 

„604-092-00-9

fenol, dodecil-, razvejan; [1]

fenol, 2-dodecil-, razvejan; [2]

fenol, 3-dodecil-, razvejan; [3]

fenol, 4-dodecil-, razvejan; [4]

fenol (tetrapropenil) derivati [5]

310-154-3 [1]

[2]

[3]

[4]

[5]

121158-58-5 [1]

[2]

[3]

210555-94-5 [4]

74499-35-7 [5]

Repr. 1B

Skin Corr. 1C

Eye Dam. 1

Aquatic Acute 1 Aquatic Chronic 1

H360F

H314

H318

H400

H410

GHS08

GHS05

GHS09

Dgr

H360F

H314

H410

 

M = 10

M = 10“

 

„605-013-00-0

kloralos (INN);

(R)-1,2-O-(2,2,2-trikloroetiliden)-α-D-glukofuranoza; glukokloraloza; anhidroglukokloral

240-016-7

15879-93-3

Acute Tox. 4*

Acute Tox. 3

STOT SE 3

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H332

H301

H336

H400

H410

GHS06

GHS09

Dgr

H332

H301

H336

H410

 

M = 10

M = 10

C“

„605-022-00-X

glutaral; glutaraldehid;

1,5-pentandial

203-856-5

111-30-8

Acute Tox. 2

Acute Tox. 3

STOT SE 3

Skin Corr. 1B

Resp. Sens. 1

Skin Sens. 1A

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 2

H330

H301

H335

H314

H334

H317

H400

H411

GHS06

GHS05

GHS08

GHS09

Dgr

H330

H301

H335

H314

H334

H317

H410

EUH071

STOT SE 3; H335: 0,5 % ≤ C < 5 %

M = 1“

 

„606-014-00-9

klorofacinon (ISO);

2-[(4-klorofenil)(fenil)acetil]-1H-inden-1,3(2H)-dion

223-003-0

3691-35-8

Repr. 1B

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1B; H360D:

C ≥ 0.003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,1 %

STOT RE 2; H373 (kri):

0,01 % ≤ C < 0,1 %

M = 1

M = 1“

 

„606-021-00-7

N-metil-2-pirolidon; 1-metil-2-pirolidon

212-828-1

872-50-4

Repr. 1B

STOT SE 3

Skin Irrit. 2

Eye Irrit. 2

H360D***

H335

H315

H319

GHS08

GHS07

Dgr

H360D***

H335

H315

H319

 

STOT SE 3; H335: C ≥ 10 %“

 

„607-056-00-0

varfarin (ISO);

4-hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)-2H-kromen-2-on; [1]

(S)-4-hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)-2-benzopiron; [2]

(R)-4-hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil)-2-benzopiron [3]

201-377-6

[1]

226-907-3

[2]

226-908-9

[3]

81-81-2 [1]

5543-57-7

[2]

5543-58-8

[3]

Repr. 1A

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 2

STOT RE 1

Aquatic Chronic 2

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H411

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H411

 

Repr. 1A; H360D:

C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,5 %

STOT RE 2; H373 (kri): 0,05 % ≤ C < 0,5 %“

 

„607-059-00-7

kumatetralil (ISO); 4-hidroksi-3-(1,2,3,4-tetrahidro-1-naftil)kumarin

227-424-0

5836-29-3

Repr. 1B

Acute Tox. 2

Acute Tox. 3

Acute Tox. 2

STOT RE 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H311

H300

H372 (kri)

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H311

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1B; H360D: C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 1,0 %

STOT RE 2; H373 (kri) 0,1 % ≤ C < 1,0 %

M = 10“

 

„607-157-00-X

difenakum (ISO); 3-(3-bifenil-4-il-1,2,3,4-tetrahidro-1-naftil)-4-hidroksikumarin

259-978-4

56073-07-5

Repr. 1B

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1B; H360D:

C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,02 % STOT RE 2; H373 (kri):

0.002 % ≤ C < 0,02 %

M = 10

M = 10“

 

„607-172-00-1

brodifakum (ISO);

4-hidroksi-3-(3-(4′-bromo-4-bifenilil)-1,2,3,4-tetrahidro-1-naftil)kumarin

259-980-5

56073-10-0

Repr. 1A

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1A; H360D:

C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,02 % STOT RE 2; H373 (kri):

0,002 % ≤ C < 0,02 %

M = 10

M = 10“

 

„607-375-00-5

flokumafen (ISO); reakcijska zmes: cis-4-hidroksi-3-(1,2,3,4-tetrahidro-3-(4-(4-trifluorometilbenziloksi)fenil)-1-naftil)kumarina in trans-4-hidroksi-3-(1,2,3,4-tetrahidro-3-(4-(4-trifluorometilbenziloksi)fenil)-1-naftil)kumarina

421-960-0

90035-08-8

Repr. 1B

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1B; H360D:

C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,05 %

STOT RE 2; H373 (kri):

0.005 % ≤ C < 0,05 %

M = 10

M = 10“

 

„607-623-00-2

diizobutil ftalat

201-553-2

84-69-5

Repr. 1B

H360Df

GHS08

Dgr

H360Df“

 

 

 

„613-166-00-X

flumioksazin (ISO);

2-[7-fluoro-3-okso-4-(prop-2-in-1-il)-3,4-dihidro-2H-1,4-benzoksazin-6-il]-4,5,6,7-tetrahidro-1H-izoindol-1,3(2H)-dion

103361-09-7

Repr. 1B

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H400

H410

GHS08

GHS09

Dgr

H360D

H410

 

M = 1 000

M = 1 000 “

 

„613-121-00-4

klorsulfuron (ISO); 2-kloro-N-[[(4-metoksi-6-metil-1,3,5-triazin-2- il)amino]karbonil]benzensulfonamid

265-268-5

64902-72-3

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H400

H410

GHS09

Wng

H410

 

M = 1 000

M = 100“

 

„616-011-00-4

N,N-dimetilacetamid

204-826-4

127-19-5

Repr. 1B

Acute Tox. 4*

Acute Tox. 4*

H360D***

H332

H312

GHS08

GHS07

Dgr

H360D***

H332

H312“

 

 

 

„616-037-00-6

acetoklor (ISO); 2-kloro-N-(etoksimetil)-N-(2-etil-6-metilfenil)acetamid

251-899-3

34256-82-1

Carc. 2

Repr. 2

Acute Tox. 4

STOT SE 3

STOT RE 2

Skin Irrit. 2

Skin Sens. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H351

H361f

H332

H335

H373 (ledvice)

H315

H317

H400

H410

GHS08

GHS07

GHS09

Wng

H351

H361f

H332

H335

H373 (ledvice)

H315

H317

H410

 

M = 1 000

M = 100“

 

„616-207-00-X

poliheksametilen bigvanid hidroklorid;

PHMB

32289-58-0

27083-27-8

Carc. 2

Acute Tox. 2

Acute Tox. 4

STOT RE 1

Eye Dam. 1

Skin Sens. 1B

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H351

H330

H302

H372 (respiratorni trakt) (vdihavanje)

H318

H317

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS05

GHS09

Dgr

H351

H330

H302

H372 (respiratorni trakt) (vdihavanje)

H318

H317

H410

 

M = 10

M = 10“

 

(c)

Naslednji vnosi se vstavijo v skladu z zaporedjem indeksnih številk:

Indeks št.

Kemijsko ime

Št. EC

Št. CAS

Razvrstitev

Označitev

Posebne mejne koncentracije, M-faktorji

Opombe

Razred nevarnosti in oznaka(-e) kategorije

Oznaka(-e) stavka o nevarnosti

Piktogram, oznaka(-e) opozorilne besede

Oznaka(-e) stavka o nevarnosti

Dod. oznaka(-e) stavka o nevarnosti

„005-020-00-3

dinatrijev oktaborat, brezvodni; [1]

dinatrijev oktaborat tetrahidrat [2]

234-541-0 [1]

234-541-0 [2]

12008-41-2 [1]

12280-03-4 [2]

Repr. 1B

H360FD

GHS08

Dgr

H360FD“

 

 

 

„014-046-00-4

mikrovlakna e-stekla reprezentativne sestave; [kalcij-aluminij-silikatna vlakna z naključno usmeritvijo z naslednjo reprezentativno sestavo (z mas. %): SiO2 50,0–56,0 %, Al2O3 13,0–16,0 %, B2O3 5,8–10,0 %, Na2O < 0,6 %, K2O < 0,4 %, CaO 15,0–24,0 %, MgO < 5,5 %, Fe2O3 < 0,5 %, F2 < 1,0 %. Postopek: običajno proizvedena z zmanjševanjem plamena in z rotacijskim procesom. (V majhnih količinah so lahko prisotni dodatni posamezni elementi; postopek ne preprečuje inovacij).]

Carc. 1B

H350i

GHS08

Dgr

H350i

 

 

A“

„014-047-00-X

steklena mikrovlakna reprezentativne sestave; [kalcij-aluminij-silikatna vlakna z naključno usmeritvijo z naslednjo sestavo (z mas. %): SiO2 55,0–60,0 %, Al2O3 4,0–7,0 %, B2O3 8,0–11,0 %, ZrO2 0,0–4,0 %, Na2O 9,5–13,5 %, K2O 0,0–4,0 %, CaO 1,0–5,0 %, MgO 0,0–2,0 %, Fe2O3 < 0,2 %, ZnO 2,0–5,0 %, BaO 3,0–6,0 %, F2 < 1,0 %. Postopek: običajno proizvedena z zmanjševanjem plamena in z rotacijskim procesom. (V majhnih količinah so lahko prisotni dodatni posamezni elementi; postopek ne preprečuje inovacij).]

Carc. 2

H351 (vdihavanje)

GHS08

Wng

H351 (vdihavanje)

 

 

A“

„029-015-00-0

bakrov tiocianat

214-183-1

1111-67-7

Aquatic Acute 1 Aquatic Chronic 1

H400

H410

GHS09

Wng

H410

EUH032

M = 10“

 

„029-016-00-6

bakrov(II) oksid

215-269-1

1317-38-0

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H400

H410

GHS09

Wng

H410

 

M = 100“

 

„029-017-00-1

dibakrov klorid trihidroksid

215-572-9

1332-65-6

Acute Tox. 4

Acute Tox. 3

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H332

H301

H400

H410

GHS06

GHS09

Dgr

H332

H301

H410

 

M = 10“

 

„029-018-00-7

tetrabakrov heksahidroksid sulfat; [1]

tetrabakrov heksahidroksid sulfat hidrat [2]

215-582-3 [1]

215-582-3 [2]

1333-22-8 [1]

12527-76-3 [2]

Acute Tox. 4

Aquatic Acute 1 Aquatic Chronic 1

H302

H400

H410

GHS07

GHS09

Wng

H302

H410

 

M = 10“

 

„029-019-01-X

bakrove luske (prevlečene s alifatskimi kislinami)

Acute Tox. 3

Acute Tox. 4

Eye Irrit. 2

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H331

H302

H319

H400

H410

GHS06

GHS09

Dgr

H331

H302

H319

H410

 

M = 10“

 

„029-020-00-8

bakrov(II) karbonat–bakrov(II) hidroksid (1:1)

235-113-6

12069-69-1

Acute Tox. 4

Acute Tox. 4

Eye Irrit. 2

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H332

H302

H319

H400

H410

GHS07

GHS09

Wng

H332

H302

H319

H410

 

M = 10“

 

„029-021-00-3

bakrov dihidroksid;

bakrov (II) hidroksid

243-815-9

20427-59-2

Acute Tox. 2

Acute Tox. 4

Eye Dam. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H330

H302

H318

H400

H410

GHS06

GHS05

GHS09

Dgr

H330

H302

H318

H410

 

M = 10“

 

„029-022-00-9

bordojska mešanica;

reakcijski produkti bakrovega sulfata s kalcijevim dihidroksidom

8011-63-0

Acute Tox. 4

Eye Dam. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H332

H318

H400

H410

GHS07

GHS05

GHS09

Dgr

H332

H318

H410

 

M = 10“

 

„029-023-00-4

bakrov sulfat pentahidrat

231-847-6

7758-99-8

Acute Tox. 4

Eye Dam. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H302

H318

H400

H410

GHS07

GHS05

GHS09

Dgr

H302

H318

H410

 

M = 10“

 

„082-013-00-1

svinčev prah;

[premer delcev < 1 mm]

231-100-4

7439-92-1

Repr. 1A

Lact.

H360FD

H362

GHS08

Dgr

H360FD

H362

 

Repr. 1A; H360D: C ≥ 0,03 %“

 

„082-014-00-7

masivni svinec:

[premer delcev ≥ 1 mm]

231-100-4

7439-92-1

Repr. 1A

Lact.

H360FD

H362

GHS08

Dgr

H360FD

H362“

 

 

 

„605-040-00-8

hidroksiizoheksil 3-cikloheksen karboksaldehid (INCI); reakcijska zmes 4-(4-hidroksi-4-metilpentil)cikloheks-3-en-1-karbaldehida in 3-(4-hidroksi-4-metilpentil)cikloheks-3-en-1-karbaldehida; [1]

4-(4-hidroksi-4-metilpentil)cikloheks-3-en-1-karbaldehid; [2]

3-(4-hidroksi-4-metilpentil)cikloheks-3-en-1-karbaldehid [3]

— [1]

250-863-4 [2]

257-187-9 [3]

130066-44-3 [1]

31906-04-4 [2]

51414-25-6 [3]

Skin Sens. 1A

H317

GHS07

Wng

H317“

 

 

 

„607-716-00-8

bromadiolon (ISO); 3-[3-(4′-bromobifenil-4-il)-3-hidroksi-1-fenilpropil]-4-hidroksi-2H-kromen-2-on

249-205-9

28772-56-7

Repr. 1B

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

 

Repr. 1 B; H360D:

C ≥ 0,003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,005 % STOT RE 2; H373 (kri):

0,0005 % ≤ C < 0.005 %

M = 1

M = 1“

 

„607-717-00-3

difetialon (ISO);

3-[3-(4′-bromobifenil-4-il)-1,2,3,4-tetrahidronaftalen-1-il]-4-hidroksi-2H-1-benzotiopiran-2-on

104653-34-1

Repr. 1B

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

Acute Tox. 1

STOT RE 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H400

H410

GHS08

GHS06

GHS09

Dgr

H360D

H330

H310

H300

H372 (kri)

H410

EUH070

Repr. 1B; H360D:

C ≥ 0.003 %

STOT RE 1; H372 (kri): C ≥ 0,02 % STOT RE 2; H373 (kri):

0,002 % ≤ C < 0,02 %

M = 100

M = 100“

 

„607-718-00-9

perfluorononan-1-ojska kislina [1] ter njene natrijeve [2] in amonijeve [3] soli

206-801-3 [1]

[2]

[3]

375-95-1 [1]

21049-39-8 [2]

4149-60-4 [3]

Carc. 2

Repr. 1B

Lact.

Acute Tox. 4

Acute Tox. 4

STOT RE 1

Eye Dam. 1

H351

H360Df

H362

H332

H302

H372 (jetra, vranica, priželjc)

H318

GSH08

GSH07

GHS05

Dgr

H351

H360Df

H362

H332

H302

H372 (jetra, vranica, priželjc)

H318“

 

 

 

„607-719-00-4

dicikloheksil ftalat

201-545-9

84-61-7

Repr. 1B

Skin Sens. 1

H360D

H317

GHS08

GHS07

Dgr

H360D

H317“

 

 

 

„608-067-00-3

3,7-dimetilokta-2,6-diennitril

225-918-0

5146-66-7

Muta. 1B

H340

GHS08

Dgr

H340“

 

 

 

„612-288-00-0

bupirimat (ISO);

5-butil-2-etilamino-6-metilpirimidin-4-il dimetilsulfamat

255-391-2

41483-43-6

Carc. 2

Skin Sens. 1B

Aquatic Chronic 1

H351

H317

H410

GHS08

GHS07

GHS09

Wng

H351

H317

H410

 

M = 1“

 

„612-289-00-6

triflumizol (ISO);

(1E)-N-[4-kloro-2-(trifluorometil)fenil]-1-(1H-imidazol-1-il)-2-propoksietanimin

68694-11-1

Repr. 1B

Acute Tox. 4

STOT RE 2

Skin Sens. 1

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H360D

H302

H373 (jetra)

H317

H400

H410

GHS08

GHS07

GHS09

Dgr

H360D

H302

H373 (jetra)

H317

H410

 

M = 1

M = 1“

 

„616-218-00-X

benzovindiflupir (ISO); N-[9-(diklorometilen)-1,2,3,4-tetrahidro-1,4-metanonaftalen-5-il]-3-(difluorometil)-1-metil-1H-pirazol-4-karboksamid

1072957-71-1

Acute Tox. 3

Acute Tox. 3

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H331

H301

H400

H410

GHS06

GHS09

Dgr

H331

H301

H410

 

M = 100

M = 100“

 

„616-219-00-5

fluopiram (ISO); N-{2-[3-kloro-5-(trifluorometil)piridin-2-il]etil}-2-(trifluorometil)benzamid

658066-35-4

Aquatic Chronic 2

H411

GHS09

H411“

 

 

 

„616-220-00-0

pencikuron (ISO); 1-[(4-klorofenil)metil]-1-ciklopentil-3-fenilsečnina

266-096-3

66063-05-6

Aquatic Acute 1

Aquatic Chronic 1

H400

H410

GHS09

Wng

H410

 

M = 1

M = 1“

 

„617-023-00-2

tert-butil hidroperoksid

200-915-7

75-91-2

Muta. 2

H341

GHS08

Wng

H341“

 

 

 


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/26


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1180

z dne 19. julija 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

176,8

ZZ

176,8

0709 93 10

TR

136,5

ZZ

136,5

0805 50 10

AR

192,3

BO

223,6

CL

165,8

UY

201,2

ZA

173,2

ZZ

191,2

0808 10 80

AR

145,6

BR

89,8

CL

133,9

CN

114,1

NZ

145,1

US

117,0

UY

72,1

ZA

116,0

ZZ

116,7

0808 30 90

AR

109,0

CL

120,7

NZ

155,4

ZA

124,7

ZZ

127,5

0809 10 00

TR

193,0

ZZ

193,0

0809 29 00

TR

280,8

ZZ

280,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/28


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1181

z dne 19. julija 2016

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja in zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. julija 2016, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 616/2007 odprte v sektorju za perutnino

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, ki so bili vloženi od 1. do 7. julija 2016 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, ki so bili vloženi od 1. do 7. julija 2016 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe (ES) št. 1301/2006 v povezavi s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice.

(4)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja in zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. julija 2016 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(5)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz dela A Priloge k tej uredbi.

2.   Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so navedene v delu A Priloge k tej uredbi.

Člen 2

1.   Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz dela B Priloge k tej uredbi.

2.   Količine, za katere zahtevki za uvozne pravice niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017, so navedene v delu B Priloge k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. julija 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav (UL L 142, 5.6.2007, str. 3).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


PRILOGA

DEL A

Št. skupine

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016

(%)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

(v kg)

1

09.4211

0,301205

2

09.4212

0,611629

4A

09.4214

0,345662

09.4251

0,423730

09.4252

2 836 412

6A

09.4216

0,308928

09.4260

0,341882

7

09.4217

32 748 800

8

09.4218

6 957 600

DEL B

Št. skupine

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2016

(%)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

(v kg)

5A

09.4215

0,513183

09.4254

0,623692

09.4255

2,840922

09.4256

3 545 002


SKLEPI

20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/31


SKLEP SVETA (SZVP) 2016/1182

z dne 18. julija 2016

o kadrovskih predpisih Inštituta Evropske unije za varnostne študije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/75/SZVP z dne 10. februarja 2014 o Inštitutu Evropske unije za varnostne študije (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 7(1) Sklepa,

ob upoštevanju priporočila direktorja Inštituta Evropske unije za varnostne študije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Inštitut Evropske unije za varnostne študije (v nadaljnjem besedilu: inštitut) je agencija Evropske unije, ki je pridružena koordiniranim organizacijam. Kadrovski predpisi inštituta bi morali biti prilagojeni razvoju inštituta in splošnega zakonodajnega okvira kadrovskih predpisov, ki se večinoma uporabljajo v koordiniranih organizacijah. Zato jih je treba pregledati.

(2)

Kadrovske predpise, ki jih je Svet sprejel 21. decembra 2001 (2) in kot jih je direktor spremenil s privolitvijo upravnega odbora 15. junija 2005 (3), bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kadrovski predpisi Inštituta Evropske unije za varnostne študije, ki jih je Svet sprejel 21. decembra 2001 in kot jih je direktor spremenil s privolitvijo upravnega odbora 15. junija 2005, se nadomestijo s kadrovskimi predpisi, ki so priloženi temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil objavljen. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 18. julija 2016

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  UL L 41, 12.2.2014, str. 13.

(2)  UL L 39, 9.2.2002, str. 18.

(3)  UL L 235, 12.9.2005, str. 1.


PRILOGA

KADROVSKI PREDPISI INŠTITUTA EVROPSKE UNIJE ZA VARNOSTNE ŠTUDIJE

KAZALO

PREAMBULA

Člen 1

Področje uporabe

NASLOV I

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VSE USLUŽBENCE

Člen 2

 

1.

Podrejenost

2.

Ravnanje

3.

Finančna odgovornost

4.

Varnost

5.

Pomoč in odškodnine

6.

Lastninske pravice

7.

Zunanje dejavnosti

8.

Kandidiranje za javne ali politične funkcije

NASLOV II

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA POGODBENE USLUŽBENCE

POGLAVJE I

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE

Člen 3

 

POGLAVJE II

ZAPOSLOVANJE IN TRAJANJE ZAPOSLITVE

Člen 4

Zaposlovanje

Člen 5

Starostna meja zaposlitve

Člen 6

Zdravniški pregledi

Člen 7

Imenovanja

1.

Pogodbe

2.

Poskusna doba

3.

Prenehanje pogodb

4.

Nadomestilo za izgubo zaposlitve

5.

Skrajšani odpovedni rok

POGLAVJE III

PLAČE TER DODATKI IN NADOMESTILA

Člen 8

Splošne določbe

Člen 9

Osnovna plača

Člen 10

Izselitveni dodatek

Člen 11

Družinski in socialni dodatki

1.

Splošne določbe

2.

Gospodinjski dodatek

3.

Otroški dodatek in dodatek za druge vzdrževane družinske člane

4.

Dodatek za izobraževanje

5.

Dodatek za telesno ali duševno prizadete otroke in druge vzdrževane družinske člane

6.

Stanovanjski dodatek

Člen 12

Dodatek za dodatne zadolžitve

Člen 13

Nadomestilo za nastanitev

1.

Upravičenost

2.

Osnovni znesek nadomestila

3.

Dodatek za vzdrževane družinske člane

4.

Dodatek za mobilnost

5.

Izplačilo nadomestila

Člen 14

Odtegljaji

1.

Notranja obdavčitev

2.

Prispevki za pokojninsko zavarovanje

3.

Prispevki za dajatve iz socialnega varstva

4.

Prispevki za dodatno zavarovanje

Člen 15

Predujmi plač in povračila

POGLAVJE IV

POTNI STROŠKI

Člen 16

Nastanitev in odhod

Člen 17

Selitveni stroški

Člen 18

Službena potovanja

POGLAVJE V

NOTRANJA ORGANIZACIJA

Člen 19

Delovni čas

Člen 20

Delo s skrajšanim delovnim časom

Člen 21

Državni prazniki

Člen 22

Dopusti

1.

Letni dopust

2.

Neplačani dopust

3.

Bolniški dopust, porodniški in očetovski dopust, starševski dopust in drug izredni dopust

Člen 23

Dopust v matični državi

POGLAVJE VI

POROČANJE IN NAPREDOVANJE

Člen 24

Splošne določbe

Člen 25

Postopek

Člen 26

Spremljanje poročil

POGLAVJE VII

DISCIPLINSKI UKREPI

Člen 27

 

POGLAVJE VIII

PRITOŽBE IN KOMISIJA ZA PRITOŽBE

Člen 28

 

POGLAVJE IX

SISTEM POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Člen 29

 

POGLAVJE X

NAPOTITEV POGODBENIH USLUŽBENCEV INŠTITUTA

Člen 30

 

NASLOV III

DOLOČBE ZA ZAČASNO ZAPOSLENE USLUŽBENCE

Člen 31

Splošne določbe

Člen 32

Pogodbe o zaposlitvi

Člen 33

Prejemki

Člen 34

Posebne določbe

1.

Stroški nastanitve in odhoda

2.

Dopust

NASLOV IV

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA STROKOVNJAKE IN PRIPRAVNIKE

Člen 35

 

NASLOV V

ZASTOPANJE USLUŽBENCEV

Člen 36

 

PRILOGA I

NADOMESTILO ZA IZGUBO ZAPOSLITVE

PRILOGA II

IZSELITVENI DODATEK

PRILOGA III

OTROCI IN DRUGI VZDRŽEVANI DRUŽINSKI ČLANI

PRILOGA IV

VZDRŽEVANI TELESNO ALI DUŠEVNO PRIZADETI DRUŽINSKI ČLANI

PRILOGA V

STANOVANJSKI DODATEK

PRILOGA VI

POTNI STROŠKI IN STROŠKI SELITVE

PRILOGA VII

STROŠKI SLUŽBENIH POTOVANJ

PRILOGA VIII

BOLNIŠKI DOPUST, PORODNIŠKI IN OČETOVSKI DOPUST, STARŠEVSKI DOPUST IN DRUG IZREDNI DOPUST

PRILOGA IX

PRAVILA GLEDE UPRAVNIH PREISKAV TER DISCIPLINSKI POSTOPKI IN UKREPI

PRILOGA X

KOMISIJA ZA PRITOŽBE

KADROVSKI PREDPISI INŠTITUTA EVROPSKE UNIJE ZA VARNOSTNE ŠTUDIJE

PREAMBULA

Inštitut za varnostne študije je agencija Evropske unije, ki je pridružena koordiniranim organizacijam.

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uslužbence, ki z Inštitutom Evropske unije za varnostne študije (v nadaljnjem besedilu: inštitut) sklenejo pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko Odbor sprejme drugačne odločitve glede uslužbencev, ki niso razporejeni v razrede (direktor).

2.   V teh kadrovskih predpisih „uslužbenec“ pomeni naslednje fizične osebe:

(a)

uslužbence, ki imajo sklenjeno pogodbo s inštitutom in zasedajo v proračunu določena sistemizirana delovna mesta, navedena v tabeli proračunsko sistemiziranih mest, ki se vsako leto priloži proračunu inštituta (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni uslužbenci), in

(b)

začasno zaposlene uslužbence, ki imajo sklenjeno pogodbo z inštitutom.

Ad hoc plačani strokovnjaki in pripravniki niso uslužbenci inštituta in zanje veljajo posebne določbe iz naslova IV.

3.   V tabeli za pogodbene uslužbence, ki je priložena proračunu inštituta, je navedeno število delovnih mest za vsako kategorijo in razred.

Delovna mesta pogodbenih uslužbencev so delovna mesta, povezana s ključnimi nalogami inštituta in nalogami trajnega značaja.

4.   V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če je iz besedila jasno razvidno nasprotno.

5.   Podrobne določbe za izvajanje teh kadrovskih predpisov se po potrebi določijo v izvedbenih pravilih, ki jih sprejme direktor. Preden se takšna izvedbena pravila sprejmejo, se o tem ustrezno obvesti Odbor.

Direktor lahko prenese del svojih pooblastil in podpis za vsakodnevno vodenje inštituta glede zadev, ki spadajo v področje uporabe teh kadrovskih predpisov.

NASLOV I

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VSE USLUŽBENCE

Člen 2

Uslužbenci so podrejeni direktorju in so odgovorni direktorju pri opravljanju svojih nalog, za katere se zavežejo, da jih bodo opravljali z največjo možno natančnostjo in vestnostjo.

Uslužbenci opravljajo svoje naloge in ravnajo izključno v interesu inštituta. Funkcije, ki so jim zaupane kot uslužbencem inštituta opravljajo z vso lojalnostjo, diskretnostjo in vestnostjo. Nikoli ne zahtevajo niti ne prejemajo navodil od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj inštituta.

Uslužbenci ravnajo na način, ki je združljiv z njihovim statusom predstavnikov inštituta. Pri tem se vzdržijo vsakršnih dejanj ali dejavnosti, ki bi lahko na kakršen koli način škodile ugledu njihovega položaja ali dobremu imenu inštituta.

Inštitut lahko od svojih uslužbencev zahteva povračilo stroškov, bodisi delno ali v celoti, za vsako finančno izgubo, nastalo zaradi njihove malomarnosti ali ker so namerno kršili predpise ali postopke, ki jih je odobril Odbor ali direktor.

Komisija za pritožbe ima pristojnost za reševanje sporov iz te določbe.

(a)

Ob nastopu službe se uslužbenci seznanijo z varnostnimi predpisi inštituta.

(b)

Od vseh uslužbencev,nagrajencev na področju raziskav in pripravnikov se lahko v času izvajanja njihovih nalog zahteva varnostno preverjanje, s čimer pridobijo dostop do zaupnih dokumentov. Prošnjo za tako preverjanje na pristojne organe naslovi varnostni uradnik inštituta.

Pred izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov lahko direktor odobri začasni dostop do tajnih dokumentov.

(c)

Uslužbenci o sumu izgube ali kompromitiranja zaupnega dokumenta nemudoma obvestijo varnostnega uradnika.

Inštitut zagotovi pomoč uslužbencem, ki so zaradi trenutnih zadolžitev ali nalog, ki jih opravljajo za inštitut, in brez svoje krivde izpostavljeni grožnjam, razžalitvam, obrekovanju ali napadom. Lahko se dodeli odškodnina za materialno škodo, ki jo utrpijo, pod pogojem, da:

(a)

uslužbenec zadevne škode ni povzročil namerno ali iz malomarnosti;

(b)

škoda še ni bila ali ne more biti povrnjena;

(c)

uslužbenci na inštitut prenesejo vse morebitne zahtevke, ki bi jih lahko imeli do tretje strani, zlasti zavarovalniških družb.

Vse odločitve v takih zadevah, ki lahko vključujejo ukrepanje ali plačilo s strani inštituta, sprejme direktor, ki ima pri ocenjevanju okoliščin določene zadeve diskrecijsko pristojnost odločanja o morebitni obliki pomoči in vrsti odškodnine – če je ta upravičena –, ki naj se dodeli. Odbor je ustrezno obveščen o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi tega odstavka.

Vse pravice, vključno z lastništvom, avtorskimi in patentnimi pravicami, ki izhajajo iz dela uslužbenca pri opravljanju uradnih nalog, se prenesejo na inštitut.

(a)

Uslužbenec brez predhodnega dovoljenja direktorja ne sme zasedati nobenega delovnega mesta niti imeti druge redne ali plačane zaposlitve izven inštituta.

(b)

Uslužbenec brez predhodnega dovoljenja direktorja ne sme sprejeti nobenih častnih naslovov, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj inštituta, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem v inštitut ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

(c)

Uslužbenci se vzdržijo vseh javnih dejanj, izjav ali objav, če so takšna dejanja, izjave ali objave nezdružljive z dolžnostmi ali obveznostmi mednarodnega javnega uslužbenca ali bi lahko predstavljale moralno ali materialno odgovornost inštituta.

(d)

Uslužbenec v komercialnem podjetju neposredno ali posredno ne sme imeti takih interesov, ki bi lahko zaradi svojega značaja ogrožali njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog v inštitutu.

(e)

Naloge višjih analitikov vključujejo vzpostavljanje odnosov z organizacijami in osebami izven inštituta: višjim analitikom se zato dovolijo predavanja, komuniciranje s sredstvi javnega obveščanja in objavljanje pod pogojem, da predhodno pridobijo odobritev direktorja.

(f)

Če je zakonec ali registrirani partner uslužbenca zaposlen, uslužbenec o tem obvesti direktorja. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uslužbenca in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prekinjena, direktor po pogovoru z uslužbencem in posvetovanju z odborom uslužbencev odloči, ali lahko uslužbenec nadaljuje delo na svojem delovnem mestu.

(a)

Uslužbenci, ki želijo iz osebnih razlogov kandidirati za javno ali politično funkcijo, o svoji nameri uradno obvestijo direktorja.

(b)

Vsakemu uslužbencu, ki kandidira za javno ali politično funkcijo, se odobri neplačani dopust z začetkom na dan, ko izjavi, da začenja volilno kampanjo.

(c)

Če je izvoljen, uslužbenec zaprosi za prenehanje pogodbe. Takšno prenehanje pogodbe ne daje pravice do nadomestila za izgubo zaposlitve.

(d)

Če uslužbenec ne sprejme javne ali politične funkcije, ima uslužbenec pravico do ponovne zaposlitve v istem plačilnem razredu in z isto delovno dobo ali s prejemki za začasno zaposlene uslužbence, ki jih je uslužbenec užival oziroma prejemal ob nastopu neplačanega dopusta.

(e)

Čas neplačanega dopusta se ne upošteva pri delovni dobi ali pravici do pokojnine. Kljub temu pa lahko pogodbeni uslužbenec, če dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic iz drugega sistema pokojninskega zavarovanja, zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic, če sam plača vse s tem povezane prispevke, tj. svoj del in del, ki pripada delodajalcu.

NASLOV II

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA POGODBENE USLUŽBENCE

POGLAVJE I

Privilegiji in imunitete

Člen 3

Privilegiji in imunitete pogodbenih uslužbencev se odobrijo samo v interesu inštituta in ne zaradi njihovih osebnih ugodnosti. Ne smejo se izrabljati za namene izogibanja zasebnim obveznostim ali kot izgovor za nespoštovanje zadevnih nacionalnih zakonov ali policijskih predpisov.

V vseh spornih dogodkih, kjer se pojavi vprašanje uporabe takih privilegijev in imunitet, zadevni pogodbeni uslužbenec nemudoma poroča direktorju. V primeru kršitve lokalne zakonodaje se direktor lahko odloči za odvzem privilegijev in imunitet, če meni, da je to potrebno.

POGLAVJE II

Zaposlovanje in trajanje zaposlitve

Člen 4

Zaposlovanje

1.   Ponudbe o zaposlitvi sestavi direktor, razen za delovno mesto direktorja. Za objavo prostih delovnih mest je odgovoren inštitut.

2.   Pogodbene uslužbence imenuje direktor na podlagi zaslug ter poštenih in preglednih razpisnih postopkov.

3.   Zaposlovanje pogodbenih uslužbencev je omejeno na državljane držav članic Evropske unije.

4.   Kandidati morajo dokazati temeljito znanje enega od jezikov Evropske unije in zadovoljivo znanje drugega jezika Evropske unije v obsegu, potrebnem za opravljanje delovnih nalog.

5.   Pogodbeni uslužbenci, za katere veljajo ti predpisi, se razvrstijo v skladu s kategorijami in razredi koordiniranih organizacij.

6.   Pogodbeni uslužbenci se zaposlijo na najnižji zahtevani stopnji delovnega mesta, za katerega so izbrani. Direktor lahko odobri višjo stopnjo, kadar je to upravičeno.

7.   Direktor sprejme izvedbena pravila za ta člen.

Člen 5

Starostna meja zaposlitve

Starostna meja zaposlitve se določi ob koncu meseca, v katerem uslužbenec doseže starost 65 let. V interesu službe lahko direktor dovoli podaljšanja za največ 12 dodatnih mesecev.

Člen 6

Zdravniški pregledi

1.   Pred zaposlitvijo pogodbeni uslužbenci opravijo zdravniški pregled v zdravstvenem centru, ki ga pooblasti inštitut, da se potrdi, ali je fizično sposoben opravljati delo.

2.   Pogodbeni uslužbenci opravijo zdravniški pregled vsako leto.

3.   Zdravstveni center, ki ga pooblasti inštitut, direktorju strokovno svetuje v primerih, kjer se zastavlja vprašanje o primernosti katerega koli pogodbenega uslužbenca, da obdrži svoje delovno mesto.

4.   Kadar je po zdravniškem pregledu iz odstavkov 1 in 3 izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat ali pogodbeni uslužbenec v 20 dneh po tem, ko ga inštitut uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, od katerega enega izbere direktor, enega pogodbeni uslužbenec, enega pa dva druga zdravnika.

Zdravstvena komisija zasliši zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kadar zdravstvena komisija potrdi negativne ugotovitve zdravniškega pregleda iz:

(a)

odstavka 1, kandidat plača 50 % honorarja in nastalih stroškov;

(b)

odstavka 3, inštitut najprej poskuša uslužbenca prerazporediti na drugo mesto, ki ustreza njegovemu stanju. Če to ni mogoče, inštitut prekine njegovo pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, skliče se invalidska komisija, ki ugotovi njegovo upravičenost do invalidske pokojnine pod pogoji iz pravil sistema pokojninskega zavarovanja.

Člen 7

Imenovanja

Pogodbe se sklenejo za tri leta. Direktor lahko podaljša pogodbo za enako ali krajše določeno obdobje. Če se pogodba podaljša za novo določeno obdobje, mora biti pogodbeni uslužbenec o tem obveščen vsaj šest mesecev pred datumom izteka njegove pogodbe.

Celotno obdobje vseh pogodb, ki jih sklenejo izkušeni analitiki, ne sme presegati petih let. Pri vseh drugih uslužbencih to celotno obdobje ne sme presegati devetih let. Direktor lahko v izjemnih primerih in v interesu službe po zakonsko določenih devetih letih podaljša pogodbo za največ 12 mesecev.

Kadar je pogodbeni uslužbenec na dan 1. avgusta 2016. že pridobil deset let pokojninskih pravic v sistemu pokojninskega zavarovanja koordiniranih organizacij ni nobenih omejitev za celotno obdobje trajanja vseh pogodb.

Kadar ima pogodbeni uslužbenec na dan 1. avgusta 2016 veljavno pogodbo in bo po zaključku te pogodbe presegel obdobje devetih let neprekinjene zaposlitve pri inštitutu, se bo ta pogodba štela za pogodbo za nedoločen čas ob dosegu desetih letih neprekinjene zaposlitve.

(a)

Prvih devet mesecev začetne pogodbe o zaposlitvi se šteje kot poskusna doba, ki prične teči na dan začetka zaposlitve.

(b)

Kadar uslužbenec med poskusno dobo zaradi bolezni ali nesreče en mesec ali več ne more opravljati svojega dela, lahko direktor njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas.

(c)

Mesec pred koncem poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu ter o njegovem ravnanju in učinkovitosti v službi. To poročilo se predloži pogodbenemu uslužbencu.

(d)

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ni bilo ocenjeno kot ustrezno, da bi upravičilo ohranitev delovnega mesta, je odpuščen.

(e)

Poročilo o poskusni dobi pogodbenega uslužbenca se lahko pripravi kadar koli med poskusno dobo, če je njegovo delo očitno neustrezno. Zadevna oseba se seznani s poročilom.

(f)

Na podlagi poročila se direktor lahko odloči, da pogodbenega uslužbenca odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer ima uslužbenec enomesečni odpovedni rok; vendar pa delovno razmerje ne more biti daljše od poskusne dobe.

(g)

Pogodbeni uslužbenec, ki je odpuščen med poskusno dobo na podlagi negativnega poročila, ni upravičen do nadomestila za izgubo zaposlitve.

(h)

Poskusna doba je sestavni del trajanja začetne pogodbe o zaposlitvi. Šteje se v delovno dobo in daje pravico do pokojnine.

(a)

Inštitut lahko prekine pogodbo ali je ne podaljša v naslednjih primerih:

(i)

na datum, naveden v pogodbi;

(ii)

zaradi ukinitve proračunsko sistemiziranega delovnega mesta pogodbenega uslužbenca, ali če se naloge, povezane z delovnim mestom pogodbenega uslužbenca, spremenijo tako, da nima več potrebnih kvalifikacij in izkušenj za zadevno delovno mesto:

(iii)

zaradi poklicne neustreznosti pogodbenega uslužbenca, ki se ugotovi v dveh zaporednih poročilih, v obdobju šest mesecev, kot je določeno v členih 24(3) in 26(4);

(iv)

zaradi fizične nezmožnosti pogodbenega uslužbenca, ki je posledica poškodbe na delovnem mestu in jo je potrdila invalidska komisija v skladu s členom 6(4);

(v)

zaradi umika države članice, katere državljan je zadevni pogodbeni uslužbenec, iz Odbora;

(vi)

zaradi spremembe kraja zaposlitve v razdalji več kot 100 km iz kraja, kjer je pogodbeni uslužbenec nastopil službo, in odklonitve pogodbenega uslužbenca, da bi se preselil,

(vii)

zaradi disciplinskega postopka, v katerem je bila ugotovljena kršitev ali odgovornost pogodbenega uslužbenca, kakor je to določeno v poglavju VII.

V primerih od (i) do (vi) pogodbe prenehajo ali niso podaljšane s šestmesečnim odpovednim rokom, v primeru pod (vii) pa z enomesečnim odpovednim rokom.

(b)

Pogodbeni uslužbenec lahko prekine pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom zaradi osebnih razlogov, ki mu jih ni treba razkriti.

Prenehanje ali nepodaljšanje pogodbe s strani inštituta, razen zaradi disciplinske odgovornosti, omogoča nadomestilo v skladu s pogoji iz Priloge I.

Če je to v interesu službe, je lahko odpovedni rok iz točke (a) odstavka 3 krajši. V tem primeru ima zadevni pogodbeni uslužbenec pravico do izplačila dodatnega zneska, ki predstavlja plačo in dodatke, ki bi jih prejel, če bi se dejanski datum izteka pogodbe ujemal s koncem šestmesečnega odpovednega roka.

Te določbe se ne uporabljajo v primeru prenehanja pogodbe zaradi disciplinske odgovornosti.

POGLAVJE III

Plače ter dodatki in nadomestila

Člen 8

Splošne določbe

1.   Prejemki, ki se izplačajo pogodbenim uslužbencem inštituta, vključujejo osnovno plačo, izselitveni dodatek ter družinske in socialne dodatke.

Ti prejemki se zmanjšajo za prispevke in odtegljaje glede na sisteme notranje obdavčitve, pokojninskega zavarovanja in socialnega varstva.

Na tekoče račune pogodbenih uslužbencev se zneski nakažejo najpozneje zadnji delovni teden v mesecu.

Pogodbeni uslužbenci morajo nemudoma obvestiti inštitut o vseh spremembah osebnega položaja, ki imajo lahko finančne posledice. Te spremembe se upoštevajo pri prejemkih v mesecu, ki sledi uradnemu obvestilu uprave inštituta o spremembah,.in sicer z retroaktivnim učinkom

2.   Morebitna prekomerna plačila pogodbeni uslužbenci vrnejo inštitutu.

Pravica inštituta, da zahteva vračilo katerega koli neupravičeno izplačanega zneska zastara po dveh letih od dneva, ko inštitut ugotovi, da je bilo plačilo neupravičeno. Če obstajajo neporavnane terjatve zaradi neupravičena plačila pogodbenemu uslužbencu, se poravnava izvede z odtegljaji od mesečnih ali drugih plačil, do katerih je upravičena zadevna oseba, ob upoštevanju njenega socialnega in finančnega položaja. Terjatve do inštituta v zvezi z izplačilom plač, odškodnin, nadomestil in dodatkov ali drugih zneskov, do katerih so upravičeni zaposleni v skladu s temi kadrovskimi predpisi, zastarajo dve leti od datuma zapadlosti plačila ali od dneva, ko je uslužbenec izvedel ali bi moral vedeti, da je plačilo zapadlo, če to dvoje ne sovpada.

Člen 9

Osnovna plača

Neto osnovna plača je znesek, ki je določen z razredom in stopnjo pogodbenega uslužbenca v tabeli, ki jo vsako leto potrdi Odbor na podlagi predloga, ki ga pripravi koordinirani odbor za prejemke.

Bruto osnovna plača ustreza znesku neto osnovne plače, povečane za notranjo obdavčitev, ki jo plača pogodbeni uslužbenec.

Člen 10

Izselitveni dodatek

Izselitveni dodatek se izplača pogodbenim uslužbencem, ki v času prvega imenovanja niso bili državljani države, v kateri se nahaja stalno mesto njihove zaposlitve, in ki na ozemlju te države niso imeli običajnega prebivališča več kot tri leta pred zaposlitvijo v inštitutu.

Ta dodatek se preneha izplačevati, če je pogodbeni uslužbenec premeščen v državo, katere državljan je.

Višina dodatka se izračuna v skladu s točko (a) točke 1 Priloge II.

Kadar inštitut imenuje uslužbenca neposredno potem, ko je bil zaposlen pri neki drugi mednarodni organizaciji ali upravi v državi, kjer opravlja svoje naloge, se delovna doba pri prejšnjem delodajalcu upošteva pri določitvi upravičenosti do dodatka in izračunu višine dodatka.

(a)

Izselitveni dodatek se izplača pogodbenim uslužbencem, ki ob svojem imenovanju s strani inštituta:

(i)

niso državljani države gostiteljice;

(ii)

so manj kot eno leto neprekinjeno prebivali na ozemlju te države, pri čemer se ne upošteva prejšnja zaposlitev v upravi lastne države ali v drugih mednarodnih organizacijah;

(iii)

so bili zaposleni na mednarodni ravni zunaj koordiniranih organizacij ali organizacij, ki so pridružene koordiniranim organizacijam ali zunaj države, v kateri delajo, in

(iv)

so bili zaposleni zunaj lokalnega območja dnevne vožnje v kraj zaposlitve.

„Lokalno območje dnevne vožnje“ se opredeli kot območje s polmerom 100 km od kraja zaposlitve.

(b)

Če pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do izselitvenega dodatka ob začetku zaposlitve v kraju zaposlitve, ne izpolnjuje štirih meril iz točke (a), ni več upravičen do izselitvenega dodatka.

(c)

Če pogodbeni uslužbenec, ki ni upravičen do izselitvenega dodatka ob začetku zaposlitve v kraju zaposlitve, izpolnjuje ta štiri merila, postane upravičen do izselitvenega dodatka.

(d)

Če se pogodbeni uslužbenec, ki je bil zaposlen v eni od koordiniranih organizacij ali organizacij, ki so pridružene koordiniranim organizacijam, in je bil upravičen to izselitvenega dodatka, zaposli v inštitutu v isti državi ali če se uslužbenec druge mednarodne organizacije ali član uprave ali oboroženih sil države izvora zaposli v inštitutu, pri tem pa ne zamenja države, se točki (iii) in (iv) točke (a) odstavka 2 ne uporabljata.

(e)

Preverjanje upravičenosti

(i)

Če je katera koli točka na meji države, katere državljan je pogodbeni uslužbenec, znotraj območja s polmerom 100 km od kraja zaposlitve, ta pogodbeni uslužbenec ni upravičen do izselitvenega dodatka in z njim povezanega dodatka za izobraževanje ter dopusta v matični državi, če ne dokaže, da ima dejansko in običajno prebivališče v državi zaposlitve, ali izjemoma in s soglasjem direktorja, v drugi državi, katere državljan ni, pri tem pa se upoštevajo družinske razmere.

(ii)

Pogodbeni uslužbenci, ki prejemajo izselitveni dodatek, inštitut uradno obvestijo o vsaki spremembi prebivališča.

(iii)

V posebnih okoliščinah ter iz upravičenih in zadostnih razlogov lahko direktor odobri izjeme pravilu iz točke (i).

(f)

Povezani dodatki

Če pogodbeni uslužbenec ni upravičen do izselitvenega dodatka, to ne vpliva na njegovo upravičenost do dodatka za izobraževanje ali dopusta v matični državi.

(g)

Višina dodatka se izračuna v skladu s točko (b) točke 1 Priloge II.

Člen 11

Družinski in socialni dodatki

Kadar koordinirani odbor za prejemke izda priporočilo v zvezi z družinskimi in socialnimi dodatki, se z Odborom opravi posvetovanje glede možnosti, da se ti sprejmejo na podlagi spremembe teh kadrovskih predpisov.

Dodatki iz tega člena in podobni dodatki, do katerih sta zakonca ali neporočeni pogodbeni uslužbenec upravičen iz drugega vira, niso kumulativni.

Vsi pogodbeni uslužbenci, njihovi zakonci, vzdrževani družinski člani ali registrirani partnerji, ki prejemajo ali so upravičeni do dodatka, ki je podoben dodatku iz tega člena, iz drugih nacionalnih ali mednarodnih virov, o tem obvestijo upravo inštituta, da se ustrezno zmanjšajo dodatki, ki jih izplačuje inštitut.

Uprava inštituta ima pravico zahtevati vse uradne dokumente, za katere meni, da so potrebni za uveljavitev pravice do katerega koli dodatka.

(a)

Gospodinjski dodatek se dodeli in plačuje enkrat na mesec vsakemu pogodbenemu uslužbencu, ki:

(i)

je poročen;

(ii)

je ovdovel, razvezan, sodno ločen ali neporočen, ki ima najmanj enega vzdrževanega družinskega člana v smislu Priloge III k tem predpisom;

(iii)

živi v registrirani zunajzakonski skupnosti, pod pogojem, da:

par predloži pravni dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, izdan s strani pristojnega organa, ki potrjuje status njune zunajzakonske skupnosti,

nobeden od partnerjev ni poročen ali v drugi zunajzakonski skupnosti in

partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starš, vnuk, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha.

(b)

Gospodinjski dodatek znaša 6 % neto osnovne plače.

(c)

V primeru kadar:

(i)

poročeni pogodbeni uslužbenec nima vzdrževanega družinskega člana, njegov zakonec pa je zaposlen, ali

(ii)

pogodbeni uslužbenec, ki živi v registrirani zunajzakonski skupnosti, kot je opredeljena v točki (iii) točke (a), nima vzdrževanega družinskega člana, njegov partner pa je zaposlen,

je dodatek razlika med neto osnovno plačo razreda B3, stopnja 1, povečano za dodatek, do katerega bi bil pogodbeni uslužbenec teoretično upravičen, in izplačanim dohodkom zakonca ali registriranega partnerja.

Če je slednji znesek enak prejšnjemu ali ga presega, se dodatek uslužbencu ne izplača.

(d)

Gospodinjski dodatek se ne izplača pogodbenemu uslužbencu, čigar zakonec ali registrirani partner je pogodbeni uslužbenec inštituta ali član koordinirane organizacije ali organizacije, ki je pridružena koordinirani organizaciji, in ima višjo osnovno plačo kot pogodbeni uslužbenec.

(a)

Dodatek se dodeli in plačuje mesečno vsakemu pogodbenemu uslužbencu, ki pretežno in neprekinjeno preživlja otroke ali druge vzdrževane družinske člane, kot so opredeljeni v Prilogi III.

(b)

Ta dodatek je znesek, določen za vsakega vzdrževanega družinskega člana, kot je navedeno v tabeli, ki jo vsako leto potrdi Odbor na podlagi predloga, ki ga pripravi koordinirani odbor za prejemke.

(c)

Kadar sta oba zakonca ali registrirana partnerja zaposlena v inštitutu ali koordinirani organizaciji, se dodatek izplača tistemu, ki je prejemnik gospodinjskega dodatka ali enakovrednega dodatka.

Opredelitve glede otroškega dodatka in dodatka za druge vzdrževane družinske člane ter pogoji dodelitve tega dodatka so določeni v Prilogi III.

(a)

Dodatek za izobraževanje se plača vsakemu pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka in katerega vzdrževan otrok, kot je določeno v Prilogi III, ki je star vsaj pet let, se redno šola v osnovni ali srednji šoli ali visokošolski ustanovi.

Osnovna šola ne vključuje predšolskega ali enakovrednega izobraževanja.

(b)

Dodatek za izobraževanje je enak dvakratnemu znesku dodatka za vzdrževanega otroka. Izplača se za vsakega vzdrževanega otroka v enkratnem znesku ob začetku šolskega leta ob predložitvi dokazil.

(c)

Za pogodbene uslužbence:

(i)

ki so upravičeni do izselitvenega dodatka za delo in katerih kraj zaposlitve je oddaljen vsaj 50 kilometrov od:

evropske šole ali

visokošolske ustanove v državi, katere državljan je ali v kateri je glavni jezik poučevanja njegov materni jezik, razen če v državi, katere državljan je pogodbeni uslužbenec, ni takšne ustanove ali če otrok obiskuje visokošolsko ustanovo v državi, ki ni država kraja zaposlitve pogodbenega uslužbenca,ali

(ii)

ki lahko utemeljijo potrebo, da se njihov vzdrževani otrok vpiše v izobraževalno ustanovo, ki deluje v določenem jeziku in v kateri se otrok šola zaradi nujnih izobraževalnih razlogov, kar je treba dokazati;

dodatek za izobraževanje ne presega dvakratnega zneska otroškega dodatka in se ob predložitvi dokazov izplača mesečno.

Upravičenje do dodatka za izobraževanje nastopi prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati eno od izobraževalnih ustanov iz točke (i) ali točke (ii), in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko otrok dopolni 26 let, kar nastopi prej.

(a)

Dodatek za telesno ali duševno prizadete otroke in druge telesno ali duševno prizadete vzdrževane družinske člane se dodeli in mesečno plača vsakemu pogodbenemu uslužbencu, ki je pretežno in neprekinjeno odgovoren za nego takega otroka ali drugega vzdrževanega člana. Otrok ali vzdrževani družinski član mora izpolnjevati merila in pogoje iz Priloge III.

(b)

Podrobnosti dodelitve in izplačila dodatka so določene v Prilogi IV.

