11.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1

(1)

Po sprejetju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (2) so bila v delu, ki se nanaša na poenostavitve iz Priloge 12 k navedeni delegirani uredbi, v treh obrazcih ugotovljena nekatera neskladja s sistemi, ki so bili vzpostavljeni s carinskim zakonikom Unije, vključno s sklicevanjem na postopke, ki so prenehali obstajati. Ta neskladja vplivajo na pravno jasnost in jih je treba popraviti.

(2)

Poleg tega je bilo tudi ugotovljeno, da so bili v delu, ki zadeva poenostavitve iz Priloge 12 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341, nekateri obrazci pomotoma izpuščeni.

(3)

Delegirano uredbo (EU) 2016/341 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(4)

Določbe te uredbe bi se morale uporabljati od 1. maja 2016, da se omogoči uporaba carinskega zakonika Unije v celoti –

(1)

obrazci „Zahtevek za dovoljenje za uporabo poenostavljene deklaracije in vpis v evidence deklaranta“, „Zahtevek za dovoljenje za uporabo poenostavitev, Dopolnilni obrazec – UVOZ)“ in „Pojasnjevalne opombe za različna polja zahtevka“ se nadomestijo z obrazci iz Priloge I k tej uredbi.

(2)

Dodajo se obrazci iz Priloge II k tej uredbi.

11.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/11

(1)

Za vsako državo članico, ki izvaja shemo osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 22(1) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija, tako da od letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53 navedene uredbe. V skladu s členom 22(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je treba upoštevati vsako povečanje, ki ga države članice uporabijo v skladu z navedeno določbo.

(2)

Za vsako državo članico, ki izvaja shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 36(4) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija, tako da od letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi odšteje zgornje meje, določene v skladu s členi 42, 47, 49, 51 in 53 navedene uredbe.

(3)

Za vsako državo članico, ki odobri prerazporeditveno plačilo iz poglavja 2 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 42(2) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki so ga zadevne države članice sporočile v skladu s členom 42(1) navedene uredbe.

(4)

Glede plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 v letu 2016, je treba izračunati letne nacionalne zgornje meje iz člena 47(3) navedene uredbe za leto 2016 v skladu s členom 47(1) navedene Uredbe in znesek do 30 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, kot je določeno v Prilogi II k navedeni uredbi.

(5)

Za države članice, ki odobrijo plačilo za območja z naravnimi omejitvami iz poglavja 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letne nacionalne zgornje meje iz člena 49(2) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki so ga zadevne države članice sporočile v skladu s členom 49(1) navedene uredbe.

(6)

Glede plačila za mlade kmete iz poglavja 5 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, mora letne nacionalne zgornje meje iz člena 51(4) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki so ga države članice sporočile v skladu s členom 51(1) navedene uredbe, te pa ne smejo biti višje od 2 % letne zgornje meje iz Priloge II.

(7)

Kadar celotni znesek plačila za mlade kmete, zahtevan v državi članici v letu 2016, presega zgornjo mejo iz člena 51(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za navedeno državo članico, mora ta država članica financirati razliko v skladu s členom 51(2) navedene uredbe, ob upoštevanju najvišjega zneska iz člena 51(1) navedene uredbe. Zaradi jasnosti je primerno, da se določi najvišji znesek za vsako državo članico.

(8)

Za vsako državo članico, ki odobri prostovoljno vezano podporo iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013 v letu 2016, mora letno nacionalno zgornjo mejo iz člena 53(7) navedene uredbe za leto 2016 določiti Komisija na podlagi odstotka, ki ga je zadevna država članica sporočila v skladu s členom 54(1) navedene uredbe.

(9)

Za leto 2016 se je izvajanje shem neposrednih podpor iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 začelo 1. januarja 2016. Zaradi skladnosti med uporabo navedene uredbe za leto zahtevka 2016 in uporabo ustreznih zgornjih mej proračuna bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila –

11.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/20

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/22

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa, da je treba države članice, tretje države ali njihove regije (v nadaljnjem besedilu: države ali regije) glede na njihov status tveganja za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) razvrstiti v eno od treh kategorij: zanemarljivo tveganje za BSE, nadzorovano tveganje za BSE in nejasno tveganje za BSE.

(2)

V Prilogi k Odločbi Komisije 2007/453/ES (2) je naveden seznam držav ali regij glede na njihov status tveganja za BSE.

(3)

Mednarodna organizacija za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) ima vodilno vlogo pri razvrščanju držav ali regij glede na njihovo tveganje za BSE.

(4)

OIE je 26. maja 2015 na generalni skupščini sprejela resolucijo št. 21 o priznavanju statusa tveganja za BSE tistih držav članic (3), ki priznavajo Francijo kot državo s statusom zanemarljivega tveganja za BSE. Odločba 2007/453/ES je bila 4. avgusta 2015 spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) št. 2015/1356 (4), da se v pravu EU odrazi status Francije in drugih držav kot držav z zanemarljivim tveganjem za BSE.

(5)

Francija je 24. marca 2016 Komisijo, druge države članice in OIE obvestila o odkritju primera klasične BSE pri govedu v Franciji, ki je bilo rojeno aprila 2011.

(6)

V skladu s členom 11.4.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE (5) je eden od pogojev za odobritev in ohranjanje statusa države kot države z zanemarljivim tveganjem za BSE ta, da če v državi obstaja avtohtoni primer klasične BSE, mora biti vsak avtohtoni primer klasične BSE rojen pred več kot 11 leti. Zato je Znanstvena komisija za živalske bolezni OIE po uradnem obvestilu Francije o potrditvi primera klasične BSE pri petletnem govedu začasno umaknila status Francije kot države z zanemarljivim tveganjem za BSE, kot je priznano z resolucijo št. 21, in ponovno uvedla prejšnji status Francije kot države z nadzorovanim tveganjem za BSE z učinkom od 25. marca 2016.

(7)

Zaradi navedene odločitve bi bilo treba spremeniti seznam držav v Prilogi k Odločbi 2007/453/ES.

(8)

Odločbo 2007/453/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

vnos „— Francija“ se izbriše v delu „A. Države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE“;

2.

vnos „— Francija“ se vstavi v del „B. Države ali regije z nadzorovanim tveganjem za BSE“, za vnosom „— Španija“ in pred vnosom „— Litva“.

11.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/24

(1)

S Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) (1) je bil vzpostavljen program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, s katerim so se tedanji Eurosistemovi programi nakupa vrednostnih papirjev razširili na vrednostne papirje javnega sektorja. Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih je poleg tretjega programa nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in prihodnjega programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja del razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev. Cilj razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev je okrepiti transmisijo denarne politike, olajšati kreditiranje gospodarstva v euroobmočju, omiliti posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja ter prispevati k vrnitvi stopnje inflacije na raven, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti, kar je skladno s poglavitnim ciljem Evropske centralne banke, da ohranja stabilnost cen.

(2)

V skladu s pooblastili Sveta ECB za zagotavljanje stabilnosti cen bi bilo treba spremeniti nekatere značilnosti programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, da se zagotovi trajna prilagoditev gibanja inflacije na raven, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti. Spremembe so skladne s pooblastili Sveta ECB na področju denarne politike in ustrezno upoštevajo vidike obvladovanja tveganj.

(3)

Natančneje, za doseganje ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih bi bilo treba likvidnost, ki se zagotovi trgu prek vseh nakupov v okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev v posameznem mesecu, povečati na 80 milijard EUR.

(4)

Poleg tega bi bilo treba za tržne vrednostne papirje, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, zvišati omejitve glede izdajateljev in omejitve deležev izdaj. Novi prag je bil določen tako, da se zagotovi, da bodo predvideni nakupi še naprej sorazmerni s cilji programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, tudi glede na to, da je tveganje oviranja urejenega prestrukturiranja dolgov omejeno.

(5)

Z začetkom v aprilu 2016 bi bilo treba spremeniti dodelitev nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih med nakupe primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, ter nakupe drugih primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, da se dosežejo cilji tega programa ter zagotovi nemoteno izvajanje tega programa v času njegovega trajanja in ob povečanem obsegu nakupov.

(6)

Dodatno bi bilo treba za potrebe bonitetnih ocen tržnih dolžniških vrednostnih papirjev s strani zunanjih bonitetnih institucij upoštevati tudi bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij za izdajo, kadar niti izdajatelj niti garant nima bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije. Vendar bi moral imeti tržni vrednostni papir tako bonitetno oceno za izdajo, kot se zahteva za izpolnitev kriterijev primernosti za tržno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema. V Sklepu (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) bi bilo treba upoštevati, da so ti kriteriji zdaj določeni v delu 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (2).

(7)

Zato je treba Sklep (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) ustrezno spremeniti –

1.

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Tržni dolžniški vrednostni papirji so primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, če izpolnjujejo kriterije primernosti za tržno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema v skladu z delom 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (*), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(*)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3)."

(**)  Smernica ECB/2014/31 Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).“;"

2.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Omejitve nakupov

1.   Ob upoštevanju člena 3 velja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih za tržne dolžniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz člena 3, po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema omejitev deleža izdaj po posameznih mednarodnih identifikacijskih številkah vrednostnih papirjev (ISIN). Omejitev deleža izdaj znaša:

2.   Za vse tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih in imajo preostalo zapadlost, kakor je določena v členu 3, velja skupna omejitev po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema v višini:

3.   Za dolžniške vrednostne papirje iz točke (d) člena 3(2) se uporabljajo drugačne omejitve glede izdajateljev in omejitve deležev izdaj. Te omejitve bo določil Svet ECB ob upoštevanju vidikov obvladovanja tveganj in delovanja trga.“;

3.

v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Od knjigovodske vrednosti nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so primerni v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, mora biti 10 % v vrednostnih papirjih, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, ter 90 % v vrednostnih papirjih, ki jih izdajo primerna centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije, ali, kadar to pride v poštev na podlagi člena 3(4) tega sklepa, v vrednostnih papirjih, ki jih izdajo primerne javne nefinančne družbe. To dodelitev preverja Svet ECB. Nakupe dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ter regionalna in lokalna država, izvajajo samo NCB.“;

4.

v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Delež NCB v knjigovodski vrednosti nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so primerni v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, znaša 90 %, preostalih 10 % pa kupi ECB. Razdelitev nakupov po državah se opravi v skladu s ključem za vpis kapitala v ECB iz člena 29 Statuta ESCB.“