ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 274 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 58 |
Vsebina |
|
II Nezakonodajni akti |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
18.10.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/1 |
UREDBA SVETA (EU) 2015/1861
z dne 18. oktobra 2015
o spremembi Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (1),
ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 (2) uveljavlja ukrepe iz Sklepa 2010/413/SZVP. |
(2) |
Svet je 18. oktobra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1863 (3) o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP, ki določa nekatere ukrepe v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 2231 (2015), ki potrjuje skupni celoviti načrt ukrepanja z dne 14. julija 2015 glede iranskega jedrskega vprašanja in določa, da bodo ukrepi potekali v skladu z navedenim načrtom. |
(3) |
RVSZN 2231 (2015) določa, da morajo določbe RVSZN 1696 (2006), 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008), 1835 (2008), 1929 (2010) in 2224 (2015) prenehati veljati, ko Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) potrdi, da Iran izpolnjuje svoje zaveze, povezane z jedrskim vprašanjem, kakor so določene v skupnem celovitem načrtu ukrepanja. |
(4) |
RVSZN 2231 (2015) nadalje določa, da države delujejo v skladu z ustreznimi določbami iz Priloge B k RVSZN 2231 (2015), ki so namenjene povečanju preglednosti in ustvarjanju spodbudnega okolja za polno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja. |
(5) |
Sklep (SZVP) 2015/1863 v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja določa, da se vsi gospodarski in finančni omejevalni ukrepi Unije, povezani z jedrskim vprašanjem, prenehajo izvajati istočasno, ko MAAE potrdi, da Iran izpolnjuje dogovorjene ukrepe, povezane z jedrskim vprašanjem. Nadalje Sklep (SZVP) 2015/1863 uvaja režim izdaje dovoljenj za pregled prenosov v Iran ali dejavnosti z Iranom na jedrskem področju in odločanje o teh prenosih in dejavnostih, ki jih RVSZN 2231 (2015) ne zajema, v popolni usklajenosti s skupnim celovitim načrtom ukrepanja. |
(6) |
Zaveza o odpravi vseh omejevalnih ukrepov Unije, povezanih z jedrskim vprašanjem, ki je v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja, ne vpliva na mehanizem reševanja sporov, določen v skupnem celovitem načrtu ukrepanja, in na ponovno uvedbo omejevalnih ukrepov Unije, če Iran v veliki meri ne izpolnjuje svojih zavez iz skupnega celovitega načrta ukrepanja. |
(7) |
V primeru ponovne uvedbe omejevalnih ukrepov Unije bo zagotovljena ustrezna zaščita za izvrševanje pogodb, sklenjenih v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja v času, ko je veljala omilitev sankcij, skladno s prejšnjimi določbami ob prvotni uvedbi sankcij. |
(8) |
Zaradi posebne grožnje, ki jo za mednarodni mir in varnost predstavlja jedrski program Irana in za zagotovitev skladnosti s postopkom za spremembo in pregled prilog I, II, III in IV k Sklepu 2010/413/SZVP, bi moral biti za spremembo seznamov iz prilog VIII, IX, XIII in XIV k Uredbi (EU) št. 267/2012 pristojen Svet. |
(9) |
Za izvajanje navedenih ukrepov je potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije, zlasti za zagotovitev, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali. |
(10) |
Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 267/2012 se spremeni:
1. |
v členu 1 se črta točka (t) in doda naslednja točka:
|
2. |
členi 2, 3 in 4 se črtajo; |
3. |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 2a 1. Predhodno dovoljenje je potrebno:
2. Priloga I zajema predmete, vključno z blagom, tehnologijo in programsko opremo, s seznama Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga. 3. Zadevna država članica predlagano dovoljenje za dejavnosti iz točk (a) do (d) odstavka 1 za vsak primer posebej predloži v odobritev Varnostnemu svetu ZN ter ne izda dovoljenja, dokler ne prejme te odobritve. 4. Zadevna država članica prav tako predloži predlagana dovoljenja za dejavnosti iz točk (a) do (d) odstavka 1 za vsak primer posebej v odobritev Varnostnemu svetu ZN, če so dejavnosti povezane s kakršnim koli dodatnim blagom in tehnologijo, ki bi lahko, odvisno od sklepanja te države članice, prispevala k dejavnostim v zvezi s predelavo ali bogatenjem ali težko vodo, ki niso v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja. Država članica ne izda dovoljenja, dokler ne prejme te odobritve. 5. Zadevni pristojni organ ne izda dovoljenja na podlagi točke (e) odstavka 1, dokler tega ne odobri Skupna komisija. 6. Zadevna država članica uradno obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika o dovoljenjih, ki so bila izdana v skladu z odstavkoma (1) in (5), ali o kakršni koli zavrnitvi Varnostnega sveta ZN, da odobri izdajo dovoljenja v skladu z odstavkoma 3 ali 4. Člen 2b 1. Člen 2a(3) in (4) se ne uporablja za predlagana dovoljenja za dobavo, prodajo ali prenos v Iran opreme iz pododstavka 1 odstavka 2(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015) za lahkovodne reaktorje. 2. Zadevna država članica v štirih tednih obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika o dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena. Člen 2c 1. Pristojni organi za izdajo dovoljenja v skladu s členom 2a(1)(a) in členom 2b zagotovijo, da:
2. Vsa izvozna dovoljenja, ki so potrebna v skladu s členom 2a(1)(a), izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež. Dovoljenje velja v vsej Uniji. 3. Izvozniki pristojnim organom predložijo vse ustrezne informacije, ki so potrebne v zvezi z njihovo vlogo za izdajo dovoljenja za izvoz, kakor je določeno v členu 14(1) Uredbe (ES) št. 428/2009 in v skladu z zahtevami posameznega pristojnega organa. Člen 2d 1. Člen 2a(3) in (4) se ne uporablja za predlagana dovoljenja za dobavo, prodajo ali prenos predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije ter zagotavljanje kakršne koli s tem povezane tehnične pomoči, usposabljanja, finančne pomoči, naložb, posredniških ali drugih storitev, za katera pristojni organi menijo, da so neposredno povezana z naslednjimi dejavnostmi:
2. Pristojni organ za izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da:
3. Zadevna država članica uradno obvesti:
4. Zadevna država članica v štirih tednih obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika o dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena.“; |
4. |
vstavijo se naslednji: „Člen 3a 1. Predhodno dovoljenje je za vsak primer posebej potrebno:
2. Priloga II zajema blago in tehnologijo, ki nista vključena v prilogi I in III in ki bi lahko pripomogla k dejavnostim v zvezi s predelavo ali bogatenjem ali težko vodo ali drugim dejavnositm, ki niso v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja. 3. Izvozniki pristojnim organom predložijo vse ustrezne informacije, ki so potrebne v zvezi z njihovo vlogo za izdajo dovoljenja. 4. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja za pravne posle iz odstavkov 1(a) do (e), če utemeljeno sklepajo, da bi zadevne dejavnosti prispevale k dejavnostim v zvezi s predelavo ali bogatenjem ali težko vodo ali drugim dejavnostim na jedrskem področju, ki niso v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja. 5. Pristojni organi izmenjajo informacije o vlogah za izdajo dovoljenja, prejetih na podlagi tega člena. Za ta namen se uporablja sistem iz člena 19(4) Uredbe (ES) št. 428/2009. 6. Pristojni organ za izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 1(a) zagotovi, da so bile od Irana pridobljene pravice do preverjanja končne uporabe in mesta končne uporabe katerega koli dobavljenega predmeta in da se te pravice lahko učinkovito uveljavljajo. 7. Zadevna država članica o svoji nameri, da bo izdala dovoljenje na podlagi tega člena, uradno obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika vsaj deset dni pred izdajo dovoljenja. Člen 3b 1. Vsa izvozna dovoljenja, ki so potrebna v skladu s členom 3a, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež, skladno s podrobnimi pravili iz člena 11 Uredbe (ES) št. 428/2009. Dovoljenje velja v vsej Uniji. 2. Pod pogoji iz člena 3a(4) in (5) lahko pristojni organi razveljavijo, začasno zadržijo, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje, ki so ga izdali. 3. Če pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja ali ga razveljavi, začasno zadrži, bistveno spremeni ali prekliče v skladu s členom 3a(4), zadevna država članica o tem uradno obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim pošlje ustrezne informacije ob spoštovanju določb o zaupnosti takšnih podatkov iz Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 (4). 4. Preden pristojni organ države članice izda dovoljenje v skladu s členom 3a za pravni posel, ki je skoraj povsem enak pravnemu poslu, katerega je v skladu s členom 3a(4) druga država članica zavrnila oziroma so ga druge države članice zavrnile in ta zavrnitev še velja, se najprej posvetuje z državo članico, ki je zavrnila, oziroma državami članicami, ki so zavrnile izdajo dovoljenja. Če se zadevna država članica po takšnih posvetovanjih odloči izdati dovoljenje, o tem obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim posreduje vse ustrezne informacije za obrazložitev svoje odločitve. Člen 3c 1. Člen 3a se ne uporablja za predlagana dovoljenja za dobavo, prodajo ali prenos v Iran blaga in tehnologije iz Priloge II za lahkovodne reaktorje. 2. Pristojni organ za izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da so bile od Irana pridobljene pravice do preverjanja končne uporabe in mesta končne uporabe katerega koli dobavljenega predmeta in da se te pravice lahko učinkovito uveljavljajo. 3. Zadevna država članica v štirih tednih obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika o dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena. Člen 3d 1. Člen 3a se ne uporablja za predlagana dovoljenja za dobavo, prodajo ali prenos predmetov, materialov, opreme, blaga in tehnologije ter zagotavljanje kakršne koli s tem povezane tehnične pomoči, usposabljanja, finančne pomoči, naložb, posredniških ali drugih storitev, za katera pristojni organi menijo, da so neposredno povezana z naslednjimi dejavnostmi:
2. Pristojni organ za izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da:
3. Zadevna država članica o svoji nameri, da bo izdala dovoljenje na podlagi tega člena, uradno obvesti druge države članice in Komisijo vsaj deset dni pred izdajo dovoljenja. (4) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).“;" |
5. |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 4a 1. Prepovedano je neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati blago in tehnologijo iz Priloge III ali kakršne koli druge predmete, za katere država članica določi, da bi lahko prispevali k razvoju sistema za dobavo jedrskega orožja, ne glede na to, ali izvirata iz Unije ali ne, vsem iranskim osebam, subjektom ali organom ali za uporabo v Iranu. 2. Priloga III zajema predmete, vključno z blagom in tehnologijo, s seznama Režima kontrole raketne tehnologije. Člen 4b Prepovedano je:
Člen 4c Prepovedan je neposreden ali posreden nakup, uvoz ali prevoz blaga in tehnologije iz Priloge III iz Irana, ne glede na to, ali izvirata iz Irana ali ne.“; |
6. |
člen 5 se nadomesti z naslednjim: „Člen 5 Prepovedano je:
|
7. |
členi 6, 7, 8, 9, 10, 10a, 10b in 10c se črtajo; |
8. |
člen 10d se nadomesti z naslednjim: „Člen 10d 1. Predhodno dovoljenje je potrebno za:
2. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja na podlagi tega člena, če:
3. Zadevna država članica o svoji nameri, da bo izdala dovoljenje na podlagi tega člena, uradno obvesti druge države članice in Komisijo vsaj deset dni pred izdajo dovoljenja. 4. Če pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja ali razveljavi, odloži izvršitev, bistveno spremeni ali prekliče dovoljenje v skladu s tem členom, zadevna država članica o tem uradno obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim pošlje ustrezne informacije. 5. Preden pristojni organ države članice izda dovoljenje v skladu s tem členom za pravni posel, ki je skoraj povsem enak pravnemu poslu, katerega je druga država članica zavrnila oziroma so ga druge države članice zavrnile in ta zavrnitev še velja, se najprej posvetuje z državo članico, ki je zavrnila, oziroma državami članicami, ki so zavrnile izdajo dovoljenja. Če se zadevna država članica po takšnih posvetovanjih odloči izdati dovoljenje, o tem obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim posreduje vse ustrezne informacije za obrazložitev svoje odločitve.“; |
9. |
členi 10e, 10f, 11, 12, 13, 14, 14a in 15 se črtajo; |
10. |
člen 15a se nadomesti z naslednjim: „Člen 15a 1. Predhodno dovoljenje je potrebno za:
2. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja na podlagi tega člena, če:
3. Zadevna država članica o svoji nameri, da bo izdala dovoljenje na podlagi tega člena, uradno obvesti druge države članice in Komisijo vsaj deset dni pred izdajo dovoljenja. 4. Če pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja ali razveljavi, odloži izvršitev, bistveno spremeni ali prekliče dovoljenje v skladu s tem členom, zadevna država članica o tem uradno obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim pošlje ustrezne informacije. 5. Preden pristojni organ države članice izda dovoljenje v skladu s tem členom za pravni posel, ki je skoraj povsem enak pravnemu poslu, katerega je druga država članica zavrnila oziroma so ga druge države članice zavrnile in ta zavrnitev še velja, se najprej posvetuje z državo članico, ki je zavrnila, oziroma državami članicami, ki so zavrnile izdajo dovoljenja. Če se zadevna država članica po takšnih posvetovanjih odloči izdati dovoljenje, o tem obvesti druge države članice, Komisijo in visokega predstavnika ter jim posreduje vse ustrezne informacije za obrazložitev svoje odločitve. 6. Določbe iz odstavkov 1 do 3 se ne uporabljajo za blago iz prilog I, II in III ali v povezavi s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 428/2009.“; |
11. |
členi 15b, 15c, 16, 17, 18, 19, 20, 21 in 22 se črtajo; |
12. |
člen 23(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Brez poseganja v odstopanja iz členov 24, 25, 26, 27, 28, 28a, 28b in 29 je prepovedano zagotavljati specializirane finančne komunikacijske storitve, ki se uporabljajo za medsebojno izmenjavo finančnih podatkov, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII in IX.“; |
13. |
doda se naslednji člen: „Člen 23a 1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz Priloge XIII, so v njihovi lasti ali jih te osebe, subjekti ali organi hranijo ali nadzirajo. Priloga XIII zajema fizične in pravne osebe, subjekte in organe, ki jih je na seznam uvrstil Varnostni svet Združenih narodov v skladu z odstavkom 6(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015). 2. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz Priloge XIV, so v njihovi lasti ali jih te osebe, subjekti ali organi hranijo ali nadzirajo. Priloga XIV zajema fizične in pravne osebe, subjekte in organe, za katere je bilo v skladu s členom 20(1)(e) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP ugotovljeno, da so:
3. Nobena sredstva ali gospodarski viri ne smejo biti neposredno ali posredno na voljo fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz prilog XIII in XIV ali v njihovo korist. 4. Ne da bi to vplivalo na odstopanja iz členov 24, 25, 26, 27, 28, 28a, 28b ali 29, je prepovedano zagotavljati specializirane finančne komunikacijske storitve, ki se uporabljajo za medsebojno izmenjavo finančnih podatkov, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz prilog XIII in XIV. 5. V prilogi XIII in XIV se vključijo razlogi za vključitev na seznam fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama. 6. V prilogah VIII in IX so zajete tudi morebitne razpoložljive informacije, ki so potrebne za identifikacijo zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov. Pri fizičnih osebah so lahko te informacije tudi imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številki potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcija ali poklic. Pri pravnih osebah, subjektih ali organih pa so lahko ti podatki tudi imena, kraj in datum vpisa, številka vpisa in sedež podjetja. Prilogi VIII in IX vsebujeta tudi datum določitve.“; |
14. |
členi 24 do 29 se nadomestijo z naslednjim: „Člen 24 Z odstopanjem od člena 23 ali člena 23a lahko pristojni organi dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Člen 25 Z odstopanjem od člena 23 ali člena 23a in za izpolnitev zapadlega plačila osebe, subjekta ali organa iz prilog VIII, IX, XIII ali XIV na podlagi pogodbe ali sporazuma, ki ga je sklenila zadevna oseba, subjekt ali organ, ali na podlagi obveznosti, ki je nastala zanje, preden je to osebo, subjekt ali organ na seznam uvrstil Odbor za sankcije, Varnostni svet ZN ali Svet, lahko pristojni organi pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Člen 26 Z odstopanjem od člena 23 ali člena 23a lahko pristojni organi pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Člen 27 Z odstopanjem od člena 23(2) in (3) ali člena 23a(2) in (3) lahko pristojni organi pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, potem ko se prepričajo, da se bodo ta sredstva ali gospodarski viri sprostili na račun diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije, ki uživa imunitete v skladu z mednarodnim pravom, ali bodo s takšnega računa izplačani, če bodo ta plačila porabljena za uradne namene diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije. Člen 28 Z odstopanjem od člena 23 ali člena 23a lahko pristojni organi dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, potem ko se prepričajo, da so ta sredstva ali gospodarski viri potrebni za izredne izdatke, če se dovoljenje nanaša na osebo, subjekt ali organ iz Priloge XIII, zadevna država članica pa je o tej odločitvi uradno obvestila Varnostni svet ZN, ki je odločitev odobril. Člen 28a Z odstopanjem od člena 23(2) in (3) ali člena 23a(2) in (3) lahko pristojni organi pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, potem ko se prepričajo, da so ta sredstva ali gospodarski viri potrebni za dejavnosti, neposredno povezane z opremo iz odstavka 2(c) pododstavka 1 Priloge B k RVSZN 2231 (2015) za lahkovodne reaktorje. Člen 28b Z odstopanjem od člena 23 ali člena 23a lahko pristojni organi pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Člen 29 1. Člen 23(3) ali člen 23a(3) finančnim ali kreditnim institucijam, ki prejemajo finančna sredstva, ki jih tretje strani prenesejo na račune oseb, subjektov ali organov s seznama, ne preprečujeta kreditiranja zamrznjenih računov, pod pogojem, da se vsak priliv na tak račun tudi zamrzne. Finančne ali kreditne institucije o takšnih transakcijah nemudoma obvestijo pristojne organe. 2. Če so take obresti, drugi dohodki in plačila zamrznjeni v skladu s členom 23(1) ali (2) ali členom 23a(1) ali (2), se člen 23(3) ali člen 23a(3) ne uporablja za prilive na zamrznjene račune, kot so:
|
15. |
členi 30, 30a, 30b, 31, 33, 34 in 35 se črtajo; |
16. |
člena 36 in 37 se nadomestita z naslednjim: „Člen 36 Oseba, ki zagotovi predhodne informacije, kot določajo ustrezne določbe glede skupnih kot tudi carinskih deklaracij iz Uredbe (EGS) št. 2913/92 in Uredbe (EGS) št. 2454/93, zagotovi tudi vsakršna dovoljenja, če jih zahteva ta uredba. Člen 37 1. Prepovedano je opravljati storitve oskrbovanja z gorivom ali drugimi zalogami ali katere koli druge storitve za plovila, ki so posredno ali neposredno v lasti ali pod nadzorom iranske osebe, subjekta ali organa, če imajo izvajalci storitev informacije, vključno z informacijami pristojnih carinskih organov, utemeljenimi na predhodnih informacijah iz člena 36, na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepajo, da je na plovilih blago s Skupnega seznama vojaškega blaga ali blago, katerega dobava, prodaja, prenos ali izvoz so prepovedani v skladu s to uredbo, razen če so takšne storitve potrebne iz humanitarnih in varnostnih razlogov. 2. Prepovedano je opravljati tehnična in vzdrževalna dela za tovorna letala, ki so posredno ali neposredno v lasti ali pod nadzorom iranske osebe, subjekta ali organa, če imajo izvajalci storitev informacije, vključno z informacijami pristojnih carinskih organov, utemeljenimi na predhodnih informacijah iz člena 36, na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepajo, da je na tovornih letalih blago s Skupnega seznama vojaškega blaga ali blago, katerega dobava, prodaja, prenos ali izvoz so prepovedani v skladu s to uredbo, razen če so takšne storitve potrebne iz humanitarnih in varnostnih razlogov. 3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo, dokler tovor ni pregledan in po potrebi bodisi zasežen bodisi odstranjen. Zaseg oziroma odstranitev se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo ali odločitvijo pristojnega organa izvede na stroške uvoznika ali pa se stroški izterjajo od katere koli druge osebe ali subjekta, ki je odgovoren za poskus nedovoljene dobave, prodaje, prenosa ali izvoza.“; |
17. |
člena 37a in 37b se črtata; |
18. |
točka (a) člena 38(1) se nadomesti z naslednjim:
|
19. |
člen 39 se črta; |
20. |
točka (a) člena 40(1) se nadomesti z naslednjim:
|
21. |
člen 41 se nadomesti z naslednjim: „Člen 41 Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje ukrepom iz členov 2a, 2b, 2c, 2d, 3a, 3b, 3c, 3d, 4a, 4b, 5, 10d, 15a, 23, 23a in 37 te uredbe.“; |
22. |
v členu 42 se črta odstavek 3; |
23. |
členi 43, 43a, 43b in 43c se črtajo; |
24. |
v členu 44(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
25. |
člen 45 se nadomesti z naslednjim: „Člen 45 Komisija spremeni priloge I, II, III, VIIA, VIIB in X na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice.“; |
26. |
člen 46 se nadomesti z naslednjim: „Člen 46 1. Če Varnostni svet ZN uvrsti na seznam fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, Svet takšno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ vključi v Prilogo VIII. 2. Če Svet odloči, da bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ veljali ukrepi iz člena 23(2) in (3), ustrezno spremeni Prilogo IX. 3. Če Svet odloči, da bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ veljali ukrepi iz člena 23a(2) in (3), ustrezno spremeni Prilogo XIV. 4. Svet o svoji odločitvi in njeni utemeljitvi obvesti fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ iz odstavkov 1 do 3, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer takšni fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu da možnost, da predloži pripombe. 5. Če so predložene pripombe ali tehtni novi dokazi, Svet preuči svojo odločitev in o tem ustrezno obvesti fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ. 6. Če se Združeni narodi odločijo fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ izbrisati s seznama ali pa spremeniti identifikacijske podatke fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama, Svet ustrezno spremeni Prilogo VIII ali XIII. 7. Sezname iz prilog IX in XIV se pregleduje v rednih časovnih presledkih in vsaj vsakih 12 mesecev.“; |
27. |
priloge I, II in III se nadomestijo z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
28. |
priloge IV, IVA, V, VI, VIA, VIB in VII se črtajo; |
29. |
prilogi VIIA in VIIB se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej uredbi; |
30. |
Priloga X se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi; |
31. |
prilogi XI in XII se črtata; |
32. |
prilogi XIII in XIV, kot sta določeni v Prilogi IV k tej uredbi, se dodata. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne na dan iz drugega pododstavka člena 2 Sklepa (SZVP) 2015/1863. Datum uporabe se isti dan objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. oktobra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) UL L 195, 27.7.2010, str. 39.
(2) Uredba Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24.3.2012, str. 1).
(3) Sklep Sveta (SZVP) 2015/1863 z dne 18. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (glej stran 174 tega Uradnega lista).
PRILOGA I
PRILOGA I
Seznam blaga in tehnologije iz člena 2a
V tej prilogi so navedeni predmeti s seznama Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kakor so opredeljeni v njem:
Opomba: |
Za predmete, katerih posebne tehnične značilnosti ali specifikacije spadajo v kategorije, ki so določene v Prilogi I in Prilogi III, velja, da spadajo le v Prilogo III. |
Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, del I
DODATEK A
OSNOVNI SEZNAM IZ SMERNIC
SPLOŠNE OPOMBE
1. |
Cilja tega nadzora ne bi smel spodkopati prenos sestavnih delov.Vsaka vlada bo ukrepala po svojih močeh, da bi uresničila ta cilj, ter si še naprej prizadevala za praktično opredelitev sestavnih delov, ki bi jo lahko uporabljale vse dobaviteljice. |
2. |
Ob navezavi na odstavek 9(b)(2) Smernic bi bilo treba ‚istovrstne‘ razumeti v smislu, da procesi zasnove, izgradnje ali delovanja temeljijo na istih ali podobnih fizičnih ali kemijskih procesih, kot procesi, opredeljeni v osnovnem seznamu. |
3. |
Dobaviteljice priznavajo tesno sorodnost nekaterih procesov za ločevanje izotopov pri objektih, opremi in tehnologiji za obogatitev urana s procesi ločevanja izotopov ‚drugih elementov‘ za raziskovalne, medicinske in druge nejedrske industrijske namene. Dobaviteljice bi morale s tega vidika skrbno pregledati svoje pravne ukrepe, vključno s predpisi za izdajanje izvoznih dovoljenj in klasifikacijo informacij/tehnologije ter varnostnimi praksami, za dejavnosti ločevanja izotopov v zvezi z ‚drugimi elementi‘, da bi zagotovili izvajanje ustreznih zaščitnih ukrepov, kot je potrebno. Dobaviteljice priznavajo, da bodo v posebnih primerih ustrezni zaščitni ukrepi za dejavnosti ločevanja izotopov v zvezi z ‚drugimi elementi‘ v bistvu isti kot za obogatitev urana. (glej uvodno opombo v oddelku 5 osnovnega seznama) Dobaviteljice se bodo v skladu z odstavkom 17(a) Smernic po potrebi posvetovale z drugimi dobaviteljicami, da bi spodbujali enotne politike in postopke za prenos in varovanje objektov, opreme in tehnologije v zvezi z ločevanjem izotopov ‚drugih elementov‘. Dobaviteljice bi morale biti tudi ustrezno previdne v primerih uporabe opreme in tehnologije, ki izhajata iz procesov obogatitve urana, v okviru drugih načinov nejedrske uporabe, na primer v kemični industriji. |
NADZOR TEHNOLOGIJE
Prenos ‚tehnologije‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom s seznama, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.
Nadzor nad prenosom ‚tehnologije‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.
Dobaviteljice bi morale poleg nadzora nad prenosom ‚tehnologije‘ za namene neširjenja jedrskega orožja spodbujati tudi varovanje te tehnologije za snovanje, izdelavo in delovanje objektov z osnovnega seznama ob upoštevanju nevarnosti terorističnih napadov in bi morale prejemnice opozoriti na nujnost takšnega ravnanja.
NADZOR PROGRAMSKE OPREME
Prenos ‚programske opreme‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom s seznama, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.
Nadzor nad prenosom ‚programske opreme‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.
OPREDELITEV POJMOV
|
‚temeljna znanstvena raziskava‘ – eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov in dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ki ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj |
|
‚razvoj‘ – se nanaša na vse faze pred ‚proizvodnjo‘, kot so:
|
|
‚splošno znana‘ se tu uporablja v smislu ‚tehnologije‘ ali ‚programske opreme‘, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev glede njene nadaljnje distribucije (Omejitve zaradi avtorskih pravic ne pomenijo, da ta ‚tehnologija‘ ali ‚programska oprema‘ ne bi bila ‚splošno znana‘.) |
|
‚mikroprogrami‘ – zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z vpisom njegovega referenčnega ukaza v ukazni register |
|
‚drugi elementi‘ – vsi elementi razen vodika, urana in plutonija |
|
‚proizvodnja‘ pomeni vse stopnje proizvodnje, kot so:
|
|
‚program‘ – sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik |
|
‚programska oprema‘ – zbirka enega ali več ‚programov‘ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju |
|
‚tehnična pomoč‘ je lahko v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja
|
|
‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki. |
|
‚Tehnologija‘ pomeni specifične informacije, potrebne za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘. |
|
‚uporaba‘ – delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled ali obnavljanje |
MATERIAL IN OPREMA
1. Osnovni in posebni cepljivi material
Kot je opredeljen v členu XX statuta Mednarodne agencije za atomsko energijo:
1.1. |
‚Osnovni material‘ Izraz ‚osnovni material‘ pomeni uran, ki vsebuje mešanico izotopov, kakršna obstaja v naravi; osiromašeni uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235; torij; vse zgoraj naštete snovi v obliki kovine, zlitin, kemičnih spojin ali koncentratov; kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov v takšni koncentraciji, kot jo občasno določi Svet guvernerjev; in tak drug material, kot ga občasno določi Svet guvernerjev. |
1.2. |
‚Posebni cepljivi material‘
Vendar pa za namene teh smernic v to ni vključeno blago, določeno v spodnjem pododstavku (a), in izvoz osnovnega ali posebnega cepljivega materiala v določeno državo prejemnico v obdobju 12 mesecev in količini, ki ne presega meje, določene v spodnjem pododstavku (b):
|
2. Oprema in nejedrski materiali
Določitev delov opreme in nejedrskega materiala, ki jo je sprejela vlada (količine pod mejo, določeno v Prilogi B, štejejo kot zanemarljive za praktično rabo):
2.1. |
Jedrski reaktorji in posebej zasnovana ali pripravljena oprema ter sestavni deli zanjo (glej Prilogo B, oddelek 1); |
2.2. |
Nejedrski material za reaktorje (glej Prilogo B, oddelek 2); |
2.3. |
Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 3); |
2.4. |
Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov jedrskega reaktorja in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 4); |
2.5. |
Obrati za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnega cepljivega materiala ter oprema, razen analitičnih instrumentov, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 5); |
2.6. |
Obrati za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija in devterijevih spojin ter oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 6); |
2.7. |
Obrati za pretvorbo urana in plutonija za uporabo v proizvodnji gorivnih elementov in ločevanju uranovih izotopov, kot določeno v oddelku 4 oziroma 5, ter oprema, ki je posebej zasnovana ali pripravljena v ta namen (glej Prilogo B, oddelek 7). |
PRILOGA B
POJASNILO GLEDE BLAGA NA OSNOVNEM SEZNAMU
(kot je določeno v oddelku 2 pod ‚MATERIAL IN OPREMA‘ Priloge A)
1. Jedrski reaktorji in posebej zasnovana ali pripravljena oprema ter sestavni deli zanjo
UVODNA OPOMBA
Jedrski reaktorji se lahko razlikujejo glede na uporabljeni moderator (npr. grafit, težka voda, lahka voda, nič), spekter nevtronov v njih (npr. termični, hitri), vrsto uporabljenega hladila (npr. voda, tekoča kovina, staljena sol, plin) ali glede na funkcijo ali tip (npr. energetski reaktor, raziskovalni reaktor, testni reaktor). Vsi navedeni tipi jedrskih reaktorjev spadajo pod to točko in po potrebi vse njene podtočke. Ta točka ne zadeva nadzora fuzijskih reaktorjev.
1.1. Celoviti jedrski reaktorji
Jedrski reaktorji, ki so zmožni vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo.
POJASNJEVALNA OPOMBA
‚Jedrski reaktor‘ načeloma vključuje predmete, ki so znotraj reaktorske posode ali so neposredno pritrjeni nanjo, opremo, ki nadzira raven moči v sredici, in sestavne dele, ki običajno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.
IZVOZ
Izvoz celotnega sklopa glavnih predmetov v okviru te razmejitve bo potekal samo v skladu s postopki iz Smernic. Posamezni predmeti v okviru te funkcionalno opredeljene razmejitve, ki se bodo izvažali samo v skladu s postopki iz Smernic, so našteti v odstavkih 1.2 do 1.11. Vlada si pridržuje pravico, da postopke iz Smernic uporabi tudi za druge predmete v okviru funkcionalno opredeljene razmejitve.
1.2. Jedrske reaktorske posode
Kovinske posode ali njihovi večji, tovarniško izdelani deli, ki so posebej načrtovani ali izdelani za to, da vsebujejo sredico jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., pa tudi ustrezni notranji deli jedrskega reaktorja iz odstavka 1.8. spodaj.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Točka 1.2 zajema jedrske reaktorske posode ne glede na stopnjo tlaka ter vključuje reaktorske tlačne posode in kaladnrije. Točka 1.2 zajema glavo reaktorske posode kot enega glavnih tovarniško izdelanih delov reaktorske posode.
1.3. Naprave za polnjenje in praznjenje reaktorskega goriva
Oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vnašanje ali odstranjevanje goriva v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Zgoraj navedena oprema omogoča posege med obratovanjem reaktorja ali tehnično zahtevno postavljanje in vstavljanje predmetov ter tako dovoljuje obsežno zamenjavo goriva pri ustavljenem reaktorju v primerih, ko ni neposredne vizualne kontrole in pristopa do jedrskega goriva.
1.4. Kontrolne palice in oprema jedrskega reaktorja
Posebej konstruirane ali izdelane palice, njihovi podporni in obesni deli, pogonski mehanizmi in vodila za kontrolne palice za nadzor cepitvenega procesa v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.
1.5. Tlačne cevi jedrskega reaktorja
Cevi, ki so posebej načrtovane ali izdelane za to, da vsebujejo gorivne elemente in tudi primarno hladilo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Tlačne cevi so deli gorivnih kanalov, ki so konstruirani, da delujejo pri visokem tlaku, včasih tudi nad 5 MPa.
1.6. Zaščitna obloga za reaktorsko gorivo
Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna obloga za gorivo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. in v količinah, ki presegajo 10 kg.
Opomba: |
Za cirkonijeve tlačne cevi glej 1.5. Za uparjalne cevi glej 1.8. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin za uporabo v jedrskem reaktorju so sestavljene iz cirkonija, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem običajno manjše od 1:500.
1.7. Črpalke primarnega hladila ali cirkulatorji
Črpalke ali cirkulatorji, ki so posebej konstruirani ali izdelani za kroženje primarnega hladila v jedrskem reaktorjem iz zgornjega odstavka 1.1.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Posebej konstruirane ali izdelane črpalke ali cirkulatorji vključujejo črpalke za vodno hlajene reaktorje, cirkulatorje za plinsko hlajene reaktorje ter elektromagnetne in mehanske črpalke za reaktorje, hlajene s tekočo kovino. Ta oprema lahko vključuje tudi tehnološko zahtevne zatesnjene ali večkrat zatesnjene sisteme, da se prepreči iztekanje primarnega hladila, črpalke z oklopljenim pogonom in črpalke s sistemi inercijske mase. Ta opredelitev zajema črpalke, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu s standardom pododdelka NB (komponente razreda 1) dela I oddelka III kodeksa Ameriškega združenja inženirjev strojništva (American Society of Mechanical Engineers – ASME) ali enakovrednimi standardi.
1.8. Notranji deli jedrskega reaktorja
‚Notranji deli jedrskega reaktorja‘, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. To vključuje na primer nosilne stebre za sredico, gorivne kanale, uparjalne cevi, termične ščite, lopute, mrežne oporne plošče sredice reaktorja in difuzijske plošče.
POJASNJEVALNA OPOMBA
‚Notranji deli jedrskega reaktorja‘ so glavni elementi znotraj reaktorske posode, ki imajo eno ali več nalog, kot je podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.
1.9. Toplotni izmenjevalniki
(a) |
Uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za primarni ali vmesni hladilni krog jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1. |
(b) |
Drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem krogu jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Uparjalniki so posebej izdelani ali pripravljeni za to, da se toplota, ki nastane v reaktorju, prenese na napajalno vodo zaradi proizvodnje pare. Pri hitrem reaktorju, pri katerem je prisotna tudi vmesna hladilna zanka, se uparjalnik nahaja v vmesnem krogu.
V plinsko hlajenem reaktorju se toplotni izmenjevalnik lahko uporabi za prenos toplote na sekundarno plinsko zanko, ki poganja plinsko turbino.
Nadzor v sklopu te točke ne vključuje izmenjevalnikov toplote za podporne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.
1.10. Detektorji nevtronov
Detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ta točka zajema središčne in izvensrediščne detektorje, s katerimi se meri nevtronski tok širokega razpona, običajno med 104 in 1010 nevtroni na cm2 na sekundo ali več. Izvensrediščni so tisti instrumenti, ki so sicer zunaj sredice reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., vendar se nahajajo znotraj biološkega ščita.
1.11. Zunanji termični ščiti
‚Zunanji termični ščiti‘, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v jedrskem reaktorju iz odstavka 1.1. za zmanjšanje izgube toplote in tudi zaščito zadrževalnega hrama.
POJASNJEVALNA OPOMBA
‚Zunanji termični ščiti‘ so glavne strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.
2. Nejedrski materiali za reaktorje
2.1. Devterij in težka voda
Devterij, težka voda (devterijev oksid) in katera koli druga devterijeva spojina, v kateri je razmerje med številom devterijevih in vodikovih atomov večje od 1:5 000, za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1., v količinah nad 200 kg devterijevih atomov za katero koli državo prejemnico v katerem koli 12-mesečnem obdobju.
2.2. Grafit jedrske kakovosti
Grafit s čistostjo manj kot 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,50 g/cm za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1, v količinah nad 1 kilogramom.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Za namen nadzora izvoza bo vlada določila, ali je grafit, ki se izvaža in ki ustreza zgornjim specifikacijam, namenjen za uporabo v jedrskih reaktorjih.
Ekvivalent bora (BE) se lahko določi eksperimentalno ali se izračuna kot vsota BEz za nečistote (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), vključno z borom, pri čemer je:
BEz (ppm) = CF × koncentracija elementa Z (v ppm);
|
CF je pretvorbeni faktor: (σz × AB) deljeno z (σB × Az); σB in σz sta reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in |
|
elementa Z; AB in Az sta atomski masi naravnega bora in elementa Z. |
3. Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
Pri predelavi obsevanega jedrskega goriva se plutonij in uran ločita od močno radioaktivnih cepitvenih produktov in drugih transuranov. Za to ločevanje je mogoče uporabiti različne tehnične procese. Vendar je z leti postal najbolj uporaben in sprejemljiv proces Purex. Pri Purexu se v dušikovi kislini raztopi obsevano jedrsko gorivo, čemur sledi ločevanje urana, plutonija in cepitvenih produktov s solventno ekstrakcijo, za katero se uporablja mešanica tributilfosfata v organski raztopini.
V objektih za Purex potekajo postopki, ki so si med sabo podobni, denimo: rezanje obsevanih gorivnih elementov, raztapljanje goriva, solventna ekstrakcija in shranjevanje procesnih raztopin. Lahko so opremljeni tudi za termalno denitracijo uranovega nitrata, pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid ali kovino in za obdelavo odpadnih tekočin cepitvenih produktov v obliko, primerno za dolgoročno shranjevanje ali odlaganje. Vendar se lahko v objektih za Purex značilna vrsta in konfiguracija opreme za izvajanje navedenih postopkov razlikujeta iz več razlogov, na primer zaradi vrste in količine obsevanega jedrskega goriva za predelavo in zaradi predvidene uporabe pridobljenega materiala ter varnosti in vzdrževanja, upoštevanih pri projektiranju objekta.
