24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1

(1)

V oddelku 1 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sta določeni shema šolskega sadja in zelenjave, ter shema šolskega mleka.

(2)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem sedanjih šolskih shem, in ugotovitev zunanjega vrednotenja ter naknadne analize različnih možnosti politik in socialnih težav, s katerimi se soočajo države članice, je mogoče sklepati, da je nadaljevanje in krepitev obeh šolskih shem izrednega pomena. V sedanjih časih, ko uživanje svežega sadja in zelenjave ter mlečnih proizvodov upada, zlasti med otroki, in se povečuje število otrok s čezmerno telesno težo zaradi prehranjevalnih navad s poudarkom na močno predelanih živilih, ki pogosto vsebujejo tudi veliko dodanega sladkorja, soli, maščobe ali aditivov, bi morala pomoč Unije pri financiranju oskrbe otrok v izobraževalnih ustanovah z izbranimi kmetijskimi proizvodi še v večji meri prispevati k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad in uživanja lokalno pridelanih proizvodov.

(3)

Analiza različnih možnosti politike kaže, da je enotni pristop na podlagi skupnega pravnega in finančnega okvira najprimernejši in najučinkovitejši način za doseganje določenih ciljev, za katere si s šolskima shemama prizadeva skupna kmetijska politika. Tak pristop bi državam članicam omogočil, da bi dosegle kar največji učinek razdeljevanja v okviru določenega proračuna ter povečale učinkovitost upravljanja. Vseeno pa bi morali določeni elementi, kot so proračunska sredstva za posamezno shemo, ostati ločeni, saj je treba upoštevati razlike med sadjem in zelenjavo, vključno z bananami, ter mlekom in mlečnimi proizvodi, tj. šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, kakor so opredeljeni v tej uredbi, ter njihovimi oskrbnimi verigami. Glede na izkušnje s sedanjima shemama bi moralo biti sodelovanje v šolski shemi za države članice še naprej prostovoljno. Ob upoštevanju različnih vzorcev uživanja teh proizvodov v posameznih državah članicah bi bilo treba sodelujočim državam članicam in regijam omogočiti, da lahko v okviru svojih strategij same izberejo, katere proizvode od proizvodov, primernih za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah, želijo razdeljevati. Države članice bi lahko razmislile tudi o uvedbi ciljnih ukrepov za obravnavanje upada uživanja mleka v ciljni skupini.

(4)

Opažen je bil trend upadanja uživanja zlasti svežega sadja in zelenjave ter konzumnega mleka. Zato je ustrezno, da se razdeljevanje v okviru šolske sheme prednostno usmeri na te proizvode. S tem bi se tudi zmanjšalo organizacijsko breme za šole in povečal učinek razdeljevanja v okviru omejenega proračuna, prav tako pa bi bilo to skladno s sedanjo prakso, saj so prav ti proizvodi tisti, ki se razdeljujejo najpogosteje. Vendar bi države članice morale, da bi lahko upoštevale prehranska priporočila o absorbciji kalcija in da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov oziroma zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, ob upoštevanju vse pogostejših težav z netoleranco laktoze v mleku, imeti možnost, glede na to da že razdeljujejo konzumno mleko ali konzumno mleko brez laktoze, razdeljevati tudi druge mlečne proizvode brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, kot sta npr. jogurt in sir, ki sta koristna za zdravje otrok. Državam članicam bi bilo treba tudi dovoliti, da razdeljujejo proizvode iz predelanega sadja in zelenjave, kadar že razdeljujejo sveže sadje in zelenjavo. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati za zagotovitev razdeljevanja lokalno in regionalno pridelanih proizvodov. Kadar države članice menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij, bi jim bilo treba dovoliti, da razdeljevanje zgoraj navedenih proizvodov dopolnijo tudi z določenimi drugimi mlečnimi proizvodi in mlečni napitki. Vsi ti proizvodi bi morali biti v celoti upravičeni do pomoči Unije. Vendar bi v primeru nekmetijskih proizvodov morala biti upravičena do pomoči le mlečna komponenta. Da bi upoštevali znanstveni napredek in da bi zagotovili, da razdeljeni proizvodi ustrezajo ciljem šolske sheme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo seznama izključenih ojačevalcev okusa, določenega v tej uredbi, in opredelitve najvišjih ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodanih maščob v predelanih proizvodih.

(5)

Spremljevalni izobraževalni ukrepi, ki podpirajo razdeljevanje, so nujni, da bi s šolsko shemo učinkovito uresničevali kratkoročne in dolgoročne cilje povečanja uživanja izbranih kmetijskih proizvodov ter spodbujali bolj zdravo prehranjevanje. Taki ukrepi bi morali glede na svojo pomembnost podpirati razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka. Ti spremljevalni izobraževalni ukrepi so ključno orodje za povezovanje otrok s kmetijstvom in različnimi kmetijskimi proizvodi Unije, zlasti tistimi, ki se proizvajajo v njihovi regiji, pri čemer bi na primer pomagali strokovnjaki za prehrano in kmeti. Da bi države članice dosegle cilje, zastavljene v okviru šolske sheme, bi jim moralo biti dovoljeno, da v svoje ukrepe vključijo širši izbor kmetijskih proizvodov kakor tudi druge lokalne, regionalne ali nacionalne specialitete, na primer med, namizne oljke in oljčno olje.

(6)

Za spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad bi države članice morale zagotoviti, da pri pripravi seznama proizvodov, ki jih je treba priskrbeti, ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

(7)

Za učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter za lažje izvajanje šolske sheme bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določanjem stroškov in ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije.

(8)

V skladu s prostovoljnim pristopom k razdeljevanju bi bilo treba pomoč Unije dodeliti ločeno za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko. To pomoč bi bilo treba dodeliti posameznim državam članicam ob upoštevanju števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici in stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, da bi zagotovili, da se večja pomoč dodeli manj razvitim regijam, manjšim Egejskim otokom in najbolj oddaljenim regijam glede na to, da so možnosti za diverzifikacijo kmetijstva tam omejene in je določene proizvode v zadevnih regijah pogosto nemogoče zagotoviti, zaradi česar so stroški za prevoz in shranjevanje višji. Da bi države članice lahko ohranile obseg svojih sedanjih shem za šolsko mleko in da bi se tudi druge države članice spodbudilo k sodelovanju pri razdeljevanju mleka, je poleg tega primerno kombinirati navedena merila s preteklo uporabo pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi, z izjemo Hrvaške, za katero je treba določiti poseben znesek.

(9)

Države članice, ki želijo sodelovati pri razdeljevanju proizvodov, upravičenih do pomoči, bi morale vsako leto vložiti zahtevke za pomoč Unije, da se zagotovita dobro poslovodenje in upravljanje proračuna.

(10)

Nacionalna ali regionalna strategija bi morala biti pogoj za sodelovanje posameznih držav članic v šolski shemi. Vsaka država članica, ki želi sodelovati, bi morala predložiti strategijo v obliki dokumenta, ki pokriva obdobje šestih let in določa svoje prednostne naloge. Države članice bi morale imeti možnost rednega posodabljanja strategij, zlasti v luči vrednotenja in ponovnih presoj prednostnih nalog ali ciljev ter uspešnosti njihovih shem. Strategije lahko poleg tega vsebujejo podrobno opredeljene elemente v zvezi z izvajanjem šolske sheme, ki bodo državam članicam omogočili učinkovito upravljanje, med drugim zahtevkov za pomoč.

(11)

Da bi spodbujali ozaveščenost o šolski shemi in izboljšali prepoznavnost pomoči Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z obveznostjo držav članic, da javnost jasno obveščajo o pomoči Unije pri izvajanju sheme, in sicer tudi v zvezi z instrumenti za obveščanje javnosti, in po potrebi s skupno podobo ali grafičnimi elementi.

(12)

Za zagotovitev prepoznavnosti šolske sheme bi morale države članice v svoji strategiji pojasniti, na kakšen način bodo zagotavljale dodano vrednost svojih shem, zlasti v primeru, ko so proizvodi, financirani znotraj sheme Unije, zaužiti istočasno kot drugi obroki, ki jih otroci dobijo v izobraževalnih ustanovah. Da bi shema Unije dosegla svoj izobraževalni namen in da bi zagotovili njegovo učinkovitost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili, ki se nanašajo na razdeljevanje proizvodov, financiranih znotraj sheme Unije, glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah in njihovo pripravo.

(13)

Za preverjanje učinkovitosti šolske sheme v državah članicah bi bilo treba s strani Unije zagotoviti financiranje pobud za spremljanje in vrednotenje doseženih rezultatov s poudarkom na srednjeročnih spremembah pri uživanju zadevnih proizvodov.

(14)

Načelo sofinanciranja za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave bi bilo treba odpraviti.

(15)

Ta uredba ne bi smela vplivati na delitev regionalnih ali lokalnih pristojnosti v državah članicah.

(16)

Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Da se upošteva periodičnost šolskega leta, bi bilo treba nova pravila uporabljati od 1. avgusta 2017 –

1.

oddelek 1 poglavja II naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 1

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah

Člen 22

Ciljna skupina

Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

1.   Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

2.   V tem oddelku:

3.   Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

4.   Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

5.   Države članice lahko razdeljevanje proizvodov iz odstavkov 3 in 4 dopolnijo tudi s proizvodi iz Priloge V, kadar menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij iz odstavka 8.

V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.

Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

6.   Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.

7.   Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

8.   Država članica kot pogoj za svoje sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdela nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za izdelavo strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja ter doseženih rezultatov. Strategija opredeli vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrsti, določi ciljno skupino in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določi najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

9.   Države članice v svojih strategijah določijo seznam vseh proizvodov, ki jih je treba priskrbeti v okviru šolske sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Brez poseganja v odstavek 6 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi ta seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

10.   Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene povezovanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 7. Ti ukrepi so lahko oblikovani tudi tako, da izobražujejo otroke o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

11.   Države članice izberejo proizvode, ki bi se razdeljevali ali ki bi jih vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost in razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, ekološke proizvode, kratke oskrbne verige ali okoljevarstvene koristi, in če je ustrezno, tudi proizvode, priznane na podlagi shem kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostjo in pravično trgovino.

Člen 23a

Določbe o financiranju

1.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 250 milijonov EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

2.   Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.

Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. Ta znesek ni nižji od povprečne porabe pomoči Unije na otroka v vseh državah članicah v okviru sheme šolskega mleka, ki se je uporabljala pred 1. avgustom 2017.

Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

3.   Države članice, ki želijo sodelovati v šolski shemi, vsako leto vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki ga zahtevajo za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki ga zahtevajo za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti.

4.   Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 250 milijonov EUR iz odstavka 1.

Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.

5.   Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna s pravom Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo zaprosila za pomoč Unije, v strategiji iz člena 23(8) navede, kako bo to dosegla.

6.   Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

7.   Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

8.   Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna orodja za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 24

Prenos pooblastil

1.   Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

2.   Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

3.   Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam umetnih ojačevalcev okusa iz točke (e) prvega pododstavka člena 23(6).

Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

4.   Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:

5.   Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti šolske sheme se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

6.   Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč Unije odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

(*)  Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).“;"

2.

člen 217 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 217

Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.“;

3.

v členu 225 se dodata naslednji točki:

4.

Priloga V se nadomesti z naslednjo:

24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/11

(1)

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) je namenjen merjenju inflacije na harmoniziran način v vseh državah članicah. Komisija in Evropska centralna banka (ECB) uporabljata HICP v svoji oceni stabilnosti cen v državah članicah v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Harmonizirani indeksi se uporabljajo v okviru postopka Komisije v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, kot je bil določen z Uredbo (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

Visokokakovostna in primerljiva statistika cen je ključnega pomena za tiste, ki so pristojni za javno politiko v Uniji, raziskovalce in vse evropske državljane.

(4)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) uporablja HICP kot indeks za merjenje doseganja cilja stabilnosti cen ESCB v skladu s členom 127(1) PDEU, kar je zlasti pomembno za opredelitev in izvajanje monetarne politike Unije v skladu s členom 127(2) PDEU. Na podlagi člena 127(4) in člena 282(5) PDEU se je treba z ECB posvetovati o vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti.

(5)

Cilj te uredbe je vzpostaviti skupni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije in nacionalni ravni. To pa ne posega v možnost, da se uporaba okvira v prihodnje po potrebi razširi tudi na podnacionalno raven.

(6)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 (4) je bil vzpostavljen skupni okvir za uvedbo harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin. Navedeni pravni okvir je treba prilagoditi sedanjim zahtevam in tehničnemu napredku ter tako še povečati relevantnost in primerljivost harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP. Na podlagi novega okvira, vzpostavljenega s to uredbo, bi bilo treba začeti pripravljati nabor dodatnih kazalnikov razvoja cen.

(7)

V tej uredbi je upoštevan program Komisije za boljše pravno urejanje, zlasti pa Sporočilo Komisije z dne 8. oktobra 2010 z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“. Na statističnem področju je Komisija kot prednostno nalogo določila poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja na področju statistike, kot je navedeno v Sporočilu Komisije z dne 10. avgusta 2009 o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje.

(8)

HICP in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT) bi bilo treba razčleniti po kategorijah evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP). S tako klasifikacijo bi bilo treba zagotoviti, da bo celotna evropska statistika v zvezi z zasebno potrošnjo skladna in primerljiva. ECOICOP bi morala biti skladna tudi s COICOP Združenih narodov, ki je mednarodni standard za klasifikacijo individualne potrošnje po namenu, in bi bilo zato ECOICOP treba prilagoditi spremembam COICOP Združenih narodov.

(9)

HICP temelji na opazovanih cenah, ki vključujejo tudi davke na proizvode. Zato spremembe davčnih stopenj na proizvode vplivajo na inflacijo. Za analizo inflacije in oceno konvergence v državah članicah je treba zbirati tudi informacije o vplivu davčnih sprememb na inflacijo. V ta namen bi bilo treba HICP dodatno izračunati na podlagi cen stalnih davčnih stopenj.

(10)

Določanje indeksov cen za stanovanja, zlasti za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (OOH), je pomemben korak k nadaljnjemu povečanju relevantnosti in primerljivosti HICP. HPI je nujna podlaga za izračunavanje indeksa cen OOH. Poleg tega je HPI tudi sam po sebi pomemben kazalnik. Do 31. decembra 2018 bi morala Komisija pripraviti poročilo, ki obravnava primernost indeksa cen OOH za vključitev v HICP. Odvisno od rezultatov tega poročila bi morala Komisija, kadar je primerno, v razumnem časovnem obdobju predložiti predlog za spremembo te uredbe, kar zadeva vključitev indeksa cen OOH v HICP.

(11)

Zgodnje začasne informacije o mesečnem HICP v obliki prvih ocen so bistvenega pomena za monetarno politiko v euroobmočju. Zato bi morale takšne prve ocene zagotoviti države članice, katerih valuta je euro.

(12)

HICP je namenjen ocenjevanju stabilnosti cen. HICP naj ne bi predstavljal indeksa življenjskih stroškov. Začeti bi bilo treba izvajati ne le raziskave HICP, temveč tudi raziskave glede harmoniziranega indeksa življenjskih stroškov.

(13)

Referenčno obdobje harmoniziranih indeksov bi bilo treba redno posodabljati. Določiti bi bilo treba pravila za skupna indeksna referenčna obdobja harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov, vključenih v različnih časovnih obdobjih, da se tako zagotovi primerljivost in relevantnost pridobljenih indeksov.

(14)

Za okrepitev postopne harmonizacije harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP bi bilo treba uvesti pilotne študije za oceno izvedljivosti uporabe izboljšanih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov. Komisija bi morala sprejeti potrebne ukrepe in poiskati ustrezne spodbude za take pilotne študije, vključno s finančno podporo.

(15)

Komisija (Eurostat) bi morala preveriti vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za izračun harmoniziranih indeksov, ter spremljati izvajanje pravnega okvira v državah članicah. Komisija (Eurostat) bi morala v ta namen vzdrževati reden dialog s statističnimi organi držav članic.

(16)

Za oceno, ali so podrobni harmonizirani indeksi, ki so jih predložile države članice, dovolj primerljivi, so bistvene informacije o kontekstu. Poleg tega pri razumevanju harmoniziranih indeksov in nadaljnjem izboljšanju njihove kakovosti vsem deležnikom pomagajo pregledne metode in prakse izračunavanja, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi bilo treba določiti niz pravil za sporočanje harmoniziranih metapodatkov.

(17)

Zaradi zagotovitve kakovosti statističnih podatkov, ki jih pripravijo države članice, bi morala Komisija uporabiti vse ustrezne pravice in pooblastila, predvidene v členu 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Za zagotovitev prilagoditve spremembam COICOP Združenih narodov, za spremembo seznama postavk, ki se urejajo z izvedbenimi akti, z vključitvijo dodatnih postavk z namenom upoštevanja tehničnega razvoja statističnih metod in na podlagi ovrednotenja pilotnih študij ter za spremembo seznama podindeksov ECOICOP, ki jih države članice niso obvezane pripraviti, tako da se igre na srečo vključijo v HICP in HICP-CT, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(19)

Za zagotovitev popolne primerljivosti harmoniziranih indeksov so potrebni enotni pogoji za uporabo ECOICOP za namene HICP in HICP-CT; za razčlenitev prve ocene HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro; za razčlenitve indeksa cen OOH in HPI; za kakovost ponderjev harmoniziranih indeksov; za izboljšane metode na podlagi prostovoljnih pilotnih študij; za ustrezno metodologijo; za podrobna pravila o prevrednotenju harmoniziranih indeksov; za standarde za izmenjavo podatkov in metapodatkov; za revizijo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov ter za tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti v zvezi z vsebino standardnih letnih poročil o kakovosti, rokom za predložitev poročil Komisiji (Eurostatu) in strukturo popisov ter rokom za predložitev popisov Komisiji (Eurostatu). Za zagotovitev takšnih enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Komisija bi morala pri sprejemanju izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov v skladu s to uredbo, kadar je to primerno, razmisliti o stroškovni učinkovitosti in zagotoviti, da se državam članicam in dajalcem podatkov s temi ukrepi ne naloži znatno dodatno breme.

(21)

Ker cilja te uredbe, tj. oblikovanje skupnih statističnih standardov za harmonizirane indekse cen življenjskih potrebščin in HPI, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)

Odbor za evropski statistični sistem je bil v okviru člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 pozvan, naj predloži svoje strokovne smernice.

(23)

Uredbo (ES) št. 2494/95 bi bilo zato treba razveljaviti –

1.

„proizvodi“ pomeni blago in storitve, kot so opredeljeni v odstavku 3.01 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (ESR 2010);

2.

„cene življenjskih potrebščin“ pomeni nakupne cene, ki jih gospodinjstva plačajo za nakup posameznih proizvodov z denarnimi transakcijami;

3.

„cene stanovanjskih nepremičnin“ pomeni transakcijske cene stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

4.

„nakupne cene“ pomeni cene, ki jih kupci dejansko plačajo za proizvode – vključno z vsemi davki, odštevši subvencije na proizvode –, potem ko so bili odšteti vsi popusti od standardnih cen ali stroškov, brez obresti ali stroškov za storitve, dodanih po kreditni pogodbi, in brez dodatnih stroškov, nastalih zaradi neplačila v roku, določenem v času nakupa;

5.

„nadzorovane cene“ pomeni cene, ki so bodisi neposredno določene bodisi nanje znatno vpliva vlada;

6.

„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin“ ali „HICP“ pomeni primerljivi indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga pripravi vsaka država članica;

7.

„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks, ki meri spremembe cen življenjskih potrebščin brez učinka sprememb davčnih stopenj na proizvode v istem časovnem obdobju;

8.

„davčna stopnja“ pomeni davčni parameter in lahko znaša določen odstotek cene ali absoluten znesek davka, obračunanega na fizično enoto;

9.

„indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki“ ali „indeks cen OOH“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki doslej niso bila na voljo v sektorju gospodinjstev, ter drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju;

10.

„indeks cen stanovanjskih nepremičnin“ ali „HPI“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

11.

„podindeks HICP“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks cen za vsako kategorijo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP), kot je določena v Prilogi I;

12.

„harmonizirani indeksi“ pomeni HICP, HICP-CT, indeks cen OOH in HPI;

13.

„prva ocena HICP“ pomeni zgodnjo oceno HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro, ter ki lahko temelji na začasnih informacijah in po potrebi na ustreznem modeliranju;

14.

„indeks Laspeyresove vrste“ pomeni indeks cen, ki meri povprečno spremembo cen od referenčnega obdobja za ceno do primerljivega obdobja na podlagi deležev izdatkov iz obdobja pred referenčnim obdobjem, pri čemer so deleži izdatkov prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno.

Ta indeks je opredeljen kot:

Cena proizvoda je označena s p, referenčno obdobje za ceno je označeno z 0, primerljivo obdobje pa je označeno s t. Ponderji (w) so deleži izdatkov za obdobje (b) pred referenčnim obdobjem za ceno in so prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno, označenega z 0;

15.

„indeksno referenčno obdobje“ pomeni obdobje, za katero je indeks določen na 100 indeksnih točk;

16.

„referenčno obdobje za ceno“ pomeni obdobje, s katerim se primerja cena primerljivega obdobja; za mesečne indekse je referenčno obdobje za ceno december predhodnega leta, za četrtletne indekse pa je referenčno obdobje za ceno četrto četrtletje predhodnega leta;

17.

„osnovne informacije“ pomeni podatke, ki zajemajo:

18.

„gospodinjstvo“ pomeni gospodinjstvo iz točk (a) in (b) odstavka 2.119 Priloge A k ESR 2010, ne glede na nacionalnost ali rezidenčni status;

19.

„ekonomsko ozemlje države članice“ pomeni ekonomsko ozemlje iz odstavka 2.05 Priloge A k ESR 2010, razen da so ekstrateritorialne enklave znotraj meja držav članic zajete, ozemeljske enklave v preostalem svetu pa ne;

20.

„denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev“ pomeni tisti del izdatkov za končno potrošnjo, ki nastanejo:

21.

„znatna sprememba proizvodne metode“ pomeni spremembo, za katero se ocenjuje, da bo vplivala na letno stopnjo spremembe določenega harmoniziranega indeksa ali njegovega dela v katerem koli obdobju za več kot:

(a)

v primeru HICP in HICP-CT za največ 0,1 odstotne točke v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe;

(b)

v primeru indeksa cen OOH in HPI za največ eno odstotno točko v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe.

(i)

vzorčenje in reprezentativnost;

(ii)

zbiranje in obdelavo cen;

(iii)

nadomestila in prilagoditev kakovosti;

(iv)

izračunavanje indeksov;

(v)

revizije;

(vi)

posebne indekse;

(vii)

obravnavanje proizvodov na posebnih področjih.

(a)

za mesečne indekse: z indeksom za januar leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju;

(b)

za četrtletne indekse: z indeksom za prvo četrtletje leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju.

(a)

podindeksov HICP in HICP-CT, ki predstavljajo manj kot eno tisočino vseh izdatkov;

(b)

podindeksov indeksa cen OOH in HPI, ki predstavljajo manj kot eno stotino vseh izdatkov za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, oziroma vseh nakupov stanovanj.

(a)

15 koledarskih dni za indekse od februarja do decembra ter 20 koledarskih dni za januarske indekse, in sicer po koncu meseca, za katerega so izračunani, in

(b)

85 koledarskih dni po koncu četrtletja, za katerega so izračunani.

(a)

13. februarja vsakega leta za mesečne indekse;

(b)

15. junija vsakega leta za četrtletne indekse.

(a)

letna standardna poročila o kakovosti, ki zajemajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(b)

letno posodobljene popise, ki vsebujejo podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih opredelitvah in metodah;

(c)

druge povezane informacije na ravni podrobnosti, ki je potrebna za oceno skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov, če tako zahteva Komisija (Eurostat).

24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/39

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 953/2003 (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Mnoge najrevnejše države v razvoju nujno potrebujejo dostop do cenovno dosegljivih osnovnih zdravil za zdravljenje nalezljivih bolezni. Te države so zelo odvisne od uvoza zdravil, saj je lokalna proizvodnja nezadostna.

(3)

Delitev cen med trgi razvitih držav in trgi najrevnejših držav v razvoju je potrebna zato, da se zagotovi, da se najrevnejše države v razvoju oskrbi z osnovnimi farmacevtskimi proizvodi po zelo znižanih cenah. Zato te zelo znižane cene ne morejo veljati kot referenca za ceno, ki se jo plača za enake proizvode na trgih razvitih držav.

(4)

V večini razvitih držav obstajajo zakonski in regulativni instrumenti, ki v določenih okoliščinah preprečujejo uvoz farmacevtskih proizvodov, vendar pa so taki instrumenti v nevarnosti, da postanejo nezadostni, kadar se velike količine zelo znižanih farmacevtskih proizvodov prodajajo na trge najrevnejših držav v razvoju in bi se zato lahko močno povečal gospodarski interes za preusmerjanje trgovine na trge z visokimi cenami.

(5)

Obstaja potreba za spodbujanje proizvajalcev farmacevtskih proizvodov, da dajo take proizvode na razpolago po zelo znižanih cenah v močno povečanih količinah, tako da s to uredbo zagotovijo, da ostanejo na trgih najrevnejših držav v razvoju. Donacije farmacevtskih proizvodov in proizvodov, prodanih po pogodbah, ki jih dodelijo na podlagi konkurenčnih javnih naročil nacionalne vlade ali mednarodna telesa za javna naročila, ali v okviru partnerstva, dogovorjenega med proizvajalcem in vlado namembne države, bi morale imeti možnost, da so zajete s to uredbo pod enakimi pogoji, ob upoštevanju, da donacije ne prispevajo k izboljšanju dostopa do takih proizvodov na trajni podlagi.

(6)

Treba je določiti postopek, ki opredeljuje proizvode, države in bolezni, ki jih zajema ta uredba.

(7)

Ta uredba je namenjena preprečevanju, da se proizvodi z vzporedno oblikovanimi cenami uvozijo v Unijo. Za nekatere okoliščine se določijo izjeme, pod strogim pogojem, da je končna destinacija zadevnih proizvodov ena od držav iz Priloge II.

(8)

Proizvajalci proizvodov z vzporedno oblikovanimi cenami bi morali oblikovati različen videz teh proizvodov, da se jih lažje prepozna.

(9)

Treba bo pregledati sezname bolezni in namembnih držav, ki jih zajema ta uredba, ter formulo, ki se uporablja za prepoznavanje proizvodov z vzporedno oblikovanimi cenami, med drugim v luči izkušenj, pridobljenih iz njene uporabe.

(10)

Za proizvode z vzporedno oblikovanimi cenami, ki se nahajajo v potnikovi osebni prtljagi za osebno uporabo, se uporabljajo enaka pravila, kakor so določena v Uredbi (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)

Kjer so bili na podlagi te uredbe zaseženi proizvodi z vzporedno oblikovanimi cenami, bi moral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo in z namenom zagotavljanja, da se namenjeni zaseženi proizvodi uporabijo v polno korist držav iz Priloge II, imeti možnost odločiti, da jih da na razpolago v humanitarne namene v teh državah. Če take odločitve ni, se zaseženi proizvodi uničijo.

(12)

Za dodajanje proizvodov na seznam proizvodov, ki jih zajema ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način –

(a)

merila za določanje, kaj je proizvod z vzporedno oblikovano ceno;

(b)

pogoje, pod katerimi carinski organi ukrepajo;

(c)

ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v državah članicah.

(a)

„proizvod z vzporedno oblikovano ceno“ pomeni kateri koli farmacevtski proizvod, ki se uporablja za preventivo, diagnozo in zdravljenje bolezni, navedene v Prilogi IV, in ki ima ceno, oblikovano v skladu z enim od izbirnih izračunov cen, določenih v členu 3, ki ga je potrdila Komisija ali neodvisen revizor, kot je določeno v členu 4, in ki je vpisan na seznam proizvodov z vzporedno oblikovanimi cenami, določen v Prilogi I;

(b)

„namembne države“ pomeni države, navedene v Prilogi II;

(c)

„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga določi država članica za ugotavljanje, ali je blago, ki ga je carinski organ v zadevni državi članici ustavil, proizvod z vzporedno oblikovano ceno, in za dajanje navodil, odvisno od izida pregleda.

(a)

ponoven izvoz v namembne države;

(b)

dajanje v tranzitni postopek ali postopek carinskih skladišč ali v prosto cono ali prostocarinsko skladišče za namen ponovnega izvoza v namembno državo.

(a)

ni višja od odstotka, določenega v Prilogi III, ponderirane povprečne franko tovarna cene, ki jo proizvajalec zaračuna na trgih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za enak proizvod ob uporabi; bodisi

(b)

je neposredni proizvodni strošek proizvajalca, z dodatkom najvišjega odstotka, določenega v Prilogi III.

(a)

ime proizvoda in aktivno sestavino proizvoda z vzporedno oblikovano ceno ter zadostne podatke za potrjevanje, katero bolezen preprečuje, diagnosticira ali zdravi;

(b)

ceno, ki je ponujena glede na katerega od izbirnih izračunov cen, določenih v členu 3, z zadostnimi podatki, da je omogočeno potrjevanje. Namesto predložitve teh podrobnih podatkov lahko vlagatelj predloži potrdilo, ki ga je izdal neodvisni revizor, ki navaja, da je cena potrjena in ustreza enemu od meril, določenih v Prilogi III. Neodvisnega revizorja proizvajalec in Komisija določita sporazumno. Vsi podatki, ki jih prosilec predloži revizorju, so zaupni;

(c)

namembno državo ali države, kamor vlagatelj namerava prodati zadevne proizvode;

(d)

kodno številko na podlagi kombinirane nomenklature, kot je določena v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (5), ter, po potrebi, z dodatkom pododdelkov TARIC za nedvoumno prepoznavanje zadevnega blaga; in

(e)

vse ukrepe proizvajalca ali izvoznika za enostavno razlikovanje proizvodov z vzporedno oblikovanimi cenami od enakih proizvodov, ki so naprodaj v Uniji.

24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/53

(1)

Europol je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ (2) kot subjekt Unije, ki se financira iz splošnega proračuna Unije, da bi podpiral in krepil dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih oblik hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, ter boj proti njim. Sklep 2009/371/PNZ je nadomestil Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o Europolu) (3), ki je temeljila na členu K.3 Pogodbe o Evropski uniji.

(2)

Člen 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Europol ureja uredba, sprejeta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Zahteva tudi, da se določijo postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti v skladu s točko (c) člena 12 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členom 9 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 1), da bi okrepili demokratično legitimnost in odgovornost Europola do državljanov Unije. Zato bi bilo treba Sklep 2009/371/PNZ nadomestiti z uredbo, ki med drugim določa pravila o parlamentarnem nadzoru.

(3)

„Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ (4) poziva k razvoju Europola in k temu, da postane „središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic, ponudnik storitev in platforma za dejavnosti kazenskega pregona“. Na podlagi ocene delovanja Europola je treba dodatno izboljšati njegovo operativno učinkovitost, da se izpolni ta cilj.

(4)

Obsežne kriminalne in teroristične mreže so velika nevarnost za notranjo varnost Unije ter varnost in način življenja njenih državljanov. Ocene ogroženosti, ki so na voljo, kažejo, da se kriminalne združbe ukvarjajo z vedno več nedovoljenimi dejavnostmi in delujejo čezmejno. Nacionalni organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj morajo zato tesneje sodelovati s sorodnimi organi v drugih državah članicah. V zvezi s tem je treba Europolu zagotoviti zmogljivosti za boljšo podporo državam članicam pri preprečevanju, analiziranju in preiskovanju kaznivih dejanj po vsej Uniji. To je potrdila tudi ocena Sklepa 2009/371/PNZ.

(5)

Namen te uredbe je spremeniti in razširiti določbe Sklepa 2009/371/PNZ ter sklepov Sveta 2009/934/PNZ (5), 2009/935/PNZ (6), 2009/936/PNZ (7) in 2009/968/PNZ (8) o izvajanju Sklepa 2009/371/PNZ. Zadevnih sprememb je tako po številu kot vsebini veliko, zato bi bilo treba zavoljo jasnosti navedene sklepe v celoti nadomestiti, kar zadeva države članice, za katere je ta uredba zavezujoča. Europol, ustanovljen s to uredbo, bi moral nadomestiti in prevzeti funkcije Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, ki bi ga bilo posledično treba razveljaviti.

(6)

Ker huda kazniva dejanja pogosto segajo preko notranjih meja, bi moral Europol podpirati in krepiti ukrepe držav članic in sodelovanje med njimi pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boju proti njim. Ker je terorizem ena največjih groženj varnosti Unije, bi moral Europol pomagati državam članicam pri soočanju s skupnimi izzivi na tem področju. Europol bi kot agencija Unije za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj moral podpirati in krepiti tudi ukrepe in sodelovanje pri preprečevanju tistih oblik kriminalitete, ki vplivajo na interese Unije. Od oblik kriminalitete, za katere je pristojen Europol, se bo med njegove poglavitne cilje še naprej uvrščal organizirani kriminal, saj ta zaradi svojega obsega, pomena in posledic zahteva tudi skupen pristop držav članic. Europol bi moral nuditi podporo tudi pri preprečevanju in boju proti povezanim kaznivim dejanjem, ki so storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj, za katera je pristojen Europol, ali z namenom omogočanja ali izvrševanja takšnih dejanj ali zagotavljanja nekaznovanja storilcev teh dejanj.

(7)

Europol bi moral zagotoviti strateške analize in ocene ogroženosti, da bi Svetu in Komisiji pomagal pri določitvi strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu ter pri operativnem izvajanju teh prednostnih nalog. Če Komisija tako zahteva v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (9), bi moral Europol prav tako izvesti analize tveganja, tudi glede organiziranega kriminala, kolikor bi zadevna tveganja lahko ogrožala uporabo schengenskega pravnega reda v državah članicah. Poleg tega bi moral Europol na zahtevo Sveta ali Komisije po potrebi zagotoviti strateške analize in ocene ogroženosti kot prispevek k oceni držav kandidatk za pristop k Uniji.

(8)

Napadi na informacijske sisteme, ki prizadenejo organe Unije ali dve ali več držav članic, so vedno večja grožnja v Uniji, zlasti zaradi njihove hitrosti in učinka ter težavnega ugotavljanja njihovega izvora. Države članice bi morale pri obravnavanju zaprosil Europola za sprožitev preiskave resnih napadov domnevno kaznivega izvora na informacijske sisteme, ki prizadenejo organe Unije ali dve ali več držav članic, Europolu nemudoma odgovoriti in upoštevati dejstvo, da je hitrost odziva ključni dejavnik za uspešno spopadanje z računalniško kriminaliteto.

(9)

Glede na pomembnost sodelovanja med agencijami bi morala Europol in Eurojust zagotoviti, da se vzpostavi vse potrebno, da bi dosegla čim boljše operativno sodelovanje, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati poslanstvo in pristojnosti vsakega od njiju ter interese držav članic. Europol in Eurojust bi morala zlasti obveščati drug drugega o kakršni koli dejavnosti, ki vključuje financiranje skupnih preiskovalnih skupin.

(10)

Ob ustanovitvi skupne preiskovalne skupine bi bilo treba z ustreznim sporazumom določiti pogoje sodelovanja osebja Europola v skupini. Europol bi moral voditi evidenco sodelovanja pri skupnih preiskovalnih skupinah, ki se spopadajo s kriminalnimi dejavnostmi, ki spadajo med njegove cilje.

(11)

Europol bi moral imeti možnost, da države članice zaprosi, naj uvedejo, vodijo ali usklajujejo preiskave kaznivih dejanj v posameznih primerih, ko bi čezmejno sodelovanje pomenilo dodano vrednost. Europol bi moral o takih zaprosilih obveščati Eurojust.

(12)

Europol bi moral biti središčna točka za izmenjavo informacij v Uniji. Informacije, ki jih Europol zbira, shranjuje, obdeluje, analizira in izmenjuje, vključujejo kriminalističnoobveščevalne informacije, ki se nanašajo na informacije o kaznivih dejanjih ali kriminalnih dejavnostih, ki spadajo med cilje Europola, in so bili pridobljeni z namenom ugotoviti, ali so bila storjena oziroma bi lahko bila v prihodnosti storjena konkretna kazniva dejanja.

(13)

Za zagotovitev učinkovitosti Europola kot središčne točke za izmenjavo informacij bi bilo treba določiti jasne obveznosti držav članic, da Europolu zagotovijo podatke, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih ciljev. Pri izvajanju takih obveznosti bi morale države članice posebno pozornost posvečati zagotavljanju ustreznih podatkov za boj proti kaznivim dejanjem, ki veljajo za strateške in operativne prednostne naloge v okviru ustreznih političnih instrumentov Unije, zlasti kar zadeva prednostne naloge, ki jih je določil Svet v okviru političnega cikla EU za boj proti hudim oblikam organizirane mednarodne kriminalitete. Države članice bi si morale prizadevati, da bi Europolu zagotovile tudi kopijo dvostranskih in večstranskih izmenjav informacij z drugimi državami članicami o kaznivih dejanjih, ki spadajo med cilje Europola. Države članice bi morale pri zagotavljanju potrebnih informacij Europolu vključiti tudi informacije o domnevnih kibernetskih napadih, ki bi prizadeli organe Unije s sedežem na njihovem ozemlju. Hkrati bi moral Europol povečati raven podpore državam članicam, da se izboljšata medsebojno sodelovanje in izmenjava informacij. Europol bi moral predložiti letno poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom o informacijah, ki jih zagotavljajo posamezne države članice.

(14)

V vsaki državi članici bi bilo treba vzpostaviti nacionalno enoto, da se zagotovi učinkovito sodelovanje med Europolom in državami članicami (v nadaljnjem besedilu: nacionalna enota). Nacionalna enota bi morala biti točka za povezavo med nacionalnimi pristojnimi organi in Europolom, pri čemer bi imela usklajevalno vlogo pri vseh dejavnostih sodelovanja držav članic z Europolom in bi tako pomagala zagotoviti enotni odziv posameznih držav članic na zaprosila Europola. Vsaka nacionalna enota bi morala imenovati vsaj enega uradnika za zvezo, ki se dodeli Europolu, da se zagotovi neprekinjena in učinkovita izmenjava informacij med Europolom in nacionalnimi enotami ter olajša njihovo sodelovanje.

(15)

Ob upoštevanju decentralizirane strukture nekaterih držav članic in dejstva, da je treba zagotoviti hitro izmenjavo informacij, bi bilo treba Europolu omogočiti, da sodeluje neposredno s pristojnimi organi v državah članicah, v skladu s pogoji, ki jih postavijo države članice, in na njihovo zahtevo redno obvešča nacionalne enote.

(16)

Spodbujati bi bilo treba ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin, v njih pa bi moralo imeti možnost sodelovanja tudi osebje Europola. Zaradi zagotovitve, da bi bilo tovrstno sodelovanje mogoče v vseh državah članicah, Uredba Sveta (Euratom, ESJP, EGS) št. 549/69 (10) določa, da osebje Europola v času, ko sodeluje v preiskovalnih skupinah, ne uživa imunitete.

(17)

Treba je izboljšati tudi upravljanje Europola s prizadevanjem za večjo učinkovitost in racionalizacijo postopkov.

(18)

V upravnem odboru Europola (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) bi morale biti zastopane Komisija in države članice, da se zagotovi učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem. Imenovati bi bilo treba člane in nadomestne člane upravnega odbora, ob upoštevanju njihove usposobljenosti za vodstvene, upravne in proračunske naloge ter znanja o sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Nadomestni člani bi morali nastopati kot polnopravni člani, če je član odsoten.

(19)

Vse strani, zastopane v upravnem odboru, bi si morale prizadevati za omejitev menjav svojih predstavnikov, z namenom zagotoviti kontinuiteto pri delu upravnega odbora. Vse strani bi si morale prizadevati doseči usklajeno zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

(20)

Upravni odbor bi moral imeti možnost povabiti opazovalce brez glasovalne pravice, katerih mnenje je lahko pomembno za razpravo, vključno s predstavnikom, ki ga imenuje skupina za skupni parlamentarni nadzor.

(21)

Upravni odbor bi moral imeti potrebne pristojnosti, zlasti za določanje proračuna, preverjanje njegovega izvajanja in sprejemanje ustreznih finančnih pravil ter dokumentov, ki zadevajo načrtovanje, pa tudi sprejemanje pravil za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, določanje preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja Europola ter sprejemanje letnih poročil o dejavnostih. Izvrševati bi moral pooblastila organa za imenovanja, kar zadeva osebje agencije, vključno z izvršnim direktorjem.

(22)

Da se zagotovi učinkovito sprotno delovanje Europola, bi izvršni direktor moral biti njegov zakoniti zastopnik in upravitelj, ki pri izpolnjevanju svojih obveznosti nastopa neodvisno in zagotavlja, da Europol izvaja naloge, ki jih določa ta uredba. Izvršni direktor bi moral biti odgovoren zlasti za pripravo proračunskih dokumentov in dokumentov, ki zadevajo načrtovanje, ki se predložijo v odločanje upravnemu odboru, in za izvajanje večletnega načrtovanja in letnih delovnih programov Europola ter drugih dokumentov, ki zadevajo načrtovanje.

(23)

Europol mora nujno imeti na voljo popolne in najnovejše informacije za namene preprečevanja kaznivih dejanj, ki spadajo med njegove cilje, in boj proti njim. Zato bi mu bilo treba omogočiti obdelavo podatkov, ki mu jih posredujejo države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije, pod strogimi pogoji, ki jih določa ta uredba, pa tudi zasebne stranke, ter podatkov iz javno dostopnih virov, da se omogoči boljše razumevanje kriminalnih pojavov in trendov, zbiranje informacij o kriminalnih združbah ter odkrivanje povezav med posameznimi kaznivimi dejanji.

(24)

Europol bi moral za obdelavo podatkov uporabljati nove tehnologije, da se izboljša njegova učinkovitost pri zagotavljanju natančnih analiz kaznivih dejanj pristojnim organom v državah članicah. Europolu bi bilo treba omogočiti hitro ugotavljanje povezav med preiskavami in običajnimi načini delovanja različnih kriminalnih združb, preverjanje navzkrižnih zadetkov podatkov in jasen pregled trendov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov posameznikov. Zato bi morale biti Europolove zbirke podatkov strukturirane tako, da bo Europol lahko izbral najučinkovitejšo strukturo informacijske tehnologije. Europol bi prav tako moral imeti možnost, da nastopa kot ponudnik storitev, zlasti tako, da ponudi varno mrežo za izmenjavo podatkov, kakršna je mrežna aplikacija za varno izmenjavo informacij (SIENA), z namenom, da se olajša izmenjava informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Da bi zagotovili visoko raven varstva podatkov, bi bilo treba določiti namen operacij obdelave in pravice v zvezi z dostopom ter posebne dodatne zaščitne ukrepe. Pri obdelavi osebnih podatkov bi bilo treba zlasti upoštevati načelo nujnosti in načelo sorazmernosti.

(25)

Europol bi moral zagotoviti, da se vsem osebnim podatkom, ki se obdelujejo za operativne analize, dodeli določen namen. Vseeno pa bi bilo treba Europolu za izpolnjevanje njegovih nalog dovoliti obdelavo vseh osebnih podatkov, ki jih prejme za prepoznavanje povezav med različnimi področji kriminalitete in preiskavami, to pa ne bi smelo biti omejeno na prepoznavanje povezav zgolj znotraj posameznega področja kriminalitete.

(26)

Da se zagotovi spoštovanje lastništva podatkov in varstvo osebnih podatkov, bi države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije morali imeti možnost določiti namen oziroma namene, za katere bi Europol smel obdelovati podatke, ki jih posredujejo, in omejiti pravice v zvezi z dostopom. Omejitev namena je temeljno načelo obdelave osebnih podatkov, ki zlasti prispeva k preglednosti, pravni varnosti in predvidljivosti ter je velikega pomena zlasti pri sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kjer se posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, običajno ne zavedajo, kdaj se njihovi osebni podatki zbirajo in obdelujejo, in kjer ima uporaba osebnih podatkov lahko zelo velik vpliv na življenje in svoboščine posameznikov.

(27)

Da se zagotovi, da bodo do podatkov dostopali le tisti, ki dostop nujno potrebujejo za izvajanje svojih nalog, bi bilo treba v tej uredbi določiti podrobna pravila o različnih obsegih pravice dostopa do podatkov, ki jih obdeluje Europol. Ta pravila ne bi smela posegati v omejitve glede dostopa, ki jih določijo pošiljatelji podatkov, saj bi bilo treba spoštovati načelo lastništva podatkov. Da se zagotovi večja učinkovitost pri preprečevanju kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, in boju proti njim, bi moral Europol države članice obvestiti o informacijah, ki jih zadevajo.

(28)

Da se izboljša operativno sodelovanje med agencijami in da se zlasti vzpostavijo povezave med podatki, ki jih že imajo različne agencije, bi Europol moral Eurojustu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočiti dostop do svojih podatkov na podlagi sistema javljanja zadetkov. Europolu in Eurojustu bi bilo treba omogočiti, da skleneta delovni dogovor, ki bi jima v okviru njunih pristojnosti zagotavljal vzajemen dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namen navzkrižnega preverjanja, in možnost vzajemnega iskanja po teh informacijah, in sicer v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi in jamstvi za varstvo podatkov iz te uredbe. Vsakršen dostop do podatkov, ki so na voljo pri Europolu, bi bilo treba tehnično omejiti na informacije, povezane s pristojnostmi zadevnih organov Unije.

(29)

Europol bi moral vzdrževati kooperativne odnose z drugimi organi Unije, organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog.

(30)

Da se zagotovi operativna učinkovitost, bi bilo treba Europolu omogočiti izmenjavo vseh zadevnih informacij, razen osebnih podatkov, z drugimi organi Unije, organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, in sicer v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih nalog. Ker imajo družbe, podjetja, poslovna združenja, nevladne organizacije in druge zasebne stranke strokovno znanje in informacije, ki so neposredno pomembne za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in terorizma ter boj proti njim, bi bilo Europolu treba omogočiti tudi izmenjavo takih informacij z zasebnimi strankami. Za preprečevanje kibernetske kriminalitete, povezane z ogrožanjem varnosti omrežja in informacij, in boj proti njej, bi moral Europol v skladu z veljavnim zakonodajnim aktom Unije, ki določa ukrepe za zagotovitev visoke ravni omrežne in informacijske varnosti po vsej Uniji, sodelovati in izmenjavati informacije, razen osebnih podatkov, z nacionalnimi organi, pristojnimi za varnost omrežja in informacijskih sistemov.

(31)

Europolu bi bilo treba omogočiti izmenjavo zadevnih osebnih podatkov z drugimi organi Unije v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih oziroma njihovih nalog.

(32)

Huda kazniva dejanja in terorizem so pogosto povezani z osebami zunaj ozemlja Unije. Zato bi bilo Europolu treba omogočiti izmenjavo osebnih podatkov z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodna organizacija kriminalistične policije – Interpol, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog.

(33)

Vse države članice so pridružene Interpolu. Za izpolnjevanje svojih nalog Interpol prejema, shranjuje in razpošilja podatke, da bi pristojnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj tako pomagal pri preprečevanju mednarodne kriminalitete in boju proti njej. Zato bi bilo treba izboljšati sodelovanje med Europolom in Interpolom, in sicer s spodbujanjem učinkovite izmenjave osebnih podatkov ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Za prenos podatkov, ki jih Europol posreduje Interpolu, bi se morala uporabljati ta uredba, zlasti določbe o mednarodnih prenosih.

(34)

Za zagotovitev omejitve namena je pomembno zagotoviti, da lahko Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je nujno za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, in boj proti njim. V ta namen je treba pri prenosu osebnih podatkov zagotoviti, da se prejemnik zaveže, da bo podatke uporabil ali jih prenesel pristojnemu organu tretje države samo za namen, za katerega so bili prvotno preneseni. Nadaljnji prenos podatkov bi moral potekati v skladu s to uredbo.

(35)

Europolu bi bilo treba omogočiti prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji na podlagi sklepa Komisije, da zadevna država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustreznosti), ali, če ni sklepa o ustreznosti, na podlagi mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija v skladu s členom 218 PDEU, ali sporazuma o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenega med Europolom in zadevno tretjo državo pred začetkom veljavnosti te uredbe. V skladu s členom 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, priloženega PEU in PDEU, morajo taki sporazumi obdržati svoj pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb. Komisija bi morala imeti možnost, da se po potrebi in v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11) pred in med pogajanji o mednarodnem sporazumu posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Če upravni odbor opredeli operativno potrebo za sodelovanje s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, bi moral imeti možnost predlagati Svetu, naj Komisijo opozori na potrebo po sklepu o ustreznosti ali priporočilu za začetek pogajanj o navedenem mednarodnem sporazumu.

(36)

Kadar prenos osebnih podatkov ne more temeljiti na sklepu o ustreznosti ali mednarodnem sporazumu, ki ga je sklenila Unija, ali obstoječem sporazumu o sodelovanju, bi moral upravni odbor v soglasju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov imeti možnost, da odobri niz prenosov, kadar tako nalagajo posebni pogoji in če so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi. Izvršni direktor bi moral imeti pooblastilo, da izjemoma in za vsak primer posebej odobri prenos podatkov, če je tak prenos potreben, in sicer pod posebnimi strogimi pogoji.

(37)

Europol bi moral imeti možnost, da obdeluje osebne podatke, ki izvirajo od zasebnih strank in posameznikov, le tedaj, ko mu te podatke posreduje eden od sledečih: nacionalna enota v skladu z njenim nacionalnim pravom; kontaktna točka v tretji državi ali v mednarodni organizaciji, s katero je vzpostavljeno sodelovanje s sporazumom o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenim v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ pred začetkom veljavnosti te uredbe; organ tretje države ali mednarodna organizacija, za katero je potreben sklep o ustreznosti ali s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU. Vendar v primerih, ko Europol prejme osebne podatke neposredno od zasebnih strank, nacionalne enote, kontaktne točke ali zadevnega organa pa ni mogoče določiti, bi moral imeti Europol možnost, da te osebne podatke obdela le za namen identifikacije teh subjektov, take podatke pa bi bilo treba izbrisati, razen če ti organi zadevne osebne podatke ponovno predložijo v štirih mesecih po prenosu. Europol bi moral s tehničnimi sredstvi zagotoviti, da taki podatki v zadevnem obdobju ne bi bili dostopni za obdelavo za noben drug namen.

(38)

Ob upoštevanju izjemne in posebne nevarnosti, ki jo za notranjo varnost Unije predstavljajo terorizem in druge oblike hudih kaznivih dejanj, zlasti kadar jih omogoča uporaba interneta oziroma se spodbujajo ali storijo z uporabo spleta, bi morala Komisija do 1. maja 2019 oceniti dejavnosti, ki bi jih moral Europol izvajati na podlagi te uredbe in ki izhajajo iz izvajanja sklepov Sveta z dne 12. marca 2015 in poziva Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015 zlasti v zvezi z navedenimi prednostnimi področji, predvsem ustrezno prakso neposrednih izmenjav osebnih podatkov z zasebnimi strankami.

(39)

Informacije, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic, se ne bi smele obdelovati.

(40)

Pravila o varstvu podatkov v Europolu bi bilo treba okrepiti, navezovati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/2001, da se zagotovi visoka raven varstva posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ker izjava št. 21 o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, priložena PEU in PDEU, priznava specifičnost obdelave osebnih podatkov v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, bi morala biti pravila Europola o varstvu podatkov samostojna in hkrati skladna z drugimi ustreznimi instrumenti varstva podatkov, ki se uporabljajo na področju policijskega sodelovanja v Uniji. Ti instrumenti vključujejo zlasti Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in njegovo Priporočilo št. R(87) 15 (13).

(41)

Vsaka obdelava osebnih podatkov s strani Europola bi morala biti zakonita in poštena do zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Načelo poštene obdelave zahteva preglednost obdelave, ki zadevnim posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, omogoča uveljavljanje svojih pravic na podlagi te uredbe. Dostop do njihovih osebnih podatkov pa bi bilo možno zavrniti ali omejiti, če je ob ustreznem upoštevanju interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, taka zavrnitev ali omejitev potrebna za to, da lahko Europol ustrezno opravlja svoje naloge, za zagotavljanje varnosti in javnega reda ali preprečevanje kaznivih dejanj, zagotavljanje, da se ne ogrozi nacionalna preiskava, ali za zaščito pravic in svoboščin tretjih oseb. Da se izboljša preglednost, bi moral Europol objaviti dokument, v katerem v razumljivi obliki opredeli določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in sredstvi, ki so na voljo posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, za uveljavljanje njihovih pravic. Europol bi moral na svojem spletnem mestu objaviti tudi seznam sklepov o ustreznosti, sporazumov ter upravnih dogovorov o prenosu osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam. Poleg tega bi moral Europol za večjo preglednost pri svojih odnosih z državljani Unije in povečanje odgovornosti na svojem spletnem mestu objaviti seznam članov upravnega odbora in po potrebi povzetke izidov sej upravnega odbora, pri čemer se upoštevajo zahteve glede varstva podatkov.

(42)

Osebne podatke bi bilo treba čim bolj razlikovati glede na stopnjo njihove točnosti in zanesljivosti. Dejstva bi bilo treba razlikovati od osebnih ocen, da se zagotovijo tako varstvo posameznikov kot kakovost in zanesljivost informacij, ki jih obdeluje Europol. V primeru informacij, pridobljenih iz javno dostopnih virov, zlasti spletnih virov, bi moral Europol, kolikor je to mogoče, oceniti točnost takih informacij in zanesljivost njihovega vira s posebno skrbnostjo zaradi upoštevanja tveganj, povezanih s spletom v zvezi z varstvom osebnih podatkov in zasebnosti.

(43)

Na področju sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se obdelujejo osebni podatki v zvezi z različnimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Europol bi moral čim jasneje razlikovati med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Osebne podatke, ki se nanašajo na osebe, kot so žrtve, priče in osebe s pomembnimi informacijami, ter osebne podatke, ki se nanašajo na mladoletnike, bi bilo treba še posebej varovati. Europol bi moral občutljive podatke obdelovati le tedaj, ko ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih je Europol že obdeloval.

(44)

Ob upoštevanju temeljnih pravic do varstva osebnih podatkov Europol teh ne bi smel hraniti dlje, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog. Najpozneje tri leta po začetku prvotne obdelave podatkov bi bilo treba preveriti, ali je treba take podatke še naprej hraniti.

(45)

Europol in države članice bi morali izvajati potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov.

(46)

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi moral imeti pravico dostopa do osebnih podatkov, ki ga zadevajo, pravico do popravka, če so ti podatki netočni, in pravico do izbrisa ali preprečevanja dostopa do podatkov, če ti podatki niso več potrebni. Stroški, povezani z uveljavljanjem pravice do dostopa do osebnih podatkov nikoli ne bi smeli predstavljati ovire za učinkovito uveljavljanje te pravice. Pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in njihovo uveljavljanje ne bi smeli vplivati na obveznosti Europola, zanje pa bi morale veljati omejitve, določene v tej uredbi.

(47)

Varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zahteva jasno razdelitev odgovornosti na podlagi te uredbe. Države članice bi zlasti morale biti odgovorne za točnost podatkov, za posodabljanje podatkov, ki so jih prenesle Europolu, in za zakonitost takih prenosov podatkov. Europol bi moral biti odgovoren za točnost podatkov in posodabljanje podatkov, ki jih zagotovijo drugi pošiljatelji podatkov ali ki izhajajo iz Europolovih lastnih analiz. Europol bi moral skrbeti, da se podatki obdelujejo pošteno in zakonito ter da se zbirajo in obdelujejo za določen namen. Europol bi moral skrbeti tudi, da so podatki ustrezni, relevantni in ne pretirani glede na namen, za katerega se obdelujejo, da se ne hranijo dlje, kot je to potrebno za zadevni namen, ter da se obdelujejo na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov in zaupnost obdelave podatkov.

(48)

Europol bi moral zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne celovitosti in varnosti podatkov hraniti zapise zbiranja, spreminjanja, dostopa do osebnih podatkov ali njihovega razkrivanja, združevanja ali izbrisa. Europol bi moral biti zavezan k sodelovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in na zahtevo omogočiti dostop do zapisov ali dokumentacije, da se lahko uporabijo za spremljanje operacij obdelave.

(49)

Europol bi moral imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki bi mu pomagala pri spremljanju skladnosti z določbami te uredbe. Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov bi moralo biti omogočeno, da neodvisno in učinkovito opravlja svoje dolžnosti in naloge, zagotoviti pa bi ji bilo treba tudi potrebna sredstva v ta namen.

(50)

Neodvisne, pregledne, odgovorne in učinkovite strukture za nadzor so bistvene za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, kot je določeno v členu 8(3) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Nacionalni organi, pristojni za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, bi morali preverjati, ali države članice zakonito posredujejo osebne podatke Europolu. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral spremljati, ali Europol zakonito obdeluje podatke, in svoje funkcije izvajati popolnoma neodvisno. V tem smislu je mehanizem predhodnega posvetovanja pomemben zaščitni ukrep za nove vrste postopkov obdelave. To ne bi smelo veljati za specifične posamezne operativne dejavnosti, kot so projekti operativne analize, pač pa za uporabo novih informacijskih sistemov za obdelavo osebnih podatkov in vse bistvene spremembe teh sistemov.

(51)

Pomembno je zagotoviti okrepljen in učinkovit nadzor nad Europolom, pa tudi, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko uporablja ustrezno strokovno znanje s področja varstva podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, kadar prevzame odgovornost za nadzor nad varstvom podatkov Europola. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi bi morali tesno sodelovati drug z drugim pri določenih vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, ter zagotoviti dosledno uporabo te uredbe v vsej Uniji.

(52)

Da bi olajšali sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi, vendar brez poseganja v neodvisnost Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in njegovo odgovornost za nadzor nad varstvom podatkov Europola, bi se morali navedeni redno sestajati v okviru odbora za sodelovanje, ki bi moral kot svetovalni organ dajati mnenja, smernice in priporočila ter izpostaviti najboljše prakse v zvezi z različnimi vprašanji, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje.

(53)

Ker Europol obdeluje tudi neoperativne osebne podatke, ki niso povezani s preiskavami kaznivih dejanj, kot so osebni podatki, ki se nanašajo na osebje Europola, ponudnike storitev ali obiskovalce, bi se morala za obdelavo takšnih podatkov uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001.

(54)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral obravnavati in preiskati pritožbe, ki jih vložijo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki. Preiskava na podlagi pritožbe bi se morala izvesti v obsegu, primernem za posamezni primer, in je lahko predmet sodne presoje. Nacionalni nadzorni organ bi moral posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v razumnem roku obvestiti o stanju zadeve in o odločitvi o pritožbi.

(55)

Vsak posameznik bi moral imeti pravico do pravnega sredstva zoper odločitve Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki ga zadevajo.

(56)

Za Europol bi morala veljati splošna pravila o pogodbeni in nepogodbeni odgovornosti, ki se uporabljajo za institucije, agencije in organe Unije, razen pravil o odgovornosti za nezakonito obdelavo podatkov.

(57)

Pri zadevnih posameznikih je lahko včasih nejasno, ali je škoda, ki so jo utrpeli zaradi nezakonite obdelave podatkov, posledica dejanj Europola ali države članice. Zato bi morala biti Europol in država članica, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je oseba utrpela škodo, skupno in solidarno odgovorna.

(58)

Ob upoštevanju vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pri nadzoru dejavnosti Europola je potrebno, da je Europol popolnoma odgovorna in pregledna notranja organizacija. V ta namen bi bilo treba ob upoštevanju člena 88 PDEU določiti postopke za nadzor dejavnosti Europola, ki ga izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. Za take postopke bi morala veljati točka (c) člena 12 PEU in člen 9 Protokola št. 1, v katerem je določeno, da Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj Unije. Postopki, ki bodo določeni za nadzor dejavnosti Europola, bi morali upoštevati potrebe po zagotovitvi enakopravnosti Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter potrebe po varovanju zaupnosti operativnih informacij. Vendar pa način nadzora nacionalnih parlamentov nad njihovimi vladami v zvezi z dejavnostmi Unije ureja ustavna ureditev in praksa vsake posamezne države članice.

(59)

Za osebje Europola bi morali veljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), ki jih določa Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (14). Europol bi moral imeti možnost, da zaposli osebje iz pristojnih organov držav članic kot začasne uslužbence, katerih obdobje službovanja bi moralo biti omejeno, da se ohrani načelo rotacije, saj je njihova vrnitev v matični pristojni organ v prid tesnemu sodelovanju med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se osebje, zaposleno v Europolu kot začasni uslužbenci, po koncu svojega obdobja službovanja v Europolu lahko vrnejo v nacionalne javne službe, katerim pripadajo.

(60)

Glede na naravo nalog Europola in vlogo izvršnega direktorja bi moral imeti pristojni odbor Evropskega parlamenta možnost povabiti izvršnega direktorja, da se mu predstavi pred njegovim imenovanjem in tudi pred vsakim podaljšanjem njegovega mandata. Izvršni direktor bi moral Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti tudi letno poročilo. Poleg tega bi morala Evropski parlament in Svet imeti možnost izvršnega direktorja povabiti, da poroča o izvrševanju svojih nalog.

(61)

Da se zagotovi popolna avtonomija in neodvisnost Europola, bi mu bilo treba zagotoviti avtonomen proračun, katerega prihodki so v prvi vrsti prispevki iz splošnega proračuna Unije. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi bilo treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo zaključnih računov bi moralo opravljati Računsko sodišče.

(62)

Za Europol bi se morala uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 (15).

(63)

Ker imajo pristojni organi držav članic zakonske in upravne pristojnosti ter so tehnično usposobljeni za dejavnosti čezmejnih izmenjav informacij, operacij in preiskav, vključno s skupnimi preiskovalnimi skupinami, ter za zagotavljanje možnosti za usposabljanje, bi ti morali biti upravičeni do prejemanja donacij od Europola brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s točko (d) člena 190(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (16).

(64)

Za Europol bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(65)

Europol obdeluje podatke, ki zahtevajo posebno varstvo, saj vključujejo občutljive netajne podatke in tajne podatke EU. Europol bi zato moral pripraviti pravila o zaupnosti in obdelovanju takih podatkov. Pravila o varovanju tajnih podatkov EU bi morala biti skladna s Sklepom Sveta 2013/488/EU (18).

(66)

Ustrezno je, da se uporaba te uredbe redno ocenjuje.

(67)

Potrebne določbe glede namestitve za Europol v Haagu, kjer ima sedež, in posebna pravila, ki se uporabljajo za celotno osebje Europola in njihove družinske člane, bi bilo treba določiti v sporazumu o sedežu. Poleg tega bi morala država članica gostiteljica zagotoviti potrebne pogoje za nemoteno delovanje Europola, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami, da bo lahko urad pridobil visokokakovostne človeške vire s čim širšega geografskega območja.

(68)

Europol, ustanovljen s to uredbo, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ. Zato bi moral biti pravni naslednik vseh njegovih pogodb, vključno s pogodbami o zaposlitvi, obveznostmi in pridobljeno lastnino. Mednarodni sporazumi, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, in sporazumi, ki jih je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu, pred 1. januarjem 2010, bi morali veljati še naprej.

(69)

Da se Europolu omogoči, da po najboljših močeh še naprej izpolnjuje naloge Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z upravnim odborom, izvršnim direktorjem in osebjem, zaposlenim na podlagi pogodbe za nedoločen čas kot lokalno osebje, ki jo je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu; tem bi morali ponuditi možnost, da se zaposlijo kot začasno ali pogodbeno osebje v skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

(70)

Akt Sveta z dne 3. decembra 1998 (19) o kadrovskih predpisih za zaposlene v Europolu je bil razveljavljen s členom 63 Sklepa 2009/371/PNZ. Bi se pa moral še vedno uporabljati za osebje, zaposleno v Europolu pred začetkom veljavnosti Sklepa 2009/371/PNZ. Zato bi bilo treba s prehodnimi določbami zagotoviti, da za pogodbe, sklenjene na podlagi teh kadrovskih predpisov, le-ti veljajo še naprej.

(71)

Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitev subjekta, odgovornega za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(72)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(73)

V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(74)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(75)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 31. maja 2013.

(76)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, kot sta zaščiteni s členoma 8 in 7 Listine ter s členom 16 PDEU –

(a)

„pristojni organi držav članic“ pomeni vse policijske organe in druge službe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki obstajajo v državah članicah ter so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim. Pristojni organi zajemajo tudi druge javne organe, ki obstajajo v državah članicah in so po nacionalnem pravu odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, in boj proti njim;

(b)

„strateška analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja in razvoja kriminalitetne politike, ki bo prispevala k uspešnemu in učinkovitemu preprečevanju kaznivih dejanj in boju proti njim;

(c)

„operativna analiza“ pomeni vse metode in tehnike zbiranja, shranjevanja, obdelave in ocene informacij z namenom podpiranja preiskav kaznivih dejanj;

(d)

„organi Unije“ pomeni institucije, organe, misije, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s PEU in PDEU ali na njuni podlagi;

(e)

„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo in njej podrejene organe mednarodnega javnega prava ali kateri koli drug organ, ki je ustanovljen s sporazumom med dvema ali več državami ali na podlagi takega sporazuma;

(f)

„zasebne stranke“ pomeni subjekte in organe, ustanovljene v skladu s pravom države članice ali tretje države, zlasti družbe in podjetja, poslovna združenja, neprofitne organizacije in druge pravne osebe, ki niso zajete v točki (e);

(g)

„posamezniki“ pomeni vse fizične osebe;

(h)

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo;

(i)

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni določeno ali določljivo fizično osebo, pri čemer določljiva oseba pomeni osebo, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji ali spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto te osebe;

(j)

„genetski podatki“ pomeni vse osebne podatke, povezane s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo enolične informacije o fiziologiji ali zdravju posameznika in so bili pridobljeni zlasti z analizo biološkega vzorca zadevnega posameznika;

(k)

„obdelava“ pomeni vsak postopek ali niz postopkov, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov, z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(l)

„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki se mu podatki razkrijejo, bodisi da je tretja oseba ali ne;

(m)

„prenos osebnih podatkov“ pomeni sporočanje osebnih podatkov, ki se aktivno dajo na voljo, med omejenim številom določenih strank ob zavedanju ali namenu pošiljatelja, da prejemniku omogoča dostop do osebnih podatkov;

(n)

„kršitev varstva osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;

(o)

„privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bodisi z izjavo ali z jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje k obdelavi osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;

(p)

„upravni osebni podatki“ pomeni vse osebne podatke, ki jih obdeluje Europol, razen podatkov, ki se obdelujejo zaradi doseganja ciljev iz člena 3.

(a)

kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj, za katera je pristojen Europol;

(b)

kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj, za katera je pristojen Europol;

(c)

kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja storilcev dejanj, za katera je pristojen Europol.

(a)

zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno z kriminalističnoobveščevalnimi informacijami o kaznivih dejanjih;

(b)

države članice prek nacionalnih enot, ustanovljenih ali določenih na podlagi člena 7(2), brez odlašanja obvešča o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki jih zadevajo;

(c)

usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe, s čimer podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic, ki se izvajajo:

(d)

sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in predlaga njihovo vzpostavitev v skladu s členom 5;

(e)

zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;

(f)

pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju;

(g)

razvija, izmenjuje in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam;

(h)

podpira države članice pri dejavnostih čezmejne izmenjave informacij ter pri čezmejnih operacijah in preiskavah ter pri skupnih preiskovalnih skupinah, med drugim z zagotavljanjem operativne, tehnične in finančne podpore;

(i)

zagotavlja specializirano usposabljanje in pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja za člane njihovih pristojnih organov, tudi z zagotavljanjem finančne podpore, v okvirih svojih ciljev ter v skladu s kadrovskimi in proračunskimi viri, ki so mu na razpolago, pri čemer se usklajuje z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL);

(j)

sodeluje z organi Unije, ustanovljenimi na podlagi naslova V PDEU, in z OLAF, zlasti z izmenjavami informacij in z zagotavljanjem analitične podpore na področjih v njihovi pristojnosti;

(k)

zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam, ustanovljenim na podlagi PEU, v okvirih ciljev Europola iz člena 3;

(l)

razvija centre specializiranega strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminalitete, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti;

(m)

podpira ukrepe držav članic pri preprečevanju oblik kriminalitete, in boju proti njim, s seznama iz Priloge I, ki jih omogoča uporaba spleta oziroma se spodbujajo ali storijo z uporabo spleta, kar v sodelovanju z državami članicami vključuje tudi prijavljanje vsebin na internetu, ki omogočajo ali spodbujajo take oblike kriminalitete oziroma se te storijo na podlagi teh vsebin, zadevnim ponudnikom spletnih storitev, ki prostovoljno preverijo, če je prijava v skladu z njihovimi pogoji.

(a)

bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika.

(a)

posreduje Europolu informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih ciljev, vključno z informacijami v zvezi z oblikami kriminalitete, katerih preprečevanje ali boj proti njim Unija obravnava kot prednostno nalogo;

(b)

zagotovi učinkovito komunikacijo in sodelovanje vseh zadevnih pristojnih organov z Europolom;

(c)

širi ozaveščenost o dejavnostih Europola;

(d)

v skladu s točko (a) člena 38(5) pri posredovanju informacij Europolu zagotovi skladnost z nacionalnim pravom.

(a)

bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika ali

(c)

razkrilo informacije o organizacijah ali posameznih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.

(a)

upravni odbor;

(b)

izvršni direktor;

(c)

kadar je primerno, drugi posvetovalni organi, ki jih ustanovi upravni odbor v skladu s točko (s) člena 11(1).

(a)

vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov in v skladu s členom 12 sprejme dokument, ki vsebuje Europolovo večletno načrtovanje in njegov letni delovni program za naslednje leto;

(b)

z dvotretjinsko večino glasov svojih članov sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Europola, v skladu s poglavjem X;

(c)

sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(d)

sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol, v skladu s členom 61;

(e)

sprejme notranjo strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi predvidenih ukrepov;

(f)

sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, tudi v zvezi z njihovimi izjavami o interesih;

(g)

v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(h)

sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(i)

sprejme notranja pravila glede postopka za izbiro izvršnega direktorja, vključno s pravili o sestavi izbirne komisije, ki zagotavljajo njeno neodvisnost in nepristranskost;

(j)

za Svet pripravi ožji seznam kandidatov za mesta izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja ter po potrebi Svetu predlaga podaljšanje njihovega mandata ali razrešitev s položaja v skladu s členoma 54 in 55;

(k)

določi kazalnike uspešnosti in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;

(l)

imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(m)

imenuje računovodjo, za katerega veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(n)

po potrebi oblikuje oddelek za notranjo revizijo;

(o)

poskrbi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ustrezno upoštevana;

(p)

opredeli merila za ocenjevanje za letno poročilo v skladu s členom 7(11);

(q)

sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij s strani Europola v skladu s členom 18, in sicer po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

(r)

odloča o sklenitvi delovnih in upravnih dogovorov v skladu s členom 23(4) oziroma členom 25(1);

(s)

ob upoštevanju poslovnih in finančnih zahtev na predlog izvršnega direktorja odloča o vzpostavljanju notranjih struktur Europola, vključno s centri strokovnega znanja Unije iz točke (l) člena 4(1);

(t)

sprejme svoj poslovnik, v katerem so tudi določbe o nalogah in delovanju sekretariata upravnega odbora;

(u)

po potrebi sprejme druga notranja pravila.

(a)

vsakodnevno upravljanje Europola;

(b)

pripravo predlogov upravnemu odboru v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola;

(c)

izvajanje odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor;

(d)

pripravo osnutkov večletnega načrtovanja in letnih delovnih programov ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(e)

izvajanje večletnega načrtovanja in letnega delovnega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(f)

pripravo ustreznih osnutkov izvedbenih pravil za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(g)

pripravo osnutka konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev v sprejetje upravnemu odboru;

(h)

pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročil o preiskavah in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(i)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti in, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to ustrezno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(j)

pripravo osnutka notranje strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v sprejetje upravnemu odboru;

(k)

pripravo osnutka notranjih pravil za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s člani upravnega odbora in predložitev tega osnutka pravil v sprejetje upravnemu odboru;

(l)

pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Europol;

(m)

pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Europola ter izvajanje njegovega proračuna;

(n)

podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;

(o)

redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu;

(p)

opravljanje drugih nalog na podlagi te uredbe.

(a)

države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7;

(b)

organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s poglavjem V;

(c)

zasebne stranke in posamezniki v skladu s poglavjem V.

(a)

navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je zaznava povezav ali drugih pomembnih zvez med informacijami, ki se nanašajo na:

(b)

analiz strateškega ali tematskega značaja;

(c)

operativnih analiz;

(d)

lažje izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(a)

izvršni direktor za vsak projekt operativne analize opredeli posebne namene, kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, udeležence, trajanje hrambe ter pogoje za dostop, prenos in uporabo zadevnih podatkov, o tem pa obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

(b)

osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo samo za namen določenega projekta operativne analize. Če se izkaže, da bi bili osebni podatki lahko pomembni za drug projekt operativne analize, se nadaljnja obdelava zadevnih osebnih podatkov dovoli samo, če je ta potrebna in sorazmerna, osebni podatki pa so skladni z določbami iz točke (a), ki se uporabljajo za drug projekt analize;

(c)

do podatkov v okviru zadevnega projekta lahko dostopa in jih obdeluje samo pooblaščeno osebje.

(a)

oblikam kriminalitete, za katere je pristojen Europol, in

(b)

drugim oblikam hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ (22).

(a)

sklepa, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680, s katerim se ugotovi, da tretja država ali ozemlje ali sektor obdelave znotraj te tretje države ali zadevna mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustreznosti);

(b)

mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

(c)

sporazuma o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov in je bil pred 1. majem 2017 sklenjen med Europolom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ.

(a)

potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;

(b)

potreben za zaščito upravičenih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, če to določa pravo države članice, ki prenaša osebne podatke;

(c)

bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;

(d)

v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij ali

(e)

v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom določenega kaznivega dejanja ali izvrševanjem določene kazenske sankcije.

(a)

nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Europol pred 1. majem 2017 sklenil sporazum o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov, v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ, ali

(c)

organa tretje države ali mednarodne organizacije, za katero velja sklep o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) te uredbe ali s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU.

(a)

prenos brez dvoma v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in je podana njegova privolitev, ali pa okoliščine omogočajo jasno domnevo o privolitvi ali

(b)

prenos nujno potreben za preprečitev neposredne storitve kaznivega dejanja, vključno s terorizmom, za katerega je pristojen Europol, ali

(c)

prenos javno dostopnih osebnih podatkov nujno potreben za opravljanje naloge iz točke (m) člena 4(1) in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe ali

(b)

potreben za zaščito upravičenih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali

(c)

bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države ali

(d)

v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, ali

(e)

v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom posebnega kaznivega dejanja, za katerega je pristojen Europol.

(a)

nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Europol pred 1. majem 2017 sklenil sporazum o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov, v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ, ali

(c)

organa tretje države ali mednarodne organizacije, za katero velja sklep o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) ali s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU.

(a)

obdelani pošteno in zakonito;