19.12.2015

Uradni list Evropske unije

L 333/12

PROTOKOL

o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA UNIJA

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenica oziroma pogodbenici, STA SE –

Z NAMENOM izvesti standard OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih, v nadaljnjem besedilu: svetovni standard, v okviru sodelovanja, ki upošteva legitimne interese obeh pogodbenic,

OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenici dolgotrajno in tesno sodelujeta na področju medsebojne pomoči v davčnih zadevah, zlasti na področju uporabe ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (1), in želita z nadaljnjo krepitvijo navedenega sodelovanja izboljšati spoštovanje davčnih predpisov na mednarodni ravni,

OB UPOŠTEVANJU, da želita pogodbenici skleniti sporazum za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih podatkov,

OB UPOŠTEVANJU, da je treba člen 10 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljnjem besedilu; Sporazum) v obliki, kakršna je pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ki trenutno zagotavlja izmenjavo podatkov na zaprosilo, omejenih na dejanja, ki predstavljajo davčno goljufijo ali podobno, uskladiti s standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah,

OB UPOŠTEVANJU, da bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, uporabili svoje zadevne predpise in prakse na področju varstva podatkov in da se zavezujeta, da bosta druga drugo v primeru spremembe vsebine teh predpisov in praks o tem takoj obvestili,

OB UPOŠTEVANJU, da imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo; in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi),

OB UPOŠTEVANJU, da sta kategoriji Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, ki sta zajeti v Sporazumu, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, izognili poročanju. Kljub temu bi morale biti nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih obstaja majhno tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, izvzeti iz področja uporabe. Pragovi se na splošno ne bi smeli vključiti, saj bi se jim bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav izogniti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne nanašajo le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), temveč tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s Sporazumom, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi, je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti se spremeni:

(1)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“;

(2)

členi 1 do 22 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Opredelitve pojmov

1. V tem Sporazumu::

(a)	‚Evropska unija‘ pomeni Unijo, kakor je bila ustanovljena s Pogodbo o Evropski uniji in vključuje ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

(b)	‚država članica‘ pomeni državo članico Evropske unije;

(c)	‚Švica‘ pomeni ozemlje Švicarske konfederacije, kakor je opredeljeno z njeno zakonodajo v skladu z mednarodnim pravom;

(d)

‚Pristojni organi Švice‘ in ‚Pristojni organi držav članic‘ pomeni tiste organe, ki so navedeni v Prilogi III pod točko (a) oziroma (b) do (ac). Priloga III je sestavni del tega sporazuma. Seznam Pristojnih organov v Prilogi III se lahko spremeni s preprostim obvestilom, ki ga drugi pogodbenici pošlje Švica za organ iz točke (a) Priloge III in Evropska unija za organe iz točk (b) do (ac) Priloge III;

(e)

‚Finančna institucija države članice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka navedene države članice, če se navedena podružnica nahaja v tej državi članici;

(f)	‚Finančna institucija Švice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Švice, ne vključuje pa podružnic navedene Finančne institucije, ki so zunaj Švice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Švice, če se navedena podružnica nahaja v Švici;

(g)	‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali Finančno institucijo Švice, ki ni Neporočevalska finančna institucija;

(h)	‚Račun, o katerem se poroča‘ odvisno od vsebine pomeni Račun države članice, o katerem se poroča, ali Račun Švice, o katerem se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki so vzpostavljeni v navedeni državi članici ali Švici;

(i)

‚Račun države članice, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija Švice in je v lasti vsaj ene osebe države članice, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba države članice, o kateri se poroča;

(j)	‚Račun Švice, o katerem se poroča‘ pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in je v lasti vsaj ene Osebe Švice, ki je Oseba, o kateri se poroča, ali Pasivnega nefinančnega subjekta z vsaj eno Obvladujočo osebo, ki je Oseba Švice, o kateri se poroča;

(k)	‚Oseba države članice‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija Švice opredeli za rezidenta države članice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident države članice;

(l)	‚Oseba Švice‘ pomeni posameznika ali Subjekt, ki ga Poročevalska finančna institucija države članice opredeli za rezidenta Švice v skladu s postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Švice.

2. Vsak izraz z veliko začetnico, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, ima tak pomen, kot ga ima (i) za države članice na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (2) ali, kjer je primerno, nacionalne zakonodaje države članice, ki uporablja Sporazum, in (ii) za Švico na podlagi njene nacionalne zakonodaje, tak pomen pa je skladen s pomenom iz prilog I in II.

Vsak izraz, ki ni drugače opredeljen v tem sporazumu, Prilogi I ali Prilogi II, ima, razen če iz vsebine izhaja drugače oziroma se Pristojna organa države članice in Švice dogovorita o skupnem pomenu v skladu s členom 7 (kot to dovoljuje nacionalna zakonodaja), tak pomen, kot ga ima v tistem trenutku vzakonodaji zadevne jurisdikcije, ki uporablja ta sporazum, (i) za države članice v Direktivi Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja ali, kjer je primerno, nacionalni zakonodaji zadevne države članice in (ii) za Švico v njeni nacionalni zakonodaji, pomen, kot ga ima v veljavni davčni zakonodaji zadevne jurisdikcije (države članice ali Švice), ki prevlada nad pomenom, ki se izrazu dodeli v drugih pravnih aktih navedene jurisdikcije.

Člen 2

Avtomatična izmenjava podatkov v zvezi z Računi, o katerih se poroča

1. Pristojni organ Švice in Pristojni organ posamezne države članice ter Pristojni organ posamezne države članice in Pristojni organ Švice si v skladu z določbami tega člena in na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti v skladu s prilogama I in II, ki sta sestavni del tega sporazuma, vsako leto avtomatično izmenjata podatke, pridobljene v skladu s takimi pravili, ki so določeni v odstavku 2.

2. Podatki, ki se izmenjajo v primeru države članice glede posameznega Računa Švice, o katerem se poroča, in v primeru Švice glede posameznega Računa države članice, o katerem se poroča, so:

(a)

ime, naslov, identifikacijska številka davkoplačevalca (v nadaljnjem besedilu: IŠD) ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti iz prilog I in II ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in IŠD Subjekta ter ime, naslov, IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

(b)	številka računa (ali ustrezna oznaka, če ni številke računa);

(c)	ime in morebitna identifikacijska številka Poročevalske finančne institucije;

(d)

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

(e)

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(i)	skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

(ii)

skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

(f)	v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, in

(g)

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku 2(e) ali (f), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

Člen 3

Čas in način avtomatične izmenjave podatkov

1. Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 lahko določita v skladu z davčno zakonodajo jurisdikcije (države članice ali Švice), ki izmenjuje podatke.

2. V podatkih, ki se izmenjujejo, mora biti zaradi izmenjave podatkov iz člena 2 navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

3. Kar zadeva člen 2(2), se izmenjajo podatki za prvo leto, ki se začne z začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, in za vsa naslednja leta, izmenjajo pa se v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katerega se podatki nanašajo.

4. Pristojni organi bodo podatke iz člena 2 avtomatično izmenjali v shemi skupnega standarda poročanja v razširljivem označevalnem jeziku.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 4

Sodelovanje pri vzpostavljanju skladnosti in izvrševanju

Pristojni organ države članice bo obvestil Pristojni organ Švice in Pristojni organ Švice bo obvestil Pristojni organ države članice, če najprej navedeni pristojni organ (ki obvešča) upravičeno domneva, da so se zaradi napake sporočili nepravilni ali nepopolni podatki na podlagi člena 2, ali pa Finančna institucija, ki poroča, ni v skladu z veljavnimi zahtevami za poročanje in postopki dolžne skrbnosti v skladu s prilogama I in II. Obveščeni Pristojni organ bo sprejel vse ustrezne ukrepe, ki so na voljo v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo, da odpravi napake ali neskladnosti, opisane v obvestilu.

Člen 5

Izmenjava podatkov na zaprosilo

1. Ne glede na določbe člena 2 in vseh drugih sporazumov, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov na zaprosilo med Švico in državo članico, lahko pristojni organ Švice in pristojni organ države članice na zaprosilo izmenjajo tiste podatke, ki so predvidoma pomembni za izvajanje tega sporazuma ali za izvajanje ali uveljavljanje nacionalne zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu Švice in držav članic, njihovih političnih enot ali lokalnih organov, če obdavčenje na podlagi take nacionalne zakonodaje ni v nasprotju z veljavnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Švico in zadevno državno članico.

2. Določbe odstavka 1 tega člena in člena 6 se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da Švici ali državi članici nalagajo obveznost:

(a)	da izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso Švice oziroma države članice;

(b)	da predloži podatke, ki jih ni mogoče dobiti na podlagi zakonodaje ali po običajni upravni poti Švice oziroma navedene države članice;

(c)	da predloži podatke, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

3. Če v skladu s tem členom za podatke zaprosi država članica ali Švica, ki ravna kot jurisdikcija, ki je poslala zaprosilo, Švica ali država članica, ki ravna kot jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih podatkov, tudi če jih navedena jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz odstavka 2, vendar se v nobenem primeru te omejitve ne razlagajo tako, kot da lahko jurisdikcija, ki zaprosilo prejme, zavrne predložitev podatkov le zato, ker sama zanje nima interesa.

4. V nobenem primeru se določbe odstavka 2 ne razlagajo, kot da je v skladu z njimi dovoljeno, da Švica ali država članica zavrne posredovanje podatkov le zato, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe.

5. Pristojni organi se bodo dogovorili o standardnih obrazcih, ki se bodo uporabljali, in vsaj enem načinu prenosa podatkov, vključno s standardi šifriranja.

Člen 6

Zaupnost in varstvo osebnih podatkov

1. Vsi podatki, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupni in varujejo enako kakor podatki, pridobljeni na podlagi nacionalne zakonodaje navedene jurisdikcije, in v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko jurisdikcija, ki pošilja podatke, določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2. Taki podatki se vsekakor razkrijejo le osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri odmeri, pobiranju ali izterjavi davkov, izvrševanju, pregonu, odločanju o pritožbah ali nadzoru v zvezi z davki navedene jurisdikcije (države članice ali Švice). Zadevne podatke lahko uporabljajo le navedene osebe ali organi, ki jih lahko uporabljajo le v namene iz prejšnjega stavka. Ne glede na določbe odstavka 1 pa smejo podatke razkriti v javnem sodnem postopku ali sodnih odločbah v zvezi s takimi davki.

3. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se podatki, ki jih prejme jurisdikcija (država članica ali Švica), lahko uporabijo za druge namene, kadar se za take namene lahko uporabijo po zakonodaji jurisdikcije, ki je podatke predložila (Švice oziroma države članice), njen pristojni organ pa tako uporabo dovoli. Podatke, ki jih jurisdikcija (država članica ali Švica) zagotovi drugi jurisdikciji (Švici oziroma državi članici), lahko slednja s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa prve jurisdikcije, od katere podatki izvirajo, pošlje tretji jurisdikciji (drugi državi članici). Podatki, ki jih ena država članica zagotovi drugi državi članici na podlagi svoje veljavne zakonodaje, s katero se izvaja Direktiva Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, se lahko s predhodnim dovoljenjem pristojnega organa države članice, od katere podatki izvirajo, pošljejo Švici.

4. Vsak pristojni organ države članice ali Švice takoj obvesti drugi pristojni organ, tj. Švice oziroma navedene države članice, o kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

Člen 7

Posvetovanja in začasna prekinitev Sporazuma

1. Če se pojavijo kakšne težave pri izvajanju ali razlagi tega sporazuma, lahko pristojni organi Švice ali države članice zahtevajo posvetovanja med pristojnim organom Švice in vsaj enim pristojnim organom držav članic, da se razvijejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje izpolnjevanja tega sporazuma. Ti pristojni organi o rezultatih posvetovanj nemudoma obvestijo Evropsko komisijo in pristojne organe drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko pri posvetovanjih v zvezi z razlago sodeluje Evropska komisija.

