ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 295

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 58
12. november 2015


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/2010 z dne 11. novembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1708/2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2011 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s seznami regionalnih vlad in lokalnih organov, izpostavljenosti do katerih se obravnavajo kot izpostavljenosti do centralne vlade v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

3

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2012 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki za sklepe o naložitvi, izračunu in odpravi kapitalskih pribitkov v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

5

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2013 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi odkloni v zvezi s sistemi za izravnavo zdravstvenega tveganja v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2014 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki in predlogami za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter za izmenjavo podatkov med nadzornimi organi v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

11

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2015 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki za ocenjevanje zunanjih bonitetnih ocen v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

16

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2016 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z indeksom lastniških vrednostnih papirjev za simetrično prilagoditev standardne kapitalske zahteve lastniških vrednostnih papirjev v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

18

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2017 z dne 11. novembra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s prilagojenimi faktorji za izračun kapitalskih zahtev za valutno tveganje za valute, vezane na euro, v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

21

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2018 z dne 11. novembra 2015 o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v okviru Izvedbenega sklepa 2013/707/EU o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov

23

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2019 z dne 11. novembra 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

39

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/2020 z dne 26. oktobra 2015 o prenosu pristojnosti za izdajo prepustnic članom, uradnikom in drugim uslužbencem Evropskega sveta in Sveta ter posebnim prosilcem iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1417/2013 na generalnega sekretarja Sveta in razveljavitvi Sklepa 2005/682/ES, Euratom

42

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/2021 z dne 10. novembra 2015 o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije glede pristopa Republike Liberije k Svetovni trgovinski organizaciji

44

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/2022 z dne 10. novembra 2015 o spremembi Odločbe 2008/866/ES o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uvoza iz Peruja nekaterih živih školjk za prehrano ljudi glede obdobja njene uporabe (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 7669)  ( 1 )

45

 

 

III   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 273/14/COL z dne 9. julija 2014 o financiranju družbe Scandinavian Airlines z novim revolving kreditom (Norveška) [2015/2023]

47

 

*

Sklep Stalnega odbora držav Efte št. 2/2015/SC z dne 24. septembra 2015 o ustanovitvi Začasnega odbora za finančni mehanizem EGP za obdobje 2014–2021 [2015/2024]

63

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2010

z dne 11. novembra 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1708/2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (1) in zlasti tretjega odstavka člena 4 in člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2494/95 vzpostavlja potrebno statistično podlago za pripravo harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICP).

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 (3) vzpostavlja skupna pravila za določitev indeksnega referenčnega obdobja HICP kot 2005 = 100.

(3)

Zaradi spremembe klasifikacije podindeksov HICP in prilagoditve podindeksov, ki so povezani s HICP po uvedbi 2005 = 100, je treba spremeniti indeksno referenčno obdobje. Za zagotovitev primerljivosti in ustreznosti HICP bi bilo zato treba spremeniti indeksno referenčno obdobje na 2015 = 100.

(4)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2494/95 je bil pri sprejetju te uredbe upoštevan učinek glede na vložena sredstva.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1708/2005 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Indeksno referenčno obdobje

1.   Skupno indeksno referenčno obdobje HICP se določi kot 2015 = 100. To novo indeksno referenčno obdobje se uporabi za popolne časovne vrste vseh indeksov in podindeksov HICP z začetkom na dan objave HICP za januar 2016.

2.   Kakršen koli dodaten podindeks HICP, ki se vključi v HICP, se poveže decembra določenega leta na ravni sto indeksnih točk in se uporablja od vključno januarja naslednjega leta.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 257, 27.10.1995, str. 1.

(2)  Mnenje z dne 1. junija 2015 (UL C 209, 25.6.2015, str. 3).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 274, 20.10.2005, str. 9).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2011

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s seznami regionalnih vlad in lokalnih organov, izpostavljenosti do katerih se obravnavajo kot izpostavljenosti do centralne vlade v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti točke (a) člena 109a(2) Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Seznami regionalnih vlad in lokalnih organov, izpostavljenosti do katerih se morajo obravnavati kot izpostavljenosti do centralne vlade v skladu z Direktivo 2009/138/ES, so pomembni za izračun modula tržnega tveganja in modula tveganja neplačila nasprotne stranke v standardni formuli za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.

(2)

Kadar je ustrezno, bi bilo treba regionalne vlade in lokalne organe, ki so vključeni na navedene sezname, razvrstiti glede na vrsto, pri čemer bi se morali upoštevati pogoji iz člena 85 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (2).

(3)

Nadzorni organi so zagotovili ustrezne informacije o posebnih sposobnostih generiranja prihodkov in obstoječih posebnih institucionalnih ureditvah v skladu z nacionalno zakonodajo v zvezi z regionalnimi vladami in lokalnimi organi v njihovi jurisdikciji ter o obsegu, v katerem navedene vlade in organi izpolnjujejo zahteve iz točke (a) člena 109a(2) Direktive 2009/138/ES.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(5)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznami regionalnih vlad in lokalnih organov

Naslednje regionalne vlade in lokalni organi se štejejo za subjekte, izpostavljenosti do katerih se obravnavajo kot izpostavljenosti do centralne vlade, pod jurisdikcijo katere so bili ustanovljeni, kot je navedeno v točki (a) člena 109a(2) Direktive 2009/138/ES:

(1)

v Avstriji: vsaka „Land“ ali „Gemeinde“;

(2)

v Belgiji: vsaka „communauté“ ali „gemeenschap“, „région“ ali „gewest“, „province“ ali „provincie“ ali „commune“ ali „gemeente“;

(3)

na Danskem: vsaka „region“ ali „kommune“;

(4)

na Finskem: vsaka „kaupunki“ ali „stad“, „kunta“ ali „kommun“ ali „Ahvenanmaan maakunta“ ali „Landskapet Åland“;

(5)

v Franciji: vsaka „région“, „département“ ali „commune“;

(6)

v Nemčiji: vsaka „Land“, „Gemeindeverband“ ali „Gemeinde“;

(7)

v Lihtenštajnu: vsaka „Gemeinde“;

(8)

v Litvi: vsaka „savivaldybė“;

(9)

v Luksemburgu: vsaka „commune“;

(10)

na Nizozemskem: vsaka „provincie“, „waterschap“ ali „gemeente“;

(11)

na Poljskem: vsako „województwo“, „związek powiatów“, „powiat“, „związek międzygminny“, „gmina“, ali „miasto stołeczne Warszawa“;

(12)

na Portugalskem: „Região Autónoma dos Açores“ ali „Região Autónoma da Madeira“;

(13)

v Španiji: vsaka „comunidad autónoma“ ali „corporación local“;

(14)

na Švedskem: vsaka „region“, „landsting“ ali „kommun“;

(15)

v Združenem kraljestvu: škotski parlament (Scottish Parliament), nacionalna skupščina Walesa (National Assembly for Wales) ali skupščina Severne Irske (Northern Ireland Assembly).

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2012

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki za sklepe o naložitvi, izračunu in odpravi kapitalskih pribitkov v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 37(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/138/ES določa možnost, da nadzorni organi določijo kapitalski pribitek za zavarovalnico ali pozavarovalnico. Zato je treba zagotoviti postopke za sklepe o naložitvi, izračunu in odpravi kapitalskih pribitkov.

(2)

Da bi zavarovalnica in pozavarovalnica pred sklepom o določitvi kapitalskega pribitka lahko zagotovila informacije in utemeljitve, ki lahko zmanjšajo ali izpodbijajo nujnost kapitalskega pribitka, bi nadzorni organ zavarovalnici ali pozavarovalnici moral dati možnost, da zagotovi razloge proti naložitvi kapitalskega pribitka.

(3)

Sodelovanje zavarovalnice ali pozavarovalnice z nadzornim organom je bistveno za zagotavljanje učinkovitosti kapitalskega pribitka kot nadzornega ukrepa. Da bi se nadzorni organ v zvezi s kapitalskim pribitkom lahko oprl na točne in aktualne informacije, bi zavarovalnica ali pozavarovalnica na zahtevo nadzornega organa morala izračunati kapitalski pribitek.

(4)

Da bi zavarovalnici ali pozavarovalnici omogočili odpravo pomanjkljivosti, ki so pripeljale do uvedbe kapitalskega pribitka, je treba določiti vsebino sklepa o določitvi kapitalskega pribitka.

(5)

Nadzorni organ in zavarovalnica ali pozavarovalnica se ne bi smela zanašati samo na letni pregled kapitalskega pribitka, ampak bi morala proaktivno spremljati okoliščine, ki so pripeljale do naložitve kapitalskega pribitka, da bi ustrezno ukrepala. V ta namen bi morala zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzornemu organu zagotoviti poročila o napredku v zvezi z odpravo pomanjkljivosti, ki so pripeljale do naložitve kapitalskega pribitka. Prav tako je treba zagotoviti postopek za pregled sklepov o kapitalskih pribitkih, če pride do pomembnih sprememb okoliščin, ki so pripeljale do uvedbe kapitalskega pribitka.

(6)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(7)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Obvestilo pred naložitvijo kapitalskega pribitka

1.   Nadzorni organ zadevno zavarovalnico ali pozavarovalnico obvesti o svoji nameri o naložitvi kapitalskega pribitka in o razlogih za naložitev kapitalskega pribitka.

2.   Nadzorni organ določi rok, do katerega se mora zavarovalnica ali pozavarovalnica odzvati na obvestilo iz odstavka 1. Nadzorni organ pred sprejemom sklepa upošteva informacije, ki jih predloži zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Člen 2

Izračun kapitalskega pribitka

Če nadzorni organ to zahteva, zavarovalnica ali pozavarovalnica izračuna kapitalski pribitek v skladu s specifikacijami, ki jih določi nadzorni organ.

Člen 3

Zagotavljanje informacij

1.   Nadzorni organ lahko od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, naj do roka, ki ga določi nadzorni organ, predloži informacije, potrebne za sprejem sklepa o naložitvi kapitalskega pribitka.

2.   Nadzorni organ pri določanju roka iz odstavka 1 posebno pozornost nameni verjetnosti in resnosti kakršnih koli neugodnih učinkov na imetnike polic in upravičence.

3.   Zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzorni organ takoj obvesti, če ne more spoštovati roka iz odstavka 1.

Člen 4

Sklep o naložitvi kapitalskega pribitka

1.   Nadzorni organ zavarovalnico ali pozavarovalnico pisno obvesti o sklepu o naložitvi kapitalskega pribitka.

2.   Sklep nadzornega organa je dovolj podrobno obrazložen, da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica razume, katere ukrepe mora sprejeti ali katere pomanjkljivosti mora odpraviti, da bo kapitalski pribitek odpravljen.

3.   Sklep iz odstavka 2 vsebuje:

(a)

razloge za naložitev kapitalskega pribitka;

(b)

metodologijo za izračun kapitalskega pribitka in znesek kapitalskega pribitka;

(c)

datum, od katerega se uporablja kapitalski pribitek;

(d)

po potrebi rok, do katerega mora zavarovalnica ali pozavarovalnica odpraviti pomanjkljivosti, ki so pripeljale do naložitve kapitalskega pribitka.

(e)

po potrebi vsebino in pogostost poročila o napredku, ki se predloži v skladu s členom 5.

Člen 5

Poročilo o napredku

V primerih iz člena 37(1)(b) in (c) Direktive 2009/138/ES in na zahtevo nadzornega organa zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzorni organ obvešča o napredku, ki ga je dosegla pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so pripeljale do naložitve kapitalskega pribitka, in o sprejetih ukrepih.

Člen 6

Pregled kapitalskega pribitka

1.   Nadzorni organ pregleda naloženi kapitalski pribitek, če pride do bistvenih sprememb v okoliščinah, ki so pripeljale do njegove naložitve.

2.   Po pregledu naloženega kapitalskega pribitka nadzorni organ kapitalski pribitek ohrani, spremeni ali odpravi.

Člen 7

Ohranitev, sprememba ali odprava kapitalskega pribitka

Pri odločanju o ohranitvi, spremembi ali odpravi kapitalskega pribitka nadzorni organ upošteva naslednje:

(a)

informacije, ki jih je zavarovalnica ali pozavarovalnica posredovala v postopku naložitve in izračuna kapitalskega pribitka;

(b)

informacije, ki jih je nadzorni organ pridobil v postopku nadzornega pregleda in v poznejših nadzorniških dejavnostih;

(c)

informacije iz poročila o napredku, če ga nadzorni organ zahteva v skladu s členom 5;

(d)

vse druge pomembne informacije, ki kažejo na pomembno spremembo okoliščin, ki so pripeljale do naložitve kapitalskega pribitka.

Člen 8

Sklep o spremembi ali odpravi kapitalskega pribitka

1.   Nadzorni organ zavarovalnico ali pozavarovalnico takoj pisno obvesti o sklepu o spremembi ali odpravi kapitalskega pribitka in o datumu začetka veljavnosti navedenega sklepa.

2.   Če se nadzorni organ odloči spremeniti kapitalski pribitek, sprejme nov sklep v skladu s členom 4(2) in (3).

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/9


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2013

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s standardnimi odkloni v zvezi s sistemi za izravnavo zdravstvenega tveganja v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 109a(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za izračun modula tveganja zdravstvenega zavarovanja v standardni formuli za zahtevani solventnostni kapital bi bilo treba določiti standardne odklone za tveganje premije in rezervacije v zvezi s specifičnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi, ki dovoljujejo deljenje zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami.

(2)

Takšne standardne odklone bi bilo treba določiti samo v zvezi z Zorgverzekeringswet (Zakon o zdravstvenem zavarovanju), ki predpisuje obvezno osnovno zdravstveno zavarovanje (basisverzekering) na Nizozemskem (v nadaljnjem besedilu: sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja na Nizozemskem). Glede na raziskavo Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine je sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja na Nizozemskem edini takšen sistem v Uniji, ki izpolnjuje merila iz člena 109a(4) in (5) Direktive 2009/138/ES.

(3)

Standardni odkloni v tej uredbi so bili določeni ob upoštevanju izračunov, ki jih je zagotovila banka De Nederlandsche Bank.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(5)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardni odkloni

Zavarovalnice in pozavarovalnice za zavarovanja in proporcionalna pozavarovanja za stroške zdravljenja, za katera velja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja na Nizozemskem, pri izračunu modula tveganja zdravstvenih zavarovanj uporabljajo naslednje standardne odklone:

(a)

2,7 % za tveganje premije NSLT zdravstvenih zavarovanj;

(b)

5 % za tveganje rezervacije NSLT zdravstvenih zavarovanj.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/11


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2014

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki in predlogami za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter za izmenjavo podatkov med nadzornimi organi v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti člena 249(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja in izmenjave informacij, ki se lahko izvajajo dvostransko ali večstransko med nadzornimi organi, so postopki in predloge zlasti pomembni za olajšanje učinkovite in usklajene izmenjave informacij med nadzornimi organi v kolegiju nadzornikov, saj bi kolegij nadzornikov moral biti glavna platforma za izmenjavo informacij med nadzornimi organi skupine.

(2)

Navedeni postopki in predloge so namenjeni nadzornim organom v kolegiju nadzornikov, ki v okviru dogovora o usklajevanju odločajo o informacijah, ki so potrebne za dejavnosti kolegija nadzornikov, in načinih, na katere se izmenjujejo, v skladu s členom 357 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (2).

(3)

Uspešen in učinkovit nadzor zahteva, da se pri izmenjavi informacij in sodelovanju med nadzornimi organi upoštevajo narava, velikost in kompleksnost skupine, dostopnost in vrsta informacij ter najnovejši in najbolj relevantni podatki.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(5)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izmenjava informacij med nadzornimi organi v kolegiju nadzornikov

Nadzorni organi v kolegiju nadzornikov informacije izmenjujejo sistematično, in sicer vsaj enkrat na leto, po potrebi pa tudi priložnostno.

Člen 2

Rok za izmenjavo informacij

1.   Nadzorni organi v kolegiju nadzornikov se dogovorijo o roku za vsako sistematično ali priložnostno izmenjavo informacij.

2.   Odstopanja od dogovorjenih rokov se zadevnim nadzornim organom sporočijo vnaprej, skupaj z ustrezno utemeljitvijo.

Člen 3

Način izmenjave informacij

Nadzorni organi v kolegiju nadzornikov se dogovorijo o varni elektronski obliki izmenjave informacij ter o obliki podatkov, v kateri se izmenjujejo navedene informacije.

Člen 4

Valuta

Nadzorni organi znotraj kolegija nadzornikov pri izmenjavi informacij zneske navajajo v valuti, v kateri so bile informacije sporočene, razen če se nadzorni organi v kolegiju nadzornikov v okviru dogovora o usklajevanju, sklenjenega v skladu s členom 284(4) Direktive 2009/138/ES, ne dogovorijo drugače.

Člen 5

Jezik

Nadzorni organi si informacije izmenjujejo v jeziku, ki ga člani kolegija nadzornikov najpogosteje razumejo, razen če se nadzorni organi v kolegiju nadzornikov v okviru dogovora o usklajevanju, sklenjenega v skladu s členom 248(4) Direktive 2009/138/ES, ne dogovorijo drugače.

Člen 6

Pregled informacij, ki se izmenjujejo v kolegiju nadzornikov

Nadzornik skupine drugim nadzornim organom v kolegiju nadzornikov predloži pregled informacij, ki se morajo izmenjevati v skladu s členom 357 Delegirane uredbe (EU) 2015/35 tako, da uporabi predlogo v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 7

Predložitev glavnih ugotovitev po postopku nadzornega pregleda

1.   Drugi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov nadzorniku skupine predložijo glavne ugotovitve iz postopka nadzornega pregleda, opravljenega na ravni posameznega podjetja, v skladu s členom 357(2)(c) Delegirane uredbe (EU) 2015/35 tako, da uporabijo predlogo v Prilogi II k tej uredbi.

2.   Nadzornik skupine drugim nadzornim organom v kolegiju nadzornikov predloži glavne ugotovitve iz postopka nadzornega pregleda, opravljenega na ravni skupine, v skladu s točko (iii) člena 357(3)(a) Delegirane uredbe (EU) 2015/35 tako, da uporabi predlogo v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 8

Sodelovanje in izmenjava informacij med nadzornimi organi izven kolegija nadzornikov

1.   Če nadzorni organ v kolegiju nadzornikov informacije, ki so pomembne za nadzor skupine, dvostransko ali večstransko deli z nekaterimi drugimi nadzornimi organi v kolegiju nadzornikov, mora te informacije v razumnem roku sporočiti nadzorniku skupine. Nadzornik skupine zagotovi, da se informacije sporočijo vsem drugim zadevnim nadzornim organom znotraj kolegija nadzornikov med ali pred naslednjim sestankom kolegija.

2.   Če nadzorni organ v kolegiju nadzornikov od tretje osebe prejme informacije, ki so pomembne za nadzor skupine, in te informacije deli z nekaterimi drugimi nadzornimi organi v kolegiju nadzornikov, o teh informacijah ob upoštevanju morebitnih omejitev v zvezi z zaupnostjo, ki jih naloži tretja oseba ali določa zakonodaja, v razumnem roku čim bolj izčrpno poroča nadzorniku skupine. Nadzornik skupine zagotovi, da se informacije sporočijo vsem drugim zadevnim nadzornim organom znotraj kolegija nadzornikov med ali pred naslednjim sestankom kolegija.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


PRILOGA I

Pregled informacij, ki se izmenjujejo v kolegiju nadzornikov

Vrsta informacij

Naziv podjetja

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju

Redno poročilo nadzorniku

Predloge za kvantitativno poročanje

Glavne ugotovitve postopka nadzornega pregleda

Drugi izbrani podatki

Udeleženo podjetje

Element

 

 

 

 

 

Pogostost

 

 

 

 

 

Rok

 

 

 

 

 

Hčerinsko podjetje

Element

 

 

 

 

 

Pogostost

 

 

 

 

 

Rok

 

 

 

 

 

Drugo povezano podjetje

Element

 

 

 

 

 

Pogostost

 

 

 

 

 

Rok

 

 

 

 

 

V pregledu so navedeni elementi informacij, ki se izmenjajo, vključno z relevantnimi deli opisnih poročil, ustreznimi predlogami za kvantitativno poročanje, glavnimi ugotovitvami po postopku nadzornega pregleda in drugimi izbranimi podatki ter roki in pogostostjo, kot je bilo dogovorjeno v kolegiju nadzornikov.


PRILOGA II

Predložitev glavnih ugotovitev po postopku nadzornega pregleda

Naziv posameznega podjetja ali skupine

 

Rezultat ocene tveganj in zadevnih načrtovanih nadzornih dejavnosti

Opis

 

Ugotovitve preverjanj/pregledov na kraju samem in dejavnosti izven njega

Opis

 

Zadevni nadzorni ukrepi

Opis

 

Glavne ugotovitve po postopku nadzornega pregleda vključujejo rezultat ocene tveganj, zadevne načrtovane nadzorne dejavnosti, ugotovitve preverjanj in pregledov na kraju samem ter dejavnosti izven njega in zadevne nadzorne ukrepe, ki so bili dogovorjeni v kolegiju nadzornikov.


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/16


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2015

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s postopki za ocenjevanje zunanjih bonitetnih ocen v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti četrtega pododstavka člena 44(4a) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodatne ocene primernosti zunanjih bonitetnih ocen iz člena 44(4a) Direktive 2009/138/ES naj bi predstavljale ključno in pomembno dejavnost v okviru sistema upravljanja tveganj, saj zmanjšujejo tveganja, povezana z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala.

(2)

Postopkovni vidiki dodatnih ocen se morajo odražati v pravilih zavarovalnic in pozavarovalnic v zvezi z upravljanjem tveganj iz člena 41(3) Direktive 2009/138/ES, saj so dodatne ocene del sistema upravljanja tveganj.

(3)

Ko te zavarovalnice in pozavarovalnice postopkovne vidike dodatnih ocen vključijo v svoja pravila v zvezi z upravljanjem tveganj in dokumentirajo rezultate dodatnih ocen in način, kako se te ocene izvajajo, je treba upoštevati naravo, obseg in kompleksnost poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(5)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pravila glede upravljanja tveganj

Za ocenjevanje primernosti zunanjih bonitetnih ocen, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala, na podlagi dodatnih ocen iz člena 44(4a) Direktive 2009/138/ES zavarovalnice in pozavarovalnice v svoja pravila za upravljanje tveganj vključijo:

(a)

obseg in pogostost dodatnih ocen;

(b)

način izvajanja dodatnih ocen, vključno s predpostavkami, na katerih temeljijo;

(c)

pogostost rednega pregledovanja dodatnih ocen in pogojev, ki zahtevajo ad hoc pregled dodatnih ocen.

Člen 2

Naloge funkcije upravljanja tveganj

Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo, da funkcija upravljanja tveganj skrbi za dodatne ocene v skladu s pravili za upravljanje tveganj iz člena 1 in ustrezno upošteva rezultate dodatnih ocen pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala.

Člen 3

Informacije, ki se uporabijo za dodatne ocene

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izvajanju dodatnih ocen uporabljajo informacije iz zanesljivih in aktualnih virov.

Člen 4

Pregled dodatnih ocen

1.   V skladu s členom 41(3) Direktive 2009/138/ES zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj enkrat na leto pregledajo svoje dodatne ocene.

2.   Zavarovalnice in pozavarovalnice dodatne ocene pregledujejo tudi ad hoc, če so izpolnjeni pogoji iz člena 1(c) ali če predpostavke, na katerih temeljijo ocene, ne veljajo več.

Člen 5

Dokumentacija

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo:

(a)

način izvedbe dodatnih ocen in rezultate teh ocen;

(b)

obseg, v katerem so rezultati dodatnih ocen upoštevani pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/18


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2016

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z indeksom lastniških vrednostnih papirjev za simetrično prilagoditev standardne kapitalske zahteve lastniških vrednostnih papirjev v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) in zlasti člena 109a(2)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev, da se z indeksom lastniških vrednostnih papirjev meri tržna cena razpršenega portfelja lastniških vrednostnih papirjev, ki je reprezentativen za vrsto lastniških vrednostnih papirjev, ki jih običajno držijo zavarovalnice in pozavarovalnice, kot zahteva člen 172 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (2), bi moralo indeks sestavljati več obstoječih indeksov lastniških vrednostnih papirjev za zadevne trge. Da bi se dosegla primerljivost ravni navedenih indeksov lastniških vrednostnih papirjev, bi bilo treba raven vsakega indeksa na začetku primernega časovnega obdobja iz člena 106(2) Direktive 2009/138/ES določiti na 100 odstotnih točk.

(2)

Vrednost indeksa lastniških vrednostnih papirjev čez dan niha. Zato je treba pojasniti, katera vrednost se mora uporabiti za določen dan. Ker borze niso vsak dan odprte za trgovanje, je treba določiti tudi, za katere dneve je treba izračunati ravni indeksa lastniških vrednostnih papirjev. Zato bi bilo treba opredeliti pojma „zadnja raven“ in „delovni dan“.

(3)

Indeks lastniških vrednostnih papirjev bi moral biti skladen z zahtevami iz člena 172 Delegirane uredbe (EU) 2015/35.

(4)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(5)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zadnja raven“ pomeni zadnjo vrednost indeksa lastniških vrednostnih papirjev za referenčni dan, ki jo objavi izdajatelj indeksa lastniških vrednostnih papirjev;

2.

„delovni dan“ pomeni vsak dan razen sobot in nedelj.

Člen 2

Izračun indeksa lastniških vrednostnih papirjev

1.   Raven indeksa lastniških vrednostnih papirjev iz člena 106(2) Direktive 2009/138/ES se določi za vsak delovni dan.

Raven indeksa lastniških vrednostnih papirjev za posamezni delovni dan je vsota prispevkov vseh indeksov lastniških vrednostnih papirjev, ki so vključeni v Prilogo, na navedeni delovni dan.

Prispevek vsakega indeksa lastniških vrednostnih papirjev iz Priloge za posamezni delovni dan je enak njegovi normalizirani ravni za delovni dan, pomnoženi z ustrezno utežjo indeksa lastniških vrednostnih papirjev, kot je določena v Prilogi.

2.   Normalizirana raven vsakega indeksa lastniških vrednostnih papirjev iz Priloge za posamezni delovni dan je njegova zadnja raven na navedeni delovni dan, deljena z zadnjo ravnjo na prvi dan 36-mesečnega obdobja, ki se konča na delovni dan, za katerega se računa raven indeksa lastniških vrednostnih papirjev, kot je opredeljen v členu 172(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/35. Če zadnja raven indeksa lastniških vrednostnih papirjev za posamezni dan ni na voljo, se uporabi najaktualnejša zadnja raven pred tem dnem.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


PRILOGA

Indeksi lastniških vrednostnih papirjev in uteži

Indeksi lastniških vrednostnih papirjev (indeksi cen)

Uteži

AEX

0,14

CAC 40

0,14

DAX

0,14

FTSE All-Share Index

0,14

FTSE MIB Index

0,08

IBEX 35

0,08

Nikkei 225

0,02

OMX Stockholm 30 Index

0,08

S&P 500

0,08

SMI

0,02

WIG30

0,08


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/21


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2017

z dne 11. novembra 2015

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s prilagojenimi faktorji za izračun kapitalskih zahtev za valutno tveganje za valute, vezane na euro, v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1) ter zlasti člena 109a(2)(c) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prilagoditve v tej uredbi upoštevajo natančna merila, določena v členu 188(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (2).

(2)

Za zagotavljanje dosledne obravnave valut, vezanih na euro, v izračunu kapitalskih zahtev za valutno tveganje je treba zagotoviti prilagojene faktorje za valutno tveganje v zvezi z menjalnimi tečaji med eurom in valutami, vezanimi na euro, ter v zvezi z menjalnimi tečaji med dvema valutama, ki sta vezani na euro.

(3)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine predložil Komisiji.

(4)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilagojeni faktorji za valutno tveganje, če je lokalna ali tuja valuta euro

Če je lokalna ali tuja valuta euro, se za namene člena 188(3) in (4) Delegirane uredbe (EU) 2015/35 25-odstotni faktor nadomesti z:

(a)

0,39 %, če je druga valuta danska krona (DKK);

(b)

1,81 %, če je druga valuta lev (BGN);

(c)

2,18 %, če je druga valuta zahodnoafriški frank CFA (BCEAO) (XOF);

(d)

1,96 %, če je druga valuta srednjeafriški frank CFA (BEAC) (XAF);

(e)

2,00 %, če je druga valuta komorski frank (KMF).

Člen 2

Prilagojeni faktorji za valutno tveganje, če sta lokalna in tuja valuta vezani na euro

Za namene člena 188(3) in (4) Delegirane uredbe (EU) 2015/35 se 25-odstotni faktor nadomesti z:

(a)

2,24 %, če sta valuti DKK in BGN;

(b)

2,62 %, če sta valuti DKK in XOF;

(c)

2,40 %, če sta valuti DKK in XAF;

(d)

2,44 %, če sta valuti DKK in KMF;

(e)

4,06 %, če sta valuti BGN in XOF;

(f)

3,85 %, če sta valuti BGN in XAF;

(g)

3,89 %, če sta valuti BGN in KMF;

(h)

4,23 %, če sta valuti XOF in XAF;

(i)

4,27 %, če sta valuti XOF in KMF;

(j)

4,04 %, če sta valuti XAF in KMF.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/23


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2018

z dne 11. novembra 2015

o umiku sprejetja zaveze dveh proizvajalcev izvoznikov v okviru Izvedbenega sklepa 2013/707/EU o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije („Pogodba“),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna protidampinška uredba“) in zlasti člena 8 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2) („osnovna protisubvencijska uredba“) in zlasti člena 13 Uredbe,

po obvestitvi držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   ZAVEZA IN DRUGI OBSTOJEČI UKREPI

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (3) določila začasne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija („modulov“) in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) ali ki so od tam poslani, v Evropsko unijo („Unija“).

(2)

Skupina proizvajalcev izvoznikov je kitajsko gospodarsko zbornico za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“) pooblastila, naj v njihovem imenu Komisiji predloži cenovno zavezo, kar se je tudi zgodilo. Iz pogojev navedene cenovne zaveze je razvidno, da ta predstavlja sveženj individualnih cenovnih zavez za vsakega proizvajalca izvoznika, pri čemer ta sveženj zaradi praktičnih razlogov usklajuje CCCME.

(3)

Komisija je s Sklepom 2013/423/EU (4) sprejela navedeno cenovno zavezo glede začasne protidampinške dajatve. Komisija je z Uredbo (EU) št. 748/2013 (5) spremenila Uredbo (EU) št. 513/2013, in sicer je uvedla tehnične spremembe, potrebne za sprejetje zaveze glede začasne protidampinške dajatve.

(4)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1238/2013 (6) določil dokončno protidampinško dajatev na uvoz modulov in celic s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani („zadevni izdelki“), v Unijo. Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2013 (7) prav tako določil dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo.

(5)

Po obvestilu skupine proizvajalcev izvoznikov („proizvajalci izvozniki“) in CCCME o spremenjeni različici zaveze je Komisija z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU (8) potrdila sprejetje cenovne zaveze, kakor je bila spremenjena („zaveza“), za obdobje uporabe dokončnih ukrepov. Priloga k temu sklepu med drugim navaja proizvajalce izvoznike, za katere je bila zaveza sprejeta:

(a)

Chint Solar (Zhejiang) Co. Ltd skupaj z njenimi povezanimi družbami v Evropski uniji, ki so združeno zajete z dodatno oznako TARIC: B810 („Chint Solar“); ter

(b)

Hangzhou Zhejiang University Sunny Energy Science and Technology Co. Ltd in Zhejiang Jinbest Energy Science and Technology Co. Ltd, ki so združeno zajete z dodatno oznako TARIC: B825 („Sunny Energy“).

(6)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/657/EU (9) sprejela predlog skupine proizvajalcev izvoznikov in CCCME za pojasnila v zvezi z izvajanjem zaveze za zadevni izdelek, ki ga zaveza zajema, in sicer module in celice s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, trenutno uvrščene pod oznake KN ex 8541 40 90 (oznake TARIC 8541409021, 8541409029, 8541409031 in 8541409039), ki jih proizvajajo proizvajalci izvozniki („zajeti izdelek“). Protidampinške in izravnalne dajatve iz uvodne izjave 4 so skupaj z zavezo imenovane „ukrepi“.

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/866 (10) umaknila svoje sprejetje zaveze za tri proizvajalce izvoznike.

(8)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1403 (11) umaknila svoje sprejetje zaveze za še enega od proizvajalcev izvoznikov.

B.   POGOJI ZAVEZE, KI SO BILI KRŠENI

(9)

Vsaka družba, ki je predložila sprejeto zavezo, se je zavezala prodajati samo tiste izdelke, ki so zajeti v zavezi in jih je družba proizvedla sama. Prodaja izdelkov, ki so jih proizvedle druge družbe, ni dovoljena.

(10)

Proizvajalci izvozniki so se med drugim strinjali, da zajetega izdelka ne bodo prodajali prvi neodvisni stranki v Uniji pod določeno minimalno uvozno ceno („MIP“) v okviru povezane letne ravni uvoza v Unijo, določene v zavezi.

(11)

V zavezi je prav tako v okviru neizčrpnega seznama pojasnjeno, kaj šteje za kršitev zaveze. Navedeni seznam zlasti vključuje sklepanje kompenzacijskih dogovorov s strankami in zavajajoče deklaracije glede porekla zadevnega izdelka ali identitete izvoznika. Kršitev pomeni tudi vključitev v sistem trgovanja, ki predstavlja tveganje za izogibanje. V seznamu je zajeto tudi, da izdajanje trgovinskih računov, kot je opredeljeno v zavezi, pri katerih osnovne finančne transakcije niso v skladu z nominalno vrednostjo, pomeni kršitev zaveze.

(12)

Proizvajalci izvozniki so se prav tako zavezali, da razen zajetega izdelka istim strankam, katerim prodajajo zajeti izdelek („omejitev vzporedne prodaje“), ne bodo prodajali nobenih drugih izdelkov, ki jih proizvajajo ali z njimi trgujejo, v obsegu, ki bi presegel določen omejen majhni delež celotne vrednosti prodaje zajetega izdelka.

(13)

Z zavezo se proizvajalci izvozniki tudi obvezujejo, da bodo Komisiji za vsako četrtletje in v določenih rokih predložili podrobne informacije o celotnem izvozu in nadaljnji prodaji v Unijo („četrtletna poročila“). To pomeni, da morajo biti podatki v teh četrtletnih poročilih popolni in pravilni ter da so sporočene transakcije popolnoma v skladu s pogoji zaveze. Poročati je treba tudi o prodaji izdelkov, ki niso zajeti izdelek, istim strankam.

(14)

Za zagotovitev skladnosti z zavezo so se proizvajalci izvozniki prav tako obvezali, da bodo v svojih prostorih dovolili preveritvene obiske, da se preveri točnost in popolnost podatkov iz četrtletnih poročil, ki so bili predloženi Komisiji, ter da bodo predložili vse podatke, ki jih Komisija šteje za potrebne.

C.   POGOJI ZAVEZE, KI OMOGOČAJO UMIK S STRANI KOMISIJE, ČE KRŠITVE NI

(15)

V zavezi je določeno, da lahko Komisija umakne sprejetje zaveze v kateri koli fazi njenega obdobja uporabe, če se spremljanje in izvrševanje izkažeta za neizvedljiva.

D.   SPREMLJANJE PROIZVAJALCEV IZVOZNIKOV

(16)

Komisija je med spremljanjem skladnosti z zavezo preverila informacije, ki sta jih predložila dva proizvajalca izvoznika, navedena v uvodni izjavi 5, in so bile relevantne za zavezo. Preveritveni obiski so se izvedli tudi v prostorih navedenih proizvajalcev izvoznikov. Ugotovitve iz uvodnih izjav 17 do 27 v nadaljevanju obravnavajo težave, ugotovljene za družbi Chint Solar in Sunny Energy, zaradi katerih je Komisija dolžna umakniti sprejetje zaveze za ta dva proizvajalca izvoznika.

E.   RAZLOGI ZA UMIK SPREJETJA ZAVEZE

(i)   Chint Solar

(17)

Povezane družbe družbe Chint Solar v Uniji, navedene v uvodni izjavi 5(a), so zajeti izdelek v letih 2013 in 2014 prodajale neodvisnim strankam v Uniji. Ta prodaja Komisija ni bila sporočena v roku, določenem v zavezi. Nepopolno poročilo je bilo predloženo šele na začetku preveritvenega obiska. Komisija je zato sklenila, da je družba Chint Solar kršila svoje obveznosti poročanja.

(18)

Družba Chint Solar je v Unijo prodajala tudi module, ki jih je proizvedla povezana družba, ki ni predložila zaveze. Komisija je analizirala to prakso in ugotovila, da je družba Chint Solar kršila obveznost prodaje samo tistih modulov, ki jih je proizvedla družba, ki je bila vključena v zavezo.

(19)

Poleg tega je povezani proizvajalec modulov v Uniji te izdelke med drugim prodajal eni od strank družbe Chint Solar ali strankam, povezanim z eno od strank družbe Chint Solar. Velik del te prodaje je bil opravljen po cenah, nižjih od MIP. Komisija je analizirala ta poslovni model. Komisija je ugotovila, da prodaja po cenah, ki so bile nižje od MIP, stranki družbe Chint Solar ali stranki, povezani s stranko te družbe, predstavlja kompenzacijski dogovor in da je družba s tem kršila obveznost iz zaveze, v skladu s katero ne bi smela sklepati kompenzacijskih dogovorov.

(20)

Poleg tega družba Chint Solar delno proizvaja module na podlagi sporazumov o proizvajalcih originalne opreme („OEM“). Pogodbeni sporazum z eno od skupin strank OEM omogoča prodajo tej skupini strank v kraje namembnosti znotraj in zunaj Unije. Družba Chint Solar ni zagotovila vseh informacij, ki so za Komisijo nujne za spremljanje zaveze. Za drugo skupino strank OEM je bilo pri preverjanju ugotovljeno, da so bili vsaj v enem primeru moduli dostavljeni članom te skupine v Uniji kot tudi izven Unije.

(21)

Ta poslovni model povzroča tveganje izogibanja v obliki navzkrižne kompenzacije MIP. Natančneje, to bi se zgodilo, če bi se moduli prodajali skupinam strank OEM prek povezane družbe družbe Chint Solar, ki ni predložila zaveze.

(22)

Komisija je ugotovila, da je zaradi ugotovljenega vzorca trgovanja spremljanje zaveze družbe Chint Solar praktično neizvedljivo.

(ii)   Sunny Energy

(23)

Družba Sunny Energy je izdala več trgovinskih računov za solarne module, katerih nominalna vrednost je bila v skladu z MIP. Vendar je bilo pri pregledu zadevnih računov, ki jih je družba Sunny Energy predložila kitajskim organom, pristojnim za DDV, ugotovljeno, da so te prodajne transakcije vključevale tudi izdelke, ki jih zaveza ne zajema, npr. inverterje in kable, ki so v zavezi opredeljeni kot „drugi izdelki“, prodaja teh izdelkov pa ni bila sporočena Komisiji. Poleg tega je prodaja teh „drugih izdelkov“ istim strankam presegla omejitev vzporedne prodaje, ki je dovoljena v okviru zaveze. Pri tem gre za kršitve obveznosti poročanja in omejitve prodaje „drugih izdelkov“ istim strankam.

(24)

S preveritvenim obiskom je bilo poleg tega ugotovljeno, da je bila prodajna cena solarnih modulov na računih, ki jih je družba Sunny Energy predložila kitajskim organom, pristojnim za DDV, nižja od cene na računih na podlagi zaveze. Komisija je analizirala to prakso in ugotovila, da je družba Sunny Energy kršila zavezo z izdajo trgovinskih računov, na katerih nominalna vrednost ne ustreza finančnim transakcijam, ki so osnova zanje.

(25)

Družba Sunny Energy je v daljšem časovnem obdobju izvažala tudi „druge izdelke“ v carinsko skladišče v Uniji. Carinjenje teh izdelkov poteka po tem, ko jih kupci naročijo. Ta prodaja ne spada v okvir spremljanja s strani Komisije.

(26)

Komisija je analizirala posledice tega vzorca trgovanja in ugotovila, da obstaja visoko tveganje navzkrižne kompenzacije MIP, in sicer če se izdelki iz carinskega skladišča, ki so zajeti v zavezi, in tisti, ki niso zajeti, prodajajo istim strankam. Komisija je ugotovila, da je zaradi ugotovljenega vzorca trgovanja spremljanje zaveze družbe Sunny Energy v praksi neizvedljivo.

(27)

Poleg tega je bilo pri pregledu evidenc o transakcijah na kraju samem ugotovljeno, da ena stranka ni plačala celotnega zneska zadevne prodajne transakcije. Nadaljnja analiza je pokazala, da je navedeno delno plačilo privedlo do prodajne cene, nižje od MIP. Prodaja po cenah, nižjih od MIP, se šteje za kršitev zaveze.

(iii)   Sklepi

(28)

Ugotovitve o kršitvi zaveze in njeni neizvedljivosti za družbi Chint Solar in Sunny Energy utemeljujejo umik sprejetja zaveze za ta dva proizvajalca izvoznika v skladu s členom 8(7) in 8(9) osnovne protidampinške uredbe ter členom 13(7) in 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe ter v skladu s pogoji zaveze.

F.   OCENA IZVEDLJIVOSTI CELOTNE ZAVEZE

(29)

Zaveza določa, da kršitev s strani posameznega proizvajalca izvoznika ne privede samodejno do umika sprejetja zaveze za vse proizvajalce izvoznike. V takem primeru Komisija oceni vpliv te kršitve na izvedljivost zaveze z učinkom za vse proizvajalce izvoznike in CCCME.

(30)

Komisija je ustrezno ocenila vpliv kršitev s strani družb Chint Solar in Sunny Energy na izvedljivost zaveze z učinkom za vse proizvajalce izvoznike in CCCME.

(31)

Odgovornost za kršitve se pripiše samo zadevnima proizvajalcema izvoznikoma. S spremljanjem niso bile razkrite nobene sistematične kršitve s strani velikega števila proizvajalcev izvoznikov ali CCCME.

(32)

Komisija zato ugotavlja, da delovanje v skladu z zavezo na splošno ni ogroženo in da ni razlogov za umik sprejetja zaveze za vse proizvajalce izvoznike in CCCME.

G.   PISNA STALIŠČA IN ZASLIŠANJA

(33)

Zainteresirane strani so imele priložnost, da izrazijo svoja stališča in predložijo pripombe v skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe. Družbi Chint Solar in Sunny Energy sta predložili pripombe in bili zaslišani. Pripombe je predložila še ena od zainteresiranih strani.

(34)

Na zaslišanjih sta družbi Chint Solar in Sunny Energy potrdili, da je do določenih kršitev prišlo, vendar sta se zavezali, da bosta v prihodnje zavezo spoštovali, ter poudarili, da se jima kršitve zdijo zanemarljive.

(i)   Chint Solar

Prodaja modulov, ki jih je proizvedla povezana družba, ki ni predložila zaveze, v Unijo

(35)

Družba Chint Solar je trdila, da kljub odgovorom, ki jih je v okviru prvotne preiskave predložil povezani proizvajalec iz uvodne izjave 18, Komisija navedenega proizvajalca ni vključila niti v predlog za vzorčenje proizvajalcev niti na seznam sodelujočih proizvajalcev, za katere veljajo dokončne ugotovitve prvotne preiskave. Po njihovem mnenju družba Chint Solar zaradi teh opustitev ni mogla razumeti različnih statusov njenih proizvajalcev.

(36)

Komisija zavrača to trditev. Prvič, predlog za vzorčenje se je nanašal tako na posamezne proizvajalce kot na skupine družb. Iz besedila in seznama družb, ki je priložen predlogu za vzorčenje, jasno izhaja, da je na eno skupino družb navedena ena družba. Dejansko je imela večina družb, predlaganih za vzorčenje, več povezanih družb v LRK, v predlogu za vzorčenje pa je bila navedena le ena družba na skupino družb.

(37)

Drugič, v nasprotju s predlogom za vzorčenje, seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, naveden v izvedbenih uredbah, ki uvajajo začasne in dokončne protidampinške in izravnalne dajatve za zadevni izdelek, vsebuje vse družbe znotraj skupin družb. Komisija meni, da je imela družba Chint Solar po razkritjih v začasni in končni fazi prvotnih preiskav dovolj časa, da opozori na netočnosti na seznamu sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Družba Chint Solar ni predložila nobene pripombe.

Obveznosti poročanja povezanih uvoznikov v Uniji

(38)

Družba Chint Solar je trdila tudi, da ni vedela za obveznost poročanja o svojih povezanih družbah v Uniji, navedeno v uvodni izjavi 5(a), saj družba Chint Solar ni bila uradno obveščena o sprejetju zaveze, ponujene s strani teh povezanih družb. Poleg tega je trdila tudi, da tem povezanim družbam v Uniji ni bil zagotovljen neodvisen dostop do sistema poročanja, s čimer je postala predložitev njihovih četrtletnih poročil neizvedljiva.

(39)

Komisija te trditve zavrača. Družba Chint Solar je bila dolžna poročati o transakcijah pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji, vendar tega ni storila iz naslednjih razlogov:

(a)

Ponujena zaveza ene od povezanih družb v Uniji, navedene v uvodni izjavi 5(a), je bila sprejeta že ob uvedbi začasne protidampinške dajatve (12). Določbe zaveze jasno določajo, da mora družba poročati o nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji.

(b)

Ponujena zaveza druge povezane družbe v Uniji, navedene v uvodni izjavi 5(a), je bila sprejeta za obdobje uporabe dokončnih ukrepov (13). Vendar po sprejetju zaveze ni prišlo do prodaje tej povezani družbi. Zato trditve družbe Chint Solar v zvezi s to družbo niso relevantne.

(c)

CCCME koordinira vlaganje vseh četrtletnih poročil družb, ki so predmet zaveze, vključno s četrtletnimi poročili o nadaljnji prodaji. Družba Chint Solar bi lahko tako pridobila nadaljnje informacije o svojih obveznostih poročanja na podlagi zaveze.

(d)

Družba Chint Solar je predložila nepopolno četrtletno poročilo na začetku preveritvenega obiska. To potrjuje, da se je družba Chint Solar zavedala obveznosti poročanja njenih povezanih družb v Uniji.

Brez bistvene kršitve

(40)

Družba Chint Solar je trdila tudi, da ni prišlo do bistvene kršitve, saj so bile nesporočene transakcije zanemarljive v primerjavi s celotnim številom prodajnih transakcij.

(41)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Družba Chint Solar ni predložila nobenega četrtletnega poročila o transakcijah nadaljnje prodaje njenih povezanih družb iz uvodne izjave 5(a) od začetka veljavnosti zaveze. To velja ne glede na število nesporočenih transakcij. Komisija zato potrjuje svojo ugotovitev, da je družba Chint Solar kršila svojo obveznost poročanja na podlagi zaveze.

Prodaja povezanega proizvajalca v Uniji

(42)

Družba Chint Solar je prav tako nasprotovala trditvi, da je kršila obveznost iz zaveze, tj. da ne bo sklenila kompenzacijskega dogovora, kar je utemeljila z:

(a)

Družba Chint Solar je uradno obvestila Komisijo o prevzemu proizvajalca modulov iz Unije iz uvodne izjave 19, na kar se Komisija ni odzvala.

(b)

Zaradi splošne kompleksnosti zaveze je Komisija sčasoma za isti scenarij dajala različne odgovore. Zato je razumljivo, da družba Chint Solar ni preučila tveganja kompenzacijskih dogovorov do razkritja o nameri Komisije, da umakne sprejetje zaveze.

(c)

Za prodajo povezanega proizvajalca v Uniji ne bi smeli veljati pogoji iz zaveze, saj ta zajema le module in celice s poreklom ali poslane iz LRK.

(d)

Družba Chint Solar ni imela namena izvajati kakršne koli navzkrižne kompenzacije s prodajo izdelka, tako iz LRK kot s strani povezanega proizvajalca v Uniji, isti stranki družbe Chint Solar. Te vzporedne prodaje upravičuje razlika v specifikacijah izdelka in trgovinskih navadah zadevne stranke družbe Chint Solar. Družba Chint Solar je prav tako trdila, da je bila prodajna cena povezanega proizvajalca v Uniji v skladu s tržno ceno. Poleg tega se je družba Chint Solar zavezala, da bo prenehala s prodajo zadevnega izdelka stranki iz LRK, zagotavljala četrtletna poročila o prodaji njenega povezanega proizvajalca v Uniji in omogočila preverjanje točnosti teh poročil.

(43)

Komisija teh trditev ne more sprejeti. Prvič, Komisija družbe Chint Solar ni kritizirala, ker ta ni priglasila prevzema, vendar zaradi vzporedne prodaje, opisane v uvodni izjavi 19.

(44)

Drugič, družba Chint Solar navaja odgovore služb Komisije, ki so nezavezujoči, zunaj konteksta. Navedeni odgovori niso povezani z zavezo, da družba ne bo sklenila kompenzacijskega dogovora.

(45)

Tretjič, jasno je, da prodaja proizvajalca Unije ne more biti predmet zaveze. Vendar se kompenzacijski dogovori, ki jih je odkrila Komisija, nanašajo na vzporedno prodajo tega povezanega proizvajalca Unije stranki družbe Chint Solar ali stranki, povezani s stranko družbe Chint Solar. Razlika v specifikacijah izdelka z vidika navzkrižne kompenzacije ni relevantna. Poleg tega je nepomembno, ali je bila prodaja opravljena po tržnih cenah, saj so bile te cene nižje od MIP.

(46)

Komisija je analizirala tudi dodatne zaveze družbe Chint Solar in ugotovila, da se te nanašajo samo na nevarnost kompenzacijskih dogovorov v zvezi z eno določeno stranko. Poleg tega predstavljajo dodatno breme pri spremljanju zaveze, in sicer zaradi dodatnega preverjanja dodatnih četrtletnih poročil.

Komisija zato potrjuje svojo oceno, da je družba Chint Solar kršila svojo zavezo, da ne bo sklepala kompenzacijskih dogovorov.

Prodaja proizvajalcem originalne opreme („OEM“)

(47)

Družba Chint Solar je tudi navedla, da ni prodala modulov stranki OEM iz uvodne izjave 20 v kraje namembnosti zunaj Unije. Poleg tega je družba Chint Solar zatrdila, da je Komisiji zagotovila vse informacije v zvezi s pogodbenim dogovorom z določenim OEM.

(48)

Družba Chint Solar je tudi pojasnila, da je v enem primeru zaradi posebnih okoliščin nenamerno izdelek dostavila članom druge skupine strank OEM v Uniji in zunaj nje, navedene v uvodni izjavi 20. Družba Chint Solar se je zavezala, da se v prihodnosti taka napaka ne bo več ponovila.

(49)

Komisija te trditve zavrača. Prvič, Komisija meni, da obstoj takega poslovnega modela povzroča tveganje izogibanja MIP v obliki navzkrižne kompenzacije. Do prodaje sicer ni prišlo, vendar to ne ublaži ugotovljenega tveganja navzkrižne kompenzacije. Poleg tega družba Chint Solar ni predložila nobenih podrobnosti o tem, kako zagotoviti, da do take nenamerne prodaje ne bo prišlo v prihodnosti.

Nediskriminatorna obravnava in spremembe na trgu sončne energije Unije

(50)

Družba Chint Solar je tudi navedla, da bi se ji morala v obdobju izvajanja zaveze zagotoviti pravočasna navodila in enake možnosti za popravke. Po njihovem vedenju je Komisija ugotovila tudi primere neporočanja in drugih kršitev pri drugih družbah, ki so predmet zaveze, ki pa niso privedli do umika zaveze.

(51)

Komisija to trditev zavrača, saj za nobeno drugo družbo ni bilo ugotovljeno, da krši zavezo iz istih razlogov kot družba Chint Solar.

(52)

Komisija zato te trditve družbe Chint Solar zavrača kot neutemeljene.

(53)

Družba Chint Solar je trdila tudi, da bi morala Komisija pri odločanju o umiku zaveze za družbo Chint Solar oceniti tudi spremembe na trgu sončne energije Unije, zlasti domnevni negativni vpliv protidampinških in izravnalnih ukrepov v sektorju sončne energije Unije.

(54)

Komisija to trditev zavrača, saj za presojo kršitev zaveze s strani družbe Chint Solar ni relevantna.

(ii)   Sunny Energy

Neporočanje

(55)

Družba Sunny Energy je izpodbijala trditev, da je kršila obveznost poročanja, saj je bilo vsaj o določeni prodaji „drugih izdelkov“ poročano Komisiji v enem od četrtletnih poročil, pripravljeno pa je bilo vsaj še eno poročilo, ki ni bilo predloženo Komisiji.

(56)

Komisija te trditve ne more sprejeti. Družba Sunny Energy je predložila četrtletno poročilo o„drugih izdelkih“ v prvem četrtletju po začetku veljavnosti zaveze. Vendar družba Sunny Energy ni predložila nadaljnjih četrtletnih poročil o „drugih izdelkih“ niti ni manjkajočih poročil o transakcijah nadoknadila v naslednjih četrtletnih poročilih.

Omejitev prodaje

(57)

Družba Sunny Energy je trdila tudi, da v večini primerov ni prišlo do bistvene kršitve zaveze in da je prodajna vrednost „drugih izdelkov“ omejitve vzporedne prodaje prekoračila za marginalen znesek.

(58)

Komisija zavrača ta argument. Pri prekoračitvi omejitve vzporedne prodaje vrednost prekoračitve ne igra nobene vloge, tudi če je ta zanemarljiva. Komisija zato potrjuje svojo ugotovitev, da je družba Sunny Energy kršila svojo obveznost poročanja na podlagi zaveze.

Sistem dvojnega zaračunavanja

(59)

Družba Sunny Energy je trdila, da so vrednosti na računu na podlagi zaveze, izstavljenem strankam družbe Sunny Energy, točne in da se uporabljajo za knjiženje transakcij družbe Sunny Energy. Plačilo za dano transakcijo prav tako temelji na računu na podlagi zaveze. Po njihovem mnenju je za doseganje skladnosti s pogoji zaveze pomembna le skupna vrednost računa z obračunanim DDV, in ne sama razčlenitev skupne vrednosti. Zato so bile temeljne finančne transakcije v skladu z njihovo nominalno vrednostjo. Poleg tega so razlike v vrednostih na računih na podlagi zaveze in računih z obračunanim DDV zanemarljive.

(60)

Komisija zavrača ta argument. Prvič, račun z obračunanim DDV vključuje ceno zadevnega izdelka in nesporočenih „drugih izdelkov“, za katere se je prodajna cena razlikovala od cen, navedenih na računu na podlagi zaveze. Drugič, družba Sunny Energy ni predložila nobenega prepričljivega argumenta za razliko med različnimi finančnimi in upravnimi dokumenti.

Delno plačilo

(61)

Družba Sunny Energy je tudi navedla, da je vzpostavila stik s stranko iz uvodne izjave 27 in prejela celotno plačilo zadevnega računa.

(62)

Komisija je to vzela na znanje; vendar je družba Sunny Energy ukrepe sprejela šele, ko je Komisija opazila težavo.

Prodaja iz skladišča v Uniji

(63)

Družba Sunny Energy je tudi navedla, da je pripravljena ustaviti prodajo „drugih izdelkov“ iz carinskega skladišča v Uniji iz uvodne izjave 25, da bi se izognila morebitnemu tveganju navzkrižne kompenzacije.

(64)

Komisija je ugotovila, da bi ta zaveza odpravila tveganje navzkrižne kompenzacije, vendar pa take zaveze ne bi bilo mogoče spremljati. Poleg tega te zaveze ne odpravljajo ugotovljenega vzorca trgovanja, ki je potekalo v daljšem časovnem obdobju.

(iii)   Pripombe druge zainteresirane strani

(65)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da sta družbi Chint Solar in Sunny Energy sistematično prodajali zadevni izdelek pod MIP ali pa se drugače izogibali MIP. Zainteresirana stran je pozvala k umiku teh družb iz zaveze.

(66)

Poleg tega je zainteresirana stran navedla, da število podjetij, umaknjenih iz zaveze, potrjuje vtis, ki prevladuje na trgu, da je bila zaveza kršena v širšem obsegu.

(67)

Komisija opozarja, da je zainteresirana stran v svojem stališču predložila neutemeljene predpostavke. Komisija s spremljanjem ni razkrila nobene sistematične kršitve s strani velikega števila proizvajalcev izvoznikov ali CCCME.

(iv)   Sklepi

(68)

Komisija zato potrjuje svoje ugotovitve o kršitvah zaveze s strani družb Chint Solar in Sunny Energy.

H.   UMIK SPREJETJA ZAVEZE IN NALOŽITEV DOKONČNIH DAJATEV

(69)

Zato je Komisija v skladu s členom 8(7) in členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe ter členom 13(7) in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe ter tudi v skladu s pogoji zaveze sklenila, da se sprejetje zaveze za družbi Chint Solar in Sunny Energy umakne.

(70)

V skladu s členom 8(9) osnovne protidampinške uredbe in členom 13(9) osnovne protisubvencijske uredbe se dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1238/2013, in dokončna izravnalna dajatev, uvedena s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 1239/2013, začneta avtomatično uporabljati za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslan, in ga proizvajata družbi Chint Solar (dodatna oznaka TARIC: B810) in Sunny Energy (dodatna oznaka TARIC: B825) z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

(71)

V informativne namene so v tabeli v Prilogi k tej uredbi navedeni proizvajalci izvozniki, za katere se sprejetje zaveze z Izvedbenim sklepom 2014/657/EU ne spremeni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprejetje zaveze z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU v zvezi z družbami (i) Chint Solar (Zhejiang) Co. Ltd skupaj z njenimi povezanimi družbami v Evropski uniji, ki so združeno zajete z dodatno oznako TARIC: B810, in (ii) Hangzhou Zhejiang University Sunny Energy Science and Technology Co. Ltd ter Zhejiang Jinbest Energy Science and Technology Co. Ltd, ki sta združeno zajeti z dodatno oznako TARIC: B825, se s tem umakne.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(3)  UL L 152, 5.6.2013, str. 5.

(4)  UL L 209, 3.8.2013, str. 26.

(5)  UL L 209, 3.8.2013, str. 1.

(6)  UL L 325, 5.12.2013, str. 1.

(7)  UL L 325, 5.12.2013, str. 66.

(8)  UL L 325, 5.12.2013, str. 214.

(9)  UL L 270, 11.9.2014, str. 6.

(10)  UL L 139, 5.6.2015, str. 30.

(11)  UL L 218, 19.8.2015, str. 1.

(12)  Sklep 2013/423/EU.

(13)  Izvedbeni sklep 2013/707/EU.


PRILOGA

Seznam družb:

Ime družbe

Dodatna oznaka TARIC

Jiangsu Aide Solar Energy Technology Co. Ltd

B798

Alternative Energy (AE) Solar Co. Ltd

B799

Anhui Chaoqun Power Co. Ltd

B800

Anji DaSol Solar Energy Science & Technology Co. Ltd

B802

Anhui Schutten Solar Energy Co. Ltd

Quanjiao Jingkun Trade Co. Ltd

B801

Anhui Titan PV Co. Ltd

B803

Xi'an SunOasis (Prime) Company Limited

TBEA SOLAR CO. LTD

XINJIANG SANG'O SOLAR EQUIPMENT

B804

Changzhou NESL Solartech Co. Ltd

B806

Changzhou Shangyou Lianyi Electronic Co. Ltd

B807

Changzhou Trina Solar Energy Co. Ltd

Trina Solar (Changzhou) Science & Technology Co. Ltd

Changzhou Youze Technology Co. Ltd

Trina Solar Energy (Shanghai) Co. Ltd

Yancheng Trina Solar Energy Technology Co. Ltd

B791

CHINALAND SOLAR ENERGY CO. LTD

B808

ChangZhou EGing Photovoltaic Technology Co. Ltd

B811

CIXI CITY RIXING ELECTRONICS CO. LTD

ANHUI RINENG ZHONGTIAN SEMICONDUCTOR DEVELOPMENT CO. LTD

HUOSHAN KEBO ENERGY & TECHNOLOGY CO. LTD

B812

CNPV Dongying Solar Power Co. Ltd

B813

CSG PVtech Co. Ltd

B814

China Sunergy (Nanjing) Co. Ltd

CEEG Nanjing Renewable Energy Co. Ltd

CEEG (Shanghai) Solar Science Technology Co. Ltd

China Sunergy (Yangzhou) Co. Ltd

China Sunergy (Shanghai) Co. Ltd

B809

Delsolar (Wujiang) Ltd

B792

Dongfang Electric (Yixing) MAGI Solar Power Technology Co. Ltd

B816

EOPLLY New Energy Technology Co. Ltd

SHANGHAI EBEST SOLAR ENERGY TECHNOLOGY CO. LTD

JIANGSU EOPLLY IMPORT & EXPORT CO. LTD

B817

Era Solar Co. Ltd

B818

GD Solar Co. Ltd

B820

Greenway Solar-Tech (Shanghai) Co. Ltd

Greenway Solar-Tech (Huaian) Co. Ltd

B821

Konca Solar Cell Co. Ltd

Suzhou GCL Photovoltaic Technology Co. Ltd

Jiangsu GCL Silicon Material Technology Development Co. Ltd

Jiangsu Zhongneng Polysilicon Technology Development Co. Ltd

GCL-Poly (Suzhou) Energy Limited

GCL-Poly Solar Power System Integration (Taicang) Co. Ltd

GCL SOLAR POWER (SUZHOU) LIMITED

B850

Guodian Jintech Solar Energy Co. Ltd

B822

Hangzhou Bluesun New Material Co. Ltd

B824

Hanwha SolarOne (Qidong) Co. Ltd

B826

Hengdian Group DMEGC Magnetics Co. Ltd

B827

HENGJI PV-TECH ENERGY CO. LTD

B828

Himin Clean Energy Holdings Co. Ltd

B829

Jetion Solar (China) Co. Ltd

Junfeng Solar (Jiangsu) Co. Ltd

Jetion Solar (Jiangyin) Co. Ltd

B830

Jiangsu Green Power PV Co. Ltd

B831

Jiangsu Hosun Solar Power Co. Ltd

B832

Jiangsu Jiasheng Photovoltaic Technology Co. Ltd

B833

Jiangsu Runda PV Co. Ltd

B834

Jiangsu Sainty Photovoltaic Systems Co. Ltd

Jiangsu Sainty Machinery Imp. And Exp. Corp. Ltd

B835

Jiangsu Seraphim Solar System Co. Ltd

B836

Jiangsu Shunfeng Photovoltaic Technology Co. Ltd

Changzhou Shunfeng Photovoltaic Materials Co. Ltd

Jiangsu Shunfeng Photovoltaic Electronic Power Co. Ltd

B837

Jiangsu Sinski PV Co. Ltd

B838

Jiangsu Sunlink PV Technology Co. Ltd

B839

Jiangsu Zhongchao Solar Technology Co. Ltd

B840

Jiangxi Risun Solar Energy Co. Ltd

B841

Jiangxi LDK Solar Hi-Tech Co. Ltd

LDK Solar Hi-Tech (Nanchang) Co. Ltd

LDK Solar Hi-Tech (Suzhou) Co. Ltd

B793

Jiangyin Hareon Power Co. Ltd

Hareon Solar Technology Co. Ltd

Taicang Hareon Solar Co. Ltd

Hefei Hareon Solar Technology Co. Ltd

Jiangyin Xinhui Solar Energy Co. Ltd

Altusvia Energy (Taicang) Co. Ltd

B842

Jiangyin Shine Science and Technology Co. Ltd

B843

JingAo Solar Co. Ltd

Shanghai JA Solar Technology Co. Ltd

JA Solar Technology Yangzhou Co. Ltd

Hefei JA Solar Technology Co. Ltd

Shanghai JA Solar PV Technology Co. Ltd

B794

Jinko Solar Co. Ltd

Jinko Solar Import and Export Co. Ltd

ZHEJIANG JINKO SOLAR CO. LTD

ZHEJIANG JINKO SOLAR TRADING CO. LTD

B845

Jinzhou Yangguang Energy Co. Ltd

Jinzhou Huachang Photovoltaic Technology Co. Ltd

Jinzhou Jinmao Photovoltaic Technology Co. Ltd

Jinzhou Rixin Silicon Materials Co. Ltd

Jinzhou Youhua Silicon Materials Co. Ltd

B795

Juli New Energy Co. Ltd

B846

Jumao Photonic (Xiamen) Co. Ltd

B847

King-PV Technology Co. Ltd

B848

Kinve Solar Power Co. Ltd (Maanshan)

B849

Lightway Green New Energy Co. Ltd

Lightway Green New Energy(Zhuozhou) Co. Ltd

B851

MOTECH (SUZHOU) RENEWABLE ENERGY CO. LTD

B852

Nanjing Daqo New Energy Co. Ltd

B853

NICE SUN PV CO. LTD

LEVO SOLAR TECHNOLOGY CO. LTD

B854

Ningbo Huashun Solar Energy Technology Co. Ltd

B856

Ningbo Jinshi Solar Electrical Science & Technology Co. Ltd

B857

Ningbo Komaes Solar Technology Co. Ltd

B858

Ningbo Osda Solar Co. Ltd

B859

Ningbo Qixin Solar Electrical Appliance Co. Ltd

B860

Ningbo South New Energy Technology Co. Ltd

B861

Ningbo Sunbe Electric Ind Co. Ltd

B862

Ningbo Ulica Solar Science & Technology Co. Ltd

B863

Perfectenergy (Shanghai) Co. Ltd

B864

Perlight Solar Co. Ltd

B865

Phono Solar Technology Co. Ltd

Sumec Hardware & Tools Co. Ltd

B866

RISEN ENERGY CO. LTD

B868

SHANDONG LINUO PHOTOVOLTAIC HI-TECH CO. LTD

B869

SHANGHAI ALEX SOLAR ENERGY SCIENCE & TECHNOLOGY CO. LTD

SHANGHAI ALEX NEW ENERGY CO. LTD

B870

Shanghai BYD Co. Ltd

BYD(Shangluo)Industrial Co. Ltd

B871

Shanghai Chaori Solar Energy Science & Technology Co. Ltd

Shanghai Chaori International Trading Co. Ltd

B872

Propsolar (Zhejiang) New Energy Technology Co. Ltd

Shanghai Propsolar New Energy Co. Ltd

B873

SHANGHAI SHANGHONG ENERGY TECHNOLOGY CO. LTD

B874

SHANGHAI SOLAR ENERGY S&T CO. LTD

Shanghai Shenzhou New Energy Development Co. Ltd

Lianyungang Shenzhou New Energy Co. Ltd

B875

Shanghai ST Solar Co. Ltd

Jiangsu ST Solar Co. Ltd

B876

Shenzhen Sacred Industry Co.Ltd

B878

Shenzhen Topray Solar Co. Ltd

Shanxi Topray Solar Co. Ltd

Leshan Topray Cell Co. Ltd

B880

Sopray Energy Co. Ltd

Shanghai Sopray New Energy Co. Ltd

B881

SUN EARTH SOLAR POWER CO. LTD

NINGBO SUN EARTH SOLAR POWER CO. LTD

Ningbo Sun Earth Solar Energy Co. Ltd

B882

SUZHOU SHENGLONG PV-TECH CO. LTD

B883

TDG Holding Co. Ltd

B884

Tianwei New Energy Holdings Co. Ltd

Tianwei New Energy (Chengdu) PV Module Co. Ltd

Tianwei New Energy (Yangzhou) Co. Ltd

B885

Wenzhou Jingri Electrical and Mechanical Co. Ltd

B886

Shanghai Topsolar Green Energy Co. Ltd

B877

Shenzhen Sungold Solar Co. Ltd

B879

Wuhu Zhongfu PV Co. Ltd

B889

Wuxi Saijing Solar Co. Ltd

B890

Wuxi Shangpin Solar Energy Science and Technology Co. Ltd

B891

Wuxi Solar Innova PV Co. Ltd

B892

Wuxi Suntech Power Co. Ltd

Suntech Power Co. Ltd

Wuxi Sunshine Power Co. Ltd

Luoyang Suntech Power Co. Ltd

Zhenjiang Rietech New Energy Science Technology Co. Ltd

Zhenjiang Ren De New Energy Science Technology Co. Ltd

B796

Wuxi Taichang Electronic Co. Ltd

Wuxi Machinery & Equipment Import & Export Co. Ltd

Wuxi Taichen Machinery & Equipment Co. Ltd

B893

Xi'an Huanghe Photovoltaic Technology Co. Ltd

State-run Huanghe Machine-Building Factory Import and Export Corporation

Shanghai Huanghe Fengjia Photovoltaic Technology Co. Ltd

B896

Xi'an LONGi Silicon Materials Corp.

Wuxi LONGi Silicon Materials Co. Ltd

B897

Years Solar Co. Ltd

B898

Yingli Energy (China) Co. Ltd

Baoding Tianwei Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Hainan Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Hengshui Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Tianjin Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Lixian Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Baoding Jiasheng Photovoltaic Technology Co. Ltd

Beijing Tianneng Yingli New Energy Resources Co. Ltd

Yingli Energy (Beijing) Co. Ltd

B797

Yuhuan BLD Solar Technology Co. Ltd

Zhejiang BLD Solar Technology Co. Ltd

B899

Yuhuan Sinosola Science & Technology Co.Ltd

B900

Zhangjiagang City SEG PV Co. Ltd

B902

Zhejiang Fengsheng Electrical Co. Ltd

B903

Zhejiang Global Photovoltaic Technology Co. Ltd

B904

Zhejiang Heda Solar Technology Co. Ltd

B905

Zhejiang Jiutai New Energy Co. Ltd

Zhejiang Topoint Photovoltaic Co. Ltd

B906

Zhejiang Kingdom Solar Energy Technic Co. Ltd

B907

Zhejiang Koly Energy Co. Ltd

B908

Zhejiang Mega Solar Energy Co. Ltd

Zhejiang Fortune Photovoltaic Co. Ltd

B910

Zhejiang Shuqimeng Photovoltaic Technology Co. Ltd

B911

Zhejiang Shinew Photoelectronic Technology Co. Ltd

B912

Zhejiang Sunflower Light Energy Science & Technology Limited Liability Company

Zhejiang Yauchong Light Energy Science & Technology Co. Ltd

B914

Zhejiang Sunrupu New Energy Co. Ltd

B915

Zhejiang Tianming Solar Technology Co. Ltd

B916

Zhejiang Trunsun Solar Co. Ltd

Zhejiang Beyondsun PV Co. Ltd

B917

Zhejiang Wanxiang Solar Co. Ltd

WANXIANG IMPORT & EXPORT CO LTD

B918

Zhejiang Xiongtai Photovoltaic Technology Co. Ltd

B919

ZHEJIANG YUANZHONG SOLAR CO. LTD

B920

Zhongli Talesun Solar Co. Ltd

B922


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/39


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2019

z dne 11. novembra 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

50,7

MA

68,0

MK

50,7

ZZ

56,5

0707 00 05

AL

80,9

JO

229,9

MA

183,4

TR

153,7

ZZ

162,0

0709 93 10

MA

103,9

TR

148,5

ZZ

126,2

0805 20 10

CL

170,3

MA

76,8

PE

166,7

TR

83,5

ZZ

124,3

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CL

184,7

PE

147,1

TR

68,7

ZA

95,1

ZZ

123,9

0805 50 10

TR

99,9

ZZ

99,9

0806 10 10

BR

306,7

EG

224,2

PE

300,3

TR

171,8

ZZ

250,8

0808 10 80

AR

145,7

CA

163,3

CL

81,2

MK

29,8

NZ

117,4

US

146,9

ZA

213,7

ZZ

128,3

0808 30 90

BA

73,9

CN

83,9

TR

126,3

XS

80,0

ZZ

91,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/42


SKLEP SVETA (EU) 2015/2020

z dne 26. oktobra 2015

o prenosu pristojnosti za izdajo prepustnic članom, uradnikom in drugim uslužbencem Evropskega sveta in Sveta ter posebnim prosilcem iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1417/2013 na generalnega sekretarja Sveta in razveljavitvi Sklepa 2005/682/ES, Euratom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 240(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola št. (7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti prvega odstavka člena 6 Protokola,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 235(4) in prvim pododstavkom člena 240(2) PDEU Evropskemu svetu in Svetu Evropske unije pomaga generalni sekretariat Sveta.

(2)

V skladu s prvim odstavkom člena 6 Protokola št. 7 sta predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta pristojna za izdajo prepustnic članom njunih institucij ter uradnikom in drugim uslužbencem teh institucij v skladu s pogoji iz Kadrovskih predpisov za uradnike ter Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1).

(3)

V Uredbi Sveta (EU) št. 1417/2013 (2) so določeni obrazec, področje uporabe in pogoji za izdajo prepustnic članom institucij Unije, uradnikom in drugim uslužbencem Unije ter posebnim prosilcem, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi.

(4)

V skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) št. 1417/2013 se prepustnice lahko izdajo posebnim prosilcem v skladu s Prilogo II k navedeni Uredbi izključno v interesu Unije v izjemnih primerih in ob ustrezni obrazložitvi.

(5)

Predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta bi morala svojo pristojnost prenesti na generalnega sekretarja Sveta.

(6)

Sklep Sveta 2005/682/ES, Euratom (3) bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristojnosti, podeljene predsedniku Evropskega sveta in predsedniku Sveta v skladu s prvim odstavkom člena 6 Protokola št. 7 za izdajo prepustnic članom njunih institucij, uradnikom in drugim uslužbencem Evropskega sveta in Sveta ter posebnim prosilcem, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1417/2013, izvaja generalni sekretar Sveta.

Generalni sekretar je pooblaščen, da prenese te pristojnosti na generalnega direktorja za upravo.

Člen 2

Sklep 2005/682/ES, Euratom se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 26. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

C. DIESCHBOURG


(1)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1417/2013 z dne 17. decembra 2013 o določitvi obrazca za prepustnice, ki jih izdaja Evropska unija (UL L 353, 28.12.2013, str. 26).

(3)  Sklep Sveta 2005/682/ES, Euratom z dne 20. septembra 2005 o prenosu pristojnosti za izdajo prepustnic uradnikom generalnega sekretariata Sveta na namestnika generalnega sekretarja Sveta (UL L 258, 4.10.2005, str. 4).


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/44


SKLEP SVETA (EU) 2015/2021

z dne 10. novembra 2015

o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije glede pristopa Republike Liberije k Svetovni trgovinski organizaciji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91, člena 100(2) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vlada Republike Liberije je 13. junija 2007 zaprosila za pristop k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Marakeški sporazum) v skladu s členom XII navedenega sporazuma.

(2)

18. decembra 2007 je bila ustanovljena delovna skupina za pristop Republike Liberije, z namenom doseči dogovor o pristopnih pogojih, sprejemljivih za Republiko Liberijo in vse članice Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(3)

Komisija je v imenu Unije s pogajanji določila celovit sklop zavez Republike Liberije za odpiranje trga, ki so skladne s smernicami o pristopu najmanj razvitih držav, ki jih ureja Generalni svet STO in ki izpolnjujejo zahteve Unije ob upoštevanju dvostranskih trgovinskih odnosov z Republiko Liberijo v okviru partnerstva EU-AKP.

(4)

Te zaveze so zdaj zajete v Protokolu o pristopu Republike Liberije k STO (v nadaljnjem besedilu: Protokolu o pristopu).

(5)

Pristop k STO naj bi po pričakovanjih pozitivno in trajno prispeval h gospodarskim reformam in trajnostnemu razvoju v Republiki Liberiji.

(6)

Protokol o pristopu bi zato bilo treba odobriti.

(7)

Člen XII Marakeškega sporazuma določa, da se morata o pristopnih pogojih strinjati članica pristopnica in STO ter da pristopne pogoje na strani STO potrdi ministrska konferenca STO. Člen IV.2 navedenega sporazuma določa, da v obdobjih med zasedanji ministrske konference njene naloge izvaja Generalni svet STO.

(8)

Primerno je, da se sprejme stališče, ki se ga v imenu Unije sprejme v okviru ministrske konference STO glede pristopa Republike Liberije k STO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Evropske unije sprejme v okviru ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije glede pristopa Republike Liberije k Svetovni trgovinski organizaciji, je, da se ta pristop odobri.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 10. novembra 2015

Za Svet

Predsednik

P. GRAMEGNA


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/45


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/2022

z dne 10. novembra 2015

o spremembi Odločbe 2008/866/ES o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uvoza iz Peruja nekaterih živih školjk za prehrano ljudi glede obdobja njene uporabe

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 7669)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1)(b)(i) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela, ki na ravni Unije in nacionalni ravni urejajo živila in krmo na splošno ter zlasti varnost živil in krme. Določa tudi nujne ukrepe, kadar obstajajo dokazi, da živila ali krma, uvožena iz tretje države, zelo verjetno pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi in živali ali za okolje, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice.

(2)

Odločba Komisije 2008/866/ES (2) je bila sprejeta po izbruhu hepatitisa A pri ljudeh, povezanega z uživanjem školjk, uvoženih iz Peruja, ki so bile okužene z virusom hepatitisa A (HAV). Navedena odločba je prvotno veljala do 31. marca 2009, vendar je bilo to obdobje uporabe nazadnje podaljšano do 30. novembra 2015 z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/874/EU (3).

(3)

Perujski pristojni organ je bil zaprošen, da zagotovi zadovoljiva jamstva za zagotovitev, da so bile pomanjkljivosti, ugotovljene v zvezi s sistemom spremljanja za odkrivanje virusa pri živih školjkah, odpravljene. Zaščitne ukrepe je treba podaljšati, dokler se ne dokaže učinkovitost popravnih ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni perujski organi. Glede na rezultate programa spremljanja Komisija ne more skleniti, da nadzorni sistem in načrt spremljanja, ki se trenutno izvajata v Peruju za nekatere školjke, lahko zagotovita jamstva, ki se zahtevajo na podlagi zakonodaje Unije.

(4)

Konec obdobja uporabe Odločbe 2008/866/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V členu 5 Odločbe 2008/866/ES se datum „30. novembra 2015“ nadomesti z datumom „30. novembra 2017“.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 10. novembra 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  Odločba Komisije 2008/866/ES z dne 12. novembra 2008 o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uvoza iz Peruja nekaterih živih školjk za prehrano ljudi (UL L 307, 18.11.2008, str. 9).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/874/EU z dne 3. decembra 2014 o spremembi Odločbe 2008/866/ES o nujnih ukrepih za začasno prekinitev uvoza iz Peruja nekaterih živih školjk za prehrano ljudi glede obdobja uporabe (UL L 349, 5.12.2014, str. 63).


III Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/47


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 273/14/COL

z dne 9. julija 2014

o financiranju družbe Scandinavian Airlines z novim revolving kreditom (Norveška) [2015/2023]

NADZORNI ORGAN EFTE (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) ter zlasti členov 61 in 109 ter Protokolov 26 in 27 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) in zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3) ter zlasti člena 1(2) dela I in člena 7(2) dela II Protokola,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   POSTOPEK

(1)

Konec oktobra 2012 so Norveška, Danska in Švedska (v nadaljnjem besedilu: države) neformalno obvestile Nadzorni organ in Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija), da nameravajo sodelovati pri novem revolving kreditu v korist družbe Scandinavian Airlines (v nadaljnjem besedilu: družba SAS). Države so se 12. novembra 2012 odločile za sodelovanje pri novem revolving kreditu, ne da bi ukrep formalno priglasile Nadzornemu organu.

(2)

Nadzorni organ je 5. februarja 2013 prejel pritožbo od Združenja evropskih nizkocenovnih letalskih prevoznikov (v nadaljnjem besedilu: ELFAA) proti sodelovanju držav pri revolving kreditu. V dopisu z dne 18. februarja 2013 je Nadzorni organ norveške organe pozval, naj predložijo pripombe na pritožbo in o domnevni nezakoniti državni pomoči.

(3)

Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 25. marca 2013. V dopisu z dne 6. junija 2013 so predložili tudi dodatne informacije.

(4)

Nadzorni organ je z Odločbo št. 259/13/COL z dne 19. junija 2013 začel formalni postopek preiskave o morebitni nezakoniti pomoči družbi SAS z novim revolving kreditom (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka). Odločba o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (1). Norveški organi, družba SAS in družba Foundation Asset Management Sweden AB (v nadaljnjem besedilu: FAM) (2) so predložili pripombe na odločbo o začetku postopka. Nadzorni organ je 6. novembra 2013 opažanja, ki jih je prejel od družb SAS in FAM, posredoval norveškim organom in jim dal možnost odgovora. V dopisu z dne 6. decembra 2013 so norveški organi sporočili, da nimajo pripomb na opažanja družb SAS in FAM.

(5)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 25. februarja 2014 od norveških organov zahteval dodatne informacije. Norveški organi so te informacije poslali v dopisu z dne 27. marca 2014.

(6)

V dopisu z dne 6. marca 2014 so norveški organi obvestili Nadzorni organ, da je družba SAS sklenila, da razveljavi novi revolving kredit in razišče alternativne možnosti za povečanje svoje kapitalske osnove. Razveljavitev je začela učinkovati 4. marca 2014.

(7)

Nadzorni organ ima za ta postopek v skladu s členom 109(1) Sporazuma EGP v povezavi s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču pristojnost, da oceni, ali je Norveška spoštovala določbe Sporazuma EGP. Po drugi strani je Komisija pristojna le za to, da oceni, ali sta Danska in Švedska spoštovali določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Za zagotavljanje enotne uporabe na celotnem območju EGP Nadzorni organ in Komisija na podlagi člena 109(2) in Protokola 27 k Sporazumu EGP medsebojno sodelujeta, si izmenjujeta informacije in se posvetujeta o vprašanjih politike nadzora in posameznih primerih.

(8)

Glede na navedeno in glede na vzporedno pristojnost obeh institucij v tej zadevi je Nadzorni organ pred sprejetjem te odločbe sodeloval s Komisijo in se z njo posvetoval.

2.   SKANDINAVSKI TRG ZA ZRAČNI PROMET

(9)

Med letoma 2001 in 2011 naj bi se skandinavski trg za zračni promet povečal za 126 %, izračunano na podlagi razpoložljivih sedež kilometrov (3). Skoraj celotno rast na skandinavskem trgu letov na kratke razdalje so dosegli nizkocenovni letalski prevozniki, zlasti družbi Norwegian Air Shuttle in Ryanair. Dejansko se ocenjuje, da so nizkocenovni letalski prevozniki ustvarili 90 % rasti v tem obdobju (4).

(10)

Kljub povečanemu pomenu nizkocenovnih letalskih prevoznikov je največji akter na skandinavskem trgu še vedno družba SAS, ki je imela po ocenah v letu 2011 35,6-odstotni tržni delež, potem ko je imela pred desetletjem več kot 50-odstotni tržni delež. Tržni delež družbe Norwegian Air Shuttle v letu 2011 je znašal 18,7 %, družbe Ryanair pa 6,8 %.

3.   UPRAVIČENEC

(11)

Družba SAS je domači letalski prevoznik v državah, največji letalski prevoznik v Skandinaviji in osmi največji letalski prevoznik v Evropi. Je tudi ustanovni član letalskega združenja Star Alliance. Skupina letalskih prevoznikov, ki zajema družbe Scandinavian Airlines, Widerøe (5) in Blue1, ima sedež v Stockholmu, njeno glavno evropsko in medcelinsko vozlišče pa je københavnsko letališče. Leta 2013 je družba SAS prevozila 28 milijonov potnikov, njeni prihodki pa so znašali okoli 42 milijard švedskih kron (SEK).

(12)

Družba SAS je trenutno v 50-odstotni lasti držav. Švedska ima v lasti 21,4-odstotni delež, Danska 14,3-odstotni delež in Norveška 14,3-odstotni delež. Glavni zasebni delničar je fundacija Knut and Alice Wallenberg (v nadaljnjem besedilu: fundacija KAW) s 7,6-odstotnim deležem, preostali delničarji pa imajo v lasti delež v višini 1,5 % ali manj.

Preglednica 1

Glavni delničarji družbe SAS na dan 31. marca 2012  (6)

Delničar

Skupaj (%)

Švedska vlada

21,4

Danska vlada

14,3

Norveška vlada

14,3

Fundacija Knut in Alice Wallenberg

7,6

Försäkringsaktiebolaget, Avanza Pension

1,5

A.H Värdepapper AB

1,4

Unionen

1,4

Danska državna banka

1,4

Robur Försäkring

0,9

Ponderus Försäkring

0,8

Andra AP-fonden

0,5

Tredje AP-fonden

0,5

SSB + TC Ledning Omnibus FD No OM79

0,5

Nordnet Pensionsförsäkring AB

0,4

Swedbank Robur Sverigefond

0,4

Swedbank Robur Sverigefond Mega

0,3

JPM Chase NA

0,3

AMF Aktiefond Småbolag

0,3

JP Morgan Bank

0,3

KPA Pensionsförsäkring AB

0,2

Nomura International

0,2

(13)

Finančno stanje družbe SAS je že nekaj let šibko, s ponavljajočimi se izgubami med letoma 2008 in 2013. Novembra 2012 ji je bonitetna agencija Standard and Poor's (v nadaljnjem besedilu: agencija S&P) znižala bonitetno oceno z B– na CCC+ (7). Te težave je dodatno okrepilo tržno okolje z visokimi cenami goriva in negotovim povpraševanjem.

(14)

Iz letnih poročil družbe je mogoče sklepati, da je zlasti med letoma 2008 in 2012 družba SAS vsako leto ustvarila velike izgube in zabeležila znatne vsote neto finančnega dolga.

Preglednica 2

Ključni finančni podatki družbe SAS za obdobje 2007–2012 (v milijonih SEK)  (8)

 

2007

2008

2009

2010

2011

2012

(jan.–okt.)

Prihodki

50 958

52 870

44 918

41 070

41 412

35 986

Neto finančni dolg

1 231

8 912

6 504

2 862

7 017

6 549

EBT (dobiček pred obdavčitvijo)

1 044

– 969

– 3 423

– 3 069

– 1 629

– 1 245

Čisti dobiček

636

– 6 360

– 2 947

– 2 218

– 1 687

– 985

Denarni tok za dano leto

– 1 839

– 3 084

– 1 741

868

– 1 243

– 1 018

Donosnost vloženega kapitala (ROCE) – v %

6,7

– 19,6

– 11,7

– 7,6

– 2,2

– 8,1

Donosnost lastniškega kapitala po obdavčitvi – v %

3,8

– 47,6

– 26,8

– 17,0

– 12,0

– 24,8

Razmerje pokritja obresti – v %

1,8

– 5,3

– 4,4

– 1,9

– 0,6

– 1,6

(15)

Zaradi poslabšanja finančnega stanja je družba SAS v letih 2009 in 2010 upoštevala program za bistveno zmanjšanje stroškov (v nadaljnjem besedilu: Core SAS). Pri izvajanju tega programa je morala zbrati lastniški kapital od svojih delničarjev z dvema novima izdajama delnic družbe SAS s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje (i) 6 milijard SEK v aprilu 2009 in (ii) 5 milijard SEK v maju 2010 (9).

(16)

Finančne težave družbe SAS so dosegle vrhunec v letu 2012, ko je družba predstavila poslovni načrt 4 Excellence Next Generation (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt 4XNG), ki ga je vodstvo družbe dojemalo kot „zadnji poziv“ za družbo SAS (10). Poleg tega so novembra 2012 mediji poročali o možnosti stečaja družbe SAS (11).

4.   OPIS UKREPA: NOVI REVOLVING KREDIT V LETU 2012

(17)

Kot drugi letalski prevozniki po svetu se je družba SAS opirala na zunanje kredite, da je vzdrževala najnižjo raven likvidnosti. Od 20. decembra 2006 naprej se je družba SAS opirala na revolving kredit z rokom izteka junija 2013 (v nadaljnjem besedilu: stari revolving kredit). Stari revolving kredit je znašal 366 milijonov EUR in na izključni osnovi so ga zagotavljale številne banke […]. Vključeval je tudi številne finančne zaveze ali pogoje, […].

(18)

Decembra 2011 se je zaradi poslabšanja poslovanja vodstvo družbe SAS odločilo, da popolnoma izčrpa stari revolving kredit. Potem ko je januarja 2012 hčerinska družba družbe SAS (družba Spanair) vložila zahtevo za stečaj, je družba SAS začela pogajanja z bankami in z njimi 15. marca 2012 dosegla sporazum, da na novo opredelijo finančne zaveze. Ta nova opredelitev finančnih zavez je povečala strošek črpanja starega revolving kredita, zaostrila pogoje črpanja in od družbe SAS zahtevala, da v celoti in takoj povrne izčrpani znesek. Poleg tega je morala družba SAS kreditodajalcem predstaviti načrt dokapitalizacije, ki so ga odobrili upravni odbor družbe in glavni delničarji, tj. države in fundacija KAW.

(19)

Načrt dokapitalizacije je temeljil na t. i. poslovnem načrtu 4XNG, ki je bil v pripravi že od začetka leta 2012. V poslovnem načrtu 4XNG so bili maja 2012 obravnavani tudi pomisleki, ki jih je izrazil […] o obstoječem poslovnem načrtu družbe SAS, imenovanem 4 Excellence (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt 4X). Po trditvah družbe SAS naj bi poslovni načrt 4XNG družbi omogočil, da bi se na trgu pozicionirala kot finančno samozadosten letalski prevoznik. Načrt je vseboval več finančnih ciljev, ki bi jih morala družba SAS dosegati v letih 2014 in 2015. Ti so vključevali maržo dobička pred obrestmi in obdavčitvijo (EBIT) nad 8 %, razmerje finančne pripravljenosti nad 20 % in razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov sredstev najmanj 35 %. Poslovni načrt 4XNG naj bi družbi SAS omogočil povečanje dobička pred obdavčitvijo (EBT) za približno 3 milijarde SEK letno, pri čemer bi njegovo izvajanje terjalo stroške prestrukturiranja in enkratni strošek v višini približno 1,5 milijarde SEK.

(20)

Nadaljnji cilj poslovnega načrta 4XNG je bil pripraviti družbo na uvedbo novih računovodskih pravil za pokojnine od novembra 2013 dalje, za katera je bilo predvideno, da bodo negativno vplivala na lastniški kapital družbe SAS. Poleg tega je načrt vključeval obveznost dokončanja načrta za prodajo sredstev in financiranje, ki je skupaj znašal približno 3 milijarde SEK v potencialnih neto prejemkih. Prodaja sredstev je vključevala (12): (i) prodajo družbe Widerøe, podružničnega regionalnega letalskega prevoznika na Norveškem (13), (ii) prodajo naložb v manjšinske deleže v […], (iii) prodajo deležev v nepremičninah, povezanih z letališčem, (iv) zunanje izvajanje storitev zemeljske oskrbe (14), (v) prodajo letalskih motorjev (15), (vi) zunanje izvajanje sistemov upravljanja in klicnih centrov (16), in (vii) prodajo ali zavarovano financiranje treh letal Q400.

(21)

Norveška vztraja pri tem, da se poslovni načrt 4XNG financira sam, kar pomeni, da bi družba SAS ustvarila dovolj prejemkov iz poslovanja in neključnih prodaj, da bi financirala začetne stroške izvajanja poslovnega načrta 4XNG. Vendar pa je bila družba SAS zaskrbljena glede tega, kako vlagatelji dojemajo slabo likvidnostno stanje, ki so ga povzročili znatni začetni stroški izvajanja poslovnega načrta 4XNG. Družba SAS je zato zahtevala podaljšanje starega revolving kredita, skupaj z novim revolving kreditom, ki bi ga podprle države in fundacija KAW. Vendar pa je družba SAS trdila, da ne bo črpala niti starega revolving kredita (po podaljšanju) niti novega revolving kredita.

(22)

Razprave o novem revolving kreditu so se začele 4. junija 2012 (17). Najprej so banke, ki so bile kreditodajalke starega revolving kredita, v skladu z načrtom dokapitalizacije (glej odstavek 18) zahtevale, da države zagotovijo dodatni kapital, npr. z izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje, ker niso bile pripravljene same podpreti novega revolving kredita. Vendar pa so države to zamisel zavrnile.

(23)

Po pogajanjih so banke sprejele novi revolving kredit, ki bi bil vzpostavljen skupaj z državami in fundacijo KAW in bi bil strukturiran strogo pod enakimi pogoji, brez podrejanja ali neenakovrednih pravic do zavarovanja. Treba je opozoriti, da je bilo sprva načrtovano, da bo novi revolving kredit znašal 3–6 milijard SEK, medtem ko je bilo na voljo zavarovanje le v višini 1–4 milijard SEK. 22. oktobra 2012 je bila nato višina novega revolving kredita znižana na 3,5 milijarde SEK (kar znaša približno 400 milijonov EUR).

(24)

Novi revolving kredit so zagotovile iste banke, ki so zagotovile tudi starega (z izjemo ene banke) (18), skupaj z državami in fundacijo KAW. V zvezi s tem so 50 % novega revolving kredita zagotovile države v sorazmerju s svojim lastništvom delnic v družbi SAS, preostalih 50 % pa so zagotovile banke in fundacija KAW. Države in KAW so sodelovale pri novem revolving kreditu pod enakimi pogoji (provizije, obrestne mere, zaveze) kot banke.

(25)

Glavne značilnosti novega revolving kredita so bile naslednje:

razdeljen je bil na dva podinstrumenta v višini 2 milijard SEK (podinstrument A) in 1,5 milijarde SEK (podinstrument B), v zvezi s katerima so države prispevale k 50 % vrednosti. Cenovni pogoji za oba podinstrumenta so vključevali začetno provizijo, provizijo za prevzete obveznosti, provizijo za uporabo, maržo in izstopno provizijo.

Družba SAS je morala za črpanje revolving kredita izpolniti nekatere pogoje, ki pa so bili pri podinstrumentu B strožji kot pri A (19).

Novi revolving kredit je nadaljeval zavarovalni paket starega revolving kredita, poleg tega pa je bilo od decembra 2012 za kreditodajalce odobreno zavarovanje na vseh delnicah v družbi Widerøe in vseh drugih neobremenjenih osnovnih sredstvih družbe SAS. Novi revolving kredit je imel tako prvovrstno zavarovanje s številnimi sredstvi družbe SAS, vključno s 100 % delnic hčerinskih družb Widerøe in SAS Spare Engine, 18 letali in številnimi nepremičninami. Te garancije so bile ocenjene na knjigovodsko vrednost približno 2,7 milijarde SEK (tj. približno 75 % novega revolving kredita) in so se pro rata delile na podinstrumenta A in B.

Podinstrument B je bilo mogoče črpati le, če je bil podinstrument A v celoti izčrpan. Po 1. januarju 2014 bi ga družba SAS lahko črpala le, če bi bila prodaja sredstev ali delnic družbe Widerøe zaključena.

Rok zapadlosti novega revolving kredita je bil 31. marec 2015.

(26)

Dogovor o pogojih novega revolving kredita je bil dosežen 25. oktobra 2012. Vendar pa je bil med drugim predmet parlamentarne odobritve posameznih držav in podpisa sporazumov s sindikati članov pilotske kabine in kabinskega osebja.

(27)

Države so predložile poročilo z dne 7. novembra 2012, ki ga je pripravila družba CITI (v nadaljnjem besedilu: poročilo CITI), s katerim je želela oceniti, ali bi tudi zasebni vlagatelji v okoliščinah, čim bližjih tem, v katerih so se znašle države, sodelovali pri novem revolving kreditu pod podobnimi pogoji. Ob predvidevanju, da bo izvajanje poslovnega načrta 4XNG v osnovnem scenariju uspešno, je bilo v poročilu CITI ugotovljeno, da bi udeležba držav pri novem revolving kreditu ustvarila interno stopnjo donosnosti v višini [90–140 %], mnogokratnik denarnega toka približno [4–9-krat] in povečanje vrednosti lastniškega kapitala približno [700–1 200 %] (od novembra 2012 do marca 2015). V poročilu CITI je bilo ugotovljeno, da bo donos, ki so ga zahtevale države, najmanj tolikšen, kot so ga zahtevali zasebni vlagatelji v podobnem položaju. Vendar pa v poročilu CITI ni bila ocenjena verjetnost, da bo družba SAS uspešno izvajala osnovni scenarij poslovnega načrta 4XNG, in prav tako ni bil ocenjen vpliv odstopanj od osnovnega scenarija, kot na primer neuspešna monetizacija neključnih sredstev.

(28)

Družba SAS je 19. decembra 2012 sporočila, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za začetek veljavnosti novega revolving kredita (glej odstavek 26), vključno s parlamentarno odobritvijo v državah. Novi revolving kredit je učinkoval od navedenega datuma do 3. marca 2014 in tako nadomestil stari revolving kredit (20).

(29)

V dopisu z dne 6. junija 2013 je Norveška razložila, da so se zaradi prodaje 80 % delnic družbe Widerøe (odstavek 20), države in banke kreditodajalke z družbo SAS dogovorile o spremembi pogojev za novi revolving kredit, čeprav formalno še niso podpisale sporazuma o spremembi. Norveški organi so v pripombah, ki so jih predložili med formalno preiskavo, obvestili Nadzorni organ, da so vse stranke podpisale sporazum o spremembi novega revolving kredita, ki naj bi začel veljati po končani transakciji Widerøe, tj. 30. septembra 2013. Te spremembe so vključevale naslednje:

podinstrument A bi se znižal z 1,173 milijarde SEK na 0,8 milijarde SEK, rok zapadlosti pa bi se za pet mesecev podaljšal, in sicer do 1. junija 2014,

družba SAS bi zastavila [0,5–0,8] milijarde SEK v gotovini kot zavarovanje podinstrumenta A. Preostale [0,1–0,4] milijarde SEK bi bilo zavarovane z garancijami, ki so bile že navedene v sporazumu o novem revolving kreditu,

0,2 milijarde SEK iz podinstrumenta A bi razveljavili, potem ko bi bil oddelek zemeljske oskrbe delno prodan. Družba SAS je do 4. marca 2014, ko je bil novi revolving kredit razveljavljen, že podpisala pismo o nameri s potencialnim kupcem (21),

podinstrument B bi se znižal z 1,5 milijarde SEK na 1,2 milijarde SEK.

5.   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNE PREISKAVE

(30)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka izrazil dvome o udeležbi držav, fundacije KAW in bank pri novem revolving kreditu na osnovi pari passu, predvsem zaradi naslednjega:

Banke so bile predhodno izpostavljene družbi SAS zaradi udeležbe pri starem revolving kreditu. Dejansko so banke svoj prispevek pri novem revolving kreditu prepolovile in tako v okviru revolving kredita zmanjšale svojo splošno izpostavljenost družbi SAS za približno 50 %, medtem ko so države – ki glede na vztrajno negativne rezultate družbe SAS niso prejele nobenega donosa, kar zadeva izdaji delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje iz let 2009 in 2010 – svojo izpostavljenost družbi SAS povečale.

Na odločitev bank za sodelovanje pri novem revolving kreditu je lahko vplivalo dejstvo, da je družba SAS v januarju 2012 popolnoma izčrpala stari revolving kredit, saj bi se banke tako izognile nadaljnjemu črpanju in zagotovile, da njihovi prispevki v revolving kredit ne bi bili povsem izgubljeni zaradi težav družbe. Nadzorni organ je menil, da ni jasno, ali je na odločitev bank za sodelovanje pri novem revolving kreditu vplivala stalna finančna podpora držav družbi SAS v preteklih letih. Nadzorni organ je opozoril tudi, da je bilo sodelovanje držav stroga zahteva zasebnih akterjev za sodelovanje pri novem revolving kreditu.

Nadzorni organ je dvomil o tem, ali je lahko udeležba fundacije KAW pri novem revolving kreditu primerljiva z udeležbo zasebnih vlagateljev glede na izpostavljenost fundacije KAW družbi SAS prek imetništva delnic in tudi prek banke SEB.

(31)

Nadzorni organ je imel tudi pomisleke o tem, ali se lahko udeležba držav pri novem revolving kreditu šteje za racionalno z vidika delničarja in ali bi prestala preskus na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu zunaj obravnave na osnovi pari passu. Glede tega je Nadzorni organ ocenil, ali je poslovni načrt 4XNG temeljil na dovolj trdnih domnevah, da bi zasebnega vlagatelja pritegnil k sodelovanju pri novem revolving kreditu, in ali so bile analize občutljivosti, izvedene v okviru načrta, pretirano optimistične.

(32)

Nadzorni organ je med drugim opozoril tudi na optimistične napovedi v načrtu glede rasti trga razpoložljivih sedež kilometrov in BDP ter 0-odstotno stopnjo inflacije v obdobju 2015–2017. Podobno pa ni bilo jasno, ali je bilo uspešno izvedbo vseh pobud za prihranek pri stroških in prodajo sredstev mogoče predvideti ob podpisu novega revolving kredita.

(33)

V zvezi s pogoji novega revolving kredita in oceno družbe CITI o predvideni donosnosti udeležbe držav pri novem revolving kreditu je Nadzorni organ poudaril, da v poročilu družba CITI ni niti ocenila poslovnega načrta 4XNG niti izvedla analize občutljivosti finančnega modela, temveč se je zgolj oprla na informacije, ki so ji bile posredovane. Nadzorni organ je izpostavil tudi, da poročilo CITI ni ocenilo varnosti novega revolving kredita z vidika zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ni upoštevalo vpliva morebitnih drugih scenarijev z manj ugodnimi napovedmi (vključno z neplačevanjem obveznosti) na analizo donosnosti. V okviru tega je Nadzorni organ navedel, da je poročilo CITI ocenilo verjetnost, da družba SAS ne bi izpolnila svojih obveznosti v naslednjih treh letih, kot nično, kar se je zdela morebitna podcenjenost tveganja.

(34)

Glede na navedeno Nadzorni organ ni mogel izključiti, da bi sodelovanje držav pri novem revolving kreditu lahko pomenilo prednost v korist družbe SAS v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(35)

Če je novi revolving kredit pomenil državno pomoč v smislu Sporazuma EGP, pa je Nadzorni organ dvomil o združljivosti revolving kredita s Sporazumom EGP. V zvezi s tem je Nadzorni organ ocenil, ali je mogoče uporabiti katerega od morebitnih razlogov za združljivost, določenih v Sporazumu EGP. Glede na naravo ukrepa in težave družbe SAS je Nadzorni organ navedel, da se zdijo edina relevantna merila ta, ki zadevajo pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP na podlagi Smernic Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (22) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje). Vendar pa je Nadzorni organ predhodno sklenil, da se zdi, da pogoji za pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij, določeni v smernicah za reševanje in prestrukturiranje, niso izpolnjeni.

6.   PRIPOMBE NA ODLOČBO O ZAČETKU POSTOPKA

6.1   Pripombe norveških organov

(36)

Norveška vztraja, da je bila njena udeležba pri novem revolving kreditu pod tržnimi pogoji, saj je pri njem sodelovala na osnovi pari passu z bankami in fundacijo KAW, kar izključuje prisotnost državne pomoči.

(37)

Norveška trdi, da družba SAS ni črpala starega revolving kredita v obdobju, ko so potekala pogajanja o novem revolving kreditu. Opozarja, da so spremembe starega revolving kredita iz marca 2012 uvedle še strožje pogoje za črpanje, in trdi, da so imele banke tako od konca junija 2012 možnost zavrniti zahtevo družbe SAS za črpanje. Družba SAS je izčrpani znesek revolving kredita v marcu 2012 v celoti odplačala in po tem datumu ni črpala starega revolving kredita. Tako so se lahko banke upravičeno štele za „zunanje“ vlagatelje, ki sodelujejo pri novem revolving kreditu pod enakovrednimi pogoji kot države (23) brez nezavarovane izpostavljenosti družbi SAS (24).

(38)

V zvezi s sodelovanjem fundacije KAW pri novem revolving kreditu skupaj z bankami norveški organi menijo, da je imela fundacija KAW omejeno gospodarsko izpostavljenost banki SEB in to ni moglo vplivati na odločitev glede sodelovanja pri novem revolving kreditu.

(39)

Poleg tega Norveška meni, da je bil poslovni načrt 4XNG realen in bi ga bilo mogoče uspešno izvesti. Meni, da so bili skrbno preučeni vsi vidiki in predpostavke, vključno s tistimi, ki zadevajo napovedi prihodka („RASK“) (25), varčevalne ukrepe in načrtovane prodaje, da bi izpolnili finančne cilje iz poslovnega načrta 4XNG za obdobje 2014–2015. Poleg tega je bil poslovni načrt 4XNG, skupaj z vsemi predpostavkami, na katere so se opirali, pod drobnogledom zunanjih finančnih svetovalcev držav (Goldman Sachs) in tudi bank […] ter je bil prilagojen glede na njihove pripombe in priporočila. Prav tako poudarja, da je bilo pri odločitvi za sodelovanje pri novem revolving kreditu pričakovano uspešno izvajanje poslovnega načrta tudi zato, ker je bila sklenitev novih sporazumov s sindikati pogoj, ki bi moral biti izpolnjen za novi revolving kredit. Poleg tega je po mnenju Norveške razvoj dogodkov med decembrom 2012 in razveljavitvijo novega revolving kredita dne 4. marca 2014 kazal na to, da je bil načrt na dobri poti, da bi dosegel pričakovane rezultate (26).

(40)

V zvezi s pogoji za novi revolving kredit Norveška trdi, da so bili ti v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, saj so bili podobni tistim v primerljivih poslih, novi revolving kredit pa je imel tudi višja vnaprejšnja plačila in strožje pogoje za črpanje kot večina analiziranih poslov. Kar zadeva zavarovalni paket, Norveška navaja, da je bilo dejansko finančno tveganje bank kreditodajalk zanemarljivo, ker je ocenjena vrednost garancij močno presegala velikost podinstrumenta A. Posledično bi bile v primeru likvidacije vse terjatve bank kreditodajalk poravnane z zavarovalnim paketom ali s sredstvi družbe SAS, ki bi jih lahko prodali, kot npr. […], njeno imetništvo delnic v družbi […] itd. Prej navedeno podpira tudi dejanska razveljavitev pomembnega dela obveznosti v skladu s podinstrumentom A v prvi polovici leta 2013. Po trditvah Norveške to kaže, da so banke pri odločanju o sodelovanju pri novem revolving kreditu skupaj z državami in fundacijo KAW ravnale poslovno in preudarno.

(41)

Norveška poroča še, da je sodelovanje pri novem revolving kreditu ustvarilo znaten donos za kreditodajalce revolving kredita, ne da bi bilo treba družbi SAS kredit črpati. To bi moralo podpreti vidik, da je bilo sodelovanje držav pri novem revolving kreditu skupaj s fundacijo KAW in bankami v celoti skladno načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

6.2   Pripombe družbe SAS

(42)

Družba SAS trdi, da so države sodelovale pri novem revolving kreditu v svoji vlogi delničarjev, in ne javnih organov. S tega vidika je bilo sodelovanje pri takšnem instrumentu ugodnejše kot kapitalski vložek glede na znatno ustvarjanje prihodkov za delničarje/kreditodajalce v smislu provizij in tudi predvideno povečanje vrednosti delnic.

(43)

Kar zadeva preskus pari passu, družba SAS navaja, da je bil izpolnjen glede na to, da banke niso bile izpostavljene družbi SAS, zato bi jih bilo treba obravnavati kot „zunanje“ vlagatelje. Poleg tega sodelovanje držav pri novem revolving kreditu ni vplivalo na obnašanje bank, saj je družba SAS (in ne banke) zahtevala, da se novemu revolving kreditu pridružijo delničarji. Poleg tega družba SAS trdi, da so se banke odločile za sodelovanje pri novem revolving kreditu pod enakimi pogoji kot države in fundacija KAW na podlagi zelo pozitivnih rezultatov analize tveganja in prihodkov.

(44)

Družba SAS nadalje podpira norveško trditev, da so bile predpostavke, na katerih temelji poslovni načrt 4XNG, stabilne z zelo realnimi napovedmi, kar zadeva tri glavne dejavnike, in sicer rast trga v razpoložljivih sedež kilometrih, rast BDP v obdobju 2015–2017 in predvideno inflacijo v višini 0 %. Poleg tega so banke kreditodajalke pozorno preučile tveganja, povezana z izvajanjem načrta, s posebnim poudarkom na prihodku na razpoložljivi sedež kilometer (RASK) kot ključnim kazalcem za dobičkonosnost družbe.

(45)

Obenem družba SAS trdi, da je bil zavarovalni paket ustrezno ocenjen in da je bilo tveganje, da družba SAS ne bi izpolnila svojih obveznosti pri izvajanju poslovnega načrta 4XNG, omejeno. To podpira tudi dejstvo, da je bil prihranek pri stroških pogoj, ki je moral biti izpolnjen, da bi kreditodajalci sodelovali pri novem revolving kreditu, sklenitev novih kolektivnih pogodb v novembru 2012 pa ključna za uspešno izvajanje načrta.

(46)

Poleg tega družba SAS očita Nadzornemu organu, da ni upošteval druge možnosti – stečaja in dejstva, da bi države izgubile vrednost njihovega skupnega imetništva delnic, če ne bi bil dan na voljo novi revolving kredit. V tem okviru družba SAS poudarja, da so države sodelovale pri novem revolving kreditu v vlogi glavnih delničarjev družbe SAS, s ciljem, da se doseže primeren donos na njihovo naložbo.

(47)

Nazadnje družba SAS poroča, da je izvajanje poslovnega načrta 4XNG doseglo dobiček pred obdavčitvijo v višini 3 milijard SEK, kar je privedlo do pozitivnega rezultata družbe SAS v obdobju od novembra 2012 do julija 2013.

6.3   Pripombe družbe FAM

(48)

Po navedbah družbe FAM, ki je odgovorna za upravljanje sredstev fundacije KAW, na odločitev slednje za sodelovanje pri novem revolving kreditu ni vplival njen delež v banki SEB in izpostavljenost banke SEB družbi SAS. Družba FAM trdi, da fundacija KAW ni imela večinskega deleža v banki SEB, prav tako pa ni bilo mogoče trditi, da banko SEB obvladuje.

(49)

Družba FAM je preučila poslovni načrt 4XNG, z njim povezana finančna tveganja in zavarovalni paket, ter menila, da je v interesu fundacije KAW, da sodeluje pri novem revolving kreditu. V zvezi s tem je primerjala vidik zaščite dolgoročnih naložb fundacije KAW v družbo SAS in morebitne prihodnje donose na naložbo ter visoke provizije, ki bi jih družba SAS plačala v skladu z novim revolving kreditom, ter prenehanje družbe SAS, kar pa po njenem mnenju ni bila gospodarsko zanimiva možnost.

(50)

Družba FAM se strinja z Norveško in družbo SAS, da so vsi deležniki sodelovali pri novem revolving kreditu pod enakimi pogoji, brez podrejenosti in nesorazmernih pravic do garancij ali drugače nesimetričnih pogojev. Odločitev za sodelovanje pri novem revolving kreditu je temeljila na poglobljeni analizi obetov dobičkonosnosti kot posledice močne in konkurenčne družbe SAS v prihodnosti.

(51)

Družba FAM se strinja s stališčem Norveške, da je odločitev bank kreditodajalk za sodelovanje pri novem revolving kreditu temeljila na poslovnih vidikih, saj je bila njihova izpostavljenost na podlagi starega revolving kredita le teoretična. Trdi, da so imele banke še manj spodbud za sodelovanje pri novem revolving kreditu kot države in fundacija KAW, ki so lahko računale na dvig cene delnice. Zato meni, da je treba preskus pari passu šteti za izpolnjenega.

II.   OCENA

1.   OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI

(52)

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(53)

Pojem državne pomoči se tako nanaša na vsako neposredno ali posredno dodeljeno prednost, ki se financira iz državnih sredstev s strani države ali posrednika po naročilu države.

(54)

Da bi ukrep pomenil državno pomoč, mora izhajati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi. Načeloma so državna sredstva sredstva države članice in njenih javnih organov, pa tudi sredstva javnih podjetij, na katera imajo javni organi neposredno ali posredno nadzorni vpliv.

(55)

Neizpodbitno je, da je zadevni ukrep vključeval državna sredstva, saj je bil financiran iz sredstev, ki izvirajo iz državnih proračunov, in ga je bilo mogoče pripisati državi. Zlasti je treba opozoriti, da je norveški parlament odobril sodelovanje vlade pri novem revolving kreditu (odstavek 28).

(56)

Zadevni ukrep mora izkrivljati ali imeti možnost izkrivljati konkurenco ter vplivati na trgovino med pogodbenicami.

(57)

V skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da kadar finančna podpora, ki jo odobri država članica, krepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Unije, obstaja vsaj morebiten vpliv na trgovino med državami članicami in na konkurenco (27). V zvezi s tem Nadzorni organ meni, da bi kakršna koli gospodarska prednost, dodeljena družbi SAS prek državnih sredstev, izpolnila ta pogoj. Družba SAS konkurira drugim letalskim prevoznikom v Evropski uniji in EGP, in to zlasti od začetka veljavnosti tretje faze liberalizacije zračnega prometa („tretji sveženj“) dne 1. januarja 1993 (28). Poleg tega za potovanja na razmeroma kratkih razdaljah znotraj EGP letalski promet konkurira cestnemu in železniškemu prometu, zato bi bili lahko prizadeti tudi cestni in železniški prevozniki.

(58)

Edino merilo za pojem državne pomoči, ki je tako sporno, je, ali je ukrep družbi SAS dal selektivno neupravičeno gospodarsko prednost.

(59)

Glede na razveljavitev novega revolving kredita z dne 4. marca 2014 je Nadzorni organ ocenil, ali je nov revolving kredit družbi SAS podelil selektivno neupravičeno gospodarsko prednost od njegove vzpostavitve leta 2012 do razveljavitve leta 2014.

2.   GOSPODARSKA PREDNOST V KORIST DRUŽBE SAS

(60)

Da bi ugotovil, ali je bila dodeljena državna pomoč v korist družbe SAS v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, bo Nadzorni organ ocenil, ali je letalski prevoznik dobil gospodarsko prednost, ki je ne bi dobil pod običajnimi tržnimi pogoji. Za preučitev tega vprašanja Nadzorni organ uporablja preskus na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu, v skladu s katerim ne bi bila vpletena državna pomoč, ali bi bil v podobnih okoliščinah zasebni vlagatelj, ki je po velikosti primerljiv z ustreznimi organi v javnem sektorju in deluje pod običajnimi tržnimi pogoji v tržnem gospodarstvu, pripravljen zagotoviti zadevni ukrep za upravičenca.

(61)

V skladu s preskusom na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu mora Nadzorni organ zato oceniti, ali bi zasebni vlagatelj pod enakimi pogoji izvedel transakcijo, ki se ocenjuje. Hipotetični zasebni vlagatelj deluje kot preudaren vlagatelj, ki želi svoje dobičke povečati, ne da bi pri tem prevzel prevelika tveganja za svoj dobiček (29).

(62)

Načeloma prispevek iz javnih sredstev ne vključuje državne pomoči, če se izvede hkrati z znatnim kapitalskim vložkom zasebnega vlagatelja v primerljivih okoliščinah in pod primerljivimi pogoji (pari passu) (30).

2.1   Udeležba držav, fundacije KAW in bank pri novem revolving kreditu na osnovi pari passu

(63)

Nadzorni organ ugotavlja, da so banke kreditodajalke, ki so udeležene pri novem revolving kreditu, sodelovale tudi pri starem revolving kreditu. Vendar pa so pri novem revolving kreditu države povečale svojo izpostavljenost družbi SAS, medtem ko so banke svoj prispevek v grobem razpolovile (s 366 milijonov EUR na približno 200 milijonov EUR) in zato za približno 50 % zmanjšale svojo splošno izpostavljenost družbi SAS na podlagi revolving kredita. Ob upoštevanju tega je Nadzorni organ v odločbi o začetku postopka izrazil dvom glede izpolnjevanja preskusa pari passu, saj se zdi, da države in banke niso bile v primerljivem položaju.

(64)

Norveška in družba SAS sta v okviru formalnega postopka preiskave navedli, da banke kreditodajalke niso bile izpostavljene pri starem revolving kreditu, ko so potekala pogajanja o sodelovanju pri novem revolving kreditu. Banke bi bilo zato treba obravnavati kot „zunanje“ vlagatelje v položaju, ki je primerljiv s položajem držav in fundacije KAW.

(65)

Nadzorni organ navaja, da je družba SAS januarja 2012 v celoti izčrpala stari revolving kredit (odstavek 18). Dejansko so spremembe starega revolving kredita v marcu 2012 med drugim vključevale pogoj, da se v celoti in takoj odplača izčrpani znesek. Zneski so bili v celoti povrnjeni marca 2012, nato pa so spremembe starega revolving kredita, ki so bile uvedene v istem mesecu, družbi SAS močno otežile črpanje kredita (31). Poleg tega je morala družba SAS do junija 2012 predložiti načrt dokapitalizacije, ki so ga morali odobriti upravni odbor ter države in fundacija KAW kot glavni delničarji. Ta načrt so banke na začetku zavrnile. Šele novembra 2012 so se države po natančni preučitvi revidiranega poslovnega načrta 4XNG odločile za sodelovanje pri novem revolving kreditu, nato pa so jim sledile banke.

(66)

Zato so norveški organi in družba SAS med formalnim postopkom preiskave trdili, da je bilo družbi SAS učinkovito preprečeno, da bi zahtevala črpanje starega revolving kredita. Ob poznavanju tega položaja so se morale banke odločiti, ali naj nadaljujejo stari revolving kredit do njegovega izteka junija 2013 ali sodelujejo pri novem revolving kreditu pod enakimi pogoji kot države in fundacija KAW, čeprav so imele države in fundacija KAW kot delničarji večje spodbude za sodelovanje, saj bi z izvajanjem poslovnega načrta 4XNG lahko dosegle večjo vrednost svojih delnic.

(67)

Čeprav Nadzorni organ meni, da je verjetno, da banke, vsaj tiste, ki niso imele nezavarovane dvostranske izpostavljenosti družbi SAS, niso bile materialno izpostavljene staremu revolving kreditu v času, ko so sprejele odločitev za sodelovanje pri novem revolving kreditu, pa prav tako meni, da je še vedno obstajalo tveganje, da bi lahko družba SAS izpolnjevala pogoje za črpanje pred vzpostavitvijo novega revolving kredita. Dejstvo, da se to ni zgodilo in da se stari revolving kredit ni uporabljal, potem ko je bil marca 2012 v celoti odplačan, v zvezi s tem ni pomembno. Na podlagi tega se zdi, da so imele banke določeno stopnjo izpostavljenosti družbi SAS na podlagi starega revolving kredita, ki je države in fundacija KAW niso imele. Zato Nadzorni organ ne more sprejeti trditve norveških organov, da so banke sodelovale pri novem revolving kreditu kot „zunanji“ vlagatelji, ne glede na njihovo izpostavljenost pri starem revolving kreditu.

(68)

Poleg tega se Nadzorni organ ne more strinjati z Norveško, da izpostavljenost nekaterih bank v obliki dvostranskih instrumentov, povezanih s starim revolving kreditom (32), ni vključevala finančnega tveganja za banke v obdobju pogajanj o novem revolving kreditu na podlagi dejstva, da teh instrumentov ne bi bilo mogoče črpati, če ne bi bil stari revolving kredit v celoti izčrpan. Kot prej navedeno, je obstajalo tveganje, pa čeprav majhno, da bi bili pogoji za črpanje lahko izpolnjeni kljub dejstvu, da je bila zaradi sprememb marca 2012 in uvedenih strožjih pogojev verjetnost, da bo družba SAS črpala stari revolving kredit, zelo majhna.

(69)

Poleg tega se zdi, da so imele nekatere banke druge vrste izpostavljenosti družbi SAS. Na primer, poleg sodelovanja pri starem revolving kreditu je imela banka […] (dne 30. septembra 2012) nezavarovano (in nečrpano) dvostransko izpostavljenost družbi SAS v višini [200–600] milijonov SEK in nezavarovano izpostavljenost na podlagi kreditnih kartic v višini [500–900] milijonov SEK. Zato je bilo mogoče, da bi bila odgovorna za kritje vseh stroškov povračila strankam, če bi družba SAS preklicala ustrezne lete. Čeprav je ta nezavarovana izpostavljenost na podlagi kreditnih kartic znašala [0–2 %] celotnega kreditnega portfelja banke […], ki znaša približno [1 000–3 000] milijard SEK, je kljub temu predstavljala finančno tveganje, zato ni mogoče sprejeti trditve, da je bila banka […] v primerljivem položaju kot države, ko se je odločala o sodelovanju pri novem revolving kreditu.

(70)

Poleg tega so imele tri druge banke izpostavljenost v smislu neporavnanih finančnih mehanizmov za letala (npr. […]). Čeprav države trdijo, da so bila financiranja zavarovana z letali in niso predstavljala finančnega tveganja za banke, ker jih je mogoče zlahka prodati na trgu, ta trditev ni bila dejansko dokazana. Ni jasno, ali bi bil v primeru hitre razprodaje letal skupni znesek dejansko povrnjen.

(71)

Poleg tega je Nadzorni organ v odločbi o začetku postopka dvomil o tem, ali bi ravnanje držav lahko vplivalo na obnašanje bank glede na stalno finančno podporo, ki so jo države namenjale letalskemu prevozniku v prejšnjih letih (npr. izdaji delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje iz let 2009 in 2010). Poleg tega so bile banke pripravljene sodelovati pri novem revolving kreditu samo pod pogojem, da so pri njem sodelovale države, kot je navedeno v odstavkih 21 in 22.

(72)

Nadzorni organ načeloma meni, da pogoja pari passu ni mogoče uporabiti v primerih, kadar vpletenost držav predstavlja strogo zahtevo za udeležbo zasebnih akterjev v transakciji.

(73)

V okviru formalnega postopka preiskave sta Norveška in družba SAS trdili, da se banke na nobeni stopnji med pogajanji za novi revolving kredit niso počutile „okužene“ zaradi preteklega ravnanja držav in njihove pripravljenosti za podporo družbi SAS, kljub temu, da so se njihove napovedi prihodkov od izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje v letih 2009 in 2010 izkazale za neustrezne.

(74)

Nadzorni organ ne more izključiti možnosti, da zasebni akterji ne bi bili pripravljeni vlagati v podjetje s takšnimi rezultati in nepredvidljivimi napovedmi, razen v primeru udeležbe držav. Obenem ne more izključiti tudi, da države, ki so zavrnile zagotavljanje novega lastniškega kapitala in udeležbo pri podrejenem revolving kreditu, niso bile več pripravljene vlagati dodatnih sredstev v družbo SAS. Ne glede na te pomisleke Nadzorni organ ni prepričan, da je sodelovanje držav pri novem revolving kreditu potekalo pod pogoji pari passu z bankami kreditodajalkami ob upoštevanju, da so banke zaradi udeležbe držav zmanjšale svojo splošno izpostavljenost družbi SAS na podlagi revolving kredita za približno 50 %, medtem ko so države svojo izpostavljenost istočasno povečale.

(75)

V zvezi s tem, ali se obnašanje fundacije KAW lahko obravnava kot referenčna točka za določitev ravnanja zasebnega vlagatelja, je formalna preiskava pokazala, da je bila izpostavljenost fundacije KAW družbi SAS prek imetništva delnic v banki SEB manjša od tiste, ki je bila navedena v odločbi o začetku postopka. Ob upoštevanju, da je fundacija KAW le manjšinski delničar v banki SEB in da je bila izpostavljenost banke SEB družbi SAS omejena, je mogoče trditi, da je bilo sodelovanje fundacije KAW pri novem revolving kreditu utemeljeno z obeti dobičkonosnosti naložbe.

(76)

Glede na prej navedeno v formalnem postopku preiskave Nadzorni organ ni mogel z gotovostjo skleniti, da je zadevna transakcija potekala pod pogoji pari passu.

(77)

Ne glede na oceno pogojev pari passu je Nadzorni organ proučil tudi, ali bi lahko bila udeležba držav pri novem revovling kreditu racionalna z vidika delničarja in ali bi prestala preskus na podlagi načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu zunaj obravnave na osnovi pari passu.

2.2   Ocena sodelovanja držav pri novem revolving kreditu na podlagi preskusa vlagatelja v tržnem gospodarstvu

(78)

Vprašanje, na katero je treba odgovoriti, je, ali bi zasebni vlagatelj v enakem položaju kot države, tj. kot obstoječi delničar družbe SAS, in v podobnih okoliščinah kot države v letu 2012, sodeloval pri novem revolving kreditu pod podobnimi pogoji (33).

(79)

Neodvisne analize, ki so jih pred sklenitvijo novega revolving kredita opravili zunanji finančni svetovalci (tj. družbi Goldman Sachs International in CITI kot svetovalci držav in družba […] kot svetovalec kreditodajalcev), so koristne za ta namen. Po trditvah Norveške v njenem odgovoru na odločbo o začetku postopka so se države odločile za sodelovanje pri novem revolving kreditu, potem ko so njeni zunanji svetovalci natančno pregledali poslovni načrt 4XNG in so bili pogoji novega revolving kredita prilagojeni.

(80)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka izrazil zadržke glede obsega poročila, ki ga je pripravila družba CITI, Norveška pa je pojasnila, da se je za sodelovanje pri novem revolving kreditu odločila na podlagi vseh analiz, ki so jih pripravili njeni finančni svetovalci, in da se poročilo CITI torej ne bi smelo ocenjevati ločeno.

(81)

Finančni svetovalci so imeli med drugim nalogo, da opravijo kritično analizo poslovnega načrta 4XNG in novega revolving kredita ter ustreznih občutljivosti in ranljivosti v zvezi s tem. Ta analiza je bila opravljena v več zaporednih poročilih glede na preteklo uspešnost družbe SAS in druga gospodarska merila uspešnosti. Svetovalci so izdali vrsto priporočil v zvezi s strategijami za zmanjševanje tveganja za poslovni načrt 4XNG in novi revolving kredit. V skladu s temi nasveti so države zahtevale številne prilagoditve poslovnega načrta 4XNG (za pospešitev varčevalnih ukrepov in vključitev dodatnih pobud) ter prilagoditve v okviru novega revolving kredita za zmanjšanje verjetnosti črpanja.

(82)

Pri analizi poslovnega načrta 4XNG so zunanji svetovalci prepoznali ključna področja morebitnega tveganja, vključno s cilji glede prihrankov pri stroških, prodajami in pritiski v zvezi s prihodkom na razpoložljivi sedež kilometer, ter jim namenili posebno pozornost. Rezultat te ocene tveganja so med drugim naslednji pomisleki:

Cilji glede prihrankov pri stroških

Poslovni načrt 4XNG je bil po prejetih pripombah zunanjih svetovalcev spremenjen in razširjen, da bi vključeval pobude za zmanjšanje stroškov v višini približno [1–4] milijard SEK na leto (kar je več od prvotnega cilja v višini [1–4] milijard SEK na leto). Medtem ko je bilo nedoseganje ciljev za prihranke pri stroških prepoznano kot problematično, pa je bil ključni korak za odpravo tveganja poslovnega načrta 4XNG pred dokončno vzpostavitvijo novega revolving kredita sklenitev novih pogodb s sindikati, ki je vključevala znižanje plač in drugih prispevkov za zaposlene ter spremembe pokojninskega načrta v novembru 2012. To je privedlo do neposrednih prihrankov pri stroških v višini skoraj […] SEK, ki jih je bilo treba na zahtevo držav izvršiti, preden bi lahko začel veljati novi revolving kredit.

Prodaje

V zvezi z začetnimi predpostavkami glede prodaj sredstev, ki jih je izpodbijal zunanji finančni svetovalec, in tudi zaradi novih informacij, ki so se pojavile med postopkom, je končni seznam načrtovanih prodaj v poslovnem načrtu 4XNG odstopal od seznama, ki ga je prvotno predložila družba SAS (34). Finančni svetovalec držav je na koncu sklenil, da so prodaje (z ocenjeno odtujitveno vrednostjo v višini približno 3,0 milijarde SEK), ki so vključene v končnem poslovnem načrtu 4XNG, izvedljive v predvidenem časovnem okviru. Poleg tega je novi revolving kredit vseboval določbe glede časovnega poteka prodaje družbe Widerøe in tudi glede stroge uporabe prihodkov od prodaje za odplačilo novega revolving kredita.

Pritisk v zvezi s prihodkom na razpoložljivi sedež kilometer

Predpostavke za osnovni donos in pritisk v zvezi s prihodkom na razpoložljivi sedež kilometer so bile ocenjene in so se štele za razumne, pri čemer je treba upoštevati ustrezne podatke o preteklih trendih, napovedi tretjih oseb in znane spremembe v konkurenčnem okolju v tistem času. Zato se je štelo, da te predpostavke ne pomenijo znatnega negativnega tveganja za izvedbo poslovnega načrta 4XNG.

(83)

V zvezi z dvomi Nadzornega organa, ki jih je izrazil v odločbi o začetku postopka glede optimističnih pričakovanj za določene dejavnike v poslovnem načrtu 4XNG (npr. rast trga v razpoložljivih sedež kilometrih, napovedi BDP in inflacijo v višini 0 % za obdobje 2015–2017), informacije, ki sta jih predložili Norveška in družba SAS med formalnim postopkom preiskave, kažejo, da so v teh ocenah upoštevani zlasti glavni trgi, na katerih je dejavna družba SAS. To je vključevalo izrazitejšo izpostavljenost družbe trgu severne in ne toliko južne Evrope ter njeno izpostavljenost trgom ZDA in Azije. Poleg tega predložene pripombe kažejo, da je ocenjena stroškovna inflacija v višini 0 % letno za obdobje 2015–2017 neto učinek osnovne stopnje inflacije v višini 2 % letno (v skladu z ocenjeno stopnjo inflacije v EU) in predpostavke, da bi bilo to mogoče izravnati z novimi varčevalnimi ukrepi.

(84)

Kar zadeva pomanjkanje preskusa občutljivosti analize interne stopnje donosnosti, ki je bila predstavljena v poročilu CITI (glej odstavek 33), in začetne pomisleke Nadzornega organa glede morebitnega učinka manj optimističnih scenarijev, je Nadzorni organ od Norveške v pripombah na odločbo o začetku postopka prejel dodatne informacije o obsegu izvedene analize občutljivosti. V zvezi s tem je družba Goldman Sachs predstavila več analiz občutljivosti med razvojem poslovnega načrta 4XNG v obdobju od junija do septembra 2012. Revidirana analiza iz septembra 2012 je pokazala, da družbi SAS ne bi zmanjkalo denarja celo v predstavljenih negativnih scenarijih, tj. v vseh analiziranih primerih bi denarni položaj družbe SAS ostal nad dovoljeno spodnjo mejo revolving kredita. Vendar pa je bilo za ohranjanje zaupanja v trg ugotovljeno, da je potrebno likvidnostno varovalo in da je revolving kredit še vedno najrealnejša možnost za podporno likvidnost.

(85)

Nadzorni organ zato upošteva zaporedne finančne preglede, ki so bili izvedeni za poslovni načrt 4XNG (vključno z obširno analizo in preskušanjem različnih iteracij načrta). Nadzorni organ upošteva tudi zahteve držav za zmanjšanje tveganja pri izvajanju in doseganje konsolidiranega načrta prestrukturiranja pred udeležbo pri novem revolving kreditu. Takšni ukrepi bi se zdeli v skladu s tistimi, ki bi jih sprejel preudaren zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Ne glede na to bi bilo treba razmisliti, ali so bili pogoji novega revolving kredita v skladu s tistimi, ki bi jih sprejel zasebni vlagatelj v enakem položaju kot države, tj. kot obstoječi delničar družbe.

(86)

Norveška in družba SAS sta pojasnili, da je posebna značilnost letalskega sektorja potreba po vzdrževanju visoke ravni finančne pripravljenosti, da se ohrani zaupanje strank in deležnikov v zmožnost podjetja, da nadaljuje opravljanje storitev. Glede na finančne težave, s katerimi se je družba SAS spopadala v letu 2012, in tedanji položaj likvidnosti, je bila verjetna spodbuda za udeležbo držav pri novem revolving kreditu, kot delničarjev družbe SAS, preprečiti večje izgube ali stečaj v primeru zmanjšanja plačilne sposobnosti družbe.

(87)

V zvezi s tem se zdi, da so države pri dokončnem oblikovanju pogojev novega revolving kredita v veliki meri upoštevale priporočila neodvisnih finančnih svetovalcev. Dejansko se zdi, da so bili pogoji novega revolving kredita kolektivno usmerjeni k zmanjševanju glavnih poslovnih tveganj, ki so bila prepoznana. Na primer, kot je navedeno v odstavku 82, ključni pogoj, ki je moral biti izpolnjen za izvajanje novega revolving kredita, je bila uspešna sklenitev novih kolektivnih pogodb z letalskimi posadkami. Poleg tega se je zdelo, da je zaradi pogojev za črpanje podinstrumenta B malo verjetno, da bi lahko družba ta podinstrument črpala pred marcem 2015 (35). Tudi finančne zaveze, povezane z novim revolving kreditom, so bile strukturirane tako, da družba SAS ne bi imela dostopa do novega revolving kredita oziroma bi morala povrniti kakršen koli črpan znesek revolving kredita v tem času, če ne bi bila zmožna izvajati ključnih finančnih napovedi iz poslovnega načrta 4XNG (36).

(88)

Poleg prej navedenih opažanj je Nadzorni organ prejel dodatne informacije v zvezi z ustreznostjo osnovnega zavarovanja novega revolving kredita. V poročilu iz maja 2012 je družba […] zagotovila neodvisno oceno vrednosti družbe Widerøe in nekaterih opredmetenih sredstev (vključno z nadomestnimi motorji, zadevnimi letali, nekaj manjšimi nepremičninami in nekaj opreme), ki so bili pozneje uporabljeni kot zavarovanje novega revolving kredita. Medtem ko je bil poudarek na družbi Widerøe kot najpomembnejšega sredstva v zavarovalnem paketu, je ocena drugih sredstev temeljila na bolj omejenih informacijah, splošno vrednotenje pa je predvidevalo skupno vrednost sredstev v višini približno [1–4]–[3–6] milijard SEK. Skupna ocenjena vrednost sredstev, ki so bila v zavarovalnem paketu, je tako presegla obseg podinstrumenta A. V skladu s trditvami Norveške se je to štelo kot zadostno z vidika kreditodajalcev novega revolving kredita, saj se je, kot je bilo prej navedeno, verjetnost, da bi družba SAS črpala podinstrument B, štela za zanemarljivo.

(89)

Dejanska finančna tveganja, povezana z novim revolving kreditom, so bila nadalje zmanjšana zaradi določb o obveznem predplačilu in/ali razveljavitvi obveznosti na podlagi novega revolving kredita, če družba SAS proda nekatera sredstva ali sodeluje pri drugih možnostih financiranja. Takšne določbe glede predplačila in razveljavitve so omogočile zmanjšanje morebitnih izgub skozi čas. Kot rezultat prodaje družbe Widerøe in v skladu s sporazumom, ki je začel veljati septembra 2013 na podlagi te prodaje (glej odstavek 29), se je skupna višina novega revolving kredita zmanjšala s 3,5 milijarde SEK na 2 milijardi SEK.

(90)

Zato se zdi, da je bila sprejeta vrsta celovitih in skladnih ukrepov, zlasti za zagotovitev neprekinjene sposobnosti preživetja družbe SAS v obdobju 2012–2015 in omejitev ključnih finančnih tveganj, povezanih z novim revolving kreditom.

(91)

Poleg tega Nadzorni organ priznava, da je treba razmisliti, ali bi bil primerljiv zasebni vlagatelj v podobnih tržnih okoliščinah kot države (tj. kot obstoječi delničarji družbe SAS) pripravljen zagotoviti zadevni ukrep za upravičenca. V ta namen je koristno upoštevati alternativne obratne hipotetične scenarije, ki bi se pojavili, če ukrep ne bi bil sprejet.

(92)

V zvezi s tem Norveška in družba SAS v pripombah na odločbo o začetku postopka trdita, da bi bil stečaj verjeten, če ne bi bil dan na voljo novi revolving kredit leta 2012. Po navedbah Norveške bi to ustrezalo skupni izgubi v višini 1 044,6 milijona SEK za države, tj. vrednost njihovega skupnega imetništva delnic. Nadaljnji pomislek je bil tudi v zvezi z napovedjo o odpovedi morebitnih prihodnjih kapitalskih dobičkov, če bi se poslovni načrt 4XNG uspešno izvajal. Za primerjavo, Norveška v svojih pripombah ocenjuje, da bi v primeru, da družba SAS ne bi izpolnila svojih obveznosti na podlagi novega revolving kredita, morebitna skupna izguba, ki izhaja iz skupnega imetništva delnic držav in njihovih prispevkov v novi revolving kredit, v najskrajnejšem primeru znašala okoli [1 000–3 000] milijonov SEK (37).

(93)

Zato se zdi v primeru stečaja družbe SAS morebitna dodatna izguba, povezana z udeležbo držav pri novem revolving kreditu (tj. približno 447,5 milijona SEK na podlagi norveške ponazoritve), razmeroma omejena v primerjavi z izgubo, ki bi kljub temu nastala v zvezi z imetništvom delnic držav. Zdi se, da primerjava te razmeroma omejene postopne spremembe v negativnem scenariju (stečaj) in morebitnega pozitivnega učinka za države zaradi uspešne izvedbe poslovnega načrta 4XNG dodatno podpira odločitev držav za sodelovanje pri novem revolving kreditu. Po najbolj optimističnem osnovnem scenariju so v poročilu CITI morebitni kapitalski dobički za države ocenjeni na skupno [7 000–12 000] milijonov SEK. Čeprav je Nadzorni organ v odločbi o začetku postopka izrazil nekaj zadržkov glede optimistične narave takšnih napovedi rasti, pa priznava možnost, da bi morebitni kapitalski dobički tudi v bolj konzervativnih scenarijih še vedno lahko znatno presegli morebitne izgube, ki bi sledile v negativnem scenariju.

(94)

Nadzorni organ zato upošteva prej navedeno oceno razmerja med tveganjem in donosom ter obsežen pregled in preskušanje poslovnega načrta 4XNG, dodatna preverjanja osnovnega zavarovanja (38), določbe o razveljavitvi in predplačilu, ki so zmanjšale morebitno izgubo skozi čas (39), in razne druge ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključene v pogoje novega revolving kredita (40). Ob upoštevanju navedenega se zdi, da je odločitev držav za sodelovanje pri novem revolving kreditu skladna z ukrepi zasebnega akterja, ki deluje z namenom pridobitve normalnega tržnega donosa glede na poseben položaj družbe v tistem času.

(95)

Na podlagi navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da so države, v svoji vlogi kot obstoječi delničarji družbe SAS, pri odločanju za sodelovanje pri novem revolving kreditu skupaj s fundacijo KAW in bankami kreditodajalkami v obdobju od decembra 2012 do marca 2014 ravnale po razumnih in realnih napovedih glede dobičkonosnosti. To sodelovanje zato ni pomenilo nobene prednosti za družbo SAS v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

3.   UGOTOVITEV O PRISOTNOSTI DRŽAVNE POMOČI

(96)

Glede na navedeno Nadzorni organ ugotovi, da sodelovanje Norveške pri novem revolving kreditu ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Financiranje družbe SAS z novim revolving kreditom, ki ga je Norveška izvajala decembra 2012, ne pomeni državne pomoči v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 3

Besedilo te odločbe v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 9. julija 2014

Za Nadzorni organ Efte

Oda Helen SLETNES

Predsednica

Helga JÓNSDÓTTIR

Članica kolegija


(1)  UL C 290, 5.10.2013, str. 9 (popravek).

(2)  FAM je družba, ki se ukvarja z upravljanjem sredstev fundacije Knut and Alice Wallenberg.

(3)  Razpoložljivi sedež kilometer (ASK – available seat kilometer) je enota za merjenje potniške zmogljivosti na letih letalskega prevoznika. Je enaka številu razpoložljivih sedežev, pomnoženim s številom prevoženih kilometrov.

(4)  Vir: http://www.airlineleader.com/regional-focus/nordic-region-heats-up-as-all-major-players-overhaul-their-strategies.

(5)  Glej opombo 11 in odstavek 29 v zvezi s prodajo 80 % delnic družbe Widerøe.

(6)  Vir: http://www.sasgroup.net/SASGroup/default.asp.

(7)  Novejši podatki o bonitetni oceni agencije S&P za družbo SAS so opisani v opombi 24 v nadaljevanju.

(8)  Vir: Letna poročila družbe SAS za obdobje 2008–2012, dostopna na: http://www.sasgroup.net/SASGroup/default.asp.

(9)  Izdaji delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje iz let 2009 in 2010 sta bili predmet Sklepa Komisije v zadevi SA. 29785 (dostopen na http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/249053/249053_1461974_61_2.pdf), v katerem je Komisija ugotovila, da nista vključevala državne pomoči.

(10)  V zvezi s tem glej izjavo izvršnega direktorja družbe SAS, ki jih je navedel Reuters 12. novembra 2012: „‚To je resnično naš ‚zadnji poziv‘, če bo družba SAS še obstajala v prihodnosti,‘ je dejal izvršni direktor […] po vzpostavitvi novega načrta za reševanje letalskega prevoznika, […] ki ni imel celoletnega dobička že od leta 2007“, dostopno v angleškem jeziku na http://www.reuters.com/article/2012/11/12/uk-sas-idUSLNE8AB01O20121112. Glej tudi članek z naslovom „SAS tops European airline critical list“, objavljen v Financial Times dne 13. novembra 2012, dostopen v angleškem jeziku na http://www.ft.com/intl/cms/s/0/fa1cbd88-2d87-11e2-9988-00144feabdc0.html#axzz2TSY5JHUh.

(11)  Glej na primer članek tiskovne agencije Reuters z dne 18. novembra 2012 (http://www.reuters.com/article/2012/11/19/sas-idUSL5E8MI6IY20121119) in Financial Times z dne 19. novembra 2012 (http://www.ft.com/intl/cms/s/0/43e37eba-322f-11e2-b891-00144feabdc0.html#axzz2TSY5JHUh).

(12)  V skladu z informacijami s strani norveških organov je bila zaradi velike negotovosti, kar zadeva časovni okvir prodaje in ustvarjanje prihodkov, prodaja […] umaknjena s končnega seznama načrtovanih prodaj.

(13)  Družba SAS je 20. maja 2013 sporočila, da je podpisala pogodbo o prodaji 80 % svojih delnic v družbi Widerøe naložbeni skupini. Družba SAS bo obdržala 20 % delnic v družbi Widerøe, vendar bo imela možnost, da leta 2016 na skupino prenese popolno lastništvo. Glej http://mb.cision.com/Main/290/9410155/119539.pdf.

(14)  Družba SAS je prodala 10 % deležev v svoji družbi za zemeljsko oskrbo družbi Swissport. Ta nakup je začel veljati 1. novembra 2013. Pogajanja trenutno mirujejo, dokler družba Swissport ne zaključi nakupa in integracije družbe Servisair.

(15)  Prodaja je bila opravljena z likvidnostnim učinkom približno 1,7 milijarde SEK.

(16)  Ti ukrepi se v večji meri izvajajo, prihranki pa bodo znašali približno 1 milijardo SEK.

(17)  […].

(18)  Banka […], ena od kreditodajalk pri starem revolving kreditu, je navedla, da ni pripravljena sodelovati pri novem revolving kreditu. Posledično sta […] in […] sorazmerno povečala svojo udeležbo pri novem revolving kreditu.

(19)  Glej opombo 33 v nadaljevanju.

(20)  Glej http://www.reuters.com/finance/stocks/SAS.ST/key-developments/article/2662973.

(21)  Obveznost na podlagi podinstrumenta A se je 31. oktobra 2013 znižala z 0,8 milijarde SEK na 0,6 milijarde SEK kot posledica prodaje deleža družbe SAS v družbi SAS Ground Handling družbi Swissport.

(22)  UL L 97, 15.4.2005, str. 41, in Dopolnilo EGP št. 18, 14.4.2005, str. 1.

(23)  Druga možnost bi bila omogočiti, da se stari revolving kredit dne 20. junija 2013 izteče, pri tem pa preprečiti uporabo v tem obdobju, če družba SAS ne bi mogla izpolniti pogojev za črpanje.

(24)  Norveški organi so posredovali informacije o drugih izpostavljenostih bank družbi SAS v obliki dvostranskih instrumentov, različnih dogovorov o varovanju pred tveganjem, kreditnih kartic, finančnih mehanizmov za letala, možnosti prekoračitve in nepremičninskih transakcij. Norveški organi trdijo, da banke, z morebitno izjemo izpostavljenosti […] v zvezi s plačili kreditnih kartic, niso imele nezavarovane izpostavljenosti družbi SAS. Različne oblike navedene izpostavljenosti so bile omejene v smislu velikosti ali pa zavarovane in se zato zdijo nepomembne v zvezi z odločitvijo bank, da sodelujejo pri novem revolving kreditu.

(25)  Prihodek na razpoložljivi sedež kilometer (RASK) je enota, ki se pogosto uporablja za merjenje prihodkov letalskega prevoznika.

(26)  Norveška in družba SAS v zvezi s tem poudarjata tudi, da je agencija S&P 5. avgusta 2013 družbi SAS zvišala bonitetno oceno s CCC+ na B– s stabilnimi obeti.

(27)  Glej sodbo z dne 17. septembra 1980 v zadevi Philip Morris Holland BV proti Komisiji, 730/79, Recueil, str. 2671, točka 11; sodbo z dne 4. aprila 2001 v zadevi Regione Friuli Venezia Giulia proti Komisiji, T-288/97, Recueil, stran II-1169, točka 41; in sodbo z dne 24. julija 2003 v zadevi Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH (Altmark), C-280/00, Recueil, stran I-7747, točka 75.

(28)  „Tretji sveženj“ je vključeval tri zakonodajne ukrepe: (i) Uredba Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (UL L 240, 24.8.1992, str. 1); (ii) Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (UL L 240, 24.8.1992, str. 8); in (iii) Uredba Sveta (EGS) št. 2409/92 z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni promet (UL L 240, 24.8.1992, str. 15). Te uredbe so bile vključene v Sporazum EGP do trenutka, ko so bile razveljavljene z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (prenovitev), kakor je vključena v Prilogi XIII k Sporazumu EGP.

(29)  Sodbi z dne 6. marca 2003 v združenih zadevah Westdeutsche Landesbank Girozentrale in Land Nordrhein-Westfalen proti Komisiji, T-228/99 in T-233/99, Recueil, str. II435, točka 255.

(30)  Sodba z dne 12. decembra 2000 v zadevi Alitalia, T-296/97, Recueil, str. II-3871, točka 81.

(31)  […].

(32)  Poleg starega revolving kredita so imele do 30. septembra 2012 tri banke izpostavljenosti v obliki dvostranskih instrumentov, povezanih s starim revolving kreditom, ki jih ne bi bilo mogoče črpati, če ne bi bil stari revolving kredit v celoti izčrpan. Zneski posameznih dvostranskih instrumentov so bili [400–800] milijonov EUR za banko […], [200–400] milijonov EUR za banko […] in [400–800] milijonov EUR za banko […].

(33)  Sodba z dne 21. marca 1991 v zadevi Italija proti Komisiji, C-305/89, Recueil, str. I-1603, točka 20.

(34)  Na primer, […] je bil umaknjen s končnega seznama načrtovanih prodaj […].

(35)  Na primer, eden od pogojev za črpanje podinstrumenta B je bil, da bi morala imeti družba SAS dobiček pred obrestmi, obdavčitvijo, amortizacijo in najemninami (EBITDAR) najmanj [5–9] milijard SEK v zadnjih 12 mesecih. Ker je ta presegal predvideni EBITDAR za vsako leto v obdobju 2012–2015, se je štelo za malo verjetno, da bi bila družba SAS zmožna črpati podinstrument B v obdobju novega revolving kredita.

(36)  Finančne zaveze v zvezi z […]. Zadnji dve finančni zavezi sta bili prilagojeni na vsake tri mesece na podlagi finančnega modela, ki je podlaga za poslovni načrt 4XNG, iz česar je mogoče sklepati, da je morala družba SAS izpolnjevati svoje finančne cilje.

(37)  Z namenom ponazoritve Norveška ocenjuje skupno izgubo držav na podlagi novega revolving kredita ob predpostavki, da je družba SAS v celoti izčrpala podinstrument A (ki ga v znesku [700–1 200] milijonov SEK krijejo države), in ob nadaljnji predpostavki, da je zavarovanje zajemalo le 50 % obveznosti podinstrumenta A in so države že prejele prvi obrok provizije za prevzete obveznosti. To bi pomenilo ocenjeno izgubo v višini [400–800] milijonov SEK pri novem revolving kreditu, skupaj z ocenjeno izgubo na podlagi skupnega lastništva delnic v višini [700–1 200] milijonov SEK, kar skupaj znaša [1 100–2 000] milijonov SEK.

(38)  Glej odstavek 88.

(39)  Glej odstavka 82 in 89.

(40)  Glej odstavka 82 in 87.


12.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/63


SKLEP STALNEGA ODBORA DRŽAV EFTE

št. 2/2015/SC

z dne 24. septembra 2015

o ustanovitvi Začasnega odbora za finančni mehanizem EGP za obdobje 2014–2021 [2015/2024]

STALNI ODBOR DRŽAV EFTE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP),

ob upoštevanju sporazuma, ki bo sklenjen za vzpostavitev novega finančnega mehanizma EGP za obdobje 2014–2021,

ob upoštevanju sporazuma, ki bo sklenjen med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo za vzpostavitev norveškega finančnega mehanizma za obdobje 2014–2021 –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Ustanovi se Začasni odbor za finančni mehanizem EGP za obdobje 2014–2021 (v nadaljnjem besedilu: Začasni odbor), ki mora postati čim prej operativen.

2.   Začasni odbor pomaga državam Efte pri pripravah na izvajanje finančnega mehanizma EGP za obdobje 2014–2021.

3.   Začasni odbor poroča Stalnemu odboru.

4.   Začasnemu odboru lahko pomagajo misije držav Efte, ki so članice EGP, pri EU.

5.   Odbor za finančni mehanizem EGP za obdobje 2014–2021 nadomesti Začasni odbor na dan začetka veljavnosti ali začasne uporabe sporazuma o vzpostavitvi finančnega mehanizma EGP za obdobje 2014–2021.

6.   Začasni odbor razpravlja o možni uskladitvi med finančnim mehanizmom EGP in norveškim finančnim mehanizmom ter jo oceni.

7.   Začasni odbor imenuje predsednika, ki ga potrdi Stalni odbor.

Člen 2

Ta sklep začne veljati takoj.

Člen 3

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 24. septembra 2015

Za Stalni odbor

Vršilka dolžnosti predsednika

Ingrid SCHULERUD

Generalni sekretar

Kristinn F. ÁRNASON