(a)

Stanovanjski dodatek se vsak mesec izplača uslužbencem razredov B, C in A1 pogodbenim uslužbencem, ki so najemniki ali podnajemniki stanovanj in ki plačujejo najemnino – z izjemo stroškov vzdrževanja, za katere se šteje, da so v državi bivanja strošek najemodajalca –, ki presega za to določen del njihovih prejemkov.

(b)

Metoda za izračun tega dodatka je določena v Prilogi V.

(c)

Pogodbeni uslužbenci, ki prejemajo stanovanjski dodatek, nemudoma obvestijo inštitut o vsaki spremembi okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo upravičenost do dodatka ali višino dodatka.

Člen 12

Dodatek za dodatne zadolžitve

Pogodbeni uslužbenec je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu, ki je višji od njegovega razreda. Od začetka drugega meseca take začasne razporeditve pogodbeni uslužbenec prejema diferencialni dodatek v višini razlike med prejemki za svoj razred in stopnjo ter prejemki za prvo stopnjo v plačilnem razredu mesta, ki ga začasno zaseda.

Začasna zaposlitev ne sme biti daljša od enega leta, razen kadar gre neposredno ali posredno za nadomeščanje pogodbenega uslužbenca, ki je bil začasno napoten na drugo delovno mesto ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

Člen 13

Nadomestilo za nastanitev

(a)

Pogodbeni uslužbenci, ki imajo ob imenovanju za vsaj eno leto ali ob premestitvi v drug kraj zaposlitve za vsaj eno leto dejansko in običajno prebivališče več kot 100 km oddaljeno od delovnega mesta in lahko z ustrezno dokumentacijo dokažejo in potrdijo, da so spremenili prebivališče zaradi zaposlitve, so upravičeni do nadomestila za nastanitev.

(b)

Pogodbeni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a), vendar so zaposleni za manj kot eno leto, njihova imenovanja ali zaporedna imenovanja pa so podaljšana tako, da presegajo eno leto, so tudi upravičeni do nadomestila za nastanitev.

Osnovni znesek, ki se izplača pogodbenim uslužbencem, ki niso upravičeni do izselitvenega dodatka, je enak enomesečni osnovni plači, do zgornje meje 2 000 EUR (osnova za Bruselj), prilagojen glede na pariteto kupne moči, ki se uporablja v državi zaposlitve, da se zagotovi enakovreden znesek dodatka ne glede državo zaposlitve v skladu s tabelami, ki jih pripravi in posodablja koordinirani odbor za prejemke.

Osnovni znesek, ki se izplača pogodbenim uslužbencem, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka, je enak enomesečni osnovni plači, do zgornje meje 5 500 EUR (osnova za Bruselj), prilagojen glede na pariteto kupne moči, ki se uporablja v državi zaposlitve, da se zagotovi enakovreden zneske dodatka ne glede državo zaposlitve v skladu s tabelami, ki jih pripravi in posodablja koordinirani odbor za prejemke.

Zakonec pogodbenega uslužbenca, ali, če tega ni, prvi vzdrževani član upravičuje pogodbenega delavca do dodatka za vzdrževane družinske člane v višini povišanja osnovnega zneska za 20 %. Vsi ostali vzdrževani člani upravičujejo povišanje zneska za 10 %. Dodatek za vzdrževane družinske člane ne presega 100 % osnovnega zneska.

Dodatek za mobilnost se izplača pogodbenim uslužbencem, ki imajo svoje dejansko in običajno prebivališče v drugem kraju zaposlitve, ki je oddaljen več kot 100 km, in je to posledica njihove premestitve za vsaj eno leto. Ta dodatek znaša 75 % osnovnega zneska.

(a)

Dodatek se izplača, ko upravičeni pogodbeni uslužbenec nastopi službo ali je premeščen v drug kraj zaposlitve.

(b)

Dodatek za vzdrževane družinske člane iz odstavka 3 se izračuna in izplača na podlagi dokazila, da vsak posameznik, ki je povezan s tem dodatkom, dejansko in običajno prebiva s pogodbenim uslužbencem v kraju zaposlitve.

(c)

Pogodbeni uslužbenec, ki prekine zaposlitev v letu, ki sledi njegovemu imenovanju ali premestitvi v drug kraj zaposlitve, povrne nadomestilo, pri čemer se povračilo izračuna sorazmerno glede na čas, ki je potreben do izteka 12 mesecev.

(d)

Pogodbenemu uslužbencu dodatka ni treba vrniti, če inštitut preneha pogodbo v enem letu po njegovem imenovanju ali premestitvi. Ta določba pa ne velja, če inštitut preneha pogodbo zaradi disciplinske odgovornosti; v tem primeru mora pogodbeni uslužbenec povrniti celotni znesek dodatka.

(e)

Pogodbenemu uslužbencu ni treba povrniti inštitutu nadomestila, če je inštitut pogodbenega uslužbenca ponovno zaposlil po prenehanju prejšnjega imenovanja.

Člen 14

Odtegljaji

Notranja obdavčitev znaša 40 % osnovne plače glede na zadevni razred in stopnjo. Ta vsota se na plačilnem listu navede kot mesečni odtegljaj.

Mesečni odtegljaj, ki ga odobrijo koordinirane organizacije za pokojninsko zavarovanje, ki velja za pogodbene uslužbence, in ustreza odstotku neto osnovne plače, se odvede od prejemkov pogodbenih uslužbencev in vplača v pokojninski sklad inštituta.

(a)

Od prejemkov pogodbenega uslužbenca se odvede mesečni odtegljaj za dajatve iz socialnega varstva v višini 5,5 % osnovne plače. Ta znesek se doda prispevku delodajalca in se plača lokalnemu organu socialnega zavarovanja, ki je odgovoren za take prispevke (URSSAF).

(b)

Z odstopanjem od točke (a) se lahko pogodbeni uslužbenci odločijo za vključitev v sistem socialnega varstva inštituta ob začetku zaposlitve ali začetku veljavnosti te točke v skladu z zadnjim odstavkom te točke. Sistem socialnega varstva inštituta pokriva zdravstveno nego, nesposobnost/telesno ali duševno prizadetost in življenjsko zavarovanje.

Kadar se pogodbeni uslužbenec odloči za tako vključitev, se od njegovih prejemkov odvede mesečni odtegljaj za socialno varstvo. Tak odveden znesek je v višini ene tretjine prispevkov, ki se plačajo v sistem socialnega varstva inštituta. Ostali dve tretjini plača inštitut.

Delež mesečnih odtegljajev od prejemkov pogodbenega uslužbenca se določi v odstotkih na začetku leta za prihodnjih 12 mesecev sporazumno med inštitutom in zavarovalniško družbo, ki je nosilka tega varstva. Znesek, ki je bil odštet od prejemkov pogodbenega uslužbenca se doda prispevku delodajalca.

Ta točka se uporablja od trenutka in s pridržkom začetka veljavnosti bilateralnega sporazuma med inštitutom in pristojnimi nacionalnimi organi, ki dovolijo njeno izvajanje.

Od prejemkov pogodbenega uslužbenca, ki se ni odločil za vključitev v sistem socialne varnosti inštituta, se odvede mesečni odtegljaj za dodatno zavarovanje. Delež v odstotkih se določi na začetku leta za prihodnjih 12 mesecev sporazumno med inštitutom in zavarovalniško družbo, ki je nosilka tega zavarovanja. Odvedeni znesek se doda prispevku delodajalca in ob koncu leta vplača pri zavarovalniški družbi, ki je nosilka tega zavarovanja.

Člen 15

Predujmi plač in povračila

1.   Če direktor ne odloči drugače, lahko vodja upravnega in kadrovskega oddelka inštituta glede na razpoložljiva gotovinska sredstva dovoli izplačilo brezobrestnega predujma pogodbenim uslužbencem, ki se znajdejo v nepredvidenih osebnih finančnih težavah.

2.   Znesek tega predujma ne sme presegati višine zneska neto osnovne plače za obdobje treh mesecev.

3.   Takšni predujmi se odplačujejo z mesečnimi odtegljaji od prejemkov uslužbencev in morajo biti v celoti povrnjeni v roku 12 mesecev po koncu meseca, ko je bil predujem izplačan.

POGLAVJE IV

Potni stroški

Člen 16

Nastanitev in odhod

1.   Pogodbeni uslužbenci so upravičeni do povračila potnih stroškov za vožnjo od kraja prejšnje zaposlitve do kraja, kjer se nahaja inštitut, zase in za družinske člane, ki živijo z njimi.

2.   Do enakega povračila so pogodbeni uslužbenci upravičen tudi, ko prenehajo delati v inštitutu in se vrnejo v državo, kjer so prebivali, preden so začeli delati v inštitutu, ali če se pogodbeni uslužbenci preselijo v drugo državo v Evropskem gospodarskem prostoru.

3.   Povračilo se opravi v skladu z določbami oddelka I Priloge VI.

Člen 17

Stroški selitve

1.   Pogodbeni uslužbenec je upravičen do povračila selitvenih stroškov iz kraja njegove prejšnje zaposlitve do kraja, kjer se nahaja inštitut.

Do enakega povračila so pogodbeni uslužbenci upravičen tudi, ko prenehajo delati v inštitutu in se vrnejo v državo, kjer so prebivali, preden so začeli delati v inštitutu, ali ko se pogodbeni uslužbenci preselijo v drugo državo v Evropskem gospodarskem prostoru.

2.   Povračilo stroškov zajema preselitev gospodinjskih premičnin pogodbenega uslužbenca, razen avtomobilov, čolnov ali drugih prevoznih sredstev.

Povračilo stroškov se zadevnemu pogodbenemu uslužbencu izplača, ko pogodbeni uslužbenec predloži potrjene račune. Inštitut lahko plača selitev neposredno selitvenemu podjetju, ko to predloži račun.

Pogoji in druge podrobnosti v zvezi s povračilom stroškov so določeni v Prilogi VI.

Člen 18

Službena potovanja

Pogodbeni uslužbenci inštituta so upravičeni do povračila stroškov, nastalih v zvezi s službenimi potovanji, ki jih odredi direktor.

Povračilo se nanaša na čiste stroške potovanja kot tudi na stroške nastanitve in z njo povezanih stroškov v krajih, kamor je pogodbeni uslužbenec napoten. Pogoji, tarife in druge podrobnosti v zvezi s povračilom stroškov so določeni v Prilogi VII.

POGLAVJE V

Notranja organizacija

Člen 19

Delovni čas

1.   Redni delovni čas za pogodbene uslužbence je 40 ur na teden, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnim urnikom, ki ga določi direktor.

2.   Z direktorjem se je mogoče dogovoriti za gibljiv delovni čas za celotno osebje ali glede na osebne okoliščine pogodbenega uslužbenca ali glede na posebne zahteve njegovega dela.

3.   Kadar izredne razmere tako zahtevajo, lahko direktor po lastni presoji odloči, da morajo določeni pogodbeni uslužbenci delati ob vikendih ali za državne praznike. V takšnih primerih ima pogodbeni uslužbenec pravico do enakovrednega koriščenja prostega časa.

Člen 20

Delo s krajšim delovnim časom

1.   Pogodbeni uslužbenec lahko zaprosi za odobritev dela s krajšim delovnim časom. Delovni čas mora biti vsaj 50 % tedenskega delovnega časa. V celotnem obdobju, kadar pogodbeni uslužbenec dela s krajšim delovnim časom, morajo biti njegovi prejemki in pravice do dopusta sorazmerno zmanjšani. Takšno sorazmerno zmanjšanje se ne uporablja za gospodinjski dodatek, otroški dodatek in dodatek za druge vzdrževane družinske člane, dodatek za telesno ali duševno prizadete otroke ali dodatek za izobraževanje.

2.   Pokojninske pravice in prispevki se zmanjšajo sorazmerno. Pogodbeni uslužbenec pa lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic, če sam plača vse s tem povezane prispevke, tj. svoj del in del, ki pripada delodajalcu.

3.   Direktor lahko izda odobritev iz odstavka 1 če je to združljivo z interesi službe. Inštitut pogodbenemu uslužbencu na zahtevo odgovori v mesecu dni.

4.   Direktor sprejme izvedbene predpise iz tega člena.

Člen 21

Državni prazniki

Seznam državnih praznikov pripravi direktor ob upoštevanju uradnega seznama državnih praznikov, ki je objavljen v kraju zaposlitve in Uradnem listu Evropske unije.

Ti državni prazniki se ne odštejejo od letnega dopusta, do katerega so upravičeni pogodbeni uslužbenci.

Če je eden ali več državnih praznikov sobota ali nedelja, lahko direktor odobri enakovredno število prostih dni.

Člen 22

Dopust

Pogodbeni uslužbenci imajo pravico do dveh dni in pol plačanega letnega dopusta za vsak dopolnjeni mesec zaposlitve. Ta pravica velja za vsako koledarsko leto.

Če pogodbeni uslužbenec do 31. decembra ne izkoristi vsega letnega dopusta, direktor lahko dovoli prenos največ 12 dni letnega dopusta v naslednje leto. Če se preneseni letni dopust ne izkoristi do 31. decembra naslednje leto, pravica do tega dopusta preneha.

Pogodbeni uslužbenci, ki želijo vzeti dopust, do katerega imajo pravico določeno v točki (a), morajo za to pridobiti predhodno dovoljenje nadrejenega in direktorja.

Evidenco dopustov vodi uprava inštituta.

Postopek se določi z izvedbenimi pravili, ki jih sprejme direktor.

Pogodbenemu uslužbencu, ki preneha zaposlitev v inštitutu, se neizkoriščeni dopust ukine. Če pa direktor pisno potrdi, da pogodbeni uslužbenec zaradi delovnih zahtev dopusta ni mogel v celoti izkoristiti, je pogodbeni uslužbenec upravičen do izplačila ene tridesetine mesečne neto osnovne plače za vsak neizkoriščen dan dopusta.

(a)

Direktor lahko na zahtevo pogodbenega uslužbenca odobri neplačani dopust iz upravičenih in izrednih osebnih razlogov, če je to združljivo z interesi službe. Pogodbeni uslužbenec ne more vložiti takšne prošnje v poskusnem obdobju.

(b)

Tak dopust ne presega enega leta. Ves čas trajanja neplačanega dopusta pogodbeni uslužbenec ne sme opravljati nobene druge plačane dejavnosti.

(c)

Med neplačanim dopustom pogodbeni uslužbenec ni upravičen do napredovanja na višjo stopnjo ali v višji razred, njegova udeležba v sistemu socialnega varstva iz členov 8 in 14 in kritje tveganj v tem sistemu pa sta začasno ukinjena.

Pogodbeni uslužbenec pa lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov neplačan dopust, zaprosi, da je še naprej zavarovan, če sam plača vse s tem povezane prispevke, tj. svoj del in del, ki pripada delodajalcu.

Pogodbeni uslužbenec, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic iz drugega pokojninskega sistema, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic, če sam plača vse s tem povezane prispevke, tj. svoj del in del, ki pripada delodajalcu.

Izredni dopust, kot je dopust zaradi bolezni, materinstva, očetovstva, starševstva ali v izjemnih okoliščinah, se dodeli poleg letnega dopusta.

Ustrezne podrobnosti in postopki so navedeni v Prilogi VIII.

Člen 23

Dopust v matični državi

1.   Pogodbeni uslužbenci, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka, so upravičeni do dopusta v matični državi za vsako dvoletno obdobje zaposlitve.

(a)

Dopust v matični državi znaša osem delovnih dni.

(b)

Dopust v matični državi se lahko vzame šest mesecev pred iztekom obdobja, na katerega se nanaša. Če ni izkoriščen v šestih mesecih po koncu obdobja, na katerega se nanaša, se ukine, upoštevajoč obdobje dveh let. Datum dejanskega začetka koriščenja dopusta v matični državi v katerem koli dvoletnem obdobju ne vpliva na datum začetka koriščenja prihodnjega dopusta v matični državi.

(c)

Če sta v inštitutu zaposlena oba zakonca ali registrirana partnerja in če imata oba pravico do dopusta v matični državi, se ta dodeli v skladu z naslednjimi pogoji:

(i)

če imata oba dom v isti državi, je vsakdo od njiju upravičen do dopusta v tej državi na vsaki dve leti;

(ii)

če sta njuna domova v dveh različnih državah, je vsak od njiju upravičen do dopusta v svoji matični državi na vsaki dve leti;

(iii)

zakonca ali registrirana partnerja glede svojih vzdrževanih otrok in po potrebi oseba, ki spremlja te otroke, so upravičeni do le enega obdobja dopusta v matični državi na vsaki dve leti; če imata starša dom v dveh različnih državah, se dopust lahko koristi v eni od teh držav.

2.   Pogodbeni uslužbenec, ki koristi dopust v matični državi, je v skladu s postopki iz člena 18 upravičen do vračila potnih stroškov za obe smeri zase, svoje otroke in, če je prejemnik gospodinjskega dodatka, za svojega zakonca ali registriranega partnerja.

3.   Pogodbeni uslužbenci, ki ne koristijo dopusta v matični državi, niso upravičeni do nadomestila.

4.   Dopust v matični državi se odobri pod naslednjimi pogoji:

(a)

zadevna oseba se pisno zaveže, da v šestih mesecih, neposredno po koncu obdobja, na katerega se nanaša pravica do dopusta v matični državi (ne glede na dejanski datum začetka dopusta), ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi v inštitutu;

(b)

nadrejeni direktor mora zagotoviti, da v obdobju iz točke (b) odstavka1 z veliko verjetnostjo ne bo potreboval uslug zadevnega pogodbenega uslužbenca.

Direktor se lahko odloči, da se navedene določbe tega odstavka ne uporabljajo, če direktor meni, da bi bil zaradi dosledne uporabe tega odstavka zadevni pogodbeni uslužbenec izpostavljen krivici ali bi lahko imel posebne težave.

POGLAVJE VI

Poročila in napredovanja

Člen 24

Splošne določbe

1.   Delo vseh pogodbenih uslužbencev z izjemo direktorja se oceni enkrat na leto, najpozneje do 30. septembra.

V poročilih se oceni relativna kakovost dela pogodbenih uslužbencev in so priložnost za pohvalo pogodbenih uslužbencev ali, nasprotno, za opozorilo o njihovih pomanjkljivostih, da bi izboljšali opravljanje njihovih delovnih nalog.

