ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 239 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 58 |
|
|
II Nezakonodajni akti |
|
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1515 z dne 5. junija 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podaljšanjem prehodnih obdobij, povezanih s pokojninskimi shemami ( 1 ) |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
|
||
|
|
SKLEPI |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
DIREKTIVE
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/1 |
DIREKTIVA (EU) 2015/1513 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 9. septembra 2015
o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe ter člena 114 Pogodbe v povezavi s členom 1(3) do (13) in členom 2(5) do (7) te direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 3(4) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) mora država članica zagotoviti, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % končne porabe energije v prometu v tej državi članici. Ena od metod, ki so na voljo državam članicam za doseganje tega cilja, je primešavanje biogoriv, ki naj bi k temu najbolj prispevalo. Direktiva 2009/28/ES tudi poudarja potrebo po energetski učinkovitosti v prometnem sektorju, ki je nujna, ker bo zavezujoči cilj v obliki deleža energije iz obnovljivih virov vse težje doseči na trajnosten način, če bo povpraševanje po energiji za promet še naprej naraščalo. Zato, in ker je energetska učinkovitost pomembna tudi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, se države članice in Komisijo spodbuja, da v svoja poročila, ki jih bodo predložile v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in drugo zakonodajo Unije v zvezi s spodbujanjem energetske učinkovitosti v prometnem sektorju, vključijo bolj podrobne informacije o ukrepih energetske učinkovitosti v prometnem sektorju. |
(2) |
Ob upoštevanju cilja Unije v zvezi z dodatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in znatnim prispevkom goriv, namenjenih uporabi v cestnem prometu, k tem emisijam države članice na podlagi člena 7a(2) Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) od dobaviteljev goriv ali energije zahtevajo, da do 31. decembra 2020 za najmanj 6 % zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriv, ki jih v Uniji uporabljajo cestna vozila, necestni premični delovni stroji, kmetijski in gozdarski traktorji ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju. Ena od metod, ki so na voljo dobaviteljem fosilnih goriv za zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov iz dobavljenih fosilnih goriv, je mešanje biogoriv. |
(3) |
V Direktivi 2009/28/ES so določena trajnostna merila, ki jih morajo izpolnjevati biogoriva in tekoča biogoriva, da se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev navedene direktive in so upravičena do vključitve v javne programe podpore. Merila vključujejo zahteve glede najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki jih morajo v primerjavi s fosilnimi gorivi dosegati biogoriva in tekoča biogoriva. Enaka trajnostna merila za biogoriva so določena v Direktivi 98/70/ES. |
(4) |
Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno pridelavi hrane in krme, uporabi za proizvodnjo biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju po pridelkih, ki niso namenjeni za proizvodnjo biogoriv, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednji primer pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES spremeniti, da bi vključevali določbe za obravnavo vpliva posredne spremembe rabe zemljišč, glede na to, da se sedanja biogoriva v glavnem pridelujejo iz poljščin, pridelanih na obstoječih kmetijskih zemljiščih. Te določbe bi morale ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti že izvedenih naložb. |
(5) |
Na podlagi napovedi povpraševanja po biogorivih, ki so jih zagotovile države članice, in ocen emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč za različne surovine za biogoriva je verjetno, da bodo emisije toplogrednih plinov, povezane s posredno spremembo rabe zemljišč, znatne in bi lahko izničile del prihrankov emisij toplogrednih plinov pri posameznih biogorivih ali vse te prihranke. Razlog za to je, da bodo leta 2020 predvidoma skoraj vsa biogoriva proizvedena iz poljščin, pridelanih na zemljiščih, ki bi se lahko uporabljala za oskrbovanje trgov s hrano in krmo. Za zmanjševanje takšnih emisij je ustrezno razlikovati med skupinami poljščin, kot so oljnice, rastline za pridelavo sladkorja in žitarice ter druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba. Poleg tega je treba spodbujati raziskave in razvoj novih naprednih biogoriv, ki niso konkurenčna poljščinam za prehrano, in še naprej preučevati učinek različnih skupin poljščin na neposredno in posredno spremembo rabe zemljišč. |
(6) |
Da se prepreči spodbujanje namernega povečanja proizvodnje ostankov iz predelave na škodo glavnega proizvoda, bi bilo treba iz opredelitve ostanka iz predelave izključiti ostanke iz proizvodnega postopka, ki je bil v ta namen namerno spremenjen. |
(7) |
Tekoča goriva iz obnovljivih virov bodo verjetno potrebna v prometnem sektorju za zmanjšanje njegovih emisij toplogrednih plinov. Napredna biogoriva, kot so biogoriva iz odpadkov in alg, zagotavljajo velik prihranek emisij toplogrednih plinov z majhnim tveganjem povzročanja posredne spremembe rabe zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena oskrbi trgov s hrano in krmo. Zato je ustrezno spodbuditi raziskave, razvoj in večjo proizvodnjo takšnih naprednih biogoriv, ker zdaj na trgih niso na voljo v velikih količinah, delno zaradi tekmovanja za javne subvencije z uveljavljenimi tehnologijami za proizvodnjo biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano. |
(8) |
Zaželeno bi bilo, da bi že leta 2020 dosegli znatno višjo raven porabe naprednih biogoriv v Uniji v primerjavi s sedanjimi trendi. Vsaka država članica bi morala spodbujati porabo naprednih biogoriv in si prizadevati za to, da se na njenem ozemlju doseže minimalna raven porabe naprednih biogoriv prek določitve pravno nezavezujočih nacionalnih ciljev, ki si jih prizadeva uresničiti v okviru svoje obveznosti zagotoviti, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % končne porabe energije v prometu v tej državi članic. Kadar so na razpolago, bi morali biti načrti držav članic za uresničitev njihovih nacionalnih ciljev objavljeni, da se poveča preglednost in predvidljivost za trg. |
(9) |
Primerno je tudi, da pri določanju svojega nacionalnega cilja države članice Komisiji poročajo o ravni porabe naprednih biogoriv na svojem ozemlju ter o svojih dosežkih pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev v letu 2020 – o čemer bi bilo treba objaviti zbirno poročilo –, da se oceni učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri zmanjševanju tveganja emisij toplogrednih plinov zaradi posredne spremembe rabe zemljišč vsled spodbujanja naprednih biogoriv. Pričakovati je, da bodo napredna biogoriva z nizkimi vplivi posrednih sprememb rabe zemljišč in visokimi skupnimi prihranki toplogrednih plinov in njihovo spodbujanje imeli pomembno vlogo pri razogličenju prometa in razvoju nizkoogljičnih prevoznih tehnologij po letu 2020. |
(10) |
V svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 je Evropski svet poudaril pomen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in tveganj zaradi odvisnosti od fosilnih goriv v prometnem sektorju v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter pozval Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop za spodbujanje zmanjševanja emisij in energetske učinkovitosti v prometu, za električni prevoz in obnovljive vire energije v prometu tudi po letu 2020. |
(11) |
Pomembno je tudi, da bo časovni načrt za obnovljivo energijo za obdobje po letu 2020, ki ga bo Komisija predstavila leta 2018 v skladu s členom 23(9) Direktive 2009/28/ES, tudi za prometni sektor, razvit kot del širše strategije Unije za energetsko in podnebno tehnologijo in inovacije in v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 20. marca 2015. Zato je ustrezno pravočasno pregledati učinkovitost spodbud za razvoj in uporabo tehnologij za proizvodnjo naprednih biogoriv, da se zagotovi, da se zaključke tega pregleda upošteva pri pripravi časovnega načrta za obdobje po letu 2020. |
(12) |
Razlike v ocenjenih emisijah zaradi posredne spremembe rabe zemljišč nastajajo zaradi različnih vnosov podatkov in ključnih predpostavk o razvoju kmetijstva, kot so gibanja donosa in produktivnosti kmetijstva, dodelitev soproizvodov ter zaznane globalne spremembe rabe zemljišč in stopnje krčenja gozdov, na katere proizvajalci biogoriv ne morejo vplivati. Čeprav je večina surovin za biogoriva pridelana v Uniji, bodo ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč po vsej verjetnosti nastale zunaj Unije na območjih, kjer bo verjetno potekala dodatna proizvodnja po najnižjih stroških. Na ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv iz oljnic, močno vplivajo zlasti predpostavke o spremembi namembnosti tropskih gozdov in izsuševanju šotišč zunaj Unije, zato je nadvse pomembno zagotoviti, da se tovrstni podatki in predpostavke pregledajo na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij o spremembi namembnosti zemljišč in krčenju gozdov ter se vključi vsak napredek na teh področjih, dosežen v okviru tekočih mednarodnih programov. Komisija bi morala zato Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregleda učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv, ter pregleda možnosti za vključitev prilagojenih ocenjenih faktorjev emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v ustrezna trajnostna merila. |
(13) |
Za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti bioindustrijskih sektorjev ter v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. februarja 2012 z naslovom „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ in sporočilom Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“, ki spodbujata integrirane in diverzificirane biorafinerije po Evropi, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2009/28/ES določiti večje spodbude, ki bodo prednostno podpirale uporabo surovin iz biomase, ki imajo visoko ekonomsko vrednost le za proizvodnjo biogoriv. |
(14) |
S spodbujanjem uporabe električne energije iz obnovljivih virov bi se lahko odzvali na številne izzive v prometnem sektorju in drugih energetskih sektorjih. Zato je ustrezno zagotoviti dodatne spodbude za spodbujanje uporabe električne energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju in povišati faktorje množenja za izračun prispevka električne energije iz obnovljivih virov, ki jo porabijo vozila na električni pogon v železniškem in cestnem prometu, da se tako povečata njihova uporaba in delež na trgu. Poleg tega bi bilo treba preučiti nadaljnje ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti in prihrankov energije v prometnem sektorju. |
(15) |
Z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) naj bi se Unija približala temu, da postane „družba recikliranja“, s tem da poskuša zmanjšati nastajanje odpadkov in jih uporabljati kot vir. Hierarhija ravnanja z odpadki na splošno določa vrstni red najboljših celovitih okoljskih rešitev glede na zakonodajo o odpadkih in politiko ravnanja z odpadki. Države članice bi morale v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in ciljem postati družba recikliranja podpirati uporabo recikliranih materialov in, če je le mogoče, ne bi smele spodbujati odlaganja ali sežiganja takih recikliranih materialov. Za odpadke lahko štejejo nekatere surovine z nizkim tveganjem emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Vendar se še vedno lahko uporabljajo za druge namene, ki bi bili v hierarhiji ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES, pomembnejši od energetske predelave. Zato je primerno, da države članice ustrezno upoštevajo načelo hierarhije ravnanja z odpadki pri vseh ukrepih, ki spodbujajo uporabo biogoriv z nizkim tveganjem emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, ali vseh ukrepih, namenjenih čim večjemu odvračanju od goljufij pri proizvodnji takšnih biogoriv, da spodbude za uporabo takšnih surovin za biogoriva ne bi ovirale prizadevanj za zmanjšanje odpadkov ali povečanje recikliranja ter učinkovito in trajnostno uporabo razpoložljivih virov. Države članice lahko v poročanje na podlagi Direktive 2009/28/ES vključijo ukrepe, ki jih sprejmejo v ta namen. |
(16) |
Za biogoriva in tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, bi bilo treba povečati najnižji prag prihranka emisij toplogrednih plinov, da se izboljša njihovo skupno ravnovesje toplogrednih plinov ter odvrnejo dodatne naložbe v obrate z nizkim prihrankom toplogrednih plinov. To povečanje zagotavlja varovala za naložbe v zmogljivosti proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv v skladu z drugim pododstavkom člena 19(6) Direktive 2009/28/ES. |
(17) |
Za pripravo prehoda na napredna biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno omejiti količino biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktivi 2009/28/ES, ne da bi se omejila skupna uporaba tovrstnih biogoriv in tekočih biogoriv. V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanje Evropske unije (PDEU) določitev omejitve na ravni Unije ne posega v možnost držav članic, da določijo nižje omejitve za količine biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene in ki se lahko na nacionalni ravni upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES. |
(18) |
Države članice bi morale imeti možnost izbrati, da to omejitev uporabijo za količino biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES. |
(19) |
V skladu s potrebo, da se omeji količina biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, bi si morale države članice prizadevati za postopno ukinitev podpore za uporabo takih biogoriv in tekočih biogoriv na ravneh, ki presegajo to omejitev. |
(20) |
Omejevanje količine biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES, ne vpliva na svobodo držav članic, da določijo lastno pot za uresničitev predpisanega deleža konvencionalnih biogoriv znotraj skupnega cilja 10 %. Posledično ostaja dostop do trga biogoriv, proizvedenih v obratih, delujočih pred koncem leta 2013, v celoti odprt. Zato ta direktiva ne vpliva na upravičena pričakovanja upravljavcev takih obratov. |
(21) |
Okvirne povprečne vrednosti ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč bi morale biti vključene v poročanje dobaviteljev goriv in Komisije o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv v skladu z Direktivo 98/70/ES kot tudi v poročanje Komisije o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv in tekočih biogoriv v skladu z Direktivo 2009/28/ES. Faktor emisij biogoriv iz surovin, zaradi katerih ni dodatnega povpraševanja po zemljiščih, kot so biogoriva iz odpadnih surovin, bi moral biti nič. |
(22) |
Do tveganj zaradi posredne spremembe rabe zemljišč lahko pride, če se namenske neživilske poljščine, ki se pridelujejo predvsem za energetske namene, pridelujejo na obstoječih kmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za proizvodnjo hrane in krme. Vseeno pa lahko imajo take namenske poljščine, ki se pridelujejo predvsem za energetske namene, v primerjavi s poljščinami, ki se uporabljajo za prehrano in krmo, večji donos in potencialno lahko prispevajo k sanaciji močno degradiranih in onesnaženih zemljišč. Vendar so informacije o proizvodnji biogoriv in tekočih biogoriv iz takih namenskih poljščin in njihovem dejanskem vplivu na spremembo rabe zemljišč omejene. Zato bi morala Komisija spremljati in redno poročati tudi o stanju proizvodnje in porabe biogoriv in tekočih biogoriv iz takih namenskih poljščin, kot tudi spremljati in poročati o s tem povezanih učinkih. Opredeliti bi bilo treba obstoječe projekte v Uniji ter jih uporabiti za izboljšanje informacijske podlage za bolj poglobljeno analizo tveganj in koristi, povezanih z okoljsko trajnostjo. |
(23) |
S povečanjem donosa kmetijskih sektorjev prek izboljšanih raziskav, tehnološkega razvoja in prenosa znanja, nad ravni, ki bi sicer bile dosežene, če ne bi bili uvedeni sistemi za spodbujanje proizvodnje biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot tudi prek pridelave druge letne poljščine na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje druge letne poljščine, bi prav tako lahko ublažili emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Če je učinek ublažitve emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč na nacionalni ali projektni ravni mogoče količinsko opredeliti, bi ukrepi, uvedeni s to direktivo, lahko odražali taka izboljšanja v produktivnosti tako v smislu zmanjšanih ocenjenih vrednosti emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč kot prispevka biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, k deležu energije iz obnovljivih virov v prometu, ki ga je treba doseči v letu 2020. |
(24) |
Prostovoljni sistemi so vse pomembnejši pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev glede trajnosti iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES. Zato je ustrezno, da se Komisijo pooblasti, da od prostovoljnih sistemov, tudi tistih, ki jih je Komisija že priznala v skladu s členom 7c(6) Direktive 98/70/ES in členom 18(6) Direktive 2009/28/ES, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S tem poročanjem bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za svoje poročilo o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila najboljšo prakso in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje take najboljše prakse. |
(25) |
Da bi spodbudili nemoteno delovanje notranjega trga, je ustrezno pojasniti pogoje, pod katerimi se uporablja načelo vzajemnega priznavanja med vsemi sistemi za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in tekoča biogoriva, določenih v skladu z direktivama 98/70/ES in 2009/28/ES. |
(26) |
Pri odzivanju na preskrbo s hrano in prehransko varnost sta na vseh ravneh bistvena dobro upravljanje in pristop, ki temelji na pravicah in obsega vse človekove pravice, v primeru negativnih vplivov na preskrbo s hrano in prehransko varnost pa si je treba prizadevati za usklajenost med politikami. V zvezi s tem je zlasti pomembno upravljanje in zagotavljanje zemljiške posesti ter pravice do rabe zemljišč. Zato bi morale države članice spoštovati načela odgovornega vlaganja v kmetijske in prehranske sisteme, ki jih je oktobra 2014 odobril Odbor za svetovno prehransko varnost (CFS) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Države članice se tudi spodbuja, naj podprejo izvajanje prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov v okviru zanesljivosti preskrbe s hrano na državni ravni, ki jih je CFS sprejel oktobra 2013. |
(27) |
Čeprav so biogoriva iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, običajno povezana s tveganji emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, obstajajo tudi izjeme. Države članice in Komisija bi morale spodbujati razvoj in uporabo sistemov, ki lahko zanesljivo dokažejo, da določena količina surovin za biogoriva, proizvedena v okviru določenega projekta, ni izpodrinila proizvodnje za druge namene. To se na primer lahko zgodi, ko je proizvodnja biogoriv enaka količini dodatne proizvodnje, dosežene z naložbami v boljšo produktivnost nad ravnjo, ki bi sicer bila dosežena brez tovrstnih podpornih sistemov za spodbujanje proizvodnje, ali ko proizvodnja biogoriv poteka na zemljišču, na katerem neposredna sprememba rabe zemljišč ni povzročila večjih negativnih posledic za že obstoječe ekosistemske storitve, ki jih to zemljišče omogoča, vključno z zaščito zalog ogljika in biotske raznovrstnosti. Države članice in Komisija bi morale preučiti možnost za določitev meril za prepoznavanje in certificiranje tovrstnih sistemov, s katerimi je mogoče zanesljivo dokazati, da določena količina surovin za biogoriva, proizvedena v okviru določenega projekta, ni izpodrinila proizvodnje za druge namene ter da so bile tovrstne surovine za biogoriva proizvedene v skladu s trajnostnimi merili Unije za biogoriva. Upošteva se lahko le količina surovin, ki ustreza dejanskemu zmanjšanju izpodrivanja, doseženemu v okviru sistema. |
(28) |
Ustrezno je uskladiti pravila za uporabo privzetih vrednosti, da se zagotovi enaka obravnava proizvajalcev, ne glede na to, kje poteka proizvodnja. Medtem ko tretje države lahko uporabljajo privzete vrednosti, morajo proizvajalci iz Unije uporabljati dejanske vrednosti, kadar so te višje od privzetih ali država članica ni predložila poročila, kar povečuje njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba sedanja pravila poenostaviti, tako da uporaba privzetih vrednosti ni omejena na območja v Uniji, ki so vključena v sezname iz člena 19(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7d(2) Direktive 98/70/ES. |
(29) |
Zaradi začetka veljavnosti PDEU je treba pooblastila, ki so prenesena na Komisijo na podlagi direktiv 2009/28/ES in 98/70/ES, uskladiti s členoma 290 in 291 PDEU. |
(30) |
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(31) |
Da se omogoči prilagoditev Direktive 98/70/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z novimi vnosi ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in prilagoditvijo dovoljenih analitičnih metod, kar zadeva specifikacije za goriva, ter odstopanjem parnega tlaka, dovoljenega za motorni bencin, ki vsebuje bioetanol, kot tudi za določitev privzetih vrednosti za emisije toplogrednih plinov, kar zadeva obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter zajemanje in uporabo ogljika za uporabo v prometu. |
(32) |
Da se omogoči prilagoditev Direktive 2009/28/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme akte v zvezi z morebitnimi novimi vnosi na seznam surovin za biogoriva in goriv, katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) navedene direktive bi se moral šteti kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti, in tudi v zvezi z dodatnimi vnosi ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv, kot tudi za prilagoditev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot je določeno v Prilogi III k Direktivi 2009/28/ES, tehničnemu in znanstvenemu napredku. |
(33) |
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri uporabi direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. |
(34) |
Komisija bi morala na podlagi najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregledati učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju vpliva emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč ter pri obravnavi načinov za dodatno zmanjšanje tega vpliva. |
(35) |
Pomembno je, da Komisija brez odlašanja predloži celovit predlog stroškovno učinkovite in tehnološko nevtralne politike po letu 2020, da bi ustvarila dolgoročne možnosti za naložbe v trajnostna biogoriva z majhnim tveganjem povzročanja posrednih sprememb rabe zemljišč in druga sredstva za razogličenje prometnega sektorja. |
(36) |
V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 (8) so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov v primeru te direktive utemeljena. |
(37) |
Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve enotnega trga za gorivo za cestni promet in necestne premične delovne stroje ter zagotovitve upoštevanja najnižjih ravni varstva okolja pri uporabi teh goriv, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(38) |
Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 98/70/ES
Direktiva 98/70/ES se spremeni:
1. |
v členu 2 se dodajo naslednje točke:
|
2. |
člen 7a se spremeni:
|
3. |
člen 7b se spremeni:
|
4. |
člen 7c se spremeni:
|
5. |
člen 7d se spremeni:
|
6. |
v členu 7e se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu iz člena 7b(7), člena 7c(2), člena 7c(9) ter člena 7d(4) in (5), kot tudi poročila in informacije, predložene v skladu s prvim in petim pododstavkom člena 7c(3) in členom 7d(2), se pripravijo in posredujejo za namene Direktive 2009/28/ES in te direktive.“; |
7. |
člen 8 se spremeni:
|
8. |
v členu 8a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Glede na oceno, izvedeno z uporabo preskusne metodologije iz odstavka 1, lahko Evropski parlament in Svet na podlagi zakonodajnega predloga Komisije revidirata omejitev za vsebnost MMT v gorivu iz odstavka 2.“; |
9. |
v členu 9(1) se doda naslednja točka:
|
10. |
člen 10 se spremeni:
|
11. |
vstavi se naslednji člen: „Člen 10a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7a(6), člena 7d(7) in člena 10(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. oktobra 2015. 3. Prenos pooblastila iz člena 7a(6), člena 7d(7) in člena 10(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7a(6), člena 7d(7) oziroma člena 10(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; |
12. |
člen 11 se nadomesti z naslednjim: „Člen 11 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga Odbor za kakovost goriva, razen v primerih iz odstavka 2. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9). 2. Komisiji pri zadevah, povezanih s trajnostjo biogoriv iz členov 7b, 7c in 7d, pomaga Odbor za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv iz člena 25(2) Direktive 2009/28/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbora ne podata mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011. (9) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;" |
13. |
Priloga IV se spremeni in Priloga V se doda v skladu s Prilogo I k tej direktivi. |
Člen 2
Spremembe Direktive 2009/28/ES
Direktiva 2009/28/ES se spremeni:
1. |
v členu 2 se v drugem odstavku dodajo naslednje točke:
(10) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“;" |
2. |
člen 3 se spremeni:
|
3. |
v členu 5 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a v zvezi s prilagoditvijo energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku.“; |
4. |
v členu 6 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Države članice lahko sklenejo dogovore o statističnih prenosih določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo in uredijo vse potrebno zanje. Prenesena količina se:
2. Ureditve iz odstavka 1 tega člena v zvezi s členom 3(1), (2) in (4) lahko trajajo eno leto ali več let. Komisija je o njih obveščena najpozneje v treh mesecih po koncu vsakega leta, v katerem veljajo. Informacije, poslane Komisiji, vključujejo količino in ceno zadevne energije.“; |
5. |
člen 17 se spremeni:
|
6. |
člen 18 se spremeni:
|
7. |
člen 19 se spremeni:
|
8. |
člen 21 se črta; |
9. |
v členu 22(1) se drugi pododstavek spremeni:
|
10. |
člen 23 se spremeni:
|
11. |
člen 25 se nadomesti z naslednjim: „Člen 25 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga Odbor za obnovljive vire energije, razen v primerih iz odstavka 2. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). 2. Pri zadevah v zvezi s trajnostjo biogoriv in tekočih biogoriv Komisiji pomaga Odbor za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbora ne podata mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011. (12) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;" |
12. |
vstavi se naslednji člen: „Člen 25a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena 5(5) in člena 19(7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. oktobra 2015. 3. Prenos pooblastila iz člena 3(5), člena 5(5) in člena 19(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 3(5), 5(5) člena oziroma člena 19(7), začnejo veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; |
13. |
Priloga V se spremeni, prilogi VIII in IX pa dodata v skladu s Prilogo II k tej direktivi. |
Člen 3
Pregled
1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2016 predloži poročilo, vključno z oceno razpoložljivosti potrebnih količin stroškovno učinkovitih biogoriv na trgu Unije do leta 2020, pridobljenih iz surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč, in iz pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, in njihovega okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva ter potrebe po dodatnih merilih, da se zagotovi trajnost teh biogoriv, ter najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov o emisijah zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv. Poročilu po potrebi priloži predloge za dodatne ukrepe, pri čemer upošteva ekonomske, socialne in okoljske vidike.
2. Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi najboljših najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazih predloži poročilo o:
(a) |
učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezanih s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv. V zvezi s tem poročilo zajema tudi najnovejše razpoložljive informacije v zvezi s ključnimi predpostavkami, ki vplivajo na rezultate modelov, ki se uporabljajo za emisije toplogrednih plinov zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s proizvodnjo biogoriv in tekočih biogoriv, vključno z izmerjenimi trendi v kmetijskem donosu in produktivnosti, dodelitvijo soproizvodov ter zaznanimi globalnimi spremembami rabe zemljišč in stopnjami krčenja gozdov ter morebitnim učinkom politik Unije, kot so okoljska, podnebna in kmetijska politika, pri čemer v takšen postopek pregleda vključi tudi deležnike; |
(b) |
učinkovitosti pobud, ki so za biogoriva iz surovin, pri katerih ni potrebna raba zemljišč, in iz pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, na voljo po členu 3(4) Direktive 2009/28/ES, med drugim tudi, ali se od vse Unije pričakuje, da bo leta 2020 v vseh oblikah prometa v energijski vsebnosti deleža energije iz obnovljivih virov uporabljala 0,5 odstotne točke biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX; |
(c) |
vplivu večjega povpraševanja po biomasi na sektorje, ki uporabljajo biomaso; |
(d) |
možnosti, da bi določila merila za določitev in certificiranje biogoriv in tekočih biogoriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, ki se proizvajajo skladno z merili trajnosti iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES, da se po potrebi prilagodita Priloga V k Direktivi 98/70/ES in Priloga VIII k Direktivi 2009/28/ES; |
(e) |
potencialnih gospodarskih in okoljskih koristih in tveganjih zaradi povečane proizvodnje in uporabe namenskih poljščin, ki niso namenjene za prehrano, pridelanih predvsem za energetske namene, in sicer tudi tako, da uporabi podatke o obstoječih projektih; |
(f) |
sorazmernem deležu bioetanola in biodizla na trgu Unije ter deležu energije iz obnovljivih virov v motornem bencinu. Komisija tudi oceni dejavnike, ki vplivajo na delež energije iz obnovljivih virov v motornem bencinu, kot tudi vse ovire za uporabo. Ocena zajema stroške, standarde goriva, infrastrukturo in podnebne razmere. Komisija lahko po potrebi oblikuje priporočila, kako premagati ovire, ki so bile odkrite, in |
(g) |
določitvi, katere države članice so se odločile uporabljati mejno vrednost za količino biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, za doseganje cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES, in o tem, ali so se odprla vprašanja v zvezi z izvajanjem ali doseganjem cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES. Komisija tudi oceni, do katere mere se biogoriva, proizvedena iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, dobavljajo za uresničevanje cilja iz člena 7a Direktive 98/70/ES nad ravnmi, ki lahko prispevajo k ciljem iz Direktive 2009/28/ES. Ocena zajema oceno vpliva posredne spremembe rabe zemljišč in stroškovne učinkovitosti pristopa, ki so ga uporabile države članice. |
Poročilo po potrebi vsebuje tudi informacije o razpoložljivosti financiranja in drugih ukrepov za podporo napredka pri čimprejšnjem doseganju deleža 0,5 odstotne točke v energetski vsebnosti biogoriv, ki se proizvajajo iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX, v deležu energije iz obnovljivih virov v vseh oblikah prometa v Uniji, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
Poročilu iz prvega pododstavka se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za:
(a) |
vključitev prilagojenih ocenjenih faktorjev emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč v ustrezna trajnostna merila iz direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES; |
(b) |
uvedbo nadaljnjih sprejetih ukrepov za preprečevanje goljufij in boj proti njim, vključno z dodatnimi ukrepi na ravni Unije; |
(c) |
tehnološko nevtralno spodbujanje trajnostnih biogoriv po letu 2020, upoštevaje okvir podnebne in energetske politike do leta 2030. |
3. Komisija na podlagi poročil iz prostovoljnih sistemov v skladu z drugim pododstavkom člena 7c(6) Direktive 98/70/ES in drugim pododstavkom člena 18(6) Direktive 2009/28/ES Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog za spremembo določb navedenih direktiv, ki se nanašajo na prostovoljne sisteme, da bi se tako spodbujala najboljša praksa.
Člen 4
Prenos
1. Države članice do 10. septembra 2017 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva. Države članice ob tej priložnosti Komisijo obvestijo o nacionalnih ciljih, določenih v skladu s točko (e) člena 3(4) Direktive 2009/28/ES ter, kadar je primerno, o odstopanju nacionalnih ciljev od referenčne vrednosti iz navedene direktive in razlogih za takšno odstopanje.
Države članice leta 2020 poročajo Komisiji o svojih dosežkih pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev, določenih v skladu s točko (e) člena 3(4) Direktive 2009/28/ES in navedejo razloge za morebitno neuresničevanje.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 6
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 9. septembra 2015
Za Evropski parlament
Predsednik
M. SCHULZ
Za Svet
Predsednik
N. SCHMIT
(1) UL C 198, 10.7.2013, str. 56.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 9. decembra 2014 (UL C 50, 12.2.2015, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. julija 2015.
(3) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
(4) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(5) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).
(6) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(8) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
PRILOGA I
Priloge k Direktivi 98/70/ES se spremenijo:
1. |
točka 7 dela C Priloge IV se nadomesti z naslednjim:
(1) Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664." (2) Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC." (3) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“;" |
2. |
doda se naslednja priloga: „PRILOGA V Del A. Okvirne ocenjene emisije iz biogoriv zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (gCO2eq/MJ) (4)
Del B. Biogoriva, za katera se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič Za biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič:
|
(5) Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin.
(6) Tu navedeni razpon predstavlja 90 % rezultatov, za katere so bile uporabljene 5- in 95-percentilne vrednosti, ki izhajajo iz analize. Vrednost 5 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 5 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pod 8, 4 in 33 gCO2eq/MJ). Vrednost 95 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 95 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je nad 16, 17 in 66 gCO2eq/MJ).
PRILOGA II
Priloge k Direktivi 2009/28/ES se spremenijo:
1. |
točka 7 dela C Priloge V se nadomesti z naslednjim:
(1) Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664." (2) Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC." (3) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so hitro rastoče grmovnice in oljna palma.“;" |
2. |
doda se naslednja priloga: „PRILOGA VIII Del A. Okvirne ocenjene emisije iz surovin za biogoriva in tekoča biogoriva zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (gCO2eq/MJ) (4)
Del B. Biogoriva in tekoča biogoriva, za katera se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič Za biogoriva in tekoča biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič:
|
3. |
doda se naslednja priloga: „PRILOGA IX Del A. Surovine, katerih prispevek k cilju iz prvega pododstavka člena 3(4) se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti
Del B. Surovine, katerih prispevek k cilju iz prvega pododstavka člena 3(4) štejejo kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti
(8) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).“" |
(5) Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamezno modeliranih vrednosti surovin.
(6) Tu navedeni razpon predstavlja 90 % rezultatov, za katere so bile uporabljene 5- in 95-percentilne vrednosti, ki izhajajo iz analize. Vrednost 5 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 5 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pod 8, 4 in 33 gCO2eq/MJ). Vrednost 95 percentilov pomeni vrednost, pod katero je 95 % opazovanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je nad 16, 17 in 66 gCO2eq/MJ).
II Nezakonodajni akti
UREDBE
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/30 |
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2015/1514
z dne 14. septembra 2015
o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (1), ter zlasti člena 14(1) in (3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 17. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 269/2014. |
(2) |
Na podlagi pregleda v okviru Sveta bi bilo treba spremeniti vnose v Prilogi in črtati vnos za eno umrlo osebo. |
(3) |
Prilogo I k Uredbi (EU) št. 269/2014 bi bilo treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (EU) št. 269/2014 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) UL L 78, 17.3.2014, str. 6.
PRILOGA
I. |
S seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014 se črta naslednja oseba: Osebe
|
II. |
Vnosi za naslednje osebe in en subjekt iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014 se nadomestijo z naslednjim: Osebe
Subjekti
|
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/63 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1515
z dne 5. junija 2015
o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podaljšanjem prehodnih obdobij, povezanih s pokojninskimi shemami
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 85(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
CNS so posredniki med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih. Kreditno tveganje navedenih nasprotnih strank se zmanjša z zavarovanjem s premoženjem, ki je izračunano tako, da pokrije vse morebitne izgube v primeru neizpolnjevanja obveznosti. CNS kot zavarovanje s premoženjem sprejemajo le visoko likvidna sredstva, v glavnem denarna, da izpolnijo pozive k doplačilu gibljivega kritja, kar v primeru neizpolnjevanja obveznosti omogoča hitro likvidacijo. |
(2) |
Pokojninske sheme v številnih državah članicah so dejavni udeleženci na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Pokojninske sheme običajno poskušajo čim bolj omejiti pozicije v denarnih sredstvih in namesto tega posedujejo naložbe z višjim donosom, kot so vrednostni papirji, da bi s tem upokojencem zagotovile solidne donose. Subjekti, ki upravljajo pokojninske sheme, katerih primarni namen je zagotavljanje pokojnine, ki se običajno izplačuje vse življenje, pa tudi v obliki časovno omejenih plačil ali v enkratnem znesku, običajno posedujejo malo denarnih sredstev, da bi s tem čim bolj povečali uspešnost ter izboljšali donos za zavarovance. Če bi torej od njih zahtevali, da izvajajo centralni kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi to pomenilo, da bi morali znaten del svojih sredstev zamenjati v denarna sredstva, da bi izpolnili zahteve CNS po kritju. |
(3) |
Člen 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 zato določa, da se za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja tri leta od začetka veljavnosti navedene uredbe. Prehodno obdobje se uporablja tudi za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninske sheme v primeru neizpolnjevanja obveznosti. |
(4) |
Da bi v celoti ocenila trenutno situacijo, je Komisija v skladu s členom 85(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 pripravila poročilo o tem, ali so si CNS primerno prizadevale za razvoj ustreznih tehničnih rešitev glede prenosa negotovinskega zavarovanja, ki ni v obliki denarnih sredstev, kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem. Da bi izvedla to oceno, je Komisija naročila študijo rešitev za predložitev zavarovanj, ki niso v obliki denarnih sredstev, centralnim nasprotnim strankam v okviru pokojninskih shem in o učinku odprave izvzetja ob odsotnosti rešitve na zmanjšanje pokojninskega prihodka upravičencev zadevnih pokojninskih shem. |
(5) |
V skladu z ugotovitvami poročila Komisija meni, da CNS trenutno niso dosegle ustreznega napredka pri razvoju ustreznih tehničnih rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen. |
(6) |
Triletno prehodno obdobje iz člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba podaljšati za dve leti. |
(7) |
Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da bi omogočila podaljšanje obstoječih prehodnih obdobij pred njihovim potekom ali čim prej po njem. Poznejši začetek veljavnosti bi lahko za pokojninske sheme privedel do pravne negotovosti glede vprašanja, ali se morajo začeti pripravljati na prihodnje obveznosti kliringa – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prvi pododstavek člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 se nadomesti z naslednjim:
„Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, kakor je opredeljena v členu 2(10) te uredbe, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do 16. avgusta 2017. Prehodno obdobje se uporablja tudi za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. junija 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/65 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1516
z dne 10. junija 2015
o določitvi pavšalne stopnje za operacije, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v sektorju raziskav, razvoja in inovacij, v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), in zlasti tretjega pododstavka člena 61(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 1303/2013 je treba prihodke, ustvarjene z operacijami, upoštevati pri izračunu javnega prispevka. |
(2) |
Uredba (EU) št. 1303/2013 določa uporabo pavšalne stopnje prihodkov za operacije v sektorju raziskav, razvoja in inovacij brez izračuna diskontiranega neto prihodka. |
(3) |
Na podlagi preteklih podatkov bi bilo treba pavšalno stopnjo za neto prihodke, ustvarjene v sektorju raziskav, razvoja in inovacij, določiti na 20 %, da se prepreči prekomerno financiranje in izkrivljanje trga – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ta uredba določa pavšalno stopnjo, ki se uporablja za operacije v sektorju raziskav, razvoja in inovacij, zato da se vnaprej določi potencialni neto prihodek tovrstnih operacij in omogoči določitev upravičenih izdatkov za operacije v skladu s členom 61(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Člen 2
Za uporabo pavšalne stopnje neto prihodka iz člena 61(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se za operacije v sektorju raziskav, razvoja in inovacij določi pavšalna stopnja v višini 20 %.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 10. junija 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/67 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1517
z dne 11. septembra 2015
o dvestošestintrideseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida (1), ter zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. |
(2) |
Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 3. septembra 2015 odobril vključitev ene osebe na seznam odbora Združenih narodov za sankcije proti Al Kaidi, na katerem so osebe, skupine in subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. |
(3) |
Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti. |
(4) |
Da se zagotovi učinkovitost ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati takoj – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 11. septembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Vodja službe za instrumente zunanje politike
(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9.
PRILOGA
V naslovu „Fizične osebe“ Priloge I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se doda naslednji vnos:
„Sofiane Ben Goumo, (tudi (a) Sufyan bin Qumu (b), Abou Fares al Libi). Datum rojstva: 26.6.1959. Kraj rojstva: Derna, Libija. Državljanstvo: libijsko. Naslov: Libija. Drugi podatki: (a) vodja skupine Ansar al Charia Derna. Datum določitve iz člena 2a(4)(b): 3.9.2015.“
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/69 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1518
z dne 14. septembra 2015
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Veljavni ukrepi
(1) |
Svet je z Uredbo (ES) št. 599/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 0 EUR do 198 EUR na tono na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so se takrat uvrščali pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209820), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009120), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009920), ex 2710 19 41 (oznaka TARIC 2710194120), 3824 90 91, ex 3824 90 97 (oznaka TARIC 3824909787), s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“). Za protidampinško dajatev, uvedeno z navedeno uredbo, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „obstoječi ukrepi“. |
(2) |
Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011 (3) je Svet po preiskavi proti izogibanju razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 599/2009, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajata družbi BIOX Corporation, Oakville in Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada. Z isto uredbo je Svet tudi razširil dokončno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 599/2009, na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
1.2 Ukrepi, ki veljajo za druge tretje države
(3) |
Zunaj področja uporabe tega postopka protidampinški ukrepi za biodizel trenutno veljajo za uvoz iz Argentine in Indonezije (4). |
1.3 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
(4) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA je Evropska komisija („Komisija“) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
(5) |
Zahtevek je 9. aprila 2014 vložil Evropski odbor za biodizel („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode industriji Unije. |
1.4 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
(6) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 10. julija 2014 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (6), objavila začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
(7) |
Istega dne je Komisija začela pregled zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA. To je vzporeden, a ločen postopek, ki ga obravnava ločena uredba. |
1.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(8) |
Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučila so se gibanja, pomembna za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, v obdobju od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). |
1.6 Zainteresirane strani
(9) |
Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v ZDA in organe ZDA, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
(10) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.7 Vzorčenje
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
(a) Vzorčenje proizvajalcev Unije
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Ta začasni vzorec je sestavljalo sedem proizvajalcev Unije iz sedmih različnih držav članic, ki so predstavljali skoraj 30 % proizvodnje biodizla v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. |
(13) |
Ena družba iz Italije je zahtevala, da se jo vključi v vzorec. Vendar je navedena družba svoje dejavnosti začela izvajati šele ob koncu leta 2013, ko je kupila obrat za proizvodnjo biodizla od drugega italijanskega proizvajalca biodizla, ki je bil vključen v začasni vzorec. Ker ni bilo preteklih podatkov, potrebnih za ocenjevanje zadevnih gibanj v obravnavanem obdobju, in ker je bila v začasni vzorec že vključena druga italijanska družba, je bila sprejeta odločitev, da se ta družba ne vključi v vzorec. |
(14) |
Nacionalni odbor za biodizel ZDA (NBB – National Biodiesel Board) je predložil pripombo, da se začasno izbrani vzorec razlikuje od izbranega vzorca iz prejšnjih preiskav v zvezi z biodizlom, in se skliceval na dve družbi z velikim obsegom proizvodnje in prodaje, ki zdaj nista bili vključeni. Vendar sta bili družbi, ki ju je navedel nacionalni odbor za biodizel, povezani z drugo družbo z večjim obsegom prodaje, ki je že bila vključena v vzorec, ali pa sta imeli manjši obseg prodaje kot začasno izbrana družba iz iste države članice. Zato vključitev katere koli izmed navedenih družb ne bi spremenila reprezentativnosti začasno izbranega vzorca. Začasno izbrani vzorec se je zato potrdil kot reprezentativni vzorec industrije Unije. |
(15) |
Po razkritju je vlada ZDA trdila, da vzorca, ki predstavlja 30 % industrije Unije, ni mogoče šteti kot reprezentativnega za industrijo biodizla Unije kot celote in da bi bilo treba mikroekonomske kazalnike proučiti širše. Vlada ZDA se sklicuje na ugotovitev pritožbenega organa STO v zadevi ES – pritrdilni elementi, v kateri se je vzorec v velikosti 27 % štel za majhnega glede na celoto in bi predstavljal glavni delež samo v primeru razdrobljenih industrijskih panog. |
(16) |
Komisija je v nasprotju s preiskavo v zadevi pritrdilni elementi za namen te preiskave industrijo Unije opredelila kot celotno industrijo in ne samo kot vzorčene družbe (uvodna izjava 93). Poleg tega so bili vsi makroekonomski kazalniki ocenjeni na podlagi celotne industrije, na ravni vzorčenih družb pa samo nekateri mikroekonomski kazalniki. Vendar je splošna analiza položaja industrije Unije temeljila na oceni mikro- in makroekonomskih kazalnikov. V vsakem primeru se industrija Unije šteje za razdrobljeno, saj jo sestavlja več kot 200 proizvajalcev po vsej Uniji, ki so večinoma mala in srednja podjetja. Zato je Komisija sklenila, da je vzorec, ki predstavlja 30 % industrije Unije, reprezentativen, zato se trditev v skladu s tem zavrne. |
(b) Vzorčenje uvoznikov
(17) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
(18) |
Le nekaj nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
(c) Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v ZDA
(19) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo ZDA v Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. |
(20) |
Komisiji je odgovorilo 27 proizvajalcev v ZDA, vendar jih je samo devet predložilo zahtevane podatke o izvozu in/ali domači prodaji iz Priloge I k obvestilu o začetku za namen vzorčenja. Nobeden od njih v OPP ni izvažal v Unijo. Komisija je izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom domače prodaje in izvoza. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izboru vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi ZDA. Pripomb ni bilo. |
(21) |
Noben vzorčeni proizvajalec ni predložil izpolnjenega vprašalnika do roka. Komisija je 7. oktobra 2014 obvestila tri vzorčene proizvajalce izvoznike, da ni prejela odgovorov. |
(22) |
Dne 10. oktobra 2014 je en vzorčeni proizvajalec izvoznik obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da vprašalnika ne bo izpolnil. Preostala dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta zaprosila za več podaljšanj roka, ki so bila odobrena, vendar kljub temu nista predložila popolnih odgovorov. |
(23) |
Komisija je 10. novembra 2014 poslala dopis, s katerim je tri vzorčene družbe obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve preiskave temeljile na razpoložljivih dejstvih. O tej nameri je obvestila tudi organe ZDA. Rok za predložitev pripomb na dopis je bil 21. november 2014. |
(24) |
Do 21. novembra 2014 se dve od vzorčenih družb nista odzvali, tretja vzorčena družba pa je pojasnila, da odgovora ne more predložiti v tako kratkem roku. |
(25) |
Komisija je zato sklenila, da v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v ZDA. Zato se je Komisija odločila, da bo uporabila določbe iz člena 18 osnovne uredbe in da se zato lahko na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve. |
(26) |
Družba Cargill Inc. je navedla, da je bila z Uredbo (ES) št. 599/2009 določena stopnja dampinga de minimis in s tem uvedena 0-odstotna stopnja dokončne protidampinške dajatve na biodizel s poreklom iz ZDA, ki ga ZDA proizvajajo in izvažajo. Poleg tega je navedla, da v skladu z ugotovitvami pritožbenega organa STO v poročilu „Mexico Rice“ (7) proizvajalec izvoznik, za katerega v prvotni preiskavi ni bilo ugotovljeno, da izvaja damping, ne more biti predmet pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov. |
(27) |
Družba Cargill Inc. je zato zaprosila, naj bo tudi v prihodnosti izvzeta iz protidampinških dajatev ne glede na rezultat pregleda zaradi izteka ukrepa. Ta zahtevek je bil sprejet. |
1.8 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
(28) |
Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in nepovezanim uvoznikom, trgovcem in uporabnikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku. |
(29) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb: proizvajalci Unije:
|
1.9 Razkritje
(30) |
Komisija je 3. junija 2015 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe, ter pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala. |
(31) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je bilo odobreno. |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
(32) |
Izdelek, ki se pregleduje, je izdelek iz preiskave, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), tj. monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99, ex 2710 19 43, ex 2710 19 46, ex 2710 19 47, ex 2710 20 11, ex 2710 20 15, ex 2710 20 17, ex 3824 90 92, ex 3826 00 10 in ex 3826 00 90 („izdelek, ki se pregleduje“). |
(33) |
Biodizel je obnovljivo gorivo, ki se uporablja v prometnem sektorju kot gorivo za dizelske motorje. Vendar konvencionalni motorji ne delujejo, če se kot gorivo uporablja čisti biodizel, zato se mora uporabljati mešanica mineralnega dizelskega goriva in omejena količina biodizla. |
(34) |
Biodizel, ki se proizvaja v ZDA, je večinoma metil ester maščobnih kislin (FAME), ki se proizvaja iz številnih rastlinskih olj (sojinega olja, palmovega olja in repičnega olja) in uporabljenega olja za cvrtje, živalskih maščob ali biomase, ki so surovine za biodizel. Izraz „ester“ se nanaša na transesterifikacijo rastlinskih olj, natančneje na združitev olja z alkoholom. Izraz „metil“ se nanaša na metanol, tj. alkohol, ki se najpogosteje uporablja v tem procesu, čeprav se lahko v proizvodnem procesu uporabi tudi etanol, pri čemer nastane „etil ester maščobnih kislin“. |
(35) |
Vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah imajo kljub morebitnim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne različice izdelka v preiskavi ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strani. Zlasti z vidika končnega uporabnika dizelskega goriva ni pomembno, ali je mešanica, ki je na voljo na bencinski črpalki, narejena iz določene surovine za biodizel. |
2.2 Podobni izdelek
(36) |
Kot v prvotni preiskavi imata biodizel, ki se prodaja na domačem trgu v ZDA, in biodizel ZDA, ki se prodaja za izvoz, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo. Podobno ima biodizel, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelek, ki se izvaža iz ZDA v Unijo. Zato sta ta dva izdelka za namene te preiskave podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.3 Trditve glede obsega izdelka
(37) |
Vlada ZDA je trdila, da je dizelsko gorivo, proizvedeno iz biomase (8), kategorija izdelkov, ki je širša od izdelka, ki se pregleduje. Vendar se vse vrste biodizla in mešanice biodizla, vključno z dizelskim gorivom iz biomase, obravnavajo kot biodizelska goriva, kot je določeno v uredbi o uvedbi začasne izravnalne dajatve v prvotni preiskavi (9), in so del zakonodajnega paketa o energetski učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in alternativnih gorivih. Razlog za to je dejstvo, da ima biodizel, proizveden iz biomase, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot biodizel, proizveden iz drugih virov. Zainteresirana stran ni nasprotovala ugotovitvi iz prvotne preiskave, zato velja tudi v tem pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato Komisija to trditev vlade ZDA zavrne. |
3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA
(38) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga. |
3.1 Uvodne opombe
(39) |
Zaradi pomanjkanja sodelovanja izbranih vzorčenih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 25, ni bilo mogoče izvesti analize na podlagi preverjenih podatkov, ki jih predložijo proizvajalci ZDA. Komisija je zato uporabila naslednje vire informacij: podatke, ki so jih nekateri proizvajalci biodizla v ZDA navedli v začetni fazi v odgovoru na vprašalnike za namen vzorčenja, Eurostat, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, nadaljnje podatke, ki jih je preložil vložnik, nacionalni odbor ZDA za biodizel ter spletna mesta Uprave ZDA za energetske informacije in Ministrstva ZDA za energijo ter Mednarodne komisije ZDA za trgovino. |
3.2 Damping uvoza v OPP
(40) |
Po uvedbi ukrepov leta 2009 se je uvoz biodizla iz ZDA v Unijo zmanjšal na skoraj nič, saj se je leta 2013 in v OPP izvozila le zelo majhna količina. V teh okoliščinah se ni štel za pomembnega za oceno stopnje dampinga v OPP. Zato se lahko sklene, da se damping v OPP ni nadaljeval. |
3.3 Dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga
(41) |
Komisija je proučila, ali obstajajo dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Proučeni so bili zlasti naslednji elementi: razmerje med cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in cenami v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, neizkoriščene zmogljivosti ter prakse izogibanja in absorpcije. |
3.3.1 Razmerje med cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v ZDA
(42) |
Ker proizvajalci biodizla v ZDA niso sodelovali, so službe Komisije za izračun domače prodajne cene biodizla v ZDA v OPP uporabile tri vire informacij: (i) odgovore na vprašalnik, ki je bil poslan v začetni fazi za namen vzorčenja in ki so ga številni proizvajalci biodizla v ZDA predložili v začetni fazi, (ii) informacije, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki jih je zbral tržni nadzornik Jacobsen, in (iii) informacije, ki jih je predložil vložnik na podlagi informacij, ki jih je zbrala družba Oil Price Information Service (OPIS). |
(43) |
Podatkih iz teh treh virov vsebujejo različne ravni cen trgovanja in pogoje Incoterms. Vendar so vrednosti zelo podobne. Povprečna vrednost iz teh treh virov znaša 1 196,93 USD na metrično tono. V skladu s povprečnim menjalnim tečajem v OPP (1 EUR = 1,356 USD) ta znesek ustreza domači prodajni ceni ZDA v višini 883 EUR na metrično tono (10). |
(44) |
Povprečna cena biodizla franko tovarna, ki so ga proizvajalci Unije prodajali v Uniji v OPP, je znašala 905 EUR na metrično tono (1 227,18 USD), kot je prikazano v preglednici 8. |
(45) |
Če želijo proizvajalci ZDA ponovno vstopiti na trg Unije, bi morali izdelek prodajati po ceni, ki je nižja od 905 EUR na metrično tono. Njihova končna cena bi morala vključevati tudi stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja ter obstoječo carino (6,5 %), ki velja za biodizel. Po podatkih, pridobljenih med preiskavo, bi to znašalo približno 100 EUR na metrično tono. Komisija je ta znesek določila na podlagi zneska za carine, prevoz in prevoznino, kot ga je izračunal nacionalni odbor za biodizel (v višini približno 94 EUR), in ga zaokrožila na 100 EUR, da je zajemal še nekatere dodatne stroške po uvozu. |
(46) |
Zato bi morali proizvajalci ZDA, če bi nadalje izvažali v EU, izvažati po ceni franko tovarna (manj kot 805 EUR na metrično tono), ki bi bila nižja od njihove domače prodajne cene v ZDA, kar bi pomenilo izvoz po dampinški ceni. Na podlagi okoliščin v zvezi z izvoznimi cenami za tretje države in neizkoriščeno zmogljivostjo, ki so podrobneje opisane v uvodnih izjavah 63 in 71, je verjetno, da bi proizvajalci ZDA nadalje izvažali v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati, saj bi jim to omogočilo, da zmanjšajo stroške na enoto proizvodnje, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 72. |
(47) |
Po končnem razkritju je imel nacionalni odbor za biodizel pomisleke o točnosti povprečne domače prodajne cene, ki jo je določila Komisija, in opozoril, da je v enem izmed njegovih starejših dopisov navedena nižja vrednost (789,36 EUR na metrično tono), ki temelji na cenah, ki jih je dalo na voljo Ministrstvo ZDA za energijo. |
(48) |
Komisija to trditev zavrne iz naslednjih razlogov: |
(49) |
Povprečna cena, ki jo je navedel nacionalni odbor za biodizel, se ne more obravnavati kot točna osnova, saj je maloprodajna cena in ne cena franko tovarna. Natančneje, nacionalni odbor za biodizel je predložil povprečno mesečno maloprodajno ceno (na bencinski črpalki) za biodizel v ZDA julija 2014, izmerjeno v ekvivalentu galon bencina (GGE – Gasoline Gallons Equivalent) in z uporabo menjalnega tečaja z dne 19. septembra 2014. |
(50) |
Povprečna cena, ki jo je izračunala Komisija, je razumna vrednost, pri čemer je treba upoštevati, da je bila izračunana na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev, saj proizvajalci ZDA niso sodelovali. Je povprečje cen, ki so jih prijavili nekateri proizvajalci ZDA v začetni fazi, cen, ki jih je zbral tržni nadzornik Jacobsen in jih je zagotovil nacionalni odbor za biodizel, ter cen, ki jih je zbrala družba OPIS in predložil Evropski odbor za biodizel. Ker ni bilo na voljo informacij o količinah, ki bi omogočile izračun tehtanega povprečja, je bilo izračunano enostavno povprečje. Vendar so bile tri vrednosti zelo podobne. Pogoji Incoterms in stopnja trgovine niso bili znani, zato jih ni bilo mogoče upoštevati. Vendar so bile cene OPIS prilagojene tako, da so upoštevale razumne stroške prevoza v ZDA. Ob upoštevanju znatne razlike med domačo ceno in izvozno ceno kakršna koli prilagoditev za pogoje Incoterms in stopnjo trgovine ne bi spremenila sklepa, da bi morali proizvajalci ZDA prodajati izdelek po dampinških cenah, če bi želeli nadalje izvažati v Unijo. |
(51) |
Nacionalni odbor za biodizel je prav tako nasprotoval znesku v višini 100 EUR na metrično tono, ki se je uporabil za izračun zanesljive povprečne izvozne cene na podlagi povprečja cene biodizla v Uniji, in predlagal, da se namesto tega uporabi znesek v višini 110,49 EUR. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 45, je Komisija uporabila zneske, ki jih je nacionalni odbor za biodizel predlagal za carino, prevoz in prevoznine. Komisija je uporabila samo znesek za dodatne stroške po uvozu, ki je bil nižji od 16,69 EUR, kot ga je navajal nacionalni odbor za biodizel, saj ni dokazal, da bi moral znesek po uvozu znašati 2 % vrednosti CIF franko meja. V vsakem primeru je razlika med oceno Komisije in oceno nacionalnega odbora za biodizel zelo majhna in ne spremeni sklepa o verjetnosti dampinga, pri čemer je treba upoštevati, da v zvezi s tem niso bili potrebni točni izračuni dampinga. |
(52) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da bi se morala tako kot v prvotni preiskavi odobriti prilagoditev za fizično razliko, da bi se upoštevalo, da je glavna surovina za proizvodnjo biodizla v ZDA soja, v Uniji pa oljna ogrščica, ki je kakovostnejša in zahteva dodatek k ceni. |
(53) |
Trditev je treba zavrniti. V prvotni preiskavi je bila prilagoditev odobrena na podlagi primerjave preverjenih podatkov proizvajalcev ZDA in Unije. Ker proizvajalci ZDA v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa niso sodelovali, Komisija ni mogla ugotoviti, da je treba odobriti prilagoditev. Tudi če bi bilo treba odobriti prilagoditev, Komisija ni mogla ugotoviti ravni take prilagoditve. Prevladujoče okoliščine iz prvotne preiskave so se spremenile, saj zlasti mešanica surovin, ki se uporablja v EU in ZDA za proizvodnjo biodizla, ni več enaka. Poleg tega je nacionalni odbor za biodizel zahteval prilagoditev v višini 10 %, vendar ni utemeljil te ravni prilagoditve. |
(54) |
Nacionalni odbor za biodizel in vlada ZDA sta trdila, da je domača cena v ZDA višja od verjetne izvozne cene za Unijo, zato bi proizvajalci ZDA povečali svojo domačo prodajo in ne bi izvažali v Unijo, zlasti ker se je potrošnja v ZDA povečala. |
(55) |
Ta trditev je neutemeljena in bi jo bilo treba zavrniti. Potrošnja v ZDA se je v preteklih letih povečala, zlasti zaradi vladnih politik, kot so spodbude in obvezni cilji iz programa za obnovljiva goriva, ter sheme subvencij za spodbujanje proizvodnje in mešanja biodizla. Vendar se je na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil nacionalni odbor za biodizel, potrošnja biodizla v ZDA leta 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšala. Ni dokazov, da se bo potrošnja v letih 2015 in 2016 povečala. Prav nasprotno, javno dostopne informacije (11) kažejo, da bodo cilji za obvezno uporabo obnovljivih goriv v ZDA v naslednjih letih ostali stabilni. Zato je verjetnejše, da bo trenutna stopnja potrošnje v ZDA ostala stabilna in se ne bo povečala. Ker imajo ZDA presežno zmogljivost (glej uvodno izjavo 69 in v nadaljevanju), bi proizvajalci ZDA še vedno imeli spodbudo za izvoz v Unijo, tudi če bi izdelek prodajali po ceni, ki je nižja od domače cene, vendar bi vseeno krila spremenljive stroške. |
(56) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da bi morala Komisija pojasniti, kako bi večji obseg proizvodnje zmanjšal stroške proizvodnje proizvajalcev ZDA. V zvezi s tem bi bilo treba že na začetku poudariti, da Komisija zaradi pomanjkanja sodelovanja ni mogla izvesti točnega izračuna v zvezi z učinkom večjega obsega proizvodnje na stroške proizvajalcev ZDA. Vendar je z gospodarskega stališča jasno, da se stroški proizvodnje na enoto zmanjšajo, če se stalni stroški porazdelijo na večji obseg proizvodnje. To velja tudi, če je pri proizvodnji biodizla večina stroškov spremenljivih in če so odvisni od uporabljenih surovin, kot je trdil nacionalni odbor za biodizel. Stalne stroške je vseeno treba dodeliti skupnemu obsegu proizvodnje. Informacije, ki jih je predložila industrija Unije, so pokazale, da so stroški surovin glavni stroški proizvodnje, vendar je točen delež odvisen od uporabljene surovine, mere, v kateri je družba vertikalno integrirana, ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA) družbe. Zato lahko Komisija razumno domneva, da bi se zaradi večje proizvodnje znižali stroški proizvodnje proizvajalcev ZDA. To ne bi veljalo le, če bi bila izvozna cena tako nizka, da ne bi krila niti cene uporabljene surovine, vendar nacionalni odbor za biodizel ni predložil pripomb, ki bi podpirale tak scenarij. |
3.3.2 Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in cenami v ZDA
(57) |
Dodaten element, ki utemeljuje sklep, da se bo damping verjetno ponovil, temelji na analizi vzorca izvoznikov biodizla v ZDA v tretje države v OPP. Komisija je proučila zbirko podatkov Mednarodne komisije ZDA za trgovino in pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza biodizla pod kodo HTS 382600 za OPP. Izvozna količina (v metričnih tonah) je za vse države (tudi za EU) znašala 567 018 ton. Povprečna vrednost na metrično tono je v OPP znašala 753,34 EUR franko ob ladijski bok. Komisija je izračunala povprečno prodajno ceno v USD na metrično tono in jo primerjala s povprečno domačo ceno v ZDA (določeno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42). Ugotovitve so povzete v nadaljevanju: Preglednica 1 Obseg izvoza ZDA in izvozne cene v OPP
|
(58) |
Preglednica kaže, da proizvajalci ZDA izdelek trenutno dozdevno prodajajo tretjim državam po dampinških cenah, saj so izvozne cene za 3–59 % nižje od domačih cen. Ker proizvajalci ZDA trenutno prodajajo izdelek tretjim državam po dampinških cenah, je Komisija sklenila, da je verjetno, da ga bodo tudi v EU izvažali po dampinških cenah tako, da bodo nekaj trenutnega izvoza preusmerili na druge trge. |
(59) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel dvomil o točnosti podatkov o izvozu, saj koda HTS, uporabljena za ocenjevanje obsega izvoza (38 26 00), vključuje tudi druge izdelke, zato izvozne cene ni mogoče primerjati z domačo ceno biodizla. |
(60) |
Komisija je uporabila to kodo, ker je vlada ZDA v drugem dodatnem izpolnjenem vprašalniku z dne 19. decembra 2014 navedla, da se ta koda od leta 2012 uporablja za zagotavljanje točnih statističnih informacij o izvozu biodizla ZDA. Čeprav ta koda navaja previsoko vrednost zadevnega izvoženega izdelka, je precej točnejša od kod, ki so se uporabljale v preteklosti. Organi ZDA so sklenili, da koda razmeroma točno predstavlja izvozno vrednost. |
(61) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da domače cene, ki jo je izračunala Komisija, ni mogoče primerjati z izvoznimi cenami, navedenimi v zbirki podatkov Mednarodnega trgovinskega centra, zato se v skladu s tem stopnje dampinga, ki jih je izračunala Komisija, ne morejo uporabljati. |
(62) |
V pregledu zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati novih stopenj dampinga. V tem primeru se je dampinški izvoz ustavil po uvedbi ukrepov, zato se je analiza osredotočala na verjetnost nadaljevanja dampinškega izvoza. Ker proizvajalci ZDA niso sodelovali, je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva. V tem scenariju so pomembne izvozne cene za tretje države, ki se lahko uporabijo kot kazalnik za ocenjevanje, kaj se bi zgodilo, če bi ukrepi prenehali veljati. Natančneje, cilj primerjave med domačimi cenami in izvoznimi cenami za tretje države ni izračunati točne stopnje dampinga, temveč ugotoviti, ali je verjetno, da se bo damping ponovil, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. |
3.3.3 Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji
(63) |
Trg EU je privlačen trg za izvoz biodizla ZDA. Na podlagi zbirke podatkov Mednarodne komisije ZDA za trgovino iz uvodne izjave 57 je povprečna izvozna cena v vse namembne kraje v OPP znašala 1 021,52 (753,34 EUR) na metrično tono. Najvišja je bila povprečna izvozna cena za Kanado (1 167,33 USD ali 860,86 EUR na metrično tono), najnižja povprečna izvozna cena pa je bila za Gibraltar (753,19 USD ali 555,45 EUR na metrično tono). |
(64) |
Ta povprečna izvozna cena je nižja od povprečne cene biodizla, ki so ga proizvajalci Unije prodajali v Uniji v OPP (905 EUR na metrično tono). Tudi če bi morali proizvajalci ZDA izdelek prodajati po ceni, ki je nižja od 905 EUR na tono, da bi prodrli na trg Unije, bi bila to še vedno spodbuda za preusmeritev dela trenutnega izvoza v tretje države na trg Unije, saj je privlačnejši od nekaterih trgov drugih tretjih držav. |
(65) |
Nacionalni odbor za biodizel in vlada ZDA sta trdila, da trenutni izvoz ZDA v druge države ne bi bil preusmerjen v Unijo, saj je največji enotni izvozni trg Kanada, na katerem so cene višje od cene franko tovarna v Uniji. |
(66) |
Vendar se je Komisija sklicevala na „del trenutnega izvoza“ in ne na vsega. Komisija ni trdila, da bi proizvajalci ZDA prenehali izvažati v Kanado in navedeno prodajo preusmerili v Unijo. Res je, da bi se Kanada prav tako lahko štela za privlačen trg za proizvajalce ZDA, vendar je kanadski trg manjši od trga Unije (13), ki ostaja največji trg za biodizel na svetu. |
(67) |
Nacionalni organ za biodizel je trdil tudi, da sedanji izvoz v Malezijo ne bi bil preusmerjen v Unijo, saj se potrošnja v Maleziji povečuje, poleg tega pa ni treba plačati carine za uvoz biodizla. |
(68) |
Vendar se na podlagi povprečnih izvoznih cen ZDA za Malezijo, kot so navedene v zbirki podatkov Mednarodnega trgovinskega centra, zdi, da bi bila prodaja v Unijo za proizvajalce ZDA dobičkonosnejša od prodaje v Malezijo, tudi če se doda običajna carina. Kot je prikazano v preglednici 1, je bila izvozna cena za Malezijo v OPP znatno nižja od cene za Unijo. Potrošnja v Maleziji se morda res povečuje, vendar bi se lahko povečala tudi proizvodnja v Maleziji, ki temelji zlasti na palmovem olju. Poleg tega se lahko razumno pričakuje, da bo v primeru povečanja potrošnje sosednja država Indonezija, ki ima znatno proizvodnjo biodizla, povečala izvoz v Malezijo. Zato bi bilo treba to trditev zavrniti. |
3.3.4 Neizkoriščene zmogljivosti
(69) |
Znatna neizkoriščena zmogljivost proizvajalcev ZDA je spodbuda za povečanje proizvodnje in prodajo biodizla po dampinških cenah na trgu EU. Zaradi pomanjkanja sodelovanja proizvajalcev ZDA je Komisija določila proizvodno zmogljivost ZDA na podlagi informacij, ki so na voljo na spletnih mestih Agencije Združenih držav Amerike za varstvo okolja in Uprave ZDA za energetske informacije. |
(70) |
Proizvajalci biodizla v ZDA morajo navedenima organoma (na letni oziroma mesečni ravni) poročati o obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti ter proizvodnji, vložku, zalogah in prodaji biodizla. |
(71) |
Na podlagi podatkov Uprave za energetske informacije je zmogljivost proizvajalcev biodizla v ZDA v OPP znašala 7 128 000 ton. Ta količina je zelo podobni količini, ki jo je navedel nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki so jih njegovi člani predložili Agenciji za varstvo okolja, in ki je znašala 6 963 000 ton. |
(72) |
Dejanska proizvodnja biodizla v ZDA je v OPP znašala 4 450 000 ton (podatki Uprave za energetske informacije), kar ustreza 62,4-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti in 37,6-odstotni neizkoriščeni zmogljivosti, ki znaša 2 678 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se verjetno uporabila za oskrbo trga Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. Proizvajalci ZDA lahko zlahka povečajo svojo proizvodnjo in jo izvozijo v EU, kar bi jim prineslo gospodarsko korist, saj bi se povečala stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, poleg tega pa bi se zmanjšali stroški proizvodnje na enoto. Sprostitev neizkoriščene zmogljivosti ZDA na trg Unije bi imela znaten učinek, saj je že v OPP znašala skoraj 22 % potrošnje Unije. |
(73) |
V zvezi s to zadevo je nacionalni odbor za biodizel predložil številne pripombe. Nacionalni odbor za biodizel je izpostavil, da bi bila dejanska proizvodna zmogljivost ZDA manjša od tiste, ki jo je navedla Komisija. Trdil je, da so številni obrati v ZDA sicer registrirani, vendar so dejansko nedejavni, zato dejanska proizvodna zmogljivost znaša 5 409 000 ton. Nacionalni odbor za biodizel je prav tako sporočil večjo proizvodnjo biodizla v OPP, ki je znašala 5 084 000 ton. Zato je trdil, da izkoriščenost zmogljivosti znaša približno 94 % in da ni veliko neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko izvozila v EU, če bi se ukrepi razveljavili. |
(74) |
Ta trditev je bila zavrnjena. Podatkov, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel, ni bilo mogoče uskladiti z uradnimi podatki, ki so na voljo. Proizvajalci biodizla v ZDA morajo Upravi za energetske informacije vsak mesec predložiti obrazec (mesečna anketa o proizvodnji biodizla „EIA-22M Monthly Biodiesel Production Survey“), v katerem morajo med drugim navesti podatke o letni proizvodni zmogljivosti in svojem stanju poslovanja, kot je dejavno, začasno dejavno ali dokončno ustavljeno poslovanje. Od januarja 2013 se je registrirana zmogljivost nekoliko razlikovala med posameznimi meseci, vendar je bila na splošno razmeroma stabilna. |
(75) |
Poleg tega morajo proizvajalci v ZDA Upravi za energetske informacije vsako leto poleg drugih informacij predložiti informacije o vrstah obnovljivega goriva, ki naj bi jih proizvajali ali uvažali, ter obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti. |
(76) |
Registrirana zmogljivost, ki so jo prijavili proizvajalci biodizla v ZDA, se tako redno posodablja in se šteje za točen vir. Tudi če je registrirana zmogljivost trenutno neporabljena ali neizkoriščena, jo je treba upoštevati pri izračunu neizkoriščene zmogljivosti, ki je na voljo za povečanje proizvodnje ali izvoza. |
(77) |
Poleg tega je iz podatkov o proizvodni zmogljivosti, ki jih je navedel nacionalni odbor za biodizel, že izključena zmogljivost dokončno zaprtih obratov, kot je odbor priznal v svojem dopisu. Obrati, ki niso dokončno zaprti, lahko po definiciji ponovno začnejo proizvodnjo, če se tržne razmere v prihodnosti spremenijo (kot je na primer odpiranje trga Unije). Pri preskusu „verjetnosti ponovitve“ v pregledu zaradi izteka ukrepa je treba uporabiti pristop, usmerjen v prihodnost, ki upošteva morebitne posledice v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati, in ni dovolj, da se le ugotovi stanje v OPP. |
(78) |
Komisija zato meni, da je trenutna registrirana zmogljivost točna osnova za izračun celotne proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti ZDA, zato zavrne trditev nacionalnega odbora za biodizel. |
(79) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel vztrajal, da se pri proizvodni zmogljivosti ne bi smela upoštevati neizkoriščena zmogljivost, tudi če ta organom ZDA ni bila priglašena kot zmogljivost razstavljenih ali dokončno zaprtih obratov. |
(80) |
Vendar je glede na navodila Uprave za energetske informacije, ki jih navaja nacionalni odbor za biodizel, „letna proizvodna zmogljivost količina biodizla, ki jo obrat lahko proizvede v koledarskem letu ob upoštevanju običajnega časa izpada zaradi vzdrževanja. Vključuje zmogljivost nedejavnega obrata, dokler se obrat ne razstavi ali opusti.“ Iz navedenega je jasno, da Uprava za energetske informacije upošteva vse možne obrate, ki lahko začnejo znova obratovati. Torej lahko v nasprotju s trditvami nacionalnega odbora za biodizel obrati, ki niso razstavljeni ali dokončno zaprti, po definiciji znova zaženejo proizvodnjo, če se pogoji v prihodnosti spremenijo. |
(81) |
Komisija je zato menila, da je trenutna registrirana zmogljivost točna osnova za izračun celotne proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti ZDA. |
(82) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil tudi, da industrija biodizla v ZDA ni zasnovana za poslovanje kot izvozna industrija, saj večina obratov za proizvodnjo biodizla v ZDA proizvede manj kot 15 000 000 galon (55 000 metričnih ton) na leto. Po njegovih trditvah skladiščenje večtedenske proizvodnje biodizla za eno izvozno pošiljko ne bi bilo ekonomsko izvedljivo. |
(83) |
Tudi ta trditev je bila zavrnjena. Industrija biodizla v ZDA lahko izvaža in proizvajalci ZDA so pred uvedbo veljavnih ukrepov izvažali znatne količine biodizla na trg Unije, in sicer do 1 137 000 ton v obdobju preiskave v prvotni preiskavi (od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008). To kaže, da obstajajo proizvajalci ZDA z zadostno proizvodno zmogljivostjo za izvoz. Proizvajalci ZDA brez zadostne posamezne proizvodne zmogljivosti za izvoz v Unijo bodo še naprej oskrbovali domači trg, trgovci pa lahko združijo proizvodnjo več obratov in jo izvažajo. |
(84) |
Industrija biodizla v ZDA ima torej znatno neizkoriščeno zmogljivost in zato veliko spodbudo za nadaljnji izvoz na trg EU, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. |
3.3.5 Prakse izogibanja in absorpcije
(85) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 2, je bilo ugotovljeno, da so se nekateri izognili protidampinškim ukrepom, uvedenim leta 2009, s pretovarjanjem prek Kanade in spremembo sestave mešanice. Obstoj takih praks kaže zanimanje nekaterih proizvajalcev ZDA za vstop na trg Unije tudi po uvedbi ukrepov in se zato šteje za znak verjetnosti prihodnjih dampinških praks. |
(86) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da so se navedeni dogodki zgodili štiri leta pred OPP, zato ne smejo biti podlaga za sprejetje sklepov v tej zadevi. |
(87) |
Komisija je vztrajala pri stališču, da obstoj preteklih praks, ki so jih vzpostavili isti udeleženci na trgu, kot tak ni odločilen, vendar bi se vseeno lahko štel za znak velikega interesa, ki ga imajo proizvajalci ZDA pri prodoru na trg Unije. |
3.3.6 Drugi elementi
(88) |
V OPP je bila proizvodnja biodizla v ZDA (4 450 000 ton) manjša od potrošnje (4 896 000 ton). Zato je ZDA uvozila več biodizla, kot ga je izvozila. Razlog za to bi bila lahko negotovost, povezana s cilji za obvezno proizvodnjo biodizla iz programa standarda za obnovljivo gorivo (1,28 milijarde galon, kar ustreza 4 238 000 tonam leta 2014, količina pa se v primerjavi z letom 2013 ni spremenila), in možnost, da lahko uvoženi biodizel sodeluje v programu standarda za obnovljivo gorivo in uveljavlja davčno olajšavo za biodizel ZDA, ko program velja. V OPP je skupni uvoz znašal 1 072 000 ton, skupni izvoz pa 567 000 ton. A če se razpoložljiva proizvodna zmogljivost ni uporabila za zadostitev domačemu povpraševanju v obravnavanem obdobju, ni verjetno, da se bo navedena razpoložljiva proizvodna zmogljivost v prihodnosti uporabila v isti namen. Ugotovljeno je bilo, da je bila proizvodna zmogljivost ZDA v OPP (7 128 000 ton) bistveno večja od domače potrošnje. To pomeni, da bodo imeli proizvajalci ZDA spodbudo v primeru odprtja priložnosti na izvoznem trgu in bodo verjetno izkoristili svojo neizkoriščeno zmogljivost. Če bi se neizkoriščena zmogljivost lahko uporabila za zadostitev domači potrošnji, bi se to že uresničilo. |
(89) |
V tem okviru je treba poudariti, da je trg Unije zelo privlačen, saj je največji trg na svetu, poleg tega pa obstajajo pomembne spodbude Unije in nacionalne spodbude za potrošnjo biodizla. Zato bi bil za proizvajalce ZDA zelo prikladen, saj bi lahko v celoti izkoristili svojo neizkoriščeno zmogljivost in preusmerili nekaj izvoza v druge manj dobičkonosne tretje države na trg Unije. |
(90) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da dejstvo, da je bila potrošnja biodizla v ZDA v OPP večja od proizvodnje, kaže, da proizvajalci ZDA nimajo neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko uporabila za prodor na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. |
(91) |
Komisija je menila, da bi se ugotovljena neizkoriščena zmogljivost v ZDA, ki bi se lahko uporabila za zadostitev celotni potrošnji ZDA, vendar se trenutno ne uporablja za ta namen, po vsej verjetnosti uporabila za oskrbovanje drugih trgov, na katerih obstaja povpraševanje, zlasti trga Unije, na katerem proizvajalci izvozniki trenutno niso prisotni. Komisija je poudarila, da je proizvodna zmogljivost bistveno večja od potrošnje v ZDA, zato je neizkoriščena zmogljivost v skladu s tem na voljo za izvoz v Unijo, če bi veljavni ukrepi prenehali veljati. |
3.3.7 Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga
(92) |
Komisija je ob upoštevanju znatne proste zmogljivosti industrije Unije ter privlačnosti trga Unije v smislu velikosti in prodajne cene, zlasti glede na raven cen izvoza ZDA v tretje države, in primerov preteklih praks izogibanja sklenila, da se bo dampinški uvoz iz ZDA verjetno ponovil, če bi veljavni ukrepi prenehali veljati. |
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
(93) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo približno 200 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
(94) |
Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom določena na skoraj 11 600 000 ton. Komisija je ta podatek izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije navedli med preiskavo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 13, je bilo v vzorec izbranih sedem proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2 Potrošnja Unije
(95) |
Komisija je izračunala potrošnjo Unije na podlagi obsega celotne proizvodnje v Uniji, od katerega je odštela izvoz in mu prištela uvoz iz tretjih držav. Podatki o obsegu uvoza in izvoza so temeljili na podatkih Eurostata. |
(96) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja Unije
|
(97) |
Glede na navedeno se je potrošnja biodizla Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %. |
4.3 Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države
4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
(98) |
Kot je že bilo navedeno (uvodna izjava 40), se je po podatkih Eurostata uvoz biodizla iz ZDA v Unijo od uvedbe ukrepov leta 2009 zmanjšal na skoraj nič. |
(99) |
Uvoz v Unijo iz zadevne države in tržni delež sta se gibala na naslednji način: Preglednica 3 Obseg uvoza in tržni delež ZDA
|
4.3.2 Cene in nelojalno nižanje prodajnih cen
(100) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz biodizla iz ZDA v Unijo zanemarljiv in ni bil smiselna osnova za izračun nelojalnega nižanja cen. |
(101) |
Zato je bila izvedena analiza med povprečno ceno biodizla, ki ga je industrija Unije proizvedla in prodala v Uniji, in povprečno izvozno ceno biodizla, ki so ga ZDA izvažale v tretje države, v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom, ki je temeljila na statističnih podatkih Mednarodne komisije ZDA za trgovino. Kot je že bilo navedeno (uvodna izjava 63), je povprečna izvozna cena za vse države znašala približno 753 EUR na metrično tono FAS (franko ob ladijski bok). Za izračun verjetne in razumne izvozne cene Unije bi bilo treba povprečni izvozni ceni prišteti stroške prevoza in zavarovanja, carino v višini 6,5 % in stroške po uvozu, ki naj bi po ocenah znašali približno 100 EUR na metrično tono (glej uvodno izjavo 45). Zato bi ocenjena izvozna cena za Unijo nelojalno nižala ceno Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom znašala 905 EUR. |
(102) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da Komisija ni pojasnila, zakaj je pri ugotavljanju verjetne izvozne cene za Unijo uporabila povprečne izvozne cene ZDA za tretje države, namesto da bi uporabila višjo izvozno ceno za Kanado. Trdi tudi, da Komisija ni pojasnila podlage za prilagoditev ocenjene izvozne cene za Unijo v višini 100 EUR in da ni upoštevala stroškov po uvozu ter domnevnih razlik v ceni zaradi različnih surovin. Zato bi bila analiza nelojalnega nižanja cen pomanjkljiva. |
(103) |
Kot je opisano v uvodni izjavi 57, je preiskava pokazala, da se izvozne cene ZDA močno razlikujejo glede na namembni kraj. Ker proizvajalci ZDA niso sodelovali, je Komisija za ugotavljanje razumne in verjetne izvozne cene za Unijo, navedeno ceno določila na podlagi povprečja za vse namembne kraje za izvoz. Uporaba najvišje izvozne cene, kot je zahteval nacionalni odbor za biodizel, ne bi bila primerna metoda, tako kot bi bilo neprimerno uporabiti najnižjo izvozno ceno. V zvezi s sestavni deli in virom prilagoditve v višini 100 EUR, vključno s stroški po uvozu in razlikami v ceni zaradi surovine, je nacionalni odbor za biodizel navedel praktično enake trditve v zvezi z izračuni, povezanimi z dampingom. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 51 in 53, se te trditve zavrnejo tudi v zvezi z analizo nelojalnega nižanja cen. |
4.3.3 Uvoz iz drugih tretjih držav
(104) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 4 Uvoz iz tretjih držav
|
(105) |
Obseg uvoza biodizla iz tretjih držav razen ZDA se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, podobno pa se je v skladu s tem zmanjšal tudi tržni delež. Zmanjšanje obsega uvoza iz leta 2013 sovpada z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine. Tudi povprečna cena se je v istem obdobju znižala za 15 %. Gibanje cen je podobno gibanju cen industrije Unije na trgu Unije (glej preglednico 8) in je večinoma posledica znižanja cen surovin. Čeprav so ravni cen za približno 13 % nižje od povprečne cene Unije, je tržni delež uvoza majhen in nima znatnega učinka na industrijo Unije. |
4.4 Gospodarski položaj industrije Unije
4.4.1 Splošne opombe
(106) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe so bili proučeni vsi pomembni ekonomski kazalniki, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
(107) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vsemi proizvajalci Unije, mikroekonomske kazalnike pa na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je prejela od vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
(108) |
Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
(109) |
Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.4.2 Makroekonomski kazalniki
4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(110) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(111) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna (+ 4 %), vendar se je obseg proizvodnje znatno povečal med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. To povečanje obsega proizvodnje je deloma posledica povečanja potrošnje Unije v istem obdobju, vendar sovpada tudi z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine, ki je imela jasno pozitiven učinek na obseg proizvodnje industrije Unije. |
(112) |
Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti in povečanega obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala za 30 % in ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašala 69 %. |
(113) |
Nacionalni odbor za biodizel trdi, da nezaupni izpolnjeni vprašalniki nekaterih vzorčenih družb kažejo veliko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, ki znaša od 78 % do vsaj 93 %. Zato trdi, da je nižja stopnja povprečne izkoriščenosti zmogljivosti celotne industrije posledica strukturnih dejavnikov in ne uvoza. Zato se izkoriščenost zmogljivosti po njegovem mnenju ne bi smela upoštevati kot kazalnik, ki kaže, da industrija biodizla v Uniji še vedno okreva od preteklega dampinga. |
(114) |
Te trditve ni mogoče sprejeti. Izkoriščenost zmogljivosti je samo eden od številnih makroekonomskih kazalnikov, ki jih Komisija upošteva pri analizi splošnega položaja industrije Unije. Dejstvo, da je pri nekaterih družbah v vzorcu stopnjo izkoriščenosti višja, je običajno, saj makroekonomski kazalniki temeljijo na tehtanem povprečju celotne industrije Unije. Dejstvo, da so si nekateri proizvajalci biodizla v Uniji opomogli hitreje ali v večji meri kot drugi, zlasti v močno razdrobljeni industrijski panogi, ne pomeni, da je ta kazalnik odvečen pri splošni oceni položaja industrije Unije. |
4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
(115) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
(116) |
Obseg prodaje industrije Unije se je bistveno povečal in je v skladu z njeno povečano proizvodnjo v obravnavanem obdobju. Zato se je tudi njen tržni delež na trgu Unije povečal s 76 % na začetku obravnavanega obdobja na 89 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Pozitiven razvoj obsega prodaje in tržnega deleža kaže, da so imeli trenutni protidampinški in protisubvencijski ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije. |
4.4.2.3 Rast
(117) |
Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, tako obseg proizvodnje kot obseg prodaje pa sta se povečala za približno 30 %. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je povečala za približno 30 %, zmogljivost pa je ostala razmeroma stabilna in se je le nekoliko povečala. Istočasno se je povečala zaposlenost (preglednica 7), raven naložb pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala (preglednica 11). Na splošno se lahko sklene, da je industrija Unije v obdobju rasti. |
4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost
(118) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
(119) |
Število zaposlenih v industriji biodizla v Uniji je na začetku obravnavanega obdobja ostalo stabilno, vendar se je nato med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečalo za 10 %. To gibanje je v celoti v skladu z gibanji drugih kazalnikov škode, kot sta obseg proizvodnje in obseg prodaje, in je znak trenutnega okrevanja industrije Unije od preteklega dampinga in subvencioniranja. |
(120) |
Ker je povečanje zaposlenosti sorazmerno manjše od povečane proizvodnje biodizla, se je produktivnost na zaposlenost ustrezno izboljšala, in sicer za skoraj 25 % v obravnavanem obdobju, kar kaže, da industrija Unije postaja učinkovitejša industrija. |
4.4.2.5 Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga
(121) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, se je uvoz biodizla iz ZDA po uvedbi ukrepov leta 2009 skoraj ustavil, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa dampinga ni bilo. Zato višine dampinga ni mogoče oceniti. Vendar analiza kazalnikov škode kaže, da so imeli vzpostavljeni ukrepi proti ZDA in nadaljnji ukrepi, uvedeni za uvoz iz Argentine in Indonezije, pozitiven učinek na industrijo Unije, za katero se zdi, da okreva po preteklem dampingu. |
4.4.3 Mikroekonomski kazalniki
4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene
(122) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto (franko tovarna) vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
(123) |
Povprečna prodajna cena v Uniji se je v obravnavanem obdobju stalno zniževala, podobno pa so se gibali tudi stroški proizvodnje na enoto. Ker se z biodizlom trguje kot z osnovnim izdelkom, industrija Unije ne more vzdrževati višje prodajne cene, temveč namesto tega zniža ceno v skladu z nižjimi stroški proizvodnje. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti ugodnosti, ki so jih prinesle nižje cene surovin. Po drugi strani pa so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali nekoliko bolj kot povprečna cena na enoto, kar kaže na večjo učinkovitost industrije Unije. |
4.4.3.2 Stroški dela
(124) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
(125) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali razmeroma stabilni. |
4.4.3.3 Zaloge
(126) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
(127) |
Zaloge so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma stabilne in na običajni ravni. |
4.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
(128) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
(129) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije izračunala tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je z 2 % leta 2011 povečala na 3,8 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Vendar se je leta 2012 dobičkonosnost spremenila v izgubo (– 1,4 %), ki je bila najverjetneje posledica učinka znatnih količin dampinškega uvoza iz Indonezije in Argentine, ki je nadomestil uvoz iz ZDA. |
(130) |
Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Čeprav v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče določiti jasnega gibanja, so imele vzorčene družbe v obdobju pozitiven denarni tok. |
(131) |
V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale. Vendar ob upoštevanju pozitivnega denarnega toka in znatnega povečanja donosnosti naložb, kot sta prikazana v zgornji preglednici, ni znakov, da bi se industrija Unije soočala s težavami pri zbiranju kapitala ali izvajanju nadaljnjih naložb, če so bile v obravnavanem obdobju take naložbe potrebne. |
(132) |
Nacionalni odbor za biodizel trdi, da dobičkonosnost v višini 3,8 % ni skladna z njegovimi izračuni, ki so temeljili na podatkih iz nezaupnih različic izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in kazali stopnjo dobička v višini 8,5 %. |
(133) |
Komisija je proučila to trditev in ugotovila, da je nacionalni odbor za biodizel izračunal drugačno vrednost zaradi drugačne metodologije/izračuna, ki je bil pomanjkljiv iz več razlogov. Prvič, njegovi izračuni dobičkonosnosti za OPP niso temeljili na izpolnjenih vprašalnikih, kot je trdil, temveč na podatkih vzorčenja, ki ne vsebujejo informacij, povezanih z OPP, temveč informacije, povezane z drugim obdobjem. Drugič, stroški proizvodnje, ki jih je nacionalni odbor za biodizel uporabil za izračun dobičkonosnosti, so temeljili na stroških proizvodnje drugačnega vzorca družb, ki je bil uporabljen v drugi preiskavi in se zato ne more preprosto prenesti na to preiskavo. Nazadnje je Komisija ugotovila povprečno stopnjo dobička vzorčenih družb na podlagi zanesljivih in preverjenih podatkov navedenih družb. Zato se trditev nacionalnega odbora za biodizel zavrne. |
4.4.4 Sklep o škodi
(134) |
Analiza ekonomskih kazalnikov je pokazala, da sta se obseg proizvodnje in prodaje v obravnavanem obdobju povečala, povečala pa se je tudi potrošnja Unije, čeprav v manjši meri. Zato je industrija Unije povečala svoj tržni delež na trgu Unije. Obenem so se prodajne cene in stroški proizvodnje zmanjševali v podobni meri. To je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila ugodnosti, ki so nastale zaradi večjega obsega prodaje, čeprav se je uvoz iz tretjih držav znatno zmanjšal. |
(135) |
Po drugi strani je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni, industrija Unije pa je leta 2012 celo ustvarila izgubo. Celo dobiček, ustvarjen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v višini skoraj 4 %, je bil bistveno manjši od dobička, ki bi ga industrija Unije morala razumno ustvariti v običajnih tržnih razmerah. Komisija opozarja tudi, da je Svet v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, ugotovil, da bi morala industrija Unije razumno ustvariti (ciljni) dobiček v višini 15 %, če ne bi bilo dampinga (14). Vendar je bila stopnja dobička, ki bi ga morala industrija Unije razumno ustvariti, če ne bi bilo dampinga, v nadaljnji preiskavi v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije popravljena na nekoliko nižjo stopnjo, tj. 11 %, zlasti zaradi večje konkurence na trgu Unije in zrelosti industrije biodizla v Uniji (15). |
(136) |
Več ekonomskih kazalnikov, pomembnih za analizo trenutnega položaja industrije Unije, kaže pozitivno gibanje, kar pomeni, da so imeli vzpostavljeni protidampinški ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije. Vendar je stopnja dobička industrije Unije še vedno zelo nizka in bistveno nižja od ciljnega dobička, določenega v prejšnjih preiskavah. Poleg tega sta nizki tudi raven naložb, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %, in izkoriščenost zmogljivosti, ki se sicer povečuje, vendar je še zmeraj manjša od 70 % v primerjavi s stopnjo izkoriščenosti v višini približno 90 %, ko na trgu Unije ni bilo dampinškega uvoza (v obdobju 2004–2006) in se je za industrijo Unije štelo, da je v zdravem položaju (16). |
(137) |
Na podlagi skupne analize vseh ekonomskih kazalnikov je Komisija sklenila, da industrija Unije še ni v celoti okrevala od učinkov preteklega dampinga. Še vedno je v gospodarsko in finančno občutljivem položaju, trenutno pozitivno gibanje pa bi se lahko zlahka spremenilo, če bi se ponovil dampinški uvoz iz ZDA v znatnih količinah. |
5. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
(138) |
Za ocenjevanje verjetnosti ponovitve škode industriji Uniji, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, je Komisija proučila verjeten učinek uvoza iz ZDA na trg Unije in na industrijo Unije v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Komisija je zlasti proučila verjetnost ponovitve dampinškega uvoza, obseg in verjetne ravni cen uvoza, neizkoriščeno zmogljivost, privlačnost trga Unije in vedenje proizvajalcev ZDA pri oblikovanju cen. |
(139) |
Kot je bilo ugotovljeno (uvodna izjava 92), je verjetno, da bi se dampinški uvoz iz ZDA ponovil, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Komisija je ugotovila, da proizvajalci biodizla v ZDA trenutno izvajajo damping na trgih drugih tretjih držav po cenah, ki so nižje od cen Unije. Ker so cene Unije nekoliko višje od cen na trgih drugih tretjih držav, je verjetno, da bo vsaj nekaj izvoza preusmerjenega v Unijo, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. |
(140) |
Komisija je ugotovila, da imajo proizvajalci ZDA veliko neizkoriščene zmogljivosti v višini približno 2 678 000 ton, kar predstavlja približno 22 % skupne potrošnje Unije. |
(141) |
Ni verjetno, da bo neizkoriščeno zmogljivost ZDA absorbiral domači trg. Kljub zadostni zmogljivosti proizvajalci ZDA že zdaj ne zadostijo celotnemu povpraševanju na trgu ZDA. Prav tako ni verjetno, da bi se obstoječa neizkoriščena zmogljivost uporabila za povečanje izvoza v tretje države in ne v Unijo. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah od 42 do 63, so izvozne cene ZDA za tretje države trenutno v povprečju za 15 % nižje od povprečne domače cene na trgu ZDA in od povprečne cene Unije, tudi če se pri tem upoštevajo stroški prevoza iz ZDA v Unijo. Zato je verjetno, da bi proizvajalci ZDA poiskali drug trg za svojo neizkoriščeno zmogljivost. |
(142) |
Ker je trg Unije največji trg za biodizel na svetu in ker so cene biodizla enake ali nekoliko višje od ravni cen na domačem trgu ZDA, bi bil trg Unije zelo privlačen za proizvajalce biodizla v ZDA. |
(143) |
Zato je zelo verjetno, da bi proizvajalci ZDA uporabili velik del svoje neizkoriščene zmogljivosti za ponoven vstop na trg Unije, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Kot je bilo že ugotovljeno (uvodna izjava 46), je verjetno, da bodo proizvajalci ZDA izvažali biodizel v Unijo po dampinških cenah, da bodo lahko konkurirali proizvajalcem Unije na trgu Unije. Zaradi njihovega trenutnega vedenja pri oblikovanju cen na drugih izvoznih trgih (uvodni izjavi 57 in 58) in velike razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti je zelo verjetno, da bi znatna količina biodizla ZDA ponovno vstopila na trg Unije po dampinških cenah, ki bi bile enake cenam Unije ali nižje od njih. |
(144) |
Tak uvoz bi pomenil znaten pritisk in celo pritisk na zniževanje cen za industrijo Unije, ki pri trenutni ravni cen ustvarja le majhen dobiček, ki je bistveno manjši od ciljnega dobička. To bi najverjetneje povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje, manjšo dobičkonosnost in izgubo tržnega deleža. |
(145) |
Zaradi občutljivega gospodarskega položaja industrije Unije bi imel tak scenarij znaten negativen učinek na trenutno okrevanje industrije Unije in bi najverjetneje povzročil ponovitev znatne škode. |
5.1 Sklep
(146) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se znatna škoda industriji Unije najverjetneje ponovila, če bi obstoječi ukrepi za uvoz biodizla iz ZDA prenehali veljati. |
6. INTERES UNIJE
(147) |
V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bilo v nasprotju z interesi Unije, da se vzpostavljeni ukrepi kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga ohranijo. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov biodizla. |
6.1 Interes industrije Unije
(148) |
Obstoječi ukrepi so prispevali k temu, da se je dampinški uvoz biodizla iz ZDA skoraj v celoti zmanjšal, in pomagali industriji Unije. Čeprav industrija Unije kaže pozitivne znake okrevanja od preteklega dampinga, kot sta večji obseg proizvodnje in prodaje, so se cene biodizla na trgu Unije znatno znižale, dobičkonosnost pa je ostala na zelo nizki ravni, zato je industrija v občutljivem in ranljivem gospodarskem položaju. |
(149) |
Če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, bi se industrija Unije skoraj zagotovo soočila z večjo nelojalno konkurenco v obliki znatnih količin dampinškega uvoza biodizla iz ZDA. To bi ustavilo trenutno okrevanje industrije biodizla v Uniji in najverjetneje povzročilo ponovitev znatne škode. Odprava ukrepov zato ni v interesu industrije Unije. |
6.2 Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
(150) |
Samo trije uvozniki/trgovci so se javili in izrazili svoja stališča. Ena družba je trdila, da je raven trenutnih dajatev nesorazmerna in da bi lahko podaljšanje izkrivljalo in omejevalo trg, kar bi povzročilo višje cene, vendar sta drugi dve družbi trdili, da obstoječi ukrepi niso vplivali na njune dejavnosti, njuno stališče o morebitnem podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov pa je bilo nevtralno. |
(151) |
Ugotovitve te preiskave ne podpirajo trditve, da bi nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov omejevalo trg in povzročilo višje cene. Prav nasprotno so se cene Unije v obravnavanem obdobju kljub obstoju ukrepov znižale. Poleg tega ima industrija Unije trenutno dovolj zmogljivosti za zadostitev povpraševanju po biodizlu v Uniji in neizkoriščeno zmogljivost za zadostitev večjemu povpraševanju v prihodnosti. Zato navedene trditve ne zagotavljajo dokazov, da bi bilo nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom uvoznikov in/ali trgovcev. |
6.3 Interes uporabnikov
(152) |
Javil se je le en uporabnik, tj. naftna družba, ki kupuje biodizel za mešanje z mineralnimi olji, in izrazil svoja stališča Komisiji. Zelo je zagovarjal ohranitev obstoječih ukrepov in trdil, da bi njihova odprava lahko imela uničujoč učinek na trg za biodizel v Uniji in povzročila dotok znatnih količin biodizla po dampinških cenah, kar bi povzročilo ponovitev resne škode industriji biodizla v Uniji. |
(153) |
Ni znakov, da so obstoječi ukrepi negativno vplivali na uporabnike biodizla v Uniji, in zlasti ni dokazov, da so imeli obstoječi ukrepi negativen učinek na njihovo dobičkonosnost ali poslovanje. V vsakem primeru ima industrija Unije zaradi stabilne potrošnje biodizla v Uniji ali njenega rahlega povečanja dovolj zmogljivosti, da zadosti trenutnemu in prihodnjemu povpraševanju, če se bo še dodatno povečalo. Ohranitev ukrepov ne bi povzročila nezadostne oskrbe. |
(154) |
Zato se lahko sklene, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom uporabnikov. |
6.4 Sklep o interesu Unije
(155) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz biodizla poreklom iz ZDA ni v interesu Unije. |
7. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
(156) |
Ob upoštevanju sklepov v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja in ponovitve dampinga in škode se lahko v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe sprejme sklep, da bi se morali protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom ZDA in ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 599/2009, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011, ohraniti še dodatnih pet let. |
(157) |
Kot je opisano v uvodni izjavi 2, so bile veljavne protidampinške dajatve na uvoz biodizla iz ZDA razširjene tudi na uvoz istega izdelka, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(158) |
Protidampinške dajatve, ki naj se ohranijo, so še naprej razširjene na uvoz biodizla iz Kanade ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(159) |
Proizvajalci izvozniki iz Kanade, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011, so izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo. |
(160) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209829), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009129), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009929), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194329), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194629), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194729), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201129), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201529), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201729), 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909212), ex 3826 00 10 (oznake TARIC 3826001029, 3826001039, 3826001049, 3826001099) in ex 3826 00 90 (oznake TARIC 3826009019).
2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki jih proizvajajo naslednje družbe, so naslednji fiksni zneski:
Družba |
Stopnja protidampinške dajatve v EUR na neto tono |
Dodatna oznaka TARIC |
Archer Daniels Midland Company, Decatur |
68,6 |
A933 |
Cargill Inc., Wayzata |
0 |
A934 |
Green Earth Fuels of Houston LLC, Houston |
70,6 |
A935 |
Imperium Renewables Inc., Seattle |
76,5 |
A936 |
Peter Cremer North America LP, Cincinnati |
198,0 |
A937 |
World Energy Alternatives LLC, Boston |
82,7 |
A939 |
Družbe iz Priloge I |
115,6 |
glej Prilogo I |
Vse druge družbe |
172,2 |
A999 |
Protidampinška dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
3. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (17), se znesek protidampinške dajatve, določen v odstavku 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
4. Uporaba individualne stopnje dajatve, določene za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 2
1. Dokončna protidampinška dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, kot so določene v odstavku 2 člena 1, se razširi na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so poslani iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali so deklarirani s poreklom iz Kanade ali ne, in se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209821), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009121), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009921), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194321), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194621), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194721), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201121), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201521), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201721), ex 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909210), ex 3826 00 10 (oznaka TARIC 3826001020, 3826001030, 3826001040, 3826001089) in ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009011), razen za izdelke, ki jih proizvajata naslednji družbi:
Država |
Družba |
Dodatna oznaka TARIC |
Kanada |
BIOX Corporation, Oakville, Ontario, Kanada |
B107 |
Kanada |
Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada |
B108 |
Dajatev, ki se bo razširila, je dajatev, uvedena za „vse druge družbe“ iz odstavka 2 člena 1, to je dokončna protidampinška dajatev v višini 172,2 EUR na neto tono.
Protidampinška dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
2. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek protidampinške dajatve, določen v odstavku 2 člena 1, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
3. Uporaba izvzetij, odobrenih družbama, navedenima v odstavku 1, je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, uvedena z odstavkom 1 člena 1, ki velja za „vse druge družbe“.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 3
1. Dokončna protidampinška dajatev, kot je določena v odstavku 2 člena 1, se razširi na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209830), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009130), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009930), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194330), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194630), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194730), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201130), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201530), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201730), ex 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909220), ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009030).
Protidampinška dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
2. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek protidampinške dajatve, določen v odstavku 2 člena 1, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
3. Uporaba individualne stopnje dajatve, določene za družbe, navedene v odstavku 2 člena 1, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge III. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 4
1. Zahtevki za izvzetje od dajatve, razširjene s členoma 2(1) in 3(1), se predložijo v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije, podpisati pa jih mora oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta, ki je zaprosil za izvzetje. Zahtevek je treba poslati na naslov:
European Commission |
Directorate-General for Trade |
Directorate H |
Rue de la loi 170, CHAR 04/034 |
1049 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-naslov: TRADE-TDI-INFORMATION@ec.europa.eu |
2. V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko Komisija, po posvetovanju s svetovalnim odborom, s sklepom odobri izvzetje od dajatve, razširjene s členoma 2(1) in 3(1), za uvoz iz družb, ki se ne izogibajo protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo (ES) št. 599/2009.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 599/2009 z dne 7. julija 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, 10.7.2009, str. 26).
(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 444/2011 z dne 5. maja 2011 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, 11.5.2011, str. 12).
(4) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1194/2013 z dne 19. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 315, 26.11.2013, str. 2).
(5) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 289, 4.10.2013, str. 12).
(6) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL C 217, 10.7.2014, str. 14).
(7) Mehika – dokončni protidampinški ukrepi za govedino in riž, WT/DS 295/AB/R, 29. november 2005.
(8) V skladu z zakonodajo ZDA, in sicer z oddelkom 45K(c)(3) Zakonika ZDA 26, izraz „biomasa“ pomeni vsako organsko snov, ki ni (A) nafta in zemeljski plin (ali kakršen koli izdelek iz nafte ali zemeljskega plina) in (B) premog (vključno z lignitom) ali kakršen koli izdelek iz premoga.
(9) Uredba Komisije (ES) št. 194/2009 z dne 11. marca 2009 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, UL L 67, 12.3.2009, str. 50, uvodna izjava 20.
(10) Zaradi tipkarske napake je bil v dokumentu o razkritju naveden nepravilni znesek v višini 884 EUR.
(11) Glej na primer: http://biodiesel.org/news/news-display/2014/05/14/biodiesel-producers-hit-hard-by-policy-uncertainty, dostop 6. julija 2015.
(12) Gibraltar ni del carinske unije in uvoz izdelkov v Gibraltar se ne šteje za sprostitev izdelka v prosti promet v Uniji.
(13) Potrošnja biodizla v Kanadi naj bi leta 2015 znašala nekaj več kot 300 000 ton. Glej na primer: http://gain.fas.usda.gov/Recent%20GAIN%20Publications/Biofuels%20Annual_Ottawa_Canada_11-24-2014.pdf, dostop 6. julija 2015.
(14) Uredba (ES) št. 599/2009, uvodne izjave 181–183.
(15) Izvedbena uredba (EU) št. 1194/2013, uvodne izjave 202–208.
(16) Uredba Komisije (ES) št. 193/2009 z dne 11. marca 2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 67, 12.3.2009, str. 22).
(17) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
PRILOGA I
Ime družbe |
Mesto |
Dodatna oznaka TARIC |
American Made Fuels, Inc. |
Canton |
A940 |
AG Processing Inc. |
Omaha |
A942 |
Alabama Clean Fuels Coalition Inc. |
Birmingham |
A940 |
Arkansas SoyEnergy Group |
DeWitt |
A940 |
Arlington Energy, LLC |
Mansfield |
A940 |
Athens Biodiesel, LLC |
Athens |
A940 |
Beacon Energy |
Cleburne |
A940 |
Biodiesel of Texas, Inc. |
Denton |
A940 |
BioDiesel One Ltd |
Southington |
A940 |
Buffalo Biodiesel, Inc |
Tonawanda |
A940 |
BullDog BioDiesel |
Ellenwood |
A940 |
Carbon Neutral Solutions, LLC |
Mauldin |
A940 |
Central Iowa Energy, LLC |
Newton |
A940 |
Chesapeake Custom Chemical Corp. |
Ridgeway |
A940 |
Community Fuels |
Stockton |
A940 |
Delta BioFuels, Inc. |
Natchez |
A940 |
Diamond Biofuels |
Mazon |
A940 |
Direct Fuels |
Euless |
A940 |
Eagle Creek Fuel Services, LLC |
Baltimore |
A940 |
Earl Fisher Bio Fuels |
Chester |
A940 |
East Fork Biodiesel, LLC |
Algona |
A940 |
ECO Solutions, LLC |
Chatsworth |
A940 |
Ecogy Biofuels, LLC |
Tulsa |
A940 |
ED & F Man Biofuels Inc. |
New Orleans |
A940 |
Freedom Biofuels, Inc. |
Madison |
A940 |
Fuel & Lube, LLC |
Richmond |
A940 |
Fuel Bio |
Elizabeth |
A940 |
FUMPA Bio Fuels |
Redwood Falls |
A940 |
Galveston Bay Biodiesel, LP (BioSelect Fuels) |
Houston |
A940 |
Geo Green Fuels, LLC |
Houston |
A940 |
Georgia Biofuels Corp. |
Loganville |
A940 |
Green River Biodiesel, Inc. |
Moundville |
A940 |
Griffin Industries, Inc. |
Cold Spring |
A940 |
High Plains Bioenergy |
Guymon |
A940 |
Huish Detergents, Inc. |
Salt Lake City |
A940 |
Incobrasa Industries, Ltd. |
Gilman |
A940 |
Independence Renewable Energy Corp. |
Perdue Hill |
A940 |
Indiana Flex Fuels |
LaPorte |
A940 |
Innovation Fuels, Inc. |
Newark |
A940 |
Iowa Renewable Energy, LLC |
Washington |
A940 |
Johann Haltermann Ltd. |
Houston |
A940 |
Lake Erie Biofuels, LLC |
Erie |
A940 |
Leland Organic Corporation |
Leland |
A940 |
Louis Dreyfus Agricultural Industries, LLC |
Wilton |
A940 |
Louis Dreyfus Claypool Holdings LLC |
Claypool |
A940 |
Memphis Biofuels, LLC |
Memphis |
A942 |
Middle Georgia Biofuels |
East Dublin |
A940 |
Middletown Biofuels, LLC |
Blairsville |
A940 |
Musket Corporation |
Oklahoma City |
A940 |
New Fuel Company |
Dallas |
A940 |
North Mississippi Biodiesel |
New Albany |
A940 |
Northern Biodiesel, Inc. |
Ontario |
A940 |
Northwest Missouri Biofuels, LLC |
St. Joseph |
A940 |
Nova Biofuels Clinton County, LLC |
Clinton |
A940 |
Nova Biosource |
Senaca |
A940 |
Organic Fuels, Ltd |
Houston |
A940 |
Owensboro Grain Company LLC |
Owensboro |
A940 |
Paseo Cargill Energy, LLC |
Kansas City |
A940 |
Peach State Labs, Inc. |
Rome |
A940 |
Perihelion Global, Inc. |
Opp |
A940 |
Philadelphia Fry-O-Diesel Inc. |
Philadelphia |
A940 |
Pinnacle Biofuels, Inc. |
Crossett |
A940 |
PK Biodiesel |
Woodstock |
A940 |
Pleasant Valley Biofuels, LLC |
American Falls |
A940 |
RBF Port Neches LLC |
Houston |
A940 |
Red Birch Energy, Inc. |
Bassett |
A940 |
Red River Biodiesel Ltd. |
New Boston |
A940 |
REG Ralston, LLC |
Ralston |
A940 |
Renewable Energy Products, LLC |
Santa Fe Springs |
A940 |
Riksch BioFuels LLC |
Crawfordsville |
A940 |
Safe Renewable Corp. |
Conroe |
A940 |
Sanimax Energy Inc. |
DeForest |
A940 |
Scott Petroleum |
Itta Bena |
A942 |
Seminole Biodiesel |
Bainbridge |
A940 |
Soy Solutions |
Milford |
A940 |
SoyMor Biodiesel, LLC |
Albert Lea |
A940 |
Sunshine BioFuels, LLC |
Camilla |
A940 |
TPA Inc. |
Warren |
A940 |
Trafigura AG |
Stamford |
A940 |
U.S. Biofuels, Inc. |
Rome |
A940 |
United Oil Company |
Pittsbourgh |
A940 |
Valco Bioenergy |
Harlingen |
A940 |
Vanguard Synfuels, LLC |
Saj |
A940 |
Vinmar Overseas, Ltd |
Houston |
A938 |
Vitol Inc. |
Houston |
A940 |
Walsh Bio Diesel, LLC |
Mauston |
A940 |
Western Dubque Biodiesel, LLC |
Farley |
A940 |
Western Iowa Energy, LLC |
Wall Lake |
A940 |
Western Petroleum Company |
Eden Prairie |
A940 |
PRILOGA II
Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz členov 1(4) in 2(3) v naslednji obliki:
— |
ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun, |
— |
naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot ‚biodizel‘, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba [ime in naslov družbe] [dodatna oznaka TARIC] v [zadevne države]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ |
PRILOGA III
Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 3(3) v naslednji obliki:
— |
ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun, |
— |
naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot ‚biodizel‘, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba [ime in naslov družbe] [dodatna oznaka TARIC] v Združenih državah Amerike. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ |
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/99 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1519
z dne 14. septembra 2015
o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 18(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Veljavni ukrepi
(1) |
Z Uredbo (ES) št. 598/2009 (2) je Svet uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini od 211,20 EUR do 237 EUR na neto tono na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so se takrat uvrščali pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209820), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009120), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009920), ex 2710 19 41 (oznaka TARIC 2710194120), 3824 90 91, ex 3824 90 97 (oznaka TARIC 3824909787), s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“). Za izravnalno dajatev, uvedeno s to uredbo, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „obstoječi ukrepi“. |
(2) |
Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 443/2011 (3) je Svet po preiskavi proti izogibanju razširil dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajata družbi BIOX Corporation, Oakville, in Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada. Z isto uredbo je Svet tudi razširil dokončno izravnalno dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 598/2009, na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
1.2 Ukrepi, ki veljajo za druge tretje države
(3) |
Zunaj področja uporabe tega postopka protidampinški ukrepi za biodizel trenutno veljajo za izvoz iz Argentine in Indonezije (4). |
1.3 Zahtevek za pregled
(4) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike je Evropska komisija („Komisija“) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
(5) |
Zahtevek je 9. aprila 2014 vložil Evropski odbor za biodizel („vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev subvencioniranja in škode industriji Unije. |
1.4 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
(6) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (6), ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 10. julija 2014 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (7), objavila začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Istega dne je Komisija začela pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA (8). To je vzporeden, a ločen postopek, ki ga obravnava ločena uredba. |
(7) |
Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členom 22(1) in členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila vlado Združenih držav Amerike („vlada ZDA“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, in jo povabila k posvetovanju, da se razjasni položaj glede vsebine zahtevka za pregled in doseže sporazumna rešitev. Vlada ZDA je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je potekalo 3. julija 2014. Na posvetovanju ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe, ki so jih predložili vladni organi ZDA. |
1.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
(8) |
Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučila so se gibanja, pomembna za oceno verjetnosti ponovitve škode, v obdobju od 1. januarja 2011 do 30. junija 2014 („obravnavano obdobje“). |
1.6 Zainteresirane strani
(9) |
Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v ZDA in organe ZDA, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
(10) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.7 Vzorčenje
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe. |
(a) Vzorčenje proizvajalcev Unije
(12) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Ta začasni vzorec je sestavljalo sedem proizvajalcev Unije iz sedmih različnih držav članic, ki so predstavljali skoraj 30 % proizvodnje biodizla v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. |
(13) |
Ena družba iz Italije je zahtevala, da se jo vključi v vzorec. Vendar je navedena družba svoje dejavnosti začela izvajati šele ob koncu leta 2013, ko je kupila obrat za proizvodnjo biodizla od drugega italijanskega proizvajalca biodizla, ki je bil vključen v začasni vzorec. Ker ni bilo preteklih podatkov, potrebnih za ocenjevanje zadevnih gibanj v obravnavanem obdobju, in ker je bila v začasni vzorec že vključena druga italijanska družba, je bila sprejeta odločitev, da se ta družba ne vključi v vzorec. |
(14) |
Nacionalni odbor za biodizel ZDA (NBB – National Biodiesel Board) je predložil pripombo, da se začasno izbrani vzorec razlikuje od izbranega vzorca iz prejšnjih preiskav v zvezi z biodizlom, in se skliceval zlasti na dve družbi z velikim obsegom proizvodnje in prodaje, ki nista bili vključeni v začasni vzorec. Vendar sta bili družbi, ki ju je navedel nacionalni odbor za biodizel, povezani z drugo družbo z večjim obsegom prodaje, ki je že bila vključena v vzorec, ali pa sta imeli manjši obseg prodaje kot začasno izbrana družba iz iste države članice. Zato vključitev katere koli izmed navedenih družb ne bi spremenila reprezentativnosti začasno izbranega vzorca. Začasno izbrani vzorec se je zato potrdil kot reprezentativni vzorec industrije Unije. |
(15) |
Po končnem razkritju je vlada ZDA trdila, da vzorca, ki predstavlja 30 % industrije, ni mogoče šteti kot reprezentativnega za industrijo biodizla Unije kot celote in da bi bilo treba mikroekonomske kazalnike proučiti širše. Vlada ZDA se sklicuje na ugotovitev pritožbenega organa STO v zadevi ES – pritrdilni elementi, v kateri se je vzorec v velikosti 27 % štel za majhnega glede na celoto in bi predstavljal glavni delež samo v primeru razdrobljenih industrijskih panog. |
(16) |
Komisija je v nasprotju s preiskavo v zadevi pritrdilni elementi industrijo Unije za namen te preiskave opredelila kot celotno industrijo in ne samo kot vzorčene družbe (uvodna izjava 151). Poleg tega so bili vsi makroekonomski kazalniki ocenjeni na podlagi celotne industrije, na ravni vzorčenih družb pa samo nekateri mikroekonomski kazalniki. Vendar je splošna analiza položaja industrije Unije temeljila na oceni mikro- in makroekonomskih kazalnikov. V vsakem primeru se industrija Unije šteje za razdrobljeno, saj jo sestavlja več kot 200 proizvajalcev po vsej Uniji, ki so večinoma mala in srednja podjetja. Zato je Komisija sklenila, da je vzorec, ki predstavlja 30 % industrije Unije, reprezentativen, zato se trditev v skladu s tem zavrne. |
(b) Vzorčenje uvoznikov
(17) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
(18) |
Le nekaj nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. |
(c) Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v ZDA
(19) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo ZDA v Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. |
(20) |
Komisiji je odgovorilo 27 proizvajalcev v ZDA, vendar jih je samo devet predložilo zahtevane podatke o izvozu in/ali domači prodaji iz Priloge I k obvestilu o začetku za namen vzorčenja. Nobeden od njih v OPP ni izvažal v Unijo. Komisija je izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom domače prodaje in izvoza. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila o izboru vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi ZDA. Pripomb ni bilo. |
(21) |
Noben vzorčeni proizvajalec ni predložil izpolnjenega vprašalnika do roka. Komisija je 7. oktobra 2014 obvestila tri vzorčene proizvajalce izvoznike, da ni prejela odgovorov. |
(22) |
Dne 10. oktobra 2014 je en vzorčeni proizvajalec izvoznik obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da vprašalnika ne bo izpolnil. Preostala dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta zaprosila za več podaljšanj roka, ki so bila odobrena, vendar vseeno nista predložila popolnih odgovorov. |
(23) |
Komisija je 10. novembra 2014 poslala dopis, s katerim je tri vzorčene družbe obvestila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe. O tem, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe, je obvestila tudi organe ZDA. Rok za predložitev pripomb na dopis je bil 21. november 2014. |
(24) |
Do 21. novembra 2014 se dve od vzorčenih družb nista odzvali, tretja vzorčena družba pa je pojasnila, da odgovora ne more predložiti v tako kratkem roku. |
(25) |
Komisija je zato sklenila, da v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v ZDA. Zato se je Komisija odločila, da bo uporabila določbe iz člena 28 osnovne uredbe in da se zato lahko na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve. |
1.8 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
(26) |
Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike organov ZDA, vzorčenih proizvajalcev Unije in štirih uporabnikov/trgovcev. |
(27) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. |
(28) |
Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih pristojnih organov Združenih držav Amerike:
|
(29) |
Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:
|
1.9 Razkritje
(30) |
Komisija je 3. junija 2015 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protisubvencijske ukrepe, ter pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala. |
(31) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je bilo odobreno. |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
(32) |
Izdelek, ki se pregleduje, je isti kot v preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), tj. monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike („izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99, ex 2710 19 43, ex 2710 19 46, ex 2710 19 47, ex 2710 20 11, ex 2710 20 15, ex 2710 20 17, ex 3824 90 92, ex 3826 00 10 in ex 3826 00 90. |
(33) |
Biodizel je obnovljivo gorivo, ki se uporablja v prometnem sektorju kot gorivo za dizelske motorje. Vendar konvencionalni motorji ne delujejo, če se kot gorivo uporablja čisti biodizel, zato se mora uporabljati mešanica mineralnega dizelskega goriva in omejena količina biodizla. |
(34) |
Biodizel, ki se proizvaja v ZDA, je večinoma metil ester maščobnih kislin (FAME), ki se proizvaja iz številnih rastlinskih olj (sojinega olja, palmovega olja in repičnega olja) in uporabljenega olja za cvrtje, živalskih maščob ali biomase, ki so surovine za biodizel. Izraz „ester“ se nanaša na transesterifikacijo rastlinskih olj, natančneje na združitev olja z alkoholom. Izraz „metil“ se nanaša na metanol, tj. alkohol, ki se najpogosteje uporablja v tem procesu, čeprav se lahko v proizvodnem procesu uporabi tudi etanol, pri čemer nastane „etil ester maščobnih kislin“. |
(35) |
Vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah imajo kljub morebitnim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne različice izdelka v preiskavi ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strani. Zlasti z vidika končnega uporabnika dizelskega goriva ni pomembno, ali je mešanica, ki je na voljo na bencinski črpalki, narejena iz določene surovine za biodizel. |
2.2 Podobni izdelek
(36) |
Kot v prvotni preiskavi imata biodizel, ki se prodaja na domačem trgu v ZDA, in ameriški biodizel, ki se prodaja za izvoz, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo. Podobno ima biodizel, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelek, ki se izvaža iz ZDA v Unijo. Zato sta ta dva izdelka za namene te preiskave podobna izdelka v smislu člena 2(c) osnovne uredbe. |
2.3 Trditve glede obsega izdelka
(37) |
Vlada ZDA je trdila, da je dizelsko gorivo, proizvedeno iz biomase (9), kategorija izdelkov, ki je širša od izdelka, ki se pregleduje. Vendar se vse vrste biodizla in mešanice biodizla, vključno z dizelskim gorivom iz biomase, obravnavajo kot biodizelska goriva, kot je določeno v uredbi o uvedbi začasne izravnalne dajatve v prvotni preiskavi (10), in so del zakonodajnega paketa o energetski učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in alternativnih gorivih. Razlog za to je dejstvo, da ima biodizel, proizveden iz biomase, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot biodizel, proizveden iz drugih virov. Zainteresirana stran ni nasprotovala ugotovitvi iz prvotne preiskave, zato velja tudi v tem pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato je Komisija to trditev vlade ZDA zavrnila. |
3. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE SUBVENCIONIRANJA
3.1 Uvodne opombe
(38) |
V skladu s členom 18(1) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja. Pojem ponovitev pomeni, da ni treba, da se subvencija uporablja ob začetku postopka ali sprejetju sklepa o ohranitvi ukrepov. Zato je Komisija preverila tudi verjetnost ponovitve subvencij, katerih veljavnost se je iztekla po OPP. |
(39) |
Komisija je analizirala vse sheme subvencij, opredeljene v zahtevku za pregled, in pozvala organe ZDA, naj predložijo informacije o vseh drugih morebitnih shemah subvencij. Na podlagi informacij iz odgovora na vprašalnik Komisije, ki so ga predložili organi ZDA, je Komisija analizirala naslednje sheme, ki so bile veljavne v OPP:
|
(40) |
Naslednje sheme ne bodo analizirane, saj so organi ZDA predložili informacije, da so nedejavne, da so potekle pred OPP ali pa da proizvajalcem biodizla v ZDA niso zagotavljale ugodnosti v OPP:
|
3.2 Subvencioniranje uvoza v OPP – zvezne sheme
3.2.1 Olajšava za mešanice biodizla in olajšava za biodizel
3.2.1.1 Pravna podlaga
(41) |
Pravna podlaga za sistem davčne olajšave za pripravljavce mešanic, prodajalce na drobno in končne uporabnike biodizla je naslov 26, oddelek 40A ter oddelka 6426 in 6427 Zakonika ZDA. Določajo naslednje olajšave za biodizelsko gorivo:
|
(42) |
Davčna olajšava za dohodek malih proizvajalcev agro-biodizla je davčna olajšava, ki velja samo za male proizvajalce agro-biodizla. Ta shema je obravnavana v uvodnih izjavah 59 do 63. |
3.2.1.2 Upravičenost
(43) |
Za upravičenost do olajšave za mešanice biodizla iz točke (i) uvodne izjave 41 mora družba proizvesti mešanico biodizla in dizelskega goriva, ki se prodaja kot gorivo ali za uporabo kot gorivo. |
(44) |
Oseba, ki uveljavlja spodbudo, mora pridobiti potrdilo proizvajalca ali uvoznika biodizla, v katerem so opredeljeni izdelek, odstotek biodizla in odstotek agro-biodizla (11) v izdelku. Ta olajšava se izvede kot olajšava pri plačilu trošarine, če pa je trošarinska obveznost družbe manjša od skupne olajšave pri plačilu trošarine, lahko družba preostalo olajšavo uveljavlja kot vračljivo davčno olajšavo za dohodek. Vračljiva davčna olajšava za dohodek je olajšava na podlagi dohodnine davkoplačevalca ali neposrednega plačila. Vračljiva pa je, ker se presežek olajšave davkoplačevalcu lahko izplača kot neposredno gotovinsko plačilo, če je olajšava večja od davčne obveznosti posameznika. |
(45) |
Olajšava za biodizel iz točke (ii) uvodne izjave 41 je nevračljiva davčna olajšava za dohodek za trgovce na drobno ali končne uporabnike čistega biodizla. Olajšava za čisti biodizel velja samo za osebo, ki ima v rezervoarju za gorivo vozila galono čistega biodizla ali ga uporablja kot gorivo. Opozoriti je treba, da lahko to olajšavo prejmejo tudi proizvajalci biodizla, ki proizvajajo svoj biodizel. Za uveljavljanje olajšave mora biti proizvajalec biodizla torej dejaven kot trgovec na drobno (točenje galone biodizla v rezervoar za gorivo končnega uporabnika) ali kot končni uporabnik (npr. uporaba biodizla v lastnih vozilih). |
3.2.1.3 Praktično izvajanje
(46) |
Biodizel v mešanici z mineralnim dizelskim gorivom je upravičen do olajšave pri plačilu trošarine za mešanice biodizla ali davčne olajšave za dohodek. V OPP je prevladovala olajšava v višini 1 USD na galono za vse vrste biodizla, tj. vključno z agro-biodizlom in dizelskim gorivom, proizvedenim iz biomase. |
(47) |
Končna davčna olajšava za mešano gorivo je odvisna od deleža biodizla v gorivu. Najmanjša zahteva, ki je tudi najpogostejša praksa, je mešanica 0,1 % mineralnega dizla in 99,9 % biodizla (ta mešani izdelek je v ZDA označen kot B99), ker se s tem zagotovi pridobitev najvišje davčne olajšave. Delež biodizla v mešanem izdelku upravičuje davčno olajšavo (npr. 100 galon B99 vsebuje 99,9 galon biodizla in upravičuje davčno olajšavo v višini 99,90 USD). Predelava biodizla iz čistega izdelka (B100) v mešan izdelek (B99) je enostaven postopek. V čisti biodizel se doda 0,1 % mineralnega dizla, pri čemer ne pride do velike spremembe zadevnega izdelka. Mešanje je tudi podlaga za upravičenost do olajšave. |
(48) |
Proizvajalci biodizla lahko uveljavljajo spodbudo, če sami pripravljajo mešanico biodizla. Proizvajalec mora čisti biodizel zmešati z mineralnim dizelskim gorivom. Pri upravičenosti do spodbude ni razlik med mešanico biodizla, namenjeno prodaji na domačem trgu, in mešanico biodizla za izvoz. |
(49) |
Do davčne olajšave so upravičene tudi družbe, ki ne proizvajajo čistega biodizla, ampak ga kupijo in nato naredijo mešanico biodizla. Te družbe morajo dobiti potrdilo proizvajalca ali uvoznika (in po potrebi vsakega naslednjega prodajnega posrednika) biodizla, v katerem proizvajalec jasno potrdi, da ni uveljavljal davčne olajšave. To potrdilo je prenosljivo in imetnika upravičuje do davčne olajšave v višini 1 USD na galono čistega biodizla. |
(50) |
Spodbuda se lahko uveljavlja kot olajšava na podlagi trošarinske obveznosti ali davčne obveznosti za dohodek ali kot neposredno gotovinsko plačilo. Skupni znesek spodbude (1 USD na galono) je enak ne glede na to, ali se spodbuda uveljavlja kot olajšava pri plačilu trošarine, davčna olajšava za dohodek, neposredno plačilo davkoplačevalcu ali kot kakršna koli kombinacija navedenega. |
(51) |
Zakonik ZDA določa, da se olajšava za mešanice biodizla odobri le, če družba, ki pripravlja mešanice biodizla in mineralnega dizelskega goriva, dobi potrdilo („potrdilo za biodizel“) proizvajalca biodizla, v katerem proizvajalec med drugim potrdi količino biodizla, na katerega se potrdilo nanaša, in navede, ali je biodizel agro-biodizel ali drug biodizel. Če družba, ki proizvaja biodizel, pozneje ta biodizel zmeša z mineralnim dizlom in uveljavlja davčno olajšavo, mora predložiti potrdilo za biodizel skupaj s potrebno dokumentacijo za uveljavljanje olajšave. Oseba, ki prejme potrdilo za biodizel in nato proda biodizel, ne da bi pripravila mešanico biodizla, izroči zadevno potrdilo kupcu in zagotovi „izjavo prodajnega posrednika biodizla“. Drugače povedano, družba, ki pripravi mešanico biodizla in uveljavlja davčno olajšavo, lahko dobi potrdilo za biodizel neposredno od proizvajalca biodizla ali neposredno od prodajnega posrednika biodizla. To potrdilo je torej prenosljivo in imetnika upravičuje do davčne olajšave v višini 1 USD na galono za toliko galon biodizla, kot jih upravičenec uporabi pri pripravi katere koli mešanice biodizla. |
(52) |
V obdobju pregleda niso bile pridobljene nove informacije, ki bi bile razlog za pomisleke glede sklepa iz prvotne preiskave, da se vse vrste biodizla subvencionirajo prek te davčne olajšave. |
(53) |
V zvezi z olajšavo za biodizel lahko v nasprotju s prejšnjo preiskavo, ko je prevladovala olajšava 1 USD na galono nemešanega (čistega) agro-biodizla ali 0,50 USD za vsako galono drugega nemešanega biodizla, trgovec na drobno (ali proizvajalec biodizla v vlogi trgovca na drobno) ali končni uporabnik nemešanega biodizla zdaj uveljavlja 1 USD na galono za nemešan (čisti) agro-biodizel ali druge vrste biodizla ter dizelsko gorivo, proizvedeno iz biomase, kot nevračljivo splošno poslovno davčno olajšavo za dohodek. Nevračljiva splošna poslovna olajšava je olajšava na podlagi davka od dohodkov družbe. Nevračljiva pa je, ker presežka olajšave družbi ni mogoče izplačati kot neposredno gotovinsko plačilo, če je olajšava družbe večja od njene davčne obveznosti. Vendar so organi ZDA predložili informacije, da se lahko poslovna olajšava za davek od dohodka, ki je bila dodeljena za eno leto, prenese za dve leti nazaj in za naslednjih dvajset let. |
(54) |
Organi ZDA so priznali, da so nekateri proizvajalci biodizla v vlogi trgovcev na drobno ali uporabnikov v OPP izkoristili to olajšavo, vendar niso mogli količinsko opredeliti točnih ugodnosti, ki so jih imeli v OPP. |
3.2.1.4 Sklep
(55) |
Olajšavo za mešanice biodizla in olajšavo za biodizel je treba obravnavati kot davčni spodbudi ne glede na to, ali se izvedeta kot gotovinsko plačilo (velja le za olajšavo za mešanice biodizla) ali pa se izravnata z davčnimi obveznostmi (velja za obe davčni olajšavi). |
(56) |
Komisija meni, da so sheme subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (ii) osnovne uredbe, ker zagotavljajo finančni prispevek vlade Združenih držav Amerike v obliki nepovratnih sredstev (gotovinskih plačil, ki so mogoča le za olajšave za mešanice biodizla) in izpadlih prihodkov, ki sicer zapadejo (davčna izravnava) (velja za obe davčni olajšavi). Spodbude pomenijo ugodnost za družbe, ki jih prejemajo. |
(57) |
Sheme so omejene na družbe, ki so dejavne v industriji biodizla, in se zato štejejo za specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
(58) |
Ker shema olajšave za mešanice biodizla zagotavlja subvencijo v višini 1 USD na galono za vse vrste biodizla, Komisija meni, da je ta shema zagotovila velik znesek subvencij proizvajalcem izvoznikom biodizla v ZDA in zato ostala najpomembnejša shema v OPP. |
3.2.2 Davčna olajšava za dohodek malih proizvajalcev agro-biodizla
3.2.2.1 Pravna podlaga
(59) |
Oddelek 40A naslova 26 Zakonika ZDA predvideva tudi davčno olajšavo za dohodek malih proizvajalcev agro-biodizla. |
3.2.2.2 Upravičenost
(60) |
Ta shema je na voljo le malim proizvajalcem čistega agro-biodizla. Do olajšave ni upravičena nobena družba, ki pripravlja mešanice, ali trgovec, ki kupi biodizel, vendar ga ne proizvaja. Mali proizvajalec je vsak proizvajalec, čigar proizvodna zmogljivost ne presega 60 milijonov galon agro-biodizla na leto. Mali proizvajalec agro-biodizla lahko za vsako galono proizvedenega agro-biodizla uveljavlja 0,10 USD nevračljive splošne poslovne davčne olajšave za dohodek. Proizvodnja proizvajalca, upravičenega do olajšave, v nobenem davčnem letu ne sme preseči 15 milijonov galon. Proizvajalec lahko uveljavlja olajšavo, če se agro-biodizel uporablja kot gorivo, prodaja za uporabo kot gorivo ali uporablja za pripravo mešanice biodizla in dizelskega goriva, ki se uporablja kot gorivo ali prodaja za uporabo kot gorivo. Zato lahko mali proizvajalci agro-biodizla združijo to shemo s shemo olajšave za mešanice biodizla in tako skupaj prejmejo 1,10 USD na galono. V nasprotju z njimi so veliki proizvajalci agro-biodizla upravičeni le do sheme olajšave za mešanice biodizla. |
3.2.2.3 Praktično izvajanje
(61) |
Nevračljive splošne poslovne davčne olajšave za dohodek se uveljavljajo enkrat na leto, ko upravičenec izpolnjuje napoved za odmero dohodnine. Olajšava za vsako galono biodizla, ki jo upravičenec proizvede v zadevnem davčnem letu, do največ 15 milijonov galon se izravna z obveznostjo upravičenca za davek od dohodkov pravnih oseb. Če je davčna obveznost upravičenca manjša od zneska olajšave, ki se uveljavlja, se lahko presežni znesek prenese v naslednja davčna leta. |
3.2.2.4 Sklep
(62) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek vlade Združenih držav Amerike v obliki izpadlih prihodkov, ki sicer zapadejo. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(63) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.2.3 Program za bioenergijo za napredna biogoriva
3.2.3.1 Pravna podlaga
(64) |
Program za bioenergijo za napredna biogoriva ameriškega ministrstva za kmetijstvo ureja oddelek 9005 naslova IX Zakona o kmetijski varnosti in podeželskih naložbah (Farm Security and Rural Investment Act) iz leta 2002 („kmetijski zakon iz leta 2002“). Program bi moral poteči leta 2012, vendar je bil leta 2013 in 2014 podaljšan. Zakon o kmetijstvu (Agriculture Act) iz leta 2014 je program podaljšal še za nadaljnjih 5 let, tj. do konca leta 2018. |
3.2.3.2 Upravičenost
(65) |
Ta program zagotavlja neposredna nepovratna sredstva proizvajalcem naprednih biogoriv, ki so običajno opredeljena „gorivo, pridobljeno iz obnovljive biomase, razen koruznega škroba“. Opredelitev vključuje dizelsko gorivo, proizvedeno iz biomase (12). Upravičenim proizvajalcem z zmogljivostjo rafiniranja, ki presega 150 000 000 galon naprednega biogoriva na leto, se ne sme dodeliti več kot 5 % sredstev programa. Pripravljavci mešanic niso upravičeni do programa. |
3.2.3.3 Praktično izvajanje
(66) |
Ko zaprosijo za sodelovanje v programu, sodelujoči prejmejo neposredna plačila vlade. Proizvajalci se morajo najprej registrirati pri organu in podpisati pogodbo. Proizvajalci morajo predložiti zahtevke za izplačila za vsako četrtletje poslovnega leta, da prejmejo plačilo za proizvodnjo naprednega biogoriva v navedenem četrtletju. Plačila se zagotovijo za dejansko proizvodnjo in povečano proizvodnjo. Višina plačil za dejansko proizvodnjo se izračuna četrtletno za dejansko proizvedeno količino naprednega biogoriva v vsakem četrtletju. |
(67) |
Plačila za povečano proizvodnjo se izvedejo za količino upravičenega naprednega biogoriva, proizvedenega v poslovnem letu, ki presega količino, proizvedeno v prejšnjih poslovnih letih (od leta 2009). |
(68) |
Finančna sredstva se razdelijo med vse proizvajalce, ki se javijo, na podlagi vrednosti BTU (britanska toplotna enota) (13) proizvodnje. Finančna sredstva se enakomerno razdelijo med vse proizvajalce na podlagi vrednosti BTU. |
3.2.3.4 Sklep
(69) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek vlade Združenih držav Amerike v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(70) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.2.4 Olajšave za proizvodnjo celuloznega biogoriva
3.2.4.1 Pravna podlaga
(71) |
Program obstaja od 1. januarja 2009, vzpostavljen pa je bil v skladu z Zakonom o hrani, ohranjanju in energiji (Food, Conservation and Energy Act) iz leta 2008. Po 1. januarju 2011 je bil program tako kot navedene tri sheme podaljšan (glej podrobnosti v oddelku 3.4.1). Zakon, sprejet 19. decembra 2014, je retroaktivno obnovil shemo za celotno leto 2014 (14), vendar lahko družbe davčno olajšavo, pridobljeno na podlagi sheme, prenesejo naprej za do 20 let. |
3.2.4.2 Upravičenost
(72) |
Ta shema zagotavlja nevračljivo splošno poslovno davčno olajšavo za dohodek v višini 1,01 USD na galono biogoriva druge generacije, ki se uporablja kot gorivo ali se prodaja za uporabo kot gorivo. Do nje so upravičeni proizvajalci, vključno s proizvajalci biogoriva iz kakršne koli lignocelulozne ali hemicelulozne snovi, ki se lahko obnovi ali ponovno uporabi, in goriva iz alg. |
3.2.4.3 Praktično izvajanje
(73) |
Organi ZDA niso predložili točnih podatkov o ugodnostih, zagotovljenih v OPP. Trdili so, da bodo ugodnosti za leto 2013 znane šele oktobra 2015, ugodnosti za leto 2014 pa leta 2016. Vendar pa se zdi, da shema ni zagotovila ugodnosti proizvajalcem dizelskega goriva, ki se šteje za gorivo druge generacije. To je posledica dejstva, da se zdi, da se do zdaj tako dizelsko gorivo ni proizvajalo na komercialni osnovi, količine, ki so se proizvedle in prodale na trgu, pa so razmeroma majhne. |
3.2.4.4 Sklep
(74) |
Glede na navedeno Komisija meni, da ta shema ni zagotovila ugodnosti proizvajalcem biodizla v OPP, in zato ni analizirala njenega učinka na morebitno nadaljevanje in/ali ponovitev subvencioniranja. |
3.3 Subvencioniranje uvoza v OPP – državne sheme
3.3.1 Davčna olajšava za naložbe v biogoriva zvezne države Florida
3.3.1.1 Pravna podlaga
(75) |
Pravna podlaga te sheme, ki jo upravlja ministrstvo zvezne države Floride za kmetijstvo in storitve za potrošnike, je oddelek 220.192 Statuta zvezne države Florida. |
3.3.1.2 Upravičenost
(76) |
Program davčnih olajšav za naložbe v tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov vsem upravičenim subjektom zagotavlja letno davčno olajšavo za pravne osebe za vse stroške kapitala, poslovanja in vzdrževanja ter stroške za raziskave in razvoj, ki so nastali med 1. julijem 2012 in 30. junijem 2016, v zvezi z naložbami v proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo biodizla, etanola in drugih obnovljivih goriv v zvezni državi Floridi. |
3.3.1.3 Praktično izvajanje
(77) |
Ministrstvo mora vloge za davčno olajšavo vsako leto prejeti do vključno 1. novembra, pregledajo pa se na podlagi vrstnega reda prejetih vlog. Vlogam je treba predložiti dokazila o vseh upravičenih stroških. Vložniki morajo predložiti tudi povzetek, v katerem je opisano, kako se snovi uporabljajo v zvezi z naložbami v proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo biodizla (B10–B100), etanola (E10–E100) ali drugih obnovljivih goriv v zvezni državi Florida. Poleg tega morajo vložniki izpolnjeni vlogi predložiti opis ekonomskega učinka projekta v zvezni državi Florida. |
(78) |
Shema nudi letno davčno olajšavo za pravne osebe v višini 75 % (do 1 milijona USD na davkoplačevalca in skupaj 10 milijonov USD na proračunsko leto države) vseh stroškov kapitala, poslovanja in vzdrževanja ter stroškov za raziskave in razvoj v zvezi z naložbami v proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo, med drugim biodizla in drugih obnovljivih goriv v zvezni državi. Olajšava znaša do 1 milijona USD na davkoplačevalca, neporabljeni znesek pa se lahko prenese v naslednja davčna leta od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018 in uporabi, po tem datumu pa prenesena olajšava poteče in je ni več mogoče uporabiti. |
3.3.1.4 Sklep
(79) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek zvezne države Florida v obliki izpadlih prihodkov, ki sicer zapadejo. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(80) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel in druge vrste goriva, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.3.2 Vračilo davka za proizvajalce biodizla zvezne države Iowa
3.3.2.1 Pravna podlaga
(81) |
Pravna podlaga te sheme, ki jo upravlja ministrstvo zvezne države Iowa za finance, je oddelek 423.4(9) Zakonika zvezne države Iowa. |
3.3.2.2 Upravičenost
(82) |
Proizvajalec mora biti proizvajalec biodizla, registriran pri Agenciji Združenih držav Amerike za varstvo okolja, v skladu z oddelkom 79.4 naslova 40 Zakonika zveznih predpisov. Biodizel se mora uporabljati v mešanici biodizla v skladu z oddelkom 214A.2 Zakonika zvezne države Iowa. Biodizel mora biti proizveden v zvezni državi Iowa. |
3.3.2.3 Praktično izvajanje
(83) |
Upravičeni proizvajalci biodizla morajo predložiti zahtevek za vračilo, ki mora vsebovati podatke o tem, koliko galon biodizla je bilo proizvedenih v četrtletju. Ministrstvo za finance pregleda zahtevek za vračilo in vsakemu proizvajalci biodizla izda ček z vračilom, če se zahtevek odobri. |
(84) |
Zahtevki za vračilo se predložijo vsako leto aprila, julija, oktobra in januarja, čeki z vračilom pa se vsako leto izdajo maja, avgusta, novembra in februarja. |
(85) |
Program zagotavlja vračilo v višini 0,03 USD na galono biodizla, proizvedenega v zvezni državi Iowa (0,03 USD za leto 2012, 0,025 USD za leto 2013 in 0,02 USD za obdobje 2014–2017). Vračilo je omejeno na prvih 25 milijonov galon, proizvedenih v vsakem obratu. |
3.3.2.4 Sklep
(86) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek zvezne države Iowa v obliki izpadlih prihodkov, ki sicer zapadejo. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(87) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel in druge vrste goriva, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.3.3 Spodbuda za upravičene proizvajalce biodizla zvezne države Kansas
3.3.3.1 Pravna podlaga
(88) |
Pravna podlaga te sheme, ki jo upravlja ministrstvo zvezne države Kansas za finance, so Obrazloženi statut zvezne države Kansas (Kansas Statutes Annotated) od 79-34,155 do 79-34,159 in Upravni predpisi zvezne države Kansas (Kansas Administrative Regulations) od 92-27-1 do 92-27-5. Shema bo potekla 1. julija 2016. |
3.3.3.2 Upravičenost
(89) |
Sklad za spodbude zvezne države Kansas za upravičene proizvajalce biodizla zagotavlja proizvajalcem biodizla s sedežem v zvezni državi Kansas neposredna nepovratna sredstva v višini 0,30 USD na galono. Spodbudnine so odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev in se po potrebi sorazmerno razdelijo. |
(90) |
Shemi je bilo v zadnjih letih dodeljeno premalo finančnih sredstev in trenutno financiranje ni predvideno do 1. julija 2015. Po 1. juliju 2014 shema ni več prejela finančnih sredstev. Kljub temu so bile v OPP v okviru sheme zagotovljene ugodnosti več proizvajalcem ZDA. Poleg tega ni mogoče izključiti dejstva, da bi se lahko del zneska ali skupni znesek finančnih sredstev, ki je določen v zakonskih aktih (875 000 USD za vsako četrtletje), shemi dodelil po 1. juliju 2015. |
3.3.3.3 Sklep
(91) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek zvezne države Kansas v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(92) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel in druge vrste goriva, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.3.4 Davčna olajšava za proizvodnjo biodizla zvezne države Kentucky
3.3.4.1 Pravna podlaga
(93) |
Pravna podlaga te sheme, ki jo upravlja ministrstvo zvezne države Kentucky za finance so Revidirani statut zvezne države Kentucky (Kentucky Revised Statutes) 154.27 in Upravni predpisi zvezne države Kentucky (Kentucky Adiministrative Regulations) 307 KAR 1:040. |
3.3.4.2 Upravičenost
(94) |
Do davčne olajšave za proizvodnjo so upravičeni vsi proizvajalci biodizla, pripravljavci mešanic biodizla ali proizvajalci obnovljivega dizelskega goriva z dejanskim sedežem v zvezni državi Kentucky. |
3.3.4.3 Praktično izvajanje
(95) |
Upravičeni vložnik mora predložiti vlogo ministrstvu za finance do vključno 15. januarja predhodnega koledarskega leta. Vložnik mora predložiti dokaze, da proizvedeni biodizel izpolnjuje določene specifikacije. |
(96) |
Vložnik, ki uveljavlja davčno olajšavo, mora davčni napovedi, s katero uveljavlja davčno olajšavo, priložiti potrdilo o olajšavi, ki ga izda ministrstvo. |
(97) |
Stopnja olajšave znaša 1 USD na galono biodizla, ki ga proizvede proizvajalec biodizla, 1 USD na galono biodizla, ki ga pripravljavec mešanic biodizla uporablja v postopku mešanja, in 1 USD na galono obnovljivega dizelskega goriva (tj. dizelskega goriva iz biomase), ki ga proizvede proizvajalec obnovljivega dizelskega goriva, razen če skupni znesek odobrene olajšave za vse proizvajalce biodizla, pripravljavce mešanic biodizla in proizvajalce obnovljivega dizelskega goriva presega letno zgornjo mejo davčne olajšave za biodizel in obnovljivo dizelsko gorivo. |
(98) |
Skupna zgornja meja za davčno olajšavo za biodizel in obnovljivo dizelsko gorivo za leti 2013 in 2014 je znašala 10 milijonov USD v skladu z Revidiranim statutom zvezne države Kentucky KRS 141.422(1)(c). |
(99) |
Če skupni znesek odobrene olajšave za vse proizvajalce biodizla, pripravljavce mešanic biodizla in proizvajalce obnovljivega dizelskega goriva presega letno zgornjo mejo davčne olajšave za biodizel in obnovljivo dizelsko gorivo, ministrstvo določi znesek olajšave za vsakega proizvajalca biodizla, pripravljavca mešanic biodizla in proizvajalca obnovljivega dizelskega goriva, ki ga izračuna tako, da pomnoži letno zgornjo mejo davčne olajšave za biodizel in obnovljivo dizelsko gorivo z ulomkom, pri čemer je števec znesek odobrene olajšave za proizvajalca biodizla, pripravljavca mešanic biodizla in proizvajalca obnovljivega dizelskega goriva, imenovalec pa je znesek skupne odobrene olajšave za vse proizvajalce biodizla, pripravljavce mešanic biodizla in proizvajalce obnovljivega dizelskega goriva. |
3.3.4.4 Sklep
(100) |
Komisija meni, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ker zagotavlja finančni prispevek zvezne države Kentucky v obliki izpadlih prihodkov, ki sicer zapadejo. Spodbuda pomeni ugodnost za družbe, ki jo prejemajo. |
(101) |
Shema je omejena na družbe, ki proizvajajo biodizel in druge vrste goriva, in se zato šteje za specifično v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. |
3.4 Verjetnost nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja
(102) |
Kot v prvotni preiskavi je glavna shema še vedno shema olajšave za mešanice biodizla. Ta shema je veljala v OPP, a se je iztekla 31. decembra 2014. Njen zakonodajni razvoj in verjetnost ponovne uvedbe sta analizirana v nadaljevanju, skupaj z olajšavo za biodizel in davčno olajšavo za dohodek malih proizvajalcev agro-biodizla. |
3.4.1 Iztek veljavnosti in podaljšanje treh zveznih shem
(103) |
Tri zvezne sheme (olajšava za mešanice biodizla, olajšava za biodizel in olajšava za male proizvajalce agro-biodizla) so bile uzakonjene z Ameriškim zakonom o ustvarjanju delovnih mest (American Jobs Creation Act) iz leta 2004 (15), veljati pa so začele 1. januarja 2005. Njihova veljavnost bi se morala izteči 31. decembra 2008. Od takrat bi se morala njihova veljavnost izteči večkrat, a so bile štirikrat podaljšane:
|
(104) |
Tako so bile tri zvezne sheme ne le vedno znova obnovljene, ampak so bile dvakrat (leta 2013 in 2014) celo retroaktivno obnovljene 11 mesecev po izteku veljavnosti. Navedene tri zvezne sheme so bile torej od uvedbe leta 2005 do konca leta 2014 stalno na voljo proizvajalcem biodizla v ZDA, saj so bile le preprosto podaljšane ali pa so bile podaljšane z retroaktivnim učinkom. |
(105) |
Finančna sredstva za leto 2014 se bodo upravičencem izplačala le v drugi polovici leta 2015 (16), saj je bil rok za predložitev zahtevka za retroaktivno uvedeni program podaljšan do 8. avgusta 2015. |
3.4.2 Verjetnost ponovitve subvencioniranja treh zveznih shem
(106) |
Komisija zaradi v nadaljevanju navedenih razlogov meni, da je zelo verjetno, da bodo tri zvezne sheme v bližnji prihodnosti obnovljene in da bodo retroaktivno zajemale obdobje po 31. decembru 2014. |
(107) |
Dejstvo, da so bile podaljšane štirikrat, kot je opisano v oddelku 3.4.1, kaže vzpostavljen vzorec obnavljanja shem. |
(108) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da vzorec obnavljanja shem ni vzpostavljen, saj sta bili v zadnjih dveh primerih shemi obnovljeni za preteklost in ne za prihodnost. Na podlagi tega nacionalni odbor za biodizel trdi, da če že obstaja vzorec, ki bi se lahko ponovil v letu 2015, bi lahko prišlo do obnovitve za leto 2015, ne pa za leto 2016. Domnevno naj ne bi bilo mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti predvideti, ali bo za biodizel, proizveden v ZDA, mogoče izkoristiti olajšavo za mešanice biodizla, če bo prodan v letu 2016. |
(109) |
Trditev nacionalnega odbora za biodizel je dejansko netočna in jo je zato treba zavrniti. Samo zadnja obnovitev sheme je zajemala izključno preteklost (za leto 2014), vse predhodne obnovitve pa so vključevale tudi prihodnja obdobja. Obnovitev z dne 2. januarja 2013 je na primer retroaktivno zajela leto 2012, a tudi celo leto 2013. Podobno sta tudi podaljšanji leta 2008 in 2010 zajeli tudi leti 2009 oziroma 2011. Zato ne samo da obstaja vzorec retroaktivne obnovitve shem, ampak so vse pretekle obnovitve, razen tiste leta 2014, zajemale tudi prihodnja obdobja delovanja sheme. V vsakem primeru ni pomembno, ali bo naslednja obnovitev sheme zajemala samo leto 2015 ali tudi leto 2016. Rezultat prejšnjih obnovitev je bilo neprekinjeno subvencioniranje in nič ne kaže, da se bo ta vzorec prekinil. Zato je verjetno, da bodo prihodnje obnovitve retroaktivno zajele leto 2016 (in naslednjih nekaj let), ob upoštevanju naslednjih elementov:
|
(110) |
Nacionalni odbor za biodizel je predložil številne argumente v podporo trditvi, da bi bila obnovitev treh zveznih shem zgolj možna, ne pa verjetna. Najprej je citiral izjavo Mednarodnega sveta za čisti prevoz (ICCT), ki naj bi navajala, da ni dokazov, da so za biodizel še vedno potrebne davčne olajšave. |
(111) |
Poleg tega je nacionalni odbor za biodizel izpostavil, da je bil nedavni Zakon o reformi in podaljšanju davčnih spodbud za biodizel (Biodiesel Tax Incentive Reform and Extension Act) iz leta 2014 (znan tudi kot „predlog zakona 2021“), ki predlaga podaljšanje davčnih olajšav za dohodek za biodizel in olajšav pri plačilu trošarine do 31. decembra 2017, v Kongresu zavrnjen. Trdil je, da ni pričakovati, da bi poslanska zbornica v letu 2015 obravnavala ali sprejela zakonodajo, ki bi podaljšala olajšavo za (mešanice) biodizla. |
(112) |
Prva trditev se nanaša na izjavo ICCT z dne 31. julija 2014. A organi ZDA niso upoštevali tega nasveta in so na koncu omenjenega leta shemo podaljšali. Posledično bi morala imeti izjava ICCT pri vrednotenju verjetnosti prihodnjih obnovitev shem majhno težo. |
(113) |
V zvezi z drugo trditvijo Kongres v obdobju 2013–2014 ni sprejel predloga zakona S.2021 (17) in predstavniški dom ni sprejel podaljšanja davčnih spodbud. Vendar je bil 21. maja 2015 Kongresu predložen nov osnutek zakona, ki predlaga podaljšanje treh shem subvencioniranja za obdobje med 31. decembrom 2014 in 31. decembrom 2016 (18). Zato je dejansko netočno, da se v zakonodajnem sistemu ZDA trenutno ne razpravlja o zakonodajnem predlogu. Tudi če novi zakon ne bo sprejet, so izkušnje pokazale, da je v zakonodajnem sistemu ZDA zakon mogoče predlagati in sprejeti v samo 18 dneh. V skladu z informacijami, ki jih je predložila vlada ZDA, je bil Zakon za preprečevanje zvišanja davka iz leta 2014 predstavniškemu domu ZDA predstavljen šele 1. decembra 2014, zadnji korak zakonodajnega postopka pa je bil le 18 dni kasneje, ko je predsednik Obama 19. decembra 2014 podpisal zakon. Glede na to, da je v pravnem sistemu ZDA takšna podaljšanja mogoče uporabiti tudi retroaktivno – na primer pri obnovitvi leta 2013, ki je retroaktivno zajemala tudi leto 2012 – lahko do sprejetja novega podaljšanja pride tudi po letu 2015. |
(114) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil tudi, da ocena Komisije (glej uvodno izjavo 107) ne izpolnjuje pravnih zahtev člena 18(1) osnovne uredbe, ki po njegovem mnenju zahteva, da Komisija dokaže, da bi iztek izravnalnih dajatev pripeljal do ponovitve subvencioniranja. |
(115) |
Člen 18(1) osnovne uredbe zahteva dokazovanje verjetnosti ponovitve subvencioniranja, kar hkrati pomeni, da bi se subvencioniran uvoz v EU brez ukrepov ponovil. Kot je podrobno proučeno v oddelku 3.5, je Komisija ugotovila, da je verjetno, da bodo proizvajalci biodizla iz ZDA nadaljevali z izvozom biodizla v Unijo v velikih količinah po subvencioniranih cenah, če bi ukrepi prenehali veljati. |
(116) |
Na domačem trgu ZDA ni bilo opaženih sprememb cen biodizla, ki bi bile lahko povezane s preteklim iztekom veljavnosti shem ali trenutnim iztekom veljavnosti po 31. decembru 2014. Glede na podatke, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel (19), so se domače cene biodizla znižale med finančno krizo leta 2008, nato pa so se v drugem in tretjem četrtletju leta 2010 zvišale ter ostale razmeroma stabilne do konca leta 2013. V prvi polovici leta 2014 so se cene znižale za približno 30 %, čeprav bi se morale po pričakovanjih zvišati, če bi proizvajalci pričakovali, da sheme ne bodo obnovljene. To kaže, da so proizvajalci biodizla in drugi udeleženci na trgu pričakovali, da bodo sheme v prihodnosti retroaktivno obnovljene, pri čemer je treba upoštevati:
|
(117) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da cene biodizla nihajo v skladu s cenami mineralnega dizla in stroški surovin. Zato je trdil, da iz razvoja cen biodizla ni mogoče sklepati o verjetnosti ponovitve subvencioniranja, razen če se upošteva vpliv stroškov surovin in vpliv cen mineralnega dizla. |
(118) |
Komisija ne glede na vpliv cen mineralnega dizla in stroškov surovin na nihanja cene biodizla meni, da je morala subvencija, ki so jo proizvajalci biodizla pridobili za vsako galono proizvedenega biodizla, bistveno znižati stroške proizvodnje. To se odraža tudi pri končnem določanju cene biodizla. Ker družbe iz ZDA niso sodelovale, ni bilo mogoče ugotoviti natančnega vpliva subvencije na stroške proizvodnje. Vendar je Komisija ocenila, da je en dolar (1 USD) za vsako galono proizvedenega biodizla predstavljal približno eno tretjino končne domače cene biodizla v ZDA v OPP. To posledično ponavlja njene ugotovitve, da bi se cene biodizla v preteklosti morale zvišati, če bi proizvajalci pričakovali, da sheme ne bodo obnovljene. Vendar na domačem trgu ZDA ni bilo opaženih sprememb cen biodizla, ki bi bile lahko povezane s preteklim iztekom veljavnosti shem ali trenutnim iztekom veljavnosti po 31. decembru 2014. |
(119) |
Industrija biodizla v ZDA je lahko tako stalno izkoriščala subvencije, zagotovljene v okviru treh zveznih shem, poleg tega pa financiranje nikoli ni bilo ukinjeno za določeno časovno obdobje. Shemi nikoli ni bilo dodeljeno premalo finančnih sredstev in obseg upravičencev/zagotovljenih ugodnosti se ni zmanjšal. Nasprotno je bila leta 2008 (21) olajšava v višini 1 USD na galono razširjena na vse proizvajalce biodizla in ne le na proizvajalce agro-biodizla. V letu 2013 je bilo zagotovljenih dvakrat več sredstev v primerjavi z letom 2012, v prvi polovici leta 2014 pa je bil znesek finančnih sredstev višji od skupnega zneska za leto 2013 (22).
|
(120) |
Tudi če bi ZDA sprejele odločitev o ukinitvi shem v prihodnosti, ne bi mogle preprosto dovoliti, da se njihova veljavnost izteče, saj so pomembne za industrijo biodizla v ZDA, poleg tega pa vsi udeleženci na trgu pričakujejo, da bodo sheme obnovljene. Namesto tega bi bilo treba nekaj let postopoma zmanjševati razpoložljiva finančna sredstva in/ali omejiti število upravičencev. V nasprotnem primeru bi lahko ZDA resno škodile svoji domači industriji biodizla in povzročile izgubo številnih delovnih mest (industrija zaposluje približno 60 000 ljudi (23)), postale bi odvisne od uvoza dizelskega goriva in ne bi izpolnile okoljskih ciljev, ki jih je v zvezi z uporabo biodizla določila vlada (24). |
(121) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da dejstvo, da je bilo v preteklosti na voljo zadostno financiranje in da se obseg ugodnosti za upravičence v preteklosti ni zmanjšal, ni pomembno za ugotavljanje verjetnosti ponovitve izteklega programa subvencioniranja. Poleg tega je trdil, da dejstvo, da industrija biodizla v ZDA zaposluje okrog 60 000 ljudi ne pomeni samodejno, da se morajo programi subvencioniranja obnoviti ali da se morajo sčasoma zmanjšati. Tudi dejstvo, da standard za obnovljiva goriva 2 (RFS-2) zahteva porabo vsaj 1 milijarde galon dizelskega goriva na osnovi biomase letno med letoma 2011 in 2021, ne pomeni, da ta cilj ne bo dosežen, če programi subvencioniranja ne bodo obnovljeni. |
(122) |
Komisija meni, da bi glede na višino financiranja, zagotovljenega v okviru treh zveznih shem, in pričakovanja vseh udeležencev na trgu, da bodo sheme obnovljene, organi ZDA zelo težko preprosto dovolili, da se njihova veljavnost izteče. Stopnja zaposlenosti v industriji ter okoljski in gospodarski cilji industrije so pomembni kazalniki, kaj bi bilo ogroženo, če bi bila industrija biodizla v ZDA prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo in zmogljivost zaradi odsotnosti ali zmanjšanja zveznih subvencij. Poleg tega bi bil ogrožen tudi okoljski cilj (iz RFS-2) o porabi vsaj 22 milijard galon naprednih biogoriv do leta 2022 (25), kamor sodi tudi biodizel. |
(123) |
Zato Komisija meni, da je zelo verjetno, da bodo sheme olajšave za mešanice biodizla, olajšave za biodizel in olajšave za male proizvajalce agro-biodizla retroaktivno obnovljene in da bodo v prihodnosti še naprej zagotavljale ugodnosti proizvajalcem biodizla v ZDA. Tri zvezne sheme bodo verjetno retroaktivno zajemale obdobje po 31. decembru 2014, kot se je to že zgodilo v preteklosti. |
(124) |
Nacionalni odbor za biodizel je nadalje trdil, da se člen 18(1) osnovne uredbe sicer nanaša na verjetnost ponovitve subvencioniranja, vendar ni mogoče ohraniti izravnalnih dajatev, če se program subvencioniranja umakne v času ugotovitev v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, in da izravnalnih dajatev ni mogoče uveljavljati, če ni subvencije, ki bi jo izničile, da bi preprečile povzročitev škode. V nasprotnem primeru bi bile neskladne s členom 15(1) in členom 17 osnovne uredbe ter členom 19 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da bi celostna razlaga teh določb določila, da je dajatve mogoče ohraniti le, če so programi subvencioniranja še veljavni, vendar ne ponujajo ugodnosti. |
(125) |
Trditev bi bilo treba zavrniti. Besedilo člena 18 osnovne uredbe ne zahteva, da Komisija nujno ugotovi, da subvencioniranje dejansko obstaja, da bi se odločila o podaljšanju ukrepov. Namesto tega člen 18 osnovne uredbe določa, da je možno, da med veljavnostjo ukrepov ne pride do subvencioniranja, in tako dovoljuje možnost ugotavljanja„verjetnosti ponovitve subvencioniranja“. Zato obstoj sheme financiranja, ki velja v trenutku podaljšanja, ni absolutna zahteva, ki bi jo postavljal člen 18 osnovne uredbe. |
(126) |
Poleg tega kontekst potrjuje, da se tretji stavek člena 15(1) osnovne uredbe ne uporablja za preglede zaradi izteka ukrepa. Člen 15 osnovne uredbe na splošno določa pogoje za uvedbo dokončnih dajatev v primeru preiskave iz člena 10 (kjer gre za nove preiskave). Dejansko več določb tega člena ne velja za preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, začete v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Peti odstavek člena 15(1) osnovne uredbe na primer določa, da „znesek izravnalne dajatve ne sme preseči ugotovljenega zneska subvencij“. Ta odstavek se jasno ne uporablja za preglede zaradi izteka ukrepa, saj se v skladu s členom 22(3) iste uredbe ukrepi lahko razveljavijo ali ohranijo, če se izvede pregled zaradi izteka ukrepa, in z njimi ni mogoče določiti zneska izravnalne dajatve. |
(127) |
Podobno besedilo je tudi v členu 19 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki prav tako jasno določa pogoje za uvedbo dokončnih ukrepov v primerih novih preiskav. |
(128) |
Zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 125 do 127 Komisija meni, da se člen 17 osnovne uredbe ne uporablja za preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, začete v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
(129) |
Namen člena 18 osnovne uredbe je izvedba prospektivne analize verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode. To kaže na določeno stopnjo verjetnosti in razlikuje člen 18 osnovne uredbe od člena 15(1) in člena 17 osnovne uredbe, katerih cilji so upoštevanje sprememb okoliščin, do katerih je že prišlo. |
(130) |
Zato Komisija na podlagi besedila, konteksta in ciljev člena 18 meni, da se člena 15 in 17 osnovne uredbe ne uporabljata za preglede zaradi izteka ukrepa. |
(131) |
Na podlagi navedenih razlogov Komisija zavrne trditve nacionalnega odbora za biodizel. |
3.4.3 Verjetnost nadaljevanja subvencioniranja drugih shem
(132) |
Vse proučene sheme subvencij, na podlagi katerih so bile dodeljene subvencije, so veljale v OPP. |
(133) |
Številne majhne sheme še vedno veljajo, kot so program za bioenergijo za napredna goriva in državne sheme subvencij, in ni znakov, da se bodo te sheme prenehale izvajati v bližnji prihodnosti. |
(134) |
Zato v zvezi z veljavnimi shemami Komisija meni, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja. |
3.5 Učinek subvencioniranja na izvoz v EU
(135) |
Komisija je proučila tudi, ali bi subvencioniran izvoz iz ZDA v Unijo potekal v znatnih količinah, če bi ukrepi prenehali veljati. Zaradi pomanjkanja sodelovanja izbranih vzorčenih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 20, ni bilo mogoče izvesti analize na podlagi preverjenih podatkov, ki jih predložijo proizvajalci ZDA. Komisija je zato uporabila naslednje vire informacij: podatke, ki so jih nekateri proizvajalci biodizla v ZDA navedli v začetni fazi v odgovoru na vprašalnik za namen vzorčenja, Eurostat, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, nadaljnje podatke, ki jih je preložil vložnik, nacionalni odbor za biodizel ZDA ter spletna mesta Uprave ZDA za energetske informacije in Ministrstva ZDA za energijo ter Mednarodne komisije ZDA za trgovino. |
(136) |
Na podlagi podatkov Uprave za energetske informacije je zmogljivost proizvajalcev biodizla v ZDA v OPP znašala 7 128 000 ton. Ta količina je zelo podobni količini, ki jo je navedel nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki so jih njegovi člani predložili Agenciji za varstvo okolja, in ki je znašala 6 963 000 ton. |
(137) |
Dejanska proizvodnja biodizla v ZDA je v OPP znašala 4 450 000 ton (podatki Uprave za energetske informacije), kar ustreza 62,4-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti in 37,6-odstotni neizkoriščeni zmogljivosti, ki znaša 2 678 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se verjetno uporabila za oskrbo trga Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. Proizvajalci ZDA lahko zlahka povečajo svojo proizvodnjo in jo izvozijo v EU, kar bi jim prineslo gospodarsko korist, saj bi se povečala stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, poleg tega pa bi se zmanjšali stroški proizvodnje na enoto. Sprostitev neizkoriščene zmogljivosti ZDA na trg Unije bi imelo znaten učinek, saj je že v OPP znašala skoraj 22 % potrošnje Unije. |
(138) |
V zvezi s to zadevo je nacionalni odbor za biodizel predložil številne pripombe. Nacionalni odbor za biodizel je izpostavil, da bi bila dejanska proizvodna zmogljivost ZDA manjša od tiste, ki jo je navedla Komisija. Trdil je, da so številni obrati v ZDA sicer registrirani, vendar so dejansko nedejavni, zato dejanska proizvodna zmogljivost znaša 5 409 000 ton. Nacionalni odbor za biodizel je prav tako sporočil večjo proizvodnjo biodizla v OPP, ki je znašala 5 084 000 ton. Zato je trdil, da izkoriščenost zmogljivosti znaša približno 94 % in da ni veliko neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko izvozila v EU, če bi se ukrepi razveljavili. |
(139) |
Vendar te trditve ni mogoče sprejeti. Podatkov, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel, ni mogoče uskladiti z uradnimi podatki, ki so na voljo. Proizvajalci biodizla v ZDA morajo Upravi za energetske informacije vsak mesec predložiti obrazec (mesečna anketa o proizvodnji biodizla „EIA-22M Monthly Biodiesel Production Survey“), v katerem morajo med drugim navesti podatke o letni proizvodni zmogljivosti in svojem stanju poslovanja, kot je dejavno, začasno dejavno ali dokončno ustavljeno poslovanje. Od januarja 2013 se je registrirana zmogljivost nekoliko razlikovala med posameznimi meseci, vendar je bila na splošno razmeroma stabilna. |
(140) |
Poleg tega morajo proizvajalci v ZDA Upravi za energetske informacije vsako leto poleg drugih informacij predložiti informacije o vrstah obnovljivega goriva, ki naj bi jih proizvajali ali uvažali, ter obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti. |
(141) |
Registrirana zmogljivost, ki so jo prijavili proizvajalci biodizla v ZDA, se tako redno posodablja in se šteje za točen vir. Tudi če je registrirana zmogljivost trenutno neporabljena ali neizkoriščena, jo je treba upoštevati pri izračunu neizkoriščene zmogljivosti, ki je na voljo za povečanje proizvodnje ali izvoza. |
(142) |
Poleg tega je iz podatkov o proizvodni zmogljivosti, ki jih je navedel nacionalni odbor za biodizel, že izključena zmogljivost dokončno zaprtih obratov, kot je odbor priznal v svojem dopisu. Obrati, ki niso dokončno zaprti, lahko po definiciji ponovno začnejo proizvodnjo, če se tržne razmere v prihodnosti spremenijo (kot je na primer odpiranje trga Unije). Pri preskusu „verjetnosti ponovitve“ v pregledu zaradi izteka ukrepa je treba uporabiti pristop, usmerjen v prihodnost, ki upošteva morebitne posledice v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati, in ni dovolj, da se le ugotovi stanje v OPP. |
(143) |
Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel vztrajal, da se pri proizvodni zmogljivosti ne bi smela upoštevati neizkoriščena zmogljivost, tudi če ta organom ZDA ni bila priglašena kot zmogljivost razstavljenih ali dokončno zaprtih obratov. |
(144) |
Vendar je glede na navodila Uprave za energetske informacije, ki jih navaja nacionalni odbor za biodizel, „letna proizvodna zmogljivost količina biodizla, ki jo obrat lahko proizvede v koledarskem letu ob upoštevanju običajnega časa izpada zaradi vzdrževanja. Vključuje zmogljivost nedejavnega obrata, dokler se obrat ne razstavi ali opusti“ (26). Iz navedenega je jasno, da Uprava za energetske informacije v skupni proizvodni zmogljivosti v ZDA upošteva vse možne obrate, ki lahko začnejo znova obratovati. Torej lahko v nasprotju s trditvami nacionalnega odbora za biodizel obrati, ki niso razstavljeni ali dokončno zaprti, po definiciji znova zaženejo proizvodnjo, če se pogoji v prihodnosti spremenijo. Zato je treba to neizkoriščeno proizvodno zmogljivost upoštevati kot del skupne proizvodne zmogljivosti biodizla v ZDA. |
(145) |
Komisija zato meni, da je trenutna registrirana zmogljivost točna osnova za izračun celotne proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti ZDA, zato zavrne trditev nacionalnega odbora za biodizel. |
(146) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil tudi, da industrija biodizla v ZDA ni zasnovana za poslovanje kot izvozna industrija, saj večina obratov za proizvodnjo biodizla v ZDA proizvede manj kot 15 000 000 galon (55 000 metričnih ton) na leto. Po njegovih trditvah skladiščenje večtedenske proizvodnje biodizla za eno izvozno pošiljko ne bi bilo ekonomsko izvedljivo. |
(147) |
Komisija meni, da je treba to trditev zavrniti. Industrija biodizla v ZDA lahko izvaža in proizvajalci ZDA so pred uvedbo veljavnih ukrepov izvažali znatne količine biodizla na trg Unije, in sicer do 1 137 000 ton v obdobju preiskave v prvotni preiskavi (od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008). To kaže, da obstajajo proizvajalci ZDA z zadostno proizvodno zmogljivostjo za izvoz. Poleg tega bodo proizvajalci ZDA brez zadostne posamezne proizvodne zmogljivosti za izvoz v Unijo še naprej oskrbovali domači trg, trgovci pa lahko združijo proizvodnjo več obratov in jo izvažajo. |
(148) |
Trg Unije je zelo privlačen, saj je največji trg na svetu, poleg tega pa obstajajo pomembne spodbude Unije in nacionalne spodbude za potrošnjo biodizla. Raven cen v Uniji, ki so višje kot na trgih tretjih držav, bi spodbudila proizvajalce ZDA k izvozu v Unijo in ne na trge tretjih držav. |
(149) |
Zato je Komisija sklenila, da je ob upoštevanju verjetnosti nadaljevanja in ponovitve subvencioniranja skupaj z znatno neizkoriščeno zmogljivostjo industrije biodizla ZDA in privlačnostjo trga Unije verjetno, da bodo proizvajalci biodizla v ZDA nadaljevali z izvozom biodizla po subvencioniranih cenah in v velikih količinah na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. |
3.6 Sklep
(150) |
Glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost nadaljevanja in ponovitve subvencioniranja, če bi ukrepi prenehali veljati. |
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
(151) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo približno 200 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe. |
(152) |
Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na skoraj 11 600 000 ton. Komisija je ta podatek izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in podatki, ki so jih proizvajalci Unije navedli med preiskavo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 do 14, je bilo v vzorec izbranih sedem proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
4.2 Potrošnja Unije
(153) |
Komisija je izračunala potrošnjo Unije na podlagi obsega celotne proizvodnje v Uniji, od katerega je odštela izvoz in mu prištela uvoz iz tretjih držav. Podatki o obsegu uvoza in izvoza so temeljili na podatkih Eurostata. |
(154) |
Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način: Preglednica 1 Potrošnja Unije
|
(155) |
Glede na navedeno se je potrošnja biodizla Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %. |
4.3 Uvoz zadevnega izdelka iz ZDA
4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države
(156) |
Po podatkih Eurostata se je uvoz biodizla iz ZDA v Unijo od uvedbe ukrepov leta 2009 zmanjšal na skoraj nič. Uvoz v Unijo iz zadevne države in tržni delež sta se gibala na naslednji način: Preglednica 2 Obseg uvoza in tržni delež
|
4.3.2 Cene in nelojalno nižanje prodajnih cen
4.3.2.1 Domače cene ZDA
(157) |
Ker proizvajalci biodizla v ZDA niso sodelovali, so službe Komisije za izračun domače prodajne cene biodizla v ZDA v OPP uporabile tri vire informacij: (i) odgovore na vprašalnik, ki je bil poslan v začetni fazi za namen vzorčenja, ki so ga številni proizvajalci biodizla v ZDA predložili v začetni fazi; (ii) informacije, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki jih je zbral tržni nadzornik Jacobsen in (iii) informacije, ki jih je predložil vložnik na podlagi informacij, ki jih je zbrala družba Oil Price Information Service (OPIS). |
(158) |
Podatki iz teh treh virov vsebujejo različne ravni cen trgovanja in pogoje Incoterms. Vendar so vrednosti zelo podobne. Povprečna vrednost iz teh treh virov znaša 1 196,93 USD na metrično tono. V skladu s povprečnim menjalnim tečajem v OPP (1 EUR = 1,356 USD) ta znesek ustreza domači prodajni ceni ZDA v višini 883 EUR na metrično tono (27). |
4.3.2.2 Izvozne cene ZDA in nelojalno nižanje cen
(159) |
V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz biodizla iz ZDA v Unijo zanemarljiv in ni bil smiselna osnova za izračun nelojalnega nižanja cen. |
(160) |
Zato je bila izvedena analiza med povprečno ceno biodizla, ki ga je industrija Unije proizvedla in prodala v Uniji v OPP, in povprečno izvozno ceno biodizla, ki so ga ZDA izvažale v tretje države. Komisija je proučila zbirko podatkov Mednarodne komisije ZDA za trgovino in pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza biodizla pod kodo HTS 382600 za OPP. Izvozna količina (v metričnih tonah) je za vse države (tudi za EU) znašala 567 018 ton. Povprečna vrednost na metrično tono je v OPP znašala 753,34 EUR. Preglednica 3 Obseg izvoza ZDA in izvozne cene v OPP
|
(161) |
V OPP je povprečna izvozna cena biodizla ZDA za vse namembne kraje znašala 1 021,52 USD (753,34 EUR) na metrično tono FAS (franko ob ladijski bok). Za izračun verjetne in razumne izvozne cene Unije bi bilo treba tej ceni prišteti stroške prevoza in zavarovanja ter carino v višini 6,5 % in stroške po uvozu. Po podatkih, pridobljenih med preiskavo, bi to znašalo približno 100 EUR na metrično tono. Na podlagi tega se lahko sprejme sklep, da bi ocenjena izvozna cena v Unijo nelojalno nižala cene Unije, saj je povprečna domača cena biodizla, ki so ga v OPP prodajali proizvajalci Unije, znašala 905 EUR na metrično tono (glej tabelo 8). |
(162) |
Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da Komisija ni pojasnila, zakaj je pri ugotavljanju izvozne cene v Unijo uporabila povprečne izvozne cene ZDA v tretje države, namesto da bi uporabila višjo izvozno ceno v Kanado. Trdi tudi, da Komisija ni pojasnila podlage za prilagoditev ocenjene izvozne cene za Unijo v višini 100 EUR in da ni upoštevala stroškov po uvozu ter domnevnih razlik v ceni zaradi različnih surovin. Posledično je analiza nelojalnega nižanja cen pomanjkljiva. |
(163) |
Kot je opisano, je preiskava pokazala, da se izvozne cene ZDA močno razlikujejo glede na namembni kraj. Zato je Komisija za ugotavljanje razumne in verjetne izvozne cene za Unijo navedeno ceno določila na podlagi povprečja za vse namembne kraje za izvoz. Uporaba najvišje izvozne cene, kot je zahteval nacionalni odbor za biodizel, ne bi bila primerna metoda, tako kot bi bilo neprimerno uporabiti najnižjo izvozno ceno. |
(164) |
Pri prilagoditvi v višini 100 EUR so podlago za izračune Komisije predstavljale informacije, ki jih je predložil prav nacionalni odbor za biodizel. Natančneje, Komisija je uporabila znesek za carino in prevozne stroške, kot ga je predložil nacionalni odbor za biodizel (v višini približno 94 EUR), in ga zaokrožila navzgor na 100 EUR, s čimer je upoštevala tudi znesek za stroške po uvozu. Znesek stroškov po uvozu, kot ga navaja nacionalni odbor za biodizel (2 % CIF franko meja ali 16,69 EUR), se ni upošteval, saj ni bil utemeljen. |
(165) |
V zvezi z domnevnimi razlikami v ceni zaradi različnih surovin Komisija opozarja, da je bila v prvotni preiskavi odobrena prilagoditev na podlagi primerjave preverjenih podatkov proizvajalcev ZDA in proizvajalcev Unije. Ker proizvajalci ZDA v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa niso sodelovali, Komisija ni mogla ugotoviti, da je treba odobriti prilagoditev. Tudi če bi bilo treba odobriti prilagoditev, Komisija ne bi mogla ugotoviti ravni takšne prilagoditve. Prevladujoče okoliščine iz prvotne preiskave so se spremenile, saj zlasti mešanica surovin, ki se uporablja v EU in ZDA za proizvodnjo biodizla, ni več enaka. V vsakem primeru je nacionalni odbor za biodizel zahteval prilagoditev v višini 10 %, vendar ni utemeljil te ravni prilagoditve. |
(166) |
Iz navedenega premisleka sledi, da je treba zavrniti trditev nacionalnega odbora za biodizel, da je analiza nelojalnega nižanja cen pomanjkljiva. |
4.3.3 Uvoz iz drugih tretjih držav
(167) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 4 Uvoz iz tretjih držav
|
(168) |
Obseg uvoza biodizla iz tretjih držav razen ZDA se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, podobno pa se je v skladu s tem zmanjšal tudi tržni delež. Zmanjšanje obsega uvoza iz leta 2013 sovpada z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine. Tudi povprečna cena se je v istem obdobju znižala za 15 %. Gibanje cen je podobno gibanju cen industrije Unije na trgu Unije (glej preglednico 8) in je večinoma posledica znižanja cen surovin. Čeprav so ravni cen za približno 13 % nižje od povprečne cene Unije, je tržni delež uvoza majhen in nima znatnega učinka na industrijo Unije. |
4.4 Gospodarski položaj industrije Unije
4.4.1 Splošne opombe
(169) |
V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe so bili proučeni vsi pomembni ekonomski kazalniki, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
(170) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vsemi proizvajalci Unije, mikroekonomske kazalnike pa na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je prejela od vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
(171) |
Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja. |
(172) |
Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.4.2 Makroekonomski kazalniki
4.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
(173) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(174) |
Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna (+ 4 %), vendar se je obseg proizvodnje znatno povečal med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. To povečanje obsega proizvodnje je deloma posledica povečanja potrošnje Unije v istem obdobju, vendar sovpada tudi z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine, ki je imela jasno pozitiven učinek na obseg proizvodnje industrije Unije. |
(175) |
Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti in povečanega obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala za 30 % in ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašala 69 %. |
(176) |
Nacionalni odbor za biodizel trdi, da nezaupni izpolnjeni vprašalniki nekaterih vzorčenih družb kažejo visoko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, ki znaša od 78 % do vsaj 93 %. Zato mora biti stopnja izkoriščenosti zmogljivosti celotne industrije posledica strukturnih dejavnikov, ne uvoza. V teh okoliščinah izkoriščenosti zmogljivosti ne bi smeli upoštevati kot kazalnika, ki kaže, da industrija biodizla Unije še vedno okreva od preteklega subvencioniranja. |
(177) |
Te trditve ni mogoče sprejeti. Izkoriščenost zmogljivosti je samo eden od številnih makroekonomskih kazalnikov, ki jih Komisija upošteva pri analizi splošnega položaja industrije Unije. Dejstvo, da je pri nekaterih družbah v vzorcu stopnja izkoriščanja višja, je običajno, saj makroekonomski kazalniki temeljijo na tehtanem povprečju celotne industrije Unije. Dejstvo, da so si nekateri proizvajalci biodizla v Uniji opomogli hitreje ali v večji meri kot drugi, zlasti v močno razdrobljeni industrijski panogi, ne pomeni, da je ta kazalnik odvečen pri splošni oceni položaja industrije Unije. |
4.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
(178) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
(179) |
Obseg prodaje industrije Unije se je bistveno povečal in je v skladu z njeno povečano proizvodnjo v obravnavanem obdobju. Zato se je tudi njen tržni delež na trgu Unije povečal s 76 % na začetku obravnavanega obdobja na 89 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Pozitiven razvoj obsega prodaje in tržnih deležev kaže, da so imeli trenutni protidampinški in protisubvencijski ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije. |
4.4.2.3 Rast
(180) |
Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, tako obseg proizvodnje kot obseg prodaje pa sta se povečala za približno 30 %. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je povečala za približno 30 %, zmogljivost pa je ostala razmeroma stabilna in se je le nekoliko povečala. Istočasno se je povečala zaposlenost (preglednica 7), raven naložb pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala (preglednica 11). Na splošno se lahko sklene, da je industrija Unije v obdobju rasti. |
4.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost
(181) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
(182) |
Število zaposlenih v industriji biodizla v Uniji je na začetku obravnavanega obdobja ostalo stabilno, vendar se je nato med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečalo za 10 %. To gibanje je v celoti v skladu z gibanji drugih kazalnikov škode, kot sta obseg proizvodnje in obseg prodaje, in je znak trenutnega okrevanja industrije Unije od preteklega dampinga in subvencioniranja. |
(183) |
Ker je povečanje zaposlenosti sorazmerno manjše od povečane proizvodnje biodizla, se je produktivnost na zaposlenost ustrezno izboljšala, in sicer za skoraj 25 % v obravnavanem obdobju, kar kaže, da industrija Unije postaja učinkovitejša industrija. |
4.4.2.5 Višina subvencijske stopnje in okrevanje od subvencioniranja
(184) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 159, se je uvoz biodizla iz ZDA po uvedbi izravnalne dajatve skoraj ustavil, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa skoraj ni bilo subvencioniranega uvoza iz ZDA. Zato višine subvencijske stopnje ni mogoče oceniti. Vendar analiza kazalnikov škode kaže, da so imeli vzpostavljeni ukrepi proti ZDA in nadaljnji ukrepi, uvedeni za uvoz iz Argentine in Indonezije, pozitiven učinek na industrijo Unije, za katero se zdi, da okreva od učinka preteklega subvencioniranja, čeprav je še vedno v občutljivem in ranljivem gospodarskem položaju. |
4.4.3 Mikroekonomski kazalniki
4.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene
(185) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
(186) |
Povprečna prodajna cena v Uniji se je v obravnavanem obdobju stalno zniževala, podobno pa so se gibali tudi stroški proizvodnje na enoto. Ker se z biodizlom trguje kot z osnovnim izdelkom, industrija Unije ne more vzdrževati višje prodajne cene, temveč namesto tega zniža ceno v skladu z nižjimi stroški proizvodnje. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti ugodnosti, ki so jih prinesle nižje cene surovin. Po drugi strani pa so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali nekoliko bolj kot povprečna cena na enoto, kar kaže na večjo učinkovitost industrije Unije. |
4.4.3.2 Stroški dela
(187) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
(188) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali razmeroma stabilni. |
4.4.3.3 Zaloge
(189) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
(190) |
Zaloge so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma stabilne in na običajni ravni. |
4.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
(191) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
(192) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije izračunala tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je z 2 % leta 2011 povečala na 3,8 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Vendar se je leta 2012 dobičkonosnost spremenila v izgubo (– 1,4 %), ki je bila najverjetneje posledica učinka znatnih količin dampinškega uvoza iz Indonezije in Argentine, ki je nadomestil uvoz iz ZDA. |
(193) |
Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Čeprav v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče določiti jasnega gibanja, so imele vzorčene družbe v obdobju pozitiven denarni tok. |
(194) |
V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale. Vendar ob upoštevanju pozitivnega denarnega toka in znatnega povečanja donosnosti naložb, kot sta prikazana v zgornji preglednici, ni znakov, da bi se industrija Unije soočala s težavami pri zbiranju kapitala ali izvajanju nadaljnjih naložb, če so bile v obravnavanem obdobju take naložbe potrebne. |
(195) |
Nacionalni odbor za biodizel trdi, da dobičkonosnost v višini 3,8 % ni skladna z njegovimi izračuni, ki so temeljili na podatkih iz nezaupnih različic izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev EU in kazali stopnjo dobička v višini 8,5 %. |
(196) |
Komisija je proučila to trditev in ugotovila, da je nacionalni odbor za biodizel izračunal drugačno vrednost zaradi drugačne metodologije/izračuna, ki je bil pomanjkljiv iz več razlogov. Prvič, njegovi izračuni dobičkonosnosti za obdobje preiskave niso temeljili na izpolnjenih vprašalnikih, kot je trdil, ampak na podatkih vzorčenja, ki ne vsebujejo informacij v zvezi z obdobjem preiskave, temveč informacije, povezane z drugim obdobjem. Drugič, stroški proizvodnje, ki jih je nacionalni odbor za biodizel uporabil za izračun dobičkonosnosti, so temeljili na stroških proizvodnje drugačnega vzorca družb, ki je bil uporabljen v drugi preiskavi in se zato ne more preprosto prenesti na to preiskavo. Nazadnje je Komisija ugotovila povprečno stopnjo dobička vzorčenih družb na podlagi zanesljivih in preverjenih podatkov navedenih družb. Zato se trditev nacionalnega odbora za biodizel zavrne. |
4.4.4 Sklep o škodi
(197) |
Analiza ekonomskih kazalnikov je pokazala, da sta se obseg proizvodnje in prodaje v obravnavanem obdobju povečala, povečala pa se je tudi potrošnja Unije, čeprav v manjši meri. Zato je industrija Unije povečala svoj tržni delež na trgu Unije. Obenem so se prodajne cene in stroški proizvodnje zmanjševali v podobni meri. To je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila ugodnosti, ki so nastale zaradi večjega obsega prodaje, čeprav se je uvoz iz tretjih držav znatno zmanjšal. |
(198) |
Po drugi strani je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni, industrija Unije pa je leta 2012 celo ustvarila izgubo. Celo dobiček, ustvarjen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v višini skoraj 4 %, je bil bistveno manjši od dobička, ki bi ga industrija Unije morala razumno ustvariti v običajnih tržnih razmerah. Komisija opozarja tudi, da je Svet v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, ugotovil, da bi morala industrija Unije v običajnih tržnih razmerah razumno ustvariti (ciljni) dobiček v višini 15 % (28). Vendar je bila stopnja dobička, ki bi ga morala industrija Unije razumno ustvariti v običajnih tržnih razmerah v nadaljnji preiskavi v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije popravljena na nekoliko nižjo stopnjo, tj. 11 %, zlasti zaradi večje konkurence na trgu Unije in zrelosti industrije biodizla v Uniji (29). |
(199) |
Več ekonomskih kazalnikov, pomembnih za analizo trenutnega položaja industrije Unije, kaže pozitivno gibanje, kar pomeni, da so imeli obstoječi ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije. Vendar je stopnja dobička industrije Unije še vedno zelo nizka in bistveno nižja od ciljnega dobička, določenega v prejšnjih preiskavah. Poleg tega sta nizki tudi raven naložb, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %, in izkoriščenost zmogljivosti, ki se sicer povečuje, vendar je še zmeraj pod 70 % v primerjavi s stopnjo izkoriščenosti v višini približno 90 %, ko na trgu Unije ni bilo subvencioniranega uvoza (v obdobju 2004–2006) in se je za industrijo Unije štelo, da je v zdravem položaju (30). |
(200) |
Na podlagi skupne analize vseh ekonomskih kazalnikov je Komisija sklenila, da industrija Unije še ni v celoti okrevala od učinkov preteklega subvencioniranega uvoza. Še vedno je v gospodarsko in finančno občutljivem položaju, trenutno pozitivno gibanje pa bi se lahko zlahka spremenilo, če bi se ponovil subvencioniran uvoz iz ZDA v znatnih količinah. |
5. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
(201) |
Za ocenjevanje verjetnosti ponovitve škode industriji Uniji, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, je Komisija proučila verjeten učinek uvoza iz ZDA na trg Unije in na industrijo Unije v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe. Komisija je zlasti proučila verjetnost ponovitve subvencioniranega uvoza, obseg in verjetne ravni cen uvoza, neizkoriščeno zmogljivost, privlačnost trga Unije in vedenje proizvajalcev ZDA pri oblikovanju cen. |
(202) |
Kot je bilo ugotovljeno (uvodna izjava 149), je verjetno, da bi se subvencioniran uvoz iz ZDA ponovil, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Komisija je ugotovila, da proizvajalci biodizla v ZDA trenutno izvažajo biodizel na trge drugih tretjih držav po cenah, ki so nižje od cen Unije. Ker so cene Unije višje od cen na trgih drugih tretjih držav, je verjetno, da bo vsaj nekaj izvoza preusmerjenega v Unijo, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. |
(203) |
Komisija je ugotovila, da imajo proizvajalci ZDA veliko neizkoriščene zmogljivosti v višini približno 2 678 000 ton, kar predstavlja približno 22 % skupne potrošnje Unije. |
(204) |
Ni verjetno, da bo neizkoriščeno zmogljivost ZDA absorbiral domači trg. Kljub zadostni zmogljivosti proizvajalci ZDA že zdaj ne zadostijo celotnemu povpraševanju na trgu ZDA. Prav tako ni verjetno, da bi se obstoječa neizkoriščena zmogljivost uporabila za povečanje izvoza v tretje države in ne v Unijo. Kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 161, so izvozne cene ZDA za tretje države trenutno v povprečju za 15 % nižje od povprečne domače cene na trgu ZDA in od povprečne cene Unije, tudi če se pri tem upoštevajo stroški prevoza iz ZDA v Unijo. Zato je verjetno, da bi proizvajalci ZDA poiskali drug trg za svojo neizkoriščeno zmogljivost. |
(205) |
Ker je trg Unije največji trg za biodizel na svetu in ker so cene biodizla v Uniji enake ali nekoliko višje od ravni cen na domačem trgu ZDA, bi bil trg Unije zelo privlačen za proizvajalce biodizla v ZDA. V preteklosti se je to izkazalo za resnično. |
(206) |
Zato je zelo verjetno, da bi proizvajalci ZDA uporabili velik del svoje neizkoriščene zmogljivosti za ponoven vstop na trg Unije, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Zaradi njihovega trenutnega vedenja pri oblikovanju cen na drugih izvoznih trgih in velike razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti je zelo verjetno, da bi znatna količina biodizla ZDA ponovno vstopila na trg Unije po subvencionirani ceni, ki bi bila enaka cenam Unije ali nižja od njih. |
(207) |
Tak uvoz bi pomenil znaten pritisk na zniževanje cen za industrijo Unije, ki pri trenutni ravni cen ustvarja le majhen dobiček, ki je bistveno nižji od ciljnega dobička. To bi najverjetneje povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje, manjšo dobičkonosnost in izgubo tržnega deleža. |
(208) |
Zaradi občutljivega gospodarskega položaja industrije Unije bi imel tak scenarij znaten negativen učinek na trenutno okrevanje industrije Unije in bi najverjetneje povzročil ponovitev znatne škode. |
5.1 Sklep
(209) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se znatna škoda industriji Unije najverjetneje ponovila, če bi obstoječe izravnalne dajatve na uvoz biodizla iz ZDA prenehale veljati. |
6. INTERES UNIJE
(210) |
V skladu s členom 31 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bilo v nasprotju z interesi Unije, da se obstoječi ukrepi kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve škodljivega subvencioniranja ohranijo. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov biodizla. |
6.1 Interes industrije Unije
(211) |
Obstoječi ukrepi so prispevali k temu, da se je subvencioniran uvoz biodizla iz ZDA skoraj v celoti zmanjšal, in pomagali industriji Unije. Čeprav industrija Unije kaže pozitivne znake okrevanja od preteklega subvencioniranja, kot sta večji obseg proizvodnje in prodaje, so se cene biodizla na trgu Unije znatno znižale, dobičkonosnost pa je ostala na zelo nizki ravni, zato je industrija v občutljivem in ranljivem gospodarskem položaju. |
(212) |
Če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, bi se industrija Unije skoraj zagotovo soočila z večjo nelojalno konkurenco v obliki znatnih količin subvencioniranega uvoza biodizla iz ZDA. To bi ustavilo trenutno okrevanje industrije biodizla v Uniji in najverjetneje povzročilo ponovitev znatne škode. Odprava ukrepov zato ni v interesu industrije Unije. |
6.2 Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
(213) |
Samo trije uvozniki/trgovci so se javili in izrazili svoja stališča. Ena družba je trdila, da je raven trenutnih dajatev nesorazmerna in da bi lahko njihovo podaljšanje izkrivljalo in omejevalo trg, kar bi povzročilo višje cene, vendar sta drugi dve družbi trdili, da obstoječi ukrepi niso vplivali na njune dejavnosti, njuno stališče o morebitnem podaljšanju obstoječih izravnalnih dajatev pa je bilo nevtralno. |
(214) |
Ugotovitve te preiskave ne podpirajo trditve, da bi nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov omejevalo trg in povzročilo višje cene. Prav nasprotno so se cene Unije v obravnavanem obdobju kljub obstoju ukrepov znižale. Poleg tega ima industrija Unije trenutno dovolj zmogljivosti za zadostitev povpraševanju po biodizlu v Uniji in neizkoriščeno zmogljivost za zadostitev večjemu povpraševanju v prihodnosti. Zato navedene trditve ne zagotavljajo dokazov, da bi bilo nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom uvoznikov in/ali trgovcev. |
6.3 Interes uporabnikov
(215) |
Javil se je le en uporabnik, tj. naftna družba, ki kupuje biodizel za mešanje z mineralnimi olji, in predstavil svoja stališča Komisiji. Zelo je zagovarjal ohranitev obstoječih ukrepov in trdil, da bi njihova odprava lahko imela uničujoč učinek na trg za biodizel v Uniji in povzročila dotok znatnih količin subvencioniranega biodizla, kar bi povzročilo ponovitev resne škode industriji biodizla v Uniji. |
(216) |
Ni znakov, da so obstoječi ukrepi negativno vplivali na uporabnike biodizla v Uniji, in zlasti ni dokazov, da so imeli obstoječi ukrepi negativen učinek na njihovo dobičkonosnost ali poslovanje. V vsakem primeru ima industrija Unije zaradi stabilne potrošnje biodizla ali njenega rahlega povečanja dovolj zmogljivosti, da zadosti trenutnemu in prihodnjemu povpraševanju, če se bo še dodatno povečalo. Ohranitev ukrepov ne bi povzročila nezadostne oskrbe. |
(217) |
Zato se lahko sklene, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom uporabnikov. |
6.4 Sklep o interesu Unije
(218) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz biodizla poreklom iz ZDA ni v interesu Unije. |
7. IZRAVNALNI UKREPI
(219) |
Ob upoštevanju sklepov v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode se lahko v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe sprejme sklep, da bi se morale izravnalne dajatve, ki se uporabljajo na uvoz biodizla s poreklom ZDA in ki so bile uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 443/2011, ohraniti še dodatnih pet let. |
(220) |
Kot je opisano v uvodni izjavi 2, so bile veljavne izravnalne dajatve na uvoz biodizla iz ZDA razširjene tudi na uvoz istega izdelka, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(221) |
Izravnalne dajatve, ki naj se ohranijo, so še naprej razširjene na uvoz biodizla iz Kanade ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike. |
(222) |
Proizvajalci izvozniki iz Kanade, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 443/2011, so izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo. |
(223) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209829), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009129), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009929), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194329), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194629), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194729), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201129), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201529), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201729), 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909212), ex 3826 00 10 (oznake TARIC 3826001029, 3826001039, 3826001049, 3826001099) in ex 3826 00 90 (oznake TARIC 3826009019).
2. Stopnje dokončne izravnalne dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki jih proizvajajo naslednje družbe, so naslednji fiksni zneski:
Družba |
Stopnja izravnalne dajatve v EUR na neto tono |
Dodatna oznaka TARIC |
Archer Daniels Midland Company, Decatur |
237,0 |
A933 |
Cargill Inc., Wayzata |
213,8 |
A934 |
Green Earth Fuels of Houston LLC, Houston |
213,4 |
A935 |
Imperium Renewables Inc., Seattle |
216,8 |
A936 |
Peter Cremer North America LP, Cincinnati |
211,2 |
A937 |
Vinmar Overseas Limited, Houston |
211,2 |
A938 |
World Energy Alternatives LLC, Boston |
211,2 |
A939 |
Družbe iz Priloge I |
219,4 |
glej Prilogo I |
Vse druge družbe |
237,0 |
A999 |
Izravnalna dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
3. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (31), se znesek izravnalne dajatve, določen v odstavku 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
4. Uporaba individualne stopnje dajatve, določene za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.
5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 2
1. Dokončna izravnalna dajatev, ki velja za „vse druge družbe“, kot so določene v odstavku 2 člena 1, se razširi na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so poslani iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali so deklarirani s poreklom iz Kanade ali ne, in se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209821), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009121), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009921), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194321), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194621), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194721), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201121), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201521), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201721), ex 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909210), ex 3826 00 10 (oznaka TARIC 3826001020, 3826001030, 3826001040, 3826001089) in ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009011), razen za izdelke, ki jih proizvajata naslednji družbi:
Država |
Družba |
Dodatna oznaka TARIC |
Kanada |
BIOX Corporation, Oakville, Ontario, Kanada |
B107 |
Kanada |
Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada |
B108 |
Dajatev, ki se bo razširila, je dajatev uvedena za „vse druge družbe“ iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 598/2009, to je dokončna izravnalna dajatev v višini 237 EUR za neto tono.
Izravnalna dajatev za mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
2. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek izravnalne dajatve, določen v odstavku 2 člena 1, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
3. Uporaba izvzetij, odobrenih družbama, navedenima v odstavku 1, ali ki jih je Komisija odobrila v skladu s členom 5(2), je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge II. Če tak račun ni predložen, se uporablja izravnalna dajatev v skladu z odstavkom 1.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 3
1. Dokončna izravnalna dajatev, kot je določena v odstavku 2 člena 1, se razširi na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209830), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009130), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009930), ex 2710 19 43 (oznaka TARIC 2710194330), ex 2710 19 46 (oznaka TARIC 2710194630), ex 2710 19 47 (oznaka TARIC 2710194730), ex 2710 20 11 (oznaka TARIC 2710201130), ex 2710 20 15 (oznaka TARIC 2710201530), ex 2710 20 17 (oznaka TARIC 2710201730), ex 3824 90 92 (oznaka TARIC 3824909220), ex 3826 00 90 (oznaka TARIC 3826009030).
Izravnalna dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.
2. Če se blago še pred vstopom v prosti promet poškoduje in prodajalec zato ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, prilagodi v korist kupca, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 člena 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek izravnalne dajatve, določen v odstavku 2 člena 1, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi prilagoditve cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.
3. Uporaba individualne stopnje dajatve, določene za družbe, navedene v odstavku 2 člena 1, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge III. Če tak račun ni predložen, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo relevantne veljavne določbe o carinskih dajatvah.
Člen 4
1. Zahtevki za izvzetje od dajatve, razširjene s členom 2(1) in členom 3(1), se predložijo v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Evropske unije, podpisati pa jih mora oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta, ki je zaprosil za izvzetje. Zahtevek je treba poslati na naslov:
European Commission |
Directorate-General for Trade |
Directorate H |
Office: Rue de la loi/Wetstraat 170, CHAR 04/034 |
1049 Bruxelles/Brussel |
BELGIQUE/BELGIË |
E-naslov: TRADE-TDI-INFORMATION@ec.europa.eu |
2. V skladu s členom 23(6) Uredbe (ES) št. 597/2009 lahko Komisija, po posvetovanju s svetovalnim odborom, s sklepom odobri izvzetje od dajatve, razširjene s členom 2(1) in členom 3(1), za uvoz iz družb, ki se ne izogibajo izravnalnim ukrepom, uvedenim z Uredbo (ES) št. 598/2009.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 188, 18.7.2009, str. 93.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 598/2009 z dne 7. julija 2009 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, 10.7.2009, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 443/2011 z dne 5. maja 2011 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009, na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne izravnalne dajatve uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 na uvoz biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, 11.5.2011, str. 1).
(4) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1194/2013 z dne 19. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije (UL L 315, 26.11.2013, str. 2).
(5) Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih izravnalnih ukrepov (UL C 289, 4.10.2013, str. 11).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).
(7) UL C 217, 10.7.2014, str. 25.
(8) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL C 217, 10.7.2014, str. 14).
(9) V skladu z zakonodajo ZDA, in sicer z oddelkom 45K(c)(3) Zakonika ZDA 26, izraz „biomasa“ pomeni vsako organsko snov, ki ni (A) nafta in zemeljski plin (ali kakršen koli izdelek iz nafte ali zemeljskega plina) in (B) premog (vključno z lignitom) ali kakršen koli izdelek iz premoga.
(10) Uredba Komisije (ES) št. 194/2009 z dne 11. marca 2009 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 67, 12.3.2009, str. 50), uvodna izjava 20, opomba 5.
(11) V Zakoniku ZDA se izraz agro-biodizel nanaša na biodizel, proizveden le iz deviških olj, vključno z estri, ki se proizvajajo iz deviških rastlinskih olj, proizvedenih iz koruze, soje, sončničnih semen, bombažnih semen, kanole, semen rastline Crambe abyssinica, oljne ogrščice, žafranike, lanenih semen, riževih otrobov in gorčičnih semen ter živalskih maščob.
(12) Oddelek 428.102 „Opredelitev pojmov“ izvedbenih uredb: „gorivo, enako dizelskemu, pridobljeno iz obnovljive biomase, vključno z rastlinskim oljem in živalsko maščobo“. „Biogorivo, pridobljeno iz odpadnega materiala, vključno z ostanki pridelka, drugim rastlinskim odpadnim materialom, živalskimi odpadki, odpadno hrano in vrtnimi odpadki,“ bi prav tako lahko vključevalo proizvodnjo biodizla.
(13) Britanska toplotna enota (BTU ali Btu) je enota energije, ki je enaka približno 1 055 J.
(14) Z Zakonom za preprečevanje zvišanja davka (Tax Increase Prevention Act) iz leta 2014, ki ga je predsednik ZDA podpisal 19. decembra 2014, „Podaljšanje olajšave za proizvajalce biogoriv druge generacije“ navedenega zakona.
(15) Kot so bile podaljšane z Energetskim zakonom (Energy Policy Act) iz leta 2005, oddelek 1344 (P.L. 109-58) in spremenjene z Zakonom o energetskem izboljšanju in razširitvi (Energy Improvement and Extension Act) iz leta 2008 (P.L. 110-343, razdelek B), oddelka 202 in 203.
(16) Organ (Urad za notranje prihodke) mora plačilo izvesti v 60 dneh po prejemu zahtevka (najpozneje 8. avgusta 2015), v nasprotnem primeru mora izplačati nadomestilo.
(17) https://www.congress.gov/bill/113th-congress/senate-bill/2021/text.
(18) HR 2517 Zakon o spodbujanju ameriških delovnih mest (Powering American Jobs Act) iz leta 2015, predlagatelj Mike Kelly. Dostopno na https://www.congress.gov/bill/114th-congress/house-bill/2517/text?q={%22search%22%3A[%22\%22hr2517\%22%22]}#toc-H48B28727047A4954BB43B03E81976580, dostop 8. julija 2015.
(19) Podatki nacionalnega odbora za biodizel, predloženi z dopisom z dne 29. septembra 2014.
(20) Glej uvodno izjavo 55 Uredbe (ES) št. 194/2009.
(21) Z oddelkom 202(a) Zakona o energetskem izboljšanju in razširitvi (Energy and Improvement and Extension Act) iz leta 2008. Vendar oddelek 203 navedenega zakona spreminja Zakonik o notranjih prihodkih (Internal Revenue Code), in sicer oddelek 40A in oddelek 6426 tako, da iz olajšav od 15. maja 2008 izključuje biodizel, ki se uvaža in prodaja za izvoz. S tem se je sicer zmanjšal obseg upravičencev, kar nima dejanskih učinkov na domači trg ZDA, saj se ne nanaša na proizvodnjo ali uvoz biodizla za potrošnjo v ZDA.
(22) Vir: Odgovor vlade ZDA. Opomba: Citirani podatki zajemajo le olajšave pri plačilu trošarine, ne zajemajo pa davčnih olajšav za dohodek in neposrednih nepovratnih sredstev, o katerih vlada ZDA ni predložila informacij.
(23) Po podatkih na spletnem mestu nacionalnega odbora za biodizel z osnovnimi podatki o biodizlu „Biodiesel Basics What is biodiesel?“ http://www.biodiesel.org/what-is-biodiesel/biodiesel-basics, dostop 24. marca 2015.
(24) V skladu s standardom za obnovljiva goriva 2 (Renewable Fuel Standard), vzpostavljenim z Energetskim zakonom (Energy Policy Act) iz leta 2005 in nato z Zakonom o energetski neodvisnosti in varnosti (Energy Independence and Security Act) iz leta 2007, je treba vsako leto med letoma 2011 in 2022 porabiti najmanj 1 milijardo galon dizelskega goriva na osnovi biomase. Prav tako mora država do leta 2022 uporabljati najmanj 21 milijard galon naprednih biogoriv. Biodizel spada v obe kategoriji. Vir: http://www.biodiesel.org/what-is-biodiesel/biodiesel-faq's, dostop 30. marca 2015.
(25) Glej opombo 21.
(26) http://www.eia.gov/survey/form/eia_22m/instructions.pdf, dostop 7. julija 2015.
(27) Zaradi tipkarske napake je bila cena, omenjena v dokumentu o razkritju, napačno navedena kot 884 EUR.
(28) Uredba (ES) št. 598/2009, uvodne izjave 176 do 178.
(29) Izvedbena uredba (EU) št. 1194/2013, uvodne izjave 202 do 208.
(30) Uredba Komisije (ES) št. 193/2009 z dne 11. marca 2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 67, 12.3.2009, str. 22).
(31) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
PRILOGA I
Ime družbe |
Mesto |
Dodatna oznaka TARIC |
AC & S Inc. |
Nitro |
A941 |
Alabama Clean Fuels Coalition Inc. |
Birmingham |
A940 |
American Made Fuels, Inc. |
Canton |
A940 |
Arkansas SoyEnergy Group |
DeWitt |
A940 |
Arlington Energy, LLC |
Mansfield |
A940 |
Athens Biodiesel, LLC |
Athens |
A940 |
Beacon Energy |
Cleburne |
A940 |
Biodiesel of Texas, Inc. |
Denton |
A940 |
BioDiesel One Ltd |
Southington |
A940 |
BioPur Inc. |
Bethlehem |
A941 |
Buffalo Biodiesel, Inc |
Tonawanda |
A940 |
BullDog BioDiesel |
Ellenwood |
A940 |
Carbon Neutral Solutions, LLC |
Mauldin |
A940 |
Central Iowa Energy LLC |
Newton |
A940 |
Chesapeake Custom Chemical Corp. |
Ridgeway |
A940 |
Community Fuels |
Stockton |
A940 |
Delta BioFuels Inc. |
Natchez |
A940 |
Diamond Biofuels |
Mazon |
A940 |
Direct Fuels |
Euless |
A940 |
Eagle Creek Fuel Services, LLC |
Baltimore |
A940 |
Earl Fisher Bio Fuels |
Chester |
A940 |
East Fork Biodiesel LLC |
Algona |
A940 |
ECO Solutions, LLC |
Chatsworth |
A940 |
Ecogy Biofuels LLC |
Tulsa |
A940 |
ED&F Man Biofuels Inc. |
New Orleans |
A940 |
Freedom Biofuels Inc. |
Madison |
A940 |
Freedom Fuels LLC |
Mason City |
A941 |
Fuel & Lube, LLC |
Richmond |
A940 |
Fuel Bio |
Elizabeth |
A940 |
FUMPA Bio Fuels |
Redwood Falls |
A940 |
Galveston Bay Biodiesel LP (BioSelect Fuels) |
Houston |
A940 |
GeoGreen Fuels LLC |
Houston |
A940 |
Georgia Biofuels Corp. |
Loganville |
A940 |
Green River Biodiesel, Inc. |
Moundville |
A940 |
Griffin Industries Inc. |
Cold Spring |
A940 |
High Plains Bioenergy |
Guymon |
A940 |
Huish Detergents Inc. |
Salt Lake City |
A940 |
Incobrasa Industries Ltd |
Gilman |
A940 |
Independence Renewable Energy Corp. |
Perdue Hill |
A940 |
Indiana Flex Fuels |
LaPorte |
A940 |
Innovation Fuels Inc. |
Newark |
A940 |
Integrity Biofuels |
Morristown |
A941 |
Iowa Renewable Energy LLC |
Washington |
A940 |
Johann Haltermann Ltd. |
Houston |
A940 |
Lake Erie Biofuels LLC |
Erie |
A940 |
Leland Organic Corporation |
Leland |
A940 |
Louis Dreyfus Agricultural Industries LLC |
Claypool |
A940 |
Louis Dreyfus Claypool Holdings LLC |
Claypool |
A940 |
Middle Georgia Biofuels |
East Dublin |
A940 |
Middletown Biofuels LLC |
Blairsville |
A940 |
Musket Corporation |
Oklahoma City |
A940 |
Natural Biodiesel Plant LLC |
Hayti |
A941 |
New Fuel Company |
Dallas |
A940 |
North Mississippi Biodiesel |
New Albany |
A940 |
Northern Biodiesel, Inc. |
Ontario |
A940 |
Northwest Missouri Biofuels, LLC |
St. Joseph |
A940 |
Nova Biofuels Clinton County LLC |
Clinton |
A940 |
Nova Biosource |
Senaca |
A940 |
Organic Fuels Ltd. |
Houston |
A940 |
Owensboro Grain Company LLC |
Owensboro |
A940 |
Paseo Cargill Energy, LLC |
Kansas City |
A940 |
Peach State Labs Inc. |
Rome |
A940 |
Perihelion Global, Inc. |
Opp |
A940 |
Philadelphia Fry-O-Diesel Inc. |
Philadelphia |
A940 |
Piedmont Biofuels Industrial LLC |
Pittsboro |
A941 |
Pinnacle Biofuels, Inc. |
Crossett |
A940 |
PK Biodiesel |
Woodstock |
A940 |
Pleasant Valley Biofuels, LLC |
American Falls |
A940 |
Prairie Pride |
Deerfield |
A941 |
RBF Port Neches LLC |
Houston |
A940 |
Red Birch Energy, Inc. |
Bassett |
A940 |
Red River Biodiesel Ltd. |
New Boston |
A940 |
REG Ralston LLC |
Ralston |
A940 |
Renewable Energy Products, LLC |
Santa Fe Springs |
A940 |
Riksch BioFuels LLC |
Crawfordsville |
A940 |
Safe Renewable Corp. |
Conroe |
A940 |
Sanimax Energy Inc. |
DeForest |
A940 |
Seminole Biodiesel |
Bainbridge |
A940 |
Southeast BioDiesel LLC |
Charlotte |
A941 |
Soy Solutions |
Milford |
A940 |
SoyMor Biodiesel LLC |
Albert Lea |
A940 |
Stepan Company |
Northfield |
A941 |
Sunshine BioFuels, LLC |
Camilla |
A940 |
TPA Inc. |
Warren |
A940 |
Trafigura AG |
Stamford |
A940 |
U.S. Biofuels Inc. |
Rome |
A940 |
United Oil Company |
Pittsburgh |
A940 |
Valco Bioenergy |
Harlingen |
A940 |
Vanguard Synfuels, LLC |
Saj |
A940 |
Vitol Inc. |
Houston |
A940 |
Walsh Bio Diesel, LLC |
Mauston |
A940 |
Western Dubque Biodiesel LLC |
Farley |
A940 |
Western Iowa Energy LLC |
Wall Lake |
A940 |
Western Petroleum Company |
Eden Prairie |
A940 |
Yokaya Biofuels Inc. |
Ukiah |
A941 |
PRILOGA II
Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(2), člena 2(2) ali člena 3(2) v naslednji obliki:
— |
ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun, |
— |
naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot ‚biodizel‘, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba [ime in naslov družbe (dodatna oznaka TARIC)] v [zadevne države]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ |
PRILOGA III
Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 3(3) v naslednji obliki:
— |
ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun, |
— |
naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) monoalkilnih estrov maščobnih kislin (količina) in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot ‚biodizel‘, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki jih zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba [ime in naslov družbe] [dodatna oznaka TARIC] v Združenih državah Amerike. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ |
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/140 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1520
z dne 14. septembra 2015
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Komisijo
V imenu predsednika
Jerzy PLEWA
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
MA |
189,2 |
MK |
52,3 |
|
XS |
48,7 |
|
ZZ |
96,7 |
|
0707 00 05 |
MK |
57,9 |
TR |
127,2 |
|
ZZ |
92,6 |
|
0709 93 10 |
TR |
129,0 |
ZZ |
129,0 |
|
0805 50 10 |
AR |
109,7 |
BO |
136,6 |
|
CL |
124,9 |
|
UY |
120,8 |
|
ZA |
145,5 |
|
ZZ |
127,5 |
|
0806 10 10 |
EG |
175,8 |
TR |
130,2 |
|
ZZ |
153,0 |
|
0808 10 80 |
AR |
121,5 |
BR |
54,2 |
|
CL |
152,7 |
|
NZ |
135,6 |
|
US |
113,3 |
|
ZA |
128,7 |
|
ZZ |
117,7 |
|
0808 30 90 |
AR |
131,9 |
CL |
100,0 |
|
CN |
82,3 |
|
TR |
121,8 |
|
ZA |
199,0 |
|
ZZ |
127,0 |
|
0809 30 10, 0809 30 90 |
MK |
82,4 |
TR |
158,1 |
|
ZZ |
120,3 |
|
0809 40 05 |
BA |
52,5 |
MK |
37,0 |
|
XS |
61,9 |
|
ZZ |
50,5 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/142 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1521
z dne 14. septembra 2015
o razveljavitvi Sklepa 2013/320/SZVP o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Sklepu Sveta 2013/320/SZVP (1) je določeno, da se Unija še naprej zavzema za mir in varnost v Libiji ter njeni širši regiji s podporo ukrepom za zagotavljanje stabilne fizične zaščite in upravljanja libijskih zalog orožja v lasti libijskih državnih ustanov, da bi zmanjšali nevarnost, ki jo za mir in varnost pomenita nezakonito širjenje in pretirano kopičenje osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, vključno s podporo učinkovitemu multilateralizmu na regionalni ravni. |
(2) |
Zaradi poslabšanja političnih in varnostnih razmer je bila večina diplomatskih misij in mednarodnega osebja po nasilnih dogodkih poleti leta 2014 prisiljena zapustiti Libijo. |
(3) |
Glavne bojujoče se skupine se v okviru političnega dialoga pod vodstvom Združenih narodov še niso uspele dogovoriti o politični rešitvi. |
(4) |
Nemogoče je predvideti, kdaj se bodo razmere v Libiji toliko izboljšale, da bo lahko mednarodno osebje tam spet varno delovalo. |
(5) |
Zato bi bilo treba Sklep 2013/320/SZVP razveljaviti. |
(6) |
Unija želi ponovno poudariti, da je odločena izpolniti svojo močno politično zavezo, to je podpreti pristojne libijske organe pri zmanjševanju nevarnosti, ki jo pomenita nezakonito širjenje in pretirano kopičenje osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, takoj ko bodo razmere v Libiji to omogočale – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2013/320/SZVP se razveljavi.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Uporablja se od 30. junija 2015.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Sklep Sveta 2013/320/SZVP z dne 24. junija 2013 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji (UL L 173, 26.6.2013, str. 54).
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/144 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/1522
z dne 14. septembra 2015
o določitvi stališča, ki ga bo zavzela Evropska unija v Odboru za javna naročila o pristopu Republike Moldavije k Revidiranemu sporazumu o javnih naročilih
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Republika Moldavija je 7. januarja 2002 zaprosila za pristop k Revidiranemu sporazumu o javnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Revidirani sporazum GPA). |
(2) |
Republika Moldavija je v svoji končni ponudbi, kot je bila posredovana pogodbenicam Revidiranega sporazuma GPA 27. maja 2015, predložila svoje zaveze o področju uporabe. |
(3) |
Končna ponudba Republike Moldavije zagotavlja obsežno pokritje subjektov na centralni in podcentralni ravni ter drugih subjektov, ki delujejo v sektorjih javnih gospodarskih služb, blaga, storitev in gradbenih storitev. Zato je ustrezna in sprejemljiva. Pogoji za pristop Republike Moldavije, kot so določeni v Prilogi k temu sklepu, se bodo odražali v sklepu o pristopu Republike Moldavije, ki ga sprejme Odbor za javna naročila (v nadaljnjem besedilu: Odbor GPA). |
(4) |
Pričakuje se, da bo pristop Republike Moldavije k Revidiranemu sporazumu GPA pozitivno prispeval k nadaljnjemu mednarodnemu odpiranju trgov javnih naročil. |
(5) |
V skladu s členom XXII(2) Revidiranega sporazuma GPA lahko katera koli članica STO pristopi k Revidiranemu sporazumu GPA pod pogoji, o katerih se dogovorijo zadevna članica in pogodbenice, pri čemer se ti pogoji navedejo v sklepu Odbora GPA. |
(6) |
Zato je potrebno določiti stališče, ki se zavzame v imenu Unije v Odboru GPA v zvezi s pristopom Republike Moldavije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se zavzame v imenu Unije v Odboru za javna naročila, je potrditev pristopa Republike Moldavije k Revidiranemu sporazumu o javnih naročilih, ob upoštevanju posebnih pogojev za pristop iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
PRILOGA
POGOJI EU ZA PRISTOP REPUBLIKE MOLDAVIJE K REVIDIRANEMU SPORAZUMU GPA (1)
S pristopom Moldavije k Revidiranemu sporazumu GPA se točka 2 oddelka 2 (Centralni vladni javni organi naročniki držav članic EU) Priloge 1 k Dodatku I za Evropsko unijo glasi:
„2. |
Za blago, storitve, ponudnike in izvajalce storitev iz Izraela, Črne gore in Republike Moldavije, naročila naslednjih centralnih vladnih javnih organov naročnikov.“ |
(1) Številčenje seznama v zvezi s področjem uporabe pogodbenic Revidiranega sporazuma GPA je spremenil sekretariat STO v dogovoru s pogodbenicami Revidiranega sporazuma GPA. Številčenje iz te priloge ustreza številčenju iz zadnje verodostojne kopije seznama področja uporabe strank Revidiranega sporazuma GPA, ki ga je STO poslala pogodbenicam Revidiranega sporazuma GPA z uradnim obvestilom in je na voljo na spletni strani http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_app_agree_e.htm#revisedGPA. Številčenje seznama v zvezi s področjem uporabe pogodbenic Revidiranega sporazuma GPA, kot je objavljeno v UL L 68, 7.3.2014, str. 2, ni več veljavno.
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/146 |
SKLEP SVETA (EU) 2015/1523
z dne 14. septembra 2015
o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 78(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju y Evropskim parlamentom v primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. |
(2) |
V skladu s členom 80 PDEU velja za politike Unije glede mejne kontrole, azila in priseljevanja ter njihovo izvajanje načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, akti Unije, sprejeti na tem področju, pa morajo vsebovati ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela. |
(3) |
Ob nedavnih kriznih razmerah v Sredozemlju so institucije Unije nemudoma priznale izjemne migracijske tokove v tej regiji ter pozvale h konkretnim solidarnostnim ukrepom za podporo najbolj obremenjenim državam članicam. Komisija je na skupnem zasedanju ministrov za zunanje in notranje zadeve 20. aprila 2015 predstavila načrt ukrepov v desetih točkah za takojšen odziv na to krizo ter se med drugim zavezala k preučitvi možnosti za uvedbo mehanizma nujnih premestitev. |
(4) |
Evropski svet se je na zasedanju dne 23. aprila 2015 med drugim odločil okrepiti notranjo solidarnost in odgovornost ter se zavezal zlasti k povečanju nujne pomoči najbolj obremenjenim državam članicam in preučitvi možnosti za organizacijo nujnih premestitev med državami članicami na prostovoljni osnovi, pa tudi napotitvi ekip Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: EASO) v najbolj obremenjene države članice za skupno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, vključno z registracijo in odvzemanjem prstnih odtisov. |
(5) |
Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter pri tem bolj okrepiti prizadevanja v podporo tistim državam članicam, ki v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano sprejmejo največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč. |
(6) |
Evropski svet je na zasedanju 25. in 26. junija 2015 med drugim sklenil, da bi bilo treba istočasno pospešiti prizadevanja v zvezi s tremi ključnimi razsežnostmi, in sicer premestitvami/preselitvami, vrnitvijo/ponovnim sprejemom/reintegracijo ter sodelovanjem z državami izvora in tranzita. Ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti se je dogovoril zlasti o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, za dve leti iz Italije in iz Grčije v druge države članice. Pozval je k hitremu sprejetju tozadevnega sklepa Sveta in sklenil, da bi se morale države članice v ta namen soglasno dogovoriti o porazdelitvi teh oseb glede na posebne okoliščine v državah članicah. |
(7) |
Specifične razmere držav članic so zlasti posledica migracijskih tokov v drugih geografskih regijah, kot je migracijska pot na Zahodnem Balkanu. |
(8) |
V več državah članicah se je leta 2014 znatno povečalo skupno število migrantov, vključno s prosilci za mednarodno zaščito, ki so prispeli na njihovo ozemlje, v nekaterih od njih pa se je ta trend nadaljeval tudi v prvih mesecih leta 2015. Komisija je več državam članicam zagotovila nujno finančno pomoč, EASO pa operativno podporo, da bi se lahko spoprijele s tem povečanim pritiskom. |
(9) |
Med državami članicami, ki se soočajo z znatnimi pritiski, in ob upoštevanju nedavnih pretresljivih dogodkov v Sredozemlju je zlasti na ozemlji Italije in Grčije prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. |
(10) |
Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Skupna številka se je tekom leta 2015 še povečala. Italija je v prvih šestih mesecih leta 2015 zabeležila 5-odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v primerjavi z enakim obdobjem lani. V enakem obdobju se je tudi Grčija soočila z velikim povečanjem števila nezakonitih prehodov meje, ki je ustrezalo šestkratnemu povečanju v prvih šestih mesecih leta 2014 (več kot 76 000 v obdobju med januarjem in junijem 2015 v primerjavi z 11 336 v obdobju od januarja do junija 2014). Velik delež celotnega števila migrantov z neurejenim statusom, zabeleženih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo. |
(11) |
Leta 2014 je po podatkih Eurostata v Italiji za mednarodno zaščito zaprosilo 64 625 oseb, kar je 143-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013, ko je bilo tovrstnih prosilcev 26 920. Grčija je z 9 430 prosilci zabeležila manjši porast števila prošenj (tj. 15-odstotno povečanje). V prvem četrtletju leta 2015 je za mednarodno zaščito v Italiji zaprosilo 15 250 oseb (kar predstavlja 47-odstotno povečanje v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2014), v Grčiji pa 2 615 oseb (kar pomeni 28-odstotno povečanje v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2014). |
(12) |
Doslej so bili v okviru migracijske in azilne politike sprejeti številni ukrepi za podporo Italiji in Grčiji, med drugim z znatno nujno pomočjo in operativno podporo, ki jo je zagotovil EASO. Italija in Grčija sta bili na drugem in tretjem mestu med upravičenkami, ki so v obdobju 2007–2013 prejele največ finančnih sredstev iz naslova splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (SOLID), poleg tega pa sta prejeli še znatna finančna sredstva iz naslova nujne pomoči. Ti državi bosta tudi v obdobju 2014–2020 glavni upravičenki do sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje. |
(13) |
Zaradi nestabilnih razmer in konfliktov, ki se odvijajo v neposrednem sosedstvu Italije in Grčije, se bo že tako velik pritisk na njuna migracijska in azilna sistema zelo verjetno še stopnjeval, precejšen del migrantov, ki prispejo na njuni ozemlji, pa bo morda potreboval mednarodno zaščito. Zato je odločilnega pomena, da se pokaže solidarnost s tema državama in da se podpora, ki se jima že zagotavlja, dopolni z začasnimi ukrepi na področju azila in migracij. |
(14) |
Obenem bi morali Italija in Grčija kot odziv na izjemne pritiske na njuna azilna in migracijska sistema zagotoviti strukturne rešitve. Ukrepe iz tega sklepa bi zato morala spremljati uvedba trdnega in strateškega okvira v teh dveh državah za odziv na krizne razmere in okrepitev procesa reform, ki se že izvaja na teh področjih. V zvezi s tem bi morali Italija in Grčija na dan začetka veljavnosti tega sklepa Komisiji predložiti vsaka svoj časovni načrt, ki bi moral vključevati ustrezne ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja za krepitev zmogljivosti, kakovosti in učinkovitosti njunih sistemov na teh področjih, pa tudi ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sklepa, da bi jima po izteku njegove veljavnosti omogočili lažje obvladovanje morebitnega povečanja števila migrantov, ki prispejo na njuni ozemlji. |
(15) |
Ob upoštevanju, da se je Evropski svet dogovoril o sklopu medsebojno povezanih ukrepov, bi morala Komisija imeti pooblastilo, da po potrebi in po tem, ko je imela zadevna država možnost predstaviti svoja stališča, začasno odloži uporabo tega sklepa za omejeno obdobje, če Italija ali Grčija ne bi spoštovali svojih obveznosti v zvezi s tem. |
(16) |
Če bi se katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnem izrednem položaju, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice na podlagi člena 78(3) PDEU. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom. |
(17) |
V skladu s členom 78(3) PDEU bi morali biti ukrepi v korist Italije in Grčije začasni. Obdobje 24 mesecev je smiselno, da bi ukrepi iz tega sklepa Italiji in Grčiji resnično pomagali pri obvladovanju povečanih migracijskih tokov na njunih ozemljih. |
(18) |
Ukrepi za premestitev iz Italije in Grčije iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od pravila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1), v skladu s katerim bi bili Italija in Grčija sicer odgovorni za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito na podlagi meril iz poglavja III navedene uredbe, pa tudi začasno odstopanje od postopkovnih korakov, vključno z roki, iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Druge določbe Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno z izvedbenimi pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 (2) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 118/2014 (3), se še naprej uporabljajo, vključno s pravili iz te uredbe o obveznosti države članice, ki izvede predajo, da krije stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca v državo članico premestitve, in o sodelovanju pri predajah med državami članicami ter o prenosu informacij prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“. Ta sklep vključuje tudi odstopanje od privolitve prosilca za mednarodno zaščito, kot je opredeljeno v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4). |
(19) |
Ukrepi za premestitev držav članic ne odvezujejo od celovitega izvajanja določb Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno tistimi, ki se nanašajo na ponovno združitev družine, posebno zaščito mladoletnikov brez spremstva in diskrecijsko klavzulo o humanitarnih razlogih. |
(20) |
Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in v kolikšnem številu naj se premestijo iz Italije in iz Grčije, brez poseganja v odločitve v zvezi s prošnjami za azil, sprejetimi na nacionalni ravni. Predviden je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za azil oziroma mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici premestitve. Po drugi strani bi z njim v čim večji možni meri preprečil, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na najnovejše posodobljene razpoložljive četrtletne podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %. |
(21) |
Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo ali Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo ali Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev bremena med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi strani. Ob upoštevanju ustreznih skupnih razpoložljivih podatkov za leto 2014 in prve štiri mesece leta 2015 v Italiji v primerjavi z Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %. |
(22) |
Dne 20. julija 2015 je bila ob upoštevanju posebnih okoliščin v državah članicah soglasno sprejeta resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. V obdobju dveh let bi morali iz Italije premestiti 24 000 oseb, iz Grčije pa 16 000. |
(23) |
Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014, podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, v členu 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa možnost prejema pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite iz druge države članice. |
(24) |
Ob spoštovanju načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju dejstva, da ta sklep pomeni nadaljnji razvoj politike na tem področju, bi bilo treba zagotoviti, da države članice, v katere se na podlagi tega sklepa iz Italije in Grčije premestijo prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, prejmejo pavšalni znesek za vsako premeščeno osebo, ki je enak pavšalnemu znesku iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014, in sicer 6 000 EUR, in se odobri po enakem postopku. To pomeni omejeno, začasno odstopanje od člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014, ker pavšalni znesek ne bi bil plačan za upravičence do mednarodne zaščite, temveč za premeščene prosilce. Takšna začasna razširitev kroga potencialnih prejemnic pavšalnega zneska je dejansko sestavni del programa nujnih premestitev, ki ga uvaja ta sklep. |
(25) |
Uvesti je treba postopek za hitro premestitev, izvajanje začasnih ukrepov pa morata spremljati tesno upravno sodelovanje med državami članicami in operativna podpora, ki jo zagotavlja EASO. |
(26) |
Nacionalna varnost in javni red bi morala biti upoštevana v celotnem postopku premestitve, dokler ni prosilec dejansko premeščen. Kadar ima država članica utemeljene razloge za to, da prosilca šteje za grožnjo za svojo nacionalno varnost ali javni red, bi morala o tem obvestiti druge države članice, in sicer ob polnem spoštovanju temeljnih pravic prosilca, vključno z zadevnimi pravili o varstvu podatkov. |
(27) |
Pri odločanju o tem, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in iz Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5). V zvezi s tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo. |
(28) |
Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država članica premestitve, posebno pozornost posvetiti posebnim kvalifikacijam in značilnostim zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov in druge informacije o posamezniku na podlagi dokazanih družinskih, kulturnih ali socialnih vezi, ki bi lahko olajšale njihovo integracijo v državi članici premestitve. Kar zadeva posebej ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč, in potrebo po zagotovitvi pravične porazdelitve teh prosilcev med državami članicami. Ob doslednem spoštovanju načela nediskriminacije lahko države članice premestitve na podlagi navedenih informacij izrazijo svoje preference glede prosilcev, na osnovi katerih lahko Italija in Grčija po posvetovanju z EASO in, kadar je to ustrezno, tudi z uradniki za zvezo, pripravita sezname morebitnih prosilcev, določenih za premestitev v posamezno državo članico. |
(29) |
Države članice bi z napotitvijo uradnikov za zvezo v Italijo in v Grčijo lahko olajšale učinkovito izvajanje postopka premestitve, vključno z ustrezno določitvijo prosilcev, ki bi bili lahko premeščeni, ob upoštevanju zlasti njihove ranljivosti in kvalifikacij. Kar zadeva napotitev uradnikov za zvezo v Italijo in v Grčijo in izpolnjevanje njihovih nalog, bi si država članica premestitve ter Italija in Grčija morale izmenjati vse zadevne informacije, med postopkom premestitve pa bi morale še naprej tesno sodelovati. |
(30) |
Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi, ki predstavlja odločitev o predaji v smislu člena 26 Uredbe (EU) št. 604/2013. Ker prosilec v skladu s pravom EU nima pravice izbrati države članice, ki bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi se lahko na pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013, skliceval samo, kadar uveljavlja svoje temeljne pravice. Države članice lahko v skladu s členom 27 navedene uredbe v nacionalnem pravu določijo, da pritožba zoper odločitev o predaji samodejno ne odloži predaje prosilca, temveč ima zadevna oseba možnost, da zahteva odložitev izvršitve odločitve o predaji, dokler se obravnava njena pritožba. |
(31) |
Prosilci pred predajo državi članici premestitve in po njej uživajo pravice in jamstva, ki so določeni v Direktivi 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivi 2013/33/EU, tudi v zvezi z njihovimi posebnimi potrebami glede sprejema in postopkovnimi potrebami. Poleg tega se Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) še naprej uporabljata za prosilce, za katere se uporablja ta sklep. |
(32) |
Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice, kar bi lahko otežilo učinkovito izvajanje tega sklepa. Zlasti bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nadaljnjega nedovoljenega gibanja med državami članicami in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici. |
(33) |
Poleg tega bi morala v skladu s cilji, določenimi v Direktivi 2013/33/EU, harmonizacija pogojev za sprejem med državami članicami prispevati k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem. Države članice bi morale z namenom doseganja istega cilja razmisliti o uvedbi obveznosti poročanja ter prosilcem za mednarodno zaščito zagotoviti materialne pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano in obleko izključno v naravi, po potrebi pa tudi zagotoviti, da se prosilci neposredno predajo državi članici premestitve. Prav tako države članice med obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, kot je določeno v pravnem redu EU s področja azila in schengenskem pravnem redu, razen iz resnih humanitarnih razlogov, prosilcem ne bi smele niti zagotoviti nacionalnih potnih listin niti jim nameniti drugih spodbud, na primer finančnih, ki bi lahko olajšale njihovo nedovoljeno gibanje v druge države članice. V primeru nedovoljenega gibanja v druge države članice bi bilo treba prosilce poslati nazaj v državo članico premestitve v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 604/2013. |
(34) |
Da bi se izognili sekundarnemu gibanju upravičencev do mednarodne zaščite, bi morale države članice slednje tudi obvestiti o pogojih, pod katerimi lahko zakonito vstopijo v drugo državo članico in tam prebivajo, ter bi lahko uvedle obveznosti poročanja. V skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi morale države članice od upravičenca do mednarodne zaščite, ki nezakonito biva na njihovem ozemlju, zahtevati, naj se nemudoma vrne v državo članico premestitve. V primeru, da se oseba ne želi vrniti prostovoljno, bi bilo treba vrnitev v državo članico premestitve uveljaviti na silo. Poleg tega – in če tako določa nacionalno pravo – lahko država članica, ki je v primeru prisilne vrnitve v državo članico premestitve uveljavila vrnitev, odloči, da izda prepoved vstopa v državo, s čimer bi upravičencu za določeno obdobje preprečila ponovni vstop na svoje ozemlje. |
(35) |
Ker je namen tega sklepa ukrepanje v izrednih razmerah in podpora Italiji in Grčiji pri krepitvi njunih azilnih sistemov, bi moralo to tema državama omogočiti, da ob pomoči Komisije skleneta dvostranske dogovore z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico o premestitvi oseb, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa. Takšni dogovori bi morali odražati tudi osrednje elemente tega sklepa, zlasti tiste, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev, pa tudi tiste, ki se nanašajo na Uredbo (EU) št. 604/2013. |
(36) |
Specifično podporo, ki se zagotovi Italiji in Grčiji prek programa premestitve, bi bilo treba dopolniti z dodatnimi ukrepi, in sicer od prihoda državljanov tretjih držav na ozemlje Italije in Grčije do zaključka vseh veljavnih postopkov, ki jih usklajujejo EASO in druge zadevne agencije, npr. Frontex, ki usklajujejo vrnitev državljanov tretjih držav brez pravice ostati na ozemlju, skladno z določbami Direktive 2008/115/ES. |
(37) |
Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(38) |
Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. |
(39) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanju ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja. |
(40) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(41) |
Glede na nujnost razmer bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi ju podprli pri boljšem obvladovanju izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njuni ozemlji.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v točki (h) člena 2 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9); |
(b) |
„prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev; |
(c) |
„mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite, kakor sta opredeljena v točkah (e) oziroma (g) člena 2 Direktive 2011/95/EU; |
(d) |
„družinski člani“ pomenijo družinske člane, kakor so opredeljeni v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 604/2013; |
(e) |
„premestitev“ pomeni transfer prosilca z ozemlja države članice, ki je glede na merila iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013 odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, na ozemlje države članice premestitve; |
(f) |
„država članica premestitve“ pomeni državo članico, ki postane odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, ki jo je prosilec vložil po tem, ko je bil premeščen na ozemlje te države članice. |
Člen 3
Področje uporabe
1. V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci, ki so prošnje za mednarodno zaščito vložili v Italiji ali v Grčiji in za katere bi sicer ti državi bili odgovorni v skladu z merili za določitev odgovorne države članice iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013.
2. V skladu s tem sklepom se premesti samo prosilec iz države, za katero delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med vsemi odločitvami, ki se v smislu poglavja III Direktive 2013/32/EU sprejmejo v postopkih na prvi stopnji v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito, po najnovejših razpoložljivih posodobljenih četrtletnih podatkih Eurostata za povprečje na ravni Unije, znaša najmanj 75 %. Pri osebah brez državljanstva se upošteva država prejšnjega običajnega prebivališča. Četrtletna poročila se upoštevajo samo glede prosilcev, ki še niso bili uvrščeni med prosilce, ki bi lahko bili premeščeni v skladu s členom 5(3) tega sklepa.
Člen 4
Premestitev prosilcev v države članice
Po dogovoru, doseženem med državami članicami z resolucijo z dne 20. julija 2015 predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in iz Grčije:
(a) |
se iz Italije na ozemlja drugih držav članic premesti 24 000 prosilcev; |
(b) |
se iz Grčije na ozemlja drugih držav članic premesti 16 000 prosilcev. |
Člen 5
Postopek premestitve
1. Za upravno sodelovanje, ki je potrebno za izvajanje tega sklepa, vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko ter njen naslov sporoči drugim državam članicam in EASO. Države članice v povezavi z EASO in drugimi ustreznimi agencijami sprejmejo vse ukrepe, potrebne za neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, vključno z navedbo razlogov iz odstavka 7.
2. Države članice v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, in druge pomembne informacije.
3. Italija in Grčija na podlagi teh informacij in ob podpori EASO, po potrebi pa tudi uradnikov za zvezo držav članic iz odstavka 8 tega člena, določita posamezne prosilce, ki bi jih bilo mogoče premestiti v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic čim prej sporočita vse ustrezne informacije. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU.
4. Po tem, ko država članica premestitve to odobri, Italija in Grčija za vsakega prosilca, ki je bil določen za premestitev, čim prej in ob posvetovanju z EASO sprejmeta odločitev o premestitvi v posamezno državo članico premestitve in ga s to odločitvijo seznanita v skladu s členom 6(4). Država članica lahko odloči, da se premestitev prosilca ne odobri, le če obstajajo utemeljeni razlogi iz odstavka 7 tega člena.
5. Premestitev prosilcev, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, se lahko predlaga le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti in posredovani centralnemu sistemu Eurodac v skladu z navedeno uredbo.
6. Premestitev prosilca na ozemlje države članice premestitve se izvede čim prej po datumu seznanitve zadevne osebe z odločitvijo o premestitvi v skladu s členom 6(4). Italija in Grčija državi članici premestitve sporočita datum in uro predaje ter vse druge relevantne informacije.
7. Države članice imajo pravico zavrniti premestitev prosilca, samo kadar obstajajo utemeljeni razlogi, da ga štejejo kot grožnjo za svojo nacionalno varnost ali za javni red ali če obstajajo resni razlogi za uporabo izključitvenih določb iz členov 12 in 17 Direktive 2011/95/EU.
8. Države članice lahko določijo, da po izmenjavi vseh relevantnih informacij za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve iz tega člena v Italiji in v Grčiji imenujejo uradnike za zvezo.
9. Države članice v skladu s pravnim redom EU v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti. Skladno s tem Italija in Grčija za postopek premestitve zagotavljata identifikacijo, registracijo in odvzem prstnih odtisov ter vzpostavitev potrebnih zmogljivosti. Prosilci, ki se izognejo postopku premestitve, so iz premestitve izključeni.
10. Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim hitreje in najpozneje v dveh mesecih od datuma, ko država članica premestitve pošlje sporočilo v skladu z odstavkom 2, razen če država članica premestitve odobritev iz odstavka 4 izda manj kot dva tedna pred iztekom tega dvomesečnega roka. V tem primeru se lahko rok za zaključek postopka premestitve podaljša za obdobje, ki ne presega dodatnih dveh tednov. Poleg tega se lahko tudi ta rok podaljša za nadaljnje obdobje štirih tednov, če je to ustrezno in kadar Italija ali Grčija upravičita objektivne praktične ovire, ki preprečujejo izvedbo predaje.
Če se postopek premestitve v tem roku ne izvede in če se Italija in Grčija z državo članico premestitve ne dogovorita o razumnem podaljšanju roka, ostaneta Italija in Grčija še naprej odgovorni za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013.
11. Država članica premestitve prosilcu po njegovi premestitvi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 odvzame prstne odtise in jih posreduje centralnemu sistemu Eurodac ter v skladu s členom 10 in po potrebi členom 18 navedene uredbe posodobi podatkovne nize.
Člen 6
Pravice in obveznosti prosilcev, za katere se uporablja ta sklep, za mednarodno zaščito
1. Najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju tega sklepa je korist otroka.
2. Države članice zagotovijo, da so družinski člani, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa, premeščeni na ozemlje iste države članice.
3. Preden Italija in Grčija sprejmeta odločitev o premestitvi, prosilca obvestita o postopku premestitve v skladu s tem sklepom v jeziku, ki ga razume ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume.
4. Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo zadevno osebo pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.
5. Od prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite, ki vstopi na ozemlje države članice, ki ni država članica premestitve, ne da bi izpolnjeval pogoje za bivanje v tej drugi državi članici, se zahteva takojšnja vrnitev. Država članica premestitve mora osebo ponovno sprejeti.
Člen 7
Operativna podpora Italiji in Grčiji
1. Da bi podprli Italijo in Grčijo, da bi bolje obvladovali izjemen pritisk na svoja azilna in migracijska sistema, ki je posledica sedanjega povečanja migracijskega pritiska na njunih zunanjih mejah, države članice z ustreznimi dejavnostmi, ki jih usklajuje EASO, Frontex ali druge ustrezne agencije, v sodelovanju z Italijo in Grčijo povečajo operativno podporo na področju mednarodne zaščite, zlasti po potrebi z zagotovitvijo nacionalnih strokovnjakov za naslednje podporne dejavnosti:
(a) |
razvrščanje državljanov tretjih držav, ki prispejo v Italijo in v Grčijo, kar vključuje njihovo natančno identifikacijo, odvzem prstnih odtisov in registracijo ter – kadar je ustrezno – registracijo njihovih prošenj za mednarodno zaščito, na zahtevo Italije in Grčije pa tudi njihovo začetno obravnavo; |
(b) |
zagotavljanje informacij in po potrebi posebne pomoči prosilcem ali morebitnim prosilcem, za katere bi se v skladu s tem sklepom lahko sprejela odločitev o premestitvi; |
(c) |
priprava in organizacija vrnitev državljanov tretjih držav, ki niso zaprosili za mednarodno zaščito ali nimajo več pravice ostati na ozemlju. |
2. Poleg podpore iz odstavka 1 in zaradi lažjega izvajanja vseh faz postopka premestitve se Italiji in Grčiji po potrebi zagotavlja posebna podpora z ustreznimi dejavnostmi, ki jih usklajujejo EASO, Frontex in druge ustrezne agencije.
Člen 8
Dodatni ukrepi, ki jih sprejmeta Italija in Grčija
1. Italija in Grčija 16. septembra 2015 predložita Komisiji vsaka svoj časovni načrt, ki vključuje ustrezne ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja za krepitev zmogljivosti, kakovosti in učinkovitosti njunih sistemov na teh področjih, pa tudi ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sklepa. Italija in Grčija v celoti izvajata ta časovna načrta.
2. Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 tega člena, lahko Komisija, potem ko zadevni državi omogoči predstavitev njenega stališča, sklene, da za največ tri mesece začasno prekine uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev. Taka začasna prekinitev ne vpliva na postopke premestitve prosilcev, ki so se že začeli, potem ko jih je država članica premestitve odobrila v skladu s členom 5(4).
Člen 9
Nadaljnje izredne razmere
Če bi v državi članici zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) PDEU. Takšni ukrepi lahko, če je ustrezno, vključujejo začasno prekinitev sodelovanja zadevne države članice pri premestitvah v skladu s tem sklepom ter morebitne izravnalne ukrepe za Italijo in Grčijo.
Člen 10
Finančna podpora
Država članica premestitve za vsako osebo, premeščeno v skladu s tem sklepom, prejme pavšalni znesek 6 000 EUR. Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014.
Člen 11
Sodelovanje s pridruženimi članicami
Italija ali Grčija lahko ob pomoči Komisije sklene dvostranske dogovore z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško ali Švico o premestitvi prosilcev z ozemlja Italije oziroma Grčije na ozemlje navedenih držav. V navedenih dogovorih se ustrezno upoštevajo osrednji elementi tega sklepa, zlasti tisti, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev.
Člen 12
Poročanje
Komisija na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice in ustrezne agencije, Svetu vsakih šest mesecev poroča o izvajanju tega sklepa.
Obenem Komisija na podlagi informacij, ki jih sporočita Italija in Grčija, Svetu vsakih šest mesecev poroča o izvajanju časovnih načrtov iz člena 8.
Člen 13
Začetek veljavnosti
1. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se do 17. septembra 2017.
3. Uporablja se za osebe, ki prispejo na ozemlji Italije in Grčije med 16. septembrom 2015 in 17. septembrom 2017, ter za prosilce, ki so na ozemlji navedenih držav članic prispeli po 15. avgustu 2015.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
(2) Uredba Komisije (ES) št. 1560/2003 z dne 2. septembra 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 222, 5.9.2003, str. 3).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 118/2014 z dne 30. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1560/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 39, 8.2.2014, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
(5) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
(6) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
(7) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).
(8) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(9) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).
15.9.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 239/157 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1524
z dne 14. septembra 2015
o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 17. marca 2014 sprejel Sklep 2014/145/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine. |
(2) |
Svet je 13. marca 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/432 (2), s katerim je ukrepe podaljšal za nadaljnjih šest mesecev. |
(3) |
Ker se ozemeljska nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine še naprej spodkopavajo ali ogrožajo, bi bilo treba Sklep 2014/145/SZVP spremeniti ter navedene ukrepe podaljšati še za šest mesecev. |
(4) |
Na podlagi pregleda v okviru Sveta bi bilo treba spremeniti vnose v Prilogi in črtati vnos za eno umrlo osebo. |
(5) |
Sklep 2014/145/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2014/145/SZVP se spremeni:
1. |
v členu 6 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Ta sklep se uporablja do 15. marca 2016.“; |
2. |
Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 14. septembra 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Sklep Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.3.2014, str. 16).
(2) Sklep Sveta (SZVP) 2015/432 z dne 13. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 70, 14.3.2015, str. 47).
PRILOGA
I. |
S seznama iz Priloge k Sklepu 2014/145/SZVP se črta naslednja oseba: Osebe
|
II. |
Vnosi za naslednje osebe in en subjekt iz Priloge k Sklepu 2014/145/SZVP se nadomestijo z naslednjim: Osebe
Subjekti
|