„PRILOGA II

Opredelitve značilnosti, ki se uporabljajo za raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev Unije  (1)

I.   SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

Lega kmetijskega gospodarstva

Lega kmetijskega gospodarstva je opredeljena v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 1166/2008.

Regija NUTS 3

Regija NUTS 3 (v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 31/20111 (2)), v kateri je kmetijsko gospodarstvo.

Ali je gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi (LFA)?

Informacije o LFA se zagotovijo v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

L– kmetijsko gospodarstvo je na območju z omejenimi možnostmi, ki ni gorsko območje in ima pomembne naravne omejitve, ali je na drugem območju s posebnimi omejitvami.

M– kmetijsko gospodarstvo je na gorskem območju z omejenimi možnostmi.

N– običajno območje (ne LFA).

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva

Pravna oseba kmetijskega gospodarstva je odvisna od statusa gospodarja.

Ali je gospodarstvo enota skupnega zemljišča?

Posebna ‚kmetijska enota skupnega zemljišča‘– virtualni subjekt, ustvarjen za zbiranje in zajemanje podatkov, ki vključuje kmetijska zemljišča v uporabi, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo, vendar jih neposredno ne posedujejo, tj. za katera veljajo skupne pravice.

Ali pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno? Posameznik in fizična oseba, ki je gospodar gospodarstva, ki ni niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori povezano z gospodarstvi drugih gospodarjev. Če je odgovor na prejšnje vprašanje ‚da‘, ali je ta oseba (gospodar) tudi upravitelj? Če ta oseba ni upravitelj, ali je upravitelj član gospodarjeve družine? Če je upravitelj član gospodarjeve družine, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja?

fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki so družbeniki, če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko? Družbeniki skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo eno kmetijsko gospodarstvo v lasti, zakupu ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot če bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno zakonsko ali s pisnim sporazumom.

pravna oseba? Pravna oseba, ki ni fizična oseba, vendar ima normalne pravice in dolžnosti posameznika, kot na primer sposobnost, da toži ali je tožena (lastna splošna pravna sposobnost).

Vrsta lastništva (v povezavi z gospodarjem) in sistem kmetovanja

Kmetijsko zemljišče v uporabi

Kmetijsko zemljišče v uporabi je celotna površina, ki jo zavzemajo njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi, ki jih kmetijsko gospodarstvo obdeluje, ne glede na lastništvo ali če se obdeluje kot del skupnih zemljišč.

Za kmetovanje na lastnem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga obdeluje kmetijsko gospodarstvo in ga ima gospodar v lasti ter ga obdeluje kot uživalec, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

Za kmetovanje na najetem zemljišču

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga ima gospodarstvo v zakupu proti plačilu vnaprej dogovorjenega plačila (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katera obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Kmetijsko zemljišče v uporabi se dodeli samo enemu gospodarstvu. Če se kmetijsko zemljišče v uporabi v referenčnem letu odda v zakup več kmetijskim gospodarstvom, se običajno pripiše gospodarstvu, ki ga je imelo v najemu na referenčni dan popisa ali ki ga je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

Za skupinsko kmetovanje ali druge načine kmetovanja

(a)

Kmetijsko zemljišče v skupni obdelavi je kmetijsko zemljišče v uporabi (lahko tudi celotno gospodarstvo), ki se obdeluje v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Proizvodnja (ekonomska ali materialna) zemljišč v skupni obdelavi se deli med obema stranema na dogovorjeni osnovi.

(b)

Kmetijsko zemljišče v uporabi v drugih oblikah posesti je kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni zajeto v prejšnjih postavkah.

Skupno zemljišče

Kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ga kmetijsko gospodarstvo obdeluje, vendar ne spada neposredno h gospodarstvu, tj. na katerem veljajo skupne pravice.

Ekološko kmetovanje

Načini kmetovanja v skladu z opredeljenimi standardi in pravili, določenimi v (i) Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (4) ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za ekološko pridelavo.

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so potrjene v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske unije

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem je proizvodna metoda v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

Skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetovanja, ki jih je treba potrditi v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske unije

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem se uporabljajo metode ekološkega kmetovanja, vendar pa še ni poteklo prehodno obdobje, da bi se pridelava štela kot v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni kmetijskega gospodarstva, kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave.

Zemljišče kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske unije uporabljajo in so certificirane ali pa so v fazi preusmeritve za certifikacijo

Zemljišče kmetijskega gospodarstva, na katerem se metode ekološkega pridelovanja uporabljajo in so certificirane ali pa so v fazi preusmeritve za certifikacijo v skladu z nekaterimi opredeljenimi standardi in pravili, določenimi v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih izvedbenih pravilih za ekološko pridelavo, razvrščeno po poljščinah.

Različne kategorije poljščin za ekološko pridelavo so navedene v nadaljevanju. Poljščine so opredeljene v oddelku II. Zemljišča.

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Sušeno zrnje stročnic in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in zrnja stročnic)

Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

Sladkorna pesa (brez semena)

Oljnice

Sveže vrtnine, melone in jagode

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Sadovnjaki in nasadi jagodičja

Nasadi citrusov

Nasadi oljk

Vinogradi

Drugi nasadi (predivnice itd.), vključno z ekstenzivnimi pašniki

Postopki ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo in so potrjeni v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske unije

Število živali, rejenih na gospodarstvu, na katerem je celotna prireja ali del prireje v celoti skladen z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v (i) Uredbi (ES) št. 834/2007 ali, če je primerno, v najnovejši zakonodaji ter v (ii) ustreznih nacionalnih pravilih za potrjevanje ekološke pridelave, razvrščeno po kategorijah živali.

Živina je opredeljena v oddelku III. Živina.

Govedo

Prašiči

Ovce in koze

Perutnina

Ostale živali

Namembnost proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Gospodinjstvo samo porabi več kot 50 % vrednosti končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Gospodinjstvo je družinska enota, h kateri spada gospodar in katere člani stanujejo v skupnem gospodinjstvu, združujejo ves ali del svojega prihodka in premoženja ter skupaj uporabljajo nekatere vrste blaga in storitev, predvsem bivališče in hrano.

Za končno proizvodnjo iz te značilnosti velja opredelitev uporabne proizvodnje v ekonomskih računih za kmetijstvo (5).

Neposredna prodaja končnemu potrošniku pomeni več kot 50 % skupne prodaje kmetijskega gospodarstva

Neposredna prodaja končnemu potrošniku pomeni prodajo lastnih predelanih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov, ki jih gospodarstvo proda neposredno potrošnikom za njihovo osebno porabo. Odstotek se izračuna na podlagi vrednosti, izmerjene v denarju, ne glede na to, ali je bila prodaja plačana v denarju, v naravi ali na druge načine.

II.   ZEMLJIŠČE

Celotno površino kmetijskega gospodarstva sestavljajo kmetijska zemljišča v uporabi (njive, trajno travinje, trajni nasadi in vrtovi) ter druga zemljišča (kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi, gozdna zemljišča in druga zemljišča).

Njive

Zemljišča, ki se redno obdelujejo (orjejo ali drugače obdelujejo) in so praviloma v sistemu kolobarjenja.

Kolobarjenje je metoda menjave enoletnih poljščin na njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve. Običajno se poljščine menjavajo letno, lahko pa so tudi večletne. Za razlikovanje med njivami ter trajnimi nasadi ali trajnim travinjem se uporablja prag petih let. Če se torej na parceli pet let ali več seje ali sadi ista poljščina, ne da bi se v tem času odstranila predhodna in zasadila nova, se to zemljišče ne šteje več za njive.

Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

Tu se zajamejo vse površine z žiti, ki se pospravljajo za suho zrnje, ne glede na uporabo (vključno z žiti za proizvodnjo obnovljive energije).

Navadna pšenica in pira Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L. in Triticum monococcum L.

Pšenica durum Triticum durum Desf.

Rž Secale cereale L., vključno z mešanicami rži in drugih žit, posejanimi jeseni (soržica).

Ječmen Hordeum vulgare L.

Oves Avena sativa L., vključno z mešanicami ovsa in drugih žit, posejanimi spomladi.

Koruza v zrnju Koruza (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje.

Riž Oryza sativa L.

Druga žita za pridelavo zrnja Žita, ki se sejejo kot čisti posevki ter žanjejo v suhem stanju za zrnje in niso zajeta drugje pod prejšnjimi postavkami.

Sušeno zrnje stročnic in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in zrnja stročnic)

Posevki, ki se sejejo in pospravljajo predvsem zaradi njihove vsebnosti beljakovin.

Tu se zajamejo vse površine s stročnicami in stročnicami za pridelavo zrnja, ne glede na uporabo (vključno s poljščinami za proizvodnjo obnovljive energije).

od tega grah, fižol in volčji bob

Pisum sativum L., Vicia faba L., Lupinus spp., ki se sejejo kot čisti posevki in pospravljajo za suho zrnje.

Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

Solanum tuberosum L.

Sladkorna pesa (brez semena)

Beta vulgaris L., namenjena za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola (vključno s proizvodnjo energije).

Krmne korenovke in kapusnice (brez semena)

Krmna pesa (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo, kot tudi druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi korenov za krmo in niso navedene drugje.

Industrijske rastline

Poljščine, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

Tu se zajamejo vse površine z industrijskimi rastlinami ne glede na uporabo (vključno s poljščinami za proizvodnjo obnovljive energije).

Tobak Nicotiana tabacum L.

Hmelj Humulus lupulus L.

Bombaž Gossypium spp., namenjen za predivo in olje.

Oljna ogrščica in oljna repica Brassica napus L. (partim) in Brassica rapa L. var. sylvestris (Lam.) Briggs, ki se prideluje za proizvodnjo olja in pospravlja kot suho zrnje.

Sončnice Helianthus annuus L., ki se pospravlja kot suho zrnje.

Soja Glycine max L. Merril, ki se pospravlja kot suho zrnje.

Laneno seme (oljni lan) Linum usitatissimum L., sorte, ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja in pospravljajo kot suho zrnje.

Druge oljnice Druge poljščine, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in niso navedene drugje.

Lan Linum usitatissimum L., sorte, ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

Konoplja Cannabis sativa L.

Ostale vlaknene rastline Druge rastline, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti vlaknin in niso navedene drugje.

Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice Rastline ali deli rastlin za uporabo v farmaciji, za izdelavo parfumov ali človeško prehrano. Začimbnice se od zelenjave razlikujejo po tem, da se uporabljajo v majhnih količinah ter dajejo hrani okus in niso njena glavna sestavina.

Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje. Zajete so površine s poljščinami, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo obnovljive energije.

Sveže vrtnine, melone in jagode, od tega:

Na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Sveže vrtnine, melone in jagode na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi).

Na njivah

Sveže vrtnine, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi poljščinami.

Tržna pridelava na vrtovih

Sveže vrtnine, melone in jagode, gojene na njivah v kolobarjenju z drugimi vrtninami.

V steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Poljščine, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika).

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

Na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi).

V steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic), ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovane v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (stekleno ali trdo ali mehko plastiko).

Rastline, ki se spravljajo zelene

Vse ‚zelene‘ poljščine, namenjene v glavnem krmi, proizvodnji obnovljive energije (na primer proizvodnji biomase iz silažne koruze) ali zelenemu gnojenju, so vključene na tem mestu, in sicer žita, trave, stročnice ali industrijske rastline in druge poljščine, ki se pospravljajo in/ali uporabljajo zelene.

Poljščine bi se morale gojiti v kolobarjenju z drugimi poljščinami in zavzemati isto površino manj kot pet let (enoletne ali večletne krmne poljščine).

Vključene so tudi poljščine, ki jih gospodarstvo ne porabi, temveč proda bodisi za neposredno uporabo na drugih kmetijskih gospodarstvih bodisi industriji.

Travinje za določen čas

Travinje za pašo, seno ali silažo, ki je del normalnega kolobarjenja, ki ostane na zemljišču vsaj eno pridelovalno leto ter manj kot pet let ter se seje s travo ali travnimi mešanicami. Te površine se pred novo setvijo ali saditvijo preorjejo ali drugače obdelajo ali pa se rastline uničijo na drug način, na primer s herbicidi.

Sem spadajo mešanice pretežno iz travinja in drugih krmnih rastlin (praviloma stročnic), ki se popasejo, pospravijo zelene ali kot seno.

Druge rastline, ki se spravljajo zelene

Druge eno- ali večletne (manj kot petletne) poljščine, ki se spravljajo zelene, kakor je opisano pod ‚Rastline, ki se spravljajo zelene‘.

Silažna koruza

Vse oblike koruze (Zea mays L.), ki se pridelujejo predvsem za silažo in ne za zrnje (celi storži, deli cele rastline ali cela rastlina).

Tu so vključeni zelena koruza za neposredno krmo (brez silaže) in celi storži (zrna, stržen in ličje), ki se spravljajo za krmo ali silažo ter za proizvodnjo obnovljive energije.

Stročnice

Stročnice, ki se pridelujejo in spravljajo zelene kot cele rastline predvsem za krmo, energijo ali zeleno gnojenje.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem (običajno > 80 %) stročnic in travinja, ki se spravljajo zelene ali kot seno.

Druge rastline, ki se spravljajo zelene in niso navedene drugje

Druge poljščine, namenjene predvsem za krmo, ki se spravljajo zelene in niso navedene drugje.

Seme in sadike na njivah

Površine za pridelavo semen in sadik za prodajo, razen semen in sadik žit, riža, stročnic, krompirja in semenskih oljnic. Površine zelene krme, ki se prideluje za semena, korenovk za semena, semen in sadik za zelenjavo ter cvetja za prodajo itd., so zajete na tem mestu.

Druge poljščine

Poljščine, ki niso zajete drugje.

Praha

Vse njive, vključene v kolobarjenje ali vzdrževane v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju (DKOS (6)), obdelane ali ne, ki v pridelovalnem letu niso namenjene pridelavi pridelka.

Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celotno pridelovalno leto, da si opomorejo.

Praha je lahko:

1.	zemljišče brez kakršnih koli poljščin;

2.	zemljišče z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali podor;

3.	zemljišče, ki je zasejano izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

Vrtovi

Površine za gojenje kmetijskih pridelkov za lastno porabo gospodarja in njegovega gospodinjstva, običajno ločene od preostalega kmetijskega zemljišča, prepoznavne kot vrtovi.

Samo občasni presežki pridelkov s teh površin se prodajo izven gospodarstva. Vse površine, s katerih se pridelki redno prodajajo na trgu, spadajo pod druge postavke, tudi če del pridelkov použijeta gospodar in njegovo gospodinjstvo.

Trajno travinje

Zemljišča, ki se trajno (pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme bodisi z obdelavo (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine) in niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

Zemljišča se lahko uporabljajo za pašo, kosijo za silažo in seno ali uporabljajo za proizvodnjo obnovljive energije.

Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

Trajna paša na zemlji dobre ali srednje kakovosti. Te površine se lahko običajno uporabljajo za intenzivno pašo.

Ekstenzivni pašniki

Trajno travinje z nizkim pridelkom, praviloma na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšuje z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem.

Te površine se običajno lahko uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in se običajno ne kosijo ali se kosijo na ekstenziven način; niso primerne za veliko gostoto živali.

Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in ni več upravičeno do subvencij

Zemljišča trajnega travinja, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo in se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (7) ali, če je primerno, najnovejšo zakonodajo vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju ter so upravičena do finančne podpore.

Trajni nasadi

Poljščine, ki se ne gojijo v sistemu kolobarjenja (z izjemo trajnega travinja) in ki zavzemajo tla skozi daljše obdobje ter dajejo pridelek več let.

Sadovnjaki in nasadi jagodičja

Površine z drevjem, grmovjem in trajnim jagodičjem, razen jagod, za pridelavo sadja. Sadovnjaki so lahko povezanega tipa z minimalnim razmikom med drevesi ali nepovezanega tipa z velikim razmikom.

Sadne vrste, od tega:

Sadje v zmernih podnebnih območjih Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v zmernih podnebjih za pridelavo sadja.

Sadje v subtropskih podnebnih območjih Nasadi sadnega drevja, ki se tradicionalno sadijo v subtropskih podnebnih območjih za pridelavo sadja.

Jagodičje

Nasadi jagodičja, ki se tradicionalno sadijo v zmernih in subtropskih podnebnih območjih za pridelavo jagodičja.

Oreški

Nasadi lupinarjev, ki se tradicionalno sadijo v zmernih in subtropskih podnebnih območjih.

Nasadi citrusov

Nasadi vrst Citrus spp.

Nasadi oljk

Nasadi Olea europaea L.

Oljke, običajno za pridelavo namiznih oljk Nasadi sort, ki se običajno gojijo za pridelavo namiznih oljk.

Oljke, običajno za pridelavo olja Nasadi sort, ki se običajno gojijo za proizvodnjo oljčnega olja.

Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za:

Nasadi Vitis vinifera L.

Kakovostno vino Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP), ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 (8) ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil. Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za proizvodnjo vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO), ki izpolnjujejo pogoje (i) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali, če je primerno, najnovejše zakonodaje in (ii) ustreznih nacionalnih pravil.

Druga vina Sorte grozdja, ki se običajno pridelujejo za proizvodnjo vin brez ZOP in brez ZGO.

Namizno grozdje Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo svežega grozdja.

Rozine Sorte grozdja, ki se običajno gojijo za pridelavo rozin.

Drevesnice

Površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:

(a)	trsnice in nasadi matičnjakov;

(b)	drevesnice za sadno drevje in jagodičje;

(c)	drevesnice okrasnih rastlin;

(d)	gozdne drevesnice za prodajo sadik (brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe gospodarstva);

(e)	drevje in grmovje za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami.

Drugi trajni nasadi

Trajni nasadi na prostem razen tistih, ki so vključeni v prejšnje postavke, ter zlasti nasadi rastlin, ki se uporabljajo za spletanje ali pletenje in običajno režejo vsako leto, prav tako drevesa, zasajena v komercialne namene kot božična drevesca na kmetijskem zemljišču v uporabi.

Trajni nasadi v steklenjakih

Druga zemljišča

‚Druga zemljišča‘ vključujejo kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi (kmetijska zemljišča, ki se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja), gozdna zemljišča kot tudi druga zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

Površine, ki so se prej uporabljale za kmetijske namene, v referenčnem letu raziskovanja pa se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, tj. niso predvidene za nobeno kmetijsko rabo.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelavo.

Gozdna zemljišča

Površine, ki so pokrite z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno z nasadi topola in drugimi podobnimi drevesi v gozdu ali zunaj njega ter gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe gospodarstva kot tudi gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

od tega panjevci s kratko obhodnjo

Gozdna zemljišča, ki se upravljajo za gojenje gozdnih rastlin, kjer je obhodnja 20 let ali manj.

Obhodnja je obdobje od prvega sejanja/saditve dreves do spravila končnega pridelka, pri čemer spravilo ne vključuje običajnih ukrepov upravljanja, kot je izsekovanje.

Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.)

Vsi tisti deli celotnega zemljišča, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu in ne sestavljajo niti kmetijskega zemljišča v uporabi niti kmetijskega zemljišča, ki ni v uporabi, niti gozdnega zemljišča.

Gobe

Gojene gobe, gojene v stavbah, ki so bile posebej za to postavljene ali prilagojene, pa tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

Energetske poljščine (za proizvodnjo biogoriv ali druge obnovljive energije)

Površina, ki se uporablja za pridelavo posameznih energetskih poljščin, ki se ne uporabljajo za druge namene razen proizvodnje energije in so gojene na obdelovanih njivah.

Namakane površine

Skupna površina zemljišč, ki jih lahko namakamo

Največja kmetijska površina v uporabi, ki bi jo bilo v referenčnem letu mogoče namakati z uporabo opreme in količin vode, ki sta običajno na razpolago na gospodarstvu.

Skupna obdelovalna površina, namakana najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

Zemljišče s poljščinami, ki je bilo dejansko namakano vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim datumom raziskovanja.

Uporabljeni načini namakanja:

Površinsko namakanje (poplavljanje, žlebi) Dovajanje vode v tla, pri čemer se ali poplavi celotna površina ali pa se voda z uporabo sile težnosti dovaja po ozkih brazdah med vrstami posevkov.

Namakanje z razprševanjem Namakanje rastlin, pri katerem se voda pod visokim pritiskom razporedi po parcelah kot dež.

Kapljično namakanje Namakanje rastlin, pri katerem se spodnjim delom rastlin voda dovaja po kapljah, ali namakanje z mikro škropilniki ali meglilniki.

Vir vode za namakanje na kmetijskem gospodarstvu:

Vir vse ali večine vode za namakanje, ki se uporablja na kmetijskem gospodarstvu.

Podtalnica na kmetijskem gospodarstvu Vodni viri na ozemlju gospodarstva ali v njegovi bližini, katerih voda prihaja iz vrtanih ali izkopanih vodnjakov ali iz prosto tekočih naravnih izvirov podtalnice ali podobnega.

Površinska voda na kmetijskem gospodarstvu Majhni naravni ribniki ali umetna akumulacijska jezera, ki v celoti ležijo na zemljišču gospodarstva ali jih uporablja samo eno gospodarstvo.

Površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov Površinske sladke vode (jezera, reke, druge vodne poti), ki niso umetno ustvarjene za namene namakanja.

Voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz skupnega vodovodnega omrežja Viri vode zunaj kmetijskega gospodarstva razen virov, navedenih v postavki ‚Površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov‘, do katerih imata dostop vsaj dve gospodarstvi.

Drugi viri Drugi viri vode za namakanje, ki niso navedeni drugje. To je lahko voda iz virov z visoko vsebnostjo soli, kot sta Atlantik ali Sredozemsko morje, ki se pred uporabo obdela (razsoli), da se zmanjša koncentracija soli, ali voda iz virov somornice (nizka vsebnost soli), kot so Baltsko morje in nekatere reke, ki jo je mogoče uporabiti neposredno, to pomeni neobdelano. Voda, ki se lahko po čiščenju kot predelana voda ponovno dovaja uporabniku.

III.   ŽIVINA

Število živali, ki so na referenčni dan raziskovanja v neposredni posesti ali v reji gospodarstva.

Živali niso nujno v lasti lastnika. Te živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu (na kmetijskih zemljiščih v uporabi ali v bivalnih prostorih za živali, ki jih uporablja gospodarstvo) ali zunaj gospodarstva (na skupnih pašnikih ali v fazi preseljevanja itd.).

Enoprsti kopitarji

Domače živali iz družine Equidae, rod Equus (konji, osli itd.).

Govedo

Domače živali vrste Bos taurus in Bubalus bubalus, vključno s hibridi, kot je beefalo.

Govedo, mlajše od enega leta, samci in samice

Govedo, staro eno do dve leti, samci

Govedo, staro eno do dve leti, samice

Samci goveda, stari dve leti in več

Telice, stare dve leti in več Samice goveda, stare dve leti in več, ki še niso telile.

Krave molznice Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

Ostale krave Samice goveda, ki so že telile (vključno s tistimi, ki so stare manj kot dve leti) in ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za vzrejo telet in katerih mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke.

Ovce in koze

Ovce (vseh starosti)

Domače živali vrste Ovis aries.

Plemenske samice Ovce in pripuščene mladice.

Ostale ovce Vse druge ovce razen plemenskih samic.

Koze (vseh starosti)

Domače živali podvrste Capra aegagrus hircus.

Plemenske samice Koze, ki so že kotile, in koze, ki so bile pripuščene.

Ostale koze Vse koze, razen plemenskih samic.

Prašiči

Domače živali vrste Sus scrofa domesticus.

Prašički z živo težo pod 20 kilogramov Prašički z živo težo običajno pod 20 kilogramov.

Plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več Svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več, namenjene za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.

Ostali prašiči Prašiči, ki niso opredeljeni drugje.

Perutnina

Brojlerji Domače živali vrste Gallus gallus, ki se redijo za prirejo mesa.

Kokoši nesnice Domače živali vrste Gallus gallus, ki so dosegle zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc.

Druga perutnina Perutnina, ki ni navedena pod brojlerji ali kokošmi nesnicami.   Purani Domače živali vrste Meleagris.   Race Domače živali vrste Anas in Cairina moschata.   Gosi Domače živali vrste Anser anser dom.   Noji Noji (Struthio camelus).   Druga perutnina, ki ni navedena drugje

Kunci, plemenske samice

Samice kunca (vrste Oryctolagus) za prirejo kuncev za proizvodnjo mesa, ki so že kotile.

Čebele

Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera), ki se gojijo za pridelavo medu.

Živina, ki ni navedena drugje

Katera koli živina, ki ni zajeta drugje v tem oddelku.

IV.   DELOVNA SILA

(i)   KMETIJSKO DELO NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu vključuje vse osebe po zaključenem obveznem izobraževanju (ki so dosegle starost, ko preneha šolska obveznost), ki so v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu.

Če nacionalna zakonodaja ne določa najnižje starosti, do katere je redno ali izredno šolanje obvezno, se za dogovorno starost prenehanja šolske obveznosti šteje starost 15 let.

Edini gospodarji, ki ne opravljajo kmetijskih del na gospodarstvu, so vključeni v raziskovanje, vendar se ne prištevajo k ‚skupni delovni sili na kmetijskem gospodarstvu‘.

Vse osebe, ki so dovolj stare za upokojitev in še naprej delajo na kmetijskem gospodarstvu, so vključene v delovno silo na kmetijskem gospodarstvu.

Osebe, ki delajo na gospodarstvu, a so zaposlene pri tretji osebi ali v okviru združenja za medsosedsko pomoč (na primer delavci izvajalcev kmetijskih storitev ali zadrug), niso vključene.

Kmetijsko delo

Za kmetijsko delo se šteje delo vseh vrst na kmetijskem gospodarstvu, ki prispeva k (i) dejavnostim iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1166/2008 ali (ii) vzdrževanju proizvodnih sredstev ali (iii) dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejanj.

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu

Čas, porabljen za kmetijsko delo na gospodarstvu je delovni čas, dejansko namenjen kmetijskemu delu na kmetijskem gospodarstvu, brez dela v gospodinjstvu gospodarja ali upravitelja.

Letna delovna enota

Zaposlitev, izražena v ekvivalentih polnega delovnega časa, tj. skupno število opravljenih ur, deljeno s povprečnim letnim številom opravljenih ur za polno zaposlitev v državi.

Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne določajo števila ur na leto, se kot najnižje število upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

Gospodar

Gospodar je tista fizična oseba, skupina fizičnih oseb ali pravna oseba, za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, to je oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva.

Gospodar je lahko neposredni lastnik, zakupnik, dedni zakupnik, uživalec ali skrbnik.

Spol

Starost

Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

Upravitelj

Upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična oseba, ki je odgovorna za vodenje tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti zadevnega gospodarstva.

Spol

Starost

Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

Usposobljenost upravitelja   Kmetijska izobrazba upravitelja   Samo praktične izkušnje v kmetijstvu Izkušnje, pridobljene s praktičnim delom na kmetijskem gospodarstvu.   Osnovna kmetijska izobrazba Vsako zaključeno izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali zavodu, specializiranem za posamezne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti). Opravljeno vajeništvo v kmetijstvu se prišteva k osnovni izobrazbi.   Popolna kmetijska izobrazba Vsako nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu rednemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja, opravljeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.   Poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih Poklicno usposabljanje je ukrep ali dejavnost usposabljanja, ki ga izvaja vodja usposabljanja ali zavod za usposabljanje, katerega osnovni cilj je pridobivanje novih kompetenc, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi neposredno v zvezi z gospodarstvom ali njihovemu razvoju in izboljšanju.

Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo

Člani družine edinega gospodarja, vključno z zakonskim partnerjem, ki opravljajo kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, za katere pa ni nujno, da na kmetijskem gospodarstvu tudi živijo.

Običajno so družinski člani gospodarja zakonski partner, predniki in potomci (vključno s sorodniki po poroki ali posvojitvi) ter bratje in sestre gospodarja in njegovega zakonskega partnerja.

Dve osebi, ki živita skupaj kot zakonska partnerja, ne da bi bili poročeni, se tudi obravnavata kot zakonca.

Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: moški

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: ženske

—	kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

Redno zaposlena nedružinska delovna sila

Vse osebe, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo in za to od gospodarstva prejemajo kakršno koli plačilo (plačo, mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi), razen gospodarja in njegovih družinskih članov.

Redno zaposlena delovna sila pomeni osebe, ki so v 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja vsak teden opravljale kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na dolžino delovnega tedna.

Sem spadajo tudi osebe, ki so del tega obdobja sicer redno delale, vendar iz enega od naslednjih razlogov niso mogle delati celo obdobje:

1.	posebni pogoji pridelave na gospodarstvu (na primer specializiranost gospodarstva za pridelavo oljk ali grozdja ali sadja in zelenjave na prostem ali za pašo goveda in je delovna sila potrebna samo omejeno število mesecev);

2.	odsotnost zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti;

3.	začetek ali prekinitev dela na gospodarstvu (zajeti so tudi delavci, ki v obdobju 12 mesecev pred referenčnim dnevom raziskovanja nehajo delati na enem kmetijskem gospodarstvu in začnejo delati na drugem);

4.

popoln izpad dela na gospodarstvu zaradi višje sile (poplava, požar, itd.). Redno zaposlena nedružinska delovna sila: moški — kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega) Redno zaposlena nedružinska delovna sila: ženske — kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjskega)

Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moški in ženske

Osebe, ki niso redno zaposlene, so delavci, ki v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim dnevom raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden iz razlogov, drugačnih od tistih, ki so našteti pod ‚Redno zaposlena nedružinska delovna sila‘.

Delovni dnevi, ki jih opravi nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena, pomenijo kateri koli dan, ki je tako dolg, da delavec prejme plačo ali kakršno koli plačilo (mezdo, dobiček ali druga plačila, vključno s plačili v naravi) za celodnevno delo, in v katerem se opravi kakršno koli delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za polni delovni čas. Dnevi dopusta in bolniškega dopusta se ne štejejo za delovne dneve.

Polni delovni dan je običajen delovni dan redno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom.

(ii)   DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI: NEKMETIJSKO DELO NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU (KI NISO NEPOSREDNO POVEZANE S KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM) IN DELO ZUNAJ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

Druge pridobitne dejavnosti pomenijo vsako dejavnost razen kmetijskih del na gospodarstvu, opredeljenih v oddelku IV. (i), in drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih z gospodarstvom, opredeljenih v oddelku V. (i), ki se izvaja za plačilo (glede na opravljeno storitev za plačo, mezdo, dobiček ali drugo plačilo, vključno s plačilom v naravi).

Vključeno je kmetijsko delo, ki ga opravi delovna sila enega kmetijskega gospodarstva za drugo kmetijsko gospodarstvo.

Informacije se zbirajo samo za edine gospodarje na gospodarstvih, kjer je gospodar fizična oseba (npr. kjer je gospodar tudi upravitelj) in za skupinska gospodarstva. Za kmetijska gospodarstva z edinim gospodarjem, na katerih edini gospodar ni upravitelj, in za pravne osebe, se informacije ne zbirajo.

Informacije o drugih pridobitnih dejavnostih se zajemajo za gospodarja in za druge člane družine edinega gospodarja. Zajamejo se le, če so vključeni v delo na kmetiji, ali delo, ki je neposredno povezano z gospodarstvom.

Neločljive nekmetijske sekundarne pridobitne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu so izključene, ker so vključene v delo na kmetiji.

Vključene dejavnosti so razvrščene kot:

—	glavne dejavnosti, za katere se porabi več časa ali enak čas kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu;

—	sekundarne dejavnosti, za katere je potrebnega manj časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

Druge pridobitne dejavnosti gospodarja, ki je tudi upravitelj

Vse pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom, izvaja pa jih gospodar, ki je tudi upravitelj, kot svojo glavno ali sekundarno dejavnost.

Druge pridobitne dejavnosti drugih družinskih članov edinega gospodarja

Glavna dejavnost Število oseb (zakonski partner edinega gospodarja ali drugi družinski člani edinega gospodarja) ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom kot njihovo glavno dejavnostjo.

Sekundarna dejavnost Število oseb (zakonski partner edinega gospodarja ali drugi družinski člani edinega gospodarja), ki opravljajo pridobitne dejavnosti, ki niso povezane s kmetijskim gospodarstvom kot njihovo sekundarno dejavnostjo.

V.   DRUGE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA (NEPOSREDNO POVEZANE S KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM)

(i)   SEZNAM DRUGIH PRIDOBITNIH DEJAVNOSTI

Druge pridobitne dejavnosti kmetijskega gospodarstva vključujejo vse druge dejavnosti razen kmetijskega dela, ki so neposredno povezane z gospodarstvom in imajo ekonomski vpliv na gospodarstvo.

‚Dejavnosti, ki so neposredno povezane z gospodarstvom‘ pomeni dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva gospodarstva (zemljišče, stavbe, stroji itd.) ali njegovi proizvodi. Če se uporablja samo kmetijska delovna sila (družinski člani in drugi) in nobena druga sredstva gospodarstva, se delavci obravnavajo, kot da delajo v dveh različnih delovnih razmerjih, te druge pridobitne dejavnosti pa ne veljajo za neposredno povezane z gospodarstvom.

Vključeno je nekmetijsko delo in kmetijsko delo drugih gospodarstev.

Pridobitne dejavnosti v tem okviru pomenijo aktivno delo; izključno finančne naložbe so torej izključene. Izključeno je tudi oddajanje zemljišč za različne dejavnosti brez nadaljnjega sodelovanja pri teh dejavnostih.

Opravljanje zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev Vsaka dejavnost, ki je povezana z opravljanjem zdravstvenih, socialnih ali izobraževalnih storitev in/ali družbeno povezanih poslovnih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo sredstva kmetijskega gospodarstva ali njegovi primarni proizvodi.

Turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas Vse dejavnosti, povezane s turizmom, nastanitvene storitve, razkazovanje kmetijskega gospodarstva turistom ali drugim skupinam, športne in rekreativne dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo zemljišča, stavbe ali druga sredstva kmetijskega gospodarstva.

Domača obrt Izdelki domače obrti, ki jih na kmetijskem gospodarstvu izdelujejo gospodar ali družinski člani ali nedružinska delovna sila, pod pogojem da opravljajo tudi kmetijsko delo, ne glede na to, kako se izdelki prodajajo.

Predelava kmetijskih proizvodov Vsaka predelava primarnega kmetijskega proizvoda v sekundarni proizvod na gospodarstvu, ne glede na to, ali je bila surovina pridelana na gospodarstvu ali kupljena zunaj njega. To vključuje predelavo mesa, izdelavo sira itd. V to postavko spada vsa predelava kmetijskih proizvodov, razen če se predelava šteje za del kmetijske dejavnosti. Pridelava vina in oljčnega olja je torej izključena, razen če je delež odkupljenega vina in oljčnega olja znaten.

Proizvodnja obnovljive energije Proizvodnja obnovljive energije za trg, vključno z bioplinom, biogorivi ali električno energijo, vetrnimi turbinami, drugo opremo ali iz kmetijskih surovin. Obnovljiva energija, proizvedena samo za lastno uporabo gospodarstva, tu ni vključena.

Predelava lesa (npr. žaganje) Predelava hlodovine na gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).

Akvakultura Gojenje rib, sladkovodnih rakov itd. na kmetijskem gospodarstvu. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.

Pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva) Pogodbena dela, pri katerih se uporablja oprema gospodarstva in ki se delijo na dela v kmetijskem sektorju ali zunaj njega, na primer čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.   Kmetijsko (za druga kmetijska gospodarstva)   Nekmetijsko

Gozdarstvo Gozdarska dela, pri katerih se uporabljajo kmetijska delovna sila ter stroji in oprema kmetijskega gospodarstva, ki se običajno uporabljajo v kmetijstvu.

Drugo Druge pridobitne dejavnosti, neposredno povezane z gospodarstvom, ki niso navedene drugje.

Kdo je vključen

Vključene dejavnosti so razvrščene kot:

—	glavne dejavnosti, za katere se porabi več časa ali enak čas kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu;

—	sekundarne dejavnosti, za katere je potrebnega manj časa kot za kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu.

Gospodar, ki je tudi upravitelj

Drugi člani družine edinega gospodarja – kot njihova glavna dejavnost

Drugi člani družine edinega gospodarja – kot njihova sekundarna dejavnost

Nedružinski člani, ki redno delajo na kmetijskem gospodarstvu – kot njihova glavna dejavnost

Nedružinski člani, ki redno delajo na kmetijskem gospodarstvu – kot njihova sekundarna dejavnost

(ii)   POMEN DRUGIH PRIDOBITNIH DEJAVNOSTI, NEPOSREDNO POVEZANIH S KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM

Odstotek končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

Pomen drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom, je v končnem prihodku kmetijskega gospodarstva ocenjen kot delež prometa drugih pridobitnih dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom v seštevku skupnega prometa kmetijskega gospodarstva in neposrednih plačil navedenega gospodarstva na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

VI.   SPODBUJANJE RAZVOJA PODEŽELJA

Kmetijsko gospodarstvo je v zadnjih treh letih imelo koristi od naslednjih ukrepov za razvoj podeželja

Ukrepi, določeni v poglavju 1 naslova III Uredbe (ES) št. 1305/2013, za katere je prejemnik kmet.

Treba je zbrati informacije o tem, ali je gospodarstvo v zadnjih treh letih imelo korist od enega izmed naslednjih ukrepov za razvoj podeželja v skladu s standardi in pravili, določenimi v najnovejši zakonodaji.

Sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane člen 16 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

Plačila, povezana s programom Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah  (10) člen 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah

Kmetijsko-okoljska plačila-podnebna plačila člen 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila

Ekološko kmetovanje člen 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Ekološko kmetovanje

Plačila za dobro počutje živali člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Dobrobit živali

Naložbe v fizična sredstva člen 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Naložbe v osnovna sredstva

Preprečevanje in odprava škode na proizvodnem potencialu kmetijstva zaradi naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov člen 18 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov

Razvoj kmetij in podjetij člen 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Razvoj kmetij in podjetij

Naložbe v razvoj gozdnih območij in sposobnosti gozdov za preživetje člen 21 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje

Pogozdovanje in osnovanje gozdnih zemljišč člen 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč

Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov člen 23 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

Preprečevanje in odprava škode v gozdovih člen 24 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov

Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdov člen 25 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov člen 26 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov

Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami člen 31 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov člen 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

Obvladovanje tveganj člen 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013: Obvladovanje tveganj

VII.   PRAKSE UPRAVLJANJA ZEMLJE IN GNOJA, UPORABLJENE NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH

Metode obdelovanja zemlje na njivah na prostem

Konvencionalno obdelovanje zemlje

Njive, obdelane na konvencionalen način, ki vključuje obračanje zemlje, običajno z lemežnim ali krožnim plugom, kot prvo operacijo, ki ji sledi brananje s kolutasto brano.

Ohranjevalno obdelovanje zemlje

Njive, obdelane po načelu ohranjevalne (plitve) obdelave, ki je način ali sistem obdelave, pri katerem se pusti (vsaj 30 %) rastlinskih ostankov na površini tal zaradi uravnavanja erozije in zadrževanja vlage, običajno brez obračanja zemlje.

Brez obdelovanja zemlje (razen njiv na prostem, ki so prekrite z večletnimi rastlinami)

Njive, ki se med spravilom pridelka in setvijo ne obdelujejo.

Talna odeja na njivah na prostem

Način pokrivanja njiv z rastlinami ali rastlinskimi ostanki ali puščanje njiv brez talne odeje pozimi.

Običajni zimski posevki

Njive, na katerih se posevki posejejo jeseni in rastejo pozimi (običajni zimski posevki, kot je zimska pšenica), ki se običajno pospravijo ali popasejo.

Pokrovni posevki ali vmesni posevki

Njive, na katerih se sejejo rastline posebej zaradi zmanjšanja izgube zemlje, hranilnih snovi in proizvodov za zaščito rastlin pozimi ali v drugih obdobjih, ko bi bila zemlja sicer gola in dovzetna za izgube. Ekonomska vrednost teh posevkov je majhna, glavni cilj pa je zaščita tal in hranilnih snovi.

Običajno se podorjejo spomladi, preden se poseje ali posadi drug posevek, in se ne pospravljajo ali popasejo.

Rastlinski ostanki

Njive, pozimi pokrite z rastlinskimi ostanki ali strniščem predhodnega posevka. Vmesni posevki in pokrovni posevki so izključeni.

Gola zemlja

Njive, ki se jeseni preorjejo ali kako drugače obdelajo in pozimi niso posejane niti pokrite z rastlinskimi ostanki, ampak ostanejo gole do agrotehničnih operacij pred ali med sejanjem naslednjo pomlad.

Njive na prostem, ki so prekrite z večletnimi rastlinami

Njive na prostem, ki so prekrite z večletnimi rastlinami, ki niso bile posejane ali pridelane v referenčnem letu.

Kolobarjenje na njivah

Kolobarjenje je metoda menjave poljščin na njivi po načrtovanem vzorcu ali zaporedju v zaporednih pridelovalnih letih, tako da poljščine iste vrste ne rastejo na isti njivi brez prekinitve.

Delež njiv, vključenih v kolobarjenje

Njive so del načrtovanega kolobarjenja.

Površina z ekološkim pomenom – skupna površina ozare, zaščitni pasovi, žive meje, drevesa, neobdelana zemlja, biotopi, pogozdena površina in krajinske značilnosti

Območja, ki jih zagotavlja upravitelj kmetijskega gospodarstva, je površina z ekološkim pomenom, kot je opisano v členu 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Skupna površina ozare, zaščitni pasovi, žive meje, drevesa, neobdelana zemlja, biotopi, pogozdena površina in krajinske značilnosti.

Sporočijo samo kmetije z več kot 15 hektarji njiv.

Tehnike uporabe gnoja

Odstotek skupnega gnoja na kmetiji (proizveden plus uvoz minus izvoz), ki je uporabljen na kmetijskem zemljišču z različnimi razpoložljivimi tehnikami.

Trosenje

Gnoj se razporedi po površini zemljišča ali poljščin brez uporabe tehnik za nanašanje v pasovih ali vbrizgavanja

Brez vnosa Odstotek celotnega uporabljenega gnoja brez vnosa v tla. Če gnoj ni bil vnesen v 24 urah po trosenju, je vključen tu.

Vnos v 4 urah Odstotek celotnega uporabljenega gnoja, ki je bil mehansko vnesen v tla v štirih urah po nanosu.

Vnos po 4 urah Odstotek celotnega uporabljenega gnoja, ki je bil mehansko vnesen v tla pozneje kot v štirih urah po nanosu. Če gnoj ni bil vnesen v 24 urah po trosenju, se izključi iz te postavke in se vključi pod ‚Brez vnosa‘.

Nanašanje v pasovih

Gnojnica ali gnojevka se na zemljišče nanaša v vzporednih pasovih brez gnojil med pasovi z napravo (trosilnikom), pritrjenim na koncu tankerja ali traktorja za odvajanje gnojnice ali gnojevke na tleh.

Vlečena cev Vrsta trosilnika, ki je sestavljen iz več cevi, nameščenih na ročico, vendar ne uporablja naprav za delitev posevkov ali travnih listov.

Vlečene sani Vrsta trosilnika, ki je sestavljen iz več naprav v obliki noge ali sani, nameščenih na ročico za delitev posevkov ali travnih listov, da se gnoj nanese v pasovih na površini ob hkratnem zmanjševanju kontaminacije poljščin ali trave.

Vbrizgavanje

Nanos gnojnice ali gnojevke z vnosom v reže v tleh na različnih globinah, odvisno od vrste injektorja.

Plitvo/z odprtimi režami Reže so plitve, običajno globoke približno 50 mm. Po uporabi ostanejo odprte.

Globoko/z zaprtimi režami Reže so globlje, običajno globoke približno 150 mm. Po uporabi se zaprejo.

Uvoz/izvoz gnoja z gospodarstva

Skupen proizveden gnoj, izvožen s kmetijskega gospodarstva

Količina gnoja, odpeljanega z gospodarstva.

Gnoj, uvožen na kmetijsko gospodarstvo

Količina gnoja, pripeljanega na gospodarstvo, za uporabo v kmetijstvu, ne glede na to, ali se plača ali prejme brezplačno.“