19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/1

(1)

Na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21), ki je potekalo med 30. novembrom in 12. decembrom 2015 v Parizu, je bilo sprejeto besedilo sporazuma o odločnejšem svetovnem odzivu na nevarnost podnebnih sprememb. Pariški sporazum bo začel veljati trideseti dan po datumu, ko bo najmanj 55 pogodbenic Konvencije, katerih ocenjeni skupni delež emisij znaša najmanj 55 % vseh emisij toplogrednih plinov, deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Med pogodbenicami Konvencije so Unija in njene države članice.

(2)

Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Za dosego tega cilja bodo pogodbenice pripravile, sporočile in ohranjale zaporedne nacionalno določene prispevke.

(3)

Dne 6. marca 2015 so Unija in njene države članice sporočile svoj načrtovani nacionalno določen prispevek, ki zajema zavezo za uresničitev zavezujočega cilja vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030.

(4)

Sporazum je mogoče podpisati od 22. aprila 2016 do 21. aprila 2017 na sedežu Združenih narodov v New Yorku.

(5)

Sporazum je v skladu z okoljskimi cilji Unije, kot so navedeni v členu 191 Pogodbe, tj. z ohranjanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti okolja, varovanjem človekovega zdravja in spodbujanjem ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(6)

V Uniji obstaja zakonodaja za uresničevanje nekaterih od teh ciljev. Za izvedbo nekaterih določb Sporazuma bo treba pregledati del te obstoječe zakonodaje Unije.

(7)

Zato bi bilo treba Sporazum podpisati v imenu Unije s pridržkom njegove poznejše sklenitve –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/3

(1)

Sektor mleka in mlečnih proizvodov doživlja daljše obdobje velikih tržnih neravnotežij. Medtem ko je svetovno povraševanje po uvozu mleka in mlečnih proizvodov leta 2015 na splošno ostalo stabilno v primerjavi z letom 2014, se je proizvodnja v Uniji in drugih glavnih regijah izvoznicah bistveno povečala.

(2)

Naložbe v zmogljivosti proizvodnje mleka v Uniji zaradi priprave na iztek mlečnih kvot in zaradi pozitivnih srednjeročnih obetov na svetovnem trgu so povzročile, da proizvodnja mleka v Uniji stalno narašča. Presežne proizvedene količine mleka se predelajo v proizvode, ki jih je mogoče hraniti dolgoročno, kot sta na primer maslo in posneto mleko v prahu.

(3)

Posledično so se cene masla in posnetega mleka v prahu v Uniji v letih 2014 in 2015 znižale in cene posnetega mleka v prahu so dosegle ceno javne intervencije. Cene masla so še vedno višje od cene javne intervencije, vendar so pod pritiskom znižanja.

(4)

Uredba Sveta (EU) št. 1370/2013 (1) določa količinski omejitvi za odkup masla in posnetega mleka v prahu po fiksni ceni iz navedene uredbe. Ko so te omejitve dosežene, se odkup izvede po razpisnem postopku, da se določi najvišja odkupna cena.

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1549 (2) je kot izreden ukrep za zagotovitev nemotene razpoložljivosti mehanizma javne intervencije v primeru motenj na trgu v sektorju mleka in mlečnih proizvodov prestavil začetek obdobja javne intervencije za maslo in posneto mleko v prahu v letu 2016 na 1. januar.

(6)

V dodatnem obdobju javne intervencije, odprtem z Delegirano uredbo (EU) 2015/1549 za leto 2016, je bila dosežena polovica obsega količinske omejitve za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni, določene z Uredbo (EU) št. 1370/2013.

(7)

Za pomoč sektorju mleka in mlečnih proizvodov pri iskanju novega ravnotežja v trenutnih težkih tržnih razmerah in za ohranitev zaupanja v učinkovitost mehanizmov javne intervencije je primerno povečati količinski omejitvi za odkup masla in posnetega mleka v prahu po fiksni ceni v letu 2016.

(8)

Kadar se razpisni postopek začne izvajati pred začetkom veljavnosti te uredbe, se količine, odkupljene po navedenem postopku, ne bi smele upoštevati pri določitvi razpoložljive količine za odkup masla in posnetega mleka v prahu po fiksni ceni v letu 2016.

(9)

Za zagotovitev, da bi začasni ukrepi iz te uredbe imeli takojšen učinek na trg in bi prispevali k ustalitvi cen, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/5

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je bil uradno obveščen o razredih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: kreditni izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere ima centralna nasprotna stranka (v nadaljnjem besedilu: CNS) dovoljenje za kliring. ESMA je za vsakega od navedenih razredov ocenila merila, ki so bistvena, da lahko zanje velja obveznost kliringa, vključno z ravnjo standardizacije, velikostjo in likvidnostjo ter razpoložljivostjo informacij o oblikovanju cen. Določila je razrede kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri čemer je bil najpomembnejši cilj zmanjšanje sistemskega tveganja.

(2)

Zapadlost je skupna in bistvena značilnost kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC. Ustreza določenemu datumu, na katerega poteče pogodba o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih. Ta lastnost bi se morala upoštevati pri opredelitvi razredov kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa.

(3)

Različne nasprotne stranke potrebujejo različna obdobja za vzpostavitev potrebnih ureditev za kliring kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa. Da bi se zagotovilo nadzorovano in pravočasno izvajanje navedene obveznosti, bi morale biti nasprotne stranke razvrščene v tri kategorije, v katerih za dovolj podobne nasprotne stranke obveznost kliringa začne veljati na isti datum.

(4)

Prva kategorija bi morala vključevati tako finančne kot nefinančne nasprotne stranke, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani vsaj ene od ustreznih CNS ter vsaj za enega od razredov kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, saj imajo navedene nasprotne stranke že izkušnje s prostovoljnim kliringom in že vzpostavljene povezave s takimi CNS za kliring vsaj enega od navedenih razredov. Nefinančne stranke, ki so klirinški člani, bi prav tako morale biti vključene v prvo kategorijo, saj so njihove izkušnje in priprave na centralni kliring primerljive s tistimi, ki jih imajo finančne stranke, vključene v to kategorijo.

(5)

Drugo in tretjo kategorijo bi morale sestavljati finančne nasprotne stranke, ki niso vključene v prvo kategorijo, razvrščene po skupinah glede na njihovo raven pravne in operativne zmogljivosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Intenzivnost poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC bi se morala uporabljati kot podlaga za razločevanje med ravnmi pravne in operativne zmogljivosti finančnih nasprotnih strank in zato bi bilo treba določiti kvantitativni prag za ločevanje med drugo in tretjo kategorijo na podlagi skupnega povprečnega osnovnega zneska izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring, ob koncu meseca. Navedeni prag bi bilo treba določiti na ustrezni ravni, da bi se ločilo manjše udeležence na trgu, hkrati pa še vedno zajelo pomembne ravni tveganj v okviru druge kategorije. Poleg tega bi moral biti prag usklajen s pragom, dogovorjenim na mednarodni ravni, v zvezi z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente, za katere se ne izvaja centralni kliring, da bi se izboljšalo zbliževanje predpisov in omejili stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi. Tako kot v navedenih mednarodnih standardih bi bilo treba, medtem ko se prag uporablja na splošno na ravni skupine zaradi potencialnih skupnih tveganj znotraj skupine, za investicijske sklade prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, saj na obveznosti sklada običajno ne vplivajo obveznosti drugih skladov ali njihovega upravljavca naložb. Zato bi bilo treba prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, vendar samo, če v primeru insolventnosti ali stečaja sklada vsak posamezen sklad predstavlja povsem ločeno skupino sredstev, za katera se vzpostavi ločena obračunska enota, ki niso zavarovana, zajamčena ali podprta s strani drugega investicijskega sklada ali samega upravljavca naložb.

(6)

Nekateri alternativni investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: AIS) niso zajeti v opredelitvi finančnih nasprotnih strank iz Uredbe (EU) št. 648/2012, čeprav delujejo z ravnjo operativne zmogljivosti, kar zadeva pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki je podobna ravni AIS, ki so zajeti v navedeni opredelitvi. Zato bi morali biti AIS, razvrščeni kot nefinančne nasprotne stranke, vključeni v iste kategorije nasprotnih strank kot AIS, razvrščeni kot finančne nasprotne stranke.

(7)

Četrta kategorija bi morala vključevati nefinančne nasprotne stranke, ki niso vključene v druge kategorije, ker imajo manj izkušenj in operativne zmogljivosti, kar zadeva izvedene finančne instrumente OTC in centralni kliring, kot druge kategorije nasprotnih strank.

(8)

Pri datumu, na katerega začne veljati obveznost kliringa za nasprotne stranke v prvi kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da morda nimajo potrebnih obstoječih povezav s CNS za vse razrede, za katere velja obveznost kliringa. Poleg tega nasprotne stranke v tej kategoriji predstavljajo točko dostopa za kliring za nasprotne stranke, ki niso klirinški člani, saj se pričakuje, da se bo zaradi začetka veljavnosti obveznosti kliringa obseg kliringa za stranke in kliringa za posredne stranke močno povečal. In končno, ta prva kategorija nasprotnih strank predstavlja pomemben delež kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere se je že opravil kliring, obseg transakcij, za katere se bo moral opraviti kliring, pa se bo pomembno povečal po datumu, na katerega bo začela veljati obveznost kliringa iz te uredbe. Zato je potreben razumen časovni okvir za nasprotne stranke v prvi kategoriji, da se bodo lahko pripravile na kliring dodatnih razredov in da bodo lahko obvladale povečanje obsega kliringa za stranke in posredne stranke ter se prilagodile vedno večjemu obsegu transakcij, za katere bo treba opraviti kliring, in sicer bi moral navedeni časovni okvir znašati šest mesecev. Poleg tega bi moral datum, ko začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke v prvi kategoriji, upoštevati tudi, ali je do začetka veljavnosti te uredbe več kot ena CNS že opravila kliring istega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC. Zlasti bi veliko število nasprotnih strank, ki si prizadevajo za sklenitev ureditev kliringa z isto CNS v istem času, pomenilo, da je potrebnega več časa kot takrat, ko imajo nasprotne stranke na voljo več CNS, s katerimi lahko sklenejo ureditve kliringa. Zato bi bilo treba zagotoviti dodatno trimesečno obdobje za nadzorovano izvajanje obveznosti kliringa.

