29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/1

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/2

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1213/2008 (2) je bil uveden prvi usklajeni večletni nadzorni program Skupnosti za leta 2009, 2010 in 2011. Navedeni program se je nadaljeval na podlagi nadaljnjih uredb Komisije. Zadnja je bila Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/595 (3).

(2)

Prehrana prebivalcev Unije je sestavljena iz tridesetih do štiridesetih glavnih živil. Ker se znatne spremembe zaradi uporabe pesticidov pokažejo šele v treh letih, bi bilo treba pesticide v navedenih živilih spremljati v nizih triletnih ciklov, da se omogoči ocena izpostavljenosti potrošnikov in uporabe zakonodaje Unije.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je predložila znanstveno poročilo o oceni zasnove programa za spremljanje pesticidov. Ugotovila je, da se lahko presežena mejna vrednost nad 1 % oceni s stopnjo napake 0,75 % pri izbiri 683 vzorčnih enot za najmanj 32 različnih živil (4). Zbiranje navedenih vzorcev bi bilo treba porazdeliti med države članice glede na število prebivalcev, pri čemer bi bilo treba za vsak proizvod na leto zbrati najmanj 12 vzorcev.

(4)

Da bi se zagotovila reprezentativnost razpona pesticidov iz programa nadzora za uporabljene pesticide, so se upoštevali analitski rezultati prejšnjih programov uradnega nadzora Unije.

(5)

Smernice za postopke validacije in nadzora kakovosti pri analizi ostankov pesticidov v živilih in krmi so objavljene na spletišču Komisije (5).

(6)

Kadar opredelitev ostanka pesticida vključuje druge aktivne snovi, metabolite, razgradne ali reakcijske produkte, bi bilo treba o navedenih spojinah poročati ločeno, kadar se vsaka meri posamično.

(7)

Države članice, Komisija in Evropska agencija za varnost hrane so se dogovorile o izvedbenih ukrepih, kot je standardni opis vzorca (Standard Sample Description – SSD) (6)  (7) za predložitev rezultatov analize ostankov pesticidov, ki so povezani s predložitvijo informacij držav članic.

(8)

Za postopke vzorčenja bi bilo treba uporabljati Direktivo Komisije 2002/63/ES (8), ki vključuje metode in postopke vzorčenja, ki jih je priporočila Komisija za Codex Alimentarius.

(9)

Oceniti je treba skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov za hrano za dojenčke in majhne otroke iz člena 10 Direktive Komisije 2006/141/ES (9) in člena 7 Direktive Komisije 2006/125/ES (10), pri čemer se upoštevajo samo opredelitve ostankov iz Uredbe (ES) št. 396/2005.

(10)

Glede metod za posamezen ostanek lahko države članice izpolnjujejo svoje obveznosti analize tako, da se obrnejo na uradne laboratorije, ki že uporabljajo zahtevane validirane metode.

(11)

Države članice morajo do 31. avgusta vsako leto predložiti informacije za prejšnje koledarsko leto.

(12)

Da bi se izognili vsakršni zmedi zaradi prekrivanja zaporednih večletnih programov, bi bilo treba Uredbo (EU) 2015/595 zaradi pravne varnosti razveljaviti. Vendar bi jo bilo treba še naprej uporabljati za vzorce, testirane leta 2016.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/16

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/19

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/22

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/25

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih se blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznake KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 iste razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (2) določeno obdobje še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/28

(1)

V členu 19 Uredbe (ES) št. 2368/2002 je določeno, da Komisija v Prilogi III vodi seznam pristojnih organov držav članic.

(2)

Kontaktne podatke organov za proces Kimberly v Belgiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu je treba popraviti.

(3)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 2368/2002 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/31

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1484/95 ustrezno spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/33

(1)

Člen 4(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 (2) določa največje število sprememb programov razvoja podeželja, ki jih lahko države članice predlagajo Komisiji. Kadar je podpora v obliki finančnega instrumenta, bi se morala uporabiti posebna pravila, da bi se državam članicam omogočila prilagodljivost, ki je potrebna pri izvajanju finančnega instrumenta. Zato se največje število sprememb programov ne bi smelo uporabljati za spremembe, ki zadevajo načrtovanje finančnih instrumentov.

(2)

Člen 9 Izvedbene Uredbe (EU) št. 808/2014 določa pravila za pretvorbo enot, vključno z določbami o količnikih za pretvorbo različnih kategorij živali v glave velike živine. Pojasniti bi bilo treba, da se ti količniki za pretvorbo uporabljajo ne samo za obveznosti glede reje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ampak tudi za vse obveznosti v zvezi z veliko živino v skladu s členi 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(3)

Točka 8(2) dela 1 in točka 5(2) dela 2 Priloge I k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 808/2014 določata nekatera pravila za opis ukrepov v okviru programov razvoja podeželja in v nacionalnem okviru. Kadar je podpora v obliki finančnega instrumenta, bi se morala uporabiti posebna pravila, da bi se državam članicam omogočila prilagodljivost, ki je potrebna pri izvajanju finančnega instrumenta.

(4)

Priloga II k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 808/2014 določa količnike za pretvorbo živali v glave velike živine iz člena 9 in določa, da se ti količniki za pretvorbo lahko povečajo za vse kategorije, vključene v tabelo, in zmanjšajo za „ostalo perutnino“, pri čemer se upoštevajo znanstveni dokazi, ki jih je treba pojasniti in ustrezno utemeljiti v programih razvoja podeželja. Države članice bi morale imeti možnost, da zmanjšajo te količnike za pretvorbo ne samo za „drugo perutnino“, temveč za vse kategorije, vključene v tabelo, če je to upravičeno in utemeljeno na znanstvenih dokazih.

(5)

Točka 2.2 dela 1 Priloge III k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 808/2014 določa minimalne zahteve za ukrepe informiranja in obveščanja javnosti, ki jih izvedejo upravičenci med izvajanjem dejavnosti. Točka 2.2(b) določa različne zahteve glede na skupno javno podporo. Za zagotovitev sorazmernih in usklajenih zahtev bi bilo treba določiti enoten prag v višini 50 000 EUR. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju posebne narave ukrepov v zvezi z območji in živalmi ter drugih ukrepov, ki ne zadevajo naložb, državam članicam omogočiti, da odločijo, ali bi morale za te ukrepe veljati obveznosti o obveščanju.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 808/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

1.

V tretjem pododstavku člena 4(2) se doda naslednja točka (e):

2.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Kadar se obveznosti, prevzete v skladu s členi 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, nanašajo na glave velike živine, se uporabljajo količniki za pretvorbo različnih kategorij živali v glave velike živine, kot so določeni v Prilogi II.

2.   Kadar so obveznosti iz členov 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 izražene v enotah, ki se razlikujejo od tistih iz Priloge II k navedeni uredbi, lahko države članice izračunajo izplačila na osnovi teh drugih enot. V takem primeru države članice zagotovijo, da se upoštevajo najvišji letni zneski, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP in so določeni v navedeni prilogi.

3.   Razen plačil za obveznosti za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje iz člena 28(10)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013, plačil na podlagi členov 28, 29 in 34 navedene uredbe ni mogoče dodeliti na glavo velike živine.“

3.

Priloga I se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

4.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

5.

Priloga III se spremeni, kot je določeno v Prilogi III k tej uredbi.

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/37

(1)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/478 se lahko uvede predhodni nadzor Unije, kadar uvozni trend izdelka grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem Unije, in kadar interesi Unije tako zahtevajo. Tudi člen 7 Uredbe (EU) 2015/755 dopušča možnost uvedbe predhodnega nadzora, kadar je to v interesu Unije.

(2)

Evropska komisija je 16. marca 2016 objavila sporočilo o določitvi možnosti, kako premagati nedavne izzive, s katerimi se soočajo evropski proizvajalci jekla (3).

(3)

Uvoz izdelkov iz železa in jekla v Unijo se je na splošno med letoma 2012 in 2015 povečal za 32 %, in sicer s 41,8 milijona ton na 55,0 milijona ton. V istem obdobju so se cene uvoza izdelkov iz jekla na splošno zmanjšale za 17 %. Po drugi strani pa se je izvoz izdelkov iz jekla iz Unije v povprečju zmanjšal za skoraj 20 %, in sicer z 62,3 v letu 2012 na 50,7 milijona ton v letu 2015 (4).

(4)

Trendi so še bolj izraziti v zvezi z izdelki iz jekla, ki so bili predmet predhodnega nadzora Unije do leta 2012 (5). Izvoz teh izdelkov se je v istem obdobju povečal za 53 %, s 13,3 milijona ton leta 2012 na 20,2 milijona ton leta 2015, ustrezne uvozne cene pa so se v povprečju znižale za 22 % (6).

(5)

Od začetka 21. stoletja so zmogljivosti za proizvodnjo jekla na svetovni ravni naglo narasle, večina novih zmogljivosti je bila ustvarjena v Ljudski republiki Kitajski („Kitajska“). Svetovna nazivna moč proizvodnje jekla je bila po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj („OECD“) ocenjena na 2 243 milijonov ton v letu 2014, kar je več kot dvakratna raven zmogljivosti 1 060 milijonov ton iz leta 2000.

(6)

Poleg tega se je skupni izvoz zlasti s Kitajske močno povečal zaradi splošnega upada gospodarske rasti in upada domačega povpraševanja. To je znižalo cene jekla po svetu. Kitajska je danes prvi proizvajalec jekla na svetu s proizvodnjo surovega jekla v višini 822,7 milijona ton v letu 2014 (7), kar je skoraj polovico svetovne proizvodnje jekla. Kitajske presežne zmogljivosti so ocenjene na približno 350 milijonov ton (8). To predstavlja približno 40 % kitajske proizvodnje in skoraj dvakratno skupno letno proizvodnjo jekla v Uniji.

(7)

Že leta 2015 je 10 % kitajskega izvoza prišlo v Unijo, kar je predstavljalo več kot 30 % skupnega uvoza Unije. Posledično je skromno rast domačega povpraševanja Unije v celoti pokril uvoz. Glede na to, da je Evropska unija pomemben trg za jeklo z vidika velikosti in cene, je zelo verjetno, da se bo ves presežek jekla še naprej preusmeril v Unijo.

(8)

Istočasno se dostop do trgov tretjih držav v zadnjem času v veliki meri zmanjšuje. Države se vse bolj zatekajo k ukrepom trgovinske politike za odzivanje na krizo, s katero se sooča svetovna jeklarska industrija, in mnoga gospodarstva, ki prej niso uporabljala takih ukrepov, so jih zdaj sprejela. Ti ukrepi so bili v različnih oblikah trgovinskih ovir, vključno s povečanjem tarif, protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi, ter so bili uvedeni na trgih z velikim deležem svetovne potrošnje (9). To še povečuje možnosti za preusmeritev trgovine z jeklom v Unijo.

(9)

Jeklarska industrija Unije je še vedno vodilna na svetu v segmentu visoko tehnološko specializiranih izdelkov. Vendar se je konkurenčni položaj proizvajalcev jekla Unije na svetovnem trgu jekla v zadnjih nekaj letih poslabšal. Dejansko se finančna uspešnost jeklarske industrije v Uniji v zadnjih letih hitro poslabšuje. Povprečna dobičkonosnost poslovanja je pod vzdržno ravnijo, naložbe se upočasnjujejo, stopnje zaposlenosti so se znižale in skoraj ni možnosti za širitev. Industrija Unije se mora soočati z visokimi stroški energije in odvisnostjo od uvoženih surovin.

(10)

Čeprav je bila proizvodnja surovega jekla v obdobju 2013–2015 v Uniji sorazmerno stabilna v višini 166 do 169 milijonov ton letno, je prišlo v drugi polovici leta 2015 do znatnega zmanjšanja za približno 10 % glede na prvo polovico leta.

(11)

Na podlagi nedavnih trendov uvoza jeklenih izdelkov, sedanjega ranljivega položaja industrije Unije, še naprej majhnega povpraševanja na trgu Unije in verjetnosti, da se bodo sedanje in prihodnje presežne zmogljivosti preusmerile v Unijo, če si bo povpraševanje na trgu opomoglo, se zdi, da obstaja nevarnost škode za proizvajalce Unije.

(12)

Zato je v interesu Unije, da se izvaja predhodni nadzor nad uvozom nekaterih izdelkov iz jekla, da se zagotovijo izčrpni statistični podatki za hitro analizo uvoznih trendov iz vseh držav, ki niso članice EU. Zaradi občutljivosti trga jekla v EU na nenadne spremembe na svetovnih trgih jekla so potrebne hitro dostopne napovedi o gibanju trgovine. To je še zlasti pomembno v sedanji krizi, ko vlada negotovost v zvezi s strukturnim povečanjem povpraševanja in dejanskih koristi industrije EU od takšnega povečanja.

(13)

Glede na razvoj nekaterih izdelkov iz jekla na trgu je primerno, da so v obseg predhodnega nadzora zajeti izdelki, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi.

(14)

Zaradi vzpostavitve notranjega trga morajo biti formalnosti, ki jih morajo opraviti vsi uvozniki v Unijo, identične, ne glede na kraj carinjenja.

(15)

Zaradi olajšanja zbiranja podatkov je treba, da se za sprostitev izdelkov, zajetih v tej uredbi, v prosti promet, predloži listina o nadzoru, za katero veljajo enotna merila. Ta zahteva se začne uporabljati 21 delovnih dni po začetku veljavnosti te uredbe, da se ne prepreči sprostitev izdelkov, ki so na poti v Unijo, v prosti promet in da se omogoči dovolj časa, da lahko uvozniki zahtevajo potrebne dokumente.

(16)

Ta dokument bi morali na zahtevo uvoznika potrditi organi države članice v določenem roku, ne da bi uvoznik s tem pridobil pravico do uvoza. Listina mora tako biti veljavna samo toliko časa, dokler se uvozna pravila ne bodo spremenila.

(17)

Listine o nadzoru, izdane za namene predhodnega nadzora Unije, morajo veljati na celotnem območju Skupnosti, ne glede na državo članico, ki je listino izdala.

(18)

Države članice in Komisija bi si morale čim bolj izmenjevati informacije, ki izhajajo iz predhodnega nadzora Unije.

(19)

Za izdajo listin o nadzoru, ki hkrati upoštevajo standardne pogoje na ravni Unije, so pristojni nacionalni organi.

(20)

Za zmanjšanje nepotrebnih omejitev in da ne bi preveč ovirali dejavnosti družb blizu meja, bi bilo treba uvoz, katerega neto masa ne presega 2 500 kilogramov, izključiti iz uporabe te uredbe.

(21)

Unija je v tesnem gospodarskem povezovanju z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom v okviru Evropskega gospodarskega prostora („EGP“). Poleg tega države članice v skladu s Sporazumom EGP v medsebojnih odnosih načeloma ne uporabljajo ukrepov trgovinske zaščite. Iz teh razlogov bi bilo treba izdelke s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna izključiti iz področja uporabe te uredbe –

(a)

polno ime in naslov vlagatelja (vključno s telefonsko številko in elektronsko pošto ali številko faksa ter številko, s katero se vlagatelj identificira pri pristojnem nacionalnem organu) ter vlagateljevo registracijsko številko DDV, če je zavezanec zanj;

(b)

kadar je ustrezno, polno ime in naslov deklaranta ali vsakega zastopnika, ki ga je imenoval vlagatelj (vključno s telefonsko številko in elektronsko pošto ali številko faksa);

(c)

opis blaga z naslednjimi podatki:

(d)

deklarirana količina v kg in kadar je ustrezno v drugi dodatni enoti (pari, kosi itd.);

(e)

vrednost blaga CIF na meji Unije v eurih;

(f)

spodaj navedena izjava, ki jo podpiše in datira vlagatelj, z vlagateljevim imenom, izpisanim z velikimi tiskanimi črkami: „Spodaj podpisani potrjujem, da so informacije v tem zahtevku resnične in dane v dobri veri, in da imam sedež v Uniji.“

(a)

obdobje veljavnosti listine o nadzoru določi na štiri mesece,

(b)

lahko neuporabljene ali delno uporabljene listine o nadzoru podaljšajo za enako obdobje.

29.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/48

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –