11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/1

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 2015/104 (2) določa kvote za leto 2015.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2015.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/3

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 2015/104 (2) določa kvote za leto 2015.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2015.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/5

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 2015/104 (2) določa kvote za leto 2015.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2015.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v živilih.

(2)

V skladu z navedeno uredbo morajo biti mejne vrednosti PAH varne in tako nizko določene, da jih je še mogoče razumno doseči (načelo ALARA) na podlagi dobre proizvodne, sušilne in kmetijske/ribiške prakse. Leta 2011 so podatki za prekajene ribe pokazali, da je mogoče doseči nižje mejne vrednosti PAH, in te so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 835/2011 (3). Kljub temu je bilo v nekaterih primerih treba prilagoditi tehnologijo prekajevanja. Zato je bilo odobreno prehodno obdobje treh let pred začetkom uporabe nižjih mejnih vrednosti 1. septembra 2014.

(3)

Kacuobuši je tradicionalno japonsko živilo, izdelano iz črtastega tuna. Njegova proizvodnja sestoji iz filetiranja, kuhanja v vreli vodi in izkoščevanja pred postopkom prekajevanja/sušenja na drveh. Po nedavnih dokazih, ki so jih predložili japonski organi, pri tem proizvodu ni mogoče doseči nižjih vrednosti PAH kljub največji možni uporabi dobrih praks prekajevanja. Zato je primerno, da se spremenijo sedanje najvišje mejne vrednosti PAH za kacuobuši v tiste, ki so se uporabljale pred 1. septembrom 2014.

(4)

Ime proizvoda „sprotid“ je splošno tradicionalno ime v Estoniji za proizvod, ki po tradiciji lahko vsebuje tako papaline (Sprattus sprattus) kot baltske slede (Clupea harengus membras), odvisno od sezone in razpoložljivosti. Obe ribi sta primerljive velikosti in sta razvrščeni med drobne ribe. Na nalepki za „sprotid“ je navedeno, ali proizvod vsebuje papaline ali baltske slede ali mešanico z razmerjem vsake vsebovane vrste ribe. Postopek prekajevanja za te male baltske slede je enak postopku, ki se uporablja za papaline, zaradi česar so vrednosti PAH v majhnih baltskih sledih podobne vrednostim prekajenih papalin. Zato je primerno, da se določi ista mejna vrednost za prekajene male baltske slede in konzervirane prekajene male slede kot za prekajene papaline in konzervirane prekajene papaline.

(5)

Predpisi o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture so se nadomestili, zato so pri nekaterih opombah potrebne spremembe. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/11

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/13

(1)

V Prilogi II k Direktivi 2008/98/ES je določen nepopoln seznam postopkov predelave.

(2)

Postopek R1 iz Priloge II k Direktivi 2008/98/ES se uporablja za odpadke, ki nadomeščajo gorivo, ali za drug način pridobivanja energije. To vključuje sežigalnice za predelavo trdnih komunalnih odpadkov samo takrat, kadar njihova energetska učinkovitost dosega prag, določen z uporabo enačbe za izračun energetske učinkovitosti (enačba R1) iz Priloge II k Direktivi 2008/98/ES.

(3)

Iz tehničnih dokazov izhaja, da lokalne podnebne razmere v Uniji vplivajo na količino energije, ki jo sežigalnice za predelavo trdnih komunalnih odpadkov lahko tehnično uporabijo ali pridobijo kot elektriko, ogrevanje, hlajenje ali procesno paro.

(4)

Poročilo Skupnega raziskovalnega središča Evropske Komisije je pokazalo, da je za doseganje enakih konkurenčnih pogojev v Uniji primerno, da se za sežigalnice, na katere vplivajo lokalne podnebne razmere, v enačbi R1 uporabi podnebni korekcijski faktor. Tak faktor bi moral temeljiti na referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za sežig odpadkov.

(5)

Nekatere sežigalne naprave za odstranjevanje bi zaradi uporabe podnebnega korekcijskega faktorja dosegle prag enačbe R1 in se tako samodejno uvrstile med sežigalnice za predelavo. Ne glede na to bi moral tak korekcijski faktor ostati spodbuda za sežigalnice, da dosežejo visoko učinkovitost proizvodnje energije iz odpadkov v skladu s cilji in hierarhijo ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES.

(6)

Podnebni korekcijski faktor, ki se uporablja v enačbi R1, bi moral temeljiti na podnebnih razmerah lokacije sežigalnice.

(7)

Direktivo 2008/98/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 39 Direktive 2008/98/ES –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/16

(1)

Na podlagi člena 10(1) Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP je Politični in varnostni odbor v skladu s členom 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede izvajanja političnega nadzora in strateškega vodenja misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 29. maja 2015 predlagala, da se Natalina CEA imenuje za vodjo misije EU BAM Rafah za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016.

(3)

EU BAM Rafah je bila s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/1065 (2) podaljšana do 30. junija 2016 –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/17

(1)

Na podlagi člena 9(1) Sklepa 2013/354/SZVP je Politični in varnostni odbor (PVO) v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe pooblaščen za sprejemanje ustreznih odločitev glede političnega nadzora in strateškega vodenja Policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 17. februarja 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/381 (2), s katerim je Rodolpha MAUGETA imenoval za vodjo misije EUPOL COPPS od 16. februarja 2015 do 30. junija 2015.

(3)

Svet je 2. julija 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1064 (3) o podaljšanju mandata EUPOL COPPS od 1. julija 2015 do 30. junija 2016.

(4)

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagala, da se mandat Rodolpha MAUGETA kot vodje misije EUPOL COPPS podaljša od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/18

(1)

Svet je 26. julija 2010 sprejel Sklep 2010/413/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Iranu.

(2)

Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so 24. novembra 2013, ob podpori visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z Iranom dosegle dogovor o skupnem načrtu ukrepanja, v katerem je določen pristop za uresničitev dolgoročne celostne rešitve iranskega jedrskega vprašanja. Dogovorjeno je bilo, da bodo v proces, ki bo vodil do te celostne rešitve, v prvi fazi vključeni začetni vzajemno dogovorjeni ukrepi, ki jih bosta morali obe strani izvajati šest mesecev in bodo z njunim soglasjem podaljšani.

(3)

S Sklepom (SZVP) 2015/1099 (2) je Svet 7. julija 2015 sklenil podaljšati izvajanje ukrepov iz skupnega načrta ukrepanja do 10. julija 2015.

(4)

Kitajska, Francija, Nemčija, Ruska federacija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike so se 10. julija 2015 ob podpori visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z Iranom dogovorili, da bodo izvajanje ukrepov iz skupnega načrta ukrepanja podaljšali do 13. julija 2015, da se s tem omogoči dovolj časa za nadaljevanje pogajanj, z namenom doseči dogovor o celovitem skupnem akcijskem načrtu.

(5)

Začasno prekinitev omejevalnih ukrepov Unije, predvideno v skupnem načrtu ukrepanja, bi bilo zato treba podaljšati do 13. julija 2015. V tem roku bi bilo treba izvesti ustrezne pogodbe.

(6)

Sklep 2010/413/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/20

(1)

Komisija je 14. oktobra 2013 sprejela Izvedbeni sklep 2013/505/EU (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep) o odobritvi začasnega ukrepa, ki ga je Francoska republika sprejela v skladu s členom 129 Uredbe (ES) št. 1907/2006, da bi omejila uporabo amonijevih soli v izolacijskih materialih iz celulozne vate.

(2)

V skladu s členom 1(1) Sklepa se začasni ukrep odobri za obdobje 21 mesecev, ki se začne 15. oktobra 2013 in konča 14. julija 2015.

(3)

Namen obdobja 21 mesecev je bil zagotoviti dovolj časa za zaključek postopka za sprejetje omejitev, ki ga mora Francoska republika sprožiti v skladu s členom 129(3) Uredbe (ES) št. 1907/2006, v katerem Evropski agenciji za kemikalije v treh mesecih po sprejetju Sklepa predloži dokumentacijo v skladu s Prilogo XV k navedeni uredbi. Sklep predvideva prenehanje veljavnosti odobritve pred iztekom 21-mesečnega obdobja, če se postopek za sprejetje omejitev zaključi prej.

(4)

Zaradi nepredvidenih težav v zvezi s preverjanjem skladnosti dokumentacije v skladu s členom 69(4) Uredbe (ES) št. 1907/2006 je v postopku za sprejetje omejitev prišlo do zamude in verjetno ne bo zaključen pred pomladjo 2016.

(5)

Razlogi za odobritev začasnega ukrepa ostajajo nespremenjeni.

(6)

Da bi se izognili pravni nejasnosti, ki bi nastala z iztekom odobritve francoskega začasnega ukrepa pred zaključkom postopka za sprejetje omejitev, je treba podaljšati obdobje, za katerega je bil začasni ukrep odobren.

(7)

Ta sklep je v skladu z mnenjem Odbora REACH –

11.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/22

(1)

Proizvajalec Porsche AG (v nadaljnjem besedilu: „vložnik“) je 13. oktobra 2014 vložil vlogo za odobritev funkcije iztekanja kot inovativne tehnologije. Popolnost vloge je bila ocenjena v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 (2). Ugotovljeno je bilo, da je vloga popolna, obdobje, ki ga ima Komisija na voljo za oceno, pa se je začelo 14. oktobra 2014, na dan po uradnem prejemu popolnih podatkov.

(2)

Vloga je bila ocenjena v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 443/2009, Izvedbeno uredbo (EU) št. 725/2011 in tehničnimi smernicami za pripravo vlog za odobritev inovativnih tehnologij v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 (v nadaljnjem besedilu: tehnične smernice) (3).

(3)

Vloga se nanaša na funkcijo iztekanja proizvajalca Porsche AG. Inovativna tehnologija je pametni upravljalnik avtomatskega menjalnika, ki omogoča način vožnje, pri katerem je vozilo v pogonu, medtem ko se motor z notranjim zgorevanjem loči od koles (tj. sklopka je izklopljena). Med tem načinom vožnje je motor v prostem teku, delovanje dodatne opreme (npr. generatorja, kompresorja, vodne črpalke) pa je zagotovljeno. Poleg tega se pri uporabi funkcije iztekanja kinetična in potencialna energija vozila neposredno uporabljata za preseganje voznega upora in, posledično, zmanjšanje porabe goriva.

(4)

Vložnik je dokazal, da funkcija iztekanja, kot je opisana v tej vlogi, ni presegla 3 % novih osebnih vozil, registriranih v referenčnem letu 2009.

(5)

Merila za upravičenost iz člena 4(2)(f)(iii) in člena 9(3) Izvedbene Uredbe (EU) št. 725/2011 zahtevajo dokaz, da učinkovitost tehnologije pri zmanjšanju emisij CO2 ni odvisna od obnašanja voznika ali nastavitev ali izbir, na katere vložnik ne more vplivati. Komisija ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil vložnik, in tistih iz drugih javnih virov, meni, da navedeni pogoj ne bi bil izpolnjen, če bi bilo funkcijo iztekanja mogoče deaktivirati in bi jo bilo treba ročno ponovno aktivirati. Take okoliščine na primer nastopijo, ko razmere na cesti ali stanje avtomobila ne omogočajo iztekanja, na primer ko je spust zelo strm, ter ko voznik pritisne na zavorni pedal, aktivira tempomat ali športni način, izklopi sistem zagon-zaustavitev ali uporabi ročno prestavljanje. Vložnik je predložil analizo nekaterih od teh situacij: ko razmere na cesti ali stanje avtomobila ne omogočajo iztekanja, ko voznik pritisne na zavorni pedal ali uporabi ročno prestavljanje. Drugi vidiki obnašanja voznikov glede ponovne ročne aktivacije funkcije iztekanja niso bili preučeni. Komisija ugotavlja, da bi bilo za to, da bi tehnologija iztekanja izpolnjevala merila za upravičenost iz izvedbene uredbe, treba določiti pogoje za zagotovitev, da funkcije iztekanja voznik ne more deaktivirati ali, če se funkcija deaktivira na drugačen način, npr. s pametnim upravljalnikom avtomatskega menjalnika ali katero koli drugo napravo, da se funkcija spet aktivira takoj po deaktivaciji. Glede na navedeno in ob upoštevanju tega pogoja Komisija ugotavlja, da informacije iz vloge dokazujejo, da so pogoji in merila iz člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 ter členov 2 in 4 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011 izpolnjeni.

(6)

Za določitev prihranka emisij CO2, ki ga bo omogočila inovativna tehnologija, ko bo vgrajena v vozilo, je treba opredeliti osnovno vozilo, s katerim bi bilo treba primerjati učinkovitost vozila, opremljenega z inovativno tehnologijo, kot je določeno v členih 5 in 8 Izvedbene uredbe (EU) št. 725/2011. Komisija meni, da je primerno, da se za osnovno vozilo šteje vozilo z vgrajeno in deaktivirano funkcijo iztekanja. Če funkcije iztekanja ni mogoče deaktivirati, bi bilo treba zagotoviti, da je med postopkom preskušanja funkcija iztekanja izklopljena.

(7)

Vložnik je zagotovil metodologijo za preskušanje zmanjšanja emisij CO2 z uporabo tehnologije iztekanja. Številne postavke v formulah izhajajo iz analize vpliva obnašanja voznika na tehnologijo iztekanja. Komisija ugotavlja, da število potovanj, vključenih v podatkovno bazo, zadošča za ugotovitev, da bi inovativna tehnologija prinesla prihranke emisij CO2. Vendar bi bilo za odpravo negotovosti glede prihrankov CO2 z inovativno tehnologijo potrebno večje število tehtnih, neodvisnih podatkov, vključno z dodatno analizo, koliko časa vožnja poteka takrat, ko menjalnik in akumulator delujeta pri ustrezni temperaturi, ter kolikšen delež vožnje se opravi na strmih spustih, ko je funkcija iztekanja izklopljena.

(8)

V formule za izračun potencialnega prihranka emisij CO2 je treba vključiti faktor pretvorbe, ki izrazi razliko med emisijami CO2, izmerjenimi s standardnim preskusom NEDC, in tistimi, izmerjenimi pod spremenjenimi preskusnimi pogoji NEDC za osnovno vozilo. Razprave z industrijo so prinesle le malo podatkov o pomembnih vrednostih za parameter c na podlagi simulacij, ki so pokazale različne rezultate glede na značilnosti menjalnika in glede na druge parametre vozila. Na podlagi teh podatkov se zdi, da je parameter c v razponu med 0,96 in 0,99. Vložnik ni predložil tehtnih dokazov, ki bi za parameter c upravičevali uporabo točno določene vrednosti. Zato naj se za parameter c uporabi spodnja vrednost opredeljenega razpona, da se zagotovi gotovost glede verjetnega doseženega prihranka emisij CO2. Faktor pretvorbe c se zato določi pri vrednosti 0,96 (namesto neutemeljene vrednosti 0,97 iz vloge).

(9)

Ključni element za določitev prihranka emisij CO2 je delež prevožene razdalje vozila z vklopljeno funkcijo iztekanja. Določi se faktor uporabe, ki izraža prevoženo razdaljo z uporabo iztekanja, izmerjeno s preskusom vložnika, v primerjavi s prevoženo razdaljo z uporabo iztekanja, izmerjeno pod spremenjenimi preskusnimi pogoji NEDC. Vložnik je predlagal vrednost 1. Analiza Komisije kaže, da je na podlagi predloženih podatkov ta vrednost neutemeljena. Uporaba vložnikovih podatkov bi pomenila faktor uporabe 0,87. Vendar vložnik ni predložil dovolj podatkov, ki bi zagotavljali, da so drugi faktorji, ki bi lahko povzročili deaktivacijo funkcije iztekanja, v celoti upoštevani. Zato je primerno, da se navedene negotovosti obravnavajo z dodatno sorazmerno prilagoditvijo, kar pomeni faktor uporabe 0,8. Tako naj bi se zagotovila primerna meja, ki bi upoštevala te pomisleke in njihov statističen pomen. Ta sklep bi lahko ponovno preučili, če bi bilo na voljo dovolj tehtnih in neodvisnih podatkov.

(10)

Poleg tega po dogovoru z vložnikom Komisija meni, da je treba z dodatno prilagoditvijo faktorja uporabe odpraviti pomanjkljivosti pri trenutnih predpostavkah v zvezi z delovanjem tempomata, saj se iztekanje deaktivira, ko se aktivira tempomat. Vložnik glede tega v vlogi ni predložil podatkov. Komisija je ugotovila, da so o tem na voljo podatki iz raziskav o uporabi tempomata, izvedenih v Združenih državah. Te kažejo, da se tempomat, če je vgrajen, uporablja približno za polovico prevožene razdalje. To pomeni, da bi bilo treba faktor uporabe prepoloviti, če je vozilo opremljeno s tempomatom. Vložnik je potrdil te ugotovitve in zato faktor uporabe prepolovil na 0,4, če je v vozilo vgrajen tempomat. Ta sklep bi lahko ponovno preučili, če bi bilo na voljo dovolj tehtnih in neodvisnih podatkov.

(11)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da metodologija glede vozil Porsche, segment S (športni kupeji), iz vloge zagotavlja natančne in zanesljive rezultate, ki jih lahko ponovi tretja oseba.

(12)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je vložnik zadovoljivo dokazal, da je inovativna tehnologija za vozila Porsche, segment S, iz vloge dosegla zmanjšanje emisij za najmanj 1 g CO2/km.

(13)

Ker učinki funkcije iztekanja pri homologacijskem preskusu emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (5) niso zajeti, se Komisija strinja, da standardni preskusni ciklus ne zadeva navedene funkcije iztekanja proizvajalca Porsche.

(14)

Komisija ugotavlja, da je poročilo o preverjanju pripravila družba TÜV Nord ter da so v poročilu potrjene ugotovitve, navedene v vlogi.

(15)

Zato Komisija ugotavlja, da odobritvi zadevne inovativne tehnologije ni treba ugovarjati, če se uvedejo navedeni pogoji za zagotovitev upravičenosti in prilagoditev metodologije.

(16)

Za namene določanja splošne kode ekološke inovacije, ki se uporablja v zadevnih homologacijskih dokumentih v skladu s prilogami I, VIII in IX k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi bilo treba določiti posamično kodo, ki se uporablja za inovativno tehnologijo, odobreno s tem sklepom –

(a)

funkcije iztekanja ni mogoče deaktivirati,

(b)

če se funkcija iztekanja deaktivira na drugačen način, se samodejno aktivira takoj po deaktivaciji.