1.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/1

(1)

Zaradi gospodarske in finančne krize se je raven naložb v Uniji znižala. Od leta 2007, ko so naložbe dosegle najvišjo raven, so se znižale za približno 15 %. Pomanjkanje naložb v Uniji je zlasti posledica fiskalnih omejitev v državah članicah in šibke rasti, kar povzroča negotovost na trgih glede prihodnjih gospodarskih gibanj. Navedeno pomanjkanje naložb, ki je bilo zlasti izrazito v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela, je upočasnilo gospodarsko okrevanje in negativno vplivalo na ustvarjanje delovnih mest, dolgoročne obete za rast in konkurenčnost ter potencialno preprečuje uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Povečati je treba privlačnost za naložbe v Evropi in v infrastrukturo sodobnega gospodarstva, ki temelji na znanju.

(2)

Potrebno je celostno ukrepanje, da se ustavi začarani krog, ki ga ustvarja pomanjkanje naložb in vse večja neenakost med regijami, ter okrepi zaupanje v gospodarstvo Unije, spodbude za ustvarjanje naložbam prijaznega okolja v državah članicah pa bi lahko spodbudile gospodarsko okrevanje. Skupaj s ponovnim zagonom pri financiranju naložb lahko strukturne reforme, ki so učinkovite ter ekonomsko in socialno vzdržne, ter fiskalna disciplina vzpostavijo krog pozitivnih učinkov, v katerem bodo naložbeni projekti pripomogli k podpiranju zaposlovanja in povpraševanja ter vodili k trajnemu zmanjšanju proizvodne vrzeli in povečanju potenciala za rast. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI – European fund for strategic investments), okrepljen s prispevki držav članic, mora dopolnjevati celostno strategijo za izboljšanje konkurenčnosti Unije in pritegnitev naložb.

(3)

Da bi bil učinek EFSI na zaposlovanje čim večji, bi morale države članice še naprej izvajati strukturne reforme, ki so učinkovite ter ekonomsko in socialno vzdržne, ter uvajati druge pobude, na primer programe usposabljanja in aktivne politike trga dela, podpiranje pogojev za ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest ter vlaganje v usmerjene ukrepe socialne politike v skladu s svežnjem o socialnih naložbah iz leta 2013. Poleg tega bi morale države članice izvajati dodatne dejavnosti, kot so po meri oblikovani programi za prilagajanje spretnosti in znanj delavcev potrebam sektorjev, ki se financirajo iz EFSI, poslovne storitve po meri, s katerimi bi se podjetja pripravila na širjenje in ustvarjanje več delovnih mest, ter podporo za zagonska podjetja in samozaposlene posameznike.

(4)

Skupina G-20 je v okviru globalne infrastrukturne pobude prepoznala pomen naložb za spodbujanje povpraševanja ter okrepitev produktivnosti in rasti ter se zavezala k vzpostavitvi okolja, ki bo omogočilo višjo raven naložb.

(5)

Med gospodarsko in finančno krizo si je Unija ves čas prizadevala spodbujati rast, zlasti s pobudami, opredeljenimi v strategiji Evropa 2020, s katero je bil uveden pristop za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter prek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. Tudi Evropska investicijska banka (EIB) je okrepila svojo vlogo pri izvajanju in spodbujanju naložb v Uniji, delno s povečanjem kapitala januarja 2013. Potrebno je nadaljnje ukrepanje za zagotovitev, da bodo potrebe Unije po naložbah in njene makroekonomske potrebe ustrezno obravnavane, da bo razpoložljiva likvidnost na trgu učinkovito uporabljena in da se bo spodbujalo usmerjanje te likvidnosti v financiranje izvedljivih naložbenih projektov.

(6)

Novoizvoljeni predsednik Komisije je 15. julija 2014 Evropskemu parlamentu predstavil politične usmeritve za naslednjo Komisijo. Te politične usmeritve pozivajo k mobilizaciji „do 300 milijard EUR dodatnih javnih in zasebnih naložb v realni sektor gospodarstva v naslednjih treh letih“, da bi spodbudili naložbe za ustvarjanje delovnih mest.

(7)

Komisija je 26. novembra 2014 izdala sporočilo z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: Naložbeni načrt), ki predvideva vzpostavitev EFSI, preglednega portala naložbenih projektov na ravni Unije in svetovalnega vozlišča za naložbe, ter poudarila načrt za odpravo ovir za naložbe in dokončno oblikovanje notranjega trga.

(8)

Evropski svet je 18. decembra 2014 sklenil, da je „spodbujanje naložb in odpravljanje nedelovanja trga v Evropi eden od ključnih političnih izzivov“ in da bo „nova usmerjenost v naložbe, skupaj z zavezo držav članic, da okrepijo strukturne reforme in si prizadevajo za rasti prijazno fiskalno konsolidacijo, zagotovila temelje za rast in delovna mesta v Evropi“. Evropski svet je pozval „k vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v skupini EIB, s katerim naj bi zagotovili 315 milijard EUR za nove naložbe v obdobju 2015–2017“, skupino EIB pa je pozval, „naj že januarja 2015 začne izvajati dejavnosti s svojimi sredstvi“. Evropski svet je poudaril tudi, da bo „EFSI dopolnjeval in nadgrajeval obstoječe programe EU in tradicionalne dejavnosti EIB“.

(9)

Komisija je 13. januarja 2015 izdala sporočilo z naslovom „Kako najbolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“, v katerem je podrobneje razložila, kako bo ta pravila uporabljala.

(10)

Komisija je 24. junija 2015 izjavila, da bi morali brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast enkratne prispevke, ki jih v EFSI ali v tematske ali večdržavne naložbene platforme, vzpostavljene za izvajanje Naložbenega načrta, vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice – načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (4) in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (5).

(11)

EFSI bi moral biti del celovite strategije, zasnovane za obravnavo negotovosti, povezanih z javnimi in zasebnimi naložbami, in za zmanjšanje naložbenih vrzeli v Uniji. Strategija temelji na treh stebrih: mobilizaciji financiranja za naložbe, zagotavljanju, da bodo naložbe dosegle realni sektor gospodarstva, in izboljšanju naložbenega okolja v Uniji. Strategija bi morala spodbujati konkurenčnost in gospodarsko okrevanje ter dopolnjevati cilj gospodarske, socialne in teritorialne kohezije po vsej Uniji. EFSI bi bilo treba obravnavati kot dopolnitev vsem drugim ukrepom, potrebnim za zmanjšanje naložbenih vrzeli v Uniji, in – s tem, ko deluje kot jamstveni sklad – kot spodbudo za nove naložbe.

(12)

Naložbeno okolje v Uniji bi bilo treba izboljšati z odpravo ovir za naložbe, zagotavljanjem, da ne pride do diskriminacije med zasebnim in javnim vodenjem projektov, okrepitvijo notranjega trga in izboljšanjem regulativne predvidljivosti. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015: nov začetek“ napovedala, da je „olajšati regulativno breme ob hkratnem ohranjanju visoke ravni socialne, zdravstvene in okoljske zaščite ter izbire za potrošnike“ politična prioriteta in da bo „z obsežno prenovo pravil“ poskrbela, „da bodo ta pravila prispevala k uresničevanju načrta za delovna mesta in rast“. Komisija in države članice bi si morale nemudoma začeti prizadevati za uresničitev te naloge. Te spremljajoče dejavnosti bi morale koristiti delovanju EFSI, pa tudi širše naložbam v celotni Uniji.

(13)

Namen EFSI bi moral biti prispevanje k reševanju težav pri financiranju in izvajanju strateških, preobrazbenih in produktivnih naložb z visoko ekonomsko, okoljsko in družbeno dodano vrednostjo, ki prispevajo k doseganju ciljev politik Unije, kot so denimo določeni v Uredbi (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbi (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Njegov cilj bi morala biti zagotavljanje takojšnje spodbude gospodarstvu Unije ter izboljšanje dostopa do financiranja in konkurenčnosti podjetij in drugih subjektov, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP) in malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi zmanjšali stopnje brezposelnosti in spodbudili rast v Uniji.

EFSI bi zato moral podpirati strateške naložbe, kot so med drugim projekti skupnega interesa, katerih cilj je: dokončno oblikovanje notranjega trga, kar zadeva sektor prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture, vključno s prometnimi in energetskimi povezavami, ter digitalne infrastrukture; razširitev uporabe obnovljivih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti pri rabi virov; razvoj in posodobitev energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo; ter prispevek k trajnostnemu razvoju navedenih sektorjev in izkoriščanje potencialnih sinergij med njimi. Te naložbe bi morale prav tako vključevati: projekte skupnega interesa na področju razvoja mest in podeželja, na socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov; projekte, ki krepijo znanstveno in tehnološko bazo Unije, koristijo družbi ter povečujejo izkoriščanje gospodarskega in industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, vključno z raziskovalno infrastrukturo ter zmogljivostmi za pilotne projekte in predstavitve; ter projekte s področja človeškega kapitala, kulture in zdravja. S tržno naravnanimi spodbudami in dodatnostjo EFSI bi bilo treba zagotoviti usmerjenost EFSI v socialno in ekonomsko izvedljive projekte brez vnaprejšnjega razporejanja po sektorjih ali regijah, zlasti da bi upoštevali velike potrebe po naložbah ali nedelovanje trga.

Hkrati bi moral EFSI imeti možnost, da podpre okolju prijazne projekte, prinese koristi za industrije in tehnologije z visokim potencialom rasti in prispeva k preoblikovanju v zeleno, trajnostno in z viri učinkovito gospodarstvo. EFSI bi s premagovanjem trenutnih težav na področju naložb v Uniji in zmanjševanjem razlik med regijami moral pripomoči h krepitvi konkurenčnosti, raziskovalnega in inovacijskega potenciala ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije Unije ter podpreti prehod na podlagi učinkovite rabe energije in virov, tudi kar zadeva infrastrukturo, v trajnostno krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na obnovljivih virih, z ustvarjanjem stabilnih in pošteno plačanih delovnih mest. EFSI bi moral biti usmerjen v projekte vseh velikosti, ki spodbujajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, kratko-, srednje- in dolgoročno trajnostno rast in konkurenčnost, predvsem na področjih, kjer imajo takšni projekti največjo dodano vrednost, in s tem prispevati k doseganju političnih ciljev Unije v skladu s členom 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členom 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Za izpolnitev splošnih ciljev iz te uredbe bi moral EFSI prispevati k doseganju ciljev iz členov 170, 173 in 179 PDEU ter člena 194(1) PDEU.

(14)

EFSI bi moral podpirati projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij. Naložbe, ki jih podpira EFSI, bi morale prispevati k uresničevanju obstoječih programov in politik Unije ter ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Te naložbe bi morale podpirati izvajanje sklepov Evropskega sveta z dne 17. junija 2010.

(15)

EFSI bi moral podpirati projekte za razvoj energetskega sektorja. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ poudarila pomen energetske učinkovitosti kot vira energije ter jasno navedla, da je EFSI „priložnost za spodbuditev večjih naložb v prenovo stavb“. Naložbe v energetsko učinkovitost lahko po splošno sprejetem mnenju ustvarijo tudi do dva milijona delovnih mest do leta 2020 in po možnosti še dodatna dva milijona delovnih mest do leta 2030. Da bi zagotovili, da bo EFSI izpolnil svoj namen spodbujanja zasebnih naložb, ustvarjanja delovnih mest, krepitve stabilnega gospodarskega razvoja in zmanjšanja makroekonomskih neravnovesij, je treba posebno pozornost nameniti energetski učinkovitosti. EFSI bi moral podpirati projekte v skladu s cilji Unije na področju energije, podnebja in učinkovitosti, določenimi v strategiji Evropa 2020 in v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, in katerih namen je doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

(16)

EFSI bi moral podpirati projekte za razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet. Podpora EFSI za prometno infrastrukturo bi morala prispevati k ciljem Uredbe (EU) št. 1315/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013 z izgradnjo nove ali manjkajoče infrastrukture ter s posodobitvijo in obnovo obstoječih objektov ter financiranjem operacij raziskav in inovacij v tem sektorju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom za ustvarjanje sinergije, ki krepijo povezavo med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem, ter projektom na področju pametnega in trajnostnega mestnega prometa.

(17)

EFSI bi moral zagotoviti finančno podporo subjektom z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP ter malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Večji dostop do financiranja bi moral koristiti zlasti MSP, med drugim za ustanavljanje zagonskih podjetij, akademskih odcepljenih podjetij, podjetij socialne ekonomije in neprofitnih organizacij.

(18)

EFSI bi moral podpirati projekte za razvoj in razširjanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), vključno s projekti v skupnem interesu, katerih cilj je dokončno oblikovanje notranjega trga na področju telekomunikacij in digitalne infrastrukture.

(19)

EFSI bi moral podpirati projekte na področju okolja in učinkovite rabe virov, vključno s področjem naravnih virov.

(20)

EFSI bi moral podpirati projekte na področju človeškega kapitala, kulture in zdravja, vključno s projekti na področju izobraževanja, usposabljanja, razvoja veščin IKT in digitalnega izobraževanja ter projekti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter v turizmu in na socialnem področju. Pri naložbah na teh področjih bi bilo treba uporabiti celostni pristop, ki vselej izkazuje ustrezno spoštovanje do prave vrednosti izobraževanja in kulture.

(21)

Številna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo po vsej Uniji potrebujejo pomoč, da bi lahko pridobila financiranje na trgu, zlasti za naložbe z večjo stopnjo tveganja. EFSI bi moral tem subjektom pomagati premostiti pomanjkanje kapitala, nedelovanje trga in finančno razdrobljenost, ki povzročajo neenake konkurenčne pogoje po vsej Uniji, tako da bi EIB in Evropskemu investicijskemu skladu (EIS) ter nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam, naložbenim platformam ali investicijskim skladom omogočil zagotavljanje neposrednih in posrednih kapitalskih injekcij, jamstev za visokokakovostna listinjenja posojil ter drugih produktov, ki se zagotavljajo v okviru izpolnjevanja ciljev EFSI.

(22)

EFSI bo vzpostavljen v okviru EIB. Dejavnosti EFSI na področju zagotavljanja financiranja MSP, malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in drugim subjektom se bodo izvajale predvsem prek EIS.

(23)

EFSI bi moral podpirati široko paleto finančnih produktov, vključno z instrumenti lastniškega ali dolžniškega kapitala oziroma jamstvi, da bi čim bolje pokril potrebe posameznega projekta. Taka široka paleta produktov bi morala EFSI omogočiti prilagajanje potrebam trga, hkrati pa bi spodbujala zasebne naložbe v projekte. EFSI ne bi smel biti nadomestilo za zasebno financiranje, pridobljeno na trgu, ali produkte, ki jih ponujajo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, temveč bi moral delovati kot spodbuda za zasebno financiranje z odpravo nedelovanja trga ter tako zagotoviti najučinkovitejšo in najbolj strateško porabo javnih sredstev, hkrati pa bi moral še bolj okrepiti kohezijo po vsej Uniji.

(24)

Udeleženci v projektih EFSI bi morali, kadar je mogoče, spoštovati sklop pravil, ki so za Obzorje 2020 – okvirni program za raziskave in inovacije 2014–2020, določena v Uredbi (EU) 1291/2013, v zvezi z uporabo in razširjanjem rezultatov projektov, vključno z njihovo zaščito v okviru pravic intelektualne lastnine, da bi bolje zaščitili in izkoristili tržne in gospodarske koristi pobud, ki jih sofinancira Unija.

(25)

Učinek EFSI na ustvarjanje delovnih mest in, kadar je mogoče, njegovo kakovost bi bilo treba sistematično in na zbirni osnovi spremljati z letno oceno rezultatov in učinka operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, podprtih v skladu s to uredbo.

(26)

EFSI bi moral zagotoviti dodatnost, tako da bi pomagal odpravljati nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in podpiral operacije, ki jih v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo, vzpostavljeno na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: jamstvo EU), ne bi bilo mogoče izvesti v okviru EIB, EIF ali obstoječih instrumentov Unije brez podpore EFSI, ali ne v enaki meri. V ta namen bi moral EFSI praviloma podpirati projekte, ki imajo višji profil tveganja kot projekti, podprti v okviru običajnih operacij EIB.

(27)

EFSI bi moral biti usmerjen v naložbe, za katere se pričakuje, da bodo ekonomsko in tehnično izvedljive glede na analizo stroškov in koristi, opravljeno po standardih Unije. Hkrati bi naložbe morale izpolnjevati posebne pogoje za pridobitev financiranja iz EFSI.

(28)

EFSI bi moral biti usmerjen v naložbe z določeno stopnjo ustreznega tveganja, praviloma višjega kot pri običajnih operacij EIB, ki so obenem skladne s politikami Unije, vključno s cilji pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, ter ki izpolnjujejo posebne zahteve glede financiranja iz EFSI.

(29)

EFSI bi moral imeti ustrezno upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. zagotavljanjem primerne uporabe jamstva EU. To upravljavsko strukturo bi morali sestavljati usmerjevalni odbor, izvršni direktor in naložbeni odbor. Ne bi smela posegati v odločanje EIB ali vplivati nanj, niti nadomestiti njenih organov upravljanja. Usmerjevalni odbor bi moral določiti predvsem strateško usmeritev EFSI in potrebna pravila za njegovo delovanje. Izvršni direktor bi moral biti odgovoren za tekoče upravljanje EFSI in opraviti pripravljalno delo za seje naložbenega odbora.

(30)

Naložbeni odbor bi moral sprejemati odločitve o uporabi jamstva EU za potencialne projekte in za operacije z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami ali naložbenimi platformami na pregleden in neodvisen način. Naložbeni odbor bi moralo sestavljati osem neodvisnih strokovnjakov s širokim naborom strokovnega znanja, kot je določeno v tej uredbi, in izvršni direktor. Naložbeni odbor bi moral biti odgovoren usmerjevalnemu odboru EFSI, ki bi moral nadzirati izpolnjevanje ciljev EFSI in redno spremljati, ali člani naložbenega odbora spoštujejo svoje obveznosti iz te uredbe.

(31)

Da se EFSI omogoči podpiranje naložb, bi morala Unija zagotoviti jamstvo, ki nikoli ne bi smelo preseči 16 000 000 000 EUR. Če se jamstvo zagotovi za celoten portfelj, bi moralo biti kritje jamstva omejeno glede na vrsto instrumenta, kot so instrumenti dolžniškega ali lastniškega kapitala ali jamstva, in sicer kot odstotni delež obsega portfelja neporavnanih obveznosti. Kadar pa se jamstvo kombinira s 5 000 000 000 EUR, ki jih zagotovi EIB, bi morala EIB in EIS s podporo EFSI ustvariti za 60 800 000 000 EUR dodatnih naložb. Ta znesek, tj. 60 800 000 000 EUR, ki bo podprt z EFSI, naj bi v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe v Uniji ustvaril dodatne naložbe v skupni vrednosti 315 000 000 000 EUR. Zaželena je udeležba držav članic pri izvajanju Naložbenega načrta, da bo njegov učinek večji. Jamstva za projekte, zaključene brez unovčitve jamstva, bi morala biti na voljo za podporo novim operacijam.

(32)

Komisija bi morala v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z neodvisno oceno o uporabi te uredbe. V tem poročilu bi morala pojasniti, ali EFSI dosega svoje cilje in ali je namenska shema za podporo naložbam v Uniji utemeljena. To poročilo bi moralo vsebovati predvsem oceno uspešnosti pri doseganju splošnih ciljev, določenih v tej uredbi, in pri mobilizaciji zasebnega kapitala, pa tudi oceno dodatnosti, ki jo zagotavlja EFSI, profila tveganja operacij, ki jih EFSI podpira, in makroekonomskega učinka EFSI, vključno z njegovim vplivom na rast in zaposlovanje. Če Komisija v poročilu ugotovi, da je ohranitev sheme za podporo naložbam utemeljena, bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predložiti predlog o spremembi te uredbe, predvsem da bi se določilo novo obdobje financiranja ter da bi se zagotovila neprekinjenost naložb in njihovo ustrezno financiranje. Če Komisija v poročilu ugotovi, da EFSI ne dosega ciljev in da nadaljnje izvajanje sistema za podporo naložbam ni upravičeno, bi morala po potrebi predložiti predlog za zagotovitev nemotene ukinitve EFSI ob ohranitvi jamstva EU za operacije, že odobrene na podlagi te uredbe.

(33)

EIB bo operacije EFSI financirala prek tržnega izdajanja. Evropska centralna banka je sporočila, da se je odločila, da bo obveznice EIB uvrstila na seznam obveznic, ki jih je mogoče kupiti v okviru njenega programa nakupov v javnem sektorju.

(34)

Da bi prvotni cilj 315 000 000 000 EUR dosegli čim prej, bi morale nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ter naložbene platforme in investicijski skladi ob podpori jamstva EU imeti pomembno vlogo pri določanju izvedljivih projektov, oblikovanju in, kadar je to ustrezno, združevanju projektov ter privabljanju morebitnih vlagateljev. V tem okviru bi morali zagotoviti možnost za ustanavljanje večdržavnih platform za spodbujanje čezmejnih projektov ali skupin projektov v več državah članicah.

(35)

Naložbene platforme lahko, kadar je to primerno, združujejo sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje in predstavnike civilne družbe ter druge ustrezne akterje na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.

(36)

Da bi omogočili dodatno povečanje virov EFSI, bi morala biti udeležba v njem odprta za tretje strani, tudi za države članice. Druge tretje strani, kot so regionalne vlade, nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, regionalne ali javne agencije, ki so v lasti ali pod nadzorom držav članic, subjekti zasebnega sektorja in subjekti zunaj Unije bi s soglasjem usmerjevalnega odbora prav tako morali imeti možnost neposredno prispevati v EFSI. Udeležba tretje strani v EFSI ne bi smela pomeniti podelitve članstva v usmerjevalnem odboru ali drugih pravic v zvezi z upravljavsko strukturo EFSI tej tretji strani.

(37)

Ta uredba subjektom, ki upravljajo projekte v Uniji, ne bi smela preprečiti, da vzpostavijo ali okrepijo sodelovanje s partnerji iz tretjih držav.

(38)

EFSI bi moral imeti možnost, da podpre strukture zasebnih skladov, kot so evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF). ELTIF, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta (10), se osredotočajo na razrede dolgoročnih sredstev, kar jim omogoča vlogo pri zagotavljanju dopolnilnih instrumentov za usmerjanje javnih ali javno-zasebnih naložb v širše gospodarstvo. ELTIF lahko s svojimi naložbenimi politikami izpolnijo svojo vlogo prednostnega instrumenta za uresničitev Naložbenega načrta. Komisija bi morala dati prednost postopkom za vse vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF, ter jih poenostaviti.

(39)

Tretje strani bi morale imeti možnost, skupaj z EFSI, zagotoviti sofinanciranje za projekte, in sicer bodisi za posamezne projekte ali prek naložbenih platform.

(40)

Da bi mobilizirali naložbe na nacionalni in regionalni ravni, bi bilo treba EIB omogočiti, da v okviru posrednega jamstva v okviru jamstva EU odobri jamstvo nacionalnim promocijskim bankam ali institucijam, naložbenim platformam ali investicijskim skladom, po možnosti z uveljavljanjem olajšav pri kapitalskih zahtevah. Takšne operacije bi morale veljati za operacije EFSI.

(41)

Glede na splošen cilj zagotavljanja regulativnega okolja, ki bo spodbujalo naložbe, in glede na to, da pri infrastrukturnih sredstvih do neizpolnitve obveznosti pride manj pogosto, izterjava pa je uspešnejša kot sicer, ter ker se lahko financiranje infrastrukturnih projektov pojmuje kot način za diverzifikacijo portfeljev sredstev institucionalnih vlagateljev, bi bilo treba obravnavo infrastrukturnih naložb, kot je trenutno določena v zadevni zakonodaji Unije o bonitetnem nadzoru, ponovno preučiti.

(42)

EFSI bi moral dopolnjevati in nadgrajevati obstoječe regionalne in nacionalne programe, programe Unije ter obstoječe operacije in dejavnosti EIB. V tem okviru bi bilo treba spodbujati dosledno uporabo vseh obstoječih in dodeljenih sredstev Unije v skladu z obstoječimi pravili. Če so izpolnjena vsa ustrezna merila za upravičenost, bi morale države članice imeti možnost, da uporabijo katero koli vrsto financiranja Unije za prispevanje k financiranju upravičenih projektov, podprtih z jamstvom EU, in da podprejo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, naložbene platforme ali investicijske sklade. Prožnost tega pristopa bi morala omogočiti kar največji potencial za pritegnitev vlagateljev na naložbenih področjih, v katere je usmerjen EFSI.

(43)

Države članice bi morale imeti možnost, da v skladu s cilji, načeli in pravili pravnega okvira, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade, ter predvsem v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2103 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter v skladu s partnerskim sporazumom uporabijo te sklade za sofinanciranje upravičenih projektov, podprtih z jamstvom EU. Komisija bi morala imeti možnosti nuditi usmerjanje, da bi zagotovila, da bo kombinirana raba instrumentov Unije in financiranja EIB pod jamstvom EU omogočila ustrezno raven dopolnjevanja in sinergije.

(44)

Ker je bilo v Uniji potrebno takojšnje ukrepanje, sta EIB in EIS v letu 2015, pred začetkom veljavnosti te uredbe, sklenitvijo sporazuma o EFSI ter prvim imenovanjem vseh članov naložbenega odbora in izvršnega direktorja, morda financirala dodatne projekte, ki ne spadajo v njun običajen profil delovanja. Da bi bili ukrepi, določeni v tej uredbi, čim bolj koristni, bi bilo treba omogočiti, da se takšni dodatni projekti lahko vključijo v kritje z jamstvom EU, če ustrezajo vsebinskim pogojem, določenim v tej uredbi.

(45)

Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih podpira EFSI, bi bilo treba upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi in ukrepi za preprečevanje utaje davkov, ter ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Računsko sodišče, vključno s tristranskim sporazumom med Evropsko komisijo, Računskim sodiščem in EIB z dne 27. oktobra 2003.

(46)

Ker je revizijsko delo Računskega sodišča pomembna osnova za postopek razrešnice iz člena 319 PDEU, bi bilo treba pri uporabi te uredbe zagotoviti polno spoštovanje revizijskih pravic Računskega sodišča, kot so določene v členu 287 PDEU.

(47)

EIB bi morala redno ocenjevati operacije, ki jih podpira EFSI, in o njih poročati, da bi ocenila njihovo ustreznost, uspešnost in učinek, vključno z njihovo dodatnostjo in dodano vrednostjo, ter opredelila načine za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Te ocene in poročila bi morali biti objavljeni in prispevati k odgovornosti in analizi trajnosti.

(48)

Pri izvajanju naložbenih smernic in drugih ustreznih pravil iz te uredbe bi moral naložbeni odbor v celoti upoštevati potrebo po preprečevanju vseh oblik diskriminacije, predvsem kar zadeva dostop za invalide. Predvsem bi moral upoštevati enakost spolov in vključevanje načela enakosti spolov.

(49)

Poleg operacij financiranja in naložbenih operacij, ki se bodo izvajale prek EFSI, bi bilo treba vzpostaviti tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH – European investment advisory hub). EIAH bi moral zagotavljati okrepljeno podporo pri razvoju in pripravi projektov po vsej Uniji, pri čemer bi nadgrajeval strokovno znanje Komisije, EIB, nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ter organov upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Vzpostaviti bi bilo treba enotno vstopno točko za vprašanja, povezana s tehnično pomočjo za naložbe v Uniji, in okrepiti tehnično pomoč, ki se zagotavlja nosilcem projektov na lokalni ravni. Nove storitve, ki jih zagotavlja EIAH, bi morale biti na voljo poleg tistih, ki so že na voljo v okviru drugih programov Unije, tako da nikakor ne bi vplivale na raven in obseg podpore, ki se zagotavlja v okviru teh programov. Te dodatne storitve bi bilo treba ustrezno financirati. EIAH bi moral nosilcem javnih projektov zagotavljati brezplačno strokovno znanje, s katerim bi zagotovili pošten dostop do financiranja iz EFSI po vsej Uniji. Kadar je to mogoče, bi moral EIAH tesno sodelovati s podobnimi strukturami na nacionalni, regionalni ali podnacionalni ravni. Pristojbine, zaračunane MSP za tehnično pomoč, ki jo nudi EIAH poleg obstoječih programov Unije, bi bilo treba omejiti na eno tretjino njihovih stroškov. EIB bi morala Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 1. septembra 2016, ter nato vsako leto za tem, predložiti tudi poročilo o prejetih pristojbinah in storitvah, ki jih zagotavlja EIAH, da bo omogočena učinkovita ocena potreb po financiranju v okviru letne zgornje omejitve 20 000 000 EUR.

(50)

EIAH bi moral izhajati predvsem iz dobrih praks v obstoječih programih, kot so ELENA (Evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni), EEEF (Evropski sklad za energetsko učinkovitost), JEREMIE (program skupnih evropskih sredstev za mikro, mala in srednja podjetja), JASPERS (skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah), JESSICA (skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja) in JASMINE (skupno ukrepanje za podporo mikrofinančnih institucij v Evropi).

(51)

Za kritje tveganj, povezanih z jamstvom EU za EIB, bi bilo treba vzpostaviti Jamstveni sklad (v nadaljnjem besedilu: Jamstveni sklad). Jamstveni sklad bi bilo treba vzpostaviti s postopnimi vplačili iz splošnega proračuna Unije. Jamstveni sklad bi moral pozneje prejemati tudi prejemke od projektov, ki so prejeli podporo iz EFSI, ter izterjane zneske od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, če je Jamstveni sklad že izpolnil zaveze glede jamstva do EIB. Vsak presežek v Jamstvenem skladu, do katerega bi prišlo zaradi prilagoditve ciljnega zneska ali preostalih plačil po ponovni vzpostavitvi jamstva EU na prvotni znesek 16 000 000 000 EUR, bi bilo treba prenesti nazaj v splošni proračun Unije kot notranji namenski prejemek, s katerim bi obnovili proračunske vrstice, katerih sredstva so bila morebiti prerazporejena v Jamstveni sklad.

(52)

Jamstveni sklad je namenjen zagotavljanju likvidnostne rezerve za splošni proračun Unije za izgube, ki nastanejo EFSI pri izpolnjevanju njegovih ciljev. Izkušnje v zvezi z naravo naložb, ki naj bi jih podpiral EFSI, kažejo, da bi morala raven sredstev v Jamstvenem skladu znašati 50 % vseh obveznosti jamstva EU.

(53)

Vsa vplačila v Jamstveni sklad in proračunske odločitve, ki so kako drugače povezane z delovanjem EFSI, bi morale biti v celoti skladne s pogoji iz večletnega finančnega okvira, Evropski parlament in Svet pa bi jih morala odobriti v okviru letnega proračunskega postopka.

(54)

Da bi delno zagotovili financiranje prispevka iz splošnega proračuna Unije, bi bilo treba zmanjšati razpoložljiva sredstva za Obzorje 2020 ter za Instrument za povezovanje Evrope, določen z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

(55)

V Uniji obstaja precejšnje število potencialnih projektov, izvedljivih z ekonomskega in tehničnega vidika, vendar se zaradi pomanjkanja gotovosti in preglednosti pri takih projektih ne financirajo. Pogosto je razlog v tem, da zasebni vlagatelji ne vedo za projekte ali pa nimajo dovolj informacij, da bi lahko ocenili naložbena tveganja, vključno z regulativnimi tveganji. Komisija bi morala s podporo EIB spodbujati vzpostavitev preglednega portala sedanjih in prihodnjih projektov v Uniji, ki so primerni za naložbe (v nadaljnjem besedilu: Evropski portal naložbenih projektov – EIPP – European investment project portal). EIPP bi moral zagotavljati, da so informacije o naložbenih projektih redno na voljo javnosti v strukturirani obliki in da imajo tako vlagatelji dostop do preglednih in zanesljivih informacij ob ustreznem varovanju poslovnih skrivnosti.

(56)

Države članice bi morale v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi prispevati k vzpostavitvi in upravljanju EIPP, in sicer tudi tako, da bi Komisiji posredovale informacije o naložbenih projektih na svojem ozemlju. Komisija bi se morala pred vzpostavitvijo EIPP s sodelovanjem EIB ustrezno posvetovati z državami članicami, strokovnjaki in deležniki o načelih in smernicah za projekte, ki naj bi bili vključeni v EIPP, tudi o mehanizmih za preprečitev objave projektov, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost, in o predlogi za objavo informacij o posameznih projektih.

(57)

EIPP bi moral vključevati projekte po vsej Uniji, in sicer za namene preglednosti za vlagatelje in kot vir informacij. Moralo bi biti mogoče vključiti projekte, ki se lahko v celoti financirajo iz sredstev zasebnega sektorja ali s pomočjo drugih instrumentov, zagotovljenih na ravni Unije ali nacionalni ravni. Vključitev projekta v EIPP ne bi smela pomeniti odobritve ali izvzetja kakršne koli javnofinančne podpore na ravni Unije ali nacionalni ravni.

(58)

Da se zagotovi odgovornost do evropskih državljanov, bi morala EIB redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku, učinku in operacijah EFSI, zlasti o dodatnosti operacij, izvedenih v okviru EFSI, v primerjavi z običajnimi operacijami EIB, vključno s posebnimi dejavnostmi. Na zahtevo Evropskega parlamenta bi morala predsednik usmerjevalnega odbora in izvršni direktor sodelovati na predstavitvah in v določenem roku odgovarjati na vprašanja. Komisija bi morala redno poročati o stanju Jamstvenega sklada.

(59)

Da se omogoči hitra in prožna prilagoditev nebistvenih elementov naložbenih smernic iz Priloge II k tej uredbi tržnim pogojem in naložbenemu okolju v Uniji ali njenih delih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem ustreznih delov teh naložbenih smernic, ne da bi se v celoti črtal kateri koli oddelek teh smernic. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z vzpostavitvijo preglednice kazalnikov, ki bi jih naložbeni odbor uporabljal za zagotavljanje neodvisne in pregledne ocene potencialne in dejanske uporabe jamstva EU. Glede na edinstveno naravo EFSI in osrednjo vlogo EIB pri njegovi vzpostavitvi, je ustrezno, da Komisija vzpostavi tesen dialog z EIB v zvezi z oblikovanjem preglednice ter spremembami naložbenih smernic in preglednice. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(60)

Edinstvene značilnosti EFSI zahtevajo izredna prizadevanja glede začetka veljavnosti delegiranega akta, s katerim bo prvič vzpostavljena preglednica. Hkrati pa bi bilo treba zagotoviti učinkovitost pravice Evropskega parlamenta in Sveta, da v skladu s členom 290(2) PDEU izrazita nasprotovanje, ki je predvideno v tej uredbi. Zato bi moralo obdobje za nasprotovanje delegiranemu aktu, s katerim bo prvič vzpostavljena preglednica, izjemoma trajati tri tedne, z možnostjo podaljšanja za tri tedne na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta. Komisija bi morala upoštevati to obdobje za nasprotovanje ter postopke v Evropskem parlamentu in Svetu, kar zadeva datum posredovanja navedenega delegiranega akta.

(61)

Ob upoštevanju načel EIB za oblikovanje cen bi bilo treba pri cenovnih ravneh za operacije EFSI ustrezno upoštevati nedelovanje trga in vrzeli ter potrebo po spodbujanju dodatnih naložb. Prihodke EFSI iz jamstva EU bi bilo treba nameniti za proračunsko podporo jamstvu EU.

(62)

Komisija in EIB bi morali skleniti sporazum, v katerem bi podrobno opredelili pogoje za upravljanje EFSI iz te uredbe. Ta sporazum ne bi smel posegati v pristojnosti zakonodajalca Unije, proračunskega organa ali EIB, kot so določene v Pogodbah, in bi zato moral biti omejen predvsem na tehnične in upravne elemente, ki so, čeprav niso bistvenega pomena, potrebni za učinkovito izvajanje EFSI.

(63)

Ker ciljev te uredbe, in sicer podpirati naložbe v Uniji in zagotoviti večji dostop do financiranja za subjekte, države članice, kar zadeva finančne omejitve pri naložbah, ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razlik v njihovih fiskalnih zmogljivostih za financiranje naložb, temveč se glede na njihov obseg in učinke lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

1.

„sporazum o EFSI“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in EIB podrobno opredelita pogoje za upravljanje EFSI, določene v tej uredbi;

2.

„sporazum o EIAH“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in EIB podrobno opredelita pogoje za izvajanje EIAH, določene v tej uredbi;

3.

„nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ pomeni pravne subjekte, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice, dano bodisi na državni, regionalni ali lokalni ravni, za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

4.

„naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov, in ki lahko vključujejo:

5.

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (12);

6.

„mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni subjekte z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

7.

„podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni subjekte z do 3 000 zaposlenimi, ki niso MSP ali mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

8.

„dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 5(1).

(a)

naložbe;

(b)

večji dostop do financiranja za podjetja in druge subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih ter malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(a)

o ustanovitvi EFSI, kar vključuje:

(b)

glede upravljavske ureditve v zvezi z EFSI v skladu s členom 7, brez poseganja v Protokol (št. 5) o Statutu Evropske investicijske banke, priložen k PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Statut EIB), vključno s/z:

(c)

o jamstvu EU, ki je brezpogojno in nepreklicno jamstvo na prvi poziv v korist EIB, vključno s/z:

(d)

o ureditvi za odobritev uporabe jamstva EU za posamezne projekte s strani naložbenega odbora ali za podporo naložbenim platformam ali investicijskim skladom ali nacionalnim spodbujevalnim bankam ali institucijam, v skladu s to uredbo, zlasti členoma 7(12) in 9(5), Prilogo II k tej uredbi in vsemi delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(e)

glede postopkov za predložitev in odobritev naložbenih predlogov za uporabo jamstva EU, vključno s/z:

(f)

glede poročanja, spremljanja in odgovornosti v zvezi z EFSI, vključno s/z:

(g)

glede ocen o delovanju EFSI v skladu s členom 18;

(h)

glede komunikacijske in promocijske strategije EFSI;

(i)

o postopkih in pogojih za spremembo sporazuma o EFSI na pobudo Komisije ali EIB, vključno z obveznostjo poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu o takšni spremembi;

(j)

o vseh drugih upravnih in organizacijskih pogojih, potrebnih za upravljanje EFSI, v kolikor omogočajo pravilno uporabo jamstva EU;

(k)

o ureditvi glede prispevkov držav članic v EFSI v obliki jamstev ali denarnih sredstev oziroma glede prispevkov drugih tretjih strani le v obliki denarnih sredstev, ki pa ne pomenijo podelitve pravice do udeležbe pri odločanju in glasovanju usmerjevalnega odbora tej državi članici ali drugi tretji strani.

(a)

da dejavnosti EFSI, ki jih izvaja EIS, upravljajo organi upravljanja EIS;

(b)

za dejavnosti EFSI, ki jih izvaja EIS, veljajo zahteve v zvezi s poročanjem v skladu s členom 16;

(c)

da je treba plačila, ki se dodelijo Uniji iz naslova operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotoviti po odbitku plačil zaradi unovčitve jamstva EU in posledično stroškov v skladu s členom 9(6) in sporazumom o EIAH.

(a)

so ekonomsko izvedljivi glede na analizo stroškov in koristi po standardih Unije, ob upoštevanju možne podpore projektu s strani zasebnih in javnih partnerjev in sofinanciranja projekta s strani teh partnerjev;

(b)

so skladni s politikami Unije, vključno s ciljem pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

(c)

zagotavljajo dodatnost;

(d)

zagotavljajo čim večjo mobilizacijo kapitala iz zasebnega sektorja, kadar je to mogoče; ter

(e)

so tehnično izvedljivi.

(a)

strateške usmeritve EFSI, vključno z dodeljevanjem sredstev jamstva EU znotraj delov za infrastrukturo in inovacije ter katerimi koli odločitvami, sprejetimi v skladu s členom 11(3) in oddelkom 7(b) Priloge II;

(b)

naložbeno politiko in postopke, ki so potrebni za delovanje EFSI;

(c)

pravila, ki veljajo za operacije z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami;

(d)

profil tveganja EFSI.

(a)

raziskave, razvoj in inovacije;

(b)

prometna infrastruktura in inovativne tehnologije za promet;

(c)

energetska infrastruktura, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije;

(d)

infrastruktura na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(e)

varstvo in upravljanje okolja;

(f)

izobraževanje in usposabljanje;

(g)

zdravje in zdravila;

(h)

MSP;

(i)

sektor kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti;

(j)

mobilnost v mestih;

(k)

socialna infrastruktura ter socialno in solidarnostno gospodarstvo.

(a)

se te operacije izvajajo v Uniji, ali

(b)

te operacije vključujejo subjekte, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah, in zadevajo eno ali več tretjih držav, ki sodijo v okvir evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politiko širitve ter Evropskim gospodarskim prostorom in Evropskim združenjem za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določena v Prilogi II k PDEU, ne glede na to, ali v teh tretjih državah, čezmorskih državah ali ozemljih obstaja partner.

(a)

raziskave, razvoj in inovacije, zlasti s/z:

(b)

razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter podnebnimi in energetskimi politikami za leto 2020, 2030 oziroma 2050, zlasti s:

(c)

razvoj prometne infrastrukture in opreme ter inovativnih tehnologij za promet, zlasti s:

(d)

finančna podpora prek EIS in EIB za subjekte z do 3 000 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP in na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

(e)

razvoj in razširjanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti s/z:

(f)

okolje in učinkovitost pri rabi virov, zlasti s/z:

(g)

človeški kapital, kultura in zdravje, zlasti s/z:

(a)

5. julija 2019, za operacije EIB, za katere sta EIB in upravičenec ali finančni posrednik podpisala pogodbo do 30. junija 2020;

(b)

5. julija 2019, za operacije EIS, za katere sta EIF in finančni posrednik podpisala pogodbo do 30. junija 2020;

(a)

posojila EIB, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskih trgov, katera koli druga oblika instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete ter udeležba v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, tudi v korist nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij, naložbenih platform ali investicijskih skladov;

(b)

financiranje ali jamstva s strani EIB, zagotovljeno EIS za posojila, jamstva, posredna jamstva, katero koli drugo obliko instrumentov za financiranje ali izboljšanje kreditne kvalitete, instrumenti kapitalskih trgov ter udeležbo v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, tudi v korist nacionalnih promocijskih bank ali institucij, naložbenih platform ali investicijskih skladov.

(c)

jamstva EIB za nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, naložbene platforme ali investicijske sklade na podlagi posrednega jamstva v okviru jamstva EU.

(a)

za dolžniške instrumente iz člena 10(2)(a), glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane EIB, ki jih ta institucija ni prejela v skladu s pogoji o finančnih operacijah do neizpolnitve obveznosti;

(b)

za naložbe v lastniški kapital iz člena 10(2)(a), vložene zneske in stroške financiranja, povezane z njimi;

(c)

za operacije iz člena 10(2)(b), uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

(a)

prispevkov iz splošnega proračuna Unije,

(b)

donosov na investirana sredstva Jamstvenega sklada;

(c)

zneskov, izterjanih od dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, v skladu s postopkom izterjave, določenim v sporazumu o EFSI, kot je določeno v členu 4(2)(c)(iv);

(d)

prejemkov in drugih plačil, ki jih Unija prejme v skladu s sporazumom o EFSI.

(a)

morebitni presežek se prenese v splošni proračun Unije kot notranji namenski prejemek v skladu s členom 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za proračunske vrstice, katerih sredstva so bila morebiti prerazporejena v Jamstveni sklad;

(b)

morebitna dodatna sredstva se vplačajo v Jamstveni sklad v letnih tranšah v največ triletnem obdobju, ki začne teči v letu n+1.

(a)

enotno vstopno točko za tehnično pomoč organom in nosilcem projektov;

(b)

pomočjo nosilcem projektov, če jo potrebujejo pri oblikovanju projektov, da bi ti izpolnjevali merila za upravičenost iz člena 6;

(c)

krepitvijo lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji;

(d)

platformo za izmenjavo med sorodnimi akterji (peer-to-peer) ter izmenjavo znanja in izkušenj glede oblikovanja projektov;

(e)

svetovanjem o ustanovitvi naložbenih platform.

(a)

oceno operacij financiranja in naložbenih operacij EIB na ravni operacije, sektorja, države in regije ter njihove skladnosti s to uredbo, zlasti z merilom zagotavljanja dodatnosti, skupaj z oceno porazdelitve operacij financiranja in naložbenih operacij EIB po splošnih ciljih iz člena 9(2);

(b)

oceno dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovane in dejanske realizacije ter rezultatov in učinka vseh operacij financiranja in naložbenih operacij EIB skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje delovnih mest;

(c)

oceno, v kakšnem obsegu operacije, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k izpolnitvi splošnih ciljev iz člena 9(2), vključno z oceno ravni naložb EFSI na področju raziskav, razvoja, inovacij in prometa (vključno s TEN-T in mobilnostjo v mestih), telekomunikacij, energetske infrastrukture ter energetske učinkovitosti;

(d)

oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in s ključnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v skladu s členom 4(2)(f)(iv);

(e)

oceno učinka vzvoda, ki so ga ustvarili projekti, ki jih podpira EFSI;

(f)

opis projektov, kjer je podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov združena s podporo EFSI, in celoten znesek prispevkov iz vsakega vira;

(g)

informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij EIB skupaj;

(h)

oceno dodane vrednosti operacij financiranja in naložbenih operacij EIB ter skupnih tveganj, povezanih z njimi;

(i)

podrobne informacije o unovčitvah jamstva EU, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih;

(j)

finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah EIB, ki jih zajema ta uredba, ki jih pregleda neodvisni zunanji revizor.

(a)

informacije EIB in EIS glede ocene tveganja in glede bonitetne ocene operacij financiranja in naložbenih operacij EIB, ki jih zajema ta uredba;

(b)

informacije o neporavnanih finančnih obveznostih za Unijo, nastalih na podlagi jamstva EU, odobrenega za operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki jih zajema ta uredba, razčlenjene po posameznih operacijah;

(c)

informacije o skupnih dobičkih ali izgubah iz naslova operacij financiranja in naložbenih operacij EIB v okviru portfeljev iz člena 4(2)(c)(i).

(a)

EIB objavi izčrpno poročilo o delovanju EFSI, ki vključuje oceno učinka EFSI na naložbe v Uniji, ustvarjanje delovnih mest in dostop do financiranja za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)

Komisija objavi izčrpno poročilo o uporabi jamstva EU in delovanju Jamstvenega sklada.

(a)

dosega svoje cilje in da je nadaljnje izvajanje sistema za podporo naložbam upravičeno, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi določili novo naložbeno obdobje in zagotovili nadaljevanje naložb ter ustrezno financiranje;

(b)

ne dosega ciljev in da je nadaljnje izvajanje sistema za podporo naložbam upravičeno, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti, določili novo naložbeno obdobje in zagotovili nadaljevanje naložb ter ustrezno financiranje;

(c)

ne dosega ciljev in da nadaljnje izvajanje sistema za podporo naložbam ni upravičeno, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog, s katerim se bo zagotovila nemotena ukinitev EFSI, ob ohranitvi jamstva EU za operacije, ki so že odobrene na podlagi te uredbe.