‚Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov‘ vključuje opremo in sestavne dele, ki običajno pridejo v neposredni stik s procesnim tokom obsevanega goriva in glavnim tokom jedrskega materiala in cepitvenih produktov in jih neposredno krmilijo.
Ti procesi, vključno s celovitim sistemom za pretvorbo plutonija in za izdelavo plutonijeve kovine, se lahko prepoznajo po ukrepih za preprečevanje kritičnosti (npr. z geometrijo), izpostavljenosti sevanju (npr. s ščitenjem) in za preprečevanje nevarnosti zastrupitve (npr. z osamitvijo).
IZVOZ
Izvoz celotnega sklopa glavnih predmetov v okviru te razmejitve poteka samo v skladu s postopki iz Smernic.
Vlada si pridržuje pravico, da postopke iz Smernic uporabi tudi za druge predmete v okviru funkcionalno opredeljene razmejitve, ki so našteti spodaj.
Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedno zvezo ‚in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana‘ za predelavo obsevanih gorivnih elementov, vključujejo naslednje:
3.1. Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov
Daljinsko upravljana oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva in se uporablja za rezanje, sekanje ali striženje obsevanih gorivnih svežnjev, snopov ali palic.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ta oprema prebije oblogo goriva in tako izpostavi obsevani jedrski material raztopitvi. Najpogosteje se uporabljajo posebej zasnovane kovinske rezalne škarje, čeprav se lahko uporablja tudi sodobnejša oprema, kot so laserji.
3.2. Posode za raztapljanje
Kritično varne posode (npr. posode majhnega premera, obročaste ali ploščate oblike), ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva, se uporabljajo za raztapljanje tega goriva in so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam ter omogočajo daljinsko upravljano polnjenje in vzdrževanje.
POJASNJEVALNA OPOMBA
V posode za raztapljanje se običajno daje razsekano izrabljeno gorivo. V teh kritično varnih posodah se obsevano jedrsko gorivo raztopi v dušikovi kislini in se preostale komore odstranijo iz postopka.
3.3. Solventni ekstraktorji in oprema zanje
Posebej konstruirani ali izdelani solventni ekstraktorji, na primer polnjene ali pulzne kolone, mešalni usedalniki ali centrifugalni kontaktorji, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Solventni ekstraktorji morajo biti odporni proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejeni po izjemno visokih standardih (vključno s posebnim tehnikami varjenja, inšpekcijskimi pregledi ter tehnikami kontrole in zagotavljanja kakovosti) iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov.
POJASNJEVALNA OPOMBA
V solventnem ekstraktorju sta raztopina obsevanega goriva iz posod za raztapljanje in organska raztopina, s katero se ločujejo uran, plutonij in produkti cepitve. Oprema za solventno ekstrakcijo je običajno zasnovana tako, da ustreza strogim obratovalnim parametrom, kot so dolga obratovalna življenjska doba brez zahtev po vzdrževanju ali z možnostjo enostavne zamenjave, enostavnost delovanja in nadzora ter prilagodljivost različnim razmeram, v katerih poteka postopek.
3.4. Posode za zadrževanje ali shranjevanje kemikalij
Posebej konstruirane ali izdelane zadrževalne ali shranjevalne posode, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Zadrževalne ali shranjevalne posode morajo biti odporne proti koroziji z dušikovo kislino. Zadrževalne ali shranjevalne posode so običajno narejene iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana ali cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov. Opremljene so lahko z daljinskim upravljanjem in vzdrževanjem ter lahko imajo naslednje lastnosti za nadzor jedrske kritičnosti:
(1) |
stene ali notranji deli, izdelani iz materialov, ki vsebujejo najmanj 2 % ekvivalenta bora, ali |
(2) |
največji premer 175 mm (7 palcev) za valjaste oblike ali |
(3) |
največja širina 75 mm (3 palci) za ploščate ali okrogle oblike. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Rezultat faze s solventno ekstrakcijo so trije glavni tokovi procesne tekočine. Pri nadaljnji obdelavi vseh treh tokov se uporabljajo zadrževalne ali shranjevalne posode, in sicer:
(a) |
raztopina čistega uranovega nitrata se koncentrira s pomočjo uparjanja in prenese v postopek denitracije, kjer se pretvori v uranov oksid. Ta oksid se ponovno uporabi v jedrskem gorivnem ciklu. |
(b) |
Raztopina intenzivno radioaktivnih produktov cepitve se običajno koncentrira z uparjanjem in shranjuje kot koncentrat procesne tekočine. Ta koncentrat se lahko kasneje uparja in pretvori v obliko, ki je primerna za shranjevanje ali odstranjevanje. |
(c) |
Raztopina čistega plutonijevega nitrata se koncentrira in shrani, dokler ne gre v nadaljnji postopek. Zlasti pa so posode za zadrževanje ali shranjevanje plutonijevih raztopin zasnovane tako, da ne pride do kritičnosti, ki lahko nastane zaradi sprememb koncentracije in oblike tega toka. |
3.5. Sistemi za merjenje nevtronov z namenom nadzorovanja procesov
Sistemi za merjenje nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pri teh sistemih sta možna aktivno in pasivno merjenje in razločevanje nevtronov, da se določita količina in sestava cepljivega materiala. Celotni sistem sestavljajo nevtronski generator, detektor nevtronov, pospeševalniki in signalna-procesna elektronika.
Ta točka ne vključuje instrumentov za detekcijo nevtronov in merilnih instrumentov, ki so posebej konstruirani za vodenje evidenc in nadzorovanje jedrskega materiala ali katero koli drugo uporabo, ki ni povezana z vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.
4. Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov jedrskega reaktorja in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
Gorivni elementi se izdelujejo iz enega ali več osnovnih ali posebnih cepljivih materialov, navedenih pod ‚MATERIAL IN OPREMA‘ te priloge. Za oksidna goriva, ki so najobičajnejša vrsta goriva, se uporabi oprema za stiskanje tabletk, sintranje, brušenje in poliranje. Z mešanimi oksidnimi gorivi se manipulira v komorah z rokavicami (ali podobnem zaprtem prostoru), dokler niso zatesnjena v oblogo. Gorivo je vedno hermetično zatesnjeno v ustrezno oblogo, konstruirano kot primarna ovojnica, ki obdaja gorivo, da se zagotovita ustrezna učinkovitost in varnost med obratovanjem reaktorja. Predvidljiva in zajamčena učinkovitost goriva vedno terja tudi natančno nadzorovanje procesov, postopkov in opreme po izjemno visokih standardih.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedno zvezo ‚oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana‘ za proizvodnjo gorivnih elementov, vključujejo opremo, ki:
(a) |
običajno pride v neposredni stik z jedrskim materialom v proizvodnji ali ga neposredno predeluje ali preverja proizvodnjo jedrskega materiala; |
(b) |
nepredušno zatesni jedrski material v oblogo; |
(c) |
preverja integriteto oblog (srajčk) zvara; |
(d) |
preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali |
(e) |
se uporablja za sestavljanje gorivnih elementov reaktorja. |
Takšna oprema ali njeni sistemi lahko denimo vključujejo:
1) |
popolnoma avtomatske postaje za inšpekcijske preglede tabletk, posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje končnih dimenzij in napak na površini gorivnih tabletk; |
2) |
avtomatske stroje za varjenje, posebej konstruirane ali izdelane za spojitev končnih kap na gorivne palice; |
3) |
avtomatske testne in inšpekcijske postaje, posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje integritete dokončanih gorivnih palic; |
4) |
sisteme, posebej konstruirane ali izdelane za proizvodnjo zaščitne obloge za reaktorsko gorivo. |
Točka 3 običajno vključuje opremo za: a) rentgensko preiskavo zvarov na končnih kapah palic, b) odkrivanje uhajanja helija iz palic pod pritiskom in c) skeniranje palic z žarki gama, da se preveri, ali so gorivne tabletke v notranjosti pravilno naložene.
5. Obrati za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnega cepljivega materiala ter oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
Obrati, oprema in tehnologija za ločevanje izotopov urana so velikokrat tesno povezani z obrati, opremo in tehnologijo za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘. V posebnih primerih so predmet nadzora iz oddelka 5 tudi obrati in oprema, ki se uporabljajo za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘. Ta nadzor obratov in opreme za ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘ je dopolnilo nadzora obratov in opreme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za obdelavo, uporabo ali proizvodnjo posebnega cepljivega materiala, vključenega v osnovni seznam. Ta dopolnilni nadzor iz oddelka 5 za uporabo v zvezi z ‚drugimi elementi‘ pa ne velja za proces elektromagnetnega ločevanja izotopov, ki je obravnavan v delu 2 Smernic.
Procesi, za katere prav tako velja nadzor iz oddelka 5 ne glede na to, ali je predvidena uporaba ločevanje izotopov urana ali ločevanje izotopov ‚drugih elementov‘, so: plinsko centrifugiranje, plinska difuzija, proces ločevanja s plazmo in aerodinamični procesi.
Pri nekaterih procesih je razmerje do ločevanja izotopov urana odvisno od elementa, ki je predmet ločevanja. Ti procesi so: na laserski tehnologiji temelječi procesi (npr. lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari in lasersko ločevanje izotopov v atomski pari), kemična izmenjava in ionska izmenjava. Dobaviteljice morajo torej te procese oceniti od primera do primera, da se nadzor iz oddelka 5 ustrezno izvaja za uporabo v zvezi z ‚drugimi elementi‘.
Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedni zvezi ‚oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana ali izdelana‘ za ločevanje izotopov urana, vključujejo naslednje:
5.1. Plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v plinskih centrifugah
UVODNA OPOMBA
Plinska centrifuga je običajno sestavljena iz enega ali več tankostenskih valjev s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so v vakuumu in se vrtijo z visoko obodno hitrostjo razreda velikosti 300 m/s ali več, pri čemer je njihova osrednja os navpična. Za dosego visoke hitrosti morajo imeti konstrukcijski materiali vrtljivih sestavnih delov visoko razmerje med trdnostjo in gostoto; sklop rotorja in torej tudi njegovi posamezni sestavni deli pa morajo biti izdelani z izredno majhnimi dopustnimi odstopanji, da se zmanjša neuravnoteženost na najmanjšo možno mero. V primerjavi z drugimi centrifugami je za plinsko centrifugo za obogatitev urana značilno, da ima znotraj rotorske komore eno ali več vrtljivih loput diskaste oblike in mirujoč cevni sestav za dovajanje in odvajanje plinastega UF6, ki ga sestavljajo vsaj trije ločeni kanali, od katerih sta dva priključena na lopatice, ki potekajo od osi rotorja proti obodu rotorske komore. V vakuumu je tudi več kritičnih elementov, ki se ne vrtijo in ki jih, čeprav so posebej konstruirani, ni težko izdelati niti niso izdelani iz posebnega materiala. Vendar pa je za centrifugo potrebno večje število teh sestavnih delov, tako da so lahko te količine pomemben podatek o končni uporabi.
5.1.1. Vrtljivi sestavni deli
(a) |
Celoviti sklopi rotorjev: tankostenski valji ali večje število med seboj povezanih tankostenskih valjev, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. Če so valji povezani, so spojeni z gibkimi spojkami ali obroči, ki so opisani v oddelku 5.1.1(c) v nadaljevanju. Rotor v končni obliki je opremljen z eno ali več notranjimi loputami in končniki, ki so opisani v oddelku 5.1.1(d) in (e) v nadaljevanju. Vendar pa je navedeno opremo mogoče dobaviti tudi delno sestavljeno. |
(b) |
Cevi za rotorje: posebej konstruirani ali izdelani tankostenski valji debeline največ 12 mm, s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. |
(c) |
Obroči ali spojke: sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za povezavo več rotorskih cevi. Spojke so kratki valji s prirobnico, z debelino sten do 3 mm in s premerom od 75 mm do 650 mm, izdelane iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. |
(d) |
Lopute: posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki se vgradijo v notranjost rotorskih cevi centrifuge, da ločujejo odvodno komoro od glavne ločevalne komore ter v nekaterih primerih pomagajo pri kroženju plinastega UF6 v glavni ločevalni komori rotorske cevi; izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. |
(e) |
Končniki: posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki tesnijo oba konca rotorskih cevi in tako zapirajo plinasti UF6 v rotorsko cev; v nekaterih primerih so izdelani tako, da obenem podpirajo rotorsko cev ali so sestavni del zgornjega ležaja ali pa nosijo vrteče se elemente motorja in spodnjega ležaja (končnika); izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vrtečih se sestavnih delov, so:
(a) |
maraging jeklo z mejno natezno trdnostjo najmanj 1,95 GPa ali več; |
(b) |
aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo najmanj 0,46 GPa ali več; |
(c) |
vlaknasti materiali, primerni za uporabo v kompozitnih strukturah s specifičnim modulom najmanj 3,18 × 106 m in s specifično natezno trdnostjo najmanj 7,62 × 104 m (‚specifični modul‘ je razmerje med Youngovim modulom v N/m2 in specifično težo v N/m3; ‚specifična natezna trdnost‘ je razmerje med natezno trdnostjo v N/m2 in specifično težo v N/m3). |
5.1.2. Statični sestavni deli
(a) |
Magnetni viseči ležaji:
POJASNJEVALNA OPOMBA Ti ležaji imajo običajno naslednje značilnosti:
|
(b) |
Ležaji/blažilniki: posebej konstruirani ali izdelani skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik. Polkroglasto konstruiran tečaj gredi ležaja je običajno izdelan iz kaljenega jekla in je pritrjen na spodnji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e). Gred je lahko uležajena s hidrodinamičnim ležajem. Skodelica ležaja ima obliko okrogle ploščice s polkroglasto vdolbino na eni strani. Ti sestavni deli so pogosto dobavljeni ločeno od blažilnikov. |
(c) |
Molekularne črpalke: posebej konstruirani ali izdelani valji z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami. Tipične dimenzije valja so: notranji premer 75 mm do 650 mm, debelina sten najmanj 10 mm, dolžina je enaka premeru valja ali večja. Utori tipično pravokotnega preseka so globoki najmanj 2 mm. |
(d) |
Statorji motorjev: posebej konstruirani ali izdelani obročasti statorji za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) sinhronske motorje z veliko hitrostjo za delovanje v vakuumu pri frekvenci najmanj 600 Hz in z močjo najmanj 40 VA. Statorje lahko sestavlja večfazno navitje okoli laminiranega železnega jedra z majhnimi izgubami z debelino lamel do 2,0 mm. |
(e) |
Ohišja in sprejemni deli centrifug: sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug. Ohišje sestavlja tog valj z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelanima koncema, za vgradnjo ležajev z eno ali več prirobnicami. Obdelana konca ohišja sta medsebojno vzporedna in pravokotna na vzdolžno os valja, dovoljeno odstopanje pa ne sme presegati 0,05 stopinj. Ohišje ima lahko tudi obliko satovja, v katero se lahko vgradi več rotorskih sklopov. |
(f) |
Odvodne cevi: posebej konstruirane ali izdelane cevi za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi po principu Pitotove cevi (to je z odprtino, usmerjeno proti krožečemu plinu v rotorski cevi, na primer z upognitvijo konca radialno usmerjene cevi), ki jih je možno pritrditi na centralni sistem za odvajanje plina. |
5.2. Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami
UVODNA OPOMBA
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrat za izotopsko obogatitev s plinskimi centrifugami so sistemi za dovajanje UF6 centrifugam, za medsebojno povezovanje posameznih centrifug, tako da tvorijo kaskade (ali stopnje) in s tem omogočajo postopno vse višje stopnje obogatitve, in za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 iz centrifug, skupaj z opremo za pogon centrifug ali za krmiljenje obrata.
Običajno se UF6 uparja iz trdnega agregatnega stanja z uporabo segretih avtoklavov in se dovaja v plinasti obliki centrifugam po kaskadnem razdelilnem cevovodu. Plinasti tokovi obogatenega in osiromašenega UF6 iz centrifug prav tako tečejo po kaskadnem razdelilnem cevovodu v hladne pasti (ki delujejo pri približno 203 K (– 70 °C)), kjer se kondenzirajo pred shranjevanjem v primerne vsebnike za prevoz in skladiščenje. Ker obrat za obogatitev sestoji iz več tisoč centrifug, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvari in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi so izdelani po zelo visokih standardnih glede vakuuma in čistoče.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Nekateri spodaj našteti deli prihajajo v neposredni stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravljajo centrifuge in pretok plina od centrifuge do centrifuge ter od kaskade do kaskade. Materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.
5.2.1. Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, ki je narejena iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali je zaščitena s tem materialom, vključuje pa:
(a) |
napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; |
(b) |
desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; |
(c) |
postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje zaradi odstranjevanja UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo tega plina v tekoče ali trdno agregatno stanje; |
(d) |
postaje za shranjevanje ‚obogatenega‘ ali ‚osiromašenega‘ UF6 v vsebnike. |
5.2.2. Razdelilni cevni sistemi
Posebej konstruirani ali izdelani cevni sistemi in razdelilni cevni sistemi za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah centrifug. Omrežje cevi v kaskadah centrifug je običajno sestavljeno iz trojnega razdelilnika, pri čemer je vsaka centrifuga priključena na vsak razdelilnik. Gre torej za večkratno ponavljanje oblike. Razdelilni cevni sistemi so v celoti narejeni iz materiala, odpornega proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku), ali so s tem materialom zaščiteni in so izdelani po zelo visokih standardih glede vakuuma ali čistoče.
5.2.3 Posebni zaporni in regulacijski ventili
(a) |
Zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za reguliranje plinastega pretoka dovajalnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 posamezne plinske centrifuge. |
(b) |
Ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo, so narejeni iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali so zaščiteni z njimi, imajo notranji premer od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Tipični posebej konstruirani ali izdelani ventili vključujejo ventile, ki imajo meh kot tesnilo, ventile tipa za hitro zapiranje, ventile za hitro reguliranje in druge vrste ventilov.
5.2.4. Masni spektrometri/ionski izvori UF6
Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:
1. |
zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320; |
2. |
ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi; |
3. |
ionizacijski izvori na principu elektronskega obstreljevanja; |
4. |
zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize. |
5.2.5. Frekvenčni pretvorniki
Frekvenčni pretvorniki (znani tudi kot konverterji ali inverterji), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, kot so opredeljeni pri 5.1.2(d), ali deli, sestavni deli ali podsklopi takšnih frekvenčnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje lastnosti:
1. |
večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in |
2. |
visoka stabilnost (s frekvenčnim krmiljenjem, ki je boljše od 0,2 %). |
5.3. Posebej konstruirani ali izdelani sklopi in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo
UVODNA OPOMBA
Pri metodi ločevanja uranovih izotopov s plinsko difuzijo so glavni tehnološki sklop posebna porozna pregrada za difuzijo plinov, toplotni izmenjevalnik za hlajenje plina (plin se segreva pri postopku stiskanja), zaporni ventili in regulacijski ventili ter cevovodi. Če se pri tehnologiji plinske difuzije uporablja uranov heksafluorid (UF6), morajo biti površine celotne opreme ter vseh cevovodov in instrumentov (ki prihajajo v stik s plinom) narejene iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen. V obratu za plinsko difuzijo je potrebnih več teh sklopov, tako da je lahko količina pomemben podatek o končni uporabi.
5.3.1. Pregrade za difuzijo plinov in materiali za pregrade
(a) |
Posebej konstruirani ali izdelani tanki porozni filtri z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike s premerom največ 25 mm, narejeni iz kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.2.), in |
(b) |
posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za izdelavo takšnih filtrov. Takšne spojine ali praški vsebujejo nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja, aluminijevega oksida ali proti UF6 odporne popolnoma fluorirane ogljikovodikove polimere s čistostjo najmanj 99,9 ut. %, velikostjo delcev manjšo od 10 μm, visoko stopnjo enakomerne zrnatosti in so posebej pripravljeni za izdelavo pregrad za difuzijo plinov. |
5.3.2. Ohišja difuzorjev
Posebej konstruirane ali izdelane neprepustno zaprte posode s pregradami za difuzijo plinov, izdelane iz materiala, ki je odporen proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), ali zaščitene z njim.
5.3.3. Kompresorji in puhala
Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6 na minuto in izhodnim tlakom do 500 kPa, izdelani za dolgotrajno delovanje v okolju z UF6, sem pa spadajo tudi posamezni sklopi takšnih kompresorjev in puhal. Ti kompresorji in puhala omogočajo tlačna razmerja, enaka ali manjša od 10:1, ter so izdelani iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali so z njim zaščiteni (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4).
5.3.4. Tesnila gredi
Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo vdiranje zraka v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z UF6. Takšna tesnila so običajno konstruirana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 zraka na minuto.
5.3.5. Toplotni izmenjevalniki za hlajenje UF6
Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali zaščiteni z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), za tlačno izgubo zaradi puščanja, manjšo od 10 Pa/h pri tlačni razliki 100 kPa.
5.4. Posebej konstruirani ali izdelani pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za izotopsko obogatitev s plinsko difuzijo
UVODNA OPOMBA
Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za obogatitev s plinsko difuzijo so sistemi, potrebni za dovajanje UF6 v sklop za plinsko difuzijo, za povezovanje posameznih sklopov med seboj, tako da sestavljajo kaskade (ali stopnje) in tako postopoma omogočijo vse višje stopnje obogatitve, ter za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 iz difuzijskih kaskad. Ker je za difuzijske kaskade značilna velika inercija, imata vsaka prekinitev njihovega delovanja in predvsem njihovo zaprtje resne posledice. Zato so v obratu za plinsko difuzijo pomembni dosledno in stalno vzdrževanje vakuuma v vseh tehnoloških sistemih, avtomatizirana zaščita pred nesrečami in natančna avtomatizirana regulacija toka plina. Zaradi vsega tega pa je treba obrat opremiti z več posebnimi merilnimi, regulacijskimi in nadzornimi sistemi.
Običajno se UF6 uparja iz valjev, vloženih v avtoklave, in se po kaskadnem razdelilnem cevovodu v plinasti obliki dovaja do vstopne točke. Obogateni in osiromašeni uplinjeni UF6 se od izstopnih točk vodi po kaskadnem razdelilnem cevovodu do hladnih pasti ali do kompresorskih postaj, kjer se utekočini in vodi v primerne vsebnike za prevoz ali skladiščenje. Ker obrat za obogatitev s plinsko difuzijo sestavlja več sklopov za plinsko difuzijo, razvrščenih v kaskade, znaša dolžina kaskadnega razdelilnega cevovoda nekaj kilometrov, z nekaj tisoč zvari in z večkratnim ponavljanjem strukture. Oprema, sestavni deli in cevni sistemi se izdelujejo po zelo visokih merilih glede vakuuma in čistoče.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Spodaj našteto blago prihaja v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravlja tok znotraj kaskade. Materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.
5.4.1. Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:
(a) |
napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; |
(b) |
desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; |
(c) |
postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje; |
(d) |
postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike. |
5.4.2. Razdelilni cevni sistem
Posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah za plinsko difuzijo.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema ‚dvojnih‘ razdelilnikov, pri čemer je vsaka celica priključena na vsak razdelilnik.
5.4.3. Vakuumski sistemi
(a) |
Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki in vakuumske črpalke s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3 na minuto ali več. |
(b) |
Vakuumske črpalke, posebej konstruirane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku). Takšne črpalke so lahko rotacijske ali batne, lahko imajo odmična in fluoroogljikova tesnila in lahko vsebujejo posebne tekočine za delovanje. |
5.4.4. Posebni zaporni in regulacijski ventili
Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za obogatitev s plinsko difuzijo.
5.4.5. UF6 masni spektrometri/ionski izvori
Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz plinastega pretoka UF6, ki imajo vse naslednje:
1. |
zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320; |
2. |
ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi; |
3. |
ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja; |
4. |
zbiralni sistem, primeren za izotopske analize. |
5.5. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za aerodinamično izotopsko obogatitev
UVODNA OPOMBA
V postopkih za aerodinamično bogatitev se zmes plinastega UF6 in lahkega plina (vodika ali helija) stisne in nato vodi skozi ločevalne elemente, v katerih se izotopi ločijo zaradi velikih centrifugalnih sil, ki nastajajo zaradi ukrivljene geometrije sten ločevalnih elementov. Uspešno sta bila razvita dva postopka te vrste: postopek z ločevalnimi šobami in postopek z vrtinčnimi cevmi. Pri obeh postopkih so glavni sestavni deli ločevalne stopnje valjaste posode s posebnimi ločevalnimi elementi (šobe ali vrtinčne cevi), plinskimi kompresorji in toplotnimi izmenjevalniki za odvajanje toplote, ki nastaja pri stiskanju. V aerodinamičnem obratu je potrebnih več takih stopenj, tako da so lahko količine pomemben podatek o končni uporabi. Ker se pri aerodinamičnem postopku uporablja UF6, morajo biti površine vse opreme, vseh cevi in instrumentov (ki pridejo v stik s plinom) izdelane iz materiala, ki ob stiku z UF6 ostane stabilen, ali zaščitene z njim.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Blago, našteto v tem oddelku, prihaja v neposreden stik z uplinjenim UF6 ali neposredno upravlja tok znotraj kaskade. Vse površine, ki prihajajo v stik z uplinjenim UF6, so v celoti izdelane iz materiala, odpornega proti UF6, ali pa so zaščitene z njim. Za namene točk, ki se nanašajo na blago za aerodinamično obogatitev, materiali, odporni proti koroziji z UF6, vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 ut. % niklja ter fluorirane polimere ogljikovodikov.
5.5.1. Ločevalne šobe
Posebej konstruirane ali izdelane ločevalne šobe in njihovi sklopi. Ločevalne šobe imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom ukrivljenosti, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6, pri izstopu iz šobe pa je ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči tok plina na dva dela.
5.5.2. Vrtinčne cevi
Posebej konstruirane ali izdelane vrtinčne cevi in njihovi sklopi. So valjaste ali stožčaste, izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami. Cevi imajo lahko na enem ali na obeh koncih šobaste dodatke.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Dovajani plin vstopa v vrtinčno cev tangencialno na enem koncu ali prek vrtinčnih lopatic ali pa na številnih tangencialnih mestih vzdolž oboda cevi.
5.5.3. Kompresorji in puhala
Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z mešanico nosilnega plina (vodik ali helij), ki vsebuje UF6, ali zaščiteni z njim.
5.5.4. Tesnila gredi
Posebej konstruirana ali izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje UF6 ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.
5.5.5. Toplotni izmenjevalniki za hlajenje plina
Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.
5.5.6. Ohišja elementov za ločevanje
Posebej konstruirana ali izdelana ohišja elementov za ločevanje za vgradnjo vrtinčnih cevi ali ločevalnih šob; so iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njim.
5.5.7. Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:
(a) |
napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; |
(b) |
desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; |
(c) |
postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje; |
(d) |
postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike. |
5.5.8. Razdelilni cevni sistem
Posebej konstruiran ali izdelan razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v aerodinamičnih kaskadah, izdelan iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiten z njim. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema ‚dvojnih‘ razdelilnikov, pri čemer je vsaka stopnja ali skupina stopenj priključena na vsakega od razdelilnikov.
5.5.9. Vakuumski sistemi in črpalke
(a) |
Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk, konstruirani za obratovanje v okolju z UF6. |
(b) |
Vakuumske črpalke, posebej konstruirane ali izdelane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim. Takšne črpalke imajo lahko fluoroogljikova tesnila in posebne tekočine za delovanje. |
5.5.10. Posebni zaporni in regulacijski ventili
Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, s premerom 40 mm ali več, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za aerodinamično izotopsko obogatitev.
5.5.11. UF6 masni spektrometri/ionski izvori
Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz plinastega pretoka, ki imajo vse naslednje:
1. |
zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320; |
2. |
ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi; |
3. |
ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja; |
4. |
zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize. |
5.5.12. Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij).
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi so konstruirani za zmanjšanje vsebnosti UF6 v nosilnem plinu do 1 ppm in lahko vključujejo opremo, kot je:
(a) |
kriogeni toplotni izmenjevalniki in kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali |
(b) |
kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali |
(c) |
ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina; ali |
(d) |
hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6. |
5.6. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s kemično ali ionsko izmenjavo
UVODNA OPOMBA
Neznatna razlika med maso izotopov urana povzroča majhne spremembe v ravnotežju kemičnih reakcij, kar je mogoče izkoristiti kot osnovo za ločevanje izotopov. Uspešno sta bila razvita dva postopka: kemična izmenjava med tekočinama in ionska izmenjava med trdno snovjo in tekočino.
Pri postopku kemične izmenjave med tekočinama prideta protitočno v stik tekoči fazi (vodna in organska), ki se med seboj ne mešata, kar povzroči kaskadni učinek več tisoč ločevalnih stopenj. Vodna faza je sestavljena iz uranovega klorida v raztopini solne kisline; organska faza je sestavljena iz ekstrakcijskega sredstva, ki vsebuje uranov klorid, v organskem topilu. Kontaktorji, ki se uporabljajo v ločevalni kaskadi, so lahko izmenjevalne kolone med tekočinama (kot so pulzirne kolone s perforiranimi ploščami) ali centrifugalni kontaktorji za kemično izmenjavo med tekočinama. Zaradi omogočanja povratnega toka v ločevalno kaskado mora na vsaki strani ločevalne kolone potekati kemična pretvorba (oksidacija in redukcija). Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje procesnih tokov z določenimi kovinskimi ioni. Zato se uporabljajo plastične, s plastiko prevlečene (sem sodi tudi uporaba polimerov fluoroogljikov) in/ali s steklom prevlečene kolone in cevovodi.
Pri postopku ionske izmenjave med trdno snovjo in tekočino se doseže obogatitev z adsorpcijo/desorpcijo urana na posebni visoko aktivni smoli za ionsko izmenjavo ali adsorbentu. Raztopina urana v solni kislini in drugih kemičnih agensih se vodi skozi valjaste kolone za obogatitev, ki so napolnjene s sloji adsorbenta. Da teče postopek neprekinjeno, je potreben sistem za povratni tok za sproščanje urana iz adsorbenta nazaj v pretok, tako da je mogoče ločeno zbirati obogateni in osiromašeni uran. To se izvede z uporabo primernih redukcijskih/oksidacijskih kemičnih agensov, ki se popolnoma regenerirajo v ločenih zunanjih krožnih tokovih in jih je mogoče deloma regenerirati znotraj samih kolon za ločevanje izotopov. Prisotnost vročih koncentriranih raztopin solne kisline v postopku zahteva, da je oprema izdelana iz posebnega materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitena z njim.
5.6.1. Kolone za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)
Protitočne kolone za kemično izmenjavo med tekočinama z mehanskim izvorom energije, posebej konstruirane ali izdelane za izotopsko obogatitev urana s kemično izmenjavo. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so te kolone in njihova notranjost običajno izdelane iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščitene z njim. Kolone so običajno konstruirane tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.
5.6.2. Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)
Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama, posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana s postopkom kemične izmenjave. Ti kontaktorji z vrtenjem povzročijo disperzijo organske in vodne komponente, nato pa ju ločijo s centrifugiranjem. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so ti kontaktorji običajno izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščiteni z njim. Centrifugalni kontaktorji so običajno konstruirani tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.
5.6.3. Sistemi in oprema za redukcijo urana (kemična izmenjava)
(a) |
Posebej konstruirane ali izdelane celice za elektrokemično redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje pri postopku izotopske obogatitve urana s kemično izmenjavo. Deli celic, ki so v stiku s procesno raztopino, morajo biti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline. POJASNJEVALNA OPOMBA Katodni prekat celice mora biti konstruiran tako, da se prepreči ponovna oksidacija urana v višje valentno stanje. Da uran ostane v katodnem prekatu, ima lahko celica neprepustno diafragemsko membrano, izdelano iz posebnega materiala za izmenjavo kationov. Katoda je iz primernega trdnega prevodnika, kot je grafit. |
(b) |
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi na koncu kaskade za odvzem U+4 iz pretoka organske komponente, uravnavanje koncentracije kisline in napajanje celic za elektrokemično redukcijo. POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za ekstrakcijo s topili za izločanje U+4 iz organske komponente v vodno raztopino, opreme za izparevanje in/ali druge opreme za uravnavanje in nadziranje pH raztopine, črpalk ali drugih prenosnih naprav za napajanje celic za elektrokemično redukcijo. Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje vodne komponente z določenimi kovinskimi ioni. Zato dele sistema, ki so v stiku s procesnim tokom, sestavlja oprema, izdelana iz primernega materiala (kot so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali zaščitena z njimi. |
5.6.4. Sistemi za pripravo vhodnih komponent (kemična izmenjava)
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za proizvodnjo vhodne raztopine uranovega klorida visoke čistosti v obratih za izotopsko ločevanje urana s postopkom kemične izmenjave.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, ekstrakcijo s topili in/ali ionsko izmenjavo za čiščenje ter iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3. Pri tem nastane raztopina uranovega klorida, ki ima le nekaj ppm kovinskih nečistoč, kot so krom, železo, vanadij, molibden in drugi dvovalentni ali večvalentni kationi. Konstrukcijski materiali delov sistema za pridobivanje visoko čistega U +3 so steklo, fluorirani ogljikovodikovi polimeri, polifenilsulfat ali polietersulfon s plastiko prevlečen in s smolo impregniran grafit.
5.6.5. Sistemi za oksidacijo urana (kemična izmenjava)
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4 in njegovo vračanje v kaskade za izotopsko ločevanje urana pri procesu obogatitve s kemično izmenjavo.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot je:
(a) |
oprema za vzpostavljanje stika med klorom in kisikom z vodnim iztokom iz opreme za ločevanje izotopov in za ekstrahiranje tako dobljenega U+4 v organski tok, ki se po desorpciji vrača s konca kaskade; |
(b) |
oprema, ki ločuje vodo od solne kisline, tako da je mogoče vodo in koncentrirano solno kislino ponovno vrniti v postopek na primernih mestih. |
5.6.6. Visoko aktivne smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
Visoko aktivne smole ali adsorbenti za ionsko izmenjavo so posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana z ionsko izmenjavo, vključno s poroznimi makromrežastimi smolami in/ali zrnatimi strukturami, pri katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na prevleko na površini neaktivne porozne nosilne strukture, in drugimi kompozitnimi strukturami v kakršnikoli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni. Te smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo s premerom 0,2 mm ali manj morajo biti kemično odporni proti koncentriranim raztopinam solne kisline ter fizično dovolj trdni, da ne razpadejo v kolonah za ionsko izmenjavo. Smole/adsorbenti so posebej pripravljeni tako, da omogočajo zelo hitro izmenjavo izotopov urana (razpolovni čas hitrosti izmenjave manj kot 10 sekund) in lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C).
5.6.7. Kolone za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
Valjaste kolone s premerom nad 1 000 mm za namestitev in podpiranje več slojev smol/adsorbentov za ionsko izmenjavo, ki so posebej konstruirane ali izdelane za obogatitev urana s procesom ionske izmenjave. Kolone so izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentrirano solno kislino (kot je titan ali fluoroogljikova plastika), ali zaščitene z njim ter lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa.
5.6.8. Povratni sistemi za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)
(a) |
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično redukcijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo. |
(b) |
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično oksidacijo za regeneriranje kemičnega oksidacijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo. |
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pri postopku obogatitve z ionsko izmenjavo se lahko kot reducirni kation uporabi npr. trivalentni titan (Ti+3), pri čemer redukcijski sistem regenerira Ti+3 z redukcijo Ti+4.
Pri postopku se lahko uporabi npr. trivalentno železo (Fe+3) kot oksidant, pri čemer oksidacijski sistem regenerira Fe+3 z oksidacijo Fe+2.
5.7. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev urana z lasersko tehnologijo
UVODNA OPOMBA
Obstoječi sistemi za postopke obogatitve z laserji se delijo v dve kategoriji: sisteme, pri katerih proces poteka s pomočjo atomske uranove pare, in sisteme, pri katerih poteka s pomočjo pare uranove spojine, včasih zmešane z drugim plinom ali plini. Običajno se za te sisteme uporabljajo naslednji izrazi:
— |
prva kategorija – lasersko ločevanje izotopov v atomski pari; |
— |
druga kategorija – lasersko ločevanje izotopov v molekularni pari, tudi kemična reakcija z laserskim aktiviranjem, odvisnim od izotopa. |
Sistemi, oprema in sestavni deli za obrate za lasersko obogatitev vsebujejo: (a) naprave za dovajanje pare kovinskega urana (za selektivno fotoionizacijo) ali naprave za dovajanje pare uranove spojine (za selektivno fotodisociacijo ali selektivno vzbujanje/aktiviranje); (b) naprave za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v prvi kategoriji ter naprave za zbiranje uranovih spojin kot obogateni in osiromašeni uran v drugi kategoriji; (c) procesne laserske sisteme za selektivno vzbujanje izotopa urana-235; in (d) opremo za pripravo dovajanega materiala in pretvorbo obogatenega urana. Zaradi zahtevnosti spektroskopije uranovih atomov in spojin se lahko vključi katera koli od več razpoložljivih laserskih tehnologij ali tehnologij laserske optike.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Več blaga, naštetega v tem oddelku, prihaja v neposreden stik s kovinskim uranom v plinasti ali staljeni obliki ali s procesnim plinom, sestavljenim iz UF6 ali zmesi UF6 in drugih plinov. Vse površine, ki prihajajo v neposreden stik z uranom ali UF6, so v celoti izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji, ali zaščitene z njim. Za namene delov, ki se nanašajo na blago za obogatitev z lasersko tehnologijo, so materiali, ki so odporni proti koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom ali uranovimi zlitinami, z itrijem prevlečen grafit in tantal; materiali, odporni proti koroziji z UF6, pa baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine z najmanj 60 ut. % niklja in fluorirani ogljikovodikovi polimeri.
5.7.1. Sistemi za uparjanje urana (metode na podlagi atomske pare)
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za uparjanje kovinskega urana za uporabo pri laserski obogatitvi.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi lahko vsebujejo skenirne elektronske topove in so zasnovani za doseg moči (najmanj 1 kW) na tarči, kar omogoča pridobivanje kovinskega urana v plinasti obliki na ravni laserske obogatitve.
5.7.2. Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom in sestavni deli (metode na podlagi atomske pare)
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki za uporabo pri laserski obogatitvi, ali pa posebej konstruirani ali izdelani sestavni deli v ta namen.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Sisteme za ravnanje s staljenim uranom lahko sestavljajo talilni lonci in oprema za njihovo hlajenje. Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni s takim materialom. Primerni materiali so lahko tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj (glej INFCIRC/254/2. del – kakor je bil spremenjen) ali njihove zmesi.
5.7.3. Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana (metode na podlagi atomske pare)
Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana v tekoči ali trdni obliki.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Sestavni deli za te sklope so izdelani iz materiala, ki je odporen proti vročini in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali pa so zaščiteni z njim (kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal) in lahko obsegajo cevi, ventile, vezne kose, ‚žlebove‘, napajalne kanale, toplotne izmenjevalnike in kolektorske plošče za magnetne, elektrostatične ali druge metode ločevanja.
5.7.4. Ohišja ločevalnikov (metode na podlagi atomske pare)
Posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali pravokotne posode za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, skenirnega elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ta ohišja imajo večje število vhodov za napajanje z elektriko in vodo, odprtine za laserski žarek, priključke za vakuumsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov.
5.7.5. Nadzvočne ekspanzijske šobe (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirane ali izdelane nadzvočne ekspanzijske šobe za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj, ki so odporne proti koroziji z UF6.
5.7.6. Zbiralniki za obogateni ali osiromašeni uran (metode na podlagi molekularne pare)
Sestavni deli ali naprave, posebej izdelani ali pripravljeni za zbiranje obogatenega ali osiromašenega uranovega materiala po osvetlitvi z lasersko svetlobo.
POJASNJEVALNA OPOMBA
V enem primeru laserskega ločevanja izotopov v molekularni pari zbiralniki obogatenega urana služijo zbiranju uranovega pentafluorida (UF5) v trdnem agregatnem stanju. Zbiralnike obogatenega urana lahko sestavljajo zbiralniki iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz njihovih kombinacij in so odporni proti koroziji z UF5/UF6.
5.7.7. Kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina za dolgotrajno obratovanje v okolju z UF6. Sestavni deli teh kompresorjev, ki prihajajo v stik s procesnim plinom, so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.
5.7.8. Tesnila gredi (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirana in izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje procesnega plina ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.
5.7.9. Sistemi za fluoriranje (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi so konstruirani za fluoriranje zbranega praškastega UF5 v UF6 za naknadno zbiranje v vsebnike za obogateni uran ali dovajanje za dodatno obogatitev. Po prvi metodi lahko reakcija fluoriranja poteka v sistemu za ločevanje izotopov, kjer pride do reakcije in se obogateni uran pridobi neposredno po izstopu iz zbiralnikov. Po drugi metodi pa se lahko praškasti UF5 odstrani in vodi iz zbiralnika obogatenega urana v primerno reakcijsko posodo (npr. reaktor s fluidiziranim slojem, vijačni reaktor ali plamenski stolp) za fluoriranje. Po obeh metodah se uporablja oprema za shranjevanje in prenos fluora (ali kakega drugega primernega sredstva za fluoriranje) ter za zbiranje in prenos UF6.
5.7.10. UF6 masni spektrometri/ionski izvori (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:
1. |
zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320; |
2. |
ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi; |
3. |
ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja |
4. |
zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize. |
5.7.11. Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo:
(a) |
napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; |
(b) |
desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; |
(c) |
postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo v tekoče ali trdno agregatno stanje; |
(d) |
postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike. |
5.7.12. Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)
Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot so:
(a) |
kriogeni toplotni izmenjevalniki ali kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali |
(b) |
kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali |
(c) |
hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6. |
Nosilni plin je lahko dušik, argon ali drug plin.
5.7.13. Laserski sistemi
Posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Laserji in laserski sestavni deli, pomembni za postopek laserske obogatitve, vključujejo tiste iz spremenjenega 2. dela INFCIRC/254. Laserski sistem je običajno sestavljen iz optičnih in elektronskih sestavnih delov za upravljanje laserskega žarka oz. žarkov ter prenos v komoro za ločevanje izotopov. Laserski sistem za metode na podlagi atomske pare je običajno sestavljen iz nastavljivega laserja z barvilom, ki ga napaja drug tip laserja (npr. laser z bakrovo paro ali določeni laserji v trdnem stanju). Laserski sistem za metode na podlagi molekularne pare je lahko sestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za obe metodi potrebna stabilizacija frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.
5.8. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem
UVODNA OPOMBA
Pri postopku ločevanja s plazmo gre plazma uranovih ionov skozi električno polje, uglašeno na resonančno frekvenco 235U ionov, tako da selektivno absorbirajo energijo in povečujejo premer svojih spiralno oblikovanih orbit. Ioni na tirnicah velikega premera se prestrežejo in izkoristijo za pridobivanje materiala, obogatenega z 235U. Plazma, ki nastane z ionizacijo uranove pare, se zadrži v vakuumski komori z magnetnim poljem visoke jakosti, ki ga ustvarja superprevodni magnet. Glavni tehnološki sistemi postopka so sistem za ustvarjanje uranove plazme, ločevalni modul s superprevodnim magnetom (glej spremenjeni 2. del INFCIRC/254) in sistemi za odstranjevanje kovine, nameščeni za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.
5.8.1. Izvori mikrovalov in antene
Posebej konstruirani ali izdelani generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov z naslednjimi značilnostmi: s frekvenco nad 30 GHz in s srednjo izhodno močjo za proizvodnjo ionov nad 50 kW.
5.8.2. Tuljave za vzbujanje ionov
Posebej konstruirane ali izdelane radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo pri srednji moči nad 40 kW.
5.8.3. Sistemi za generiranje uranove plazme
Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za generiranje uranove plazme za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem.
5.8.4. [ni več v uporabi – od 14. junija 2013]
5.8.5. Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana
Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki. Izdelani so iz materiala, odpornega proti visokim temperaturam in koroziji s parami kovinskega urana, kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njim.
5.8.6. Ohišja ločevalnika
Posebej konstruirane ali izdelane valjaste posode za uporabo v obratih za obogatitev urana s plazemskim ločevanjem, v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava ter zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ta ohišja imajo več vhodov za napajanje z elektriko, priključke za difuzijsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov, ter so izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo.
5.9. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi, oprema in sestavni deli za uporabo v obratih za elektromagnetno obogatitev
UVODNA OPOMBA
Pri elektromagnetnem postopku se ioni kovinskega urana, ki nastanejo z ionizacijo soli dovajanega materiala (običajno UCl4), pospešijo in vodijo skozi magnetno polje, ki povzroči, da gredo ioni različnih izotopov po različnih poteh. Glavni sestavni deli elektromagnetnega ločevalnika izotopov so: magnetno polje za odklanjanje/ločevanje izotopov v ionskem curku, ionski vir s pospeševalnim sistemom in zbiralni sistem za ločene ione. Pomožni sistemi za ta postopek so: napajalni sistem za magnet, visokonapetostni napajalni sistem za ionski vir, vakuumski sistem in obsežni kemični sistemi za ravnanje s proizvodom ter čiščenje in recikliranje sestavnih delov.
5.9.1. Elektromagnetni ločevalniki izotopov
Posebej konstruirani ali izdelani elektromagnetni ločevalniki izotopov, oprema in sestavni deli za ločevanje uranovih izotopov, ki obsegajo:
(a) |
ionske izvore Posebej konstruirani ali izdelani enojni ali večkratni izvori uranovih ionov, ki so sestavljeni iz izvora uranove pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka, izdelani pa so iz primernega materiala, kot je grafit, nerjavno jeklo ali baker, ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA; |
(b) |
zbiralnike ionov Posebej konstruirane ali izdelane zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi za zbiranje ionskih curkov obogatenega in osiromašenega urana, ki so izdelane iz primernega materiala, kot je grafit ali nerjavno jeklo; |
(c) |
vakuumska ohišja Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska ohišja za vgradnjo elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo, in konstruirana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj. POJASNJEVALNA OPOMBA Ohišja so posebej konstruirana za vgradnjo ionskih virov, zbiralnih plošč in vložkov za vhodno hlajenje s priključki za difuzijsko črpalko, z odprtino in pokrovom za odstranjevanje in ponovno vgradnjo teh sestavnih delov; |
(d) |
magnetne pole Posebej konstruirani ali izdelani magnetni poli s premerom nad 2 m za vzdrževanje stalnega magnetnega polja znotraj elektromagnetnega ločevalnika izotopov in za prenos magnetnega polja med sosednjimi ločevalniki. |
5.9.2. Viri visoke napetosti
Posebej konstruirani ali izdelani viri visoke napetosti za ionske izvore z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega delovanja, izhodne napetosti najmanj 20 000 V, jakosti izhodnega toka najmanj 1 A in regulacije napetosti, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.
5.9.3. Viri energije za magnete
Posebej konstruirani ali izdelani viri enosmernega toka za elektromagnete z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetostih najmanj 100 V in regulacije napetosti ali toka, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.
6. Obrati za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter oprema, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
Težka voda se lahko pridobiva z več različnimi postopki. Vendar pa sta se za komercialno uspešna izkazala izmenjevalni postopek voda–vodikov sulfid (postopek GS) in izmenjevalni postopek amoniak–vodik.
Postopek GS temelji na izmenjavi vodika in devterija med vodo in vodikovim sulfidom znotraj zaporednih stolpov, ki delujejo tako, da je njihov zgornji del hladen in spodnji del vroč. Voda teče po stolpih navzdol, plinasti vodikov sulfid pa kroži od dna proti vrhu stolpov. Niz perforiranih plošč pospešuje medsebojno mešanje plina in vode. Devterij pri nizkih temperaturah prehaja v vodo, pri visokih pa v vodikov sulfid. Plin ali voda, obogatena z devterijem, se odvzema iz stolpov prve stopnje na stiku vročih in hladnih delov, postopek pa se potem ponavlja v stolpih nadaljnjih stopenj. Proizvod zadnje stopnje, tj. voda, do 30 % obogatena z devterijem, se pošlje v destilacijsko enoto, v kateri se pridobi težka voda reaktorske kakovosti; tj. 99,75 % devterijev oksid.
Izmenjevalni postopek amoniak–vodik lahko izloči devterij iz sinteznega plina ob stiku s tekočim amoniakom ob prisotnosti katalizatorja. Sintezni plin se dovaja v izmenjevalne stolpe in v pretvornik amoniaka. V notranjosti stolpov teče plin od dna proti vrhu, tekoči amoniak pa teče od vrha proti dnu. Devterij se v sinteznem plinu izloči iz vodika in se koncentrira v amoniaku. Amoniak potem teče v razgrajevalnik amoniaka na dnu stolpa, plin pa teče v pretvornik amoniaka na vrhu. Nadaljnja obogatitev poteka v nadaljnjih stopnjah, težka voda reaktorske kakovosti pa se pridobi s končno destilacijo. Sintezni plin se lahko dovaja iz obrata za pridobivanje amoniaka, tega pa je mogoče zgraditi v sklopu obrata za težko vodo po izmenjevalnem postopku amoniak–vodik. Za izmenjevalni postopek amoniak–vodik se kot vir devterija lahko uporabi tudi navadna voda.
Veliko ključne opreme obratov za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom GS ali pa izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik je skupne več segmentom kemične in naftne industrije. To še posebej velja za majhne obrate, v katerih se uporablja postopek GS. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘. Postopek GS in postopek amoniak–vodik zahtevata ravnanje z večjimi količinami vnetljivih, korozivnih in strupenih tekočin pri visokem tlaku. V skladu s tem je treba pri izdelavi načrtovalnih in obratovalnih standardov za obrate in opremo, namenjenih tem postopkom, posvetiti veliko pozornost izbiri materialov in specifikacijam, da se tako zagotovi dolga življenjska doba z visoko varnostjo in zanesljivostjo. Izbira je predvsem odvisna od gospodarskih dejavnikov in potreb. Večina te opreme se zato izdela v skladu z zahtevami kupca.
Treba je tudi pripomniti, da je mogoče tako v postopku GS kakor tudi v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik predmete v sklopu te opreme, ki vsak zase sicer ni posebej konstruiran ali izdelan za pridobivanje težke vode, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode. Primeri takšnih sistemov so katalitski sistem proizvodnje, ki se uporablja v izmenjevalnem postopku amoniak–vodik, in sistemi za destilacijo vode, ki se pri obeh postopkih uporabljajo za končno koncentriranje težke vode do reaktorske kakovosti.
Posebej konstruirani ali izdelani predmeti v sklopu opreme za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid ali izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik vključujejo naslednje:
6.1. Stolpi za izmenjavo voda–vodikov sulfid
Stolpi za izmenjavo s premerom najmanj 1,5 m, zmožni obratovanja pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa (300 psi), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid.
6.2. Puhala in kompresorji
Nizkotlačna enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji (tj. 0,2 MPa ali 30 psi) za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2 S), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid. Imajo pretočno zmogljivost najmanj 56 m3/sekundo (120 000 SCFM) pri obratovalnem tlaku najmanj 1,8 MPa (260 psi) sesalne zmogljivosti ter tesnila, primerna za obratovanje v okolju z mokrim H2 S.
6.3. Stolpi za izmenjavo amoniak–vodik
Stolpi za izmenjavo, visoki najmanj 35 m (114,3 čevlja), s premerom od 1,5 m (4,9 čevlja) do 2,5 m (8,2 čevlja) za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa (2 225 psi), ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Ti stolpi imajo vsaj eno aksialno odprtino s prirobnico z enakim premerom kot valj, skozi katero se lahko vstavijo ali odstranijo notranji deli stolpa.
6.4. Notranji deli stolpov in stopenjske črpalke
Posebej konstruirani ali izdelani notranji deli stolpov in stopenjske črpalke za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Notranji deli stolpov zajemajo posebej konstruirane stopenjske kontaktorje, ki omogočajo neposreden stik med plinom in tekočino. Stopenjske črpalke zajemajo posebej konstruirane potopne črpalke za kroženje amoniaka znotraj kontaktnih stopenj v stolpih.
6.5. Razgrajevalniki amoniaka
Razgrajevalniki amoniaka z delovnim tlakom najmanj 3 MPa (450 psi) so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.
6.6. Infrardeči absorpcijski analizatorji
Infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri najmanj 90 % koncentracijah devterija.
6.7. Katalitski gorilniki
Posebej konstruirani ali izdelani katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega devterija v težko vodo, ki se uporabljajo v obratih za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.
6.8. Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen
Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen, posebej konstruirani ali izdelani za nadgrajevanje težke vode v devterij, koncentriran do reaktorske kakovosti.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti sistemi, v katerih se destilacija vode običajno uporablja za ločevanje težke vode od lahke vode, so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode reaktorske kakovosti (t.j. običajno 99,75 % devterijev oksid) iz manj koncentriranih surovin za težko vodo.
6.9. Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka
Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka, posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak-vodik.
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ti pretvorniki ali enote uporabljajo sintezni plin (dušik in vodik) iz visokotlačne kolone (ali kolone) za izmenjavo amoniak-vodik, sintetizirani amoniak pa se vrne v kolono (ali kolone) za izmenjavo.
7. Obrati za pretvorbo urana in plutonija za uporabo v proizvodnji gorivnih elementov in pri ločevanju uranovih izotopov, kot določeno v oddelku 4 oziroma 5, ter oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
IZVOZ
Izvoz celotnega sklopa pomembnega blaga v okviru te razmejitve poteka samo v skladu s postopki iz Smernic. Vsi obrati, sistemi in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v okviru te razmejitve, se lahko uporabljajo za obdelavo, proizvodnjo ali uporabo posebnega cepljivega materiala.
7.1. Obrati za pretvorbo urana in oprema, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
V obratih in sistemih za pretvorbo urana se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične spojine urana v drugo, vključno s: pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3, pretvorbo UO3 v UO2, pretvorbo uranovih oksidov v UF4 UF6 ali UCl4, pretvorbo UF4 v UF6, pretvorbo UF6 v UF4, pretvorbo UF4 v kovinski uran in pretvorbo uranovih fluoridov v UO2. Več ključne opreme obratov za pretvorbo urana je skupne več segmentom kemične predelovalne industrije. Vrste opreme, ki se uporablja v teh postopkih, so npr. lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘, saj se večina izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (HF, F2, CIF3 in uranovi fluoridi) ter pomislekom glede jedrske kritičnosti. Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo urana predmete v sklopu opreme, ki vsak zase niso posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo urana, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi urana.
7.1.1. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba koncentratov uranove rude v UO3 se lahko izvede tako, da se ruda najprej raztopi v dušikovi kislini in se z uporabo topila, kot je tributilfosfat, izloči prečiščen uranilnitrat. Nato se uranilnitrat pretvori v UO3 s koncentriranjem in denitriranjem ali pa z nevtralizacijo s plinastim amoniakom, pri čemer nastane amonijev diuranat, čemur sledijo filtriranje, sušenje in kalciniranje.
7.1.2. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UF6
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UO3 v UF6 se lahko izvede neposredno s fluoriranjem. Postopek zahteva vir plinastega fluora ali klorovega trifluorida.
7.1.3. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UO2
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.
7.1.4 Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UF4
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UO2 v UF4 se lahko izvede z reakcijo UO2 s plinastim vodikovim fluoridom (HF) pri 300 do 500 °C.
7.1.5. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v UF6
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UF4 v UF6 se izvede z eksotermno reakcijo s fluorom v stolpnem reaktorju. UF6 se kondenzira iz vročih iztekajočih plinov tako, da se njihov tok spusti preko hladne pasti, ohlajene na – 10 °C. Postopek zahteva vir plinastega fluora.
7.1.6. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UF4 v kovinski uran se izvede z redukcijo z magnezijem (za velike šarže) ali s kalcijem (za majhne šarže). Reakcija poteka pri temperaturah nad tališčem urana (1 130 °C).
7.1.7. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 to UO2
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UF6 v UO2 se lahko izvede po enem od treh postopkov. Pri prvem postopku se UF6 z uporabo vodika in pare reducira in hidrolizira v UO2. Pri drugem se UF6 hidrolizira v vodni raztopini, doda se amoniak, da se obori amonijev diuranat, nato se diuranat z vodikom pri 820 °C reducira v UO2. Pri tretjem postopku se v vodi vežejo plinasti UF6, CO2 in NH3, pri čemer kot oborina nastaja amonijev uranilkarbonat. Amonijev uranilkarbonat se veže s paro in vodikom pri 500 do 600 °C, pri čemer nastane UO2.
Pretvorba UF6 v UO2 je pogosto prva stopnja v obratu za izdelavo goriva.
7.1.8. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UF4
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UF6 v UF4 se izvede z redukcijo z vodikom.
7.1.9. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4
POJASNJEVALNA OPOMBA
Pretvorba UO2 v UCl4 se lahko izvede po enem od dveh postopkov. Pri prvem postopku UO2 pri približno 400 °C reagira s tetrakloridom (CCl4). Pri drugem postopku UO2 regira pri približno 700 °C ter ob prisotnosti črnega ogljika, ogljikovega monoksida in klora, pri čemer nastane UCl4.
7.2. Obrati za pretvorbo plutonija in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen
UVODNA OPOMBA
V obratih in sistemih za pretvorbo plutonija se lahko izvede ena ali več pretvorb iz ene kemične oblike plutonija v drugo, vključno s: pretvorbo plutonijevega nitrata v PuO2, pretvorbo PuO2 v PuF4 in pretvorbo PuF4 v kovinski plutonij. Obrati za pretvorbo plutonija se običajno povezujejo z opremo za obdelavo, lahko pa so povezani tudi z zmogljivostmi za proizvodnjo plutonijskega goriva. Veliko ključne opreme obratov za pretvorbo plutonija je skupne več segmentom kemične predelovalne industrije. Vrste opreme, ki se uporablja v teh postopkih, so npr. lahko: peči, rotacijske peči, reaktorji s fluidiziranim slojem, reaktorji s plamensko kolono, centrifuge za tekočine, destilacijske kolone in kolone za ekstrakcijo med tekočinama. Potrebni so lahko tudi vroče celice, komore z rokavicami in daljinske manipulatorske enote. Le malo tega blaga je na voljo v ‚redni prodaji‘, saj se večina izdela v skladu z zahtevami in specifikacijami kupca. Pri konstrukciji je bistveno posebno pozornost nameniti posebnim radiološkim nevarnostim in nevarnostim zastrupitve ter nevarnostim v zvezi s kritičnostjo. V nekaterih primerih je treba pri konstrukciji in izdelavi posvetiti posebno pozornost korozivnim lastnostim nekaterih uporabljenih kemikalij (npr. HF). Opozoriti je tudi treba, da je mogoče pri vseh postopkih za pretvorbo plutonija predmete v sklopu opreme, ki vsak zase niso posebej konstruirani ali izdelani za pretvorbo plutonija, povezati v sisteme, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo pri pretvorbi plutonija.
7.2.1. Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid
POJASNJEVALNA OPOMBA
Glavne funkcije tega postopka so: skladiščenje in prilagajanje dovajanega procesnega materiala, obarjanje in ločevanje na trdno snov in tekočino, kalciniranje, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadziranje postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. V večini predelovalnih obratov ta postopek obsega pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev dioksid. Drugi postopki lahko zajemajo obarjanje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida.
7.2.2. Sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za proizvodnjo kovinskega plutonija
POJASNJEVALNA OPOMBA
Ta postopek ponavadi vključuje fluoriranje plutonijevega dioksida, običajno z visoko korozivnim vodikovim fluoridom, pri čemer nastane plutonijev fluorid, ki se potem reducira z uporabo kovinskega kalcija visoke čistosti, tako da nastaneta kovinski plutonij in žlindra kalcijevega fluorida. Glavne funkcije tega postopka so: fluoriranje (npr. z opremo, ki je izdelana iz plemenite kovine ali prevlečena z njo), redukcija kovine (npr. z uporabo keramičnih talilnikov), recikliranje žlindre, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadzor postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. Drugi postopki zajemajo fluoriranje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida, čemur sledi redukcija v kovino.
PRILOGA C
MERILA ZA RAVNI FIZIČNEGA VAROVANJA
1. |
Fizično varovanje jedrskih materialov je namenjeno preprečevanju njihove nepooblaščene uporabe in ravnanja z njimi. V odstavku 3(a) Smernic se zahtevajo učinkovite ravni fizičnega varovanja, skladne z zadevnimi priporočili IAEA, zlasti tistimi iz INFCIRC/225. |
2. |
V odstavku 3(a) Smernic je navedeno, da je za izvajanje ukrepov fizičnega varovanja v državi prejemnici odgovorna vlada te države. Vendar pa morata dobaviteljica in prejemnica skleniti sporazum o ravneh fizičnega varovanja, ki mora biti podlaga za te ukrepe. V tem okviru bi morale navedene zahteve veljati za vse države. |
3. |
Dokument INFCIRC/225 Mednarodne agencije za atomsko energijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala in podobni dokumenti, ki jih občasno pripravijo mednarodne strokovne skupine in se po potrebi posodabljajo, da se upoštevajo spremembe pri odličnosti in znanju v zvezi s fizičnim varovanjem jedrskega materiala, so uporabna podlaga za usmerjanje držav prejemnic pri pripravi sistema ukrepov in postopkov fizičnega varovanja. |
4. |
Kategorizacija jedrskega materiala, predstavljena v priloženi preglednici ali kakor se občasno posodablja ob vzajemnem dogovoru dobaviteljic, se uporablja kot sporazumna podlaga za določitev posebnih ravni fizičnega varovanja v zvezi z vrsto materiala ter opremo in zmogljivostmi, ki ta material vsebujejo, skladno z odstavkom 3(a) in 3(b) Smernic. |
5. |
Dogovorjene ravni fizičnega varovanja, ki ga morajo pristojni nacionalni organi zagotoviti pri uporabi, skladiščenju in prevozu materiala, navedenega v priloženi razpredelnici, vključujejo najmanj naslednje značilnosti varovanja: KATEGORIJA III Uporaba in skladiščenje na območju z nadzorovanim dostopom. Prevoz pod posebnimi varnostnimi ukrepi, ki vključujejo predhodne dogovore med dobaviteljico, prejemnico in prevoznikom, ter v primeru mednarodnega prevoza, predhodni dogovor med subjekti v skladu s sodno pristojnostjo in pravno ureditvijo države dobaviteljice oziroma države prejemnice, v katerem so določeni čas in kraj prevoza ter postopki za prenos odgovornosti za prevoz. KATEGORIJA II Uporaba in skladiščenje na varovanem območju z nadzorovanim dostopom, tj. območju, ki je pod stalnim nadzorom varnostnikov ali elektronskih naprav in je obdano s fizično pregrado z omejenim številom ustrezno nadzorovanih vhodov, ali katero koli drugo območje z enakovredno stopnjo fizičnega varovanja. Prevoz pod posebnimi varnostnimi ukrepi, ki vključujejo predhodne dogovore med dobaviteljico, prejemnico in prevoznikom, ter v primeru mednarodnega prevoza, predhodni dogovor med subjekti v skladu s sodno pristojnostjo in pravno ureditvijo države dobaviteljice oziroma države prejemnice, v katerem so določeni čas in kraj prevoza ter postopki za prenos odgovornosti za prevoz. KATEGORIJA I Material iz te kategorije se varuje pred nepooblaščeno uporabo z naslednjimi zelo zanesljivimi sistemi:
|
6. |
Dobaviteljice bi morale zahtevati, da prejemnice določijo agencije ali organe, ki so odgovorni za zagotavljanje ustreznih ravni varovanja in za notranje usklajevanje operacij odzivanja oz. reševanja v primeru nepooblaščene uporabe varovanega materiala in ravnanja z njim. Dobaviteljice in prejemnice bi morale pri svojih nacionalnih organih določiti tudi kontaktne točke za sodelovanje pri vprašanjih prevoza izven meja zadevne države in drugih zadevah v skupnem interesu. |
PREGLEDNICA: KATEGORIZACIJA JEDRSKEGA MATERIALA
Material |
Oblika |
Kategorija |
||||||||||||||
I |
II |
II |
||||||||||||||
|
neobsevan*[b] |
2 kg ali več |
manj kot 2 kg vendar več kot 500 g |
500 g ali manj*[c] |
||||||||||||
|
neobsevan*[b] |
|
|
|
||||||||||||
|
5 kg ali več |
manj kot 5 kg vendar več kot 1 kg |
1 g ali manj*[c] |
|||||||||||||
|
— |
10 kg ali več |
manj kot 10 kg*[c] |
|||||||||||||
|
— |
— |
10 kg ali več |
|||||||||||||
|
neobsevan*[b] |
2 kg ali več |
manj kot 2 kg vendar več kot 500 g |
500 g ali manj*[c] |
||||||||||||
|
|
|
osiromašen ali naravni uran, torij ali nizko obogateno gorivo, (manj kot 10 % cepljive vsebine)*[e][f] |
|
||||||||||||
|
Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, del II
SEZNAM OPREME, MATERIALOV, PROGRAMSKE OPREME IN ZADEVNE TEHNOLOGIJE, POVEZANIH Z JEDRSKIMI DEJAVNOSTMI, Z DVOJNO RABO
Opomba: |
V tej prilogi se uporablja mednarodni sistem enot (SI). Za uradno priporočeno kontrolno vrednost bi morala v vseh primerih veljati fizična količina, opredeljena v enotah SI. Vendar pa so parametri nekaterih obdelovalnih strojev navedeni v njihovih običajnih enotah in ne v enotah SI. |
V tej prilogi so uporabljene naslednje običajne okrajšave (in njihove predpone, ki označujejo velikost):
A |
— |
amper(-i) |
Bq |
— |
bekerel(-i) |
°C |
— |
stopinja(-e) Celzija |
CAS |
— |
Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov |
Ci |
— |
curie(-ji) |
cm |
— |
centimeter(-metri) |
dB |
— |
decibel(-i) |
dBm |
— |
decibel v razmerju do 1 milivata |
g |
— |
gram(-i); tudi gravitacijski pospešek (9,81 m/s2) |
GBq |
— |
gigabekerel(-i) |
GHz |
— |
gigahertz |
GPa |
— |
gigapascal(-i) |
Gy |
— |
gray |
h |
— |
ura(-e) |
Hz |
— |
hertz |
J |
— |
joule(-i) |
K |
— |
kelvin |
keV |
— |
kiloelektronvolt(-i) |
kg |
— |
kilogram(-i) |
kHz |
— |
kilohertz |
kN |
— |
kilonewton(-i) |
kPa |
— |
kilopascal(-i) |
kV |
— |
kilovolt(-i) |
kW |
— |
kilovat(-i) |
m |
— |
meter (metri) |
mA |
— |
miliamper(-i) |
MeV |
— |
megaelektronvolt(-i) |
MHz |
— |
megahertz |
ml |
— |
mililiter(-litri) |
mm |
— |
milimeter(-metri) |
MPa |
— |
megapascal(-i) |
mPa |
— |
milipascal(-i) |
MW |
— |
megavat(-i) |
μF |
— |
mikrofarad(-i) |
μm |
— |
mikrometer(-metri) |
μs |
— |
mikrosekunda(-e) |
N |
— |
newton(-i) |
nm |
— |
nanometer(-metri) |
ns |
— |
nanosekunda(-e) |
nH |
— |
nanohenry(-iji) |
ps |
— |
pikosekunda(-e) |
RMS |
— |
efektivna vrednost |
rpm |
— |
vrtljaji na minuto |
s |
— |
sekunda(-e) |
T |
— |
tesla |
TIR |
— |
popolnoma enoznačno odbiranje |
V |
— |
volt(-i) |
W |
— |
vat(-i) |
SPLOŠNA OPOMBA
Odstavki v nadaljevanju besedila se uporabljajo za seznam opreme, materialov, programske opreme in zadevne tehnologije, povezanih z jedrskimi dejavnostmi, z dvojno rabo.
1. |
Opisi blaga na seznamu zajemajo tako novo kot rabljeno blago. |
2. |
Če opis katerega koli blaga na seznamu ne vsebuje nobenih omejitev ali specifikacij, se šteje, da vsebuje vse vrste navedenega blaga. Kategorije so dodatno razdeljene zgolj zaradi lažjega iskanja in ne vplivajo na razlago opredelitve blaga. |
3. |
Cilj nadzora se ne sme izničiti s prenosom katerega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obrati), ki vsebuje enega ali več nadzorovanih sestavnih delov, kadar je eden ali več nadzorovanih sestavnih delov osnovni element tega blaga in ga je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
|
4. |
Cilj nadzora se ne sme izničiti s prenosom sestavnih delov. Vsaka vlada bo sprejela vse možne ukrepe za uresničitev tega cilja in si bo še naprej prizadevala za praktično opredelitev sestavnih delov, ki bi jih lahko uporabljale vse dobaviteljice. |
NADZOR TEHNOLOGIJE
Prenos ‚tehnologije‘ se nadzira v skladu s Smernicami in tako, kot je navedeno v vsakem oddelku Priloge. ‚Tehnologija‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom iz Priloge, bo predmet tako strogega pregleda in nadzora kot sámo blago, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja.
Z odobritvijo katerega koli blaga iz Priloge za izvoz je za istega končnega uporabnika odobren tudi izvoz minimalne ‚tehnologije‘, ki je potrebna za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.
Opomba: |
Nadzor nad prenosom ‚tehnologije‘ se ne uporablja za ‚splošno znane‘ informacije oziroma za ‚temeljne znanstvene raziskave‘. |
SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI
Prenos ‚programske opreme‘ se nadzira v skladu s Smernicami in tako, kot je navedeno v Prilogi.
Opomba: |
Nadzor nad prenosom ‚programske opreme‘ se ne uporablja za ‚programsko opremo‘, ki je:
|
OPREDELITEV POJMOV
‚Natančnost‘— Navadno se meri s pojmi nenatančnosti, pomeni največji pozitivni ali negativni odklon določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.
‚Kotni pogrešek‘— Največja razlika med kotnim položajem in dejanskim, zelo natančno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.
‚Temeljne znanstvene raziskave‘— Eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov in dejstev, ki jih je možno opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.
‚Vodenje po konturi‘— Dva ali več ‚numerično krmiljena‘ pogona, delujoča v skladu z ukazi, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da generirajo želeno konturo. (v zvezi z ISO 2806-1980, kot je bil spremenjen)
‚Razvoj‘— Nanaša se na vse faze pred ‚proizvodnjo‘, kot so:
— |
snovanje |
— |
raziskovanje zasnov |
— |
analiza zasnov |
— |
koncepti zasnov |
— |
sestava in preskušanje prototipov |
— |
sheme pilotske proizvodnje |
— |
podatki o zasnovi |
— |
proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod |
— |
zasnova konfiguracije |
— |
zasnova integriranja |
— |
postavitev. |
‚Vlakneni ali nitasti materiali‘— Izraz za kontinualne ‚monofilamente‘, ‚prejo‘, ‚predprejo‘, ‚predivo‘ ali ‚trakove‘.
Opomba:
1. ‚Filament‘ ali ‚monofilament‘— Najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.
2. ‚Predpreja‘— Snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‚pramenov‘.
3. ‚Pramen‘— Snop ‚monofilamentov‘ (navadno več kot 200), urejenih približno vzporedno.
4. ‚Trak‘— Material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih ‚filamentov‘, ‚pramenov‘, ‚predprej‘, ‚prediv‘ ali ‚prej‘ itn., navadno prevlečenih s smolo.
5. ‚Predivo‘— Snop navadno približno vzporednih ‚filamentov‘.
6. ‚Preja‘— Snop posukanih ‚pramenov‘.
‚Filament‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Splošno znana‘— V smislu tega besedila pomeni ‚tehnologijo‘ ali ‚programsko opremo‘, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev pri njeni nadaljnji distribuciji. (Avtorske omejitve ne pomenijo, da ta ‚tehnologija‘ ali ‚programska oprema‘ ne bi bila ‚splošno znana‘.)
‚Linearnost‘— (Navadno merjena kot nelinarnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odčitavanja navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da naj bi izravnala in minimizirala maksimalne odklone.
‚Merilna negotovost‘— Značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone.
‚Mikroprogram‘— Zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z vnosom njegovega referenčnega ukaza v ukazni register.
‚Monofilament‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Numerično krmiljenje‘— Avtomatsko krmiljenje procesa, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med samim procesom (v zvezi z ISO 2382).
‚Natančnost pozicioniranja‘— ‚Natančnost pozicioniranja‘‚numerično krmiljenih‘ obdelovalnih strojev se določi in predstavi v skladu s točko 1.B.2. in v povezavi z zahtevami, navedenimi v nadaljevanju.
(a) |
Testni pogoji (ISO 230/2 (1988), odstavek 3):
|
(b) |
Testni program (odstavek 4):
|
(c) |
Predstavitev testnih rezultatov (odstavek 2): Rezultati meritev morajo vključevati:
|
‚Proizvodnja‘— ‚Proizvodnja‘ pomeni vse faze proizvodnje, kot so:
— |
načrtovanje |
— |
proizvodni inženiring |
— |
izdelava |
— |
integracija |
— |
sestavljanje (montaža) |
— |
nadzor |
— |
preskušanje |
— |
zagotavljanje kakovosti. |
‚Program‘— Sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.
‚Razločljivost‘— Najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (v zvezi z ANSI B-89.1.12).
‚Predpreja‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Programska oprema‘— Zbirka enega ali več ‚programov‘ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.
‚Pramen‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Trak‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Tehnična pomoč‘— ‚Tehnična pomoč‘ je lahko v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja.
Opomba:Tehnična pomoč lahko vključuje prenos tehničnih podatkov.‚Tehnični podatki‘— ‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov, formul, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi, bralni pomnilniki.
‚Tehnologija‘— Specifične informacije, potrebne za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ katerega koli blaga, navedenega na seznamu. Te informacije imajo lahko obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.
‚Predivo‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
‚Uporaba‘— Delovanje, postavitev (vključno s postavitvijo na licu mesta), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, redni pregled in obnavljanje.
‚Preja‘— Glej ‚vlakneni ali nitasti materiali‘.
VSEBINA PRILOGE
1. |
INDUSTRIJSKA OPREMA |
1.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
1.A.1. |
Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto | 1 – 1 |
1.A.2. |
Radiacijsko utrjene TV kamere in posebej izdelane leče, ki se v njih uporabljajo | 1 – 1 |
1.A.3. |
Roboti, ‚končne enote‘ in kontrolne enote | 1 – 1 |
1.A.4. |
Daljinske manipulatorske enote | 1 – 3 |
1.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO |
1.B.1. |
Stroji za potisno oblikovanje, stroji za oblikovalno valjanje z možnostjo potisnega oblikovanja in vretena | 1 – 3 |
1.B.2. |
Obdelovalni stroji | 1 – 4 |
1.B.3. |
Stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij | 1 – 6 |
1.B.4. |
Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero in njihovo napajanje | 1 – 7 |
1.B.5. |
Izostatične stiskalnice | 1 – 8 |
1.B.6. |
Vibracijski sistemi za testiranje, oprema in sestavni deli | 1 – 8 |
1.B.7. |
Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi | 1 – 8 |
1.C. |
MATERIALI | 1 – 9 |
1.D. |
PROGRAMSKA OPREMA | 1 – 9 |
1.D.1. |
‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme | 1 – 9 |
1.D.2. |
‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme | 1 – 9 |
1.D.3. |
‚Programska oprema‘ za vse kombinacije elektronskih naprav ali sistem, ki tem napravam ali sistemu omogoča funkcijo ‚numeričnega krmiljenja‘ enot za obdelovalne stroje | 1 – 9 |
1.E. |
TEHNOLOGIJA |
1.E.1. |
‚Tehnologija‘ glede na ‚Nadzor tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ | 1 – 9 |
2. |
MATERIALI |
2.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
2.A.1. |
Talilni lonci, izdelani iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine | 2 – 1 |
2.A.2. |
Platinirani katalizatorji | 2 – 1 |
2.A.3. |
Kompozitne strukture v obliki cevi | 2 – 2 |
2.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO |
2.B.1. |
Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje | 2 – 2 |
2.B.2. |
Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje | 2 – 2 |
2.C. |
MATERIALI |
2.C.1. |
Aluminij | 2 – 2 |
2.C.2. |
Berilij | 2 – 3 |
2.C.3. |
Bismut | 2 – 3 |
2.C.4. |
Bor | 2 – 3 |
2.C.5. |
Kalcij | 2 – 3 |
2.C.6. |
Klorov trifluorid | 2 – 3 |
2.C.7. |
Vlakneni ali nitasti materiali in prepregi | 2 – 3 |
2.C.8. |
Hafnij | 2 – 4 |
2.C.9. |
Litij | 2 – 4 |
2.C.10. |
Magnezij | 2 – 4 |
2.C.11. |
Maraging jeklo | 2 – 4 |
2.C.12. |
Radij226 | 2 – 4 |
2.C.13. |
Titan | 2 – 5 |
2.C.14. |
Volfram | 2 – 5 |
2.C.15. |
Cirkonij | 2 – 5 |
2.C.16. |
Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj | 2 – 5 |
2.C.17. |
Tritij | 2 – 6 |
2.C.18. |
Helij-3 | 2 – 6 |
2.C.19. |
Radionuklidi | 2 – 6 |
2.C.20. |
Renij | 2 – 6 |
2.D. |
PROGRAMSKA OPREMA | 2 – 6 |
2.E. |
TEHNOLOGIJA | 2 – 6 |
2.E.1. |
‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ | 2 – 6 |
3. |
OPREMA IN SESTAVNI DELI ZA LOČEVANJE URANOVIH IZOTOPOV (razen blaga z osnovnega seznama) |
3.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
3.A.1. |
Frekvenčni pretvorniki ali generatorji | 3 – 1 |
3.A.2. |
Laserji, laserski ojačevalniki in oscilatorji | 3 – 1 |
3.A.3. |
Ventili | 3 – 3 |
3.A.4. |
Superprevodni solenoidni elektromagneti | 3 – 3 |
3.A.5. |
Močnostni enosmerni napajalniki | 3 – 4 |
3.A.6. |
Visokonapetostni enosmerni napajalniki | 3 – 4 |
3.A.7. |
Tlačni pretvorniki | 3 – 4 |
3.A.8. |
Vakuumske črpalke | 3 – 4 |
3.A.9. |
Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke | 3 – 5 |
3.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO |
3.B.1. |
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora | 3 – 5 |
3.B.2. |
Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur | 3 – 5 |
3.B.3. |
Centrifugalni večosni balansirni stroji | 3 – 6 |
3.B.4. |
Stroji za navijanje niti in oprema zanje | 3 – 6 |
3.B.5. |
Elektromagnetni ločevalniki izotopov | 3 – 7 |
3.B.6. |
Masni spektrometri | 3 – 7 |
3.C. |
MATERIALI | 3 – 8 |
3.D. |
PROGRAMSKA OPREMA |
3.D.1. |
‚Programska oprema‘, posebej izdelana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme | 3 – 8 |
3.D.2. |
‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej izdelani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme | 3 – 8 |
3.D.3. |
‚Programska oprema‘, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme | 3 – 8 |
3.E. |
TEHNOLOGIJA |
3.E.1. |
‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ | 3 – 8 |
4. |
OPREMA ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE TEŽKE VODE (razen blaga z osnovnega seznama) |
4.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
4.A.1. |
Posebna embalaža | 4 – 1 |
4.A.2. |
Črpalke | 4 – 1 |
4.A.3. |
Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev | 4 – 1 |
4.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO |
4.B.1. |
Stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid in notranji kontraktorji | 4 – 1 |
4.B.2. |
Stolpi za kriogeno destilacijo vodika | 4 – 2 |
4.B.3. |
[nič več v uporabi – od 14. junija 2013] | 4 – 2 |
4.C. |
MATERIALI | 4 – 2 |
4.D. |
PROGRAMSKA OPREMA | 4 – 2 |
4.E. |
TEHNOLOGIJA | 4 – 2 |
4.E.1. |
‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o ‚nadzoru tehnologije‘ za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ | 4 – 2 |
5. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN MERJENJE ZA RAZVOJ EKSPLOZIVNIH JEDRSKIH NAPRAV |
5.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
5.A.1. |
Fotopomnoževalne cevi | 5 – 1 |
5.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO |
5.B.1. |
Generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov | 5 – 1 |
5.B.2. |
Visokohitrostni strelni sistemi | 5 – 1 |
5.B.3. |
Hitrotekoče kamere in slikovne naprave | 5 – 1 |
5.B.4. |
[nič več v uporabi – od 14. junija 2013] | 5 – 2 |
5.B.5. |
Specializirane merilne naprave za hidrodinamične preizkuse | 5 – 2 |
5.B.6. |
Hitri impulzni generatorji | 5 – 3 |
5.B.7. |
Zadrževalni hrami za močna eksploziva | 5 – 3 |
5.C. |
MATERIALI | 5 – 3 |
5.D. |
PROGRAMSKA OPREMA | 5 – 3 |
5.E. |
TEHNOLOGIJA | 5 – 3 |
6. |
SESTAVNI DELI ZA JEDRSKE EKSPLOZIVNE NAPRAVE |
6.A. |
OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI |
6.A.1. |
Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi | 6 – 1 |
6.A.2. |
Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji | 6 – 1 |
6.A.3. |
Stikalne naprave | 6 – 2 |
6.A.4. |
Kondenzatorji z impulzno razelektritvijo | 6 – 2 |
6.A.5. |
Nevtronski generatorski sistemi | 6 – 3 |
6.A.6. |
Trakasti valovodi | 6 – 3 |
6.B. |
OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO | 6 – 3 |
6.C. |
MATERIALI |
6.C.1. |
Močno eksplozivne snovi ali mešanice | 6 – 3 |
6.D. |
PROGRAMSKA OPREMA | 6 – 4 |
6.E. |
TEHNOLOGIJA | 6 – 4 |
1. INDUSTRIJSKA OPREMA
1.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
1.A.1. Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej zasnovani okvirji zanje:
a. |
‚hladno površino‘, večjo od 0,09 m2; |
b. |
gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in |
c. |
debelino 100 mm ali več. |
Tehnična opomba: |
v točki 1.A.1.a. ‚hladna površina‘ pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja. |
1.A.2. Radiacijsko utrjene TV kamere ali leče zanje, posebej zasnovane ali prilagojene za sevanje, tako da so sposobne delovanja pri skupni dozi nad 5 × 104 Gy (silicij), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.
Tehnična opomba: |
pojem Gy (silicij) se nanaša na energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju. |
1.A.3. Naslednji ‚roboti‘, ‚končne enote‘ in kontrolne enote:
a. |
‚roboti‘ ali ‚končne enote‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
b. |
kontrolne enote, ki so posebej zasnovane za katere koli ‚robote‘ ali ‚končne enote‘ iz točke 1.A.3.a. |
Opomba: |
predmet nadzora v točki 1.A.3. niso ‚roboti‘, ki so posebej zasnovani za uporabo v nejedrske industrijske namene, npr. v lakirnicah avtomobilov. |
Tehnični opombi:
1. |
‚Roboti‘
V točki 1.A.3. ‚robot‘ pomeni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja ‚senzorje‘ in ki ima vse naslednje značilnosti:
Opomba 1: v zgornji opredelitvi ‚senzorji‘ pomenijo detektorje fizičnega pojava, katerega rezultat (po pretvorbi v signal, ki ga lahko krmilna enota tolmači) lahko generira ‚programe‘ ali pa spreminja programirana navodila ali podatke numeričnega ‚programa‘. Mednje spadajo tudi ‚senzorji‘ z zmogljivostmi za strojni vid, infrardeče slikanje, zvočno slikanje, taktilni občutek, inercialno merjenje položaja, optično ali zvočno določevanje ali merjenje sile ali vrtilnega momenta. Opomba 2: v zgornji opredelitvi ‚uporabniku dostopna programirljivost‘ pomeni lastnost, ki uporabniku omogoča vstaviti, spremeniti ali nadomestiti ‚programe‘, razen če gre za:
Opomba 3: zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:
|
2. |
‚Končne enote‘
‚Končne enote‘ iz točke 1.A.3. so prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke ‚robotskega‘ manipulatorja. Opomba: ‚aktivna orodna enota‘ v zgornji opredelitvi je naprava za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca. |
1.A.4. Daljinske manipulatorske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:
a. |
sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno) ali |
b. |
sposobnost premostitve preko stene vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno). |
Tehnična opomba: |
daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj na daljinsko upravljano roko in končno povezavo. Lahko so tipa strežnik-odjemalec ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške tipkovnice. |
1.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
1.B.1. Naslednji stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z zmožnostjo potisnega oblikovanja in vretena:
a. |
stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
b. |
rotacijski oblikovna vretena za cilindrične rotorje z notranjim premerom od 75 do 400 mm. |
Opomba: |
pod točko 1.B.1.a. spadajo tudi stroji z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo vretena, ki pa ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja. |
1.B.2. Naslednji obdelovalni stroji in vse njihove kombinacije za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi napravami za sočasno ‚vodenje po konturi‘ v dveh ali več oseh:
Opomba: |
za enote za ‚numerično krmiljenje‘, ki jih krmili z njimi povezana ‚programska oprema‘, glej točko 1.D.3. |
a. |
obdelovalni stroji za struženje, ki imajo ‚natančnost pozicioniranja‘ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje) za stroje z zmožnostjo obdelovanja premerov, večjih od 35 mm;
|
b. |
obdelovalni stroji za rezkanje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
c. |
obdelovalni stroji za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
d. |
elektroerozijski stroji (EDM) brezžičnega tipa, ki imajo dve ali več rotirajočih osi in ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘. Opombi:
|
Tehnične opombe:
1. |
Poimenovanje osi je v skladu z mednarodnim standardom ISO 841, ‚Numerično krmiljeni stroji – Nomenklatura osi in gibanj‘. |
2. |
Med skupno število obdelovalnih osi se ne štejejo sekundarne vzporedne obdelovalne osi (tj. osi w na vodoravnih vrtalnih strojih ali sekundarne rotacijske osi, katerih središčnica je vzporedna s primarno rotacijsko osjo). |
3. |
Za rotacijske osi ni nujno, da se vrtijo preko 360 stopinj. Rotacijsko os lahko poganja linearna naprava, tj. navojna ali ozobljena palica. |
4. |
Za namene točke 1.B.2. je število osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘, tisto število osi, vzdolž ali okoli katerih se v času obdelovanja obdelovanca med obdelovancem in strojem dogajajo sočasni in med seboj povezani pomiki. To ne vključuje nobenih dodatnih osi, vzdolž ali okrog katerih so še drugi relativni pomiki znotraj stroja, kot so:
|
5. |
Obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z zmogljivostjo rezkanja), je treba obravnavati po določilih točke 1.B.2.a., 1.B.2.b. oziroma 1.B.2.c. |
6. |
Točki 1.B.2.b.3 in 1.B.2.c.3 vključujeta tudi stroje z vzporedno linearno kinematično zasnovo (npr. heksapodi), ki imajo pet ali več osi, od katerih ni nobena rotacijska. |
1.B.3. Naslednji stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij:
a. |
koordinatni merilni stroji (CMM) z računalniškim ali numeričnim krmiljenjem, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
b. |
naslednje naprave za merjenje linearne napake:
|
c. |
naprave za merjenje kotne napake s ‚kotnim pogreškom‘, ki je enak ali boljši (manjši) od 0,00025°;
|
d. |
sistemi za sočasno meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
Opombi:
1. |
Pod točko 1.B.3. spadajo tudi obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, če ustrezajo kriterijem, določenim za funkcije merilnega stroja, ali jih presegajo. |
2. |
Stroji, opisani v točki 1.B.3., so predmet nadzora, če presegajo določeni prag kjer koli znotraj svojega območja delovanja. |
Tehnična opomba: |
vsi merjeni parametri iz točke 1.B.4 dopuščajo pozitivni in negativni odmik. |
1.B.4. Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom) in njihovo napajanje:
a. |
peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej zasnovane za peči iz točke 1.B.4.a. |
1.B.5. Naslednje ‚izostatične stiskalnice‘ in sorodna oprema:
a. |
‚izostatične stiskalnice‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
b. |
orodja, kokile in krmila, posebej zasnovani za ‚izostatične stiskalnice‘ iz točke 1.B.5.a. |
Tehnični opombi:
1. |
V točki 1.B.5. ‚izostatična stiskalnica‘ pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material. |
2. |
V točki 1.B.5. se notranja dimenzija komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak, brez kakršnih koli pritrjeval. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: notranji premer bodisi tlačne komore bodisi izolirane talilne posode, odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge. |
1.B.6. Naslednji sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli:
a. |
elektrodinamični sistemi za vibracijsko testiranje, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s ‚programsko opremo‘, posebej zasnovano za vibracijsko testiranje, z realnočasovno pasovno širino, ki je večja od 5 kHz, in namenjene za sistem iz točke 1.B.6.a.; |
c. |
pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez njih, ki imajo zmožnost prenosa sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a.; |
d. |
oprema za vibracijsko testiranje in elektronske enote, ki so namenjene za združevanje več vibracijskih enot v celoten vibracijski sistem, ki imajo zmožnost prenosa efektivne kombinirane sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a. |
Tehnična opomba: |
v točki 1.B.6. ‚brez zunanjih vplivov‘ pomeni na ravni mizi ali površini, brez kakršnih koli pritrjeval ali drugih pritrdilnih elementov. |
1.B.7. Naslednje vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero ter sorodna oprema:
a. |
obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
b. |
peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
c. |
sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči iz točke 1.B.7.a. ali 1.B.7.b. |
1.C. MATERIALI
Jih ni.
1.D. PROGRAMSKA OPREMA
1.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točke 1.A.3. 1.B.1., 1.B.3., 1.B.5., 1.B.6.a., 1.B.6.b., 1.B.6.d. ali 1.B.7.
Opomba: |
‚programska oprema‘, ki je posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.B.3.d., vključuje tudi ‚programsko opremo‘ za sočasne meritve debeline stene in konture. |
1.D.2. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točke 1.B.2.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 1.D.2. ni ‚programska oprema‘ za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov ‚numeričnega krmiljenja‘, vendar ne mogoča neposredne uporabe opreme za strojno obdelavo različnih delov. |
1.D.3. ‚Programska oprema‘ za vse kombinacije elektronskih naprav ali sistem, ki takšni napravi oziroma napravam omogoča, da deluje kot enota za ‚numerično krmiljenje‘ za obdelovalne stroje, in je zmožen nadziranja petih ali več interpolirajočih osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za ‚vodenje po konturi‘.
Opombi:
1. |
‚Programska oprema‘ se nadzira ne glede na to, ali se izvozi ločeno ali je v enoti za ‚numerično krmiljenje‘ ali v kateri koli elektronski napravi ali sistemu. |
2. |
Predmet nadzora v točki 1.D.3. ni ‚programska oprema‘, ki jo proizvajalci enote za krmiljenje ali obdelovalnega stroja posebej zasnujejo ali priredijo za upravljanje obdelovalnega stroja, ki ni določen v točki 1.B.2. |
1.E. TEHNOLOGIJA
1.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk od 1.A. do 1.D.
2. MATERIALI
2.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
2.A.1. Naslednji talilni lonci, izdelani iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:
a. |
talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
b. |
talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
c. |
talilni lonci, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
2.A.2. Platinirani katalizatorji, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.
2.A.3. Kompozitne strukture v obliki cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
imajo notranji premer od 75 do 400 mm in |
b. |
izdelane so iz ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 2.C.7.a. ali iz z ogljikom ojačenih materialov iz točke 2.C.7.c. |
2.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
2.B.1. Naslednji objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:
a. |
objekti ali obrati za proizvodnjo, pridobivanje, ekstrakcijo ali koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim; |
b. |
naslednja oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:
|
2.B.2. Naslednji objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:
Opomba: |
določena oprema in sestavni deli za ločevanje litijevih izotopov za postopek ločevanja s plazmo se uporabljajo tudi neposredno za ločevanje uranovih izotopov ter so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen). |
a. |
objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov; |
b. |
naslednja oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij-živo srebro):
|
c. |
sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje; |
d. |
sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje. |
2.C. MATERIALI
2.C.1. Aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
pri 293 K (20 °C) so ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 460 MPa ali več in |
b. |
imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm. |
Tehnična opomba: |
v točki 2.C.1. pojem ‚zmožne‘ zajema aluminijeve zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej. |
2.C.2. Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija večji od 50 %, berilijeve spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.2. niso:
|
2.C.3. Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. |
njegova čistota je 99,99 ut. % ali več in |
b. |
vsebuje manj kot 10 ppm srebra. |
2.C.4. Bor, obogaten z izotopom bor-10 (10B) nad vrednostmi v naravi, in sicer: elementarni bor, spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.
Opomba: |
mešanice iz točke 2.C.4., ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora. |
Tehnična opomba: |
masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at. odstotka). |
2.C.5. Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. |
vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in |
b. |
vsebuje manj kot 10 ppm bora. |
2.C.6. Klorov trifluorid (ClF3).
2.C.7. Naslednji ‚vlakneni ali nitasti materiali‘ in prepregi:
a. |
ogljikovi ali aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
b. |
stekleni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
c. |
‚preja‘, ‚predpreja‘, ‚predivo‘ ali ‚trakovi‘, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 2.C.7.a. ali točke 2.C.7.b.
|
Tehnični opombi:
1. |
V točki 2.C.7. je ‚specifični modul‘ enak Youngovemu modulu v N/m2,deljenemu s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %. |
2. |
V točki 2.C.7. je ‚specifična natezna trdnost‘ skrajna natezna trdnost v N/m2, deljena s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %. |
2.C.8. Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.
2.C.9. Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij, in sicer: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.9. niso termoluminescenčni dozimetri. |
Tehnična opomba: |
masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at. odstotka). |
2.C.10. Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:
a. |
vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in |
b. |
vsebuje manj kot 10 ppm bora. |
2.C.11. Maraging jeklo, ki je pri 293 K (20 °C) ‚zmožno‘ skrajne natezne trdnosti 1 950 MPa ali več.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.11. niso oblike, pri katerih vse linearne dimenzije znašajo 75 mm ali manj. |
Tehnična opomba: |
v točki 2.C.11. pojem ‚zmožno‘ zajema maraging jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej. |
2.C.12. Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki ter izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.12. niso:
|
2.C.13. Titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
pri 293 K (20 °C) so ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 900 MPa ali več in |
b. |
imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm. |
Tehnična opomba: |
v točki 2.C.13. pojem ‚zmožne‘ zajema titanove zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej. |
2.C.14. Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in |
b. |
maso nad 20 kg. |
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.14. niso deli, ki so posebej zasnovani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama. |
2.C.15. Cirkonij, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in sicer: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija večji od 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.15. ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj. |
2.C.16. Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, in sicer:
Opomba: |
za nikelj v prahu, ki je posebej pripravljen za izdelavo pregrad za difuzijo plinov, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen). |
a. |
nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:
|
b. |
porozni kovinski nikelj, pridobljen iz materialov iz točke 2.C.16.a. |
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.16. niso:
|
Tehnična opomba: |
točka 2.C.16.b. se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 2.C.16.a., da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu. |
2.C.17. Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.17. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1,48 × 103 GBq tritija. |
2.C.18. Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.18. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3. |
2.C.19. Radionuklidi, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n:
aktinij 225 |
kirij 244 |
polonij 209 |
aktinij 227 |
ajnštajnij 253 |
polonij 210 |
kalifornij 253 |
ajnštajnij 254 |
radij 223 |
kirij 240 |
gadolinij 148 |
torij 227 |
kirij 241 |
plutonij 236 |
torij 228 |
kirij 242 |
plutonij 238 |
uran 230 |
kirij 243 |
polonij 208 |
uran 232 |
V naslednjih oblikah:
a. |
elementarni; |
b. |
spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg ali več; |
c. |
mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg ali več; |
d. |
izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi. |
Opomba: |
predmet nadzora v točki 2.C.19. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 3,7 GBq aktivnosti. |
2.C.20. Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija, in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji ter imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in |
b. |
maso nad 20 kg. |
2.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
2.E. TEHNOLOGIJA
2.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk od 2.A. do 2.D.
3. OPREMA IN SESTAVNI DELI ZA LOČEVANJE URANOVIH IZOTOPOV (razen blaga z osnovnega seznama)
3.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
3.A.1. Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti:
Opomba 1: |
frekvenčni pretvorniki in generatorji, posebej zasnovani ali izdelani za postopek plinskega centrifugiranja, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen). |
Opomba 2: |
‚programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti, opredeljene v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 3.D.2 in 3.D.3. |
a. |
večfazni izhod, ki zagotavlja moč 40 VA ali več; |
b. |
delovanje pri frekvenci 600 Hz ali več, in |
c. |
regulacijo frekvence boljšo (manjšo) od 0,2 %. |
Opombi:
1. |
predmet nadzora točke 3.A.1. so samo frekvenčni pretvorniki, namenjeni za posebne industrijske stroje in/ali potrošniško blago (obdelovalni stroji, vozila itd.), če lahko frekvenčni pretvorniki ob odstranitvi ustrezajo navedenim značilnostim in zanje velja Splošna opomba 3; |
2. |
za namen nadzora izvoza vlada določi, ali posamezni frekvenčni pretvornik ustreza navedenim značilnostim ali ne, pri čemer upošteva omejitve v zvezi s strojno in programsko opremo. |
Tehnični opombi:
1. |
frekvenčni pretvorniki iz točke 3.A.1. so znani tudi pod imenom konverterji ali inverterji; |
2. |
značilnostim, opredeljenim v točki 3.A.1., lahko ustreza določena oprema, ki se trži kot: generatorji, elektronska oprema za testiranje, napajalne enote AC, motorni pogoni s spremenljivo hitrostjo, pogoni s spremenljivo hitrostjo (VSD), pogoni s spremenljivo frekvenco (VFD), pogoni s prilagodljivo frekvenco (AFD) ali pogoni s prilagodljivo hitrostjo (ASD). |
3.A.2. Laserji, laserski ojačevalniki in oscilatorji:
a. |
bakreni parni laserji, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
b. |
argonovi ionski laserji, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
c. |
neodijevi (razen stekla) laserji z izhodno valovno dolžino med 1 000 in 1 100 nm, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
d. |
oscilatorji z enonastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:
|
e. |
ojačevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim načinom, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
f. |
aleksandritski laserji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
g. |
impulzni laserji z ogljikovim dioksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
h. |
impulzni excimer laserji (XeF, XeCl, KrF), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
i. |
paravodikovi Ramanovi preklopniki, ki so zasnovani za delovanje pri izhodni valovni dolžini 16 μm in imajo korak ponovitve več kot 250 Hz; |
j. |
impulzni laserji z ogljikovim monoksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
3.A.3. Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
imajo nazivno velikost 5 mm ali več; |
b. |
imajo meh kot tesnilo in |
c. |
so v celoti izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni. |
Tehnična opomba: |
za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se parameter nominalne velikosti v točki 3.A.3.a. nanaša na najmanjši premer. |
3.A.4. Superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T; |
b. |
razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom je več kot 2; |
c. |
notranji premer je večji od 300 mm in |
d. |
enakomernost magnetnega polja je boljša od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine. |
Opomba: |
predmet nadzora točke 3.A.4 niso magneti, ki so posebej zasnovani za medicinske sisteme za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance (NMR) in izvoženi kot del teh sistemov.
|
3.A.5. Močnostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več in |
b. |
v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %. |
3.A.6. Visokonapetostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več in |
b. |
v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %. |
3.A.7. Vse vrste tlačnih pretvornikov, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov; |
b. |
tesnila, če obstajajo, ki so ključna za tesnjenje elementov tlačnih senzorjev in so v neposrednem stiku s procesnim medijem, so izdelana iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščitena, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov in |
c. |
imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
Tehnični opombi:
1. |
tlačni pretvorniki v točki 3.A.7. so naprave, ki izmerjeni tlak pretovorijo v signal; |
2. |
v točki 3.A.7. ‚natančnost‘ vključuje nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja. |
3.A.8. Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
premer vstopne odprtine 380 mm ali več; |
b. |
pretok 15 m3/s ali več in |
c. |
sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13,3 mPa. |
Tehnični opombi:
1. |
sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom; |
2. |
absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke. |
3.A.9 Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:
a. |
zmožnost zagotavljanja vstopnega volumenskega pretoka 50 m3/h ali več; |
b. |
zmožnost zagotavljanja razmerja tlaka 2:1 ali več in |
c. |
vse površine, ki pridejo v stik s procesnim plinom, so iz katerega koli od naslednjih materialov:
|
Tehnične opombe:
1. |
v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki so plinski žepi v obliki polkroga ujeti med enim ali več parov prepletenih spiralnih lopatic ali vijakov, od katerih je eden gibljiv, drugi pa stacionaren. Gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, vendar se ne vrti. Ko gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, plinske žepe potiska proti izhodni odprtini stroja, ti pa se pri tem zmanjšujejo (stiskajo); |
2. |
v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki, ki ima meh kot tesnilo, je procesni plin s kovinskim mehom v celoti izoliran od podmazanih delov črpalke in od zunanje atmosfere. En del meha je pritrjen na gibljivi vijak, drugi del pa na stacionarno ohišje črpalke; |
3. |
fluoropolimeri vključujejo med drugim naslednje materiale:
|
3.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
3.B.1. Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo več kot 250 g fluora na uro.
3.B.2. Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:
a. |
oprema za sestavljanje rotorjev za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;
|
b. |
oprema za ravnanje rotorjev za poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo;
|
c. |
ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.
|
3.B.3. Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:
a. |
centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več in imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:
|
3.B.4. Stroji za navijanje niti in oprema zanje:
a. |
stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 3.B.4.a.; |
c. |
precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 3.B.4.a. |
3.B.5. Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so zasnovani za delovanje z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več ali opremljeni z njimi.
Opombi:
1. |
točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki omogočajo bogatenje stabilnih izotopov in tudi urana;
|
2. |
točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje v magnetnem polju, pa tudi ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje zunaj magnetnega polja. |
Tehnična opomba: |
z enim samim ionskim virom zmogljivosti 50 mA ni mogoče pridobiti več kot 3 g ločenega visokoobogatenega urana letno iz urana, ki se nahaja v naravi. |
3.B.6. Masni spektrometri, ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od 2 delov v 230, in ionski viri zanje:
Opomba: |
masni spektrometri, posebej zasnovani ali izdelani za analizo pri neposrednem vzorčenju uranovega heksafluorida, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen). |
a. |
masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS); |
b. |
masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS); |
c. |
masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS); |
d. |
masni spektrometri z elektronskim obstreljevanjem, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
e. |
masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in zasnovani za aktinoide ali fluoride aktinoidov. |
Tehnične opombe:
1. |
točka 3.B.6.d opisuje masne spektrometre, ki se običajno uporabljajo za izotopsko analizo vzorcev plina UF6; |
2. |
masni spektrometri z elektronskim obstreljevanjem iz točke 3.B.6.d soznani tudi pod imenom masni spektrometri z vplivanjem na elektrone ali masni spektrometri z elektronsko ionizacijo; |
3. |
v točki 3.B.6.d.2 je ‚hladna past‘ naprava, ki ujame molekule plina z njihovo kondenzacijo ali zamrzovanjem na hladnih površinah. Za namene te točke kriogenska vakuumska črpalka za helij v plinskem stanju z zaprto zanko ni hladna past. |
3.C. MATERIALI
Jih ni.
3.D. PROGRAMSKA OPREMA
3.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za ‚uporabo‘ opreme iz točk 3.A.1., 3.B.3. ali 3.B.4.
3.D.2. ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki ni predmet nadzora točke 3.A.1., tako da ustreza značilnostim, določenim v točki 3.A.1.
3.D.3. ali jih presega‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki je predmet nadzora točke 3.A.1.
3.E. TEHNOLOGIJA
3.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 3.A.do 3.D.
4. OPREMA ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE TEŽKE VODE (razen blaga z osnovnega seznama)
4.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
4.A.1. Posebno polnilo, ki se lahko uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:
a. |
izdelano je iz mreže iz brona, ki ima v sestavi tudi fosforjeve komponente in ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in |
b. |
zasnovano je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo. |
4.A.2. Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amoniaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene); |
b. |
imajo zmogljivost več kot 8,5 m3/h, in |
c. |
eno od naslednjih značilnosti:
|
4.A.3. Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
zasnovani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in |
b. |
zasnovani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več. |
4.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
4.B.1. Stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida in notranji kontraktorji:
Opomba: |
za stolpe, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen). |
a. |
stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
notranji kontraktorji v stolpih s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 4.B.1.a.
|
4.B.2. Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
zasnovani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj; |
b. |
zasnovani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa; |
c. |
izdelani so iz:
|
d. |
njihov notranji premer je 30 cm ali več, ‚efektivna dolžina‘ pa 4 m ali več.
|
4.B.3. [nič več v uporabi – od 14. junija 2013]
4.C. MATERIALI
Jih ni.
4.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
4.E. TEHNOLOGIJA
4.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 4.A. do 4.D.
5. OPREMA ZA TESTIRANJE IN MERJENJE ZA RAZVOJ EKSPLOZIVNIH JEDRSKIH NAPRAV
5.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
5.A.1. Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
površino fotokatode več kot 20 cm2 in |
b. |
vzponski čas impulza anode manj kot 1 ns. |
5.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
5.B.1. Generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:
a. |
|
b. |
|
Opomba: |
predmet nadzora točke 5.B.1. niso pospeševalniki, ki so sestavni deli naprav, ki niso zasnovane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini. |
Tehnične opombe:
1. |
izkoristek K je določen kot: K = 1,7 × 103 V2,65Q. V je temenska energija elektronov v milijonih elektron voltov. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od 1 μs, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs. Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 μs ali v času trajanja impulza snopa (Q = ∫ idt), pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah; |
2. |
temenska moč = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih). |
3. |
v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 μs oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja; |
4. |
v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je vrednost temenskega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja žarkovnih snopov. |
5.B.2. Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več.
Opomba: |
predmet nadzora te točke niso puške, posebej zasnovane za visoko hitrostne orožne sisteme. |
5.B.3. Hitro tekoče kamere in slikovne naprave ter sestavni deli zanje:
Opomba: |
‚programska oprema‘, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi ustrezali značilnostim, opredeljenim v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 5.D.1 in 5.D.2. |
a. |
črtne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli:
|
b. |
slikovne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli:
|
c. |
kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami in posebej zanje zasnovani sestavni deli:
|
5.B.4. [nič več v uporabi – od 14. junija 2013]
5.B.5. Specializirana oprema za hidrodinamične preizkuse:
a. |
interferometri za merjenje hitrosti, večjih od 1 km/s, v časovnih intervalih, krajših od 10 μs; |
b. |
tlačni merilniki za merjenje tlakov nad 10 GPa, vključno z merilniki, narejenimi iz manganina, iterbija in polivinilidenfluorida (PVBF, PVF2); |
c. |
kvarčni tlačni pretvorniki za tlake nad 10 GPa. |
Opomba: |
točka 5.B.5.a. vključuje interferometre za merjenje hitrosti, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector), DLI (Doppler laser interferometer) in PDV (Photonic Doppler Velocimeters), znani tudi kot Het-V (Heterodyne Velocimeters). |
5.B.6. Hitri impulzni generatorji in impulzne glave zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
izhodno napetost več kot 6 V na uporovnem bremenu, manjšem od 55 omov, in |
b. |
‚prehodni čas impulza‘ manj kot 500 ps. |
Tehnični opombi:
1. |
v točki 5.B.6.b. je ‚prehodni čas impulza‘ opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti; |
2. |
impulzne glave so omrežja, ki ustvarjajo impulze in so zasnovana tako, da sprejmejo funkcijo napetosti koraka in jo oblikujejo v impulze več oblik, vključno s pravokotno, trikotno, koračno, impulzno, eksponentno ali monociklično. Impulzne glave so lahko sestavni del impulznega generatorja, bodisi kot priključni modul za napravo ali kot naprava za zunanji priklop. |
5.B.7. Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močne eksplozive, ki so zasnovani za testiranje močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
zasnovani so za zadrževanje eksploziva v ekvivalentu 2 kg TNT ali več v celoti in |
b. |
imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij. |
5.C. MATERIALI
Jih ni.
5.D. PROGRAMSKA OPREMA
5.D.1. ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki ni predmet nadzora točke 5.B.3., tako da ustreza značilnostim, določenim v točki 5.B.3, ali jih presega.
5.D.2. ‚Programska oprema‘ ali ključi/kode za šifriranje (enkripcijo), posebej zasnovani za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki je predmet nadzora točke 5.B.3.
5.E. TEHNOLOGIJA
5.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 5.A. do 5.D.
6. KOMPONENTE ZA JEDRSKE EKSPLOZIVNE NAPRAVE
6.A. OPREMA, SKLOPI IN SESTAVNI DELI
6.A.1. Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi:
a. |
električno proženi eksplozivni detonatorji:
|
b. |
naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, ki so zasnovane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje kot 5 000 mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini krajše od 2,5 μs. |
Opomba: |
predmet nadzora točke 6.A.1. niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid. |
Tehnična opomba: |
detonatorji iz točke 6.A.1. izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. Pri vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikih, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. Pri nekaterih izvedbah udarjalo požene magnetna sila. Izraz eksplozivni folijski vžigalnik se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik. Namesto izraza ‚detonator‘ se včasih uporablja izraz ‚vžigalnik‘. |
6.A.2. Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji:
a. |
vžigalniki za detonatorje (inicialni sistemi, vžigalne naprave), vključno z vžigalnimi napravami za elektronsko polnjenje ter na eksplozivni in optični pogon, zasnovani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev iz točke 6.A.1.; |
b. |
modularni električni impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
c. |
mikrovžigalne enote, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
6.A.3. Stikalne naprave:
a. |
elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
prožilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
c. |
moduli ali sklopi s funkcijo hitrega preklapljanja, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
6.A.4. Kondenzatorji z impulzno razelektritvijo, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:
a. |
|
b. |
|
6.A.5. Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:
a. |
zasnovani so za delovanje brez zunanjega vakuumskega sistema in |
b. |
|
6.A.6. Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednje značilnosti:
a. |
naznačeno napetost več kot 2 kV, in |
b. |
induktivnost manj kot 20 nH. |
6.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
6.C. MATERIALI
6.C.1. Močno eksplozivne snovi ali mešanice, pri katerih je masni delež katere koli od naslednjih snovi večji od 2 %:
a. |
ciklotetrametilentetranitramin (HMX) (CAS 2691-41-0); |
b. |
ciklotrimetilenetrinitramin (RDX) (CAS 121-82-4); |
c. |
triaminotrinitrobenzen (TATB) (CAS 3058-38-6); |
d. |
aminodinitrobenzofuroksan ali 7-amino-4,6-dinitrobenzofurazan-1-oksid (ADNBF) (CAS 97096-78-1); |
e. |
1,1-diamino-2,2-dinitroetilen (DADE ali FOX7) (CAS 145250-81-3); |
f. |
2,4-dinitroimidazol (DNI) (CAS 5213-49-0); |
g. |
Diaminoazoxyfurazan (DAAOF ali DAAF) (CAS 78644-89-0); |
h. |
diaminotrinitrobenzen (DATB) (CAS 1630-08-6); |
i. |
dinitroglikoluril (DNGU ali DINGU) (CAS 55510-04-8); |
j. |
2,6-Bis(pikrilamino)-3,5-dinitropiridin (PYX) (CAS 38082-89-2); |
k. |
3,3′-diamino-2,2′,4,4′,6,6′-heksanitrobifenil ali dipikramid (DIPAM) (CAS 17215-44-0); |
l. |
diaminoazofurazan (DAAzF) (CAS 78644-90-3); |
m. |
1,4,5,8-tetranitro-piridazino[4,5-d]piridazin (TNP) (CAS 229176-04-9); |
n. |
heksanitrostilben (HNS) (CAS 20062-22-0), ali |
o. |
vsak eksploziv, katerega kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s. |
6.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
6.E. TEHNOLOGIJA
6.E.1. ‚Tehnologija‘ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘, določene v točkah od 6.A. do 6.D.
PRILOGA II
Seznam drugega blaga in tehnologije, vključno s programsko opremo, iz člena 3a
UVODNE OPOMBE
1. |
Če ni navedeno drugače, se referenčne številke v stolpcu ‚Opis‘ nanašajo na opise blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009. |
2. |
Referenčna številka v stolpcu ‚Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009‘ pomeni, da značilnosti predmeta, opisane v stolpcu ‚Opis‘, ne ustrezajo parametrom iz opisa blaga oziroma tehnologije z dvojno rabo, na katero se nanaša zgornja referenčna številka. |
3. |
Opredelitve pojmov med ‚enojnima narekovajema‘ so podane v tehnični opombi k zadevni točki. |
4. |
Opredelitve pojmov med „dvojnima narekovajema“ so navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2009. |
SPLOŠNE OPOMBE
1. |
Cilj nadzora iz te priloge se ne sme izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.
|
2. |
Blago iz te priloge zajema novo in rabljeno blago. |
SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN)
(Upoštevati v povezavi z oddelkom II.B.)
1. |
Prodaja, dobava, prenos ali izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga, katerega prodaja, dobava, prenos ali izvoz je pod nadzorom v delu A (Blago) spodaj, je predmet nadzora v skladu z določbami oddelka II.B. |
2. |
„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago. |
3. |
Nadzor se ne uporablja za „tehnologijo“, ki je potrebni minimum za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, ki se ne nadzira ali katerega izvoz je dovoljen v skladu z Uredbo (ES) št. 423/2007 ali to uredbo. |
4. |
Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za „splošno znane“ informacije, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo. |
II.A. BLAGO
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.001 |
Žarnice z votlo katodo:
|
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.002 |
Faradayevi izolatorji za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.003 |
Optične mrežice za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.004 |
Optična vlakna za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm, prevlečena z antirefleksnimi sloji za valovno dolžino med 500 nm in 650 nm, s premerom sredice, ki je večji od 0,4 mm, vendar ne večji od 2 mm. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.005 |
Komponente jedrskih reaktorskih posod in preskusna oprema, razen tistih iz točke 0A001:
|
0A001 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.006 |
Jedrska opozorilna oprema za odkrivanje, prepoznavanje ali količinsko opredeljevanje radioaktivnih snovi ali sevanja jedrskega izvora in posebej zanjo zasnovane komponente, razen tistih iz točke 0A001.j ali 1A004.c. |
0A001.j 1A004.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.007 |
Ventili z mehom iz aluminijeve zlitine ali nerjavnega jekla vrste 304, 304L ali 316L.
|
0B001.c.6 2A226 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.008 |
Laserska zrcala, razen tistih iz točke 6A005.e, sestavljena iz substratov s koeficientom toplotnega raztezanja 10– 6 K– 1 ali manj pri 20 °C (npr. kremenovo steklo ali safir).
|
0B001.g.5, 6A005.e |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.009 |
Laserske leče, razen tistih iz točke 6A005.e.2, sestavljene iz substratov s koeficientom toplotnega raztezanja 10– 6 K– 1 ali manj pri 20 °C (npr. kremenovo steklo). |
0B001.g, 6A005.e.2 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.010 |
Cevi, cevni sistemi, vztrajniki, vezni kosi iz – ali s prevleko iz – niklja ali nikljevih zlitin, ki vsebujejo več kot 40 ut. % niklja, razen tistih iz točke 2B350.h.1. |
2B350 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.011 |
Vakuumske črpalke, razen tistih iz točke 0B002.f.2 ali 2B231:
vijačni suhi kompresor in vijačne suhe vakuumske črpalke. |
0B002.f.2, 2B231 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.012 |
Zatesnjena ohišja za manipulacijo, hrambo in ravnanje z radioaktivnimi snovmi (vroče celice). |
0B006 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.013 |
‚Naravni uran‘ ali ‚osiromašeni uran‘ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemične spojine ali koncentrata in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov, razen tistih iz točke 0C001. |
0C001 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.014 |
Detonacijske komore z zmogljivostjo absorpcije eksplozije ekvivalenta več kot 2,5 kg TNT. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.015 |
‚Komore z rokavicami‘, posebej zasnovane za radioaktivne izotope, radioaktivne vire ali radionuklide. Tehnična opomba: Pojem‚komore z rokavicami‘ pomeni opremo, ki ščiti uporabnika pred nevarnimi hlapi, delci ali sevanjem materialov v opremi, s katerimi oseba zunaj komore ravna ali jih obdeluje z manipulatorji ali rokavicami, ki so sestavni del komore. |
0B006 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.016 |
Nadzorni sistemi za toksične pline, izdelani za neprekinjeno delovanje in odkrivanje vodikovega sulfida, in posebej zanje zasnovani detektorji. |
0A001 0B001.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A0.017 |
Detektorji za zaznavanje uhajanja helija. |
0A001 0B001.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.001 |
Bis(2-etilheksil) fosforjeva kislina (HDEHP ali D2HPA) št. CAS 298-07-7, topljiva v kateri koli količini, s čistostjo nad 90 %. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.002 |
Plinasti fluor (št. CAS: 7782-41-4), s čistostjo najmanj 95 %. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.003 |
Obročasti sifoni in tesnila z notranjim premerom 400 mm ali manj iz katerega koli od naslednjih materialov:
|
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.004 |
Osebna oprema za ugotavljanje sevanja jedrskega izvora, vključno z osebnimi dozimetri.
|
1A004.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.005 |
Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 100 g fluora na uro.
|
1B225 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.006 |
Katalizatorji, razen prepovedanih v točki 1A225, ki vsebujejo platino, paladij ali rodij in se uporabljajo za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode. |
1B231, 1A225 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.007 |
Aluminij in njegove zlitine, razen tistih iz točke 1C002.b.4 ali 1C202.a, v surovi ali polpredelani obliki, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
1C002.b.4, 1C202.a |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.008 |
Magnetne kovine vseh vrst in vseh oblik z začetno relativno prepustnostjo 120 000 ali več in debelino med 0,05 in 0,1 mm. |
1C003.a |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.009 |
‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi:
|
1C010.a 1C010.b 1C210.a 1C210.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.010 |
Vlakna, impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike), ali‚predoblike ogljikovih vlaken‘:
|
1C010.e. 1C210 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.011 |
S silicij-ogljikovimi vlakni ojačani keramični kompozitni materiali, uporabni za konice, nosne dele, lopute šob, uporabni pri‚projektilih‘, razen tistih iz točke 1C107. |
1C107 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.012 |
Martenzitna jekla, razen tistih iz točke 1C116 ali 1C216,‚ki omogočajo‘ skrajno natezno trdnost 2 050 MPa ali več pri 293 K (20 °C). Tehnična opomba: Besedna zveza‚martenzitna jekla, ki omogočajo‘ zajema martenzitna jekla pred toplotno obdelavo ali po njej. |
1C216 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.013 |
Volfram, tantal, volframov karbid, tantalov karbid in zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
1C226 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.014 |
Elementarni prah kobalta, neodima ali samarija ali zlitine ali njihove mešanice, ki vsebujejo najmanj 20 ut. % kobalta, neodima ali samarija, velikost delcev pa je manjša od 200 μm. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.015 |
Čisti tributil fosfat (TBP) [št. CAS 126-73-8] ali katera koli mešanica, ki vsebuje več kot 5 ut. % TBP. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.016 |
Martenzitna jekla, razen prepovedanih v točki 1C116, 1C216 ali II.A1.012. Tehnična opomba: Martenzitna jekla so železove zlitine, katerih splošne značilnosti so visok delež niklja, zelo nizek delež ogljika in uporaba nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo ojačevanje in utrjevanje s staranjem. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.017 |
Kovine, kovinski prah in materiali:
|
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.018 |
Mehke magnetne zlitine z naslednjo kemično sestavo:
|
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.019 |
„Vlakneni ali nitasti materiali“ ali prepregi, ki niso prepovedani s Prilogo I ali Prilogo II (v točkah II.A1.009, II.A1.010) te uredbe ali določeni v Prilogi I Uredbe (ES) št. 428/2009:
|
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.020 |
Jeklene zlitine v listih ali ploščah, ki imajo katero od naslednjih značilnosti:
Tehnična opomba: ‚Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano z dušikom‘ ima dvofazno mikrostrukturo iz feritnih in avstenitnih zrn z dodatkom dušika za stabilizacijo mikrostrukture. |
1C116 1C216 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.021 |
Ogljiko-ogljikovi kompozitni materiali. |
1A002.b.1 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.022 |
Nikljeve zlitine v surovi ali polpredelani obliki, ki vsebujejo 60 ut. % ali več niklja. |
1C002.c.1.a |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.023 |
Titanove zlitine v listih ali ploščah‚z zmožnostjo‘ skrajne natezne trdnosti 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C).
|
1C002.b.3 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.024 |
Pogonska goriva in kemijske sestavine teh goriv:
Tehnična opomba: Ta točka se nanaša na čiste snovi in kakršne koli mešanice, ki vsebujejo vsaj 50 % katere od zgoraj navedenih kemikalij. |
1C111 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.025 |
‚Maziva‘, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:
‚Maziva‘ pomeni olja in tekočine. |
1C006 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A1.026 |
Zlitine berilija in bakra ali bakra in berilija v ploščah, listih, trakovih ali valjanih palicah s sestavo, ki kot glavni element po teži vsebuje baker ter druge elemente, vključno z manj kot 2 ut. % berilija. |
1C002.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.001 |
Sistemi za vibracijsko testiranje ter oprema in komponente zanje, razen tistih iz točke 2B116:
Tehnična opomba: ‚Brez zunanjih vplivov‘ pomeni s pomočjo ravne mize ali površine brez vpenjal ali drugih pritrdilnih elementov. |
2B116 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.002 |
Strojna orodja in komponente ter numerični krmilniki za strojna orodja:
|
2B201.b 2B001.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.003 |
Balansirni stroji in sorodna oprema:
Tehnična opomba: Merilne sonde so znane tudi kot instrumenti za uravnoteženje |
2B119 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.004 |
Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah, razen tistih iz točke 2B225, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
|
2B225 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.006 |
Peči, ki lahko delujejo pri temperaturah nad 400 °C:
|
2B226 2B227 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.007 |
„Tlačni merilniki“, razen tistih, opredeljenih v točki 2B230, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov kjer koli v območju med 0 in 200 kPa in imajo obe naslednji značilnosti:
|
2B230 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.008 |
Oprema za ekstrakcijo tekoče-tekoče (mešalci-usedalniki, pulzne kolone in centrifugalni kontraktorji); ter za takšno opremo zasnovani tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik z reagentom, izdelane iz naslednjih materialov:
|
2B350.e |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.009 |
Industrijska oprema in komponente, razen tistih iz točke 2B350.d:
toplotni izmenjevalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,05 m2 in manjšo od 30 m2, ter za takšne toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje zasnovani valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, izdelane iz naslednjih materialov:
Tehnična opomba: Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status toplotnega izmenjevalnika. |
2B350.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.010 |
Večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, razen tistih iz točke 2B350.i, ki so primerne za korozivne tekočine, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 5 m3/uro [merjeno pri standardni temperaturi (273 K oz. 0 °C) in standardnem tlaku (101,3 kPa)]; ter za takšne črpalke zasnovani puše (ohišja črpalk), predoblikovalne zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, izdelane iz naslednjih materialov:
Tehnična opomba: Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status črpalke. |
2B350.i |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.011 |
Centrifugalni separatorji, ki omogočajo neprekinjeno separacijo brez širjenja aerosolov in so izdelani iz:
|
2B352.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.012 |
Sintrirani kovinski filtri iz niklja ali nikljeve zlitine z več kot 40 ut. % niklja.
|
2B352.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.013 |
Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, razen tistih, ki so predmet nadzora v točki 2B009, 2B109 ali 2B209, s pritisno silo nad 60 kN ter posebej zanje zasnovane komponente. Tehnična opomba: Za namene točke II.A2.013 se stroji, ki združujejo oblikovalno valjanje in potisno oblikovanje, štejejo za stroje za potisno oblikovanje. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.014 |
Oprema za ekstrakcijo tekoče-tekoče (mešalci-usedalniki, pulzne kolone in centrifugalni kontraktorji); ter za takšno opremo zasnovani tekočinski ločevalniki, parni ločevalniki ali tekočinski zbiralniki, pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik z reagentom, katero od naslednjega:
Tehnična opomba: ‚Ogljik-grafit‘ je kompozit amorfnega ogljika in grafita, ki vsebuje 8 ut. % ali več grafita. |
2B350.e |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.015 |
Industrijska oprema in komponente, razen tistih iz točke 2B350.d:
toplotni izmenjevalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,05 m2 in manjšo od 30 m2, ter za takšne toplotne izmenjevalnike ali kondenzatorje zasnovani valji, plošče, navitja ali bloki (jedra), pri katerih so vse površine, ki pridejo v neposredni stik s tekočinami, katero od naslednjega:
Tehnična opomba: Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status toplotnega izmenjevalnika. |
2B350.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.016 |
Večkratno tesnjene in netesnjene črpalke, razen tistih iz točke 2B350.i, ki so primerne za korozivne tekočine, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 5 m3/uro [merjeno pri standardni temperaturi (273 K oz. 0 °C) in standardnem tlaku (101,3 kPa)]; ter za takšne črpalke zasnovani puše (ohišja črpalk), predoblikovalne zamenljive puše, mešalna kolesa, rotorji ali šobe brizgalnih črpalk, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik z reagentom, katero od naslednjega:
Tehnična opomba: Materiali, uporabljeni za izdelavo tesnil, sifonov in druge opreme za tesnjenje, ne vplivajo na nadzorni status črpalke. |
2B350.i |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.017 |
Elektroerozijski stroji (EDM) za odstranjevanje ali rezanje kovin, keramike ali „kompozitov“ in posebej zanje zasnovane prebijalne, potopne ali žične elektrode:
|
2B001.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.018 |
Računalniško ali „numerično krmiljeni“ koordinatni merilni stroji (co-ordinate measuring machines – CMM) ali merilni stroji za pregledovanje dimenzij s tridimenzionalnim (volumensko) največjim dovoljenim pogreškom (MPEE) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi), ki je enaka ali manjša (boljša) od (3 + L/1 000) μm (L je merjena dolžina v mm), preizkušeno v skladu s standardom ISO 10360–2 (2001), in zanje zasnovane merilne sonde. |
2B006.a 2B206.a |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.019 |
Računalniško ali „numerično krmiljeni“ stroji za varjenje z elektronskim snopom in posebej zanje zasnovane komponente. |
2B001.e.1.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.020 |
Računalniško ali „numerično krmiljeni“ stroji za lasersko varjenje in lasersko rezanje in posebej zanje zasnovane komponente. |
2B001.e.1.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.021 |
Računalniško ali „numerično krmiljeni“ plazemski rezalniki in posebej zanje zasnovane komponente. |
2B001.e.1 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.022 |
Oprema za spremljanje vibracij, posebej izdelana za rotorje ali vrtljivo opremo in stroje, ki omogoča merjenje frekvenc v območju 600–2 000 Hz. |
2B116 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.023 |
Vakuumske črpalke s tekočinskim tokokrogom in posebej zanje zasnovane komponente. |
2B231 2B350.i |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.024 |
Lamelne vakuumske črpalke in posebej zanje zasnovane komponente.
|
2B231 2B235.i 0B002.f |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A2.025 |
Zračni filtri, pri katerih ena ali več dimenzij presega 1 000 mm:
|
2B352.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A3.001 |
Visokonapetostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
3A227 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A3.002 |
Masni spektrometri, razen tistih iz točke 3A233 ali 0B002.g., ki omogočajo merjenje ionov z atomsko maso 200 ali več in ločljivostjo, večjo od 2 delov na 200, in njihovi ionski viri:
|
3A233 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A3.003 |
Spektrometri in difraktometri, zasnovani za okviren test ali kvantitativno analizo elementarne sestave kovin ali zlitin brez kemične razgradnje materiala. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A3.004 |
Frekvenčni pretvorniki ali generatorji in električni pogoni spremenljive hitrosti, razen prepovedanih v točki 0B001 ali 3A225, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje zasnovane komponente in programska oprema:
Tehnična opomba: Frekvenčni pretvorniki so znani tudi kot konverterji ali inverterji.
|
3A225 0B001.b.13 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.001 |
Itrij-aluminijeve granatne (YAG) palice. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.002 |
Optična oprema in komponente, razen tistih iz točk 6A002 in 6A004.b: infrardeče optične naprave za valovno dolžino med 9 000 nm in 17 000 nm ter njihove komponente, vključno s komponentami iz kadmijevega telurida (CdTe). |
6A002 6A004.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.003 |
Sistemi za korekcijo valovnih front za uporabo z laserskim žarkom s premerom, večjim od 4 mm, in posebej zanje zasnovane komponente, vključno s krmilnimi sistemi, senzorji za zaznavanje faznih front in‚deformljivimi zrcali‘, vključno z bimorfnimi zrcali.
|
6A003 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.004 |
Argonovi ionski „laserji“, ki imajo povprečno izhodno moč enako ali večjo od 5 W.
|
6A005.a.6 6A205.a |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.005 |
Polprevodniški „laserji“ in komponente zanje:
|
6A005.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.006 |
Nastavljivi polprevodniški „laserji“ in nastavljivi polprevodniški nizi ‚laserjev‘ z izhodno valovno dolžino med 9 μm in 17 μm ter skupina nizov polprevodniških ‚laserjev‘ z vsaj enim nastavljivim polprevodniškim nizom ‚laserjev‘ s takšno valovno dolžino.
|
6A005.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.007 |
Trdni „nastavljivi“„laserji“ in posebej zanje zasnovane komponente:
|
6A005.c.1 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.008 |
Neodijevi (razen stekla) „laserji“, ki imajo izhodno valovno dolžino, večjo od 1 000 nm, vendar največ 1 100 nm, in izhodno energijo, večjo od 10 J na impulz.
|
6A005.c.2 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.009 |
Akusto-optične komponente:
|
6A203.b.4.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.010 |
Radiacijsko utrjene kamere ali njihove leče, razen tistih iz točke 6A203.c., posebej zasnovane ali naznačene kot utrjene proti sevanju, tako da so sposobne delovanja pri dozah nad 50 × 103 Gy (silicij) (5 × 106 radov (silicij)), ne da bi prišlo do degradacije delovanja. Tehnična opomba: Pojem Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju. |
6A203.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.011 |
Ojačevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:
|
6A205.c |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.012 |
Impulzni „laserji“ z ogljikovim dioksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
6A205.d |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.013 |
Bakrovi parni ‚laserji‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:
|
6A005.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.014 |
Impulzni ‚laserji‘ z ogljikovim monoksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.015 |
‚Vakuumski merilniki tlaka‘, električni in z merilno natančnostjo 5 % ali manj (boljšo). ‚Vakuumski merilniki tlaka‘ zajemajo Piranijeve merilnike, Penningove merilnike in kapacitivne membranske vakuumetre. |
0B001.b |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A6.016 |
Mikroskopi ter sorodna oprema in detektorji:
|
6B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A7.001 |
Inercialni navigacijski sistemi in posebej zanje zasnovane komponente:
|
7A003 7A103 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A7.002 |
Merilci pospeška, ki vsebujejo piezoelektrično keramično tipalo, z občutljivostjo 1 000 mV/g ali večjo (višjo). |
7A001 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A9.001 |
Pirotehnični zapahi. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A9.002 |
‚Merilne celice‘, ki omogočajo merjenje potiska raketnih motorjev, z zmogljivostjo nad 30 kN. Tehnična opomba: ‚Merilne celice‘ pomeni naprave in tipala za merjenje sile tako pri nategu kot tudi tlaku.
|
9B117 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
II.A9.003 |
Plinske turbine za proizvodnjo električne energije, njihovi sestavni deli in z njimi povezana oprema:
|
9A001 9A002 9A003 9B001 9B003 9B004 |
II.B. TEHNOLOGIJA
Št. |
Opis |
Sorodno blago in tehnologija iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 428/2009 |
II.B.001 |
Tehnologija, potrebna za razvoj, proizvodnjo ali uporabo predmetov iz dela II.A. (Blago) zgoraj. Tehnična opomba: Pojem ‚tehnologija‘ vključuje programsko opremo. |
— |
PRILOGA III
Seznam predmetov, vključno s programsko opremo in tehnologijo, s seznama Režima kontrole raketne tehnologije iz člena 4a
V tej prilogi so navedeni predmeti s seznama Režima kontrole raketne tehnologije, kakor so opredeljeni v njem. Uvodne opombe (oddelek 1) naj bi bile v pomoč pri razlagi natančnih specifikacij predmetov s seznama. Nikakor ne posegajo v prepoved izvoza teh predmetov v Iran v skladu s členom 4.
KAZALO
1. |
UVOD |
(a) |
Blago iz Kategorije I in Kategorije II |
(b) |
Ustrezno razmerje med ‚dosegom‘ in ‚tovorom‘ |
(c) |
Splošna opomba o tehnologiji |
(d) |
Splošna opomba o programski opremi |
(e) |
Številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS) |
2. |
OPREDELITEV POJMOV |
‚Natančnost‘
‚Temeljne znanstvene raziskave‘
‚Razvoj‘
‚Splošno znana‘
‚Mikrovezje‘
‚Mikroprogrami‘
‚Tovor‘
— |
Balistični izstrelki |
— |
Vesoljske nosilne rakete |
— |
Sondirne rakete |
— |
Manevrirni izstrelki |
— |
Drugi zrakoplovni sistemi brez posadke |
‚Proizvodnja‘
‚Proizvodna oprema‘
‚Proizvodne zmogljivosti‘
‚Programi‘
‚Utrjenost proti sevanju‘
‚Doseg‘
‚Programska oprema‘
‚Tehnologija‘
‚Tehnična pomoč‘
‚Tehnični podatki‘
‚Uporaba‘
3. |
TERMINOLOGIJ |
‚Posebej zasnovan‘
‚Zasnovan ali prirejen‘
‚Uporaben v‘, ‚uporaben za‘, ‚uporaben kot‘ ali ‚zmožen‘
‚Prirejen‘
KATEGORIJA I – TOČKA 1
CELOTNI IZSTRELITVENI SISTEMI
1.A.1. |
Celotni raketni sistemi (‚doseg‘ ≥300 km in ‚tovor‘ ≥500 kg) |
1.A.2. |
Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke (‚doseg‘ ≥300 km in ‚tovor‘ ≥500 kg) |
1.B.1. |
‚Proizvodne zmogljivosti‘ |
1.C. |
Jih ni |
1.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
1.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
1.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA I – TOČKA 2
CELOTNI PODSISTEMI, UPORABNI ZA CELOTNE IZSTRELITVENE SISTEME
2.A.1. |
‚Celotni podsistemi‘ |
2.B.1. |
‚Proizvodne zmogljivosti‘ |
2.B.2. |
‚Proizvodna oprema‘ |
2.C. |
Jih ni |
2.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
2.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
2.D.3. |
‚Programska oprema‘ |
2.D.4. |
‚Programska oprema‘ |
2.D.5. |
‚Programska oprema‘ |
2.D.6. |
‚Programska oprema‘ |
2.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 3
POGONSKE KOMPONENTE IN OPREMA
3.A.1. |
Turboreaktivni in turboventilacijski motorji |
3.A.2. |
Ramjet/scramjet/impulzni reaktivni/kombinirani ciklični motorji |
3.A.3. |
Ohišja raketnih motorjev, ‚izolacija‘ zanje in šobe |
3.A.4. |
Mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje |
3.A.5. |
Krmilni sistemi za tekoča ali gosta pogonska sredstva (vključno z oksidanti) |
3.A.6. |
Hibridni raketni motorji |
3.A.7. |
Radialni kroglični ležaji |
3.A.8. |
Rezervoarji za tekoča pogonska sredstva |
3.A.9. |
Sistemi turbopropelerskih motorjev |
3.A.10. |
Izgorevalne komore |
3.B.1. |
‚Proizvodne zmogljivosti‘ |
3.B.2. |
‚Proizvodna oprema‘ |
3.B.3. |
Potisno oblikovalni stroji |
3.C.1. |
‚Notranja obloga‘, uporabna za ohišja raketnih motorjev |
3.C.2. |
‚Izolacijski‘ material v razsutem stanju, uporaben za ohišja raketnih motorjev |
3.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
3.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
3.D.3. |
‚Programska oprema‘ |
3.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 4
POGONSKA SREDSTVA, KEMIKALIJE IN PROIZVODNJA POGONSKIH SREDSTEV
4.A. |
Jih ni |
4.B.1. |
‚Proizvodna oprema‘ |
4.B.2. |
‚Proizvodna oprema‘ |
4.B.3.a. |
Vsadni mešalniki |
b. |
Kontinualni mešalniki |
c. |
Mešalniki na napajalno energijo |
d. |
‚Proizvodna oprema‘ za kovinski prah |
4.C.1. |
Kompozitna pogonska sredstva in kompozitna prirejena dvobazna pogonska sredstva |
4.C.2. |
Goriva |
a. |
Hidrazin |
b. |
Derivati hidrazina |
c. |
Sferični aluminijev prah |
d. |
Cirkonij, berilij, magnezij in zlitine |
e. |
Bor in borove zlitine |
f. |
Materiali z visoko energijsko gostoto |
4.C.3. |
Perklorati, klorati ali kromati |
4.C.4.a. |
Oksidanti – raketni motorji na tekoče pogonsko sredstvo |
b. |
Oksidanti – raketni motorji na trdno pogonsko sredstvo |
4.C.5. |
Polimerne snovi |
4.C.6. |
Drugi pogonski aditivi in agenti |
a. |
Veziva |
b. |
Katalizatorji polimerizacije |
c. |
Snovi za prilagajanje hitrosti gorenja |
d. |
Estri in mehčalci |
e. |
Stabilizatorji |
4.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
4.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 5
(Predvideno za prihodnjo uporabo)
KATEGORIJA II – TOČKA 6
PROIZVODNJA STRUKTURNIH KOMPOZITOV, PIROLITSKO NANAŠANJE INDENZIFIKACIJA TER STRUKTURNI MATERIALI
6.A.1. |
Kompozitne strukture, laminati in njihova izdelava |
6.A.2. |
Ponovno nasičeni pirolizirani materiali |
6.B.1.a. |
Stroji za navijanje niti ali stroji za nameščanje vlaken |
b. |
Stroji za polaganje trakov |
c. |
Mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji |
d. |
Oprema, zasnovana ali prirejena za proizvodnjo vlaknenih ali nitastih materialov |
e. |
Oprema, zasnovana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo vlaken |
6.B.2. |
Šobe |
6.B.3. |
Izostatične stiskalnice |
6.B.4. |
Peči za kemično naparevanje |
6.B.5. |
Oprema in naprave za nadzor postopkov denzifikacije in pirolize |
6.C.1. |
S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevlečene predoblike vlaken |
6.C.2. |
Ponovno nasičeni pirolizirani materiali |
6.C.3. |
Drobnozrnati grafit |
6.C.4. |
Pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit |
6.C.5. |
Keramični kompozitni materiali za kupole radarskih anten v izstrelkih |
6.C.6. |
Materiali s silicij-ogljikovimi vlakni |
6.C.7. |
Volfram, molibden in zlitine |
6.C.8. |
Maraging jeklo |
6.C.9. |
Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom |
6.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
6.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
6.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
6.E.2. |
‚Tehnični podatki‘ |
6.E.3. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 7
(Predvideno za prihodnjo uporabo)
KATEGORIJA II – TOČKA 8
(Predvideno za prihodnjo uporabo)
KATEGORIJA II – TOČKA 9
MERITVE, NAVIGACIJA IN ISKANJE SMERI
9.A.1. |
Integrirani sistemi instrumentov za letenje |
9.A.2. |
Žiro-astro kompasi |
9.A.3. |
Linearni merilniki pospeška |
9.A.4. |
Vse vrste žiroskopov |
9.A.5. |
Merilniki pospeška ali žiroskopi |
9.A.6. |
Inercialna ali druga oprema |
9.A.7. |
‚Integrirani navigacijski sistemi‘ |
9.A.8. |
Triosni magnetni čelni senzorji |
9.B.1. |
‚Proizvodna oprema‘ in druga oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo |
9.B.2.a. |
Balansirni stroji |
b. |
Merilne sonde |
c. |
Simulatorji premika/merilne mize |
d. |
Pozicijske mize |
e. |
Centrifuge |
9.C. |
Jih ni |
9.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
9.D.2. |
Integracijska ‚programska oprema‘ |
9.D.3. |
Integracijska ‚programska oprema‘ |
9.D.4. |
Integracijska ‚programska oprema‘ |
9.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 10
KRMARJENJE LETA
10.A.1. |
Hidravlični, mehanski, elektrooptični ali elektromehanski sistemi za krmarjenje leta |
10.A.2. |
Oprema za stabilizacijo in krmiljenje lege v prostoru |
10.A.3. |
Servo ventili za krmarjenje leta |
10.B.1. |
Oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo |
10.C. |
Jih ni |
10.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
10.E.1. |
Razvojna ‚tehnologija‘ za integracijo trupov, pogonskih sistemov in vzgonskih krmilnih površin zrakoplovov |
10.E.2. |
Razvojna ‚tehnologija‘ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta |
10.E.3. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 11
LETALSKA ELEKTRONIKA
11.A.1. |
Radarski sistemi in sistemi laserskih radarjev vključno z višinomeri |
11.A.2. |
Pasivni senzorji |
11.A.3. |
Oprema za sprejem v globalnih satelitskih navigacijskih sistemih (GNSS), npr. GPS, GLONASS ali Galileo |
11.A.4. |
Elektronski sklopi in komponente |
11.A.5. |
Centralni in medstopenjski električni konektorji |
11.B. |
Jih ni |
11.C. |
Jih ni |
11.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
11.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
11.E.1. |
Razvojna ‚tehnologija‘ |
11.E.2. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 12
PODPORA IZSTRELJEVANJU
12.A.1. |
Aparati in naprave |
12.A.2. |
Vozila |
12.A.3. |
Gravimetri, gravitacijski gradiometri |
12.A.4. |
Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo |
12.A.5. |
Sistemi za natančno sledenje |
a. |
Sistemi za sledenje |
b. |
Radarji za merjenje razdalj |
12.A.6. |
Termične baterije |
12.B. |
Jih ni |
12.C. |
Jih ni |
12.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
12.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
12.D.3. |
‚Programska oprema‘ |
12.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 13
RAČUNALNIKI
13.A.1. |
Analogni ali digitalni računalniki ali diferencialni digitalni analizatorji |
13.B. |
Jih ni |
13.C. |
Jih ni |
13.D. |
Jih ni |
13.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 14
ANALOGNO-DIGITALNI PRETVORNIKI
14.A.1. |
Analogno-digitalni pretvorniki |
14.B. |
Jih ni |
14.C. |
Jih ni |
14.D. |
Jih ni |
14.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 15
ZMOGLJIVOSTI IN OPREMA ZA TESTIRANJE
15.A. |
Jih ni |
15.B.1. |
Oprema za vibracijsko testiranje |
a. |
Sistemi za vibracijsko testiranje |
b. |
Digitalne kontrolne enote |
c. |
Pogonske vibracijske enote |
d. |
Podporne strukture za preskusne vzorce in elektronske enote |
15.B.2. |
Vetrovniki |
15.B.3. |
Testne mize/stojala |
15.B.4. |
Okoljske sobe |
15.B.5. |
Pospeševalniki |
15.C. |
Jih ni |
15.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
15.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 16
IZDELOVANJE MODELOV, SIMULACIJA IN INTEGRACIJA ZASNOVE
16.A.1. |
Hibridni (kombinirani analogni/digitalni) računalniki |
16.B. |
Jih ni |
16.C. |
Jih ni |
16.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
16.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 17
BLAGO PRIKRITE TEHNOLOGIJE
17.A.1. |
Naprave za zmanjšano opaznost |
17.B.1. |
Sistemi, zasnovani posebej za radarsko merjenje preseka |
17.C.1. |
Materiali za zmanjšano opaznost |
17.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
17.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 18
ZAŠČITA PRED JEDRSKIMI UČINKI
18.A.1. |
‚Mikrovezja‘, ‚utrjena proti sevanju‘ |
18.A.2. |
‚Detektorji‘ |
18.A.3. |
Kupole radarskih anten |
18.B. |
Jih ni |
18.C. |
Jih ni |
18.D. |
Jih ni |
18.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 19
DRUGI CELOTNI IZSTRELITVENI SISTEMI
19.A.1. |
Celotni raketni sistemi (doseg ≥300 km) |
19.A.2. |
Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke (doseg ≥300 km) |
19.A.3. |
Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke |
19.B.1. |
‚Proizvodne zmogljivosti‘ |
19.C. |
Jih ni |
19.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
19.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
KATEGORIJA II – TOČKA 20
DRUGI CELOTNI PODSISTEMI
20.A.1.a. |
Posamezne raketne stopnje |
b. |
Raketni motorji na trdno pogonsko sredstvo, hibridni raketni motorji ali raketni motorji na tekoče pogonsko sredstvo |
20.B.1. |
‚Proizvodne zmogljivosti‘ |
20.B.2. |
‚Proizvodna oprema‘ |
20.C. |
Jih ni |
20.D.1. |
‚Programska oprema‘ |
20.D.2. |
‚Programska oprema‘ |
20.E.1. |
‚Tehnologija‘ |
ENOTE, KONSTANTE, KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
PRETVORBENA TABELA
IZJAVA O SOGLASJU
UVOD, OPREDELITEV POJMOV, TERMINOLOGIJA
1. UVOD
(a) Ta priloga zajema dve kategoriji blaga, kar vključuje opremo, material, ‚programsko opremo‘ ali ‚tehnologijo‘. Blago iz Kategorije I, ki je v celoti navedeno pod točkama 1 in 2 v prilogi, pomeni najbolj občutljivo blago. Če je blago iz Kategorije I vključeno v sistem, se za ta sistem prav tako šteje, da spada v Kategorijo I, razen če vključenega blaga ni mogoče ločiti, odstraniti ali razmnožiti. Blago iz Kategorije II pomeni tisto blago v prilogi, ki ni vključeno v Kategorijo I.
(b) Vlada bo pri pregledu predlaganih zahtevkov za prenos celotnih raketnih in zrakoplovnih sistemov brez posadke, opisanih pod točkama 1 in 19, ter opreme, materiala, ‚programske opreme‘ ali ‚tehnologije‘, navedenih v tehnični prilogi, za morebitno uporabo v takšnih sistemih upoštevala zmožnost tehtanja med ‚dosegom‘ in ‚tovorom‘.
(c) Splošna opomba o tehnologiji:
Prenos ‚tehnologije‘, ki je neposredno povezana s katerim koli blagom, ki je predmet nadzora, iz priloge, se nadzira v skladu z določbami iz vsake od točk, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja. Z odobritvijo katerega koli blaga iz priloge za izvoz je za istega končnega uporabnika odobren tudi izvoz minimalne ‚tehnologije‘, ki je potrebna za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje ali popravilo blaga.
Opomba:
Nadzor se ne uporablja za ‚tehnologijo‘, ki je ‚splošno znana‘, ali za ‚temeljne znanstvene raziskave‘.
(d) Splošna opomba o programski opremi:
V prilogi se ne nadzira ‚programska oprema‘, ki je bodisi:
1. |
splošno dostopna javnosti, ker:
|
2. |
‚splošno znana‘. |
Opomba:
Splošna opomba o programski opremi se uporablja le za ‚programsko opremo‘ za splošne namene, ki se proizvaja za množični trg.
(e) Številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS):
nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS.
Kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) se nadzirajo ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri ugotavljanju, ali se določena kemikalija ali mešanica nadzira, neodvisno od nomenklature. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, ker imajo nekatere oblike kemikalije s seznama različne številke CAS, mešanice, ki vsebujejo kemikalijo s seznama, pa imajo prav tako lahko različne številke CAS.
2. OPREDELITEV POJMOV
Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚Natančnost‘ Navadno se meri s pojmi nenatančnosti, pomeni pa največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.
‚Temeljne znanstvene raziskave‘ Eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih načelih pojavov ali dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ni prvenstveno usmerjeno v specifičen praktičen namen ali cilj.
‚Razvoj‘ Nanaša se na vse faze pred ‚proizvodnjo‘, kakor so:
— |
snovanje |
— |
raziskovanje zasnov |
— |
analiza zasnov |
— |
koncepti zasnov |
— |
sestava in testiranje prototipov |
— |
sheme pilotske proizvodnje |
— |
podatki o zasnovi |
— |
proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod |
— |
zasnova konfiguracije |
— |
zasnova integriranja |
— |
postavitev |
‚Splošno znana‘ To pomeni ‚programsko opremo‘ ali ‚tehnologijo‘, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta ‚programska oprema‘ ali ‚tehnologija‘ ni ‚splošno znana‘).
‚Mikrovezje‘ Naprava, za katero se šteje, da je več njenih pasivnih in/ali aktivnih elementov neločljivo povezanih v neprekinjeni strukturi ali v njenem okviru, da opravljajo funkcijo vezja.
‚Mikroprogrami‘ Zaporedje osnovnih ukazov, shranjenih v posebnem pomnilniku, katerih izvajanje se začne z uvedbo njegovega registra referenčnih ukazov.
‚Tovor‘ Skupna masa, ki jo lahko prenaša ali dostavi posamezni raketni sistem ali zrakoplovni sistem brez posadke, ki se ne uporablja za ohranjanje letenja.
Opomba:
Posamezna oprema, podsistemi ali komponente, ki spadajo v ‚tovor‘, so odvisni od vrste in konfiguracije zadevnega vozila.
Tehnične opombe:
1.Balistični izstrelki
a. |
‚Tovor‘ za sisteme z ločljivimi povratnimi vozili vključuje:
|
b. |
‚Tovor‘ za sisteme z neločljivimi povratnimi vozili vključuje:
|
‚Tovor‘ vključuje:
a. |
vesoljska plovila (eno ali več), vključno s sateliti; |
b. |
adapterje med vesoljskimi plovili in nosilnimi raketami, po potrebi vključno z apogejskimi/perigejskimi motorji ali podobnimi manevrirnimi sistemi in sistemi za ločevanje. |
‚Tovor‘ vključuje:
a. |
opremo, potrebno za misijo, kot so naprave za zbiranje, evidentiranje ali posredovanje podatkov za posamezne misije; |
b. |
reševalno opremo (npr. padala), ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila. |
‚Tovor‘ vključuje:
a. |
vse vrste streliva (npr. eksplozivno ali neeksplozivno); |
b. |
podporne strukture in mehanizme za uporabo streliva, ki jih je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
c. |
mehanizme in naprave za varovanje, armiranje, vžiganje ali izstreljevanje; |
d. |
opremo za protiukrepe (npr. vabe, radijske motilce ali metalce trakov za motenje radarjev), ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
e. |
opremo za spreminjanje podpisa, ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila. |
‚Tovor‘ vključuje:
a. |
vse vrste streliva (npr. eksplozivno ali neeksplozivno); |
b. |
mehanizme in naprave za varovanje, armiranje, vžiganje ali izstreljevanje; |
c. |
opremo za protiukrepe (npr. vabe, radijske motilce ali metalce trakov za motenje radarjev), ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
d. |
opremo za spreminjanje podpisa, ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
e. |
opremo, potrebno za misijo, kot so naprave za zbiranje, evidentiranje ali posredovanje podatkov za posamezne misije, in podporne strukture, ki jih je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
f. |
reševalno opremo (npr. padala), ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila; |
g. |
podporne strukture in mehanizme za uporabo streliva, ki jih je mogoče odstraniti, ne da bi okrnili strukturno celovitost vozila. |
‚Proizvodnja‘ Pomeni vse faze proizvodnje, kakor so:
— |
proizvodni inženiring |
— |
izdelava |
— |
integracija |
— |
sestavljanje (montaža) |
— |
nadzor |
— |
testiranje |
— |
zagotavljanje kakovosti |
‚Proizvodna oprema‘ Pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrice, pritrjevala, zlagalne mehanizme, opremo za testiranje, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej zasnovani ali prirejeni za ‚razvoj‘ ali za eno ali več faz ‚proizvodnje‘.
‚Proizvodne zmogljivosti‘ Pomenijo ‚proizvodno opremo‘ in posebej zanjo zasnovano ‚programsko opremo‘, ki sta integrirani v instalacije za ‚razvoj‘ ali za eno ali več faz ‚proizvodnje‘.
‚Programi‘ Sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.
‚Utrjenost proti sevanju‘ Pomeni, da je komponenta ali oprema zasnovana ali določena tako, da vzdrži stopnje sevanja, ki ustrezajo skupni dozi sevanja 5 × 105 radov (silicij) ali jo presegajo.
‚Doseg‘ Največja razdalja, ki jo lahko posamezen raketni sistem ali zrakoplovni sistem brez posadke prepotuje v načinu nespremenjenega leta, izmerjena s projekcijo njegove poti leta na zemeljsko površino.
Tehnične opombe:
1.Pri določitvi dosega se bo upoštevala največja zmogljivost na podlagi značilnosti zasnove sistema, če je napolnjen z gorivom ali pogonskim sredstvom.2.Doseg bo tako za raketne sisteme kot za zrakoplovne sisteme brez posadke določen brez upoštevanja morebitnih zunanjih dejavnikov, kot so operativne omejitve, omejitve, ki jih nalaga daljinsko merjenje, podatkovne povezave ali druge zunanje omejitve.3.Za raketne sisteme bo doseg določen z uporabo poti leta, ki omogoča največji mogoč doseg, pri čemer se upošteva standardna atmosfera po ICAO v brezvetrju.4.Za zrakoplovne sisteme brez posadke bo doseg določen za enosmerno potovanje z uporabo profila leta (npr. potovalna hitrost in višina) z najučinkovitejšo porabo goriva, pri čemer se upošteva standardna atmosfera po ICAO v brezvetrju.‚Programska oprema‘ Zbirka enega ali več ‚programov‘ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju.
‚Tehnologija‘ Pomeni specifične informacije, potrebne za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ blaga. Te informacije so lahko v obliki ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.
‚Tehnična pomoč‘ je lahko v obliki:
— |
napotkov |
— |
posebnih strokovnih znanj |
— |
usposabljanja |
— |
prenašanja delovnih izkušenj |
— |
svetovanja |
‚Tehnični podatki‘ so lahko v obliki:
— |
shem |
— |
načrtov |
— |
diagramov |
— |
modelov |
— |
formul |
— |
tehničnih zasnov in specifikacij |
— |
priročnikov in navodil, natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kakor so:
|
‚Uporaba‘ pomeni:
— |
opravilo |
— |
vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem) |
— |
vzdrževanje |
— |
popravilo |
— |
tehnični pregled |
— |
obnavljanje |
3. TERMINOLOGIJA
Kadar se v besedilu pojavijo naslednji pojmi, se jih razume v skladu z naslednjimi razlagami:
(a) |
‚Posebej zasnovan‘ opisuje opremo, dele, komponente, material ali ‚programsko opremo‘, ki imajo kot posledica ‚razvoja‘ edinstvene lastnosti, po katerih se razlikujejo za nekatere vnaprej določene namene. Na primer kos opreme, ki je ‚posebej zasnovan‘ za uporabo v izstrelku, se šteje za takega le, če nima druge funkcije ali uporabe. Podobno se kos proizvodne opreme, ki je ‚posebej zasnovan‘ za proizvodnjo določene vrste komponente, šteje za takega le, če ni uporaben za proizvodnjo drugih vrst komponent. |
(b) |
‚Zasnovan ali prirejen‘ opisuje opremo, dele ali komponente, ki imajo kot posledica ‚razvoja‘ ali prilagoditve posebne lastnosti, na podlagi katerih so ustrezni za določeno obliko uporabe. ‚Zasnovani ali prirejeni‘ oprema, deli, komponente ali ‚programska oprema‘ se lahko namenijo za druge oblike uporabe. Na primer s titanom prevlečena črpalka, zasnovana za izstrelek, se lahko uporablja za korozivne tekočine, ki niso pogonska sredstva. |
(c) |
‚Uporaben v‘, ‚uporaben za‘, ‚uporaben kot‘ ali ‚zmožen‘ opisuje opremo, dele, komponente, material ali ‚programsko opremo‘, ki so ustrezni za določen namen. Opreme, delov, komponent ali ‚programske opreme‘ za ta namen ni treba preoblikovati, prirediti ali posebej opredeliti. Na primer katero koli spominsko vezje v skladu z vojaškimi specifikacijami bi bilo ‚zmožno‘ delovati v sistemu vodenja. |
(d) |
‚Prirejena‘ v smislu programske opreme opisuje programsko opremo, ki je bila namerno spremenjena, tako da ima lastnosti, na podlagi katerih je ustrezna za določene namene ali oblike uporabe. Na podlagi svojih lastnosti je lahko ustrezna tudi za druge namene ali oblike uporabe od tistih, za katere je bila ‚prirejena‘. |
KATEGORIJA I; TOČKA 1
KATEGORIJA I
TOČKA 1 CELOTNI IZSTRELITVENI SISTEMI
1.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
1.A.1. Celotni raketni sistemi (vključno s sistemi balističnih izstrelkov, vesoljskimi nosilnimi raketami in sondirnimi raketami), ki lahko nosijo najmanj 500 kg ‚tovora‘ in imajo ‚doseg‘ najmanj 300 km.
1.A.2. Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke (vključno s sistemi manevrirnih izstrelkov, brezpilotnimi zrakoplovi tarčami in brezpilotnimi izvidniškimi zrakoplovi), ki lahko nosijo najmanj 500 kg ‚tovora‘ in imajo ‚doseg‘ najmanj 300 km.
1.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
1.B.1. ‚Proizvodne zmogljivosti‘, zasnovane posebej za sisteme iz točke 1.A.
1.C. MATERIALI
Jih ni.
1.D. PROGRAMSKA OPREMA
1.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘‚proizvodnih zmogljivosti‘ iz točke 1.B.
1.D.2. ‚Programska oprema‘, ki usklajuje funkcijo več kot enega podsistema, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ v sistemih iz točke 1.A.
1.E. TEHNOLOGIJA
1.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 1.A., 1.B. ali 1.D.
KATEGORIJA I; TOČKA 2
TOČKA 2 CELOTNI PODSISTEMI, UPORABNI ZA CELOTNE IZSTRELITVENE SISTEME
2.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
2.A.1. Naslednji celotni podsistemi, uporabni v sistemih iz točke 1.A.:
a. |
posamezne raketne faze, uporabne v sistemih iz točke 1.A.; |
b. |
naslednja povratna vozila in zanje zasnovana ali prirejena oprema, uporabni v sistemih iz točke 1.A., razen tistih, zasnovanih za tovor, ki ni orožje, kot je navedeno v opombi pod točko 2.A.1.:
|
c. |
naslednji pogonski podsistemi z raketami, uporabni v sistemih iz točke 1.A.:
Opomba: Apogejski motorji na tekoče pogonsko sredstvo ali motorji za ohranjanje položaja iz točke 2.A.1.c.2., zasnovani ali prirejeni za uporabo v satelitih, lahko spadajo v Kategorijo II, če se podsistem izvozi v skladu z izjavami o končni uporabi in količinskimi omejitvami, ustreznimi za navedeno izjemno končno uporabo, kadar njihov potisk v vakuumskem okolju ne presega 1 kN. |
d. |
‚usmerjevalni sklopi‘, uporabni v sistemih iz točke 1.A., z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj ‚dosega‘ (npr. ‚CEP‘ 10 km ali manj v ‚dosegu‘ 300 km), razen tistih, zasnovanih za izstrelke z ‚dosegom‘ manj kot 300 km ali zrakoplove z posadko, kot je navedeno v opombi pod točko 2.A.1.; Tehnični opombi:
|
e. |
podsistemi krmiljenja potiska, uporabni v sistemih iz točke 1.A., razen tistih, zasnovanih za raketne sisteme, ki ne presegajo zmogljivosti ‚dosega‘/‚tovora‘ iz točke 1.A., kot je navedeno v opombi pod točko 2.A.1.; Tehnična opomba: Točka 2.A.1.e. vključuje naslednje načine doseganja krmiljenja potiska:
|
f. |
mehanizmi za varovanje, armiranje, vžiganje ali izstreljevanje orožja ali bojnih konic, uporabni v sistemih iz točke 1.A., razen tistih, zasnovanih za druge sisteme od tistih iz točke 1.A., kot je navedeno v opombi pod točko 2.A.1. Opomba: Izjeme iz točk 2.A.1.b., 2.A.1.d., 2.A.1.e. in 2.A.1.f. lahko spadajo v Kategorijo II, če se podsistem izvozi v skladu z izjavami o končni uporabi in količinskimi omejitvami, ustreznimi za navedeno izjemno končno uporabo. |
2.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
2.B.1. ‚Proizvodne zmogljivosti‘, zasnovane posebej za podsisteme iz točke 2.A.
2.B.2. ‚Proizvodna oprema‘, zasnovana posebej za podsisteme iz točke 2.A.
2.C. MATERIALI
Jih ni.
2.D. PROGRAMSKA OPREMA
2.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘‚proizvodnih zmogljivosti‘ iz točke 2.B.1.
2.D.2. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ raketnih motorjev iz točke 2.A.1.c.
2.D.3. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘‚usmerjevalnih sklopov‘ iz točke 2.A.1.d.
Opomba:
Točka 2.D.3. vključuje ‚programsko opremo‘, posebej zasnovano ali prirejeno za povečanje učinkovitosti ‚usmerjevalnih sklopov‘ s ciljem doseganja ali preseganja natančnosti iz točke 2.A.1.d.
2.D.4. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ podsistemov ali opreme iz točke 2.A.1.b.3.
2.D.5. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ sistemov iz točke 2.A.1.e.
2.D.6. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ sistemov iz točke 2.A.1.f.
Opomba:
V skladu z izjavami o končni uporabi, ustreznimi za izjemno končno uporabo, lahko ‚programska oprema‘, ki je predmet nadzora v skladu s točkami od 2.D.2. do 2.D.6., spada v Kategorijo II v skladu z naslednjimi pogoji:
1. |
v skladu s točko 2.D.2., če je posebej zasnovana ali prirejena za apogejske motorje na tekoče pogonsko sredstvo ali motorje s stabilno postavitvijo, ki so zasnovani ali prirejeni za satelitske aplikacije, iz opombe k točki 2.A.1.c.2.; |
2. |
v skladu s točko 2.D.3., če je zasnovana za izstrelke z ‚dosegom‘ manj kot 300 km ali zrakoplove z posadko; |
3. |
v skladu s točko 2.D.4., če je posebej zasnovana ali prirejena za povratna vozila, zasnovana za tovor, ki ni orožje; |
4. |
v skladu s točko 2.D.5., če je zasnovana za raketne sisteme, ki ne presegajo zmogljivosti ‚dosega‘/‚tovora‘ iz točke 1.A.; |
5. |
v skladu s točko 2.D.6., če je zasnovana za druge sisteme od tistih iz točke 1.A. |
2.E. TEHNOLOGIJA
2.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 2.A., 2.B. ali 2.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 3
KATEGORIJA II
TOČKA 3 POGONSKE KOMPONENTE IN OPREMA
3.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
3.A.1. Naslednji turboreaktivni in turboventilacijski motorji:
a. |
motorji, ki imajo obe naslednji značilnosti:
Tehnična opomba: V točki 3.A.1.a.1. ‚maksimalna potisna vrednost‘ pomeni maksimalni potisk za nevgrajen tip motorja po proizvajalčevih specifikacijah. Civilno certificirana potisna vrednost je enaka ali manjša od maksimalnega potiska za zadevni tip motorja po proizvajalčevih specifikacijah. |
b. |
motorji, zasnovani ali prirejeni za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A.2., ne glede na potisk ali specifično porabo goriva. |
Opomba:
Motorji iz točke 3.A.1. se lahko izvažajo kot del zrakoplova s posadko oziroma v ustreznih količinah za nadomestne dele za zrakoplov s posadko.
3.A.2. Ramjet/scramjet/impulzni reaktivni/‚kombinirani ciklični motorji‘, vključno z napravami za uravnavanje izgorevanja, in posebej zanje zasnovane komponente, uporabni v sistemih iz točk 1.A. ali 19.A.2.
Tehnična opomba:
V točki 3.A.2. ‚kombinirani ciklični motorji‘ pomenijo motorje, ki uporabljajo dva ali več ciklov naslednjih tipov motorjev: plinski turbinski motor (turboreaktivni, turbopropelerski in turboventilacijski motor ter motor s turbopolnilnikom), ramjet, scramjet, impulzni reaktivni motor, impulzni detonacijski motor, raketni motor (na tekoče/trdno pogonsko sredstvo in hibridni).
3.A.3. Ohišja raketnih motorjev ter ‚izolacije‘ in šobe zanje, uporabni v sistemih iz točk 1.A. ali 19.A.1.
Tehnična opomba:
V točki 3.A.3. ‚izolacija‘, ki se uporablja za komponente raketnega motorja, tj. ohišje, šobo, vstopne odprtine, zapirala ohišja, vključuje komponente iz plasti vulkaniziranega ali polvulkaniziranega kavčuka, v katere je vložen izolacijski ali ognjevzdržni material. Lahko je tudi blažilec napetosti.
Opomba:
Za ‚izolacijski‘ material v razsutem stanju ali v plasteh glej točko 3.C.2.
3.A.4. Mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter njihove medstopnje, uporabni v sistemih iz točke 1.A.
Opomba:
Glej tudi točko 11.A.5.
3.A.5. Krmilni sistemi za tekoča in gosta pogonska sredstva ter pogonska sredstva v gelu (vključno z oksidanti) in posebej zanje zasnovane komponente, uporabni v sistemih iz točke 1.A. ter zasnovani ali prirejeni za delovanje v okolju vibracij, večjih od 10 g rms, med 20 Hz in 2 kHz.
Opombi:
1. |
Edini servo ventili, črpalke in plinske turbine iz točke 3.A.5. so naslednji:
|
2. |
Sistemi in komponente iz točke 3.A.5. se lahko izvozijo kot del satelita. |
3.A.6. Komponente, zasnovane posebej za hibridne raketne motorje iz točk 2.A.1.c.1. in 20.A.1.b.1.
3.A.7. Radialni kroglični ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi) ali boljše, in imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
premer odprtine notranjega obroča med 12 in 50 mm; |
b. |
zunanji premer zunanjega obroča med 25 in 100 mm ter |
c. |
širino med 10 in 20 mm. |
3.A.8. Rezervoarji za tekoča pogonska sredstva, zasnovani posebej za pogonska sredstva, ki so predmet nadzora v skladu s točko 4.C., ali druga tekoča pogonska sredstva, ki se uporabljajo v sistemih iz točke 1.A.1.
3.A.9. ‚Sistemi turbopropelerskih motorjev‘, zasnovani posebej za sisteme iz točk 1.A.2. ali 19.A.2., in posebej zanje zasnovane komponente z maksimalno močjo, večjo od 10 kW (doseženo na nevgrajenem motorju v statičnih pogojih nadmorske višine 0 pri standardni atmosferi po ICAO), razen motorjev z dovoljenjem za civilno rabo.
Tehnična opomba:
Za namene točke 3.A.9. ‚sistem turbopropelerskih motorjev‘ zajema naslednje:
a. |
motor s turbopolnilnikom in |
b. |
sistem za prenos moči, namenjen prenosu moči na propeler. |
3.A.10 Izgorevalne komore in šobe za raketne motorje na tekoče pogonsko sredstvo, uporabne v podsistemih iz točk 2.A.1.c.2. ali 20.A.1.b.2.
3.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
3.B.1. ‚Proizvodne zmogljivosti‘, zasnovane posebej za opremo ali material iz točk 3.A.1., 3.A.2., 3.A.3., 3.A.4., 3.A.5., 3.A.6., 3.A.8., 3.A.9., 3.A.10. ali 3.C.
3.B.2. ‚Proizvodna oprema‘, zasnovana posebej za opremo ali material iz točk 3.A.1., 3.A.2., 3.A.3., 3.A.4., 3.A.5., 3.A.6., 3.A.8., 3.A.9., 3.A.10. ali 3.C.
3.B.3. Stroji za potisno oblikovanje in posebej zanje zasnovane komponente, ki:
a. |
so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za numerično krmiljenje ali računalniškim krmiljenjem, tudi če ob dostavi s temi enotami niso opremljeni, ter |
b. |
imajo več kot dve osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za vodenje po konturi. |
Opomba:
Ta točka ne vključuje strojev, ki se ne uporabljajo pri ‚proizvodnji‘ pogonskih komponent in opreme (npr. ohišij motorjev) za sisteme iz točke 1.A.
Tehnična opomba:
Za namene te točke se stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje in potisno oblikovanje, štejejo za stroje za potisno oblikovanje.
3.C. MATERIALI
3.C.1. ‚Notranja obloga‘, uporabna za ohišja raketnih motorjev v sistemih iz točke 1.A. ali zasnovana posebej za sisteme iz točk 19.A.1. ali 19.A.2.
Tehnična opomba:
V točki 3.C.1. je ‚notranja obloga‘, ustrezna za povezovalni vmesnik med trdnim pogonskim sredstvom in ohišjem ali izolacijskim slojem, običajno disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji, ki se naprši ali nanese po notranjih stenah ohišja.
3.C.2. ‚Izolacijski‘ material v razsutem stanju, uporaben za ohišja raketnih motorjev v sistemih iz točke 1.A. ali zasnovan posebej za sisteme iz točk 19.A.1. ali 19.A.2.
Tehnična opomba:
V točki 3.C.2. ‚izolacija‘, ki se uporablja za komponente raketnega motorja, tj. ohišje, šobo, vstopne odprtine, zapirala ohišja, vključuje komponente iz plasti vulkaniziranega ali polvulkaniziranega kavčuka, v katere je vložen izolacijski ali ognjevzdržni material. Lahko je tudi blažilec napetosti, naveden v točki 3.A.3.
3.D. PROGRAMSKA OPREMA
3.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘‚proizvodnih zmogljivosti‘ in strojev za potisno oblikovanje iz točk 3.B.1. ali 3.B.3.
3.D.2. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točk 3.A.1., 3.A.2., 3.A.4., 3.A.5., 3.A.6. ali 3.A.9.
Opombi:
1. |
‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ motorjev iz točke 3.A.1., se lahko izvozi kot del zrakoplova s posadko ali nadomestna ‚programska oprema‘ zanj. |
2. |
‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ krmilnih sistemov za pogonska sredstva iz točke 3.A.5., se lahko izvozi kot del satelita ali nadomestna ‚programska oprema‘ zanj. |
3.D.3. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚razvoj‘ opreme iz točk 3.A.2., 3.A.3. ali 3.A.4.
3.E. TEHNOLOGIJA
3.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk 3.A.1., 3.A.2., 3.A.3., 3.A.4., 3.A.5., 3.A.6., 3.A.8., 3.A.9., 3.A.10., 3.B., 3.C. ali 3.D
KATEGORIJA II; TOČKA 4
TOČKA 4 POGONSKA SREDSTVA, KEMIKALIJE IN PROIZVODNJA POGONSKIH SREDSTEV
4.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
Jih ni.
4.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
4.B.1. ‚Proizvodna oprema‘ in posebej zanjo zasnovane komponente, ki se uporabljajo pri ‚proizvodnji‘, ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami iz točke 4.C. ali preizkušanju njihove ustreznosti.
4.B.2. ‚Proizvodna oprema‘ razen opreme iz točke 4.B.3. in posebej zanjo zasnovane komponente, ki se uporabljajo pri proizvodnji trdnih pogonskih sredstev ali njihovih sestavin iz točke 4.C, ravnanju z njimi, njihovem mešanju, polimerizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni obdelavi, ekstrudiranju ali pri preizkušanju njihove ustreznosti.
4.B.3. Naslednja oprema in posebej zanjo zasnovane komponente:
a. |
Vsadni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti:
Opomba: V točki 4.B.3.a.2. izraz ‚mešalna/gnetna gred‘ ne zajema deaglomeratorjev ali gredi z noži. |
b. |
Kontinualni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
c. |
Mešalniki na napajalno energijo za drobljenje ali mletje snovi iz točke 4.C.; |
d. |
‚Proizvodna oprema‘ za kovinski prah, ki se uporablja za ‚proizvodnjo‘ sferičnih, sferoidnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 4.C.2.c., 4.C.2.d. ali 4.C.2.e. Opomba: 4.B.3.d. vključuje:
|
Opombi:
1. |
Vsi vsadni in kontinualni mešalniki, ki se lahko uporabljajo za trdna pogonska sredstva ali njihove sestavine, navedene v točki 4.C, ter vsi mešalniki na napajalno energijo iz točke 4.B. so navedeni v točki 4.B.3. |
2. |
Vrste ‚proizvodne opreme‘ za kovinski prah, ki niso opredeljene v točki 4.B.3.d., se ocenijo v skladu s točko 4.B.2. |
4.C. MATERIALI
4.C.1. Kompozitna pogonska sredstva in kompozitna prirejena dvobazna pogonska sredstva.
4.C.2. Naslednja goriva:
a. |
hidrazin (CAS 302-01-2) v koncentracijah 70 % ali več; |
b. |
naslednji derivati hidrazina:
|
c. |
sferični ali sferoidni aluminijev prah (CAS 7429-90-5) v delcih velikosti manj kot 200 × 10– 6 m (200 μm) in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali več, če je vsaj 10 ut. % celotne mase sestavljeno iz delcev s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591-1:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom; Tehnična opomba: Velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11). |
d. |
kovinski prah, sestavljen iz katere koli od naslednjih snovi: cirkonij (CAS 7440-67-7), berilij (CAS 7440-41-7), magnezij (CAS 7439-95-4) ali njihovih zlitin, če je vsaj 90 % vseh delcev glede na prostornino ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot je rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidnih, v luskinah ali zmletih, ki vsebujejo 97 ut. % ali več katere koli od zgoraj navedenih kovin; Opomba: Pri večmodalni razporeditvi delcev (npr. mešanice delcev različnih velikosti), je v primeru, ko je eden ali več načinov pod nadzorom, pod nadzorom tudi celotna mešanica prahu. Tehnična opomba: Naravna vsebnost hafnija (CAS 7440-58-6) v cirkoniju (običajno od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem. |
e. |
kovinski prah iz bora (CAS 7440-42-8) ali borovih zlitin z vsebnostjo bora 85 ut. % ali več, če je vsaj 90 % vseh delcev, glede na prostornino ali težo delcev, sestavljenih iz delcev, manjših od 60 μm (določeno z merilnimi tehnikami, kot je rešetka, laserska disfrakcija ali optično branje), bodisi sferičnih, atomiziranih, sferoidnih, v luskinah ali zmletih; Opomba: Pri večmodalni razporeditvi delcev (npr. mešanice delcev različnih velikosti), je v primeru, ko je eden ali več načinov pod nadzorom, pod nadzorom tudi celotna mešanica prahu. |
f. |
naslednji materiali z visoko energijsko gostoto, uporabni v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.:
Opomba: Točka 4.C.2.f.2. se ne uporablja za nadzor fosilnih rafiniranih goriv in biogoriv, izdelanih iz rastlin, vključno z gorivi za motorje, certificirane za uporabo v civilnem letalstvu, razen če so posebej oblikovana za sisteme iz točke 1.A. ali 19.A. |
g. |
naslednja goriva z nadomestkom hidrazina: 1.2-dimetilaminoetilazid (DMAZ) (CAS 86147-04-8). |
4.C.3. Naslednji oksidanti/goriva:
perklorati, klorati ali kromati v mešanici s kovinskim prahom ali drugimi komponentami energetsko bogatega goriva;
4.C.4. Naslednji oksidanti:
a. |
Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na tekoče pogonsko sredstvo:
Opomba: Točka 4.C.4.a.6. se ne uporablja za nadzor dušikovega trifluorida (NF3) (CAS 7783-54-2) v plinastem stanju, ker ga ni mogoče uporabiti za izstrelke. Tehnična opomba: Zmes dušikovih oksidov (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu/dušikovem dioksidu (N2O4/NO2), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja precejšen razpon zmesi, ki jih je mogoče označiti kot MONi ali MONij, pri čemer sta i in j celi števili, ki označujeta odstotni delež dušikovega oksida v zmesi (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 ut. %). |
b. |
Oksidanti, uporabni v raketnih motorjih na trdno pogonsko sredstvo:
|
4.C.5. Naslednje polimerne snovi:
a. |
karboksi-terminirani polibutadien (tudi karboksil-terminirani polibutadien) (CTPB); |
b. |
hidroksi-terminirani polibutadien (tudi hidroksil-terminirani polibutadien) (HTPB); |
c. |
glicidil azid polimer (GAP); |
d. |
polibutadien-akrilna kislina (PBAA); |
e. |
polibutadien-akrilna kislina-akrilonitril (PBAN); |
f. |
politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG). |
g. |
poliglicidil nitrat (PGN ali poli-GLYN) (CAS 27814-48-8). |
Tehnična opomba:
Politetrahidrofuran polietilen glikol (TPEG) je blokovni kopolimer poli 1,4-butandiola (CAS 110-63-4) in polietilen glikola (PEG) (CAS 25322-68-3).
4.C.6. Drugi pogonski aditivi in agenti:
a. |
Naslednje vezne snovi:
Opomba: Točka 4.C.6.a.5. vključuje:
|
b. |
Naslednji katalizatorji polimerizacije: trifenilbizmut (TPB) (CAS 603-33-8); |
c. |
Naslednje snovi za prilagajanje hitrosti gorenja:
|
d. |
Naslednji estri in mehčalci:
|
e. |
Naslednji stabilizatorji:
|
4.D. PROGRAMSKA OPREMA
4.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje ali vzdrževanje opreme, opredeljene v točki 4.A., za ‚proizvodnjo‘ materialov iz točke 4.C. in ravnanje z njimi.
4.E. TEHNOLOGIJA
4.E.1 ‚Tehnologija‘, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚materialov‘ iz točk 4.B. in 4.C.
KATEGORIJA II; TOČKA 5
PREDVIDENO ZA PRIHODNJO UPORABO
KATEGORIJA II; TOČKA 6
TOČKA 6 PROIZVODNJA STRUKTURNIH KOMPOZITOV, PIROLITSKO NANAŠANJE IN DENZIFIKACIJA TER STRUKTURNI MATERIALI
6.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
6.A.1. Kompozitne strukture, laminati in njihovi izdelki, posebej zasnovani za uporabo v sistemih iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. in podsistemih iz točke 2.A. ali 20.A.
6.A.2. Ponovno nasičene pirolizirane (ogljiko-ogljikove) komponente z vsemi naslednjimi značilnostmi:
a. |
zasnovane za raketne sisteme in |
b. |
uporabne v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1. |
6.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
6.B.1. Oprema za ‚proizvodnjo‘ strukturnih kompozitov, vlaken, prepreg ali predoblik, uporabna za naslednje sisteme iz točke 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ter posebej zanjo zasnovane komponente in dodatki:
a. |
stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja; |
b. |
stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so zasnovani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in projektilov; |
c. |
mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vključno z opremo za adaptacijo in modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji kompozitnih struktur; Opomba: Točka 6.B.1.c. se ne uporablja za nadzor tekstilnih strojev, ki niso prirejeni za navedeno končno uporabo. |
d. |
naslednja oprema, zasnovana ali prirejena za proizvodnjo vlaknenih ali nitastih materialov:
|
e. |
oprema, zasnovana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov in predoblik, vključno z napravami za zvijanje, polaganje, prevlekanje in rezanje ter šablonami za izrezovanje oblik. |
Opomba:
Primeri komponent strojev iz točke 6.B.1. in dodatkov zanje vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.
6.B.2. Šobe, ki so zasnovane posebej za procese iz točke 6.E.3.
6.B.3. Izostatične stiskalnice, ki imajo vse naslednji značilnosti:
a. |
najvišji delovni tlak enak 69 MPa ali večji; |
b. |
zasnovane so za doseganje in vzdrževanje kontrolirane temperature 600 °C ali več in |
c. |
imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali več. |
6.B.4. Peči za kemično naparjevanje, zasnovane ali prirejene za učvrščevanje ogljiko-ogljikovih kompozitov.
6.B.5. Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke 6.B.3. ali 6.B.4., zasnovane ali prirejene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic povratnih vozil.
6.C. MATERIALI
6.C.1. S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevlečene predoblike vlaken zanje za blago iz točke 6.A.1., izdelani iz organske ali kovinske matrike z uporabo vlaknenih ali filamentnih ojačitev s specifično natezno trdnostjo več kot 7,62 × 104 m in s specifičnim modulom, večjim od 3,18 × 106 m.
Opomba:
V točko 6.C.1. so vključeni samo s smolo impregnirani prepregi, ki uporabljajo smole s točko posteklenitve (Tg), ki je (po polimerizaciji) višja od 145 °C, merjeno po metodi ASTM D4065 ali po enakovrednem nacionalnem standardu.
Tehnični opombi:
1. |
V točki 6.C.1. je ‚specifična natezna trdnost‘ enaka skrajni natezni trdnosti v N/m2, deljeno s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in relativni vlažnosti (50 ± 5) %. |
2. |
V točki 6.C.1. je ‚specifični modul‘ enak Youngovemu modulu v N/m2, deljeno s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in relativni vlažnosti (50 ± 5) %. |
6.C.2. Ponovno nasičeni pirolizirani (tj. ogljiko-ogljikovi) materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
zasnovani so za raketne sisteme in |
b. |
uporabni v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1. |
6.C.3. drobnozrnati grafit z gostoto vsaj 1,72 g/cm3, merjeno pri temperaturi 15 °C, katerega delci merijo 100 × 10– 6 m (100 μm) ali manj, ki se uporablja za raketne dulce (šobe) in obloge konic povratnih vozil, ki se lahko predelajo v katerega koli od naslednjih proizvodov:
a. |
valje premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več; |
b. |
cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali |
c. |
kvadre velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več. |
6.C.4. Pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, uporaben za raketne dulce (šobe) in konice povratnih vozil in se lahko uporabljajo v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1.
6.C.5. Keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za uporabo v kupolah radarskih anten v izstrelkih, ki se lahko uporabljajo v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1.
6.C.6. Naslednji silikon-karbidni materiali:
a. |
nežgana keramika, ki je v masi ojačana s silicij-ogljikovimi vlakni in se uporablja za konice, uporabne v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1.; |
b. |
S silicij-ogljikovimi vlakni ojačani keramični kompozitni materiali, ki se uporabljajo za povratna vozila in lopute šob, uporabne v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1. |
6.C.7. Naslednji materiali za proizvodnjo komponent projektilov iz sistemov iz točke 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2:
a. |
volfram in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo volframa 97 ut. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10– 6 m (50 μm) ali manj; |
b. |
molibden in zlitine v obliki delcev z vsebnostjo molibdena 97 ut. % ali več in velikostjo delcev 50 × 10– 6 m (50 μm) ali manj; |
c. |
materiali iz volframa v trdni obliki, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
6.C.8. Maraging jekla, uporabna v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1., ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
skrajna natezna trdnost, merjena pri temperaturi 20 °C, enaka ali večja od:
|
b. |
katero koli od naslednjih oblik:
|
Tehnična opomba:
Maraging jekla so železove zlitine:
a. |
katerih splošna značilnost je velik delež niklja, zelo majhen delež ogljika in uporaba nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo ojačevanje in utrjevanje zlitine s staranjem, in |
b. |
ki so bile toplotno obdelane v ciklih, da bi se olajšal postopek martenzitne transformacije (faza razbeljene raztopine), pozneje pa utrjene s staranjem (faza utrjene usedline). |
6.C.9. Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS), uporabno v sistemih iz točke 1.A. ali 19.A.1, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
ima vse naslednje značilnosti:
|
b. |
katero koli od naslednjih oblik:
|
6.D. PROGRAMSKA OPREMA
6.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje ali vzdrževanje opreme iz točke 6.B.1.
6.D.2. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za opremo iz točke 6.B.3., 6.B.4. ali 6.B.5.
6.E. TEHNOLOGIJA
6.E.1. ‚Tehnologija‘, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materialov ali ‚programske opreme‘ iz točk 6.A., 6.B., 6.C. ali 6.D.
6.E.2. ‚Tehnični podatki‘ (vključno s pogoji za obdelavo) in postopki za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za proizvodnjo kompozitov ali delno obdelanih kompozitov, uporabni za opremo ali materiale iz točke 6.A. ali 6.C.
6.E.3. ‚Tehnologija‘ za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah od 1 300 °C do 2 900 °C in pritisku od 130 Pa (1 mm Hg) do 20 kPa (150 mm Hg), tudi ‚tehnologija‘ za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.
KATEGORIJA II; TOČKA 7
PREDVIDENO ZA PRIHODNJO UPORABO
KATEGORIJA II; TOČKA 8
PREDVIDENO ZA PRIHODNJO UPORABO
KATEGORIJA II; TOČKA 9
TOČKA 9 MERITVE, NAVIGACIJA IN ISKANJE SMERI
9.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
9.A.1. Integrirani sistemi instrumentov za letenje, ki vključujejo žirostabilizatorje ali avtomatske pilote, zasnovane ali prirejene za uporabo v sistemih iz točke 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. in posebej zanje zasnovane komponente.
9.A.2. Žiro-astro kompasi in druge naprave, ki dajejo položaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov, in posebej zanje zasnovane komponente.
9.A.3. Linerani merilniki pospeška, zasnovani za upoarabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali v vseh vrstah sistemov za vodenje, uporabnih v sistemih iz točke 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2., ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej zanje zasnovane komponente:
a. |
‚ponovljivost‘‚faktorja lestvice‘, manjša (boljša) kot 1 250 ppm, in |
b. |
‚ponovljivost‘‚ničelne točke‘ manjša (boljša) kot 1 250 mikro g; |
Opomba:
Točka 9.A.3. se ne uporablja za nadzor merilnikov pospeška, posebej zasnovanih in razvitih kot senzorjev merjenja med vrtanjem (MWD – Measurement While Drilling) za uporabo pri delu v jaških.
Tehnične opombe:
1. |
‚Ničelna točka‘ je opredeljena kot izhodni podatek merilnika pospeška, ko ni merjenega pospeška. |
2. |
‚Faktor lestvice‘ je opredeljen kot razmerje med izhodno in vhodno spremembo. |
3. |
Meritev ‚ničelne točke‘ in ‚faktorja lestvice‘ ustreza standardnemu odklonu glede na fiksno kalibracijo v obdobju enega leta. |
4. |
‚Ponovljivost‘ je opredeljena v skladu s standardom IEEE za terminologijo inercialnih senzorjev 528-2001 v oddelku z opredelitvijo pojmov v odstavku 2.214, kjer je pod naslovom ponovljivost (žirometer, merilnik pospeška) navedeno, da to pomeni: stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja. |
9.A.4. Vse vrste žiroskopov, ki se uporabljajo v sistemih iz točke 1.A., 19.A.1 ali 19.A.2., katerih nazivna ‚stabilnost‘‚stopnje zdrsa z delovne točke‘ znaša manj kot 0,5°/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g, in posebej zanje zasnovane komponente.
Tehnični opombi:
1. |
‚Stopnja zdrsa z delovne točke‘ je opredeljena kot komponenta žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od vhodne rotacije in izražena s hitrostjo vrtenja. (IEEE STD 528-2001, odstavek 2.56) |
2. |
‚Stabilnost‘ je opredeljena kot ukrep zmožnosti specifičnega mehanizma ali koeficienta storilnosti, da pri stalni izpostavljenosti nespremenljivemu delovnemu pogoju ostane nespremenjen (ta opredelitev se ne nanaša na dinamično ali servo stabilnost). (IEEE STD 528-2001, odstavek 2.247) |
9.A.5. Katera koli vrsta merilnikov pospeška ali žiroskopa, zasnovanih za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali vseh vrstah sistemov za vodenje, namenjenih delovanju pri pospeških, večjih od 100 g, in posebej zanje zasnovane komponente.
Opomba:
Točka 9.A.5. ne vključuje merilnikov pospeška, ki so zasnovani za merjenje vibracij ali udarov.
9.A.6. Inercialna ali druga oprema, ki uporablja merilnike pospeška iz točke 9.A.3. ali 9.A.5. ali žiroskope iz točke 9.A.4. ali 9.A.5., in sistemi, ki vsebujejo takšno opremo, ter posebej zanje zasnovane komponente.
9.A.7. ‚Integrirani navigacijski sistemi‘, zasnovani ali prirejeni za sisteme iz točke 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2., ki omogočajo natančnost navigacije v krogu 200 m CEP ali manj.
Tehnična opomba:
Za ‚integrirani navigacijski sistem‘ je značilno, da je sestavljen iz vseh naslednjih komponent:
a. |
inercialne merilne naprave (npr. referenčnega sistema za lego in smer, inercialne referenčne enote ali inercialnega navigacijskega sistema); |
b. |
enega ali več zunanjih senzorjev za občasno ali stalno osveževanje položaja in/ali hitrosti skozi celoten polet (npr. satelitski navigacijski sprejemnik, radarski višinomer in/ali Dopplerjev radar) in |
c. |
integracijske strojne in programske opreme. |
Opomba: |
za integracijsko ‚programsko opremo‘ glej točko 9.D.4. |
9.A.8. Triosni magnetni čelni senzorji, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej zanje zasnovane komponente:
a. |
notranja kompenzacija nagiba v vzdolžni (+/– 90 stopinj) in nagibni (+/– 180 stopinj) osi, |
b. |
zmožnost prikaza azimutne točnosti, boljše (manj) kot 0,5 stopinje rms pri zemljepisni širini +/– 80 stopinj, z referenco na lokalno magnetno polje, in |
c. |
zasnovani ali prirejeni, da bi bili združljivi s sistemi za krmarjenje leta in navigacijskimi sistemi. |
Opomba:
Sistemi za krmarjenje leta in navigacijski sistemi iz točke 9.A.8. vključujejo žirostabilizatorje, avtomatske pilote in notranje navigacijske sisteme.
9.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
9.B.1. ‚Proizvodna oprema‘ in druga oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo, razen tiste iz točke 9.B.2., ki je zasnovana ali prirejena za uporabo z opremo iz točke 9.A.
Opomba:
Oprema iz točke 9.B.1. vključuje naslednje:
a. |
Za naslednjo opremo laserskih žiroskopov, ki se uporablja za ugotavljanje značilnosti zrcal, katere prag natančnosti znaša vsaj:
|
b. |
Za drugo inercialno opremo:
|
9.B.2. Naslednja oprema:
a. |
balansirni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
merilne sonde (drug naziv: instrumenti za uravnoteženje), zasnovane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke 9.B.2.a.; |
c. |
simulatorji premika/merilne mize (oprema z zmožnostjo simulacije premika), ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
d. |
pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), ki imajo naslednje značilnosti:
|
e. |
centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so zasnovane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega. |
Opombe:
1. |
Vsi balansirni stroji, merilne sonde, simulatorji premika, merilne mize, pozicijske mize in centrifuge iz točke 9 so navedeni v točki 9.B.2. |
2. |
Točka 9.B.2.a. se ne uporablja za nadzor balansirnih strojev, zasnovanih ali prirejenih za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo. |
3. |
Točka 9.B.2.c. in 9.B.2.d. se ne uporablja za nadzor rotacijskih miz, zasnovanih ali prirejenih za strojna orodja ali za medicinsko opremo. |
4. |
Merilne mize, ki niso predmet nadzora v skladu s točko 9.B.2.c. in imajo značilnosti pozicijske mize, se ocenijo v skladu s točko 9.B.2.d. |
5. |
Oprema, ki ima tako značilnosti iz točke 9.B.2.d. kot tudi iz točke 9.B.2.c., se obravnava kot oprema iz točke 9.B.2.c. |
6. |
Točka 9.B.2.c. se uporablja ne glede na to, ali so naprave v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaktnimi napravami ali ne. |
7. |
Točka 9.B.2.e. se uporablja ne glede na to, ali so naprave v času izvoza opremljene z drsnimi obroči ali integriranimi nekontaktnimi napravami ali ne. |
9.C. MATERIALI
Jih ni.
9.D. PROGRAMSKA OPREMA
9.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točke 9.A. ali 9.B.
9.D.2. Integracijska ‚programska oprema‘ za opremo iz točke 9.A.1.
9.D.3. Integracijska ‚programska oprema‘, posebej zasnovana za opremo iz točke 9.A.6.
9.D.4. Integracijska ‚programska oprema‘, zasnovana ali prirejena za ‚integrirane navigacijske sisteme‘ iz točke 9.A.7.
Opomba:
Običajna oblika integracijske ‚programske opreme‘ izkorišča Kalmanovo filtriranje.
9.E. TEHNOLOGIJA
9.E.1. ‚Tehnologija‘, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 9.A., 9.B. ali 9.D.
Opomba:
Oprema ali ‚programska oprema‘ iz točke 9.A. ali 9.D. se lahko izvaža kot del zrakoplova s posadko, satelita, kopenskega vozila, morskega plovila/podmornice ali opreme za geofizične raziskave oziroma v ustreznih količinah kot nadomestni deli za te naprave.
KATEGORIJA II; TOČKA 10
TOČKA 10 KRMARJENJE LETA
10.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
10.A.1. Hidravlični, mehanski, elektrooptični ali elektromehanski sistemi za krmarjenje leta (vključno s sistemi krmarjenja z uporabo računalnika), zasnovani ali prirejeni za sisteme iz točke 1.A.
10.A.2. Oprema za stabilizacijo in krmiljenje lege v prostoru, zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.A.
10.A.3. Servo ventili za krmarjenje leta, zasnovani ali prirejeni za sisteme iz točk 10.A.1. ali 10.A.2. in zasnovani ali prirejeni za delovanje v vibracijskem okolju, večjem kot 10 g rms med 20 Hz in 2 kHz.
Opomba:
Sistemi, oprema ali ventili iz točke 10.A. se lahko izvažajo kot del zrakoplova s posadko ali satelita oziroma v ustreznih količinah za nadomestne dele za zrakoplov s posadko.
10.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
10.B.1. Oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo, zasnovana posebej za opremo iz točke 10.A.
10.C. MATERIALI
Jih ni.
10.D. PROGRAMSKA OPREMA
10.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točk 10.A. ali 10.B.
Opomba:
‚Programska oprema‘ iz točke 10.D.1. se lahko izvaža kot del zrakoplova s posadko ali satelita oziroma v ustreznih količinah za nadomestne dele za zrakoplov s posadko.
10.E. TEHNOLOGIJA
10.E.1. Razvojna ‚tehnologija‘ za integracijo trupov, pogonskih sistemov in vzgonskih krmilnih površin zrakoplovov, zasnovana ali prirejena za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A.2., za izboljšanje aerodinamičnosti zrakoplova brez posadke v celotnem režimu letenja.
10.E.2. Razvojna ‚tehnologija‘ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta, zasnovana ali prirejena za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A.1., za optimizacijo poti leta raketnega sistema.
10.E.3. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 10.A., 10.B. ali 10.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 11
TOČKA 11 LETALSKA ELEKTRONIKA
11.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
11.A.1. Radarski sistemi in sistemi laserskih radarjev, vključno z višinomeri, zasnovani ali prirejeni za uporabo v sistemih iz točke 1.A.
Tehnična opomba:
Laserski radarski sistemi zajemajo posebne tehnike oddajanja, sledenja, sprejemanja in obdelave signalov, ki omogočajo uporabo laserjev za merjenje odboja zvoka, določanje smeri in prepoznavanje ciljev glede na lokacijo, radialno hitrost in značilnosti odbojnosti teles.
11.A.2. Pasivni senzorji za določanje usmerjanja sistema na določene elektromagnetne vire (oprema za iskanje smeri) ali na določene značilnosti terena, zasnovani ali prirejeni za uporabo v sistemih iz točke 1.A.
11.A.3. Oprema za sprejem globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS; npr. GPS GLONASS ali Galileo), ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanjo zasnovane komponente:
a. |
zasnovana ali prirejena je za uporabo v sistemih iz točke 1.A. ali |
b. |
zasnovana ali prirejena je za uporabo v zraku in ima katero koli od naslednjih lastnosti:
|
Opomba:
Točki 11.A.3.b.2. in 11.A.3.b.3. se ne uporabljata za nadzor opreme, zasnovane za komercialne, civilne ali ‚življenjsko-varnostne‘ (npr. celovitost podatkov, varnost letenja) storitve GNSS
11.A.4. Elektronski sklopi in komponente, zasnovani ali prirejeni za uporabo v sistemih iz točk 1.A. ali 19.A. in posebej zasnovani za vojaške namene in delovanje pri temperaturi nad 125 °C.
Opombi:
1. |
Oprema iz točke 11.A. vključuje naslednje:
|
2. |
Oprema iz točke 11.A. se lahko izvaža kot del zrakoplova s posadko ali satelita oziroma v ustreznih količinah za nadomestne dele za zrakoplov s posadko. |
11.A.5. Centralni in medstopenjski električni konektorji, posebej zasnovani za sisteme iz točk 1.A.1. ali 19.A.1.
Tehnična opomba:
Medstopenjski konektorji iz točke 11.A.5. zajemajo tudi električne konektorje, nameščene med sistemi iz točk 1.A.1. ali 19.A.1. in njihovim ‚tovorom‘.
11.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
11.C. MATERIALI
Jih ni.
11.D. PROGRAMSKA OPREMA
11.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točk 11.A.1., 11.A.2. ali 11.A.4.
11.D.2. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za ‚uporabo‘ opreme iz točke 11.A.3.
11.E. TEHNOLOGIJA
11.E.1. Naslednja razvojna ‚tehnologija‘ za varovanje letalske elektronike in električnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih impulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:
a. |
razvojna ‚tehnologija‘ za zaščitne sisteme; |
b. |
razvojna ‚tehnologija‘ za konfiguracijo odpornih električnih vezij in podsistemov; |
c. |
razvojna ‚tehnologija‘ za določanje meril odpornosti za navedeno. |
11.E.2. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 11.A. ali 11.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 12
TOČKA 12 PODPORA IZSTRELJEVANJU
12.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
12.A.1. Aparati in naprave, zasnovani ali prirejeni za upravljanje, nadzor, sproženje in izstrelitev sistemov iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2.
12.A.2. Vozila, zasnovana ali prirejena za prevoz, upravljanje, nadzor, sproženje in izstrelitev sistemov iz točke 1.A.
12.A.3. Naslednji gravimetri ali gravitacijski gradiometri, zasnovani ali prirejeni za uporabo v zraku ali v pomorstvu, uporabni za sisteme iz točke 1.A, in posebej zanje zasnovane komponente:
a. |
gravimetri, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
b. |
gravitacijski gradiometri. |
12.A.4. Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo, zasnovana ali prirejena za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2.
Opombe:
1. |
Točka 12.A.4 se ne uporablja za nadzor opreme, zasnovane ali prirejene za zrakoplove s posadko ali satelite. |
2. |
Točka 12.A.4 se ne uporablja za nadzor opreme, nameščene na tleh, zasnovane ali prirejene za kopensko ali pomorsko uporabo. |
3. |
Točka 12.A.4. se ne uporablja za nadzor opreme, zasnovane za komercialne, civilne ali ‚življenjsko-varnostne‘ (npr. celovitost podatkov, varnost letenja) storitve GNSS. |
12.A.5. Naslednji sistemi za natančno sledenje, uporabni za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2.:
a. |
sistemi za sledenje, ki uporabljajo kodni pretvornik, nameščen na raketo ali zrakoplov brez posadke, v povezavi bodisi z referenčnimi sistemi na površju ali v zraka bodisi s sistemi navigacijskih satelitov, njihov namen pa so meritve položaja in hitrosti med letom v realnem času; |
b. |
radarji za merjenje razdalj, vključno s pripadajočimi optičnimi/infrardečimi sledilci, ki imajo vse naslednje značilnosti:
|
12.A.6. Termične baterije, zasnovane ali prirejene za sisteme iz točk 1.A.,19.A.1. ali 19.A.2.
Opomba:
Točka 12.A.6. se ne uporablja za nadzor termalnih baterij, posebej zasnovanih za raketne sisteme ali zrakoplove brez posadke, ki nimajo ‚dosega‘ 300 km ali več.
Tehnična opomba:
Termične baterije so baterije za enkratno uporabo, ki kot elektrolit vsebujejo neprevodno neorgansko sol v trdnem stanju. Te baterije vsebujejo pirolitsko snov, ki ob vžigu stopi elektrolit in aktivira baterijo.
12.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
12.C. MATERIALI
Jih ni.
12.D. PROGRAMSKA OPREMA
12.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točke 12.A.1.
12.D.2. ‚Programska oprema‘ za obdelavo podatkov, evidentiranih po letu, ki omogoča določanje položaja vozila na celotni poti leta, posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2.
12.D.3. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točk 12.A.4., ali 12.A.5., uporabna za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2.
12.E. TEHNOLOGIJA
12.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 12.A. ali 12.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 13
TOČKA 13 RAČUNALNIKI
13.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
13.A.1. Analogni računalniki, digitalni računalniki ali diferencialni digitalni analizatorji, zasnovani ali prirejeni za uporabo v sistemih iz točke 1.A., ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
razvrščeni so za neprekinjeno delovanje pri temperaturi od manj kot – 45 °C do več kot + 55 °C ali |
b. |
zasnovani so izjemno odporni ali ‚utrjeni proti sevanju‘. |
13.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
13.C. MATERIALI
Jih ni.
13.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
13.E. TEHNOLOGIJA
13.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točke 13.A.
Opomba:
Oprema iz točke 13 se lahko izvaža kot del zrakoplova s posadko ali satelita oziroma v ustreznih količinah za nadomestne dele za zrakoplov s posadko.
KATEGORIJA II; TOČKA 14
TOČKA 14 ANALOGNO-DIGITALNI PRETVORNIKI
14.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
14.A.1. Analogno-digitalni pretvorniki, uporabni v sistemih iz točke 1.A., ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. |
zasnovani so v skladu z vojaškimi specifikacijami za izjemno odporno opremo ali |
b. |
zasnovani ali prirejeni so za vojaške namene in spadajo v katero koli od naslednjih vrst:
|
14.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
14.C. MATERIALI
Jih ni.
14.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
14.E. TEHNOLOGIJA
14.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točke 14.A.
KATEGORIJA II; TOČKA 15
TOČKA 15 ZMOGLJIVOSTI IN OPREMA ZA TESTIRANJE
15.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
Jih ni
15.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
15.B.1. Naslednja oprema za vibracijsko testiranje, uporabna za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A., in njene komponente:
a. |
sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi povratne zveze ali zaprte povratne zanke in vključujejo digitalno kontrolno enoto, zmožni zagotoviti vibriranje sistema pri pospešku, enakem ali večjem od 10 g rms, v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz ter prenesti sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘; |
b. |
digitalne kontrolne enote, kombinirane s posebej zasnovano ‚programsko opremo‘ za vibracijsko testiranje, s ‚kontrolno pasovno širino v realnem času‘, večjo od 5 kHz, in zasnovane za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke 15.B.1.a.; Tehnična opomba: ‚Kontrolna pasovna širina v realnem času‘ je opredeljena kot največja zmogljivost kontrolne enote za izvedbo celotnih ciklov vzorčenja, obdelave podatkov in prenosa kontrolnih signalov. |
c. |
pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez njih, zmožne prenesti silo, enako ali večjo od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in uporabne v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 15.B.1.a.; |
d. |
podporne strukture za preskusne vzorce in elektronske enote, zasnovane za združevanje več pogonskih vibracijskih enot v celoten vibracijski sistem, zmožne efektivne kombinirane sile na sistem, enake ali večje od 50 kN, merjeno ‚brez zunanjih vplivov‘, in uporabne v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 15.B.1.a. Tehnična opomba: Sistemi za vibracijsko testiranje, ki vključujejo digitalno kontrolno enoto, so tisti sistemi, katerih funkcije deloma ali v celoti samodejno nadzirajo shranjeni in digitalno kodirani električni signali. |
15.B.2. ‚Aerodinamične zmogljivosti za testiranje‘ za hitrosti 0,9 macha ali več, uporabne za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A.
Opomba:
Točka 15.B.2. se ne uporablja za nadzor vetrovnikov za hitrosti 3 machov ali manj z velikostjo ‚testnega preseka‘, enako ali manjšo od 250 mm.
Tehnični opombi:
1. |
‚Aerodinamične zmogljivosti za testiranje‘ zajemajo vetrovnike in tunele za sunke za preučevanje gibanja zraka nad predmeti. |
2. |
‚Velikost testnega preseka‘ pomeni premer kroga ali stranice kvadrata ali daljše stranice pravokotnika ali glavne osi elipse na najširšem koncu ‚testnega preseka‘. ‚Testni presek‘ je del, ki je pravokoten na smer toka. |
15.B.3. Testne mize/stojala, uporabne za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A., z zmogljivostjo obvladovanja raket ali motorjev na trdna ali tekoča pogonska sredstva s potiskom nad 68 kN ali zmožnostjo hkratnega merjenja treh aksialnih izrivnih komponent.
15.B.4. Naslednje okoljske sobe, uporabne za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A.:
a. |
okoljske sobe z zmožnostjo simulacije vseh naslednjih pogojev leta:
Tehnični opombi:
|
b. |
okoljske sobe z zmožnostjo simulacije vseh naslednjih pogojev leta:
|
15.B.5. Pospeševalniki z zmožnostjo oddajanja elektromagnetnega sevanja, ki ga ustvarja zavirano sevanje pospešenih elektronov z 2 MeV ali več, in oprema, ki vsebuje te pospeševalnike, uporabni za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A.
Opomba:
Točka 15.B.5. se ne uporablja za nadzor opreme, zasnovane posebej za medicinsko uporabo.
Tehnična opomba:
V točki 15.B. ‚brez zunanjih vplivov‘ pomeni s pomočjo ravne mize ali površine brez vpenjal ali drugih pritrdilnih elementov.
15.C. MATERIALI
Jih ni.
15.D. PROGRAMSKA OPREMA
15.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ opreme iz točke 15.B., uporabna za sisteme za testiranje iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A.
15.E. TEHNOLOGIJA
15.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 15.B. ali 15.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 16
TOČKA 16 IZDELOVANJE MODELOV, SIMULACIJA IN INTEGRACIJA ZASNOVE
16.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
16.A.1. Posebej zasnovani hibridni (kombinirani analogni/digitalni) računalniki za izdelovanje modelov, simulacijo ali integracijo zasnove sistemov iz točke 1.A. ali podsistemov iz točke 2.A.
Opomba:
Ta nadzor se uporablja le, kadar se oprema dobavlja skupaj s ‚programsko opremo‘ iz točke 16.D.1.
16.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
16.C. MATERIALI
Jih ni.
16.D. PROGRAMSKA OPREMA
16.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana za izdelovanje modelov, simulacijo ali integracijo zasnove sistemov iz točke 1.A. ali podsistemov iz točk 2.A ali 20.A.
Tehnična opomba:
Izdelovanje modelov vključuje zlasti aerodinamično in termodinamično analizo sistemov.
16.E. TEHNOLOGIJA
16.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 16.A. ali 16.D.
KATEGORIJA II; TOČKA 17
TOČKA 17 BLAGO PRIKRITE TEHNOLOGIJE
17.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
17.A.1. Naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki (tj. prikrita tehnologija), ki se uporabljajo za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A. ali podsisteme iz točk 2.A. ali 20.A.
17.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
17.B.1. Sistemi, zasnovani posebej za radarsko merjenje preseka, uporabni za sisteme iz točk 1.A., 19.A.1. ali 19.A.2. ali podsisteme iz točke 2.A.
17.C. MATERIALI
17.C.1. Materiali za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki (tj. prikrita tehnologija), ki se uporabljajo za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A. ali podsisteme iz točke 2.A.
Opombe:
1. |
Točka 17.C.1. vključuje strukturne materiale in prevleke (vključno z barvami), zasnovane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem spektru. |
2. |
Točka 17.C.1. se ne uporablja za nadzor prevlek (vključno z barvami), kadar se uporabljajo posebej za toplotni nadzor satelitov. |
17.D. PROGRAMSKA OPREMA
17.D.1. ‚Programska oprema‘, zasnovana posebej za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki (tj. prikrita tehnologija), ki se uporablja za sisteme iz točk 1.A. ali 19.A. ali podsisteme iz točke 2.A.
Opomba:
Točka 17.D.1. vključuje ‚programsko opremo‘, zasnovano posebej za analizo zmanjševanja opaznosti.
17.E. TEHNOLOGIJA
17.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme, materiala ali ‚programske opreme‘ iz točk 17.A., 17.B., 17.C. ali 17.D.
Opomba:
Točka 17.E.1. vključuje zbirke podatkov, zasnovane posebej za analizo zmanjševanja opaznosti.
KATEGORIJA II; TOČKA 18
TOČKA 18 ZAŠČITA PRED JEDRSKIMI UČINKI
18.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
18.A.1. ‚Mikrovezja‘, ‚utrjena proti sevanju‘, uporabna za zaščito raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote) ter za sisteme iz točke 1.A.
18.A.2. ‚Detektorji‘, posebej zasnovani ali prirejeni za zaščito raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote) ter za sisteme iz točke 1.A.
Tehnična opomba:
‚Detektor‘ je opredeljen kot mehanska, električna, optična ali kemična naprava, ki samodejno prepoznava in zapiše ali pa zazna pojave, kot so sprememba pritiska ali temperature v okolju, električni ali elektromagnetni signal ali sevanje iz radioaktivnega materiala. To vključuje naprave, ki zaznavajo z enkratno operacijo ali napako.
18.A.3. Kupole radarskih anten, zasnovane tako, da vzdržijo kombiniran toplotni šok, večji od 4,184 × 106 J/m2, ki ga spremlja pritisk, večji od 50 kPa, uporabne za zaščito raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote) ter za sisteme iz točke 1.A.
18.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
Je ni.
18.C. MATERIALI
Jih ni.
18.D. PROGRAMSKA OPREMA
Je ni.
18.E. TEHNOLOGIJA
18.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točke 18.A.
KATEGORIJA II; TOČKA 19
TOČKA 19 DRUGI CELOTNI IZSTRELITVENI SISTEMI
19.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
19.A.1. Celotni raketni sistemi (vključno s sistemi balističnih izstrelkov, vesoljskimi nosilnimi raketami in sondirnimi raketami), ki niso določeni v točki 1.A.1. in imajo ‚doseg‘ 300 km ali več.
19.A.2. Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke (vključno s sistemi manevrirnih izstrelkov, brezpilotnimi zrakoplovi tarčami in brezpilotnimi izvidniškimi zrakoplovi), ki niso določeni v točki 1.A.2. in imajo ‚doseg‘ 300 km ali več.
19.A.3. Celotni zrakoplovni sistemi brez posadke, ki niso določeni v točkah 1.A.2. ali 19.A.2. in imajo vse naslednje značilnosti:
a. |
imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
b. |
imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
|
Opomba:
Točka 19.A.3. se ne uporablja za nadzor modelov zrakoplovov, zasnovanih posebej za rekreativne ali tekmovalne namene.
Tehnični opombi:
1. |
Razpršilo sestavljajo delci ali tekočine, ki niso komponente, stranski proizvodi ali dodatki goriva, in je namenjeno razpršitvi v ozračje kot del ‚tovora‘. Med primeri razpršil so pesticidi za škropljenje pridelkov in suhe kemikalije za ‚sejanje oblakov‘. |
2. |
Sistem/mehanizem za razprševanje vsebuje vse naprave (mehanske, električne, hidravlične itd.), ki so potrebne za shranjevanje in razprševanje razpršila v ozračje. To vključuje možnost vbrizga razpršila v izpušne pare pri izgorevanju in v zračni tok propelerja. |
19.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
19.B.1. ‚Proizvodne zmogljivosti‘, posebej zasnovane za sisteme iz točk 19.A.1. ali 19.A.2.
19.C. MATERIALI
Jih ni.
19.D. PROGRAMSKA OPREMA
19.D.1. ‚Programska oprema‘, ki usklajuje funkcijo več kot enega podsistema, posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ v sistemih iz točk 19.A.1. ali 19.A.2.
19.E. TEHNOLOGIJA
19.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme iz točk 19.A. 1. ali 19.A.2.
KATEGORIJA II; TOČKA 20
TOČKA 20 DRUGI CELOTNI PODSISTEMI
20.A. OPREMA, SKLOPI IN KOMPONENTE
20.A.1. Naslednji celotni podsistemi:
a. |
posamezne raketne stopnje, ki niso določene v točki 2.A.1., uporabne v sistemih iz točke 19.A.; |
b. |
naslednji pogonski podsistemi z raketami, ki niso določeni v točki 2.A.1., uporabni v sistemih iz točke 19.A.1.:
|
20.B. OPREMA ZA TESTIRANJE IN PROIZVODNJO
20.B.1. ‚Proizvodne zmogljivosti‘, zasnovane posebej za podsisteme iz točke 20.A.
20.B.2. ‚Proizvodna oprema‘, zasnovana posebej za podsisteme iz točke 20.A.
20.C. MATERIALI
Jih ni.
20.D. PROGRAMSKA OPREMA
20.D.1. ‚Programska oprema‘, posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 20.B.1.
20.D.2. ‚Programska oprema‘, ki ni določena v točki 2.D.2., posebej zasnovana ali prirejena za ‚uporabo‘ raketnih motorjev iz točke 20.A.1.b.
20.E. TEHNOLOGIJA
20.E.1. ‚Tehnologija‘, v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za ‚razvoj‘, ‚proizvodnjo‘ ali ‚uporabo‘ opreme ali ‚programske opreme‘ iz točk 20.A., 20.B. ali 20.D.
ENOTE, KONSTANTE, KRATICE IN OKRAJŠAVE
ENOTE, KONSTANTE, KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI
ABEC |
Annular Bearing Engineers Committee (Inženirski odbor za kroglične ležaje) |
ABMA |
American Bearing Manufacturers Association (Združenje ameriških proizvajalcev ležajev) |
ANSI |
American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde) |
Angstrom |
1 × 10– 10 metra |
ASTM |
American Society for Testing and Materials (Ameriško združenje za testiranje in materiale) |
bar |
enota za tlak |
°C |
stopinja Celzija |
cc |
kubični centimeter |
CAS |
Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov) |
CEP |
Circle of Equal Probability (krog enake verjetnosti) |
dB |
decibel |
g |
gram; tudi: gravitacijski pospešek |
GHz |
gigahertz |
GNSS |
Global Navigation Satellite System (globalni satelitski navigacijski sistem), npr. ‚Galileo‘ ‚GLONASS‘– Global'naya Navigatsionnaya Sputnikovaya Sistema ‚GPS‘– Global Positioning System (globalni pozicionirni sistem) |
h |
ura |
Hz |
hertz |
HTPB |
hidroksi-terminirani polibutadien |
ICAO |
International Civil Aviation Organisation (Mednarodna organizacija civilnega letalstva) |
IEEE |
Institute of Electrical and Electronic Engineers (Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike) |
IR |
infrardeči |
ISO |
International Organisation for Standardisation (Mednarodna organizacija za standardizacijo) |
J |
joule |
JIS |
japonski industrijski standard |
K |
kelvin |
kg |
kilogram |
kHz |
kilohertz |
km |
kilometer |
kN |
kilonewton |
kPa |
kilopascal |
kW |
kilovat |
m |
meter |
MeV |
milijon elektronvoltov ali megaelektronvolt |
MHz |
megahertz |
miligal |
10– 5 m/s2 (tudi: mGal, mgal ali miligalileo) |
mm |
milimeter |
mm Hg |
mm živega srebra |
MPa |
megapascal |
mrad |
miliradian |
ms |
milisekunda |
μm |
mikrometer |
N |
newton |
Pa |
pascal |
ppm |
delov na milijon |
radi (Si) |
absorbirana doza sevanja |
RF |
radijska frekvenca |
rms |
efektivna vrednost/kvadratna sredina |
vrt/min |
vrtljaji na minuto |
RV |
povratna vozila |
s |
sekunda |
Tg |
točka posteklenitve |
Tyler |
velikost meshev po Tylerju ali standardna sejalna skala sit po Tylerju |
UAV |
Unmanned Aerial Vehicle; zrakoplov brez posadke |
UV |
ultravijolični |
TABELA PRETVORB
TABELA PRETVORB, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
Enota (iz) |
Enota (v) |
Pretvorba |
bar |
pascal (Pa) |
1 bar = 100 kPa |
g (gravitacija) |
m/s2 |
1 g = 9,806 65 m/s2 |
mrad (miliradian) |
stopinje (kotne) |
1 mrad ≈ 0.0573° |
radi |
ergi/gram Si |
1 rad (Si) = 100 ergov/gram silicija (= 0.01 gray [Gy]) |
250 meshev po Tylerju |
mm |
za 250 meshev po Tylerju odprtina velikosti 0,063 mm |
DODATEK – IZJAVA O SOGLASJU
IZJAVA O SOGLASJU
Članice soglašajo, da bo v primerih, ko se z izrazom ‚enakovredni nacionalni standardi‘ izrecno dovoljujejo alternative določenim mednarodnim standardom, s tehničnimi metodami in parametri, zajetimi v enakovrednem nacionalnem standardu, zagotovljeno izpolnjevanje zahtev standarda, opredeljenih v določenih mednarodnih standardih.
PRILOGA II
PRILOGA VIIA
Programska oprema iz člena 10d
1. Programska oprema za načrtovanje virov podjetja, posebej zasnovana za uporabo v jedrski in vojaški industriji.
Pojasnilo: |
Programska oprema za načrtovanje virov podjetja je programska oprema, ki se uporablja za finančno računovodstvo, poslovodno računovodstvo, človeške vire, proizvodnjo, upravljanje dobavne verige, vodenje projektov, upravljanje odnosov s strankami, podatkovne storitve ali nadzor dostopa. |
PRILOGA VIIB
Grafit in neobdelane ali polobdelane kovine iz člena 15a
Oznaka HS in opisi
1. Neobdelan ali polobdelan grafit
2504 |
Grafit, naravni |
3801 |
Umetni grafit, koloidni ali polkoloidni grafit; preparati na osnovi grafita ali drugih vrst ogljika v obliki paste, blokov, plošč in drugih polizdelkov |
2. Jeklo visoke kakovosti (vsebnost kroma > 12 %), odporno proti koroziji, v listih, ploščah, ceveh ali palicah
ex 7208 |
Ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti |
ex 7209 |
Ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti |
ex 7210 |
Ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, platirani, prevlečeni ali prekriti |
ex 7211 |
Ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti |
ex 7212 |
Ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, platirani, prevlečeni ali prekriti |
ex 7213 |
Palice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla |
ex 7214 |
Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju |
ex 7215 |
Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla |
ex 7219 |
Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine 600 mm in več |
ex 7220 |
Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine manj kot 600 mm |
ex 7221 |
Palice, vroče valjane, v ohlapnih kolobarjih, iz nerjavnega jekla |
ex 7222 |
Palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla |
ex 7225 |
Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine 600 mm in več |
ex 7226 |
Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine manj kot 600 mm |
ex 7227 |
Palice, vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih, iz drugih legiranih jekel |
ex 7228 |
Druge palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel |
ex 7304 |
Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla |
ex 7305 |
Druge cevi (npr. varjene, kovičene ali zaprte na podoben način), s krožnim prečnim prerezom, katerega zunanji premer presega 406,4 mm, iz železa ali jekla |
ex 7306 |
Druge cevi in votli profili (npr. z odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti na podoben način), iz železa ali jekla |
ex 7307 |
Pribor (fitingi) za cevi (npr. spojnice, kolena, oglavki) iz železa ali jekla |
3. Aluminij in zlitine v listih, ploščah, ceveh ali palicah
ex 7604 |
Aluminijaste palice in profili |
||
ex 7604 10 10 |
|
||
|
|
||
ex 7604 29 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
7606 |
Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, debeline več kot 0,20 mm |
||
7607 |
Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage): |
||
7608 |
Aluminijaste cevi |
||
7609 |
Aluminijasti pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, oglavki) |
4. Titan in zlitine v listih, ploščah, ceveh ali palicah
ex 8108 90 |
Titan in titanovi izdelki, vključno z odpadki in |
||
|
|
5. Nikelj in zlitine v listih, ploščah, ceveh ali palicah
ex 7505 |
Nikljaste palice, profili in žica |
||
ex 7505 11 |
Palice |
||
ex 7505 12 |
|
||
7506 |
Plošče, pločevine, trakovi in folije, iz niklja |
||
ex 7507 |
Cevi in pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, oglavki), iz niklja |
||
7507 11 |
|
||
|
|
||
7507 12 |
|
||
|
|
||
7507 20 |
|
Pojasnilo: |
kovinske zlitine v točkah 2, 3, 4 in 5 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa. |
PRILOGA III
„PRILOGA X
Spletna mesta za informacije o pristojnih organih ter naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji
BELGIJA
http://www.diplomatie.be/eusanctions
BOLGARIJA
http://www.mfa.bg/en/pages/135/index.html
ČEŠKA REPUBLIKA
http://www.mfcr.cz/mezinarodnisankce
DANSKA
http://um.dk/da/politik-og-diplomati/retsorden/sanktioner/
NEMČIJA
http://www.bmwi.de/DE/Themen/Aussenwirtschaft/aussenwirtschaftsrecht,did=404888.html
ESTONIJA
http://www.vm.ee/est/kat_622/
IRSKA
http://www.dfa.ie/home/index.aspx?id=28519
GRČIJA
http://www.mfa.gr/en/foreign-policy/global-issues/international-sanctions.html
ŠPANIJA
http://www.exteriores.gob.es/Portal/es/PoliticaExteriorCooperacion/GlobalizacionOportunidadesRiesgos/Documents/ORGANISMOS%20COMPETENTES%20SANCIONES%20INTERNACIONALES.pdf
FRANCIJA
http://www.diplomatie.gouv.fr/autorites-sanctions/
HRVAŠKA
http://www.mvep.hr/sankcije
ITALIJA
http://www.esteri.it/MAE/IT/Politica_Europea/Deroghe.htm
CIPER
http://www.mfa.gov.cy/sanctions
LATVIJA
http://www.mfa.gov.lv/en/security/4539
LITVA
http://www.urm.lt/sanctions
LUKSEMBURG
http://www.mae.lu/sanctions
MADŽARSKA
http://2010-2014.kormany.hu/download/b/3b/70000/ENSZBT-ET-szankcios-tajekoztato.pdf
MALTA
https://www.gov.mt/en/Government/Government%20of%20Malta/Ministries%20and%20Entities/Officially%20Appointed%20Bodies/Pages/Boards/Sanctions-Monitoring-Board-.aspx
NIZOZEMSKA
http://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/internationale-sancties
AVSTRIJA
http://www.bmeia.gv.at/view.php3?f_id=12750&LNG=en&version=
POLJSKA
http://www.msz.gov.pl
PORTUGALSKA
http://www.portugal.gov.pt/pt/os-ministerios/ministerio-dos-negocios-estrangeiros/quero-saber-mais/sobre-o-ministerio/medidas-restritivas/medidas-restritivas.aspx
ROMUNIJA
http://www.mae.ro/node/1548
SLOVENIJA
http://www.mzz.gov.si/si/omejevalni_ukrepi
SLOVAŠKA
http://www.mzv.sk/sk/europske_zalezitosti/europske_politiky-sankcie_eu
FINSKA
http://formin.finland.fi/kvyhteistyo/pakotteet
ŠVEDSKA
http://www.ud.se/sanktioner
ZDRUŽENO KRALJESTVO
https://www.gov.uk/sanctions-embargoes-and-restrictions
Naslov za pošiljanje uradnih obvestil Evropski komisiji:
European Commission |
Service for Foreign Policy Instruments (FPI) |
EEAS 02/309 |
B-1049 Brussels |
Belgija |
E-naslov: relex-sanctions@ec.europa.eu“ |
PRILOGA IV
PRILOGA XIII
Seznam oseb, subjektov in organov iz člena 23a(1)
A. |
Fizične osebe |
B. |
Subjekti in organi |
PRILOGA XIV
Seznam oseb, subjektov in organov iz člena 23a(2)
A. |
Fizične osebe |
B. |
Subjekti in organi |
18.10.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/161 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2015/1862
z dne 18. oktobra 2015
o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (1) in zlasti člena 46 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 23. marca 2012 sprejel Uredbo (EU) št. 267/2012. |
(2) |
Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so 14. julija 2015, ob podpori visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z Iranom dosegle dogovor o dolgoročni celoviti rešitvi iranskega jedrskega vprašanja. Dosledno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja bo zagotovilo za izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa in bo omogočilo celovito odpravo vseh sankcij, povezanih z jedrskim vprašanjem. |
(3) |
Svet je v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja sklenil začasno prenehati izvajati omejevalne ukrepe, ki veljajo za posameznike in subjekte iz prilog V in VI k Sklepu 2010/413/SZVP, in sicer istočasno z izvedbo dogovorjenih ukrepov, povezanih z jedrskim vprašanjem, s strani Irana, kar preveri MAAE. Te posamezniki in subjekte bi bilo treba črtati s seznama oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz prilog VIII in IX k Uredbi (EU) št. 267/2012, in sicer istočasno z izvedbo dogovorjenih ukrepov, povezanih z jedrskim vprašanjem, s strani Irana, kar preveri MAAE. |
(4) |
Uredbo (EU) št. 267/2012 bi bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi VIII in IX k Uredbi (EU) št. 267/2012 se spremenita, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od dne, ki je naveden v drugem pododstavku člena 2 Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1863 (2). Začetek uporabe se istega dne objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. oktobra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) UL L 88, 24.3.2012, str. 1.
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/1863 z dne 18. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (glej stran 174 tega Uradnega lista).
PRILOGA
I. |
S seznama iz Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 267/2012 se črtajo spodaj navedene osebe in subjekti ter z njimi povezani vnosi:
|
II. |
S seznama iz Priloge IX k Uredbi (EU) št. 267/2012 se črtajo spodaj navedene osebe in subjekti ter z njimi povezani vnosi:
|
SKLEPI
18.10.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 274/174 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1863
z dne 18. oktobra 2015
o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Iranu. |
(2) |
Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so 24. novembra 2013, ob podpori visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), z Iranom dosegle dogovor o skupnem načrtu ukrepanja, v katerem je določen pristop za uresničitev dolgoročne celovite rešitve iranskega jedrskega vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da se v proces, ki bo vodil do te celovite rešitve, v prvi fazi vključijo začetni vzajemno dogovorjeni ukrepi, ki jih obe strani izvajata šest mesecev in jih je z njunim soglasjem mogoče podaljšati. |
(3) |
Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so se 2. aprila 2015, ob podpori visokega predstavnika, z Iranom dogovorile o ključnih parametrih skupnega celovitega načrta ukrepanja. |
(4) |
Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so 14. julija 2015, ob podpori visokega predstavnika, z Iranom dosegle dogovor o dolgoročni celoviti rešitvi iranskega jedrskega vprašanja. Dosledno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja bo zagotovilo za izključno miroljubno naravo iranskega jedrskega programa in bo omogočilo celovito odpravo vseh sankcij, povezanih z jedrskim vprašanjem. |
(5) |
Varnostni svet Združenih narodov je 20. julija 2015 sprejel Resolucijo (RVSZN) 2231 (2015), v kateri je odobril skupni celoviti načrt ukrepanja, pozval k njegovemu doslednemu izvajanju ob upoštevanju v njem določenega časovnega razporeda ter določil, da bodo ukrepi potekali v skladu z navedenim načrtom. |
(6) |
Svet je 20. julija 2015 pozdravil in potrdil skupni celoviti načrt ukrepanja ter se zavezal, da se bo držal njegovih določil in ravnal v skladu z dogovorjenim izvedbenim načrtom. Svet je tudi v celoti podprl RVSZN 2231 (2015). |
(7) |
Svet je poleg tega ponovil, da bo Unija svoje ukrepe in zaveze iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, povezane z odpravo sankcij, izvedla v skladu s časovnim načrtom in natančnimi pravili, opredeljenimi v skupnem celovitem načrtu ukrepanja, pa tudi, da bo odprava gospodarskih in finančnih sankcij začela učinkovati, ko se bo Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) prepričala o izvajanju zavez Irana v zvezi z jedrskimi vprašanji, kot določa skupni celoviti načrt ukrepanja. |
(8) |
Svet je ugotovil, da so bile določbe ženevskega skupnega akcijskega načrta iz leta 2013 podaljšane za nadaljnjih šest mesecev, da bi v obdobju njihove veljavnosti Mednarodna agencija za atomsko energijo preverila, ali je Iran te ukrepe sprejel. |
(9) |
Zaveza v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja, da se odpravijo vse sankcije Unije, povezane z jedrskim vprašanjem, ne posega v mehanizem za reševanje sporov, določen v skupnem celovitem načrtu ukrepanja, in v možnost ponovne uvedbe sankcij Unije, če Iran v znatnem obsegu ne bi izpolnil svojih zavez na podlagi skupnega celovitega načrta ukrepanja. |
(10) |
V primeru ponovne uvedbe sankcij Unije bo zagotovljena ustrezna zaščita za izvrševanje pogodb, sklenjenih v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja v času, ko je veljala omilitev sankcij, skladno s prejšnjimi določbami ob prvotni uvedbi sankcij. |
(11) |
RVSZN 2231 (2015) določa, da določbe RVSZN 1696 (2006), 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008), 1835 (2008), 1929 (2010) in 2224 (2015) ugasnejo, ko MAAE potrdi, da Iran izpolnjuje svoje zaveze, povezane z jedrskim vprašanjem, kakor so zapisane v skupnem celovitem načrtu ukrepanja. |
(12) |
RVSZN 2231 (2015) nadalje določa, da države ravnajo v skladu z ustreznimi določbami iz izjave z dne 14. julija 2015, ki so jo dale Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Evropska unija ter je kot Priloga B priložena RVSZN 2231 (2015), katerih namen je spodbujanje preglednosti in ustvarjanje ozračja, naklonjenega doslednemu izvajanju skupnega celovitega načrta ukrepanja. |
(13) |
Ustrezne določbe iz izjave z dne 14. julija 2015 se med drugim nanašajo na mehanizem za pregled in omogočajo odločanje o prenosih v Iran oziroma dejavnostih z Iranom na jedrskem področju, omejitve v zvezi z orožjem in balističnimi raketami, pa tudi ukrepa prepovedi izdajanja vizumov in zamrznitve sredstev proti nekaterim osebam in subjektom. |
(14) |
V skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja bi morale države članice prenehati izvajati vse gospodarske in finančne sankcije Unije, povezane z jedrskim vprašanjem, in sicer hkrati z izvedbo dogovorjenih ukrepov, povezanih z jedrskim vprašanjem, s strani Irana, kar preveri MAAE. |
(15) |
Nadalje bi države članice morale istega dne dosledno v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja uvesti režim izdajanja dovoljenj za pregledovanje prenosov v Iran oziroma dejavnosti z Iranom na jedrskem področju, ki niso zajete v RVSZN 2231 (2015), ter za odločanje o teh prenosih in teh dejavnostih. |
(16) |
V skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja bo oblikovana skupna komisija, sestavljena iz predstavnikov Irana in Kitajske, Francije, Nemčije, Ruske federacije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, skupaj z visokim predstavnikom, ki bo spremljala izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja in bo izpolnjevala naloge, določene v skupnem celovitem načrtu ukrepanja. |
(17) |
Za izvajanje določenih ukrepov iz tega sklepa je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije. |
(18) |
Sklep 2010/413/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2010/413/SZVP se spremeni:
1. |
v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Prepoved iz odstavka 1 ne velja za neposreden ali posreden prenos predmetov iz pododstavka 1 odstavka 2(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015) za lahkovodne reaktorje prek ozemlja držav članic v Iran oziroma za uporabo v Iranu ali v njegovo korist.“; |
2. |
v členu 15 se odstavki 1, 2, 5 in 6 nadomestijo z naslednjim: „1. Države članice v skladu z nacionalnimi pristojnostmi in zakonodajo ter združljivo z mednarodnim pravom, zlasti pomorskim pravom in ustreznimi mednarodnimi sporazumi o civilnem letalstvu, na svojem ozemlju, tudi na letališčih in v pristaniščih, pregledajo vsak tovor, ki odhaja v Iran ali od tam prihaja, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je v nasprotju s tem sklepom. 2. Države članice lahko v skladu z mednarodnim pravom, zlasti pomorskim pravom, s soglasjem države zastave zahtevajo pregled plovil na odprtem morju, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da plovila prevažajo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je v nasprotju s tem sklepom. 5. Pri pregledih iz odstavkov 1 in 2 države članice zasežejo in odstranijo (tako da jih uničijo, naredijo neuporabne, jih shranijo ali pošljejo v odstranitev v državo, ki ni država izvora ali namembna država) predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je v nasprotju s tem sklepom. Stroške takšnega zasega ali odstranitve krije uvoznik; če sredstev za povrnitev teh stroškov ni mogoče izterjati od uvoznika, se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo izterjajo od vsake druge osebe ali subjekta, ki je odgovoren za poskus nedovoljene dobave, prodaje, prenosa ali izvoza. 6. Državljanom držav članic ali z ozemlja pod sodno pristojnostjo držav članic je prepovedano oskrbovati plovila z gorivom ali drugimi zalogami ali opravljati druge storitve za plovila, ki so v iranski lasti ali v pogodbenem razmerju z Iranom, vključno z zakupljenimi plovili, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da plovila prevažajo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je v nasprotju s tem sklepom, razen če je opravljanje takšnih storitev potrebno v humanitarne namene ali dokler tovor ni pregledan ter po potrebi zasežen in odstranjen v skladu z odstavki 1, 2 in 5.“; |
3. |
člen 18 se nadomesti z naslednjim: „Tehnična in vzdrževalna dela, ki bi jih na iranskih tovornih zrakoplovih izvajali državljani držav članic ali bi se izvajala na ozemlju držav članic, so prepovedana, če imajo države članice informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovorni zrakoplovi prevažajo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je v nasprotju s tem sklepom, razen če je opravljanje takšnih storitev nujno za humanitarne namene in iz varnostnih razlogov ali dokler tovor ni pregledan ter po potrebi zasežen in odstranjen v skladu s členom 15(1) in (5).“; |
4. |
v členu 19(1) se dodata naslednji točki:
|
5. |
v členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Prepoved iz odstavka 1 tega člena ne velja za tranzit čez ozemlje držav članic za namene dejavnosti, ki so neposredno povezane s predmeti iz pododstavka 1 odstavka 2(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015) za lahkovodne reaktorje.“; |
6. |
v členu 19(7) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
|
7. |
v členu 19 se odstavka 9 in 10 nadomestita z naslednjim: „9. V primerih, ko država članica v skladu z odstavki 4, 5 in 7 osebam s seznama v prilogah I, II, III ali IV dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega, je dovoljenje omejeno na namen, za katerega je bilo izdano, in na osebe, na katere se nanaša. 10. Država članica, ki želi odobriti izjemo iz odstavka 7(i) in (ii), predlog dovoljenja predloži v odobritev Varnostnemu svetu.“; |
8. |
členu 20(1) se dodata naslednji točki:
|
9. |
končno besedilo člena 20(3) se nadomesti z naslednjim: „potem ko zadevna država članica Varnostni svet uradno obvesti, da namerava v ustreznih primerih dovoliti dostop do teh sredstev in gospodarskih virov in če Varnostni svet v petih delovnih dneh po takšnem uradnem obvestilu o tem ne sprejme negativne odločitve.“; |
10. |
v členu 20 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Izjeme so dopustne tudi za sredstva in gospodarske vire, ki so:
|
11. |
v členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim: „6. Odstavek 1 osebi ali subjektu, uvrščenemu na seznam, ne preprečuje, da nakaže plačilo po pogodbi, sklenjeni, preden je bila ta oseba ali subjekt uvrščena na seznam, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da:
in potem, ko zadevna država članica Varnostni svet uradno obvesti, da namerava izvesti ali prejeti takšno plačilo oziroma v ustreznih primerih dovoliti odmrznitev sredstev ali gospodarskih virov v ta namen, in sicer deset delovnih dni pred izdajo takšnega dovoljenja.“; |
12. |
člen 22 se nadomesti z naslednjim: „V zvezi s pogodbami ali drugimi pravnimi posli, katerih izvedba je bila posredno ali neposredno, v celoti ali deloma ovirana zaradi ukrepov, uvedenih v skladu z RVSZN 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008), 1929 (2010) in 2231 (2015) – vključno z ukrepi, ki so jih Unija ali države članice sprejele v skladu z ustreznimi sklepi Varnostnega sveta, za njihovo izvajanje ali v zvezi s tem, ali ukrepi, zajetimi s tem sklepom – se ne odobri nobena terjatev, vključno z zahtevkom za odškodnino ali podobno terjatvijo, kot je zahtevek za pobot ali uveljavljanje garancije, ki bi jo zahtevale osebe ali subjekti, uvrščeni na seznam iz Priloge I, II, III ali IV, ali druge osebe ali subjekti v Iranu, vključno z vlado Irana, ali druge osebe ali subjekti, ki delujejo prek take osebe ali subjekta ali v njeno oziroma njegovo korist.“; |
13. |
člen 23 se nadomesti z naslednjim: „1. Svet opravi spremembe prilog I in III na podlagi ugotovitev Varnostnega sveta. 2. Svet na predlog držav članic ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko soglasno sestavi seznam v prilogah II in IV ter sprejme njegove spremembe.“; |
14. |
v členu 24 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Če Varnostni svet uvrsti osebo ali subjekt na seznam, Svet to osebo ali subjekt vključi v Prilogo III. 2. Kadar Svet sklene za osebo ali subjekt uvesti ukrepe iz členov 19(1)(b), (c) in (e) ter 20(1)(b), (c) in (e), ustrezno spremeni prilogi II in IV.“; |
15. |
člen 25 se nadomesti z naslednjim: „1. V prilogah I, II, III in IV se navedejo razlogi za uvrstitev zadevnih oseb in subjektov na seznam; za Prilogo I jih zagotovi Varnostni svet ali Odbor, za Prilogo III pa Varnostni svet. 2. V prilogah I, II, III in IV se navedejo tudi razpoložljive informacije, potrebne za prepoznavanje zadevnih oseb in subjektov; za Prilogo I jih zagotovi Varnostni svet ali Odbor, za Prilogo III pa Varnostni svet. Pri osebah lahko te informacije vključujejo imena, vključno s privzetimi imeni, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številki potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri subjektih lahko ti podatki vključujejo nazive, kraj in datum vpisa, številko vpisa in sedež podjetja. V prilogah I, II,III in IV se navede tudi datum uvrstitve na seznam.“; |
16. |
v členu 26 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Ukrepi iz členov 19(1)(a), 20(1)(a), 20(2) in 20(12) kolikor se nanašajo na osebe in subjekte s seznama iz Priloge V, se začasno odpravijo. 5. Ukrepi iz členov 19(1)(b) in (c), 20(1)(b) in (c), 20(2) ter 20(12) kolikor se nanašajo na osebe in subjekte s seznama iz Priloge VI, se začasno odpravijo.“; |
17. |
člen 26a se nadomesti z naslednjim: „Člen 26a 1. Ukrepi iz člena 1(1)(a), (b), (d) in (e), členov 2, 3, 3a, 3b, 3c, 3d, 3e, 4, 4a, 4b, 4c, 4d, 4e, 4f, 4g, 4h, 4i, 4j, 5, 6, 6a, 7, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18a, 18b, členov 20(7), 20(11), 20(13), 20(14) in členov 21 ter 26b se začasno odpravijo.“; |
18. |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 26c 1. Pri naslednjih predmetih, surovinah, opremi, blagu in tehnologiji ne glede na to, ali izvirajo z ozemelj držav članic ali ne, mora Varnostni svet odobriti vsak primer neposredne ali posredne dobave, prodaje ali prenosa v Iran oziroma za uporabo v Iranu ali v njegovo korist, s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic oziroma z uporabo plovil ali zrakoplovov pod njihovo sodno pristojnostjo:
2. Zahteva, določena v odstavku 1 tega člena, se ne uporablja za dobavo, prodajo ali prenos opreme iz pododstavka 1 odstavka 2(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015) v Iran za lahkovodne reaktorje. 3. Države članice, ki se lotevajo dejavnosti iz odstavkov 1 in 2, poskrbijo, da:
4. Zahteva iz odstavka 1 se ne uporablja za dobavo, prodajo ali prenos predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije ali za zagotavljanje kakršne koli s tem povezane tehnične pomoči, usposabljanja, finančne pomoči, naložb, posredniških ali drugih storitev, ki so neposredno povezani:
pod pogojem, da države članice poskrbijo, da:
5. Zagotavljanje tehnične pomoči ali usposabljanja, financiranja ali finančne pomoči, naložb ali posredniških ali drugih storitev v zvezi z dobavo, prodajo, prenosom, izdelavo ali uporabo predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije, iz odstavka 1, kateri koli osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v Iranu mora od primera do primera odobriti Varnostni svet. 6. Naložbe Irana, njegovih državljanov in subjektov s sedežem v Iranu ali pod njegovo sodno pristojnostjo, oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektov, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, v vse gospodarske dejavnosti na ozemlju pod sodno pristojnostjo držav članic, ki vključujejo pridobivanje urana, proizvodnjo ali uporabo jedrskih materialov s seznama v delu 1 seznama Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga mora od primera do primera odobriti Varnostni svet. 7. Nabavo predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije iz odstavka 1 iz Irana s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod njihovo zastavo mora od primera do primera odobriti Skupna komisija, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja Irana ali ne. 8. Zadevna država članica vsako odobritev, izdano v skladu s tem členom, ali dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom, sporoči drugim državam članicam. Člen 26d 1. Pri predmetih, surovinah, opremi, blagu in tehnologiji, ki niso zajeti v členu 26c ali členu 26e in bi lahko prispevali k predelavi ali dejavnostim, povezanim z bogatenjem ali predelavo urana, pridobivanjem težke vode ali drugim dejavnostim, ki niso združljive s skupnim celovitim načrtom ukrepanja, je za vsak posamezen primer neposredne ali posredne dobave, prodaje ali prenosa v Iran oziroma za uporabo v Iranu ali v njegovo korist s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod sodno pristojnostjo držav članic potrebno dovoljenje pristojnih organov države članice izvoznice, ne glede na to, ali izvirajo z ozemelj držav članic ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, s katerimi določi, za katere predmete se uporablja ta določba. 2. Zahteva iz odstavka 1 se ne uporablja za dobavo, prodajo ali prenos opreme iz navedenega odstavka v Iran za lahkovodne reaktorje. 3. Države članice, ki izvajajo dejavnosti iz odstavkov 1 in 2, poskrbijo, da so pridobile in so zmožne učinkovito uveljavljati pravico do preverjanja končne uporabe in mesta končne uporabe katerega koli dobavljenega predmeta. 4. Države članice, ki izvajajo dejavnosti iz odstavka 2, poskrbijo, da v desetih dneh od začetka takšnih dejavnosti uradno obvestijo druge države članice. 5. Zahteva, določena v odstavku 1, se ne uporablja za dobavo, prodajo ali prenos predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije ali za zagotavljanje kakršne koli s tem povezane tehnične pomoči, usposabljanja, finančne pomoči, naložb, posredniških ali drugih storitev, ki so neposredno povezani:
pod pogojem, da države članice poskrbijo, da:
6. Zagotavljanje tehnične pomoči ali usposabljanja, financiranja ali finančne pomoči, naložb ali posredniških ali drugih storitev v zvezi z dobavo, prodajo, prenosom, izdelavo ali uporabo predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije, navedenih v odstavku 1, kateri koli osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v Iranu morajo od primera do primera dovoliti pristojni organi zadevne države članice. 7. Naložbe Irana, njegovih državljanov in subjektov s sedežem v Iranu ali pod njegovo sodno pristojnostjo, oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjektov, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, v vse gospodarske dejavnosti na ozemlju pod sodno pristojnostjo držav članic, ki vključujejo tehnologije iz odstavka 1, morajo od primera do primera dovoliti pristojni organi zadevne države članice. 8. Nabavo predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije iz odstavka 1 iz Irana s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod njihovo zastavo morajo od primera do primera odobriti pristojni organi zadevne države članice, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja Irana ali ne. 9. Pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja za nobeno dobavo, prodajo, prenos ali nabavo predmetov, surovin, opreme, blaga ali tehnologije iz odstavka 1, če ugotovijo, da bi zadevna dobava, prodaja, prenos ali nabava ali opravljanje zadevne storitve prispevalo k dejavnostim, nezdružljivim s skupnim celovitim načrtom ukrepanja. 10. Zadevna država članica o tem, da namerava izdati dovoljenje v skladu s tem členom, vsaj deset dni vnaprej obvesti druge države članice. Člen 26e 1. Pri predmetih, surovinah, opremi, blagu in tehnologiji s seznama Režima kontrole raketne tehnologije ali vsakem dodatnem predmetu, ki bi lahko prispeval k razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja, je prepovedana neposredna ali posredna dobava, prodaja ali prenos v Iran oziroma za uporabo v Iranu ali v njegovo korist s strani državljanov držav članic ali prek ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod sodno pristojnostjo držav članic, ne glede na to, ali izvirajo z ozemelj držav članic ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, s katerimi določi, za katere predmete se uporablja ta določba. 2. Prepovedano je tudi:
3. Nabava predmetov, surovin, opreme, blaga in tehnologije iz odstavka 1 iz Irana s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod njihovo zastavo je prepovedana, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja Irana ali ne. Člen 26f 1. Dobavo, prodajo ali prenos grafita ter neobdelanih ali polobdelanih kovin, kot sta aluminij in jeklo, v Iran s strani državljanov držav članic ali z ozemelj držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod sodno pristojnostjo držav članic mora dovoliti pristojni organ države članice izvoznice, ne glede na to, ali izvirajo z njenega ozemlja ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, s katerimi določi, za katere predmete se uporablja ta določba. 2. Za zagotavljanje:
je prav tako potrebno dovoljenje pristojnega organa zadevne države članice. 3. Pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja za kakršno koli dobavo, prodajo ali prenos predmetov, surovin, opreme, blaga ali tehnologije iz odstavka 1, če:
4. Zadevna država članica o tem, da namerava izdati odobritev na podlagi tega člena, vsaj deset dni vnaprej obvesti druge države članice. Člen 26g 1. Za dobavo, prodajo ali prenos programske opreme za integriranje industrijskih procesov v Iran s strani državljanov držav članic ali z ozemelj držav članic ali z uporabo plovil ali zrakoplovov pod sodno pristojnostjo držav članic je potrebno dovoljenje pristojnega organa države članice izvoznice, ne glede na to, ali izvirajo z njenega ozemlja ali ne. Unija sprejme potrebne ukrepe, s katerimi določi, za katere predmete se uporablja ta določba. 2. Za zagotavljanje:
je prav tako potrebno dovoljenje pristojnega organa zadevne države članice. 3. Pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja za kakršno koli dobavo, prodajo ali prenos predmetov, surovin, opreme, blaga ali tehnologije iz odstavka 1, če
4. Zadevna država članica o tem, da namerava izdati odobritev na podlagi tega člena, vsaj deset dni vnaprej obvesti druge države članice.“; |
19. |
dodajo se priloge iz prilog k temu sklepu. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od dne, ko Svet ugotovi, da je generalni direktor MAAE svetu guvernerjev MAAE in Varnostnemu svetu Združenih narodov predložil poročilo, v katerem je potrjeno, da je Iran sprejel ukrepe iz odstavkov 15.1 do 15.11 Priloge V k skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja. Začetek uporabe se istega dne objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 18. oktobra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Sklep Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, 27.7.2010, str. 39).
PRILOGA I
„PRILOGA III
Seznam oseb iz člena 19(1)(d) ter oseb in subjektov iz člena 20(1)(d)
A. |
Osebe |
B. |
Subjekti“ |
PRILOGA II
„PRILOGA IV
Seznam oseb iz člena 19(1)(e) ter oseb in subjektov iz člena 20(1)(e)
A. |
Osebe |
B. |
Subjekti“ |
PRILOGA III
„PRILOGA V
SEZNAM OSEB IN SUBJEKTOV IZ ČLENA 26(4)
1. |
AGHA-JANI, Dawood |
2. |
ALAI, Amir Moayyed |
3. |
ASGARPOUR, Behman |
4. |
ASHIANI, Mohammad Fedai |
5. |
ASHTIANI, Abbas Rezaee |
6. |
IRANSKA ORGANIZACIJA ZA ATOMSKO ENERGIJO (AEOI – ATOMIC ENERGY ORGANISATION OF IRAN) |
7. |
BAKHTIAR, Haleh |
8. |
BEHZAD, Morteza |
9. |
RAZVOJNI IN PROIZVODNI CENTER ZA JEDRSKO GORIVO V ESFAHANU (NFRPC – ESFAHANNUCLEAR FUEL RESEARCH AND PRODUCTION CENTRE) IN CENTER ZA JEDRSKO TEHNOLOGIJO V ESFAHANU (ENTC – ESFAHANNUCLEAR TECHNOLOGY CENTRE) |
10. |
FIRST EAST EXPORT BANK, P.L.C.: |
11. |
HOSSEINI, Seyyed Hussein |
12. |
IRANO HIND SHIPPING COMPANY |
13. |
IRISL BENELUX NV |
14. |
JABBER IBN HAYAN |
15. |
CENTER ZA JEDRSKE RAZISKAVE KARAJ (KARAJ NUCLEAR RESEARCH CENTRE) |
16. |
KAVOSHYAR COMPANY |
17. |
LEILABADI, Ali Hajinia |
18. |
MESBAH ENERGY COMPANY |
19. |
MODERN INDUSTRIES TECHNIQUE COMPANY |
20. |
MOHAJERANI, Hamid-Reza |
21. |
MOHAMMADI, Jafar |
22. |
MONAJEMI, Ehsan |
23. |
NOBARI, Houshang |
24. |
NOVIN ENERGY COMPANY |
25. |
JEDRSKI RAZISKOVALNI CENTER ZA KMETIJSTVO IN MEDICINO (NUCLEAR RESEARCH CENTER FOR AGRICULTURE AND MEDICINE) |
26. |
PARS TRASH COMPANY |
27. |
PISHGAM (PIONEER) ENERGY INDUSTRIES |
28. |
QANNADI, Mohammad |
29. |
RAHIMI, Amir |
30. |
RAHIQI, Javad |
31. |
RASHIDI, Abbas |
32. |
SABET, M. Javad Karimi |
33. |
SAFDARI, Seyed Jaber |
34. |
SOLEYMANI, Ghasem |
35. |
SOUTH SHIPPING LINE IRAN (SSL) |
36. |
TAMAS COMPANY“ |
PRILOGA IV
„PRILOGA VI
SEZNAM OSEB IN SUBJEKTOV IZ ČLENA 26(5)
1. |
ACENA SHIPPING COMPANY LIMITED |
2. |
ADVANCE NOVEL |
3. |
AGHAJARI OIL & GAS PRODUCTION COMPANY |
4. |
AGHAZADEH, Reza |
5. |
AHMADIAN, Mohammad |
6. |
AKHAVAN-FARD, Massoud |
7. |
ALPHA EFFORT LTD |
8. |
ALPHA KARA NAVIGATION LIMITED |
9. |
ALPHA NARI NAVIGATION LIMITED |
10. |
ARIAN BANK |
11. |
ARVANDAN OIL & GAS COMPANY |
12. |
ASHTEAD SHIPPING COMPANY LTD |
13. |
ASPASIS MARINE CORPORATION |
14. |
ASSA CORPORATION |
15. |
ASSA CORPORATION LTD |
16. |
ATLANTIC INTERMODAL |
17. |
AVRASYA CONTAINER SHIPPING LINES |
18. |
AZARAB INDUSTRIES |
19. |
AZORES SHIPPING COMPANY ALIAS AZORES SHIPPING FZE LLC |
20. |
BANCO INTERNACIONAL DE DESARROLLO CA |
21. |
BANK KARGOSHAE |
22. |
BANK MELLAT |
23. |
BANK MELLI IRAN INVESTMENT COMPANY |
24. |
BANK MELLI IRAN ZAO |
25. |
BANK MELLI PRINTING AND PUBLISHING COMPANY |
26. |
BANK MELLI |
27. |
BANK OF INDUSTRY AND MINE |
28. |
BANK REFAH KARGARAN |
29. |
BANK TEJARAT |
30. |
BEST PRECISE LTD |
31. |
BETA KARA NAVIGATION LTD |
32. |
BIIS MARITIME LIMITED |
33. |
BIS MARITIME LIMITED |
34. |
RAZISKOVALNI CENTER BONAB (BONAB RESEARCH CENTER) |
35. |
BRAIT HOLDING SA |
36. |
BRIGHT JYOTI SHIPPING |
37. |
BRIGHT SHIP FZC |
38. |
BUSHEHR SHIPPING COMPANY LIMITED |
39. |
BYFLEET SHIPPING COMPANY LTD |
40. |
CEMENT INVESTMENT AND DEVELOPMENT COMPANY |
41. |
CENTRAL BANK OF IRAN |
42. |
CHAPLET SHIPPING LIMITED |
43. |
COBHAM SHIPPING COMPANY LTD |
44. |
CONCEPT GIANT LTD |
45. |
COOPERATIVE DEVELOPMENT BANK |
46. |
CRYSTAL SHIPPING FZE |
47. |
DAJMAR, Mohammad Hossein |
48. |
DAMALIS MARINE CORPORATION |
49. |
DARYA CAPITAL ADMINISTRATION GMBH |
50. |
DARYA DELALAN SEFID KHAZAR SHIPPING COMPANY |
51. |
DELTA KARA NAVIGATION LTD |
52. |
DELTA NARI NAVIGATION LTD |
53. |
DIAMOND SHIPPING SERVICES |
54. |
DORKING SHIPPING COMPANY LTD |
55. |
EAST OIL & GAS PRODUCTION COMPANY |
56. |
EDBI EXCHANGE COMPANY |
57. |
EDBI STOCK BROKERAGE COMPANY |
58. |
EFFINGHAM SHIPPING COMPANY LTD |
59. |
EIGHTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
60. |
EIGHTH OCEAN GMBH & CO. KG |
61. |
ELBRUS LTD |
62. |
ELCHO HOLDING LTD |
63. |
ELEGANT TARGET DEVELOPMENT LIMITED |
64. |
ELEVENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
65. |
ELEVENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
66. |
EMKA COMPANY |
67. |
EPSILON NARI NAVIGATION LTD |
68. |
E-SAIL A.K.A.E-SAIL SHIPPING COMPANY |
69. |
ETA NARI NAVIGATION LTD |
70. |
ETERNAL EXPERT LTD. |
71. |
EUROPÄISCH-IRANISCHE HANDELSBANK |
72. |
EXPORT DEVELOPMENT BANK OF IRAN |
73. |
FAIRWAY SHIPPING |
74. |
FAQIHIAN, dr. Hoseyn |
75. |
FARNHAM SHIPPING COMPANY LTD |
76. |
FASIRUS MARINE CORPORATION |
77. |
FATSA |
78. |
FIFTEENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
79. |
FIFTEENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
80. |
FIFTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
81. |
FIFTH OCEAN GMBH & CO. KG |
82. |
FIRST ISLAMIC INVESTMENT BANK |
83. |
FIRST OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
84. |
FIRST OCEAN GMBH & CO. KG |
85. |
FIRST PERSIAN EQUITY FUND |
86. |
FOURTEENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
87. |
FOURTEENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
88. |
FOURTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
89. |
FOURTH OCEAN GMBH & CO. KG |
90. |
FUTURE BANK BSC |
91. |
GACHSARAN OIL & GAS COMPANY |
92. |
GALLIOT MARITIME INCORPORATION |
93. |
GAMMA KARA NAVIGATION LTD |
94. |
GIANT KING LIMITED |
95. |
GOLDEN CHARTER DEVELOPMENT LTD. |
96. |
GOLDEN SUMMIT INVESTMENTS LTD. |
97. |
GOLDEN WAGON DEVELOPMENT LTD. |
98. |
GOLPARVAR, Gholam Hossein |
99. |
GOMSHALL SHIPPING COMPANY LTD |
100. |
GOOD LUCK SHIPPING COMPANY LLC |
101. |
GRAND TRINITY LTD. |
102. |
GREAT EQUITY INVESTMENTS LTD. |
103. |
GREAT METHOD LTD |
104. |
GREAT PROSPECT INTERNATIONAL LTD. |
105. |
HAFIZ DARYA SHIPPING LINES |
106 |
HARVEST SUPREME LTD. |
107. |
HARZARU SHIPPING |
108. |
HELIOTROPE SHIPPING LIMITED |
109. |
HELIX SHIPPING LIMITED |
110. |
HK INTERTRADE COMPANY LTD |
111. |
HONG TU LOGISTICS PRIVATE LIMITED |
112. |
HORSHAM SHIPPING COMPANY LTD |
113. |
IFOLD SHIPPING COMPANY LIMITED |
114. |
INDUS MARITIME INCORPORATION |
115. |
INDUSTRIAL DEVELOPMENT & RENOVATION ORGANIZATION |
116. |
INSIGHT WORLD LTD |
117. |
INTERNATIONAL SAFE OIL |
118. |
IOTA NARI NAVIGATION LIMITED |
119. |
IRAN FUEL CONSERVATION ORGANIZATION |
120. |
IRAN INSURANCE COMPANY |
121. |
IRANIAN OFFSHORE ENGINEERING & CONSTRUCTION CO |
122. |
IRANIAN OIL COMPANY LIMITED |
123. |
IRANIAN OIL PIPELINES AND TELECOMMUNICATIONS COMPANY (IOPTC) |
124. |
IRANIAN OIL TERMINALS COMPANY |
125. |
IRANO MISR SHIPPING COMPANY |
126. |
IRINVESTSHIP LTD |
127. |
IRISL (MALTA) LTD |
128. |
IRISL EUROPE GMBH |
129. |
IRISL MARINE SERVICES AND ENGINEERING COMPANY |
130. |
IRISL MARITIME TRAINING INSTITUTE |
131. |
IRITAL SHIPPING SRL |
132. |
ISI MARITIME LIMITED |
133. |
ISIM AMIN LIMITED |
134. |
ISIM ATR LIMITED |
135. |
ISIM OLIVE LIMITED |
136. |
ISIM SAT LIMITED |
137. |
ISIM SEA CHARIOT LTD |
138. |
ISIM SEA CRESCENT LTD |
139. |
ISIM SININ LIMITED |
140.. |
ISIM TAJ MAHAL LTD |
141. |
ISIM TOUR COMPANY LIMITED |
142. |
ISLAMIC REPUBLIC OF IRAN SHIPPING LINES |
143. |
JACKMAN SHIPPING COMPANY |
144. |
KALA NAFT |
145. |
KALAN KISH SHIPPING COMPANY LTD |
146. |
KAPPA NARI NAVIGATION LTD |
147. |
KARA SHIPPING AND CHARTERING GMBH |
148. |
KAROON OIL & GAS PRODUCTION COMPANY |
149. |
KAVERI MARITIME INCORPORATION |
150. |
KAVERI SHIPPING LLC |
151. |
KEY CHARTER DEVELOPMENT LTD. |
152. |
KHALILIPOUR, Said Esmail |
153. |
KHANCHI, Ali Reza |
154. |
KHAZAR EXPL & PROD CO |
155. |
KHAZAR SHIPPING LINES |
156. |
KHEIBAR COMPANY |
157. |
KING PROSPER INVESTMENTS LTD. |
158. |
KINGDOM NEW LTD |
159. |
KINGSWOOD SHIPPING COMPANY LIMITED |
160. |
KISH SHIPPING LINE MANNING COMPANY |
161. |
LAMBDA NARI NAVIGATION LIMITED |
162. |
LANCING SHIPPING COMPANY LIMITED |
163. |
LOGISTIC SMART LTD |
164. |
LOWESWATER LTD |
165. |
MACHINE SAZI ARAK |
166. |
MAGNA CARTA LIMITED |
167. |
MALSHIP SHIPPING AGENCY |
168. |
MARBLE SHIPPING LIMITED |
169. |
MAROUN OIL & GAS COMPANY |
170. |
MASJED-SOLEYMAN OIL & GAS COMPANY |
171. |
MASTER SUPREME INTERNATIONAL LTD. |
172. |
MAZANDARAN CEMENT COMPANY |
173. |
MEHR CAYMAN LTD. |
174. |
MELLAT BANK SB CJSC |
175. |
MELLI AGROCHEMICAL COMPANY PJS |
176. |
MELLI BANK PLC |
177 |
MELLI INVESTMENT HOLDING INTERNATIONAL |
178. |
MELODIOUS MARITIME INCORPORATION |
179. |
METRO SUPREME INTERNATIONAL LTD. |
180. |
MIDHURST SHIPPING COMPANY LIMITED (MALTA) |
181. |
MILL DENE LTD |
182. |
MINISTRSTVO ZA ENERGIJO (MINISTRY OF ENERGY) |
183. |
MINISTRSTVO ZA NAFTO (MINISTRY OF PETROLEUM) |
184. |
MODALITY LTD |
185. |
MODERN ELEGANT DEVELOPMENT LTD. |
186. |
MOUNT EVEREST MARITIME INCORPORATION |
187. |
NAFTIRAN INTERTRADE COMPANY |
188. |
NAFTIRAN INTERTRADE COMPANY SRL |
189. |
NAMJOO, Majid |
190. |
NARI SHIPPING AND CHARTERING GMBH & CO. KG |
191. |
NARMADA SHIPPING |
192. |
NATIONAL IRANIAN DRILLING COMPANY |
193. |
NATIONAL IRANIAN GAS COMPANY |
194. |
NATIONAL IRANIAN OIL COMPANY |
195. |
NATIONAL IRANIAN OIL COMPANY NEDERLAND (A.K.A.: NIOC NETHERLANDS REPRESENTATION OFFICE) |
196. |
NATIONAL IRANIAN OIL COMPANY PTE LTD |
197. |
NATIONAL IRANIAN OIL COMPANY, INTERNATIONAL AFFAIRS LIMITED |
198. |
NATIONAL IRANIAN OIL ENGINEERING AND CONSTRUCTION COMPANY (NIOEC) |
199. |
NATIONAL IRANIAN OIL PRODUCTS DISTRIBUTION COMPANY (NIOPDC) |
200. |
NATIONAL IRANIAN OIL REFINING AND DISTRIBUTION COMPANY |
201. |
NATIONAL IRANIAN TANKER COMPANY |
202. |
NEUMAN LTD |
203. |
NEW DESIRE LTD |
204. |
NEW SYNERGY |
205. |
NEWHAVEN SHIPPING COMPANY LIMITED |
206. |
NINTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
207. |
NINTH OCEAN GMBH & CO. KG |
208. |
NOOR AFZA GOSTAR |
209. |
NORTH DRILLING COMPANY |
210. |
NUCLEAR FUEL PRODUCTION AND PROCUREMENT COMPANY |
211. |
OCEAN CAPITAL ADMINISTRATION GMBH |
212. |
OCEAN EXPRESS AGENCIES PRIVATE LIMITED |
213. |
ONERBANK ZAO |
214. |
OXTED SHIPPING COMPANY LIMITED |
215. |
PACIFIC SHIPPING |
216. |
PARS SPECIAL ECONOMIC ENERGY ZONE |
217. |
PARTNER CENTURY LTD |
218. |
PEARL ENERGY COMPANY LTD |
219. |
PEARL ENERGY SERVICES, SA |
220. |
PERSIA INTERNATIONAL BANK PLC |
221. |
PETRO SUISSE |
222. |
PETROIRAN DEVELOPMENT COMPANY LTD |
223. |
PETROLEUM ENGINEERING & DEVELOPMENT COMPANY |
224. |
PETROPARS INTERNATIONAL FZE |
225. |
PETROPARS IRAN COMPANY |
226. |
PETROPARS LTD. |
227. |
PETROPARS OILFIELD SERVICES COMPANY |
228. |
PETROPARS UK LIMITED |
229. |
PETWORTH SHIPPING COMPANY LIMITED |
230. |
POST BANK OF IRAN |
231. |
POWER PLANTS' EQUIPMENT MANUFACTURING COMPANY (SAAKHTE TAJHIZATE NIROOGAHI) |
232. |
PROSPER METRO INVESTMENTS LTD |
233. |
RASTKHAH, Engineer Naser |
234. |
REIGATE SHIPPING COMPANY LIMITED |
235. |
RAZISKOVALNI INŠTITUT ZA JEDRSKO ZNANOST IN TEHNOLOGIJO (RESEARCH INSTITUTE OF NUCLEAR SCIENCE & TECHNOLOGY) |
236. |
REZVANIANZADEH, Mohammad Reza |
237. |
RISHI MARITIME INCORPORATION |
238. |
SACKVILLE HOLDINGS LTD |
239. |
SAFIRAN PAYAM DARYA SHIPPING COMPANY |
240. |
SALEHI, Ali Akbar |
241. |
SANFORD GROUP |
242. |
SANTEXLINES |
243. |
SECOND OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
244. |
SECOND OCEAN GMBH & CO. KG |
245. |
SEIBOW LOGISTICS LIMITED |
246. |
SEVENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
247. |
SEVENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
248. |
SHALLON LTD |
249. |
SHEMAL CEMENT COMPANY |
250. |
SHINE STAR LIMITED |
251. |
SHIPPING COMPUTER SERVICES COMPANY |
252. |
SILVER UNIVERSE INTERNATIONAL LTD. |
253. |
SINA BANK |
254. |
SINO ACCESS HOLDINGS |
255. |
SINOSE MARITIME |
256. |
SISCO SHIPPING COMPANY LTD |
257. |
SIXTEENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
258. |
SIXTEENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
259. |
SIXTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
260. |
SIXTH OCEAN GMBH & CO. KG |
261. |
SMART DAY HOLDINGS LTD |
262. |
SOLTANI, Behzad |
263. |
SORINET COMMERCIAL TRUST (SCT) |
264. |
SOROUSH SARAMIN ASATIR |
265. |
SOUTH WAY SHIPPING AGENCY CO. LTD |
266. |
SOUTH ZAGROS OIL & GAS PRODUCTION COMPANY |
267. |
SPARKLE BRILLIANT DEVELOPMENT LIMITED |
268. |
SPRINGTHORPE LIMITED |
269. |
STATIRA MARITIME INCORPORATION |
270. |
SUREH (PODJETJE ZA GORIVO ZA JEDRSKE REAKTORJE) |
271. |
SYSTEM WISE LTD |
272. |
TAMALARIS CONSOLIDATED LTD |
273. |
TENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
274. |
TENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
275. |
TEU FEEDER LIMITED |
276. |
THETA NARI NAVIGATION |
277. |
THIRD OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
278. |
THIRD OCEAN GMBH & CO. KG |
279. |
THIRTEENTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
280. |
THIRTEENTH OCEAN GMBH & CO. KG |
281. |
TOP GLACIER COMPANY LIMITED |
282. |
TOP PRESTIGE TRADING LIMITED |
283. |
TRADE CAPITAL BANK |
284. |
TRADE TREASURE |
285. |
TRUE HONOUR HOLDINGS LTD |
286. |
TULIP SHIPPING INC |
287. |
TWELFTH OCEAN ADMINISTRATION GMBH |
288. |
TWELFTH OCEAN GMBH & CO. KG |
289. |
UNIVERSAL TRANSPORTATION LIMITATION UTL |
290. |
VALFAJR 8TH SHIPPING LINE |
291. |
WEST OIL & GAS PRODUCTION COMPANY |
292. |
WESTERN SURGE SHIPPING COMPANY LIMITED |
293. |
WISE LING SHIPPING COMPANY LIMITED |
294. |
ZANJANI, Babak |
295. |
ZETA NERI NAVIGATION“ |