ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 333 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 58 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/2399
z dne 26. oktobra 2015
o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije, in o njegovi začasni uporabi
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bil sklic na Republiko Kolumbijo prenesen iz Priloge I v Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2). |
(2) |
Navedeni sklic na Republiko Kolumbijo je opremljen z opombo, v kateri je navedeno, da se izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dneva začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Evropsko unijo. |
(3) |
Na podlagi Uredbe (EU) št. 509/2014 je Komisija ocenila stanje Republike Kolumbije glede na merila iz navedene uredbe. Komisija je 29. oktobra 2014 sprejela poročilo, v katerem je sklenila, da je zaradi znatnega izboljšanja gospodarskih, družbenih in varnostnih razmer v Kolumbiji v zadnjih letih upravičeno, da se državljani Kolumbije izvzamejo iz vizumske obveznosti, ko potujejo v Evropsko unijo. |
(4) |
Svet je 19. maja 2015 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Republiko Kolumbijo za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). |
(5) |
Pogajanja o Sporazumu so bila 20. maja 2015 in so se uspešno končala s parafiranjem navedenega sporazuma 9. junija 2015. |
(6) |
Sporazum bi bilo treba podpisati, izjave, priložene k Sporazumu, pa bi bilo treba odobriti v imenu Unije. Sporazum bi bilo treba začasno uporabljati od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo formalno sklenitev. |
(7) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
(8) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Izjave, priložene k temu sklepu, se odobrijo v imenu Unije.
Člen 3
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.
Člen 4
Sporazum se začasno uporablja od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan (5), do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.
Člen 5
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 26. oktobra 2015
Za Svet
Predsednica
C. DIESCHBOURG
(1) Uredba (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 149, 20.5.2014, str. 67).
(2) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).
(3) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(4) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(5) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum podpisa Sporazuma.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/3 |
SPORAZUM
med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU, in
REPUBLIKA KOLUMBIJA, v nadaljnjem besedilu: Kolumbija,
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –
Z NAMENOM nadaljnjega razvoja prijateljskih odnosov med pogodbenicama in v želji po olajšanju potovanja svojim državljanom z zagotovitvijo vstopa in kratkoročnega bivanja brez vizumov,
OB UPOŠTEVANJU Uredbe (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (1), s katero je bilo med drugim 19 tretjih držav, vključno s Kolumbijo, prenesenih na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje v državah članicah,
GLEDE NA TO, da člen 1 Uredbe (EU) št. 509/2014 določa, da se za teh 19 držav izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dne začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Unijo,
V ŽELJI po varstvu načela enakega obravnavanja vseh državljanov EU,
OB UPOŠTEVANJU TEGA, da osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela med svojim kratkoročnim bivanjem, niso zajete v tem sporazumu, zaradi česar se za to kategorijo oseb v zvezi z vizumsko obveznostjo ali njenim izvzetjem in dostopom do zaposlitve še naprej uporabljajo ustrezna pravila prava Unije in nacionalnega prava držav članic ter nacionalnega prava Kolumbije,
OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma za Združeno kraljestvo in Irsko ne uporabljajo –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Namen
Ta sporazum državljanom Unije in državljanom Kolumbije omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu:
(a) |
„država članica“ pomeni katero koli državo članico Unije razen Združenega kraljestva in Irske; |
(b) |
„državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kot je opredeljena v točki (a); |
(c) |
„državljan Kolumbije“ pomeni osebo, ki ima državljanstvo Kolumbije; |
(d) |
„schengensko območje“ pomeni območje brez notranjih meja, ki zajema ozemlja držav članic, kot so opredeljene v točki (a) in ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red. |
(e) |
„schengenski pravni red“ pomeni vse ukrepe iz Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, katerega cilje je zagotoviti odsotnosti kontrole oseb na notranjih mejah v povezavi s skupno politiko glede kontrole na zunanjih mejah ter viz ter z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu. |
Člen 3
Področje uporabe
1. Državljani Unije, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdala ena od držav članic, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju Kolumbije za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(1).
Državljani Kolumbije, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdala Kolumbija, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju držav članic za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(2).
2. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela.
Vsaka država članica posebej lahko za to kategorijo oseb v skladu s členom 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (2) uvede vizumsko obveznost za državljane Kolumbije ali jo odpravi.
Kolumbija lahko za to kategorijo oseb uvede vizumsko obveznost ali jo odpravi za državljane vsake države članice posebej v skladu s svojim nacionalnim pravom.
3. Odprava vizumske obveznosti, ki jo določa ta sporazum, se uporablja brez poseganja v zakonodajo pogodbenic v zvezi s pogoji za vstop in kratkoročno bivanje. Države članice in Kolumbija si pridržujejo pravico do zavrnitve vstopa in kratkoročnega bivanja na svojem ozemlju, če eden ali več od teh pogojev ni izpolnjen.
4. Odprava vizumske obveznosti se uporablja ne glede na način prevoza, s katerim se prestopijo meje pogodbenic.
5. Zadeve, ki jih ta sporazum ne zajema, se presojajo po pravu Unije, nacionalnem pravu držav članic in nacionalnem pravu Kolumbije.
Člen 4
Trajanje bivanja
1. Državljani Unije lahko bivajo na ozemlju Kolumbije v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
2. Državljani Kolumbije lahko bivajo na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Pri izračunu tega obdobja se ne upošteva kakršno koli bivanje v državi članici, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti.
Državljani Kolumbije lahko bivajo na ozemlju vsake države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, neodvisno od obdobja bivanja na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.
3. Ta sporazum ne posega v možnost, ki jo imajo Kolumbija in države članice v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in pravom Unije, da obdobje bivanja podaljšajo na več kot 90 dni.
Člen 5
Območje uporabe
1. Kar zadeva Francosko republiko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Francoske republike.
2. Kar zadeva Kraljevino Nizozemsko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Kraljevine Nizozemske.
Člen 6
Skupni odbor za upravljanje Sporazuma
1. Pogodbenici ustanovita Skupni odbor strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in predstavniki Kolumbije. Unijo v njem zastopa Evropska komisija.
2. Odbor izvaja naslednje naloge:
(a) |
spremljanje izvajanja tega sporazuma; |
(b) |
predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu; |
(c) |
reševanje sporov, ki izhajajo iz razlage ali uporabe tega sporazuma; |
(d) |
vse druge naloge, o katerih se pogodbenici dogovorita. |
3. Odbor se sestane po potrebi, na zahtevo ene od pogodbenic.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 7
Razmerje med tem sporazumom in obstoječimi dvostranskimi sporazumi o odpravi vizumske obveznosti med državami članicami in Kolumbijo
Ta sporazum ima prednost pred katerimi koli dvostranskimi sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med posameznimi državami članicami in Kolumbijo, kolikor urejajo zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.
Člen 8
Končne določbe
1. Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki, ta sporazum pa začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko zadnja pogodbenica drugo uradno obvesti o zaključku teh postopkov.
Ta sporazum se uporablja do začetka njegove veljavnosti, in sicer od dneva po tem, ko je bil podpisan.
2. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, lahko pa se odpove v skladu z odstavkom 5.
3. Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem pogodbenic. Spremembe začnejo veljati potem, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so potrebni notranji postopki zaključeni.
4. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum v celoti ali delno začasno preneha uporabljati, zlasti zaradi varstva javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja, nezakonitega priseljevanja ali če ena od pogodbenic ponovno uvede vizumsko obveznost. O odločitvi o začasnem prenehanju uporabe se uradno obvesti drugo pogodbenico najpozneje dva meseca pred načrtovanim začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala uporabljati ta sporazum, takoj obvesti drugo pogodbenico, če razlogi za to začasno prenehanje izvajanja prenehajo obstajati, in ta sporazum ponovno začne uporabljati.
5. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove, tako da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po takem obvestilu.
6. Kolumbija lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse države članice.
7. Unija lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse svoje države članice.
V dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
Съставено в Брюксел на втори декември две хиляди и петнадесета година.
Hecho en Bruselas, el dos de diciembre de dos mil quince.
V Bruselu dne druhého prosince dva tisíce patnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den anden december to tusind og femten.
Geschehen zu Brüssel am zweiten Dezember zweitausendfünfzehn.
Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta detsembrikuu teisel päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δύο Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.
Done at Brussels on the second day of December in the year two thousand and fifteen.
Fait à Bruxelles, le deux décembre deux mille quinze.
Sastavljeno u Bruxellesu drugog prosinca dvije tisuće petnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì due dicembre duemilaquindici.
Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada otrajā decembrī.
Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų gruodžio antrą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kéteze-tizenötödik év december havának második napján.
Magħmul fi Brussell, fit-tieni jum ta’ Diċembru fis-sena elfejn u ħmistax.
Gedaan te Brussel, de tweede december tweeduizend vijftien.
Sporządzono w Brukseli dnia drugiego grudnia roku dwa tysiące piętnastego.
Feito em Bruxelas, em dois de dezembro de dois mil e quinze.
Întocmit la Bruxelles la doi decembrie două mii cincisprezece.
V Bruseli druhého decembra dvetisíctridsať.
V Bruslju, dne drugega decembra leta dva tisoč petnajst.
Tehty Brysselissä toisena päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.
Som skedde i Bryssel den andra december år tjugohundrafemton.
За Европейския съюз
Рог la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Република Колумбия
Por la República de Colombia
Za Kolumbijskou republiku
For Republikken Colombia
Für die Republik Kolumbien
Colombia Vabariigi nimel
Για τη Δημοκρατία της Κολομβίας
For the Republic of Colombia
Pour la République de la Colombie
Za Republiku Kolumbiju
Per la Repubblica di Colombia
Kolumbijas Republikas vārdā –
Kolumbijos Respublikos vardu
A Kolumbiai Köztársaság részéről
Għar-Repubblika tal-Kolombja
Voor de Republiek Colombia
W imieniu Republiki Kolumbii
Pela República da Colômbia
Pentru Republica Columbia
Za Kolumbijskú republiku
Za Republiko Kolumbijo
Kolumbian tasavallan puolesta
För Republiken Colombia
(1) UL L 149, 20.5.2014, str. 67.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).
SKUPNA IZJAVA GLEDE ISLANDIJE, NORVEŠKE, ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA
Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi navedenih držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.
V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna na eni strani ter organi Kolumbije na drugi strani brez odlašanja sklenejo dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, in sicer z določbami, ki so podobne določbam iz tega sporazuma.
SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI KATEGORIJE OSEB IZ ČLENA 3(2) TEGA SPORAZUMA, KI POTUJEJO Z NAMENOM OPRAVLJANJA PLAČANEGA DELA
V želji, da se zagotovi enotna razlaga, se pogodbenici strinjata, da v tem sporazumu kategorija oseb, ki opravljajo plačano delo, zajema osebe, ki na ozemlje druge pogodbenice vstopajo z namenom opravljanja plačanega dela ali pridobitne dejavnosti kot zaposlene osebe ali ponudniki storitev.
Ta kategorija ne zajema:
— |
poslovnežev, to je oseb, ki potujejo s poslovnimi nameni (ne da bi bile zaposlene v državi druge pogodbenice), |
— |
športnikov ali umetnikov, ki svojo dejavnost opravljajo priložnostno, |
— |
novinarjev, ki jih pošljejo mediji iz države njihovega prebivališča, in |
— |
udeležencev usposabljanj znotraj podjetij. |
Izvajanje te izjave nadzoruje Skupni odbor v okviru njegove odgovornosti iz člena 6 tega sporazuma; če na podlagi izkušenj pogodbenic oceni, da je to potrebno, lahko Skupni odbor predlaga spremembe.
SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI OBDOBJA 90 DNI V KATEREM KOLI 180-DNEVNEM OBDOBJU IZ ČLENA 4 TEGA SPORAZUMA
Pogodbenici soglašata, da obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju iz člena 4 tega sporazuma pomeni neprekinjen obisk ali več zaporednih obiskov, katerih skupno trajanje ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.
Pojem „kateri koli“ se nanaša na gibljivo 180-dnevno referenčno obdobje, pri preverjanju, ali je zahteva v zvezi z 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju še vedno izpolnjena, pa se upošteva vsak dan bivanja v obdobju zadnjih 180 dni. To med drugim pomeni, da odsotnost v neprekinjenem obdobju 90 dni omogoča novo bivanje do 90 dni.
SKUPNA IZJAVA O OBVEŠČANJU DRŽAVLJANOV O SPORAZUMU O ODPRAVI VIZUMSKE OBVEZNOSTI
Ob upoštevanju pomembnosti, ki jo ima preglednost za državljane Evropske unije in državljane Kolumbije, pogodbenici soglašata, da zagotovita celovito razširjanje informacij v zvezi z vsebino in posledicami sporazuma o odpravi vizumske obveznosti ter povezanimi zadevami, kot so pogoji za vstop.
SKUPNA IZJAVA O UVEDBI BIOMETRIČNIH POTNIH LISTOV S STRANI KOLUMBIJE
Kolumbija kot pogodbenica izjavlja, da je oddala naročilo za izdelavo biometričnih potnih listov, in se zavezuje, da bo začela izdajati biometrične potne liste svojim državljanom najpozneje do 31. avgusta 2015. Ti potni listi bodo v celoti skladni z zahtevami Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), določenimi v dokumentu ICAO 9303.
Pogodbenici soglašata, da je neizpolnitev zaveze glede začetka uvedbe biometričnih potnih listov do 31. decembra 2015 zadosten razlog za začasno prenehanje izvajanja tega sporazuma v skladu s postopki iz člena 8(4) Sporazuma.
SKUPNA IZJAVA O SODELOVANJU V ZVEZI Z NEDOVOLJENIMI MIGRACIJAMI
Pogodbenici opozarjata na svojo zavezo v zvezi s ponovnim sprejemom njunih migrantov z neurejenim statusom, kot je določena v členu 49(3) Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (podpisanega 15. decembra 2003).
Pogodbenici bosta pozorno spremljali to zavezo. Pogodbenici soglašata, da bosta na zahtevo ene od pogodbenic, zlasti v primeru povečanja nedovoljenih migracij in težav v zvezi s ponovnim sprejemom migrantov z neurejenim statusom po začetku veljavnosti tega sporazuma, sklenili sporazum, ki bo urejal posebne obveznosti pogodbenic glede ponovnega sprejema migrantov z neurejenim statusom.
Pogodbenici soglašata, da bi bil tak sporazum o ponovnem sprejemu pomemben element pri krepitvi vzajemnih zavez iz tega sporazuma in da je neizpolnitev zaveze glede sklenitve takega sporazuma o ponovnem sprejemu, ki ga je zahtevala ena od pogodbenic, zadosten razlog za začasno prenehanje izvajanja tega sporazuma v skladu s postopki iz člena 8(4) Sporazuma.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/10 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/2400
z dne 8. decembra 2015
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 115 v povezavi s členom 218(6)(b) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/860 (1) je bil Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti podpisan dne 27. maja 2015 s pridržkom njegove poznejše sklenitve. |
(2) |
Besedilo Protokola o spremembi, ki je rezultat teh pogajanj, ustrezno odraža pogajalske smernice, ki jih je izdal Svet, saj usklajuje sporazum z najnovejšim razvojem dogodkov na mednarodni ravni v zvezi z avtomatično izmenjavo podatkov, in sicer svetovnim standardom za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja, ki ga je oblikovala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Unija, njene države članice ter Švicarska konfederacija so aktivno sodelovale pri delu OECD. Besedilo sporazuma, kakor je bilo spremenjeno s Protokolom o spremembi, je pravna podlaga za izvajanje svetovnega standarda v odnosih med Unijo in Švicarsko konfederacijo. |
(3) |
Protokol o spremembi bi bilo treba odobriti v imenu Unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, se odobri v imenu Unije.
Besedilo Protokola o spremembi je priloženo temu sklepu.
Člen 2
1. Predsednik Sveta v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 2(1) Protokola o spremembi (2).
2. Komisija obvesti Švicarsko konfederacijo in države članice o uradnem obvestilu iz točke (d) člena 1(1) Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni, kot izhaja iz Protokola o spremembi.
Člen 3
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 8. decembra 2015
Za Svet
Predsednik
P. GRAMEGNA
(1) Sklep Sveta (EU) 2015/860 z dne 26. maja 2015 o podpisu, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L 136, 3.6.2015, str. 5).
(2) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti protokola o spremembi.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/12 |
PROTOKOL
o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti
EVROPSKA UNIJA
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenica oziroma pogodbenici, STA SE –
Z NAMENOM izvesti standard OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih, v nadaljnjem besedilu: svetovni standard, v okviru sodelovanja, ki upošteva legitimne interese obeh pogodbenic,
OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenici dolgotrajno in tesno sodelujeta na področju medsebojne pomoči v davčnih zadevah, zlasti na področju uporabe ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), in želita z nadaljnjo krepitvijo navedenega sodelovanja izboljšati spoštovanje davčnih predpisov na mednarodni ravni,
OB UPOŠTEVANJU, da želita pogodbenici skleniti sporazum za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih podatkov,
OB UPOŠTEVANJU, da je treba člen 10 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu; Sporazum) v obliki, kakršna je pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ki trenutno zagotavlja izmenjavo podatkov na zaprosilo, omejenih na dejanja, ki predstavljajo davčno goljufijo ali podobno, uskladiti s standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah,
OB UPOŠTEVANJU, da bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, uporabili svoje zadevne predpise in prakse na področju varstva podatkov in da se zavezujeta, da bosta druga drugo v primeru spremembe vsebine teh predpisov in praks o tem takoj obvestili,
OB UPOŠTEVANJU, da imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo; in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi),
OB UPOŠTEVANJU, da sta kategoriji Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, ki sta zajeti v Sporazumu, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, izognili poročanju. Kljub temu bi morale biti nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih obstaja majhno tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, izvzeti iz področja uporabe. Pragovi se na splošno ne bi smeli vključiti, saj bi se jim bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav izogniti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne nanašajo le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), temveč tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti se spremeni:
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“; |
(2) |
členi 1 do 22 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 1 Opredelitve pojmov 1. V tem Sporazumu::
2. Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima tak pomen, kot ga ima (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (2) ali, kjer je primerno, nacionalne zakonodaje države članice, ki uporablja Sporazum, in (ii) za Švico na podlagi njene nacionalne zakonodaje, tak pomen pa je skladen s pomenom iz prilog I in II. Vsak izraz, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, Prilogi I ali Prilogi II, ima, razen če iz vsebine izhaja drugače oziroma se Pristojna organa države članice in Švice dogovorita o skupnem pomenu v skladu s členom 7 (kot to dovoljuje nacionalna zakonodaja), tak pomen, kot ga ima v tistem trenutku vzakonodaji zadevne jurisdikcije, ki uporablja ta sporazum, (i) za države članice v Direktivi Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalni zakonodaji zadevne države članice in (ii) za Švico v njeni nacionalni zakonodaji, pomen, kot ga ima v veljavni davčni zakonodaji zadevne jurisdikcije (države članice ali Švice), ki prevlada nad pomenom, ki se izrazu dodeli v drugih pravnih aktih navedene jurisdikcije. Člen 2 Avtomatična izmenjava podatkov v zvezi z Računi, o katerih se poroča 1. Pristojni organ Švice in Pristojni organ posamezne države članice ter Pristojni organ posamezne države članice in Pristojni organ Švice si v skladu z določbami tega člena in na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki sta sestavni del tega sporazuma, vsako leto avtomatično izmenjata podatke, pridobljene v skladu s takimi pravili, ki so določeni v odstavku 2. 2. Podatki, ki se izmenjajo v primeru države članice glede posameznega Računa Švice, o katerem se poroča, in v primeru Švice glede posameznega Računa države članice, o katerem se poroča, so:
Člen 3 Čas in način avtomatične izmenjave podatkov 1. Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 lahko določita v skladu z davčno zakonodajo jurisdikcije (države članice ali Švice), ki izmenjuje podatke. 2. V podatkih, ki se izmenjujejo, mora biti zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek. 3. Kar zadeva člen 2(2), se izmenjajo podatki za prvo leto, ki se začne z začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, in za vsa naslednja leta, izmenjajo pa se v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katerega se podatki nanašajo. 4. Pristojni organi bodo podatke iz člena 2 avtomatično izmenjali v shemi skupnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku. 5. Pristojni organi se bodo dogovorili o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja. Člen 4 Sodelovanje pri vzpostavljanju skladnosti in izvrševanju Pristojni organ države članice bo obvestil Pristojni organ Švice in Pristojni organ Švice bo obvestil Pristojni organ države članice, če najprej navedeni pristojni organ (ki obvešča) upravičeno domneva, da so se zaradi napake sporočili nepravilni ali nepopolni podatki na podlagi člena 2, ali pa Finančna institucija, ki poroča, ni v skladu z veljavnimi zahtevami za poročanje in postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II. Obveščeni Pristojni organ bo sprejel vse ustrezne ukrepe, ki so na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da odpravi napake ali neskladnosti, opisane v obvestilu. Člen 5 Izmenjava podatkov na zaprosilo 1. Ne glede na določbe člena 2 in vseh drugih sporazumov, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov na zaprosilo med Švico in državo članico, lahko pristojni organ Švice in pristojni organ države članice na zaprosilo izmenjajo tiste podatke, ki so predvidoma pomembni za izvajanje tega sporazuma ali za izvajanje ali uveljavljanje nacionalne zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu Švice in držav članic, njihovih političnih enot ali lokalnih organov, če obdavčenje na podlagi take nacionalne zakonodaje ni v nasprotju z veljavnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Švico in zadevno državno članico. 2. Določbe odstavka 1 tega člena in člena 6 se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da Švici ali državi članici nalagajo obveznost:
3. Če v skladu s tem členom za podatke zaprosi država članica ali Švica, ki ravna kot jurisdikcija, ki je poslala zaprosilo, Švica ali država članica, ki ravna kot jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih podatkov, tudi če jih navedena jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz odstavka 2, vendar se v nobenem primeru te omejitve ne razlagajo tako, kot da lahko jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, zavrne predložitev podatkov le zato, ker sama zanje nima interesa. 4. V nobenem primeru se določbe odstavka 2 ne razlagajo, kot da je v skladu z njimi dovoljeno, da Švica ali država članica zavrne posredovanje podatkov le zato, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe. 5. Pristojni organi se bodo dogovorili o standardnih obrazcih, ki se bodo uporabljali, in vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja. Člen 6 Zaupnost in varstvo osebnih podatkov 1. Vsi podatki, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupni in varujejo enako kakor podatki, pridobljeni na podlagi nacionalne zakonodaje navedene jurisdikcije, in v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko jurisdikcija, ki pošilja podatke, določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. 2. Taki podatki se vsekakor razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju ali izterjavi davkov, izvrševanju, pregonu, odločanju o pritožbah ali nadzoru v zvezi z davki navedene jurisdikcije (države članice ali Švice). Zadevne podatke lahko uporabljajo le navedene osebe ali organi, ki jih lahko uporabljajo le v namene iz prejšnjega stavka. Ne glede na določbe odstavka 1 pa smejo podatke razkriti v javnem sodnem postopku ali sodnih odločbah v zvezi s takimi davki. 3. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se podatki, ki jih prejme jurisdikcija (država članica ali Švica), lahko uporabijo za druge namene, kadar se za take namene lahko uporabijo po zakonodaji jurisdikcije, ki je podatke predložila (Švice oziroma države članice), njen pristojni organ pa tako uporabo dovoli. Podatke, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) zagotovi drugi jurisdikciji (Švici oziroma državi članici), lahko slednja s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa prve jurisdikcije, od katere podatki izvirajo, pošlje tretji jurisdikciji (drugi državi članici). Podatki, ki jih ena država članica zagotovi drugi državi članici na podlagi svoje veljavne zakonodaje, s katero se izvaja Direktiva Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, se lahko s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa države članice, od katere podatki izvirajo, pošljejo Švici. 4. Vsak pristojni organ države članice ali Švice takoj obvesti drugi pristojni organ, tj. Švice oziroma navedene države članice, o kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni. Člen 7 Posvetovanja in začasna prekinitev Sporazuma 1. Če se pojavijo kakšne težave pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma, lahko pristojni organi Švice ali države članice zahtevajo posvetovanja med pristojnim organom Švice in vsaj enim pristojnim organom držav članic, da se razvijejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje izpolnjevanja tega sporazuma. Ti pristojni organi o rezultatih posvetovanj nemudoma obvestijo Evropsko komisijo in pristojne organe drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko pri posvetovanjih v zvezi z razlago sodeluje Evropska komisija. 2. Če se posvetovanje nanaša na večjo neskladnost z določbami tega sporazuma in s postopkom iz odstavka 1 ni mogoče doseči ustreznega dogovora, lahko pristojni organ države članice ali Švice začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi tega sporazuma s Švico oziroma določeno državo članico, in sicer s pisnim obvestilom, ki ga pošlje drugemu zadevnemu pristojnemu organu. Takšna začasna prekinitev ima takojšni učinek. Za namene tega odstavka večja neskladnost vključuje, vendar ni omejena na: neskladnost z določbami o zaupnosti in varovanju podatkov iz tega sporazuma, neskladnost pristojnega organa države članice ali Švice z zahtevami iz tega sporazuma glede pravočasnega posredovanja podatkov ali posredovanja ustreznih podatkov oziroma opredelitev statusa Subjektov ali računov kot Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov na način, ki je v nasprotju s tem sporazumom. Člen 8 Spremembe 1. Pogodbenici se posvetujeta vedno, kadar se na ravni OECD sprejme pomembna sprememba katerega od elementov svetovnega standarda ali, če je po mnenju pogodbenic to potrebno, da se izboljša tehnično delovanje tega sporazuma ali ocenijo in vključijo drugi dogodki na mednarodni ravni. Posvetovanja se izvedejo v enem mesecu od datuma, na katerega je pogodbenica podala zahtevo, v nujnih primerih pa kakor hitro je mogoče. 2. Pogodbenici se na podlagi take pogodbe lahko posvetujeta in proučita, ali so potrebne spremembe tega sporazuma. 3. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo. 4. Po posvetovanjih se lahko ta sporazum spremeni s protokolom ali novim sporazumom med pogodbenicama. 5. Kadar pogodbenica začne izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD, in želi ustrezno spremeniti Prilogo I in/ali Prilogo II tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico. Postopek posvetovanja med pogodbenicama se izvede v enem mesecu od obvestila. Ne glede na odstavek 4, kadar se pogodbenici v okviru tega postopka posvetovanja dogovorita glede spremembe, ki bi jo bilo treba uvesti v Prilogo I in/ali Prilogo II, lahko pogodbenica, ki je spremembo zahtevala, v obdobju, potrebnem za izvedbo spremembe z uradno spremembo Sporazuma, od prvega januarja leta, ki sledi sklenitvi navedenega postopka, začasno uporablja spremenjeno različico Priloge I in/ali Priloge II k temu sporazumu, kot je bila potrjena v postopku posvetovanja. Za pogodbenico se šteje, da je začela izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD:
Člen 9 Plačila dividend, obresti in licenčnin med družbami 1. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, dividende, ki jih odvisne družbe plačujejo matičnim družbam, v državi vira niso obdavčene, kadar:
2. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, plačila obresti in licenčnin med povezanimi družbami ali njihovimi stalnimi poslovnimi enotami v državi vira niso obdavčena, kadar:
3. To ne vpliva na obstoječe sporazume o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami, v katerih je zagotovljena ugodnejša davčna obravnava plačil dividend, obresti in lincenčnin. Člen 10 Odpoved Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila o odpovedi. V primeru odpovedi vsi podatki, prejeti na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupni, zanje pa še naprej velja člen 6 tega sporazuma. Člen 11 Ozemlje uporabe Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemlju držav članic, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, ter na drugi strani v Švici.“; |
(3) |
priloge se nadomestijo z naslednjim: „PRILOGA I Enotni standard poročanja in dolžne skrbnosti za podatke o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: enotni standard poročanja) ODDELEK I SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE
ODDELEK II SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST
ODDELEK III DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.
ODDELEK IV DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.
ODDELEK V DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTA Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.
ODDELEK VI DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.
ODDELEK VII POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:
ODDELEK VIII OPREDELJENI IZRAZI Navedeni izrazi pomenijo naslednje:
ODDELEK IX UČINKOVITO IZVAJANJE Vse države članice in Švica morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:
PRILOGA II Dopolnilna pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih 1. Sprememba okoliščin ‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa. Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I. 2. Samopotrdilo za Nove račune subjekta Glede Novih računov subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe. 3. Rezidentstvo Finančne institucije Finančna institucija je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije (torej lahko Sodelujoča jurisdikcija uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Finančna institucija Švice ali Finančna institucija druge sodelujoče jurisdikcije. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s tem sporazumom ali katerim drugim sporazumom, s katerim se izvaja svetovni standard glede Računov, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji, ker je rezident te druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če:
Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več Sodelujočih jurisdikcij (države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije), zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti sodelujoče jurisdikcije, v kateri ima Finančni račun oziroma račune. 4. Vodenje računa Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:
5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni nefinančni subjekti Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I, se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni nefinančni subjekt, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor. 6. Naslov sedeža Subjekta Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta. PRILOGA III Seznam pristojnih organov pogodbenic Pristojni organi za namene tega sporazuma so:
|
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta protokol o spremembi morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Protokol o spremembi začne veljati prvega dne januarja po končnem uradnem obvestilu.
2. Kar zadeva izmenjavo podatkov na zahtevo, izmenjava podatkov na zahtevo v skladu s tem protokolom o spremembi velja za zahteve, podane na dan začetka njegove veljavnosti ali pozneje za podatke, povezane s proračunskimi leti, ki se začnejo prvega dne januarja leta, v katerem začne veljati ta protokol o spremembi. Člen 10 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, velja naprej, razen če velja člen 5 Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem protokolom o spremembi.
3. Terjatve posameznikov v skladu s členom 9 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ostanejo z začetkom veljavnosti tega protokola o spremembi nespremenjene.
4. Švica pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, opravi končno plačilo državam članicam in sporoči podatke, ki jih je v skladu s členom 2 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, prejela od plačilnih zastopnikov s sedežem v Švici za zadnje leto veljavnosti Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, oziroma če je primerno, za katero koli predhodno leto.
Člen 3
Sporazum se s Protokolom dopolni z naslednjo vsebino:
„Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni.
Ob podpisu tega protokola o spremembi med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo sta se podpisana, ki sta bila pravilno obveščena, sporazumela o teh določbah, ki so sestavni del Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi:
1. |
Razume se, da se za izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma zaprosi šele, ko država prosilka (država članica ali Švica) izčrpa vse običajne vire informacij, ki so na voljo po notranjem davčnem postopku. |
2. |
Razume se, da pristojni organ države prosilke (države članice ali Švice) ob zaprosilu za podatke na podlagi člena 5 tega sporazuma pristojnemu organu zaprošene države (Švice oziroma države članice) priskrbijo naslednje podatke:
|
3. |
Razume se, da je navedba standarda ‚predvidene pomembnosti‘ zagotoviti izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma v čim večjem obsegu, hkrati pa razjasniti, da se države članice in Švica ne smejo ukvarjati z ‚naključnimi poizvedbami‘ ali zaprositi za podatke, ki najverjetneje niso pomembni za davčne zadeve določenega davkoplačevalca. Odstavek 2 vsebuje pomembne postopkovne zahteve, ki naj bi zagotovile, da ni naključnih poizvedb, vendar se določbe od (i) do (v) odstavka 2 kljub temu ne smejo razlagati, kot da so v nasprotju z učinkovito izmenjavo podatkov. Standard ‚predvidene pomembnosti‘ se lahko izpolni v primerih, ki se nanašajo na enega davkoplačevalca (identificiranega z imenom ali kako drugače) ali v primerih, ki se nanašajo na več davkoplačevalcev (identificiranih z imenom ali kako drugače). |
4. |
Razume se, da ta sporazum ne vključuje spontane izmenjave podatkov. |
5. |
Razume se, da se pri izmenjavi podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma uporabljajo upravna postopkovna pravila glede pravic davkoplačevalcev, ki jih imajo v zaprošeni državi (državi članici ali Švici). Razume se tudi, da je cilj teh določb davkoplačevalcem zagotoviti pošten postopek in ne preprečiti ali neupravičeno zavlačevati postopka izmenjave podatkov.“ |
Člen 4
Jeziki
Ta protokol o spremembi je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.
Съставено в Брюксел на двадесет и седми май две хиляди и петнадесета година.
Hecho en Bruselas, el veintisiete de mayo de dos mil quince.
V Bruselu dne dvacátého sedmého května dva tisíce patnáct.
Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende maj to tusind og femten.
Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten Mai zweitausendfünfzehn.
Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta maikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.
Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.
Done at Brussels on the twenty-seventh day of May in the year two thousand and fifteen.
Fait à Bruxelles, le vingt-sept mai deux mille quinze.
Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset sedmog svibnja dvije tisuće petnaeste.
Fatto a Bruxelles, addì ventisette maggio duemilaquindici.
Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada divdesmit septītajā maijā.
Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų gegužės dvidešimt septintą dieną Briuselyje.
Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenötödik év május havának huszonhetedik napján.
Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta’ Mejju tas-sena elfejn u ħmistax.
Gedaan te Brussel, de zevenentwintigste mei tweeduizend vijftien.
Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego siódmego maja roku dwa tysiące piętnastego.
Feito em Bruxelas, em vinte e sete de maio de dois mil e quinze.
Întocmit la Bruxelles la douăzeci și șapte mai două mii cincisprezece.
V Bruseli dvadsiateho siedmeho mája dvetisícpätnásť.
V Bruslju, dne sedemindvajsetega maja leta dva tisoč petnajst.
Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.
Som skedde i Bryssel den tjugosjunde maj tjugohundrafemton.
За Европейския съюз
Рог la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Конфедерация Швейцария
Por la Confederación Suiza
Za Švýcarskou konfederaci
For Det Schweiziske Forbund
Für die Schweizerische Eidgenossenschaft
Šveitsi Konföderatsiooni nimel
Για την Ελβετική Συνομοσπονδία
For the Swiss Confederation
Pour la Confédération suisse
Za Švicarsku Konfederaciju
Per la Confederazione svizzera
Šveices Konfederācijas vārdā –
Šveicarijos Konfederacijos vardu
A Svájci Államszövetség részéről
Għall-Konfederazzjoni Żvizzera
Voor de Zwitserse Bondsstaat
W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej
Pela Confederação Suíça
Pentru Confederația Elvețiană
Za Švajčiarsku konfederáciu
Za Švicarsko konfederacijo
Sveitsin valaliiton puolesta
För Schweiziska edsförbundet
(1) UL L 157, 26.6.2003, str. 38.
(2) UL L 64, 11.3.2011, str. 1.
(3) V zvezi s Švico izraz ‚kapitalska družba‘ zajema:
— |
société anonyme/Aktiengesellschaft/società anonima; |
— |
société à responsabilité limitée/Gesellschaft mit beschränkter Haftung/società a responsabilità limitata; |
— |
société en commandite par actions/Kommanditaktiengesellschaft/società in accomandita per azioni. |
IZJAVE POGODBENIC:
SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ZAČETKU VELJAVNOSTI PROTOKOLA O SPREMEMBI
Pogodbenici izjavljata, da pričakujeta, da bodo ustavna pravila Švice in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati prvega januarja 2017. Da se doseže ta cilj, bosta sprejeli vse mogoče ukrepe.
SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN PRILOGAH
Pogodbenici se glede izvajanja Sporazuma in prilog strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD in skupni standard poročanja upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.
SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA
Pogodbenici se glede izvajanja člena 5 o izmenjavi podatkov na zahtevo strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.
SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O DELU III(A) PRILOGE I K SPORAZUMU
Pogodbenici se strinjata, da bosta proučili praktični pomen oddelka III(A) Priloge I, v skladu s katerim za Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.
Pogodbenici enotno razlagata, da zakonodaja Poročevalski finančni instituciji na podlagi oddelka III(A) Priloge I prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo in Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, učinkovito preprečuje le, kadar zakonodaja Evropske unije in nacionalna zakonodaja držav članic ali švicarska zakonodaja, ki se uporablja za Poročevalsko finančno institucijo, rezidentko Sodelujoče jurisdikcije (države članice ali Švice), navedeni Poročevalski finančni instituciji učinkovito ne preprečuje le prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja v Jurisdikciji, o kateri se poroča (Švici oziroma državi članici), ampak ta zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje tudi prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča, v katerih koli drugih okoliščinah.
V tem okviru bo posamezna država članica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila Švico, če veljavna zakonodaja Evropske unije in nacionalna zakonodaja navedene države članice Poročevalskim finančnim institucijam v Švici preprečujeta prodajo takih pogodb njenim rezidentom, ne glede na to kje so bile te pogodbe zaključene. V skladu s tem bo Švica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila države članice, če švicarska zakonodaja Poročevalskim finančnim institucijam ene države članice ali več preprečuje prodajo takih pogodb švicarskim rezidentom, ne glede na to kje so pogodbe zaključene. Ta obvestila se posredujejo pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi glede na predviden pravni položaj po začetku veljavnosti. Če takšno obvestilo ne bo posredovano, se bo štelo, da zakonodaja Jurisdikcije, o kateri se poroča, Poročevalskim finančnim institucijam v enih ali več okoliščinah učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pod pogojem, da zakonodaja jurisdikcije Poročevalske finančne institucije Poročevalskim finančnim institucijam prav tako učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, oddelek III(A) Priloge I ne velja za zadevne Poročevalske finančne institucije in pogodbe.
IZJAVA ŠVICE O ČLENU 5 SPORAZUMA
Švicarska delegacija je Evropsko komisijo obvestila, da Švica ne bo izmenjala podatkov v zvezi z zahtevo v zvezi s podatki, ki so bili pridobljeni nezakonito. Evropska komisija se je seznanila s švicarskim stališčem.
UREDBE
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/50 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2401
z dne 2. oktobra 2015
o vsebini in delovanju registra evropskih političnih strank in fundacij
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (1), ter zlasti člena 7(2) in člena 8(3)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES, Euratom) št. 1141/2014 zahteva, da Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljnjem besedilu: Organ) vzpostavi in upravlja register evropskih političnih strank in fundacij (v nadaljnjem besedilu: register). |
(2) |
Register bi moral biti odložišče podatkov, podrobnosti in dokumentov, predloženih z vlogami za registracijo kot evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, kot tudi vseh naknadnih podatkov, podrobnosti in dokumentov, ki jih predloži evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v skladu s to uredbo. |
(3) |
Organ bi moral prejeti informacije in podporne dokumente, ki jih zahteva, da lahko polno izvaja svoje naloge za register. |
(4) |
Register bi moral zagotavljati javne storitve v korist preglednosti, odgovornosti in pravne varnosti. Zato bi moral Organ upravljati register na način, ki zagotavlja ustrezen dostop do njega in potrditev informacij v njem, pri čemer bi moral spoštovati svoje obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov v skladu s členom 33 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, vključno s svojo vlogo upravljavca podatkov, ki je opredeljena v Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(5) |
Organ bi moral zagotavljati standardni izpisek iz registra, ki vsebuje informacije, določene z Izvedbeno uredbo, ki jo je sprejela Komisija v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. |
(6) |
Operativne podrobnosti, ki bi morale ostati sorazmerne, bi moral določiti Organ. |
(7) |
Register bi moral biti ločen od spletnega mesta, ki ga ustvari Evropski parlament v skladu s členom 32 Uredbe (ES, Euratom) št. 1141/2014, vendar bi morali biti nekateri dokumenti, shranjeni v registru, objavljeni na navedenem spletnem mestu – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina registra
1. V zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami vsebuje register naslednje dokumente, vključno z njihovimi morebitnimi posodobitvami:
(a) |
statute, vključno z vsemi elementi, ki jih zahtevata člena 4 in 5 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, in vsemi spremembami statutov; |
(b) |
ustrezno izpolnjeno in podpisano standardno izjavo, ki je priložena Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014; |
(c) |
poleg statutov po potrebi podroben opis finančne, upravne in poslovne strukture evropske politične stranke in morebitne z njo povezane fundacije, ki izkazuje jasno ločevanje med obema subjektoma; |
(d) |
če tako zahteva država članica, v kateri ima vlagatelj sedež, izjavo te države članice, ki potrjuje, da vlagatelj izpolnjuje vse zadevne nacionalne zahteve za vlogo in da je njegov statut v skladu z vsemi veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje; |
(e) |
vse dokumente ali korespondenco organov držav članic glede dokumentov ali informacij v skladu s tem členom. |
2. V zvezi z evropskimi političnimi strankami vsebuje register poleg dokumentov iz odstavka 1 naslednje dokumente:
(a) |
vlogo za registracijo kot evropska politična stranka, ki jo podpiše predsednik subjekta, ki vlaga vlogo; |
(b) |
kopijo uradnih rezultatov zadnjih volitev v Evropski parlament v času vložitve vloge za registracijo in, ko je evropska politična stranka registrirana, kopijo uradnih rezultatov po vsakih volitvah v Evropski parlament; |
(c) |
če fizične osebe sestavljajo evropsko politično stranko, izjavo, ki jo podpiše najmanj sedem oseb iz različnih držav članic, ki so nosilci voljene funkcije v Evropskem parlamentu ali nacionalnih ali regionalnih parlamentih ali skupščinah, s katero potrdijo svoje načrtovano članstvo v zadevni evropski politični stranki; prav tako se vključijo spremembe na podlagi izida volitev v Evropski parlament ali nacionalnih ali regionalnih volitev ali kot posledica spremembe članstva, ali obojega; |
(d) |
če politična stranka, ki vlaga vlogo, še ni sodelovala na volitvah v Evropski parlament, pisno dokazilo o svoji javno naznanjeni nameri, da bo sodelovala na naslednjih volitvah v Evropski parlament, z navedbo povezanih nacionalnih ali regionalnih političnih strank, ali obojega, ki načrtujejo predstavitev kandidatov na volitvah; |
(e) |
trenutni seznam strank članic, ki je priložen statutom, na katerem je za vsako stranko članico navedeno njeno polno ime, kratica, vrsta članstva in država članica, v kateri ima sedež. |
3. V zvezi z evropskimi političnimi fundacijami vsebuje register poleg dokumentov iz odstavka 1 naslednje dokumente:
(a) |
vlogo za registracijo kot evropska politična fundacija, ki jo podpišeta predsednik subjekta, ki vlaga vlogo, in predsednik evropske politične stranke, s katero je povezana politična fundacija, ki vlaga vlogo; |
(b) |
seznam članov organa upravljanja, z navedbo državljanstva vsakega člana; |
(c) |
trenutni seznam organizacij članic, na katerem je za vsako organizacijo članico navedeno njeno polno ime, kratica, vrsta članstva in država članica, v kateri ima sedež. |
4. Naslednje informacije o vsaki registrirani evropski politični stranki in evropski politični fundaciji se posodabljajo v registru:
(a) |
vrsta subjekta (evropska politična stranka ali evropska politična fundacija); |
(b) |
registracijska številka, ki jo dodeli Organ v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije o podrobnih določbah za sistem registracijskih številk, ki veljajo za register evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij ter informacije iz standardnih izpiskov iz registra; |
(c) |
polno ime, kratica in logotip; |
(d) |
država članica, kjer ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija svoj sedež; |
(e) |
če država članica sedeža izvaja vzporedno registracijo, ime, naslov in spletno mesto, če obstaja, relevantnega organa za registracijo; |
(f) |
naslov sedeža, naslov za korespondenco, če je ta drugačen, elektronski naslov in spletno mesto, če obstaja; |
(g) |
datum registracije kot evropska politična stranka ali evropska politična fundacija in po potrebi datum izbrisa iz registra; |
(h) |
če je bila evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ustanovljena kot rezultat preoblikovanja subjekta, ki je registriran v državi članici, polno ime in pravni status tega subjekta, vključno z nacionalno registracijsko številko; |
(i) |
datum sprejetja statuta in kakršnih koli sprememb statuta; |
(j) |
po potrebi število članov evropske politične stranke ali njenih strank članic, ki so poslanci Evropskega parlamenta; |
(k) |
ime in registracijska številka evropske politične fundacije, povezane z evropsko politično stranko, če je pomembno; |
(l) |
za evropske politične fundacije, ime in registracijska številka povezane evropske politične stranke; |
(m) |
identiteta, vključno z imenom, datumom rojstva, državljanstvom in stalnim prebivališčem oseb, ki so člani organov ali nosilci funkcij s pristojnostmi upravnega, finančnega in pravnega zastopanja, pri čemer je treba jasno navesti sposobnosti in pooblastila, posamično ali skupaj, da se subjekt zaveže do tretjih oseb in za zastopanje subjekta v sodnih postopkih. |
5. Register hrani vse dokumente in informacije iz odstavkov 1 do 4 brez časovne omejitve.
Člen 2
Dopolnilne informacije in podporni dokumenti
Vlagatelji vloge za registracijo ter registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije predložijo Organu, poleg zahtev iz člena 8(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, dokumente in informacije iz člena 1 ter vse njihove posodobitve.
Organ lahko od evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij zahteva dopolnitev kakršnih koli nepopolnih ali zastarelih dokumentov in informacij, ki so bili predloženi.
Člen 3
Storitve, ki jih zagotavlja register
1. Organ vzpostavi standardne izpiske iz registra. Organ zagotavlja vsem fizičnim ali pravnim osebam standardni izpisek v desetih delovnih dneh po prejemu zahtevka.
2. Če ima Organ pristojnosti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014, na zahtevo potrdi, da so zagotovljene informacije v standardnem izpisku pravilne, posodobljene in skladne z veljavno zakonodajo Unije.
Če Organ nima pristojnosti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014, na zahtevo potrdi, da so zagotovljene informacije v standardnem izpisku najbolj popolne, posodobljene in pravilne, kar jih ima na voljo po izvedbi vseh ustreznih pregledov. Navedeni pregledi vključujejo iskanje potrditev informacij pri zadevnih organih držav članic, če zadevna nacionalna zakonodaja zagotavlja osnovo, da zadevni organi to naredijo. Rok, ki je določen v odstavku 1, ne velja za zahteve, ki jih vključuje ta pododstavek.
V potrdilu iz tega odstavka Organ jasno navede, ali je pristojen v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014.
3. Organ na zahtevo izda potrdilo iz odstavka 2 za institucije in organe Unije ter organe in sodišča držav članic. Prav tako na zahtevo izda potrdilo za evropske politične stranke in evropske politične fundacije glede njihovega lastnega statusa.
Organ lahko na podlagi predložitve ustrezno utemeljenega zahtevka izda tako potrdilo tudi za vse druge fizične ali pravne osebe, če je to potrebno za sodne ali upravne postopke.
4. Organ podrobneje določi postopek za vlaganje zahtevkov ter za izdajo standardnih izpiskov in potrdil, vključno z uporabo elektronskih sredstev za zagotavljanje teh storitev.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. oktobra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.
(2) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/54 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2402
z dne 12. oktobra 2015
o pregledu harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 14(10) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija je v skladu s členom 4(1) Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU (3) določila harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote kot matriko vrednosti, diferencirano po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva. Te vrednosti veljajo do 31. decembra 2015. |
(2) |
Komisija je pregledala harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, ki so jih predložili države članice in deležniki. Kot rezultat razvoja najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije, ugotovljenega v pregledanem obdobju 2011–2015, bi bilo treba za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije razliko za leto izdelave naprave za soproizvodnjo iz Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU obdržati. |
(3) |
S pregledom harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati le za naprave, ki uporabljajo plinasta goriva. |
(4) |
Z navedenim pregledom je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati tudi v prihodnje. Da bi se bolje odrazile izgube, do katerih ni prišlo, bi bilo treba posodobiti uporabljene napetostne meje in vrednost korekcijskih faktorjev. |
(5) |
Iz pregleda izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote v nekaterih primerih spremeniti. Da bi se izognili retroaktivnim spremembam obstoječih sistemov, se nov sklop referenčnih vrednosti uporablja šele od leta 2016, sedanji sklop vrednosti pa se ohrani za naprave, izdelane pred navedenim datumom. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni zelo odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje. |
(6) |
Iz navedenega pregleda pa izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba razlikovati med referenčnimi vrednostmi za energijsko učinkovitost ogrevalnih kotlov, ki proizvajajo paro ali vročo vodo. |
(7) |
Podatki o obratovanju v realnih razmerah dokazujejo statistično pomembno izboljšavo dejanske učinkovitosti najsodobnejših naprav, ki uporabljajo določene vrste goriva, v pregledanem obdobju. |
(8) |
Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev, zato je primerno določiti harmonizirane referenčne vrednosti za električno energijo in toploto. |
(9) |
Referenčne vrednosti za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, določene v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU, veljajo do 31. decembra 2015, zato je treba od 1. januarja 2016 uporabljati nove referenčne vrednosti. Da bi se nov sklop referenčnih vrednosti lahko uporabljal od navedenega datuma, ta uredba začne veljati prvi dan po objavi. |
(10) |
Komisija je v skladu s členi 14, 22 in 23 Direktive 2012/27/EU pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za posodobitev harmoniziranih referenčnih vrednosti za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote. Pooblastilo se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. decembra 2012. V primeru, da se prenos pooblastila ne podaljša na obdobje po 4. decembru 2017, referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, veljajo dalje. Če se v vmesnem obdobju na Komisijo prenesejo nova pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, je namera Komisije, da pregleda referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, najpozneje štiri leta po začetku njihove veljavnosti. |
(11) |
Cilj Direktive 2012/27/EU je spodbujanje soproizvodnje z namenom prihranka energije, zato bi bilo treba dati spodbudo za posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo, da bi izboljšali njihovo energijsko učinkovitost. Iz navedenih razlogov in v skladu z zahtevo po harmoniziranih referenčnih vrednostih izkoristkov, ki morajo temeljiti na načelih iz točke (f) Priloge II Direktive 2012/27/EU, bi se morale referenčne vrednosti izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, po enajstem letu od leta njene izdelave povečati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Določitev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II.
Člen 2
Korekcijski faktorji za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
1. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v posamezni državi članici.
Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja za 5 °C ali več, lahko navedena država članica na podlagi obvestila Komisiji za namene prvega pododstavka uporabi več podnebnih območij z uporabo metode, določene v Prilogi III.
2. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.
3. Če država članica uporablja korekcijske faktorje, določene v Prilogi III, in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabi Prilogo III, nato pa Prilogo IV.
Člen 3
Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Navedene harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov se uporabljajo deset let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.
2. Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, ki se na podlagi odstavka 1 uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro deset let. Te harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov veljajo eno leto.
3. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni koledarsko leto, v katerem naprava prvič proizvede električno energijo.
Člen 4
Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote
1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti, navedene v Prilogi II, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo.
2. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni leto izdelave za namene člena 3.
Člen 5
Posodobitev naprave za soproizvodnjo
Če strošek naložbe v posodobitev naprave za soproizvodnjo presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namene členov 3 in 4 koledarsko leto, v katerem posodobljena naprava za soproizvodnjo prvič proizvede električno energijo, šteje kot leto izdelave posodobljene naprave za soproizvodnjo.
Člen 6
Mešanica goriv
Če naprava za soproizvodnjo deluje z več kot eno vrsto goriva, se harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno glede na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.
Člen 7
Razveljavitev
Izvedbeni sklep 2011/877/EU se razveljavi.
Člen 8
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. oktobra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
(2) Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (UL L 52, 21.2.2004, str. 50).
(3) Izvedbeni sklep Komisije 2011/877/EU z dne 19. decembra 2011 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES (UL L 343, 23.12.2011, str. 91).
PRILOGA I
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
Kategorija |
Vrsta goriva |
Leto izdelave |
|||
pred letom 2012 |
2012–2015 |
od leta 2016 |
|||
Trdna goriva |
S1 |
Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
S2 |
Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca |
41,8 |
41,8 |
41,8 |
|
S3 |
Šota / šotni briketi |
39,0 |
39,0 |
39,0 |
|
S4 |
Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami |
33,0 |
33,0 |
37,0 |
|
S5 |
Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino |
25,0 |
25,0 |
30,0 |
|
S6 |
Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki |
25,0 |
25,0 |
25,0 |
|
Tekoča goriva |
L7 |
Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
L8 |
Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
|
L9 |
Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami) |
25,0 |
25,0 |
29,0 |
|
Plini |
G10 |
Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan |
52,5 |
52,5 |
53,0 |
G11 |
Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin |
44,2 |
44,2 |
44,2 |
|
G12 |
Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav |
42,0 |
42,0 |
42,0 |
|
G13 |
Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina) |
35,0 |
35,0 |
35,0 |
|
Drugo |
O14 |
Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij) |
|
|
30,0 |
O15 |
Jedrska energija |
|
|
33,0 |
|
O16 |
Sončna termična energija |
|
|
30,0 |
|
O17 |
Geotermalna energija |
|
|
19,5 |
|
O18 |
Druga goriva, ki niso navedena zgoraj |
|
|
30,0 |
PRILOGA II
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote
(iz člena 1)
V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO(temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).
Kategorija |
Vrsta goriva |
Leto izdelave |
||||||
pred letom 2016 |
od leta 2016 |
|||||||
Vroča voda |
Para (1) |
Neposredna uporaba izpušnih plinov (2) |
Vroča voda |
Para (1) |
Neposredna uporaba izpušnih plinov (2) |
|||
Trdna goriva |
S1 |
Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom |
88 |
83 |
80 |
88 |
83 |
80 |
S2 |
Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S3 |
Šota / šotni briketi |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S4 |
Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami |
86 |
81 |
78 |
86 |
81 |
78 |
|
S5 |
Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
S6 |
Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
Tekoča goriva |
L7 |
Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati |
89 |
84 |
81 |
85 |
80 |
77 |
L8 |
Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi |
89 |
84 |
81 |
85 |
80 |
77 |
|
L9 |
Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami) |
80 |
75 |
72 |
75 |
70 |
67 |
|
Plini |
G10 |
Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan |
90 |
85 |
82 |
92 |
87 |
84 |
G11 |
Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin |
89 |
84 |
81 |
90 |
85 |
82 |
|
G12 |
Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav |
70 |
65 |
62 |
80 |
75 |
72 |
|
G13 |
Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina) |
80 |
75 |
72 |
80 |
75 |
72 |
|
Drugo |
O14 |
Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij) |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
O15 |
Jedrska energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O16 |
Sončna termična energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O17 |
Geotermalna energija |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
|
O18 |
Druga goriva, ki niso navedena zgoraj |
— |
— |
— |
92 |
87 |
— |
(1) Če naprave za uparjevanje pri izračunu vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote ne upoštevajo kondenzacijskega vračila, je treba vrednosti izkoristkov za paro iz zgornje tabele povečati za pet odstotnih točk.
(2) Vrednosti za neposredno uporabo izpušnih plinov je treba uporabiti, če je temperatura 250 °C ali več.
PRILOGA III
Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 2(1))
(a) Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere
Korekcija za temperaturo okolja temelji na razliki med povprečno letno temperaturo v državi članici in standardnimi atmosferskimi pogoji ISO (15 °C).
Korekcija je, kot sledi:
|
izguba izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo nad 15 °C; |
|
pridobitev izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo pod 15 °C. |
Primer:
Ko je povprečna letna temperatura v državi članici 10 °C, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v navedeni državi članici povečati za 0,5 odstotne točke.
(b) Korekcija za temperaturo okolja se uporablja samo za plinasta goriva (G10, G11, G12, G13).
(c) Metoda za določitev podnebnih območij:
Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) povprečne letne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 °C. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 °C.
Primer:
Če je v določeni državi članici povprečna letna temperatura okolja 12 °C v enem kraju in 6 °C v drugem kraju, ima država članica možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma 9 °C:
prvo podnebno območje med izotermama 9 °C in 13 °C (razlika 4 °C) s povprečno letno temperaturo okolja 11 °C in
drugo podnebno območje med izotermama 5 °C in 9 °C s povprečno letno temperaturo okolja 7 °C.
PRILOGA IV
Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije
(iz člena 2(2))
Priključna napetost |
Korekcijski faktor (zunaj kraja samega) |
Korekcijski faktor (na kraju samem) |
≥ 345 kV |
1 |
0,976 |
≥ 200 – < 345 kV |
0,972 |
0,963 |
≥ 100 – < 200 kV |
0,963 |
0,951 |
≥ 50 – < 100 kV |
0,952 |
0,936 |
≥ 12 – < 50 kV |
0,935 |
0,914 |
≥ 0,45 – < 12 kV |
0,918 |
0,891 |
< 0,45 kV |
0,888 |
0,851 |
Primer:
100 kWel naprava za soproizvodnjo z batnim motorjem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvaja električno energijo pri napetosti 380 V. Od tega se 85 % nameni za lastno porabo, 15 % pa se pošlje v omrežje. Naprava je bila zgrajena leta 2010. Letna temperatura okolja je 15 °C (zato korekcija, ki se nanaša na podnebne razmere, ni potrebna).
Po korekciji za izgube omrežja bi referenčna vrednost izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):
Ref Εη = 52,5 % × (0,851 × 85 % + 0,888 × 15 %) = 45,0 %.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/62 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2403
z dne 15. decembra 2015
o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (1) ter zlasti drugega odstavka dela III Priloge I k Direktivi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 4 Direktive 91/477/EGS države članice zagotovijo, da se vsako strelno orožje ali njegov sestavni del, dan v promet, označi in registrira v skladu s to direktivo ali pa se ga onesposobi. |
(2) |
V skladu s točko a) prvega odstavka dela III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS predmeti, ki ustrezajo opredelitvi pojma „strelno orožje“, niso zajeti v to opredelitev, če so z onesposobitvijo postali trajno neprimerni za uporabo in je zagotovljeno, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti tako, da bi se lahko strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobilo. |
(3) |
Drugi odstavek dela III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS zahteva od držav članic, da organizirajo preverjanje ukrepov za onesposobitev s strani pristojnega organa, da se zagotovi, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno. Države članice morajo tudi zagotoviti, da se izda potrdilo ali drug dokument, s katerim se potrdi onesposobitev strelnega orožja, ali da se naredi ustrezna jasno vidna oznaka na strelnem orožju. |
(4) |
Unija je podpisnica Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil sklenjen v skladu s Sklepom Sveta št. 2014/164/EU (2). |
(5) |
Člen 9 Protokola navaja skupna splošna načela onesposobitve, ki jih morajo podpisnice izpolnjevati. |
(6) |
Standardi in tehnike za nepreklicno onesposobitev strelnega orožja, predpisani v tej uredbi, so bili določeni na podlagi strokovnih znanj „Stalne mednarodne komisije za preskušanje strelnega orožja“ (C.I.P.). C.I.P. je bila ustanovljena za preverjanje dejavnosti nacionalnih ustanov za preverjanje strelnega orožja in zlasti, da se zagotovi, da imajo vse države zakonske predpise, ki zagotavljajo učinkovito in poenoteno preskušanje strelnega orožja in streliva. |
(7) |
Za zagotovitev najvišje možne ravni varnosti onesposabljanja strelnega orožja bi morala Komisija redno pregledovati in posodabljati tehnične specifikacije, določene v tej uredbi. V ta namen bi morala Komisija pri uporabi morebitnih dodatnih ukrepov za onesposabljanje upoštevati izkušnje, pridobljene v državah članicah. |
(8) |
Ta uredba ne posega v člen 3 Direktive 91/477/ES. |
(9) |
Ob upoštevanju tveganja glede varnosti mora biti strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe te uredbe, ki se daje na trg, vključno z brezplačnim prenosom, izmenjavo ali menjavo, ali prenaša v drugo državo članico po tem datumu, v skladu z določbami te uredbe. |
(10) |
Države članice bi morale imeti možnost, da za onesposabljanje strelnega orožja na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe k tehničnim specifikacijam iz Priloge I, če so sprejele vse potrebne ukrepe za uporabo skupnih standardov in tehnik za onesposabljanje, ki jih določa ta uredba. |
(11) |
Da bi države članice imele možnost zagotoviti enako raven varnosti na svojem ozemlju, bi državam članicam, ki v skladu z določbami te uredbe na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe za onesposobitev strelnega orožja, moralo biti dovoljeno, da zahtevajo dokazila, da je onesposobljeno strelno orožje, ki se bo preneslo na njihovo ozemlje, v skladu s temi dodatnimi ukrepi. |
(12) |
Da bi Komisija lahko pri pregledu te uredbe upoštevala razvoj in dobre prakse na področju onesposabljanja strelnega orožja v državah članicah, bi morale države članice uradno obvestiti Komisijo o ustreznih ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta uredba, in o morebitnih dodatnih ukrepih, ki jih uvedejo. V ta namen bi se morali uporabljati postopki uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
(13) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 91/477/EGS – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za strelno orožje iz razredov A, B, C ali D, kot so opredeljeni v Prilogi I k Direktivi 91/477/EGS.
2. Ta uredba se ne uporablja za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka njene uporabe, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg.
Člen 2
Osebe in subjekti, pooblaščeni za onesposabljanje strelnega orožja
Onesposabljanje strelnega orožja izvajajo javni ali zasebni subjekti ali posamezniki, ki so za to pooblaščeni v skladu z nacionalno zakonodajo.
Člen 3
Preverjanje in potrjevanje onesposobitve strelnega orožja
1. Države članice imenujejo pristojni organ, ki preverja, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: „subjekt, pristojen za preverjanje“).
2. Če je subjekt, pristojen za preverjanje, pooblaščen tudi za onesposabljanje strelnega orožja, države članice zagotovijo jasno ločevanje teh nalog in oseb, ki jih izvajajo v okviru subjekta.
3. Komisija na svoji spletni strani objavi seznam subjektov, pristojnih za preverjanje, ki so jih imenovale države članice, vključno s podrobnimi informacijami o subjektu, pristojnem za preverjanje, njegovim simbolom in kontaktnimi podatki.
4. Če je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I, subjekt, pristojen za preverjanje, lastniku strelnega orožja izda potrdilo o onesposobitvi v skladu s predlogo iz Priloge III. Vse informacije iz potrdila o onesposobitvi so navedene v jeziku države članice, v kateri je bilo potrdilo o onesposobitvi izdano, in v angleščini.
5. Lastnik onesposobljenega strelnega orožja trajno hrani potrdilo o onesposobitvi. Če se onesposobljeno strelno orožje da na trg, mu mora biti priloženo potrdilo o onesposobitvi.
6. Države članice zagotovijo, da se vodi evidenca izdanih potrdil o onesposobitvi strelnega orožja z navedbo datuma onesposobitve in številko potrdila, za obdobje najmanj 20 let.
Člen 4
Zahteve za pomoč
Katera koli država članica lahko zahteva pomoč subjektov, pooblaščenih za onesposabljanje strelnega orožja ali imenovanih za subjekte, pristojne za preverjanje, v drugi državi članici, da se izvede ali preveri onesposobitev strelnega orožja. Če takšna zahteva zadeva preverjanje onesposobitve strelnega orožja, subjekt, pristojen za preverjanje, ki zagotavlja pomoč, v primeru, da sprejme zahtevo, izda potrdilo o onesposobitvi v skladu s členom 3(4).
Člen 5
Označevanje onesposobljenega strelnega orožja
Onesposobljeno strelno orožje se označi s skupno enotno oznako v skladu s predlogo iz Priloge II, ki označuje, da je bilo orožje onesposobljeno v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I. Subjekt, pristojen za preverjanje, namesti oznako na vse sestavne dele, ki so bili spremenjeni zaradi onesposobitve strelnega orožja, izpolnjevati pa mora naslednja merila:
(a) |
je jasno vidna in neodstranljiva; |
(b) |
vključuje podatka o državi članici, v kateri je bila opravljena onesposobitev, in subjektu, pristojnem za preverjanje, ki je potrdil onesposobitev; |
(c) |
izvirne serijske številke strelnega orožja se ohranijo. |
Člen 6
Dodatni ukrepi za onesposabljanje
1. Države članice lahko na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe za onesposabljanje strelnega orožja, ki presegajo tehnične specifikacije iz Priloge I.
2. Komisija redno analizira morebitne dodatne ukrepe, ki so jih sprejele države članice, skupaj z odborom, ustanovljenim na podlagi Direktive 91/477/EGS, in presoja o pravočasni reviziji tehničnih specifikacij iz Priloge I.
Člen 7
Prenos onesposobljenega strelnega orožja znotraj Unije
1. Onesposobljeno strelno orožje se lahko prenese v drugo državo članico, če je označeno s skupno enotno oznako in mu je priloženo potrdilo o onesposobitvi v skladu s to uredbo.
2. Države članice priznajo potrdilo o onesposobitvi, ki ga je izdala druga država članica, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Vendar lahko države članice, ki so uvedle dodatne ukrepe v skladu s členom 6, zahtevajo dokaz, da je onesposobljeno strelno orožje, ki se bo preneslo na njihovo ozemlje, v skladu z navedenimi dodatnimi ukrepi.
Člen 8
Zahteve glede uradnih obvestil
Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta uredba, kakor tudi o morebitnih dodatnih ukrepih, uvedenih v skladu s členom 6. V ta namen države članice uporabijo postopke uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535.
Člen 9
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 8. aprila 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednica
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) UL L 256, 13.9.1991, str. 51.
(2) Sklep Sveta št. 2014/164/EU z dne 11. februarja 2014 o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 89, 25.3.2014, str. 7).
(3) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
PRILOGA I
Tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja
I. |
Ukrepi za onesposobitev, ki se izvedejo, da bi postalo strelno orožje nepreklicno neuporabno, so opredeljeni na podlagi treh preglednic:
|
II. |
Da bi se upošteval tehnični razvoj strelnega orožja in ukrepov za onesposobitev skozi čas, se bodo navedene tehnične specifikacije redno pregledovale in posodabljale vsaj na vsaki 2 leti. |
III. |
Za zagotovitev pravilne in enotne uporabe ukrepov za onesposobitev strelnega orožja bo Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravila opredelitve. |
ZAVIHEK I: Seznam vrst strelnega orožja
Vrste strelnega orožja |
|
1 |
Pištole (enostrelne, polavtomatske) |
2 |
Revolverji (vključno z revolverji s polnjenjem iz bobna) |
3 |
Enostrelno dolgocevno strelno orožje (brez preloma) |
4 |
Strelno orožje na prelom (npr. z gladko cevjo, z risano cevjo, kombinirano, s padajočim/vrtljivim bločnim zaklepom, kratko- in dolgocevno strelno orožje) |
5 |
Repetirno dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo) |
6 |
Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo), |
7 |
(Popolnoma) avtomatsko strelno orožje: npr. nekatere jurišne puške, (kratke) avtomatske puške, (popolnoma) avtomatske pištole |
8 |
Strelno orožje, ki se polni od spredaj |
ZAVIHEK II: Posebni ukrepi po sestavnih delih
SESTAVNI DEL |
POSTOPEK |
||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|
||||
|
|||||
|
|||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|||||
Trdota vložkov |
Trdota zatiča/čepa/palice = 58 -0; + 6 HRC nerjavno jeklo tipa ER 316 L za varjenje po postopku TIG |
ZAVIHEK III: Posebni postopki za bistvene sestavne dele vsake vrste strelnega orožja
VRSTA |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
POSTOPEK |
Pištole (razen avtomatskih) |
Revolverji |
Enostrelno dolgocevno strelno orožje (polnjenje brez preloma) |
Strelno orožje s polnjenjem na prelom (z gladko cevjo, z risano cevjo, kombinirano) |
Repetirno dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo) |
Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo) |
Avtomatsko strelno orožje: jurišne puške, (kratke) avtomatske puške |
Strelno orožje, ki se polni od spredaj |
1,1 |
|
|
X |
|
X |
X |
X |
|
1,2 in 1,3 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
1,4 |
X |
|
|
|
|
X |
X |
|
1,5 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
2,1 |
|
|
X |
|
X |
X |
X |
|
2,2 |
|
|
X |
|
X |
X |
X |
|
2,3 |
|
|
X |
|
X |
X |
X |
|
3,1 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
3,2 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
4,1 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
4,2 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
4,3 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
4,4 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
4,5 |
X |
|
|
|
|
X |
X (za avtomatske pištole) |
|
5,1 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
5,2 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
5,3 |
X |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
5,4 |
X (polimerni okvir) |
|
|
|
|
|
X (za avtomatske pištole) |
|
6,1 |
|
|
|
|
|
X |
X |
|
6,2 |
|
|
|
|
|
X |
X |
|
6,3 |
|
|
|
|
|
|
X |
|
6,4 |
|
|
|
|
|
|
X |
|
7,1 |
|
|
|
X |
|
|
|
|
7,2 |
|
X |
|
X |
|
|
|
|
8,1 ali 8,2 |
X |
|
|
|
X |
X |
X |
|
8,3 |
|
|
|
|
X (cev nabojnika) |
X (cev nabojnika) |
|
|
9,1 |
|
X |
|
|
|
|
|
X |
10,1 |
X |
|
X |
|
X |
X |
X |
|
10,2 |
X |
|
X |
X |
X |
X |
X |
|
(1) Cev je pritrjena na okvir z vijačenjem, spenjanjem ali drugim postopkom.
(2) Varjenje je proizvodni ali oblikovni postopek ki povezuje materiale, običajno kovine ali termoplaste, tako da povzroči zlitje.
PRILOGA II
Predloga za označevanje onesposobljenega strelnega orožja
1) |
Oznaka onesposobitve |
2) |
Država onesposobitve – uradna mednarodna oznaka |
3) |
Simbol subjekta, ki je potrdil onesposobitev strelnega orožja |
4) |
Leto onesposobitve |
Celotna oznaka se namesti samo na okvir strelnega orožja, medtem ko se oznaki onesposobitve (1) in države onesposobitve (2) namestita na vse druge bistvene sestavne dele.
PRILOGA III
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/73 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2404
z dne 16. decembra 2015
o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2015, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1801
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Ribolovne kvote za leto 2014 so bile določene z:
|
(2) |
Ribolovne kvote za leto 2015 so bile določene z:
|
(3) |
Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice. |
(4) |
Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1801 (10) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere staleže rib v letu 2015 zaradi prelova v preteklih letih. |
(5) |
Vendar za nekatere države članice z Uredbo (EU) 2015/1801 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker te kvote za navedene države članice v letu 2015 niso bile na voljo. |
(6) |
V nekaterih primerih je izmenjava ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (11) omogočila delne odbitke. Preostale količine bi bilo treba odšteti od kvot za druge staleže rib v skladu s členom 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009. |
(7) |
V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da bi bilo treba, če pri prelovljenem staležu rib v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota zadevni državi članici ni na voljo, odbitke izvesti pri drugih staležih rib na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo. V skladu s Sporočilom Komisije št. 2012/C-72/07 (12) bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto, ob upoštevanju potrebe po izogibanju zavržkom pri mešanem ribolovu. |
(8) |
Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi s predlaganimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki niso bili prelovljeni. |
(9) |
Na zahtevo Portugalske bi bilo treba rdečega okuna v norveških vodah območij I in II (RED/1N2AB.) uporabiti kot drugi stalež rib za povračilo prelova 371 766 kilogramov vahnje in 178 850 kilogramov saja v norveških vodah območij I in II (HAD/1N2AB. in POK/1N2AB.) v preteklih letih. Glede na to, da v letu 2015 portugalska kvota za rdečega okuna v norveških vodah območij I in II znaša 405 000 kilogramov in ne zadostuje za odbitka za oba prelovljena staleža rib, bi bilo treba uporabiti celotno razpoložljivo količino te kvote, preostalo količino 145 616 kilogramov pa bi bilo treba odšteti v naslednjih letih od kvote za saja na istem območju (POK/1N2AB.), dokler se ne povrne celoten prelov. |
(10) |
Poleg tega se nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/1801 zdijo nezadostni. Videti je, da so zahtevani odbitki večji od prilagojene kvote, ki je na voljo v letu 2015, in se zato za navedeno kvoto ne morejo v celoti izvesti. V skladu s Sporočilom Komisije št. 2012/C-72/07 bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih. |
(11) |
Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1170 (13) količina 3 369 kilogramov, ki ustreza 10 % španske prilagojene kvote za škampa na območjih IX in X ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 (NEP/9/3411) v letu 2014, Španiji po prenosu kvote ni več na voljo. Zato bi bilo treba razpoložljivo količino 9 287 kilogramov, odšteto od neporavnanega odbitka 19 000 kilogramov, ki se dolguje za navedeni stalež rib, zmanjšati na 5 918 kilogramov ter takoj uporabiti dodatni odbitek 3 369 kilogramov. |
(12) |
Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1801 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ribolovne kvote za leto 2015 iz Priloge I k tej uredbi se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih rib iz navedene priloge.
Člen 2
Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1801 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EU) št. 1262/2012 z dne 20. decembra 2012 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014 (UL L 356, 22.12.2012, str. 22).
(3) Uredba Sveta (EU) št. 1180/2013 z dne 19. novembra 2013 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2014 uporabljajo v Baltskem morju (UL L 313, 22.11.2013, str. 4).
(4) Uredba Sveta (EU) št. 24/2014 z dne 10. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 9, 14.1.2014, str. 4).
(5) Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 z dne 20. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2014, str. 1).
(6) Uredba Sveta (EU) št. 1221/2014 z dne 10. novembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2015 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembah uredb (EU) št. 43/2014 in (EU) št. 1180/2013 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16).
(7) Uredba Sveta (EU) št. 1367/2014 z dne 15. decembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016 (UL L 366, 20.12.2014, str. 1).
(8) Uredba Sveta (EU) 2015/104 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, o spremembi Uredbe (EU) št. 43/2014 ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 779/2014 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1).
(9) Uredba Sveta (EU) 2015/106 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 19, 24.1.2015, str. 8).
(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1801 z dne 7. oktobra 2015 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2015, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 263, 8.10.2015, str. 19).
(11) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(12) UL C 72, 10.3.2012, str. 27.
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1170 z dne 16. julija 2015 o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2014 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2015 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).
PRILOGA I
ODBITKI OD KVOT ZA STALEŽE RIB, KI NISO BILI PRELOVLJENI
Država članica |
Oznaka vrste |
Oznaka območja |
Ime vrste |
Ime območja |
Dovoljeni iztovori za leto 2014 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1) |
Skupni ulov v letu 2014 (količina v kilogramih) |
Poraba kvote (v %) |
Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih) |
Množilni količnik (2) |
Preostali odbitki iz leta 2014 (5) (količina v kilogramih) |
Ostane za odbitek (6) količina v kilogramih) |
Odbitki za leto 2015 (količina v kilogramih) |
Odbitki, ki so se v letu 2015 že uporabili za isti stalež rib (količina v kilogramih) (7) |
Preostala količina, ki se odšteje od kvote za drug stalež rib (v kilogramih) |
|
|
|||||||||||||||
ES |
DWS |
56789- |
globokomorski morski psi |
vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII, VIII in IX |
0 |
3 039 |
ni relevantno |
3 039 |
/ |
A |
/ |
/ |
4 559 |
0 |
4 559 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
BSF |
56712- |
črni morski meč |
vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
4 559 |
|
|||||||||||||||
ES |
GHL |
1N2AB. |
grenlandska morska plošča |
norveške vode območij I in II |
0 |
22 685 |
ni relevantno |
22 685 |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 685 |
0 |
22 685 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
RED |
1N2AB. |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 685 |
|
|||||||||||||||
ES |
HAD |
5BC6A. |
vahnja |
vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa |
2 840 |
18 933 |
666,65 % |
16 093 |
/ |
A |
12 540 |
/ |
36 680 |
2 564 |
34 116 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
LIN |
6X14. |
leng |
vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
34 116 |
|
|||||||||||||||
ES |
HAD |
7X7A34 |
vahnja |
območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
0 |
3 075 |
ni relevantno |
3 075 |
/ |
A |
/ |
/ |
4 613 |
0 |
4 613 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
WHG |
08 |
mol |
območje VIII |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
4 613 |
|
|||||||||||||||
ES |
OTH |
1N2AB. |
druge vrste |
norveške vode območij I in II |
0 |
26 744 |
ni relevantno |
26 744 |
/ |
/ |
/ |
/ |
26 744 |
4 281 |
22 463 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
RED |
1N2AB |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 463 |
|
|||||||||||||||
ES |
POK |
56-14 |
saj |
območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV |
4 810 |
8 703 |
180,94 % |
3 893 |
/ |
/ |
/ |
/ |
3 893 |
0 |
3 893 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
ES |
BLI |
5B67- |
modri leng |
vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
3 893 |
|
|||||||||||||||
NL |
HKE |
3A/BCD |
oslič |
območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32 |
0 |
1 655 |
ni relevantno |
1 655 |
/ |
C |
/ |
/ |
2 482 |
0 |
2 482 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
NL |
PLE |
2A3AX4 |
morska plošča |
območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ni zajet v Skagerraku in Kattegatu |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 482 |
|
|||||||||||||||
NL |
RED |
1N2AB. |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
0 |
2 798 |
ni relevantno |
2 798 |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 798 |
0 |
2 798 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
NL |
WHB |
1X14 |
sinji mol |
vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 798 |
|
|||||||||||||||
PT |
HAD |
1N2AB |
vahnja |
norveške vode območij I in II |
0 |
26 816 |
ni relevantno |
26 816 |
/ |
/ |
/ |
344 950 |
371 766 |
0 |
371 766 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
PT |
RED |
1N2AB |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
371 766 |
|
|||||||||||||||
PT |
POK |
1N2AB. |
saj |
norveške vode območij I in II |
18 000 |
11 850 |
65,83 % |
– 6 150 |
/ |
/ |
/ |
185 000 |
178 850 |
0 |
178 850 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
PT |
RED |
1N2AB |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
33 234 (8) |
|
|||||||||||||||
UK |
DGS |
15X14 |
trnež |
vode Unije in mednarodne vode območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV |
0 |
1 027 |
ni relevantno |
1 027 |
/ |
A |
/ |
/ |
1 541 |
0 |
1 541 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
UK |
POK |
7/3411 |
saj |
VII, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
1 541 |
|
|||||||||||||||
UK |
NOP |
2A3A4. |
norveški molič |
območje IIIa; vode Unije območij IIa in IV |
0 |
14 000 |
ni relevantno |
14 000 |
/ |
/ |
/ |
/ |
14 000 |
0 |
14 000 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
UK |
SPR |
2AC4-C |
papalina in z njo povezan prilov |
vode Unije območij IIa in IV |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
14 000 |
|
|||||||||||||||
UK |
WHB |
24-N |
sinji mol |
norveške vode območij II in IV |
0 |
22 204 |
ni relevantno |
22 204 |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 204 |
0 |
22 204 |
Odbitek se izvede za naslednji stalež: |
|||||||||||||||
UK |
WHB |
2A4AXF |
sinji mol |
vode Ferskih otokov |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 204 |
(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.
(3) Kot določa člen 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009.
(4) Črka „A“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2012, 2013 in 2014. Črka „C“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.
(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odšteti v letu 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 871/2014, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.
(6) Preostale količine prelova v letih pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki jih ni mogoče odšteti od kvote za drug stalež.
(7) Količine, ki se lahko odštejejo od istega staleža zaradi izmenjave ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(8) Na zahtevo portugalske službe Direção de Serviços de Recursos Naturais in glede na omejeno kvoto, ki je na voljo, bo odbitek izveden od celotne razpoložljive količine kvote za leto 2015 za RED/1N2AB, preostala količina 145 616 kilogramov pa se bo odštela v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.
PRILOGA II
„PRILOGA
ODBITKI OD KVOT ZA STALEŽE RIB, KI SO BILI PRELOVLJENI
Država članica |
Oznaka vrste |
Oznaka območja |
Ime vrste |
Ime območja |
Začetna kvota za leto 2014 (v kilogramih) |
Dovoljeni iztovori za leto 2014 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1) |
Skupni ulov v letu 2014 (količina v kilogramih) |
Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom |
Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih) |
Množilni količnik (2) |
Preostali odbitki iz leta 2014 (5) (količina v kilogramih) |
Ostane za odbitek (6) (količina v kilogramih) |
Odbitki za leto 2015 (količina v kilogramih) (7) |
Odbitki, ki so se v letu 2015 že uporabili (količina v kilogramih) (8) |
Odbitki za leto 2016 in naslednja leta (količina v kilogramih) |
|
BE |
PLE |
7HJK. |
morska plošča |
območja VIIh, VIIj in VIIk |
8 000 |
1 120 |
3 701 |
330,45 % |
2 581 |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 581 |
2 581 |
/ |
BE |
SOL |
8AB. |
morski list |
območji VIIIa in VIIIb |
47 000 |
327 900 |
328 823 |
100,28 % |
923 |
/ |
C |
/ |
/ |
1 385 |
1 385 |
/ |
BE |
SRX |
07D. |
raže |
vode Unije območja VIId |
72 000 |
60 000 |
69 586 |
115,98 % |
9 586 |
/ |
/ |
/ |
/ |
9 586 |
8 489 |
1 097 |
BE |
SRX |
67AKXD |
raže |
vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k |
725 000 |
765 000 |
770 738 |
100,75 % |
5 738 |
/ |
/ |
/ |
/ |
5 738 |
5 738 |
/ |
DK |
COD |
03AN. |
trska |
Skagerrak |
3 177 000 |
3 299 380 |
3 408 570 |
103,31 % |
109 190 |
/ |
C |
/ |
/ |
163 785 |
163 785 |
/ |
DK |
HER |
03A. |
sled |
območje IIIa |
19 357 000 |
15 529 000 |
15 641 340 |
100,72 % |
112 340 |
/ |
/ |
/ |
/ |
112 340 |
112 340 |
/ |
DK |
HER |
2A47DX |
sled |
območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa |
12 526 000 |
12 959 000 |
13 430 160 |
103,64 % |
471 160 |
/ |
/ |
/ |
/ |
471 160 |
471 160 |
/ |
DK |
HER |
4AB. |
sled |
vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S |
80 026 000 |
99 702 000 |
99 711 800 |
100,10 % |
9 800 |
/ |
/ |
/ |
/ |
9 800 |
9 800 |
/ |
DK |
PRA |
03A. |
severna kozica |
območje IIIa |
2 308 000 |
2 308 000 |
2 317 330 |
100,40 % |
9 330 |
/ |
/ |
/ |
/ |
9 330 |
9 330 |
/ |
DK |
SAN |
234_2 |
prava peščenka |
vode Unije območja upravljanja prave peščenke 2 |
4 717 000 |
4 868 000 |
8 381 430 |
172,17 % |
3 513 430 |
2 |
/ |
/ |
/ |
7 026 860 |
7 026 860 |
/ |
DK |
SPR |
2AC4-C |
papalina in z njo povezan prilov |
vode Unije območij IIa in IV |
122 383 000 |
126 007 000 |
127 165 410 |
100,92 % |
1 158 410 |
/ |
/ |
/ |
/ |
1 158 410 |
1 158 410 |
/ |
ES |
ALF |
3X14- |
sluzoglavke |
vode EU in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV |
67 000 |
67 000 |
79 683 |
118,93 % |
12 683 |
/ |
A |
3 000 |
/ |
22 025 |
5 866 |
16 159 |
ES |
BSF |
56712- |
črni morski meč |
vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII |
226 000 |
312 500 |
327 697 |
104,86 % |
15 197 |
/ |
A |
/ |
/ |
22 796 |
22 796 |
/ |
ES |
BSF |
8910- |
črni morski meč |
vode EU in mednarodne vode območij VIII, IX in X |
12 000 |
6 130 |
15 769 |
257,24 % |
9 639 |
/ |
A |
27 130 |
/ |
41 589 |
11 950 |
29 639 |
ES |
BUM |
ATLANT |
sinja jadrovnica |
Atlantski ocean |
27 200 |
27 200 |
124 452 |
457,54 % |
97 252 |
/ |
A |
27 000 |
/ |
172 878 |
0 |
172 878 |
ES |
DWS |
56789- |
globokomorski morski psi |
vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII, VIII in IX |
0 |
0 |
3 039 |
ni relevantno |
3 039 |
/ |
A |
/ |
/ |
4 559 |
4 559 |
/ |
ES |
GFB |
567- |
tabinja belica |
vode EU in mednarodne vode območij V, VI in VII |
588 000 |
828 030 |
842 467 |
101,74 % |
14 437 |
/ |
/ |
/ |
/ |
14 437 |
14 437 |
/ |
ES |
GFB |
89- |
tabinja belica |
vode EU in mednarodne vode območij VIII in IX |
242 000 |
216 750 |
237 282 |
109,47 % |
20 532 |
/ |
A |
17 750 |
/ |
48 548 |
48 548 |
/ |
ES |
GHL |
1N2AB. |
grenlandska morska plošča |
norveške vode območij I in II |
/ |
0 |
22 685 |
ni relevantno |
22 685 |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 685 |
22 685 |
/ |
ES |
HAD |
5BC6A. |
vahnja |
vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa |
/ |
2 840 |
18 933 |
666,65 % |
16 093 |
/ |
A |
12 540 |
/ |
36 680 |
36 680 |
/ |
ES |
HAD |
7X7A34 |
vahnja |
območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
/ |
0 |
3 075 |
ni relevantno |
3 075 |
/ |
A |
/ |
/ |
4 613 |
4 613 |
/ |
ES |
NEP |
9/3411 |
škamp |
območji IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
55 000 |
33 690 |
24 403 |
72,43 % |
– 5 918 (9) |
/ |
/ |
19 000 (10) |
/ |
13 082 |
13 082 (11) |
/ |
ES |
OTH |
1N2AB. |
druge vrste |
norveške vode območij I in II |
/ |
0 |
26 744 |
ni relevantno |
26 744 |
/ |
/ |
/ |
/ |
26 744 |
26 744 |
/ |
ES |
POK |
56-14 |
saj |
območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV |
/ |
4 810 |
8 703 |
180,94 % |
3 893 |
/ |
/ |
/ |
/ |
3 893 |
3 893 |
/ |
ES |
RNG |
5B67- |
okroglonosi repak |
vode EU in mednarodne vode območij Vb, VI, VII |
70 000 |
111 160 |
125 401 |
112,81 % |
14 241 |
/ |
/ |
/ |
/ |
14 241 |
14 241 |
/ |
ES |
SBR |
678- |
okati ribon |
vode EU in mednarodne vode območij VI, VII in VIII |
143 000 |
133 060 |
136 418 |
102,52 % |
3 358 |
/ |
/ |
/ |
/ |
3 358 |
3 358 |
/ |
ES |
SOL |
8AB. |
morski list |
območji VIIIa in VIIIb |
9 000 |
8 100 |
9 894 |
122,15 % |
1 794 |
/ |
A+C |
2 100 |
/ |
4 791 |
2 032 |
2 759 |
ES |
SRX |
89-C. |
raže |
vode Unije območij VIII in IX |
1 057 000 |
857 000 |
1 089 241 |
127,10 % |
232 241 |
1,4 |
/ |
/ |
/ |
325 137 |
206 515 |
118 622 |
ES |
USK |
567EI. |
morski menek |
vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII |
26 000 |
15 770 |
15 762 |
99,95 % |
– 8 |
/ |
/ |
58 770 |
/ |
58 762 |
0 |
58 762 |
ES |
WHM |
ATLANT |
bela jadrovnica |
Atlantski ocean |
30 500 |
25 670 |
98 039 |
381,92 % |
72 369 |
/ |
/ |
170 |
/ |
72 539 |
0 |
72 539 |
FR |
SRX |
07D. |
raže |
vode Unije območja VIId |
602 000 |
627 000 |
698 414 |
111,39 % |
71 414 |
/ |
/ |
/ |
/ |
71 414 |
71 414 |
/ |
FR |
SRX |
2AC4-C |
raže |
vode Unije območij IIa in IV |
33 000 |
36 000 |
48 212 |
133,92 % |
12 212 |
/ |
/ |
/ |
/ |
12 212 |
12 212 |
/ |
IE |
PLE |
7HJK. |
morska plošča |
območja VIIh, VIIj in VIIk |
59 000 |
61 000 |
78 270 |
128,31 % |
17 270 |
/ |
A |
/ |
/ |
25 905 |
25 905 |
/ |
IE |
SOL |
07A. |
morski list |
območje VIIa |
41 000 |
42 000 |
43 107 |
102,64 % |
1 107 |
/ |
/ |
/ |
/ |
1 107 |
1 107 |
/ |
IE |
SRX |
67AKXD |
raže |
vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k |
1 048 000 |
1 030 000 |
1 079 446 |
104,80 % |
49 446 |
/ |
/ |
/ |
/ |
49 446 |
49 446 |
/ |
LT |
GHL |
N3LMNO |
grenlandska morska plošča |
NAFO 3LMNO |
22 000 |
0 |
0 |
ni relevantno |
0 |
/ |
/ |
46 000 |
/ |
46 000 |
46 000 |
/ |
LV |
HER |
03D.RG |
sled |
podrazdelek 28.1 |
16 534 000 |
19 334 630 |
20 084 200 |
103,88 % |
749 570 |
/ |
/ |
/ |
/ |
749 570 |
749 570 |
/ |
NL |
HKE |
3A/BCD |
oslič |
območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32 |
/ |
0 |
1 655 |
ni relevantno |
1 655 |
/ |
C |
/ |
/ |
2 482 |
2 482 |
/ |
NL |
RED |
1N2AB. |
rdeči okun |
norveške vode območij I in II |
/ |
0 |
2 798 |
ni relevantno |
2 798 |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 798 |
2 798 |
/ |
PT |
ANF |
8C3411 |
morska spaka |
območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1 |
436 000 |
664 000 |
676 302 |
101,85 % |
12 302 |
/ |
/ |
/ |
/ |
12 302 |
12 302 |
/ |
PT |
BFT |
AE45WM |
navadni tun |
Atlantski ocean vzhodno od 45° Z in Sredozemsko morje |
235 500 |
235 500 |
243 092 |
103,22 % |
7 592 |
/ |
C |
/ |
/ |
11 388 |
11 388 |
/ |
PT |
HAD |
1N2AB |
vahnja |
norveške vode območij I in II |
/ |
0 |
26 816 |
ni relevantno |
26 816 |
/ |
/ |
/ |
344 950 |
371 766 |
371 766 |
/ |
PT |
POK |
1N2AB. |
saj |
norveške vode območij I in II |
/ |
18 000 |
11 850 |
65,83 % |
– 6 150 |
/ |
/ |
/ |
185 000 |
178 850 |
33 234 |
145 616 |
PT |
SRX |
89-C. |
raže |
vode Unije območij VIII in IX |
1 051 000 |
1 051 000 |
1 059 237 |
100,78 % |
8 237 |
/ |
/ |
/ |
/ |
8 237 |
8 237 |
/ |
SE |
COD |
03AN. |
trska |
Skagerrak |
371 000 |
560 000 |
562 836 |
100,51 % |
2 836 |
/ |
C |
/ |
/ |
4 254 |
4 254 |
/ |
UK |
DGS |
15X14 |
trnež |
vode Unije in mednarodne vode območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV |
0 |
0 |
1 027 |
ni relevantno |
1 027 |
/ |
A |
/ |
/ |
1 541 |
1 541 |
/ |
UK |
GHL |
514GRN |
grenlandska morska plošča |
grenlandske vode območij V in XIV |
189 000 |
0 |
0 |
ni relevantno |
0 |
/ |
/ |
1 000 |
/ |
1 000 |
1 000 |
/ |
UK |
HAD |
5BC6A. |
vahnja |
vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa |
3 106 000 |
3 236 600 |
3 277 296 |
101,26 % |
40 696 |
/ |
/ |
/ |
/ |
40 696 |
40 696 |
/ |
UK |
MAC |
2CX14- |
skuša |
območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV |
179 471 000 |
275 119 000 |
279 250 206 |
101,50 % |
4 131 206 |
/ |
/ |
/ |
/ |
4 131 206 |
4 131 206 |
/ |
UK |
NOP |
2A3A4. |
norveški molič |
območje IIIa; vode Unije območij IIa in IV |
/ |
0 |
14 000 |
ni relevantno |
14 000 |
/ |
/ |
/ |
/ |
14 000 |
14 000 |
/ |
UK |
PLE |
7DE. |
morska plošča |
območji VIId in VIIe |
1 548 000 |
1 500 000 |
1 606 749 |
107,12 % |
106 749 |
1,1 |
/ |
/ |
/ |
117 424 |
117 424 |
/ |
UK |
SOL |
7FG. |
morski list |
območji VIIf in VIIg |
282 000 |
255 250 |
252 487 |
98,92 % |
(– 2 763) (12) |
/ |
/ |
1 950 |
/ |
1 950 |
1 950 |
/ |
UK |
SRX |
07D. |
raže |
vode Unije območja VIId |
120 000 |
95 000 |
102 679 |
108,08 % |
7 679 |
/ |
/ |
/ |
/ |
7 679 |
7 679 |
/ |
UK |
WHB |
24-N |
sinji mol |
norveške vode območij II in IV |
0 |
0 |
22 204 |
ni relevantno |
22 204 |
/ |
/ |
/ |
/ |
22 204 |
22 204 |
/ |
(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.
(3) Kot določa člen 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009.
(4) Črka ‚A‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2012, 2013 in 2014. Črka ‚C‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.
(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odšteti v letu 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 871/2014, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.
(6) Preostale količine prelova v letih pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki jih ni mogoče odšteti od kvote za drug stalež.
(7) Odbitki za leto 2015, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1801.
(8) Odbitki za leto 2015, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto dejansko lahko uporabili na dan začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2015/1801.
(9) Količina 3 369 kilogramov ni več na voljo po zahtevku Španije za prenos, ki je bil predložen v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 in je določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1170 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).
(10) Na zahtevo Španije se je povračilo iz leta 2013 porazdelilo na tri leta.
(11) Preostala količina 3 369 kilogramov se odšteje do začetka veljavnosti te uredbe.
(12) Ta količina ni več na voljo po zahtevku Združenega kraljestva za prenos, ki je bil predložen v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 in je določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1170 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).“
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/89 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2405
z dne 18. decembra 2015
o odprtju in upravljanju tarifnih kvot EU za kmetijske proizvode s poreklom iz Ukrajine
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) in zlasti točke (a) člena 187 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
S Sklepom Sveta 2014/668/EU (2) sta bila v imenu Evropske unije odobrena podpis in začasna uporaba Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kar zadeva nekatere določbe navedenega sporazuma. Člen 29(1) Sporazuma določa, da je treba carinske dajatve na uvoz blaga s poreklom iz Ukrajine znižati ali odpraviti v skladu s Prilogo I-A k poglavju I naslova IV navedenega sporazuma. Dodatek k navedeni Prilogi vsebuje seznam uvoznih tarifnih kvot za nekatero blago s poreklom iz Ukrajine, vključno s kmetijskimi proizvodi, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1308/2013. |
(2) |
Do začetka začasne uporabe Sporazuma so bile v skladu z Uredbo (EU) št. 374/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za leti 2014 in 2015 odprte tarifne kvote za uvoz nekaterega blaga s poreklom iz Ukrajine, z njimi pa je Komisija upravljala po načelu „kdor prej pride, prej melje“ v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 (5). |
(3) |
Ta sporazum se bo začasno uporabljal od 1. januarja 2016. Zato je treba od 1. januarja 2016 odpreti letne tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov iz Priloge I-A k poglavju 1 naslova IV Sporazuma. |
(4) |
Kot je določeno v sporazumu, mora biti proizvodom iz Priloge priloženo dokazilo o poreklu, da se lahko uveljavljajo tarifne koncesije, določene v tej uredbi. |
(5) |
Kombinirana nomenklatura (KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (6), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 (7), vsebuje nove oznake KN, ki se razlikujejo od tistih iz Sporazuma. Zato bi se morala Priloga k tej uredbi sklicevati na nove oznake KN. |
(6) |
Sporazum je treba deloma začasno uporabljati od 1. januarja 2016. Da se zagotovi učinkovita uporaba in upravljanje tarifnih kvot, ki so dodeljene v skladu s Sporazumom, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2016. |
(7) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Tarifne kvote EU se odprejo za proizvode s poreklom iz Ukrajine, ki so navedeni v Prilogi.
Člen 2
Carinske dajatve, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov s poreklom iz Ukrajine, navedenih v Prilogi, v Unijo, se opustijo v okviru ustreznih tarifnih kvot, določenih v Prilogi.
Člen 3
Proizvodom iz Priloge je priloženo dokazilo o poreklu, kakor je določeno v Prilogi III k Protokolu I k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani.
Člen 4
Tarifne kvote, določene v Prilogi, upravlja Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2016.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Sklep Sveta 2014/668/EU z dne 23. junija 2014 o podpisu Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, v imenu Evropske unije, in o njegovi začasni uporabi, kar zadeva naslov III (razen določb v zvezi z obravnavo državljanov tretjih držav, ki so zakonito zaposleni kot delavci na ozemlju druge pogodbenice) ter naslove IV, V, VI in VII Sporazuma ter z njim povezanih prilog in protokolov (UL L 278, 20.9.2014, str. 1).
(3) Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 161, 29.5.2014, str. 3).
(4) Uredba (EU) št. 374/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o znižanju ali odpravi carinskih dajatev za blago s poreklom iz Ukrajine (UL L 118, 22.4.2014, str. 1).
(5) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
(6) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 312, 31.10.2014, str. 1).
PRILOGA
Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature se šteje, da ima besedilo poimenovanja teh proizvodov zgolj okvirno vrednost, področje uporabe preferencialne sheme pa je v okviru te priloge določeno z oznakami KN, kot obstajajo v času sprejetja te uredbe.
Zaporedna številka |
Oznaka KN |
Opis blaga |
Obdobje veljavnosti kvote |
Obseg letne kvote (v tonah neto mase, če ni določeno drugače) |
09.6700 |
0204 22 50 0204 22 90 |
Ovčje noge, drugi kosi s kostmi (razen trupov in polovic, skrajšanih sprednjih četrti, zarebrnic in/ali filejev), sveži ali ohlajeni |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
1 500 (1) |
0204 23 |
Ovčje meso brez kosti, sveže ali ohlajeno |
|||
0204 42 30 0204 42 50 0204 42 90 |
Ovčje meso, zamrznjeno, kosi s kostmi (razen trupov in polovic ter skrajšanih sprednjih četrti) |
|||
0204 43 10 0204 43 90 |
Zamrznjeno jagnječje meso brez kosti Zamrznjeno ovčje meso brez kosti |
|||
09.6701 |
0409 |
Naravni med |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
5 000 (2) |
09.6702 |
0703 20 |
Česen, svež ali ohlajen |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
500 |
09.6703 |
1004 |
Oves |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
4 000 |
09.6704 |
1701 12 |
Surovi sladkor iz sladkorne pese, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
20 070 |
1701 91 |
|
|||
1701 99 |
Drug sladkor, ki ni surov |
|||
1702 20 10 |
Javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila |
|||
1702 90 30 |
Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje 50 mas. % fruktoze |
|||
1702 90 50 |
Maltodekstrin v trdni obliki in maltodekstrinski sirup, ki v suhem stanju vsebuje 50 mas. % fruktoze |
|||
1702 90 71 1702 90 75 1702 90 79 |
Karamel |
|||
1702 90 80 |
Inulinski sirup |
|||
1702 90 95 |
Drugi sladkorji, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze |
|||
09.6705 |
1702 30 1702 40 |
Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
10 000 (3) |
1702 60 |
Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja |
|||
09.6706 |
2106 90 30 |
Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 |
2106 90 55 |
Aromatizirani ali obarvani glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi |
|||
2106 90 59 |
Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi (razen izoglukoznega, laktoznega, glukoznega in maltodekstrinskega sirupa) |
|||
09.6707 |
ex 1103 19 20 |
Ječmenovi drobljenci in zdrob |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
6 300 (4) |
1103 19 90 |
Drobljenci in zdrob žit (razen pšenični, rženi, ovseni, koruzni, rižev in ječmenov) |
|||
1103 20 90 |
Žitni peleti (razen pšenični, rženi, ovseni, koruzni, riževi in ječmenovi) |
|||
1104 19 10 1104 19 50 1104 19 61 1104 19 69 |
Pšenična zrna, valjana ali v obliki kosmičev Koruzna zrna, valjana ali v obliki kosmičev Valjana ječmenova zrna Ječmenova zrna v obliki kosmičev |
|||
ex 1104 29 |
Obdelana zrna (npr.: oluščena, perlirana, rezana ali drobljena), razen ovsena, ržena ali koruzna |
|||
1104 30 |
Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti |
|||
09.6708 |
1107 |
Slad, pražen ali nepražen |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
7 000 |
1109 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
|||
09.6709 |
1108 11 |
Pšenični škrob |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
10 000 |
1108 12 |
Koruzni škrob |
|||
1108 13 |
Krompirjev škrob |
|||
09.6710 |
3505 10 10 3505 10 90 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (razen škrobov, esterificiranih ali eterificiranih) |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
1 000 (5) |
3505 20 30 3505 20 50 3505 20 90 |
Lepila, ki vsebujejo 25 mas. % ali več škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba |
|||
09.6711 |
2302 10 2302 30 2302 40 10 2302 40 90 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit (razen riževih), v obliki peletov ali ne |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
17 000 (6) |
2303 10 11 |
Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, več kot 40 mas. % |
|||
09.6712 |
0711 51 |
Gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
500 |
2003 10 |
Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane kako drugače kot v kisu ali v ocetni kislini |
|||
09.6713 |
0711 51 |
Gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
500 |
09.6714 |
2002 |
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
10 000 |
09.6715 |
2009 61 90 |
Grozdni sok (vključno grozdni mošt), z Brix vrednostjo do vključno 30, z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
10 000 (7) |
2009 69 11 |
Grozdni sok (vključno grozdni mošt), z Brix vrednostjo več kot 67, z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase |
|||
2009 69 71 2009 69 79 2009 69 90 |
Grozdni sok (vključno grozdni mošt), z Brix vrednostjo več kot 30 do vključno 67, z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase |
|||
2009 71 2009 79 |
Jabolčni sok |
|||
09.6716 |
0403 10 51 0403 10 53 0403 10 59 0403 10 91 0403 10 93 0403 10 99 0403 90 71 0403 90 73 0403 90 79 0403 90 91 0403 90 93 0403 90 99 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 |
09.6717 |
0405 20 10 0405 20 30 |
Mlečni namazi z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več do vključno 75 mas. % maščobe |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
250 |
09.6718 |
0710 40 0711 90 30 2001 90 30 2004 90 10 2005 80 |
Sladka koruza |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
1 500 |
09.6719 |
1702 50 |
Kemično čista fruktoza |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 (8) |
1702 90 10 |
Kemično čista maltoza |
|||
ex 1704 90 99 |
Drugi sladkorni proizvodi, ki ne vsebujejo kakava in vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|||
1806 10 30 1806 10 90 |
Kakavov prah, ki vsebuje 65 mas. % ali več saharoze ali izoglukoze, izražene kot saharoza |
|||
ex 1806 20 95 |
Drugi proizvodi v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih z maso nad 2 kg, ki vsebujejo manj kot 18 mas. % kakavovega masla in 70 mas. % ali več saharoze |
|||
ex 1901 90 99 |
Drugi prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki vsebujejo 70 mas. % ali več saharoze |
|||
2101 12 98 2101 20 98 |
Pripravki na osnovi kave, čaja ali maté čaja |
|||
3302 10 29 |
Mešanice dišav in mešanice na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo v industriji pijač, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače, z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 vol. % |
|||
09.6720 |
1903 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 |
1904 30 |
Bulgur pšenica |
|||
09.6721 |
1806 20 70 |
Čokoladno mleko v prahu |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
300 (9) |
2106 10 80 |
Drugi beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi |
|||
2202 90 99 |
Brezalkoholne pijače, razen vode, ki vsebujejo 2 mas. % ali več maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 |
|||
09.6722 |
2106 90 98 |
Druga živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 |
09.6723 |
2207 10 2208 90 91 2208 90 99 |
Nedenaturiran etilni alkohol |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
27 000 (10) |
2207 20 |
Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola |
|||
09.6724 |
2402 10 |
Cigare, cigare, ki so odprte na obeh koncih, in cigarilosi, ki vsebujejo tobak |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 500 |
2402 20 90 |
Cigarete, ki vsebujejo tobak in ne vsebujejo nageljnovih žbic |
|||
09.6725 |
2905 43 |
Manitol |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
100 |
2905 44 |
D–glucitol (sorbitol) |
|||
3824 60 |
Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44 |
|||
09.6726 |
3809 10 10 3809 10 30 3809 10 50 3809 10 90 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi |
Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12. |
2 000 |
(1) S povečanjem za 150 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(2) S povečanjem za 200 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(3) S povečanjem za 2 000 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(4) S povečanjem za 300 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(5) S povečanjem za 200 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(6) S povečanjem za 1 000 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(7) S povečanjem za 2 000 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(8) S povečanjem za 200 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(9) S povečanjem za 40 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
(10) S povečanjem za 14 600 ton na leto od 1. januarja 2017 do 1. januarja 2021.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/97 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2406
z dne 18. decembra 2015
o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 1
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008. |
(2) |
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 18. decembra 2014 izdal spremembe mednarodnega računovodskega standarda 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov z naslovom Pobuda za razkritje. Cilj sprememb je izboljšati učinkovitost razkritij in spodbuditi podjetja, da pri določanju, katere informacije bodo pri uporabi MRS 1 razkrila v svojih računovodskih izkazih, uporabijo strokovno presojo. |
(3) |
Spremembe MRS 1 posledično pomenijo spremembe MRS 34 in Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 7, da se zagotovi skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi. |
(4) |
Posvetovanje z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje potrjuje, da spremembe MRS 1 izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:
(a) |
Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi; |
(b) |
MRS 34 Medletno računovodsko poročanje in Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 7 Finančni instrumenti: razkritja se spremenita v skladu s spremembami MRS 1, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).
