ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 118

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 59
4. maj 2016


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/686 z dne 3. maja 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/687 z dne 28. aprila 2016 o harmonizaciji frekvenčnega pasu 694–790 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in za prožno nacionalno uporabo v Uniji (notificirano pod številko dokumenta C(2016) 2268)  ( 1 )

4

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Komisije (EU) 2016/688 z dne 2. maja 2016 o spremljanju in upravljanju prisotnosti dioksinov in PCB v ribah in ribiških proizvodih iz baltske regije ( 1 )

16

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 1/2016 Skupnega odbora Evropske unije in Švice za zračni promet ustanovljenega na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu z dne 11. aprila 2016 o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu [2016/689]

24

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/686

z dne 3. maja 2016

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. maja 2016

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

203,5

MA

94,1

SN

225,9

TR

84,9

ZZ

152,1

0707 00 05

MA

83,2

TR

137,2

ZZ

110,2

0709 93 10

MA

95,4

TR

133,6

ZZ

114,5

0805 10 20

EG

51,1

IL

84,3

MA

61,6

TR

37,1

ZZ

58,5

0805 50 10

BR

116,1

MA

135,4

TR

130,3

ZA

143,4

ZZ

131,3

0808 10 80

AR

111,2

BR

96,0

CL

114,8

CN

73,3

NZ

135,2

US

225,3

ZA

97,6

ZZ

121,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/4


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/687

z dne 28. aprila 2016

o harmonizaciji frekvenčnega pasu 694–790 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Uniji zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in za prožno nacionalno uporabo v Uniji

(notificirano pod številko dokumenta C(2016) 2268)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V večletnem programu za politiko radiofrekvenčnega spektra (PPRS), sprejetem s Sklepom 243/2012/EU (2), sta Evropski parlament in Svet določila cilj politike, s katerim se zagotovi vsaj 1 200 MHz primernega spektra za zadostitev vse večjemu povpraševanju po brezžičnem prenosu podatkov v Uniji do leta 2015 (3). Poleg tega je PPRS pooblastil Komisijo in države članice, da v medsebojnem sodelovanju zagotovijo razpoložljivost spektra za izdelavo programov in posebne dogodke (PMSE) (4), za razvoj varnostnih storitev in prosti pretok z njimi povezanih naprav ter razvoj inovativnih interoperabilnih rešitev za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah (5) in za „internet stvari“ (6). Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je sprejela poročilo o strateških sektorskih potrebah po spektru, ki med drugim obravnava potrebe po spektru za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, izdelavo programov in posebne dogodke ter internet stvari (7).

(2)

Spekter v frekvenčnem pasu 694–790 MHz (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 700 MHz) je dragocen vir za uporabo stroškovno učinkovitih prizemnih brezžičnih omrežij z visoko zmogljivostjo in celovito pokritostjo v zaprtih prostorih in na prostem. Pravilnik o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze vsebuje dodelitev frekvenčnega pasu 700 MHz radiodifuzijskim in mobilnim storitvam (razen aeronavtičnim mobilnim storitvam) na deljeni primarni osnovi in določitve tega frekvenčnega pasu za mednarodne mobilne telekomunikacije. Ta frekvenčni pas se trenutno po vsej Uniji uporablja za digitalno prizemno televizijo in brezžično avdio opremo za izdelavo programov in posebne dogodke.

(3)

V strategiji Komisije za enotni digitalni trg (8) sta poudarjena pomen frekvenčnega pasu 700 MHz pri zagotavljanju širokopasovnih storitev na podeželskih območjih in potreba po koordinirani sprostitvi navedenega frekvenčnega pasu, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe za distribucijo avdiovizualnih medijev, da bi se spodbudile naložbe v visokohitrostna širokopasovna omrežja in olajšalo širjenje naprednih digitalnih storitev.

(4)

V svojem mnenju o dolgoročni strategiji za frekvenčni pas 470–790 MHz (9) skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra priporoča usklajen pristop k spremembi namembnosti frekvenčnega pasu 700 MHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, vključno z dajanjem tega pasu na razpolago v okviru usklajenih tehničnih pogojev po vsej Uniji.

(5)

11. marca 2013 je na podlagi člena 4(2) sklepa o radijskem spektru Komisija Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat za pripravo usklajenih tehničnih pogojev za frekvenčni pas 700 MHz v Uniji za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in drugih uporab, ki podpirajo prednostne naloge politike Unije za radiofrekvenčni spekter.

(6)

CEPT je 28. novembra 2014 in 1. marca 2016 v odziv na navedeno pooblastilo izdala svoji poročili 53 (10) in 60 (11). Predstavljata podlago za tehnično uskladitev frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, kar omogoča ekonomijo obsega v zvezi z opremo, v skladu z mednarodnim razvojem v zvezi s tem pasom.

(7)

V poročilih CEPT 53 in 60 so predstavljene tudi možnosti za uporabo delov frekvenčnega pasu 700 MHz (t. i. dupleksna vrzel in/ali zaščitni pasovi), ki jih lahko določi država članica (v nadaljnjem besedilu: „nacionalne možnosti“). Ena nacionalna možnost je dopolnilna navzdolnja povezava (SDL), ki pomeni oddajanje prek bazne postaje le z navzdolnjo povezavo (tj. enosmerno) za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in ki na ta način rešuje težavo asimetričnosti podatkovnega prometa z boljšo navzdolnjo zmogljivostjo takih storitev. Druge nacionalne možnosti so civilna zaščita in pomoč pri nesrečah, oprema za izdelavo programov in posebne dogodke ter komunikacije stroj–stroj, ki temeljijo na prizemnih sistemih, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.

(8)

Usklajeni tehnični pogoji bi zagotovili, da bi se frekvenčni pas 700 MHz začel uporabljati za visokohitrostne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in za druge uporabe v skladu s prednostnimi nalogami politike spektra na ravni Unije; koristili bi enotnemu trgu, ublažili škodljive motnje in olajšali usklajevanje frekvenc.

(9)

Frekvenčni pas 700 MHz bi se zato moral uporabljati za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki temeljijo na usklajeni ureditvi kanalov (v nadaljnjem besedilu: temeljna ureditev) in s tem povezanih skupnih najmanj omejujočih tehničnih pogojih, kadar ga države članice določijo za drugo uporabo kot za radiodifuzijska omrežja z visokimi močmi. Države članice lahko za storitve digitalne prizemne televizije izjemoma in začasno uporabijo dele frekvenčnega pasu 700 MHz zunaj temeljne ureditve, da se olajša pravočasen prehod s prizemnega televizijskega oddajanja v frekvenčnem pasu, kakor je to ustrezno ob upoštevanju nacionalnih okoliščin, npr. v zvezi s spremembo pravic za uporabo spektra za storitve digitalne prizemne televizije ali ureditve simultanega oddajanja v skladu s sporazumi sosednjih držav članic o upravljanju tveganj čezmejnih motenj.

(10)

Države članice bi morale imeti tudi možnost uporabe delov frekvenčnega pasu 700 MHz za odziv na posebne nacionalne potrebe. Poleg prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev bi to lahko vključevalo tudi uporabo v skladu s prednostnimi nalogami sektorske politike Unije za radiofrekvenčni spekter, zlasti za opremo za izdelavo programov in posebne dogodke, civilno zaščito in pomoč pri nesrečah ter internet stvari in zaradi zagotavljanja učinkovite uporabe spektra. V zvezi s tem se frekvenčni pas 790–791 MHz lahko uporablja brez poseganja v Sklep Komisije 2010/267/EU (12). Prožna uskladitev razpoložljivosti spektra v frekvenčnem pasu 700 MHz za reševanje teh nacionalnih potreb, ki temelji na omejenem naboru nacionalnih možnosti, bi pomagala doseči ekonomijo obsega za opremo in čezmejno koordinacijo ter bi morala biti omejena na razpoložljiva frekvenčna območja in, kadar je to ustrezno, na povezano dupleksno metodo in ureditev kanalov. Države članice bi morale določiti izvajanje in ustrezno kombinacijo nacionalnih možnosti ter organizirati njihov soobstoj. Uporaba spektra za nacionalne možnosti bi morala zagotoviti tudi soobstoj s prizemnimi brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami, ki so v skladu s temeljno ureditvijo.

(11)

Prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in nacionalne možnosti v frekvenčnem pasu 700 MHz bi morale zagotavljati ustrezno zaščito obstoječih prizemnih storitev televizijskega oddajanja in brezžične avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke pod 694 MHz v skladu s svojim regulativnim statusom. Na nacionalni ravni bi lahko bili potrebni dodatni ukrepi za upravljanje medsebojnih motenj med brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami in storitvami digitalne prizemne televizije, na primer od oddajnikov bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacije do sprejemnikov digitalne prizemne televizije ali od oddajnikov digitalne prizemne televizije do sprejemnikov bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacije, pri čemer lahko mobilni operaterji za vsak primer posebej uporabijo ustrezne tehnike za ublažitev motenj.

(12)

Ukrepi na podlagi odločbe o radijskem spektru sicer ne posegajo v pravice držav članic do organiziranja in uporabe radiofrekvenčnega spektra za namene javnega reda in varnosti (in sicer civilno zaščito in pomoč pri nesrečah) (13), vendar bi bila taka uporaba koristna za skupno frekvenčno območje, saj bi se z njo zagotovil prosti pretok za naprave in interoperabilne storitve v skladu s ciljem politike PPRS o razpoložljivosti spektra. Usklajeni tehnični pogoji za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve bi lahko, kadar je to potrebno in ustrezno v okviru temeljne ureditve, omogočili tudi uporabo širokopasovnih storitev za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, za katere se lahko uporabljajo ti pogoji na podlagi domneve, da ima omrežje za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah enake značilnosti glede soobstoja kot prizemna brezžična širokopasovna elektronska komunikacijska omrežja. Kadar države članice določijo elektronske komunikacijske storitve na neizključni podlagi, lahko po potrebi uporabijo civilno zaščito in pomoč pri nesrečah. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra o strateških sektorskih potrebah po spektru v poročilu ugotavlja, da imajo države članice različne potrebe po spektru za širokopasovne storitve za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah in da so nacionalne rešitve odvisne od političnih odločitev, vključno z načinom izvajanja nalog za zagotovitev javne varnosti in s tem povezano vlogo nacionalnih organov ali javnih operaterjev.

(13)

Poročili št. 53 in 60 opozarjata na potrebo po postopku za nastavitev avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke, da se zagotovi nemoteno delovanje za zahtevano kakovost storitve. Da se izboljša soobstoj brezžične avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke v zaprtih prostorih ter mobilnih elektronskih komunikacijskih omrežij z uporabo sosednjih frekvenčnih pasov, bi morale države članice po potrebi in v okviru izvedljivosti spodbujati izvajanje rešitev za ublažitev motenj, kot so tiste iz Sklepa 2014/641/EU (14).

(14)

Države članice bi morale skleniti ustrezne dvostranske čezmejne sporazume z drugimi državami članicami in tretjimi državami. Taki sporazumi med državami članicami in tretjimi državami so lahko potrebni na ustreznih delih ozemelj držav članic, da se zagotovi izvajanje usklajenih parametrov, izogibanje škodljivim motnjam in izboljšanje učinkovitosti spektra. Poročilo skupine za politiko radijskega spektra o koordinaciji spektra za radiodifuzijo v primeru prerazporeditve frekvenčnega pasu 700 MHz (RSPG Report on proposed spectrum coordination approach for broadcasting in the case of a reallocation of the 700 MHz band) (15) določa tehnične pogoje in načela za čezmejno koordinacijo med prizemnimi brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami in prizemnim televizijskim oddajanjem, vključno s tretjimi državami.

(15)

Države članice bi morale poročati Komisiji o izvajanju tega sklepa in uporabi frekvenčnega pasu 700 MHz, zlasti da se prilagodi prihodnjemu razvoju na področju brezžičnih sistemov (na primer v okviru 5G ali interneta stvari), kar lahko vpliva na njegovo uporabo za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in nacionalne možnosti. To bo olajšalo ocenjevanje učinka sklepa na ravni EU in po potrebi njegov pravočasen pregled.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ta sklep usklajuje tehnične pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe frekvenčnega pasu 694–790 MHz („700 MHz“) v Uniji za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve. Namen sklepa je tudi olajšati prožno nacionalno uporabo, prilagojeno nacionalnim potrebam v skladu s prednostnimi nalogami programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Usklajeni pogoji za frekvenčni pas 790–791 MHz na podlagi tega sklepa se uporabljajo brez poseganja v določbe Sklepa Komisije 2010/267/EU.

Člen 2

Za namene tega sklepa se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„brezžična avdio oprema za izdelavo programov in posebne dogodke“ pomeni radijsko opremo, ki se uporablja za prenos analognih ali digitalnih avdio signalov med omejenim številom oddajnikov in sprejemnikov, kot so radijski mikrofoni, ušesnonadzorni sistemi ali avdio povezave, ki se uporabljajo predvsem za produkcijo radiodifuzijskih programov ali na zasebnih ali javnih družbenih ali kulturnih dogodkih;

2.

„radijske komunikacije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah (PPDR)“ pomeni radijske aplikacije, ki jih nacionalni organi ali zadevni operaterji uporabljajo za javno varnost in varovanje ter obrambne namene, da se odzovejo na zadevne nacionalne potrebe v zvezi z javno varnostjo in varovanjem, tudi v izrednih razmerah;

3.

„radijske komunikacije stroj–stroj (M2M)“ pomeni radijske povezave za posredovanje informacij med fizičnimi ali virtualnimi enotami, ki tvorijo kompleksen ekosistem, vključno z internetom stvari; take radijske povezave se lahko ustvarijo z elektronskimi komunikacijskimi storitvami (npr. na podlagi mobilne tehnologije) ali drugimi storitvami, na podlagi licencirane ali nelicencirane uporabe spektra.

Člen 3

1.   Kadar države članice določijo in dajo na razpolago frekvenčni pas 700 MHz za drugo uporabo kot za radiodifuzijska omrežja visoke moči:

(a)

določijo in dajo na razpolago frekvenčna pasova 703–733 MHz in 758–788 MHz na neizključni podlagi za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v skladu s parametri iz oddelkov A.1, B in C Priloge;

(b)

v skladu z nacionalnimi odločitvami in izborom določijo in dajo na razpolago dele frekvenčnega pasu 700 MHz, ki niso navedeni v odstavku 1(a), za uporabo v skladu s parametri iz oddelkov A.2 do A.5 Priloge.

2.   Države članice olajšajo soobstoj različnih vrst uporab iz odstavka 1.

Člen 4

Države članice zagotovijo, da sistemi iz člena 3(1)(a) in (b) ustrezno ščitijo obstoječe sisteme v sosednjem frekvenčnem pasu 470–694 MHz, in sicer digitalne prizemne televizijske radiodifuzijske storitve in brezžično avdio opremo za izdelavo programov in posebne dogodke (PMSE) v skladu z njihovim regulativnim statusom.

Člen 5

Države članice olajšajo sklepanje sporazumov o čezmejnem usklajevanju, da se omogoči obratovanje sistemov iz člena 3(1)(a) in, kadar je ustrezno, sistemov iz člena 3(1)(b), pri čemer upoštevajo obstoječe regulativne postopke in pravice ter zadevne mednarodne sporazume.

Člen 6

Države članice spremljajo uporabo frekvenčnega pasu 700 MHz in Komisiji na zahtevo ali lastno pobudo poročajo o svojih ugotovitvah, da se po potrebi omogoči pravočasen pregled tega sklepa.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 28. aprila 2016

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(3)  Člen 3(b), PPRS.

(4)  Člen 8(5), PPRS.

(5)  Člen 8(3), PPRS.

(6)  Člen 8(6), PPRS.

(7)  Dokument RSPG13-540rev2.

(8)  Glej: http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market_sl

(9)  Dokument RSPG 15-595 final; povezava: http://rspg-spectrum.eu/wp-content/uploads/2013/05/RSPG15-595_final-RSPG_opinion_UHF.pdf

(10)  Povezava na Poročilo CEPT 53: http://www.erodocdb.dk/Docs/doc98/official/pdf/CEPTREP053.PDF

(11)  Povezava na Poročilo CEPT 60: http://www.erodocdb.dk/Docs/doc98/official/pdf/CEPTREP060.PDF

(12)  Sklep Komisije 2010/267/EU z dne 6. maja 2010 o usklajenih tehničnih pogojih za uporabo frekvenčnega pasu 790–862 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v Evropski uniji zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve (UL L 117, 11.5.2010, str. 95).

(13)  Člen 1(4) Odločbe o radijskem spektru.

(14)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/641/EU z dne 1. septembra 2014 o usklajenih tehničnih pogojih za uporabo radiofrekvenčnega spektra za brezžično avdio opremo za izdelavo programov in posebne dogodke v Uniji (UL L 263, 3.9.2014, str. 29).

(15)  Dokument RSPG13-524 rev1; povezava: https://circabc.europa.eu/d/a/workspace/SpacesStore/614d3daf-76a0-402d-8133-77d2d3dd2518/RSPG13-524%20rev1%20Report_700MHz_reallocation_REV.pdf


PRILOGA

PARAMETRI IZ ČLENA 3

A.   Splošni parametri

1.

V skladu s členom 3(1)(a) je v frekvenčnih pasovih 703–733 MHz in 758–788 MHz frekvenčna ureditev naslednja:

a.

dodeljeni bloki so večkratniki 5 MHz (1);

b.

način obratovanja je frekvenčni dupleks (Frequency Division Duplex – FDD); Dupleksni razmik znaša 55 MHz, pri čemer terminalska postaja (navzgornja povezava FDD) oddaja v spodnjem frekvenčnem pasu 703–733 MHz, bazna postaja (navzdolnja povezava FDD) oddaja v zgornjem frekvenčnem pasu 758–788 MHz;

c.

spodnja frekvenčna meja dodeljenega bloka je poravnana z robom pasu 703 MHz ali pa od njega razmaknjena z večkratnikom 5 MHz.

Če se izvajajo radijske komunikacije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, bi se morali uporabljati tehnični pogoji za brezžične elektronske komunikacijske storitve iz te priloge brez poseganja v pravico držav članic do organiziranja in uporabe njihovega spektra za namene javne varnosti, varovanja in obrambo.

2.

V skladu s členom 3(1)(b) je frekvenčna ureditev znotraj frekvenčnega pasu 738 MHz–758 MHz za uporabo v celoti ali delno za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, naslednja:

a.

zgornji rob frekvenčnega pasu določenega območja spektra je bodisi 758 MHz ali 753 MHz; slednja vrednost se uporabi le v povezavi s frekvenčno ureditvijo v skladu z oddelkom A.3, ki se začne pri 753 MHz;

b.

spodnji rob frekvenčnega pasu določenega območja spektra se začne pri eni od naslednjih vrednosti; 738 MHz, 743 MHz, 748 MHz ali 753 MHz;

c.

način delovanja se omeji na oddajanje bazne postaje („le navzdolnja povezava“) v skladu s tehničnimi parametri iz oddelka B;

d.

dodeljene velikosti blokov v določenem območju spektra so večkratniki 5 MHz (1); zgornja frekvenčna meja dodeljenega bloka je poravnana z zgornjim robom pasu ali pa od njega razmaknjena z večkratnikom 5 MHz.

3.

V skladu s členom 3(1)(b) je ureditev frekvenc v frekvenčnih pasovih 698–703 MHz, 733–736 MHz, 753–758 MHz in 788–791 MHz za uporabo v celoti ali delno za radijske komunikacije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah naslednja: način obratovanja je frekvenčni dupleks (FDD); Dupleksni razmik znaša 55 MHz, pri čemer terminalska postaja (navzgornja povezava PPDR) oddaja v enem ali obeh frekvenčnih pasovih 698–703 MHz in 733–736 MHz, bazna postaja (navzdolnja povezava PPDR) pa oddaja v enem ali obeh frekvenčnih pasovih 753–758 MHz in 788–791 MHz.

Za radijske komunikacije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah se lahko uporabita tudi frekvenčna pasova 703–733 MHz in 758–788 MHz ali njihovi podrazredi. Taka uporaba se obravnava v oddelku A.1.

4.

V skladu s členom 3(1)(b) je ureditev frekvenc v frekvenčnih pasovih 733–736 MHz in 788–791 MHz za uporabo za radijske komunikacije stroj–stroj naslednja: način obratovanja je frekvenčni dupleks (FDD); dupleksni razmik znaša 55 MHz, pri čemer terminalska postaja (navzgornja povezava M2M) oddaja v frekvenčnem pasu 733–736 MHz, bazna postaja (navzdolnja povezava M2M) pa oddaja v frekvenčnem pasu 788–791 MHz;

5.

V skladu s členom 3(1)(b) države članice določijo ureditev frekvenc v frekvenčnih pasovih 694–703 MHz in 733–758 MHz za uporabo v celoti ali delno za brezžično avdio opremo za izdelavo programov in posebne dogodke. Za izboljšanje soobstoja brezžične avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke, ki se uporablja v zaprtih prostorih v frekvenčnih pasovih 694–703 MHz in/ali 733–758 MHz, ter mobilnih elektronskih komunikacijskih omrežij države članice po potrebi in v okviru izvedljivosti spodbujajo izvajanje rešitev za ublažitev motenj.

B.   Tehnični pogoji za bazne postaje za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu 738–788 MHz

Naslednji tehnični parametri za bazne postaje, t. i. maske spektrskega bloka (BEM), se uporabljajo za zagotovitev soobstoja sosednjih omrežij in zaščito drugih storitev in aplikacij v sosednjih pasovih. Lahko se uporabljajo tudi manj strogi tehnični parametri, če se tako dogovorijo zadevni operaterji ali uprave, pod pogojem, da ti parametri izpolnjujejo tehnične pogoje, ki se uporabljajo za zaščito drugih storitev ali aplikacij, vključno v sosednjih pasovih ali v skladu s čezmejnimi obveznostmi.

BEM (2) je maska spektrskega bloka, opredeljena kot funkcija frekvence glede na „rob spektrskega bloka“ (block edge), ki predstavlja frekvenčno mejo spektrskega bloka, za katerega so operatorju dodeljene pravice do uporabe. BEM sestavlja več elementov, ki so opredeljeni za določene merilne pasovne širine. „rob pasu“ označuje mejo frekvence spektrskega območja, ki je določeno za posamezno uporabo.

Spodaj navedeni BEM za bazne postaje so bili razviti za opremo, ki se uporablja v mobilnih omrežjih. Ista BEM bazne postaje velja za uporabo navzdolnje povezave FDD v frekvenčnem pasu 758–788 MHz (v skladu z opredelitvijo v oddelku A.1) in neobvezno uporabo le navzdolnje povezave v frekvenčnem pasu 738–758 MHz (v skladu z opredelitvijo v oddelku A.2). BEM se uporablja za zaščito drugih spektrskih blokov, ki se uporabljajo za elektronske komunikacijske storitve (vključno z uporabo le navzdolnje povezave) in druge storitve ter aplikacije v sosednjih pasovih. Dodatni ukrepi, ki ne omejujejo ekonomije obsega opreme, se lahko uporabljajo na nacionalni ravni za dodatno olajšanje soobstoja elektronskih komunikacijskih storitev in drugih uporab v frekvenčnem pasu 700 MHz.

Bazna postaja BEM je sestavljena iz omejitev moči znotraj bloka in zunaj bloka. Omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, ki je dodeljen operaterju. Omejitve moči zunaj bloka se uporabljajo za spekter znotraj ali zunaj frekvenčnega pasu 700 MHz, ki je zunaj dodeljenega bloka. Tabela 1 vsebuje različne elemente spektra BEM baznih postaj, pri čemer so vsi elementi BEM razen elementov „znotraj“ dodeljeni omejitvam moči zunaj bloka. Neobvezne omejitve moči znotraj bloka so navedene v tabeli 2. Omejitve moči zunaj bloka za različne elemente BEM so navedene v tabelah 3 do 8.

Da se pridobi bazno postajo BEM za določen blok znotraj navzdolnje povezave FDD ali v frekvenčnem pasu 738–758 MHz, kadar se uporablja le za neobvezno navzdolnjo povezavo, se elementi BEM uporabljajo, kot sledi:

omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, dodeljen operaterju;

določijo se prehodna območja in uporabijo ustrezne omejitve moči. Prehodna območja se lahko prekrivajo z zaščitnimi pasovi, sosednjimi pasovi in dupleksnimi vrzelmi, v tem primeru se uporabijo omejitve moči prehodnih območij,

za preostali dodeljeni spekter, ki predstavlja osnovo (v skladu z opredelitvijo v tabeli 1), se uporabljajo omejitve moči osnove,

za preostali spekter v zaščitnih pasovih (tj. ki je zunaj prehodnih območij ali se ne uporablja za radijske komunikacije PPDR ali M2M) se uporabijo omejitve moči za zaščitni pas,

za spekter v frekvenčnem pasu 733–758 MHz, ki se ne uporablja le za navzdolnjo povezavo ali radijske komunikacije PPDR ali M2M, se uporabljajo omejitve moči za dupleksno vrzel.

Tabela 1

Opredelitev elementov BEM za bloke v skladu z oddelki od A.1 in A.2

Element BEM

Opredelitev pojmov

Znotraj bloka

Nanaša se na blok, za katerega je opredeljena maska robov spektralnega bloka.

Osnova

Spekter, ki se uporablja v frekvenčnih pasovih 703–733 MHz (tj. navzgornja povezava FDD) in 758–788 MHz (tj. navzdolnja povezava FDD) ter v frekvenčnem pasu 738 MHz–758 MHz le za navzdolnjo povezavo (če je ustrezno), za radiodifuzijo digitalne prizemne televizije pod robom frekvenčnega pasu 694 MHz, za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu nad 790 MHz (navzgornje in navzdolnje povezave), za radijske komunikacije PPDR v frekvenčnem pasu 700 MHz (navzgornje in navzdolnje povezave) in za radijske komunikacije M2M v frekvenčnem pasu 700 MHz (navzgornje in navzdolnje povezave).

Prehodno območje

Spekter 0 do 10 MHz pod in 0 do 10 MHz nad blokom, dodeljenim operaterju. v frekvenčnem območju, kjer se prekrivajo prehodna območja in spekter, ki se uporablja za prekrivanje navzgornje povezave FDD, navzgornje povezave PPDR ali navzgornje povezave M2M, se prehodne omejitve moči ne uporabljajo.

Zaščitni pasovi

(a)

Spekter med spodnjim robom frekvenčnega pasu 700 MHz in spodnjim robom navzgornje povezave FDD (tj. 694–703 MHz);

(b)

Spekter med zgornjim robom navzdolnje povezave FDD (tj. 788 MHz) in spodnjim robom navzdolnje povezave FDD v skladu s Sklepom 2010/267/EU (tj. 791 MHz).

V primeru prekrivanja med prehodnim območjem in zaščitnim pasom se uporabijo prehodne omejitve moči. Pri uporabi spektra za radijske komunikacije PPDR ali M2M se uporabljajo osnovne ali prehodne omejitve moči.

Dupleksna vrzel

Spekter v frekvenčnem pasu 733–758 MHz.

V primeru prekrivanja med prehodnim območjem in delom dupleksne vrzeli, ki se ne uporablja za le navzdolnjo povezavo ali radijske komunikacije PPDR ali M2M, se uporabljajo prehodne omejitve moči.

Zahteve znotraj bloka

Tabela 2

Omejitev moči znotraj bloka bazne postaje

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP (3)

Merilne pasovne širine

Blok, dodeljen operaterju

Neobvezno.

Če organi zahtevajo zgornjo mejo, se lahko uporabi vrednost, ki ne presega 64 dBm/5 MHz na anteno.

5 MHz

Zahteve zunaj bloka

Tabela 3

Omejitev moči osnove bazne postaje

Frekvenčno območje

Pasovna širina zaščitenega bloka

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

Frekvence navzgornje povezave v frekvenčnem območju 698–736 MHz (4)

≥ 5 MHz

– 50 dBm na celico (5)

5 MHz

3 MHz

– 52 dBm na celico (5)

3 MHz (4)

≤ 3 MHz

– 64 dBm na celico (5)

200 kHz (4)

Frekvence navzgornje povezave FDD, kakor so opredeljene v Sklepu 2010/267/EU (tj. 832–862 MHz).

≥ 5 MHz

– 49 dBm na celico (5)

5 MHz

Frekvence navzdolnje povezave v frekvenčnem območju 738–791 MHz

≥ 5 MHz

16 dBm na anteno

5 MHz

3 MHz

14 dBm na anteno

3 MHz

< 3 MHz

2 dBm na anteno

200 kHz

Frekvence navzdolnje povezave FDD, kakor so opredeljene v Sklepu 2010/267/EU (tj. 791–821 MHz).

≥ 5 MHz

16 dBm na anteno

5 MHz


Tabela 4

Prehodne omejitve moči za bazne postaje v frekvenčnem območju 733–788 MHz

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

– 10 do – 5 MHz od spodnjega roba bloka

18 dBm na anteno

5 MHz

– 5 do 0 MHz od spodnjega roba bloka

22 dBm na anteno

5 MHz

0 do + 5 MHz od zgornjega roba bloka

22 dBm na anteno

5 MHz

+ 5 do + 10 MHz od zgornjega roba bloka

18 dBm na anteno

5 MHz


Tabela 5

Prehodne omejitve moči za bazne postaje nad 788 MHz

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

788–791 MHz za blok z zgornjim robom pri 788 MHz

21 dBm na anteno

3 MHz

788–791 MHz za blok z zgornjim robom pri 783 MHz

16 dBm na anteno

3 MHz

788–791 MHz za blok z zgornjim robom pri 788 MHz za zaščito sistemov s pasovno širino < 3 MHz

11 dBm na anteno

200 kHz

788–791 MHz za blok z zgornjim robom pri 783 MHz za zaščito sistemov s pasovno širino < 3 MHz

4 dBm na anteno

200 kHz

791–796 MHz za blok z zgornjim robom pri 788 MHz

19 dBm na anteno

5 MHz

791–796 MHz za blok z zgornjim robom pri 783 MHz

17 dBm na anteno

5 MHz

796-801 MHz za blok z zgornjim robom pri 788 MHz

17 dBm na anteno

5 MHz


Tabela 6

Omejitve moči bazne postaje za del dupleksne vrzeli, ki se ne uporablja za le navzdolnjo povezavo ali radijske komunikacije PPDR ali M2M

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

– 10 do 0 MHz odmika od spodnjega roba frekvenčnega pasu pri navzdolnji povezavi FDD ali od spodnjega roba najnižjega bloka le navzdolnje povezave, vendar nad zgornjim robom frekvenčnega pasu pri navzgornji povezavi FDD.

16 dBm na anteno

5 MHz

Več kot 10 MHz odmika od spodnjega roba frekvenčnega pasu pri navzdolnji povezavi FDD ali od spodnjega roba najnižjega bloka le navzdolnje povezave, vendar nad zgornjim robom frekvenčnega pasu pri navzgornji povezavi FDD.

– 4 dBm na anteno

5 MHz


Tabela 7

Omejitve moči bazne postaje za zaščitne pasove, ki se ne uporabljajo za radijske komunikacije PPDR ali M2M

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

Spekter med spodnjim robom frekvenčnega pasu 700 MHz in spodnjim robom navzgornje povezave FDD (tj. 694–703 MHz);

– 32 dBm na celico (6)

1 MHz

Spekter med zgornjim robom frekvenčnega pasu navzdolnje povezave FDD in spodnjim robom navzdolnje povezave FDD, kakor je opredeljen v Sklepu 2010/267/EU (tj. 788–791 MHz).

14 dBm na anteno

3 MHz


Tabela 8

Omejitve moči osnove za bazne postaje za spekter pod 694 MHz

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP

Merilne pasovne širine

Frekvence pod 694 MHz, kadar je radiodifuzija digitalne prizemne televizije zaščitena

– 23 dBm na celico (7)

8 MHz

C.   Tehnični pogoji za terminalske postaje za elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu 703–733 MHz

Spodaj navedeni BEM za terminalske postaje so bili razviti za opremo, ki se uporablja v mobilnih omrežjih.

Terminalska postaja BEM je sestavljena iz omejitev moči znotraj bloka in zunaj bloka. Omejitev moči znotraj bloka se uporablja za blok, ki je dodeljen operaterju. Omejitve moči zunaj bloka se uporabljajo za naslednje elemente spektra: dupleksna vrzel med navzgornjo in navzdolnjo povezavo FDD (vključno s spektrom za le navzdolnjo povezavo, če je ustrezno), zaščitni pas med zgornjo mejo spektra, ki se uporablja za televizijsko radiodifuzijo (694 MHz) in navzgornjo povezavo FDD (tj. 694–703 MHz), in spekter, ki se uporablja za televizijsko radiodifuzijo (tj. pod 694 MHz).

Zahteve glede BEM za terminalske postaje so navedene v tabelah 9 do 12 (8). Omejitve moči so navedene kot ustrezajoče ekvivalentni izotropni sevani moči (EIRP) za terminalske postaje, ki so zasnovane kot fiksne ali vgrajene, ter so navedene kot celotna sevana moč (TRP) (9) za terminalske postaje, ki so določene kot mobilne ali nomadske.

Upravni organi lahko sprostijo omejitev znotraj bloka v določenih primerih, npr. za fiksne terminalske postaje v podeželskih območjih, če se s tem ne ogrozi zaščite drugih storitev, omrežij in naprav ter če so izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz čezmejnega sodelovanja.

Zahteve znotraj bloka

Tabela 9

Omejitev moči znotraj bloka terminalske postaje

Najvišja srednja moč

23 dBm (10)

Zahteve zunaj bloka

Tabela 10

Omejitve moči terminalske postaje za zaščitni pas 694–703 MHz

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP zunaj bloka

Merilne pasovne širine

694–698 MHz

– 7 dBm

4 MHz

698–703 MHz

2 dBm

5 MHz


Tabela 11 (neobvezna)

Omejitve moči terminalske postaje za dupleksno vrzel

Frekvenčno območje

Najvišja srednja EIRP zunaj bloka

Merilne pasovne širine

733–738 MHz

2 dBm

5 MHz

738–753 MHz

– 6 dBm

5 MHz

753–758 MHz

– 18 dBm

5 MHz

Pojasnila k tabeli 11

Omejitve moči so bile izpeljane iz spektrske maske, ki je opredeljena v klavzuli 4.2.3 ETSI EN 301 908-13 v 6.2.1, kar pomeni, da bo oprema, ki temelji na LTE, inherentno skladna z omejitvami iz tabele 11. Dodatni preskusni postopki se ne zahtevajo za zagotovitev skladnosti take opreme z zgoraj navedenimi omejitvami moči.

Tabela 12

Omejitve moči terminalske postaje za frekvence pod 694 MHz, ki se uporabljajo za prizemno radiodifuzijo (neželena oddajanja)

Frekvenčno območje

Najvišja srednja moč zunaj bloka

Merilne pasovne širine

470–694 MHz

– 42 dBm

8 MHz

Pojasnila k tabeli 12

(1)

Izpeljava mejnih vrednosti neželenega oddajanja temelji na radiodifuziji DTT, ki uporablja sistem DVB-T2 in WBB s pasovno širino 10 MHz za središčni frekvenčni razmik med radiodifuzijo DTT in WBB, ki znaša 18 MHz (pri čemer je predpostavljeno 8 MHz za TV kanal, 9 MHz za zaščitni pas in 10 MHz za pasovno širino sistema WBB). Če države članice želijo dovoliti uporabo sistemov WBB na nacionalni ravni s pasovno širino nad 10 MHz in v primeru, da se v frekvenčnem pasu pod 694 Mhz ustvarja neželena moč zunaj bloka nad – 42 dBm/8 MHz, bi morale razmisliti o:

(a)

uporabi sistema WBB z večjo pasovno širino, ki se začne pri frekvenci, višji od 703 MHz, tako da se še vedno upošteva zahtevana omejitev moči zunaj bloka;

(b)

in/ali uporabi tehnik za ublažitev motenj v skladu z opombo 3.

(2)

Vrednost omejitev neželenih oddajanj zunaj bloka je izpeljana glede na fiksni sprejem DTT. Države članice, ki želijo razmisliti o prenosnem notranjem sprejemu DTT, bodo morda morale v posameznih primerih izvajati dodatne ukrepe na nacionalni/lokalni ravni (glej opombo 3).

(3)

Primeri možnih tehnik za ublažitev motenj, za katere bi se države članice lahko odločile, vključujejo uporabo dodatnega filtriranja DTT, zmanjšanje moči terminalske postaje znotraj bloka, zmanjšanje pasovne širine oddajanj terminalske postaje ali uporabo tehnik z neizčrpnega seznama možnih tehnik za ublažitev motenj iz Poročila CEPT 30.

(4)

Dodatni komentarji k soobstoju sistemov WBB in radiodifuzije prizemne televizije: da bi ublažili blokiranje sprejemnika DTT, ki ga povzroča oddajanje bazne postaje, se lahko uporabi dodatno zunanje filtriranje na vhodu verige sprejemnika DTT na nacionalni ravni, zlasti v izogib zasičenosti zaradi preobremenitve antenskih ojačevalnikov; poleg tega se lahko pojavijo motnje radiodifuzijskih oddajnikov za sprejemnike bazne postaje zaradi moči oddajnika znotraj frekvenčnega pasu ali neželenih oddajanj. V takih primerih se lahko na nacionalni ravni uporabljajo ustrezne tehnike za ublažitev motenj za vsak primer posebej.


(1)  5 MHz ali več; to ne izključuje manjših pasovnih širin kanala znotraj dodeljenega bloka.

(2)  BEM temelji na analizi minimalne izgube pri povezovanju (minimum coupling loss – MCL) in simulacijah; elementi BEM so opredeljeni glede na celico ali anteno, odvisno od scenarija soobstoja, iz katerega so izpeljani.

(3)  Ekvivalentna izotropna sevana moč (EIRP) je skupna moč, sevana v katero koli smer na eni lokaciji, neodvisno od konfiguracije katere koli bazne postaje.

(4)  Upravni organi lahko določijo merilne pasovne širine 3 MHz ali 200 kHz za zaščito bloka 3 MHz, odvisno od izvajanih nacionalnih možnosti.

(5)  V mestih z več sektorji vrednost na „celico“ ustreza vrednosti enega od sektorjev.

(6)  V mestih z več sektorji vrednost na „celico“ ustreza vrednosti enega od sektorjev.

(7)  V mestih z več sektorji vrednost na „celico“ ustreza vrednosti enega od sektorjev.

(8)  Dodatne zahteve lahko ETSI upošteva v usklajenih standardih.

(9)  Celotna sevana moč (TRP) meri, koliko moči antena dejansko seva. TRP je opredeljen kot integral moči, ki seva v različne smeri na celotnem območju sevanja.

(10)  Za to vrednost velja dovoljeno odstopanje do + 2 dB, da se upoštevata obratovanje pod izjemnimi okoljskimi pogoji in razpršitev proizvodnje.


PRIPOROČILA

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/16


PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2016/688

z dne 2. maja 2016

o spremljanju in upravljanju prisotnosti dioksinov in PCB v ribah in ribiških proizvodih iz baltske regije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (1) določa mejne vrednosti dioksinov ter vsote dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v ribah in ribiških proizvodih. V navedeni uredbi so določena odstopanja za Finsko, Švedsko in Latvijo v zvezi z dajanjem na njihove domače trge za prehrano ljudi lososa iz prostega ulova, sleda iz prostega ulova, večjega od 17 cm, zlatovčice iz prostega ulova, rečnega piškurja iz prostega ulova, postrvi iz prostega ulova in proizvodov iz teh rib iz baltske regije, ki presegajo mejno vrednost.

(2)

Nekatere ribe in ribiški proizvodi iz baltske regije redno presegajo mejne vrednosti. Nadzor vseh serij rib in ribiških proizvodov za ugotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ni mogoč. Zato je bil pripravljen seznam rib iz baltske regije, za katere se lahko pričakuje neskladnost, da se zagotovi dajanje na trg samo tistih rib in ribiških proizvodov, ki so skladni z zakonodajo EU. Ta seznam je bil pripravljen na podlagi razpoložljivih podatkov in ga je treba redno posodabljati. V zvezi z ribami in ribiškimi proizvodi iz baltske regije, za katere ni mogoče zagotoviti skladnosti na podlagi razpoložljivih podatkov o prisotnosti, so bili določeni posebni ukrepi za obvladovanje tveganja za zagotovitev, da se na trg dajo samo ribe in ribiški proizvodi, ki so skladni z zakonodajo EU.

(3)

Še naprej je treba spremljati prisotnost dioksinov in PCB v ribah in ribiških proizvodih iz baltske regije. Primerno je priporočiti najmanjše število vzorcev rib in ribiških proizvodov, ki se usklajeno analizirajo na podlagi količine ulova –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

Danska, Nemčija, Poljska, Latvija, Estonija, Litva, Finska in Švedska bi morale ob aktivnem sodelovanju nosilcev živilske dejavnosti spremljati prisotnost dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v ribah in ribiških proizvodih iz baltske regije, kot so jetra, v skladu s Prilogo I k temu priporočilu.

2.

Za zagotovitev, da so vzorci reprezentativni za vzorčeno serijo, bi morale države članice in nosilci živilske dejavnosti uporabiti postopke vzorčenja, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 589/2014 (2).

3.

Analitska metoda, ki se uporabi za spremljanje prisotnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB, mora biti v skladu z merili iz Uredbe (EU) št. 589/2014.

4.

Države članice bi morale zagotoviti, da se rezultati analiz redno (vsakih šest mesecev) posredujejo agenciji EFSA v obliki za predložitev podatkov v skladu z njenimi navodili o standardnemu opisu vzorca (Standard Sample Description – SSD) za živila in krmo (3) ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja.

Vzorce lahko sestavljajo posamezne ribe ali zbirni vzorci, toda v primeru zbirnih vzorcev morajo biti ribe enake velikosti in ulovljene v istem območju ali regiji ICES.

Za baltskega sleda, lososa, (morsko) postrv in papalino se uporabljajo dodatne posebne zahteve glede poročanja (v običajni obliki poročanja zaenkrat še niso izrecno predvidene):

območje ulova, po možnosti v območju ICES (če podatki o območju ICES niso na voljo, potem so sprejemljive druge navedbe, npr. območje FAO ali ime dela Baltskega morja). V primeru rib iz jezer ali rek se navede ime jezera ali reke.

Podatki, ki ne vsebujejo točne navedbe območja ulova, se lahko predložijo s čim bolj natančno navedbo kraja ulova.

Datum ulova

Velikost ribe/starost ribe/teža ribe

Meritve velikosti rib je treba opraviti, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 (4). Najpomembnejša parametra sta velikost in teža. Če je starost znana, se lahko navede.

Informacije o analizirani matrici (mišično meso, jetra …)

Vsebnost maščob v ribi/ribah iz vzorca

Informacije o predelavi (obrezane, prekajene ali kako drugače predelane)

Druge ustrezne informacije (npr. o vrsti vzorca v primeru, da v običajnih stolpcih ni mogoče navesti dovolj podrobnosti: npr. rezultati za posamezno ribo).

5.

Razpoložljivi podatki iz vzorcev, odvzetih od leta 2009 dalje, ki še niso bili vneseni v podatkovno bazo EFSA, bi se morali posredovati agenciji EFSA, pri čemer bi se morala čim bolj upoštevati oblika za predložitev podatkov EFSA.

6.

Glede na trenutne razpoložljive podatke so v Prilogi II navedene informacije o prisotnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih vrstah rib določene starosti, velikosti in iz določene geografske regije (območje ICES), zlasti kar zadeva njihovo skladnost z mejno vrednostjo, določeno v Uredbi (ES) št. 1881/2006.

7.

Za zagotovitev, da se na trg EU dajo samo ribe in ribiški proizvodi, ki so v skladu z zakonodajo EU, se za ribe iz baltske regije priporoča uporaba ukrepov za obvladovanje tveganja iz Priloge III. Države članice iz točke 1 lahko sprejmejo nacionalne ukrepe za izvajanje priporočenih ukrepov za obvladovanje tveganja iz Priloge III.

V Bruslju, 2. maja 2016

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 589/2014 z dne 2. junija 2014 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 252/2012 (UL L 164, 3.6.2014, str. 18).

(3)  http://www.efsa.europa.eu/en/datex/datexsubmitdata.htm.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).


PRILOGA I

1.

Najmanjše število vzorcev baltskega sleda (Clupea harengus membras), ki se priporoča za odvzem v letu 2016 za analizo prisotnosti dioksinov, dioksinu podobnih PCB in dioksinu nepodobnih PCB, po možnosti v območjih ICES 28-1, 28-2, 29, 30, 31 in 32.

 

DE

DK

EE

FIN

LT

LV

PL

SE

Skupaj

Sled

7

5

7

20

4

4

9

14

70

2.

Najmanjše število vzorcev papaline (Sprattus sprattus), ki se priporoča za odvzem v letu 2017 za analizo prisotnosti dioksinov, dioksinu podobnih PCB in dioksinu nepodobnih PCB, po možnosti v območjih ICES 29, 30, 31 in 32.

 

DE

DK

EE

FIN

LT

LV

PL

SE

Skupaj

Papalina

5

8

8

5

5

9

18

12

70

3.

Najmanjše število vzorcev lososa (Salmo salar) in postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss), ki se priporočata za odvzem v letu 2018 za analizo prisotnosti dioksinov, dioksinu podobnih PCB in dioksinu nepodobnih PCB.

 

DE

DK

EE

FIN

LT

LV

PL

SE

Skupaj

Losos/postrv

5

12

5

15

5

5

11

12

70

4.

Najmanjše število vzorcev, ki se priporoča za letni odvzem v letih 2016, 2017 in 2018 za analizo prisotnosti dioksinov, dioksinu podobnih PCB in dioksinu nepodobnih PCB.

 

DE

DK

EE

FIN

LT

LV

PL

SE

Skupaj

Več vrst rib (*)

10

10

10

10

10

10

10

10

80


(*)  Trska (Gadus morhua), morska plošča (Pleuronectes platessa), rečni piškur (Lampetra fluviatilis), zlatovčice (Salvelinus sp.) androga (Blicca bjoerkna), jegulja (Anguilla Anguilla), ploščič (Abramis brama), iverka (Platichthys flesus), navadni ostriž (Perca fluviatilis), ščuka (Esox lucius), smuč (Sander lucioperca), rdečeoka (Rutilus rutilus), mala ozimica (Coregonus Albula), iglica (Belone belone), evropski snetec (Osmerus eperlanus), romb (Psetta maxima), ogrica (Vimba vimba), ozimice (Coregonus sp.) in mol (Merlangius merlangus).


PRILOGA II

Informacije o prisotnosti dioksinov, dioksinu podobnih PCB in dioksinu nepodobnih PCB v nekaterih vrstah rib določene starosti, velikosti in iz določene geografske regije (območje ICES), zlasti kar zadeva njihovo skladnost z mejno vrednostjo, določeno v Uredbi (ES) št. 1881/2006.

1.   Velikost ribe

Velikost katere koli ribe iz te priloge se meri, kakor je prikazano na spodnji sliki, od vrha glave do konca repne plavuti.

Image

2.   Najmanjša velikost nekaterih vrst rib, ki jih je dovoljeno loviti v baltski regiji iz trajnostnih razlogov (Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005)

Losos (Salmo salar) (celotna baltska regija razen ICES 31): najmanjša velikost je 60 cm (ulov rib, ki tehtajo manj kot 2 kg, torej ni dovoljen)

Losos (Salmo salar) (ICES 31): najmanjša velikost je 50 cm (ulov rib, ki tehtajo manj kot 2 kg, torej ni dovoljen)

Morska postrv (Salmo trutta) (ICES 22, 23, 24 in 25 ter ICES 29, 30, 31 in 32): najmanjša velikost je 40 cm (ulov rib, ki tehtajo manj kot 2 kg, torej ni dovoljen)

Morska postrv (Salmo trutta) (ICES 26, 27 in 28): najmanjša velikost je 50 cm (ulov rib, ki tehtajo manj kot 2 kg, torej ni dovoljen)

3.   Informacije o prisotnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih vrstah rib določene starosti, velikosti in iz določene geografske regije (območje ICES)

3.1   Baltski sled

V ICES 22, 23, 24, 25, 26 in 27: Za baltski sled naj bi bile izpolnjene zahteve v zvezi z mejno vrednostjo ne glede na velikost.

V ICES 28-1, 29, 30, 31 in 32: Za baltski sled ≤ 17 cm naj bi bile izpolnjene zahteve, za baltski sled > 17 cm pa se sumi, da zahteve niso izpolnjene.

V ICES 28-2: Za baltski sled ≤ 21 cm naj bi bile izpolnjene zahteve, za baltski sled > 21 cm pa se sumi, da zahteve niso izpolnjene.

3.2   Losos

Losos iz ICES 22 in 23 prihaja iz severnega Atlantika in ne iz baltske regije, zato ni vključen v te sklepe glede prisotnosti dioksinov in PCB ter skupnih ukrepov za obvladovanje tveganja.

Za losos < 2 kg naj bi bile izpolnjene zahteve (vendar njegov ulov ni dovoljen iz trajnostnih razlogov – skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005; najmanjša velikost 60 cm in za ICES 31: 50 cm).

V ICES 24, 25, 26:

losos teže od 2 kg do 5,5 kg: po obrezovanju so zahteve izpolnjene (po obrezovanju približno 30 % nižja vsebnost dioksina/dioksinu podobnih PCB – samo v ICES 24, 25, 26),

manjši losos (2–4 kg) ni obrezan: sumi se, da zahteve niso izpolnjene, čeprav se za večino lososa šteje, da so zahteve izpolnjene,

večji losos (4–5,5 kg): za večino lososa se sumi, da zahteve niso izpolnjene;

obrezan losos < 5,5 kg: zahteve so izpolnjene,

losos obrezan in odstranjen trebušni del < 7,9 kg: zahteve so izpolnjene.

V ICES 27, 28, 29, 30, 31 in 32:

losos > 2 kg (večji od 60 cm): sumi se, da zahteve niso izpolnjene.

3.3   Postrv

Za (morsko) postrv < 2 kg naj bi bile izpolnjene zahteve (vendar njen ulov ni dovoljen iz trajnostnih razlogov – skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005; Najmanjša velikost za ICES 22, 23, 24, 25, 29, 30, 31 in 32: 40 cm in za ICES 26, 27 in 28: 50 cm).

V ICES 22, 23, 24, 25, 26:

(morska) postrv teže od 2 kg do 4,5 kg: po obrezovanju in odstranitvi trebušnega dela so zahteve izpolnjene,

manjša (morska) postrv (2–4 kg): sumi se, da zahteve niso izpolnjene, čeprav se za večino (morske) postrvi šteje, da so zahteve izpolnjene,

večja (morska) postrv: za večino (morske) postrvi se sumi, da zahteve niso izpolnjene.

V ICES 27, 28, 29, 30, 31 in 32:

za vse (morske) postrvi > 2 kg (večje od 40/50 cm) se sumi, da zahteve niso izpolnjene.

3.4   Papalina

V območjih ICES 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 28: zahteve naj bi bile izpolnjene.

V območjih ICES 29, 30, 31 in 32: če so papaline manjše od 12,5 cm in mlajše od 5 let, se šteje, da so zahteve izpolnjene. Če so večje od 12,5 cm, se sumi, da zahteve niso izpolnjene.

3.5   Jetra polenovke

Sumi se, da zahteve niso izpolnjene.

3.6   Rečni piškur

V ICES 28: sumi se, da zahteve niso izpolnjene.

V ICES 32: zahteve naj bi bile izpolnjene.

3.7   Druge vrste rib

Z zlatovčicami se ne trguje in za lokalni ulov velja odstopanje (Švedska/Finska).

Za druge vrste rib naj bi bile zahteve izpolnjene.


PRILOGA III

Ukrepi za obvladovanje tveganja, ki se priporočajo pristojnim organom, da se zagotovi skladnost rib iz baltske regije, ki se dajo na trg v EU, z mejnimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006.

1.   Splošni priporočeni ukrepi za obvladovanje tveganja

Sledljivost je zelo pomembna.

Za trgovanje s sledom, lososom, morsko postrvjo in papalino v drugih državah članicah EU ali trženje na domačem trgu, če ne velja odstopanje, bi bilo treba v spremnih dokumentih omeniti območje ICES, v katerem je bila riba ulovljena. Po potrebi bi bilo treba jasno navesti, da je bila serija vzorčena in analizirana za dioksine ter vsoto dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v skladu z zakonodajo EU ter da je v skladu z zakonodajo EU. Rezultati analize so lahko priloženi ali morajo biti na voljo na zahtevo.

Če ni mogoče predložiti natančnih informacij o območju ICES, v katerem je bila riba ulovljena, bi bilo treba za trgovanje s sledom > 17 cm, lososom, morsko postrvjo in papalino > 12,5 cm v drugih državah članicah EU ali trženje na domačem trgu, če ne velja odstopanje, serijo vedno vzorčiti in analizirati za dioksine ter vsoto dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v skladu z zakonodajo EU za preverjanje skladnosti z zakonodajo EU. To bi moralo biti jasno navedeno v spremnih dokumentih. Rezultati analize so lahko priloženi ali morajo biti na voljo na zahtevo.

Organ v pristanišču iztovarjanja je odgovoren za potreben nadzor, da se zagotovi skladnost.

Na voljo bi morala biti dokumentirana dokazila glede usode rib, ki se ne morejo tržiti za prehrano ljudi.

2.   Posebni priporočeni ukrepi za obvladovanje tveganja

2.1   Baltski sled

Baltski sled iz ICES 22, 23, 24, 25, 26 in 27 → se lahko trži za prehrano ljudi.

Baltski sled iz ICES 28-1, 29, 30, 31, 32:

Švedska in Finska:

Brez sortiranja se baltski sled lahko trži samo na domačem trgu.

Za trgovanje v drugih državah članicah EU: Obvezno sortiranje sleda ≤ 17 cm in > 17 cm pred dajanjem na trg (približek, ker se sortira glede na širino, vendar to ni težava):

baltski sled ≤ 17 cm se lahko trži za prehrano ljudi,

baltski sled > 17 cm se lahko trži ali predela za prehrano ljudi samo za domač trg ali se lahko trži zunaj domačega trga samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost).

Nemčija, Danska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska:

Obvezno sortiranje baltskega sleda ≤ 17 cm in > 17 cm pred dajanjem na trg (približek, ker se sortira glede na širino, vendar to ni težava):

baltski sled ≤ 17 cm se lahko trži za prehrano ljudi,

baltski sled > 17 cm se ne more tržiti ali predelati za prehrano ljudi, razen če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost.

Baltski sled iz ICES 28-2:

Švedska in Finska:

Brez sortiranja se baltski sled lahko trži samo na domačem trgu.

Za trgovanje v drugih državah članicah EU: Obvezno sortiranje baltskega sleda ≤ 21 cm in > 21 cm (približek, ker se sortira glede na širino, vendar to ni težava):

baltski sled ≤ 21 cm se lahko trži ali predela za prehrano ljudi,

baltski sled > 21 cm se lahko trži ali predela za prehrano ljudi samo za domač trg ali se lahko trži zunaj domačega trga samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost.

Nemčija, Danska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska:

Obvezno sortiranje baltskega sleda ≤ 21 cm in > 21 cm pred dajanjem na trg (približek, ker se sortira glede na širino, vendar to ni težava):

baltski sled ≤ 21 cm se lahko trži za prehrano ljudi,

baltski sled > 21 cm se ne more tržiti ali predelati za prehrano ljudi, razen če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost.

2.2   Losos

Losos iz ICES 24, 25 in 26:

Švedska, Finska in Latvija:

Losos se lahko trži na domačem trgu (odstopanje).

Trgovanje v drugih državah članicah EU: možno samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Nemčija, Danska, Estonija, Litva in Poljska:

Losos, težji od 2 kg, se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Losos teže manj kot 5,5 kg je skladen po obrezovanju (postopek se uporablja na Danskem in Poljskem samo za ICES 24, 25 in 26) in losos teže od 5,5 kg do 7,9 kg je skladen po obrezovanju in odstranitvi trebušnega dela (postopek uporablja na Poljskem za ICES 24, 25 in 26).

Obrezan losos > 5,5 kg in obrezan losos z odstranjenim trebušnim delom > 7,9 kg se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Losos iz ICES 27, 28, 29, 30, 31 in 32:

Švedska, Finska in Latvija:

Losos se lahko trži na domačem trgu (odstopanje).

Trgovanje v drugih državah članicah EU: možno samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Nemčija, Danska, Estonija, Litva in Poljska:

Losos se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

2.3   (Morska) postrv

(Morska) postrv iz ICES 22, 23, 24, 25 in 26:

Švedska in Finska:

(Morska) postrv se lahko trži na domačem trgu (odstopanje).

Trgovanje v drugih državah članicah EU: možno samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Nemčija, Danska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska:

(Morska) postrv teže več kot 2 kg: postrv se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Obrezana (morska) postrv z odstranjenim trebušnim delom < 4,5 kg: izpolnjene zahteve (postopek se uporablja na Poljskem za ICES 22-23-24-25-26).

Obrezana (morska) postrv z odstranjenim trebušnim delom > 4,5 kg se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

(Morska) postrv iz ICES 27, 28, 29, 30, 31 in 32:

Švedska in Finska:

(Morska) postrv se lahko trži na domačem trgu (odstopanje).

Trgovanje v drugih državah članicah EU: možno samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

Nemčija, Danska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska:

(morska) postrv se lahko trži za prehrano ljudi samo, če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost z zakonodajo EU.

2.4   Papalina

Papalina iz ICES 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28 se lahko trži za prehrano ljudi.

Papalina iz ICES 29, 30, 31, 32:

Obvezno sortiranje papalin ≤ 12,5 cm in papalin > 12,5 cm;

papaline ≤ 12,5 cm se lahko tržijo za prehrano ljudi;

papaline > 12,5 cm se ne morejo tržiti ali predelati za prehrano ljudi, razen če je bila z analizo posamezne serije dokazana skladnost.

2.5   Jetra polenovke

Za jetra polenovke iz polenovke, ujete v baltski regiji, se sumi, da zahteve niso bile izpolnjene, zato bi bilo treba analizirati vsako serijo, da se dokaže skladnost, pred dajanjem na trg EU.


AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/24


SKLEP št. 1/2016 SKUPNEGA ODBORA EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU

z dne 11. aprila 2016

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu [2016/689]

ODBOR EVROPSKE UNIJE IN ŠVICE ZA ZRAČNI PROMET JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Priloga k Sporazumu se s 15. majem 2016 nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bruslju, 11. aprila 2016.

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Evropske unije

Filip CORNELIS

Vodja švicarske delegacije

Christian HEGNER


PRILOGA

Za namene tega sporazuma velja:

na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1. decembra 2009, Evropska unija nadomesti in nasledi Evropsko skupnost,

kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti, ki je bila nadomeščena z Evropsko unijo, ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico,

sklicevanja na uredbi Sveta (EGS) št. 2407/92 in (EGS) št. 2408/92 v členih 4, 15, 18, 27 in 35 Sporazuma se razumejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta,

brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1008/2008. Vsako sklicevanje na Uredbo (EGS) št. 2407/92 se razume kot sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1008/2008,

vsi sklici v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe ali na člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije se razumejo kot sklici na člena 8 in 9 tega sporazuma.

1.   Liberalizacija letalstva in drugi predpisi civilnega letalstva

Št. 1008/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Št. 2000/79

Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), Evropsko združenje pilotov (ECA), Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov (ERA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IACA)

Št. 93/104

Direktiva Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z:

Direktivo 2000/34/ES

Št. 437/2003

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte

Št. 1358/2003

Uredba Komisije z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi prilog I in II k Uredbi

Št. 785/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 285/2010

Št. 95/93

Uredba Sveta z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 793/2004

Št. 2009/12

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah

Št. 96/67

Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti

(členi 1–9, členi 11–23 in člen 25)

Št. 80/2009

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89

2.   Predpisi o konkurenci

Št. 1/2003

Uredba Sveta z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (členi 1–13 in členi 15–45)

(V obsegu, v katerem je ta uredba relevantna za uporabo tega sporazuma. Vstavitev te uredbe ne vpliva na razdelitev nalog v skladu s tem sporazumom.)

Št. 773/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006

Uredbo Komisije (ES) št. 622/2008

Št. 139/2004

Uredba Sveta z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)

(členi 1–18, člen 19(1) in (2) ter členi 20–23)

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

(1)

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe ter ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švicarske konfederacije, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da bi morala koncentracijo pregledati Komisija.

(2)

Evropska komisija v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom vse vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

(3)

Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco ohrani svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe o združitvah:

(1)

Evropska komisija v skladu s členom 4(4) in (5), členom 9(2) in (6) ter členom 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

(2)

Roki iz člena 4(4) in (5), člena 9(2) in (6) ter člena 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 za Švicarsko konfederacijo začnejo teči, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Št. 802/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (členi 1–24), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 1792/2006

Uredbo Komisije (ES) št. 1033/2008

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1269/2013

Št. 2006/111

Direktiva Komisije z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij

Št. 487/2009

Uredba Sveta (ES) z dne 25. maja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza

3.   Varnost v letalstvu

Št. 216/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 690/2009

Uredbo (ES) št. 1108/2009

Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013

Agencija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu z določbami Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena na podlagi člena 11(2), člena 14(5), (7), člena 24(5), člena 25(1), člena 38(3)(i), člena 39(1), člena 40(3), člena 41(3), (5), člena 42(4), člena 54(1) in člena 61(3).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 65 Uredbe ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v omenjeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne sme razlagati tako, da bi se na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA) prenesla pooblastila za ukrepanje v imenu Švice v skladu z mednarodnimi sporazumi za kateri koli drug namen kot za pomoč pri izvajanju njenih obveznosti v skladu z navedenimi sporazumi.

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 12 se spremeni:

(i)

v odstavku 1 se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)

v odstavku 2(a) se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(iii)

v odstavku 2 se črtata točki (b) in (c);

(iv)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, v skladu s katerim lahko država članica ali Agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi te tretje države, si prizadeva za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo. Švica pa si po drugi strani prizadeva s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

(b)

V členu 29 se doda naslednji odstavek:

„4.   Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti lahko izvršni direktor Agencije pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki imajo vse državljanske pravice.“

(c)

V členu 30 se doda naslednji odstavek:

„Švica za Agencijo uporabi Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije iz Priloge A k tej prilogi v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“

(d)

V členu 37 se doda naslednji odstavek:

„Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru ter ima v njem enake pravice in obveznosti kot države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“

(e)

V členu 59 se doda naslednji odstavek:

„12.   Švica sodeluje pri finančnem prispevku iz odstavka 1(b) po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

S

=

del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(c) in (d),

a

=

število pridruženih držav,

b

=

število držav članic EU,

c

=

prispevek Švice v proračun ICAO,

C

=

skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

(f)

V členu 61 se doda naslednji odstavek:

„Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor s strani Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

(g)

Priloga II k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 2(3)(a)(ii) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

 

A/c – [HB-IMY, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV,

 

A/c – [HB-IMJ, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V,

 

A/c – [HB-ZCW, HB-ZDF] – tip MD900.

Št. 1108/2009

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive 2006/23/ES

Št. 1178/2011

Uredba Komisije z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012

Uredbo Komisije (EU) št. 70/2014

Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/445

Št. 3922/91

Uredba Sveta z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (členi 1–3, 4(2), (5–11 in 13)), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1899/2006

Uredbo (ES) št. 1900/2006

Uredbo Komisije (ES) št. 8/2008

Uredbo Komisije (ES) št. 859/2008

Št. 996/2010

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (EU) št. 376/2014

Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES

Št. 473/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005

Št. 474/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005, kakor je bila nazadnje spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2322

Št. 1332/2011

Uredba Komisije z dne 16. decembra 2011 o določitvi pogojev uporabe skupnega zračnega prostora in operativnih postopkov za izogibanje trčenj v zraku

Št. 646/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 16. julija 2012 o določitvi podrobnih pravil o globah in periodičnih denarnih kaznih na podlagi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 748/2012

Uredba Komisije z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 7/2013

Uredbo Komisije (EU) št. 69/2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/1039

Št. 965/2012

Uredba Komisije z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 800/2013

Uredbo Komisije (EU) št. 71/2014

Uredbo Komisije (EU) št. 83/2014

Uredbo Komisije (EU) št. 379/2014

Uredbo Komisije (EU) 2015/140

Uredbo Komisije (EU) 2015/1329

Uredbo Komisije (EU) 2015/640

Št. 2012/780

Sklep Komisije z dne 5. decembra 2012 o pravicah dostopa do evropske osrednje zbirke varnostnih priporočil in odgovorov nanje, ustanovljene s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES

Št. 628/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 28. junija 2013 o načinu dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri izvajanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja in spremljanju uporabe predpisov Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 736/2006

Št. 139/2014

Uredba Komisije z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 319/2014

Uredba Komisije z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007

Št. 452/2014

Uredba Komisije (EU) z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

Št. 1321/2014

Uredba Komisije z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2015/1088

Uredbo Komisije (EU) 2015/1536

Št. 2015/340

Uredba Komisije z dne 20. februarja 2015 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za licence in certifikate kontrolorjev zračnega prometa v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 805/2011

Št. 2015/640

Uredba Komisije (EU) z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012

Št. 2015/1018

Izvedbena uredba Komisije z dne 29. junija 2015 o določitvi seznama za razvrščanje dogodkov v civilnem letalstvu, o katerih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.

4.   Varovanje v letalstvu

Št. 300/2008

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002

Št. 272/2009

Uredba Komisije z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 297/2010

Uredbo Komisije (EU) št. 720/2011

Uredbo Komisije (EU) št. 1141/2011

Uredbo Komisije (EU) št. 245/2013

Št. 1254/2009

Uredba Komisije z dne 18. decembra 2009 o določitvi meril, na podlagi katerih lahko države članice odstopajo od skupnih osnovnih standardov za varnost civilnega letalstva ter sprejmejo druge alternativne varnostne ukrepe

Št. 18/2010

Uredba Komisije z dne 8. januarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede specifikacij za nacionalne programe za nadzor kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva

Št. 72/2010

Uredba Komisije z dne 26. januarja 2010 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varovanja letalstva

Št. 2015/1998

Izvedbena uredba Komisije z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2426

Št. 2015/8005

Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, ki vsebujejo podatke iz točke (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008

5.   Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8, 10, 11 in 12.

Člen 10 se spremeni:

v odstavku 2 se izraz „na ravni Skupnosti“ nadomesti z izrazom „na ravni Skupnosti, vključno s Švico“.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, navedeno v drugi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v navedeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 9a, 9b, 15, 15a, 16 in 17.

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 3 se spremeni:

v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(b)

Člen 7 se spremeni:

v odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(c)

Člen 8 se spremeni:

v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(d)

Člen 10 se spremeni:

v odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „in Švici“.

(e)

Člen 16(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če ga pravno zadeva.“

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 3a, 6 in 10.

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 1070/2009

Komisija uživa v Švici pooblastila, ki so ji dodeljena v skladu s členi 4, 7 in 10(3).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 5 se spremeni:

v odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

(b)

Člen 7 se spremeni:

v odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

(c)

Priloga III se spremeni:

v drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavita besedi „ali Švici“.

Št. 2150/2005

Uredba Komisije z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora

Št. 1033/2006

Uredba Komisije z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 428/2013

Št. 1032/2006

Uredba Komisije z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (ES) št. 30/2009

Št. 730/2006

Uredba Komisije z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Št. 219/2007

Uredba Sveta z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Sveta (ES) št. 1361/2008

Uredbo Sveta (ES) št. 721/2014

Št. 633/2007

Uredba Komisije z dne 7. junija 2007 o zahtevah za uporabo protokola prenosa sporočila o letu, ki se uporablja za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) št. 283/2011

Št. 482/2008

Uredba Komisije z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005

Št. 29/2009

Uredba Komisije z dne 16. januarja 2009 o zahtevah glede storitev podatkovnih zvez za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/310

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

v delu A Priloge I se doda „Switzerland UIR“.

Št. 262/2009

Uredba Komisije z dne 30. marca 2009 o določitvi zahtev za usklajeno dodelitev in uporabo spraševalnih kod Mode S za enotno evropsko nebo

Št. 73/2010

Uredba Komisije z dne 26. januarja 2010 o zahtevah glede kakovosti letalskih podatkov in letalskih informacij za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1029/2014

Št. 255/2010

Uredba Komisije z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Št. C(2010)5134

Sklep Komisije z dne 29. julija 2010 o imenovanju organa za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba

Št. 2014/672

Izvedbeni sklep Komisije z dne 24. septembra 2014 o razširitvi imenovanja organa za oceno uspešnosti enotnega evropskega neba

Št. 176/2011

Uredba Komisije z dne 24. februarja 2011 o informacijah, ki jih je treba dostaviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora

Št. 677/2011

Uredba Komisije z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 970/2014

Št. 2011/4130

Sklep Komisije z dne 7. julija 2011 o imenovanju upravljavca omrežja za funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) enotnega evropskega neba

Št. 1034/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 17. oktobra 2011 o nadzoru varnosti pri upravljanju letalskega prometa in službah letalske navigacije in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010

Št. 1035/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 17. oktobra 2011 o skupnih zahtevah za izvajanje služb navigacijskih služb v zračnem prometu ter o spremembi uredb (ES) št. 482/2008 in (EU) št. 691/2010, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 923/2012

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 448/2014

Št. 1206/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 22. novembra 2011 o zahtevah glede identifikacije zrakoplova v okviru dejavnosti nadzora za enotno evropsko nebo

Za namene tega sporazuma velja besedilo Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

v Prilogi I se doda „Switzerland UIR“.

Št. 1207/2011

Izvedbena uredba Komisije z dne 22. novembra 2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1028/2014

Št. 923/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, kakor je bila spremenjena z:

Uredbo Komisije (EU) 2015/340

Št. 1079/2012

Izvedbena uredba Komisije z dne 16. novembra 2012 o zahtevah glede razmika med govornimi kanali za enotno evropsko nebo, kakor je bila spremenjena z:

Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 657/2013

Št. 390/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja

Št. 391/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

Št. 409/2013

Izvedbena uredba Komisije z dne 3. maja 2013 o opredelitvi skupnih projektov, vzpostavitvi mehanizma upravljanja in določitvi spodbud za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

Št. 2014/132

Izvedbeni sklep Komisije z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za mrežo za upravljanje zračnega prometa in mejnih vrednosti opozarjanja za drugo referenčno obdobje 2015–2019

Št. 716/2014

Izvedbena uredba Komisije (EU) z dne 27. junija 2014 o vzpostavitvi pilotnega skupnega projekta za podporo izvajanju osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa v Evropi

6.   Okolje in hrup

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (členi 1–12 in 14–18)

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 89/629

Direktiva Sveta z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal

(členi 1–8)

Št. 2006/93

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o reguliranju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 3 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988)

7.   Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

(členi 1-10)

Št. 93/13

Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

(členi 1-11)

Št. 2027/97

Uredba Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

Uredbo (ES) št. 889/2002

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

(členi 1-18)

Št. 1107/2006

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu

8.   Razno

Št. 2003/96

Direktiva Sveta z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

(člen 14(1)(b) in člen 14(2)).

9.   Priloge

A

:

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije

B

:

Določbe o finančnem nadzoru s strani Evropske unije v zvezi s švicarskimi udeleženci v dejavnostih Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA)


(1)  UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

PRILOGA A

PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) Evropska unija in ESAE na ozemljih držav članic uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski skupnosti za atomsko energijo:

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 5

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 7

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)

enake olajšave, kot jih njihove vlade priznajo visokim uradnikom, ki potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)

enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 8

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)

na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)

na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi, ko potujejo na kraj zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE

Člen 10

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKE UNIJE

Člen 11

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije in na pristojnost Sodišča v sporih med Unijo in njenimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)

zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)

glede monetarnih ali deviznih predpisov uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzamejo dolžnost v zadevni državi, ter pravico, da jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uveljavljajo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali državi njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 12

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Uniji.

Člen 13

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKI UNIJI

Člen 16

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 20

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Dodatek

Postopki za uporabo Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije v Švici

1.   Razširitev uporabe na Švico

Kadar koli Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vsebuje sklicevanja na države članice, se razume, da se ta sklicevanja enako uporabljajo za Švico, razen kadar naslednje določbe določajo drugače:

2.   Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska skupna nakupna cena blaga in storitev, navedenih v računu ali enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Vračilo DDV se odobri ob predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki za vračilo se morajo praviloma obravnavati v treh mesecih po njihovi vložitvi skupaj s potrebnimi dokazili.

3.   Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 12 Protokola, Švica po načelih svojega nacionalnega prava in v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plače, mezde in prejemke, ki jim jih izplačuje Evropska unija in ki so zavezani notranjemu davku v korist slednje.

Za uporabo člena 13 Protokola se Švica ne šteje za državo članico v smislu točke 1 zgoraj.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije ter njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, se niso dolžni vključiti v švicarski sistem socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za vse zadeve, ki se nanašajo na odnose med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Evropske unije, ki opredeljujejo pogoje dela.


(1)  Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH V OKVIRU EVROPSKEGA SPORAZUMA O ZRAČNEM PROMETU

Člen 1

Neposredno sporazumevanje

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo sporočiti na podlagi predpisov, navedenih v tem sklepu, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Pregledi

1.   V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in finančno uredbo, sprejeto na upravnem odboru Agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem sklepu, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije in Komisije ali druge osebe s pooblastilom Agencije in Komisije.

2.   Uradniki Agencije in Komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita Agencija in Komisija, morajo imeti ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov, na katere se sklicuje ta sklep.

3.   Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Komisija.

4.   Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5.   Švicarska zvezna finančna inšpekcija se vnaprej obvesti o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1.   Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2.   Preverjanja in preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu in pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in pregledih na kraju samem.

3.   Komisija in pristojni švicarski organi lahko skupaj opravljajo preverjanja in preglede na kraju samem, če to želijo zadevni pristojni švicarski organi.

4.   Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in pregleda na kraju samem.

5.   Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu v zvezi z nepravilnostjo, ki jo je odkrila med preverjanjem ali pregledom na kraju samem. Komisija mora navedeni organ v vsakem primeru obvestiti o rezultatih takih preverjanj in pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1.   Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno izmenjujejo informacije in se, na zahtevo ene od pogodbenic, posvetujejo.

2.   Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo Agencijo in Komisijo, če naletijo na kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, navedenih v tem sklepu.

Člen 5

Zaupnost

Informacije v kakršni koli obliki, sporočene ali pridobljene v skladu s to prilogo, so poslovna skrivnost in so varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko nacionalno pravo in ustrezne določbe, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti. Take informacije se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (5).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih Agencija ali Komisija sprejme znotraj področja uporabe tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za tiste osebe, ki niso države, se izvršujejo v Švici.

Nalog za izvršbo mora izdati organ, ki ga imenuje švicarska vlada in ki mora o tem obvestiti Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.


(1)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(3)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(5)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.