11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/1

DIREKTIVA (EU) 2016/343 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. marca 2016

o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 82(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Domneva nedolžnosti in pravica do poštenega sojenja sta zapisani v členih 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), členu 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) ter členu 11 Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

(2)

Unija si je zadala cilj ohraniti in razvijati območje svobode, varnosti in pravice. V skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999, zlasti s točko 33 sklepov, bi se z okrepljenim vzajemnim priznavanjem sodb in drugih sodnih odločb ter potrebnim približevanjem zakonodaje izboljšala sodelovanje med pristojnimi organi in sodno varstvo pravic posameznika. Načelo vzajemnega priznavanja bi moralo tako postati temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah v Uniji.

(3)	V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in drugih sodnih odločb.

(4)

Izvajanje navedenega načela temelji na predpostavki, da države članice zaupajo v kazenskopravne sisteme drugih držav članic. Obseg načela vzajemnega priznavanja je odvisen od več dejavnikov, ki vključujejo mehanizme za varovanje pravic osumljenih in obdolženih oseb in skupne minimalne standarde, potrebne za lažje uresničevanje navedenega načela.

(5)	Čeprav so države članice pogodbenice EKČP in MPDPP, izkušnje kažejo, da to samo po sebi ne zagotavlja vedno zadostnega zaupanja v kazenskopravne sisteme drugih držav članic.

(6)

Svet je 30. novembra 2009 sprejel Resolucijo o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (3) (v nadaljnjem besedilu: načrt). Načrt predvideva postopno sprejetje ukrepov v zvezi s pravico do prevajanja in tolmačenja (ukrep A), pravico do obveščenosti o pravicah in obtožbi (ukrep B), pravico do pravnega svetovanja in pravne pomoči (ukrep C), pravico do komuniciranja s sorodniki, delodajalci in konzularnimi organi (ukrep D) ter v zvezi s posebnim varstvom za osumljene ali obtožene osebe, ki spadajo med ranljive osebe (ukrep E).

(7)

Evropski svet je 11. decembra 2009 pozdravil načrt in ga vključil v Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (4) (točka 2.4). Pri tem je poudaril, da načrt ni izčrpen, ter pozval Komisijo, naj preuči nadaljnje elemente minimalnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb ter oceni, ali je treba za boljše sodelovanje na tem področju preučiti tudi druga vprašanja, na primer domnevo nedolžnosti.

(8)	Do zdaj so bili na podlagi načrta sprejeti trije ukrepi o procesnih pravicah v kazenskem postopku: direktive 2010/64/EU (5), 2012/13/EU (6) in 2013/48/EU (7) Evropskega parlamenta in Sveta.

(9)	Namen te direktive je okrepiti pravico do poštenega sojenja v kazenskem postopku z določitvijo skupnih minimalnih pravil glede nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju.

(10)

Z določitvijo skupnih minimalnih pravil o varstvu procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb je namen te direktive okrepiti zaupanje držav članic v kazenskopravne sisteme drugih držav članic in tako olajšati vzajemno priznavanje odločb v kazenskih zadevah. Takšna skupna minimalna pravila lahko prav tako odpravijo ovire za prosto gibanje državljanov na ozemlju držav članic.

(11)

Ta direktiva bi se morala uporabljati le v kazenskem postopku, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), brez poseganja v sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za civilne ali upravne postopke, vključno kadar se lahko v slednjih izrečejo sankcije, kot so postopki v zvezi z varstvom konkurence, trgovino, finančnimi storitvami, cestnim prometom, davki ali davčnimi pribitki, in preiskave, ki jih upravni organi vodijo v zvezi s takimi postopki.

(12)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za fizične osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku. Uporabljati bi se morala od trenutka, ko je oseba osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja ali domnevnega kaznivega dejanja, in torej celo preden pristojni organi države članice z uradnim obvestilom ali drugače to osebo seznanijo, da je osumljena ali obdolžena. Ta direktiva bi se morala uporabljati v vseh fazah kazenskega postopka, dokler odločba o dokončni ugotovitvi, ali je osumljena ali obdolžena oseba storila kaznivo dejanje, ne postane pravnomočna. Pravni ukrepi in pravna sredstva, ki so na voljo šele, ko je zadevna odločba že postala pravnomočna, vključno s pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ne bi smeli spadati na področje uporabe te direktive.

(13)

Ta direktiva priznava različne potrebe in ravni varstva nekaterih vidikov domneve nedolžnosti, kar zadeva fizične in pravne osebe. Kar zadeva fizične osebe, se takšno varstvo odraža v ustaljeni sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče Evropske unije pa je priznalo, da pravne osebe do nekaterih pravic, ki izhajajo iz domneve nedolžnosti, niso upravičene na enak način kot fizične osebe.

(14)

Glede na sedanje stanje razvoja nacionalnega prava in sodne prakse na nacionalni ravni in na ravni Unije je še prezgodaj, da bi na ravni Unije sprejeli predpise glede domneve nedolžnosti, kar zadeva pravne osebe. Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za pravne osebe. To ne bi smelo posegati v uporabo domneve nedolžnosti za pravne osebe, kakor je določena zlasti v EKČP in kakor jo razlagata Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče.

(15)	Domnevo nedolžnosti, kar zadeva pravne osebe, bi bilo treba zagotoviti z obstoječimi zakonskimi jamstvi in sodno prakso, katere razvoj bo pokazal, ali obstaja potreba po ukrepanju na ravni Unije.

(16)

Domneva nedolžnosti bi bila kršena, če bi javne izjave javnih organov ali sodne odločbe, razen odločbe o ugotovitvi krivde, osumljeno ali obdolženo osebo označile za krivo, dokler taki osebi ni dokazana krivda v skladu z zakonom. Take izjave in sodne odločbe ne bi smele odražati mnenja, da je ta oseba kriva. To ne bi smelo posegati v akte tožilstva, namenjene dokazovanju krivde osumljene ali obdolžene osebe, kot je obtožni akt, in v sodne odločbe, na podlagi katerih se izvrši pogojna kazen, pod pogojem, da se spoštujejo pravice obrambe. To prav tako ne bi smelo posegati v predhodne procesne odločbe, ki jih sprejmejo sodni ali drugi pristojni organi in ki temeljijo na sumu ali na obremenilnih dokazih, kot so odločbe o priporu pred sojenjem, če v teh odločbah osumljena ali obdolžena oseba ni označena za krivo. Pristojni organ bi moral morda pred sprejetjem predhodne procesne odločbe preveriti, ali obstaja dovolj obremenilnih dokazov zoper osumljeno ali obdolženo osebo za utemeljitev take odločbe, ta odločba pa lahko vsebuje sklicevanja na take dokaze.

(17)

Izraz „javne izjave javnih organov“ bi bilo treba razumeti kot katero koli izjavo, ki se nanaša na kaznivo dejanje in ki jo poda organ, vključen v kazenski postopek v zvezi s tem kaznivim dejanjem, kot so pravosodni organi, policija in drugi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ali drug javni organ, kot so ministrstva in drugi javni uradniki, pri čemer se razume, da to ne posega v nacionalno pravo glede imunitete.

(18)

Obveznost, da se osumljene ali obdolžene osebe ne smejo označevati za krive, javnim organom ne bi smela preprečevati, da javno razširjajo informacije o kazenskem postopku, kadar je to nujno potrebno iz razlogov, povezanih s kazensko preiskavo, na primer, ko se objavijo video posnetki, javnost pa se pozove, naj pomaga pri ugotavljanju istovetnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja, ali pa iz razlogov, povezanih z javnim interesom, na primer, ko se prebivalcem na določenem območju iz varnostnih razlogov zagotovijo informacije v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem zoper okolje, ali pa ko tožilstvo ali drug pristojni organ zagotovi objektivne informacije o trenutnem stanju kazenskega postopka z namenom preprečevanja motenja javnega reda. Uporaba takih razlogov bi morala biti omejena na primere, ko je to smiselno in sorazmerno, ob upoštevanju vseh interesov. Način in okvir, v katerem se informacije razširjajo, v nobenem primeru ne bi smela ustvarjati vtisa, da je oseba kriva, preden ji je dokazana krivda v skladu z zakonom.

(19)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da javni organi pri podajanju informacij medijem osumljenih ali obdolženih oseb ne označijo za krive, dokler jim krivda ni dokazana v skladu z zakonom. Zato bi morale države članice obvestiti javne organe o pomembnosti doslednega spoštovanja domneve nedolžnosti pri zagotavljanju ali razkrivanju informacij medijem. To ne bi smelo posegati v nacionalno pravo o zaščiti svobode tiska in drugih medijev.

(20)

Pristojni organi na sodišču ali v javnosti osumljenih ali obdolženih oseb ne bi smeli predstavljati kot krivih z uporabo sredstev za fizično omejevanje, kot so lisice, steklene ali druge kletke in okovi za noge, razen če je uporaba takih sredstev potrebna zaradi razlogov, ki se nanašajo na posamezni primer in so povezani bodisi z varnostjo, med drugim da se osumljeni ali obdolženi osebi prepreči samopoškodovanje ali poškodovanje drugih oseb ali lastnine, bodisi s preprečevanjem pobega osumljenih ali obdolženih oseb ali njihovega stika s tretjimi osebami, kot so priče ali žrtve. Možnost uporabe sredstev za fizično omejevanje ne pomeni, da bi morali pristojni organi sprejeti formalno odločitev o njihovi uporabi.

(21)	Kadar je to izvedljivo, pristojni organi na sodišču ali v javnosti prav tako ne bi smeli predstavljati osumljenih ali obdolženih oseb v zaporniških oblačilih, da se ne bi dajal vtis, da so te osebe krive.

(22)

Dokazno breme za ugotavljanje krivde osumljenih ali obdolženih oseb nosi tožilstvo, v primeru vsakršnega dvoma pa bi bilo treba odločiti v korist osumljene ali obdolžene osebe. Tako bi bila domneva nedolžnosti kršena, če bi se dokazno breme preneslo s tožilstva na obrambo, brez poseganja v morebitne pristojnosti sodišča za ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti, v neodvisnost sodstva pri ugotavljanju krivde osumljene ali obdolžene osebe ter v uporabo dejanskih ali pravnih domnev glede kazenske odgovornosti osumljene ali obdolžene osebe. Takšne domneve bi morale biti razumno omejene, ob upoštevanju pomembnosti tega, kaj je od takšnih domnev odvisno, in ohranjanju pravic obrambe, pri čemer bi morala biti uporabljena sredstva razumno sorazmerna z legitimnim zasledovanim ciljem. Takšne domneve bi morale biti izpodbojne, v vsakem primeru pa bi jih bilo treba uporabiti le, če se spoštujejo pravice obrambe.

(23)

V številnih državah članicah so poleg tožilstva tudi sodniki in pristojna sodišča dolžni iskati tako obremenilne kot razbremenilne dokaze. Države članice, ki nimajo kontradiktornega sistema, bi morale imeti možnost ohraniti veljavni sistem, če je skladen s to direktivo ter drugimi ustreznimi določbami prava Unije in mednarodnega prava.

(24)	Pravica do molka je pomemben vidik domneve nedolžnosti in bi morala služiti kot varstvo pred samoobtožbo.

(25)

Pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, je prav tako pomemben vidik domneve nedolžnosti. Osumljene in obdolžene osebe, ki so pozvane, da podajo izjavo ali odgovorijo na vprašanja, ne bi smele biti prisiljene predložiti dokaze ali dokumente ali posredovati informacije, ki lahko privedejo do samoobtožbe.

(26)	Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, bi se morali uporabljati glede vprašanj, povezanih s kaznivim dejanjem, storitve katerega je oseba osumljena ali obdolžena, ne pa na primer glede vprašanj, povezanih z ugotavljanjem istovetnosti osumljene ali obdolžene osebe.

(27)

Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, pomenita, da pristojni organi osumljenih ali obdolženih oseb ne bi smeli prisiliti, da navajajo informacije, če te osebe tega ne želijo. Za ugotavljanje kršitve pravice do molka ali pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe, bi bilo treba upoštevati razlago Evropskega sodišča za človekove pravice glede pravice do poštenega sojenja v okviru EKČP.

(28)

Uveljavljanje pravice do molka ali pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe, se ne bi smelo uporabiti proti osumljeni ali obdolženi osebi in se samo po sebi ne bi smelo šteti kot dokaz, da je ta oseba storila zadevno kaznivo dejanje. To ne bi smelo posegati v nacionalna pravila glede tega, kako sodišča ali sodniki presojajo dokaze, pod pogojem, da se spoštujejo pravice obrambe.

(29)

Uveljavljanje pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe, javnim organom ne bi smelo preprečiti zbiranja dokazov, ki se lahko zakonito pridobijo od osumljene ali obdolžene osebe z uporabo zakonitih prisilnih ukrepov in ki obstajajo neodvisno od volje osumljene ali obdolžene osebe, kot je na primer dokazno gradivo, pridobljeno na podlagi naloga, dokazno gradivo, za katero obstaja pravna obveznost hrambe in predložitve na zahtevo, vzorci izdihanega zraka, krvi in urina ter telesno tkivo za testiranje DNK.

(30)

Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe, državam članicam ne bi smeli preprečevati, da za manjše kršitve, kot so manjši cestnoprometni prekrški, odločijo, da lahko postopek ali nekatere njegove faze potekajo v pisni obliki ali brez zaslišanja osumljene ali obdolžene osebe s strani pristojnih organov v zvezi z zadevno kršitvijo, pod pogojem, da je to skladno s pravico do poštenega sojenja.

(31)

Države članice bi morale preučiti možnost, da bi v primerih, ko so osumljene ali obdolžene osebe obveščene o svojih pravicah na podlagi člena 3 Direktive 2012/13/EU, zagotovile, da so te osebe obveščene tudi o pravici, da ne izpovedo zoper sebe, kakor se uporablja v nacionalnem pravu v skladu s to direktivo.

(32)

Države članice bi morale preučiti možnost, da bi v primerih, ko osumljene ali obdolžene osebe prejmejo pisno obvestilo o pravicah na podlagi člena 4 Direktive 2012/13/EU, zagotovile, da to obvestilo vsebuje tudi informacije o pravici posameznika, da ne izpove zoper sebe, kakor se uporablja v nacionalnem pravu v skladu s to direktivo.

(33)	Pravica do poštenega sojenja je eno od osnovnih načel v demokratični družbi. Pravica osumljenih ali obdolženih oseb, da so navzoče na sojenju, temelji na navedeni pravici in bi morala biti zagotovljena po vsej Uniji.

(34)	Če osumljene ali obdolžene osebe iz razlogov, ki niso pod njihovim nadzorom, ne morejo biti navzoče na sojenju, bi morale imeti možnost, da zahtevajo nov datum za sojenje v časovnem okviru, ki ga določa nacionalno pravo.

(35)	Pravica osumljenih ali obdolženih oseb, da so navzoče na sojenju, ni absolutna. Osumljene ali obdolžene osebe bi morale imeti možnost, da se pod nekaterimi pogoji izrecno ali molče, vendar nedvoumno, odpovejo tej pravici.

(36)

V nekaterih okoliščinah bi moralo biti mogoče, da se odločba, s katero se ugotovi, ali je osumljena ali obdolžena oseba kriva ali nedolžna, izda, tudi če zadevna oseba ni navzoča na sojenju. Tako je lahko v primeru, ko je bila osumljena ali obdolžena oseba pravočasno obveščena o sojenju in posledicah izostanka, vendar se sojenja kljub temu ne udeleži. Obvestitev osumljene ali obdolžene osebe o sojenju bi morala pomeniti, da se to osebo bodisi vabi osebno bodisi se ji kako drugače zagotovi uradne informacije o datumu in kraju sojenja, in sicer na način, ki omogoča, da oseba ve za sojenje. Obvestitev osumljene ali obdolžene osebe o posledicah izostanka bi morala zlasti pomeniti, da se to osebo obvesti, da se lahko odločba izda, tudi če se sojenja ne udeleži.

(37)

Moralo bi biti mogoče, da sojenje, na podlagi katerega se lahko izda odločba, s katero se ugotovi, ali je oseba kriva ali nedolžna, poteka brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe, če je bila ta oseba obveščena o sojenju in je pooblastila odvetnika, ki ga je imenovala sama ali pa država, da jo zastopa na sojenju, in ki jo je zastopal.

(38)	Pri ugotavljanju, ali je bil način obveščanja ustrezen za zagotovitev, da je oseba vedela za sojenje, bi bilo treba posebno pozornost po potrebi nameniti tudi prizadevanju javnih organov, da obvestijo zadevno osebo, ter prizadevanju zadevne osebe, da prejme informacije, ki so nanjo naslovljene.

(39)

Če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljenih ali obdolženih oseb, vendar pogoji za izdajo odločbe brez navzočnosti, kar zadeva določeno osumljeno ali obdolženo osebo, niso izpolnjeni, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni bilo mogoče najti, na primer zaradi bega te osebe, bi kljub temu moralo biti mogoče, da se odločba izda brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe ter da se taka odločba izvrši. Države članice bi morale v tem primeru zagotoviti, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločbi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločbo in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva. Take informacije bi bilo treba zagotoviti pisno. Informacije se lahko zagotovijo tudi ustno, pod pogojem, da se taka zagotovitev informacij evidentira po postopku za evidentiranje v skladu z nacionalnim pravom.

(40)

Pristojnim organom v državah članicah bi moralo biti dovoljeno, da osumljeno ali obdolženo osebo začasno izključijo iz sojenja, če je to v interesu zagotavljanja pravilnega poteka kazenskega postopka. Tako je lahko med drugim v primeru, ko osumljena ali obdolžena oseba moti narok in jo je treba na podlagi odredbe sodnika pospremiti iz dvorane ali pa ko se zdi, da bi navzočnost osumljene ali obdolžene osebe lahko vplivala na pravilno zaslišanje priče.

(41)

Pravica biti navzoč na sojenju se lahko uveljavlja le, če sojenje vključuje enega ali več narokov. To pomeni, da se pravica biti navzoč na sojenju ne more uporabljati, če nacionalna procesna pravila ne predvidevajo naroka. Takšna nacionalna pravila bi morala biti skladna z Listino in EKČP, kakor jo razlagata Sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice, zlasti kar zadeva pravico do poštenega sojenja. Tako je med drugim v primeru, če postopek poteka na poenostavljen način, in sicer v celoti ali delno kot pisni postopek ali postopek, v katerem ni predviden narok.

(42)

Države članice bi morale zagotoviti, da pri izvajanju te direktive, zlasti kar zadeva pravico biti navzoč na sojenju in pravico do novega sojenja, upoštevajo posebne potrebe ranljivih oseb. V skladu s Priporočilom Komisije z dne 27. novembra 2013 o procesnih jamstvih za ranljive osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (8) bi bilo treba kot ranljive osumljene ali obdolžene osebe razumeti vse osumljene ali obdolžene osebe, ki ne morejo razumeti kazenskega postopka in v njem učinkovito sodelovati zaradi svoje starosti, duševnega ali telesnega stanja ali kakršne koli invalidnosti.

(43)	Otroci so ranljivi in bi jim bilo treba zagotoviti posebno stopnjo varstva. Zato bi bilo treba v zvezi s pravicami, določenimi v tej direktivi, vzpostaviti posebna procesna jamstva.

(44)

Načelo učinkovitosti prava EU zahteva, da države članice uvedejo ustrezna in učinkovita pravna sredstva v primeru kršitve pravice, ki jo posameznikom podeljuje pravo Unije. Učinkovito pravno sredstvo, ki je na voljo v primeru kršitve pravic, določenih s to direktivo, bi moralo, kolikor je mogoče, učinkovati tako, da se osumljena ali obdolžena oseba vrne v položaj, v katerem bi bila, če do kršitve ne bi prišlo, z namenom varstva pravice do poštenega sojenja in pravic obrambe.

(45)

Sodišča in sodniki bi morali pri presojanju izjav osumljenih ali obdolženih oseb ali dokazov, pridobljenih s kršenjem njihove pravice do molka ali pravice, da ne izpovedo zoper sebe, spoštovati pravice obrambe in poštenost postopka. V tem okviru bi bilo treba upoštevati sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero bi upoštevanje izjav, pridobljenih z mučenjem ali drugimi oblikami grdega ravnanja, ki pomenijo kršitev člena 3 EKČP, kot dokazov pri ugotavljanju dejstev v kazenskem postopku pomenilo, da je postopek kot celota nepošten. V skladu s Konvencijo ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju se nobena izjava, za katero se ugotovi, da je bila dana zaradi mučenja, ne bi smela v nobenem postopku uporabiti kot dokaz, razen v postopku proti osebi, obdolženi mučenja, kot dokaz, da je bila taka izjava dana.

(46)

Za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti te direktive bi morale države članice Komisiji poslati razpoložljive podatke v zvezi z izvajanjem pravic iz te direktive. Takšni podatki bi lahko vključevali podatke, ki jih organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodni organi zabeležijo v zvezi s pravnim sredstvom, ki se uporabi v primeru kršitve katerega koli od vidikov domneve nedolžnosti, ki jih zajema ta direktiva, ali pravice biti navzoč na sojenju.

(47)

Ta direktiva podpira temeljne pravice in načela, kot so priznani z Listino ter EKČP, vključno s prepovedjo mučenja ter nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, pravico do svobode in varnosti, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico do osebne celovitosti, otrokovimi pravicami, vključenostjo invalidov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravicami obrambe. Upoštevati bi bilo treba zlasti člen 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v skladu s katerim Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine in v skladu s katerim temeljne pravice, kakor jih zagotavlja EKČP in kakor izhajajo iz ustavnega izročila, skupnega državam članicam, predstavljajo splošna načela prava Unije.

(48)

Glede na to, da direktiva določa minimalna pravila, bi države članice morale imeti možnost razširiti pravice iz te direktive, da zagotovijo višjo raven varstva. Raven varstva, ki jo zagotavljajo države članice, nikoli ne bi smela biti nižja od standardov, ki so določeni v Listini oziroma EKČP, kakor ju razlagata Sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice.

(49)

Ker ciljev te direktive, to je določiti skupna minimalna pravila za nekatere vidike domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(50)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

(51)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa skupna minimalna pravila o:

(a)	nekaterih vidikih domneve nedolžnosti v kazenskem postopku;

(b)	pravici biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za fizične osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku. Uporablja se v vseh fazah kazenskega postopka, od trenutka, ko je oseba osumljena ali obdolžena storitve kaznivega dejanja ali domnevnega kaznivega dejanja, dokler odločba o končni ugotovitvi, ali je ta oseba storila zadevno kaznivo dejanje, ne postane pravnomočna.

POGLAVJE 2

DOMNEVA NEDOLŽNOSTI

Člen 3

Domneva nedolžnosti

Države članice zagotovijo, da osumljene in obdolžene osebe veljajo za nedolžne, dokler jim ni dokazana krivda v skladu z zakonom.

Člen 4

Javno označevanje osumljenih ali obdolženih oseb za krive

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da javne izjave javnih organov in sodne odločbe, razen odločb o ugotovitvi krivde, osumljene ali obdolžene osebe ne označujejo za krive, dokler tej osebi ni dokazana krivda v skladu z zakonom. To ne posega v akte tožilstva, katerih namen je dokazati krivdo osumljene ali obdolžene osebe, in v predhodne procesne odločbe, ki jih sprejmejo sodni ali drugi pristojni organi in ki temeljijo na sumu ali na obremenilnih dokazih.

2. Države članice zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi v primeru kršitve obveznosti iz odstavka 1 tega člena, in sicer da se osumljene ali obdolžene osebe ne označujejo za krive, v skladu s to direktivo, in zlasti s členom 10.

3. Obveznost iz odstavka 1, in sicer da se osumljene ali obdolžene osebe ne označujejo za krive, javnim organom ne preprečuje javnega razširjanja informacij o kazenskem postopku, kadar je to nujno potrebno zaradi razlogov, povezanih s kazensko preiskavo ali javnim interesom.

Člen 5

Predstavljanje osumljenih in obdolženih oseb

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da osumljene in obdolžene osebe na sodišču ali v javnosti niso predstavljene kot krive z uporabo sredstev za fizično omejevanje.

2. Odstavek 1 državam članicam ne preprečuje uporabe sredstev za fizično omejevanje, ki so potrebna zaradi razlogov, ki se nanašajo na posamezni primer, in so povezani z varnostjo ali preprečevanjem pobega osumljenih ali obdolženih oseb oziroma njihovega stika s tretjimi osebami.

Člen 6

Dokazno breme

1. Države članice zagotovijo, da dokazno breme za ugotavljanje krivde osumljenih in obdolženih oseb nosi tožilstvo. To ne posega v obveznosti sodnika ali pristojnega sodišča, da si prizadeva najti tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, in pravico obrambe, da predloži dokaze v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

2. Države članice zagotovijo, da se v primeru vsakršnega dvoma o krivdi v kazenskem postopku odloči v korist osumljene ali obdolžene osebe, tudi ko sodišče presoja o tem, ali bi bilo treba zadevno osebo oprostiti.

Člen 7

Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe

1. Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe pravico do molka v zvezi s kaznivim dejanjem, katerega storitve so osumljene ali obdolžene.

2. Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe pravico, da ne izpovedo zoper sebe.

3. Uveljavljanje pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe, pristojnim organom ne preprečuje zbiranja dokazov, ki se lahko pridobijo zakonito z uporabo zakonitih prisilnih ukrepov in ki obstajajo neodvisno od volje osumljenih ali obdolženih oseb.

4. Države članice lahko sodnim organom dovolijo, da pri izrekanju sankcij upoštevajo sodelovanje osumljenih in obdolženih oseb.

5. Če osumljene ali obdolžene osebe uveljavljajo pravico do molka ali pravico, da ne izpovedo zoper sebe, se to ne uporabi proti njim in se ne šteje kot dokaz, da so storile zadevno kaznivo dejanje.

6. Ta člen ne preprečuje državam članicam, da se odločijo, da lahko pri manjših kršitvah postopek ali nekatere njegove faze potekajo v pisni obliki ali brez zaslišanja osumljene ali obdolžene osebe s strani pristojnih organov v zvezi z zadevno kršitvijo, pod pogojem, da je to skladno s pravico do poštenega sojenja.

POGLAVJE 3

PRAVICA BITI NAVZOČ NA SOJENJU

Člen 8

Pravica biti navzoč na sojenju

1. Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče na svojem sojenju.

2. Države članice lahko določijo, da lahko sojenje, na podlagi katerega se lahko izda odločba, s katero se ugotovi, ali je osumljena ali obdolžena oseba kriva ali nedolžna, poteka brez navzočnosti te osebe, če:

(a)	je bila osumljena ali obdolžena oseba pravočasno obveščena o sojenju in o posledicah izostanka; ali

(b)	osumljeno ali obdolženo osebo, ki je bila o sojenju obveščena, zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala osumljena ali obdolžena oseba ali država.

3. Odločba, sprejeta v skladu z odstavkom 2, se lahko izvrši zoper zadevno osumljeno ali obdolženo osebo.

4. Če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe, vendar ni mogoče izpolniti pogojev iz odstavka 2 tega člena, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni mogoče najti, države članice lahko določijo, da se odločba vseeno lahko izda in izvrši. Države članice v tem primeru zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločitvi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločitev in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, v skladu s členom 9.

5. Ta člen ne posega v nacionalna pravila, ki določajo, da lahko sodnik ali pristojno sodišče začasno izključi osumljeno ali obdolženo osebo iz sojenja, če je to potrebno zaradi interesa zagotavljanja pravilnega poteka kazenskega postopka, pod pogojem, da se spoštujejo pravice obrambe.

6. Ta člen ne posega v nacionalna pravila, ki določajo, da se postopek ali nekatere njegove faze izvajajo pisno, pod pogojem, da je to skladno s pravico do poštenega sojenja.

Člen 9

Pravica do novega sojenja

Če osumljene ali obdolžene osebe niso bile prisotne na svojem sojenju in pogoji iz člena 8(2) niso bili izpolnjeni, države članice zagotovijo, da imajo zadevne osebe pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča, da se ponovno vsebinsko odloči o zadevi, vključno s preučitvijo novih dokazov, ter lahko privede do spremembe prvotne odločbe. V zvezi s tem države članice zagotovijo, da imajo te osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče, učinkovito sodelovati v skladu s postopki po nacionalnem pravu in uveljavljati pravice obrambe.

POGLAVJE 4

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Pravna sredstva

1. Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe v primeru kršitev pravic iz te direktive na voljo učinkovito pravno sredstvo.

2. Brez poseganja v nacionalna pravila in sisteme glede dopustnosti dokazov države članice zagotovijo, da se v okviru kazenskega postopka pri presojanju izjav osumljenih ali obdolženih oseb ali dokazov, pridobljenih s kršenjem pravice do molka ali pravice posameznika, da ne izpove zoper sebe, spoštujejo pravice obrambe in poštenost postopka.

Člen 11

Zbiranje podatkov

Države članice do 1. aprila 2020 in nato vsaka tri leta Komisiji pošljejo razpoložljive podatke, ki kažejo, kako so se izvajale pravice iz te direktive.

Člen 12

Poročilo

Komisija do 1. aprila 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.

Člen 13

Prepoved poslabšanja položaja

Ta direktiva v nobenem primeru ne pomeni omejevanja ali odstopanja od katerih koli pravic in procesnih jamstev, ki jih zagotavljajo Listina, EKČP ali druge zadevne določbe mednarodnega prava ali pravo katere koli države članice, ki določa višjo stopnjo varstva.

Člen 14

Prenos v nacionalno zakonodajo

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. aprila 2018. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 9. marca 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT

(1) UL C 226, 16.7.2014, str. 63.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. februarja 2016.

(3) UL C 295, 4.12.2009, str.1.

(4) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

(5) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).

(6) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1).

(7) Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1).

(8) UL C 378, 24.12.2013, str. 8.

11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/12

SKLEP (EU) 2016/344 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 9. marca 2016

o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 153(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ poudarila potrebo po boljšem sodelovanju med državami članicami in napovedala začetek posvetovanj o vzpostavitvi platforme na ravni Unije za inšpektorate za delo in druge izvršilne organe za boj proti neprijavljenemu delu, katere namen naj bi bil boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in oblikovanje skupnih načel za inšpekcijske preglede.

(2)

V skladu s členom 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je s Sklepom (EU) 2015/1848 (4) Svet sprejel smernice za politike držav članic na področju zaposlovanja. Te smernice države članice usmerjajo pri določanju nacionalnih programov reform in pri izvajanju reform. Smernice za zaposlovanje so podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice na podlagi navedenega člena. V zadnjih letih so ta priporočila za posamezne države vključevala priporočila glede boja proti neprijavljenemu delu.

(3)

Člen 151 PDEU kot cilje na področju socialne politike med drugim določa spodbujanje zaposlovanja ter izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev. Za uresničevanje teh ciljev lahko Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju zdravja in varnosti pri delu, delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene s trga dela, ter boja proti socialni izključenosti. Unija lahko v skladu s členom 153(2)(a) PDEU sprejme ukrepe za spodbujanje sodelovanja med državami članicami, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi pozdravil pobudo Komisije za vzpostavitev evropske platforme in se zavzel za okrepljeno sodelovanje na ravni Unije za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki po navedbah v resoluciji škoduje gospodarstvu Unije, vodi v nelojalno konkurenco in ogroža finančno stabilnost socialnih modelov Unije ter se odraža v povečanem pomanjkanju socialnega varstva in varstva zaposlitve delavcev.

(5)

Neprijavljeno delo je v sporočilu Komisije z dne 24. oktobra 2007 z naslovom „Krepitev boja proti neprijavljenemu delu“ opredeljeno kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, ob upoštevanju različnih ureditvenih sistemov držav članic“. Ta opredelitev je izključila vse nezakonite dejavnosti.

(6)

Neprijavljeno delo ima pogosto čezmejno razsežnost. Narava neprijavljenega dela se lahko razlikuje od države do države, odvisno od gospodarskega, upravnega in socialnega konteksta. Nacionalna zakonodaja glede neprijavljenega dela in opredelitve, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, so raznolike. Ukrepi za ukrepanje proti neprijavljenemu delu bi morali biti zato zasnovani tako, da upoštevajo te razlike.

(7)	Ocene kažejo na to, da neprijavljeno delo predstavlja znaten del gospodarstva Unije. Ker pa je neprijavljeno delo v nacionalni zakonodaji držav članic različno opredeljeno, je težko pridobiti natančne podatke o tem, kako razširjeno je.

(8)

Zloraba statusa samozaposlenih oseb, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu, bodisi na nacionalni ravni ali v čezmejnih primerih, je oblika napačno prijavljenega dela, ki je pogosto povezana z neprijavljenim delom. Navidezna samozaposlitev se pojavi, kadar je delavec prijavljen kot samozaposlena oseba, da se zaobidejo nekatere pravne ali davčne obveznosti, čeprav oseba izpolnjuje pogoje, ki so značilni za delovno razmerje. Platforma, vzpostavljena s to direktivo (v nadaljnjem besedilu: platforma), bi morala ukrepati proti različnim oblikam neprijavljenega dela in proti napačno prijavljenemu delu, ki je povezano z neprijavljenim delom, vključno z navidezno samozaposlitvijo.

(9)

Neprijavljeno delo ima hude posledice za delavce, ki so prisiljeni sprejeti negotove in včasih nevarne delovne razmere, precej nižje plače, resne kršitve pravic delavcev in občutno zmanjšano zaščito na podlagi delovnega in socialnovarstvenega prava, s čimer so prikrajšani za ustrezne socialne prejemke, pokojninske pravice in dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi za priložnosti za razvoj znanj in spretnosti ter za vseživljenjsko učenje.

(10)

Negativni učinki neprijavljenega dela na družbo in gospodarstvo imajo različne pojavne oblike, zato je namen platforme izboljšati delovne pogoje ter spodbujati vključevanje na trg dela in socialno vključenost. Obenem ima neprijavljeno delo zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost tudi resne posledice za proračun ter tako ogroža finančno vzdržnost sistemov socialne zaščite. Negativno vpliva na zaposlovanje in produktivnost ter izkrivlja enake konkurenčne pogoje.

(11)	Neprijavljeno delo različno vpliva na različne družbene skupine, med drugim na ženske, migrante in delavce v gospodinjstvu, pri čemer so nekateri neprijavljeni delavci v še posebej ranljivem položaju.

(12)

Države članice so sprejele zelo različne pristope in ukrepe politike za ukrepanje proti neprijavljenemu delu. Države članice so sklenile tudi dvostranske sporazume in izvedle večstranske projekte o določenih vidikih neprijavljenega dela. Ukrepanje proti kompleksnemu problemu neprijavljenega dela je treba še razviti in zahteva celosten pristop. Platforma ne bi smela onemogočati uporabe dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev glede upravnega sodelovanja.

(13)

Sodelovanje v dejavnostih platforme ne posega v pristojnosti in/ali dolžnosti držav članic za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno z njihovimi nacionalnimi ali mednarodnimi dolžnostmi, med drugim na podlagi ustreznih in veljavnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), na primer Konvencije št. 81 o delovnih inšpekcijah v industriji in trgovini.

(14)

Sodelovanje med državami članicami na ravni Unije še zdaleč ni celovito, tako glede udeleženih držav članic kot glede obravnavane problematike. Za zdaj še ni formalnega mehanizma za čezmejno sodelovanje med ustreznimi organi držav članic, ki bi omogočilo celovito obravnavanje vprašanj v zvezi z neprijavljenim delom.

(15)

Za pomoč državam članicam pri učinkovitejšem in uspešnejšem ukrepanju proti neprijavljenemu delu je treba spodbujati sodelovanje med njimi na ravni Unije. Glede na to bi moral biti namen platforme omogočati in podpirati izmenjavo primerov najboljše prakse in informacij ter zagotoviti okvir na ravni Unije za razvoj skupnega razumevanja, strokovnega znanja in analiz o neprijavljenem delu. Skupne opredelitve in skupni koncepti neprijavljenega dela bi morali ustrezno odražati spremembe na trgu dela. Platforma bi morala tudi spodbujati sodelovanje med različnimi izvršilnimi organi držav članic, ki so prostovoljno vključene v tovrstne čezmejne ukrepe.

(16)

Namen tega sklepa je spodbuditi sodelovanje med državami članicami na ravni Unije. Razmere glede neprijavljenega dela se med posameznimi državami članicami precej razlikujejo, tako da imajo tudi ustrezni javni organi in drugi akterji v različnih državah članicah različne potrebe glede področij sodelovanja. Države članice so še naprej pristojne za odločanje o tem, do katere mere bodo sodelovale v dejavnostih, ki jih platforma odobri na plenarni ravni.

(17)

Tesno in učinkovito sodelovanje med državami članicami za podporo in dopolnjevanje njihovih dejavnosti pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu bi bilo treba spodbujati na ravni Unije. Ukrepanje na nacionalni ravni je odvisno od razmer v posameznih državah članicah, dejavnosti v okviru platforme pa ne morejo nadomestiti ocene na nacionalni ravni, kaj bi bilo ustrezno ukrepanje.

(18)

Države članice in njihovi ustrezni organi so še naprej pristojni glede prepoznavanja, analize in reševanja praktičnih težav v zvezi z izvrševanjem prava Unije o delovnih pogojih in socialni zaščiti pri delu ter za odločanje, kateri ukrepi se sprejmejo na nacionalni ravni za uresničitev rezultatov dejavnosti platforme.

(19)

Platforma bi morala izkoristiti vse relevantne vire informacij, zlasti študije, dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, in večstranske projekte sodelovanja, ter ustvariti sinergije med obstoječimi instrumenti in strukturami na ravni Unije, da bi se čim bolj povečal odvračilni ali preventivni učinek teh ukrepov. Ukrepi platforme bi lahko potekali v obliki okvira za skupno usposabljanje, medsebojnih strokovnih pregledov, vzpostavitve orodij, kot je interaktivna banka znanja, ob upoštevanju obstoječih študij izvedljivosti, med drugim dela, ki ga je opravila Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ter kot rešitve za izmenjavo podatkov, ob spoštovanju pomembnosti varstva podatkov. Evropske kampanje ali skupne strategije bi lahko povečale ozaveščenost o neprijavljenem delu, temelječ na politikah in strategijah za ozaveščanje o neprijavljenem delu, ki v različni meri že obstajajo v državah članicah. Platforma bi morala vključevati tudi nevladne akterje kot pomemben vir informacij.

(20)

Platforma bi morala prispevati h krepitvi sodelovanja med državami članicami, vključno s spodbujanjem inovativnih pristopov k čezmejnemu sodelovanju in izvrševanju ter z ovrednotenjem izkušenj držav članic s takim sodelovanjem. Za odpravljanje neprijavljenega dela je odločilnega pomena pravočasna izmenjava informacij.

(21)

Kadar član platforme meni, da bi bilo obravnavanje specifičnih primerov koristno za izmenjavo informacij in najboljših praks v okviru platforme, bi bilo treba te primere ustrezno anonimizirati. Platforma je lahko učinkovita le v okolju, kjer so osebe, ki prijavijo primere neprijavljenega dela, zaščitene pred neugodnim obravnavanjem. Zato bi morala biti platforma forum za izmenjavo najboljših praks v tem pogledu.

(22)

Izmenjava informacij in najboljših praks bi morala platformi omogočati, da priskrbi koristen doprinos za morebitne ukrepe na ravni Unije za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, kar velja tudi za Komisijo. Dejavnosti platforme bi v okviru evropskega semestra lahko zagotovile koristen doprinos, kadar se obravnavajo ukrepi v zvezi z neprijavljenim delom.

(23)

Z neprijavljenim delom se ukvarjajo različni nacionalni izvršilni organi, kot so inšpektorati za delo, drugi organi s področja zdravja in varnosti pri delu, inšpektorati za socialno varnost in davčni organi. V nekaterih primerih so lahko vključeni tudi migracijski organi in službe za zaposlovanje ter carinski organi in organi, pristojni za izvajanje skupne prometne politike, policija, državno tožilstvo in socialni partnerji.

(24)

Za celovito in uspešno ukrepanje proti neprijavljenemu delu je treba v državah članicah izvajati kombinacijo politik. To bi bilo treba olajšati s spodbujanjem strukturiranega sodelovanja med pristojnimi organi in drugimi akterji. Platforma bi morala vključevati vse ustrezne nacionalne organe, zlasti izvršilne organe, ki vodijo in/ali so aktivni pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu. Države članice so še naprej pristojne za odločanje o tem, kateri organi jih bodo zastopali v različnih dejavnostih platforme. Nacionalni organi držav članic bi morali pri sodelovanju upoštevati veljavno pravo Unije in nacionalno pravo.

(25)	Za izpolnitev ciljev platforme bi moral platformo v vsaki državi članici podpirati visoki predstavnik, ki bi moral usklajevati in se povezovati z organi držav članic, po potrebi pa tudi z drugimi akterji, vključno s socialnimi partnerji, ki se ukvarjajo z raznolikimi vidiki neprijavljenega dela.

(26)

Platforma bi morala vključevati socialne partnerje na ravni Unije, tako medsektorske kot tiste iz sektorjev, ki jih neprijavljeno delo najbolj prizadene ali ki imajo posebno vlogo pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu, ter bi morali sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot sta MOD in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ter z agencijami Unije, zlasti z Eurofound in Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Vključitev Eurofonda in EU-OSHA kot opazovalk v delo platforme ne bi smela razširiti njunih obstoječih pooblastil.

(27)	Platforma bi morala sprejeti svoj poslovnik, delovne programe in redna poročila.

(28)	Platforma bi morala imeti možnost, da za preučitev posebnih vprašanj ustanovi delovne skupine in bi morala imeti možnost, da se opre na strokovno znanje in izkušnje strokovnjakov s specifičnim znanjem.

(29)	Platforma bi morala sodelovati z ustreznimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni Unije, katerih delo je povezano z neprijavljenim delom.

(30)

Platformo in njene dejavnosti bi bilo treba financirati v okviru osi PROGRESS Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) v mejah proračunskih sredstev, ki jih določita Evropski parlament in Svet. Komisija bi morala zagotoviti, da bo platforma finančna sredstva za svoje delo uporabljala na pregleden in učinkovit način.

(31)	Ker sta odprtost in dostop do dokumentov, določena v členu 15 PDEU, pomembna, bi morala platforma delovati na pregleden način in v skladu s tema načeloma.

(32)	Komisija bi morala sprejeti potrebne upravne ukrepe za vzpostavitev platforme.

(33)	Platforma bi morala v celoti spoštovati temeljne pravice in načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(34)	Za obdelavo osebnih podatkov v okviru tega sklepa se uporabljata Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), kakor tudi ustrezni nacionalni ukrepi za njihovo izvajanje.

(35)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vzpostavitev platforme

Vzpostavi se platforma na ravni Unije za okrepitev sodelovanja med državami članicami pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu (v nadaljnjem besedilu: platforma).

Za namen tega sklepa „ukrepanje proti“ v zvezi z neprijavljenim delom pomeni preprečevanje in odvračanje od neprijavljenega dela ter boj proti njemu, kakor tudi spodbujanje prijavljanja neprijavljenega dela.

Člen 2

Sestava platforme

1. Platformo sestavljajo:

(a)	po en visoki predstavnik, ki ga imenuje vsaka država članica, da predstavlja to državo članico;

(b)	predstavnik Komisije;

(c)	največ štirje predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni Unije, ki jih imenujejo ti socialni partnerji in ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu.

2. Sestankov platforme se kot opazovalci lahko udeležijo, njihovi prispevki pa upoštevajo v skladu s poslovnikom platforme, naslednji:

(a)	največ 14 predstavnikov socialnih partnerjev iz sektorjev z visoko stopnjo neprijavljenega dela, ki jih imenujejo ti socialni partnerji in ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu;

(b)	predstavnik Eurofounda;

(c)	predstavnik EU-OSHA;

(d)	predstavnik MOD;

(e)	po en predstavnik vsake tretje države iz Evropskega gospodarskega prostora;

Opazovalci, ki niso opazovalci iz prvega pododstavka, so lahko povabljeni, da se udeležijo sestankov platforme, njihovi prispevki pa se ustrezno upoštevajo v skladu s poslovnikom platforme, odvisno od predmeta razprave.

Člen 3

Nacionalni ukrepi

Ta sklep ne posega v pristojnost držav članic, da se odločijo, katere ukrepe bodo sprejele na nacionalni ravni za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

Člen 4

Cilji

Glavni namen platforme je zagotoviti doprinos z dodano vrednostjo na ravni Unije zaradi prispevanja k ukrepanju proti kompleksnemu problemu neprijavljenega dela, ob polnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti in postopkov.

Platforma prispeva k učinkovitejšim ukrepom na ravni Unije in na nacionalni ravni, namenjenim izboljšanju delovnih pogojev, spodbujanju vključevanja na trg dela in socialne vključenosti, vključno z boljšim izvrševanjem prava na teh področjih, ter k zmanjševanju neprijavljenega dela, ustvarjanju formalnih delovnih mest in s tem k preprečevanju slabšanja kakovosti dela ter zdravja in varnosti pri delu, in sicer s:

(a)	krepitvijo sodelovanja med ustreznimi organi in drugimi udeleženimi akterji držav članic zaradi učinkovitejšega in uspešnejšega ukrepanja proti različnim oblikam neprijavljenega dela in napačno prijavljenemu delu, ki je z njim povezano, vključno z navidezno samozaposlitvijo;

(b)	izboljšanjem zmogljivosti različnih ustreznih organov in akterjev v državah članicah za ukrepanje proti neprijavljenemu delu glede njegovih čezmejnih vidikov, s čimer se prispeva k enakim konkurenčnim pogojem;

(c)	javnim ozaveščanjem o vprašanjih, povezanih z neprijavljenim delom, in o nujno potrebnem ustreznem ukrepanju ter s spodbujanjem držav članic, naj nemudoma okrepijo prizadevanja za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

POGLAVJE II

NALOGE IN DEJAVNOSTI

Člen 5

Poslanstvo

Za doseganje ciljev iz člena 4 platforma na ravni Unije spodbuja sodelovanje med državami članicami z:

(a)	izmenjavo dobrih praks in informacij;

(b)	razvojem strokovnega znanja in analiz;

(c)	spodbujanjem in omogočanjem inovativnih pristopov k uspešnemu in učinkovitemu čezmejnemu sodelovanju ter vrednotenjem izkušenj;

(d)	prispevkom k horizontalnemu razumevanju vprašanj, povezanih z neprijavljenim delom.

Člen 6

Dejavnosti

1. Za uresničevanje svojega poslanstva platforma izvaja zlasti naslednje dejavnosti:

(a)

izboljšanje poznavanja neprijavljenega dela, tudi glede vzrokov in regionalnih razlik, s pomočjo skupnih opredelitev in skupnih konceptov, na dokazih temelječih merskih orodij ter spodbujanja primerjalnih analiz in ustreznih metodoloških instrumentov za zbiranje podatkov, opirajoč se na delo drugih akterjev, vključno z Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito;

(b)	izboljšanje znanja in vzajemnega razumevanja različnih sistemov in praks za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno z njegovimi čezmejnimi vidiki;

(c)	priprava analiz učinkovitosti različnih ukrepov politike za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno s preventivnimi ukrepi in kaznimi;

(d)	vzpostavitev orodij za učinkovito izmenjavo informacij in izkušenj, na primer banke znanja različnih praks in sprejetih ukrepov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki se uporabljajo v državah članicah za ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

(e)	razvoj orodij, kot so smernice za izvrševanje, priročniki o dobrih praksah in skupnih načelih inšpekcijskih pregledov za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, in oceno izkušenj s takimi orodji;

(f)

spodbujanje in podpiranje različnih oblik sodelovanja med državami članicami prek povečanja njihovih zmogljivosti za ukrepanje proti čezmejnim vidikom neprijavljenega dela s spodbujanjem in omogočanjem inovativnih pristopov, kot so izmenjava uslužbencev, uporaba podatkovnih zbirk v skladu z veljavnim nacionalnim pravom o varstvu podatkov in skupne dejavnosti, pa tudi z oceno izkušenj pri takem sodelovanju, ki ga izvedejo sodelujoče države članice;

(g)

preučitev izvedljivosti sistema za hitro izmenjavo informacij in izboljšanje izmenjave podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov, vključno s preučitvijo možnosti za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI);

(h)	izmenjava izkušenj nacionalnih organov pri uporabi prava Unije, ki se nanaša na ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

(i)	razvoj in po potrebi okrepitev zmogljivosti za usposabljanje pristojnih organov in razvoj okvira za izvedbo skupnega usposabljanja;

(j)	organizacija medsebojnih strokovnih pregledov za spremljanje napredka pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu v državah članicah, ki so se odločile za sodelovanje v takih pregledih;

(k)	izmenjava izkušenj in oblikovanje najboljših praks glede sodelovanje med ustreznimi organi držav članic in po potrebi tretjih držav za povečanje učinkovitosti takega sodelovanja pri reševanju problemov v zvezi z neprijavljenim delom, ki vključuje te države;

(l)	ozaveščanje o problemu neprijavljenega dela z izvajanjem skupnih dejavnosti, kot so evropske kampanje, in usklajevanjem strategij na regionalni ravni ali na ravni Unije, vključno s sektorskimi pristopi;

(m)	izmenjava izkušenj v zvezi s svetovanjem in zagotavljanjem informacij delavcem, na katere vplivajo prakse neprijavljenega dela.

2. Platforma pri izvajanju dejavnosti iz odstavka 1 uporablja vse ustrezne vire informacij, vključno s študijami in večstranskimi projekti sodelovanja, ter upošteva ustrezne instrumente in strukture Unije, kot tudi izkušnje iz ustreznih dvostranskih sporazumov.

POGLAVJE III

DELOVANJE PLATFORME

Člen 7

Visoki predstavniki

1. Vsaka država članica za člana platforme z glasovalno pravico imenuje visokega predstavnika.

Vsaka država članica zagotovi, da ima njen visoki predstavnik ustrezen mandat za izvajanje dejavnosti platforme. Vsaka država članica imenuje tudi enega nadomestnega člana, ki visokega predstavnika po potrebi nadomešča in ki ima v tem primeru glasovalno pravico.

2. Vsaka država članica bi morala pri imenovanju visokega predstavnika in njegovega namestnika upoštevati vse ustrezne javne organe, zlasti izvršilne organe, in druge udeležene akterje v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso. V skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso lahko vključijo tudi socialne partnerje ali druge ustrezne akterje.

3. Vsak visoki predstavnik, imenovan na podlagi tega člena, sodeluje na plenarnih sestankih platforme ter po potrebi pri ostalih dejavnostih in v delovnih skupinah platforme.

Vsak visoki predstavnik Komisiji predloži seznam s kontaktnimi podatki ustreznih organov ter po potrebi socialnih partnerjev in drugih ustreznih akterjev, ki so vključeni v ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

Vsak visoki predstavnik je v zvezi z dejavnostmi platforme v stiku z ustreznimi organi ter po potrebi socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi akterji in usklajuje njihovo udeležbo na sestankih in/ali njihov prispevek k dejavnostim platforme ali njenih delovnih skupin.

Člen 8

Delovanje

1. Platformi predseduje predstavnik Komisije. Pomagata mu dva sopredsednika, izbrana izmed visokih predstavnikov.

Predsednik in podpredsednika sestavljajo predsedstvo.

Predsedstvo pripravlja in organizira delo platforme v sodelovanju s sekretariatom, ki deluje kot sekretariat platforme, vključno s predsedstvom in delovnimi skupinami. Sekretariat zagotovi Komisija.

2. Platforma se sestaja vsaj dvakrat letno.

3. Pri opravljanju svojega poslanstva platforma sprejema odločitve o:

(a)	svojem poslovniku;

(b)	dveletnih delovnih programih, ki med drugim določajo njene prednostne naloge in konkreten opis dejavnosti iz člena 6;

(c)	poročilih platforme vsaki dve leti;

(d)	ustanovitvi delovnih skupin za obravnavo vprašanj, določenih v njenih delovnih programih, vključno s praktično ureditvijo teh skupin, ki se po opravljeni nalogi razpustijo.

Platforma sprejema odločitve iz tega odstavka z navadno večino. Predstavnik Komisije in visoki predstavniki imajo vsak po en glas.

4. Predsedstvo lahko po potrebi k razpravam platforme ali njenih delovnih skupin za vsak primer posebej povabi strokovnjake s posebnim znanjem o zadevi, o kateri se razpravlja.

5. Platformi pomaga sekretariat iz odstavka 1. Sekretariat pripravlja sestanke platforme, osnutke delovnih programov in poročil platforme ter nadaljnje ukrepe na podlagi sestankov in zaključkov platforme.

6. Komisija o dejavnostih platforme redno obvešča Evropski parlament in Svet, tudi o skupnih sestankih s strokovnimi skupinami in odbori. Delovne programe in poročila platforme posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru ter Odboru regij.

Člen 9

Sodelovanje

1. Platforma učinkovito in ob izogibanju dvojnemu delu sodeluje z drugimi pristojnimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni Unije, katerih delo je povezano z neprijavljenim delom, zlasti z Odborom višjih inšpektorjev za delo, Odborom strokovnjakov za napotitev delavcev, Upravno komisijo za koordinacijo sistemov socialne varnosti, mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito in delovno skupino za upravno sodelovanje na področju neposrednega obdavčevanja. Kadar je primerno, platforma povabi predstavnike teh skupin in odborov, da se kot opazovalci udeležijo njenih sestankov. Za učinkovitejše delo in večji učinek se lahko organizirajo tudi skupni sestanki.

2. Platforma vzpostavi ustrezno sodelovanje z Eurofound in EU-OSHA.

Člen 10

Povračilo stroškov

Komisija povrne potne stroške in po potrebi dnevnice članov, nadomestnih članov, opazovalcev in povabljenih strokovnjakov v zvezi z dejavnostmi platforme.

Člani, nadomestni člani, opazovalci in povabljeni strokovnjaki za storitve, ki jih opravijo, niso plačani.

Člen 11

Finančna podpora

Skupni viri za izvajanje tega sklepa se določijo v okviru EaSI. Komisija finančna sredstva EaSI, ki so namenjena platformi, upravlja na pregleden in učinkovit način.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Pregled

Komisija po posvetovanju s platformo do 13. marca 2020 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvajanju in dodani vrednosti tega sklepa ter po potrebi predlaga potrebne spremembe. V poročilu je zlasti ocenjeno, v kolikšni meri je platforma prispevala k doseganju ciljev iz člena 4, izpolnila svoje poslanstvo iz člena 5, izvedla dejavnosti iz člena 6 in obravnavala prednostne naloge iz svojih delovnih programov. Komisija po potrebi predloži predloge v zvezi z delovanjem platforme.

Člen 13

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 9. marca 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT

(1) UL C 458, 19.12.2014, str. 43.

(2) UL C 415, 20.11.2014, str. 37.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 24. februarja 2016.

(4) Sklep Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015 (UL L 268, 15.10.2015, str. 28).

(5) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(6) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(7) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/22

DOGOVOR

med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: EU)

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica)

na drugi strani STA SE –

ob upoštevanju člena 49(1) Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo bi bilo treba za uresničitev namena Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: podporni urad) omogočiti sodelovanje pri tem uradu državam, ki so sklenile sporazume z EU, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici (v nadaljnjem besedilu: pridružene države).

(2)

Švica je sklenila sporazume z EU, s katerimi je sprejela in uporablja pravo EU na področju, ki ga ureja ta uredba, zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (2) –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Obseg sodelovanja

Švica polno sodeluje pri delu podpornega urada in je upravičena do ukrepov podpore s strani podpornega urada, kot je opisano v Uredbi in v skladu s pogoji, ki jih določa ta dogovor.

Člen 2

Upravni odbor

Švica je v upravnem odboru podpornega urada zastopana kot opazovalka brez glasovalnih pravic.

Člen 3

Finančni prispevek

1. Švica prispeva k prihodkom podpornega urada letni znesek, izračunan na podlagi njenega bruto domačega proizvoda (BDP) kot odstotka BDP vseh sodelujočih držav v skladu s formulo, določeno v Prilogi I.

2. Finančni prispevek iz odstavka 1 se zaračuna od dneva po začetku veljavnosti tega dogovora. Prvi finančni prispevek se sorazmerno zmanjša glede na preostali čas do konca leta po začetku veljavnosti tega dogovora.

Člen 4

Varstvo podatkov

1. Švica uporablja svoje nacionalne predpise v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov (3).

2. Za namene tega dogovora podporni urad pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4).

3. Švica spoštuje pravila o zaupnosti dokumentov, ki jih hrani podporni urad, kot je določeno v poslovniku upravnega odbora.

Člen 5

Pravni status

Podporni urad je v skladu z zakonodajo Švice pravna oseba ter ima v Švici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja Švice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

Člen 6

Odgovornost

Odgovornost podpornega urada ureja člen 45(1), (3) in (5) Uredbe.

Člen 7

Sodišče Evropske unije

Švica priznava pristojnost Sodišča Evropske unije za podporni urad, kot je določeno v členu 45(2) in (4) Uredbe.

Člen 8

Osebje podpornega urada

1. V skladu s členom 38(1) in členom 49(1) Uredbe se za državljane Švice, ki so zaposleni kot osebje podpornega urada, uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU, pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, in izvedbeni ukrepi, ki jih je sprejel podporni urad v skladu s členom 38(2) Uredbe.

2. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) in člena 82(3)(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije lahko švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice, pogodbeno zaposli izvršni direktor podpornega urada v skladu z veljavnimi pravili za izbor in zaposlitev osebja, ki jih sprejme podporni urad.

3. Člen 38(4) Uredbe se smiselno uporablja za državljane Švice.

4. Državljani Švice pa ne morejo biti imenovani na mesto izvršnega direktorja podpornega urada.

Člen 9

Privilegiji in imunitete

1. Švica za podporni urad in njegovo osebje uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije iz Priloge II k tem dogovoru ter vsa pravila, sprejeta v skladu z navedenim protokolom, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z osebjem podpornega urada.

2. Postopek za uporabo Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije je določen v Dodatku k Prilogi II.

Člen 10

Boj proti goljufijam

Določbe v zvezi s členom 44 Uredbe, ki se nanašajo na finančni nadzor EU v Švici glede udeležencev v dejavnostih podpornega urada, so določene v Prilogi III.

Člen 11

Odbor

1. Odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov Evropske komisije in Švice, spremlja pravilno izvajanje tega dogovora ter v zvezi s tem zagotavlja neprekinjeno sporočanje informacij in izmenjavo mnenj. Zaradi praktičnih razlogov se odbor sestaja skupaj z ustreznimi odbori, ustanovljenimi z drugimi pridruženimi državami, ki sodelujejo v skladu s členom 49(1) Uredbe. Sestane se na zahtevo Švice ali Evropske komisije. Upravni odbor podpornega urada je obveščen o delu tega odbora.

2. Informacije o načrtovani zakonodaji EU, ki ima bodisi neposreden učinek na Uredbo ali jo spreminja bodisi se pričakuje, da bo vplivala na finančni prispevek iz člena 3 tega dogovora, se sporočijo in o njih poteka izmenjava mnenj v odboru.

Člen 12

Priloge

Priloge k temu dogovoru so sestavni del tega dogovora.

Člen 13

Začetek veljavnosti

1. Pogodbenici odobrita ta dogovor v skladu z njunimi notranjimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.

2. Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 1.

Člen 14

Prenehanje in veljavnost

1. Ta dogovor se sklene za nedoločen čas.

2. Vsaka pogodbenica lahko po posvetovanju v odboru odstopi od tega dogovora z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Dogovor preneha veljati šest mesecev po datumu takega uradnega obvestila.

3. Ta dogovor preneha veljati v primeru prenehanja veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (5).

4. Ta dogovor je sestavljen v dveh izvirnikih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Съставено в Брюксел на десети юни две хиляди и четиринадесета година.

Hecho en Bruselas, el diez de junio de dos mil catorce.

V Bruselu dne desátého června dva tisíce čtrnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den tiende juni to tusind og fjorten.

Geschehen zu Brüssel am zehnten Juni zweitausendvierzehn.

Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta juunikuu kümnendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα Ιουνίου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.

Done at Brussels on the tenth day of June in the year two thousand and fourteen.

Fait à Bruxelles, le dix juin deux mille quatorze.

Sastavljeno u Bruxellesu desetog lipnja dvije tisuće četrnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì dieci giugno duemilaquattordici.

Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada desmitajā jūnijā.

Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų birželio dešimtą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év június havának tizedik napján.

Magħmul fi Brussell, fl-għaxar jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u erbatax.

Gedaan te Brussel, de tiende juni tweeduizend veertien.

Sporządzono w Brukseli dnia dziesiątego czerwca roku dwa tysiące czternastego.

Feito em Bruxelas, em dez de junho de dois mil e catorze.

Întocmit la Bruxelles la zece iunie două mii paisprezece.

V Bruseli desiateho júna dvetisícštrnásť.

V Bruslju, dne desetega junija leta dva tisoč štirinajst.

Tehty Brysselissä kymmenentenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.

Som skedde i Bryssel den tionde juni tjugohundrafjorton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Конфедерация Швейцария

Por la Confederación Suiza

Za Švýcarskou konfederaci

For Det Schweiziske Forbund

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Šveitsi Konföderatsiooni nimel

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Za Švicarsku Konfederaciju

Per la Confederazione Svizzera

Šveices Konfederācijas vārdā –

Šveicarijos Konfederacijos vardu

A Svájci Államszövetség részéről

Għall-Konfederazzjoni Svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej

Pela Confederação Suíça

Pentru Confederația Elvețiană

Za Švajčiarsku konfederáciu

Za Švicarsko konfederacijo

Sveitsin valaliiton puolesta

För Schweiziska edsförbundet

(1) UL EU L 132, 29.5.2010, str. 11.

(2) UL EU L 53, 27.2.2008, str. 5.

(3) Odločba Komisije z dne 26. julija 2000 po Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL ES L 215, 25.8.2000, str. 1).

(4) UL ES L 8, 12.1.2001, str. 1.

(5) UL EU L 53, 27.2.2008, str. 5.

PRILOGA I

FORMULA ZA IZRAČUN PRISPEVKA

Finančni prispevek Švice k prihodkom podpornega urada, določen v členu 33(3)(d) Uredbe, se izračuna na naslednji način:

zadnja posodobljena končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Švice, ki je na voljo 31. marca vsako leto, se deli z vsoto za isto leto razpoložljivih vrednosti BDP vseh držav, ki sodelujejo v podpornem uradu. Za izračun zneska finančnega prispevka Švice se dobljeni odstotek preračuna glede na tisti del odobrenih prihodkov podpornega urada v obravnavanem letu, ki so opredeljeni v členu 33(3)(a) Uredbe.

Finančni prispevek se plača v eurih.

Švica plača svoj finančni prispevek najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsakršno zamudo pri plačilu Švica plača zamudne obresti na neplačani znesek od roka plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih poslih glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

Finančni prispevek Švice se prilagodi v skladu s to prilogo, če se finančni prispevek EU iz splošnega proračuna Evropske unije, opredeljen v členu 33(3)(a) Uredbe, poveča v skladu s členi 26, 27 ali 41 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1). V tem primeru se razlika izplača v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku.

V primeru, da se odobritve plačil, ki jih podporni urad prejme od EU v skladu s členom 33(3)(a) Uredbe za leto N, ne porabijo do 31. decembra leta N ali da se proračun podpornega urada za leto N zmanjša v skladu s členi 26, 27 ali 41 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se del teh neporabljenih ali zmanjšanih odobritev plačil, ki ustrezajo odstotku prispevka Švice, prenese v proračun podpornega urada za leto N + 1. Prispevek Švice k proračunu podpornega urada za leto N + 1 se ustrezno zniža.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

PRILOGA II

PROTOKOL (št. 7)

O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 343 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE), Evropska unija in ESAE na ozemljih držav članic uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog,

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski skupnosti za atomsko energijo:

POGLAVJE I

Nepremičnine, sredstva, premoženje in poslovanje Evropske unije

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

POGLAVJE II

Sporazumevanje in prepustnice

Člen 5

(prejšnji člen 6)

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6

(prejšnji člen 7)

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

Člani Evropskega parlamenta

Člen 7

(prejšnji člen 8)

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 8

(prejšnji člen 9)

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

(prejšnji člen 10)

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Evropske unije

Člen 10

(prejšnji člen 11)

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

Uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije

Člen 11

(prejšnji člen 12)

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Unije, in ob upoštevanju pristojnosti Sodišča Evropske unije v sporih med Unijo in njenimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi njihovega zadnjega prebivališča ali državi njihovega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 12

(prejšnji člen 13)

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje Unija.

Člen 13

(prejšnji člen 14)

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14

(prejšnji člen 15)

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15

(prejšnji člen 16)

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

Privilegiji in imunitete predstavništev tretjih držav pri Evropski uniji

Člen 16

(prejšnji člen 17)

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

Splošne določbe

Člen 17

(prejšnji člen 18)

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18

(prejšnji člen 19)

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19

(prejšnji člen 20)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za predsednika Evropskega sveta.

Uporabljajo se tudi za člane Komisije.

Člen 20

(prejšnji člen 21)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21

(prejšnji člen 22)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22

(prejšnji člen 23)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Dodatek k PRILOGI II

POSTOPEK ZA UPORABO PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE V ŠVICI

1. Razširitev uporabe na Švico

Kadar koli Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) vsebuje sklicevanja na države članice, se razume da se ta sklicevanja enako uporabljajo za Švico, razen če je z določbami, ki sledijo, določeno drugače.

2. Izvzetje podpornega urada iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, izvoženi iz Švice, niso predmet švicarskega davka na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene podpornemu uradu v Švici za njegovo službeno rabo, se v skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola oprostitev plačila DDV izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se odobri, če dejanska nakupna cena blaga in storitev, navedenih na računu ali v enakovrednem dokumentu, znaša vsaj 100 švicarskih frankov (vključno z davkom).

Vračilo DDV se odobri ob predložitvi temu namenjenih švicarskih obrazcev glavnemu oddelku za DDV švicarske zvezne davčne uprave. Praviloma se zahtevki za vračilo obravnavajo v treh mesecih od dneva, ko so bili vloženi skupaj s potrebnimi dokazili.

3. Postopek za uporabo pravil, ki se nanašajo na osebje podpornega urada

V zvezi z drugim odstavkom člena 12 Protokola Švica v skladu z načeli svoje zakonodaje uradnike in druge uslužbence podpornega urada v smislu člena 2 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (1), oprosti zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plače, mezde in prejemke, ki jim jih izplačuje EU in za katere se uporablja notranji davek v korist slednje.

Za uporabo člena 13 Protokola se Švica ne šteje za državo članico v smislu točke 1 zgoraj.

Uradniki in drugi uslužbenci podpornega urada ter njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence EU, se niso dolžni vključiti v švicarski sistem socialne varnosti.

Sodišče Evropske unije ima izključno pristojnost za vse zadeve, ki se nanašajo na odnose med podpornim uradom ali Evropsko komisijo in njunim osebjem, v zvezi z uporabo kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije ter drugih določb prava EU, ki opredeljujejo pogoje dela.

(1) UL ES L 74, 27.3.1969, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 371/2009 (UL L 121, 15.5.2009, str. 1).

PRILOGA III

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV V DEJAVNOSTIH PODPORNEGA URADA

Člen 1

Neposredno komuniciranje

Podporni urad in Evropska komisija neposredno komunicirata z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih podpornega urada kot pogodbeniki, udeleženci programov podpornega urada, prejemniki plačil iz proračuna podpornega urada ali EU ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Evropski komisiji in podpornemu uradu neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jih morajo sporočiti na podlagi predpisov, navedenih v tem dogovoru, in na podlagi pogodb ali sporazumov, sklenjenih v skladu z navedenimi predpisi, ter odločitev, sprejetih v skladu z navedenimi predpisi.

Člen 2

Revizije

1. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU, Euratom) št. 966/2012 z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, navedenimi v tem dogovoru, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci s sedežem v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih lahko pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki podpornega urada in Evropske komisije ali druge osebe s pooblastilom podpornega urada in Evropske komisije.

2. Uradniki podpornega urada in Evropske komisije ter druge osebe, ki jih pooblastita podporni urad in Evropska komisija, morajo imeti ustrezen dostop do prostorov, del in dokumentov ter vseh informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje takih revizij. Ta pravica dostopa se izrecno navede v pogodbah ali sporazumih, sklenjenih za izvajanje predpisov iz tega dogovora.

3. Evropsko računsko sodišče ima enake pravice kot Evropska komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega dogovora ali v skladu s pogoji, navedenimi v sklenjenih pogodbah ali sporazumih ter v sprejetih odločitvah.

5. Švicarski zvezni urad za revizijo se vnaprej obvesti o revizijah, ki se opravijo na švicarskem ozemlju. To obvestilo ni pravni pogoj za izvedbo takih revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. V skladu s tem dogovorom je Evropska komisija (OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2. Preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Evropska komisija v tesnem sodelovanju s švicarskim zveznim uradom za revizijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi švicarski zvezni urad za revizijo in jih je treba pravočasno obvestiti o predmetu, namenu ter pravni podlagi preverjanj in pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih švicarskih organov sodelujejo pri preverjanjih in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če švicarski organi to želijo, lahko preverjanja in inšpekcijske preglede na kraju samem izvajajo skupaj z Evropsko komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo preverjanju ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi pravili zagotovijo inšpektorjem Evropske komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo preverjanja in inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Evropska komisija v najkrajšem možnem času obvesti švicarski zvezni urad za revizijo o vsakem dejstvu ali sumu glede nepravilnosti, ki jih odkrije pri pregledu na kraju samem ali inšpekcijskem pregledu. Evropska komisija mora navedeni organ v vsakem primeru obvestiti o rezultatih takih preverjanj in pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za pravilno izvajanje te priloge si pristojni švicarski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in se, kadar to zahteva ena od pogodbenic, posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi nemudoma obvestijo podporni urad in Evropsko komisijo, če naletijo na kakršno koli dejstvo ali sum glede nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi določb iz tega dogovora.

Člen 5

Zaupnost

Informacije, ki so v kakršni koli obliki sporočene ali pridobljene na podlagi te priloge, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot za podobne informacije določa švicarska zakonodaja in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije EU. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah EU, državah članicah ali v Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko podporni urad ali Evropska komisija predpišeta upravne ukrepe in sankcije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (4) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (5), ter Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (6).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve, ki jih podporni urad ali Evropska komisija sprejmeta znotraj področja uporabe tega dogovora in vsebujejo finančne obveznosti za subjekte, ki niso države, se izvršujejo v Švici. Nalog za izvršbo brez kakršne koli druge kontrole razen preverjanja verodostojnosti akta izda organ, ki ga določi švicarska vlada in o tem obvesti podporni urad ali Evropsko komisijo. Izvršba poteka v skladu s švicarskimi procesnimi predpisi. Zakonitost sklepa o izvršbi nadzira Sodišče Evropske unije.

Sodbe Sodišča Evropske unije, izrečene na podlagi arbitražne klavzule, so izvršljive pod enakimi pogoji.

(1) UL EU L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2) UL ES L 357, 31.12.2002, str. 72, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 652/2008 (UL EU L 181, 10.7.2008, str. 23).

(3) UL ES L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL EU L 298, 26.10.2012, str. 1.

(5) UL EU L 362, 31.12.2012, str. 1.

(6) UL ES L 312, 23.12.1995, str. 1.

11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/40

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/346

z dne 10. marca 2016

o določanju podatkov, ki se vključijo v carinski informacijski sistem

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

o upoštevanju Uredbe (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (1) ter in zlasti člena 25(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj carinskega informacijskega sistema (CIS) je pomoč pristojnim organom pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo. Da bi ta cilj dosegli, pristojni organi držav članic v CIS vnašajo informacije o pomembnih dogodkih, kot so zaseg ali pridržanje blaga. Da bi CIS še naprej izpolnjeval potrebe pristojnih organov, je treba posodobiti seznam podatkov, ki jih je treba vključiti v CIS.

(2)

V vsakem primeru CIS vključuje več ključnih elementov, ki so potrebni za smiselno razlago primera. Da bi se pristojnim organom omogočilo enostavno ugotavljanje posebnih primerov ali dogodkov v CIS, bi moralo biti v CIS možno iskanje po številkah primerov, zato je treba v CIS vključiti podatek o številki primera.

(3)

Goljufivo ravnanje običajno pomeni aktivno sodelovanje ene ali več oseb. Pravilna in nedvoumna identifikacija oseb, vključenih v dejavnosti, ki so morebiti goljufive, je bistvenega pomena za uspešno preiskavo dogodkov. Podatki, ki se nanašajo na podjetja in osebe, vključene v goljufive ali morebiti goljufive dejavnosti, bi zato morali biti sporočeni v CIS.

(4)	Zaradi dejstva, da sta način delovanja trgovinskih goljufij in način prikrivanja odvisna od prevoznih sredstev, je treba kot enega od zahtevanih podatkov v CIS vključiti podrobne podatke o prevoznem sredstvu.

(5)

Prometni vzorci, ki niso ekonomsko upravičeni, štejejo kot pomembni kazalniki za določene vrste goljufij, na primer nepravilno deklariranje porekla. Zato je pomembno poznati podrobnosti o poteh, ki se uporabljajo za prevoz blaga, ker so lahko pomembne pri ugotavljanju goljufivih dejavnosti. Podatki o etapah prevoza so zato bistveni za ustrezno preiskavo goljufij na carinskem področju in jih je treba vključiti med podatke CIS.

(6)	Carinske dajatve in druge dajatve se razlikujejo glede na posebne značilnosti blaga. Zato je treba za zagotovitev ustreznega spremljanja primerov ali dogodkov, sporočenih v CIS, v CIS vnesti specifikacije v zvezi z blagom, vključenim v primer.

(7)	Analiza konkretnega zasega, odvzema ali pridržanja blaga je v pomoč pri razvoju ukrepov za preprečevanje prihodnjega pojava enake vrste goljufij, povezanih s carino. Zato je pomembno, da se v CIS vključijo ustrezne informacije v zvezi z zasegom, pridržanjem ali odvzemom blaga.

(8)	Vsak ukrep, ki ga sprejmejo pristojni organi, mora biti upravičen in bi torej moral temeljiti na ustreznih kazalnikih tveganja. Zato je treba med podatke CIS vključiti informacije o oceni tveganja.

(9)	Odvisno od zadevnega primera se ustrezna dokumentacija, ki jo je treba priložiti za vnos v CIS v posameznem primeru, lahko občutno razlikuje. Vključuje lahko trgovinske dokumente, ki so jih pridobili pristojni organi, vendar ne le to.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 515/97 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podatki

Podatki, ki jih je treba vključiti v bazo podatkov CIS v okviru kategorij iz člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97, so naslednji:

(a)

Podatki, ki so skupni za vse kategorije člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Številka primera

—	Osnovne informacije v zvezi s primerom

—	Priloga ustreznih dokumentov

(b)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (a) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podrobni podatki o blagu

—	Dokumentacija

—	Informacije, ki se nanašajo na zaseg, pridržanje ali odvzem

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

—	Rubrika opombe

(c)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (b) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podrobni podatki o prevoznih sredstvih

—	Dokumentacija

—	Podatki o etapah prevoza

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

—	Rubrika opombe

(d)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (c) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podatki, ki se nanašajo na vključena podjetja

—	Dokumentacija

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

—	Rubrika opombe

(e)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (d) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podatki, ki se nanašajo na vključene osebe

—	Dokumentacija

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

—	Rubrika opombe

(f)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (e) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podrobni podatki o trendih goljufij

—	Kazalniki tveganja

(g)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (f) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Podrobni podatki o razpoložljivosti strokovnega znanja

(h)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (g) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Informacije, ki se nanašajo na zaseg, pridržanje ali odvzem

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

(i)

Dodatni podatki za kategorijo iz točke (h) člena 24 Uredbe (ES) št. 515/97:

—	Informacije, ki se nanašajo na zaseg, pridržanje ali odvzem

—

Ukrepi

—	Kazalniki tveganja

Dodatne podrobnosti v zvezi z zgornjimi podatki so v Prilogi.

Člen 2

Razveljavitev

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 696/98 (2) se črta.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. marca 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 696/98 z dne 27. marca 1998 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 96, 28.3.1998, str. 22).

PRILOGA

(a)

ŠTEVILKA PRIMERA

—	Identifikacijska številka primera

—	Referenčna številka dokumenta

—	Nacionalna referenčna številka

—

Povzetek

—

Služba

—	Kontaktna oseba

—

Datum

(b)

OSNOVNE INFORMACIJE V ZVEZI S PRIMEROM

—	Vrsta goljufije

—	Vrsta poročila

—	Prevozna sredstva

—	Kakovost informacij

(c)

DOKUMENTI

—

Vrsta

—

Številka

—	Plačilo za tovor

—	Datum izdaje

—	Kraj izdaje

(d)

—	PODATKI, KI SE NANAŠAJO NA VKLJUČENE OSEBE

—	Vključenost

—

Ime

—

Priimek

—	Dekliški priimek

—

Vzdevek

—

Spol

—	Kakršne koli posebne in stalne fizične značilnosti

—	Kraj rojstva

—	Datum rojstva

—	Državljanstvo

—

Naslov

—

Ulica

—

Številka

—	Poštni predal

—	Poštna številka

—

Mesto

—

Država

—	Telefonska številka/Številka mobilnega telefona

—	Telefaks/E-naslov

—

Osebni dokumenti

—	Vrsta dokumenta

—	Številka dokumenta

—	Datum izdaje

—	Kraj izdaje

—

Država

—

Prtljaga

—	Kategorija

—

Vrsta

—

Znamka

—	Številka oznake

—

Obdelava

—

Vozovnice

—	Datum nakupa

—	Način plačila

—	Izdano v (država)

—

Izdal

—	Začetek potovanja

—	Trajanje bivanja (v dnevih)

—

Gotovina

—	Deklarirano

—	Predvidena uporaba

—

Poreklo

—

Valuta

—	Vrsta gotovine

—

Znesek

—	Preračunani znesek (EUR)

—

Opozorilo

(e)

PODATKI, KI SE NANAŠAJO NA VKLJUČENA PODJETJA

—	Vključenost

—

Ime

—	Trgovsko ime

—	Vrsta registracije

—	Registracijska številka (1)

—

Naslov*

—

Ulica

—

Številka

—	Poštni predal

—	Poštna številka

—

Mesto

—

Država

—	Telefonska številka/Številka mobilnega telefona

—	Telefaks/E-naslov

(f)

PODROBNI PODATKI O PREVOZNIH SREDSTVIH

6.1

ZABOJNIK

—

Vrsta

—

Številka

—

Status

—	Številka plombe

—

Velikost

(g)

6.2

CESTNI PROMET

—

Vrsta

—	Vrsta registracije

—	Državljanstvo

—

Znamka

—	Št. registrske tablice

—

Barva

—	Tiskana imena ali logotipi

—	Številka plombe

(h)

6.3

MAJHNO PLOVILO

—

Vrsta

—

Ime

—

Zastava

—	Pristanišče registracije

—

Dolžina

—	Enota za dolžino

—	Tonaža ICT GT

—

Barva

—	Vrsta registracije plovila

—	Registrska številka plovila

(i)

6.4

TRGOVSKO PLOVILO

—

Vrsta

—

Ime

—

Zastava

—	Vrsta registracije plovila

—	Registrska številka plovila

(j)

6.5

ŽELEZNICA

—

Vrsta

—	Številka vlaka

—

Družba

—	Državljanstvo

—	Številka vagona

—	Številka plombe

(k)

6.6

ZRAČNI PROMET

—

Vrsta

—	Številka leta

—	Vrsta prometa

—	Letalska družba

—	Registracijska številka

—

Prevoznik

—	Št. registrske tablice

—

MRN

—

Obdelava

—	Številka plombe

6.7

POŠTA

—

Vrsta

—	Številka leta

—

Prevoznik

—	Št. registrske tablice

—

MRN

(l)

PROGA

—

Etapa

—

Datum

—

Država

—

Kraj

—	Vrsta lokacije

—	Zemljepisna širina

—	Zemljepisna dolžina

—	Prevozna sredstva

(m)

PODROBNI PODATKI O BLAGU

—	Status blaga

—	Vrsta blaga

—

Opis

—	Kategorija

—	Oznaka HS/KN/TARIC (6, 8, 10 številk)

—	Carinski postopek

—	Skupni znesek računa

—

Valuta

—	Preračunani znesek (EUR)

—

Znamka

—	Proizvajalec

—

Količina

—

Enota

—	Bruto masa

—

Obseg

—

Neto masa

—	Znaki/opozorila (pritrjeni)

—

Opozorilo

8.1

DODATNA POLJA ZA TOBAK

—	Vrsta proizvoda

8.2

DODATNA POLJA ZA PREDHODNE SESTAVINE ZA PREPOVEDANE DROGE

—	Vrsta droge

—

Količina

—

Enota

—

Logotipi

8.3

DODATNA POLJA ZA GOTOVINO

—	Predvidena uporaba

—

Poreklo

—

Znesek

—	Vrste gotovine

—

Količina

(n)

INFORMACIJE O ZASEGU, PRIDRŽANJU ALI ODVZEMU

—

Status

—

Datum

—

Država

—	Vrsta lokacije

—	Kraj zasega

—	Zemljepisna širina

—	Zemljepisna dolžina

—	Način delovanja

—	Vrsta prikrivanja

—	Podrobni podatki o prikrivanju

—

Služba

(o)

UKREP

—	Zahtevani ukrep

—	Razlog za ukrep

—	Sum glede načina delovanja

—	Sum glede vrste prikrivanja

—	Sprejeti ukrep

—

Datum

(p)	KAZALNIKI TVEGANJA

(q)

RUBRIKA OPOMBE

—

Opomba

(r)

PRILOGA USTREZNIH DOKUMENTOV

—	Sklicevanje

(s)	PODROBNI PODATKI O TRENDIH GOLJUFIJ

(t)	PODROBNI PODATKI O RAZPOLOŽLJIVOSTI STROKOVNEGA ZNANJA

(1) Te rubrike se ne izpolni, če omogoča identifikacijo fizične osebe.

11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/49

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/347

z dne 10. marca 2016

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z natančno obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in posodabljanja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (1) ter zlasti člena 18(9) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 596/2014 morajo izdajatelji, udeleženci na trgu s pravicami do emisije, dražbeni sistemi, uradni dražitelji in nadzornik dražbe ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, sestaviti sezname oseb z dostopom do notranjih informacij in jih posodabljati v skladu z natančno določeno obliko.

(2)

Določitev natančne oblike, vključno z uporabo standardnih predlog, bi morala spodbujati enotno izpolnjevanje zahteve za sestavljanje in posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz Uredbe (EU) št. 596/2014. Poleg tega bi morala zagotoviti, da imajo pristojni organi na voljo potrebne informacije, da lahko opravljajo nalogo zaščite celovitosti finančnih trgov in preiskovanja morebitne zlorabe trga.

(3)

Ker lahko znotraj subjekta istočasno obstaja več notranjih informacij, bi morale biti v seznamih oseb z dostopom do notranjih informacij natančno opredeljene posamezne notranje informacije, do katerih so imele dostop osebe, ki delajo za izdajatelje, udeležence na trgu s pravicami do emisije, dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražbe (ali gre na primer za posel, projekt, poslovni ali finančni dogodek, objavo računovodskih izkazov ali opozoril glede dobička). V ta namen bi bilo treba seznam oseb z dostopom do notranjih informacij razdeliti na razdelke in posameznim notranjim informacijam nameniti ločene razdelke. Vsak razdelek bi moral vsebovati seznam vseh oseb, ki imajo dostop do iste določene posamezne notranje informacije.

(4)

Da bi preprečili večkratne vnose za iste posameznike v različnih razdelkih seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, se lahko izdajatelji, udeleženci na trgu s pravicami do emisije, dražbeni sistemi, uradni dražitelji in nadzornik dražbe ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun, odločijo sestaviti in posodabljati dodatni razdelek seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki se imenuje razdelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij in je drugačne narave kot preostali razdelki seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, saj se ne ustvari na podlagi obstoja določene posamezne notranje informacije. V takem primeru bi moral razdelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij vključevati samo tiste osebe, ki imajo zaradi narave svojih nalog ali položaja stalno dostop do vseh notranjih informacij znotraj izdajatelja, udeleženca na trgu s pravicami do emisije, dražbenega sistema, uradnega dražitelja ali nadzornika dražbe.

(5)

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij bi moral načeloma vsebovati osebne podatke, ki omogočajo identifikacijo oseb z dostopom do notranjih informacij. Takšne informacije bi morale vključevati datum rojstva, osebni naslov in, če je to ustrezno, nacionalno identifikacijsko številko zadevnih posameznikov.

(6)

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij bi moral vsebovati tudi podatke, ki lahko pristojnim organom pomagajo pri vodenju preiskav, da lahko hitro analizirajo trgovalno vedenje oseb z dostopom do notranjih informacij, opredelijo povezave med osebami z dostopom do notranjih informacij in osebami, vključenimi v sumljivo trgovanje, ter ugotovijo stike med njimi v kritičnih trenutkih. V tem pogledu so ključnega pomena telefonske številke, saj pristojnemu organu omogočajo, da ukrepa hitro in po potrebi zahteva evidence o podatkovnem prometu. Poleg tega bi morali biti ti podatki zagotovljeni takoj na začetku, tako da celovitost preiskave ni ogrožena s tem, da mora pristojni organ med preiskavo od izdajatelja, udeleženca na trgu s pravicami do emisije, dražbenega sistema, uradnega dražitelja, nadzornika dražbe ali osebe z dostopom do notranjih informacij zahtevati dodatne informacije.

(7)

Za zagotovitev, da se lahko seznam oseb z dostopom do notranjih informacij na zahtevo pristojnemu organu zagotovi čim prej in da se ne bi ogrozilo preiskave s tem, da bi bilo treba zahtevati informacije od oseb, ki so na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij, bi bilo treba seznam oseb z dostopom do notranjih informacij sestaviti v elektronski obliki in ga brez odlašanja posodobiti vedno, ko nastopi katera koli od okoliščin, ki so določene v Uredbi (EU) št. 596/2014 za posodobitev seznama oseb z dostopom do notranjih informacij.

(8)

Uporaba posebnih elektronskih oblik za predložitev seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij, kot jih določijo pristojni organi, bi morala tudi zmanjšati upravno breme za pristojne organe, izdajatelje, udeležence na trgu s pravicami do emisije, dražbene sisteme, uradne dražitelje ali nadzornika dražbe in tiste, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun. Elektronske oblike bi morale omogočati zaupnost informacij, vključenih v seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, in spoštovanje pravil zakonodaje Unije o obdelavi osebnih podatkov in prenosu takih podatkov.

(9)

Toda ker so izdajatelji na zagonskem trgu MSP izvzeti iz sestavljanja in posodabljanja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij ter lahko zato pripravijo in hranijo te podatke v obliki, ki ni elektronska, kot se sicer zahteva v skladu s to uredbo od preostalih izdajateljev, se za izdajatelje na zagonskem trgu MSP nikakor ne sme določiti zahteve, da za predložitev seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij pristojnim organom uporabijo elektronsko obliko. Prav tako je primerno, da se ne zahteva predložitev nekaterih osebnih podatkov, če zadevnim izdajateljem taki podatki takrat, ko se zahteva seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, niso na voljo. Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij bi morali biti v vsakem primeru predloženi na način, ki zagotavlja popolnost, zaupnost in celovitost informacij.

(10)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za vrednostne papirje in trge predložil Komisiji.

(11)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(12)	Da se zagotovi nemoteno delovanje finančnih trgov, je nujno, da začne ta uredba veljati takoj in da se določbe iz te uredbe uporabljajo od istega datuma kot tiste, določene v Uredbi (EU) št. 596/2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporablja naslednja opredelitev:

„elektronska sredstva“ predstavljajo vso elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalno kompresijo), shranjevanje in prenos podatkov z uporabo žic, radia, optičnih tehnologij ali katerih koli drugih elektromagnetnih sredstev.

Člen 2

Oblika za sestavljanje in posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij

1. Izdajatelji, udeleženci na trgu s pravicami do emisije, dražbeni sistemi, uradni dražitelji in nadzornik dražbe ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, zagotovijo, da je njihov seznam oseb z dostopom do notranjih informacij razdeljen na ločene razdelke, ki se nanašajo na različne notranje informacije. Če se odkrijejo nove notranje informacije, kot so opredeljene v členu 7 Uredbe (EU) št. 596/2014, se seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij dodajo novi razdelki.

Vsak razdelek seznama oseb z dostopom do notranjih informacij vsebuje le podatke o posameznikih, ki imajo dostop do notranjih informacij, relevantnih za zadevni razdelek.

2. Osebe iz odstavka 1 lahko v svoj seznam oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo dodatni razdelek s podatki o posameznikih, ki imajo stalno dostop do vseh notranjih informacij (v nadaljnjem besedilu: osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij).

Podatki o osebah s stalnim dostopom do notranjih informacij, ki so vključeni v dodatni razdelek iz prvega pododstavka, se ne vključijo v druge razdelke seznama oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 1.

3. Osebe iz odstavka 1 sestavijo in posodabljajo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v elektronski obliki v skladu s Predlogo 1 iz Priloge I.

Če seznam oseb z dostopom do notranjih informacij vsebuje dodatni razdelek iz odstavka 2, osebe iz odstavka 1 ta razdelek sestavijo in posodabljajo v elektronski obliki v skladu s Predlogo 2 iz Priloge I.

4. Elektronske oblike iz odstavka 3 stalno zagotavljajo:

(a)

zaupnost vključenih informacij z zagotavljanjem, da je dostop do seznama oseb z dostopom do notranjih informacij omejen na jasno opredeljene osebe znotraj izdajatelja, udeleženca na trgu s pravicami do emisije, dražbenega sistema, uradnega dražitelja in nadzornika dražbe ali katere koli osebe, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, ki ta dostop potrebujejo zaradi narave svojih nalog ali položaja;

(b)	točnost podatkov, ki jih vsebuje seznam oseb z dostopom do notranjih informacij;

(c)	dostop do prejšnjih različic seznama oseb z dostopom do notranjih informacij in njihov priklic.

5. Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 3 se predloži z uporabo elektronskih sredstev, ki jih določi pristojni organ. Pristojni organi na svoji spletni strani objavijo, katera elektronska sredstva je treba uporabiti. Ta elektronska sredstva zagotavljajo, da se med prenosom ohranijo popolnost, celovitost in zaupnost informacij.

Člen 3

Izdajatelji na zagonskem trgu MSP

Za namene člena 18(6)(b) Uredbe (EU) št. 596/2014 izdajatelj, katerega finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, pristojnemu organu na zahtevo predloži seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu s predlogo iz Priloge II ter v obliki, ki zagotavlja, da se med prenosom ohranijo popolnost, celovitost in zaupnost informacij.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 3. julija 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. marca 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA I

PREDLOGA 1

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij: razdelek v zvezi z [ime notranje informacije, ki se nanaša na posamezen posel ali dogodek]

Datum in čas (kdaj je bil ustvarjen ta razdelek seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, tj. kdaj je bila ta notranja informacija opredeljena): [ llll-mm-dd; hh:mm UTC (usklajeni svetovni čas) ]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, hh:mm UTC (usklajeni svetovni čas) ]

Datum prenosa pristojnemu organu: [ llll-mm-dd ]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Rojstni priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij (če se razlikuje(-jo))

Službena(-e) telefonska(-e) številka(-e) (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Začetek (datum in čas, ko je oseba dobila dostop do notranje informacije)

Konec (datum in čas, ko je oseba prenehala imeti dostop do notranje informacije)

Datum rojstva

Nacionalna identifikacijska številka (če je to ustrezno)

Osebne telefonske številke (številka domačega telefona in osebnega prenosnega telefona)

Osebni polni domači naslov (ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država)

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja / udeleženca na trgu s pravicami do emisije / dražbenega sistema / uradnega dražitelja / nadzornika dražbe ali tretje strani osebe, ki ima dostop do notranjih informacij]

[Besedilo z opisom vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, hh:mm UTC]

[llll-mm-dd]

[Številka in/ali besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Besedilo: podrobni osebni naslov osebe z dostopom do notranjih informacij:

—	ulica in hišna številka;

—

kraj;

—	poštna številka;

—

država.]

PREDLOGA 2

Razdelek seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, namenjen osebam s stalnim dostopom do notranjih informacij

Datum in čas (kdaj je bil ustvarjen razdelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij) [ llll-mm-dd, hh:mm UTC (usklajeni svetovni čas) ]

Datum in čas (zadnja posodobitev): [ llll-mm-dd, hh:mm UTC (usklajeni svetovni čas) ]

Datum prenosa pristojnemu organu: [ llll-mm-dd ]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Rojstni priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij (če se razlikuje(-jo))

Službena(-e) telefonska(-e) številka(-e) (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Vključitev

(datum in čas, ko je bila oseba vključena v razdelek za osebe s stalnim dostopom do notranjih informacij)

Datum rojstva

Nacionalna identifikacijska številka (če je to ustrezno)

Osebne telefonske številke (številka domačega telefona in osebnega prenosnega telefona)

Osebni polni domači naslov

(ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja / udeleženca na trgu s pravicami do emisije / dražbenega sistema / uradnega dražitelja / nadzornika dražbe ali tretje strani osebe, ki ima dostop do notranjih informacij]

[Besedilo z opisom vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, hh:mm UTC]

[llll-mm-dd]

[Številka in/ali besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Besedilo: podrobni osebni naslov osebe z dostopom do notranjih informacij:

—	ulica in hišna številka;

—

kraj;

—	poštna številka;

—

država.]

PRILOGA II

Predloga za seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, ki ga predložijo izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP

Datum in čas (kdaj je bil seznam ustvarjen): [ llll-mm-dd, hh:mm UTC (usklajeni svetovni čas) ]

Datum prenosa pristojnemu organu: [ llll-mm-dd ]

Ime(-na) osebe z dostopom do notranjih informacij

Priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij

Rojstni priimek(-ki) osebe z dostopom do notranjih informacij (če se razlikuje(-jo))

Službena(-e) telefonska(-e) številka(-e) (številka direktne službene telefonske linije in službenega prenosnega telefona)

Ime in naslov podjetja

Funkcija in razlog, da ima oseba dostop do notranjih informacij

Začetek (datum in čas, ko je oseba dobila dostop do notranje informacije)

Konec (datum in čas, ko je oseba prenehala imeti dostop do notranje informacije)

Nacionalna identifikacijska številka (če je to ustrezno),

sicer pa datum rojstva

Osebni polni naslov (ulica; hišna številka; kraj; poštna številka; država)

(če je znan, ko pristojni organ sporoči zahtevo)

Osebne telefonske številke (številka domačega telefona in osebnega prenosnega telefona)

(če so znane, ko pristojni organ sporoči zahtevo)

[Besedilo]

[Številke (brez presledkov)]

[Naslov izdajatelja ali tretje strani osebe, ki ima dostop do notranjih informacij]

[Besedilo z opisom vloge, funkcije in razloga za uvrstitev na ta seznam]

[llll-mm-dd, hh:mm UTC]

[Številka in/ali besedilo ali llll-mm-dd datuma rojstva]

[Besedilo: podrobni osebni naslov osebe z dostopom do notranjih informacij:

—	ulica in hišna številka;

—

kraj;

—	poštna številka;

—

država.]

[Številke (brez presledkov)]

11.3.2016

Uradni list Evropske unije

L 65/64

SKLEP SVETA (EU) 2016/352

z dne 4. marca 2016

o oblikovanju stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v ustreznih odborih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 10, 34, 41, 46, 48, 50, 51, 53, 55, 60, 73, 83, 94, 107, 110, 113, 118, 125, 128, 130 in 131 ter o predlogu novega pravilnika o homologaciji tihih vozil za cestni prevoz (QRTV)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES (1) pristopila k Sporazumu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“).

(2)	Unija je v skladu s Sklepom Sveta 2000/125/ES (2) pristopila k Sporazumu o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih („Vzporedni sporazum“).

(3)

Direktiva 2007/46/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta je nadomestila sisteme homologacije držav članic s postopkom EU-homologacije ter vzpostavila harmoniziran okvir, ki zajema upravne predpise in splošne tehnične zahteve za vsa nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote. Z navedeno direktivo so bili v sistem EU-homologacije vključeni pravilniki ZN kot zahteve za homologacijo ali kot alternativa zakonodaji Unije. Od sprejetja navedene direktive se pravilniki ZN vedno bolj vključujejo v zakonodajo Unije v okviru EU-homologacije.

(4)	Ob upoštevanju izkušenj in tehničnega razvoja je treba zahteve, ki se nanašajo na nekatere elemente ali lastnosti, ki so zajete v pravilnikih ZN št. 10, 34, 41, 46, 48, 50, 51, 53, 55, 60, 73, 83, 94, 107, 110, 113, 118, 125, 128, 130 in 131, prilagoditi tehničnemu razvoju.

(5)	Za določitev enotnih določb o homologaciji tihih vozil za cestni prevoz (QRTV) v zvezi z zmanjšanjem njihove slišnosti bi bilo treba sprejeti nov pravilnik ZN o tihih vozil za cestni prevoz.

(6)	Zato je treba oblikovati stališče glede sprejetja navedenih aktov ZN, ki se bo v imenu Unije zastopalo v upravnem odboru Revidiranega sporazuma iz leta 1958 ter izvršilnem odboru Vzporednega sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v upravnem odboru Revidiranega sporazuma iz leta 1958 ter izvršilnem odboru Vzporednega sporazuma v obdobju med 7. in 11. marcem 2016, je, da se glasuje za predloge iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 4. marca 2016

Za Svet

Predsednica

S.A.M. DIJKSMA

(1) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(2) Sklep Sveta 2000/125/ES z dne 31. januarja 2000 o sklenitvi Sporazuma o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih („Vzporedni sporazum“) (UL L 35, 10.2.2000, str. 12).

(3) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA

Št. pravilnika	Točka dnevnega reda	Naslov točke dnevnega reda	Referenčna št. dokumenta
10	4.9.1.	Predlog za Dopolnilo 1 sprememb 05 Pravilnika št. 10 (elektromagnetna združljivost (EMC))	ECE/TRANS/WP.29/2016/16
10	4.9.2.	Predlog za Dopolnilo 3 sprememb 04 Pravilnika št. 10 (elektromagnetna združljivost (EMC))	ECE/TRANS/WP.29/2016/17
34	4.8.1.	Predlog za Dopolnilo 1 sprememb 03 Pravilnika št. 34 (preprečevanje tveganj požara)	ECE/TRANS/WP.29/2016/8
41	4.6.1.	Predlog za Dopolnilo 4 sprememb 04 Pravilnika št. 41 (emisije hrupa iz motornih koles)	ECE/TRANS/WP.29/2016/3
46	4.8.2.	Predlog za Dopolnilo 3 sprememb 04 Pravilnika št. 46 (naprave za posredno gledanje)	ECE/TRANS/WP.29/2016/9
48	4.9.3.	Predlog za Dopolnilo 7 sprememb 06 Pravilnika št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/18
48	4.9.4.	Predlog za Dopolnilo 9 sprememb 05 Pravilnika št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/19
48	4.9.5.	Predlog za Dopolnilo 16 sprememb 04 Pravilnika št. 48 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav)	ECE/TRANS/WP.29/2016/20
50	4.9.6.	Predlog za Dopolnilo 18 prvotnih sprememb Pravilnika št. 50 (pozicijske svetilke, zavorne svetilke, smerne svetilke za mopede in motorna kolesa)	ECE/TRANS/WP.29/2016/21
51	4.6.2.	Predlog za Dopolnilo 1 sprememb 03 Pravilnika št. 51 (hrup vozil kategorij M in N)	ECE/TRANS/WP.29/2016/4
53	4.9.7.	Predlog za Dopolnilo 18 sprememb 01 Pravilnika št. 53 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za vozila kategorije L3)	ECE/TRANS/WP.29/2016/22
53	4.9.8.	Predlog za nove spremembe 02 Pravilnika št. 53 (vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav za vozila kategorije L3)	ECE/TRANS/WP.29/2016/23
55	4.7.1.	Predlog za Dopolnilo 5 sprememb 01 Pravilnika št. 55 (mehanski sistemi za spenjanje)	ECE/TRANS/WP.29/2016/5
60	4.15.1.	Predlog za Dopolnilo 5 Pravilnika št. 60 (krmilni elementi s katerimi upravlja voznik, za kolesa z motorjem in motorna kolesa)	ECE/TRANS/WP.29/2016/27
73	4.12.1.	Predlog za popravek 1 (samo francoska različica) sprememb 01 Pravilnika št. 73 (bočne zaščitne naprave)	ECE/TRANS/WP.29/2016/31
83	4.15.2.	Predlog za Dopolnilo 2 sprememb 07 Pravilnika št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)	ECE/TRANS/WP.29/2016/28
94	4.11.1	Predlog za popravek 3 (samo ruska različica) sprememb 01 Pravilnika št. 94 (zaščita pri čelnem trku)	ECE/TRANS/WP.29/2016/32
107	4.8.3.	Predlog za Dopolnilo 5 sprememb 05 Pravilnika št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/10
107	4.8.4.	Predlog za Dopolnilo 5 sprememb 06 Pravilnika št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/11
107	4.8.5.	Predlog za spremembo 07 Pravilnika št. 107 (splošna konstrukcija avtobusov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/12
110	4.8.6.	Predlog za spremembe 02 Pravilnika št. 110 (vozila, ki za pogon uporabljajo stisnjen zemeljski plin/utekočinjen zemeljski plin)	ECE/TRANS/WP.29/2016/13
113	4.9.9.	Predlog za Dopolnilo 6 sprememb 01 Pravilnika št. 113 (žarometi s simetričnim kratkim svetlobnim pramenom)	ECE/TRANS/WP.29/2016/24
118	4.8.7.	Predlog za Dopolnilo 2 sprememb 02 Pravilnika št. 118 (gorljivost materialov)	ECE/TRANS/WP.29/2016/14
125	4.8.8.	Predlog za Dopolnilo 1 sprememb 01 Pravilnika št. 125 (prednje vidno polje voznika)	ECE/TRANS/WP.29/2016/15
128	4.9.10.	Predlog za Dopolnilo 5 prvotnih sprememb Pravilnika št. 128 (svetlobni viri s svetlečimi diodami (LED))	ECE/TRANS/WP.29/2016/25
130	4.7.2.	Predlog za Dopolnilo 1 Pravilnika št. 130 (sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu (LDWS))	ECE/TRANS/WP.29/2016/6
131	4.7.3.	Predlog za Dopolnilo 2 sprememb 01 Pravilnika št. 131 (napredni sistemi za zaviranje v sili (AEBS))	ECE/TRANS/WP.29/2016/7
	4.13.1.	Predlog za nov pravilnik o homologaciji tihih vozil za cestni prevoz (QRTV)	ECE/TRANS/WP.29/2016/26

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 65

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 11. marec 2016

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku	1
		SKLEPI
	*	Sklep (EU) 2016/344 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu ( 1 )	12

	II Nezakonodajni akti
	MEDNARODNI SPORAZUMI
*	Obvestilo o začetku veljavnosti Dogovora med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu	21
*	Dogovor med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu	22
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/345 z dne 10. marca 2016 o določitvi pogostosti javljanja sporočil o statusu zabojnikov, obliki podatkov in metodi javljanja	38
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/346 z dne 10. marca 2016 o določanju podatkov, ki se vključijo v carinski informacijski sistem	40
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/347 z dne 10. marca 2016 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z natančno obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in posodabljanja seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	49
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/348 z dne 10. marca 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 98/2012 glede najnižje vsebnosti pripravka iz 6-fitaze (EC 3.1.3.26), ki jo proizvaja Komagataella pastoris (DSM 23036), kot krmnega dodatka za prašiče za pitanje (imetnik dovoljenja Huvepharma EOOD) ( 1 )	56
	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/349 z dne 10. marca 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	59
	SKLEPI
*	Sklep Sveta (EU) 2016/350 z dne 25. februarja 2016 o sklenitvi Dogovora med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o podrobnostih njenega sodelovanja pri Evropskem azilnem podpornem uradu	61
*	Sklep Sveta (EU) 2016/351 z dne 4. marca 2016 o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije glede zahtevka Jordanije za odstopanje od pravil STO, ki se nanašajo na prehodno obdobje za odpravo programa izvoznih subvencij	63
*	Sklep Sveta (EU) 2016/352 z dne 4. marca 2016 o oblikovanju stališča, ki se v imenu Evropske unije zastopa v ustreznih odborih Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 10, 34, 41, 46, 48, 50, 51, 53, 55, 60, 73, 83, 94, 107, 110, 113, 118, 125, 128, 130 in 131 ter o predlogu novega pravilnika o homologaciji tihih vozil za cestni prevoz (QRTV)	64

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	236,2
	MA	99,3
	SN	176,8
	TN	112,1
	TR	100,4
	ZZ	145,0
0707 00 05	MA	84,5
	TR	153,1
	ZZ	118,8
0709 93 10	MA	66,0
	TR	158,8
	ZZ	112,4
0805 10 20	EG	45,8
	IL	68,5
	MA	56,0
	TN	64,1
	TR	64,4
	ZZ	59,8
0805 50 10	MA	119,5
	TR	90,9
	ZZ	105,2
0808 10 80	CL	93,0
	CN	66,5
	US	185,1
	ZZ	114,9
0808 30 90	AR	110,9
	CL	129,6
	CN	103,0
	TR	153,6
	ZA	110,7
	ZZ	121,6


	(1) Besedilo velja za EGP