2.   Merila za ocenjevanje se prilagodijo različnim funkcijam in odgovornostim v razredih A, B in C.

Za osebje se vsako leto določi seznam ciljev in meril, na podlagi katerih se oceni njihova uspešnost.

Celotna ocena se povzame na obrazcu letnega poročila, ki se hrani v osebni mapi pogodbenega uslužbenca.

3.   Če je iz poročila razvidno podpovprečno opravljanje dela, lahko direktor zahteva vmesno poročilo vsakih šest mesecev.

Člen 25

Postopek

1.   Direktor določi pogodbene uslužbence, odgovorne za poročanje o osebju, ki jim je v celoti ali delno podrejeno.

2.   Vsak pogodbeni uslužbenec, odgovoren za poročilo, z zadevnim uslužbencem opravi osebni razgovor. To ocenjevanje se lahko dopolni s sekundarnim ocenjevanjem na višji ravni. Pogodbeni uslužbenec je uradno obveščen o svoji letni oceni in podpiše obrazec poročila.

3.   Letno poročilo je upravni akt za interno uporabo. Zoper njega ni mogoča pritožba pri zunanjem organu.

4.   Ko so pripravljena vsa poročila, se direktor in vodja upravnega in kadrovskega oddelka sestaneta, da odločita o možnih napredovanjih.

Člen 26

Nadaljnji ukrepi v zvezi s poročili

1.   Na podlagi dobrega poročila je upravičeno napredovanje na višjo stopnjo. Takšno napredovanje začne veljati leto dni po začetku pogodbe pogodbenega uslužbenca ali dve leti po začetku pogodbe pogodbenih uslužbencev, ki imajo pogodbo za nedoločen čas.

2.   Na podlagi izjemno dobrega poročila je lahko upravičeno izjemno napredovanje na višjo stopnjo ali celo razred pod pogojem, da proračunska sistemizacija dopušča tako napredovanje. Takšna napredovanja začnejo učinkovati 1. januarja v letu, ki sledi tistemu, ko je bilo izdano poročilo, ali drugo leto za pogodbene uslužbence, ki imajo pogodbo za nedoločen čas

3.   Negativno poročilo lahko povzroči, da uslužbenec ostane na isti stopnji še za eno leto.

4.   Dve ali več negativnih poročil lahko povzročijo nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi.

POGLAVJE VII

Disciplinski ukrepi

Člen 27

Opredelitve

1.   Pogodbeni ali nekdanji pogodbeni uslužbenec je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi, določenimi v teh kadrovskih predpisih.

2.   Če je direktor seznanjen z dokazi o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, direktor lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3.   Pravila glede upravnih preiskav ter disciplinski postopki in ukrepi so določeni v Prilogi IX.

POGLAVJE VIII

Pritožbe in komisija za pritožbe

Člen 28

1.   Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju vloži zahtevo, da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša na to osebo, v zadevah iz teh kadrovskih predpisov. Direktor obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v dveh mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjimi odstavki.

2.   Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju vloži pritožbo zoper ukrep, ki je imel na to osebo negativne posledice, ne glede na to, ali je direktor sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v teh kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave,

na dan, ko je zadevna oseba uradno obveščena o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kot na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva določeno osebo; če pa akt, ki zadeva določeno osebo, vključuje tudi pritožbo zoper drugo osebo, začne rok glede na to drugo osebo teči na dan, ko ta druga oseba prejme uradno obvestilo o tem, nikakor pa ne pozneje od dneva objave,

na dan izteka roka, predpisanega za odgovor, kadar gre za pritožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, kakor je določeno v odstavku 1.

3.   Direktor obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v enem mesecu po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z odstavkom 5.

V primeru negativnega odgovora oseba lahko zaprosi za mediacijo. Takšna mediacija ni obvezna.

Mediator je usposobljen, neodvisen pravni strokovnjak, ki ga imenuje direktor z obnovljivim mandatom za obdobje treh let.

Direktor in zadevna oseba data mediatorju na voljo vse dokumente, za katere mediator meni, da so potrebni za preučitev zadeve.

Mediator svoje zaključke sporoči v 15 dneh od datuma, ko je bil seznanjen s zadevo.

Ti zaključki mediatorja niso zavezujoči ne za direktorja ne za zadevno osebo.

Če direktor izpodbija zaključke, stroške mediacije krije inštitut; če jih zavrne zadevna oseba, slednja krije 50 % stroškov.

Ko so izčrpane vse možnosti v prvem poskusu (interna upravna pritožba), lahko zadevna oseba za reševanje spora zaprosi komisijo za pritožbe inštituta.

Sestava, delovanje in posebni postopki tega organa so navedeni v Prilogi X.

(a)

Odločitve komisije za pritožbe so zavezujoči za obe strani. Zoper odločitve komisije pritožba ni možna.

(b)

Komisija lahko odločitve, ki so predmet pritožbe, razveljavi ali potrdi.

(c)

Komisija lahko inštitutu naloži povračilo vse materialne škode, ki jo je utrpela zadevna oseba, od dne, ko je začel veljati sklep o razveljavitvi ukrepa.

(d)

Lahko sprejme tudi odločitev, da mora inštitut v obsegu, ki ga določi komisija, povrniti potrebne stroške vlagatelja zahtevka, kakor tudi stroške, ki se nanašajo na prevoz in stroške bivanja zaslišanih prič. Ti stroški se izračunajo na podlagi člena 18 in Priloge VII teh kadrovskih predpisov.

POGLAVJE IX

Sistem pokojninskega zavarovanja

Člen 29

Za pogodbene uslužbence se uporabljajo pravila in pogoji iz pravil sistema pokojninskega zavarovanja inštituta v skladu s pravili sistema pokojninskega zavarovanja koordiniranih organizacij. Nov sistem pokojninskega zavarovanja inštituta se uporablja za pogodbene uslužbence, ki so bili zaposleni po 30. juniju 2005.

POGLAVJE X

Napotitev pogodbenih uslužbencev inštituta

Člen 30

Napoteni pogodbeni uslužbenec je pogodbeni uslužbenec, ki je na podlagi odločitve direktorja v interesu službe začasno razporejen na delovno mesto izven inštituta.

Napotitev iz službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a)

odločitev o napotitvi sprejme direktor po pogovoru z zadevnim pogodbenim uslužbencem;

(b)

trajanje napotitve določi direktor; začetna napotitev traja največ šest mesecev in se lahko podaljša za največ šest mesecev;

(c)

napoteni pogodbeni uslužbenec ima pravico prejeti razliko v plačilu, če so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten pogodbeni uslužbenec, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v inštitutu; prav tako je lahko pogodbeni uslužbenec upravičen do povračila dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve, če so ustrezno utemeljeni;

(d)

če je v dogovoru o napotitvi določeno, da inštitut celotno obdobje napotitve še naprej plačuje prejemke pogodbenega uslužbenca, in če je ta upravičen do izselitvenega dodatka, hkrati pa v okviru napotitve prejema dnevnice iz drugega vira, se izselitveni dodatek preneha izplačevati;

(e)

napoteni pogodbeni uslužbenec še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev v določenem razredu in na določeni stopnji v inštitutu;

(f)

napoteni pogodbeni uslužbenec ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;

(g)

če je po koncu napotitve pogodba pogodbenega uslužbenca še vedno veljavna, se ta uslužbenec takoj ponovno vrne na svoje prejšnje delovno mesto.

NASLOV III

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ZAČASNO ZAPOSLENE USLUŽBENCE

Člen 31

Splošne določbe

1.   Začasno zaposleni uslužbenci so pomožno osebje, ki so načeloma zaposleni za določeno obdobje. Nimajo statusa mednarodnih uslužbencev.

2.   Začasno zaposleni uslužbenci so uslužbenci, ki zasedajo začasna delovna mesta, določena v tabeli proračunsko sistemiziranih mest inštituta.

3.   Ob upoštevanju določb tega naslova direktor sprejme izvedbena pravila, s katerimi določi pogoje za zaposlovanje začasno zaposlenih uslužbencev, zlasti:

(a)

pogoje zaposlovanja in prekinitev pogodbe;

(b)

letni dopust in

(c)

njihove prejemke.

4.   Za začasno zaposlene uslužbence veljajo določbe iz naslova I in naslednje določbe iz naslova II:

poglavje II: člena 5 (starostna meja zaposlitve) in 6 (zdravniški pregledi);

poglavje III: člen 8(2), točka (a) člena 14(3) (prispevki za dajatve iz socialnega varstva) in 15 (predujmi plač in povračila);

poglavje IV: člen 18 (službeno potovanje);

poglavje V: členi 19 (delovni čas), 20 (krajši delovni čas) in 21 (državni prazniki);

poglavje VII: člen 27 (disciplinski ukrepi);

poglavje VIII: člen 28 (pritožbe) in

vsi subsidiarni predpisi na njihovi podlagi.

Člen 32

Pogodbe

Začasno zaposleni uslužbenci se zaposlijo za obdobje, ki v celoti ne presega 24 mesecev. Inštitut in začasno zaposleni uslužbenec lahko pogodbo prekineta z najmanj enomesečnim odpovednim rokom.

Člen 33

Prejemki

1.   Prejemki začasno zaposlenih uslužbencev se določijo v pogodbi. To je neto mesečna plača brez dodatkov, ne glede na družinski ali socialni položaj zadevne osebe.

2.   Od tega določenega zneska se odbijejo prispevki uslužbenca za socialno zavarovanje, bodisi za zasebno zavarovanje s polnim izplačilom ali, če je uslužbenec že vključen v program obveznega zdravstvenega zavarovanja, za dodatno zavarovanje.

3.   Ker začasno zaposleni uslužbenci nimajo pravic iz sistema pokojninskega zavarovanja, ni odbitkov za takšno zavarovanje.

Člen 34

Posebne določbe

Začasno zaposleni uslužbenci niso upravičeni do povračila stroškov nastanitve ali odhoda za svoje družinske člane.

Začasno zaposleni uslužbenci imajo pravico do dveh dni in pol dopusta na dopolnjeni mesec dela.

NASLOV IV

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA STROKOVNJAKE IN PRIPRAVNIKE

Člen 35

1.   Strokovnjaki in pripravniki imajo status zunanjega osebja. Za njih veljajo določbe iz naslova I teh kadrovskih predpisov, s katerimi se seznanijo ob svojem imenovanju.

2.   Znesek celotnih prejemkov strokovnjakov in pripravnikov se določi na začetku opravljanja dejavnosti v inštitutu. Izplačajo se v zaporednih delih, kakor določi direktor, na podlagi rezultatov dela, za katerega so bili zaposleni ali sprejeti.

3.   Imenovani strokovnjaki imajo pravico do povračila potnih stroškov samo zase, in sicer ob prihodu v inštitut ter ob odhodu iz njega.

NASLOV V

ZASTOPANJE USLUŽBENCEV

Člen 36

1.   Odbor uslužbencev zastopa vse uslužbence inštituta, opredeljene v členu 1.

2.   Odbor uslužbencev:

(a)

varuje poklicne interese vseh uslužbencev inštituta;

(b)

daje predloge za izboljšanje dobrega počutja vseh uslužbencev;

(c)

daje predloge glede družabnih, kulturnih in športnih dejavnosti uslužbencev;

(d)

zastopa vse uslužbence v stikih z združenji uslužbencev drugih mednarodnih organizacij.

3.   Pogoje za izvajanje tega člena določi direktor po posvetovanju z uslužbenci.

PRILOGA I

NADOMESTILO ZA IZGUBO ZAPOSLITVE

Vir:

Člen 7 kadrovskih predpisov

Pravica do nadomestila za izgubo zaposlitve

(a)

Nadomestilo za izgubo zaposlitve se lahko dodeli pogodbenemu uslužbencu, s katerim je prekinjeno delovno razmerje zaradi enega od primerov iz točk (i) do (vi) točke (a) člena 7(3).

Tako nadomestilo je različno od odpravnine, ki predstavlja zgolj poravnavo pravic iz pokojnine.

(b)

Pogodbeni uslužbenec ni upravičen do nadomestila za izgubo zaposlitve v naslednjih primerih:

(i)

pogodbeni uslužbenec se je zaposlil na drugem delovnem mestu istega ali višjega razreda v inštitutu;

(ii)

pogodbeni uslužbenec je bil na novo zaposlen v drugi mednarodni organizaciji v isti državi;

(iii)

pogodbeni uslužbenec se je v 30 dneh po prekinitvi pogodbe s strani inštituta ponovno zaposlil v prejšnjem kraju zaposlitve in za to prejema plačilo;

(iv)

pogodba pogodbenega uslužbenca je bila prekinjena na njegovo zahtevo ali pogodbeni uslužbenec ni sprejel ponudbe za podaljšanje pogodbe;

(v)

pogodba pogodbenega uslužbenca je bila zaključena, ker je je bilo doseženo najvišje dovoljeno trajanje v skladu s kadrovskimi predpisi, ali

(vi)

pogodba pogodbenega uslužbenca je bila prekinjena zaradi disciplinskega postopka.

Nadomestilo za izgubo zaposlitve je enako 100 % neto mesečnih prejemkov pogodbenega uslužbenca, glede na število let zaposlitve v inštitutu, in traja največ 20 mesecev.

Znesek nadomestila za izgubo zaposlitve se ne nanaša na število mesecev, ki presega obdobje, v katerem bi moral pogodbeni uslužbenec še biti zaposlen, da bi dosegel starostno mejo iz člena 5 kadrovskih predpisov.

PRILOGA II

IZSELITVENI DODATEK

1.

Pogodbeni uslužbenci, upravičeni v skladu s členom 10 kadrovskih predpisov, prejemajo mesečni izselitveni dodatek. Znesek dodatka se izračuna:

(a)   za pogodbene uslužbence, ki so se zaposlili pred začetkom veljavnosti kadrovskih predpisov:

(i)

za pogodbene uslužbence, upravičene do gospodinjskega dodatka: 18 % referenčne plače v prvih desetih letih zaposlitve;

(ii)

za pogodbene uslužbence, ki niso upravičeni do gospodinjskega dodatka: 14 % referenčne plače v prvih desetih letih zaposlitve;

(iii)

referenčna plača je osnovna neto plača za stopnjo 1 plačilnega razreda pogodbenega uslužbenca. V enajstem, dvanajstem in trinajstem letu se stopnji 14 % in 18 % vsako leto zmanjšata za eno odstotno točko, in sicer na 11 % oziroma 15 %, nato pa ostaneta nespremenjeni;

(b)   za pogodbene uslužbence, ki so se zaposlili po začetku veljavnosti kadrovskih predpisov:

(i)   Stopnja dodatka v prvih petih letih zaposlitve znaša 10 % osnovne plače. Dodatek se izračuna na podlagi prve stopnje plačilnega razreda zaposlitve ali napredovanja ne glede na morebitno zvišanje osnovne plače pogodbenega uslužbenca zaradi napredovanja na progresivni plačilni lestvici, in se prilagodi v enakih razmerjih in na isti dan kot osnovna plača.

(ii)   V šestem do desetem letu se stopnja dodatka zmanjša za dve odstotni točki na leto, da v desetem letu doseže ničelno stopnjo. V tem obdobju se dodatek prilagodi v enakih razmerjih in na isti dan kot osnovna plača.

(iii)   Če se uslužbenec, ki je bil zaposlen v koordinirani organizaciji ali organizaciji, ki je pridružena koordiniranim organizacijam, zaposli v inštitutu, ali če se uslužbenec druge mednarodne organizacije ali član uprave ali oboroženih sil države izvora zaposli v inštitutu v isti državi, se pri uporabi točk (i) in (ii) upošteva prejšnja služba v gostujoči državi.

(iv)   V primeru premestitve pogodbenega uslužbenca, bodisi znotraj inštituta ali v koordiniranimo organizacijo ali organizacijo, ki je pridružena koordiniranim organizacijam, na delovno mesto v novi državi, kadar uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje, se stopnja dodatka in časovno obdobje začneta šteti od začetne stopnje, nato pa se zmanjšujeta v skladu z točkama (i) in (ii).

(v)   Pari

Kadar zakonca ali registrirana partnerja nimata stalnega prebivališča, sta pa oba zaposlena v isti državi s strani iste koordinirane organizacije ali organizacij, pridruženih koordiniranim organizacijam, ali dveh različnih koordiniranih organizacij ali organizacij, pridruženih koordiniranim organizacijam, sta upravičena do izselitvenega dodatka v višini 10 % ali do stopnje v skladu z lestvico znižanja, ki je odvisna od števila let delovne dobe vsakega zakonca.

PRILOGA III

OTROCI IN DRUGI VZDRŽEVANI DRUŽINSKI ČLANI

1.   Vzdrževani otroci

(a)

Zakonski ali z zakonom priznani biološki ali posvojeni otrok pogodbenega uslužbenca ali njegovega zakonca ali registriranega partnerja se obravnava kot vzdrževani družinski član pogodbenega uslužbenca, če ga slednji pretežno in neprekinjeno preživlja in skrbi za vzgojo otroka. Otrok pogodbenega uslužbenca, ki je pod skrbništvom razvezanega ali sodno ločenega zakonca, se obravnava kot vzdrževani družinski član pogodbenega uslužbenca, če mora slednji plačevati preživnino za tega otroka in jo tudi dejansko plačuje, na podlagi odločbe o ločitvi ali razvezi ali javne listine v zvezi s takšno odločbo v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo.

(b)

Invalidni otrok pogodbenega uslužbenca ali njegovega zakonca ali registriranega partnerja se obravnava – ne glede na starost otroka – kot vzdrževani družinski član pogodbenega uslužbenca, če ga slednji večinoma in neprekinjeno preživlja in skrbi za dobro počutje otroka.

(c)

Otrok se ne obravnava kot vzdrževani družinski član pogodbenega uslužbenca:

ko dopolni 26 let;

če, preden dopolni 26 let, otrok prejema plačo, dohodek ali honorarje v svojem imenu.

2.   Drugi vzdrževani družinski člani

Poleg vzdrževanega otroka iz odstavka 1 se lahko štejejo kot vzdrževani družinski člani tudi druge osebe pod naslednjimi pogoji:

oseba je starš ali drugi bližnji sorodnik po krvi ali svaštvu;

oseba neprekinjeno živi s pogodbenim uslužbencem ali njegovim zakoncem ali registriranim partnerjem ali je redno sprejeta v specializirano ustanovo zaradi zdravstvene oskrbe, in

zadevna oseba nima zadostnih lastnih sredstev za življenje.

PRILOGA IV

VZDRŽEVANI TELESNO ALI DUŠEVNO PRIZADETI DRUŽINSKI ČLANI

1.

Vzdrževani družinski član se obravnava kot duševno ali telesno prizadet, če je bilo na podlagi zdravniških izvidov ugotovljeno, da je resno in trajno invaliden in zato potrebuje posebno nego ali nadzor ali posebno izobraževanje in usposabljanje.

2.

Odločitev o dodelitvi dodatka sprejme direktor po posvetovanju z ad hoc komisijo, ki jo direktor vzpostavi za ta namen in ki vključuje vsaj enega zdravnika.

V odločitvi direktorja je navedeno obdobje, v katerem se izplačuje dodatek, ob upoštevanju morebitne poznejše spremembe.

3.

Kot merilo za uveljavljanje pravic iz kadrovskih predpisov se upošteva resna in trajna invalidnost, ki ovira izvajanje fizičnih ali mentalnih dejavnosti.

Vzdrževani družinski se obravnavajo kot duševno ali telesno prizadeti, če imajo na primer:

resne ali kronične okvare centralnega ali perifernega živčnega sistema, povzročene na kakršen koli način, kakor npr. bolezni možganov, miopatije in paraliz perifernega tipa,

resne okvare lokomotoričnega sistema,

resne okvare enega ali več sistemov čutil,

kronične in onesposobljujoče duševne bolezni.

Seznam iz drugega pododstavka je samo okviren in se ne šteje za izčrpnega. Ne služi kot osnova za ocenjevanje stopnje telesne ali duševne prizadetosti ali nesposobnosti.

4.

Znesek dodatka je enak znesku dodatka za vzdrževanega otroka in se doda temu znesku.

5.

Za pogodbene uslužbence, ki lahko predložijo ustrezna dokazila, da njihov vzdrževani otrok, ki je telesno ali duševno prizadet, potrebuje nujen ad hoc izobraževalni program, se lahko dodatek poveča največ do dvakratnega zneska dodatka za vzdrževanega otroka, ki se izplača mesečno.

V takšnih primerih pravica do povečanega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem se začne izvajati nujen ad hoc izobraževalni program, in preneha ob koncu meseca, v katerem se program zaključi ali ob koncu meseca, ko otrok dopolni 26 let, kar nastopi prej.

PRILOGA V

STANOVANJSKI DODATEK

1.

Znesek dodatka je razmerje razlike med dejansko plačano najemnino brez upoštevanja vseh stroškov iz člena 11(5)(a) kadrovskih predpisov ter zneskom, izračunanim, kakor sledi:

(a)

15 % osnovne neto plače za uslužbence razredov C in B do in vključno z B.4;

(b)

20 % osnovne neto plače za uslužbence razredov B.5 in B.6;

(c)

22 % osnovne neto plače za uslužbence razreda A.1.

2.

Navedeno razmerje iz odstavka 1 znaša:

(a)

50 % za neporočene uslužbence in poročene uslužbence brez vzdrževanih družinskih članov;

(b)

55 % za uslužbence z enim vzdrževanim družinskim članom;

(c)

60 % za uslužbence z dvema ali več vzdrževanimi družinskimi člani.

3.

Znesek stanovanjskega dodatka ne presega:

(a)

10 % osnovne neto plače zadevnega uslužbenca za razrede od C do vključno B.4;

(b)

15 % osnovne neto plače za razrede B.5, B.6 in A.1.

PRILOGA VI

POTNI STROŠKI IN STROŠKI SELITVE

Oddelek I

Potni stroški pogodbenih uslužbencev in njihovih družinskih članov med krajem stalnega prebivališča in krajem zaposlitve

1.

Pogodbeni uslužbenci, katerih stalno prebivališče je od kraja zaposlitve oddaljeno več kot 100 km, so ob upoštevanju določb člena 16 kadrovskih predpisov upravičeni do povračila dejanskih stroškov potovanja:

(a)

ob nastopu zaposlitve za potovanje iz kraja stalnega prebivališča do kraja zaposlitve;

(b)

za prevoz od kraja zaposlitve, kjer so bili zaposleni, do drugega kraja zaposlitve, oddaljenega več kot 100 km;

(c)

ko jim preneha zaposlitev:

bodisi za potovanje od kraja zaposlitve do kraja stalnega prebivališča v času, ko so bili zaposleni,

ali za potovanje od kraja zaposlitve do drugega kraja stalnega prebivališča, razen v primeru iz prve alineje, pod pogojem, da je ta kraj na območju Evropskega gospodarskega področja, če ni, pa izdatki, ki se povrnejo, ne smejo biti višji.

2.

Povračilo potnih stroškov iz odstavka 1 se v celoti ali delno zavrne v naslednjih primerih:

(a)

če ta pravica ni ugotovljena takrat, ko pogodbeni uslužbenec nastopi delo;

(b)

če del ali vse zadevne stroške plača vlada ali drug organ;

(c)

če pogodbeni uslužbenec prekine zaposlitev in se potovanje ne opravi v obdobju treh mesecev po prekinitvi zaposlitve pogodbenega uslužbenca ali če uprava ne prejme vloge za povračilo stroškov v 30 dneh po potovanju;

(d)

če pogodbenemu uslužbencu preneha zaposlitev in zadevna oseba odpove zaposlitev pred dopolnitvijo dvanajstih mesecev zaposlitve v inštitutu.

3.

Pogodbeni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1 in 2 in prejemajo gospodinjski dodatek, so upravičeni do:

(a)

povračila dejanskih potnih stroškov za svojega zakonca ali registriranega partnerja in vzdrževane otroke, ko se ti pridružijo pogodbenemu uslužbencu v kraju njegove zaposlitve;

(b)

povračila dejanskih potnih stroškov za zakonca ali registriranega partnerja in vzdrževane otroke, ko se ti preselijo iz kraja zaposlitve v drug kraj zaposlitve, ki je oddaljen več kot 100 km, če trajanje premestitve ni določeno, a presega dva meseca;

(c)

povračila dejanskih potnih stroškov za zakonca ali registriranega partnerja in vzdrževane otroke ob prenehanju zaposlitve, čeprav se povračilo stroškov lahko zavrne, če pogodbeni uslužbenec ponudi odpoved pred dopolnitvijo dvanajstih mesecev zaposlitve v inštitutu.

4.

Zakonec, registrirani partner in vzdrževani otroci ali vzdrževani družinski člani, kakor je opredeljeno v prilogah III in IV, spadajo v isti razred kot zadevni pogodbeni uslužbenec.

Oddelek II

Stroški selitve

1.

Pogodbeni uslužbenci, katerih stalno prebivališče je od kraja zaposlitve oddaljeno več kot 100 km, so upravičeni do povračila dejanskih stroškov selitve njihovih osebnih premičnin, in sicer v naslednjih primerih:

(a)

ob začetku zaposlitve;

(b)

ob premestitvi za nedoločen čas, ki presega dva meseca, v drug kraj zaposlitve, oddaljen več kot 100 km;

(c)

ko zapustijo inštitut; čeprav se povračilo stroškov lahko zavrne, če pogodbeni uslužbenec odpove zaposlitev pred dopolnitvijo dvanajstih mesecev zaposlitve v inštitutu.

2.

Povračilo vključuje stroške, nastale zaradi selitve osebnih premičnin, vključno s stroški pakiranja in stroški običajnega škodnega zavarovanja kot so poškodbe, kraja ali ogenj.

Za povračilo stroškov v skladu z določbami tega oddelka morajo pogodbeni uslužbenci vodji upravnega oddelka v predhodno odobritev predložiti vsaj dva predračuna stroškov. Oba predračuna se morata nanašati na enako težo ali prostornino, ki se prevaža na enaki razdalji.

Če vodja upravnega in kadrovskega oddelka meni, da sta oba predračuna prekomerna, lahko zahteva predračune stroškov drugih selitvenih podjetij.

Povračilo se izplača na podlagi nižje ocene stroškov.

3.

Pogodbeni uslužbenci lahko povračilo iz tega oddelka zahtevajo le, če teh stroškov ne povrne vlada ali drug organ.

PRILOGA VII

STROŠKI SLUŽBENIH POTOVANJ

Pogodbeni uslužbenci, ki so na službenem potovanju kot predstavniki inštituta, imajo pravico do povračila vseh potnih stroškov in do dnevnice, kadar se nahajajo stran od kraja zaposlitve v skladu z določbami člena 18 kadrovskih predpisov.

Oddelek I

Prevozna sredstva

1.   Pogodbeni uslužbenci na službenem potovanju uporabljajo najbolj ekonomična razpoložljiva sredstva ob upoštevanju odstopanj iz tega oddelka.

2.   Običajni način prevoza sta zračni in železniški promet. Direktor pa lahko pogodbenim uslužbencem na službenem potovanju dovoli uporabo zasebnega ali službenega avtomobila.

Če direktor ne odloči drugače, se zračni prevoz opravi v „ekonomskem“ ali drugem enakovrednem razredu.

Uslužbenci razreda A imajo pravico do železniškega prevoza v prvem razredu in uslužbenci razredov B in C do železniškega prevoza v drugem razredu.

3.   Pogodbenim uslužbencem se lahko dovoli potovanje z zasebnimi vozili v interesu inštituta. V takem primeru so upravičeni do kilometrine, izračunane na podlagi najhitrejše običajne poti. Ta se izračuna na podlagi stopenj, ki veljajo v državi, kjer je kraj zaposlitve pogodbenega uslužbenca, ne glede na državo ali države, kjer potovanje poteka.

Skupno izplačilo za potovanje po cesti ne sme presegati zneska, ki bi ga sicer moral izplačati inštitut.

Direktor se lahko odloči, da razširi uporabo tega oddelka na začasno zaposlene uslužbence.

Oddelek II

Dnevnica za pogodbene uslužbence na službenem potovanju

1.   Pogodbeni uslužbenci na službenem potovanju inštituta so upravičeni do dnevnice po stopnjah, ki jih vsako leto odobri Odbor na podlagi predloga koordiniranega odbora za prejemke.

2.   Dnevnica se izračuna na naslednji način:

(a)

če službeno potovanje vključuje nastanitev v hotelu, se zadevnemu pogodbenemu uslužbencu izplača polna dnevnica ob predložitvi ustreznega računa;

(b)

če službeno potovanje ne vključuje nastanitve v hotelu in je čas opravljanja nalog krajši od štirih ur, se dnevnica ne izplača, in kadar čas opravljanja naloge traja od štiri do osem ur, je pogodbeni uslužbenec upravičen do 25 % dnevnice. Če traja dlje kot osem ur, toda manj kot 24 ur, je pogodbeni uslužbenec upravičen do 50 % dnevnice. Delna obdobja, ki presegajo obdobje, daljše od 24 ur, se obravnavajo enako;

(c)

službena potovanja v krajih zaposlitve ali med njimi niso upravičena do izplačila dnevnic. V teh primerih se stroški prevoza, kot so parkirnine in javni prevoz, izplačajo po prejemu dokazila o plačilu;

(d)

pri izračunu dnevnice se zaradi upoštevanja časa prihoda na glavno postajo ali letališče dejanskemu času potovanja doda pavšalno določeno časovno obdobje.

3.   Zmanjšana dnevnica

Dnevnica se zmanjša:

(a)

kadar potovanje vključuje obroke ali nočitev: za 15 % za vsak glavni obrok in za 50 % za nočitev, ki je predvidena v stroških;

(b)

za tri desetine, če uslužbenec potuje ponoči z ladjo, na ležalniku ali v kabini, z vlakom ali letalom v času trajanja potovanja;

(c)

za tri četrtine, če namestitev zagotovi zunanja organizacija.

4.   Dodatki k dnevnici

Z dnevnico naj bi se krili vsi dejanski stroški, ki jih ima pogodbeni uslužbenec na službenem potovanju, razen v nadaljevanju navedenih stroškov, za katere se lahko zahteva dodatno povračilo:

(a)

stroški za vizume in podobni stroški, ki so neposredno povezani s službenim potovanjem;

(b)

stroški za dodatno prtljago, ki jih izrecno odobri direktor;

(c)

ustrezno upravičeni stroški, kot so internetni, poštni in telefonski stroški, nastali zaradi izvajanja uradnih nalog;

(d)

stroški za sprejeme, ki jih imajo uslužbenci;

(e)

stroški za taksi pod pogojem, da jih predhodno odobri direktor in ob predložitvi ustreznih dokazil.

Direktor sprejme izvedbene predpise za te določbe.

PRILOGA VIII

BOLNIŠKI DOPUST, PORODNIŠKI IN OČETOVSKI DOPUST, STARŠEVSKI DOPUST IN DRUG IZREDNI DOPUST

1.   Odsotnost zaradi bolezni in bolniški dopust

(a)   Pogodbeni uslužbenci, ki so zaradi bolezni ali nesreče odsotni več kot tri zaporedne dni, morajo v treh dneh po odsotnosti z dela predložiti zdravniško potrdilo.

(b)   Če je pogodbeni uslužbenec zaradi bolezni ali nesreče večkrat odsoten tri dni ali manj brez zdravniškega potrdila in če se s tem skupaj preseže devet delovnih dni v enem koledarskem letu, se pogodbenemu uslužbencu lahko ustrezno skrajša letni dopust ali ustrezno zmanjšajo prejemki, če je letni dopust že v celoti izkoristil.

(c)   Pogodbeni uslužbenci, odsotni zaradi bolezni ali nesreče, so ob predložitvi zdravniškega potrdila upravičeni do bolniškega dopusta s polnim izplačilom prejemkov in dodatkov za največ trinajst zaporednih tednov.

(d)   Od pogodbenega uslužbenca, ki je zaradi bolezni ali nesreče neprekinjeno odsoten dlje kot trinajst zaporednih tednov ali pri katerem se pogosto ponavljajo kratka obdobja odsotnosti zaradi bolezni, se lahko zahteva, da opravi zdravniški pregled v skladu s členom 6(4) kadrovskih predpisov.

(e)   Inštitut lahko kadar koli med bolniškim dopustom od pogodbenega uslužbenca zahteva zdravniški pregled, ki ga opravi neodvisni zdravstveni center.

2.   Nalezljive bolezni, cepljenje in nesreče

(a)   Vsak pogodbeni uslužbenec, ki zboli za nalezljivo boleznijo, mora izostati z dela in to nemudoma sporočiti vodji upravnega in kadrovskega oddelka. Če se med družinskimi člani pogodbenega uslužbenca ali pri njegovih bližnjih prijateljih pojavi nalezljiva bolezen, mora uslužbenec to nemudoma sporočiti vodji upravnega in kadrovskega oddelka ter se podrediti zdravstvenim varnostnim ukrepom, ki jih slednji določi. Vsi pogodbeni uslužbenci, ki so bili v stiku z osebo z nalezljivo boleznijo in morajo iz tega razloga izostati z dela, so upravičeni do plačila vseh prejemkov; taka odsotnost ne zmanjša pravic, ki izhajajo iz njihovega bolniškega ali letnega dopusta.

(b)   Pogodbeni uslužbenci opravijo vsa zahtevana preventivna cepljenja in inokulacije.

(c)   O vsaki nesreči, ki se pogodbenemu uslužbencu zgodi bodisi na delu ali zunaj inštituta – ne glede na to, kako nepomembna se zdi – mora pogodbeni uslužbenec nemudoma poročati vodji upravnega in kadrovskega oddelka ter sporočiti imena in naslove morebitnih prič.

3.   Izredni dopust, dopust zaradi poroke ter porodniški, očetovski in starševski dopust

(a)   Direktor lahko zaradi izjemnih ali nujnih zasebnih razlogov odobri izredni dopust s polnim ali delnim izplačilom prejemkov; takšen dopust v celoti ne presega deset delovnih dni na leto.

(b)   Ob poroki se pogodbenemu uslužbencu odobri izredni dopust petih delovnih dni s polnim plačilom prejemkov.

(c)   Ob smrti zakonca, potomca ali prednika se pogodbenim uslužbencem odobri izredni dopust petih dni s polnim plačilom prejemkov.

(d)   Porodniški dopust s polnim plačilom prejemkov, ki ne gre v breme bolniškega ali letnega dopusta, se pogodbenim uslužbencem odobri ob predložitvi ustreznega zdravniškega potrdila. Porodniški dopust traja 16 tednov.

Dopust začne teči največ šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim s potrdila, ter se konča najprej deset tednov in najpozneje 16 tednov po datumu poroda.

V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva telesno ali duševno prizadetega otroka traja 20 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.

(e)   Porodniški dopust s polnim plačilom prejemkov, ki ne gre v breme bolniškega ali letnega dopusta, se odobri pogodbeni uslužbenki, ki zakonito posvoji otroka, mlajšega od 18 let.

Porodniški dopust traja 16 tednov, teči pa začne na dan prihoda otroka v njegov novi dom.

V primeru posvojitve več otrok ali posvojitve telesno ali duševno prizadetega otroka traja porodniški dopust 20 tednov.

(f)   Očetovski dopust

Očetovski dopust desetih delovnih dni s polnim plačilom prejemkov se odobri moškim pogodbenim uslužbencem ob rojstvu ali posvojitvi otroka, ki se prizna kot vzdrževani otrok (kakor je opredeljeno v členu 11(2) kadrovskih predpisov, in je v primeru posvojitve otroka mlajši od 18 let. V primeru več hkrati rojenih otrok ali rojstva telesno ali duševno prizadetega otroka se podaljša na 12 delovnih dni.

Dopust začne teči na dan rojstva otroka ali prihoda otroka v njegov novi dom, lahko pa se prestavi, če je otrok hospitaliziran.

(g)   Starševski ali družinski dopust

Pogodbeni uslužbenec ima za vsakega otroka pravico do dvomesečnega starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga lahko izkoristi v prvih 12 mesecih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Vsakokratni dopust traja najmanj en mesec.

Med starševskim dopustom je pogodbeni uslužbenec še naprej vključen v sistem socialne varnosti. Pridobljene pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za druge vzdrževane družinske člane ter dodatek za šolanje se ohranijo. Pogodbeni uslužbenec ohrani delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu.

Med starševskim dopustom je uslužbenec upravičen do nadomestila v višini 800 EUR na mesec, ne sme pa opravljati nobenega pridobitnega dela.

Celoten prispevek v sistem socialne varnost krije inštitut.

(h)   Pogodbeni uslužbenci, ki so vpoklicani na služenje v oboroženih silah, da se udeležijo vaj, so upravičeni do plačanega izrednega dopusta do največ dveh tednov na leto ali štirih tednov vsaki dve leti.

Obdobja vpoklica, ki presegajo te omejitve, se odštejejo od letnega dopusta pogodbenega uslužbenca.

Če pogodbeni uslužbenec prejme finančno nadomestilo od nacionalnega organa, ki ga je vpoklical, se znesek takega nadomestila odšteje od plače pogodbenega uslužbenca.

PRILOGA IX

PRAVILA GLEDE UPRAVNIH PREISKAV TER DISCIPLINSKI POSTOPKI IN UKREPI

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

1.   Kadar koli se v notranji preiskavi razkrije, da pogodbeni uslužbenec ali nekdanji pogodbeni uslužbenec ni izpolnil svojih obveznosti iz kadrovskih predpisov, se zadevno osebo o tem hitro obvesti, če to ne škodi preiskavi. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepnih ugotovitev, v katerih je z imenom naveden pogodbeni uslužbenec, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

2.   V primerih, ko sta zaradi preiskave potrebni popolna zaupnost in uporaba preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se lahko v soglasju z direktorjem izpolnjevanje obveznosti glede možnosti pogodbenega uslužbenca, da poda pripombe, začasno odloži. V takih primerih se disciplinski postopek ne sme začeti, dokler pogodbeni uslužbenec nima možnosti dati pripomb.

3.   Če po notranji preiskavi pogodbenemu uslužbencu, domnevnemu kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja, ki o tem pisno obvesti pogodbenega uslužbenca. Pogodbeni uslužbenec lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

4.   Ko se preiskava zaključi, direktor obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi.

Člen 2

1.   Ko je zadevni pogodbeni uslužbenec uradno obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju, lahko direktor na podlagi poročila o preiskavi:

(a)

odloči, da uslužbencu ni mogoče dokazati krivde, o čemer se pogodbeni uslužbenec tudi ustrezno pisno obvesti, ali

(b)

odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti iz kadrovskih predpisov, pogodbenemu uslužbencu pa po potrebi izda opomin, ali

(c)

v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 27 kadrovskih predpisov:

(i)

odloči, da začne disciplinski postopek iz oddelka 4 te priloge, ali

(ii)

odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.

Člen 3

Pogodbeni uslužbenec, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati v skladu z določbami te priloge, se lahko pozove, da poda pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.

Oddelek 2

Disciplinska komisija

Člen 4

1.   Ustanovi se disciplinska komisija, katere člani so lahko izbrani med uslužbenci inštituta ali institucij Evropske unije.

2.   Disciplinska komisija ima predsednika in dva polnopravna člana, ki jih lahko nadomeščajo namestniki.

Člen 5

1.   Direktor in odbor uslužbencev iz člena 36 kadrovskih predpisov istočasno imenujeta po enega člana in enega namestnika. Če odbor uslužbencev iz kakršnih koli razlogov ne imenuje člana niti namestnika, lahko direktor do njunega imenovanja imenuje začasna člana, ki ju nadomeščata.

2.   Predsednik je predsednika Odbora inštituta. Namestnika predsednika imenuje direktor.

3.   Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Inštitut pa lahko predvidi krajši mandat članov in namestnikov, ki pa ne sme biti krajši od enega leta.

4.   Zadevni pogodbeni uslužbenec ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi disciplinske komisije zavrne enega od njenih članov. Tudi direktor ima pravico zavrniti enega od članov disciplinske komisije. V enakem roku lahko člani disciplinske komisije v primeru navzkrižja interesov iz legitimnih razlogov zaprosijo za oprostitev dolžnosti in odstopijo iz disciplinske komisije.

Člen 6

1.   Predsednik in člani disciplinske komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

2.   Posvetovanja in delo disciplinske komisije so tajni.

Oddelek 3

Disciplinski ukrepi

Člen 7

1.   Direktor lahko izreče eno od naslednjih disciplinskih ukrepov:

(a)

pisno opozorilo;

(b)

opomin;

(c)

odlog povišanja v stopnji za obdobje od enega do 23 mesecev;

(d)

nazadovanje v stopnji;

(e)

odstranitev z delovnega mesta s posledičnim prenehanjem pogodbe, ki ji lahko sledi celotni ali delni odvzem nadomestila za izgubo zaposlitve.

2.   Če pogodbeni uslužbenec prejema starostno pokojnino ali invalidnino, lahko direktor odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine. Učinki tega ukrepa ne zadevajo vzdrževanih družinskih članov pogodbenega uslužbenca. Prejemki pogodbenega uslužbenca, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, ki ustreza osnovni plači pogodbenega uslužbenca v razredu C 1 / 1.

3.   Za eno kršitev dolžnosti se izreče en disciplinski ukrep.

Člen 8

Teža disciplinskih ukrepov je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinskega ukrepa, ki se naloži, se upošteva zlasti:

(a)

vrsta kršitve in okoliščine, v katerih je nastala;

(b)

v kakšni meri kršitev negativno vpliva na integriteto, ugled ali interese inštituta;

(c)

v kakšni meri je kršitev posledica namernega dejanja ali malomarnosti;

(d)

razloge pogodbenega uslužbenca za kršitev;

(e)

razred pogodbenega uslužbenca in delovna doba;

(f)

stopnja osebne odgovornosti pogodbenega uslužbenca;

(g)

raven dolžnosti in odgovornosti pogodbenega uslužbenca;

(h)

ali kršitev vključuje ponavljajoča se dejanja ali obnašanje;

(i)

ravnanje pogodbenega uslužbenca med kariero.

Oddelek 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

Člen 9

Direktor lahko izda pisno opozorilo ali opomin, brez da bi se posvetoval z disciplinsko komisijo. Preden direktor izreče tak ukrep, je pogodbeni uslužbenec zaslišan.

Oddelek 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

Člen 10

1.   Direktor disciplinski komisiji predloži poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo, po potrebi pa tudi okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

2.   Poročilo se pošlje zadevnemu pogodbenemu uslužbencu in predsedniku disciplinske komisije, ki z njim seznani njene člane.

Člen 11

1.   Ob prejemu poročila ima zadevni pogodbeni uslužbenec pravico pridobiti celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

2.   Zadevni pogodbeni uslužbenec ima za pripravo zagovora na voljo najmanj 15 dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

3.   Pogodbenemu uslužbencu lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 12

Če zadevni pogodbeni uslužbenec v prisotnosti predsednika disciplinske komisije prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 10 te priloge, lahko direktor v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženim disciplinskim ukrepom zadevo umakne iz pristojnosti disciplinske komisije. Kadar se zadeva umakne z disciplinske komisije, da predsednik mnenje o možnem disciplinskem ukrepu. Po tem postopku lahko direktor z odstopanjem od člena 9 te priloge naloži enega od disciplinskih ukrepov iz točk (a) do (d) člena 7(1) te priloge.

Pred priznanjem krivde se zadevni pogodbeni uslužbenec seznani z možnimi posledicami takega priznanja.

Člen 13

Pred prvim sestankom disciplinske komisije lahko predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem ustrezno obvesti druge člane komisije.

Člen 14

1.   Disciplinska komisija zasliši zadevnega pogodbenega uslužbenca. Na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali prek zastopnika. Pogodbeni uslužbenec lahko povabi priče.

2.   Pred disciplinsko komisijo inštitut zastopa pogodbeni uslužbenec, ki mu je direktor v ta namen podelil mandat.

Člen 15

Po preučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav disciplinska komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana, in o kakršnem koli disciplinskem ukrepu, ki bi moral izhajati iz njih. To mnenje podpišejo vsi člani komisije. Disciplinska komisija pošlje mnenje direktorju in zadevnemu pogodbenemu uslužbencu v dveh mesecih po datumu prejema poročila direktorja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.

Člen 16

1.   Po zaslišanju pogodbenega uslužbenca direktor sprejme odločitev, kakor je določeno v členih 8 in 9 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja disciplinske komisije. Odločitev mora biti utemeljena.

2.   Če direktor odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršnega koli disciplinskega ukrepa, o tem nemudoma pisno obvesti zadevnega pogodbenega uslužbenca. Zadevni pogodbeni uslužbenec lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Člen 17

1.   Kadar se disciplinski postopek konča z izrekom enega od disciplinskih ukrepov iz člena 7 te priloge, stroške disciplinskega postopka, nastale na pobudo zadevnega pogodbenega uslužbenca, zlasti honorar osebe, izbrane za pomoč pogodbenemu uslužbencu ali obrambo, plača pogodbeni uslužbenec.

2.   Direktor pa lahko v izjemnih primerih, kadar bi bilo breme za zadevnega pogodbenega uslužbenca nepošteno, sprejme drugačno odločitev.

Oddelek 6

Začasno prenehanje opravljanja dela

Člen 18

1.   Če direktor obdolži pogodbenega uslužbenca hude kršitve, bodisi zaradi nespoštovanja poklicnih obveznosti ali zaradi kršitve zakona, lahko direktor zahteva, da za določen ali nedoločen čas nemudoma preneha opravljati delo.

2.   Direktor sprejme tako odločitev po zaslišanju zadevnega pogodbenega uslužbenca, razen v izjemnih okoliščinah.

Člen 19

1.   V odločbi o suspenzu pogodbe o zaposlitvi pogodbenega uslužbenca je navedeno, ali pogodbeni uslužbenec med začasnim prenehanjem opravljanja dela dobiva osebne prejemke v celoti oziroma kateri del prejemkov se odtegne. Znesek, izplačan pogodbenemu uslužbencu skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, v nobenem primeru ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, ki ustreza osnovni plači pogodbenega uslužbenca v razredu C 1 / 1.

2.   Položaj pogodbenega uslužbenca, ki začasno preneha opravljati delo, je treba dokončno rešiti v šestih mesecih po datumu začetka učinkovanja suspenza. Če v šestih mesecih odločitev ni sprejeta, ima zadevni pogodbeni uslužbenec pravico ponovno dobivati prejemke v celoti ob upoštevanju odstavka 3.

3.   Po preteku šestmesečnega roka iz odstavka 2 se lahko prejemki še naprej odtegujejo, če je zadevni pogodbeni uslužbenec zaradi istih dejanj v kazenskem postopku in je zaradi tega v priporu. V takem primeru pogodbeni uslužbenec ne dobiva prejemkov v celoti, dokler pristojno sodišče ne odredi izpustitve pogodbenega uslužbenca.

4.   Zneski, odtegnjeni po odstavku 1, se pogodbenemu uslužbencu vrnejo, če je s končno odločitvijo naložen disciplinski ukrep, ki ni strožji od pisnega opozorila, opomina ali odloga povišanja v stopnji, ali če ni izrečen noben disciplinski ukrep. V slednjem primeru se vrnejo tudi obrestne obresti po 3,5-odstotni letni stopnji.

Oddelek 7

Vzporeden kazenski pregon

Člen 20

Če se pogodbeni uslužbenec za ta ista dejanja kazensko preganja, se končna odločitev o disciplinskem ukrepu sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.

Oddelek 8

Končne določbe

Člen 21

Pogodbeni uslužbenec, ki mu je bil izrečen disciplinski ukrep, razen zahteve za prenehanje opravljanja dela, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih disciplinskih ukrepov pa po šestih letih. Odločitev o ugoditvi tej prošnji sprejme direktor.

Člen 22

Če se ugotovijo nova z ustreznimi dokazi podprta dejstva, lahko direktor obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega pogodbenega uslužbenca.

Člen 23

Če pogodbenemu uslužbencu po tem, ko disciplinska komisija sprejme mnenje, ni bila dokazana krivda po členu 15 te priloge, ima pogodbeni uslužbenec pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve direktorja popravi škoda, ki jo je utrpel.

Člen 24

Direktor sprejme izvedbene predpise za te določbe.

PRILOGA X

KOMISIJA ZA PRITOŽBE

1.   Pristojnost

Komisija za pritožbe je pristojna za reševanje sporov, ki izhajajo iz kršitev predpisov ali pogodb iz člena 7 kadrovskih predpisov. V ta namen je pristojna obravnavati pritožbe, ki jih proti odločitvi direktorja vložijo zaposleni ali nekdanji pogodbeni uslužbenci ali njihovi dediči ali njihovi zastopniki.

2.   Sestava in status

(a)

Komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik in dva člana. Te lahko nadomeščajo njihovi namestniki. Vsi morajo imeti pravno izobrazbo.

(b)

Predsednika, njegovega namestnika, člane in njihove namestnike imenuje Odbor inštituta za obdobje treh let izmed oseb, ki niso člani osebja inštituta. Lahko so ponovno imenovani. Če kateri izmed njih ni vedno na voljo, se za čas do izteka mandata imenuje nov član.

(c)

Komisija za pritožbe je sklepčna, če se sestanka udeležijo predsednik ali njegov namestnik in dva člana ali njuna namestnika.

(d)

Člani komisije za pritožbe so pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

(e)

Prejemke predsednika, članov in namestnikov določi upravni odbor inštituta.

(f)

Komisija za pritožbe sprejme svoj pravilnik, ki je v skladu z določbami te priloge.

3.   Tajništvo komisije

(a)

Tajnika komisije, ki je uslužbenec inštituta, imenuje direktor.

(b)

Pri izvajanju svojih nalog ima tajnik komisije vlogo uradnega zapisnikarja in je odgovoren samo komisiji.

4.   Pritožbe

(a)

Pritožbe, poslane komisiji, se upoštevajo samo, če pritožniku prek notranje upravne pritožbe direktorju predhodno ni uspelo dobiti zadoščenja.

(b)

Pritožnik ima od prejema uradnega obvestila o odločitvi iz člena 28(3) kadrovskih predpisov ali od datuma, ko ena od strank nasprotuje zaključkom mediatorja iz člena 28(4) kadrovskih predpisov, na voljo 20 dni za predložitev pisne prošnje komisiji za pritožbe, da zadevno odločitev umakne ali spremeni. Ta prošnja se naslovi na vodjo upravnega in kadrovskega oddelka inštituta, ki potrdi njen prejem in začne postopek za sklic komisije.

(c)

Pritožbe se morajo vložiti pri tajništvu komisije za pritožbe v dveh mesecih po datumu uradnega obvestila o odločitvi, ki je predmet pritožbe. V izjemnih primerih, zlasti če gre za pokojnine, lahko komisija za pritožbe dopusti vložitev pritožb v obdobju enega leta od datuma uradnega obvestila o odločitvi, ki je predmet pritožbe.

(d)

Pritožbe morajo biti v pisni obliki. V njih morajo biti navedeni vsi razlogi za pritožbo pritožnika, hkrati pa morajo biti priloženi tudi vsi listinski dokazi.

(e)

Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve, ki je predmet pritožbe.

5.   Predhodni postopek

(a)

Pritožbe se nemudoma pošljejo direktorju, ki o njih pisno poda svoje pripombe. Izvod teh pripomb se v enem mesecu po vložitvi pritožbe pošlje tajniku komisije in pritožniku, ki lahko v roku dvajsetih dni nanje dasta svoj pisni odgovor, izvod tega odgovora pa tajnik komisije nemudoma pošlje direktorju.

(b)

Pritožbe, skupaj s poročili in predloženimi listinskimi dokazi, pripombami direktorja in odgovorom pritožnika, če je na voljo, članom komisije sporoči njeno tajništvo v treh mesecih po vložitvi pritožbe in najmanj 15 dni pred datumom sestanka, na katerem bodo obravnavani.

6.   Sklic komisije

Komisijo za pritožbe skliče njen predsednik. Komisija praviloma obravnava pritožbe, ki so ji bile predložene v štirih mesecih od datuma njihove vložitve.

7.   Sestanki komisije

(a)

Sestanki komisije za pritožbe so zaprti za javnost (razen če se komisija ne odloči drugače). Glasovanje komisije je tajno.

(b)

Direktor ali njegov zastopnik, in pritožnik, sodelujeta v postopku. Lahko podata ustne izjave v podporo argumentom, navedenim v poročilih.

(c)

Komisija za pritožbe lahko zahteva predložitev vseh dokumentov, za katere meni, da so koristni za obravnavo pritožbe. Vsi predloženi dokumenti morajo biti poslani tudi direktorju in pritožniku.

(d)

Komisija zasliši stranke in tiste priče, za katere meni, da bi bilo njihovo pričanje lahko koristno za postopek. Vsak uslužbenec, pozvan kot priča, nastopi pred komisijo in ne more zavrniti posredovanja zahtevanih podatkov.

(e)

Osebe, ki se udeležijo sestanka komisije, v nobenem primeru ne smejo razkriti podatkov, s katerimi se seznanijo, ali mnenj, izraženih med delom komisije.

8.   Odločitve komisije

(a)

V izjemnih primerih lahko komisija sprejme začasno odločitev o odlogu izvršitve odločitve, ki je predmet pritožbe, vse do sprejetja končne odločitve v skladu s točkama (b) in (c).

(b)

Odločitve se sprejmejo z večino glasov. So v pisni obliki in ustrezno obrazložene. Zoper te odločitve ni možna pritožba in obe strani sta jih dolžni izvršiti v enem dnevu po razglasitvi.

(c)

Komisija pa se lahko zaprosi za popravke pisnih ali naključnih napak v odločitvi, ki jo je sprejela. Prošnje za popravke se morajo vložiti v šestih mesecih od datuma odkritja napake.


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/75


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/1183

z dne 14. julija 2016

o odobritvi programa cepljenja v izrednih razmerah proti vozličastem dermatitisu goveda v Bolgariji in o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2016/645

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 4360)

(Besedilo v bolgarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (3) ter zlasti člena 14(2) in člena 19(1)(a), (3)(a) in (6) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (4) in zlasti člena 4(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 92/119/EGS določa splošne nadzorne ukrepe, ki se uporabijo v primeru izbruha nekaterih živalskih bolezni, vključno z vozličastim dermatitisom. Navedeni nadzorni ukrepi vključujejo vzpostavitev okuženih in ogroženih območij okoli okuženih gospodarstev ter določajo tudi cepljenje v izrednih razmerah v primeru izbruha vozličastega dermatitisa kot dopolnilo k drugim nadzornim ukrepom.

(2)

Bolgarija je 12. aprila 2016 Komisijo obvestila o sumu vozličastega dermatitisa na dveh govedorejskih gospodarstvih v vaseh Voden in Černogorovo v občini Dimitrovgrad v regiji Haskovo v osrednje-južnem delu Bolgarije, približno 80 km od meja s sosednjimi državami. Po potrditvi navedenih dveh prvotnih izbruhov v regiji Haskovo 13. aprila 2016 je Bolgarija prijavila izbruhe vozličastega dermatitisa v več regijah. Bolgarija je 20. maja 2016 obvestila Komisijo o 98 potrjenih izbruhih vozličastega dermatitisa, od katerih jih je bilo 19 v regiji Haskovo, 8 v Stari Zagori, 5 v Plovdivu, 54 v Blagoevgradu, 6 v Kjustendilu, eden v Perniku in 5 v regiji Smoljan.

(3)

Komisija je sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/645 (5), da bi preprečila širjenje vozličastega dermatitisa v druge dele Bolgarije, v druge države članice in v tretje države. Navedeni izvedbeni sklep določa nekatere zaščitne ukrepe v zvezi s potrditvijo vozličastega dermatitisa v Bolgariji in na ravni Unije vzpostavlja območje z omejitvami, ki je določeno v Prilogi k temu sklepu in ki vključuje območje, na katerem je bil potrjen vozličasti dermatitis, ter okužena in ogrožena območja, ki jih je Bolgarija vzpostavila v skladu s členom 10 Direktive 92/119/EGS.

(4)

V istem obdobju od 6. aprila 2016 do 19. maja 2016 sta Grčija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija poročali o novih izbruhih vozličastega dermatitisa.

(5)

V skladu z znanstvenim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane o vozličastem dermatitisu (6) so na trgu na voljo samo oslabljena živa cepiva proti vozličastemu dermatitisu. V navedenem mnenju je cepivo z oslabljenim virusom vozličastega dermatitisa seva Neethling opisano kot zelo učinkovito pri preprečevanju obolevnosti. Ker so homologna cepiva proti vozličastemu dermatitisu učinkovitejša od cepiv z oslabljenimi virusi osepnice, se njihova uporaba priporoča, če so na voljo, saj jih izdelujejo proizvajalci, ki delujejo izključno zunaj Unije.

(6)

Na voljo ni nobenega cepiva proti vozličastemu dermatitisu z dovoljenjem za promet v Uniji. Cepljenje v izrednih razmerah v skladu s členom 19 Direktive 92/119/EGS se zato lahko izvaja le v skladu s členom 8 Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki državam članicam omogoča, da začasno dovolijo uporabo cepiv brez dovoljenja za promet v primeru hude epizootske bolezni, kot je na primer vozličasti dermatitis.

(7)

Bolgarija je Komisiji 25. aprila 2016 predložila program cepljenja goveda, ki se redi na gospodarstvih na prizadetih območjih in na nekaterih sosednjih območjih navedene države članice, proti vozličastemu dermatitisu v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: program cepljenja v izrednih razmerah). Program cepljenja v izrednih razmerah vsebuje informacije o odločitvi o izvedbi ukrepov, podrobne podatke o geografski in upravni opredelitvi območja cepljenja, število gospodarstev, na katerih je treba izvesti cepljenje, in živali, ki jih je treba cepiti, ter čas izvedbe celjenja. Bolgarija je 20. maja 2016 Komisijo obvestila o predvideni razširitvi programa cepljenja v izrednih razmerah na celotno ozemlje Bolgarije. To zahteva širitev območja z omejitvami, določenega v Prilogi k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/645. Prilogo k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/645 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

V skladu s členom 19(6) Direktive 92/119/EGS je Bolgarija 28. aprila 2016 Komisijo obvestila o pridobitvi zadostnega števila odmerkov homolognega cepiva proti vozličastemu dermatitisu iz banke cepiv, ki jo je Komisija ustanovila v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 18. decembra 2015 (8), in začetku cepljenja v izrednih razmerah na območju s polmerom 20 km okrog potrjenih izbruhov vozličastega dermatitisa v skladu s programom cepljenja v izrednih razmerah.

(9)

Opredeliti je treba pogoje, pod katerimi bi morala Bolgarija izvajati cepljenje v izrednih razmerah. Hitro širjenje vozličastega dermatitisa v Bolgariji pomeni tveganje za druge dele ozemlja Bolgarije in sosednje države. Zato je tudi treba okrepiti nadzorne ukrepe, ki se izvajajo v Bolgariji, in sicer z omejitvijo premikov necepljenega goveda, starejšega od treh mesecev, na druga gospodarstva na območju z omejitvami. Navedena starostna omejitev bi omogočila, da se lahko mlada teleta v obdobju po rojstvu za nadaljnjo rejo po potrebi premikajo na druga gospodarstva, kadar jih ni mogoče učinkovito cepiti. Hkrati je treba omogočiti premike necepljenega goveda neposredno v klavnico na območju z omejitvami.

(10)

Območje, na katerem se mora izvajati cepljenje proti vozličastemu dermatitisu, lahko zajema celotno območje z omejitvami, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/645 in opisano v Prilogi k navedenemu sklepu.

(11)

Prvi krog cepljenja v izrednih razmerah bi bilo treba izvesti čim prej in najpozneje do 30. junija 2016. V primeru nadaljnjih izbruhov na drugih območjih bi moralo biti cepljenje v izrednih razmerah na prizadetih območjih končano v dveh mesecih po potrditvi prvega izbruha vozličastega dermatitisa na navedenih območjih, ob upoštevanju razpoložljivosti cepiva.

(12)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Poleg ukrepov, ki jih je Bolgarija sprejela v skladu s členi 4, 5 in 10 Direktive 92/119/EGS, lahko Bolgarija izvaja cepljenje v izrednih razmerah proti vozličastemu dermatitisu goveda, ki se redi na gospodarstvih v regijah iz Priloge I k temu sklepu, v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi II k temu sklepu.

2.   Program, ki ga je Bolgarija 20. maja 2016 predložila Komisiji za cepljenje goveda, ki se goji na gospodarstvih v regijah, določenih v Prilogi I, proti vozličastemu dermatitisu v izrednih razmerah, se odobri.

3.   Vsako premikanje goveda, cepljenega proti vozličastemu dermatitisu, v druge države članice je prepovedano.

4.   Vsako premikanje v druge države članice goveda, ki je mlajše od šest mesecev in ni cepljeno proti vozličastemu dermatitisu, ampak se je skotilo samicam goveda, cepljenim proti vozličastemu dermatitisu, je prepovedano.

Člen 2

Bolgarija sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s tem sklepom, ter o tem obvesti Komisijo in ostale države članice v skladu s členom 19(5) Direktive 92/119/EGS.

Člen 3

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/645 se nadomesti z besedilom iz Priloge III k temu sklepu.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Republiko Bolgarijo.

V Bruslju, 14. julija 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 62, 15.3.1993, str. 69.

(4)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/645 z dne 22. aprila 2016 o nekaterih zaščitnih ukrepih proti vozličastemu dermatitisu v Bolgariji (UL L 108, 23.4.2016, str. 61).

(6)  Scientific Opinion on lumpy skin disease – EFSA Panel on Animal Health and Welfare (AHAW) (Znanstveno mnenje o vozličastem dermatitisu – Svet EFSA za zdravje in zaščito živali (AHAW)), EFSA Journal 2015;13(1):3986.

(7)  Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

(8)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 18. decembra 2015 o sprejetju sklepa o financiranju glede finančnega prispevka Unije k nujnim ukrepom za boj proti vozličastemu dermatitisu v Grčiji v letu 2015 in vzpostavitvi zaloge cepiv proti vozličastemu dermatitisu (C(2015) 9573 final).


PRILOGA I

Bolgarija:

Naslednje regije v Bolgariji:

celotno ozemlje Bolgarije.


PRILOGA II

Pogoji za izvedbo cepljenja v izrednih razmerah pri obvladovanju in izkoreninjenju vozličastega dermatitisa ob uporabi člena 19 Direktive 92/119/EGS

1.

Obseg geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v izrednih razmerah

Območje cepljenja se nahaja v bolgarskih regijah iz Priloge I k temu sklepu.

Omejitve, ki veljajo na območju cepljenja, so določene v tem sklepu in v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/645 ter v členu 10 Direktive 92/119/EGS.

2.

Vrsta in starost živali, ki se cepijo

Vse govedo iz člena 2(a) Izvedbenega sklepa (EU) 2016/645, ne glede na spol, starost in reproduktivni ali proizvodni status, se cepi v prvem krogu cepljenja iz točke 3.

Potomci cepljenega goveda se cepijo v skladu z navodili proizvajalca cepiva pri starosti štiri mesece ali več.

3.

Trajanje akcije cepljenja

Prvi krog cepljenja na prizadetih območjih se konča 30. junija 2016.

Prvi krog cepljenja na preostalih območjih regije, navedenih v Prilogi I, se konča v najkrajšem možnem času, najpozneje pa dva meseca po potrditvi prvega izbruha na navedenem območju.

4.

Posebno mirovanje za živali in živalske proizvode

Ne glede na katere koli druge ukrepe, ki so morda uvedeni na območju z omejitvami, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/645, se govedo, starejše od 90 dni, ne premika na drugo gospodarstvo, razen če je bilo cepljeno in redno ponovno cepljeno vsaj 28 dni pred datumom premika.

Po izteku 28 dni po datumu cepljenja začnejo veljati ukrepi v zvezi s premiki cepljenega goveda in v zvezi z dajanjem na trg proizvodov, pridobljenih iz cepljenega goveda, kot je določeno v Izvedbenem sklepu (EU) 2016/645, poleg ukrepov iz člena 10 Direktive 92/119/EGS.

Necepljeno govedo se lahko prepelje v klavnico na območju z omejitvami za takojšnji zakol. Razen v primeru zakola v sili se upošteva obdobje sedmih dni po cepljenju črede, preden se lahko necepljeno govedo z gospodarstev, kjer je bilo opravljeno cepljenje, pošlje v zakol.

Necepljeni potomci, mlajši od šestih mesecev, ki so jih skotile samice goveda, cepljene vsaj 28 dni pred telitvijo, in ki so bili hranjeni z njihovim kolostrumom, se lahko premikajo na drugo gospodarstvo na območju z omejitvami.

5.

Posebna registracija cepljenih živali

Podrobnosti o cepljenju za vsako cepljeno govedo vnese lokalni pristojni organ v namensko spletno podatkovno zbirko, ki je povezana z osrednjo podatkovno zbirko, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Evidence morajo zagotavljati povezavo med cepljenimi samicami in njihovimi potomci.

6.

Druge zadeve v zvezi s cepljenjem v izrednih razmerah

6.1.

Ogroženo območje v Bolgariji okoli območja cepljenja

Določi se ogroženo območje vsaj 10 km okoli območja cepljenja iz točke 1, v katerem se izvaja poostren nadzor, premiki goveda pa so pod nadzorom pristojnega organa.

Govedo, ki ni cepljeno proti vozličastemu dermatitisu in se redi na gospodarstvih na ogroženem območju okoli območja cepljenja, ne sme zapustiti gospodarstva vsaj še sedem dni po cepljenju, izvedenem na gospodarstvih na območju cepljenja, ki so oddaljena manj kot 10 km.

6.2.

Obdobje, v katerem se ohranjajo ukrepi, ki se izvajajo na območjih, vzpostavljenih v skladu s členom 10 Direktive 92/119/EGS in Izvedbenim sklepom (EU) 2016/645

Ukrepi, ki se izvajajo na območju cepljenja, ostanejo v veljavi, dokler se ne razveljavijo v skladu s členom 19(6) Direktive 92/119/EGS.

6.3.

Izvedba akcije cepljenja

Cepljenje izvede uslužbenec pristojnega organa ali zasebni veterinar, ki ga imenuje pristojni organ in ki je pod nadzorom pristojnega organa.

Pri cepljenju ima prednost govedo, ki se redi na gospodarstvih na okuženih in ogroženih območjih in na območjih, ki mejijo na druge države članice in regije v Bolgariji, proste vozličastega dermatitisa.

Vzpostaviti je treba potrebne ukrepe za preprečitev širjenja morebitnega virusa. Vsi ostanki cepiva se vrnejo na kraj razdeljevanja cepiva s poročilom o številu cepljenega goveda in številu uporabljenih odmerkov.

6.4.

Cepivo, ki ga je treba uporabiti

Homologno cepivo z oslabljenim živim virusom vozličastega dermatitisa (sev Neethling), „Lumpy Skin Disease Vaccine For Cattle“, Onderstepoort Biological Products, Južna Afrika.

Alternativno cepivo: cepivo z oslabljenim živim virusom vozličastega dermatitisa (vrsta SIS), „Lumpyvax“, MSD Animal Health, Intervet, Južna Afrika.

Cepivo se uporablja v skladu z navodili proizvajalca in členom 8 Direktive 2001/82/ES pod pristojnostjo osrednjih pristojnih organov.

6.5.

Poročila o napredku in končno poročilo

Poročilo o napredku pri izvajanju programa cepljenja v izrednih razmerah se zagotovi Komisiji in državam članicam v skladu s členom 19(5) Direktive 92/119/EGS.

Podrobno poročilo o zaključku programa cepljenja v izrednih razmerah se zagotovi Komisiji in državam članicam v skladu s členom 19(5) Direktive 92/119/EGS pred odpravo omejitev iz točk 6.1 in 6.2 te Priloge.


(1)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).


PRILOGA III

Priloga k Izvedbenemu sklepu (EU) 2016/645 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA

Bolgarija:

Naslednje regije v Bolgariji:

celotno ozemlje Bolgarije.“


Popravki

20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/82


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1441/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila

( Uradni list Evropske unije L 322 z dne 7. decembra 2007 )

Stran 27, Priloga o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, spremembe poglavja 2, sprememba vrstice 2.4.1:

besedilo:

„Kategorija živil

Mikroorganizmi

Načrt vzorčenja (1)

Mejne vrednosti

Analitska referenčna metoda (2)

Faza, v kateri se merilo uporablja

Ukrepi v primeru nezadovoljivih rezultatov

n

c

m

M

2.4.1

Proizvodi iz kuhanih rakov in mehkužcev lupinarjev z odstranjenim oklepom ali lupino

E. coli

5

2

1/g

10/g

ISO TS 16649-3

Na koncu proizvodnega procesa

Izboljšanje higiene proizvodnje

Koagulaza pozitivni stafilokoki

5

2

100 cfu/g

1 000 cfu/g

EN/ISO 6888-1 ali 2

Na koncu proizvodnega procesa

Izboljšanje higiene proizvodnje

se glasi:

„Kategorija živil

Mikroorganizmi

Načrt vzorčenja (3)

Mejne vrednosti

Analitska referenčna metoda (4)

Faza, v kateri se merilo uporablja

Ukrepi v primeru nezadovoljivih rezultatov

n

c

m

M

2.4.1

Proizvodi iz kuhanih rakov in mehkužcev lupinarjev z odstranjenim oklepom ali lupino

E. coli

5

2

1 MPN/g

10 MPN/g

ISO TS 16649-3

Na koncu proizvodnega procesa

Izboljšanje higiene proizvodnje

Koagulaza pozitivni stafilokoki

5

2

100 cfu/g

1 000 cfu/g

EN/ISO 6888-1 ali 2

Na koncu proizvodnega procesa

Izboljšanje higiene proizvodnje


(1)  n = število enot v vzorcu; c = število vzorčnih enot, kjer so vrednosti med m in M.

(2)  Uporablja se najnovejša izdaja standarda.“

(3)  n = število enot v vzorcu; c = število vzorčnih enot, kjer so vrednosti med m in M.

(4)  Uporablja se najnovejša izdaja standarda.“


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/83


Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1019/2013 z dne 23. oktobra 2013 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 glede histamina v ribiških proizvodih

( Uradni list Evropske unije L 282 z dne 24. oktobra 2013 )

Stran 47, Priloga o spremembi poglavja 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, sprememba vrstice 1.27a:

besedilo:

„1.27a

Ribje omake, pridobljene s fermentacijo ribiških proizvodov

Histamin

1

400 mg/kg

HPLC (19)

Proizvodi, dani v promet med rokom uporabnosti“

 

se glasi:

„1.27a

Ribje omake, pridobljene s fermentacijo ribiških proizvodov

Histamin

1

0

400 mg/kg

HPLC (19)

Proizvodi, dani v promet med rokom uporabnosti“


20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/83


Popravek Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85

( Uradni list Evropske unije L 102 z dne 11. aprila 2006 )

Stran 8, točka (l) člena 13(1):

besedilo:

„z vozili za odvažanje mleka s kmetij in za vračanje cistern za mleko ali mlečnih proizvodov, ki so namenjenih za živalsko krmo, na kmetije;“

se glasi:

„z vozili za odvažanje mleka s kmetij in/ali za vračanje cistern za mleko ali mlečnih proizvodov, ki so namenjenih za živalsko krmo, na kmetije;“.