PRILOGA
Pobuda za razkritje
(Spremembe MRS 1)
Spremembe
MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov
10., 31., 54.–55., 82.A, 85., 113.–114., 117., 119. in 122. člen se spremenijo, dodajo se 30.A, 55.A, 85.A–85.B in 139.P člen in črtata se 115. in 120. člen. 29.–30., 112., 116., 118. in 121. člen niso bili spremenjeni, vendar so vključeni zaradi lažjega sklicevanja.
Celoten sklop računovodskih izkazov
10. |
Celoten sklop računovodskih izkazov vsebuje:
Podjetje lahko za izkaze uporablja druge naslove, kot so naslovi, ki se uporabljajo v tem standardu. Podjetje lahko na primer namesto naslova „izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa“ uporabi „izkaz vseobsegajočega donosa“. … |
Pomembnost in združevanje
29. |
Podjetje mora predstavljati ločeno vsako pomembno skupino podobnih postavk. Podjetje mora predstavljati postavke različne narave ali vloge ločeno, razen če so nepomembne. |
30. |
Računovodski izkazi so rezultat obdelave večjega števila transakcij ali drugih dogodkov, ki se združijo v razrede glede na njihovo naravo ali funkcijo. Zadnja faza postopka združevanja in razvrščanja je predstavitev zgoščenih in razvrščenih podatkov, ki tvorijo vrstične postavke v računovodskih izkazih. Če vrstična postavka ni posamično pomembna, se združi z drugimi postavkami v teh izkazih ali v pojasnilih. Postavka, ki ni dovolj pomembna, da bi upravičevala ločeno predstavitev v teh izkazih, se lahko ločeno predstavi v pojasnilih. |
30A |
Pri uporabi tega in drugih MSRP se podjetje ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin odloči, kako bo združevalo informacije v računovodskih izkazih, vključno s pojasnili. Podjetje ne sme zmanjšati razumljivosti svojih računovodskih izkazov, tako da pomembne informacije pomeša z nepomembnimi oziroma združi pomembne podatke, ki pa so različne narave ali imajo različno funkcijo. |
31. |
Nekateri MSRP določajo podatke, ki jih je treba vključiti v računovodske izkaze, ki vključujejo pojasnila. Podjetju ni treba zagotoviti posebnega razkritja, ki ga zahteva MSRP, če informacija, ki izhaja iz razkritja, ni pomembna. To velja tudi v primeru, če MSRP vsebuje seznam posebnih zahtev ali jih opisuje kot minimalne zahteve. Podjetje tudi premisli, ali naj navede dodatna razkritja, če izpolnjevanje specifičnih zahtev MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in določenih stanj na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja. |
…
Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja
54. |
Izkaz finančnega položaja mora vsebovati vrstične postavke, ki predstavljajo naslednje zneske:
|
55. |
Podjetje predstavi dodatne vrstične postavke (vključno z razdružitvijo vrstičnih postavk, naštetih v 54. členu), naslove in vmesne seštevke v izkazu finančnega položaja, če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančnega položaja podjetja. |
55A |
Če podjetje predstavlja vmesne seštevke v skladu s 55. členom, te delne vsote:
|
…
Informacije, ki jih je treba predstaviti v oddelku drugega vseobsegajočega donosa
82A |
V oddelku drugega vseobsegajočega donosa so predstavljene vrstične postavke za obdobje za zneske:
… |
85. |
Podjetje predstavi dodatne vrstične postavke (vključno z razdružitvijo vrstičnih postavk, naštetih v členu 82), naslove in vmesne seštevke v izkazih poslovnega izida in izkazih drugega vseobsegajočega donosa, če je takšna predstavitev koristna za razumevanje finančne uspešnosti podjetja. |
85A |
Če podjetje predstavlja vmesne seštevke v skladu s 85. členom, ti vmesni seštevki:
|
85B |
Podjetje predstavi vrstične postavke v izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, ki usklajujejo vse vmesne seštevke, predstavljene v skladu s 85. členom, z vmesnimi seštevki ali seštevki, ki jih za takšne izkaze zahteva MSRP. |
…
Sestava
112. |
Pojasnila:
|
113. |
Podjetje mora pojasnila predstaviti kolikor je mogoče sistematično. Pri določanju sistematičnega načina podjetje preuči učinek na razumljivost in primerljivost svojih računovodskih izkazov. Podjetje se mora pri vsaki postavki v izkazih finančnega položaja ter izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ter v izkazih sprememb lastniškega kapitala in denarnih tokov sklicevati na ustrezne informacije v pojasnilih. |
114. |
Primeri sistematičnega urejanja ali združevanja pojasnil vključujejo:
|
115. |
[črtano] |
116. |
Podjetje lahko predstavi pojasnila z informacijami o podlagi za pripravo računovodskih izkazov in o posameznih računovodskih usmeritvah kot ločen del računovodskih izkazov. |
Razkrivanje računovodskih usmeritev
117. |
Podjetje razkrije pomembne računovodske usmeritve, ki vključujejo:
|
118. |
Pomembno je, da podjetje uporabnike obvesti o podlagi (podlagah), uporabljenih v računovodskih izkazih (npr. izvirna vrednost, dnevna vrednost, čista iztržljiva vrednost, poštena vrednost ali nadomestljiva vrednost), saj podlaga, na kateri podjetje pripravlja računovodske izkaze, pomembno vpliva na analizo, ki jo izvajajo uporabniki. Če podjetje v računovodskih izkazih uporablja več kot eno podlago za merjenje, na primer če so določene skupine sredstev prevrednotene, zadošča prikaz skupin sredstev in obveznosti, pri katerih je bila posamezna podlaga za merjenje uporabljena. |
119. |
Pri odločanju o razkritju posamezne računovodske usmeritve poslovodstvo upošteva, ali razkritje pomaga uporabnikom razumeti, kako so transakcije, drugi dogodki in stanja izraženi v finančni uspešnosti in finančnem položaju, o katerih se poroča. Vsako podjetje upošteva naravo svojega poslovanja in usmeritve, za katere uporabnik računovodskih izkazov pričakuje, da jih bo tovrstno podjetje razkrilo. Razkritje določenih računovodskih usmeritev je še posebej koristno za uporabnike, če so te usmeritve izbrane iz alternativ, ki jih MSRP dovoljujejo. Primer je razkritje, ali podjetje za svoje naložbene nepremičnine uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti (glej MRS 40 Naložbene nepremičnine). Nekateri MSRP izrecno zahtevajo razkritje določenih računovodskih usmeritev, vključno z izbirami poslovodstva med usmeritvami, ki jih MSRP dovoljujejo. Na primer, MRS 16 zahteva razkritje podlag za merjenje, uporabljenih za razrede opredmetenih osnovnih sredstev. |
120. |
[črtano] |
121. |
Računovodska usmeritev je lahko pomembna zaradi narave poslovanja podjetja, četudi so zneski, prikazani v obravnavanem in prejšnjih obdobjih, nepomembni. Prav tako je ustrezno razkriti vsako pomembno računovodsko usmeritev, ki je MSRP sicer izrecno ne zahteva, jo pa podjetje izbere in uporablja v skladu z MRS 8. |
122. |
Podjetje skupaj s pomembnimi računovodskimi usmeritvami ali drugimi pojasnili poleg presoj, ki temeljijo na ocenah, razkrije presoje (glejte člen 125), ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. |
…
PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE
…
139P |
Pobuda za razkritje (Spremembe k MRS 1), izdana decembra 2014, spremenjeni 10., 31., 54.–55., 82.A, 85., 113.–114., 117., 119. in 122. člen, dodani 30.A, 55.A in 85.A–85.B člen ter črtana 115. in 120. člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Naročniki niso dolžni razkriti informacij, ki jih zahtevajo 28.–30. člen standarda MRS 8 v zvezi s temi spremembami. |
Posledične spremembe drugih standardov
MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja
21. člen se spremeni in doda se 44.BB člen.
Računovodske usmeritve
21. |
V skladu s 117. členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen 2007) podjetje razkrije pomembne računovodske usmeritve, vključno s podlagami za merjenje, ki se uporabljajo pri pripravljanju računovodskih izkazov, in druge računovodske usmeritve, ki so koristne za razumevanje računovodskih izkazov. |
…
PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE
…
44BB |
Pobuda za razkritje (spremembe MRS 1), izdana decembra 2014, spremenjena 21. in B.5 člen. Podjetje začne uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Te spremembe je dovoljeno uporabljati pred tem datumom. |
V Prilogi B se spremeni B5. člen.
Druga razkritja – računovodske usmeritve (21. člen)
B5 |
21. člen zahteva razkritje podlag za merjenje, uporabljenih za pripravo računovodskih izkazov, in drugih uporabljenih računovodskih usmeritev, ki so pomembne za razumevanje računovodskih izkazov. Za finančne instrumente lahko takšna razkritja vključujejo:
|
122. člen MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) od podjetij tudi zahteva, da poleg pomembnih računovodskih usmeritev ali pojasnil razkrijejo presoje, razen presoj, ki vključujejo ocene, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki imajo največji vpliv na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih.
MRS 34 Medletno računovodsko poročanje
Spremeni se 5. člen in doda 57. člen.
VSEBINA VMESNEGA FINANČNEGA POROČILA
5. |
MRS 1 opredeljuje popoln sklop računovodskih izkazov, vključno z naslednjimi sestavnimi deli: …
… |
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
…
57. |
Pobuda za razkritje (spremembe k MRS 1), izdana decembra 2014, spremenjen 5. člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. To spremembo je dovoljeno uporabljati pred tem datumom. |
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/104 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2407
z dne 18. decembra 2015
o podaljšanju odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) v določenih teritorialnih vodah Italije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (1) ter zlasti člena 13(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 prepoveduje uporabo vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale. |
(2) |
Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje od člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji iz člena 13(5) in (9). |
(3) |
Komisija je 16. marca 2010 od Italije prejela zahtevek za odstopanje od prvega pododstavka člena 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 za uporabo potegalk odprtega morja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) v teritorialnih vodah geografskega podobmočja 9, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(4) |
Zahteva se je nanašala na plovila, registrirana pri genovškem in livornškem direktoratu za pomorstvo, ki so se že več kot pet let ukvarjala z ribištvom in izvajala načrt upravljanja, ki ureja potegalke odprtega morja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) v geografskem podobmočju 9. |
(5) |
Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) je leta 2010 ocenil odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, in pripadajoči osnutek načrta upravljanja. Italija je načrt upravljanja sprejela z odlokom (3) v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
(6) |
Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, je izpolnjevalo pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006 in je bilo z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 988/2011 (4) odobreno do 31. marca 2014. |
(7) |
Italijanski organi so 16. julija 2015 pri Komisiji vložili zahtevek za podaljšanje veljavnosti odstopanja, ki je prenehalo veljati 31. marca 2014. Italija je predložila posodobljene podatke, ki utemeljujejo podaljšanje odstopanja, vključno s podrobnimi podatki o zmanjšanju števila pooblaščenih plovil in nadaljnjih prilagoditvah zadevnega načrta upravljanja. |
(8) |
Italija je 16. julija 2015 Komisijo obvestila o tem, da namerava kmalu objaviti posodobljeni načrt upravljanja. |
(9) |
Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, izpolnjuje pogoje iz člena 13(5) in (9) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
(10) |
Zaradi majhnega epikontinentalnega pasu in prostorske porazdelitve ciljnih vrst, ki živijo zgolj v nekaterih conah obalnega območja v globini manj kot 50 m, obstajajo posebne geografske omejitve. Zato so omejena tudi ribolovna območja. |
(11) |
Odstopanje, ki ga je zahtevala Italija, se nanaša na 117 plovil. |
(12) |
Načrt upravljanja, ki ga je predstavila Italija, zagotavlja, da se ribolovni napor v prihodnosti ne bo povečal, saj se bodo ribolovna dovoljenja izdajala za določenih 117 plovil, ki jih je Italija že pooblastila za ribolov, s skupnim ribolovnim naporom 5 754,5 kW. |
(13) |
Zahtevek zadeva tista plovila, ki se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Italija sprejela v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
(14) |
Navedena plovila so vključena na seznam, ki je bil Komisiji sporočen v skladu z zahtevami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
(15) |
Ribolov s potegalkami odprtega morja se izvaja v bližini obale v majhni globini. Ta vrsta ribolova se zaradi svoje narave ne more izvajati z nobenim drugim orodjem. |
(16) |
Ribolov s potegalkami odprtega morja ne vpliva bistveno na zaščitene habitate in je zelo selektiven, saj se potegalke vlečejo po vodnem stolpcu in se ne dotaknejo morskega dna, ker bi zbrani material z morskega dna poškodoval ciljne vrste in onemogočil selektivno lovljenje vrst zaradi njihove majhnosti. |
(17) |
Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1967/2006, saj italijanski načrt upravljanja izrecno prepoveduje lovljenje nad zaščitenimi habitati. |
(18) |
Zahteva iz člena 8(1)(h) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se ne uporablja, ker se nanaša na vlečne mreže. |
(19) |
Glede zahteve za skladnost s členom 9(3) Uredbe (ES) št. 1967/2006, ki določa najmanjšo velikost mrežnih očes, Komisija ugotavlja, da so zadevne ribolovne dejavnosti zelo selektivne, zanemarljivo vplivajo na morsko okolje in se ne izvajajo nad zaščitenimi habitati, zato je Italija v skladu s členom 9(7) Uredbe (ES) št. 1967/2006 v svojem načrtu upravljanja dovolila odstopanje od teh določb. |
(20) |
Zadevne ribolovne dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede beleženja, določene v členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (5). |
(21) |
Zadevne ribolovne dejavnosti se izvajajo zelo blizu obale in zato ne motijo dejavnosti plovil, ki ne uporabljajo vlečnih mrež, potegalk ali njim podobnih mrež, ampak drugo orodje. |
(22) |
Dejavnost plovil s potegalkami odprtega morja ureja italijanski načrt upravljanja, da bi se zagotovilo, da so ulovi vrst iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1967/2006 minimalni. Poleg tega je v skladu z odstavkom 5.1.2(a) italijanskega načrta upravljanja ribolov vrste Aphia minuta omejen na ribolovno sezono, ki traja od 1. novembra do 31. marca vsako leto. |
(23) |
Plovila s potegalkami odprtega morja ne lovijo glavonožcev. |
(24) |
Italijanski načrt upravljanja vključuje ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
(25) |
Italija mora Komisiji poročati pravočasno in v skladu z načrtom spremljanja, določenim v italijanskem načrtu upravljanja. |
(26) |
Omejeno trajanje odstopanja omogoča takojšnje sprejetje korektivnih ukrepov upravljanja, če bi bilo iz poročila Komisiji razvidno, da je stanje ohranjenosti izkoriščanega staleža slabo, hkrati pa omogoča izboljšanje znanstvene podlage ter s tem tudi načrta upravljanja. |
(27) |
Odstopanje bi bilo zato treba uporabljati do 31. marca 2018. |
(28) |
Zahtevano podaljšanje odstopanja bi bilo zato treba odobriti. |
(29) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Odstopanje
Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1967/2006 se v italijanskih teritorialnih vodah, ki mejijo na ligurško in toskansko obalo, ne uporablja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) s potegalkami odprtega morja, ki se uporabljajo na plovilih, ki:
(a) |
so registrirana pri genovškem oziroma livornškem direktoratu za pomorstvo (Direzioni Marittime); |
(b) |
se že več kot pet let ukvarjajo z ribištvom in ne povzročajo povečanja ribolovnega napora v prihodnosti; ter |
(c) |
imajo dovoljenje za ribolov in izvajajo načrt upravljanja, ki ga je Italija sprejela v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1967/2006. |
Člen 2
Načrt spremljanja in poročilo
Italija Komisiji v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe predloži poročilo, ki ga pripravi v skladu z načrtom spremljanja, določenim v načrtu upravljanja iz člena 1(c).
Člen 3
Začetek veljavnosti in obdobje uporabe
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se do 31. marca 2018.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 409, 30.12.2006, popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.
(2) Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).
(3) Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana 192, 19.8.2011, supplemento ordinario št. 192.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 988/2011 z dne 4. oktobra 2011 o uvedbi odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) v določenih teritorialnih vodah Italije (UL L 260, 5.10.2011, str. 15).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/108 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2408
z dne 18. decembra 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
IL |
236,2 |
MA |
94,6 |
|
TR |
118,0 |
|
ZZ |
149,6 |
|
0707 00 05 |
EG |
174,9 |
MA |
82,9 |
|
TR |
149,4 |
|
ZZ |
135,7 |
|
0709 93 10 |
MA |
46,5 |
TR |
153,0 |
|
ZZ |
99,8 |
|
0805 10 20 |
EG |
57,7 |
MA |
64,7 |
|
TR |
52,2 |
|
ZA |
48,6 |
|
ZZ |
55,8 |
|
0805 20 10 |
MA |
75,3 |
ZZ |
75,3 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
IL |
110,0 |
TR |
88,5 |
|
ZZ |
99,3 |
|
0805 50 10 |
TR |
94,4 |
ZZ |
94,4 |
|
0808 10 80 |
CA |
151,7 |
CL |
82,8 |
|
US |
163,9 |
|
ZA |
141,1 |
|
ZZ |
134,9 |
|
0808 30 90 |
CN |
63,2 |
TR |
127,3 |
|
ZZ |
95,3 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/110 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2409
z dne 18. decembra 2015
o določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 536/2007 za perutninsko meso s poreklom iz Združenih držav Amerike
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(2) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 536/2007 (2) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(2) |
Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje. |
(3) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 536/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 536/2007 z dne 15. maja 2007 o odprtju in upravljanju tarifne kvote za perutninsko meso, dodeljene Združenim državam Amerike (UL L 128, 16.5.2007, str. 6).
PRILOGA
Zaporedna št. |
Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (v kg) |
09.4169 |
16 008 750 |
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/112 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2410
z dne 18. decembra 2015
o določitvi količin, ki se dodajo količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2077 odprte za jajca, jajčne proizvode in albumine s poreklom iz Ukrajine
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) in zlasti člena 188(2) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2077 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja jajc, jajčnih proizvodov in albuminov s poreklom iz Ukrajine. |
(2) |
Količine iz zahtevkov za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje. |
(3) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2077 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2077 z dne 18. novembra 2015 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot Unije za jajca, jajčne proizvode in albumine s poreklom iz Ukrajine (UL L 302, 19.11.2015, str. 57).
PRILOGA
Zaporedna št. |
Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (protivrednost jajc v lupini v kg) |
09.4275 |
375 000 |
09.4276 |
750 000 |
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/114 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2411
z dne 18. decembra 2015
o določitvi količin, ki jih je treba dodati količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 1384/2007 odprte za perutninsko meso s poreklom iz Izraela
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(2) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1384/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso s poreklom iz Izraela. |
(2) |
Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje. |
(3) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 1384/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1384/2007 z dne 26. novembra 2007 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2398/96 o odprtju in upravljanju nekaterih kvot za uvoz proizvodov iz perutninskega mesa s poreklom iz Izraela v Skupnost (UL L 309, 27.11.2007, str. 40).
PRILOGA
Zaporedna št. |
Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (v kg) |
09.4091 |
140 000 |
09.4092 |
800 000 |
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/116 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2412
z dne 18. decembra 2015
o določitvi količin, ki jih je treba dodati količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 442/2009 odprte v sektorju prašičjega mesa
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(2) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 442/2009 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja prašičjega mesa. Kvote iz dela B Priloge I k navedeni uredbi se upravljajo v skladu z metodo hkratnega preverjanja zahtevkov. |
(2) |
Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje. |
(3) |
Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 442/2009 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 442/2009 z dne 27. maja 2009 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju prašičjega mesa (UL L 129, 28.5.2009, str. 13).
PRILOGA
Zaporedna št. |
Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 (v kg) |
09.4038 |
25 743 750 |
09.4170 |
3 691 500 |
09.4204 |
3 468 000 |
SKLEPI
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/118 |
SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2015/2413
z dne 9. decembra 2015
o podaljšanju mandata vodje policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (EUPOL Afghanistan/2/2015)
POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/279/SZVP z dne 18. maja 2010 o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (1) in zlasti člena 10(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 10(1) Sklepa 2010/279/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja misije EUPOL AFGHANISTAN, vključno s sklepom o imenovanju vodje misije. |
(2) |
Svet je 17. decembra 2014 sprejel Sklep 2014/922/SZVP (2) o podaljšanju misije EUPOL AFGHANISTAN do 31. decembra 2016. |
(3) |
PVO je 10. februarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/247 (3) o imenovanju Pie STJERNVALL za vodjo misije EUPOL AFGHANISTAN od 16. februarja 2015 do 31. decembra 2015. |
(4) |
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se vodji misije EUPOL AFGHANISTAN Pii STJERNVALL podaljša mandat od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vodji misije EUPOL AFGHANISTAN Pii STJERNVALL se podaljša mandat do 31. decembra 2016.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 1. januarja 2016.
V Bruslju, 9. decembra 2015
Za Politični in varnostni odbor
Predsednika
W. STEVENS
(1) Sklep Sveta 2010/279/SZVP z dne 18. maja 2010 o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (UL L 123, 19.5.2010, str. 4).
(2) Sklep Sveta 2014/922/SZVP z dne 17. decembra 2014 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/279/SZVP o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (UL L 363, 18.12.2014, str. 152).
(3) Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2015/247 z dne 10. februarja 2015 o imenovanju vodje policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (EUPOL AFGHANISTAN/1/2015) (UL L 41, 17.2.2015, str. 24).
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/120 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2414
z dne 17. decembra 2015
o omejeni objavi sklica na harmonizirani standard EN 521:2006 „Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina“ v skladu z Direktivo 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9145)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,
ob upoštevanju mnenja odbora, ustanovljenega na podlagi člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2009/142/ES določa, da se naprave na plinsko gorivo (v nadaljnjem besedilu: naprave) lahko dajo na trg in v uporabo le, kadar pri normalni uporabi ne ogrozijo varnosti oseb, domačih živali in premoženja. |
(2) |
Naprave morajo izpolnjevati osnovne zahteve, določene v Prilogi I k Direktivi 2009/142/ES. Za naprave se domneva, da so z navedenimi zahtevami skladne, če so skladne z nacionalnimi standardi, ki veljajo zanje in uresničujejo usklajene standarde, katerih sklicne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije. |
(3) |
28. decembra 2005 je Evropski odbor za standardizacijo (CEN) sprejel harmonizirani standard EN 521:2006 „Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina.“ Sklicna številka standarda je bila nato objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). |
(4) |
Nizozemska je 30. junija 2014 vložila uradni ugovor v skladu s členom 6(1) Direktive 2009/142/ES v zvezi s harmoniziranim standardom EN 521:2006. Uradni ugovor je temeljil na oceni, da standard ni bil v celoti skladen z osnovnimi zahtevami iz Direktive 2009/142/ES. |
(5) |
Nizozemska je v zvezi z vrsto nesreč, ki so vključevale prenosne namizne plinske kuhalnike (vodoravna izvedba) in poznejšim tržnim nadzorom, trdila, da se je normalna uporaba navedenih izdelkov izkazala kot tvegana za uporabnike. Natančneje je bila pri uporabi namiznih plinskih kuhalnikov s pladnjem za žar ali posodo s premerom več kot 180 mm temperatura plinske kartuše veliko višja od 50 °C, ki se zahteva v skladu s standardom EN 521:2006, kar pomeni tveganje za požar ali eksplozijo kartuše. Nizozemska je navedla, da v preskusih iz standarda EN 521:2006 niso ustrezno zajeta tveganja takih prenosnih kuhalnikov ali podobnih plinskih gospodinjskih aparatov, saj take naprave pri uporabi z velikimi posodami niso varne ter zato standard EN 521:2006 ne izpolnjuje osnovnih zahtev iz točk 1.1 in 3.1.1 Priloge I k Direktivi 2009/142/ES. |
(6) |
Prenosni namizni plinski kuhalniki so prenosni gospodinjski aparati za kuhanje in so zajeti v Direktivi 2009/142/ES. Skupaj s pokončnimi plinskimi kuhalniki predstavljajo dve osnovni izvedbi prenosnih plinskih kuhalnikov, ki so neposredno povezani s plinskimi kartušami. V nasprotju s pokončnimi plinskimi kuhalniki, ki jih sestavlja gorilniški sklop, nameščen na vrh plinske kartuše ali prostora za tako kartušo, pa namizne plinske kuhalnike sestavlja skupek gorilnikov, nameščenih na vodoravni element, v katerega je vgrajen prostor za plinsko kartušo poleg gorilnika. Prenosni namizni plinski kuhalniki imajo vedno večji delež na trgu prenosnih plinskih kuhalnikov, ki so izdelki za široko porabo in se običajno uporabljajo za družinske prostočasne dejavnosti. |
(7) |
V skladu z Direktivo 2009/142/ES morajo biti naprave zasnovane in izdelane tako, da delujejo varno in ne pomenijo nevarnosti pri normalni uporabi. Poleg tega ne sme priti do nestabilnosti, motnje, loma ali obrabe, ki lahko ogrozi njihovo varnost. Deli naprav, namenjeni postavitvi v neposredno bližino tal ali drugih površin, tudi ne smejo dosegati temperatur, ki pomenijo nevarnost za okolico. |
(8) |
Standard EN 521:2006 zajema veliko različnih prenosnih gospodinjskih aparatov na utekočinjeni naftni plin, ki delujejo s tlakom uparjenega plina in so namenjeni za uporabo s kartušami za enkratno uporabo, kot aparati za kuhanje, razsvetljavo in ogrevanje. Primeri gospodinjskih aparatov za kuhanje, ki jih zajema standard, so grelne plošče, pekači in nekatere vrste žarov z izjemo žarov, ki se lahko uporabljajo v zaprtih prostorih. Standard EN 521:2006 vsebuje podrobne določbe in risbe značilnosti izdelave ter učinkovitosti v zvezi z varnostjo in gospodarno rabo energije prenosnih aparatov, zajetih v njegovo področje uporabe, vključno s preskusnimi metodami in zahtevami po informacijah. |
(9) |
Standard EN 521:2006 v različnih določbah določa, da bi bilo treba preskuse za preverjanje stabilnosti, temperature itd. izvajati s posodo premera 180 mm, čeprav v preglednici A.1 (Potrebne lastnosti posod za preskuse) v Prilogi A navaja velikosti posod od 120 mm do 340 mm. Poleg tega v navodilih in opozorilih, ki se priložijo gospodinjskemu aparatu, ni navedb, ki bi uporabnika opozorile, da je dovoljeno uporabiti le posode z največjim premerom 180 mm. |
(10) |
EN 521:2006 se običajno uporablja kot referenčni standard za preverjanje skladnosti prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov z osnovnimi zahtevami iz Direktive 2009/142/ES. Vendar EN 521:2006 ne vsebuje določb o tveganjih v zvezi z uporabo posod s premerom več kot 180 mm za namizne plinske kuhalnike. Uporabnikov ne opozarja o nevarnosti uporabe večjih posod. Poleg tega ne vsebuje zahtev glede zasnove (tehničnih specifikacij), ki bi bile glede na stanje tehnike izvedljive, s čimer bi se preprečila uporaba večjih posod, kot takih, ki še zagotavljajo varnost pri uporabi. V prenosne namizne plinske kuhalnike na trgu ni vgrajena konstrukcijska rešitev, ki bi preprečevala tveganja pri uporabi posod velikosti več kot 180 mm, navedeni kuhalniki pa v zvezi s tem ne vsebujejo opozoril ali obvestil. Plinske kartuše namiznih plinskih kuhalnikov so temperaturno občutljivejše za uporabo velikih posod kot plinske kartuše pokončnih plinskih kuhalnikov, za katere ni poročil o nesrečah ali drugih težavah. |
(11) |
Ker ni opozoril ali konstrukcijskih specifikacij, ki bi omejili možnost uporabe prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov s posodami velikosti več kot 180 mm, je razumno pričakovati, da potrošniki pri pripravi hrane za svojo družino lahko uporabijo večje posode. Njihovo vedenje se šteje za razumno predvidljivo in zato kot „normalna uporaba“ v smislu Direktive 2009/142/ES. Nekateri proizvajalci na lastno pobudo to prakso že upoštevajo in svojim gospodinjskim aparatom prilagajo opozorila za uporabnike o nevarnosti uporabe posod, večjih od 180 mm. |
(12) |
Iz vsebine standarda EN 521:2006 je razvidno, da ne upošteva posebnosti prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov. Vsebuje le risbe in preskuse, ki se nanašajo na pokončne plinske kuhalnike. To odraža stanje v času priprave, saj tedaj namizni prenosni plinski kuhalniki še niso bili dani na trg. Iz tega izhaja, da je namen standarda EN 521:2006 le vključitev pokončnih plinskih kuhalnikov in ne namiznih izvedb, na katere se nanaša uradni ugovor, ki ga je vložila Nizozemska. Vendar to ni razvidno niti iz področja uporabe niti drugih določb standarda EN 521:2006. V zvezi z obsegom področja uporabe standarda EN 521:2006 zato lahko nastane zmeda med proizvajalci, priglašenimi organi in drugimi zadevnimi strankami. |
(13) |
Na podlagi standarda EN 521:2006 in informacij, ki so jih predložili Nizozemska in druge države članice, CEN in industrija, ter po posvetovanju z delovno skupino za plinske naprave, obstaja široko soglasje, da glede na to, da EN 521:2006 ne vsebuje določb o posebnostih prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov in povezanih tveganjih, standard ne izpolnjuje osnovnih zahtev Direktive 2009/142/ES, kar zadeva to vrsto gospodinjskih naprav. Proizvajalci prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov bi torej morali na podlagi preverjanja med ocenjevanjem skladnosti zagotoviti skladnost svojih gospodinjskih aparatov z osnovnimi zahtevami Direktive 2009/142/ES na druge načine. Potrdila o ES-pregledu tipa za take gospodinjske aparate, ki so bila že izdana na podlagi domneve o skladnosti z Direktivo 2009/142/ES, bi bilo treba ponovno pregledati, da se preveri, ali so zadevni gospodinjski aparati skladni z osnovnimi zahtevami navedene direktive. |
(14) |
Sklicna številka standarda EN 521:2006 bi morala biti še naprej objavljena v Uradnem listu Evropske unije, saj glede njene skladnosti z osnovnimi zahtevami Direktive 2009/142/ES v zvezi z napravami, ki jih zajema njeno področje uporabe, ni bilo izpostavljenih težav. Vendar bi zaradi zagotovitve pravne varnosti v zvezi z obsegom področja uporabe standarda EN 521:2006 in torej obsegom domneve skladnosti moralo objavo spremljati opozorilo, da EN 521:2006 ne zajema prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Sklic na harmonizirani standard EN 521:2006 „Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina“ se ne umakne iz Uradnega lista Evropske unije.
2. Objavo sklicne številke standarda EN 521:2006 v Uradnem listu Evropske unije spremlja opozorilo, kakor je določeno v Prilogi.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 17. decembra 2015
Za Komisijo
Elżbieta BIEŃKOWSKA
Članica Komisije
(1) UL L 330, 16.12.2009, str. 10.
(2) UL L 316, 14.11.2012, str. 12.
(3) Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z napravami na plinsko gorivo (kodificirana različica) (UL C 349, 22.12.2010, str. 6).
PRILOGA
Objava naslovov harmoniziranih standardov in sklicev nanje skladno z zakonodajo Unije o harmonizaciji
ESO (1) |
Sklic in naslov harmoniziranega standarda (in referenčni dokument) |
Sklic na nadomeščeni standard |
Datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti nadomeščenega standarda Opomba 1 |
CEN |
EN 521:2006 Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina. |
EN 521:1998 Opomba 2,1 |
Prenehanje veljavnosti (30.11.2009) |
Opozorilo (2): Ta objava ne zajema prenosnih namiznih plinskih kuhalnikov (3). |
|||
(1) ESO: Evropska organizacija za standardizacijo:
— |
CEN: Avenue Marnix 17, 1000, Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË tel. +32 25500811; faks +32 25500819 (http://www.cen.eu) |
(2) V skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/2414 z dne 17. decembra 2015 o omejeni objavi sklica na harmonizirani standard EN 521:2006 „Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina“ v skladu z Direktivo 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 333, 19.12.2015, str. 120) v Uradnem listu Evropske unije.
(3) Prenosne namizne plinske kuhalnike sestavlja gorilniški sklop, nameščen na vodoravni element, v katerega je vgrajen prostor za plinsko kartušo poleg gorilnika
Opomba 1: Običajno je datum, ko preneha veljati domneva o skladnosti, datum preklica („dow“), ki ga določi Evropska organizacija za standardizacijo, vendar je treba uporabnike teh standardov opozoriti, da je v nekaterih izjemnih primerih postopek lahko drugačen.
Opomba 2.1: Novi (ali spremenjeni) standard ima enako področje uporabe kakor nadomeščeni standard. Na navedeni datum za nadomeščeni standard preneha veljati domneva o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz Direktive.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/124 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2415
z dne 17. decembra 2015
o odobritvi spremenjenih pravil o porazdelitvi prometa za letališča Milano Malpensa, Milano Linate in Orio al Serio (Bergamo) v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9177)
(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (1) in zlasti člena 19(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
(1) |
Komisija je 21. aprila 2015 prejela dopis z dne 21. aprila 2015, v katerem so jo italijanski organi v skladu s členom 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008 obvestili o ministrski uredbi št. 395 z dne 1. oktobra 2014 o spremembi uredbe št. 15 z dne 3. marca 2000 o porazdelitvi zračnega prometa znotraj milanskega letališkega sistema, kakor je bila spremenjena (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba Lupi). Italijanski organi so z dopisoma z dne 5. novembra 2014 in 18. marca 2015 zagotovili nadaljnje informacije o uredbi Lupi. Komisija je z dopisom z dne 5. septembra 2015 zahtevala dodatne informacije in italijanski organi so ji odgovorili z dopisom z dne 25. septembra 2015. |
(2) |
Milanski letališki sistem zajema letališča Malpensa, Linate in Orio al Serio (Bergamo). |
2. OZADJE IN OPIS UKREPA
2.1 Uredbi Bersani in Bersani 2
(3) |
Komisija je v svojem Sklepu z dne 21. decembra 2000 (3) označila pravila o porazdelitvi prometa za milanski letališki sistem, določena v uredbi ministra za infrastrukturo in promet z dne 3. marca 2000 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba Bersani), za skladna z Uredbo Sveta (EGS) št. 2408/92 (5). Ta uredba je bila pozneje razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1008/2008. Sklep Komisije je bil pogojen s spremembo teh pravil, o čemer so jo italijanski organi obvestili z dopisom z dne 4. decembra 2000. Sprememba je bila uvedena z uredbo ministra za infrastrukturo in promet z dne 5. januarja 2001 (6) (v nadaljnjem besedilu: uredba Bersani 2). |
(4) |
Namen uredb Bersani in Bersani 2 je bil zagotoviti, da se v celoti uresniči razvojni potencial letališča Milano Malpensa kot mednarodnega vozlišča, hkrati pa sta letališče Milano Linate opisovali kot letališče za prevoz od točke do točke. Zato sta uredbi Bersani in Bersani 2 vsebovali več določb; zlasti sta na letališču Milano Linate uvedli omejitve števila dnevnih povratnih letov na letališča EU, določene na podlagi obsega potniškega prometa, kot sledi:
|
(5) |
Z letališča Linate lahko prevozniki Skupnosti v skladu z zgoraj navedenim režimom opravljajo dnevni povratni let v dveh slotih v letališke sisteme ali na posamezna letališča, ki se nahajajo v regijah iz „cilja 1“, ki so v koledarskem letu 1999 zabeležila obseg potniškega prometa, manjši od 350 000 enot v milanskem letališkem sistemu. |
(6) |
Uredba Bersani 2 določa, da bodo vse evropske prestolnice z letališčem Linate povezane z vsaj enim povratnim letom na dan in da bodo letališča Skupnosti, ki so leta 1999 zabeležila letni promet, večji od 40 milijonov potnikov, z letališčem Linate povezana z vsaj dvema povratnima letoma na dan. |
(7) |
Uredbi Bersani in Bersani 2 sta letališče Milano Linate omejili na letala z enim prehodom, namenjena izvajanju rednih povezav od točke do točke samo znotraj EU. |
2.2 Uredba Lupi
(8) |
Uredba Lupi spreminja uredbi Bersani in Bersani 2 in odpravlja vse omejitve števila dnevnih povratnih letov na letališča EU, določene na podlagi obsega potniškega prometa, ki so bile uvedene za letališče Milano Linate. Druge omejitve za letališče Milano Linate (letala z enim prehodom, redne povezave od točke do točke znotraj EU) veljajo še naprej. |
(9) |
Italijanski organi so pojasnili, da je bil razlog za to spremembo dejstvo, da je bilo treba odpraviti omejitve, ki so temeljile na zastarelih merilih, ki niso več ustrezna, in da bi prevoznikom, ki imajo slote na letališču Milano Linate, omogočili, da jih uporabljajo karseda učinkovito. S tem bi morala italijanski in evropski letališki sistem postati učinkovitejša tako za podjetja kot za potnike. |
(10) |
Uredba Lupi (ministrska uredba št. 395) je bila podpisana 1. oktobra in objavljena 11. oktobra 2014, tik pred začetkom zimskega prometnega obdobja 2014–2015 Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ki se je začelo 26. oktobra 2014. Uredba Lupi velja od začetka zimskega prometnega obdobja 2014/2015. |
(11) |
Italija se pred sprejetjem uredbe Lupi ni posvetovala z zainteresiranimi stranmi. |
3. PRIPOMBE, KI SO JIH KOMISIJI PREDLOŽILE ZAINTERESIRANE STRANI
(12) |
Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (7) objavila povzetek spremenjenih pravil o porazdelitvi prometa, o katerih so jo uradno obvestili italijanski organi, in zainteresirane strani pozvala, naj podajo svoje pripombe. |
(13) |
Komisija je prejela pripombe dveh zainteresiranih strani, ki sta želeli ostati anonimni. Komisija je italijanskim organom poslala povzetek pripomb, da bi lahko ti nanje podali svoje pripombe. |
3.1 Prva zainteresirana stran
(14) |
Prva zainteresirana stran je navedla, da se italijanski organi pred sprejetjem spremenjenih pravil o porazdelitvi prometa niso posvetovali z vsemi zadevnimi letalskimi prevozniki ali letališči. Posledično so po navedbah iste zainteresirane strani lahko le nekateri letalski prevozniki, ki so bili o prihajajočih spremembah obveščeni, izkoristili prožnost, ki jo je uvedla nova uredba, in pravočasno sprejeli ustrezne načrte za začetek zimskega prometnega obdobja 2014/2015. |
(15) |
Prva zainteresirana stran je izpostavila tudi, da italijanski organi niso spoštovali svoje obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1008/2008, da pravil o porazdelitvi prometa ne bodo začeli uporabljati pred odobritvijo Komisije. |
(16) |
Poleg tega je prva zainteresirana stran sprožila tudi vprašanje dodelitve slotov na letališču Milano Linate. |
3.2 Druga zainteresirana stran
(17) |
Druga zainteresirana stran je navedla, da je čas sprejetja uredbe Lupi nekaterim letalskim prevoznikom omogočil uvedbo novih prog z letališča Linate s takojšnjim učinkom brez ustreznega posvetovanja z drugimi letalskimi prevozniki, ki uporabljajo letališče Linate, ali še preden so bili o tem obveščeni. |
(18) |
Druga zainteresirana stran je izpostavila tudi, da je bila Komisija o uredbi Lupi uradno obveščena več kot 7 mesecev po njenem sprejetju. |
(19) |
Poleg tega druga zainteresirana stran meni, da uredba Lupi prinaša posebno ugodnost družbam Etihad, Alitalia in njenim European Equity Partners, saj ima Alitalia veliko večino slotov, ter da bo uredba Lupi verjetno resno izkrivila konkurenco v korist Alitalie. Druga zainteresirana stran je Komisijo pozvala, naj uredbo Lupi nemudoma razveljavi. |
4. DOLOČBE ČLENA 19 UREDBE ŠT. 1008/2008
(20) |
Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 določa, da država članica lahko po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi brez diskriminacije določenih letališč v Skupnosti in ne glede na državljanstvo ali identiteto letalskega prevoznika ureja porazdelitev zračnega prometa med letališči, ki služijo istemu mestu ali somestju. V istem odstavku so navedeni posebni pogoji za porazdelitev prometa. |
(21) |
Člen 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008 določa, da zadevna država članica Komisijo obvesti o svojih namenih glede urejanja porazdelitve zračnega prometa ali glede spreminjanja veljavnih pravil o porazdelitvi prometa. Prav tako določa, da Komisija preuči uporabo člena 19(2) ter v šestih mesecih po prejemu obvestila države članice in potem, ko je za mnenje zaprosila odbor iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1008/2008, odloči, ali država članica lahko uporabi ukrepe. Poleg tega mora Komisija svojo odločitev objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ukrepi pa se ne uporabljajo pred objavo odobritve Komisije. |
5. OCENA
(22) |
Uredba Lupi spreminja pravila o porazdelitvi prometa za milanski letališki sistem, saj za letališče Linate odpravlja omejitve števila dnevnih povratnih letov na letališča EU, določene na podlagi obsega potniškega prometa. Zato uredba pomeni spremembo obstoječih pravil o porazdelitvi prometa v smislu člena 19(3) Uredbe (ES) št. 1008/2008. |
(23) |
Italijanski organi menijo, da uredba Lupi ne pomeni spremembe obstoječih pravil o porazdelitvi prometa, saj namen uredbe Lupi ni bil spreminjanje zračnega prometa v milanskem letališkem sistemu. Uredba Lupi le odstranjuje omejitev opravljanja storitev. |
(24) |
Komisija se s tem argumentom ne strinja. Omejitve števila dnevnih povratnih letov na letališča EU, določene na podlagi obsega potniškega prometa, so del pravila o porazdelitvi prometa, s katerim so se zračni prevozi zunaj omejitev dodelili drugemu letališču v milanskem letališkem prostoru. Komisija je to pravilo o porazdelitvi prometa odobrila leta 2000. Odstranitev enega elementa tega pravila o porazdelitvi zato predstavlja spremembo navedenega pravila. |
(25) |
Italijanski organi se pred sprejetjem uredbe Lupi niso posvetovali z zainteresiranimi stranmi. Zato niso izpolnili obveznosti, da morajo to storiti, ki je določena v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008. |
(26) |
Italijanski organi menijo, da se jim ni bilo treba posvetovati z zainteresiranimi tretjimi osebami, saj člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 posvetovanje z zainteresiranimi stranmi zahteva le, kadar država članica namerava „urejati“ promet, tj. pred uvedbo pravila o porazdelitvi prometa, ne pa v primeru njegove spremembe. Komisija se s to utemeljitvijo ne strinja. Sprememba pravila o porazdelitvi prometa pomeni, da je navedeno pravilo po spremembi drugačno od tistega, ki je veljalo prej. Ob upoštevanju načel iz člena 19, se taka (namerna) sprememba v pravnem položaju bistveno ne razlikuje od spremembe z uvedbo novega pravila. Ravno na tej spremembi pravnega položaja temelji dolžnost nacionalnih organov, da se posvetujejo z zainteresiranimi stranmi, prav tako pa tudi njihova dolžnost, da o primeru uradno obvestijo Komisijo. Zato je treba izraz „ureja“ v členu 19(2) razumeti tako, da vsebuje tudi spremembo pravil o porazdelitvi prometa. |
(27) |
Italijanski organi trdijo, da posvetovanje ni bilo potrebno z vsebinskega vidika, saj je uredba Lupi vsem letalskim prevoznikom, ki imajo slote na letališču Linate, prinesla enake koristi. Komisija ugotavlja, da ta argument prehiteva morebitne zaključke, do katerih lahko pridejo zainteresirane strani na podlagi opažanj. Po definiciji ne more izključiti obveznosti Italije za predhodno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, tj. preden sprejme kakršne koli ugotovitve. |
(28) |
Italijanski organi so navedli, da so posvetovanje pripravljeni izvesti zdaj. Zaradi jasnosti pa je treba poudariti, da bi moral takemu posvetovanju slediti nov akt, ki bi bil pripravljen v luči predloženih opažanj. Tak nov akt bi bil nujen tudi, če bi po posvetovanju italijanske oblasti še naprej menile, da je pravilo, kakor je bilo spremenjeno z uredbo Lupi, ustrezno. |
6. UGOTOVITEV
(29) |
V nasprotju s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008 se italijanski organi pred spremembo pravil o porazdelitvi prometa za milanski letališki sistem niso posvetovali z zainteresiranimi stranmi. |
(30) |
Ukrepi, določeni v ministrski uredbi št. 395 z dne 1. oktobra 2014 o spremembi uredbe št. 15 z dne 3. marca 2000 o porazdelitvi zračnega prometa znotraj milanskega letališkega sistema, kakor je bila spremenjena, o kateri je bila Komisija uradno obveščena 21. aprila 2015, se zato ne morejo odobriti. |
(31) |
Ta sklep je v skladu z mnenjem odbora iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1008/2008. |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odobritev ukrepov, določenih v ministrski uredbi št. 395 z dne 1. oktobra 2014 o spremembi uredbe št. 15 z dne 3. marca 2000 o porazdelitvi zračnega prometa znotraj milanskega letališkega sistema, o kateri je bila Komisija uradno obveščena 21. aprila 2015, se zavrne.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Italijo.
V Bruslju, 17. decembra 2015
Za Komisijo
Violeta BULC
Članica Komisije
(1) UL L 293, 31.10.2008, str. 3.
(2) Uradni list Italijanske republike (Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana) št. 237 z dne 11. oktobra 2014.
(3) UL L 58, 28.2.2001, str. 29.
(4) Uradni list Italijanske republike (Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana) št. 60 z dne 13. marca 2000.
(5) Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (UL L 240, 24.8.1992, str. 8). Glede te razveljavitve glej člen 27 Uredbe (ES) št. 1008/2008.
(6) Uradni list Italijanske republike (Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana) št. 14 z dne 18. januarja 2001.
(7) UL C 183, 4.6.2015, str. 4.
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/128 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2416
z dne 17. decembra 2015
o priznanju nekaterih območij Združenih držav Amerike kot nenapadenih z Agrilus planipennis Fairmaire
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9185)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1), ter zlasti točk 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Točke 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES določajo posebne zahteve za vnos v Unijo nekaterih rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s poreklom iz nekaterih držav. Ena od navedenih posebnih zahtev je zahteva po uradni izjavi, da navedeni rastlinski proizvodi in drugi predmeti izvirajo iz območja, ki je priznano kot nenapadeno z Agrilus planipennis Fairmaire. |
(2) |
Združene države Amerike so zahtevale priznanje nekaterih območjih svojega ozemlja kot nenapadenih z Agrilus planipennis Fairmaire v skladu s točkami 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES. |
(3) |
Iz uradnih informacij, ki so jih predložile Združene države Amerike, je razvidno, da so nekatera območja njenega ozemlja nenapadena z Agrilus planipennis Fairmaire. Navedena območja Združenih držav Amerike bi bilo zato treba priznati kot nenapadena z navedenim škodljivim organizmom. |
(4) |
Zaradi nadaljnjega širjenja Agrilus planipennis Fairmaire v Združenih državah Amerike je priznanje zadevnih območij kot nenapadenih z Agrilus planipennis Fairmaire primerno omejiti na določeno obdobje. |
(5) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Priznanje
Za namene točk 2.3, 2.4 in 2.5 oddelka I dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES se območja Združenih držav Amerike iz Priloge k temu sklepu priznajo kot nenapadena z Agrilus planipennis Fairmaire.
Člen 2
Prenehanje veljavnosti
Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2017.
Člen 3
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 17. decembra 2015
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
PRILOGA
SEZNAM OBMOČIJ, KOT SO NAVEDENA V ČLENU 1
1. |
Zvezne države, ki so nenapadene z Agrilus planipennis Fairmaire
|
2. |
Okrožja, ki so nenapadena z Agrilus planipennis Fairmaire
|
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/143 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2417
z dne 17. decembra 2015
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije
(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9191)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 (2) se uporablja od maja 2015. Glede na obvestila, ki so jih v tem času poslali francoski organi v zvezi z novimi izbruhi organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) (v nadaljnjem besedilu: zadevni organizem) na njihovih ozemljih, bi bilo treba ukrepe iz navedenega sklepa prilagoditi trenutnemu stanju. |
(2) |
Znanstvene analize so pokazale, da se na ozemlju Unije pojavljajo različne podvrste zadevnega organizma. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je več gostiteljskih rastlin dovzetnih za samo eno od navedenih podvrst. Zato bi bilo treba spremeniti opredelitev gostiteljskih rastlin, da se upošteva tak razvoj. Iz istega razloga bi bilo prav tako primerno državam članicam ponuditi možnost, da razmejijo območja samo v zvezi z navedenimi podvrstami. |
(3) |
Za zagotovitev bolj pravočasnega uvrščanja na seznam gostiteljskih rastlin, ki so trenutno navedene v Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2015/789, bi bilo treba spremeniti opredelitev gostiteljskih rastlin, črtati Prilogo II in objaviti seznam gostiteljskih rastlin v podatkovni bazi Komisije za „gostiteljske rastline, dovzetne za organizem Xylella fastidiosa, na ozemlju Unije“. |
(4) |
Glede na spremembo opredelitve pojma gostiteljskih rastlin bi bilo primerno spremeniti tudi opredelitev pojma zadevnih rastlin za zagotovitev, da zajema vse gostiteljske rastline takoj po njihovi vključitvi v podatkovno bazo iz uvodne izjave 3. |
(5) |
Glede na tveganje širjenja zadevnega organizma na katerem koli delu ozemlja Unije ter pomen zgodnjega ukrepanja je izredno pomembna vzpostavitev načrtov izrednih ukrepov na ravni držav članic, da se zagotovi boljša pripravljenost v primeru morebitnih izbruhov. |
(6) |
Da se omogočijo znanstvene raziskave za namene opredelitve natančnih posledic zadevnega organizma na gostiteljskih rastlinah, bi bilo treba zadevnim državam članicam dati možnost, da dovolijo sajenje gostiteljskih rastlin v enem delu ali več delih območja zadrževanja za znanstvene namene v skladu s pogoji iz Direktive Komisije 2008/61/ES (3) in zagotovijo zaščito ozemlja Unije, ki ga zadevni organizem še ni napadel. Vendar pa taka možnost ne bi smela obstajati za območje iz člena 7(2)(c) Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 zaradi njegove bližine ostalemu ozemlju Unije. |
(7) |
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 2. septembra 2015 objavila znanstveno mnenje (4) o tretiranju sadilnega materiala vinske trte v stadiju mirovanja z vročo vodo proti zadevnemu organizmu. Iz navedenega mnenja je razvidno, da pogoji, predpisani in priporočeni za tretiranje sadilnega materiala proti fitoplazmi Grapevine flavescence dorée, učinkujejo tudi proti zadevnemu organizmu. Zato je primerno, da se pod nekaterimi pogoji dovolijo premestitve rastlin Vitis v stadiju mirovanja znotraj in zunaj razmejenih območij, na katerih so bile navedene rastline tretirane z vročo vodo. |
(8) |
Ob upoštevanju dovzetnosti gostiteljskih rastlin za zadevni organizem ter potrebe po povečanju ozaveščenosti gospodarskih subjektov in sledljivosti v primeru pozitivnih rezultatov je primerno določiti, da se tudi gostiteljske rastline, ki nikoli niso rasle na razmejenih območjih, lahko premestijo znotraj ozemlja Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list. Vendar se z namenom, da se ne uvedejo nesorazmerna upravna bremena za prodajalce navedenih rastlin, ta zahteva ne bi smela uporabljati za premestitve navedenih rastlin osebam, ki delujejo za namene zunaj področij njihove trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti. |
(9) |
Zaradi resnih posledic, ki jih povzroči zadevni organizem, in pomena preprečevanja ali čimprejšnjega ukrepanja za obvladovanje morebitnih izbruhov na ozemlju Unije, bi morale vse države članice dati informacije na voljo najširši javnosti, potnikom, poklicnim in mednarodnim prevoznikom o nevarnosti zadevnega organizma na ozemlju Unije. |
(10) |
Francoski organi so Komisijo 27. julija 2015 obvestili o prvem izbruhu zadevnega organizma v korziški regiji. Zadevni organizem je bil najden na Korziki na rastlinah tistih vrst, ki še niso uvrščene na seznam kot zadevne rastline, zato je primerno posodobiti seznam zadevnih rastlin, da se vključijo navedene vrste. Prilogo I k Izvedbenemu sklepu 2015/789/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(11) |
Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(12) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789
Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 se spremeni:
1. |
V členu 1 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:
|
2. |
Vstavi se naslednji člen 3a: „Člen 3a Načrt izrednih ukrepov 1. Vsaka država članica do 31. decembra 2016 pripravi načrt, v katerem določi ukrepe, ki se v skladu s členi 4 do 6a in členi 9 do 13a sprejmejo na njenem ozemlju v primeru potrjene navzočnosti ali suma navzočnosti zadevnega organizma (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih ukrepov). 2. V načrtu izrednih ukrepov je določeno tudi naslednje:
3. Države članice ocenijo in po potrebi revidirajo svoje načrte izrednih ukrepov. 4. Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo načrte izrednih ukrepov.“ |
3. |
Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Kadar je navzočnost zadevnega organizma potrjena, zadevna država članica nemudoma razmeji območje v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje). Kadar je potrjena navzočnost ene ali več posameznih podvrst zadevnega organizma, lahko zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka razmeji območje samo v zvezi z navedeno podvrsto ali navedenimi podvrstami.“ |
4. |
Člen 5 se nadomesti z naslednjim: „Člen 5 Prepoved sajenja gostiteljskih rastlin na okuženih območjih 1. Sajenje gostiteljskih rastlin na okuženih območjih je prepovedano, razen na enotah pridelave, ki so fizično zavarovane pred vnosom zadevnega organizma z njegovimi vektorji. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica v skladu s pogoji iz Direktive Komisije 2008/61/ES (5) dovoli sajenje gostiteljskih rastlin v znanstvene namene na območju zadrževanja iz člena 7, zunaj območja iz člena 7(2)(c). (5) Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (UL L 158, 18.6.2008, str. 41).“" |
5. |
Člen 9 se spremeni:
|
6. |
Vstavi se naslednji člen 13a: „Člen 13a Kampanje ozaveščanja Države članice dajo najširši javnosti, potnikom ter poklicnim in mednarodnim prevoznikom na voljo informacije o nevarnosti zadevnega organizma za ozemlje Unije. Navedene informacije dajo na voljo javnosti v obliki ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja na zadevnih spletiščih pristojnih uradnih organov ali drugih spletiščih, ki jih določijo navedeni organi.“ |
7. |
Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu. |
Člen 2
Naslovniki
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 17. decembra 2015
Za Komisijo
Vytenis ANDRIUKAITIS
Član Komisije
(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 125, 21.5.2015, str. 36).
(3) Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (UL L 158, 18.6.2008, str. 41).
(4) Odbor PHL EFSA (Odbor EFSA za zdravje rastlin), 2015. Znanstveno mnenje o tretiranju rastlin Vitis sp. z vročo vodo proti organizmu Xylella fastidiosa. EFSA Journal 2015;13(9):4225, str. 10, doi:10.2903/j.efsa.2015.4225.
PRILOGA
Prilogi se spremenita:
1. |
V Prilogi I se po abecednem vrstnem redu vstavijo naslednje rastline:
|
2. |
Priloga II se črta. |
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/148 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2418
z dne 18. decembra 2015
o spremembi Sklepa 1999/352/ES, ESPJ, Euratom o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 249 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1), zlasti členov 65 in 197 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 65 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je Komisija pristojna za določitev uslužbencev, na katere prenese svoje naloge, obsega prenesenih pooblastil in omejitev pri prenosu na odredbodajalce. Pri tem bi morala ustrezno upoštevati svojo splošno politično odgovornost za upravljanje proračuna Unije. |
(2) |
V skladu s členom 15(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) bi moral sekretariat nadzornega odbora še naprej zagotavljati urad OLAF v tesnem sodelovanju z nadzornim odborom, generalni direktor urada OLAF pa bi moral biti še naprej odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, pristojen za vse odobritve v zvezi s člani sekretariata. Generalni direktor urada OLAF lahko navedena pooblastila prenese naprej na uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Unije. |
(3) |
Da bi se zagotovil učinkovit sistem notranje kontrole v skladu s členom 32 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in da bi se preprečil vtis, da se Evropski urad za boj proti goljufijam morebiti vmešava v naloge članov nadzornega odbora, bi bilo treba opredeliti ustrezen okvir za izvrševanje odobritev v zvezi s člani nadzornega odbora. Zlasti prenos pooblastil odredbodajalca v zvezi s člani bi moral biti organiziran tako, da bi preprečeval vtis glede morebitnega vmešavanja. |
(4) |
Ta sklep bi se moral začeti uporabljati 1. januarja 2016 skupaj z novo Prilogo I k notranjim pravilom. Zato bi moral začeti veljati čim prej. |
(5) |
Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V členu 6 Sklepa 1999/352/ES, ESPJ, Euratom se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Razen za izvrševanje odobritev v zvezi s člani nadzornega odbora je generalni direktor odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, pristojen za izvrševanje odobritev, vpisanih v prilogi, ki se nanaša na Urad, k splošnemu proračunu Evropske unije – oddelek Komisija, in odobritev, vpisanih pod postavke proračuna za preprečevanje goljufij, za katere je pooblaščen v skladu z notranjimi pravili za izvrševanje splošnega proračuna. Generalni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos svojih pooblastil na uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Unije v skladu z navedenimi notranjimi pravili.“
Člen 2
Ta sklep začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2016.
V Bruslju, 18. decembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(3) Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).
PRIPOROČILA
19.12.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 333/150 |
PRIPOROČILO (EU) 2015/2419
z dne 16. marca 2015
o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Ukrajina
PRIDRUŽITVENI SVET EU-UKRAJINA JE –
ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani in zlasti člena 463 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Na podlagi člena 463 Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) lahko Pridružitveni svet izda ustrezna priporočila za doseganje ciljev Sporazuma. |
(2) |
Na podlagi člena 476 Sporazuma pogodbenici sprejmeta kakršne koli splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Sporazuma. |
(3) |
Sporazum se do začetka veljavnosti uporablja začasno v skladu s Sklepom Sveta 2014/295/EU (2), Sklepom Sveta 2014/668/EU (3) in Sklepom Sveta 2014/691/EU (4). |
(4) |
Pogodbenici sta se dogovorili o besedilu pridružitvenega načrta, katerega namen je pripraviti in olajšati izvajanje Sporazuma z vzpostavitvijo praktičnega okvira za doseganje njunih glavnih ciljev, in sicer političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja. |
(5) |
Pridružitveni načrt ima dvojni namen, in sicer določitev konkretnih korakov za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic, določenih v Sporazumu, ter zagotovitev širšega okvira za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in Ukrajino, da se tako v skladu s splošnim ciljem Sporazuma okrepi gospodarsko povezovanje in poglobi politično sodelovanje – |
SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:
Edini člen
Pridružitveni svet priporoča, da pogodbenici izvajata pridružitveni načrt EU-Ukrajina (5), če je to izvajanje usmerjeno v doseganje ciljev Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani.
V Bruslju, 16. marca 2015
Za Pridružitveni svet
Predsednik
A. YATSENYUK
(1) UL L 161, 29.5.2014, str. 3.
(2) Sklep Sveta 2014/295/EU z dne 17. marca 2014 o podpisu Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi, glede preambule, člena 1 ter naslovov I, II in VII Sporazuma (UL L 161, 29.5.2014, str. 1).
(3) Sklep Sveta 2014/668/EU z dne 23. junija 2014 o podpisu Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi, kar zadeva naslov III (razen določb v zvezi z obravnavo državljanov tretjih držav, ki so zakonito zaposleni kot delavci na ozemlju druge pogodbenice) ter naslove IV, V, VI in VII Sporazuma ter z njim povezanih prilog in protokolov (UL L 278, 20.9.2014, str. 1).
(4) Sklep Sveta 2014/691/EU z dne 29. septembra 2014 o spremembi Sklepa 2014/668/EU o podpisu Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi, kar zadeva naslov III (razen določb v zvezi z obravnavo državljanov tretjih držav, ki so zakonito zaposleni kot delavci na ozemlju druge pogodbenice) ter naslove IV, V, VI in VII Sporazuma ter z njim povezanih prilog in protokolov (UL L 289, 3.10.2014, str. 1).
(5) Dokument st 6978/15, ki se nahaja na: http://register.consilium.europa.eu