18.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 127/8

SKLEP SVETA (EU) 2016/768

z dne 21. aprila 2016

o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija je pogodbenica Konvencije iz leta 1979 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE)o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) po njeni odobritvi leta 1981 (1).

(2)	Unija je pogodbenica Protokola iz leta 1998 o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol) po njegovi odobritvi dne 4. aprila 2001 (2).

(3)	Pogodbenice Protokola so leta 2009 začele pogajanja, ki so bila leta 2010 razširjena, da se nadalje izboljšata varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, vključno s posodobitvijo mejnih vrednosti emisij, ki se nanašajo na emisije onesnaževal zraka pri viru.

(4)	Leta 2012 so pogodbenice, prisotne na 31. zasedanju izvršnega organa Konvencije, soglasno sprejele sklepa 2012/5 in 2012/6 o spremembi Protokola.

(5)	Spremembe iz sklepa 2012/6 so začele veljati in se uporabljati na podlagi hitrega postopka, ki ga določa člen 13(4) Protokola.

(6)	Spremembe iz sklepa 2012/5 morajo v skladu s členom 13(3) Protokola sprejeti pogodbenice Protokola.

(7)	Unija je že sprejela instrumente o zadevah, ki so zajete v spremembe Protokola, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta. (3)

(8)	Spremembe Protokola iz sklepa 2012/5 bi bilo treba zato sprejeti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprememba Protokola iz leta 1998 o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se sprejme v imenu Unije.

Besedilo sprememb Protokola iz Priloge k sklepu 2012/5 izvršnega organa Konvencije je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije, imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za deponiranje listine o sprejetju, določeno v členu 13(3) Protokola (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 21. aprila 2016

Za Svet

Predsednik

G.A. VAN DER STEUR

(1) UL L 171, 27.6.1981, str. 11.

(2) UL L 134, 17.5.2001, str. 40.

(3) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti sprememb Protokola.

SPREMEMBE PROTOKOLA

iz Priloge k Slepu 2012/5 izvršnega organa Konvencije

(a) Člen 1

V odstavku 10 se besede „:(i) tega protokola; ali (ii) spremembe Prilog I ali II, če za nepremični vir začnejo veljati določbe tega protokola šele s tako spremembo“ nadomestijo z besedami „tega protokola za pogodbenico. Pogodbenica se lahko odloči, da nepremičnega vira, ki ga je ustrezni pristojni državni organ že odobril ob začetku veljavnosti protokola za navedeno pogodbenico, ne obravnava kot nov nepremični vir, če se gradnja ali bistvena sprememba začne v petih letih od navedenega začetka veljavnosti“.

2.	Za odstavkom 11 se doda naslednji nov odstavek 12: „12. Izraza „ta protokol“, in „protokol“ pomenita Protokol iz leta 1998 o težkih kovinah, kakor se občasno spremeni.“

(b) Člen 3

3.	V odstavku 2 se beseda „Vsaka“ nadomesti z besedami „V skladu z odstavkoma 2a in 2b vsaka“.

4.	V odstavku 2(a) se besede „za katere Priloga III navaja najboljše razpoložljive tehnologije“ nadomestijo z besedami „za katere navodila, ki so jih pogodbenice sprejele na zasedanju izvršnega organa, navajajo najboljše razpoložljive tehnologije“.

5.	V odstavku 2(c) se besede „za katere Priloga III navaja najboljše razpoložljive tehnologije“ nadomestijo z besedami „za katere navodila, ki so jih pogodbenice sprejele na zasedanju izvršnega organa, navajajo najboljše razpoložljive tehnologije“.

Za odstavkom 2 se vstavita naslednja nova odstavka 2a in 2b:

„2a. Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove kategorije virov, že pogodbenica tega protokola, lahko mejne vrednosti, ki se uporabljajo za „obstoječi nepremični vir“, uveljavi za vsak vir v takšni novi kategoriji, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom dveh let od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in do takrat, ko se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.

2b. Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove mejne vrednosti za „nov nepremični vir“, že pogodbenica tega protokola, lahko pretekle mejne vrednosti še naprej uporablja za vsak vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom dveh let od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in dokler se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.“

V odstavku 5:

(a)

se besede „za pogodbenice na zemljepisnem območju EMEP, pri čemer uporablja vsaj metodologije, ki jih določi upravni organ EMEP, in za pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP, pri čemer uporablja kot smernice metodologije, razvite z delovnim načrtom izvršnega organa“ črtajo in nadomestijo s piko „.“.

(b)

se za prvim stavkom doda naslednje besedilo:

„Pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP uporabljajo metodologije, določene v navodilih, ki jih pripravi upravni organ EMEP in jih pogodbenice sprejmejo na zasedanju izvršnega organa. Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP kot smernice uporabljajo metodologije, razvite na podlagi delovnega načrta izvršnega organa.“

8.	Na koncu člena 3 se doda naslednji nov odstavek 8: „8. Vsaka pogodbenica bi morala dejavno sodelovati v programih na podlagi konvencije, ki obravnavajo učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje, ter programih za spremljanje ozračja in atmosfersko modeliranje.“

Doda se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Prožne prehodne ureditve

1. Ne glede na odstavka 2(c) in 2(d) člena 3 lahko pogodbenica konvencije, ki med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2019 postane pogodbenica tega protokola, pod pogoji, navedenimi v tem členu, uvede prožne prehodne ureditve za uveljavljanje najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti za obstoječe nepremične vire v posameznih kategorijah nepremičnih virov.

2. Vsaka pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu navede naslednje:

(a)	posamezne kategorije nepremičnih virov iz Priloge II, za katere se je pogodbenica odločila uvesti prožne prehodne ureditve, pod pogojem, da ni mogoče navesti več kot štiri take kategorije;

(b)

nepremične vire, katerih gradnja ali zadnja bistvena sprememba se je začela pred letom 1990 ali drugim letom v obdobju med 1985 in vključno 1995, ki ga pogodbenica navede ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki so upravičeni do prožnih prehodnih ureditev, kakor je določeno v odstavku 5; ter

(c)	izvedbeni načrt v skladu z odstavkoma 3 in 4, v katerem je opredeljen časovni razpored za celovito izvajanje določenih določb.

3. Pogodbenica uporablja vsaj najboljše razpoložljive tehnologije za obstoječe nepremične vire v kategorijah 1, 2, 5 in 7 Priloge II najpozneje do poteka osmih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico ali do 31. decembra 2022, kar koli od tega nastopi prej, razen v primerih iz odstavka 5.

4. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij ali mejnih vrednosti za katere koli obstoječe nepremične vire s strani pogodbenice se ne sme v nobenem primeru preložiti na čas po 31. decembru 2030.

5. Kar zadeva kateri koli vir ali vire, navedene v skladu z odstavkom 2(b), se lahko pogodbenica najpozneje do poteka osmih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico ali do 31. decembra 2022, kar koli od tega nastopi prej, odloči, da bo tak vir ali vire zaprla. Seznam takih virov se zagotovi kot del naslednjega poročila pogodbenice v skladu z odstavkom 6. Zahteve za uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti se ne bodo uporabljale za noben tak vir ali vire, če se bodo vir ali viri zaprli najpozneje do 31. decembra 2030. Za vsak tak vir ali vire, ki na navedeni datum ne bodo zaprti, mora pogodbenica nato uporabiti najboljše razpoložljive tehnologije in mejne vrednosti, ki se uporabljajo za nove vire v veljavni kategoriji vira.

6. Pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, izvršnemu sekretarju Komisije predloži triletna poročila o svojem napredku v smeri izvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti za nepremične vire v kategorijah nepremičnih virov, določenih v skladu s tem členom. Izvršni sekretar Komisije bo takšna triletna poročila predložil izvršnemu organu.“

(d) Člen 7

10.

V odstavku 1(a):

(a)	se podpičje na koncu odstavka „;“ nadomesti z „. Poleg tega:“; ter

(b)

se vstavita naslednja nova pododstavka (i) in (ii):

„(i)	če pogodbenica uporablja strategije za zmanjševanje emisij, ki so drugačne od tistih iz člena 3(2)(b), (c) ali (d), dokumentira uporabljene strategije in njihovo usklajenost z zahtevami iz navedenih odstavkov;

(ii)	če pogodbenica presodi, da uporaba nekaterih mejnih vrednosti, določenih v skladu s členom 3(2)(d), ni tehnično in ekonomsko izvedljiva, to sporoči in utemelji;“

11.

Odstavek 1(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

vsaka pogodbenica iz zemljepisnega območja EMEP prek izvršnega sekretarja Komisije sporoča EMEP podatke o ravneh emisij težkih kovin, navedenih v Prilogi I, pri tem pa uporablja metodologije, določene v navodilih, ki jih pripravi upravni organ EMEP in jih pogodbenice sprejmejo na zasedanju izvršnega organa. Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP sporočajo razpoložljive podatke o ravneh emisij težkih kovin, navedenih v Prilogi I. Vsaka pogodbenica zagotovi tudi podatke o ravneh emisij snovi, navedenih v Prilogi I, za referenčno leto iz navedene priloge;“

12.

Za odstavkom 1(b) se dodata naslednja nova odstavka:

„(c)

vsaka pogodbenica iz zemljepisnega območja EMEP bi morala izvršnemu organu prek izvršnega sekretarja Komisije sporočati razpoložljive podatke o svojih programih, ki obravnavajo učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje, ter programih za spremljanje ozračja in atmosfersko modeliranje v okviru konvencije, pri tem pa uporabljati navodila, ki jih sprejme izvršni organ;

(d)	pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP bi morale na zahtevo izvršnega organa dati na razpolago podatke, podobne tistim, ki so navedeni v pododstavku (c);“

13.

V odstavku 3:

(a)	se besede „dovolj zgodaj pred vsakim letnim zasedanjem izvršnega organa“ nadomestijo z „na zahtevo izvršnega organa in v časovnih rokih, ki jih ta določi“;

(b)	se za besedo „EMEP“ vstavijo besede „in druga pomožna telesa“;

(c)	se beseda „pošlje“ nadomesti z besedama „zagotovijo ustrezne“.

(e) Člen 8

14.

Stavek „EMEP z uporabo ustreznih modelov in meritev za izvršni organ pripravi izračune čezmejnih prenosov in usedanja težkih kovin na zemljepisnem območju EMEP dovolj zgodaj pred vsakim letnim zasedanjem tega organa“ se nadomesti z naslednjim stavkom „EMEP ter njegovi tehnični organi in središča izvršnemu organu na njegovo zahtevo in v časovnih rokih, ki jih ta določi, z uporabo ustreznih modelov in meritev pripravijo izračune čezmejnih prenosov in usedanja težkih kovin na zemljepisnem območju EMEP“.

(f) Člen 10

15.

V odstavku 4:

(a)	se pred besedo „pripravijo“ vstavi beseda „preučijo“;

(b)	se beseda „pripravijo“ nadomesti z besedo „pripravo“;

(c)	se besede „za zmanjševanje emisij težkih kovin iz Priloge I v ozračje“ črtajo.

(g) Člen 13

16.

V odstavku 3:

(a)	se besede „in njegovih Prilog I, II, IV, V in VI“ nadomestijo z besedami „, razen njegovih prilog III in VII,“;

(b)	se besede „ko dve tretjini pogodbenic deponirata“ nadomestijo z besedami „ko sta dve tretjini tistih pogodbenic, ki so bile v času sprejetja sprememb že pogodbenice, deponirali“;

17.	V odstavku 4 se beseda „devetdesetih“ nadomesti s številko „180“.

18.	V odstavku 5 se beseda „devetdesetih“ nadomesti s številko „180“.

19.

Za odstavkom 5 se vstavita naslednja nova odstavka 5a in 5b:

„5a. Za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, postopek iz odstavka 5b nadomesti postopek iz odstavka 3 v zvezi s spremembami prilog II, IV, V in VI.

5b. Spremembe prilog II, IV, V in VI se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, prisotnih na zasedanju izvršnega organa. Po poteku enega leta od datuma, ko izvršni sekretar Komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli od teh prilog veljati za pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z določbami iz pododstavka (a):

(a)

vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe prilog II, IV, V in VI, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po datumu obvestila o sprejetju spremembe. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko svoje prejšnje uradno obvestilo kadar koli nadomesti s sprejetjem spremembe, sprememba te priloge pa za to pogodbenico začne veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju;

(b)

sprememba prilog II, IV, V in VI ne začne veljati, če skupno 16 ali več pogodbenic bodisi:

(i)	pošlje uradno obvestilo v skladu z določbami iz pododstavka (a) ali

(ii)	ne sprejme postopka iz tega odstavka in še ni deponiralo listine o sprejetju v skladu z določbami iz odstavka 3.“

(h) Člen 15

20.

Za odstavkom 2 se doda nov odstavek 3:

„3. Če se država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ne namerava zavezati k uporabi postopkov iz odstavka 5b člena 13 v zvezi s spremembami prilog II, IV, V in VI, to navede v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.“

(i) Priloga II

21.

V razpredelnici pod podnaslovom II se v prvi vrstici opisa kategorije 5 besede „svinca in cinka“ nadomestijo z besedami „svinca, cinka ter silicij-manganovih in fero-manganovih zlitin“.

(j) Priloga IV

22.	Pred prvim odstavkom se doda številka „1.“.

23.	V pododstavku (a) se za besedo „protokola“ vstavijo besede „za pogodbenico“.

24.

V pododstavku (b):

(a)	se v prvem stavku beseda „osem let“ nadomesti z besedo „dve leti“;

(b)	se na koncu prvega stavka za besedo „protokola“ vstavijo besede „za pogodbenico ali 31. decembra 2020, kar je pozneje“.

(c)	se zadnji stavek črta.

25.

Na koncu priloge se vstavita naslednja nova odstavka 2 in 3:

„2.

Ne glede na odstavek 1, vendar ob upoštevanju odstavka 3, lahko pogodbenica Konvencije, ki postane pogodbenica tega protokola med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2019, ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu poda izjavo, da bo podaljšala roke za uporabo mejnih vrednosti iz odstavka 2(d) člena 3 na največ 15 let po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico.

3.	Pogodbenica, ki je sprejela odločitev v zvezi s posamezno kategorijo nepremičnega vira v skladu s členom 3a tega protokola, ne sme podati tudi izjave v zvezi z isto kategorijo vira v skladu z odstavkom 2.“

(k) Priloga V

26.

Besedilo Priloge V se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA V

Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami iz večjih nepremičnih virov

Za nadzor nad emisijami težkih kovin sta pomembni dve vrsti mejnih vrednosti:

(a)	vrednosti za posamezne težke kovine ali skupine težkih kovin in

(b)	vrednosti za emisije delcev na splošno.

