28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/1

SKLEP SVETA (EU) 2016/837

z dne 21. aprila 2016

o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potreba po zmanjšanju ekonomskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru še vedno obstaja. Z obzirom na to bi bilo treba vzpostaviti nov mehanizem za finančne prispevke držav EGP-Efte in nov norveški finančni mehanizem.

(2)

Svet je 7. oktobra 2013 Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o sporazumu o prihodnjih finančnih prispevkih držav EGP-Efte za ekonomsko in socialno kohezijo v Evropskem gospodarskem prostoru. Komisija je v imenu Unije s pogajanji dosegla sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021. Sporazum se določi v obliki protokola s številko 38c k Sporazumu EGP. Komisija je v imenu Unije s pogajanji dosegla tudi sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021.

(3)

Posebne določbe za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Islandije in Norveške v Uniji, ki so določene v dodatnih protokolih k sporazumoma obeh držav o prosti trgovini z Evropsko gospodarsko skupnostjo, so prenehale veljati 30. aprila 2014 in bi jih bilo treba pregledati v skladu s členoma 1 teh protokolov. Komisija je zato s pogajanji dosegla nova dodatna protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo.

(4)

Nadomestitev obstoječega finančnega mehanizma z novim mehanizmom, ki se nanaša na drugo obdobje, druge zneske sredstev in druge izvedbene določbe, ter obnovitev in podaljšanje koncesije glede nekaterih rib in ribiških izdelkov predstavljajo kot celota pomemben razvoj v sodelovanju z državami EGP Efta, kar opravičuje uporabo člena 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)	Ta sporazuma in dodatna protokola predvidevajo začasno uporabo pred njihovim začetkom veljavnosti.

(6)	Sporazuma in dodatna protokola bi bilo treba podpisati ter jih začasno uporabljati do zaključka postopkov, potrebnih za njihovo sklenitev –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenih sporazumov in dodatnih protokolov.

Besedila sporazumov in dodatnih protokolov so priložena temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 3

Sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021 ter sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021 se v skladu s členom 3 prvega oziroma členom 11(3) drugega sporazuma uporabljata začasno do zaključka postopkov, potrebnih za sklenitev navedenih sporazumov, in sicer od prvega dne prvega meseca, ki sledi deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško se v skladu s svojim členom 5(3) uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo se v skladu s svojim členom 4(3) uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 21. aprila 2016

Za Svet

Predsednik

G.A. VAN DER STEUR

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/3

SPORAZUM

med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021

EVROPSKA UNIJA,

ISLANDIJA,

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,

KRALJEVINA NORVEŠKA SO SE –

GLEDE NA TO, da so se pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) strinjale, da je treba zmanjšati socialna in gospodarska neskladja med njihovimi regijami z namenom stalne in uravnotežene krepitve trgovine ter gospodarskih odnosov med njimi,

GLEDE NA TO, da so države Efte v okviru Evropskega gospodarskega prostora vzpostavile finančni mehanizem, da bi prispevale k navedenemu cilju,

GLEDE NA TO, da Protokol 38a k Sporazumu EGP in Dodatek k temu protokolu vsebujeta določbe o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2004–2009;

GLEDE NA TO, da Protokol 38b k Sporazumu EGP in Dodatek k temu protokolu vsebujeta določbe o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2009–2014;

GLEDE NA TO, da v Evropskem gospodarskem prostoru še vedno obstaja potreba po zmanjšanju gospodarskih in socialnih neskladij, je treba za obdobje 2014–2021 vzpostaviti nov mehanizem za finančne prispevke držav EGP-Efte –

ODLOČILE SKLENITI NASLEDNJI SPORAZUM:

Člen 1

Besedilo člena 117 Sporazuma EGP se nadomesti z naslednjim:

„Protokol 38, Protokol 38a, Dodatek k Protokolu 38a, Protokol 38b, Dodatek k Protokolu 38b in Protokol 38c vsebujejo določbe o finančnih mehanizmih.“

Člen 2

Za Protokolom 38b k Sporazumu EGP se vstavi nov protokol 38c. Besedilo Protokola 38c je v prilogi k temu sporazumu.

Člen 3

Pogodbenice ratificirajo ali odobrijo ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

Do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 se ta sporazum uporablja začasno, in sicer od prvega dne prvega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 4

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem, islandskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega sporazuma.

Съставено в Брюксел на трети май две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el tres de mayo de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne třetího května dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredje maj to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am dritten Mai zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta maikuu kolmandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τρεις Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the third day of May in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le trois mai deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu trećeg svibnja godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì tre maggio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trešajā maijā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų gegužės trečią dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év május havának harmadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tielet jum ta' Mejju fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, drie mei tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzeciego maja roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em três de maio de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la trei mai două mii șaisprezece.

V Bruseli tretieho mája dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne tretjega maja leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kolmantena päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den tredje maj år tjugohundrasexton.

Gjört í Brussel þriðja dag maímánaðar árið tvö þúsund og sextán.

Utferdiget i Brussel den tredje mai to tusen og seksten.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Fyrir Ísland

Für das Fürstentum Liechtenstein

For Kongeriket Norge

PRILOGA

PROTOKOL 38C

o finančnem mehanizmu EGP (2014–2021)

Člen 1

1. Islandija, Lihtenštajn in Norveška (v nadaljnjem besedilu: države Efte) s finančnimi prispevki za prednostna področja, navedena v členu 3, prispevajo k zmanjšanju gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru ter h krepitvi svojih odnosov z državami upravičenkami.

2. Vsi programi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru finančnega mehanizma EGP v obdobju 2014–2021, temeljijo na skupnih vrednotah, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Člen 2

1. Skupni znesek finančnega prispevka iz člena 1 je 1 548,1 milijona EUR, ki se v obdobju od 1. maja 2014 do vključno 30. aprila 2021 zagotovi za izpolnitev obveznosti v letnih delnih zneskih po 221,16 milijona EUR.

2. Skupni znesek vključuje sredstva za posamezne države iz člena 6 in globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7.

Člen 3

1. Sredstva za posamezne države se zagotovijo za naslednja prednostna področja:

(a)	inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

(b)	socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

(c)	okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

(d)	kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

(e)	pravosodje in notranje zadeve.

Programska področja znotraj navedenih prednostnih področij so z navedbo ciljev in področij podpore določena v Prilogi k temu protokolu.

(a)	Prednostna področja se izberejo, koncentrirajo in prilagodijo v skladu s postopkom iz člena 10(3) ter v skladu z različnimi potrebami posamezne države upravičenke, pri tem pa se upoštevata njihova velikost in znesek prispevka.
(b)	10 % vseh sredstev za posamezne države se nameni za sklad za civilno družbo; sredstva iz tega sklada se zagotovijo v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 6.

Člen 4

1. Za ustrezno osredotočenost na prednostna področja in zagotovitev učinkovitega izvajanja v skladu s splošnimi cilji iz člena 1 ter ob upoštevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s poudarkom na zaposlovanju, nacionalnih prednostnih nalogah, priporočilih za posamezne države in partnerskih sporazumih v okviru kohezijske politike EU, ki so bili sklenjeni z Evropsko komisijo, države Efte v skladu s členom 10(3) z vsako državo upravičenko sklenejo memorandum o soglasju.

2. Med pogajanji o memorandumih o soglasju iz člena 10(3) se na strateški ravni organizirajo posvetovanja z Evropsko komisijo, da se spodbudijo dopolnjevanje in sinergije s kohezijsko politiko EU ter preučijo možnosti za uporabo finančnih instrumentov, da se poveča učinek finančnih prispevkov.

Člen 5

1. Pri programih v okviru sredstev za posamezne države, za izvajanje katerih so odgovorne države upravičenke, prispevek Efte ne presega 85 %stroškov programa, če države Efte ne odločijo drugače.

2. Upoštevajo se pravila, ki se uporabljajo za državno pomoč.

3. Odgovornost držav Efte za projekte je omejena na zagotavljanje sredstev v skladu z dogovorjenim načrtom. Tretje strani ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Člen 6

Posebna sredstva se zagotovijo za naslednje države upravičenke: Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Grčijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, razdelijo pa se, kot sledi:

Država upravičenka	Sredstva (v mio. EUR)
Bolgarija	115,0
Hrvaška	56,8
Ciper	6,4
Češka	95,5
Estonija	32,3
Grčija	116,7
Madžarska	108,9
Latvija	50,2
Litva	56,2
Malta	4,4
Poljska	397,8
Portugalska	102,7
Romunija	275,2
Slovaška	54,9
Slovenija	19,9

Člen 7

1. Vzpostavi se globalni sklad za regionalno sodelovanje v višini 55,25 milijona EUR. Sklad prispeva k uresničevanju ciljev finančnega mehanizma EGP, ki so opredeljeni v členu 1.

2. 70 % sredstev sklada se nameni za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja mladih s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:

(a)	programi mobilnosti za zaposlovanje in usposabljanje mladih s posebnim poudarkom na mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(b)	programi dualnega izobraževanja, vajeništva in vključevanja mladih;

(c)	izmenjava znanja, izmenjava dobre prakse in vzajemno učenje organizacij/institucij, ki zagotavljajo storitve zaposlovanja mladih.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in druge države članice EU, v katerih stopnja brezposelnosti mladih presega 25 % (po podatkih za leto 2013, referenčno leto Eurostata); v takih projektih sodelujeta najmanj dve državi, od tega najmanj ena država upravičenka. Države Efte lahko sodelujejo kot partnerji.

3. 30 % sredstev sklada se nameni za regionalno sodelovanje na prednostnih področjih iz člena 3, zlasti pa izmenjavi znanja, izmenjavi dobre prakse in krepitvi institucij.

Ta del sklada se nameni za projekte, v katerih sodelujejo države upravičenke in sosednje tretje države. V projektih sodelujejo najmanj tri države, od tega najmanj dve državi upravičenki. Države Efte lahko sodelujejo kot partnerji.

Člen 8

Države Efte do leta 2020 opravijo vmesni pregled, da se prerazporedijo morebitna sredstva, ki so bila namenjena posameznim državam upravičenkam in v breme katerih obveznosti niso bile prevzete.

Člen 9

1. Finančni prispevek iz tega protokola se tesno usklajuje z dvostranskim prispevkom Norveške v okviru norveškega finančnega mehanizma.

2. Države Efte zagotovijo, da so postopki vlaganja vlog in načini izvajanja pri obeh finančnih mehanizmih iz prejšnjega odstavka v osnovi enaki.

3. Če je primerno, se upoštevajo vse ustrezne spremembe kohezijske politike Evropske unije.

Člen 10

Za izvajanje finančnega mehanizma EGP velja naslednje:

V vseh fazah izvajanja se uporablja najvišja stopnja preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti ter načela dobrega upravljanja, partnerstva in upravljanja na več ravneh, trajnostnega razvoja, enakosti spolov in nediskriminacije.

Cilji finančnega mehanizma EGP se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja med državami upravičenkami in državami Efte.

(a)	države Efte vodijo globalni sklad iz člena 7(1) ter so odgovorne za njegovo izvajanje, vključno z upravljanjem in nadzorom;

(b)	države Efte vodijo sklad za civilno družbo iz člena 3(2)(b) ter so odgovorne za njegovo izvajanje, vključno z upravljanjem in nadzorom, če v memorandumu o soglasju iz člena 10(3) ni določeno drugače;

Države Efte z vsako državo upravičenko sklenejo memorandum o soglasju, ki zadeva posebna sredstva, namenjena tej državi upravičenki, z izjemo sklada iz odstavka 2(a); v tem memorandumu se določijo večletni programski okvir ter strukture upravljanja in nadzora.

(a)

Na podlagi memorandumov o soglasju države upravičenke državam Efte predložijo predloge posameznih programov; države Efte predloge ocenijo in odobrijo ter z državami upravičenkami za vsak program sklenejo sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Na izrecno zahtevo držav Efte ali zadevne države upravičenke Evropska komisija pregleda predlog določenega programa še pred njegovim sprejetjem, da se tako zagotovi združljivost s kohezijsko politiko Evropske unije.

(b)	Za izvajanje dogovorjenih programov so odgovorne države upravičenke, ki poskrbijo za ustrezen sistem upravljanja in nadzora, da se zagotovita pravilno izvajanje in upravljanje.

(c)	Države Efte lahko izvajajo nadzor v skladu s svojimi notranjimi zahtevami. Države upravičenke v ta namen zagotovijo vso potrebno pomoč, informacije in dokumentacijo.

(d)	Države Efte lahko v primeru nepravilnosti prekinejo financiranje in zahtevajo vračilo finančnih sredstev.

(e)

Za zagotovitev široke udeležbe se pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju finančnega prispevka po potrebi uporabljajo partnerstva. Partnerji med drugim lahko vključujejo organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi zasebni sektor, civilno družbo in socialne partnerje v državah upravičenkah ter državah Efte.

(f)	Vsak projekt na podlagi večletnega programskega okvira v državah upravičenkah se lahko izvaja tudi v sodelovanju med subjekti s sedežem v državah upravičenkah in državah Efte v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

4.	Stroški upravljanja držav Efte se krijejo iz skupnega zneska iz člena 2(1), določijo pa se v izvedbenih določbah iz odstavka 5 tega člena.

Države Efte ustanovijo odbor za splošno upravljanje finančnega mehanizma EGP. Po posvetovanju z državami upravičenkami, pri katerem lahko svojo podporo zagotovi Komisija, države Efte izdajo nadaljnje določbe za izvajanje finančnega mehanizma EGP. Države Efte si prizadevajo izdati te določbe pred podpisom memorandumov o soglasju.

6.	Države Efte poročajo o svojem prispevku k ciljem finančnega mehanizma EGP in po potrebi k enajstim tematskim ciljem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 (1).

Člen 11

Na koncu obdobja iz člena 2 ter brez poseganja v pravice in obveznosti iz Sporazuma pogodbenice v skladu s členom 115 Sporazuma ponovno preučijo potrebo po odpravljanju gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru.

PRILOGA K PROTOKOLU 38C

Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost

1.	Razvoj podjetništva, inovacije ter mala in srednja podjetja

Raziskave

3.	Izobraževanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo mladih

4.	Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine

5.	Evropski izzivi na področju javnega zdravja

6.	Vključevanje Romov in krepitev njihove vloge

7.	Otroci in mladi na pragu revščine in socialne izključenosti

8.	Udeležba mladih na trgu dela

9.	Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine

Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo

10.	Okolje in ekosistemi

11.	Energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in energetska varnost

12.	Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic

Kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine

13.	Kulturno podjetništvo, kulturna dediščina in sodelovanje na kulturnem področju

14.	Civilna družba

15.	Dobro upravljanje, odgovornost institucij in preglednost

16.	Človekove pravice – uveljavljanje na nacionalni ravni

Pravosodje in notranje zadeve

17.	Azil in migracije

18.	Kazenske sankcije in pridržanje v predkazenskem postopku

19.	Mednarodno policijsko sodelovanje in boj proti kriminalu

20.	Uspešnost in učinkovitost pravosodnega sistema, krepitev pravne države

21.	Nasilje v družini in nasilje na podlagi spola

22.	Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje

(1) 1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; 3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; 4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; 5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; 7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; 8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; 9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; 10) vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; 11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/11

SPORAZUM

med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021

Člen 1

1. Kraljevina Norveška se zavezuje, da bo za zmanjšanje gospodarskih in socialnih neskladij v Evropskem gospodarskem prostoru ter za krepitev odnosov z državami upravičenkami z ločenim norveškim finančnim mehanizmom prispevala na prednostnih področjih iz člena 3.

2. Vsi programi in dejavnosti, ki se financirajo v okviru norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021, temeljijo na skupnih vrednotah, kot sta spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Člen 2

1. Skupni znesek finančnega prispevka iz člena 1 je 1 253,7 milijona EUR, ki se v obdobju od 1. maja 2014 do vključno 30. aprila 2021 zagotovi za izpolnitev obveznosti v letnih delnih zneskih po 179,1 milijona EUR.

2. Skupni znesek vključuje sredstva za posamezne države iz člena 6 in globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7.

Člen 3

1. Sredstva za posamezne države se zagotovijo za naslednja prednostna področja:

(a)	inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

(b)	socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

(c)	okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

(d)	kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

(e)	pravosodje in notranje zadeve.

Programska področja znotraj navedenih prednostnih področij so z navedbo ciljev in področij podpore določena v Prilogi k temu sporazumu.

(a)	Prednostna področja se izberejo, koncentrirajo in prilagodijo po postopku iz člena 10(3) ter glede na potrebe posamezne države upravičenke, pri tem pa se upoštevata njihova velikost in znesek prispevka.
(b)	1 % vseh sredstev za posamezne države se nameni za sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog; sredstva iz tega sklada se zagotovijo v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 6.
(c)	Spodbujajo se sodelovanje s civilno družbo, čezmejno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami.

Člen 4

1. Za ustrezno osredotočenost na prednostna področja in zagotovitev učinkovitega izvajanja v skladu s splošnimi cilji iz člena 1 ter ob upoštevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s poudarkom na zaposlovanju, nacionalnih prednostnih nalogah, priporočilih za posamezne države in partnerskih sporazumih v okviru kohezijske politike EU, ki so bili sklenjeni z Evropsko komisijo, Kraljevina Norveška v skladu s členom 10(3) z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju.

Člen 5

1. Če Kraljevina Norveška ne odloči drugače, njen prispevek pri programih v okviru sredstev za posamezne države, za izvajanje katerih so odgovorne države upravičenke, ne presega 85 % stroškov programa.

2. Upoštevajo se pravila, ki se uporabljajo za državno pomoč.

3. Odgovornost Kraljevine Norveške za projekte je omejena na zagotavljanje sredstev v skladu z dogovorjenim načrtom. Tretje strani ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Člen 6

Posebna sredstva se zagotovijo za naslednje države upravičenke: Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, razdelijo pa se, kot sledi:

Država upravičenka	Sredstva (v mio. EUR)
Bolgarija	95,1
Hrvaška	46,6
Ciper	5,1
Češka	89,0
Estonija	35,7
Madžarska	105,7
Latvija	51,9
Litva	61,4
Malta	3,6
Poljska	411,5
Romunija	227,3
Slovaška	58,2
Slovenija	17,8

Člen 7

1. Vzpostavi se globalni sklad za regionalno sodelovanje v višini 44,75 milijona EUR. Sklad prispeva k uresničevanju ciljev norveškega finančnega mehanizma, kot so opredeljeni v členu 1.

2. 60 % sredstev sklada se nameni za spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja mladih s posebnim poudarkom na naslednjih področjih:

(a)	programi mobilnosti za zaposlovanje in usposabljanje mladih s posebnim poudarkom na mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(b)	programi dualnega izobraževanja, vajeništva in vključevanja mladih;

(c)	izmenjava znanja, izmenjava dobre prakse in vzajemno učenje organizacij/institucij, ki zagotavljajo storitve zaposlovanja mladih.

3. 40 % sredstev sklada se nameni za regionalno sodelovanje na prednostnih področjih iz člena 3, zlasti pa izmenjavi znanja, izmenjavi dobre prakse in krepitvi institucij.

Člen 8

Kraljevina Norveška do leta 2020 opravi vmesni pregled, da se prerazporedijo morebitna sredstva, ki so bila namenjena posameznim državam upravičenkam in v breme katerih obveznosti niso bile prevzete.

Člen 9

1. Finančni prispevek iz člena 1 mora biti tesno usklajen s prispevkom držav Efte v okviru finančnega mehanizma EGP.

2. Kraljevina Norveška zagotovi, da so postopki vlaganja vlog in načini izvajanja pri obeh finančnih mehanizmih iz prejšnjega odstavka v osnovi enaki.

3. Če je primerno, se upoštevajo vse ustrezne spremembe kohezijske politike Evropske unije.

Člen 10

Za izvajanje norveškega finančnega mehanizma velja naslednje:

Cilji norveškega finančnega mehanizma se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja med državami upravičenkami in Kraljevino Norveško.

Kraljevina Norveška vodi naslednje sklade ter je odgovorna za njihovo izvajanje, upravljanje in nadzor:

(b)	globalni sklad za regionalno sodelovanje iz člena 7(1);

(c)	sklad za spodbujanje dostojnega dela in tristranski dialog iz člena 3(2)(b).

Kraljevina Norveška z vsako državo upravičenko sklene memorandum o soglasju, ki zadeva posebna sredstva, namenjena tej državi upravičenki, z izjemo skladov iz odstavka 2; v tem memorandumu se določijo večletni programski okvir ter strukture upravljanja in nadzora.

(a)

Na podlagi memorandumov o soglasju države upravičenke Kraljevini Norveški predložijo predloge posameznih programov; Kraljevina Norveška predloge oceni in odobri ter z državami upravičenkami za vsak program sklene sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Na izrecno zahtevo Kraljevine Norveške ali zadevne države upravičenke Evropska komisija pregleda predlog določenega programa še pred njegovim sprejetjem, da se tako zagotovi združljivost s kohezijsko politiko Evropske unije.

(b)	Za izvajanje dogovorjenih programov so odgovorne države upravičenke, ki poskrbijo za ustrezen sistem upravljanja in nadzora, da se zagotovita pravilno izvajanje in upravljanje.

(c)	Kraljevina Norveška lahko izvaja nadzor v skladu s svojimi notranjimi zahtevami. Države upravičenke v ta namen zagotovijo vso potrebno pomoč, informacije in dokumentacijo.

(d)	Kraljevina Norveška lahko v primeru nepravilnosti prekine financiranje in zahteva vračilo finančnih sredstev.

(e)

(f)	Vsak projekt na podlagi večletnega programskega okvira v državah upravičenkah se lahko izvaja tudi v sodelovanju med subjekti s sedežem v državah upravičenkah in Kraljevini Norveški v skladu z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

4.	Stroški upravljanja Kraljevine Norveške se krijejo iz skupnega zneska iz člena 2(1), določijo pa se v izvedbenih določbah iz odstavka 5 tega člena.

Za celovito upravljanje norveškega finančnega mehanizma je odgovorna bodisi Kraljevina Norveška bodisi subjekt, ki ga ta država imenuje. Po posvetovanju z državami upravičenkami, pri katerem lahko svojo podporo zagotovi Komisija, Kraljevina Norveška izda nadaljnje določbe za izvajanje norveškega finančnega mehanizma. Kraljevina Norveška si prizadeva izdati te določbe pred podpisom memorandumov o soglasju.

6.	Kraljevina Norveška poroča o svojem prispevku k ciljem norveškega finančnega mehanizma in po potrebi k enajstim tematskim ciljem evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020 (1).

Člen 11

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 se ta sporazum uporablja začasno, in sicer od prvega dne prvega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 12

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega sporazuma.

Съставено в Брюксел на трети май две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el tres de mayo de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne třetího května dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredje maj to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am dritten Mai zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta maikuu kolmandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τρεις Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the third day of May in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le trois mai deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu trećeg svibnja godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì tre maggio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trešajā maijā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų gegužės trečią dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év május havának harmadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tielet jum ta' Mejju fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, drie mei tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzeciego maja roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em três de maio de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la trei mai două mii șaisprezece.

V Bruseli tretieho mája dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne tretjega maja leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kolmantena päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den tredje maj år tjugohundrasexton.

Utferdiget i Brussel den tredje mai to tusen og seksten.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

For Kongeriket Norge

(1) (1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; (2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture; (4) podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih; (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) ohranjanje in varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; (7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; (8) spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; (9) spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji; (10) vlaganje v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za spretnosti ter vseživljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter prispevanje k učinkoviti javni upravi.

PRILOGA

K SPORAZUMU MED KRALJEVINO NORVEŠKO IN EVROPSKO UNIJO O NORVEŠKEM FINANČNEM MEHANIZMU ZA OBDOBJE 2014–2021

Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost

1.	Razvoj podjetništva, inovacije ter mala in srednja podjetja

Raziskave

3.	Izobraževanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo mladih

4.	Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

5.	Socialni dialog: dostojno delo

Socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine

6.	Evropski izzivi na področju javnega zdravja

7.	Vključevanje Romov in krepitev njihove vloge

8.	Otroci in mladi na pragu revščine in socialne izključenosti

9.	Udeležba mladih na trgu dela

10.	Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine

Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo

11.	Okolje in ekosistemi

12.	Energija iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in energetska varnost

13.	Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic

Kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine

14.	Kulturno podjetništvo, kulturna dediščina in sodelovanje na kulturnem področju

15.	Civilna družba

16.	Dobro upravljanje, odgovornost institucij in preglednost

17.	Človekove pravice – uveljavljanje na nacionalni ravni

Pravosodje in notranje zadeve

18.	Azil in migracije

19.	Kazenske sankcije in pridržanje v predkazenskem postopku

20.	Mednarodno policijsko sodelovanje in boj proti kriminalu

21.	Uspešnost in učinkovitost pravosodnega sistema, krepitev pravne države

22.	Nasilje v družini in nasilje na podlagi spola

23.	Preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/18

DODATNI PROTOKOL

k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo

EVROPSKA UNIJA

ISLANDIJA STA –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, podpisanega 22. julija 1972, ter obstoječih ureditev za trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi med Islandijo in Skupnostjo,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo o posebnih določbah, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov v Unijo za obdobje 2009–2014, in zlasti člena 1 Dodatnega protokola,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo zaradi pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, in zlasti člena 2 navedenega protokola –

ODLOČILI SKLENITI NASLEDNJI PROTOKOL:

Člen 1

1. V tem protokolu in v prilogi k temu protokolu so določene posebne določbe, ki se uporabljajo za uvoz določenih rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Islandije v Evropsko unijo. Letne brezcarinske tarifne kvote so določene v prilogi k temu protokolu. Te tarifne kvote se uporabljajo od dneva, ko se v skladu s postopki iz člena 4(3) začne začasno uporabljati ta protokol, do 30. aprila 2021.

2. Ob koncu tega obdobja pogodbenici ocenita potrebo po ohranitvi posebnih določb iz odstavka 1 in po potrebi pregledata ravni kvot ob upoštevanju vseh ustreznih interesov.

Člen 2

1. Tarifne kvote se odprejo na dan, ko se v skladu s postopki iz člena 4(3) začne začasno uporabljati ta protokol.

2. Obseg tarifnih kvot je določen v prilogi k temu protokolu. Prva tarifna kvota je na voljo od datuma začetka začasne uporabe tega protokola do 30. aprila 2017. Od 1. maja 2017 dalje se nadaljnje tarifne kvote dodelijo vsako leto od 1. maja do 30. aprila, do konca obdobja iz člena 1 tega protokola.

3. Obseg tarifne kvote za obdobje od 1. maja 2014 do začetka začasne uporabe tega protokola se dodeli sorazmerno in je na voljo za preostalo obdobje iz člena 1 tega protokola.

Člen 3

Za tarifne kvote, naštete v prilogi k temu protokolu, se uporabljajo pravila o poreklu, ki so določena v Protokolu št. 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo, podpisanem 22. julija 1972.

Člen 4

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta protokol v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Ta protokol se do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 5

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in islandskem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega protokola.

Съставено в Брюксел на трети май през две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el tres de mayo de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne třetího května dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredje maj to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am dritten Mai zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta maikuu kolmandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τρεις Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the third day of May in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le trois mai deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu trećeg svibnja godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì tre maggio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trešajā maijā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų gegužės trečią dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év május havának harmadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tielet jum ta' Mejju fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, drie mei tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzeciego maja roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em três de maio de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la trei mai două mii șaisprezece.

V Bruseli tretieho mája dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne tretjega maja leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kolmantena päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den tredje maj år tjugohundrasexton.

Gjört í Brussel þriðja dag maímánaðar árið tvö þúsund og sextán.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Fyrir Ísland

PRILOGA

POSEBNE DOLOČBE IZ ČLENA 1 PROTOKOLA

Evropska unija poleg obstoječih stalnih tarifnih kvot odpre naslednje letne brezcarinske tarifne kvote za proizvode s poreklom z Islandije:

Oznaka KN	Opis proizvodov	Letni (1.5.–30.4.) obseg tarifne kvote v neto teži, če ni določeno drugače (*)
0303 51 00	sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii, zamrznjene, razen jeter in iker (1)	950 ton
0306 15 90	zamrznjeni škampi (Nephrops norvegicus)	1 000 ton
0304 49 50	fileti rdečega okuna (Sebastes spp.), sveži ali ohlajeni	2 000 ton
1604 20 90	pripravki iz drugih rib	2 500 ton

(1) Ugodnost tarifne kvote se ne odobri za blago, ki je deklarirano za sprostitev v prosti promet v obdobju od 15. februarja do 15. junija.

(*) Količine se dodajo v skladu s členom 2(3) Dodatnega protokola.

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/22

DODATNI PROTOKOL

k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško

EVROPSKA UNIJA

KRALJEVINA NORVEŠKA sta se –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, podpisanega 14. maja 1973 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ter obstoječih ureditev za trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi med Norveško in Skupnostjo,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o posebnih določbah, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov v Unijo za obdobje 2009–2014, in zlasti člena 1 Dodatnega protokola,

OB UPOŠTEVANJU Dodatnega protokola k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško zaradi pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, in zlasti členov 2 in 3 Dodatnega protokola –

ODLOČILI SKLENITI NASLEDNJI PROTOKOL:

Člen 1

1. V tem protokolu in prilogi k temu protokolu so določene posebne določbe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih rib in ribiških proizvodov s poreklom z Norveške v Evropsko unijo.

2. Letne brezcarinske tarifne kvote so določene v prilogi k temu protokolu. Te tarifne kvote zajemajo obdobje od 1. maja 2014 do 30. aprila 2021. Ob koncu tega obdobja se ravni kvot pregledajo ob upoštevanju vseh ustreznih interesov.

Člen 2

1. Tarifne kvote se odprejo na dan, ko se v skladu s postopki iz člena 5(3) začne začasno uporabljati ta protokol.

2. Prva tarifna kvota je na voljo od datuma začetka začasne uporabe tega protokola do 30. aprila 2017. Od 1. maja 2017 do konca obdobja iz člena 1 tega protokola se nadaljnje tarifne kvote dodelijo vsako leto od 1. maja do 30. aprila.

3. Obseg tarifne kvote za obdobje od 1. maja 2014 do začetka začasne uporabe tega protokola se dodeli sorazmerno in je na voljo za preostalo obdobje iz člena 1 tega protokola.

Člen 3

Norveška sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev nadaljnje veljavnosti ureditve o prostem tranzitu rib in ribjih proizvodov, ki jih na Norveškem ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije.

Ob upoštevanju obdobja od 1. maja 2014 do začetka začasne uporabe tega protokola, ko ni veljala ureditev o prostem tranzitu, se ureditev uporablja za obdobje sedmih let od dneva, ko se začne začasno uporabljati ta protokol.

Člen 4

Za tarifne kvote, naštete v prilogi k temu protokolu, se uporabljajo pravila o poreklu, ki so določena v Protokolu št. 3 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, podpisanem 14. maja 1973.

Člen 5

1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta protokol v skladu s svojimi lastnimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Ta protokol se do zaključka postopkov iz odstavkov 1 in 2 uporablja začasno, in sicer od prvega dne tretjega meseca po deponiranju zadnjega uradnega obvestila v ta namen.

Člen 6

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici tega protokola.

Съставено в Брюксел на трети май през две хиляди и шестнадесета година.

Hecho en Bruselas, el tres de mayo de dos mil dieciséis.

V Bruselu dne třetího května dva tisíce šestnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tredje maj to tusind og seksten.

Geschehen zu Brüssel am dritten Mai zweitausendsechzehn.

Kahe tuhande kuueteistkümnenda aasta maikuu kolmandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις τρεις Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαέξι.

Done at Brussels on the third day of May in the year two thousand and sixteen.

Fait à Bruxelles, le trois mai deux mille seize.

Sastavljeno u Bruxellesu trećeg svibnja godine dvije tisuće šesnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì tre maggio duemilasedici.

Briselē, divi tūkstoši sešpadsmitā gada trešajā maijā.

Priimta du tūkstančiai šešioliktų metų gegužės trečią dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhatodik év május havának harmadik napján.

Magħmul fi Brussell, fit-tielet jum ta’ Mejju fis-sena elfejn u sittax.

Gedaan te Brussel, drie mei tweeduizend zestien.

Sporządzono w Brukseli dnia trzeciego maja roku dwa tysiące szesnastego.

Feito em Bruxelas, em três de maio de dois mil e dezasseis.

Întocmit la Bruxelles la trei mai două mii șaisprezece.

V Bruseli tretieho mája dvetisícšestnásť.

V Bruslju, dne tretjega maja leta dva tisoč šestnajst.

Tehty Brysselissä kolmantena päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattakuusitoista.

Som skedde i Bryssel den tredje maj år tjugohundrasexton.

Gjört í Brussel þriðja dag maímánaðar árið tvö þúsund og sextán.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

For Kongeriket Norge

PRILOGA

POSEBNE DOLOČBE IZ ČLENA 1 PROTOKOLA

Evropska unija poleg obstoječih stalnih tarifnih kvot odpre naslednje letne brezcarinske tarifne kvote za proizvode s poreklom z Norveške:

Oznaka KN	Opis proizvodov	Letni (1.5.-30.4.) obseg tarifne kvote v neto teži, če ni določeno drugače (*)
0303 19 00	drugi zamrznjeni salmonidi	2 000 ton
0303 51 00	sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii, zamrznjene, razen jeter in iker (1)	26 500 ton
0303 54 10	skuše vrste Scomber scombrus in Scomber japonicus, zamrznjene, cele, razen jeter in iker (1)	25 000 ton
ex 0304 89 49 ex 0304 99 99	Zamrznjeni fileti in zamrznjeni dvojni fileti skuše	11 300 ton
0303 55 30	čilski pisani šuri (Trachurus murphyi), zamrznjen	2 200 ton
ex 0303 55 90	druge zamrznjene ribe, razen šuri (Caranx trachurus)
0303 56 00	kobije (Rachycentron canadum)
0303 69 90	druge ribe, zamrznjene
0303 82 00	raže (Rajidae)
0303 89 55	orade (Sparus aurata)
0303 89 90	druge ribe, zamrznjene vsi proizvodi, razen jeter in iker
0304 86 00	zamrznjeni fileti sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii	55 600 ton
ex 0304 99 23	zamrznjeni fileti sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii (1)	55 600 ton
ex 0304 49 90	sveži fileti sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii	9 000 ton
ex 0304 59 50	sveži fileti sledi vrste Clupea harengus in Clupea pallasii	9 000 ton
ex 1605 21 10 ex 1605 21 90 ex 1605 29 00	kozice, brez oklepa in zamrznjene, pripravljene ali konzervirane	7 000 ton
ex 1604 12 91 ex 1604 12 99	sled, pripravljen z začimbami in/ali kisom, v slanici	11 400 ton (neto odcejena teža)
0305 10 00	ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	1 000 ton

(1) Ugodnost tarifne kvote se ne dodeli blagu, ki je deklarirano za sprostitev v prosti promet med obdobjem od 15. februarja do 15. junija.

(*) Količine se dodajo v skladu s členom 2(3) Dodatnega protokola.

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/26

SKLEP SVETA (EU) 2016/838

z dne 23. maja 2016

o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6)(a) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe ter člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 10. maja 2010 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Gruzijo za sklenitev novega sporazuma med Unijo in Gruzijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (2).

(2)	Ta pogajanja so bila uspešno zaključena in Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 29. novembra 2013.

(3)	V skladu s Sklepom Sveta 2014/494/EU (3) je bil Sporazum podpisan dne 27. junija 2014, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)

V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije je ustrezno, da Svet pooblasti Komisijo, da odobri spremembe Sporazuma, ki jih sprejme Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi, določeni v členu 408(4) Sporazuma, kot jih je predlagal pododbor za geografske označbe v skladu s členom 179 Sporazuma.

(5)	Primerno je določiti ustrezne postopke za zaščito geografskih označb, ki so zaščitene na podlagi Sporazuma.

(6)	Sporazum se ne bi smel razlagati tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

(7)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije (4).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 431(1) Sporazuma (5).

Člen 3

Za namene člena 179 Sporazuma Komisija v imenu Unije odobri spremembe Sporazuma na podlagi odločitev pododbora za geografske označbe. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografsko označbo ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Člen 4

1. Ime, zaščiteno na podlagi pododdelka 3 „Geografske označbe“ poglavja 9 naslova IV Sporazuma, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so skladni z ustrezno specifikacijo.

2. V skladu s členom 175 Sporazuma države članice in institucije Unije izvršujejo zaščito, določeno v členih od 170 do 174 Sporazuma, tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 5

Sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 23. maja 2016

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Odobritev z dne 18. decembra 2014 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani (UL L 205, 4.8.1999, str. 3).

(3) Sklep Sveta št. 2014//494/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu Pridružitvenega Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije, in njegovi začasni uporabi (UL L 261, 30.8.2014, str. 1).

(4) Sporazum je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL L 261, 30.8.2014, str. 4) skupaj s sklepom o podpisu.

(5) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

(6) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/28

SKLEP SVETA (EU) 2016/839

z dne 23. maja 2016

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(6)(a) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe ter člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 15. junija 2009 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja z Republiko Moldavijo za sklenitev novega sporazuma med Unijo in Republiko Moldavijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (2).

(2)	Navedena pogajanja so bila uspešno zaključena in Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 29. novembra 2013.

(3)	V skladu s Sklepom Sveta 2014/492/EU (3) je bil Sporazum podpisan dne 27. junija 2014, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)

V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije je ustrezno, da Svet pooblasti Komisijo, da odobri spremembe Sporazuma, ki jih sprejme Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi, kakor je določeno v členu 438(4) Sporazuma, kot jih je predlagal pododbor za geografske označbe v skladu s členom 306 Sporazuma.

(5)	Primerno je določiti ustrezne postopke za zaščito geografskih označb, ki so zaščitene na podlagi Sporazuma.

(6)	Sporazum se ne bi smel razlagati tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

(7)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije (4).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 464(1) Sporazuma (5).

Člen 3

Za namene člena 306 Sporazuma Komisija v imenu Unije odobri spremembe Sporazuma na podlagi odločitev pododbora za geografske označbe. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografsko označbo ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

Člen 4

1. Ime, zaščiteno na podlagi pododdelka 3 „Geografske označbe“ poglavja 9 naslova V Sporazuma, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so skladni z ustrezno specifikacijo.

2. V skladu s členom 301 Sporazuma države članice in institucije Unije izvršujejo zaščito, določeno v členih od 297 do 300 Sporazuma, tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 5

Sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 23. maja 2016

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Odobritev z dne 13. novembra 2014 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Moldavijo (UL L 181, 24.6.1998, str. 3.).

(3) Sklep Sveta 2014/492/EU z dne 16. junija 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (UL L 260, 30.8.2014, str. 1).

(4) Besedilo Sporazuma je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (UL L 260, 30.8.2014, str. 3) skupaj s sklepom o podpisu.

(5) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

(6) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/30

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2016/840

z dne 27. maja 2016

o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (1) in zlasti člena 32(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 18. januarja 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 36/2012.

(2)	Dve osebi bi bilo treba odstraniti s seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012.

(3)	Podatke, ki se nanašajo določene osebe s seznama iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012, bi bilo treba posodobiti.

(4)	Prilogo II k Uredbi (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (EU) št. 36/2012 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Svet

Predsednik

A.G. KOENDERS

(1) UL L 16, 19.1.2012, str. 1.

PRILOGA

Vnosa v zvezi z naslednjima osebama se črtata s seznama iz dela A Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012:

št. 15. Mohamed Farahat (tudi Muhammad Farahat)

št. 17. Muhammad () Nasif () (tudi Naseef, Nassif, Nasseef) Khayrbik ()

II.

Vnosi v zvezi z osebami s spodnjega seznama v nadaljevanju, kot so navedeni v delu A Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012, se nadomestijo z naslednjimi vnosi:

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
8.	Rami ( ) Makhlouf ( )	Rojen 10. julija 1969 v Damasku; št. potnega lista: 454224.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži v sektorjih telekomunikacij, finančnih storitev, prevoza in nepremičnin; ima finančne interese v vodilnem operaterju mobilne telefonije v Siriji Syriatel, naložbenem skladu Al Mashreq, Bena Properties in Cham Holding ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Prek svojih poslovnih interesov zagotavlja sirskemu režimu financiranje in podporo. Je vpliven član družine Makhlouf in je tesno povezan z družino Assad; bratranec predsednika Basharja al-Assada.	9.5.2011
18.	Mohammed ( ) Hamcho ( )	Rojen 20. maja 1966; št. potnega lista: 002954347.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži v sektorjih inženirstva in gradbeništva, medijev, turizma in zdravja. Ima finančne interese v več podjetjih v Siriji, zlasti v Hamsho international, Hamsho Communication, Mhg International, Jupiter for Investment and Tourism project in Syria Metal industries ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Ima pomembno vlogo v poslovnih krogih v Siriji kot generalni sekretar damaščanske gospodarske zbornice (decembra 2014 ga je imenoval takratni minister za gospodarstvo Khodr Orfali), predsedujoči kitajsko-sirskim dvostranskim poslovnim svetom (od marca 2014) in predsedujoči sirskemu kovinarsko-jeklarskemu svetu (od decembra 2015). Ima tesne poslovne odnose s ključnimi akterji sirskega režima, vključno z Maherjem Al -Assadom. Mohammed Hamcho ima koristi od sirskega režima in ga podpira prek svojih poslovnih interesov, prav tako je povezan z osebami, ki imajo koristi od režima in mu zagotavljajo podporo.	27.1.2015
22.	Ihab ( ) (tudi Ehab, Iehab) Makhlouf ( )	Rojen 21. januarja 1973 v Damasku; št. potnega lista: N002848852.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež. Ihab Makhlouf je podpredsednik vodilnega operaterja mobilne telefonije v Siriji Syriatela in njegov delničar. Poslovne interese ima tudi v več drugih sirskih podjetjih in subjektih, med drugim v Ramak Construction Co in Syrian International Private University for Science and Technology (SIUST). Kot podpredsednik Syriatela, ki na podlagi licenčne pogodbe znaten del dobička nakazuje sirski vladi, Ihab Makhloufa prav tako neposredno podpira sirski režim. Je vpliven član družine Makhlouf in je tesno povezan z družino Assad; bratranec predsednika Basharja al-Assada.	23.5.2011
28.	Khalid ( ) (tudi Khaled) Qaddur ( ) (tudi Qadour, Qaddour, Kaddour)		V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih telekomunikacij, nafte in plastike. Je v tesnih poslovnih odnosih z Maherjem al-Asadom. Prek svojih poslovnih dejavnosti ima koristi od sirskega režima in mu zagotavlja podporo. Sodelavec Maherja Al-Assada, tudi prek poslovnih dejavnosti.	27.1.2015
29.	Ra'if ( ) Al-Quwatly ( ) (tudi Ri'af Al-Quwatli tudi Raeef Al-Kouatly)	Rojen 3. februarja 1967 v Damasku	Poslovni partner Maherja Al-Assada in odgovoren za upravljanje nekaterih njegovih poslovnih interesov; zagotavlja financiranje režima.	23.6.2011
32.	Mohammed ( ) Makhlouf ( ) (tudi Abu Rami)	Rojen 19. oktobra 1932 v Latakji, Sirija.	Je vpliven član družine Makhlouf, poslovni partner in oče Ramija, Ihaba and Iyada Makhloufa. Tesno je povezan z družino Assad in po materini strani stric Basharja in Mahirja Al-Assada. Omenjajo ga tudi kot Abu Ramija. V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva, vključno z deleži in ali znatnim vplivom v General Organisation of Tobacco ter sektorjih nafte in plina, orožarstva in bančništva. Sodeluje pri poslovnih transakcijah za Assadov režim pri nabavi orožja in bančništvu. Glede na obsežnost poslovnih in političnih vezi z režimom slednjemu zagotavlja podporo in ima od njega koristi.	1.8.2011
33.	Ayman ( ) Jabir ( ) (tudi Aiman Jaber)	Rojen v Latakji.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež, prisoten v sektorjih jeklarstva, medijev, potrošnega blaga in nafte, vključno s trgovino s tem blagom. Ima finančne interese v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v Al Jazira (tudi Al Jazerra; El Jazireh), Dunia TV in Sama Satellite Channel ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Ayman Jaber je prek svojega podjetja pomagal pri uvozu nafte iz Overseas Petroleum Tradinga v Sirijo. Prek svojih poslovnih interesov ima koristi od režima in mu zagotavlja podporo. Zagotavlja neposredno podporo in ima vodilno vlogo v dejavnostih z režimom povezanih milic, znanih kot Shabiha in/ali Suqur as-Sahraa. Prek svojih poslovnih dejavnosti sodelavec Ramija Makhloufa, prek vloge v milicah, povezanih z režimom pa sodelavec Maherja Al-Assada.	27.1.2015
41.	Ali ( ) Douba ( )	Rojen: leta 1933 v Karfisu, Sirija	Odgovoren za poboje v Hami leta 1980; poklican nazaj v Damask kot posebni svetovalec predsednika Basharja Al-Assada.	23.8.2011
48.	Samir ( ) Hassan ( )		V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva. Ima deleže in/ali znaten vpliv v Amir Group in Cham Holdings, konglomeratih z interesi v sektorjih nepremičnin, turizma, prometa in financ. Od marca 2014 je na položaju predsednika, odgovornega za Rusijo, pri dvostranskem poslovnem svetu, kamor ga je imenoval minister za gospodarstvo Khodr Orfali. Samir Hassan podpira vojno režima z donacijami v gotovini. Samir Hassan je povezan z osebami, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo. Zlasti je povezan z Ramijem Makhloufom in Issamom Anboubo, ki ju je Svet uvrstil na seznam, in ima koristi od režima.	27.9.2014
108.	Mohammad ( ) (tudi Mohamed, Muhammad, Mohammed) Al-Jleilati ( )	Rojen leta 1945 v Damasku.	Nekdanji minister za finance na položaju do 9. februarja 2013. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	1.12.2011
111.	Joseph ( ) Suwaid ( )	Rojen leta 1958 v Damasku.	Nekdanji državni minister, na položaju do 21. januarja 2014. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.3.2012
112.	Hussein ( ) (tudi Hussain) Mahmoud ( ) Farzat ( ) (tudi Hussein Mahmud Farzat)	Rojen leta 1957; v Hama	Nekdanji državni minister, na položaju vsaj do leta 2014. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.3.2012
114.	Emad ( ) Abdul-Ghani ( ) Sabouni ( ) (tudi Imad Abdul Ghani Al Sabuni)	Rojen leta 1964 v Damasku.	Nekdanji minister za telekomunikacije in tehnologijo, na položaju vsaj do aprila 2014. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	27.2.2012
117.	Adnan ( ) Hassan ( ) Mahmoud ( )	Rojen leta 1966 v Tartusu.	Nekdanji minister za informiranje. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.9.2011
192.	Hashim Anwar al-Aqqad, tudi Hashem Aqqad, Hashem Akkad, Hashim Akkad	Rojen leta 1961 v kraju Mohagirine, Sirija	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva. Ima deleže in/ali znaten vpliv v Anwar Akkad Sons Group (AASG) in njeni hčerinski družbi United Oil. AASG je konglomerat z deleži v sektorjih, kot so nafta, plin, kemikalije, zavarovalništvo, industrijsko strojništvo, nepremičnine, turizem, razstave, pogodbe, zavarovalništvo in medicinska oprema. Hashim Anwar al-Aqqad je bil še leta 2012 tudi poslanec v sirskem parlamentu. Al-Aqqad ne bi mogel ostati uspešen brez pomoči režima. Glede na obsežnost poslovnih in političnih vezi z režimom slednjemu zagotavlja podporo in ima od njega koristi.	23.7.2014
201.	Wael Abdulkarim (tudi Wael Al Karim)	Al Karim for Trade and Industry, PO Box 111, 5797 Damask, Sirija	V Siriji delujoč vodilni poslovnež v naftni, kemični in proizvodni panogi. Predvsem zastopa Abdulkarim Group, tudi Al Karim Group/Alkarim for Trade and Industry/Al Karim Trading and Industry/Al Karim for Trade and Industry. Abdulkarim Group je vodilni proizvajalec maziv, masti in industrijskih kemikalij v Siriji.	7.3.2015
203.	George Haswani (tudi Heswani; Hasawani; Al Hasawani)	Naslov: Damaščanska provinca, Yabroud, Al Jalaa St, Sirija	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih inženirstva in gradbeništva ter nafte in plina. Ima deleže in/ali znaten vpliv v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v HESCO Engineering and Construction Company, enem največjih inženirskih in gradbenih podjetij. George Haswani je tesno povezan s sirskim režimom. Zagotavlja podporo sirskemu režimu in ima od njega koristi v vlogi posrednika pri poslovnih transakcijah, povezanih z nakupom nafte pri ISIL s strani sirskega režima. Ena od koristi sodelovanja z režimom je prednostna obravnava, vključno s podelitvijo podizvajalske pogodbe z eno večjih ruskih naftnih družb Stroytransgaz.	7.3.2015

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/36

UREDBA SVETA (EU) 2016/841

z dne 27. maja 2016

o spremembi Uredbe (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Dne 27. maja 2016 je Svet sprejel Sklep (SZVP) 2016/849.

(2)	Uredba Sveta (ES) št. 329/2007 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa (SZVP) 2016/849.

(3)

Sklep (SZVP) 2016/849 prepoveduje dobavo, prodajo ali prenos dodatnih predmetov, surovin in opreme v zvezi z blagom in tehnologijo z dvojno rabo Demokratični ljudski republiki Koreji (v nadaljnjem besedilu: Severna Koreja). Prepoveduje tudi prenose sredstev v Severno Korejo in iz nje, razen če ti niso predhodno posebej odobreni, pa tudi naložbe Severne Koreje in njenih državljanov na ozemljih pod jurisdikcijo držav članic in naložbe državljanov ali subjektov Unije v Severni Koreji. Poleg tega prepoveduje pristanek na ozemlju držav članic, vzlet z njega ali njegov prelet vsem zrakoplovom, ki jih upravljajo letalski prevozniki iz Severne Koreje ali s poreklom iz Severne Koreje, pa tudi vplutje vseh plovil, ki so v lasti Severne Koreje, jih ta upravlja ali zagotavlja njihovo posadko, v pristanišča držav članic. Uvaja prepoved uvoza luksuznega blaga iz Severne Koreje, pa tudi prepovedi zagotavljanja finančne pomoči za trgovino s Severno Korejo. Uvaja tudi izjemo, ki temelji na predhodni pogodbi, glede obveznosti zamrznitve sredstev in gospodarskih virov določenih oseb in subjektov iz Severne Koreje.

(4)	Uredbo (ES) št. 329/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 329/2007 se spremeni:

(1)

v členu 1 se dodajo naslednje točke:

„10.

„investicijsko posredništvo“ pomeni naslednje storitve in dejavnosti:

(a)	sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti;

(b)	izvajanje naročil v imenu strank;

(c)	poslovanje za lastni račun;

(d)	upravljanje portfeljev;

(e)	investicijsko svetovanje;

(f)	izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(g)	plasiranje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa;

(h)	kakršno koli storitev v zvezi s sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu ali trgovanje v večstranskem sistemu trgovanja;

11.

„prenos sredstev“ pomeni:

(a)	kakršno koli transakcijo, izvedeno v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba ali ne;

(b)	kakršno koli transakcijo, izvedeno z uporabo neelektronskih sredstev, kot so gotovina, čeki ali računovodski nalogi, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba ali ne;

12.	„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik prenesenih sredstev;

13.	„plačnik“ pomeni osebo, ki je imetnik plačilnega računa in odobri prenos sredstev s tega plačilnega računa, ali, kadar plačilni račun ne obstaja, ki izda nalog za prenos sredstev;

14.

„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni kategorije ponudnikov plačilnih storitev iz člena 1(1) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*), fizične ali pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 26 Direktive 2007/64/ES in pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 9 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (**), ki ponujajo storitve prenos sredstev.;

(*) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1)."

(**) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).“ ;"

(2)

v členu 2 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Prepovedano je:

(a)	uvažati, kupovati ali prenašati zlato, titanovo in vanadijevo rudo ter redke zemeljske rudnine iz Priloge Ic ali premog, železo in železovo rudo iz Priloge Id iz Severne Koreje, ne glede na to, ali izvirajo iz Severne Koreje ali ne;

(b)	uvažati, kupovati ali prenašati naftne derivate iz Priloge If iz Severne Koreje, ne glede na to, ali izvirajo iz Severne Koreje ali ne;

(c)	zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedi iz točk (a) in (b).

V Prilogo Ic se vključijo zlato, titanova in vanadijeva ruda ter redke zemeljske rudnine iz točke (a) odstavka 4.

V Prilogo Id se vključijo premog, železo in železova ruda iz točke (a) odstavka 4.

V Prilogo If se vključijo naftni derivati iz točke (b) odstavka 4.“;

(3)

člen 3a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3a

1. Z odstopanjem od člena 2(1) in člena 3(1) lahko zadevni pristojni organ države članice, naveden na spletnih straneh iz Priloge II, pod pogoji, ki se mu zdijo primerni, odobri neposredno ali posredno dobavo, prodajo, prenos ali izvoz predmetov in tehnologije, vključno s programsko opremo, iz člena 2(1) ali pomočjo ali posredniškimi storitvami iz člena 3(1), pod pogojem, da so blago in tehnologija, pomoč ali posredniške storitve namenjeni za hrano ali v kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.

2. Zadevna država članica v štirih tednih obvesti druge države članice in Komisijo o izdaji odobritev v skladu s tem členom.

3. Z odstopanjem od točke (a) člena 2(1) in točk (a) in (b) člena 3(1) lahko zadevni pristojni organ države članice, naveden na spletnih straneh iz Priloge II, transakcije iz navedenih točk odobri pod pogoji, ki se mu zdijo primerni, in če je Varnostni svet ZN prošnjo odobril.

4. Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh prošnjah za odobritev, ki jih je predložila Varnostnemu svetu ZN v skladu z odstavkom 3.“;

(4)

člen 3b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3b

1. Poleg obveznosti, da se pristojnim carinskim organom zagotovi informacije pred prihodom in odhodom, kot določajo zadevne določbe o vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah ter carinskih deklaracijah v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (***), Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2015/2446 (****) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (*****), oseba, ki zagotovi informacije iz odstavka 2 tega člena, izjavi, ali gre za blago s Skupnega seznama vojaškega blaga EU ali iz te uredbe ter v primeru, da je za njegov izvoz potrebno dovoljenje, navede blago in tehnologijo, za katero velja izdano izvozno dovoljenje.

2. Zahtevane dodatne informacije iz tega člena se predložijo s carinsko deklaracijo ali, če taka deklaracija ni na voljo, v kateri koli drugi primerni pisni obliki.

(***) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1)."

(****) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1)."

(*****) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).“;"

(5)	člen 3c se črta;

(6)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

1. Prepovedano je:

(a)	neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati luksuzno blago iz Priloge III Severni Koreji;

(b)	neposredno ali posredno kupovati, uvažati ali prenašati luksuzno blago iz Priloge III iz Severne Koreje, ne glede na to, ali izvira iz Severne Koreje ali ne;

(c)	zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedim iz točk (a) in (b).

2. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se prepoved iz navedene točke ne uporablja za osebne predmete potnikov ali blago nekomercialne narave, za osebno rabo potnikov, vsebovano v njihovi prtjagi.

3. Prepovedi iz ročk (a) in (b) prvega odstavka se ne uporabljajo za blago, potrebno za uradne naloge diplomatskega ali konzularnega predstavništva držav članic v Severni Koreji ali mednarodne organizacije, ki imajo imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, ali za osebno uporabo njihovega osebja.

4. Zadevni pristojni organ države članice, naveden na spletnih straneh iz Priloge II, lahko pod pogoji, ki se mu zdijo primerni, izda odobritev za transakcijo v zvezi z blagom iz točke 17 Priloge III, pod pogojem, da je blago namenjeno v humanitarne namene.“;

(7)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1. Tovor v Uniji ali v tranzitu skozi Unijo, tudi na letališčih, v pristaniščih in prostih conah, kot je navedeno v členih 243 do 249 Uredbe (EU) št. 952/2013, se pregleda zaradi zagotovitve, da ne vsebuje predmetov, prepovedanih z resolucijami Varnostnega sveta ZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) or 2270 (2016) ali s to uredbo, kadar:

(a)	tovor izvira iz Severne Koreje;

(b)	je tovor namenjen v Severno Korejo;

(c)	je tovor posredovala ali zagotovila Severna Koreja ali njeni državljani ali posamezniki oziroma subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom;

(d)	so tovor posredovale ali zagotovile osebe, subjekti ali organi iz Priloge IV;

(e)	se tovor prevaža s plovili pod zastavo Severne Koreje ali z zrakoplovi, registriranimi v Severni Koreji, oziroma gre za plovilo ali zrakoplov brez državne pripadnosti.

2. Kadar tovor ne spada na področje uporabe odstavka 1, se tovor v Uniji ali v tranzitu skozi Unijo, tudi na letališčih, v pristaniščih in prostih conah, pregleda, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi lahko vseboval predmete, katerih prodaja, dobava, prenos ali izvoz so prepovedani s to uredbo, v naslednjih primerih:

(a)	če tovor izvira iz Severne Koreje;

(b)	če je tovor namenjen v Severno Korejo ali

(c)	če je tovor posredovala ali zagotovila Severna Koreja ali njeni državljani ali posamezniki oziroma subjekti, ki delujejo v njihovem imenu.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v nedotakljivost in varstvo diplomatskih in konzularnih pošiljk, določeno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961 in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963.

4. Prepovedano je opravljati storitve oskrbovanja z gorivom ali drugimi zalogami ali katere koli druge storitve za plovila Severne Koreje, če imajo izvajalci storitev informacije, vključno z informacijami pristojnih carinskih organov, ki izhajajo iz informacij pred prihodom in odhodom iz člena 3a(1), na podlagi katerih lahko utemeljeno domnevajo, da so na plovilih predmeti, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz so prepovedani v skladu s to uredbo, razen če so takšne storitve potrebne iz humanitarnih razlogov.“.

(8)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 5b

1. Na ozemlju Unije je prepovedano sprejeti ali odobriti naložbe v vse gospodarske dejavnosti, ki vključujejo programe ali dejavnosti Severne Koreje, kadar gre za take naložbe s strani:

(a)	oseb, subjektov ali organov vlade Severne Koreje;

(b)	Delavske stranke Koreje;

(c)	državljanov Severne Koreje;

(d)	pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so registrirani v Severni Koreji ali ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo;

(e)	oseb, subjektov ali organov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih;

(f)	pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom.

2. Prepovedano je:

(a)

ustanoviti skupno podjetje s katero koli pravno osebo, subjektom ali organom iz točke (f) odstavka 1 ali pridobiti ali povečati lastniški delež, vključno z nakupom v celoti ali nakupom delnic in drugih lastniških vrednostnih papirjev, v kateri koli pravni osebi, subjektu ali organu iz točk (a) do (f) odstavka 1, ki sodelujejo v dejavnostih ali programih Severne Koreje, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje ali v dejavnostih v sektorjih rudarske, rafinerijske in kemične industrije;

(b)	dodeliti finančna sredstva ali finančno pomoč kateri koli pravni osebi, subjektu ali organu iz točk (d) do (f) odstavka 1 ali za očiten namen financiranja takšnih pravnih oseb, subjektov ali organov;

(c)	zagotoviti investicijske storitve, ki so neposredno povezane z dejavnostmi iz točk (a) in (b) tega odstavka.

Člen 5c

1. Prenosi sredstev v Severno Korejo ali iz nje so prepovedani, razen če zadevajo transakcije iz odstavka 3.

2. Kreditnim in finančnim institucijam, za katere se uporablja člen 16, je prepovedano začeti ali nadaljevati sodelovanje v vseh transakcijah s:

(a)	finančnimi in kreditnimi institucijami s sedežem v Severni Koreji;

(b)	podružnicami ali hčerinskimi družbami kreditnih in finančnih institucij s sedežem v Severni Koreji, za katere se uporablja člen 16 in so navedene v Prilogi VI;

(c)	podružnicami ali hčerinskimi družbami kreditnih in finančnih institucij s sedežem v Severni Koreji, za katere se člen 16 ne uporablja in so navedene v Prilogi VI;

(d)	kreditnimi in finančnimi institucijami, ki nimajo sedeža v Severni Koreji niti se zanje ne uporablja člen 16, vendar jih nadzirajo osebe, subjekti ali organi s sedežem v Severni Koreji in so navedene v Prilogi VI,

razen kadar take transakcije spadajo na področje uporabe odstavka 3 in so bile odobrene v skladu s točko (a) odstavka 4, ali ne zahtevajo odobritve v skladu s točko (b) odstavka 4.

3. V skladu s točko (a) odstavka 4 se lahko odobrijo naslednje transakcije:

(a)	transakcije v zvezi z živili, zdravstvenim varstvom, medicinsko opremo ali v kmetijske ali humanitarne namene;

(b)	transakcije v zvezi z osebnimi nakazili;

(c)	transakcije v zvezi z izvedbo izjem iz te uredbe;

(d)	transakcije v zvezi s posebno pogodbo o trgovskih poslih, ki ni prepovedana s to uredbo;

(e)	transakcije v zvezi z diplomatskim ali konzularnim predstavništvom ali mednarodno organizacijo, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so take transakcije namenjene za uradne naloge diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije;

(f)	transakcije, potrebne izključno za izvajanje projektov, ki jih financirajo Unija ali njene države članice v razvojne namene, ko gre za neposredno zadovoljevanje potreb civilnega prebivalstva ali spodbujanje denuklearizacije;

(g)

transakcije v zvezi s plačili za poravnavo zahtevkov do Severne Koreje, njenih državljanov, pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so registrirani v Severni Koreji ali ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, ter podobne transakcije, ki ne prispevajo k dejavnostim, ki so prepovedane v skladu s to uredbo, in sicer za vsak primer posebej in če je zadevna država članica o nameri za izdajo odobritve vsaj 10 dni vnaprej obvestila druge države članice in Komisijo.

4. Za transakcije iz odstavka 3, ki vključujejo prenose sredstev v Severno Korejo ali iz nje za zneske:

(a)	nad 15 000 EUR ali ekvivalentne vrednosti je potrebna predhodna odobritev s strani zadevnega pristojnega organa države članice, navedenega na spletnih straneh iz Priloge II k tej uredbi;

(b)	enake ali manjše od 15 000 EUR ali ekvivalentne vrednosti, ni potrebna predhodna odobritev.

5. Predhodna odobritev ni potrebna za kakršne koli transakcije ali prenose sredstev, potrebne za uradne naloge diplomatskega ali konzularnega predstavništva držav članic v Severni Koreji ali mednarodne organizacije, ki imajo imuniteto v skladu z mednarodnim pravom.

6. Države članice o vseh odobritvah, izdanih v skladu s točko (a) odstavka 4, obvestijo druga drugo in Komisijo.

7. Za transakcije, ki spadajo na področje uporabe odstavka 3, kreditne in finančne institucije iz člena 16 pri poslovanju s kreditnimi in finančnimi institucijami iz točk (a) do (d) odstavka 2:

(a)	izvajajo ukrepe glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu s členoma 8 in 9 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (******);

(b)	zagotavljajo skladnost s postopki za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, določenimi v Direktivi 2005/60/ES, in Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (*******);

(c)

zahtevajo podatke o plačnikih, ki spremljajo prenose denarnih sredstev, v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006, in podatke o prejemnikih plačila, kot so ime prejemnika plačila in številka plačilnega računa prejemnika plačila in po potrebi enolična identifikacijska oznaka transakcije, ter zavrnejo obdelavo transakcije, če kateri koli od teh podatkov manjkajo ali so nepopolni;

(d)	hranijo evidence o transakcijah v skladu s točko (b) člena 30 Direktive 2005/60/ES;

(e)

kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi lahko sredstva prispevala k programom ali dejavnostim Severne Koreje, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: financiranje širjenja orožja), to takoj sporočijo pristojni finančni obveščevalni enoti, kot je opredeljena v Direktivi 2005/60/ES, ali kateremu koli drugemu pristojnemu organu, ki ga je imenovala zadevna država članica in je naveden na spletnih straneh iz Priloge II, in sicer brez poseganja v člen 3(1) ali 6;

(f)	takoj poročajo o vseh sumljivih transakcijah, vključno s poskusi transakcij;

(g)	ne opravijo transakcij, za katere upravičeno sumijo, da bi lahko bile povezane s financiranjem širjenja orožja, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov v skladu s točko (g) in izpolnijo morebitnih navodil s strani zadevnih finančnih obveščevalnih enot ali pristojnih organov.

Za namene tega odstavka prejema finančna obveščevalna enota ali kateri koli drug pristojni organ, ki deluje kot nacionalni center za sprejemanje in analizo poročil o sumljivih transakcijah, poročila v zvezi z morebitnim financiranjem širjenja orožja in ima pravočasen neposreden ali posreden dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij o kazenskem pregonu, ki jih potrebuje za pravilno izvedbo te naloge, vključno z analizo poročil o sumljivih pravnih poslih.

8. Zahteva za predhodno odobritev iz odstavka 3 se uporablja ne glede na to, ali se prenos sredstev izvrši z enkratno transakcijo ali z več transakcijami, ki se zdijo povezane. Za namene te uredbe „transakcije, ki se zdijo povezane“, vključujejo:

(a)

niz zaporednih prenosov od iste kreditne ali finančne institucije ali nanjo v okviru odstavka 2 ali od iste severnokorejske osebe, subjekta ali organa ali nanj, ki so opravljeni v zvezi z eno obveznostjo prenosa sredstev, če je vsak posamezni prenos nižji od 15 000 EUR, vendar prenosi skupaj izpolnjujejo merila za pridobitev odobritve;

(b)	verigo prenosov, ki zajema različne ponudnike plačilnih storitev ali fizične ali pravne osebe, ki je povezana z izpolnitvijo ene obveznosti za izvršitev prenosa sredstev.

9. Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedim iz tega člena.;

(******) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str.15)."

(*******) Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1).“;"

(9)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1. Z odstopanjem od člena 6 lahko pristojni organi držav članic, ki so navedeni na spletnih straneh iz Priloge II, odobrijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	sredstva ali gospodarski viri so predmet sodne, upravne ali arbitražne odločbe, ki je nastala pred datumom uvrstitve osebe, subjekta ali organa iz člena 6 na seznam, ali sodne, upravne ali arbitražne sodbe, izdane pred tem datumom;

(b)	sredstva ali gospodarski viri se uporabljajo izključno za poravnavo zahtevkov, ki so zavarovani s tako odločbo, ali so priznani kot veljavni v taki sodbi, in sicer v okviru omejitev, določenih v veljavni zakonodaji in predpisih, ki urejajo pravice oseb s takimi zahtevki;

(c)	odločba ali sodba ni v korist oseb, subjektov ali organov iz Priloge IV, V ali Va;

(d)	priznavanje odločbe ali sodbe ni v nasprotju z javno politiko zadevne države članice in

(e)	zadevna država članica je o odločbi ali sodbi, ki se nanaša na osebe, subjekte ali organe iz Priloge IV, obvestila Odbor za sankcije.

2. Z odstopanjem od člena 6 in če mora oseba, subjekt ali organ iz Priloge V poravnati plačilo na podlagi pogodbe ali sporazuma, ki ga je sklenila zadevna oseba, subjekt ali organ, ali obveznosti, ki so nastale za zadevno osebo, subjekt ali organ, pred dnem uvrstitve te osebe, subjekta ali organa na seznam, lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih straneh iz Priloge II, pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če je zadevni pristojni organ ugotovil, da:

(a)	pogodba ni povezana s postavkami, delovanjem, storitvijo ali transakcijo iz točke (a) člena 2(1), člena 2(3) ali člena 3 in

(b)	plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba, subjekt ali organ iz Priloge V.

3. Zadevna država članica najmanj 10 dni pred izdajo vsake odobritve v skladu z odstavkom 2 obvesti druge države članice in Komisijo o svojih ugotovitvah in svoji nameri, da bo izdala odobritev.“;

(10)

člen 9b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9b

1. Prepovedano je zagotavljati financiranje ali finančno pomoč za trgovino s Severno Korejo, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, garancij in zavarovanj, osebam ali subjektom, vpletenim v takšno trgovino, kadar bi takšna finančna pomoč lahko prispevala k:

(a)	jedrskemu programu ali programu balističnih izstrelkov Severne Koreje ali k drugim dejavnostim, prepovedanim s to uredbo;

(b)	izogibanju prepovedi iz točke (a).

2. Prepovedi iz odstavka 1 ne veljajo za pogodbe in sporazume o zagotavljanju finančne pomoči, sklenjene pred 29. majem 2016.

3. Prepovedi iz odstavka 1 ne veljajo v zvezi z zagotavljanjem finančne pomoči za trgovino v prehrambene, kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.“;

(11)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9c

1. V zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, katere izvedba je bila neposredno ali posredno v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu s to uredbo, se ne ugodi nobenemu zahtevku, vključno z zahtevki za nadomestilo škode ali kakršnemu koli drugemu zahtevku te vrste, kot je odškodninski zahtevek ali zahtevek za uveljavljanje garancije, zlasti zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo obveznice, garancije ali nadomestilo škode, zlasti finančne garancije ali finančnega jamstva v kakršni koli obliki, ki ga vložijo:

(a)	osebe, subjekti ali organi iz Priloge IV ali V;

(b)	katere koli druge osebe, subjekti ali organi iz Severne Koreje, vključno z vlado Severne Koreje ter njenimi javnimi organi, družbami in agencijami, ali

(c)	katere koli druge osebe, subjekti ali organi, ki deluje prek oseb, subjektov ali organov iz točk (a) in (b) ali v njihovem imenu.

2. Za izvedbo pogodbe ali transakcije se šteje, da so nanjo vplivali ukrepi, uvedeni s to uredbo, če je obstoj ali vsebina zahtevka neposredno ali posredno posledica navedenih ukrepov.

3. V vseh postopkih za uveljavitev zahtevka breme dokazovanja, da izpolnitev zahtevka ni prepovedana z odstavkom 1, nosi oseba, ki uveljavlja ta zahtevek.

4. Ta člen ne posega v pravico oseb, subjektov in organov iz odstavka 1 do sodne presoje zakonitosti neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skladu s to uredbo.“;

(12)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1. Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ali odklonitev dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, izvedena v dobri veri, da je tako dejanje v skladu s to uredbo, ne povzroči nikakršne odgovornosti fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, ki jo uveljavlja, ali njegovih predstojnikov ali uslužbencev, razen če se dokaže, da je bila zamrznitev ali zadržanje sredstev in gospodarskih virov posledica malomarnosti.

2. Če fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi niso vedeli in niso mogli utemeljeno domnevati, da bi lahko s svojim ravnanjem kršili ukrepe iz te uredbe, tako ravnanje ne povzroči njihove odgovornost.“;

(13)

člen 11a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11a

1. Prepovedano je zagotoviti dostop do pristanišč na ozemlju Unije za vsa plovila:

(a)	ki so v lasti Severne Koreje, jih ta upravlja ali zagotavlja njihovo posadko;

(b)	za katera obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da so v lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom osebe ali subjekta iz Priloge IV;

(c)	za katera obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da vsebujejo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz so prepovedani s to uredbo;

(d)	ki so zavrnila pregled po tem, ko ga je odobrila njihova država zastave ali država registracije ali

(e)	ki so brez državne pripadnosti in so zavrnila pregled v skladu s členom 5(1).

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)	v nujnih primerih;

(b)	če pomorsko plovilo vstopa v pristanišče zaradi pregleda ali

(c)	če se plovilo vrača v izvorno pristanišče.

3. Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko ustrezni pristojni organ države članice, naveden na spletnih straneh iz Priloge II, odobri vstop pomorskega plovila v pristanišče, če:

(a)	je Odbor za sankcije predhodno ugotovil, da je to potrebno zaradi humanitarnih ali katerih koli drugih namenov, ki so skladni s cilji resolucije Varnostnega sveta ZN 2270 (2016), ali

(b)	je država članica predhodno ugotovila, da je to potrebno zaradi humanitarnih ali katerih koli drugih namenov, ki so skladni s cilji te uredbe.

4. Vsem zrakoplovom, ki jih upravljajo letalski prevozniki iz Severne Koreje ali s poreklom iz te države, je prepovedan vzlet z ozemlja Unije, pristanek na njem ali njegov prelet.

5. Odstavek 4 se ne uporablja:

(a)	kadar letalo pristane zaradi pregleda;

(b)	v primeru zasilnega pristanka.

6. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko ustrezni pristojni organ države članice, naveden na spletnih straneh iz Priloge II, zrakoplovu odobri vzlet z ozemlja Unije, pristanek na njem ali njegov prelet, če je zadevni pristojni organ predhodno ugotovil, da je to potrebno zaradi humanitarnih ali katerih koli drugih namenov, ki so skladni s cilji te uredbe.“;

(14)	člen 11c se črta;

(15)	besedilo iz priloge k tej uredbi se doda kot Priloga If.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Svet

Predsednik

A.G. KOENDERS

(1) Glej stran 79 tega Uradnega lista.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 329/2007 z dne 27. marca 2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL L 88, 29.3.2007, str. 1).

PRILOGA

„PRILOGA IF

NAFTNI DERIVATI IZ ČLENA 2(4)

2707

Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin

2709

Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

2712 10

–

Vazelin

2712 20

–	Parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja

2712 90

–

Drugo

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

2714

Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine

2715

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bituminozni kit, ‚cutback‘)

–	Ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih mineralov

3403 11

– –	preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja, krzna ali drugih materialov

3403 19

– –

drugo

–

Drugo

3403 91

– –	preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja, krzna in drugih materialov

3403 99

– –

drugo

– – – –

kemijski proizvodi in preparati, sestavljeni predvsem iz organskih spojin, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

3824 90 92

– – – – –

v tekoči obliki pri 20 °C

3824 90 93

– – – – –

drugo

3824 90 96

– – – –

drugo

3826 00 10

–	- Monoalkilni estri maščobnih kislin, ki vsebujejo vsaj 96,5 vol. % estrov (FAMAE)

3826 00 90

–

Drugo“

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/47

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/842

z dne 27. maja 2016

o spremembi Uredbe (ES) št. 167/2008 glede imena imetnika dovoljenja in trgovskega imena kokcidiostatika

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	KRKA d.d. je vložila zahtevek v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 s predlogom za spremembo imena imetnika dovoljenja iz Uredbe Komisije (ES) št. 167/2008 (2) o izdaji dovoljenja za kokcidiostatik (Kokcisan 120G).

(2)

Vložnik trdi, da je s 5. februarjem 2016 prenesel pravice za trženje krmnega dodatka Kokcisan 120G na družbo Huvepharma EOOD. Poleg tega Huvepharma EOOD kot novi lastnik pravic za trženja krmnega dodatka zahteva spremembo trgovskega imena krmnega dodatka. Vložnik je predložil ustrezne podatke, ki podpirajo njegovo zahtevo.

(3)	Predlagane spremembe pogojev dovoljenja so povsem upravnega značaja in ne vključujejo nove ocene zadevnega dodatka. Evropska agencija za varnost hrane je bila o zahtevku obveščena.

(4)	Da bi se omogočilo, da se krmni dodatek lahko trži pod imenom Huvepharma EOOD in pod novim trgovskim imenom, je treba spremeniti pogoje dovoljenja.

(5)	Uredbo (ES) št. 167/2008 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ker ni varnostnih razlogov, ki bi zahtevali takojšnjo uporabo sprememb Uredbe (ES) št. 167/2008, uvedenih s to uredbo, je ustrezno zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko porabijo obstoječe zaloge dodatkov ter premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatek.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 167/2008 se spremeni:

1.	v drugem stolpcu se besedna zveza „KRKA, d.d., Novo mesto, Slovenija“ nadomesti s „Huvepharma EOOD, Bolgarija“;

2.	v tretjem stolpcu se besedna zveza „Kokcisan 120G“ nadomesti s „Huvesal 120 G“.

Člen 2

Obstoječe zaloge dodatka ter premiksov in krmnih mešanic, ki vsebujejo dodatek, ki so skladne z določbami, ki so se uporabljale pred začetkom veljavnosti te uredbe, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo, dokler se ne porabijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 167/2008 z dne 22. februarja 2008 o izdaji novega dovoljenja za kokcidiostatik kot krmni dodatek za deset let (UL L 50, 23.2.2008, str. 14).

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/843

z dne 27. maja 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	428,2
	MA	117,9
	TR	60,8
	ZZ	202,3
0707 00 05	TR	99,6
0707 00 05	ZZ	99,6
0709 93 10	TR	99,6
0709 93 10	ZZ	99,6
0805 10 20	EG	47,2
	IL	42,6
	MA	59,4
	TR	68,5
	ZA	77,6
	ZZ	59,1
0805 50 10	AR	171,6
	TR	143,1
	ZA	177,5
	ZZ	164,1
0808 10 80	AR	109,4
	BR	107,5
	CL	126,5
	CN	102,3
	NZ	149,7
	US	192,9
	ZA	112,3
	ZZ	128,7
0809 29 00	TR	531,7
	US	855,4
	ZZ	693,6

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/51

DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2016/844

z dne 27. maja 2016

o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (1) ter zlasti člena 10(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Nekatere mednarodne konvencije, kot so opredeljene v členu 2(a) Direktive2009/45/ES, so bile spremenjene.

(2)	V skladu s členom 10(2) Direktive 2009/45/ES se priloge k navedeni direktivi lahko spremenijo, da bi se uporabile spremembe mednarodnih konvencij.

(3)	Direktivo 2009/45/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (v nadaljnjem besedilu: Odbor COSS), ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (2) –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2009/45/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 2017. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 163, 25.6.2009, str. 1.

(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2009/45/ES se spremeni:

v poglavju II-1:

(a)

doda se pravilo II-1/A-1/4:

„4 Zaščita pred hrupom

LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Ladje z bruto tonažo 1 600 ali več so izdelane tako, da se zmanjša hrup na krovu in pred njim zaščiti osebje v skladu s Kodeksom IMO o ravneh hrupa na ladjah, ki ga je sprejel Odbor za pomorsko varnost z Resolucijo MSC.337(91), kakor jo lahko spremeni IMO.“;

(b)

pravilo II-1/C/6.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej z največjo hitrostjo prestavita krmilo iz lege 35° na eni strani do lege 35° na drugi ter pod enakimi pogoji iz lege 35° na kateri koli strani do lege 30° na drugi strani v največ 28 sekundah. Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

.1	Med preskusi na morju se ladja nahaja v prevesu in je krmilo pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu, popolnoma potopljeno; ali

kadar med preskusi na morju ni mogoče doseči potopitve celotnega krmila, se ustrezna hitrost pri vožnji naprej izračuna z uporabo potopljenega območja krmilnih lopatic za predlagano stanje naloženosti pri preskusu na morju. Hitrost pri vožnji naprej povzroči silo in uporabo navora na glavni krmilni napravi, ki je najmanj tako velika, kot če bi bila preskušana pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s hitrostjo, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu; ali

.3	sila krmila in navor pri preskusu stanja naloženosti sta bila zanesljivo predvidena in ekstrapolirana na stanje polne naloženosti. Hitrost ladje ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu vijaka.“;

(c)

pravilo II-1/C/6.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2

lahko pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s polovico največje hitrosti pri vožnji naprej ali s hitrostjo 7 vozlov, glede na večjo vrednost, prestavi krmilo iz lege 15° na eni strani do lege 15° na drugi strani v največ 60 sekundah; Kadar dokazovanje skladnosti s to zahtevo med preskusi na morju z ladjo pri največjem ugrezu in pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost, ni praktično, lahko ladje ne glede na njihov datum izdelave skladnost s to zahtevo dokazujejo na enega od naslednjih načinov:

.1	med preskusi na morju se ladja nahaja v prevesu in je krmilo pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost, popolnoma potopljeno; ali

kadar med preskusi na morju ni mogoče doseči popolne potopitve celotnega krmila, se ustrezna hitrost pri vožnji naprej izračuna z uporabo potopljenega območja krmilnih lopatic za predlagano stanje naloženosti pri preskusu na morju. Izračunana hitrost pri vožnji naprej povzroči silo in uporabo navora na pomožni krmilni napravi, ki je najmanj tako velika, kot če bi bila preskušana pri največjem ugrezu ladje in pri vožnji naprej s polovico hitrosti, ki ustreza največjemu številu neprekinjenih vrtljajev glavnega motorja in največjemu konstrukcijskemu naklonu ali 7 vozljem, glede na večjo vrednost; ali

.3	sila krmila in navor pri preskusu stanja naloženosti sta bila zanesljivo predvidena in ekstrapolirana na stanje polne naloženosti;“;

(d)	v pravilu II-1/C/15 se podnaslov nadomesti z naslednjim: „NOVE LADJE RAZREDA B, C IN D, KI JIH NE ZAJEMA PRAVILO II-1/A-1/4“;

v poglavju II-2:

(a)

dodata se naslednji pravili II-2/A/2.28 in II-2/A/2.29:

„.28

dušilec ognja za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok zraka v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer omeji širjenje požara. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

.1	avtomatski dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki se zapre samostojno, če je izpostavljen produktom ognja;

.2	ročni dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki je namenjen ročnemu odpiranju ali zapiranju s strani posadke na samem dušilcu; in

.3	daljinsko upravljani dušilec ognja pomeni dušilec ognja, ki ga zapre posadka prek kontrolne postaje, ki je oddaljena od upravljanega dušilca.

.29

protidimno zapiralo za namen izvajanja pravila II-2/B/9a pomeni napravo, nameščeno v prezračevalnem vodu, ki v običajnih pogojih ostane odprta in omogoča pretok vode v vod, v primeru požara pa se zapre in prepreči pretok v vod, s čimer se omeji širjenje dima in vročih plinov. Protidimno zapiralo ni namenjeno okrepitvi požarnih pregrad, skozi katere je speljan prezračevalni vod. Zgornja opredelitev se pri uporabi lahko poveže z naslednjimi izrazi:

.1	avtomatsko protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki se zapre samostojno, če je izpostavljeno dimu ali vročim plinom;

.2	ročno protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki je namenjeno ročnemu odpiranju ali zapiranju s strani posadke na samem zapiralu; in

.3	daljinsko upravljano protidimno zapiralo pomeni protidimno zapiralo, ki ga zapre posadka prek kontrolne postaje, oddaljene od upravljanega zapirala.“;

(b)

pravilo II-2/A/6.8.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1	deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo, ki se uporabljajo za glavni pogon ladje in proizvodnjo energije, ter za ladje, izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, vsi deli strojev z notranjim zgorevanjem z veliko požarno ogroženostjo.“;

(c)

uvodno besedilo pravila II-2/A/11.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1	Na ladjah, izdelanih pred 1. julijem 2019 gasilska oprema vsebuje:“;

(d)

dodata se naslednji pravili II-2/A/11.1.1.3 in II-2/A/11.1a:

„.1.3

Samostojna dihalna naprava na stisnjen zrak, ki je del gasilske opreme, do 1. julija 2019 doseže skladnost z odstavkom 2.1.2.2 poglavja 3 Kodeksa sistemov požarne varnosti.

.1a	Na ladjah, izdelanih 1. julija 2019 ali pozneje, je gasilska oprema v skladu s Kodeksom sistemov požarne varnosti;“;

(e)

vstavi se naslednje pravilo II-2/A/11.4a:

„.4a

Komunikacija med gasilci:

Na ladjah, ki morajo imeti na krovu najmanj en komplet gasilske opreme in so izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje, morata biti na krovu za komunikacijo med gasilci najmanj dve dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi za vsako gasilsko enoto. Za ladje, ki za gorivo uporabljajo utekočinjen zemeljski plin, ali ro-ro potniške ladje z zaprtimi ro-ro prostori ali prostori posebne kategorije sta navedeni dvosmerni prenosni radiotelefonski napravi odporni proti eksplozijam ali varni sami po sebi. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, izpolnjujejo zahteve iz tega pravila najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. juliju 2019.“;

(f)

doda se naslednje pravilo II-2/A/15.2.6:

„6.	Na ladjah, za katere velja pravilo II-2/A/11, se jeklenke za dihalne aparate, ki se uporabljajo med vajami, pred odhodom ponovno napolnijo ali nadomestijo.“;

(g)

pravilo II-2/B/5.1 se nadomesti z naslednjim:

„.1

Poleg skladnosti s posebnimi določbami za protipožarno celovitost pregrad in krovov, navedenih v drugih pravilih tega dela, se v tabelah 5.1 ali 5.1(a) in 5.2 ali 5.2(a), če je ustrezno, predpiše minimalna protipožarna celovitost pregrad in krovov.

Pri odobritvi strukturnih varnostnih ukrepov za protipožarno zaščito novih ladij se upošteva tveganje toplotne prehodnosti med toplotnimi mostovi na stičiščih in tam, kjer se naprave za omejevanje toplote končajo.“;

(h)

naslednja tabela 5.1(a) se vstavi po tabeli 5.1 v pravilu II-2/B/5.4:

„Naslednja tabela se uporablja za VSE LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Tabela 5.1(a)

Protipožarna celovitost pregrad, ki ločujejo sosednje prostore

Prostori

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

Kontrolne postaje

(1)

A-0e

A-0

A-15

A-60

A-15

A-60

Koridorji

(2)

B-0e

A-0e

B-0e

A-60

A-15

A-60

A-15

A-0d

A-30

Bivalni prostori

(3)

A-0e

B-0e

A-60

A-0

A-15

A-0d

A-30

A-0d

Stopnišča

(4)

A-0e

B-0e

A-0e

B-0e

A-60

A-0

A-15

A-0d

A-30

Delovni prostori (nizka ogroženost)

(5)

A-60

A-0

Strojnice kategorije A

(6)

A-0

A-60

Druge strojnice

(7)

A-0b

A-0

Prostori za tovor

(8)

A-0

Delovni prostori (visoka ogroženost)

(9)

A-0b

A-30

Odprti krovi

(10)

A-0

Prostori posebne kategorije in ro-ro prostori

(11)

A-30“

(i)

naslednja tabela 5.2(a) se vstavi po tabeli 5.2 v pravilu II-2/B/5.4:

„Naslednja tabela se uporablja za VSE LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Tabela 5.2(a)

Protipožarna celovitost krovov, ki ločujejo sosednje prostore

Prostori spodaj↓

Prostori → zgoraj

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

Kontrolne postaje

(1)

A-0

A-60

A-0

A-60

Koridorji

(2)

A-0

A-60

A-0

A-30

Bivalni prostori

(3)

A-60

A-0

A-60

A-0

A-30

A-0d

Stopnišča

(4)

A-0

A-60

A-0

A-30

Delovni prostori (nizka ogroženost)

(5)

A-15

A-0

A-60

A-0

Strojnice kategorije A

(6)

A-60

A-60f

A-30

A-60

Druge strojnice

(7)

A-15

A-0

Prostori za tovor

(8)

A-60

A-0

Delovni prostori (visoka ogroženost)

(9)

A-60

A-30

A-0d

A-30

A-0d

A-30

A-0d

A-0

A-60

A-0

A-30

Odprti krovi

(10)

—

A-0

Prostori posebne kategorije in ro-ro prostori

(11)

A-60

A-30

A-0d

A-30

A-0

A-60

A-0

A-30

A-0

A-30

Opombe k tabelam 5.1, 5.1(a), 5.2 in 5.2(a), kot je ustrezno.

(a)	Za pojasnilo o tem, katera se uporablja, glej pravili II-2/B/3 in 8.

(b)

Če so prostori v isti številčni kategoriji in je poleg oznaka b, se v tabeli prikazana ocena pregrade ali krova zahteva samo, kadar se sosednji prostori uporabljajo za drugačne namene, npr. v kategoriji (9). Med dvema kuhinjama ni potrebna pregrada, vendar kuhinja poleg sobe za barve zahteva pregrado ‚A-0‘.

(c)	Pregrade, ki ločujejo krmarnico od navigacijske kabine, imajo lahko oceno ‚B-0‘.

(d)	Glej odstavka .2.3 in .2.4 tega pravila.

(e)	Pri uporabi pravila 2.1.2 ‚B-0‘ in ‚C‘ v tabeli 5.1 in 5.1a pomenita ‚A-0‘.

(f)	Protipožarne izolacije ni treba namestiti, če je požarna ogroženost v strojnici kategorije (7) majhna ali je ni.

(*)

Zvezdica v tabelah pomeni, da mora biti pregrada iz jekla ali drugega enakovrednega materiala, ne zahteva pa se, da ustreza standardu razreda ‚A‘. Na ladjah, izdelanih 1. januarja 2003 ali pozneje, na katerih je krov prebit za električne kable, cevi in ventilacijske vode – razen prostora kategorije (10) – se taka odprtina zatesni, da se prepreči širjenje ognja in dima. Pregrade med kontrolnimi postajami (zasilni generatorji) in odprti krovi imajo lahko odprtine za dotok zraka brez sredstev za zapiranje, razen če je nameščen vgrajeni sistem za gašenje požara s plinom. Pri uporabi pravila II-2/B/2.1.2 zvezdica, kadar se pojavi v tabeli 5.2 in 5.2(a), razen kategorij (8) in (10), pomeni ‚A-0‘.“;

(j)

doda se naslednje pravilo II-2/B/6.3.4:

„LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

.3.4

Za vsako strojnico se iz glavne delavnice predvidi dvoje poti za izhod v sili. Vsaj ena od navedenih poti za izhod v sili zagotavlja neprekinjeno zaščito pred ognjem do varnega mesta zunaj strojnice.“;

(k)	naslov pravila II-2/B/9 se nadomesti z naslednjim: „9 Prezračevalni sistemi na ladjah, zgrajenih pred 1. januarjem 2018 (R 32)“;

(l)

doda se naslednje pravilo II-2/B/9a:

„9a Prezračevalni sistemi na ladjah

LADJE RAZREDA B, C in D, izdelane 1. januarja 2018 ali pozneje

.1 Splošno

Prezračevalni vodi, vključno z vodi z enojno in dvojno steno, so iz jekla ali enakovrednega materiala, razen kratkih gibkih spojk, ki ne presegajo 600 mm dolžine in se uporabljajo za povezovanje ventilatorjev na ventilacijski sistem v prostorih za klimatizacijo. Razen če ni v odstavku .1.6 izrecno drugače določeno, se smejo za izdelavo vodov, vključno z izolacijo, uporabljati le negorljivi materiali. Vendar pod naslednjimi pogoji ni nujno, da so kratki vodi, katerih dolžina ne presega 2 m in s prostim premerom (površina prostega premera se izračuna na osnovi notranjih dimenzij samega voda, brez izolacije, tudi v primeru predizoliranih vodov), ki ne presega 0,02 m2, iz jekla ali enakovrednega materiala:

Vodi so iz negorljivega materiala, ki ima lahko notranjo ali zunanjo oblogo z lastnostmi, ki zavirajo širjenje ognja in imajo v vsakem primeru kalorično vrednost, ki ne presega 45 MJ/m2 površine za uporabljeno debelino. Kalorična vrednost se izračuna v skladu s priporočili, ki jih je objavila Mednarodna organizacija za standardizacijo, zlasti standardom ISO 1716:2002, ‚Preskusi odziva gradbenih proizvodov na ogenj – Ugotavljanje specifične toplote zgorevanja‘;

.2	vodi se lahko uporabljajo samo na koncu naprave za prezračevanje in

.3	vodi od odprtine v pregradah razreda ‚A‘ ali ‚B‘, vključno z neprekinjenim stropom razreda ‚B‘, niso oddaljeni manj kakor 600 mm, merjeno vzdolž voda.

Naslednje naprave se preskusijo v skladu s Kodeksom postopkov požarnega preskusa:

.1	dušilci ognja, vključno z ustreznimi napravami za njihovo upravljanje, čeprav se preskušanje ne zahteva za dušilce, nameščene na spodnjem delu voda v sesalnih vodih za kuhinjske štedilnike, ki morajo biti jekleni in sposobni zaustaviti ugrez v vodu; in

.2	preboji za vode skozi pregrade razreda ‚A‘, čeprav se preskušanje ne zahteva, kadar so jeklene obloge neposredno spojene z vodi za prezračevanje z zakovičenimi ali privitimi prirobnicami ali če so privarjene.

Dušilci ognja so zlahka dostopni. Kadar so nameščeni za stropom ali oblogo, se na teh stropih ali oblogah namestijo vratca za njihovo pregledovanje, na njih pa je tablica z identifikacijsko številko dušilca ognja. Identifikacijska številka dušilca ognja se označi tudi na vsakem zahtevanem daljinsko upravljanem mestu.

Prezračevalni vodi imajo vratca za nadziranje in čiščenje. Vratca se nahajajo blizu dušilcev ognja.

Glavni dovodi in odvodi prezračevalnega sistema se lahko zaprejo z mesta zunaj prostora, ki se prezračuje. Sredstva za zapiranje so zlahka dostopna, vidno in trajno označena ter imajo naveden dejanski položaj zapiralne naprave.

Gorljiva tesnila niso dovoljena na robnih spojih prezračevalnih vodov znotraj 600 mm od odprtine za pregrade razreda ‚A‘ ali ‚B‘ in v vodih, za katere se zahteva konstrukcija razreda ‚A‘.

Odprtine za prezračevanje ali vodi za izravnavanje zraka med dvema ograjenima prostoroma se ne zagotovijo, razen kot to dovoljuje pravilo II-2/B/7.7.

.2 Razporeditev vodov

Prezračevalni sistemi strojnic kategorije A, prostori za avtomobile, ro-ro prostori, kuhinje, prostori posebne kategorije in prostori za tovor so drug od drugega in od prezračevalnih sistemov drugih prostorov ločeni. Vendar prezračevalnih sistemov za kuhinje na potniških ladjah za prevoz največ 36 potnikov ni treba popolnoma ločiti od drugih prezračevalnih sistemov, ampak jih lahko oskrbujejo posebni vodi iz enote za prezračevanje drugih prostorov. V takem primeru se blizu enote za prezračevanje namesti avtomatski dušilec ognja v vod za prezračevanje kuhinje.

Prezračevalni vodi strojnic kategorije A, kuhinj, prostorov za vozila, ro-ro prostorov ali prostorov posebne kategorije ne smejo biti speljani skozi bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

Prezračevalni vodi za bivalne prostore, delovne prostore ali kontrolne postaje ne smejo biti speljani skozi strojnice kategorije A, kuhinje, prostore za vozila, ro-ro prostore ali prostore posebne kategorije, razen če so v skladu z odstavkom.2.4.

Kot dovoljujeta odstavka. 2.2 in. 2.3, so vodi bodisi:

.1.1	izdelani iz jekla, debeline vsaj 3 mm za vode s prostim premerom, manjšim od 0,075 m2, vsaj 4 mm za vode s prostim premerom med 0,075 m2 in 0,45 m2 in vsaj 5 mm za vode s prostim premerom nad 0,45 m2;

.1.2	ustrezno podprti in ojačani;

.1.3	opremljeni z avtomatskimi dušilci ognja blizu prebitih mej in

.1.4	izolirani v skladu s standardom razreda ‚A-60‘ od mej prostora, za katerega se uporabljajo, do točke, ki je vsaj 5 m nad vsakim dušilcem ognja;

ali

.2.1	izdelani iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in. 2.4.1.2 in

.2.2	izolirani v skladu s standardom razreda ‚A-60‘ po vseh prostorih, skozi katere so speljani, razen vodov, ki so speljani skozi prostore kategorije (9) ali (10), kakor je opredeljeno v pravilu II-2/B/4.2.2.

Za namene odstavkov .2.4.1.4 in. 2.4.2.2 se vodi izolirajo po celotnem premeru njihovem zunanje površine. Za vode, ki se nahajajo zunaj določenega prostora, vendar nanj mejijo in si z njim delijo eno ali več površin, se šteje, da so speljani skozi določeni prostor in morajo biti izolirani po površini, ki si jo delijo s tem prostorom na razdalji 450 mm od voda (skice take razporeditve se nahajajo v Poenotenih razlagah SOLAS, poglavje II-2 (MSC.1/Circ.1276)).

Kadar mora biti vod za prezračevanje speljan skozi pregrado glavnega navpičnega območja, se zraven pregrade namesti avtomatski dušilec ognja. Dušilec se lahko tudi zapre ročno z obeh strani pregrade. Nadzorna lokacija mora biti lahko dostopna ter jasno in vidno označena. Vod med pregrado in dušilcem je izdelan iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in .2.4.1.2 ter izoliran do vsaj enake protipožarne celovitosti kakor pregrade, skozi katere je speljan. Dušilec se namesti vsaj na eno stran pregrade in se opremi z vidnim indikatorjem, ki kaže, če je dušilec odprt.

.3 Dušilci ognja in preboji za vode

Vodi, ki potekajo skozi pregrade razreda ‚A‘ izpolnjujejo naslednje zahteve:

kadar je skozi pregrade razreda ‚A‘ speljan vod s tanko plastjo kovine in s prostim premerom 0,02 m2 ali manj, se odprtina obloži s pločevinasto oblogo debeline vsaj 3 mm in dolžine vsaj 200 mm ter po možnosti razdeljeno na 100 mm na vsaki strani pregrade, ali pa je v primeru krova položena tako, da je v celoti na spodnji strani prebitega krova.

Kadar so prezračevalni vodi s prostim premerom nad 0,02 m2, vendar ne več kot 0,075 m2, napeljani skozi pregrade razreda ‚A‘, se odprtine obložijo s pločevinasto oblogo. Vodi in obloge so debeli vsaj 3 mm in dolgi vsaj 900 mm. Pri napeljavi skozi pregrade se ta dolžina razdeli po možnosti tako, da je 450 mm na vsaki strani pregrade. Ti vodi ali obloge takih vodov imajo protipožarno izolacijo. Izolacija ima vsaj tako protipožarno celovitost kakor pregrada, skozi katero je speljan tak vod; in

avtomatski dušilci ognja se namestijo v vseh vodih s prostim premerom nad 0,075 m2, ki so napeljani skozi pregrade razreda ‚A‘. Vsak dušilec se namesti blizu pregrade, skozi katero je speljan, vod med dušilcem in prebito pregrado je izdelan iz jekla v skladu z odstavkoma .2.4.2.1 in .2.4.2.2. Dušilci ognja delujejo avtomatsko, vendar jih je mogoče z obeh strani pregrade zapreti tudi ročno. Dušilec se opremi z vidnim indikatorjem, ki kaže položaj dušilca. Dušilci ognja pa niso obvezni, če so vodi speljani skozi prostore, obdane s pregradami razreda ‚A‘, ne da bi oskrbovali te prostore, pod pogojem, da imajo ti vodi enako protipožarno celovitost kakor pregrade, skozi katere so speljani. Vod s premerom nad 0,075 m2 se ne sme razdeliti na manjše vode na točki prebitja pregrade razreda ‚A‘ in nato združiti v izvirni vod po pregradi, da bi se s tem izognili namestitvi dušilca, ki jo zahteva ta določba.

Prezračevalni vodi s prostim premerom nad 0,02 m2, speljani skozi pregrade razreda ‚B‘, so obloženi s pločevinasto oblogo dolžine 900 mm, po možnosti razdeljeno na 450 mm na vsaki strani pregrad, razen če je vod na tej dolžini izdelan iz jekla.

Vsi dušilci ognja omogočajo ročno upravljanje. Dušilci omogočajo neposredno mehanično sprožitev ali se lahko zapirajo električno, hidravlično ali pnevmatično. Vsi dušilci omogočajo ročno upravljanje z obeh strani pregrade. Avtomatski dušilci ognja, vključno s tistimi, ki omogočajo daljinsko upravljanje, imajo varnostni mehanizem, ki ob požaru zapre dušilec celo ob izpadu električnega toka ali padcu hidravličnega ali pnevmatičnega tlaka. Daljinsko upravljani dušilec ognja omogoča ponovno ročno odprtje na dušilcu.

.4 Prezračevalni sistemi za potniške ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov

Poleg zahtev v oddelkih .1, .2 in .3 prezračevalni sistem na potniški ladji, ki prevaža več kot 36 potnikov, izpolnjuje tudi naslednje zahteve:

1	Na splošno so prezračevalni ventilatorji tako razvrščeni, da vodi, ki segajo v različne prostore, ostanejo v glavnem navpičnem območju.

2	Zaprta stopnišča prezračuje in oskrbuje poseben sistem prezračevalnih vodov (sesalnih in dovajalnih), ki se ne uporablja za druge prostore v prezračevalnem sistemu.

Ne glede na njegov premer, mora biti vsak vod, ki oskrbuje več kot en bivalni prostor v medpalubju, delovni prostor ali kontrolno postajo, v bližini preboja vsakega krova takih prostorov opremljen z avtomatskim protidimnim zapiralom, ki se ga lahko ročno zapre z zaščitenega krova nad zapiralom. Kadar ventilator oskrbuje več kot eno medpalubje z ločenimi vodi znotraj glavnega navpičnega območja, pri čemer je vsak dodeljen enemu medpalubju, mora biti vsak vod opremljen z ročnim protidimnim zapiralom v bližini ventilatorja.

4	Navpični vodi se po potrebi izolirajo, kot se zahteva v tabelah 4.1 in 4.2. Vodi se izolirajo, kot se zahteva za krove med prostori, ki jih oskrbujejo in prostori, ki se upoštevajo.

.5 Sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov

.1 Zahteve za potniške ladje, ki prevažajo več kot 36 potnikov

Poleg izpolnjevanja zahtev iz oddelkov 1, .2 in .3 morajo biti sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov izdelani v skladu z odstavkoma .2.4.2.1 in .2.4.2.2 ter izolirani v skladu s standardom razreda ‚A- 60‘ v bivalnih prostorih, delovnih prostorih ali kontrolnih postajah, skozi katere so speljani. Opremljeni so tudi z:

.1	lovilcem maščob, ki se z lahkoto odstrani za čiščenje, razen če je nameščen alternativni sistem za odstranjevanje maščob;

.2	dušilcem ognja v spodnjem delu voda na križišču med vodom in napo kuhinjskega štedilnika, ki se avtomatsko in daljinsko upravlja, poleg tega še daljinsko upravljanim dušilcem ognja v zgornjem delu voda blizu izhodne strani voda;

vgrajenimi napravami za gašenje požara v vodu. Sistemi za gašenje požara izpolnjujejo priporočila, ki jih je objavila Mednarodna organizacija za standardizacijo, zlasti standard ISO 2009:15371 ‚Ladje in pomorska tehnologija – Sistemi za gašenje požara za zaščito opreme za kuhanje v ladijski kuhinji‘ (‚Ships and marine technology – Fire-extinguishing systems for protection of galley cooking equipment‘);

napravami na daljinsko upravljanje za izklop sesalnih ventilatorjev in vpihovalnih ventilatorjev, za upravljanje dušilcev ognja iz odstavka .5.1.1.2 in za upravljanje sistema za gašenje požara, ki je blizu vhoda v kuhinjo, a zunaj nje. Če se namesti sistem z več vodi, se zagotovi daljinsko sredstvo, ki se nahaja pri zgornjih kontrolah, da se vsi vodi zaprejo in izpraznijo skozi isti glavni vod, preden se v sistem sprosti sredstvo za gašenje; in

.5	primerno lociranimi vratci za nadziranje in čiščenje, vključno z enimi, ki so blizu izpušnega ventilatorja in enimi, ki so nameščena na spodnjem delu, kjer se nabira maščoba;

sesalni vodi iz območja za kuhinjsko opremo, nameščeni na odprtih krovih, so skladni z odstavkom .5.1.1, kot se uporablja, kadar so speljani skozi bivalne prostore ali prostore z gorljivim materialom.

.2 Zahteve za potniške ladje, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov

Kadar so sesalni vodi iz kuhinjskih štedilnikov napeljani skozi bivalne prostore ali prostore z gorljivim materialom, so izdelani v skladu z odstavkoma .2.4.1.1 in .2.4.1.2. Vsak sesalni vod ima:

.1	lovilec maščob, ki se zlahka odstrani za čiščenje;

.2	avtomatsko in daljinsko upravljani dušilec ognja v spodnjem delu voda na stičišču med vodom in kuhinjskim štedilnikom ter poleg tega še daljinsko vodeni dušilec ognja v zgornjem delu voda blizu izhodne strani voda;

.3	priprave za izklop sesalnih in vpihovalnih ventilatorjev, ki jo je mogoče upravljati iz kuhinje, in

.4	vgrajeno sredstvo za gašenje požara v vodu.

.6 Prostori za prezračevanje strojnic kategorije A z motorji z notranjim zgorevanjem

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje le tako sosednjo strojnico in ni protipožarne pregrade med prostorom za prezračevanje in strojnico, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov, ki oskrbujejo strojnico, nahajajo zunaj prostora za prezračevanje in strojnice.

Kadar prostor za prezračevanje oskrbuje tako strojnico in druge prostore ter je od strojnice ločen s pregrado razreda ‚A-0‘, vključno s preboji, se sredstva za zaprtje prezračevalnega voda ali vodov za strojnico lahko nahajajo v prostoru za prezračevanje.

.7 Prezračevalni sistemi za pralnice na potniških ladjah, ki prevažajo več kot 36 potnikov

Sesalni vodi iz sušilnic in pralnic prostorov kategorije (13), kakor so opredeljeni v pravilu II-2/B/2.2 se opremijo s:

.1	filtri, ki se lahko zlahka odstranijo za čiščenje;

.2	dušilcem ognja, nameščenim na spodnjem delu voda, ki se upravlja avtomatsko in daljinsko;

.3	napravami na daljinsko upravljanje za izklop sesalnih ventilatorjev in vpihovalnih ventilatorjev znotraj prostora in za upravljanje dušilca ognja iz odstavka .7.2; in

.4	primerno nameščenimi vratci za nadziranje in čiščenje.“;

(m)

dodajo se naslednja pravila II-2/B/13.4, II-2/B/13.5 in II-2/B/13.6:

„LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v strojnice, kadar:

.4.1	je bila namestitev sistemov in opreme za avtomatsko in daljinsko upravljanje odobrena namesto stalne prisotnosti posadke v prostoru in

.4.2	so glavni pogonski in pripadajoči stroji, vključno z glavnim virom električne energije, opremljeni z določeno stopnjo avtomatskega in daljinskega upravljanja ter so pod stalnim nadzorom posadke v kontrolnem prostoru.

Vgrajeni sistem za odkrivanje požara in požarni alarm odobrenega tipa se v skladu z ustreznimi določbami pravila II-2/A/9 namesti v ograjene prostore s sežigalnicami.

V zvezi s sistemom za odkrivanje požara in požarni alarm, ki ga zahtevata pravili II-2/B/13.4 in 13.5, se uporablja naslednje:

Sistem odkrivanja požara je tako načrtovan, detektorji pa na takih mestih, da hitro zaznajo začetek požara v katerem koli delu teh prostorov v običajnih pogojih delovanja stroja in ob spremembah prezračevanja, kakor to zahteva možen temperaturni razpon v prostoru. Sistemi za odkrivanje, ki uporabljajo samo toplotne detektorje, niso dovoljeni, razen v prostorih omejene višine in če je njihova uporaba še posebno primerna. Sistem za odkrivanje sproži zvočni in vizualni alarm, ki se razlikujeta od alarma vsakega drugega sistema, ki ne javlja požara, na dovolj mestih, da se zagotovi, da so alarm slišali in opazili na poveljniškem mostu in da ga je opazil odgovorni strojniški častnik.

Če na poveljniškem mostu ni nikogar, se alarm sproži tam, kjer je dežurni odgovorni član posadke.

Po vgradnji sistema se sistem preskusi pod različnimi pogoji delovanja stroja in prezračevanja.“;

(n)

pravilo II-2/B/14.1.1.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2	Zahteve pravil II-2/A/12, II-2/B/7, II-2/B/9 in II-2/B/9a za ohranitev celovitosti navpičnih con se uporabijo enakovredno za krove in pregrade, ki oblikujejo meje za ločevanje vodoravnih con med seboj in od ostalega dela ladje.“;

(o)

pravilo II-2/B/14.1.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„.2

Pri novih ladjah, izdelanih pred 1. januarjem 2018, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, in obstoječih ladjah razreda B, ki prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1 pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2 pravila II-2/B/5. Pri ladjah, izdelanih 1. januarja 2018 ali po njem, ki ne prevažajo več kot 36 potnikov, se ločevalne pregrade prostorov posebne kategorije izolirajo, kakor se zahteva za prostore kategorije (11) v tabeli 5.1a pravila II-2/B/5, vodoravne pregrade pa se izolirajo, kakor se zahteva za kategorijo (11) v tabeli 5.2a pravila II-2/B/5.“;

v poglavju III:

(a)

tabela v pravilu III/2.6 se nadomesti z naslednjim:

„Prostori

Število oseb (N)

Število potnikov (P)

> 250

≤ 250

> 250

≤ 250

> 250

≤ 250

Zmogljivost reševalnih plovil (1) (2) (3) (4):

—	obstoječe ladje

1,10 N

—	nove ladje

1,25 N

Reševalni čolni (4) (5)

Rešilni pasovi (6)

Rešilni jopiči (8) (9) (12) (13)

1,05 N

Otroški rešilni jopiči (9) (13)

0,10 P

Rešilni jopiči za dojenčke (10) (13)

0,025 P

Signalne bakle in rakete (7)

Priprave za metanje vrvi (14)

—

Radarski reflektorji

Dvosmerna UKV radiotelefonska naprava

(b)

vstavi se naslednje pravilo III/9/2a:

„.2a	Najpozneje ob prvem predvidenem suhem doku po 1. januarju 2018, vendar ne pozneje kot 1. julija 2019, se mehanizem za splavitev rešilnega čolna, ki ni skladen z odstavki 4.4.7.6.4 do 4.4.7.6.6 Kodeksa LSA nadomesti z opremo, ki je v skladu s Kodeksom (*).

(*) Glej smernice glede ocene in nadomestitve sistemov za splavitev in dviganje rešilnega čolna (MSC.1/Circ.1392).“;"

(c)

doda se naslednje pravilo III/10a:

„10a Reševanje oseb iz vode

LADJE RAZREDA B, C in D, IZDELANE 1. JANUARJA 2018 ALI POZNEJE:

Vse ladje imajo ob upoštevanju smernic IMO (**) načrte za posamezne ladje in postopke za reševanje oseb iz vode. Z načrti in postopki se določijo oprema, ki je namenjena za uporabo pri reševanju, in ukrepi, ki se sprejmejo za čim večje zmanjšanje nevarnosti za ladijsko osebje, ki je vključeno v postopke reševanja. Ladje, izdelane pred 1. januarjem 2018, morajo to zahtevo izpolnjevati do prvega rednega pregleda varnostne opreme ali pregleda o obnovitvi spričevala.

Ro-ro potniške ladje, ki so skladne s pravilom III/5-1.4, se štejejo kot skladne s tem pravilom.

(**) Smernice za pripravo načrtov in postopkov za reševanje oseb iz vode (MSC.1/Circ.1447).“;"

(d)

vstavi se naslednje pravilo III/13.9:

„.9

Člani posadke z dovoljenjem za vstop v ograjene prostore in odgovornostjo za reševanje se udeležijo vaj za vstop v ograjene prostore in reševanje, ki se izvedejo na krovu ladje v razmiku, ki ga določi uprava, vendar najmanj enkrat letno:

.1 Vaje za vstopanje v ograjene prostore in reševanje

Vaje za vstopanje v ograjene prostore in reševanje bi bilo treba načrtovati in izvajati na varen način ob upoštevanju, kakor je ustrezno, smernic iz priporočil IMO (***).

Vsaka vaja za vstopanje v ograjene prostore in reševanje vključuje:

.1	preverjanje in uporabo osebne zaščitne opreme, ki se zahteva za vstop;

.2	preverjanje in uporabo komunikacijske opreme in postopkov;

.3	preverjanje in uporabo instrumentov za merjenje zraka v ograjenih prostorih;

.4	preverjanje in uporabo reševalne opreme in postopkov ter

.5	navodila za prvo pomoč in postopke oživljanja.

(***) Glej revidirana priporočila za vstopanje v ograjene prostore na ladjah, ki jih je sprejela IMO z Resolucijo A.1050(27).“;"

(e)

vstavi se naslednje pravilo III/14:

„14 Evidence (R 19.5)

NOVE IN OBSTOJEČE LADJE RAZREDA B, C IN D:

Datumi izvajanja zborov, podrobnosti o vajah za zapuščanje ladje in protipožarnih vajah, vajah za vstopanje v ograjene prostore in reševanje, vajah v zvezi z reševalnimi sredstvi in usposabljanjih na krovu se zabeležijo v dnevnik, ki ga lahko določi uprava. Če se polni zbor, vaje ali usposabljanje ne izvaja ob predpisanem času, se v dnevniku navedejo okoliščine in obseg izvedenega zbora, vaj ali usposabljanja.“

(1) Reševalna plovila so lahko rešilni čolni ali rešilni splavi ali oboji v kombinaciji v skladu z določbami iz pravila III/2.2. Kadar to upravičujejo zaščitena narava potovanj in/ali ugodne podnebne razmere območja plovbe lahko uprava države zastave upošteva priporočila IMO v MSC/Circ.1046 in, če tega ne zavrne država članica gostiteljica, odobri naslednje:

(a)

odprte obrnljive napihljive rešilne splave, ki niso v skladu z oddelkom 4.2 ali 4.3 Kodeksa LSA, če taki rešilni splavi v celoti izpolnjujejo zahteve iz Priloge 10 h Kodeksu za hitra plovila iz leta 1994 in zahteve za ladje, izdelane 1. januarja 2012 ali pozneje, iz Priloge 11 h Kodeksu za hitra plovila iz leta 2000;

(b)	rešilne splave, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 4.2.2.2.1 in 4.2.2.2.2 Kodeksa LSA o termoizolaciji tal rešilnega splava.

Reševalna plovila za obstoječe ladje razreda B, C in D izpolnjujejo ustrezna pravila SOLAS 74 glede obstoječih ladij, kakor so bila spremenjena 17. marca 1998. Ro-ro potniške ladje izpolnjujejo zahteve iz pravila III/5-1, kakor se uporablja.

Sistem ali sistemi za evakuacijo na morju, ki ustrezajo oddelku 6.2 Kodeksa LSA, se lahko zamenjajo s po zmogljivosti enakovredno zmogljivostjo rešilnih splavov, ki se zahtevajo v tabeli, vključno s pripravami za njihovo splavitev, kadar je to ustrezno.

(2) Reševalna plovila so čim bolj enakomerno razporejena na obeh straneh ladje.

(3) Celotna/skupna zmogljivost rešilnih plovil, vključno z dodatnimi rešilnimi splavi, je v skladu z zahtevami iz zgornje tabele, tj. 1,10 N = 110 % in 1,25 N = 125 % skupnega števila oseb (N), za prevoz katerih je ladja registrirana. Na krovu mora biti dovolj reševalnih plovil, da lahko v primeru izgube ali onesposobitve katerega koli reševalnega plovila preostala reševalna plovila zagotovijo vkrcanje celotnega števila oseb, za prevoz katerih je ladja registrirana. Če zahteve za hrambo rešilnih splavov iz pravila III/7.5 niso izpolnjene, se lahko zahtevajo dodatni rešilni splavi.

(4) Število rešilnih in/ali reševalnih čolnov mora zagotavljati, da vsak rešilni ali reševalni čoln nadzoruje največ devet rešilnih splavov, če ladjo zapusti skupno število oseb, za katerih prevoz je ladja registrirana.

(5) Sistemi za splavitev rešilnih čolnov izpolnjujejo zahteve iz pravila III/10.

Če reševalni čoln izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.5 ali 4.6 Kodeksa LSA, se lahko vključi v zmogljivost reševalnih plovil iz zgornje tabele.

Rešilni čoln se lahko odobri kot reševalni čoln, pod pogojem, da so rešilni čoln in načini njegove splavitve ter dviganja skladni z zahtevami za reševalni čoln.

Vsaj en reševalni čoln na ro-ro potniških ladjah, če se zahteva, da je tak čoln na ladji, je hitri reševalni čoln, ki izpolnjuje zahteve pravila III/5-1.3.

Kadar uprava države zastave meni, da je namestitev reševalnega čolna ali hitrega reševalnega čolna na krov ladje fizično nemogoča, se lahko takšna ladja izvzame iz zahteve, da ima reševalni čoln, pod pogojem, da izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)	ladja je opremljena s sredstvi, ki omogočajo reševanje nemočne osebe iz vode;

(b)	reševanje nemočne osebe iz vode se lahko nadzoruje s poveljniškega mostu in

(c)	ladja ima dovolj dobre manevrske sposobnosti, da se lahko osebam približa in jih reši v najslabših možnih razmerah.

(6) Vsaj po en rešilni pas na vsaki strani je opremljen s plavajočo rešilno vrvjo, dolgo najmanj dvakrat toliko, kolikor znaša višina, na kateri je rešilni pas shranjen nad vodno črto v najugodnejših vremenskih razmerah, ali 30 metrov, glede na večjo vrednost.

Dva rešilna pasova sta opremljena s samosprožilnim dimnim signalom in samosprožilno lučjo; omogočen mora biti njun hiter spust s poveljniškega mostu. Ostali rešilni pasovi so opremljeni s samosprožilnimi lučmi v skladu z določbami odstavka 2.1.2 Kodeksa LSA.

(7) Signalne rakete in bakle, ki izpolnjujejo zahteve oddelka 3.1 Kodeksa LSA, se hranijo na poveljniškem mostu ali mestu za krmarjenje.

(8) Za vsako osebo, ki mora opravljati delo na izpostavljenih območjih palube, se zagotovi napihljiv rešilni jopič. Ti napihljivi rešilni jopiči se lahko prištejejo k skupnemu številu rešilnih jopičev, ki jih zahteva ta direktiva.

(9) Poskrbi se, da je število rešilnih jopičev, primernih za otroke, enako vsaj 10 % števila potnikov na krovu ali večje, če je to potrebno, da se za vsakega otroka zagotovi rešilni jopič.

(10) Poskrbi se, da je število rešilnih jopičev, primernih za dojenčke, enako vsaj 2,5 % števila potnikov na krovu ali večje, če je to potrebno, da se za vsakega dojenčka zagotovi rešilni jopič.

(11)

Vse ladje morajo imeti na krovu zadostno število rešilnih jopičev za osebe na straži in za uporabo na oddaljenih prostorih za reševalna plovila. Rešilni jopiči za osebe na straži bi se morali hraniti na mostu, v kontrolni sobi strojnice in na vseh drugih opazovalnih mestih z osebjem.

Najpozneje na datum prvega rednega pregleda po 1. januarju 2012 morajo vse potniške ladje izpolnjevati določbe iz opomb 12 in 13.

(12) Če zagotovljeni rešilni jopiči za odrasle niso zasnovani tako, da se prilegajo osebam s težo nad 140 kg in prsnim obsegom nad 1 750 mm, je na krovu na voljo zadostno število primernih dodatkov, s katerimi je mogoče rešilne jopiče namestiti na take osebe.

(13) Na vseh potniških ladjah se vsak rešilni jopič opremi z lučjo, ki ustreza zahtevam odstavka 2.2.3 Kodeksa LSA. Vse ro-ro potniške ladje izpolnjujejo določbe pravila III/5.5.2.

(14) Ladjam z dolžino manj kot 24 m ni treba imeti na krovu priprav za metanje vrvi.“;

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/66

SKLEP SVETA (EU) 2016/845

z dne 23. maja 2016

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v okviru skupnega odbora, ustanovljenega z Okvirnim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem poslovnika skupnega odbora ter ustanovitvijo specializiranih delovnih skupin in sprejetjem njihovega mandata

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 207 in 212 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 1. junija 2014.

(2)	Za čim učinkovitejše izvajanje Sporazuma bi bilo treba čim prej vzpostaviti njegov institucionalni okvir, in sicer tako, da skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

(3)	V skladu s členom 44 Sporazuma je bil ustanovljen skupni odbor, da se med drugim zagotovi ustrezno delovanje in izvajanje Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor).

(4)	Za čim učinkovitejše izvajanje Sporazuma bi bilo treba sprejeti poslovnik skupnega odbora.

(5)	Za omogočanje razprav na strokovni ravni o ključnih področjih, za katera se Sporazum uporablja, se lahko ustanovijo specializirane delovne skupine.

(6)	Stališče Unije v okviru skupnega odbora v zvezi s sprejetjem njegovega poslovnika in ustanovitve specializiranih delovnih skupin bi moralo zato temeljiti na priloženih osnutkih sklepov skupnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Stališče, ki se v imenu Evropske unije zavzame v okviru skupnega odbora, ustanovljenega v skladu s členom 44 Sporazuma, v zvezi s:

(a)	sprejetjem poslovnika skupnega odbora ter

(b)	ustanovitvijo specializiranih delovnih skupin in sprejetjem njihovega mandata,

temelji na osnutkih sklepov skupnega odbora, ki sta priložena temu sklepu.

2. Predstavniki Unije v skupnem odboru se lahko dogovorijo o manjših spremembah osnutkov sklepov brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 23. maja 2016

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Sklep Sveta 2014/278/EU z dne 12. maja 2014 o sklenitvi Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, razen zadev v zvezi s ponovnim sprejemom (UL L 145, 16.5.2014, str. 1).

OSNUTEK

SKLEP št. 1/2016 SKUPNEGA ODBORA EU IN REPUBLIKE KOREJE

z dne …

o sprejetju poslovnika

SKUPNI ODBOR EU IN REPUBLIKE KOREJE JE –

ob upoštevanju Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 44 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum je začel veljati 1. junija 2014.

(2)	Za čim učinkovitejše izvajanje Sporazuma bi bilo treba sprejeti poslovnik skupnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Sprejme se poslovnik skupnega odbora, kot je določen v Prilogi k temu sklepu.

V …,

Za skupni odbor EU in Republike Koreje

Predsednik

PRILOGA

POSLOVNIK SKUPNEGA ODBORA

Člen 1

Sestava in predsedstvo

1. Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 44 Okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), opravlja svoje naloge, kot je določeno v členu 44 Sporazuma.

2. Skupni odbor sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic na ustrezni ravni.

3. Skupnemu odboru izmenično predseduje vsaka od pogodbenic, in sicer za obdobje enega koledarskega leta. Skupnemu odboru predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali minister za zunanje zadeve Republike Koreje. Predsednik lahko prenese svoja pooblastila.

4. Prvo obdobje se začne z datumom prve seje skupnega odbora in se konča 31. decembra istega leta.

Člen 2

Seje

1. Skupni odbor se običajno sestane enkrat na leto. Seje skupnega odbora skliče predsednik in potekajo izmenično v Bruslju in Seulu na medsebojno dogovorjen datum. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko organizirajo izredne seje skupnega odbora, če se pogodbenici s tem strinjata.

2. Skupni odbor se običajno sestane na ravni visokih uradnikov, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

Člen 3

Javnost

Če ni določeno drugače, seje skupnega odbora niso javne.

Člen 4

Udeleženci

1. Sekretariat pred vsako sejo obvesti predsednika o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

2. Po potrebi in na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic se lahko na seje skupnega odbora povabijo strokovnjaki ali predstavniki drugih teles kot opazovalci ali z namenom, da podajo informacije o določeni zadevi.

Člen 5

Sekretariat

Predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje in predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Republike Koreje delujeta skupaj kot sekretarja skupnega odbora. Vsa sporočila za predsednika skupnega odbora in od njega se posredujejo sekretarjema. Korespondenca za predsednika skupnega odbora in od njega je lahko v kakršni koli pisni obliki, vključno z elektronsko pošto.

Člen 6

Dnevni red sej

1. Predsednik za vsako sejo sestavi začasni dnevni red. Začasni dnevni red se skupaj z ustreznimi dokumenti pošlje drugi pogodbenici najpozneje 15 dni pred začetkom seje.

2. Začasni dnevni red vključuje točke, ki so bile predložene predsedniku najpozneje 21 dni pred začetkom seje.

3. Skupni odbor na začetku vsake seje sprejme dnevni red. Poleg točk, ki so že na začasnem dnevnem redu, se lahko na dnevni red uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

4. Predsednik lahko po dogovoru z obema pogodbenicama skrajša roke iz odstavka 1, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.

Člen 7

Zapisnik

1. Sekretarja skupaj pripravita osnutek zapisnika vsake seje, običajno v 30 koledarskih dneh od datuma seje. Osnutek zapisnika temelji na predsednikovem povzetku zaključkov, ki jih je dosegel skupni odbor.

2. Pogodbenici potrdita zapisnik v 45 koledarskih dneh od datuma seje ali od katerega koli drugega datuma, dogovorjenega med pogodbenicama. Ko se doseže dogovor o osnutku zapisnika, predsednik in sekretarja podpišejo dva izvirnika. Vsaka pogodbenica prejme po en izvirnik.

Člen 8

Posvetovanja

1. Kadar skupni odbor sprejme sklepe ali priporočila, se taki akti naslovijo „sklep“ oziroma „priporočilo“, naslovu pa sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in opis vsebine. V vsakem sklepu je naveden datum začetka njegove veljavnosti. Sklepi in priporočila skupnega odbora se sprejmejo z medsebojnim dogovorom pogodbenic.

2. Skupni odbor lahko sprejme sklepe ali poda priporočila po pisnem postopku, če se pogodbenici s tem strinjata. Na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic se lahko predvidi rok za zaključek pisnega postopka, ob koncu katerega lahko predsednik skupnega odbora, razen če ena od pogodbenic sporoči drugače, razglasi, da je bil dosežen medsebojni dogovor.

3. Sklepi in priporočila, ki jih sprejme skupni odbor, se izdajo v dveh verodostojnih izvirnikih, ki ju podpiše predsednik skupnega odbora.

4. Vsaka pogodbenica se lahko odloči, ali bo sklepe in priporočila skupnega odbora objavila v svojem uradnem glasilu.

Člen 9

Korespondenca

1. Korespondenca, naslovljena na skupni odbor, se naslovi na enega od sekretarjev, ki nato o njej obvesti drugega sekretarja.

2. Sekretariat zagotovi, da se korespondenca, naslovljena na skupni odbor, posreduje predsedniku in po potrebi razpošlje kot dokumentacija iz člena 10 tega poslovnika.

3. Sekretariat korespondenco predsednika pošlje pogodbenicam in po potrebi razpošlje kot dokumentacijo iz člena 10 tega poslovnika.

Člen 10

Dokumentacija

1. Kadar posvetovanja skupnega odbora temeljijo na pisnih spremnih dokumentih, sekretariat te dokumente oštevilči in razpošlje članom.

2. Vsak sekretar je odgovoren za posredovanje dokumentov ustreznim članom njegove pogodbenice v skupnem odboru, pri čemer kopijo vedno pošlje v vednost drugemu sekretarju.

Člen 11

Stroški

1. Vsaka pogodbenica krije vse svoje stroške v zvezi z osebjem, potovanjem in bivanjem ter poštnimi in telekomunikacijskimi storitvami, nastale zaradi udeležbe na sejah skupnega odbora.

2. Stroške, povezane z organizacijo sej in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.

Člen 12

Sprememba poslovnika

Ta poslovnik se lahko spremeni na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic v skladu s členom 8.

Člen 13

Specializirane delovne skupine

1. Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi dodatne specializirane delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

2. Skupni odbor se lahko odloči, da razpusti katero koli obstoječo specializirano delovno skupino, opredeli ali spremeni njen mandat ali ustanovi dodatne specializirane delovne skupine.

3. Specializirane delovne skupine poročajo skupnemu odboru po vsaki seji.

4. Specializirane delovne skupine nimajo nobene pristojnosti za odločanje, vendar lahko predložijo priporočila skupnemu odboru.

OSNUTEK

SKLEP št. 2/2016 SKUPNEGA ODBORA EU IN REPUBLIKE KOREJE

z dne …

o ustanovitvi specializiranih delovnih skupin in sprejetju njihovega mandata

SKUPNI ODBOR EU IN REPUBLIKE KOREJE JE –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Za omogočanje razprav na strokovni ravni o ključnih področjih, za katera se Sporazum uporablja, bi bilo treba ustanoviti specializirane delovne skupine. Po dogovoru pogodbenic je mogoče spremeniti tako seznam specializiranih delovnih skupin kot tudi področje delovanja vsake od njih.

(2)	V skladu s členom 13 poslovnika skupnega odbora lahko skupni odbor ustanovi specializirane delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Ustanovijo se specializirane delovne skupine iz Priloge I k temu sklepu. Mandat specializiranih delovnih skupin je tak, kakor je določen v Prilogi II k temu sklepu.

V …,

Za skupni odbor EU in Republike Koreje

Predsednik

PRILOGA I

SPECIALIZIRANE DELOVNE SKUPINE SKUPNEGA ODBORA EU IN REPUBLIKE KOREJE

(1)	Specializirana delovna skupina za energijo, okolje in podnebne spremembe

(2)	Specializirana delovna skupina za boj proti terorizmu

PRILOGA II

MANDAT SPECIALIZIRANIH DELOVNIH SKUPIN, USTANOVLJENIH V SKLADU Z OKVIRNIM SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO KOREJO NA DRUGI STRANI

Člen 1

1. Vsaka specializirana delovna skupina lahko na svojih sejah obravnava izvajanje Sporazuma na področjih, ki jih zajema.

2. Specializirane delovne skupine lahko obravnavajo tudi zadeve ali posebne projekte, povezane z ustreznim področjem dvostranskega sodelovanja.

3. Obravnavajo lahko tudi posamezne zadeve, če to zahteva ena od pogodbenic.

Člen 2

Specializirane delovne skupine delujejo v okviru pooblastil skupnega odbora. Poročajo predsedniku skupnega odbora ter mu posredujejo zapisnike in zaključke v 30 koledarskih dneh po vsaki seji.

Člen 3

Specializirane delovne skupine sestavljajo predstavniki pogodbenic.

Po dogovoru pogodbenic lahko specializirane delovne skupine na svoje seje po potrebi povabijo strokovnjake in se posvetujejo z njimi glede določenih točk dnevnega reda.

Člen 4

Specializiranim delovnim skupinam izmenično predseduje vsaka od pogodbenic v skladu s poslovnikom skupnega odbora.

Člen 5

Predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje in predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Republike Koreje delujeta skupaj kot sekretarja specializiranih delovnih skupin. Vsa sporočila v zvezi z določeno specializirano delovno skupino se posredujejo sekretarjema.

Člen 6

1. Specializirane delovne skupine se sestanejo po dogovoru pogodbenic, ko to zahtevajo okoliščine, in sicer na podlagi pisne zahteve ene od pogodbenic. Vsaka seja poteka na kraju in ob času, o katerem se dogovorita pogodbenici.

2. Na zahtevo ene od pogodbenic za sejo specializirane delovne skupine sekretar druge pogodbenice odgovori v 15 delovnih dneh od njenega prejema.

3. V posebej nujnih primerih se lahko seje specializiranih delovnih skupin skličejo v krajšem času, če se pogodbenici s tem strinjata.

4. Predsednik je pred vsako sejo obveščen o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice.

5. Seje specializiranih delovnih skupin skupaj skličeta sekretarja.

Člen 7

Točke za uvrstitev na dnevni red se predložijo sekretarjema najmanj 15 delovnih dni pred datumom zadevne seje specializirane delovne skupine. Vsa spremna dokumentacija se pošlje sekretarjema najmanj 10 delovnih dni pred sejo. Sekretarja posredujeta osnutek dnevnega reda najpozneje 5 delovnih dni pred sejo. Končni dnevni red se sprejme po dogovoru obeh pogodbenic. V izjemnih okoliščinah se lahko po dogovoru pogodbenic točke dodajo na dnevni red v krajšem roku.

Člen 8

Za vsako sejo se pripravi zapisnik.

Če ni določeno drugače, seje specializiranih delovnih skupin niso javne.

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/76

SKLEP (EU, Euratom) 2016/846 PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 24. maja 2016

o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE SO –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 19 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 254 in 255 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 48 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, kakor je spremenjen z Uredbo (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta (1), je predvideno, da ima od 25. decembra 2015 Splošno sodišče 40 sodnikov. Člen 2(a) navedene uredbe določa mandat dvanajstih dodatnih sodnikov tako, da zaključek njihovega mandata ustreza delnim zamenjavam na Splošnem sodišču, ki se izvedejo 1. septembra 2016 in 1. septembra 2019.

(2)	Za dodatne sodnike na Splošnem sodišču so bili predlagani Inga REINE, Fredrik SCHALIN in Peter George XUEREB.

(3)	Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Inge REINE, Fredrika SCHALINA in Petra Georga XUEREBA za opravljanje nalog sodnikov Splošnega sodišča –

SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za sodnike Splošnega sodišča se za obdobje od začetka veljavnosti tega sklepa do 31. avgusta 2019 imenujejo:

—	Inga REINE,

—	Fredrik SCHALIN,

—	Peter George XUEREB.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 24. maja 2016

Predsednik

P. DE GOOIJER

(1) Uredba (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L 341, 24.12.2015, str. 14).

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/77

SKLEP (EU, Euratom) 2016/847 PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 24. maja 2016

o imenovanju sodnika Splošnega sodišča

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE SO –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 19 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 254 in 255 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mandati štirinajstih sodnikov Splošnega sodišča se iztečejo 31. avgusta 2016. Zato bi bilo treba imenovati sodnike za obdobje od 1. septembra 2016 do 31. avgusta 2022.

(2)	Predlagano je bilo, da se Lauriju MADISEJU mandat podaljša.

(3)	Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je dal mnenje o ustreznosti Laurija MADISEJA za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča –

SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Lauri MADISE se imenuje za sodnika Splošnega sodišča za obdobje od 1. septembra 2016 do 31. avgusta 2022.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 24. maja 2016

Predsednik

P. DE GOOIJER

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/78

SKLEP SVETA (EU, Euratom) 2016/848

z dne 25. maja 2016

o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Danske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga danske vlade,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 18. septembra 2015 in 1. oktobra 2015 sprejel sklepa (EU, Euratom) 2015/1600 (1) in (EU, Euratom) 2015/1790 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020.

(2)	Zaradi konca mandata Mikkela DALSGAARDA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Klaus MATTHIESEN, Head of Negotiations, Confederation of Professionals in Denmark (FTF), se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2020, imenuje za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 25. maja 2016

Za Svet

Predsednik

J.R.V.A. DIJSSELBLOEM

(1) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1600 z dne 18. septembra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 248, 24.9.2015, str. 53).

(2) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/1790 z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2015 do 20. septembra 2020 (UL L 260, 7.10.2015, str. 23).

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/79

SKLEP SVETA (SZVP) 2016/849

z dne 27. maja 2016

o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 22. decembra 2010 sprejel Sklep 2010/800/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK), s katerim je med drugim izvedel resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 1718 (2006) in 1874 (2009).

(2)	Varnostni svet ZN je 7. marca 2013 sprejel RVSZN 2094 (2013), v kateri je kar najostreje obsodil jedrski poskus, ki ga je DLRK izvedla 12. februarja 2013, saj pomeni kršitev in grobo nespoštovanje zadevnih RVSZN.

(3)	Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/183/SZVP (2), s katerim je nadomestil Sklep 2010/800/SZVP in med drugim izvedel RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) in 2094 (2013).

(4)

Varnostni svet ZN je 2. marca 2016 sprejel RVSZN 2270 (2016), v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi jedrskega poskusa, ki ga je DLRK izvedla 6. januarja 2016 in pomeni kršitev zadevnih RVSZN, obsodil izstrelitev, ki jo je DLRK izvedla 7. februarja 2016 in pri kateri je bila uporabljena tehnologija balističnih izstrelkov, s tem pa so bile hudo kršene zadevne RVSZN, ter ugotovil, da še vedno obstaja očitna grožnja mednarodnemu miru in varnosti v regiji, pa tudi zunaj nje.

(5)	Svet je 31. marca 2016 sprejel Sklep (SZVP) 2016/476 (3), s katerim je spremenil Sklep 2013/183/SZVP in izvedel RVSZN 2270 (2016).

(6)	Glede na dejanja DLRK v začetku tega leta, ki pomenijo resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti v regiji, pa tudi zunaj nje, je Svet sklenil uvesti dodatne omejevalne ukrepe.

(7)

RVSZN 2270 (2016), v kateri je izražena velika zaskrbljenost, da je DLRK s prodajo orožja ustvarila prihodke, ki jih namenja za izdelovanje jedrskega orožja in balističnih izstrelkov, določa, da naj bi omejitve v zvezi z orožjem zajemale vse vrste orožja ter ves povezan material, vključno z osebnim in lahkim orožjem ter povezanim materialom. Poleg tega še bolj razširi prepoved prenašanja in nabavljanja vseh predmetov, ki bi lahko prispevali k razvoju operativnih zmogljivosti oboroženih sil DLRK ali k izvozu, s katerim se podpirajo ali krepijo operativne zmogljivosti oboroženih sil druge države članice ZN zunaj DLRK.

(8)	V RVSZN 2270 (2016) je določeno, da prepoved nabave tehnične pomoči v zvezi z orožjem državam članicam ZN prepoveduje, da bi za namen vojaškega, paravojaškega ali policijskega usposabljanja gostile mentorje, svetovalce ali druge uradnike.

(9)

RVSZN 2270 (2016) potrjuje, da prepoved prenašanja, nabavljanja in zagotavljanja tehnične pomoči v zvezi z določenim blagom velja tudi za pošiljanje predmetov v DLRK ali iz nje za popravilo, servisiranje, remont, preskušanje, dekompiliranje in trženje, ne glede na to, ali to vključuje prenos lastništva ali nadzora, ter poudarja, da se bodo ukrepi prepovedi izdajanja vizumov uporabljali tudi za vse posameznike, ki potujejo zaradi navedenih namenov.

(10)	Svet meni, da je ustrezno prepovedati dobavo, prodajo ali prenos nekaterih dodatnih predmetov, materialov in opreme, povezanih z blagom in tehnologijo z dvojno rabo, v DLRK.

(11)

RVSZN 2270 (2016) razširja seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo zamrznitev sredstev in ukrepi prepovedi izdajanja vizumov, ter določa, da se zamrznitev sredstev uporablja za subjekte vlade DLRK ali Delavske stranke Koreje, če posamezna država članica ZN ugotovi, da so povezani s programi DLRK v zvezi z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki ali drugimi dejavnostmi, prepovedanimi z zadevnimi RVSZN.

(12)

RVSZN 2270 (2016), v kateri je izražena zaskrbljenost, da DLRK zlorablja privilegije in imunitete, ki jih ima na podlagi dunajskih konvencij o diplomatskih in konzularnih odnosih, določa dodatne ukrepe, s katerimi se diplomatom ali vladnim predstavnikom iz DLRK ali posameznikom iz tretjih držav prepreči, da delujejo v imenu ali po navodilih posameznikov ali subjektov s seznama, ali da sodelujejo pri prepovedanih dejavnostih.

(13)	V RVSZN 2270 (2016) je nadalje pojasnjena obveznost držav članic ZN, da preprečujejo, da bi se državljani DLRK udeleževali specializiranega usposabljanja v določenih občutljivih strokah.

(14)	RVSZN 2270 (2016) razširja tudi področje uporabe ukrepov, ki se uporabljajo v prometnem in finančnem sektorju.

(15)	Svet v zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo v finančnem sektorju, tudi meni, da je ustrezno prepovedati prenose sredstev v DLRK in iz nje, če niso bili vnaprej izrecno odobreni pa tudi naložbe DLRK v ozemljih pod jurisdikcijo držav članic in naložbe državljanov ali subjektov držav članic v DLRK.

(16)

Poleg ukrepov, določenih v ustrezni RVSZN, bi države članice morale odreči dovoljenje za pristanek, vzlet ali prelet prek svojega ozemlja vsem zrakoplovom, ki jih upravljajo prevozniki iz DLRK ali s poreklom iz DLRK. Države članice bi poleg tega morale prepovedati vplutje vsem plovilom, ki so v lasti DLRK, ki jih upravlja DLRK ali katerih posadka je iz DLRK.

(17)	RVSZN 2270 (2016) prepoveduje nabavo nekaterih rud in izvoz letalskega goriva.

(18)	Svet meni, da bi bilo treba prepoved izvoza luksuznega blaga razširiti na uvoz takega blaga iz DLRK.

(19)	RVSZN 2270 (2016) nadalje razširja prepovedi zagotavljanja finančne podpore trgovanju z DLRK.

(20)	Svet poleg tega meni, da je ustrezno razširiti prepovedi javne finančne podpore trgovanju z DLRK, zlasti da bi preprečili kakršno koli finančno podporo, ki bi prispevala k dejavnostim, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, ali za razvoj izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.

(21)

RVSZN 2270 (2016) opozarja, da je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) pozvala države, naj izvajajo okrepljeno primerno skrbnost in učinkovite protiukrepe za zaščito svojih jurisdikcij pred nezakonitimi finančnimi dejavnostmi DLRK, države članice ZN pa poziva, naj uresničujejo priporočilo št. 7 Projektne skupine za finančno ukrepanje, pojasnjevalno opombo k temu priporočilu in povezane smernice za učinkovito izvajanje ciljnih finančnih sankcij, povezanih s širjenjem orožja.

(22)

RVSZN 2270 (2016) prav tako poudarja, da naj ukrepi, uvedeni s to resolucijo, ne bi imeli negativnih humanitarnih posledic za civilno prebivalstvo v DLRK ali negativno vplivali na dejavnosti, ki niso prepovedane z ustreznimi RVSZN, ali na delo mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij, ki izvajajo dejavnosti pomoči in humanitarne dejavnosti v DLRK v korist tamkajšnjega civilnega prebivalstva.

(23)	RVSZN 2270 (2016) izraža zavezanost ZN miroljubni, diplomatski in politični rešitvi razmer. Ponovno potrjuje podporo šeststranskim pogovorom in poziva k ponovnemu zagonu teh pogovorov.

(24)

RVSZN 2270 (2016) potrjuje, da se ukrepi DLRK nenehno pregledujejo in da je Varnostni svet ZN pripravljen okrepiti, spremeniti, začasno prekiniti ali ukiniti ukrepe, kakor bi bilo potrebno zaradi spoštovanja zavez s strani DLRK, ter je odločen sprejeti nadaljnje pomembne ukrepe, če bi DLRK izvedla nadaljnji jedrski poskus ali izstrelitev.

(25)	Svet je februarja 2016 opravil pregled v skladu s členom 22(2) Sklepa 2013/183/SZVP ter členom 6(2) in 6(2a) Uredbe (ES) št. 329/2007 (4) ter potrdil, da bi morali osebe in subjekti iz priloge II k navedenemu sklepu in iz priloge V k navedeni uredbi še naprej ostati na seznamu.

(26)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, lastninsko pravico in pravico do varstva osebnih podatkov. Ta sklep bi bilo treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(27)	Ta sklep tudi v celoti upošteva obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Listine Združenih narodov in pravno zavezujočo naravo RVSZN.

(28)	Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep 2013/183/SZVP razveljaviti in nadomestiti z novim sklepom.

(29)	Za izvajanje določenih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

OMEJITVE IZVOZA IN UVOZA

Člen 1

1. Prepovedana je neposredna ali posredna dobava, prodaja, prenos ali izvoz naslednjih predmetov in tehnologije, vključno s programsko opremo, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja držav članic ali ne, v DLRK s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic ali z njega ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic:

(a)

orožja in sorodnih materialov vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaška vozila in oprema, paravojaška oprema in rezervni deli za prej omenjeno, razen nebojnih vozil, ki so bila izdelana ali opremljena z materiali za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja Unije in njenih držav članic v DLRK;

(b)

vseh predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije, ki jih je določil Varnostni svet ZN ali Odbor, ustanovljen na podlagi odstavka 12 RVSZN 1718 (2006) (v nadaljnjem besedilu: Odbor za sankcije), v skladu z odstavkom 8(a)(ii) RVSZN 1718 (2006), odstavkom 5(b) RVSZN 2087 (2013) in odstavkom 20 RVSZN 2094 (2013) in ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje;

(c)

nekaterih drugih predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali bi lahko prispevali k njenim vojaškim dejavnostim, vključno z blagom z dvojno rabo in tehnologijo iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 (5);

(d)	vseh drugih predmetov, materialov in opreme, povezanih z blagom in tehnologijo z dvojno rabo; Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s to točko;

(e)	nekaterih ključnih komponent sektorja balističnih izstrelkov, kot so nekatere vrste aluminija, ki se uporabljajo pri sistemih, povezanih z balističnimi izstrelki; Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s to točko;

(f)

vseh drugih predmetov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom, ali k izogibanju ukrepom, uvedenim z navedenimi RVSZN ali s tem sklepom; Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s to točko;

(g)	vseh drugih predmetov, razen hrane ali zdravil, če država članica ugotovi, da bi lahko neposredno prispevali k razvoju operativnih zmogljivosti oboroženih sil DLRK ali k izvozu, s katerim se podpirajo ali krepijo operativne zmogljivosti oboroženih sil druge države zunaj DLRK.

2. Prepovedano je tudi:

(a)

zagotavljati tehnično usposabljanje, nasvete, storitve, pomoč ali posredniške storitve ali druge intermediarne storitve, povezane s predmeti ali tehnologijo iz odstavka 1 ali s pošiljanjem, izdelavo, vzdrževanjem ali uporabo teh predmetov, neposredno ali posredno kateri koli osebi, subjektu ali organu v ali za uporabo v DLRK;

(b)

zagotavljati financiranje ali finančno podporo v zvezi s predmeti ali tehnologijo iz odstavka 1, vključno zlasti s subvencijami, posojili in zavarovanji izvoznih kreditov ter zavarovanji in pozavarovanji, za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz teh predmetov in te tehnologije ali za zagotavljanje sorodnega tehničnega usposabljanja, nasvetov, storitev, pomoči ali posredniških storitev, neposredno ali posredno kateri koli osebi, subjektu ali organu v ali za uporabo v DLRK;

(c)	zavestno ali namerno sodelovati pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz točk (a) in (b).

3. Prepovedano je tudi, da bi državljani držav članic iz DLRK naročali predmete ali tehnologije iz odstavka 1, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne; prav tako je prepovedan njihov transport z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic, pa tudi zagotavljanje tehničnega usposabljanja, nasvetov, storitev, pomoči, financiranja in finančne podpore iz odstavka 2 državljanom držav članic s strani DLRK.

Člen 2

Ukrepi, ki jih uvaja člen 1(1)(g), se ne uporabljajo za dobavo, prodajo ali prenos predmetov ali njihovo nabavo, kadar:

(a)

država članica ugotovi, da se take dejavnosti izvajajo izključno v humanitarne namene ali izključno za namene preživetja, ki jih osebe ali subjekti DLRK ne bodo uporabljali, da bi ustvarili prihodke, in da niso povezane z nobeno dejavnostjo, prepovedano z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom, pod pogojem, da država članica o taki nameri vnaprej uradno obvesti Odbor za sankcije ter ga obvesti o ukrepih, sprejetih za preprečevanje spremembe namena zadevnega predmeta za takšne druge namene, ali

(b)	Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da določena dobava, prodaja ali prenos ne bi bil v nasprotju s cilji RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

Člen 3

1. Prepovedana je neposredna ali posredna prodaja, nakup, prevoz ali posredovanje zlata in žlahtnih kovin ter diamantov vladi DLRK, njenim javnim organom, družbam in agencijam ali Centralni banki DLRK ter osebam ali subjektom, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektom, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom; obenem je prepovedana tovrstna prodaja, nakup, prevoz ali posredovanje od njih in zanje.

2. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s tem členom.

Člen 4

1. Nabava zlata, titanove in vanadijeve rude ter redkih zemeljskih rudnin v DLRK, s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic, je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne.

2. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s tem členom.

Člen 5

Prepovedano je dostavljanje na novo natisnjenih ali kovanih ali neizdanih bankovcev in kovancev DLRK Centralni banki DLRK ali v njeno korist.

Člen 6

1. Neposredna ali posredna dobava, prodaja ali prenos luksuznega blaga v DLRK s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic ali z njega ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedan ne glede na to, ali izvira z ozemlja držav članic ali ne.

2. Prepovedan je uvoz, nabava ali prenos luksuznega blaga iz DLRK.

3. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti z odstavkoma 1 in 2.

Člen 7

1. Nabava premoga, železa in železove rude v DLRK, s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic, je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s tem odstavkom.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za premog, za katerega država članica, ki ga je nabavila, na podlagi verodostojnih informacij potrdi, da izvira zunaj DLRK in se je prevažal prek ozemlja DLRK izključno za izvoz iz pristanišča v Rajinu (Rasonu), pod pogojem, da država članica o tem vnaprej uradno obvesti Odbor za sankcije in da takšne transakcije niso povezane z ustvarjanjem prihodka za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali za druge dejavnosti, prepovedane z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za transakcije, za katere se ugotovi, da se izvajajo izključno za namene preživetja in da niso povezane z ustvarjanjem prihodka za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali z drugimi dejavnostmi, prepovedanimi z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom.

Člen 8

1. Prodaja ali dobava letalskega goriva, vključno z letalskim bencinom, petrolejskim reaktivnim gorivom, kerozinskim reaktivnim gorivom in kerozinskim raketnim gorivom, v DLRK s strani državljanov držav članic ali z ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic je prepovedana ne glede na to, ali izvira z ozemlja držav članic ali ne.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če Odbor za sankcije izjemoma za vsak primer posebej vnaprej odobri prevoz takih proizvodov v DLRK za preverjene osnovne humanitarne potrebe in ob upoštevanju posebnih dogovorov za učinkovito spremljanje njihove dobave in uporabe.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za prodajo ali dobavo letalskega goriva civilnim potniškim zrakoplovom zunaj DLRK izključno za porabo na letu v DLRK in povratnem letu.

Člen 9

Prepovedan je uvoz, nabava ali prenos naftnih derivatov, ki niso zajeti z RVSZN 2270 (2016), iz DLRK. Unija sprejme potrebne ukrepe, da se določijo zadevni predmeti, ki jih je treba zajeti s tem členom.

POGLAVJE II

OMEJITVE FINANČNE PODPORE ZA TRGOVINO

Člen 10

1. Države članice ne zagotavljajo javne finančne podpore za trgovino z DLRK, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanj svojim državljanom ali subjektom, ki se ukvarjajo s takšnimi trgovskimi posli. To ne vpliva na zaveze, nastale pred začetkom veljavnosti tega sklepa, če taka finančna podpora ne prispeva k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom.

2. Prepovedana je zasebna finančna podpora za trgovino z DLRK, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanj državljanom držav članic ali subjektom, ki se ukvarjajo s takšnimi trgovskimi posli, kadar bi takšna finančna podpora lahko prispevala k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) ali 2094 (2013), 2270 (2016) ali s tem sklepom, ali k izogibanju ukrepom, sprejetim z navedenimi RVSZN ali s tem sklepom.

3. Odstavka 1 in 2 se ne nanašata na trgovino za prehrambene, kmetijske, zdravstvene ali druge humanitarne namene.

POGLAVJE III

OMEJITVE NALOŽB

Člen 11

1. Prepovedane so naložbe DLRK, njenih državljanov ali subjektov s sedežem v DLRK ali pod njeno jurisdikcijo ali oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektov, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo.

2. Prepovedano je naslednje:

(a)

pridobivanje ali povečevanje lastniških deležev v subjektih v DLRK, ali subjektov iz DLRK ali subjektov v lasti DLRK zunaj DLRK, ki sodelujejo v dejavnostih ali programih Severne Koreje, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje ali v dejavnostih v sektorjih rudarske, rafinerijske in kemične industrije, vključno z nakupom teh subjektov v celoti in nakupom delnic ali drugih lastniških vrednostnih papirjev;

(b)	odobritev kakršnega koli financiranja ali finančne pomoči subjektom v DLRK ali subjektom iz DLRK ali subjektov v lasti DLRK zunaj DLRK, ki sodelujejo v dejavnostih iz točke (a), ali za dokumentiran namen financiranja takšnih subjektov v DLRK;

(c)	ustanovitev kakršnega koli skupnega podjetja s subjekti v DLRK, ki sodelujejo v dejavnostih iz točke (a) ali kakršne koli hčerinske ali povezane družbe pod njihovim nadzorom;

(d)	zagotavljanje naložbenih storitev, neposredno povezanih z dejavnostmi iz točk (a) do (c).

POGLAVJE IV

FINANČNI SEKTOR

Člen 12

Države članice ne sprejemajo novih obveznosti za subvencije, finančno pomoč ali ugodna posojila za DLRK, vključno prek sodelovanja držav članic v mednarodnih finančnih institucijah, razen za humanitarne in razvojne namene, ko gre za neposredno zadovoljevanje potreb civilnega prebivalstva ali spodbujanje denuklearizacije. Države članice si obenem skrbno prizadevajo za zmanjšanje obstoječih obveznosti in, če je mogoče, njihovo končanje.

Člen 13

Da se prepreči zagotavljanje finančnih storitev ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, vključno z večjimi količinami gotovine, na ozemlje držav članic, prek ali z njega ali s strani oseb ali finančnih institucij pod njihovo jurisdikcijo ali prav tem, ki bi lahko prispevali k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom, ali k izogibanju ukrepom, uvedenim z navedenimi RVSZN ali s tem sklepom, velja naslednje:

(1)	Ne opravi se noben prenos sredstev iz ali v DLRK razen trasakcij, ki spadajo na področje uporabe točke (3) in so bile odobrene v skladu s točko (4).

(2)

Finančne institucije pod jurisdikcijo držav članic ne začenjajo transakcij ali ne sodelujejo več pri transakcijah z:

(a)	bankami s sedežem v DLRK, vključno s centralno banko DLRK;

(b)	podružnicami ali hčerinskimi družbami bank s sedežem v DLRK, ki so pod jurisdikcijo držav članic;

(c)	podružnicami ali hčerinskimi družbami bank s sedežem v DLRK, ki niso pod jurisdikcijo držav članic, ali

(d)	finančnimi subjekti, ki nimajo sedeža v DLRK niti niso pod jurisdikcijo držav članic, vendar jih nadzirajo osebe ali subjekti s sedežem v DLRK,

razen če take transakcije spadajo v področje uporabe točke (3) in so bile odobrene v skladu s točko (4).

(3)

Če je bila pridobljena predhodna odobritev iz točke (4), se lahko izvajajo naslednje transakcije:

(a)	transakcije v zvezi z živili, zdravstvenim varstvom, medicinsko opremo ali v kmetijske ali humanitarne namene;

(b)	transakcije v zvezi z osebnimi nakazili;

(c)	transakcije v zvezi z izvedbo izjem iz tega sklepa;

(d)	transakcije v zvezi s posebno pogodbo o trgovskih poslih, ki ni prepovedana v skladu s tem sklepom;

(e)	transakcije v zvezi z diplomatskim ali konzularnim predstavništvom ali mednarodno organizacijo, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so take transakcije namenjene za uradne namene diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije;

(f)	transakcije, potrebne izključno za izvajanje projektov, ki jih financirajo Unija ali njene države članice za razvojne namene, ko gre za neposredno zadovoljevanje potreb civilnega prebivalstva ali spodbujanje denuklearizacije;

(g)

transakcije v zvezi s plačili, da se poravnajo zahtevki zoper DLRK ali zoper osebe ali subjekte iz DLRK, za vsak primer posebej ter pod pogojem, da se 10 dni pred odobritvijo pošlje tozadevno uradno obvestilo, in podobne transakcije, ki ne prispevajo k dejavnostim, prepovedanim v skladu s tem sklepom.

(4)	Za kakršen koli prenos sredstev nad 15 000 EUR v DLRK ali iz nje za transakcije iz točke (2) se zahteva potrebna predhodna odobritev s strani pristojnega organa zadevne države članice. Zadevna država članica obvesti druge države članice o vsaki izdani odobritvi.

(5)	Predhodna odobritev iz točke (3) se ne zahteva za kakršen koli prenos sredstev ali transakcijo, ki je potrebna za uradne namene diplomatskega ali konzularnega predstavništva države članice v DLRK.

(6)

Od finančnih institucij se zahteva, da pri poslovanju z bankami in finančnimi institucijami iz točke (2):

(a)	pozorno in stalno spremljajo gibanje na računih, vključno s svojimi programi za skrbno preverjanje strank in v skladu s svojimi obveznostmi glede pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)	zahtevajo, da se v plačilne naloge vnesejo vsi podatki, ki se nanašajo na izdajatelja in prejemnika zadevne transakcije, in zavrnejo izvedbo transakcije, če ti podatki niso zagotovljeni;

(c)	za obdobje petih let hranijo vse evidence transakcij in jih na zahtevo dajo na voljo nacionalnim organom;

(d)

nemudoma sporočijo finančni obveščevalni enoti (FIU) ali drugemu v ta namen določenemu pristojnemu organu zadevne države članice, če sumijo ali imajo utemeljen razlog za sum, da sredstva prispevajo k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje; FIU ali drug pristojni organ ima neposreden ali posreden dostop do finančnih in upravnih informacij ter informacij o kazenskem pregonu, ki jih potrebuje za ustrezno izvedbo te naloge, vključno z analizo poročil o sumljivih transakcijah.

Člen 14

1. Na ozemlju držav članic je prepovedano odpiranje podružnic, hčerinskih družb ali predstavništev bank DLRK, vključno s centralno banko DLRK, njenimi podružnicami in hčerinskimi družbami, ter drugih finančnih institucij iz točke (2) člena 13.

2. Obstoječe podružnice, hčerinske družbe in predstavništva se zaprejo v 90 dneh od sprejetja RVSZN 2270 (2016).

3. Razen če je transakcije vnaprej odobril Odbor za sankcije, je bankam DLRK, vključno s centralno banko DLRK, njenim podružnicam in hčerinskim družbam ter drugim finančnim institucijam iz točke (2) člena 13 prepovedano:

(a)	ustanavljanje novih skupnih podjetij z bankami pod jurisdikcijo držav članic;

(b)	imeti lastniški delež v bankah pod jurisdikcijo držav članic;

(c)	sklepanje ali vzdrževanje korespondenčnih bančnih odnosov z bankami pod jurisdikcijo držav članic;

4. Obstoječa skupna podjetja, lastniški deleži in korespondenčni bančni odnosi z bankami DLRK se prekinejo v 90 dneh od sprejetja RVSZN 2270 (2016).

5. Finančnim institucijam na ozemlju držav članic ali pod njihovo jurisdikcijo je prepovedano odpiranje predstavništev, hčerinskih družb, podružnic ali bančnih računov v DLRK.

6. Obstoječa predstavništva, hčerinske družbe ali bančni računi v DLRK se zaprejo v 90 dneh od sprejetja RVSZN 2270 (2016), če ima zadevna država članica verodostojne informacije, na podlagi katerih utemeljeno domneva, da bi lahko takšne finančne storitve prispevale k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

7. Odstavek 6 se ne uporablja, če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da so takšna predstavništva, hčerinske družbe ali računi potrebni za zagotavljanje humanitarne pomoči, za dejavnosti diplomatskih predstavništev v DLRK v skladu z dunajskima konvencijama o diplomatskih in konzularnih odnosih, za dejavnosti ZN ali njihovih specializiranih agencij ali z njimi povezanih organizacij ali za katere koli druge namene, združljive z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

8. Obstoječa predstavništva, hčerinske družbe ali bančni računi v DLRK se zaprejo, če ima zadevna država članica verodostojne informacije, na podlagi katerih utemeljeno domneva, da bi lahko takšne finančne storitve prispevale k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim s tem sklepom.

9. Država članica lahko odobri izjeme od odstavka 8, če za vsak primer posebej ugotovi, da so takšna predstavništva, hčerinske družbe ali računi potrebni za zagotavljanje humanitarne pomoči, za dejavnosti diplomatskih predstavništev v DLRK v skladu z dunajskima konvencijama o diplomatskih in konzularnih odnosih, za dejavnosti ZN ali njihovih specializiranih agencij ali z njimi povezanih organizacij ali za katere koli druge namene, združljive s tem sklepom. Zadevna država članica vnaprej obvesti ostale države članice o svoji nameri odobriti izjemo.

Člen 15

Prepovedana je neposredna ali posredna prodaja državnih obveznic DLRK ali obveznic z jamstvom države, izdanih po 18. februarju 2013, vladi DLRK, njenim javnim organom, družbam in agencijam, centralni banki DLRK ali bankam s sedežem v DLRK ali podružnicam in hčerinskim družbam bank s sedežem v DLRK, ki so ali niso pod jurisdikcijo držav članic, ali finančnim subjektom, ki nimajo sedeža v DLRK niti niso pod jurisdikcijo držav članic, vendar jih nadzorujejo osebe in subjekti s sedežem v DLRK, kakor tudi vsem osebam in subjektom, ki delujejo v njihovem imenu in po njihovih navodilih, ali subjektom, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom; obenem je prepovedan neposreden ali posreden nakup tovrstnih obveznic od njih, posredovanje pri tem ali pomoč pri izdaji tovrstnih obveznic.

POGLAVJE V

PROMETNI SEKTOR

Člen 16

1. Države članice v skladu s svojimi nacionalnimi organi in zakonodajo ter skladno z mednarodnim pravom, vključno z dunajskima konvencijama o diplomatskih in konzularnih odnosih, na svojem ozemlju, tudi na letališčih, v morskih pristaniščih in prostotrgovinskih območjih, pregledajo ves tovor, ki je namenjen v DLRK ali od tam prihaja, tovor, ki prečka njihovo ozemlje, ali ki ga posredujejo ali zagotavljajo DLRK ali njeni državljani ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, ali osebe ali subjekti iz Priloge I, ali tovor, ki se prevaža z zrakoplovi ali pomorskimi plovili pod zastavo DLRK, da bi zagotovili, da se noben predmet ne prenaša v nasprotju z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

2. Države članice v skladu s svojimi nacionalnimi organi in zakonodajo ter skladno z mednarodnim pravom, vključno z dunajskima konvencijama o diplomatskih in konzularnih odnosih, na svojem ozemlju, tudi na letališčih in v morskih pristaniščih, pregledajo ves tovor, ki je namenjen v DLRK ali od tam prihaja, tovor, ki prečka njihovo ozemlje, ali ki ga posredujejo ali zagotavljajo DLRK ali njeni državljani ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je na podlagi tega sklepa prepovedan.

3. Države članice s soglasjem države zastave pregledajo plovila na odprtem morju, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor takšnih plovil vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan na podlagi tega sklepa.

4. Države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sodelujejo pri pregledih na podlagi odstavkov 1 do 3.

5. Od plovil in zrakoplovov, ki prevažajo tovor v DLRK in iz nje, se za vse blago, ki se prinese v državo članico ali iz nje, zahtevajo dodatne informacije pred prihodom ali pred odhodom.

6. V primeru pregleda iz odstavkov 1 do 3 države članice zasežejo in uničijo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan na podlagi tega sklepa, v skladu z odstavkom 14 RVSZN 1874 (2009) in odstavkom 8 RVSZN 2087 (2013).

7. Države članice vsem plovilom, ki odklonijo pregled, potem ko takšen pregled že dovoli država zastave zadevnega plovila, ali plovilom, ki plujejo pod zastavo DLRK in odklonijo pregled iz odstavka 12 RVSZN 1874 (2009), odrečejo vplutje v svoja pristanišča.

8. Odstavek 7 se ne uporabi, kadar je vplutje potrebno za namen pregleda ali v primeru izrednih razmer ali vrnitve plovila v izvorno pristanišče.

Člen 17

1. Države članice vsem zrakoplovom, ki jih upravljajo prevozniki iz DLRK ali s poreklom iz DLRK, odrečejo dovoljenje za pristanek, vzlet ali prelet svojega ozemlja v skladu z svojimi nacionalnimi organi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti ustreznih mednarodnih sporazumov o civilnem letalstvu.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če gre za zasilni pristanek ali pristanek za namen pregleda.

3. Odstavek 1 se ne uporablja, če ustrezna država članica vnaprej določi, da je takšen vstop nujen zaradi humanitarnih namenov ali katerih koli drugih namenov, združljivih s cilji tega sklepa.

Člen 18

1. Države članice prepovejo vplutje v svoja pristanišča vsem plovilom, ki so v lasti DLRK, ki jih upravlja DLRK ali katerih posadka je iz DLRK.

2. Države članice prepovejo vsem plovilom vplutje v svoja pristanišča, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno domnevajo, da so plovila v neposredni ali posredni lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I, II ali III ali da njihov tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali s tem sklepom.

3. Odstavek 1 se ne uporablja v primeru izrednih razmer ali vrnitve v izvorno pristanišče plovila, kadar je vplutje potrebno za namen pregleda ali če zadevna država članica vnaprej določi, da je takšno vplutje nujno zaradi humanitarnih namenov ali katerih koli drugih namenov, združljivih s cilji tega sklepa.

4. Odstavek 2 se ne uporablja v primeru izrednih razmer ali vrnitve plovila v izvorno pristanišče, kadar je vplutje potrebno za namen pregleda ali če Odbor za sankcije vnaprej določi, da je takšno vplutje nujno zaradi humanitarnih namenov ali katerih koli drugih namenov, združljivih s cilji RVSZN 2270 (2016) ali če zadevna država članica vnaprej določi, da je takšno vplutje nujno zaradi humanitarnih namenov ali katerih koli drugih namenom, združljivih s ciljem tega sklepa. Zadevna država članica obvesti druge države članice o vsakem odobrenem vplutju.

Člen 19

Državljanom držav članic ali z ozemlja držav članic je prepovedano opravljati storitve oskrbovanja plovil DLRK z gorivom ali drugimi zalogami ali katere koli druge storitve za plovila, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno domnevajo, da plovila prevažajo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan s tem sklepom, razen če je opravljanje takšnih storitev nujno za humanitarne namene ali dokler tovor ni pregledan in po potrebi zasežen in uničen v skladu s členom 16(1), (2), (3) in (6).

Člen 20

1. Prepovedano je dajanje v zakup ali najem plovil ali zrakoplovov pod zastavo držav članic ali zagotavljanje storitev posadke DLRK, pa tudi vsem osebam ali subjektom iz Priloge I, II ali III, katerim koli drugim subjektom iz DLRK, katerim koli drugim osebam ali subjektom, za katere država članica ugotovi, da so pomagali pri izogibanju sankcijam ali kršitvi določb RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa, vsem osebam ali subjektom, ki delujejo v imenu ali po navodilih katerega koli od navedenih, ali vsem subjektom, ki so v lasti ali pod nadzorom katerega koli od navedenih.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za dajanje v zakup, najem ali za zagotavljanje storitev posadke pod pogojem, da zadevna država članica za vsak primer posebej vnaprej uradno obvesti Odbor za sankcije in mu zagotovi informacije, ki dokazujejo, da se te dejavnosti izvajajo izključno za namene preživetja in jih osebe ali subjekti DLRK ne bodo uporabljali za ustvarjanje prihodkov, ter informacije o sprejetih ukrepih, s katerimi naj bi preprečili, da bi take dejavnosti prispevale h kršenju določb RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

3. Država članica lahko odobri izjemo od odstavka 1, če za vsak primer posebej ugotovi, da se takšne dejavnosti izvajajo izključno za namene preživetja, ki jih osebe ali subjekti DLRK ne bodo uporabljali, da bi ustvarili prihodke, in če ima informacije o sprejetih ukrepih, s katerimi naj bi preprečili, da bi take dejavnosti prispevale h kršenju določb tega sklepa. Zadevna država članica vnaprej obvesti druge države članice o nameri odobriti izjemo.

Člen 21

Države članice črtajo iz registra vsako plovilo, ki je v lasti DLRK, ki ga upravlja DLRK ali čigar posadka je iz DLRK, in ne registrirajo nobenega takšnega plovila, ki je črtano iz registra v drugi državi, v skladu z odstavkom 19 RVSZN 2270 (2016).

Člen 22

1. Prepovedano je registriranje plovil v DLRK, pridobivanje dovoljenja za plovilo, da lahko pluje pod zastavo DLRK, ali lastništvo, zakup, upravljanje ali kakršna koli klasifikacija plovil, izdajanje spričeval ali s tem povezane storitve ali zavarovanje plovil s strani DLRK.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za dejavnosti, o katerih za vsak primer posebej vnaprej uradno obvesti Odbor za sankcije, pod pogojem, da mu zadevna država članica zagotovi podrobne informacije o dejavnostih, vključno z imeni v njih udeleženih oseb in subjektov, informacije, ki dokazujejo, da se takšne dejavnosti izvajajo izključno za namene preživetja in jih osebe ali subjekti DLRK ne bodo uporabljali za ustvarjanje prihodkov, ter informacije o sprejetih ukrepih, s katerimi bi preprečili, da bi take dejavnosti prispevale h kršenju določb RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) in 2270 (2016).

POGLAVJE VI

OMEJITEV VSTOPA IN PREBIVANJA

Člen 23

1. Države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega:

(a)

osebam s seznama v Prilogi I skupaj z njihovimi družinskimi člani, za katere je Odbor za sankcije ali Varnostni svet ZN ugotovil, da so odgovorne – tudi zaradi podpore ali spodbujanja – za politike DLRK v zvezi s programi, povezanimi z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali osebam, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih;

(b)

osebam, ki niso na seznamu v Prilogi I, kot so navedene v Prilogi II, in ki:

(i)	so odgovorne – tudi zaradi podpore ali spodbujanja – za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali osebam, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih;

(ii)

zagotavljajo finančne storitve ali prenose kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega, ali ob sodelovanju državljanov držav članic ali subjektov, ustanovljenih v skladu z zakoni držav članic, ali osebam ali finančnim institucijam na ozemlju držav članic ali z njihove strani;

(iii)

se – tudi z zagotavljanjem finančnih storitev – ukvarjajo z dobavo v ali iz DLRK orožja in sorodnega materiala vseh vrst ali dobavo v DLRK predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje;

(c)

osebam, ki niso na seznamu v Prilogi I ali Prilogi II in delujejo v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I ali Prilogi II, ali osebam, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam ali kršijo določbe RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa, s seznama v Prilogi III k tem sklepu.

2. Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja v primerih, ko Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da je takšno potovanje upravičeno s potrebo po humanitarni pomoči, vključno z verskimi dolžnostmi, ali ko Odbor za sankcije sklene, da bi taka izjema kako drugače prispevala k ciljem RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

3. Odstavek 1 držav članic ne zavezuje, da lastnim državljanom zavrnejo vstop na svoje ozemlje.

4. Odstavek 1 ne posega v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje obveznost po mednarodnem pravu, in sicer:

(a)	kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(b)	kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skliče ali katere pokrovitelji so ZN;

(c)	v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah;

(d)	v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

5. Odstavek 4 se uporablja tudi v primerih, ko je posamezna država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

6. Svet je ustrezno obveščen o vseh primerih, ko država članica odobri izjemo v skladu z odstavkoma 4 ali 5.

7. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih s točko (b) odstavka 1, kadar je potovanje upravičeno iz razlogov nujne potrebe po humanitarni pomoči ali iz razlogov udeležbe na medvladnih srečanjih in tistih, ki jih podpira ali gosti Unija ali gosti država članica, ki predseduje OVSE, na katerih se odvija politični dialog, ki neposredno spodbuja politične cilje omejevalnih ukrepov, vključno z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo v DLRK.

8. Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 7, o tem pisno uradno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če en ali več članov Sveta ne vloži pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Če en ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

9. Točka (c) odstavka 1 se ne uporabi v primeru tranzita predstavnikov vlade DLRK, ki potujejo na sedež ZN za izvajanje dejavnosti ZN.

10. Kadar država članica na podlagi odstavkov 4, 5, 7 in 9 dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega osebam, navedenim v prilogah I, II ali III, se dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo izdano, in na osebe, na katere se nanaša.

11. Države članice skrbno nadzorujejo in omejujejo vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega osebam, ki delujejo v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta, uvrščenega na seznam iz Priloge I.

Člen 24

1. Države članice s svojega ozemlja za namene repatriacije v DLRK in združljivo z veljavnim nacionalnim in mednarodnim pravom izženejo državljane DLRK, za katere ugotovijo, da delujejo v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I ali Prilogi II, ali za katere ugotovijo, da pomagajo pri izogibanju sankcijam ali kršijo določbe RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če mora biti oseba prisotna zaradi potreb sodnega postopka ali izključno iz zdravstvenih, varnostnih ali drugih humanitarnih namenov.

Člen 25

1. Države članice s svojega ozemlja za namene repatriacije v DLRK in skladno z veljavnim nacionalnim in mednarodnim pravom izženejo diplomate in predstavnike vlade DLRK ali druge državljane DLRK, ki delujejo v vladni funkciji, za katere ugotovijo, da delujejo v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I, II ali III, ali osebe ali subjektov, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam ali kršijo določbe RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za potovanja predstavnikov vlade DLRK na sedež ZN ali v druge objekte ZN zaradi sodelovanja pri dejavnostih ZN.

3. Odstavek 1 se ne uporablja, če mora biti oseba prisotna zaradi potreb sodnega postopka ali izključno iz zdravstvenih, varnostnih ali drugih humanitarnih namenov, ali če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da bi bil izgon osebe v nasprotju s cilji RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) in 2270 (2016), ali zadevna država članica za vsak primer posebej ugotovi, da bi bil izgon osebe v nasprotju s cilji tega sklepa. Zadevna država članica obvesti druge države članice o vsaki odločitvi, da ne bo izgnala osebe iz odstavka 1.

Člen 26

1. Države članice s svojega ozemlja za namene repatriacije v državo, katere državljanstvo ima oseba, in skladno z veljavnim nacionalnim in mednarodnim pravom izženejo vsakega državljana tretje države, za katerega ugotovijo, da deluje v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I ali II, pomaga pri izogibanju sankcijam ali krši določbe RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če mora biti oseba prisotna zaradi potreb sodnega postopka ali izključno iz zdravstvenih, varnostnih ali drugih humanitarnih namenov, ali če Odbor za sankcije za vsak primer posebej ugotovi, da bi bil izgon osebe v nasprotju s cilji RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) in 2270 (2016), ali če zadevna država članica za vsak primer posebej ugotovi, da bi bil izgon v nasprotju s cilji tega sklepa. Zadevna država članica obvesti druge države članice o vsaki odločitvi, da ne bo izgnala osebe iz odstavka 1.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za potovanja predstavnikov vlade DLRK na sedež ZN ali v druge objekte ZN zaradi sodelovanja pri dejavnostih ZN.

POGLAVJE VII

ZAMRZNITEV SREDSTEV IN GOSPODARSKIH VIROV

Člen 27

1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo, so v lasti ali jih posedujejo ali nadzirajo naslednje osebe in subjekti se zamrznejo:

(a)

osebe in subjekti s seznama v Prilogi I, za katere je Odbor za sankcije ali Varnostni svet ZN ugotovil, da sodelujejo v programih DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali te – tudi z nezakonitimi sredstvi – podpirajo, ali osebe ali subjekti s seznama v Prilogi I, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, tudi z nezakonitimi sredstvi, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom;

(b)

osebe in subjekti, ki niso zajeti v Prilogi I, kot so navedeni v Prilogi II, in ki:

(i)

so odgovorni za programe DLRK – tudi zaradi podpore ali spodbujanja -, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, tudi z nezakonitimi sredstvi;

(ii)

zagotavljajo finančne storitve ali prenos kakršnega koli finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali z njega ali v katerega so vključeni državljani držav članic ali subjekti, ustanovljeni v skladu z zakonodajo držav članic, ali osebe ali finančne institucije na njihovem ozemlju, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom;

(iii)

se – tudi z zagotavljanjem finančnih storitev – ukvarjajo z dobavo v DLRK ali iz nje orožja in sorodnega materiala vseh vrst ali dobave v DLRK predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje;

(c)

osebe in subjekti, ki niso zajeti v Prilogi I ali Prilogi II in delujejo v imenu ali po navodilih osebe ali subjekta s seznama v Prilogi I ali Prilogi II, ali osebe, ki pomagajo pri izogibanju sankcijam ali kršijo določbe RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016) ali tega sklepa, s seznama v Prilogi III k temu sklepu;

(d)

subjekti vlade DLRK ali Delavske stranke Koreje ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njunem imenu ali po njunih navodilih, ali subjekti, ki so v njuni lasti ali pod njunim nadzorom, za katere država članica ugotovi, da so povezani s programi DLRK v zvezi z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki ali z drugimi dejavnostmi, prepovedanimi z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016).

2. Osebam ali subjektom iz odstavka 1 se neposredno ali posredno ne dajejo na voljo ali v njihovo korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri.

3. Izjeme so dopustne za sredstva in gospodarske vire, ki so:

(a)	potrebni za zadovoljevanje osnovnih potreb, vključno s plačilom živil, najemnine ali hipoteke, zdravil in zdravljenja, davkov, zavarovalnih premij in komunalnih storitev;

(b)	namenjeni izključno za plačilo sprejemljivih honorarjev ali nadomestil za stroške zagotavljanja pravnih storitev; ali

(c)	namenjeni izključno za plačila pristojbin ali stroškov storitev za rutinsko vodenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov v skladu z nacionalno zakonodajo,

in sicer potem ko, kadar je primerno, zadevna država članica Odbor za sankcije uradno obvesti o nameri odobriti dostop do teh sredstev in gospodarskih virov, in če Odbor za sankcije v petih delovnih dneh po takšnem uradnem obvestilu o tem ne sprejme odklonilne odločitve.

4. Izjeme so dopustne tudi za sredstva in gospodarske vire, ki so:

(a)	potrebni za poravnavo izrednih stroškov. Kadar je primerno, zadevna država članica najprej uradno obvesti in prejme odobritev Odbora za sankcije; ali

(b)

predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega ali odločbe; v tem primeru se lahko sredstva in gospodarski viri uporabijo za izvršitev tega zasega ali odločbe, pod pogojem, da je zaseg nastal ali je bila odločba izdana pred datumom, ko je Odbor za sankcije, Varnostni svet ZN ali Svet uvrstil osebo ali subjekt iz odstavka 1 na seznam, in da ni v korist osebe ali subjekta iz odstavka 1. Kadar je primerno, zadevna država članica najprej uradno obvesti Odbor za sankcije.

5. Odstavek 2 se ne uporablja za prilive na zamrznjene račune, kot so:

(a)	obresti ali drugi donosi na teh računih, ali

(b)	zapadla plačila za pogodbe, sporazume ali obveznosti, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred datumom, na katerega so za te račune začeli veljati omejevalni ukrepi,

pod pogojem, da za kakršne koli takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej velja odstavek 1.

6. Odstavek 1 določeni osebi ali subjektu, uvrščenemu na seznam v Prilogi II, ne preprečuje, da nakaže plačilo po pogodbi, sklenjeni, preden je bila ta oseba ali subjekt uvrščena na seznam, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da:

(a)	pogodba ni povezana s prepovedanimi predmeti, materiali, opremo, blagom, tehnologijami, pomočjo, usposabljanjem, finančno pomočjo, naložbo, posredovanjem ali storitvami iz člena 1;

(b)	plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1,

in potem, ko zadevna država članica pošlje uradno obvestilo o nameri, da nakaže ali prejme taka plačila ali v ta namen odobri, če je ustrezno, odmrznitev sredstev ali gospodarskih virov, in sicer deset delovnih dni pred takšno odobritvijo.

7. V zvezi z družbo Korea National Insurance Corporation (KNIC):

(a)

ustrezne države članice lahko odobrijo osebam in subjektom iz Unije prejemanje plačil družbe KNIC, če:

(i)

je plačilo opravljeno:

(a)	v skladu z določbami pogodbe za zavarovalniške storitve družbe KNIC, potrebne za dejavnosti oseb in subjektov iz Unije v DLRK, ali

(b)	v skladu z določbami pogodbe za zavarovalniške storitve družbe KNIC za kritje škode, ki je bila povzročena na ozemlju Unije s strani katere koli od pogodbenih strank;

(ii)	plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1 in

(iii)

plačilo ni posredno ali neposredno povezano z dejavnostmi, ki jih ta sklep prepoveduje.

(b)	Ustrezna država članica lahko odobri osebam in subjektom iz Unije plačila družbi KNIC izključno za pridobitev zavarovalniških storitev, ki so potrebne za njihove dejavnosti v DLRK, če te dejavnosti niso prepovedane s tem sklepom.

(c)	Takšne odobritve niso potrebne za plačila, ki jih izvede ali prejme družba KNIC in so potrebna za uradne namene diplomatskega ali konzularnega predstavništva države članice v DLRK.

(d)

Odstavek 1 družbi KNIC ne preprečuje, da izvede plačilo v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena pred njeno uvrstitvijo na seznam, če je ustrezna država članica ugotovila, da:

(i)	pogodba ni povezana s prepovedanimi predmeti, materiali, opremo, blagom, tehnologijami, pomočjo, usposabljanjem, finančno pomočjo, naložbo, posredovanjem ali storitvami iz tega sklepa;

(ii)	plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1.

Država članica druge države članice obvesti o vsaki odobritvi, izdani na podlagi tega odstavka.

Člen 28

Točka (d) člena 27(1) se ne uporablja za sredstva, drugo finančno premoženje ali gospodarske vire, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti misij DLRK pri ZN in njihovih specializiranih agencijah in povezanih organizacijah ali drugih diplomatskih in konzularnih predstavništev DLRK, prav tako ne za sredstva, drugo finančno premoženje ali gospodarske vire, glede katerih Odbor za sankcije za vsak primer posebej vnaprej ugotovi, da so potrebni za zagotavljanje humanitarne pomoči, denuklearizacijo ali vse druge namene, združljive s cilji RVSZN 2270 (2016).

Člen 29

1. Predstavništva subjektov iz Priloge I se zaprejo.

2. Prepovedana je neposredna ali posredna udeležba v skupnih podjetjih ali kakršnih koli drugih poslovnih dogovorih s strani subjektov s seznama v Prilogi I ter oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu.

POGLAVJE VIII

DRUGI OMEJEVALNI UKREPI

Člen 30

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za pozorno spremljanje in preprečevanje tega, da bi bili državljani DLRK na njihovem ozemlju ali s strani njihovih državljanov deležni specializiranih izobraževanj ali usposabljanj v strokah, ki bi prispevale k dejavnostim DLRK, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja in razvoja sistemov za dobavo jedrskega orožja, vključno z izobraževanji ali usposabljanji na področjih višje fizike, napredne računalniške simulacije in povezanega računalništva, geoprostorske navigacije, jedrske tehnologije, vesoljske industrije, aeronavtičnega inženiringa in v sorodnih strokah.

Člen 31

Države članice v skladu z mednarodnim pravom pozorneje spremljajo diplomatsko osebje DLRK, da zadevne osebe ne bi mogle prispevati k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem ali balističnimi izstrelki, ali k drugim dejavnostim, prepovedanim z RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2270 (2016) ali s tem sklepom, ali k izogibanju ukrepom, sprejetim z navedenimi RVSZN ali tem sklepom.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Ne odobri se noben zahtevek v zvezi s kakršno koli pogodbo ali transakcijo, na katero so neposredno ali posredno, v celoti ali delno vplivali ukrepi, sprejeti na podlagi RVSZN 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013) ali 2270 (2016), vključno z ukrepi, ki so jih Unija ali države članice sprejele v skladu z ustreznimi sklepi Varnostnega sveta, za njihovo uresničevanje ali v zvezi z njimi, ali ukrepi, zajetimi s tem sklepom, vključno z zahtevki za odškodnino ali kakršnim koli drugim tovrstnim zahtevkom, kot je zahtevek za nadomestilo ali zahtevek za uveljavljanje jamstev, in sicer zahtevek za podaljšanje ali izplačilo obveznice, jamstva ali odškodnine, zlasti finančnega jamstva ali finančne odškodnine, v kakršni koli obliki, če jih vložijo:

(a)	osebe ali subjekti s seznamov iz Priloge I, II ali III;

(b)	kateri koli druga oseba ali subjekt v DLRK, vključno z vlado DLRK, njenimi javnimi organi, družbami in agencijami, ali

(c)	katera koli oseba ali subjekt, ki deluje prek ene izmed oseb ali subjektov iz točk (a) ali (b) ali v njihovem imenu.

Člen 33

1. Svet sprejme spremembe Priloge I na podlagi ugotovitev Varnostnega sveta ZN ali Odbora za sankcije.

2. Svet na predlog držav članic ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko soglasno sestavi sezname v prilogi II ali III in jih spremeni.

Člen 34

1. Kadar Varnostni svet ZN ali Odbor za sankcije uvrsti osebo ali subjekt na seznam, Svet to osebo ali subjekt vključi v Prilogo I.

2. Če Svet odloči, da bodo za osebo ali subjekt veljali ukrepi iz točk (b) ali (c) člena 23(1) ali točke (b) člena 27(1), Prilogo II ali III ustrezno spremeni.

3. Svet svojo odločitev, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, sporoči osebi ali subjektu iz odstavkov 1 in 2, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo sporočila, s tem pa tej osebi ali subjektu da možnost, da predloži pripombe.

4. Če se predložijo pripombe ali novi tehtni dokazi, Svet preuči svojo odločitev in o tem ustrezno obvesti zadevno osebo ali subjekt.

Člen 35

1. V prilogah I, II in III so navedeni razlogi za uvrstitev oseb in subjektov na seznam, ki jih v primeru Priloge I zagotovi Varnostni svet ZN ali Odbor za sankcije.

2. Priloge I, II in III vključujejo tudi podatke, če so na voljo, potrebne za identifikacijo zadevnih oseb ali subjektov, ki jih v primeru Priloge I zagotovi Varnostni svet ZN ali Odbor za sankcije. Pri osebah lahko ti podatki vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri subjektih lahko ti podatki vključujejo imena, kraj in datum vpisa, številko vpisa in sedež podjetja. V Prilogo I se vključi tudi datum uvrstitve na seznam s strani Varnostnega sveta ZN ali Odbora za sankcije.

Člen 36

1. Ta sklep se pregleda in po potrebi spremeni, predvsem kar zadeva kategorije oseb, subjektov ali predmetov oziroma dodatnih oseb, subjektov ali predmetov, za katere veljajo omejitveni ukrepi, ali v skladu z ustreznimi RVSZN.

2. Ukrepi iz točk (b) in (c) člena 23(1) ter točk (b) in (c) člena 27(1) se redno pregledujejo vsaj vsakih 12 mesecev. Prenehajo se uporabljati za zadevne osebe in subjekte, če Svet v skladu s postopkom iz člena 33(2) ugotovi, da pogoji za njihovo uporabo niso več izpolnjeni.

Člen 37

Sklep 2013/183/SZVP se razveljavi.

Člen 38

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju 27. maja 2016

Za Svet

Predsednik

A.G. KOENDERS

(1) Sklep Sveta 2010/800/SZVP z dne 22. decembra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Skupnega stališča 2006/795/SZVP (UL L 341, 23.12.2010, str. 32).

(2) Sklep Sveta 2013/183/SZVP z dne 22. aprila 2013 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2010/800/SZVP (UL L 111, 23.4.2013, str. 52).

(3) Sklep Sveta (SZVP) 2016/476 z dne 31. marca 2016 o spremembi Sklepa 2013/183/SZVP o omejevalnih ukrepihproti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL L 85, 1.4.2016, str. 38).

(4) Uredba Sveta (ES) št. 329/2007 z dne 27. marca 2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (UL L 88, 29.3.2007, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

PRILOGA I

Seznam oseb iz točke (a) člena 23(1) ter oseb in subjektov iz točke (a) člena 27(1)

A. Osebe

	Ime	Drugo ime	Datum rojstva	Datum uvrstitve na seznam ZN	Utemeljitev
1.	Yun Ho-jin	tudi Yun Ho-chin	13.10.1944	16.7.2009	Direktor družbe Namchongang Trading Corporation; nadzira uvoz predmetov, potrebnih za izvajanje programa za obogatitev urana.
2.	Re Je-Son	Korejsko ime: ; Kitajsko ime: tudi Ri Che Son	1938	16.7.2009	Od aprila 2014 minister za industrijo jedrske energije. Nekdanji direktor Generalnega urada za atomsko energijo (General Bureau of Atomic Energy – GBAE), najpomembnejše agencije, ki vodi jedrski program DLRK; pomagal je pri različnih jedrskih dejavnostih, med drugim tudi pri vodenju jedrskega raziskovalnega središča v Yongbyonu in družbe Namchongang Trading Corporation s strani GBAE.
3.	Hwang Sok-hwa			16.7.2009	Direktor v Generalnem uradu za atomsko energijo (GBAE); sodeluje pri jedrskem programu Demokratične ljudske republike Koreje kot vodja urada za znanstvene napotke pri GBAE; deloval je v znanstvenem odboru pri Skupnem inštitutu za jedrske raziskave.
4.	Ri Hong-sop		1940	16.7.2009	Nekdanji direktor Jedrskega raziskovalnega središča v Yongbyonu, ki je nadziral tri ključne objekte, ki sodelujejo pri proizvodnji plutonija, primernega za orožje: obrat za proizvodnjo goriva, jedrski reaktor in obrat za predelavo.
5.	Han Yu-ro			16.7.2009	Direktor družbe Korea Ryongaksan General Trading Corporation; vključen v program DLRK za balistične izstrelke.
6.	Paek Chang-Ho	Pak Chang-Ho; Paek Ch'ang-Ho	Št. potnega lista: 381420754; datum izdaje potnega lista: 7.12.2011; datum poteka veljavnosti potnega lista: 7.12. 2016; datum rojstva: 18.6.1964; kraj rojstva: Kaesong, DLRK	22.1.2013	Višji uradnik in vodja centra za nadzor satelitov pri severnokorejskem odboru za vesoljsko tehnologijo (Korean Committee for Space Technology).
7.	Chang Myong- Chin	Jang Myong-Jin	19.2.1968; morebitno leto rojstva: 1965 ali 1966	22.1.2013	Generalni direktor postaje za izstrelitev satelitov Sohae in vodja centra za izstrelitev, iz katerega sta bila izstreljena satelita 13. aprila in 12. decembra 2012.
8.	Ra Ky'ong-Su	Ra Kyung-Su Chang, Myong Ho	4.6.1954; št. potnega lista: 645120196	22.1.2013	Ra Ky'ong-Su je uradnik Tanchon Commercial Bank. V tej funkciji je omogočal transakcije za to banko. Banko Tanchon je Odbor za sankcije aprila 2009 uvrstil na seznam kot najpomembnejši finančni subjekt DLRK, odgovoren za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja.
9.	Kim Kwang-il		1.9.1969; št. potnega lista: PS381420397	22.1.2013	Kim Kwang-il je uradnik Tanchon Commercial Bank. V tej funkciji je omogočal transakcije za to banko in za Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Banko Tanchon je Odbor za sankcije aprila 2009 uvrstil na seznam kot najpomembnejši finančni subjekt DLRK, odgovoren za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja. Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.
10.	Yo'n Cho'ng Nam			7.3.2013	Glavni predstavnik družbe Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.
11.	Ko Ch'o'l-Chae			7.3.2013	Namestnik glavnega predstavnika družbe Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.
12.	Mun Cho'ng- Ch'o'l			7.3.2013	Mun Cho'ng-Ch'o'l je uradnik banke Tanchon Commercial. V tej funkciji je omogočal transakcije za to banko. Tanchon Commercial Bank je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009 in je najpomembnejši finančni subjekt DLRK za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja.
13.	Choe Chun-Sik	Choe Chun Sik; Ch'oe Ch'un Sik	Datum rojstva: 12.10.1954; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Choe Chun-sik je bil direktor Druge akademije za naravoslovne vede (Second Academy of Natural Sciences – SANS) in vodja programa DLRK za izstrelke dolgega dosega.
14.	Choe Song Il		Št. potnega lista: 472320665; datum poteka veljavnosti potnega lista: 26.9.2017; št. potnega lista: 563120356; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Tanchon Commercial Bank v Vietnamu.
15.	Hyon Kwang II	Hyon Gwang Il	Datum rojstva: 27.5.1961; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Hyon Kwang II je direktor oddelka za znanstveni razvoj na Nacionalni upravi za vesoljski razvoj (National Aerospace Development Administration).
16.	Jang Bom Su	Jang Pom Su	Datum rojstva: 15.4.1957; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Tanchon Commercial Bank v Siriji.
17.	Jang Yong Son		Datum rojstva: 20.2.1957; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID) v Iranu.
18.	Jon Myong Guk	Cho 'n Myo 'ng-kuk	Št. potnega lista: 4721202031; datum poteka veljavnosti potnega lista: 21.2.2017; državljanstvo: DLRK; datum rojstva: 18.10.1976	2.3.2016	Predstavnik Tanchon Commercial Bank v Siriji.
19.	Kang Mun Kil	Jiang Wen-ji	Št. potnega lista: PS472330208; datum poteka veljavnosti potnega lista: 4.7.2017; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Kang Mun Kil je kot predstavnik družbe Namchongang (tudi Namhung) izvajal dejavnosti nabave jedrskega materiala.
20.	Kang Ryong		Datum rojstva: 21.8.1969; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID) v Siriji.
21.	Kim Jung Jong	Kim Chung Chong	Št. potnega lista: 199421147; datum poteka veljavnosti potnega lista: 29.12. 2014; št. potnega lista: 381110042; datum poteka veljavnosti potnega lista: 25.1.2016; št. potnega lista: 563210184; datum poteka veljavnosti potnega lista: 18.6.2018; datum rojstva: 7.11.1966; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Tanchon Commercial Bank v Vietnamu.
22.	Kim Kyu		Datum rojstva: 30.7.1968; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Uradnik za zunanje zadeve v Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID).
23.	Kim Tong My'ong	Kim Chin-So'k; Kim Tong-Myong; Kim Jin-Sok; Kim, Hyok-Chol	Datum rojstva: 1964; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Kim Tong My'ong je predsednik Tanchon Commercial Bank in je vsaj od leta 2002 v Tanchon Commercial bank delal na različnih položajih. Sodeloval je tudi pri upravljanju zadev družbe družbe Amroggang.
24.	Kim Yong Chol		Datum rojstva: 18.2.1962; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik družbe KOMID v Iranu.
25.	Ko Tae Hun	Kim Myong Gi	Št. potnega lista: 563120630; datum poteka veljavnosti potnega lista: 20.3.2018; datum rojstva: 25.5.1972; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik Tanchon Commercial Bank.
26.	Ri Man Gon		Datum rojstva: 29.10.1945; št. potnega lista: P0381230469; datum poteka veljavnosti potnega lista: 6.4.2016; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Ri Man Gon je minister Oddelka za industrijo streliva (Munitions Industry Department).
27.	Ryu Jin		Datum rojstva: 7.8.1965; št. potnega lista: 563410081; državljanstvo: DLRK	2.3.2016	Predstavnik družbe KOMID v Siriji.
28.	Yu Chol U		Državljanstvo: DLRK		Yu Chol U je direktor Nacionalne uprave za vesoljski razvoj.

B. Subjekti

Ime

Drugo ime

Lokacija

Datum uvrstitve na seznam ZN

Druge informacije

Korea Mining Development Trading Corporation

Tudi CHANGGWANG SINYONG CORPORATION; tudi EXTERNAL TECHNOLOGY GENERAL CORPORATION; tudi DPRKN MINING DEVELOPMENT TRADING COOPERATION; tudi „KOMID“

Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK

24.4.2009

Pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.

Korea Ryonbong General Corporation

Tudi KOREA YONBONG GENERAL CORPORATION;

prej LYON-GAKSAN GENERAL TRADING CORPORATION

Okrožje Pot'onggang, Pjongjang, DLRK; Rakwon- dong,

Okrožje Pothonggang, Pjongjang, DLRK

24.4.2009

Obrambni konglomerat, specializiran za nabavo blaga za obrambno industrijo DLRK in za podporo tej državi pri prodaji blaga, povezanega z vojsko.

Tanchon Commercial Bank

prej CHANGGWANG CREDIT BANK; prej KOREA CHANGGWANG CREDIT BANK

Saemul 1- Dong

Okrožje Pyongchon, Pjongjang, DLRK

24.4.2009

Najpomembnejši finančni subjekt DLRK za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja.

Namchongang Trading Corporation

NCG; NAMCHONGANG TRADING; NAM CHON GANG CORPORATION; NOMCHONGANG TRADING CO.; NAM CHONG GAN TRADING CORPORATION; Namhung Trading Corporation

Pjongjang, DLRK

16.7.2009

Namchongang je trgovsko podjetje s sedežem v DLRK, ki je podrejeno Generalnemu uradu za atomsko energijo (GBAE). Podjetje Namchongang je sodelovalo pri nabavi japonskih vakuumskih črpalk, ki so bile odkrite v jedrskem objektu DLRK, ter naročilih pri nemškem dobavitelju, povezanih z jedrskim programom. Poleg tega je podjetje od poznih devetdesetih let sodelovalo pri nakupu aluminijastih cevi in druge opreme, ki je zlasti uporabna v okviru programa za obogatitev urana. Predstavnik podjetja je nekdanji diplomat, ki je leta 2007 sodeloval kot predstavnik DLRK pri pregledu jedrskih objektov v Yongbyonu v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). Glede na pretekle dejavnosti DLRK v zvezi s širjenjem orožja so tozadevne dejavnosti podjetja Namchongang zelo zaskrbljujoče.

Hong Kong Electronics

Tudi HONG KONG ELECTRONICS KISH CO

Sanaee St., Kish Island, Iran.

16.7.2009

V lasti ali pod nadzorom oziroma deluje ali domnevno deluje za ali v imenu Tanchon Commercial Bank in družbe KOMID. Družba Hong Kong Electronics je od leta 2007 v imenu Tanchon Commercial Bank in družbe KOMID (obe je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009) nakazala milijone dolarjev iz skladov za širjenje orožja. Družba Hong Kong Electronics je v imenu družbe KOMID pomagala pri nakazovanju denarja iz Irana v DLRK.

Korea Hyoksin Trading Corporation

Tudi KOREA HYOKSIN EXPORT AND IMPORT CORPORATION

Rakwon-dong, Okrožje Pothonggang, Pjongjang, DLRK

16.7.2009

Družba DLRK s sedežem v Pjongjangu, ki je podrejena družbi Korea Ryonbong General Corporation (to je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009) in sodeluje pri razvoju orožja za množično uničevanje.

General Bureau of Atomic Energy (GBAE)

Tudi General Department of Atomic Energy (GDAE)

Haeudong, Okrožje Pyongchen, Pjongjang, DLRK

16.7.2009

Urad GBAE je odgovoren za jedrski program DLRK, ki vključuje tudi jedrsko raziskovalno središče v Yongbyonu in njegov raziskovalni reaktor za proizvodnjo plutonija (5 MWe – 25 MWt) ter obrate za proizvodnjo in predelavo goriva.

Urad je imel srečanja in razprave z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na temo jedrskega orožja in je vodilna vladna agencija DLRK za nadzor nad jedrskimi programi, vključno z delovanjem jedrskega raziskovalnega središča v Yongbyonu.

Korean Tangun Trading Corporation

Pjongjang, DLRK

16.7.2009

Družba Korea Tangun Trading Corporation je podrejena Drugi akademiji naravoslovnih znanosti DLRK in je odgovorna predvsem za nabavo blaga in tehnologij za podporo programov DLRK za raziskave in razvoj na področju obrambe, vključno – vendar ne izključno – z orožjem za množično uničevanje, programi nosilnih sistemov in naročanjem, med drugim tudi materialov, ki so pod nadzorom in prepovedani v okviru ustreznih večstranskih nadzornih ureditev.

Korean Committee for Space Technology

DPRK Committee for Space Technology;

Department of Space Technology of the DPRK; Committee for Space Technology; KCST

Pjongjang, DLRK

22.1.2013

Korean Committee for Space Technology je prek centra za nadzor satelitov in izstrelitvenega območja Sohae izvedel izstrelitvi satelitov DLRK 13. aprila in 12. decembra 2012.

10.

Bank of East Land

Dongbang Bank;

Tongbang U'Nhaeng;

Tongbang Bank

P. p. 32, BEL Building, Jonseung-Dung, Okrožje Moranbong, Pjongjang, DLRK

22.1.2013

Finančna institucija DLRK Bank of East Land omogoča transakcije, povezane z orožjem, in nudi drugo podporo proizvajalcu orožja in izvozniku Green Pine Associated Corporation (Green Pine). Bank of East Land je dejavno sodelovala z družbo Green Pine pri prenosu sredstev in izogibanju sankcijam. V letih 2007 in 2008 je Bank of East Land omogočila transakcije, v katerih so bile udeležene družba Green Pine in iranske finančne institucije, vključno z bankama Bank Melli in Bank Sepah. Varnostni svet je Bank Sepah na seznam uvrstil z Resolucijo 1747 (2007) zaradi zagotavljanja podpore iranskemu programu balističnih izstrelkov. Družbo Green Pine je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2012.

11.

Korea Kumryong Trading Corporation

22.1.2013

To je drugo ime za Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID), pod katerim ta izvaja dejavnosti nabave. Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem, v DLRK.

12.

Tosong Technology Trading Corporation

Pjongjang, DLRK

22.1.2013

Korea Mining Development Corporation (KOMID) je matična družba družbe Tosong Technology Trading Corporation. Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem, v DLRK.

13.

Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation

Chosun Yunha Machinery Joint Operation Company; Korea Ryenha Machinery J/V Corporation; Ryonha Machinery Joint Venture Corporation; Ryonha Machinery Corporation; Ryonha Machinery;

Ryonha Machine Tool; Ryonha Machine Tool Corporation; Ryonha Machinery Corp; Ryonhwa Machinery Joint Venture Corporation; Ryonhwa Machinery JV; Huichon Ryonha Machinery General Plant; Unsan; Unsan Solid Toolsin Millim Technology Company

Tongan-dong, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK; Mangungdae-gu, Pjongjang, DLRK; Okrožje Mangyongdae, Pjongjang, DLRK.

Elektronski naslovi: ryonha@sili-bank.com; sjc-117@hotmail.com in millim@sili-bank.com

Telefonske številke: 8502-18111; 8502-18111-8642 in 850 2 181113818642

Številka telefaksa: 8502-381-4410

22.1.2013

Korea Ryonbong General Corporation je matična družba družbe Korea Ryonha Machinery Joint Venture Corporation. Korea Ryonbong General Corporation, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je obrambni konglomerat, specializiran za nabavo blaga za obrambno industrijo DLRK in za podporo njeni prodaji vojaškega blaga.

14.

Leader (Hong Kong) International

Leader International Trading Limited; Leader (Hong Kong) International Trading Limited

LM-873, RM B, 14/F, Wah Hen Commercial Centre, 383 Hennessy Road, Wanchai, Hong Kong, Kitajska

22.1.2013

Leader International (številka vpisa v hongkonški register podjetij: 1177053) omogoča pošiljke v imenu Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem.

15.

Green Pine Associated Corporation

Cho'ngsong United Trading Company; Chongsong Yonhap; Ch'o'ngsong Yo'nhap; Chosun Chawo'n Kaebal T'uja Hoesa; Jindallae; Ku'mhaeryong Company LTD; Natural Resources Development and Investment Corporation; Saeingp'il Company

c/o Reconnaissance General Bureau Headquarters, HyongjesanGuyok, Pjongjang, DLRK;

Nungrado, Pjongjang, DLRK

2.5.2015

Družba Green Pine Associated Corporation (Green Pine) je prevzela številne dejavnosti družbe Korea Mining Development Trading

Corporation (KOMID). Družbo KOMID je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009 in je pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem, v DLRK.

Družba Green Pine je odgovorna tudi za približno polovico orožja in sorodnega materiala, ki ga izvaža DLRK.

Družba Green Pine je bila določena za sankcije zaradi izvoza orožja ali sorodnega materiala iz Severne Koreje. Družba Green Pine je specializirana za proizvodnjo pomorskih vojaških plovil in orožja, kot so podmornice, vojaški čolni in balistični sistemi, ter je iranskim podjetjem, dejavnim na obrambnem področju, dobavljala torpede in nudila tehnično pomoč.

16.

Amroggang Development Banking Corporation

Amroggang Development Bank;

Amnokkang Development Bank

Tongan-dong, Pjongjang, DLRK

2.5.2012

Družba Amroggang, ki je bila ustanovljena leta 2006, je povezana s Tanchon Commercial Bank, upravljajo pa jo uradniki banke Tanchon. Banka Tanchon je udeležena pri financiranju prodaje balističnih izstrelkov družbe KOMID in je bila vpletena tudi v transakcije v zvezi z balističnimi izstrelki med družbo KOMID in iranskim koncernom Shahid Hemmat Industrial Group (SHIG). Tanchon Commercial Bank je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009 in je najpomembnejši finančni subjekt DLRK za prodajo konvencionalnega orožja, balističnih izstrelkov in blaga, povezanega s sestavljanjem in izdelavo takega orožja. Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem, v DLRK. Varnostni svet je v Resoluciji 1737 (2006) SHIG uvrstil med subjekte, vključene v iranski program balističnih izstrelkov.

17.

Korea Heungjin Trading Company

Hunjin Trading Co.; Korea Henjin Trading Co.; Korea Hengjin Trading Company

Pjongjang, DLRK

2.5.2012

Družba KOMID uporablja podjetje Korea Heungjin Trading Company v trgovinske namene. Vpleteno naj bi bilo v dobavljanje blaga, povezanega z izstrelki, iranskemu koncernu Shahid Hemmat Industrial Group (SHIG). Podjetje Heungjin je povezano z družbo KOMID, natančneje z uradom KOMID za javna naročila. Podjetje Heungjin se je uporabljalo za dobavo napredne digitalne kontrolne enote z aplikacijami za razvoj izstrelkov. Družba KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je pomemben trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem, v DLRK. Varnostni svet je v Resoluciji 1737 (2006) SHIG uvrstil med subjekte, vključene v iranski program balističnih izstrelkov.

18.

Second Academy of Natural Sciences

2nd Academy of Natural Sciences; Che 2 Chayon Kwahakwon; Academy of Natural Sciences; Chayon Kwahak-Won; National Defense Academy;

Kukpang Kwahak-Won; Second Academy of Natural Sciences Research Institute; Sansri

Pjongjang, DLRK

7.3.2013

Druga akademija naravoslovnih znanosti (Second Academy of Natural Sciences) je organizacija na državni ravni, odgovorna za raziskave in razvoj naprednih orožnih sistemov DLRK, vključno z izstrelki in verjetno tudi jedrskim orožjem. Za pridobivanje tehnologije, opreme in informacij iz tujine za uporabo pri programih DLRK, povezanih z izstrelki in verjetno tudi jedrskim orožjem, uporablja številne podrejene organizacije, tudi družbo Tangun Trading Corporation. Družba Tangun Trading Corporation, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil julija 2009, je odgovorna predvsem za nabavo blaga in tehnologij za podporo programov za raziskave in razvoj na področju obrambe DLRK, vključno – vendar ne izključno – z orožjem za množično uničevanje, programi nosilnih sistemov in nabavo, med drugim tudi materialov, ki so pod nadzorom ali prepovedani v okviru ustreznih večstranskih nadzornih ureditev.

19.

Korea Complex Equipment Import Corporation

Rakwon-dong, Okrožje Pothonggang, Pjongjang, DLRK

7.3.2013

Korea Ryonbong General Corporation je matična družba družbe Korea Complex Equipment Import Corporation. Korea Ryonbong General Corporation, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je obrambni konglomerat, specializiran za nabavo blaga za obrambno industrijo DLRK in za podporo njeni prodaji vojaškega blaga.

20.

Ocean Maritime Management Company, Limited (OMM)

Donghung Dong, Centralno okrožje. PO BOX 120, Pjongjang, DLRK;

Ulica Dongheung-dong Changwang, Chung-Ku, PO Box 125, Pjongjang

28.7.2014

Ocean Maritime Management Company, Limited (številka IMO: 1790183) je upravljavec/upravitelj plovila Chong Chon Gang. Imelo je ključno vlogo pri organizaciji pošiljke skritega orožja in sorodnega materiala s Kube v DLRK julija 2013. S tem je prispevalo k dejavnostim, prepovedanim z resolucijami, pri čemer je zlasti kršilo embargo na orožje, uveden z Resolucijo 1718 (2006), kakor je bila spremenjena z Resolucijo 1874 (2009), prispevalo pa je tudi k izogibanju ukrepom, uvedenim s temi resolucijami.

Plovila s številko IMO:

(a)	Chol Ryong (Ryong Gun Bong) 8606173

2.3.2016

(b)	Chong Bong (Greenlight) (Blue Nouvelle) 8909575

2.3.2016

(c)	Chong Rim 2 8916293

2.3.2016

(d)	Dawnlight 9110236

2.3.2016

(e)	Ever Bright 88 (J Star) 8914934

2.3.2016

(f)	Gold Star 3 (benevolence) 8405402

2.3.2016

(g)	Hoe Ryong 9041552

2.3.2016

(h)	Hu Chang (O Un Chong Nyon) 8330815

2.3.2016

(i)	Hui Chon (Hwang Gum San 2) 8405270

2.3.2016

(j)	Ji Hye San (Hyok Sin 2) 8018900

2.3.2016

(k)	Kang Gye (Pi Ryu Gang) 8829593

2.3.2016

(l)	Mi Rim 8713471

2.3.2016

(m)	Mi Rim 2 9361407

2.3.2016

(n)	O Rang (Po Thong Gang) 8829555

2.3.2016

(o)	Orion Star (Richocean) 9333589

2.3.2016

(p)	Ra Nam 2 8625545

2.3.2016

(q)	RaNam 3 9314650

2.3.2016

(r)	Ryo Myong 8987333

2.3.2016

(s)	Ryong Rim (Jon Jin 2) 8018912

2.3.2016

(t)	Se Pho (Rak Won 2) 8819017

2.3.2016

(u)	Songjin (Jang Ja San Chong Nyon Ho) 8133530

2.3.2016

(v)	South Hill 2 8412467

2.3.2016

(w)	South Hill 5 9138680

2.3.2016

(x)	Tan Chon (Ryon Gang 2) 7640378

2.3.2016

(y)	Thae Pyong San (Petrel 1) 9009085

2.3.2016

(z)	Tong Hung San (Chong Chon Gang) 7937317

2.3.2016

(aa)	Tong Hung 1 8661575

2.3.2016

21.

Academy of National Defense Science

Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Academy of National Defense Science je vključena v prizadevanja DLRK za spodbujanje razvoja programov balističnih izstrelkov in jedrskega orožja.

22.

Chongchongang Shipping Company

Chong Chon Gang Shipping Co. Ltd.

Naslov: 817 Haeun, Donghung-dong, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK; drugi naslov: 817, Haeum, Tonghun-dong, Chung-gu, Pjongjang, DLRK; številka IMO: 5342883

2.3.2016

Chongchongang Shipping Company je julija 2013 poskušala s svojim plovilom Chong Chon Gang neposredno pripeljati nezakonito pošiljko konvencionalnega orožja v DLRK.

23.

Daedong Credit Bank (DCB)

DCB; Taedong Credit Bank

Naslov: Suite 401, Potonggang Hotel, Ansan-Dong, Okrožje Pyongchon, Pjongjang, DLRK; drugi naslov: Ansan-dong, Botonggang Hotel, Pongchon, Pjongjang, DLRK; SWIFT: DCBK KKPY

2.3.2016

Daedong Credit Bank zagotavlja finančne storitve za Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID) in Tanchon Commercial Bank. DCB je vsaj od leta 2007 dalje v imenu KOMID and Tanchon Commercial Bank omogočila na stotine finančnih transakcij v vrednosti več milijonov dolarjev. V nekaterih primerih je DCB transakcije zavestno omogočila z uporabo goljufivih finančnih praks.

24.

Hesong Trading Company

Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Korea Mining Development Corporation (KOMID) je matična družba družbe Hesong Trading Corporation.

25.

Korea Kwangson Banking Corporation (KKBC)

KKBC

Jungson-dong, ulica Sungri, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK

2.3.2016

KKBC zagotavlja finančne storitve za Tanchon Commercial Bank in Korea Hyoksin Trading Corporation, podružnico Korea Ryonbong General Corporation. Tanchon Commercial Bank je KKBC uporabljala za lažji prenos sredstev, verjetno v višini več milijonov dolarjev, vključno s prenosi sredstev, povezanih s Korea Mining Development Corporation.

26.

Korea Kwangsong Trading Corporation

Rakwon-dong, Okrožje Pothonggang, Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Korea Ryongbong General Corporation je matična družba družbe Korea Kwangsong Trading Corporation.

27.

Ministry of Atomic Energy Industry

MAEI

Haeun-2-dong, Okrožje Pyongchon, Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Ministrstvo za industrijo jedrske energije (Ministry of Atomic Energy Industry) je bilo ustanovljena leta 2013 zaradi posodobitve industrije jedrske energije v DLRK, povečanja proizvodnje jedrskih snovi, izboljšanja njihove kakovost in nadaljevanja razvoja neodvisne jedrske industrije DLRK. MAEI tako velja za ključnega akterja v DLRK pri razvoju jedrskega orožja in je odgovoren za redno delovanje nacionalnega programa jedrskega orožja, podrejene pa so mu tudi druge organizacije, povezane z jedrskim orožjem. V okviru ministrstva deluje več organizacij in raziskovalnih centrov, povezanih z jedrskim orožjem, ter dva odbora: Odbor za uporabo izotopov (Isotope Application Committee) in Odbor za jedrsko energijo (Nuclear Energy Committee). Ministrstvo za industrijo jedrske energije (Ministry of Atomic Energy Industry) vodi tudi center za jedrske raziskave v Jongbjonu, kjer so znani obrati za proizvodnjo plutonija v DLRK. Poleg tega je skupina strokovnjakov v poročilu za leto 2015 navedla, da je bil Ri Je-son, nekdanji direktor Generalnega urada za atomsko energijo, ki ga je leta 2009 na seznam uvrstil odbor, ustanovljen na podlagi Resolucije 1718 (2006), zaradi vpletenosti v programe, povezane z izdelavo jedrskega orožja, in njihovo podporo, 9. aprila 2014 imenovan za vodjo Ministrstva za industrijo jedrske energije (Ministry of Atomic Energy Industry).

28.

Munitions Industry Department

Military Supplies Industry Department

Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Oddelek za proizvodnjo streliva (Munitions Industry Department) je vpleten v ključne vidike raketnega programa v DLRK. Odgovoren je za nadzor razvoja programa DLRK za izdelavo balističnih izstrelkov, vključno s Taepo Dong-2. Nadzira proizvodnjo orožja in programe raziskav in razvoja DLRK, vključno s programom DLRK za izdelavo balističnih izstrelkov. Drugi gospodarski odbor (The Second Economic Committee) in Druga akademija za naravoslovne vede (The Second Academy of Natural Sciences) – prav tako uvrščena na seznam avgusta 2010 – delujeta v okviru Oddelka za proizvodnjo streliva (Munitions Industry Department). Oddelek za proizvodnjo streliva (Munitions Industry Department) je v zadnjih letih razvijal KN08 road-mobile ICBM.

29.

National Aerospace Development Administration

NADA

DLRK

2.3.2016

NADA je vključena v razvoj vesoljske znanosti in tehnologije DLRK, vključno z izstrelitvami satelitov in nosilnimi raketami.

30.

Office 39

Office #39; Office No. 39; Bureau 39; Central Committee Bureau 39; Third Floor; Division 39

DLRK

2.3.2016

Državni subjekt DLRK.

31.

Reconnaissance General Bureau

Chongch'al Ch'ongguk; KPA Unit 586; RGB

Hyongjesan- Guyok, Pjongjang, DLRK; drugi naslov: Nungrado, Pjongjang, DLRK

2.3.2016

Generalni obveščevalni urad (Reconnaissance General Bureau) je glavna obveščevalna organizacija DLRK, ustanovljena v začetku leta 2009 z združitvijo tedanjih obveščevalnih organizacij Delavske stranke Koreje, oddelka za operacije in Urada 35 ter obveščevalnega urada ljudske vojske Koreje. Generalni obveščevalni urad (Reconnaissance General Bureau) trguje s konvencionalnim orožjem in nadzoruje družbo za izdelavo konvencionalnega orožja DLRK Green Pine Associated Corporation.

32.

Second Economic Committee

Kangdong, DLRK

2.3.2016

Drugi gospodarski odbor (Second Economic Committee) je vpleten v ključne vidike raketnega programa v DLRK. Odgovoren je za nadzor proizvodnje balističnih izstrelkov v DLRK in usmerja dejavnosti družbe Korea Mining Development Corporation (KOMID).

PRILOGA II

Seznam oseb iz točke (b) člena 23(1) ter oseb in subjektov iz točke (b) člena 27(1)

Osebe in subjekti, odgovorni za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom.

A. Osebe

	Ime	Drugo ime	Datum rojstva	Datum uvrstitve na seznam	Utemeljitev
1.	CHON Chi Bu			22.12.2009	Član generalnega urada za atomsko energijo, nekdanji tehnični direktor v Yongbyonu.
2.	CHU Kyu-Chang	Ju Kyu-Chang	Datum rojstva: 25.11.1928, kraj rojstva: provinca južni Hamgyong	22.12.2009	Član Nacionalne obrambne komisije, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Nekdanji direktor oddelka za strelivo Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
3.	HYON Chol-hae		1934 (Mandžurija, Kitajska)	22.12.2009	Namestnik direktorja oddelka za splošno politiko ljudskih oboroženih sil (vojaški svetovalec preminulega Kima Džonga Ila).
4.	KIM Yong-chun	Young-chun	4.3.1935; št. potnega lista: 554410660	22.12.2009	Podpredsednik Nacionalne obrambne komisije, minister ljudskih oboroženih sil, posebni svetovalec preminulega Kima Džonga Ila za jedrsko strategijo.
5.	O Kuk-Ryol		1931 (provinca Džilin, Kitajska)	22.12.2009	Podpredsednik Nacionalne obrambne komisije, ki nadzoruje nakup najsodobnejše tehnologije za jedrske in balistične programe v tujini.
6.	PAEK Se-bong		Datum rojstva: 1946	22.12.2009	Nekdanji predsednik Drugega gospodarskega odbora (odgovoren za balistični program) Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Član Nacionalne obrambne komisije.
7.	PAK Jae-gyong	Chae-Kyong	1933 št. potnega lista: 554410661	22.12.2009	Namestnik direktorja oddelka za splošno politiko ljudskih oboroženih sil in podpredsednik logističnega urada ljudskih oboroženih sil (vojaški svetovalec preminulega Kima Džonga Ila).
8.	PYON Yong Rip	Yong-Nip	20.9.1929; št. potnega lista: 645310121 (izdan 13.9.2005)	22.12.2009	Predsednik Znanstvene akademije, vpleten v biološke raziskave, povezane z orožjem za množično uničevanje.
9.	RYOM Yong			22.12.2009	Direktor Generalnega urada za atomsko energijo (subjekta, ki so ga na seznam uvrstili Združeni narodi), zadolžen za mednarodne odnose.
10.	SO Sang-kuk		Med 1932 in 1938	22.12.2009	Vodja oddelka za jedrsko fiziko na Univerzi Kima Ila Sunga.
11.	Generalpodpolkovnik KIM Yong Chol	Kim Yong-Chol; Kim Young-Chol; Kim Young-Cheol; Kim Young-Chul	1946 (Pyongan-Pukto, DLRK)	19.12.2011	Kim Yong Chol je poveljnik urada Reconnaissance General Bureau (RGB).
12.	PAK To-Chun		9.3.1944 (Jagang, Rangrim)	19.12.2011	Član Nacionalnega varnostnega sveta, odgovoren za oborožitveno industrijo, ki naj bi poveljeval uradu za jedrsko energijo. Ta institucija je ključna za jedrski in balistični program DLRK.
13.	CHOE Kyong-song			20.5.2016	General polkovnik vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
14.	CHOE Yong-ho			20.5.2016	General polkovnik vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Poveljnik letalskih sil. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
15.	HONG Sung-Mu	HUNG Sung Mu	Datum rojstva: 1.1.1942	20.5.2016	Namestnik direktorja oddelka za proizvodnjo streliva (Munitions Industry Department). Pristojen za razvoj programov v zvezi s konvencionalnim orožjem in izstrelki, vključno z balističnimi izstrelki. Ena izmed najpomembnejših oseb, pristojnih za industrijske razvojne programe jedrskega orožja. Kot tak pristojen za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem in balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
16.	JO Chun Ryong	CHO Chun Ryo'ng, JO Chun-Ryong, JO Cho Ryong	Datum rojstva: 4.4.1960	20.5.2016	Predsednik Drugega gospodarskega odbora (Second Economic Committee) od leta 2014 in pristojen za upravljanje tovarn in proizvodnih obratov streliva DLRK. Drugi gospodarski odbor je na seznamu v skladu z RVSZN 2270 (2016) zaradi svoje udeležbe v ključnih vidikih programa izstrelkov DLRK, svoje odgovornosti za nadzor proizvodnje balističnih izstrelkov DLRK in za vodenje aktivnosti korporacije KOMID – glavnega subjekta DLRK trgovine z orožjem. Član Nacionalne obrambne komisije. Sodeloval je v več programih, povezanih z balističnimi izstrelki. Je en od ključnih podjetnikov trgovine z orožjem DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
17.	JO Kyongchol			20.5.2016	General vojske DLRK. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Direktor poveljstva za vojaško varnost. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
18.	KIM Chun-sam			20.5.2016	General podpolkovnik, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe DLRK. Direktor oddelka za operacije vojaškega poveljstva vojske DLRK in prvi podpredsednik vojaškega poveljstva. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
19.	KIM Chun-sop			20.5.2016	Član Nacionalne obrambne komisije, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
20.	KIM Jong-gak		Datum rojstva: 20.7.1941; kraj rojstva: Pyongyang	20.5.2016	Generalmajor vojske DLRK, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
21.	KIM Rak Kyom	KIM Rak-gyom		20.5.2016	General s štirimi zvezdicami, poveljnik strateških sil (tudi: strateške raketne sile), ki naj bi sedaj poveljevale štirim strateškim in taktičnim enotam za izstrelke, vključno z brigado KN-08 (ICBM). Združene države so uvrstile strateške sile na seznam zaradi njihove udeležbe v dejavnostih, ki so materialno prispevale k širjenju orožja za množično uničevanje ali načinom njihove dobave. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Po poročanju medijev se je KIM s KIM Jung Unom aprila 2016 udeležil testiranja motorja ICBM. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
22.	KIM Won-hong		Datum rojstva: 7.1.1945; kraj rojstva: Pyongyang; št. potnega lista: 745310010	20.5.2016	General, direktor oddelka za državno varnost. Minister za državno varnost. Član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
23.	PAK Jong-chon			20.5.2016	General polkovnik vojske DLRK, poveljnik oboroženih sil ljudske vojske Koreje, namestnik vodje osebja in direktor oddelka za vodenje ognja. Vodja vojaškega poveljstva in direktor oddelka za vodenje topništva. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
24.	RI Jong-su			20.5.2016	Viceadmiral. Nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje, ki je ključni organ za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Vrhovni poveljnik korejske mornarice, ki sodeluje pri razvijanju programov balističnih izstrelkov in jedrskih zmogljivosti pomorskih sil DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
25.	SON Chol-ju			20.5.2016	General polkovnik oboroženih sil ljudske vojske Koreje in politični direktor letalskih in protiletalskih sil, ki nadzirajo razvoj moderniziranih protiletalskih raket. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično
26.	YUN Jong-rin			20.5.2016	General, nekdanji član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in član Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
27.	PAK Yong-sik			20.5.2016	General s štirimi zvezdicami, član oddelka za državno varnost in minister za obrambo. Član osrednje vojaške komisije Delavske stranke Koreje in Nacionalne obrambne komisije, ki sta ključna organa za zadeve nacionalne obrambe v DLRK. Marca 2016 je bil prisoten pri testiranju balističnih izstrelkov. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje
28.	HONG Yong Chil			20.5.2016	Namestnik direktorja oddelka za proizvodnjo streliva (Munition Industry Department). Oddelek za proizvodnjo streliva – VSZN ga je uvrstil na seznam 2. marca 2016 – je vpleten v ključne vidike programa izstrelkov DLRK. Oddelek za proizvodnjo streliva je odgovoren za nadzorovanje razvoja balističnih izstrelkov DLRK, vključno s Taepo Dong-2, proizvodnje orožja in programov raziskav in razvoja. Drugi gospodarski odbor (Second Economic Committee) in Druga akademija za naravne vede (Second Academy of Natural Sciences) – prav tako uvrščena na seznam avgusta 2010 – sta podrejena oddelku za proizvodnjo streliva. Oddelek za proizvodnjo streliva je v zadnjih letih razvijal KN08 road mobile ICBM. HONG je spremljal KIM Jong Una na številnih dogodkih, povezanih z razvojem programov jedrskega orožja in balističnih izstrelkov. DLRK in naj bi imel pomembno vlogo v jedrskem poskusu DLRK 6. januarja 2016. Poddirektor Centralnega komiteja Delavske stranke Koreje. Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.
29.	RI Hak Chol	RI Hak Chul, RI Hak Cheol	Datum rojstva: 19.1.1963 ali 8.5.1966 Št. potnih listov: 381320634, PS- 563410163	20.5.2016	Predsednik korporacije Green Pine Associated Corporation (Green Pine). Po podatkih Odbora za sankcije ZN je korporacija Green Pine prevzela številne dejavnosti korporacije Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID). Korporacija KOMID, ki jo je Odbor za sankcije na seznam uvrstil aprila 2009, je v DLRK najpomembnejši trgovec z orožjem in glavni izvoznik blaga in opreme, ki sta povezana z balističnimi izstrelki in konvencionalnim orožjem. Korporacija Green Pine je tudi odgovorna za približno polovico orožja in sorodnega materiala, ki ga izvaža DLRK. Korporacija Green Pine je bila določena za sankcije zaradi izvoza orožja ali sorodnega materiala iz Severne Koreje. Korporacija Green Pine je specializirana za proizvodnjo pomorskih vojaških plovil in orožja, kot so podmornice, vojaški čolni in balistični sistemi, ter je iranskim podjetjem, dejavnim na obrambnem področju, dobavljala torpede in nudila tehnično pomoč. Korporacija Green Pine je na seznamu Varnostnega sveta Združenih narodov.
30.	YUN Chang Hyok		Datum rojstva: 9.8.1965	20.5.2016	Namestnik direktorja centra za nadzor satelitov, National Aerospace Development Administration (NADA). Zoper NADA veljajo sankcije v skladu z RVSZN 2270 (2016) zaradi vključenosti v razvoj vesoljske znanosti in tehnologije DLRK, vključno z izstrelitvami satelitov in nosilnimi raketami. RVSZN 2270 (2016) je obsodila izstrelitev satelita 7. februarja 2016, pri kateri je bila uporabljena tehnologija balističnih izstrelkov in je resno kršila resolucije 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013) in 2094 (2013). Kot tak odgovoren za podporo ali spodbujanje programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

B. Subjekti

	Ime	Drugo ime	Lokacija	Datum uvrstitve na seznam	Druge informacije
1.	Korea Pugang mining and Machinery Corporation ltd			22.12.2009	Podružnica družbe Korea Ryongbong General Corporation (subjekta, ki so jo Združeni narodi na seznam uvrstili 24.4.2009); upravlja tovarne za proizvodnjo aluminijevega prahu, ki se lahko uporablja pri izdelavi izstrelkov.
2.	Korea Taesong Trading Company		Pjongjang	22.12.2010	Subjekt s sedežem v Pjongjangu, ki ga je družba Korea Mining Development Trading Corporation (KOMID) uporabljala za trgovanje (KOMID so Združeni narodi uvrstili na seznam 24.4.2009). Podjetje Korea Taesong Trading Company v imenu družbe KOMID opravlja posle s Sirijo.
3.	Korean Ryengwang Trading Corporation		Rakwon-dong, Okrožje Pothonggang, Pjongjang, DLRK	22.12.2009	Podružnica družbe Korea Ryongbong General Corporation (subjekta, ki so ga Združeni narodi na seznam uvrstili 24.4.2009).
4.	Sobaeku United Corp	Sobaeksu United Corp.		22.12.2009	Državna družba, vključena v raziskave oziroma nabavo občutljivih izdelkov in opreme. V lasti ima več nahajališč naravnega grafita, ki zalagajo predvsem dva predelovalna obrata, ki med drugim proizvajata grafitne bloke, ki se lahko uporabljajo pri izdelavi izstrelkov.
5.	Center za jedrske raziskave Jongbjon			22.12.2009	Center za raziskave sodeluje pri proizvodnji plutonija za vojsko. Deluje v okviru Generalnega urada za atomsko energijo (subjekta, ki so ga Združeni narodi na seznam uvrstili 16.7.2009).
6.	Korea International Chemical Joint Venture Company	Choson International Chemicals Joint Operation Company; Chosun International Chemicals Joint Operation Company; International Chemical Joint Venture Corporation	Hamhung, provinca Južni Hamgyong, DLRK; Mangyongdae-kuyok, Pjongjang, DLRK; Mangyungdae-gu, Pjongjang, DLRK	19.12.2011	Pod nadzorom družbe Korea Ryonbong General Corporation (to je Odbor za sankcije iz RVSZN 1718 na seznam uvrstil aprila 2009). Obrambni konglomerat, specializiran za nabavo blaga za obrambno industrijo DLRK in za podporo njene prodaje blaga, povezanega z vojsko.
7.	Strategic Rocket Forces (strateške raketne sile)			20.5.2016	Ta enota je v okviru nacionalnih oboroženih sil DLRK vključena v razvoj in operativno izvajanje programov, povezanih z balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

II.

Osebe in subjekti, ki zagotavljajo finančne storitve in bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje

A. Osebe

	Ime	Drugo ime	Datum rojstva	Datum uvrstitve na seznam	Utemeljitev
1.	Jon Il-chun		24.8.1941	22.12.2010	KIM Tong-un je bil februarja 2010 razrešen s funkcije direktorja Urada 39, ki je med drugim zadolžen za nakup blaga iz diplomatskih predstavništev DLRK, s čimer se izogibajo sankcijam. Zamenjal ga je JON Il-chun. Slednji naj bi bil tudi eden od vodilnih mož državne razvojne banke.
2.	Kim Tong-un			22.12.2009	Nekdanji direktor Urada 39 Centralnega komiteja Delavske stranke, ki sodeluje pri financiranju širjenja orožja.
3.	KIM Il-Su		2.9.1965(Pjongjang, DLRK)	3.7.2015	Vodja oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
4.	KANG Song-Sam		5.7.1972 (Pjongjang, DLRK)	3.7.2015	Nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) v Hamburgu, ki še naprej deluje za ali v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
5.	CHOE Chun-Sik		23.12.1963 (Pjongjang, DLRK); št. potnega lista: 745132109; veljaven do 12.2.2020	3.7.2015	Direktor oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
6.	SIN Kyu-Nam		12.9.1972 (Pjongjang, DLRK); št. potnega lista: PO472132950	3.7.2015	Direktor oddelka za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu in nekdanji pooblaščeni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
7.	PAK Chun-San		18.12.1953 (Pjongjang, DLRK); št. potnega lista: PS472220097	3.7.2015	Direktor za pozavarovanja družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC) na sedežu v Pjongjangu najmanj do decembra 2015 in nekdanji pooblaščeni glavni predstavnik družbe KNIC v Hamburgu, ki še naprej deluje za ali v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.
8.	SO Tong Myong		10.9.1956	3.7.2015	Predsednik družbe Korea National Insurance Corporation (KNIC), ki deluje v imenu družbe KNIC ali v skladu z njenimi navodili.

B. Subjekti

Ime

Drugo ime

Lokacija

Datum uvrstitve na seznam

Druge informacije

Korea Daesong Bank

Choson Taesong Unhaeng; Taesong Bank

Segori-dong, ulica Gyongheung, Okrožje Potonggang, Pjongjang;

tel.: 850 2 381 8221;

tel.: 850 2 18111 interna št. 8221;

faks: 850 2 381 4576

22.12.2010

Finančna institucija Severne Koreje, ki je neposredno podrejena Uradu 39 in vpletena v spodbujanje projektov Severne Koreje za financiranje širjenja orožja.

Korea Daesong General Trading Corporation

Daesong Trading; Daesong Trading Company; Korea Daesong Trading Company; Korea Daesong Trading Corporation

Pulgan Gori Dong 1, Okrožje Potonggang, Pjongjang;

tel.: 850 2 18111 interna št. 8204/8208;

tel.: 850 2 381 8208/4188;

faks: 850 2 381 4431/4432

22.12.2010

Družba, ki je podrejena Uradu 39 in se uporablja za spodbujanje tujih transakcij v imenu Urada 39.

Direktor Urada 39 Kim Tong-un je vključen na seznam iz Priloge V k Uredbi Sveta (ES) št. 329/2007.

Korea National Insurance Corporation (KNIC) in njene podružnice

Korea Foreign Insurance Company

Haebangsan-dong, Centralno okrožje, Pjongjang, DLRK

Rahlstedter Strasse 83 a, 22149 Hamburg;

Korea National Insurance Corporation of Alloway, Kidbrooke Park Road, Blackheath,

London SE30LW

3.7.2015

Družba Korea National Insurance Corporation (KNIC), družba v državni lasti in pod državnim nadzorom, ustvarja znaten prihodek iz zunanje menjave, ki bi lahko prispeval k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

Poleg tega je sedež družbe KNIC v Pjongjangu povezan z Uradom 39 Delavske stranke Koreje, ki je uvrščen na seznam.

III.

Osebe in subjekti, ki se ukvarjajo z dobavo v ali iz DLRK orožja in sorodnega materiala vseh vrst ali predmetov, materialov, opreme, blaga ali tehnologije, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje

A. Osebe

B. Subjekti

PRILOGA III

Seznam oseb iz točke (c) člena 23(1) in točke (c) člena 27(1)

…

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/125

SKLEP SVETA (SZVP) 2016/850

z dne 27. maja 2016

o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 31. maja 2013 sprejel Sklep 2013/255/SZVP (1).

(2)	Svet je 28. maja 2015 sprejel Sklep 2014/837/SZVP (2) in z njim podaljšal omejevalne ukrepe iz Sklepa 2013/255/SZVP do 1. junija 2016.

(3)	Na podlagi pregleda Sklepa 2013/255/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 1. junija 2017.

(4)	Dve osebi bi bilo treba odstraniti s seznama fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP.

(5)	Podatke, ki se nanašajo na določene osebe s seznama iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP, bi bilo treba posodobiti.

(6)	Sklep 2013/255/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 34 Sklepa 2013/255/SZVP se nadomesti z naslednjim:

„Člen 34

Ta sklep se uporablja do 1. junija 2017. Redno se pregleduje. Če Svet meni, da njegovi cilji niso bili doseženi, se po potrebi lahko podaljša oziroma spremeni.“

Člen 2

Priloga I k Sklepu 2013/255/SZVP se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. maja 2016

Za Svet

Predsednik

A.G. KOENDERS

(1) Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).

(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/837 z dne 28. maja 2015 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 132, 29.5.2015, str. 82).

PRILOGA

Vnosa v zvezi z naslednjima osebama se črtata s seznama oseb iz dela A Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP:

št. 15. Mohamed Farahat (tudi Muhammad Farahat)

št. 17. Muhammad () Nasif () (tudi Naseef, Nassif, Nasseef) Khayrbik ()

II.

Vnosi v zvezi z osebami s spodnjega seznama, kot so navedeni v delu A Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP, se nadomestijo z naslednjimi vnosi:

	Ime	Podatki za ugotavljanje istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
8.	Rami ( ) Makhlouf ( )	Rojen 10. julija 1969 v Damasku; št. potnega lista: 454224.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži v sektorjih telekomunikacij, finančnih storitev, prevoza in nepremičnin; ima finančne interese v vodilnem operaterju mobilne telefonije v Siriji Syriatel, naložbenem skladu Al Mashreq, Bena Properties in Cham Holding ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Prek svojih poslovnih interesov zagotavlja sirskemu režimu financiranje in podporo. Je vpliven član družine Makhlouf in je tesno povezan z družino Assad; bratranec predsednika Basharja al-Assada.	9.5.2011
18.	Mohammed ( ) Hamcho ( )	Rojen 20. maja 1966; št. potnega lista: 002954347.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži v sektorjih inženirstva in gradbeništva, medijev, turizma in zdravja. Ima finančne interese v več podjetjih v Siriji, zlasti v Hamsho international, Hamsho Communication, Mhg International, Jupiter for Investment and Tourism project in Syria Metal industries ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Ima pomembno vlogo v poslovnih krogih v Siriji kot generalni sekretar damaščanske gospodarske zbornice (decembra 2014 ga je imenoval takratni minister za gospodarstvo Khodr Orfali), predsedujoči kitajsko-sirskim dvostranskim poslovnim svetom (od marca 2014) in predsedujoči sirskemu kovinarsko-jeklarskemu svetu (od decembra 2015). Ima tesne poslovne odnose s ključnimi akterji sirskega režima, vključno z Maherjem Al -Assadom. Mohammed Hamcho ima koristi od sirskega režima in ga podpira prek svojih poslovnih interesov, prav tako je povezan z osebami, ki imajo koristi od režima in mu zagotavljajo podporo.	27.1.2015
22.	Ihab ( ) (tudi Ehab, Iehab) Makhlouf ( )	Rojen 21. januarja 1973 v Damasku; št. potnega lista: N002848852.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež. Ihab Makhlouf je podpredsednik vodilnega operaterja mobilne telefonije v Siriji Syriatela in njegov delničar. Poslovne interese ima tudi v več drugih sirskih podjetjih in subjektih, med drugim v Ramak Construction Co in Syrian International Private University for Science and Technology (SIUST). Kot podpredsednik Syriatela, ki na podlagi licenčne pogodbe znaten del dobička nakazuje sirski vladi, Ihab Makhloufa prav tako neposredno podpira sirski režim. Je vpliven član družine Makhlouf in je tesno povezan z družino Assad; bratranec predsednika Basharja al-Assada.	23.5.2011
28.	Khalid ( ) (tudi Khaled) Qaddur ( ) (tudi Qadour, Qaddour, Kaddour)		V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih telekomunikacij, nafte in plastike. Je v tesnih poslovnih odnosih z Maherjem al-Asadom. Prek svojih poslovnih dejavnosti ima koristi od sirskega režima in mu zagotavlja podporo. Sodelavec Maherja Al-Assada, tudi prek poslovnih dejavnosti.	27.1.2015
29.	Ra'if ( ) Al-Quwatly ( ) (tudi Ri'af Al-Quwatli tudi Raeef Al-Kouatly)	Rojen 3. februarja 1967 v Damasku	Poslovni partner Maherja Al-Assada in odgovoren za upravljanje nekaterih njegovih poslovnih interesov; zagotavlja financiranje režima.	23.6.2011
32.	Mohammed ( ) Makhlouf ( ) (tudi Abu Rami)	Rojen 19. 10. 1932 v Latakii, Sirija.	Je vpliven član družine Makhlouf, poslovni partner in oče Ramija, Ihaba and Iyada Makhloufa. Tesno je povezan z družino Assad in po materini strani stric Basharja in Mahirja Al-Assada. Omenjajo ga tudi kot Abu Ramija. V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva, vključno z deleži in ali znatnim vplivom v General Organisation of Tobacco ter sektorjih nafte in plina, orožarstva in bančništva. Sodeluje pri poslovnih transakcijah za Assadov režim pri nabavi orožja in bančništvu. Glede na obsežnost poslovnih in političnih vezi z režimom slednjemu zagotavlja podporo in ima od njega koristi.	1.8.2011
33.	Ayman ( ) Jabir ( ) (tudi Aiman Jaber)	Rojen v Latakii.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež, prisoten v sektorjih jeklarstva, medijev, potrošnega blaga in nafte, vključno s trgovino s tem blagom. Ima finančne interese v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v Al Jazira (tudi Al Jazerra; El Jazireh), Dunia TV in Sama Satellite Channel ter/ali v njih zaseda visoke in izvršne položaje. Ayman Jaber je prek svojega podjetja pomagal pri uvozu nafte iz Overseas Petroleum Tradinga v Sirijo. Prek svojih poslovnih interesov ima koristi od režima in mu zagotavlja podporo. Zagotavlja neposredno podporo in ima vodilno vlogo v dejavnostih z režimom povezanih milic, znanih kot Shabiha in/ali Suqur as-Sahraa. Prek svojih poslovnih dejavnosti sodelavec Ramija Makhloufa, prek vloge v milicah, povezanih z režimom pa sodelavec Maherja Al-Assada.	27.1.2015
41.	Ali ( ) Douba ( )	Rojen: leta 1933 v Karfisu, Sirija	Odgovoren za poboje v Hami leta 1980; poklican nazaj v Damask kot posebni svetovalec predsednika Basharja Al-Assada.	23.8.2011
48.	Samir ( ) Hassan ( )		V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva. Ima deleže in/ali znaten vpliv v Amir Group in Cham Holdings, konglomeratih z interesi v sektorjih nepremičnin, turizma, prometa in financ. Od marca 2014 je na položaju predsednika, odgovornega za Rusijo, pri dvostranskem poslovnem svetu, kamor ga je imenoval minister za gospodarstvo Khodr Orfali. Samir Hassan podpira vojno režima z donacijami v gotovini. Samir Hassan je povezan z osebami, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo. Zlasti je povezan z Ramijem Makhloufom in Issamom Anboubo, ki ju je Svet uvrstil na seznam, in ima koristi od režima.	27.9.2014
108.	Mohammad ( ) (tudi Mohamed, Muhammad, Mohammed) Al-Jleilati ( )	Rojen leta 1945 v Damasku.	Nekdanji minister za finance na položaju do 9. februarja 2013. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	1.12.2011
111.	Joseph( ) Suwaid ( )	Rojen leta 1958 v Damasku.	Nekdanji državni minister, na položaju do 9. februarja 2013. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.3.2012
112.	Hussein ( ) (tudi Hussain) Mahmoud ( ) Farzat ( ) (tudi Hussein Mahmud Farzat)	Rojen leta 1957 v Hami.	Nekdanji državni minister, na položaju vsaj do leta 2014. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.3.2012
114.	Emad ( ) Abdul-Ghani ( ) Sabouni ( ) (tudi Imad Abdul Ghani Al Sabuni)	Rojen leta 1964 v Damasku.	Nekdanji minister za telekomunikacije in tehnologijo, na položaju vsaj do aprila 2014. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	27.2.2012
117.	Adnan ( ) Hassan ( ) Mahmoud ( )	Rojen leta 1966 v Tartusu.	Nekdanji minister za informiranje. Kot nekdanji vladni minister je soodgovoren za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva, ki ga izvaja režim.	23.9.2011
192.	Hashim Anwar al-Aqqad, tudi Hashem Aqqad, Hashem Akkad, Hashim Akkad	Rojen leta 1961 v kraju Mohagirine, Sirija.	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v več sektorjih sirskega gospodarstva. Ima deleže in/ali znaten vpliv v Anwar Akkad Sons Group (AASG) in njeni hčerinski družbi United Oil. AASG je konglomerat z deleži v sektorjih, kot so nafta, plin, kemikalije, zavarovalništvo, industrijsko strojništvo, nepremičnine, turizem, razstave, pogodbe, zavarovalništvo in medicinska oprema. Hashim Anwar al-Aqqad je bil še leta 2012 tudi poslanec v sirskem parlamentu. Al-Aqqad ne bi mogel ostati uspešen brez pomoči režima. Glede na obsežnost poslovnih in političnih vezi z režimom slednjemu zagotavlja podporo in ima od njega koristi.	23.7.2014
201.	Wael Abdulkarim (tudi Wael Al Karim)	Al Karim for Trade and Industry, PO Box 111, 5797 Damask, Sirija	V Siriji delujoč vodilni poslovnež v naftni, kemični in proizvodni panogi. Predvsem zastopa Abdulkarim Group, tudi Al Karim Group/Alkarim for Trade and Industry/Al Karim Trading and Industry/Al Karim for Trade and Industry. Abdulkarim Group je vodilni proizvajalec maziv, masti in industrijskih kemikalij v Siriji.	7.3.2015
203.	George Haswani (tudi Heswani; Hasawani; Al Hasawani)	Naslov: Damaščanska provinca, Yabroud, Al Jalaa St, Sirija	V Siriji delujoč vodilni poslovnež z deleži in/ali dejavnostjo v sektorjih inženirstva in gradbeništva ter nafte in plina. Ima deleže in/ali znaten vpliv v več podjetjih in subjektih v Siriji, zlasti v HESCO Engineering and Construction Company, enem največjih inženirskih in gradbenih podjetij. George Haswani je tesno povezan s sirskim režimom. Zagotavlja podporo sirskemu režimu in ima od njega koristi v vlogi posrednika pri poslovnih transakcijah, povezanih z nakupom nafte pri ISIL s strani sirskega režima. Ena od koristi sodelovanja z režimom je prednostna obravnava, vključno s podelitvijo podizvajalske pogodbe z eno večjih ruskih naftnih družb Stroytransgaz.	7.3.2015

28.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 141/131

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/851

z dne 26. maja 2016

o spremembi Priloge k Odločbi 2009/719/ES glede pooblastitve Hrvaške za revizijo njenega letnega programa spremljanja BSE

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3097)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti člena 6 navedene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Od vsake države članice zahteva izvajanje letnega programa spremljanja raznih oblik TSE na podlagi aktivnega in pasivnega nadzora v skladu s Prilogo III k navedeni uredbi. Poleg tega člen 6(1b) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da imajo države članice, ki lahko dokažejo izboljšanje epidemioloških razmer v svoji državi, po merilih iz točke 7 dela I poglavja A Priloge III k navedeni uredbi, možnost revidiranja svojega letnega programa spremljanja.

(2)

Odločba Komisije 2009/719/ES (2) pooblašča države članice, navedene v Prilogi, da revidirajo svoje letne programe spremljanja bovine spongiformne encefalopatije (BSE) v skladu s členom 6(1b) Uredbe (ES) št. 999/2001. Trenutno je v navedeni prilogi navedenih 25 držav članic, in sicer vse države članice, razen Bolgarije, Hrvaške in Romunije.

(3)	Hrvaška je 22. januarja 2015 Komisiji predložila vlogo za revizijo svojega letnega programa spremljanja BSE.

(4)

Dne 8. februarja 2016 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) objavila znanstveno poročilo o oceni revizije režima spremljanja BSE na Hrvaškem (3) (v nadaljnjem besedilu: poročilo EFSA). Poročilo EFSA navaja, da bi lahko s pridružitvijo Hrvaške epidemiološki enoti, ki trenutno vključuje 25 držav članic, navedenih v Prilogi k Odločbi 2009/719/ES, ob upoštevanju izvajanja sedanjega nadzornega režima, odobrenega z Odločbo 2009/719/ES za navedenih 25 držav članic, BSE zaznali z vzorčno prevalenco vsaj 1 na 3 789 838 odrasle govedi s stopnjo zanesljivosti 95 %, in sicer v epidemiološki enoti, sestavljeni iz navedenih 25 držav članic in Hrvaške. Navedena vzorčna prevalenca je občutljivejša kot minimalna zahteva za nadzor vrste A, ki je opredeljena v točki 1(a) poglavja D Priloge II k Uredbi (ES) št. 999/2001 kot 1 primer na 100 000 pri populaciji odraslega goveda v državi ali regiji, pri čemer je stopnja zanesljivosti 95 %.

(5)

Od 14. do 23. junija 2010 ter od 26. novembra do 6. decembra 2012 je Komisija izvedla revizije na Hrvaškem, da bi ocenila ukrepe glede BSE (v nadaljnjem besedilu: revizije Komisije). Revizije Komisije so zajemale sistem identifikacije in sledljivosti goveda ter izvajanje prepovedi krmljenja na Hrvaškem. Rezultati revizij Komisije so bili torej uporabljeni kot element za oceno skladnosti vloge, ki jo je predložila Hrvaška z merili, določenimi v točkah 7.1(b) in (c) dela I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(6)

Na podlagi informacij iz vloge, ki jo je predložila Hrvaška za revizijo svojega letnega programa spremljanja BSE, informacij, predloženih v poročilu EFSA, in informacij, ki izhajajo iz revizij Komisije, je bil zahtevek Hrvaške pozitivno ocenjen. Zato je primerno Hrvaško pooblastiti za revizijo njenega letnega programa spremljanja BSE pod enakimi pogoji, kakor veljajo za 25 držav članic, ki so trenutno navedene v Prilogi k Odločbi 2009/719/ES.

(7)	Prilogo k Odločbi 2009/719/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Prilogi k Odločbi 2009/719/ES se vnos „— Hrvaška“ vstavi po vnosu „— Francija“ in pred vnosom „— Italija“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. maja 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2) Odločba Komisije 2009/719/ES z dne 28. septembra 2009 o pooblastitvi nekaterih držav članic za revizijo njihovih letnih programov spremljanja BSE (UL L 256, 29.9.2009, str. 35).

(3) EFSA Journal (2016); 14(2):4399.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 141

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 28. maj 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/837 z dne 21. aprila 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021, sporazuma med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021, dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter dodatnega protokola k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo	1
		Sporazum med Evropsko unijo, Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško o finančnem mehanizmu EGP za obdobje 2014–2021	3
		Sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021	11
		Dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo	18
		Dodatni protokol k sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško	22
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/838 z dne 23. maja 2016 o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije	26
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/839 z dne 23. maja 2016 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani	28
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2016/840 z dne 27. maja 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji	30
	*	Uredba Sveta (EU) 2016/841 z dne 27. maja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 329/2007 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji	36
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/842 z dne 27. maja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 167/2008 glede imena imetnika dovoljenja in trgovskega imena kokcidiostatika ( 1 )	47
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/843 z dne 27. maja 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	49
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije (EU) 2016/844 z dne 27. maja 2016 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje ( 1 )	51
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/845 z dne 23. maja 2016 o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije v okviru skupnega odbora, ustanovljenega z Okvirnim sporazumom med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem poslovnika skupnega odbora ter ustanovitvijo specializiranih delovnih skupin in sprejetjem njihovega mandata	66
	*	Sklep (EU, Euratom) 2016/846 predstavnikov vlad držav članic z dne 24. maja 2016 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča	76
	*	Sklep (EU, Euratom) 2016/847 predstavnikov vlad držav članic z dne 24. maja 2016 o imenovanju sodnika Splošnega sodišča	77
	*	Sklep Sveta (EU, Euratom) 2016/848 z dne 25. maja 2016 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Danske	78
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2016/849 z dne 27. maja 2016 o omejevalnih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji in razveljavitvi Sklepa 2013/183/SZVP	79
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2016/850 z dne 27. maja 2016 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji	125
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/851 z dne 26. maja 2016 o spremembi Priloge k Odločbi 2009/719/ES glede pooblastitve Hrvaške za revizijo njenega letnega programa spremljanja BSE (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 3097) ( 1 )	131