ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 266

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 58
13. oktober 2015


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) 2015/1828 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

1

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah

3

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1830 z dne 8. julija 2015 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

9

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 z dne 7. oktobra 2015 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah

14

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/1832 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe eritritola (E 968) kot ojačevalca arome v aromatiziranih pijačah z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja ( 1 )

27

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1833 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

29

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1834 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

53

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije

55

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2015/1836 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji

75

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2015/1837 z dne 12. oktobra 2015 o podpori Unije dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev njenih zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

83

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2015/1838 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2013/391/SZVP za podporo pri praktičnem izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev

96

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/1


UREDBA SVETA (EU) 2015/1828

z dne 12. oktobra 2015

o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (1),

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 (2) uveljavlja večino ukrepov, predvidenih v Sklepu 2013/255/SZVP.

(2)

Svet je 12. oktobra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1836 (3) o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP. Sklep (SZVP) 2015/1836 določa merila za uvrstitev oseb, subjektov in organov na seznam v prilogah I in II k navedenemu sklepu. Razlogi za te uvrstitve na seznam so navedeni v uvodnih izjavah Sklepa (SZVP) 2015/1836 in Sklepa 2013/255/SZVP.

(3)

Ukrepi za zamrznitev sredstev spadajo na področje uporabe Pogodbe in zato zlasti za zagotovitev njihove enotne uporabe s strani gospodarskih subjektov v vseh državah članicah je treba ukrepati na ravni Unije zaradi izvajanja navedenih ukrepov.

(4)

Uredbo (EU) št. 36/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 36/2012 se spremeni:

1.

členu 15 se dodata naslednja odstavka:

„1a.   Seznam iz Priloge II vsebuje fizične ali pravne osebe, subjekte in organe, za katere je Svet v skladu s členom 28(2) Sklepa Sveta 2013/255/SZVP (4) določil, da spadajo v eno izmed naslednjih kategorij:

(a)

v Siriji delujoči vodilni sirski poslovneži;

(b)

člani družin Assad ali Makhlouf;

(c)

ministri sirske vlade na položaju po maju 2011;

(d)

člani sirske vojske s činom ‚polkovnik‘ ali z enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;

(e)

pripadniki sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;

(f)

pripadniki z režimom povezanih milic;

(g)

osebe, subjekti, enote, agencije, organi ali institucije, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,

in z njimi povezane fizične ali pravne osebe in subjekte, in za katere se člen 21 te uredbe ne uporablja.

1b.   Osebe, subjekti in organi iz ene od kategorij iz odstavka 1a se ne uvrstijo ali ohranijo na seznamu oseb, subjektov in organov iz Priloge II, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne predstavljajo realnega tveganja za izogibanje.

(4)  Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).“;"

2.

člen 32(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Svet o svoji odločitvi o uvrstitvi na seznam iz odstavka 1 tega člena, vključno z razlogi zanjo, obvesti zadevno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, ali preko objave obvestila, s čimer taki osebi, subjektu ali organu omogoči, da poda svoje mnenje. Zlasti kadar je na seznam uvrščena oseba, subjekt ali organ iz Priloge II na podlagi dejstva, da spadajo v eno od kategorij oseb, subjektov ali organov iz člena 15(1a), lahko oseba, subjekt ali organ predloži dokaze in mnenje o razlogih za to, da kljub temu, da spadajo v tako kategorijo, menijo, da je njihova določitev neupravičena.“;

3.

naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov iz členov 14, 15(1)(a) in 15(1a)“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 12. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  UL L 147, 1.6.2013, str. 14.

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (UL L 16, 19.1.2012, str. 1).

(3)  Sklep Sveta (SZVP) 2015/1836 z dne 12. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (glej stran 75 tega Uradnega lista).


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/3


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1829

z dne 23. aprila 2015

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (1), in zlasti člena 7(2), člena 11(1), drugega pododstavka člena 13(1) ter člena 15(8) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2), ter zlasti člena 64(6)(a) in člena 66(3)(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1144/2014 je razveljavila Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 (3) in določila nova pravila, v skladu s katerimi se lahko ukrepi za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov in nekaterih živil iz kmetijskih proizvodov, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije.

(2)

Pravila, določena v tej uredbi, zadevajo zlasti enostavne programe, ki jih upravljajo države članice. Pri multiprogramih, ki jih neposredno upravlja Komisija, bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Vendar pa bi se pogoji iz člena 1 te uredbe, v skladu s katerimi lahko organizacija predlagateljica predloži program, morali uporabljati za multiprograme in tudi enostavne programe.

(3)

Člen 7 Uredbe (EU) št. 1144/2014 določa seznam organizacij predlagateljic. Treba je določiti, pod kakšnimi pogoji lahko vsaka kategorija organizacij predlagateljic predloži predlog za program za informiranje in promocijo, ki ga sofinancira Unija. Za zagotovitev reprezentativnosti organizacij predlagateljic za zadevni sektor je treba določiti potrebno raven reprezentativnosti. Če je mogoče, se uporabi preprosto pravilo večinske reprezentativnosti sektorja.

(4)

Cilj ukrepov za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, bi moral biti odprtje novih trgov v tretjih državah, izvajati pa bi jih moral širši krog organizacij. Za okrepitev konkurence in zagotovitev čim širšega dostopa do promocijske sheme Unije bi bilo treba določiti pravila, s katerimi se zagotovi, da organizacija ne prejme pomoči za isti program za promocijo več kot dvakrat zapored.

(5)

Da bi se izbrali organi, odgovorni za izvajanje enostavnih programov, morajo organizacije predlagateljice zagotoviti najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Pri tem se morajo izogibati kakršnemu koli navzkrižju interesov. Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), se bodo uporabljala pravila iz te direktive, prenesena v nacionalno zakonodajo.

(6)

Promocijska shema Unije bi morala dopolniti in okrepiti sheme, ki jih vodijo države članice, in se osredotočiti na sporočilo Unije. V zvezi s tem bi ukrepi za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, morali odražati posebno razsežnost Unije, za katero je treba določiti ustrezna merila.

(7)

Do zdaj so se organizacije predlagateljice v skoraj dveh tretjinah programov, ki se izvajajo na notranjem trgu, osredotočale samo na državo članico organizacije predlagateljice. Poleg tega je poreklo proizvodov pod določenimi pogoji zdaj lahko vidno v informacijskem in promocijskem gradivu. Za zagotovitev resnične dodane vrednosti Unije bi morali razširiti ciljne trge programov, ki jih sofinancira Unija in se izvajajo na notranjem trgu, ne pa jih omejiti na državo članico organizacije predlagateljice, razen če programi širijo sporočilo o evropskih shemah kakovosti ali dobrih prehranjevalnih praksah v skladu z belo knjigo Evropske komisije o strategiji glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (6).

(8)

Da bi se preprečilo prekrivanje z ukrepi za promocijo, financiranimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), je treba iz financiranja v skladu s to uredbo izključiti programe, ki imajo samo lokalni vpliv, in dati prednost obsežnim programom, ki se bodo izvajali predvsem na notranjem trgu v več državah članicah.

(9)

Ukrepi za informiranje in promocijo, ki jih sofinancira Unija, ne bi smeli biti usmerjeni v blagovne znamke ali označbe o poreklu, pač pa bi morali širiti sporočilo Unije. V zvezi s tem bi ukrepi za informiranje in promocijo na notranjem trgu, ki zajemajo sheme iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, morali širiti sporočilo o značilnostih ali jamstvih, ki jih zagotavljajo te sheme, zlasti pa bi moral biti njihov cilj povečati ozaveščenost in prepoznavnost shem kakovosti Unije.

(10)

Za obveščenost potrošnikov bi bilo treba določiti, da morajo imeti vse informacije o zdravstvenih učinkih proizvoda priznano znanstveno podlago in biti v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali pa jih morajo sprejeti nacionalni organi, pristojni za področje javnega zdravja, kjer se izvajajo dejavnosti.

(11)

Glede na specifično naravo ukrepov za promocijo bi bilo treba določiti pravila o upravičenosti stroškov, ki jih ima upravičenec pri izvajanju programa.

(12)

Enostavne programe bi bilo treba financirati na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013. Člen 19(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (9) določa, da naj bi stroške, povezane z varščino, nosila stranka, ki daje varščino. V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 126(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki bi se morala uporabljati za multiprograme, bi morali biti stroški, povezani z jamstvom za predhodno financiranje, ki ga predloži upravičenec do nepovratnih sredstev, upravičeni do financiranja Unije. Za zagotovitev enakega obravnavanja enostavnih programov in multiprogramov, ki jih lahko predložijo iste organizacije predlagateljice, bi bilo treba določiti odstopanje od člena 19(4) Uredbe (EU) št. 907/2014 in dovoliti, da so stroški varščine upravičeni do financiranja Unije.

(13)

Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za boj proti goljufijam in hudim malomarnostim. V ta namen bi bilo treba določiti upravne kazni ob upoštevanju načel učinkovitosti, odvračilnosti in sorazmernosti. Upravne kazni iz te uredbe bi bilo treba obravnavati kot dovolj odvračilne za odvračanje od namernega neizpolnjevanja zahtev.

(14)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Uredbo Komisije (ES) št. 501/2008 (10) o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 razveljaviti. Vendar pa bi se morala še naprej uporabljati v zvezi s programi, ki so bili izbrani v skladu z njenimi določbami –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pogoji, v skladu s katerimi lahko organizacija predlagateljica predloži enostavni program ali multiprogram

1.   Organizacije predlagateljice iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 lahko predložijo predlog za program za informiranje in promocijo pod pogojem, da so reprezentativne za zadevni sektor ali proizvod, kot sledi:

(a)

trgovinska in medtrgovinska organizacija, ki je ustanovljena v državi članici ali na ravni Unije, kakor je določeno v členu 7(1)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

(i)

če predstavlja najmanj 50-odstotni delež števila proizvajalcev ali 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje zadevnega proizvoda(-ov) ali sektorja v zadevni državi članici ali na ravni Unije ali

(ii)

če država članica priznava medpanožno organizacijo v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ali v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(b)

skupina iz točke 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in iz člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se šteje za reprezentativno za ime, ki je zaščiteno na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 in jo zajema program, če predstavlja vsaj 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje proizvoda(-ov) z zaščitenim imenom;

(c)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor, če jo (ga) priznava država članica v skladu s členoma 154 ali 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali s členom 14 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(d)

organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 je v okviru programa reprezentativen za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja, z izjemo programov, ki se izvajajo po izgubi zaupanja potrošnikov.

2.   Z odstopanjem od točk (a)(i) in (b) odstavka 1 se lahko sprejmejo nižji pragovi, če organizacija predlagateljica v predloženem predlogu dokaže, da posebne okoliščine, vključno z dokazi o strukturi trga, upravičijo obravnavo organizacije predlagateljice kot reprezentativne za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor.

3.   Organizacija predlagateljica ima potrebne tehnične, finančne in strokovne sposobnosti za učinkovito izvajanje programa.

4.   Organizacija predlagateljica ne dobi podpore za programe za informiranje in promocijo za isti proizvod ali shemo, ki se izvajajo na istem geografskem trgu več kot dvakrat zapored.

Člen 2

Izbor organov, odgovornih za izvajanje enostavnih programov

1.   Organizacije predlagateljice morajo izbrati organe, odgovorne za izvajanje enostavnih programov, ki zagotavljajo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Pri tem morajo sprejeti vse ukrepe, s katerimi bodo preprečile, da bi bilo nepristransko in objektivno izvajanje programa ogroženo zaradi gospodarskega interesa, političnih ali nacionalnih razlogov, družinskih ali čustvenih vezi ali kakršnega koli drugega skupnega interesa (v nadaljnjem besedilu: navzkrižje interesov).

2.   Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU, mora izbrati organe, odgovorne za izvajanje enostavnih programov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki prenaša navedeno direktivo.

Člen 3

Upravičenost enostavnih programov

1.   Enostavni programi so upravičeni, če:

(a)

upoštevajo pravo Unije v zvezi z zadevnimi proizvodi in njihovim trženjem;

(b)

so velikega obsega, zlasti v smislu predvidenega merljivega čezmejnega vpliva. Na notranjem trgu to pomeni, da se bo program izvajal v najmanj dveh državah članicah s primernim deležem dodeljenih proračunskih sredstev, zlasti ob upoštevanju velikosti trga v vsaki zadevni državi članici, ali pa se bo izvajal v eni državi članici, če ta država članica ni država članica organizacij(-e) predlagateljic(-e). Ta zahteva ne velja za programe, ki širijo sporočilo o shemah kakovosti Unije iz člena 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014, in za programe, ki širijo sporočilo o dobrih prehranjevalnih praksah;

(c)

odražajo razsežnost Unije v smislu vsebine sporočila in vpliva ter zlasti zagotavljajo informacije o evropskih proizvodnih standardih, kakovosti in varnosti evropskih živil, evropskih prehranjevalnih praksah in kulturi, promovirajo podobo evropskih proizvodov na notranjem trgu in na mednarodnih trgih, širšo javnost in komercialna podjetja ozaveščajo o evropskih proizvodih in grafičnih znakih. To zlasti za program na notranjem trgu, ki zajema eno ali več shem iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, pomeni, da se v svojem glavnem sporočilu Unije osredotoča na to (te) shemo(-e). Eden ali več proizvodov v tem programu predstavlja shemo(-e) in mora ostati v ozadju glavnega sporočila Unije.

2.   Če sporočilo, ki ga prenaša program, poleg tega zadeva informacije o zdravstvenih učinkih, potem za to sporočilo velja, da:

(a)

je na notranjem trgu v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 ali ga je sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi članici, kjer se izvajajo dejavnosti;

(b)

ga je v tretjih državah sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi, kjer se izvajajo dejavnosti.

Člen 4

Stroški enostavnih programov, ki so upravičeni do financiranja Unije

1.   Stroški, upravičeni do financiranja Unije, so stroški, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

dejansko so nastali organizaciji predlagateljici med izvajanjem programa, razen stroškov v povezavi s končnimi poročili in oceno;

(b)

navedeni so v oceni celotnega proračuna programa;

(c)

potrebni so za izvajanje programa, ki je predmet sofinanciranja;

(d)

so določljivi in preverljivi ter zlasti zabeleženi v računovodskih izkazih organizacije predlagateljice in določeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi članici, kjer ima država članica svoj sedež;

(e)

ustrezajo zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;

(f)

so smotrni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

2.   Razpis za zbiranje predlogov iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 opredeli kategorije stroškov, ki so upravičeni do financiranja Unije.

Vendar pa so naslednje kategorije stroškov upravičene:

(a)

z odstopanjem od člena 19(4) Uredbe (EU) št. 907/2014 stroški v zvezi z vnaprejšnjim jamstvom, ki ga priskrbi banka ali finančna institucija in jo je položila organizacija predlagateljica, kadar se ta varščina zahteva v skladu s členom 15(6) Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)

stroški v povezavi z zunanjimi revizijami, kadar se take revizije zahtevajo za podporo zahtevam za plačilo;

(c)

stroški osebja, omejeni na plače, socialne prispevke in druge stroške, vključene v plačila osebja, zadolženega za izvajanje programa, ki izhajajo iz veljavne nacionalne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, stroški fizičnih oseb, ki delajo na podlagi neposredne pogodbe, sklenjene z organizacijo predlagateljico, ki ni pogodba o zaposlitvi, ali stroški fizičnih oseb, ki jih začasno napoti tretja oseba proti plačilu;

(d)

davek na dodano vrednost (DDV), če nacionalna zakonodaja o DDV ne omogoča njegovega vračila in če ga plača upravičenec, ki ni davčni nezavezanec po opredelitvi iz prvega pododstavka člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (14);

(e)

stroški študij za oceno rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo iz člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, ki jih izvede neodvisen in usposobljen zunanji organ.

3.   Posredne upravičene stroške se določi z uporabo pavšalne stopnje 4 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov osebja organizacije predlagateljice.

Člen 5

Upravne kazni v zvezi z enostavnimi programi

1.   V primeru nepravilnosti se organizaciji predlagateljici naloži upravna kazen v obliki plačila dvojnega zneska razlike med prvotno plačanim ali zahtevanim zneskom in dejansko dolgovanim zneskom.

2.   Organizaciji predlagateljici bo v primeru resne kršitve, zlasti ponavljanja nepravilnosti iz odstavka 1 ali resne kršitve njenih obveznosti v postopku izbora programov ali njihovih dejavnosti, odvzeta pravica do sodelovanja v ukrepih za informiranje in promocijo za obdobje treh let od datuma, ko je bila ugotovljena kršitev.

Člen 6

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 501/2008 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za programe, odobrene v skladu z njenimi določbami pred 1. decembrom 2015.

Člen 7

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2015 za predloge za programe, predložene od 1. decembra 2015 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 317, 4.11.2014, str. 56.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(4)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Direktiva 2004/18/ES se razveljavi z učinkom od 18. aprila 2016.

(6)  COM(2007) 279 final z dne 30. maja 2007.

(7)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(8)  Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L 404, 30.12.2006, str. 9).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 147, 6.6.2008, str. 3).

(11)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(12)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(13)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(14)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/9


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1830

z dne 8. julija 2015

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 75(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) so opredeljene fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode in mejne vrednosti za značilnosti olj se redno posodabljajo na podlagi mnenja strokovnjakov za kemijo in v skladu z opravljenim delom v Mednarodnem svetu za oljke (IOC).

(2)

Da se na ravni Unije zagotovi izvajanje najnovejših mednarodnih standardov, ki jih je določil Mednarodni svet za oljke, bi bilo treba prilagoditi spodnje mejne vrednosti za linolno kislino, določene v opombi k drugi tabeli v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2568/91. Poleg tega bi bilo treba sklicevanje na leto 2015 v časovnem razporedu za postopno zmanjšanje mejne vrednosti etilnega estra maščobnih kislin v ekstra deviškem oljčnem, določene v navedeni prilogi, nadomestiti s sklicevanjem na leto 2016.

(3)

Metoda za ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih, določena v Prilogi XXa k Uredbi (EGS) št. 2568/91, se ne uporablja več. Zato bi bilo treba opombo k prvi tabeli v Prilogi I k navedeni uredbi, ki se nanaša na navedeno metodo, črtati.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. julija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).


PRILOGA

PRILOGA I

ZNAČILNOSTI OLJČNEGA OLJA

Kategorija

Etilni estri maščobnih kislin (FAEE) (*)

Vsebnost kislin

(%) (*)

Peroksidno število

mEq O2/kg (*)

Voski

mg/kg (**)

2-gliceril monopalmitat

(%)

Stigmastadieni

mg/kg (1)

Razlika: ECN42 (HPLC) in ECN42

(teoretični izračun)

K232 (*)

K268 ali K270 (*)

Delta-K (*)

Organoleptična ocena

Mediana napake (Md) (*)

Organoleptična ocena

Mediana sadežnosti (Mf) (*)

1.

Ekstra deviško oljčno olje

FAEE ≤ 40 mg/kg (leto pridelave 2013–2014) (2)

FAEE ≤ 35 mg/kg (leto pridelave 2014–2016)

FAEE ≤ 30 mg/kg (leta pridelave po letu 2016)

≤ 0,8

≤ 20

C42 + C44 + C46 ≤ 150

≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 %

≤ 0,05

≤ |0,2|

≤ 2,50

≤ 0,22

≤ 0,01

Md = 0

Mf > 0

≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

2.

Deviško oljčno olje

≤ 2,0

≤ 20

C42 + C44 + C46 ≤ 150

≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 %

≤ 0,05

≤ |0,2|

≤ 2,60

≤ 0,25

≤ 0,01

Md ≤ 3,5

Mf > 0

≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

3.

Lampante oljčno olje

> 2,0

C40 + C42 + C44 + C46 ≤ 300 (3)

≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 %

≤ 0,50

≤ |0,3|

Md > 3,5 (4)

≤ 1,1, če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

4.

Rafinirano oljčno olje

≤ 0,3

≤ 5

C40 + C42 + C44 + C46 ≤ 350

≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 %

≤ |0,3|

≤ 1,10

≤ 0,16

≤ 1,1, če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

5.

Oljčno olje – mešanica rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja

≤ 1,0

≤ 15

C40 + C42 + C44 + C46 ≤ 350

≤ 0,9, če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14 %

≤ |0,3|

≤ 0,90

≤ 0,15

≤ 1,0, če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

6.

Surovo olje iz oljčnih tropin

C40 + C42 + C44 + C46 > 350 (5)

≤ 1,4

≤ |0,6|

7.

Rafinirano olje iz oljčnih tropin

≤ 0,3

≤ 5

C40 + C42 + C44 + C46 > 350

≤ 1,4

≤ |0,5|

≤ 2,00

≤ 0,20

8.

Olje iz oljčnih tropin

≤ 1,0

≤ 15

C40 + C42 + C44 + C46 > 350

≤ 1,2

≤ |0,5|

≤ 1,70

≤ 0,18


Kategorija

Sestava maščobnih kislin (6)

Vsota transizomerov oleinske kisline

(%)

Vsota transizomerov linolne in linolenske kisline

(%)

Sestava sterolov

Steroli skupaj

(mg/kg)

Eritrodiol in uvaol

(%) (**)

Miristinska

(%)

Linolenska

(%)

Arahidonska

(%)

Eikozanojska

(%)

Behenska

(%)

Lignocerinska

(%)

Holesterol

(%)

Brasikasterol

(%)

Kampesterol (7)

(%)

Stigmasterol

(%)

App betasitosterol (8)

(%) (**)

Delta-7- stigmastenol (7)

(%)

1.

Ekstra deviško oljčno olje

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,05

≤ 0,05

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

2.

Deviško oljčno olje

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,05

≤ 0,05

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

3.

Lampante oljčno olje

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,10

≤ 0,10

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5 (9)

4.

Rafinirano oljčno olje

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,30

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

5.

Oljčno olje – mešanica rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,30

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

6.

Surovo olje iz oljčnih tropin

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,30

≤ 0,20

≤ 0,20

≤ 0,10

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 2 500

> 4,5 (10)

7.

Rafinirano olje iz oljčnih tropin

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,30

≤ 0,20

≤ 0,40

≤ 0,35

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 800

> 4,5

8.

Olje iz oljčnih tropin

≤ 0,03

≤ 1,00

≤ 0,60

≤ 0,40

≤ 0,30

≤ 0,20

≤ 0,40

≤ 0,35

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

< kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 600

> 4,5

Opombe:

(a)

Rezultate analiz je treba navesti na enako število decimalnih mest natančno, kot je določeno za posamezno značilnost. Zadnjo števko v številki je treba povečati za ena, če je naslednja števka večja od 4.

(b)

Če samo ena značilnost ni v skladu z navedenimi vrednostmi, se lahko olje razvrsti v drugo kategorijo ali se označi kot neustrezno glede čistosti za namene te uredbe.

(c)

Značilnosti, ki so označene z zvezdico (*) in se nanašajo na kakovost olja, pomenijo: – da sta za lampante oljčno olje lahko ustrezni mejni vrednosti hkrati različni od navedenih vrednosti; – da je za deviška oljčna olja neupoštevanje samo ene od mejnih vrednosti vzrok za spremembo kategorije, vendar olje ostane razvrščeno v eno od kategorij deviških oljčnih olj.

(d)

Značilnosti, označene z dvema zvezdicama (**), pomenijo, da sta za vse vrste olja iz oljčnih tropin lahko obe ustrezni mejni vrednosti hkrati različni od navedenih vrednosti.

Dodatek

DREVO ODLOČANJA

Drevo odločanja za vsebnost kampesterola v deviških in ekstra deviških oljčnih oljih:

Image

Drugi parametri so skladni z mejnimi vrednostmi, določenimi v tej uredbi.

Drevo odločanja za vsebnost delta-7-stigmastenola v:

ekstra deviških in deviških oljčnih oljih

Image

Drugi parametri so skladni z mejnimi vrednostmi, določenimi v tej uredbi.

oljih iz oljčnih tropin (surovih in rafiniranih)

Image


(1)  Vsota izomerov, ki jih je mogoče (ali ne) ločiti s kapilarno kolono.

(2)  Mejna vrednost se nanaša na oljčna olja, proizvedena od 1. marca 2014.

(3)  Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov nižja ali enaka 350 mg/kg ali če je vsebnost eritrodiola in uvaola nižja ali enaka 3,5 %.

(4)  Mediana napake je lahko manjša ali enaka 3,5, mediana sadežnosti pa je lahko 0.

(5)  Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov višja od 350 mg/kg ter če je vsebnost eritrodiola in uvaola višja od 3,5 %.

(6)  Vsebnost drugih maščobnih kislin (%): palmitinske: 7,50–20,00; palmitoleinske: 0,30–3,50; heptadekanojske: ≤ 0,30; heptadecenojske: ≤ 0,30; stearinske: 0,50–5,00; oleinske: 55,00–83,00; linolne: 2,50–21,00.

(7)  Glej Dodatek k tej prilogi.

(8)  App betasitosterol: delta-5,23-stigmastadienol + klerosterol + beta-sitosterol + sitostanol + delta-5-avenasterol + delta-5,24-stigmastadienol.

(9)  Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov nižja ali enaka 350 mg/kg ali če je vsebnost eritrodiola in uvaola nižja ali enaka 3,5 %.

(10)  Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov višja od 350 mg/kg ali če je vsebnost eritrodiola in uvaola višja od 3,5 %.


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/14


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1831

z dne 7. oktobra 2015

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (1), ter zlasti člena 4(3), drugega pododstavka člena 13(2), drugega pododstavka člena 14(1) in člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1144/2014 je razveljavila Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 (2) in določa nova pravila o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah. Poleg tega Komisijo pooblašča za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Za zagotovitev nemotenega delovanja in enotne uporabe novega pravnega okvira je treba nekatera pravila sprejeti v obliki takih aktov. Navedeni akti bi morali nadomestiti Uredbo Komisije (ES) št. 501/2008 (3), razveljavljeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1829 (4).

(2)

Ukrepi za informiranje in promocijo ne bi smeli biti usmerjeni v poreklo. Kljub temu je v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 poreklo proizvodov mogoče navesti pod določenimi pogoji. Določiti bi bilo treba pravila zlasti za zagotovitev, da sklicevanje na poreklo ne oslabi glavnega sporočila Unije v programu.

(3)

Da bi se preprečilo kakršno koli tveganje zmede ciljne populacije glede razlike med splošno kampanjo, ki se nanaša na poreklo, in kampanjo, ki se nanaša na posebne proizvode, registrirane z zaščiteno geografsko označbo v skladu s shemami kakovosti Unije, bi moralo biti sklicevanje na poreklo omejeno samo na nacionalno poreklo. Kljub temu bi bilo ob upoštevanju seznama upravičenih shem iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014 treba omogočiti, da se za navedene posebne sheme poreklo navede drugače kot v nacionalnem smislu. Poleg tega bi bilo treba omogočiti navedbo nadnacionalnega porekla, kot je nordijsko, alpsko ali sredozemsko, ker je to v skladu z vseevropsko skupno referenco.

(4)

Ukrepi za informiranje in promocijo ne bi smeli biti usmerjeni v blagovne znamke. Kljub temu je v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 blagovne znamke proizvodov mogoče navesti pri nekaterih dejavnostih in pod določenimi pogoji. Prikaz blagovnih znamk bi moral biti omejen na predstavitve in pokušnje, torej na dejavnosti, ki so posebej zasnovane za povečanje prodaje, ter na ustrezno informacijsko in promocijsko gradivo, ki je prikazano med navedenimi posebnimi dejavnostmi. Treba bi bilo določiti pravila za zagotovitev, da je vsaka blagovna znamka vidna v enaki meri, njen grafični prikaz pa manjši kot prikaz glavnega sporočila Unije v kampanji. Da se značilnosti ukrepov, ki niso usmerjeni v blagovne znamke, ne spremenijo, bi bilo treba določiti pravila za zagotovitev, da so prikazane različne blagovne znamke, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, in da je površina, namenjena blagovnim znamkam, omejena na najvišji odstotek površine sporočila.

(5)

Uredba (EU) št. 1144/2014 organizacijam predlagateljicam omogoča izvajanje nekaterih delov njihovih programov. Določiti bi bilo treba pravila za uporabo navedenih določb.

(6)

Enostavni programi se izvajajo na podlagi deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), multiprogrami pa se financirajo na podlagi pravil neposrednega upravljanja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ista organizacija predlagateljica lahko izvaja enostavne programe in tudi multiprograme, zato bi se morala pravila za izvajanje obeh vrst programov čim manj razlikovati. V ta namen bi za enostavne programe morala veljati pravila, ki ustrezajo navedenim določbam Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o nepovratnih sredstvih za multiprograme, kot je na primer odsotnost zahteve, da se položi varščina za zagotovitev zadovoljive izvedbe pogodbe.

(7)

Države članice so odgovorne za pravilno izvajanje enostavnih programov, ki jih izbere Komisija. Treba bi bilo uvesti določbo o imenovanju nacionalnih organov, odgovornih za izvajanje te uredbe. Za zagotovitev enotnih pogojev bi bilo treba določiti pravila v zvezi s sklepanjem pogodb za izvajanje izbranih enostavnih programov. V ta namen bi morala Komisija državam članicam zagotoviti vzorec pogodbe in določiti bi se moral razumen rok za sklenitev pogodb. Glede na različne vrste ukrepov znotraj programa pa bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost v zvezi z začetkom izvajanja programa.

(8)

Organizacije predlagateljice in izvajalski organi bi morali biti v interesu dobrega finančnega poslovodenja zavezani, da hranijo dokumente in druga dokazila, ki so potrebni za dokazovanje pravilnega izvajanja programa in upravičenosti do financiranja prijavljenih stroškov s strani Unije.

(9)

Države članice bi morale nadzirati izvajanje enostavnih programov v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013. Prav tako bi se od njih moralo zahtevati, da odobrijo izbiro izvajalskega organa pred sklenitvijo pogodbe z zadevno organizacijo predlagateljico in preverijo vsako vlogo za plačila, preden se izvede kakršno koli plačilo. Razen vloge za izplačilo predplačila bi morale vse vloge za plačilo vključevati finančno poročilo o prijavi in opredelitvi upravičenih stroškov, ki jih je imela organizacija predlagateljica, poročilo o tehnični izvedbi programa in tudi poročilo o oceni za vloge za plačilo razlike.

(10)

Z namenom, da se poenostavi in zmanjša upravno breme, bi bilo treba obdobja, na katera se nanašajo vmesna poročila in ustrezne vloge za plačilo, omejiti na eno leto. Poleg tega bi bilo treba predložiti potrdilo o računovodskih izkazih, ki ga izda neodvisen in usposobljen revizor, kadar se zahteva povračilo določenih zneskov. Potrdilo bi moralo državam članicam dokazati upravičenost prijavljenih stroškov.

(11)

Uvesti bi bilo treba določbo glede predložitve uporabljenega gradiva državam članicam, vključno z vizualnim gradivom, da se jim omogoči preverjanje, ali je gradivo, pripravljeno v okviru izvajanja programa, v skladu s pravom Unije, kot je določeno v členu 14(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014, in zlasti, ali so se uporabile določbe v zvezi z glavnim sporočilom Unije, navajanjem porekla in prikazovanjem blagovnih znamk.

(12)

Za zagotovitev likvidnih sredstev organizacijam predlagateljicam bi bilo treba urediti izplačila predplačil. Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba zahtevati varščino za izplačilo predplačila. Ta varščina bi morala ostati v veljavi do plačila razlike, ko se potrdi predplačilo. Organizacije predlagateljice s sedežem v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč, se lahko soočajo s težavami pri zagotavljanju varščine za celotni znesek predplačila, zato bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki jim bo omogočala prejem predplačila v dveh delih.

(13)

Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba uvesti določbe, da predplačila in vmesna plačila ostanejo nižja od skupnega prispevka Unije z varnostnim pribitkom.

(14)

Glede na izkušnje bi bilo treba določiti vsebino pregledov na kraju samem, ki jih izvedejo države članice, ter zlasti njihovo pogostost, obseg in lokacijo. Zato je primerno zahtevati, da bi bilo treba za vsak program izvesti pregled na kraju samem vsaj enkrat med njegovim izvajanjem. Ob upoštevanju dejstva, da se informacijske in promocijske dejavnosti izvajajo v različnem času in da so pogosto časovno omejene, ter dejstva, da se nekateri programi izvajajo zunaj države članice organizacije predlagateljice ali zunaj Unije, bi bilo treba preglede na kraju samem izvajati v prostorih organizacij predlagateljic in po potrebi v prostorih izvajalskega organa.

(15)

V primeru neupravičenih plačil bi bilo treba obrestno mero uskladiti z ustrezno obrestno mero, ki se uporablja za multiprograme.

(16)

Za oceno učinkovitosti in uspešnosti programov za informiranje in promocijo bi bilo treba uvesti določbe za ustrezno spremljanje in ocenjevanje programov ter splošne uspešnosti promocijske politike s strani organizacij predlagateljic in tudi držav članic.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa izvedbena pravila za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 glede vidnosti porekla in blagovnih znamk v enostavnih programih in multiprogramih ter pravila, na podlagi katerih lahko organizacija predlagateljica izvaja nekatere dele enostavnega programa.

Prav tako določa posebna pravila za sklepanje pogodb, upravljanje, spremljanje in nadziranje enostavnih programov ter sistem kazalnikov za oceno vpliva programov za informiranje in promocijo.

POGLAVJE II

SKUPNE DOLOČBE ZA ENOSTAVNE PROGRAME IN MULTIPROGRAME

ODDELEK 1

Vidnost porekla

Člen 2

Splošne zahteve za navajanje porekla v vsem informacijskem in promocijskem gradivu

1.   Glavno sporočilo programa je sporočilo Unije in se ne osredotoča na določeno poreklo.

2.   Vsako navajanje porekla izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)

ne omejuje prostega pretoka kmetijskih in živilskih proizvodov v nasprotju s členom 34 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(b)

ne spodbuja potrošnikov k nakupu domačega blaga samo na podlagi njegovega porekla in se nanaša na posebne značilnosti proizvoda, ne pa samo na poreklo; ter

(c)

dopolnjuje glavno sporočilo Unije.

3.   Gradivo v zvezi s poreklom proizvoda, kot so slike, barve, simboli ali glasba, ne zakrije glavnega sporočila Unije v programu. Poreklo se navede na površini, ločeni od tiste, ki je namenjena glavnemu sporočilu Unije.

4.   Navedba porekla v informacijskem in promocijskem gradivu je omejena na vizualno gradivo. V avdiogradivu se poreklo ne navaja.

Člen 3

Posebno navajanje porekla v informacijskem in promocijskem gradivu iz točk (a) in (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014

1.   Navedba porekla v informacijskem in promocijskem gradivu iz točk (a) in (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se omeji na nacionalno poreklo, in sicer na ime države članice ali skupno nadnacionalno poreklo. Navedba porekla je eksplicitna ali implicitna.

2.   Izpolnjeni so pogoji iz točk (a) in (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 in upošteva se vidnost besedila ali simbola, vključno s slikami in splošno predstavitvijo, ki se nanaša na poreklo, v primerjavi s pomembnostjo besedila ali simbola, ki se nanaša na glavno sporočilo Unije v programu.

Člen 4

Navajanje porekla v informacijskem in promocijskem gradivu, ki se nanaša na sheme, upravičene v skladu s točkama (c) in (d) člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014

1.   Ukrepi za informiranje in promocijo, ki se nanašajo na sheme, upravičene v skladu s točko (c) člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, lahko navajajo imena najbolj oddaljenih regij v ustreznih grafičnih simbolih, če so izpolnjeni pogoji iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 179/2014 (7), in v z njimi povezanem vizualnem gradivu, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014.

2.   Z odstopanjem od člena 3(1) lahko ukrepi za informiranje in promocijo, ki se nanašajo na sheme, upravičene v skladu s točko (d) člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, katerih ime se nanaša na poreklo, navajajo navedeno posebno poreklo, če izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014.

ODDELEK 2

Vidnost blagovnih znamk

Člen 5

Splošne zahteve

1.   Blagovne znamke iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1144/2014 se razumejo kot blagovne znamke, kot so opredeljene v členih 4 in 66 Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 (8) ali v členu 2 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

2.   Blagovne znamke proizvodov organizacij predlagateljic, ki se promovirajo, so vidne samo na predstavitvah in pokušnjah.

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„predstavitve“ pomenijo vse načine predstavljanja prednosti proizvoda ali sheme morebitni stranki, da se spodbudi nakup proizvoda na sejmih ali poslovnih dogodkih in na spletnih mestih;

(b)

„pokušnje“ pomenijo vsako dejavnost, pri kateri lahko morebitna stranka pokusi proizvod na sejmih ali poslovnih dogodkih in prodajnih mestih.

3.   Blagovne znamke so lahko vidne tudi v informacijskem in promocijskem gradivu, ki se prikazuje ali deli med predstavitvami in pokušnjami.

4.   Organizacije predlagateljice, ki prikazujejo blagovne znamke, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

v vlogi za program utemeljijo, zakaj je navedba blagovnih znamk potrebna za doseganje ciljev kampanje, in potrdijo, da je prikaz blagovnih znamk omejen na predstavitve in pokušnje;

(b)

hranijo dokazila, da so imeli vsi člani zadevne organizacije predlagateljice enake možnosti za prikaz svojih blagovnih znamk;

(c)

zagotovijo, da:

(i)

so blagovne znamke prikazane skupaj na enako viden način, na površini, ločeni od tiste, ki je namenjena glavnemu sporočilu Unije;

(ii)

prikaz blagovnih znamk ne oslabi glavnega sporočila Unije;

(iii)

prikaz gradiva v zvezi z blagovnimi znamkami, kot so slike, barve, simboli, ne zakrije glavnega sporočila Unije;

(iv)

je prikaz blagovnih znamk razen v primeru elektronskih naprav in maskot omejen na vizualno gradivo, katerega format je manjši od formata glavnega sporočila Unije. V avdiogradivu se blagovnih znamk ne navaja.

Člen 6

Posebne zahteve

1.   Na predstavitvah in pokušnjah se blagovne znamke lahko prikažejo samo:

(a)

skupaj na plakatu, nameščenem na sprednjem delu stojnice ali enakovredni strukturi. Navedeni plakat ne presega 5 % celotne površine sprednjega dela stojnice ali enakovredne strukture; ali

(b)

posamično, na ločenih in enakih razstavnih strukturah na nevtralen in enak način, na sprednjem delu stojnice ali enakovredne strukture za vsako blagovno znamko. V navedenem primeru prikaz imena blagovne znamke ne presega 5 % celotne površine sprednjega dela razstavne strukture ali enakovredne strukture.

2.   Na spletnih mestih so blagovne znamke lahko prikazane samo skupaj na enega od naslednjih dveh načinov:

(a)

v pasici na dnu spletne strani, ki ne presega 5 % celotne površine spletne strani, vsaka blagovna znamka pa je manjša od emblema Unije, ki se nanaša na sofinanciranje Unije;

(b)

na namenski spletni strani, ki ni domača stran, na nevtralen in enak način za vsako blagovno znamko.

3.   V tiskanem gradivu, ki se deli na predstavitvah ali pokušnjah, so lahko blagovne znamke prikazane samo skupaj na enem delu na dnu strani, ki ne presega 5 % celotne površine navedene strani.

Člen 7

Število prikazanih blagovnih znamk

1.   Prikaže se najmanj pet blagovnih znamk.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko prikaže manj kot pet blagovnih znamk, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:

(a)

za proizvod ali shemo v programu obstaja manj blagovnih znamk iz države članice organizacije predlagateljice;

(b)

iz ustrezno utemeljenih razlogov ni bilo mogoče organizirati programa z več proizvodi ali državami, ki bi omogočal prikaz več blagovnih znamk.

3.   Organizacija predlagateljica ustrezno utemelji izpolnjevanje pogojev iz odstavka 2 in predloži vse potrebne dokumente, vključno z dokazili, da je bil vzpostavljen stik z drugimi organizacijami predlagateljicami in jim je zadevna organizacija predlagateljica predlagala, da skupaj oblikujejo program z več proizvodi ali državami, in razlogi, zakaj tak program ni bil oblikovan.

4.   Kadar je prikazanih manj kot pet blagovnih znamk, se uporabljajo pravila iz člena 6 in sorazmerno zmanjša površina, namenjena blagovnim znamkam.

Člen 8

Navajanje shem, upravičenih v skladu s točko (d) člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, ki so registrirane kot blagovna znamka

Kadar program zadeva shemo iz točke (d) člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se členi 5, 6 in 7 ne uporabljajo za imena in grafične znake tistih shem, ki so registrirane kot blagovne znamke.

POGLAVJE III

UPRAVLJANJE ENOSTAVNIH PROGRAMOV

ODDELEK 1

Izvajanje in financiranje programov

Člen 9

Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojne nacionalne organe, odgovorne za izvajanje te uredbe.

Komisiji sporočijo ime in popolne podatke imenovanih organov ter vse spremembe v zvezi s tem.

Komisija navedene informacije da na voljo javnosti na primeren način.

Člen 10

Sklepanje pogodb

1.   Takoj ko Komisija sprejme izvedbeni akt iz člena 11(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014, zadevnim državam članicam pošlje izvode izbranih programov.

2.   Države članice nemudoma obvestijo zadevne organizacije predlagateljice, ali so bile njihove vloge sprejete.

3.   Države članice sklenejo pogodbe za izvajanje programov z izbranimi organizacijami predlagateljicami v 90 koledarskih dneh od uradnega obvestila o aktu Komisije iz člena 11(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014, pod pogojem, da so bili izvajalski organi iz člena 13 navedene uredbe izbrani v skladu s postopkom iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829. Po tem roku se brez predhodne odobritve Komisije pogodbe ne morejo sklepati.

4.   Datum začetka izvajanja programa je prvi dan meseca, ki sledi datumu podpisa pogodbe. Datum začetka pa se lahko odloži za največ 6 mesecev, zlasti zato, da se upošteva sezonska narava proizvoda v programu ali udeležba na določenem dogodku ali sejmu.

5.   Države članice uporabljajo vzorce pogodb, ki jih zagotovi Komisija.

6.   Kadar je potrebno, lahko države članice spremenijo nekatere pogoje v vzorcih pogodb, da bodo skladni z njihovo nacionalno zakonodajo, če to ni v nasprotju z zakonodajo Unije.

Člen 11

Izvajanje programov s strani organizacij predlagateljic

Organizacija predlagateljica lahko sama izvaja nekatere dele enostavnega programa ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

organizacija predlagateljica ima vsaj tri leta izkušenj z izvajanjem ukrepov za informiranje in promocijo; ter

(b)

organizacija predlagateljica zagotovi, da strošek ukrepa, ki ga namerava sama izvesti, ne presega običajnih tržnih cen.

Člen 12

Obveznosti glede informacij in dokumentov

1.   Organizacije predlagateljice posodabljajo informacije in zadevne države članice obveščajo o dogodkih in okoliščinah, ki lahko bistveno vplivajo na izvajanje programa ali na finančne interese Unije.

2.   Organizacije predlagateljice in izvajalski organi hranijo dokumente in druga dokazila, ki dokazujejo ustrezno izvajanje programa in upravičenost prijavljenih stroškov, zlasti naslednje:

(a)

za dejanske stroške: ustrezne dokumente in druga dokazila, ki dokazujejo prijavljene stroške, kot so pogodbe, podizvajalske pogodbe, računi in računovodski izkazi. Prakse stroškovnega računovodstva in postopki notranjega kontroliranja omogočajo neposredno uskladitev prijavljenih zneskov, zneskov, knjiženih v njihovih računovodskih izkazih, ter zneskov, navedenih v dokazilih.

Organizacija predlagateljica in izvajalski organi v zvezi s stroški osebja vodijo časovno evidenco števila prijavljenih ur. Če zanesljivih časovnih evidenc, v katerih so navedene ure, opravljene na ukrepu, ni, lahko država članica sprejme drugačna dokazila o številu prijavljenih ur, če meni, da dajejo ustrezno zagotovilo.

Za osebe, ki delajo izključno na programu, se ne zahteva časovna evidenca, pač pa podpisana izjava, ki potrjuje, da zadevne osebe delajo izključno na ukrepu;

(b)

za stroške na podlagi pavšalne stopnje: ustrezne dokumente in druga dokazila o upravičenosti stroškov, na podlagi katerih se izračuna pavšalni znesek.

Člen 13

Izplačilo predplačila

1.   Organizacija predlagateljica lahko v 30 dneh od datuma podpisa pogodbe iz člena 10 vloži vlogo za predplačilo zadevni državi članici, skupaj z varščino iz odstavka 2 tega člena.

2.   Predplačilo se izplača pod pogojem, da organizacija predlagateljica položi varščino v višini zneska navedenega predplačila v korist države članice v skladu s poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (10).

3.   Predplačilo znaša največ 20 % najvišjega finančnega prispevka Unije v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1144/2014.

4.   Država članica izplača predplačilo v 30 dneh od datuma prejema varščine iz odstavka 2 ali v 30 dneh od datuma, ki je 10 dni pred začetkom izvajanja programa, pri čemer se upošteva poznejši datum.

5.   Predplačilo se potrdi ob plačilu razlike.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 5 tega člena lahko organizacije predlagateljice s sedežem v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s členom 15(3) Uredbe (EU) št. 1144/2014, vlogo za predplačilo vložijo v dveh delih. Vložniki, ki želijo izkoristiti to možnost, zaprosijo za prvi del svojega predplačila v roku iz odstavka 1 tega člena. Vloga za preostali del predplačila se lahko vloži šele, ko je potrjen prvi del predplačila.

Člen 14

Vloga za vmesna plačila

1.   Organizacija predlagateljica pošlje vloge za vmesno plačilo finančnih prispevkov Unije državam članicam v 60 dneh od datuma, ko je bilo zaključeno izvajanje enega leta programa, razen za zadnje leto izvajanja programa.

2.   Take vloge zajemajo upravičene stroške, ki so nastali v zadevnem letu, in priloženo vmesno poročilo, ki vključuje redno finančno poročilo in redno tehnično poročilo.

3.   Redno finančno poročilo iz odstavka 2 vključuje:

(a)

računovodski izkaz vsake organizacije predlagateljice s podrobnimi upravičenimi stroški, vključenimi v program, in s priloženo izjavo, ki potrjuje, da:

so predložene informacije popolne, zanesljive in resnične,

so prijavljeni stroški upravičeni v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829,

je stroške mogoče utemeljiti z ustreznimi dokumenti in dokazili, ki se predložijo na zahtevo ali v okviru pregledov iz te uredbe;

(b)

potrdilo o računovodskih izkazih odobrenega zunanjega revizorja za zadevno organizacijo predlagateljico, kadar finančni prispevek Unije k dejanskim stroškom programa znaša 750 000 EUR ali več in znesek finančnega prispevka Unije k dejanskim stroškom v obliki vmesnega plačila 325 000 EUR ali več. Potrdilo dokazuje upravičenost stroškov, predlaganih v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829, in skladnost z obveznostmi iz člena 12(2) te uredbe;

(c)

izvode ustreznih računov in dokazil, ki dokazujejo upravičenost stroškov, kadar se ne zahteva potrdilo iz točke (b).

4.   Redno tehnično poročilo iz odstavka 2 vključuje:

(a)

izvode vsega uporabljenega gradiva, tudi vizualnega, ki še ni bilo poslano državi članici;

(b)

opis dejavnosti v obdobju, na katerega se nanaša vmesno plačilo, pri katerem se uporabijo kazalniki učinka in rezultata programa iz člena 22; ter

(c)

utemeljitev morebitnih razlik med dejavnostmi, načrtovanimi v programu, njihovimi pričakovanimi učinki in rezultati ter tistimi, ki so bili dejansko izvedeni ali doseženi.

Člen 15

Vloga za plačilo razlike

1.   Organizacija predlagateljica pošlje vloge za plačilo razlike državi članici v 90 dneh od zaključka programa, za katerega je bila sklenjena pogodba iz člena 10.

2.   Vloga se šteje za sprejemljivo, če so ji priloženi končno vmesno poročilo, končno poročilo in študija z oceno rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo.

3.   Končno vmesno poročilo iz odstavka 2 zadeva zadnje leto izvajanja programa. Organizacije predlagateljice v svojih računovodskih izkazih potrdijo, da so bili prijavljeni vsi prejemki.

4.   Končno poročilo iz odstavka 2 vključuje:

(a)

končno finančno poročilo, ki ga je pripravila organizacija predlagateljica in vključuje končni zbirni računovodski izkaz s konsolidiranimi računovodskimi izkazi za vsa vmesna plačila in prikazom vseh nastalih odhodkov;

(b)

končno tehnično poročilo vključuje:

(i)

pregled izvedenih dejavnosti ter učinke in rezultate programa z uporabo kazalnikov iz člena 22; ter

(ii)

povzetek za objavo.

5.   Študijo z oceno rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo iz odstavka 2 opravi neodvisni zunanji organ. Ta organ uporabi kazalnike iz člena 22.

Člen 16

Plačila držav članic

1.   Vmesna plačila in predplačila iz členov 13 in 14 skupaj ne presegajo 90 % skupnega finančnega prispevka Unije v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1144/2014.

2.   Države članice izplačajo plačila iz členov 14 in 15 v 60 dneh od prejema vloge za plačilo, če so bili izvedeni vsi pregledi v skladu s to uredbo.

3.   Kadar so potrebni dodatni upravni pregledi ali pregledi na kraju samem iz členov 19 in 20, lahko država članica podaljša rok iz odstavka 2 tako, da obvesti organizacijo predlagateljico.

Člen 17

Zavrnitev neupravičenih stroškov in izterjava neupravičenih plačil

1.   Države članice ob vmesnem plačilu, končnem plačilu ali po teh plačilih zavrnejo vse stroške, ki se štejejo za neupravičene, zlasti po pregledih iz te uredbe.

2.   Organizacija predlagateljica povrne neupravičena plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja III Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (11).

Uporablja se obrestna mera iz člena 83(2)(b) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (12).

ODDELEK 2

Nadzor nad izvajanjem programov in obveščanje s strani držav članic

Člen 18

Pregledi postopka izbire izvajalskih organov

Pred podpisom pogodbe iz člena 10 države članice preverijo, ali so bili izvajalski organi izbrani v skladu z natečajnim postopkom iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829.

Člen 19

Upravni pregledi enostavnih programov

1.   Države članice v okviru upravnih pregledov sistematično preverjajo vloge za plačilo, zlasti poročila, ki so priložena k vlogam, in upravičenost stroškov v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829.

2.   Države članice zahtevajo dodatne informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne, in po potrebi izvedejo dodatne preglede, zlasti kadar:

(a)

zahtevana poročila niso bila predložena ali niso popolna;

(b)

upravni pregled potrdila o računovodskih izkazih ne zagotavlja zadostnega dokaza o upravičenosti stroškov v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829 in o skladnosti z obveznostmi iz člena 12(2) te uredbe; ali

(c)

obstaja dvom glede upravičenosti stroškov, prijavljenih v računovodskih izkazih.

Člen 20

Pregledi enostavnih programov na kraju samem

1.   Države članice izberejo vloge za plačilo, ki se pregledajo, na podlagi analize tveganja.

Izbor se opravi tako, da se zagotovijo pregledi na kraju samem za vse enostavne programe vsaj enkrat med njihovim izvajanjem v obdobju med prvim vmesnim plačilom in plačilom razlike.

2.   Pregledi na kraju samem zajemajo tehnične in računovodske preglede v prostorih organizacije predlagateljice in po potrebi izvajalskega organa. Države članice preverijo, ali:

(a)

so predložene informacije in dokumenti točni;

(b)

so bili stroški prijavljeni v skladu s členom 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829 in členom 12(2) te uredbe;

(c)

so bile izpolnjene vse obveznosti, določene v pogodbi iz člena 10;

(d)

so bile izpolnjene določbe členov 10 in 15 Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Brez poseganja v Uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 (13) države članice čim prej obvestijo Komisijo o kakršnih koli nepravilnostih, ki so bile odkrite med pregledi.

Pregledi na kraju samem se lahko omejijo na vzorec, ki zajema vsaj 30 % upravičenih stroškov. Tak vzorec je zanesljiv in reprezentativen.

Kadar se odkrije kakršna koli nepravilnost, država članica preveri vse dokumente v zvezi s prijavljenimi stroški ali pa se ekstrapolirajo rezultati vzorca.

3.   Države članice pripravijo poročilo o vsakem pregledu na kraju samem. V navedenem poročilu se jasno opredelijo obseg in rezultati izvedenih pregledov.

Člen 21

Obvestila Komisiji glede enostavnih programov

1.   Države članice v zvezi z vsemi plačili za enostavne programe vsako leto do 15. julija obvestijo Komisijo o podatkih za preteklo koledarsko leto o:

(a)

finančnem izvajanju in kazalnikih učinka iz člena 22;

(b)

vplivu programov, ki se ocenijo z uporabo sistema kazalnikov iz člena 22;

(c)

rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem, izvedenih v skladu s členoma 19 in 20.

2.   Tako obvestilo se pošlje po elektronski poti z uporabo tehničnih specifikacij za prenos podatkov, ki jih zagotovi Komisija.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Sistem kazalnikov za oceno vpliva programov za informiranje in promocijo.

1.   Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za ocenjevanje vpliva programov za informiranje in promocijo na podlagi sistema kazalnikov. Navedeni sistem vključuje naslednje tri vrste kazalnikov uspešnosti: kazalnike učinka, rezultata in vpliva.

(a)

Kazalniki učinka merijo stopnjo izvajanja dejavnosti, predvidenih v vsakem programu.

(b)

Kazalniki rezultata merijo neposredne in takojšnje učinke dejavnosti.

(c)

Kazalniki vpliva merijo koristi, ki presegajo takojšnje učinke.

2.   V vsakem predlogu za program za informiranje in promocijo, ki ga Komisiji predloži organizacija predlagateljica, je podrobno opredeljeno, kateri kazalniki iz vsake vrste kazalnikov uspešnosti bodo uporabljeni za ocenjevanje vpliva navedenega programa. Organizacija predlagateljica po potrebi uporabi kazalnike iz Priloge ali druge kazalnike, če lahko dokaže, da so navedeni kazalniki zaradi narave zadevnega programa ustreznejši.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. decembra 2015 za predloge za programe, predložene od 1. decembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 317, 4.11.2014, str. 56.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 3, 5.1.2008, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 147, 6.6.2008, str. 3).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (glej stran 3 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 179/2014 z dne 6. novembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede registra gospodarskih subjektov, zneska pomoči za trženje proizvodov izven regije njihove proizvodnje, grafičnega znaka, oprostitve od plačila uvoznih dajatev za določeno govedo ter financiranja določenih ukrepov, povezanih s posebnimi ukrepi za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 63, 4.3.2014, str. 3).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 24.3.2009, str. 1).

(9)  Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L 355, 15.12.2006, str. 56).


PRILOGA

Seznam kazalnikov za oceno vpliva programov za informiranje in promocijo iz člena 22

Sistem kazalnikov v zvezi z ukrepi, ki jih izvajajo organizacije predlagateljice v okviru programov za informiranje in promocijo, ne zajema nujno vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na učinke, rezultate in vpliv operativnega programa. V tem okviru je treba podatke, ki jih zagotavljajo kazalniki, razlagati v smislu količinskih in kakovostnih podatkov, ki so povezani z drugimi ključnimi dejavniki, ki prispevajo k uspehu ali neuspehu izvajanja programa.

1.

Kazalniki učinka vključujejo na primer:

število organiziranih dogodkov,

število televizijskih/radijskih spotov ali objavljenih tiskanih ali spletnih oglasov,

število sporočil za medije,

velikost ciljne skupine, v katero so usmerjene posebne dejavnosti (na primer število poklicnih strokovnjakov, na katere so bili naslovljeni reklamni letaki),

število naročnikov na elektronske biltene.

2.

Kazalniki rezultatov vključujejo na primer:

število poklicnih strokovnjakov/strokovnjakov/uvoznikov/potrošnikov, ki so sodelovali na dogodkih (kot so seminarji, delavnice, pokušnje itd.),

število poklicnih strokovnjakov/strokovnjakov/uvoznikov/potrošnikov, ki so jih dosegli televizijski/radijski spoti oziroma tiskani ali spletni oglasi,

število poklicnih strokovnjakov/strokovnjakov/uvoznikov/potrošnikov, ki so sodelovali na dogodkih in stopili v stik z organizacijami proizvajalcev/proizvajalci,

število neplačanih člankov, objavljenih v tiskanih medijih v obdobju, ki ga zajema poročilo informacijske kampanje,

število obiskovalcev spletnega mesta ali število oseb, ki so na strani v Facebooku kliknile „všeč mi je“,

vrednost medijskih izrezkov.

3.

Kazalniki vpliva vključujejo na primer:

trende prodaje v sektorju v letu po promocijskih kampanjah v regiji, kjer so potekale, v primerjavi s prejšnjim letom in v primerjavi s splošnimi trendi prodaje na zadevnem trgu,

trende potrošnje proizvoda v navedeni državi,

vrednost in obseg izvoza promoviranega proizvoda iz Unije,

spremembo tržnega deleža proizvodov Unije,

trend povprečne prodajne cene izvoženega proizvoda v državi, v kateri so potekale kampanje,

spremembo ravni prepoznavnosti grafičnih znakov shem kakovosti Unije,

spremembo podobe kakovostnih proizvodov Unije,

povečanje ozaveščenosti o bistveni vrednosti/drugih prednostih kmetijskih proizvodov Unije, kot so navedene v členu 3(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014,

povečanje zaupanja potrošnikov po izvedbi programa,

donosnost naložb.


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/27


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1832

z dne 12. oktobra 2015

o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe eritritola (E 968) kot ojačevalca arome v aromatiziranih pijačah z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) ter zlasti člena 10(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 so določeni seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Dne 28. maja 2014 je bil vložen zahtevek za odobritev uporabe eritritola (E 968) kot ojačevalca arome v aromatiziranih pijačah kategorije živil 14.1.4 iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. Zahtevek je bil pozneje dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Uporaba eritritola (E 968) se zahteva z namenom izboljšanja okusa in občutka v ustih pijač z zmanjšano energijsko vrednostjo in pijač brez dodanega sladkorja, in sicer tako, da bi imele podoben okus kot podobni sladkani proizvodi. Eritritol v majhnih količinah deluje kot ojačevalec arome ter prispeva k zmanjšanju neželenih okusov in dolgotrajnega okusa po sladkem, povezanih z uporabo zelo intenzivnih sladil v teh pijačah. Korist za potrošnike bi bila torej razpoložljivost pijač z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja boljšega okusa.

(5)

Znanstveni odbor za hrano je leta 2003 ugotovil, da je eritritol (E 968) varen za uporabo v živilih. Odobritev eritritola (E 968) s strani Unije še ne vključuje njegove uporabe v pijačah, ker je bilo v mnenju Znanstvenega odbora za hrano navedeno, da se pri zaužitju eritritola v pijačah lahko preseže prag, po katerem lahko deluje odvajalno, zlasti pri mladih potrošnikih.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 12. februarja 2015 izdala mnenje (3) o varnosti predlagane razširitve uporabe eritritola (E 968) kot aditiva za živila. Ugotovila je, da akutno enkratno zaužitje eritritola prek brezalkoholnih pijač z vsebnostjo največ 1,6 % ne bi vzbujalo pomislekov glede odvajalnega učinka. Ugotovitev Agencije temelji na podatkih, ki zajemajo oceno izpostavljenosti ob upoštevanju predlagane najvišje vsebnosti eritritola v brezalkoholnih pijačah, ki znaša 1,6 %, njegove pretekle uporabe, njegovih absorpcijskih značilnosti in pomanjkanja ugotovitev o škodljivih učinkih, vključno z odvajalnim učinkom, po izpostavljenosti tej snovi.

(7)

Zato je primerno odobriti uporabo eritritola (E 968) kot ojačevalca arome v aromatiziranih pijačah kategorije živil 14.1.4 iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 z najvišjo vsebnostjo 1,6 %.

(8)

Uredbo (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2)  Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1).

(3)  EFSA Journal 2015;13(3):4033.


PRILOGA

Del E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni:

(a)

v kategoriji živil 14.1.4: „Aromatizirane pijače“ se spremeni vnos za skupino I, aditivi:

 

„skupina I

aditivi

 

 

E 420, E 421, E 953, E 965, E 966 in E 967 se ne smejo uporabljati

E 968 se ne sme uporabljati, razen če je v tej kategoriji živil izrecno določeno drugače“

(b)

v kategoriji živil 14.1.4: „Aromatizirane pijače“ se za vnosom za E 962 vstavi naslednji vnos:

 

„E 968

eritritol

16 000

 

samo pijače z zmanjšano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja, samo kot ojačevalec arome“


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/29


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1833

z dne 12. oktobra 2015

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti točke (d) prvega in drugega odstavka člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) so opredeljene fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode se redno posodabljajo ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v Mednarodnem svetu za oljke (v nadaljnjem besedilu: IOC).

(2)

Za zagotovitev izvajanja najnovejših mednarodnih standardov, ki jih je določil IOC, na ravni Unije bi bilo treba posodobiti nekatere analizne metode iz Uredbe (EGS) št. 2568/91.

(3)

Glede na izkušnje se zdi, da so lahko rezultati metode za ugotavljanje prisotnosti tujih rastlinskih olj v oljčnih oljih lažno pozitivni. Zato bi bilo treba sklice na to metodo črtati.

(4)

Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2568/91 se spremeni:

1.

člen 2(1) se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se spremeni:

(i)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

za določanje sestave maščobnih kislin, metoda, določena v Prilogi X;“;

(ii)

točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l)

za določanje vsebnosti alifatskih in triterpenskih alkoholov, metoda, določena v Prilogi XIX;“;

(b)

drugi pododstavek se črta;

2.

vsebina prilog se spremeni:

(a)

sklica na Prilogo X A in Prilogo X B, vključno z naslovoma teh prilog, se nadomestita z naslednjim sklicem:

„Priloga X: Določanje metilnih estrov maščobnih kislin s plinsko kromatografijo“;

(b)

v sklicu na Prilogo XIX se naslov nadomesti z naslednjim:

„Določanje vsebnosti alifatskih in triterpenskih alkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo“;

(c)

sklic na Prilogo XXa se črta;

3.

Dodatek 1 k Prilogi Ib se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

4.

Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

5.

Priloga IX se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

6.

Prilogi X A in X B se nadomestita z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi;

7.

Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

8.

Priloga XIX se spremeni v skladu s Prilogo VI k tej uredbi;

9.

Priloga XXa se črta.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).


PRILOGA I

V Dodatku 1 k Prilogi Ib k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se tabela ekvivalentnosti spremeni:

1.

vrstici o vsebnosti trans-izomerov maščobnih kislin in vsebnosti maščobnih kislin se nadomestita z naslednjim:

„—

Trans-izomeri maščobnih kislin

Priloga X

Določanje metilnih estrov maščobnih kislin s plinsko kromatografijo

Vsebnost maščobnih kislin

Priloga X

Določanje metilnih estrov maščobnih kislin s plinsko kromatografijo“

2.

vrstica, ki se nanaša na alifatske alkohole, se nadomesti z naslednjim:

„—

Alifatski in triterpenski alkoholi

Priloga XIX

Določanje vsebnosti alifatskih in triterpenskih alkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo“


PRILOGA II

V Prilogi V k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se točka 6.2 nadomesti z naslednjim:

„6.2

Izračunajte odstotek za vsak posamezni sterol iz razmerja med ustrezno površino vrha in površino vseh sterolnih vrhov:

Formula

pri čemer:

Ax

=

površina vrha x;

ΣA

=

površina vseh sterolnih vrhov.“


PRILOGA III

„PRILOGA IX

SPEKTROFOTOMETRIČNO MERJENJE NA UV-OBMOČJU

PREDGOVOR

Spektrofotometrično merjenje na UV-območju lahko daje informacije o kakovosti maščobe, njenem stanju ohranitve in spremembah, ki so jih v njej povzročili tehnološki procesi. Absorpcijo valovnih dolžin, določenih v postopku, povzroči prisotnost konjugiranih dienov in trienov, ki so posledica oksidacije in/ali rafinacije. Te absorpcije so izražene kot specifične ekstinkcijeFormula (ekstinkcija 1-odstotne w/v raztopine maščobe v specificiranem topilu, v 10-milimetrski kiveti), konvencionalno označene s K (imenuje se tudi ‚ekstinkcijski koeficient‘).

1.   NAMEN

Ta priloga opisuje postopek za izvajanje spektrofotometričnega merjenja oljčnega olja na UV-območju.

2.   PRINCIP METODE

Vzorec se raztopi v zahtevanem topilu in absorbanca raztopine se izmeri pri specifični valovni dolžini glede na čisto topilo.

Specifične ekstinkcije pri 232 nm in 268 nm v izooktanu ali 232 nm in 270 nm v cikloheksanu se izračunajo za koncentracijo 1 % w/v v 10-milimetrski kiveti.

3.   OPREMA

3.1   Spektrofotometer, primeren za meritve pri ultravijoličnih valovnih dolžinah (220 nm do 360 nm), z zmožnostjo odčitavanja posameznih nanometrskih enot. Redni pregledi so priporočljivi zaradi natančnosti in obnovljivosti lestvic absorbance in valovnih dolžin ter zaradi razpršene svetlobe.

3.1.1   Lestvica valovnih dolžin: preveriti jo je mogoče z referenčnim materialom, ki ga sestavlja filter iz optičnega stekla s holmijevim oksidom ali raztopino holmijevega oksida (zatesnjeno ali ne), ki ima izrazite absorpcijske pasove. Referenčni material je namenjen preverjanju in kalibriranju lestvic valovnih dolžin spektrofotometrov za vidno in ultravijolično svetlobo z nominalnimi spektralnimi širinami 5 nm ali manj. Meritve se izvedejo proti zraku kot slepemu vzorcu v razponu valovnih dolžin od 640 do 240 nm v skladu z navodili, priloženimi referenčnemu materialu. Pri vsaki spremembi širine špranje se izvede korekcija bazne linije s prazno potjo svetlobnega pramena. Valovne dolžine v skladu s standardom so navedene v potrdilu referenčnega materiala.

3.1.2   Lestvica absorbance: preveriti jo je mogoče z zatesnjenim referenčnim materialom, ki je v prodaji in ki ga sestavljajo kisle raztopine kalijevega dikromata, v določenih koncentracijah in certificiranih vrednostih absorbance pri valovni dolžini maksimalne absorbance (v nadaljnjem besedilu: λmax) (iz 4 raztopin kalijevega dikromata in perklorove kisline, ki so zaprti v štirih ultravijoličnih kvarčnih kivetah za merjenje linearnosti in fotometrične natančnosti na ultravijoličnem območju). Raztopine kalijevega dikromata se izmerijo proti slepemu vzorcu uporabljene kisline, po korekciji bazne linije, v skladu z navodili, priloženimi referenčnemu materialu. Vrednosti absorbance so navedene v potrdilu referenčnega materiala.

Drug način preverjanja odzivnosti fotocelice in fotopomnoževalke je naslednji: natehtajte 0,2000 g čistega kalijevega kromata za spektrofotometrijo in raztopite 0,05 raztopine N kalijevega hidroksida v 1 000-mililitrsko graduirano bučko in dolijte do oznake. Vzemite natančno 25 ml dobljene raztopine, prenesite jo v 500-mililitrsko graduirano bučko in razredčite do oznake z isto raztopino kalijevega hidroksida.

Izmerite ekstinkcijo tako dobljene raztopine pri 275 nm, raztopino kalijevega hidroksida uporabite kot referenco. Ekstinkcija, izmerjena z uporabo 1 cm kivete, bi morala biti 0,200 ± 0,005.

3.2   Pravokotne kvarčne kivete, s pokrovčki, primerne za meritve pri ultravijoličnih valovnih dolžinah (220 do 360 nm), z optičnim dosegom 10 mm. Če jih napolnimo z vodo ali drugim primernim topilom, ne smejo kazati razlik med njimi za več kot 0,01 ekstinkcijske enote.

3.3   Merilne bučke z eno oznako s prostornino 25 ml, razred A.

3.4   Analitska tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno.

4.   REAGENTI

Če ni določeno drugače, pri analizi uporabite le reagente priznane čistoče za analizo in destilirano ali demineralizirano vodo ali vodo enakovredne čistoče.

Topilo: izooktan (2,2,4-trimetilpentan) za merjenje pri 232 nm in 268 nm ter cikloheksan za merjenje pri 232 nm in 270 nm z absorbanco, manjšo od 0,12 pri 232 nm in manjšo od 0,05 pri 270 nm, proti destilirani vodi, izmerjeno v 10-milimetrski kiveti.

5.   POSTOPEK

5.1   Vzorec mora biti popolnoma homogen in brez suspendiranih nečistoč. Sicer ga je treba filtrirati skozi papir pri temperaturi približno 30 °C.

5.2   Točno natehtajte približno 0,25 g (na 1 mg natančno) tako pripravljenega vzorca v 25-mililitrsko merilno bučko, dopolnite do oznake s specificiranim topilom in homogenizirajte. Tako pripravljena raztopina mora biti popolnoma čista. Če je raztopina opalescentna ali motna, hitro prefiltrirajte skozi papir.

OPOMBA: Na splošno za merjenje absorbance deviških in ekstra deviških oljčnih olj pri 268 nm in 270 nm zadostuje masa 0,25–0,30 g. Za merjenje pri 232 nm je običajno potrebnega 0,05 g vzorca, zato se običajno pripravita dve ločeni raztopini. Za merjenje absorbance olj iz oljčnih tropin, rafiniranih oljčnih olj in oljčnih olj s primesmi je zaradi njihove večje absorbance običajno potreben manjši vzorec, npr. 0,1 g.

5.3   Če je potrebno, popravite bazno linijo (220–290 nm) s topilom v obeh kvarčnih kivetah (vzorčni in referenčni), potem napolnite vzorčno kvarčno kiveto s preskusno raztopino in izmerite ekstinkcije pri 232, 268 ali 270 nm nasproti topilu, ki se uporabi kot referenca.

Izmerjene ekstinkcijske vrednosti morajo biti v razponu od 0,1 do 0,8 ali v razponu linearnosti spektrofotometra, ki jo je treba preveriti. Če niso, je treba meritve ponoviti z ustreznimi bolj koncentriranimi ali bolj razredčenimi raztopinami.

5.4   Po opravljenih meritvah absorbance pri 268 ali 270 nm izmerite absorbanco pri λmax, λmax + 4 in λmax – 4. Na podlagi teh vrednosti absorbance se določi variacija specifične ekstinkcije (ΔΚ).

OPOMBA: λmax se obravnava kot 268 nm za izooktan, ki se uporablja kot topilo, in 270 nm za cikloheksan.

6.   IZRAŽANJE REZULTATOV

6.1   Zapišite specifične ekstinkcije (ekstinkcijske koeficiente) pri različnih valovnih dolžinah, izračunane, kot sledi:

Formula

pri čemer:

Κλ

=

specifična ekstinkcija pri valovni dolžini λ;

Ελ

=

ekstinkcija, izmerjena pri valovni dolžini λ;

c

=

koncentracija raztopine v g/100 ml;

s

=

dolžina poti kvarčne kivete v cm;

izražene na dve decimalni mesti natančno.

6.2   Variacija specifične ekstinkcije (ΔΚ)

Variacija absolutne vrednosti ekstinkcije (ΔΚ) se izračuna na naslednji način:

Formula

pri čemer je Km specifična ekstinkcija pri valovni dolžini maksimalne absorbance pri 270 nm in 268 nm, odvisno od uporabljenega topila.

Rezultati se izrazijo na dve decimalni mesti natančno.“


PRILOGA IV

PRILOGA X

DOLOČANJE METILNIH ESTROV MAŠČOBNIH KISLIN S PLINSKO KROMATOGRAFIJO

1.   NAMEN

V tej prilogi so navodila za določanje prostih in vezanih maščobnih kislin v masti in oljih rastlinskega izvora s plinsko kromatografijo po njihovi pretvorbi v metil estre maščobnih kislin (FAME).

Vezane maščobne kisline triacilglicerolov (TAG) in glede na metodo esterifikacije proste maščobne kisline (FFA) se pretvorijo v metil estre maščobnih kislin (FAME), ki se določijo s kapilarno plinsko kromatografijo.

Metoda iz te priloge omogoča določitev FAME od C12 do C24, vključno z nasičenimi, cis in trans mononenasičenimi ter cis in trans polinenasičenimi metil estri maščobnih kislin.

2.   PRINCIP

Plinska kromatografija se uporablja za kvantitativno analizo FAME. FAME se pripravijo v skladu z delom A. Potem se vbrizgajo v injektor in v njem uparijo. Ločevanje FAME se izvaja z analitskimi kolonami s specifično polarnostjo in dolžino. Za ugotavljanje prisotnosti FAME se uporablja plamensko-ionizacijski detektor. Pogoji analize so določeni v delu B.

Kot nosilni plin (mobilna faza) v plinski kromatografiji FAME s plamensko-ionizacijskim detektorjem se lahko uporabi vodik ali helij. Vodik pospeši ločevanje in zagotovi ostrejše vrhove. Stacionarna faza je mikroskopska plast tankega tekočega filma na inertni trdni podlagi iz zlitega silicijevega dioksida.

Pri prehodu skozi kapilarno kolono hlapne spojine, ki se analizirajo, reagirajo s stacionarno fazo, ki je nanesena na notranji površini kolone. Zaradi različnih reakcij različnih spojin je čas eluiranja teh spojin različen, tj. retenzijski čas spojine za določen sklop analiznih parametrov. Primerjava retenzijskih časov se uporablja za določanje različnih spojin.

DEL A

PRIPRAVA METILNIH ESTROV MAŠČOBNIH KISLIN IZ OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPIN

1.   NAMEN

Ta del določa pripravo metilnih estrov maščobnih kislin. Vključuje metodi za pripravo metilnih estrov maščobnih kislin iz oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin.

2.   PODROČJE UPORABE

Priprava metilnih estrov maščobnih kislin iz oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin se izvaja s transesterifikacijo z metanolno raztopino kalijevega hidroksida pri sobni temperaturi. Potreba po čiščenju vzorca pred transesterifikacijo je odvisna od vsebnosti prostih maščobnih kislin v vzorcu in analitskega parametra, ki se lahko določi glede na naslednjo preglednico:

Kategorija olja

Metoda

Deviško oljčno olje z vsebnostjo kislin ≤ 2,0 %

1.

maščobne kisline

2.

transmaščobne kisline

3.

ΔECN42 (po čiščenju z ekstrakcijo v trdni fazi na silikagelnih kartušah)

Rafinirano oljčno olje

Oljčno olje, sestavljeno iz rafiniranih oljčnih olj in deviških oljčnih olj

Rafinirano oljčno olje iz oljčnih tropin

Oljčno olje iz oljčnih tropin

Deviško oljčno olje z vsebnostjo kislin > 2,0 %

Surovo oljčno olje iz oljčnih tropin

1.

maščobne kisline (po čiščenju z ekstrakcijo v trdni fazi na silikagelnih kartušah)

2.

transmaščobne kisline (po čiščenju z ekstrakcijo v trdni fazi na silikagelnih kartušah)

3.

ΔECN42 (po čiščenju z ekstrakcijo v trdni fazi na silikagelnih kartušah)

3.   METODOLOGIJA

3.1   Transesterifikacija z metanolno raztopino kalijevega hidroksida pri sobni temperaturi

3.1.1   Princip

Metilni estri se pripravijo s transesterifikacijo z metanolno raztopino kalijevega hidroksida kot vmesna stopnja pred izvedbo umiljenja.

3.1.2   Reagenti

3.1.2.1   Metanol, ki vsebuje največ 0,5 % (m/m) vode.

3.1.2.2   Heksan kromatografske čistoče.

3.1.2.3   Heptan kromatografske čistoče.

3.1.2.4   Dietil eter, stabiliziran za analizo.

3.1.2.5   Aceton kromatografske čistoče.

3.1.2.6   Elucijsko topilo za čiščenje olja s kolonsko kromatografijo/kromatografijo z ekstrakcijo v trdni fazi, mešanica heksana/dietilnega etra 87/13 (v/v).

3.1.2.7   Kalijev hidroksid, približno 2 M metanolne raztopine: raztopite 11,2 g kalijevega hidroksida v 100 ml metanola.

3.1.2.8   Silikagelne kartuše, 1 g (6 ml), za ekstrakcijo v trdni fazi.

3.1.3   Oprema

3.1.3.1   Epruvete z navojnim zamaškom (s prostornino 5 ml), opremljene s priključkom iz politetrafluoroetilena.

3.1.3.2   Merilna in avtomatska pipeta, prostornine 2 ml in 0,2 ml.

3.1.4   Čiščenje vzorcev olj

Vzorci se po potrebi očistijo, pri čemer se olje spusti skozi silikagelno kartušo za ekstrakcijo v trdni fazi. Silikagelna kartuša (3.1.2.8) se vstavi v vakuumsko napravo za eluiranje in izpere s 6 ml heksana (3.1.2.2); izpiranje se izvede brez vakuuma. Potem se v kolono vnese raztopina olja (približno 0,12 g) v 0,5 ml heksana (3.1.2.2). Raztopina gre skozi kolono in nato eluira z 10 ml heksana/dietil etra (87:13 v/v) (3.1.2.6). Združena eluata se homogenizirata in ločita na dva enaka dela. Alikvot se odpari do suhega v rotacijskem izparilniku pod znižanim pritiskom in pri sobni temperaturi. Ostanek se raztopi v 1 ml heptana in raztopina je pripravljena na analizo maščobnih kislin s plinsko kromatografijo. Drugi alikvot se odpari in ostanek se raztopi v 1 ml acetona za analizo trigliceridov s HPLC, če je to potrebno.

3.1.5   Postopek

V epruveti z navojnim zamaškom in prostornino 5 ml (3.1.3.1) natehtajte približno 0,1 g vzorca olja. Dodajte 2 ml heptana (3.1.2.2) in pretresite. Dodajte 0,2 ml metanolne raztopine kalijevega hidroksida (3.1.2.7), zaprite epruveto z zamaškom, opremljenim s priključkom iz politetrafluoroetilena, in ga čvrsto zamašite ter močno tresite 30 sekund. Pustite, da se razsloji, dokler zgornja raztopina ne postane bistra. Z dekantiranjem ločite zgornjo plast, ki vsebuje metilne estre. Raztopina heptana je pripravljena za vbrizganje v plinski kromatograf. Priporočljivo je, da se raztopina do analize s plinsko kromatografijo hrani v hladilniku. Hramba raztopine več kot 12 ur ni priporočljiva.

DEL B

ANALIZA METILNIH ESTROV MAŠČOBNIH KISLIN S PLINSKO KROMATOGRAFIJO

1.   NAMEN

Ta del vključuje splošne smernice za uporabo plinske kromatografije s kapilarnimi kolonami za določanje kvalitativne in kvantitativne sestave mešanice metilnih estrov maščobnih kislin, dobljenih v skladu z metodo iz dela A.

Ta del se ne uporablja za polimerizirane maščobne kisline.

2.   REAGENTI

2.1   Nosilni plin

Inertni plin (helij ali vodik), popolnoma posušen in z vsebnostjo kisika, nižjo od 10 mg/kg.

Opomba 1:

Vodik lahko podvoji hitrost analize, vendar je nevaren. Varnostne naprave so na voljo.

2.2   Pomožni plini

2.2.1   Vodik (čistost ≥ 99,9 %), brez organskih nečistoč.

2.2.2   Zrak ali kisik, brez organskih nečistoč.

2.2.3   Dušik (čistost > 99 %).

2.3   Referenčni standard

Mešanica metilnih estrov čistih maščobnih kislin ali metilnih estrov maščobe poznane sestave, po možnosti podobne maščobi, ki jo je treba analizirati. Cis in trans izomeri oktadecenojskih, oktadekadienojskih in oktadekatrienojskih metilnih estrov so uporabni za določanje trans izomerov nenasičenih kislin.

Treba je paziti, da se prepreči oksidacija polinenasičenih maščobnih kislin.

3.   OPREMA

Navedena navodila se nanašajo na običajno opremo, ki se uporablja za plinsko kromatografijo, z uporabo kapilarnih kolon in plamensko ionizacijskega detektorja.

3.1   Plinski kromatograf

Plinski kromatograf vključuje naslednje elemente:

3.1.1   Sistem za vbrizgavanje

Uporabite sistem za vbrizgavanje s kapilarnimi kolonami, pri čemer mora biti sistem za vbrizgavanje posebej izdelan za uporabo s takšnimi kolonami. Lahko je tip sistema z deljenjem vzorca ali brez deljenja vzorca v koloni.

3.1.2   Peč

Peč je takšna, da lahko segreje kapilarno kolono na temperaturo najmanj 260 °C in ohranja želeno temperaturo do ± 0,1 °C natančno. Zadnja zahteva je zlasti pomembna, kadar se uporablja kapilarna kolona.

Uporaba programiranega temperaturnega gretja se priporoča v vseh primerih in zlasti za maščobne kisline z manj kot 16 ogljikovimi atomi.

3.1.3   Kapilarna kolona

3.1.3.1   Kolona, iz materiala, inertnega na snovi, ki naj bi se analizirale (običajno steklo ali kvarčno steklo). Notranji premer je med 0,20 in 0,32 mm. Notranja površina mora biti ustrezno obdelana (npr. površinska obdelava, pasiviranje) pred nanosom stacionarne faze. Za maščobne kisline ter cis in trans izomere maščobnih kislin zadostuje dolžina 60 m.

3.1.3.2   Primerne so kolone z vezano (zamreženo) stacionarno fazo tipa polarni polisiloksan (cianopropilsilikon).

Opomba 2:

Obstaja nevarnost, da polarni polisiloksani povzročijo težave pri določanju in ločevanju linolenske kisline in pri kislinah C20.

Nanosi so tanki, tj. 0,1 do 0,2 μm.

3.1.3.3   Namestitev in kondicioniranje kolone

Upoštevajte običajne varnostne ukrepe za montažo kapilarnih kolon, tj. namestitev kolone v peči (nosilec), izbira in montaža priključkov (tesnjenje), pozicioniranje končnih mest kolone v injektorju in na detektorju (zmanjšanje mrtvih volumnov). Pretok nosilnega plina za kolono dolžine 25 m in notranjega premera 0,3 mm naj bo 0,3 bara (30 kPa).

Kondicionirajte kolono s temperaturnim programiranjem peči s hitrostjo 3 °C/min od temperature okolja na temperaturo 10 °C pod temperaturo razpada stacionarne faze. Vzdržujte tako temperaturo peči eno uro do stabilizacije bazne linije. Ohladite jo na 180 °C in nadaljujte pod izotermičnimi pogoji.

Opomba 3:

Ustrezno predhodno kondicionirane kolone so na voljo v prodaji.

3.1.4   Plamensko ionizacijski detektor in konverter-ojačevalec

3.2   Brizgalka

Brizgalka je maksimalne kapacitete 10 μl z razdelki na 0,1 μl.

3.3   Sistem za pridobivanje podatkov

Sistem za pridobivanje podatkov je prek spleta povezan z detektorji in se uporablja s programsko opremo, primerno za integracijo in normalizacijo vrhov.

4.   POSTOPEK

Postopki, opisani v 4.1 do 4.3, se nanašajo na uporabo plamensko ionizacijskega detektorja.

4.1   Preskusni pogoji

4.1.1   Izbor optimalnih delovnih pogojev za kapilarne kolone

Zaradi učinkovitosti in prepustnosti kapilarnih kolon sta ločevanje sestavin in trajanje analize v veliki meri odvisna od pretoka nosilnega plina v koloni. Zato bo treba optimizirati delovne pogoje s prilagoditvijo tega parametra (ali preprosto izgube glave kolone), odvisno od tega, ali je cilj izboljšati ločevanje ali pospešiti analizo.

Naslednji pogoji so se izkazali za primerne za ločevanje FAME (C4 do C26). Primeri kromatogramov so navedeni v Dodatku B:

Temperatura injektorja:

250 °C

Temperatura detektorja:

250 °C

Temperatura peči:

165 °C (8 min) do 210 °C pri 2 °C/min

Nosilni plin hidrogen:

tlak v glavi kolone, 179 kPa

Skupni pretok:

154,0 ml/min

Delilno razmerje:

1:100

Volumen, ki se vbrizga:

1 μl

4.1.2   Določanje resolucije (glej Dodatek A)

Izračunajte resolucijo R dveh sosednjih vrhov I in II na podlagi naslednje formule:

R = 2 × ((dr(II) d r(I))/(ω(I) + ω(II))) ali R = 2 × ((tr(II) t r(I))/(ω(I) + ω(II))) (USP) (Farmakopeja Združenih držav Amerike)

ali

R = 1,18 × ((tr(II) – tr(I))/(ω0,5(I) + ω0,5(II))) (EP, BP, JP, DAB) (JP (Japonska farmakopeja), EP (Evropska farmakopeja), BP (Britanska farmakopeja))

pri čemer je:

d r(I)

retenzijska razdalja vrha I;

d r(II)

retenzijska razdalja vrha II;

t r(I)

retenzijski čas vrha I;

t r(II)

retenzijski čas vrha II;

ω(I)

širina baze vrha I;

ω(II)

širina baze vrha II;

ω0,5

širina vrha določene spojine na sredini višine vrha.

Če velja ω(I) ≈ ω(II), izračunajte R na podlagi naslednje formule:

R = (dr(II) d r(I))/ω = (dr(II) d r(I))/4σ

pri čemer je:

σ

običajno odstopanje (glej sliko 1 v Dodatku A).

Če je razdalja dr med dvema vrhovoma d r(II)d r(I) enaka 4σ, je faktor ločljivosti R = 1.

Če vrhova nista popolnoma ločena, se tangenti na prevojnih točkah sekata na točki C. Da bi bila vrha popolnoma ločena, mora biti razdalja med njima enaka:

d r(II)d r(I) = 6 σ, pri čemer je R = 1,5 (glej sliko 3 v Dodatku A).

5.   IZRAŽANJE REZULTATOV

5.1   Kvalitativna analiza

Identificirajte vrhove metilnih estrov v vzorcu iz kromatograma iz slike 1 v Dodatku B, po potrebi z interpolacijo ali primerjavo z referenčnimi mešanicami za vrhove metilnih estrov (kot je navedeno v točki 2.3).

5.2   Kvantitativna analiza

5.2.1   Določanje sestave

Izračunajte masni delež w i posameznih metilnih estrov maščobnih kislin, izražen kot masni odstotni delež metilnih estrov, na naslednji način:

5.2.2   Metoda izračuna

5.2.2.1   Splošni primer

Izračunajte vsebnost dane komponente i, izražene kot masni odstotni delež metilnih estrov, tako da določite površinski delež zadevnega vrha glede na vsoto površin vseh vrhov, na podlagi naslednje formule:

wi = (Ai/ΣA) × 100

pri čemer je:

Ai

površina vrha posameznega metilnega estra maščobnih kislin i;

ΣA

vsota površin vseh vrhov vseh metilnih estrov maščobnih kislin.

Rezultati se izrazijo na dve decimalni mesti natančno.

Opomba 4:

Pri maščobah in oljih je masni delež metilnih estrov maščobnih kislin enak masnemu deležu triacilglicerolov v gramih na 100 g. V primerih, ko ta predpostavka ni dovoljena, glej 5.2.2.2.

5.2.2.2   Uporaba korekcijskih faktorjev

V določenih primerih, na primer ob prisotnosti maščobnih kislin z manj kot osmimi ogljikovimi atomi ali kislinami s sekundarnimi skupinami, se površine popravijo s specifičnimi korekcijskimi faktorji (Fci). Ti faktorji se določijo za vsak instrument. V ta namen se uporabi primeren referenčni material s certificirano sestavo maščobnih kislin v ustreznem razponu.

Opomba 5:

Ti korekcijski faktorji niso enaki teoretičnim korekcijskim faktorjem plamensko-ionizacijskega detektorja iz Dodatka A, ki vključujejo tudi uspešnost sistema za vbrizgavanje itd. Vendar bi bilo treba v primeru večjih razlik preveriti uspešnost celotnega sistema.

Za to referenčno mešanico je masni odstotni delež FAME i podan s formulo:

wi = (mi m) × 100

pri čemer:

 

m i je masa FAME i v referenčni mešanici;

 

Σm je vsota mas vseh sestavin kot FAME v referenčni mešanici.

Iz kromatograma referenčne mešanice izračunajte odstotni delež površine FAME i, kot sledi:

wi = (Ai/ΣA) × 100

pri čemer:

 

Ai je površina FAME i v referenčni mešanici;

 

ΣA je vsota vseh površin vseh FAME v referenčni mešanici.

Korekcijski faktor Fc se izračuna:

Fc = (mi × ΣA)/(Ai/Σm)

V vzorcu se masni odstotni delež posameznega FAME i izračuna:

wi = (Fi × Ai)/Σ (Fi × Ai)

Rezultati se izrazijo na dve decimalni mesti natančno.

Opomba 6:

Izračunana vrednost ustreza masnemu odstotnemu deležu posamezne maščobne kisline, ki je izračunan kot triacilgliceroli na 100 g maščobe.

5.2.2.3   Uporaba internega standarda

Pri nekaterih analizah (na primer, kadar vse maščobne kisline niso kvantificirane, kot v prisotnosti kislin s štirimi ali šestimi ogljiki ob kislinah s 16 ali 18 ogljikovimi atomi ali kadar je treba določiti absolutno količino maščobne kisline v vzorcu) je treba uporabiti interni standard. Pogosto se uporabljajo maščobne kisline s 5, 15 ali 17 ogljikovimi atomi. Treba je določiti (morebitni) korekcijski faktor za interni standard.

Masni odstotni delež sestavine i, izražen kot metilni estri, je potem podan s formulo:

wi = (mIS × Fi × Ai)/(m × FIS × AIS)

pri čemer:

 

A i je površina FAME i;

 

A IS je površina internega standarda;

 

F i je korekcijski faktor maščobne kisline i, izražene kot FAME;

 

F IS je korekcijski faktor internega standarda;

 

m je masa vzorca za analizo v miligramih;

 

m IS je masa internega standarda v miligramih.

Rezultati se izrazijo na dve decimalni mesti natančno.

6.   POROČILO O PRESKUSU

V poročilu o preskusu se navedejo metode, uporabljene za pripravo metilnih estrov in za analizo s plinsko kromatografijo. Navedejo se tudi vse delovne podrobnosti, ki v tej standardni metodi niso določene ali veljajo za neobvezne, skupaj s podrobnostmi kakršnega koli dogodka, ki bi lahko vplival na rezultate.

Poročilo o preskusu vključuje vse informacije, potrebne za popolno identifikacijo vzorca.

7.   TOČNOST

7.1   Rezultati medlaboratorijskega preskusa

Podrobnosti medlaboratorijskega preskusa glede točnosti metode so določene v Prilogi C k standardu IOC/T.20/Dok. št. 33. Vrednosti, ki izhajajo iz tega medlaboratorijskega preskusa, mogoče ne bodo ustrezale razponom koncentracij in matricam, ki se od danih razlikujejo.

7.2   Ponovljivost

Absolutna razlika med rezultatoma dveh neodvisnih posameznih preskusov, ki ju v kratkem časovnem presledku po enaki metodi na enakem preskusnem materialu v istem laboratoriju izvede isti izvajalec z uporabo iste opreme, ne sme biti v več kot 5 % primerov večja od vrednosti r iz preglednic 1 do 14 iz Priloge C k standardu IOC/T.20/Dok. št. 33.

7.3   Obnovljivost

Absolutna razlika med rezultatoma dveh posameznih preskusov, ki sta bila pridobljena po enaki metodi na enakem preskusnem materialu v različnih laboratorijih pri različnih izvajalcih, ki so uporabljali različno opremo, bo v največ 5 % primerov večja od vrednosti R iz preglednic 1 do 14 iz Priloge C k standardu IOC/T.20/Dok. št. 33.

Dodatek A

Slika 1

Image

S širino ω0,5 na polovici višine trikotnika (ABC) in širino b na polovici višine trikotnika (NPM).

Slika 2

Slika 3

Image

Image

Dodatek B

Slika 1

Plinsko-kromatografski profil, pridobljen z metodo hladnega metiliranja iz olja iz oljčnih tropin

Image

Kromatografski vrhi ustrezajo metilnim in etilnim estrom, razen če je navedeno drugače.


PRILOGA V

Priloga XII k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se spremeni:

1.

Točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

Namen mednarodne metode iz te priloge je določiti postopek za ocenjevanje organoleptičnih značilnosti deviškega oljčnega olja v smislu točke 1 dela VIII Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter na podlagi teh značilnosti določiti način za razvrščanje olj. Metoda vsebuje tudi navedbe za neobvezno etiketiranje.

Opisana metoda se uporablja samo za deviška oljčna olja ter razvrščanje ali etiketiranje teh olj glede na intenzivnost odkritih napak in sadežnosti, kot jo določi skupina izbranih, usposobljenih in preverjenih pokuševalcev, ki sestavljajo ocenjevalno komisijo.

Uporabljajo se najnovejše razpoložljive različice standardov Mednarodnega sveta za oljke, ki so navedeni v tej prilogi.

(1)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).“"

2.

Točke 3.2, 3.3 in 3.4 se nadomestijo z naslednjim:

„3.1.1   Druge negativne lastnosti

Segreto ali zažgano

Značilna aroma olj, ki so jih med predelavo preveč in/ali predolgo segrevali, zlasti med termičnim mešanjem oljčne drozge pod neustreznimi temperaturnimi pogoji.

Seno – les

Značilna aroma nekaterih olj iz suhih oljk.

Grobo

Grob in gost občutek pri nekaterih starih oljih, ki ob pokušanju obložijo ustno votlino.

Strojno olje

Aroma olja, ki spominja na dizel, maščobe ali mineralna olja.

Rastlinska voda

Aroma, ki jo olje pridobi ob daljšem stiku s fermentirano rastlinsko vodo.

Slanica

Aroma olja iz oljk, hranjenih v slanici.

Kovinsko

Aroma, ki spominja na kovino. Značilna je za olje, ki je bilo med mletjem, mešanjem, stiskanjem ali skladiščenjem dolgo v stiku s kovinskimi površinami.

Športa

Značilna aroma olja iz oljk, stiskanih v novih športah. Razlikuje se glede na to, ali so slojnice izdelane iz zelenega ali posušenega materiala.

Črvivo

Aroma olja iz oljk, ki so jih napadle ličinke oljčne muhe (Bactrocera oleae).

Kumara

Aroma olja, ki nastane, kadar je olje predolgo neprepustno zaprto, zlasti v pločevinkah, in jo pripisujejo nastanku 2,6-nonadienala.

3.2   Pozitivne lastnosti

Sadežno

Skupek vonjev, ki je odvisen od sorte oljk ter izhaja iz zdravih in svežih zrelih ali nezrelih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno.

Grenko

Značilen osnovni okus olja iz zelenih oljk ali oljk na stopnji zorenja. Zaznava se s papilami, ki so na korenu jezika v obliki črke V.

Pikantno

Skeleč tipni občutek v ustih, značilen za olja, proizvedena na začetku proizvodnega leta, v glavnem iz še nezrelih oljk. Zaznava se v celotni ustni votlini, zlasti v grlu.

3.3   Neobvezna terminologija za etiketiranje

Vodja ocenjevalne komisije lahko na zahtevo potrdi, da so ocenjena olja skladna z opredelitvami in razponi, ki glede intenzivnosti in zaznavanja lastnosti ustrezajo izrazom v nadaljevanju.

Pozitivne lastnosti (sadežno, grenko in pikantno): glede na intenzivnost zaznavanja:

intenzivno, če je mediana lastnosti višja od 6,

srednje, če je mediana lastnosti med 3 in 6,

lahko, če je mediana lastnosti nižja od 3.

Sadežno

Skupek vonjev, ki je odvisen od sorte oljk ter izhaja iz zdravih in svežih oljk, pri katerih ne prevladuje niti sadežnost zelenih oljk niti sadežnost zrelih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno.

Sadežno – zeleno

Skupek vonjev, ki spominja na zelene sadeže, je odvisen od sorte oljk ter izhaja iz zdravih in svežih zelenih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno.

Sadežno – zrelo

Skupek vonjev, ki spominja na zrele sadeže, je odvisen od sorte oljk ter izhaja iz zdravih in svežih oljk. Zaznava se neposredno in/ali retronazalno.

Uravnoteženo

Olje, ki ni neuravnoteženo v smislu vonja, okusa in tipnega občutka v ustih ter pri katerem je mediana lastnosti grenko in/ali pikantno za dve točki višja od mediane lastnosti sadežno.

Blago olje

Olje, pri katerem je mediana lastnosti grenko in pikantno nižja ali enaka 2.“

3.

V točki 7 se za točko 7.1 vstavi naslednja točka:

„7.1.1   Namestnik vodje ocenjevalne komisije

Vodjo ocenjevalne komisije lahko na podlagi utemeljenih razlogov nadomesti namestnik vodje ocenjevalne komisije, ki lahko namesto njega opravlja naloge v zvezi z izvedbo pokušenj. Ta namestnik mora imeti vse potrebne spretnosti, ki se zahtevajo za vodjo ocenjevalne komisije.“

4.

Točka 7.2 se nadomesti z naslednjim:

„7.2.   Pokuševalci

Osebe, ki imajo vlogo pokuševalcev pri organoleptičnih pokušnjah oljčnih olj, to počnejo prostovoljno. Zato je priporočljivo, da kandidati vložijo pisno vlogo. Vodja ocenjevalne komisije izbere, usposablja in preverja kandidate glede na njihove sposobnosti razlikovanja med podobnimi vzorci, pri čemer je treba upoštevati, da se bo njihova natančnost med usposabljanjem povečala.

Pokuševalci morajo ravnati kot pravi degustatorji, pri čemer ne smejo upoštevati svojih osebnih okusov, temveč poročati le o občutkih, ki jih zaznavajo. Zato morajo vedno delati v tišini ter sproščeno in brez hitenja, tako da se lahko čim bolj osredotočijo na vzorec, ki ga pokušajo.

Za vsako pokušnjo je potrebnih 8 do 12 pokuševalcev, vendar je priporočljivo, da so na voljo dodatni pokuševalci, ki lahko nadomestijo morebitne odsotne pokuševalce.“

5.

Točka 9.3 se nadomesti z naslednjim:

„9.3   Uporaba podatkov s strani vodij ocenjevalnih komisij

Vodja ocenjevalne komisije zbere ocenjevalne liste, ki jih je izpolnil vsak pokuševalec, in preveri intenzivnost posameznih lastnosti. Če ugotovi nepravilnost, od pokuševalca zahteva, da ponovno pregleda svoj ocenjevalni list in po potrebi ponovi pokušnjo.

Vodja ocenjevalne komisije vnese podatke o ocenjevanju, ki jih zagotovi vsak član ocenjevalne komisije, v računalniški program, kot je določen s standardom IOC/T.20/Dok. št. 15, da se na podlagi izračunane mediane statistično izračunajo rezultati analize. Glej točko 9.4 in Dodatek k tej prilogi. Podatki za določen vzorec se vnesejo z uporabo matrike, sestavljene iz 9 stolpcev, ki predstavljajo 9 organoleptičnih lastnosti, in n vrstic, ki predstavljajo n uporabljenih članov ocenjevalne komisije.

Če je ugotovljeno napako v rubriko ‚Drugo‘ vneslo vsaj 50 % ocenjevalne komisije, vodja ocenjevalne komisije izračuna mediano napake in določi ustrezno razvrstitev.

Vrednost grobega koeficienta variacije, ki določa razvrstitev (napaka z največjo intenzivnostjo in lastnostjo sadežno), mora biti enaka ali nižja od 20 %.

V nasprotnem primeru mora vodja ocenjevalne komisije ponoviti oceno določenega vzorca v drugi pokušnji.

Če se to pogosto pojavlja, se priporoča, da vodja ocenjevalne komisije zagotovi pokuševalcem posebno dodatno usposabljanje (IOC/T.20/Dok. št. 14, točka 5) ter na podlagi indeksa ponovljivosti in indeksa odstopanja preveri uspešnost pokuševalca (IOC/T.20/Dok. št. 14, točka 6).“

6.

Točka 9.4 se nadomesti z naslednjim:

„9.4.   Razvrstitev olja

Olje se razvrsti v skladu s spodaj navedenimi opisi na podlagi mediane napak in mediane lastnosti sadežno. Mediana napak je mediana napake, ki se zazna z največjo intenzivnostjo. Mediana napak in mediana lastnosti sadežno sta izraženi na eno decimalno mesto natančno.

Razvrstitev olja se izvede s primerjavo vrednosti mediane napak in mediane lastnosti sadežno z referenčnimi razponi, navedenimi spodaj. Ker so bile meje razponov določene ob upoštevanju napak metode, veljajo za absolutne. Programska oprema omogoča prikaz razvrstitve v obliki preglednice s statističnimi podatki ali grafa.

(a)

Ekstra deviško oljčno olje: mediana napak je enaka 0, mediana lastnosti sadežno pa je višja od 0.

(b)

Deviško oljčno olje: mediana napak je višja od 0 in enaka ali nižja od 3,5, mediana lastnosti sadežno pa je višja od 0.

(c)

Lampante oljčno olje: mediana napak je višja od 3,5 ali nižja ali enaka 3,5, mediana sadežnosti pa enaka 0.

Opomba 1:

Če je mediana lastnosti grenko in/ali pikantno višja od 5,0, vodja ocenjevalne komisije to navede na potrdilu o pokušnji.

Pri ocenah, katerih namen je spremljanje skladnosti, se opravi ena pokušnja. V primeru ponovljene ocene mora vodja ocenjevalne komisije poskrbeti, da se ocena izvede dvakrat v okviru različnih pokušanj; mediana lastnosti bo izračunana na podlagi vseh ocenjevalnih listov iz obeh pokušanj.“

7.

Slika 1 se nadomesti z:

„Slika 1

OCENJEVALNI LIST ZA DEVIŠKO OLJČNO OLJE

Intenzivnost zaznavanja napak

Pregreto/morklja

 

 

Plesnivo/vlažno/zemlja

 

 

Zakisano

kiselkasto

 

 

Zmrznjene oljke

(vlažen les)

 

 

Žarko

 

 

Druge negativne lastnosti:

 

 

Deskriptor:

Kovinsko ☐ Suho seno ☐ Črvivo ☐ Grobo ☐

Slanica ☐ Segreto ali zažgano ☐ Rastlinska voda ☐

Športa ☐ Kumara ☐ Strojno olje ☐

Intenzivnost zaznavanja pozitivnih lastnosti

Sadežno

 

 

 

Zeleno ☐

Zrelo ☐

Grenko

 

 

Pikantno

 

 

 

 

 

Ime pokuševalca:

 

Koda pokuševalca:

Koda vzorca:

Podpis:

Datum:

Pripombe:“



PRILOGA VI

Priloga XIX k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se spremeni:

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

„DOLOČANJE VSEBNOSTI ALIFATSKIH IN TRITERPENSKIH ALKOHOLOV S KAPILARNO PLINSKO KROMATOGRAFIJO“.

2.

Točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   PREDMET UREJANJA

Ta priloga opisuje metodo za določanje vsebnosti alifatskih in triterpenskih alkoholov v oljih in maščobah.“

3.

Točka 4.11 se nadomesti z naslednjim:

„4.11.

Referenčna raztopina za tankoplastno kromatografijo: 0,5 % mešanica alkoholov C20 do C28 v kloroformu ali alkoholna frakcija, dobljena iz neumiljive snovi olja iz oljčnih tropin v skladu s točko 5.2.“

4.

Točki 5.2.5 in 5.2.6 se nadomestita z naslednjim:

„5.2.5

Kadar se plošča opazuje pod ultravijolično svetlobo, se rahlo in enakomerno naprši z raztopino 2,7-diklorofluorosceina. Pas alifatskih alkoholov se lahko identificira tako, da se poravna z madežem, dobljenim iz referenčne raztopine: s črnim svinčnikom označite meje pasu; skupaj orišite pas alifatskih alkoholov in pas neposredno nad njim, ki je pas terpenskih alkoholov (opomba 4).

Opomba 4:

Pas alifatskih alkoholov in pas terpenskih alkoholov se združita zaradi možnosti prehajanja nekaterih alifatskih alkoholov v pas triterpenskih alkoholov. Primer ločevanja s tankoplastno kromatografijo je prikazan na sliki 1 v Dodatku.

5.2.6

S kovinsko žličko postrgajte silikagel v označenem območju. Odstranjen, v fin prah zdrobljen material vnesite v filtrirni lij (3.7). Dodajte 10 ml vročega kloroforma, s kovinsko žličko previdno zmešajte in v vakuumu filtrirajte, tako da filtrat zberete v erlenmajerici (3.8), ki je pritrjena na filtrirni lij.

Silikagel v erlenmajerici trikrat izperite z etilnim etrom (vsakokrat približno z 10 ml), tako da zberete filtrat v isti erlenmajerici, pritrjeni na lij. Odparite filtrat do volumna 4 ali 5 ml, prenesite preostanek raztopine v poprej stehtano 10-mililitrsko epruveto (3.9), odparite do suhega z rahlim segrevanjem v rahlem toku dušika, ponovno dolijte nekaj kapelj acetona, spet odparite do suhega, dajte v peč na 105 °C za približno 10 min in potem pustite, da se ohladi v eksikatorju, ter stehtajte.

Ostanek v epruveti sestoji iz alkoholne frakcije.“

5.

Točka 5.4.4 se nadomesti z naslednjim:

„5.4.4   Identifikacija vrhov

Identifikacija posameznih vrhov se izvede v skladu z retenzijskimi časi in s primerjavo s standardno mešanico TMSE, analiziranih pod enakimi pogoji.

Primeri kromatograma alkoholne frakcije rafiniranega oljčnega olja so prikazani na slikah 2 in 3 v Dodatku.“

6.

Dodatek se nadomesti z naslednjim:

„Dodatek

Primer ločevanja s tankoplastno kromatografijo in primeri kromatograma

Slika 1

Tankoplastna kromatografska plošča neumiljive frakcije iz oljčnega olja, ki eluira s heksanom/etil etrom (65/35)

Image

Slika 2

Kromatogram alkoholne frakcije rafiniranega oljčnega olja

Image

Slika 3

Alifatski in triterpenski alkoholi rafiniranega oljčnega olja in oljčno olje, dobljeno po drugem centrifugiranju

Image

13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/53


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1834

z dne 12. oktobra 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. oktobra 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

43,7

MA

153,6

MK

56,6

TR

137,2

ZZ

97,8

0707 00 05

AL

31,3

TR

112,1

ZZ

71,7

0709 93 10

TR

132,2

ZZ

132,2

0805 50 10

AR

123,9

CL

149,1

TR

104,0

UY

96,4

ZA

117,0

ZZ

118,1

0806 10 10

BR

259,8

EG

182,2

MA

56,6

MK

95,5

TR

161,1

ZZ

151,0

0808 10 80

AR

258,5

CL

163,3

MK

23,1

NZ

176,4

ZA

141,7

ZZ

152,6

0808 30 90

AR

131,8

CN

65,9

TR

130,4

XS

93,4

ZA

218,5

ZZ

128,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/55


SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1835

z dne 12. oktobra 2015

o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije

(prenovitev)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 42 in 45 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska obrambna agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom Sveta 2004/551/SZVP (1), z namenom Svetu in državam članicam zagotavljati podporo v prizadevanjih za izboljšanje obrambnih zmogljivosti Unije na področju kriznega upravljanja ter pri izvajanju evropske varnostne in obrambne politike.

(2)

Evropska varnostna strategija, ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003, opredeljuje ustanovitev obrambne agencije kot pomemben prispevek k razvoju bolj prilagodljivih in učinkovitejših evropskih vojaških virov.

(3)

V poročilu o izvajanju evropske varnostne strategije z dne 11. decembra 2008 je poudarjena vodilna vloga agencije pri razvoju ključnih obrambnih zmogljivosti v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

(4)

Člen 45 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Svet sprejme sklep o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja agencije, ki bi moral upoštevati raven dejanskega sodelovanja držav članic pri dejavnostih agencije.

(5)

Agencija bi morala pomagati pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti SVOP.

(6)

Struktura agencije bi ji morala omogočiti, da se odziva na operativne potrebe Unije in njenih držav članic v okviru SVOP ter tesno sodeluje s tretjimi državami, organizacijami in subjekti, če je to potrebno za izpolnjevanje njenih nalog.

(7)

Agencija bi morala biti pri svojem delu tesno povezana z obstoječimi dogovori, združenji in organizacijami, kot so tisti ustanovljeni z okvirnim sporazumom pisma o nameri (v nadaljevanju: okvirni sporazum LoI), kakor tudi z Organizacijo vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (Organisation Conjointe de Coopération en matière d'Armement – OCCAR) in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA).

(8)

Agenciji bi moralo biti omogočeno, da pri izpolnjevanju svojega poslanstva sodeluje in sklepa ustrezne dogovore z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije.

(9)

V skladu s členom 18(2) PEU bi moral imeti visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) vodilno vlogo v strukturi agencije in bi moral zagotavljati osnovno povezavo med agencijo in Svetom.

(10)

Svet bi moral pri izvajanju svojih nalog političnega nadzora in oblikovanja politike za agencijo določiti smernice ali navodila.

(11)

Glede na njihovo naravo bi moram Svet soglasno odobriti sklenitev upravnih dogovorov med agencijo in tretjimi državami, organizacijami in subjekti.

(12)

Pri sprejemanju smernic, navodil in odločitev v zvezi z delom agencije bi se moral Svet sestati na ravni obrambnih ministrov. Vse smernice, navodila ali odločitve, ki jih sprejme Svet v zvezi z delom agencije, bi se morale pripraviti v skladu s členom 240 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(13)

Pristojnosti pripravljalnih in svetovalnih teles Sveta, zlasti Odbora stalnih predstavnikov v skladu s členom 240 PDEU, Političnega in varnostnega odbora (PVO) v skladu s členom 38 PEU in Vojaškega odbora EU (VOEU), bi morale ostati nespremenjene.

(14)

Direktorji za nacionalno oborožitev (DNO), direktorji za zmogljivosti, direktorji za raziskovalne in tehnološke dejavnosti ter direktorji za obrambno politiko bi morali prejemati poročila in pri pripravi sklepov Sveta, ki se nanašajo na agencijo, prispevati k zadevam, ki so v njihovi pristojnosti.

(15)

Agencija bi morala biti pravna oseba, da bi lahko opravljala svoje naloge in izpolnjevala svoje cilje, pri tem pa vzdrževala tesne stike s Svetom in v celoti upoštevala pristojnosti Unije in njenih institucij.

(16)

Zagotoviti bi bilo treba tudi, da lahko proračuni, ki jih upravlja agencija, za vsak primer posebej, prejemajo prispevke iz splošnega proračuna Unije, pri tem pa bi se v celoti upoštevala pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun, vključno s členom 41(2) PEU.

(17)

Čeprav je agencija odprta za sodelovanje vseh držav članic, bi morala zagotavljati tudi možnost, da posebne skupine držav članic pripravijo ad hoc projekte ali programe.

(18)

Dejstvo, da ti ad hoc projekti in programi spadajo med funkcije in naloge agencije, temelji na prizadevanjih za pojasnitev statusa teh dejavnosti kot sestavnih delov proračuna agencije. S tem bi bilo treba zagotoviti, da so samo dejavnosti, v katerih vloga agencije pri upravljanju projektov ali programov v podporo državam članicam ustvarja dodano vrednost, lahko upravičene do oprostitve iz člena 3 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 7), ki je priložen PEU in PDEU, ter točke (aa) člena 151(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (2). Da bi se takšna oprostitev uporabila, mora imeti agencija vlogo, ki prinaša dodano vrednost. Oprostitev se torej ne bi razširila na primere, ko ta vloga vključuje zgolj dobavo blaga ali opravljanje storitev za države članice.

(19)

Agencija bi morala ob upoštevanju sklepa Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s členom 42(6) in členom 46 PEU ter Protokolom (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju, katerega vzpostavitev določa člen 42 PEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 10), ki je priložen k PEU in PDEU, podpirati izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja.

(20)

Agencija bi morala imeti postopke odločanja, ki bi dovoljevali učinkovito izpolnjevanje njenih nalog ob spoštovanju politike nacionalne varnosti in obrambe sodelujočih držav članic.

(21)

Agencija bi morala svoje naloge izvajati ob doslednem spoštovanju člena 40 PEU.

(22)

Agencija bi morala v celoti spoštovati varnostne standarde in pravila Sveta. Uporabljati bi morala ustrezno zakonodajo Unije glede dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe (ES) št. 1049/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter glede varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(23)

V skladu s členom 5 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Ta sklep zato za Dansko ne bo zavezujoč.

(24)

Potrebnih je več sprememb Sklepa Sveta 2011/411/SZVP (5). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeni sklep prenoviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

USTANOVITEV, POSLANSTVO IN NALOGE AGENCIJE

Člen 1

Ustanovitev

1.   Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (v nadaljnjem besedilu: Evropska obrambna agencija ali agencija) je bila prvotno ustanovljena s Skupnim ukrepom 2004/551/SZVP in nadaljuje delovanje v skladu z naslednjimi določbami.

2.   Agencija deluje pod vodstvom Sveta, podpira SZVP in SVOP znotraj enotnega institucionalnega okvira Unije ter ne posega v odgovornosti institucij Unije in organov Sveta. Agencija ob doslednem spoštovanju člena 40 PEU ob opravljanju svojega poslanstva ne posega v druge pristojnosti Unije.

3.   V agenciji lahko sodelujejo vse države članice, ki želijo v njej sodelovati. Države članice, ki ob sprejetju tega sklepa že sodelujejo v agenciji, nadaljujejo kot sodelujoče države članice.

4.   Vse države članice, ki želijo sodelovati v agenciji po začetku veljavnosti tega sklepa ali želijo izstopiti iz nje, o tej nameri uradno obvestijo Svet in to sporočijo VP. Vse potrebne tehnične in finančne ureditve za sodelovanje ali izstop določi usmerjevalni odbor iz člena 8.

5.   Sedež agencije je v Bruslju.

Člen 2

Poslanstvo

1.   Poslanstvo agencije je podpirati Svet in države članice v njihovih prizadevanjih za izboljšanje obrambnih zmogljivosti Unije na področju kriznega upravljanja ter pri ohranjanju SVOP v sedanji obliki in njenem razvoju v prihodnosti.

2.   Agencija ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo izpolnjevanje, prispeva k določanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomaga Svetu pri oceni izboljšanja vojaških zmogljivosti.

3.   Agencija pri opravljanju svojega poslanstva ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

Člen 3

Opredelitve

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sodelujoče države članice“ pomeni države članice, ki sodelujejo v agenciji;

(b)

„prispevajoče države članice“ pomeni tiste sodelujoče države članice, ki prispevajo k določenemu projektu ali programu agencije.

Člen 4

Politični nadzor in način poročanja Svetu

1.   Agencija deluje pod vodstvom in političnim nadzorom Sveta, kateremu predloži poročila in od katerega prejema smernice ali navodila v zvezi z delom Agencije, predvsem v zvezi z njenim triletnim okvirom načrtovanja.

2.   Agencija Svetu redno poroča o svojih dejavnostih in zlasti:

(a)

vsako leto v novembru Svetu predloži poročilo o dejavnostih agencije v zadevnem letu;

(b)

ob upoštevanju sklepa Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja Svetu vsaj enkrat letno predloži informacije o prispevku agencije k dejavnostim ocenjevanja v okviru stalnega strukturnega sodelovanja iz točke (f)(ii) člena 5(3).

Agencija Svetu pravočasno priskrbi informacije o pomembnih zadevah, ki se usmerjevalnemu odboru predložijo v odločitev.

3.   Svet soglasno, po posvetovanju s PVO ali drugimi pristojnimi organi Sveta, kar je ustrezno, izda smernice ali navodila v zvezi z delom Agencije, predvsem v zvezi s triletnim okvirom načrtovanja.

4.   Agencija lahko po potrebi Svetu in Komisiji predloži priporočila za uresničevanje njenega poslanstva.

Člen 5

Funkcije in naloge

1.   Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog spoštuje druge pristojnosti Unije in institucij Unije.

2.   Agencija pri izpolnjevanju svojih funkcij in nalog ne posega v pristojnosti držav članic na področju obrambe.

3.   Agencija, ki deluje pod vodstvom Sveta:

(a)

sodeluje pri ugotavljanju ciljev držav članic glede njihovih vojaških zmogljivosti in pri oceni izpolnjevanja obveznosti, ki so jih države članice prevzele v zvezi s temi zmogljivostmi, zlasti tako, da:

(i)

v povezavi s pristojnimi organi Sveta, vključno z Vojaškim odborom Evropske unije (VOEU), ter z uporabo med drugim mehanizma za razvoj zmogljivosti (CDM) in morebitnih prihodnjih mehanizmov, opredeljuje prihodnje potrebe Unije glede obrambnih zmogljivosti;

(ii)

usklajuje izvajanje načrta za razvoj zmogljivosti (CDP) in morebitnih prihodnjih načrtov;

(iii)

na podlagi meril, o katerih se dogovorijo države članice, ocenjuje obveznosti držav članic glede zmogljivosti, med drugim v okviru postopka CDP ter z uporabo CDM in morebitnih prihodnjih mehanizmov;

(b)

spodbuja usklajevanje operativnih potreb ter sprejetje učinkovitih in usklajenih postopkov naročanja, zlasti tako, da:

(i)

spodbuja in usmerja usklajevanje vojaških potreb;

(ii)

pospešuje stroškovno učinkovit in smotrn nakup z določitvijo najboljše prakse in obveščanjem o njej;

(iii)

presoja finančne prioritete za razvoj zmogljivosti in nabave;

(c)

predlaga večstranske projekte za izpolnjevanje ciljev glede vojaških zmogljivosti, zagotavlja usklajevanje programov, ki jih izvajajo države članice, in upravljanje posebnih programov sodelovanja, zlasti tako, da:

(i)

pospešuje in predlaga nove večstranske projekte sodelovanja;

(ii)

določa in predlaga skupne dejavnosti na operativnem področju;

(iii)

si prizadeva za usklajevanja obstoječih programov, ki jih izvajajo države članice;

(iv)

na zahtevo držav članic prevzame odgovornost za upravljanje posameznih programov;

(v)

na zahtevo držav članic pripravlja programe, ki se jih upravlja v okviru OCCAR ali na kakšen drug način, kar je bolj ustrezno;

(d)

podpira raziskave na področju obrambne tehnologije ter usklajuje in načrtuje skupne raziskovalne dejavnosti in preučuje tehnične rešitve za prihodnje operativne potrebe, zlasti tako, da:

(i)

v povezavi z raziskovalnimi dejavnostmi Unije, kjer je to primerno, pospešuje raziskave za izpolnjevanje prihodnjih potreb glede varnostnih in obrambnih zmogljivosti in s tem krepitev evropskega industrijskega in tehnološkega potenciala na tem področju;

(ii)

pospešuje učinkoviteje usmerjene skupne raziskovalne in tehnološke dejavnosti na področju obrambe;

(iii)

pospešuje obrambne raziskave in tehnologije s študijami in projekti;

(iv)

upravlja obrambne raziskovalne in tehnološke pogodbe;

(v)

si v povezavi s Komisijo prizadeva, da bi kar najbolje izkoristili dopolnjevanje in sinergijo med raziskovalnimi programi na področju obrambe in civilne zaščite;

(e)

prispeva k določanju, in po potrebi izvajanju, vsakršnih koristnih ukrepov za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega sektorja ter izboljšanju učinkovitosti vojaških izdatkov, zlasti tako, da:

(i)

prispeva k vzpostavljanju mednarodno konkurenčnega evropskega trga za obrambno opremo ne da bi posegala v pravila notranjega trga in pristojnosti Komisije na tem področju;

(ii)

v posvetovanju s Komisijo, oziroma če je to ustrezno, z industrijo razvija ustrezne politike in strategije;

(iii)

si v posvetovanju s Komisijo in v okviru svojih nalog prizadeva za razvoj in uskladitev ustreznih postopkov na ravni celotne EU;

(f)

podpira stalno strukturno sodelovanje, vzpostavljeno na podlagi sklepa Sveta, zlasti tako, da:

(i)

spodbuja večje skupne ali evropske pobude za razvoj zmogljivosti;

(ii)

pomaga pri rednem ocenjevanju prispevkov sodelujočih držav članic, kar zadeva navedene zmogljivosti, zlasti tistih v skladu z naknadno določenimi merili, med drugim na podlagi člena 2 Protokola št. 10, o čemer naj bi vsaj enkrat letno pripravila poročilo;

(g)

si prizadeva za usklajenost z drugimi politikami Unije, če so te pomembne za obrambne zmogljivosti;

(h)

si prizadeva za tesnejše sodelovanje na področju obrambemed sodelujočimi državami članicami v skladu z okvirjem politike za sistematično in dolgoročno sodelovanje na področju obrambe;

(i)

ob upoštevanju postopkov kriznega upravljanja EU, zagotavlja podporo operacijam SVOP.

Člen 6

Pravna oseba

Agencija ima status pravne osebe, ki je potreben, da lahko opravlja svoje funkcije in dosega svoje cilje. Države članice morajo agenciji zagotoviti kar največjo možno pravno sposobnost, ki se v skladu z njihovo zakonodajo lahko podeli pravnim osebam. Agencija lahko predvsem pridobi premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter nastopa kot stranka v sodnem postopku. Agencija lahko sklepa pogodbe z zasebnimi ali javnimi subjekti ali organizacijami.

POGLAVJE II

ORGANI IN OSEBJE AGENCIJE

Člen 7

Vodja agencije

1.   Vodja agencije je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2.   Vodja agencije je odgovoren za splošno organiziranost in delovanje agencije in zagotavlja, da izvršni direktor izvaja smernice in navodila Sveta in odločitve usmerjevalnega odbora in poroča vodji agencije.

3.   Vodja agencije predloži Svetu poročila agencije iz člena 4(2).

4.   Vodja agencije je odgovoren za pogajanja o upravnih dogovorih s tretjimi državami in drugimi organizacijami, združenji ali subjekti v skladu z navodili usmerjevalnega odbora. V sklopu teh dogovorov, ki jih odobri usmerjevalni odbor, je vodja agencije odgovoren za to, da se z njimi vzpostavijo ustrezni delovni odnosi.

Člen 8

Usmerjevalni odbor

1.   Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake sodelujoče države članice s polnomočnimi pooblastili svoje vlade in en predstavnik Komisije, je organ odločanja agencije. Usmerjevalni odbor deluje v skladu s smernicami in navodili Sveta.

2.   Usmerjevalni odbor se sestaja na stopnji obrambnih ministrov sodelujočih držav članic ali njihovih predstavnikov. Na stopnji obrambnih ministrov se načeloma sestane vsaj dvakrat letno.

3.   Vodja agencije skliče in predseduje sestankom usmerjevalnega odbora. Če tako zahteva sodelujoča država članica, vodja agencije skliče sestanek najkasneje v enem mesecu.

4.   Vodja agencije lahko prenese pooblastilo predsedovanja sestankom usmerjevalnega odbora na stopnji predstavnikov obrambnih ministrov.

5.   Usmerjevalni odbor lahko zaseda v posebnih sestavah (kot na primer direktorji za nacionalno oborožitev, direktorji za zmogljivosti, direktorji za raziskovalne in tehnološke dejavnosti ali direktorji za obrambno politiko).

6.   Sestankov usmerjevalnega odbora se udeležujejo:

(a)

izvršni direktor agencije iz člena 10 ali njegov predstavnik;

(b)

predsednik Vojaškega odbora EU ali njegov predstavnik;

(c)

predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

7.   Na sestanke o zadevah skupnega interesa lahko usmerjevalni odbor povabi:

(a)

generalnega sekretarja Nata ali njegovega imenovanega predstavnika;

(b)

vodjo/predsedujočega drugih ureditev, združenj ali organizacij, katerih dejavnosti so pomembne za agencijo (kot so tisti ustanovljeni z okvirnim sporazumom LoI, kakor tudi z OCCAR in ESA);

(c)

predstavnike ostalih tretjih strank, če je to primerno.

Člen 9

Naloge in pristojnosti usmerjevalnega odbora

1.   V okviru smernic in navodil Sveta iz člena 4(1) usmerjevalni odbor:

(a)

odobri poročila, ki se predložijo Svetu;

(b)

najpozneje do 31. decembra vsakega leta soglasno sprejme splošni proračun agencije;

(c)

odobri triletni okvir načrtovanja, s katerim se določijo prednostne naloge agencije v okviru mej splošnega proračuna, pri čemer je treba upoštevati, da so finančne vrednosti, pripisane drugemu in tretjemu letu v okviru načrtovanja, določene le zaradi načrtovanja in ne pomenijo pravno zavezujočih mej;

(d)

v skladu s členom 19 odobri pripravo ad hoc projektov ali programov v okviru agencije;

(e)

imenuje izvršnega direktorja in namestnika;

(f)

po potrebi odloči, da ena ali več držav članic agenciji zaupa upravno in finančno upravljanje določenih dejavnosti v njeni pristojnosti v skladu s členom 17;

(g)

odobri vsa priporočila Svetu ali Komisiji;

(h)

sprejme poslovnik usmerjevalnega odbora;

(i)

lahko spremeni finančna pravila za izvajanje splošnega proračuna agencije;

(j)

lahko spremeni pravila in predpise za začno in pogodbeno osebje ter za napotene nacionalne strokovnjake;

(k)

določa tehnične in finančne ureditve v zvezi s sodelovanjem ali izstopom držav članic iz člena 1(4);

(l)

sprejme navodila za pogajanja o upravnih dogovorih, ki jih vodi vodja agencije;

(m)

odobri ad hoc dogovore iz člena 23(1);

(n)

sklepa upravne dogovore iz člena 26(1) med agencijo in tretjimi strankami;

(o)

odobri letne računovodske izkaze in bilanco stanja;

(p)

poda odobritev za odločitve v zvezi z organizacijsko strukturo Agencije;

(q)

odobri sporazume o ravni storitev ali delovne dogovore iz člena 25, razen tistih, ki so administrativne narave;

(r)

sprejme vse ostale ustrezne odločitve za izpolnjevanje poslanstva agencije.

2.   Razen če ni drugače predvideno v tem sklepu, usmerjevalni odbor sprejema odločitve s kvalificirano večino. Glasovi sodelujočih držav članic se ponderirajo v skladu s členom 16(4) in (5) PEU. Glasovanja se lahko udeležijo samo predstavniki sodelujočih držav članic.

3.   Če član sodelujoče države članice v usmerjevalnem odboru izjavi, da namerava zaradi navedenih pomembnih razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve s kvalificirano večino, se glasovanje ne izvede. Ta predstavnik lahko preko vodje agencije zadevo predloži Svetu, ki usmerjevalnemu odboru izda smernice, če je to primerno. Pri sprejemanju odločitev s kvalificirano večino, pa se usmerjevalni odbor lahko tudi odloči, da zadevo predloži Svetu v odločitev. Svet odloča soglasno.

4.   Usmerjevalni odbor lahko na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice odloči, da bo ustanovil:

(a)

odbore za pripravo upravnih in proračunskih odločitev usmerjevalnega odbora v sestavi delegatov sodelujočih držav članic in predstavnikov Komisije;

(b)

posebne odbore za določena vprašanja, ki so v pristojnosti agencije. Te odbore sestavljajo delegati sodelujočih držav članic in, razen če usmerjevalni odbor ne določi drugače, predstavnik Komisije.

Odločitev o ustanovitvi takih odborov opredeljuje tudi njihova pooblastila, sestavo in trajanje.

Člen 10

Izvršni direktor

1.   Izvršnega direktorja in namestnika izbere in imenuje usmerjevalni odbor na priporočilo vodje agencije za triletno obdobje. Usmerjevalni odbor lahko ta mandat podaljša za dve leti. Izvršni direktor in namestnik delujeta pod vodstvom vodje agencije in v skladu z odločitvami usmerjevalnega odbora.

2.   Sodelujoče države članice kandidature predložijo vodji agencije, ki o tem obvesti usmerjevalni odbor. Za organizacijo predizbirnega postopka je odgovoren vodja agencije.

Po odobritvi s strani usmerjevalnega odbora se vzpostavi svetovalna skupina, katere sestava zagotavlja ustrezno ravnotežje med predstavniki ESZD, agencije in sodelujočih držav članic.

Na podlagi predizbirnega postopka vodja agencije usmerjevalnemu odboru predloži izbor vsaj dveh kandidatov, pri čemer navede, katerega priporoča.

3.   Izvršni direktor s pomočjo namestnika izvaja vse potrebne ukrepe, da se zagotovita učinkovitost in smotrnost dela agencije. Izvršni direktor je odgovoren za nadzor in usklajevanje funkcionalnih enot za zagotovitev splošne medsebojne povezanosti njihovega dela.

4.   Izvršni direktor je odgovoren za:

(a)

zagotavljanje izvajanja triletnega okvira načrtovanja agencije;

(b)

pripravo dela usmerjevalnega odbora;

(c)

pripravo predloga okvirnega letnega proračuna, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(d)

pripravo triletnega okvira načrtovanja, ki se predloži usmerjevalnemu odboru;

(e)

zagotavljanje tesnega sodelovanja in posredovanja informacij pripravljalnim telesom Sveta, zlasti PVO in VOEU;

(f)

pripravo poročila iz člena 4(2);

(g)

pripravo izkaza prihodkov in odhodkov in izvrševanje splošnega proračuna agencije in proračunov ad hoc projektov/programov, ki so bili zaupani agenciji;

(h)

vsakdanje upravljanje agencije;

(i)

vse vidike varnosti;

(j)

vse kadrovske zadeve.

5.   V okviru splošnega proračuna agencije in ob upoštevanju dogovorjenega triletnega okvira načrtovanja je izvršni direktor pristojen za sklepanje pogodb in zaposlovanje osebja. Izvršni direktor ima isto pristojnost v zvezi z drugimi proračuni, opredeljenimi v členu 12, zlasti proračuni v zvezi z dejavnostmi v okviru poglavja IV in vsemi proračuni, ki izhajajo iz dodatnih prihodkov iz člena 15.

6.   Izvršni direktor je odgovoren usmerjevalnemu odboru.

7.   Izvršni direktor je zakoniti predstavnik agencije.

Člen 11

Osebje

1.   Osebje agencije, vključno z izvršnim direktorjem, sestavljajo začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so izbrani izmed kandidatov iz vseh sodelujočih držav članic na najširši možni geografski osnovi in iz institucij EU. Osebje agencije izbira izvršni direktor na osnovi ustrezne usposobljenosti in izkušenj ter s pomočjo poštenih in preglednih razpisnih postopkov. Izvršni direktor vnaprej objavi podatke o vseh prostih delovnih mestih in pogoje za izbirni postopek. V vsakem primeru je namen zaposlovanja agenciji zagotoviti storitve kar najbolj sposobnega in učinkovitega osebja.

2.   Vodja agencije na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z usmerjevalnim odborom imenuje osebje agencije na višji vodstveni ravni ter obnavlja pogodbe z njimi.

3.   Osebje agencije sestavljajo:

(a)

osebje, ki ga agencija najame neposredno na podlagi pogodb za določen čas, izbrano med državljani sodelujočih držav članic. Svet je soglasno sprejel predpise, ki se uporabljajo za to osebje (6). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(b)

nacionalni strokovnjaki, ki jih sodelujoče države članice napotijo na delovna mesta v organizacijski strukturi agencije ali za določene naloge in projekte. Svet je soglasno sprejel predpise, ki se uporabljajo za to osebje (7). Usmerjevalni odbor pregleda in po potrebi spremeni te predpise, kadar ga ti predpisi za to pooblaščajo;

(c)

uradniki Unije, ki so napoteni na agencijo za določen čas in/ali za določene naloge ali projekte, kot je potrebno.

4.   Agencija se lahko obrne tudi na:

(a)

osebje tretjih držav, organizacij in subjektov, ki ga ti plačajo in s katerimi je agencija sklenila upravne dogovore v skladu s členom 26(1), jih dodelila agenciji ali jih tja napotila v soglasju z usmerjevalnim odborom in v skladu s pogoji, ki se določijo v navedenih dogovorih;

(b)

pogodbene uslužbence in napotene strokovnjake za namene prispevanja k izvajanju enega ali več ad hoc projektov ali programov agencije iz poglavja IV. V takih primerih lahko proračuni, povezani z zadevnimi ad hoc projekti ali programi, krijejo osnovne plače pogodbenih uslužbencev ter dodatke in stroške zadevnih napotenih strokovnjakov.

5.   Skupno število let, ko lahko osebje na katerem koli delovnem mestu dela za agencijo, ne presega 10 let.

6.   Sodišče Evropske unije je pristojno za vse spore med agencijo in katero koli osebo, za katero se uporabljajo kadrovski predpisi agencije.

POGLAVJE III

PRORAČUN IN FINANČNI PREDPISI

Člen 12

Proračun agencije

Proračun agencije vključuje splošni proračun, proračune, povezane z dejavnostmi v okviru poglavja IV, in vse proračune, ki izhajajo iz dodatnih prihodkov iz člena 15.

Proračun agencije se določi v skladu s proračunskimi načeli Evropske unije (8).

Člen 13

Splošni proračun

1.   Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 31. marca predloži predhodno oceno predloga splošnega proračuna za naslednje leto.

2.   Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. junija predloži revidiran predhoden osnutek predloga proračuna za naslednje leto, skupaj z osnutkom triletnega okvira načrtovanja.

3.   Vodja agencije usmerjevalnemu odboru vsako leto do 30. septembra predloži predlog splošnega proračuna skupaj z osnutkom triletnega okvira načrtovanja. Predlog vsebuje:

(a)

odobrena proračunska sredstva, ki se štejejo za potrebna:

(i)

za pokrivanje delovanja agencije, stroškov osebja in sestankov;

(ii)

za pridobitev zunanjega mnenja, predvem operativnih analiz, ki so nujne za opravljanje nalog agencije, in za določene dejavnosti v skupno dobro vseh sodelujočih držav članic, kot je navedeno v členu 5;

(b)

napoved potrebnih prihodkov za pokrivanje odhodkov.

4.   Cilj usmerjevalnega odbora je zagotoviti, da bodo odobrena proračunska sredstva iz točke (a)(ii) odstavka 2 predstavljala znaten delež skupnih odobrenih proračunskih sredstev iz navedenega odstavka. Ta odobrena proračunska sredstva odražajo dejanske potrebe in agenciji omogočajo njeno operativno vlogo.

5.   Osnutku splošnega proračuna sta priložena podrobna utemeljitev in kadrovska organizacijska shema.

6.   Usmerjevalni odbor lahko soglasno odloči, da predlog splošnega proračuna pokriva tudi določene projekte ali programe, če je očitno, da gre za skupno korist vseh sodelujočih držav članic.

7.   Odobrena proračunska sredstva so uvrščena v naslove in poglavja, tako da so odhodki razvrščeni po vrsti ali namenu, in po potrebi dodatno razvrščeni v člene.

8.   Vsak naslov lahko vključuje poglavje z naslovom „začasna odobrena proračunska sredstva“. Ta odobrena proračunska sredstva so vpisana, kadar na osnovi ustrezne utemeljitve ni jasno, kolikšen je potreben znesek odobrenih proračunskih sredstev ali obseg za izvrševanje vpisanih odobrenih proračunskih sredstev.

9.   Proračunske prihodke sestavljajo:

(a)

prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice na osnovi ključa bruto nacionalnega dohodka (BND);

(b)

drugi prihodki.

Predlog splošnega proračuna mora vsebovati postavke za knjiženje namenskih prihodkov in mora, če je to mogoče, navajati predviden znesek.

10.   Usmerjevalni odbor vsako leto do 31. decembra soglasno sprejme predlog splošnega proračuna. Pri tem usmerjevalnemu odboru predseduje vodja agencije ali predstavnik, ki ga imenuje vodja agencije, ali član usmerjevalnega odbora, ki ga vodja agencije povabi za ta namen. Izvršni direktor razglasi, da je bil proračun potrjen in o tem obvesti sodelujoče države članice.

11.   Če na začetku proračunskega leta predlog splošnega proračuna ni sprejet, se lahko na mesec porabi znesek v višini največ ene dvanajstine odobrenih proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta v zvezi s katerim koli poglavjem ali drugo manjšo enoto proračuna. Po tem dogovoru agencija ne sme razpolagati z odobrenimi proračunski sredstvi, ki presegajo eno dvanajstino njihovega obsega, predvidenega v predlogu splošnega proračuna v pripravi. Na predlog izvršnega direktorja lahko usmerjevalni odbor s kvalificirano večino odobri izdatke, ki presegajo eno dvanajstino, če vsa odobrena proračunska sredstva za to proračunsko leto ne presegajo tistih iz preteklega proračunskega leta. Izvršni direktor lahko zahteva prispevke, ki so potrebni za pokritje odobrenih proračunskih sredstev po tej določbi, in so plačljivi najkasneje 30 dni po izdaji zahtevka za prispevke.

Člen 14

Spremembe proračuna

1.   V primeru neizogibnih, izrednih ali nepredvidenih okoliščin lahko izvršni direktor usmerjevalnemu odboru poda predlog sprememb proračuna.

2.   Predlog sprememb proračuna se pripravi, predlaga in sprejme in o njem se izda uradno obvestilo po istem postopku kot za splošni proračun. Usmerjevalni odbor mora glede na nujnost ustrezno ukrepati.

Člen 15

Dodatni prihodki

1.   V okviru misije v skladu s členom 2 lahko agencija prejme dodatne prihodke za določen namen:

(a)

iz splošnega proračuna Unije za vsak primer posebej, pri tem pa se morajo v celoti spoštovati pravila, postopki in postopki odločanja, ki veljajo za proračun;

(b)

od držav članic, tretjih držav ali drugih tretjih strank, razen če usmerjevalni odbor odloči drugače v enem mesecu od prejema teh informacij agencije.

2.   Prihodki iz odstavka 1 se smejo uporabiti samo za tisti namen, za katerega so bili dodeljeni.

Člen 16

Prispevki in povračila

1.   Določitev prispevkov, kadar se uporablja ključ BND:

(a)

Kadar se uporablja ključ BND, se struktura obveznih prispevkov držav članic določi v skladu s ključem bruto nacionalnega proizvoda po členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2007/436/ES, Euratom (9), ali katerim koli drugim sklepom, ki ga morda nadomešča.

(b)

Podatki za izračun vseh prispevkov so navedeni v rubriki „lastni viri BND“ v tabeli „Povzetek financiranja skupnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državi članici“, priloženi najnovejšemu proračunu Unije. Obvezni prispevek vsake države članice je sorazmeren z deležem BND te države članice v celotnem skupnem BND držav članic, ki so dolžne prispevek plačati.

2.   Načrt plačevanja prispevkov:

(a)

Prispevke za financiranje splošnega proračuna agencije plačajo sodelujoče države članice v treh enakih obrokih, in sicer do 15. marca, 15. junija in 15. oktobra zadevnega proračunskega leta.

(b)

Ko so spremembe proračuna sprejete, morajo zadevne države članice obvezne prispevke plačati najkasneje 60 dni po tem, ko je bil zahtevek za prispevke odposlan.

(c)

Vse države članice plačajo bančne stroške, povezane s plačilom svojih prispevkov.

(d)

Če letni proračun ni odobren do 30. novembra, lahko agencija izda na zahtevo države članice posamezen začasni zahtevek za prispevke za to državo članico.

Člen 17

Upravljanje proračunov, povezanih z ad hoc dejavnostmi, s strani agencije

1.   Na predlog izvršnega direktorja ali države članice lahko usmerjevalni odbor odloči, da države članice lahko agenciji zaupajo upravno in finančno upravljanje določenih dejavnosti v svoji pristojnosti v skladu s členi 19 in 20.

2.   V okviru ad hoc projektov in programov agencije lahko usmerjevalni odbor agencijo pooblasti da, pod pogoji, določenimi v dogovorih, ki urejajo zadevne dejavnosti, sklepa pogodbe in sporazume o nepovratnih sredstvih, in od teh držav članic vnaprej zbere potrebne prispevke za izpolnitev zadevnih pogodb in sporazumov o nepovratnih sredstvih.

Člen 18

Izvajanje proračuna

1.   Finančne določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun agencije so določene v Sklepu Sveta 2007/643/SZVP (10). Usmerjevalni odbor soglasno pregleda in po potrebi spremeni te določbe.

2.   Na predlog izvršnega direktorja usmerjevalni odbor po potrebi sprejme pravila za izvajanje, ki urejajo izvajanje in nadzor splošnega proračuna, zlasti glede javnih naročil, ne da bi pri tem posegal v ustrezna pravila EU. Usmerjevalni odbor mora predvsem zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo zahteve po zanesljivosti dobave ter zaščiti zaupnosti obrambnih podatkov in pravic intelektualne lastnine.

3.   Kolegij revizorjev izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov agencije.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE AGENCIJE AD HOC PROJEKTOV ALI PROGRAMOV IN Z NJIMI POVEZANI PRORAČUNI

Člen 19

Ad hoc projekti ali programi Kategorije A („opt out“) in z njimi povezani ad hoc proračuni

1.   Ena ali več sodelujočih držav članic ali izvršni direktor lahko usmerjevalnemu odboru predloži ad hoc projekt ali program v sklopu pristojnosti agencije, v katerem je predvideno splošno sodelovanje sodelujočih držav članic ter je navedena pričakovana dodana vrednost agencije. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

2.   Načeloma prispevajo vse sodelujoče države članice. O svojih namerah v zvezi s tem obvestijo izvršnega direktorja.

3.   Usmerjevalni odbor odobri pripravo ad hoc projekta ali programa.

4.   Na predlog izvršnega direktorja ali sodelujoče države članice se lahko usmerjevalni odbor odloči, da bo ustanovil odbor za nadzor upravljanja in izvajanja ad hoc projekta ali programa. Odbor sestavljajo delegati iz vseh prispevajočih držav članic, če k projektu ali programu prispeva tudi Unija, pa tudi predstavnik Komisije. Usmerjevalni odbor s sklepom določi mandat in trajanje odbora.

5.   Prispevajoče države članice, ki se sestanejo v sklopu usmerjevalnega odbora, za take ad hoc projekte ali programe odobrijo:

(a)

pravila za upravljanje projekta ali programa;

(b)

morebitni ad hoc proračun, povezan s projektom ali programom, ključ za prispevke in potrebna pravila za izvajanje;

(c)

sodelovanje tretjih strank v odboru iz odstavka 4. To sodelovanje ne posega v avtonomijo odločanja Unije.

6.   Če Unija prispeva k ad hoc projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz odstavka 5, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Unije, pa se v celoti upoštevajo.

Člen 20

Ad hoc projekti ali programi Kategorije B („opt in“) in z njimi povezani ad hoc proračuni

1.   Ena ali več sodelujočih držav članic lahko obvesti usmerjevalni odbor, da namerava pripraviti ad hoc projekt ali program v okviru pristojnosti agencije in morebiten ad hoc proračun, povezan z njim ter navede pričakovano dodano vrednost agencije. Usmerjevalni odbor se obvesti o morebitnem ad hoc proračunu, povezanem s predlaganim projektom ali programom, o zadevnih podrobnostih v zvezi s človeškimi viri za tak projekt ali program, in o morebitnih prispevkih tretjih strank.

2.   Da se zagotovijo največje možne priložnosti za sodelovanje, morajo biti vse države članice pravočasno obveščene o ad hoc projektu ali programu, vključno z osnovo za širitev sodelovanja, tako da bo lahko vsaka država članica izrazila interes za sodelovanje. Poleg tega se bo pobudnik projekta ali programa potrudil, da bo njihovo članstvo čim širše. Sodelovanje bodo določili pobudniki za vsak primer posebej.

3.   Ad hoc projekt ali program se v tem primeru šteje za projekt ali program agencije, razen če usmerjevalni odbor najkasneje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne odloči drugače.

4.   Vse sodelujoče države članice, ki želijo naknadno sodelovati v ad hoc projektu ali programu, morajo o svoji nameri obvestiti prispevajoče države članice. Prispevajoče države članice najkasneje dva meseca po prejemu tega obvestila same odločajo o sodelovanju zadevne države članice, pri tem pa upoštevajo osnovo, ki je določena takrat, ko so bile sodelujoče zadevne države članice obveščene o projektu ali programu.

5.   Prispevajoče države članice same odločajo o ustanovitvi in izvajanju ad hoc projekta ali programa in o morebitnem, s tem povezanim, proračunom. Če Unija prispeva k takemu projektu ali programu, potem Komisija sodeluje pri odločitvah iz tega odstavka, postopki sprejemanja odločitev, ki veljajo za splošni proračun Unije, pa se v celoti upoštevajo. Prispevajoče države članice po potrebi usmerjevalni odbor obveščajo o dogodkih v zvezi s tem projektom ali programom.

Člen 21

Ad hoc projekti in programi v okviru poslanstva agencije in z njimi povezani ad hoc proračuni

1.   V okviru poslanstva agencije, njenih dejavnosti in nalog, kakor so določene v členih 2 oziroma 5 in pod pogojem odobritve ad hoc projektov in programov v skladu s členoma 19 in 20, lahko dejavnosti agencije med drugim zajemajo:

(a)

nabave prek javnih naročil, dodeljene skladu z ustreznimi predpisi Unije, ki urejajo dodeljevanje javnih naročil;

(b)

nepovratna sredstva, dodeljene v skladu s finančnimi določbami in predpisi iz člena 18.

2.   Ad hoc proračuni, povezani s projekti in programi agencije ter upravljani v skladu s členom 17, po potrebi vsebujejo odobritve, s katerimi so kriti:

(a)

stroški, povezani s pravnimi obveznostmi iz odstavka 1;

(b)

stroški iz točke (a)(i) člena 13(3), če so ti stroški neposredno posledica upravljanja zadevnih ad hoc projektov in programov.

Člen 22

Prispevki iz splošnega proračuna Unije za ad hoc proračune

Prispevki iz splošnega proračuna Unije se lahko dodelijo ad hoc proračunom, ki so bili določeni za ad hoc projekte ali programe iz členov 19 in 20.

Člen 23

Sodelovanje tretjih strank

1.   Tretje stranke lahko kot sodelujoče članice prispevajo k posameznemu ad hoc projektu ali programu, ki je bil pripravljen v skladu s členoma 19 ali 20, in k proračunu, povezanem s tem. Usmerjevalni odbor s kvalificirano večino po potrebi odobri ad hoc dogovore med agencijo in tretjimi strankami za vsak posamezen projekt ali program.

2.   Za ad hoc projekte ali programe iz člena 19 prispevajoče države članice, ki se sestajajo v sklopu usmerjevalnega odbora, skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odobrijo vse potrebne ureditve v zvezi z njihovim prispevkom.

3.   Za ad hoc projekte ali programe iz člena 20 se prispevajoče države članice skupaj z ustreznimi tretjimi strankami odločajo o vseh potrebnih dogovorih v zvezi z njihovim prispevkom.

POGLAVJE V

ODNOSI Z INSTITUCIJAMI, ORGANI, URADI IN AGENCIJAMI UNIJE

Člen 24

Odnosi s Komisijo

1.   Komisija je članica usmerjevalnega odbora brez pravice glasovanja in je v smislu sodelovanja in vzajemne koristi v celoti povezana z delom agencije.

2.   Agencija ima vzpostavljene delovne odnose s Komisijo zlasti zato, da bi s Komisijo izmenjevala strokovno znanje in svetovanje na tistih področjih, na katerih dejavnosti Unije zadevajo naloge agencije in na katerih so dejavnosti agencije povezane z dejavnostmi Unije.

3.   Potrebni dogovori za kritje prispevka iz splošnega proračuna Unije po členih 15 in 22 se za vsak primer posebej sklenejo z medsebojnim sporazumom med agencijo in Komisijo ali z medsebojnim sporazumom med prispevajočimi državami članicami in Komisijo.

4.   Komisija lahko sodeluje v projektih in programih agencije. V takem primeru sodeluje v sklepih iz člena 23(2) in (3), brez poseganja v suverenost držav članic na področju razvoja obrambnih zmogljivosti.

Člen 25

Odnosi z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije

1.   Agencija lahko, kolikor je to pomembno za opravljanje njenih nalog, vzpostavi in ohranja sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami, vzpostavljenimi s PEU ali PDEU ali na podlagi zadevnih pogodb.

Agencija s temi subjekti po potrebi sklene sporazume o ravni storitve ali delovne dogovore. Taki dogovori o delu se lahko navezujejo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih podatkov, vključno z osebnimi in tajnimi podatki v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili.

2.   Subjekti iz odstavka 1 lahko sodelujejo v projektih in programih agencije in v s tem povezanem proračunu.

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI, ORGANIZACIJAMI IN SUBJEKTI

Člen 26

Upravni dogovori in druge zadeve

1.   Za opravljanje svojega poslanstva lahko agencija sklepa upravne dogovore s tretjimi državami in drugimi organizacijami in subjekti. Taki dogovori zajemajo predvsem:

(a)

načelo odnosov med agencijo in tretjo stranko;

(b)

določbe za svetovanje o zadevah, ki so povezane z delom agencije;

(c)

varnostne zadeve.

Pri tem mora spoštovati enotni institucionalni okvir in avtonomijo odločanja Unije. Vsak tak dogovor sklene usmerjevalni odbor po soglasni odobritvi Sveta.

2.   Agencija ima vzpostavljene tesne delovne odnose z ustreznimi elementi OCCAR in tistimi ustanovljenimi z okvirnim sporazumom LoI, da bi vključila te elemente ali da bi, kakor je to ustrezno in na podlagi medsebojnega dogovora, ustrezno in pravočasno poenotila njihova načela in prakse.

3.   Vzajemna preglednost in skladni razvoj na področju zmogljivosti se zagotovi z uporabo CDM postopkov. Drugi delovni odnosi med agencijo in ustreznimi NATO organi se opredelijo z upravnim dogovorom iz odstavka 1 ob polnem upoštevanju uveljavljenega okvira sodelovanja in posvetovanja med Unijo in NATO.

4.   V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose z organizacijami in subjekti, drugimi kot tistimi, navedenimi v odstavkih 2 in 3, da bi se olajšalo njihovo morebitno sodelovanje v projektih in programih.

5.   V okviru dogovorov iz odstavka 1, ima agencija pravico vzpostaviti delovne odnose s tretjimi državami, da bi se olajšalo morebitno sodelovanje v določenih projektih in programih.

6.   Če agencija namerava v skladu s členom 7(4) vzpostaviti nove delovne odnose z organizacijami, subjekti ali tretjimi državami, navedenimi v odstavkih 4 in 5 tega člena, zaprosi za predhodno odobritev usmerjevalnega odbora.

Agencija prav tako poroča usmerjevalnemu odboru o razvoju vzpostavljenih odnosov.

Agencija na zahtevo sodelujočih držav članic skliče ad hoc sestanek s sodelujočimi državami članicami in organizacijo, subjektom ali tretjo državo, s katero je agencija sklenila upravni dogovor, za namene posvetovanja in izmenjave informacij, v skladu z ustreznimi varnostnimi pravili, o morebitnem sodelovanju te organizacije, subjekta ali tretje države v določenih projektih in programih.

POGLAVJE VII

RAZNE DOLOČBE

Člen 27

Privilegiji in imunitete

1.   Privilegiji in imunitete izvršnega direktorja in osebja agencije so določeni v sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o privilegijih in imunitetah, dodeljenih Evropski obrambni agenciji in njenim uslužbencem, z dne 10. novembra 2004.

Pred začetkom veljavnosti tega sklepa lahko država gostiteljica izvršnemu direktorju in osebju agencije dodeli privilegije in imunitete, določene v tem sklepu.

2.   Privilegiji in imunitete agencije so določeni v Protokolu št. 7.

3.   Predvsem se drugi pododstavek člena 3 Protokola št. 7 uporablja za dejavnosti, pri katerih vloga agencije pri upravljanju projektov ali programov v podporo državam članicam prinaša dodano vrednost, in ne za primere, ko ta vloga pomeni zgolj dobavo blaga ali opravljanje storitev za države članice.

Člen 28

Klavzula o pregledu

Vodja agencije v petih letih od začetka veljavnosti tega sklepa usmerjevalnemu odboru predloži poročilo o izvajanju tega sklepa z namenom, da ga Svet po potrebi pregleda.

Člen 29

Pravna odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost agencije ureja zakon, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropske unije je pristojno na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene agencija.

3.   Osebno odgovornost osebja do agencije urejajo ustrezni predpisi, ki se uporabljajo za agencijo.

Člen 30

Dostop do dokumentov

Za dokumente agencije se uporabljajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001.

Člen 31

Varstvo podatkov

Pravila iz Uredbe (ES) št. 45/2001 se uporabljajo za obdelavo vseh osebnih podatkov, ki jih obravnava agencija.

Usmerjevalni odbor na predlog vodje agencije po potrebi sprejme izvedbena pravila.

Člen 32

Varnost

1.   Agencija uporablja varnostne predpise Sveta, določene v Sklepu Sveta 2013/488/EU (11).

2.   Agencija zagotovi ustrezno varovanje svojih zunanjih komunikacij.

Člen 33

Jezikovna ureditev

Jezikovno ureditev agencije soglasno določi Svet.

Člen 34

Razveljavitev

Sklep 2011/411/SZVP se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeni sklep se štejejo za sklicevanja na ta sklep in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 12. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi Evropske obrambne agencije (UL L 245, 17.7.2004, str. 17).

(2)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(4)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(5)  Sklepa Sveta 2011/411/SZVP z dne 12. julija 2011 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije ter razveljavitvi Skupnega ukrepa 2004/551/SZVP (UL L 183, 13.7.2011, str. 16).

(6)  Sklep Sveta 2004/676/ES z dne 24. septembra 2004 o Kadrovskih predpisih Evropske obrambne agencije (UL L 310, 7.10.2004, str. 9).

(7)  Sklep Sveta 2004/677/ES z dne 24. septembra 2004 o pravilniku, ki se uporablja za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene Evropski obrambni agenciji (UL L 310, 7.10.2004, str. 64).

(8)  Načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije in dobrega finančnega poslovodenja iz člena 6 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(9)  Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL L 163, 23.6.2007, str. 17).

(10)  Sklep Sveta 2007/643/SZVP z dne 18. septembra 2007 o finančnem pravilniku Evropske obrambne agencije ter o pravilih za oddajanje javnih naročil in pravilniku o finančnih prispevkih iz operativnega proračuna Evropske obrambne agencije (UL L 269, 12.10.2007, str. 1).

(11)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).


PRILOGA I

RAZVELJAVLJENI AKTI IN NAKNADNE SPREMEMBE

Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP

UL L 245, 17.7.2004, str. 17.

Skupni ukrep Sveta 2008/299/SZVP

UL L 102, 12.4.2008, str. 34.

Sklep Sveta 2011/411/SZVP

UL L 183, 13.7.2011, str. 16.


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Sklep 2011/411/SZVP

Ta sklep

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 3(c)

Člen 4(3) do (4)

Člen 4(5)

Člen 4(3)

Člen 5

Člen 5

Člen 5(3)(g)

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 9(1)(b)

Člen 9(1)(c)

Člen 9(1)(b)

Člen 9(1)(c)

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

člen 11(1), prvi stavek

Člen 11(3)

Člen 11(1)

Člen 11(2)

Člen 11(2)

Člen 11(5)

Člen 11(3)(a)

Člen 11(3)(b) in (c)

Člen 11(4)

člen 11(1), drugi, tretji in četrti stavek

Člen 11(6)

Člen 11(8)

Člen 11(4)

Člen 11(9)

Člen 12

Člen 12

Člen 13

Člen 13

Člen 13(2)(a)(ii)

Člen 13(2)(a)(ii)

Člen 14

Člen 14

Člen 14(3)

Člen 15

Člen 15

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19

Člen 19

Člen 20

Člen 20

Člen 21

Člen 21

Člen 22

Člen 22

Člen 23

Člen 22(4)

Člen 24(4), drugi stavek

Člen 23

Člen 24

Člen 23(2)

Člen 24(4), prvi stavek

Člen 25

Člen 24

Člen 26

Člen 24(6) do (8)

Člen 24(6)

Člen 25

Člen 27

Člen 25, prvi odstavek

Člen 26

Člen 28

Člen 27

Člen 29

Člen 28

Člen 30

Člen 31

Člen 29

Člen 32

Člen 30

Člen 33

Člen 31

Člen 34

Člen 32

Člen 35


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/75


SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1836

z dne 12. oktobra 2015

o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 9. maja 2011 sprejel Sklep 2011/273/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Siriji.

(2)

Odtlej je Svet stalno ostro obsojal nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ki ga izvaja sirski režim. Svet je vztrajno izražal resno zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer v Siriji ter zlasti vsesplošnega in sistematičnega kršenja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

(3)

V skladu s sklepi Sveta z dne 23. januarja 2012, v katerih je Svet potrdil zavezanost Unije k nadaljevanju politike uvajanja dodatnih ukrepov proti režimu, vse dokler se bo nadaljevalo zatiranje, je Svet 14. aprila 2014 izjavil, da bo EU nadaljevala politiko omejevalnih ukrepov, usmerjenih proti režimu, dokler se bo nadaljevalo zatiranje.

(4)

Svet se je vedno znova z veliko zaskrbljenostjo seznanjal s poskusi sirskega režima, da bi se izognil omejevalnim ukrepom EU, da bi tako še naprej financiral in podpiral svojo politiko nasilnega zatiranja civilnega prebivalstva.

(5)

Svet ugotavlja, da sirski režim še naprej izvaja politiko zatiranja, in glede na nezmanjšano resnost razmer meni, da je treba veljavne omejevalne ukrepe ohraniti in poskrbeti za njihovo učinkovitost, tako da se izpopolnijo ter hkrati ostanejo ciljno usmerjeni in diferencirani, ob tem pa upoštevati tudi humanitarne razmere med sirskim prebivalstvom. Svet glede na konkreten kontekst, ki prevladuje v Siriji, meni, da so omejevalni ukrepi, da bi bili učinkoviti, še posebej relevantni zlasti za nekatere kategorije oseb in subjektov.

(6)

Svet ocenjuje, da lahko ob strogem nadzoru sirskega režima nad gospodarstvom ožji krog v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev ohranja svoj položaj le zato, ker je tesno povezan z režimom, uživa njegovo podporo in ima nanj tudi določen vpliv. Svet meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi uvesti omejitev vstopa in zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom teh v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I, da bi jim tako preprečili zagotavljanje materialne ali finančne podpore režimu, prek vpliva, ki ga imajo, pa tudi povečali pritisk na sam režim, da bi spremenil svojo politiko zatiranja.

(7)

Glede na to, da moč v Siriji tradicionalno izhaja iz družine, Svet ocenjuje, da je moč sedanjega sirijskega režima skoncentrirana med vplivnimi člani družin Assad in Makhlouf. Svet meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom določenih članov družin Assad in Makhlouf, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I, pa tudi omejiti vstop tem osebam, da bi prek članov teh družin neposredno vplivali na režim, da bi spremenil politiko zatiranja, ter se izognili nevarnosti izognitve omejevalnim ukrepom prek družinskih članov.

(8)

Ministri sirske vlade bi morali biti obravnavani kot skupno in posamično odgovorni za politiko zatiranja, ki jo izvaja sirski režim. Svet ocenjuje, da nekdanji ministri sirske vlade v konkretnem kontekstu sedanjega sirskega režima verjetno ohranjajo vpliv znotraj režima. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom ministrov sirske vlade in ministrov, ki so bili na položaju po maju 2011, pa tudi omejiti vstop takim osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(9)

Sirska vojska je eno od ključnih režimskih sredstev za izvajanje politike zatiranja ter kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, njeni aktivni častniki pa pomenijo resno nevarnost nadaljevanja takih kršitev. Poleg tega Svet v konkretnem kontekstu sirske vojske ocenjuje, da nekdanji visoki vojaški častniki verjetno ohranjajo vpliv znotraj režima. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom visokih častnikov v sirski vojski in nekdanjih visokih častnikov v sirski vojski, ki so bili na takem položaju po letu 2011, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(10)

Sirske varnostne in obveščevalne službe so eno od ključnih režimskih sredstev za izvajanje politike zatiranja ter kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, njihovi aktivni uradniki pa pomenijo resno nevarnost nadaljevanja takih kršitev. Poleg tega Svet v konkretnem kontekstu sirskih varnostnih in obveščevalnih služb ocenjuje, da nekdanji uradniki teh služb verjetno ohranjajo vpliv znotraj režima. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom pripadnikov sirskih varnostnih in obveščevalnih služb in nekdanjih pripadnikov teh služb, ki so bili na položaju po maju 2011, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(11)

Svet ocenjuje, da z režimom povezane milice podpirajo sirski režim pri njegovi politiki zatiranja, kršijo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo na ukaz in v imenu sirskega režima ter da njeni pripadniki pomenijo resno nevarnost za nadaljevanje takih kršitev. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom pripadnikov s sirskim režimom povezanih milic, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(12)

Da bi preprečili kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava z uporabo kemičnega orožja v Siriji, Svet meni, da bi moral uvesti omejevalne ukrepe zoper v tem sektorju delujoče osebe, subjekte, enote, agencije, organe ali institucije, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(13)

Omejevalni ukrepi ne posegajo v privilegije in imunitete, ki jih člani diplomatskih in konzularnih misij, ki so akreditirane v državi članici EU, uživajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961 in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963. Poleg tega omejevalni ukrepi ne posegajo v opravljanje diplomatskih funkcij in konzularne pomoči držav članic v Siriji.

(14)

Za osebe ali subjekte, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz uvodnih izjav 6 do 12, omejevalni ukrepi ne bi smeli veljati, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne predstavljajo realnega tveganja za izogibanje.

(15)

O vsaki uvrstitvi na seznam bi bilo treba odločati posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.

(16)

Sklep Sveta 2013/255/SZVP (2), ki je nadomestil Sklep 2011/273/SZVP, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2013/255/SZVP se spremeni:

1.

dodajo se naslednje uvodne izjave:

„(3)

Svet vedno znova z veliko zaskrbljenostjo spremlja poskuse sirskega režima, da bi se izognil omejevalnim ukrepom EU, da bi tako še naprej financiral in podpiral svojo politiko nasilnega zatiranja civilnega prebivalstva.

(4)

Svet ugotavlja, da sirski režim še naprej izvaja politiko zatiranja, in glede na nepojemajočo resnost razmer meni, da je treba veljavne omejevalne ukrepe ohraniti in poskrbeti za njihovo učinkovitost, tako da se poostrijo ter hkrati ostanejo ciljno usmerjeni in diferencirani, ob tem pa upoštevati tudi humanitarne razmere med sirskim prebivalstvom. Svet glede na konkreten kontekst, ki prevladuje v Siriji, meni, da so omejevalni ukrepi, da bi bili učinkoviti, še posebej relevantni zlasti za določene kategorije oseb in subjektov.

(5)

Svet ocenjuje, da lahko ob strogem nadzoru sirskega režima nad gospodarstvom ožji krog v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev ohranja svoj položaj le zato, ker je tesno povezan z režimom, uživa njegovo podporo in ima nanj tudi določen vpliv. Svet meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi uvesti omejitev vstopa ter zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom teh v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I, da bi jim tako preprečili zagotavljanje materialne ali finančne podpore režimu, prek vpliva, ki ga imajo, pa tudi povečali pritisk na sam režim, da bi spremenil svojo politiko zatiranja.

(6)

Glede na to, da moč v Siriji tradicionalno temelji na družinah, Svet ocenjuje, da je moč sedanjega sirijskega režima skoncentrirana med vplivnimi člani družin Assad in Makhlouf. Svet meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom določenih članov družin Assad in Makhlouf, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I, pa tudi omejiti vstop tem osebam, da bi prek članov teh družin neposredno vplivali na režim, da bi spremenil politiko zatiranja, ter se izognili nevarnosti izognitve omejevalnim ukrepom prek družinskih članov.

(7)

Ministri sirske vlade bi morali biti obravnavani kot kolektivno in individualno odgovorni za politiko zatiranja, ki jo izvaja sirski režim. Svet ocenjuje, da nekdanji ministri sirske vlade v konkretnem kontekstu sedanjega sirskega režima verjetno ohranjajo vpliv znotraj njega. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom ministrov sirske vlade in ministrov, ki so bili na položaju po maju 2011, pa tudi omejiti vstop takim osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(8)

Sirska vojska je eno od ključnih režimskih sredstev za izvajanje politike zatiranja ter kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, njeni aktivni častniki pa pomenijo resno nevarnost nadaljevanja takih kršitev. Poleg tega Svet v konkretnem kontekstu sirske vojske ocenjuje, da nekdanji visoki vojaški častniki verjetno ohranjajo vpliv znotraj režima. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom visokih častnikov v sirski vojski in nekdanjih visokih častnikov v sirski vojski, ki so bili na takem položaju po maju 2011, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(9)

Sirske varnostne in obveščevalne službe so eno od ključnih režimskih sredstev za izvajanje politike zatiranja ter kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, njihovi aktivni uradniki pa pomenijo resno nevarnost nadaljevanja takih kršitev. Poleg tega Svet v konkretnem kontekstu sirskih varnostnih in obveščevalnih služb ocenjuje, da nekdanji uradniki teh služb verjetno ohranjajo vpliv znotraj režima. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom pripadnikov sirskih varnostnih in obveščevalnih služb in nekdanjih pripadnikov teh služb, ki so bili na položaju po maju 2011, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(10)

Svet ocenjuje, da z režimom povezane milice podpirajo sirski režim pri njegovi politiki zatiranja, kršijo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo na ukaz in v imenu sirskega režima ter da njeni pripadniki pomenijo resno nevarnost za nadaljevanje takih kršitev. Svet zato meni, da bi moral z omejevalnimi ukrepi zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom pripadnikov s sirskim režimom povezanih milic, pa tudi omejiti vstop tem osebam, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(11)

Da bi preprečili kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava z uporabo kemičnega orožja v Siriji, Svet meni, da bi moral uvesti omejevalne ukrepe zoper v tem sektorju delujoče osebe, subjekte, enote, agencije, organe ali institucije, ki jih je določil Svet in so na seznamu v Prilogi I.

(12)

Omejevalni ukrepi ne posegajo v privilegije in imunitete, ki jih člani diplomatskih in konzularnih misij, ki so akreditirane v državi članici EU, uživajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961 in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963. Poleg tega omejevalni ukrepi ne posegajo v opravljanje diplomatskih funkcij in konzularne pomoči držav članic v Siriji.

(13)

Za osebe ali subjekte, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz uvodnih izjav 5 do 11, omejevalni ukrepi ne bi smeli veljati, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne predstavljajo realnega tveganja za izogibanje.

(14)

O vsaki uvrstitvi na seznam bi bilo treba odločati posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.“;

2.

uvodna izjava 3 se preštevilči v uvodno izjavo 15;

3.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njega osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter osebam, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo, pa tudi z njimi povezanim osebam, ki so navedene na seznamu v Prilogi I.

2.   V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega:

(a)

v Siriji delujočim vodilnim poslovnežem;

(b)

članom družin Assad in Makhlouf;

(c)

ministrom sirske vlade na položaju po maju 2011;

(d)

članom sirske vojske s činom ‚polkovnik‘ in enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;

(e)

pripadnikom sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;

(f)

pripadnikom z režimom povezanih milic ali

(g)

osebam, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,

in z njimi povezanim osebam s seznama v Prilogi I.

3.   Osebe, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo ali ohranijo na seznamu oseb in subjektov v Prilogi I, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezane z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo realne nevarnosti za izognitev.

4.   O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.

5.   Odstavka 1 in 2 nobene države članice ne obvezujeta, da bi svojemu državljanu odrekla vstop na svoje ozemlje.

6.   Odstavka 1 in 2 ne posegata v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje mednarodnopravna obveznost, in sicer:

(a)

kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(b)

kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skličejo ZN ali je sklicana pod njihovim okriljem;

(c)

v skladu z večstranskim sporazumom o privilegijih in imunitetah ali

(d)

v skladu z Lateransko pogodbo, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

7.   Odstavek 6 se uporablja tudi v primerih, kadar je država članica država gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

8.   Svet je ustrezno obveščen vsakič, ko država članica odobri izjemo v skladu z odstavkoma 6 ali 7.

9.   Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavkov 1 in 2, kadar je potovanje utemeljeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih podpira Unija ali jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, na katerih poteka politični dialog, ki neposredno spodbuja demokracijo, človekove pravice in pravno državo v Siriji.

10.   Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 9, o tem pisno uradno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta pošlje pisni ugovor v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Tudi če bi eden ali več članov Sveta ugovarjalo, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

11.   Kadar posamezna država članica na podlagi odstavkov 6 do 10 osebam s seznama v Prilogi I dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega, se dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, ter na osebo, na katero se nanaša.“;

4.

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

1.   Osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, osebam in subjektom, ki imajo od režima koristi ali ga podpirajo, ter z njimi povezanim osebam in subjektom s uvrščenih na seznam iz prilog I in II, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki jim pripadajo, so v njihovi lasti, posesti ali so pod njihovim nadzorom.

2.   V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom:

(a)

v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev;

(b)

članov družin Assad ali Makhlouf;

(c)

ministrov sirske vlade na položaju po maju 2011;

(d)

pripadnikov sirske vojske s činom polkovnik in enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;

(e)

pripadnikov sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;

(f)

pripadnikov z režimom povezanih milic ali

(g)

osebja subjektov, enot, agencij, organov ali institucij, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,

in z njimi povezanim osebam s seznama v Prilogi I.

3.   Osebe, subjekti ali organi, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo na seznam oseb in subjektov iz Priloge I oziroma se ne ohranijo na njem, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev.

4.   O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.

5.   Fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom s seznama iz prilog I in II se ne dajo neposredno ali posredno na razpolago ali v njihovo korist nobena sredstva ali gospodarski viri.

6.   Pristojni organ države članice lahko pod takimi pogoji, za katere meni, da so ustrezni, dovoli sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z njimi, potem ko je ugotovil, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a)

nujni za osnovne potrebe oseb s seznama iz prilog I in II in njihovih vzdrževanih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in pristojbine za storitve javnih gospodarskih služb;

(b)

namenjeni izključno za plačilo razumnih honorarjev in nadomestil za nastale izdatke, povezane z opravljanjem pravnih storitev;

(c)

namenjeni izključno za plačilo honorarjev ali stroškov storitev za redno ohranjanje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, ali

(d)

nujni za kritje izrednih izdatkov, pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, na podlagi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno dovoljenje, uradno obvestil pristojne organe drugih držav članic in Komisijo vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja;

(e)

nujni za humanitarne namene, kot so zagotavljanje ali lažje zagotavljanje pomoči, vključno z medicinsko opremo, hrano, humanitarnimi delavci in s tem povezano pomočjo, pod pogojem, da se v primeru sprostitve zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov sprostijo sredstva ali gospodarski viri za ZN z namenom zagotavljanja ali lajšanja zagotavljanja pomoči v Siriji v skladu z načrtom za humanitarno pomoč Siriji (SHARP);

(f)

nakazani na račun ali z računa diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za opravljanje uradnih nalog diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali mednarodne organizacije;

(g)

nujni za evakuacijo iz Sirije;

(h)

namenjeni Centralni banki Sirije ali subjektom v državni lasti Sirije, ki so navedeni v prilogah I in II, za izvedbo plačil OPCW v imenu Sirske arabske republike za dejavnosti, povezane z nalogo OPCW glede preverjanja in uničenja sirskega kemičnega orožja, in zlasti plačil v posebni skrbniški sklad OPCW za Sirijo za dejavnosti, povezane s popolnim uničenjem sirskega kemičnega orožja zunaj ozemlja Sirske arabske republike.

Država članica druge države članice in Komisijo obvesti o vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi tega odstavka.

7.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko pristojni organi države članice dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom uvrstitve osebe ali subjekta iz odstavka 1 ali 2 na seznam iz Priloge I ali II, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

(b)

sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s takšno odločbo ali v takšni odločbi priznane kot veljavne, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)

odločba ni v korist osebe ali subjekta s seznama iz Priloge I ali II in

(d)

priznanje odločbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

Država članica druge države članice in Komisijo obvesti o vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi tega odstavka.

8.   Odstavka 1 in 2 osebi ali subjektu, ki je določena oziroma določen, ne preprečuje, da plača zapadlo plačilo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred uvrstitvijo te osebe ali subjekta na seznam, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila ne prejme neposredno ali posredno oseba ali subjekt iz odstavkov 1 in 2.

9.   Odstavka 1 in 2 subjektu, ki je bil določen in uvrščen na seznam iz Priloge II, ne preprečuje, da v obdobju dveh mesecev po datumu določitve plačuje z zamrznjenimi sredstvi ali gospodarskimi viri, ki jih je tak subjekt prejel po datumu njegove določitve, če je tako plačilo zapadlo na podlagi pogodbe v zvezi s financiranjem trgovskih poslov, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavkov 1 in 2.

10.   Odstavek 5 se ne uporablja za prilive na zamrznjene račune, kot so:

(a)

obresti ali drugi donosi na teh računih, ali

(b)

zapadla plačila po pogodbah, dogovorih ali obveznostih, sklenjenih ali nastalih pred datumom, ko je za te račune začel veljati ta sklep,

pod pogojem, da se za kakršne koli takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej uporabljata odstavka 1 in 2.

11.   Odstavki 1, 2 in 5 se ne uporabljajo za prenos sredstev ali gospodarskih virov od Centralne banke Sirije ali prek nje, prejetih in zamrznjenih po datumu njihove določitve, ali za prenos sredstev ali gospodarskih virov v Centralno banko Sirije ali prek nje po datumu njihove določitve, kadar je tak prenos nanaša na plačilo s strani finančne institucije, ki ni določena, povezano s posebno pogodbo o trgovskih poslih, pod pogojem, da zadevna država članica v posamičnem primeru ugotovi, da plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1 ali 2.

12.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prenos zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov od Centralne banke Sirije ali prek nje, kadar je namen takega prenosa finančnim institucijam v sodni pristojnosti držav članic zagotoviti likvidnost za financiranje trgovskih poslov, pod pogojem, da je ta prenos zadevna država članica dovolila.

13.   Odstavki 1, 2 in 5 se ne uporabljajo za prenos zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov s strani finančnega subjekta s seznama iz Priloge I ali II ali prek njega, kadar se prenos nanaša na plačilo s strani osebe ali subjekta, ki ni uvrščen na seznam iz Priloge I ali II, v povezavi z zagotavljanjem finančne pomoči sirskim državljanom, ki se izobražujejo, poklicno usposabljajo ali so vključeni v akademske raziskave v Uniji, pod pogojem, da zadevna država članica v posamičnem primeru ugotovi, da plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1 ali 2.

14.   Odstavki 1, 2 in 5 se ne uporabljajo za dejanja ali transakcije v zvezi s Syrian Arab Airlines, ki se izvedejo zgolj za namen evakuacije državljanov Unije in njihovih družinskih članov iz Sirije.

15.   Odstavki 1, 2 in 4 se ne uporabljajo za prenos sredstev ali gospodarskih virov s strani Commercial Bank of Syria ali prek nje, prejetih iz ozemlja zunaj Unije in zamrznjenih po datumu njene določitve, ali za prenos sredstev ali gospodarskih virov s strani Commercial Bank of Syria ali prek nje, prejetih iz ozemlja zunaj Unije in zamrznjenih po datumu njene določitve, kadar se tak prenos nanaša na plačilo s strani finančne institucije, ki ni določena, povezano s posebno pogodbo o trgovskih poslih za medicinsko opremo, hrano, bivališče, sanitarno opremo ali higieno za civilno rabo, pod pogojem, da zadevna država članica v posamičnem primeru ugotovi, da plačila neposredno ali posredno ne prejme oseba ali subjekt iz odstavka 1 ali 2.“;

5.

člen 30(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Svet o svoji odločitvi o uvrstitvi na seznam, vključno z razlogi zanjo, obvesti zadevno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, ali preko objave obvestila, s čimer taki osebi, subjektu ali organu omogoči, da poda svoje mnenje. Zlasti kadar je na seznam uvrščena oseba, subjekt ali organ iz Priloge I na podlagi dejstva, da spadajo v eno od kategorij oseb, subjektov ali organov iz členov 27(2) in 28(2), lahko oseba, subjekt ali organ predloži dokaze in mnenje o razlogih za to, da kljub temu, da spadajo v tako kategorijo, menijo, da je njihova določitev neupravičena.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 12. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Sklep Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 121, 10.5.2011, str. 11).

(2)  Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, 1.6.2013, str. 14).


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/83


SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1837

z dne 12. oktobra 2015

o podpori Unije dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev njenih zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija). Poglavje III Strategije vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti tako v Uniji kot tudi v tretjih državah za boj proti širjenju tovrstnega orožja.

(2)

Unija dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe iz poglavja III Strategije, zlasti s finančno podporo za posebne projekte, ki jih izvajajo večstranske institucije, kot je to začasni tehnični sekretariat Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (v nadaljnjem besedilu: CTBTO).

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1) o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. Navedeno skupno stališče med drugim poziva k spodbujanju držav k podpisu in ratifikaciji Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (v nadaljnjem besedilu: CTBT).

(4)

Države podpisnice CTBT so se odločile, da ustanovijo Pripravljalno komisijo, ki bo do ustanovitve CTBTO imela pravno sposobnost z namenom učinkovitega izvajanja CTBT.

(5)

Čimprejšnji začetek veljavnosti in vsesplošna uporaba CTBT ter krepitev ureditve opazovanja in preverjanja Pripravljalne komisije CTBTO so pomembni cilji Strategije. V tej zvezi so jedrski poskusi, ki jih je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja oktobra 2006, maja 2009 in februarja 2013, še dodatno potrdili, da bi morala CTBT začeti veljati čim prej ter da bi bilo treba pospešeno nadgraditi in okrepiti sistem opazovanja in preverjanja v okviru CTBT.

(6)

Pripravljalna komisija CTBTO preučuje, kako bi lahko kar najbolj okrepila svoj sistem preverjanja, vključno z razvojem zmogljivosti za opazovanje prisotnosti žlahtnih plinov in prizadevanji za polno vključitev držav podpisnic CTBT v izvajanje sistem preverjanja.

(7)

V okviru izvajanja Strategije je Svet sprejel tri skupne ukrepe in dva sklepa o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije CTBTO, in sicer Skupni ukrep 2006/243/SZVP (2) na področju usposabljanja in povečanja zmogljivosti, Skupni ukrep 2007/468/SZVP (3) in Skupni ukrep 2008/588/SZVP (4) ter Sklep 2010/461/SZVP (5) in Sklep 2012/699/SZVP (6) za okrepitev zmogljivosti Pripravljalne komisije CTBTO za opazovanje in preverjanje.

(8)

Unija bi morala navedeno podporo zagotavljati še naprej.

(9)

Tehnično izvajanje tega sklepa bi bilo treba poveriti Pripravljalni komisiji CTBTO, ki je – s svojim edinstvenim strokovnim znanjem in zmogljivostmi prek omrežja mednarodnega opazovalnega sistema (v nadaljnjem besedilu: IMS), ki ga sestavlja prek 280 objektov v okrog 85 državah, in Mednarodnega podatkovnega središča – edina mednarodna organizacija, ki je zmožna in ima ustrezno legitimnost za izvajanja tega sklepa. Projekti, kot jih podpira Unija, se lahko financirajo edino prek izvenproračunskih prispevkov Pripravljalni komisiji CTBTO –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Da bi zagotovila nepretrgano in praktično izvajanje nekaterih elementov strategije, Unija podpira dejavnosti Pripravljalne komisije CTBTO zaradi spodbujanja naslednjih ciljev:

(a)

krepitev zmogljivosti sistema opazovanja in preverjanja v okviru CTBT, vključno na področju odkrivanja radionuklidov;

(b)

krepitev zmogljivosti držav podpisnic CTBT, da izpolnijo svoje dolžnosti iz CTBT v zvezi s preverjanjem in da se jim omogoči, da v celoti izkoristijo sodelovanje v ureditvi CTBT.

2.   Projekti, ki jih podpre Unija, imajo naslednje konkretne cilje:

(a)

podpreti vzdrževanje opazovalnega sistem za boljše odkrivanje morebitnih jedrskih eksplozij, zlasti s podpiranjem izbranih pomožnih seizmoloških postaj (v nadaljnjem besedilu: AS) ter karakterizacijo globalnih koncentracij radioaktivnega ksenona in zmanjšanjem emisij ksenona; izboljšave upravljanja virtualnega središče za izkoriščanje podatkov (v nadaljnjem besedilu: vDEC) in s tem povezanih dejavnosti; izvedba faze 2 programa reinženiringa obdelave seizmoloških, hidroakustičnih in infrazvočnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: SHI) pod okriljem Mednarodnega podatkovnega središča (v nadaljnjem besedilu: IDC); in povečanje poskusne pokritosti za aplikacije IDC);

(b)

okrepiti zmogljivosti preverjanja Pripravljalne komisije CTBTO na področju inšpekcijskih pregledov na kraju samem, še posebej s podporo razvoju operativnih zmogljivosti za inšpekcijske preglede na kraju samem (v nadaljnjem besedilu: OSI) z razširitvijo in dopolnitvijo tehničnih zmogljivosti multispektralno-infrardečega sistema za OSI (v nadaljnjem besedilu: MSIR);

(c)

podpreti prizadevanja za univerzalizacijo in začetek veljavnosti CTBT ter dolgoročno vzdržnost sistema preverjanja v njenem okviru z ozaveščanjem in razvojem zmogljivosti, tudi z zagotavljanjem podpore pri izobraževanju in delavnicah v Jugovzhodni Aziji, na Pacifiku in Daljnem vzhodu ter na Bližnjem vzhodu in v Južni Aziji v skrbi za učinkovito sodelovanje pri CTBT; pri vzdrževanju sistema razvoja zmogljivosti; pri navezovanju stikov z znanstvenimi krogi, oblikovalci politik in diplomati, da bi se ti bolje seznanili s CTBT in jo bolje razumeli; in za pregled in razširitev razširjene ponudbe/svežnja nacionalnega podatkovnega središča v škatli (v nadaljnjem besedilu: NDC-in-a-box);

Projekti so usmerjeni tudi v zagotavljanje prepoznavnosti Unije in podpore za navedene dejavnosti ter ustrezno upravljanje programov v okviru izvajanja tega Sklepa.

Navedeni projekti se izvajajo v korist vseh držav podpisnic CTBT.

Projekti so podrobno opisani v Prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik).

2.   Za tehnično izvajanje projekta iz člena 1(2) je pristojna Pripravljalna komisija CTBTO. To nalogo opravlja pod nadzorom visokega predstavnika. V ta namen se visoki predstavnik po potrebi dogovarja s Pripravljalno komisijo CTBTO.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 3 024 756 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.

3.   Evropska komisija nadzira pravilnost upravljanja finančnega referenčnega zneska iz odstavka 1. V ta namen s Pripravljalno komisijo CTBTO sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju je določeno, da Pripravljalna komisija CTBTO poskrbi za razpoznavnost prispevka Unije primerno njegovi višini.

4.   Evropska komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvesti o kakršnih koli težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

1.   Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi Pripravljalna komisija CTBTO. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet.

2.   Evropska komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja projektov iz člena 1(2).

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Ta sklep preneha veljati 24 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju iz člena 3(3). Vendar pa preneha veljati šest mesecev po začetku veljavnosti, če do tedaj ni sklenjen sporazum o financiranju.

V Luxembourgu, 12. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Skupno stališče Sveta 2003/805/SZVP z dne 17. novembra 2003 o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (UL L 302, 20.11.2003, str. 34).

(2)  Skupni ukrep Sveta 2006/243/SZVP z dne 20. marca 2006 o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) na področju usposabljanja in povečanja zmogljivosti za preverjanje ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 88, 25.3.2006, str. 68).

(3)  Skupni ukrep Sveta 2007/468/SZVP z dne 28. junija 2007 o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za povečanje zmogljivosti za opazovanje in preverjanje ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 176, 6.7.2007, str. 31).

(4)  Skupni ukrep Sveta 2008/588/SZVP z dne 15. julija 2008 o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za okrepitev zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 189, 17.7.2008, str. 28).

(5)  Sklep Sveta 2010/461/SZVP z dne 26. julija 2010 o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za povečanje zmogljivosti za opazovanje in preverjanje ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 219, 20.8.2010, str. 7).

(6)  Sklep Sveta 2012/699/SZVP z dne 13. novembra 2012 o podpori Unije dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov za okrepitev njenih zmogljivosti opazovanja in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 314, 14.11.2012, str. 27).


PRILOGA

Podpora Unije dejavnostim Pripravljalne komisije CTBTO za povečanje zmogljivosti za opazovanje in preverjanje zboljšanje možnosti za hiter začetek veljavnosti in podporo univerzalizaciji CTBT ter v okviru izvajanja strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

I.   UVOD

1.   Vzpostavitev dobro delujočega sistema opazovanja in preverjanja Pripravljalne komisije CTBTO (v nadaljnjem besedilu: Pripravljalna komisija) je ključni element priprave na izvajanje CTBT po začetku njene veljavnosti. Razvoj zmogljivosti Pripravljalne komisije na področju opazovanja prisotnosti žlahtnih plinov je pomemben instrument za presojo, ali je bila zaznana eksplozija jedrski poskus ali ne. Poleg tega sta delovanje in učinkovitost sistema opazovanja in preverjanja v okviru CTBT odvisna od prispevka vseh držav podpisnic CTBT. Zato je pomembno državam podpisnicam CTBT omogočiti, da polno sodelujejo v sistemu opazovanja in preverjanja v okviru CTBT in k njemu prispevajo. Delo v okviru izvajanja tega sklepa bo pomembno tudi za izboljšanje možnosti za čimprejšnji začetek veljavnosti in univerzalizacijo CTBT.

Projekti opisani v tem sklepu bodo pomembno prispevali k doseganju ciljev strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje.

2.   Unija bo zato podprla naslednjih devet projektov:

(a)

vzdrževanje AS v okviru IMS, ki se nahajajo v državah, potrebnih pomoči;

(b)

projekt karakterizacije globalnih koncentracij radioaktivnega ksenona;

(c)

upravljanje virtualnega središča za izkoriščanje podatkov in s tem povezane dejavnosti;

(d)

podpora za fazo 2 reinženiringa obdelave SHI pod okriljem IDC;

(e)

zmanjšanje emisij ksenona;

(f)

povečanje poskusne pokritosti za aplikacije IDC;

(g)

izboljšave strojne opreme za sistem multispektralnega slikanja, vključno z OSI MSIR;

(h)

usposabljanje in delavnice v Jugovzhodni Aziji, na Pacifiku in Daljnem vzhodu ter na Bližnjem vzhodu in v Južni Aziji, vzdrževanje sistema razvoja zmogljivosti ter navezovanje stikov z znanstvenimi krogi, oblikovalci politik in diplomati ter

(i)

razširjeni sveženj NDC-in-a-box.

Z ugodnejšimi političnimi razmerami so bolj obetavni tudi izgledi za začetek veljavnosti CTBT, kar se je izkazalo tudi z nedavnimi novimi podpisi in ratifikacijami CTBT, vključno z Indonezijo kot eno od držav iz Priloge 2 k CTBT. Zaradi teh pozitivnih gibanj je v prihodnjih letih nujno nameniti še več pozornosti dokončanju vzpostavitve sistema preverjanja v okviru CTBT, zagotavljanju pripravljenosti in operativne zmogljivost tega sistema ter nadaljevanju dela za začetek veljavnosti in univerzalizacijo CTBT. Jedrska poskusa, ki ju je Demokratična ljudska republika Koreja izvedla oktobra 2006, maja 2009 in februarja 2013, sta ne le pokazala, kako pomembna je splošna prepoved jedrskih poskusov, temveč tudi dodatno izpostavila potrebo po učinkovitem sistemu preverjanja, ali se ta prepoved spoštuje. Verodostojen in v celoti operativen sistem preverjanja v okviru CTBT bo mednarodni skupnosti na zanesljiv in neodvisen način omogočal zagotavljanje spoštovanja tega standarda. Podatki iz CTBTO imajo ključno vlogo tudi pri pravočasnem opozarjanju na cunamije in oceni širjenja radioaktivnih emisij po jedrski nesreči v Fukušimi marca 2011.

S podpiranjem teh projektov se krepi uresničevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike. Izvajanje teh zahtevnih projektov bo pomembno prispevalo k izboljšanju učinkovitih večstranskih rešitev za sedanje varnostne izzive. Pri teh projektih gre zlasti za uveljavljanje ciljev strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, vključno z nadaljnjo univerzalizacijo in krepitvijo pravil iz CTBT in sistema preverjanja v njenem okviru. Pripravljalna komisija vzpostavlja IMS, ki bo zagotovil, da nobena jedrska eksplozija ne bo ostala neopažena. Pripravljalna komisija je na temelju svojega edinstvenega strokovnega znanja s svetovno mrežo IMS AS z več kot 280 objekti v 85 državah in IDC edina organizacija, zmožna izvesti te projekte, ki se lahko financirajo edino prek izvenproračunskih prispevkov Pripravljalni komisiji.

Unija je s Skupnim ukrepom 2006/243/SZVP, Skupnim ukrepom 2007/468/SZVP in Skupnim ukrepom 2008/588/SZVP ter sklepoma 2010/461/SZVP in 2012/699/SZVP podprla vzpostavitev programa usposabljanja z e-učenjem, integrirano terensko vajo 2008 za OSI in integrirano terensko vajo 2014 (v nadaljnjem besedilu: IFE14), ocenjevanje in merjenje prisotnosti radioaktivnega ksenona, karakterizacijo in zmanjševanje emisij, tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti, razvoj zmogljivosti za prihodnje generacije strokovnjakov CTBT, izpopolnitev modela atmosferskega prenosa (v nadaljnjem besedilu: ATM), AS, krepitev sodelovanja z znanstvenimi krogi, krepitev zmogljivosti za OSI z razvojem sistema za zaznavanje prisotnosti žlahtnih plinov ter pilotni projekt podpore udeležbi strokovnjakov iz držav v razvoju na strokovnih sestankih Pripravljalne komisije in njenih sestankih, namenjenih oblikovanju politike. Projekti na podlagi tega sklepa temeljijo na projektih iz predhodnih skupnih ukrepov in napredku, doseženem z njihovim izvajanjem. Projekti iz tega sklepa so bili pripravljeni tako, da bi bilo izključeno vsakršno morebitno prekrivanje s Sklepom 2012/699/SZVP. Nekateri od projektov iz tega sklepa vsebujejo elemente, podobne dejavnostim iz prejšnjih skupnih ukrepov, a se razlikujejo po področju uporabe ratione materiae oziroma po državah ali regijah prejemnicah, ki so jim namenjeni.

Poleg drugih prostovoljnih prispevkov in stvarnih vložkov, ki jih je od donatorjev, kot na primer od EU in držav, ki niso članice EU, institucij itd., prejela CTBTO v podporo svojim dejavnostim, bo tudi vseh devet projektov omenjenih zgoraj v podporo omenjenim dejavnostim Pripravljalne komisije izvajal in vodil njen začasni tehnični sekretariat.

II.   OPIS PROJEKTOV

Sklop 1: Vzdrževanje sistema spremljanja

Ta sklop ima naslednjih šest delov:

:

Del 1

:

Vzdrževanje postaj IMS AS, ki se nahajajo v državah, potrebnih pomoči

:

Del 2

:

Projekt karakterizacije globalnih koncentracij radioaktivnega ksenona

:

Del 3

:

Upravljanje vDEC in s tem povezane dejavnosti

:

Del 4

:

podpora za fazo 2 reinženiringa obdelave SHI pod okriljem IDC

:

Del 5

:

Zmanjšanje emisij ksenona

:

Del 6

:

povečanje poskusne pokritosti za aplikacije IDC

Del 1: Vzdrževanje postaj IMS AS, ki se nahajajo v državah, potrebnih pomoči

1.   Ozadje

V okviru tega projekta naj bi še naprej zagotavljali pomoč lokalnim organom za izboljšanje obratovanja in vzdržnosti potrjenih postaj v mreži IMS AS, ki se nahajajo v državah, potrebnih pomoči.

2.   Obseg projekta

Nekatere države imajo precejšnje težave pri doseganju visoke ravni kakovosti in razpoložljivosti podatkov, ki se zahteva za postaje IMS AS. Podrobne ocene posebnih lokalnih pogojev, ciljno usmerjene izboljšave infrastrukture na postajah (glede na pretekle operativne izkušnje), reševanje problema skorajšnje zastarelosti in pomoč pri sprejemanju ustreznih internih dogovorov in sporazumov v podporo delovanju in vzdrževanju bodo pripomogli k večji splošni vzdržnosti postaj in lokalnim upravljavcem postaj pomagali doseči zahtevano uspešnost postaje v prihodnje.

Naloge v okviru tega projekta bi zato med drugim obsegale nadaljnje ugotavljanje dejstev in pregled pogojev za vzdržnost zadevnih objektov v mreži AS, v katere je usmerjen ta projekt, obiske postaj, vključno s preverjanjem sistema, manjša popravila, usposabljanje upravljavcev, dodatno usposabljanje lokalnih upravljavcev postaj, nadgradnje infrastrukture in varovanja, nadgradnje rezervnih električnih sistemov in nadgradnje ali zamenjave zastarele opreme.

Poleg tega se bo v okviru tega projekta nadaljevala tudi serija namenskih obiskov pri lokalnih oblasteh v državah, ki gostijo AS, v prizadevanjih, da bi se še temeljiteje zavedali svoje odgovornosti za obratovanje in vzdrževanje objektov IMS po CTBT ter jo sprejemali, da se oceni sedanja ureditev obratovanja in vzdrževanja postaj ter da se po potrebi spodbudi vzpostavitev ali izboljšanje nacionalne podporne strukture in virov.

3.   Koristi in rezultati

Ohranitev in izboljšave razpoložljivosti podatkov za AS.

Del 2: Projekt karakterizacije globalnih koncentracij radioaktivnega ksenona

1.   Ozadje

Pripravljalna komisija meri radioaktivni ksenon v okolju z zelo občutljivimi sistemi, kar je pomemben del sistema preverjanja CTBT. CTBTO je s prispevkom, ki ga je prejela od Unije v kontekstu Skupnega ukrepa 2008/588/SZVP, kupila dva prenosna sistema za merjenje radioizotopov žlahtnega plina 133Xe, 135Xe, 133mXe in 131mXe. Sistema sta že bila uporabljena za merjenje koncentracij radioaktivnega ksenona v Indoneziji, na Japonskem in v Kuvajtu. V ta namen so bili sklenjeni sporazumi o sodelovanju s partnerskimi inštituti.

2.   Obseg projekta

Da bi se ta merjenja nadaljevala, so potrebna sredstva za pošiljanje mobilnih sistemov za merjenje prisotnosti žlahtnih plinov na nove lokacije, ti sistemi pa morajo na posamezni lokaciji obratovati vsaj 12 mesecev, da se zajamejo sezonska nihanja.

Lokacija v Kuvajtu se nahaja sredi vrzeli v sistemih za zaznavanje prisotnosti žlahtnih plinov v okviru IMS. Prenosna postaja v Kuvajtu je zelo pomembna z vidika pokrivanja območja Perzijskega zaliva. Ker je na tej lokaciji mogoče pridobiti veliko podatkov o karakterizaciji globalnih koncentracij ksenona, je namen tega predloga najprej podaljšati obdobje merjenja v Kuvajtu prek obdobja izvajanja tega projekta.

Meritve v okviru drugega sistema bodo stekle v Manadu v Indoneziji na podlagi Sklepa 2012/699/SZVP. Podaljšanje tega merjenja bi omogočilo karakterizacijo te lokacije v celotnem 12-mesečnem ciklu in s tem v vseh sezonskih razmerah. CTBTO namerava po zaključku te naloge opraviti dodatna merjenja na območjih, kjer globalne koncentracije radioaktivnega ksenona niso povsem znane in o njih še ni pravega razumevanja. Tu so v prvi vrsti mišljene ekvatorialne lokacije v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki.

3.   Koristi in rezultati

O koristih je mogoče govoriti v smislu boljšega razumevanja nihanj pri globalnih koncentracijah žlahtnih plinov ter boljše razširjenosti mreže za spremljanje prisotnosti žlahtnih plinov. Po zaključku teh merjenj bo sistem lahko uporabljala CTBTO za nadaljnje študije koncentracij žlahtnih plinov v različnih geografskih okvirih in za rezervne sisteme in/ali sisteme usposabljanja.

Del 3: Upravljanje vDEC in s tem povezane dejavnosti

1.   Ozadje

IDC ima vDEC, ki zunanjim raziskovalcem, NDC in podizvajalcem začasnega tehničnega sekretariata omogoča dostop do podatkov IMS ter produktov in programske opreme IDC. vDEC je bilo ustanovljeno s Sklepom 2010/461/SZVP.

2.   Obseg projekta

Cilj je še naprej podpirati vDEC kot platformo za kolaborativne raziskave z uporabo podatkov IMS ter produktov in programske opreme IDC.

3.   Koristi in rezultati

vDEC podpira raziskave in razvoj na področju napredne tehnologije za namene spremljanja na podlagi CTBT. Pri tem ponuja priložnosti za raziskave mladim znanstvenikov in inženirjem ter raziskovalcem iz manj razvitih držav, kjer je na voljo manj sredstev.

Del 4: Podpora za fazo 2 reinženiringa obdelave SHI pod okriljem IDC

1.   Ozadje

Začasni tehnični sekretariat je na podlagi začetne faze, pri kateri je šlo za reinženiring določenih delov sistema obdelave SHI, in ob stvarnem vložku ZDA začel t. i. fazo 2 programa reinženiringa obdelave SHI pod okriljem IDC. Cilj tega programa je razviti celovito arhitekturo programske opreme kot usmeritev projektov v zvezi z novostmi in posodobitvami pri obstoječi programski opremi v naslednjih petih do sedmih letih. Faza 2 programa reinženiringa se dalje deli na več krajših faz v skladu s procesnim ogrodjem Rational Unified Process (v nadaljnjem besedilu: RUP) za razvoj programske opreme. Začetna faza RUP, znana tudi kot idejna faza, bi se morala končati leta 2014, ko bi bile morale biti pripravljene sistemske zahteve in dokumentacija s specifikacijami sistema. Naslednja faza RUP, izdelava, bo potekala v letu 2016 in segla še v leto 2017; zajemala bo razvoj arhitekturne zasnove programske opreme in razvoj prototipa v zadostni meri, da se zmanjšajo največja tveganja, opredeljena v zasnovi. Ključni cilj je opredelitev osnovne arhitekture programske opreme, da bi začasni tehnični sekretariat lahko dal prednost dejavnostim, povezanim z vzdrževanjem. Čeprav ima velik delež pri tem projektu stvarni vložek iz ZDA, morajo biti v ta proces nujno vključene vse države članice CTBTO. To bodo zagotavljali redni informativni sestanki za delovne skupine in strokovni sestanki.

2.   Obseg projekta

Cilj je: (1) podpreti dva strokovna sestanka o inženiringu programske opreme in (2) zagotoviti pogodbene storitve/za krajši čas zaposliti za razvoj prototipa.

3.   Koristi in rezultati

Cilj, ki prežema celoten projekt, je zagotoviti bolj sodoben in prilagodljiv okvir za razvoj in vzdrževanje programske opreme v naslednjih 20 letih. Iz tega bi moral iziti takšna organizacija sistema in podpore, ki se bo laže soočala s spremembami in je ne bo tako drago upravljati in vzdrževati.

Del 5: Zmanjšanje emisij ksenona

1.   Ozadje

Pripravljalna komisija meri radioaktivni ksenon v okolju z zelo občutljivimi sistemi za zaznavanje prisotnosti žlahtnih plinov, kar je pomemben del sistema preverjanja CTBT. Sedanje emisije radioaktivnega ksenona iz radiofarmacevtskih proizvodnih obratov (v nadaljnjem besedilu RPFs) pomembno vplivajo na koncentracije, izmerjene na postajah, namenjenih žlahtnim plinom v okviru IMS pod okriljem CTBTO.

CTBTO je s prispevkom, ki ga je prejela od Unije v kontekstu Sklepa 2012/699/ SZVP, naročila študijo za pripravo tehnične rešitve, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za zmanjšanje emisij radioaktivnega ksenona iz RPFs. Študijo je izvedel belgijski SCKߦCEN, ki je predvidel razvoj prototipa zajemalnega sistema, temelječega na materialu iz srebrnega zeolita, kar se je izkazalo za obetavno.

2.   Obseg projekta

Zaradi podpore potekajočim prizadevanjem za zmanjšanje emisij ksenona in v smislu nadaljnjega ukrepanja na podlagi rezultatov dela, ki se navezuje na Sklep 2012/699/ SZVP, so potrebna sredstva za nadaljnji razvoj sistem zajemanja ksenona, in sicer z naslednjimi ključnimi cilji:

(a)

razširitev študije na srebrnem zeolitu temelječega zajemalnega prototipa, ki jo je izdelal belgijski SCKߦCEN v kontekstu Sklepa 2012/699/ SZVP, na širši spekter delovnih pogojev, da se natančneje oceni učinkovitost sistema.

(b)

Razširitev preskušanja na še druge RPFs s posebnimi študijami zasnove in demonstracijami v različnih delovnih okoljih. Nastajajoči RPF KAERI v Busanu v Koreji je primeren kandidat, ki bi lahko gostil tovrstne študije v sodelovanju z belgijskim SCKߦCEN.

(c)

Oceno dolgoročnega obnašanja izbranih surovin kar zadeva odpornost proti močnemu sevanju v stvarnem okolju obratovanja. To bo izvedeno v sklopu preskušanja pod delovnimi pogoji.

(d)

Z vgradnjo visoko učinkovitih sistemov za spremljanje odvodnikov v RPFs bo mogoče pridobiti visokokakovostne podatke o odvodniških izpustih ter jih posredovati CTBTO in državam podpisnicam CTBT. Sistemi za odkrivanje bodo temeljili na detektorju, ki deluje na podlagi germanija visoke čistosti, z visoko analitično zmogljivostjo za radioaktivni ksenon na različnih ravneh aktivnosti.

(e)

Razvoj boljših orodij za atm za zanesljivo oceno emisij radioaktivnega ksenona iz RPFs na postajah IMS. Ta orodja bo uporabljala CTBTO, na voljo pa bodo tudi državam podpisnicam CTBT za neodvisno oceno na podlagi podatkov, pridobljenih s spremljanjem odvodnikov. To orodje bo podpiralo tudi nastavljivo konfiguracijo mreže IMS za zaznavanje prisotnosti žlahtnih plinov.

3.   Koristi in rezultati

Celovit preskus sistema za zmanjšanje emisij ksenona v različnih delovnih pogojih bo podlaga za končno zasnovo konkretne tehnične rešitve za zmanjševanje emisij ksenona iz RPFs. Z izboljšano učinkovitostjo mreže IMS za zaznavanje prisotnosti žlahtnih plinov bodo države podpisnice CTBT dobile podatke, pridobljene s spremljanjem, ki bodo s stališča preverjanja v okviru CTBT vrednejši.

Del 6: Povečanje poskusne pokritosti za aplikacije IDC

1.   Ozadje

Preskušanje združljivosti modulov in regresivno testiranje predstavljata ponavljajočo se, močno specializirano in zamudno nalogo v sklopu vzdrževanja aplikacij, oprtih na podatke o lastnostih valovanja in radionuklidih pod okriljem IDC. Namestitev nove različice operacijskega sistema, izdaja nove različice neke aplikacije oziroma sprememba konfiguracije obstoječe programske opreme terja obsežno preskušanje.

Ker je programska oprema precej zapletena in lahko deluje v tisočerih različnih konfiguracijah ter pogosto ne more delovati brez dostopa tako do diska kot do podatkovnih zbirk, je zapletena tudi izdelava preskusov. Večina preskušanja doslej je bila opravljena tako, da je strokovnjak s tega področja poganjal programsko opremo v običajnih konfiguracijah, pregledal rezultate in jih primerjal s prejšnjimi in pričakovanimi rezultati. Ta ročni postopek je redko mogoče ponoviti in je močno odvisen od razpoložljivosti človeških virov, pa tudi od poznavanja področja.

Da bi odpravila ta problem, je Pripravljalna komisija novembra 2013 začela projekt, s katerim naj bi opredelili in vzpostavili okvir za odprtokodno preskušanje, ki bi omogočil neprekinjeno samodejno izvajanje preskusov. Ta triletna pogodba se je začela izvajati novembra 2013, končala pa naj bi se novembra 2016. Pripravljalna komisija je za to nalogo že naročila storitve razvoja programske opreme. Sredstva Unije naj bi se uporabila za zadnjo neobvezno podaljšanje te veljavne pogodbe, in sicer v obdobju od januarja do novembra 2016. Okvir za neprekinjeno samodejno preskušanje (v nadaljnjem besedilu: CATS) naj bi tudi olajšal ustvarjanje in vzdrževanje serije preskusov ter pripomogel k razvoju začetnega sklopa integracijskih preskusov komponent za samodejno obdelavo valovnih oblik.

Projekt trenutno napreduje po načrtih. Dokument o potrebah sistema je bil dokončan in določena sta bila odprtokodna programska paketa (Jenkins in FitNesse), ki skupaj izpolnjujeta zahteve Pripravljalne komisije.

2.   Obseg projekta

S tem projektom naj bi kot nadgradnjo izvajanja CATS povečali kodno pokritost ter v ta namen razvili preskuse modulov ter regresijske in integracijske preskuse zlasti na področju omrežne obdelave valovnih oblik, programske opreme za preverjanje radionuklidov ter razširjanja proizvodov in podatkov.

3.   Koristi in rezultati

To delo bo pripomoglo k uvedbi ponovljivih postopkov za nadzor nad kakovostjo in k večji učinkovitosti operacij nameščanja programske opreme IDC, s čimer bo prispevalo h kakovostnejši programski opremi za samodejno preverjanje valovnih oblik in radionuklidov ter posledično boljšim storitvam za države članice CTBTO, zlasti pri razširjanju podatkov, proizvodov in programske opreme.

Sklop 2: Izboljšave strojne in programske opreme za sistem OSI MSIR

1.   Ozadje

MSIR, ki ga je razvil začasni tehnični sekretariat s finančno podporo na podlagi Sklepa 2012/699/SZVP, dopolnjen pa je bil tudi s stvarnim vložkom za IFE14, je zmožen pridobivanja spektralnih informacij z zračne platforme v razponu od vidnega do termično infrardečega območja. Sistem je sestavljen iz senzorjev na stabilizirani podlagi, podpornih instrumentov ter procesnih orodij za pridobivanje informacij, ki so pomembne za OSI.

Nadalje, elementi sistema, vključno s programsko opremo za načrtovanje misij, inercialno merilno enoto, sistemskim nadzornikom, pomožnim pilotnim in operaterskim navigacijskim sistemom in videokamero, so bili integrirani in preskušeni v okviru sistema začasnega tehničnega sekretariata z gama spektrometrijo v zraku, ki omogoča pridobivanje podatkov vzdolž vnaprej določenih zračnih linij. Ti elementi so na voljo tudi za druge letalske operacije v okviru OSI, vključno z začetnimi preleti in magnetnimi raziskavami iz zraka.

2.   Obseg projekta

Namen projekta je povečanje zmogljivosti sistema MSIR ter posledično izboljšanje sposobnosti inšpekcijske ekipe za odkrivanje lastnosti, ki so pomembne za OSI. Sistem MSIR je po zasnovi modularen, zato mu je mogoče dodajati dodatne elemente, če so za to na voljo sredstva. S preskušanjem, ki ga je opravil začasni tehnični sekretariat, se je pokazala vrednost drugih MSIR senzorjev, ki bi dopolnili nabor senzorjev v obstoječem sistemu. Cilj tega predloga je dopolnitev sistema z dodatnimi posebnimi senzorji.

(a)   Multispektralni senzorski instrument.

S preskušanjem sistema– stvarnega vložka, ki ga je opravil začasni tehnični sekretariat, se je pokazala vrednost pridobivanja podatkov po razločenih spektralnih pasovih tako v bližnjem infrardečem kot tudi v kratkovalovnem infrardečem območju. Poleg tega so udeleženci dveh strokovnih sestankov leta 2011 in 2012 o OSI poudarili, da je zmožnost odkrivanja v tem delu spektra ključna zahteva za sistem MSIR v zraku. Zato je ta element bistven element predloga.

Strojne opreme, pridobljene kot stvarni vložek, ki je bila uporabljena med IFE14, si začasni tehnični sekretariat ne more izposoditi za daljši čas, saj se takšne naprave uporabljajo skoraj nepretrgoma vse leto in je zato kaj malo verjetno, da bi mu podobno napravo lahko na podlagi ustrezne pogodbe posodila kaka država podpisnica CTBT. Del predloga je zato nakup nespecializiranega multispektralnega instrumenta, ki bo popolnoma integriran z obstoječimi komponentami, s katerim bo mogoče odkrivati lastnosti, pomembne za OSI, v bližnjem infrardečem ter v kratkovalovnem infrardečem spektru.

(b)   Instrument za merjenje razdalje.

Kot se je izkazalo med različnimi preskusi na terenu, je instrument za lasersko merjenje razdalje s funkcijo skeniranja, ki je nameščen na zračni platformi, zelo koristen za inšpekcijsko ekipo. Sistem MSIR trenutno nima zmogljivosti za pridobivanje podatkov o terenu, vendar bi take podatke z lahkoto pridobival, če bi mu dodali instrument za lasersko merjenje razdalje s skenerjem. Takšen instrument bi:

omogočil hitro generiranje podatkov o površini in nadmorski višini terena, ki lahko razkrijejo lastnosti, pomembne za OSI, a jih zakriva rastlinje,

olajšal popravljanje drugih podatkov, pridobljenih z MSIR, ter poenostavil generiranje ortorektificiranih podob,

omogočil generiranje tridimenzionalnih modelov, ki bodo nadalje olajšali odločanje inšpekcijske ekipe med OSI, hkrati pa bodo v podporo pri načrtovanju misij.

S takim sistemom bi lahko tako podprli sistem MSIR, poleg tega pa bi ga lahko uporabili tudi kot pomožni element radionavigacijskega sistema, ki bi zagotavljal natančne podatke o terenu, s katerimi bi lahko popravili podatke gama, pridobljene med preleti. Tak instrument bi bil še posebej koristen na goratem območju (na kakršnem je bila opravljena IFE14).

3.   Koristi in rezultati

Učinkovitejši in uporabnejši sistem MSIR bo izboljšal delo inšpektorjev med inšpekcijo na kraju samem, s čimer bodo posledično podprte tudi politike Unije ter njena odločenost, da je treba poskrbeti, da bo CTBT začela veljati. Poleg tega bi bilo s tem projektom mogoče dopolniti in še okrepiti industrijo zračnih senzorjev v Evropi. V Uniji je več podjetij s proizvodnjo na tem področju.

Sklop 3: Ozaveščanje in razvoj dejavnosti na ravni posameznih držav

Projekt je sestavljen iz naslednjih dveh delov:

Del 1

:

usposabljanje in delavnice v Jugovzhodni Aziji, na Pacifiku in Daljnem vzhodu ter na Bližnjem vzhodu in v Južni Aziji, vzdrževanje sistema razvoja zmogljivosti ter navezovanje stikov z znanstveniki, oblikovalci politik in diplomati

Del 2

:

razširjeni sveženj NDC-in-a-box

Del 1: usposabljanje in delavnice v Jugovzhodni Aziji, na Pacifiku in Daljnem vzhodu ter na Bližnjem vzhodu in v Južni Aziji, vzdrževanje sistema razvoja zmogljivosti ter navezovanje stikov z znanstveniki, oblikovalci politik in diplomati

1.   Ozadje

Začasni tehnični sekretariat si uspešno prizadeva za razvoj zmogljivosti, saj sistematično zagotavlja podporo NDC in uporabnikom z dovoljenjem v afriški, latinskoameriški in karibski ter vzhodnoevropski regiji, pa tudi v delih Jugovzhodne Azije, Pacifika in Daljnega vzhoda. Pozitivne rezultate, ki so bili doseženi, je znatno okrepila podpora Unije. Logično bi bilo, da bi to izgradnjo zmogljivosti na državni ravni razširili na več držav iz Jugovzhodne Azije, Pacifika in Daljnega vzhoda ter Bližnjega vzhoda in Južne Azije. Poleg tega so sistemi za krepitev zmogljivosti, ki so bili nameščeni v več državah (40 sistemov, za 20 pa se instalacije pripravljajo) ključni za vzdrževanje zmogljivosti, vendar pa se velikokrat srečujejo s tehničnim težavami, ki so pogosto posledica neugodnih lokalnih podnebnih razmer ali slabe lokalne infrastrukture. Te sisteme je treba do določene mere vzdrževati, če želimo, da bi se pokazale vse koristi krepitve zmogljivosti na ravni posameznih držav. Izmenjave s Pripravljalno komisijo na strokovni ravni so ključne za ohranjanje politične podpore in tehničnega strokovnega znanja za vse vidike CTBT. Vrsta rednih konferenc ter dogodkov za ozaveščanje akademskih, diplomatskih in znanstvenih krogov (kot so na primer znanstveno-tehnološka konferenca v okviru CTBT na vsaki dve leti, regionalne delavnice in konference v okviru CTBT, tečaji s področja javnega reda v okviru CTBT ter delavnice, namenjene sodelovanju med znanstveniki) je pripomogla h krepitvi in ohranjanju zaupanja v sistem preverjanja, in osvetlitvi pomena CTBT kot enega od temeljev svetovne ureditve neširjenja orožja in razoroževanja. S temi dejavnostmi je mogoče k delovanju pritegniti tudi države, naštete v Prilogi 2, ki CTBT niso ratificirale, ter tako prispevati k začetku veljavnosti CTBT.

2.   Obseg projekta

Ta podprojekt je nadgradnja prejšnjih prizadevanj, da bi s podpiranjem usposabljanj in delavnic v državah iz Jugovzhodne Azije, Pacifika in Daljne Azije ter Bližnjega vzhoda in Južne Azije izboljšali tehnične zmogljivosti na ravni posameznih držav ter države iz teh regij spodbudili k dejavni udeležbi pri CTBT. Posebna pozornost je posvečena usposabljanju analitikov radionuklidov na podlagi programske opreme, ki je bila svežnju NDC-in-a-box dodana leta 2013. Ti dve regiji bosta deležni ustrezne pozornosti, ko se bodo izbirali prejemniki dejavnosti v okviru devetega projekta v zvezi z razširjenim svežnjem programske opreme NDC-in-a-box in SeisComp3 kot njegovim ključnim elementom. Eden glavnih ciljev pri tem je podpreti države podpisnice CTBT pri vključevanju obdelave podatkov v okviru mreže IMS v nacionalne in regionalne seizmične mreže ter združevanju običajnih rutinskih operacij, kot je spremljanje lokalne in regionalne potresne nevarnosti, s spremljanjem jedrskih eksplozij, ki ga opravljajo ustanove, v katerih delujejo NDC. Ta podprojekt bomo skušali povezati z drugima podprojektoma iz tega predloga, na primer z uporabo ustreznega skupnega gradiva za usposabljanje in delavnice ter zbiranjem spoznanj, pridobljenih na ravni posamezne države.

Izboljšali bomo tehnično pomoč za sisteme za izgradnjo zmogljivosti, ki se dejansko uporabljajo na ravni posamezne države, vendar niso uspešni zaradi manjših tehničnih ovir, pri čemer bomo med drugim zagotovili ustrezno dostopnost interneta.

Ta podprojekt bo tudi izboljšal poznavanje in razumevanje CTBT v akademski skupnosti ter med oblikovalci politik in nosilci odločanja, zlasti v državah, naštetih v Prilogi 2 k CTBT, ki pa niso ratificirale CTBT, ter v ta namen organizirati tečaje in programe usposabljanja o vprašanjih CTBT, zlasti o znanstvenih in tehničnih vidikih CTBT. Posebna pozornost bo v skladu s strategijami začasnega tehničnega sekretariata za zagotovitev začetka veljavnosti in splošno veljavnost CTBT namenjena državam v razvoju in državam, ki so naštete v Prilogi 2 k CTBT, ki pa niso ratificirale CTBT.

3.   Koristi in rezultati

Dejavnosti so v skladu s cilji Unije za spodbujanje večje svetovne varnosti prek povečanja poznavanja in razumevanja CTBT ter krepitve Skupnega stališča 2003/805/SZVP ter okrepljenega ozaveščanja držav, naštetih v Prilogi 2 k CTBT, krepitve zmogljivosti na ravni posameznih držav, vključno z dejavnostmi v državah iz Jugovzhodne Azije, Pacifika, Daljnega vzhoda ter Bližnjega vzhoda in Južne Azije.

Del 2: Razširjeni sveženj NDC-in-a-box

1.   Ozadje

V letu 2013 je začela Pripravljalna komisija sveženj NDC-in-a-box, ki je trenutno na voljo, nadgrajevati z dodatno programsko opremo, ki uporabnikom omogoča, da podatke iz mreže IMS lažje združijo s podatki lokalnih in nacionalnih postaj ter znatno izboljšajo zmogljivosti NDC za obdelavo podatkov. V okviru teh prizadevanj je bil decembra 2013 podpisan licenčni sporazum z nemškim raziskovalnim centrom Helmholtz-Centre Potsdam GFZ, tako da je Pripravljalna komisija med uporabnike z dovoljenjem v okviru ponudbe NDC-in-a-Box lahko razdelila programsko opremo SeisComp3, ki jo lahko uporabljajo za obdelavo in analiziranje podatkov iz IMS. Razvita je bila programska oprema za prvo izdajo razširjenega svežnja NDC-in-a-Box za alfa poskusne uporabnike in že se preskušajo svežnji NDC. Predstavniki NDC so razširjeni sveženj NDC-in-a-Box obravnavali na sejah o DPSS, ki so bile del delavnice o NDC med 12. in 16. majem 2014 na Dunaju, in takrat so tudi določili podrobnejše zahteve ter ugotovili, da je sveženj sprejemljiv. Ti predstavniki NDC bodo imeli ob koncu projekta priložnost, da kot alfa poskusni uporabniki preskusijo novo programsko opremo v svojih središčih. Države članice CTBTO so pokazale izjemno zanimanje za opredelitev zahtev in preskušanje, in sicer kljub temu, da predstavniki NDC, ki sodelujejo v projektu, zanj porabijo precej časa in zadevno opremo.

2.   Obseg projekta

V okviru tega podprojekta bo usklajen tudi novi razširjeni sveženj NDC-in-a-box, da bi ga NDC laže prevzela ter da bi bila zagotovljena skladnost z reinženiringom programske opreme IDC. Projekt je sestavljen iz naslednjih delov: (a) uporaba povratnih informacij, prejetih med alfa preskušanjem, za odpravljanje ugotovljenih težav in manjše izboljšave programske opreme, v skladu z željami alfa poskusnih uporabnikov. Rezultat tega dela naj bi bila prva uradna izdaja razširjenega svežnja NDC-in-a-Box ter (b) odziv na potrebe po usposabljanju med NDC, zlasti o novo razvitih orodjih, ki bodo vključena v razširjeni sveženj NDC-in-a-Box, in o svežnju SeisComp3. V ta namen bosta organizirani usposabljanji za analitike valovnih oblik NDC in usposabljanji za SeisComp3, v NDC, ki bodo potrebovala podporo na svoji lokaciji, pa bodo odposlane misije strokovnjakov na terenu.

3.   Koristi in rezultati

Dejavnosti so v skladu s cilji Unije za spodbujanje večje svetovne varnosti prek povečanja poznavanja in razumevanje CTBT ter krepitve Skupnega stališča 2003/805/SZVP ter okrepljenega ozaveščanja držav, naštetih v Prilogi 2 k CTBT, krepitve zmogljivosti na ravni posameznih držav, vključno z vzdrževanjem sistemov za izgradnjo zmogljivosti, ter širšega sprejemanja programske opreme NDC-in-a-Box.

III.   TRAJANJE

Projekti se skupno predvidoma izvajajo 24 mesecev.

IV.   UPRAVIČENKE

Upravičenke do projektov, ki bodo podprti na podlagi tega sklepa, so vse države podpisnice CTBT in Pripravljalna komisija.

V.   IZVAJALEC

Strokovno izvajanje projektov bo zaupano Pripravljalni komisiji. Projekte bodo neposredno izvajali osebje Pripravljalne komisije, strokovnjaki iz držav podpisnic CTBT in zunanji izvajalci. Načrtuje se poraba sredstev za sklenitev pogodbe s svetovalcem za vodenje projektov, ki bo Pripravljalni komisiji pomagal pri izvajanju tega sklepa, izpolnjevanju obveznosti poročanja v celotnem obdobju izvajanja, vključno s pripravo končnega opisnega poročila in končnega finančnega poročila, vodil arhiv vse dokumentacije, povezane s tem sklepom, zlasti zaradi morebitnih misij preverjanja, zagotavljal prepoznavnost Unije z vseh vidikov ter skladnost vseh dejavnosti v zvezi s financami, pravnimi zadevami in javnimi naročili s sporazumom o financiranju iz člena 3(3) tega sklepa ter skrbel, da bodo vse informacije, tudi tiste o proračunu, popolne, točne in pravočasno posredovane.

Izvajanje projektov bo skladno z okvirnim finančnim in upravnim sporazumom ter sporazumom o financiranju iz člena 3(3) tega sklepa, ki ga bosta sklenili Evropska komisija in Pripravljalna komisija.

VI.   UDELEŽENE TRETJE OSEBE

Strokovnjaki iz Pripravljalne komisije in držav podpisnic CTBT se lahko štejejo za udeležene tretje osebe. Ravnali bodo v skladu s standardnimi pravili delovanja za strokovnjake Pripravljalne komisije.


13.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/96


SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1838

z dne 12. oktobra 2015

o spremembi Sklepa 2013/391/SZVP za podporo pri praktičnem izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 28(1) in člena 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. julija 2013 sprejel Sklep 2013/391/SZVP (1).

(2)

V Sklepu 2013/391/SZVP je določeno, da se projekti, ki so v njem navedeni (v nadaljnjem besedilu: projekti) izvajajo v obdobju 24 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju med Komisijo in Sekretariatom ZN (Urad za razoroževanje).

(3)

Izvajalska agencija, to je Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA), je 4. junija 2015 Unijo zaprosila, naj dovoli podaljšanje obdobja izvajanja do 25. aprila 2016, da bi se lahko projekti nadaljevali po datumu prvotnega prenehanja veljavnosti.

(4)

UNEDA je v svoji prošnji z dne 4. junija 2015 navedla, da bi se projekti lahko izvedli brez posledic za sredstva.

(5)

Sklep 2013/391/SZVP bi bilo zato treba podaljšati, da se omogoči popolna izvedba projektov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2013/391/SZVP se spremeni:

1.

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta sklep preneha veljati 25. aprila 2016.“;

2.

v Prilogi se točka 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   TRAJANJE

Ta sklep bo prenehal veljati 25. aprila 2016.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 12. oktobra 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Sklep Sveta 2013/391/SZVP z dne 22. julija 2013 za podporo pri praktičnem izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) o neširjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (UL L 198, 23.7.2013, str. 40).