21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1185

z dne 24. aprila 2015

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bi morala Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in meril iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, sprejeti izvedbene ukrepe za izdelke, ki ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki se običajno uporabljajo za ogrevanje v stanovanjskih in poslovnih stavbah. Študija je bila opravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)	Okoljski vidiki lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki so v tej uredbi opredeljeni kot pomembni, so poraba električne energije ter emisije trdnih delcev (prah), plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov v času uporabe.

(5)	Pripravljalna študija kaže, da dodatne zahteve v zvezi z drugimi parametri okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES v primeru lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo niso potrebne.

(6)

Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, zasnovane za uporabo s trdnimi gorivi (biomasa ali fosilna goriva). V področje uporabe te uredbe sodijo tudi lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo, ki omogočajo posredno ogrevanje preko tekočine. Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo, ki uporabljajo nelesno biomaso, imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe.

(7)

Letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov na trdno gorivo, je bila leta 2010 v Uniji ocenjena na 627 PJ (15,0 Mtoe), kar ustreza 9,5 Mt emisij ogljikovega dioksida (CO2). Če ne bodo sprejeti določeni ukrepi, bo letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov na trdno gorivo, leta 2030 predvidoma znašala 812 PJ (19,4 Mtoe), kar ustreza 8,8 Mt emisij CO2.

(8)	Poraba energije lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo se lahko zmanjša z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(9)

Letne emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC) in ogljikovega monoksida (CO) so bile v letu 2010 ocenjene na 142 kt/leto, 119 kt/leto oziroma 1 658 kt/leto. Zaradi posebnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, in tehnološkega razvoja se pričakuje, da bodo v letu 2030 te emisije znašale 94 kt/leto, 49 kt/leto oziroma 1 433 kt/leto. Ob odsotnosti posebnih ukrepov bodo letne emisije dušikovih oksidov (NOx) po pričakovanjih narasle, saj bodo nove zasnove lokalnih grelnikov prostorov temeljile na višjih temperaturah zgorevanja.

(10)	Emisije lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bi se lahko dodatno zmanjšale z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(11)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1186 (2) naj bi do leta 2030 predvidoma zagotovile letni prihranek energije v višini 41 PJ (0,9 Mtoe), kar ustreza 0,4 Mt emisij CO2.

(12)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe v zvezi z emisijami iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bodo do leta 2030 zmanjšale emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC) in ogljikovega monoksida (CO) za 27 kt/leto, 5 kt/leto oziroma 399 kt/leto.

(13)

Ta uredba zajema izdelke z različnimi tehničnimi lastnostmi. Če bi zanje veljale enake zahteve glede učinkovitosti, bi bile določene tehnologije izločene s trga, kar bi negativno vplivalo na potrošnike. Zato zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede na potencial vsake tehnologije ustvarjajo enake pogoje na trgu.

(14)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uskladiti na podlagi zahtev glede porabe energije, emisij trdnih delcev, plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo po vsej Uniji, da bi notranji trg bolje deloval in da bi izboljšali okoljsko učinkovitost teh izdelkov.

(15)

Med dejanskim obratovanjem se energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo v primerjavi z energijsko učinkovitostjo med preskusom zmanjšuje. Da bi se sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov približala izkoristku energije, bi bilo treba proizvajalce spodbuditi k uporabi naprav za uravnavanje temperature. Za ta namen se razlika med obema vrednostma odrazi v splošnem odbitku. Ta odbitek se lahko izravna s številnimi rešitvami za uravnavanje temperature.

(16)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost ali dostopnost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje.

(17)

Proizvajalci morajo imeti na voljo dovolj časa za uvedbo zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da preoblikujejo svoje izdelke, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati vse vplive na stroške proizvajalcev, zlasti majhnih in srednjih podjetij, ter obenem zagotavljati pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(18)

Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo so zajeti v harmonizirane standarde, ki se uporabljajo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zaradi pravne varnosti in poenostavitve je primerno, da se ustrezni harmonizirani standardi revidirajo, da bodo odražali zahteve za okoljsko primerno zasnovo, vzpostavljene s to uredbo.

(19)

Parametre za izdelke bi bilo treba izmeriti in izračunati na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih in računskih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(20)	V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(21)	Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(22)	Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in odstranitvi.

(23)	Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo v njihovem življenjskem ciklu.

(24)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet in obratovanje lokalnih grelnikih prostorov na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo enako ali nižjo od 50 kW.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki se uporabljajo izključno za sežiganje nelesne biomase;

(b)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki so primerni izključno za zunanjo uporabo;

(c)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, pri katerih neposredna izhodna toplotna moč predstavlja manj kot 6 % skupne neposredne in posredne izhodne toplotne moči pri nazivni izhodni toplotni moči;

(d)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki niso tovarniško sestavljeni ali niso na voljo kot montažni elementi ali deli enega samega proizvajalca, ki se sestavijo na kraju samem;

(e)	izdelke za toplozračno ogrevanje;

(f)	peči za savne.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo“ pomeni napravo za ogrevanje prostorov, ki oddaja toploto z neposrednim prenosom toplote ali neposrednim prenosom toplote v kombinaciji s prenosom toplote preko tekočine z namenom, da se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja toplotnega udobja ljudi, pri čemer izdelek, če je mogoče, s toploto oskrbuje tudi druge prostore in je opremljen z enim ali več generatorji toplote, ki trdna goriva neposredno pretvarjajo v toploto;

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, pri katerem imajo kurišče in zgorevalni plini neposreden stik s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, pri katerem so lahko kurišče in zgorevalni plini brez neposrednega stika prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„štedilnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki v enem ohišju združuje funkcijo lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo in kuhalne plošče ali pečice ali obeh ter se uporablja za pripravo hrane in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

5.	„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo brez priključka na dimnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki produkte zgorevanja oddaja v prostor, kjer se izdelek nahaja;

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, odprt proti dimniku“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, predviden za namestitev pod dimnik ali v kamin, ne da bi bilo treba odprtino med izdelkom in dimnikom ali kaminom zatesniti, kar produktom zgorevanja omogoča prosto prehajanje iz kurišča v dimnik ali dimni kanal;

7.	„peč za savno“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki je nameščen v suho ali parno savno ali v podobna okolja, ali pa je deklariran za uporabo v njih;

„izdelek za toplozračno ogrevanje“ pomeni izdelek, ki dovaja toploto samo v sistem ogrevanja s toplim zrakom, pri čemer se lahko uporabijo cevi za zrak, in je zasnovan za uporabo, ko je pritrjen ali pričvrščen na določeno mesto ali montiran na steno, ter ki dovaja zrak s pomočjo naprave za premikanje zraka, s čimer se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja toplotnega udobja ljudi;

9.	„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnimi fosilnimi gorivi;

10.

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih sektorjev, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

11.	„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

12.	„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, med drugim vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

13.

„fosilno trdno gorivo“ pomeni trdno gorivo, razen biomase, vključno z antracitom in suhim energetskim premogom, koksom iz črnega premoga, nizkotemperaturnim koksom, bitumenskim premogom, lignitom, mešanico fosilnih goriv ali mešanico biomase in fosilnih goriv; za namene te uredbe vključuje tudi šoto;

14.	„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto goriva, ki se v skladu z navodili dobavitelja prednostno uporablja za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo;

15.

„drugo primerno gorivo“ pomeni gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo v skladu z navodili proizvajalca in vključuje katero koli gorivo, navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev in dobaviteljev ter v tehničnem ali promocijskem gradivu in oglasih;

16.	„neposredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se proizvede s sevanjem ali konvekcijo toplote, sproščene iz samega izdelka v zrak, razen izhodne toplotne moči izdelka, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote;

17.	„posredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote z istim postopkom proizvajanja toplote, ki zagotavlja neposredno izhodno toplotno moč izdelka;

18.	„funkcija posrednega ogrevanja“ pomeni, da je izdelek zmožen del skupne izhodne toplotne moči prenesti na tekočino za prenos toplote, namenjene za ogrevanje prostorov ali proizvodnjo tople sanitarne vode;

19.

„nazivna izhodna toplotna moč“ (Pnom ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko ohranja v daljšem obdobju;

20.	„minimalna izhodna toplotna moč“ (Pmin ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najnižjo izhodno toplotno moč;

21.	„namenjen za zunanjo uporabo“ pomeni, da je izdelek primeren za varno uporabo zunaj zaprtih prostorov, vključno z možno zunanjo uporabo;

22.	„trdni delci“ pomeni delce različnih oblik, sestave in gostote, razpršene v plinski fazi dimnega plina;

23.	„enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz tabele 1 točke 3 v Prilogi II kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge od II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo so določene v Prilogi II.

2. Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo morajo od 1. januarja 2022 izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

3. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje podatke iz točke 3 Priloge II k tej uredbi.

3. Kadar so bile informacije v tehnični dokumentaciji za določen model pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali z ekstrapolacijo iz drugih modelov ali z obojim, tehnična dokumentacija vključuje podatke o takih izračunih ali ekstrapolacijah ali obojem in preskusih, ki so jih proizvajalci opravili za preverjanje natančnosti opravljenih izračunov. V takih primerih tehnična dokumentacija vsebuje tudi seznam modelov, ki so bili podlaga za ekstrapolacijo, in vseh drugih modelov, pri katerih so bili podatki v tehnični dokumentaciji pridobljeni na enaki podlagi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 6

Okvirne ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določene v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

1. Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 1. januarja 2024 predstavi Posvetovalnemu forumu. Pri pregledu se oceni zlasti:

—	ali je treba določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede energijske učinkovitosti ter emisij trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC), ogljikovega monoksida (CO) in dušikovih oksidov (NOx);

—	ali je treba spremeniti dovoljena odstopanja pri preverjanjih.

2. Komisija pregleda, ali je za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo ustrezno vpeljati certificiranje, ki ga opravi tretja stran, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 22. avgusta 2018 predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Prehodne določbe

Države članice lahko do 1. januarja 2022 dovolijo dajanje v promet ali uporabo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov in emisij trdnih delcev, plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida ter dušikovih oksidov.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami (glej stran 20 tega Uradnega lista).

(3) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(4) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za Priloge od II do V

Za Priloge od II do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs) pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov, ki jo pokriva lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

2.	„pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

3.	„emisije trdnih delcev“ pomeni emisije trdnih delcev pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 suhega dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2, ali tehtane povprečne emisije trdnih delcev pri do štirih hitrostih gorenja, izražene v g/kg suhe snovi;

4.	„emisije ogljikovega monoksida“ pomeni emisije ogljikovega monoksida pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

5.	„emisije plinastih organskih spojin“ pomeni emisije plinastih organskih spojin pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mgC/m3 dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

6.	„emisije dušikovih oksidov“ pomeni emisije dušikovih oksidov pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 dimnega plina, izražene kot NO2, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

7.	„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage v gorivu, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ne dosežejo ponovno temperature okolice;

8.	„izkoristek pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (ηth,nom oziroma ηth,min) pomeni razmerje v % med koristno izhodno toplotno močjo in skupno dovedeno energijo v NCV za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo;

„zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči“ (elmax) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo zahteva za zagotavljanje nazivne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

10.

„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ (elmin) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo zahteva za zagotavljanje minimalne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

11.	„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ (elsb) pomeni električno moč v kW, ki jo izdelek zahteva v stanju pripravljenosti;

12.

„zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen“ (Ppilot) pomeni, na podlagi porabe trdnega goriva izdelka, moč v kW, potrebno za zagotavljanje plamena, ki služi kot vir vžiga močnejšega procesa zgorevanja, potrebnega za nazivno izhodno toplotno moč ali izhodno toplotno moč pri delni obremenitvi, ko je prižgan dlje kot 5 minut, preden se vključi glavni gorilnik;

13.	„enostopenjsko uravnavanje izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da izdelek svoje izhodne toplotne moči ne more samodejno uravnavati in ne prejema nobenih podatkov o sobni temperaturi, na podlagi katerih bi samodejno uravnaval izhodno toplotno moč;

14.

„dve ali več ročno nastavljivih stopenj, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da se lahko izhodna toplotna moč izdelka ročno uravnava z najmanj dvema stopnjama izhodne toplotne moči in da izdelek ni opremljen z napravo, ki izhodno toplotno moč samodejno uravnava glede na želeno temperaturo prostora;

15.	„z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom“ pomeni, da je izdelek opremljen z neelektronsko napravo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

16.	„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

17.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in temperature v 24-urnem intervalu časovnika;

18.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in temperature za ves teden. V 7-dnevnem obdobju morajo nastavitve omogočati dnevno spreminjanje;

19.	„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki samodejno zniža nastavljeno temperaturo v prostoru, ko v njem ni zaznana nobena oseba;

20.

„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki zniža izhodno toplotno moč, če je odprto okno ali vrata. Kadar se za zaznavanje odprtega okna ali vrat uporablja senzor, se ga lahko vgradi z izdelkom, zunaj izdelka, v stavbo, ali pa se uporabi kombinacija teh možnosti;

21.	„z možnostjo uravnavanja na daljavo“ pomeni funkcijo, ki omogoča oddaljeno interakcijo z izdelkom izven stavbe, v kateri je vgrajen;

22.	„enostopenjsko“ pomeni, da izdelek ne more samodejno prilagajati svoje izhodne toplotne moči;

23.	„dvostopenjsko“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z dvema različnima stopnjama glede na dejansko temperaturo zraka v prostoru in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

24.	„modularno“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z vsaj tremi različnimi stopnjami glede na dejansko in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

25.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je izdelek priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

26.	„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo razen antracita in suhega energetskega premoga, koksa iz črnega premoga, nizkotemperaturnega koksa, bitumenskega premoga, lignita, šote ali briketov iz mešanice fosilnih goriv;

27.	„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso razen polen z vsebnostjo vlage največ 25 %, goriva v obliki briketov z vsebnostjo vlage pod 14 % ali stisnjenega lesa z vsebnostjo vlage pod 12 %;

28.	„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali proizvajalčevega imena;

29.	„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja pri lokalnem grelniku prostorov na trdno gorivo.

(1) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo od 1. januarja 2022 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem pri ogrevanju prostorov ni manjša od 30 %;

(ii)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, pri ogrevanju prostorov ni manjša od 65 %;

(iii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 79 %;

(iv)	sezonska energijska učinkovitost štedilnikov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 65 %.

2. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za emisije

(a)

Od 1. januarja 2022 emisije trdnih delcev (PM) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdna goriva ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)	emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem ne presegajo 50 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali 6 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III;

(ii)

emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 40 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali 5 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali 2,4 g/kg (suha snov) za biomaso ali 5,0 g/kg (suha snov) za trdno fosilno gorivo pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

(iii)

emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 20 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III ali 2,5 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali 1,2 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III.

(b)

Od 1. januarja 2022 emisije plinastih organskih spojin (OGC) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)	emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 120 mgC/m3 pri 13 % O2;

(ii)	emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 60 mgC/m3 pri 13 % O2.

(c)

Od 1. januarja 2022 emisije ogljikovega monoksida (CO) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)	emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem ne presegajo 2 000 mg/m3 pri 13 % O2;

(ii)	emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 1 500 mg/m3 pri 13 % O2;

(iii)

emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 300 mg/m3 pri 13 % O2.

(d)

Od 1. januarja 2022 emisije dušikovih oksidov (NOx) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)	emisije NOx lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov na biomaso ne presegajo 200 mg/m3, izraženih kot NO2, pri 13 % O2;

(ii)	emisije NOx lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov na trdno fosilno gorivo ne presegajo 300 mg/m3, izraženih kot NO2, pri 13 % O2.

3. Zahteve glede informacij o izdelku

(a)

Od 1. januarja 2022 se o lokalnih grelnikih prostorov na trdna goriva zagotovijo naslednje informacije:

(i)

priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov, ki vsebujejo naslednje elemente:

1.	tehnične informacije iz tabele 1, s tehničnimi parametri, izmerjenimi in izračunanimi v skladu s Prilogo III, in pomembne podatke iz navedene tabele;

2.	morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo;

3.	ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(ii)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4, ki vsebuje naslednje elemente:

1.	elemente iz točke (a);

2.	seznam enakovrednih modelov, če je ustrezno;

če je osnovno gorivo ali drugo primerno gorivo druga lesna biomasa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali druga mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v tabeli 1, opis goriva, ki omogoča njegovo nedvoumno opredelitev, in tehnični standard ali specifikacijo goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in pepela, v primeru drugih fosilnih goriv pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi.

(b)

Od 1. januarja 2022 se o lokalnih grelnikih prostorov na trdna goriva zagotovijo naslednje informacije:

(i)

samo za grelnik prostorov na trdno gorivo brez priključka na dimnik in grelnik prostorov na trdno gorivo, odprt proti dimniku: priročnik z navodili za končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev in embalaža izdelka z naslednjim stavkom, ki mora biti jasno viden in berljiv ter zapisan v jeziku, ki je končnim uporabnikom v državi članici, kjer se izdelek trži, lahko razumljiv: „Ta izdelek ni primeren za primarno ogrevanje.“:

1.	v priročniku z navodili za končne uporabnike je ta stavek izpisan na naslovni strani priročnika;

2.	na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev je ta stavek prikazan skupaj z drugimi značilnostmi izdelka;

3.	stavek je prikazan na dobro vidnem mestu na embalaži, kadar je ta pred nakupom prikazana končnim uporabnikom.

Tabela 1

Zahteve glede informacij za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo

Identifikacijska oznaka modela(-ov):

Posredno ogrevanje: [da/ne]

Neposredna izhodna toplotna moč: … (kW)

Posredna izhodna toplotna moč: … (kW)

Gorivo

Osnovno gorivo (samo eno):

Druga primerna goriva:

η s [x %]:

Emisije pri ogrevanju prostorov pri nazivni izhodni toplotni moči (1)

Emisije pri ogrevanju prostorov pri minimalni izhodni toplotni moči (1) (2)

OGC

NOx

OGC

NOx

[x] mg/Nm3 (13 % O2)

Polena z vsebnostjo vlage ≤ 25 %

[da/ne]

Stisnjen les z vsebnostjo vlage < 12 %

[da/ne]

Druga lesna biomasa

[da/ne]

Nelesna biomasa

[da/ne]

Antracit in suhi energetski premog

[da/ne]

Koks iz črnega premoga

[da/ne]

Nizkotemperaturni koks

[da/ne]

Bitumenski premog

[da/ne]

Briketi iz lignita

[da/ne]

Briketi iz šote

[da/ne]

Briketi iz mešanice fosilnih goriv

[da/ne]

Druga fosilna goriva

[da/ne]

Briketi iz mešanice biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

Druga mešanica biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

Značilnosti pri delovanju samo z osnovnim gorivom

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Izhodna toplotna moč

Izkoristek (NCV, kakor je prejeta)

Nazivna izhodna toplotna moč

Pnom

Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči

ηth,nom

x,x

Minimalna izhodna toplotna moč (okvirno)

Pmin

[x,x/NP]

Izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči (okvirno)

ηth,min

[x,x/NP]

Dodatna potreba po električni moči

Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru

(izberite eno možnost)

Pri nazivni izhodni toplotni moči

elmax

x,xxx

Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru

[da/ne]

Pri minimalni izhodni toplotni moči

elmin

x,xxx

Z dvema ali več ročno nastavljivimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru

[da/ne]

V stanju pripravljenosti

elSB

x,xxx

Z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom

[da/ne]

Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru

[da/ne]

Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)

Ppilot

[x,xxx/NP]

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom

[da/ne]

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom

[da/ne]

Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)

Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti

[da/ne]

Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna

[da/ne]

Z možnostjo uravnavanja na daljavo

[da/ne]

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

(1) PM = trdni delci, OGC = plinaste organske spojine, CO = ogljikov monoksid, NOx = dušikovi oksidi

(2) Potrebno le, če se uporabi korekcijski faktor F(2) ali F(3).

PRILOGA III

Meritve in izračuni

1. Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje iz točk 2 do 5.

2. Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)	Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo se preskusijo z osnovnim gorivom in vsemi ostalimi primernimi gorivi, navedenimi v tabeli 1 Priloge II.

(b)	Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč in sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližjo prvo decimalko.

(c)	Deklarirane vrednosti za emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

3. Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov (ηS ) se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja (η S,on ), popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja izhodne toplotne moči, dodatne potrebe po električni moči in porabe energije za stalno goreči vžigalni plamen.

(b)	Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom (CC) 2,5.

4. Splošni pogoji za emisije

(a)

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo meritve upoštevajo emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC), ogljikovega monoksida (CO) in dušikovih oksidov (NOx), ki se izmerijo sočasno in skupaj z energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov, razen za PM če se uporabi metoda 4(a)(i)(2) ali 4(a)(i)(3).

(i)

Za merjenje emisij trdnih delcev so dopustne tri metode, vsaka s svojimi zahtevami, pri čemer je treba uporabiti samo eno izmed metod:

1.	merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca suhega dimnega plina nad segretim filtrom. Merjenje emisij PM, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi;

2.	merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca dimnega plina čez celoten cikel zgorevanja z uporabo naravnega vleka iz razredčenega dimnega plina z uporabo tunela za redčenje pri polnem pretoku in filtra pri temperaturi okolice;

3.	merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca dimnega plina preko 30-minutnega obdobja z uporabo stalnega vleka pri 12 Pa iz razredčenega dimnega plina z uporabo tunela za redčenje pri polnem pretoku in filtra pri temperaturi okolice ali elektrostatičnega filtra.

(ii)

Meritve OGC, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na uporabi plamensko ionizacijskega detektorja. Dobljeni rezultat je izražen v miligramih ogljika. Meritve OGC, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(iii)

Meritve ogljikovega monoksida, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na uporabi infrardečega detektorja. Meritve ogljikovega monoksida, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(iv)

Meritve NOx, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na kemiluminiscenčni detekciji. Emisije dušikovih oksidov se izmerijo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter so izražene v dušikovem dioksidu. Meritve NOx, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(b)	Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč, sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov in emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

5. Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – 10% + F(2) + F(3) – F(4) – F(5)

Pri tem so:

—	ηS,on sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena v odstotkih v skladu s točko 5(b);

—

F(2) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov krmilnih naprav za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo in jih ni mogoče seštevati, izražen v %;

—	F(3) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov krmilnih naprav za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se lahko seštevajo, izražen v %;

—	F(4) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne potrebe po električni moči, izražen v %;

—	F(5) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe energije stalno gorečega vžigalnega plamena, izražen v %.

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja se izračuna kot:

ηS,on = ηth,nom

Pri tem so:

—	ηth,nom izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči na podlagi NCV.

(c)

Korekcijski faktor F(2), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo ali jih ni mogoče seštevati, se izračuna na naslednji način:

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo je korekcijski faktor F(2) enak enemu od faktorjev iz tabele 2, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja. Izbrati je mogoče samo eno vrednost.

Tabela 2

Korekcijski faktor F(2)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče samo eno možnost):	F(2)
enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru	0,0 %
dvema ali več ročno nastavljivimi stopnjami, brez uravnavanja temperature	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom	2,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru	4,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom	6,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom	7,0 %

F(2) je enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 2 Priloge II glede emisij, če je uravnavanje temperature nastavljeno na minimalno izhodno toplotno moč. Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči.

(d)

Korekcijski faktor F(3), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerih vrednosti se lahko seštevajo, se izračuna na naslednji način:

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo je korekcijski faktor F(3) seštevek vrednosti iz tabele 3, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja.

Tabela 3

Korekcijski faktor F(3)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče več možnosti):	F(3)
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna	1,0 %
možnostjo uravnavanja na daljavo	1,0 %

F(3) je enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 2 Priloge II glede emisij, če je uravnavanje temperature nastavljeno na minimalno izhodno toplotno moč. Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči.

(e)

Korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot sledi:

Ta korekcijski faktor upošteva dodatno porabo električne energije med stanjem vključenosti in stanjem pripravljenosti.

Pri tem so:

—	elmax zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči, izražena v kW;

—	elmin zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči, izražena v kW. Če izdelek ne omogoča minimalne izhodne toplotne moči, se uporabi vrednost za zahtevano električno moč pri nazivni izhodni toplotni moči;

—	elsb zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti izdelka, izražena v kW;

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

(f)

Korekcijski faktor F(5), povezan s porabo energije stalno gorečega vžigalnega plamena, se izračuna kot sledi:

Ta korekcijski faktor upošteva zahtevano moč za stalno goreči vžigalni plamen.

Pri tem sta:

—	Ppilot moč, potrebna za vžigalni plamen, izražena v kW;

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge II:

1.	Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela. Enota se preskusi z enim ali več gorivi s primerljivimi značilnostmi, kot jih imajo goriva, ki jih je za izvajanje meritev v skladu s Prilogo III uporabil proizvajalec.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)	so deklarirane vrednosti v skladu z zahtevami iz Priloge II;

(b)	sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 5 % manjša od deklarirane vrednosti;

(c)

emisije:

trdnih delcev (PM) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 20 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 10 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali za več kot 1 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali za več kot 0,8 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

plinastih organskih spojin (OGC) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 25 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 15 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

ogljikovega monoksida (CO) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 275 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 60 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

4.	dušikovih oksidov (NOx), izražene kot NO2 pri 13 % O2, ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 30 mg/m3 .

Če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če kateri koli rezultat iz točk 2(b) ali 2(c) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)	deklarirane vrednosti za tri dodatne enote izpolnjujejo zahteve iz Priloge II;

(b)	povprečna sezonska energijska učinkovitost treh dodatnih enot pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 5 % manjša od deklarirane vrednosti;

(c)

za tri dodatne enote povprečne emisije:

trdnih delcev (PM) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 20 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 10 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, in za več kot 1 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali za več kot 0,8 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

4.	dušikovih oksidov (NOx), izražene kot NO2 pri 13 % O2, ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 30 mg/m3.

5.	Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Organi držav članic rezultate testiranja in druge pomembne informacije sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

PRILOGA V

Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6

V času začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu, za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo glede na sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov ter emisije trdnih delcev, ogljikovega monoksida, plinastih organskih spojin in dušikovih oksidov opredeljena kot sledi. V času začetka veljavnosti te uredbe noben posamezen lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo ni dosegal vseh vrednosti, določenih v točkah 1 do 5. Več lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo je dosegalo eno ali več izmed teh vrednosti:

Posebne ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov

(a)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem pri ogrevanju prostorov: 47 %;

(b)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, pri ogrevanju: 86 %;

(c)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri ogrevanju: 94 %;

(d)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost štedilnikov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov: 75 %.

Posebne ciljne vrednosti za emisije trdnih delcev (PM) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)

ciljna vrednost za emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 20 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III;

(b)	ciljna vrednost za emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov: 10 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III.

Posebne ciljne vrednosti za plinaste organske spojine (OGC) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)	ciljna vrednost za emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 30 mg/m3 pri 13 % O2;

(b)	ciljna vrednost za emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov: 10 mg/m3 pri 13 % O2.

Posebne ciljne vrednosti za emisije ogljikovega monoksida (CO) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)	ciljna vrednost za emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 500 mg/m3 pri 13 % O2;

(b)	ciljna vrednost za emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov: 250 mg/m3 pri 13 % O2.

Posebne ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov (NOx) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)	ciljna vrednost za emisije dušikovih oksidov lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov: 50 mg/m3 pri 13 % O2.

Ciljne vrednosti iz točk 1 do 5 ne pomenijo nujno, da lahko posamezni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo doseže kombinacijo teh vrednosti.

Za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 83 %, emisijami trdnih delcev 33 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 69 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 1 125 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 115 mg/m3 pri 13 % O2.

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 91 %, emisijami trdnih delcev 22 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 6 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 312 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 121 mg/m3 pri 13 % O2.

Za štedilnike je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 78 %, emisijami trdnih delcev 38 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 66 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 1 375 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 71 mg/m3 pri 13 % O2.

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/20

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1186

z dne 24. aprila 2015

o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije

ob upoštevanju Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (1) ter zlasti člena 10 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2010/30/EU zahteva, da Komisija sprejme delegirane akte o označevanju izdelkov, povezanih z energijo, ki imajo velike možnosti za prihranek energije in med katerimi so velike razlike v stopnjah učinkovitosti pri enakovredni uporabnosti.

(2)	Lokalni grelniki prostorov z enakovredno uporabnostjo izkazujejo velike razlike v energijski učinkovitosti, energija, ki jo porabijo, pa predstavlja znaten delež skupnih potreb po energiji v Uniji. Možnosti za zmanjšanje njihove porabe energije so precejšnje.

(3)	Lokalni grelniki prostorov, ki uporabljajo nelesno biomaso, imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe.

(4)

Določiti bi bilo treba harmonizirane določbe o označevanju z nalepkami in standardnih podatkih o izdelku, da bi se proizvajalce spodbudilo k izboljšanju energijske učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov, končne uporabnike pa k nakupu energijsko učinkovitih izdelkov, ter da bi se prispevalo k delovanju notranjega trga.

(5)

Zaradi razlik v značilni uporabi in s tem tudi porabi energije lokalnih grelnikov prostorov v primerjavi z drugimi izdelki za ogrevanje prostorov, ki so regulirani, bi morala ta uredba za lokalne grelnike prostorov uvesti drugačno lestvico za označevanje, kot se uporablja za druge izdelke za ogrevanje prostorov.

(6)	Ker so lokalni grelniki prostorov z zgorevanjem na površini in cevni grelniki izdelki, ki jih neposredno kupujejo profesionalni in ne končni potrošniki, ta uredba zanje ne določa zahtev za označevanje z energijskimi nalepkami.

(7)

Minimalne zahteve, ki veljajo za lokalne električne grelnike prostorov in so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/1188 (2), zagotavljajo največje možnosti za tehnično izboljšanje teh izdelkov. Zato razlikovanje med njimi ne bo mogoče. Lokalnih električnih grelnikov prostorov ni mogoče neposredno nadomestiti z učinkovitejšimi lokalnimi grelniki prostorov na druga goriva, zaradi česar z uporabo nalepk ne bi bil dosežen cilj zagotavljanja informacij o relativni učinkovitosti različnih izdelkov potrošnikom.

(8)

Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije pri izdelkih za ogrevanje je v skladu s ciljem spodbujanja obnovljivih virov energije. Zato je primerno, da ta uredba uvede poseben pristop za lokalne grelnike prostorov, „biomasnooznačitveni faktor“, ki je določen na takšni ravni, da lahko razred A++ dosežejo samo tisti lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo, ki uporabljajo pelete.

(9)

Podatke, ki bodo navedeni na nalepki, bi bilo treba pridobiti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi postopki merjenja in izračunavanja, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode, vključno z morebitnimi harmoniziranimi standardi, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da se določijo zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(10)	Ta uredba bi morala določiti enotno obliko in vsebino nalepk za lokalne grelnike prostorov.

(11)	Ta uredba bi morala določiti tudi zahteve za podatkovno kartico in tehnično dokumentacijo za lokalne grelnike prostorov.

(12)	Poleg tega bi morala ta uredba določiti zahteve v zvezi s podatki, ki jih je treba zagotoviti pri vseh oblikah prodaje lokalnih grelnikov prostorov na daljavo ter v vseh oglasih in tehničnem promocijskem gradivu za lokalne grelnike prostorov.

(13)	Primerno je predpisati, da se določbe te uredbe pregledajo ob upoštevanju tehnološkega napredka –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa zahteve za energijsko označevanje lokalnih grelnikih prostorov z nazivno izhodno toplotno močjo enako ali nižjo od 50 kW in za zagotavljanje dodatnih informacij o takšnih grelnikih.

Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	lokalne električne grelnike prostorov;

(b)	lokalne grelnike prostorov, ki za proizvodnjo toplote uporabljajo cikel s kompresijo pare ali sorpcijski cikel in ki jih poganjajo električni kompresorji ali gorivo;

(c)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki se uporabljajo izključno za sežiganje nelesne biomase;

(d)	lokalne grelnike prostorov, ki niso namenjeni za ogrevanje notranjih prostorov, da se doseže in ohranja določeno toplotno udobje ljudi s pomočjo konvektivnega prenosa toplote ali prenosa toplote s sevanjem;

(e)	lokalne grelnike prostorov, ki so primerni izključno za zunanjo uporabo;

(f)	lokalne grelnike prostorov, pri katerih neposredna izhodna toplotna moč predstavlja manj kot 6 % skupne neposredne in posredne izhodne toplotne moči pri nazivni izhodni toplotni moči;

(g)	lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki niso tovarniško sestavljeni ali niso na voljo kot montažni elementi ali deli posameznega proizvajalca, ki se sestavijo na kraju samem;

(h)	lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in cevne grelnike;

(i)	izdelke za toplozračno ogrevanje;

(j)	peči za savne.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2010/30/ES se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„lokalni grelnik prostorov“ pomeni napravo za ogrevanje prostorov, ki oddaja toploto z neposrednim prenosom toplote ali neposrednim prenosom toplote v kombinaciji s prenosom toplote preko tekočine z namenom, da se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja človekovega toplotnega udobja, pri čemer izdelek, če je mogoče, s toploto oskrbuje tudi druge prostore in je opremljen z enim ali več generatorji toplote, ki električno energijo ali plinasta, tekoča oziroma trdna goriva neposredno pretvarjajo v toploto na osnovi Joulovega zakona ali z izgorevanjem goriv;

2.	„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem, lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem ali štedilnik na trdno gorivo;

3.	„lokalni grelnik prostorov na plinasto gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem ali lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem na plinasto gorivo;

4.	„lokalni grelnik prostorov na tekoče gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem ali lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem na tekoče gorivo;

5.	„lokalni električni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov, pri katerem proizvodnja toplote temelji na Joulovem zakonu;

„lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto, tekoče ali trdno gorivo, pri katerem imajo kurišče in zgorevalni plini neposreden stik s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto, tekoče ali trdno gorivo, pri katerem so lahko kurišče in zgorevalni plini brez neposrednega stika s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„štedilnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki v enem ohišju združuje funkcijo lokalnega grelnika prostorov in kuhalne plošče ali pečice ali obeh ter se uporablja za pripravo hrane in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

9.	„lokalni grelnik prostorov na gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem, lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem ali štedilnik;

10.

„lokalni grelnik prostorov z zgorevanjem na površini“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v smeri mesta uporabe, tako da emisije toplote, ki jih gorilnik oddaja, pri čemer gre večinoma za infrardeče sevanje, neposredno segrevajo predmete, ki jih je treba segreti, in produkte zgorevanja oddaja v prostor, v katerem se gorilnik nahaja;

11.

„lokalni cevni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v bližini predmetov, ki jih je treba segreti, ki prostor ogreva predvsem s pomočjo infrardečega sevanja iz ene ali več cevi, ki se segrevajo z notranjim pretokom produktov zgorevanja in iz katerih se produkti zgorevanja odvedejo skozi dimni kanal;

12.	„grelnik brez priključka na dimnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto, tekoče ali trdno gorivo, ki produkte zgorevanja oddaja v prostor, kjer se izdelek nahaja, razen lokalnega grelnika prostorov z zgorevanjem na površini;

13.

„grelnik, odprt proti dimniku“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto, tekoče ali trdno gorivo, predviden za namestitev pod dimnik ali v kamin, ne da bi bilo treba odprtino med izdelkom in dimnikom ali kaminom zatesniti, kar produktom zgorevanja omogoča prosto prehajanje iz kurišča v dimnik ali dimni kanal;

14.

15.	„peč za savno“ pomeni lokalni grelnik prostorov, ki je nameščen v suho ali parno savno ali v podobna okolja, ali pa je deklariran za uporabo v njih;

16.	„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnimi fosilnimi gorivi;

17.

18.	„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

19.	„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, med drugim vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

20.	„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto goriva, ki se v skladu z navodili dobavitelja prednostno uporablja za lokalni grelnik prostorov;

21.

22.

„drugo primerno gorivo“ pomeni gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za lokalni grelnik prostorov v skladu z navodili dobavitelja in vključuje katero koli gorivo, navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev in dobaviteljev ter v tehničnem ali promocijskem gradivu in oglasih;

23.	„neposredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se proizvede s sevanjem ali konvekcijo toplote, sproščene iz samega izdelka v zrak, razen izhodne toplotne moči izdelka, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote;

24.	„posredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote z enakim postopkom proizvajanja toplote, ki zagotavlja neposredno izhodno toplotno moč izdelka;

25.	„funkcija posrednega ogrevanja“ pomeni, da je izdelek zmožen del skupne izhodne toplotne moči prenesti na tekočino za prenos toplote, namenjene za ogrevanje prostorov ali proizvodnjo tople sanitarne vode;

26.

„nazivna izhodna toplotna moč“ (Pnom ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov v kW, kot jo navede dobavitelj, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko ohranja v daljšem obdobju;

27.	„minimalna izhodna toplotna moč“ (Pmin ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov v kW, kot jo navede dobavitelj, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najnižjo izhodno toplotno moč;

28.	„namenjen za zunanjo uporabo“ pomeni, da je izdelek primeren za varno uporabo zunaj zaprtih prostorov, vključno z možno zunanjo uporabo;

29.	„enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz tabele 2 ali tabele 3 v Prilogi V kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do IX.

Člen 3

Obveznosti dobaviteljev in časovni razpored

1. Od 1. januarja 2018 dobavitelji, ki dajejo v promet ali uporabo lokalne grelnike prostorov, ki niso grelniki na trdno gorivo brez priključka na dimnik ali grelniki na trdno gorivo, odprti proti dimniku, zagotovijo, da:

(a)	je tak lokalni grelnik prostorov opremljen s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 1 Priloge III, in je v skladu z razredi energijske učinkovitosti, določenimi v Prilogi II;

(b)	je trgovcem za tak model lokalnega grelnika prostorov na voljo elektronska nalepka v obliki in s podatki, kot določa točka 1 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(c)	je za tak lokalni grelnik prostorov na voljo podatkovna kartica v skladu s Prilogo IV;

(d)	je trgovcem za tak model lokalnega grelnika prostorov na voljo elektronska podatkovna kartica v skladu s Prilogo IV;

(e)	se organom držav članic in Komisiji na zahtevo predloži tehnična dokumentacija, določena v Prilogi V;

(f)	vsak oglas, ki se nanaša na določen tak model lokalnega grelnika prostorov in vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(g)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen tak model lokalnega grelnika prostorov in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

2. Od 1. januarja 2022 dobavitelji, ki dajejo v promet ali uporabo grelnike na trdno gorivo brez priključka na dimnik ali grelnike na trdno gorivo, odprte proti dimniku, zagotovijo, da:

(a)	je tak lokalni grelnik prostorov opremljen s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 1 Priloge III, in je v skladu z razredi energijske učinkovitosti, določenimi v Prilogi II;

(b)	je trgovcem za tak model lokalnega grelnika prostorov na voljo elektronska nalepka v obliki in s podatki, kot določa točka 1 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(c)	je za tak lokalni grelnik prostorov na voljo podatkovna kartica v skladu s Prilogo IV;

(d)	je trgovcem za tak model lokalnega grelnika prostorov na voljo elektronska podatkovna kartica v skladu s Prilogo IV;

(e)	se organom držav članic in Komisiji na zahtevo predloži tehnična dokumentacija, določena v Prilogi V;

(f)	vsak oglas, ki se nanaša na določen tak model lokalnega grelnika prostorov in vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(g)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen tak model lokalnega grelnika prostorov in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

Člen 4

Obveznosti trgovcev

Trgovci, ki prodajajo lokalne grelnike prostorov, zagotovijo, da:

(a)	je na prodajnem mestu vsak lokalni grelnik prostorov na zunanji sprednji strani opremljen z nalepko, ki jo v skladu s členom 3 zagotovijo dobavitelji, na tak način, da je nalepka jasno vidna;

(b)

se lokalni grelniki prostorov, ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke na tak način, da se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljeni izdelek, tržijo s podatki, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s Prilogo VI, v primerih, ko se izdelki ponudijo na internetu, pa veljajo določbe iz Priloge VII;

(c)	vsak oglas za določen model lokalnega grelnika prostorov, ki vsebuje informacije, povezane z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti;

(d)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen model lokalnega grelnika prostorov in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

Člen 5

Merilne in računske metode

Podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členoma 3 in 4, se pridobijo z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi in računskimi metodami, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne in računske metode, kot so določene v Prilogi VIII.

Člen 6

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri ocenjevanju skladnosti prijavljenega razreda energijske učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov uporabijo postopek iz Priloge IX.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda najpozneje do 1. januarja 2024, pri čemer upošteva tehnološki napredek. S pregledom se zlasti oceni, ali je mogoče zmanjšati obseg odstopanj od uporabe te uredbe.

Člen 8

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Za lokalne grelnike prostorov, ki niso grelniki na trdno gorivo brez priključka na dimnik ali grelniki na trdno gorivo, odprti proti dimniku, se uporablja od 1. januarja 2018. Vendar se člen 3(1)(f) in (g) ter člen 4(b), (c) in (d) uporabljata od 1. aprila 2018.

3. Za grelnike na trdno gorivo brez priključka na dimnik in grelnike na trdno gorivo, odprte proti dimniku, se uporablja od 1. januarja 2022. Vendar se člen 3(2)(f) in (g) ter člen 4(b), (c) in (d) uporabljata od 1. aprila 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 153, 18.6.2010, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov (Glej stran 76 tega Uradnega lista).

(3) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do IX

Za priloge II do IX se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

2.	„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage v gorivu, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ne dosežejo ponovno temperature okolice;

3.	„izkoristek pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči (ηth,nom oziroma ηth,min)“ pomeni razmerje v % med koristno izhodno toplotno močjo in skupno dovedeno energijo, izraženo kot NCV, za lokalni grelnik prostorov;

„zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči“ (elmax) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov zahteva za zagotavljanje nazivne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ (elmin) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov zahteva za zagotavljanje minimalne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

6.	„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ (elsb) pomeni električno moč v kW, ki jo izdelek zahteva v stanju pripravljenosti;

„zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen“ (Ppilot) pomeni, na podlagi porabe plinastega, tekočega ali trdnega goriva izdelka, moč v kW, potrebno za zagotavljanje plamena, ki služi kot vir vžiga močnejšega procesa zgorevanja, potrebnega za nazivno izhodno toplotno moč ali izhodno toplotno moč pri delni obremenitvi, ko je prižgan dlje kot 5 minut, preden se vključi glavni gorilnik;

8.	„enostopenjsko uravnavanje izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da izdelek svoje izhodne toplotne moči ne more samodejno uravnavati in ne prejema nobenih podatkov o sobni temperaturi, na podlagi katerih bi samodejno uravnaval izhodno toplotno moč;

„dve ali več ročnih stopenj, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da se lahko izhodna toplotna moč izdelka ročno uravnava z najmanj dvema stopnjama za uravnavanje izhodne toplotne moči in izdelek ni opremljen z napravo, ki izhodno toplotno moč samodejno uravnava glede na želeno temperaturo prostora;

10.	„uravnavanje temperature v prostoru z mehanskim termostatom“ pomeni, da je izdelek opremljen z neelektronsko napravo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

11.	„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

12.

13.

14.	„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki samodejno zniža nastavljeno temperaturo v prostoru, ko v njem ni zaznana nobena oseba;

15.

16.	„z možnostjo uravnavanja na daljavo“ pomeni funkcijo, ki omogoča oddaljeno interakcijo z izdelkom zunaj stavbe, v kateri je vgrajen;

17.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je izdelek priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikaz informacij ali statusa;

18.	„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model lokalnega grelnika prostora razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja ali trgovca;

19.	„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo razen antracita in suhega energetskega premoga, koksa iz črnega premoga, nizkotemperaturnega koksa, bitumenskega premoga, lignita, šote ali briketov iz mešanice fosilnih goriv;

20.	„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso razen polen z vsebnostjo vlage 25 % ali manj, goriva v obliki briketov z vsebnostjo vlage pod 14 % ali stisnjenega lesa z vsebnostjo vlage pod 12 %;

21.	„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja pri lokalnem grelniku prostorov.

PRILOGA II

Razredi energijske učinkovitosti

Razred energijske učinkovitosti lokalnega grelnika prostorov se določi na podlagi indeksa energijske učinkovitosti iz preglednice 1.

Preglednica 1

Razredi energijske učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov

Razred energijske učinkovitosti	Indeks energijske učinkovitosti (EEI)
A++	EEI ≥ 130
A+	107 ≤ EEI < 130
A	88 ≤ EEI < 107
B	82 ≤ EEI < 88
C	77 ≤ EEI < 82
D	72 ≤ EEI < 77
E	62 ≤ EEI < 72
F	42 ≤ EEI < 62
G	EEI < 42

Indeks energijske učinkovitosti lokalnega grelnika prostorov se izračuna v skladu s Prilogo VIII.

PRILOGA III

Nalepka

Lokalni grelniki prostorov

(a)

Na nalepki so navedeni naslednji podatki:

I.	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

II.	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III.	razred energijske učinkovitosti, določen v skladu s točko 1 Priloge II; konica puščice z oznako razreda energijske učinkovitosti lokalnega grelnika prostorov se nahaja na isti višini kot konica puščice ustreznega razreda energijske učinkovitosti;

IV.	simbol za neposredno izhodno toplotno moč;

V.	neposredna izhodna toplota v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko;

VI.	za lokalne grelnike prostorov s prenosom toplote na tekočino simbol za posredno izhodno toplotno moč;

VII.	za lokalne grelnike prostorov s prenosom toplote na tekočino posredna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko.

(b)	Oblikovni vidiki nalepke za lokalne grelnike prostorov so v skladu s točko 2 te priloge.

Oblika nalepke za lokalne grelnike prostorov je naslednja:

pri čemer velja:

(a)	nalepka je široka najmanj 105 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam;

(b)	ozadje je belo;

(c)	barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianove, 70 % škrlatne, 100 % rumene, 0 % črne;

(d)

nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):

obroba nalepke EU: 4 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

logotip EU: barve: X-80-00-00 in 00-00-X-00;

oznaka za energijo: barva: X-00-00-00. Piktogram, kot je prikazan: logotip EU in oznaka za energijo: širina: 86 mm, višina: 17 mm;

črta pod logotipoma: 1 pt, barva: cianova 100 %, dolžina: 86 mm;

lestvica energijskih razredov

—

puščica: višina: 6 mm, presledek: 1,3 mm, barve:

—	najvišji razred: X-00-X-00,

—	drugi razred: 70-00-X-00,

—	tretji razred: 30-00-X-00,

—	četrti razred: 00-00-X-00,

—	peti razred: 00-30-X-00,

—	šesti razred: 00-70-X-00,

—	sedmi razred: 00-X-X-00,

—	osmi razred: 00-X-X-00,

—	zadnji razred: 00-X-X-00;

—	besedilo: Calibri krepko 14 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico;

razred energijske učinkovitosti:

—	puščica: širina: 22 mm, višina: 12 mm, 100 % črna;

—	besedilo: Calibri krepko 24 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico;

funkcija neposrednega ogrevanja:

—	piktogram, kot je prikazan;

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

če je ustrezno, funkcija posrednega ogrevanja:

—	piktogram, kot je prikazan;

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

neposredna nazivna izhodna toplotna moč:

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

—	vrednost „XY,Z“: Calibri krepko 34 pt, 100 % črna;

—	besedilo „kW“: Calibri navadno 18 pt, 100 % črna;

po potrebi, posredna nazivna izhodna toplotna moč:

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

—	vrednost „XY,Z“: Calibri krepko 34 pt, 100 % črna;

—	besedilo „kW“: Calibri navadno 18 pt, 100 % črna;

energija:

—	besedilo: Calibri navadno 8 pt, 100 % črna;

leto uvedbe nalepke in številka uredbe:

—	besedilo: Calibri krepko 10 pt;

ime dobavitelja ali blagovna znamka;

dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela:

—	ime dobavitelja ali blagovno znamko in identifikacijsko oznako modela mora biti možno zapisati na prostoru velikosti 86 × 12 mm.

PRILOGA IV

Podatkovna kartica

Podatki na podatkovni kartici za lokalni grelnik prostorov so navedeni v naslednjem zaporedju in so vključeni v brošuro o izdelku ali drugo literaturo, priloženo izdelku:

(a)	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

(b)	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

(c)	razred energijske učinkovitosti modela v skladu s točko 1 Priloge II;

(d)	neposredna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko;

(e)	posredna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko;

(f)	indeks energijske učinkovitosti, zaokrožen na najbližje celo število in izračunan v skladu s Prilogo VIII;

(g)	izkoristek energije pri nazivni izhodni toplotni moči in, če je primerno, najmanjši obremenitvi, zaokrožen na najbližjo prvo decimalko in izračunan v skladu s Prilogo VIII;

(h)	vsi posebni varnostni ukrepi, ki se sprejmejo pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju lokalnega grelnika prostorov.

Ena podatkovna kartica lahko zajema več modelov lokalnih grelnikov prostorov istega dobavitelja.

Podatki na podatkovni kartici so lahko prikazani na barvni ali črno-beli kopiji nalepke. V takem primeru se navedejo tudi podatki iz točke 1, ki še niso prikazani na nalepki.

PRILOGA V

Tehnična dokumentacija

Za lokalne grelnike prostorov tehnična dokumentacija iz člena 3(1)(e) in člena 3(2)(e) vsebuje:

(a)	ime in naslov dobavitelja;

(b)	identifikacijsko oznako modela;

(c)	po potrebi sklice na uporabljene harmonizirane standarde;

(d)

če je osnovno gorivo druga lesna biomassa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali druga mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v preglednici 2, opis goriva, ki omogoča njegovo nedvoumno opredelitev in tehnični standard ali specifikacijo goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in pepela, v primeru drugih fosilnih goriv pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi;

(e)	po potrebi druge uporabljene tehnične standarde in specifikacije;

(f)	ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(g)	podatke, vključene v preglednico 2 (za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo) in preglednico 3 (za lokalne grelnike prostorov na plinasto/tekoče gorivo), izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo VIII;

(h)	poročila o preskusih, ki so jih opravili dobavitelji ali pa so bili opravljeni v njihovem imenu, vključno z nazivom in naslovom organa, ki je preskuse opravil;

(i)	vse posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju lokalnega grelnika prostorov;

(j)	če je ustrezno, seznam enakovrednih modelov.

Te podatke se lahko združi s tehnično dokumentacijo, zagotovljeno v skladu z ukrepi iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Preglednica 2

Tehnični parametri za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo

Identifikacijska oznaka modela(-ov):
Posredno ogrevanje:[da/ne]
Neposredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Posredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Gorivo				Osnovno gorivo (samo eno)		Druga primerna goriva:
Polena z vsebnostjo vlage ≤ 25 %				[da/ne]		[da/ne]
Stisnjen les z vsebnostjo vlage < 12 %				[da/ne]		[da/ne]
Druga lesna biomasa				[da/ne]		[da/ne]
Nelesna biomasa				[da/ne]		[da/ne]
Antracit in suhi energetski premog				[da/ne]		[da/ne]
Koks iz črnega premoga				[da/ne]		[da/ne]
Nizkotemperaturni koks				[da/ne]		[da/ne]
Bitumenski premog				[da/ne]		[da/ne]
Briketi iz lignita				[da/ne]		[da/ne]
Briketi iz šote				[da/ne]		[da/ne]
Briketi iz mešanice fosilnih goriv				[da/ne]		[da/ne]
Druga fosilna goriva				[da/ne]		[da/ne]
Briketi iz mešanice biomase in fosilnega goriva				[da/ne]		[da/ne]
Druga mešanica biomase in fosilnega goriva				[da/ne]		[da/ne]
Značilnosti pri delovanju z osnovnim gorivom
Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs [%]:
Indeks energijske učinkovitosti (EEI):
Postavka	Simbol	Vrednost	Enota		Postavka		Simbol	Vrednost	Enota
Izhodna toplotna moč					Izkoristek (NCV, kakor je prejeta)
Nazivna izhodna toplotna moč	Pnom	x,x	kW		Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči		ηth,nom	x,x	%
Minimalna izhodna toplotna moč (okvirno)	Pmin	[x,x/NP]	kW		Izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči (okvirno)		ηth,min	[x,x/NP]	%

Dodatna potreba po električni moči					Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru (izberite eno možnost)
Pri nazivni izhodni toplotni moči	elmax	x,xxx	kW		Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru			[da/ne]
Pri minimalni izhodni toplotni moči	elmin	x,xxx	kW		Z dvema ali več ročnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru			[da/ne]
V stanju pripravljenosti	elSB	x,xxx	kW		Z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom			[da/ne]
					Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti			[da/ne]
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna			[da/ne]
					Z možnostjo uravnavanja na daljavo			[da/ne]
Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen
Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)	Ppilot	[x,xxx/NP]	kW
Kontaktni podatki	Ime in naslov dobavitelja

Preglednica 3

Tehnični parametri za lokalne grelnike prostorov na plinasto/tekoče gorivo

Identifikacijska oznaka modela(-ov):
Posredno ogrevanje:[da/ne]
Neposredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Posredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Gorivo
Izberite vrsto goriva				[plinasto/ tekoče]		[navedite podrobneje]

Postavka	Simbol	Vrednost	Enota		Postavka		Simbol	Vrednost	Enota
Izhodna toplotna moč					Izkoristek (NCV)
Nazivna izhodna toplotna moč	Pnom	x,x	kW		Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči		ηth,nom	x,x	%
Minimalna izhodna toplotna moč(okvirno)	Pmin	[x,x/NP]	kW		Izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči (okvirno)		ηth,min	[x,x/NP]	%

Dodatna potreba po električni moči					Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru (izberite eno možnost)
Pri nazivni izhodni toplotni moči	elmax	x,xxx	kW		Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru			[da/ne]
Pri minimalni izhodni toplotni moči	elmin	x,xxx	kW		Z dvema ali več ročnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru			[da/ne]
V stanju pripravljenosti	elSB	x,xxx	kW		Z uravnavanje temperature v prostoru z mehanskim termostatom			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom			[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom			[da/ne]
					Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti			[da/ne]
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna			[da/ne]
Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen					Z možnostjo uravnavanja na daljavo			[da/ne]
Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)	Ppilot	[x,xxx/NP]	kW
Kontaktni podatki	Ime in naslov dobavitelja

(1) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2008, str. 10).

PRILOGA VI

Podatki, ki morajo biti zagotovljeni v primerih, ko ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabniki lahko videli razstavljeni izdelek, razen na internetu

Podatki iz člena 4(1)(b) se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

(a)	razred energijske učinkovitosti modela v skladu s točko 1 Priloge II;

(b)	neposredna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko;

(c)	posredna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližjo prvo decimalko.

Velikost in oblika pisave za natis ali prikaz podatkov iz točke 1 morata biti berljivi.

PRILOGA VII

Podatki, ki jih je treba zagotoviti v primeru prodaje, najema ali nakupa na obroke prek interneta

Za namene točk 2 do 5 te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„prikazovalni mehanizem“ pomeni vsak zaslon, vključno z zaslonom na dotik, ali drugo vizualno tehnologijo, ki se uporablja za prikaz internetnih vsebin uporabnikom;

(b)	„gnezdni prikaz“ pomeni vizualni vmesnik, pri katerem se do slike ali nabora podatkov dostopa s pritiskom na miškin gumb, pomikom miškinega kazalca čez sliko ali povečavo druge slike ali nabora podatkov na zaslonu na dotik;

(c)	„zaslon na dotik“ pomeni zaslon, ki se odziva na dotik, na primer zaslon preklopnega računalnika, tablice ali pametnega telefona;

(d)	„nadomestno besedilo“ pomeni besedilo, ki je ponujeno namesto slikovnega prikaza in ki omogoča predstavitev podatkov v negrafični obliki, kadar prikazovalniki ne omogočajo grafičnega prikaza, ali kot pripomoček za dostopnost, kot so vhodni podatki za aplikacije za sintezo govora.

Ustrezna nalepka, ki jo dajo na voljo dobavitelji v skladu s členom 3(1)(b) ali členom 3(2)(b), se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka. Nalepka mora biti dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva, hkrati pa ustreza določbam glede velikosti iz točke 2 Priloge III. Prikazana je lahko z gnezdnim prikazom, pri čemer je slika, uporabljena za dostop do nalepke, v skladu s specifikacijami iz točke 3 te priloge. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se nalepka prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavo slike na zaslonu na dotik.

Slika, ki se uporabi za dostop do nalepke v primeru gnezdnega prikaza:

(a)	je puščica v barvi, ki ustreza razredu energijske učinkovitosti izdelka na nalepki;

(b)	na puščici prikazuje razred energijske učinkovitosti izdelka v beli barvi in v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno, ter

(c)	ima eno od naslednjih oblik:

V primeru gnezdnega prikaza je zaporedje prikaza nalepke naslednje:

(a)	slika iz točke 3 te priloge se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka;

(b)	slika vsebuje povezavo do nalepke;

(c)	nalepka se prikaže po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi slike na zaslonu na dotik;

(d)	nalepka se prikaže v pojavnem oknu, novem zavihku, novi strani ali vstavljenem prikazu na zaslonu;

(e)	za povečavo nalepke na zaslonih na dotik se uporabljajo načini, ki se uporabljajo za povečanje z dotikom;

(f)	nalepka se skrije z možnostjo za zaprtje ali drugim standardnim mehanizmom zapiranja;

(g)	nadomestno besedilo za slikovni prikaz, ki se prikaže v primeru napake pri prikazovanju nalepke, vsebuje navedbo razreda energijske učinkovitosti izdelka v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno.

Ustrezna podatkovna kartica izdelka, ki jo v skladu s členom 3(1)(d) ali členom 3(2)(d) zagotovijo dobavitelji, je prikazana na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka. Podatkovna kartica mora biti dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva. Podatkovna kartica izdelka se lahko prikaže z gnezdnim prikazom, pri čemer mora povezava, ki se uporabi za dostop do kartice, jasno in berljivo prikazovati napis „podatkovna kartica izdelka“. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se podatkovna kartica prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi povezave na zaslonu na dotik.

PRILOGA VIII

Meritve in izračuni

Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje iz točk 2 do 4.

Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)	Za lokalne grelnike prostorov se opravi preskus za osnovno gorivo in določi indeks energijske učinkovitosti ter neposredna in posredna izhodna toplotna moč.

(b)	Deklarirane vrednosti za neposredno in posredno izhodno toplotno moč ter indeks energijske učinkovitosti se zaokrožijo na najbližjo prvo decimalko.

Splošni pogoji za indeks energijske učinkovitosti in porabo lokalnih grelnikov prostorov:

(a)	vrednosti izkoristkov ηth,nom in ηth,min ter vrednosti neposredne in posredne izhodne toplotne moči za Pnom in Pmin se izmerijo, kjer je primerno;

(b)

indeks energijske učinkovitosti (EEI) se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja (ηS,on ), za lokalne grelnike prostorov, pri katerih je osnovno gorivo biomasa, popravljena s faktorjem, ki upošteva obnovljivo naravo osnovnega goriva, in s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature, dodatne potrebe po električni moči in porabe energije za stalno goreči vžigalni plamen. Indeks energijske učinkovitosti (EEI) je izražen kot število, ki je enakovredno temu številu, izraženemu v odstotkih.

Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Indeks energijske učinkovitosti (EEI) vseh lokalnih grelnikov prostorov je opredeljen kot:

pri čemer je

—	ηS,on sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena v odstotkih v skladu s točko 4(b),

—	BLF biomasnooznačitveni faktor, ki znaša 1,45 za lokalne grelnike prostorov na biomaso in 1 za lokalne grelnike prostorov na fosilna goriva,

—	F(2) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo in jih ni mogoče seštevati, izražen v odstotkih,

—	F(3) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov in katerega vrednosti se lahko seštevajo, izražen v odstotkih,

—	F(4) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi dodatne potrebe po električni moči, izražen v odstotkih,

—	F(5) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi porabe energije stalno gorečega vžigalnega plamena, izražen v odstotkih.

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja se izračuna kot:

ηS,on= ηth,nom

pri čemer je

—	ηth,nom izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči na podlagi NCV.

(c)

Korekcijski faktor F(2), ki predstavlja pozitiven prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov in katerega vrednosti se medsebojno izključujejo ali jih ni mogoče seštevati, se izračuna, kot sledi:

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(2) enak enemu od faktorjev iz preglednice 4, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja. Izbrati je mogoče samo eno vrednost.

Preglednica 4

Korekcijski faktor F(2)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče samo eno možnost):	F(2)
	Lokalni grelniki prostorov na gorivo
enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru	0,0 %
dvema ali več ročnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom	2,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru	4,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom	6,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom	7,0 %

Od 1. januarja 2022 je F(2) enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z emisijami, kjer je temperatura nastavljena na minimalno izhodno topolotno moč, ki presegajo tiste iz točke 2 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) 2015/1185 (1). Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči. Od 1. januarja 2022 tehnična dokumentacija vsebuje ustrezne informacije o emisijah pri minimalni izhodni toplotni moči, če F(2) ni enak nič.

(d)

Korekcijski faktor F(3), ki predstavlja pozitiven prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov in katerega vrednosti se lahko seštevajo, se izračuna, kot sledi:

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(3) seštevek vrednosti iz preglednice 5, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja.

Preglednica 5

Korekcijski faktor F(3)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče več možnosti):	F(3)
Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče več možnosti):	Lokalni grelniki prostorov na gorivo
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna	1,0 %
možnostjo uravnavanja na daljavo	1,0 %

Od 1. januarja 2022 je F(3) enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z emisijami, kjer je temperatura nastavljena na minimalno izhodno topolotno moč, ki presegajo tiste iz točke 2 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) 2015/1185. Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči. Od 1. januarja 2022 tehnična dokumentacija vsebuje ustrezne informacije o emisijah pri minimalni izhodni toplotni moči, če F(3) ni enak nič.

(e)

Korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot:

ta korekcijski faktor upošteva dodatno porabo električne energije med stanjem vključenosti in stanjem pripravljenosti.

Za vse lokalne grelnike prostorov se korekcija za dodatno potrebo po električni moči izračuna kot:

pri čemer je

—	elmax zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči, izražena v kW,

—	elmin zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči, izražena v kW. Če izdelek ne omogoča minimalne izhodne toplotne moči, se uporabi vrednost za zahtevano električno moč pri nazivni izhodni toplotni moči,

—	elsb zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti izdelka, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

(f)

Korekcijski faktor F(5), povezan s porabo energije stalno gorečega vžigalnega plamena, se izračuna kot:

Ta korekcijski faktor upošteva zahtevano moč za stalno goreči vžigalni plamen.

Za vse lokalne grelnike prostorov se korekcijski faktor izračuna kot:

pri čemer je

—	Ppilot moč, potrebna za vžigalni plamen, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

(1) Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo (glej stran 1 tega Uradnega lista).

PRILOGA IX

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Za namene ocenjevanja skladnosti z zahtevami iz členov 3 in 4 organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja:

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela. Enota se preskusi z gorivom s primerljivimi značilnostmi, kot jih ima gorivo, ki ga je uporabil proizvajalec za izvajanje meritev v skladu s Prilogo VIII.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami, če:

(a)	vrednosti in razredi na nalepki in podatkovni kartici izdelka ustrezajo vrednostim v tehnični dokumentaciji;

(b)	indeks energijske učinkovitosti (EEI) za lokalne grelnike prostorov na trdna goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti;

(c)	EEI za lokalne grelnike prostorov na tekoča goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti;

(d)	EEI za lokalne grelnike prostorov na plinasta goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti;

Če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če kateri koli rezultat iz točk 2(b) do 2(d) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno so lahko te tri dodatno izbrane enote en ali več enakovrednih modelov, ki so bili v tehnični dokumentaciji dobavitelja navedeni kot enakovredni izdelki.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami, če:

(a)	deklarirane vrednosti in razredi na nalepki in podatkovni kartici za tri dodatno izbrane enote ustrezajo vrednostim v tehnični dokumentaciji;

(b)	povprečni indeks energijske učinkovitosti (EEI) za tri dodatno izbrane enote lokalnih grelnikov prostorov na trdna goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti;

(c)	povprečni indeks energijske učinkovitosti (EEI) za tri dodatno izbrane enote lokalnih grelnikov prostorov na tekoča goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti;

(d)	povprečni indeks energijske učinkovitosti (EEI) za tri dodatno izbrane enote lokalnih grelnikov prostorov na plinasta goriva ni za več kot 8 % nižji od deklarirane vrednosti.

Če rezultati iz točke 2 niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo rezultate preskusov in druge pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge VIII.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih dobavitelji ne smejo uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji. Vrednosti in razredi na nalepki ali podatkovni kartici za dobavitelja ne smejo biti ugodnejši od vrednosti, navedenih v tehnični dokumentaciji.

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/43

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1187

z dne 27. aprila 2015

o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav z energijskimi nalepkami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2010/30/EU zahteva, da Komisija sprejme delegirane akte o označevanju izdelkov, povezanih z energijo, ki imajo velike možnosti za prihranek energije in med katerimi so velike razlike v stopnjah učinkovitosti pri enakovredni uporabnosti.

(2)

Grelniki prostorov z enakovredno uporabnostjo, vključno s kotli na trdno gorivo, izkazujejo velike razlike v energijski učinkovitosti. Energija, ki jo kotli na trdno gorivo porabijo za ogrevanje notranjih prostorov, predstavlja znaten delež skupne porabe energije v Uniji. Možnosti za zmanjšanje njihove porabe energije so precejšnje in vključujejo tudi kombiniranje kotlov z ustreznimi napravami za uravnavanje temperature in sončnimi napravami, zato bi se morale zahteve za označevanje z energijskimi nalepkami uporabljati tudi za komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav.

(3)

Kotli, ki proizvajajo toploto izključno za oskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo, kotli za segrevanje plinastih medijev za prenos toplote, kotli za soproizvodnjo z električno zmogljivostjo 50 kW ali več in kotli na nelesno biomaso imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe.

(4)

Določiti bi bilo treba harmonizirane določbe o označevanju z nalepkami in standardnih podatkih o izdelku glede energijske učinkovitosti za kotle na trdno gorivo, da bi se proizvajalce spodbudilo k izboljšanju energijske učinkovitosti kotlov na trdno gorivo, končne uporabnike pa k nakupu energijsko učinkovitih izdelkov, ter da bi se prispevalo k delovanju notranjega trga.

(5)

Da bi potrošnikom zagotovili primerljive podatke o kotlih na trdno gorivo, bi bilo treba uvesti lestvico označevanja, skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 811/2013 (2). Pristop, ki se v zgornji uredbi uporablja za obnovljive vire energije, ne bi spodbujal energijske učinkovitosti pri kotlih na biomaso. Pristop, ki se uporablja za fosilna goriva, v primeru biomase ne bi bil skladen s ciljem spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije iz Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zato je primerno, da ta uredba uvede poseben pristop za kotle na biomaso, „biomasnooznačitveni faktor“, ki je določen na takšni ravni, da lahko razred A++ dosežejo samo kondenzacijski kotli na biomaso.

(6)

Podatke, ki bodo navedeni na nalepki, bi bilo treba pridobiti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi postopki merjenja in izračunavanja, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode, vključno z morebitnimi harmoniziranimi standardi, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), da se določijo zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

(7)	Ta uredba bi morala določiti enotno obliko in vsebino nalepk za kotle na trdno gorivo.

(8)	Ta uredba bi morala določiti tudi zahteve za podatkovni list in tehnično dokumentacijo za kotle na trdno gorivo.

(9)	Poleg tega bi morala ta uredba določiti zahteve v zvezi s podatki, ki jih je treba zagotoviti pri vseh oblikah prodaje kotlov na trdno gorivo na daljavo ter v vseh oglasih in tehničnem promocijskem gradivu za kotle na trdno gorivo.

(10)

Če nalepke in podatki o izdelku temeljijo na podatkovnih listih dobaviteljev, je treba končnim uporabnikom zagotoviti enostaven dostop do podatkov o energijski učinkovitosti kompletov kotlov na trdno gorivo, ki so kombinirani z dodatnimi grelniki, sončnimi napravami in napravami za uravnavanje temperature.

(11)	Primerno je predpisati, da se določbe te uredbe pregledajo ob upoštevanju tehnološkega napredka –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa zahteve za energijsko označevanje kotlov na trdno gorivo in zagotavljanje dodatnih informacij o kotlih na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo 70 kW ali manj ter kompletov kotla na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo 70 kW ali manj, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	kotle, ki proizvajajo toploto samo za oskrbo s pitno ali sanitarno vodo;

(b)	kotle za segrevanje in distribucijo plinastih medijev za prenos toplote, kot je para ali zrak;

(c)	kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo z najvišjo električno zmogljivostjo 50 kW ali več;

(d)	kotle na nelesno biomaso.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2010/30/EU se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„kotel na trdno gorivo“ pomeni napravo, opremljeno z enim ali več generatorji toplote na trdno gorivo, ki zagotavljajo toploto za centralni sistem ogrevanja z vodo, da dosega in ohranja želeno notranjo temperaturo enega ali več zaprtih prostorov, pri čemer toplotna izguba v okolico ne presega 6 % nazivne izhodne toplotne moči;

2.	„centralni sistem ogrevanja z vodo“ pomeni sistem, ki uporablja vodo kot medij za distribucijo centralno proizvedene toplote do oddajnikov toplote za ogrevanje zaprtih prostorov v stavbah ali njihovih delih, vključno z omrežji za skupinsko ali daljinsko ogrevanje;

3.	„generator toplote na trdno gorivo“ pomeni del kotla na trdno gorivo, ki proizvaja toploto z zgorevanjem trdnih goriv;

4.	„nazivna izhodna toplotna moč“ ali „Pr “ pomeni deklarirano izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo pri ogrevanju zaprtih prostorov z osnovnim gorivom, izraženo v kW;

5.	„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnim fosilnim gorivom;

7.	„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

8.	„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

9.	„fosilno gorivo“ pomeni gorivo, razen biomase, vključno z antracitom, rjavim premogom, koksom in bitumenskim premogom; za namene te uredbe vključuje tudi šoto;

10.	„kotel na biomaso“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki kot osnovno gorivo uporablja biomaso;

11.	„kotel na nelesno biomaso“ pomeni kotel na biomaso, ki kot osnovno gorivo uporablja nelesno biomaso in za katerega lesna biomasa, fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva niso navedeni kot drugo primerno gorivo;

12.	„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto trdnega goriva, ki se v skladu z navodili dobavitelja prednostno uporablja za kotel;

13.

„drugo primerno gorivo“ pomeni trdno gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za kotel na trdno gorivo v skladu z navodili dobavitelja in vključuje katero koli gorivo, navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh dobaviteljev ter v tehničnem promocijskem gradivu in oglasih;

14.	„kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki lahko hkrati proizvaja toploto in električno energijo;

15.	„dodatni grelnik“ pomeni sekundarni kotel ali toplotno črpalko iz področja uporabe Delegirane uredbe (EU) št. 811/2013 ali sekundarni kotel na trdno gorivo, ki proizvaja dodatno toploto, če je potreba po toploti večja od nazivne izhodne toplotne moči primarnega kotla na trdno gorivo;

16.	„naprava za uravnavanje temperature“ pomeni opremo, ki s končnim uporabnikom komunicira glede vrednosti in časovne razporeditve želene temperature v prostoru ter ustrezne podatke sporoča vmesniku kotla na trdno gorivo, npr. centralni procesni enoti, s čimer pomaga uravnavati temperaturo v prostoru;

17.	„sončna naprava“ pomeni sistem, ki uporablja izključno sončno energijo, sončni kolektor, sončni hranilnik tople vode ali črpalko v zanki kolektorja, ki se dajejo v promet ločeno;

18.

„sistem, ki uporablja izključno sončno energijo“ pomeni napravo, ki je opremljena z enim ali več sončnimi kolektorji, sončnimi hranilniki tople vode in morebitnimi črpalkami v zanki kolektorja ter drugimi deli in ki se daje v promet kot ena enota in ni opremljena z generatorjem toplote, razen morda z enim ali več rezervnimi potopnimi grelniki;

19.	„sončni kolektor“ pomeni napravo, zasnovano za absorpcijo globalnega sončnega sevanja in prenos tako proizvedene toplotne energije na tekočino, ki prehaja skoznjo;

20.	„sončni hranilnik tople vode“ pomeni hranilnik tople vode za shranjevanje toplotne energije, ki jo proizvede eden ali več sončnih kolektorjev;

21.	„hranilnik tople vode“ pomeni posodo za shranjevanje tople vode za namene segrevanja vode in/ali prostora, vključno z morebitnimi dodatki, ki ni opremljena z generatorjem toplote, razen morda z enim ali več rezervnimi potopnimi grelniki;

22.

„rezervni potopni grelnik“ pomeni grelnik na električno upornost, ki deluje na osnovi Joulovega zakona in ki je del hranilnika tople vode in proizvaja toploto le, kadar je zunanji vir toplote prekinjen (tudi v obdobjih vzdrževanja) ali v okvari, ali del sončnega hranilnika tople vode ter zagotavlja toploto, kadar toplota iz sončnega vira ne zadošča za zagotavljanje zahtevanih ravni udobja;

23.

„komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav“ pomeni komplet, ki je na voljo končnemu uporabniku in vključuje kotel na trdno gorivo v kombinaciji z enim ali več dodatnimi grelniki, eno ali več napravami za uravnavanje temperature ali eno ali več sončnimi napravami;

24.	„kombinirani kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki je zasnovan tudi za zagotavljanje toplote za oskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo pri določenih temperaturah, količinah in stopnjah pretoka v določenih intervalih ter je priključen na zunanji vir pitne ali sanitarne vode.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do X.

Člen 3

Obveznosti dobaviteljev in časovni razpored

1. Od 1. aprila 2017 dobavitelji, ki dajejo v promet ali uporabo kotle na trdno gorivo, vključno s kotli, ki so vključeni v komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, zagotovijo, da:

(a)

je vsak kotel na trdno gorivo opremljen s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 1.1 Priloge III, ter je v skladu z razredi energijske učinkovitosti, določenimi v Prilogi II, in da je vsak kotel na trdno gorivo, ki se uporablja v kompletih kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, opremljen z drugo nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 2 Priloge III;

(b)	je trgovcem za vsak model kotla na trdno gorivo na voljo elektronska nalepka v obliki in s podatki, kot določa točka 1.1 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(c)	je za vsak kotel na trdno gorivo na voljo podatkovni list v skladu s točko 1 Priloge IV, za vsak kotel na trdno gorivo, ki se uporablja v kompletih kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, pa drug podatkovni list v skladu s točko 2 Priloge IV;

(d)	je trgovcem za vsak model kotla na trdno gorivo na voljo elektronski podatkovni list v skladu s točko 1 Priloge IV;

(e)	se organom držav članic in Komisiji na zahtevo predloži tehnična dokumentacija v skladu s točko 1 Priloge V;

(f)	vsak oglas, ki se nanaša na določen model kotla na trdno gorivo in vsebuje informacije v zvezi z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(g)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen model kotla na trdno gorivo in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

2. Od 26. septembra 2019 dobavitelji, ki dajejo v promet ali uporabo kotle na trdno gorivo, vključno s kotli, ki so vključeni v komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, zagotovijo, da:

(a)	je vsak kotel na trdno gorivo opremljen s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 1.2 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(b)	je trgovcem za vsak model kotla na trdno gorivo na voljo elektronska nalepka v obliki in s podatki, kot določa točka 1.2 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II.

3. Od 1. aprila 2017 dobavitelji, ki dajejo v promet ali uporabo komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, zagotovijo, da:

(a)	je vsak komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav opremljen s tiskano nalepko v obliki in s podatki, kot določa točka 2 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(b)	je trgovcem za vsak model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav na voljo elektronska nalepka v obliki in s podatki, kot določa točka 2 Priloge III, ter da so na njej navedeni razredi energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

(c)	je za vsak komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav na voljo podatkovni list v skladu s točko 2 Priloge IV;

(d)	je trgovcem za vsak model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav na voljo elektronski podatkovni list v skladu s točko 2 Priloge IV;

(e)	se organom držav članic in Komisiji na zahtevo predloži tehnična dokumentacija v skladu s točko 2 Priloge V;

(f)	vsak oglas, ki se nanaša na določen model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav ter vsebuje informacije, povezane z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(g)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav ter opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

Člen 4

Obveznosti trgovcev

1. Trgovci, ki prodajajo kotle na trdno gorivo, zagotovijo, da:

(a)	je na prodajnem mestu vsak kotel na trdno gorivo na sprednji strani opremljen z nalepko, ki jo v skladu s členom 3(1) ali (2) zagotovijo dobavitelji, na tak način, da je nalepka jasno vidna;

(b)

se kotli na trdno gorivo, ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke na tak način, da se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljeni izdelek, tržijo s podatki, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s točko 1 Priloge VI, razen pri ponudbah na internetu, kjer veljajo določbe iz Priloge VII;

(c)	vsak oglas za določen model kotla na trdno gorivo, ki vsebuje informacije, povezane z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(d)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen model kotla na trdno gorivo in opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

2. Trgovci, ki prodajajo komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, zagotovijo, da:

(a)

vsaka ponudba za določen komplet vključuje razred energijske učinkovitosti za zadevni komplet, tako da sta pri kompletu razvidna nalepka, ki jo zagotovi dobavitelj v skladu s členom 3(3)(a), in podatkovni list, ki ga zagotovi dobavitelj v skladu s členom 3(3)(c), in je pravilno izpolnjena z značilnostmi zadevnega kompleta;

(b)

se kompleti kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, ki so ponujeni v prodajo, najem ali nakup na obroke na tak način, da se od končnega uporabnika ne more pričakovati, da bo videl razstavljeni komplet, tržijo s podatki, zagotovljenimi v skladu s točko 2 Priloge VI, razen pri ponudbah na internetu, kjer veljajo določbe iz Priloge VII;

(c)	vsak oglas, ki se nanaša na določen model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in modelov sončnih naprav ter vsebuje informacije, povezane z energijo ali ceno, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model;

(d)	vsako tehnično promocijsko gradivo, ki se nanaša na določen model kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav ter opisuje njegove posebne tehnične parametre, vključuje sklic na razred energijske učinkovitosti za navedeni model.

Člen 5

Merilne in računske metode

Podatki, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členoma 3 in 4, se pridobijo z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi merilnimi in računskimi metodami, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne in računske metode, kot jih določa Priloga VIII. Indeks energijske učinkovitosti se izračuna v skladu s Prilogo IX.

Člen 6

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri ocenjevanju skladnosti prijavljenega razreda energijske učinkovitosti kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav s to uredbo uporabijo postopek iz Priloge X.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda najpozneje do 1. januarja 2022, pri čemer upošteva tehnološki napredek. V pregledu se zlasti oceni, ali je na nalepko za kombinirane kotle primerno dodati razred učinkovitosti pri segrevanju vode.

Člen 8

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 1. aprila 2017. Vendar se člen 3(1)(f) in (g), člen 3(3)(f) in (g), člen 4(1)(b), (c) in (d) ter člen 4(2)(b), (c) in (d) uporabljajo od 1. julija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 153, 18.6.2010, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 811/2013 z dne 18. februarja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede energijskega označevanja grelnikov prostorov, kombiniranih grelnikov, kompletov grelnika prostora, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave ter kompletov kombiniranega grelnika prostorov, naprave za uravnavanje temperature in sončne naprave (UL L 239, 6.9.2013, str. 1).

(3) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do X

Za priloge II do X se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model kotla na trdno gorivo ali kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali z istim imenom dobavitelja ali trgovca;

2.	„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ ali „ηs “ pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov v določeni sezoni ogrevanja, ki jo pokriva kotel na trdno gorivo, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

3.	„električni izkoristek“ ali „ηel “ pomeni razmerje med proizvedeno električno energijo in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

„zgornja kurilna vrednost“ ali „GCV“ pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

5.	„pretvorbeni količnik“ ali „CC“ pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

6.	„podatkovni list za napravo za uravnavanje temperature“ pomeni podatkovni list, ki ga je treba zagotoviti za naprave za uravnavanje temperature v skladu s členom 3(3)(a) Delegirane uredbe (EU) št. 811/2013;

„podatkovni list za kotle“ pomeni za kotle na trdno gorivo podatkovni list, ki ga je treba zagotoviti v skladu s členom 3(1)(c) te uredbe, za kotle, ki niso kotli na trdno gorivo, pa podatkovni list, ki ga je za takšne kotle treba zagotoviti v skladu s členom 3(1)(b) Delegirane uredbe (EU) št. 811/2013;

8.	„podatkovni list za sončne naprave“ pomeni podatkovni list, ki ga je treba zagotoviti za sončne naprave v skladu s členom 3(4)(a) Delegirane uredbe (EU) št. 811/2013;

9.	„podatkovni list za toplotne črpalke“ pomeni podatkovni list, ki ga je treba zagotoviti za toplotne črpalke v skladu s členom 3(1)(b) Delegirane uredbe (EU) št. 811/2013;

10.	„kondenzacijski kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, v katerem se pri normalnih pogojih delovanja in določenih delovnih temperaturah vode vodna para v produktih zgorevanja delno kondenzira, da se latentna toplota te vodne pare uporabi za ogrevanje;

11.	„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso, ki ni: polena z vsebnostjo vlage 25 % ali manj, lesni sekanci z vsebnostjo vlage 15 % ali več, stisnjen les v obliki peletov ali briketov ali žagovina z vsebnostjo vlage, ki je enaka ali nižja od 50 %;

12.	„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja v kotlih na trdno gorivo;

13.	„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo, ki ni bitumenski premog, rjavi premog (vključno z briketi), koks, antracit ali brikete iz mešanice fosilnih goriv;

14.

„zahtevana električna moč pri največji izhodni toplotni moči“ ali „elmax “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri nazivni izhodni toplotni moči, izraženo v kW, pri čemer se ne upošteva poraba električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za zmanjševanje emisij;

15.

„zahtevana električna moč pri najmanjši izhodni toplotni moči“ ali „elmin “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri uporabni delni obremenitvi, izraženo v kW, pri čemer se ne upošteva poraba električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za zmanjševanje emisij;

16.	„rezervni grelnik“ pomeni grelnik na električno upornost, ki deluje na osnovi Joulovega zakona in ki proizvaja toploto samo zato, da prepreči zamrznitev kotla na trdno gorivo ali centralnega sistema ogrevanja z vodo, ali kadar je zunanji vir toplote prekinjen (tudi med vzdrževanjem) ali v okvari;

17.	„uporabna delna obremenitev“ pomeni pri kotlih na trdno gorivo s samodejnim polnjenjem delovanje pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči in pri kotlih na trdno gorivo z ročnim polnjenjem, ki lahko delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, delovanje pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči;

18.	„zahtevana moč v stanju pripravljenosti“ ali „PSB “ pomeni moč, izraženo v kW, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva v stanju pripravljenosti, pri čemer se ne upošteva vgrajena sekundarna oprema za zmanjševanje emisij;

19.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je kotel na trdno gorivo priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa ali prikaz informacij ali statusa;

20.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja“ ali „ηson “ pomeni:

(a)	za samodejno polnjene kotle na trdno gorivo tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči;

(b)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči;

(c)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči;

(d)	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči;

21.	„izkoristek“ ali „η“ pomeni razmerje med koristno izhodno toplotno močjo in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

22.	„koristna izhodna toplotna moč“ ali „P“ pomeni izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo, ki je prenesena na medij za prenos toplote, izraženo v kW;

23.	„kotel na fosilno gorivo“ pomeni kotel na fosilno gorivo, pri katerem je osnovno gorivo fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva;

24.

„zgornja kurilna vrednost brez vlage“ ali „GCVmf “ pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, ki mu je bila odstranjena vsa vlaga, ko popolnoma zgori s kisikom in ko produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

25.	„enakovredni model“ pomeni model, ki je dan na trg z enakimi tehničnimi parametri, določenimi v preglednici 4 točke 1 Priloge V, kot drug model, ki ga da na trg isti dobavitelj.

PRILOGA II

Razredi energijske učinkovitosti

Razred energijske učinkovitosti kotla na trdno gorivo se določi na podlagi njegovega indeksa energijske učinkovitosti, kot je določeno v preglednici 1.

Indeks energijske učinkovitosti kotla na trdno gorivo se izračuna v skladu s Prilogo IX.

Preglednica 1

Razredi energijske učinkovitosti kotlov na trdno gorivo

Razred energijske učinkovitosti	Indeks energijske učinkovitosti (EEI)
A+++	EEI ≥ 150
A++	125 ≤ EEI < 150
A+	98 ≤ EEI < 125
A	90 ≤ EEI < 98
B	82 ≤ EEI < 90
C	75 ≤ EEI < 82
D	36 ≤ EEI < 75
E	34 ≤ EEI < 36
F	30 ≤ EEI < 34
G	EEI < 30

PRILOGA III

Nalepke

1. KOTLI NA TRDNO GORIVO

1.1 Nalepka 1

(a)

Na nalepki so navedeni naslednji podatki:

I.	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

II.	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III.	funkcija ogrevanja prostorov;

IV.	razred energijske učinkovitosti, določen v skladu s Prilogo II; konica puščice z oznako razreda energijske učinkovitosti kotla na trdno gorivo se nahaja na isti višini kot konica puščice ustreznega razreda energijske učinkovitosti;

V.	nazivna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližje celo število;

VI.	za kombinirane kotle tudi dodatna funkcija ogrevanja vode;

VII.	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo tudi dodatna funkcija proizvodnje električne energije.

(b)	Oblikovni vidiki nalepke za kotle na trdno gorivo so v skladu s točko 3 te priloge. Izjemoma se lahko v primerih, ko je bil modelu dodeljen „znak EU za okolje“ na podlagi Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1), doda kopija znaka EU za okolje.

1.2 Nalepka 2

(a)	Nalepka vključuje podatke, ki so navedeni v točki 1.1(a) te priloge.

(b)	Oblikovni vidiki nalepke za kotle na trdno gorivo so v skladu s točko 3 te priloge. Izjemoma se lahko v primerih, ko je bil modelu dodeljen „znak EU za okolje“ na podlagi Uredbe (ES) št. 66/2010, doda kopija znaka EU za okolje.

2. KOMPLETI KOTLA NA TRDNO GORIVO, DODATNIH GRELNIKOV, NAPRAV ZA URAVNAVANJE TEMPERATURE IN SONČNIH NAPRAV

Nalepka za komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav v razredih energijske učinkovitosti od A+++ do G

(a)

Na nalepki so navedeni naslednji podatki:

I.	ime trgovca ali dobavitelja ali blagovna znamka;

II.	trgovčeva ali dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III.	funkcija ogrevanja prostorov;

IV.	razred energijske učinkovitosti kotla na trdno gorivo, določen v skladu s Prilogo II;

V.	navedba, ali je v komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav mogoče vključiti sončni kolektor, hranilnik tople vode, napravo za uravnavanje temperature ali dodatni grelnik;

VI.

razred energijske učinkovitosti kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, določen v skladu s točko 2 Priloge IV; konica puščice z oznako razreda energijske učinkovitosti kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav se nahaja na isti višini kot konica puščice ustreznega razreda energijske učinkovitosti.

(b)

Oblikovni vidiki nalepke za komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav so skladni s točko 4 te priloge. Pri kompletih kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav v razredih energijske učinkovitosti od A+++ do D se lahko na lestvici od A+++ do G izpustijo razredi od E do G.

3. OBLIKA NALEPKE ZA KOTLE NA TRDNO GORIVO JE NASLEDNJA:

pri čemer velja:

(a)	nalepka je široka najmanj 105 mm in visoka najmanj 200 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam;

(b)	ozadje je belo;

(c)	barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(d)

nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):

obroba nalepke EU: 4 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

logotip EU: barve: X-80-00-00 in 00-00-X-00;

oznaka za energijo: barva: X-00-00-00; piktogram, kot je prikazan: logotip EU in oznaka za energijo: širina: 86 mm, višina: 17 mm;

črta pod logotipoma: 1 pt, barva: cianova 100 %, dolžina: 86 mm;

funkcija ogrevanja prostorov:

—	piktogram, kot je prikazan;

lestvica od A++ do G in lestvica od A+++ do D:

—

puščica: višina: 5 mm, presledek: 1,3 mm, barve:

—	najvišji razred: X-00-X-00,

—	drugi razred: 70-00-X-00,

—	tretji razred: 30-00-X-00,

—	četrti razred: 00-00-X-00,

—	peti razred: 00-30-X-00,

—	šesti razred: 00-70-X-00,

—	sedmi razred: 00-X-X-00,

—	osmi razred: 00-X-X-00,

—	zadnji razred: 00-X-X-00,

—	besedilo: Calibri krepko 14 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico,

—

puščica: višina: 7 mm, presledek: 1 mm, barve:

—	najvišji razred: X-00-X-00,

—	drugi razred: 70-00-X-00,

—	tretji razred: 30-00-X-00,

—	četrti razred: 00-00-X-00,

—	peti razred: 00-30-X-00,

—	šesti razred: 00-70-X-00,

—	zadnji razred: 00-X-X-00,

—	besedilo: Calibri krepko 16 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico;

razred energijske učinkovitosti:

—	puščica: širina: 22 mm, višina: 12 mm, 100 % črna,

—	besedilo: Calibri krepko 24 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico;

nazivna izhodna toplotna moč:

—	obroba: 2 pt – barva: cianova 100 % – zaobljeni koti: 3,5 mm,

—	vrednost „YZ“: Calibri krepko 45 pt, 100 % črna,

—	besedilo „kW“: Calibri navadno 30 pt, 100 % črna;

funkcija ogrevanja vode:

—	piktogram, kot je prikazan,

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

funkcija za električno energijo:

—	piktogram, kot je prikazan,

—	obroba: 2 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

leto uvedbe nalepke in številka Uredbe:

—	besedilo: Calibri krepko 10 pt;

ime dobavitelja ali blagovna znamka;

dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela:

ime dobavitelja ali blagovno znamko in identifikacijsko oznako modela mora biti možno zapisati na prostoru velikosti 86 × 12 mm.

4. OBLIKA NALEPKE ZA KOMPLETE KOTLA NA TRDNO GORIVO, DODATNIH GRELNIKOV, NAPRAV ZA URAVNAVANJE TEMPERATURE IN SONČNIH NAPRAV JE NASLEDNJA:

pri čemer velja:

(a)	nalepka je široka najmanj 210 mm in visoka najmanj 297 mm. Če je format natisnjene nalepke večji, mora razmerje kljub temu ustrezati zgornjim specifikacijam;

(b)	ozadje je belo;

(c)	barve so CMYK – cianova, škrlatna, rumena in črna, kot v naslednjem primeru: 00-70-X-00: 0 % cianova, 70 % škrlatna, 100 % rumena, 0 % črna;

(d)

nalepka mora zadostiti vsem naslednjim zahtevam (številke se nanašajo na zgornjo sliko):

obroba nalepke EU: 6 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

logotip EU: barve: X-80-00-00 in 00-00-X-00;

oznaka za energijo: barva: X-00-00-00; piktogram, kot je prikazan: logotip EU in oznaka za energijo: širina: 191 mm, višina: 37 mm;

črta pod logotipoma: 2 pt, barva: cianova 100 %, dolžina: 191 mm;

funkcija ogrevanja prostorov:

—	piktogram, kot je prikazan;

kotel na trdno gorivo:

—

piktogram, kot je prikazan,

—	razred energijske učinkovitosti kotla na trdno gorivo:

—	puščica: širina: 24 mm, višina: 14 mm, 100 % črna;

—	besedilo: Calibri krepko 28 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico,

—	obroba: 3 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

komplet s sončnimi kolektorji, hranilniki tople vode, napravami za uravnavanje temperature in dodatnimi grelniki:

—	piktogram, kot je prikazan,

—	simbol„+“: Calibri krepko 50 pt, cianova 100 %,

—	okenca: širina: 12 mm, višina: 12 mm, obroba: 4 pt, cianova 100 %,

—	obroba: 3 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

lestvica od A+++ do G z obrobo:

—

puščica: višina: 15 mm, presledek: 3 mm, barve:

—	najvišji razred: X-00-X-00,

—	drugi razred: 70-00-X-00,

—	tretji razred: 30-00-X-00,

—	četrti razred: 00-00-X-00,

—	peti razred: 00-30-X-00,

—	šesti razred: 00-70-X-00,

—	sedmi razred: 00-X-X-00,

—	zadnji razred, če je primerno: 00-X-X-00,

—	besedilo: Calibri krepko 30 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico,

—	obroba: 3 pt, barva: cianova 100 %, zaobljeni koti: 3,5 mm;

razred energijske učinkovitosti za komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav:

—	puščica: širina: 33 mm, višina: 19 mm, 100 % črna,

—	besedilo: Calibri krepko 40 pt, velike tiskane črke bele barve; simboli „+“: nadpisano, poravnano v isto vrstico;

leto uvedbe nalepke in številka Uredbe:

—	besedilo: Calibri krepko 12 pt;

ime trgovca ali dobavitelja ali blagovna znamka;

trgovčeva ali dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela:

ime trgovca ali dobavitelja ali blagovno znamko in identifikacijsko oznako modela mora biti možno zapisati na prostoru velikosti 191 × 19 mm.

(1) Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).

PRILOGA IV

Podatkovni list

1. KOTLI NA TRDNO GORIVO

1.1 Podatki na podatkovnem listu za kotel na trdno gorivo so navedeni v naslednjem zaporedju in so vključeni v brošuro o izdelku ali drugo literaturo, priloženo izdelku:

(a)	ime dobavitelja ali blagovna znamka;

(b)	dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

(c)	razred energijske učinkovitosti modela, določen v skladu s Prilogo II;

(d)	nazivna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližje celo število;

(e)	indeks energijske učinkovitosti, zaokrožen na najbližje celo število in izračunan v skladu s Prilogo IX;

(f)	sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v %, zaokrožena na najbližje celo število in izračunana v skladu s Prilogo VIII;

(g)	vsi posebni varnostni ukrepi, ki se sprejmejo pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju kotla na trdno gorivo;

(h)	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo električni izkoristek v odstotkih ( %), zaokrožen na najbližje celo število.

1.2 En podatkovni list lahko zajema več modelov kotla na trdno gorivo istega dobavitelja.

1.3 Podatki na podatkovnem listu so lahko prikazani na barvni ali črno-beli kopiji nalepke. V takem primeru se navedejo tudi podatki iz točke 1.1, ki še niso prikazani na nalepki.

2. KOMPLETI KOTLA NA TRDNO GORIVO, DODATNIH GRELNIKOV, NAPRAV ZA URAVNAVANJE TEMPERATURE IN SONČNIH NAPRAV

Podatkovni list za komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav vključuje podatke iz slik 1 ali 2, kot je primerno, za oceno indeksa energijske učinkovitosti ponujenega kompleta, vključno z naslednjimi podatki:

(a) I: vrednost indeksa energijske učinkovitosti primarnega kotla na trdno gorivo;

(b) II: faktor za ponderiranje izhodne toplotne moči primarnega kotla na trdno gorivo in dodatnih grelnikov v kompletu, kot je primerno in določeno v preglednicah 2 in 3 te priloge;

(d) IV: vrednost matematične formule 115/(11 Pr), pri čemer se Pr nanaša na primarni kotel na trdno gorivo.

Preglednica 2

Ponderiranje v primeru primarnega kotla na trdno gorivo in dodatnega grelnika za namene slike 1 te priloge (1)

Psup/(Pr + Psup) (2)	II, komplet brez hranilnika tople vode	II, komplet s hranilnikom tople vode
0	0	0
0,1	0,30	0,37
0,2	0,55	0,70
0,3	0,75	0,85
0,4	0,85	0,94
0,5	0,95	0,98
0,6	0,98	1,00
≥ 0,7	1,00	1,00

Preglednica 3

Ponderiranje v primeru primarnega kotla na trdno gorivo za soproizvodnjo in dodatnega grelnika za namene slike 2 te priloge (1)

Pr/(Pr + Psup) (3)	II, komplet brez hranilnika tople vode	II, komplet s hranilnikom tople vode
0	1,00	1,00
0,1	0,70	0,63
0,2	0,45	0,30
0,3	0,25	0,15
0,4	0,15	0,06
0,5	0,05	0,02
0,6	0,02	0
≥ 0,7	0	0

Slika 1

Podatki, ki se za primarne kotle na trdno gorivo navedejo na podatkovnem listu za komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav in ki navajajo indeks energijske učinkovitosti ponujenega kompleta

Slika 2

Podatki, ki se za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo navedejo na podatkovnem listu za komplet kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav in ki navajajo indeks energijske učinkovitosti ponujenega kompleta

(1) Vmesne vrednosti se izračunajo z linearno interpolacijo med dvema sosednjima vrednostma.

(2) Pr se nanaša na primarni kotel na trdno gorivo.

(3) Pr se nanaša na primarni kotel na trdno gorivo.

PRILOGA V

Tehnična dokumentacija

1. KOTLI NA TRDNO GORIVO

Za kotle na trdno gorivo tehnična dokumentacija iz člena 3(1)(e) vsebuje:

(a)	ime in naslov dobavitelja;

(b)	identifikacijsko oznako modela;

(c)	po potrebi sklice na uporabljene harmonizirane standarde;

(d)

če je osnovno gorivo druga lesna biomasa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v preglednici 4, opis goriva, ki zadostuje za njegovo nedvoumno opredelitev, in tehnični standard ali specifikacijo goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in pepela, v primeru drugih fosilnih goriv pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi;

(e)	po potrebi druge uporabljene tehnične standarde in specifikacije;

(f)	ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(g)	podatke, vključene v preglednico 4, s tehničnimi parametri, izmerjenimi in izračunanimi v skladu s prilogama VIII in IX;

(h)	poročila o preskusih, ki so jih opravili dobavitelji ali pa so bili opravljeni v njihovem imenu, vključno z nazivom in naslovom organa, ki je preskus opravil;

(i)	vse posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju kotla na trdno gorivo;

(j)	če je ustrezno, seznam enakovrednih modelov.

Te informacije se lahko združijo s tehnično dokumentacijo, pripravljeno v skladu z določbami iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Preglednica 4

Tehnični parametri za kotle na trdno gorivo in kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo

Identifikacijska oznaka modela
Način polnjenja: [ročno: kotel bi moral delovati s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (2) litrov/samodejno: priporočljivo je, da kotel deluje s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (3) litrov]
Kondenzacijski kotel: [da/ne]
Kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo: [da/ne]				Kombinirani kotel: [da/ne]
Gorivo				Osnovno gorivo (samo eno):			Druga primerna goriva:
Polena, vsebnost vlage ≤ 25 %				[da/ne]			[da/ne]
Lesni sekanci, vsebnost vlage 15–35 %				[da/ne]			[da/ne]
Lesni sekanci, vsebnost vlage > 35 %				[da/ne]			[da/ne]
Stisnjen les v obliki peletov ali briketov				[da/ne]			[da/ne]
Žagovina, vsebnost vlage ≤ 50 %				[da/ne]			[da/ne]
Druga lesna biomasa				[da/ne]			[da/ne]
Nelesna biomasa				[da/ne]			[da/ne]
Bitumenski črni premog				[da/ne]			[da/ne]
Rjavi premog (vključno z briketi)				[da/ne]			[da/ne]
Koks				[da/ne]			[da/ne]
Antracit				[da/ne]			[da/ne]
Briketi iz mešanice fosilnih goriv				[da/ne]			[da/ne]
Drugo fosilno gorivo				[da/ne]			[da/ne]
Briketi iz mešanice biomase (30–70 %) in fosilnega goriva				[da/ne]			[da/ne]
Druga mešanica biomase in fosilnega goriva				[da/ne]			[da/ne]
Značilnosti pri delovanju z osnovnim gorivom:
Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov η s [%]:
Indeks energijske učinkovitosti (EEI):
Element	Simbol	Vrednost	Enota		Element	Simbol		Vrednost	Enota
Koristna izhodna toplotna moč					Izkoristek
Pri nazivni izhodni toplotni moči	P n (4)	x,x	kW		Pri nazivni izhodni toplotni moči	ηn		x,x	%
Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno	Pp	[x,x/NP]	kW		Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno	ηp		[x,x/ NP]	%
Za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo: električni izkoristek					Dodatna zahtevana električna moč
					Pri nazivni izhodni toplotni moči	elmax		x,xxx	kW
Pri nazivni izhodni toplotni moči	ηel,n	x,x	%		Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno	elmin		[x,xxx/ NP]	kW
					Vgrajene sekundarne opreme za zmanjševanje emisij, če je ustrezno			[x,xxx/ NP]	kW
					V stanju pripravljenosti	PSB		x,xxx	kW

Kontaktni podatki	Ime in naslov dobavitelja

2. KOMPLETI KOTLA NA TRDNO GORIVO, DODATNIH GRELNIKOV, NAPRAV ZA URAVNAVANJE TEMPERATURE IN SONČNIH NAPRAV

Za komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav tehnična dokumentacija iz člena 3(3)(e) vsebuje:

(a)	ime in naslov dobavitelja;

(b)	opis modela kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, ki omogoča nedvoumno identifikacijo modela;

(c)	po potrebi sklice na uporabljene harmonizirane standarde;

(d)	po potrebi druge uporabljene tehnične standarde in specifikacije;

(e)	ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da pravno zaveže dobavitelja;

(f)

tehnične parametre:

(1)	indeks energijske učinkovitosti, zaokrožen na najbližje celo število;

(2)	tehnične parametre iz točke 1 te priloge in, kjer je ustrezno, tehnične parametre iz točke 1 Priloge V k Delegirani uredbi (EU) št. 811/2013;

(3)	tehnične parametre iz točk 3 in 4 Priloge V k Delegirani uredbi (EU) št. 811/2013;

(g)	vse posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju kompleta kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav.

(2) Prostornina hranilnika = 45 × P r × (1 – 2,7/P r) ali 300 litrov, kar je več, pri čemer je P r naveden v kW.

(3) Prostornina hranilnika = 20 × P r, pri čemer je P r naveden v kW.

(4) Za osnovno gorivo je P n enak P r.

PRILOGA VI

Podatki, ki morajo biti zagotovljeni v primerih, ko ni mogoče pričakovati, da bi končni uporabniki lahko videli razstavljeni izdelek, razen na internetu

1. KOTLI NA TRDNO GORIVO

1.1 Podatki iz člena 4(1)(b) se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

(a)	razred energijske učinkovitosti modela, določen v skladu s Prilogo II;

(b)	nazivna izhodna toplotna moč v kW, zaokrožena na najbližje celo število;

(c)	indeks energijske učinkovitosti, zaokrožen na najbližje celo število in izračunan v skladu s Prilogo IX;

(d)	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo električni izkoristek v odstotkih ( %), zaokrožen na najbližje celo število.

1.2 Velikost in oblika pisave za natis ali prikaz vseh podatkov iz točke 1.1 morata biti berljivi.

2. KOMPLETI KOTLA NA TRDNO GORIVO, DODATNIH GRELNIKOV, NAPRAV ZA URAVNAVANJE TEMPERATURE IN SONČNIH NAPRAV

2.1 Podatki iz člena 4(2)(b) se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

(a)	razred energijske učinkovitosti modela, določen v skladu s Prilogo II;

(b)	indeks energijske učinkovitosti, zaokrožen na najbližje celo število;

(c)	podatki iz slik 1 in 2 Priloge IV, če je primerno.

2.2 Velikost in oblika pisave za natis ali prikaz vseh podatkov iz točke 2.1 morata biti berljivi.

PRILOGA VII

Podatki, ki jih je treba zagotoviti v primeru prodaje, najema ali nakupa na obroke prek interneta

Za namene točk 2 do 5 te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„prikazovalni mehanizem“ pomeni vsak zaslon, vključno z zaslonom na dotik, ali drugo vizualno tehnologijo, ki se uporablja za prikaz internetnih vsebin uporabnikom;

(b)	„gnezdni prikaz“ pomeni vizualni vmesnik, pri katerem se do slike ali nabora podatkov dostopa s pritiskom na miškin gumb, pomikom miškinega kazalca čez sliko ali povečavo druge slike ali nabora podatkov na zaslonu na dotik;

(c)	„zaslon na dotik“ pomeni zaslon, ki se odziva na dotik, na primer zaslon preklopnega računalnika, tablice ali pametnega telefona;

(d)	„nadomestno besedilo“ pomeni besedilo, ki je ponujeno namesto slikovnega prikaza in ki omogoča predstavitev podatkov v negrafični obliki, kadar prikazovalniki ne omogočajo grafičnega prikaza, ali kot pripomoček za dostopnost, kot so vhodni podatki za aplikacije za sintezo govora.

Ustrezna nalepka, ki jo dajo na voljo dobavitelji v skladu s členom 3 ali ki je v primeru kompleta ustrezno izpolnjena na podlagi nalepke in podatkovnih listov, ki jih zagotovijo dobavitelji v skladu s členom 3, se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka ali kompleta v skladu s časovnim razporedom iz člena 3. Če sta prikazana izdelek in komplet, vendar je cena navedena le za komplet, se prikaže le nalepka kompleta. Nalepka mora biti dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva, hkrati pa ustreza določbam glede velikosti iz Priloge III. Prikazana je lahko z gnezdnim prikazom, pri čemer je slika, uporabljena za dostop do nalepke, v skladu s specifikacijami iz točke 3 te priloge. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se nalepka prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavo slike na zaslonu na dotik.

Slika, ki se uporabi za dostop do nalepke v primeru gnezdnega prikaza:

(a)	je puščica v barvi, ki ustreza razredu energijske učinkovitosti izdelka ali kompleta na nalepki;

(b)	na puščici prikazuje razred energijske učinkovitosti izdelka ali kompleta v beli barvi in v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno, ter

(c)	ima eno od naslednjih oblik:

V primeru gnezdnega prikaza je zaporedje prikaza nalepke naslednje:

(a)	slika iz točke 3 te priloge se prikaže na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka ali kompleta;

(b)	slika vsebuje povezavo do nalepke;

(c)	nalepka se prikaže po pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi slike na zaslonu na dotik;

(d)	nalepka se prikaže v pojavnem oknu, novem zavihku, novi strani ali vstavljenem prikazu na zaslonu;

(e)	za povečavo nalepke na zaslonih na dotik se uporabljajo načini, ki se uporabljajo za povečanje z dotikom;

(f)	nalepka se skrije z možnostjo za zaprtje ali drugim standardnim mehanizmom zapiranja;

(g)	nadomestno besedilo za slikovni prikaz, ki se prikaže v primeru napake pri prikazovanju nalepke, vsebuje navedbo razreda energijske učinkovitosti izdelka ali kompleta v velikosti pisave, ki je enaka velikosti pisave za ceno.

Ustrezni podatkovni list izdelka, ki ga v skladu s členom 3 zagotovijo dobavitelji, je prikazan na prikazovalnem mehanizmu v bližini cene izdelka ali kompleta. Podatkovni list mora biti dovolj velik, da je jasno viden in berljiv. Podatkovni list izdelka se lahko prikaže z gnezdnim prikazom, pri čemer mora povezava, ki se uporabi za dostop do lista, jasno in berljivo prikazovati napis „podatkovni list izdelka“. Če je uporabljen gnezdni prikaz, se podatkovni list prikaže ob prvem pritisku na miškin gumb, pomiku miškinega kazalca čez sliko ali povečavi povezave na zaslonu na dotik.

PRILOGA VIII

Meritve in izračuni

1. Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 do 5.

2. Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)	Kotli na trdno gorivo se preskusijo z osnovnim gorivom.

(b)	Prijavljene vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližje celo število.

3. Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov za kotle na trdno gorivo

(a)	Kjer je to ustrezno, se izmerijo vrednosti izkoristka ηn in ηp ter vrednosti koristne toplote Pn in Pp . Pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo se izmeri tudi vrednost električnega izkoristka ηel,n .

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηson , popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature, dodatne porabe električne energije, za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo pa se popravi tako, da se prišteje električni izkoristek, pomnožen s CC 2,5.

(c)	Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom CC 2,5.

4. Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov za kotle na trdno gorivo

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs je opredeljena kot:

ηs = ηson – F(1) – F(2) + F(3)

pri čemer je:

(1)	ηson sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena kot odstotek in izračunana v skladu s točko 4(b);

(2)	F(1) izguba sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi popravljenih prispevkov uravnavanja temperature; F(1) = 3 %;

(3)	F(2) negativni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne porabe električne energije, izražen kot odstotek in izračunan v skladu s točko 4(c);

(4)	F(3) pozitivni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi električnega izkoristka kotlov na trdno gorivo za soproizvodnjo, izražen kot odstotek in izračunan, kot je navedeno spodaj: F(3) = 2,5 × ηel,n

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηson se izračuna, kot je navedeno spodaj:

(1)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo: ηson = 0,85 × ηp + 0,15 × ηn

(2)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo: ηson = ηn

(c)

F(2) se izračuna, kot sledi:

(1)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo: F(2) = 2,5 × (0,15 × elmax + 0,85 × elmin + 1,3 × PSB )/(0,15 × Pn + 0,85 × Pp )

(2)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo: F(2) = 2,5 × (elmax + 1,3 × PSB )/Pn

5. IZRAČUN ZGORNJE KURILNE VREDNOSTI

Zgornja kurilna vrednost (GCV) se pridobi iz zgornje kurilne vrednosti brez vlage (GCVmf ) z uporabo naslednje pretvorbe:

GCV = GCVmf × (1 – M)

pri čemer:

(a)	sta GCV in GCVmf izraženi v megajoulih na kilogram;

(b)	je M vsebnost vlage v gorivu, izražena kot delež.

PRILOGA IX

Metoda za izračun indeksa energijske učinkovitosti

Indeks energijske učinkovitosti (EEI) kotlov na trdno gorivo se izračuna za osnovno gorivo in se zaokroži na najbližje celo število kot:

EEI = ηson × 100 × BLF – F(1) – F(2) × 100 + F(3) × 100

pri čemer je:

(a)	ηson sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izračunana v skladu s točko 4(b) Priloge VIII;

(b)	BLF biomasnooznačitveni faktor, ki je 1,45 za kotle na biomaso in 1 za kotle na fosilno gorivo;

(c)	F(1) negativni prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi popravljenih prispevkov uravnavanja temperature; F(1) = 3;

(d)	F(2) negativni prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi dodatne porabe električne energije, izračunan v skladu s točko 4(c) Priloge VIII;

(e)	F(3) pozitivni prispevek k indeksu energijske učinkovitosti zaradi električnega izkoristka kotlov na trdno gorivo za soproizvodnjo, izračunan, kot je navedeno spodaj: F(3) = 2,5 × ηel,n

Indeks energijske učinkovitosti (EEI) kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav se določi v skladu s točko 2 Priloge IV.

PRILOGA X

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz členov 3 in 4 organi držav članic uporabijo naslednji postopek preverjanja:

1.	organi držav članic preskusijo samo eno enoto modela. Enota se preskusi z gorivom s primerljivimi značilnostmi, kot jih ima gorivo, ki ga je uporabil dobavitelj za izvajanje meritev v skladu s Prilogo VIII;

šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a)	vrednosti in razredi na nalepki in podatkovnem listu izdelka ustrezajo vrednostim v tehnični dokumentaciji; in

(b)	indeks energijske učinkovitosti ni za več kot 6 % nižji od deklarirane vrednosti za enoto;

če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če rezultat iz točke 2(b) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno so lahko te tri dodatno izbrane enote en ali več enakovrednih modelov, ki so bili v tehnični dokumentaciji dobavitelja navedeni kot enakovredni izdelek;

4.	šteje se, da je model skladen z veljavnimi zahtevami, če povprečje treh dodatnih enot za indeks energijske učinkovitosti ni za več kot 6 % nižje od deklarirane vrednosti za enoto;

5.	če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela sporočijo rezultate preskusov in druge pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz prilog VIII in IX.

Odstopanja pri preverjanjih iz točke 2(b) in točke 4 te priloge se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih dobavitelji ne uporabljajo kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji. Vrednosti in razredi na nalepki ali podatkovnem listu ne smejo biti ugodnejši za dobavitelja od vrednosti, navedenih v tehnični dokumentaciji.

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/76

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1188

z dne 28. aprila 2015

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike lokalnih grelnikov prostorov, ki se običajno uporabljajo za ogrevanje v stanovanjskih in poslovnih stavbah. Študija je bila opravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)	Okoljski vidiki lokalnih grelnikov prostorov, ki so v tej uredbi opredeljeni kot pomembni, so poraba električne energije ter emisije dušikovih oksidov v fazi uporabe.

(5)	Pripravljalna študija kaže, da dodatne zahteve v zvezi z drugimi parametri okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES v primeru lokalnih grelnikov prostorov niso potrebne.

(6)	Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati lokalne grelnike prostorov, zasnovane za uporabo s plinastimi ali tekočimi gorivi in električno energijo. V področje uporabe te uredbe sodijo tudi lokalni grelniki prostorov, ki omogočajo posredno ogrevanje preko tekočine.

(7)

Letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov, je bila leta 2010 v Uniji ocenjena na 1 673 PJ (40,0 Mtoe), kar ustreza 75,3 Mt emisij ogljikovega dioksida (CO2). Letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov, bo leta 2020 predvidoma znašala 1 630 PJ (39,0 Mtoe), kar ustreza 71,6 Mt emisij CO2.

(8)	Poraba energije lokalnih grelnikov prostorov se lahko še bolj zmanjša z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(9)

Ocenjuje se, da so letne emisije dušikovih oksidov (NOx), ki so jih povzročili lokalni grelniki prostorov, v letu 2010 znašale 5,6 kt ekvivalenta žveplovih oksidov (SOx). Zaradi posebnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, in tehnološkega razvoja, se pričakuje, da bodo v letu 2020 te emisije znašale 4,9 kt ekvivalenta SOx.

(10)	Emisije lokalnih grelnikov prostorov bi se lahko dodatno zmanjšale z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(11)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 (2) naj bi do leta 2020 predvidoma dosegle letni prihranek energije v višini 157 PJ (3,8 Mtoe), skupaj s povezanim zmanjšanjem emisij CO2 za 6,7 Mt.

(12)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe naj bi do leta 2020 dosegle zmanjšanje emisij ekvivalenta SOx za 0,6 kt/leto.

(13)

Ta uredba zajema izdelke z različnimi tehničnimi lastnostmi. Če bi za njih veljale enake zahteve glede učinkovitosti, bi bile določene tehnologije izločene s trga, kar bi negativno vplivalo na potrošnike. Zato zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede na potencial vsake tehnologije ustvarjajo enake pogoje na trgu.

(14)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uskladiti z vidika porabe energije in emisij dušikovih oksidov za lokalne grelnike prostorov po vsej Uniji, da bi notranji trg bolje deloval in da bi izboljšali okoljsko učinkovitost teh izdelkov.

(15)

Med dejanskim obratovanjem se energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov v primerjavi z energijsko učinkovitostjo med preskusom zmanjšuje. Da bi se sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov približala izkoristku energije, bi bilo treba proizvajalce spodbuditi k uporabi naprav za uravnavanje temperature. Za ta namen se razlika med obema vrednostma odrazi v splošnem odbitku. Ta odbitek se lahko izravna s številnimi rešitvami za uravnavanje temperature.

(16)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost ali dostopnost lokalnih grelnikov prostorov z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje.

(17)

Proizvajalci morajo imeti na voljo dovolj časa za uvedbo zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da preoblikujejo svoje izdelke, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati vse vplive na stroške proizvajalcev, zlasti majhnih in srednje velikih podjetij, ter obenem zagotavljati pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(18)

(19)	V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(20)	Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(21)	Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva lokalnih grelnikov prostorov bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in odstranitvi.

(22)	Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov v njihovem življenjskem ciklu.

(23)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba vzpostavlja zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet in uporabo gospodinjskih lokalnih grelnikov prostorov z nazivno izhodno toplotno močjo do vključno 50 kW ter komercialnih lokalnih grelnikov prostorov z nazivno izhodno toplotno močjo izdelka ali posameznega segmenta do vključno 120 kW.

Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	lokalne grelnike prostorov, ki za proizvodnjo toplote uporabljajo cikel s kompresijo pare ali sorpcijski cikel in ki jih poganjajo električni kompresorji ali gorivo;

(b)	lokalne grelnike prostorov, ki niso namenjeni za ogrevanje notranjih prostorov, da se doseže in ohranja določeno toplotno udobje ljudi s pomočjo konvektivnega prenosa toplote ali prenosa toplote s sevanjem;

(c)	lokalne grelnike prostorov, ki so primerni izključno za zunanjo uporabo;

(d)	lokalne grelnike prostorov, pri katerih neposredna izhodna toplotna moč predstavlja manj kot 6 % skupne neposredne in posredne izhodne toplotne moči pri nazivni izhodni toplotni moči;

(e)	izdelke za toplozračno ogrevanje;

(f)	peči za savne;

(g)	daljinsko vodene grelnike.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„lokalni grelnik prostorov“ pomeni napravo za ogrevanje prostorov, ki oddaja toploto z neposrednim prenosom toplote ali neposrednim prenosom toplote v kombinaciji s prenosom toplote preko tekočine, z namenom, da se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja toplotnega udobja ljudi, pri čemer izdelek, če je mogoče, s toploto oskrbuje tudi druge prostore in je opremljen z enim ali več generatorji toplote, ki električno energijo ali plinasta ali tekoča goriva neposredno pretvarjajo v toploto na osnovi Joulovega zakona ali z zgorevanjem goriv;

2.	„lokalni gospodinjski grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov, ki ni komercialni grelnik;

3.	„lokalni grelnik prostorov na plinasto gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem ali lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem na plinasto gorivo;

4.	„lokalni grelnik prostorov na tekoče gorivo“ pomeni lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem ali lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem na tekoče gorivo;

5.	„lokalni električni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov, pri katerem proizvodnja toplote temelji na Joulovem zakonu;

6.	„lokalni komercialni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov z zgorevanjem na površini ali lokalni cevni grelnik prostorov;

„lokalni grelnik prostorov z odprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo, pri katerem imajo kurišče in zgorevalni plini neposreden stik s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„lokalni grelnik prostorov z zaprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo, pri katerem kurišče in zgorevalni plini nimajo neposrednega stika s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

„lokalni prenosni električni grelnik prostorov“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, ki ni lokalni fiksni električni grelnik prostorov, lokalni električni akumulacijski grelnik prostorov, lokalni električni talni grelnik prostorov, lokalni električni sevalni grelnik prostorov, lokalni električni grelnik prostorov z vidno žarečim grelnim elementom ali daljinsko vodeni grelnik;

10.	„lokalni fiksni električni grelnik prostorov“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, ki ni namenjen zbiranju toplotne energije ter je zasnovan tako, da se uporablja, ko je pritrjen ali pričvrščen na določeno mesto ali montiran na steno, in ni vgrajen v konstrukcijo ali površino stavbe;

11.	„lokalni električni akumulacijski grelnik prostorov“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, ki je zasnovan tako, da toploto zbira v izoliranem akumulacijskem jedru in jo oddaja več ur po fazi akumulacije;

12.	„lokalni električni talni grelnik prostorov“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, ki je zasnovan tako, da se uporablja, ko je vgrajen v konstrukcijo ali površino stavbe;

13.

„lokalni električni sevalni grelnik prostorov“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, v katerem je grelni element usmerjen proti območju uporabe, da toplotno sevanje neposredno greje predmete, ki se ogrevajo, in pri katerem se temperatura mreže, ki pokriva grelni element, poveča za vsaj 130 °C pri običajni uporabi in/ali se temperatura drugih površin poveča za vsaj 100 °C;

14.	„lokalni električni grelnik prostorov z vidno žarečim grelnim elementom“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, v katerem je grelni element viden z zunanje strani grelnika in ima med običajno uporabo temperaturo vsaj 650 °C;

15.	„peč za savno“ pomeni izdelek za ogrevanje prostorov, ki je nameščen v suho ali parno savno ali v podobna okolja, ali pa je deklariran za uporabo v njih;

16.

„daljinsko vodeni grelnik“ pomeni lokalni električni grelnik prostorov, ki ne more delovati avtonomno in mora za to prejeti signale od zunanje osrednje krmilne enote ter ni del izdelka, temveč je nanj priključen prek krmilnega kabla, brezžično, prek električne napeljave ali s podobno tehnologijo, s čimer se uravnava oddajanje toplote v sobo, v kateri je izdelek nameščen;

17.

„lokalni grelnik z zgorevanjem na površini“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v smeri mesta uporabe, tako da emisije toplote, ki jih gorilnik oddaja, pri čemer gre večinoma za infrardeče sevanje, neposredno segrevajo predmete, ki jih je treba segreti, in produkte zgorevanja oddaja v prostor, v katerem se nahaja;

18.

„lokalni cevni grelnik prostorov“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo z gorilnikom, ki se namesti nad višino glave v bližini predmetov, ki jih je treba segreti, in ki prostor ogreva predvsem s pomočjo infrardečega sevanja iz ene ali več cevi, ki se segrevajo z notranjim pretokom produktov zgorevanja in iz katerih se produkti zgorevanja odvedejo skozi dimni kanal;

19.	„cevni sistem ogrevanja“ pomeni lokalni cevni grelnik prostorov, ki je opremljen z več kot enim gorilnikom, pri katerem so produkti zgorevanja enega gorilnika lahko speljani v naslednji gorilnik in iz katerega produkte zgorevanja več gorilnikov odvaja skupni izpušni ventilator;

20.	„odsek cevnega grelnika“ pomeni del cevnega sistema ogrevanja, ki vključuje vse elemente, potrebne za samostojno delovanje in ga je kot takega mogoče preskusiti ločeno od drugih delov cevnega sistema ogrevanja;

21.	„grelnik brez priključka na dimnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo, ki produkte zgorevanja oddaja v prostor, kjer se izdelek nahaja, razen lokalnega grelnika prostorov z zgorevanjem na površini;

22.

„grelnik, odprt proti dimniku“ pomeni lokalni grelnik prostorov na plinasto ali tekoče gorivo, predviden za namestitev pod dimnik ali v kamin, ne da bi bilo treba odprtino med izdelkom in dimnikom ali kaminom zatesniti, kar produktom zgorevanja omogoča prosto prehajanje iz kurišča v dimnik ali dimni kanal;

23.

24.	„neposredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se proizvede s sevanjem ali konvekcijo toplote, sproščene iz samega izdelka v zrak, razen izhodne toplotne moči izdelka, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote;

25.	„posredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote z enakim postopkom proizvajanja toplote, ki zagotavlja neposredno izhodno toplotno moč izdelka;

26.	„funkcija posrednega ogrevanja“ pomeni, da je izdelek zmožen del skupne izhodne toplotne moči prenesti na tekočino za prenos toplote, namenjene za ogrevanje prostorov ali proizvodnjo tople sanitarne vode;

27.

„nazivna izhodna toplotna moč“ (Pnom ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko ohranja v daljšem obdobju;

28.	„minimalna izhodna toplotna moč“ (Pmin ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najnižjo izhodno toplotno moč;

29.	„največja neprekinjena izhodna toplotna moč“ (Pmax,c ) pomeni deklarirano izhodno toplotno moč lokalnega električnega grelnika prostorov v kW, kot jo navede proizvajalec, ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko neprekinjeno ohranja v daljšem obdobju;

30.	„namenjen za zunanjo uporabo“ pomeni, da je izdelek primeren za varno uporabo zunaj zaprtih prostorov, vključno z možno zunanjo uporabo;

31.	„enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz tabele 1, tabele 2 ali tabele 3 v točki 3 Priloge II, kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za lokalne grelnike prostorov so določene v Prilogi II.

2. Lokalni grelniki prostorov morajo od 1. januarja 2018 izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

3. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje podatke iz točke 3(b) Priloge II k tej uredbi.

3. Kadar so bile informacije v tehnični dokumentaciji za določen model pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali z ekstrapolacijo iz drugih enakovrednih naprav ali z obojim, tehnična dokumentacija vključuje podatke o takih izračunih ali ekstrapolacijah ali obojem in preskusih, ki so jih proizvajalci opravili za preverjanje natančnosti opravljenih izračunov. V takih primerih tehnična dokumentacija vsebuje tudi seznam vseh drugih enakovrednih modelov, pri katerih so bili podatki v tehnični dokumentaciji pridobljeni na enaki podlagi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Člen 6

Okvirne ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše lokalne grelnike prostorov, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določene v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 1. januarja 2019 predstavi Posvetovalnemu forumu. Pri pregledu se oceni zlasti:

—	ali je primerno določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede energijske učinkovitosti ter emisij dušikovih oksidov (NOx),

—	ali je treba spremeniti odstopanja pri preverjanjih,

—	veljavnost korekcijskih faktorjev, ki se uporabljajo za ocenjevanje sezonske energijske učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov,

—	ustreznost vpeljave certificiranja, ki ga opravi tretja stran.

Člen 8

Prehodne določbe

Države članice lahko do 1. januarja 2018 dovolijo dajanje v promet ali uporabo lokalnih grelnikov prostorov, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov ter emisij dušikovih oksidov.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do V

Za priloge II do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs) pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov, ki jo pokriva lokalni grelnik prostorov, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

2.	„pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

3.	„emisije dušikovih oksidov“ pomeni emisije dušikovih oksidov pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/kWhinput na podlagi GCV za lokalne grelnike prostorov na plinasto ali tekoče gorivo in lokalne komercialne grelnike prostorov;

4.	„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage v gorivu, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ne dosežejo ponovno temperature okolice;

„zgornja kurilna vrednost brez vlage“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, pri katerem je bila vlaga, ki jo vsebuje, izsušena, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

„izkoristek pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (ηth,nom ali ηth,min) pomeni razmerje v % med koristno izhodno toplotno močjo in skupno dovedeno energijo za lokalni grelnik prostorov, pri čemer je za:

(a)	lokalne grelnike prostorov za domačo uporabo skupna dovedena energija izražena kot NCV in/ali kot končna energija, pomnožena s pretvorbenim količnikom (CC);

(b)	lokalne komercialne grelnike prostorov skupna dovedena energija izražena kot GCV in kot končna energija, pomnožena s pretvorbenim količnikom (CC);

9.	„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ (elsb) pomeni električno moč v kW, ki jo izdelek zahteva v stanju pripravljenosti;

10.

„zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen“ (Ppilot) pomeni porabo plinastega ali tekočega goriva izdelka v kW, potrebnega za zagotavljanje plamena, ki služi kot vir vžiga močnejšega procesa zgorevanja, potrebnega za nazivno izhodno toplotno moč ali izhodno toplotno moč pri delni obremenitvi, ko je prižgan dlje kot 5 minut, preden se vključi glavni gorilnik;

11.	„ročno uravnavanje dovajanja toplote z vgrajenim termostatom“ pomeni ročno upravljan senzor, vgrajen v izdelek, ki meri in uravnava temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote;

12.	„ročno uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem“ pomeni ročno upravljan senzor, vgrajen v izdelek, ki meri temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote glede na temperaturo v prostoru in/ali na prostem;

13.

„elektronsko uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem ali elektronsko uravnavanje dovajanja toplote s strani dobavitelja energije“ pomeni samodejno upravljan senzor, vgrajen izdelek, ki meri temperaturo v njegovem središču ter prilagaja količino akumulirane toplote glede na temperaturo v prostoru in/ali na prostem, ali napravo, katere način dovajanja lahko uravnava dobavitelj energije;

14.	„uravnavanje izhodne toplotne moči s pomočjo ventilatorja“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajenim ventilatorjem, s katerim je mogoče upravljati, za uravnavanje izhodne toplotne moči ter njeno prilagajanje potrebi po ogrevanju;

15.	„enostopenjsko uravnavanje izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da izdelek svoje izhodne toplotne moči ne more samodejno uravnavati in ne prejema nobenih podatkov o sobni temperaturi, na podlagi katerih bi samodejno uravnaval izhodno toplotno moč;

16.

„dve ali več ročno nastavljivih stopenj, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da je mogoče izhodno toplotno moč izdelka ročno uravnavati z najmanj dvema stopnjama izhodne toplotne moči in da izdelek ni opremljen z napravo, ki izhodno toplotno moč samodejno uravnava glede na želeno temperaturo prostora;

17.	„uravnavanje temperature v prostoru z mehanskim termostatom“ pomeni, da je izdelek opremljen z neelektronsko napravo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

18.	„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

19.

20.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in ravni temperature za ves teden. V 7-dnevnem obdobju morajo nastavitve omogočati dnevno spreminjanje;

21.	„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki samodejno zniža nastavljeno temperaturo v prostoru, ko v njem ni prisotna nobena oseba;

22.

23.	„z možnostjo uravnavanja na daljavo“ pomeni funkcijo, ki omogoča oddaljeno interakcijo z izdelkom izven stavbe, v kateri je vgrajen;

24.	„s prilagodljivim uravnavanjem začetka delovanja“ pomeni funkcijo, ki predvidi in sproži optimalen začetek ogrevanja, da se določena temperatura doseže ob želenem času;

25.	„z omejitvijo časa delovanja“ pomeni, da ima izdelek funkcijo, ki samodejno izključi izdelek po poteku nastavljenega časovnega obdobja;

26.	„z globus senzorjem“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki meri temperaturo zraka in sevalno temperaturo;

27.	„enostopenjsko“ pomeni, da izdelek ne more samodejno prilagajati svoje izhodne toplotne moči;

28.	„dvostopenjsko“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z dvema različnima stopnjama glede na dejansko temperaturo zraka v prostoru in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

29.	„modularno“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z vsaj tremi različnimi stopnjami glede na dejansko in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

30.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je izdelek priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikaz informacij ali statusa;

31.	„izhodna toplotna moč cevnega sistema“ pomeni skupno izhodno toplotno moč cevnih odsekov konfiguracije v kW, kakor je dana na trg;

32.	„izhodna toplotna moč cevnega odseka“ pomeni izhodno toplotno moč cevnega odseka v kW, ki skupaj z drugimi cevnimi odseki tvori del konfiguracije cevnega sistema;

33.

„faktor sevanja pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (RFnom ali RFmin) pomeni razmerje med izhodno infrardečo toplotno močjo izdelka v % v primerjavi s skupno dovedeno energijo pri zagotavljanju nazivne ali minimalne izhodne toplotne moči, izračunano kot izhodna infrardeča energija, deljena s skupno dovedeno energijo na podlagi spodnje kurilne vrednosti (NCV) goriva pri zagotavljanju nazivne ali minimalne izhodne toplotne moči;

34.	„izolacija lupine“ pomeni stopnjo toplotne izolacije lupine ali obloge izdelka, uporabljene za zmanjšanje toplotnih izgub v primeru, ko je izdelek mogoče namestiti zunaj stavbe;

35.	„faktor izgube skozi lupino“ pomeni toplotne izgube v % zaradi dela izdelka, nameščenega zunaj zaprtega prostora, ki ga izdelek greje, in se določi s prepustnostjo zadevne lupine tega dela;

36.	„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model lokalnega grelnika prostorov razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali proizvajalčevega imena;

37.	„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja pri lokalnem grelniku prostorov.

PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Lokalni grelniki prostorov od 1. januarja 2018 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z odprtim kuriščem na plinasta ali tekoča goriva pri ogrevanju prostorov ni manjša od 42 %;

(ii)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na plinasta ali tekoča goriva pri ogrevanju prostorov ni manjša od 72 %;

(iii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih prenosnih električnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 36 %;

(iv)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih fiksnih električnih grelnikov prostorov z nazivno izhodno toplotno močjo nad 250 W pri ogrevanju prostorov ni manjša od 38 %;

(v)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih fiksnih električnih grelnikov prostorov z nazivno izhodno toplotno močjo do vključno 250 W pri ogrevanju prostorov ni manjša od 34 %;

(vi)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih električnih akumulacijskih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 38,5 %;

(vii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih električnih talnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 38 %;

(viii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih fiksnih električnih sevalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 35 %;

(ix)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih električnih grelnikov prostorov z vidno žarečim grelnim elementom z nazivno izhodno toplotno močjo nad 1,2 kW pri ogrevanju prostorov ni manjša od 35 %;

(x)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih električnih grelnikov prostorov z vidno žarečim grelnim elementom z nazivno izhodno toplotno močjo do vključno 1,2 kW pri ogrevanju prostorov ni manjša od 31 %;

(xi)	sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zgorevanjem na površini pri ogrevanju prostorov ni manjša od 85 %;

(xii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih cevnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 74 %.

2. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za emisije

(a)

Od 1. januarja 2018 emisije dušikovih oksidov (NOx) iz lokalnih grelnikov prostorov na tekoča in plinasta goriva ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)	emisije NOx iz lokalnih grelnikov prostorov z odprtim kuriščem in lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na plinasta oziroma tekoča goriva ne presegajo 130 mg/kWhinput na podlagi GCV;

(ii)	emisije NOx iz lokalnih grelnikov prostorov z zgorevanjem na površini in lokalnih cevnih grelnikov prostorov ne presegajo 200 mg/kWhinput na podlagi GCV.

3. Zahteve glede informacij o izdelku

(a)

Od 1. januarja 2018 se o lokalnih grelnikih prostorov zagotovijo naslednje informacije:

(i)

priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov vsebujejo naslednje elemente:

(1)	za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva tehnične parametre iz preglednice 1, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III, in pomembne podatke iz navedene preglednice;

(2)	za lokalne električne grelnike prostorov tehnične parametre iz preglednice 2, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III, in pomembne podatke iz navedene preglednice;

(3)	za lokalne komercialne grelnike prostorov tehnične parametre iz preglednice 3, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III, in pomembne podatke iz navedene preglednice;

(4)	morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju lokalnega grelnika prostorov;

(5)	ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(ii)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(1)	elemente iz točke (a);

(2)	seznam vseh enakovrednih modelov, če je ustrezno.

(b)

Od 1. januarja 2018 se o lokalnih grelnikih prostorov zagotovijo naslednje informacije:

(i)

samo za lokalne grelnike prostorov brez priključka na dimnik in lokalne grelnike prostorov, odprte proti dimniku: priročnik z navodili za končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev in embalaža izdelka vsebujejo naslednji stavek, ki mora biti jasno viden in berljiv ter zapisan v jeziku, ki je končnim uporabnikom v državi članici, kjer se izdelek trži, lahko razumljiv: „Ta izdelek ni primeren za primarno ogrevanje.“;

(1)	v priročniku z navodili za končne uporabnike je ta stavek izpisan na naslovni strani priročnika;

(2)	na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev je ta stavek prikazan skupaj z drugimi značilnostmi izdelka;

(3)	stavek je prikazan na dobro vidnem mestu na embalaži, kadar je ta pred nakupom prikazana končnim uporabnikom;

(ii)

samo za lokalne prenosne električne grelnike prostorov: priročnik z navodili za končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev in embalaža izdelka vsebujejo naslednji stavek, ki mora biti jasno viden in berljiv ter zapisan v jeziku, ki je končnim uporabnikom v državi članici, kjer se izdelek trži, lahko razumljiv: „Ta izdelek je primeren le za uporabo v dobro izoliranih prostorih ali za priložnostno uporabo.“;

(1)	v priročniku z navodili za končne uporabnike je ta stavek izpisan na naslovni strani priročnika;

(2)	na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev je ta stavek prikazan skupaj z drugimi značilnostmi izdelka;

(3)	stavek je prikazan na dobro vidnem mestu na embalaži, kadar je ta pred nakupom prikazana končnim uporabnikom.

Preglednica 1

Zahteve glede informacij za lokalne grelnike prostorov na plinasto/tekoče gorivo

Identifikacijska oznaka modela(-ov):
Posredno ogrevanje: [da/ne]
Neposredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Posredna izhodna toplotna moč: … (kW)
Gorivo							Emisije pri ogrevanju prostorov (1)
							NOx
Izberite vrsto goriva				[plinasto/ tekoče]		[navedite podrobneje]	[mg/kWhinput] (GCV)

Postavka	Simbol	Vrednost	Enota		Postavka		Simbol	Vrednost		Enota
Izhodna toplotna moč					Izkoristek (NCV)
Nazivna izhodna toplotna moč	Pnom	x,x	kW		Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči		ηth,nom	x,x		%
Minimalna izhodna toplotna moč (okvirno)	Pmin	[x,x/NP]	kW		Izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči (okvirno)		ηth,min	[x,x/NP]		%

Dodatna potreba po električni moči					Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru (izberite eno možnost)
Pri nazivni izhodni toplotni moči	elmax	x,xxx	kW		Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru				[da/ne]
Pri minimalni izhodni toplotni moči	elmin	x,xxx	kW		Z dvema ali več ročnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru				[da/ne]
V stanju pripravljenosti	elSB	x,xxx	kW		Z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom				[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru				[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom				[da/ne]
					Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom				[da/ne]
					Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti				[da/ne]
					Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna				[da/ne]
					Z možnostjo uravnavanja na daljavo				[da/ne]
					S prilagodljivim uravnavanjem začetka delovanja				[da/ne]
					Z omejitvijo časa delovanja				[da/ne]
					Z globus senzorjem				[da/ne]
Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen
Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)	Ppilot	[x,xxx/NP]	kW
Kontaktni podatki	Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

Preglednica 2

Zahteve glede informacij za lokalne električne grelnike prostorov

Identifikacijska oznaka modela(-ov):
Postavka	Simbol	Vrednost	Enota	Postavka	Enota
Izhodna toplotna moč				Način dovajanja toplotne moči, samo za lokalne električne akumulacijske grelnike (izberite eno možnost)
Nazivna izhodna toplotna moč	Pnom	x,x	kW	Ročno uravnavanje dovajanja toplote z vgrajenim termostatom	[da/ne]
Minimalna izhodna toplotna moč (okvirno)	Pmin	[x,x/NP]	kW	Ročno uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem	[da/ne]
Največja trajna izhodna toplotna moč	Pmax,c	x,x	kW	Elektronsko uravnavanje dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem	[da/ne]
Dodatna potreba po električni moči				Uravnavanje izhodne toplotne moči s pomočjo ventilatorja	[da/ne]
Pri nazivni izhodni toplotni moči	elmax	x,xxx	kW	Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru (izberite eno možnost)
Pri minimalni izhodni toplotni moči	elmin	x,xxx	kW	Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru	[da/ne]
V stanju pripravljenosti	elSB	x,xxx	kW	Z dvema ali več ročnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru	[da/ne]
				Z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom	[da/ne]
				Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru	[da/ne]
				Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom	[da/ne]
				Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom	[da/ne]
				Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)
				Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti	[da/ne]
				Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna	[da/ne]
				Z možnostjo uravnavanja na daljavo	[da/ne]
				S prilagodljivim uravnavanjem začetka delovanja	[da/ne]
				Z omejitvijo časa delovanja	[da/ne]
				Z globus senzorjem	[da/ne]
Kontaktni podatki	Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

Preglednica 3

Zahteve glede informacij za lokalne komercialne grelnike

Identifikacijska oznaka modela(-ov):

[sevalo z zgorevanjem na površini/cevno sevalo]

Gorivo

Emisije pri ogrevanju prostorov (2)

NOx

Izberite vrsto goriva

[plinasto/ tekoče]

[navedite podrobneje]

mg/kWhinput (GCV)

Značilnosti pri delovanju samo z osnovnim gorivom

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Izhodna toplotna moč

Izkoristek (GCV) – samo lokalni cevni grelniki prostorov (3)

Nazivna izhodna toplotna moč

Pnom

x,x

Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči

ηth,nom

x,x

Najmanjša izhodna toplotna moč

Pmin

[x,x/NP]

Izkoristek pri najmanjši izhodni toplotni moči

ηth,min

[x,x/NP]

Minimalna izhodna toplotna moč (kot odstotek nazivne izhodne toplotne moči)

[x]

Nazivna izhodna toplotna moč cevnega sistema (če je primerno)

Psystem

x,x

Nazivna izhodna toplotna moč cevnega odseka (če je primerno)

Pheater,i

[x,x/NP]

Izkoristek cevnega odseka pri minimalni izhodni toplotni moči (če je primerno)

ηi

[x,x/NP]

(po potrebi ponovi za več odsekov)

[x,x/NP]

(po potrebi ponovi za več odsekov)

[x,x/NP]

Število enakih cevnih odsekov

[x]

[-]

Faktor sevanja

Izgube skozi lupino

Faktor sevanja pri nazivni izhodni toplotni moči

RFnom

[x,x]

[-]

Razred izolacije lupine

W/ (m2K)

Faktor sevanja pri minimalni izhodni toplotni moči

RFmin

[x,x]

[-]

Faktor izgube skozi lupino

Fenv

[x,x]

Faktor sevanja cevnega odseka pri nazivni izhodni toplotni moči

RFi

[x,x]

[-]

Generator toplote mora biti nameščen zunaj ogrevanega območja

[da/ne]

(po potrebi ponovi za več odsekov)

Dodatna potreba po električni moči

Način uravnavanja izhodne toplotne moči (izberite eno možnost)

Pri nazivni izhodni toplotni moči

elmax

x,xxx

—	enostopenjski

[da/ne]

Pri minimalni izhodni toplotni moči

elmin

x,xxx

—	dvostopenjski

[da/ne]

V stanju pripravljenosti

elSB

x,xxx

—

modularni

[da/ne]

Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen

Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)

Ppilot

[x,xxx/NP]

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

(1)

NOx = dušikovi oksidi.

(2)

NOx = dušikovi oksidi.

(3) Pri lokalnih grelnikih prostorov z zgorevanjem na površini je tehtani toplotni izkoristek praviloma 85,6 %.

PRILOGA III

Meritve in izračuni

2. Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)	Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč in sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližjo prvo decimalko.

(b)	Deklarirane vrednosti za emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

3. Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov (ηS ) se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja (ηS,on ), popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja akumulirane toplote in izhodne toplotne moči, dodatne potrebe po električni moči in porabe energije za stalno goreči vžigalni plamen.

(b)	Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom (CC) 2,5.

4. Splošni pogoji za emisije

(a)	Pri lokalnih grelnikih na plinasta in tekoča goriva se pri meritvi upoštevajo emisije dušikovih oksidov (NOx). Emisije dušikovih oksidov se izračunajo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter izrazijo z dušikovim dioksidom.

5. Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost vseh lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov, razen lokalnih komercialnih grelnikov prostorov, je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – 10 % + F(1) + F(2) + F(3) – F(4) – F(5)

Sezonska energijska učinkovitost lokalnih komercialnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – F(1) – F(4) – F(5)

pri čemer je:

—	ηS,on sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena v odstotkih in izračunana v skladu s točko 5(b),

—

F(1) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti lokalnih električnih akumulacijskih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov zaradi možnosti uravnavanja akumulirane in izhodne toplotne moči; in negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov za lokalne komercialne grelnike prostorov zaradi prilagojenih prispevkov zaradi možnosti uravnavanja izhodne toplotne moči, izražen v %,

—

—	F(3) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov krmilnih naprav za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se lahko seštevajo, izražen v %,

—	F(4) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne potrebe po električni moči, izražen v %,

—	F(5) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe energije stalno gorečega vžigalnega plamena, izražen v %.

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja se izračuna kot:

Za vse lokalne grelnike prostorov, razen za lokalne električne grelnike prostorov in lokalne komercialne grelnike prostorov:

ηS,on = ηth,nom

pri čemer je:

—	ηth,nom izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči na podlagi NCV.

Za lokalne električne grelnike prostorov:

pri čemer je:

—	CC„pretvorbeni količnik“ za pretvorbo električne energije v primarno energijo,

—	ηth,on za lokalne električne grelnike prostorov enak 100 %.

Za lokalne komercialne grelnike prostorov:

ηS,on = ηS,th · ηS,RF

pri čemer je:

—	ηS,th tehtani toplotni izkoristek, izražen v %,

—	ηS,RF emisijska učinkovitost, izražena v %.

Za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini je ηS,th enaka 85,6 %.

Za lokalne cevne grelnike prostorov:

ηS,th = (0,15 · ηth,nom + 0,85 · ηth,min ) – Fenv

pri čemer:

—	je ηth,nom izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči na podlagi GCV, izražen v %,

—	je ηth,min izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči na podlagi GCV, izražen v %,

—	so Fenv izgube generatorja toplote skozi lupino, izražene v %.

Če proizvajalec ali dobavitelj določi, da mora biti generator toplote lokalnega cevnega grelnika prostora nameščen v prostor, ki bo ogrevan, so izgube skozi lupino 0 (nič).

Če proizvajalec ali dobavitelj določi, da mora biti generator toplote lokalnega cevnega grelnika prostora nameščen zunaj prostora, ki bo ogrevan, je faktor izgube skozi lupino odvisen od toplotne prepustnosti lupine generatorja toplote v skladu s preglednico 4.

Preglednica 4

Faktor izgube skozi lupino generatorja toplote

Toplotna prepustnost lupine (U)
U ≤ 0,5	2,2 %
0,5 < U ≤ 1,0	2,4 %
1,0 < U ≤ 1,4	3,2 %
1,4 < U ≤ 2,0	3,6 %
U > 2,0	6,0 %

Emisijska učinkovitost lokalnih komercialnih grelnikov prostorov se izračuna na naslednji način:

pri čemer je:

—	RFS faktor sevanja lokalnega komercialnega grelnika prostorov, izražen v %.

Za vse lokalne komercialne grelnike prostorov, razen cevne sisteme:

RFS = 0,15 · RFnom + 0,85 · RFmin

pri čemer je:

—	RFnom faktor sevanja pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %,

—	RFmin faktor sevanja pri minimalni izhodni toplotni moči, izražen v %.

Za cevne sisteme:

pri čemer je:

—	RFnom,i faktor sevanja cevnega odseka pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %,

—	RFmin,i faktor sevanja cevnega odseka pri minimalni izhodni toplotni moči, izražen v %,

—	Pheater,i izhodna toplotna moč cevnega odseka na podlagi GCV, izražena v kW,

—	Psystem izhodna toplotna moč celotnega cevnega sistema na podlagi GCV, izražena v kW.

Ta enačba se uporablja samo, če je konstrukcija gorilnika, cevi in reflektorjev cevnega odseka, uporabljenega v cevnem sistemu, enaka lokalnemu grelniku prostorov z eno cevjo in so nastavitve za delovanje cevnega odseka enake nastavitvam lokalnega grelnika prostorov z eno cevjo.

(c)

Korekcijski faktor F(1) predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje dovedene in izhodne toplotne moči ter če se toplota distribuira preko naravne konvekcije ali konvekcije s pomočjo ventilatorja za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov in negativen prispevek za lokalne komercialne grelnike prostorov, povezan z zmožnostjo izdelka za uravnavanje svoje izhodne toplotne moči.

Za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov se korekcijski faktor izhodne toplotne moči F(1) izračuna na naslednji način:

Če je izdelek opremljen z eno od (medsebojno izključujočih se) možnosti iz preglednice 5, se korekcijski faktor F(1) poveča za ustrezno vrednost te možnosti.

Preglednica 5

Korekcijski faktor F(1) za lokalne električne akumulacijske grelnike prostorov

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče samo eno možnost):	F(1) se poveča za
ročnim uravnavanjem dovajanja toplote z vgrajenim termostatom	0,0 %
ročnim uravnavanjem dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem	2,0 %
elektronskim uravnavanjem dovajanja toplote s povratno informacijo o temperaturi v prostoru in/ali na prostem ali z uravnavanjem s strani dobavitelja energije	3,5 %

Če lokalni električni akumulacijski grelnik prostorov toploto oddaja s pomočjo ventilatorja, se F(1) prišteje dodatnih 1,5 %.

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor izhodne toplotne moči izračuna na naslednji način:

Preglednica 6

Korekcijski faktor F(1) za lokalne grelnike prostorov

Če je način uravnavanja izhodne toplotne moči:	F(1) se izračuna kot:
enostopenjski	F(1) = 5 %
dvostopenjski
modularni

Najmanjša vrednost korekcijskega faktorja F(1) za dvostopenjske lokalne komercialne grelnike prostorov je 2,5 %, za modularne lokalne komercialne grelnike prostorov pa 5 %.

Pri lokalnih grelnikih prostorov, ki niso električni akumulacijski grelniki ali lokalni komercialni grelniki prostorov, je korekcijski faktor F(1) enak 0 (nič).

(d)

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(2) enak enemu od faktorjev iz preglednice 7, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja. Izbrati je mogoče samo eno vrednost.

Preglednica 7

Korekcijski faktor F(2)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče samo eno možnost):	F(2)
	Za lokalne električne grelnike prostorov					Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva
	Prenosni	Fiksni	Akumulacijski	Talni	Sevalni	Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva
enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %
dvema ali več samodejnimi stopnjami, brez uravnavanja temperature	1,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	2,0 %	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom	6,0 %	1,0 %	0,5 %	1,0 %	1,0 %	2,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru	7,0 %	3,0 %	1,5 %	3,0 %	2,0 %	4,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom	8,0 %	5,0 %	2,5 %	5,0 %	3,0 %	6,0 %
elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom	9,0 %	7,0 %	3,5 %	7,0 %	4,0 %	7,0 %

Korekcijski faktor F(2) ne velja za lokalne komercialne grelnike prostorov.

(e)

Za vse lokalne grelnike prostorov je korekcijski faktor F(3) seštevek vrednosti iz preglednice 8, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja.

Preglednica 8

Korekcijski faktor F(3)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče več možnosti):	F(3)
	Za lokalne električne grelnike prostorov					Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva
	Prenosni	Fiksni	Akumulacijski	Talni	Sevalni	Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti	1,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	2,0 %	1,0 %
uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna	0,0 %	1,0 %	0,5 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
možnostjo uravnavanja na daljavo	0,0 %	1,0 %	0,5 %	1,0 %	1,0 %	1,0 %
prilagodljivim uravnavanjem začetka delovanja	0,0 %	1,0 %	0,5 %	1,0 %	0,0 %	0,0 %
omejitvijo časa delovanja	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	1,0 %	0,0 %
globus senzorjem	0,0 %	0,0 %	0,0 %	0,0 %	1,0 %	0,0 %

(f)

Korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot:

Ta korekcijski faktor upošteva dodatno porabo električne energije med stanjem vključenosti in stanjem pripravljenosti.

Za lokalne električne grelnike prostorov se korekcija izračuna na naslednji način:

korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot:

pri čemer je:

—	elsb zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW,

—

α faktor, ki upošteva skladnost izdelka z Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2008 (1),

—	če je izdelek v skladu z mejnimi vrednostmi iz Uredbe (ES) št. 1275/2008, je α praviloma 0,

—	če izdelek ni v skladu z mejnimi vrednostmi iz Uredbe (ES) št. 1275/2008, je α praviloma 1,3.

Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva se korekcija za dodatno potrebo po električni moči izračuna kot:

pri čemer je:

—	elmax zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči, izražena v kW,

—	elmin zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči, izražena v kW. Če izdelek ne omogoča minimalne izhodne toplotne moči, se uporabi vrednost za zahtevano električno moč pri nazivni izhodni toplotni moči,

—	elsb zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti izdelka, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči izračuna na naslednji način:

(g)

Korekcijski faktor F(5), povezan s porabo energije stalno gorečega vžigalnega plamena, se izračuna na naslednji način:

Ta korekcijski faktor upošteva zahtevano moč za stalno goreči vžigalni plamen.

Za lokalne grelnike prostorov na plinasta ali tekoča goriva se izračuna kot:

pri čemer je:

—	Ppilot moč, potrebna za vžigalni plamen, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

Za lokalne komercialne grelnike prostorov se korekcijski faktor izračuna kot:

Če izdelek nima stalno gorečega vžigalnega plamena, je Ppilot enak 0 (nič),

pri čemer je:

—	Ppilot moč, potrebna za vžigalni plamen, izražena v kW,

—	Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti (UL L 339, 18.12.2008, str. 45).

PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge II:

1.	Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)	so deklarirane vrednosti v skladu z zahtevami iz Priloge II;

(b)	za lokalne električne grelnike prostorov sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs ne more biti manjša od deklarirane vrednosti pri nazivni izhodni toplotni moči enote;

(c)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na tekoče gorivo sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 8 % manjša od deklarirane vrednosti;

(d)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na plinasto gorivo sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 8 % manjša od deklarirane vrednosti;

(e)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na plinasto in tekoče gorivo emisije NOx deklarirane vrednosti ne presegajo za več kot 10 %;

(f)	za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in lokalne cevne grelnike prostorov sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni za več kot 10 % manjša od deklarirane vrednosti;

(g)	za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in lokalne cevne grelnike prostorov emisije NOx deklarirane vrednosti ne presegajo za več kot 10 %.

Če rezultat iz točke 2(a) ali (b) ni dosežen, se šteje, da zadevni model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če ni dosežen noben rezultat iz točke 2(c) do (i), organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)	so deklarirane vrednosti v skladu z zahtevami iz Priloge II;

(b)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na tekoče gorivo povprečna sezonska energijska učinkovitost treh izbranih dodatnih enot pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 8 % manjša od deklarirane vrednosti;

(c)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na plinasto gorivo povprečna sezonska energijska učinkovitost treh izbranih dodatnih enot pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 8 % manjša od deklarirane vrednosti;

(d)	za lokalne gospodinjske grelnike prostorov na plinasto in tekoče gorivo povprečne emisije NOx treh izbranih dodatnih enot deklarirane vrednosti ne presegajo za več kot 10 %;

(e)	za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in lokalne cevne grelnike prostorov povprečna sezonska energijska učinkovitost treh izbranih dodatnih enot pri ogrevanju prostorov ni za več kot 10 % manjša od deklarirane vrednosti;

(f)	za lokalne grelnike prostorov z zgorevanjem na površini in lokalne cevne grelnike prostorov povprečne emisije NOx treh izbranih dodatnih enot deklarirane vrednosti ne presegajo za več kot 10 %.

5.	Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo. Organi držav članic rezultate testiranja in druge pomembne informacije sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

PRILOGA V

Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6

V času začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu, za lokalne grelnike prostorov glede na sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov in emisije dušikovih oksidov opredeljena na naslednji način:

posebne ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov

(a)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z odprtim kuriščem na plinasto ali tekoče gorivo pri ogrevanju prostorov: 65 %;

(b)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na plinasto ali tekoče gorivo pri ogrevanju prostorov: 88 %;

(c)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih električnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov: več kot 39 %;

(d)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zgorevanjem na površini pri ogrevanju prostorov: 92 %;

(e)	ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih cevnih grelnikov prostorov pri ogrevanju prostorov: 88 %;

posebne ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov (NOx), ki jih oddajajo lokalni grelniki prostorov

(a)	ciljna vrednost za emisije NOx, ki jih oddajajo lokalni grelniki prostorov na plinasta ali tekoča goriva: 50 mg/kWhinput na podlagi GCV;

(b)	ciljna vrednost za emisije NOx, ki jih oddajajo lokalni grelniki prostorov z zgorevanjem na površini in lokalni cevni grelniki prostorov: 50 mg/kWhinput na podlagi GCV.

Ciljne vrednosti iz točk 1 in 2 ne pomenijo nujno, da lahko posamezni grelnik prostorov doseže kombinacijo teh vrednosti.

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/100

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1189

z dne 28. aprila 2015

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bi morala Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, sprejeti izvedbene ukrepe za izdelke, ki nudijo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so naprave za ogrevanje, vključno s kotli na trdno gorivo in kompleti kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike kotlov na trdno gorivo, ki se običajno uporabljajo v gospodinjstvih in v komercialne namene. Študija je bila opravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

Okoljski vidiki kotlov na trdno gorivo, ki so za namene te uredbe opredeljeni kot pomembni, so poraba energije v obdobju uporabe ter emisije trdnih delcev (prahu), organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov v obdobju uporabe. Pričakuje se, da bo leta 2030 letna poraba energije, povezana s kotli na trdno gorivo, 530 petajoulov („PJ“) (približno 12,7 milijona ton naftnega ekvivalenta – „Mtoe“), v zvezi z letnimi emisijami pa se pričakuje 25 kiloton („kt“) trdnih delcev, 25 kt organskih plinskih mešanic in 292 kt ogljikovega monoksida. Pričakuje se povečanje emisij dušikovih oksidov zaradi morebitnih novih zasnov kotlov na trdno gorivo, katerih cilj so večja energijska učinkovitost in nižje emisije organskih snovi. Pripravljalna študija kaže, da je možno porabo energije in emisije kotlov na trdno gorivo v obdobju uporabe znatno zmanjšati.

(5)	Pripravljalna študija kaže, da dodatne zahteve v zvezi s parametri okoljsko primerne zasnove za izdelke iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES v primeru kotlov na trdno gorivo niso potrebne. Zlasti niso pomembne emisije dioksinov in furanov.

(6)

Kotli, ki proizvajajo toploto izključno za preskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo, kotli za ogrevanje in distribucijo plinastih medijev za prenos toplote ter kotli za soproizvodnjo z električno zmogljivostjo 50 kW ali več imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe. Izvzeti so kotli na nelesno biomaso, saj trenutno ni dovolj vseevropskih informacij, da bi se zanje lahko določile ustrezne ravni zahtev za okoljsko primerno zasnovo, lahko pa imajo dodatne pomembne vplive na okolje, kot so emisije furana in dioksina. Primernost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za kotle na nelesno biomaso bo ponovno ocenjena po pregledu te uredbe.

(7)	Poraba energije in emisije kotlov na trdno gorivo bi se lahko zmanjšale z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(8)

Zaradi skupnega učinka zahtev za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1187 (2) naj bi do leta 2030 po ocenah bili doseženi letni prihranki energije v višini približno 18 PJ (okoli 0,4 Mtoe), skupaj s povezanimi zmanjšanji emisij ogljikovega dioksida („CO2“) v višini približno 0,2 Mt ter emisij trdnih delcev v višini 10 kt, organskih plinskih mešanic v višini 14 kt in ogljikovega monoksida v višini 130 kt.

(9)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale harmonizirati porabo energije in zahteve glede emisij za kotle na trdno gorivo po vsej Uniji, da bi notranji trg bolje deloval in da bi se izboljšala okoljska učinkovitost teh izdelkov.

(10)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost in dostopnost kotlov na trdno gorivo z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje.

(11)

Uvedba zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi morala proizvajalcem zagotoviti dovolj časa za ponovno zasnovo izdelkov, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati učinek na stroške proizvajalcev, zlasti malih in srednje velikih podjetij, ter obenem zagotavljati pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(12)

Parametre za izdelke bi bilo treba izmeriti in izračunati na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše priznane merilne in računske metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(13)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti. Medtem ko je ustrezno hkrati pregledati ustreznost certificiranja, ki ga opravi tretja stran, kot zahteva Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 (4), ni zaželeno in niti se ne zdi izvedljivo, da bi se ocenjevanje skladnosti kotlov na trdno gorivo spremenilo pred začetkom veljavnosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo.

(14)	Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(15)	Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva kotlov na trdno gorivo bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in odstranitvi.

(16)	Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti kotlov na trdno gorivo v njihovem življenjskem ciklu.

(17)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba brez poseganja v Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet in uporabo kotlov na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo 500 kilowattov („kW“) ali manj, vključno s kotli, vključenimi v komplete kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav, kot je opredeljeno v členu 2 Delegirane uredbe (EU) 2015/….

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	kotle, ki proizvajajo toploto izključno za preskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo;

(b)	kotle za segrevanje in distribucijo plinastih medijev za prenos toplote, kot je para ali zrak;

(c)	kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo z najvišjo električno zmogljivostjo 50 kW ali več;

(d)	kotle na nelesno biomaso.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„kotel na trdno gorivo“ pomeni napravo, opremljeno z enim ali več generatorji toplote, ki zagotavljajo toploto za centralni sistem ogrevanja z vodo, da dosega in ohranja želeno notranjo temperaturo enega ali več zaprtih prostorov, pri čemer toplotna izguba v okolico ne presega 6 % nazivne izhodne toplotne moči;

2.	„centralni sistem ogrevanja z vodo“ pomeni sistem, ki uporablja vodo kot medij za distribucijo centralno proizvedene toplote do oddajnikov toplote za ogrevanje zaprtih prostorov v stavbah ali njihovih delih, vključno z omrežji za skupinsko ali daljinsko ogrevanje;

3.	„generator toplote na trdno gorivo“ pomeni del kotla na trdno gorivo, ki proizvaja toploto z zgorevanjem trdnih goriv;

4.	„nazivna izhodna toplotna moč“ ali „Pr“ pomeni deklarirano izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo pri ogrevanju zaprtih prostorov z osnovnim gorivom, izraženo v kW;

5.	„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem agregatnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnim fosilnim gorivom;

7.	„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

8.	„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

9.	„fosilno gorivo“ pomeni gorivo, razen biomase, vključno z antracitom, rjavim premogom, koksom in bituminoznim premogom; za namene te uredbe vključuje tudi šoto;

10.	„kotel na biomaso“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki kot osnovno gorivo uporablja biomaso;

11.	„kotel na nelesno biomaso“ pomeni kotel na biomaso, ki kot osnovno gorivo uporablja nelesno biomaso in za katerega lesna biomasa, fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva niso navedeni kot drugo primerno gorivo;

12.	„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto trdnega goriva, ki se v skladu z navodili proizvajalca prednostno uporablja za kotel;

13.

„drugo primerno gorivo“ pomeni trdno gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za kotel na trdno gorivo v skladu z navodili proizvajalca in vključuje katero koli gorivo, ki je navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev ter v tehničnem promocijskem gradivu in oglasih;

14.	„kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki lahko hkrati proizvaja toploto in električno energijo;

15.	„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ ali „ηs “ pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov v določeni sezoni ogrevanja, ki jo pokriva kotel na trdno gorivo, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

16.	„trdni delci“ pomeni delce različnih oblik, sestave in gostote, razpršene v plinski fazi dimnega plina.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1. Zahteve za okoljsko primerno zasnovo so določene v Prilogi II.

2. Kotli na trdno gorivo od 1. januarja 2020 izpolnjujejo zahteve, določene v točkah 1 in 2 Priloge II.

3. Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

1. Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2. Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje podatke iz točke 2(c) Priloge II k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Člen 6

Okvirne ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše kotle na trdno gorivo, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določene v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

1. Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 1. januarja 2022 predstavi Posvetovalnemu forumu. Pri pregledu se zlasti oceni, ali je primerno:

(a)	vključiti kotle na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo do 1 000 kilowattov;

(b)	vključiti kotle na nelesno biomaso z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo za njihove posebne vrste emisij onesnaževal;

(c)	določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo za obdobje po letu 2020 glede energijske učinkovitosti ter emisij trdnih delcev, organskih plinskih mešanic in ogljikovega monoksida;

(d)	spremeniti zahteve za odstopanja pri preverjanjih.

2. Komisija pregleda, ali je za kotle na trdno gorivo ustrezno vpeljati certificiranje, ki ga opravi tretja stran, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 22. avgusta 2018 predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Prehodna določba

Države članice lahko do 1. januarja 2020 dovolijo dajanje v promet in uporabo kotlov na trdno gorivo, ki so skladni z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov ter emisij trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1187 z dne 27. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav z energijskimi nalepkami (glej stran 43 tega Uradnega lista).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov (UL L 239, 6.9.2013, str. 136).

(5) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

PRILOGA I

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do V

Za priloge II do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„sezonske emisije pri ogrevanju prostorov“ pomeni:

(a)	za samodejno polnjene kotle na trdno gorivo, tehtano povprečje emisij pri nazivni izhodni toplotni moči in emisij pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v mg/m3;

(b)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, tehtano povprečje emisij pri nazivni izhodni toplotni moči in emisij pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v mg/m3;

(c)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, emisije pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3;

(d)	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo, emisije pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3;

2.	„kotel na fosilno gorivo“ pomeni kotel na trdno gorivo, pri katerem je osnovno gorivo fosilno gorivo ali mešanica biomase in fosilnega goriva;

3.	„ohišje kotla na trdno gorivo“ pomeni del kotla na trdno gorivo, ki je zasnovan za vgradnjo generatorja toplote na trdno gorivo;

4.	„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se posamezen model kotla na trdno gorivo razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali istega imena proizvajalca;

5.	„kondenzacijski kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, v katerem se pri normalnih pogojih delovanja in določenih delovnih temperaturah vode vodna para v produktih zgorevanja delno kondenzira, da se latentna toplota te vodne pare uporabi za ogrevanje;

6.	„kombinirani kotel“ pomeni kotel na trdno gorivo, ki je zasnovan tudi za zagotavljanje toplote za oskrbo s toplo pitno ali sanitarno vodo pri določenih temperaturah, količinah in stopnjah pretoka v določenih intervalih ter je priključen na zunanji vir pitne ali sanitarne vode;

7.	„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso, ki ni: polena z vsebnostjo vlage 25 % ali manj, lesni sekanci z vsebnostjo vlage 15 % ali več, stisnjen les v obliki peletov ali briketov ali žagovina z vsebnostjo vlage, ki je enaka ali nižja od 50 %;

8.	„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do skupne mase goriva, ki se uporablja v kotlih na trdno gorivo;

9.	„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo, ki ni bituminozni premog, rjavi premog (vključno z briketi), koks, antracit ali briketi iz mešanega fosilnega goriva;

10.	„električni izkoristek“ ali „ηel “ pomeni razmerje med proizvedeno električno energijo in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo, izraženo v %, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

11.

12.	„pretvorbeni količnik“ ali „CC“ pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

13.	„zahtevana električna moč pri maksimalni izhodni toplotni moči“ ali „elmax “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri nazivni izhodni toplotni moči, izraženo v kW, brez porabe električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij;

14.	„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ ali „elmin “ pomeni električno moč, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva pri uporabni delni obremenitvi, izraženo v kW, brez porabe električne energije rezervnega grelnika in vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij;

15.	„rezervni grelnik“ pomeni grelnik z električno upornostjo na osnovi Joulovega zakona, ki proizvaja toploto samo zato, da prepreči zamrznitev kotla na trdno gorivo ali centralnega sistema ogrevanja z vodo, ali kadar je zunanji vir toplote prekinjen (tudi med vzdrževanjem) ali v okvari;

16.	„uporabna delna obremenitev“ pomeni pri kotlih na trdno gorivo s samodejnim polnjenjem delovanje pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči in pri kotlih na trdno gorivo z ročnim polnjenjem, ki lahko delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, delovanje pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči;

17.	„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ ali „PSB “ pomeni električno moč v kW, ki jo kotel na trdno gorivo zahteva v stanju pripravljenosti, pri čemer se ne upošteva vgrajena sekundarna oprema za blaženje emisij;

18.

19.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja“ ali „ηson “ pomeni:

(a)	za samodejno polnjene kotle na trdno gorivo tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 30 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v %;

(b)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, tehtano povprečje izkoristka pri nazivni izhodni toplotni moči in izkoristka pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, izraženo v %;

(c)	za ročno polnjene kotle na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %;

(d)	za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči, izražen v %;

20.	„izkoristek“ ali „η“ pomeni razmerje v % med koristno izhodno toploto in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo, pri čemer je skupna dovedena energija izražena kot GCV ali končna energija, pomnožena s CC;

21.	„koristna izhodna toplotna moč“ ali „P“ pomeni izhodno toplotno moč kotla na trdno gorivo, ki je prenesena na medij za prenos toplote, izraženo v kW;

22.

„naprava za uravnavanje temperature“ pomeni napravo, ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom za nastavitev vrednosti in časovnega načrtovanja želene notranje temperature ter sporoča ustrezne podatke vmesniku kotla na trdno gorivo, na primer osrednji procesni enoti, s čimer prispeva k uravnavanju notranje temperature;

23.

24.	„enakovredni model“ pomeni model, ki je dan na trg z enakimi tehničnimi parametri, določenimi v preglednici 1 točke 2 Priloge II, kot drug model, ki ga da na trg isti proizvajalec.

PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Kotli na trdno gorivo od 1. januarja 2020 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo 20 kW ali manj sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni manjša od 75 %;

(b)	pri kotlih z nazivno izhodno toplotno močjo več kot 20 kW sezonska energijska učinkovitost ogrevanja prostorov ni manjša od 77 %;

(c)	sezonske emisije trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne presegajo 40 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 60 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(d)	sezonske emisije organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne presegajo 20 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(e)	sezonske emisije ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne presegajo 500 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 700 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem;

(f)	sezonske emisije dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov, izražene v dušikovem dioksidu, ne presegajo 200 mg/m3 za kotle na biomaso in 350 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo.

Te zahteve veljajo za osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo za kotle na trdno gorivo.

2. Zahteve glede podatkov o izdelku

Od 1. januarja 2020 se o kotlih na trdno gorivo zagotovijo naslednji podatki:

(a)

v priročnikih z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov:

(1)	informacije iz preglednice 1 s tehničnimi parametri, izmerjenimi in izračunanimi v skladu s Prilogo III ter izraženimi na število decimalnih mest, ki je prikazano v preglednici;

(2)	vsi posebni varnostni ukrepi, ki se sprejmejo pri sestavljanju, montaži ali vzdrževanju kotla na trdno gorivo;

(3)	navodila v zvezi s pravilnim delovanjem kotla na trdno gorivo in zahtevami glede kakovosti osnovnega goriva in vsakega drugega primernega goriva;

(4)

pri generatorjih toplote na trdno gorivo, zasnovanih za kotle na trdno gorivo, in ohišjih kotlov na trdno gorivo, ki se opremijo s takšnimi generatorji toplote, njihove značilnosti, zahteve za montažo (da se zagotovi skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo) in, kjer je primerno, seznam kombinacij, ki jih priporoča proizvajalec;

(b)	v delu prosto dostopnih spletnih strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom, informacije za razstavljanje, recikliranje in odstranitev po koncu življenjske dobe;

(c)

v tehnični dokumentaciji za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4:

(1)	podatki iz točk (a) in (b);

(2)	seznam vseh enakovrednih modelov, če je ustrezno;

(3)

kjer je osnovno gorivo ali drugo primerno gorivo druga lesna biomasa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali druga mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v preglednici 1, opis goriva, ki zadostuje za njegovo nedvoumno identifikacijo, in tehnični standard ali specifikacija goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in izmerjeno vsebnostjo pepela, za drugo fosilno gorivo pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi goriva;

(d)	električna zmogljivost, trajno označena na kotlu na trdno gorivo za soproizvodnjo.

Podatki iz točke (c) se lahko združijo s tehnično dokumentacijo, zagotovljeno v skladu z ukrepi iz Direktive 2010/30/EU.

Preglednica 1

Zahteve glede podatkov za kotle na trdno gorivo

Identifikacijska oznaka modela:

Način polnjenja: [ročno: kotel bi moral delovati s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (1) litrov/samodejno: priporočljivo je, da kotel deluje s hranilnikom tople vode s prostornino najmanj x (2) litrov]

Kondenzacijski kotel: [da/ne]

Kotel na trdno gorivo za soproizvodnjo: [da/ne]

Kombinirani kotel: [da/ne]

Gorivo

Osnovno gorivo (samo eno):

Druga primerna goriva:

η s [x %]:

Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov (4)

OGC

NOx

[x] mg/m3

Polena, vsebnost vlage ≤ 25 %

[da/ne]

Lesni sekanci, vsebnost vlage 15–35 %

[da/ne]

Lesni sekanci, vsebnost vlage > 35 %

[da/ne]

Stisnjen les v obliki peletov ali briketov

[da/ne]

Žagovina, vsebnost vlage ≤ 50 %

[da/ne]

Druga lesna biomasa

[da/ne]

Nelesna biomasa

[da/ne]

Bituminozni premog

[da/ne]

Rjavi premog (vključno z briketi)

[da/ne]

Koks

[da/ne]

Antracit

[da/ne]

Briketi iz mešanega fosilnega goriva

[da/ne]

Drugo fosilno gorivo

[da/ne]

Briketi iz mešanice biomase (30–70 %)/fosilnega goriva

[da/ne]

Druga mešanica biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

Značilnosti pri delovanju samo z osnovnim gorivom:

Element

Simbol

Vrednost

Enota

Element

Simbol

Vrednost

Enota

Koristna izhodna toplota

Izkoristek

Pri nazivni izhodni toplotni moči

Pn (3)

x,x

Pri nazivni izhodni toplotni moči

ηn

x,x

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

[x,x/NP]

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

ηp

[x,x/NP]

Za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo: električni izkoristek

Dodatna potreba po električni moči

Pri nazivni izhodni toplotni moči

elmax

x,xxx

Pri nazivni izhodni toplotni moči

ηel,n

x,x

Pri [30 %/50 %] nazivne izhodne toplotne moči, če je primerno

elmin

[x,xxx/NP]

Vgrajene sekundarne opreme za blaženje emisij, če je primerno

[x,xxx/NP]

V stanju pripravljenosti

PSB

x,xxx

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika

(1) Prostornina hranilnika = 45 × P r × (1 – 2,7/P r) ali 300 litrov, kar je več, pri čemer je P r naveden v kW.

(2) Prostornina hranilnika = 20 × P r, pri čemer je P r naveden v kW.

(3) Za osnovno gorivo je P n enak P r.

(4) PM = trdni delci, OGC = organske plinske mešanice, CO = ogljikov monoksid, NOx = dušikovi oksidi.

PRILOGA III

Meritve in izračuni

2. Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)

Kotli na trdno gorivo se preskusijo na osnovno gorivo in vsako drugo primerno gorivo iz preglednice 1 Priloge II, s to izjemo, da se za kotle, preskušene na lesne sekance z vsebnostjo vlage več kot 35 %, ki izpolnjujejo veljavne zahteve, šteje, da izpolnjujejo te zahteve tudi za lesne sekance z vsebnostjo vlage 15–35 % in jih ni treba preskusiti na lesne sekance z vsebnostjo vlage 15–35 %.

(b)	Deklarirane vrednosti sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov in sezonskih emisij pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližje celo število.

(c)	Vsak generator toplote na trdno gorivo, ki je zasnovan za kotel na trdno gorivo, in vsako ohišje kotla na trdno gorivo, ki se opremi s takšnim generatorjem toplote, se preskusi z ustreznim ohišjem kotla na trdno gorivo in generatorjem toplote.

3. Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)	Izmerijo se vrednosti izkoristka ηn in ηp ter vrednosti koristne izhodne toplote Pn in Pp , kot je ustrezno. Pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo se izmeri tudi vrednost električnega izkoristka ηel,n .

(b)

(c)	Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom CC 2,5.

4. Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs je opredeljena kot:

ηs = ηson – F(1) – F(2) + F(3)

pri čemer je:

(1)	ηson sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena kot odstotek in izračunana v skladu s točko 4(b);

(2)	F(1) izguba sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov naprav za uravnavanje temperature; F(1) = 3 %;

(3)	F(2) negativni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne porabe električne energije, izražen kot odstotek in izračunan v skladu s točko 4(c);

(4)	F(3) pozitivni prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi električnega izkoristka kotlov na trdno gorivo za soproizvodnjo, izražen kot odstotek in izračunan, kot je navedeno spodaj: F(3) = 2,5 × ηel,n

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηson se izračuna, kot je navedeno spodaj:

(1)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo: ηson = 0,85 × ηp + 0,15 × ηn

(2)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo: ηson = ηn

(c)

F(2) se izračuna, kot sledi:

(1)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo: F(2) = 2,5 × (0,15 × elmax + 0,85 × elmin + 1,3 × PSB )/(0,15 × Pn + 0,85 × Pp )

(2)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo: F(2) = 2,5 × (elmax + 1,3 × PSB)/Pn

5. Izračun zgornje kurilne vrednosti

Zgornja kurilna vrednost (GCV) se pridobi iz zgornje kurilne vrednosti brez vlage (GCVmf ) z uporabo naslednje pretvorbe:

GCV = GCVmf × (1 – M)

pri čemer:

(a)	sta GCV in GCVmf izraženi v megajoulih na kilogram;

(b)	je M vsebnost vlage v gorivu, izražena kot delež.

6. Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov

(a)	Emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov se izrazijo standardizirano na osnovo suhega dimnega plina pri 10 % kisika in na običajne pogoje pri 0 °C in 1 013 milibarih.

(b)

Sezonske emisije pri ogrevanju prostorov Es trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida oziroma dušikovih oksidov se izračunajo, kot sledi:

(1)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki lahko neprekinjeno delujejo pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči, in pri samodejno polnjenih kotlih na trdno gorivo: Es = 0,85 × Es,p + 0,15 × Es,n

(2)	pri ročno polnjenih kotlih na trdno gorivo, ki ne morejo neprekinjeno delovati pri 50 % nazivne izhodne toplotne moči ali manj, in pri kotlih na trdno gorivo za soproizvodnjo: Es = Es,n

pri čemer so:

(a)	Es,p emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri 30 % ali 50 % nazivne izhodne toplotne moči, kot je primerno;

(b)	Es,n emisije trdnih delcev, organskih plinskih mešanic, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, izmerjene pri nazivni izhodni toplotni moči.

(c)	Emisije trdnih delcev se izmerijo z gravimetrično metodo, brez trdnih delcev, ki jih tvorijo organske plinske mešanice, ko se dimni plin pomeša z zunanjim zrakom.

(d)	Emisije dušikovih oksidov se izračunajo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida in se izrazijo v dušikovem dioksidu.

PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz Priloge II uporabljajo naslednji postopek preverjanja:

1.	organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela. Enota se preskusi z enim ali več gorivi s primerljivimi značilnostmi, kot jih imajo goriva, ki jih je za izvajanje meritev v skladu s Prilogo III uporabil proizvajalec;

šteje se, da je model skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)	so vrednosti v tehnični dokumentaciji skladne z zahtevami iz Priloge II; in

(b)	se s preskušanjem parametrov modela iz preglednice 2 dokaže skladnost za vse te parametre;

če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če rezultat iz točke 2(b) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca;

4.	šteje se, da je model skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če se s preskušanjem parametrov modela iz preglednice 2 za tri dodatne enote dokaže skladnost z vsemi temi parametri;

5.	če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Organi držav članic v enem mesecu po sprejetju odločitve o neskladnosti modela posredujejo rezultate preskusov in druge pomembne informacije organom drugih držav članic in Komisiji.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz Priloge III.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalci ali uvozniki ne uporabljajo kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji.

Preglednica 2

Parameter	Odstopanja pri preverjanjih
Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov η s	Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 4 % nižja od deklarirane vrednosti za enoto.
Emisije trdnih delcev	Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 9 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.
Emisije organskih plinskih mešanic	Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 7 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.
Emisije ogljikovega monoksida	Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 30 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.
Emisije dušikovih oksidov	Ugotovljena vrednost (1) ni za več kot 30 mg/m3 višja od deklarirane vrednosti za enoto.

(1) aritmetična sredina vrednosti, ugotovljenih v primeru treh dodatnih enot, preskušenih v skladu z opisom iz točke 3.

PRILOGA V

Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6

Okvirne ciljne vrednosti za najboljšo razpoložljivo tehnologijo na trgu za kotle na trdno gorivo ob začetku veljavnosti te uredbe so, kot sledi. V času začetka veljavnosti te uredbe noben posamezen kotel na trdno gorivo ni dosegal vseh vrednosti, določenih v točkah 1 in 2. Več kotlov na trdno gorivo je dosegalo eno ali več izmed teh vrednosti:

1.	za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov: 96 % za kotle na trdno gorivo za soproizvodnjo, 90 % za kondenzacijske kotle in 84 % za druge kotle na trdno gorivo;

za sezonske emisije pri ogrevanju prostorov:

(a)	2 mg/m3 za trdne delce za kotle na biomaso, 10 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo;

(b)	1 mg/m3 za organske plinske mešanice;

(c)	6 mg/m3 za ogljikov monoksid;

(d)	97 mg/m3 za dušikove okside za kotle na biomaso, 170 mg/m3 za kotle na fosilno gorivo.

Ciljne vrednosti iz točke 1 in točke 2(a) do (d) ne pomenijo nujno, da je kombinacija teh vrednosti dosegljiva za en sam kotel na trdno gorivo. Primer dobre kombinacije je obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 81 % ter sezonskimi emisijami pri ogrevanju prostorov 7 mg/m3 za trdne delce, 2 mg/m3 za organske plinske mešanice, 6 mg/m3 za ogljikov monoksid in 120 mg/m3 za dušikove okside.

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/115

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1190

z dne 20. julija 2015

o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (1) in zlasti člena 31(1) Uredbe,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za varstvo potrošnikov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po objavi znanstvene študije „Uporaba trajnih barv za lase in tveganje za nastanek raka na mehurju“ leta 2001 je Znanstveni odbor za kozmetične in neprehrambene proizvode, ki so namenjeni potrošnikom, v skladu s Sklepom Komisije 2004/210/ES (2) ga je pozneje nadomestil Znanstveni odbor za potrošniške proizvode (v nadaljnjem besedilu: ZOPP), sklenil, da je morebitna tveganja pri uporabi barv za lase treba vzeti resno. ZOPP je v svojih mnenjih predlagal, da Komisija sprejme nadaljnje ukrepe za nadzor uporabe snovi za barvanje las.

(2)	ZOPP je priporočil tudi celostno strategijo ocenjevanja varnosti snovi za barvanje las, vključno z zahtevami za preskušanje snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las, glede njihove morebitne genotoksičnosti ali rakotvornosti.

(3)

Na podlagi mnenj ZOPP se je Komisija z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dogovorila o celostni strategiji za zakonsko ureditev snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las, v skladu s katero mora industrija predložiti dokumentacijo s posodobljenimi znanstvenimi podatki o varnosti snovi za barvanje las, da ZOPP lahko pripravi oceno tveganja.

(4)	ZOPP, ki ga je s Sklepom Komisije 2008/721/ES (3) nadomestil Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP), je ocenil varnost posameznih snovi, za katere je industrija predložila posodobljeno dokumentacijo.

(5)	Ob upoštevanju končnih mnenj, ki jih je podal ZOVP o varnosti posameznih snovi, je primerno določiti najvišje dovoljene koncentracije devetih ocenjenih snovi za barvanje las in jih vključiti v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1223/2009.

(6)

Kar zadeva oceno morebitnih tveganj za zdravje potrošnikov v zvezi z reakcijskimi produkti, ki nastanejo med barvanjem las z oksidativnimi snovmi za barvanje las, ZOVP v svojem mnenju z dne 21. septembra 2010 na podlagi razpoložljivih podatkov ni izrazil resne zaskrbljenosti glede genotoksičnosti in rakotvornosti barv za lase in njihovih reakcijskih produktov, ki se trenutno uporabljajo v EU.

(7)

Potencial posameznih snovi za barvanje las za povzročanje preobčutljivosti je bil obravnavan v oceni tveganja, ki jo je opravil ZOVP. Za boljšo obveščenost potrošnikov o morebitnih škodljivih učinkih barvanja las in za zmanjšanje tveganja povzročitve preobčutljivosti na izdelke za barvanje las med potrošniki, je treba na etiketi oksidativnih izdelkov za barvanje las ter neoksidativnih izdelkov za barvanje las, ki vsebujejo snovi za barvanje las z izjemno močnim ali močnim potencialom za povzročanje preobčutljivosti, navesti ustrezna opozorila.

(8)

Opredelitev izdelka za lase v Uredbi (ES) št. 1223/2009 izključuje njegovo uporabo na trepalnicah. Razlog za izključitev je dejstvo, da je stopnja tveganja pri uporabi kozmetičnih izdelkov na laseh in na trepalnicah različna. Zato je bila za uporabo tioglikolne kisline in njenih soli na trepalnicah potrebna posebna ocena varnosti.

(9)

ZOVP je v svojem mnenju o tioglikolni kislini in njenih soleh z dne 11. novembra 2013 sklenil, da splošna uporaba (osebna uporaba potrošnikov doma) izdelkov za kodranje trepalnic, ki vsebujejo tioglikolno kislino in njene soli, ni priporočljiva, ker obstaja nevarnost draženja oči pri samouporabi. Vendar pa so navedeni izdelki z najvišjo koncentracijo tioglikolne kisline in njenih soli 11 % varni, če izdelek na trepalnice nanaša strokovnjak, s čimer se zmanjša tveganje za neposreden stik z očmi. Poleg tega je ZOVP ugotovil, da je uporaba tioglikolne kisline in njenih soli do najvišje koncentracije 5 % varna, če se uporablja kot depilacijsko sredstvo v predvidene namene. Varnost teh vrst kozmetičnih izdelkov je zelo odvisna od odgovornega obvladovanja tveganja, vključno z opozorili in obsežnimi navodili za uporabo.

(10)

Na podlagi znanstvene ocene tioglikolne kisline in njenih soli bi bilo treba dovoliti njihovo uporabo v izdelkih za kodranje trepalnic in uporabo kot depilacijska sredstva. Da pa bi se izognili kakršnemu koli tveganju, povezanemu s samouporabo izdelkov za kodranje trepalnic, bi morali biti ti dovoljeni samo za poklicno uporabo. Da bi poklicni uporabniki potrošnike lahko obvestili o morebitnih škodljivih učinkih uporabe izdelkov, ki vsebujejo tioglikolno kislino in njene soli, na trepalnicah in da bi zmanjšali tveganje za preobčutljivost kože pri uporabi navedenih izdelkov, bi bilo treba na njihovih etiketah navesti ustrezna opozorila.

(11)	Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Uporabo omejitev v zvezi s snovmi za barvanje las bi bilo treba odložiti in tako industriji omogočiti, da bo izpolnjevala zahteve za izdelke za barvanje las. Zlasti bi bilo treba podjetjem po začetku veljavnosti te uredbe odobriti obdobje dvanajstih mesecev za dajanje na trg izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve, in za umik s trga izdelkov, ki ne izpolnjujejo zahtev.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 10. avgusta 2015, razen določb iz točke 2 Priloge, ki se uporabljajo od 10. avgusta 2016.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. julija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.

(2) Sklep Komisije 2004/210/ES z dne 3. marca 2004 o ustanovitvi znanstvenih odborov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja (UL L 66, 4.3.2004, str. 45).

(3) Sklep Komisije 2008/721/ES z dne 5. septembra 2008 o vzpostavitvi svetovalne strukture znanstvenih odborov in strokovnjakov na področju varstva potrošnikov, javnega zdravja in okolja ter razveljavitvi Sklepa 2004/210/ES (UL L 241, 10.9.2008, str. 21).

PRILOGA

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 se spremeni:

(1)

vnos 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a

Tioglikolna kislina in njene soli

Thioglycolic acid

68-11-1

200-677-4

(a)	Izdelki za kodranje in ravnanje las

(a)

(i)

8 %

(ii)

11 %

(a)

(i)	Splošna uporaba pripravljeno za uporabo pH 7 do 9,5

(ii)	Poklicna uporaba pripravljeno za uporabo pH 7 do 9,5

Pogoji uporabe:

(a) (b) (c) (d)

Preprečite stik z očmi.

Če pride izdelek v stik z očmi, jih nemudoma izperite.

(a) (c) (d)

Uporabljajte ustrezne rokavice.

Na nalepki je treba navesti:

(a)i (b) (c)

Vsebuje tioglikolat.

Upoštevajte navodila.

Hranite zunaj dosega otrok.

(a)ii (d)

Samo za poklicno uporabo.

Vsebuje tioglikolat.

Upoštevajte navodila.“

(b)	Depilatorji (oz. sredstva za depilacijo)

(b)

5 %

(b)	Pripravljeno za uporabo pH 7 do 12,7

(c)	Drugi izdelki za lase, ki se izperejo

(c)

2 %

(c)	Pripravljeno za uporabo pH 7 do 9,5

(d)	Izdelki za kodranje trepalnic

(d)

11 %

Navedeni odstotki so izračunani kot tioglikolna kislina.

(d)	Za poklicno uporabo Pripravljeno za uporabo pH 7 do 9,5

(2)

dodajo se naslednji vnosi 288 do 296:

„288

3-[(4-amino-3-metil-9,10-diokso-9,10-dihidroantracen-1-il) amino]-N, N, N-trimetilpropan-1-amonijak, metilsulfatna sol

HC Blue No 17

16517-75-2

605-392-2

(a)	Snov za barvanje las v oksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)	Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)

2,0 %

(a)	Po mešanju pod oksidativnimi pogoji najvišja dovoljena koncentracija, ki se uporabi na laseh, ne sme preseči 2,0 %.

Za (a) in (b):

—	ne uporabljajte z nitrozirajočimi dejavniki

—	največja vsebnost nitrozamina: 50 μg/kg

—	hranite v vsebnikih, ki ne vsebujejo nitritov.

(a)

Na etiketo natisnite: mešalno razmerje.

‚Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaje na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.‘

289

Spojina fosforjeve kisline s 4-[(2,6-diklorofenil) (4-imino-3,5-dimetil-2,5-cikloheksadien-1-iliden) metil]-2,6-dimetilanilin (1:1)

HC Blue No 15

74578-10-2

277-929-5

(a)	Snov za barvanje las v oksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)	Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)

0,2 %

(a)	Po mešanju pod oksidativnimi pogoji najvišja dovoljena koncentracija, ki se uporabi na laseh, ne sme preseči 0,2 %.

(a)

Na etiketo natisnite: mešalno razmerje.

‚Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaje na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.‘

290

Dinatrijev 2,2′-(9,10-dioksoantracen-1,4-diildiimino)bis(5-metilsulfonat)

Acid Green 25

4403-90-1

224-546-6

Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

0,3 %

291

Natrijev 4-[(9,10-dihidro-4-hidroksi-9,10-diokso-1-antril)amino]toluen-3-sulfonat

Acid Violet 43

4430-18-6

224-618-7

Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

0,5 %

292

1,4-benzendiamin, 2-(metoksimetil)

1,4-benzendiamin, 2-(metoksimetil)-, sulfat

2-Methoxymethyl-p-Phenylenediamine

2-Methoxymethyl-p-Phenylenediamine Sulfate

337906-36-2

337906-37-3

Snov za barvanje las v oksidativnih izdelkih za barvanje las

Po mešanju pod oksidativnimi pogoji najvišja dovoljena koncentracija, ki se uporabi na laseh, ne sme preseči 1,8 % (preračunano na prosto bazo)

Na etiketo natisnite: mešalno razmerje.

‚Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaje na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.‘

293

1-n-metilmorfolinijev propilamino-4-hidroksiantrakinon, metil sulfat

Hydroxyanthraquinone-aminopropyl Methyl Morpholinium Methosulfate

38866-20-5

254-161-9

Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

0,5 %

—	Ne uporabljajte z nitrozirajočimi dejavniki.

—	Največja vsebnost nitrozamina: 50 μg/kg.

—	Hranite v vsebnikih, ki ne vsebujejo nitritov.

Na etiketo natisnite:

‚Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaje na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.‘

294

Etanol, 2,2′-[[3-metil-4-[(E)-(4-nitrofenil)azo]fenil]imino]bis-

Disperse Red 17

3179-89-3

221-665-5

(a)	Snov za barvanje las v oksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)	Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

(b)

0,2 %

(a)	Po mešanju pod oksidativnimi pogoji najvišja dovoljena koncentracija, ki se uporabi na laseh, ne sme preseči 2,0 %.

Za (a) in (b):

—	ne uporabljajte z nitrozirajočimi dejavniki;

—	največja vsebnost nitrozamina: 50 μg/kg

—	hranite v vsebnikih, ki ne vsebujejo nitritov.

(a)

Na etiketo natisnite: mešalno razmerje.

‚Barve za lase lahko povzročijo resne alergijske reakcije.

Preberite in upoštevajte navodila.

Ta izdelek ni namenjen za uporabo na osebah, mlajših od 16 let.

Začasni tatu s črno kano lahko poveča tveganje za alergije.

Ne barvajte si las, če:

—	imate izpuščaje na obrazu ali občutljivo, razdraženo in poškodovano lasišče,

—	ste kadar koli po barvanju las že imeli reakcijo,

—	ste v preteklosti imeli reakcijo na začasni tatu s črno kano.‘“

295

4-amino-5-hidroksi-3-(4-nitrofenilazo)-6-(fenilazo)-2,7-naftalendisulfonska kislina, dinatrijeva sol

Acid Black 1

1064-48-8

213-903-1

Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

0,5 %

296

dinatrijev 3-hidroksi-4-[(E)-(4-metil- 2-sulfonatofenil)diazenil]-2-naftoat

Pigment Red 57

5858-81-1

227-497-9

Snov za barvanje las v neoksidativnih izdelkih za barvanje las

0,4 %

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/134

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/1196

z dne 2. julija 2015

o spremembi Sklepa ECB/2010/21 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2015/26)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 26.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2010/21 (1) določa pravila za sestavo letnih računovodskih izkazov Evropske centralne banke.

(2)

Razjasniti je treba finančno poročanje o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, vzpostavljenega s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) (2), da bi zagotovili poročanje o teh imetjih pod postavko sredstev 7.1.

(3)	Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Priloge I k Sklepu ECB/2010/21.

(4)	Sklep ECB/2010/21 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprememba

Priloga I k Sklepu ECB/2010/21 se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 2. julija 2015

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Sklep ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (UL L 35, 9.2.2011, str. 1).

(2) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (UL L 121, 14.5.2015, str. 20).

PRILOGA

„PRILOGA I

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

SREDSTVA

Bilančna postavka

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato (tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah) na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na računih na vpogled za zlato (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (a) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (b) zamenjave lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve v tuji valuti do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami ter centralnimi bankami zunaj euroobmočja

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Državna kvota minus stanja v eurih na razpolago za MDS. Račun št. 2 MDS (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v sklade, ki jih upravlja MDS

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj

(c)	Zunanja posojila (depoziti) rezidentom zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Zunanja posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja, razen tistih pod postavko 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(a)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, transakcije začasnega nakupa, drugo posojanje

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

(c)	Posojila rezidentom zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

(d)

Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ in postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘

Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo, in niso kupljeni za namene denarne politike

(d)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1)

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne tedenske povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo cena

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne mesečne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo cena

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo cena

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo cena

5.5

Odprta ponudba mejnega posojila

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo cena

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni kredit kreditnim institucijam, ki izhaja iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

7.1

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike (vključno z vrednostnimi papirji, kupljenimi za namene denarne politike, ki so jih izdale nadnacionalne ali mednarodne organizacije ali multilateralne razvojne banke, ne glede na njihovo geografsko lokacijo). Dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja

(a)

Tržni vrednostni papirji

Evidentirani v odvisnosti od usmeritev denarne politike

(i)	Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve (nabavna vrednost, kadar se oslabitev pokriva z rezervacijo pod podstavko obveznosti 13(b) ‚Rezervacije‘) Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

7.2

Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod podstavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘: menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(a)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(c)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(d)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Terjatve znotraj Eurosistema

9.1

Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB

Terjatve znotraj Eurosistema do NCB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

9.2

Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Terjatve v zvezi z izdajo bankovcev ECB v skladu s Sklepom ECB/2010/29 (2)

Nominalna vrednost

9.3

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti. Glej tudi postavko obveznosti 10.2 ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

(b)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB od izdajanja bankovcev posameznim NCB

(b)	Nominalna vrednost

Postavke v postopku poravnave

Stanja (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku

Nominalna vrednost

Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci

Nominalna vrednost

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost, zmanjšana za depreciacijo

Depreciacija je sistematična dodelitev odpisane vrednosti nekega sredstva glede na njegovo dobo koristnosti. Doba koristnosti je obdobje, za katero se pričakuje, da bo subjekt lahko uporabljal neko osnovno sredstvo. Doba koristnosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev se lahko preverja sistematično, če se pričakovanja razlikujejo od prejšnjih izračunov. Večja sredstva lahko zajemajo sestavne dele z različno dobo koristnosti. Dobo takih sestavnih delov je treba oceniti posamično.

Nabavna vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev vključuje ceno za pridobitev neopredmetenega osnovnega sredstva. Drugi neposredni ali posredni stroški se odštejejo.

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

11.3

Druga finančna sredstva

—	Udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja, vključno z vezanimi depoziti in tekočimi računi, ki so v namenskem portfelju

—	Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod to postavko

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

(b)	Udeležbe v drugih družbah in nelikvidne delnice ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

(d)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Premije/diskonti se amortizirajo

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(f)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v obravnavanem obdobju, ampak se pripiše v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti, tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

11.6

Razno

(a)	Predplačila, posojila, druge manjše postavke. Posojila na zaupanje

(a)	Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

(b)	Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank

(b)	Tržna vrednost

(c)	Neto pokojninska sredstva

(c)	Kot v členu 24(2)

(d)	Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnitve obveznosti nasprotnih strank Eurosistem v okviru kreditnih operacij Eurosistema

(d)	Nominalna/izterljiva vrednost (pred poravnavo izgube/po njej)

(e)	Sredstva ali terjatve (do tretjih oseb), prisvojene in/ali pridobljene v okviru unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki niso izpolnile svojih obveznosti

(e)	Nabavna vrednost (preračunana po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

OBVEZNOSTI

Bilančna postavka

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Bankovci v obtoku

Eurobankovci, ki jih izda ECB v skladu s Sklepom ECB/2010/29

Nominalna vrednost

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kot so opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij obveznikov obveznih rezerv v skladu s Statutom ESCB. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za vzdrževanje obveznih rezerv

Nominalna vrednost

2.2

Odprta ponudba mejnega depozita

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za namen umikanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom umikanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo cena

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij

Nominalna vrednost ali repo cena

Izdani dolžniški certifikati ECB

Dolžniški certifikati, kot so opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). Diskontirani vrednostni papir, izdan z namenom umikanja likvidnosti

Nabavna vrednost

Vsi diskonti se amortizirajo

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1

Država

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

5.2

Druge obveznosti

Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv (glej postavko obveznosti 2.1); vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za plačevanje in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. Saldi računov v sistemu TARGET2 centralnih bank držav članic, katerih valuta ni euro

Nominalna vrednost ali repo cena

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

Obveznosti znotraj Eurosistema

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv

Postavka v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

10.2

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti. Glej tudi postavko sredstev 9.3 ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

(b)	druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB

(b)	Nominalna vrednost

Postavke v postopku poravnave

Stanja (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

Druge obveznosti

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v obravnavanem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

12.3

Razno

(a)

(a)	Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (repo cena)

(b)	Depoziti v zlatu strank.

(b)	Tržna vrednost

(c)	Neto pokojninske obveznosti

(c)	Kot v členu 24(2)

Rezervacije

(a)	Za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata ter za druge namene, npr. pričakovani bodoči odhodki in prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena

(a)	Nabavna vrednost/nominalna vrednost

(b)	Tveganje nasprotne stranke ali kreditno tveganje, ki izhaja iz operacij denarne politike

(b)	Nominalna vrednost (osnovana na ovrednotenju Sveta ECB ob koncu leta)

Računi prevrednotenja

(a)

Računi prevrednotenja, povezani z gibanjem cen zlata, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti za obrestno tveganje; računi prevrednotenja v zvezi z gibanjem deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja

Posebni računi prevrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena. Glej člen 13(2)

(a)	Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

(b)

Rezultati ponovnega merjenja čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, ki so neto pozicija naslednjih podpostavk:

(i)	aktuarski dobički in izgube v zvezi s sedanjo vrednostjo obveze za določene zaslužke

(ii)	donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)

(iii)

vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)

(b)	Kot v členu 24(2)

Kapital in rezerve

15.1

Kapital

Vplačani kapital

Nominalna vrednost

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve v skladu s členom 33 Statuta ESCB in prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena

Nominalna vrednost

Dobiček tekočega leta

Nominalna vrednost“

(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(2) Sklep Evropske centralne banke ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (UL L 35, 9.2.2011, str. 26).

21.7.2015

Uradni list Evropske unije

L 193/147

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/1197

z dne 2. julija 2015

o spremembi Smernice ECB/2010/20 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2015/24)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke v skladu z drugo in tretjo alineo člena 46.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Smernica ECB/2010/20 (1) določa pravila za standardizacijo računovodstva in finančnega poročanja za aktivnosti, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke.

(2)

(3)	Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Priloge IV k Smernici ECB/2010/20.

(4)	Smernico ECB/2010/20 bi bilo torej treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Sprememba

Priloga IV k Smernici ECB/2010/20 se nadomesti s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja

Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 2. julija 2015

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) Smernica ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (UL L 35, 9.2.2011, str. 31).

(2) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (UL L 121, 14.5.2015, str. 20).

PRILOGA

„PRILOGA IV

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA (2)

SREDSTVA

Bilančna postavka (3)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (4)

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (a) višje ali nižje vrednotene transakcije in (b) zamenjave lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

Obvezno

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve v tuji valuti do nasprotnih strank zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami ter centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Državna kvota minus stanja v eurih na razpolago za MDS. Račun št. 2 MDS (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v sklade, ki jih upravlja MDS

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(b)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

(c)	Zunanja posojila (depoziti) zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Zunanja posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(a)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve in tržni devizni tečaj Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, transakcije začasnega nakupa, drugo posojanje

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva. Transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

Obvezno

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Obvezno

(c)	Posojila rezidentom zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

Obvezno

(d)

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘ in pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja.

Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo, in niso kupljeni za namene denarne politike

(d)

(i)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Obvezno

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (5)

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno dospelostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno dospelostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.5

Odprta ponudba mejnega posojila

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezno

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, vključno z izredno likvidnostno pomočjo. Vse terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede NCB, preden vstopi v Eurosistem

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezno

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

7.1

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike (vključno z vrednostnimi papirji, kupljenimi za namene denarne politike, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije ali multilateralne razvojne banke, ne glede na njihovo geografsko lokacijo). Dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja

(a)

Tržni vrednostni papirji

Evidentirani v odvisnosti od pojmov denarne politike:

(i)	Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve (nabavna vrednost, kadar se oslabitev pokriva z rezervacijo pod postavko obveznosti 13(b) ‚Rezervacije‘) Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(b)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

7.2

Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘; menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo še iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(a)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(b)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(c)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(d)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Obvezno

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezno

—

Terjatve znotraj Eurosistema+)

—

9.1

Udeležba v ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Kapitalski delež v ECB vsake NCB v skladu s Pogodbo in pripadajoči kapitalski ključ ter prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB

Nabavna vrednost

Obvezno

—

9.2

Terjatve, ustrezne prenosu deviznih rezerv+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv v skladu s členom 30 Statuta ESCB

Nominalna vrednost

Obvezno

—

9.3

Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Terjatve znotraj Eurosistema do NCB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

Obvezno

—

9.4

Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+) (1)

Za NCB: neto terjatve v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in njegovo bilančno vknjižbo, kakor je določena s Sklepom ECB/2010/23 (6)

Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2010/29

Nominalna vrednost

Obvezno

—

9.5

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti 10.4 ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

Obvezno

(b)	terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)	Nominalna vrednost

Obvezno

(c)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo dohodka ECB (1)

(c)	Nominalna vrednost

Obvezno

Postavke v postopku poravnave

Stanja (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku

Nominalna vrednost

Obvezno

Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica

Nominalna vrednost

Obvezno

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost, zmanjšana za depreciacijo

Priporočeno

Stopnje depreciacije:

—	računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta

—	oprema, pohištvo in obrat v gradnji: 10 let

—	gradnja in kapitalizirani glavni stroški za prenovo: 25 let

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

11.3

Druga finančna sredstva

—	Udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja (npr. vezani depoziti in tekoči računi), ki so v namenskem portfelju

—	Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Priporočeno

(b)	Udeležbe v drugih družbah in nelikvidne delnice ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Priporočeno

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

Priporočeno

(d)	Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(f)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

Priporočeno

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v danem obdobju, ampak je prenosljiv v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, pridobljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

11.6

Razno

Predplačila, posojila, druge manjše postavke.

Prehodni računi vrednotenja (samo bilančna postavka med letom: nerealizirana izguba na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi prevrednotenja v postavki obveznosti ‚Računi prevrednotenja‘). Posojila na zaupanje. Naložbe, povezane z depoziti v zlatu stranke. Kovanci v enotah nacionalnih valut euroobmočja. Kratkoročni odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Priporočeno

Računi prevrednotenja

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

Naložbe, povezane z depoziti v zlatu stranke

Tržna vrednost

Obvezno

Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnitve obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v okviru kreditnih operacij Eurosistema

Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnitve obveznosti)

Nominalna/izterljiva vrednost (pred poravnavo izgube/po njej)

Obvezno

Sredstva ali terjatve (proti tretjim osebam), prisvojene in/ali pridobljene v okviru unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki niso izpolnile svojih obveznosti

Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnitve obveznosti)

Nabavna vrednost (preračunana po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

Obvezno

—

Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezno

OBVEZNOSTI

Bilančna postavka (8)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (9)

Bankovci v obtoku (7)

(a)	Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, ki se nanašajo na uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Sklepom ECB/2010/23 in Sklepom ECB/2010/29

(a)	Nominalna vrednost

Obvezno

(b)	Bankovci, denominirani v enotah nacionalnih valut euroobmočja med letom prehoda na eurogotovino

(b)	Nominalna vrednost

Obvezno

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kot so opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60)

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Nominalna vrednost

Obvezno

2.2

Odprta ponudba mejnega depozita

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

Obvezno

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za zmanjšanje likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

Obvezno

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom zmanjševanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

Obvezno

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Transakcije začasne prodaje v povezavi z istočasnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij. Vse obveznosti/depoziti, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede centralna banka, preden vstopi v Eurosistem

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Izdani dolžniški certifikati

Samo postavka v bilanci stanja ECB – za NCB postavka prehodne bilance stanja.

Dolžniški certifikati, opisani v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). Diskontirani vrednostni papir, izdan z namenom zmanjšanja likvidnosti

Nabavna vrednost

Vsi diskonti se amortizirajo

Obvezno

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1

Država

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

5.2

Druge obveznosti

Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti do vzdrževanja obveznih rezerv (glej postavko obveznosti 2.1 ‚Tekoči računi‘); vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za plačevanje in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Povratne transakcije v zvezi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje vrednostnih papirjev v eurih.

Saldi računov v sistemu TARGET2 centralnih bank držav članic, katerih valuta ni euro

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi. Obveznosti iz povratnih transakcij; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

—

Obveznosti znotraj Eurosistema+)

—

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv+)

Postavka je v samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

Obvezno

—

10.2

Obveznosti v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Obveznosti znotraj Eurosistema do ECB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

Obvezno

—

10.3

Neto obveznosti v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+), (7)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in njegovo bilančno vknjižbo, kakor je določena s Sklepom ECB/2010/23

Nominalna vrednost

Obvezno

—

10.4

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto obveznosti, ki izhajajo iz stanja računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev 9.5 ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

Obvezno

(b)	obveznost iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)	Nominalna vrednost

Obvezno

(c)	druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB (9)

(c)	Nominalna vrednost

Obvezno

Postavke v postopku poravnave

Stanja (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

Obvezno

Druge obveznosti

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v danem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

12.3

Razno

Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Kratkoročni prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Depoziti v zlatu strank. Kovanci v obtoku v primeru, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v nacionalnih valutnih enotah euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ni prikazano v postavki obveznosti ‚Rezervacije‘ Neto pokojninske obveznosti

Nominalna vrednost ali (repo) cena

Priporočeno

Depoziti v zlatu strank

Tržna vrednost

Depoziti v zlatu strank: obvezno

Rezervacije

(a)

Za pokojnine, za tveganja deviznega tečaja, obrestnih mer in cen zlata, in za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za enote nacionalnih valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani v postavki obveznosti 12.3 ‚Druge obveznosti/Razno‘.

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

(a)	Nabavna vrednost/nominalna vrednost

Priporočeno

(b)	Za tveganje nasprotne stranke ali kreditno tveganje, ki izhaja iz operacij denarne politike

(b)	Nominalna vrednost

Obvezno

Računi prevrednotenja

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

Kapital in rezerve

15.1

Kapital

Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži sodelujočih NCB

Nominalna vrednost

Obvezno

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni čisti dobiček

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

Nominalna vrednost

Obvezno

Dobiček tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezno

(1) Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5 te smernice.

(2) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(3) Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako ‚+)‘ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(4) Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.

(5) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(6) Sklep Evropske centralne banke ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (UL L 35, 9.2.2011, str. 17).

(7) Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5 te smernice.

(8) Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako ‚+)‘ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(9) Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 193

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 21. julij 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ( 1 )	1
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami ( 1 )	20
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1187 z dne 27. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem kotlov na trdno gorivo in kompletov kotla na trdno gorivo, dodatnih grelnikov, naprav za uravnavanje temperature in sončnih naprav z energijskimi nalepkami ( 1 )	43
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov ( 1 )	76
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo ( 1 )	100
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/1190 z dne 20. julija 2015 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih ( 1 )	115
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1191 z dne 20. julija 2015 o neodobritvi Artemisia vulgaris L. kot osnovne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 1 )	122
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1192 z dne 20. julija 2015 o odobritvi aktivne snovi mešanica terpenoidov QRD 460 v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 1 )	124
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1193 z dne 20. julija 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	128
		SKLEPI
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1194 z dne 20. julija 2015 o omejeni objavi sklica na standard EN 12635:2002+A1:2008 o vratih v industrijske in javne prostore ter garažnih vratih v skladu z Direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije	130
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/1195 z dne 2. julija 2015 o spremembi Sklepa (EU) 2015/298 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke (ECB/2015/25)	133
	*	Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/1196 z dne 2. julija 2015 o spremembi Sklepa ECB/2010/21 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2015/26)	134
		SMERNICE
	*	Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/1197 z dne 2. julija 2015 o spremembi Smernice ECB/2010/20 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2015/24)	147

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	29,8
	MA	177,7
	MK	48,3
	ZZ	85,3
0707 00 05	TR	137,2
0707 00 05	ZZ	137,2
0709 93 10	AR	73,3
	TR	119,4
	ZZ	96,4
0805 50 10	AR	132,5
	LB	87,7
	TR	109,0
	UY	138,8
	ZA	137,4
	ZZ	121,1
0808 10 80	AR	95,4
	BR	102,7
	CH	142,8
	CL	134,5
	NZ	151,4
	US	151,6
	UY	155,7
	ZA	121,0
	ZZ	131,9
0808 30 90	AR	98,8
	CL	140,6
	NZ	307,3
	ZA	121,5
	ZZ	167,1
0809 10 00	TR	244,6
0809 10 00	ZZ	244,6
0809 29 00	CA	1 187,7
	TR	229,1
	ZZ	708,4
0809 30 10, 0809 30 90	TR	142,5
0809 30 10, 0809 30 90	ZZ	142,5
0809 40 05	BA	77,4
	IL	133,1
	ZZ	105,3


	(1) Besedilo velja za EGP