18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/1

(1)

Izziv, ki ga predstavljajo čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca, se je znatno povečal ter je postal zelo zaskrbljujoč znotraj Unije in tudi na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Izdaja vnaprejšnjih davčnih stališč, ki omogočajo dosledno in pregledno izvajanje zakonodaje, je tudi v Uniji običajna praksa. S pojasnjevanjem davčne zakonodaje davčnim zavezancem je podjetjem zagotovljena varnost, to pa lahko spodbuja naložbe in spoštovanje zakonodaje ter tako pripomore k doseganju cilja nadaljnjega razvoja enotnega trga v Uniji na podlagi načel in svoboščin, na katerih temeljijo Pogodbe. Vendar prihaja zaradi davčnih stališč, izdanih v podporo strukturam davčnega načrtovanja, v nekaterih primerih do nizke obdavčitve umetno zvišanih zneskov prihodka v državi, ki je izdala, spremenila ali obnovila vnaprejšnje davčno stališče, tako da vsem drugim zadevnim državam preostane le obdavčitev umetno znižanih zneskov prihodka. Zato je nujno potrebno, da se poveča preglednost. V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU (4).

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je nujno treba prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Poudaril je pomen preglednosti in obenem pozdravil namero Komisije, da bo predložila predlog o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji.

(3)

Direktiva 2011/16/EU določa obvezno izmenjavo podatkov na lastno pobudo med državami članicami v petih specifičnih primerih in v določenih rokih. Izmenjava podatkov na lastno pobudo v primerih, da ima pristojni organ ene države članice razloge za domnevo, da morda prihaja do izgube davka v drugi državi članici, že zdaj velja za davčna stališča s čezmejno razsežnostjo, ki jih država članica izda, spremeni ali obnovi za določenega davčnega zavezanca v zvezi z razlago ali uporabo davčnih predpisov v prihodnosti.

(4)

Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot je diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene. Zato bi morali biti izmenjani podatki po potrebi dostopni vsem drugim državam članicam.

(5)

Področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se na ta stališča in te sporazume sklicuje, bi moralo zajemati kakršne koli materialne oblike (ne glede na to, ali so zavezujoče ali nezavezujoče narave, in način njihove izdaje).

(6)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba spremeniti Direktivo 2011/16/EU, in sicer bi bilo treba vanjo vključiti ustrezno opredelitev vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjega cenovnega sporazuma. Opredelitvi bi morali biti dovolj splošni, da bi zajemali različne primere, med drugim tudi naslednje vrste vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov:

(7)

Davčni zavezanci imajo pravico, da se na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnje cenovne sporazume sklicujejo v okviru denimo davčnega postopka ali davčnega nadzora, vendar pod pogojem, da so bila dejstva, na katerih temeljijo vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi, podrobno predstavljena in da davčni zavezanci upoštevajo pogoje teh stališč ali sporazumov.

(8)

Države članice bodo podatke izmenjavale ne glede na to, ali davčni zavezanec upošteva pogoje vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

(9)

Posredovanje podatkov ne bi smelo povzročiti razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa niti razkritja podatkov, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom.

(10)

Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke sporočiti takoj po izdaji, spremembi ali obnovitvi takih dokumentov; v ta namen bi bilo zato treba določiti redne časovne presledke za sporočanje podatkov. Prav zato je tudi primerno, da se določi obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni v obdobju petih let pred začetkom uporabe te direktive in ki so še vedno veljavni 1. januarja 2014. Določene osebe ali določena skupina oseb s skupnim letnim čistim prihodkom, nižjim od 40 000 000 EUR, pa bi lahko bila pod določenimi pogoji izvzeta iz takšne obvezne avtomatične izmenjave.

(11)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti je primerno, da se pod zelo strogimi pogoji iz obvezne avtomatične izmenjave izvzamejo dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi s tretjimi državami, temelječi na obstoječih mednarodnih pogodbah, sklenjenih s temi državami, če določbe teh pogodb ne dopuščajo, da se podatki, prejeti na podlagi teh pogodb, razkrijejo državi, ki ni stranka pogodbe. Namesto tega bi bilo treba v teh primerih izmenjati podatke iz odstavka 6 člena 8a v zvezi z zahtevami, na podlagi katerih se izdajo takšni dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi. Torej bi tedaj ob podatkih, ki bi jih bilo treba sporočiti, morali označiti, da so ti poslani na podlagi takšne zahteve.

(12)

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala vsakič vključevati sporočanje določenih osnovnih podatkov, ki bi bili dostopni vsem državam članicam. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da po postopku iz Direktive 2011/16/EU (kar vključuje Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju) določi praktične postopke, potrebne za standardizacijo sporočanja takih podatkov zaradi oblikovanja standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi pri določitvi nadaljnjih praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov, kot je določitev jezikovnih zahtev, ki bi veljale za izmenjavo podatkov, pri kateri bi se uporabljal standardni obrazec.

(13)

Primerno je, da se pri oblikovanju takega standardnega obrazca za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov upošteva delo, opravljeno v okviru foruma OECD o škodljivih davčnih praksah, pri katerem se v sklopu akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička oblikuje standardni obrazec za izmenjavo podatkov. Primerno je tudi, da se tesno in usklajeno sodeluje z OECD, ne samo pri oblikovanju takega standardnega obrazca za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov, temveč tudi na drugih področjih. Končni cilj bi moral biti vzpostavitev enakih pogojev za vse na svetovni ravni, pri čemer bi morala Unija prevzeti vodilno vlogo s svojim zavzemanjem za avtomatično izmenjavo razmeroma širokega nabora podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(14)

Države članice bi morale izmenjati osnovne podatke, nekatere od njih pa bi morale sporočiti tudi Komisiji. To bi moralo Komisiji omogočiti, da v katerem koli trenutku spremlja in oceni, ali se avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih izvaja učinkovito. Podatki, ki bi jih prejela Komisija, pa se ne bi smeli uporabljati za nobene druge namene. Država članica, ki bi sporočila te podatke, bi morala Komisiji še vedno priglasiti vsakršno državno pomoč.

(15)

Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica podatkov predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za učinkovito delovanje sistema avtomatične izmenjave podatkov. Zato je primerno poudariti, da bi morali pristojni organi držav članic enkrat letno poslati povratne informacije o avtomatični izmenjavi podatkov drugim zadevnim državam članicam. V praksi bi moralo to obvezno pošiljanje povratnih informacij potekati v okviru dvostransko dogovorjenih ureditev.

(16)

Po opravljeni obvezni avtomatični izmenjavi podatkov v skladu s to direktivo bi morale države članice po potrebi imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum, tudi za pridobitev celotnega besedila takega stališča ali sporazuma, sklicujejo na člen 5 Direktive 2011/16/EU glede izmenjave informacij na zaprosilo.