Načeloma mejne vrednosti za delce ne morejo nadomestiti posameznih mejnih vrednosti za kadmij, svinec in živo srebro, saj količina kovin v emisijah delcev od enega postopka do drugega zelo niha. Upoštevanje teh mejnih vrednosti pa bistveno prispeva k zmanjševanju emisij težkih kovin na splošno. Poleg tega je spremljanje stanja emisij delcev običajno cenejše kot spremljanje stanja posameznih vrst snovi, stalno spremljanje stanja posameznih težkih kovin pa na splošno ni izvedljivo. Tako imajo mejne vrednosti delcev veliko praktično vrednost in so tudi določene v tej prilogi večinoma kot dodatni podatek posameznih mejnih vrednosti za kadmij ali svinec ali živo srebro.

Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Združene države Amerike. Oddelek B se nanaša na Združene države Amerike.

A. Vse pogodbenice, razen Združenih držav Amerike

Samo v tem oddelku „prah“ pomeni maso delcev katere koli oblike, strukture ali gostote, ki se razpršijo v plinski fazi v pogojih na mestu odvzema in se lahko po reprezentativnem odvzemu vzorca plina za analizo zberejo s filtriranjem pri določenih pogojih ter ki po sušenju pri določenih pogojih ostanejo pred filtrom in na filtru.

V tem oddelku „mejna vrednost emisij“ (MVE) ali „mejna vrednost“ pomeni količino prahu in posameznih težkih kovin v skladu s tem protokolom, ki jo vsebujejo odpadni plini iz naprave in ki ne sme biti presežena. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa onesnaževala na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). V zvezi z vsebnostjo kisika v odpadnem plinu se uporabljajo dane vrednosti za izbrane kategorije večjih nepremičnih virov. Razredčevanje za zmanjšanje koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.

Emisije se v vseh primerih spremljajo z meritvami ali izračuni, če ti dosežejo vsaj enako točnost. Skladnost z mejnimi vrednostmi se preverja z neprekinjenimi ali sekvenčnimi meritvami ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo, vključno s preverjenimi metodami izračunavanja. Meritve ustreznih težkih kovin se izvajajo vsaj enkrat na tri leta za vsak industrijski vir. Upoštevajo se smernice o metodah za izvajanje meritev in izračunov, ki jih pogodbenice sprejmejo na zasedanju izvršnega organa. Pri neprekinjenih meritvah se skladnost z mejnimi vrednostmi doseže, če preverjeno mesečno povprečje emisij ne preseže mejnih vrednosti emisij. Pri sekvenčnih meritvah ali drugih ustreznih postopkih ugotavljanja ali izračunavanja se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če srednja vrednost, ki temelji na ustreznem številu meritev v reprezentativnih razmerah, ne preseže vrednosti iz emisijskega standarda. Pri preverjanju se lahko upošteva nenatančnost merilnih metod. Možno je tudi posredno spremljanje snovi prek vsote parametrov/kumulativnih parametrov (npr. prah kot vsota parametrov za težke kovine). V nekaterih primerih lahko uporaba nekaterih tehnologij za obravnavo emisij zagotovi ohranitev ali doseganje vrednosti/mejne vrednosti.

Spremljanje pomembnih onesnaževal in meritve parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatiziranih sistemov merjenja ter referenčne meritve za umerjanje teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

Kurilne naprave (kotli in procesni grelniki) z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt (1) (Priloga II, kategorija 1)

Mejne vrednosti za emisije prahu pri izgorevanju trdnih in tekočih goriv, razen biomase in šote: (2)

Preglednica 1

Vrsta goriva

Vhodna toplotna moč (MWt)

Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3) (1)

Trdna goriva

50–100

nove naprave:

20 (premog, lignit in druga trdna goriva)

obstoječe naprave:

30 (premog, lignit in druga trdna goriva)

100–300

nove naprave:

20 (premog, lignit in druga trdna goriva)

obstoječe naprave:

25 (premog, lignit in druga trdna goriva)

> 300

nove naprave:

10 (premog, lignit in druga trdna goriva)

obstoječe naprave:

20 (premog, lignit in druga trdna goriva)

tekoča goriva

50–100

nove naprave:

obstoječe naprave:

30 (splošno)

50 za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe

tekoča goriva

100–300

nove naprave:

obstoječe naprave:

25 (splošno)

50 za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe

> 300

nove naprave:

obstoječe naprave:

20 (splošno)

50 za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe

Posebne določbe za kurilne naprave iz odstavka 8:

(a)

pogodbenica lahko odstopi od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavka 8 v naslednjih primerih:

(i)	za kurilne naprave, ki običajno uporabljajo samo plinasto gorivo in zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma uporabljajo druge vrste goriva ter bi morale biti zato opremljene z napravami za čiščenje odpadnih plinov,

(ii)	za obstoječe kurilne naprave, ki med 1. januarjem 2016 in najpozneje 31. decembrom 2023 ne bodo obratovale več kot 17 500 obratovalnih ur;

(b)

če se zmogljivost kurilne naprave poveča za vsaj 50 MWt, se mejne vrednosti emisij, kot so določene v odstavku 8 za nove naprave, uporabljajo za razširjeni del naprave, na katerega se nanaša sprememba. Mejna vrednost emisij se izračuna kot tehtano povprečje glede na dejansko vhodno toplotno moč za obstoječi in novi del naprave;

(c)	pogodbenice zagotovijo, da se uvedejo določbe za postopke v zvezi z okvarami ali izpadi naprav za zmanjševanje emisij;

(d)	v primeru večgorivnih kurilnih naprav, ki hkrati uporabljajo dve ali več vrst goriva, se mejna vrednost emisij določi kot tehtano povprečje mejnih vrednosti emisij za posamezna goriva na podlagi vhodne toplotne moči, ki jo prispeva posamezno gorivo.

Primarna in sekundarna železarska in jeklarska industrija (Priloga II, kategoriji 2 in 3)

10.

Mejne vrednosti za emisije prahu:

Preglednica 2

Dejavnost	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3)
naprava za sintranje	50
naprava za peletiranje	20 za drobljenje, mletje in sušenje 15 za vse druge faze postopka
plavži: predgrevanje vpihanega zraka	10
proizvodnja jekla v kisikovih konverterjih in litje	30
električne naprave za proizvodnjo jekla in litje	15 (obstoječe) 5 (nove)

Železolivarne (Priloga II, kategorija 4)

11.

Mejne vrednosti za emisije prahu iz železolivarn:

Preglednica 3

Dejavnost

Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3)

Železolivarne:

vse peči (kupolaste, indukcijske, rotacijske); vsi kalupi (za enkratno uporabo in trajni)

vroče valjanje

50, če zaradi mokrih odpadnih plinov ni mogoče uporabiti filtrskih vreč

Proizvodnja in predelava bakra, cinka ter silicij-manganovih in fero-manganovih zlitin, vključno s talilnicami Imperial (Priloga II, kategoriji 5 in 6)

12.

Mejna vrednost za emisije prahu iz proizvodnje in predelave bakra, cinka ter silicij-manganovih in fero-manganovih zlitin:

Preglednica 4

	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3)
Proizvodnja in predelava neželeznih kovin	20

Proizvodnja in predelava svinca (Priloga II, kategoriji 5 in 6)

13.

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje in predelave svinca:

Preglednica 5

	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3)
Proizvodnja in predelava svinca	5

Proizvodnja cementa (Priloga II, kategorija 7)

14.

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje cementa:

Preglednica 6

	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3) (2)
naprave za proizvodnjo cementa, peči, cementni mlini in hladilniki za klinker	20
naprave za proizvodnjo cementa, peči, cementni mlini in hladilniki za klinker, v katerih se izvaja sosežiganje odpadkov	20

Steklarska industrija (Priloga II, kategorija 8)

15.

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje stekla:

Preglednica 7

	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3) (3)
nove naprave	20
obstoječe naprave	30

16.

Mejna vrednost za emisije svinca iz proizvodnje stekla: 5 mg/m3.

Kloralkalna industrija (Priloga II, kategorija 9)

17.

Obstoječe kloralkalne naprave, ki uporabljajo postopek z živosrebrovimi celicami, se preuredijo za uporabo tehnologije brez živega srebra ali zaprejo do 31. decembra 2020; v obdobju do preureditve se uporabljajo ravni živega srebra, ki jih obrat spušča v zrak, v višini 1 g na Mg (3) proizvodne zmogljivosti za klor.

18.

Nove kloralkalne naprave morajo obratovati brez živega srebra.

Sežiganje odpadkov (Priloga II, kategoriji 10 in 11)

19.

Mejna vrednost za emisije prahu, nastale pri sežiganju odpadkov:

Preglednica 8

	Mejna vrednost emisij za prah (mg/m3) (4)
sežiganje komunalnih, nenevarnih, nevarnih in medicinskih odpadkov	10

20.

Mejna vrednost za emisije živega srebra, nastale pri sežiganju odpadkov: 0,05 mg/m3.

21.

Mejna vrednost za emisije živega srebra, nastale pri sosežiganju odpadkov, pri kategorijah virov 1 in 7: 0,05 mg/m3.

B. Združene države Amerike

22.

Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami delcev in/ali posameznih težkih kovin iz nepremičnih virov za naslednje kategorije nepremičnih virov ter viri, za katere se uporabljajo, so navedeni v naslednjih dokumentih:

(a)	Jeklarne: elektroobločne peči – ZZP 40, 60. del, poddela AA in AA a,

(b)	Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel AAAA,

(c)	Proizvodnja stekla – ZZP 40, 60. del, poddel CC,

(d)	Naprave za proizvodnjo pare v elektroenergetskih sistemih – ZZP 40, 60. del, poddela D in D a,

(e)	Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za pridobivanje pare – ZZP 40, 60. del, poddela D b in D c,

(f)	Sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddeli E, E a in E b,

(g)	Sežigalnice medicinskih/infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva – ZZP 40, 60. del, poddel E c,

(h)	Portlandski cement – ZZP 40, 60. del, poddel F,

(i)	Talilnice sekundarnega svinca – ZZP 40, 60. del, poddel L,

(j)	Kisikovi konverterji – ZZP 40, 60. del, poddel N,

(k)	Obrati za proizvajanje jekla s procesom v kisikovem konverterju (po 20. januarju 1983) – ZZP 40, 60. del, poddel Na,

(l)	Talilnice primarnega bakra – ZZP 40, 60. del, poddel P,

(m)	Talilnice primarnega cinka – ZZP 40, 60. del, poddel Q,

(n)	Talilnice primarnega svinca – ZZP 40, 60. del, poddel R,

(o)	Obrati za proizvodnjo železovih zlitin – ZZP 40, 60. del, poddel Z,

(p)	Druge sežigalnice trdnih odpadkov (po 9. decembru 2004) – ZZP 40, 60. del, poddel EEEE,

(q)	Talilnice sekundarnega svinca – ZZP 40, 63. del, poddel X,

(r)	Sežigalnice nevarnih odpadkov – ZZP 40, 63. del, poddel EEE,

(s)	Proizvodnja portlandskega cementa – ZZP 40, 63. del, poddel LLL,

(t)	Primarni baker – ZZP 40, 63. del, poddel QQQ,

(u)	Taljenje primarnega svinca – ZZP 40, 63. del, poddel TTT,

(v)	Železo- in jeklolivarne – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEE,

(w)	Integrirana proizvodnja železa in jekla – ZZP 40, 63. del, poddel FFFFF,

(x)	Obrati za proizvajanje jekla v elektroobločnih pečeh – ZZP 40, 63. del, poddel YYYYY,

(y)	Železo- in jeklolivarne – ZZP 40, 63. del, poddel ZZZZZ,

(z)	Majhni viri v talilnicah primarnega bakra – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEEE,

(aa)	Majhni viri v talilnicah sekundarnega bakra – ZZP 40, 63. del, poddel FFFFFF,

(bb)	Majhni viri v proizvodnji neželezovih barvnih kovin: cink, kadmij in berilij – ZZP 40, 63. del, poddel GGGGGG,

(cc)	Proizvodnja stekla (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel SSSSSS,

(dd)	Talilnice sekundarnih neželezovih kovin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel TTTTTT,

(ee)	Proizvodnja železovih zlitin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel YYYYYY,

(ff)	Livarne aluminija, bakra in neželezovih kovin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel ZZZZZZ,

(gg)	Standardi učinkovitosti za obrate za pripravo in obdelavo premoga – ZZP 40, 60. del, poddel Y,

(hh)	Industrijski, komercialni, institucionalni in procesni grelniki – ZZP 40, 63. del, poddel DDDDD;

(ii)	Industrijski, komercialni in institucionalni kotli (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel JJJJJJ;

(jj)	Kloralkalni obrati z živosrebrovimi celicami – ZZP 40, 63. del, poddel IIIII, ter

(kk)	Standardi učinkovitosti za komercialne in industrijske sežigalnice trdnih odpadkov, katerih gradnja se je začela po 30. novembru 1999 ali katerih sprememba ali obnova se je začela 1. junija 2001 ali pozneje – ZZP 40, 60. del, poddel CCCC.“

(l) Priloga VI

27.

V odstavku 1:

(a)	se besede „Razen če v tej prilogi ni drugače določeno, najpozneje“ črtajo in nadomestijo z besedo „Najpozneje“;

(b)	se besede „v šestih mesecih po datumu“ nadomestijo z besedama „na datum“;

(c)	se za besedo „protokola“ vstavijo besede „za pogodbenico“.

28.	Odstavek 3 se črta.

29.

V odstavku 4 se stavek „Pogodbenici se dovoli, da za stara motorna vozila prodaja majhne količine osvinčenega bencina, katerega vsebnost svinca ne presega 0,15 g/l, če to ne presega do 0,5 odstotka njene celotne prodaje motornega bencina“ nadomesti s stavkom „Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici dovoli, da za stara motorna vozila prodaja majhne količine osvinčenega bencina, katerega vsebnost svinca ne presega 0,15 g/l, če to ne presega do 0,5 odstotka njene celotne prodaje motornega bencina“.

30.	V odstavku 5 se uvodni stavek pred pododstavkom (a) nadomesti z naslednjim besedilom: „Vsaka pogodbenica najpozneje na datum začetka veljavnosti tega protokola za navedeno pogodbenico doseže ravni koncentracije, ki ne presegajo:“

(1) Nazivna vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna kot vsota vhodnih moči vseh enot, priključenih na skupen odvodnik. Posamezne enote z vhodno močjo pod 15 MWt se pri izračunu skupne nazivne vhodne toplotne moči ne upoštevajo.

(2) Mejne vrednosti emisij se ne uporabljajo zlasti za:

—	naprave, ki izkoriščajo biomaso in šoto kot edini vir goriva

—	naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;

—	naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;

—	naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;

—	naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;

—	reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;

—	koksarniške peči;

—	rekuperatorje toplote pri plavžih;

—	kotle za predelavo v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše;

—	naprave za sežiganje odpadkov in

—	naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.