(9)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke v drugi in tretji kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da jih bo večina pridobila dostop do CNS s tem, ko bodo postale stranka ali posredna stranka klirinškega člana. Ta proces lahko traja od 12 do 18 mesecev, odvisno od pravne in operativne zmogljivosti nasprotnih strank in njihove pripravljenosti v zvezi z vzpostavitvijo ureditev s klirinškimi člani, ki so potrebne za kliring pogodb. Poleg tega bi bilo treba pri določitvi datuma, na katerega začne veljati obveznost kliringa za nasprotne stranke v drugi in tretji kategoriji, upoštevati tudi, ali do začetka veljavnosti te uredbe več kot ena CNS že opravlja kliring istega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC. Zlasti bi veliko število nasprotnih strank, ki si prizadevajo za sklenitev ureditev kliringa z isto CNS v istem času, pomenilo, da je potrebnega več časa kot takrat, ko imajo nasprotne stranke na voljo več CNS, s katerimi lahko sklenejo ureditve kliringa. Zato bi bilo treba odobriti dodatno obdobje treh mesecev za zagotovitev nadzorovanega izvajanja obveznosti kliringa.

(10)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke iz četrte kategorije, bi bilo treba upoštevati njihovo pravno in operativno zmogljivost ter dejstvo, da imajo manj izkušenj z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in centralnim kliringom kot druge kategorije nasprotnih strank.

(11)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotno stranko v tretji državi in drugo nasprotno stranko v Uniji, ki pripadata isti skupini in sta v celoti vključeni v iste konsolidirane podatke, zanju pa se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj, bi bilo treba zagotoviti odloženi datum začetka uporabe obveznosti kliringa. Odložitev začetka uporabe bi morala zagotoviti, da za navedene pogodbe ne velja obveznost kliringa za omejeno obdobje med odsotnostjo izvedbenih aktov v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki zajemajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi in v zvezi z jurisdikcijo nasprotne stranke, ki se ne nahaja v Uniji. Pristojni organi bi morali biti sposobni preveriti vnaprej, da nasprotni stranki, ki sklepata navedene pogodbe, spadata v isto skupino in izpolnjujeta druge pogoje glede transakcij znotraj skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(12)

Za razliko od izvedenih finančnih instrumentov OTC, pri katerih so nasprotne stranke nefinančne nasprotne stranke, Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da se v primeru nasprotnih strank pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so finančne nasprotne stranke, obveznost kliringa uporablja za pogodbe, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, če preostala zapadlost takih pogodb na datum, na katerega začne veljati obveznost, to opravičuje. Uporaba obveznosti kliringa za navedene pogodbe bi morala biti skladna s ciljem zagotavljanja enotne in dosledne uporabe Uredbe (EU) št. 648/2012. Usmerjena bi morala biti v zagotavljanje finančne stabilnosti in zmanjševanje sistemskega tveganja, pa tudi enakih konkurenčnih pogojev za udeležence na trgu, kadar se za razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razglasi, da zanj velja obveznost kliringa. Minimalno preostalo zapadlost bi bilo zato treba določiti na ravni, ki zagotavlja dosego navedenih ciljev.

(13)

Preden začnejo veljati regulativni tehnični standardi, sprejeti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, nasprotne stranke ne morejo predvideti, ali bo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, veljala obveznost kliringa na datum, ko začne navedena obveznost veljati. Ta negotovost pomembno vpliva na zmožnost udeležencev na trgu, da natančno določijo ceno pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, saj za pogodbe, za katere se izvaja centralni kliring, veljajo drugačni predpisi glede zavarovanja s premoženjem, kot za pogodbe, za katere se ne izvaja centralni kliring. Zahteva, da se opravlja retrospektivni kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne glede na njihovo preostalo zapadlost na datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa, bi lahko omejila zmožnost nasprotnih strank, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, in vplivala na delovanje trga in finančno stabilnost ali jim preprečila izvajanje običajnih aktivnosti z varovanjem pred navedenimi tveganji na druge ustrezne načine.

(14)

Poleg tega za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po začetku veljavnosti te uredbe in pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, dokler nasprotne stranke v navedenih pogodbah ne bodo sposobne določiti kategorije, v katero spadajo, in CNS, ki so na voljo za kliring teh pogodb, ter ali zanje velja obveznost kliringa pri določeni pogodbi, vključno s transakcijami znotraj skupine, in preden lahko vzpostavijo potrebne ureditve za sklenitev navedenih pogodb ob upoštevanju obveznosti kliringa. Zato je zaradi ohranitve pravilnega delovanja in stabilnosti trga ter enakih konkurenčnih pogojev med nasprotnimi strankami ustrezno upoštevati, da za navedene pogodbe ne bi smela veljati obveznost kliringa ne glede na njihovo preostalo zapadlost.

(15)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, kadar te pogodbe niso zelo pomembne za sistemsko tveganje ali kadar bi zahteva po obveznosti kliringa zanje kako drugače ovirala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012. Kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s pogodbami o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z daljšimi zapadlostmi, ostane na trgu dlje časa kot kreditno tveganje kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi. Naložitev obveznosti kliringa za pogodbe s kratkimi preostalimi zapadlostmi bi predstavljala breme za nasprotne stranke, ki ne bi bilo sorazmerno s stopnjo tveganja, ki naj bi se s tem zmanjšalo. Poleg tega kreditni izvedeni finančni instrumenti OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi predstavljajo samo majhen del celotnega trga in s tem razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja, povezanega s tem trgom. Minimalne preostale zapadlosti bi morale zato biti določene na ravni, ki zagotavlja, da obveznost kliringa ne velja za pogodbe s preostalo zapadlostjo samo nekaj mesecev.

(16)

Nasprotne stranke v tretji kategoriji nosijo razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja in imajo manjšo pravno in operativno zmogljivost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC kot nasprotne stranke v prvi in drugi kategoriji. Bistveni elementi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z oblikovanjem cen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa in ki se sklenejo, preden začne navedena obveznost veljati, se bodo morali razmeroma hitro prilagoditi, da se bo lahko vključil kliring, ki bo opravljen šele nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe. Ta postopek retrospektivnega kliringa (forward-clearing) vključuje pomembne prilagoditve modela za oblikovanje cen in spremembe dokumentacije navedenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nasprotne stranke v tretji kategoriji imajo zelo omejeno zmožnost za vključitev retrospektivnega kliringa v svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato bi zahteva, da navedene nasprotne stranke opravljajo kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, omejila njihovo zmožnost zadostnega varovanja pred tveganji ter vplivala na delovanje in stabilnost trga ali jim preprečila izvajanje običajnih dejavnosti, če se ne bodo sposobne še naprej varovati pred tveganji. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih nasprotne stranke v tretji kategoriji sklenejo pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa.

(17)

Poleg tega se lahko pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki pripadajo isti skupini, izvzamejo iz kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji, da bi se preprečilo omejevanje učinkovitosti postopkov za upravljanje tveganj znotraj skupin in s tem ogrozilo doseganje poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za transakcije znotraj skupine, ki izpolnjujejo določene pogoje in ki so sklenjene pred datumom, ko zanje začne veljati obveznost kliringa.

(18)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(19)

Poleg tega je ESMA izvedla odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi, zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter se posvetovala z Evropskim odborom za sistemska tveganja –

(a)

prva kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani v smislu člena 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012 za vsaj enega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge k tej uredbi vsaj ene od CNS z dovoljenjem ali priznanih pred navedenim datumom za opravljanje kliringa za vsaj enega od navedenih razredov;

(b)

druga kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo kategorijo in ki spadajo v skupino, pri kateri znaša skupna povprečna vrednost ob koncu meseca za neporavnani bruto osnovni znesek izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring za mesec januar, februar in marec 2016, več kot 8 milijard EUR in ki so kar koli od naslednjega:

(c)

tretja kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo ali drugo kategorijo in ki so kar koli od naslednjega:

(d)

četrta kategorija, v kateri so nefinančne nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo, drugo ali tretjo kategorijo.

(a)

9. februarja 2017 za nasprotne stranke iz prve kategorije;

(b)

9. avgusta 2017 za nasprotne stranke iz druge kategorije;

(c)

9. februarja 2018 za nasprotne stranke iz tretje kategorije;

(d)

9. maja 2019 za nasprotne stranke iz četrte kategorije.

(a)

9. maja 2019, če se ni sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

na poznejšega od naslednjih datumov, če se je sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo:

(a)

nasprotna stranka s sedežem v tretji državi je finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka;

(b)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je:

(c)

obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)

za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(e)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je svoj pristojni organ pisno obvestila, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b), (c) in (d), pristojni organ pa je v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila potrdil, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

(a)

5 let in 3 mesece za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli iz Priloge;

(b)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene na 9. oktober 2016 ali pozneje, ki spadajo v razrede v tabeli iz Priloge;

(a)

5 let in 3 mesece za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli iz Priloge;

(b)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene na 9. oktober 2016 ali pozneje, ki spadajo v razrede v tabeli iz Priloge.

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/12

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Olive de Nîmes“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 991/2010 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/13

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014 mora organ upravljanja operativnega programa za hrano in/ali osnovno materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: OP I) leta 2017 in 2022 izvesti strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih.

(2)

Ta strukturirana raziskava o končnih prejemnikih je eden od instrumentov za oceno Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: FEAD). Za zagotovitev visokokakovostnih izsledkov raziskave in njenega koristnega prispevka k oceni FEAD je treba pripraviti predlogo, ki bo omogočila združevanje podatkov na ravni Evropske unije –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/22

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/24

(1)

Svet je 15. aprila 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/598 (1), s katerim je Petra BURIANA imenoval za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za srednjo Azijo. Mandat PPEU se izteče 30. aprila 2016.

(2)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 10 mesecev.

(3)

PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

spodbujanje dobrih in tesnih odnosov med Unijo in državami srednje Azije na podlagi skupnih vrednot in interesov, kot je določeno v ustreznih sporazumih;

(b)

prispevanje h krepitvi stabilnosti in sodelovanja med državami na tem območju;

(c)

prispevanje h krepitvi demokracije, pravne države, dobrega upravljanja ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v srednji Aziji;

(d)

obravnavanje ključnih groženj, zlasti specifičnih problemov z neposrednimi posledicami za Unijo;

(e)

povečanje uspešnosti in prepoznavnosti Unije v regiji, vključno s tesnejšim sodelovanjem z drugimi ustreznimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, kot sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Združeni narodi (ZN).

(a)

spodbujati splošno politično usklajevanje Unije v srednji Aziji in pomagati pri zagotavljanju doslednosti zunanjega delovanja Unije v regiji;

(b)

v imenu VP skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo spremljati postopek izvajanja strategije Unije za novo partnerstvo s srednjo Azijo, ki jo dopolnjujejo zadevni sklepi Sveta in nadaljnja poročila o napredku pri izvajanju strategije Unije za srednjo Azijo, pripravljati priporočila in redno poročati ustreznim organom Sveta;

(c)

Svetu pomagati pri nadaljnjem razvoju celovite politike do srednje Azije;

(d)

pozorno spremljati politične dogodke v srednji Aziji z razvijanjem in vzdrževanjem tesnih stikov z vladami, parlamenti, pravosodnimi organi, civilno družbo in množičnimi mediji;

(e)

spodbujati Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan, da sodelujejo pri regionalnih vprašanjih skupnega interesa;

(f)

razvijati ustrezne stike in sodelovanje z glavnimi zainteresiranimi akterji v regiji ter z vsemi ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami;

(g)

sodelovati pri izvajanju politike Unije na področju človekovih pravic v regiji v sodelovanju s PPEU za človekove pravice, vključno s smernicami Unije v zvezi s človekovimi pravicami, zlasti pri smernicah Unije v zvezi z vprašanjem otrok v oboroženih spopadih ter v zvezi z nasiljem nad ženskami in dekleti in preprečevanjem vseh vrst diskriminacije proti njim, ter politike Unije v zvezi z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, vključno s spremljanjem in poročanjem o razvoju dogodkov ter oblikovanjem priporočil v zvezi s tem;

(h)

v tesnem sodelovanju z ZN in OVSE prispevati k preprečevanju in reševanju konfliktov, in sicer z navezovanjem stikov z organi in drugimi lokalnimi akterji, kot so nevladne organizacije, politične stranke, manjšine, verske skupine in njihovi vodje;

(i)

prispevati k oblikovanju vidikov glede energetske varnosti, varnosti na mejah, boja proti hudim kaznivim dejanjem, vključno z bojem proti drogam in trgovini z ljudmi, pa tudi upravljanja z vodnimi viri, okolja in podnebnih sprememb, v okviru skupne zunanje in varnostne politike glede srednje Azije;

(j)

spodbujati regionalno varnost znotraj meja srednje Azije v kontekstu zmanjševanja mednarodne prisotnosti v Afganistanu.

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, ki urejajo upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren, in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju, za katerega je odgovoren;

(c)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravi pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila o izvajanju mandata.

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/29

(1)

Svet je 15. aprila 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/599 (1), s katerim je Fernanda GENTILINIJA imenoval za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Mandat PPEU se izteče 30. aprila 2016.

(2)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih 10 mesecev.

(3)

PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

(a)

zagotavljati dejaven in učinkovit prispevek Unije k ukrepom in pobudam, ki vodijo do končne rešitve izraelsko-palestinskega spora, temelječe na rešitvi soobstoja dveh držav in v skladu s parametri Unije;

(b)

spodbujati in vzdrževati tesne stike z vsemi vpletenimi stranmi v mirovnem procesu, ustreznimi političnimi akterji, drugimi državami v regiji, članicami četverice in drugimi zadevnimi državami, pa tudi z ZN in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kakršna je Liga arabskih držav, da bi skupaj okrepili mirovni proces;

(c)

po potrebi si prizadevati za promocijo morebitnega novega okvira za pogajanja in prispevati k njemu, in sicer v posvetovanju z vsemi ključnimi deležniki in državami članicami;

(d)

dejavno podpirati mirovna pogajanja med vpletenimi stranmi in prispevati k njim, tudi s posredovanjem predlogov v imenu Unije v kontekstu teh pogajanj;

(e)

zagotavljati stalno prisotnost Unije v ustreznih mednarodnih forumih;

(f)

sodelovati pri kriznem upravljanju in preprečevanju kriz, tudi v zvezi z Gazo;

(g)

če je k temu pozvan, prispevati k izvajanju mednarodnih sporazumov, doseženih med vpletenimi stranmi, in z njimi vzpostaviti stik po diplomatski poti, če ne ravnajo skladno z navedenimi sporazumi;

(h)

vključevati se v politična prizadevanja za dosego temeljne spremembe, ki bi pripeljala do trajnostne rešitve za območje Gaze, ki je sestavni del prihodnje palestinske države in bi ga bilo treba obravnavati med pogajanji;

(i)

posebno pozornost nameniti dejavnikom, ki vplivajo na regionalno razsežnost mirovnega procesa, vključevanju arabskih partnerjev in izvajanju arabske mirovne pobude;

(j)

ohranjati konstruktivne odnose s podpisnicami sporazumov v okviru mirovnega procesa in tako spodbujati spoštovanje temeljnih načel demokracije, med drugim spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, človekovih pravic in pravne države;

(k)

predlagati posredovanje Unije v mirovnem procesu ter najboljše možnosti za uveljavljanje pobud Unije in trenutnih prizadevanj Unije v okviru mirovnega procesa, na primer pomoč Unije pri palestinskih reformah, vključno s političnimi vidiki zadevnih razvojnih projektov Unije;

(l)

vpleteni strani pozvati, naj se vzdržita enostranskih ukrepov, ki bi ogrozili izvedljivost rešitve soobstoja dveh držav;

(m)

kot odposlanec pri četverici poročati o napredku in poteku pogajanj ter sodelovati pri pripravah na srečanja odposlancev pri četverici na podlagi stališč Unije in usklajevanj z drugimi člani četverice;

(n)

sodelovati pri izvajanju politike Unije na področju človekovih pravic v sodelovanju s PPEU za človekove pravice, vključno s smernicami Unije v zvezi s človekovimi pravicami, zlasti pri smernicah Unije v zvezi z vprašanjem otrok v oboroženih spopadih ter v zvezi z nasiljem nad ženskami in dekleti in preprečevanjem vseh vrst diskriminacije proti njim, ter pri izvajanju politike Unije v zvezi z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, med drugim s spremljanjem in poročanjem o razvoju dogodkov ter oblikovanjem priporočil v zvezi s tem;

(o)

prispevati k boljšemu razumevanju vloge Unije pri posameznikih, ki odločilno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja v tej regiji.

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, ki urejajo upravljanje varnih premikov osebja na območje, za katerega je odgovoren, in znotraj njega in obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)

zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju, za katerega je odgovoren;

(c)

zagotovi, da vsi člani ekipe PPEU, ki bodo razporejeni zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom ali ob prihodu na območje, za katerega je odgovoren, opravijo ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za zadevno območje določila ESZD;

(d)

zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravi pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila o izvajanju mandata.

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/34

(1)

Z Odločbo Komisije 2009/752/ES (2) je bilo v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 odobreno dajanje na trg lipidnega izvlečka iz krila (Euphausia superba) kot nove živilske sestavine za uporabo v nekaterih živilih.

(2)

Družba Aker BioMarine Antarctic AS je 11. decembra 2009 obvestila Komisijo, da namerava dajati na trg lipidni izvleček iz krila (Euphausia superba) na podlagi mnenja pristojnega organa Finske za presojo živil o njegovi snovni enakovrednosti z lipidnim izvlečkom iz krila (Euphausia superba), odobrenim z Odločbo 2009/752/ES.

(3)

Družba Aker BioMarine Antarctic AS je 15. septembra 2014 vložila zahtevek pri pristojnih organih Irske za razširitev uporabe lipidnega izvlečka iz krila (Euphausia superba) kot nove živilske sestavine.

(4)

Pristojni organ Irske za presojo živil je 23. decembra 2014 izdal poročilo o začetni presoji. V navedenem poročilu ugotavlja, da razširitev uporabe lipidnega izvlečka iz krila (Euphausia superba) izpolnjuje merila za novo živilo iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(5)

Komisija je 22. januarja 2015 poročilo o začetni presoji poslala drugim državam članicam.

(6)

V 60-dnevnem roku, ki je določen v prvem pododstavku člena 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili vloženi upravičeni ugovori. Prosilec je naknadno spremenil vsebino zahtevka glede predlaganih kategorij živil. Ta sprememba in dodatna pojasnila prosilca so odpravili zaskrbljenost držav članic in Komisije.

(7)

Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa zahteve glede prehranskih dopolnil. Uporabo lipidnega izvlečka iz krila (Euphausia superba) bi bilo treba odobriti brez poseganja v zahteve navedene zakonodaje.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/37

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 morajo države članice sprejeti nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu: FAB), vključno z obvezujočimi nacionalnimi cilji ali cilji na ravni FAB, pri čemer morajo zagotoviti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti. Poleg tega navedena uredba določa, da mora Komisija oceniti skladnost navedenih ciljev na podlagi meril za oceno iz člena 11(6)(d). Podrobna pravila v zvezi s tem so bila določena v Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti za drugo referenčno obdobje (2015–2019) so bili sprejeti z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/132/EU (3).

(3)

Komisija je 2. marca 2015 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/347 (4) o neskladnosti nekaterih ciljev, vključenih v prvotne načrte izvedbe, z vseevropskimi cilji uspešnosti in o določitvi priporočil za revizijo navedenih ciljev. Navedeni sklep je bil naslovljen na Belgijo, Bolgarijo, Češko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško ter je zahteval revizijo ciljev na ključnih področjih uspešnosti glede zmogljivosti in/ali stroškovne učinkovitosti.

(4)

Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška so do 2. julija 2015 predložile revidirane nacionalne načrte ali načrte funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključno z revidiranimi cilji uspešnosti. Španija in Portugalska sta 4. februarja 2016 predložili spremembo načrta funkcionalnih blokov zračnega prostora z nadaljnjo revizijo ciljev uspešnosti.

(5)

Organ za oceno uspešnosti, ki je v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji 15. oktobra 2015 predložil poročilo o oceni.

(6)

Ocena revidiranih ciljev uspešnosti v zvezi z njihovo skladnostjo z vseevropskimi cilji uspešnosti je bila opravljena na podlagi enakih meril za oceno in metodologij, kot so se uporabili pri oceni prvotno predloženih ciljev uspešnosti.

(7)

Za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti je bila v skladu z načeli iz točke 4 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjena skladnost revidiranih ciljev, ki so jih predložile zadevne države članice za zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa (ATFM) na zračni poti, pri čemer so se uporabile ustrezne referenčne vrednosti FAB za zmogljivost, ki – če se uporabijo – na ravni Unije zagotavljajo, da je izpolnjen vseevropski cilj uspešnosti. Te vrednosti izračuna upravitelj omrežja, določene pa so v najnovejši različici načrta delovanja omrežja (2014–2018/2019) iz junija 2014. Navedena ocena je pokazala, da so revidirani cilji, ki so jih predložile Češka, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Slovenija in Slovaška glede FABCE, Portugalska in Španija glede SW FAB ter Bolgarija in Romunija glede Danube FAB, skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti.

(8)

Za ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti so bili v skladu z načeli iz točke 5 v povezavi s točko 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) št. 390/2013 ocenjeni cilji, izraženi v ugotovljenih stroških na enoto na zračni poti, ki so jih predložile zadevne države članice, ob upoštevanju trenda ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v drugem referenčnem obdobju ter v skupnem času prvega in drugega referenčnega obdobja (2012–2019), števila enot storitev (napovedi glede prometa) in ravni ugotovljenih stroškov na enoto na zračni poti v primerjavi z državami članicami s podobnim delovnim in gospodarskim okoljem. Navedena ocena je pokazala, da so revidirani cilji, ki sta jih predložili Avstrija in Slovaška in so določeni v revidiranem načrtu izvedbe FABCE, ter revidirani cilji, ki jih je predložila Italija in so določeni v revidiranem načrtu izvedbe Blue Med FAB, skladni z ustreznim vseevropskim ciljem uspešnosti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/41

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa, da je treba države članice, tretje države ali njihove regije (v nadaljnjem besedilu: države ali regije) glede na njihov status tveganja za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) razvrstiti v eno od treh kategorij: zanemarljivo tveganje za BSE, nadzorovano tveganje za BSE in nejasno tveganje za BSE.

(2)

V Prilogi k Odločbi Komisije 2007/453/ES (2) je naveden seznam držav ali regij glede na njihov status tveganja BSE.

(3)

Mednarodna organizacija za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) ima vodilno vlogo pri razvrščanju držav ali regij glede na njihovo tveganje za BSE.

(4)

Maja 2014 je Generalna skupščina OIE določila, da Romuniji dodeli „status zanemarljivega tveganja BSE“ v svoji resoluciji št. 18 – Priznanje statusa držav članic v zvezi s tveganjem za bovino spongiformno encefalopatijo (3). 27. junija 2014 je Znanstvena komisija za živalske bolezni OIE preklicala navedeni status zanemarljivega tveganja za BSE, ker je Romunija 20. junija 2014 prijavila atipičen primer BSE.

(5)

Maja 2015 je Generalna skupščina OIE spremenila poglavje o BSE v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), tako da je v člen 11.4.1 Kodeksa dodajala naslednji stavek: „Za namen uradnega priznanja statusa tveganja za BSE je pri BSE izključen ‚atipičen BSE‘ kot stanje, ki se pri vseh populacijah goveda spontano pojavlja v zelo majhnem številu“ (4).

(6)

Ker je bil status zanemarljivega tveganja za BSE za Romunijo preklican zaradi odkritja atipičnega primera BSE in ker nova različica Kodeksa izključuje atipičen BSE za namen uradnega priznanja statusa tveganja za BSE, je Znanstvena komisija za bolezni živali OIE odločila, da ponovno vzpostavi status zanemarljivega tveganja za BSE za Romunijo z učinkom od 8. decembra 2015.

(7)

Zaradi tega sklepa bi bilo treba spremeniti seznam držav v Prilogi k Odločbi 2007/453/ES.

(8)

Odločbo 2007/453/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

vnos „— Romunija“ se vstavi v del „A. Države ali regije z zanemarljivim tveganjem za BSE“, za vnosom „— Portugalska“ in pred vnosom „— Slovenija“;

2.

vnos „— Romunija“ se izbriše v delu „B. Države ali regije z nadzorovanim tveganjem za BSE“.

19.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 103/43

(1)

Direktiva 96/23/ES določa ukrepe za spremljanje snovi in skupin ostankov iz Priloge I k Direktivi. Navedena direktiva zahteva, da tretje države, iz katerih se državam članicam dovoli uvoz živali in živalskih proizvodov, ki jih zajema navedena direktiva, predložijo načrt spremljanja ostankov, ki zagotavlja potrebna jamstva. Navedeni načrt bi moral vključevati vsaj skupine ostankov in snovi iz navedene Priloge I.

(2)

S Sklepom Komisije 2011/163/EU (2) so bili odobreni načrti iz člena 29 Direktive 96/23/ES (v nadaljnjem besedilu: načrti), ki so jih predložile nekatere tretje države s seznama v Prilogi k navedenemu sklepu za živali in živalske proizvode s seznama iz Priloge I k Direktivi.

(3)

Glede na nedavne načrte, ki so jih predložile nekatere tretje države, in dodatne informacije, ki jih je Komisija pridobila od navedenih tretjih držav, je treba posodobiti seznam tretjih držav, iz katerih je državam članicam dovoljeno uvažati nekatere živali in živalske proizvode, kot določa Direktiva 96/23/ES in ki so trenutno navedeni v Prilogi k Sklepu 2011/163/EU (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(4)

Dominikanska republika je Komisiji predložila načrt za med. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za med za Dominikansko republiko vključiti na seznam.

(5)

Falklandski otoki so Komisiji predložili načrt za akvakulturo. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za akvakulturo za Falklandske otoke vključiti na seznam.

(6)

Komisija je od Francoske Polinezije zahtevala, da zagotovi informacije o izvajanju svojega načrta za med. V svojem odgovoru so pristojni organi Francoske Polinezije navedli, da Francoska Polinezija ni pripravila načrta spremljanja ostankov za med, saj ne namerava izvažati medu v EU. Vnos za navedeno tretjo državo glede medu bi bilo treba črtati s seznama. Francoska Polinezija je bila ustrezno obveščena.

(7)

Komisija je od Namibije zahtevala, da zagotovi informacije o izvajanju svojega načrta za prostoživečo divjad. V svojem odgovoru so pristojni organi Namibije navedli, da Namibija ni pripravila načrta spremljanja ostankov za prostoživečo divjad, saj je ne namerava izvažati v EU. Vnos za navedeno tretjo državo glede proizvodov iz prostoživeče divjadi bi bilo treba črtati s seznama. Namibija je bila ustrezno obveščena.

(8)

Republika Koreja je Komisiji predložila načrt za perutnino. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za perutninske proizvode za Republiko Korejo vključiti na seznam.

(9)

Saint Pierre in Miquelon je Komisiji predložil načrt za perutnino. Navedeni načrt zadostuje kot jamstvo in bi ga bilo treba odobriti. Zato bi bilo treba vnos za perutninske proizvode za Saint Pierre in Miquelon vključiti na seznam.

(10)

Z Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 (3) je bil Singapurju odobren vnos v Unijo pošiljk svežega mesa s poreklom z Nove Zelandije, ki izpolnjujejo pogoje za vnos v Unijo in so namenjene v Unijo. Da bi se navedena dejavnost dovolila, bi moral vnos za Singapur na seznamu vključevati enoprste kopitarje in prostoživečo ter gojeno divjad, vendar bi moral biti omejen na proizvode iz svežega mesa s poreklom z Nove Zelandije, namenjene v Unijo in iztovorjene, pretovorjene in prepeljane prek Singapurja s skladiščenjem ali brez njega. Singapur in Nova Zelandija sta bila ustrezno obveščena. Opomba, ki določa to omejitev, bi morala biti za Singapur vključena na seznam.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –