ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 39
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 59
16. februar 2016
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 39 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 59 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/197
z dne 3. februarja 2016
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Cochinilla de Canarias (ZOP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Španije za registracijo imena „Cochinilla de Canarias“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Cochinilla de Canarias“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Cochinilla de Canarias“ (ZOP) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 2.12 Košeniljka iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. februarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 324, 2.10.2015, str. 33.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/198
z dne 3. februarja 2016
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Abricots rouges du Roussillon (ZOP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) in zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Abricots rouges du Roussillon“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Abricots rouges du Roussillon“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Abricots rouges du Roussillon“ (ZOP) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani, iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 3. februarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 327, 3.10.2015, str. 10.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/4 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/199
z dne 9. februarja 2016
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mojama de Isla Cristina (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Španije za registracijo imena „Mojama de Isla Cristina“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Mojama de Isla Cristina“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Mojama de Isla Cristina“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. februarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Phil HOGAN
Član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 323, 1.10.2015, str. 11.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/200
z dne 15. februarja 2016
o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede razkritja količnika finančnega vzvoda za institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 451(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Namen enotnih predlog za razkritje je prispevati k večji preglednosti in boljši primerljivosti vrednosti količnika finančnega vzvoda. Zato bi morala biti pravila za razkritje količnika finančnega vzvoda s strani institucij, nad katerimi se izvaja nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), skladna z mednarodnimi standardi, kot so določeni v Revidiranem okviru Basel III o količniku finančnega vzvoda in zahteve za razkritje Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS), prilagojenem tako, da se upoštevajo regulativni okvir Unije in njegove posebnosti, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 575/2013. |
|
(2) |
Iz istega razloga je zaradi izboljšanja preglednosti in primerljivosti vrednosti količnika finančnega vzvoda primerno, da ena od predlog za razkritje količnika finančnega vzvoda zagotavlja razčlenitev mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda, ki mora biti dovolj razčlenjena, da se lahko opredelita osnovna sestava količnika finančnega vzvoda ter bilančna izpostavljenost, ki običajno predstavlja največji del mere skupne izpostavljenosti. |
|
(3) |
Člen 429(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 (3), ne določa več, da se količnik finančnega vzvoda izračuna kot enostavna aritmetična sredina mesečnih količnikov finančnih vzvodov za četrtletje, ampak da se izračun opravi na koncu četrtletja. Iz tega sledi, da pristojnim organom v skladu s členom 499(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne bi bilo več treba dati dovoljenja za izračun količnika finančnega vzvoda ob koncu četrtletja. Zato ni več potrebno, da enotne predloge za razkritje, ki se uporabljajo za razkrivanje količnika finančnega vzvoda, vsebujejo specifikacije o tem, kako institucija uporablja člen 499(3). |
|
(4) |
Kadar so institucije v skladu z drugim pododstavkom člena 13(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 dolžne razkriti kakršne koli informacije o količniku finančnega vzvoda na subkonsolidirani ravni in da bi upravno breme ostalo sorazmerno s cilji pravil o razkritju količnika finančnega vzvoda, pravila za razkritje količnika finančnega vzvoda od navedenih institucij ne bi smele zahtevati, naj izpolnijo in objavijo predlogo „LRSpl“ na subkonsolidirani ravni. Zahteva se, da se ta predloga za razkrijte izpolni in objavi na konsolidirani ravni, saj njegova objava na subkonsolidirani ravni ne bi zagotovila znatne dodane vrednosti, glede na to, da je nadaljnja razčlenitev mere skupne izpostavljenosti za subkonsolidirano raven zagotovljena že z izpolnitvijo predloge „LRCom“. Poleg tega bi lahko objava predloge „LRSpl“ za institucije pomenila dodatno veliko breme, saj zadevni nadzorniški okvir poročanja ne omogoča enostavne pridobitve takšne predloge, ki se ne uporablja na subkonsolidirani ravni. |
|
(5) |
Obseg konsolidacije in metode vrednotenja za računovodske namene se lahko razlikujejo od obsega konsolidacije in metod vrednotenja za regulativne namene, zaradi česar se razlikujejo tudi informacije, uporabljene za izračun količnika finančnega vzvoda, in informacije, uporabljene v objavljenih računovodskih izkazih. Za prikaz tega razhajanja je treba razkriti tudi razliko med vrednostmi v računovodskih izkazih in vrednostmi v obsegu regulativne konsolidacije elementov v računovodskih izkazih, ki se uporabljajo za izračun količnika finančnega vzvoda. Zato je treba v predlogi navesti tudi uskladitev med obema. |
|
(6) |
Da se olajša primerljivost razkritih informacij, bi bilo treba zagotoviti enotno predlogo in podrobna navodila, da se opišejo in razkrijejo tako procesi, ki se uporabljajo pri upravljanju tveganja prevelikega finančnega vzvoda, kot dejavniki, ki vplivajo na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda. |
|
(7) |
Člen 451(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 se je začel uporabljati od 1. januarja 2015. Za zagotovitev, da institucije učinkovito, usklajeno in v najkrajšem času po celi Uniji izpolnijo obveznost razkritja informacij, ki se nanašajo na količnik finančnega vzvoda, je treba zahtevati, da čim prej začnejo uporabljati predloge za razkritje takšnih informacij. |
|
(8) |
Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ predložil Evropski komisiji. |
|
(9) |
Evropski bančni organ je izvedel odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Razkritje količnika finančnega vzvoda in uporaba člena 499(2) Uredbe (EU) št. 575/2013
Institucije razkrijejo zadevne informacije v zvezi s količnikom finančnega vzvoda in uporabo člena 499(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je določeno v členu 451(1)(a) navedene uredbe, tako da v skladu z navodili iz Priloge II izpolnijo in objavijo vrstici 22 in EU-23 iz predloge „LRCom“, navedene v Prilogi I.
Člen 2
Sprememba odločitve glede tega, kateri količnik finančnega vzvoda se razkrije
1. Kadar institucije v skladu s členom 499(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 spremenijo svojo odločitev glede tega, kateri količnik finančnega vzvoda bodo razkrile, razkrijejo uskladitev informacij o vseh količnikih finančnega vzvoda, razkritih do trenutka navedene spremembe, tako da izpolnijo in objavijo predloge „LRSum“, „LRCom“, „LRSpl“ in „LRQua“ iz Priloge I za vsakega od referenčnih datumov, ki ustrezajo količnikom finančnega vzvoda, razkritih do trenutka spremembe.
2. Institucije razkrijejo postavke iz odstavka 1 v prvem razkritju, ki nastopi po spremembi odločitve glede tega, kateri količnik finančnega vzvoda se razkrije.
Člen 3
Razčlenitev mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda
1. Institucije razkrijejo razčlenitev mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda, kakor je določeno v členu 451(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, tako da izpolnijo in objavijo naslednje:
|
(a) |
vrstice 1 do EU-19b iz predloge „LRCom“ iz Priloge I v skladu z navodili iz Priloge II; |
|
(b) |
vrstice EU-1 do EU-12 iz predloge „LRSpl“ iz Priloge I v skladu z navodili iz Priloge II. |
2. Z odstopanjem od odstavka 1(b), v katerem se od institucij na podlagi drugega pododstavka člena 13(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva, da razkrijejo informacije na subkonsolidirani podlagi, se od njih ne zahteva, da izpolnijo in objavijo predlogo „LRSpl“ iz Priloge I na subkonsolidirani podlagi.
Člen 4
Uskladitev količnika finančnega vzvoda z objavljenimi računovodskimi izkazi
1. Institucije razkrijejo uskladitev mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda z zadevnimi informacijami v objavljenih računovodskih izkazih, kakor je določeno v členu 451(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, tako da se v skladu z navodili iz Priloge II izpolni in objavi predloga „LRSum“ iz Priloge I.
2. Kadar institucije ne objavijo računovodskih izkazov na ravni uporabe iz odstavka 6 dela 1 Priloge II, se od njih ne zahteva, da izpolnijo in objavijo predlogo „LRSum“ iz Priloge I.
Člen 5
Razkritje zneska fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje
Institucije razkrijejo, kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, kakor je določeno v členu 451(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, tako da v skladu z navodili iz Priloge II izpolnijo in objavijo vrstico EU-24 iz predloge „LRCom“, navedene v Prilogi I.
Člen 6
Razkritje kvalitativnih informacij v zvezi s tveganjem prekomernega finančnega vzvoda in dejavniki, ki vplivajo na količnik finančnega vzvoda
Institucije razkrijejo opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganja prekomernega finančnega vzvoda, in dejavnike, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda, kakor je določeno v členu 451(1)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, tako da v skladu z navodili iz Priloge II izpolnijo in objavijo predlogo „LRQua“ iz Priloge I.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(2) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L 11, 17.1.2015, str. 37).
(4) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
PRILOGA I
Količnik finančnega vzvoda po CRR – predloga za razkritje
|
Referenčni datum |
|
|
Ime subjekta |
|
|
Raven uporabe |
|
Razpredelnica LRSum: Povzetek uskladitve računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda
|
|
|
Znesek |
|
1 |
Vsa sredstva glede na objavljene računovodske izkaze |
|
|
2 |
Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za računovodske namene, vendar niso vključeni v obseg regulativne konsolidacije |
|
|
3 |
(Prilagoditev za fiduciarna sredstva, priznana v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, vendar izključena iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(13) Uredbe (EU) št. 575/2013) |
|
|
4 |
Prilagoditev za izvedene finančne instrumente |
|
|
5 |
Prilagoditev za posle financiranja vrednostnih papirjev |
|
|
6 |
Prilagoditev za zunajbilančne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilančnih izpostavljenosti) |
|
|
EU-6a |
(Prilagoditev za izpostavljenosti znotraj skupine, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013) |
|
|
EU-6b |
(Prilagoditev za izpostavljenosti, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013) |
|
|
7 |
Druge prilagoditve |
|
|
8 |
Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda |
|
Predloga LRCom: Količnik finančnega vzvoda – usklajeno razkritje
|
|
|
Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR |
|
Bilančne izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev |
||
|
1 |
Bilančne postavke (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vključno z zavarovanji s premoženjem) |
|
|
2 |
(Zneski sredstev, ki se odbijejo pri določanju temeljnega kapitala) |
|
|
3 |
Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) |
|
|
Izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov |
||
|
4 |
Nadomestitveni stroški, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (tj. brez gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev) |
|
|
5 |
Pribitki za potencialno prihodnjo izpostavljenost, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (metoda tekoče izpostavljenosti) |
|
|
EU-5a |
Izpostavljenost, določena na podlagi metode originalne izpostavljenosti |
|
|
6 |
Razveljavitev zmanjšanja zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar se to odbije od sredstev v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom |
|
|
7 |
(Odbitki terjatev za gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, ki je zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti) |
|
|
8 |
(Izključen del trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS) |
|
|
9 |
Prilagojeni efektivni hipotetični znesek, ki se nanaša na prodane kreditne izvedene finančne instrumente |
|
|
10 |
(Prilagojene efektivne hipotetične razlike in zmanjšanje pribitkov za prodane kreditne izvedene finančne instrumente) |
|
|
11 |
Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) |
|
|
Izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev |
||
|
12 |
Bruto sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (brez priznanja pobota) po prilagoditvi za računovodske posle, knjižene kot prodaja |
|
|
13 |
(Pobotani zneski denarnih obveznosti in terjatev iz bruto sredstev v poslih financiranja vrednostnih papirjev) |
|
|
14 |
Izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke za sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev |
|
|
EU-14a |
Odstopanje za posle financiranja vrednostnih papirjev: izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke v skladu s členom 429b(4) in členom 222 Uredbe (EU) št. 575/2013 |
|
|
15 |
Izpostavljenost poslov, pri katerih ima institucija vlogo agenta |
|
|
EU-15a |
(Izključen del trgovalnih izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev, za katere je izveden kliring prek CNS) |
|
|
16 |
Skupni znesek izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (vsota vrstic od 12 do 15a) |
|
|
Druge zunajbilančne izpostavljenosti |
||
|
17 |
Zunajbilančne izpostavljenosti pri bruto hipotetičnem znesku |
|
|
18 |
(Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti) |
|
|
19 |
Druge izpostavljenosti za zunajbilančne postavke (vsota vrstic 17 in 18) |
|
|
(Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(7) in (14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) |
||
|
EU-19a |
(Izpostavljenosti znotraj skupine (na posamični podlagi), izvzete v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) |
|
|
EU-19b |
(Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) |
|
|
Kapital in mera skupne izpostavljenosti |
||
|
20 |
Temeljni kapital |
|
|
21 |
Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda (vsota vrstic 3, 11, 16, 19, EU-19a in EU-19b) |
|
|
Količnik finančnega vzvoda |
||
|
22 |
Količnik finančnega vzvoda |
|
|
Izbira prehodnih ureditev in znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje |
||
|
EU-23 |
Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala |
|
|
EU-24 |
Znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11) Uredbe (EU) št. 575/2013. |
|
Predloga LRSpl: Razdelitev bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti)
|
|
|
Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda po CRR |
|
EU-1 |
Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti, od katerih: |
|
|
EU-2 |
Izpostavljenosti v trgovalni knjigi |
|
|
EU-3 |
Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: |
|
|
EU-4 |
Krite obveznice |
|
|
EU-5 |
Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države |
|
|
EU-6 |
Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države |
|
|
EU-7 |
Institucije |
|
|
EU-8 |
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine |
|
|
EU-9 |
Izpostavljenosti na drobno |
|
|
EU-10 |
Izpostavljenosti do podjetij |
|
|
EU-11 |
Neplačane izpostavljenosti |
|
|
EU-12 |
Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) |
|
Količnik finančnega vzvoda po CRR – predloga za razkritje
Predloga LRQua: Polja, namenjena prosti vsebini, za razkritje kvalitativnih postavk
|
|
Stolpec |
|
|
|
Prosta vsebina |
|
|
Vrstica |
|
|
|
1 |
Opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda |
|
|
2 |
Opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda |
|
PRILOGA II
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE PREDLOG V PRILOGI I
DEL 1: SPLOŠNA NAVODILA
1. Dogovori in referenčni podatki
1.1 Dogovori
|
1. |
V navodilih se uporablja naslednji splošni zapis: {predloga;vrstica}. |
|
2. |
Naslednji zapis se uporablja, kadar se navodila sklicujejo na polja v Prilogi XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014: {Priloga XI SupRep;predloga;vrstica;stolpec}. |
|
3. |
Za namene razkritja količnika finančnega vzvoda se besedna zveza „od tega“ nanaša na postavko, ki je podskupina višje ravni kategorije izpostavljenosti. |
|
4. |
Kakor velja za celotne naslove teh vrstic, institucije v vrsticah {LRCom;2}, {LRCom;7}, {LRCom;8}, {LRCom;10}, {LRCom;13}, {LRCom;EU-15a}, {LRCom;18}, {LRCom;EU-19a}, in {LRCom;EU-19b} razkrijejo vrednosti v oklepajih, saj razkrite vrednosti v teh vrsticah zmanjšajo mero skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda. Institucije zagotovijo, da te vrednosti negativno vplivajo na vsote, ki jih je treba razkriti v {LRCom;3}, {LRCom;11}, {LRCom;16}, {LRCom;19} in {LRCom;21}. |
1.2 Referenčni podatki
|
5. |
V polju „referenčni datum“ institucije vpišejo datum, na katerega se nanašajo vse informacije, razkrite v predlogah LRSum, LRCom in LRSpl. Ta datum mora biti zadnji koledarski dan tretjega meseca v zadevnem četrtletju. |
|
6. |
V polju „ime subjekta“ institucije vpišejo ime subjekta, na katerega se nanašajo podatki iz predlog LRSum, LRCom, LRSpl in LRQua. |
|
7. |
V polju „stopnja uporabe“ institucije navedejo stopnjo uporabe, ki je podlaga za podatke, navedene v predlogah. Pri izpolnjevanju tega polja institucije izberejo eno od naslednjega:
|
1.3 Referenčni podatki
|
8. |
Za namene te priloge in z njo povezanih predlog se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
DEL 2: POSEBNA NAVODILA ZA PREDLOGE
2. Predloga LRSum: Povzetek uskladitve računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda
|
9. |
Za izpolnjevanje predloge LRSum iz Priloge I institucije uporabljajo navodila iz tega oddelka.
|
3. Predloga LRCom: Količnik finančnega vzvoda – usklajeno razkritje
|
10. |
Za izpolnjevanje predloge LRCom iz Priloge I institucije uporabljajo navodila iz tega oddelka.
|
4. Predloga LRSpl: Razdelitev bilančne izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja vrednostnih papirjev
|
11. |
Za izpolnjevanje predloge LRSpl iz Priloge I institucije uporabljajo navodila iz tega oddelka.
|
5. Predloga LRQua: Polja, namenjena prosti vsebini, za razkritje kvalitativnih postavk
|
12. |
Institucije izpolnijo predlogo LRQua iz Priloge I, pri čemer uporabijo naslednje.
|
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/26 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/201
z dne 15. februarja 2016
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
|
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2016
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
EG |
86,9 |
|
IL |
236,2 |
|
|
MA |
94,9 |
|
|
TR |
99,2 |
|
|
ZZ |
129,3 |
|
|
0707 00 05 |
MA |
84,6 |
|
TR |
174,3 |
|
|
ZZ |
129,5 |
|
|
0709 93 10 |
MA |
37,9 |
|
TR |
160,6 |
|
|
ZZ |
99,3 |
|
|
0805 10 20 |
BR |
63,2 |
|
EG |
46,6 |
|
|
IL |
113,9 |
|
|
MA |
61,6 |
|
|
TN |
52,4 |
|
|
TR |
60,1 |
|
|
ZZ |
66,3 |
|
|
0805 20 10 |
IL |
124,0 |
|
MA |
89,9 |
|
|
TR |
84,6 |
|
|
ZZ |
99,5 |
|
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
EG |
69,8 |
|
IL |
149,6 |
|
|
MA |
143,0 |
|
|
TR |
50,4 |
|
|
ZZ |
103,2 |
|
|
0805 50 10 |
IL |
106,9 |
|
MA |
89,2 |
|
|
TR |
97,9 |
|
|
ZZ |
98,0 |
|
|
0808 10 80 |
CA |
138,9 |
|
CL |
93,0 |
|
|
US |
153,9 |
|
|
ZZ |
128,6 |
|
|
0808 30 90 |
CL |
233,5 |
|
CN |
78,4 |
|
|
ZA |
100,1 |
|
|
ZZ |
137,3 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/28 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/202
z dne 12. februarja 2016
o stališču, ki se v imenu Evropske unije sprejme v okviru Odbora SGP, ustanovljenega z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani, glede sprejetja poslovnika Odbora SGP
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji
ob upoštevanjuPogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 207 in 209 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/152/ES z dne 20. novembra 2008 o podpisu in začasni uporabi Vmesnega sporazuma, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (1),
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
15. januarja 2009 je bil podpisan Vmesni sporazum, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: SGP), med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki se začasno uporablja od 4. avgusta 2014. |
|
(2) |
Člen 92 Sporazuma ustanavlja Odbor SGP, ki je odgovoren za upravljanje Sporazuma in izvajanje vseh nalog, navedenih v Sporazumu. |
|
(3) |
Člen 92 Sporazuma določa, da se pogodbenici Sporazuma dogovorita o sestavi, organizaciji in delovanju Odbora SGP. |
|
(4) |
Unija bi morala določiti stališče, ki ga bo zastopala v zvezi s sprejetjem poslovnika Odbora SGP – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije sprejme v okviru Odbora SGP, ustanovljenega z Vmesnim sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani, o sprejetju poslovnika Odbora SGP temelji na osnutku sklepa Odbora SGP, ki je priložen temu sklepu.
Manjše spremembe osnutka sklepa, ki ne vključujejo bistvenih sprememb, se lahko sprejmejo brez nadaljnjih sklepov Sveta.
Člen 2
Sklep Odbora SGP se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 57, 28.2.2009, str. 1.
OSNUTEK
SKLEP št. …/2015 ODBORA SGP
ustanovljenega z Vmesnim Sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani
z dne …
o sprejetju poslovnika Odbora SGP
ODBOR SGP JE –
ob upoštevanju Vmesnega sporazuma, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki je bil podpisan v Bruslju 15. januarja 2009 in se začasno uporablja od 4. avgusta 2014 in zlasti člena 92 Vmesnega sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:,
|
(1) |
Ob pogojih navedenega sporazuma in tega sklepa pogodbenico Srednjo Afriko tvori Republika Kamerun. |
|
(2) |
Sporazum določa, da se pogodbenici dogovorita o sestavi, organizaciji in delovanju Odbora SGP – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Poslovnik Odbora SGP je določen v Prilogi.
Poslovnik ne posega v posebna pravila iz Sporazuma ali pravila, ki jih sprejme Odbor SGP.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan podpisa.
V …., …
Za Republiko Kamerun
Za Evropsko unijo
PRILOGA
POSLOVNIK ODBORA SGP
ustanovljenega z Vmesnim Sporazumom, ki vodi k sporazumu o gospodarskem partnerstvu, med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in pogodbenico Srednjo Afriko na drugi strani
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Naloge Odbora SGP
Odbor SGP je odgovoren za upravljanje vseh področij, zajetih v Sporazumu, in izvajanje vseh nalog, navedenih v Sporazumu.
Naloge Odbora SGP so zlasti:
|
1. |
Na področju trgovine:
|
|
2. |
Na področju razvojnega sodelovanja:
|
POGLAVJE II
ORGANIZACIJA
Člen 2
Sestava in predsedstvo
1. Odbor SGP sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropske unije in Evropske komisije na eni strani in predstavniki Republike Kamerun na drugi strani, na ministrski ravni ali ravni visokih uradnikov.
2. Sklic na „pogodbenici“ v poslovniku je v skladu z definicijo iz člena 95 Sporazuma.
3. Odboru SGP izmenično za 12 mesecev predsedujeta predstavnik Evropske unije in predstavnik Republike Kamerun. Mandat prvega predsedovanja se začne na dan prve seje Odbora in konča 31. decembra naslednje leto. Prvo predsedovanje pripada predstavniku Republike Kamerun.
Člen 3
Opazovalci
1. Predstavniki Komisije Ekonomske in monetarne skupnosti centralne Afrike (CEMAC) in generalnega sekretariata Gospodarske skupnosti centralnoafriških držav (CEEAC) so vabljeni, da se udeležijo sej Odbora SGP kot opazovalci.
2. Pogodbenici lahko na seje Odbora SGP kot opazovalce povabita predstavnike civilne družbe in zasebnega sektorja ter strokovnjake in druge osebe po svoji izbiri.
3. Odbor SGP lahko za kateri koli del seje, v katerem se obravnavajo občutljive zadeve ali sprejemajo sklepi Odbora SGP, določi, da je zaprt za opazovalce.
Člen 4
Sekretariat
Evropska komisija v imenu Evropske unije in Republika Kamerun izmenično opravljata funkcijo sekretarja Odbora SGP za obdobje 12 mesecev. To obdobje sovpada z obdobjem izmeničnega predsedovanja Odboru SGP.
Člen 5
Pododbori
Za učinkovito izvajanje svojih pristojnosti lahko Odbor SGP ustanovi pododbore, ki delujejo pod njegovo pristojnostjo in so zadolženi za obravnavo posebnih vprašanj v okviru Sporazuma. V ta namen Odbor SGP določi sestavo in naloge zadevnih pododborov.
POGLAVJE III
DELOVANJE
Člen 6
Sklepi in priporočila
1. Odbor SGP sprejema sklepe in priporočila s soglasjem.
2. Odbor SGP lahko kakršno koli splošno vprašanje, ki se pojavi v okviru Sporazuma in je v interesu držav AKP in Evropske unije, naslovi na Svet ministrov AKP-EU, kakor je opredeljen v členu 15 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja).
3. V obdobju med posameznimi sejami lahko Odbor SGP sprejema sklepe ali priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici tako dogovorita. Pisni postopek pomeni izmenjavo not med pogodbenicama.
4. Sklepi in priporočila se naslovijo „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, naslovu pa sledijo zaporedna številka, datum sprejetja in opis predmeta urejanja. V vsakem sklepu je določen datum njegovega začetka veljavnosti.
5. Sklepe in priporočila, ki jih sprejme Odbor SGP, overita predstavnik Evropske komisije v imenu pogodbenice Evropske unije in predstavnik Republike Kamerun.
6. Sklepi in priporočila se pošljejo pogodbenicama kot dokumenti Odbora SGP.
Člen 7
Korespondenca
1. Vsa korespondenca, namenjena Odboru SGP, se naslovi na sekretarja Odbora.
2. Sekretar zagotovi, da se korespondenca, naslovljena na Odbor SGP, posreduje predsedniku Odbora in po potrebi razpošlje kot dokumentacija iz člena 10 tega poslovnika kontaktni točki vsake pogodbenice, kot je določeno v členu 92 Sporazuma.
3. Korespondenco predsednika Odbora SGP sekretar pošlje kontaktni točki vsake pogodbenice in jo po potrebi razpošlje drugim članom Odbora SGP kot dokumentacijo iz člena 10 tega poslovnika.
Člen 8
Seje
1. Odbor SGP se sestaja redno, najmanj enkrat letno, in lahko skliče izredne seje, kadar to zahtevajo okoliščine, če se pogodbenici tako dogovorita.
2. Pogodbenici skupaj določita kraj in datum vsake seje Odbora SGP.
3. Seje Odbora SGP skliče pogodbenica, ki predseduje Odboru, po posvetovanju z drugo pogodbenico.
4. Vabila se udeležencem pošljejo najpozneje 15 dni pred vsako sejo.
Člen 9
Delegacije
Predsednik Odbora SGP je pred vsako sejo obveščen o načrtovani sestavi delegacij Evropske unije, Republike Kamerun in opazovalcev.
Člen 10
Dokumentacija
Kadar razprave Odbora SGP temeljijo na pisnih spremljajočih dokumentih, sekretar te dokumente oštevilči in razpošlje kot dokumentacijo Odbora SGP najpozneje 14 dni pred začetkom seje.
Člen 11
Dnevni red sej
1. Sekretar Odbora SGP pripravi začasni dnevni red vsake seje na podlagi predlogov pogodbenic. Najpozneje 15 dni pred začetkom seje ga pošlje kontaktni točki vsake pogodbenice.
2. Začasni red vsebuje točke, za katere je sekretar najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na začasni dnevni red samo, če je sekretar najpozneje na dan razpošiljanja dnevnega reda prejel spremljajoče dokumente.
3. Odbor SGP sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Če se pogodbenici strinjata, se na dnevni red lahko uvrstijo tudi točke, ki niso bile uvrščene na začasni red.
4. Predsednik Odbora SGP lahko v soglasju s pogodbenicama na sejo povabi strokovnjake, da se pridobijo informacije o določenih temah.
5. Sekretar lahko v soglasju s pogodbenicama skrajša roke iz odstavkov 1 in 2, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.
Člen 12
Zapisnik
1. Ob zaključku vsake seje se pripravi izvleček sklepov, ki ga podpišejo člani Odbora SGP.
2. Sekretar najpozneje v enem mesecu pripravi osnutek zapisnika seje.
3. V zapisniku se praviloma povzame vsaka točka dnevnega reda in po potrebi navede naslednje:
|
(a) |
dokumente, predložene Odboru SGP; |
|
(b) |
izjave, za katerih vnos so zaprosili člani Odbora SGP, |
|
(c) |
sprejete sklepe, dana priporočila, dogovorjene izjave in sprejete sklepne ugotovitve o posameznih točkah. |
4. Zapisnik vključuje tudi seznam udeležencev seje Odbora SGP, kot tudi seznam članov delegacij, ki so jih spremljale, in seznam opazovalcev.
5. Pogodbenici v roku dveh mesecev od dne seje pisno potrdita zapisnik. Po potrditvi sekretar podpiše dva izvoda zapisnika, vsaka od pogodbenic pa prejme po en verodostojen izvod izvirnika.
Člen 13
Obveščanje javnosti
1. Če pogodbenici ne določita drugače, seje Odbora SGP niso javne.
2. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov Odbora SGP v svojem uradnem glasilu.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 14
Jezikovna ureditev
1. Delovni jeziki Odbora SGP so uradni jeziki, skupni pogodbenicama.
2. Razprave ter sklepi in priporočila Odbora SGP temeljijo na dokumentih in predlogih, pripravljenih v enem od jezikov iz odstavka 1.
Člen 15
Stroški
1. Vsaka pogodbenica krije svoje stroške udeležbe na sejah Odbora SGP, in sicer stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja ter poštne in telekomunikacijske stroške.
2. Stroške, povezane z organizacijo sej in razmnoževanjem dokumentov, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.
3. Stroške tolmačenja na sejah ter prevajanja sklepov in priporočil v delovne jezike Odbora SGP krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje. Stroške tolmačenja in prevajanja sklepov in priporočil v druge uradne jezike Evropske unije krije pogodbenica Evropska unija.
Člen 16
Spremembe poslovnika
Ta poslovnik se lahko spremeni s sklepom Odbora SGP v skladu s členom 6(1).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/36 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/203
z dne 12. februarja 2016
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP (statistični podatki o izdatkih za zdravstveno varstvo)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994. |
|
(2) |
Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo XXI (Statistika) k Sporazumu EGP. |
|
(3) |
Uredbo Komisije (EU) 2015/359 (3) je treba vključiti v Sporazum EGP. Informacije o dnevni oskrbi in shemah financiranja podjetij ter ambulantni in dnevni oskrbi v Lihtenštajnu niso na voljo. Zato bi bilo treba Lihtenštajn izvzeti iz obveznosti zagotavljanja teh podatkov. |
|
(4) |
Prilogo XXI (Statistika) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
(3) Uredba Komisije (EU) 2015/359 z dne 4. marca 2015 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o izdatkih in financiranju zdravstvenega varstva (UL L 62, 6.3.2015, str. 6).
OSNUTEK
SKLEPA SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2016
z dne …
o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredbo Komisije (EU) 2015/359 z dne 4. marca 2015 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o izdatkih in financiranju zdravstvenega varstva (1) je treba vključiti v Sporazum EGP. |
|
(2) |
Prilogo XXI k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za točko 18z5 (Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 205/2014) Priloge XXI k Sporazumu EGP se vstavi naslednjo točko:
|
„18z6. |
32015 R 0359: Uredba Komisije (EU) 2015/359 z dne 4. marca 2015 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o izdatkih in financiranju zdravstvenega varstva (UL L 62, 6.3.2015, str. 6). Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjima prilagoditvama:
|
Člen 2
Besedili Uredbe (EU) 2015/359 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavita v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, sta verodostojni.
Člen 3
Ta sklep začne veljati […] pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (2).
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju,
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
[…]
Sekretarja Skupnega odbora EGP
[…]
(1) UL L 62, 6.3.2015, str. 6.
(2) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/39 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/204
z dne 12. februarja 2016
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) k Sporazumu EGP (ultraširoki pas)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) je začel veljati 1. januarja 1994. |
|
(2) |
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči spremeniti Prilogo XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) k Sporazumu EGP. |
|
(3) |
Izvedbeni sklep Komisije 2014/702/EU (3) je treba vključiti v Sporazum EGP. Gostota radijskih povezav blizu letališč na Islandiji in Norveškem ter intenzivnost njihove uporabe sta višji kot v EU. Da bi preprečili škodljivo motenje radijskih povezav operaterjev mobilne telefonije, bi morali biti Islandija in Norveška izvzeti iz uporabe frekvenčnega pasu od 6,0 do 8,5 GHz za opremo, ki uporablja ultraširokopasovno tehnologijo na letalu. |
|
(4) |
Prilogo XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(5) |
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe Priloge XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, priloženega temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
(3) Izvedbeni sklep Komisije 2014/702/EU z dne 7. oktobra 2014 o spremembi Odločbe 2007/131/ES o dovoljenju za usklajeno uporabo radijskega spektra v Skupnosti za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo (UL L 293, 9.10.2014, str. 48).
OSNUTEK
SKLEPA SKUPNEGA ODBORA EGP št. …/2016
z dne …
o spremembi Priloge XI (Elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve in informacijska družba) k Sporazumu EGP
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Izvedbeni sklep Komisije 2014/702/ES z dne 7. oktobra 2014 (1) o spremembi Odločbe 2007/131/ES (2) o dovoljenju za usklajeno uporabo radijskega spektra v Skupnosti za opremo, ki uporablja širokopasovno tehnologijo, je treba vključiti v Sporazum EGP. |
|
(2) |
Prilogo XI k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Točka 5cw (Odločba Komisije 2007/131/ES) Priloge XI k Sporazumu EGP se spremeni:
|
1. |
doda se naslednje besedilo: „Za namene tega sporazuma veljajo določbe Odločbe z naslednjo prilagoditvijo: Islandija in Norveška sta izvzeti iz uporabe frekvenčnega pasu od 6,0 do 8,5 GHz za opremo, ki uporablja ultraširokopasovno tehnologijo na letalu.“; |
|
2. |
doda se naslednja alinea:
|
Člen 2
Besedili Izvedbenega sklepa 2014/702/EU v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavita v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, sta verodostojni.
Člen 3
Ta sklep začne veljati […] pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (3).
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju, […]
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
[…]
Sekretarja Skupnega odbora EGP
[…]
(1) UL L 293, 9.10.2014, str. 48.
(2) UL L 55, 23.2.2007, str. 33.
(3) [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/43 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/205
z dne 12. februarja 2016
o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Republike Avstrije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga avstrijske vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
|
(2) |
Zaradi konca mandata Michaela SCHICKHOFERJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se za nadomestno članico Odbora regij imenuje:
|
— |
Mag. Doris KAMPUS, Landesrätin in der steirischen Landesregierung. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).
(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).
(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/44 |
SKLEP SVETA (EU) 2016/206
z dne 12. februarja 2016
o imenovanju nadomestnega člana Odbora regij na predlog Republike Avstrije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 305 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga avstrijske vlade,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 26. januarja 2015, 5. februarja 2015 in 23. junija 2015 sprejel sklepe (EU) 2015/116 (1), (EU) 2015/190 (2) in (EU) 2015/994 (3) o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020. |
|
(2) |
Zaradi konca mandata Johannesa PEINSTEINERJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2020, se za nadomestno članico Odbora regij imenuje:
|
— |
Dr. Carmen KIEFER, Vizebürgermeisterin der Marktgemeinde Kuchl. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) Sklep Sveta (EU) 2015/116 z dne 26. januarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 20, 27.1.2015, str. 42).
(2) Sklep Sveta (EU) 2015/190 z dne 5. februarja 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 31, 7.2.2015, str. 25).
(3) Sklep Sveta (EU) 2015/994 z dne 23. junija 2015 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2015 do 25. januarja 2020 (UL L 159, 25.6.2015, str. 70).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/45 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2016/207
z dne 15. februarja 2016
o spremembi Sklepa 2013/233/SZVP o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28, člena 42(4) in člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 22. maja 2013 sprejel Sklep 2013/233/SZVP (1) o vzpostavitvi misije Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya). |
|
(2) |
Svet je 7. decembra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/2276 (2) o spremembi in podaljšanju Sklepa 2013/233/SZVP, v katerem je predvsem podaljšal misijo do 21. februarja 2016 in določil referenčni finančni znesek za podaljšano obdobje. |
|
(3) |
Zaradi razmer v Libiji mora biti Unija pripravljena, da v državo napoti morebitno civilno misijo za krepitev zmogljivosti in pomoč pri obvladovanju krize na področju reforme varnostnega sektorja. |
|
(4) |
Civilne zmogljivosti za načrtovanje, ki bodo takoj na voljo, bodo številčno omejene, vendar pa se lahko povečajo, če se spremenijo okoliščine in potrebe in če s tem soglaša Politični in varnostni odbor. |
|
(5) |
Sklep 2013/233/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(6) |
EUBAM Libya se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in lahko ovirajo doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2013/233/SZVP se spremeni:
|
1. |
v členu 2 se doda naslednji odstavek: „EUBAM Libya bo pomagala pri procesu načrtovanja celovite reforme sektorja civilne varnosti z namenom, da bi pripravili napotitev morebitne civilne misije za krepitev zmogljivosti in pomoč pri obvladovanju krize.“; |
|
2. |
v členu 3(1) se doda naslednja točka:
|
|
3. |
v členu 13(1) se doda naslednji odstavek: „Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z EUBAM Libya v obdobju od 22. februarja 2016 do 21. avgusta 2016, je 4 475 000 EUR.“; |
|
4. |
v členu 16 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Uporablja se do 21. avgusta 2016.“. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 22. februarja 2016.
V Bruslju, 15. februarja 2016
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
(1) Sklep Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya) (UL L 138, 24.5.2013, str. 15).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/2276 z dne 7. decembra 2015 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2013/233/SZVP o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya) (UL L 322, 8.12.2015, str. 51).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/47 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2016/208
z dne 15. februarja 2016
o spremembi Sklepa (SZVP) 2015/260 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 31(2) in člena 33 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 25. julija 2012 sprejel Sklep 2012/440/SZVP (1) o imenovanju Stavrosa LAMBRINIDISA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za človekove pravice. |
|
(2) |
Svet je 17. februarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/260 (2) o podaljšanju mandata PPEU do 28. februarja 2017. |
|
(3) |
Sklep (SZVP) 2015/260 določa referenčni finančni znesek za kritje obdobja od 1. marca 2015 do 29. februarja 2016. Za obdobje od 1. marca 2016 do 28. februarja 2017 bi bilo treba določiti nov referenčni finančni znesek. |
|
(4) |
Sklep (SZVP) 2015/260 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V členu 5 Sklepa (SZVP) 2015/260 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2016 do 28. februarja 2017 znaša 825 000 EUR.“
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 15. februarja 2016
Za Svet
Predsednica
F. MOGHERINI
(1) Sklep Sveta 2012/440/SZVP z dne 25. julija 2012 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice (UL L 200, 27.7.2012, str. 21).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice (UL L 43, 18.2.2015, str. 29).
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/48 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/209
z dne 12. februarja 2016
o zahtevi za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo v zvezi z inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS) na mestnih območjih v podporo Direktivi 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza
(notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 808)
(Besedilo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 10(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 8 Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo potrebne standarde za zagotavljanje interoperabilnosti, združljivosti in neprekinjenosti za uvajanje in operativno uporabo inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Področje uporabe takih standardov določajo člena 2 in 3 ter člen 4(1) in Priloga I k Direktivi 2010/40/EU, in sicer na posebnih prednostnih področjih in prednostnih ukrepih na področju ITS. Priloga I poudarja tudi potrebo po mestnih in medmestnih vmesnikih za izmenjavo podatkov ter interoperabilnosti in združljivosti mestne razsežnosti s krovno evropsko arhitekturo ITS. |
|
(2) |
Okvir za izvajanje specifikacij, ki so bile že sprejete na podlagi člena 6 Direktive 2010/40/EU (3), je predvsem vseevropsko prometno omrežje (TEN-T). Vendar Direktiva 2010/40/EU priznava potrebo po mestno-medmestnih vmesnikih, ki bi omogočili interoperabilnost in neprekinjenost storitev med omrežji in prek meja. Mestna območja so opredeljena kot neobvezna „prioritetna območja“ za izvajanje specifikacij za opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU. Večina potovanj se začne in konča na mestnih območjih, ki so zato bistvena za zagotavljanje storitev obveščanja v zvezi z večmodalnimi potovanji po vsej EU, ki prispevajo k nemoteni mobilnosti. |
|
(3) |
Znotraj okvirnih ciljev ITS, ki jih določa Direktiva 2010/40/EU, akcijski načrt za ITS (2008) (4) in akcijski načrt za mobilnost v mestih (2009) (5) predvidevata posebne potrebe mestne razsežnosti. Leta 2010 je Evropska komisija ustanovila strokovno skupino za ITS v mestih (6), v kateri sodelujejo predstavniki lokalnih upravnih organov in njihovih glavnih partnerjev s področja raziskav, industrije, organov, pristojnih za promet, izvajalcev prevoza, organov za standardizacijo itd. Ta strokovna skupina za ITS v mestih je pripravila smernice za uvajanje ključnih aplikacij mestnega ITS (tj. informacije o večmodalnosti, pametno izdajanje vozovnic, upravljanje prometa in logistika v mestih), zbrala številne dobre prakse in proučila potrebo po nadaljnji standardizaciji na področju ITS v mestih. |
|
(4) |
V svojem svežnju o mobilnosti v mestih (7), sprejetem decembra 2013, je Komisija ponovno poudarila potrebo po izboljšanju učinkovitosti in varnosti mobilnosti v mestih in najavila načrtovane ukrepe in priporočila za države članice na številnih področjih, ki vključujejo logistiko v mestih, predpise o dostopu v mestih in pristojbinami za uporabo cest, usklajeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v mestih in prometno varnost v mestih. |
|
(5) |
Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) od organov javne uprave zahteva objavo geografskih informacij o prometnem omrežju. Ta digitalni prikaz omrežja se lahko izboljša, da se bo lahko uporabljal kot skupni sistem določanja položaja za zanesljive storitve ITS. Ta izboljšava bi morala upoštevati že obstoječe standarde, zlasti datotečni format GDF („Geographic Data File“) (9). |
|
(6) |
Komisija v svojem sporočilu „Proti vezanosti na ponudnika: vzpostavitev odprtih sistemov IKT z boljšo uporabo standardov pri javnem naročanju“ (10) ter spremljajočem delovnem dokumentu služb Komisije „Smernice za javno naročanje na področju standardiziranih IKT – elementi dobre prakse“ (11) poudarja koristi uporabe standardov in odprtih specifikacij, da bi se izognili vezanosti tehnoloških rešitev na ponudnika in spodbujali uvajanje stroškovno učinkovitejših rešitev. |
|
(7) |
V točkah 2.4.10 (12) in 3.3.8 (13) dveh zaporednih Letnih programov dela Unije za evropsko standardizacijo je navedena namera po zahtevi za skupne evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente v podporo Direktivi 2010/40/EU. |
|
(8) |
Komisija je določila smernice (14) za izvajanje zahtev za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo so se dogovorile, da bodo navedene smernice uporabljale pri izvajanju zahtev za standardizacijo. |
|
(9) |
Opravljena so bila posvetovanja z evropskimi organizacijami za standardizacijo, evropskimi organizacijami deležnikov standardizacije, ki prejemajo finančna sredstva Unije, in evropskim odborom za inteligentne prometne sisteme (ITS), vzpostavljenim na podlagi člena 15 Direktive 2010/40/EU. |
|
(10) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012 – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zahtevane dejavnosti standardizacije
Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) (v nadaljnjem besedilu: evropske organizacije za standardizacijo) se poziva, da pripravijo osnutek novih evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov v podporo izvajanju člena 8 Direktive 2010/40/EU za informacije o večmodalnosti, upravljanje prometa in logistiko v mestih na področju ITS v mestih. Zahtevani evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti so navedeni na seznamih v tabelah 1, 2, 3 in 4 Priloge II in izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.
Člen 2
Oblikovanje delovnega programa
Evropske organizacije za standardizacijo pripravijo skupni delovni program, ki bo določal vse zahtevane standardizacijske dokumente, pristojne tehnične organe in časovni razpored izvedbe dela v skladu z roki iz Priloge II. Evropske organizacije za standardizacijo do 31. julija 2016 delovni program predložijo Komisiji in ji zagotovijo dostop do splošnega projektnega načrta.
Evropske organizacije za standardizacijo lahko odločijo, koliko evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov je potrebnih za izvajanje zahteve iz člena 1.
Člen 3
Dogovor o delovnem programu
Evropske organizacije za standardizacijo v svojem delovnem programu upoštevajo morebitne prednostne naloge, ki jih za izvajanje zahteve iz člena 1 navede Komisija.
Evropske organizacije za standardizacijo Komisijo obvestijo o kakršnih koli spremembah delovnega programa.
Novi predmeti evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov se lahko dodajo v delovni program, kadar Priloga I vsebuje zahteve za take predmete in se ti predmeti nanašajo na prednostna področja in prednostne ukrepe iz členov 2 in 3 Direktive 2010/40/EU ter Priloge I k navedeni direktivi in ob posvetovanju s Komisijo, ki je o navedenem dodatku obvestila odbor, ustanovljen s členom 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, ter se s takim dodatkom strinja.
Člen 4
Poročanje
Evropske organizacije za standardizacijo Komisiji letno poročajo o izvajanju zahteve iz člena 1. Te organizacije Komisiji prvo letno skupno poročilo predložijo do 30. marca 2017.
Evropske organizacije za standardizacijo Komisiji skupno končno poročilo predložijo do 30. junija 2019. Končno poročilo vsebuje merila za merjenje dosežkov v zvezi s standardizacijo na področjih informacij o večmodalnosti, upravljanju prometa in logistiki v mestih ter raven vključenosti deležnikov v postopku standardizacije, ki jo zahteva člen 1.
Člen 5
Veljavnost
Če zahteve iz člena 1 v enem mesecu po njenem prejemu ne sprejme katera koli od evropskih organizacij za standardizacijo, navedena zahteva ne more biti podlaga za pripravo osnutka evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov.
Člen 6
Zahteve glede interoperabilnosti
Zahtevani evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti se pripravijo tako, da bodo skladni in usklajeni z zahtevami iz delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi Direktive 2010/40/EU, zlasti s specifikacijami za opravljanje storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU, sprejetimi 18. decembra 2014 (15), in specifikacijami za zagotavljanje storitev obveščanja v zvezi z večmodalnimi potovanji po vsej EU (16).
Člen 7
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.
(2) Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1).
(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 305/2013 (UL L 91, 3.4.2013, str. 1), (EU) št. 885/2013 (UL L 247, 18.9.2013, str. 1), (EU) št. 886/2013 (UL L 247, 18.9.2013, str. 6), in (EU) 2015/962 (UL L 157, 23.6.2015, str. 21).
(4) COM(2008) 886 final.
(5) COM(2009) 490 final.
(6) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=2520
(7) http://ec.europa.eu/transport/themes/urban/urban_mobility/ump_en.htm
(8) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(9) Standard ISO 14825:2004 opisuje zlasti cestno infrastrukturo za potrebe ITS in vključuje celovit skupni sistem določanja položaja.
(10) COM(2013) 455 final.
(11) SWD(2013) 224 final.
(12) COM(2013) 561 final.
(13) COM(2014) 500 final.
(14) SWD(2015) 205 final z dne 27. oktobra 2015, „Priročnik evropske standardizacije v podporo zakonodaji in politikam Unije“ („Vademecum on European standardisation in support of Union legislation and policies“), DEL III „Smernice za izvajanje zahtev za standardizacijo“ („Guidelines for the execution of standardisation requests“).
(15) C(2014) 9672 final.
(16) Tekoče delo. Specifikacije, predvidene za konec leta 2015/začetek leta 2016.
PRILOGA I
ZAHTEVE ZA EVROPSKE STANDARDE IN EVROPSKE STANDARDIZACIJSKE DOKUMENTE
1. SPLOŠNE ZAHTEVE
1.1 Splošne zahteve za oblikovanje delovnega programa
Strokovna skupina za ITS v mestih (1) je priporočila boljšo integracijo mestne razsežnosti v evropske dejavnosti standardizacije in osredotočanje prizadevanj za standardizacijo na posamezne teme, da bi se zagotovila vzpostavitev potrebnih mestno-medmestnih vmesnikov.
Strokovna skupina je predlagala tudi vključevanje lokalnih upravnih organov in strokovnjakov s posebnim urbanističnim znanjem v postopek standardizacije ITS.
Zato se na podlagi te zahteve pripravi delovni program:
Osredotočal se bo predvsem na tri področja v zvezi z ITS v mestih, tj. storitve zagotavljanja informacij o večmodalnosti, upravljanje prometa, vključno z urejanjem dostopa, in logistiko v mestih, vključno z upravljanjem parkirišč. Da bi omogočile povezljivost ITS (in se s tem izognile „silosom“ ali vezanosti na ponudnika), evropske organizacije za standardizacijo prikažejo, kako so navedena tri področja povezana v okviru širše arhitekture ITS v mestih, ter njihova razmerja in vmesnike prilagodijo drugim povezanim aplikacijam ITS (ki niso neposredno na področju uporabe te zahteve).
Upoštevale se bodo različne potrebe uporabnikov (od potrošnikov do izvajalcev in ponudnikov), razpon okolij (vključno z mestno-medmestnimi vmesniki) ter različne vrste vozil, vrste prevoza ali storitve na področju mobilnosti (vključno s tistimi za gibalno ovirane osebe) v povezavi z navedenimi tremi področji. V ta namen so evropske organizacije za standardizacijo pozvane, da se povežejo z organi, pristojnimi za mobilnost v mestih, in zainteresiranimi subjekti v zvezi z ITS v mestih, kot so usklajevalne skupine in organizacije za standardizacijo, lokalni okviri za standardizacijo, strokovnjaki in platforme deležnikov, združenja mest in regij, združenja uporabnikov, izvajalci prevozov in predstavniki ponudnikov storitev. Take deležnike lahko povabijo, naj sodelujejo v njihovih dejavnostih in prispevajo k njihovim rezultatom. Prikazati morajo, kako se lahko skozi celotni postopek vključi ustrezne strokovnjake (za mesta) in deležnike (načrtovanje, pripravljanje standardov, uvedba). Treba bi bilo upoštevati raznolikost lokalnih razmer in politik. Zlasti bi se med izvrševanjem te zahteve lahko predvideli preskusi v prostovoljnih pilotnih mestih, kadar je to mogoče.
Vzpostavljanje potrebne organizacijske ureditve v podporo učinkovitemu sodelovanju in dobrem usklajevanju v pobudah in delovnih skupinah za standardizacijo ITS.
1.2 Splošne zahteve za zahtevane dokumente
1.2.1 Skladnost
Zahtevani evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti se pripravijo tako, da bodo skladni z:
|
— |
načeli iz Priloge II k Direktivi 2010/40/EU, |
|
— |
načeli uredbe o varstvu osebnih podatkov (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (2) ter predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3)), |
|
— |
načeli e-dostopnosti in spletne dostopnosti (sporočilo „Za dostopno informacijsko družbo“ (4)). |
1.2.2 Usklajevanje
Strokovna skupina za ITS v mestih je poudarila, da bi morala prizadevanja za standardizacijo zapolniti obstoječe vrzeli in nadgraditi ter dopolniti obstoječe standarde.
Zato bi bilo treba zahtevane evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente v čim večji meri ponovno uporabiti, uskladiti in povezati z naslednjimi obstoječimi standardi, specifikacijami in projekti: projekti CIVITAS (5), svetovalna skupina za ITS v okviru CAPITAL CIVITAS (6), projekt spodbujanja odprtih specifikacij in standardov v Evropi (POSSE) (7), projekt OPTICITIES (8), projekt FREILOT, usklajevalna skupina za pametna mesta in skupnosti, zahteva za standardizacijo M/453 o kooperativnih sistemih (9), strateška in tehnična skupina DATEX II v okviru platforme C-ITS (10), program nadzora upravljanja prometa v mestih (UTMC) (11), združenje za odprte sisteme prometa v mestih (OCA) (12) in odprti komunikacijski vmesnik za sisteme za nadzor cestnega prometa (OCIT) (13), projekt FRAME (14), projekt Co-Cities (15), projekt evropskega digitalnega omrežja prometne infrastrukture za inteligentne prometne sisteme (EDITS) (16), projekt evropskega avtobusnega sistema prihodnosti (EBSF) (17), besednjak kataloga metapodatkov (DCAT) (18), „standardizirani“ prostorski podatki in geografska standardizacija, ter obstoječi nacionalni standardi (19).
Glede na navedeno bi morali zahtevani evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti za spodbujanje interoperabilnosti, doslednosti in neprekinjenosti storitev upoštevati ponovno uporabo, uskladitev in povezavo z obstoječimi modeli referenčnih podatkov, skupnih podatkovnih slovarjev in zahtev glede strukture metapodatkov.
1.2.3 Izvedljivost
Strokovna skupina za ITS v mestih je poleg standardov predlagala proučitev, kako bi podprli prožnejše in manj omejujoče standardizacijske dokumente, da bi bilo hitro razvijajoče tehnološko okolje ITS bolje obravnavano.
Zato bi morali zahtevani evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti ustrezati potrebam različnih uporabnikov in raznolikosti mest ter biti enostavni za izvajanje.
To bi moralo v največji možni meri vključevati naslednje vidike:
|
1. |
obstoječe sisteme in obstoječe protokole, stroškovno učinkovite načrte prehoda, poslovne modele in smernice za naročnike, |
|
2. |
posebne potrebe potrošnikov, podjetij in izvajalcev, vključno z malimi in srednjimi podjetji, |
|
3. |
izvršljive in prosto dostopne smernice, sezname kod, nabore podatkov, orodja in postopke za olajšanje operativnega izvajanja in preskuse skladnosti, |
|
4. |
razpoložljivost podatkov, dostop, kakovost, zanesljivost in točnost. |
2. ZAHTEVE ZA OKREPITEV ZDRUŽLJIVOSTI IN USKLAJENOSTI Z OBSTOJEČIMI STANDARDI IN TEHNIČNIMI SPECIFIKACIJAMI
Usklajenost obstoječih evropskih, mednarodnih ali drugih splošno priznanih standardov se preveri (tj. ob upoštevanju dela ne le CEN, Cenelec in ETSI, temveč tudi DATEX II, UTMC, OTS, ISO, IEC, ITU itd.), morebitne vrzeli se ocenijo in predlagajo se združljive ali odprte rešitve, bodisi z namenom zagotavljanja uskladitve in izboljšanja obstoječih standardov ali priprava novih interoperabilnih standardov ter po potrebi drugih specifikacij. Priprava novih standardov in specifikacij mora temeljiti na obstoječih ter mora opredeliti zahteve v zvezi z arhitekturo ali povezljivostjo.
Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo taka potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij, zlasti: Transmodel (20), IFOPT (21), SIRI (22), NETEX (23), IOPTA (24), ISO (25).
Vsi novi standardi in specifikacije na področju vozil na alternativno gorivo in infrastrukture za alternativna goriva bi morali biti združljivi z ETSI TS 101 556-3 (26) in ta standard dopolnjevati.
Treba je upoštevati tudi prilagodljivost splošnih standardov na mestno okolje in jo morda še bolj razviti. To zlasti velja za DATEX II (27), ki določa izmenjavo podatkov o prometu, opisano s posebnimi profili. Kaže, da je predpogoj za vzpostavitev interoperabilnosti in neprekinjenosti storitev med mestnim in medmestnim okoljem in mrežami. Take naloge se najbolje opravljajo z zagotavljanjem tesnega sodelovanje s strateško in tehnično skupino DATEX II.
Delo, opravljeno na podlagi tega mandata, mora predvideti prihodnjo uvajanje kooperativnih sistemov na mestnih območjih. Povezano bo s prejšnjimi prizadevanji za standardizacijo na področju komunikacije med vozili ter med vozili in infrastrukturo v okviru zahteve za standardizacijo M/453, s katero skupaj upravljata CEN in ETSI, ter rezultati tekočega dela strokovnjakov platforme C-ITS, ki jo je Komisija ustanovila novembra 2014 (zlasti njene delovne skupine na področju standardizacije in poslovnih praks) (28).
3. POSEBNE ZAHTEVE ZA ZAHTEVANE DOKUMENTE
3.1 Opredelitev raznolikosti relevantnih primerov uporabe znotraj arhitekture ITS v mestih in podpora izvajanju standardov in drugih specifikacij
Da bi razvili pragmatičen pristop, dejavnosti na podlagi te zahteve temeljijo na primerih uporabe na visoki ravni, ki obravnavajo storitve zagotavljanja informacij o večmodalnosti, upravljanju prometa, vključno z urejanjem dostopa, in logistiko v mestih, vključno z upravljanjem parkirišč. Opredelitev ali izbor teh primerov uporabe bodo morale uravnovesiti potrebe uporabnikov, trende mobilnosti v mestih, tehnološki razvoj, finančno vzdržnost in politične prednostne naloge (npr. prometno varnost). Tudi prednostna obravnava teh primerov uporabe in njihova morebitna soodvisnost se pojasnita z delovnim programom.
Primeri uporabe bodo vključeni v arhitekturo ITS v mestih (logična struktura in povezave med standardi in specifikacijami ter njihovimi deležniki) in bodo zajemali celotno informacijsko verigo za vsako od navedenih treh področij ter bodo skladni s splošno evropsko arhitekturo ITS. Zato bo taka arhitektura za ITS v mestih skladna z modelom e-FRAME (29).
Ta celovit in sistemski pregled bo podpiral sodelovanje deležnikov in razvoj ali izboljšave medsebojno skladnih in dopolnjujočih se standardov in drugih specifikacij ter tako omogočal povezljivost ITS.
Dokument o strategiji uvajanja določa, kako se spodbuja enostavno uvajanje takih standardov in drugih specifikacij z uvajanjem storitev zagotavljanja informacij o večmodalnosti, ukrepov za upravljanje prometa in dejavnosti logistike v mestih. Zato bodo bistveni nauki iz primerov uporabe, vključevanje pravih deležnikov in zagotavljanje realističnih smernic za izvajanje.
3.2 Obravnava storitev zagotavljanja informacij o večmodalnosti, ki prispevajo k nemoteni mobilnosti
Dandanes so med glavnimi vprašanji razdrobljenost storitev zagotavljanja prometnih in potovalnih informacij, pomanjkanje interoperabilnih informacij o večmodalnosti ter storitve načrtovanja široke vseevropske pokritosti, ki bi vključevala začetek in konec potovanja v povezavi z etapo na dolge razdalje potovanja od točke A do točke B. Treba je razširiti nabor razpoložljivih podatkov o storitvah za mobilnost, ki morajo biti na voljo v standardizirani obliki, da se omogoči njihova uvedba v inovativne storitve zagotavljanja prometnih in potovalnih informacij. Samo celovite storitve zagotavljanja informacij o večmodalnosti bi uporabniku omogočile dostop do popolnega nabora možnosti potovanja in različnih poti, kar bi prispevalo k sprejemanju najboljših odločitev glede mobilnosti ter spodbujalo trajnostne potovalne navade in cel prevozni sistem naredilo učinkovitejšega in dostopnejšega vsem uporabnikom.
Zagotovijo se (tj. se po potrebi pripravijo) združljive oblike zapisa podatkov, odprti in dokumentirani vmesniki ter protokoli za prenos relevantnih podatkov in njihova vključitev v večmodalne nabore podatkov in (obstoječe) storitve zagotavljanja informacij o večmodalnosti in načrtovanja (vključno z integriranim izdajanjem vozovnic). Bistveno je, da obstoječi in novi standardi in druge specifikacije omogočajo, po potrebi z dodatnimi vmesniki in protokoli, učinkovito integracijo ali povezavo različnih vidikov ali blokov storitev zagotavljanja informacij o večmodalnosti in načrtovanja.
3.3 Obravnava upravljanja prometa, vključno z urejanjem dostopa
Sistemi upravljanja prometa se neprestano razvijajo; medtem ko so bili v preteklosti večinoma osredotočeni na povezavo med nadzornimi centri, postajajo bolj kooperativni med sistemi (vključno s terenskimi napravami), omrežji in izvajalci. Zato se razvijejo ustrezni standardi, vmesniki in/ali protokoli, da se podprejo rešitve kooperativnega nadzora in upravljanja prometa na različnih geografskih ravneh ali med različnimi upravnimi mejami v mestu (npr. od majhnih rešitev na ravni soseske za umirjanje prometa in upravljanja primestnega prelivanja prometa do učinkovite integracije mestnih vozlišč v medmestne koridorje).
Upravljanje prometa na učinkovit in inovativen način ponuja različne načine upravljanja cestnega omrežja in reševanja prometnih zastojev in motenj (npr. načrtovanih/nenačrtovanih prireditev, nesreč, poplav, požarov itd.). Številna mesta so na primer uvedla različne vrste ukrepov za preusmerjanje in prednostno razvrščanje prometa ter urejanje dostopa, vključno z upravljanjem križišč, ki zadevajo vsa vozila ali podvrsto vozil (npr. obvozi, prednostni vozni pasovi, zeleni valovi, pristojbine za uporabo cest ali cestnine, območja z nizkimi emisijami, območja z nizkimi hitrostmi, območja za pešce itd.). Žal se ti ukrepi ne upravljajo vedno celovito in usklajeno ter se pogosto ne upoštevajo pravilno v sistemih obveščanja uporabnikov o prometu (npr. navigacijske naprave). Zato bi tako priprava doslednih specifikacij, združljivih standardov in praktičnih vmesnikov v podporo interoperabilnosti podatkov, potrebni za najnovejša obvestila o prometu, kot tudi optimiranje različnih ukrepov upravljanja in prednostnega razvrščanja prometa, ki bi jih pravilno dopolnjevale standardizirane tehnološke rešitve za identifikacijo vozil (tj. v zvezi s kategorizacijo vozil, emisijskim razredom, vrsto izrednih razmer, faktorjem obremenitve), prispevala k splošni učinkovitosti prometnih informacij in upravljanja prometa v mestnih območjih, vključno z upravljanjem in izvrševanjem ureditve dostopa.
Zagotovijo se (tj. po potrebi se pripravijo) združljive oblike zapisa, odprti in dokumentirani vmesniki in protokoli za prenos relevantnih podatkov ne glede na njihov vir (npr. senzorji, podatki premikajočih se vozil, središča za nadzor prometa) in njihova integracija v obstoječe in prihodnje sisteme obveščanja o prometu ter dejavnostih upravljanja prometa za različna cestna omrežja, vključno z mestno-medmestnimi povezavami.
3.4 Obravnava logistike v mestih, vključno z upravljanjem parkirišč
Ocenjuje se, da v mestnem okolju iskanje parkirnih mest in dostava tovora povečujeta prometne zamaške. Zato bi zagotavljanje informacij o razpoložljivosti parkirnih možnosti v realnem času in enostavne možnosti rezervacije prispevale k reševanju tega problema. Določeni bi morali biti različni pristopi za posebne logistične sektorje in potrebe tovornih vozil in natovarjanja (npr. alternativna goriva, ohlajeni izdelki, povratna logistika ali odpadki, nevarno blago).
Zagotovijo se (tj. se po potrebi pripravijo) združljive oblike zapisa, odprti in dokumentirani vmesniki in protokoli za prenos relevantnih podatkov ne glede na njihov vir in njihova integracija v obstoječe in prihodnje sisteme obveščanja o prometu ter dejavnosti upravljanja prometa za različna cestna omrežja, vključno z mestno-medmestnimi povezavami.
4. ZAHTEVE V ZVEZI Z NAKNADNIMI PREGLEDI ZAHTEVANIH DOKUMENTOV
Po sprejetju zahtevanih evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov evropske organizacije za standardizacijo sezname sintaks in povezanih vzporejanj v navedenih dokumentih pregledajo vsaj enkrat na dve leti, da se zagotovi, da odražajo najnovejši tehnološki razvoj in vključujejo najboljše sintakse. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti namestitvi ali migraciji s prevzetih sistemov ter zagotoviti povratno združljivost za izvajanje.
(1) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=2520&Lang=SL
(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995 str. 31).
(3) COM(2012) 11 final – 2012/0011.
(4) COM(2008) 804 final.
(5) http://www.civitas.eu/display-all-projects
(6) http://www.civitas.eu/
(7) www.posse-openits.eu
(8) http://www.opticities.com/
(9) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/ict/files/standardisation_mandate_sl.pdf
(10) www.datex2.eu
(11) http://www.utmc.eu/
(12) www.oca-ev.info
(13) www.ocit.org/
(14) http://www.frame-online.net/
(15) www.co-cities.eu
(16) www.cei.int
(17) http://www.ebsf.eu/
(18) http://www.w3.org/TR/vocab-dcat/
(19) Npr. „Intermodal verkehrsgraph graphenintegrationsplattform (GIP)“ http://www.fsv.at/shop/produktdetail.aspx?IDProdukt=837823b7-8697-45e8-9dc6-063924066176
(20) Transmodel, evropski referenčni podatkovni model za javni prevoz, EN 12896:2006 (Transmodel 5.1) in EN 12896:2014 (Transmodel V6: deli 1–3).
(21) IFOPT, (EN 28701) evropski standard, ki opredeljuje podatkovni model za identifikacijo stalnih predmetov v javnem prevozu (npr. točke zaustavitve, območij zaustavitve, postaj, navigacijskih poti pešcev, vstopov itd.) – trenutno vključen v EN 12896: 2014.
(22) SIRI (FprEN 15531-1 do 3 in CEN/TS 15531-4 ter 5) evropski standard, ki opredeljuje storitveni vmesnik za informacije v zvezi z obratovanjem javnega prevoza v realnem času.
(23) NeTEX temelji na Transmodelu 5.1, ki je bil razširjen z dodatnimi koncepti iz IFOPT in SIRI, in razdeljen na tri dele: del 1 – Prometno omrežje; del 2 – Vozni redi in del 3 – Prevoznine:
|
— |
CEN/TS 16614-1; Izmenjave mreže in voznih redov – del 1: Omrežna topologija (NeTEx), |
|
— |
CEN/TS 16614-2, Izmenjave mreže in voznih redov – del 2: Časovni razpored (NeTEx), |
|
— |
WI 00278330 (prCEN/TS 16614-3), Izmenjave mreže in voznih redov – del 3: Podatki o prevozninah (NeTEx). |
(24) IOPTA, aplikacije za interoperabilnost javnega prevoza, EN 15320 v kombinaciji z EN 1545 o sistemih identifikacijskih priponk – aplikacije za kopenski prevoz.
(25) EN ISO 24014-1:2007, Javni prevoz – interoperabilni sistem za upravljanje prevoznin – del 1: Arhitektura,
|
— |
CEN ISO/TR 24014-2:2013 Javni prevoz – interoperabilni sistem za upravljanje prevoznin – del 2: Poslovne prakse (ISO/TR 24014-2:2013), |
|
— |
ISO/IEC 14443 Brezkontaktne pametne kartice – približevalne kartice, deli 1–4, |
|
— |
ISO/IEC 18092 Komunikacija s sosednjim poljem. |
(26) ETSI TS 101 556-3 V1.1.1 (2014-10); Inteligentni prometni sistemi (ITS); Komunikacija med infrastrukturo in vozili; del 1: „Specifikacije obveščanja o polnilnih postajah za električna vozila“ in del 3: „Komunikacijski sistem za načrtovanje in rezervacijo oskrbe električnih vozil z energijo prek brezžičnih omrežij“.
(27) CEN/TS 16157 deli 1–6: Inteligentni prometni sistemi – specifikacije za izmenjavo podatkov za upravljanje prometa in informacijah o prometu DATEX II.
(28) http://ec.europa.eu/transport/themes/its/news/c-its-deployment-platform_en.htm
(29) http://www.frame-online.net/?q=e-frame-project.html
PRILOGA II
EVROPSKI STANDARDI IN EVROPSKI STANDARDIZACIJSKI DOKUMENTI TER ROKI ZA SPREJETJE
1. PRIMERI UPORABE, ARHITEKTURA ITS V MESTIH IN IZVAJANJE
Tabela 1
Zahtevani novi evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti za primere uporabe, arhitekturo ITS v mestih in izvajanje
|
Referenčne informacije |
Rok za sprejetje (1) |
|
Evropski standardizacijski dokument o primerih uporabe, ki obravnava navedena tri področja te zahteve in poudarja njihove morebitne soodvisnosti. |
12 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
|
Evropski standardizacijski dokument za arhitekturo ITS v mestih, ki vključuje navedena tri področja te zahteve in poudarja povezave ali vmesnike z okoliškimi aplikacijami ITS ter tudi združljivost ali skladnost z obstoječimi standardi, tehničnimi specifikacijami in podatkovnimi modeli. |
12 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
|
Evropski standardizacijski dokument o strategiji za uvajanje, vključno s praktičnimi smernicami za izvajanje evropskih standardov iz te zahteve. |
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
2. STORITEV ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJ O VEČMODALNOSTI, KI PRISPEVAJO K NEMOTENI MOBILNOSTI
Tabela 2
Zahtevani novi evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti za zagotavljanje informacij o večmodalnosti
|
Referenčne informacije |
Rok za sprejetje |
||||
|
Evropski standardi za:
|
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
||||
|
Evropski standardizacijski dokument o modelu referenčnih podatkov, skupnem podatkovnem slovarju in strukturo metapodatkov za storitve zagotavljanja informacij o večmodalnosti. |
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
3. UPRAVLJANJE PROMETA, VKLJUČNO Z UREJANJEM DOSTOPA
Tabela 3
Zahtevani novi evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti za upravljanje prometa, vključno z urejanjem dostopa
|
Referenčne informacije |
Rok za sprejetje |
||||
|
Evropski standardi za:
|
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
||||
|
Evropski standardi ali evropski standardizacijski dokumenti o modelu referenčnih podatkov, skupnem podatkovnem slovarju in strukturi metapodatkov za upravljanje prometa, vključno z urejanjem dostopa. |
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
4. LOGISTIKA V MESTIH, VKLJUČNO Z UPRAVLJANJEM PARKIRIŠČ
Tabela 4
Zahtevani novi evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti za logistiko v mestih, vključno z upravljanjem parkirišč
|
Referenčne informacije |
Rok za sprejetje |
||||
|
Evropski standardi za:
|
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
||||
|
Evropski standardizacijski dokument o modelu referenčnih podatkov, skupnem podatkovnem slovarju in strukturi metapodatkov za logistiko v mestih, vključno z upravljanjem parkirišč. |
39 mesecev po uradnem obvestilu evropskih organizacij za standardizacijo o tem sklepu |
(1) Sprejetje pomeni trenutek, ko ustrezna evropska organizacija za standardizacijo standard da na voljo svojim članom ali javnosti.
(2) Specifikacije za izmenjavo podatkov v zvezi z upravljanjem prometa in informacijami o prometu DATEX II. – CEN/TS 16157 del 6 – razširitev parkiranja.
PRIPOROČILA
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/59 |
PRIPOROČILO SVETA (EU) 2016/210
z dne 12. februarja 2016
o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (osmi ERS) za proračunsko leto 2014
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Četrte konvencije AKP-EGS, podpisane dne 15. decembra 1989 v Loméju (1), kot je bila spremenjena s Sporazumom, podpisanim dne 4. novembra 1995 na Mauritiusu (2),
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k Četrti konvenciji AKP-ES (3) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), s katerim je bil med drugim ustanovljen osmi Evropski razvojni sklad (osmi ERS), in zlasti člena 33(3) Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 16. junija 1998 o sodelovanju pri razvojnem financiranju v okviru Četrte konvencije AKP-ES (4) in zlasti členov 66 do 74 Finančne uredbe,
po preučitvi izkaza prihodkov in odhodkov in bilance stanja v zvezi z dejavnostmi osmega ERS na dan 31. decembra 2014 ter Letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada (ERS), za proračunsko leto 2014 skupaj z odgovori Komisije, vsebovanimi v navedenem poročilu (5),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 33(3) Notranjega sporazuma, Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje osmega ERS. |
|
(2) |
Komisija je dejavnosti osmega ERS v proračunskem letu 2014 na splošno zadovoljivo izvajala – |
PRIPOROČA, da Evropski parlament podeli Komisiji razrešnico za izvajanje dejavnosti osmega ERS za proračunsko leto 2014.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 229, 17.8.1991, str. 3.
(2) UL L 156, 29.5.1998, str. 3.
(3) UL L 156, 29.5.1998, str. 108.
(4) UL L 191, 7.7.1998, str. 53.
(5) UL C 373, 10.11.2015, str. 289.
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/60 |
PRIPOROČILO SVETA (EU) 2016/211
z dne 12. februarja 2016
o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (deveti ERS) za proračunsko leto 2014
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (1), kot je bil spremenjen s Sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (2),
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin), dne 23. junija 2000 in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES (3) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), s katerim je bil med drugim ustanovljen deveti Evropski razvojni sklad (deveti ERS), in zlasti člena 32(3) Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Finančne uredbe z dne 27. marca 2003 v zvezi z 9. Evropskim razvojnim skladom (4), in zlasti členov 96 do 103 Uredbe,
po preučitvi izkaza prihodkov in odhodkov in bilance stanja v zvezi z dejavnostmi devetega ERS na dan 31. decembra 2014 ter Letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada (ERS), za proračunsko leto 2014 skupaj z odgovori Komisije, vsebovanimi v navedenem poročilu (5),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 32(3) Notranjega sporazuma, Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje devetega ERS. |
|
(2) |
Komisija je dejavnosti devetega ERS v proračunskem letu 2014 na splošno zadovoljivo izvajala – |
PRIPOROČA, da Evropski parlament podeli Komisiji razrešnico za izvajanje dejavnosti devetega ERS za proračunsko leto 2014.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 355.
(4) UL L 83, 1.4.2003, str. 1.
(5) UL C 373, 10.11.2015, str. 289.
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/61 |
PRIPOROČILO SVETA (EU) 2016/212
z dne 12. februarja 2016
o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (deseti ERS) za proračunsko leto 2014
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (1), kot je bil spremenjen s Sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (2),
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES (3) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), s katerim je bil med drugim ustanovljen deseti Evropski razvojni sklad (deseti ERS), in zlasti člena 11(8) Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (4), in zlasti členov 142 do 144 Uredbe,
po preučitvi izkaza prihodkov in odhodkov in bilance stanja v zvezi z dejavnostmi desetega ERS na dan 31. decembra 2014 ter Letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada (ERS), za proračunsko leto 2014 skupaj z odgovori Komisije, vsebovanimi v navedenem poročilu (5),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 11(8) Notranjega sporazuma, Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje desetega ERS. |
|
(2) |
Komisija je dejavnosti desetega ERS v proračunskem letu 2014 na splošno zadovoljivo izvajala – |
PRIPOROČA, da Evropski parlament podeli Komisiji razrešnico za izvajanje dejavnosti desetega ERS za proračunsko leto 2014.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3
(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
(3) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.
(4) UL L 78, 19.3.2008, str. 1.
(5) UL C 373, 10.11.2015, str. 289.
|
16.2.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/62 |
PRIPOROČILO SVETA (EU) 2016/213
z dne 12. februarja 2016
o podelitvi razrešnice Komisiji za izvajanje dejavnosti Evropskega razvojnega sklada (enajsti ERS) za proračunsko leto 2014
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (1), kakor je bil nazadnje spremenjen,
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), s katerim je bil med drugim ustanovljen enajsti Evropski razvojni sklad (enajsti ERS), in zlasti člena 11(7) Notranjega sporazuma,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (3), in zlasti členov 43 do 45 Uredbe,
po preučitvi izkaza prihodkov in odhodkov in bilance stanja v zvezi z dejavnostmi enajstega ERS na dan 31. decembra 2014 ter Letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada (ERS), za proračunsko leto 2014 skupaj z odgovori Komisije, vsebovanimi v navedenem poročilu (4),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 11(7) Notranjega sporazuma, Evropski parlament na priporočilo Sveta podeli Komisiji razrešnico za finančno upravljanje enajstega ERS. |
|
(2) |
Komisija je dejavnosti enajstega ERS v proračunskem letu 2014 na splošno zadovoljivo izvajala – |
PRIPOROČA, da Evropski parlament podeli Komisiji razrešnico za izvajanje dejavnosti enajstega ERS za proračunsko leto 2014.
V Bruslju, 12. februarja 2016
Za Svet
Predsednik
J.R.V.A. DIJSSELBLOEM
(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3
(2) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(3) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(4) UL C 373, 10.11.2015, str. 289.