2. Če se posvetovanje nanaša na večjo neskladnost z določbami tega sporazuma in s postopkom iz odstavka 1 ni mogoče doseči ustreznega dogovora, lahko pristojni organ države članice ali Švice začasno prekine izmenjavo podatkov na podlagi tega sporazuma s Švico oziroma določeno državo članico, in sicer s pisnim obvestilom, ki ga pošlje drugemu zadevnemu pristojnemu organu. Takšna začasna prekinitev ima takojšni učinek. Za namene tega odstavka večja neskladnost vključuje, vendar ni omejena na: neskladnost z določbami o zaupnosti in varovanju podatkov iz tega sporazuma, neskladnost pristojnega organa države članice ali Švice z zahtevami iz tega sporazuma glede pravočasnega posredovanja podatkov ali posredovanja ustreznih podatkov oziroma opredelitev statusa Subjektov ali računov kot Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov na način, ki je v nasprotju s tem sporazumom.

Člen 8

Spremembe

1. Pogodbenici se posvetujeta vedno, kadar se na ravni OECD sprejme pomembna sprememba katerega od elementov svetovnega standarda ali, če je po mnenju pogodbenic to potrebno, da se izboljša tehnično delovanje tega sporazuma ali ocenijo in vključijo drugi dogodki na mednarodni ravni. Posvetovanja se izvedejo v enem mesecu od datuma, na katerega je pogodbenica podala zahtevo, v nujnih primerih pa kakor hitro je mogoče.

2. Pogodbenici se na podlagi take pogodbe lahko posvetujeta in proučita, ali so potrebne spremembe tega sporazuma.

3. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1 in 2 vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

4. Po posvetovanjih se lahko ta sporazum spremeni s protokolom ali novim sporazumom med pogodbenicama.

5. Kadar pogodbenica začne izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD, in želi ustrezno spremeniti Prilogo I in/ali Prilogo II tega sporazuma, o tem obvesti drugo pogodbenico. Postopek posvetovanja med pogodbenicama se izvede v enem mesecu od obvestila. Ne glede na odstavek 4, kadar se pogodbenici v okviru tega postopka posvetovanja dogovorita glede spremembe, ki bi jo bilo treba uvesti v Prilogo I in/ali Prilogo II, lahko pogodbenica, ki je spremembo zahtevala, v obdobju, potrebnem za izvedbo spremembe z uradno spremembo Sporazuma, od prvega januarja leta, ki sledi sklenitvi navedenega postopka, začasno uporablja spremenjeno različico Priloge I in/ali Priloge II k temu sporazumu, kot je bila potrjena v postopku posvetovanja.

Za pogodbenico se šteje, da je začela izvajati spremembo svetovnega standarda, ki jo je sprejela OECD:

(a)	za države članice: ko je sprememba vključena v Direktivo Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja;

(b)	za Švico: ko je sprememba vključena v sporazum s tretjo državo ali v nacionalno zakonodajo.

Člen 9

Plačila dividend, obresti in licenčnin med družbami

1. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, dividende, ki jih odvisne družbe plačujejo matičnim družbam, v državi vira niso obdavčene, kadar:

—	ima matična družba vsaj dve leti neposredno v lasti vsaj 25 % kapitala te odvisne družbe in

—	je ena družba rezidentka za davčne namene v državi članici in druga družba rezidentka za davčne namene v Švici in

—	v skladu s katerim koli sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s katero koli tretjo državo nobena družba ni rezidentka za davčne namene v tej tretji državi in

—	sta obe družbi zavezani plačilu davka od dobička pravnih oseb, ne da bi bili oproščeni plačila, in imata obe obliko kapitalske družbe (3).

2. Brez poseganja v uporabo nacionalnih določb ali določb na podlagi sporazuma, ki so namenjene preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, plačila obresti in licenčnin med povezanimi družbami ali njihovimi stalnimi poslovnimi enotami v državi vira niso obdavčena, kadar:

—	sta ti družbi vsaj dve leti povezani z vsaj 25-odstotno neposredno udeležbo ali sta obe v lasti tretje družbe, ki ima vsaj dve leti neposredno v lasti vsaj 25 % kapitala prve in kapitala druge družbe, in

—	je ena družba rezidentka za davčne namene ali je stalna poslovna enota v državi članici in je druga družba rezidentka za davčne namene ali je druga stalna poslovna enota v Švici, in

—	po katerih koli sporazumih o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s tretjimi državami nobena družba ni rezidentka za davčne namene v tej tretji državi in tam nima stalne poslovne enote, in

—	so vse družbe zavezane plačilu davka od dobička pravnih oseb, ne da bi bile oproščene plačila, in imajo vse obliko kapitalske družbe (3).

3. To ne vpliva na obstoječe sporazume o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami, v katerih je zagotovljena ugodnejša davčna obravnava plačil dividend, obresti in lincenčnin.

Člen 10

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove tako, da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta odpoved začne učinkovati prvi dan v mesecu po poteku dvanajstih mesecev od datuma obvestila o odpovedi. V primeru odpovedi vsi podatki, prejeti na podlagi tega sporazuma, ostanejo zaupni, zanje pa še naprej velja člen 6 tega sporazuma.

Člen 11

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemlju držav članic, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, ter na drugi strani v Švici.“;

(3)

priloge se nadomestijo z naslednjim:

„

PRILOGA I

Enotni standard poročanja in dolžne skrbnosti za podatke o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: enotni standard poročanja)

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

V skladu z odstavki od C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Švice) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:

ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ter IŠD Subjekta in ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2.	številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3.	ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(a)	skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(b)

6.	v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

B.	Med podatki, ki se sporočajo, mora biti navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D.	Ne glede na pododstavek A(1) IŠD ni treba sporočiti, če je ni izdala zadevna država članica, Švica ali druga jurisdikcija rezidentstva.

Ne glede na pododstavek A(1) datuma rojstva ni treba sporočiti, razen če mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer zbirati in sporočati takšne podatke na podlagi nacionalne zakonodaje in je ta podatek med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII, če ni določeno drugače, pa je treba podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo.

B.	Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

C.	Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalskega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi nacionalnega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica ali Švica dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Za Že obstoječi račun posameznika, ki je Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Pogodba rentnega zavarovanja, ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice, Švice ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

(a)	identifikacija Imetnika računa kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča;

(b)	trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(c)	ena ali več telefonskih številk v Jurisdikciji, o kateri se poroča in, odvisno od vsebine, nobena v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije;

(d)	trajni nalog (razen za depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(e)	trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, ali

(f)	naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v Jurisdikciji, o kateri se poroča, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3.	Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake Jurisdikcije, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča, če:

(a)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v Jurisdikciji, o kateri se poroča, eno ali več telefonskih številk v navedeni Jurisdikciji, o kateri se poroča (in, odvisno od vsebine, nobene v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ter

(ii)	Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

(b)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ali

(ii)	Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1.	Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

(a)	najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

(b)	najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

(c)	najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

(d)	katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje in

(e)	kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

(a)	rezidenčni status Imetnika računa;

(b)	naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(c)	telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(d)	v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

(e)	morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa, in

(f)	morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

Posledica odkritja indicev.

(a)

Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v pododstavku B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz pododstavka C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

(b)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

(c)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov, razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v enem letu od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015.

E.	Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno Jurisdikcijo, o kateri se poroča (v skladu z odstavkom D oddelka I), in datum rojstva.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTA

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov odloči drugače, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Pregled podatkov, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Zato podatki, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v Jurisdikciji, o kateri se poroča.

(b)

Če je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

(i)

podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več nefinančni subjekt, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali

(ii)	samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune subjektov.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

(b)

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej Jurisdikciji, o kateri se poroča, ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A.	Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III.

Država članica ali Švica ima možnost, da Poročevalski finančni instituciji dovoli obravnavo Finančnega računa, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, kot Finančnega računa, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

(b)	zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, ter

(c)	skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega odstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4.	Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice ali Švice izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

ODDELEK VIII

OPREDELJENI IZRAZI

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

Poročevalska finančna institucija

1.	Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali finančno institucijo Švice, ki ni Neporočevalska finančna institucija.

Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3.	Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta.

5.	Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:

(a)

katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

(i)	trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami,

(ii)	upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali

(iii)

drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe

ali

(b)	katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(a).

Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(9)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8.	Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

Neporočevalska finančna institucija

Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

(a)	Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

(b)	Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

(c)

kateri koli drug Subjekt, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Neporočevalska finančna institucija ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

(d)	Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

(e)	skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice, Švice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice, Švice ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

(a)

‚Sestavni del‘ države članice, Švice ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice, Švice ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

(b)

Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice, Švice ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

(i)	je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

(ii)	se njegov čisti dobiček pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

(iii)

se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

(c)

Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada same države članice, Švice ali druge jurisdikcije in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, Švice ali druge jurisdikcije ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

(b)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

(c)

sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

(i)	sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali pa je takšen dohodek obdavčen po nižji stopnji, ker ima status pokojninskega načrta;

(ii)	sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz pododstavkov B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

(iii)

izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz pododstavkov B(5) do (7) ali pokojninske račune iz pododstavka C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki, ali

(iv)

prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut letno ne smejo presegati 50 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice,.

Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	ima sklad manj kot 50 udeležencev;

(b)	sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni nefinančni subjekti;

(c)	prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

(d)	udeleženci, ki niso rezidenti jurisdikcije (države članice ali Švice), v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada in

(e)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(b)

Finančna institucija ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali pred njim izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih nefinančnih subjektov z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

(a)	kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015;

(b)	kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

(c)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

(d)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, odkupijo ali imobilizirajo.

Finančni račun

Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

(a)

v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

(b)	v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

(c)

katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3.	Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

(a)	izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

(b)	kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

(c)

kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

(d)	kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

(e)	kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

(a)	Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015.

(b)

Država članica ali Švica lahko razširi izraz ‚Že obstoječi račun‘ tako, da pomeni tudi kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

(i)	ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji ali Povezanem subjektu, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija, Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(a);

(ii)

Poročevalska finančna institucija oziroma Povezani subjekt, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko (b), obravnava kot en sam Finančni račun;

(iii)

lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz pododstavka C(9)(a), in

(iv)	za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene tega sporazuma.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz te točke. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, kot to stori država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

10.

Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s pododstavkom C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.

11.	Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12.	Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13.	Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14.

Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

15.

Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

16.	Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17.

Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

(a)

pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

davčnim organom je treba sporočati podatke v zvezi z računom;

(iv)	pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi in

(v)

bodisi (i) so letni prispevki omejeni na največ 50 000 USD ali na enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, bodisi (ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na največ 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7).

(b)

račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi, in

(iv)	letni prispevki so omejeni na največ 50 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(c)

pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

(ii)	pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

(iii)

znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe, in

(iv)	pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

(d)	račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

(e)

račun, ki se odpre v zvezi s:

(i)	sklepom ali sodbo sodišča;

(ii)

prodajo, zamenjavo ali zakupom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

—	sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali zakupom premoženja;

—

odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom;

—	sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine;

—	ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev, in

—	ni povezan z računom iz pododstavka C(17)(f);

(iii)

obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

(iv)	obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

(f)

Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(ii)

Finančna institucija z ali pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke v višini nad 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

(g)

kateri koli drug račun, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Izključeni račun ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, ki se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega računa kot Izključenega računa ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

Račun, o katerem se poroča

1.	Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni račun, ki ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII.

Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

Izraz ‚Oseba jurisdikcije, o kateri se poroča‘, pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, v skladu z davčno zakonodajo takšne jurisdikcije, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4.	Izraz ‚Jurisdikcija, o kateri se poroča‘ pomeni Švico glede na državo članico ali državo članico glede na Švico v okviru obveznosti zagotavljanja podatkov iz oddelka I.

Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi z državo članico ali Švico pomeni:

(a)	katero koli državo članico glede poročanja Švici, ali

(b)	Švico glede poročanja državi članici, ali

(c)

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, odvisno od vsebine, zadevna država članica ali Švica sporazum, v skladu s katerim bo navedena druga jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga navedena država članica ali Švica objavi in sporoči Švici oziroma Evropski komisiji;

(d)	v zvezi z državami članicami katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Evropska unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7.	Izraz ‚nefinančni subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

8.	Izraz ‚Pasivni nefinančni subjekt‘ pomeni: (i) nefinančni subjekt, ki ni Aktivni nefinančni subjekt, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

Izraz ‚Aktivni nefinančni subjekt‘ pomeni nefinančni subjekt, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a)

manj kot 50 % bruto dohodka nefinančnega subjekta v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel nefinančni subjekt v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

(b)	z delnicami nefinančnega subjekta se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je nefinančni subjekt Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c)	nefinančni subjekt je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

(d)

pretežen del dejavnosti nefinančnega subjekta je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa nefinančnega subjekta, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

(e)

nefinančni subjekt še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za nefinančni subjekt ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil nefinančni subjekt prvotno organiziran;

(f)	nefinančni subjekt v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

(g)

nefinančni subjekt se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

(h)

nefinančni subjekt izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(i)

je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

(ii)	je oproščen davka od dohodka v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji);

(iii)

nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

(iv)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev nefinančnega subjekta ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju nefinančnega subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil nefinančni subjekt, in

(v)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju nefinančnega subjekta vsa njegova sredstva dodelijo državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali kateri koli njeni politični enoti.

Razno

Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te priloge ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2.	Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3.	Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Država članica ali Švica lahko Subjekt opredeli kot ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (a) en Subjekt nadzoruje drugega, (b) sta oba pod skupnim nadzorom ali (c) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

5.	Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

(a)	potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

(b)	glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

(c)

glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v jurisdikciji (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi jurisdikcijo (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

(d)	kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko posamezna država članica ali Švica Poročevalski finančni instituciji dovoli, da kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

ODDELEK IX

UČINKOVITO IZVAJANJE

Vse države članice in Švica morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

1.	pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

2.	pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

3.	upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

4.	upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in

5.	učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.

PRILOGA II

Dopolnilna pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih

1. Sprememba okoliščin

‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2. Samopotrdilo za Nove račune subjekta

Glede Novih računov subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3. Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije (torej lahko Sodelujoča jurisdikcija uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Finančna institucija Švice ali Finančna institucija druge sodelujoče jurisdikcije. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s tem sporazumom ali katerim drugim sporazumom, s katerim se izvaja svetovni standard glede Računov, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji, ker je rezident te druge Sodelujoče jurisdikcije za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije in tako Finančna institucija države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije, če:

(a)	je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije,

(b)	je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji, ali

(c)	se nad njo izvaja finančni nadzor v državi članici, Švici ali drugi Sodelujoči jurisdikciji.

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več Sodelujočih jurisdikcij (države članice, Švice ali druge Sodelujoče jurisdikcije), zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti sodelujoče jurisdikcije, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4. Vodenje računa

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

(a)	v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika);

(b)	v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (ne pa zastopnik Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija);

(c)	v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun, zadevna Finančna institucija;

(d)	v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo.

5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni nefinančni subjekti

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I, se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni nefinančni subjekt, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6. Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.

PRILOGA III

Seznam pristojnih organov pogodbenic

Pristojni organi za namene tega sporazuma so:

(a)

v Švici: Le chef du Département fédéral des finances ou son représentant autorisé/Der Vorsteher oder die Vorsteherin des Eidgenössischen Finanzdepartements oder die zu seiner oder ihrer Vertretung bevollmächtigte Person / Il capo del Dipartimento federale delle finanze o la persona autorizzata a rappresentarlo,

(b)	v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën/Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik,

(c)	v Republiki Bolgariji: Изпълнителният директор на Националната агенция за приходите ali pooblaščeni predstavnik,

(d)	v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni predstavnik,

(e)	v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni predstavnik,

(f)	v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni predstavnik,

(g)	v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni predstavnik,

(h)	v Helenski republiki: Ο Υπουργός Οικονομίας και Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik,

(i)	v Kraljevini Španiji: El Ministro de Economía y Hacienda ali pooblaščeni predstavnik,

(j)	v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni predstavnik,

(k)	v Republiki Hrvaški: Ministar financija ali pooblaščeni predstavnik,

(l)	na Irskem: The Revenue Commissioners ali njihov pooblaščeni predstavnik,

(m)	v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni predstavnik,

(n)	v Republiki Ciper: Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni predstavnik,

(o)	v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni predstavnik,

(p)	v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni predstavnik,

(q)	v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni predstavnik,

(r)	na Madžarskem: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni predstavnik,

(s)	v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni predstavnik,

(t)	v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni predstavnik,

(u)	v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni predstavnik,

(v)	v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni predstavnik,

(w)	v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni predstavnik,

(x)	v Romuniji: Președintele Agenției Naționale de Administrare Fiscală ali pooblaščeni predstavnik,

(y)	v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni predstavnik,

(z)	v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni predstavnik,

(aa)	v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni predstavnik,

(ab)	v Kraljevini Švedski: Chefen för Finansdepartementet ali pooblaščeni predstavnik,

(ac)

v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni predstavnik in pristojni organ v Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v okviru instrumentov EU in ES in zadevnih pogodb, uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Švici in ki se uporabljajo za ta sporazum.

“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta protokol o spremembi morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Protokol o spremembi začne veljati prvega dne januarja po končnem uradnem obvestilu.

2. Kar zadeva izmenjavo podatkov na zahtevo, izmenjava podatkov na zahtevo v skladu s tem protokolom o spremembi velja za zahteve, podane na dan začetka njegove veljavnosti ali pozneje za podatke, povezane s proračunskimi leti, ki se začnejo prvega dne januarja leta, v katerem začne veljati ta protokol o spremembi. Člen 10 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, velja naprej, razen če velja člen 5 Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem protokolom o spremembi.

3. Terjatve posameznikov v skladu s členom 9 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, ostanejo z začetkom veljavnosti tega protokola o spremembi nespremenjene.

4. Švica pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, opravi končno plačilo državam članicam in sporoči podatke, ki jih je v skladu s členom 2 Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, prejela od plačilnih zastopnikov s sedežem v Švici za zadnje leto veljavnosti Sporazuma v obliki, kakršna je bila pred spremembo s tem protokolom o spremembi, oziroma če je primerno, za katero koli predhodno leto.

Člen 3

Sporazum se s Protokolom dopolni z naslednjo vsebino:

„Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni.

Ob podpisu tega protokola o spremembi med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo sta se podpisana, ki sta bila pravilno obveščena, sporazumela o teh določbah, ki so sestavni del Sporazuma, kakor je spremenjen s tem protokolom o spremembi:

1.	Razume se, da se za izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma zaprosi šele, ko država prosilka (država članica ali Švica) izčrpa vse običajne vire informacij, ki so na voljo po notranjem davčnem postopku.

Razume se, da pristojni organ države prosilke (države članice ali Švice) ob zaprosilu za podatke na podlagi člena 5 tega sporazuma pristojnemu organu zaprošene države (Švice oziroma države članice) priskrbijo naslednje podatke:

(i)	identiteto osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave;

(ii)	obdobje, za katerega se prosijo podatki;

(iii)

izjavo o podatkih, ki jih prosijo, vključno z njihovo naravo in obliko, v kateri bi jih država prosilka želela prejeti od zaprošene države;

(iv)	davčni namen, za katerega se prosijo podatki;

(v)	če sta znana, ime in naslov osebe, za katero menijo, da ima zaprošene podatke.

Razume se, da je navedba standarda ‚predvidene pomembnosti‘ zagotoviti izmenjavo podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma v čim večjem obsegu, hkrati pa razjasniti, da se države članice in Švica ne smejo ukvarjati z ‚naključnimi poizvedbami‘ ali zaprositi za podatke, ki najverjetneje niso pomembni za davčne zadeve določenega davkoplačevalca. Odstavek 2 vsebuje pomembne postopkovne zahteve, ki naj bi zagotovile, da ni naključnih poizvedb, vendar se določbe od (i) do (v) odstavka 2 kljub temu ne smejo razlagati, kot da so v nasprotju z učinkovito izmenjavo podatkov. Standard ‚predvidene pomembnosti‘ se lahko izpolni v primerih, ki se nanašajo na enega davkoplačevalca (identificiranega z imenom ali kako drugače) ali v primerih, ki se nanašajo na več davkoplačevalcev (identificiranih z imenom ali kako drugače).

4.	Razume se, da ta sporazum ne vključuje spontane izmenjave podatkov.

Razume se, da se pri izmenjavi podatkov na podlagi člena 5 tega sporazuma uporabljajo upravna postopkovna pravila glede pravic davkoplačevalcev, ki jih imajo v zaprošeni državi (državi članici ali Švici). Razume se tudi, da je cilj teh določb davkoplačevalcem zagotoviti pošten postopek in ne preprečiti ali neupravičeno zavlačevati postopka izmenjave podatkov.“

Člen 4

Jeziki

Ta protokol o spremembi je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

Съставено в Брюксел на двадесет и седми май две хиляди и петнадесета година.

Hecho en Bruselas, el veintisiete de mayo de dos mil quince.

V Bruselu dne dvacátého sedmého května dva tisíce patnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syvogtyvende maj to tusind og femten.

Geschehen zu Brüssel am siebenundzwanzigsten Mai zweitausendfünfzehn.

Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta maikuu kahekümne seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι εφτά Μαΐου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.

Done at Brussels on the twenty-seventh day of May in the year two thousand and fifteen.

Fait à Bruxelles, le vingt-sept mai deux mille quinze.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset sedmog svibnja dvije tisuće petnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì ventisette maggio duemilaquindici.

Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada divdesmit septītajā maijā.

Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų gegužės dvidešimt septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenötödik év május havának huszonhetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-sebgħa u għoxrin jum ta’ Mejju tas-sena elfejn u ħmistax.

Gedaan te Brussel, de zevenentwintigste mei tweeduizend vijftien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego siódmego maja roku dwa tysiące piętnastego.

Feito em Bruxelas, em vinte e sete de maio de dois mil e quinze.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci și șapte mai două mii cincisprezece.

V Bruseli dvadsiateho siedmeho mája dvetisícpätnásť.

V Bruslju, dne sedemindvajsetega maja leta dva tisoč petnajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä toukokuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.

Som skedde i Bryssel den tjugosjunde maj tjugohundrafemton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

За Конфедерация Швейцария

Por la Confederación Suiza

Za Švýcarskou konfederaci

For Det Schweiziske Forbund

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Šveitsi Konföderatsiooni nimel

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Za Švicarsku Konfederaciju

Per la Confederazione svizzera

Šveices Konfederācijas vārdā –

Šveicarijos Konfederacijos vardu

A Svájci Államszövetség részéről

Għall-Konfederazzjoni Żvizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej

Pela Confederação Suíça

Pentru Confederația Elvețiană

Za Švajčiarsku konfederáciu

Za Švicarsko konfederacijo

Sveitsin valaliiton puolesta

För Schweiziska edsförbundet

(1) UL L 157, 26.6.2003, str. 38.

(2) UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(3) V zvezi s Švico izraz ‚kapitalska družba‘ zajema:

—	société anonyme/Aktiengesellschaft/società anonima;

—	société à responsabilité limitée/Gesellschaft mit beschränkter Haftung/società a responsabilità limitata;

—	société en commandite par actions/Kommanditaktiengesellschaft/società in accomandita per azioni.

IZJAVE POGODBENIC:

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ZAČETKU VELJAVNOSTI PROTOKOLA O SPREMEMBI

Pogodbenici izjavljata, da pričakujeta, da bodo ustavna pravila Švice in pravila zakonodaje Evropske unije o sklepanju mednarodnih sporazumov pravočasno izpolnjena, da bo Protokol o spremembi začel veljati prvega januarja 2017. Da se doseže ta cilj, bosta sprejeli vse mogoče ukrepe.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN PRILOGAH

Pogodbenici se glede izvajanja Sporazuma in prilog strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD in skupni standard poročanja upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA

Pogodbenici se glede izvajanja člena 5 o izmenjavi podatkov na zahtevo strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.

SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O DELU III(A) PRILOGE I K SPORAZUMU

Pogodbenici se strinjata, da bosta proučili praktični pomen oddelka III(A) Priloge I, v skladu s katerim za Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Pogodbenici enotno razlagata, da zakonodaja Poročevalski finančni instituciji na podlagi oddelka III(A) Priloge I prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo in Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, učinkovito preprečuje le, kadar zakonodaja Evropske unije in nacionalna zakonodaja držav članic ali švicarska zakonodaja, ki se uporablja za Poročevalsko finančno institucijo, rezidentko Sodelujoče jurisdikcije (države članice ali Švice), navedeni Poročevalski finančni instituciji učinkovito ne preprečuje le prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja v Jurisdikciji, o kateri se poroča (Švici oziroma državi članici), ampak ta zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje tudi prodajo Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča, v katerih koli drugih okoliščinah.

V tem okviru bo posamezna država članica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila Švico, če veljavna zakonodaja Evropske unije in nacionalna zakonodaja navedene države članice Poročevalskim finančnim institucijam v Švici preprečujeta prodajo takih pogodb njenim rezidentom, ne glede na to kje so bile te pogodbe zaključene. V skladu s tem bo Švica obvestila Evropsko komisijo, ki bo obvestila države članice, če švicarska zakonodaja Poročevalskim finančnim institucijam ene države članice ali več preprečuje prodajo takih pogodb švicarskim rezidentom, ne glede na to kje so pogodbe zaključene. Ta obvestila se posredujejo pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi glede na predviden pravni položaj po začetku veljavnosti. Če takšno obvestilo ne bo posredovano, se bo štelo, da zakonodaja Jurisdikcije, o kateri se poroča, Poročevalskim finančnim institucijam v enih ali več okoliščinah učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom navedene Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pod pogojem, da zakonodaja jurisdikcije Poročevalske finančne institucije Poročevalskim finančnim institucijam prav tako učinkovito ne preprečuje prodaje Zavarovalnih pogodb z odkupno vrednostjo ali Pogodb rentnega zavarovanja rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča, oddelek III(A) Priloge I ne velja za zadevne Poročevalske finančne institucije in pogodbe.

IZJAVA ŠVICE O ČLENU 5 SPORAZUMA

Švicarska delegacija je Evropsko komisijo obvestila, da Švica ne bo izmenjala podatkov v zvezi z zahtevo v zvezi s podatki, ki so bili pridobljeni nezakonito. Evropska komisija se je seznanila s švicarskim stališčem.

19.12.2015

Uradni list Evropske unije

L 333/54

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2402

z dne 12. oktobra 2015

o pregledu harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 14(10) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s členom 4(1) Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU (3) določila harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote kot matriko vrednosti, diferencirano po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva. Te vrednosti veljajo do 31. decembra 2015.

(2)

Komisija je pregledala harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, ki so jih predložili države članice in deležniki. Kot rezultat razvoja najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije, ugotovljenega v pregledanem obdobju 2011–2015, bi bilo treba za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije razliko za leto izdelave naprave za soproizvodnjo iz Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU obdržati.

(3)	S pregledom harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati le za naprave, ki uporabljajo plinasta goriva.

(4)

Z navedenim pregledom je bilo potrjeno, da bi se morali na podlagi nedavnih izkušenj in analize korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, iz Izvedbenega sklepa 2011/877/EU uporabljati tudi v prihodnje. Da bi se bolje odrazile izgube, do katerih ni prišlo, bi bilo treba posodobiti uporabljene napetostne meje in vrednost korekcijskih faktorjev.

(5)

Iz pregleda izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote v nekaterih primerih spremeniti. Da bi se izognili retroaktivnim spremembam obstoječih sistemov, se nov sklop referenčnih vrednosti uporablja šele od leta 2016, sedanji sklop vrednosti pa se ohrani za naprave, izdelane pred navedenim datumom. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni zelo odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje.

(6)	Iz navedenega pregleda pa izhajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi bilo treba razlikovati med referenčnimi vrednostmi za energijsko učinkovitost ogrevalnih kotlov, ki proizvajajo paro ali vročo vodo.

(7)	Podatki o obratovanju v realnih razmerah dokazujejo statistično pomembno izboljšavo dejanske učinkovitosti najsodobnejših naprav, ki uporabljajo določene vrste goriva, v pregledanem obdobju.

(8)	Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev, zato je primerno določiti harmonizirane referenčne vrednosti za električno energijo in toploto.

(9)

Referenčne vrednosti za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, določene v Izvedbenem sklepu 2011/877/EU, veljajo do 31. decembra 2015, zato je treba od 1. januarja 2016 uporabljati nove referenčne vrednosti. Da bi se nov sklop referenčnih vrednosti lahko uporabljal od navedenega datuma, ta uredba začne veljati prvi dan po objavi.

(10)

Komisija je v skladu s členi 14, 22 in 23 Direktive 2012/27/EU pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za posodobitev harmoniziranih referenčnih vrednosti za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote. Pooblastilo se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. decembra 2012. V primeru, da se prenos pooblastila ne podaljša na obdobje po 4. decembru 2017, referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, veljajo dalje. Če se v vmesnem obdobju na Komisijo prenesejo nova pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov, je namera Komisije, da pregleda referenčne vrednosti, določene v tej uredbi, najpozneje štiri leta po začetku njihove veljavnosti.

(11)

Cilj Direktive 2012/27/EU je spodbujanje soproizvodnje z namenom prihranka energije, zato bi bilo treba dati spodbudo za posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo, da bi izboljšali njihovo energijsko učinkovitost. Iz navedenih razlogov in v skladu z zahtevo po harmoniziranih referenčnih vrednostih izkoristkov, ki morajo temeljiti na načelih iz točke (f) Priloge II Direktive 2012/27/EU, bi se morale referenčne vrednosti izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, po enajstem letu od leta njene izdelave povečati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Določitev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov

Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II.

Člen 2

Korekcijski faktorji za harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

1. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v posamezni državi članici.

Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja za 5 °C ali več, lahko navedena država članica na podlagi obvestila Komisiji za namene prvega pododstavka uporabi več podnebnih območij z uporabo metode, določene v Prilogi III.

2. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, za prilagoditev harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.

3. Če država članica uporablja korekcijske faktorje, določene v Prilogi III, in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabi Prilogo III, nato pa Prilogo IV.

Člen 3

Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Navedene harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov se uporabljajo deset let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.

2. Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov, ki se na podlagi odstavka 1 uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro deset let. Te harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov veljajo eno leto.

3. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni koledarsko leto, v katerem naprava prvič proizvede električno energijo.

Člen 4

Uporaba harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote

1. Države članice uporabijo harmonizirane referenčne vrednosti, navedene v Prilogi II, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo.

2. V tem členu leto izdelave naprave za soproizvodnjo pomeni leto izdelave za namene člena 3.

Člen 5

Posodobitev naprave za soproizvodnjo

Če strošek naložbe v posodobitev naprave za soproizvodnjo presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namene členov 3 in 4 koledarsko leto, v katerem posodobljena naprava za soproizvodnjo prvič proizvede električno energijo, šteje kot leto izdelave posodobljene naprave za soproizvodnjo.

Člen 6

Mešanica goriv

Če naprava za soproizvodnjo deluje z več kot eno vrsto goriva, se harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno glede na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.

Člen 7

Razveljavitev

Izvedbeni sklep 2011/877/EU se razveljavi.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.

(2) Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (UL L 52, 21.2.2004, str. 50).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2011/877/EU z dne 19. decembra 2011 o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES (UL L 343, 23.12.2011, str. 91).

PRILOGA I

Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

(iz člena 1)

V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).

Kategorija		Vrsta goriva	Leto izdelave
Kategorija		Vrsta goriva	pred letom 2012	2012–2015	od leta 2016
Trdna goriva	S1	Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom	44,2	44,2	44,2
	S2	Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca	41,8	41,8	41,8
	S3	Šota / šotni briketi	39,0	39,0	39,0
	S4	Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami	33,0	33,0	37,0
	S5	Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino	25,0	25,0	30,0
	S6	Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki	25,0	25,0	25,0
Tekoča goriva	L7	Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati	44,2	44,2	44,2
	L8	Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi	44,2	44,2	44,2
	L9	Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami)	25,0	25,0	29,0
Plini	G10	Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan	52,5	52,5	53,0
	G11	Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin	44,2	44,2	44,2
	G12	Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav	42,0	42,0	42,0
	G13	Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina)	35,0	35,0	35,0
Drugo	O14	Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij)			30,0
	O15	Jedrska energija			33,0
	O16	Sončna termična energija			30,0
	O17	Geotermalna energija			19,5
	O18	Druga goriva, ki niso navedena zgoraj			30,0

PRILOGA II

Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote

(iz člena 1)

V spodnji tabeli harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote temeljijo na neto kalorični vrednosti in standardnih atmosferskih pogojih ISO(temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).

Kategorija		Vrsta goriva	Leto izdelave
			pred letom 2016			od leta 2016
			Vroča voda	Para (1)	Neposredna uporaba izpušnih plinov (2)	Vroča voda	Para (1)	Neposredna uporaba izpušnih plinov (2)
Trdna goriva	S1	Črni premog, vključno z antracitom, bituminoznim premogom, sub-bituminoznim premogom, koksom, polkoksom, naftnim koksom	88	83	80	88	83	80
	S2	Lignit, lignitni briketi, nafta iz skrilavca	86	81	78	86	81	78
	S3	Šota / šotni briketi	86	81	78	86	81	78
	S4	Suha biomasa, vključno z lesom in drugo trdno biomaso, vključno z lesnimi peleti in briketi, sušenimi lesnimi sekanci, čistimi in suhimi lesnimi odpadki, orehovimi lupinami ter olivnimi in drugimi koščicami	86	81	78	86	81	78
	S5	Druga trdna biomasa, vključno z vsemi vrstami lesa, ki niso navedene pod S4, ter črno in sulfitno lužino	80	75	72	80	75	72
	S6	Komunalni in industrijski odpadki (neobnovljivi) ter obnovljivi/biorazgradljivi odpadki	80	75	72	80	75	72
Tekoča goriva	L7	Težko kurilno olje, plinsko olje/dizelsko gorivo, drugi naftni derivati	89	84	81	85	80	77
	L8	Tekoča biogoriva, vključno z biometanolom, bioetanolom, biobutanolom, biodizlom in drugimi tekočimi biogorivi	89	84	81	85	80	77
	L9	Tekoči odpadki, vključno z biorazgradljivimi in neobnovljivimi odpadki (vključno z lojem, maščobo in sladnimi tropinami)	80	75	72	75	70	67
Plini	G10	Zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, utekočinjeni zemeljski plin in biometan	90	85	82	92	87	84
	G11	Rafinerijski plini, vodik in sintezni plin	89	84	81	90	85	82
	G12	Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav	70	65	62	80	75	72
	G13	Koksarniški plin, plavžni plin, rudniški plin in drugi pridobljeni plini (razen rafinerijskega plina)	80	75	72	80	75	72
Drugo	O14	Odpadna toplota (vključno z izpušnimi plini, nastalimi pri visokotemperaturnih procesih, proizvodi iz eksotermnih kemičnih reakcij)	—	—	—	92	87	—
	O15	Jedrska energija	—	—	—	92	87	—
	O16	Sončna termična energija	—	—	—	92	87	—
	O17	Geotermalna energija	—	—	—	92	87	—
	O18	Druga goriva, ki niso navedena zgoraj	—	—	—	92	87	—

(1) Če naprave za uparjevanje pri izračunu vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote ne upoštevajo kondenzacijskega vračila, je treba vrednosti izkoristkov za paro iz zgornje tabele povečati za pet odstotnih točk.

(2) Vrednosti za neposredno uporabo izpušnih plinov je treba uporabiti, če je temperatura 250 °C ali več.

