30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1018

z dne 29. junija 2015

o določitvi seznama za razvrščanje dogodkov v civilnem letalstvu, o katerih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (1) ter zlasti člena 4(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 376/2014 zahteva vzpostavitev sistemov poročanja o dogodkih na ravni organizacije, države članice in Unije za poročanje, zbiranje, shranjevanje, varovanje, izmenjavo, širjenje in analizo vseh ustreznih informacij v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu ter ukrepanje na podlagi teh informacij. Poleg tega določa pravila, ki omejujejo uporabo informacij, zbranih za izboljšanje varnosti v letalstvu, ter ustrezno ščitijo poročevalca in druge osebe, navedene v poročilih o dogodku, s čimer se zagotovi stalna razpoložljivost informacij v zvezi z varnostjo. Uredba (EU) št. 376/2014 se uporablja za vse zrakoplove, ki so opredeljeni in zajeti v navedeni uredbi, vključno z zrakoplovi s posadko in sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova.

(2)

Komisija mora v skladu s prvim pododstavkom člena 4(5) Uredbe (EU) št. 376/2014 sprejeti seznam za razvrščanje dogodkov, ki se v okviru sistemov obveznega poročanja iz navedene uredbe upošteva pri poročanju o dogodkih, ki spadajo v kategorije iz člena 4(1) navedene uredbe. Drugi seznam bi moral v skladu z drugim pododstavkom člena 4(5) Uredbe (EU) št. 376/2014 vsebovati razvrstitev dogodkov v zvezi z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon. Ta drugi seznam bi bilo treba po potrebi prilagoditi posebnostim navedenega področja letalstva.

(3)

Razdelitev v kategorije dogodkov, o katerih je treba poročati, iz Uredbe (EU) št. 376/2014 je bila uvedena, da bi posamezne osebe, imenovane z navedeno uredbo, lahko prepoznale dogodke, o katerih morajo poročati. V skladu z navedenim ciljem bi bilo treba sezname dogodkov razdeliti glede na kategorije, ki bi jih poročevalci morali upoštevati glede na svojo situacijo v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Podrobna razvrstitev dogodkov, ki jo je treba v okviru sistemov obveznega poročanja upoštevati pri poročanju o dogodkih v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 376/2014, je podana v prilogah I do V k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. novembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 122, 24.4.2014, str. 18.

(2) Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).

PRILOGA I

DOGODKI V ZVEZI Z DELOVANJEM ZRAKOPLOVA

Opomba: Ta priloga je sestavljena tako, da so ustrezni dogodki povezani s kategorijami dejavnosti, med katerimi so glede na izkušnje običajno opaženi, kar omogoča lažje poročanje o navedenih dogodkih. Vendar pa se ta predstavitev ne sme razumeti v smislu, da se o dogodkih ne sme poročati, če se zgodijo zunaj kategorije dejavnosti, s katero so povezani na seznamu.

1. ZRAČNE OPERACIJE

1.1 Priprava leta

1.	Uporaba nepravilnih podatkov ali napačnih vnosov pri opremi, ki se uporablja za navigacijo ali izračun zmogljivosti, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Prevoz ali poskus prevoza nevarnega blaga v nasprotju z veljavnimi predpisi, vključno z napačnim označevanjem in pakiranjem nevarnega blaga ter ravnanjem z njim.

1.2 Priprava zrakoplova

1.	Napačna vrsta goriva ali onesnaženo gorivo.

2.	Manjkajoča, napačna ali nezadostna uporaba razledenitvenega/protizaledenitvenega sistema.

1.3 Vzlet in pristanek

1.	Izlet z vozne steze ali vzletno-pristajalne steze.

2.	Dejanski ali morebiten nedovoljen vdor na vozno stezo ali vzletno-pristajalno stezo.

3.	Nedovoljen vdor na območje končnega prileta in vzleta (FATO).

4.	Vsak prekinjen vzlet.

5.	Nezmožnost doseganja zahtevane ali predvidene zmogljivosti med vzletanjem, pri neuspelem priletu ali med pristajanjem.

6.	Dejanski vzlet, prilet ali pristanek ali poskus vzleta, prileta ali pristanka z nepravilno konfiguracijsko nastavitvijo.

7.	Dotik repa, kraka rotorja/konice krila ali ohišja motorja s tlemi pri vzletu ali pristanku.

8.	Nadaljevanje prileta v nasprotju z merili letalskega prevoznika glede stabiliziranega prileta.

9.	Nadaljevanje instrumentalnega prileta pod objavljenimi minimalnimi vrednostmi v primeru nezadostnih vizualnih referenc.

10.	Varnosten ali zasilen pristanek.

11.	Kratek ali dolg pristanek.

12.	Trd pristanek.

1.4 Vse faze leta

1.	Izguba nadzora.

2.	Nepravilen položaj zrakoplova, ki je v nasprotju z običajnim položajem glede na prečno os, kotom nagiba, ali pa hitrost letenja ni prilagojena pogojem.

3.	Odklon od ustreznega nivoja letenja.

4.	Aktiviranje kakršne koli zaščite osnovnih parametrov izvedbe zrakoplova, vključno z opozorilom o porušitvi vzgona, stresalcem palice, potisnikom palice in avtomatsko zaščito.

5.	Nenamerno odstopanje od predvidene ali določene sledi leta za dvakratno vrednost zahtevane navigacijske zmogljivosti oziroma 10 navtičnih milj, kar je manj.

6.	Preseganje omejitve iz letalskega priročnika zrakoplova.

7.	Delovanje z napačno nastavitvijo višinomera.

8.	Piš reaktivnega motorja ali piš rotorja in propelerja, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

9.	Napačna razlaga avtomatskega načina ali kakršnih koli informacij iz pilotske kabine letalski posadki, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

1.5 Druge vrste dogodkov

1.	Nenameren izpust tovora ali druge zunanje opreme.

2.	Izguba zaznavanja položaja (vključno v zvezi z okoljem, načinom in sistemom, prostorsko orientacijo in časovnim okvirom).

3.	Vsak dogodek, pri katerem je človeški dejavnik neposredno prispeval ali bi lahko prispeval k nesreči ali resnemu incidentu.

2. TEHNIČNI DOGODKI

2.1 Konstrukcija in sistemi

1.	Izguba katerega koli dela konstrukcije zrakoplova med letom.

2.	Odpoved sistema.

3.	Izguba podvojenosti sistema.

4.	Uhajanje kakršnih koli tekočin, ki je imelo za posledico nevarnost požara ali možno nevarno onesnaženje konstrukcije, sistemov ali opreme zrakoplova ali zaradi katerega so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

5.	Napake ali okvare na sistemu za gorivo, ki so vplivale na oskrbo z gorivom in/ali njegovo distribucijo.

6.	Nepravilno delovanje ali okvara katerega koli indikacijskega sistema, kadar ima to za posledico zavajajoče opozarjanje posadke.

7.	Nepravilno delovanje krmilnih površin, kot je asimetrija ali zataknjenost/blokiranost krmilnih površin (na primer: vzgon (zakrilca/predkrilca), upor (spojlerji), naprave za uravnavanje položaja (krilca, višinska krmila, smerna krmila).

2.2 Pogonski sistemi (vključno z motorji, propelerji in rotorskimi sistemi) in pomožne energetske enote (APU)

1.	Okvara ali znatna napaka v delovanju katerega koli dela propelerja, rotorja ali pogonskega sistema ali naprav za njihovo krmiljenje.

2.	Poškodba ali okvara glavnega/repnega rotorja, prenosa in/ali enakovrednih sistemov.

3.	Samodejna zaustavitev, namerna ugasnitev katerega koli motorja ali po potrebi APU med letom (na primer: operacije povečanega doleta z dvomotornimi letali (ETOPS – Extended range Twin engine aircraft Operations), seznam minimalne opreme (MEL – Minimum Equipment List)).

4.	Preseganje omejitev pri delovanju motorja, vključno s prekomerno hitrostjo ali nezmožnostjo uravnavanja števila vrtljajev katere koli komponente, ki rotira z veliko hitrostjo (na primer: APU, zračni zaganjalnik motorja, oprema za klimatizacijo, turbinski motor, propeler ali rotor).

Okvara ali nepravilno delovanje katerega koli dela motorja, pogonskega sistema, APU ali prenosa, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:

(a)	odpoved delovanja sistema vzvratnega potiska glede na ukaz;

(b)	nezmožnost uravnavanja moči, potiska ali števila vrtljajev na minuto;

(c)	odstopanje komponent/delcev.

3. INTERAKCIJA Z NAVIGACIJSKIMI SLUŽBAMI ZRAČNEGA PROMETA (ANS) IN UPRAVLJANJE ZRAČNEGA PROMETA (ATM)

1.	Nevarno dovoljenje kontrole zračnega prometa (ATC).

2.	Daljša izguba komunikacije s službo zračnega prometa (ATS) ali enoto ATM.

3.	Nasprotujoča si navodila različnih enot ATS, kar lahko privede do izgube razdvajanja.

4.	Napačna razlaga radijske komunikacije, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

5.	Namerno neupoštevanje navodila ATC, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

4. IZREDNE IN DRUGE KRITIČNE RAZMERE

1.	Kakršen koli dogodek, ki privede do razglasitve izrednih razmer (klic „MAYDAY“ ali „PAN“).

2.	Vsako gorenje, taljenje, dim, hlapi, iskrenje, pregrevanje, požar ali eksplozija.

3.	Onesnažen zrak v pilotski kabini ali prostoru za potnike, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

4.	Uporaba neustreznega nestandardnega ali izrednega postopka s strani letalske ali kabinske posadke za obvladovanje izrednih razmer.

5.	Uporaba katere koli opreme za uporabo v izrednih razmerah ali nestandardnega postopka, ki vpliva na zmogljivost med letom ali pristajanjem.

6.	Odpoved katerega koli sistema ali opreme za uporabo v izrednih razmerah ali reševanje, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

7.	Neobvladljiv tlak v kabini.

8.	Kritično majhna količina goriva ali količina goriva na namembnem kraju manjša od zahtevane količine končne rezerve goriva.

9.	Vsaka uporaba kisikovega sistema za posadko s strani posadke.

10.	Onesposobitev katerega koli člana letalske ali kabinske posadke, zaradi česar je število potrjenih članov posadke manjše od najmanjšega dovoljenega.

11.	Utrujenost posadke, ki vpliva ali bi lahko vplivala na njihovo sposobnost varnega opravljanja nalog.

5. ZUNANJE OKOLJE IN METEOROLOGIJA

1.	Trčenje ali skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (1).

2.	Sistem za izogibanje trčenjem v zraku, navodila za izogib (ACAS RA – Airborne Collision Avoidance System, Resolution Advisory).

3.	Aktiviranje „opozorila“ edinstvenih sistemov za preprečevanje trčenja na tleh, kot sta sistem opozarjanja na bližino tal (GPWS – Ground Proximity Warning System) in sistem opozarjanja na relief (TAWS – Terrain Awareness and Warning System).

4.	Trk s prostoživečimi živalmi, vključno s pticami.

5.	Poškodba zaradi tujega predmeta/delcev (FOD).

6.	Nepričakovano slabo stanje površine vzletno-pristajalne steze.

7.	Zrakoplov je naletel na vrtinčno sled.

8.	Oviranje zrakoplova s strelnim orožjem, izdelki za ognjemete, letečimi zmaji, lasersko osvetlitvijo, močno razsvetljavo, laserji, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova, modeli zrakoplova ali podobnimi sredstvi.

9.	Udar strele, ki je povzročil škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katerega koli sistema zrakoplova.

10.	Zrakoplov je naletel na točo, ki je povzročila škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katerega koli sistema zrakoplova.

11.	Letenje skozi močno turbulenco, ki je imelo za posledico poškodbo oseb v zrakoplovu ali po katerem je bilo treba opraviti pregled zrakoplova.

12.	Zrakoplov je naletel na močan strižni veter ali nevihto, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

13.	Zaledenitev, ki je povzročila težave z upravljanjem, škodo na zrakoplovu ali izgubo ali nepravilno delovanje katerega koli sistema zrakoplova.

14.	Zrakoplov je naletel na vulkanski pepel.

6. VARNOST

1.	Grožnja z bombnim napadom ali ugrabitev.

2.	Težave pri nadzorovanju vinjenih, nasilnih ali nediscipliniranih potnikov.

3.	Odkritje slepega potnika.

(1) Ovira vključuje tudi vozila.

PRILOGA II

DOGODKI V ZVEZI S TEHNIČNIM STANJEM, VZDRŽEVANJEM IN POPRAVILOM ZRAKOPLOVA

1. IZDELAVA

Proizvodi, deli ali naprave iz proizvodne organizacije, ki niso v skladu z veljavnimi projektnimi podatki, kar lahko privede do nevarne situacije, ugotovljene skupaj z nosilcem certifikata tipa ali odobritve projekta.

2. ZASNOVA

Kakršna koli napaka, nepravilno delovanje, okvara ali drugi dogodki, povezani s proizvodom, delom ali napravo, ki so ali bi lahko privedli do nevarne situacije.

Opomba: Ta seznam se uporablja za dogodke, ki se zgodijo pri proizvodih, delih ali napravah, zajetih s certifikatom tipa, certifikatom tipa z omejitvami, dodatnim certifikatom tipa, dovoljenjem ETSO, odobritvijo projekta velikega popravila ali katero koli drugo ustrezno odobritvijo, za katero se šteje, da je bila izdana v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 748/2012 (1).

3. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE STALNE PLOVNOSTI

1.	Resna poškodba konstrukcije (na primer: razpoke, trajna deformacija, razslojitev, odstopitev, gorenje, čezmerna obraba ali korozija), odkrita med vzdrževanjem zrakoplova ali komponente.

2.	Znatno uhajanje ali onesnaženje tekočin (na primer: hidravlične tekočine, gorivo, olje, plin ali druge tekočine).

Okvara ali nepravilno delovanje katerega koli dela motorja ali pogonskega sistema in/ali prenosa, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:

(a)	odstopanje komponent/delcev;

(b)	okvara nosilnika motorja.

4.	Poškodba, napaka ali okvara propelerja, ki bi lahko imela za posledico ločitev propelerja ali večjega dela propelerja med letom in/ali nepravilnega delovanja naprave za krmiljenje propelerja.

5.	Poškodba, napaka ali okvara reduktorja/pesta glavnega rotorja, ki bi lahko imela za posledico ločitev rotorskega sklopa med letom in/ali nepravilnega delovanja naprave za krmiljenje rotorja.

6.	Znatna napaka v delovanju varnostnih sistemov ali opreme, vključno s sistemom ali opremo za uporabo v izrednih razmerah, med preizkušanjem v okviru vzdrževanja, ali nezmožnost aktiviranja teh sistemov po vzdrževanju.

7.	Nepravilna montaža ali namestitev komponent zrakoplova, odkrita med postopkom pregleda ali preizkušanja, ki se ni izvajal posebej v ta namen.

8.	Napačna presoja resne okvare ali resna neskladnost z MEL in postopki iz tehnične knjige.

9.	Resna poškodba sistema medsebojne povezave električne napeljave (EWIS – Electrical Wiring Interconnection System).

10.	Vsaka okvara na ključnem delu z omejeno življenjsko dobo, ki ima za posledico odstranitev dela pred koncem njegove življenjske dobe.

11.	Uporaba proizvodov, komponent ali materialov neznanega ali sumljivega izvora ali neuporabnih ključnih komponent.

12.	Zavajajoči, napačni ali nezadostni veljavni podatki o vzdrževanju ali postopki vzdrževanja, vključno z jezikovnimi težavami, ki bi lahko privedli do znatnih napak pri vzdrževanju.

13.	Nepravilna kontrola ali uporaba omejitev pri vzdrževanju zrakoplova ali rednega vzdrževanja.

14.	Dovoljena uporaba zrakoplova po vzdrževanju v primeru kakršne koli neskladnosti, ki ogroža varnost letenja.

15.	Resna poškodba zrakoplova med vzdrževanjem zaradi napačnega vzdrževanja ali uporabe neustrezne ali neuporabne opreme za podporo na tleh, zaradi česar so potrebni dodatni vzdrževalni ukrepi.

16.	Ugotovitev dogodkov v zvezi z gorenjem, taljenjem, dimom, iskrenjem, pregrevanjem ali požarom.

17.	Vsak dogodek, pri katerem je človeški dejavnik, vključno z utrujenostjo posadke, neposredno prispeval ali bi lahko prispeval k nesreči ali resnemu incidentu.

18.

Znatna napaka v delovanju, težava z zanesljivostjo ali ponavljajoča se težava s kakovostjo zapisov zapisovalnika letenja (na primer sistema zapisovanja podatkov o letu, sistema zapisovanja podatkovnih zvez ali sistema zapisovanja zvoka v pilotski kabini) ali pomanjkanje informacij za zagotavljanje uporabnosti zapisovalnika letenja.

(1) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).

PRILOGA III

DOGODKI V ZVEZI Z NAVIGACIJSKIMI SLUŽBAMI ZRAČNEGA PROMETA TER OBJEKTI IN NAPRAVAMI

1. DOGODKI V ZVEZI Z ZRAKOPLOVI

1.	Trčenje ali skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (1), vključno s komaj preprečenim kontroliranim letom v teren (CFIT – controlled flight into terrain).

2.	Izguba minimalnega razdvajanja (2).

3.	Nezadostno razdvajanje (3).

4.	Navodila sistema ACAS (RA).

5.	Trk s prostoživečimi živalmi, vključno s pticami.

6.	Izlet z vozne steze ali vzletno-pristajalne steze.

7.	Dejanski ali morebiten nedovoljen vdor na vozno stezo ali vzletno-pristajalno stezo.

8.	Nedovoljen vdor na območje končnega prileta in vzleta (FATO).

9.	Odstopanje zrakoplova od dovoljenja kontrole zračnega prometa (ATC).

10.

Odstopanje zrakoplova od veljavnega predpisa upravljanja zračnega prometa (ATM):

(a)	odstopanje zrakoplova od veljavnih objavljenih postopkov ATM;

(b)	kršitev zračnega prostora, vključno z nedovoljenim vdorom v zračni prostor;

(c)	odstopanje od veljavnih predpisov glede opreme v zrakoplovu in operacij zrakoplova, povezanih z ATM.

11.	Dogodki v zvezi z zmedo glede klicnega znaka.

2. POSLABŠANJE ALI POPOLNA IZGUBA STORITEV ALI FUNKCIJ

Nezmožnost zagotavljanja storitev ATM ali izvajanja funkcij ATM:

(a)	nezmožnost zagotavljanja storitev zračnega prometa ali izvajanja funkcij službe zračnega prometa;

(b)	nezmožnost zagotavljanja storitev upravljanja zračnega prostora ali izvajanja funkcij upravljanja zračnega prostora;

(c)	nezmožnost zagotavljanja storitev upravljanja pretoka zračnega prometa in storitev zagotavljanja zmogljivosti ali izvajanja funkcij upravljanja pretoka zračnega prometa in zagotavljanja zmogljivosti.

2.	Manjkajoče ali izrazito napačne, neustrezne, nezadostne ali zavajajoče informacije katere koli podporne službe (4), tudi v zvezi s slabim stanjem površine vzletno-pristajalne steze.

3.	Odpoved komunikacijske storitve.

4.	Odpoved nadzorne storitve.

5.	Odpoved funkcije ali storitve obdelave in pošiljanja podatkov.

6.	Odpoved navigacijske storitve;

7.	Odpoved varovanja sistema ATM, ki je ali bi lahko neposredno negativno vplivala na varno zagotavljanje storitve.

8.	Znatna preobremenitev sektorja/položaja ATS, zaradi česar bi se lahko poslabšalo zagotavljanje storitve.

9.	Napačen sprejem ali razlaga pomembnih sporočil, vključno s pomanjkanjem razumevanja uporabljenega jezika, kar je ali bi lahko neposredno negativno vplivalo na varno zagotavljanje storitve.

10.	Daljša izguba komunikacije z zrakoplovom ali drugo enoto ATS.

3. DRUGI DOGODKI

1.	Razglasitev izrednih razmer (klic „MAYDAY“ ali „PAN“).

Znatno zunanje oviranje navigacijske službe zračnega prometa (npr. motnja instrumentnega pristajalnega sistema (ILS – instrument landing system), visokofrekvenčnega vsesmernega radijskega območja (VOR – VHF Omni Directional Radio Range) in komunikacije, kadar radijske postaje oddajajo v frekvenčnem pasu FM).

3.	Oviranje zrakoplova, enote ATS ali radijskega oddajanja, vključno s strelnim orožjem, izdelki za ognjemete, letečimi zmaji, lasersko osvetlitvijo, močno razsvetljavo, laserji, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova, modeli zrakoplova ali podobnimi sredstvi.

4.	Izpuščanje goriva.

5.	Grožnja z bombnim napadom ali ugrabitev.

6.	Utrujenost, ki vpliva ali bi lahko vplivala na sposobnost varnega opravljanja nalog v zvezi z navigacijo ali zračnim prometom.

7.	Vsak dogodek, pri katerem je človeški dejavnik neposredno prispeval ali bi lahko prispeval k nesreči ali resnemu incidentu.

(1) Ovira vključuje tudi vozila.

(2) To se nanaša na situacijo, v kateri se ni ohranilo minimalno razdvajanje med zrakoplovoma ali med zrakoplovom in zračnim prostorom, za katerega je predpisano minimalno razdvajanje.

(3) Če ni predpisano minimalno razdvajanje, situacija, v kateri je bilo ugotovljeno, da sta se zrakoplova preveč približala eden drugemu, da bi pilota še lahko zagotovila varno razdvajanje.

(4) Na primer: služba zračnega prometa (ATS), avtomatska letališka informacijska služba (ATIS), meteorološka služba, navigacijske podatkovne baze, zemljevidi, diagrami, služba za letalske informacije (AIS), priročniki.

PRILOGA IV

DOGODKI V ZVEZI Z LETALIŠČI IN ZEMELJSKIMI SLUŽBAMI

1. UPRAVLJANJE VARNOSTI NA LETALIŠČU

Opomba: Ta oddelek je sestavljen tako, da so ustrezni dogodki povezani s kategorijami dejavnosti, med katerimi so glede na izkušnje običajno opaženi, kar omogoča lažje poročanje o navedenih dogodkih. Vendar pa se ta predstavitev ne sme razumeti v smislu, da se o dogodkih ne sme poročati, če se zgodijo zunaj kategorije dejavnosti, s katero so povezani na seznamu.

1.1 Dogodki v zvezi z zrakoplovi in ovirami

1.	Trčenje ali skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (1).

2.	Trk s prostoživečimi živalmi, vključno s pticami.

3.	Izlet z vozne steze ali vzletno-pristajalne steze.

4.	Dejanski ali morebiten nedovoljen vdor na vozno stezo ali vzletno-pristajalno stezo.

5.	Nedovoljen vdor na območje končnega prileta in vzleta (FATO) ali izlet z njega.

6.	Ravnanje zrakoplova ali vozila na manevrskih površinah in letaliških ploščadih v nasprotju z dovoljenjem, navodilom ali omejitvijo (na primer: napačna vzletno-pristajalna steza, vozna steza ali omejeno območje letališča).

7.	Tuji predmeti na manevrskih površinah in letaliških ploščadih, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

8.	Prisotnost ovir na letališču ali v bližini letališča, ki niso objavljeni v zborniku letalskih informacij (AIP – Aeronautical Information Publication) ali obvestilu pilotom (NOTAM – Notice to Airmen) in/ali niso označeni ali ustrezno osvetljeni.

9.	Ovirano porivanje nazaj, vzvratna vožnja ali vožnja po tleh zaradi vozila, opreme ali osebe.

10.	Nenadzorovani potniki ali nenadzorovana nepooblaščena oseba na ploščadi.

11.	Piš reaktivnega motorja, rotorja ali propelerja.

12.	Razglasitev izrednih razmer (klic „MAYDAY“ ali „PAN“).

1.2 Poslabšanje ali popolna izguba storitev ali funkcij

Izguba komunikacije ali neuspela komunikacija med:

(a)	letališčem, vozilom ali drugim osebjem zemeljske službe in enoto službe zračnega prometa ali enoto službe za upravljanje ploščadi;

(b)	enoto službe za upravljanje ploščadi in zrakoplovom, vozilom ali enoto službe zračnega prometa.

2.	Znatna napaka, nepravilno delovanje ali okvara letališke opreme ali sistema, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov ali osebe v njem.

3.	Znatne pomanjkljivosti pri letališki razsvetljavi, označevanju ali signalizaciji.

4.	Odpoved sistema opozarjanja na izredne razmere na letališču.

5.	Reševalne in gasilske službe niso razpoložljive v skladu z zahtevami.

1.3 Drugi dogodki

1.	Požar, dim, eksplozije v letaliških objektih, v bližini letališča ali na opremi, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Dogodki v zvezi z varnostjo letališča (na primer: nezakonit vstop, sabotaža, grožnja z bombnim napadom).

3.	Odsotnost poročanja o bistveni spremembi obratovalnih pogojev letališča, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

4.	Manjkajoča, napačna ali nezadostna uporaba razledenitvenega/protizaledenitvenega sistema.

5.	Razlitje znatnih količin goriva med polnjenjem zrakoplova z gorivom.

6.	Polnjenje onesnaženega goriva ali goriva ali drugih bistvenih tekočin (vključno s kisikom, dušikom, oljem in pitno vodo) napačnega tipa.

7.	Neobvladovanje slabega stanja površine vzletno-pristajalne steze.

8.	Vsak dogodek, pri katerem je človeški dejavnik neposredno prispeval ali bi lahko prispeval k nesreči ali resnemu incidentu.

2. ZEMELJSKA OSKRBA ZRAKOPLOVA

2.1 Dogodki v zvezi z zrakoplovi in letališči

1.	Trčenje ali skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (2).

2.	Nedovoljen vdor na vozno stezo ali vzletno-pristajalno stezo.

3.	Izlet z vzletno-pristajalne steze ali vozne steze.

4.	Znatno onesnaženje konstrukcije, sistemov in opreme zrakoplova, ki je posledica prevoza prtljage, pošte ali tovora.

5.	Ovirano porivanje nazaj, vzvratna vožnja ali vožnja po tleh zaradi vozila, opreme ali osebe.

6.	Tuji predmeti na manevrskih površinah in letaliških ploščadih, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

7.	Nenadzorovani potniki ali nenadzorovana nepooblaščena oseba na ploščadi.

8.	Požar, dim, eksplozije v letaliških objektih, v bližini letališča ali na opremi, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

9.	Dogodki v zvezi z varnostjo letališča (na primer: nezakonit vstop, sabotaža, grožnja z bombnim napadom).

2.2 Poslabšanje ali popolna izguba storitev ali funkcij

1.	Izguba komunikacije ali neuspela komunikacija z zrakoplovom, vozilom, enoto službe zračnega prometa ali enoto službe za upravljanje ploščadi.

2.	Znatna napaka, nepravilno delovanje ali okvara letališke opreme ali sistema, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov ali osebe v njem.

3.	Znatne pomanjkljivosti pri letališki razsvetljavi, označevanju ali signalizaciji.

2.3 Dogodki v zvezi z zemeljsko oskrbo

1.	Nepravilno vkrcanje potnikov, natovarjanje prtljage, pošte ali tovora ali ravnanje z njimi, ki bi lahko znatno vplivalo na maso in/ali uravnoteženost zrakoplova (vključno z znatnimi napakami pri izračunih v dokumentaciji o obremenitvi in uravnoteženosti).

2.	Odstranitev opreme za vkrcanje, zaradi česar so ogrožene osebe v zrakoplovu.

3.	Nepravilno shranjevanje ali namestitev prtljage, pošte ali tovora, kar bi lahko kakor koli ogrozilo zrakoplov, njegovo opremo ali osebe v njem ali oviralo evakuacijo v sili.

4.	Prevoz ali poskus prevoza nevarnega blaga ali ravnanje z njim, kar je ali bi lahko ogrozilo varnost operacije ali privedlo do nevarne situacije (na primer: incident ali nesreča z nevarnim blagom, kot je opredeljeno v tehničnih navodilih (3) Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO)).

5.	Neskladnost v zvezi z razporeditvijo prtljage ali potnikov.

6.	Neskladnost z zahtevanimi postopki zemeljske oskrbe zrakoplova in servisiranja, zlasti postopki razledenitve, polnjenja goriva ali natovarjanja, vključno z nepravilnim nameščanjem ali odstranjevanjem opreme.

7.	Razlitje znatnih količin goriva med polnjenjem zrakoplova z gorivom.

8.	Polnjenje nepravilnih količin goriva, kar bi lahko znatno vplivalo na avtonomijo, zmogljivost, uravnoteženost ali trdnost konstrukcije zrakoplova.

9.	Polnjenje onesnaženega goriva ali goriva ali drugih bistvenih tekočin (vključno s kisikom, dušikom, oljem in pitno vodo) napačnega tipa.

10.	Napaka, nepravilno delovanje ali okvara opreme na zemlji, ki se uporablja za zemeljsko oskrbo, kar je ali bi lahko povzročilo škodo na zrakoplovu (na primer: vlečnega droga ali enote za zemeljsko oskrbo z elektriko (GPU – Ground Power Unit)).

11.	Manjkajoča, napačna ali nezadostna uporaba razledenitvenega/protizaledenitvenega sistema.

12.	Škoda na zrakoplovu zaradi opreme ali vozil za zemeljsko oskrbo, vključno s škodo, ki se ni prijavila prej.

13.	Vsak dogodek, pri katerem je človeški dejavnik neposredno prispeval ali bi lahko prispeval k nesreči ali resnemu incidentu.

(1) Ovira vključuje tudi vozila.

(2) Ovira vključuje tudi vozila.

(3) Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga (ICAO – Doc 9284).

PRILOGA V

DOGODKI V ZVEZI Z ZRAKOPLOVI, KI NISO KOMPLEKSNI ZRAKOPLOVI NA MOTORNI POGON, VKLJUČNO Z JADRALNIMI LETALI IN VOZILI, LAŽJIMI OD ZRAKA

V tej prilogi:

(a)	„zrakoplov, ki ni kompleksni zrakoplov na motorni pogon“ pomeni kateri koli zrakoplov, ki ni opredeljen v členu 3(j) Uredbe (ES) št. 216/2008;

(b)	„jadralno letalo“ ima pomen iz člena 2(117) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 (1);

(c)	„vozila, lažja od zraka“ imajo pomen iz točke ML10 oddelka „Opredelitve pojmov, uporabljenih v tem seznamu“ Priloge k Direktivi Komisije 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2).

1. ZRAKOPLOVI, KI NISO KOMPLEKSNI ZRAKOPLOVI NA MOTORNI POGON, RAZEN JADRALNIH LETAL IN VOZIL, LAŽJIH OD ZRAKA

1.1 Zračne operacije

1.	Nenamerna izguba nadzora.

2.	Pristanek zunaj predvidenega pristajalnega območja.

3.	Nezmožnost doseganja ali neuspeh pri doseganju zahtevane zmogljivosti zrakoplova, ki se pričakuje v normalnih pogojih med vzletanjem, vzpenjanjem ali pristajanjem.

4.	Nedovoljen vdor na vzletno-pristajalno stezo.

5.	Izlet z vzletno-pristajalne steze.

6.	Vsak let z zrakoplovom, ki ni bil ploven ali pri katerem ni bila zaključena priprava leta, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

Nenamerno letenje v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC – Instrument Meteorological Conditions) z zrakoplovom, ki ni certificiran v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR – Instrument flight rules), ali pilotom, ki ni usposobljen za letenje v skladu z IFR, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

8.	Nenameren izpust tovora (3).

1.2 Tehnični dogodki

1.	Nenormalno močne vibracije (na primer: „drhtenje“ krilca ali višinskega krmila ali vibracije propelerja).

2.	Krmilne površine ne delujejo pravilno ali so odklopljene.

3.	Okvara ali znatno poslabšanje konstrukcije zrakoplova.

4.	Izguba katerega koli dela konstrukcije ali opreme zrakoplova med letom.

5.	Okvara motorja, rotorja, propelerja, sistema za gorivo ali drugega bistvenega sistema.

6.	Uhajanje kakršnih koli tekočin, ki je imelo za posledico nevarnost požara ali možno nevarno onesnaženje konstrukcije, sistemov ali opreme zrakoplova ali nevarnost za osebe v zrakoplovu.

1.3 Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa in upravljanje zračnega prometa

1.	Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa (na primer: zagotavljanje napačnih storitev, nasprotujoča si sporočila ali odstopanje od dovoljenja), zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Kršitev zračnega prostora.

1.4 Izredne in druge kritične razmere

1.	Vsak dogodek, ki zahteva klic v sili.

2.	Požar, eksplozija, dim, strupeni plini ali strupeni hlapi v zrakoplovu.

3.	Onesposobitev pilota in posledično nezmožnost opravljanja nalog.

1.5 Zunanje okolje in meteorologija

1.	Trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (4).

2.	Skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z drugim zrakoplovom, tlemi ali oviro (4), zaradi česar je bilo potrebno izogibanje v sili za preprečitev trčenja.

3.	Trk s prostoživečimi živalmi, vključno s pticami, ki je povzročil škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.

4.	Oviranje zrakoplova s strelnim orožjem, izdelki za ognjemete, letečimi zmaji, lasersko osvetlitvijo, močno razsvetljavo, laserji, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova, modeli zrakoplova ali podobnimi sredstvi.

5.	Udar strele, ki je povzročil škodo na zrakoplovu ali izgubo funkcij zrakoplova.

6.	Letenje skozi močno turbulenco, ki je imelo za posledico poškodbo oseb v zrakoplovu ali po katerem je bilo treba opraviti pregled zrakoplova.

7.	Zaledenitev, vključno z zaledenitvijo uplinjača, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi zrakoplov, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2. JADRALNA LETALA

2.1 Zračne operacije

1.	Nenamerna izguba nadzora.

2.	Dogodek, ko pilot jadralnega letala ni mogel odpeti vrvi za vzletanje z vitlom ali vrvi za vzletanje z vlečnim letalom in je moral za to uporabiti izredne postopke.

3.	Vsako odpetje vrvi za vzletanje z vitlom ali vrvi za vzletanje z vlečnim letalom, zaradi katerega so bili ali bi lahko bili ogroženi jadralno letalo, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

4.	V primeru jadralnega letala z motorjem okvara motorja pri vzletu.

5.	Vsak let z jadralnim letalom, ki ni bilo plovno ali pri katerem ni bila zaključena priprava leta, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi jadralno letalo, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.2 Tehnični dogodki

1.	Nenormalno močne vibracije (na primer: „drhtenje“ krilca ali višinskega krmila ali vibracije propelerja).

2.	Krmilne površine ne delujejo pravilno ali so odklopljene.

3.	Okvara ali znatno poslabšanje konstrukcije jadralnega letala.

4.	Izguba katerega koli dela konstrukcije ali opreme jadralnega letala med letom.

2.3 Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa in upravljanje zračnega prometa

1.	Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa (na primer: zagotavljanje napačnih storitev, nasprotujoča si sporočila ali odstopanje od dovoljenja), zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi jadralno letalo, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Kršitve zračnega prostora.

2.4 Izredne in druge kritične razmere

1.	Vsak dogodek, ki zahteva klic v sili.

2.	Vsaka situacija, v kateri ni razpoložljivo varno pristajalno območje.

3.	Požar, eksplozija, dim, strupeni plini ali hlapi v jadralnem letalu.

4.	Onesposobitev pilota in posledično nezmožnost opravljanja nalog.

2.5 Zunanje okolje in meteorologija

1.	Trčenje na tleh ali v zraku z zrakoplovom, tlemi ali oviro (5).

2.	Skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z zrakoplovom, tlemi ali oviro (5), zaradi česar je bilo potrebno izogibanje v sili za preprečitev trčenja.

3.	Oviranje jadralnega letala s strelnim orožjem, izdelki za ognjemete, letečimi zmaji, lasersko osvetlitvijo, močno razsvetljavo, laserji, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova, modeli zrakoplova ali podobnimi sredstvi.

4.	Udar strele, ki je povzročil škodo na jadralnem letalu.

3. VOZILA, LAŽJA OD ZRAKA (BALONI IN ZRAČNE LADJE)

3.1 Zračne operacije

1.	Vsak let z vozilom, lažjim od zraka, ki ni bilo plovno ali pri katerem ni bila zaključena priprava leta, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi vozilo, lažje od zraka, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Nenamerna trajna ugasnitev vžigalnega plamena.

3.2 Tehnični dogodki

Okvara katerega koli izmed naslednjih delov ali krmilnih površin: potopna cev na plinski jeklenki, škripec ovoja, krmilna vrvica, privezna vrv, puščanje tesnila ventila na gorilniku, puščanje tesnila ventila na plinski jeklenki, karabini, poškodba plinske napeljave, ventil za izpuščanje vzgonskega plina, ovoj ali balonet, ventilator, ventil za razbremenitev tlaka (plinski balon), vitel (privezani plinski baloni)

2.	Znatno uhajanje ali izguba vzgonskega plina (na primer: poroznost, odprti ventili za vzgonski plin).

3.3 Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa in upravljanje zračnega prometa

1.	Interakcija z navigacijskimi službami zračnega prometa (na primer: zagotavljanje napačnih storitev, nasprotujoča si sporočila ali odstopanje od dovoljenja), zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi vozilo, lažje od zraka, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Kršitev zračnega prostora.

3.4 Izredne in druge kritične razmere

1.	Vsak dogodek, ki zahteva klic v sili.

2.	Požar, eksplozija, dim ali strupeni hlapi v vozilu, lažjem od zraka (v nasprotju z normalnim delovanjem gorilnika).

3.	Padec oseb v vozilu, lažjem od zraka, iz košare ali gondole.

4.	Onesposobitev pilota in posledično nezmožnost opravljanja nalog.

5.	Nenameren dvig ali vlečenje zemeljskega osebja, kar je privedlo do smrti ali poškodbe osebe.

3.5 Zunanje okolje in meteorologija

1.	Trčenje ali skorajšnje trčenje na tleh ali v zraku z zrakoplovom, tlemi ali oviro (6), zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi vozilo, lažje od zraka, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

2.	Oviranje vozila, lažjega od zraka, s strelnim orožjem, izdelki za ognjemete, letečimi zmaji, lasersko osvetlitvijo, močno razsvetljavo, laserji, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova, modeli zrakoplova ali podobnimi sredstvi.

3.	Nepričakovano letenje v slabih vremenskih razmerah, zaradi česar so bili ali bi lahko bili ogroženi vozilo, lažje od zraka, osebe v njem ali katera koli druga oseba.

(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010 (UL L 281, 13.10.2012, str. 1).

(2) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

(3) Ta točka se uporablja samo za komercialne dejavnosti v smislu člena 3(i) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(4) Ovira vključuje tudi vozila.

(5) Ovira vključuje tudi vozila.

(6) Ovira vključuje tudi vozila.

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/18

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1019

z dne 29. junija 2015

o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1106/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 861/2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/49

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1106/2013 z dne 5. novembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (2) in zlasti člena 2 Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A. VELJAVNI UKREPI

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1106/2013 uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz v Unijo žice iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

—	2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % kroma,

—	manj kot 2,5 mas. % niklja, razen žice, ki vsebuje 13 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % kroma in 3,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6 mas. % aluminija,

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 ter s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“).

(2)	V preiskavi, ki je privedla do uvedbe dokončne protidampinške dajatve, je sodelovalo veliko proizvajalcev izvoznikov iz Indije. Zato je Evropska komisija („Komisija“) izbrala vzorec indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je preiskala.

(3)	Svet je uvedel individualne stopnje dajatve na uvoz zadevnega izdelka v razponu od 0 % do 12,5 % za vzorčene družbe in tehtano povprečno dajatev v višini 5 % za sodelujoče nevzorčene družbe.

(4)	Svet je prav tako uvedel dajatev na ravni države v višini 12,5 % za vse druge družbe, ki se niso javile ali niso sodelovale v preiskavi.

(5)

Člen 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1106/2013 določa, da če kateri koli novi proizvajalec izvoznik iz Indije Komisiji predloži dovolj dokazov, da:

(a)	v obdobju, na katerem temeljijo ukrepi, in sicer med 1. aprilom 2011 in 31. marcem 2012 („obdobje preiskave“), v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka;

(b)	ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, ter

(c)	je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po koncu obdobja preiskave ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave v Unijo izvozil precejšnjo količino zadevnega izdelka,

se člen 1(2) navedene uredbe lahko spremeni tako, da se novemu proizvajalcu izvozniku odobri stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, in sicer tehtana povprečna dajatev v višini 5 %.

B. ZAHTEVEK NOVEGA PROIZVAJALCA IZVOZNIKA

(6)	Indijski družbi Superon Schweisstechnik India Ltd. („prvi vložnik“) in Anand ARC Ltd. („drugi vložnik“) sta zahtevali, da se jima odobri stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec („obravnava novega proizvajalca izvoznika“ ali „ONPI“).

(7)	Za ugotovitev, ali vložnika izpolnjujeta merila za odobritev ONPI, določena v členu 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1106/2013, je bila izvedena preiskava.

(8)	Vložnikoma je bil poslan vprašalnik, s katerim sta bila pozvana, naj predložita dokaze, da izpolnjujeta vsa zgoraj navedena merila, določena v členu 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1106/2013.

(9)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali vložnika izpolnjujeta tri merila za odobritev ONPI. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih družb:

—	Superon Schweisstechnik India Ltd., Gurgaon,

—	Anand ARC Ltd., Mumbai.

(10)

Prvi vložnik je predložil zadostne dokaze glede izpolnjevanja treh meril iz člena 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1106/2013. Prvi vložnik je dejansko lahko dokazal, da:

(i)	v obdobju med 1. aprilom 2011 in 31. marcem 2012 v Unijo ni izvažal zadevnega izdelka;

(ii)	ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem iz Indije, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1106/2013, ter

(iii)

je od oktobra 2012 v Unijo dejansko izvozil precejšnjo količino zadevnega izdelka, in sicer 30 ton,

zato se mu lahko v skladu s členom 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 1106/2013 odobri stopnja dajatve, ki se uporablja za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, tj. 5 %, in bi ga bilo treba dodati na seznam sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec.

(11)	Drugi vložnik pa ni izpolnil prvega merila, saj je zadevni izdelek v Unijo izvažal v obdobju preiskave. Zahtevek te družbe za ONPI je bil zato zavrnjen.

(12)

Komisija je vložnika in industrijo Unije obvestila o navedenih ugotovitvah in jim dala možnost, da predložijo pripombe. En proizvajalec izvoznik je zahteval retroaktivno uporabo sklepa. Vendar ta možnost v skladu s trenutnim postopkom ni predvidena, o čemer je bil proizvajalec izvoznik ustrezno obveščen. Prejela ni nobenih drugih pripomb.

(13)	Prvemu vložniku je treba dodeliti novo dodatno oznako TARIC (B997). Zgolj iz razlogov tehnične integracije v TARIC bi morala ta uredba spremeniti Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 861/2013 (3), tako da se prvemu vložniku dodeli enaka dodatna oznaka TARIC (B997).

(14)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/49 (4) je bila sprejeta brez pridobitve mnenja Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe. Za zagotovitev pravne varnosti in zaščito legitimnih pričakovanj bi bilo zato treba Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/49 razveljaviti in njeno vsebino ponovno sprejeti z učinkom od začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2015/49.

(15)	Ta uredba je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 1106/2013 se spremeni:

(a)	dodatna oznaka TARIC „B781“ iz razpredelnice v členu 1(2) se nadomesti z besedilom „glej Prilogo“;

(b)	Priloga se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Vnos „B999“ iz razpredelnice v členu 1(2) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 861/2013 se nadomesti z naslednjim: „B999 (za Superon Schweisstechnik India Ltd., Gurgaon, Haryana, Indija, je dodatna oznaka TARIC B997)“.

Člen 3

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/49 se razveljavi z učinkom od 16. januarja 2015.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pravni učinek ima od 16. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) UL L 298, 8.11.2013, str. 1.

(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 861/2013 z dne 2. septembra 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (UL L 240, 7.9.2013, str. 1).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/49 z dne 14. januarja 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1106/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, in o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 861/2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (UL L 9, 15.1.2015, str. 17).

PRILOGA

Sodelujoči indijski proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec:

Ime družbe	Mesto	Dodatna oznaka TARIC
Bekaert Mukand Wire Industries	Lonand, Tal. Khandala, Satara District, Maharashtra	B781
Bhansali Bright Bars Pvt. Ltd.	Mumbai, Maharashtra	B781
Bhansali Stainless Wire	Mumbai, Maharashtra	B781
Chandan Steel	Mumbai, Maharashtra	B781
Drawmet Wires	Bhiwadi, Rajasthan	B781
Jyoti Steel Industries Ltd.	Mumbai, Maharashtra	B781
Mukand Ltd.	Thane	B781
Panchmahal Steel Ltd.	Dist. Panchmahals, Gujarat	B781
Superon Schweisstechnik India Ltd	Gurgaon, Haryana	B997

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1020

z dne 29. junija 2015

o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesnice (imetnik dovoljenja Kemin Europa N.V.)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za novo uporabo pripravka Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Zahtevek zadeva dovoljenje za novo uporabo Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) kot krmnega dodatka za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737), ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“, je bil kot krmni dodatek za deset let dovoljen za piščance za pitanje z Uredbo Komisije (EU) št. 107/2010 (2), za piščance za nesnice, race za pitanje, prepelice, fazane, jerebice, pegatke, golobe, gosi za pitanje in noje z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 885/2011 (3), za odstavljene pujske in prašiče (Suidae), razen Sus scrofa domesticus, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 306/2013 (4) ter za purane za pitanje in purane za razplod z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 787/2013 (5).

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 11. decembra 2014 (6) navedla, da pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Prav tako je navedla, da ima dodatek dokazano nekaj pozitivnih učinkov na prirejo jajc pri nesnicah. Ta ugotovitev se lahko razširi na manjše vrste perutnine za nesnice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena pripravka Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je določena v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „stabilizatorji mikroflore“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 107/2010 z dne 8. februarja 2010 o izdaji dovoljenja za Bacillus subtilis ATCC PTA-6737 kot krmni dodatek za piščance za pitanje (imetnik dovoljenja Kemin Europa N.V.) (UL L 36, 9.2.2010, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 885/2011 z dne 5. septembra 2011 o izdaji dovoljenja za Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) kot krmnega dodatka za piščance za nesnice, race za pitanje, prepelice, fazane, jerebice, pegatke, golobe, gosi za pitanje in noje (imetnik dovoljenja družba Kemin Europa N.V.) (UL L 229, 6.9.2011, str. 3).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 306/2013 z dne 2. aprila 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) za odstavljene pujske in prašiče (Suidae), razen Sus scrofa domesticus (imetnik dovoljenja Kemin Europa N.V.) (UL L 91, 3.4.2013, str. 5).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 787/2013 z dne 16. avgusta 2013 o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) kot krmni dodatek za purane za pitanje in purane za razplod (imetnik dovoljenja Kemin Europa N.V.) (UL L 220, 17.8.2013, str. 15).

(6) EFSA Journal (2015);13(1):3970.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka	Ime imetnika dovoljenja	Dodatek	Sestava, kemijska formula, opis, analizna metoda	Vrsta ali kategorija živali	Najvišja starost	Najnižja vsebnost	Najvišja vsebnost	Druge določbe	Datum poteka veljavnosti dovoljenja
						CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %
Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: stabilizatorji mikroflore.
4b1823	Kemin Europa N.V.	Bacillus subtilis ATCC PTA-6737	Sestava dodatka: pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) z najnižjo vsebnostjo 1 × 1010 CFU/g dodatka V trdni obliki Lastnosti aktivne snovi: žive spore Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) Analizna metoda (1) Metoda štetja: metoda razmaza na plošči z uporabo sojinega agarja s triptonom s predhodnim segrevanjem vzorcev krme. Identifikacija: metoda gelske elektroforeze v pulzirajočem polju (PFGE).	Kokoši nesnice Manjše vrste perutnine za pitanje	—	1 × 108	—	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti pogoje skladiščenja in obstojnost pri peletiranju.	20.7.2025

(1) Podrobnosti o analiznih metodah so na voljo na naslovu referenčnega laboratorija: https://ec.europa.eu/jrc/en/eurl/feed-additives/evaluation-reports.

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/25

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1021

z dne 29. junija 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	32,3
	MA	145,9
	MK	33,7
	ZZ	70,6
0707 00 05	MK	20,6
	TR	106,1
	ZZ	63,4
0709 93 10	TR	122,9
0709 93 10	ZZ	122,9
0805 50 10	AR	124,3
	BO	143,4
	TR	102,0
	ZA	160,8
	ZZ	132,6
0808 10 80	AR	169,6
	BR	101,4
	CL	129,4
	NZ	141,7
	US	148,6
	ZA	120,0
	ZZ	135,1
0809 10 00	TR	263,1
0809 10 00	ZZ	263,1
0809 29 00	TR	340,5
	US	581,4
	ZZ	461,0

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/27

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1022

z dne 29. junija 2015

o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 431/2008 za zamrznjeno goveje meso

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 431/2008 (2) je odprla letno tarifno kvoto za uvoz proizvodov iz sektorja za goveje meso.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016, so višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) v povezavi s členom 7(2) navedene uredbe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozne pravice.

(3)	Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih na podlagi Uredbe (ES) št. 431/2008 za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016, se pomnožijo s koeficientom dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 431/2008 z dne 19. maja 2008 o odprtju in upravljanju uvozne tarifne kvote za zamrznjeno goveje meso z oznako KN 0202 in proizvode z oznako KN 0206 29 91 (UL L 130, 20.5.2008, str. 3).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).

PRILOGA

Zaporedna št.

Koeficient dodelitve – zahtevki, vloženi za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016

(%)

09.4003

27,836632

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/29

SKLEP SVETA (EU) 2015/1023

z dne 15. junija 2015

o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(3) v povezavi s členom 218 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila cilj spodbujati varstvo otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Unija je sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 (2) (Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove nezakonite premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo stalnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba (ES) št. 2201/2003 dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi, ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev nezakonito premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)	Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)	Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodelujejo, med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)	Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, lahko ponudi najboljšo rešitev občutljivih primerov mednarodne ugrabitve otrok.

(7)	Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)	Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi njene pogodbenice postale organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)	Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)	Andora je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 6. aprila 2011. Navedena konvencija je v Andori začela veljati 1. julija 2011.

(11)	Več držav članic je že sprejelo pristop Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Andori je privedla do sklepa, da lahko tiste države članice, ki še niso sprejele pristopa te države, v interesu Unije sprejmejo pristop Andore v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Države članice, ki še niso sprejele pristopa Andore, bi morale biti zato pooblaščene, da predložijo svoje izjave o sprejetju pristopa Andore v interesu Unije v skladu s pogoji iz tega sklepa. Kraljevina Belgija, Češka republika, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Latvija, Republika Litva, Slovaška republika in Republika Finska, ki so že sprejele pristop Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)	Uredba (ES) št. 2201/2003 zavezuje tudi Združeno Kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Države članice, ki tega še niso storile, so pooblaščene, da v interesu Unije sprejmejo pristop Andore k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980).

2. Navedene države članice najpozneje do 16. junija 2016 predložijo naslednjo izjavo o sprejetju v interesu Unije pristopa Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980:

„[Celotno ime DRŽAVE ČLANICE] izjavlja, da v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1023 sprejema pristop Andore k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.“

3. Vsaka država članica obvesti Svet in Komisijo o tem, da je predložila svojo izjavo o sprejetju pristopa Andore, ter sporoči Komisiji besedilo izjave v dveh mesecih po tem, ko je izjavo predložila.

Člen 2

Tiste države članice, ki so predložile izjave o sprejetju pristopa Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980 pred datumom sprejetja tega sklepa, ne dajo novih izjav.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na vse države članice razen na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Slovaško republiko in Republiko Finsko.

V Luxembourgu, 15. junija 2015

Za Svet

Predsednik

Dz. RASNAČS

(1) Mnenje z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/32

SKLEP SVETA (EU) 2015/1024

z dne 15. junija 2015

o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(3) v povezavi s členom 218 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila cilj spodbujati varstvo otrokovih pravic, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper nezakonito premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

(3)

(4)	Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)	Unija spodbuja tretje države k pristopu h Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodelujejo, med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)	Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, lahko ponudi najboljšo rešitev občutljivih primerov mednarodne ugrabitve otrok.

(7)	Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)	Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi njene pogodbenice postale organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji, niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)	Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)	Singapur je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložil 28. decembra 2010. Navedena konvencija je v Singapurju začela veljati 1. marca 2011.

(11)

Več držav članic je že sprejelo pristop Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Singapurju je privedla do sklepa, da lahko tiste države članice, ki še niso sprejele pristopa te države, v interesu Unije sprejmejo pristop Singapurja v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Države članice, ki še niso sprejele pristopa Singapurja, bi morale biti zato pooblaščene, da predložijo svoje izjave o sprejetju pristopa Singapurja v interesu Unije v skladu s pogoji iz tega sklepa. Kraljevina Belgija, Češka republika, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Malta, Slovaška republika in Kraljevina Švedska, ki so že sprejele pristop Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)	Uredba (ES) št. 2201/2003 zavezuje tudi Združeno Kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Države članice, ki tega še niso storile, so pooblaščene, da v interesu Unije sprejmejo pristop Singapurja k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980).

2. Navedene države članice najpozneje do 16. junija 2016 predložijo naslednjo izjavo o sprejetju v interesu Unije pristopa Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980:

„[Celotno ime DRŽAVE ČLANICE] izjavlja, da v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1024 sprejema pristop Singapurja k Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.“

3. Vsaka država članica obvesti Svet in Komisijo o tem, da je predložila svojo izjavo o sprejetju pristopa Singapurja, ter sporoči Komisiji besedilo izjave v dveh mesecih po tem, ko je izjavo predložila.

Člen 2

Tiste države članice, ki so predložile izjave o sprejetju pristopa Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980 pred datumom sprejetja tega sklepa, ne dajo novih izjav.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na vse države članice razen na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Malto, Slovaško republiko in Kraljevino Švedsko.

V Luxembourgu, 15. junija 2015

Za Svet

Predsednik

Dz. RASNAČS

(1) Mnenje z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/35

SKLEP SVETA (EU) 2015/1025

z dne 19. junija 2015

o razveljavitvi Sklepa 2013/319/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Sklepom 2013/319/EU (1) na podlagi priporočila Komisije sklenil, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati pa je bruto javni dolg presegel referenčno vrednost 60 % BDP. Svet je ugotovil, da Malta ni dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga in s tem ni dosegla zahtev iz prehodnega obdobja (2) po odpravi čezmernega primanjkljaja v letu 2012 (3).

(2)

Svet je 21. junija 2013 v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 na priporočilo Komisije na Malto naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2014. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)

V skladu s členom 4 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (4), morajo države članice v okviru uporabe navedenega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(4)

Svet bi mora sprejeti sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega se sklepi o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavijole, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajema ne bo presegal referenčne vrednosti 3 % BDP (5); in delež dolga izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element merila glede dolga.

(5)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala aprila 2015, ter na podlagi programa za stabilnost za leto 2015 in napovedi Komisije iz pomladi 2015 je ugotovljeno naslednje:

—

Javnofinančni primanjkljaj je leta 2012 dosegel najvišjo raven pri 3,6 % BDP, nato pa se je leta 2013 znižal na 2,6 % BDP in leta 2014 na 2,1 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2014 je bilo predvsem posledica izboljšanja cikličnih pogojev in proračunskih ukrepov, kar je omogočilo znatno povečanje tekočih prihodkov (za 2,5 % BDP), ki je več kot izravnalo povišanje tekočih odhodkov (za 0,8 % BDP) in neto odhodkov za investicije (za 0,1 % BDP), ki ga lahko pojasnimo z višjo stopnjo črpanja sredstev EU.

—

V programu za stabilnost za obdobje 2015–2018, ki ga je malteška vlada predložila 30. aprila 2015, je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja na 1,6 % BDP v letu 2015 in nato na 1,1 % BDP v letu 2016. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 1,8 % BDP v letu 2015 in 1,5 % BDP v letu 2016. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

—	Strukturni saldo, tj. saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je v obdobju 2013–2014 izboljšal za 1,3 % BDP.

—

Delež javnega dolga v BDP se je s 67,4 % BDP v letu 2012 povečal na 69,2 % BDP v letu 2013, in sicer zaradi začasne prilagoditve stanj in tokov, ki je povečala dolg. Leta 2014 se je nato zmanjšal na 68,0 % BDP. Bruto javni dolg naj bi se v letu 2016 nadalje zmanjšal na 65,4 % BDP, delno tudi zaradi ugodnega makroekonomskega scenarija. Poleg tega je v letu 2014 izpolnjevala merilo glede dolga, usmerjeno v prihodnost.

(6)

Od leta 2015, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Malto preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči ustrezen napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97. V tem okviru obstaja tveganje določenega odklona od zahtevane prilagoditve v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Za leto 2015 je napovedano izboljšanje strukturnega salda v višini 0,1 % BDP pod zahtevano raven. Čeprav je napovedana prilagoditev za leto 2016 v skladu z zahtevano, obstaja tveganje, da bo v letih 2015 in 2016 skupaj prišlo do določenega odklona. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi.

(7)	V skladu s členom 126(12) PDEU se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po njegovem mnenju ustrezno zmanjšal.

(8)	Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj na Malti ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba razveljaviti Sklep 2013/319/EU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz celovite ocene izhaja, da se je čezmerni primanjkljaj na Malti ustrezno zmanjšal.

Člen 2

Sklep 2013/319/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Malto.

V Luxembourgu, 19. junija 2015

Za Svet

Predsednik

J. REIRS

(1) Sklep Sveta 2013/319/EU z dne 21. junija 2013 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti (UL L 173, 26.6.2013, str. 52).

(2) Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem decembra 2012 v skladu s Paktom za stabilnost in rast je bilo za Malto določeno triletno prehodno obdobje za izpolnitev merila glede zmanjšanja dolga, ki je začelo teči leta 2012. Zahteve v prehodnem obdobju so določene v drugem pododstavku člena 2(1a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6) in podrobneje opredeljene v dokumentu „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012 (glej: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf). Zahtevana minimalna linearna strukturna prilagoditev za leto 2012 je bila 0,4 odstotne točke BDP, vendar se je strukturni primanjkljaj v letu 2012 poslabšal za 0,5 odstotne točke BDP.

(3) Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg za leto 2012 sta bila naknadno popravljena na trenutnih 3,6 % BDP oziroma 67,4 % BDP.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(5) V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“.

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/37

SKLEP SVETA (EU) 2015/1026

z dne 19. junija 2015

o razveljavitvi Odločbe 2009/589/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Poljskem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) je Svet 7. julija 2009 z Odločbo Sveta 2009/589/ES (1) na podlagi priporočila Komisije sklenil, da je na Poljskem obstajal čezmerni primanjkljaj.

(2)	Svet je istega dne v skladu s členom 104(7) PES in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (2) na podlagi priporočila Komisije na Poljsko naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta odpravila čezmerni primanjkljaj do konca leta 2012.

(3)

Svet je 21. junija 2013 ugotovil, da je Poljska sprejela učinkovite ukrepe, vendar je po sprejetju prvotnega priporočila prišlo do neugodnih gospodarskih dogodkov s pomembnimi posledicami za javne finance. Zato je Svet na podlagi priporočila Komisije presodil, da so bili izpolnjeni pogoji iz člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1467/97, in sprejel novo priporočilo v zvezi s Poljsko na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim naj bi čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2014 (3).

(4)

Svet je 10. decembra 2013 na podlagi člena 126(8) PDEU sklenil, da Poljska v odgovor na Priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013 ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2014 (4), in je na podlagi člena 126(7) PDEU sprejel novo priporočilo, v katerem Poljski priporoča, naj odpravi stanje čezmernega primanjkljaja do leta 2015 (5). V tem priporočilu je Svet Poljski priporočil, naj doseže nominalni primanjkljaj v višini 4,8 % BDP v letu 2013, 3,9 % BDP v letu 2014 in 2,8 % BDP v letu 2015 (brez upoštevanja učinka prenosa sredstev iz drugega stebra pokojninskega sistema). Na podlagi makroekonomskih napovedi, na katerih temelji priporočilo Sveta, je bilo to skladno z izboljšanjem strukturnega salda v višini 1 % BDP v letu 2014 in 1,2 % BDP za leto 2015. Poljski je bilo prav tako priporočeno, naj strogo izvaja že napovedane in sprejete ukrepe ter jih še dopolni z dodatnimi ukrepi za dosego vzdržne odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2015. Poljska je morala do 15. aprila 2014 poročati o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev tega priporočila.

(5)	Komisija je 2. junija 2014 sklenila, da nadaljnji ukrepi v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v tistem trenutku niso bili potrebni.

(6)

V skladu s členom 4 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (6), morajo države članice v okviru uporabe navedenega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o primanjkljaju in dolgu sektorja država ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

(7)

Svet mora sprejeti odločitev o razveljavitvi odločbe o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega bi moral odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti le, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajemajo, naj ne bi presegal referenčne vrednosti 3 % BDP (7) in delež dolga izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element referenčnega merila glede dolga.

(8)	Poleg tega bi bilo treba v skladu s Paktom za stabilnost in rast ustrezno upoštevati sistemske reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber.

(9)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Poljska poslala aprila 2015, na podlagi konvergenčnega programa za leto 2015 in na podlagi napovedi Komisije iz pomladi 2015 je ugotovljeno naslednje:

—

Leta 2014 je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,2 % BDP. Ker se lahko šteje, da je ta številka blizu referenčne vrednosti, in ker je delež javnega dolga Poljske v razmerju do BDP trajno pod referenčno vrednostjo 60 % BDP, je Poljska upravičena do uporabe določb o sistemskih pokojninskih reformah iz člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1467/97. Poljska sistemska pokojninska reforma iz leta 1999 je bila spremenjena z zakonom, ki je bil sprejet decembra 2013. Na podlagi te spremembe je bil del sredstev, zbranih v zasebnih, v celoti naložbenih pokojninskih skladih (ki tvorijo drugi steber poljskega pokojninskega sistema), prenesen v javni sistem socialne varnosti (prvi steber poljskega pokojninskega sistema). Poleg tega je drugi steber pokojninskega sistema izgubil univerzalno kritje, saj udeležba ni več obvezna. Zato je sprememba iz leta 2013 odpravila sistemsko naravo reforme iz leta 1999. Vendar pa so se do konca julija 2014 socialni prispevki vseh udeležencev še vedno stekali v drugi steber. Ti prispevki so neto stroški sistemske pokojninske reforme iz leta 1999 in jih je treba upoštevati pri oceni odprave čezmernega primanjkljaja. Skupni neposredni neto stroški za obdobje od januarja do julija 2014 so ocenjeni na 0,4 % BDP, kar samo po sebi razloži čezmerni javnofinančni primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe v letu 2014.

—

V konvergenčnem programu, ki ga je poljska vlada predložila 30. aprila 2015, je cilj zmanjšanje primanjkljaja na 2,7 % BDP v letu 2015 in 2,3 % BDP v letu 2016. Glede na napoved Komisije iz pomladi 2015 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 2,8 % BDP v letu 2015 in, ob predpostavki nespremenjene politike, na 2,6 % BDP v letu 2016. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

—	Komisija ocenjuje, da se je strukturni saldo, ki je saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2014 izboljšal za 0,9 % BDP.

—	V letu 2014 je bruto dolg sektorja država znašal 50,1 % BDP. Glede na napovedi Komisije iz pomladi 2015 naj bi bruto dolg sektorja država znašal 50,9 % BDP v letu 2015 in 50,8 % BDP v letu 2016, torej bi bil pod referenčno vrednostjo 60 % BDP.

(10)

Za Poljsko z letom 2015, ki sledi letu, v katerem je odpravila čezmerni primanjkljaj, velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter bi morala s primerno hitrostjo nadaljevati z doseganjem srednjeročnega proračunskega cilja, pri tem pa upoštevati tudi referenčno vrednost za odhodke. Napoved Komisije iz pomladi 2015 predvideva izboljšanje strukturnega salda za 0,2 % BDP v letih 2015 in 2016 ob predpostavki nespremenjene politike. Na podlagi splošne ocene bo Poljska predvidoma izpolnila zahtevano prilagoditev za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015, glede na to, da je rast neto odhodkov nižja od referenčnega merila, vendar obstaja tveganje odklona od zahtevane prilagoditve v letu 2016, saj strukturna prilagoditev ne izpolnjuje zahteve za leto 2016, zato bodo v tem letu potrebni dodatni ukrepi.

(11)	V skladu s členom 126(12) PDEU se odločba Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po njegovem mnenju odpravljen.

(12)	Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Poljskem odpravljen, zato bi bilo treba Odločbo 2009/589/ES razveljaviti.

(13)

Svet opozarja, da je sistemska pokojninska reforma iz leta 1999 nadomestila javni pokojninski sistem z vnaprej določenimi pravicami s sistemom treh stebrov, ki temelji na vnaprej določenih prispevkih. Glavni cilj reforme je bil izboljšati vzdržnost poljskega pokojninskega sistema, zlasti glede na izrazito neugodne demografske napovedi, s katerimi se sooča Poljska. Sprememba sistemske reforme konec leta 2013 je ponovno povečala vlogo prvega, javnega stebra, ki za razliko od drugega stebra ni v celoti naložbeni sistem, pač pa temelji na nominalno določenih prispevkih. Čeprav je kratkoročno nekoliko razbremenila proračun, pa sprememba sistemske reforme iz leta 1999 ne izboljšuje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, saj se bodo kratkoročne koristi zaradi višjih socialnih prispevkov in nižjih plačil obresti izničile z višjimi prihodnjimi izplačili pokojnin iz javnega pokojninskega stebra. Na splošno sprememba sistemske pokojninske reforme iz leta 1999 na dolgi rok prinaša določena tveganja za poljske javne finance –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Iz splošne ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj na Poljskem odpravljen.

Člen 2

Odločba 2009/589/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Luxembourgu, 19. junija 2015

Za Svet

Predsednik

J. REIRS

(1) Odločba Sveta 2009/589/ES z dne 7. julija 2009 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Poljskem (UL L 202, 4.8.2009, str. 46).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(3) Priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013 za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja na Poljskem (UL L 335, 14.12.2013, str. 46).

(4) Sklep Sveta 2013/758/EU z dne 10. decembra 2013 o ugotovitvi, da Poljska v odziv na priporočilo Sveta z dne 21. junija 2013 ni sprejela učinkovitih ukrepov

(5) Priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2013 o odpravi stanje čezmernega primanjkljaja na Poljskem.

(6) Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(7) V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012. Glej: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/40

SKLEP SVETA (EU) 2015/1027

z dne 23. junija 2015

o pravilih, ki se uporabljajo za strokovnjake, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, in razveljavitvi Sklepa 2007/829/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 240(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z dodeljevanjem strokovnjakov generalnemu sekretariatu Sveta (v nadaljnjem besedilu: GSS) se lahko prispeva k uresničevanju njegovega cilja – podpora Evropskemu svetu in Svetu v skladu s členom 235(4) oziroma členom 240(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) –, saj lahko strokovnjaki s svojo visoko ravnjo znanja in poklicnih izkušenj pomagajo GSS, zlasti na področjih, kjer tovrstno strokovno znanje ni neposredno na razpolago.

(2)	Izmenjavo poklicnih izkušenj in znanja na področju evropskih politik bi bilo treba podpreti z začasnim dodeljevanjem strokovnjakov iz javnih sektorjev držav članic (dodeljeni nacionalni strokovnjaki; v nadaljnjem besedilu: DNS) ali javnih medvladnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: MVO).

(3)	Pričakuje se, da bodo DNS med dodelitvijo GSS pridobili znanje, ki jim bo pomagalo pri opravljanju nalog v okviru prihodnjih predsedstev Sveta.

(4)	Pravice in dolžnosti strokovnjakov bi morale zagotavljati, da svoje naloge izvršujejo izključno v interesu GSS.

(5)	Zaradi začasne narave njihovih nalog in njihovega posebnega statusa strokovnjaki ne bi smeli prevzemati odgovornosti v imenu GSS za izvajanje njegovih pooblastil javnega prava, kakor so določene v Pogodbah, razen v primeru odstopanj, določenih v tem sklepu.

(6)	Določiti bi bilo treba pogoje zaposlitve strokovnjakov, ki bi jih bilo treba uporabljati ne glede na izvor odobrenih proračunskih sredstev za kritje odhodkov.

(7)	S pravili, določenimi v tem sklepu, bi morali nadomestiti pravila iz Sklepa Sveta 2007/829/ES (1), zato bi bilo navedeni sklep treba razveljaviti brez poseganja v njegovo nadaljnjo uporabo za vse dodelitve, ki bodo v trenutku začetka veljavnosti tega sklepa že v teku.

(8)

Z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so bili spremenjeni Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in zlasti delovni pogoji, dopusti in izračun nadomestil, določen v Prilogi VII h Kadrovskim predpisom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Pravila iz tega sklepa se uporabljajo za strokovnjake, dodeljene GSS v interesu Evropskega sveta in Sveta, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 2 in so bodisi:

(a)

dodeljeni nacionalni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: DNS), kar vključuje strokovnjake, ki jih dodeli:

(i)	javna uprava države članice na nacionalni ali regionalni ravni;

(ii)

ob odobritvi GSS, ki se opravi za vsak primer posebej, delodajalec, ki ni javna uprava države članice na nacionalni ali regionalni ravni, če interesi GSS kot začasni ukrep upravičujejo vključitev specifičnih izkušenj, pod pogojem, da je ta delodajalec:

—	neodvisna univerza ali raziskovalna organizacija, katere cilj ni pridobivanje dobička za razdelitev, ali

—	del javnega sektorja, kakor ga določa nacionalno pravo tega delodajalca.

DNS se lahko dodelijo v okviru brezplačne dodelitve;

(b)	strokovnjaki v okviru brezplačne dodelitve, ki jih dodelijo javne medvladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: MVO) (z izjemo organov Unije v smislu člena 1a(2) Kadrovskih predpisov), če je potreben prenos specifičnega znanja ali strokovnega znanja.

2. Členi 18, 19 in 20 se ne uporabljajo za strokovnjake v okviru brezplačne dodelitve.

Člen 2

Pogoji za dodelitev

Da jih je mogoče dodeliti GSS, strokovnjaki:

1.	so bili stalno ali pogodbeno zaposleni pri svojem delodajalcu vsaj 12 mesecev pred njihovo dodelitvijo;

2.	v obdobju dodelitve ostanejo zaposleni pri svojem delodajalcu;

imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj, pridobljenih na delovnem mestu s polnim delovnim časom, z upravnih, znanstvenih, tehničnih, svetovalnih ali nadzornih funkcij, ki zadevajo izvajanje dodeljenih nalog. Pred dodelitvijo delodajalec posreduje GSS potrdilo o zaposlitvi strokovnjaka, ki se nanaša na predhodnih 12 mesecev;

4.	so državljani države članice. Z odstopanjem od prvega pododstavka te točke lahko MVO dodelijo strokovnjake, ki niso državljani države članice; v takšnih izjemnih primerih GSS zagotovi, da ni navzkrižja interesov ter da se zaščitita neodvisnost in doslednost politik in dejavnosti GSS;

5.	imajo za opravljanje svojih nalog temeljito znanje enega uradnega jezika Unije in zadovoljivo znanje drugega jezika.

Člen 3

Izbirni postopek

1. Strokovnjake se izbere po odprtem in preglednem postopku, katerega praktične podrobnosti se določijo v skladu s členom 32.

Brez poseganja v člen 2(4) se kot strokovnjaki dodelijo državljani držav članic na kar najširši možni geografski osnovi. Države članice sodelujejo z GSS, da v največji možni meri zagotovijo ravnotežje med moškimi in ženskami ter upoštevajo načelo enakih možnosti.

2. Razpis za prijavo interesa se pošlje stalnim predstavništvom držav članic ali MVO, kakor je ustrezno. V razpisu se navedejo opisi delovnih mest, izbirna merila in rok za oddajo vlog.

3. Stalna predstavništva držav članic ali kadrovske službe MVO vse prijave posredujejo GSS.

4. GSS lahko v ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah v interesu Evropskega sveta odloči, da se strokovnjak izbere brez upoštevanja izbirnih postopkov iz odstavkov 1, 2 in 3.

5. Pri dodeljevanju strokovnjakov se upoštevajo posebne zahteve in proračunske zmogljivosti GSS.

6. GSS pripravi individualen dosje za strokovnjaka. Ta dosje vsebuje ustrezne upravne informacije.

Člen 4

Upravni postopek za dodelitev

1. Dodelitev se izvede z izmenjavo pisem med generalnim direktorjem administracije GSS in stalnim predstavništvom zadevne države članice ali MVO, kakor je ustrezno. Stalno predstavništvo se obvesti tudi o vseh dodelitvah državljanov zadevne države članice iz MVO. V izmenjavi pisem se navedeta kraj dodelitve in funkcionalna skupina, v katero se razvrsti strokovnjak (AD ali AST, kakor je določeno v Kadrovskih predpisih). V izmenjavi pisem se navedeta tudi strokovnjakov nadrejeni v generalnem direktoratu, direktoratu, enoti ali službi, kamor je strokovnjak dodeljen, ter podroben opis nalog, ki jih bo opravljal. Izmenjavi pisem se priloži kopija pravil, ki se uporabljajo za strokovnjaka.

2. Kratkotrajna brezplačna dodelitev strokovnjakov iz poglavja IV se lahko odobri za vsak primer posebej. Pri tej odobritvi se upoštevajo kraj zaposlitve strokovnjaka, generalni direktorat, kateremu se strokovnjak dodeli, geografska uravnoteženost iz drugega pododstavka člena 3(1) in predlagane naloge.

Člen 5

Trajanje dodelitve

1. Trajanje dodelitve ni krajše od šestih mesecev in daljše od dveh let. Lahko se zaporedoma podaljša, pri čemer skupno trajanje ne presega štirih let.

Generalni direktor administracije GSS lahko po izteku najdaljšega obdobja štirih let iz prvega pododstavka izjemoma – na prošnjo zadevnega generalnega direktorja GSS in ob predhodnem soglasju delodajalca – odobri eno ali več podaljšanj dodelitve za do dve dodatni leti.

2. Trajanje dodelitve se določi na začetku v izmenjavi pisem iz člena 4(1). Enak postopek se uporablja v primeru obnove ali podaljšanja trajanja dodelitve.

3. Strokovnjak, ki je že bil dodeljen GSS, je lahko ponovno dodeljen pod naslednjimi pogoji:

(a)	še naprej izpolnjuje pogoje za dodelitev iz člena 2;

(b)

od konca predhodnega obdobja dodelitve je minilo vsaj šest let, vključno z morebitnimi obnovami in podaljšanji, ali od kakršne koli naknadne pogodbe o zaposlitvi pri GSS.

Ta določba ne preprečuje, da GSS prej kot v šestih letih po koncu predhodnega obdobja dodelitve sprejme dodelitev strokovnjaka, katerega predhodna dodelitev, vključno z morebitnimi obnovami in podaljšanji, je trajala manj kot šest let, vendar pa nova dodelitev v tem primeru ne sme trajati dlje od preostalega dela šestletnega obdobja predhodne dodelitve.

Člen 6

Obveznosti delodajalca

V celotnem obdobju dodelitve strokovnjakov delodajalec še naprej:

1.	plačuje strokovnjakovo plačo;

2.	ohrani odgovornost za vse socialne pravice strokovnjaka, zlasti v zvezi s socialno varnostjo, zavarovanjem in pokojnino, ter

3.	ob upoštevanju točke (d) člena 10(2) ohranja upravni status strokovnjaka kot stalnega uradnika ali pogodbenega uslužbenca in o vseh spremembah upravnega statusa strokovnjaka obvešča generalni direktorat za administracijo GSS.

Člen 7

Naloge

1. Strokovnjaki pomagajo uradnikom GSS in drugemu osebju ter izvajajo naloge, ki so jim zaupane.

Funkcije, ki jih opravlja strokovnjak, se določijo v medsebojnem dogovoru med GSS in delodajalcem:

(a)	v skladu z interesi službe GSS, kamor je strokovnjak dodeljen, in

(b)	ob upoštevanju strokovnjakovih kvalifikacij.

2. Naloge, ki se zaupajo strokovnjaku, lahko med drugim zajemajo analize, študije, izmenjavo znanja med upravami, vodenje projektov in pomoč delovnim skupinam in pripravljalnim odborom GSS.

Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 in prvi pododstavek tega odstavka lahko generalni sekretar, potem ko se prepriča, da ne obstaja nikakršno navzkrižje interesov, na predlog generalnega direktorja službe, kateri je dodeljen strokovnjak, slednjemu zaupa posebne naloge in ga pooblasti za izvedbo ene ali več posebnih službenih poti.

3. Strokovnjak sodeluje na službenih poteh in sestankih le:

(a)	če spremlja uradnika GSS ali drugega člana osebja ali

(b)	kot opazovalec ali zgolj v informativne namene, če se službene poti ali sestanka udeleži sam.

Strokovnjak v imenu GSS ne prevzema nikakršnih zunanjih obveznosti, razen če mu generalni direktor zadevne službe GSS v skladu z ureditvami za izvajanje tega sklepa za to podeli posebno pooblastilo.

4. Za potrditev rezultatov nalog, ki jih izvaja strokovnjak, ostaja izključno odgovoren GSS.

5. Zadevne službe GSS, strokovnjakov delodajalec in strokovnjak si prizadevajo, da se v največji možni meri izogibajo vsakemu dejanskemu ali morebitnemu navzkrižju interesov v zvezi z nalogami strokovnjaka med dodelitvijo. V ta namen GSS pravočasno obvesti strokovnjaka in delodajalca o načrtovanih nalogah ter vsakega izmed njiju pozove, da pisno potrdita, da ni nobenega razloga, ki bi preprečeval dodelitev teh nalog strokovnjaku.

Od strokovnjaka se zahteva zlasti izjava o vsakem morebitnem navzkrižju interesov med njegovimi družinskimi razmerami (zlasti poklicne dejavnosti bližnjih družinskih članov ali članov razširjene družine ali kakršni koli pomembni finančni interesi njega samega ali članov ožje ali razširjene družine) in predlaganimi nalogami med dodelitvijo.

Delodajalec in strokovnjak se zavežeta, da bosta obvestila GSS o vsaki spremembi razmer med dodelitvijo, ki bi lahko povzročila kakršno koli navzkrižje interesov.

6. Če GSS meni, da narava nalog, ki so zaupane strokovnjaku, zahteva posebno previdnost glede varnosti, se pred dodelitvijo strokovnjaka izvede varnostno preverjanje.

7. V primeru neizpolnjevanja določb iz odstavkov 2, 3 in 5 tega člena lahko GSS prekine dodelitev strokovnjaka pod pogoji iz točke (c) člena 10(2).

Člen 8

Pravice in obveznosti strokovnjakov

1. V času dodelitve se strokovnjak vede pošteno. Pri tem zlasti velja:

(a)

strokovnjak opravlja naloge, ki so mu dodeljene, in tudi sicer ravna upoštevajoč zgolj interese Evropskega sveta in Sveta.

Pri opravljanju njegovih nalog zlasti ne sprejema nobenih navodil svojega delodajalca, katere koli vlade ali katere koli druge osebe, zasebnega podjetja ali javnega organa in ne izvaja dejavnosti zanje;

(b)	strokovnjak se vzdrži vseh dejanj in zlasti kakršnega koli javnega izražanja mnenj, ki bi lahko škodovali ugledu funkcije, ki jo opravlja v GSS;

(c)	vsak strokovnjak obvesti svojega nadrejenega, kadar se mora pri opravljanju svojih nalog izreči o zadevi, v obravnavi ali rešitvi katere ima osebne interese, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost;

(d)

strokovnjak ne sme brez dovoljenja, pridobljenega v skladu s pogoji in pravili, ki veljajo v GSS, sam ali v sodelovanju z drugimi objaviti ali povzročiti objave kakršnega koli besedila, ki se nanaša na delovanje Unije. Dovoljenje se lahko zavrne le, kadar bi predvidena objava lahko ogrozila interese Unije;

(e)	vse pravice iz kakršnega koli dela, ki ga strokovnjak opravi pri izvrševanju svojih nalog, se prenesejo na GSS;

(f)	strokovnjak prebiva v kraju dodelitve ali v takšni oddaljenosti od njega, ki mu omogoča ustrezno opravljanje dodeljenih nalog;

(g)	strokovnjak pomaga in svetuje nadrejenim, ki jim je bil dodeljen; pred temi nadrejenimi prav tako odgovarja za opravljanje nalog, ki so mu bile zaupane.

2. Strokovnjak ravna kar najbolj diskretno v času trajanja dodelitve in po njenem zaključku z vsemi dejstvi in informacijami, ki jih pridobi pri opravljanju svojih nalog ali v zvezi z njim. Nepooblaščenim osebam v nobeni obliki ne razkrije nobenega dokumenta ali informacije, ki v skladu s predpisi še ni bila razkrita javnosti, niti takih dokumentov ali informacij ne uporabi v osebno korist.

3. Strokovnjak je tudi po zaključku dodelitve dolžan pri opravljanju novih nalog ter sprejemanju določenih delovnih mest ali ugodnosti ravnati pošteno in diskretno.

Zato strokovnjak v treh letih po zaključku dodelitve GSS nemudoma obvesti o vseh funkcijah ali nalogah, ki bi lahko povzročile navzkrižje interesov z nalogami, ki jih je opravljal med dodelitvijo.

4. Za strokovnjaka veljajo varnostna pravila, ki veljajo v GSS, vključno s pravili o varstvu podatkov in pravili GSS o zaščiti omrežij. Za strokovnjaka veljajo tudi pravila o zaščiti finančnih interesov Unije.

5. V primeru neupoštevanja določb iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena med dodelitvijo lahko GSS v skladu s točko (c) člena 10(2) prekine dodelitev strokovnjaka.

6. Strokovnjak nemudoma pisno obvesti svojega nadrejenega, če se med dodelitvijo zave dejstev, na podlagi katerih sumi na obstoj:

(a)	morebitnih nezakonitih dejavnosti, vključno z goljufijami ali korupcijo, škodljivih za interese Unije, ali

(b)	vedenja v zvezi z izpolnjevanjem poklicnih obveznosti, ki bi lahko pomenilo hudo kršitev obveznosti uradnikov Unije ali strokovnjakov.

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

7. Kadar nadrejeni prejme obvestilo iz odstavka 6 tega člena, sprejme ukrepe iz člena 22a(2) Kadrovskih predpisov. Za nadrejenega se v skladu s členom 4(1) tega sklepa uporabljajo členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za zadevnega strokovnjaka, s čimer se zagotovi spoštovanje njegovih pravic.

Člen 9

Začasna prekinitev dodelitve

1. GSS lahko na pisno zahtevo strokovnjaka ali delodajalca in ob soglasju slednjega dovoli začasno prekinitev dodelitve in opredeli pogoje te prekinitve. Med začasno prekinitvijo:

(a)	se ne izplačujejo nadomestila iz člena 19;

(b)	se stroški iz člena 20 povrnejo le, če gre za začasno prekinitev na zahtevo GSS.

2. GSS obvesti delodajalca in stalno predstavništvo zadevne države članice.

Člen 10

Prenehanje dodelitve

1. Ob upoštevanju odstavka 2 lahko dodelitev preneha na zahtevo GSS ali delodajalca s trimesečnim odpovednim rokom. Preneha lahko tudi na zahtevo strokovnjaka ob enakem odpovednem roku ter soglasju delodajalca in GSS.

2. V določenih izjemnih okoliščinah lahko dodelitev brez odpovednega roka preneha:

(a)	s strani delodajalca, če je to potrebno zaradi bistvenih interesov delodajalca;

(b)	na podlagi medsebojnega dogovora med GSS in delodajalcem na zahtevo strokovnjaka, naslovljeno na GSS in delodajalca, če je to nujno zaradi bistvenih osebnih ali poklicnih interesov strokovnjaka;

(c)	s strani GSS, če strokovnjak ne izpolnjuje obveznosti iz tega sklepa. Strokovnjak ima pred prenehanjem dodelitve možnost, da poda svoje mnenje;

(d)	s strani GSS v primeru prenehanja ali spremembe upravnega statusa strokovnjaka kot stalnega uradnika ali pogodbenega uslužbenca delodajalca. Strokovnjak ima pred prenehanjem dodelitve možnost, da poda svoje mnenje.

3. V primeru prenehanja dodelitve na podlagi točke (c) odstavka 2 GSS nemudoma obvesti delodajalca in stalno predstavništvo zadevne države članice.

POGLAVJE II

DELOVNI POGOJI

Člen 11

Socialna varnost

1. Pred dodelitvijo delodajalec potrdi GSS, da bo za strokovnjaka med dodelitvijo veljala zakonodaja s področja socialne varnosti, ki se uporablja za javno upravo države članice ali MVO, pri kateri je strokovnjak zaposlen. V ta namen javna uprava države članice zagotovi GSS potrdilo iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: prenosljivi dokument A1). MVO zagotovi GSS potrdilo, enakovredno prenosljivemu dokumentu A1, ki dokazuje, da zakonodaja s področja socialne varnosti, ki se uporablja, zagotavlja kritje stroškov zdravstvenega varstva v tujini.

2. Od trenutka nastopa dodelitve ima strokovnjak nezgodno zavarovanje, ki ga krije GSS. GSS zagotovi strokovnjaku kopijo pogojev tega zavarovanja na dan, ko se zglasi v pristojni službi generalnega direktorata za administracijo, da uredi upravne formalnosti, povezane z dodelitvijo.

3. Če je v okviru službene poti, v kateri sodeluje strokovnjak v skladu s členom 7(3) in členom 29, potrebno dodatno ali posebno zavarovanje, zadevne stroške krije GSS.

Člen 12

Delovni čas

1. Za strokovnjaka se uporabljajo pravila, ki veljajo v GSS in urejajo delovni čas in fleksibilni delovnik, odvisno od zahtev delovnega mesta v okviru GSS, na katero je strokovnjak dodeljen.

2. Strokovnjak med dodelitvijo dela s polnim delovnim časom. GSS lahko na podlagi ustrezno utemeljene zahteve generalnega direktorata in po pridobljenem soglasju delodajalca strokovnjaku odobri skrajšani delovni čas, vendar le, če je to združljivo z interesi GSS.

3. V primeru odobritve skrajšanega delovnega časa dela strokovnjak vsaj polovico običajnega delovnega časa.

4. Strokovnjakom se lahko izplačajo nadomestila za izmensko delo ali za pripravljenost na delovnem mestu, ki se uporabljajo v okviru GSS.

Člen 13

Odsotnost zaradi bolezni ali nezgode

1. V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali nezgode strokovnjak čim prej obvesti svojega nadrejenega in navede svoj trenutni naslov. Če je strokovnjak odsoten več kot tri zaporedne dni, predloži zdravniško potrdilo, od njega pa se lahko tudi zahteva, da opravi zdravniški pregled, ki ga organizira GSS.

2. Kadar odsotnost zaradi bolezni ali nezgode, ki ne traja več kot tri dni, v obdobju 12 mesecev presega 12 dni, se od strokovnjaka zahteva zdravniško potrdilo za vsako nadaljnjo odsotnost zaradi bolezni ali nezgode.

3. Kadar odsotnost zaradi bolezni ali nezgode traja dlje kot en mesec ali presega dolžino obdobja zaposlitve strokovnjaka – upošteva se daljše od navedenih obdobij –, se izplačevanje nadomestila iz člena 19(1) in (2) avtomatično prekine. Ta odstavek se ne uporablja v primeru bolezni, povezane z nosečnostjo. Odsotnost zaradi bolezni ali nezgode se ne more podaljšati preko obdobja dodelitve zadevne osebe.

4. Vendar pa strokovnjak, ki je bil med dodelitvijo žrtev nezgode pri delu, še naprej v celoti prejema nadomestila iz člena 19(1) in (2) v obdobju delovne nezmožnosti, in sicer do konca dodelitve.

Člen 14

Letni dopust, izredni dopust in dela prosti dnevi

1. Brez poseganja v posebne določbe iz tega sklepa se za strokovnjaka uporabljajo pravila o letnem dopustu, izrednem dopustu in dela prostih dnevih, ki veljajo v GSS.

2. Dopust mora predhodno odobriti služba, ki ji je strokovnjak dodeljen.

3. Na ustrezno utemeljeno prošnjo delodajalca lahko GSS na obdobje 12 mesecev odobri do dva dni dodatnega izrednega dopusta. Prošnje se obravnavajo za vsak primer posebej.

4. Strokovnjak izgubi pravico do dni letnega dopusta, ki jih ne izkoristi do konca obdobja dodelitve.

5. Generalni direktor službe, ki ji je strokovnjak dodeljen, lahko strokovnjaku, ki je dodeljen za manj kot šest mesecev, na njegovo utemeljeno prošnjo odobri izredni dopust. V celotnem obdobju dodelitve se lahko odobri največ tri dni takega izrednega dopusta. Generalni direktor službe se pred odobritvijo takšnega dopusta posvetuje z generalnim direktorjem administracije.

Člen 15

Izredni dopust za izobraževanje

Ta člen se uporablja za strokovnjake, ki so dodeljeni za šest mesecev ali več.

Ne glede na člen 14(3) lahko GSS odobri dodatni izredni dopust za izobraževanje strokovnjaka, ki ga organizira delodajalec, če delodajalec predloži ustrezno utemeljeno prošnjo z namenom ponovnega vključevanja strokovnjaka. Nadomestila iz člena 19 se v času tega dodatnega izrednega dopusta ne izplačujejo.

Člen 16

Porodniški in očetovski dopust

1. Za strokovnjaka se uporabljajo pravila o porodniškem in očetovskem dopustu, ki veljajo v GSS.

2. Kadar nacionalna zakonodaja delodajalca omogoča daljši porodniški dopust, se dodelitev na prošnjo strokovnjaka in po predhodnem soglasju delodajalca prekine za čas, ki presega čas dopusta, odobrenega s strani GSS. V tem primeru se, če je to v interesu GSS, obdobje dodelitve podaljša za obdobje, ki je enako času prekinitve.

3. Ne glede na odstavek 1 lahko strokovnjak po predhodnem soglasju delodajalca zaprosi za prekinitev dodelitve v celotnem obdobju, ko je odobren porodniški dopust. V tem primeru se, če je to v interesu GSS, dodelitev podaljša za čas prekinitve.

4. Odstavka 2 in 3 se uporabljata tudi v primeru posvojitve.

Člen 17

Upravljanje in nadzor

Za upravljanje in nadzor nad delovnim časom in odsotnostmi sta zadolžena generalni direktorat za administracijo GSS in generalni direktorat ali služba, kateri je strokovnjak dodeljen, v skladu s pravili in postopki, ki veljajo v GSS.

POGLAVJE III

NADOMESTILA IN STROŠKI

Člen 18

Izračun nadomestil in potnih stroškov

1. Za namene tega sklepa kraj zaposlitve, dodelitve in povratka DNS določi GSS glede na njihovo geografsko lego, ki temelji na zemljepisni dolžini in širini in jo v ustrezni bazi podatkov določi organ za imenovanja GSS.

2. Geografska oddaljenost iz členov 19 in 20 tega sklepa med krajem dodelitve na eni strani in krajem zaposlitve ali povratka na drugi se določi na podlagi razdalje po velikem krogu med točkama glede na njuno zemljepisno dolžino in širino, na podlagi koordinatnega sistema WGS 84 (Svetovni geodetski sistem iz leta 1984).

3. Za namene tega sklepa:

(a)	kraj zaposlitve pomeni kraj, kjer je DNS opravljal naloge za svojega delodajalca pred dodelitvijo;

(b)	je kraj dodelitve Bruselj;

(c)	kraj povratka pomeni kraj, kjer bo DNS opravljal svojo glavno dejavnost po zaključku dodelitve.

Kraj zaposlitve se določi v izmenjavi pisem iz člena 4(1). Kraj povratka se določi na podlagi izjave delodajalca.

4. Za namene tega člena se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz nalog, ki jih je DNS opravljal za državo članico, ki ni država kraja dodelitve, ali za MVO.

Člen 19

Nadomestila

1. DNS ima v obdobju dodelitve pravico do dnevnega nadomestila po istih merilih kot dodatek za izselitev za uradnike iz člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Če so ta merila izpolnjena, znaša dnevno nadomestilo 128,67 EUR. Če niso, znaša 32,18 EUR.

2. DNS je v obdobju dodelitve upravičen do dodatnega mesečnega nadomestila, ki se izplača v skladu s spodnjo tabelo.

Geografska oddaljenost med krajem zaposlitve in krajem dodelitve (v km)	Znesek v EUR
0–150	0,00
> 150	82,70
> 300	147,03
> 500	238,95
> 800	385,98
> 1 300	606,55
> 2 000	726,04

3. Nadomestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena so namenjena tudi kritju stroškov selitve DNS in kakršnih koli letnih potnih stroškov med dodelitvijo. Izplačujejo se za čas službenih potovanj, letni dopust, porodniški, očetovski ali posvojiteljski dopust, izredni dopust in dela proste dni, ki jih odobri GSS, brez poseganja v člene 14, 15 in 16. V primeru odobritve skrajšanega delovnega časa je DNS upravičen do sorazmerno znižanih nadomestil.

4. Ob nastopu dodelitve DNS prejme predujem v znesku, ki ustreza 75 dnevnim nadomestilom, s tem nakazilom pa preneha vsakršna upravičenost do kakršnih koli nadaljnjih takih nadomestil za obdobje, na katero se to izplačilo nanaša. Če dodelitev pri GSS preneha pred iztekom obdobja, ki se upošteva pri izračunu predujma, je DNS dolžan vrniti znesek, ki ustreza preostanku tega obdobja.

5. Delodajalec ob izmenjavi pisem iz člena 4(1) obvesti GSS o vseh izplačilih, podobnih tistim iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki jih je prejel DNS. Vse take zneske se odšteje od ustreznih nadomestil, ki jih GSS izplača DNS.

6. Posodobitev osebnih prejemkov in nadomestil, sprejeta v skladu s členom 65 in Prilogo XI h Kadrovskim predpisom, samodejno velja za mesečna in dnevna nadomestila v mesecu po njihovem sprejetju brez učinka za nazaj. Po posodobitvi se novi zneski objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 20

Potni stroški

1. DNS ima ob začetku dodelitve pravico do pavšalnega povračila potnih stroškov.

2. Pavšalno povračilo temelji na kilometrini za geografsko razdaljo med krajem zaposlitve in krajem dodelitve. Kilometrina se določi v skladu s členom 7 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

3. DNS ima ob zaključku dodelitve pravico do povračila potnih stroškov do kraja povratka. To povračilo ne sme biti višje od zneska, do katerega bi bil DNS upravičen v primeru vrnitve v kraj zaposlitve.

4. Potni stroški za družinske člane DNS se ne povrnejo.

Člen 21

Službene poti in stroški

1. Strokovnjak je lahko napoten na službeno pot ob upoštevanju člena 7(2) in (3).

2. Stroški službene poti se povrnejo v skladu z določbami, veljavnimi v GSS.

Člen 22

Usposabljanje

Strokovnjak ima pravico obiskovati izobraževalne tečaje, ki jih organizira GSS, če je to v interesu GSS. Pri odločanju o odobritvi obiskovanja tečajev se upošteva upravičen interes strokovnjaka, še zlasti tisti v zvezi z razvojem njegove poklicne poti po koncu dodelitve.

Člen 23

Upravne določbe

1. Strokovnjak se prvi dan dodelitve zglasi pri pristojni službi generalnega direktorata za administracijo, da uredi potrebne upravne formalnosti. Strokovnjak delo nastopi na prvi ali šestnajsti dan v mesecu.

2. GSS plačila izvede v evrih na bančni račun, odprt pri bančni instituciji v Uniji.

POGLAVJE IV

STROKOVNJAKI V OKVIRU KRATKOTRAJNE BREZPLAČNE DODELITVE

Člen 24

Strokovnjaki v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve

1. GSS se lahko kratkotrajno brezplačno dodeli visoko specializirani strokovnjak z namenom opravljanja specifičnih nalog za obdobje največ šestih mesecev, ki se lahko podaljša v skladu s členom 25(1).

Brez poseganja v kakršen koli nasproten dogovor med GSS in upravo, ki kratkotrajno brezplačno dodeli strokovnjaka, v okviru take dodelitve GSS ne izplačuje nobenih nadomestil ali stroškov, razen stroškov iz člena 29, kjer je to primerno.

2. Ob upoštevanju členov 25 do 29 se za strokovnjake v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve uporabljajo tudi pravila iz členov 1 do 17, 21 do 23 in 30 do 32.

3. Brez poseganja v člen 8 ravnanje strokovnjaka v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve vedno odraža dejstvo, da je dodeljen GSS, in nikoli ne sme škodovati njegovi funkciji v GSS.

Člen 25

Obnovitev in podaljšanje kratkotrajne brezplačne dodelitve

1. Obdobje iz člena 24(1) se lahko podaljša enkrat, in sicer za največ šest mesecev. Vendar pa se lahko GSS v izjemnih primerih odloči, da odobri podaljšanje za več kot šest mesecev.

2. Strokovnjak v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve je lahko v skladu s pravili iz tega sklepa ponovno dodeljen GSS, če je preteklo najmanj leto dni med koncem prejšnje dodelitve in novo dodelitvijo.

3. V izjemnih primerih se lahko enoletno obdobje iz odstavka 2 skrajša.

Člen 26

Opis nalog

1. V izmenjavi pisem iz člena 4(1) se navede ime odgovorne osebe v generalnem direktoratu ali direktoratu, enoti ali drugi službi, kateri je strokovnjak kratkotrajno brezplačno dodeljen, ter podroben opis nalog, ki jih bo ta strokovnjak opravljal.

2. Strokovnjak v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve prejema navodila glede specifičnih nalog, ki jih opravlja, od odgovorne osebe iz odstavka 1.

Člen 27

Zavarovanje

Brez poseganja v člen 29 in ne glede na člen 11(2) in (3) GSS krije nezgodno zavarovanje strokovnjaka v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve v primerih, kadar teh stroškov za ista tveganja ne krije delodajalec tega strokovnjaka.

Člen 28

Delovni pogoji

1. Ne glede na drugi stavek člena 12(2) strokovnjak v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve v času trajanja dodelitve dela samo s polnim delovnim časom.

2. Člen 12(4) se za strokovnjaka v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve ne uporablja.

3. Člen 14(3) in (5) se za strokovnjaka v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve ne uporablja. Vendar pa mu lahko generalni direktor službe, kateri je strokovnjak kratkotrajno brezplačno dodeljen, na podlagi utemeljene prošnje strokovnjaka odobri izredni dopust. V celotnem obdobju dodelitve se lahko odobri največ tri dni takega izrednega dopusta. Generalni direktor službe se predhodno posvetuje z generalnim direktorjem administracije.

Člen 29

Službene poti

1. Če strokovnjak v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve sodeluje pri službeni poti v kraju, ki ni kraj dodelitve, in med GSS in delodajalcem ni dogovorjeno drugače, prejme povračila v skladu s pravili, ki za povračila stroškov službenih poti veljajo za uradnike.

2. Če GSS uradnikom v okviru službene poti zagotovi posebno zavarovanje za povečano tveganje, se tudi strokovnjaku v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve, ki sodeluje pri tej službeni poti, zagotovi tako zavarovanje.

3. Za strokovnjaka v okviru kratkotrajne brezplačne dodelitve, ki je na službeni poti zunaj ozemlja EU, se uporabljajo varnostne ureditve GSS, ki veljajo za take službene poti.

POGLAVJE V

PRITOŽBE

Člen 30

Pritožbe

Brez poseganja v možnost sprožitve postopkov lahko vsak strokovnjak po prevzemu nalog ter pod pogoji in v rokih iz člena 263 PDEU pri enoti generalnega direktorata za administracijo, pristojni za pritožbe in zahteve na podlagi s Kadrovskih predpisov, vloži pritožbo zoper vsak akt generalnega sekretarja Sveta na podlagi tega sklepa in ki ima za strokovnjaka negativne učinke, razen zoper akte, ki izhajajo neposredno iz odločitev delodajalca.

Pritožbo je treba vložiti v dveh mesecih. Rok začne teči na dan, ko se zadevno osebo uradno obvesti o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela tako uradno obvestilo. Generalni direktor administracije uradno obvesti zadevno osebo o utemeljeni odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka strokovnjak ni prejel odgovora na pritožbo, se šteje, da je bila pritožba implicitno zavrnjena.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Zagotavljanje informacij

Stalna predstavništva vseh držav članic se vsako leto obvešča o številu strokovnjakov v GSS. Te informacije vključujejo tudi:

(a)	državljanstva strokovnjakov, dodeljenih iz MVO, kot je določeno v drugem pododstavku člena 2(4);

(b)	kakršne koli izjeme pri izbirnem postopku v skladu s členom 3(4);

(c)	razporeditev vseh strokovnjakov;

(d)	kakršne koli prekinitve in predčasna prenehanja dodelitev strokovnjakov iz členov 9 in 10;

(e)	letno posodobitev nadomestil DNS v skladu s členom 19.

Člen 32

Prenos pooblastil

Vsa pooblastila, ki so na GSS prenesena s tem sklepom, izvršuje generalni sekretar Sveta. Generalni sekretar Sveta je pooblaščen, da katero koli ali vsa ta pooblastila prenese na generalnega direktorja administracije GSS.

Člen 33

Razveljavitev

Sklep 2007/829/ES se razveljavi. Vendar se člen 2(1) in členi 15 do 19 navedenega sklepa brez poseganja v člen 34 še naprej uporabljajo za vse dodelitve, ki so v trenutku začetka veljavnosti tega sklepa že v teku.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od prvega dne v mesecu, ki sledi začetku veljavnosti tega sklepa, in sicer za vse nove dodelitve ali obnovitve ali podaljšanja dodelitev.

V Luxembourgu, 23. junija 2015

Za Svet

Predsednik

E. RINKĒVIČS

(1) Sklep Sveta 2007/829/ES z dne 5. decembra 2007 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, in razveljavitvi Sklepa 2003/479/ES (UL L 327, 13.12.2007, str. 10).

(2) Uredba (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).

(3) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/53

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/1028

z dne 26. junija 2015

o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/88/EU o začasni prekinitvi uvoza živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle), iz Bangladeša glede obdobja uporabe

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 4187)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1)(b)(i) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/88/EU (2) je bil sprejet zaradi velikega števila obvestil, poslanih prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) zaradi ugotovljene prisotnosti različnih sevov salmonele, vključno s Salmonella typhimurium, v živilih. Navedeni sev je drugi najpogosteje sporočeni serotip pri obolenjih ljudi in ugotovljena je bila visoka razširjenost navedenega seva v živilih, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle), iz Bangladeša. Združeno kraljestvo je od leta 2011 poročalo o več izbruhih zastrupitve s salmonelo iz betelovih listov. Poleg tega je verjetno, da obstajajo primeri v Uniji, o katerih se ne poroča.

(2)	Zato Izvedbeni sklep 2014/88/EU prepoveduje uvoz v Unijo živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov, iz Bangladeša do 31. julija 2014.

(3)	Izvedbeni sklep Komisije 2014/510/EU (3) je podaljšal obdobje uporabe Izvedbenega sklepa 2014/88/EU do 30. junija 2015.

(4)

Akcijski načrt, ki ga je Bangladeš predložil maja 2015, je nepopoln in ni jamstev za njegovo učinkovito uporabo in izvrševanje. Prepoved izvoza betelovih listov, ki ga je maja 2013 uvedel Bangladeš, še vedno velja. Vendar se ni izkazal za v celoti učinkovitega in po njegovem sprejetju je bilo prek sistema RASFF sporočenih 25 primerov poskusa uvoza betelovih listov v Unijo. Zato ni mogoče sklepati, da jamstva, ki jih je zagotovil Bangladeš, zadoščajo za odpravo resnih tveganj za zdravje ljudi. Nujne ukrepe iz Izvedbenega sklepa 2014/88/EU bi bilo zato treba še naprej ohraniti.

(5)	Obdobje uporabe Izvedbenega sklepa 2014/88/EU bi bilo zato treba dodatno podaljšati.

(6)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 4 Izvedbenega sklepa 2014/88/EU se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Ta sklep se uporablja do 30. junija 2016.“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 26. junija 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/88/EU z dne 13. februarja 2014 o začasni prekinitvi uvoza živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle) (UL L 45, 15.2.2014, str. 34).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2014/510/EU z dne 29. julija 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/88/EU o začasni prekinitvi uvoza živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle), iz Bangladeša, glede obdobja uporabe (UL L 228, 31.7.2014, str. 33).

30.6.2015

Uradni list Evropske unije

L 163/55

PRIPOROČILO SVETA (EU) 2015/1029

z dne 19. junija 2015

za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Združenem kraljestvu

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(7) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

V skladu z odstavkom 4 Protokola št. 15 o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, za Združeno kraljestvo ne velja obveznost izogibanja čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju iz člena 126(1) PDEU, razen če prevzame euro. Odstavek 5 navedenega protokola določa, da si mora Združeno kraljestvo prizadevati, da bi se izognilo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(3)	Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(4)

Svet je 8. julija 2008 v skladu s členom 104(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) sklenil, da v Združenem kraljestvu obstaja čezmerni primanjkljaj, ter v skladu s členom 104(7) PES in členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (1) izdal priporočilo za odpravo čezmernega primanjkljaja najpozneje do proračunskega leta 2009/2010 (2).

(5)

V skladu s členom 104(8) PES je Svet 27. aprila 2009 sklenil, da Združeno kraljestvo ni sprejelo ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 8. julija 2008 (3). Svet je 2. decembra 2009 izdal revidirana priporočila v skladu s členom 126(7) PDEU, v katerih je Združenemu kraljestvu priporočil, naj čezmerni primanjkljaj odpravi do proračunskega leta 2014/2015. Komisija je 6. julija 2010 ugotovila, da je na podlagi napovedi Komisije iz pomladi 2010 Združeno kraljestvo sprejelo učinkovite ukrepe v skladu s priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009, in menila, da nadaljnje ukrepanje v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem zato ni potrebno.

(6)	Svet je 19. junija 2015 v skladu s členom 126(8) PDEU ugotovil, da Združeno kraljestvo v obdobju med letoma 2010/2011 in 2014/2015 ni sprejelo učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009.

(7)

V skladu s členom 126(7) PDEU in členom 3 Uredbe (ES) št. 1467/97 mora Svet na zadevno državo članico nasloviti priporočila za odpravo čezmernega primanjkljaja v danem roku. V priporočilu mora biti določen rok največ šest mesecev, v katerem mora zadevna država članica sprejeti učinkovite ukrepe za odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg tega Svet v priporočilu za odpravo čezmernega primanjkljaja zahteva, da se dosežejo letni proračunski cilji, ki so na podlagi napovedi, na kateri temelji priporočilo, skladni z minimalnim letnim izboljšanjem strukturnega salda, tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, pri čemer se za referenčno merilo uporabi vsaj 0,5 % BDP.

(8)

V skladu s posodobljeno napovedjo Komisije iz pomladi 2015 (4) se po rasti v višini 2,8 % v letu 2014/2015 (5) pričakuje povečanje realnega BDP za 2,4 % v letu 2015/2016 in za 2,1 % v letu 2016/2017. K rasti v obeh letih največ prispeva domače povpraševanje. Zasebna potrošnja naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, ob vedno hitrejši rasti nominalnih plač in še naprej nizki inflaciji postopoma okrepila. Inflacija je z najvišje vrednosti 5,2 % septembra 2011 naglo upadala in je v prvem trimesečju leta 2015 dosegla 0,1 %. Ob upoštevanju letne ocene v višini 0,4 % se bo v zadnjem trimesečju leta 2015 po pričakovanjih povečala na 1,1 %, v letu 2016 pa na 1,6 %. Po napovedih naj bi se naložbe od leta 2014 nekoliko zmanjšale, vendar bi ostale razmeroma velike zaradi ugodnih kreditnih pogojev, solidnih dobičkov podjetij in močnega povpraševanja. Sektor zunanje trgovine bo po predvidevanjih še naprej negativno vplival na rast, vendar v manjši meri, saj se za euroobmočje, ki je največji trgovinski partner Združenega kraljestva, obeti izboljšujejo. Stopnja zaposlenosti je visoka: stopnja brezposelnosti naj bi v letu 2015 padla na 5,4 %, v letu 2016 pa na 5,3 %.

(9)

Javnofinančni primanjkljaj se je z najvišje vrednosti 10,9 % BDP v letu 2009/2010 zmanjšal na 5,2 % BDP v letu 2014/2015. Strukturni saldo se je v istem obdobju zmanjšal z 8,0 % BDP na 4,7 % BDP. Povprečno letno izboljšanje strukturnega napora je med letoma 2010/2011 in 2014/2015 znašalo 0,7 %. Po prilagoditvi za učinek razlike v potencialni rasti proizvodnje med trenutno napovedjo in napovedjo, ki je bila podlaga za priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2009, ter za učinek gibanja prihodkov v primerjavi s standardno elastičnostjo pri rasti BDP, povprečen letni prilagojeni strukturni napor v obdobju po ocenah znaša 1,1 % BDP. Velika večina ukrepov za konsolidacijski načrt v višini 2,5 % BDP v obdobju med letoma 2010/2011 in 2014/2015 je bila določena v izrednem proračunu iz junija 2010. Nekaj več kot četrtina jih je bila davčnih ukrepov, pri preostalih treh četrtinah pa je šlo za zmanjšanje porabe. Preostala konsolidacija javnih financ v višini približno 1 % BDP je bila izvedena prek dveh proračunskih napovedi pred proračunom iz junija 2010 ter poznejših proračunov in jesenskih napovedi do novembra 2014. Prišlo je do nekaterih premikov med tekočo in investicijsko porabo, obdobje konsolidacije pa je bilo podaljšano do leta 2018/2019.

(10)

Bruto javnofinančni dolg se je z 42,7 % BDP v letu 2007/2008 povečal na 88,4 % BDP v letu 2014/2015, kar pomeni, da je že ves čas od leta 2009/2010 nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. K temu povečanju dolga so prispevale dinamika primarnega primanjkljaja in intervencije v finančnem sektorju, s katerimi sta bili učinkovito nacionalizirani dve banki. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 naj bi se delež javnega dolga v BDP le nekoliko dodatno povečal. Obenem bi zunajbilančne postavke, povezane z intervencijami v finančnem sektorju, lahko pozitivno vplivale na prihodnje gibanje dolga.

(11)

Ker je nominalni primanjkljaj v letu 2014/2015 znašal 5,2 % BDP, Združeno kraljestvo ni odpravilo čezmernega primanjkljaja do roka iz priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009. To je bilo posledica nezadostnega ukrepanja in veliko neugodnejšega izhodiščnega položaja glede rasti, saj je bila rast BDP v letu 2008/2009 popravljena navzdol za 1,0 odstotne točke na – 2,3 %. Revidirano priporočilo za Združeno kraljestvo v skladu s členom 126(7) PDEU, v katerem je določen nov rok za odpravo čezmernega primanjkljaja, je upravičeno v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast.

(12)

Zaradi negotovosti v zvezi z gospodarskimi in proračunskimi gibanji bi bilo treba priporočeni proračunski cilj za zadnje leto v obdobju odprave primanjkljaja določiti na raven, ki je nekoliko nižja od referenčne vrednosti iz Pogodbe, da se zagotovi učinkovita in trajna odprava primanjkljaja v zahtevanem roku.

(13)

Če bi se Združenemu kraljestvu odobrilo eno dodatno leto, kar je splošno pravilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1467/97, bi bilo za Združeno kraljestvo to preveč zahtevno, saj bi pomenilo prilagoditev nominalnega primanjkljaja v višini 2,2 % BDP. Takšna prilagoditev v letu 2015/2016 bi lahko znatno vplivala na nedavno okrepitev rasti realnih plač, kar bi imelo negativne posledice za rast. Poleg tega bi zahtevala izvedbo dodatnih ukrepov v zelo kratkem času. Na podlagi posodobljene napovedi Komisije iz pomladi 2015 bi takšna prilagoditev zelo negativno vplivala na gospodarsko rast. Zato se zdi primerno Združenemu kraljestvu podaljšati rok za odpravo čezmernega primanjkljaja za dve leti.

(14)

Odobritev dveh dodatnih let za odpravo čezmernega primanjkljaja bi pomenila določitev vmesnih ciljev za nominalni primanjkljaj v višini 4,1 % BDP v letu 2015/2016 in 2,7 % BDP v letu 2016/2017. Izboljšanje strukturnega proračunskega salda, ki ga pomenita ta cilja, znaša 0,5 % BDP v prvem letu in 1,1 % BDP v drugem. Osnovni scenarij je posodobljena pomladanska napoved Komisije iz leta 2015, ki vključuje že prej napovedane diskrecijske ukrepe v višini 1,4 % BDP v letih 2015/2016 in 2016/2017, pri približno treh četrtinah teh ukrepov pa gre za zmanjšanje odhodkov. Ta prilagoditvena pot zagotavlja zadosten varnostni razmik glede na referenčno vrednosti za primanjkljaj v višini 3 % BDP in je po predvidevanjih najmanj škodljiva za rast, obenem pa omogoča skladnost z minimalnim letnim strukturnim izboljšanjem v višini 0,5 % BDP. Za uresničitev teh ciljev mora Združeno kraljestvo v celoti in pravočasno izvesti ukrepe, napovedane do vključno proračuna za leto 2015, pri čemer morajo biti morebitne spremembe sedanjih načrtov fiskalno nevtralne; v tem primeru ne bodo poleg napovedanih potrebni nobeni dodatni ukrepi –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

(1)

Združeno kraljestvo bi moralo najpozneje do leta 2016/2017 odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj.

(2)

Združeno kraljestvo bi moralo v letu 2015/2016 doseči nominalni primanjkljaj v višini 4,1 % BDP, v letu 2016/2017 pa v višini 2,7 % BDP, kar bi glede na posodobljeno pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 moralo ustrezati izboljšanju strukturnega salda v višini 0,5 % BDP v letu 2015/2016 in 1,1 % BDP v letu 2016/2017.

(3)

Združeno kraljestvo bi moralo v celoti izvesti vse ukrepe za konsolidacijo, vključene v vse proračune in jesenske napovedi do vključno proračuna za leto 2015, da doseže priporočeni strukturni napor, pri čemer morajo biti morebitne spremembe sedanjih načrtov fiskalno nevtralne. Združeno kraljestvo bi moralo v prihodnjem pregledu porabe podrobneje opredeliti zmanjšanje odhodkov. Zmanjšanje odhodkov je nujno za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016/2017.

(4)

Združeno kraljestvo bi moralo pospešiti zmanjševanje nominalnega primanjkljaja v letih 2015/2016 in 2016/2017, če bodo gospodarski, finančni in proračunski pogoji boljši od trenutno pričakovanih. Ukrepi za konsolidacijo proračuna bi morali zagotoviti trajno izboljšanje strukturnega salda sektorja država brez oviranja rasti. Zlasti bi se bilo treba izogniti nadaljnjemu zmanjšanju naložb v osnovna sredstva.

(5)

Svet je določil rok 15. oktober 2015, do katerega mora Združeno kraljestvo (i) sprejeti učinkovite ukrepe ter (ii) v skladu s členom 3(4a) Uredbe (ES) št. 1467/97 podrobno poročati o konsolidacijski strategiji, ki je predvidena za dosego ciljev.

Poleg tega bi morali organi Združenega kraljestva (i) izpolniti obveznost določitve srednjeročnega proračunskega cilja iz Pakta za stabilnost in rast ter (ii) izvesti načrtovane reforme za zvišanje starostne meje za upokojitev in tako prispevati h krepitvi dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Nazadnje bi moralo Združeno kraljestvo za zagotovitev uspešnosti strategije konsolidacije javnih financ slednjo podpreti tudi s celovitimi strukturnimi reformami v skladu s priporočili Sveta, naslovljenimi na Združeno kraljestvo v okviru evropskega semestra, zlasti s tistimi, ki zadevajo preventivni del postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.

To priporočilo je naslovljeno na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Luxembourgu, 19. junija 2015

Za Svet

Predsednik

J. REIRS

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(2) Vsi dokumenti, povezani s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Združeno kraljestvo, so na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/deficit/countries/uk_en.htm.

(3) Odločba Sveta 2009/409/ES z dne 27. aprila 2009 o ugotovitvi v skladu s členom 104(8) Pogodbe, ali je Združeno kraljestvo na podlagi Priporočila Sveta z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 104(7) sprejelo učinkovite ukrepe (UL L 132, 29.5.2009, str. 11).

(4) Rast BDP v prvem trimesečju leta 2015 je bila objavljena po zaključku pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015, zato ta ocena učinkovitih ukrepov temelji na posodobljeni napovedi.

(5) Objavljena pomladanska napoved vsebuje le podatke za koledarska leta. Vrednosti za proračunska leta se izračunajo na podlagi četrtletnih podatkov iz objavljenih napovedi.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 163

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 30. junij 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1018 z dne 29. junija 2015 o določitvi seznama za razvrščanje dogodkov v civilnem letalstvu, o katerih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1019 z dne 29. junija 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1106/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 861/2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/49	18
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1020 z dne 29. junija 2015 o izdaji dovoljenja za pripravek Bacillus subtilis (ATCC PTA-6737) kot krmni dodatek za kokoši nesnice in manjše vrste perutnine za nesnice (imetnik dovoljenja Kemin Europa N.V.) ( 1 )	22
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1021 z dne 29. junija 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	25
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1022 z dne 29. junija 2015 o določitvi koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih za obdobje od 1. julija 2015 do 30. junija 2016 v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 431/2008 za zamrznjeno goveje meso	27
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/1023 z dne 15. junija 2015 o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Andore k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok	29
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/1024 z dne 15. junija 2015 o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Singapurja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok	32
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/1025 z dne 19. junija 2015 o razveljavitvi Sklepa 2013/319/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti	35
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/1026 z dne 19. junija 2015 o razveljavitvi Odločbe 2009/589/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Poljskem	37
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/1027 z dne 23. junija 2015 o pravilih, ki se uporabljajo za strokovnjake, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, in razveljavitvi Sklepa 2007/829/ES	40
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/1028 z dne 26. junija 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/88/EU o začasni prekinitvi uvoza živil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz betelovih listov (Piper betle), iz Bangladeša glede obdobja uporabe (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 4187) ( 1 )	53
		PRIPOROČILA
	*	Priporočilo Sveta (EU) 2015/1029 z dne 19. junija 2015 za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v Združenem kraljestvu	55


	(1) Besedilo velja za EGP