(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Dne 25. marca 2013 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe steviol glikozidov (E 960) kot sladila v nekaterih pijačah z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja, ki spadajo v podkategorijo živil 14.1.5.2 „Drugo“ iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Steviol glikozidi so nekalorične sestavine sladkega okusa, ki se lahko uporabljajo kot nadomestila za kalorične sladkorje v nekaterih pijačah, s čimer se zmanjša energijska vrednost navedenih proizvodov. Zato so navedene pijače zaradi steviol glikozidov sladke, ne da bi se povečala energijska vrednost končnega proizvoda, tako da potrošniki dobijo proizvode z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1333/2008.

(5)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(6)

Agencija je leta 2010 sprejela znanstveno mnenje (3) o varnosti steviol glikozidov za predlagane uporabe kot aditiv za živila (E 960) in določila sprejemljiv dnevni vnos, in sicer 4 mg/kg telesne teže/dan, izraženo kot ekvivalenti steviola. Glede na predlagano razširitev uporabe kot aditiva za živila je Agencija pregledala oceno izpostavljenosti za steviol glikozide ter svoji mnenji izrazila 2. maja 2014 (4) in 30. junija 2015 (5). V zvezi z navedeno razširitvijo uporabe je Agencija ugotovila, da so ocene izpostavljenosti pod sprejemljivim dnevnim vnosom za vse starostne skupine, razen za majhne otroke v eni državi, kjer je pri zgornji meji (95. percentila) ocenjenega visokega vnosa. Izračuni izpostavljenosti, ki jih je opravil inštitut za javno zdravje in okolje Rijksinstituut voor Volksgezondheid en Milieu, so pokazali, da predlagana razširitev uporabe ne vpliva na 95-percentilno izpostavljenost pri majhnih otrocih, starih od dveh do šest let, na Nizozemskem in da brezalkoholne pijače in aromatizirani fermentirani mlečni izdelki še vedno najbolj prispevajo k izpostavljenosti steviol glikozidom v navedeni starostni skupini.

(7)

Glede na to, da podkategorija živil 14.1.5.2 zajema proizvode, ki niso namenjeni majhnim otrokom (stari od 12 do 35 mesecev), predlagane uporabe in ravni uporabe steviol glikozidov (E 960) kot sladila ne predstavljajo tveganja za varnost.

(8)

Zato je primerno odobriti uporabo steviol glikozidov (E 960) kot sladila, ki se doda pijačam z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanih sladkorjev iz podkategorije živil 14.1.5.2 „Drugo“: kava, čaj in zeliščni poparki (najvišja dovoljena vsebnost 30 mg/l), aromatizirana instant kava in instant kapučino (najvišja dovoljena vsebnost 30 mg/l) ter pijače na osnovi slada in pijače z aromo čokolade/kapučina (najvišja dovoljena vsebnost 20 mg/l).

(9)

Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 mora vsaka država članica voditi nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim je pristojni organ izdal dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Ustrezni podatki v nacionalnih elektronskih registrih bi morali biti dostopni vsem pristojnim organom drugih držav članic. V skladu s členom 16(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1071/2009 morajo biti nacionalni elektronski registri medsebojno povezani do 31. decembra 2012, Komisija pa je pooblaščena za sprejetje skupnih pravil za medsebojno povezovanje. Na podlagi tega pooblastila je Komisija sprejela Uredbo (EU) št. 1213/2010 (2) za lažje medsebojno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov s pomočjo sistema za izmenjavo sporočil, imenovanega ERRU (Evropski registri podjetij cestnega prevoza). Slednji je začel delovati 31. decembra 2012.

(2)

V zadnjih treh letih delovanja ERRU je Komisija skupaj s strokovnjaki iz držav članic odkrila več vidikov, povezanih s praktično uporabo ERRU, ki niso v celoti skladni z upravnimi postopki v državah članicah.

(3)

Zato je treba odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti pri vsakodnevnem delovanju ERRU in ERRU uskladiti z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1071/2009, Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter zagotoviti, da bodo pristojni organi po vsej EU uporabljali ERRU na enoten način. Poleg tega je treba veljavna pravila prilagoditi tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(4)

V Uredbi Komisije (EU) št. 2016/403 (5) o klasifikaciji hudih kršitev pravil Unije je določen nov seznam kategorij, vrst in stopenj resnosti hudih kršitev pravil Unije, zaradi katerih lahko, poleg tistih iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1071/2009, cestno prevozno podjetje ali upravljavec prevoza izgubi ugled. Zato je treba omogočiti, da ERRU posreduje informacije o novem seznamu kršitev.

(5)

Določbe o varstvu osebnih podatkov, kot so določene zlasti v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (6), se uporabljajo za obdelavo vseh osebnih podatkov v okviru Uredbe (ES) št. 1071/2009. Države članice morajo zlasti uvesti ustrezne varnostne ukrepe za preprečitev zlorabe osebnih podatkov.

(6)

Za obdelavo vseh osebnih podatkov v okviru Uredbe (ES) št. 1071/2009 se, kot je ustrezno, uporabljajo določbe o varstvu osebnih podatkov, kot so določene v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(7)

Zaradi znatnega števila sprememb, ki bi jih bilo treba vnesti v skupna pravila za izvajanje medsebojnega povezovanja nacionalnih elektronskih registrov, je treba Uredbo (EU) št. 1213/2010 nadomestiti z novim aktom. Uredbo (EU) št. 1213/2010 bi bilo zato treba razveljaviti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 42(1) Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –

(a)

„ERRU (Evropski registri podjetij cestnega prevoza)“ pomeni sistem medsebojnega povezovanja nacionalnih elektronskih registrov v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009;

(b)

„asinhroni vmesnik“ pomeni postopek, v katerem se sporočilo z odzivom na zahtevek vrne prek nove povezave HTTP;

(c)

„splošna poizvedba“ pomeni sporočilo z zahtevkom, ki ga država članica naslovi na vse druge države članice;

(d)

„osrednje vozlišče“ pomeni informacijski sistem, ki omogoča usmerjanje sporočil ERRU med državami članicami;

(e)

„spričevalo o strokovni usposobljenosti“ oziroma „CPC“ pomeni dokazilo o strokovni usposobljenosti iz člena 8(8) Uredbe (ES) št. 1071/2009;

(f)

„država članica kršitve“ pomeni državo članico, v kateri je prevozno podjetje delovalo v nasprotju s pravili;

(g)

„država članica sedeža“ pomeni državo članico, v kateri ima podjetje svoj sedež;

(h)

„nacionalni sistem“ pomeni informacijski sistem, vzpostavljen v vsaki državi članici za pošiljanje in obdelavo sporočil ERRU ter odzivanje nanje;

(i)

„sinhroni vmesnik“ pomeni postopek, v katerem se sporočilo z odzivom na zahtevek vrne prek iste HTTP povezave, ki je bila uporabljena za zahtevek;

(j)

„država članica vložnica“ pomeni državo članico, ki odda zahtevek ali obvestilo, ki se nato preusmeri na države članice prejemnice;

(k)

„država članica prejemnica“ pomeni državo članico, na katero je naslovljen zahtevek oziroma obvestilo ERRU.

(1)

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa carinski zakonik Unije in se uporablja od 1. maja 2016. Ta uredba nadomešča Uredbo (EGS) št. 2913/92, z učinkom od 1. maja 2016. Obenem so bila Komisiji podeljena pooblastila za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo nekatere nebistvene določbe carinskega zakonika Unije, in sprejetje izvedbenih aktov za zagotovitev enotnih pogojev za njihovo izvajanje.

(2)

Komisija je izvajala svoja delegirana pooblastila in sprejela Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 (3). Komisija je izvajala svoja izvedbena pooblastila in sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447 (4). Navedeni uredbi se uporabljata od 1. maja 2016.

(3)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (5), ki vsebuje določbe za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2913/92, postane nepotrebna od datuma uporabe Delegirane Uredbe (EU) 2015/2446 in Izvedbene Uredbe (EU) 2015/2447 in bi jo zato bilo treba razveljaviti z učinkom od navedenega datuma.

(4)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

V skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1549 (4) je javna intervencija za posneto mleko v prahu na voljo do 30. septembra 2016.

(2)

Na podlagi uradnih obvestil, ki so jih predložile države članice 1. aprila 2016 v skladu s členom 13(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1272/2009, kaže, da je skupna količina posnetega mleka v prahu, ponujena za intervencijo po fiksni ceni od 1. januarja 2016, presegla omejitev 109 000 ton, določeno v členu 3(1)(c) Uredbe (EU) št. 1370/2013. Zato bi bilo intervencijski odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni treba prekiniti za intervencijsko obdobje, ki se konča 30. septembra 2016, določiti bi bilo treba koeficient dodelitve za količine, ponujene intervencijskim agencijam držav članic 31. marca 2016, ponudbe, ki jih intervencijske agencije držav članic prejmejo 1. aprila 2016 in pozneje, pa bi bilo treba zavrniti.

(3)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1272/2009 se posneto mleko v prahu, ponujeno za intervencijo, pakira v vrečah po 25 kg neto teže. Zato bi bilo treba ponujene količine posnetega mleka v prahu, za katere se je uporabil koeficient dodelitve, zaokrožiti na najbližji večkratnik 25 kg.

(4)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) št. 1370/2013 bi bilo treba začeti razpisni postopek za posneto mleko v prahu, da se določi najvišja odkupna cena.

(5)

Oddelek III poglavja I naslova II Uredbe (EU) št. 1272/2009 določa pravila, ki jih je treba upoštevati, ko Komisija začne intervencijski odkup proizvodov iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1308/2013 z razpisnim postopkom.

(6)

V skladu s členom 16(3)(b) Uredbe (EU) št. 1272/2009 bi bilo treba določiti obdobja za predložitev ponudb.

(7)

V skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1272/2009 bi bilo treba določiti rok za intervencijske agencije, v katerem obvestijo Komisijo o vseh sprejemljivih ponudbah.

(8)

Za učinkovito upravljanje bi morale države članice za obveščanje Komisije uporabljati informacijske sisteme v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (5).

(9)

Ker morajo intervencijske agencije obvestiti ponudnike takoj po objavi te uredbe o prekinitvi intervencijskega odkupa po fiksni ceni in o koeficientu dodelitve, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

V členu 48 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije, kakor je spremenjen z Uredbo (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je predvideno, da Splošno sodišče od 25. decembra 2015 dalje sestavlja štirideset sodnikov. Člen 2(a) navedene uredbe določa mandat dvanajstih dodatnih sodnikov na način, da zaključek njihovega mandata ustreza delnim zamenjavam na Splošnem sodišču, ki se izvedejo 1. septembra 2016 in 1. septembra 2019.

(2)

Za dodatne sodnike na Splošnem sodišču so bili predlagani Leopoldo CALVO-SOTELO IBÁÑEZ-MARTÍN, Zoltán CSEHI, Constantinos ILIOPOULOS, Anna MARCOULLI, Nina PÓŁTORAK, Dean SPIELMANN in Virgilijus VALANČIUS.

(3)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije je predložil mnenje o ustreznosti Leopolda CALVA-SOTELA IBÁÑEZA-MARTÍNA, Zoltána CSEHIJA, Constantinosa ILIOPOULOSA, Anne MARCOULLI, Nine PÓŁTORAK, Deana SPIELMANN in Virgilijusa VALANČIUSA za opravljanje nalog sodnikov Splošnega sodišča –

—

Zoltán CSEHI,

—

Constantinos ILIOPOULOS,

—

Anna MARCOULLI,

—

Nina PÓŁTORAK,

—

Dean SPIELMANN.

—

Leopoldo CALVO-SOTELO IBÁÑEZ-MARTÍN,

—

Virgilijus VALANČIUS.

(1)

Mandati štirinajstih sodnikov Splošnega sodišča se iztečejo 31. avgusta 2016. Zato bi bilo treba imenovati sodnike za obdobje od 1. septembra 2016 do 31. avgusta 2022.

(2)

Predlagano je bilo, da se podaljšajo mandati Stena FRIMODTA NIELSNA, Dimitriosa GRATSIASA, Marca JAEGRA, Viktorja KREUSCHITZA, Savvasa S. PAPASAVVASA in Marca VAN DER WOUDENA.

(3)

Poleg tega se za dodatna sodnika na Splošnem sodišču predlagata Krystyna KOWALIK-BAŃCZYK in Paul NIHOUL.

(4)

Odbor, ustanovljen na podlagi člena 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je predložil mnenje o ustreznosti Stena FRIMODTA NIELSNA, Dimitriosa GRATSIASA, Marca JAEGRA, Krystyne KOWALIK-BAŃCZYK, Viktorja KREUSCHITZA, Paula NIHOULA, Savvasa S. PAPASAVVASA in Marca VAN DER WOUDENA za opravljanje nalog sodnikov Splošnega sodišča –

—

Sten FRIMODT NIELSEN,

—

Dimitrios GRATSIAS,

—

Marc JAEGER,

—

Krystyna KOWALIK-BAŃCZYK,

—

M. Viktor KREUSCHITZ,

—

M. Paul NIHOUL,

—

Savvas S. PAPASAVVAS,

—

Marc VAN DER WOUDE.