(17)

Primerno je opozoriti, da so v členu 21(4) Direktive 2011/16/EU urejene zahteve glede jezikov in prevajanja, ki se uporabljajo za zaprosila za sodelovanje, vključno z zaprosili za uradno obvestilo, in za priložene dokumente. To pravilo bi se moralo uporabljati tudi v primerih, kadar države članice po opravljeni obvezni avtomatični izmenjavi osnovnih podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih zahtevajo dodatne informacije.

(18)

Države članice bi morale sprejeti vse razumne ukrepe, potrebne za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečevale učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(19)

Za učinkovitejšo rabo virov, lažjo izmenjavo podatkov ter v izogib temu, da bi morala vsaka država članica uvesti podobne prilagoditve v svojem sistemu za hrambo podatkov, bi bilo treba poskrbeti za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bi bila dostopna vsem državam članicam in Komisiji ter v katero bi države članice naložile in shranile podatke, namesto da bi te podatke pošiljale po varni elektronski pošti. Komisija bi morala v skladu s postopkom iz člena 26(2) Direktive 2011/16/EU določiti praktične postopke za vzpostavitev take podatkovne zbirke.

(20)

Glede na naravo in obseg sprememb, uvedenih z Direktivo Sveta 2014/107/EU (5) in to direktivo, bi bilo treba podaljšati rok za predložitev statističnih in drugih podatkov ter poročil iz Direktive 2011/16/EU. Tako podaljšanje bi moralo omogočati, da se pri predloženih podatkih odražajo izkušnje, ki izhajajo iz navedenih sprememb. Podaljšati bi bilo treba rok, do katerega morajo države članice predložiti statistične in druge podatke (pred 1. januarjem 2018), ter rok, do katerega mora Komisija predložiti poročilo in po potrebi predlog (pred 1. januarjem 2019).

(21)

Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume.

(22)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude.

(23)

Ker cilja te direktive, to je učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in se ta cilj zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti ta lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 3 se spremeni:

2.

v členu 8 se črtata odstavka 4 in 5;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 8a

Obseg in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih

1.   Pristojni organ države članice v primeru, da je bilo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum izdan, spremenjen ali obnovljen po 31. decembru 2016, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o njem pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21.

2.   Pristojni organ države članice skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21, pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, sporoči tudi podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni v obdobju petih let pred 1. januarjem 2017.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2013, se to sporočanje izvede pod pogojem, da so bili še vedno v veljavi 1. januarja 2014.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, se to sporočanje izvede ne glede na to, ali so še veljavni.

Države članice lahko iz sporočanja, navedenega v tem odstavku, izvzamejo podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni pred 1. aprilom 2016, za določeno osebo ali skupino oseb – z izjemo tistih, ki izvajajo večinoma finančne ali naložbene aktivnosti – katere skupni letni čisti prihodek, kakor je opredeljen v točki 5 člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), je v fiskalnem letu pred njihovo izdajo, spremembo ali obnovo znašal manj kot 40 000 000 EUR (ali enakovreden znesek v kateri koli drugi valuti).

3.   Dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi s tretjimi državami so v skladu s tem členom izvzeti iz področja uporabe avtomatične izmenjave podatkov, kadar mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam. Podatki o takih dvostranskih ali večstranskih vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se v skladu s členom 9 izmenjujejo, če mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, dopušča njihovo razkritje in pristojni organ tretje države to razkritje dovoli.

Če pa so dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi v skladu s prvim stavkom prvega pododstavka tega odstavka izvzeti iz avtomatične izmenjave podatkov, se podatki iz odstavka 6 tega člena, navedeni v zahtevi, na podlagi katere se izda takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazum, namesto tega izmenjajo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena.

4.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb.

5.   Izmenjava podatkov poteka na naslednji način:

6.   Podatki, ki jih država članica sporoči v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, zajemajo naslednje:

7.   Za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 6 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 6 tega člena.

8.   Podatki iz točk (a), (b), (h) in (k) odstavka 6 tega člena se ne sporočijo Evropski komisiji.

9.   Pristojni organ zadevne države članice, določene v skladu z odstavkom 6(j), pristojnemu organu, ki je podatke poslal, potrdi prejem teh podatkov nemudoma in ne pozneje kot v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, po možnosti z elektronskimi sredstvi. Ta ukrep velja, dokler ne začne delovati podatkovna zbirka iz člena 21(5).

10.   Države članice lahko v skladu s členom 5 in ob upoštevanju člena 21(4) zahtevajo dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

Člen 8b

Statistični podatki o avtomatičnih izmenjavah

1.   Države članice pred 1. januarjem 2018 Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členoma 8 in 8a ter po možnosti podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.

2.   Komisija pred 1. januarjem 2019 predloži poročilo s pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih. Komisija po potrebi Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz člena 8(1), vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic, ali postavk iz člena 8(3a) ali glede obojih.

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno povečali učinkovitost in okrepili delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

(6)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;"

4.

v členu 20 se doda naslednji odstavek:

„5.   Komisija pred 1. januarjem 2017 v skladu s postopkom iz člena 26(2) pripravi standardni obrazec in ob tem določiti jezikovno ureditev. Pri avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu s členom 8a se uporabi ta standardni obrazec. Ta standardni obrazec lahko vsebuje le tiste elemente za izmenjavo podatkov, ki so našteti v členu 8a(6), ter druga z njimi povezana polja, potrebna za dosego ciljev iz člena 8a.

Jezikovna ureditev iz prvega pododstavka državam članicam ne preprečuje, da bi podatke iz člena 8a sporočile v katerem koli od uradnih in delovnih jezikov Unije. Lahko pa je v okviru te jezikovne ureditve določeno, da se ključni elementi takšnih podatkov pošljejo tudi v kakem drugem uradnem in delovnem jeziku Unije.“;

5.

člen 21 se spremeni:

6.

člen 23 se spremeni:

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 23a

Zaupnost podatkov

1.   Podatki, ki se sporočijo Komisiji v skladu s to direktivo, se obravnavajo kot zaupni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, uporabljati pa se smejo samo za to, da se določi, ali in v kolikšni meri države članice upoštevajo to direktivo.

2.   Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane podatke velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela.

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene in jih ne smejo objaviti ali dati na voljo nobeni drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.“;

8.

v členu 25 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive s strani institucij in organov Unije. Vendar se za namene pravilne uporabe te direktive obseg obveznosti in pravic iz člena 11, člena 12(1) ter členov 13 do 17 Uredbe (ES) št. 45/2001 omeji, kolikor je to potrebno zaradi zaščite interesov, navedenih v točki (b) člena 20(1) navedene uredbe.“

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/11

(1)

Z Uredbo (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bil sklic na Republiko Palau prenesen iz Priloge I v Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2).

(2)

Navedeni sklic na Republiko Palau je opremljen z opombo, v kateri je navedeno, da se izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dneva začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Evropsko unijo.

(3)

Svet je 9. oktobra 2014 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Republiko Palau za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)

Pogajanja o Sporazumu so se začela 17. decembra 2014 in so se uspešno končala s parafiranjem navedenega sporazuma z izmenjavo pisem 27. maja 2015 z Republiko Palau in 10. junija 2015 z Unijo.

(5)

Sporazum bi bilo treba podpisati, izjave, priložene k Sporazumu, pa bi bilo treba odobriti v imenu Unije. Sporazum bi bilo treba začasno uporabljati od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo formalno sklenitev.

(6)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(7)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/13

(a)

„država članica“ pomeni katero koli državo članico Unije razen Združenega kraljestva in Irske;

(b)

„državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kot je opredeljena v točki (a);

(c)

„državljan Palaua“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Palaua;

(d)

„schengensko območje“ pomeni območje brez notranjih meja, ki zajema ozemlja držav članic, kot so opredeljene v točki (a) in ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.

(a)

spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b)

predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c)

reševanje sporov, ki izhaja iz razlage ali uporabe tega sporazuma.

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/19

(1)

Direktiva 2011/16/EU je nadomestila Direktivo Sveta 77/799/EGS (2). Prilagojena so bila številna pomembna pravila glede upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja, zlasti glede izmenjave informacij med državami članicami z namenom povečanja učinkovitosti čezmejne izmenjave informacij.

(2)

Direktiva Sveta 2014/107/EU (3) je spremenila Direktivo 2011/16/EU in uvedla obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih ter s tem povezani sklop pravil o poročanju in dolžni skrbnosti.

(3)

Da se zagotovi delovanje novega pravnega okvira, Direktiva 2011/16/EU predpisuje določena pravila o standardnih obrazcih in elektronski obliki ter praktične postopke za izmenjavo podatkov med državami članicami, ki jih je treba sprejeti z izvedbenimi akti. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1156/2012 (4) določa podrobna pravila glede standardnih obrazcev in elektronske oblike, ki se uporabljajo v zvezi z Direktivo 2011/16/EU.

(4)

Ob upoštevanju sprememb, ki jih je treba uvesti z namenom izvajanja Direktive 2011/16/EU in za lažjo berljivost izvedbenega akta, je primerno razveljaviti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1156/2012 ter določiti nova prečiščena pravila.

(5)

Za lažjo izmenjavo podatkov Direktiva 2011/16/EU določa, da bi morala takšna izmenjava podatkov na podlagi navedene direktive, razen obvezne avtomatične izmenjave podatkov, potekati z uporabo standardnih obrazcev.

(6)

Uporabljeni standardni obrazci bi morali vsebovati več polj, ki so dovolj raznolika, da se državam članicam omogoči enostavno obravnavanje vseh relevantnih primerov z uporabo polj, ki ustrezajo posameznemu primeru.

(7)

Za namene obvezne avtomatične izmenjave podatkov Direktiva 2011/16/EU zahteva, da Komisija sprejme praktične postopke in elektronsko obliko. Z namenom zagotovitve ustreznosti in uporabnosti izmenjanih podatkov ter učinkovitosti same izmenjave bi bilo v zvezi s tem treba določiti podrobna pravila.

(8)

Pogoj, da je obvezna avtomatična izmenjava podatkov za pet kategorij prihodkov in kapitala iz člena 8(1) Direktive 2011/16/EU odvisna od razpoložljivosti podatkov, upravičuje, da opredelitev ustrezne elektronske oblike ni podrobnejša od ravni splošne strukture in vrst elementov, ki sestavljajo elektronsko obliko, podrobnejši elementi, izmenjani v okviru vsake od teh vrst, pa so še naprej odvisni od njihove razpoložljivosti v vsaki državi članici.

(9)

Ob upoštevanju, da bodo podatke, izmenjane v skladu s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU, zbirale poročevalske finančne institucije v skladu z veljavnimi pravili o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II k Direktivi 2011/16/EU ter da zato izmenjava ni pogojena z razpoložljivostjo podatkov, bi morala biti elektronska oblika, ki se uporabi, razširjena, da zajame najnižjo raven podrobnosti, in bi morala vključevati vse elemente, skupaj z njihovimi ustreznimi atributi, če obstajajo.

(10)

V skladu z Direktivo 2011/16/EU bi bilo treba podatke, kadar je to mogoče, predložiti v elektronski obliki z uporabo skupnega komunikacijskega omrežja (CCN). Kadar je to potrebno, bi bilo treba za sporočanje določiti praktične postopke. Podrobna pravila bi morala veljati za pošiljanje poročil, izjav in drugih dokumentov, ki ne vsebujejo izmenjanih podatkov, ampak jih spremljajo, in v primeru sporočanja zunaj omrežja CCN ter brez poseganja v druge dvostransko dogovorjene ureditve za sporočanje in prepoznavanje izmenjanih podatkov.

(11)

Zakoni, uredbe in upravne določbe v državah članicah, ki so potrebni za uskladitev s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, se uporabljajo od 1. januarja 2016. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za upravno sodelovanje pri obdavčevanju –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/46

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 2305/2003 (3), (ES) št. 969/2006 (4), (ES) št. 1067/2008 (5) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2081 (6) vsebujejo posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za ječmen v okviru kvote 09.4126, koruze v okviru kvote 09.4131, navadne pšenice kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133, in za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4306, 09.4307 in 09.4308.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1964/2006 (7) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 (8) vsebujeta posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 in za lomljen riž v okviru kvote 09.4079.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 (9) vsebuje posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za olivno olje s poreklom iz Tunizije v okviru razpoložljive kvote.

(4)

Ob upoštevanju praznikov v letu 2016 je treba za nekatera obdobja določiti odstopanje od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081, Uredbe (ES) št. 1964/2006 ter Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 in Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja in za njihovo izdajo, da se zagotovi spoštovanje obsega zadevnih kvot.

(5)

Člen 7d(1) Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 (10) določa, da se izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo izdajo od petka, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenje, če Komisija v tem času ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(6)

Glede na praznike v letu 2016 in posledice, ki jih imajo za izhajanje Uradnega lista Evropske unije, je obdobje med vložitvijo zahtevkov in dnem izdaje dovoljenj prekratko za zagotovitev dobrega upravljanja trga. To obdobje bi bilo zato treba podaljšati.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/50

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1484/95 ustrezno spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/52

(1)

Uredba (ES) št. 1059/2003 vzpostavlja pravni okvir za regionalno klasifikacijo, da se omogočijo zbiranje, obdelava in razširjanje usklajene regionalne statistike v Uniji.

(2)

V skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 1059/2003 bi ob spremembi klasifikacije NUTS zadevna država članica morala Komisiji poslati časovno vrsto statističnih podatkov za novo regionalno razčlenitev, ki nadomesti že posredovane podatke. Seznam časovnih vrst in njihovo dolžino bi Komisija morala opredeliti ob upoštevanju izvedljivosti njihovega zagotavljanja. Te časovne vrste se dostavijo v dveh letih po spremembi klasifikacije NUTS.

(3)

Klasifikacija NUTS je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 (2) z učinkom od 1. januarja 2015 in Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 (3) z učinkom od 1. januarja 2016.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/54

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz alfa-galaktosidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Uporaba alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 237/2012 (2) dovoljena za deset let za piščance za pitanje ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1365/2013 (3) za piščance za nesenje jajc in manjše vrste perutnine za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 28. aprila 2015 (4) navedla, da pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, ljudi ali na okolje ter da lahko poveča maso jajc pri kokoših nesnicah. Ker se način delovanja lahko šteje za enak, se lahko ta ugotovitev ekstrapolira na manjše vrste perutnine za nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/57

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Zlasti bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se črtajo vnosi za blago, za katero razpoložljive informacije kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero poostreni uradni nadzor zato ni več upravičen. Zato bi bilo treba vnos za namizno grozdje iz Peruja na seznamu črtati.

(5)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je ustrezno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(6)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/63

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 925/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 13,4 % na uvoz iz Armenije, 17,6 % na uvoz iz Brazilije in 30 % na uvoz iz LRK, razen za družbe Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd (6,4 %), Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd (6,4 %), Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd (20,3 %) in Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd (24,2 %).

(3)

Zavezo, ki jo je ponudil brazilski proizvajalec izvoznik, je Komisija sprejela s Sklepom Komisije 2009/736/ES (3).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov proti Braziliji in LRK v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek so vložile družbe AFM Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Alcomet AD, Eurofoil Luxembourg SA, Hydro Aluminium Rolled Products GmbH, Impol d.o.o. in Symetal S.A. („vložniki“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(7)

Vložniki niso zahtevali začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Armenije. Ti ukrepi so zato prenehali veljati 7. oktobra 2014 (5).

(8)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 4. oktobra 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Vzporedno je Komisija 8. oktobra 2014 napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije v Unijo (7) („vzporedna preiskava“).

(10)

V tej preiskavi je Komisija julija 2015 z Uredbo (EU) 2015/1081 (8) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije. Začasni ukrepi so se uvedli za obdobje šestih mesecev.

(11)

Komisija je 17. decembra 2015 z Uredbo (EU) 2015/2385 (9) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije.

(12)

Vzporedni preiskavi sta zajemali obdobje preiskave (v zvezi s pregledom) in obravnavano obdobje, ki sta navedeni v uvodni izjavi 13.

(13)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(14)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz Brazilije in LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike držav izvoznic.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov iz LRK, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vzorčenje ni bilo predvideno za proizvajalce izvoznike iz Brazilije.

(17)

Dva od 12 znanih kitajskih proizvajalcev sta predložila odgovore na vprašalnik za izbor vzorca. Ob upoštevanju omejenega števila sodelujočih družb vzorčenje ni bilo potrebno.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje. Vzorec je vključeval šest proizvajalcev Unije in njihove povezane družbe, saj je bila na začetku preiskave nejasna notranja struktura skupin glede funkcij proizvodnje in nadaljnje prodaje zadevnega izdelka. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(19)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je marca 2015 svojo celotno dejavnost, vključno z opremo, dovoljenji za uporabo pravic, obveznostmi v zvezi z zaposlenimi in svojimi obstoječimi pogodbami, prodal novi družbi. Ta sprememba ni pomembna za preiskavo iz člena 6(1) osnovne uredbe, ker je do nje prišlo po obdobju preiskave.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik s štirinajstimi znanimi uvozniki/uporabniki, ki so bili pozvani, da pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku, če se uporablja.

(22)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo pet družb. Štiri od njih so bile previjalci, tj. industrijski uporabniki, ki so zadevni izdelek uvažali za nadaljnjo predelavo pred njegovo nadaljnjo prodajo, ena pa je bila trgovec, ki pa v zadevnem obdobju ni uvažal zadevnega izdelka. Zaradi omejenega števila družb, ki so izpolnile obrazec za vzorčenje, vzorčenje ni bilo upravičeno.

(23)

Javila sta se dva druga uporabnika. Poslan jima je bil vprašalnik za uporabnike.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(25)

Vprašalnike je poslala šestim vzorčenim proizvajalcem Unije in njihovim povezanim družbam, dvema brazilskima proizvajalcema izvoznikoma in dvema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, enemu trgovcu in navedenim šestim znanim uporabnikom v Uniji.

(26)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije in treh uporabnikov.

(27)

Vprašalnik so izpolnili dva kitajska proizvajalca izvoznika in en brazilski proizvajalec. Drug brazilski proizvajalec je v začetku pokazal interes za sodelovanje pri preiskavi, vendar ni izpolnil vprašalnika. Zato je bil tej družbi poslan dopis, s katerim je bila seznanjena z namero Komisije o uporabi člena 18 osnovne uredbe. Družba je odgovorila, da ne bo izpolnila vprašalnika, vendar da bo njena stališča zastopalo brazilsko združenje za aluminij (Associação Brasileira do Aluminió, „ABAL“). Poleg tega so bila prejeta pisna stališča ABAL.

(28)

Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(29)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg („veliki zvitki“), s poreklom iz Brazilije in LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910) („zadevni izdelek“). Zadevni izdelek je splošno poznan kot gospodinjska aluminijasta folija („AHF“).

(30)

AHF je proizvedena iz čistega aluminija, ki se najprej pretopi v debele trakove (debeline nekaj mm, tj. do 1 000-krat debelejše od zadevnega izdelka), nato pa v več fazah valja do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se s toplotnim postopkom žari in nazadnje navije na kolute (zvitke).

(31)

Te kolute AHF nato navijejo na manjše zvitke predelovalci na koncu prodajne verige, t. i. previjalci. Dobljeni izdelek (tj. zvitki za široko potrošnjo, ki niso zadevni izdelek) se uporablja za večnamensko kratkotrajno pakiranje, predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno.

(32)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Brazilije in Kitajske, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Turčije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(33)

Komisija je zato sklenila, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(34)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Brazilije in LRK zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(35)

V preiskavi je sodeloval en proizvajalec iz Brazilije. Pred uvedbo prvotnih ukrepov je proizvajalec predstavljal 100 % izvoza AHF iz Brazilije v Unijo.

(36)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se AHF ni izvažala iz Brazilije v Unijo. Zato se damping iz Brazilije verjetno ne bo nadaljeval. Ocena je bila tako omejena na verjetnost ponovitve dampinga ob uporabi izvoznih cen za druge tretje države.

(37)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Braziliji, odsotnost dampinga iz Brazilije na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(38)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca večja od 90 %, njegova neizkoriščena prosta zmogljivost pa je 3 000 ton na leto. To je enako 6 % proizvodnje industrije Unije in 3 % potrošnje Unije. Zato je bilo sklenjeno, da ni znatne proste zmogljivosti, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli.

(39)

Druga dva znana brazilska proizvajalca nista sodelovala pri preiskavi, zato njune proste zmogljivosti ni bilo mogoče preveriti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije dveh drugih proizvajalcev 58 000 ton za vse vrste aluminijaste folije skupaj, kar je enako celotni zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca. Šteje se za malo verjetno, da bi imela ta proizvajalca znatno prosto zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli: proizvajalca nista izvažala v Unijo niti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niti pred uvedbo prvotnih ukrepov.

(40)

Sodelujoči brazilski proizvajalec je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažal samo eni stranki v ZDA. Ta izvoz je predstavljal 68 % celotnega brazilskega izvoza AHF v ZDA leta 2013, zaradi česar je bil sodelujoči proizvajalec največji brazilski izvoznik aluminijaste folije. Poleg tega je ta izvoz predstavljal 33 % celotnega brazilskega izvoza AHF leta 2013. Pri primerjavi izvozne cene z normalno vrednostjo v Braziliji ni bilo ugotovljenega dampinga pri tem izvozu. Odsotnost dampinga je bila ugotovljena z uporabo metodologije, kot je navedena v nadaljevanju.

(41)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca iz Brazilije neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka iz Brazilije. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v Braziliji reprezentativna.

(42)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za domačo prodajo je bilo ugotovljeno, da se izvaja v običajnem poteku trgovanja.

(43)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(44)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki.

(45)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(46)

Na podlagi tega so se opravile prilagoditve za razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(47)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da pri izvozu v ZDA ni bil prisoten damping.

(48)

Komisija zato meni, da ni verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz Brazilije v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek na trg Unije po dampinških cenah.

(49)

Cene na brazilskem domačem trgu so privlačne, na kar kaže dejstvo, da se velika večina proizvodnje proda na domačem trgu. Ta domača prodaja je dobičkonosna. Ravni cen v Braziliji so podobne cenam na trgu Unije.

(50)

Zato se ne pričakuje, da bi se v primeru izteka ukrepov brazilski izvoz na trg Unije znatno povečal z nelojalnim znižanjem cen Unije.

(51)

Zainteresirani strani ABAL in CBA sta trdili, da ni verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, in sicer iz naslednjih razlogov:

(52)

Kar zadeva prvo trditev, je bila s preiskavo potrjena odsotnost brazilskega izvoza v Unijo. Vendar Komisija meni, da je lahko odsotnost izvoza tudi posledica veljavnih protidampinških ukrepov. Odsotnost izvoza zato sama po sebi ni zadosten dokaz za sklep, da ni tveganja za ponovitev dampinga.

(53)

Kar zadeva drugo trditev, je bil s preiskavo potrjen status Brazilije kot neto uvoznice primarnega aluminija od leta 2014. Potrjeno je bilo tudi povečanje domačega povpraševanja v Braziliji: od leta 2009 do leta 2013 se je domača potrošnja vseh aluminijastih izdelkov povečala za 48 %, potrošnja aluminijastih folij pa za 24 %. Vendar zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi to dejstvo nedvomno odpravilo tveganje za ponovitev dampinga. Kljub temu se je večje domače povpraševanje v Braziliji med analiziranjem privlačnosti trga Unije štelo za dejavnik, ki povečuje privlačnost domačega trga, kot je že bilo pojasnjeno.

(54)

Kar zadeva tretjo trditev, so bile s preiskavo potrjene višje cene na domačem trgu, vendar to ni zadoščalo za sklep, da se damping ne bi mogel ponoviti ob prisotnosti visokih domačih cen.

(55)

Kar zadeva četrto trditev, zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi se ravnanje v zvezi z enim izdelkom lahko uporabilo za napovedovanje ravnanja v zvezi z drugim izdelkom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Kar zadeva peto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da so bile v Uniji ustanovljene povezane družbe nesodelujočih brazilskih proizvajalcev. Ker pa nobena od teh družb ni sodelovala pri preiskavi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so dejansko proizvajale podobni izdelek za oskrbovanje trga Unije. Zato te trditve ni bilo mogoče preveriti.

(57)

Kar zadeva šesto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da znatna prosta zmogljivost ne obstaja. To je bilo upoštevano pri ocenjevanju proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti v Braziliji, kot je bilo že pojasnjeno.

(58)

Kar zadeva sedmo trditev, so bile pri primerjavi normalne vrednosti in izvoznih cen ustrezno upoštevane razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, kot je tudi že bilo pojasnjeno.

(59)

Preiskava je pokazala, da v Braziliji obstaja le omejena prosta zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli. Damping na drugih trgih ni bil ugotovljen. Privlačnost trga Unije za brazilske proizvajalce se šteje za omejeno glede na veliko privlačnost njihovega domačega trga in podobnost ravni cen.

(60)

Glede na navedeno se šteje za malo verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, če bi se ukrepi iztekli.

(61)

Zato bi bilo treba ustaviti postopek zoper uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Brazilije.

(62)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca iz LRK. Prvotno sta poročala o 4 264 tonah izvoza v Unijo, kar bi po podatkih Eurostata ustrezalo 250–350 % celotnega kitajskega uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil obseg izvoza v razponu med 900 in 1 100 ton za prvega proizvajalca, kar ustreza 53–90 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo. Večina tega izvoza je bila opravljena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato zanj ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Za drugega proizvajalca je bilo ugotovljeno, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo.

(63)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Turčija uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Turčija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(64)

Ena zainteresirana stran je izrazila pomisleke glede predloga za uporabo Turčije in predlagala Južno Afriko kot drugo primerljivo državo, pri čemer je trdila, da bi bila Južna Afrika bolj primerna, ker bi bila stroškovna struktura turških proizvajalcev drugačna od kitajske stroškovne strukture, in da je Turčija julija 2014 uvedla protidampinške dajatve v višini 22 % na kitajski uvoz vseh vrst aluminijastih folij.

(65)

Poleg predlogov zainteresiranih strani je Komisija tudi sama poskušala določiti ustrezno primerljivo državo. Indijo, Japonsko, Južno Korejo, Združene arabske emirate, ZDA in Tajvan je navedla kot dodatne možne primerljive države zaradi njihove obsežne proizvodnje aluminijastih folij. Vendar je bilo ugotovljeno, da Japonska, ZDA in Tajvan proizvajajo tanjše aluminijaste folije in ne zadevnega izdelka.

(66)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, Združenih arabskih emiratih in Turčiji. Sodelovanje sta potrdila samo dva proizvajalca izvoznika iz Turčije. Proizvajalci iz drugih možnih primerljivih držav niso odgovorili.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da je Turčija velika proizvajalka aluminijaste folije z odprtim trgom brez izkrivljanj, kar zadeva cene surovin ali energije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvodni procesi v Turčiji in LRK podobni. Turčija je bila izbrana kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, v prostorih obeh sodelujočih družb pa so bili opravljeni preveritveni obiski.

(68)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v Turčiji neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(69)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja enega od proizvajalcev opravljena v običajnem poteku trgovanja, medtem ko dobičkonosnosti prodaje drugega proizvajalca ni bilo mogoče ugotoviti zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(70)

Normalne vrednosti drugega proizvajalca ni bilo mogoče določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(71)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni prvega proizvajalca, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(72)

En kitajski proizvajalec je trdil, da normalne vrednosti ni mogoče pravilno izračunati na podlagi domače prodaje samo enega turškega proizvajalca. Poleg tega je kitajski proizvajalec poudaril, da zaupna narava poslovnih podatkov turškega proizvajalca ni omogočala ocene ali utemeljitve ugotovljene stopnje dampinga.

(73)

Uporaba podatkov samo enega proizvajalca v primerljivi državi je v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero se lahko takšne cene uporabijo, če so rezultat resnične konkurence na domačem trgu. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 68 in 69, obstaja več turških domačih proizvajalcev, Turčija pa je tudi uvoznica aluminijastih folij. Zato Komisija meni, da so cene na turškem trgu rezultat resnične konkurence in da noben element ne kaže na to, da cen enega proizvajalca ni mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Kar zadeva poslovne podatke, mora Komisija varovati zaupnost podatkov, ki so jih predložile strani, in zato kitajskemu proizvajalcu ne sme razkriti komercialno občutljivih informacij v zvezi s turškim proizvajalcem. Trditve zadevnega kitajskega izvoznika je zato treba zavrniti.

(74)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevali ali se plačujejo prvim neodvisnim strankam.

(75)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da je bila njegova stopnja vračila DDV napačno izračunana. Izračun je bil ustrezno spremenjen in Komisija je zadevnemu proizvajalcu ponovno razkrila revidirane ugotovitve.

(76)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(77)

Na tej podlagi so se opravile prilagoditve v zvezi s stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(78)

En kitajski proizvajalec je trdil, da običajna uvozna dajatev v višini 7,5 % v Turčiji zvišuje domače cene za enak znesek in da je treba to prilagoditi za pravično primerjavo. Kitajski proizvajalec je tudi trdil, da prilagoditev za stroške pakiranja ni bila upravičena, ker stroški pakiranja veljajo za vse proizvajalce, kjer koli se že nahajajo.

(79)

Komisija ugotavlja, da Kitajska uporablja tudi uvozno dajatev za aluminijaste folije. Zato se zdi, da ni izkrivljanja pri primerjavi zaradi obstoja podobne uvozne dajatve v Turčiji. Poleg tega tudi odobritev prilagoditve uvozne dajatve ne bi spremenila dejstva, da obstaja znatna stopnja dampinga kitajskih izvoznikov na trgu Unije. Kar zadeva stroške pakiranja, je bila prilagoditev izvedena za kitajske izvozne cene in turške domače cene, da bi se izničile morebitne razlike v pakiranju. Zato prilagoditev stroškov pakiranja ne more povzročati izkrivljanja pri primerjavi. Te trditve je treba zato zavrniti.

(80)

Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v primerljivi državi primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(81)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF (stroškov, zavarovanja in prevoznine) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(82)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, damping iz LRK na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(83)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti obeh sodelujočih kitajskih proizvajalcev 85- oziroma 90-odstotna. Ugotovljena prosta zmogljivost je za ta proizvajalca znašala 50 000 ton. To je enako celotni proizvodnji industrije Unije in več kot 50 % potrošnje Unije. Poleg tega je bila ena od sodelujočih družb v postopku ustvarjanja dodatne zmogljivosti za navijanje folij, ki naj bi znašala 40 000 ton. Zato je bilo sklenjeno, da ni pomembne proste zmogljivosti, ki bi se lahko vsaj delno usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(84)

Drugi znani kitajski proizvajalci niso sodelovali pri preiskavi, zato ni bilo mogoče preveriti njihove proste zmogljivosti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije drugih nesodelujočih kitajskih proizvajalcev približno desetkrat večja od skupne zmogljivosti obeh sodelujočih proizvajalcev. V študiji je ocenjeno, da je celotna kitajska proizvodna zmogljivost za vse vrste aluminijaste folije za 450 000 ton večja od celotne kitajske domače potrošnje. Študija vključuje tudi napoved, da se bo kitajska proizvodna zmogljivost še naprej povečevala, in sicer z 2,5 milijona ton leta 2014 na 2,8 milijona ton leta 2018, ter da povečanje kitajske domače potrošnje z 2,1 milijona ton na 2,4 milijona ton v istem obdobju verjetno ne bo zadostovalo za popolno izkoriščenje povečevanja zmogljivosti. Zato se šteje za verjetno, da bo pri nesodelujočih proizvajalcih obstajala dodatna prosta zmogljivost, ki bi se vsaj delno lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(85)

En kitajski proizvajalec, ki sicer ni oporekal ugotovitvam v zvezi z obsegom proste zmogljivosti, je trdil, da ni realno predvidevati, da bi se celotna prosta zmogljivost usmerila na trg Unije.

(86)

Komisija v skladu s svojo oceno iz uvodnih izjav 84 in 97 meni, da bi se prosta zmogljivost vsaj delno lahko usmerila na trg Unije. Uvodna izjava 83 je bila ustrezno spremenjena.

(87)

Ugotovljeno je bilo, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozne cene enega od sodelujočih kitajskih proizvajalcev za druge trge (pri čemer so bili glavni namembni kraji za izvoz Združeni arabski emirati, Saudova Arabija, ZDA, Egipt in Indija) nižje od normalne vrednosti, navedene v uvodnih izjavah 63 do 71, in zato dampinške. Izvoznih cen drugega kitajskega proizvajalca za druge trge ni bilo mogoče pridobiti.

(88)

Glede na obstoj dampinga na drugih trgih Komisija sklepa, da proizvajalec izvoznik iz LRK prodaja zadevni izdelek tretjim državam po dampinških cenah. Komisija zato meni, da je verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz LRK v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek po dampinških cenah tudi na trg Unije.

(89)

En kitajski proizvajalec je trdil, da ugotovitev dampinga pri izvozu na druge trge ni pomembna, saj je obseg pregleda omejen na trg Unije in ne na svetovni trg. Po navedbah kitajskega proizvajalca so primerjave cen med trgi neustrezne, saj so strukture cen v drugih delih sveta lahko drugačne. Poleg tega bi bilo treba primerjati tudi prisotnost izvoza Unije na te iste trge, kar bi lahko pokazalo, da so domače cene Unije previsoke.

(90)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 82, je Komisija upoštevala več kazalnikov za oceno verjetnosti dampinga na trgu Unije. Komisija meni, da pri izvoznikih, za katere je ugotovljeno, da izvajajo damping na drugih trgih, obstaja večja verjetnost, da bodo damping izvajali tudi v Uniji, v primerjavi z izvozniki, za katere je ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga na drugih trgih. Zato je to pomemben kazalnik za določitev verjetnosti nadaljevanja dampinga. Trditev je zato treba zavrniti.

(91)

Trditev v zvezi z izvozno politiko proizvajalcev Unije je obravnavana v uvodni izjavi 171.

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 114, je preiskava pokazala, da bi kitajski uvoz v okviru običajnega uvoznega režima v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ob odsotnosti protidampinških dajatev nelojalno znižal cene industrije Unije v povprečju za 12,2 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je kitajski uvoz, ki je bil izveden v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in zato zanj ni veljala protidampinška dajatev ali carina ter je predstavljal približno 75 % kitajskega uvoza, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Kitajske cene so tudi nižje od izvoznih cen iz katere koli druge države v Unijo. Te razlike v ceni nedvomno kažejo na privlačnost trga Unije in sposobnost kitajskih izvoznikov, da konkurirajo s ceno, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(93)

Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velik del sedanjega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije.

(94)

Opozoriti je treba, da je bilo s prvotno preiskavo pred uvedbo prvotnih ukrepov ugotovljeno, da kitajski tržni delež na trgu Unije znaša 30,72 %. Zato se pričakuje, da se bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov kitajski izvoz, ki trenutno predstavlja 2 % trga Unije, znatno povečal, da bi ponovno pridobil izgubljeni tržni delež v Uniji.

(95)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je majhno nelojalno nižanje cen del običajnega mehanizma določanja cen, kadar nedomači proizvajalci konkurirajo domačim proizvajalcem. Nelojalno 12,2-odstotno znižanje cen ne bi bilo nerazumno in proizvajalcem Unije ne bi povzročalo težav.

(96)

Ugotovitev nelojalnega nižanja cen sama po sebi ne vodi do sklepa o nepoštenem ravnanju izvoznika. Vendar je v tem primeru ugotovljena stopnja nelojalno znižanih cen izražala verjetne ravni cen kitajskega uvoza, če bi se ukrepi iztekli, in njegovo zmogljivost za prevzem tržnega deleža v Uniji na račun industrije Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tak izvoz verjetno dampinški. Zato trditev, da 12,2-odstotna stopnja nelojalnega znižanja cen ne bi bila razumna, v tem okviru ni bila pomembna in je bila zato zavrnjena.

(97)

Preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah z visokimi stopnjami dampinga. Pokazala je tudi, da je prosta zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK znatna v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta prosta zmogljivost bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK verjetno vsaj delno usmerjena na trg Unije.

(98)

Poleg tega je izvoz iz LRK v tretje države potekal po dampinških cenah. To določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga na trgu Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(99)

Poleg tega privlačnost trga Unije v smislu cen kaže na tveganje, da bi se kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov preusmeril na trg Unije.

(100)

Glede na navedeno obstaja verjetnost, da se bo v primeru izteka veljavnih ukrepov kitajski dampinški uvoz zadevnega izdelka znatno povečal.

(101)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo dvanajst znanih proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(102)

Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala 47 349 ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi statističnih podatkov Eurostata, preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki so povezani z nevzorčenimi proizvajalci in ki so jih predložili vložniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(103)

Vložniki so predložili podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, obsegu prodaje, zaposlovanju in obsegu izvoza, povezane s celotno industrijo Unije v obravnavanem obdobju. Podatki so bili ocenjeni in navedeni v največjih in najmanjših vrednostih ter razdeljeni na dve kategoriji: vzorčeni proizvajalci Unije in nevzorčeni proizvajalci Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije je Komisija uporabila dejansko preverjene podatke, ki so jih te družbe predložile v izpolnjenih vprašalnikih. Za nevzorčene proizvajalce Unije so bili uporabljeni podatki, ki so jih predložili vložniki. Te ocene so bile zainteresiranim stranem dane na voljo za pritožbe. Vendar niso bile prejete nobene pritožbe.

(104)

V sedanji preiskavi so bili uporabljeni podatki o potrošnji Unije, ki so bili pridobljeni in objavljeni v vzporedni preiskavi. Določeni so bili na podlagi ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata ter po potrebi popravljeni glede na preverjene podatke, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik v vzporedni preiskavi v zvezi z uvozom iz Rusije, in izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(105)

Ker je v Rusiji samo en proizvajalec izvoznik, je bilo treba zaradi zaupnosti vse podatke, povezane s tem izvoznikom, navesti v okvirnih vrednostih. Da bi se izognili izračunu obsega ruskega uvoza z odštevanjem, je bilo treba okvirne vrednosti poleg tega uporabiti tudi za obseg potrošnje in uvoza iz drugih tretjih držav.

(106)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja AHF v Uniji (v tonah)

(107)

Potrošnja Unije se je med letoma 2011 in 2013 povečala, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala med 17 % in 28 %. Povečanje potrošnje med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom izraža predvsem povečanje uvoza iz Rusije in drugih tretjih držav, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije le rahlo povečala (glej uvodno izjavo 134).

(108)

Ker je bilo s preiskavo ugotovljeno, da ne obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga iz Brazilije (glej uvodno izjavo 60), je analiza obsega, cen in tržnega deleža uvoza omejena na uvoz iz LRK. Komisija je določila obseg in cene uvoza iz LRK na podlagi podatkov Eurostata.

(109)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK

(110)

Obseg uvoza iz LRK se je zmanjšal v razponu od 47 % do 57 % z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 4 % na 2 %, tj. za 2 odstotni točki. Obseg in tržni delež tega uvoza iz LRK sta v celotnem obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni.

(111)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza.

Preglednica 3

Povprečna cena dampinškega uvoza

(112)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale z 2 251 EUR/tono na 2 131 EUR/tono, kar predstavlja približno 5-odstotno znižanje. Cene kitajskega uvoza so bile v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju nižje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in cen uvoza iz drugih tretjih držav.

(113)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je približno 75 % kitajskega uvoza, ki je predstavljal več kot 1-odstotni tržni delež, potekalo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato za uvoz ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Ugotovljeno je bilo, da je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 53–90 % kitajskega uvoza in je 98 % uvoza opravil v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen gibala med 15 % in 18 %.

(114)

Preostalih 25 % kitajskega uvoza je potekalo v okviru običajnega uvoznega režima. Po prištetju carine in protidampinške dajatve kitajskim cenam CIF so bile kitajske cene, izračunane za ta uvoz, v povprečju višje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije, zaradi česar je prišlo do negativnega nelojalnega nižanja cen (– 12,5 %). Če pa bi se uvozne cene upoštevale brez protidampinških dajatev, bi to pomenilo 12,2-odstotno nelojalno znižanje cen.

(115)

Ob upoštevanju celotnega kitajskega uvoza ne glede na uvozni režim ter po prištetju veljavnih carin in protidampinških dajatev cenam CIF pri uvozu v okviru običajnega režima je bilo ugotovljeno, da so kitajske cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v povprečju za 10,2 %.

(116)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je 18-odstotna stopnja nelojalnega nižanja cen, ugotovljena za kitajski uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, napačna, saj so cene proizvajalcev Unije vključevale „vključeno 7,5-odstotno običajno tarifo“, ki je domači uporabniki niso bili oproščeni, če je izvoz v tretje države vseboval AHF, proizvedeno v Uniji. Vendar zainteresirane strani niso utemeljile trditve in zlasti niso pojasnile pojma „vključena običajna tarifa“. Ne glede na to je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, da za uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ne velja carina. Zato ne bi bilo upravičeno izvesti prilagoditev za carine, ki se ne zaračunavajo. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija ustrezno uporabila prilagoditev za carino pri določanju stopnje nelojalnega nižanja cen za uvoz v okviru običajnega režima iz uvodne izjave 114 in za celoten kitajski uvoz ne glede na uvozni režim iz uvodne izjave 115. Zato je bila trditev zavrnjena.

(117)

Isti kitajski proizvajalec je trdil, da je treba odšteti carinsko stopnjo od 12,2-odstotne oziroma 10,2-odstotne stopnje nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 114 in 115. Vendar je pojasnjeno, da je Komisija pri določanju teh stopenj že upoštevala carino, ki se uporablja za uvoz v okviru običajnega režima. Zato je bila trditev zavrnjena.

(118)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo povečal za 45 % do 60 %, kar je hitreje od rasti potrošnje Unije. Tržni delež drugih tretjih držav se je v tem obdobju tako povečal z 41 % na 51 %.

(119)

Uvoz iz Brazilije se v obravnavanem obdobju ni izvajal. Obseg uvoza iz Rusije se je od leta 2011 do leta 2013 povečal med 40 % in 50 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa rahlo zmanjšal. Ustrezni tržni delež se je povečal z 29 % leta 2011 na 34 % leta 2012, nato pa je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom ostal nespremenjen. Obseg uvoza iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal med 125 % in 139 %, njegov tržni delež pa s približno 7 % na 13 %. Turške uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %, vendar so ostale nad ravnjo cene uvoza iz drugih tretjih držav, vključno z Rusijo in Kitajsko, in so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podobnih ravneh kot cene industrije Unije.

(120)

Skupno povečanje uvoza iz drugih tretjih držav, razen LRK, Rusije in Turčije, je bilo 2- do 15-odstotno. Ko pa se je potrošnja Unije povečala, se je njegov celotni tržni delež zmanjšal s 4 % leta 2011 na približno 2 % leta 2013, nato pa do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal na 4 %; njegove cene so bile nižje od cen industrije Unije, razen leta 2012.

(121)

Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen uvoza iz LRK.

(122)

En kitajski proizvajalec je trdil, da bi morala analiza uvoza iz drugih tretjih držav, ki jo je izvedla Komisija, iz uvodnih izjav 118 do 121 vključevati celoten trg folij, namesto da se je osredotočala na zadevni izdelek, saj so odločitve proizvajalcev Unije glede drugih vrst folije domnevno vplivale na njihovo proizvodnjo zadevnega izdelka. Ta trditev ni bila utemeljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, se je s preiskavo vsekakor ugotovilo, da je največji vzorčeni proizvajalec AHF iz Unije proizvajal izključno AHF in da proizvajalci Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da proizvajajo AHF in drugo vrsto folije, imenovano konverterska aluminijasta folija („ACF“), niso mogli brez težav preiti s proizvodnje enega izdelka na proizvodnjo drugega, saj je bila za povečanje učinkovitosti potrebna proizvodnja obeh izdelkov v določenem obsegu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, je preiskava tudi pokazala, da so imeli vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju stabilno razmerje proizvodnje teh vrst folije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(123)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da so morali uporabniki uvažati AHF od proizvajalcev izvoznikov iz tretjih držav, saj je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije. Na podlagi tega je kitajski proizvajalec trdil, da so proizvajalci izvozniki pri oskrbovanju uporabnikov, ki jih niso oskrbovali proizvajalci Unije, konkurirali med seboj in ne proizvajalcem Unije. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Prvič, domneva, da je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije, ni pravilna. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 106 in 129, je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala od 58 % do 74 % potrošnje Unije in je bila v celotnem obravnavanem obdobju večja od 55 %. Poleg tega, kot je prikazano v preglednici 5, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je imela industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju prosto zmogljivost, ki bi se lahko izkoristila za oskrbovanje trga Unije, če dejansko ne bi bilo konkurenčnega dampinškega uvoza. Uvoz iz tretjih držav je tudi konkuriral s podobnim izdelkom, ki ga je proizvajala industrija Unije, saj so obstoječe stranke proizvajalcev Unije lahko prešle na dobavitelje iz tretjih držav. Zato je bila trditev zavrnjena.

(124)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(126)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je Komisija makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, ocenila na podlagi informacij, ki so jih zagotovili vložniki in ki so bile ustrezno preverjene za vzorčene družbe. Komisija je ocenila le tiste mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(127)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(128)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(129)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije