23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/1

(1)

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 661/2009 je seznam pravilnikov UNECE, priloženih „Revidiranemu sporazumu iz leta 1958“ (3), ki se obvezno uporabljajo. Ta seznam bi bilo treba posodobiti, da bi odražal uporabo novih zahtev v zadevnih pravilnikih UNECE na ravni EU.

(2)

V skladu s členom 13(14) Uredbe (ES) št. 661/2009 je v Dodatku k njeni Prilogi IV seznam razveljavljenih direktiv, v skladu s katerimi bi morale homologacije, podeljene pred 1. novembrom 2012, veljati še naprej, razen če se začnejo uporabljati nove zahteve. Ker se s posodobitvijo Priloge IV na ravni EU začenjajo uporabljati nove zahteve, je treba posodobiti tudi Dodatek k Prilogi IV te uredbe.

(3)

Ker bodo morali v skladu z novimi zahtevami pravilnikov UNECE št. 107 in 118 proizvajalci prilagoditi svoja vozila, bi moralo biti za uporabo teh zahtev na voljo dovolj časa.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/4

(1)

V skladu z vnosom 6 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 so proizvodnja, dajanje v promet ter uporaba azbestnih vlaken in izdelkov in mešanic, ki so jim bila azbestna vlakna namenoma dodana, prepovedani.

(2)

Države članice lahko iz te prepovedi izvzamejo dajanje v promet in uporabo diafragem, ki vsebujejo krizotilna vlakna, za obstoječe naprave za elektrolizo. Zato imajo tudi možnost izvzeti dajanje v promet krizotilnih vlaken za uporabo v proizvodnji ali pri vzdrževanju takih diafragem in uporabo krizotilnih vlaken za te namene.

(3)

Od petih naprav za elektrolizo, glede katerih so države članice leta 2011 sporočile (2), da so odobrile izjemo, obratujeta samo še dve, in sicer na Švedskem in v Nemčiji.

(4)

Evropska komisija je 18. januarja 2013 v skladu z obveznostjo iz odstavka 1 vnosa 6 zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu „agencija“) za pripravo dokumentacije iz Priloge XV v skladu s členom 69(1) REACH, da se preprečita dajanje v promet in uporaba diafragem, ki vsebujejo krizotil. Agencija je 17. januarja 2014 pripravila dokončno različico dokumentacije iz Priloge XV, v kateri je predlagala, da se obstoječa omejitev spremeni tako, da se trajanje izvzetja, ki ga države članice odobrijo za dajanje v promet in uporabo diafragem, ki vsebujejo krizotilna vlakna, ter krizotilnih vlaken, ki se uporabljajo izključno za njihovo vzdrževanje, omeji do 31. decembra 2025 in da države članice za boljše spremljanje in izvrševanje lahko zahtevajo obvezno poročanje.

(5)

Dokumentacija je bila nato dana v javno razpravo in predložena v pregled Odboru za oceno tveganja (RAC) ter Odboru za socialno-ekonomsko analizo (SEAC).

(6)

RAC je 26. novembra 2014 sprejel mnenje, da v eni napravi delavci niso izpostavljeni krizotilu, v drugi pa je izpostavljenost zmanjšana na najnižjo možno mero z ukrepi za obvladovanje tveganja, s katerimi se morebitna tveganja zaradi uporabe krizotila učinkovito obvladujejo, tako da je dosežena nizka raven tveganja. Nadalje je bilo v mnenju ugotovljeno, da ne prihaja do izpustov krizotila v okolje in da bi bile zato ob takojšnjem zaprtju naprav koristi za zdravje in okolje zanemarljive. Nadalje zaradi pomislekov, povezanih s postopkom in tehnologijo v enem od obratov, ni bilo na razpolago nobene primerne druge možnosti.

(7)

Da bi se približali cilju postopne ukinitve uporabe krizotila v EU in da bi bilo obstoječe izvzetje jasnejše in preglednejše, je RAC soglašal s predlogom spremembe, navedenim v dokumentaciji iz Priloge XV. V mnenju je bilo tudi ugotovljeno, da so potrebni ukrepi na ravni Unije.

(8)

V mnenju, ki ga je SEAC sprejel 9. marca 2015, je ugotovljeno, da bodo v eni od naprav obstoječe celice, ki vsebujejo azbest, odstranjene do leta 2025, glede druge pa je upravljavec zatrdil, da bodo preskusi na ravni proizvodnje z diafragmami brez krizotila, ki zdaj potekajo v njihovi napravi, omogočili popolno zamenjavo najkasneje do leta 2025. SEAC je ugotovil tudi, da bi takojšnje zaprtje te naprave povzročilo stroške v smislu izgubljene dodane vrednosti ter delovnih mest, in je upošteval zavezo upravljavca druge naprave, da bo do konca leta 2017 popolnoma prenehal uvažati krizotil. Glede na splošni cilj postopne ukinitve uporabe krizotila v EU in za večjo jasnost in preglednost obstoječega izvzetja je SEAC svetoval, da se trajanje izvzetij, ki jih države članice odobrijo za dajanje v promet diafragem in krizotilnih vlaken, omeji do konca leta 2017, in ugotovil, da je predlagana sprememba obstoječe omejitve, kot jo je spremenil SEAC, najprimernejši ukrep na ravni EU.

(9)

Izvedbeni sklep Komisije 2013/732/EU (3) o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) o industrijskih emisijah (IED) določa, da uporaba azbestnih diafragem ni BAT in da je treba pogoje za dovoljenje za naprave za klor-alkalno proizvodnjo, ki obratujejo v Uniji, ustrezno posodobiti do 12. decembra 2017, tako da se v teh obratih od tega datuma naprej ne bo več uporabljal azbest. Toda za razliko od živega srebra, ki se ne šteje za BAT v nobenem primeru, lahko države članice določijo, da se azbestne diafragme v posebnih, izjemnih okoliščinah lahko uporabljajo v določeni napravi za točno določeno obdobje in pod pogoji, ki so skladni z okoljskimi cilji IED, če so pogoji in trajanje določeni na pravno zavezujoč način.

(10)

Od sprejema mnenja SEAC je upravljavec naprave, za katero je predvidena popolna zamenjava do leta 2025, z organi zadevne države članice sklenil zavezujoč sporazum, s katerim se zagotavlja postopna zamenjava diafragem, ki vsebujejo krizotil, z alternativnim materialom, ki ne vsebuje azbesta, od leta 2014, v celoti pa bi bila končana najkasneje do 30. junija 2025. Zato je primerno, da se trajanje izvzetja, z odobritvijo katerega države članice dovolijo uporabo diafragem, ki vsebujejo krizotil, in krizotilnih vlaken, ki se uporabljajo izključno za njihovo vzdrževanje, omeji do najpozneje 30. junija 2025.

(11)

Poleg tega se je upravljavec v okviru zavezujočega sporazuma zavezal, da bo do konca leta 2017 prenehal uvažati krizotilna vlakna in diafragme, ki vsebujejo krizotil, nato pa je potrdil, da je z uvozom že prenehal, saj ima dovolj zalog krizotilnih vlaken za prehod na alternativni material. Zato je primerno odpraviti možnost, da države članice dovolijo dajanje na v promet diafragem, ki vsebujejo krizotil, in krizotilnih vlaken, ki se uporabljajo izključno za njihovo vzdrževanje.

(12)

Komisiji je treba posredovati poročilo z navedbo količine krizotila, ki se uporablja v diafragmah v napravah, ki jim je bilo odobreno izvzetje. Zakonodaja Unije o zaščiti zdravja in varnosti delavcev že zdaj določa, da morajo delodajalci zmanjšati izpostavljenost delavcev krizotilnim vlaknom na najmanjšo možno mero, vsekakor pa pod določeno mejno vrednost. Države članice lahko za količino takih vlaken v zraku določijo strožje mejne vrednosti in lahko zahtevajo redne meritve/spremljanje te količine. Rezultati tovrstnih meritev/spremljanja bi morali biti navedeni v poročilu.

(13)

Opravljeno je bilo posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju in njegova priporočila so bila upoštevana.

(14)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/8

(1)

Člen 3(1) Uredbe Komisije (EU) št. 255/2010 (2) zahteva, da so načrtovanje, usklajevanje in izvajanje ukrepov upravljanja pretoka zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ATFM), ki jih sprejmejo udeleženci v postopkih ATFM ali akterji, ki delujejo v njihovem imenu, iz člena 1(3), skladni z določbami ICAO, navedenimi v Prilogi. Navedena priloga se sklicuje na opredelitve pojmov in številne določbe iz Priloge 11 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), natančneje na trinajsto izdajo iz julija 2001, ki vključuje spremembo št. 47. Od sprejetja Uredbe (EU) št. 255/2010 je ICAO spremenila številne opredelitve pojmov in določbe iz Priloge 11 k Čikaški konvenciji, nazadnje je vključila spremembo št. 49.

(2)

Priloga k Uredbi (EU) št. 255/2010 se poleg tega sklicuje na določbe v Regionalnih dodatnih postopkih ICAO (Regional Supplementary Procedures) (dokument št. 7030), natančneje na peto izdajo iz leta 2007. Vendar je peta izdaja dokumenta št. 7030 dejansko iz leta 2008, zato je sklic na datum izdaje 2007 treba popraviti.

(3)

Sklice v Uredbi (EU) št. 255/2010 na Prilogo 11 k Čikaški konvenciji in na dokument ICAO št. 7030 bi bilo zato treba popraviti in posodobiti, da bi države članice lahko izpolnile svoje mednarodne pravne obveznosti in zagotovile skladnost z mednarodnim regulativnim okvirom ICAO.

(4)

Uredbo (EU) št. 255/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ki je bil ustanovljen s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/10

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za amonijev klorid. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za amonijev klorid kot krmni dodatek za prežvekovalce, pse in mačke ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Dodatek je že bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 832/2012 (2) dovoljen za uporabo pri jagnjetih za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 4. decembra 2015 (3) navedla, da naj pripravek iz amonijevega klorida v predlaganih pogojih uporabe ne bi imel škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba lahko zmanjša vrednost pH v urinu. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena amonijevega klorida kaže, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/13

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/15

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za mleko in mlečne proizvode.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. junija 2016 do 10. junija 2016 za podobdobje od 1. julija 2016 do 31. decembra 2016, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

23.6.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/17

(1)

V skladu s členom 47(1) Direktive 2006/43/ES lahko pristojni organi držav članic dovolijo prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja z dovoljenjem držav članic, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah v zvezi z zadevnimi revizijami pristojnim organom tretje države le, če navedeni organi izpolnjujejo zahteve, ki jih je Komisija razglasila za ustrezne, ter če med njimi in pristojnimi organi zadevnih držav članic obstajajo vzajemni delovni dogovori. Zato je treba določiti, ali pristojni organi nekaterih tretjih držav izpolnjujejo zahteve, ki so ustrezne, da se jim lahko posredujejo revizijski delovni papirji ali drugi dokumenti, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročila o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah.

(2)

Odločitev o ustreznosti v skladu s členom 47(3) Direktive 2006/43/ES ne obravnava drugih posebnih zahtev za prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizorska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah, kot so vzajemni delovni dogovori med pristojnimi organi iz člena 47(1)(d) navedene direktive ali zahteve o prenosu osebnih podatkov iz člena 47(1)(e) navedene direktive.

(3)

Za namene tega sklepa bi bilo treba pristojne organe nekaterih ozemelj, ki so določeni z zakonodajo in so pristojni za urejanje in/ali nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ali za določene vidike urejanja in/ali nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij na teh ozemljih, obravnavati kot pristojne organe tretjih držav.

(4)

Prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah pristojnemu organu tretje države kaže na velik javni interes za izvajanje neodvisnega javnega nadzora. Pristojni organi držav članic bi zato morali v okviru delovnih dogovorov iz člena 47(2) Direktive 2006/43/ES zagotoviti, da pristojni organ zadevne tretje države ali ozemlja vse dokumente, ki so mu bili posredovani, v skladu s členom 47(1) navedene direktive uporablja samo za izvajanje svoje funkcije javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti ter preiskav revizorjev in revizijskih podjetij.

(5)

Prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, pristojnemu organu tretje države ali ozemlja vključuje dovoljenje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki poseduje dokument, takšnim organom za dostop do ali prenos takšnih dokumentov po prehodnem soglasju pristojnega organa zadevne države članice ali navedenega organa samega.

(6)

Ko se opravijo inšpekcijski pregledi ali preiskave, zakoniti revizorji in revizijska podjetja ne smejo dovoliti dostopa do ali predložiti svojih revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov pristojnim organom tretjih držav ali ozemelj pod kakršnimi koli drugimi pogoji, razen pod pogoji iz člena 47 Direktive 2006/43/ES in tega sklepa.

(7)

Brez poseganja v člen 47(4) Direktive 2006/43/ES bi morale države članice zagotoviti, da za namen javnega nadzora, zagotavljanja kakovosti ter preiskav zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij stiki med zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji z dovoljenjem držav članic ter pristojnim organom tretje države ali ozemlja potekajo prek pristojnih organov zadevne države članice.

(8)

Države članice bi morale zagotoviti, da so delovni dogovori, ki jih zahteva Direktiva 2006/43/ES za prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah med njihovimi pristojnimi organi in pristojnimi organi tretje države ali ozemlja, za katere velja ta sklep, sklenjeni na podlagi vzajemnosti in da vključujejo varstvo poslovnih skrivnosti ter občutljivih poslovnih informacij v takšnih dokumentih, ki so povezane z revidiranimi subjekti, vključno z njihovo industrijsko ali intelektualno lastnino, ali z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki so revidirala navedene subjekte.

(9)

Kadar prenos revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah pristojnim organom tretje države ali ozemlja vključuje razkritje osebnih podatkov, je takšno razkritje zakonito samo, če je skladno tudi z zahtevami za mednarodni prenos podatkov, določen v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Člen 47(1)(e) Direktive 2006/43/ES zato zahteva, da države članice zagotovijo, da je prenos osebnih podatkov med njihovimi pristojnimi organi in pristojnim organom zadevne tretje države ali ozemlja v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES. Države članice bi morale zagotoviti, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi za zaščito posredovanih osebnih podatkov, po potrebi z zavezujočimi dogovori, in da pristojni organ tretje države ali ozemlja ne bo nadalje razkrival osebnih podatkov iz prenesenih dokumentov brez predhodnega soglasja pristojnih organov zadevnih držav članic.

(10)

Ustreznost zahtev, ki veljajo za pristojni organ tretje države ali ozemlja, je treba oceniti glede na zahteve o regulativnem sodelovanju iz člena 36 Direktive 2006/43/ES ali v osnovi enakovredne reprezentativne rezultate. Ustreznost bi bilo treba oceniti zlasti ob upoštevanju pristojnosti pristojnega organa zadevne tretje države ali ozemlja, veljavnih ukrepov za zaščito pred kršitvijo pravil o zaupnosti in poslovni skrivnosti ter pogojev iz zakonov in predpisov zadevne tretje države ali ozemlja, v skladu s katerimi lahko sodelujejo s pristojnimi organi držav članic.

(11)

Za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretjih držav ali ozemelj, ki so prejemniki revizijskih delovnih dokumentov ali drugih dokumentov v skladu s členom 47(1) Direktive 2006/43/ES, bi morale veljati dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti.

(12)

Zakonite revizorje in revizijska podjetja z dovoljenjem države članice, ki revidirajo družbe, ki so izdale vrednostne papirje v Braziliji, Mednarodnem finančnem centru Dubaj, na Guernseyju, v Indoneziji, na Otoku Man, Jerseyju, v Maleziji, Južni Afriki, Južni Koreji, na Tajvanu ali Tajskem ali ki so del skupine, ki v navedenih tretjih državah ali ozemljih izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze, urejajo nacionalne zakonodaje posamezne tretje države ali ozemlja. Zato bi bilo treba odločiti, ali pristojni organi navedenih tretjih držav in ozemelj izpolnjujejo zahteve, ki jih je mogoče šteti za ustrezne, pri čemer se upoštevajo zahteve o regulativnem sodelovanju iz člena 36 Direktive 2006/43/ES ali enakovrednih zahtev.

(13)

Ocene ustreznosti za namene člena 47 Direktive 2006/43/ES so bile opravljene v zvezi s pristojnimi organi Brazilije, Mednarodnega finančnega centra Dubaj, Guernseyja, Indonezije, Otoka Man, Jerseyja, Malezije, Južne Afrike, Južne Koreje, Tajvana in Tajske. Sklepi o ustreznosti navedenih organov bi morali temeljiti na navedenih ocenah.

(14)

Brazilska Komisija za vrednostne papirje in borzo (Comissão de Valores Mobiliários) je pristojna za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z brazilskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi brazilska Komisija za vrednostne papirje in borzo izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(15)

Dubajski organ za finančne storitve Mednarodnega finančnega centra Dubaj (Dubai Financial Service Authority) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z dubajskimi zakoni in predpisi ter zakoni in predpisi Mednarodnega finančnega centra Dubaj lahko Dubajski organ za finančne storitve pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi Dubajski organ za finančne storitve Mednarodnega finančnega centra Dubaj izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(16)

Register gospodarskih družb Guernsey (Registrar of Companies of Guernsey) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z guernseyjskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi Register gospodarskih družb Guernsey izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(17)

Indonezijski Center za nadzor finančnih poklicev (Finance Professions Supervisory Centre) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Indonezijski Center za nadzor finančnih poklicev svoje naloge izvaja skupaj ali vzporedno z Uradom za finančne storitve, vendar ima funkcijo nacionalnega regulativnega organa za revizijsko stroko v Indoneziji. Zato je indonezijski Center za nadzor finančnih poklicev pristojni organ za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. Sklep, da lahko indonezijski Center za nadzor finančnih poklicev pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES, lahko trenutno temelji na razlagi indonezijskih zakonov in predpisov. Komisija bi zato morala natančno spremljati in pregledovati regulativno sodelovanje med indonezijskim Centrom za nadzor finančnih poklicev in pristojnimi organi držav članic. Na tej podlagi indonezijski Center za nadzor finančnih poklicev izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba za omejeno časovno obdobje priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(18)

Manska Komisija za finančni nadzor (Financial Supervision Commission) je pristojna za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z zakoni in predpisi Otoka Man lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi manska Komisija za finančni nadzor izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(19)

Komisija Jerseyja za finančne storitve (Jersey Financial Services Commission) je pristojna za javni nadzor in zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z jerseyjskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi Komisija Jerseyja za finančne storitve izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(20)

Malezijski Urad za nadzor revizij (Audit Oversight Board) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij, vključno z vprašanji sodelovanja z ustreznimi tujimi organi na področju izmenjave in prenosa informacij za namene nadzora revizij, zato bi ta sklep moral zajemati le te pristojnosti. Urad za nadzor revizij svoje naloge izvaja v imenu malezijske Komisije za vrednostne papirje (Securities Commission), vendar deluje neodvisno od nje. Na podlagi tega je malezijski Urad za nadzor revizij pristojni organ za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z malezijskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi malezijski Urad za nadzor revizij izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(21)

Južnoafriški Neodvisni regulativni svet za revizorje (Independent Regulatory Board for Auditors) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z južnoafriškimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Dokumenti, pridobljeni med izvajanjem inšpekcijskih pregledov, in poročila o inšpekcijskih pregledih se lahko izmenjajo le s soglasjem revizorja ali revizijskega podjetja, ki je registrirano pri južnoafriškem Neodvisnem regulativnem svetu za revizorje. Ta zahteva bi lahko predstavljala težavo pri izvajanju zahtev o regulativnem sodelovanju iz člena 47 Direktive 2006/43/ES. Zato bi morala Komisija regulativno sodelovanje med južnoafriškim Neodvisnim regulativnim svetom za revizorje in pristojnimi organi držav članic natančno spremljati in pregledovati, da bi ocenila, ali zahteva po soglasju v praksi predstavlja oviro za izmenjavo informacij. Na tej podlagi bi bilo treba zahteve, ki jih izpolnjuje južnoafriški Neodvisni regulativni svet za revizorje, za omejeno časovno obdobje priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(22)

Južnokorejska Komisija za finančne storitve (Financial Services Comission) ter znotraj nje Služba za finančni nadzor (Financial Supervisory Service) sta pristojni za javni nadzor, zagotavljanje zunanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Komisija za finančne storitve je odgovorna za splošno politiko na področju revizijskih zadev, Služba za finančni nadzor pa je odgovorna za izvajanje inšpekcijskih pregledov in preiskav za Komisijo za finančne storitve. Ta sklep bi moral zajemati Službo za finančni nadzor znotraj Komisije za finančne storitve in pristojnosti Komisije za finančne storitve na področju nadzora revizij. Komisija za finančne storitve in Služba za finančni nadzor izvajata ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu z južnokorejskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic predložita dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi južnokorejski Komisija za finančne storitve in Služba za finančni nadzor izpolnjujeta zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(23)

Tajvanska Komisija za finančni nadzor (Financial Supervisory Commission) je pristojna za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu s tajvanskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi tajvanska Komisija za finančni nadzor izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(24)

Tajska Komisija za nadzor trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission) je pristojna za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Izvaja ustrezne zaščitne ukrepe, ki njihovim sedanjim ali nekdanjim zaposlenim prepovedujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu ter takšno ravnanje sankcionirajo. V skladu s tajskimi zakoni in predpisi lahko pristojnim organom držav članic posreduje dokumente, enakovredne tistim iz člena 47(1) Direktive 2006/43/ES. Na tej podlagi tajska Komisija za nadzor trga vrednostnih papirjev izpolnjuje zahteve, ki bi jih bilo treba priznati za ustrezne za namene člena 47(1)(c) Direktive 2006/43/ES.

(25)

Ta sklep ne vpliva na dogovore o sodelovanju iz člena 25(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(26)

Cilj tega sklepa je olajšati uspešno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in pristojnimi organi Brazilije, Mednarodnega finančnega centra Dubaj, Guernseyja, Indonezije, Otoka Man, Jerseyja, Malezije, Južne Afrike, Južne Koreje, Tajvana in Tajske. Njegov namen je navedenim organom omogočiti izvajanje njihovih nalog javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti in preiskovanja ter hkrati zaščititi pravice zadevnih strank. Države članice so dolžne Komisijo obvestiti o vzajemnih delovnih dogovorih, ki so jih sklenile z navedenimi organi, da bi Komisija lahko ocenila, ali sodelovanje poteka v skladu s členom 47 Direktive 2006/43/ES.

(27)

Končni cilj sodelovanja z Brazilijo, Mednarodnim finančnim centrom Dubaj, Guernseyjem, Indonezijo, Otokom Man, Jerseyjem, Malezijo, Južno Afriko, Južno Korejo, Tajvanom in Tajsko na področju nadzora revizorjev je doseči vzajemno zaupanje v sisteme nadzora drugih. Tako bi morali prenosi revizijskih delovnih papirjev ter drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, in poročil o inšpekcijskih pregledih ali preiskavah, postati izjema. Vzajemno zaupanje bi temeljilo na enakovrednosti sistemov nadzora revizorjev Unije in zadevnih tretjih držav ali ozemelj.

(28)

Komisija bo redno spremljala razvoj nadzornega in regulativnega okvira zadevnih tretjih držav in ozemelj. Ta sklep se bo po potrebi pregledal v skladu z nadzornimi in regulativnimi spremembami v Uniji in zadevnih tretjih državah in ozemljih, pri čemer se bodo upoštevali razpoložljivi viri ustreznih informacij. Komisija lahko kadar koli zlasti ob pomoči CEAOB, kot je določeno v členu 30(7)(c) in členu 30(12) Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ponovno oceni ustreznost, zlasti če je prišlo do sprememb zadevne zakonodaje ali dejstev. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico umik priznanja enakovrednosti.

(29)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje 17. decembra 2015.

(30)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 48(1) Direktive 2006/43/ES –

1.

brazilska Komisija za vrednostne papirje in borzo (Comissão de Valores Mobiliários);

2.

Dubajski organ za finančne storitve Mednarodnega finančnega centra Dubaj (Dubai Financial Service Authority);

3.

Register gospodarskih družb Guernsey (Registrar of Companies of Guernsey);

4.

indonezijski Center za nadzor nad finančnimi poklici (Finance Professions Supervisory Centre);

5.

manska Komisija za finančni nadzor (Financial Supervision Commission);

6.

Komisija Jerseyja za finančne storitve (Jersey Financial Services Commission);

7.

malezijski Svet za nadzor revizij (Audit Oversight Board);

8.

južnoafriški Neodvisni regulativni svet za revizorje (Independent Regulatory Board for Auditors);

9.

južnokorejski Komisija za finančne storitve (Financial Services Commission) in Služba za finančni nadzor (Financial Supervisory Service);

10.

tajvanska Komisija za finančni nadzor (Financial Supervisory Commission);

11.

tajska Komisija za nadzor trga vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commision).