(1) Mejne vrednosti se nanašajo na vsebnost kisika 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva.

(2) Mejne vrednosti se nanašajo na vsebnost kisika 10 %.

(3) Mejne vrednosti se nanašajo na vsebnost kisika 8 % za neprekinjeno taljenje in 13 % za sekvenčno taljenje.

(3) 1 Mg = 1 tona.

(4) Mejne vrednosti se nanašajo na vsebnost kisika 11 %.

18.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 127/21

SKLEP SVETA (EU) 2016/769

z dne 21. aprila 2016

o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Unija je pogodbenica Konvencije iz leta 1979 Ekonomske komisije združenih narodov (UN/ECE) o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljevanju: Konvencija) po njeni odobritvi leta 1981 (1);

(2)	Unija je pogodbenica Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja po njegovi odobritvi 19. februarja 2004 (2) (v nadaljnjem besedilu: Protokol);

(3)	Pogodbenice Protokola so leta 2007 začele pogajanja za nadaljnje izboljšanje varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, vključno s posodobitvijo seznama snovi, na katere se nanaša, in mejnih vrednosti emisij, ki veljajo za nekatere sežigalnice odpadkov.

(4)	Pogodbenice, prisotne na 27. zasedanju izvršnega organa Konvencije, so leta 2009 soglasno sprejele sklepe 2009/1, 2009/2 in 2009/3 o spremembah Protokola.

(5)	Spremembe iz sklepa 2009/3 so začele veljati po hitrem postopku v skladu s členom 14(4) Protokola.

(6)	Spremembe iz sklepov 2009/1 in 2009/2 morajo v skladu s členom 14(3) Protokola sprejeti pogodbenice Protokola.

(7)	Unija je že sprejela instrumente o zadevah, ki so zajete v spremembe Protokola o težkih kovinah, vključno z Uredbo (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(8)	Spremembe Protokola iz sklepov 2009/1 in 2009/2 bi bilo zato treba sprejeti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se sprejmejo v imenu Unije.

Besedilo sprememb Protokola člena 1 Sklepa 2009/1 in člena 1 Sklepa 2009/2 izvršnega organa Konvencije je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije, imenuje osebo (-e), pooblaščeno(-e) za deponiranje listine o sprejetju, določeno v členu 14(3) Protokola iz leta (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 21. aprila 2016

Za Svet

Predsednik

G.A. VAN DER STEUR

(1) UL L 171, 27.6.1981, str. 11.

(2) UL L 81, 19.3.2004, str. 35.

(3) Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

(4) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti sprememb Protokola.

SPREMEMBE PROTOKOLA

iz člena 1 Sklepa 2009/1 izvršnega organa Konvencije

A. Člen 1

Besedilo dvanajstega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„‚nov nepremični vir‘ pomeni vsak nepremični vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela po poteku dveh let od datuma, ko za pogodbenico začne veljati:

(a)	ta protokol ali

(b)	sprememba tega protokola, s katero se za nepremični vir določi nova mejna vrednost v delu II priloge IV ali se zanj v prilogi VIII določi kategorija, v katero je ta vir uvrščen.

O tem, ali je sprememba bistvena, odločijo pristojni nacionalni organi ob upoštevanju dejavnikov, kot so okoljske koristi spremembe.“

B. Člen 3

V členu 3 se besedilo odstavkov 5(b)(i) in 5(b)(iii) Protokola:

„za katere priloga V navaja najboljše razpoložljive tehnike“

nadomesti z naslednjim:

„za katere smernice, ki jih pogodbenice sprejmejo na zasedanju izvršnega organa, navajajo najboljše razpoložljive tehnike“.

Podpičje na koncu odstavka 5(b)(iv) se nadomesti s piko.

Odstavek 5(b)(v) se črta.

C. Člen 13

Besedilo „Prilogi V in VII imata“ se nadomesti z besedilom „Priloga V ima“.

D. Člen 14

Besedilo odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Spremembe tega protokola in njegovih prilog od I do IV, VI in VIII se sprejmejo s konsenzom pogodbenic, prisotnih na zasedanju izvršnega organa, za pogodbenice, ki so jih sprejele, pa začnejo veljati devetdeseti dan po datumu, ko sta dve tretjini tistih pogodbenic, ki so bile v času sprejetja sprememb že pogodbenice, deponirali svoje listine o njihovem sprejetju pri depozitarju. Za vsako drugo pogodbenico začnejo spremembe veljati devetdeseti dan po datumu, ko ta pogodbenica deponira listino o sprejetju. Določbe tega odstavka se uporabljajo v skladu z odstavkom 5a in 5b spodaj.“

V odstavku 4 se besedilo „prilog V in VII“ nadomesti z besedilom „Priloge V“, besedilo „katere koli od teh prilog“ pa z besedilom „Priloge V“.

V odstavku 5 se besedilo „ali VII“ črta, besedilo „te priloge“ pa se nadomesti z besedilom „Priloge V“.

Za odstavkom 5 se dodata naslednja nova odstavka:

„5a Za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, postopek iz odstavka 5(b) spodaj nadomesti postopek iz odstavka 3 zgoraj v zvezi s spremembami prilog I do IV, VI in VIII.

(a)

spremembe prilog I do IV, VI in VIII se sprejmejo s konsenzom pogodbenic, prisotnih na zasedanju izvršnega organa. Po poteku enega leta od datuma, ko izvršni sekretar Komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli od teh prilog veljati za pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z določbami iz pododstavka (b) spodaj;

(b)

vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe prilog I do IV, VI in VIII, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po datumu obvestila o sprejetju spremembe. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma uradno obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadar koli nadomesti svoje prejšnje uradno obvestilo s sprejetjem spremembe, sprememba te priloge pa za to pogodbenico začne veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju;

(c)

sprememba prilog I do IV, VI in VIII ne začne veljati, če skupno šestnajst ali več pogodbenic bodisi:

(i)	pošlje uradno obvestilo v skladu z določbami iz pododstavka (b) zgoraj bodisi

(ii)	ne sprejme postopka iz tega odstavka in še ni deponiralo listine o sprejetju v skladu z določbami iz odstavka 3 zgoraj.“

E. Člen 16

Za odstavkom 2 se doda naslednji nov odstavek:

„3. Če se država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ne namerava zavezati k uporabi postopkov iz odstavka 5b člena 14 v zvezi s spremembami prilog I do IV, VI in VIII, to navede v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.“

F. Priloga I

V seznamskem vnosu, ki se nanaša na snov DDT, se pogoji (označeni s številkama 1 in 2) glede opustitve proizvodnje črtajo in nadomestijo z besedilom „Jih ni“, prav tako se pri pogojih glede uporabe črta besedilo „razen tistih, navedenih v prilogi II“.

V seznamskem vnosu, ki se nanaša na snov heptaklor, se pogoji glede uporabe črtajo in nadomestijo z besedilom „Jih ni“.

V seznamskem vnosu, ki se nanaša na snov heksaklorobenzen, se pogoji glede proizvodnje in uporabe črtajo ter v obeh primerih nadomestijo z besedilom „Jih ni“.

Dodajo se seznamski vnosi za spodaj navedene snovi, tako da se po abecednem redu vnesejo naslednje vrstice:

„heksaklorobutadien

CAS št.: 87-68-3

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

Jih ni.

heksaklorocikloheksani (HCH) (CAS št.: 608-73-1), vključno z lindanom (CAS št.: 58-89-9)

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

Jih ni, razen za gama izomer HCH (lindan), ki se uporablja kot topični insekticid na področju javnega zdravja. Tovrstna uporaba se v skladu s tem protokolom ponovno oceni leta 2012 ali eno leto po začetku veljavnosti spremembe, kar se zgodi pozneje.

heksabromodifenil eter (a) in heptabromodifenil eter (a)

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

Pogodbenica lahko dovoli recikliranje izdelkov, ki vsebujejo ali utegnejo vsebovati katero koli od teh snovi, ter uporabo in končno odlaganje izdelkov, narejenih iz recikliranih materialov, ki vsebujejo ali utegnejo vsebovati katero koli od teh snovi, če sta recikliranje in končno odstranjevanje opravljena na način, sprejemljiv za okolje, ter pri tem ne pride do ponovnega pridobivanja teh snovi z namenom njihove ponovne uporabe.

Izvršni organ začenši z letom 2013 in nato vsaka štiri leta do odprave zgornjega pogoja ali njegovega drugačnega prenehanja veljavnosti oceni napredek pogodbenic pri doseganju njihovega končnega cilja opustitve teh snovi, ki jih vsebujejo izdelki, in pregleda potrebo po nadaljnji uporabi pogoja, katerega veljavnost v vsakem primeru preneha najpozneje leta 2030.

tetrabromodifenil eter (b) in pentabromodifenil eter (b)

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

pentaklorobenzen

CAS št.: 608-93-5

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

Jih ni.

perfluorooktan sulfonat (PFOS) (c)

proizvodnje

Jih ni, razen za proizvodnjo za vrste uporabe (a) do (c) spodaj in (a) do (e) v prilogi II.

uporabe

Jih ni, razen za spodnje vrste uporabe in vrste uporabe (a) do (e) v prilogi II:

(a)	elektrolitsko kromiranje, anodiziranje s kromom in povratno jedkanje do leta 2014;

(b)	netokovno nanašanje niklja in politetrafluoroetilena do leta 2014;

(c)	jedkanje plastičnih substratov pred metalizacijo do leta 2014;

(d)	gasilne pene, vendar le, če so bile proizvedene ali v uporabi do 18. decembra 2009.

V zvezi z gasilnimi penami:

(i)	si pogodbenice prizadevajo do leta 2014 opustiti gasilne pene, ki vsebujejo PFOS in so bile proizvedene ali v uporabi do 18. decembra 2009, in o svojem napredku leta 2014 poročajo izvršnemu organu;

(ii)	izvršni odbor na podlagi poročil pogodbenic in točke (i) v letu 2015 oceni, ali morajo za uporabo gasilnih pen, ki vsebujejo PFOS in so bile proizvedene ali v uporabi do 18. decembra 2009, veljati dodatne omejitve.“

Seznamski vnos, ki se nanaša na snov PCB, se črta in nadomesti z naslednjo vrstico:

„poliklorirani bifenili (PCB) (d)

proizvodnje

Jih ni.

uporabe

Jih ni. V zvezi s PCB-ji v uporabi do datuma uveljavitve:

Si pogodbenice odločno prizadevajo:

(a)

opustiti uporabo prepoznavnih PCB-jev v opremi (tj. transformatorjih, kondenzatorjih ali drugih posodah, ki vsebujejo ostanke tekočine), ki vsebuje več kot 5 dm3 PCB-jev in katerih koncentracija je 0,05 % PCB-jev ali več, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 2010 ali 31. decembra 2015 za države z gospodarstvom na prehodu;

(b)

uničevati ali dekontaminirati na način, sprejemljiv za okolje:

—	vse tekoče PCB-je, navedene v pododstavku (a), in druge tekočine s PCB-ji, ki niso v opremi in vsebujejo več kot 0,005 % PCB-jev, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 2015 ali 31. decembra 2020 za države z gospodarstvom na prehodu;

—	vse tekoče PCB-je, navedene v odstavku2(a), najpozneje do 31. decembra 2029;

(c)	dekontaminirati ali odstraniti opremo, navedeno v odstavku 1(a) in odstavku 2(a), na način, sprejemljiv za okolje.

Si pogodbenice odločno prizadevajo:

(a)	prepoznati in iz uporabe odstraniti opremo (npr. transformatorje, kondenzatorje ali druge posode, ki vsebujejo ostanke tekočine), ki vsebuje več kot 0,005 % PCB-jev, s prostornino, večjo od 0,05 dm3, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 2025;

(b)	prepoznati druge izdelke, ki vsebujejo več kot 0,005 % PCB-jev (npr. kabelski plašči, vulkanizirana smola in obarvani predmeti), in z njimi ravnati v skladu z odstavkom 3 člena 3.

3.	Pogodbenice zagotovijo, da se oprema, navedena v pododstavku (a) prvega odstavka in pododstavku (a) drugega odstavka, ne izvaža ali uvaža, razen če gre za ravnanje z odpadki, sprejemljivo za okolje.

Pogodbenice spodbujajo naslednje ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in tveganja z nadzorom nad uporabo PCB-jev:

(a)	jih uporabljati le v nepoškodovani opremi, ki ne pušča, in le na območjih, na katerih je mogoče tveganja zaradi izpusta v okolje čim bolj zmanjšati in stanje hitro popraviti;

(b)	jih ne uporabljati v opremi na območjih, na katerih se prideluje ali predeluje hrana ali krma;

Pri uporabi na naseljenih območjih, vključno s šolami in bolnišnicami, sprejeti vse upravičene ukrepe za zaščito pred izpadom električnega toka, ki bi lahko povzročil požar, ter redno pregledovati opremo, da ne bi puščala.“

Sprotna opomba (a) na koncu Priloge I se črta.

Na koncu Priloge I se dodajo naslednje sprotne opombe:

„(a)

„heksabromodifenil eter in heptabromodifenil eter“ pomenita 2,2′,4,4′,5,5′-heksabromodifenil eter (BDE-153, CAS št.: 68631-49-2), 2,2′,4,4′,5,6′-heksabromodifenil eter (BDE-154, CAS št.: 207122-15-4), 2,2′,3,3′,4,5′,6-heptabromodifenil eter (BDE-175, CAS št.: 446255-22-7), 2,2′,3,4,4′,5′,6-heptabromodifenil eter (BDE-183, CAS št.: 207122-16-5) ter druge heksa- in heptabromodifenil etre v komercialnem oktabromodifenil etru.

(b)	„tetrabromodifenil eter in pentabromodifenil eter“ pomenita 2,2′,4,4′-tetrabromodifenil eter (BDE-47, CAS št.: 40088-47-9) in 2,2′,4,4′,5-pentabromodifenil eter (BDE-99, CAS št.: 32534-81-9) ter druge tetra- in pentabromodifenil etre v komercialnem pentabromodifenil etru.

(с)	perfluorooktan sulfonat (PFOS) pomeni snovi z molekulsko formulo C8F17SO2X, kjer X pomeni OH, kovinsko sol, halid, amid ali druge derivate, vključno s polimeri.

(d)	„poliklorirani bifenili“ pomenijo aromatske spojine s takšno obliko, da se lahko vodikovi atomi v bifenilni molekuli (dva benzenova obroča, povezana z enojno vezjo ogljik-ogljik) nadomestijo z do desetimi klorovimi atomi.“

G Priloga II

Seznamski vnosi, ki se nanašajo na snovi DDT, HCH in PCB, v preglednici za prvim odstavkom Priloge II se črtajo.

