15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/1

(1)

Člen 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 (2) določa pravila za dodelitev predplačil za neposredna plačila, kadar se finančna disciplina iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uporablja za zadevno leto zahtevka. Za zagotovitev enotne uporabe navedenih določb v vseh državah članicah je primerno pojasniti, da se finančna disciplina ne bi smela upoštevati pri izračunu predplačil za neposredna plačila, glede na to, da končna prilagoditvena stopnja, ki se določi do 1. decembra, morda še ne bo znana v trenutku izplačila predplačil.

(2)

Da bi povečali pravilnost vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, bi moralo biti izrecno navedeno, da lahko države članice prostovoljno uvedejo sistem „predhodnih preverjanj“, ki bodo morebitne upravičence obveščala o neskladnosti in jim omogočala, da spremenijo svoje vloge za pomoč in zahtevke za plačilo, da bi preprečili zmanjšanja in upravne kazni. Še vedno bo treba pred izvršitvijo plačila opraviti popolne upravne preglede. Da bi se izognili drugačni obravnavi kmetov v isti državi članici, bi bilo treba tak sistem uporabiti na ravni držav članic in ne na ravni kmetijskih gospodarstev. Ker ta sistem temelji na obstoju geoprostorske vloge za pomoč, se lahko uporabi šele takrat, ko je tak sistem v celoti vzpostavljen v zadevni državi članici. Ker je za predložitev pravilne vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo odgovoren upravičenec, kakršni koli rezultati „predhodnih preverjanj“ ne bi smeli vplivati na poznejše rezultate upravnih navzkrižnih preverjanj. Takšen sistem se lahko uporablja na regionalni ravni pod pogojem, da sta vnaprej pripravljen obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 prek vmesnika, temelječega na geografskem informacijskem sistemu (GIS), ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah, uvedena na regionalni ravni.

(3)

Možnost, da se lahko skupina kmetov, ki zaprosijo za podporo v okviru nekaterih ukrepov za razvoj podeželja, obravnava kot upravičenec (v nadaljnjem besedilu: kolektiv), je pomembna zlasti za kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe, kot so navedeni v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki se izvajajo na ravni habitata, kot so ukrepi za biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave. Zato bi bilo treba zagotoviti pravni okvir za upravljanje in nadzor takih kolektivov. Da bi se z dodatno prožnostjo navedenim upravičencem olajšal pristop, usmerjen k rezultatom, bi bilo treba državam članicam dati možnost, da bi ta sistem kombinirale s sistemom obveščanja o obveznostih v realnem času, in sicer kadar bi upravičenci o načrtovanih obveznostih obveščali najpozneje 14 dni, preden se dejansko izvedejo. Mehanizem bi bilo treba dopolniti z mehanizmom pregledov po meri.

(4)

Kar zadeva izpolnjevanje obveznosti zelene komponente, morajo upravičenci prijaviti uporabo kmetijskih parcel najpozneje do končnega datuma za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za pomoč, kot je navedeno v členu 13 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Vendar pa bo morda moral upravičenec med rastno sezono prilagoditi načrt gojenja v zvezi z rastlinami ali njihovo lokacijo. Upravičenci bi morali zato imeti možnost, da v ustrezno utemeljenih okoliščinah in samo za namen zelene komponente svoje izjave o prijavljenih kmetijskih parcelah spremenijo. To možnost bi bilo treba uporabljati pod pogojem, da to ne vpliva na status izpolnjevanja obveznosti zelene komponente glede na začetno izjavo.

(5)

Vzorec upravičencev, pri katerih se opravi pregled na kraju samem in ki so izvzeti iz zahtev zelene komponente, trenutno ni izbran v skladu z metodologijo vzorčenja v okviru kaskadnega mehanizma, kakor je določeno v členu 34 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Zato se ne všteva v vzorec upravičencev, ki zaprosijo za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino, v nasprotju s vzorcem upravičencev, za katere veljajo zahteve zelene komponente. Da bi povečali učinkovitost izbora vzorca in zmanjšali število upravičencev, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem, bi bilo treba ta vzorec izbrati v skladu z enako metodologijo vzorčenja.

(6)

Vzorec za pregled na kraju samem za shemo pomoči za živali trenutno ni izbran v skladu z metodologijo vzorčenja v okviru kaskadnega mehanizma, kot je določen v členu 34 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014. Da bi dodatno povečali učinkovitost izbire vzorca in zmanjšali število upravičencev, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem, bi bilo treba zagotoviti, da je ta vzorec lahko izbran v skladu z enako metodologijo vzorčenja.

(7)

Za zmanjšanje upravnega bremena in povečanje učinkovitosti pri izbiri vzorcev za preglede na kraju samem je primerno predvideti izrecno možnost, da države članice kombinirajo izbiro vzorca za preglede na kraju samem v okviru shem neposrednih plačil in nekatere ukrepe podpore za razvoj podeželja, ki jih zajema integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: integrirani sistem). Glede na to, da se populaciji neposrednih plačil in razvoja podeželja ne ujemata popolnoma, morajo države članice zagotoviti reprezentativnost dobljenih vzorcev.

(8)

Sedanja pravila o izbiri kontrolnega vzorca za preglede na kraju samem v okviru v integriranega sistema ne vključujejo določbe o vrsti vzorčenja, ki bi se moralo uporabljati za dodatne upravičence, ki jih je treba izbrati, kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele. Primerno je določiti, da je treba ta dodatni vzorec izbrati na podlagi analize tveganja.

(9)

Pri uporabi veljavnih določb o znižanju stopnje kontrole za preglede na kraju samem v okviru integriranega sistema za leti zahtevka 2015 in 2016 imajo samo tiste države članice, ki so uvedle prostovoljni sistem za certificiranje stopnje napake v zadnjih letih pri svojem certifikacijskem organu, dejansko lahko koristi od morebitnega zmanjšanja stopnje kontrole. Za vse druge države članice se prva priložnost za zmanjšanje stopnje kontrole začne šele od leta zahtevka 2017. Zato je primerno določiti možnost, da se zmanjšajo stopnje kontrole za nekatera neposredna plačila drugim državam članicam, ki za leto zahtevka 2016 potrdijo svoje stopnje napak v skladu z novo metodologijo, pripravljeno na ravni Unije ob upoštevanju člena 7(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (5) od proračunskega leta 2015.

(10)

Člen 42 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 določa pravila v zvezi s pregledi na kraju samem vlog za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, ki jih je treba opraviti v obdobju obvezne reje živali. Namen navedenih pravil je zagotoviti, da je lahko spoštovanje obveznosti obdobja obvezne reje ustrezno preverjeno. Vendar je treba državam članicam dati možnost, da odločijo, ali je treba preglede na kraju samem razporediti, kadar se obdobje obvezne reje začne pred vložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 809/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Spremembe, uvedene s to uredbo, bi se morale uporabljati za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevka ali premijska obdobja od 1. januarja 2016. Vendar bi bilo treba ob upoštevanju dejstva, da bodo upravičenci morda morali v letu zahtevka 2015 prilagoditi načrt gojenja v zvezi z rastlinami ali njegovo lokacijo, določbo, ki daje državam članicam možnost, da dovolijo upravičencu spremeniti vsebino zbirne vloge v zvezi z uporabo kmetijskih parcel, uporabljati od 1. januarja 2015. Poleg tega bi bilo treba ob upoštevanju težav, ki so jih v letu zahtevka 2015 imele države članice, ki so uvedle takšno obdobje obvezne reje, določbo, ki omogoča razporeditev pregledov na kraju, kadar se obdobje obvezne reje začne pred vložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej, tudi uporabljati od 1. januarja 2015.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila in Odbora za razvoj podeželja –

1.

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Predplačila za neposredna plačila

Če država članica plača predplačila za neposredna plačila v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se prilagoditvena stopnja za finančno disciplino iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ne upošteva za izračun navedenih predplačil.

Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se uporablja za zadevno leto zahtevka za skupni znesek neposrednih plačil v zvezi z navedenim letom.“;

2.

v členu 11 se dodata odstavka 4 in 5:

„4.   Kadar integrirani sistem določa vnaprej pripravljeni obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in sicer z vmesnikom, temelječem na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč), lahko države članice odločijo uvesti sistem predhodnih navzkrižnih preverjanj (v nadaljnjem besedilu: predhodna preverjanja), ki vključuje vsaj navzkrižna preverjanja iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 29(1) te uredbe. Rezultati se sporočijo upravičencu v 26 koledarskih dneh po končnem roku za predložitev zbirne vloge, vloge za pomoč ali zahtevkov za plačilo iz člena 13 te uredbe. Če pa to obdobje 26 koledarskih dni poteče pred končnim rokom za sporočanje sprememb v skladu s členom 15(2) te uredbe, se rezultati sporočijo upravičencu najpozneje na koledarski dan po končnem datumu za sporočanje sprememb v zadevnem letu.

Države članice se lahko odločijo za izvedbo takih predhodnih preverjanj na regionalni ravni, pod pogojem, da se sistem, ki uporablja geoprostorski obrazec vloge za pomoč, vzpostavi na regionalni ravni.

5.   Če je upravičenec skupina oseb, ki zaprosijo za podporo za kmetijsko-okoljske-podnebne ukrepe, kot so navedeni v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 (v nadaljnjem besedilu: kolektiv), se države članice lahko odločijo za odstopanje od zahteve iz člena 14 te uredbe, da zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, in od omejitve iz člena 13 te uredbe, da se vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje podpore predložijo do končnega datuma predložitve zahtevka za plačilo, z uvedbo poenostavljenega letnega zahtevka za plačilo (v nadaljnjem besedilu: kolektivni zahtevek), ki ga predloži kolektiv.

Členi 2, 3, 4, 9, 11, 13, 15 in 16, 17(1) in (3) do (9) ter členi 21, 24, 25, 27, 28, 29, 35, 38, 39, 40, 42, 43 in 45 te uredbe ter členi 4, 12 in 13 Uredbe (EU) št. 640/2014 se smiselno uporabljajo glede na posebne zahteve, določene za kolektivni zahtevek.

Države članice za kolektive vključijo opis upravnega dogovora v program razvoja podeželja.“;

3.

v členu 14 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Za namen plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 lahko države članice dovolijo upravičencu, da v ustrezno utemeljenih okoliščinah spremeni vsebino zbirnega zahtevka glede uporabe kmetijskih parcel, pod pogojem, da to upravičenca ne postavlja v ugodnejši položaj glede izpolnjevanja obveznosti zelene komponente na podlagi začetne prošnje. Države članice lahko določijo končni rok za sporočanje teh sprememb pristojnemu organu.

Kadar je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu s prvim pododstavkom niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, ki jih zadeva neskladnost.“;

4.

vstavi se naslednji člen 14a:

„Člen 14a

Kolektivni zahtevki

1.   Kadar država članica uporabi možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se člen 14 za take kolektivne zahtevke ne uporablja.

2.   Kolektiv predloži en kolektivni zahtevek na leto.

3.   Kolektivni zahtevek vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, z izjemo informacij za obveznosti, vključene v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, kot so navedene v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Kolektivni zahtevek vsebuje zlasti:

Kadar vloga za podporo, ki jo predloži kolektiv, vsebuje informacije iz točk (b), (d) in (h) prvega pododstavka, se navedene informacije lahko nadomestijo s sklicevanjem na navedeno vlogo za podporo.

4.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 3 lahko države članice odločijo, da kolektivni zahtevek vsebuje vse podatke glede obveznosti, ki jih vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije.

5.   Kolektiv obvesti pristojni organ o vsaki obveznosti, ki jo vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, najpozneje 14 koledarskih dni pred prevzemom obveznosti. Države članice določijo ustrezne postopke za to uradno obvestilo.

Kadar so podatki v zvezi z obveznostmi, vključenimi v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, zajeti v kolektivnem zahtevku v skladu z odstavkom 4, o obveznostih ni treba obvestiti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, razen če se spremeni vrsta, čas ali lokacija obveznosti.“;

5.

člen 15 se spremeni:

6.

v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Za namen identifikacije vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu in/ali nekmetijskega zemljišča, kot so navedeni v členu 14(1)(d) in (e), pristojni organ upravičencu zagotovi geoprostorski obrazec vloge za pomoč.“;

7.

v členu 25 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ali obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5), ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevane za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se poleg tega navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.“;

8.

v členu 26(2) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Pregledi na kraju samem v zvezi z obveznostmi, sporočenimi v skladu s členom 14a(5), se izvedejo v rokih, ki zagotavljajo učinkovito preverjanje sporočene obveznosti.“;

9.

v členu 31 se prvi pododstavek odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, kot je naveden v členu 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se stopnja kontrole, določena v točki (a) in točkah (c) do (e) odstavka 1, poveča za 5 % vseh upravičencev zadevne kontrolne populacije, ki morajo na kmetijski površini imeti površino z ekološkim pomenom v skladu s členoma 43 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.“;

10.

člen 32 se spremeni:

11.

člen 34 se spremeni:

12.

člen 36 se spremeni:

13.

v členu 37 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Pri kolektivih, izbranih v skladu s točko (a) člena 32(2a), pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi s površino, prijavljeno v kolektivnem zahtevku.

Za obveznosti, izbrane v skladu s točko (b) člena 32(2a), pregled na kraju samem zajema preverjanje sporočenih obveznosti.“;

14.

v členu 41(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar država članica uporablja možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se država članica lahko odloči, da kolektivu ne bo dala možnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če med pregledom ni bila odkrita nobena neskladnost. Če se pri takih pregledih odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali kazni.“;

15.

v drugem pododstavku člena 42(1) se doda naslednji stavek:

„Kadar pa se obdobje obvezne reje začne pred predložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo ali ga ni mogoče določiti vnaprej, lahko države članice odločijo, da se pregledi na kraju samem, določeni v členu 32 ali 33, razporedijo čez obdobje, v katerem je lahko žival upravičena do plačila ali podpore.“

15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/10

(1)

Točka (h) prvega odstavka člena 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa možnost dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa.

(2)

Razmere v sektorju prašičereje v Uniji so se v letih 2014 in 2015 poslabšale. Zaradi posebnosti trga prašičjega mesa, v katerem se je rejski sektor zapoznelo prilagodil zmanjšanemu povpraševanju po prašičih za zakol, se je prašičereja Unije povečala, medtem ko so se dobri izvozni rezultati močno zmanjšali zaradi izgube Rusije kot izvoznega trga. Posledično se trg trenutno sooča s stalnim pritiskom na cene, ki presega tistega v običajnih cikličnih obdobjih. Povprečne zabeležene tržne cene v Uniji so bile od srede avgusta 2015 pod referenčnim pragom iz točke (f) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in imajo močen negativen učinek na marže v sektorju prašičereje. Dolgotrajne težke tržne razmere ogrožajo finančno stabilnost številnih kmetij. Zdi se, da je za ponovno vzpostavitev tržnega ravnotežja in zvišanje cen potreben začasen umik prašičjega mesa s trga. Zato je primerno, da se dodeli pomoč za zasebno skladiščenje prašičjega mesa in vnaprej določi znesek pomoči.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 (3) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje.

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz poglavja III navedene uredbe.

(5)

Za lažje upravljanje ukrepa bi morali biti proizvodi iz prašičjega mesa razvrščeni v kategorije, in sicer glede na podobno raven stroškov skladiščenja.

(6)

Zaradi potrebe, da se gospodarskim subjektom zagotovijo enake možnosti, bi bilo treba omogočiti vložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje proizvodov iz prašičjega mesa iz kategorij, upravičenih do pomoči, od 4. januarja 2016.

(7)

Za olajšanje upravnega in nadzornega dela pri sklepanju pogodb bi bilo treba določiti najmanjše količine proizvodov, ki jih zajema posamezni zahtevek.

(8)

Treba bi bilo določiti varščino in tako zagotoviti, da bodo gospodarski subjekti izpolnili svoje pogodbene obveznosti in bo imel ukrep želeni učinek na trgu.

(9)

Izvoz proizvodov iz prašičjega mesa prispeva k ponovni vzpostavitvi ravnotežja na trgu. Zato bi bilo treba člen 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 uporabljati, kadar se obdobje skladiščenja skrajša in če so proizvodi, odpremljeni iz skladišča, namenjeni za izvoz. V skladu z navedenim členom bi bilo treba določiti dnevne zneske za zmanjšanje zneska pomoči.

(10)

Za namene uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 ter zaradi skladnosti in jasnosti za gospodarske subjekte je treba navedeno dvomesečno obdobje izraziti v dnevih.

(11)

Člen 35 Uredbe (ES) št. 826/2008 določa podatke, ki jih morajo države članice sporočati Komisiji. Primerno je določiti nekatera posebna pravila o pogostnosti uradnih obvestil o količinah, za katere je bil vložen zahtevek v skladu s to uredbo.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

vsak ponedeljek do 12:00 (po bruseljskem času) o količinah, za katere so bili vloženi zahtevki v četrtek in petek predhodnega tedna;

(b)

vsak četrtek do 12:00 (po bruseljskem času) o količinah, za katere so bili vloženi zahtevki v ponedeljek, torek in sredo istega tedna.

15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/14

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/16

(1)

Svet je 18. maja 2010 sprejel Sklep 2010/279/SZVP (1) o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN).

(2)

Svet je 17. decembra 2014 sprejel Sklep 2014/922/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/279/SZVP, s katerim je podaljšal misijo EUPOL AFGHANISTAN do 31. decembra 2016 in določil referenčni finančni znesek za obdobje do 31. decembra 2015.

(3)

Sklep 2010/279/SZVP bi bilo treba spremeniti, da se določi referenčni finančni znesek za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 –

15.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 329/17

(1)

Za sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti promet v Uniji veljajo količinske omejitve.

(2)

Komisija mora določiti navedene omejitve in podjetjem dodeliti kvote.

(3)

Poleg tega mora Komisija določiti količine nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki in se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(4)

Z določitvijo dodeljenih kvot za bistvene laboratorijske in analitske uporabe bi bilo treba zagotoviti, da se ob uporabi Uredbe Komisije (EU) št. 537/2011 (2) upoštevajo količinske omejitve iz člena 10(6) Uredbe (ES) št. 1005/2009. Ker navedene količinske omejitve vključujejo dovoljene količine delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za laboratorijske in analitske uporabe, bi morala navedena dodelitev zajemati tudi proizvodnjo in uvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za navedene uporabe.

(5)

Komisija je objavila obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2016 v Evropsko unijo uvažati ali iz nje izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo za leto 2016 zaprositi za kvoto za te snovi, namenjene laboratorijski in analitski uporabi (3), ter tako prejela izjave o nameravanem uvozu v letu 2016.

(6)

Količinske omejitve in kvote je treba določiti za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2016 v skladu z letnim ciklom poročanja v okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

(7)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (ES) št. 1005/2009 –