PRILOGA III

Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

(iz člena 2(1))

(a) Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere

Korekcija za temperaturo okolja temelji na razliki med povprečno letno temperaturo v državi članici in standardnimi atmosferskimi pogoji ISO (15 °C).

Korekcija je, kot sledi:

izguba izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo nad 15 °C;

pridobitev izkoristka 0,1 odstotne točke za vsako stopinjo pod 15 °C.

Primer:

Ko je povprečna letna temperatura v državi članici 10 °C, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v navedeni državi članici povečati za 0,5 odstotne točke.

(b) Korekcija za temperaturo okolja se uporablja samo za plinasta goriva (G10, G11, G12, G13).

Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) povprečne letne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 °C. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 °C.

Primer:

Če je v določeni državi članici povprečna letna temperatura okolja 12 °C v enem kraju in 6 °C v drugem kraju, ima država članica možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma 9 °C:

prvo podnebno območje med izotermama 9 °C in 13 °C (razlika 4 °C) s povprečno letno temperaturo okolja 11 °C in

drugo podnebno območje med izotermama 5 °C in 9 °C s povprečno letno temperaturo okolja 7 °C.

PRILOGA IV

Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

(iz člena 2(2))

Priključna napetost	Korekcijski faktor (zunaj kraja samega)	Korekcijski faktor (na kraju samem)
≥ 345 kV	1	0,976
≥ 200 – < 345 kV	0,972	0,963
≥ 100 – < 200 kV	0,963	0,951
≥ 50 – < 100 kV	0,952	0,936
≥ 12 – < 50 kV	0,935	0,914
≥ 0,45 – < 12 kV	0,918	0,891
< 0,45 kV	0,888	0,851

Primer:

100 kWel naprava za soproizvodnjo z batnim motorjem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvaja električno energijo pri napetosti 380 V. Od tega se 85 % nameni za lastno porabo, 15 % pa se pošlje v omrežje. Naprava je bila zgrajena leta 2010. Letna temperatura okolja je 15 °C (zato korekcija, ki se nanaša na podnebne razmere, ni potrebna).

Po korekciji za izgube omrežja bi referenčna vrednost izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):

Ref Εη = 52,5 % × (0,851 × 85 % + 0,888 × 15 %) = 45,0 %.

19.12.2015

Uradni list Evropske unije

L 333/62

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2403

z dne 15. decembra 2015

o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (1) ter zlasti drugega odstavka dela III Priloge I k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 4 Direktive 91/477/EGS države članice zagotovijo, da se vsako strelno orožje ali njegov sestavni del, dan v promet, označi in registrira v skladu s to direktivo ali pa se ga onesposobi.

(2)

V skladu s točko a) prvega odstavka dela III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS predmeti, ki ustrezajo opredelitvi pojma „strelno orožje“, niso zajeti v to opredelitev, če so z onesposobitvijo postali trajno neprimerni za uporabo in je zagotovljeno, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti tako, da bi se lahko strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobilo.

(3)

Drugi odstavek dela III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS zahteva od držav članic, da organizirajo preverjanje ukrepov za onesposobitev s strani pristojnega organa, da se zagotovi, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno. Države članice morajo tudi zagotoviti, da se izda potrdilo ali drug dokument, s katerim se potrdi onesposobitev strelnega orožja, ali da se naredi ustrezna jasno vidna oznaka na strelnem orožju.

(4)

Unija je podpisnica Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil sklenjen v skladu s Sklepom Sveta št. 2014/164/EU (2).

(5)	Člen 9 Protokola navaja skupna splošna načela onesposobitve, ki jih morajo podpisnice izpolnjevati.

(6)

Standardi in tehnike za nepreklicno onesposobitev strelnega orožja, predpisani v tej uredbi, so bili določeni na podlagi strokovnih znanj „Stalne mednarodne komisije za preskušanje strelnega orožja“ (C.I.P.). C.I.P. je bila ustanovljena za preverjanje dejavnosti nacionalnih ustanov za preverjanje strelnega orožja in zlasti, da se zagotovi, da imajo vse države zakonske predpise, ki zagotavljajo učinkovito in poenoteno preskušanje strelnega orožja in streliva.

(7)

Za zagotovitev najvišje možne ravni varnosti onesposabljanja strelnega orožja bi morala Komisija redno pregledovati in posodabljati tehnične specifikacije, določene v tej uredbi. V ta namen bi morala Komisija pri uporabi morebitnih dodatnih ukrepov za onesposabljanje upoštevati izkušnje, pridobljene v državah članicah.

(8)	Ta uredba ne posega v člen 3 Direktive 91/477/ES.

(9)	Ob upoštevanju tveganja glede varnosti mora biti strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe te uredbe, ki se daje na trg, vključno z brezplačnim prenosom, izmenjavo ali menjavo, ali prenaša v drugo državo članico po tem datumu, v skladu z določbami te uredbe.

(10)	Države članice bi morale imeti možnost, da za onesposabljanje strelnega orožja na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe k tehničnim specifikacijam iz Priloge I, če so sprejele vse potrebne ukrepe za uporabo skupnih standardov in tehnik za onesposabljanje, ki jih določa ta uredba.

(11)

Da bi države članice imele možnost zagotoviti enako raven varnosti na svojem ozemlju, bi državam članicam, ki v skladu z določbami te uredbe na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe za onesposobitev strelnega orožja, moralo biti dovoljeno, da zahtevajo dokazila, da je onesposobljeno strelno orožje, ki se bo preneslo na njihovo ozemlje, v skladu s temi dodatnimi ukrepi.

(12)

Da bi Komisija lahko pri pregledu te uredbe upoštevala razvoj in dobre prakse na področju onesposabljanja strelnega orožja v državah članicah, bi morale države članice uradno obvestiti Komisijo o ustreznih ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta uredba, in o morebitnih dodatnih ukrepih, ki jih uvedejo. V ta namen bi se morali uporabljati postopki uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 91/477/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za strelno orožje iz razredov A, B, C ali D, kot so opredeljeni v Prilogi I k Direktivi 91/477/EGS.

2. Ta uredba se ne uporablja za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka njene uporabe, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg.

Člen 2

Osebe in subjekti, pooblaščeni za onesposabljanje strelnega orožja

Onesposabljanje strelnega orožja izvajajo javni ali zasebni subjekti ali posamezniki, ki so za to pooblaščeni v skladu z nacionalno zakonodajo.

Člen 3

Preverjanje in potrjevanje onesposobitve strelnega orožja

1. Države članice imenujejo pristojni organ, ki preverja, ali je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: „subjekt, pristojen za preverjanje“).

2. Če je subjekt, pristojen za preverjanje, pooblaščen tudi za onesposabljanje strelnega orožja, države članice zagotovijo jasno ločevanje teh nalog in oseb, ki jih izvajajo v okviru subjekta.

3. Komisija na svoji spletni strani objavi seznam subjektov, pristojnih za preverjanje, ki so jih imenovale države članice, vključno s podrobnimi informacijami o subjektu, pristojnem za preverjanje, njegovim simbolom in kontaktnimi podatki.

4. Če je bila onesposobitev strelnega orožja izvedena v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I, subjekt, pristojen za preverjanje, lastniku strelnega orožja izda potrdilo o onesposobitvi v skladu s predlogo iz Priloge III. Vse informacije iz potrdila o onesposobitvi so navedene v jeziku države članice, v kateri je bilo potrdilo o onesposobitvi izdano, in v angleščini.

5. Lastnik onesposobljenega strelnega orožja trajno hrani potrdilo o onesposobitvi. Če se onesposobljeno strelno orožje da na trg, mu mora biti priloženo potrdilo o onesposobitvi.

6. Države članice zagotovijo, da se vodi evidenca izdanih potrdil o onesposobitvi strelnega orožja z navedbo datuma onesposobitve in številko potrdila, za obdobje najmanj 20 let.

Člen 4

Zahteve za pomoč

Katera koli država članica lahko zahteva pomoč subjektov, pooblaščenih za onesposabljanje strelnega orožja ali imenovanih za subjekte, pristojne za preverjanje, v drugi državi članici, da se izvede ali preveri onesposobitev strelnega orožja. Če takšna zahteva zadeva preverjanje onesposobitve strelnega orožja, subjekt, pristojen za preverjanje, ki zagotavlja pomoč, v primeru, da sprejme zahtevo, izda potrdilo o onesposobitvi v skladu s členom 3(4).

Člen 5

Označevanje onesposobljenega strelnega orožja

Onesposobljeno strelno orožje se označi s skupno enotno oznako v skladu s predlogo iz Priloge II, ki označuje, da je bilo orožje onesposobljeno v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I. Subjekt, pristojen za preverjanje, namesti oznako na vse sestavne dele, ki so bili spremenjeni zaradi onesposobitve strelnega orožja, izpolnjevati pa mora naslednja merila:

(a)	je jasno vidna in neodstranljiva;

(b)	vključuje podatka o državi članici, v kateri je bila opravljena onesposobitev, in subjektu, pristojnem za preverjanje, ki je potrdil onesposobitev;

(c)	izvirne serijske številke strelnega orožja se ohranijo.

Člen 6

Dodatni ukrepi za onesposabljanje

1. Države članice lahko na svojem ozemlju uvedejo dodatne ukrepe za onesposabljanje strelnega orožja, ki presegajo tehnične specifikacije iz Priloge I.

2. Komisija redno analizira morebitne dodatne ukrepe, ki so jih sprejele države članice, skupaj z odborom, ustanovljenim na podlagi Direktive 91/477/EGS, in presoja o pravočasni reviziji tehničnih specifikacij iz Priloge I.

Člen 7

Prenos onesposobljenega strelnega orožja znotraj Unije

1. Onesposobljeno strelno orožje se lahko prenese v drugo državo članico, če je označeno s skupno enotno oznako in mu je priloženo potrdilo o onesposobitvi v skladu s to uredbo.

2. Države članice priznajo potrdilo o onesposobitvi, ki ga je izdala druga država članica, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Vendar lahko države članice, ki so uvedle dodatne ukrepe v skladu s členom 6, zahtevajo dokaz, da je onesposobljeno strelno orožje, ki se bo preneslo na njihovo ozemlje, v skladu z navedenimi dodatnimi ukrepi.

Člen 8

Zahteve glede uradnih obvestil

Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta uredba, kakor tudi o morebitnih dodatnih ukrepih, uvedenih v skladu s členom 6. V ta namen države članice uporabijo postopke uradnega obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 8. aprila 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednica

Elżbieta BIEŃKOWSKA

Članica Komisije

(1) UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

(2) Sklep Sveta št. 2014/164/EU z dne 11. februarja 2014 o sklenitvi Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UL L 89, 25.3.2014, str. 7).

(3) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

PRILOGA I

Tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja

Ukrepi za onesposobitev, ki se izvedejo, da bi postalo strelno orožje nepreklicno neuporabno, so opredeljeni na podlagi treh preglednic:

—	v preglednici I so navedene različne vrste strelnega orožja,

—	v preglednici II so opisani ukrepi, ki jih je treba izvesti, da bi vsak bistven sestavni del strelnega orožja postal nepreklicno neuporaben,

—	v preglednici III je določeno, katere ukrepe za onesposobitev je treba izvesti za različne vrste strelnega orožja.

II.

Da bi se upošteval tehnični razvoj strelnega orožja in ukrepov za onesposobitev skozi čas, se bodo navedene tehnične specifikacije redno pregledovale in posodabljale vsaj na vsaki 2 leti.

III.

Za zagotovitev pravilne in enotne uporabe ukrepov za onesposobitev strelnega orožja bo Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravila opredelitve.

ZAVIHEK I: Seznam vrst strelnega orožja

Vrste strelnega orožja
1	Pištole (enostrelne, polavtomatske)
2	Revolverji (vključno z revolverji s polnjenjem iz bobna)
3	Enostrelno dolgocevno strelno orožje (brez preloma)
4	Strelno orožje na prelom (npr. z gladko cevjo, z risano cevjo, kombinirano, s padajočim/vrtljivim bločnim zaklepom, kratko- in dolgocevno strelno orožje)
5	Repetirno dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo)
6	Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo),
7	(Popolnoma) avtomatsko strelno orožje: npr. nekatere jurišne puške, (kratke) avtomatske puške, (popolnoma) avtomatske pištole
8	Strelno orožje, ki se polni od spredaj

ZAVIHEK II: Posebni ukrepi po sestavnih delih

SESTAVNI DEL

POSTOPEK

CEV

1.1	Če je cev pritrjena na okvir (1), jo povežite s sprožilnim mehanizmom z zatičem iz utrjenega jekla (premer > 50 % ležišča naboja, najmanj 4,5 mm) skozi ležišče naboja in okvir. Zatič mora biti zavarjen (2).

1.2	Če je cev prosta (ni pritrjena), izrežite vzdolžno odprtino po celotni dolžini stene ležišča naboja (širina > kalibra in največ 8 mm) in trdno privarite čep ali palico v cev od začetka ležišča naboja (L ≥ 2/3 dolžine cevi).

1.3

V prvo tretjino cevi iz smeri ležišča naboja bodisi izvrtajte luknje (premer lukenj mora znašati najmanj 2/3 premera izvrtine cevi pri orožju z gladko cevjo in cel premer izvrtine cevi pri vsem drugem orožju; eno za drugo, 3 pri kratkocevnem in 6 pri dolgocevnem orožju), ali izrežite za ležiščem naboja V-utor (s kotom 60 ± 5°), da je na tem mestu cev odprta, ali izrežite za ležiščem naboja vzdolžno odprtino (širina 8 – 10 mm ± 0,5 mm, dolžina ≥ 52 mm) na enakem položaju kot luknje, ali pa izrežite vzdolžno odprtino (širina 4 – 6 mm ± 0,5 mm od ležišča naboja do ustja cevi, razen na dolžini 5 mm na ustju.

1.4	Pri ceveh s podajalnikom nabojev odstranite podajalnik nabojev.

1.5	Preprečite odstranitev cevi z okvirja z zatičem iz utrjenega jekla ali varjenjem.

2	ZAKLEPIŠČE, GLAVA ZAKLEPIŠČA

2.1	Odstranite ali skrajšajte udarno iglo.

2.2	Strojno obdelajte čelni del glave zaklepišča pod kotom najmanj 45 stopinj in na površini, večji od 50 % čelnega dela zaklepišča.

2.3	Zavarite luknjo za udarno iglo.

BOBEN

3.1	Odstranite vse notranje stene iz bobna vzdolž najmanj 2/3 njegove dolžine s krožno strojno obdelavo > = premera ležišča naboja.

3.2	Če je mogoče, z varjenjem preprečite odstranitev bobna iz okvira ali, če to ni mogoče, uporabite primerne ukrepe za preprečitev odstranitve.

ZAKLEP

4.1	Strojno obdelajte ali odstranite več kot 50 % čelnega dela zaklepišča pod kotom od 45 do 90 stopinj.

4.2	Odstranite ali skrajšajte udarno iglo.

4.3	Strojno obdelajte in zavarite luknjo za udarno iglo.

4.4	S strojno obdelavo odstranite blokirna ušesca z zaklepa.

4.5	Kjer je primerno, strojno obdelajte notranji del zgornjega sprednjega roba izvlečnika v zaklepu pod kotom 45 stopinj.

5	OKVIR (PIŠTOLE)

5.1	Odstranite podajalnik nabojev.

5.2	Strojno odstranite vsaj 2/3 vodil zaklepa na obeh straneh okvirja.

5.3	Zavarite blokado zaklepa.

5.4	Z varjenjem preprečite razstavljanje pištol s polimernim okvirjem. V skladu z nacionalno zakonodajo se lahko ta postopek izvede po preverjanju s strani nacionalnega organa.

6	AVTOMATSKI SISTEM

6.1	Z rezanjem ali varjenjem uničite bat in plinski sistem.

6.2	Odstranite zaklepišče in ga nadomestite z jeklenim kosom, ki ga zavarite, ali zmanjšajte zaklepišče za najmanj 50 %, ga zavarite in odrežite blokirna ušesca z glave zaklepišča.

6.3	Zavarite skupaj sprožilni mehanizem in ga, če je mogoče, privarite na okvir. Če varjenje v okvirju ni mogoče: odstranite vžigalni mehanizem in na primeren način zapolnite prazen prostor (na primer zalepite prilegajoč kos polnila z epoksidno smolo).

6.4	Preprečite razstavljanje sistema za zapiranje ročaja na okvirju z varjenjem ali uporabite primerne ukrepe, s katerimi se prepreči odstranitev. Trdno zavarite polnilni mehanizem orožja z nabojnim pasom.

7	POLNILNI MEHANIZEM

7.1	Strojno obdelajte konus pod kotom najmanj 60 stopinj (kot konice) tako, da znaša premer osnove najmanj 1 cm oziroma je enak premeru čelne strani zaklepa.

7.2	Odstranite udarno iglo, povečajte luknjo za udarno iglo na premer najmanj 5 mm in zavarite luknjo za udarno iglo.

8	NABOJNIK (kjer je primerno)

8.1	Privarite nabojnik k okvirju ali ročaju, odvisno od vrste orožja, da se prepreči odstranitev nabojnika.

8.2	Če nabojnik manjka, z varjenjem nakopičite material na kraju namestitve nabojnika ali blokirajte zaklep nabojnika, da se trajno onemogoči vstavljanje nabojnika.

8.3	Skozi nabojnik, ležišče naboja in okvir vstavite zatič iz utrjenega jekla. Pritrdite ga z varjenjem.

9	POLNJENJE OD SPREDAJ

9.1	Odstranite ali zavarite izpuste, zavarite odprtine.

10	MODERATOR ZVOKA

10.1	Če je moderator zvoka sestavni del orožja, preprečite njegovo odstranitev s cevi z zatičem iz utrjenega jekla ali varjenjem.

10.2	Odstranite vse notranje dele moderatorja in njihova pritrdišča, tako da ostane samo cev. V preostalo zunanjo cev izvrtajte luknje na vsakih 5 cm.

Trdota vložkov

Trdota zatiča/čepa/palice = 58 -0; + 6 HRC

nerjavno jeklo tipa ER 316 L za varjenje po postopku TIG

ZAVIHEK III: Posebni postopki za bistvene sestavne dele vsake vrste strelnega orožja

VRSTA	1	2	3	4	5	6	7	8
POSTOPEK	Pištole (razen avtomatskih)	Revolverji	Enostrelno dolgocevno strelno orožje (polnjenje brez preloma)	Strelno orožje s polnjenjem na prelom (z gladko cevjo, z risano cevjo, kombinirano)	Repetirno dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo)	Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (z gladko cevjo, z risano cevjo)	Avtomatsko strelno orožje: jurišne puške, (kratke) avtomatske puške	Strelno orožje, ki se polni od spredaj
1,1			X		X	X	X
1,2 in 1,3	X	X	X	X	X	X	X	X
1,4	X					X	X
1,5		X
2,1			X		X	X	X
2,2			X		X	X	X
2,3			X		X	X	X
3,1		X
3,2		X
4,1	X						X (za avtomatske pištole)
4,2	X						X (za avtomatske pištole)
4,3	X						X (za avtomatske pištole)
4,4	X						X (za avtomatske pištole)
4,5	X					X	X (za avtomatske pištole)
5,1	X						X (za avtomatske pištole)
5,2	X						X (za avtomatske pištole)
5,3	X						X (za avtomatske pištole)
5,4	X (polimerni okvir)						X (za avtomatske pištole)
6,1						X	X
6,2						X	X
6,3							X
6,4							X
7,1				X
7,2		X		X
8,1 ali 8,2	X				X	X	X
8,3					X (cev nabojnika)	X (cev nabojnika)
9,1		X						X
10,1	X		X		X	X	X
10,2	X		X	X	X	X	X

(1) Cev je pritrjena na okvir z vijačenjem, spenjanjem ali drugim postopkom.

(2) Varjenje je proizvodni ali oblikovni postopek ki povezuje materiale, običajno kovine ali termoplaste, tako da povzroči zlitje.

PRILOGA II

Predloga za označevanje onesposobljenega strelnega orožja

Oznaka onesposobitve

Država onesposobitve – uradna mednarodna oznaka

Simbol subjekta, ki je potrdil onesposobitev strelnega orožja

Leto onesposobitve

Celotna oznaka se namesti samo na okvir strelnega orožja, medtem ko se oznaki onesposobitve (1) in države onesposobitve (2) namestita na vse druge bistvene sestavne dele.

PRILOGA III

19.12.2015

Uradni list Evropske unije

L 333/73

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2404

z dne 16. decembra 2015

o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2015, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1801

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1) ter zlasti člena 105(1), (2), (3) in (5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ribolovne kvote za leto 2014 so bile določene z:

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1262/2012 (2),

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1180/2013 (3),

—	Uredbo Sveta (EU) št. 24/2014 (4) in

—	Uredbo Sveta (EU) št. 43/2014 (5).

(2)

Ribolovne kvote za leto 2015 so bile določene z:

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1221/2014 (6),

—	Uredbo Sveta (EU) št. 1367/2014 (7),

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/104 (8) in

—	Uredbo Sveta (EU) 2015/106 (9).

(3)	Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla ribolovne kvote, ki so ji bile dodeljene, v skladu s členom 105(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih kvot navedene države članice.

(4)	Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/1801 (10) so bili določeni odbitki od ribolovnih kvot za nekatere staleže rib v letu 2015 zaradi prelova v preteklih letih.

(5)	Vendar za nekatere države članice z Uredbo (EU) 2015/1801 ne bi bilo mogoče izvesti odbitkov od kvot, dodeljenih za prelovljene staleže rib, ker te kvote za navedene države članice v letu 2015 niso bile na voljo.

(6)	V nekaterih primerih je izmenjava ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 (11) omogočila delne odbitke. Preostale količine bi bilo treba odšteti od kvot za druge staleže rib v skladu s členom 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(7)

V členu 105(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je določeno, da bi bilo treba, če pri prelovljenem staležu rib v letu, ki sledi prelovu, ni mogoče izvesti odbitkov, ker kvota zadevni državi članici ni na voljo, odbitke izvesti pri drugih staležih rib na istem geografskem območju ali z enako komercialno vrednostjo. V skladu s Sporočilom Komisije št. 2012/C-72/07 (12) bi bilo treba take odbitke po možnosti izvesti od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki jih lovi ladjevje, ki je preseglo kvoto, ob upoštevanju potrebe po izogibanju zavržkom pri mešanem ribolovu.

(8)	Z zadevnimi državami članicami so bila opravljena posvetovanja v zvezi s predlaganimi odbitki od kvot, dodeljenih za staleže rib, ki niso bili prelovljeni.

(9)

Na zahtevo Portugalske bi bilo treba rdečega okuna v norveških vodah območij I in II (RED/1N2AB.) uporabiti kot drugi stalež rib za povračilo prelova 371 766 kilogramov vahnje in 178 850 kilogramov saja v norveških vodah območij I in II (HAD/1N2AB. in POK/1N2AB.) v preteklih letih. Glede na to, da v letu 2015 portugalska kvota za rdečega okuna v norveških vodah območij I in II znaša 405 000 kilogramov in ne zadostuje za odbitka za oba prelovljena staleža rib, bi bilo treba uporabiti celotno razpoložljivo količino te kvote, preostalo količino 145 616 kilogramov pa bi bilo treba odšteti v naslednjih letih od kvote za saja na istem območju (POK/1N2AB.), dokler se ne povrne celoten prelov.

(10)

Poleg tega se nekateri odbitki iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/1801 zdijo nezadostni. Videti je, da so zahtevani odbitki večji od prilagojene kvote, ki je na voljo v letu 2015, in se zato za navedeno kvoto ne morejo v celoti izvesti. V skladu s Sporočilom Komisije št. 2012/C-72/07 bi bilo treba preostanek odbiti od prilagojenih kvot, ki bodo na voljo v naslednjih letih.

(11)

Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1170 (13) količina 3 369 kilogramov, ki ustreza 10 % španske prilagojene kvote za škampa na območjih IX in X ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 (NEP/9/3411) v letu 2014, Španiji po prenosu kvote ni več na voljo. Zato bi bilo treba razpoložljivo količino 9 287 kilogramov, odšteto od neporavnanega odbitka 19 000 kilogramov, ki se dolguje za navedeni stalež rib, zmanjšati na 5 918 kilogramov ter takoj uporabiti dodatni odbitek 3 369 kilogramov.

(12)	Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1801 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ribolovne kvote za leto 2015 iz Priloge I k tej uredbi se zmanjšajo z uporabo odbitkov pri drugih staležih rib iz navedene priloge.

Člen 2

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1801 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Uredba Sveta (EU) št. 1262/2012 z dne 20. decembra 2012 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2013 in 2014 (UL L 356, 22.12.2012, str. 22).

(3) Uredba Sveta (EU) št. 1180/2013 z dne 19. novembra 2013 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2014 uporabljajo v Baltskem morju (UL L 313, 22.11.2013, str. 4).

(4) Uredba Sveta (EU) št. 24/2014 z dne 10. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 9, 14.1.2014, str. 4).

(5) Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 z dne 20. januarja 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2014 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 24, 28.1.2014, str. 1).

(6) Uredba Sveta (EU) št. 1221/2014 z dne 10. novembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2015 uporabljajo v Baltskem morju, ter spremembah uredb (EU) št. 43/2014 in (EU) št. 1180/2013 (UL L 330, 15.11.2014, str. 16).

(7) Uredba Sveta (EU) št. 1367/2014 z dne 15. decembra 2014 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016 (UL L 366, 20.12.2014, str. 1).

(8) Uredba Sveta (EU) 2015/104 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, o spremembi Uredbe (EU) št. 43/2014 ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 779/2014 (UL L 22, 28.1.2015, str. 1).

(9) Uredba Sveta (EU) 2015/106 z dne 19. januarja 2015 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2015 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju (UL L 19, 24.1.2015, str. 8).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1801 z dne 7. oktobra 2015 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2015, zaradi prelova v preteklih letih (UL L 263, 8.10.2015, str. 19).

(11) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(12) UL C 72, 10.3.2012, str. 27.

(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1170 z dne 16. julija 2015 o dodatku določenih količin, ki so bile leta 2014 zadržane v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96, ribolovnim kvotam za leto 2015 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).

PRILOGA I

ODBITKI OD KVOT ZA STALEŽE RIB, KI NISO BILI PRELOVLJENI

Država članica

Oznaka vrste

Oznaka območja

Ime vrste

Ime območja

Dovoljeni iztovori za leto 2014 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)

Skupni ulov v letu 2014 (količina v kilogramih)

Poraba kvote (v %)

Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)

Množilni količnik (2)

Dodatni množilni količnik (3) (4)

Preostali odbitki iz leta 2014 (5) (količina v kilogramih)

Ostane za odbitek (6) količina v kilogramih)

Odbitki za leto 2015 (količina v kilogramih)

Odbitki, ki so se v letu 2015 že uporabili za isti stalež rib (količina v kilogramih) (7)

Preostala količina, ki se odšteje od kvote za drug stalež rib (v kilogramih)

DWS

56789-

globokomorski morski psi

vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII, VIII in IX

3 039

ni relevantno

3 039

4 559

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

BSF

56712-

črni morski meč

vode Unije in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII

4 559

GHL

1N2AB.

grenlandska morska plošča

norveške vode območij I in II

22 685

ni relevantno

22 685

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

RED

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij I in II

22 685

HAD

5BC6A.

vahnja

vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa

2 840

18 933

666,65 %

16 093

12 540

36 680

2 564

34 116

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

LIN

6X14.

leng

vode Unije in mednarodne vode območij VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV

34 116

HAD

7X7A34

vahnja

območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

3 075

ni relevantno

3 075

4 613

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

WHG

mol

območje VIII

4 613

OTH

1N2AB.

druge vrste

norveške vode območij I in II

26 744

ni relevantno

26 744

4 281

22 463

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

RED

1N2AB

rdeči okun

norveške vode območij I in II

22 463

POK

56-14

saj

območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV

4 810

8 703

180,94 %

3 893

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

BLI

5B67-

modri leng

vode Unije in mednarodne vode območij Vb, VI in VII

3 893

HKE

3A/BCD

oslič

območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32

1 655

ni relevantno

1 655

2 482

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

PLE

2A3AX4

morska plošča

območje IV; vode Unije območja IIa; del območja IIIa, ki ni zajet v Skagerraku in Kattegatu

2 482

RED

1N2AB.

rdeči okun

norveške vode območij I in II

2 798

ni relevantno

2 798

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

WHB

1X14

sinji mol

vode Unije in mednarodne vode območij I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId, VIIIe, XII in XIV

2 798

HAD

1N2AB

vahnja

norveške vode območij I in II

26 816

ni relevantno

26 816

344 950

371 766

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

RED

1N2AB

rdeči okun

norveške vode območij I in II

371 766

POK

1N2AB.

saj

norveške vode območij I in II

18 000

11 850

65,83 %

– 6 150

185 000

178 850

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

RED

1N2AB

rdeči okun

norveške vode območij I in II

33 234 (8)

DGS

15X14

trnež

vode Unije in mednarodne vode območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV

1 027

ni relevantno

1 027

1 541

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

POK

7/3411

saj

VII, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1

1 541

NOP

2A3A4.

norveški molič

območje IIIa; vode Unije območij IIa in IV

14 000

ni relevantno

14 000

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

SPR

2AC4-C

papalina in z njo povezan prilov

vode Unije območij IIa in IV

14 000

WHB

24-N

sinji mol

norveške vode območij II in IV

22 204

ni relevantno

22 204

Odbitek se izvede za naslednji stalež:

WHB

2A4AXF

sinji mol

vode Ferskih otokov

22 204

(1) Kvote, ki so na voljo državi članici v skladu z zadevnimi uredbami o ribolovnih možnostih po upoštevanju izmenjav ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 354, 28.12.2013, str. 22), prenosov kvot v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 (UL L 115, 9.5.1996, str. 3) ali ponovnih dodelitev in odbitkov od ribolovnih možnosti v skladu s členoma 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot določa člen 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(4) Črka „A“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2012, 2013 in 2014. Črka „C“ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odšteti v letu 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 871/2014, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Preostale količine prelova v letih pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki jih ni mogoče odšteti od kvote za drug stalež.

(7) Količine, ki se lahko odštejejo od istega staleža zaradi izmenjave ribolovnih možnosti v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(8) Na zahtevo portugalske službe Direção de Serviços de Recursos Naturais in glede na omejeno kvoto, ki je na voljo, bo odbitek izveden od celotne razpoložljive količine kvote za leto 2015 za RED/1N2AB, preostala količina 145 616 kilogramov pa se bo odštela v naslednjih letih, dokler se ne povrne celoten prelov.

PRILOGA II

„PRILOGA

ODBITKI OD KVOT ZA STALEŽE RIB, KI SO BILI PRELOVLJENI

Država članica	Oznaka vrste	Oznaka območja	Ime vrste	Ime območja	Začetna kvota za leto 2014 (v kilogramih)	Dovoljeni iztovori za leto 2014 (celotna prilagojena količina v kilogramih) (1)	Skupni ulov v letu 2014 (količina v kilogramih)	Poraba kvote, povezana z dovoljenim iztovorom	Prelov, povezan z dovoljenim iztovorom (količina v kilogramih)	Množilni količnik (2)	Dodatni množilni količnik (3) (4)	Preostali odbitki iz leta 2014 (5) (količina v kilogramih)	Ostane za odbitek (6) (količina v kilogramih)	Odbitki za leto 2015 (količina v kilogramih) (7)	Odbitki, ki so se v letu 2015 že uporabili (količina v kilogramih) (8)	Odbitki za leto 2016 in naslednja leta (količina v kilogramih)
BE	PLE	7HJK.	morska plošča	območja VIIh, VIIj in VIIk	8 000	1 120	3 701	330,45 %	2 581	/	/	/	/	2 581	2 581	/
BE	SOL	8AB.	morski list	območji VIIIa in VIIIb	47 000	327 900	328 823	100,28 %	923	/	C	/	/	1 385	1 385	/
BE	SRX	07D.	raže	vode Unije območja VIId	72 000	60 000	69 586	115,98 %	9 586	/	/	/	/	9 586	8 489	1 097
BE	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	725 000	765 000	770 738	100,75 %	5 738	/	/	/	/	5 738	5 738	/
DK	COD	03AN.	trska	Skagerrak	3 177 000	3 299 380	3 408 570	103,31 %	109 190	/	C	/	/	163 785	163 785	/
DK	HER	03A.	sled	območje IIIa	19 357 000	15 529 000	15 641 340	100,72 %	112 340	/	/	/	/	112 340	112 340	/
DK	HER	2A47DX	sled	območji IV in VIId ter vode Unije območja IIa	12 526 000	12 959 000	13 430 160	103,64 %	471 160	/	/	/	/	471 160	471 160	/
DK	HER	4AB.	sled	vode Unije in norveške vode območja IV severno od 53° 30′ S	80 026 000	99 702 000	99 711 800	100,10 %	9 800	/	/	/	/	9 800	9 800	/
DK	PRA	03A.	severna kozica	območje IIIa	2 308 000	2 308 000	2 317 330	100,40 %	9 330	/	/	/	/	9 330	9 330	/
DK	SAN	234_2	prava peščenka	vode Unije območja upravljanja prave peščenke 2	4 717 000	4 868 000	8 381 430	172,17 %	3 513 430	2	/	/	/	7 026 860	7 026 860	/
DK	SPR	2AC4-C	papalina in z njo povezan prilov	vode Unije območij IIa in IV	122 383 000	126 007 000	127 165 410	100,92 %	1 158 410	/	/	/	/	1 158 410	1 158 410	/
ES	ALF	3X14-	sluzoglavke	vode EU in mednarodne vode območij III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV	67 000	67 000	79 683	118,93 %	12 683	/	A	3 000	/	22 025	5 866	16 159
ES	BSF	56712-	črni morski meč	vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII in XII	226 000	312 500	327 697	104,86 %	15 197	/	A	/	/	22 796	22 796	/
ES	BSF	8910-	črni morski meč	vode EU in mednarodne vode območij VIII, IX in X	12 000	6 130	15 769	257,24 %	9 639	/	A	27 130	/	41 589	11 950	29 639
ES	BUM	ATLANT	sinja jadrovnica	Atlantski ocean	27 200	27 200	124 452	457,54 %	97 252	/	A	27 000	/	172 878	0	172 878
ES	DWS	56789-	globokomorski morski psi	vode EU in mednarodne vode območij V, VI, VII, VIII in IX	0	0	3 039	ni relevantno	3 039	/	A	/	/	4 559	4 559	/
ES	GFB	567-	tabinja belica	vode EU in mednarodne vode območij V, VI in VII	588 000	828 030	842 467	101,74 %	14 437	/	/	/	/	14 437	14 437	/
ES	GFB	89-	tabinja belica	vode EU in mednarodne vode območij VIII in IX	242 000	216 750	237 282	109,47 %	20 532	/	A	17 750	/	48 548	48 548	/
ES	GHL	1N2AB.	grenlandska morska plošča	norveške vode območij I in II	/	0	22 685	ni relevantno	22 685	/	/	/	/	22 685	22 685	/
ES	HAD	5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa	/	2 840	18 933	666,65 %	16 093	/	A	12 540	/	36 680	36 680	/
ES	HAD	7X7A34	vahnja	območja VIIb–k, VIII, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1	/	0	3 075	ni relevantno	3 075	/	A	/	/	4 613	4 613	/
ES	NEP	9/3411	škamp	območji IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1	55 000	33 690	24 403	72,43 %	– 5 918 (9)	/	/	19 000 (10)	/	13 082	13 082 (11)	/
ES	OTH	1N2AB.	druge vrste	norveške vode območij I in II	/	0	26 744	ni relevantno	26 744	/	/	/	/	26 744	26 744	/
ES	POK	56-14	saj	območje VI; vode Unije in mednarodne vode območij Vb, XII in XIV	/	4 810	8 703	180,94 %	3 893	/	/	/	/	3 893	3 893	/
ES	RNG	5B67-	okroglonosi repak	vode EU in mednarodne vode območij Vb, VI, VII	70 000	111 160	125 401	112,81 %	14 241	/	/	/	/	14 241	14 241	/
ES	SBR	678-	okati ribon	vode EU in mednarodne vode območij VI, VII in VIII	143 000	133 060	136 418	102,52 %	3 358	/	/	/	/	3 358	3 358	/
ES	SOL	8AB.	morski list	območji VIIIa in VIIIb	9 000	8 100	9 894	122,15 %	1 794	/	A+C	2 100	/	4 791	2 032	2 759
ES	SRX	89-C.	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 057 000	857 000	1 089 241	127,10 %	232 241	1,4	/	/	/	325 137	206 515	118 622
ES	USK	567EI.	morski menek	vode Unije in mednarodne vode območij V, VI in VII	26 000	15 770	15 762	99,95 %	– 8	/	/	58 770	/	58 762	0	58 762
ES	WHM	ATLANT	bela jadrovnica	Atlantski ocean	30 500	25 670	98 039	381,92 %	72 369	/	/	170	/	72 539	0	72 539
FR	SRX	07D.	raže	vode Unije območja VIId	602 000	627 000	698 414	111,39 %	71 414	/	/	/	/	71 414	71 414	/
FR	SRX	2AC4-C	raže	vode Unije območij IIa in IV	33 000	36 000	48 212	133,92 %	12 212	/	/	/	/	12 212	12 212	/
IE	PLE	7HJK.	morska plošča	območja VIIh, VIIj in VIIk	59 000	61 000	78 270	128,31 %	17 270	/	A	/	/	25 905	25 905	/
IE	SOL	07A.	morski list	območje VIIa	41 000	42 000	43 107	102,64 %	1 107	/	/	/	/	1 107	1 107	/
IE	SRX	67AKXD	raže	vode Unije območij VIa, VIb, VIIa–c in VIIe–k	1 048 000	1 030 000	1 079 446	104,80 %	49 446	/	/	/	/	49 446	49 446	/
LT	GHL	N3LMNO	grenlandska morska plošča	NAFO 3LMNO	22 000	0	0	ni relevantno	0	/	/	46 000	/	46 000	46 000	/
LV	HER	03D.RG	sled	podrazdelek 28.1	16 534 000	19 334 630	20 084 200	103,88 %	749 570	/	/	/	/	749 570	749 570	/
NL	HKE	3A/BCD	oslič	območje IIIa; vode Unije podrazdelkov 22–32	/	0	1 655	ni relevantno	1 655	/	C	/	/	2 482	2 482	/
NL	RED	1N2AB.	rdeči okun	norveške vode območij I in II	/	0	2 798	ni relevantno	2 798	/	/	/	/	2 798	2 798	/
PT	ANF	8C3411	morska spaka	območja VIIIc, IX in X; vode Unije območja CECAF 34.1.1	436 000	664 000	676 302	101,85 %	12 302	/	/	/	/	12 302	12 302	/
PT	BFT	AE45WM	navadni tun	Atlantski ocean vzhodno od 45° Z in Sredozemsko morje	235 500	235 500	243 092	103,22 %	7 592	/	C	/	/	11 388	11 388	/
PT	HAD	1N2AB	vahnja	norveške vode območij I in II	/	0	26 816	ni relevantno	26 816	/	/	/	344 950	371 766	371 766	/
PT	POK	1N2AB.	saj	norveške vode območij I in II	/	18 000	11 850	65,83 %	– 6 150	/	/	/	185 000	178 850	33 234	145 616
PT	SRX	89-C.	raže	vode Unije območij VIII in IX	1 051 000	1 051 000	1 059 237	100,78 %	8 237	/	/	/	/	8 237	8 237	/
SE	COD	03AN.	trska	Skagerrak	371 000	560 000	562 836	100,51 %	2 836	/	C	/	/	4 254	4 254	/
UK	DGS	15X14	trnež	vode Unije in mednarodne vode območij I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV	0	0	1 027	ni relevantno	1 027	/	A	/	/	1 541	1 541	/
UK	GHL	514GRN	grenlandska morska plošča	grenlandske vode območij V in XIV	189 000	0	0	ni relevantno	0	/	/	1 000	/	1 000	1 000	/
UK	HAD	5BC6A.	vahnja	vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VIa	3 106 000	3 236 600	3 277 296	101,26 %	40 696	/	/	/	/	40 696	40 696	/
UK	MAC	2CX14-	skuša	območja VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode Unije in mednarodne vode območja Vb; mednarodne vode območij IIa, XII in XIV	179 471 000	275 119 000	279 250 206	101,50 %	4 131 206	/	/	/	/	4 131 206	4 131 206	/
UK	NOP	2A3A4.	norveški molič	območje IIIa; vode Unije območij IIa in IV	/	0	14 000	ni relevantno	14 000	/	/	/	/	14 000	14 000	/
UK	PLE	7DE.	morska plošča	območji VIId in VIIe	1 548 000	1 500 000	1 606 749	107,12 %	106 749	1,1	/	/	/	117 424	117 424	/
UK	SOL	7FG.	morski list	območji VIIf in VIIg	282 000	255 250	252 487	98,92 %	(– 2 763) (12)	/	/	1 950	/	1 950	1 950	/
UK	SRX	07D.	raže	vode Unije območja VIId	120 000	95 000	102 679	108,08 %	7 679	/	/	/	/	7 679	7 679	/
UK	WHB	24-N	sinji mol	norveške vode območij II in IV	0	0	22 204	ni relevantno	22 204	/	/	/	/	22 204	22 204	/

(2) Kot določa člen 105(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Odbitek, ki je enak prelovu * 1,00, se uporablja v vseh primerih prelova, ki je enak ali manjši od 100 ton.

(3) Kot določa člen 105(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(4) Črka ‚A‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5 zaradi zaporednega prelova v letih 2012, 2013 in 2014. Črka ‚C‘ pomeni, da se uporablja dodatni množilni količnik 1,5, ker za stalež velja večletni načrt.

(5) Preostale količine, ki jih ni bilo mogoče odšteti v letu 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 871/2014, ker ni bilo na voljo kvot oziroma dovolj kvot.

(6) Preostale količine prelova v letih pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1224/2009, ki jih ni mogoče odšteti od kvote za drug stalež.

(7) Odbitki za leto 2015, kot je določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1801.

(8) Odbitki za leto 2015, ki bi se glede na razpoložljivo kvoto dejansko lahko uporabili na dan začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2015/1801.

(9) Količina 3 369 kilogramov ni več na voljo po zahtevku Španije za prenos, ki je bil predložen v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 in je določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1170 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).

(10) Na zahtevo Španije se je povračilo iz leta 2013 porazdelilo na tri leta.

(11) Preostala količina 3 369 kilogramov se odšteje do začetka veljavnosti te uredbe.

(12) Ta količina ni več na voljo po zahtevku Združenega kraljestva za prenos, ki je bil predložen v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 in je določen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1170 (UL L 189, 17.7.2015, str. 2).“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 333

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 19. december 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/2399 z dne 26. oktobra 2015 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije, in o njegovi začasni uporabi	1
		Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje	3
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/2400 z dne 8. decembra 2015 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	10
		Protokol o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	12
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2401 z dne 2. oktobra 2015 o vsebini in delovanju registra evropskih političnih strank in fundacij	50
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2402 z dne 12. oktobra 2015 o pregledu harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije 2011/877/EU	54
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja ( 1 )	62
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2404 z dne 16. decembra 2015 o izvajanju odbitkov od ribolovnih kvot, ki so na voljo za nekatere staleže rib v letu 2015, zaradi prelova drugih staležev rib v preteklih letih in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1801	73
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2405 z dne 18. decembra 2015 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot EU za kmetijske proizvode s poreklom iz Ukrajine	89
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/2406 z dne 18. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 1 ( 1 )	97
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2407 z dne 18. decembra 2015 o podaljšanju odstopanja od Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 glede najmanjše oddaljenosti od obale in najmanjše morske globine za potegalke odprtega morja za lovljenje belega glavača (Aphia minuta) v določenih teritorialnih vodah Italije	104
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2408 z dne 18. decembra 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	108
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2409 z dne 18. decembra 2015 o določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifne kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 536/2007 za perutninsko meso s poreklom iz Združenih držav Amerike	110
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2410 z dne 18. decembra 2015 o določitvi količin, ki se dodajo količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2077 odprte za jajca, jajčne proizvode in albumine s poreklom iz Ukrajine	112
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2411 z dne 18. decembra 2015 o določitvi količin, ki jih je treba dodati količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 1384/2007 odprte za perutninsko meso s poreklom iz Izraela	114
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2412 z dne 18. decembra 2015 o določitvi količin, ki jih je treba dodati količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 442/2009 odprte v sektorju prašičjega mesa	116
		SKLEPI
	*	Sklep političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2015/2413 z dne 9. decembra 2015 o podaljšanju mandata vodje policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) (EUPOL Afghanistan/2/2015)	118
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2414 z dne 17. decembra 2015 o omejeni objavi sklica na harmonizirani standard EN 521:2006 Specifikacije za plinske aparate na utekočinjeni naftni plin – Prenosni aparati, ki delujejo s tlakom uparjenega plina v skladu z Direktivo 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9145) ( 1 )	120
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2415 z dne 17. decembra 2015 o odobritvi spremenjenih pravil o porazdelitvi prometa za letališča Milano Malpensa, Milano Linate in Orio al Serio (Bergamo) v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9177)	124
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2416 z dne 17. decembra 2015 o priznanju nekaterih območij Združenih držav Amerike kot nenapadenih z Agrilus planipennis Fairmaire (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9185)	128
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2417 z dne 17. decembra 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9191)	143
	*	Sklep Komisije (EU) 2015/2418 z dne 18. decembra 2015 o spremembi Sklepa 1999/352/ES, ESPJ, Euratom o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)	148
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo (EU) 2015/2419 z dne 16. marca 2015 o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Ukrajina	150

Zaporedna številka	Oznaka KN	Opis blaga	Obdobje veljavnosti kvote	Obseg letne kvote (v tonah neto mase, če ni določeno drugače)
09.6700	0204 22 50 0204 22 90	Ovčje noge, drugi kosi s kostmi (razen trupov in polovic, skrajšanih sprednjih četrti, zarebrnic in/ali filejev), sveži ali ohlajeni	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	1 500 (1)
	0204 23	Ovčje meso brez kosti, sveže ali ohlajeno
	0204 42 30 0204 42 50 0204 42 90	Ovčje meso, zamrznjeno, kosi s kostmi (razen trupov in polovic ter skrajšanih sprednjih četrti)
	0204 43 10 0204 43 90	Zamrznjeno jagnječje meso brez kosti Zamrznjeno ovčje meso brez kosti
09.6701	0409	Naravni med	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	5 000 (2)
09.6702	0703 20	Česen, svež ali ohlajen	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	500
09.6703	1004	Oves	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	4 000
09.6704	1701 12	Surovi sladkor iz sladkorne pese, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	20 070
	1701 91
	1701 99	Drug sladkor, ki ni surov
	1702 20 10	Javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
	1702 90 30	Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje 50 mas. % fruktoze
	1702 90 50	Maltodekstrin v trdni obliki in maltodekstrinski sirup, ki v suhem stanju vsebuje 50 mas. % fruktoze
	1702 90 71 1702 90 75 1702 90 79	Karamel
	1702 90 80	Inulinski sirup
	1702 90 95	Drugi sladkorji, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
09.6705	1702 30 1702 40	Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja	Od 1.1. do 31.12.2016 in za vsako nadaljnje obdobje od 1.1. do 31.12.	10 000 (3)
09.6705	1702 60	Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja		10 000 (3)
09.6706	2106 90 30	Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi


	(1) Besedilo velja za EGP