Doda se seznamski vnos za spodaj navedeno snov, tako da se po abecednem redu vnese naslednja vrstica:

„Snov

Zahteve glede izvajanja

Omejena uporaba

Pogoji

perfluorooktan sulfonat (PFOS) (1)

(a)	svetlobno obstojni ali antirefleksni premazi v fotolitografskem postopku;

(b)	fotografski premazi za filme, papir ali tiskarske plošče;

(c)	snovi, ki preprečujejo rosenje na nedekorativnih oblogah iz trdega kroma (VI) omočila za uporabo v nadzorovanih sistemih galvanizacije;

(d)	hidravlične tekočine, ki se uporabljajo v letalstvu;

(e)	nekateri medicinski pripomočki (kot so pridobivanje prevlek iz kopolimera etilena in tetrafluoroetilena (ETFE) in radioopačnega ETFE, ter vitro diagnostični medicinski pripomočki in barvni filtri CCD).

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za opustitev teh vrst uporabe, ko bodo na voljo ustrezne nadomestne rešitve.

Vsaka pogodbenica, ki uporablja te snovi, najpozneje leta 2015 in nato vsaka štiri leta poroča o napredku pri njihovem opuščanju ter informacije o napredku predloži izvršnemu organu. Na podlagi teh poročil se ponovno oceni omejena uporaba.

H. Priloga III

Besedilo pod naslovom „Referenčno leto“ za vsako od snovi, navedenih v Prilogi III, se črta in nadomesti z naslednjim:

„1990 ali katero koli drugo leto od 1985 do vključno 1995 ali za države z gospodarstvom na prehodu katero koli drugo leto od 1985 do leta začetka veljavnosti Protokola za pogodbenico, ki ga ta določi ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.“

V seznamskem vnosu, ki se nanaša na snov heksaklorobenzen, se pod ime snovi doda besedilo „CAS št.: 118-74-1“.

Doda se seznamski vnos za snov PCB, tako da se na konec preglednice vnese naslednja vrstica:

„PCB (c)

2005 ali katero koli drugo leto od 1995 do vključno 2010 ali za države z gospodarstvom na prehodu katero koli drugo leto od 1995 do leta začetka veljavnosti Protokola za pogodbenico, ki ga ta določi ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.“

Za sprotno opombo (b) se doda sprotna opomba:

„(c)	poliklorirani bifenili, kot so opredeljeni v prilogi I, kadar nastajajo in se sproščajo nenamerno iz antropogenih virov.“

I. Priloga IV

V odstavku 2 se v oklepajih črta beseda „in“ ter na konec doda besedilo „in pri dani vsebnosti kisika“.

Odstavek 3 se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.	Mejne vrednosti se nanašajo na normalno delovanje. Pri obratovanju v šaržah se mejne vrednosti nanašajo na povprečne ravni, zabeležene v celotnem procesu takšnega obratovanja, vključno na primer s predgrevanjem, ogrevanjem in hlajenjem.“

V odstavku 4 se doda beseda „veljavnimi“ pred besedo „standardi“ ter besedi „na primer“ pred besedo „Evropski“.

Odstavek 6 se črta ter nadomesti z naslednjim besedilom in sprotno opombo:

„6.

Emisije PCDD/F so izražene v skupnih toksičnih ekvivalentih (TEQ) (1). Vrednosti faktorjev toksične ekvivalentnosti, ki se uporabljajo za potrebe tega protokola, morajo biti skladne z veljavnimi mednarodnimi standardi, vključno z vrednostmi faktorjev toksične ekvivalentnosti za PCDD/F, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2005 določila za sesalce.

(1) Skupni toksični ekvivalent (TEQ) je za potrebe obratovanja opredeljen z vsoto produktov koncentracij vsake spojine in vrednosti njenega faktorja toksične ekvivalentnosti (TEF) ter pomeni oceno skupnega delovanja mešanice, ki ima takšne lastnosti kot 2,3,7,8-TCDD. Okrajšava za skupni toksični ekvivalent je bila predhodno TE.“"

Odstavek 7 se črta ter nadomesti z naslednjim besedilom in sprotno opombo:

„7.

Spodaj navedene mejne vrednosti, ki se nanašajo na 11-odstotno koncentracijo O2 v dimnem plinu, veljajo za naslednje vrste sežigalnic:

za komunalne trdne odpadke (obstoječ nepremični vir, s katerim se sežgejo več kot 3 tone na uro, in vsak nov nepremični vir)

0,1 ng TEQ/m3

za medicinske trdne odpadke (obstoječ nepremični vir, s katerim se sežge več kot 1 tona na uro, in vsak nov nepremični vir)

nov nepremični vir:	0,1 ng TEQ/m3
obstoječ nepremični vir:	0,5 ng TEQ/m3

za nevarne odpadke (obstoječ nepremični vir, s katerim se sežge več kot 1 tona na uro, in vsak nov nepremični vir)

nov nepremični vir:	0,1 ng TEQ/m3
obstoječ nepremični vir:	0,2 ng TEQ/m3

nenevarni industrijski odpadki (2) (3)

nov nepremični vir:	0,1 ng TEQ/m3
obstoječ nepremični vir:	0,5 ng TEQ/m3

(2) Velja tudi za sežigalnice odpadkov iz biomase, ki lahko zaradi obdelave z zaščitnimi sredstvi ali premazi za les vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine, kar zlasti vključuje odpadke iz biomase, ki izhajajo iz gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju, vendar ne velja za sežigalnice izključno drugih odpadkov iz biomase."

(3) Države z gospodarstvom na prehodu lahko izključijo sosežig nenevarnih industrijskih odpadkov v industrijskih procesih, kadar se ti odpadki uporabijo kot dodatno gorivo, ki prispeva do 10 % energije.“"

Za odstavkom 7 se dodajo novi odstavki:

„8.	Za obrate za sintranje velja spodaj navedena mejna vrednost, ki se nanaša na 16-odstotno koncentracijo O2 v dimnem plinu: 0,5 ng TEQ/m3

9.	Spodaj navedena mejna vrednost, ki se nanaša na dejansko koncentracijo O2 v dimnem plinu, velja za naslednji vir: sekundarna jeklarska proizvodnja – elektroobločne peči z zmogljivostjo, da na uro proizvedejo več kot 2,5 tone taljenega jekla za nadaljnjo predelavo: 0,5 ng TEQ/m3“

J. Priloga VI

Trenutno besedilo priloge se označi kot odstavek 1.

V pododstavku (a) se za besedama „tega protokola“ dodata besedi „za pogodbenico“.

Besedilo pododstavka (b) se nadomesti z naslednjim:

„za obstoječe nepremične vire:

(i)	osem let po začetku veljavnosti tega protokola za pogodbenico. Po potrebi je možno podaljšanje za posamezne obstoječe nepremične vire v skladu z amortizacijsko dobo, ki jo določa notranja zakonodaja; ali

(ii)	največ petnajst let po začetku veljavnosti tega protokola za pogodbenico, ki je država z gospodarstvom na prehodu.“

Na koncu priloge se doda nov odstavek:

„2.

Rok za uporabo mejnih vrednosti in najboljših razpoložljivih tehnik, ki so bile posodobljene ali določene zaradi spremembe tega protokola, je:

(a)	za nove nepremične vire: dve leti po začetku veljavnosti ustrezne spremembe za pogodbenico;

(b)

za obstoječe nepremične vire:

(i)	osem let po začetku veljavnosti ustrezne spremembe za pogodbenico; ali

(ii)	največ petnajst let po začetku veljavnosti ustrezne spremembe za pogodbenico, ki je država z gospodarstvom na prehodu.“

K. Priloga VIII

V drugem stavku dela I se pred besedi „prilogi V“ doda besedilo „smernicah, navedenih v“.

Opis kategorije 1 v preglednici v delu II se črta in nadomesti z naslednjim besedilom: „Sežig odpadkov, vključno s sosežigom komunalnih, nevarnih, nenevarnih in medicinskih odpadkov ter usedlin odplak.“

V preglednico v delu II se dodata novi kategoriji:

„13	Posamezni kemični proizvodni postopki, pri katerih se sproščajo nenamerno nastala obstojna organska onesnaževala, zlasti proizvodnja klorofenolov in kloranila.
14	Toplotni postopki v metalurški industriji, metode na osnovi klora.“

(1) perfluorooktan sulfonat (PFOS) pomeni snovi z molekulsko formulo C8F17SO2X, kjer X pomeni OH, kovinsko sol, halid, amid ali druge derivate, vključno s polimeri.“

SPREMEMBE PROTOKOLA

iz člena 1 Sklepa 2009/2 izvršnega odbora Konvencije

A. Priloga I

Na seznam se po abecednem redu vnesejo naslednje snovi:

„polikrorirani naftaleni (PCN)	proizvodnje	Jih ni.
„polikrorirani naftaleni (PCN)	uporabe	Jih ni.
kratkoverižni klorirani parafini (d)	proizvodnje	Jih ni, razen za proizvodnjo za vrste uporabe, navedene v prilogi II.
kratkoverižni klorirani parafini (d)	uporabe	Jih ni, razen za vrste uporabe, navedene v prilogi II.“

Na koncu priloge I se doda naslednja opomba:

„(d)	Kratkoverižni klorirani parafini so klorirani alkani z dolžino ogljikove verige 10 do 13 ogljikovih atomov in vsebnostjo klora, ki presega 48 % teže.“

B. Priloga II

Na seznam se po abecednem redu vnese naslednja snov:

„kratkoverižni klorirani parafini (b)

(a)	zaščitna sredstva proti gorenju za gumo, ki se uporablja za transportne trakove v rudarstvu;

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za opustitev teh vrst uporabe, ko bodo na voljo ustrezne nadomestne rešitve.

(b)	zaščitna sredstva proti gorenju za tesnilna sredstva pri jezovih.

Na koncu Priloge II se doda naslednja opomba:

„(b)	Kratkoverižni klorirani parafini so klorirani alkani z dolžino ogljikove verige 10 do 13 ogljikovih atomov in vsebnostjo klora, ki presega 48 % teže.“

18.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 127/32

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/770

z dne 14. aprila 2016

o določitvi skupne oblike pošiljanja informacij o izvajanju postopkov v skladu z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2068)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (1) ter zlasti člena 22(1) Uredbe,

po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi države članice informacije pošiljale v usklajeni obliki, je primerno, da se vzpostavi enotni obrazec, ki ga države članice uporabljajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti poročanja iz Uredbe (EU) št. 649/2012.

(2)	Za jasnost in doslednost je primerno, da se natančno določijo obdobja poročanja, saj morajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 649/2012 vsake tri leta poslati informacije o delovanju postopkov –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Skupna oblika, ki jo države članice uporabljajo pri pošiljanju informacij iz člena 22(1) Uredbe (EU) št. 649/2012, je določena v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Prvo poročilo o informacijah, ki ga države članice predložijo v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) št. 649/2012, zajema koledarska leta 2014, 2015 in 2016. Naslednja poročila zajemajo naslednja triletna obdobja.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. aprila 2016

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 60.

(2) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

PRILOGA

VPRAŠALNIK

Oddelek 1: Splošne informacije

1. Država članica, ki jo poročilo zadeva:

2. Ime glavne kontaktne osebe:

3. Elektronski naslov glavne kontaktne osebe:

4. Obdobje poročanja:

Oddelek 2: Informacije o imenovanem nacionalnem organu (člen 4 Uredbe (EU) št. 649/2012)

5. Koliko imenovanih nacionalnih organov obstaja v vaši državi članici?

6. Če jih je več, pojasnite razdelitev pristojnosti med njimi.

7. Kakšen je naziv imenovanega(-ih) nacionalnega(-ih) organa(-ov)?

8. Navedite človeške vire (v ekvivalentu polnega delovnega časa) v imenovanih nacionalnih organih, ki delajo na področju izvajanja uredbe PIC.

Če je imenovanih nacionalnih organov več, navedite število za vsak posamezni imenovani nacionalni organ.

9. Ali imenovani nacionalni organ(-i) sodeluje(-jo) tudi pri izvajanju zakonodaje/konvencije/programa EU o kemikalijah oziroma mednarodne(-ga) zakonodaje/konvencije/programa o kemikalijah?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite zakonodajo/konvencijo/program in kako je v vaši državi organizirano usklajevanje z drugimi pristojnimi organi.

10. Koliko obvestil o izvozu in zahtevkov za posebno identifikacijsko številko je sprejel imenovani nacionalni organ (in jih posredoval ECHA v nadaljnjo obravnavo) na leto?

	Obvestila o izvozu	Zahtevki za posebno identifikacijsko številko
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

Oddelek 3: Podpora izvoznikom in uvoznikom

11. Ali je/so imenovani nacionalni organ(-i) predvidel(-i) dejavnosti za ozaveščanje in obveščanje, ki so izvoznikom in uvoznikom v pomoč pri usklajevanju z Uredbo PIC?

☐

Če je odgovor pritrdilen, označite, katere so te dejavnosti (možnih je več odgovorov):

☐	Tehnični in znanstveni napotki na spletu (poleg ECHA)

☐	Sklic na spletne strani ECHA o PIC in ePIC

☐	Posebna spletna stran z informacijami o Uredbi PIC

☐	Kampanja za ozaveščanje

☐	Družbeni mediji

☐	Obiski v objektih izvajalca

☐	Poseben e-naslov za zahtevke za informacije

☐	Nacionalna služba za pomoč uporabnikom

☐	Delavnice in podobni dogodki za usposabljanje

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

Če je odgovor nikalen, pojasnite, zakaj takšna podpora ni potrebna.

12. Ali menite, da so dejavnosti za ozaveščanje in obveščanje izboljšale usklajenost izvoznikov in uvoznikov z Uredbo (EU) št. 649/2012?

☐

Pojasnite.

13. Dva najpogostejša zahtevka izvoznikov in uvoznikov za podporo, ki ju prejme(-jo) imenovani nacionalni organ(-i), zadevata (izberite dve možnosti):

☐	Obvestilo o izvozu

☐	Izrecno soglasje

☐	Odstop od zahteve

☐	Posebna identifikacijska številka

☐	Poročanje iz člena 10

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

14. Ali lahko ocenite količino časa, ki ga imenovani nacionalni organ(-i) porabi(-jo) za takšno podporo?

☐	Do 10 % delovne obremenitve

☐	20 % delovne obremenitve

☐	30 % delovne obremenitve

☐	40 % delovne obremenitve

☐	Več kot 40 % delovne obremenitve

☐	Neopredeljivo

Oddelek 4: Usklajevanje med imenovanimi nacionalnimi organi/ECHA in Komisijo

15. Ali ste zadovoljni z usklajevanjem med vašim(-i) imenovanim(-i) nacionalnim(-i) organom(-i) in Komisijo?

☐

Pojasnite.

16. Navedite, katera področja usklajevanja bi bilo mogoče izboljšati, če obstajajo (možnih je več odgovorov).

☐	Člen 8(5) – izvoz v primeru izrednih razmer

☐	Člen 8(7) – dodatne informacije o izvoženih kemikalijah, ki se zagotovijo na zahtevo

☐	Člen 11(6) – obveznosti držav članic, da pomagajo Komisiji pri zbiranju informacij

☐	Člen 11(7) – ocena potrebe po predlaganju ukrepov na ravni Unije

☐	Člen 11(8) –postopek v primeru, če država članica sprejme nacionalni dokončni ureditveni ukrep

☐	Člen 13(6) – ocena potrebe po predlaganju ukrepov na ravni Unije

☐	Člen 14(1) – obveznost posredovanja informacij, prejetih od sekretariata

☐	Člen 14(5) – svetovanje in pomoč pogodbenicam uvoznicam na njihovo zahtevo

☐	Člen 14(6) – odločitev države članice, da izrecno soglasje ni potrebno

☐	Člen 14(7) – odločitev države članice, da se izvoz lahko nadaljuje

☐	Člen 14(7) – upoštevanje, s strani države članice, morebitnega vpliva uporabe kemikalije na zdravje ljudi ali okolje

☐	Člen 14(8) – občasno preverjanje veljavnosti izrecnega soglasja

☐	Člen 18(1) – obveznost Komisije, države članice in ECHA, da nadzorujejo izvoznike pri izvajanju

☐	Člen 20 – izmenjava informacij

☐	Člen 21 – tehnična pomoč

☐	Člen 23 – posodabljanje prilog

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

17. Ali ste zadovoljni z usklajevanjem med vašim(-i) imenovanim(-i) nacionalnim(-i) organom(-i) in ECHA?

☐

Pojasnite.

18. Navedite, katera področja usklajevanja bi bilo mogoče izboljšati, če obstajajo (možnih je več odgovorov).

☐	Člen 6(1)(c) – pomoč ter tehnični in znanstveni napotki in instrumenti za industrijo

☐	Člen 8(7) – dodatne informacije o izvoženih kemikalijah, ki se zagotovijo na zahtevo

☐	Člen 11(6) – obveznosti držav članic, da pomagajo Komisiji pri zbiranju informacij

☐	Člen 11(7) – ocena potrebe po predlaganju ukrepov na ravni Unije

☐	Člen 13(6) – ocena potrebe po predlaganju ukrepov na ravni Unije

☐	Člen 20 – izmenjava informacij

☐	Člen 21 – tehnična pomoč

☐	Člen 23 – posodabljanje prilog

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

Oddelek 5: Obvestila o izvozu, posredovana pogodbenicam in drugim državam

(samo za države članice, ki so obvestila o izvozu obravnavale v obdobju poročanja)

19. Z zagotavljanjem katerih informacij, ki se zahtevajo v obrazcu za obveščanje o izvozu, imajo izvozniki težave (možnih je več odgovorov)?

☐	Opis snovi, ki se izvaža

☐	Opis zmesi, ki se izvaža

☐	Opis izdelka, ki se izvaža

☐	Informacije o izvozu (npr. kontaktni podatki uvoznikov)

☐	Informacije o nevarnostih ali tveganjih v zvezi s kemikalijami in previdnostnih ukrepih

☐	Povzetek fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti

☐	Informacije o dokončnem ureditvenem ukrepu, ki ga sprejme Evropska unija

☐	Dodatne informacije, ki jih zagotovi pogodbenica izvoznica

☐	Dostopnost oznak KN ali CUS

☐	Nameravana uporaba kemikalije v pogodbenici uvoznici

☐	Povzetek in razlogi za sprejem dokončnega ureditvenega ukrepa in datum začetka veljavnosti

☐

Nobena

Po potrebi navedite dodatne pripombe.

20. Kolikšno je število obvestil o izvozu, ki so bila izvozniku vrnjena iz razlogov, navedenih v spodnji tabeli?

Razlog/število na leto	Leto 1	Leto 2	Leto 3
Zahtevana ponovna predložitev
Zavrnjeno

Če je ustrezno, navedite najpogostejše razloge za zahtevek za ponovno predložitev in za zavrnitev obvestila o izvozu.

Razlogi za zahtevek za ponovno predložitev obvestil o izvozu:

Razlogi za zavrnitev obvestil o izvozu:

21. Ali ste imeli težave pri izpolnjevanju časovnega okvira za posredovanje obvestil ECHA?

☐

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite in po potrebi navedite dodatne pripombe.

Člen 8(5) – izvoz kemikalij v primeru izrednih razmer

22. Ali ste se že soočili z izrednimi razmerami iz člena 8(5)?

☐

Če je odgovor pritrdilen, opišite najpomembnejše primere (npr. uporabljene kemikalije, država uvoznica, predvidena uporaba, vrsta izrednih razmer).

23. Ali ste imeli težave pri izvajanju postopka za izredne razmere?

☐

☐	Izrednih razmer ni bilo

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Člen 8(7) – zagotavljanje razpoložljivih dodatnih informacij o izvoženih kemikalijah

24. Ali ste bili zaprošeni za dodatne informacije v zvezi s kemikalijami, izvoženimi v pogodbenice uvoznice in druge države?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite v katerih primerih (npr. ime kemikalije, kontaktni podatki uvoznika, država uvoznica, vrsta dodatne informacije).

25. Če ste takšen zahtevek prejeli, ali ste imeli težave pri zagotavljanju dodatnih informacij?

☐

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Člen 8(8) – upravne takse za obvestila o izvozu

26. Ali imenovani nacionalni organ(-i) v vaši državi zahteva(-jo) upravno takso za obvestila o izvozu?

☐

☐	Odvisno od imenovanega nacionalnega organa

Če je odgovor „Odvisno od imenovanega nacionalnega organa“, pojasnite.

Če se zahteva upravna taksa, odgovorite na vprašanja od 27 do 30. Drugače nadaljujte z vprašanjem 31.

27. Koliko znaša ta upravna taksa (navedite valuto, če znesek ni v EUR)?

28. Na kateri datum začne veljati upravna taksa?

29. Ali ste v zvezi z upravnimi taksami prejeli pritožbe izvoznikov?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite vrsto pritožb in njihovo število na leto.

30. Ali je po vašem mnenju upravna taksa vplivala na število obvestil (neobvezno)?

☐

Ne vem

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

31. Ali imenovani nacionalni organ(-i) v vaši državi zahteva(-jo) upravno takso za zahtevek za izrecno soglasje?

☐

☐	Odvisno od imenovanega nacionalnega organa

Če je odgovor „Odvisno od imenovanega nacionalnega organa“, pojasnite.

Če se zahteva upravna taksa, navedite znesek (in valuto, če znesek ni v EUR).

Oddelek 6: Informacije o izvozu in uvozu kemikalij

Izvozniki (člen 10)

32. Ali so imeli izvozniki zamude pri predložitvi informacij o količini kemikalije, v obliki snovi in kot sestavine zmesi ali izdelkov, ki je bila v poročevalnem obdobju poslana posameznim pogodbenicam ali drugim državam?

☐

☐	Ni relevantno

Če je odgovor pritrdilen, navedite dodatne pripombe.

Uvozniki (člen 10)

33. Ali so imeli uvozniki zamude pri predložitvi informacij o količini kemikalije, v obliki snovi in kot sestavine zmesi ali izdelkov, ki so jo prejeli v poročevalnem obdobju?

☐

☐	Ni relevantno

Če je odgovor pritrdilen, navedite dodatne pripombe.

34. Ali imenovani pristojni organ(-i), carinski organi ali drugi nadzorni organi v vaši državi uporabljajo podatke oziroma informacije o uvozu?

☐

Ne vem

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite, kako jih uporabljajo.

Poročanje držav članic ECHA

35. Ali ste imeli težave pri sporočanju zbirnih informacij z orodjem ePIC v skladu s členom 10 in v povezavi s Prilogo III?

☐

Če je odgovor pritrdilen, opišite težave.

36. Ali ste imeli zamude pri predložitvi zbirnih informacij z orodjem ePIC v skladu s Prilogo III?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite razloge za te zamude.

Oddelek 7: Obveznosti v zvezi z izvozom kemikalij, razen obveščanja o izvozu

Sporočanje informacij in odločitev v okviru pristojnosti vaše države članice vsem, ki jih to zadeva (člen 14(3))

37. Kako ste sporočili informacije o odločitvah in/ali pogojih držav uvoznic v okviru pristojnosti vaše države članice vsem, ki jih to zadeva (možnih je več odgovorov)?

☐

E-naslov

☐	Spletna stran

☐

Glasila

☐	Druga sredstva

Če je odgovor „Druga sredstva“, pojasnite.

Usklajevanje izvoznikov z odločitvami iz posameznih uvoznih odgovorov (člen 14(4))

38. Ali ste imeli težave, kar se tiče usklajevanja izvoznikov z uvoznimi odgovori strank?

☐

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Zagotavljanje podpore pogodbenicam uvoznicam (člen 14(5))

39. Ali ste svetovali in/ali pomagali pogodbenicam uvoznicam na njihovo zahtevo pri pridobivanju dodatnih informacij, ki jih potrebujejo pri pripravi odgovora sekretariatu Konvencije glede uvoza zadevne kemikalije?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite podrobnosti.

Snovi, ki jih ni mogoče izvoziti, razen če so izpolnjeni določeni pogoji (člen 14(6))

40. Ali ste že kdaj izvedli postopek za izrecno soglasje v skladu s členom 14(6)(a) v obdobju poročanja?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite število zahtevkov za izrecno soglasje in število prejetih odgovorov na leto.

	Število zahtevkov	Število odgovorov
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

41. Ali ste že kdaj izvedli postopek za izrecno soglasje v skladu s členom 14(6)(b)?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite število zahtevkov za posebno identifikacijsko številko na leto, za katere je pogodbenica uvoznica dala soglasje k uvozu z uvoznim odgovorom, objavljenim v okrožnici PIC.

Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

42. Ali ste imeli težave pri izvajanju postopka za izredne razmere?

☐

☐	Ni relevantno

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

43. Ali ste se kdaj morali odločiti, da izrecno soglasje ni potrebno v primeru kemikalij iz dela 2 Priloge I, ki se izvažajo v države OECD?

☐

☐	Ni relevantno, ker vaš(-i) imenovani nacionalni organ(-i) ni(-so) prejel(-i) takšnega obvestila o izvozu.

Če je odgovor pritrdilen, navedite število primerov na leto.

Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

44. Ali ste imeli težave pri odločitvi, da izrecno soglasje ni potrebno v primeru kemikalij iz dela 2 Priloge I, ki se izvažajo v države OECD?

☐

☐	Ni relevantno, ker takšnega primera ni bilo.

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Odločitev imenovanih nacionalnih organov, da se izvoz lahko nadaljuje 60 dni po vložitvi zahteve za izrecno soglasje (člen 14(7))

45. Ali ste prejeli odstop od zahteve v skladu s členom 14(7)?

☐

☐	Ni relevantno, ker vašemu(-im) imenovanemu(-im) nacionalnemu(-im) organu(-om) ni bilo treba zahtevati izrecnega soglasja.

Če je odgovor pritrdilen, navedite število primerov na leto.

Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

46. Ali ste imeli težave pri izvajanju postopka iz člena 14(7)?

☐

☐	Ni relevantno, ker takšnega primera ni bilo.

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Veljavnost izrecnega soglasja (člen 14(8))

47. Imate izkušnje s primeri, ko se je izvoz lahko nadaljeval v pričakovanju odgovora na novo zahtevo za izrecno soglasje v skladu z drugim odstavkom člena 14(8)?

☐

☐	Ni relevantno, ker vaš(-i) imenovani nacionalni organ(-i) ni(-so) prejel(-i) obvestila o izvozu, za katerega bi bilo potrebno izrecno soglasje.

Če je odgovor pritrdilen, navedite njihovo število.

Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

Oddelek 8: Obveznost v zvezi z uvozom kemikalij

Uvozna odločitev na voljo vsem zadevnim stranem (člen 13(5))

48. Kako so v okviru vaše pristojnosti uvozne odločitve Evropske unije dane na voljo vsem, ki jih to zadeva (možnih je več odgovorov)?

☐

E-naslov

☐	Spletne strani imenovanih nacionalnih organov

☐

Glasila

☐	Druga sredstva

Če je odgovor „Druga sredstva“, pojasnite.

Oddelek 9: Informacije o tranzitu

Informacije o prvem tranzitu in zahteve v zvezi s časovnim okvirom (člen 16)

49. Ali ste morali v poročevalnem obdobju izvajati člen 16?

☐

Če je odgovor pritrdilen, navedite število primerov, zadevne pogodbenice Rotterdamske konvencije in zahtevane informacije.

50. Ali poznate težave, s katerimi se soočajo izvozniki pri izvajanju člena 16?

☐

☐	Ni relevantno, ker takšnega primera ni bilo.

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite.

Oddelek 10: Zahteve v zvezi z izvoženimi kemikalijami in informacijami, ki jih spremljajo

51. Ali so se nacionalni nadzorni organi v vaši državi članici soočili s kakršnimi koli vprašanji, ki zadevajo izpolnjevanje zahtev glede informacij, ki spremljajo izvožene kemikalije?

☐

Ne vem

Če je odgovor pritrdilen, odgovorite na vprašanja od 52 do 54 in navedite, ali so se vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev nanašala na naslednje:

52. Upoštevanje zahtev glede pakiranja in označevanja iz:

☐	Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (fitofarmacevtska sredstva)

☐	Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (uredba o biocidnih proizvodih)

☐	Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju)

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

53. Upoštevanje zahtev glede varnostnega lista iz:

☐	Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH)

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

54. Obveznost zagotavljanja informacij:

☐	Na etiketi v enem ali več uradnih/glavnih jezikov namembne države

☐	Na varnostnem listu v enem ali več uradnih/glavnih jezikov namembne države

55. Ste se soočili s kakršnimi koli vprašanji, ki zadevajo izpolnjevanje zahtev glede informacij o izvoženih proizvodih in njihovega pakiranja?

☐

☐	Ni relevantno

Če je odgovor pritrdilen, navedite, ali so se ta vprašanja nanašala na:

☐	Upoštevanje zahtev glede čistosti, določenih na podlagi zakonodaje Unije (npr. fitofarmacevtska sredstva in biocidni proizvodi)

☐	Zagotavljanje optimalne velikosti embalaže, da se zmanjša tveganje za kopičenje zastarelih zalog

☐	Rok uporabe

☐	Pogoji skladiščenja na etiketi

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

Oddelek 11: Tehnična pomoč (neobvezno)

Sodelovanje

56. Ali ste sodelovali z državami v razvoju, državami z gospodarstvom v prehodu ali nevladnimi organizacijami, da bi izboljšali ustrezno ravnanje s kemikalijami in zlasti izvajali Rotterdamsko konvencijo?

☐

Če je odgovor pritrdilen, za kakšno vrsto sodelovanja gre (možnih je več odgovorov)?

☐	Tehnični podatki

☐	Spodbujanje izmenjave strokovnjakov

☐	Podpora za ustanovitev ali ohranjanje imenovanih nacionalnih organov

☐	Strokovno znanje za odkrivanje nevarnih pesticidnih pripravkov

☐	Strokovno znanje za pripravljanje obvestil za sekretariat

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

Navedite države, ki so vključene v to sodelovanje.

Krepitev zmogljivosti

57. Ali ste sodelovali pri projektih/mednarodnih dejavnostih, povezanih z izgradnjo zmogljivosti na področju ravnanja s kemikalijami, ali podprli nevladne organizacije, ki pri takšnih dejavnostih sodelujejo?

☐

Če je odgovor pritrdilen, opišite te dejavnosti.

Oddelek 12: Nadzor Uredbe (EU) št. 649/2012

Splošne informacije

58. Kateri nadzorni organi sodelujejo pri nadzoru Uredbe (EU) št. 649/2012 v vaši državi članici?

☐	Carinski organi

☐	Drugi nadzorni organi

Če je odgovor „Drugi nadzorni organi“, jih navedite.

59. Označite, ali nadzorni organi (razen carinskih organov) nadzorujejo tudi drugo zakonodajo EU:

☐	Uredba (ES) št. 1907/2006

☐	Uredba (ES) št. 1272/2008

☐	Uredba (EU) št. 528/2012

☐	Uredba (ES) št. 1107/2009

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

60. Ali imajo nadzorni organi ustrezne vire (neobvezno)?

☐

Pojasnite.

61. Ali se inšpektorji ali druge osebe, pristojne za nadzor, redno izobražujejo o Uredbi (EU) št. 649/2012?

☐

Če je odgovor pritrdilen, pojasnite (npr. vrsta, teme, pogostost usposabljanja).

Če je odgovor nikalen, pojasnite, zakaj se te osebe redno ne izobražujejo.

Strategija nadzora

62. Ali ima vaš organ (ali kateri koli drug ustrezen organ) strategijo za nadzor Uredbe (EU) št. 649/2012?

☐

Pojasnite:

62(a) Če je odgovor pritrdilen, ali se ta strategija nadzora že uporablja?

☐

Pojasnite.

62(b) Če je odgovor nikalen, ali se načrtuje razvoj strategije nadzora?

☐

Pojasnite.

Poročanje o dejavnostih nadzora

63. Navedite dejavnosti nadzora, ki se izvajajo v vaši državi članici (možnih je več odgovorov).

☐	Preverjanje skladnosti

☐	Obiski na kraju samem

☐

Vzorčenje

☐

Drugo

Pri odgovoru „Drugo“ pojasnite.

64. Navedite skupno število uradnih preverjanj izvoza, kot so pregledi ali preiskave, ali druge nadzorne ukrepe, ki jih izvajajo nadzorni organi in s katerimi je bila v obdobju poročanja zajeta ali nadzorovana Uredba (EU) št. 649/2012.

	Carinski organi	Inšpektorji	Drugi
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

Po potrebi navedite dodatne pripombe.

65. Navedite skupno število uradnih preverjanj uvoza, kot so pregledi ali preiskave, ali druge nadzorne ukrepe, ki jih izvajajo nadzorni organi in s katerimi je bila v obdobju poročanja zajeta ali nadzorovana Uredba (EU) št. 649/2012.

	Carinski organi	Inšpektorji	Drugi
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

Po potrebi navedite dodatne pripombe.

Pooblastila nadzornih organov

66. Opišite ukrepe, ki jih nadzorni organi lahko sprejmejo za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) št. 649/2012 (npr. zaseg, uradni opomin, začasna prekinitev dejavnosti).

Podatki o kršitvah

67. Število kršitev Uredbe (EU) št. 649/2012, ki so jih ugotovili:

	Carinski organi	Inšpektorji	Drugi
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

68. Vrsta kršitev, ki so jih ugotovili carinski organi, in njihovo število na leto:

Ugotovljene kršitve	Leto 1	Leto 2	Leto 3
Zahteve glede označevanja
Varnostni listi
Rok uporabe kemikalij
Kemikalije, ki niso v skladu z uradnim obvestilom o izvozu
Druge vrste kršitev se dodajo v prazne vrstice

69. Vrsta kršitev, ki so jih ugotovili inšpektorji, in njihovo število na leto:

Ugotovljene kršitve	Leto 1	Leto 2	Leto 3
Zahteve glede označevanja
Varnostni listi
Rok uporabe kemikalij
Kemikalije, ki niso v skladu z uradnim obvestilom o izvozu
Druge vrste kršitev se dodajo v prazne vrstice

Kazni

70. Opišite sistem kazni v primeru kršitve Uredbe (EU) št. 649/2012 (npr. kazenske sankcije / upravne kazni, „catch-all“ klavzula ali posebne kazni za določene kršitve).

71. Koliko kršitev Uredbe (EU) št. 649/2012 je privedlo do kazni v poročevalnem obdobju?

	Število kazni
Leto 1
Leto 2
Leto 3
Skupaj

Sodelovanje

72. Ali si imenovani nacionalni organ(-i) in nadzorni organi redno izmenjujejo informacije?

☐

Pojasnite.

73. Ali imate predloge za izboljšanje sodelovanja med imenovanim(-i) nacionalnim(-i) organom(-i) in nadzornimi organi?

74. Ali si imenovani nacionalni organ(-i) in član(-i) foruma za izmenjavo informacij o nadzoru (v nadaljnjem besedilu: forum) iz vaše države redno izmenjujeta(-jo) informacije?

☐

Pojasnite.

75. Ali je imenovani nacionalni organ zadovoljen s sodelovanjem s člani foruma?

☐

Če je odgovor nikalen, navedite podrobnosti.

76. Ali imate predloge za izboljšanje sodelovanja med imenovanim(-i) nacionalnim(-i) organom(-i) in člani foruma?

Vloga foruma za izmenjavo informacij o nadzorovanju (forum); glej člen 18(2))

77. Ali je imenovani nacionalni organ zadovoljen z dejavnostmi, ki jih izvaja forum (neobvezno)?

☐

☐	Brez izkušenj z dejavnostmi foruma

Če je odgovor nikalen, pojasnite.

78. Ali imate predloge za izboljšanje dejavnosti foruma, ki zadevajo nadzor Uredbe (EU) št. 649/2012 (neobvezno)?

Oddelek 13: Vidiki, povezani z IT

Imenovani nacionalni organi in sistem ePIC

79. Ali je uporaba sistema ePIC za imenovane nacionalne organe enostavna, zlasti ko gre za:

(a)

obvestila o izvozu (člen 8)?

☐

☐	Brez izkušenj

Če je odgovor nikalen, navedite težave, ki se pojavljajo.

(b)

zahteve za izrecno soglasje (člen 14)?

☐

☐	Brez izkušenj

Če je odgovor nikalen, navedite težave, ki se pojavljajo.

(c)

zahteve za posebno identifikacijsko številko (člen 19(2))?

☐

☐	Brez izkušenj

Če je odgovor nikalen, navedite težave, ki se pojavljajo.

(d)

odstope od zahteve (člen 14(6) in (7))?

☐

☐	Brez izkušenj

Če je odgovor nikalen, navedite težave, ki se pojavljajo.

(e)

poročanje v skladu s členom 10?

☐

Če je odgovor nikalen, navedite težave, ki se pojavljajo.

(f)

druge postopke PIC?

☐

☐	Brez izkušenj

Navedite vrsto postopka in morebitne težave, ki so se pojavile.

Izvozniki in sistem ePIC

80. Če je mogoče, navedite povratne informacije izvoznikov glede uporabniške prijaznosti sistema ePIC, ko gre za (neobvezno):

(a)

obvestila o izvozu

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

(b)

zahteve za posebno identifikacijsko številko

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

(c)

odstope od zahteve (člen 14(6) in (7))

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

(d)

člen 10 (poročanje)

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

(e)

ravnanje z zmesmi/izdelki prek ePIC

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

(f)

sistem ePIC na splošno

☐	Enostavna uporaba

☐	Zapletena uporaba

Če je odgovor „Zapletena uporaba“, navedite težave.

Carinski in drugi nadzorni organi ter sistem ePIC (neobvezno)

81. Ali carinski organi v vaši državi uporabljajo sistem ePIC?

☐

Če je odgovor nikalen, pojasnite, kako carinski organi v vaši državi nadzorujejo izvoz kemikalij PIC.

82. Ali po vaših podatkih carinski organi menijo, da je sistem ePIC enostaven za uporabo?

☐

☐	Informacije niso na voljo

83. Ali po vaših podatkih carinski organi menijo, da je sistem ePIC ustrezno orodje za pomoč pri njihovem nadzoru uporabe Uredbe (EU) št. 649/2012?

☐

☐	Informacije niso na voljo

84. Ali po vaših podatkih drugi nadzorni organi uporabljajo sistem ePIC?

☐

☐	Informacije niso na voljo

85. Ali po vaših podatkih ti drugi nadzorni organi menijo, da je sistem ePIC enostaven za uporabo?

☐

☐	Informacije niso na voljo

86. Ali po vaših podatkih ti drugi nadzorni organi menijo, da je sistem ePIC ustrezno orodje za nadzor uporabe Uredbe (EU) št. 649/2012?

☐

☐	Informacije niso na voljo

Oddelek 14: Dodatne pripombe

87. Navedite vse druge informacije ali pripombe, ki zadevajo izvajanje postopkov iz Uredbe (EU) št. 649/2012 in se vam zdijo pomembne v okviru poročanja v skladu s členom 22.

(1) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(2) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

18.5.2016

Uradni list Evropske unije

L 127/55

SKLEP SVETA GUVERNERJEV

z dne 20. januarja 2016

o spremembah Poslovnika Evropske investicijske banke, ki odražajo krepitev upravljanja EIB [2016/772]

SVET GUVERNERJEV EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE JE –

OB UPOŠTEVANJU

1.	člena 7(3)(h) statuta, po katerem svet guvernerjev odobri poslovnik Banke;

2.	člena 11(1) statuta, po katerem svet guvernerjev na predlog sveta direktorjev imenuje člane upravnega odbora; in

3.	člena 11(2) statuta, po katerem lahko svet guvernerjev s kvalificirano večino razreši člane upravnega odbora;

KER želi Banka utrditi vlogo svojega odbora za etiko in skladnost ter okrepiti svoja notranja pravila glede imenovanja in možnega suspendiranja članov upravnega odbora Banke;

KER bi bilo treba vlogo odbora za etiko in skladnost okrepiti, tako da bi imel odbor možnost dajati mnenja o etičnih vprašanjih, povezanih s članom upravnega odbora ali sveta direktorjev;

KER svet guvernerjev, ki je po statutu pristojni organ za odločanje o razrešitvi članov upravnega odbora Banke, lahko odloča tudi o njihovem začasnem suspendiranju;

KER je prenos pooblastila za suspendiranje članov upravnega odbora v posebej določenih okoliščinah in za omejeno dobo zaželen, da se lahko Banka hitro odzove na izjemne primere; predlagani mehanizem predvideva tak prenos pooblastila na predsednika Banke ob soglasju predsednika sveta guvernerjev oziroma na predsednika sveta guvernerjev v primerih, ki zadevajo predsednika Banke;

KER bo pred vsako odločitvijo o suspendiranju izvedeno posvetovanje z odborom za etiko in skladnost;

KER so ustrezni veljavni postopki določeni v novem členu 23.b poslovnika Banke;

KER se v okviru, ki ga določajo omenjena pravila, sprejemanje dodatnih izvedbenih pravil za postopke suspendiranja in razrešitve prenese na svet direktorjev;

KER bi morala glede na člen 11(2) statuta za omenjena pravila glasovati kvalificirana večina sveta direktorjev;

KER se v podporo svetu guvernerjev Banke pri odločanju o imenovanju članov upravnega odbora oblikuje začasni svetovalni odbor za imenovanja, ki ima nalogo dajati nezavezujoča mnenja;

KER bi bilo treba zaradi lažjega odločanja o takih imenovanjih in v odziv na nedavni razvoj najboljše prakse v bančništvu v poslovnik Banke vnesti nekatera merila, ki se uporabijo pri odločanju o imenovanjih;

KER so za zagotovitev nemotenega delovanja različnih odborov, oblikovanih znotraj sveta direktorjev, na primer odbora za politiko tveganj, potrebne nekatere tehnične spremembe člena 11(3) poslovnika –

s kvalificirano večino ODLOČIL, da

1.	se spremenita člena 11(3) in 11(4) poslovnika Banke ter se v poslovnik Banke vneseta nova člena 23.a in 23.b, kot je navedeno v dokumentu 16/01;

2.	začne spremenjeni poslovnik veljati 120 dni po sprejetju tega sklepa oziroma 1. septembra 2016, kar nastopi pozneje;

3.	se spremenjeni poslovnik objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za svet guvernerjev

Predsednik

H.-J. SCHELLING

Sekretar

K. TRÖMEL

PRILOGA

Poslovnik Evropske investicijske banke, kot ga je svet guvernerjev odobril 4. decembra 1958 in spremenil 15. januarja 1973, 9. januarja 1981, 15. februarja 1986, 6. aprila 1995, 19. junija 1995, 9. junija 1997, 5. junija 2000, 7. marca 2002, 1. maja 2004, 12. maja 2010, 25. aprila 2012, 26. aprila 2013 in 20. januarja 2016

POGLAVJE I

PRORAČUNSKO LETO

Člen 1

Proračunsko leto Banke traja od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta.

POGLAVJE II

SVET GUVERNERJEV

Člen 2

1. Svet guvernerjev se sestane, ko ga skliče njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od članov. Predsednik Banke lahko na lastno pobudo ali na zahtevo sveta direktorjev od predsednika sveta guvernerjev zahteva, da skliče svet guvernerjev.

2. Svet guvernerjev se sestane na letni seji zaradi obravnave letnega poročila in določanja splošnih usmeritev Banke.

3. Svet guvernerjev se lahko odloči, da bo letno poročilo z računovodskimi izkazi (bilanco stanja, bilanco uspeha, izkazom posebnega oddelka, pojasnili k zaključnemu računu, vključno s konsolidiranimi različicami, in vse druge izkaze, ki bi bili potrebni za oceno finančnega položaja ali rezultatov Banke) potrdil zunaj letne seje, lahko tudi po pisnem postopku.

4. Člani upravnega odbora so lahko vabljeni na seje sveta guvernerjev. Člani sveta direktorjev, upravnega odbora in revizijskega odbora se udeležijo letne seje sveta guvernerjev.

Člen 3

1. Obvestilo o seji sveta guvernerjev se izda najmanj trideset dni pred predvideno sejo.

2. Člani sveta guvernerjev morajo dobiti dnevni red in gradivo najmanj dvajset dni pred sejo.

3. Vsak guverner lahko zahteva vključitev dodatnih točk na dnevni red seje, pod pogojem, da svojo zahtevo pisno sporoči predsedniku sveta guvernerjev najmanj petnajst dni pred sejo.

4. Odstopanje od rokov, določenih v prejšnjih odstavkih, je dovoljeno, če s tem soglašajo vsi člani sveta guvernerjev ali če v nujnih primerih tako odloči predsednik sveta guvernerjev na zahtevo predsednika Banke.

Člen 4

Svet guvernerjev sprejema odločitve v skladu s členom 8 Statuta Evropske investicijske banke (v nadaljevanju „statut“).

Člen 5

1. Predsednik sveta guvernerjev in predsednik sveta direktorjev lahko odločitve dajeta na pisno ali elektronsko glasovanje.

2. Odločitve se štejejo za sprejete, takoj ko sekretariat sveta guvernerjev prejme zadostno število glasov za.

3. Običajni postopek imenovanja članov sveta direktorjev, upravnega odbora in revizijskega odbora je pisno ali elektronsko glasovanje, po potrebi s tihim postopkom.

4. Z izjemo področij, za katera se zahteva soglasje ali kvalificirana večina, lahko svet guvernerjev na predlog sveta direktorjev sprejema odločitve s tihim postopkom. Odločitev, ki je predmet tihega postopka, se šteje za sprejeto šest tednov po datumu posredovanja obvestila o njej, razen če polovica članov sveta guvernerjev ali člani sveta guvernerjev, ki skupaj predstavljajo več kot polovico vpisanega kapitala, ne izrazijo svojega nestrinjanja.

Vsak guverner lahko zahteva prekinitev tihega postopka.

Člen 6

Vsak guverner lahko sprejme pisno pooblastilo za zastopanje in glasovanje na sejah sveta guvernerjev od največ enega kolega.

Člen 7

1. Svetu guvernerjev predseduje vsak posamezen član po načelu rotacije v skladu s protokolarnim vrstnim redom držav članic, ki ga določi Svet Evropske unije.

2. Predsedovanje posameznega člana sveta se izteče s koncem dneva letne seje ali potrjevanja računovodskih izkazov za predhodno proračunsko leto, kar nastopi pozneje. Mandat novega predsednika začne teči naslednji dan.

Člen 8

O sejah sveta guvernerjev se vodi zapisnik. Podpišeta ga predsednik in sekretar.

Člen 9

Vsak član sveta guvernerjev ima pravico uporabljati enega od uradnih jezikov Unije. Zahteva lahko, da se kateri koli dokument, ki ga obravnava svet, pripravi v jeziku po njegovi izbiri.

Člen 10

Sporočila svetu guvernerjev se naslovijo na sekretariat sveta guvernerjev na sedežu Banke.

POGLAVJE III

SVET DIREKTORJEV

Člen 11

1. Svet direktorjev se sestane najmanj šestkrat na leto in vsakič določi datum naslednje seje.

2. Predsednik sveta direktorjev skliče svet pred predvidenim datumom, če tako zahteva ena tretjina članov s pravico glasovanja ali če sam meni, da je to potrebno.

3. Svet direktorjev v okviru svojih pristojnosti in v skladu s členom 18 tega poslovnika ustanovi odbor za nagrajevanje zaposlenih in proračun, ki obravnava vnaprej določene teme, o katerih daje nezavezujoča mnenja svetu direktorjev in mu tako pomaga pri sprejemanju odločitev.

Svet direktorjev se v okviru svojih pristojnosti in v skladu s členom 18 tega poslovnika lahko odloči za ustanovitev odbora za politiko tveganj in odbora za politiko kapitalske udeležbe, pri čemer se ob ustanovitvi imenujejo tudi njuni člani in sprejme njun poslovnik. Odbora lahko po potrebi organizirata skupne seje in na sejo povabita revizijski odbor. Odbora izdajata priporočila in dajeta nezavezujoča mnenja svetu direktorjev ter mu tako pomagata pri sprejemanju odločitev.

Člani odborov iz tega odstavka so nekateri direktorji ali njihovi namestniki.

Navedenim odborom predseduje predsednik Banke, ki ima pravico, da predsedovanje prenese na člana sveta direktorjev ali podpredsednika Banke. Sekretarske storitve jim zagotavlja generalni sekretar.

4. Ustanovi se odbor za etiko in skladnost, v katerem so štirje direktorji z najdaljšim stažem, ki sodelovanje v odboru ponudijo prostovoljno, in predsednik revizijskega odbora. Odboru predseduje direktor z najdaljšim stažem, mandat predsednika odbora pa traja tri leta z možnostjo ponovnega imenovanja v skladu z določbami, opredeljenimi v pravilih delovanja odbora. Odbor za etiko in skladnost:

—	odloča o možnem navzkrižju interesov člana ali bivšega člana sveta direktorjev, upravnega odbora ali, prostovoljno, člana revizijskega odbora,

—	daje mnenja o etičnih vprašanjih, ki zadevajo člana sveta direktorjev ali upravnega odbora,

—	izvaja vse ostale pristojnosti, določene v tem poslovniku.

Pri tem uporablja pravila o nezdružljivosti funkcij, ki jih sprejme svet guvernerjev. Odbor o sprejetih odločitvah obvesti svet direktorjev in svet guvernerjev.

Vodja skladnosti poslovanja se udeležuje sej odbora brez pravice glasovanja.

Generalni inšpektor se udeležuje sej odbora, kadar odbor obravnava zadeve v zvezi z goljufijami, na primer zadeve, povezane s politiko boja proti goljufijam EIB, kot je občasno spremenjena, pri čemer nima pravice glasovanja.

Svet guvernerjev sprejme pravila delovanja odbora za etiko in skladnost.

Člen 12

1. Obvestilo o seji sveta direktorjev skupaj s podrobnim dnevnim redom se običajno izda najmanj petnajst dni pred predvideno sejo.

2. Člani sveta direktorjev imajo dostop do gradiva najmanj deset delovnih dni pred sejo. Banka jim to lahko omogoči z elektronskimi sredstvi.

3. Vsak član sveta direktorjev lahko zahteva vključitev dodatnih točk na dnevni red seje, pod pogojem, da o tem pisno obvesti predsednika sveta direktorjev najmanj pet dni pred sejo.

4. V nujnih primerih lahko predsednik nemudoma skliče sejo. Odločitve lahko daje tudi na pisno ali elektronsko glasovanje. Predsednik lahko uporabi tudi tihi postopek pod pogoji, ki jih določi svet direktorjev.

Člen 13

Vsak član sveta direktorjev ima pravico uporabljati enega od uradnih jezikov Unije. Zahteva lahko, da se kateri koli dokument, ki ga obravnava svet, pripravi v jeziku po njegovi izbiri.

Člen 14

1. Na sejah sveta direktorjev lahko sodelujejo namestniki. Namestniki, ki jih imenuje ena država, soglasno več držav ali Komisija, lahko nadomeščajo direktorje, ki jih je imenovala ta država, ena od teh držav ali Komisija. Namestniki nimajo pravice glasovanja, razen če nadomeščajo enega ali več direktorjev ali so bili ustrezno pooblaščeni v skladu z določbami petega odstavka tega člena.

2. V primerih, ko država v skladu s členom 9(2) statuta predlaga enega direktorja in dva namestnika, direktor določi prednostni vrstni red, po katerem ga namestnika zastopata, če sam ne more biti navzoč, v nasprotnem primeru pa veljajo pravila iz naslednjega odstavka.

3. V primerih, ko več držav v skladu s členom 9(2) statuta predlaga po enega direktorja, vse skupaj pa več namestnikov, se namestnik, ki naj opravlja naloge direktorja, kadar slednji ne more biti navzoč, v odsotnosti izrecnega pooblastila določi v naslednjem vrstnem redu:

(a)	namestnik, določen ob predlaganju ali imenovanju namestnikov;

(b)	namestnik z najdaljšim stažem;

(c)	najstarejši namestnik.

4. Če direktor preneha opravljati svoje naloge ali umre, ga nadomešča namestnik, določen v skladu s pravili iz točk (a), (b) in (c) prejšnjega odstavka, dokler svet guvernerjev ne imenuje novega direktorja.

5. Če direktor, ki ne more biti navzoč, ne more urediti, da bi ga zastopal namestnik, lahko svoj glas pisno prenese na drugega člana sveta direktorjev.

6. Noben član sveta direktorjev ne more imeti več kot dva glasova.

Člen 15

1. Za sklepčnost iz člena 10(2) statuta je potrebna prisotnost osemnajstih članov s pravico glasovanja.

2. Svet direktorjev sprejema odločitve v skladu s členom 10(2) statuta.

3. Soglasje, ki ga določata peti in šesti odstavek člena 19 statuta, pomeni skupno število glasov za, ki jih oddajo prisotni ali zastopani člani s pravico glasovanja.

Člen 16

1. V skladu s četrtim pododstavkom člena 9(2) statuta svet direktorjev kooptira šest strokovnjakov brez pravice glasovanja: tri kot člane in tri kot namestnike.

2. Predsednik Banke predlaga svetu direktorjev kandidate za člane in kandidate za namestnike za obdobje, ki poteče s koncem mandata direktorjev.

3. Kandidati so izbrani izmed oseb z znanjem in izkušnjami na področju, ki se nanaša na dejavnosti Banke.

4. Svet direktorjev odobri predlog predsednika v skladu s postopkom iz prvega stavka člena 10(2) statuta.

5. Kooptirani strokovnjaki imajo enake pravice in obveznosti kot člani sveta direktorjev brez pravice glasovanja.

Člen 17

O sejah sveta direktorjev se vodi zapisnik. Podpišejo ga predsedujoči zadevne seje, predsedujoči seje, na kateri se zapisnik sprejme in sekretar seje.

Člen 18

1. V skladu s členom 9(1) statuta ima svet direktorjev naslednje pristojnosti:

—	na predlog upravnega odbora določi pogoje, ki pomenijo splošni okvir poslov financiranja, odobravanja jamstev in zbiranja sredstev Banke, zlasti z odobravanjem meril za določanje obrestnih mer, provizij in drugih dajatev,

—	na predlog upravnega odbora sprejme politične odločitve, ki se nanašajo na upravljanje Banke,

—	zagotavlja doslednost politik in dejavnosti skupine EIB,

—	potrdi posle financiranja in odobravanja jamstev, ki jih predlaga upravni odbor,

—	pooblasti upravni odbor za izvajanje poslov zbiranja sredstev ter s tem povezane zakladniške posle in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, in sicer v okviru globalnih programov, ki jih sam določi,

—	nadzira finančno ravnotežje Banke in obvladovanje tveganj,

—	odloča o dokumentih, ključnih za upravljanje Banke, ki jih predloži upravni odbor – zlasti o poslovnem načrtu Banke, letnem proračunu in računovodskih izkazih, vključno s konsolidiranimi –, po potrebi tudi o njihovem izvajanju,

—	obravnava vse predloge, ki jih namerava upravni odbor predložiti svetu guvernerjev,

—	sprejme posebna pravila Banke o dostopu do dokumentov,

—	določi pravila, ki veljajo za kooptirane strokovnjake,

—	po posvetovanju z revizijskim odborom sprejme računovodska načela, ki veljajo za računovodske izkaze Banke.

2. Na splošno zagotavlja, da je upravljanje Banke v skladu s Pogodbo, statutom, direktivami sveta guvernerjev in drugimi besedili, ki urejajo dejavnosti Banke pri izvajanju njenih nalog po Pogodbi. V okviru izvajanja svojih pristojnosti lahko svet direktorjev od upravnega odbora zahteva, naj prevzame pobudo in poda predloge.

3. Na podlagi odločitve, sprejete s kvalificirano večino, lahko prenese nekatere svoje funkcije na upravni odbor. Pri tem določi pogoje takšnega prenosa in nadzira njegovo izvajanje.

4. Izvaja vse druge pristojnosti, ki jih določa statut, ter na upravni odbor s pravili in odločitvami, ki jih sprejme, prenese ustrezne pristojnosti za izvajanje, pri čemer upravni odbor v skladu s členom 11(3) statuta skrbi za tekoče poslovanje Banke pod vodstvom predsednika in nadzorom sveta direktorjev.

Člen 19

1. Člani sveta direktorjev so upravičeni do povračila potnih stroškov in dnevnic, ki nastanejo zaradi udeležbe na sejah sveta direktorjev.

2. Svet guvernerjev določi znesek sejnin za direktorje in namestnike.

POGLAVJE IV

UPRAVNI ODBOR

Člen 20

1. Brez poseganja v določbe statuta je upravni odbor stalni predstavniški organ in organ odločanja Banke.

2. Sestaja se, kot in kadar to zahteva poslovanje Banke.

Člen 21

1. Odločitve in mnenja, ki jih sprejema oziroma daje upravni odbor, so veljavne, če je prisotnih najmanj pet članov upravnega odbora.

2. Sejam sveta direktorjev, odborov, ustanovljenih v skladu s členom 11(3) tega poslovnika, in upravnega odbora predseduje predsednik. Če predsednik ne more biti navzoč, zboli ali pride v navzkrižje interesov, ga nadomesti podpredsednik z najdaljšim stažem. Če imata dva ali več podpredsednikov enako dolg staž, predsednika nadomesti podpredsednik, ki je starejši.

3. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo z navadno večino glasov prisotnih članov. Vsak član upravnega odbora ima en glas. Če je izid glasovanja članov upravnega odbora neodločen, ima predsednik odločilni glas.

4. Upravni odbor lahko na predsednika ali enega ali več podpredsednikov prenese pooblastilo, da ob upoštevanju omejitev in pogojev iz odločitve o prenosu pristojnosti sprejemajo ukrepe za vodenje in upravljanje Banke. Odbor mora biti takoj obveščen o vseh tako sprejetih odločitvah.

Upravni odbor lahko na predsednika in enega ali več podpredsednikov prenese pooblastilo, da ob upoštevanju omejitev in pogojev iz odločitve o prenosu pristojnosti skupno sprejemajo druge ukrepe, če okoliščine ne dopuščajo sprejetja odločitve na seji. Odbor mora biti takoj obveščen o vseh tako sprejetih odločitvah.

5. Upravni odbor lahko o odločitvah glasuje in jih sprejema pisno ali elektronsko. Upravni odbor lahko pod pogoji, ki jih sam določi, uporabi tudi tihi postopek, v izjemnih okoliščinah pa telekonferenco.

Člen 22

Seje upravnega odbora povzame sekretar v zapisniku, ki ga potrdi upravni odbor in podpišejo predsednik banke in generalni sekretar.

Člen 23

1. V skladu s členom 11(3) in (7) statuta je upravni odbor pristojen za sprejemanje in izvajanje upravnih pravil, ki se nanašajo na organizacijo in poslovanje oddelkov Banke, vključno s kadrovskim upravljanjem, kadrovskimi predpisi ter s tem povezanimi pravicami in obveznostmi, vendar brez poseganja v kadrovske predpise. O tem obvešča svet direktorjev.

2. Upravni odbor je pod istimi pogoji pristojen tudi za sklepanje vseh dogovorov z zaposlenimi Banke.

3. V okviru zgoraj navedenega je predsednik v skladu s členom 11(7) statuta pristojen za odločanje o vseh individualnih kadrovskih zadevah, sklepanje kompromisov, posredovanje v sporih, sklepanje dogovorov ter na splošno vse, kar je koristno in potrebno glede na interes Banke.

Člen 23.a

1. Člani upravnega odbora so osebe, ki jih odlikujeta neodvisnost in usposobljenost ter imajo izkušnje s področja financ, bančništva in/ali Evropske unije. Vedno:

—	so visoko neoporečni in uživajo visok ugled,

—	imajo dovolj znanja, veščin in strokovnega znanja za opravljanje svojih nalog.

Upravni odbor naj bi bil na splošno sestavljen tako, da se zagotovi ustrezno širok spekter strokovnega znanja in izkušenj kot tudi raznolikost spolov.

2. Ustanovi se svetovalni odbor za imenovanja, ki daje nezavezujoča mnenja o primernosti kandidatov za opravljanje nalog člana upravnega odbora v luči meril, navedenih v prejšnjem odstavku in podrobneje opredeljenih v pravilih delovanja tega odbora, preden svet guvernerjev izvede imenovanja iz člena 11.1 statuta.

Odbor sestavlja pet članov, ki ne prihajajo iz Banke, imenuje jih svet guvernerjev na predlog predsednika Banke, odlikujejo pa jih neodvisnost, usposobljenost, visoka neoporečnost in visok ugled. Člani odbora imajo ustrezne strokovne izkušnje, zlasti imajo strokovno znanje s področja bančništva, vključno s področja bančnega nadzora in/ali financ v zasebnem ali javnem sektorju, in/ali dobro poznajo zadeve Evropske unije. Odbor naj bi bil na splošno sestavljen tako, da se zagotovi ustrezno širok spekter strokovnega znanja in izkušenj kot tudi raznolikost spolov. Člani odbora so imenovani za največ šest let in so lahko enkrat ponovno imenovani.

Sekretarske storitve za odbor organizira Banka. Pravila delovanja odbora sprejme svet guvernerjev.

Člen 23.b

1. V primeru hude ali domnevne hude kršitve s strani člana upravnega odbora, kot so resno nespoštovanje poklicnih obveznosti, kršitev zakona ali drug dogodek, ki lahko resno vpliva na ugled Banke in/ali ima za posledico, da zadevni član ne more več ustrezno opravljati svojih nalog, lahko predsednik Banke ob soglasju predsednika sveta guvernerjev suspendira zadevnega člana upravnega odbora v skladu z določbami člena 23.b.

V primerih, ki zadevajo predsednika Banke, lahko predsednika Banke suspendira predsednik sveta guvernerjev.

2. Odločitev o suspendiranju:

—	se sprejme po posvetovanju z odborom za etiko in skladnost ter po prejemu povezanih pripomb zadevnega člana upravnega odbora,

—	se brez odlašanja posreduje svetu direktorjev in svetu guvernerjev,

—

je časovno omejena na tri mesece, v okviru katerih o potrditvi te odločitve za dodatno obdobje največ devetih mesecev glasuje svet guvernerjev, ki odloča s kvalificirano večino. Svetu guvernerjev se v ta namen zagotovi mnenje odbora za etiko in skladnost ter povezane pripombe zadevnega člana upravnega odbora. Svet guvernerjev se zaprosi, naj glasuje pred potekom trimesečnega obdobja suspendiranja, po katerem se glasovanje zaključi.

3. Če se svet guvernerjev v okviru treh mesecev odloči potrditi suspendiranje za dodatno obdobje, se zadevni član upravnega odbora suspendira do konca takega dodatnega obdobja, razen če:

—	svet guvernerjev s kvalificirano večino sprejme odločitev o vrnitvi na funkcijo,

—	svet guvernerjev v skladu s členom 11.2 statuta s kvalificirano večino sprejme odločitev o razrešitvi.

4. Če se svet guvernerjev v treh mesecih ne odloči za potrditev suspendiranja za dodatno obdobje, se zadevni član upravnega odbora samodejno vrne na funkcijo.

5. Po poteku obdobja suspendiranja se zadevni član upravnega odbora samodejno vrne na funkcijo, če ni bila sprejeta odločitev o njegovi razrešitvi v skladu s členom 11.2 statuta.

6. V primeru postopka razrešitve v skladu s členom 11.2 statuta se izvede posvetovanje z odborom za etiko in skladnost. Mnenje odbora za etiko in skladnost se posreduje svetu direktorjev skupaj s povezanimi pripombami zadevnega člana upravnega odbora.

7. Svet direktorjev podrobneje določi postopek suspendiranja in postopek razrešitve.

POGLAVJE V

REVIZIJSKI ODBOR

Člen 24

1. V skladu s členom 12 statuta revizijski odbor (v nadaljevanju „odbor“) vsako leto preveri pravilnost poslovanja in knjigovodstva Banke.

2. Odgovoren je za revizijo poročil Banke.

3. Preverja, ali delovanje Banke ustreza najboljšim zanjo veljavnim praksam v bančništvu.

Člen 25

1. Odbor se najmanj enkrat na leto sestane z upravnim odborom in z njim razpravlja o rezultatih svojega dela v predhodnem proračunskem letu in o svojem delovnem programu za tekoče proračunsko leto.

2. Ob koncu proračunskega leta in najpozneje dva tedna pred posredovanjem svetu guvernerjev mora odbor od sveta direktorjev prejeti osnutek letnega poročila z osnutki računovodskih izkazov.

3. Odbor mora v treh tednih od prejema te dokumentacije ter ko opravi vse potrebno, od upravnega odbora prejme zagotovila glede učinkovitosti sistemov notranje kontrole, upravljanja tveganj in notranjega upravljanja, in obravnava poročilo zunanjih revizorjev, predsedniku Banke predložiti izjavo, s katero po svojem najboljšem vedenju in presoji potrdi, da:

—	je delovanje Banke pravilno, zlasti z vidika upravljanja tveganj in spremljanja,

—	je preveril pravilnost poslovanja in knjigovodstva Banke ter v ta namen preveril, ali je poslovanje Banke potekalo v skladu s formalnostmi in postopki, določenimi v statutu in poslovniku,

—

računovodski izkazi in drugi finančni podatki v letnem poročilu, ki ga pripravi svet direktorjev, kažejo resnično in pravo sliko o finančnem položaju Banke z vidika sredstev in obveznosti ter o rezultatih poslovanja in denarnih tokovih v zadevnem poslovnem letu. Enako potrdilo da v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi.

4. Če odbor meni, da ne more potrditi zgoraj navedenega, mora predsedniku Banke v istem roku predložiti izjavo z utemeljeno razlago.

5. Izjava odbora se svetu guvernerjev predloži v obliki priloge k letnemu poročilu sveta direktorjev.

6. Odbor na svet guvernerjev naslovi podrobno poročilo o rezultatih svojega dela v predhodnem proračunskem letu, ki vključuje preverjanje, ali delovanje Banke ustreza najboljšim zanjo veljavnim praksam v bančništvu, izvod poročila pa se pošlje članom sveta direktorjev in upravnega odbora. Poročilo odbora se svetu guvernerjev pošlje skupaj z letnim poročilom sveta direktorjev.

Člen 26

1. Odbor ima dostop do poslovnih knjig in listin ter lahko zahteva vpogled v katero koli drugo dokumentacijo, če meni, da jo mora proučiti pri opravljanju svojih nalog. Oddelki Banke so mu pri tem na razpolago za pomoč.

2. Odbor lahko uporablja storitve zunanjih revizorjev, ki jih imenuje po posvetovanju z upravnim odborom, pri čemer je pooblaščen, da nanje prenese tekoče delo v zvezi z revizijo računovodskih izkazov Banke. V ta namen vsako leto pregleda naravo in obseg predlagane zunanje revizije in revizijske postopke, ki bodo uporabljeni. Pregleda tudi rezultate in zaključke takšne revizije, vključno z opombami in priporočili. Banka takoj pripravi pogodbo z zunanjimi revizorji v skladu s pogoji, ki jih določi odbor.

3. Odbor vsako leto pregleda tudi delovni program, področje dela in rezultate notranje revizije Banke.

4. Odbor zagotovi ustrezno usklajenost med notranjimi in zunanjimi revizorji. Po potrebi lahko najame druge strokovnjake.

5. Za sklepčnost sej odbora mora biti prisotna večina njegovih članov. Z izjemo izjave in poročila iz člena 25 tega poslovnika, ki morata biti sprejeta soglasno, za vse odločitve odbora zadostuje privolitev večine njegovih članov. Pri neodločenem izidu glasovanja članov odbora ima predsednik odločilni glas.

6. Predsednik odbora lahko odločitve daje na pisno ali elektronsko glasovanje.

7. Vsa druga pravila delovanja določi odbor sam.

8. Člani odbora ne smejo razkrivati informacij ali podatkov, za katere izvejo med opravljanjem svojih nalog, osebam ali organom zunaj Banke. Ta prepoved velja tudi za zunanje revizorje, ki jih imenuje odbor v skladu z drugim odstavkom tega člena.

Člen 27

1. Člane odbora imenuje svet guvernerjev. Imenuje jih za šest zaporednih proračunskih let brez možnosti ponovnega imenovanja. Vsako leto se zamenja en član odbora.

2. Člani so izbrani med osebami, ki jih odlikujejo neodvisnost, usposobljenost in neoporečnost. Člani imajo strokovno znanje in izkušnje s področja financ, revizije ali bančnega nadzora v zasebnem ali javnem sektorju in skupaj pokrivajo celoten spekter strokovnih znanj in izkušenj.

3. Mandat članov odbora poteče s koncem dneva letne seje sveta guvernerjev iz člena 2(2) tega poslovnika ali odobritve računovodskih izkazov, kar nastopi pozneje. Mandat novih članov začne teči naslednji dan.

4. Svet guvernerjev lahko s kvalificirano večino razreši člana odbora, če meni, da ni več sposoben opravljati svojih nalog.

5. Odboru predseduje po načelu rotacije za eno leto tisti član, ki mu mandat poteče s koncem dneva letne seje sveta guvernerjev iz člena 2(2) ali odobritve računovodskih izkazov, kar nastopi pozneje.

6. Svet guvernerjev lahko na skupni predlog predsednika Banke in predsednika revizijskega odbora imenuje največ tri opazovalce za šest let brez možnosti ponovnega imenovanja. Imenuje jih na podlagi njihovih posebnih znanj, zlasti s področja bančnega nadzora. Odboru pomagajo pri izvajanju njegovih nalog in odgovornosti tako, da sodelujejo pri njegovem delu. Člani odbora lahko opazovalcem zaupajo določene posebne naloge, zlasti študije, ki so potrebne za pripravo sej odbora.

Člen 28

Na mesto, ki se izprazni zaradi smrti, odstopa ali razrešitve člana ali katerega koli drugega razloga, svet guvernerjev v treh mesecih imenuje nadomestnega člana za preostanek mandata.

Člen 29

Svet guvernerjev določi prejemke članov odbora in opazovalcev. Potni stroški in dnevnice, ki nastanejo pri opravljanju njihovih nalog, se jim povrnejo v skladu s pogoji, ki veljajo za svet direktorjev.

POGLAVJE VI

SEKRETARIAT

Člen 30

Generalni sekretar Banke zagotavlja sekretarske storitve svetu guvernerjev, svetu direktorjev, upravnemu odboru in revizijskemu odboru. Sekretarske storitve zagotavlja tudi odborom sveta direktorjev in subjektom, ustanovljenim v okviru mandatov Evropske unije ali drugih organov, če je določeno, da Banka zagotavlja take storitve.

POGLAVJE VII

ZAPOSLENI BANKE

Člen 31

Predpise, ki veljajo za zaposlene Banke, določi svet direktorjev. Upravni odbor sprejme postopke za njihovo izvajanje v skladu s členom 23 tega poslovnika.

Člen 32

1. Svet guvernerjev zagotovi varstvo pravic zaposlenih Banke v primeru njene likvidacije.

2. V nujnih primerih upravni odbor nemudoma sprejme potrebne ukrepe, o katerih mora nemudoma poročati svetu direktorjev.

POGLAVJE VIII

KONČNA DOLOČBA

Člen 33

1. Ta poslovnik skupaj s spremembami začne veljati na dan odobritve.

2. Določbe tega poslovnika ne smejo v ničemer odstopati od določb Pogodbe o delovanju Evropske unije ali statuta.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 127

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 18. maj 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/765 z dne 11. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 606/2009 glede nekaterih enoloških postopkov	1
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/766 z dne 13. maja 2016 o začasni prepovedi ribolova na rdečega okuna v območju NAFO 3M s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije	4
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/767 z dne 17. maja 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	6
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/768 z dne 21. aprila 2016 o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja	8
	*	Sklep Sveta (EU) 2016/769 z dne 21. aprila 2016 o sprejetju sprememb Protokola iz leta 1998 o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja	21
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/770 z dne 14. aprila 2016 o določitvi skupne oblike pošiljanja informacij o izvajanju postopkov v skladu z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2068)	32
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/771 z dne 13. maja 2016 o začasnem dovoljenju Španiji, da odobri trženje semena vrste Pinus radiata D. Don, ki je uvoženo iz Nove Zelandije in ne izpolnjuje zahtev Direktive Sveta 1999/105/ES v zvezi z identifikacijo in označevanjem, ter sadilnega materiala iz tega semena (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 2784)	52
	*	Sklep sveta guvernerjev z dne 20. januarja 2016 o spremembah Poslovnika Evropske investicijske banke, ki odražajo krepitev upravljanja EIB [2016/772]	55

Št.	01/TQ72
Država članica	Evropska unija (vse države članice)
Stalež	RED/N3M
Vrste	rdeči okun (Sebastes spp.)
Cona	NAFO 3M
Datum zaprtja	od 23.2.2016 do 30.6.2016

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	107,7
	TR	71,0
	ZZ	89,4
0707 00 05	TR	116,3
0707 00 05	ZZ	116,3
0709 93 10	TR	138,6
0709 93 10	ZZ	138,6
0805 10 20	EG	47,3
	IL	89,1
	MA	55,2
	TR	31,5
	ZA	81,4
	ZZ	60,9
0805 50 10	ZA	161,1
0805 50 10	ZZ	161,1
0808 10 80	AR	109,2
	BR	100,8
	CL	117,3
	CN	95,4
	NZ	153,4
	US	163,7
	ZA	95,5
	ZZ	119,3