2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/850

z dne 30. januarja 2015

o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 28(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poseg v kapital ne bi smel biti nesorazmeren tako v smislu izplačil donosa na posamezni instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala kot tudi v smislu izplačil donosa na celotni kapital institucije. Zato bi bilo treba uvesti pojem nesorazmernega posega v kapital, in sicer tako da se določijo pravila, ki krijejo oba vidika.

(2)	Mandat o možnem nesorazmernem posegu v kapital iz člena 28(5)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne zajema instrumentov iz člena 27 navedene uredbe, saj so ti izvzeti na podlagi člena 28(1)(h)(iii) navedene uredbe.

(3)

Pomen prednostnih izplačil donosa bi moral temeljiti na značilnostih instrumentov, ki odražajo zahteve iz člena 28(1)(h)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 glede neobstoja prednostne obravnave razdelitve izplačil donosa z vidika vrstnega reda oziroma drugih prednostnih pravic, vključno s prednostnimi izplačili donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ker člen 28(1)(h)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 razlikuje med prednostnimi pravicami do izplačil donosa in prednostno obravnavo z vidika vrstnega reda izplačil donosa, bi morala pravila o prednostnih izplačilih donosa zajemati oba primera.

(4)

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucij iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013 („nedelniške družbe“) bi morala veljati drugačna pravila, kadar to upravičujejo posebne značilnosti instrumentov z glasovalnimi pravicami in instrumentov brez glasovalnih pravic. V primerih, ko lahko samo imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, imetniki instrumentov brez glasovalnih pravic niso prikrajšani za glasovalne pravice. Zato odsotnost glasovalnih pravic ne vpliva v enaki meri na različna izplačila donosa na instrumente brez glasovalnih pravic nedelniških družb kot pri delniških družbah. Poleg tega, če veljavna nacionalna zakonodaja določa omejitev izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, bi bilo treba omejitve, določene za delniške družbe, nadomestiti z drugimi pravili, ki zagotavljajo odsotnost prednostnih pravic pri izplačilih donosa.

(5)

Različna obravnava nedelniških družb je upravičena le, če obstoječe institucije ne izdajajo kapitalskih instrumentov z vnaprej določenimi večkratniki izplačil donosa, ki bi bili določeni pogodbeno ali v statutih institucij. Če pa jih izdajajo, so pomisleki glede prednostne pravice pri izplačilih donosa enaki kot za delniške družbe in bi jih zato bilo treba obravnavati enako.

(6)

To nedelniškim družbam ne bi smelo preprečiti izdajanja drugih kapitalskih instrumentov z različnimi izplačili donosa, če dokažejo, da ti instrumenti ne ustvarjajo prednostne pravice pri izplačilih donosa. Ta dokaz bi moral temeljiti na oceni ravni izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami ter ravni izplačil donosa na celotni navadni lastniški temeljni kapital. Institucija bi morala dokazati, da je raven izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami nizka v primerjavi z drugimi kapitalskimi instrumenti ter da je količnik izplačil na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala nizek.

(7)

Da bi nedelniške družbe lahko ocenile, ali je količnik izplačil nizek, bi bilo treba določiti primerjalno merilo. Da bi upoštevali, da se količniki izplačila lahko spreminjajo glede na letni rezultat, bi moralo to primerjalno merilo temeljiti na povprečju za preteklih pet let. Glede na to, da je to pravilo novo in ima potencialen učinek na nekatere izmed teh institucij, bi bilo treba po potrebi postopno uvesti pravila za izračun količnika izplačil. Omejitev za količnik izplačil se lahko uvaja postopno v prvih petih letih in se postopoma uporablja do konca leta 2017, vse institucije pa bi morale začeti pravilo v celoti uporabljati v letu 2018.

(8)

Nekatere nedelniške družbe ne morejo izdajati instrumentov, ki bi bili v primeru izredne dokapitalizacije, ko za institucije veljajo ukrepi zgodnjega posredovanja, tako fleksibilni, kot so navadne delnice. V teh primerih bi morale te institucije izdati kapitalske instrumente, ki bi olajšali okrevanje; zato bi moralo biti institucijam, katerih instrumente brez glasovalnih pravic imajo navadno v lasti le imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami, dovoljeno, da izjemoma prodajo instrumente brez glasovalnih pravic tudi zunanjim vlagateljem. Nadalje, kapitalski instrumenti, izdani za namene izredne dokapitalizacije, bi morali vsebovati določeno ugodnost, ki se lahko v prihodnosti po okrevanju institucije uveljavi. Zato bi moralo biti tem institucijam dovoljeno, da po okrevanju presežejo omejitve, določene za količnik izplačila, da lahko omenjeno ugodnost zagotovijo imetnikom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani za namene izredne dokapitalizacije.

(9)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo delno ali v celoti opustijo uporabo zahtev iz delov 2 do 8 navedene uredbe za kreditne institucije, povezane s centralnim organom. Poleg tega lahko v skladu z istim členom pristojni organi opustijo uporabo delov 2 do 8 za posamezen centralni organ, kadar povezane institucije v celoti jamčijo za obveznosti ali zaveze centralnega organa. Na podlagi navedenega člena bi morali imeti pristojni organi možnost opustitve zahtev iz te uredbe za kapitalske instrumente znotraj skupine. Pristojnim organom bi prav tako moralo biti omogočeno, da ocenijo skladnost z zahtevami, ki jih določa ta uredba, in sicer na podlagi konsolidiranega položaja institucij, za katere se uporabljajo te opustitve, zlasti v zvezi z izračunom količnika izplačila.

(10)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(11)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(12)	Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 241/2014 (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delegirana uredba (EU) št. 241/2014 se spremeni:

1.

vstavi se naslednji člen 7a: „Člen 7a Večkratniki izplačil donosa, ki pomenijo nesorazmeren poseg v kapital 1.   Za izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da ne pomenijo nesorazmernega posega v kapital, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek; (b) večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije; (c) večkratnika dividend ni mogoče spreminjati; (d) za vse instrumente z večkratniki dividend se uporablja isti večkratnik dividend; (e) znesek izplačila donosa na en instrument z večkratnikom dividend ne predstavlja več kot 125 % zneska izplačila donosa na en instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend; (f) skupni znesek izplačanih donosov na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obdobju enega leta ne presega 105 % zneska, ki bi bil izplačan, če bi se za instrumente z manj glasovalnimi pravicami ali brez glasovalnih pravic prejela enaka izplačila donosa kot za instrumente z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;   X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;   Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic. Formula se uporabi na letni podlagi. 2.   Če pogoj iz točke (f) odstavka 1 ni izpolnjen, se šteje, da nesorazmeren poseg v kapital povzroči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke. 3.   Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 1 ni izpolnjen, se za vse izdane instrumente z večkratnikom dividend šteje, da povzročajo nesorazmeren poseg v kapital.“ ;

2.

vstavi se naslednji člen 7b: „Člen 7b Prednostna izplačila donosa glede na prednostne pravice do izplačila donosa 1.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se izplačilo donosa na instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala šteje za prednostno v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar obstajajo različne ravni izplačil donosa, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 7a te uredbe. 2.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je izplačilo donosa večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami in je ta večkratnik izplačila donosa določen s pogodbo ali statutom, se izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek; (b) večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije; (c) večkratnika dividende ni mogoče spreminjati; (d) isti večkratnik dividend se uporablja za vse instrumente z večkratniki dividend; (e) znesek izplačila donosa na en instrument z večkratnikom dividend ne predstavlja več kot 125 % zneska izplačila donosa na en instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend; (f) skupni znesek izplačanih donosov na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obdobju enega leta ne presega 105 % zneska, ki bi bil izplačan, če bi se za instrumente z manj glasovalnimi pravicami ali brez glasovalnih pravic prejela enaka izplačila donosa kot za instrumente z glasovalnimi pravicami. V obliki formule se to izrazi kot: pri čemer:   k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;   l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;   X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;   Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic. Formula se uporabi na letni podlagi. 3.   Če pogoj iz točke (f) odstavka 2 ni izpolnjen, se iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala izloči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke. 4.   Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 2 ni izpolnjen, se vsi izdani instrumenti z večkratnikom dividend izločijo iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala. 5.   Za namene odstavka 2 se v primerih, ko se izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tako z glasovalnimi pravicami kot brez njih, izražajo s sklicem na nakupno ceno ob izdaji instrumenta, formule prilagodijo za instrument ali instrumente, ki so izraženi s sklicem na nakupno ceno ob izdaji, kot sledi: (a) l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji; (b) k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji. 6.   Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, se v primerih, ko izplačilo donosa ni večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni kateri koli izmed pogojev iz odstavka 7 in oba pogoja iz odstavka 8. 7.   Za namene odstavka 6 se uporablja eden od pogojev (a) ali (b): (a) izpolnjeni sta obe spodnji točki (i) in (ii): (i) instrument z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih lahko vpišejo in imajo v lasti le imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami; (ii) število glasovalnih pravic posameznega imetnika je omejeno; (b) za izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, ki jih izdajo institucije, veljajo omejitve, določene z veljavno nacionalno zakonodajo. 8.   Za namene odstavka 6 se uporabljata oba spodnja pogoja: (a) institucija dokaže, da je povprečje izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami v predhodnih petih letih nizko v primerjavi z drugimi primerljivimi instrumenti; (b) institucija dokaže, da je količnik izplačil nizek, pri tem pa je količnik izplačil izračunan v skladu s členom 7c. Količnik izplačil pod 30 % se šteje za nizkega. 9.   Za namene točke (a) odstavka 7 so glasovalne pravice vsakega posameznega imetnika omejene v naslednjih primerih: (a) kadar vsak imetnik prejme eno glasovalno pravico ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami na imetnika; (b) kadar je število glasovalnih pravic omejeno ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima imetnik; (c) kadar je število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima lahko v lasti imetnik, omejeno v statutu institucije ali z veljavno nacionalno zakonodajo. 10.   Za namene tega člena se za enoletno obdobje šteje obdobje, ki se zaključi na datum zadnjih računovodskih izkazov institucije. 11.   Institucije ocenijo skladnost s pogoji iz odstavkov 7 in 8 ter rezultat ocene sporočijo pristojnemu organu vsaj v naslednjih primerih: (a) ob vsakem sprejetju sklepa o znesku izplačil donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala; (b) ob vsaki izdaji novega razreda instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami oziroma brez njih. 12.   Če pogoj iz točke (b) odstavka 8 ni izpolnjen, se le tisti znesek instrumentov brez glasovalnih pravic, za katerega izplačila donosa presegajo prag iz navedene točke, šteje za prednostna izplačila donosa. 13.   Če pogoj iz točke (a) odstavka 8 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2. 14.   Če nobeden izmed pogojev iz odstavka 7 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2. 15.   Zahtevo iz točke (i) odstavka 7(a) ali zahtevo iz točke (b) odstavka 8 ali obe zahtevi je mogoče opustiti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: (a) institucija krši katero koli zahtevo iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali je verjetno, da bo med drugim zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja te zahteve kršila v bližnji prihodnosti; (b) pristojni organ je od institucije zahteval, da v določenem obdobju nujno poveča svoj navadni lastniški temeljni kapital, ter je ocenil, da institucija ni sposobna v tem določenem obdobju odpraviti ali preprečiti kršitve iz točke (a), ne da bi pri tem uporabila opustitev iz tega odstavka.“ ;

3.

vstavi se naslednji člen 7c: „Člen 7c Izračun količnika izplačil za namene točke (b) člena 7b(8) 1.   Za namene točke (b) člena 7b(8) institucije za izračun količnika izplačila izberejo metodo iz točke (a) ali točke (b). Institucija izbrano metodo uporablja dosledno: (a) kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih petih let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih petih letih; (b) le za obdobje od datuma začetka uporabe te uredbe do 31. decembra 2017: (i) v letu 2014, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v preteklem letu, deljena z vsoto dobičkov v preteklem letu; (ii) v letu 2015, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih dveh let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih dveh letih; (iii) v letu 2016, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih treh let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih treh letih; (iv) v letu 2017, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih štirih let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih štirih letih. 2.   Za namene odstavka 1 dobiček pomeni znesek, ki se navede v vrstici 670 predloge 2 iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 (*), ali, kadar je primerno, znesek, ki se navede v vrstici 670 predloge 2 iz Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. (*)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).“" ;

4.

vstavi se naslednji člen 7d: „Člen 7d Prednostna izplačila donosa glede na vrstni red izplačil donosa Za namene člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se izplačilo donosa na instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala šteje za prednostno v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapital in glede na vrstni red izplačil donosa, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) izplačila donosa se določijo v različnih časovnih obdobjih; (b) izplačila donosa se izplačajo v različnih časovnih obdobjih; (c) izdajatelja zavezuje obveznost, da izplača donos na eno vrsto instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, preden izplača donos na drugo vrsto instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala; (d) donos na nekatere instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala se izplača, na druge pa ne, razen če je izpolnjen pogoj iz točke (a) člena 7b(7).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L 74, 14.3.2014, str. 8).

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/8

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/851

z dne 27. marca 2015

o spremembi prilog II, III in VI k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (1) ter zlasti členov 6(3), 7(3) in 20(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Hrvaška je v skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Komisijo do 31. januarja 2015 obvestila o površini zemljišč, s katerih so bile odstranjene mine in so se znova uporabljala za kmetijske dejavnosti v letu 2014, številu plačilnih pravic, ki so na voljo kmetom na dan 31. decembra 2014, ter znesku neporabljenih sredstev v posebni nacionalni rezervi za odstranjevanje min na isti dan.

(2)

V skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 mora Komisija znesek, ki se doda k nacionalnim zgornjim mejam, določenim za Hrvaško v Prilogi II k navedeni uredbi, izračunati na podlagi podatkov, ki jih Hrvaška uradno sporoči v skladu s členom 20(1) navedene uredbe, in ocenjenih povprečnih neposrednih plačil na hektar na Hrvaškem za zadevno leto.

(3)

Povprečna neposredna plačila na hektar za leto 2015 bi bilo treba izračunati tako, da se nacionalna zgornja meja za Hrvaško v letu 2015, zmanjšana za znesek neporabljenih sredstev v posebni rezervi za odstranjevanje min na dan 31. decembra 2014, deli s številom plačilnih pravic, ki so na voljo kmetom na isti datum. Znesek, ki ga je treba dodati nacionalni zgornji meji za leto 2015 in naslednja leta, se izračuna v skladu z razporedom povečanj iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1307/2013 in odraža, da so bili v skladu s priglasitvijo z dne 31. januarja 2015 od leta 2015 naprej doseženi najvišji zneski letnih povečanj iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(4)	V skladu s členom 20(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 bi bilo treba Prilogo VI k navedeni uredbi prilagoditi, da bi se upoštevale posledice ponovne uporabe razminiranih zemljišč za kmetijske dejavnosti v letu 2014, kot jih je uradno sporočila Hrvaška.

(5)	Priloge II, III in VI k Uredbi (EU) št. 1307/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ker je ta uredba bistvena za nemoteno in pravočasno sprejetje izvedbenih aktov iz členov 22(1), 36(4), 42(2), 47(3), 49(2), 51(4) in 53(7) Uredbe (EU) št. 1307/2013, je primerno, da začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge II, III in VI k Uredbi (EU) št. 1307/2013 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

---

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/13

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/852

z dne 27. marca 2015

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s primeri neizpolnjevanja pravil in primeri resnega neizpolnjevanja pravil skupne ribiške politike, ki lahko povzročijo prekinitev roka plačila ali začasno ustavitev plačil v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 102 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Doseganje ciljev skupne ribiške politike (SRP) ne bi smelo biti ogroženo zaradi držav članic, ki kršijo pravila SRP. V skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je finančna pomoč iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) pogojena s spoštovanjem pravil SRP s strani držav članic. Posledica neskladnosti s pravili SRP s strani držav članic je lahko prekinitev ali začasna ustavitev izplačil ali finančni popravek finančne pomoči Unije v okviru SRP.

(2)

Člen 83(1) in člen 142(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določata pogoje, pod katerimi se lahko odredi prekinitev roka izplačila oziroma začasna ustavitev izplačil. Ta dva člena predvidevata, da lahko pravila za posamezne sklade za ESPR določajo posebno podlago za prekinitev ali začasno ustavitev, vezano na neizpolnjevanje pravil, ki se uporabljajo v okviru SRP.

(3)

Kadar država članica ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze, na podlagi katerih bi bilo verjetno takšno neizpolnjevanje obveznosti, je Komisiji kot previdnostni ukrep dovoljeno, da prekine roke za plačila v skladu s členom 100 Uredbe (EU) št. 508/2014, da se zavarujejo finančni interesi Unije in njenih davkoplačevalcev.

(4)	Poleg prekinitve roka za plačila in za preprečitev tveganja izplačila neupravičenih odhodkov ima Komisija možnost, da začasno ustavi plačila v primeru hude kršitve pravil SRP v skladu s členom 101 Uredbe (EU) št. 508/2014.

(5)	Finančne posledice, naložene državam članicam, če te kršijo pravila SRP, bi morale biti sorazmerne z naravo, težo, trajanjem in ponavljanjem kršitev.

(6)

Za zagotovitev pravne varnosti za države članice, ki izvajajo operativne programe v okviru ESPR, je treba opredeliti primere neizpolnjevanja pravil SRP, bistvenih za ohranjanje morskih bioloških virov, ki lahko povzročijo prekinitev roka za plačilo ali začasno ustavitev plačil v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014. Ti primeri so namenjeni izvajanju Uredbe (EU) št. 508/2014 in člena 41 Uredbe (EU) št. 1380/2013 brez poseganja v kakršne koli druge kazni, ki jih nalagajo pravila SRP.

(7)	Primere neizpolnjevanja pravil SRP, ki so bistvena za ohranjanje morskih bioloških virov, bi bilo treba obravnavati kot resne, če država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev roka za plačilo.

(8)

Pred prekinitvijo ali začasno ustavitvijo plačil mora Komisija sprejeti izvedbene akte v skladu s členom 100(2) in členom 101(2) Uredbe (EU) št. 508/2014, ki bodo podrobneje opredelili neizpolnjevanje obveznosti držav članic v skladu s pravili SRP, kar lahko vpliva na odhodke, za katere se zahteva vmesno plačilo.

(9)	Glede na to, da je pomembno zagotoviti usklajeno in enako obravnavo gospodarskih subjektov v vseh državah članicah od samega začetka programskega obdobja, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Primeri neizpolnjevanja obveznosti

Primeri neizpolnjevanja obveznosti države članice v okviru skupne ribiške politike (SRP), ki lahko povzročijo prekinitev roka plačila za zahtevek za vmesno plačilo v skladu s členom 100 Uredbe (EU) št. 508/2014, so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Primeri resnega neizpolnjevanja obveznosti

Primeri resnega neizpolnjevanja obveznosti države članice v okviru SRP, ki lahko povzročijo začasno ustavitev plačil v skladu s členom 101 Uredbe (EU) št. 508/2014, so navedeni v Prilogi k tej uredbi, če poleg tega velja, da:

(a)	povzročijo prekinitev roka plačila za zahtevek za vmesno plačilo v skladu s členom 100 Uredbe (EU) št. 508/2014 in

(b)	država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja v obdobju prekinitve roka plačila v povezavi s takimi primeri.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 149, 20.5.2014, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(3)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

---

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/18

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/853

z dne 1. junija 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

---

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/20

---

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/854

z dne 1. junija 2015

o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v devetnajsti regiji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (1) in zlasti člena 48(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/493/EU (2) zajema devetnajsta regija, v kateri bi se moralo začeti zbiranje podatkov in njihovo pošiljanje v vizumski informacijski sistem (VIS), Kitajsko, Japonsko, Mongolijo, Severno Korejo, Južno Korejo in Tajvan.

(2)	Države članice so obvestile Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje podatkov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 in njihovo pošiljanje v VIS za vse vloge iz navedene regije, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali pošiljanje podatkov v imenu druge države članice.

(3)	Ker je torej izpolnjen pogoj iz prvega stavka člena 48(3) Uredbe (ES) št. 767/2008, je treba določiti datum začetka delovanja VIS v devetnajsti regiji.

(4)

Ker Uredba (ES) št. 767/2008 temelji na schengenskem pravnem redu, se je Danska v skladu s členom 5 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, odločila, da prenese Uredbo (ES) št. 767/2008 v svoje nacionalno pravo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati ta sklep.

(5)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3). Ta sklep zato za Združeno kraljestvo ni zavezujoč niti se zanj ne uporablja.

(6)	Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4) ne sodeluje. Ta sklep zato za Irsko ni zavezujoč niti se zanjo ne uporablja.

(7)

Za Islandijo in Norveško ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(8)

Za Švico ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(9)

Za Lihtenštajn ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(10)	Ta sklep predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu, kot je ustrezno, člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(11)	Zaradi potrebe po določitvi datuma uporabe VIS v devetnajsti regiji v bližnji prihodnosti bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vizumski informacijski sistem začne v devetnajsti regiji, določeni z Izvedbenim sklepom 2013/493/EU, delovati 12. oktobra 2015.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep se uporablja v skladu s Pogodbama.

---

(1)  UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2013/493/EU z dne 30. septembra 2013 o določitvi tretje in hkrati zadnje skupine regij za začetek uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 268, 10.10.2013, str. 13).

(3)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(4)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(5)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(6)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(7)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(8)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(9)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(10)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/23

---

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/855

z dne 12. marca 2015

o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in razveljavitvi Smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 127 in 128 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1 in 14.3 v povezavi s členom 3.1 ter členoma 5 ter 16 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eurosistem pripisuje največji pomen pristopu korporativnega upravljanja, ki uvršča odgovornost, preglednost in najvišje standarde poklicne etike v središče Eurosistema. Spoštovanje teh načel je ključni element verodostojnosti Eurosistema in bistveno za zagotavljanje zaupanja evropskih državljanov.

(2)

Glede na navedeno se šteje za potrebno, da se za Eurosistem vzpostavi okvir poklicne etike, ki določa standarde poklicne etike, katerih spoštovanje varuje verodostojnost in ugled Eurosistema ter zaupanje javnosti v integriteto in nepristranskost članov organov in zaposlenih v Evropski centralni banki (ECB) in nacionalnih centralnih bankah (NCB) držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: okvir za poklicno etiko v Eurosistemu). Okvir za poklicno etiko v Eurosistemu naj bi sestavljali ta smernica, ki določa načela, sklop najboljših praks za izvajanje teh načel ter notranja pravila in prakse, ki jih sprejme vsaka centralna banka Eurosistema.

(3)

Smernica ECB/2002/6 (1) določa minimalne standarde poklicne etike za centralne banke Eurosistema pri opravljanju poslov denarne politike in deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB ter pri upravljanju deviznih rezerv ECB. Svet ECB meni, da je treba navedene minimalne standarde poklicne etike razširiti na izvajanje vseh nalog, zaupanih Eurosistemu, da bi isti standardi poklicne etike veljali za vse člane organov in zaposlene, ki so vključeni v izvajanje nalog Eurosistema, in za varovanje ugleda Eurosistema kot celote. Zato bi bilo treba Smernico ECB/2002/6 nadomestiti s to smernico.

(4)

Poleg tega bi bilo treba nadgraditi veljavne minimalne standarde o preprečevanju zlorabe notranjih informacij, določene v Smernici ECB/2002/6, za okrepitev preprečevanja takšnih zlorab s strani članov organov ECB ali nacionalnih centralnih bank ali njihovih zaposlenih in za preprečitev morebitnega nasprotja interesov, ki bi izhajalo iz zasebnih finančnih poslov. S tem namenom bi se morali z okvirom za poklicno etiko v Eurosistemu jasno opredeliti glavni koncepti ter vloge in odgovornosti raznih vključenih organov. Ob tem bi se morale poleg splošne prepovedi zlorabe notranjih informacij podrobneje določiti dodatne omejitve za osebe z dostopom do notranjih informacij. Z okvirom za poklicno etiko v Eurosistemu bi se morale določiti tudi zahteve za spremljanje skladnosti s pravili in poročanje o primerih neskladnosti.

(5)	V okvir za poklicno etiko v Eurosistemu bi morali biti vključeni tudi minimalni standardi v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov ter sprejemanjem daril in gostoljubja.

(6)	Okvir za poklicno etiko v Eurosistemu bi se moral uporabljati pri izvajanju nalog Eurosistema. Zaželeno je, da centralne banke Eurosistema uporabljajo enakovredne standarde za zaposlene ali zunanje izvajalce, vključene v izvajanje nalog, ki niso povezane z Eurosistemom.

(7)

Določbe te smernice ne posegajo v veljavno nacionalno zakonodajo. Kadar veljavna nacionalna zakonodaja nacionalni centralni banki preprečuje izvajanje določb te smernice, mora NCB o tem obvestiti ECB. Poleg tega bi morala zadevna NCB proučiti možnost sprejetja razumnih ukrepov, ki jih ima na voljo za premostitev ovir na podlagi nacionalnega prava.

(8)	Določbe te smernice ne posegajo v Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (2).

(9)	Poleg okvira za poklicno etiko v Eurosistemu, ki je omejen na izvajanje nalog Eurosistema, je Svet ECB sprejel enakovreden okvir poklicne etike za izvajanje nadzorniških nalog ECB in pristojnih nacionalnih organov v okviru enotnega mehanizma nadzora (3) –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene te smernice se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„centralna banka Eurosistema“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro;

2.	„naloge Eurosistema“ pomenijo naloge, ki so Eurosistemu zaupane v skladu s Pogodbo in Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke;

3.	„notranja informacija“ pomeni katero koli neobjavljeno ali javnosti nedostopno tržno občutljivo informacijo, ki se nanaša na izvajanje nalog Eurosistema s strani centralnih bank Eurosistema;

4.	„tržno občutljiva informacija“ pomeni natančno informacijo, katere objava bi verjetno imela znaten učinek na cene finančnega premoženja ali cene na finančnih trgih;

5.	„oseba z dostopom do notranjih informacij“ pomeni katerega koli člana organa ali zaposlenega, ki ima več kot enkratni dostop do notranjih informacij;

6.	„zaposleni“ pomeni vsakogar, ki je v delovnem razmerju s centralno banko Eurosistema, razen tistih, ki so jim zaupane le naloge, ki niso povezane z izvajanjem nalog Eurosistema;

7.	„član organov“ pomeni člane organov odločanja in drugih notranjih organov centralnih bank Eurosistema razen zaposlenih;

8.	„finančne družbe“ imajo enak pomen, kot je opredeljen v poglavju 2, odstavek 2.55 Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

9.	„nasprotje interesov“ pomeni situacijo, v kateri imajo člani organov ali zaposleni osebne interese, ki lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih dolžnosti;

10.	„osebni interes“ pomeni katero koli finančno ali nefinančno korist ali potencialno korist za člane organov ali zaposlene, njihove družinske člane in druge sorodnike ali njihov krog prijateljev in bližnjih znancev;

11.	„ugodnost“ pomeni kakršno koli darilo, gostoljubje ali drugo finančno ali nefinančno korist, ki objektivno izboljšuje finančni, pravni ali osebni položaj prejemnika in do katere prejemnik sicer ni upravičen.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta smernica se uporablja za centralne banke Eurosistema, kadar izvajajo naloge Eurosistema. V zvezi s tem se za člane njihovih organov in njihove zaposlene uporabljajo notranja pravila, ki jih centralne banke Eurosistema sprejmejo za izvajanje določb te smernice.

2.   Kolikor je pravno mogoče, si centralne banke Eurosistema prizadevajo za širitev obveznosti, opredeljenih za izvajanje določb te smernice, na osebe, ki so vključene v izvajanje nalog Eurosistema in niso zaposleni centralnih bank Eurosistema.

3.   Določbe te smernice ne posegajo v strožja pravila poklicne etike, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo za člane svojih organov in zaposlene.

Člen 3

Vloge in odgovornosti

1.   Svet ECB v tej smernici določa načela okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in vzpostavlja najboljše prakse za izvajanje teh načel ob upoštevanju lastne odgovornosti za določanje korporativne in etične kulture na ravni Eurosistema.

2.   Revizijski odbor, Odbor notranjih revizorjev in Odbor za organizacijski razvoj v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo pri uporabi in spremljanju okvira za poklicno etiko v Eurosistemu.

3.   Centralne banke Eurosistema podrobneje določijo vloge in odgovornosti organov, enot in zaposlenih, ki so na lokalni ravni vključeni v izvajanje, uporabo in spremljanje okvira za poklicno etiko v Eurosistemu.

Člen 4

Komuniciranje in ozaveščanje

1.   Centralne banke Eurosistema pripravijo jasna in pregledna notranja pravila, s katerimi se izvaja ta smernica, in z njimi seznanijo člane svojih organov in svoje zaposlene ter zagotovijo, da so ta pravila lahko dostopna.

2.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo ustrezne ukrepe za ozaveščanje članov svojih organov in svojih zaposlenih, tako da ti razumejo svoje obveznosti v zvezi z okvirom za poklicno etiko v Eurosistemu.

Člen 5

Spremljanje skladnosti

1.   Centralne banke Eurosistema spremljajo skladnost s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica. Spremljanje vključuje izvajanje rednih in/ali priložnostnih preverjanj skladnosti, kot je ustrezno. Poleg tega določijo ustrezne postopke za takojšnje odzivanje na primere neskladnosti in njihovo obravnavanje.

2.   Spremljanje skladnosti ne posega v notranja pravila, ki dovoljujejo notranje preiskave, kadar je član organa ali zaposleni osumljen kršitve pravil, s katerimi se izvaja ta smernica.

Člen 6

Poročanje o primerih neskladnosti in ukrepanje

1.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo notranje postopke za poročanje o primerih neskladnosti s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica, vključno s pravili glede prijave nepravilnosti v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

2.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ustrezne zaščite oseb, ki poročajo o primerih neskladnosti.

3.   Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da se v primerih neskladnosti ukrepa, kar po potrebi vključuje nalaganje sorazmernih disciplinskih ukrepov v skladu z veljavnimi disciplinskimi pravili in postopki.

4.   Centralne banke Eurosistema v skladu z veljavnimi notranjimi postopki preko Odbora za organizacijski razvoj brez nepotrebnega odlašanja poročajo Svetu ECB o vseh večjih incidentih v zvezi z neskladnostjo s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica. V nujnih primerih smejo centralne banke Eurosistema o večjih incidentih v zvezi z neskladnostjo Svetu ECB neposredno poročati. Centralne banke Eurosistema v vsakem primeru hkrati obvestijo tudi Revizijski odbor.

POGLAVJE II

PRAVILA O PREPREČEVANJU ZLORABE NOTRANJIH INFORMACIJ

Člen 7

Splošna prepoved zlorabe notranjih informacij

1.   Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da je članom njihovih organov in njihovim zaposlenim prepovedano zlorabljati notranje informacije.

2.   Prepoved zlorabe notranjih informacij obsega vsaj: (a) uporabo notranjih informacij za zasebne posle za posameznikov lasten račun ali za račun tretjih oseb; (b) razkritje notranjih informacij kateri koli drugi osebi, razen če se takšno razkritje izvede pri opravljanju poklicnih dolžnosti na podlagi potrebe po seznanitvi, in (c) uporabo notranjih informacij za priporočila ali napeljevanje drugih oseb k sklepanju zasebnih finančnih poslov.

Člen 8

Posebne omejitve za osebe z dostopom do notranjih informacij

1.   Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da je dostop do notranjih informacij omejen na tiste člane organov in zaposlene, ki dostop do teh informacij potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

2.   Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da za vse osebe z dostopom do notranjih informacij veljajo posebne omejitve v zvezi s kritičnimi zasebnimi finančnimi posli. Zaseben finančni posel velja za kritičnega, kadar je tesno povezan z izvajanjem nalog Eurosistema ali bi lahko dajal tak vtis. Centralne banke Eurosistema v svojih notranjih pravilih določijo seznam takšnih kritičnih poslov, ki obsegajo zlasti:

(a)	posle z delnicami in obveznicami, ki jih izdajo finančne družbe s sedežem v Uniji;

(b)	devizne posle, posle z zlatom, trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo države članice euroobmočja;

(c)	kratkoročno trgovanje, tj. nakup in poznejša prodaja ali prodaja in poznejši nakup istega finančnega instrumenta v določenem referenčnem obdobju;

(d)	posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na finančne instrumente, navedene v točkah od (a) do (c), in kolektivne naložbene sheme, katerih glavni namen je vlaganje v take finančne instrumente.

3.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo notranja pravila, s katerimi določijo posebne omejitve za osebe z dostopom do notranjim informacij, pri čemer upoštevajo primernost, učinkovitost in sorazmernost. Takšne posebne omejitve lahko obsegajo katerega koli izmed naslednjih ukrepov ali kombinacijo le-teh:

(a)	prepoved določenih finančnih poslov;

(b)	zahteva po predhodnem dovoljenju za določene finančne posle;

(c)	zahteva po vnaprejšnjem ali naknadnem poročanju o določenih finančnih poslih; in/ali

(d)	obdobja prepovedi za določene finančne posle.

4.   Centralne banke Eurosistema se lahko odločijo, da navedene posebne omejitve veljajo tudi za zaposlene, ki niso osebe z dostopom do notranjih informacij.

5.   Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da se njihovi seznami kritičnih zasebnih finančnih poslov lahko hitro prilagodijo tako, da odražajo odločitve Sveta ECB.

6.   Centralne banke Eurosistema v svojih notranjih pravilih podrobneje določijo pogoje in varovala, v skladu s katerimi posebne omejitve, določene v tem členu, ne veljajo za člane organov in zaposlene, ki vodenje svojih zasebnih finančnih poslov s pisno pogodbo o upravljanju premoženja zaupajo neodvisni tretji osebi.

POGLAVJE III

PRAVILA O IZOGIBANJU NASPROTJU INTERESOV

Člen 9

Nasprotje interesov

1.   Centralne banke Eurosistema vzpostavijo mehanizem za izogibanje situacijam, v katerih se kandidat, ki se obravnava za zaposlitev, zaradi preteklih poklicnih dejavnosti ali zaradi osebnih razmerij, znajde v nasprotju interesov.

2.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo notranja pravila, s katerimi od članov svojih organov in od svojih zaposlenih zahtevajo, da se v času zaposlitve izogibajo vsakršni situaciji, ki bi povzročila nasprotje interesov, in da poročajo o takšnih situacijah. Poleg tega zagotovijo, da so v primerih, ko se poroča o nasprotju interesov, na voljo ustrezni ukrepi za izognitev takšnemu nasprotju, vključno z razrešitvijo dolžnosti v zvezi z obravnavano zadevo.

3.   Centralne banke Eurosistema vzpostavijo mehanizem za presojanje morebitnega nasprotja interesov, ki bi izhajalo iz poklicnih dejavnosti, ki jih člani njihovih organov in njihovi zaposleni na višjih položajih, ki neposredno poročajo izvršilni ravni, opravljajo po prenehanju zaposlitve, in izogibanje takšnemu nasprotju interesov.

4.   Centralne banke Eurosistema po potrebi vzpostavijo mehanizem za presojanje morebitnega nasprotja interesov, ki bi izhajalo iz poklicnih dejavnosti, ki jih njihovi zaposleni opravljajo med neplačanim dopustom, in izogibanje takšnemu nasprotju interesov.

POGLAVJE IV

PRAVILA O SPREJEMANJU DARIL IN GOSTOLJUBJA

Člen 10

Prepoved sprejemanja ugodnosti

1.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo notranja pravila, s katerimi članom svojih organov in svojim zaposlenim prepovejo, da zahtevajo ali prejmejo kakršne koli ugodnosti, ki so kakor koli povezane z opravljanjem njihovih poklicnih dolžnosti, ali da sprejmejo obljubo glede prejetja takšnih ugodnosti, in sicer zase ali za katero koli drugo osebo.

2.   Centralne banke Eurosistema lahko v svojih notranjih pravilih določijo izjeme od prepovedi iz odstavka 1 v zvezi z ugodnostmi, ki jih ponujajo centralne banke, institucije, organi ali agencije Unije, mednarodne organizacije in vladne agencije, ter v zvezi z ugodnostmi v običajni ali zanemarljivi vrednosti, ki jih ponuja zasebni sektor, če v slednjem primeru takšne ugodnosti niso pogoste in ne iz istega vira. Centralne banke Eurosistema zagotovijo, da navedene izjeme ne vplivajo in ne smejo dajati vtisa, kot da vplivajo, na neodvisnost in nepristranskost članov njihovih organov in njihovih zaposlenih.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Razveljavitev

Smernica ECB/2002/6 se razveljavi.

Člen 12

Začetek učinkovanja in izvajanje

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke.

2.   Centralne banke Eurosistema sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje te smernice in uskladitev z njo, ti ukrepi pa se začnejo izvajati 18. marca 2016. Nacionalne centralne banke obvestijo ECB o kakršnih koli ovirah za izvajanje te smernice ter ji sporočijo besedila in sredstva v zvezi z navedenimi ukrepi najpozneje do 18. januarja 2016.

Člen 13

Poročanje in pregled

1.   Nacionalne centralne banke letno poročajo ECB o izvajanju te smernice.

2.   Svet ECB najmanj vsaka tri leta pregleda to smernico.

Člen 14

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

---

(1)  Smernica ECB/2002/6 z dne 26. septembra 2002 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (UL L 270, 8.10.2002, str. 14).

(2)  Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (UL C 123, 24.5.2002, str. 9).

(3)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/856 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2015/12) (glej str. 29 tega Uradnega lista).

(4)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/29

---

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/856

z dne 12. marca 2015

o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2015/12)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o EMN) in zlasti člena 6(1) v povezavi s členom 6(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska centralna banka (ECB) pripisuje največji pomen pristopu korporativnega upravljanja, ki uvršča odgovornost, preglednost in najvišje standarde poklicne etike v središče enotnega mehanizma nadzora (EMN). Spoštovanje teh načel je ključni element verodostojnosti EMN in bistveno za zagotavljanje zaupanja evropskih državljanov.

(2)

Glede na navedeno se šteje za potrebno, da se za EMN vzpostavi okvir poklicne etike, ki določa standarde poklicne etike, katerih spoštovanje varuje verodostojnost in ugled EMN ter zaupanje javnosti v integriteto in nepristranskost članov organov in zaposlenih v ECB in pristojnih nacionalnih organih držav članic, ki sodelujejo v EMN (v nadaljnjem besedilu: okvir za poklicno etiko v EMN). Okvir za poklicno etiko v EMN naj bi sestavljali ta smernica, ki določa načela, sklop najboljših praks za izvajanje teh načel ter notranja pravila in prakse, ki jih sprejmejo ECB in vsak pristojni nacionalni organ.

(3)

Minimalni standardi o preprečevanju zlorabe notranjih informacij bi morali okrepiti preprečevanje takšnih zlorab s strani članov organov ECB ali pristojnih nacionalnih organov ali njihovih zaposlenih in preprečiti morebitno nasprotje interesov, ki bi izhajalo iz zasebnih finančnih poslov. S tem namenom bi se morali z okvirom za poklicno etiko v EMN jasno opredeliti glavni koncepti ter vloge in odgovornosti raznih vključenih organov. Ob tem bi se morale poleg splošne prepovedi zlorabe notranjih informacij podrobneje določiti dodatne omejitve za osebe z dostopom do notranjih informacij. Z okvirom za poklicno etiko v EMN bi se morale določiti tudi zahteve za spremljanje skladnosti s pravili in poročanje o primerih neskladnosti.

(4)	V okvir za poklicno etiko v EMN bi morali biti vključeni tudi minimalni standardi v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov ter sprejemanjem daril in gostoljubja.

(5)	Okvir za poklicno etiko v EMN bi se moral uporabljati pri izvajanju nadzorniških nalog. Zaželeno je, da ECB in pristojni nacionalni organi uporabljajo enakovredne standarde za zaposlene ali zunanje izvajalce, vključene v izvajanje drugih nalog.

(6)

Določbe te smernice ne posegajo v veljavno nacionalno zakonodajo. Kadar veljavna nacionalna zakonodaja pristojnemu nacionalnemu organu preprečuje izvajanje določb te smernice, mora pristojni nacionalni organ o tem obvestiti ECB. Poleg tega bi moral zadevni pristojni nacionalni organ proučiti možnost sprejetja razumnih ukrepov, ki jih ima na voljo za premostitev ovir na podlagi nacionalnega prava.

(7)	Določbe te smernice ne posegajo v Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (2) in Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora (3).

(8)	Poleg okvira za poklicno etiko v EMN, ki je omejen na izvajanje nadzorniških nalog, je Svet ECB sprejel enakovreden okvir poklicne etike za izvajanje nalog Eurosistema s strani ECB in nacionalnih centralnih bank (4) –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene te smernice se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 uredbe o EMN. Ta opredelitev ne posega v ureditve po nacionalnem pravu, ki dodeljujejo nekatere nadzorniške naloge nacionalni centralni banki, ki ni določena kot pristojni nacionalni organ. V takem primeru se sklicevanje na pristojni nacionalni organ v tej smernici nanaša, kot je to primerno, na nacionalno centralno banko glede nalog, ki so ji bile dodeljene po nacionalnem pravu;

2.	„notranja informacija“ pomeni katero koli neobjavljeno ali javnosti nedostopno tržno občutljivo informacijo, ki se nanaša na izvajanje nadzorniških nalog, prenesenih na ECB;

3.	„tržno občutljiva informacija“ pomeni natančno informacijo, katere objava bi verjetno imela znaten učinek na cene finančnega premoženja ali cene na finančnih trgih;

4.	„oseba z dostopom do notranjih informacij“ pomeni katerega koli člana organa ali zaposlenega, ki ima več kot enkratni dostop do notranjih informacij;

5.	„zaposleni“ pomeni vsakogar, ki je v delovnem razmerju z ECB ali pristojnim nacionalnim organom, razen tistih, ki so jim zaupane le naloge, ki niso povezane z izvajanjem nadzorniških nalog po uredbi o EMN;

6.	„član organov“ pomeni člane organov odločanja in drugih notranjih organov ECB ali pristojnih nacionalnih organov razen zaposlenih;

7.	„finančne družbe“ imajo enak pomen, kot je opredeljen v poglavju 2, odstavek 2.55, Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

8.	„nasprotje interesov“ pomeni situacijo, v kateri imajo člani organov ali zaposleni osebne interese, ki lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih dolžnosti;

9.	„osebni interes“ pomeni katero koli finančno ali nefinančno korist ali potencialno korist za člane organov ali zaposlene, njihove družinske člane in druge sorodnike ali njihov krog prijateljev in bližnjih znancev;

10.	„ugodnost“ pomeni kakršno koli darilo, gostoljubje ali drugo finančno ali nefinančno korist, ki objektivno izboljšuje finančni, pravni ali osebni položaj prejemnika in do katere prejemnik sicer ni upravičen.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta smernica se uporablja za ECB in pristojne nacionalne organe, kadar izvajajo nadzorniške naloge, prenesene na ECB. V zvezi s tem se za člane njihovih organov in njihove zaposlene uporabljajo notranja pravila, ki jih ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo za izvajanje določb te smernice.

2.   Kolikor je pravno mogoče, si ECB in pristojni nacionalni organi prizadevajo za širitev obveznosti, opredeljenih za izvajanje določb te smernice, na osebe, ki so vključene v izvajanje nadzorniških nalog in niso zaposleni.

3.   Določbe te smernice ne posegajo v strožja pravila poklicne etike, ki jih ECB in pristojni nacionalni organi uporabljajo za člane svojih organov in zaposlene.

Člen 3

Vloge in odgovornosti

1.   Svet ECB v tej smernici določa načela okvira za poklicno etiko v EMN in vzpostavlja najboljše prakse za izvajanje teh načel ob upoštevanju lastne odgovornosti za določanje korporativne in etične kulture na ravni EMN.

2.   Revizijski odbor, Odbor notranjih revizorjev in Odbor za organizacijski razvoj v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo pri uporabi in spremljanju okvira za poklicno etiko v EMN.

3.   ECB in pristojni nacionalni organi podrobneje določijo vloge in odgovornosti organov, enot in zaposlenih, ki so na lokalni ravni vključeni v izvajanje, uporabo in spremljanje okvira za poklicno etiko v EMN.

Člen 4

Komuniciranje in ozaveščanje

1.   ECB in pristojni nacionalni organi pripravijo jasna in pregledna notranja pravila, s katerimi se izvaja ta smernica, in z njimi seznanijo člane svojih organov in svoje zaposlene ter zagotovijo, da so ta pravila lahko dostopna.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za ozaveščanje članov svojih organov in svojih zaposlenih, tako da ti razumejo svoje obveznosti v zvezi z okvirom za poklicno etiko v EMN.

Člen 5

Spremljanje skladnosti

1.   ECB in pristojni nacionalni organi spremljajo skladnost s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica. Spremljanje vključuje izvajanje rednih in/ali priložnostnih preverjanj skladnosti, kot je ustrezno. Poleg tega določijo ustrezne postopke za takojšnje odzivanje na primere neskladnosti in njihovo obravnavanje.

2.   Spremljanje skladnosti ne posega v notranja pravila, ki dovoljujejo notranje preiskave, kadar je član organa ali zaposleni osumljen kršitve pravil, s katerimi se izvaja ta smernica.

Člen 6

Poročanje o primerih neskladnosti in ukrepanje

1.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo notranje postopke za poročanje o primerih neskladnosti s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica, vključno s pravili glede prijave nepravilnosti v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ustrezne zaščite oseb, ki poročajo o primerih neskladnosti.

3.   ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da se v primerih neskladnosti ukrepa, kar po potrebi vključuje nalaganje sorazmernih disciplinskih ukrepov v skladu z veljavnimi disciplinskimi pravili in postopki.

4.   ECB in pristojni nacionalni organi v skladu z veljavnimi notranjimi postopki preko Odbora za organizacijski razvoj in Nadzornega odbora brez nepotrebnega odlašanja poročajo Svetu ECB o vseh večjih incidentih v zvezi z neskladnostjo s pravili, s katerimi se izvaja ta smernica. V nujnih primerih sme ECB ali pristojni nacionalni organ o večjih incidentih v zvezi z neskladnostjo Svetu ECB neposredno poročati. ECB in pristojni nacionalni organi v vsakem primeru hkrati obvestijo tudi Revizijski odbor.

POGLAVJE II

PRAVILA O PREPREČEVANJU ZLORABE NOTRANJIH INFORMACIJ

Člen 7

Splošna prepoved zlorabe notranjih informacij

1.   ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da je članom njihovih organov in njihovim zaposlenim prepovedano zlorabljati notranje informacije.

2.   Prepoved zlorabe notranjih informacij obsega vsaj: (a) uporabo notranjih informacij za zasebne posle za posameznikov lasten račun ali za račun tretjih oseb; (b) razkritje notranjih informacij kateri koli drugi osebi, razen če se takšno razkritje izvede pri opravljanju poklicnih dolžnosti na podlagi potrebe po seznanitvi, in (c) uporabo notranjih informacij za priporočila ali napeljevanje drugih oseb k sklepanju zasebnih finančnih poslov.

Člen 8

Posebne omejitve za osebe z dostopom do notranjih informacij

1.   ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da je dostop do notranjih informacij omejen na tiste člane organov in zaposlene, ki dostop do teh informacij potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da za vse osebe z dostopom do notranjih informacij veljajo posebne omejitve v zvezi s kritičnimi zasebnimi finančnimi posli. Zaseben finančni posel velja za kritičnega, kadar je tesno povezan z izvajanjem nadzorniških nalog ali bi lahko dajal tak vtis. ECB in pristojni nacionalni organi v svojih notranjih pravilih določijo seznam takšnih kritičnih poslov, ki obsegajo zlasti:

(a)	posle z delnicami in obveznicami, ki jih izdajo finančne družbe s sedežem v Uniji;

(b)	kratkoročno trgovanje, tj. nakup in poznejša prodaja ali prodaja in poznejši nakup istega finančnega instrumenta v določenem referenčnem obdobju;

(c)	posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na finančne instrumente, navedene v točki (a), in kolektivne naložbene sheme, katerih glavni namen je vlaganje v take finančne instrumente.

3.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo notranja pravila, s katerimi določijo posebne omejitve za osebe z dostopom do notranjih informacij, pri čemer upoštevajo primernost, učinkovitost in sorazmernost. Takšne posebne omejitve lahko obsegajo katerega koli izmed naslednjih ukrepov ali kombinacijo le-teh:

(a)	prepoved določenih finančnih poslov;

(b)	zahteva po predhodnem dovoljenju za določene finančne posle;

(c)	zahteva po vnaprejšnjem ali naknadnem poročanju o določenih finančnih poslih; in/ali

(d)	obdobja prepovedi za določene finančne posle.

4.   ECB in pristojni nacionalni organi se lahko odločijo, da navedene posebne omejitve veljajo tudi za zaposlene, ki niso osebe z dostopom do notranjih informacij.

5.   ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da se njihovi seznami kritičnih zasebnih finančnih poslov lahko hitro prilagodijo tako, da odražajo odločitve Sveta ECB.

6.   ECB in pristojni nacionalni organi v svojih notranjih pravilih podrobneje določijo pogoje in varovala, v skladu s katerimi posebne omejitve, določene v tem členu, ne veljajo za člane organov in zaposlene, ki vodenje svojih zasebnih finančnih poslov s pisno pogodbo o upravljanju premoženja zaupajo neodvisni tretji osebi.

POGLAVJE III

PRAVILA O IZOGIBANJU NASPROTJU INTERESOV

Člen 9

Nasprotje interesov

1.   ECB in pristojni nacionalni organi vzpostavijo mehanizem za izogibanje situacijam, v katerih se kandidat, ki se obravnava za zaposlitev, zaradi preteklih poklicnih dejavnosti ali zaradi osebnih razmerij, znajde v nasprotju interesov.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo notranja pravila, s katerimi od članov svojih organov in od svojih zaposlenih zahtevajo, da se v času zaposlitve izogibajo vsakršni situaciji, ki bi povzročila nasprotje interesov, in da poročajo o takšnih situacijah. Poleg tega zagotovijo, da so v primerih, ko se poroča o nasprotju interesov, na voljo ustrezni ukrepi za izognitev takšnemu nasprotju, vključno z razrešitvijo dolžnosti v zvezi z obravnavano zadevo.

3.   ECB in pristojni nacionalni organi vzpostavijo mehanizem za presojanje morebitnega nasprotja interesov, ki bi izhajalo iz poklicnih dejavnosti, ki jih člani njihovih organov in njihovi zaposleni na višjih položajih, ki neposredno poročajo izvršilni ravni, opravljajo po prenehanju zaposlitve, in izogibanje takšnemu nasprotju interesov.

4.   ECB in pristojni nacionalni organi po potrebi vzpostavijo mehanizem za presojanje morebitnega nasprotja interesov, ki bi izhajalo iz poklicnih dejavnosti, ki jih njihovi zaposleni opravljajo med neplačanim dopustom, in izogibanje takšnemu nasprotju interesov.

POGLAVJE IV

PRAVILA O SPREJEMANJU DARIL IN GOSTOLJUBJA

Člen 10

Prepoved sprejemanja ugodnosti

1.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo notranja pravila, s katerimi članom svojih organov in svojim zaposlenim prepovejo, da zahtevajo ali prejmejo kakršne koli ugodnosti, ki so kakor koli povezane z opravljanjem njihovih poklicnih dolžnosti, ali sprejmejo obljubo glede prejetja takšnih ugodnosti, in sicer zase ali za katero koli drugo osebo.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi lahko v svojih notranjih pravilih določijo izjeme od prepovedi iz odstavka 1 v zvezi z ugodnostmi, ki jih ponujajo centralne banke, institucije, organi ali agencije Unije, mednarodne organizacije in vladne agencije, ali v zvezi z ugodnostmi v običajni ali zanemarljivi vrednosti, ki jih ponuja zasebni sektor, če v slednjem primeru takšne ugodnosti niso pogoste in ne iz istega vira. ECB in pristojni nacionalni organi zagotovijo, da navedene izjeme ne vplivajo ali ne smejo dajati vtisa, kot da vplivajo, na neodvisnost in nepristranskost članov njihovih organov in njihovih zaposlenih.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 izjeme ne veljajo za ugodnosti, ki jih zaposlenim ECB ali pristojnih nacionalnih organov ponujajo kreditne institucije med inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali revizijskimi misijami, razen če gre za gostoljubje zanemarljive vrednosti, ponujeno med delovnimi sestanki.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Začetek učinkovanja in izvajanje

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščeni pristojni nacionalni organi.

2.   ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje te smernice in uskladitev z njo, ti ukrepi pa se začnejo izvajati 18. marca 2016. Pristojni nacionalni organi obvestijo ECB o kakršnih koli ovirah za izvajanje te smernice ter ji sporočijo besedila in sredstva v zvezi z navedenimi ukrepi najpozneje do 18. januarja 2016.

Člen 12

Poročanje in pregled

1.   Pristojni nacionalni organi letno poročajo ECB o izvajanju te smernice.

2.   Svet ECB najmanj vsaka tri leta pregleda to smernico.

Člen 13

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na ECB in pristojne nacionalne organe.

---

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB (UL C 123, 24.5.2002, str. 9).

(3)  Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora Evropske centralne banke (UL C 93, 20.3.2015, str. 2).

(4)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/855 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in razveljavitvi Smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11) (glej stran 23 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

---

2.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/35

---

SKLEP št. 1 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-SRBIJA

z dne 21. oktobra 2013

o sprejetju njegovega poslovnika [2015/857]

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SVET JE –

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo (v nadaljnjem besedilu: Srbija) na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti členov 119, 120, 122 in 124 Sporazuma,

ob upoštevanju, da je Sporazum začel veljati 1. septembra 2013 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predsedstvo

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu za 12 mesecev izmenično predsedujeta predsednik Sveta za zunanje zadeve Evropske unije, v imenu Evropske unije in njenih držav članic ter Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter predstavnik vlade Srbije. Prvo obdobje predsedovanja se začne z datumom prve seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in konča 31. decembra 2013.

Člen 2

Seje

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se sestaja enkrat letno na ministrski ravni. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skličejo posebne seje, če se pogodbenici s tem strinjata. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skličejo v prostorih, v katerih običajno zaseda Svet Evropske unije, na datum, o katerem se dogovorita pogodbenici. Seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta skupaj skličeta sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v dogovoru s predsednikom.

Člen 3

Zastopanje

Če se člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ne morejo udeležiti sej, jih lahko zastopajo zastopniki. Član, ki želi biti zastopan, predsedniku sporoči ime svojega zastopnika pred sejo, na kateri naj bi bil zastopan. Zastopnik člana Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ima vse pravice zastopanega člana.

Člen 4

Delegacije

Člane Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko spremljajo uradniki. Pred vsako sejo je treba predsednika obvestiti o predvideni sestavi delegacije vsake pogodbenice. Predstavnik Evropske investicijske banke se kot opazovalec udeleži sej Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če so na dnevnem redu zadeve, ki se nanašajo na banko. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na svoje seje povabi tudi druge osebe, da pridobi informacije o posameznih zadevah.

Člen 5

Sekretariat

Uradnik Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in uradnik Misije Srbije pri Evropski uniji skupaj delujeta kot sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta.

Člen 6

Korespondenca

Korespondenca, naslovljena na Stabilizacijsko-pridružitveni svet, se pošlje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na naslov Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

Sekretarja zagotovita, da se korespondenca posreduje predsedniku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in po potrebi razpošlje tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Razposlana korespondenca se pošlje Generalnemu sekretariatu Komisije, stalnim predstavništvom držav članic in Misiji Srbije pri Evropski uniji.

Sekretarja naslovnikom pošljeta sporočila predsednika Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, po potrebi pa se sporočila pošljejo tudi drugim članom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, kot je navedeno v drugem odstavku.

Člen 7

Obveščanje javnosti

Če ni določeno drugače, seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta niso javne.

Člen 8

Dnevni red sej

1.   Predsednik za vsako sejo sestavi okvirni dnevni red. Sekretarja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta pošljeta okvirni dnevni red naslovnikom iz člena 6, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom seje. Okvirni dnevni red vključuje točke, za katere je predsednik najpozneje 21 dni pred začetkom seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, vendar se točke uvrstijo na okvirni dnevni red samo, če sta sekretarja najpozneje na dan razpošiljanja dnevnega reda prejela spremljajočo dokumentacijo. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Poleg točk, ki so že na okvirnem dnevnem redu, se nanj lahko uvrstijo tudi druge točke, če se pogodbenici s tem strinjata.

2.   Predsednik lahko v soglasju z obema pogodbenicama skrajša roke iz odstavka 1, da se upoštevajo zahteve posamezne zadeve.

Člen 9

Zapisnik

Sekretarja skupaj pripravita osnutek zapisnika vsake seje. Praviloma mora zapisnik za vsako točko na dnevnem redu navajati:

dokumentacijo, predloženo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu,

izjave, ki se zapišejo na zahtevo enega od članov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta,

sprejete sklepe, podana priporočila ter sprejete izjave in sklepne ugotovitve.

Osnutek zapisnika se predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu v potrditev. Po potrditvi zapisnik podpišejo predsednik in sekretarja. Zapisnik se shrani v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki ima vlogo depozitarja dokumentov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta. Overjeni izvod zapisnika se pošlje vsem naslovnikom iz člena 6.

Člen 10

Sklepi in priporočila

1.   Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme sklepe in poda priporočila s soglasjem pogodbenic. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sprejme sklepe ali poda priporočila s pisnim postopkom, če se pogodbenici strinjata.

2.   Sklepi in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v smislu člena 121 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma se naslovijo kot „Sklep“ oziroma „Priporočilo“, čemur sledijo zaporedna številka, datum njihovega sprejetja in opis njihove vsebine. Sklepe in priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta podpiše predsednik in overita sekretarja. Sklepi in priporočila se pošljejo vsem naslovnikom iz člena 6. Vsaka pogodbenica se lahko odloči za objavo sklepov in priporočil Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta v svojem uradnem glasilu.

Člen 11

Jeziki

Uradni jeziki Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta so uradni jeziki pogodbenic. Če ni določeno drugače, razprave Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta potekajo na podlagi dokumentacije, pripravljene v teh jezikih.

Člen 12

Stroški

Evropska unija in Srbija krijeta vsaka svoje stroške udeležbe na sejah Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, in sicer stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja ter poštne in telekomunikacijske stroške. Stroške v zvezi s tolmačenjem na sejah, prevajanjem in razmnoževanjem dokumentov prevzame Evropska unija, razen stroškov v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem v uradni jezik Srbije ali iz njega, ki jih krije Srbija. Druge stroške, povezane z organizacijo sej, krije pogodbenica, ki je gostiteljica seje.

Člen 13

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor

1.   Za pomoč Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog se ustanovi Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Sestavljajo ga predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Srbije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.

2.   Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pripravlja seje in posvetovanja Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, izvaja sklepe Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, kadar je to primerno, in na splošno zagotavlja kontinuiteto odnosov v okviru pridružitvenega razmerja ter pravilno delovanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Odbor prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži Stabilizacijsko-pridružitveni svet, kakor tudi katero koli drugo zadevo, ki se pojavi med vsakodnevnim izvajanjem Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Vse predloge ali osnutke sklepov ali priporočil predloži v sprejetje Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

3.   Kadar Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum predvidi obveznost ali možnost posvetovanja, lahko tako posvetovanje poteka v Stabilizacijsko-pridružitvenem odboru. Posvetovanje se lahko nadaljuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, če se pogodbenici tako dogovorita.

4.   Poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora je priložen k temu sklepu.

Člen 14

Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe iz Srbije

1.   Ustanovi se Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe iz Srbije, ki ima nalogo pomagati Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri spodbujanju dialoga in sodelovanja med socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe v Evropski uniji in Srbiji. Ta dialog in sodelovanje zajemata vse zadevne vidike odnosov med Evropsko unijo in Srbijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Navedeni dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

(a)	pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe za dejavnosti v okviru prihodnjega članstva v Evropski uniji;

(b)	pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe na njihovo sodelovanje pri delu Evropskega ekonomsko-socialnega odbora po pristopu Srbije k Evropski uniji;

(c)	izmenjavi informacij o vprašanjih skupnega interesa, zlasti o tekočem stanju pristopnega procesa ter pripravi srbskih socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe za ta proces;

(d)

spodbujanju izmenjave izkušenj, dobrih praks in strukturiranega dialoga med (a) srbskimi socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe ter (b) socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe iz držav članic, med drugim s povezovanjem v mreže na posebnih področjih, na katerih bi lahko bili neposredni stiki in sodelovanje najučinkovitejši način za reševanje določenih težav;

(e)	razpravljanju o vseh drugih pomembnih zadevah, ki jih predlaga katera koli od strani in ki se lahko pojavijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in v okviru predpristopne strategije.

2.   V skupnem posvetovalnem odboru iz odstavka 1 je devet predstavnikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter devet predstavnikov socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe iz Srbije. Skupni posvetovalni odbor lahko povabi tudi opazovalce.

3.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 izvršuje svoje naloge na podlagi posvetovanj s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali na lastno pobudo, če gre za spodbujanje dialoga med ekonomskimi in socialnimi krogi.

4.   Člani se izberejo tako, da se zagotovi, da skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 čim bolje odraža različne socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe tako v Evropski uniji kot tudi v Srbiji. Člane iz Srbije uradno imenuje srbska vlada na podlagi predlogov socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe. Ti predlogi temeljijo na vključujočih in preglednih izbirnih postopkih med socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe.

5.   Skupnemu posvetovalnemu odboru iz odstavka 1 sopredsedujeta član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe iz Srbije.

6.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 sprejme svoj poslovnik.

7.   Evropski ekonomsko-socialni odbor na eni strani in srbska vlada na drugi strani krijeta stroške udeležbe svojih predstavnikov na sejah skupnega posvetovalnega odbora in njegovih delovnih skupin, tj. stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja.

8.   Ureditev stroškov prevajanja in tolmačenja se podrobno določi v poslovniku Skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1. Druge stroške, povezane s praktično organizacijo sej, krije pogodbenica, ki sejo organizira.

Člen 15

Skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Odbora regij Evropske unije ter srbski lokalni in regionalni organi

1.   Ustanovi se skupni posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Odbora regij Evropske unije ter srbski lokalni in regionalni organi, ki ima nalogo pomagati Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri spodbujanju dialoga in sodelovanja med lokalnimi in regionalnimi organi v Evropski uniji in Srbiji. Navedeni dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

(a)	pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov za dejavnosti v okviru prihodnjega članstva v Evropski uniji;

(b)	pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov za sodelovanje pri delu Odbora regij po pristopu Srbije k Evropski uniji;

(c)	izmenjavi informacij o vprašanjih skupnega interesa, zlasti o tekočem stanju pristopnega procesa ter o tistih politikah, za katere Pogodbi zahtevata posvetovanje z Odborom regij, kot tudi pripravi srbskih lokalnih in regionalnih organov na te politike;

(d)

spodbujanju večstranskega strukturiranega dialoga med (a) srbskimi lokalnimi in regionalnimi organi ter (b) lokalnimi in regionalnimi organi iz držav članic, med drugim s povezovanjem v mreže na posebnih področjih, na katerih bi lahko bili neposredni stiki in sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi Srbije ter držav članic najučinkovitejši način za obravnavanje določenih tem skupnega interesa;

(e)	zagotavljanju rednih izmenjav informacij o medregionalnem sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi organi Srbije ter držav članic;

(f)

spodbujanju izmenjave izkušenj in znanja na področju politik, za katere Pogodba o delovanju Evropske unije zahteva posvetovanje z Odborom regij, med (i) srbskimi lokalnimi in regionalnimi organi ter (ii) lokalnimi in regionalnimi organi držav članic, še posebej strokovnega znanja in tehnik, ki zadevajo pripravo lokalnih in regionalnih razvojnih načrtov ali strategij ter najučinkovitejšo rabo predpristopnih in strukturnih skladov;

(g)	zagotavljanju pomoči lokalnim in regionalnim organom Srbije z izmenjavo podatkov o praktičnem izvajanju načela subsidiarnosti v vseh vidikih življenja na lokalni in regionalni ravni;

(h)	razpravljanju o vseh drugih pomembnih zadevah, ki jih predlaga katera koli od strani in ki se lahko pojavijo pri izvajanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in v okviru predpristopne strategije.

2.   V skupnem posvetovalnem odboru iz odstavka 1 je sedem predstavnikov Odbora regij na eni strani ter sedem izvoljenih predstavnikov lokalnih in regionalnih organov Srbije na drugi strani. Imenuje se enako število nadomestnih članov.

3.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 izvaja svoje dejavnosti na podlagi posvetovanj s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali na lastno pobudo, če gre za spodbujanje dialoga med lokalnimi in regionalnimi organi.

4.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 lahko daje priporočila Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

5.   Člani se izberejo tako, da se zagotovi, da skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 čim bolje odraža različne ravni lokalnih in regionalnih organov v Evropski uniji in Srbiji. Člane iz Srbije uradno imenuje srbska vlada na podlagi predlogov organizacij, ki predstavljajo lokalne in regionalne organe Srbije. Ti predlogi temeljijo na vključujočih in preglednih izbirnih postopkih med predstavniki, ki so bili izvoljeni na lokalnih ali regionalnih volitvah.

6.   Skupni posvetovalni odbor iz odstavka 1 sprejme svoj poslovnik.

7.   Skupnemu posvetovalnemu odboru iz odstavka 1 sopredsedujeta član Odbora regij ter predstavnik lokalnih in regionalnih organov Srbije.

8.   Odbor regij na eni strani in srbska vlada na drugi strani krijeta stroške udeležbe svojih predstavnikov in pomožnega osebja na sejah skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1, zlasti potne stroške in stroške bivanja.

9.   Ureditev stroškov prevajanja in tolmačenja se podrobno določi v poslovniku Skupnega posvetovalnega odbora iz odstavka 1. Druge stroške, povezane s praktično organizacijo sej, krije pogodbenica, ki sejo organizira.

---

---