28.1.2016

Uradni list Evropske unije

L 21/2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/98

z dne 16. oktobra 2015

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1) ter zlasti člena 51(4) in člena 116(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priprava sheme za skupino institucij, s katero bi se identificirali subjekti skupine v Uniji ali tretji državi in ki bi za vsak subjekt skupine opisala njegovo naravo, lokacijo, organe, ki ga nadzirajo, veljavne bonitetne izjeme, njegov pomen za skupino in za državo, v kateri ima dovoljenje ali sedež, ter merila za določanje tega pomena, se šteje za pomemben element za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija. Glede na to je informacija o pomenu podružnice za skupino in pomen te podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, bistvena za določanje sodelovanja pristojnih organov te države članice v dejavnostih kolegija. Za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija so bistvene tudi informacije o naravi subjektov skupine, ne glede na to, ali gre za institucije, podružnice ali druge subjekte finančnega sektorja, in o državi, v kateri imajo dovoljenje ali sedež, ne glede na to, ali gre za državo članico ali tretjo državo.

(2)

Informacije o pomenu subjekta skupine za skupino in njegovem pomenu za državo članico, v kateri ima dovoljenje ali sedež, so bistvene za določanje ravni vključenosti pristojnega organa te države članice v dejavnosti kolegija in zlasti za izvajanje postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

(3)

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU bi morali urejati vsa področja dela kolegija, da bi se povečala učinkovitost kolegijev nadzornikov. Pisni dogovori bi morali urejati tudi dogovore med nekaterimi člani kolegija, vključenimi v posebne dejavnosti kolegija, kot so tiste, ki se izvajajo prek posebnih podstruktur kolegija. Pisni dogovori bi morali vključevati tudi operativne vidike dela kolegija, saj so ti vidiki bistveni za olajševanje delovanja kolegija v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah. Ker je bistveno zagotoviti, da se pred in za potrebe priprave prispevkov za vprašanja v zvezi z reševanjem skupine zagotovi sodelovanje znotraj kolegija, bi morali pisni dogovori določati postopke usklajevanja ustreznih prispevkov ter odgovornosti in vlogo konsolidacijskega nadzornika pri sporočanju teh prispevkov kolegiju za reševanje, in sicer prek organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine, kot je opredeljen v členu 2(1)(44) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Pisni dogovori bi morali biti celoviti, usklajeni in izčrpni ter bi morali zagotavljati primerno in ustrezno podlago za pristojne organe, da lahko ti svoje zadevne dolžnosti in naloge opravljajo znotraj in ne zunaj kolegija.

(4)

Kolegiji so ključno orodje za izmenjavo informacij, predvidevanje in obvladovanje izrednih razmer ter omogočanje, da konsolidacijski nadzornik izvaja učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi. Za zagotavljanje doslednosti in omogočanje, da EBA opravlja svoje naloge, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in v členu 116 Direktive 2013/36/EU, je primerno, da EBA kot član sodeluje v vseh kolegijih.

(5)

Konsolidacijski nadzornik in drugi člani kolegija bi za izvajanje vseh dejavnosti kolegija morali imeti pregled nad dejavnostmi, ki jih izvajajo vsi subjekti skupine, vključno s tistimi, ki opravljajo finančne dejavnosti, čeprav niso razvrščeni kot institucije, in tistimi, ki delujejo zunaj Unije. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom, člani kolegija, nadzornimi organi tretjih držav, javnimi organi, ki so odgovorni za nadzor subjekta skupine ali vključeni vanj, vključno z organi, ki so odgovorni za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja v skupini, ali pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov, in sicer tako, da se omogoči, da navedeni nadzorni organi in javni organi tretjih držav pri delu kolegija po potrebi sodelujejo kot opazovalci.

(6)	Člani kolegija bi morali razpravljati in se dogovoriti o morebitnem obsegu in ravni udeležbe opazovalcev v kolegiju. Okvir za sodelovanje opazovalcev v kolegiju bi moral biti jasno naveden v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju ter bi ga bilo treba sporočiti opazovalcem.

(7)

Člani kolegija nadzornikov bi morali delati skupaj in čim bolj uskladiti svoje nadzorniške dejavnosti ter tesno sodelovati, da bi bolje opravljali svoje dolžnosti ter da bi se izognili podvajanju nalog, vključno s podvajanjem zahtev po informacijah, naslovljenih na nadzorovane subjekte skupine. V zvezi s tem bi morali člani kolegija redno oziroma vsaj takrat, ko člani kolegija oblikujejo svoj program nadzorniškega pregleda kolegija, pregledovati dogovore o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti.

(8)

Konsolidacijski nadzornik bi moral imeti dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog in odgovornosti, in delovati kot koordinator za zbiranje in širjenje informacij, prejetih od članov ali opazovalcev kolegija ali od subjekta skupine, ali podatkov, prejetih od kolegija za reševanje, zlasti od zadevnega organa za reševanje, pristojnega na ravni skupine. Isto velja tudi za člane kolegija. Zlasti če konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je določena informacija pomembna za drugega člana kolegija, vključno s pristojnim organom v državi članici gostiteljici, kjer ima sedež pomembna podružnica, članom kolegija ne bi smel neupravičeno zamolčati informacij.

(9)

Člane kolegije, ki sodelujejo pri izvajanju nalog iz člena 113 Direktive 2013/36/EU, bi bilo treba spodbujati k izmenjavi informacij o oceni glavnih elementov postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 navedene direktive, hkrati pa priznavati, da se lahko postopek nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v državah članicah izvaja različno, odvisno od prenosa navedenih predpisov Unije v nacionalno zakonodajo ob upoštevanju smernic, ki jih je EBA izdala v skladu s členom 107(3) Direktive 2013/36/EU.

(10)

Za olajšanje sodelovanja med pristojnimi organi in usklajevanje odločitev, ki obravnavajo vprašanja skladnosti institucije z zahtevami v zvezi s pristopi, pri katerih je potrebno dovoljenje pristojnih organov, preden se uporabijo za izračun kapitalskih zahtev (uporaba notranjih modelov za kreditno tveganje, tržno tveganje, tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje), bi bilo treba določiti pogoje sodelovanja med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi za izmenjavo informacij o učinkovitosti navedenih notranjih pristopov in razpravo o ukrepih za obravnavo ugotovljenih neučinkovitosti ter dogovor o njih.

(11)

Za hitrejše prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti za skupino in njene subjekte ter sistem, v katerem delujejo, si morajo člani kolegija kvalitativne informacije za skupino in njene subjekte izmenjavati na dosleden in primerljiv način. Te informacije bi morale zajemati glavna področja informacij, ki jih pristojni organi zberejo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 (4), ki določa enotne oblike, pogostost, datume poročanja, opredelitve in informacijsko-tehnološke rešitve, ki jih morajo institucije uporabljati za nadzorniško poročanje, izmenjati pa bi se morale, ko pristojni organi pripravljajo poročilo o oceni tveganja skupine ter sprejemajo skupne odločitve o kapitalu in likvidnosti v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU. Vsak kolegij bi se moral odločiti o natančno določenem sklopu informacij, ki se izmenja za ta namen.

(12)

Za oblikovanje programa nadzorniškega pregleda kolegija člani kolegija upoštevajo poročilo o oceni tveganja skupine in rezultat skupne odločitve o kapitalu in likvidnosti, da lahko bolje določijo prednostne naloge skupnega dela. Oblikovanje programa nadzorniškega pregleda kolegija bi se zato moralo začeti, ko se zaključita postopek ocene tveganja skupine in postopek skupnega odločanja, za njegovo dokončanje pa bi pristojni organi morali upoštevati naloge, ki so se jih zavezali izvajati na nacionalni ravni, vire, dodeljene tem nalogam, in ustrezne časovne okvire za njihovo izvedbo.

(13)

Člani kolegija bi morali uskladiti svoje dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, kot so neugodne razmere, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema Unije, ali druge situacije, ki vplivajo ali lahko izrecno vplivajo na finančni in gospodarski položaj bančne skupine ali njenih podrejenih družb. Zato bi načrtovanje in usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah med drugim moralo vključevati dejavnosti iz ustreznih določb Direktive 2014/59/EU; zlasti dejavnosti s ciljem usklajevanja načrtovanja sanacije skupine in po potrebi zagotavljanja usklajenih podatkov za organe za reševanje bi morale biti obravnavane kot primeri dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah.

(14)

Cilji članov kolegija pod vodstvom konsolidacijskega nadzornika pri obvladovanju izrednih razmer bi morali biti oblikovanje usklajene nadzorniške ocene razmer, dogovor o usklajenem nadzorniškem odzivu in spremljanje izvajanja odziva za zagotavljanje, da so izredne razmere ustrezno ovrednotene in obravnavane. Zagotoviti bi morali tudi, da zunanja komunikacija poteka usklajeno in zajema elemente, o katerih so se člani kolegija predhodno medsebojno dogovorili.

(15)

Določbe te uredbe so tesno medsebojno povezane, saj urejajo splošne pogoje delovanja kolegijev nadzornikov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi, ki se zahtevajo s členom 51(4) in členom 116(4) Direktive 2013/36/EU, vključijo v eno uredbo.

(16)

Glede na to, da je večina kolegijev nadzornikov v EU oblikovana v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, je bolj smiselno najprej določiti pogoje za kolegije v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, nato pa pogoje za kolegije v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, pri čemer so prvi bolj splošni, drugi pa posebni primer.

(17)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(18)	EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošne pogoje delovanja kolegijev nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: kolegij), oblikovanih v skladu s členom 116 in členom 51(3) Direktive 2013/36/EU.

POGLAVJE 2

POGOJI ZA DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 116 DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 2

Priprava sheme za skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik za identifikacijo članov in potencialnih opazovalcev kolegija nadzornikov pripravi shemo za skupino institucij v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/99 (5).

2. Na podlagi sheme za skupino institucij se identificirajo naslednji subjekti skupine:

(a)	institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v državi članici;

(b)	subjekti finančnega sektorja z dovoljenjem v državi članici;

(c)	institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v tretji državi.

3. Iz sheme so za vsako institucijo z dovoljenjem in podružnico s sedežem v državi članici razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima institucija dovoljenje ali v kateri ima podružnica sedež;

(b)

pristojni organ, odgovoren za nadzor institucije, ali pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri ima podružnica sedež, ter drugi organi finančnega sektorja te države članice, kot so pristojni organi, odgovorni za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov;

(c)

za institucijo, vključno s podrejeno družbo EU nadrejene družbe s sedežem v isti državi članici, ter za samo EU nadrejeno družbo informacija, ali za institucijo velja bonitetni nadzor na posamični podlagi ali je oproščena uporabe kapitalskih zahtev, določenih v delih 2 do 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), na posamični podlagi v skladu s členi 7, 8 ali 10 navedene uredbe;

(d)

za institucijo informacije v zvezi s pomenom institucije za državo članico, v kateri ima dovoljenje, in ustrezna merila, ki jih pristojni organi uporabljajo za določanje tega pomena, ter informacije o pomenu te institucije za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk institucije presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi;

(e)

za podružnico informacije v zvezi s pomenom podružnice za državo članico, v kateri ima sedež, zlasti, ali je podružnica določena ali predlagana kot pomembna v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, ter informacije o pomenu te podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk podružnice presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

4. Iz sheme za posamezni subjekt finančnega sektorja, institucijo ali podružnico iz točk (b) in (c) odstavka 2 so razvidne naslednje informacije:

(a)	država članica, v kateri ima subjekt finančnega sektorja dovoljenje, ali tretja država, v kateri ima institucija dovoljenje ali podružnica sedež;

(b)	organ, odgovoren za nadzor navedenega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice ali vključen v ta nadzor;

(c)

informacije o pomenu subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice za skupino pod pogojem, da skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk tega subjekta finančnega sektorja, institucije ali podružnice presega 1 % vseh sredstev in zunajbilančnih postavk skupine na konsolidirani podlagi.

Člen 3

Imenovanje članov in opazovalcev kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik k članstvu v kolegiju povabi naslednje organe:

(a)

pristojne organe, odgovorne za nadzor institucij, ki so podrejene družbe EU nadrejenih institucij ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer imajo sedež pomembne podružnice v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pravnih subjektov iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedeže nepomembne podružnice, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo institucije dovoljenje ali podružnice sedež, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

4. Konsolidacijski nadzornik lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabi naslednje organe v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	centralne banke ESCB, ki v skladu z nacionalno zakonodajo nimajo pooblastil za nadzor institucije z dovoljenjem ali podružnice s sedežem v državi članici;

(b)

javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor subjekta skupine ali vključene vanj, vključno z organi, odgovornimi za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja skupine, ali pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov.

5. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija ureditve za sodelovanje opazovalcev v kolegiju določijo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5(c). Konsolidacijski nadzornik opazovalce obvesti o teh ureditvah.

Člen 4

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija

Konsolidacijski nadzornik EU nadrejeno družbo obvesti o ustanovitvi kolegija, identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 5

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju iz člena 115 Direktive 2013/36/EU vključujejo vsaj naslednje točke:

(a)	informacije o splošni strukturi skupine, ki zajemajo vse subjekte skupine;

(b)	identifikacijo članov in opazovalcev kolegija;

(c)	opis pogojev v zvezi s sodelovanjem opazovalcev v kolegiju, kot je navedeno v členu 3(5) te uredbe, vključno z njihovo udeležbo v različnih dialogih in postopkih kolegija ter njihovimi pravicami in obveznostmi v zvezi z izmenjavo informacij;

(d)	opis ureditev za izmenjavo informacij, vključno z njihovim obsegom, pogostostjo in komunikacijskimi kanali;

(e)	opis ureditev za obravnavo zaupnih informacij;

(f)	po potrebi opis ureditev o dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti;

(g)	opis podstruktur kolegija;

(h)	opis okvira za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja;

(i)	opis okvira za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti med pripravami na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno s kriznim načrtom, komunikacijskimi orodji in postopki;

(j)	opis komunikacijske politike konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija z EU nadrejeno družbo in subjekti skupine;

(k)	dogovorjene postopke in roke, ki se jih je treba držati pri pošiljanju dokumentov za sestanke;

(l)	vse druge dogovore med člani kolegija, vključno z dogovorjenimi kazalniki za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti;

(m)	opis okvira za zagotavljanje usklajenih podatkov kolegiju za reševanje, zlasti za zagotavljanje usklajenih podatkov brez omejitev za namene posvetovalnega postopka iz členov 12, 13, 16, 18, 91 in 92 Direktive 2014/59/EU;

(n)	opis vloge konsolidacijskega nadzornika, zlasti v zvezi z usklajevanjem zagotavljanja podatkov iz točke (m) kolegiju za reševanje prek organa za reševanje na ravni skupine;

(o)	določbe o ureditvah v primerih, ko član ali opazovalec konča svoje sodelovanje v kolegiju.

Člen 6

Sodelovanje pri sestankih in dejavnostih kolegija

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo pri sestanku ali dejavnosti kolegija v skladu s členom 116(7) Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik upošteva naslednje:

(a)	teme razprave in cilje sestanka ali dejavnosti, zlasti glede njihove pomembnosti za vsak subjekt skupine;

(b)	pomen subjekta skupine za državo članico, v kateri ima subjekt skupine dovoljenje ali sedež, in njegov pomen za skupino.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija zagotovijo, da pri sestankih ali dejavnostih sodelujejo najustreznejši predstavniki glede na teme razprave in zastavljene cilje. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, ki naj bi bili sprejeti med sestanki ali dejavnostmi.

3. Konsolidacijski nadzornik lahko na podlagi tem in ciljev sestanka ali dejavnosti skupine predstavnike subjektov skupine povabi k sodelovanju pri sestanku ali dejavnosti kolegija.

Člen 7

Dodelitev nalog in prenos odgovornosti

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pri pripravi programa nadzorniškega pregleda kolegija v skladu s členom 16 in po potrebi njegovi posodobitvi preučijo možnost dogovorov o prostovoljni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti v skladu s členom 116(1)(b) Direktive 2013/36/EU, predvsem če naj bi takšna dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja zahtev v zvezi z nadzorom, vključno s tistimi v zvezi z zahtevami po informacijah.

2. Konsolidacijski nadzornik o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvesti EU nadrejeno družbo, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno institucijo.

Člen 8

Izmenjava informacij med člani kolegija in skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik je odgovoren za sporočanje informacij EU nadrejeni družbi in pridobivanje informacij od nje. Člani kolegija so odgovorni za sporočanje informacij institucijam in podružnicam v njihovi nadzorni pristojnosti in pridobivanje informacij od njih.

2. Če namerava član kolegija izjemoma sporočiti informacije EU nadrejeni družbi ali jih zahtevati od nje, o tem vnaprej obvesti konsolidacijskega nadzornika.

3. Če namerava konsolidacijski nadzornik izjemoma sporočiti informacije instituciji ali podružnici zunaj njegove nadzorne pristojnosti ali jih zahtevati od nje, o tem vnaprej obvesti člana kolegija, odgovornega za nadzor te institucije ali podružnice.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 9

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij med konsolidacijskim nadzornikom in člani kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz členov 112 in 113 Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo tudi vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija informacije iz odstavkov 1 in 2 izmenjajo ne glede na to, ali jih prejmejo od subjekta skupine, pristojnega ali nadzornega organa ali drugega vira, in v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99. Navedene informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

Člen 10

Izmenjava informacij za izvedbo ocene tveganja skupine in sprejemanje skupnih odločitev

1. Za namene skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije iz člena 113 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija iz odstavka 1 navedenega člena izmenjajo vse informacije, ki so na posamični in konsolidirani ravni potrebne za sprejetje skupne odločitve.

2. Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija iz odstavka 1 izmenjajo zlasti informacije o rezultatih postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU. Te informacije zagotovijo rezultat ocenjevanja vsaj naslednjih elementov:

(a)	analize poslovnega modela, vključno z oceno uresničljivosti trenutnega poslovnega modela in vzdržnosti v prihodnost usmerjene poslovne strategije institucije;

(b)	ureditve notranjega upravljanja in kontrole na ravni institucije;

(c)

posameznih tveganj za kapital institucije, ki zajemajo naslednje elemente:

(i)	povezana individualna tveganja;

(ii)	obvladovanje tveganja in kontrole;

(d)	oceno kapitalske ustreznosti, vključno s predlaganim zahtevanim kapitalom v skladu s členom 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU;

(e)

tveganj za likvidnost in financiranje institucije, ki zajemajo naslednje elemente:

(i)	likvidnostno tveganje in tveganje financiranja;

(ii)	obvladovanje likvidnostnega tveganja in tveganja financiranja;

(f)	ocene likvidnostne ustreznosti, vključno s predlaganimi kvantitativnimi in kvalitativnimi likvidnostnimi ukrepi v skladu s členom 105 Direktive 2013/36/EU;

(g)	druge nadzorne ukrepe ali ukrepe za zgodnje posredovanje, ki so sprejeti ali naj bi bili sprejeti za obravnavo neučinkovitosti, ugotovljenih v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(h)	rezultate nadzorniških stresnih testov, izvedenih v skladu s členom 100 Direktive 2013/36/EU;

(i)	ugotovitve preverjanj na kraju samem in spremljanja na daljavo, ki so pomembne za oceno profila tveganja skupine ali njenih subjektov.

Člen 11

Izmenjava informacij v zvezi z rednim pregledovanjem dovoljenja za uporabo notranjih pristopov in nepomembnimi razširitvami ali spremembami notranjih modelov

1. Za zagotavljanje skladnosti in usklajenosti glede rednega pregledovanja dovoljenja za uporabo notranjih pristopov iz člena 101 Direktive 2013/36/EU konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija, ki nadzorujejo institucije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uporabo notranjih modelov v skladu s členom 143(1), členom 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, izmenjajo vse informacije o rezultatih tega rednega pregledovanja in vse druge ustrezne informacije.

2. Če konsolidacijski nadzornik ali kateri koli zadevni član kolegija iz odstavka 1 ugotovi, da institucija z dovoljenjem v državi članici, vključno z EU nadrejeno družbo, ne izpolnjuje več vseh zahtev za uporabo notranjega pristopa ali če je ugotovil pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, o tem takoj izmenja naslednje informacije za lažje doseganje skupnih dogovorov iz člena 8 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	oceno učinka ugotovljenih pomanjkljivosti in vprašanj glede neskladnosti ter njihove pomembnosti;

(b)	oceno načrta za ponovno zagotovitev skladnosti in obravnavo ugotovljenih pomanjkljivosti, kot ga predloži EU nadrejena institucija ali katera koli institucija z dovoljenjem v državi članici, vključno z informacijami o časovnem načrtu za njegovo izvedbo;

(c)	informacije o nameri konsolidacijskega nadzornika ali katerega koli zadevnega člana kolegija, da bo preklical dovoljenje ali omejil uporabo modela na področja, ki izpolnjujejo zahteve, oziroma področja, na katera ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo;

(d)	informacije o predlaganih dodatnih kapitalskih zahtevah v skladu s členom 104(2)(d) Direktive 2013/36/EU kot nadzorniški ukrep za obravnavo vprašanj ugotovljene neskladnosti ali pomanjkljivosti.

3. Konsolidacijski nadzornik in relevantni člani kolegija iz odstavka 1 izmenjajo tudi informacije v zvezi z razširitvami ali spremembami navedenih notranjih modelov, ki niso pomembne razširitve ali spremembe iz člena 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/100 (8).

4. Informacije iz odstavkov 1 in 2 se obravnavajo in upoštevajo pri pripravi ocene tveganja skupine in doseganju skupne odločitve v skladu s členom 113(1)(a) Direktive 2013/36/EU.

Člen 12

Izmenjava informacij o zgodnjih opozorilnih znakih, morebitnih tveganjih in ranljivostih

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki sodelujejo pri pripravi poročila o oceni tveganja skupine iz člena 113(2)(a) Direktive 2013/36/EU ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 113(2)(b) navedene direktive za namene sprejemanja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z navedenim členom, izmenjajo kvantitativne informacije za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnega tveganja in ranljivosti ter jih vključijo v poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo o oceni likvidnostnega tveganja skupine.

2. Informacije iz odstavka 1 se pripravijo na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014, da se zagotovita doslednost in primerljivost uporabljenih podatkov. Te informacije zajemajo vsaj vse subjekte skupine z dovoljenjem ali sedežem v državi članici in vsaj naslednja področja:

(a)

kapital;

(b)	likvidnost;

(c)	kakovost sredstev;

(d)	financiranje;

(e)	dobičkonosnost;

(f)	tveganje koncentracije.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija iz odstavka 1 preučijo tudi možnost izmenjave informacij o makroekonomskem okolju, v katerem posluje skupina institucij in njeni subjekti.

Člen 13

Izmenjava informacij v zvezi z neskladnostjo in sankcijami

1. Člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku sporočijo informacije o situacijah, v zvezi s katerimi so člani kolegija ugotovili, da institucija ali podružnica v njihovi nadzorni pristojnosti ni izpolnjevala zahtev nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Unije ali zahtev v zvezi z bonitetnim nadzorom ali nadzorom tržnega ravnanja institucij, vključno z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, in informacije o naloženih upravnih kaznih ali drugih upravnih ukrepih v skladu s členi 64 do 67 Direktive 2013/36/EU, če te informacije vplivajo ali bodo verjetno vplivale na profil tveganja skupine ali njenih subjektov. Člani kolegija s konsolidacijskim nadzornikom razpravljajo o možnem vplivu teh vprašanj glede neskladnosti in sankcij na subjekte skupin ali skupino kot celoto.

2. Konsolidacijski nadzornik se lahko odloči, da bo informacije iz odstavka 1 sporočil članom kolegija, za katere so te informacije pomembne, v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

Člen 14

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije skupine

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, potrebne za vse, ki sodelujejo v postopku skupnega odločanja o elementih iz člena 8(2) Direktive 2014/59/EU.

2. Konsolidacijski nadzornik za namene odstavka 1 članom kolegija predloži načrt sanacije skupine v skladu s postopkom iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o rezultatih postopka iz odstavka 1.

4. Konsolidacijski nadzornik organ za reševanje na ravni skupine obvesti o časovnem načrtu, upoštevanem za pregled in oceno načrta sanacije skupine, in navede datum, do katerega mora organ za reševanje na ravni skupine predložiti svoja morebitna priporočila v skladu s členom 6(4) Direktive 2014/59/EU.

Člen 15

Izmenjava informacij v zvezi s sporazumi o finančni podpori v skupini

Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o glavnih pogojih odobritev sporazumov o finančni podpori v skupini, ki so bili dodeljeni v skladu s postopkom skupnega odločanja iz člena 20 Direktive 2014/59/EU.

Člen 16

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija v skladu s členom 116(1)(c) Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program nadzorniškega pregleda kolegija vsebuje vsaj naslednje:

(a)

področja skupnega dela, ugotovljena na podlagi ocene tveganja skupine in ocene likvidnostnega tveganja skupine ter skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU ali na podlagi drugih dejavnosti kolegija, vključno s prizadevanji za učinkovit nadzor in odpravo nepotrebnega podvajanja nalog v skladu s členom 116(1)(d) navedene direktive;

(b)	posamezne programe nadzorniškega pregleda konsolidacijskega nadzornika in članov kolegija za nadrejeno osebo in vse institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v državi članici;

(c)	področja, ki jim bo v okviru dela kolegija in njegovih načrtovanih nadzorniških dejavnosti posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi pregledi na kraju samem v skladu s členom 99(1)(c) Direktive 2013/36/EU;

(d)	člane kolegija, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(e)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

3. Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija se izvedeta v skladu s členom 11 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah

Člen 17

Priprava okvira kolegija za izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1)(c) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere) ob upoštevanju posebnosti in strukture skupine institucij.

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje vsaj:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalni sklop informacij, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalni sklop informacij iz točke (b) odstavka 2 vključuje:

(a)	pregled razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na subjekte skupine in skupino kot celoto, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnitev ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti konsolidacijski nadzornik ali člani kolegija ali sami subjekti skupine;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije v zvezi z likvidnostjo in kapitalskim položajem subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere na posamični in konsolidirani podlagi.

Člen 18

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij v izrednih razmerah

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES.

2. Če član ali opazovalec kolegija konsolidacijskega nadzornika opozori na izredne razmere ali če konsolidacijski nadzornik ugotovi, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporoči informacije iz člena 17(2)(b) v skladu s postopkom iz člena 17(2)(a).

3. Člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in konsolidacijski nadzornik se glede na naravo, resnost, potencialen sistemski ali drug vpliv in verjetnost širjenja izrednih razmer lahko odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4. Konsolidacijski nadzornik preuči, ali so informacije iz odstavkov 2 in 3 relevantne za izvedbo nalog kolegija za reševanje. V tem primeru konsolidacijski nadzornik te informacije sporoči organu za reševanje na ravni skupine, kot je opredeljen v točki 44 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU.

5. Informacije iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi posodobijo takoj, ko so dostopne nove informacije.

6. Če izmenjava informacij ali komunikacija iz tega člena poteka ustno, ji pravočasno sledi pisno sporočilo zadevnih pristojnih organov.

Člen 19

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer, opravljena v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na skupino in njene subjekte, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Pri ocenjevanju točke (c) odstavka 2 konsolidacijski nadzornik preuči potencialne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo subjekti skupine dovoljenje ali v katerih imajo sedež pomembne podružnice.

Člen 20

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, konsolidacijski nadzornik uskladi nadzorniški odziv na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.

2. Usklajena nadzorniška ocena iz člena 19 predstavlja osnovo za usklajen nadzorniški odziv, v katerem so opredeljeni potrebni nadzorni ukrepi, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

3. Usklajen nadzorniški odziv pripravijo konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

Člen 21

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 20 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Izmenjane informacije vključujejo vsaj zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem okviru iz člena 20(2) ter o potrebah po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 22

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

1. V okviru veljavne zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

2. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija se za usklajevanje zunanje komunikacije dogovorijo o naslednjih elementih:

(a)	razdelitev obveznosti za usklajevanje zunanje komunikacije v različnih stopnjah izrednih razmer;

(b)

raven informacij, ki se razkrijejo, ob upoštevanju potrebe po ohranjanju tržnega zaupanja in vseh drugih obveznosti razkritja, če se s finančnimi instrumenti, ki jih izda subjekt skupine, na katerega vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, javno trguje na enem ali več reguliranih trgih v Uniji;

(c)	usklajevanje izjav za javnost, vključno s tistimi, ki jih poda le en član kolegija, zlasti če bo to verjetno imelo posledice za subjekte skupine, ki jih nadzorujejo drugi člani kolegija;

(d)	razdelitev obveznosti in primeren rok za kontaktiranje subjektov skupine;

(e)	razdelitev obveznosti in ukrepov za posredovanje informacij o izvedenih usklajenih ukrepih za obvladovanje izrednih razmer javnosti;

(f)	opis možnega usklajevanja z drugo skupino ali kolegijem, ki je lahko vključen v obvladovanje izrednih razmer, ki vplivajo na skupino, kot je skupina za krizno upravljanje ali kolegij za reševanje.

POGLAVJE 3

POGOJI ZA DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 51(3) DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 23

Imenovanje članov in opazovalcev kolegija

1. Po pripravi sheme za institucijo s podružnicami v drugi državi članici v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99 pristojni organi matične države članice k članstvu v kolegiju povabijo naslednje organe:

(a)	pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice;

(b)	centralne banke ESCB v državah članicah, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo vključene v bonitetni nadzor pomembnih podružnic iz točke (a), vendar niso pristojni organi;

(c)

EBA.

2. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedeže nepomembne podružnice, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo nadzorne organe tretjih držav, v katerih imajo sedeže podružnice zadevnih institucij, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

4. Pristojni organi matične države članice lahko k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev povabijo naslednje organe v skladu s postopkom, določenim v členu 3(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2016/99:

(a)	centralne banke ESCB, ki v skladu z nacionalno zakonodajo nimajo pooblastil za nadzor institucije ali njenih podružnic s sedežem v državi članici;

(b)	javne organe v državi članici, odgovorne za nadzor institucije ali njenih podružnic, ali vključene vanj, vključno s pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ali varstvo potrošnikov.

5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija ureditve za sodelovanje opazovalcev v kolegiju določijo v pisnih dogovorih iz člena 51(3) Direktive 2013/36/EU. Pristojni organi matične države članice opazovalce obvestijo o teh ureditvah.

Člen 24

Obveščanje o ustanovitvi in sestavi kolegija

Pristojni organi matične države članice institucijo obvestijo o ustanovitvi kolegija ter o identiteti njegovih članov in opazovalcev ter morebitnih spremembah njegove sestave.

Člen 25

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju

Ustanovitev in delovanje kolegijev za pomembne podružnice, oblikovane v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, temeljita na pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju, ki se določijo v skladu s členom 5 te uredbe.

Člen 26

Sodelovanje pri sestankih in dejavnostih kolegija

1. Pri odločanju, kateri organi sodelujejo pri sestanku ali dejavnosti kolegija v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, pristojni organi matične države članice upoštevajo naslednje:

(a)	teme razprave in cilje sestanka ali dejavnosti, zlasti ob upoštevanju njihove pomembnosti za vsako podružnico;

(b)	pomen podružnice v državi članici, v kateri ima sedež, in njen pomen za institucijo.

2. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija zagotovijo, da pri sestankih ali dejavnostih sodelujejo najustreznejši predstavniki glede na teme razprave in zastavljene cilje. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane kolegija v največjem možnem obsegu zavežejo k sklepom, ki naj bi bili sprejeti med sestanki ali dejavnostmi.

3. Pristojni organi matične države članice lahko predstavnike institucije povabijo k sodelovanju pri sestanku ali dejavnosti kolegija na podlagi tem in ciljev sestanka ali dejavnosti skupine.

Člen 27

Pogoji za komunikacijo

1. Komunikacija z institucijo in njenimi podružnicami je organizirana v skladu z nadzornimi pristojnostmi, ki jih pristojnim organom matične države članice in članom kolegija dajeta poglavje 4 naslova V in naslov VII Direktive 2013/36/EU.

2. Sestanki in dejavnosti kolegija so organizirani v skladu s členom 18 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 28

Splošni pogoji za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in člani kolegija

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje v skladu s členom 50 in členom 51(2) Direktive 2013/36/EU.

2. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo tudi vse informacije, ki so potrebne za lažje sodelovanje iz členov 6, 7 in 8 Direktive 2014/59/EU.

3. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo informacije iz odstavkov 1 in 2 ne glede na to, ali so jih prejeli od institucije, pristojnega ali nadzornega organa ali drugega vira. Te informacije morajo biti dovolj ustrezne, natančne in pravočasne.

Člen 29

Izmenjava informacij za rezultate postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Informacije, ki jih pristojni organi matične države članice sporočijo članom kolegija, zajemajo informacije iz členov 4, 5, 7 do 13 in 17 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 524/2014 (9), ki izhajajo iz postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU.

Člen 30

Izmenjava informacij za oceno načrta sanacije

1. Pristojni organi matične države članice se s pristojnimi organi držav članic gostiteljic, v katerih imajo pomembne podružnice sedež, posvetujejo o načrtu sanacije, če je relevanten za navedeno podružnico, v skladu s členom 6(2) Direktive 2014/59/EU.

2. Za namene iz odstavka 1 pristojni organi matične države članice pristojnim organom držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež pomembne podružnice, predložijo načrt sanacije institucije v skladu s členom 19 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

3. Pristojni organi matične države članice zagotovijo, da so vsi člani kolegija ustrezno obveščeni o rezultatih postopka iz odstavka 1.

Člen 31

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 99 Direktive 2013/36/EU določijo nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti.

2. Program nadzorniškega pregleda kolegija vsebuje vsaj naslednje:

(a)	področja skupnega dela, ugotovljena kot rezultat postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU ali kot rezultat drugih izvedenih dejavnosti kolegija;

(b)	področja, ki jim bo v okviru dela kolegija in njegovih načrtovanih nadzorniških dejavnosti posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi pomembnih podružnic v skladu s členom 52(3) Direktive 2013/36/EU;

(c)	člane kolegija, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(d)	pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pri oblikovanju programa nadzorniškega pregleda kolegija in po potrebi njegovem posodabljanju preučijo možnost dogovorov o prostovoljni dodelitvi nalog in prenosu odgovornosti, predvsem če naj bi takšna dodelitev ali prenos privedla do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja zahtev glede nadzora, vključno s tistimi v zvezi z zahtevami po informacijah.

4. Pristojni organi matične države članice o sklenitvi dogovora o dodelitvi nalog ali prenosu odgovornosti obvestijo zadevno institucijo, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno podružnico.

5. Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija se izvedeta v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe (EU) 2016/99.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah ter končne določbe

Člen 32

Priprava okvira kolegija za izredne razmere

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija pripravijo okvir kolegija ob predvidevanju možnih izrednih razmer v skladu s členom 112(1)(c) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: okvir kolegija za izredne razmere).

2. Okvir kolegija za izredne razmere vključuje vsaj:

(a)	postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)	minimalni sklop informacij, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU.

3. Minimalni sklop informacij iz točke (b) odstavka 2 vključuje:

(a)	pregled razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na institucijo, na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema;

(b)	pojasnilo ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti pristojni organi matične države članice ali člani kolegija ali institucija sama;

(c)	zadnje dostopne kvantitativne informacije o likvidnosti in kapitalskem položaju institucije.

Člen 33

Splošni pogoji v zvezi z izmenjavo informacij v izrednih razmerah

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 114(1) Direktive 2013/36/EU, pri čemer spoštujejo zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII navedene direktive in, kjer je primerno, členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES.

2. Če član ali opazovalec kolegija pristojne organe matične države članice opozori na izredne razmere ali če pristojni organi matične države članice ugotovijo, da je prišlo do izrednih razmer, članom kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in EBA sporočijo informacije iz člena 32(2)(b) v skladu s postopkom iz člena 32(2)(a).

3. Člani kolegija, ki nadzorujejo institucije, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in pristojni organi matične države članice se glede na naravo, resnost, potencialni sistemski ali drug vpliv in verjetnost širjenja izrednih razmer lahko odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4. Pristojni organi matične države članice preučijo, ali so informacije iz odstavkov 2 in 3 relevantne za izvedbo nalog kolegija za reševanje. V tem primeru pristojni organi matične države članice te informacije sporočijo organu za reševanje iz člena 3 Direktive 2014/59/EU.

5. Informacije iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi posodobijo takoj, ko so dostopne nove informacije.

6. Če izmenjava informacij ali komunikacija iz tega člena poteka ustno, ji pravočasno sledi pisno sporočilo zadevnih pristojnih organov.

Člen 34

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organi matične države članice uskladijo nadzorniško oceno izrednih razmer (v nadaljnjem besedilu: usklajena nadzorniška ocena) v sodelovanju s člani kolegija v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer, ki jo pripravijo pristojni organi matične države članice, zajema vsaj naslednje elemente:

(a)	naravo in resnost izrednih razmer;

(b)	vpliv ali potencialni vpliv izrednih razmer na institucijo in njene podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere;

(c)	tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov.

3. Pri ocenjevanju točke (c) odstavka 2 pristojni organi matične države članice preučijo potencialne sistemske posledice v državah članicah, v katerih imajo sedež pomembne podružnice.

Člen 35

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Če pride do izrednih razmer, pristojni organi matične države članice uskladijo nadzorniški odziv na izredne razmere (v nadaljnjem besedilu: usklajen nadzorniški odziv) v sodelovanju s člani kolegija v skladu s členom 112(3) Direktive 2013/36/EU.

2. Usklajena nadzorniška ocena iz člena 34 predstavlja osnovo za usklajen nadzorniški odziv, v katerem so opredeljeni potrebni nadzorni ukrepi, njihov obseg in časovni načrt za njihovo izvajanje.

Člen 36

Spremljanje izvajanja usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo izvajanje usklajenega nadzorniškega odziva iz člena 35 in si izmenjujejo informacije o njegovem izvajanju.

2. Izmenjane informacije vključujejo vsaj zadnje informacije o izvajanju dogovorjenih ukrepov v predvidenem časovnem okviru iz člena 35(2) ter o potrebah po posodobitvi ali prilagoditvi teh ukrepov.

Člen 37

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, odgovorni za nadzor podružnic, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, ob upoštevanju elementov iz člena 22(2) in pravnih obveznosti ali omejitev v skladu z nacionalno zakonodajo v čim večji meri usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 21 tega Uradnega lista).

(6) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 45 tega Uradnega lista).

(9) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 524/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, v katerih so določene informacije, ki jih drug drugemu posredujejo pristojni organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic (UL L 148, 20.5.2014, str. 6).

28.1.2016

Uradni list Evropske unije

L 21/21

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/99

z dne 16. oktobra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Postopek priprave in posodabljanja sheme za subjekte skupine v Uniji in tretjih državah bi moral voditi konsolidacijski nadzornik, ki bi moral zagotoviti, da imajo potencialni člani kolegija možnost podati pripombe in prispevati k tej nalogi, tako da se zagotovi, da so vsi subjekti skupine učinkovito identificirani in da shema odraža točne in najnovejše informacije o subjektih, vključno s podružnicami skupine. Da bi olajšali pripravo sheme, zagotovili, da so vse potrebne informacije zbrane in se odražajo v shemi za skupino institucij, ter da bi zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti za konsolidacijskega nadzornika ali pristojne organe matične države članice in druge člane kolegija, bi bilo treba pri pripravi sheme uporabiti skupno predlogo.

(2)

Če namerava konsolidacijski nadzornik pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež nepomembne podružnice, nadzorne organe tretjih držav in druge relevantne organe povabiti k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev, mora zagotoviti, da so člani kolegija o tej nameri obveščeni vnaprej in da imajo dovolj časa, da ta predlog ocenijo, ga sprejmejo ali mu ugovarjajo. Za zagotavljanje ustreznega poteka postopka bi moral konsolidacijski nadzornik najprej povabiti organe, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v kolegiju, in šele nato povabiti potencialne opazovalce kolegija.

(3)

Preden potencialni opazovalci kolegija sprejmejo povabilo konsolidacijskega nadzornika, bi morali poznati pogoje sodelovanja, kot so jih sprejeli konsolidacijski nadzornik in člani kolegija. Konsolidacijski nadzornik mora pogoje sodelovanja opazovalcev vključiti v pisne dogovore kolegija o usklajevanju in sodelovanju.

(4)

Postopek sklepanja in spreminjanja pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju bi moral voditi konsolidacijski nadzornik, ki bi moral zagotoviti, da imajo člani kolegija možnost podati pripombe in prispevke k predlaganim dogovorom, vključno s pogoji sodelovanja opazovalcev. Da bi zagotovili skladnosti dogovorov, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov, v smislu strukture in zajetih določb ter hkrati omogočili primerno prožnost za vključevanje posebnih dogovorov in sporazumov za posamezne kolegije, bi jih bilo treba oblikovati na podlagi skupne predloge.

(5)	Konsolidacijski nadzornik bi moral pri organizaciji posvetovanj s člani kolegija o različnih operativnih vidikih dela kolegija jasno sporočiti primeren rok, do katerega pričakuje pripombe in mnenja članov kolegija.

(6)	Ob upoštevanju različnih nadzornih nalog, ki jih morajo opraviti konsolidacijski nadzornik in drugi člani kolegija, ter njihove kompleksnosti bi morala biti minimalna pogostost sestankov kolegija določena na enkrat letno.

(7)	Glede na to, da so kolegiji nadzornikov lahko organizirani v različne podstrukture, je bistveno zagotoviti, da so vsi člani kolegija pravočasno in ustrezno obveščeni o razpravah in sklepih, ki jih sprejmejo posamezne podstrukture.

(8)	Za zagotavljanje zaupnosti informacij, ki jih izmenjujejo konsolidacijski nadzornik ali pristojni organi matične države članice in člani kolegija, bi bilo treba kolegije nadzornikov spodbujati k uporabi varnih komunikacijskih sredstev.

(9)

Učinkovito in uspešno delovanje kolegijev nadzornikov zahteva, da člani kolegija izmenjujejo vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko ocenijo in sprejmejo ukrepe za zaščito interesov depozitarjev in vlagateljev v svojih državah članicah ter za zaščito finančne stabilnosti znotraj Unije. Če torej konsolidacijski nadzornik meni, da določena informacija ni relevantna za člana kolegija, mora svojo odločitev utemeljiti tako, da se predhodno posvetuje z navedenim članom in mu posreduje vse potrebne elemente za oceno relevantnosti.

(10)

Če redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih modelov razkrije pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, je pomembno, da konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo te pomanjkljivosti, sodelujejo, da ocenijo resnost teh slabosti in odločijo o ustreznih ukrepih. Vse odločitve o uvedbi kapitalskih pribitkov ali preklicu odobrenega modela bi morali skupaj sprejeti konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija.

(11)

Za hitrejše prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti, ki se vključijo v poročilo o oceni tveganja skupine ter poročilo o oceni likvidnostnega tveganja, je pomembno, da se konsolidacijski nadzornik in člani kolegija vnaprej dogovorijo o sklopu kazalnikov, ki se izmenjajo vsaj enkrat letno. Za zagotavljanje doslednosti in primerljivosti bi bilo treba te kazalnike izračunati na podlagi nadzorniških podatkov, ki jih pristojni organi zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 (2).

(12)	Postopek priprave in posodabljanja okvira kolegija za izredne razmere bi moral voditi konsolidacijski nadzornik ali pristojni organi matične države članice, ki bi morali zagotoviti, da imajo člani kolegija možnost podati pripombe in prispevke k predlaganemu okviru.

(13)

V izrednih razmerah bi bilo treba zagotoviti učinkovito in uspešno sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom in vsemi člani kolegija, odgovornimi za nadzor subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, ter da se ocenjevanje izrednih razmer, nadzorniški odziv na izredne razmere ter spremljanje in posodabljanje nadzorniškega odziva izvajajo usklajeno ob ustrezni vključitvi konsolidacijskega nadzornika in vseh članov kolegija, odgovornih za nadzor subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere. Poleg tega mora konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija obveščati o glavnih elementih sprejetih sklepov ali izmenjanih informacij za reševanje izrednih razmer.

(14)

Določbe te uredbe so tesno medsebojno povezane, saj urejajo operativno delovanje kolegijev nadzornikov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi izvedbeni tehnični standardi, ki se zahtevajo s členoma 51(5) in 116(5) Direktive 2013/36/EU, vključijo v eno uredbo.

(15)

Glede na to da je večina kolegijev nadzornikov v EU oblikovana v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, je bolj smiselno najprej določiti operativno delovanje kolegijev v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, nato pa delovanje kolegijev v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, pri čemer so prvi bolj splošni, drugi pa posebni primer.

(16)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(17)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa operativno delovanje kolegijev nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: kolegij), oblikovanih v skladu s členom 116 in členom 51(3) Direktive 2013/36/EU.

POGLAVJE 2

OPERATIVNO DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 116 DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 2

Priprava in posodobitev sheme za skupino institucij

1. Konsolidacijski nadzornik predloži osnutek sheme, pripravljene v skladu s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98 (4), organom, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v kolegiju v skladu s členom 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 (v nadaljnjem besedilu: potencialni člani kolegija), in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede ustrezen rok za predložitev teh stališč.

2. Konsolidacijski nadzornik za dokončanje sheme in brez poseganja v izvajanje člena 51 Direktive 2013/36/EU upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo potencialni člani kolegija.

3. Po dokončanju konsolidacijski nadzornik shemo za skupino sporoči vsem potencialnim članom kolegija.

4. Konsolidacijski nadzornik shemo posodobi tako, da postopek, opredeljen v odstavkih 1 do 3, uporabi vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če pride do večjih sprememb v strukturi skupine.

5. Konsolidacijski nadzornik za pripravo in posodabljanje sheme za skupino institucij uporabi predlogo v Prilogi I.

Člen 3

Ustanovitev kolegija

1. Konsolidacijski nadzornik kolegij ustanovi po naslednjih korakih:

(a)	konsolidacijski nadzornik pošlje vabila organom, navedenim v členu 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98;

(b)	konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo pristojnim organom nepomembnih podružnic poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev v skladu s členom 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/98;

(c)	konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo nadzornim organom tretjih držav poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev v skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98;

(d)	konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo vsem organom iz člena 3(4), Delegirane uredbe (EU) 2016/98, poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev.

Za namene iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se obvestilu priloži predlog konsolidacijskega nadzornika o pogojih za sodelovanje opazovalcev v kolegiju, ki morajo biti vključeni v pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Poleg tega se obvestilu za namene točke (c) prvega pododstavka priloži mnenje konsolidacijskega nadzornika o oceni enakovrednosti zahtev o zaupnosti in varovanju poslovnih skrivnosti, ki se uporabljajo za nadzorni organ tretje države.

V obvestilu iz drugega pododstavka je postavljen primeren rok, do katerega lahko vsak član kolegija, ki se ne strinja, pisno izrazi utemeljen ugovor na kateri koli vidik predloga ali mnenja konsolidacijskega nadzornika.

2. Po dogovoru vseh članov kolegija o predlogu, ki ga konsolidacijski nadzornik sklene, če mu do roka ni nihče nasprotoval, konsolidacijski nadzornik organu iz točke (b), (c) ali (d) odstavka 1 pošlje vabilo, naj postane opazovalec kolegija. Vabilu so priloženi pogoji za sodelovanje opazovalcev, kot so jih sprejeli člani kolegija in kot so vključeni v pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.

3. Organi, ki prejmejo vabilo, naj postanejo člani ali opazovalci, ta status pridobijo, ko vabilo sprejmejo. Organi, ki prejmejo vabilo, naj postanejo opazovalci, sprejmejo tudi pogoje sodelovanja opazovalcev, kot jih je sporočil konsolidacijski nadzornik.

4. Organi iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 lahko zaprosijo za status opazovalca kolegija. Zadevno zahtevo naslovijo na konsolidacijskega nadzornika. Če se konsolidacijski nadzornik odloči, da bo te organe povabil k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalca, uporabi postopke iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1, kot je primerno.

Člen 4

Priprava in posodabljanje seznamov kontaktnih oseb

1. Konsolidacijski nadzornik v korespondenci s člani in opazovalci kolegija s pomočjo predloge v Prilogi II vzdržuje in deli seznam popolnih kontaktnih podatkov, vključno s kontaktnimi podatki izven delovnega časa za primer izrednih razmer. Seznama kontaktnih oseb in kontaktnih oseb v izrednih razmerah se priložita pisnim dogovorom o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku posredujejo svoje kontaktne podatke in ga nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov.

3. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija posreduje vsako posodobljeno različico seznamov kontaktnih oseb in kontaktnih oseb v izrednih razmerah.

Člen 5

Sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi svoj predlog za sklenitev pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 115 Direktive 2013/36/EU in členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Konsolidacijski nadzornik svoj predlog sporoči članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede ustrezen rok za predložitev teh stališč.

3. Za dokončanje pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.

4. Konsolidacijski nadzornik po dokončanju dogovorov o usklajevanju in sodelovanju te posreduje članom kolegija.

5. Izvajanje pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju se preskusi s simulacijo ali na drug način, če konsolidacijski nadzornik in člani kolegija menijo, da je to potrebno.

6. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija v primeru sprememb elementov pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 preučijo, ali je navedene dogovore treba spremeniti.

Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju se spremenijo tako, da odražajo spremembe v članstvu kolegija.

Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija v rednih razmikih, ki jih je treba določiti v dogovorih, pregledujejo elemente pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju, ki se nanašajo na okvir kolegija pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah.

7. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju spremenijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.

8. Konsolidacijski nadzornik za sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju uporabi predlogo iz Priloge II.

Člen 6

Operativni vidiki sestankov in dejavnosti kolegija

1. Kolegiji se fizično sestanejo vsaj enkrat letno. Vendar lahko konsolidacijski nadzornik s soglasjem vseh članov kolegija ob upoštevanju specifičnosti skupine določi drugačno pogostost fizičnih sestankov.

2. Konsolidacijski nadzornik jasno določi cilje sestankov kolegija. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da se ti cilji odražajo v dnevnem redu sestankov, in pozove vse člane kolegija, naj predlagajo dodatne točke dnevnega reda. Konsolidacijski nadzornik upošteva vse predloge o točkah dnevnega reda, ki jih podajo člani kolegija, in na zahtevo pojasni, zakaj jih ni vključil v dnevni red.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki so vključeni v določeno dejavnost ali sestanek kolegija, dokumente in prispevke k delovnim dokumentom izmenjajo dovolj zgodaj, da vsem udeležencem sestanka kolegija omogočijo aktivno sodelovanje v razpravah.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 7

Splošni okvir za izmenjavo informacij med konsolidacijskim nadzornikom, člani kolegija in opazovalci

1. Ko konsolidacijski nadzornik od člana kolegija prejme informacije iz člena 9(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98, jih posreduje:

(a)	drugim članom kolegija;

(b)	opazovalcem, kot je po njegovem mnenju ustrezno in v skladu s pogoji njihovega sodelovanja v kolegiju.

2. Če konsolidacijski nadzornik meni, da informacije iz odstavka 1 niso relevantne za določenega člana kolegija, se s tem članom predhodno posvetuje in mu posreduje ključne točke informacij, tako da lahko navedeni član določi njihovo dejansko relevantnost.

3. Kadar je kolegij organiziran v različne podstrukture, konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija pravočasno izčrpno obvesti o sprejetih in izvedenih ukrepih v različnih podstrukturah kolegija.

4. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija se dogovorijo o sredstvih za izmenjavo informacij in ta dogovor navedejo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Člen 8

Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih pristopov

1. Če nobena od institucij z dovoljenjem države članice, vključno z EU nadrejeno institucijo, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo notranjih pristopov v skladu s členi 143(1), 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali če je kateri koli zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 ugotovil pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik in navedeni član kolegija sodelujeta in se posvetujeta, da se skupaj dogovorita o preklicu dovoljenja za uporabo pristopa, o uvedbi zahtev po kapitalskih pribitkih ali o omejitvi uporabe notranjega modela, kot je navedeno v členu 11(2)(c) in (d) te delegirane uredbe.

2. Odločitev o preklicu odobrenega modela skupaj sprejmejo konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte, ki uporabljajo odobreni model in na katere vplivajo neučinkovitosti, ugotovljene v skladu z odstavkom 1. Sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom in navedenimi člani kolegija sledi postopku iz določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/100 (5).

3. Odločitev o uvedbi kapitalskih dodatkov se sprejme s postopkom skupnega odločanja v skladu s členom 113(1)(a) Direktive 2013/36/EU.

4. Konsolidacijski nadzornik vse druge člane kolegija obvesti o sprejetju sklepov v skladu z odstavkom 1, če meni, da bodo takšne informacije verjetno vplivale na druge dejavnosti kolegija ali da so ključne za izvajanje nalog drugih članov kolegija.

Člen 9

Obveščanje o nepomembnih razširitvah in spremembah notranjih modelov

1. Konsolidacijski nadzornik o nepomembnih razširitvah ali spremembah modelov, ki vplivajo na katero koli institucijo, ki ima dovoljenje v državi članici, vključno z EU nadrejenimi družbami, nemudoma obvesti vse zadevne člane kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijskega nadzornika obvesti o vseh nepomembnih razširitvah ali spremembah, ki vplivajo na katero koli institucijo, ki je pod nadzorno pristojnostjo navedenega zadevnega člana kolegija.

3. Če ima zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pomisleke v zvezi z razvrstitvijo razširitve ali spremembe kot nepomembne, te pomisleke sporoči konsolidacijskemu nadzorniku, ki bo te informacije delil z drugimi zadevnimi člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Če ima konsolidacijski nadzornik pomisleke v zvezi z razvrstitvijo razširitve ali spremembe kot nepomembne, te pomisleke sporoči vsem zadevnim članom kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 razpravljajo o podrobnostih navedenih pomislekov, da bi dosegli skupno stališče o pomembnosti razširitve ali spremembe.

4. Če konsolidacijski nadzornik in posamezni člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 menijo, da je zadevna institucija razširitve ali spremembe notranjega modela nepravilno razvrstila kot nepomembne, o tem nemudoma obvestijo navedeno institucijo.

Člen 10

Izmenjava informacij o znakih zgodnjega opozarjanja, morebitnih tveganjih in ranljivostih

1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki sodelujejo pri pripravi poročila o oceni tveganja skupine iz člena 113(2)(a) Direktive 2013/36/EU ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 113(2)(b) navedene direktive za namene sprejemanja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z navedenim členom, se dogovorijo o kazalnikih za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnega tveganja in ranljivosti iz člena 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Navedeni kazalniki se izračunajo na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zberejo od nadzorovanih institucij v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014.

Dogovorjeni kazalniki se opredelijo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5(l) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Vsak član kolegija iz odstavka 1 konsolidacijskemu nadzorniku sporoči vrednosti dogovorjenih kazalnikov za institucije pod njegovo nadzorno pristojnostjo.

3. Konsolidacijski nadzornik razširi vrednosti iz odstavka 2 in vrednosti dogovorjenih kazalnikov za EU nadrejene družbe ter na konsolidirani ravni za vsakega člana kolegija iz člena 1.

4. Konsolidacijski nadzorniki in člani kolegija iz člena 1 vrednosti dogovorjenih kazalnikov izmenjujejo vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če se navedeni pristojni organi tako dogovorijo.

Člen 11

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Ko so sprejete skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU, člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku zagotovijo svoje podatke za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 116(1)(c) Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Konsolidacijski nadzornik po prejemu prispevkov članov kolegija pripravi osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija.

3. Konsolidacijski nadzornik osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija posreduje članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča o področjih skupnega dela, ter navede primeren rok za predložitev teh stališč.

4. Za dokončanje programa nadzorniškega pregleda kolegija konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.

5. Ko je program nadzorniškega pregleda kolegija dokončan, ga konsolidacijski nadzornik posreduje članom kolegija.

6. Program nadzorniškega pregleda kolegija se posodobi vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če je to potrebno zaradi ugotovitev procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU ali zaradi skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 navedene direktive.

7. Konsolidacijski nadzornik program nadzorniškega pregleda kolegija posodobi po postopku iz odstavkov 1 do 5.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah

Člen 12

Priprava in posodabljanje okvira kolegija za izredne razmere

1. Konsolidacijski nadzornik pripravi svoj predlog za oblikovanje okvira kolegija za izredne razmere v skladu s členom 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Konsolidacijski nadzornik svoj predlog predloži članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede primeren rok za predložitev teh stališč.

3. Konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.

4. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija sporoči končno različico okvira kolegija za izredne razmere.

5. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija vsaj enkrat na leto proučijo, ali je treba okvir kolegija za izredne razmere posodobiti.

6. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija okvir kolegija za izredne razmere posodobijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.

Člen 13

Izmenjava informacij v izrednih razmerah

1. Če konsolidacijski nadzornik izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo ali podružnico skupine, ki je pridobila dovoljenje oziroma ima sedež v državi članici, na to nemudoma opozori EBA in člana kolegija, ki nadzoruje institucijo ali podružnico, na katero vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

2. Če član kolegija izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo ali podružnico skupine, ki je pridobila dovoljenje oziroma ima sedež v državi članici, na to nemudoma opozori konsolidacijskega nadzornika.

3. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi drugi člani kolegija ustrezno obveščeni o glavnih elementih naslednjih točk:

(a)	usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer iz člena 14;

(b)	usklajen nadzorniški odziv iz člena 15, vključno s sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi, ter njegovo spremljanje, kot je opredeljeno v členu 16;

(c)

ukrepi za zgodnje posredovanje, sprejeti v skladu s členi 27, 28 in 29 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), kot je primerno, ob upoštevanju potrebe po usklajevanju teh ukrepov v skladu s členom 30 navedene direktive ali določitev pogojev za reševanje v skladu s členom 32 navedene direktive.

4. Kadar bo usklajen nadzorniški odziv na izredne razmere iz člena 15 verjetno učinkovitejši, če pri njem sodelujejo organ za reševanje na ravni skupine, organ za reševanje podrejenih družb ali organ za reševanje v jurisdikcijah, v katerih so pomembne podružnice, centralne banke, pristojna ministrstva in sistemi zajamčenih vlog, konsolidacijski nadzornik razmisli o vključitvi navedenih organov.

5. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, položaj v sodelovanju s konsolidacijskim nadzornikom vodi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega zadevnega subjekta skupine.

Člen 14

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

1. Za namene člena 19 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik usklajuje pripravo osnutka usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer, in sicer na podlagi lastne ocene in ocene članov kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

2. Osnutek usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer zajema subjekte skupine, na katere te izredne razmere vplivajo ali bodo verjetno vplivale. Konsolidacijski nadzornik ustrezno upošteva stališča in ocene članov kolegija, ki so odgovorni za nadzor navedenih subjektov skupin.

3. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, nadzorniško oceno izrednih razmer skupaj s konsolidacijskim nadzornikom opravi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega subjekta skupine.

Člen 15

Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Za namene člena 20 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik vodi pripravo usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere ob upoštevanju skupine in subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere. Konsolidacijski nadzornik ustrezno upošteva stališča in ocene članov kolegija, ki so odgovorni za nadzor navedenih subjektov skupin.

2. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, nadzorniški odziv na izredne razmere skupaj s konsolidacijskim nadzornikom opravi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega subjekta skupine.

3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija naloge iz odstavkov 1 in 2 opravijo nemudoma.

4. Priprava usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer iz člena 14 in priprava usklajenega nadzorniškega odziva na te izredne razmer lahko potekata vzporedno.

Člen 16

Spremljanje in posodabljanje usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Za namene člena 21 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik usklajuje spremljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov, določenih v usklajenem nadzorniškem odzivu iz člena 15.

2. Člani kolegija, ki so odgovorni za nadzor subjektov skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, konsolidacijskega nadzornika po potrebi obveščajo o razvoju izrednih razmer in izvajanju dogovorjenih ukrepov, povezanih s posameznimi subjekti skupin.

3. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija, vključno z EBA, zagotovi vse zadnje informacije o spremljanju usklajenega nadzorniškega odziva, ki zajemajo skupino in subjekte, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

4. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, odgovorni za nadzor subjektov skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, preučijo potrebo po posodobitvi usklajenega nadzorniškega odziva, pri čemer upoštevajo informacije, ki si jih izmenjujejo med spremljanjem izvajanja odziva.

5. Zahteve iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo takoj.

POGLAVJE 3

OPERATIVNO DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 51(3) DIREKTIVE 2013/36/EU

ODDELEK 1

Ustanovitev in delovanje kolegijev

Člen 17

Priprava in posodabljanje sheme za institucijo, ustanovitev kolegija, priprava in posodabljanje seznamov kontaktnih oseb ter sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o sodelovanju in usklajevanju

Za kolegije, oblikovane v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, pristojni organi matične države članice pripravijo in posodabljajo shemo za institucijo, ustanovijo kolegij, oblikujejo in posodabljajo sezname kontaktnih oseb ter sklenejo in spreminjajo pisne dogovore o sodelovanju in usklajevanju v skladu s členi 2 do 5 v ustreznem obsegu.

Člen 18

Operativni vidiki sestankov in dejavnosti kolegija

1. Pristojni organi matične države članice redno sodelujejo s člani kolegija, in sicer v obliki sestankov ali drugih dejavnosti.

2. Pristojni organi matične države članice organizacijo sestankov in dejavnosti kolegija ter njihove cilje sporočijo članom kolegija, vključno z EBA.

3. Pristojni organi matične države članice jasno določijo cilje sestankov kolegija. Pristojni organi matične države članice zagotovijo, da se ti cilji odražajo v dnevnem redu sestankov, in pozovejo vse člane kolegija, naj predlagajo dodatne točke dnevnega reda. Pristojni organi matične države članice upoštevajo vse predloge o točkah dnevnega reda, ki jih podajo člani kolegija, in na zahtevo pojasnijo, zakaj jih niso vključili v dnevni red.

4. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, ki so vključeni v določeno dejavnost ali sestanek kolegija, dokumente in prispevke k delovnim dokumentom pošljejo dovolj zgodaj, da vsem sodelujočim v kolegiju omogočijo aktivno sodelovanje v razpravah.

ODDELEK 2

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja

Člen 19

Splošni okvir za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice, člani kolegija in opazovalci

1. Za namen člena 28(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 člani kolegija informacije posredujejo pristojnim organom matične države članice.

2. Pristojni organi matične države članice informacije iz odstavka 1 posredujejo:

(a)	članom kolegija;

(b)	opazovalcem, kot se zdi primerno pristojnim organom matične države članice in v skladu s pogoji njihovega sodelovanja v kolegiju.

3. Če pristojni organi matične države članice menijo, da informacije iz odstavka 1 niso relevantne za določenega člana kolegija, se s tem članom predhodno posvetujejo in mu posredujejo ključne točke informacij, tako da lahko navedeni član določi njihovo dejansko relevantnost.

4. Kadar je kolegij organiziran v različne podstrukture, pristojni organi matične države članice vse člane kolegija pravočasno izčrpno obvestijo o sprejetih in izvedenih ukrepih v različnih podstrukturah kolegija.

5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija se dogovorijo o sredstvih za izmenjavo informacij in ta dogovor navedejo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

Člen 20

Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija

1. Za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 99 Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 31 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 člani kolegija predložijo svoje prispevke pristojnim organom matične države članice.

2. Pristojni organi matične države članice po prejemu prispevkov članov kolegija pripravijo osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija.

3. Pristojni organi matične države članice osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija posredujejo članom kolegija in jih pozovejo, naj predložijo svoja stališča o področjih skupnega dela, ter navedejo primeren rok za predložitev teh stališč.

4. Za dokončanje programa nadzorniškega pregleda kolegija pristojni organi matične države članice upoštevajo vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasnijo, zakaj jih niso vključili.

5. Ko je program nadzorniškega pregleda kolegija dokončan, ga pristojni organi matične države članice posredujejo članom kolegija.

7. Pristojni organi matične države članice program nadzorniškega pregleda kolegija posodobijo po postopku iz odstavkov 1 do 5.

ODDELEK 3

Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah ter končne določbe

Člen 21

Priprava in posodabljanje okvira kolegija za izredne razmere

1. Za oblikovanje okvira kolegija za izredne razmere pristojni organi matične države članice pripravijo predlog v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

2. Pristojni organi matične države članice svoj predlog predložijo članom kolegija in jih pozovejo, naj predložijo svoja stališča, ter navedejo primeren rok za predložitev teh stališč.

3. Pristojni organi matične države članice upoštevajo vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasnijo, zakaj jih niso vključili.

4. Pristojni organi matične države članice članom kolegija sporočijo končno različico okvira kolegija za izredne razmere.

5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija vsaj enkrat na leto proučijo, ali je treba okvir kolegija za izredne razmere posodobiti.

6. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija okvir kolegija za izredne razmere posodobijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.

Člen 22

Izmenjava informacij v izrednih razmerah

1. Če pristojni organi matične države članice izvejo za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo, na to nemudoma opozorijo EBA in člane kolegija.

2. Če član kolegija izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na podružnico v njegovi jurisdikciji, na to nemudoma opozori pristojne organe matične države članice.

Člen 23

Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer

Za namene člena 34 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pristojni organi matične države članice pošljejo nadzorniško oceno izrednih razmer članom kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.

Člen 24

Usklajevanje in spremljanje nadzorniškega odziva na izredne razmere

1. Za namene člena 35 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pristojni organi matične države članice oblikujejo usklajen nadzorniški odziv na izredne razmere. Pristojni organi matične države članice ustrezno upoštevajo stališča članov kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.

2. Pristojni organi matične države članice po potrebi usklajujejo spremljanje izvajanja ukrepov, določenih v usklajenem nadzorniškem odzivu.

3. Člani kolegija pristojne organe matične države članice obvestijo o poteku izrednih razmer in izvajanju vseh dogovorjenih ukrepov, povezanih s podružnicami v njihovi jurisdikciji.

4. Pristojni organi matične države članice članom kolegija, vključno z EBA, zagotovijo vse posodobitve o spremljanju nadzorniškega odziva.

5. Priprava nadzorniške ocene izrednih razmer iz člena 23 in priprava nadzorniškega odziva na te razmere lahko potekata vzporedno.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 z dne 16. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov (glej stran 2 tega Uradnega lista).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 45 tega Uradnega lista).

(6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

PRILOGA I

Predloga za pripravo sheme

EU nadrejena institucija/EU nadrejeni finančni holding/EU nadrejeni mešani finančni holding/institucija
Skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk (v milijonih eurov)
Ali je določen kot globalno sistemsko pomembna institucija (GSPI) ali druga sistemsko pomembna institucija (DSPI)?
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 7 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev kapitalskih zahtev)? (D/N)
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 8 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev likvidnostnih zahtev)? (D/N)

Institucije z dovoljenjem v državi članici/Subjekti finančnega sektorja z dovoljenjem v državi članici

Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja pomemben za skupino?

(D/N)

Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja pomemben za državo članico, v kateri ima dovoljenje?

(D/N)

Skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk institucije/subjekta finančnega sektorja (v milijonih eurov)

Merila, uporabljena za določanje pomembnosti za državo članico, kot je ustrezno

Merila, uporabljena za določanje pomembnosti za skupino, kot je ustrezno

Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 7 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013

(opustitev kapitalskih zahtev)?

(D/N)

Pristojni organ/drug organ

Država članica

Institucija/subjekt finančnega sektorja

Koda identifikatorja pravnih subjektov, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov)

Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja določen kot DSPI?

Neposredno nadrejena družba institucije/subjekta finančnega sektorja

Koda identifikatorja pravnih subjektov, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov)

Ali je neposredno nadrejena družba določena kot DSPI?

Kolegij za reševanje:

Države članice in opazovalke:

Organi člani in opazovalci:

Skupina za krizno upravljanje (CMG):

Države članice:

Organi člani:

		Ime konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice:
		Naslov konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice:
		Kontaktna oseba (ime, elektronska pošta, telefonska številka) konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice:

Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 8 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev likvidnostnih zahtev)? (D/N)	Ali je zadevni organ član ali opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite.	Podružnice s sedežem v državi članici						Ali je podružnica pomembna za skupino? (D/N)	Merila, uporabljena za določanje pomembnosti, kot je ustrezno	Ali je podružnica pomembna za državo članico v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU? (D/N)	Ali je zadevni organ član ali opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite.
		Pristojni organ/drug organ	Država članica	Podružnica	Institucija, v okviru katere je ustanovljena podružnica	Koda identifikatorja pravnih subjektov institucije, v okviru katere je ustanovljena podružnica, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov)	Ali je institucija, v okviru katere je ustanovljena podružnica, določena kot DSPI? (D/N)	Ali je podružnica pomembna za skupino? (D/N)

Institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v tretji državi						Ali je institucija/podružnica pomembna za skupino? (D/N)	Merila, uporabljena za določanje pomembnosti, kot je ustrezno	Ali vsi člani kolegija zahteve o zaupnosti in varovanju poslovnih skrivnosti, ki se uporabljajo za nadzorne organe tretjih držav, ocenjujejo kot enakovredne? (D/N)	Ali je nadzorni organ tretje države opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite.
Nadzorni organ tretje države	Tretja država	Institucija/podružnica	Koda identifikatorja pravnih subjektov institucije, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov)	Neposredno nadrejena družba institucije	Koda identifikatorja pravnih subjektov neposredno nadrejene družbe, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov)	Ali je institucija/podružnica pomembna za skupino? (D/N)












Ali obstaja neevropska struktura kolegija? (D/N) (če obstaja, navedite ime kolegija in nadzornika gostitelja):	Države članice:	Organi člani:
Naziv kolegija

PRILOGA II

Predloga za pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju nadzornega kolegija, ustanovljenega za

skupino <XY>/institucijo <A>

28.1.2016

Uradni list Evropske unije

L 21/45

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/100

z dne 16. oktobra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 20(8) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pri ocenjevanju popolnosti vloge za nekatera bonitetna dovoljenja, preden se sprejme odločitev o podelitvi dovoljenj iz člena 20(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi morali konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi zagotoviti pravočasno in učinkovito medsebojno sodelovanje ter razviti skupno razumevanje o prejemu popolne vloge ali o vidikih vloge, ki se štejejo za nepopolne.

(2)	Konsolidacijski nadzornik bi moral vlagatelju in zadevnim pristojnim organom potrditi datum prejema popolne vloge, da se zagotovi jasnost glede točnega datuma začetka šestmesečnega obdobja za doseganje skupne odločitve ter zmanjšajo tveganja za morebitne spore v zvezi s tem izhodiščem.

(3)

Oceno popolnosti vloge bi bilo treba izvesti na podlagi elementov, ki jih morajo pristojni organi oceniti v okviru odločanja o podelitvi zaprošenega dovoljenja. Povezava med oceno, ki jo morajo opraviti pristojni organi, in informacijami, ki se pričakujejo v predloženih vlogah, je bistvena za izboljšanje kakovosti vlog ter zagotavlja doslednost v kolegijih nadzornikov, tako glede vsebine vlog kot ocene popolnosti.

(4)

Za zagotovitev doslednega izvajanja postopka za sprejetje skupne odločitve je pomembno, da je vsak korak dobro opredeljen. Jasno začrtan postopek olajša pravočasno izmenjavo informacij, določa sorazmerno porazdelitev in učinkovito upravljanje nadzornih virov, spodbuja medsebojno razumevanje, razvija odnose zaupanja med nadzornimi organi in spodbuja učinkovit nadzor.

(5)

Ocena popolnosti vloge ne bi smela vključevati ocene vloge, ki jo pristojni organi izvajajo, medtem ko pripravljajo svoje mnenje glede podelitve dovoljenja. Čas, namenjen za vsak korak v postopku skupnega odločanja, bi moral biti zato sorazmeren z zapletenostjo in obsegom tega koraka, pri čemer je treba upoštevati, da časovnega obdobja za dosego skupne odločitve ni mogoče podaljšati ali začasno prekiniti.

(6)

Konsolidacijski nadzornik bi moral imeti možnost, da oceni, ali in kako model, za katerega se zahteva dovoljenje, zajema izpostavljenosti v jurisdikcijah zunaj Unije. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi in nadzornimi organi tretjih držav, da bi lahko pristojni organi razvili celotno oceno uspešnosti modela.

(7)	Pravočasno in stvarno načrtovanje postopka skupnega odločanja je ključnega pomena. Vsak sodelujoči pristojni organ bi moral konsolidacijskemu nadzorniku svoj prispevek k skupni odločitvi zagotoviti pravočasno in na učinkovit način.

(8)	Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe bi bilo treba določiti ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju ocene in doseganju skupne odločitve, pri čemer se priznava, da se lahko nekatere naloge izvajajo istočasno, druge pa zaporedoma.

(9)	Za lažje doseganje skupnih odločitev je pomembno, da pristojni organi, ki sodelujejo pri odločanju, vzpostavijo medsebojni dialog, zlasti pred zaključkom skupnih odločitev.

(10)	Za zagotovitev učinkovitega postopka, bi moral imeti konsolidacijski nadzornik končno odgovornost za določanje ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri doseganju skupne odločitve glede odobritve notranjih modelov.

(11)	Določitev jasnih določb za vsebino skupnih odločitev bi morala zagotoviti, da so skupne odločitve v celoti utemeljene in prispevajo k učinkovitemu spremljanju vseh pogojev.

(12)	Za pojasnitev postopka, ki ga je treba upoštevati, ko se doseže skupna odločitev, zagotovitev pregledne obravnave rezultata odločitve ter olajšanje ustreznega nadaljnjega ukrepanja, kjer je to potrebno, bi bilo treba določiti standarde glede sporočanja skupne odločitve.

(13)

Časovni načrt postopka za sprejemanje skupne odločitve o vlogah za dovoljenja, ki se nanašajo na pomembne razširitve ali spremembe modela, in razdelitev dela med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi bi morala biti sorazmerna z obsegom teh pomembnih razširitev ali sprememb modela.

(14)

Postopek skupnega odločanja iz člena 20 Uredbe (EU) št. 575/2013 vključuje postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar se ne sprejme skupna odločitev. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega vidika postopka in zlasti za zagotovitev izražanja v celoti utemeljenih odločitev ter za pojasnitev obravnave stališč in pridržkov, ki so jih izrazili zadevni pristojni organi, bi bilo treba pripraviti standarde, ki pokrivajo časovni načrt za sprejemanje odločitev v odsotnosti skupne odločitve in njihovo sporočanje.

(15)	Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski komisiji predložil Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(16)

EBA je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedla odprta javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa postopek skupnega odločanja iz točke (a) člena 20(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z vlogami za dovoljenja iz člena 143(1), člena 151(4) in (9), člena 283, člena 312(2) in člena 363 navedene uredbe z namenom olajšanja sprejemanja skupnih odločitev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„zadevni pristojni organ“ pomeni pristojni organ, ki ni konsolidacijski nadzornik in je odgovoren za nadzor podrejenih družb, ki sodelujejo pri oddaji skupne vloge, nadrejene institucije EU ali nadrejenega finančnega holdinga EU ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU v državi članici ter ki mora doseči skupno odločitev v skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 glede vloge iz točke (a) člena 20(1) navedene uredbe;

2.	„vlagatelj“ pomeni nadrejeno institucijo EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU ali podrejene družbe nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU, ki predložijo vlogo;

3.	„poročilo o oceni“ pomeni poročilo, ki vsebuje oceno vloge v skladu s členom 6.

POGLAVJE II

POSTOPEK SKUPNEGA ODLOČANJA

Člen 3

Sodelovanje nadzornih organov tretje države v postopku ocenjevanja

1. Konsolidacijski nadzornik se lahko odloči vključiti nadzorne organe tretje države, ki sodelujejo v kolegiju nadzonikov v skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98 (3) pri oceni vlog, predloženih v skladu s členom 20(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar vlagatelj deluje v tej tretji državi in namerava uporabiti zadevne metodologije za izpostavljenosti v tej tretji državi. V tem primeru konsolidacijski nadzornik in ti organi dosežejo dogovor o obsegu sodelovanja nadzornih organov tretje države za naslednje namene:

(a)	da se konsolidacijskemu nadzorniku zagotovi njihov prispevek k poročilu o oceni, ki ga je pripravil konsolidacijski nadzornik;

(b)	da se kot priloge k poročilu o oceni, ki ga je pripravil konsolidacijski nadzornik, dodajo prispevki iz točke (a).

2. Če se konsolidacijski nadzornik odloči, da bo vključil nadzorne organe tretjih držav, konsolidacijski nadzornik ne predloži poročil o oceni, ki jih pripravi posamezni zadevni pristojni organ, nadzornim organom tretjih držav brez izrecnega soglasja tega pristojnega organa.

3. Konsolidacijski nadzornik redno in v celoti obvešča zadevne pristojne organe o obsegu, ravni in naravi sodelovanja nadzornih organov tretje države v ocenjevalnem postopku ter v kakšnem obsegu so njihovi prispevki koristili poročilu o oceni, ki ga je pripravil konsolidacijski nadzornik.

Člen 4

Ocena popolnosti vloge

1. Ob prejemu vloge za dovoljenje iz člena 143(1), člena 151(4) in (9), člena 283, člena 312(2) ali člena 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki jo je predložil vlagatelj, konsolidacijski nadzornik posreduje vlogo zadevnim pristojnim organom nemudoma oziroma najpozneje v roku 10 dni.

2. Konsolidacijski nadzornik in pristojni organi ocenijo popolnost vloge v šestih tednih od prejema vloge s strani konsolidacijskega nadzornika.

3. Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse informacije, ki jih potrebujejo pristojni organi za oceno vloge v skladu z zahtevami, ki so določene v Uredbi (EU) št. 575/2013 in zlasti v členih 143, 144, 151, 283, 312 in 363 navedene uredbe.

4. Zadevni pristojni organi svojo oceno popolnosti vloge predložijo konsolidacijskemu nadzorniku.

5. V oceni iz odstavka 4 se navedejo vsi elementi vloge, ki so ocenjeni kot nepopolni ali manjkajoči.

6. Če zadevni pristojni organ svoje ocene popolnosti vloge konsolidacijskemu nadzorniku ne predloži v roku iz odstavka 2, se šteje, da zadevni pristojni organ vlogo obravnava kot popolno.

7. Če konsolidacijski nadzornik ali kateri koli zadevni pristojni organi meni, da so podatki v vlogi nepopolni, konsolidacijski nadzornik obvesti vlagatelja o vidikih, ki se štejejo za nepopolne ali manjkajoče, ter vlagatelju omogoči, da predloži manjkajoče informacije.

8. Če vlagatelj predloži manjkajoče informacije iz odstavka 7, konsolidacijski nadzornik te informacije nemudoma posreduje zadevnim pristojnim organom oziroma najpozneje v roku 10 dni od datuma prejema te informacije.

9. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi v šestih tednih od datuma, ko konsolidacijski nadzornik prejme te informacije, v skladu s postopkom iz odstavkov 3 do 6 ocenijo, ali je vloga popolna, pri čemer upoštevajo dodatne informacije.

10. Kadar je bila popolna vloga predhodno ocenjena kot nepopolna, se obdobje šestih mesecev iz točke (a) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 šteje od datuma, ko konsolidacijski nadzornik prejme informacije, s katerimi se vloga dopolni.

11. Potem ko se vloga oceni kot popolna, konsolidacijski nadzornik o tem obvesti vlagatelja in zadevne pristojne organe, skupaj z datumom prejema popolne vloge ali datumom prejema informacij, ki so vlogo dopolnile.

12. V vsakem primeru lahko konsolidacijski nadzornik ali kateri koli zadevni pristojni organi od vlagatelja zahtevajo dodatne informacije za namene ocenjevanja vloge in sprejetja skupne odločitve o vlogi.

Člen 5

Načrtovanje ukrepov v postopku skupnega odločanja

1. Pred začetkom postopka skupnega odločanja se konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi dogovorijo o časovnem razporedu ukrepov, ki jih je treba upoštevati v postopku skupnega odločanja in o delitvi dela. V primeru nesoglasja konsolidacijski nadzornik določi časovni razpored, potem ko obravnava stališča in pridržke, ki so jih izrazili zadevni pristojni organi. Časovni razpored se določi v šestih tednih po prejemu popolne vloge. Potem ko je časovni razpored zaključen, ga konsolidacijski nadzornik pošlje zadevnim pristojnim organom.

2. Časovni razpored vključuje datum prejema popolne vloge v skladu s členom 4(9) in vsaj naslednje ukrepe:

(a)	dogovor o časovnem razporedu in delitvi dela med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi;

(b)	dogovor o obsegu sodelovanja nadzornih organov tretjih držav v skladu s členom 3;

(c)	dialog med konsolidacijskim nadzornikom, zadevnimi pristojnimi organi in vlagateljem o podrobnostih glede vloge, kadar konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi menijo, da je to potrebno;

(d)	predložitev poročil o oceni s strani zadevnih pristojnih organov konsolidacijskemu nadzorniku v skladu s členom 6(2);

(e)	dialog o poročilih o oceni med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi v skladu s členom 7(2);

(f)	konsolidacijski nadzornik pripravi osnutek skupne odločitve in ga predloži zadevnim pristojnim organom v skladu z odstavkoma 3 in 4 člena 7;

(g)	posvetovanje o osnutku skupne odločitve z vlagateljem, kadar to zahteva zakonodaja države članice;

(h)	dialog med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi o osnutku skupne odločitve v skladu s členom 7(4);

(i)	konsolidacijski nadzornik predloži osnutek skupne odločitve zadevnim pristojnim organom za dosego dogovora in skupne odločitve v skladu s členom 8;

(j)	sporočilo o skupni odločitvi vlagatelju v skladu s členom 9.

3. Časovni razpored izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)	je sorazmeren z obsegom vloge;

(b)	odraža obseg in kompleksnost vsake naloge, ki jo opravljajo ustrezni pristojni organi in konsolidacijski nadzornik, ter zapletenost institucij skupine, za katere velja skupna odločitev;

(c)	kolikor je mogoče upošteva druge dejavnosti konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov v okviru načrta nadzorniških pregledov kolegija iz člena 16 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.

4. Delitev dela odraža naslednje:

(a)	obseg in zapletenost vloge;

(b)	pomembnost obsega vloge za vsako institucijo;

(c)	vrsto in lokacijo izpostavljenosti ali tveganj, na katera se vloga nanaša;

(d)	v kolikšnem obsegu izpostavljenosti ali tveganja v določeni jurisdikciji prispevajo k pomembnosti sprememb ali razširitev modelov, če se ocenjujejo na konsolidirani ravni;

(e)	zmožnost konsolidacijskega nadzornika in vsakega zadevnega pristojnega organa, da opravi potrebne naloge za oceno in poda v celoti utemeljeno mnenje.

Za namene točke (c) prvega pododstavka, kadar se zemljepisna lokacija izpostavljenosti ali tveganj razlikuje od lokacije, kjer se izpostavljenosti ali tveganja upravljajo, knjižijo ali se z njimi trguje, delitev dela uvede ločene odgovornosti za pristojne organe v državi članici, v kateri se nahajajo tveganja ali izpostavljenosti, in za pristojne organe v državi članici, v kateri se te izpostavljenosti ali tveganja upravljajo, knjižijo ali se z njimi trguje.

5. Konsolidacijski nadzornik vlagatelju sporoči okvirni datum za dialog iz točke (c) odstavka 2 in predvideni datum za sporočilo iz točke (i) odstavka 2.

6. Kadar je treba časovni razpored ali delitev dela posodobiti, konsolidacijski nadzornik to stori ob posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi.

Člen 6

Priprava poročil o oceni

1. Zadevni pristojni organi in konsolidacijski nadzornik ocenijo vlogo na podlagi delitve dela, določene v skladu s členom 5(1). Te ocene so v obliki poročil o oceni.

2. Vsak zadevni pristojni organ pošlje svoje poročilo o oceni konsolidacijskemu nadzorniku do datuma iz časovnega razporeda v skladu s točko (d) člena 5(2).

3. Vsako poročilo o oceni vključuje vsaj vse od naslednjega:

(a)	mnenje o tem, ali naj se podeli zahtevano dovoljenje, na podlagi zahtev iz člena 143(1), člena 151(4) in (9), člena 283, člena 312(2) ali člena 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupaj z utemeljitvijo v podporo mnenju;

(b)	pogoje, če sploh, ki bi morali veljati za takšno dovoljenje, vključno z ustrezno utemeljitvijo in časovnim razporedom za izpolnitev teh pogojev;

(c)	ocene v zvezi z zadevami, ki jih morajo oceniti pristojni organi v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se nanašajo na dovoljenja iz členov 143, 144, 151, 283, 312 ali 363 navedene uredbe;

(d)	priporočila, če sploh, za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med ocenjevanjem vloge in sprejemanjem skupne odločitve o vlogi.

Člen 7

Priprava osnutka skupne odločitve

1. Konsolidacijski nadzornik sporoči vsako poročilo o oceni iz člena 6 zadevnemu pristojnemu organu, kadar je ta prispevek pomemben za oceno tega zadevnega pristojnega organa.

2. Konsolidacijski nadzornik se vključi v dialog, kot je navedeno v časovnem razporedu v skladu s točko (e) člena 5(2), z zadevnimi pristojnimi organi, in sicer na podlagi poročil o oceni, ki so jih pripravili konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi, z namenom priprave osnutka skupne odločitve.

3. Konsolidacijski nadzornik pripravi v celoti utemeljen osnutek skupne odločitve. V osnutku skupne odločitve se navede vse naslednje:

(a)	imena konsolidacijskega nadzornika in zadevnih pristojnih organov, ki so sodelovali pri pripravi osnutka skupne odločitve;

(b)	ime skupine institucij in seznam vseh institucij znotraj skupine, na katere se osnutek skupne odločitve nanaša in se zanje uporablja, skupaj s podrobnostmi o obsegu osnutka skupne odločitve;

(c)	sklicevanja na veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, ki se nanašajo na pripravo, zaključevanje in uporabo osnutka skupne odločitve;

(d)	datum osnutka skupne odločitve in kakršne koli pomembne posodobitve tega osnutka v primeru pomembnih razširitev ali sprememb, kot je navedeno v členu 13;

(e)	mnenje o podelitvi zahtevanega dovoljenja na podlagi poročil o oceni iz člena 6;

(f)	če mnenje iz točke (e) podpira podelitev zahtevanega dovoljenja, datum, od katerega se dovoljenje podeli;

(g)	kratek opis rezultatov ocen za vsako institucijo znotraj skupine;

(h)	vsa priporočila za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med ocenjevanjem vloge in sprejemanjem skupne odločitve o vlogi;

(i)	vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, vključno z ustrezno utemeljitvijo, preden uporabi dovoljenje iz člena 143(1), člena 151(4) in (9), člena 283, člena 312(2) ali člena 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar je to primerno;

(j)	referenčni datum, na katerega se nanašajo točke (g), (h) in (i);

(k)	časovni načrt za izpolnitev pogojev iz točke (i) ali za obravnavo priporočil iz točke (h), kjer je to potrebno;

(l)	časovni načrt za prenos osnutka skupne odločitve v posamezna nacionalna dovoljenja, kjer je to potrebno.

4. Konsolidacijski nadzornik predloži osnutek skupne odločitve zadevnim pristojnim organom za namene dialoga iz točke (h) člena 5(2), kjer je to potrebno.

Člen 8

Sprejetje skupne odločitve

1. Konsolidacijski nadzornik po potrebi pregleda osnutek skupne odločitve, da odraža sklepe dialoga iz člena 7(4) in pripravi končni osnutek skupne odločitve.

2. Konsolidacijski nadzornik pošlje končni osnutek skupne odločitve zadevnim pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja in v roku, določenem v časovnem razporedu v skladu s členom 5(2)(i), ter jim določi rok, v katerem morajo zagotoviti pisno soglasje, ki ga lahko pošljejo tudi v elektronski obliki.

3. Zadevni pristojni organi, ki prejmejo končni osnutek skupne odločitve in mu ne nasprotujejo, konsolidacijskemu nadzorniku v določenem roku pošljejo svoje pisno soglasje.

4. Skupna odločitev je sprejeta le, če vsi zadevni pristojni organi pošljejo svoje pisno soglasje.

5. Skupno odločitev sestavljajo skupna odločitev in priložena pisna soglasja. Konsolidacijski nadzornik pošlje skupno odločitev vsem zadevnim pristojnim organom.

Člen 9

Sporočanje skupne odločitve

1. Konsolidacijski nadzornik vlagatelju sporoči skupno odločitev iz člena 8(5) v skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, skupaj z informacijami o izvajanju skupne odločitve v posameznih nacionalnih dovoljenjih, kjer je to potrebno, do roka, ki je določen v časovnem razporedu v skladu s točko (j) člena 5(2).

2. Konsolidacijski nadzornik zadevnim pristojnim organom potrdi, da je vlagatelju sporočil skupno odločitev.

3. Konsolidacijski nadzornik in zadevni pristojni organi po potrebi o skupni odločitvi razpravljajo z institucijami, ki imajo sedež v njihovi jurisdikciji in jih skupna odločitev zadeva, da bi jim razložili skupno odločitev in njeno izvajanje.

POGLAVJE III

NESOGLASJA IN ODLOČITVE, SPREJETE V ODSOTNOSTI SKUPNE ODLOČITVE

Člen 10

Postopek odločanja v odsotnosti skupne odločitve

1. Če se dogovor ne doseže v roku iz točke (a) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerega koli zadevnega pristojnega organa posvetuje z Evropskim bančnim organom (EBA). Konsolidacijski nadzornik se lahko posvetuje z EBA na lastno pobudo.

2. Če se skupna odločitev ne doseže v roku iz točke (a) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odločitev konsolidacijskega nadzornika iz prvega pododstavka člena 20(4) navedene uredbe zabeleži v pisni obliki in sprejme na zadnjega od naslednjih datumov:

(a)	en mesec po izteku roka iz točke (a) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, če noben izmed zadevnih pristojnih organov zadeve ni predložil EBA v skladu s četrtim pododstavkom člena 20(4) navedene uredbe;

(b)	en mesec po morebitnem nasvetu EBA v skladu z odstavkom 1 tega člena v primeru, ko se je konsolidacijski nadzornik posvetoval z EBA v roku iz točke (a) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	en mesec po morebitni odločitvi, ki jo sprejme EBA v skladu s četrtim pododstavkom člena 20(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

3. Kadar se je z EBA posvetovalo v skladu z odstavkom 1, odločitev konsolidacijskega nadzornika iz odstavka 2 vključuje obrazložitev vsakega odstopanja od nasveta EBA.

Člen 11

Priprava odločitev, sprejetih v odsotnosti skupne odločitve

Odločitev, ki jo sprejme konsolidacijski nadzornik v odsotnosti skupne odločitve, vključuje vse postavke iz člena 7(3), kot je ustrezno.

Člen 12

Sporočanje odločitev, sprejetih v odsotnosti skupne odločitve

Konsolidacijski nadzornik svojo odločitev nemudoma sporoči vlagatelju in zadevnim pristojnim organom v skladu s tretjim pododstavkom člena 20(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

POGLAVJE IV

POSODOBITEV ODLOČITEV V PRIMERU POMEMBNIH RAZŠIRITEV ALI SPREMEMB MODELOV IN ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 13

Pomembne razširitve ali spremembe modelov

1. Kadar se vloga za dovoljenje nanaša na pomembne razširitve ali spremembe modela v skladu s členom 143(3), členom 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013, konsolidacijski nadzornik in pristojni organi, odgovorni za nadzor institucij, ki jih te pomembne razširitve ali spremembe modela zadevajo, sodelujejo in se v celoti posvetujejo, da sprejmejo odločitev, ali naj podelijo dovoljenje, za katero se zaproša v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 575/2013, po postopku iz členov 3 do 9 te uredbe.

2. Časovni razpored postopka skupnega odločanja za podelitev dovoljenja glede pomembnih razširitev in sprememb izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)	je sorazmeren z obsegom pomembnih razširitev ali sprememb modela;

(b)	je sorazmeren z nalogami in delitvijo dela med konsolidacijskim nadzornikom in zadevnimi pristojnimi organi, ki so odgovorni za nadzor institucij, ki jih zadevajo te pomembne razširitve ali spremembe modela.

Za namene točke (b) prvega pododstavka, kadar vloga zadeva pomembno razširitev ali spremembo, ki vpliva na institucije s sedežem v samo eni državi članici, se časovni okvir, dodeljen konsolidacijskemu nadzorniku, v vseh vidikih postopka v skladu s členi 3 do 9 ohrani na minimumu.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 z dne 16. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov (glej stran 2 tega Uradnega lista).

28.1.2016

Uradni list Evropske unije

L 21/54

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/101

z dne 26. oktobra 2015

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 105 Uredbe (EU) št. 575/2013 se nanaša na standarde preudarnega vrednotenja, ki se uporabljajo za vse postavke v trgovalni knjigi. Vendar člen 34 Uredbe zahteva, da institucije uporabljajo standarde iz člena 105 za vsa sredstva, merjena po pošteni vrednosti. Kombinacija navedenih členov pomeni, da se zahteve preudarnega vrednotenja uporabljajo za vse pozicije, merjene po pošteni vrednosti, ne glede na to, ali so v trgovalni knjigi ali ne, pri čemer se izraz„pozicije“ nanaša samo na finančne instrumente in blago.

(2)

Če bi uporaba preudarnega vrednotenja privedla do nižje absolutne vrednosti sredstev ali višje absolutne vrednosti obveznosti od dejansko pripoznanih knjigovodskih vrednosti, bi bilo treba dodatno prilagoditev vrednosti izračunati kot absolutno vrednost razlike med njima, saj naj bi bila preudarna vrednost vedno enaka ali nižja od poštene vrednosti sredstev in enaka ali višja od poštene vrednosti obveznosti.

(3)

Za pozicije vrednotenja, pri katerih sprememba računovodske vrednosti samo delno vpliva ali ne vpliva na navadni lastniški temeljni kapital, bi bilo treba dodatno prilagoditev vrednosti uporabiti samo na podlagi deleža spremembe računovodske vrednosti, ki vpliva na navadni lastniški temeljni kapital. To vključuje pozicije, za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem, pozicije, ki so na razpolago za prodajo, v obsegu, v katerem za spremembe njihovega vrednotenja velja bonitetni filter, in nasprotne pozicije, ki se popolnoma ujemajo.

(4)

Dodatne prilagoditve vrednotenja se po potrebi določijo samo za izračun prilagoditev navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Dodatne prilagoditve vrednotenja ne vplivajo na določanje kapitalskih zahtev v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 (razen če se uporablja odstopanje za majhen obseg postavk trgovalne knjige v skladu s členom 94 navedene uredbe).

(5)

Za zagotavljanje doslednega okvira, s katerim bi institucije izračunavale dodatne prilagoditve vrednosti, je potrebna jasna opredelitev ciljne ravni gotovosti in elementov negotovosti pri vrednotenju, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju preudarne vrednosti, skupaj z določenimi metodologijami za doseganje zahtevane ravni gotovosti na podlagi trenutnih tržnih pogojev.

(6)

Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen, stroške zapiranja pozicij in tveganje, povezano z uporabo modela, bi bilo treba izračunati na podlagi izpostavljenosti vrednotenja, ki temeljijo na finančnih instrumentih ali portfeljih finančnih instrumentov. V ta namen se lahko finančni instrumenti združijo v portfelje, če se pri dodatnih prilagoditvah vrednosti za nestabilnost tržnih cen in stroške zapiranja pozicij instrumenti vrednotijo na podlagi istega dejavnika tveganja ali če se pri dodatnih prilagoditvah vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, vrednotijo na podlagi istega modela določanja cen.

(7)

Ker se določene dodatne prilagoditve vrednosti, povezane z negotovostjo pri vrednotenju, ne morejo seštevati, bi bilo treba za elemente dodatnih prilagoditev vrednosti, ki niso povezani z elementi pričakovanih izstopnih stroškov, ki niso vključeni v pošteno vrednost, v določenih kategorijah dodatnih prilagoditev vrednosti dovoliti pristop združevanja, s katerim se lahko upoštevajo prednosti razpršitve. Za združevanje dodatnih prilagoditev vrednosti bi moralo biti mogoče prejeti prednosti razpršitve za razliko med pričakovano in preudarno vrednostjo, tako da banke s pošteno vrednostjo, ki je že preudarnejša od pričakovane vrednosti, ne bi imele manj prednosti razpršitve od tistih, ki kot pošteno vrednost uporabljajo pričakovano vrednost.

(8)

Ker bodo institucije z majhnimi portfelji po pošteni vrednosti običajno izpostavljene manjši negotovosti pri vrednotenju, bi morale imeti možnost, da za oceno dodatnih prilagoditev vrednosti uporabijo enostavnejši pristop kot institucije z večjimi portfelji po pošteni vrednosti. Za določanje, ali se lahko uporabi poenostavljen pristop, bi bilo velikost portfeljev po pošteni vrednosti treba oceniti na vsaki ravni, na kateri se računajo kapitalske zahteve.

(9)	Da bi pristojni organi lahko ocenili, ali so navedene institucije pravilno uporabile zahteve za ocenjevanje skupne ravni zahtevanih dodatnih prilagoditev vrednosti, morajo institucije vzdrževati ustrezno dokumentacijo, sisteme in kontrole.

(10)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(11)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Metodologija za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti

Institucije izračunajo skupne dodatne prilagoditve vrednosti, ki so potrebne za prilagoditev poštenih vrednosti preudarni vrednosti, in sicer navedene dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo četrtletno v skladu z metodo iz poglavja 3, razen če izpolnjujejo pogoje za uporabo metode iz poglavja 2.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„pozicija vrednotenja“ pomeni finančni inštrument ali blago ali portfelj finančnih instrumentov ali blaga v trgovalnih in netrgovalnih knjigah, merjen po pošteni vrednosti;

(b)	„vhodni podatek vrednotenja“ pomeni parameter ali matriko parametrov, ki se opazujejo ali ne opazujejo na trgu in vplivajo na pošteno vrednost pozicije vrednotenja;

(c)	„izpostavljenost vrednotenja“ pomeni znesek pozicije vrednotenja, ki je občutljiv na spremembe vhodnih podatkov vrednotenja.

Člen 3

Viri tržnih podatkov

1. Če institucije dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo na podlagi tržnih podatkov, upoštevajo enak izbor tržnih podatkov kot pri podatkih, uporabljenih v postopku neodvisnega pregleda cen, navedenem v členu 105(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, po potrebi s prilagoditvami, opisanimi v tem členu.

2. Institucije pri določanju preudarne vrednosti upoštevajo vse dostopne in zanesljive vire tržnih podatkov, po potrebi vključno z vsemi naslednjimi:

(a)	borzne cene na likvidnem trgu;

(b)	podatke o trgovanju z istim ali zelo podobnim instrumentom na podlagi lastnih evidenc ali trgovanja na trgu, če so na voljo;

(c)	tržne kotacije borznih posrednikov in drugih udeležencev na trgu;

(d)	povprečne podatke na podlagi napovedi zasebnih institucij, ki se ukvarjajo z napovedovanjem (Consensus Service Data);

(e)	okvirne kotacije borznih posrednikov;

(f)	vrednotenje zavarovanj nasprotnih strank.

3. Če se za namene iz členov 9, 10 in 11 uporablja pristop na podlagi strokovnega mnenja, se upoštevajo alternativne metode in viri informacij, po potrebi vključno z vsemi naslednjimi:

(a)	uporaba približnih podatkov na podlagi podobnih instrumentov, za katere je na voljo dovolj podatkov;

(b)	uporaba preudarnih sprememb vhodnih podatkov vrednotenja;

(c)	prepoznavanje naravnih mej vrednosti instrumenta.

POGLAVJE II

POENOSTAVLJENI PRISTOP ZA DOLOČANJE DODATNIH PRILAGODITEV VREDNOSTI

Člen 4

Pogoji za uporabo poenostavljenega pristopa

1. Institucije lahko poenostavljeni pristop, opisan v tem poglavju, uporabijo samo, če je vsota absolutne vrednosti sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti, kot je navedena v letnih računovodskih izkazih institucije, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, nižja od 15 milijard EUR.

2. Nasprotna sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, ki se popolnoma ujemajo, so izključena iz izračuna iz odstavka 1. Sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, pri katerih sprememba računovodske vrednosti delno vpliva ali ne vpliva na navadni lastniški temeljni kapital, se vključijo samo v deležu, v katerem zadevne spremembe vrednosti vplivajo na navaden lastniški temeljni kapital.

3. Prag iz odstavka 1 se uporablja na posamični in konsolidirani podlagi. Če je prag presežen na konsolidirani podlagi, se za vse subjekte, vključene v konsolidacijo, uporabi temeljni pristop.

4. Če institucije, ki uporabljajo poenostavljeni pristop, dve četrtletji zapored ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, o tem takoj obvestijo zadevni pristojni organ in se dogovorijo o načrtu za izvajanje pristopa iz poglavja 3 v naslednjih dveh četrtletjih.

Člen 5

Določanje dodatnih prilagoditev vrednosti po poenostavljenem pristopu

Institucije dodatne prilagoditve vrednosti po poenostavljenem pristopu izračunajo kot 0,1 % vsote absolutne vrednosti sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti, ki so vključene v izračun praga iz člena 4.

Člen 6

Določanje skupnih dodatnih prilagoditev vrednosti po poenostavljenem pristopu

Za institucije, ki uporabljajo poenostavljeni pristop, so skupne dodatne prilagoditve vrednosti za namene iz člena 1 enake dodatni prilagoditvi vrednosti po izračunu iz člena 5.

POGLAVJE III

TEMELJNI PRISTOP ZA DOLOČANJE DODATNIH PRILAGODITEV VREDNOSTI

Člen 7

Pregled temeljnega pristopa

1. Institucije dodatne prilagoditve vrednosti po temeljnem pristopu izračunajo z naslednjim postopkom v dveh korakih:

(a)	institucije dodatne prilagoditve vrednosti za vsako od kategorij, navedenih v odstavkih 10 in 11 člena 105 Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije), izračunajo v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(b)	nato seštejejo zneske, izračunane v točki (a), za vsako dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije, da dobijo skupne dodatne prilagoditve vrednosti za namene iz člena 1.

2. Za namene iz točke (a) odstavka 1 institucije dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije izračunajo na enega od naslednjih načinov:

(a)	v skladu s členi 9 do 17;

(b)

če uporaba členov 9 do 17 za določene pozicije ni mogoča, v skladu z nadomestnim pristopom, pri čemer določijo povezane finančne instrumente in izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti kot vsoto naslednjih elementov:

(i)	100 % čistega nerealiziranega dobička od povezanih finančnih instrumentov;

(ii)	10 % teoretične vrednosti povezanih finančnih instrumentov v primeru izvedenih finančnih instrumentov;

(iii)

25 % absolutne vrednosti razlike med pošteno vrednostjo in nerealiziranim dobičkom, kot je določen v točki (i), od povezanih finančnih instrumentov v primeru neizvedenih finančnih instrumentov.

Za namene iz točke (b)(i) „nerealizirani dobiček“ pomeni pozitivno spremembo poštene vrednosti od sklenitve posla, določeno po načelu „prvi noter, prvi ven“.

Člen 8

Splošne določbe za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti po temeljnem pristopu

1. Za sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, pri katerih sprememba računovodske vrednosti delno vpliva ali ne vpliva na navadni lastniški temeljni kapital, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo samo na podlagi deleža spremembe računovodske vrednosti, ki vpliva na navadni lastniški temeljni kapital.

2. V zvezi z dodatnimi prilagoditvami vrednosti na ravni kategorije v členih 14 do 17 si institucije prizadevajo za doseganje ravni gotovosti preudarne vrednosti, ki je enaka tisti iz členov 9 do 13.

3. Dodatne prilagoditve vrednosti se obravnavajo kot presežek prilagoditev vrednosti, potrebnih za doseganje opredeljene preudarne vrednosti, nad vsako prilagoditvijo, uporabljeno pri pošteni vrednosti institucije, za katero se ugotovi, da obravnava isti vir negotovosti pri vrednotenju kot dodatna prilagoditev vrednosti. Če za prilagoditev, uporabljeno pri pošteni vrednosti institucije, ni mogoče ugotoviti, ali obravnava določeno kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti na ravni, na kateri se izračunajo zadevne dodatne prilagoditve vrednosti, se ta prilagoditev ne vključi v izračun dodatnih prilagoditev vrednosti.

4. Dodatne prilagoditve vrednosti so vedno pozitivne, vključno z ravnjo izpostavljenosti vrednotenja in ravnjo kategorije, in sicer pred in po združevanju.

Člen 9

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen

1. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se izračunajo na ravni izpostavljenosti vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen).

2. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se ocenijo z vrednostjo nič samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	institucija ima trdne dokaze o ceni, po kateri se trguje, za izpostavljenost vrednotenja ali pa je ceno mogoče ugotoviti iz zanesljivih podatkov, ki temeljijo na dvosmernem likvidnem trgu, kot je opisano v drugem pododstavku člena 338(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	viri tržnih podatkov iz člena 3(2) ne kažejo pomembne negotovosti pri vrednotenju.

3. Če ni mogoče dokazati, da je dodatna prilagoditev vrednosti za izpostavljenost vrednotenja enaka nič, institucije pri oceni dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen uporabijo vire iz člena 3. V tem primeru se izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen izvede, kot je opisano v odstavkih 4 in 5.

4. Institucije izračunajo dodatne prilagoditve vrednosti za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsemi vhodnimi podatki vrednotenja, uporabljenimi v zadevnem modelu za vrednotenje.

(a)

Raven razdrobljenosti, na kateri se ocenijo navedene dodatne prilagoditve vrednosti, je ena od naslednjih:

(i)	v primeru razčlenitve vsi vhodni podatki vrednotenja, potrebni za izračun izstopne cene za pozicijo vrednotenja;

(ii)	cena instrumenta.

(b)

Vsak vhodni podatek vrednotenja iz točke (a)(i) se obravnava ločeno. Če vhodne podatke vrednotenja sestavlja matrika parametrov, se dodatne prilagoditve vrednosti izračunajo na podlagi izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsakim parametrom v tej matriki. Če se vhodni podatki vrednotenja ne nanašajo na instrumente, ki so namenjeni trgovanju, lahko institucije vhodne podatke vrednotenja in povezano izpostavljenost vrednotenja povežejo z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju na trgu. Institucije lahko število parametrov vhodnih podatkov vrednotenja za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti zmanjšajo tako, da uporabijo ustrezno metodologijo, če zmanjšani parametri izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(i)	skupna vrednost zmanjšane izpostavljenosti vrednotenja je enaka kot skupna vrednost prvotne izpostavljenosti vrednotenja;

(ii)	zmanjšan niz parametrov se lahko poveže z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju;

(iii)

razmerje med spodaj opredeljeno stopnjo variance 2 in spodaj opredeljeno stopnjo variance 1 na podlagi podatkov za preteklo obdobje zadnjih 100 trgovalnih dni je manj kot 0,1.

(c)

Za namene tega odstavka „stopnja variance 1“ pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja in „stopnja variance 2“ pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja, zmanjšane za izpostavljenost vrednotenja na podlagi zmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja. Če se za izračun dodatne prilagoditve vrednosti uporablja zmanjšano število parametrov, neodvisna nadzorna služba za potrebe določanja, ali so izpolnjena merila iz točke (b), vsaj enkrat letno pregleda metodologijo pobota in notranjo validacijo.

5. Dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen se določijo, kot sledi:

(a)

če obstaja dovolj podatkov za oblikovanje razpona verjetnih vrednosti za vhodne podatke vrednotenja:

(i)	za vhodne podatke vrednotenja, pri katerih razpon verjetnih vrednosti temelji na izstopnih cenah, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno gotove, da bi lahko pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja dosegle takšno ali boljšo ceno;

(ii)

za vhodne podatke vrednotenja, pri katerih se razpon verjetnih vrednosti oblikuje iz srednjih tržnih cen, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno prepričane, da bi bila srednja vrednost, ki jo bi lahko dosegle pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja, enaka ali boljša od navedene cene;

(b)

če ni dovolj podatkov za oblikovanje verjetnega razpona vrednosti za vhodne podatke vrednotenja, institucije uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja, ki uporablja razpoložljive kvalitativne in kvantitativne podatke, da bi dosegle raven gotovosti pri preudarni vrednosti vhodnih podatkov vrednotenja, ki je enakovredna ciljni ravni iz točke (a). Institucije pristojne organe obvestijo o izpostavljenosti vrednotenja, za katero se uporabi ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določitev dodatne prilagoditve vrednosti;

(c)

institucije dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen izračunajo na podlagi naslednjih pristopov:

(i)	uporabijo razliko med vrednostmi vhodnih podatkov vrednotenja, ocenjenimi v skladu s točko (a) ali točko (b), in vrednostmi vhodnih podatkov vrednotenja, uporabljenimi za izračun poštene vrednosti izpostavljenosti vrednotenja vsake pozicije vrednotenja;

(ii)	združijo vrednosti vhodnih podatkov vrednotenja, ocenjene v skladu s točko (a) ali točko (b), in prevrednotijo pozicije vrednotenja na podlagi teh vrednosti. Institucije nato vzamejo razliko med prevrednotenimi pozicijami in pozicijami, merjenimi po pošteni vrednosti.

6. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.

Člen 10

Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij

1. Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij se izračunajo na ravni izpostavljenosti vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij)

2. Če institucija dodatno prilagoditev vrednosti za nestabilnost tržnih cen za izpostavljenost vrednotenja izračuna na podlagi izstopne cene, se vrednost dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij lahko oceni kot nič.

3. Če institucija uporabi odstopanje iz odstavka 5 člena 105 Uredbe (EU) št. 575/2013, se vrednost dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij lahko oceni kot nič pod pogojem, da institucija dokaže, da je 90-odstotno gotova, da obstaja zadostna likvidnost za podporo izstopu povezanih izpostavljenosti vrednotenja po srednji tržni ceni.

4. Če ni mogoče dokazati, da je vrednost dodatne prilagoditve za stroške zapiranja pozicij za izpostavljenost vrednotenja enaka nič, institucije uporabijo vire podatkov iz člena 3. V tem primeru se izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij izvede, kot je opisano v odstavkih 5 in 6 tega člena.

5. Institucije izračunajo dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsemi vhodnimi podatki vrednotenja, uporabljenimi v zadevnem modelu za vrednotenje.

(a)

Raven razdrobljenosti, na kateri se ocenijo navedene dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij, je ena od naslednjih:

(i)	v primeru razčlenitve vsi vhodni podatki vrednotenja, potrebni za izračun izstopne cene za pozicijo vrednotenja;

(ii)	cena instrumenta.

(b)

Vsak vhodni podatek vrednotenja iz točke (a)(i) se obravnava ločeno. Če vhodne podatke vrednotenja sestavlja matrika parametrov, institucije dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij ocenijo na podlagi izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vsakim parametrom v tej matriki. Če se vhodni podatki vrednotenja ne nanašajo na instrumente, ki so namenjeni trgovanju, institucije vhodne podatke vrednotenja in povezano izpostavljenost vrednotenja izrecno povežejo z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju. Institucije lahko število parametrov vhodnih podatkov vrednotenja za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti zmanjšajo tako, da uporabijo ustrezno metodologijo, če zmanjšani parametri izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(i)	skupna vrednost zmanjšane izpostavljenosti vrednotenja je enaka kot skupna vrednost prvotne izpostavljenosti vrednotenja;

(ii)	zmanjšan niz parametrov se lahko poveže z nizom instrumentov, ki so namenjeni trgovanju;

(iii)

razmerje med stopnjo variance 2 in stopnjo variance 1 na podlagi podatkov za preteklo obdobje zadnjih 100 trgovalnih dni je manj kot 0,1.

Za namene tega odstavka stopnja variance 1 pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja in stopnja variance 2 pomeni varianco poslovnega izida izpostavljenosti vrednotenja na podlagi nezmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja, zmanjšane za izpostavljenost vrednotenja na podlagi zmanjšanega obsega vhodnih podatkov vrednotenja.

(c)	Če se za izračun dodatne prilagoditve vrednosti uporablja zmanjšano število parametrov, neodvisna nadzorna služba vsaj enkrat letno preveri in notranje ovrednoti, ali so izpolnjena merila iz točke (b).

6. Dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij se določijo, kot sledi:

(a)

če obstaja dovolj podatkov za oblikovanje razpona verjetnih razmikov med prodajno in nakupno ceno za vhodne podatke vrednotenja, institucije ocenijo točko znotraj razpona, pri kateri so 90-odstotno gotove, da bi bil razmik, ki bi ga lahko dosegle pri izstopu iz izpostavljenosti vrednotenja, enak ali boljši od navedene cene;

(b)

če ni dovolj podatkov za oblikovanje verjetnega razpona razmikov med prodajno in nakupno ceno, institucije uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja, ki uporablja razpoložljive kvalitativne in kvantitativne podatke, da bi dosegle raven gotovosti pri preudarni vrednosti, ki je enaka ciljni vrednosti, kadar je na voljo razpon verjetnih vrednosti. Institucije pristojne organe obvestijo o izpostavljenosti vrednotenja, za katero se uporabi ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določitev dodatne prilagoditve vrednosti;

(c)

institucije dodatno prilagoditev vrednosti za stroške zapiranja pozicij izračunajo tako, da uporabijo 50 % ocenjenega razmika med prodajno in nakupno ceno, izračunanega v skladu s točko (a) ali točko (b), za izpostavljenosti vrednotenja, povezane z vhodnimi podatki vrednotenja, opredeljenimi v odstavku 5.

7. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.

Člen 11

Izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela

1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, za vsak model za vrednotenje (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela) ocenijo tako, da upoštevajo tveganje, povezano z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi morebitnega obstoja vrste različnih modelov ali umeritev modela, ki jih uporabljajo udeleženci na trgu, in pomanjkanja fiksne izstopne cene za določen produkt, ki se vrednoti. Institucije ne upoštevajo tveganja, povezanega z uporabo modela za vrednotenje, do katerega pride zaradi umerjanja tržnih parametrov, ki se zajamejo v skladu s členom 9.

2. Dodatna prilagoditev vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, se izračuna z enim od pristopom iz odstavkov 3 in 4.

3. Če je mogoče, institucije dodatno prilagoditev za tveganje, povezano z uporabo modela, izračunajo tako, da določijo razpon verjetnih vrednotenj, ki izhajajo iz alternativnih ustreznih pristopov modeliranja in umeritve. V tem primeru institucije ocenijo točko znotraj dobljenega razpona vrednotenj, pri kateri so 90-odstotno prepričane, da lahko iz izpostavljenosti vrednotenja izstopijo po enaki ali boljši ceni.

4. Če institucije ne morejo uporabiti pristopa iz odstavka 3, za oceno dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo pristop na podlagi strokovnega mnenja.

5. Pristop na podlagi strokovnega mnenja upošteva vse naslednje elemente:

(a)	kompleksnost produktov, ki so relevantni za model;

(b)	raznolikost možnih matematičnih pristopov in parametrov modela, če ti parametri modela niso povezani s tržnimi spremenljivkami;

(c)	stopnjo, do katere je trg za zadevne produkte „enosmeren“;

(d)	obstoj tveganj, pred katerimi se ne da zavarovati, pri zadevnih produktih;

(e)	ustreznost modela za zajem obnašanja izplačil produktov v portfelju.

Institucije pristojne organe obvestijo o modelih, za katere se uporablja ta pristop, in metodologiji, uporabljeni za določanje dodatne prilagoditve vrednosti.

6. Če institucije uporabljajo metodo iz odstavka 4, se preudarnost metode potrdi enkrat letno s primerjanjem naslednjih elementov:

(a)	izračunanih dodatnih prilagoditev vrednosti z uporabo metode iz odstavka 4, če je bila uporabljena na pomembnem vzorcu modelov za vrednotenje, za katere institucija uporablja metodo iz odstavka 3, ter

(b)	dodatnih prilagoditev vrednosti po metodi iz odstavka 3 za isti vzorec modelov za vrednotenje.

7. Institucije skupne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, na ravni kategorije izračunajo tako, da za posamezne dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela, uporabijo formulo za metodo 1 ali metodo 2, ki sta določeni v Prilogi.

Člen 12

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za nerealizirane kreditne razmike

1. Institucije izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti za nerealizirane kreditne razmike, da se odrazi negotovost pri vrednotenju za prilagoditev, ki je potrebna v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, in sicer za vključitev tekoče vrednosti pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke pri pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih.

2. Institucije element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo tržnih cen vključijo v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi z nestabilnostjo stroškov zapiranja pozicij se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za stroške zapiranja pozicij. Element dodatne prilagoditve vrednosti v zvezi s tveganjem, povezanim z uporabo modela, se vključi v kategorijo dodatne prilagoditve vrednosti za tveganje, povezano z uporabo modela.

Člen 13

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za stroške investiranja in financiranja

1. Institucije izračunajo dodatno prilagoditev vrednosti za stroške investiranja in financiranja, da se odrazi negotovost pri vrednotenju pri stroških financiranja, uporabljena pri ocenjevanju izstopne cene v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

Člen 14

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za koncentracijo pozicij

1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij za koncentrirane pozicije vrednotenja (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij) ocenijo tako, da uporabijo naslednji pristop v treh korakih:

(a)	določijo koncentrirane pozicije vrednotenja;

(b)	za vsako določeno koncentrirano pozicijo vrednotenja ocenijo preudarno izstopno obdobje, če tržna cena, ki velja za velikost pozicije vrednotenja, ni na voljo;

(c)	če je preudarno izstopno obdobje daljše od 10 dni, ocenijo dodatno prilagoditev vrednosti ob upoštevanju nestanovitnosti vhodnih podatkov vrednotenja, nestanovitnosti razpona med prodajnim in nakupnim tečajem in vpliva hipotetične izhodne strategije na tržne cene.

2. Pri določanju koncentriranih pozicij vrednotenja za namene iz točke (a) odstavka 1 se upoštevajo vsi naslednji elementi:

(a)	velikost vseh pozicij vrednotenja glede na likvidnost povezanega trga;

(b)	sposobnost institucije za trgovanje na navedenem trgu;

(c)	povprečni dnevni obseg trga in običajni dnevni obseg trgovanja institucije. Institucije vzpostavijo in evidentirajo metodologijo, uporabljeno za določanje koncentriranih pozicij vrednotenja, za katere se izračuna dodatna prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij.

3. Institucije skupno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije za dodano prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij izračunajo kot vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij.

Člen 15

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za prihodnje administrativne stroške

1. Če institucija izračuna dodatne prilagoditve vrednosti za nestabilnost tržnih cen in stroške zapiranja pozicij za izpostavljenost vrednotenja, ki pomenijo popoln izstop iz izpostavljenosti, lahko oceni, da je dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške enaka nič.

2. Če ni mogoče dokazati, da je dodatna prilagoditev vrednosti za izpostavljenost vrednotenja enaka nič v skladu z odstavkom 1, institucije dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: posamezna dodatna prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške) izračunajo ob upoštevanju administrativnih stroškov in prihodnjih stroškov varovanja v pričakovanem obdobju trajanja izpostavljenosti vrednotenja, za katere se ne uporablja neposredna izstopna cena za dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške, diskontirana s stopnjo, ki je približek netvegane stopnje.

3. Za namene odstavka 2 prihodnji administrativni stroški vključujejo vse presežne stroške zaposlenih in fiksne stroške, ki bodo verjetno nastali pri upravljanju portfelja, ti stroški pa se lahko znižajo, če se zmanjša velikost portfelja.

4. Institucije skupno dodatno prilagoditev vrednosti na ravni kategorije za dodatno prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške izračunajo kot vsoto posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti za prihodnje administrativne stroške.

Člen 16

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za predčasno zapiranje pozicij

Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij ocenijo ob upoštevanju potencialnih izgub zaradi nepogodbene predčasne prekinitve trgovskih poslov s strankami. Dodatna prilagoditev vrednosti za predčasno zapiranje pozicij se izračuna ob upoštevanju odstotka trgovskih poslov s strankami, ki so bili v preteklosti predčasno prekinjeni, in izgub, ki nastanejo v teh primerih.

Člen 17

Izračun dodatne prilagoditve vrednosti za operativno tveganje

1. Institucije dodatno prilagoditev vrednosti za operativno tveganje ocenijo z oceno potencialnih izgub, ki lahko nastanejo kot posledica operativnega tveganja, povezanega s postopki vrednotenja. Ta ocena vključuje oceno pozicij vrednotenja, ki se določijo kot tvegane med postopkom utemeljitve bilance stanja, vključno s tistimi zaradi pravnih sporov.

2. Če institucija uporabi napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, kot je določen v poglavju 4 naslova III dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko sporoči, da je dodatna prilagoditev vrednosti za operativno tveganje enaka nič pod pogojem, da dokaže, da je operativno tveganje v povezavi s postopki vrednotenja, kot je določeno v skladu z odstavkom 1, v celoti zajeto v izračunu po naprednem pristopu za merjenje.

3. V drugih primerih, razen tistih, navedenih v odstavku 2, institucija izračuna dodatno prilagoditev vrednosti za operativno tveganje v višini 10 % vsote združene dodatne prilagoditve vrednosti na ravni kategorije za nestabilnost tržnih cen in stroške zapiranja pozicij.

POGLAVJE IV

DOKUMENTACIJA, SISTEMI IN KONTROLE

Člen 18

Zahteve glede dokumentacije

1. Institucije ustrezno dokumentirajo metodologijo preudarnega vrednotenja. Ta dokumentacija vključuje notranje politike z navodili o vseh naslednjih točkah:

(a)	obseg metodologije za kvantificiranje dodatnih prilagoditev vrednosti za vsako pozicijo vrednotenja;

(b)	hierarhija metodologij za vsako kategorijo sredstev, produkt ali pozicijo vrednotenja;

(c)	hierarhija virov tržnih podatkov, uporabljenih v metodologiji za dodatno prilagoditev vrednosti;

(d)	zahtevane značilnosti tržnih podatkov, ki upravičujejo, da je dodatna prilagoditev vrednosti za vsako kategorijo sredstev, produkt ali pozicijo vrednotenja enaka nič;

(e)	metodologijo, ki se uporablja, kadar se za določanje dodatne prilagoditve vrednosti uporabi pristop na podlagi strokovnega mnenja;

(f)	metodologijo za določanje, ali pozicija vrednotenja zahteva dodatno prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij;

(g)	po potrebi predvideno izstopno obdobje za izračun dodatnih prilagoditev vrednosti za koncentracijo pozicij;

(h)	sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti, pri katerih sprememba računovodske vrednosti delno vpliva ali ne vpliva učinek na navadni lastniški temeljni kapital v skladu s členom 4(2) in členom 8(1).

2. Institucije vodijo evidenco, ki omogoča analizo izračuna dodatnih prilagoditev vrednosti na ravni izpostavljenosti vrednotenja, višjemu vodstvu pa se zagotovijo informacije iz postopka izračuna dodatne prilagoditve vrednosti, da je omogočeno razumevanje ravni negotovosti pri vrednotenju za portfelj pozicij institucije, merjenih po pošteni vrednosti.

3. Višje vodstvo vsaj enkrat na leto pregleda in odobri dokumentacijo iz odstavka 1.

Člen 19

Zahteve za sisteme in kontrole

1. Dodatne prilagoditve vrednosti odobri in nato spremlja neodvisna enota za nadzor.

2. Institucije imajo učinkovite kontrole v zvezi z upravljanjem vseh pozicij, merjenih po pošteni vrednosti, in zadostne vire za njihovo izvajanje ter zagotavljanje zanesljivih postopkov vrednotenja tudi v obdobjih izjemnih razmer. Te kontrole morajo vključevati vse naslednje elemente:

(a)	vsaj letni pregled učinkovitosti modela za vrednotenje;

(b)	potrditev vseh pomembnih sprememb v politiki vrednotenja s strani vodstva;

(c)	jasno izjavo o nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganja v zvezi z izpostavljenostjo pozicijam, za pri katerih obstaja negotovost pri vrednotenju, ki se spremlja na skupni ravni institucije;

(d)	neodvisnost postopka vrednotenja med enotami za prevzemanje tveganja in enotami za nadzor;

(e)	celovit postopek notranje revizije v zvezi s postopki in nadzorom vrednotenja.

3. Institucije zagotovijo učinkovite in dosledno uporabljene kontrole v zvezi s postopkom vrednotenja za pozicije, merjene po pošteni vrednosti. Za te kontrole velja obveznost redne notranje revizije. Te kontrole morajo vsebovati vse naslednje elemente:

(a)	natančno opredeljen popis produktov na ravni institucije, ki zagotavlja, da je vsaka pozicija vrednotenja edinstveno povezana z opredelitvijo produkta;

(b)	metodologije vrednotenja za vsak proizvod na popisu, ki zajemajo izbiro in umerjanje modela, prilagoditve poštene vrednosti, dodatne prilagoditve vrednosti, metodologijo za neodvisen pregled cen, ki se uporablja za produkt, in mero negotovosti pri vrednotenju;

(c)	postopek za potrjevanje, ki zagotavlja, da oddelek za prevzem tveganja in zadevni oddelek za nadzor za vsak produkt odobrita metodologije na ravni produkta iz točke (b) in potrdita, da odražajo dejansko prakso za vsako postavko vrednotenja, povezano s produktom;

(d)	opredeljene pragove na podlagi opaženih tržnih podatkov za določanje, kdaj modeli za vrednotenje niso več dovolj zanesljivi;

(e)	formalen postopek neodvisnega pregleda cen na podlagi cen, ki niso odvisne od zadevne trgovalne enote;

(f)	postopke odobritve novih proizvodov, ki se sklicujejo na popis in vključujejo vse notranje deležnike, pomembne za merjenje tveganja, nadzor tveganja, računovodsko poročanje ter dodeljevanje in potrjevanje vrednotenj finančnih instrumentov;

(g)	postopek pregledovanja novih dogovorov za zagotavljanje, da se podatki o določanju cen novih poslov uporabijo za ocenjevanje, ali so vrednotenja podobnih izpostavljenosti vrednotenja dovolj preudarna.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

PRILOGA

Formule, ki se uporabljajo za združevanje dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členi 9(6), 10(7) in 11(7)

Metoda 1

APVA

(FV – PV) – 50 % · (FV – PV)

= (50 % · (FV – PV)

AVA

Σ APVA

Metoda 2

APVA

max {0, (FV – PV) – 50 % · (EV – PV)}

= max {0, FV – 50 % · (EV + PV)}

AVA

Σ APVA

Pri tem je:

FV	=	poštena vrednost na ravni izpostavljenosti vrednotenja po računovodski prilagoditvi, uporabljeni pri pošteni vrednosti institucije, ki obravnava isti vir negotovosti vrednotenja kot zadevna dodatna izpostavljenost vrednotenja;
PV	=	preudarna vrednost na ravni izpostavljenosti vrednotenja, določena v skladu s to uredbo;
EV	=	pričakovana vrednost na ravni izpostavljenosti vrednotenja, dobljena iz razpona možnih vrednosti;
APVA	=	dodatna prilagoditev vrednosti na ravni izpostavljenosti vrednotenja po prilagoditvi za združevanje;
AVA	=	skupna dodatna prilagoditev vrednosti na ravni kategorije po prilagoditvi za združevanje.

28.1.2016

Uradni list Evropske unije

L 21/67

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/103

z dne 27. januarja 2016

o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (1) ter zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo (ES) št. 2099/2002 je bil ustanovljen Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS).

(2)	Vloga COSS je centralizirati naloge odborov, ustanovljenih na podlagi zakonodaje Unije o pomorski varnosti, preprečevanju onesnaževanja z ladij in zaščiti življenjskih ter delovnih razmer na ladjah.

(3)	Vsa nova zakonodaja Unije na področju pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij bi morala omogočati dostop do COSS.

(4)

Številni novi akti Unije na področju pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij, sprejeti po zadnji spremembi Uredbe (ES) št. 2099/2002, določajo, da COSS pomaga Komisiji, zlasti člen 28 Direktive 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), člen 6 Direktive 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), člen 12 Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), člen 10 Uredbe (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5), člen 31 Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), člen 19 Direktive 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), člen 10 Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), člen 11 Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) in člen 38 Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(5)	Tudi člen 4d(2) Direktive Sveta 1999/32/ES (11), člen 10 Uredbe (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter člen 19(5) in (6) Uredbe Komisije (EU) št. 788/2014 (13) omogočajo dostop do COSS.

(6)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 2099/2002 so bili razveljavljeni naslednji akti Skupnosti, na katere se sklicuje člen 2(2) navedene Uredbe: Uredba Sveta (EGS) št. 613/91 (14), Direktiva Sveta 93/75/EGS (15), Uredba Sveta (ES) št. 3051/95 (16), Direktiva Sveta 98/18/ES (17), Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18), Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/6/ES (19) in Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 417/2002 (20).

(7)

Prenovljeni so bili naslednji akti Skupnosti, na katere se sklicuje člen 2(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002: Direktiva Sveta 94/57/ES (21) je bila prenovljena z Direktivo 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22) in Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23), Direktiva Sveta 95/21/ES (24) pa z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(8)	Uredbo (ES) št. 2099/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002 se nadomesti z naslednjim:

„2.

‚Pomorska zakonodaja Skupnosti‘ pomeni naslednje akte:

(a)	Uredba Sveta (ES) št. 2978/94 z dne 21. novembra 1994 o izvajanju Resolucije IMO A.747(18) o izmeritvi balastnih prostorov na tankerjih z ločenimi balastnimi tanki (26);

(b)	Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (27);

(c)	Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (28);

(d)	Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (29);

(e)	Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (30), za namen izvajanja člena 4d(2) Direktive;

(f)	Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili (31);

(g)	Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (32);

(h)	Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (33);

(i)	Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (34);

(j)	Uredba (ES) št. 782/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (35);

(k)	Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003) o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (36);

(l)	Uredba (ES) št. 789/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o prenosu tovornih in potniških ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 613/91 (37);

(m)	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, vključno s kazenskimi sankcijami (38);

(n)	Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 (39);

(o)	Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (40);

(p)	Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (41);

(q)	Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (42);

(r)	Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (43);

(s)	Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (44);

(t)	Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (45);

(u)	Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (46);

(v)	Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (47);

(w)	Uredba (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom (48);

(x)	Uredba Komisije (EU) št. 788/2014 z dne 18. julija 2014 o določitvi podrobnih pravil o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni ter o preklicu priznanja organizacij za tehnični nadzor in pregled ladij v skladu s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (49);

(y)	Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (50).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

(2) Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 323, 3.12.2008, str. 33).

(3) Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

(4) Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11).

(5) Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L 131, 28.5.2009, str. 24).

(6) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(7) Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114).

(8) Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(9) Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(10) Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).

(11) Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13).

(12) Uredba (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom (UL L 172, 30.6.2012, str. 3).

(13) Uredba Komisije (EU) št. 788/2014 z dne 18. julija 2014 o določitvi podrobnih pravil o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni ter o preklicu priznanja organizacij za tehnični nadzor in pregled ladij v skladu s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 214, 19.7.2014, str. 12).

(14) Uredba Sveta (EGS) št. 613/91 z dne 4. marca 1991 o prenosu ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti (UL L 68, 15.3.1991, str. 1).

(15) Direktiva Sveta 93/75/EGS z dne 13. septembra 1993 o minimalnih zahtevah za plovila, ki so namenjena v pristanišča Skupnosti ali jih zapuščajo in ki prevažajo nevarno blago ali blago, ki onesnažuje morje (UL L 247, 5.10.1993, str. 19).

(16) Uredba Sveta (ES) št. 3051/95 z dne 8. decembra 1995 o varnem upravljanju ro-ro potniških trajektov (UL L 320, 30.12.1995, str. 14).

(17) Direktiva Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 144, 15.5.1998, str. 1).

(18) Direktiva 2001/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 136, 18.5.2001, str. 17).

(19) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/6/ES z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo iz njih (UL L 67, 9.3.2002, str. 31).

(20) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 417/2002 z dne 18. februarja 2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94 (UL L 64, 7.3.2002, str. 1).

(21) Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 319, 12.12.1994, str. 20).

(22) Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

(23) Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11).

(24) Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o pomorski inšpekciji na ladjah, ki jo izvaja država pristanišča (UL L 157, 7.7.1995, str. 1).

(25) Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 21

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 59 28. januar 2016

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Obvestilo o datumu začetka veljavnosti Protokola k Evromediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Tunizijo o splošnih načelih za sodelovanje Republike Tunizije v programih Unije	1
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 z dne 16. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov ( 1 )	2
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	21
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	45
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/101 z dne 26. oktobra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za preudarno vrednotenje v skladu s členom 105(14) ( 1 )	54
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/102 z dne 19. januarja 2016 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Eichsfelder Feldgieker/Eichsfelder Feldkieker (ZGO))	66
	*	Uredba Komisije (EU) 2016/103 z dne 27. januarja 2016 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS)	67
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/104 z dne 27. januarja 2016 o izdaji dovoljenja za pripravek iz Saccharomyces cerevisiae MUCL 39885 kot krmni dodatek za manj pomembne prežvekovalce za pitanje in mlečno proizvodnjo (imetnik dovoljenja Prosol S.p.A.) ( 1 )	71
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/105 z dne 27. januarja 2016 o odobritvi bifenil-2-ola kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 2., 4., 6. in 13. vrste proizvodov ( 1 )	74
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/106 z dne 27. januarja 2016 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	79
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/107 z dne 27. januarja 2016 o neodobritvi cibutrina kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov ( 1 )	81
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/108 z dne 27. januarja 2016 o neodobritvi 2-butanon peroksida kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1. in 2. vrste proizvodov ( 1 )	83
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/109 z dne 27. januarja 2016 o neodobritvi PHMB (1600; 1.8) kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1., 6. in 9. vrste proizvodov ( 1 )	84
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/110 z dne 27. januarja 2016 o neodobritvi triklosana kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 1. vrste proizvodov ( 1 )	86

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	236,2
	MA	71,0
	TN	116,3
	TR	102,2
	ZZ	131,4
0707 00 05	MA	86,8
	TR	161,0
	ZZ	123,9
0709 93 10	MA	50,4
	TR	146,2
	ZZ	98,3
0805 10 20	EG	50,4
	MA	62,1
	TN	49,3
	TR	65,0
	ZZ	56,7
0805 20 10	IL	147,6
	MA	83,5
	ZZ	115,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	129,5
	JM	154,6
	MA	65,6
	TR	82,3
	ZZ	108,0
0805 50 10	TR	100,8
0805 50 10	ZZ	100,8
0808 10 80	CL	86,9
	US	122,2
	ZZ	104,6
0808 30 90	CN	94,8
	TR	82,0
	ZA	84,4
	ZZ	87,1


	(1) Besedilo velja za EGP