25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/1

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v aditivih za živila, encimih za živila, aromah in hranilih, ter pogoje njihove uporabe.

(3)

Navedena seznama se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobita v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(4)

Seznam Unije aditivov za živila je bil določen na podlagi aditivov za živila, dovoljenih za uporabo v živilih, v skladu z direktivami Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES (3), 94/36/ES (4) in 95/2/ES (5) ter po pregledu njihove skladnosti s členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1333/2008. Seznam Unije vključuje aditive za živila na podlagi kategorij živil, ki se jim navedeni aditivi lahko dodajo.

(5)

Zaradi težav pri prenosu aditivov za živila v novi sistem kategorizacije iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je prišlo do nekaterih napak, ki bi jih bilo treba popraviti, druge določbe pa je treba dodatno pojasniti.

(6)

V Prilogi II niso navedene različne oblike, v katerih se aditiv za živila lahko uporabi, npr. sorbitoli (E 420) obstajajo v obliki sorbitol (E 420 (i)) ali sirup sorbitola (E 420 (ii)); natrijevi citrati (E 331) obstajajo v obliki mononatrijev citrat (E 331 (i)), dinatrijev citrat (E 331 (ii)) in trinatrijev citrat (E 331 (iii)). Te oblike so določene v Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (6). Pojasniti bi bilo treba, da se navedene različne oblike odobrenih aditivov za živila lahko uporabljajo.

(7)

Kantaksantin (E 161g) se ne bi smel prodajati neposredno potrošnikom. Zato bi bilo treba spremeniti točko 5 oddelka (2) dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(8)

Konjac (E 425) se ne bi smel uporabljati za proizvodnjo dehidriranih živil, namenjenih rehidriranju ob zaužitju. Zato bi bilo treba v vnosu za E 425 v skupini I oddelka (1) dela C Priloge II vstaviti opombo (2).

(9)

V kategorijah živil 01.7.2 „Zorjeni sir“ in 01.7.6 „Sirni izdelki (razen izdelkov, ki spadajo v kategorijo 16)“ bi bilo treba pojasniti, da se natamicin (E 235) lahko uporablja samo za zunanjo obdelavo nenarezanih sirov in nenarezanih sirnih izdelkov.

(10)

Potreben bi bil dosleden pristop glede besedila opomb, ki se nanašajo na najvišje dovoljene vsebnosti za aluminij iz aluminijevih lakov, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) št. 380/2012 (7). V vse opombe, ki se nanašajo na specifične aditive za živila v kategorijah 01.7.3 „Užitna skorja sira“, 01.7.5 „Topljeni sir“, 04.2.5.2 „Džemi, želeji in marmelade ter sladkan kostanjev pire, kot so opredeljeni v Direktivi 2001/113/ES“, 08.2 „Mesni pripravki, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004“, 08.3.1 „Toplotno neobdelani mesni proizvodi“, 08.3.2 „Toplotno obdelani mesni proizvodi“, 08.3.3 „Čreva, ovoji za meso in podobno“ ter 09.3 „Ribje ikre“, bi bilo treba vključiti stavek „Drugi aluminijevi laki se ne smejo uporabljati.“

(11)

V kategoriji 02.1 „Masti in olja, v glavnem brez vode (razen brezvodne mlečne maščobe)“ se nekateri aditivi ne bi smeli uporabljati v deviških oljih in oljčnih oljih.

(12)

V kategoriji živil 04.2.3 „Sadje in zelenjava v pločevinkah ali kozarcih“ bi bilo treba dovoliti uporabo žveplovega dioksida in sulfitov (E 220–228) v predelanih gobah.

(13)

V kategorijah živil 05.2 „Drugi slaščičarski izdelki, vključno z mikro sladkornimi izdelki za osvežitev daha“ in 05.4 „Dekoracije, premazi in nadevi, razen nadevov na osnovi sadja, ki jih zajema kategorija 4.2.4“ bi bilo treba najvišjo dovoljeno vsebnost za neotam (E 961), ki se uporablja kot ojačevalec arome v slaščičarskih izdelkih na osnovi škroba, določiti pri 3 mg/kg.

(14)

V kategoriji živil 05.4 „Dekoracije, premazi in nadevi, razen nadevov na osnovi sadja, ki jih zajema kategorija 4.2.4“ bi bilo treba dovoliti uporabo ciklamne kisline ter njenih natrijevih in kalcijevih soli (E 952) v aromatizirani smetani v pločevinki z razpršilom.

(15)

V kategoriji živil 06.4.4 „Krompirjevi njoki“ bi bilo treba uporabo aditivov v svežih ohlajenih krompirjevih njokih omejiti na omejeno število aditivov iz skupine I.

(16)

V kategoriji živil 07.2 „Fini pekovski izdelki“ bi bilo treba pojasniti uporabo žveplovega dioksida in sulfitov (E 220–228).

(17)

V kategoriji živil 08.2 „Mesni pripravki, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004“ bi bilo treba vnos za kalijev acetat (E 261) spremeniti v kalijevi acetati.

(18)

V kategoriji živil 08.3.1 „Toplotno neobdelani mesni proizvodi“ bi bilo treba črtati dvojna vnosa za eritorbinsko kislino (E 315) in natrijev eritorbat (E 316).

(19)

V kategorijah živil 08.2 „Mesni pripravki, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 853/2004“, 08.3.1 „Toplotno neobdelani mesni proizvodi“, 08.3.2 „Toplotno obdelani mesni proizvodi“ in 08.3.4 „Tradicionalno soljeni mesni proizvodi s posebnimi določbami glede uporabe nitritov in nitratov“ bi bilo treba pojasniti navedbo najvišjih dovoljenih vsebnosti za nitrite (E 249–250) in/ali nitrate (E 251–252).

(20)

V kategoriji živil 08.3.2 „Toplotno obdelani mesni proizvodi“ bi bilo treba dovoliti uporabo galatov, terc-butilhidrokinona (TBHQ) in butilhidroksianizola (BHA) (E 310–320) v dehidriranem mesu.

(21)

V kategoriji živil 08.3.3 „Čreva, ovoji za meso in podobno“ bi bilo treba številko opombe (80) popraviti na (89).

(22)

V kategoriji živil 08.3.4.2 „Tradicionalni proizvodi, izdelani po postopku suhega razsoljevanja“ bi bilo treba za jamón curado, paleta curada, lomo embuchado in cecina in podobne proizvode ponovno vnesti najvišje dovoljene vsebnosti za nitrite (E 249–250).

(23)

V kategorijah živil 09.1.2 „Nepredelani mehkužci in raki“ in 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“ bi bilo treba pojasniti, da so enote za navajanje najvišjih dovoljenih vsebnosti žveplovega dioksida in sulfitov (E 220–228) izražene v vrednostih na kilogram, prav tako pa bi bilo treba pojasniti opombo, ki se nanaša na 4-heksilresorcinol (E 586).

(24)

V kategoriji živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“ bi bilo treba uporabo titanovega dioksida (E 171) ter železovih oksidov in hidroksidov (E 172) omejiti na prekajene ribe.

(25)

V kategoriji živil 09.2 „Predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki“ bi bilo treba pojasniti, da se najvišja dovoljena vsebnost za sorbinsko kislino – sorbate; benzojsko kislino – benzoate (E 200–213) uporablja za aditive posamezno ali v kombinaciji in za vsoto, vrednosti pa so izražene kot prosta kislina.

(26)

V kategoriji 10.2 „Predelani jajca in jajčni proizvodi“ bi bilo treba najvišjo dovoljeno vsebnost za trietilcitrat (E 1505) uporabljati samo za posušen jajčni beljak.

(27)

V kategorijah živil 14.2.7.1 „Aromatizirana vina“ in 14.2.7.2 „Aromatizirane pijače na osnovi vina“ bi bilo treba uporabo barvil iz skupine II in skupine III popraviti v skladu z uporabami barvil, ki so dovoljena z Direktivo 94/36/ES.

(28)

V kategoriji živil 17.1 „Prehranska dopolnila, dobavljena v trdni obliki, vključno s kapsulami in tabletami ter podobnimi oblikami, razen za žvečenje“ bi bilo treba spremeniti številko opombe (79) in jo vnesti v vnos za aditiv za živila dimetilpolisiloksan (E 900).

(29)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo treba v delu 4 „Aditivi za živila, vključno z nosilci v aromah za živila“ navesti, da se najvišje dovoljene vsebnosti za gumi arabikum, modificiran z oktenil sukcinsko kislino (E 423), uporabljajo za končna živila. V delu 6 „Opredelitve skupin aditivov za živila za namene delov 1 do 5“ bi bilo treba v preglednico 7 „Alginska kislina – alginati“ vključiti kalcijev alginat (E 404).

(30)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 se mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 posvetovati z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), razen če zadevna posodobitev ne učinkuje na zdravje ljudi. Ker se seznam Unije spremeni zaradi vključitve uporab aditivov, ki so že dovoljene v skladu z direktivami 94/35/ES, 94/36/ES in 95/2/ES, gre torej za posodobitev navedenega seznama, kar ne vpliva na zdravje ljudi. Zato ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(31)

Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(32)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/15

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 določa seznam Unije z aromami in izvornimi snovmi, odobrenimi za uporabo v in na živilih, ter pogoje njihove uporabe.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 872/2012 (3) je bil sprejet seznam aromatičnih snovi, ki se je vključil v del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008.

(3)

Navedeni seznam se lahko posodablja v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka, ki ga vloži država članica ali zainteresirana stran.

(4)

Seznam Unije z aromami in izvornimi snovmi vsebuje določeno število snovi, za katere Evropska agencija za varnost hrane ni dokončala ocene ali pa je zahtevala predložitev dodatnih znanstvenih podatkov za dokončanje ocene. Osebe, pristojne za dajanje aromatičnih snovi na trg, so zdaj umaknile zahtevek za eno od navedenih snovi, in sicer N-etil (2E,6Z)-nonadienamid. Zato bi bilo treba navedeno aromatično snov umakniti s seznama Unije.

(5)

Del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

V členu 1 Uredbe Komisije (EU) št. 873/2012 (4) so določeni prehodni ukrepi za živila, ki vsebujejo aromatične snovi, ki se zakonito dajejo na trg ali so bila označena pred 22. oktobrom 2014. Navedeni prehodni ukrepi morda ne bodo zadostovali, da se živila, ki vsebujejo aromatične snovi, umaknejo s seznama Unije po 22. oktobru 2014. Zato bi bilo treba za živila, ki vsebujejo N-etil (2E,6Z)-nonadienamid, določiti dodatno prehodno obdobje, da se nosilci živilske dejavnosti lahko prilagodijo zahtevam iz te uredbe.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/17

(1)

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji njihove uporabe.

(2)

V Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (3) so določene specifikacije za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(3)

Navedeni seznami se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobijo v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(4)

Nemčija je 9. septembra 2010 vložila zahtevek za odobritev uporabe L-levcina kot nosilca (pomoč pri izdelavi tablet) za namizna sladila v tabletah, kadar je bila taka uporaba odobrena. Zahtevek je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008.

(5)

Obstaja tehnološka funkcija in potreba po uporabi L-levcina v namiznih sladilih v tabletah. L-levcin se homogeno zmeša s sladili pred stiskanjem tablet iz mešanice ter olajša izdelavo tablet, saj zagotavlja, da se tablete ne prilepijo na orodja za stiskanje.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je ocenila varnost aminokislin in povezanih snovi, kadar se uporabljajo kot aromatične snovi, ter mnenje o tem izdala 29. novembra 2007 (4). Agencija je ugotovila, da je izpostavljenost ljudi aminokislinam prek hrane večja od pričakovanih stopenj izpostavljenosti z njihovo uporabo kot aromatičnih snovi in da devet snovi, vključno z L-levcinom, ne ogroža zdravja pri ocenjenih vrednostih vnosa kot aromatičnih snovi.

(7)

V zahtevku je bilo dokazano, da se tudi s čezmernim uživanjem sladil v tabletah ne bi preseglo 4 % vnosa, ki je priporočen za L-levcin.

(8)

Zato je primerno odobriti uporabo L-levcina kot nosilca za namizna sladila v tabletah, kot je navedeno v Prilogi I k tej uredbi, in navedenemu aditivu za živila dodeliti E-številko E 641.

(9)

Specifikacije za L-levcin bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 231/2012, ko bo ta prvič vključen na sezname Unije v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008. V zvezi s tem je primerno upoštevati merila čistosti Evropske farmakopeje za L-levcin.

(10)

Uredbi (ES) št. 1333/2008 in (EU) št. 231/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/21

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/23

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1273/2011 (2) je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo I k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)

Za kvoto iz člena 1(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 je drugo podobdobje mesec april.

(3)

Iz sporočil, poslanih v skladu s členom 8(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, izhaja, da zahtevki za kvoto z zaporedno številko 09.4130, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca aprila 2015 v skladu s členom 4(1) navedene izvedbene uredbe, zajemajo količino, ki je večja od razpoložljive. Zato bi bilo treba v skladu s členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevno kvoto, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz navedenih sporočil izhaja tudi, da zahtevki za kvote z zaporedno številko 09.4127 – 09.4128 – 09.4129, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca aprila 2015 v skladu s členom 4(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive.

(5)

V skladu s prvim pododstavkom člena 5 Izvedbene uredbe (EU) št. 1273/2011 bi bilo treba določiti tudi skupno razpoložljivo količino za kvote z zaporedno številko 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 in 09.4130 za naslednje podobdobje.

(6)

Za zagotovitev učinkovitega upravljanja postopka izdaje uvoznih dovoljenj mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

25.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/26

(1)

Metoda izračuna emisij toplogrednih plinov goriv in druge energije iz nebioloških virov, ki jo je treba uvesti na podlagi člena 7a(5) Direktive 98/70/ES, bi morala zagotoviti dovolj natančno poročanje, da lahko Komisija kritično oceni uspešnost dobaviteljev pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v skladu s členom 7a(2) navedene Direktive. Metoda izračuna bi morala zagotoviti natančnost in pri tem upoštevati zapletenost s tem povezanih upravnih zahtev. Hkrati bi morala spodbujati dobavitelje, naj zmanjšajo intenzivnost toplogrednih plinov goriva, ki ga dobavljajo. Skrbno bi bilo treba premisliti o vplivu metode izračuna na rafinerije v Uniji. Zato bi morala metoda izračuna temeljiti na povprečni intenzivnosti toplogrednih plinov, ki pomeni panožno povprečno vrednost, značilno za posamezno gorivo. Prednost tega bi bilo zmanjšanje upravnega bremena za dobavitelje in države članice. V tej fazi predlagana metoda izračuna ne bi smela zahtevati razlikovanja intenzivnosti toplogrednih plinov goriva na podlagi vira surovine, saj bi to vplivalo na tekoče naložbe v nekaterih rafinerijah v Uniji.

(2)

Zahteve glede poročanja za dobavitelje, ki so mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (2), bi bilo treba v smislu člena 7a(1) Direktive 98/70/ES čim bolj zmanjšati. Tudi od uvoznikov bencina in dizelskega goriva, rafiniranega zunaj Unije, se ne bi smele zahtevati podrobne informacije o virih surove nafte, uporabljene pri proizvodnji navedenega goriva, saj morda te informacije niso na voljo ali jih je težko pridobiti.

(3)

Za spodbujanje nadaljnjega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bi bilo treba v izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu vključiti prihranke, ki se uveljavljajo zaradi zmanjšanj primarnih emisij (upstream emission reductions (UER)), vključno s sežigom in izpustom. Zaradi lažjega uveljavljanja UER bi bilo treba dobaviteljem dovoliti, da za izračun in potrditev zmanjšanja emisij uporabijo različne sisteme emisij. Upravičeni bi morali biti samo projekti UER, ki so se začeli izvajati po datumu določitve izhodiščnega standarda za goriva iz člena 7a(5)(b) Direktive 98/70/ES, to je 1. januarja 2011.

(4)

Ponderirane povprečne privzete vrednosti toplogrednih plinov, ki predstavljajo surovo nafto, porabljeno v Uniji, pomenijo preprosto metodo izračuna, s katero lahko dobavitelji določijo vsebnost toplogrednih plinov v gorivu, ki ga dobavljajo.

(5)

UER bi bilo treba oceniti in potrditi v skladu z načeli in standardi, določenimi z mednarodnimi standardi, zlasti ISO 14064, ISO 14065 in ISO 14066.

(6)

Poleg tega je primerno državam članicam olajšati izvajanje zakonodaje na področju UER, vključno zaradi sežiga in izpusta. Zato bi bilo treba pod okriljem Komisije pripraviti nezakonodajne smernice za pristope, s katerimi bi taka UER (vključno z zmanjšanji pri sežigu in izpustu na črpališčih) kvantificirali, preverili, potrdili, spremljali in jih sporočili, preden se konča rok za prenos, določen v členu 7 te direktive.

(7)

Člen 7a(5)(b) Direktive 98/70/ES zahteva uvedbo metode za določitev izhodiščnega standarda za goriva na podlagi emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu fosilnih goriv na enoto energije v 2010. Izhodiščni standard za goriva bi moral temeljiti na količinah porabljenega dizelskega goriva, bencina, necestnega plinskega olja, utekočinjenega naftnega plina (UNP) in stisnjenega zemeljskega plina (SZP) z uporabo podatkov, ki so jih leta 2010 države članice uradno sporočile Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Izhodiščni standard za goriva ne bi smel biti primerjalno fosilno gorivo, ki se uporablja za izračun prihrankov toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv, ampak bi moral ostati takšen, kot je določen v Prilogi IV k Direktivi 98/70/ES.

(8)

Ker se sestava ustrezne mešanice fosilnih goriv iz leta v leto le malo spreminja, so tudi spremembe agregirane intenzivnosti toplogrednih plinov fosilnih goriv iz leta v leto majhne. Zato je smiselno, da izhodiščni standard za goriva temelji na podatkih o povprečni porabi v Uniji za leto 2010, ki so jih države članice sporočile UNFCCC.

(9)

Izhodiščni standard za goriva bi moral pomeniti povprečno intenzivnost primarnih emisij toplogrednih plinov in intenzivnost goriva v povprečno kompleksnih rafinerijah za fosilna goriva. Izhodiščni standard za goriva bi moral biti zato izračunan na podlagi ustreznih povprečnih privzetih vrednosti za goriva. Izhodiščni standardi za goriva se ne bi smel spremeniti do leta 2020, da bi bila dobaviteljem zagotovljena regulativna varnost glede njihovih obveznosti zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov goriv, ki jih dobavljajo.

(10)

Člen 7a(5)(d) Direktive 98/70/ES določa, da je treba sprejeti metodo za izračun prispevka električnih cestnih vozil, da se zmanjšajo emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv. Na podlagi navedenega člena bi morala biti metoda izračuna skladna s členom 3(4) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Za zagotovitev te skladnosti bi se moral isti prilagoditveni faktor uporabiti tudi za učinkovitost pogonskega sistema.

(11)

Podatke o elektriki, dobavljeni za uporabo v cestnem prometu, lahko dobavitelji sporočijo državam članicam v skladu s členom 7a(1) Direktive 98/70/ES v okviru letnih poročil. Da bi se znižali upravni stroški, je smiselno, da se za potrebe poročanja dobaviteljev vzpostavi metoda izračuna na podlagi ocene namesto na podlagi dejanskega merjenja porabe električne energije v električnem cestnem vozilu ali motornem kolesu.

(12)

Smiselno je vključiti podroben pristop za oceno količine in intenzivnosti toplogrednih plinov biogoriv v primeru hkratne predelave biogoriva in fosilnega goriva med istim procesom. Ker dobljene količine biogoriva ni mogoče izmeriti, na primer med soobdelavo rastlinskih olj in fosilnega goriva z vodikom, je potrebna posebna metoda. Člen 7d(1) Direktive 98/70/ES določa, da so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv za namene člena 7a in člena 7b(2) navedene direktive izračunane z isto metodo. Zato je certificiranje emisij toplogrednih plinov s priznanimi prostovoljnimi sistemi veljavno za namene člena 7a, pa tudi člena 7b(2) Direktive 98/70/ES.

(13)

Zahtevo glede poročanja dobaviteljev, določeno v členu 7a(1) Direktive 98/70/ES, bi bilo treba dopolniti s harmonizirano obliko in harmoniziranimi opredelitvami podatkov, o katerih je treba poročati. Harmonizacija opredelitev podatkov je potrebna zaradi pravilnega izračuna intenzivnosti toplogrednih plinov, povezanega z obveznostmi poročanja posameznega dobavitelja, saj so podatki ključni vložek v metodo izračuna, harmonizirano na podlagi člena 7a(5)(a) Direktive 98/70/ES. Ti podatki vključujejo identifikacijo dobavitelja, količino goriva ali energije, dane na trg, in vrsto goriva ali energije, dane na trg.

(14)

Zahtevo glede poročanja dobaviteljev, določeno v členu 7a(1) Direktive 98/70/ES, bi bilo treba dopolniti s harmoniziranimi zahtevami glede poročanja, poročevalno obliko in harmoniziranimi opredelitvami pojmov za državo članico, ki poroča Komisiji o učinku toplogrednih plinov goriv, porabljenih v Uniji. Te zahteve glede poročanja bodo zlasti omogočile posodobitev primerjalnega fosilnega goriva, opisanega v točki 19 dela C Priloge IV k Direktivi 98/70/ES in točki 19 dela C Priloge V k Direktivi 2009/28/ES, olajšale poročanje, zahtevano na podlagi členov 8(3) in 9(2) Direktive 98/70/ES, ter prilagajanje metode izračuna tehničnemu in znanstvenemu napredku, da se zagotovi izpolnitev njegovega predvidenega namena. Ti podatki bi morali vključevati količino goriva ali energije, dane na trg, vrsto goriva ali energije, kraj nakupa in izvor goriva ali energije, dane na trg.

(15)

Če se poročanje izvede v skladu z zahtevami iz Priloge IV in opredelitvami iz prilog I in III, je smiselno, da države članice dobaviteljem dovolijo izpolnitev zahtev glede poročanja, kjer uporabijo enakovredne podatke, zbrane na podlagi druge zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, da se tako zmanjša upravno breme.

(16)

Da bi se skupinam dobaviteljev olajšalo poročanje na podlagi člena 7a(4) Direktive 98/70/ES, člen 7a(5)(c) navedene direktive dopušča določitev vseh potrebnih pravil. Zaželeno je olajšati takšno poročanje, da se preprečijo motnje fizičnega prenosa goriva, saj dajejo različni dobavitelji na trg različna goriva v različnih deležih in bi zato morda morali uvesti različne ravni virov, da bi lahko izpolnili cilj zmanjšanja toplogrednih plinov. Zato je treba harmonizirati opredelitve naslednjih pojmov: identifikacija dobavitelja, količina goriva ali energije, dane na trg, vrsta goriva ali energije, kraj nakupa in izvor goriva ali energije, dane na trg. Da se pri skupnem poročanju dobaviteljev na podlagi člena 7a(4) prepreči dvojno upoštevanje, je primerno metodo izračuna in poročanja, ki jih izvajajo države članice, vključno s poročanjem Komisiji, harmonizirati tako, da se zahtevane informacije skupine dobaviteljev nanašajo na določeno državo članico.

(17)

Na podlagi člena 8(3) Direktive 98/70/ES morajo države članice predložiti letno poročilo z nacionalnimi podatki o kakovosti goriv za predhodno koledarsko leto v skladu z obliko, določeno v Odločbi Komisije 2002/159/ES (4). Da se zajame spremembe Direktive 98/70/ES, ki jih uvaja Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), in poznejše dodatne zahteve glede poročanja za države članice, ter zaradi učinkovitosti in harmonizacije, je treba pojasniti, katere informacije bi bilo treba poročati, ter določiti obliko za predložitev podatkov dobaviteljev in držav članic.

(18)

Komisija je 23. februarja 2012 predložila osnutek ukrepa Odboru, ustanovljenemu z Direktivo 98/70/ES. Odbor ni mogel sprejeti mnenja s potrebno kvalificirano večino. Zato je primerno, da Komisija na podlagi člena 5a(4) Sklepa Sveta 1999/468/ES (6) predloži predlog Svetu –

1.

„primarne emisije“ pomenijo vse emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pred dostavo surovin v rafinerijo ali predelovalni obrat, v katerem je bilo proizvedeno gorivo, kot je določeno v Prilogi I;

2.

„naravni bitumen“ pomeni kateri koli vir rafinerijskih surovin,

3.

„naftni skrilavec“ pomeni kateri koli rafinerijski vir surovin v obliki kamnine, ki vsebuje kerogen v trdnem stanju in ustreza opredelitvi naftnega skrilavca pod oznako KN 2714, kakor je opisano v Uredbi (EGS) št. 2658/87. Vir surovin se pridobiva z rudarjenjem ali toplotnim gravitacijskim odvodnjavanjem;

4.

„izhodiščni standard za goriva“ pomeni izhodiščni standard za goriva na podlagi emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu fosilnih goriv na enoto energije v 2010;

5.

„konvencionalna surova nafta“ pomeni kateri koli rafinerijski vir surovin z gostoto API, večjo od 10 stopinj, kadar je v obliki bazena na kraju izvora in je izmerjena v skladu s preskusno metodo ASTM D287 ter ne ustreza opredelitvi pod oznako KN 2714, kakor je določeno v Uredbi (EGS) št. 2658/87.