ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 332

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 58
18. december 2015


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/2377 z dne 26. oktober 2015 o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

11

 

 

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje

13

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2378 z dne 15. decembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1156/2012

19

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2379 z dne 16. decembra 2015 o odstopanju od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008, Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081, Uredbe (ES) št. 1964/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 ter Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2016 v okviru tarifnih kvot za žita, riž in oljčno olje, ter o odstopanju od Uredbe (ES) št. 951/2006 glede datumov za izdajo izvoznih dovoljenj za leto 2016 v sektorjih izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze

46

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2380 z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

50

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/2381 z dne 17. decembra 2015 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev

52

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2382 z dne 17. decembra 2015 o izdaji dovoljenja za pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesenje jajc (imetnik dovoljenja je Kerry Ingredients and Flavours) ( 1 )

54

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2383 z dne 17. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor ( 1 )

57

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2384 z dne 17. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in zaključku postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Brazilije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009

63

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2385 z dne 17. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ruske federacije

91

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/2386 z dne 17. decembra 2015 o obvezni registraciji uvoza armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

111

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2387 z dne 17. decembra 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

114

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2388 z dne 17. decembra 2015 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 533/2007 odprte v sektorju za perutninsko meso

116

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2389 z dne 17. decembra 2015 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015, in o določitvi količin, ki se dodajo količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 1385/2007 odprte v sektorju za perutninsko meso

119

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2390 z dne 17. decembra 2015 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 v okviru tarifnih kvot, ki so z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2078 odprte za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine

122

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2391 z dne 17. decembra 2015 o določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 539/2007 odprte v sektorju za jajca in jajčni albumin

124

 

 

DIREKTIVE

 

*

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe

126

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU, Euratom) 2015/2393 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Poslovnika Sveta

133

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/2394 z dne 8. decembra 2015 o stališču, ki ga zavzamejo države članice v imenu Evropske unije v zvezi s sklepi, ki jih sprejme stalna komisija Eurocontrola o vlogah in nalogah Eurocontrola ter o centraliziranih storitvah

136

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/2395 z dne 10. decembra 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa 2010/99/EU o dovoljenju Republiki Litvi, da še naprej uporablja ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

140

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2015/2396 z dne 10. decembra 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa 2009/1008/EU o dovoljenju Republiki Latviji, da še naprej uporablja odstopanje od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

142

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/2397 z dne 16. decembra 2015 o imenovanju španskega člana in španskega nadomestnega člana Odbora regij

144

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2398 z dne 17. decembra 2015 o informacijah in dokumentaciji v zvezi z vlogo za vključitev objekta, ki se nahaja v tretji državi, na evropski seznam obratov za recikliranje ladij ( 1 )

145

 

 

Popravki

 

*

Popravek Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ( UL L 266, 13.10.2015 )

156

 

*

Popravek Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/1938 z dne 27. avgusta 2015 o spremembah Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/27) ( UL L 282, 28.10.2015 )

158

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/1


DIREKTIVA SVETA (EU) 2015/2376

z dne 8. decembra 2015

o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

po posebnem zakonodajnem postopku,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izziv, ki ga predstavljajo čezmejno izogibanje davkom, agresivno davčno načrtovanje in škodljiva davčna konkurenca, se je znatno povečal ter je postal zelo zaskrbljujoč znotraj Unije in tudi na svetovni ravni. Erozija davčne osnove znatno zmanjšuje nacionalne davčne prihodke, kar države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Izdaja vnaprejšnjih davčnih stališč, ki omogočajo dosledno in pregledno izvajanje zakonodaje, je tudi v Uniji običajna praksa. S pojasnjevanjem davčne zakonodaje davčnim zavezancem je podjetjem zagotovljena varnost, to pa lahko spodbuja naložbe in spoštovanje zakonodaje ter tako pripomore k doseganju cilja nadaljnjega razvoja enotnega trga v Uniji na podlagi načel in svoboščin, na katerih temeljijo Pogodbe. Vendar prihaja zaradi davčnih stališč, izdanih v podporo strukturam davčnega načrtovanja, v nekaterih primerih do nizke obdavčitve umetno zvišanih zneskov prihodka v državi, ki je izdala, spremenila ali obnovila vnaprejšnje davčno stališče, tako da vsem drugim zadevnim državam preostane le obdavčitev umetno znižanih zneskov prihodka. Zato je nujno potrebno, da se poveča preglednost. V ta namen je treba izboljšati orodja in mehanizme, vzpostavljene z Direktivo Sveta 2011/16/EU (4).

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 18. decembra 2014 poudaril, da se je nujno treba prizadevneje boriti proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Poudaril je pomen preglednosti in obenem pozdravil namero Komisije, da bo predložila predlog o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih v Uniji.

(3)

Direktiva 2011/16/EU določa obvezno izmenjavo podatkov na lastno pobudo med državami članicami v petih specifičnih primerih in v določenih rokih. Izmenjava podatkov na lastno pobudo v primerih, da ima pristojni organ ene države članice razloge za domnevo, da morda prihaja do izgube davka v drugi državi članici, že zdaj velja za davčna stališča s čezmejno razsežnostjo, ki jih država članica izda, spremeni ali obnovi za določenega davčnega zavezanca v zvezi z razlago ali uporabo davčnih predpisov v prihodnosti.

(4)

Vendar učinkovito izmenjavo podatkov na lastno pobudo v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjimi cenovnimi sporazumi ovira več pomembnih praktičnih težav, kot je diskrecijska pravica države članice, ki je tak dokument izdala, da odloči o tem, katere druge države članice bi morale biti o tem obveščene. Zato bi morali biti izmenjani podatki po potrebi dostopni vsem drugim državam članicam.

(5)

Področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se na ta stališča in te sporazume sklicuje, bi moralo zajemati kakršne koli materialne oblike (ne glede na to, ali so zavezujoče ali nezavezujoče narave, in način njihove izdaje).

(6)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba spremeniti Direktivo 2011/16/EU, in sicer bi bilo treba vanjo vključiti ustrezno opredelitev vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjega cenovnega sporazuma. Opredelitvi bi morali biti dovolj splošni, da bi zajemali različne primere, med drugim tudi naslednje vrste vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov:

enostranske vnaprejšnje cenovne sporazume in/ali sklepe,

dvostranske ali večstranske vnaprejšnje cenovne sporazume in sklepe,

sporazume ali sklepe, s katerimi se določi, ali stalna poslovna enota obstaja ali ne,

sporazume ali sklepe, s katerimi se določi, ali obstajajo ali ne dejstva, ki utegnejo vplivati na davčno osnovo stalne poslovne enote,

sporazume ali sklepe, s katerimi se določi davčni status hibridnega subjekta v eni državi članici, povezanega z rezidentom druge jurisdikcije,

ter sporazume ali sklepe o osnovi za odmero zaradi amortizacije sredstva v eni državi članici, kupljenega od družbe iz skupine v drugi jurisdikciji.

(7)

Davčni zavezanci imajo pravico, da se na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnje cenovne sporazume sklicujejo v okviru denimo davčnega postopka ali davčnega nadzora, vendar pod pogojem, da so bila dejstva, na katerih temeljijo vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi, podrobno predstavljena in da davčni zavezanci upoštevajo pogoje teh stališč ali sporazumov.

(8)

Države članice bodo podatke izmenjavale ne glede na to, ali davčni zavezanec upošteva pogoje vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

(9)

Posredovanje podatkov ne bi smelo povzročiti razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa niti razkritja podatkov, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom.

(10)

Da se zagotovijo koristi obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, bi bilo treba podatke sporočiti takoj po izdaji, spremembi ali obnovitvi takih dokumentov; v ta namen bi bilo zato treba določiti redne časovne presledke za sporočanje podatkov. Prav zato je tudi primerno, da se določi obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni v obdobju petih let pred začetkom uporabe te direktive in ki so še vedno veljavni 1. januarja 2014. Določene osebe ali določena skupina oseb s skupnim letnim čistim prihodkom, nižjim od 40 000 000 EUR, pa bi lahko bila pod določenimi pogoji izvzeta iz takšne obvezne avtomatične izmenjave.

(11)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti je primerno, da se pod zelo strogimi pogoji iz obvezne avtomatične izmenjave izvzamejo dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi s tretjimi državami, temelječi na obstoječih mednarodnih pogodbah, sklenjenih s temi državami, če določbe teh pogodb ne dopuščajo, da se podatki, prejeti na podlagi teh pogodb, razkrijejo državi, ki ni stranka pogodbe. Namesto tega bi bilo treba v teh primerih izmenjati podatke iz odstavka 6 člena 8a v zvezi z zahtevami, na podlagi katerih se izdajo takšni dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi. Torej bi tedaj ob podatkih, ki bi jih bilo treba sporočiti, morali označiti, da so ti poslani na podlagi takšne zahteve.

(12)

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih bi morala vsakič vključevati sporočanje določenih osnovnih podatkov, ki bi bili dostopni vsem državam članicam. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da po postopku iz Direktive 2011/16/EU (kar vključuje Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju) določi praktične postopke, potrebne za standardizacijo sporočanja takih podatkov zaradi oblikovanja standardnega obrazca, ki se bo uporabljal za izmenjavo podatkov. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi pri določitvi nadaljnjih praktičnih postopkov v zvezi z izmenjavo podatkov, kot je določitev jezikovnih zahtev, ki bi veljale za izmenjavo podatkov, pri kateri bi se uporabljal standardni obrazec.

(13)

Primerno je, da se pri oblikovanju takega standardnega obrazca za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov upošteva delo, opravljeno v okviru foruma OECD o škodljivih davčnih praksah, pri katerem se v sklopu akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička oblikuje standardni obrazec za izmenjavo podatkov. Primerno je tudi, da se tesno in usklajeno sodeluje z OECD, ne samo pri oblikovanju takega standardnega obrazca za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov, temveč tudi na drugih področjih. Končni cilj bi moral biti vzpostavitev enakih pogojev za vse na svetovni ravni, pri čemer bi morala Unija prevzeti vodilno vlogo s svojim zavzemanjem za avtomatično izmenjavo razmeroma širokega nabora podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(14)

Države članice bi morale izmenjati osnovne podatke, nekatere od njih pa bi morale sporočiti tudi Komisiji. To bi moralo Komisiji omogočiti, da v katerem koli trenutku spremlja in oceni, ali se avtomatična izmenjava podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih izvaja učinkovito. Podatki, ki bi jih prejela Komisija, pa se ne bi smeli uporabljati za nobene druge namene. Država članica, ki bi sporočila te podatke, bi morala Komisiji še vedno priglasiti vsakršno državno pomoč.

(15)

Povratne informacije, ki jih država članica prejemnica podatkov predloži državi članici pošiljateljici podatkov, so nujne za učinkovito delovanje sistema avtomatične izmenjave podatkov. Zato je primerno poudariti, da bi morali pristojni organi držav članic enkrat letno poslati povratne informacije o avtomatični izmenjavi podatkov drugim zadevnim državam članicam. V praksi bi moralo to obvezno pošiljanje povratnih informacij potekati v okviru dvostransko dogovorjenih ureditev.

(16)

Po opravljeni obvezni avtomatični izmenjavi podatkov v skladu s to direktivo bi morale države članice po potrebi imeti možnost, da se za pridobitev dodatnih informacij od države članice, ki je izdala vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum, tudi za pridobitev celotnega besedila takega stališča ali sporazuma, sklicujejo na člen 5 Direktive 2011/16/EU glede izmenjave informacij na zaprosilo.

(17)

Primerno je opozoriti, da so v členu 21(4) Direktive 2011/16/EU urejene zahteve glede jezikov in prevajanja, ki se uporabljajo za zaprosila za sodelovanje, vključno z zaprosili za uradno obvestilo, in za priložene dokumente. To pravilo bi se moralo uporabljati tudi v primerih, kadar države članice po opravljeni obvezni avtomatični izmenjavi osnovnih podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih zahtevajo dodatne informacije.

(18)

Države članice bi morale sprejeti vse razumne ukrepe, potrebne za odpravo morebitnih ovir, ki bi lahko preprečevale učinkovito in kar najširšo obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

(19)

Za učinkovitejšo rabo virov, lažjo izmenjavo podatkov ter v izogib temu, da bi morala vsaka država članica uvesti podobne prilagoditve v svojem sistemu za hrambo podatkov, bi bilo treba poskrbeti za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bi bila dostopna vsem državam članicam in Komisiji ter v katero bi države članice naložile in shranile podatke, namesto da bi te podatke pošiljale po varni elektronski pošti. Komisija bi morala v skladu s postopkom iz člena 26(2) Direktive 2011/16/EU določiti praktične postopke za vzpostavitev take podatkovne zbirke.

(20)

Glede na naravo in obseg sprememb, uvedenih z Direktivo Sveta 2014/107/EU (5) in to direktivo, bi bilo treba podaljšati rok za predložitev statističnih in drugih podatkov ter poročil iz Direktive 2011/16/EU. Tako podaljšanje bi moralo omogočati, da se pri predloženih podatkih odražajo izkušnje, ki izhajajo iz navedenih sprememb. Podaljšati bi bilo treba rok, do katerega morajo države članice predložiti statistične in druge podatke (pred 1. januarjem 2018), ter rok, do katerega mora Komisija predložiti poročilo in po potrebi predlog (pred 1. januarjem 2019).

(21)

Veljavne določbe glede zaupnosti bi bilo treba spremeniti, da se upošteva razširitev obvezne avtomatične izmenjave podatkov na vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnje cenovne sporazume.

(22)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude.

(23)

Ker cilja te direktive, to je učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni s pravilnim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in se ta cilj zaradi zahtevane enotnosti in učinkovitosti ta lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/16/EU se spremeni:

1.

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.

‚avtomatična izmenjava‘ pomeni

(a)

v členu 8(1) in členu 8a, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se izraz ‚podatki, ki so na voljo‘ nanaša na podatke, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča podatke, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo podatkov v navedeni državi članici;

(b)

v členu 8(3a), sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov o rezidentih drugih držav članic zadevni državi članici rezidentstva brez predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(3a), členu 8(7a), členu 21(2) ter členu 25(2) in (3) ima vsak izraz z veliko začetnico tak pomen, kot ga ima v ustrezni opredelitvi iz Priloge I;

(c)

v vseh drugih določbah te direktive, razen člena 8(1), člena 8(3a) ter člena 8a, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih podatkov, zagotovljenih v skladu s točkama (a) in (b) te točke.“;

(b)

dodajo se naslednje točke:

„14.

‚vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ države članice ali ozemeljske ali upravne podenote države članice, tudi lokalni organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja ali ne;

(b)

izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje;

(c)

zadeva razlago ali uporabo pravne ali upravne določbe, ki se nanaša na uporabo ali izvrševanje nacionalne davčne zakonodaje s strani države članice ali njenih ozemeljskih ali upravnih podenot, tudi lokalnih organov;

(d)

nanaša se na čezmejno transakcijo ali na vprašanje, ali gre pri dejavnostih, ki jih oseba opravlja v drugi jurisdikciji, za stalno poslovno enoto, ter

(e)

izda se pred izvedbo transakcij ali dejavnosti v drugi jurisdikciji, pri katerih bi lahko šlo za stalno poslovno enoto, ali pred vložitvijo davčne napovedi za obdobje, v katerem je bila izvedena transakcija ali niz transakcij ali so bile izvedene dejavnosti.

Čezmejna transakcija lahko med drugim vključuje naložbe, dobavo blaga ali storitev, financiranje ali uporabo opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, pri čemer ni nujno, da je vanjo neposredno vključena oseba, ki ji je bilo izdano vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom;

15.

‚vnaprejšnji cenovni sporazum‘ pomeni vsak dogovor, sporočilo ali vsak drug instrument ali ukrep s podobnim učinkom, tudi tak, ki se izda, spremeni ali obnovi v okviru davčnega nadzora, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izda, spremeni ali obnovi ga vlada ali davčni organ ene ali več držav članic, vključno z vsemi njihovimi ozemeljskimi ali upravnimi podenotami, tudi lokalnimi organi, ali pa je to storjeno v njihovem imenu, ne glede na to, ali se dejansko uporablja;

(b)

izda, spremeni ali obnovi se za določeno osebo ali skupino oseb, ki ima pravico, da se nanj sklicuje, ter

(c)

se v njem še pred izvedbo čezmejnih transakcij med povezanimi podjetji določi ustrezen sklop meril za določanje transfernih cen za navedene transakcije ali se določi delež dobička, ki pripada stalni poslovni enoti.

Podjetji sta povezani podjetji, kadar je eno od njiju neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu drugega podjetja ali kadar so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetij.

Transferne cene so cene, po katerih podjetje prenese fizično blago in neopredmeteno premoženje na povezana podjetja ali zanje opravlja storitve, skladno s tem pa je treba razlagati tudi izraz ‚določanje transfernih cen‘;

16.

v točki 14 ‚čezmejna transakcija‘ pomeni transakcijo ali niz transakcij, pri katerih:

(a)

niso vse udeležene stranke v transakciji ali nizu transakcij rezidenti za davčne namene v državi članici, ki je izdala, spremenila ali obnovila vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom,

(b)

je katera koli od udeleženih strank v transakciji ali nizu transakcij hkrati rezident za davčne namene v več kot eni jurisdikciji;

(c)

ena od udeleženih strank v transakciji ali nizu transakcij izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote ter transakcija ali niz transakcij predstavlja celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del. Čezmejna transakcija ali niz transakcij vključuje tudi ureditve, za katere poskrbi oseba v zvezi s poslovnimi dejavnostmi v drugi jurisdikciji, pri čemer oseba te dejavnosti opravlja prek stalne poslovne enote, ali

(d)

je pri taki transakciji ali nizu transakcij prisoten čezmejni učinek.

V točki 15 ‚čezmejna transakcija‘ pomeni transakcijo ali niz transakcij, ki vključujejo povezana podjetja, ki niso vsa rezidenti za davčne namene na ozemlju ene jurisdikcije, ali transakcijo ali niz transakcij, pri katerih je prisoten čezmejni učinek;

17.

v točkah 15 in 16 ‚podjetje‘ pomeni vsakršno obliko poslovanja.“;

2.

v členu 8 se črtata odstavka 4 in 5;

3.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 8a

Obseg in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih

1.   Pristojni organ države članice v primeru, da je bilo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum izdan, spremenjen ali obnovljen po 31. decembru 2016, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o njem pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21.

2.   Pristojni organ države članice skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21, pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, sporoči tudi podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni v obdobju petih let pred 1. januarjem 2017.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2013, se to sporočanje izvede pod pogojem, da so bili še vedno v veljavi 1. januarja 2014.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, se to sporočanje izvede ne glede na to, ali so še veljavni.

Države članice lahko iz sporočanja, navedenega v tem odstavku, izvzamejo podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni pred 1. aprilom 2016, za določeno osebo ali skupino oseb – z izjemo tistih, ki izvajajo večinoma finančne ali naložbene aktivnosti – katere skupni letni čisti prihodek, kakor je opredeljen v točki 5 člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), je v fiskalnem letu pred njihovo izdajo, spremembo ali obnovo znašal manj kot 40 000 000 EUR (ali enakovreden znesek v kateri koli drugi valuti).

3.   Dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi s tretjimi državami so v skladu s tem členom izvzeti iz področja uporabe avtomatične izmenjave podatkov, kadar mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam. Podatki o takih dvostranskih ali večstranskih vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se v skladu s členom 9 izmenjujejo, če mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, dopušča njihovo razkritje in pristojni organ tretje države to razkritje dovoli.

Če pa so dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi v skladu s prvim stavkom prvega pododstavka tega odstavka izvzeti iz avtomatične izmenjave podatkov, se podatki iz odstavka 6 tega člena, navedeni v zahtevi, na podlagi katere se izda takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazum, namesto tega izmenjajo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena.

4.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb.

5.   Izmenjava podatkov poteka na naslednji način:

(a)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1: v treh mesecih po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila izdana, spremenjena ali obnovljena vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi;

(b)

za podatke, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 2: pred 1. januarjem 2018.

6.   Podatki, ki jih država članica sporoči v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, zajemajo naslednje:

(a)

identifikacijo osebe, ki ni fizična oseba, in, kadar je to primerno, skupine oseb, ki ji ta oseba pripada;

(b)

povzetek vsebine vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z abstraktnim opisom ustreznih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, ki ne sme povzročiti razkritja poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa niti razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(c)

datume izdaje, spremembe ali obnove vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

(d)

datum začetka veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;

(e)

datum konca veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;

(f)

vrsto vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

(g)

znesek transakcije ali niza transakcij iz vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta znesek tam naveden;

(h)

opis meril, ki se uporabljajo za določanje transfernih cen, ali sámo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

(i)

opredelitev metode, ki se uporablja za določanje transfernih cen, ali sámo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

(j)

imena morebitnih drugih držav članic, ki bi jih verjetno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum;

(k)

imena vseh oseb, ki niso fizične osebe, v morebitnih drugih državah članicah, na katere bi verjetno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (ob navedbi, s katerimi državami članicami so te osebe povezane), in

(l)

navedbo, ali sporočeni podatki temeljijo na sámem vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjem cenovnem sporazumu ali na zahtevi iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

7.   Za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 6 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 6 tega člena.

8.   Podatki iz točk (a), (b), (h) in (k) odstavka 6 tega člena se ne sporočijo Evropski komisiji.

9.   Pristojni organ zadevne države članice, določene v skladu z odstavkom 6(j), pristojnemu organu, ki je podatke poslal, potrdi prejem teh podatkov nemudoma in ne pozneje kot v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, po možnosti z elektronskimi sredstvi. Ta ukrep velja, dokler ne začne delovati podatkovna zbirka iz člena 21(5).

10.   Države članice lahko v skladu s členom 5 in ob upoštevanju člena 21(4) zahtevajo dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

Člen 8b

Statistični podatki o avtomatičnih izmenjavah

1.   Države članice pred 1. januarjem 2018 Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členoma 8 in 8a ter po možnosti podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.

2.   Komisija pred 1. januarjem 2019 predloži poročilo s pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih. Komisija po potrebi Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz člena 8(1), vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic, ali postavk iz člena 8(3a) ali glede obojih.

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno povečali učinkovitost in okrepili delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

(a)

pristojni organ vsake države članice v okviru avtomatične izmenjave sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2019 dalje, ki so na voljo glede rezidentov te druge države članice ter zadevajo vse kategorije prihodkov in kapitala iz člena 8(1), kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči, in

(b)

se seznam kategorij in postavk iz člena 8(1) in člena 8(3a) razširi še na druge kategorije in postavke, vključno z licenčninami.

(6)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;"

4.

v členu 20 se doda naslednji odstavek:

„5.   Komisija pred 1. januarjem 2017 v skladu s postopkom iz člena 26(2) pripravi standardni obrazec in ob tem določiti jezikovno ureditev. Pri avtomatični izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu s členom 8a se uporabi ta standardni obrazec. Ta standardni obrazec lahko vsebuje le tiste elemente za izmenjavo podatkov, ki so našteti v členu 8a(6), ter druga z njimi povezana polja, potrebna za dosego ciljev iz člena 8a.

Jezikovna ureditev iz prvega pododstavka državam članicam ne preprečuje, da bi podatke iz člena 8a sporočile v katerem koli od uradnih in delovnih jezikov Unije. Lahko pa je v okviru te jezikovne ureditve določeno, da se ključni elementi takšnih podatkov pošljejo tudi v kakem drugem uradnem in delovnem jeziku Unije.“;

5.

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Osebe, ki jih ustrezno pooblasti Urad Komisije za varnostno akreditacijo, lahko imajo dostop do teh podatkov le, če je to potrebno za oskrbovanje, vzdrževanje in razvoj podatkovne zbirke iz odstavka 5 in omrežja CCN.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov. Dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic. Tudi Komisija ima dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki, vendar ob omejitvah iz člena 8a(8). Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Dokler ta varna osrednja podatkovna zbirka ne začne delovati, avtomatična izmenjava podatkov iz odstavkov 1 in 2 člena 8a poteka v skladu z odstavkom 1 tega člena in veljavnimi praktičnimi postopki.“;

6.

člen 23 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov iz člena 8 in člena 8a ter dosežene konkretne rezultate. Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) določi obliko in pogoje sporočanja te letne ocene.“;

(b)

odstavka 5 in 6 se črtata;

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 23a

Zaupnost podatkov

1.   Podatki, ki se sporočijo Komisiji v skladu s to direktivo, se obravnavajo kot zaupni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, uporabljati pa se smejo samo za to, da se določi, ali in v kolikšni meri države članice upoštevajo to direktivo.

2.   Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane podatke velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela.

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene in jih ne smejo objaviti ali dati na voljo nobeni drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.“;

8.

v členu 25 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive s strani institucij in organov Unije. Vendar se za namene pravilne uporabe te direktive obseg obveznosti in pravic iz člena 11, člena 12(1) ter členov 13 do 17 Uredbe (ES) št. 45/2001 omeji, kolikor je to potrebno zaradi zaščite interesov, navedenih v točki (b) člena 20(1) navedene uredbe.“

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 31. decembra 2016. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2015

Za Svet

Predsednik

P. GRAMEGNA


(1)  Mnenje z dne 27. oktobra 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 332, 8.10.2015, str. 64.

(3)  Mnenje z dne 14. oktobra 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(5)  Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/11


SKLEP SVETA (EU) 2015/2377

z dne 26. oktober 2015

o podpisu Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je bil sklic na Republiko Palau prenesen iz Priloge I v Prilogo II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 (2).

(2)

Navedeni sklic na Republiko Palau je opremljen z opombo, v kateri je navedeno, da se izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dneva začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Evropsko unijo.

(3)

Svet je 9. oktobra 2014 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Republiko Palau za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(4)

Pogajanja o Sporazumu so se začela 17. decembra 2014 in so se uspešno končala s parafiranjem navedenega sporazuma z izmenjavo pisem 27. maja 2015 z Republiko Palau in 10. junija 2015 z Unijo.

(5)

Sporazum bi bilo treba podpisati, izjave, priložene k Sporazumu, pa bi bilo treba odobriti v imenu Unije. Sporazum bi bilo treba začasno uporabljati od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan, do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo formalno sklenitev.

(6)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(7)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se odobri v imenu Unije, s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma.

Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Izjave, priložene k temu sklepu, se odobrijo v imenu Unije.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.

Člen 4

Sporazum se začasno uporablja od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan (5), do zaključka postopkov, potrebnih za njegovo sklenitev.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 26. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

C. DIESCHBOURG


(1)  Uredba (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 149, 20.5.2014, str. 67).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum podpisa Sporazuma.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/13


SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU, in

REPUBLIKA PALAU, v nadaljnjem besedilu: Palau,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

Z NAMENOM nadaljnjega razvoja prijateljskih odnosov med pogodbenicama in v želji po olajšanju potovanja svojim državljanom z zagotovitvijo vstopa in kratkoročnega bivanja brez vizumov,

OB UPOŠTEVANJU Uredbe (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (1), s katero je bilo med drugim 19 tretjih držav, vključno s Palauom, prenesenih na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje v državah članicah,

GLEDE NA TO, da člen 1 Uredbe (EU) št. 509/2014 določa, da se za teh 19 držav izvzetje iz vizumske obveznosti uporablja od dne začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki se sklene z Unijo,

V ŽELJI po varstvu načela enakega obravnavanja vseh državljanov EU,

OB UPOŠTEVANJU TEGA, da osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela med svojim kratkoročnim bivanjem, niso zajete v tem sporazumu, zaradi česar se za to kategorijo oseb v zvezi z vizumsko obveznostjo ali njenim izvzetjem in dostopom do zaposlitve še naprej uporabljajo ustrezna pravila prava Unije in nacionalnega prava držav članic ter nacionalnega prava Palaua,

OB UPOŠTEVANJU Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter s potrditvijo, da se določbe tega sporazuma za Združeno kraljestvo in Irsko ne uporabljajo –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Namen

Ta sporazum državljanom Unije in državljanom Palaua omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„država članica“ pomeni katero koli državo članico Unije razen Združenega kraljestva in Irske;

(b)

„državljan Unije“ pomeni državljana države članice, kot je opredeljena v točki (a);

(c)

„državljan Palaua“ pomeni vsako osebo, ki ima državljanstvo Palaua;

(d)

„schengensko območje“ pomeni območje brez notranjih meja, ki zajema ozemlja držav članic, kot so opredeljene v točki (a) in ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.

Člen 3

Področje uporabe

1.   Državljani Unije, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdala ena od držav članic, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju Palaua za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(1).

Državljani Palaua, ki so imetniki veljavnega navadnega, diplomatskega, službenega, uradnega ali posebnega potnega lista, ki ga je izdal Palau, lahko brez vizuma vstopijo in bivajo na ozemlju držav članic za obdobje bivanja, kot je opredeljeno v členu 4(2).

2.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za osebe, ki potujejo z namenom opravljanja plačanega dela.

Vsaka država članica posebej lahko za to kategorijo oseb v skladu s členom 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 (2) uvede vizumsko obveznost za državljane Palaua ali jo odpravi.

Palau lahko za to kategorijo oseb uvede vizumsko obveznost ali jo odpravi za državljane vsake države članice posebej v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3.   Odprava vizumske obveznosti, ki jo določa ta sporazum, se uporablja brez poseganja v zakonodajo pogodbenic v zvezi s pogoji za vstop in kratkoročno bivanje. Države članice in Palau si pridržujejo pravico do zavrnitve vstopa in kratkoročnega bivanja na svojem ozemlju, če eden ali več od teh pogojev ni izpolnjen.

4.   Odprava vizumske obveznosti se uporablja ne glede na način prevoza, s katerim se prestopijo meje pogodbenic.

5.   Zadeve, ki jih ta sporazum ne zajema, se presojajo po pravu Unije, nacionalnem pravu držav članic in nacionalnem pravu Palaua.

Člen 4

Trajanje bivanja

1.   Državljani Unije lahko bivajo na ozemlju Palaua v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

2.   Državljani Palaua lahko bivajo na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Pri izračunu tega obdobja se ne upošteva kakršno koli bivanje v državi članici, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti.

Državljani Palaua lahko bivajo na ozemlju vsake države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne uporablja v celoti, v obdobju največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, neodvisno od obdobja bivanja na ozemlju držav članic, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red.

3.   Ta sporazum ne posega v možnost, ki jo imajo Palau in države članice v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in pravom Unije, da obdobje bivanja podaljšajo na več kot 90 dni.

Člen 5

Območje uporabe

1.   Kar zadeva Francosko republiko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Francoske republike.

2.   Kar zadeva Kraljevino Nizozemsko, se ta sporazum uporablja samo za evropsko ozemlje Kraljevine Nizozemske.

Člen 6

Skupni odbor za upravljanje Sporazuma

1.   Pogodbenici ustanovita Skupni odbor strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: Odbor), ki ga sestavljajo predstavniki Unije in predstavniki Palaua. Unijo v njem zastopa Evropska komisija.

2.   Odbor med drugim izvaja naslednje naloge:

(a)

spremljanje izvajanja tega sporazuma;

(b)

predlaganje sprememb ali dopolnitev k temu sporazumu;

(c)

reševanje sporov, ki izhaja iz razlage ali uporabe tega sporazuma.

3.   Odbor se sestane po potrebi, na zahtevo ene od pogodbenic.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 7

Razmerje med tem sporazumom in obstoječimi dvostranskimi sporazumi o odpravi vizumske obveznosti med državami članicami in Palauom

Ta sporazum ima prednost pred katerimi koli dvostranskimi sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med posameznimi državami članicami in Palauom, kolikor urejajo zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.

Člen 8

Končne določbe

1.   Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki, ta sporazum pa začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko zadnja pogodbenica drugo uradno obvesti o zaključku teh postopkov.

Ta sporazum se začasno uporablja od dneva po tem, ko je bil Sporazum podpisan.

2.   Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, lahko pa se odpove v skladu z odstavkom 5.

3.   Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem pogodbenic. Spremembe začnejo veljati potem, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita, da so potrebni notranji postopki zaključeni.

4.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum v celoti ali delno začasno preneha uporabljati, zlasti zaradi varstva javnega reda, zaščite nacionalne varnosti ali varstva javnega zdravja, nezakonitega priseljevanja ali če ena od pogodbenic ponovno uvede vizumsko obveznost. O odločitvi o začasnem prenehanju uporabe se uradno obvesti drugo pogodbenico najpozneje dva meseca pred načrtovanim začetkom veljavnosti odločitve. Pogodbenica, ki je začasno prenehala uporabljati ta sporazum, takoj obvesti drugo pogodbenico, če razlogi za to začasno prenehanje izvajanja prenehajo obstajati, in ta sporazum ponovno začne uporabljati.

5.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove, tako da o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Ta sporazum preneha veljati 90 dni po takem obvestilu.

6.   Palau lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse države članice.

7.   Unija lahko ta sporazum začasno preneha uporabljati ali ga odpove samo za vse svoje države članice.

V dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на седми декември две хиляди и петнадесета година.

Hecho en Bruselas, el siete de diciembre de dos mil quince.

V Bruselu dne sedmého prosince dva tisíce patnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den syvende december to tusind og femten.

Geschehen zu Brüssel am siebten Dezember zweitausendfünfzehn.

Kahe tuhande viieteistkümnenda aasta detsembrikuu seitsmendal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις εφτά Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δεκαπέντε.

Done at Brussels on the seventh day of December in the year two thousand and fifteen.

Fait à Bruxelles, le sept décembre deux mille quinze.

Sastavljeno u Bruxellesu sedmog prosinca dvije tisuće petnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì sette dicembre duemilaquindici.

Briselē, divi tūkstoši piecpadsmitā gada septītajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai penkioliktų metų gruodžio septintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenötödik év december havának hetedik napján.

Magħmul fi Brussell, fis-seba jum ta’ Diċembru fis-sena elfejn u ħmistax.

Gedaan te Brussel, de zevende december tweeduizend vijftien.

Sporządzono w Brukseli dnia siódmego grudnia roku dwa tysiące piętnastego.

Feito em Bruxelas, em sete de dezembro de dois mil e quinze.

Întocmit la Bruxelles la șapte decembrie două mii cincisprezece.

V Bruseli siedmeho decembra dvetisíctridsať.

V Bruslju, dne sedmega decembra leta dva tisoč petnajst.

Tehty Brysselissä seitsemäntenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattaviisitoista.

Som skedde i Bryssel den sjunde december år tjugohundrafemton.

За Европейския съюз

Рог la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

За Република Палау

Por la República de Palaos

Za Republiku Palau

For Republikken Palau

Für die Republik Palau

Belau Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία του Παλάου

For the Republic of Palau

Pour la République des Palaos

Za Republiku Palau

Per la Repubblica di Palau

Palau Republikas vārdā –

Palau Respublikos vardu

Palaui Köztársaság részéről

Għar-Repubblika ta' Palau

Voor de Republiek Palau

W imieniu Republiki Palau

Pela República de Palau

Pentru Republica Palau

Za Palauskú republiku

Za Republiko Palau

Palaun tasavallan puolesta

För Republiken Palau

Image


(1)  UL L 149, 20.5.2014, str. 67.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).


SKUPNA IZJAVAGLEDE ISLANDIJE, NORVEŠKE, ŠVICE IN LIHTENŠTAJNA

Pogodbenici sta seznanjeni s tesnimi odnosi med Evropsko unijo ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajnom, zlasti na podlagi sporazumov z dne 18. maja 1999 in 26. oktobra 2004 o pridružitvi navedenih držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

V takih okoliščinah je zaželeno, da organi Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna na eni strani ter organi Palaua na drugi strani brez odlašanja sklenejo dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, in sicer z določbami, ki so podobne določbam iz tega sporazuma.


SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI KATEGORIJE OSEB IZ ČLENA 3(2) TEGA SPORAZUMA, KI POTUJEJO Z NAMENOM OPRAVLJANJA PLAČANEGA DELA

V želji, da se zagotovi enotna razlaga, se pogodbenici strinjata, da v tem sporazumu kategorija oseb, ki opravljajo plačano delo, zajema osebe, ki na ozemlje druge pogodbenice vstopajo z namenom opravljanja plačanega dela ali pridobitne dejavnosti kot zaposlene osebe ali ponudniki storitev.

Ta kategorija ne zajema:

poslovnežev, to je oseb, ki potujejo s poslovnimi nameni (ne da bi bile zaposlene v državi druge pogodbenice),

športnikov ali umetnikov, ki svojo dejavnost opravljajo priložnostno,

novinarjev, ki jih pošljejo mediji iz države njihovega prebivališča, in

udeležencev usposabljanj znotraj podjetij.

Izvajanje te izjave nadzoruje Skupni odbor v okviru njegove odgovornosti iz člena 6 tega sporazuma; če na podlagi izkušenj pogodbenic oceni, da je to potrebno, lahko Skupni odbor predlaga spremembe.


SKUPNA IZJAVA O RAZLAGI OBDOBJA 90 DNI V KATEREM KOLI 180-DNEVNEM OBDOBJU IZ ČLENA 4 TEGA SPORAZUMA

Pogodbenici soglašata, da obdobje največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju iz člena 4 tega sporazuma pomeni neprekinjen obisk ali več zaporednih obiskov, katerih skupno trajanje ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Pojem „kateri koli“ se nanaša na gibljivo 180-dnevno referenčno obdobje, pri preverjanju, ali je zahteva v zvezi z 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju še vedno izpolnjena, pa se upošteva vsak dan bivanja v obdobju zadnjih 180 dni. To med drugim pomeni, da odsotnost v neprekinjenem obdobju 90 dni omogoča novo bivanje do 90 dni.


SKUPNA IZJAVA O OBVEŠČANJU DRŽAVLJANOV O SPORAZUMU O ODPRAVI VIZUMSKE OBVEZNOSTI

Ob upoštevanju pomembnosti, ki jo ima preglednost za državljane Evropske unije in državljane Palaua, pogodbenici soglašata, da zagotovita celovito razširjanje informacij v zvezi z vsebino in posledicami sporazuma o odpravi vizumske obveznosti ter povezanimi zadevami, kot so pogoji za vstop.


UREDBE

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/19


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2378

z dne 15. decembra 2015

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1156/2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (1) ter zlasti člena 20(1), (3) in (4) ter člena 21(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2011/16/EU je nadomestila Direktivo Sveta 77/799/EGS (2). Prilagojena so bila številna pomembna pravila glede upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja, zlasti glede izmenjave informacij med državami članicami z namenom povečanja učinkovitosti čezmejne izmenjave informacij.

(2)

Direktiva Sveta 2014/107/EU (3) je spremenila Direktivo 2011/16/EU in uvedla obvezno avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih ter s tem povezani sklop pravil o poročanju in dolžni skrbnosti.

(3)

Da se zagotovi delovanje novega pravnega okvira, Direktiva 2011/16/EU predpisuje določena pravila o standardnih obrazcih in elektronski obliki ter praktične postopke za izmenjavo podatkov med državami članicami, ki jih je treba sprejeti z izvedbenimi akti. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1156/2012 (4) določa podrobna pravila glede standardnih obrazcev in elektronske oblike, ki se uporabljajo v zvezi z Direktivo 2011/16/EU.

(4)

Ob upoštevanju sprememb, ki jih je treba uvesti z namenom izvajanja Direktive 2011/16/EU in za lažjo berljivost izvedbenega akta, je primerno razveljaviti Izvedbeno uredbo (EU) št. 1156/2012 ter določiti nova prečiščena pravila.

(5)

Za lažjo izmenjavo podatkov Direktiva 2011/16/EU določa, da bi morala takšna izmenjava podatkov na podlagi navedene direktive, razen obvezne avtomatične izmenjave podatkov, potekati z uporabo standardnih obrazcev.

(6)

Uporabljeni standardni obrazci bi morali vsebovati več polj, ki so dovolj raznolika, da se državam članicam omogoči enostavno obravnavanje vseh relevantnih primerov z uporabo polj, ki ustrezajo posameznemu primeru.

(7)

Za namene obvezne avtomatične izmenjave podatkov Direktiva 2011/16/EU zahteva, da Komisija sprejme praktične postopke in elektronsko obliko. Z namenom zagotovitve ustreznosti in uporabnosti izmenjanih podatkov ter učinkovitosti same izmenjave bi bilo v zvezi s tem treba določiti podrobna pravila.

(8)

Pogoj, da je obvezna avtomatična izmenjava podatkov za pet kategorij prihodkov in kapitala iz člena 8(1) Direktive 2011/16/EU odvisna od razpoložljivosti podatkov, upravičuje, da opredelitev ustrezne elektronske oblike ni podrobnejša od ravni splošne strukture in vrst elementov, ki sestavljajo elektronsko obliko, podrobnejši elementi, izmenjani v okviru vsake od teh vrst, pa so še naprej odvisni od njihove razpoložljivosti v vsaki državi članici.

(9)

Ob upoštevanju, da bodo podatke, izmenjane v skladu s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU, zbirale poročevalske finančne institucije v skladu z veljavnimi pravili o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II k Direktivi 2011/16/EU ter da zato izmenjava ni pogojena z razpoložljivostjo podatkov, bi morala biti elektronska oblika, ki se uporabi, razširjena, da zajame najnižjo raven podrobnosti, in bi morala vključevati vse elemente, skupaj z njihovimi ustreznimi atributi, če obstajajo.

(10)

V skladu z Direktivo 2011/16/EU bi bilo treba podatke, kadar je to mogoče, predložiti v elektronski obliki z uporabo skupnega komunikacijskega omrežja (CCN). Kadar je to potrebno, bi bilo treba za sporočanje določiti praktične postopke. Podrobna pravila bi morala veljati za pošiljanje poročil, izjav in drugih dokumentov, ki ne vsebujejo izmenjanih podatkov, ampak jih spremljajo, in v primeru sporočanja zunaj omrežja CCN ter brez poseganja v druge dvostransko dogovorjene ureditve za sporočanje in prepoznavanje izmenjanih podatkov.

(11)

Zakoni, uredbe in upravne določbe v državah članicah, ki so potrebni za uskladitev s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, se uporabljajo od 1. januarja 2016. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od istega datuma.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za upravno sodelovanje pri obdavčevanju –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardni obrazci za izmenjavo na zaprosilo, izmenjavo na lastno pobudo, vročitev in povratne informacije

1.   Pri uporabljenih obrazcih „polje“ pomeni rubriko obrazca, v kateri se lahko zabeležijo informacije, ki se izmenjajo v skladu z Direktivo 2011/16/EU.

2.   Obrazec, ki se uporabi za zaprosila za informacije in administrativne preiskave iz člena 5 Direktive 2011/16/EU ter odgovore nanje, potrdila o prejemu, zaprosila za dodatne informacije o okoliščinah, nezmožnost ali zavrnitev na podlagi člena 7 navedene direktive, je skladen s Prilogo I k tej uredbi.

3.   Obrazec, ki se uporabi za informacije, posredovane na lastno pobudo, in potrdila o njihovem prejemu iz členov 9 in 10 Direktive 2011/16/EU, je skladen s Prilogo II k tej uredbi.

4.   Obrazec, ki se uporabi za zaprosila za vročitev iz člena 13(1) in 13(2) Direktive 2011/16/EU in za odgovore nanje iz člena 13(3) navedene direktive, je skladen s Prilogo III k tej uredbi.

5.   Obrazec, ki se uporabi za povratne informacije iz člena 14(1) Direktive 2011/16/EU, je skladen s Prilogo IV k tej uredbi.

Člen 2

Elektronska oblika obvezne avtomatične izmenjave podatkov

1.   Elektronska oblika, ki se uporabi za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s členom 8(1) Direktive 2011/16/EU, je skladna s Prilogo V k tej uredbi.

2.   Elektronska oblika, ki se uporabi za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU, je skladna s Prilogo VI k tej uredbi.

Člen 3

Praktični postopki glede uporabe omrežja CCN

1.   Poročila, izjave in vsi drugi dokumenti, navedeni v sporočenih informacijah v skladu z Direktivo 2011/16/EU, se lahko pošljejo prek komunikacijskih sredstev, ki niso omrežje CCN.

2.   Kadar se informacije iz Direktive 2011/16/EU ne izmenjujejo z elektronskimi sredstvi z uporabo omrežja CCN in če ni drugače dvostransko dogovorjeno, se informacije pošljejo skupaj z dopisom, v katerem so opisane sporočene informacije in ki ga ustrezno podpiše pristojni organ, ki informacije sporoča.

Člen 4

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 1156/2012 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2016.

Sklicevanja na razveljavljeno izvedbeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 5

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2016.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja (UL L 336, 27.12.1977, str. 15).

(3)  Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1156/2012 z dne 6. decembra 2012 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja (UL L 335, 7.12.2012, str. 42).


PRILOGA I

Obrazec iz člena 1(2)

Obrazec za zaprosila za informacije in administrativne preiskave iz člena 5 Direktive 2011/16/EU ter odgovore nanje, potrdila o prejemu, zaprosila za dodatne informacije o okoliščinah, nezmožnost ali zavrnitev na podlagi člena 7 Direktive 2011/16/EU vsebuje naslednja polja (1):

Pravna podlaga

Referenčna številka

Datum

Identiteta organa prosilca in zaprošenega organa

Identiteta osebe, ki je predmet preverjanja ali preiskave

Splošni opis primera in po potrebi posebne informacije o okoliščinah, ki bodo verjetno omogočile oceno verjetne primernosti informacij, zaprošenih od uprave, in uveljavljanje nacionalne zakonodaje države članice o davkih iz člena 2 Direktive 2011/16/EU

Davčni namen, za katerega se zahtevajo podatki

Obdobje, ki je predmet preiskave

Ime in naslov katere koli osebe, za katero se meni, da razpolaga z zaprošenimi informacijami

Izpolnitev zakonske zahteve iz člena 16(1) Direktive 2011/16/EU

Izpolnitev zakonske zahteve iz člena 17(1) Direktive 2011/16/EU

Obrazloženo zaprosilo za posebno administrativno preiskavo in razlogi, zaradi katerih je bila izvedba posebne administrativne preiskave zavrnjena

Potrdilo o prejemu zaprosila za informacije

Zaprosilo za dodatne informacije o okoliščinah

Razlogi za nezmožnost ali zavrnitev predložitve informacij

Razlogi, zaradi katerih odgovor do zadevnega roka ni bil poslan, in datum, do katerega zaprošeni organ meni, da bo lahko odgovoril.


(1)  Vendar pa so za posamezni primer na obrazcu samo tista polja, ki so v navedenem primeru dejansko izpolnjena.


PRILOGA II

Obrazec iz člena 1(3)

Obrazec za informacije na lastno pobudo in potrdila o njihovem prejemu iz člena 9 oziroma 10 Direktive 2011/16/EU vsebuje naslednja polja (1):

Pravna podlaga

Referenčna številka

Datum

Identiteta organa pošiljatelja in organa prejemnika

Identiteta osebe, ki je predmet izmenjave informacij na lastno pobudo

Obdobje, ki ga pokriva izmenjava informacij na lastno pobudo

Izpolnitev zakonske zahteve iz člena 16(1) Direktive 2011/16/EU

Potrdilo o prejemu informacij na lastno pobudo.


(1)  Vendar pa so za posamezni primer na obrazcu samo tista polja, ki so v navedenem primeru dejansko izpolnjena.


PRILOGA III

Obrazec iz člena 1(4)

Obrazec za zaprosila za vročitev iz člena 13(1) in 13(2) Direktive 2011/16/EU in odgovor nanj iz člena 13(3) navedene direktive vsebuje naslednja polja (1):

Pravna podlaga

Referenčna številka

Datum

Identiteta organa prosilca in zaprošenega organa

Ime in naslov naslovnika instrumenta ali sklepa

Ostale informacije, ki bi lahko poenostavile identifikacijo naslovnika

Predmet instrumenta ali sklepa

Odgovor zaprošenega organa v skladu s členom 13(3) Direktive 2011/16/EU, vključno z datumom vročitve instrumenta ali sklepa naslovniku.


(1)  Vendar pa so za posamezni primer na obrazcu samo tista polja, ki so v navedenem primeru dejansko izpolnjena.


PRILOGA IV

Obrazec iz člena 1(5)

Obrazec za povratne informacije iz člena 14(1) Direktive 2011/16/EU vsebuje naslednja polja (1):

Referenčna številka

Datum

Identiteta pristojnega organa, ki izda povratne informacije

Splošne povratne informacije glede predloženih informacij

Rezultati, ki so neposredno povezani s predloženimi informacijami


(1)  Vendar pa so za posamezni primer na obrazcu samo tista polja, ki so v navedenem primeru dejansko izpolnjena.


PRILOGA V

Elektronska oblika iz člena 2(1)

Elektronska oblika, ki se uporabi za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s členom 8(1) Direktive 2011/16/EU, je skladna z naslednjo drevesno strukturo in vsebuje naslednje vrste elementov (1):

(a)

v posameznem sporočilu:

Image

(b)

v telesu sporočila za sporočanje podatkov o dohodku iz zaposlitve ali o plačilih direktorjem:

Image

(c)

v telesu sporočila za sporočanje podatkov o pokojninah:

Image

(d)

v telesu sporočila za sporočanje podatkov o produktih življenjskih zavarovanj:

Image

(e)

v telesu sporočila za sporočanje podatkov o lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku:

Image

(f)

v telesu sporočila, ko ni podatkov za sporočanje v zvezi s posebno kategorijo:

Image

(g)

v telesu sporočila, ki potrjuje prejem podatkov v zvezi s posebno kategorijo:

Image

(1)  Vendar se morajo v elektronski obliki, ki se uporablja v določenem primeru, pojaviti le vrste elementov, ki so dejansko na voljo in se uporabljajo v danem primeru.


PRILOGA VI

Elektronska oblika iz člena 2(2)

Elektronska oblika, ki se uporabi za obvezno avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s členom 8(3a) Direktive 2011/16/EU, je skladna z naslednjo drevesno strukturo in vsebuje naslednje elemente in atribute (1):

(a)

v posameznem sporočilu:

Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image Image

(b)

v vrstah, skupnih FATCA in enotnemu standardu poročanja, ki se uporabljajo v sporočilu iz točke (a) zgoraj:

Image Image Image Image

(c)

v skupnih vrstah OECD, ki se uporabljajo v sporočilu iz točke (a) zgoraj:

Image Image Image

(1)  Vendar se morajo v elektronski obliki, ki se uporablja v določenem primeru, pojaviti samo elementi in atributi, ki se dejansko uporabljajo v danem primeru v zvezi z izvajanjem pravil o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II k Direktivi 2011/16/EU.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/46


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2379

z dne 16. decembra 2015

o odstopanju od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008, Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081, Uredbe (ES) št. 1964/2006 in Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 ter Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za leto 2016 v okviru tarifnih kvot za žita, riž in oljčno olje, ter o odstopanju od Uredbe (ES) št. 951/2006 glede datumov za izdajo izvoznih dovoljenj za leto 2016 v sektorjih izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v Seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV.6 GATT (1), in zlasti člena 1 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2) ter zlasti člena 20(n), člena 144(g) in člena 187(e) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (ES) št. 2305/2003 (3), (ES) št. 969/2006 (4), (ES) št. 1067/2008 (5) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2081 (6) vsebujejo posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za ječmen v okviru kvote 09.4126, koruze v okviru kvote 09.4131, navadne pšenice kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133, in za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4306, 09.4307 in 09.4308.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1964/2006 (7) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 (8) vsebujeta posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 in za lomljen riž v okviru kvote 09.4079.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 (9) vsebuje posebne določbe za vložitev zahtevkov in izdajo uvoznih dovoljenj za olivno olje s poreklom iz Tunizije v okviru razpoložljive kvote.

(4)

Ob upoštevanju praznikov v letu 2016 je treba za nekatera obdobja določiti odstopanje od uredb (ES) št. 2305/2003, (ES) št. 969/2006, (ES) št. 1067/2008 in Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081, Uredbe (ES) št. 1964/2006 ter Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 in Uredbe (ES) št. 1918/2006 glede datumov za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja in za njihovo izdajo, da se zagotovi spoštovanje obsega zadevnih kvot.

(5)

Člen 7d(1) Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 (10) določa, da se izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo izdajo od petka, ki sledi tednu, v katerem so bili vloženi zahtevki za dovoljenje, če Komisija v tem času ni sprejela nobenega posebnega ukrepa.

(6)

Glede na praznike v letu 2016 in posledice, ki jih imajo za izhajanje Uradnega lista Evropske unije, je obdobje med vložitvijo zahtevkov in dnem izdaje dovoljenj prekratko za zagotovitev dobrega upravljanja trga. To obdobje bi bilo zato treba podaljšati.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Žita

1.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2305/2003 zahtevkov za uvozna dovoljenja za ječmen v okviru kvote 09.4126 za leto 2016 ni mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 16. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 3(4) Uredbe (ES) št. 2305/2003 se uvozna dovoljenja za ječmen, izdana v okviru kvote 09.4126 in za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge I k tej uredbi, za leto 2016 izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (11).

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 969/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za koruzo v okviru kvote 09.4131 za leto 2016 ni mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 16. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

4.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 4(4) Uredbe (ES) št. 969/2006 se uvozna dovoljenja za koruzo, izdana v okviru kvote 09.4131 in za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge I k tej uredbi, za leto 2016 izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006.

5.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1067/2008 zahtevkov za uvozna dovoljenja za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133 za leto 2016 ni mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 16. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

6.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1067/2008 se uvozna dovoljenja za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, izdana v okviru kvot 09.4123, 09.4124, 09.4125 in 09.4133 in za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge I k tej uredbi, za leto 2016 izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006.

7.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081 zahtevkov za uvozna dovoljenja za žita s poreklom iz Ukrajine v okviru kvot 09.4306, 09.4307 in 09.4308 za leto 2016 ni mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 16. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

8.   Z odstopanjem od člena 2(3) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2081 se uvozna dovoljenja za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine, izdana v okviru kvot 09.4306, 09.4307 in 09.4308 in za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge I k tej uredbi, za leto 2016 izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006.

Člen 2

Riž

1.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1964/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž s poreklom iz Bangladeša v okviru kvote 09.4517 za leto 2016 ni mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 9. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

2.   Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 2(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 480/2012 zahtevkov za uvozna dovoljenja za lomljen riž v okviru kvote 09.4079 za leto 2016 ni več mogoče vložiti pred ponedeljkom, 4. januarja 2016, in po petku, 9. decembra 2016, ob 13. uri po bruseljskem času.

Člen 3

Oljčno olje

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1918/2006 zahtevkov za uvozna dovoljenja za oljčno olje s poreklom iz Tunizije ni več mogoče vložiti po torku, 13. decembra 2016.

2.   Z odstopanjem od člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1918/2006 se uvozna dovoljenja za oljčno olje s poreklom iz Tunizije, za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge II k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih z uporabo člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006.

Člen 4

Izvenkvotni sladkor in izvenkvotna izoglukoza

Z odstopanjem od člena 7d(1) Uredbe (ES) št. 951/2006 se izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo, za katera so bili zahtevki vloženi v obdobjih iz Priloge III k tej uredbi, izdajo na ustrezne datume iz navedene priloge, po potrebi ob upoštevanju posebnih ukrepov iz člena 9(1) in (2) Uredbe (ES) št. 951/2006.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 10. januarja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2305/2003 z dne 29. decembra 2003 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za uvoz ječmena iz tretjih držav (UL L 342, 30.12.2003, str. 7).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 969/2006 z dne 29. junija 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za uvoz koruze iz tretjih držav (UL L 176, 30.6.2006, str. 44).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 1067/2008 z dne 30. oktobra 2008 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za navadno pšenico kakovosti, ki ni visoka kakovost, iz tretjih držav in o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (Kodificirana različica) (UL L 290, 31.10.2008, str. 3).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2081 z dne 18. novembra 2015 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za uvoz za nekatera žita s poreklom iz Ukrajine (UL L 302, 19.11.2015, str. 81).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 1964/2006 z dne 22. decembra 2006 o podrobnih pravilih za odprtje in upravljanje uvozne kvote za riž s poreklom iz Bangladeša ob uporabi Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 (UL L 408, 30.12.2006, str. 19).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 480/2012 z dne 7. junija 2012 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot za lomljen riž s tarifno oznako KN 1006 40 00 za proizvodnjo pripravkov hrane s tarifno oznako KN 1901 10 00 (UL L 148, 8.6.2012, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1918/2006 z dne 20. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za olivno olje, s poreklom iz Tunizije (UL L 365, 21.12.2006, str. 84).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (UL L 178, 1.7.2006, str. 24).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


PRILOGA I

Obdobja za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja za žita

Datumi izdaje

Od petka, 18. marca 2016 od 13. ure do petka, 25. marca 2016 do 13. ure po bruseljskem času.

Prvi delovni dan od ponedeljka, 4. aprila 2016.

Od petka, 21. oktobra 2016 od 13. ure do petka, 28. oktobra 2016 do 13. ure po bruseljskem času.

Prvi delovni dan od ponedeljka, 7. novembra 2016.


PRILOGA II

Obdobja za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja za oljčno olje

Datumi izdaje

Ponedeljek, 21., ali torek, 22. marca 2016

Prvi delovni dan od ponedeljka, 1. aprila 2016

Ponedeljek, 2., ali torek, 3. maja 2016

Prvi delovni dan od petka, 13. maja 2016

Ponedeljek, 9., ali torek, 10. maja 2016

Prvi delovni dan od srede, 18. maja 2016

Ponedeljek, 18., ali torek, 19. julija 2016

Prvi delovni dan od srede, 27. julija 2016

Ponedeljek, 8., ali torek, 9. avgusta 2016

Prvi delovni dan od srede, 17. avgusta 2016

Ponedeljek, 24., ali torek, 25. oktobra 2016

Prvi delovni dan od četrtka, 3. novembra 2016


PRILOGA III

Obdobja za vložitev zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor in izvenkvotno izoglukozo

Datumi izdaje

Od ponedeljka, 24., do petka, 28. oktobra 2016

Prvi delovni dan od torka, 8. novembra 2016

Od ponedeljka, 19., do petka, 23. decembra 2016

Prvi delovni dan od petka, 6. januarja 2017


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/50


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2380

z dne 16. decembra 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2), zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1484/95 ustrezno spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 163/67 (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).


PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN

Poimenovanje

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 10

Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni

130,1

0

AR

0207 12 90

Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni

154,5

145,7

0

0

AR

BR

0207 14 10

Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

286,0

197,1

343,8

219,0

4

32

0

24

AR

BR

CL

TH

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

329,9

244,7

0

16

BR

CL

0408 91 80

Jajca brez lupine, sušena

431,0

0

AR

1602 32 11

Pripravljeni proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, nekuhani

225,1

19

BR


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚druga porekla‘.“


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/52


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2381

z dne 17. decembra 2015

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (1) in zlasti člena 5(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1059/2003 vzpostavlja pravni okvir za regionalno klasifikacijo, da se omogočijo zbiranje, obdelava in razširjanje usklajene regionalne statistike v Uniji.

(2)

V skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 1059/2003 bi ob spremembi klasifikacije NUTS zadevna država članica morala Komisiji poslati časovno vrsto statističnih podatkov za novo regionalno razčlenitev, ki nadomesti že posredovane podatke. Seznam časovnih vrst in njihovo dolžino bi Komisija morala opredeliti ob upoštevanju izvedljivosti njihovega zagotavljanja. Te časovne vrste se dostavijo v dveh letih po spremembi klasifikacije NUTS.

(3)

Klasifikacija NUTS je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1319/2013 (2) z učinkom od 1. januarja 2015 in Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 (3) z učinkom od 1. januarja 2016.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice Komisiji pošljejo časovne vrste za novo regionalno razčlenitev v skladu s seznamom iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 342, 18.12.2013, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 z dne 8. avgusta 2014 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, str. 1).


PRILOGA

Zahtevano začetno leto po statističnih področjih

Področje

Raven NUTS 2

Raven NUTS 3

Kmetijstvo – kmetijsko knjigovodstvo

2007 (1)

 

Kmetijstvo – živalske populacije

2010

 

Kmetijstvo – rastlinska pridelava

2007

 

Kmetijstvo – proizvodnja mleka

2010

 

Kmetijstvo – struktura kmetijskih gospodarstev

2010

2010 (1)

Demografija – populacija, število živorojenih otrok, smrti

1990 (2)

1990 (2)

Trg dela – zaposlenost, brezposelnost

2010

2010 (1)

Okolje – naprave za predelavo odpadkov

2010

 

Zdravstvo – vzroki smrti

1994 (3)

 

Zdravstvo – infrastruktura

1993 (1)

 

Zdravstvo – pacienti

2000 (1)

 

Informacijska družba

2010 (1)

 

Regionalni ekonomski računi – računi gospodinjstev

2000

 

Regionalni ekonomski računi – regionalni računi

2000

2000

Znanost in tehnologija – izdatki za raziskave in razvoj ter osebje

2011

 

Turizem

2012

 


(1)  Pošiljanje ni obvezno.

(2)  Za referenčna leta od 1990 do 2012 pošiljanje ni obvezno.

(3)  Za referenčna leta od 1994 do 2010 pošiljanje ni obvezno.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/54


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2382

z dne 17. decembra 2015

o izdaji dovoljenja za pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesenje jajc (imetnik dovoljenja je Kerry Ingredients and Flavours)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz alfa-galaktosidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesenje jajc ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Uporaba alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 237/2012 (2) dovoljena za deset let za piščance za pitanje ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1365/2013 (3) za piščance za nesenje jajc in manjše vrste perutnine za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 28. aprila 2015 (4) navedla, da pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), v predlaganih pogojih uporabe nima škodljivega učinka na zdravje živali, ljudi ali na okolje ter da lahko poveča maso jajc pri kokoših nesnicah. Ker se način delovanja lahko šteje za enak, se lahko ta ugotovitev ekstrapolira na manjše vrste perutnine za nesenje jajc. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kaže, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se odobri kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 237/2012 z dne 19. marca 2012 o izdaji dovoljenja za alfa-galaktozidazo (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanazo (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja Kerry Ingredients and Flavours) (UL L 80, 20.3.2012, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1365/2013 z dne 18. decembra 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek alfa-galaktozidaze, ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), kot krmni dodatek za manjše vrste perutnine za pitanje in za piščance za nesnice (imetnik dovoljenja je Kerry Ingredients and Flavours), (UL L 343, 19.12.2013, str. 31).

(4)  EFSA Journal (2015);13(5):4107.


PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

Enote aktivnosti/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti.

4a17

Kerry Ingredients and Flavours

alfa-galaktozidaza

(EC 3.2.1.22)

endo-1,4-beta-glukanaza

(EC 3.2.1.4)

Sestava dodatka

Pripravek iz alfa-galaktozidaze (EC 3.2.1.22), ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), in endo-1,4-beta-glukanaze (EC 3.2.1.4), ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604), v trdni obliki z minimalno aktivnostjo:

1 000 U (1) alfa-galaktozidaze/g,

5 700 U (2) endo-1,4-beta-glukanaze/g.

Lastnosti aktivne snovi

Alfa-galaktozidaza, ki jo proizvaja Saccharomyces cerevisiae (CBS 615.94), endo-1,4-beta-glukanaza, ki jo proizvaja Aspergillus niger (CBS 120604)

Analitska metoda  (3)

Določitev:

kolorimetrična metoda merjenja p-nitrofenola, ki se med delovanjem alfa-galaktozidaze sprosti iz substrata p-nitrofenil-alfa-galaktopiranozida;

kolorimetrična metoda merjenja vodotopnega barvila, ki se med delovanjem endo-1,4-beta-glukanaze sprosti iz substrata ječmenovega glukana, navzkrižno vezanega z azurinom.

kokoši nesnice

100 U alfa-galaktozidaze

1.

V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.

Najvišji priporočeni odmerek:

100 U alfa-galaktozidaze/kg,

570 U endo-1,4-beta-glukanaze/kg.

3.

Zaradi varnosti je treba pri ravnanju z dodatkom uporabljati zaščito za dihala, zaščitna očala in rokavice.

7. januar 2026

manjše vrste perutnine za nesenje jajc

570 U endo-1,4-beta-glukanaze


(1)  1 U je količina encima, ki sprosti 1 μmol p-nitrofenola na minuto iz p-nitrofenil-alfa-galaktopiranozida (pNPG) pri pH 5,0 in temperaturi 37 °C.

(2)  1 U je količina encima, ki sprosti 1 mg reducirajočih sladkorjev (ekvivalentov glukoze) iz beta-glukana na minuto pri pH 5,0 in temperaturi 50 °C.

(3)  Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/57


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2383

z dne 17. decembra 2015

o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 glede seznama krme in živil neživalskega izvora, pri uvozu katerih velja poostren uradni nadzor

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in zlasti člena 15(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 (2) določa pravila za poostreni uradni nadzor pri uvozu krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam) na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(2)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 669/2009 določa, da se seznam pregleduje redno, najmanj štirikrat letno, pri čemer je treba upoštevati vsaj vire informacij iz navedenega člena.

(3)

Pojav in pomen nedavnih incidentov v zvezi z živili, ki so bili sporočeni prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, ugotovitve revizij Urada za prehrano in veterinarstvo v tretjih državah ter četrtletna poročila o pošiljkah krme in živil neživalskega izvora, ki jih države članice Komisiji predložijo v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 669/2009, kažejo na to, da bi bilo treba seznam spremeniti.

(4)

Zlasti bi bilo treba seznam spremeniti tako, da se črtajo vnosi za blago, za katero razpoložljive informacije kažejo na splošno zadovoljivo stopnjo skladnosti z ustreznimi varnostnimi zahtevami, ki jih določa zakonodaja Unije, in za katero poostreni uradni nadzor zato ni več upravičen. Zato bi bilo treba vnos za namizno grozdje iz Peruja na seznamu črtati.

(5)

Za zagotovitev doslednosti in jasnosti je ustrezno nadomestiti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 669/2009 z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(6)

Uredbo (ES) št. 669/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 669/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).


PRILOGA

„PRILOGA I

Krma in živila neživalskega izvora, za katere velja poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

Krma in živila

(predvidena uporaba)

Oznaka KN (1)

Pododdelek TARIC

Država porekla

Nevarnost

Pogostnost fizičnih in identifikacijskih pregledov (%)

Grozdje, suho

0806 20

 

Afganistan (AF)

ohratoksin A

50

(živila)

 

 

Mandeljni, neoluščeni

0802 11

 

Avstralija (AU)

aflatoksini

20

Mandeljni, oluščeni

0802 12

 

(živila)

 

 

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Brazilija (BR)

aflatoksini

10

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91;

2008 11 96;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00;

ex 0710 22 00

10

10

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (3)

50

Jajčevci

0709 30 00;

 

ex 0710 80 95

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Kitajska zelena (Apium graveolens)

ex 0709 40 00

20

Kambodža (KH)

ostanki pesticidov (2)  (4)

50

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Brassica oleracea

(druge užitne kapusnice, ‚kitajski brokoli‘) (5)

ex 0704 90 90

40

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)

50

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Pravi čaj, aromatiziran ali ne

0902

 

Kitajska (CN)

ostanki pesticidov (2)  (6)

10

(živila)

 

 

Jajčevci

0709 30 00;

 

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov (2)  (7)

10

ex 0710 80 95

72

Momordika (Momordica charantia)

ex 0709 99 90;

ex 0710 80 95

70

70

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00;

ex 0710 22 00

10

10

Dominikanska republika (DO)

ostanki pesticidov (2)  (7)

20

Paprika (sladka in nesladka) (Capsicum spp.)

0709 60 10;

0710 80 51

 

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

ex 0709 60 99;

ex 0710 80 59

20

20

Jagode (sveže)

0810 10 00

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (8)

10

(živila)

 

 

Paprika (sladka in nesladka) (Capsicum spp.)

0709 60 10;

0710 80 51

 

Egipt (EG)

ostanki pesticidov (2)  (9)

10

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena)

ex 0709 60 99;

ex 0710 80 59

20

20

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Gambija (GM)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91;

2008 11 96;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Betelovi listi (Piper betle L.)

ex 1404 90 00

10

Indija (IN)

Salmonela (10)

50

(živila)

 

 

Sezamovo seme

1207 40 90

 

Indija (IN)

Salmonela (10)

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Sladka paprika (Capsicum annuum), cela

0904 21 10

 

Indija (IN)

aflatoksini

20

Sladka paprika (Capsicum annuum), zdrobljena ali zmleta

ex 0904 22 00

10

Suhi plodovi iz rodu Capsicum, celi, razen sladke paprike (Capsicum annuum)

0904 21 90

 

Muškatni orešček

(Myristica fragrans)

0908 11 00;

0908 12 00

 

(živila – suhe začimbe)

 

 

encimi; pripravljeni encimi

3507

 

Indija (IN)

kloramfenikol

50

(krma in živila)

 

 

Muškatni orešček

(Myristica fragrans)

0908 11 00;

0908 12 00

 

Indonezija (ID)

aflatoksini

20

(živila – suhe začimbe)

 

 

Grah s stroki (neoluščen)

ex 0708 10 00

40

Kenija (KE)

ostanki pesticidov (2)  (11)

10

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Maline

0811 20 31;

 

Srbija (RS)

Norovirus

10

(živila – zamrznjena)

ex 0811 20 11;

ex 0811 20 19

10

10

Seme lubenic (Egusi, Citrullus lanatus) in proizvodi iz njih

ex 1207 70 00;

ex 1106 30 90;

ex 2008 99 99

10

30

50

Sierra Leone (SL)

aflatoksini

50

(živila)

 

 

Arašidi, v lupini

1202 41 00

 

Sudan (SD)

aflatoksini

50

Arašidi, oluščeni

1202 42 00

 

Arašidno maslo

2008 11 10

 

Arašidi, drugače pripravljeni ali konzervirani

2008 11 91;

2008 11 96;

2008 11 98

 

(krma in živila)

 

 

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (12)

10

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Špargljev fižol

(Vigna unguiculata spp. sesquipedalis)

ex 0708 20 00;

ex 0710 22 00

10

10

Tajska (TH)

ostanki pesticidov (2)  (13)

20

Jajčevci

0709 30 00;

 

ex 0710 80 95

72

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Suhe marelice

0813 10 00

 

Turčija (TR)

sulfiti (14)

10

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

 

(živila)

 

 

Sladka paprika (Capsicum annuum)

0709 60 10;

0710 80 51

 

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (15)

10

(živila – sveža, ohlajena ali zamrznjena zelenjava)

 

 

Listi vinske trte

ex 2008 99 99

11; 19

Turčija (TR)

ostanki pesticidov (2)  (16)

50

(živila)

 

 

Pistacije, neoluščene

0802 51 00

 

Združene države Amerike (US)

aflatoksini

20

Pistacije, oluščene

0802 52 00

 

(živila)

 

 

Suhe marelice

0813 10 00

 

Uzbekistan (UZ)

sulfiti (14)

50

Marelice, drugače pripravljene ali konzervirane

2008 50 61

 

(živila)

 

 

Listi koriandra

ex 0709 99 90

72

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (17)

50

Bazilika (Ocimum tenuiflorum, Ocimum basilicum)

ex 1211 90 86;

ex 2008 99 99

20

75

Meta

ex 1211 90 86;

ex 2008 99 99

30

70

Peteršilj

ex 0709 99 90

40

(živila – sveža ali ohlajena zelišča)

 

 

Bamija (okra)

ex 0709 99 90

20

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (17)

50

Paprika (nesladka) (Capsicum spp.)

ex 0709 60 99

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 

Pitaja (zmajev sadež)

ex 0810 90 20

10

Vietnam (VN)

ostanki pesticidov (2)  (17)

20

(živila – sveža ali ohlajena)

 

 


(1)  Kadar se pregledi zahtevajo le za nekatere proizvode pod katero koli oznako KN in pod navedeno oznako ne obstaja noben specifičen pododdelek, je oznaka KN označena z ‚ex‘.

(2)  Ostanki vsaj tistih pesticidov iz programa nadzora, sprejetega v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), ki jih je mogoče analizirati z multirezidualno metodo, ki temelji na metodah plinske in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (pesticidi se spremljajo samo v/na proizvodih rastlinskega izvora).

(3)  Ostanki klorbufama.

(4)  Ostanki fentoata.

(5)  Vrste iz rodu Brassica oleracea L. convar. Botrytis (L) Alef var. Italica Plenck, cultivar alboglabra. Znane tudi kot ‚Kai Lan‘, ‚Gai Lan‘, ‚Gailan‘, ‚Kailan‘ oz. ‚kitajski goli Jielan‘.

(6)  Ostanki trifluralina.

(7)  Ostanki acefata, aldikarba (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in njegovega sulfona, izražena kot aldikarb), amitraza (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilanilina, izražen kot amitraz), diafentiurona, dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb).

(8)  Ostanki heksaflumurona, metiokarba (vsota metiokarba in metiokarbovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb), fentoata, tiofanat-metila.

(9)  Ostanki dikofola (vsota izomerov p, p′ in o,p′), dinotefurana, folpeta, prokloraza (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz), tiofanat-metila in triforina.

(10)  Referenčna metoda EN/ISO 6579 ali metoda, validirana na podlagi navedene referenčne metode, kot je določeno v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L 338, 22.12.2005, str. 1).

(11)  Ostanki acefata in diafentiurona.

(12)  Ostanki formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), protiofosa in triforina.

(13)  Ostanki acefata, dikrotofosa, protiofosa, kvinalfosa in triforina.

(14)  Referenčne metode: EN 1988-1:1998, EN 1988-2:1998 ali ISO 5522:1981.

(15)  Ostanki diafentiurona, formetanata: vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat(hidroklorid), in tiofanat-metila.

(16)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom) in metrafenona.

(17)  Ostanki ditiokarbamatov (ditiokarbamati, izraženi kot CS2, vključno z manebom, mankozebom, metiramom, propinebom, tiramom in ziramom), fentoata in kvinalfosa.“


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/63


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2384

z dne 17. decembra 2015

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in zaključku postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Brazilije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 925/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „Kitajska“).

(2)

Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatve ad valorem v višini 13,4 % na uvoz iz Armenije, 17,6 % na uvoz iz Brazilije in 30 % na uvoz iz LRK, razen za družbe Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd (6,4 %), Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd (6,4 %), Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd (20,3 %) in Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd (24,2 %).

(3)

Zavezo, ki jo je ponudil brazilski proizvajalec izvoznik, je Komisija sprejela s Sklepom Komisije 2009/736/ES (3).

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov proti Braziliji in LRK v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek so vložile družbe AFM Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Alcomet AD, Eurofoil Luxembourg SA, Hydro Aluminium Rolled Products GmbH, Impol d.o.o. in Symetal S.A. („vložniki“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(7)

Vložniki niso zahtevali začetka preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Armenije. Ti ukrepi so zato prenehali veljati 7. oktobra 2014 (5).

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(8)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in zato 4. oktobra 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

4.   Vzporedna protidampinška preiskava

(9)

Vzporedno je Komisija 8. oktobra 2014 napovedala začetek protidampinške preiskave v skladu s členom 5 osnovne uredbe v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije v Unijo (7) („vzporedna preiskava“).

(10)

V tej preiskavi je Komisija julija 2015 z Uredbo (EU) 2015/1081 (8) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije. Začasni ukrepi so se uvedli za obdobje šestih mesecev.

(11)

Komisija je 17. decembra 2015 z Uredbo (EU) 2015/2385 (9) uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije.

(12)

Vzporedni preiskavi sta zajemali obdobje preiskave (v zvezi s pregledom) in obravnavano obdobje, ki sta navedeni v uvodni izjavi 13.

5.   Preiskava

5.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(13)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je potekala v obdobju od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

5.2   Strani, ki jih zadevata preiskava in vzorčenje

(14)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz Brazilije in LRK, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike držav izvoznic.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov iz LRK, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Vzorčenje ni bilo predvideno za proizvajalce izvoznike iz Brazilije.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(17)

Dva od 12 znanih kitajskih proizvajalcev sta predložila odgovore na vprašalnik za izbor vzorca. Ob upoštevanju omejenega števila sodelujočih družb vzorčenje ni bilo potrebno.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje. Vzorec je vključeval šest proizvajalcev Unije in njihove povezane družbe, saj je bila na začetku preiskave nejasna notranja struktura skupin glede funkcij proizvodnje in nadaljnje prodaje zadevnega izdelka. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija do izteka roka ni prejela nobenih pripomb, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(19)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je marca 2015 svojo celotno dejavnost, vključno z opremo, dovoljenji za uporabo pravic, obveznostmi v zvezi z zaposlenimi in svojimi obstoječimi pogodbami, prodal novi družbi. Ta sprememba ni pomembna za preiskavo iz člena 6(1) osnovne uredbe, ker je do nje prišlo po obdobju preiskave.

Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(21)

V začetni fazi je bil vzpostavljen stik s štirinajstimi znanimi uvozniki/uporabniki, ki so bili pozvani, da pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo obrazec za vzorčenje, priložen obvestilu o začetku, če se uporablja.

(22)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo pet družb. Štiri od njih so bile previjalci, tj. industrijski uporabniki, ki so zadevni izdelek uvažali za nadaljnjo predelavo pred njegovo nadaljnjo prodajo, ena pa je bila trgovec, ki pa v zadevnem obdobju ni uvažal zadevnega izdelka. Zaradi omejenega števila družb, ki so izpolnile obrazec za vzorčenje, vzorčenje ni bilo upravičeno.

(23)

Javila sta se dva druga uporabnika. Poslan jima je bil vprašalnik za uporabnike.

Vprašalniki in sodelovanje

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(25)

Vprašalnike je poslala šestim vzorčenim proizvajalcem Unije in njihovim povezanim družbam, dvema brazilskima proizvajalcema izvoznikoma in dvema kitajskima proizvajalcema izvoznikoma, enemu trgovcu in navedenim šestim znanim uporabnikom v Uniji.

(26)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije in treh uporabnikov.

(27)

Vprašalnik so izpolnili dva kitajska proizvajalca izvoznika in en brazilski proizvajalec. Drug brazilski proizvajalec je v začetku pokazal interes za sodelovanje pri preiskavi, vendar ni izpolnil vprašalnika. Zato je bil tej družbi poslan dopis, s katerim je bila seznanjena z namero Komisije o uporabi člena 18 osnovne uredbe. Družba je odgovorila, da ne bo izpolnila vprašalnika, vendar da bo njena stališča zastopalo brazilsko združenje za aluminij (Associação Brasileira do Aluminió, „ABAL“). Poleg tega so bila prejeta pisna stališča ABAL.

Preveritveni obiski

(28)

Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci Unije:

Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Merseburg, Nemčija,

Alcomet AD, Schumen, Bolgarija,

Eurofoil Luxemburg SA, Dudelange, Luksemburg, in njena povezana družba Eurofoil France SAS, Rugles, Francija,

Hydro Aluminium Slim S.p.a., Cisterna di Latina, Italija,

Impol d.o.o., Maribor, Slovenija, in

Symetal S.A., Athens, Grčija.

 

Uporabnika:

Cofresco Frischhalteprodukte GmbH & Co KG, Minden, Nemčija,

Sphere Group, Paris, Francija.

 

Proizvajalec izvoznik iz Brazilije:

Companhia Brasileira de Aluminio (CBA), São Paulo, Brazilija.

 

Proizvajalci izvozniki iz LRK:

Zhenjiang Dingsheng Aluminium Industries Joint-Stock Limited Company, Zhenjiang, LRK, in njene povezane družbe Hangzhou Five Star Aluminium Company, Hangzhou, LRK, Hangzhou Dinsheng Import & Export, Hangzhou, LRK, in Dingsheng Aluminium Industries (Hong Kong) Trading Co, Hong Kong,

Nanshan Light Alloy co. Ltd., Yantai, LRK.

 

Proizvajalca iz države s tržnim gospodarstvom:

Assan Alüminyum San. ve Tic. A.S, Istanbul, Turčija,

Panda Aluminium Inc. Co., Ankara, Turčija.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(29)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg („veliki zvitki“), s poreklom iz Brazilije in LRK, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910) („zadevni izdelek“). Zadevni izdelek je splošno poznan kot gospodinjska aluminijasta folija („AHF“).

(30)

AHF je proizvedena iz čistega aluminija, ki se najprej pretopi v debele trakove (debeline nekaj mm, tj. do 1 000-krat debelejše od zadevnega izdelka), nato pa v več fazah valja do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se s toplotnim postopkom žari in nazadnje navije na kolute (zvitke).

(31)

Te kolute AHF nato navijejo na manjše zvitke predelovalci na koncu prodajne verige, t. i. previjalci. Dobljeni izdelek (tj. zvitki za široko potrošnjo, ki niso zadevni izdelek) se uporablja za večnamensko kratkotrajno pakiranje, predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno.

2.   Podobni izdelek

(32)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Brazilije in Kitajske, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Turčije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(33)

Komisija je zato sklenila, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

(34)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Brazilije in LRK zaradi izteka obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

1.   Brazilija

(35)

V preiskavi je sodeloval en proizvajalec iz Brazilije. Pred uvedbo prvotnih ukrepov je proizvajalec predstavljal 100 % izvoza AHF iz Brazilije v Unijo.

1.1   Odsotnost izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

(36)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se AHF ni izvažala iz Brazilije v Unijo. Zato se damping iz Brazilije verjetno ne bo nadaljeval. Ocena je bila tako omejena na verjetnost ponovitve dampinga ob uporabi izvoznih cen za druge tretje države.

1.2   Verjetnost ponovitve dampinga

(37)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Braziliji, odsotnost dampinga iz Brazilije na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

1.2.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Braziliji

(38)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca večja od 90 %, njegova neizkoriščena prosta zmogljivost pa je 3 000 ton na leto. To je enako 6 % proizvodnje industrije Unije in 3 % potrošnje Unije. Zato je bilo sklenjeno, da ni znatne proste zmogljivosti, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli.

(39)

Druga dva znana brazilska proizvajalca nista sodelovala pri preiskavi, zato njune proste zmogljivosti ni bilo mogoče preveriti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije dveh drugih proizvajalcev 58 000 ton za vse vrste aluminijaste folije skupaj, kar je enako celotni zmogljivosti sodelujočega brazilskega proizvajalca. Šteje se za malo verjetno, da bi imela ta proizvajalca znatno prosto zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli: proizvajalca nista izvažala v Unijo niti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niti pred uvedbo prvotnih ukrepov.

1.2.2   Odsotnost dampinga iz Brazilije na drugih trgih

(40)

Sodelujoči brazilski proizvajalec je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažal samo eni stranki v ZDA. Ta izvoz je predstavljal 68 % celotnega brazilskega izvoza AHF v ZDA leta 2013, zaradi česar je bil sodelujoči proizvajalec največji brazilski izvoznik aluminijaste folije. Poleg tega je ta izvoz predstavljal 33 % celotnega brazilskega izvoza AHF leta 2013. Pri primerjavi izvozne cene z normalno vrednostjo v Braziliji ni bilo ugotovljenega dampinga pri tem izvozu. Odsotnost dampinga je bila ugotovljena z uporabo metodologije, kot je navedena v nadaljevanju.

1.2.2.1   Normalna vrednost

(41)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca iz Brazilije neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka iz Brazilije. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v Braziliji reprezentativna.

(42)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja podobnega izdelka lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za domačo prodajo je bilo ugotovljeno, da se izvaja v običajnem poteku trgovanja.

(43)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

1.2.2.2   Določanje izvozne cene

(44)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki.

1.2.2.3   Primerjava

(45)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(46)

Na podlagi tega so se opravile prilagoditve za razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

1.2.2.4   Stopnja dampinga

(47)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da pri izvozu v ZDA ni bil prisoten damping.

(48)

Komisija zato meni, da ni verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz Brazilije v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek na trg Unije po dampinških cenah.

1.2.3   Privlačnost trga Unije

(49)

Cene na brazilskem domačem trgu so privlačne, na kar kaže dejstvo, da se velika večina proizvodnje proda na domačem trgu. Ta domača prodaja je dobičkonosna. Ravni cen v Braziliji so podobne cenam na trgu Unije.

(50)

Zato se ne pričakuje, da bi se v primeru izteka ukrepov brazilski izvoz na trg Unije znatno povečal z nelojalnim znižanjem cen Unije.

1.2.4   Trditve zainteresiranih strani v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga iz Brazilije

(51)

Zainteresirani strani ABAL in CBA sta trdili, da ni verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, in sicer iz naslednjih razlogov:

(i)

odsotnost brazilskega izvoza zadevnega izdelka na trg Unije;

(ii)

Brazilija je zaradi naraščajočega domačega povpraševanja pred kratkim postala neto uvoznica aluminija, namesto da bi bila neto izvoznica;

(iii)

zvišanje proizvodnih stroškov zaradi višjih stroškov surovin in električne energije, kar je povzročilo izgubo konkurenčnosti brazilskih izdelkov;

(iv)

odsotnost množičnega izvoza konverterskih aluminijastih folij, tj. podobnega izdelka, za katerega se ne uporabljajo protidampinški ukrepi, iz Brazilije v Unijo;

(v)

prisotnost povezanih družb, ki so že ustanovljene v Uniji in so odgovorne za oskrbovanje trga Unije, namesto da bi se zatekale k izvozu iz Brazilije;

(vi)

odsotnost proste zmogljivosti in zmanjševanje proizvodnje v Braziliji ter posledična majhna verjetnost preusmeritve ali povečanja zmogljivosti;

(vii)

razlika v fizikalnih lastnostih izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu, in izdelkov, ki se izvažajo.

(52)

Kar zadeva prvo trditev, je bila s preiskavo potrjena odsotnost brazilskega izvoza v Unijo. Vendar Komisija meni, da je lahko odsotnost izvoza tudi posledica veljavnih protidampinških ukrepov. Odsotnost izvoza zato sama po sebi ni zadosten dokaz za sklep, da ni tveganja za ponovitev dampinga.

(53)

Kar zadeva drugo trditev, je bil s preiskavo potrjen status Brazilije kot neto uvoznice primarnega aluminija od leta 2014. Potrjeno je bilo tudi povečanje domačega povpraševanja v Braziliji: od leta 2009 do leta 2013 se je domača potrošnja vseh aluminijastih izdelkov povečala za 48 %, potrošnja aluminijastih folij pa za 24 %. Vendar zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi to dejstvo nedvomno odpravilo tveganje za ponovitev dampinga. Kljub temu se je večje domače povpraševanje v Braziliji med analiziranjem privlačnosti trga Unije štelo za dejavnik, ki povečuje privlačnost domačega trga, kot je že bilo pojasnjeno.

(54)

Kar zadeva tretjo trditev, so bile s preiskavo potrjene višje cene na domačem trgu, vendar to ni zadoščalo za sklep, da se damping ne bi mogel ponoviti ob prisotnosti visokih domačih cen.

(55)

Kar zadeva četrto trditev, zainteresirane strani niso zagotovile dokazov, da bi se ravnanje v zvezi z enim izdelkom lahko uporabilo za napovedovanje ravnanja v zvezi z drugim izdelkom. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Kar zadeva peto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da so bile v Uniji ustanovljene povezane družbe nesodelujočih brazilskih proizvajalcev. Ker pa nobena od teh družb ni sodelovala pri preiskavi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali so dejansko proizvajale podobni izdelek za oskrbovanje trga Unije. Zato te trditve ni bilo mogoče preveriti.

(57)

Kar zadeva šesto trditev, je bilo s preiskavo potrjeno, da znatna prosta zmogljivost ne obstaja. To je bilo upoštevano pri ocenjevanju proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti v Braziliji, kot je bilo že pojasnjeno.

(58)

Kar zadeva sedmo trditev, so bile pri primerjavi normalne vrednosti in izvoznih cen ustrezno upoštevane razlike v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, kot je tudi že bilo pojasnjeno.

1.2.5   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga iz Brazilije

(59)

Preiskava je pokazala, da v Braziliji obstaja le omejena prosta zmogljivost, ki bi se lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti Braziliji iztekli. Damping na drugih trgih ni bil ugotovljen. Privlačnost trga Unije za brazilske proizvajalce se šteje za omejeno glede na veliko privlačnost njihovega domačega trga in podobnost ravni cen.

(60)

Glede na navedeno se šteje za malo verjetno, da bi se damping iz Brazilije ponovil, če bi se ukrepi iztekli.

(61)

Zato bi bilo treba ustaviti postopek zoper uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Brazilije.

2.   LRK

(62)

V preiskavi sta sodelovala dva proizvajalca iz LRK. Prvotno sta poročala o 4 264 tonah izvoza v Unijo, kar bi po podatkih Eurostata ustrezalo 250–350 % celotnega kitajskega uvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil obseg izvoza v razponu med 900 in 1 100 ton za prvega proizvajalca, kar ustreza 53–90 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo. Večina tega izvoza je bila opravljena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato zanj ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Za drugega proizvajalca je bilo ugotovljeno, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo.

2.1   Izbira primerljive države in izračun normalne vrednosti

(63)

V obvestilu o začetku je Komisija povabila vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe o njenem predlogu, da bi se Turčija uporabila kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. Turčija je bila že v prvotni preiskavi uporabljena kot primerljiva država.

(64)

Ena zainteresirana stran je izrazila pomisleke glede predloga za uporabo Turčije in predlagala Južno Afriko kot drugo primerljivo državo, pri čemer je trdila, da bi bila Južna Afrika bolj primerna, ker bi bila stroškovna struktura turških proizvajalcev drugačna od kitajske stroškovne strukture, in da je Turčija julija 2014 uvedla protidampinške dajatve v višini 22 % na kitajski uvoz vseh vrst aluminijastih folij.

(65)

Poleg predlogov zainteresiranih strani je Komisija tudi sama poskušala določiti ustrezno primerljivo državo. Indijo, Japonsko, Južno Korejo, Združene arabske emirate, ZDA in Tajvan je navedla kot dodatne možne primerljive države zaradi njihove obsežne proizvodnje aluminijastih folij. Vendar je bilo ugotovljeno, da Japonska, ZDA in Tajvan proizvajajo tanjše aluminijaste folije in ne zadevnega izdelka.

(66)

Zahteve za sodelovanje so bile poslane znanim proizvajalcem v Indiji, Južni Afriki, Južni Koreji, Združenih arabskih emiratih in Turčiji. Sodelovanje sta potrdila samo dva proizvajalca izvoznika iz Turčije. Proizvajalci iz drugih možnih primerljivih držav niso odgovorili.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da je Turčija velika proizvajalka aluminijaste folije z odprtim trgom brez izkrivljanj, kar zadeva cene surovin ali energije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so proizvodni procesi v Turčiji in LRK podobni. Turčija je bila izbrana kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, v prostorih obeh sodelujočih družb pa so bili opravljeni preveritveni obiski.

(68)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka s strani sodelujočih proizvajalcev v Turčiji neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza iz LRK v Unijo, tj. ali je celoten obseg take domače prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja v primerljivi državi reprezentativna.

(69)

Proučeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da se je določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja enega od proizvajalcev opravljena v običajnem poteku trgovanja, medtem ko dobičkonosnosti prodaje drugega proizvajalca ni bilo mogoče ugotoviti zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(70)

Normalne vrednosti drugega proizvajalca ni bilo mogoče določiti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe zaradi pomanjkanja podrobnih računovodskih podatkov.

(71)

Zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni prvega proizvajalca, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena dobičkonosne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(72)

En kitajski proizvajalec je trdil, da normalne vrednosti ni mogoče pravilno izračunati na podlagi domače prodaje samo enega turškega proizvajalca. Poleg tega je kitajski proizvajalec poudaril, da zaupna narava poslovnih podatkov turškega proizvajalca ni omogočala ocene ali utemeljitve ugotovljene stopnje dampinga.

(73)

Uporaba podatkov samo enega proizvajalca v primerljivi državi je v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero se lahko takšne cene uporabijo, če so rezultat resnične konkurence na domačem trgu. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 68 in 69, obstaja več turških domačih proizvajalcev, Turčija pa je tudi uvoznica aluminijastih folij. Zato Komisija meni, da so cene na turškem trgu rezultat resnične konkurence in da noben element ne kaže na to, da cen enega proizvajalca ni mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Kar zadeva poslovne podatke, mora Komisija varovati zaupnost podatkov, ki so jih predložile strani, in zato kitajskemu proizvajalcu ne sme razkriti komercialno občutljivih informacij v zvezi s turškim proizvajalcem. Trditve zadevnega kitajskega izvoznika je zato treba zavrniti.

2.2   Določanje izvozne cene

(74)

Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevali ali se plačujejo prvim neodvisnim strankam.

(75)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da je bila njegova stopnja vračila DDV napačno izračunana. Izračun je bil ustrezno spremenjen in Komisija je zadevnemu proizvajalcu ponovno razkrila revidirane ugotovitve.

2.3   Primerjava

(76)

Normalna vrednost in izvozna cena sodelujočega proizvajalca izvoznika sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(77)

Na tej podlagi so se opravile prilagoditve v zvezi s stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(78)

En kitajski proizvajalec je trdil, da običajna uvozna dajatev v višini 7,5 % v Turčiji zvišuje domače cene za enak znesek in da je treba to prilagoditi za pravično primerjavo. Kitajski proizvajalec je tudi trdil, da prilagoditev za stroške pakiranja ni bila upravičena, ker stroški pakiranja veljajo za vse proizvajalce, kjer koli se že nahajajo.

(79)

Komisija ugotavlja, da Kitajska uporablja tudi uvozno dajatev za aluminijaste folije. Zato se zdi, da ni izkrivljanja pri primerjavi zaradi obstoja podobne uvozne dajatve v Turčiji. Poleg tega tudi odobritev prilagoditve uvozne dajatve ne bi spremenila dejstva, da obstaja znatna stopnja dampinga kitajskih izvoznikov na trgu Unije. Kar zadeva stroške pakiranja, je bila prilagoditev izvedena za kitajske izvozne cene in turške domače cene, da bi se izničile morebitne razlike v pakiranju. Zato prilagoditev stroškov pakiranja ne more povzročati izkrivljanja pri primerjavi. Te trditve je treba zato zavrniti.

2.4   Stopnja dampinga

(80)

Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v primerljivi državi primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(81)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF (stroškov, zavarovanja in prevoznine) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Stopnja dampinga

Zhenjiang Dingsheng Aluminium Industries Joint-Stock Limited Company, Zhenjiang, LRK

28,1 %

2.5   Verjetnost nadaljevanja dampinga iz LRK

(82)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Pri tem so bili analizirani naslednji elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, damping iz LRK na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

2.5.1   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK

(83)

Ugotovljeno je bilo, da je izkoriščenost zmogljivosti obeh sodelujočih kitajskih proizvajalcev 85- oziroma 90-odstotna. Ugotovljena prosta zmogljivost je za ta proizvajalca znašala 50 000 ton. To je enako celotni proizvodnji industrije Unije in več kot 50 % potrošnje Unije. Poleg tega je bila ena od sodelujočih družb v postopku ustvarjanja dodatne zmogljivosti za navijanje folij, ki naj bi znašala 40 000 ton. Zato je bilo sklenjeno, da ni pomembne proste zmogljivosti, ki bi se lahko vsaj delno usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(84)

Drugi znani kitajski proizvajalci niso sodelovali pri preiskavi, zato ni bilo mogoče preveriti njihove proste zmogljivosti. V študiji, ki so jo predložili vložniki, je bilo ocenjeno, da je skupna zmogljivost za aluminijaste folije drugih nesodelujočih kitajskih proizvajalcev približno desetkrat večja od skupne zmogljivosti obeh sodelujočih proizvajalcev. V študiji je ocenjeno, da je celotna kitajska proizvodna zmogljivost za vse vrste aluminijaste folije za 450 000 ton večja od celotne kitajske domače potrošnje. Študija vključuje tudi napoved, da se bo kitajska proizvodna zmogljivost še naprej povečevala, in sicer z 2,5 milijona ton leta 2014 na 2,8 milijona ton leta 2018, ter da povečanje kitajske domače potrošnje z 2,1 milijona ton na 2,4 milijona ton v istem obdobju verjetno ne bo zadostovalo za popolno izkoriščenje povečevanja zmogljivosti. Zato se šteje za verjetno, da bo pri nesodelujočih proizvajalcih obstajala dodatna prosta zmogljivost, ki bi se vsaj delno lahko usmerila na trg Unije, če bi se ukrepi proti LRK iztekli.

(85)

En kitajski proizvajalec, ki sicer ni oporekal ugotovitvam v zvezi z obsegom proste zmogljivosti, je trdil, da ni realno predvidevati, da bi se celotna prosta zmogljivost usmerila na trg Unije.

(86)

Komisija v skladu s svojo oceno iz uvodnih izjav 84 in 97 meni, da bi se prosta zmogljivost vsaj delno lahko usmerila na trg Unije. Uvodna izjava 83 je bila ustrezno spremenjena.

2.5.2   Damping iz LRK na drugih trgih

(87)

Ugotovljeno je bilo, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozne cene enega od sodelujočih kitajskih proizvajalcev za druge trge (pri čemer so bili glavni namembni kraji za izvoz Združeni arabski emirati, Saudova Arabija, ZDA, Egipt in Indija) nižje od normalne vrednosti, navedene v uvodnih izjavah 63 do 71, in zato dampinške. Izvoznih cen drugega kitajskega proizvajalca za druge trge ni bilo mogoče pridobiti.

(88)

Glede na obstoj dampinga na drugih trgih Komisija sklepa, da proizvajalec izvoznik iz LRK prodaja zadevni izdelek tretjim državam po dampinških cenah. Komisija zato meni, da je verjetno, da bi proizvajalci izvozniki iz LRK v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov prodajali zadevni izdelek po dampinških cenah tudi na trg Unije.

(89)

En kitajski proizvajalec je trdil, da ugotovitev dampinga pri izvozu na druge trge ni pomembna, saj je obseg pregleda omejen na trg Unije in ne na svetovni trg. Po navedbah kitajskega proizvajalca so primerjave cen med trgi neustrezne, saj so strukture cen v drugih delih sveta lahko drugačne. Poleg tega bi bilo treba primerjati tudi prisotnost izvoza Unije na te iste trge, kar bi lahko pokazalo, da so domače cene Unije previsoke.

(90)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 82, je Komisija upoštevala več kazalnikov za oceno verjetnosti dampinga na trgu Unije. Komisija meni, da pri izvoznikih, za katere je ugotovljeno, da izvajajo damping na drugih trgih, obstaja večja verjetnost, da bodo damping izvajali tudi v Uniji, v primerjavi z izvozniki, za katere je ugotovljeno, da ne izvajajo dampinga na drugih trgih. Zato je to pomemben kazalnik za določitev verjetnosti nadaljevanja dampinga. Trditev je zato treba zavrniti.

(91)

Trditev v zvezi z izvozno politiko proizvajalcev Unije je obravnavana v uvodni izjavi 171.

2.5.3   Privlačnost trga Unije

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 114, je preiskava pokazala, da bi kitajski uvoz v okviru običajnega uvoznega režima v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ob odsotnosti protidampinških dajatev nelojalno znižal cene industrije Unije v povprečju za 12,2 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je kitajski uvoz, ki je bil izveden v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in zato zanj ni veljala protidampinška dajatev ali carina ter je predstavljal približno 75 % kitajskega uvoza, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Kitajske cene so tudi nižje od izvoznih cen iz katere koli druge države v Unijo. Te razlike v ceni nedvomno kažejo na privlačnost trga Unije in sposobnost kitajskih izvoznikov, da konkurirajo s ceno, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(93)

Tako se lahko upravičeno pričakuje, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov velik del sedanjega kitajskega izvoza preusmeril na trg Unije.

(94)

Opozoriti je treba, da je bilo s prvotno preiskavo pred uvedbo prvotnih ukrepov ugotovljeno, da kitajski tržni delež na trgu Unije znaša 30,72 %. Zato se pričakuje, da se bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov kitajski izvoz, ki trenutno predstavlja 2 % trga Unije, znatno povečal, da bi ponovno pridobil izgubljeni tržni delež v Uniji.

(95)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je majhno nelojalno nižanje cen del običajnega mehanizma določanja cen, kadar nedomači proizvajalci konkurirajo domačim proizvajalcem. Nelojalno 12,2-odstotno znižanje cen ne bi bilo nerazumno in proizvajalcem Unije ne bi povzročalo težav.

(96)

Ugotovitev nelojalnega nižanja cen sama po sebi ne vodi do sklepa o nepoštenem ravnanju izvoznika. Vendar je v tem primeru ugotovljena stopnja nelojalno znižanih cen izražala verjetne ravni cen kitajskega uvoza, če bi se ukrepi iztekli, in njegovo zmogljivost za prevzem tržnega deleža v Uniji na račun industrije Unije. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tak izvoz verjetno dampinški. Zato trditev, da 12,2-odstotna stopnja nelojalnega znižanja cen ne bi bila razumna, v tem okviru ni bila pomembna in je bila zato zavrnjena.

2.5.4   Ugotovitev o verjetnosti nadaljevanja dampinga iz LRK

(97)

Preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah z visokimi stopnjami dampinga. Pokazala je tudi, da je prosta zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka v LRK znatna v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta prosta zmogljivost bo v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK verjetno vsaj delno usmerjena na trg Unije.

(98)

Poleg tega je izvoz iz LRK v tretje države potekal po dampinških cenah. To določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga na trgu Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(99)

Poleg tega privlačnost trga Unije v smislu cen kaže na tveganje, da bi se kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov preusmeril na trg Unije.

(100)

Glede na navedeno obstaja verjetnost, da se bo v primeru izteka veljavnih ukrepov kitajski dampinški uvoz zadevnega izdelka znatno povečal.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(101)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo dvanajst znanih proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(102)

Celotna proizvodnja v Uniji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala 47 349 ton. Komisija je ta podatek dobila na podlagi statističnih podatkov Eurostata, preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in ocenjenih podatkov, ki so povezani z nevzorčenimi proizvajalci in ki so jih predložili vložniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Uvodne opombe

(103)

Vložniki so predložili podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti, obsegu prodaje, zaposlovanju in obsegu izvoza, povezane s celotno industrijo Unije v obravnavanem obdobju. Podatki so bili ocenjeni in navedeni v največjih in najmanjših vrednostih ter razdeljeni na dve kategoriji: vzorčeni proizvajalci Unije in nevzorčeni proizvajalci Unije. Za vzorčene proizvajalce Unije je Komisija uporabila dejansko preverjene podatke, ki so jih te družbe predložile v izpolnjenih vprašalnikih. Za nevzorčene proizvajalce Unije so bili uporabljeni podatki, ki so jih predložili vložniki. Te ocene so bile zainteresiranim stranem dane na voljo za pritožbe. Vendar niso bile prejete nobene pritožbe.

2.   Potrošnja Unije

(104)

V sedanji preiskavi so bili uporabljeni podatki o potrošnji Unije, ki so bili pridobljeni in objavljeni v vzporedni preiskavi. Določeni so bili na podlagi ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata ter po potrebi popravljeni glede na preverjene podatke, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik v vzporedni preiskavi v zvezi z uvozom iz Rusije, in izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(105)

Ker je v Rusiji samo en proizvajalec izvoznik, je bilo treba zaradi zaupnosti vse podatke, povezane s tem izvoznikom, navesti v okvirnih vrednostih. Da bi se izognili izračunu obsega ruskega uvoza z odštevanjem, je bilo treba okvirne vrednosti poleg tega uporabiti tudi za obseg potrošnje in uvoza iz drugih tretjih držav.

(106)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja AHF v Uniji (v tonah)

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja Unije

[71 300–82 625]

[74 152–92 540]

[84 847–108 239]

[83 421–105 760]

Indeks (2011 = 100)

100

[104–112]

[119–131]

[117–128]

Vir: podatki, objavljeni v vzporedni preiskavi na podlagi podatkov Eurostata, izpolnjenih vprašalnikov in informacij, ki so jih predložili vložniki.

(107)

Potrošnja Unije se je med letoma 2011 in 2013 povečala, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala med 17 % in 28 %. Povečanje potrošnje med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom izraža predvsem povečanje uvoza iz Rusije in drugih tretjih držav, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije le rahlo povečala (glej uvodno izjavo 134).

3.   Obseg, cene in tržni delež uvoza iz LRK

(108)

Ker je bilo s preiskavo ugotovljeno, da ne obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga iz Brazilije (glej uvodno izjavo 60), je analiza obsega, cen in tržnega deleža uvoza omejena na uvoz iz LRK. Komisija je določila obseg in cene uvoza iz LRK na podlagi podatkov Eurostata.

(a)   Obseg in tržni delež uvoza iz LRK

(109)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg in tržni deleži uvoza iz LRK

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

LRK

Obseg uvoza v okviru običajnega uvoznega režima (v tonah)

[2 000–2 300]

[200–400]

[150–350]

[300–400]

Obseg uvoza v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (v tonah)

[800–1 000]

[700–1 000]

[950–1 300]

[900–1 300]

Celotni obseg uvoza (vsi režimi) (v tonah)

[2 843–3 205]

[967–1 378]

[1 137–1 603]

[1 222–1 699]

Indeks (2011 = 100)

100

[34–43]

[40–50]

[43–53]

Tržni delež

4 %

1 %

1 %

2 %

Vir: Eurostat.

(110)

Obseg uvoza iz LRK se je zmanjšal v razponu od 47 % do 57 % z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 4 % na 2 %, tj. za 2 odstotni točki. Obseg in tržni delež tega uvoza iz LRK sta v celotnem obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni.

(b)   Cena uvoza in nelojalno nižanje cen

(111)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza.

Preglednica 3

Povprečna cena dampinškega uvoza

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

LRK

Povprečna cena (EUR/tono)

2 251

2 417

2 306

2 131

Indeks (2011 = 100)

100

107

102

95

Vir: Eurostat.

(112)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale z 2 251 EUR/tono na 2 131 EUR/tono, kar predstavlja približno 5-odstotno znižanje. Cene kitajskega uvoza so bile v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju nižje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in cen uvoza iz drugih tretjih držav.

(113)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je približno 75 % kitajskega uvoza, ki je predstavljal več kot 1-odstotni tržni delež, potekalo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato za uvoz ni veljala niti protidampinška dajatev niti carina. Ugotovljeno je bilo, da je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 18 %. Pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 53–90 % kitajskega uvoza in je 98 % uvoza opravil v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen gibala med 15 % in 18 %.

(114)

Preostalih 25 % kitajskega uvoza je potekalo v okviru običajnega uvoznega režima. Po prištetju carine in protidampinške dajatve kitajskim cenam CIF so bile kitajske cene, izračunane za ta uvoz, v povprečju višje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije, zaradi česar je prišlo do negativnega nelojalnega nižanja cen (– 12,5 %). Če pa bi se uvozne cene upoštevale brez protidampinških dajatev, bi to pomenilo 12,2-odstotno nelojalno znižanje cen.

(115)

Ob upoštevanju celotnega kitajskega uvoza ne glede na uvozni režim ter po prištetju veljavnih carin in protidampinških dajatev cenam CIF pri uvozu v okviru običajnega režima je bilo ugotovljeno, da so kitajske cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije v povprečju za 10,2 %.

(116)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je 18-odstotna stopnja nelojalnega nižanja cen, ugotovljena za kitajski uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, napačna, saj so cene proizvajalcev Unije vključevale „vključeno 7,5-odstotno običajno tarifo“, ki je domači uporabniki niso bili oproščeni, če je izvoz v tretje države vseboval AHF, proizvedeno v Uniji. Vendar zainteresirane strani niso utemeljile trditve in zlasti niso pojasnile pojma „vključena običajna tarifa“. Ne glede na to je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113, da za uvoz, opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ne velja carina. Zato ne bi bilo upravičeno izvesti prilagoditev za carine, ki se ne zaračunavajo. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija ustrezno uporabila prilagoditev za carino pri določanju stopnje nelojalnega nižanja cen za uvoz v okviru običajnega režima iz uvodne izjave 114 in za celoten kitajski uvoz ne glede na uvozni režim iz uvodne izjave 115. Zato je bila trditev zavrnjena.

(117)

Isti kitajski proizvajalec je trdil, da je treba odšteti carinsko stopnjo od 12,2-odstotne oziroma 10,2-odstotne stopnje nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 114 in 115. Vendar je pojasnjeno, da je Komisija pri določanju teh stopenj že upoštevala carino, ki se uporablja za uvoz v okviru običajnega režima. Zato je bila trditev zavrnjena.

4.   Uvoz iz drugih tretjih držav

Preglednica 4

Uvoz iz drugih tretjih držav (vsi uvozni režimi)

Država

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Brazilija

Obseg (v tonah)

0

0

0

0

Rusija

Obseg (v tonah)

[19 532–26 078]

[23 243–34 422]

[27 345–39 116]

[26 368–37 812]

 

Indeks (2011 = 100)

100

[119–132]

[140–150]

[135–145]

 

Tržni delež

29 %

34 %

34 %

34 %

 

Povprečna cena (EUR/tono)

[2 145–2 650]

[2 038–2 624]

[1 952–2 571]

[1 973–2 597]

 

Indeks (2011 = 100)

100

[95–99]

[91–97]

[92–98]

Turčija

Obseg (v tonah)

[5 120–6 100]

[8 090–10 553]

[11 213–14 213]

[11 520–14 579]

 

Indeks (2011 = 100)

100

[158–173]

[219–233]

[225–239]

 

Tržni delež

7 %

11 %

13 %

13 %

 

Povprečna cena (EUR/tono)

2 950

2 743

2 710

2 571

 

Indeks (2011 = 100)

100

93

92

87

Druge tretje države (Kitajska ni vključena)

Obseg (v tonah)

[3 100–3 750]

[279–750]

[1 891–3 000]

[3 162–4 313]

 

Indeks (2011 = 100)

100

[9–20]

[61–80]

[102–115]

 

Tržni delež

4 %

1 %

2 %

4 %

 

Povprečna cena (EUR/tono)

2 878

2 830

2 687

2 406

 

Indeks (2011 = 100)

100

98

93

84

Skupaj

Obseg (v tonah)

[29 000–35 000]

[33 000–43 000]

[41 000–54 000]

[42 000–56 000]

 

Indeks (2011 = 100)

100

[113–125]

[142–155]

[145–160]

 

Tržni delež

41 %

46 %

50 %

51 %

 

Povprečna cena (EUR/tono)

2 538

2 453

2 401

2 367

 

Indeks (2011 = 100)

100

97

95

93

Vir: Eurostat, podatki v zvezi z Rusijo, ki so bili zbrani in objavljeni v vzporedni preiskavi.

(118)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo povečal za 45 % do 60 %, kar je hitreje od rasti potrošnje Unije. Tržni delež drugih tretjih držav se je v tem obdobju tako povečal z 41 % na 51 %.

(119)

Uvoz iz Brazilije se v obravnavanem obdobju ni izvajal. Obseg uvoza iz Rusije se je od leta 2011 do leta 2013 povečal med 40 % in 50 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa rahlo zmanjšal. Ustrezni tržni delež se je povečal z 29 % leta 2011 na 34 % leta 2012, nato pa je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom ostal nespremenjen. Obseg uvoza iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal med 125 % in 139 %, njegov tržni delež pa s približno 7 % na 13 %. Turške uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %, vendar so ostale nad ravnjo cene uvoza iz drugih tretjih držav, vključno z Rusijo in Kitajsko, in so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podobnih ravneh kot cene industrije Unije.

(120)

Skupno povečanje uvoza iz drugih tretjih držav, razen LRK, Rusije in Turčije, je bilo 2- do 15-odstotno. Ko pa se je potrošnja Unije povečala, se je njegov celotni tržni delež zmanjšal s 4 % leta 2011 na približno 2 % leta 2013, nato pa do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal na 4 %; njegove cene so bile nižje od cen industrije Unije, razen leta 2012.

(121)

Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile v celotnem obravnavanem obdobju višje od cen uvoza iz LRK.

(122)

En kitajski proizvajalec je trdil, da bi morala analiza uvoza iz drugih tretjih držav, ki jo je izvedla Komisija, iz uvodnih izjav 118 do 121 vključevati celoten trg folij, namesto da se je osredotočala na zadevni izdelek, saj so odločitve proizvajalcev Unije glede drugih vrst folije domnevno vplivale na njihovo proizvodnjo zadevnega izdelka. Ta trditev ni bila utemeljena. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, se je s preiskavo vsekakor ugotovilo, da je največji vzorčeni proizvajalec AHF iz Unije proizvajal izključno AHF in da proizvajalci Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da proizvajajo AHF in drugo vrsto folije, imenovano konverterska aluminijasta folija („ACF“), niso mogli brez težav preiti s proizvodnje enega izdelka na proizvodnjo drugega, saj je bila za povečanje učinkovitosti potrebna proizvodnja obeh izdelkov v določenem obsegu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, je preiskava tudi pokazala, da so imeli vzorčeni proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju stabilno razmerje proizvodnje teh vrst folije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(123)

En kitajski proizvajalec je poudaril, da so morali uporabniki uvažati AHF od proizvajalcev izvoznikov iz tretjih držav, saj je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije. Na podlagi tega je kitajski proizvajalec trdil, da so proizvajalci izvozniki pri oskrbovanju uporabnikov, ki jih niso oskrbovali proizvajalci Unije, konkurirali med seboj in ne proizvajalcem Unije. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Prvič, domneva, da je proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije predstavljala manj kot 50 % potrošnje Unije, ni pravilna. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 106 in 129, je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala od 58 % do 74 % potrošnje Unije in je bila v celotnem obravnavanem obdobju večja od 55 %. Poleg tega, kot je prikazano v preglednici 5, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je imela industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju prosto zmogljivost, ki bi se lahko izkoristila za oskrbovanje trga Unije, če dejansko ne bi bilo konkurenčnega dampinškega uvoza. Uvoz iz tretjih držav je tudi konkuriral s podobnim izdelkom, ki ga je proizvajala industrija Unije, saj so obstoječe stranke proizvajalcev Unije lahko prešle na dobavitelje iz tretjih držav. Zato je bila trditev zavrnjena.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Splošne opombe

(124)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(126)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, je Komisija makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, ocenila na podlagi informacij, ki so jih zagotovili vložniki in ki so bile ustrezno preverjene za vzorčene družbe. Komisija je ocenila le tiste mikroekonomske kazalnike, povezane z vzorčenimi družbami na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(127)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(128)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.2   Makroekonomski kazalniki

5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(129)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

44 316

46 165

48 796

47 349

Indeks (2011 = 100)

100

104

110

107

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

54 777

54 485

59 186

61 496

Indeks (2011 = 100)

100

99

108

112

Izkoriščenost zmogljivosti

81 %

85 %

82 %

77 %

Indeks (2011 = 100)

100

105

102

95

Vir: izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki so jih predložili vložniki.

(130)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med letoma 2011 in 2013 se je povečal, vendar se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 7 %.

(131)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavnem obdobju povečala za 12 %.

(132)

Ker se je proizvodna zmogljivost bolj povečala kot obseg proizvodnje, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(133)

En kitajski proizvajalec je trdil, da zmogljivost obrata za proizvodnjo aluminijaste folije ne bi smela biti izražena v tonah, saj isti stroji v določenem obdobju proizvedejo različne količine folije, odvisno od njene debeline in širine. V odgovoru na to trditev se ne izpodbija, da lahko na zmogljivost obrata, izraženo v tonah, vpliva debelina ali širina proizvedenih folij. Vendar so bili uvoz zadevnega izdelka in nekateri dejavniki škode, kot so potrošnja, obseg prodaje in proizvodnja, določeni z uporabo ton kot merske enote. Zaradi doslednosti se pri analizi škode za primerjavo uporablja enaka merska enota. Poleg tega s preiskavo niso bile ugotovljene spremembe nabora izdelkov proizvodnje industrije Unije, ki bi razveljavile uporabo ton kot merske enote. Opozoriti je treba tudi, da zainteresirane strani niso zagotovile kvantitativnih informacij, s katerimi bi dokazale, da bi druga merska enota spremenila analizo tega dejavnika škode. Zato je bila trditev zavrnjena.

5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(134)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje (v tonah)

[41 007–45 870]

[41 007–49 081]

[42 647–52 292]

[41 827–50 457]

Indeks (2011 = 100)

100

[100–107]

[104–114]

[102–110]

Tržni delež

55 %

53 %

49 %

47 %

Vir: izpolnjeni vprašalniki, Eurostat, informacije, ki so jih predložili vložniki.

(135)

Obseg prodaje AHF se je v obravnavanem obdobju rahlo povečal. Največ se je povečal med letoma 2011 in 2013, tj. med 4 % in 14 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg prodaje zmanjšal; skupno povečanje obsega prodaje v obravnavanem obdobju je bilo 2- do 10-odstotno. Povečanje obsega prodaje, ob upoštevanju vzporednega povečanja potrošnje in uvoza, pa je povzročilo zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. zmanjšanje za 8 odstotnih točk v obravnavanem obdobju.

5.2.3   Rast

(136)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 17 % do 28 %, se je obseg prodaje industrije Unije povečal med 2 % in 10 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v višini 8 odstotnih točk.

5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(137)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

769

787

758

781

Indeks (2011 = 100)

100

102

99

102

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

58

59

64

61

Indeks (2011 = 100)

100

102

112

105

Vir: izpolnjeni vprašalniki in informacije, ki so jih predložili vložniki.

(138)

Zaposlovanje v industriji Unije je v obravnavanem obdobju nihalo in se skupno rahlo povečalo za 2 %.

(139)

Produktivnost se je med letoma 2011 in 2013 povečala, ker se je proizvodnja povečala bolj kot zaposlovanje. Produktivnost se je od leta 2013 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 7 %, vendar je ostala večja kot na začetku obravnavanega obdobja leta 2011.

5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(140)

Stopnja dampinga uvoza iz LRK je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 28,1-odstotna (glej uvodno izjavo 81), vendar je bil njen vpliv na položaj industrije Unije omejen zaradi veljavnih protidampinških ukrepov, ki so uspešno zmanjšali obseg dampinškega uvoza.

(141)

Kot je bilo ugotovljeno z vzporedno preiskavo, se je obseg dampinškega uvoza iz Rusije v obravnavanem obdobju sicer znatno povečal. Zaradi tega uvoza je industrija Unije utrpela znatno škodo. Zato industrija Unije kljub obstoječim protidampinškim ukrepom ni mogla okrevati.

5.3   Mikroekonomski kazalniki

5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(142)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji (EUR/tono)

2 932

2 714

2 705

2 597

Indeks (2011 = 100)

100

93

92

89

Proizvodni stroški na enoto (EUR/tono)

2 995

2 794

2 699

2 651

Indeks (2011 = 100)

100

93

90

89

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(143)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je stalno zniževala in se v obravnavanem obdobju skupno znižala za 11 %.

(144)

Kljub temu znižanju so proizvodni stroški na enoto ostali nad povprečno prodajno ceno industrije Unije, zato industrija Unije ni mogla pokriti proizvodnih stroškov s prodajno ceno, razen leta 2013. Z vzporedno preiskavo je bilo ugotovljeno, da industriji Unije ni uspelo zvišati prodajne cene zaradi pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Rusije.

5.3.2   Stroški dela

(145)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Stroški dela

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

21 692

22 207

20 603

20 594

Indeks (2011 = 100)

100

102

95

95

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(146)

Od leta 2011 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri vzorčenih proizvajalcih Unije znižali za 5 %. Stroški dela so se med letoma 2011 in 2012 najprej povišali za 2 %, nato so se med letoma 2012 in 2013 znižali, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so ostali nespremenjeni.

5.3.3   Zaloge

(147)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge

1 931

1 999

2 133

2 085

Indeks (2011 = 100)

100

104

110

108

Končne zaloge kot delež proizvodnje

5 %

5 %

5 %

5 %

Indeks (2011 = 100)

100

100

100

100

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(148)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zato proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(149)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 8 %. Medtem ko so se zaloge med letoma 2011 in 2013 povečale za 10 %, so se od leta 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom rahlo zmanjšale. Končne zaloge kot delež proizvodnje so v celotnem obravnavanem obdobju ostale nespremenjene.

5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(150)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

– 2,2 %

– 2,9 %

0,2 %

– 2,1 %

Indeks (2011 = 100)

100

65

209

104

Denarni tok (v EUR)

1 505 960

2 909 820

3 365 140

1 962 349

Indeks (2011 = 100)

100

193

223

130

Naložbe (v EUR)

3 271 904

5 404 990

4 288 862

4 816 442

Indeks (2011 = 100)

100

165

131

147

Donosnost naložb

– 4 %

– 5 %

0 %

– 3 %

Indeks (2011 = 100)

100

60

209

108

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(151)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla stopnjo dobička rahlo nad točko preloma. Dobičkonosnost se je med letoma 2011 in 2012 zmanjšala, leta 2013 povečala, vendar se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ponovno zmanjšala in dosegla podobno raven kot leta 2011. Na splošno se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, kar ustreza povečanju za 0,1 odstotne točke, zaradi česar industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni mogla doseči dobička. Kot je bilo ugotovljeno z vzporedno preiskavo, je to stanje povzročil zlasti pritisk na cene zaradi ruskega uvoza, ki je v Unijo vstopil po dampinških cenah, te pa so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije, ki jih zato ni mogla povišati za pokritje proizvodnih stroškov.

(152)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok je v obravnavanem obdobju nihal z naraščajočim gibanjem. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 30 %. Vendar je treba poudariti, da je denarni tok v absolutnih vrednostih ostal na nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje zadevnega izdelka.

(153)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 47 %. Med letoma 2011 in 2012 so se povečale za 65 %, leta 2013 zmanjšale, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečale. Te naložbe so bile potrebne zlasti za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale na dokaj nizkih ravneh v primerjavi s celotnim prihodkom od prodaje.

(154)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od leta 2011 negativna, razen leta 2013, ko je znašala 0 %, kar je izražalo gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno rahlo povečala za 8 %.

(155)

Kar zadeva zmožnost zbiranja kapitala, je poslabšanje sposobnosti vzorčenih proizvajalcev Unije, da zagotovijo denarna sredstva za podobni izdelek, z zmanjšanjem notranje ustvarjenih sredstev oslabilo njihov finančni položaj. Preiskava je pokazala, da se je zmožnost zbiranja kapitala v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala.

6.   Sklep o škodi

(156)

Več glavnih kazalnikov škode je pokazalo negativno gibanje. Kar zadeva dobičkonosnost, je industrija skoraj v celotnem obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo, razen leta 2013, ko je dosegla raven le rahlo nad točko preloma; industrija Unije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila negativno stopnjo dobička v višini – 2,1 %. V obravnavanem obdobju so se prodajne cene znižale za 11 %. Stroški na enoto, ki so se tudi znižali za 11 %, so v celotnem obravnavanem obdobju ostali višji od povprečnih prodajnih cen, razen leta 2013. Tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 8 odstotnih točk, tj. s 55 % leta 2011 na 47 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(157)

Nekateri kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali pozitivno gibanje. Obseg proizvodnje se je povečal za 7 %, proizvodna zmogljivost pa za 12 %. Vendar se ta povečanja niso ujemala s povečanjem potrošnje, ki je bilo veliko večje, in sicer med 17 % in 28 %. Obseg prodaje se je povečal med 2 % in 10 %. Vendar na trgu s povečujočo se potrošnjo to ni pripomoglo k povečanju tržnega deleža, ampak nasprotno k izgubi tržnega deleža za 8 odstotnih točk. Naložbe so se povečale za 47 %. Uporabljene so bile za nakup novih strojev in so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostale na precej nizkih ravneh. Podobno se je denarni tok v obravnavanem obdobju povečal za 30 %, vendar je ostal na nizkih ravneh. Ta pozitivna gibanja torej ne izključujejo obstoja škode.

(158)

Sodelujoči brazilski proizvajalec in brazilsko združenje za aluminij sta trdila, da v skladu z analizo javno dostopnih finančnih dokumentov nekaterih vložnikov naj ne bi nastala znatna škoda. Temu nasprotujejo rezultati preiskave, ki temelji na dejansko preverjenih podatkih industrije Unije v zvezi z AHF. Nekateri proizvajalci Unije dejansko niso proizvajali izključno AHF, zato javno dostopni finančni dokumenti ne morejo razkriti dejanskega položaja industrije Unije v zvezi z AHF. Zato sklepi o gospodarskem položaju industrije Unije v smislu člena 3(5) osnovne uredbe ne bi smeli temeljiti na javno dostopnih finančnih dokumentih, temveč na natančnejših in preverjenih informacijah, ki so na voljo med preiskavo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(159)

Isti zainteresirani strani sta trdili, da je bilo iz statističnih podatkov in izjav, ki jih je objavilo evropsko združenje za aluminijaste folije („EAFA“), razvidno, da industrija Unije ni utrpela nobene škode v obravnavanem obdobju, vključno z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Vendar je bilo ugotovljeno, da so se uporabljeni statistični podatki in izjave nanašali bodisi na celotni sektor aluminijastih folij bodisi na kategorijo „tanjših folij“, ki zajema AHF, vendar tudi druge vrste folij, kot so konverterske folije in folije, ki se uporabljajo za prilagodljivo embalažo. Na podlagi tega ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov v zvezi z zadevnim izdelkom, zato je bila trditev zavrnjena.

(160)

En kitajski proizvajalec je trdil, da razvoja stroškov na enoto, opisanega v uvodni izjavi 156, ni bilo mogoče uskladiti z razvojem cene aluminija na londonski borzi kovin („cena na londonski borzi kovin“). V odgovor na to trditev je treba opozoriti, da je cena, ki jo proizvajalci Unije plačajo talilnicam aluminija ali trgovcem, vsota cene na londonski borzi kovin in dodatne dajatve, znane kot „premija za kovine“. Zato je treba kakršno koli oceno stroškov proizvajalcev Unije na enoto, ki temelji zgolj na ceni na londonski borzi kovin, šteti za nepopolno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Ista zainteresirana stran je trdila, da uskladitev razvoja stroškov na enoto z razvojem cene aluminija ne bi bila mogoča niti ob upoštevanju premije za kovine. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je cena na londonski borzi kovin v obravnavanem obdobju znižala za več kot 20 %, medtem ko se je premija za kovine v obravnavnem obdobju več kot podvojila. Če skupaj upoštevamo ceno na londonski borzi kovin in premijo za kovine, so se stroški aluminija, ki so jih plačali proizvajalci Unije, v obravnavanem obdobju znižali za približno 11 %. To znižanje je v skladu z znižanjem stroškov na enoto, navedenim za isto obdobje v uvodni izjavi 156, in dejansko celo enako temu znižanju. Zato je bila trditev zavrnjena.

(162)

En kitajski proizvajalec se je skliceval na uvodno izjavo 156 in trdil, da so bili možni vzroki škode nižje cene uvoza, domnevno višji proizvodni stroški, pomanjkanje interesa za AHF, ker so bile cene drugih kategorij folije v Uniji višje, in pomanjkanje interesa za trg Unije, ker so bile cene AHF višje na izvoznih trgih. V zvezi z višjimi proizvodnimi stroški je kitajski proizvajalec navedel visoko premijo za kovine in dejstvo, da je industrija Unije uporabljala kombinacijo dveh proizvodnih metod, tj. vročega valjanja in neprekinjenega litja, čeprav bi bila izključna uporaba neprekinjenega litja stroškovno učinkovitejša.

(163)

V odgovoru na te trditve je treba opozoriti, da je iz uvodnih izjav 156 in 157 mogoče sklepati, da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Glede trditev o stroških proizvodnje je treba najprej opozoriti, da je bilo v zvezi z vlogo premije za kovine kot možnega dejavnika škode z vzporedno preiskavo ugotovljeno, da sta tako industrija Unije kot ruski proizvajalec izvoznik krila primerljive stroške pri pridobivanju surovin za proizvodnjo AHF, saj so tržne cene te surovine na ruskem trgu in trgu Unije neposredno povezane z londonsko borzo kovin. Zato je mogoče skleniti, da stopnja premije za kovine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila dejavnik škode. V zvezi z morebitno vlogo proizvodnih metod je preiskava pokazala, da se je neprekinjeno litje uporabljalo za proizvodnjo skoraj dveh tretjin AHF, ki jo je industrija Unije proizvedla v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Morebitna razlika v stroškovni učinkovitosti bi se tako zmanjšala s prevlado neprekinjenega litja kot proizvodne metode v Uniji. V uvodni izjavi 185 je tudi pojasnjeno, da ni bilo znakov, da je industrija Unije izgubila interes za AHF. Preiskava prav tako ni razkrila nobenih znakov, da so proizvajalci Unije zanemarjali trg Unije v korist izvoznih trgov AHF. Vendar je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvozili le 1 182 ton AHF v tretje države, kar predstavlja manj kot 3 % domače prodaje proizvajalcev Unije v istem obdobju. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(164)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ALI NADALJEVANJA ŠKODE

1.   Uvodne opombe

(165)

Ker je bilo ugotovljeno, da verjetnost ponovitve dampinga pri uvozu iz Brazilije ne obstaja, je bila analiza verjetnosti ponovitve ali nadaljevanja škode omejena na uvoz iz LRK.

(166)

Da bi se ocenila verjetnost ponovitve ali nadaljevanja škode v primeru izteka ukrepov proti LRK, se je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analiziral morebitni vpliv kitajskega uvoza na trg in industrijo Unije.

(167)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 124 do 164, je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kitajski izvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju na trgu Unije prisoten le v omejenih količinah, medtem ko sta se obseg uvoza in tržni delež iz Rusije v istem obdobju povečala. Z vzporedno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bil uvoz iz Rusije dampinški in je industriji Unije povzročil znatno škodo, medtem ko je uvoz iz Kitajske glede na svoj majhen obseg in nizke ravni cen le delno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, pri čemer pa ni bila prekinjena vzročna povezava med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 80 do 100, je preiskava hkrati pokazala, da se je kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvajal po dampinških ravneh cen, pri čemer je obstajala verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

2.   Prosta zmogljivost, trgovinski tokovi in privlačnost trga unije ter gibanje cen LRK

(168)

Pomembne proste zmogljivosti v LRK, ki jih kitajsko domače povpraševanje in izvozni trgi razen trga Unije ne morejo v celoti izkoristiti, nadaljevanje dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z visokimi stopnjami dampinga in dampinška praksa kitajskih izvoznikov na trge tretjih držav, ki so podrobno opisani v uvodnih izjavah 82 do 100, jasno kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bi se obseg kitajskega dampinškega uvoza v primeru izteka veljavnih ukrepov znatno povečal.

(169)

V primeru razveljavitve veljavnih ukrepov bodo kitajske uvozne cene po vsej verjetnosti nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Preiskava je dejansko pokazala, da bi kitajski uvoz v okviru običajnega uvoznega režima v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ob odsotnosti protidampinških dajatev nelojalno znižal cene industrije Unije v povprečju za 12,2 % (10).

(170)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 92 do 94, je trg Unije privlačen za kitajski uvoz, saj so bile cene na trgu Unije večinoma usklajene s cenami na drugih izvoznih trgih. Poleg tega je Turčija leta 2014 uvedla protidampinške ukrepe proti Kitajski za različne aluminijaste folije, vključno z zadevnim izdelkom. Zato bi se v primeru razveljavitve ukrepov proti Kitajski del proizvodnje, ki se je prej izvažal v Turčijo, verjetno preusmeril na trg Unije. Tako je mogoče skleniti, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega uvoza po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno znižale cene industrije Unije in s tem povzročile dodatno škodo industriji Unije.

(171)

Sodelujoči brazilski proizvajalec in brazilsko združenje za aluminij sta trdila, da je na podlagi statističnih podatkov, ki jih je objavila EAFA, mogoče ugotoviti, da so proizvajalci aluminijaste folije v Uniji povečali svoj izvoz na trge tretjih držav, kar kaže na to, da so bili ti trgi tretjih držav privlačnejši od trga Unije. V zvezi s to trditvijo je bilo ugotovljeno, da so se statistični podatki, ki sta jih uporabili ti strani, nanašali bodisi na celotni sektor aluminijastih folij bodisi na kategorijo „tanjših folij“, ki zajema AHF, vendar tudi druge vrste folij, kot so konverterske folije in folije, ki se uporabljajo za prilagodljivo embalažo. Na podlagi tega ni mogoče oblikovati smiselnih sklepov samo v zvezi z zadevnim izdelkom. Poleg tega je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trge tretjih držav izvozila le 1 182 ton zadevnega izdelka, kar je predstavljalo manj kot 3 % njegove domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

3.   Sklep

(172)

Glede na ugotovitve preiskave se sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti LRK po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega uvoza po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno znižale cene industrije Unije in s tem povzročile dodatno škodo industriji Unije.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvodna opomba

(173)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev, uvoznikov in uporabnikov.

2.   Interes industrije Unije

(174)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 167, je znatna škoda večinoma posledica dampinškega uvoza iz Rusije, medtem ko je uvoz iz Kitajske le delno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli.

(175)

V primeru odprave ukrepov proti Kitajski bi se kitajski uvoz na trg Unije verjetno ponovno pomembno povečal, in sicer po dampinških cenah, ki bi tudi v znatni meri nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije in povzročile večji pritisk na cene, kot ga je povzročal dampinški ruski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Industrija Unije bi se bila prisiljena prilagoditi nižjim cenam, s čimer bi povečala svojo izgubo.

3.   Interes uporabnikov

(176)

Uporabniki v Uniji so previjalci, ki trgujejo z materialom za embaliranje (aluminijasto folijo ter tudi papirjem in plastiko), potem ko AHF previjejo v manjše zvitke („zvitki za široko potrošnjo“) in ponovno prepakirajo za industrijsko prodajo in maloprodajo. Javilo se je šest družb in poslani so jim bili vprašalniki. V postopku so sodelovale tri družbe, ki so predložile izpolnjene vprašalnike. Dve sodelujoči družbi sta bili preverjeni na kraju samem.

(177)

Preiskava je pokazala, da je AHF glavna surovina previjalcev, saj predstavlja približno 80 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov.

(178)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni noben od treh sodelujočih uporabnikov uvažal iz LRK. Glavni viri dobave so bili industrija Unije, Rusija in Turčija.

(179)

Ker so previjalci dobavitelji široke palete izdelkov za embaliranje, je za tri sodelujoče družbe dejavnost, ki vključuje AHF, zajemala od manj kot ene šestine do največ ene tretjine celotne dejavnosti.

(180)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so se vsi sodelujoči uporabniki izkazali za splošno dobičkonosne. V zvezi z dejavnostjo, ki je zajemala zadevni izdelek, sta se dva od sodelujočih uporabnikov izkazala za dobičkonosna, medtem ko za tretjega zaradi nejasne razporeditve prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ni bilo mogoče oblikovati sklepov.

(181)

Glede na navedene ugotovitve velja, da ohranjanje ukrepov proti Kitajski ne bo znatno negativno vplivalo na stanje uporabnikov.

4.   Interes uvoznikov/trgovcev

(182)

Po objavi obvestila o začetku se ni javila nobena družba, ki se je v obravnavanem obdobju ukvarjala s trgovino z AHF ter uvažala ali nadalje prodajala AHF s poreklom iz LRK. Preiskava je tudi pokazala, da so industrija Unije in proizvajalci izvozniki večinoma prodajali AHF neposredno uporabnikom. Na podlagi tega ni mogoče sklepati, da bi uvedba ukrepov škodljivo vplivala na položaj uvoznikov/trgovcev.

5.   Viri oskrbe

(183)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da industrija Unije nima zadostne zmogljivosti, da bi zadostila celotnemu povpraševanju v Uniji. Zato so trdile, da bi se Unija v primeru ohranitve ukrepov proti Braziliji in Kitajski ter istočasni uvedbi dokončnih ukrepov proti Rusiji soočala z nezadostno ponudbo, zaradi česar bi se zvišala cena AHF. Posledično bi morali tudi previjalci zvišati svoje cene zvitkov za široko potrošnjo v škodo potrošnikov.

(184)

V odgovor na to trditev je preiskava pokazala, da ima industrija Unije presežne zmogljivosti ter lahko poveča proizvodnjo in prodajo AHF v Uniji. Poleg tega so na voljo alternativni viri oskrbe, kot so Turčija, Armenija in Južna Afrika. Nenazadnje je treba tudi spomniti, da so protidampinški ukrepi namenjeni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev v Uniji in ne prepovedi kitajskega in ruskega uvoza na trg Unije, ki bi moral vstopiti na trg po poštenih ravneh cen.

6.   Drugi argumenti

(185)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je industrija Unije izgubila interes za AHF in je zato morala uporabljati uvoženo AHF. Vendar je preiskava pokazala, da je največji vzorčeni proizvajalec Unije proizvajal izključno AHF. Ugotovljeno je bilo, da so drugi vzorčeni proizvajalci EU uporabljali svoje proizvodne obrate za proizvodnjo AHF in ACF, ki je drugačen izdelek in se uporablja za drugačne namene kot AHF. Ti drugi proizvajalci Unije so imeli v obravnavanem obdobju sorazmerno stabilno razmerje proizvodnje in prodaje med AHF in ACF. Preiskava torej ni potrdila domnev, da je industrija Unije izgubljala interes za AHF, in trditev je bila zavrnjena.

7.   Sklep o interesu Unije

(186)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz AHF s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(187)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK in razveljavitev obstoječih ukrepov proti Braziliji. Po navedenem razkritju jim je bilo odobreno tudi obdobje za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kadar je bilo to upravičeno.

(188)

Iz navedenega sledi, kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009, ohraniti. Nasprotno bi se morali ukrepi za uvoz iz Brazilije izteči.

(189)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (11). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(190)

Uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz aluminijaste folije debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

LRK

Alcoa (Shanghai) Aluminium Products Co., Ltd. in Alcoa (Bohai) Aluminium Industries Co., Ltd.

6,4 %

A944

Shandong Loften Aluminium Foil Co., Ltd.

20,3 %

A945

Zhenjiang Dingsheng Aluminium Co., Ltd.

24,2 %

A946

Vse druge družbe

30,0 %

A999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

4.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki mora vsebovati izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja takšne račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) aluminijaste folije, prodane za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so informacije, navedene na tem računu, popolne in resnične.“ Če družbe takega računa ne predložijo, se uporablja stopnja, ki velja za „vse druge družbe“.

5.   Protidampinški postopek za uvoz izdelka iz člena 1(1) s poreklom iz Brazilije se zaključi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 925/2009 z dne 24. septembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske (UL L 262, 6.10.2009, str. 1).

(3)  Sklep Komisije z dne 5. oktobra 2009 o sprejetju zaveze, ponujene v zvezi s protidampinškim postopkom pri uvozu nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz, med drugim, Brazilije (UL L 262, 6.10.2009, str. 50).

(4)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 49, 21.2.2014, str. 7).

(5)  Obvestilo o izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 350, 4.10.2014, str. 22).

(6)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Brazilije in Ljudske republike Kitajske (UL C 350, 4.10.2014, str. 11).

(7)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije (UL C 354, 8.10.2014, str. 14).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1081 z dne 3. julija 2015 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije (UL L 175, 4.7.2015, str. 14).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2385 z dne 17. decembra 2015 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije (glej stran 91 tega Uradnega lista).

(10)  Pri določitvi 12,2-odstotne stopnje nelojalnega znižanja cen se je upoštevalo, da je carinska stopnja v prvih treh mesecih obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašala 4 % in se nato povišala na 7,5 %. Uporaba trenutno veljavne 7,5-odstotne carinske stopnje za celotno obdobje bi imela zanemarljiv vpliv, saj bi stopnjo nelojalnega nižanja cen znižala le za 0,5 %.

(11)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/91


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2385

z dne 17. decembra 2015

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ruske federacije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začasni ukrepi

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 4. julija 2015 z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1081 („začasna uredba“) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ruske federacije („Rusija“).

(2)

Postopek se je začel 8. oktobra 2014 na podlagi pritožbe, ki so jo 25. avgusta 2014 vložile družbe AFM Aluminiumfolie Merseburg GmbH, Alcomet AD, Eurofoil Luxembourg SA, Hydro Aluminium Rolled Products GmbH in Impol d.o.o. („pritožniki“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijastih folij v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

2.   Naknadni postopek

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(4)

Za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih so zaprosili edini izvoznik, skupina Rusal in pet uporabnikov. Zaslišanje z izvoznikom je potekalo v prisotnosti predstavnika Rusije 14. oktobra 2015. Glavni točki razprave sta bili uporaba člena 2(9) osnovne uredbe pri izračunu izvozne cene in učinek uvoza konverterskih aluminijastih folij („ACF“) iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) na položaj industrije Unije. Zaslišanje z uporabniki je potekalo 23. oktobra 2015, tj. po roku za predložitev pripomb v zvezi z dokončnim razkritjem. Glavne točke razprave so bile domnevno izogibanje protidampinškim ukrepom za uvoz gospodinjske aluminijaste folije („AHF“) iz LRK, učinek uvoza iz tretjih držav na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, učinek uvedbe protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije na uporabnike in možnost uporabe minimalne uvozne cene kot vrste ukrepov.

(5)

Poleg tega je 27. oktobra 2015 pet previjalcev zahtevalo zaslišanje v obliki soočenja s pritožniki. Vendar pritožniki niso izkazali interesa za udeležbo na takem zaslišanju.

(6)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi ustrezno spremenila začasne ugotovitve.

(7)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(8)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in, kadar je bilo primerno, upoštevale.

3.   Vzorčenje

(9)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je po začasnem razkritju svojo celotno dejavnost, vključno z opremo, dovoljenji za uporabo pravic, obveznostmi v zvezi z zaposlenimi in svojimi obstoječimi pogodbami, prodal novi družbi. Ta sprememba ni pomembna za oceno škode iz člena 6(1) osnovne uredbe, ker je do nje prišlo po obdobju preiskave.

(10)

Ker v zvezi z metodo vzorčenja ni bilo pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 7 do 13 začasne uredbe potrdijo.

4.   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(11)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(12)

Ruski organi so po začasnem razkritju trdili, da opredelitev trendov v analizi škode ne izpolnjuje zahteve po objektivnosti iz člena 3(2) osnovne uredbe, ker so se v obdobju preiskave upoštevali tudi podatki o zadnjem četrtletju leta 2013.

(13)

Obdobje preiskave se je določilo v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija uporabila dovolj reprezentativno obdobje za proučitev trendov vseh pomembnih gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije, tj. obdobje preiskave in tri polna poslovna leta pred obdobjem preiskave. Dejstvo, da obdobje preiskave sovpada z enim od let, ki jih zajema obravnavano obdobje, ne vpliva na objektivno opredelitev škode s strani Komisije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(14)

Kot je določeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je zadevni izdelek aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg („veliki zvitki“), s poreklom iz Rusije, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910) („zadevni izdelek“). Zadevni izdelek je splošno poznan kot gospodinjska aluminijasta folija („AHF“).

(15)

Več zainteresiranih strani je po začasnem razkritju trdilo, da ruski uvoz ni konkuriral AHF, ki jo je proizvedla industrija Unije, vendar te trditve niso nadalje pojasnile ali utemeljile. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(16)

Drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav 21 do 28 začasne uredbe potrdijo.

C.   DAMPING

(17)

Podrobni podatki o izračunu dampinga so navedeni v uvodnih izjavah 29 do 52 začasne uredbe.

(18)

Skupina Rusal je po začasnem razkritju nasprotovala prilagoditvam izvozne cene, kot je opisano v uvodnih izjavah 40 do 42 začasne uredbe. Trdila je, da je odštetje prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov („PSA-stroški“) ter dobička povezanega trgovca upravičeno samo pri transakcijah s plačano dobavno dajatvijo, ne pa tudi pri transakcijah, povezanih z dobavo v namembni kraj, ter transakcijah, povezanih s stroški, zavarovanjem in prevoznino („CIF“).

(19)

V odgovor na to trditev je treba poudariti, da je Komisija zaradi obstoječe povezanosti med proizvajalci in njihovim povezanim trgovcem izvozno ceno konstruirala v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Preiskava je pokazala, da ta povezanost velja za vse vrste transakcij, ne glede na njihove komercialne pogoje. Skupina Rusal prav tako ni zagotovila dokazov o tem, zakaj uporabljena stopnja dobička naj ne bi bila primerna. Zato se trditve v zvezi s tem štejejo za neutemeljene in bi jih bilo treba zavrniti. Kar zadeva PSA-stroške, mora stran, ki trdi, da je prilagoditev pretirana, zagotoviti posebne dokaze in izračune, ki upravičujejo njeno trditev, in po potrebi zlasti navesti predlagano alternativno stopnjo prilagoditve. Vendar skupina Rusal v svoji predložitvi po začasnem razkritju tega ni zagotovila.

(20)

Na podlagi navedenega je bila trditev proizvajalca izvoznika zavrnjena.

(21)

Po dokončnem razkritju je skupina Rusal ponovno poudarila, da se ne strinja s prilagoditvami v zvezi s PSA-stroški in dobičkom iz člena 2(9) osnovne uredbe za transakcije v zvezi z dobavo v namembni kraj in CIF. Skupina Rusal ne nasprotuje uporabi člena 2(9), saj je povezani trgovec udeležen v vseh vrstah transakcij (tj. plačana dobavna dajatev, dobava v namembni kraj in CIF). Vendar kar zadeva transakcije, izvedene pod pogoji CIF in dobave v namembni kraj, skupina Rusal nasprotuje uporabi prilagoditev iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(9), zlasti v zvezi s PSA-stroški in dobičkom. Po njenem mnenju se pod pogoji CIF in dobave v namembni kraj kupcu blago dobavi pred uvozom, zato te prilagoditve ne veljajo. V svoji predložitvi je naštela številne primere, iz katerih je razvidno, da Komisija ni izvedla prilagoditev v skladu s členom 2(9). Skupina Rusal še trdi, da če bi Komisija podredno trdila, da uporaba člena 2(9) zahteva samodejno prilagoditev za razumne PSA-stroške in dobiček, bi morale službe Komisije prepoznati, da je bil trgovec interna služba proizvajalca izvoznika v transakcijah CIF in transakcijah v zvezi z dobavo v namembni kraj, ter zato pri teh transakcijah uporabiti člen 2(8) osnovne uredbe.

(22)

Komisija v odgovor na to potrjuje, da bi bilo treba v primeru skupine Rusal prilagoditev razumne stopnje PSA-stroškov in dobička iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(9) uporabiti za vse vrste transakcij. Čeprav se za transakcije CIF blago dobavi, preden se sprosti v prosti promet, in tudi če je za carinjenje odgovoren kupec (za razliko od transakcij pod pogoji plačane dobavne terjatve), to ne spremeni dejstva, da prodajo izvede povezani trgovec, ki nosi PSA-stroške in ki si običajno prizadeva ustvariti dobiček za svoje storitve. Ob upoštevanju dejstva, da je trgovec povezan s proizvajalcem izvoznikom, so podatki takega trgovca v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe že po definiciji nezanesljivi, pri čemer mora njegove PSA-stroške in dobiček preiskovalni organ opredeliti na razumni osnovi. Poleg tega člen 2(9) osnovne uredbe ne izključuje prilagoditev za stroške, nastale pred uvozom, v kolikor navedene stroške običajno nosi uvoznik. Zato popolna izključitev prilagoditev za PSA-stroške in dobiček, kar zadeva prodajo, izvedeno pod pogoji CIF, ni upravičena. Dejstvo, da povezana družba izvaja le določene funkcije, dejansko ne preprečuje Komisiji, da bi izvedla prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, vendar se to lahko odraža v nižjem znesku PSA-stroškov, ki se odštejejo od cene, po kateri je zadevni izdelek prvič preprodan neodvisnemu kupcu. Vsekakor dokazno breme nosi zainteresirana stran, ki namerava izpodbijati obseg prilagoditev, izvedenih na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Če torej ta stran meni, da so prilagoditve pretirane, mora zagotoviti natančne dokaze in izračune, ki upravičujejo njeno trditev. Kar zadeva transakcije v zvezi z dobavo v namembni kraj, bi bilo treba navesti, da so kraji dobave znotraj carinskega območja EU, zato je razlika v stopnji vključenosti trgovca v primerjavi s prodajo pod pogoji plačane dobavne terjatve še manjša. V zvezi s preteklimi primeri, ki jih navaja skupina Rusal, je treba upoštevati, da je stališče Komisije v skladu s sodno prakso sodišč Unije. Komisija ima poleg tega široko diskrecijsko pravico na področju ukrepov za zaščito trgovine in pri izvajanju te pravice ni vezana na svoje pretekle ocene. Vsekakor je bila dejanska situacija v vsakem od primerov, ki jih je navedla skupina Rusal, različna. Kar zadeva podredno trditev za uporabo člena 2(8) osnovne uredbe, se Komisija sklicuje na utemeljitev v tej uvodni izjavi in uvodni izjavi 19 ter ponovno poudarja, da je že samo dejstvo povezanosti med izvoznikom in povezano družbo dovolj, da Komisija obravnava dejanske izvozne cene kot nezanesljive, saj je obstoj povezanosti med izvoznikom in povezano družbo eden izmed več razlogov, zaradi katerih je mogoče dejanske izvozne cene šteti za nezanesljive.

(23)

Kar pa zadeva količinsko opredelitev prilagoditve za PSA-stroške, je Komisija po prejetju pripomb o začasnem razkritju skupino Rusal pozvala, naj opredeli del PSA-stroškov, ki je po njenem mnenju neveljaven ali nerazumen za transakcije CIF in transakcije v zvezi z dobavo v namembni kraj, ter o tem zagotovi dokaze, kot to zahteva sodna praksa. Vendar v zvezi s tem dokazi niso bili predloženi, ker je skupina Rusal za predložitev kakršnih koli informacij postavila pogoj, da Komisija sprejme njeno pravno razlago člena 2(9) osnovne uredbe. Ker skupina Rusal v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza, bi bilo treba trditev zavrniti.

(24)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 52 začasne uredbe potrdijo, pri čemer se dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, ne spremenijo:

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Skupina Rusal

34,0 %

Vse druge družbe

34,0 %

D.   ŠKODA

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(25)

Sprememba, navedena v uvodni izjavi 9, ni vplivala na opredelitev pojma industrija Unije.

(26)

Ker pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav 53 do 55 začasne uredbe potrdijo.

2.   Potrošnja Unije

(27)

Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav 56 do 60 začasne uredbe potrdijo.

3.   Uvoz iz zadevne države

(28)

Ker pripomb v zvezi z uvozom iz zadevne države ni bilo, se sklepi iz uvodnih izjav 61 do 70 začasne uredbe potrdijo.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

(29)

Ena od zainteresiranih strani je po začasnem razkritju trdila, da bi soodvisnost trgov AHF in ACF vplivala na analizo gospodarskega položaja industrije Unije. Trdila je, da soodvisnost teh trgov izhaja iz treh glavnih predpostavk: (i) vsi vzorčeni proizvajalci Unije so lahko proizvajali tako AHF kot ACF v istih proizvodnih objektih in z isto opremo, (ii) preklop s proizvodnje ACF na proizvodnjo AHF je razmeroma lahek ter (iii) cenovna elastičnost povpraševanja po obeh izdelkih je velika. Stran je trdila še, da proizvajalci Unije niso mogli razlikovati gospodarskih dejavnikov, povezanih z vsakim od teh izdelkov posebej, zato bi morala Komisija uporabiti člen 3(8) osnovne uredbe in pri svoji oceni škode upoštevati širšo podlago.

(30)

Vendar je treba poudariti, da je ACF drugačen izdelek kot AHF in se uporablja za drugačne namene. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 131 začasne uredbe, je največji vzorčeni proizvajalec AHF v Uniji proizvajal le AHF. V isti uvodni izjavi je navedeno tudi, da je preiskava pokazala, da tisti proizvajalci Unije, ki proizvajajo tako AHF kot ACF, niso mogli brez težav preklopiti z enega izdelka na drugega, saj je za povečanje učinkovitosti potrebna proizvodnja obeh izdelkov v določenem obsegu. Poleg tega je preiskava pokazala, da je bilo pri vzorčenih proizvajalcih Unije razmerje proizvodnje med obema vrstama folije stabilno. Proizvajalci Unije, ki so proizvajali tako AHF kot ACF, so lahko ekonomske in finančne podatke o proizvodnji in prodaji AHF ločili od podatkov o proizvodnji in prodaji ACF. Torej se analiza škode iz uvodnih izjav 71 do 108 začasne uredbe nanaša samo na proizvodnjo in prodajo AHF v Uniji, zato je bila trditev, da bi morala Komisija uporabiti člen 3(8) osnovne uredbe, zavrnjena.

(31)

Ta zainteresirana stran se po dokončnem razkritju ni strinjala s sklepom Komisije, da uporaba člena 3(8) osnovne uredbe v tem primeru ne velja. Zainteresirana stran je ponovila svoje trditve iz uvodnih izjav 29 in 30, pri čemer ni predložila novih informacij. Poleg tega je vztrajala, da Komisija ni mogla določiti, da je večina proizvajalcev Unije lahko ločila ekonomske in finančne podatke o proizvodnji AHF in ACF, vendar svoje trditve ni utemeljila. Zato Komisija potrjuje, da ji v tem primeru ni bilo treba uporabiti člena 3(8) osnovne uredbe, ker so preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije omogočali ločeno opredelitev proizvodnje podobnega izdelka. Trditve te zainteresirane strani so zgolj domneve, ki temeljijo na napačnih podatkih, zato se zavrnejo.

(32)

Ruski organi so po začasnem razkritju Komisijo pozvali, naj zagotovi nezaupne različice odgovorov vzorčenih proizvajalcev Unije in vse druge dokaze o znatni škodi. Poleg tega so zahtevali dostop do metodologije, ki jo je Komisija uporabila pri oceni znatne škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(33)

Komisija je navedla, da so bili ruski organi, skupaj z vsemi zainteresiranimi stranmi, 25. avgusta 2015 (po predložitvi svojih stališč o začasnem razkritju) obveščeni o natančnem postopku, ki naj bi ga upoštevali, da bi pridobili dostop do nezaupnih dokumentov preiskave. Nezaupne različice teh odgovorov so bile dovolj natančne za smiselno razumevanje vsebine zaupno zagotovljenih informacij. Drugi dokazi, ki podpirajo ugotovitev znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, so predstavljeni v uvodnih izjavah 71 do 108 začasne uredbe.

5.   Sklep o škodi

(34)

Dve zainteresirani strani sta po začasnem razkritju trdili, da niso vsi kazalniki škode kazali negativnega trenda in da bi bil obstoj pozitivnega trenda nekaterih kazalnikov škode dokaz, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Trdili sta tudi, da nezadostno povečanje obsega prodaje industrije Unije ne kaže na znatno škodo, saj je bilo posledica nezadostne proizvodne zmogljivosti ob povečanju povpraševanja v Uniji.

(35)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe ugotovitev znatne škode temelji na celoviti oceni vseh pomembnih kazalnikov škode. Sklepanje zgolj na podlagi nekaterih izbranih kazalnikov škode bi v tem primeru izkrivilo analizo. Zato v skladu s sklepom v uvodni izjavi 106 začasne uredbe povečanje proizvodne zmogljivosti, proizvodnje in prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju ni preseglo povečanja potrošnje. Proizvajalci Unije so si kljub težkemu finančnemu položaju industrije Unije prizadevali za naložbe, s katerimi bi povečali zmogljivost in tako izkoristili povečanje potrošnje Unije. Ker pa niso mogli zvišati cen na raven pokrivanja stroškov, je bila njihova sposobnost vlaganja v povečanje zmogljivosti omejena. Proizvajalci so bili z dobičkom od prodaje drugih izdelkov do neke mere sposobni financirati izgube, nastale pri proizvodnji in prodaji AHF. Vendar strategija proizvodnje izdelka, ki ustvarja izgubo, na dolgi rok ni trajnostna za industrijo Unije. Zato je bila trditev, da niso vsi kazalniki škode kazali negativnega trenda in da zato znatne škode ni bilo, zavrnjena.

(36)

Po dokončnem razkritju so ruski organi ponovili svojo trditev pred začasno fazo, da glede na javno dostopne finančne dokumente pritožnikov naj ne bi bilo znatne škode.

(37)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe, nekateri proizvajalci Unije niso proizvajali izključno AHF, zato javno dostopni finančni dokumenti ne morejo razkriti dejanskega položaja industrije Unije v zvezi z AHF. Poleg tega rezultati preiskave temeljijo na dejansko preverjenih podatkih industrije Unije v zvezi z AHF. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(38)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da je bil razvoj večine pomembnih dejavnikov in kazalnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije glede AHF, v obravnavanem obdobju pozitiven. Poleg tega je trdila, da analiza položaja industrije Unije, ki jo je izvedla Komisija, temelji samo na nekaj kazalnikih.

(39)

Vendar analiza položaja industrije Unije, ki jo je izvedla Komisija, temelji na vseh dejavnikih, predstavljenih v oddelku D začasne uredbe. Dejstvo, da so nekateri kazalniki škode, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost in obseg prodaje, pokazali pozitiven trend v obravnavanem obdobju, ne izpodbija splošnega sklepa, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Kazalnikov se ne sme obravnavati ločeno drug od drugega, ampak je treba upoštevati tudi korelacijo med njimi. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106 začasne uredbe, se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, proizvodna zmogljivost pa za 12 %. Vendar so bila ta povečanja manjša od povečanja potrošnje, ki je bila v obravnavanem obdobju veliko večja, in sicer za [17 %–28 %]. Povečanje obsega prodaje na trgu s še večjim povečanjem potrošnje zato ni zagotovilo povečanja tržnega deleža, ampak nasprotno, povzročilo je izgubo tržnega deleža za 8 odstotnih točk, čeprav se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal za [2 %–10 %]. To kaže, da industrija Unije ni mogla imeti koristi od povečanja potrošnje. Čeprav so se naložbe v obravnavanem obdobju povečale za 47 %, so bile še vedno nižje od naložb, ki bi bile potrebne za dohajanje povečanja potrošnje. Denarni tok je pokazal pozitiven trend, vendar je v absolutnem smislu ostal na nizkih ravneh. Zato analiza pozitivnih trendov nekaterih kazalnikov v korelaciji z drugimi kazalniki dejansko potrjuje obstoj škodljivih razmer v industriji Unije. Trditve iz uvodne izjave 38 so bile torej zavrnjene.

(40)

Po dokončnem razkritju je pet previjalcev v okviru zahteve, da se ukrepi uvedejo v obliki minimalne uvozne cene, trdilo, da se je prodajna cena proizvajalca Unije, ki proizvaja le AHF, po obdobju preiskave zvišala, medtem ko se je premija za aluminij znižala. Strani so trdile tudi, da so ti elementi povzročili višji dobiček tega proizvajalca Unije.

(41)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe je bil navedeni sklep o škodi izpeljan na podlagi preverjenih podatkov za obravnavano obdobje, pri čemer se niso upoštevali podatki iz obdobja po obdobju preiskave, ter na podlagi reprezentativnih podatkov za vse vzorčene družbe in ne zgolj ločeno za enega proizvajalca Unije. Zato je bila trditev iz uvodne izjave 40 zavrnjena.

(42)

Na podlagi navedenega in ker drugih pripomb ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 71 do 108 začasne uredbe, in sicer da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrjeni. Industrija Unije je utrpela znatno škodo, ki se je najbolj izražala v negativni dobičkonosnosti v skoraj celotnem obravnavanem obdobju.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Učinek dampinškega uvoza

(43)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile svoje trditve, predložene pred uvedbo začasnih dajatev, in sicer da škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni povzročil ruski uvoz, ampak drugi dejavniki, kot so nezmožnost industrije Unije, da bi povečala svojo proizvodno zmogljivost v skladu s povečanjem povpraševanja, uvoz iz drugih tretjih držav, kot sta Turčija in LRK, ter povečanje proizvodnje ACF s strani industrije Unije na škodo AHF.

(44)

Zatrjevani učinek drugih dejavnikov na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je obravnavan v uvodnih izjavah 49 do 97.

(45)

Poleg tega je ena stran trdila, da se je dobičkonosnost industrije Unije povečala v letu 2013, ko je bil absolutni obseg ruskega uvoza največji, kar bi domnevno dokazovalo, da ruski uvoz ni vplival na dobičkonosnost industrije Unije in zato ni povzročil znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(46)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99 začasne uredbe, je dobičkonosnost industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko nihala, in sicer med – 2,9 % in 0,2 %. Leta 2013 je dobičkonosnost industrije Unije komaj presegla prag dobička, in sicer je znašala 0,2 %. Medtem ko je bil istega leta obseg ruskega uvoza največji, je njegov 34-odstotni tržni delež ostal nespremenjen. Zato to manjše začasno izboljšanje dobičkonosnosti industrije Unije ni vplivalo na sklep, da je bila splošna dobičkonosnost industrije Unije negativna (razen leta 2013) in je v celotnem obravnavanem obdobju ostala manjša od 5-odstotnega ciljnega dobička. Prav tako ni vplivalo na sklep iz uvodne izjave 116 začasne uredbe o vzročni zvezi med poslabšanjem razmer industrije Unije in dampinškim ruskim uvozom, ki je ohranil nespremenjen in znaten tržni delež. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(47)

Ob upoštevanju navedenega se je vzročna zveza ugotovila med dampinškim uvozom in znatno škodo, ugotovljeno na podlagi soobstoja znatnega obsega uvoza iz Rusije (34-odstotni tržni delež enega proizvajalca) in velikega pritiska na cene, ki ga je ta uvoz izvajal na trgu Unije (nelojalno nižanje ciljnih cen, ki je znašalo približno 12 %).

(48)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z učinki dampinškega uvoza, so bili sklepi iz uvodnih izjav 110 do 116 začasne uredbe potrjeni.

2.   Učinek drugih dejavnikov

2.1   Učinki uvoza iz drugih držav

(49)

Po začasnem razkritju je Komisija ugotovila, da je v preglednici 11 začasne uredbe v celotni uvoz napačno vključen tudi uvoz iz Rusije. Spodnja preglednica nadomesti preglednico 11 začasne uredbe:

Preglednica 1

Uvoz iz drugih tretjih držav

Država

 

2011

2012

2013

Obdobje preiskave

LRK

Obseg

(v tonah)

[2 843–3 205]

[967–1 378]

[1 137–1 603]

[1 222–1 699]

Indeks

(2011 = 100)

100

[34–43]

[40–50]

[43–53]

Tržni delež

(%)

4

1

1

2

Povprečna cena

(EUR/tono)

[2 251]

[2 417]

[2 306]

[2 131]

Indeks

(2011 = 100)

100

107

102

95

Turčija

Obseg

(v tonah)

[5 120–6 100]

[8 090–10 553]

[11 213–14 213]

[11 520–14 579]

Indeks

(2011 = 100)

100

[158–173]

[219–233]

[225–239]

Tržni delež

(%)

7

11

13

13

Povprečna cena

(EUR/tono)

[2 950]

[2 743]

[2 710]

[2 571]

Indeks

(2011 = 100)

100

93

92

87

Druge tretje države

Obseg

(v tonah)

[3 100–3 750]

[279–750]

[1 891–3 000]

[3 162–4 313]

Indeks

(2011 = 100)

100

[9–20]

[61–80]

[102–115]

Tržni delež

(%)

4

1

2

4

Povprečna cena

(EUR/tono)

2 878

2 830

2 687

2 406

Indeks

(2011 = 100)

100

98

93

84

Celotni uvoz (brez Rusije)

Obseg

(v tonah)

[10 677–10 761]

[9 037–9 902]

[14 855–16 831]

[15 226–17 491]

Indeks

(2011 = 100)

100

[85–92]

[138–158]

[141–164]

Tržni delež

(%)

16

13

17

19

Povprečna cena

(EUR/tono)

2 750

2 712

2 669

2 505

Indeks

(2011 = 100)

100

99

97

91

Vir: Eurostat in izpolnjen vprašalnik.

(50)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni opredelila in ločila škodljivih učinkov uvoza iz LRK in Turčije, medtem ko je druga zainteresirana stran trdila, da je Komisija podcenjevala učinek uvoza iz tretjih držav na položaj industrije Unije.

(51)

Kar zadeva uvoz iz LRK, se je po začasnem razkritju ugotovilo, da je treba zaradi pisne napake nekoliko popraviti raven nelojalnega znižanja cen zaradi kitajskega uvoza, ki je navedena v uvodni izjavi 118 začasne uredbe. Po popravku je bilo ugotovljeno, da je povprečna cena celotnega obsega uvoza iz LRK v Unijo v obdobju preiskave cene industrije Unije namesto za 13 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 118 začasne uredbe, nelojalno znižala za 10,2 %.

(52)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118 začasne uredbe, se je obseg uvoza iz LRK zmanjšal za [47 %–57 %] z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju s 4 % na 2 %, medtem ko so cene tega uvoza nelojalno znižale cene industrije Unije za 10,2 %. Na podlagi tega je Komisija v uvodni izjavi 121 začasne uredbe sklenila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, delno povzročil kitajski uvoz, pri čemer se ni prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ker je bil v obravnavanem obdobju tržni delež kitajskega uvoza nizek in je kazal padajoči trend, ta uvoz ni mogel izvajati znatnega pritiska na cene proizvajalcev Unije, da bi jim s tem preprečil zvišanje cen na dobičkonosne ravni. Sklep, da kitajski uvoz ni prekinil vzročne zveze med dampinškim ruskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 121 začasne uredbe, se torej potrdi.

(53)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 119 začasne uredbe, je uvoz iz Turčije v obravnavanem obdobju pokazal naraščajoči trend in je v obdobju preiskave dosegel 13-odstotni tržni delež zaradi večjega povpraševanja na trgu Unije, ki ga proizvajalci Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, niso mogli zadovoljiti. Vendar so bile turške uvozne cene, čeprav so se v obravnavanem obdobju znižale za 13 %, podobne ravnem cen industrije Unije in znatno nad ravnjo cen ruskega uvoza. Čeprav se je tržni delež turškega uvoza povečal, ta uvoz zaradi ravni cen, podobnih cenam industrije Unije (včasih celo višjih), ni mogel izvajati znatnega pritiska na cene proizvajalcev Unije, da bi jim s tem preprečil zvišanje cen na dobičkonosne ravni. Zato se sklep, da turški uvoz ni prekinil vzročne zveze med dampinškim ruskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, potrdi.

(54)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev iz začasne faze, da Komisija ni opredelila in ločila škodljivih učinkov uvoza iz Turčije. Trdila je tudi, da je povečanje obsega turškega uvoza povzročilo škodo industriji Unije v smislu tržnega deleža in izkoriščenosti zmogljivosti, zato je domnevno prekinilo vzročno zvezo med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(55)

Drži, da se je tržni delež turškega uvoza v obravnavanem obdobju povečal, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal. Vendar je tržni delež turškega uvoza v obdobju preiskave znašal 13 %, tržni delež ruskega uvoza pa 34 %. Poleg tega so bile ravni turških cen enake kot ravni cen industrije Unije, medtem ko je ruski uvoz nelojalno nižal cene industrije Unije za [3 %–7 %]. Poleg tega se poudarja, da za industrijo, ki ustvarja izgubo, kot je industrija AHF, ni trajnostno, da nenehno povečuje svoj obseg prodaje in hkrati ustvarja izgubo. Industrija mora najprej svoje cene zvišati na raven pokrivanja stroškov in šele nato še bolj povečati svoj obseg prodaje. Vendar to zaradi cenovnega pritiska znatnega obsega dampinškega uvoza iz Rusije ni bilo mogoče. Zato je bila trditev, da je turški uvoz prekinil vzročno zvezo med uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zavrnjena.

(56)

Nadalje se je trdilo, da so cene turškega uvoza višje od cen ruskega uvoza, saj je izvoz turških proizvajalcev na trg Unije specializiran za in osredotočen na tanjšo folijo debeline 0,008–0,009 mm, ki je ruski proizvajalec ne izvaža na trg Unije. Ta trditev ni bila podprta z dokazi, zato je bila zavrnjena.

(57)

Kar zadeva uvoz iz preostalih tretjih držav, se je njegov obseg med letoma 2011 in 2013 zmanjšal za [20 %–39 %], nato pa se je ob koncu obdobja preiskave povečal za [2 %–15 %]. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120 začasne uredbe, se je njegov tržni delež zmanjšal s 4 % leta 2011 na 2 % leta 2013, nato pa se je ob koncu obdobja preiskave povečal na 4 %. V isti uvodni izjavi začasne uredbe je navedeno še, da so bile njegove cene v celotnem obravnavanem obdobju nižje od prodajnih cen industrije Unije, razen leta 2012, vendar so bile višje od cen ruskega uvoza. Uvoz iz drugih tretjih držav torej ni mogel izvajati tako znatnega pritiska na cene proizvajalcev Unije, da bi jim s tem preprečil zvišanje cen na dobičkonosne ravni. Zato se sklep, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim ruskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, potrdi.

(58)

Drugih pripomb ni bilo, zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 117 do 122 začasne uredbe potrjeni.

2.2   Gibanje potrošnje Unije

(59)

Po začasnem razkritju sta dve zainteresirani strani trdili, da industrija Unije kljub naložbam v povečanje proizvodne zmogljivosti ni zadovoljila vedno večje potrošnje, kar naj bi povzročilo znatno škodo.

(60)

Prvič, stran ni pojasnila, kako bi lahko povečanje potrošnje v Uniji kot tako negativno vplivalo na industrijo Unije in s tem prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Nasprotno, v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza, bi se lahko razumno pričakovalo, da bo imela industrija Unije koristi od povečanja potrošnje.

(61)

Drugič, ruski uvoz je lahko svoj tržni delež povečal za 5 odstotnih točk, medtem ko so proizvajalci Unije izgubili 8 odstotnih točk svojega tržnega deleža, tj. v obravnavanem obdobju se je zmanjšal s 55 % na 47 %.

(62)

Poleg tega je v uvodni izjavi 78 začasne uredbe pojasnjeno, da so si proizvajalci Unije prizadevali povečati proizvodno zmogljivost, vendar jih je pri tem omejeval njihov težavni finančni položaj. Sorazmerno nizka raven naložb je bila posledica težavnega finančnega položaja industrije Unije, ki ga je povzročil dampinški uvoz. Čeprav se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala zaradi dampinškega ruskega uvoza po nizkih cenah. Poleg tega se je v obravnavanem obdobju obseg proizvodnje industrije Unije nekoliko povečal, njegov tržni delež pa se je stalno manjšal. Zato se to ne more šteti kot vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(63)

Drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 123 do 125 začasne uredbe potrjeni.

2.3   Izvoz industrije Unije

(64)

Pripomb v zvezi z učinkom izvoza industrije Unije ni bilo, zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 126 do 128 začasne uredbe potrjeni.

2.4   Dejavnost industrije Unije na trgu konverterske aluminijaste folije („ACF“)

(65)

Po začasnem razkritju je ena stran trdila, da Komisija ni upoštevala ACF kot drugega dejavnika. Ponovila je svojo izjavo, da so se nekateri proizvajalci Unije odločili povečati proizvodnjo in prodajo donosnejšega izdelka, tj. ACF, v škodo proizvodnje AHF. Trdila je tudi, da Komisija ni upoštevala učinka proizvodnje in prodaje ACF ter njenega gospodarskega položaja na celoten gospodarski položaj industrije Unije za AHF. To trditev je ponovila po dokončnem razkritju, pri čemer ni predložila novih informacij.

(66)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81 začasne uredbe, je v obdobju preiskave več proizvajalcev unije proizvajalo tako AHF kot ACF, medtem ko največji vzorčeni proizvajalec AHF ni proizvajal ACF. Poleg tega je preiskava pokazala, da so imeli vzorčeni proizvajalci Unije stabilno razmerje proizvodnje med obema vrstama folije, zato se je sklenilo, da industrija Unije ni preklopila na proizvodnjo ACF v škodo AHF. Če bi se tak preklop zgodil, bi bila to vsekakor posledica dampinškega uvoza iz Rusije, ki je nenehno izvajal znaten pritisk na cene AHF in s tem proizvajalcem Unije preprečil, da bi cene zvišali na dobičkonosne ravni. Preiskava je pokazala tudi, da je trend dobičkonosnosti zadevnega izdelka pri vzorčenih družbah primerljiv, ne glede na delež proizvodnje AHF in ACF v njihovi celotni proizvodnji. Trditev iz uvodne izjave 65 se zato zavrne.

(67)

Drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav 129 do 132 začasne uredbe potrdijo.

2.5   Stroški surovin

(68)

Po začasnem razkritju se ruski organi niso strinjali s sklepom Komisije, da gibanje cen aluminija, ki kotira na londonski borzi kovin, ni vplivalo na dejstvo, da so cene ruskega uvoza nelojalno nižale prodajno ceno industrije Unije in izvajale pritisk na cene na trgu Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla zvišati svoje prodajne cene na raven, s katero bi lahko pokrila proizvodne stroške.

(69)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 136 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da so tako industrija Unije kot ruski proizvajalci izvozniki krili primerljive stroške pri pridobivanju aluminija za proizvodnjo AHF, saj so bile tržne cene aluminija v Rusiji in Uniji neposredno povezane z londonsko borzo kovin. Medtem ko so se prodajne cene industrije Unije in uvozne cene AHF iz Rusije zniževale glede na gibanje cen aluminija, ki kotira na londonski borzi kovin, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da so bile cene ruskega uvoza AHF v obravnavanem obdobju stalno nižje od cen industrije Unije, pri čemer so jih v obdobju preiskave nelojalno znižale za [3 %–7 %]. Poleg tega industrija Unije s prodajnimi cenami AHF ni krila proizvodnih stroškov na enoto, čeprav so se slednji zmanjšali. To je bila posledica pritiska na cene, ki ga je izvajal dampinški uvoz v znatnem obsegu, pri čemer je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, zaradi česar slednja ni mogla zvišati svojih prodajnih cen in posledično imeti koristi od znižanja stroškov surovin.

(70)

Po dokončnem razkritju so ruski organi ponovili svojo trditev, da so na cene na trgu Unije izvajale pritisk cene aluminija na londonski borzi kovin in ne ruski uvoz AHF, vendar v zvezi s tem niso predložili novih dokazov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(71)

Drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav 133 do 136 začasne uredbe potrdijo.

2.6   Kumulativni učinki drugih dejavnikov

(72)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da Komisija ni zagotovila ocene kumulativnih učinkov vseh drugih dejavnikov in za svojo trditev ni natančno opredelila pravne podlage ali pojasnila, kako je lahko to glede na dejstva tega primera pripeljalo do tega, da se je škoda, ki je izhajala iz drugih dejavnikov, pripisala ruskemu dampinškemu uvozu.

(73)

Prvič, osnovna uredba od Komisije ne zahteva, da pri analizi učinka teh dejavnikov oceni kumulativne učinke drugih dejavnikov. Drugič, v sedanjem primeru je Komisija lahko ustrezno opredelila posamične učinke vseh drugih znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov ruskega dampinškega uvoza. Zato je Komisija lahko sklenila, da je škodo, ki jo je pripisala ruskemu dampinškemu uvozu, dejansko povzročil prav ta uvoz in ne drugi dejavniki. Komisija je tako izpolnila svojo obveznost, da ruskemu dampinškemu uvozu ni pripisala škode, ki so jo povzročili drugi vzročni dejavniki. Zato skupna analiza vseh znanih dejavnikov ni potrebna. Ta zainteresirana stran vsekakor ni priložila dokazov o tem, zakaj je Komisija v tem primeru škodo, ki so jo povzročili drugi dejavniki, neustrezno pripisala ruskemu dampinškemu uvozu. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

2.7   Domnevno izogibanje protidampinškim ukrepom za uvoz AHF iz LRK

(74)

Po dokončnem razkritju so ruski proizvajalec izvoznik in več previjalcev prvič trdili, da se veljavnim protidampinškim ukrepom za uvoz AHF iz LRK izogiba prek njene nekoliko spremenjene oblike, ki omogoča, da se v statističnih podatkih Eurostata evidentira kot ACF pod oznako KN 7607 11 19. Poleg tega so strani trdile, da je aluminijasta folija debeline 0,007 mm do 0,2 mm, prikazana v kitajski bazi statističnih podatkov, AHF, ki naj bi jo zadevalo izogibanje, izvedeno pod oznakama 7607 11 90 in 7607 11 20. Obseg uvoza, ki naj bi ga zadevalo domnevno izogibanje, je bil torej ocenjen na približno 30 000 ton na leto, pri čemer se je trdilo, da je povzročil škodo industriji Unije.

(75)

Opozoriti je treba, da je Komisija leta 2012 začela preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz LRK, z uvozom nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki niso žarjeni in širine več kot 650 mm, s poreklom iz LRK (3) z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009 (4). Vendar je Komisija 2. julija 2013 ustavila preiskavo (5), pri čemer po umiku zahtevka vložnikov ni podaljšala protidampinških ukrepov na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz LRK na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki niso žarjeni in širine več kot 650 mm, s poreklom iz LRK.

(76)

Tedanji postopek ni zajemal domnevnih praks izogibanja. Komisija je uvoz AHF in ACF iz LRK analizirala na podlagi statističnih podatkov iz kitajske baze, ki jih je predložila družba Goodwill China Business Information Ltd, in statističnih podatkov Eurostata.

(77)

Kitajski izvoz aluminijaste folije z dvema oznakama, ki so ju navedle zainteresirane strani na podlagi kitajskih statističnih podatkov, je prikazan v spodnji preglednici:

Preglednica 2

Izvoz AHF in ACF iz LRK v Unijo

v tonah

Oznaka KN

2011

2012

2013

Obdobje preiskave

Obseg

7607 11 90

18 786

17 177

22 444

24 760

Obseg

7607 11 20

4 730

3 915

6 826

8 172

Obseg

Skupaj

23 515

21 091

29 270

32 932

Vir: Goodwill China Business Information Ltd.

(78)

Opozoriti bi bilo treba, da se kitajske oznake v zgornji preglednici ne nanašajo izrecno na AHF, ampak zajemajo tudi ACF. Zainteresirane strani so preprosto domnevale, da gre pri skupnem obsegu izvoza s tema oznakama za AHF, ki jo zadeva izogibanje, pri čemer niso upoštevale dejstva, da te oznake predstavljajo tudi izvoz prave ACF.

(79)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je oznaka KN 7607 11 19 v statističnih podatkih Eurostata nadalje razdeljena na dve različni oznaki, in sicer eno za AHF (7607111910) in eno za ACF (7607111990). Celotni uvoz ACF iz LRK v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici:

Preglednica 3

Uvoz ACF iz LRK

v tonah

2011

2012

2013

Obdobje preiskave

Obseg

25 506

20 996

28 135

36 464

Vir: Eurostat.

(80)

Na podlagi navedenega so zainteresirane strani očitno precenile obseg AHF, ki naj bi jo domnevno zadevalo izogibanje, ker je bil v obravnavanem obdobju celotni obseg uvoza ACF iz LRK manjši od obsega AHF, ki naj bi jo domnevno zadevalo izogibanje (tj. 30 000 ton), razen v obdobju preiskave, čeprav ni izključeno, da je del obsega uvoza, deklariranega kot ACF, pravzaprav AHF, ki jo zadeva izogibanje. Niti informacije, ki so jih predložile strani, niti informacije, ki jih je zbrala Komisija, ne omogočajo ločevanja AHF, ki naj bi jo domnevno zadevalo izogibanje, od prave ACF s temi oznakami, zato Komisija ne more oceniti morebitnega obsega AHF, ki jo zadeva izogibanje.

(81)

Ker strani niso predložile drugih dokazov v podporo svoji trditvi, se je sklenilo, da obseg, ki naj bi ga domnevno zadevalo morebitno izogibanje, ni bil tak, da bi prekinil vzročno zvezo med ruskim dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

2.8   Drugi argumenti

(82)

Ruski organi so trdili, da Komisija ni upoštevala splošnega trenda padajočih cen AHF na svetovnem trgu.

(83)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 67, 91 in 118–120 začasne uredbe, so se uvozne cene iz Rusije, Turčije, LRK in drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju znižale. Vendar so bile cene ruskega uvoza stalno nižje od prodajnih cen industrije Unije in so jih nelojalno znižale za [3 %–7 %] v znatnem obsegu. Zato je bila trditev zavrnjena.

(84)

Druga zainteresirana stran je trdila, da se dobičkonosnost industrije Unije ni povečala zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti in naložb.

(85)

Proizvodnja AHF je strojno intenzivna. Zato je potrebna naložba v stroje, da bi industrija Unije povečala proizvodno zmogljivost. Vendar je učinek amortizacije strojev pri skupnih proizvodnih stroških z računovodskega vidika omejen na 3 %–5 %, zato ne more znatno vplivati na dobičkonosnost industrije Unije. Zato je bila trditev zavrnjena.

(86)

Po dokončnem razkritju so ruski organi brez ustreznih dokazov trdili, da statistični podatki iz Rusije izražajo samo povprečno kakovost AHF, ki je cenejši izdelek, medtem ko statistični podatki Unije in drugih večjih tretjih držav navajajo mešanico AHF z dražjimi folijami.

(87)

Preiskava ni pokazala take razlike v kakovosti med AHF, ki jo proizvajajo proizvajalci Unije, in tisto, uvoženo iz Rusije. Previjalci, ki AHF kupujejo od proizvajalcev Unije, v Rusiji in od proizvajalcev iz drugih tretjih držav, zlasti Turčije, v obdobju preiskave niso imeli pripomb o razliki v kakovosti AHF, kupljene od različnih proizvajalcev. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(88)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila tudi, da Komisija v okviru sedanjega postopka ni upoštevala dejstva, da so štirje od šestih vzorčenih proizvajalcev Unije poročali o domnevno škodljivem dampingu na ACF iz LRK.

(89)

Res je, da je Komisija 12. decembra 2014 začela protidampinški postopek za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (6), pri čemer gre za ACF. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 30, sta AHF in ACF dva različna izdelka, ki se prodajata na dveh različnih trgih. Morebitna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije pri proizvodnji in prodaji ACF, se v položaju industrije AHF ne odraža. Poleg tega je Komisija preiskavo uvoza ACF iz LRK ustavila brez uvedbe ukrepov (7). Komisija v zaključeni preiskavi ni izrecno ugotovila, ali uvoz ACF iz LRK industriji Unije povzroča škodo. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(90)

Po dokončnem razkritju je pet previjalcev trdilo, da ruska AHF samo delno konkurira AHF, ki jo proizvajajo vzorčeni proizvajalci Unije. Trdili so tudi, da ruska AHF konkurira AHF, uvoženi iz Turčije in LRK.

(91)

Ta trditev ni bila podprta z dokazi, zato je bila zavrnjena.

(92)

Previjalci so trdili tudi, da večina vzorčenih proizvajalcev Unije na splošno ne prodaja AHF previjalcem, ker to ni AHF za proizvodnjo zvitkov za široko potrošnjo, ampak ACF, ki se prodaja s premijo po cenah blizu 3 000 EUR na tono.

(93)

Ta trditev je dejansko napačna. Prvič, opozoriti bi bilo treba, da je bila po podatkih iz preglednice 7 začasne uredbe povprečna prodajna cena industrije Unije v obdobju preiskave 2 597 EUR na tono in ne 3 000 EUR na tono, kot se je trdilo. Preiskava je potrdila tudi, da so AHF previjalcem prodajali vsi vzorčeni proizvajalci Unije. Štirje previjalci, ki so sodelovali v preiskavi in predložili izpolnjen vprašalnik, so AHF kupovali od proizvajalcev Unije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(94)

Pet previjalcev je trdilo tudi, da je vzorčeni proizvajalec Unije, ki je proizvajal samo AHF, dejansko povzročil znatno škodo drugim vzorčenim proizvajalcem Unije, ker so njegove prodajne cene nelojalno znižale cene drugih vzorčenih proizvajalcev Unije. Poleg tega se je trdilo, da ker se dobičkonosnost industrije Unije izračuna na podlagi vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. ne zajema celotne industrije Unije, bi morala Komisija tudi analizo tržnega deleža namesto na celotno industrijo Unije omejiti le na vzorčene družbe.

(95)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene vzorčenega proizvajalca Unije, ki proizvaja samo AHF, ujemale s povprečnimi cenami industrije Unije, v nekaterih letih pa so bile celo višje. Zato je dejansko napačno trditi, da so cene tega proizvajalca Unije nelojalno znižale cene drugih vzorčenih proizvajalcev Unije.

(96)

Kar zadeva drugi del trditve, Komisija poudarja, da je analiza škode izvedena na ravni industrije Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, kot je opredeljena v uvodni izjavi 53 začasne uredbe. Kot je tudi pojasnjeno v uvodni izjavi 9 začasne uredbe, je bilo vzorčenje zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izvedeno v skladu s členom 17 osnovne uredbe. V vzorčenje je bilo vključenih šest družb, ki predstavljajo več kot 70 % celotne proizvodnje Unije. Do izteka roka ni bilo prejetih pripomb o izbiri vzorca, zato se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 73 začasne uredbe, zaradi uporabe vzorčenja razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Seznama teh kazalnikov sta v uvodnih izjavah 74 in 75 začasne uredbe. Iz tega sledi, da je dobičkonosnost mikrokazalnik, zato je izračunana na podlagi podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije, medtem ko je tržni delež makrokazalnik in bi ga bilo treba izračunati ob upoštevanju celotne industrije Unije. Obe metodologiji Komisiji omogočata, da pride do ugotovitev, ki so kot take veljavne za celotno industrijo Unije.

(97)

Zato so bile trditve iz uvodne izjave 94 zavrnjene.

3.   Sklep o vzročni zvezi

(98)

Noben argument zainteresiranih strani ne dokazuje, da je učinek dejavnikov, razen dampinškega uvoza iz Rusije, tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno znatno škodo. Glede na navedeno se sklene, da je dampinški uvoz iz Rusije povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(99)

Zato se sklepi iz uvodnih izjav 137 do 141 začasne uredbe potrdijo.

F.   INTERES UNIJE

1.   Interes industrije Unije

(100)

Po začasnem razkritju so ruski organi trdili, da bi uvedba ukrepov za uvoz iz Rusije povzročila povečanje uvoza AHF iz drugih tretjih držav, zlasti Turčije in LRK, zato uvedba protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom iz Rusije ni v interesu industrije Unije.

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 147 začasne uredbe, bi morali protidampinški ukrepi ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje v Uniji, da bi lahko industrija Unije na trgu Unije po poštenih cenah konkurirala uvozu iz drugih tretjih držav, vključno z Rusijo, LRK in Turčijo. Dejstvo, da druge tretje države povečujejo svoj uvoz, samo po sebi še ne pomeni, da industrija Unije ne bo mogla imeti koristi od uvedenih protidampinških ukrepov. Od industrije Unije se dejansko pričakuje, da bo povečala obseg prodaje in tržni delež ter zvišala svoje prodajne cene na dobičkonosne ravni.

(102)

Veljavni protidampinški ukrepi proti LRK bi morali zagotoviti, da kitajski uvoz vstopa na trg Unije po poštenih cenah, medtem ko so bile ravni turških cen že v obravnavanem obdobju na enaki ravni kot prodajne cene industrije Unije in niso izvajale pritiska na cene na trgu.

(103)

Komisija meni, da ta trditev ne izpodbija domneve iz člena 21 osnovne uredbe v korist uvedbe ukrepov ter potrebe po odpravi učinkov ruskega dampinškega uvoza, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev.

(104)

Zato so bile te trditve zavrnjene.

(105)

Drugih pripomb v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo, zato se sklep iz uvodne izjave 149 začasne uredbe potrdi.

2.   Interes uvoznikov/trgovcev

(106)

Pripomb v zvezi z interesom nepovezanih uvoznikov in trgovcev ni bilo, zato se sklep iz uvodne izjave 150 začasne uredbe potrdi.

3.   Interes uporabnikov

(107)

Po začasnem in dokončnem razkritju je več uporabnikov (previjalcev, ki proizvajajo t. i. „zvitke za široko potrošnjo“) ponovilo svoje trditve, ki so jih predložili pred uvedbo začasnih ukrepov, vendar niso zagotovili novih dokazov.

(108)

En previjalec je trdil zlasti, da bodo protidampinške dajatve znatno vplivale na njegovo dobičkonosnost, ker dajatve ne bo mogel prenesti na svoje stranke.

(109)

Ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je preiskava na podlagi podatkov, ki jih je predložil ta previjalec, pokazala, da bi ostal dobičkonosen tudi, če dajatve ne more prenesti na stranko.

(110)

Preiskava je pokazala tudi, da se lahko „pribitek“ previjalcev na nabavno ceno AHF znatno razlikuje, in sicer lahko znaša med 5 % in 70 %, odvisno od njihove prodajne strategije. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, je dejavnost teh previjalcev, ki AHF uvažajo iz Rusije, predstavljala le manj kot šestino do največ četrtino njihove celotne dejavnosti. Poleg tega so bile vse sodelujoče družbe na splošno dobičkonosne, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 155 začasne uredbe.

(111)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da previjalci ne dajejo „pribitka“ na nabavno ceno in da 5- do 70-odstotni „pribitek“ na nabavno ceno, kot ugotavlja Komisija v uvodni izjavi 110, ne izraža poslovanja previjalcev in njihove dobičkonosnosti.

(112)

Opozoriti je treba, da dejavnost previjalcev vključuje previjanje aluminijastih folij iz velikih zvitkov v manjše zvitke za potrošnike. Previjalci ne spreminjajo kemičnih lastnosti aluminijaste folije. „Pribitek“ iz uvodne izjave 110 se je izračunal na podlagi primerjave med nabavno ceno aluminijaste folije v velikih zvitkih in prodajno ceno aluminijaste folije v zvitkih za široko potrošnjo sodelujočih previjalcev. Previjalci imajo pri prepakiranju stroške, ki pa so nizki, ker je pri tem glavni vzrok za stroške strošek aluminijaste folije, ki predstavlja približno 80 % skupnih proizvodnih stroškov. PSA-stroški se znatno razlikujejo med previjalci, pri čemer so odvisni od njihove prodajne strategije. Zato drži, da „pribitek“ ni pokazatelj poslovanja in dobičkonosnosti družbe, temveč kaže, da raven PSA-stroškov znatno vpliva na dobičkonosnost previjalcev.

(113)

Trdilo se je tudi, da Komisija v analizi položaja industrije previjalcev ni upoštevala uvoza izdelkov na koncu prodajne verige, tj. zvitkov za široko potrošnjo iz drugih tretjih držav, kot so Turčija, Norveška, Švica, Indija in Malezija, ki je nadomestil zmanjšanje uvoza AHF iz LRK. Vendar stran ni predložila dokazov o učinku tega uvoza na položaj industrije previjalcev.

(114)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162 začasne uredbe, so bili protidampinški ukrepi za uvoz zvitkov za široko potrošnjo iz LRK uvedeni leta 2013, tako da si je lahko industrija na koncu prodajne verige opomogla od dampinškega uvoza, ki ji je povzročil znatno škodo. Spodnja preglednica kaže gibanje uvoza zvitkov za široko potrošnjo po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz zvitkov za široko potrošnjo iz LRK za države, ki jih je navedla stran:

Preglednica 4

Obseg uvoza zvitkov za široko potrošnjo (v tonah)

 

2013

Obdobje preiskave

LRK

4 317,60

3 776,10

 

 

 

Indija

672,70

847,10

Malezija

605,30

752,10

Norveška

2 866,20

324,60

Švica

22,00

30,50

Turčija

2 059,80

2 498,80

Skupaj

6 226,0

4 453,10

Vir: Eurostat.

(115)

Obseg uvoza iz LRK je v obdobju prvotne protidampinške preiskave uvoza zvitkov za široko potrošnjo iz LRK znašal 12 994 ton (glej preglednico 2 Uredbe Komisije (EU) št. 833/2012 (8)). Po uvedbi ukrepov se je obseg uvoza zvitkov za široko potrošnjo iz LRK v letu 2013 zmanjšal za 8 676 ton (tj. na 4 317,60 tone), v obdobju sedanje preiskave pa za 9 218 ton (tj. na 3 776,10 tone). Obseg tega zmanjšanja je večji od celotnega obsega uvoza zvitkov za široko potrošnjo iz petih držav, ki jih je navedel previjalec in so navedene v preglednici 4 (za 28 % leta 2013 in za 52 % v obdobju preiskave). Zato je trditev, da je uvoz iz navedenih držav nadomestil zmanjšanje uvoza iz LRK, neutemeljena in je bila zavrnjena.

(116)

Po dokončnem razkritju je več previjalcev trdilo, da njihova dejavnost, ki vključuje AHF, na splošno predstavlja višji delež njihove celotne dejavnosti od tistega, ki ga je Komisija navedla v uvodni izjavi 154 začasne uredbe. Ta trditev je temeljila na podatkih, ki sta jih zagotovila uporabnika, ki nista sodelovala v preiskavi. Zato se je trdilo, da Komisija ne bi smela zmanjšati pomena AHF pri proizvodnih stroških previjalcev.

(117)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da ugotovitve Komisije v uvodni izjavi 154 začasne uredbe temeljijo na preverjenih podatkih sodelujočih previjalcev, zato izražajo njihov dejanski položaj. Navedene dodatne informacije so se predložile šele po dokončnem razkritju, zato jih v tako pozni fazi postopka ni bilo več mogoče preveriti. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(118)

Po dokončnem razkritju sta dva previjalca trdila, da bo uvedba protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije negativno vplivala na njuno dobičkonosnost.

(119)

Ta previjalca se nista javila med preiskavo, ampak šele po dokončnem razkritju, pri čemer je samo eden od njiju v tej zelo pozni fazi postopka predložil izpolnjen vprašalnik. Zato Komisija teh novih informacij ni mogla preveriti. Na podlagi tega Komisija ne more oceniti ravni njune dobičkonosnosti in učinka uvedbe protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije na njuno dobičkonosnost. Zato je bila njuna trditev zavrnjena.

(120)

Po dokončnem razkritju je pet previjalcev trdilo, da stroškov protidampinške dajatve ne bodo mogli prenesti na potrošnike iz naslednjih razlogov: (1) prodajajo na podlagi pogodbenih dogovorov, pri čemer cene temeljijo na formuli, povezani s ceno aluminija na londonski borzi kovin; (2) zaradi cenovnega pritiska in konkurence, ki sta posledica zvitkov za široko potrošnjo iz LRK, izdelanih iz AHF, ki naj bi jo zadevalo izogibanje, se ne morejo dogovoriti o zvišanju cene za zvitke za široko potrošnjo na trgu Unije in (3) čeprav je zdaj uvoz zvitkov za široko potrošnjo iz tretjih držav v Unijo majhen, se bo v prihodnje verjetno povečal.

(121)

Preiskava je pokazala, da bo učinek uvedbe protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije na previjalce omejen kljub temu, da previjalci protidampinške dajatve ne morejo prenesti na potrošnike. Preiskava je pokazala tudi, da sta na trgu dve vrsti previjalcev, in sicer previjalci, ki prodajajo zvitke za široko potrošnjo z zaščitnim znakom in imajo znatne PSA-stroške, ter previjalci, ki prodajajo zvitke za široko potrošnjo brez zaščitnega znaka in imajo nizke PSA-stroške. Nadalje je preiskava pokazala, da bodo sodelujoči previjalci z nizkimi PSA-stroški po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije še vedno dobičkonosni ob predpostavki, da se bodo tudi cene industrije Unije povišale za 5 %, da bi industrija Unije dosegla ciljni dobiček. Sodelujoči previjalci, ki prodajajo zvitke za široko potrošnjo z zaščitnim znakom, imajo visoke „pribitke“ in visoke PSA-stroške. Zato se je štelo, da lahko dajatev absorbirajo.

(122)

Drugih pripomb v zvezi z interesom uporabnikov ni bilo, zato se uvodne izjave 151 do 163 začasne uredbe potrdijo.

4.   Viri oskrbe

(123)

Po začasnem razkritju je več previjalcev ponovilo svoje trditve o nezadostni ponudbi, ki so jih predložili pred uvedbo začasnih ukrepov, vendar v zvezi s tem niso zagotovili novih dokazov.

(124)

Prvič, namen protidampinških ukrepov ni izključiti izvoza iz Rusije s trga Unije, temveč na njem vzpostaviti enake konkurenčne pogoje. Zato bodo previjalci po uvedbi protidampinških ukrepov še vedno lahko uvažali AHF iz Rusije, in sicer po poštenih cenah. Poleg tega je treba opozoriti, da je protidampinški ukrep določen na ravni stopnje škode, ki je nižja od stopnje dampinga, zato bo uvoz iz Rusije še vedno lahko vstopal na trg Unije po dampinški, vendar neškodljivi ceni.

(125)

Trdilo se je, da se Južna Afrika in Indija ne moreta šteti za alternativna vira oskrbe, ki bi lahko nadomestila uvoz iz Rusije, ker je bil obseg uvoza iz teh držav zelo majhen.

(126)

Res je, da je bil uvoz iz Južne Afrike in Indije v celotnem obravnavanem obdobju majhen v primerjavi z uvozom iz Rusije, vendar to ne izključuje možnosti, da bosta ti državi po ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev svoj izvoz na trg Unije povečali.

(127)

Trdilo se je tudi, da bodo proizvajalci AHF v Uniji namesto zmogljivosti in proizvodnje AHF povečali proizvodnjo ACF glede na domnevno višje stopnje, pridobljene na trgu ACF, v primerjavi s tistimi na trgu AHF.

(128)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 in 62, je preiskava pokazala, da industrija Unije želi nadaljevati s proizvodnjo AHF ter da je njena prožnost pri preklopu s proizvodnje AHF na proizvodnjo ACF in obratno v vsakem primeru omejena. Nazadnje je treba opozoriti, da največji proizvajalec AHF v Uniji ni proizvajal ACF. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(129)

Po dokončnem razkritju je več previjalcev na podlagi informacij, ki so se predložile samo zaupno, trdilo, da Unija in Turčija nimata razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Trdilo se je tudi, da je armenski proizvajalec s proizvodno zmogljivostjo 25 000 ton na leto po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Armenije svoj izvoz preusmeril na trg Združenih držav. Poleg tega je stran trdila, da glede na to, da bodo cene AHF na trgu Unije zaradi izogibanja protidampinškim ukrepom za uvoz AHF iz LRK še naprej nizke, je malo verjetno, da bo armenski proizvajalec svoj izvoz preusmeril na trg Unije. Kar zadeva Brazilijo, so se previjalci sklicevali na vzporedno protidampinško preiskavo uvoza AHF iz Brazilije in LRK, v okviru katere je Komisija sklenila, da v prihodnje ni pričakovati znatnega povečanja brazilskega izvoza na trg Unije. Poleg tega se je trdilo, da se Indija in Južna Afrika ne moreta šteti za zanesljiv in pomemben vir alternativne oskrbe, saj je prosta zmogljivost za proizvodnjo folije v teh državah omejena.

(130)

Zaupno predloženi dokazi se niso šteli za zadostne za sklep, da razpoložljiva proizvodna zmogljivost v Uniji in Turčiji ni bila zadostna. Preiskava je dejansko pokazala, da industrija Unije ima prosto zmogljivost, kot je navedeno v uvodni izjavi 79 začasne uredbe. Kar zadeva turške proizvajalce, je preiskava pokazala tudi, da jih zanima trg Unije, saj so v obravnavanem obdobju povečali obseg prodaje. Ker bodo cene na trgu Unije po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije verjetno dosegle ravni pokrivanja stroškov, se pričakuje, da bo trg Unije za turške proizvajalce še naprej zanimiv in da bodo mogoče del svoje proizvodnje preusmerili nanj.

(131)

Protidampinški ukrepi za uvoz AHF iz Armenije so se iztekli 7. oktobra 2014 (9), zato lahko uvoz AHF iz Armenije prosto vstopa na trg Unije. Trditve o domnevnem izogibanju so podrobno obravnavane v uvodnih izjavah 74 do 81. Pričakuje se, da bodo cene AHF na trgu Unije po uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz AHF iz Rusije dosegle ravni pokrivanja stroškov. Zato ni izključeno, da bo armenski proizvajalec zaradi tega svoj izvoz preusmeril na trg Unije.

(132)

Kar zadeva Brazilijo, so se ukrepi ukinili, zato lahko uvoz AHF iz Brazilije prosto vstopa na trg Unije. Ko pa bodo cene na trgu Unije dosegle ravni pokrivanja stroškov, ni izključeno, da bo za brazilske proizvajalce trg Unije privlačnejši od domačega trga in trga tretjih držav ter da bodo del svoje proizvodnje preusmerili nanj.

(133)

Kar zadeva Indijo in Južno Afriko, ki veljata za alternativna vira oskrbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 165 začasne uredbe, bi bilo treba najprej opozoriti, da informacije, uporabljene v podporo trditvi strani, niso ločevale med AHF in ACF. Kljub temu ni izključeno, da bo trg Unije po tem, ko bodo cene na njem dosegle ravni pokrivanja stroškov, postal privlačen za indijske in južnoafriške proizvajalce ter da bodo del svoje proizvodnje preusmerili nanj, čeprav je prosta zmogljivost v teh državah majhna.

(134)

Zato so bile trditve iz uvodne izjave 129 zavrnjene.

(135)

Drugih pripomb ni bilo, zato se uvodne izjave 164 do 168 začasne uredbe potrdijo.

5.   Drugi argumenti

(136)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da bi bilo treba dokončne ukrepe uvesti tako, da bodo čim manj izkrivljali in omejevali trgovino, pri čemer te trditve ni dodatno pojasnila.

(137)

Po dokončnem razkritju je ta zainteresirana stran ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 136, vendar zanjo ni predložila dodatnih informacij.

(138)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija pri odločanju o stopnji protidampinških ukrepov uporablja pravilo nižje dajatve v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, kar je poudarjeno tudi v uvodni izjavi 143.

(139)

Drugih pripomb ni bilo, zato se uvodne izjave 169 do 172 začasne uredbe potrdijo.

6.   Sklep o interesu Unije

(140)

Drugih pripomb v zvezi z interesom Unije ni bilo, zato se sklepi iz uvodne izjave 173 začasne uredbe potrdijo.

G.   DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode (stopnja škode)

(141)

Po začasnem razkritju sta dve zainteresirani strani nasprotovali ciljnemu dobičku, ki je bil uporabljen pri določitvi stopnje odprave škode, kot je navedeno v uvodnih izjavah 175 do 177 začasne uredbe. Strani sta trdili, da bi bila 2-odstotna stopnja dobička preskušena na trgu, zato bi jo bilo treba uporabiti za določitev stopnje odprave škode. Vendar trditev ni bila utemeljena, zato je bila zavrnjena.

(142)

Drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav 175 do 177 začasne uredbe potrdijo.

2.   Dokončni ukrepi

(143)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(144)

Po dokončnem razkritju je več previjalcev trdilo, da bi bilo treba dokončne ukrepe uvesti v obliki minimalne uvozne cene. Strani so predlagale, da bi bilo treba minimalno uvozno ceno določiti na ravni nekoliko zvišane dobičkonosne cene proizvajalca, ki proizvaja samo AHF. Po zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje so strani predložile dodatne informacije, pri čemer so trdile, da se je premija za aluminij po obdobju preiskave znižala.

(145)

Pri ugotavljanju, ali obstaja interes Unije, kot ga navaja člen 21(1) osnovne uredbe, se za te namene lahko upoštevajo informacije, ki se nanašajo na obdobje po obdobju preiskave (10). Vendar še vedno velja, da je treba take podatke preveriti in da morajo biti reprezentativni za celotno industrijo Unije. Ker se je minimalna uvozna cena zahtevala v tako pozni fazi postopka, Komisija ni imela časa poslati vprašalnikov zainteresiranim stranem in organizirati preveritvenih obiskov. Informacij, ki so jih predložile strani, ki so zahtevale minimalno uvozno ceno, ni bilo mogoče preveriti, prav tako pa niso bile reprezentativne za celotno industrijo Unije. Predložene informacije dejansko kažejo na zvišanje prodajnih cen, medtem ko se premija za aluminij znižuje, vendar Komisija ne more izpeljati smiselnih sklepov na podlagi nepreverjenih in nereprezentativnih podatkov.

(146)

Poleg tega bi bilo treba raven minimalne uvozne cene izračunati na podlagi podatkov, ki so reprezentativni za celotno industrijo Unije, in ne le na podlagi enega samega proizvajalca Unije, kot so predlagali uporabniki. Preveriti je treba tudi podatke, ki so se uporabili za izračun minimalne uvozne cene, prav tako pa Komisija ni mogla zbrati in preveriti potrebnih podatkov, saj se je minimalna uvozna cena zahtevala v prepozni fazi postopka. Zato se je predlagana minimalna uvozna cena štela za neprimerno.

(147)

Sprememba vrste ukrepa bi vsekakor zahtevala popolno razkritje vsem zainteresiranim stranem, sicer bi se s tem znatno kršile postopkovne pravice industrije Unije. Ker se je ta trditev predložila v tako pozni fazi preiskave, Komisija ni imela potrebnega časa za tako razkritje zainteresiranim stranem.

(148)

Poleg tega so izvozne cene zaradi dejstva, da izvoznik prodaja v Uniji prek povezanega trgovca, nezanesljive.

(149)

Zato se je ob upoštevanju navedenega štelo, da okoliščine tega posebnega primera niso take, da bi upravičile uvedbo minimalne uvozne cene.

(150)

Vendar bi bilo treba upoštevati, da imajo previjalci še vedno možnost, da zahtevajo vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, če so izpolnjeni pogoji.

(151)

Na podlagi navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

Država

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode

(v %)

Dokončna protidampinška dajatev

(v %)

Rusija

Ural Foil OJSC, regija Sverdlovsk; OJSC Rusal Sayanal, regija Khakassia – Rusal Group

34,0

12,2

12,2

Vse druge družbe

 

 

12,2

3.   Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(152)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

4.   Zaveze

(153)

Po dokončnem razkritju je skupina Rusal ponudila cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(154)

Komisija je ponudbo podrobno proučila. Poudariti je treba, da je Rusal kompleksna skupina podjetij z več kot 40 obrati v 13 državah. Skupina zlasti vključuje povezanega proizvajalca iz Armenije (Armenal), ki proizvaja zadevni izdelek in ga prodaja v Unijo. Glede na razmerje med ruskimi proizvajalci izvozniki in družbo Armenal je verjetno, da bodo te družbe zadevni izdelek prodajale istim strankam ali strankam, povezanim z eno od teh strank v Uniji. To predstavlja visoko tveganje za navzkrižno kompenzacijo. Poleg tega skupina Rusal posluje prek zelo zapletenih prodajnih poti, v katere so vključeni povezani trgovci in povezani zastopniki v Rusiji in zunaj nje. Povezani trgovec in povezani zastopnik prodajata tudi druge izdelke v Unijo, pri čemer ti dejansko predstavljajo večji del prihodka od prodaje povezanega trgovca. V teh okoliščinah ni mogoče izključiti, da se zadevni izdelek in drugi izdelki prodajajo istim strankam. Take transakcije bi vključevale visoko tveganje za navzkrižno kompenzacijo in zaradi njih bi bilo spremljanje zaveze vsekakor posebej zapleteno.

(155)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi bilo sprejetje zaveze nepraktično, zato je treba ponudbo o zavezi zavrniti.

(156)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009, ni predložil mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz aluminijaste folije debeline najmanj 0,008 mm, vendar največ 0,018 mm, brez podlage, samo valjane, vendar dalje ne obdelane, v zvitkih, širokih do vključno 650 mm in z maso več kot 10 kg, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 7607 11 19 (oznaka TARIC 7607111910), s poreklom iz Rusije.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, znašajo 12,2 %.

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasnimi protidampinškimi dajatvami v skladu z Uredbo (EU) 2015/1081, se dokončno poberejo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1081 z dne 3. julija 2015 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Rusije (UL L 175, 4.7.2015, str. 14).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 973/2012 z dne 22. oktobra 2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009 na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z uvozom nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki niso žarjeni in širine več kot 650 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o registraciji takšnega uvoza (UL L 293, 23.10.2012, str. 28).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 925/2009 z dne 24. septembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske.

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 638/2013 z dne 2. julija 2013 o ustavitvi preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 925/2009 na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske z uvozom nekaterih aluminijastih folij v zvitkih, ki niso žarjeni in širine več kot 650 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 184, 3.7.2013, str. 1).

(6)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 444, 12.12.2014, str. 13).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1928 z dne 23. oktobra 2015 o ustavitvi protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 281, 27.10.2015, str. 16).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 833/2012 z dne 17. decembra 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 251, 18.9.2012, str. 29).

(9)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 49, 21.2.2014, str. 7).

(10)  Sodba Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2011 v zadevi T-192/08, Transnational Company „Kazchrome“ AO, točka 221.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/111


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2386

z dne 17. decembra 2015

o obvezni registraciji uvoza armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 14(5) Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je po pritožbi, ki jo je 17. marca 2015 vložilo Evropsko jeklarsko združenje („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti v Uniji, 30. aprila 2015 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka („protidampinški postopek“) v zvezi z uvozom armaturnih palic iz jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

1.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(2)

Izdelek, za katerega velja obvezna registracija („zadevni izdelek“), so vroče valjane armaturne palice iz železa ali jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, narejene iz železa, nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega, hitroreznega in silicij-manganovega jekla), brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so po valjanju zvite; palice imajo vdolbine, rebra, utore ali druge deformacije, ki nastanejo med procesom valjanja, ali pa so po valjanju zvite; visoka odpornost proti utrujenosti pri armaturnih palicah pomeni zlasti, da prenašajo ponavljajoče se obremenitve, ne da bi se prelomile, tj. lahko prenesejo več kot 4,5 milijona ciklov obremenitev z razmerjem (min./maks.) 0,2 in napetostjo, ki presega 150 MPa, pri čemer ima izdelek poreklo iz LRK ter je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7214 20 00, ex 7228 30 20, ex 7228 30 41, ex 7228 30 49, ex 7228 30 61, ex 7228 30 69, ex 7228 30 70 in ex 7228 30 89. Te oznake KN so zgolj informativne in nimajo zavezujočega učinka na uvrstitev izdelka.

2.   ZAHTEVEK

(3)

Pritožnik je 19. novembra 2015 v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe vložil zahtevek za registracijo. Zahteval je uvedbo obvezne registracije za uvoz zadevnega izdelka, da se od datuma take registracije proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi.

3.   RAZLOGI ZA REGISTRACIJO

(4)

Komisija lahko v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe carinskim organom naroči, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, da se proti navedenemu uvozu lahko uporabijo ukrepi. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi zahtevka industrije Unije, ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo tak ukrep.

(5)

Pritožnik trdi, da je registracija upravičena, ker se dampinški uvoz zadevnega izdelka nadaljuje, uvozniki pa so se zavedali ali bi se morali zavedati dampinških praks, ki so trajale daljše časovno obdobje in so povzročale škodo industriji Unije. Pritožnik trdi tudi, da kitajski uvoz povzroča škodo industriji Unije in da se je raven tega uvoza znatno povišala, tudi po obdobju preiskave, kar bi resno ogrozilo popravljalne učinke protidampinške dajatve, če bi se taka dajatev uporabljala.

(6)

Komisija meni, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati dampinških praks izvoznikov. V zvezi s tem je pritožba vsebovala dovolj dokazov prima facie, kar je bilo podrobno navedeno v obvestilu o začetku tega postopka (3). V skladu z oceno iz nezaupne različice pritožbe stopnje dampinga za kitajski uvoz znašajo 20 %–30 %. Glede na obseg dampinga, ki se morda izvaja, je mogoče sklepati, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati razmer.

(7)

Pritožnik je v pritožbi predložil dokaze o normalni vrednosti, ki temelji na informacijah proizvajalcev iz Katarja in Združenih arabskih emiratov o cenah. Dokaz o dampingu temelji na primerjavi tako izračunanih normalnih vrednosti z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) zadevnega izdelka, ko je prodan za izvoz v Unijo. Kitajska izvozna cena je bila določena na podlagi objavljenih cen kitajskega izvoza v Unijo.

(8)

Poleg tega je pritožnik tako v pritožbi kot tudi v zahtevku za registracijo predložil zadostne dokaze v obliki nedavnih preiskav s strani drugih organov (npr. v Kanadi, Egiptu in Maleziji), v katerih so opisane dampinške prakse kitajskih izvoznikov ter ki jih uvozniki na prvi pogled ne bi mogli in ne bi smeli prezreti.

(9)

Od začetka postopka v aprilu 2015 je Komisija ugotovila dodatno povečanje za približno 38 %, ko je obseg uvoza v obdobju od aprila 2014 do marca 2015 (tj. obdobje preiskave) primerjala z obsegom uvoza v obdobju od aprila do septembra 2015 (tj. obdobje po začetku preiskave). To kaže na znatno rast kitajskega uvoza zadevnega izdelka po začetku sedanje preiskave.

(10)

Pritožnik je v pritožbo in v zahtevek za registracijo vključil tudi dokaze prima facie o trendu zniževanja uvoznih cen. Iz javno dostopnih statističnih podatkov Eurostata je razvidno, da so se vrednosti na enoto uvoza iz LRK s 431 EUR/tono v obdobju preiskave zmanjšale na 401 EUR/tono v obdobju po obdobju preiskave. To je tudi dodaten pokazatelj, da so se uvozniki kitajskega materiala zavedali ali bi se morali zavedati dampinga.

(11)

Pritožba vsebuje tudi zadostne dokaze prima facie o obstoju škode. Navedbe, predložene v okviru preiskave, vključno z zahtevkom za registracijo, vsebujejo dokaze, da bi nadaljnje povečanje tega uvoza povzročilo dodatno škodo. Glede na časovni okvir, povečanje obsega dampinškega uvoza in oblikovanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov bi bil popravljalni učinek kakršnih koli dokončnih dajatev verjetno resno ogrožen, razen če bi se take dajatve uporabile retroaktivno. Poleg tega je glede na začetek sedanjega postopka in ob upoštevanju dosedanjega razvoja kitajskega uvoza v smislu cen in obsega upravičeno sklepati, da se bo pred uvedbo morebitnih začasnih ukrepov raven uvoza zadevnega izdelka še povečala, uvozniki pa bodo hitro oblikovali zaloge.

4.   POSTOPEK

(12)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da je pritožnik predložil zadostne dokaze prima facie, ki upravičujejo obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(13)

Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in predložijo ustrezne dokaze. Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane strani, če te vložijo pisni zahtevek, v katerem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

5.   REGISTRACIJA

(14)

V skladu s členom 14(5) osnovne uredbe bi bilo treba za uvoz zadevnega izdelka uvesti obvezno registracijo, da se, če bodo rezultati preiskave privedli do uvedbe protidampinških dajatev ter bodo izpolnjeni potrebni pogoji, v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe navedene dajatve za registrirani uvoz lahko obračunajo retroaktivno.

(15)

V pritožbi pritožnik ocenjuje, da je za zadevni izdelek povprečna stopnja dampinga znašala 20 %–30 %, povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen pa 15 %–30 %. Ocenjeni znesek morebitnih prihodnjih obveznosti je določen na ravni nelojalnega nižanja ciljnih cen, ocenjeni na podlagi pritožbe, tj. na 15 %–30 % ad valorem uvozne vrednosti CIF zadevnega izdelka.

6.   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(16)

Vsi osebni podatki, zbrani v okviru te registracije, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Carinskim organom se naroči, da v skladu s členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza vroče valjanih armaturnih palic iz železa ali jekla z visoko odpornostjo proti utrujenosti, narejenih iz železa, nelegiranega ali legiranega jekla (razen nerjavnega, hitroreznega in silicij-manganovega jekla), brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so po valjanju zvite, v Unijo; palice imajo vdolbine, rebra, utore ali druge deformacije, ki nastanejo med procesom valjanja, ali pa so po valjanju zvite; visoka odpornost proti utrujenosti pri armaturnih palicah pomeni zlasti, da prenašajo ponavljajoče se obremenitve, ne da bi se prelomile, tj. lahko prenesejo več kot 4,5 milijona ciklov obremenitev z razmerjem (min./maks.) 0,2 in napetostjo, ki presega 150 MPa, pri čemer je izdelek trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7214 20 00, ex 7228 30 20, ex 7228 30 41, ex 7228 30 49, ex 7228 30 61, ex 7228 30 69, ex 7228 30 70 in ex 7228 30 89 (oznake TARIC 7214200010, 7228302010, 7228304110, 7228304910, 7228306110, 7228306910, 7228307010, 7228308910) ter ima poreklo iz Ljudske republike Kitajske.

Obveznost registracije preneha devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Vse zainteresirane strani so pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča, predložijo ustrezne dokaze ali zahtevajo zaslišanje v 20 dneh od datuma objave te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 143, 30.4.2015, str. 12.

(3)  UL C 143, 30.4.2015, str. 12 (točka 3 obvestila o začetku).

(4)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/114


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2387

z dne 17. decembra 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

236,2

MA

90,9

TR

117,9

ZZ

148,3

0707 00 05

EG

174,9

MA

82,9

TR

150,0

ZZ

135,9

0709 93 10

MA

55,7

TR

155,4

ZZ

105,6

0805 10 20

EG

57,7

MA

64,7

TR

58,4

ZA

48,6

ZZ

57,4

0805 20 10

MA

74,3

ZZ

74,3

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

IL

110,0

TR

68,9

ZZ

89,5

0805 50 10

TR

89,2

ZZ

89,2

0808 10 80

CA

151,7

CL

82,8

US

157,8

ZA

141,1

ZZ

133,4

0808 30 90

CN

63,2

TR

128,4

ZZ

95,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/116


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2388

z dne 17. decembra 2015

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015, in določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 533/2007 odprte v sektorju za perutninsko meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 533/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 533/2007 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 533/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 533/2007 z dne 14. maja 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot v sektorju za perutninsko meso (UL L 125, 15.5.2007, str. 9).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


PRILOGA

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016

(v %)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016

(v kg)

09.4067

1,620748

09.4068

0,36049

09.4069

0,18172

09.4070

1 335 750


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/119


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2389

z dne 17. decembra 2015

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se uporabi za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015, in o določitvi količin, ki se dodajo količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 1385/2007 odprte v sektorju za perutninsko meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1385/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov sektorja za perutninsko meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3), določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 1385/2007 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 1385/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1385/2007 z dne 26. novembra 2007 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 774/94 o odprtju in zagotavljanju upravljanja določenih tarifnih kvot Skupnosti za perutninsko meso (UL L 309, 27.11.2007, str. 47).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


PRILOGA

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016

(%)

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016

(v kg)

09.4410

0,16909

09.4411

0,171057

09.4412

0,177304

09.4420

0,192789

09.4421

175 000

09.4422

0,192789


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/122


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2390

z dne 17. decembra 2015

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 v okviru tarifnih kvot, ki so z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2078 odprte za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2078 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so za kvoto z zaporedno številko 09.4273 višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) v povezavi s členom 7(2) navedene uredbe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2078 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, se uporabi koeficient dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2078 z dne 18. novembra 2015 o odprtju in upravljanju uvoznih tarifnih kvot Unije za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine (UL L 302, 19.11.2015, str. 63).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).


PRILOGA

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016

(%)

09.4273

2,579121

09.4274


18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/124


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2391

z dne 17. decembra 2015

o določitvi količin, ki se bodo dodale količini, določeni za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, ki so z Uredbo (ES) št. 539/2007 odprte v sektorju za jajca in jajčni albumin

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 188(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 539/2007 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za jajca in jajčni albumin.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih od 1. do 7. decembra 2015 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2016, so nižje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili vloženi, in jih dodati količini, določeni za naslednje kvotno podobdobje.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili vloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2007 in ki jih je treba dodati količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016, so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 539/2007 z dne 15. maja 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot v sektorju za jajca in jajčni albumin (UL L 128, 16.5.2007, str. 19).


PRILOGA

Zaporedna št.

Količine, za katere niso bili vloženi zahtevki in ki jih je treba dodati razpoložljivim količinam za podobdobje od 1. aprila do 30. junija 2016

(protivrednost jajc v lupini v kg)

09.4015

108 000 000

09.4401

2 690 000

09.4402

9 666 000


DIREKTIVE

18.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/126


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2015/2392

z dne 17. decembra 2015

o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisij