24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/1

DIREKTIVA SVETA (EU) 2015/637

z dne 20. aprila 2015

o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 23 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Državljanstvo Unije je temeljni status državljanov držav članic. Pravica državljanov Unije na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države, je ena od posebnih pravic, ki jo državljanom Unije zagotavlja točka (c) člena 20(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)	Lizbonska pogodba je okrepila status državljanstva Unije in z njim povezane pravice. Člen 23 PDEU določa sprejetje direktiv o določitvi ukrepov za sodelovanje in usklajevanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite za državljane Unije brez predstavništva.

(3)

Med vrednotami, na katerih temelji Unija, so solidarnost, nediskriminacija in spoštovanje človekovih pravic; v odnosih s preostalim svetom bi morala Unija podpirati svoje vrednote in prispevati k zaščiti svojih državljanov. Temeljna pravica državljanov Unije brez predstavništva do konzularne zaščite pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane držav s predstavništvom, zagotovljena s členom 46 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), je izraz evropske solidarnosti. Konceptu državljanstva Unije zagotavlja zunanjo razsežnost in krepi identiteto Unije v tretjih državah.

(4)	Namen te direktive je določiti ukrepe za sodelovanje in usklajevanje, potrebne za še lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov Unije brez predstavništva. Takšni ukrepi bi morali izboljšati pravno varnost ter učinkovito sodelovanje in solidarnost med konzularnimi organi.

(5)

V skladu s točko (c) člena 20(2) PDEU in členom 23 PDEU bi morale države članice državljanom brez predstavništva konzularno zaščito zagotoviti pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za njihove državljane. Ta direktiva ne posega v pristojnost držav članic, da določijo obseg zaščite, ki jo zagotavljajo svojim državljanom.

(6)

Ta direktiva ne vpliva na konzularne odnose med državami članicami in tretjimi državami, še posebej ne na njihove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih običajev in pogodb, zlasti Konvencije z dne 24. aprila 1963 o konzularnih odnosih (v nadaljnjem besedilu: Dunajska konvencija), ki jih države članice uporabljajo v skladu s pravom Unije. V skladu s členom 8 Dunajske konvencije lahko države članice, potem ko ustrezno uradno obvestijo zadevno tretjo državo in če ta temu ne nasprotuje, zagotavljajo konzularno zaščito za drugo državo članico. Do težav lahko pride predvsem v primeru državljanov, ki so tudi državljani države gostiteljice. Države članice bi morale prek lokalnega konzularnega sodelovanja sprejeti potrebne ukrepe v zvezi s tretjimi državami, da bi zagotovile, da bi se lahko v vsakem primeru zagotovila konzularna zaščita za druge države članice.

(7)

Kadar državljani brez predstavništva potrebujejo zaščito v tretjih državah, sta potrebni učinkovito sodelovanje in usklajevanje. Država članica, ki ima predstavništvo v tretji državi in nudi pomoč državljanu brez predstavništva, ter država članica, katere državljanstvo ima državljan, bi morali tesno sodelovati. Lokalno konzularno sodelovanje je lahko za državljane brez predstavništva zelo zapleteno, saj zahteva usklajevanje z organi, ki nimajo predstavništva na terenu, po potrebi tudi s pristojnimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Za zapolnitev vrzeli, ki nastane za državljana, ker njegova država članica nima diplomatsko-konzularnega predstavništva, bi bilo treba določiti jasna in trdna pravila. Za zagotovitev učinkovite zaščite je treba veljavne ukrepe tudi pojasniti.

(8)

Za državljane Unije bi moralo veljati, da so brez predstavništva v tretji državi, če država članica, katere državljanstvo imajo, v njej nima diplomatsko-konzularnega predstavništva ali častnega konzula. Prav tako bi moralo za državljane veljati, da so brez predstavništva, če lokalno diplomatsko-konzularno predstavništvo ali častni konzul zadevni osebi v določenem primeru iz katerega koli razloga ne more zagotoviti zaščite, do katere je upravičena po nacionalnem pravu ali praksi. Diplomatsko-konzularna predstavništva bi se morala med seboj obvestiti o vseh izjemnih okoliščinah, ki lahko začasno vplivajo na njihovo sposobnost za zagotavljanje konzularne zaščite. Upoštevati bi bilo treba tudi dostopnost in bližino. Državljan, ki zaprosi za pomoč diplomatsko-konzularno predstavništvo druge države članice, denimo ne bi smel biti preusmerjen na diplomatsko-konzularno predstavništvo ali častni konzulat države članice njegovega državljanstva, če zaradi krajevnih okoliščin ali pomanjkanja virov ne more varno priti do svojega diplomatsko-konzularnega predstavništva ali častnega konzula niti oni ne morejo varno priti do njega, tako da bi lahko dobil konzularno zaščito. Neobstoj predstavništva bi bilo treba razlagati tako, da se zagotovi učinkovito uresničevanje pravice državljanov brez predstavništva, da jih na nediskriminatoren način zaščiti diplomatsko-konzularno predstavništvo druge države članice, upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Za državljane, ki imajo državljanstvo več kot ene države članice, bi moralo veljati, da so brez predstavništva, če nobena od držav članic, katerih državljani so, nima predstavništva v zadevni tretji državi.

(9)

Da bi zagotovili učinkovito uresničevanje pravice iz točke (c) člena 20(2) PDEU in pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine, upoštevajoč nacionalno pravo in prakso, bo morala morda država članica, ki nudi pomoč državljanu – odvisno od okoliščin posameznega primera –, zagotoviti zaščito tudi družinskim članom državljana Unije, ki imajo državljanstvo tretje države. Ta direktiva ne preprečuje državi članici, ki nudi pomoč državljanu, in državi članici, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, da se med posvetovanjem, ki bi moralo potekati pred zagotovitvijo zaščite, po potrebi dogovorita o možnosti, da se družinskim članom državljana Unije brez predstavništva, ki imajo državljanstvo tretje države, zagotovi širša pomoč, kot jo določa zakonodaja države članice, ki nudi pomoč, ali kot jo narekuje njena praksa, pri čemer se, kolikor je mogoče, upoštevajo zahteve države članice, katere državljanstvo ima državljan brez zaščite, dogovorjeno pa mora biti skladno s pravom Unije. Vendar pa države članice družinskim članom iz tretjih držav morda ne bodo mogle zagotoviti nekaterih oblik konzularne zaščite, kot so na primer potne listine za vrnitev. Kadar se zagotavlja pomoč mladoletnikom, bi bilo treba upoštevati predvsem koristi otroka v skladu s členom 24 Listine in kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989.

(10)

Državljani brez predstavništva bi morali imeti možnost zaprositi za konzularno zaščito na diplomatsko-konzularnem predstavništvu katere koli države članice. Vendar to ne bi smelo preprečevati državam članicam, da se dogovorijo o praktičnih ureditvah, da bi si porazdelile odgovornost za zagotavljanje konzularne zaščite državljanom brez predstavništva v skladu s to direktivo. Takšne ureditve koristijo državljanom, saj omogočajo boljšo pripravljenost za zagotavljanje učinkovite zaščite. Države članice, ki prejmejo prošnje za zaščito, bi morale oceniti, ali je treba v konkretnem primeru zagotoviti konzularno zaščito ali se zadeva lahko preusmeri na diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je določeno za pristojno v skladu z že obstoječo ureditvijo. Države članice bi morale uradno obvestiti Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) o vsaki takšni ureditvi, Unija in države članice pa bi jo morale objaviti, da se zagotovi preglednost za državljane brez predstavništva.

(11)

Ta direktiva ne bi smela preprečevati državi članici, ki nima predstavništva v tretji državi, da zagotovi konzularno zaščito svojemu državljanu, na primer s konzularnimi storitvami prek spleta, če je to primerno. Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, bi morala imeti možnost, da državo članico, ki jo je državljan zaprosil za konzularno zaščito ali od katere je konzularno zaščito prejel, zaprosi za prenos prošnje ali zadeve, da bi sama zagotovila konzularno zaščito. Državljan brez predstavništva zaradi prenosa ne bi smel ostati brez konzularne zaščite.

(12)

Ne glede na različne tradicije držav članic glede pristojnosti častnih konzulov, ti navadno ne zagotavljajo istega obsega storitev kot diplomatsko-konzularna predstavništva. Ker častni konzuli svojo nalogo pogosto opravljajo prostovoljno, bi se morala vsaka država članica sama odločiti, ali se bo ta direktiva uporabljala za častne konzule. Od častnih konzulov bi se lahko zahtevalo, da zagotovijo konzularno zaščito državljanom brez predstavništva, odvisno od okoliščin posameznega primera.

(13)

Prošnje za zaščito bi bilo treba obravnavati, če prosilci predložijo veljavno potno listino ali osebno izkaznico Unije. Toda državljani brez predstavništva, ki potrebujejo konzularno zaščito, morda nimajo več svojih osebnih dokumentov. Temeljni status državljanstva Unije je podeljen neposredno s pravom Unije in osebni dokumenti imajo le deklarativno vrednost. Če prosilci ne morejo predložiti veljavnih osebnih dokumentov, bi morali biti sposobni dokazati svojo istovetnost na kakršen koli drug način. Če je potrebno, bi se lahko istovetnosti zadevne osebe preverila med posvetovanjem z organi države članice, za katero prosilec trdi, da je njen državljan. Glede članov družine iz tretjih držav, ki spremljajo prosilca, bi morali biti organi države članice, katere državljanstvo ima državljan, sposobni pomagati državi članici, ki nudi pomoč, pri preverjanju istovetnosti in obstoja družinske vezi s prosilcem.

(14)

Zaradi določitve, kateri ukrepi za usklajevanje in sodelovanje so potrebni, bi bilo treba opredeliti področje uporabe konzularne zaščite iz te direktive. Konzularna zaščita državljanov brez predstavništva bi morala vključevati pomoč v številnih značilnih situacijah, v katerih države članice zagotavljajo konzularno zaščito svojim državljanom glede na konkretne okoliščine posameznega primera, denimo v primeru odvzema prostosti ali pridržanja, hude nesreče ali bolezni in smrti, v primeru pomoči in repatriacije v stiski ter v primeru izdaje potnih listin za vrnitev. Ker je potrebna zaščita vedno odvisna od dejanske situacije, konzularna zaščita ne bi smela biti omejena na tiste situacije, ki so posebej navedene v tej direktivi.

(15)

Po potrebi je treba spoštovati želje državljana, vključno s tem, ali naj se obvestijo družinski člani ali drugi sorodniki in, če naj se obvestijo, kdo naj se obvesti. Podobno bi bilo treba v primeru smrti ustrezno upoštevati želje svojcev glede tega, kaj naj bi se zgodilo s posmrtnimi ostanki pokojnega državljana. Za te kontakte bi morala biti odgovorna država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva.

(16)

Organi držav članic bi morali v duhu medsebojnega spoštovanja in solidarnosti tesno sodelovati ter se usklajevati med sabo in z Unijo, zlasti s Komisijo in ESZD. Za zagotovitev hitrega in učinkovitega sodelovanja bi morale države članice prek varne spletne strani ESZD (Consular OnLine) zagotoviti in nenehno posodabljati informacije o ustreznih kontaktnih točkah v državah članicah.

(17)

Unijo v tretjih državah predstavljajo delegacije Unije, ki v tesnem sodelovanju z diplomatskimi in konzularnimi misijami držav članic prispevajo k uresničevanju pravice državljanov Unije do konzularne zaščite, kot je podrobneje določeno v členu 35 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v celoti prizna prispevek, ki ga v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (2), zlasti členom 5(10) Sklepa, zagotavljajo ESZD in delegacije Unije, še posebej v kriznih situacijah, in ga nadgrajuje.

(18)

V zvezi z lokalnim sodelovanjem bi bilo treba jasno določiti pristojnosti in posamezne vloge vseh zadevnih vpletenih, da bi zagotovili, da državljani brez predstavništva prejmejo pomoč, do katere so upravičeni v skladu z načelom nediskriminacije. Pri lokalnem konzularnem sodelovanju bi bilo treba ustrezno upoštevati državljane brez predstavništva, na primer z zbiranjem in rednim posodabljanjem informacij o ustreznih kontaktnih točkah ter njihovim posredovanjem lokalnim diplomatsko-konzularnim predstavništvom držav članic in delegacijam Unije.

(19)

Na dnevnem redu srečanj o lokalnem konzularnem sodelovanju, ki se organizirajo v tesnem sodelovanju z delegacijo Unije, bi morala biti tudi redna izmenjava informacij o vprašanjih, ki zadevajo državljane brez predstavništva, kot so varnost državljanov, razmere v zaporih, konzularno obveščanje, dostop do konzularne zaščite in krizno sodelovanje. Na teh srečanjih bi se morale države članice s predstavništvom po potrebi dogovoriti o praktičnih ureditvah, da bi zagotovili učinkovito zaščito državljanov brez predstavništva. Takšna ureditev morda ne bo potrebna, če je na primer število državljanov brez predstavništva majhno.

(20)

Jasna delitev odgovornosti med državami članicami s predstavništvom in državami članicami brez predstavništva in delegacijo Unije je ključna za zagotovitev ustrezne krizne pripravljenosti in kriznega upravljanja. Načrtovanje nujnih kriznih ukrepov bi moralo biti zato usklajeno in bi moralo docela upoštevati državljane brez predstavništva. Zato bi morale države članice, ki nimajo lokalnega diplomatsko-konzularnega predstavništva, v okviru lokalne pripravljenosti odziva na krizo zagotoviti vse razpoložljive in relevantne informacije o svojih državljanih, ki se nahajajo na ozemlju. Takšne informacije bi bilo treba ustrezno posodobiti v primeru krize. Pristojna diplomatsko-konzularna predstavništva ter delegacije Unije bi morali biti obveščeni o ureditvah za pripravljenost na krize ter bi morali biti po potrebi vanje vključeni. Informacije o teh ureditvah bi morale biti na voljo državljanom brez predstavništva. V primeru krize bi morala vodilna država ali država članica oziroma države članice, ki usklajuje pomoč, na podlagi dogovorjenega načrta ukrepov ter lokalnega razvoja dogodkov nediskriminatorno usklajevati pomoč za državljane brez predstavništva in uporabo razpoložljivih zmogljivosti za evakuacijo.

(21)

Interoperabilnost med konzularnim osebjem in drugimi izvedenci za krizno upravljanje bi bilo treba okrepiti, zlasti z njihovim sodelovanjem v multidisciplinarnih kriznih skupinah, kot so tiste v okviru kriznega odzivanja in operativnega usklajevanja ter kriznega upravljanja ESZD in tiste v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (3).

(22)	Po potrebi bi se lahko za konzularno zaščito državljanov brez predstavništva zaprosilo za podporo mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Za takšno pomoč bi lahko na primer zaprosila vodilna država ali država članica oziroma države članice, ki usklajujejo pomoč.

(23)

V tej direktivi uporabljeni izraz „vodilna država“ pomeni eno ali več držav članic s predstavništvom v dani tretji državi, ki je pristojna za usklajevanje in vodenje nudenja pomoči državljanom brez predstavništva v primeru kriz. Koncept vodilne države, kot je določen v ustreznih smernicah Unije (4), bi se lahko podrobneje določil v skladu z zakonodajo Unije in zlasti s to direktivo.

(24)

Razen v izredno nujnih primerih bi morala država članica po prejemu obvestila ali prošnje za konzularno zaščito od osebe, ki trdi, da je državljan brez predstavništva, vedno brez odlašanja navezati stik z državo članico, katere državljanstvo ima državljan, in ji posredovati vse ustrezne informacije, preden zagotovi kakršno koli pomoč. Država članica, katere državljanstvo ima državljan, bi morala brez odlašanja zagotoviti vse informacije, ki so relevantne za zadevo. V tem posvetovanju bi morala imeti država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, možnost, da zaprosi za prenos prošnje ali zadeve, da bi sama zagotovila konzularno zaščito. V tem posvetovanju bi morale zadevne države članice imeti tudi možnost izmenjati ustrezne informacije, na primer zato, da bi zagotovile, da državljan brez predstavništva ne bi zlorabil pravice do konzularne zaščite iz točke (c) člena 20(2) PDEU. Državljani Unije se v primeru zlorabe ne morejo zanašati na to direktivo.

(25)

Solidarnost in sodelovanje vključujeta tudi finančne zadeve. Države članice, ki svojim državljanom zagotavljajo konzularno zaščito v obliki finančne pomoči, to storijo le kot skrajno sredstvo in izjemoma, ko državljani ne morejo pridobiti finančnih sredstev na drug način, na primer z nakazilom sorodnikov, prijateljev ali delodajalcev. Državljani brez predstavništva bi morali prejeti finančno pomoč pod enakimi pogoji kot državljani države članice, ki nudi pomoč. Državljan brez predstavništva bi moral biti dolžan podpisati zavezo, da bo državi članici, katere državljanstvo ima, povrnil nastale stroške, če so tudi državljani države članice, ki nudi pomoč, v enaki situaciji dolžni povrniti takšne stroške svoji državi članici. Država članica, katere državljanstvo ima državljan, nato lahko zahteva od državljana brez predstavništva, da povrne te stroške, vključno z morebitno konzularno takso.

(26)

Ta direktiva bi morala zagotoviti delitev finančnih bremen in povrnitev stroškov. Kadar konzularna zaščita državljana brez predstavništva vključuje podpis zaveze o povrnitvi stroškov, bi morala država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, državi članici, ki nudi pomoč, povrniti nastale stroške. O tem, ali se zahteva povrnitev nastalih stroškov, odloča država članica, ki nudi pomoč. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, bi morali imeti možnost dogovoriti se o podrobnostih povrnitve stroškov v predvidenih rokih.

(27)

V primeru odvzema prostosti ali pridržanja je lahko konzularna zaščita, odobrena državljanu brez predstavništva, povezana z neobičajno visokimi potnimi stroški, stroški nastanitve ali prevajalskimi stroški za diplomatske ali konzularne organe države članice, ki nudi pomoč, odvisno od okoliščin posameznega primera. Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, bi morala biti obveščena o morebitnih takšnih visokih stroških med posvetovanji, ki bi morala potekati pred zagotovitvijo pomoči. Država članica, ki nudi pomoč, bi morala imeti možnost, da državo članico, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, zaprosi za povrnitev neobičajno visokih stroškov. Država članica, katere državljanstvo ima državljan, bi morala državi članici, ki nudi pomoč, povrniti nastale stroške. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, bi morali imeti možnost dogovoriti se o podrobnostih povrnitve stroškov v predvidenih rokih. Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, v skladu z načelom nediskriminacije od svojih državljanov ne more zahtevati povrnitve tistih stroškov, ki jih državljani države članice, ki nudi pomoč, ne bi bili dolžni povrniti.

(28)

V kriznih razmerah bi morali biti finančni postopki poenostavljeni. Zaradi posebnosti takšnih razmer, na primer, ko je potreben hiter odziv v zvezi s številnimi državljani, zaveza o povrnitvi stroškov ne bi smela biti potrebna, zato da bi država članica, ki je nudila pomoč, zahtevala in prejela povračilo stroškov od države članice ali držav članic, katere(-ih) državljanstvo ima državljan brez predstavništva. Države članice, katerih državljanstvo imajo državljani brez predstavništva, bi morale državi članici oziroma državam članicam, ki nudi(-jo) pomoč, povrniti nastale stroške. O tem, ali se zahteva povrnitev nastalih stroškov in v kakšni obliki, odloča država članica oziroma države članice, ki nudi(-jo) pomoč. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, bi morali imeti možnost dogovoriti se o podrobnostih povrnitve stroškov v predvidenih rokih. V primeru krize, ki negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na znatno število državljanov Unije, in na podlagi zahteve države članice, ki je nudila pomoč, bi lahko države članice, katerih državljanstvo imajo državljani brez predstavništva, povrnile stroške v sorazmernem znesku, in sicer z delitvijo celotnega zneska stroškov s številom državljanov, ki so prejeli pomoč.

(29)

To direktivo bi bilo treba pregledati tri leta po roku za prenos. Glede na informacije, ki jih bodo zagotovile države članice, o izvajanju in praktični uporabi Direktive, vključno z vsemi relevantnimi statističnimi podatki in primeri, bi bilo treba zlasti oceniti, ali je treba pregledati finančne postopke, da se zagotovi ustrezna porazdelitev bremena. Komisija bi morala pripraviti poročilo in v njem preučiti, ali so potrebni dodatni ukrepi, po potrebi tudi tako, da predlaga spremembo te direktive, da bi olajšali uveljavljanje pravic državljanov Unije do konzularne zaščite.

(30)	Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru te direktive izvajajo države članice.

(31)	Ta direktiva ne bi smela vplivati na ugodnejše nacionalne določbe, če so združljive s to direktivo.

(32)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (6) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(33)

Namen te direktive je spodbujanje konzularne zaščite, kot je določeno v Listini. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, posebej določena z Listino, zlasti prepoved diskriminacije, spoštovanje življenja in osebne celovitosti posameznika, pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice otroka ter pravici do obrambe in poštenega sojenja. To direktivo bi bilo treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(34)

V skladu s prepovedjo diskriminacije iz Listine bi morale države članice izvajati to direktivo brez vsakršne diskriminacije med upravičenci te direktive glede na spol, raso, barvo, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

(35)	Sklep 95/553/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (7), bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta direktiva določa ukrepe za usklajevanje in sodelovanje, potrebne za lažje uresničevanje pravice državljanov Unije iz točke (c) člena 20(2) PDEU, na ozemlju tretje države, kjer država članica, katere državljani so, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države članice, upoštevajoč tudi vlogo delegacij Unije pri zagotavljanju uresničevanja te pravice.

2. Ta direktiva ne vpliva na konzularne odnose med državami članicami in tretjimi državami.

Člen 2

Splošno načelo

1. Diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotavljajo konzularno zaščito državljanom brez predstavništva pod enakimi pogoji kot svojim državljanom.

2. Države članice se lahko odločijo, da se ta direktiva uporablja za konzularno zaščito, ki jo zagotavljajo častni konzuli v skladu s členom 23 PDEU. Države članice zagotovijo, da so državljani brez predstavništva ustrezno obveščeni o takšnih odločitvah in o tem, v kolikšni meri so častni konzuli v določenem primeru pristojni za zagotavljanje zaščite.

Člen 3

Konzularna zaščita države članice, katere državljanstvo ima državljan

Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, lahko zaprosi državo članico, ki jo je državljan brez predstavništva zaprosil za konzularno zaščito ali od katere je konzularno zaščito prejel, naj preusmeri prošnjo državljana brez predstavništva ali njegovo zadevo na državo članico, katere državljanstvo ima državljan, da bi lahko država članica, katere državljanstvo ima državljan, zagotovila konzularno zaščito v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. Zaprošena država članica opusti zadevo, takoj ko država članica, katere državljanstvo ima državljan, potrdi, da zagotavlja konzularno zaščito zadevni osebi.

Člen 4

Državljani brez predstavništva v tretjih državah

V tej direktivi „državljani brez predstavništva“ pomeni vsakega državljana, ki ima državljanstvo države članice, ki nima predstavništva v tretji državi, kot je opredeljeno v členu 6.

Člen 5

Družinski člani državljanov brez predstavništva v tretjih državah

Država članica, ki nudi pomoč, v skladu s svojim nacionalnim pravom ali prakso zagotovi družinskim članom, ki sami niso državljani Unije in ki spremljajo državljane brez predstavništva v tretji državi, konzularno zaščito v enakem obsegu in pod enakimi pogoji, kot bi jo zagotovila družinskim članom, ki sami niso državljani Unije, svojih državljanov.

Člen 6

Neobstoj predstavništva

Za namene te direktive država članica nima predstavništva v tretji državi, če v njej nima stalnega diplomatsko-konzularnega predstavništva ali če v njej nima diplomatsko-konzularnega predstavništva ali častnega konzula, ki bi dejansko lahko zagotovil konzularno zaščito v konkretnem primeru.

Člen 7

Dostop do konzularne zaščite in druge ureditve

1. Državljani brez predstavništva lahko zaprosijo za zaščito na diplomatsko-konzularnem predstavništvu katere koli države članice.

2. Brez poseganja v člen 2 lahko država članica stalno predstavlja drugo državo članico, diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic pa po potrebi lahko sklenejo praktične ureditve glede delitve odgovornosti za zagotovitev konzularne zaščite državljanom brez predstavništva. Države članice Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) uradno obvestijo o takšni ureditvi, ki jo Unija in države članice objavijo, da se zagotovi preglednost državljanom brez predstavništva.

3. Če je bil sklenjen dogovor o praktični ureditvi, kot je določeno v odstavku 2, diplomatsko-konzularno predstavništvo, na katerem državljan brez predstavništva zaprosi za konzularno zaščito, in ki ni določeno kot pristojno v skladu s specifično obstoječo ureditvijo, zagotovi, da se prošnja državljana preusmeri na ustrezno diplomatsko-konzularno predstavništvo, razen če bi bila konzularna zaščita s tem ogrožena, zlasti če je zaradi nujnosti zadeve potrebno takojšnje ukrepanje zaprošenega diplomatsko-konzularnega predstavništva.

Člen 8

Ugotavljanje istovetnosti

1. Prosilci za konzularno zaščito morajo dokazati, da so državljani Unije, s predložitvijo potne listine ali osebne izkaznice.

2. Če državljan Unije ne more predložiti veljavne potne listine ali osebne izkaznice, se lahko državljanstvo izkaže na kakršen koli drug način, po potrebi tudi s preverjanjem pri diplomatskih ali konzularnih organih države članice, katere državljan trdi, da je.

3. V zvezi z družinskimi člani iz člena 5 se lahko istovetnost in obstoj družinskega razmerja izkaže na kakršen koli način, tudi s preverjanjem države članice, ki nudi pomoč, pri diplomatskih ali konzularnih organih države članice državljanstva državljanov iz odstavka 1.

Člen 9

Oblike pomoči

Konzularna zaščita iz člena 2 lahko med drugim vključuje pomoč v naslednjih primerih:

(a)	pri odvzemu prostosti ali pridržanju;

(b)	pomoč žrtvi kaznivega dejanja;

(c)	ob hudi nesreči ali hudi bolezni;

(d)	v primeru smrti;

(e)	pomoč in repatriacijo v izrednih razmerah;

(f)	če je treba izdati potno listino za vrnitev, kot določa Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (8).

POGLAVJE 2

UKREPI ZA USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE

Člen 10

Splošna pravila

1. Diplomatski in konzularni organi držav članic tesno sodelujejo in se usklajujejo med seboj ter z Unijo za zagotovitev zaščite državljanom brez predstavništva v skladu s členom 2.

2. Kadar država članica prejme prošnjo za konzularno zaščito od osebe, ki trdi, da je državljan brez predstavništva, ali je obveščena o konkretni nujni situaciji državljana brez predstavništva, kot so tiste, naštete v členu 9, se takoj posvetuje z ministrstvom za zunanje zadeve države članice, za katero oseba trdi, da je njen državljan, ali, če je ustrezno, pristojnim diplomatsko-konzularnim predstavništvom te države članice ter ji posreduje vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo, vključno z identiteto zadevne osebe, morebitnimi stroški konzularne zaščite in podatki o družinskih članih, ki bi lahko tudi potrebovali konzularno zaščito. Razen v izredno nujnih primerih to posvetovanje poteka, preden se zagotovi pomoč. Država članica, ki nudi pomoč, poskrbi tudi za lažjo izmenjavo informacij med zadevnim državljanom in organi države članice državljanstva državljana.

3. Država članica državljanstva državljana ministrstvu za zunanje zadeve države članice, ki nudi pomoč, ali njenemu pristojnemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu na zahtevo zagotovi vse ustrezne informacije o zadevi. Odgovorna je tudi za morebiten kontakt z družinskimi člani ali drugimi relevantnimi osebami ali organi.

4. Države članice ESZD prek njene varne spletne strani uradno sporočijo podatke o zadevnih kontaktnih osebah na ministrstvih za zunanje zadeve.

Člen 11

Vloga delegacij Unije

Delegacije Unije tesno sodelujejo in se usklajujejo z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic, da bi prispevale k lokalnemu in kriznemu sodelovanju in usklajevanju, zlasti z zagotavljanjem razpoložljive logistične podpore, vključno s pisarniškimi prostori in organizacijskimi zmogljivostmi, kot je začasna namestitev konzularnega osebja in intervencijskih ekip. Delegacije Unije in sedež ESZD prav tako olajšujejo izmenjavo informacij med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic ter po potrebi z lokalnimi organi. Delegacije Unije dajo na voljo tudi splošne informacije o pomoči, do katere so lahko upravičeni državljani brez predstavništva, zlasti o dogovorjenih praktičnih ureditvah, če obstajajo.

Člen 12

Lokalno sodelovanje

Na dnevnem redu srečanj o lokalnem sodelovanju je tudi redna izmenjava informacij o vprašanjih, ki zadevajo državljane brez predstavništva. Na teh srečanjih se države članice po potrebi dogovorijo o praktičnih ureditvah iz člena 7, da bi zagotovile učinkovito zaščito državljanov brez predstavništva v zadevni tretji državi. Razen če se države članice ne dogovorijo drugače, srečanju predseduje predstavnik države članice, ki tesno sodeluje z delegacijo Unije.

Člen 13

Pripravljenost na krizo in krizno sodelovanje

1. Pri načrtovanju nujnih kriznih ukrepov na lokalni ravni se upoštevajo državljani brez predstavništva. Države članice s predstavništvom v tretji državi načrte nujnih kriznih ukrepov usklajujejo med seboj in z delegacijo Unije, da bi zagotovile, da bi državljani brez predstavništva v primeru krize prejeli celovito pomoč. Pristojna diplomatsko-konzularna predstavništva so ustrezno obveščena o ureditvah za pripravljenost na krize ter po potrebi vanje vključena.

2. Unija in države članice v primeru krize tesno sodelujejo za zagotovitev učinkovite pomoči državljanom brez predstavništva. Če je mogoče, se pravočasno obveščajo o razpoložljivih zmogljivostih glede evakuacije. Države članice lahko na prošnjo prejmejo podporo obstoječih intervencijskih skupin na ravni Unije, vključno s podporo konzularnih izvedencev, zlasti iz držav članic brez predstavništva.

3. Vodilna država ali država članica oziroma države članice, ki usklajujejo pomoč, so pristojne za usklajevanje pomoči, ki jo prejmejo državljani brez predstavništva, ob pomoči drugih zadevnih držav članic, delegacije Unije in sedeža ESZD. Države članice vodilni državi ali državi članici oziroma državam članicam, ki usklajujejo pomoč, zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi s svojimi državljani brez predstavništva, ki so navzoči v kriznih razmerah.

4. Vodilna država ali država članica oziroma države članice, ki usklajujejo pomoč za državljane brez predstavništva, lahko po potrebi zaprosijo za pomoč iz instrumentov, kot so strukture kriznega upravljanja ESZD in mehanizem Unije na področju civilne zaščite.

POGLAVJE 3

FINANČNI POSTOPKI

Člen 14

Splošna pravila

1. Državljan brez predstavništva se zaveže, da bo državi članici, katere državljanstvo ima, povrnil stroške konzularne zaščite pod enakimi pogoji kot državljani države članice, ki nudi pomoč, za kar uporabi standardni obrazec iz Priloge I. Državljani brez predstavništva so dolžni povrniti le tiste stroške, ki bi jih imeli pod enakimi pogoji državljani države članice, ki nudi pomoč.

2. Država članica, ki nudi pomoč, lahko zahteva povrnitev stroškov iz odstavka 1 od države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, za kar uporabi standardni obrazec iz Priloge II. Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, te stroške povrne v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev. Država članica, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, lahko od zadevnega državljana brez predstavništva zahteva, da te stroške povrne.

3. Kadar je konzularna zaščita, ki jo prejme državljan brez predstavništva, v primeru odvzema prostosti ali pridržanja povezana z neobičajno visokimi, vendar nujnimi in upravičenimi potnimi stroški, stroški nastanitve ali prevajalskimi stroški za diplomatske ali konzularne organe, država članica, ki nudi pomoč, lahko zahteva povrnitev stroškov od države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, ki stroške povrne v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev.

Člen 15

Poenostavljeni postopek v kriznih razmerah

1. V kriznih razmerah država članica, ki nudi pomoč, vse zahtevke za povrnitev stroškov zaradi podpore, ki jo je zagotovila državljanu brez predstavništva, pošlje ministrstvu za zunanje zadeve države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva. Država članica, ki nudi pomoč, lahko zahteva povračilo tudi, če državljan brez predstavništva ni podpisal zaveze o povrnitvi stroškov v skladu s členom 14(1). To državi članici, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, ne preprečuje, da od zadevnega državljana brez predstavništva zahteva povrnitev stroškov na podlagi nacionalnih pravil.

2. Država članica, ki nudi pomoč, lahko od države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, zahteva, da takšne stroške povrne v sorazmernem znesku, tako da se celoten znesek dejanskih stroškov deli s številom državljanom, ki so prejeli pomoč.

3. Če je država članica, ki je nudila pomoč, prejela finančno podporo za nudenje pomoči iz mehanizma Unije na področju civilne zaščite, se vsak prispevek države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva, določi po odbitku prispevka Unije.

POGLAVJE 4

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

Ugodnejša obravnava

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše od določb iz te direktive, če so združljive s to direktivo.

Člen 17

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. maja 2018.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Razveljavitev

Sklep 95/553/ES se razveljavi z učinkom od 1. maja 2018.

Člen 19

Poročilo, ocena in pregled

1. Države članice Komisiji predložijo vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi te direktive. Na podlagi predloženih informacij Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi te direktive do 1. maja 2021.

2. Komisija v poročilu iz odstavka 1 oceni delovanje te direktive in preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi, po potrebi predlaga tudi spremembo te direktive, da bi nadalje olajšali uresničevanje pravice državljanov Unije do konzularne zaščite.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 20. aprila 2015

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI

(1) Mnenje z dne 25. oktobra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(3) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(4) Smernice Evropske unije o izvajanju koncepta vodilne države za konzularne zadeve (UL C 317, 12.12.2008, str. 6).

(5) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(6) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(7) Sklep 95/553/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. decembra 1995 o zaščiti državljanov Evropske unije s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev (UL L 314, 28.12.1995, str. 73).

(8) Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 25. junija 1996 o potni listini za vrnitev (UL L 168, 6.7.1996, str. 4).

PRILOGA I

A. Skupni obrazec za zavezo o povrnitvi stroškov konzularne zaščite v primeru finančne pomoči

ZAVEZA O POVRNITVI STROŠKOV KONZULARNE ZAŠČITE

(FINANČNA POMOČ) – (člen 14(1) Direktive 2015/637)

Jaz, (g./ga.) (polno ime z velikimi tiskanimi črkami)

…

imetnik(-ca) potne listine št. …, izdane v …,

potrjujem, da sem od diplomatsko-konzularnega predstavništva …

… v …

prejel(-a) znesek v višini …

kot predujem za …

… (skupaj z vsemi veljavnimi taksami)

ter se zavezujem in obljubljam, da bom znesek na zahtevo vrnil(-a) Ministrstvu za zunanje zadeve/Vladi [država državljanstva državljana] …

v skladu z nacionalnim pravom navedene države članice, in sicer v višini navedene vsote ali v višini vseh stroškov, ki so bili plačani v mojem imenu ali dani kot predujem, vključno s stroški mojih družinskih članov, ki me spremljajo (v valuti) …

po menjalnem tečaju, ki velja na dan, na katerega je bil dan predujem ali so bili plačani stroški.

Moj naslov (*) (z velikimi tiskanimi črkami) (država) …

je: …

…

DATUM … PODPIS …

B. Skupni obrazec za zavezo o povrnitvi stroškov konzularne zaščite v primeru repatriacije

ZAVEZA O POVRNITVI STROŠKOV KONZULARNE ZAŠČITE

(REPATRIACIJA) – (člen 14(1) Direktive 2015/637)

Jaz, (g./ga.) (polno ime z velikimi tiskanimi črkami)

…

rojen v/na (mesto) … (država) …

(datum) …

imetnik(-ca) potne listine št. …, izdane v/na …

(datum izdaje) … in osebne izkaznice št. …,

št. socialnega zavarovanja in pristojni organ (če je ustrezno/relevantno)

…

se zavezujem, da bom znesek na zahtevo vrnil(-a) Vladi …

v skladu z nacionalnim pravom navedene države članice, in sicer v višini vseh stroškov, ki so bili plačani v mojem imenu, ali v višini zneska, ki mi ga je nakazal konzularni funkcionar

… Vlade v …

za ali v zvezi z repatriacijo v …,

in sicer zame in moje družinske člane, ki me spremljajo, ter za plačilo vseh ustreznih konzularnih taks v zvezi z repatriacijo.

To so:

(i) (**)

Prevoznine

Dnevnice

Razni stroški

ZMANJŠANI za moj prispevek

KONZULARNE TAKSE:

Taksa za repatriacijo

Taksa za obravnavo primera

Takse za potno listino/nujne primere

(… ur po tarifi … na uro …)

(ii) (**)

Potrjujem izplačilo vseh zneskov v mojo korist za ali v zvezi z repatriacijo mene in mojih družinskih članov, ki me spremljajo, ki jih ob podpisu te zaveze o povrnitvi ni mogoče določiti.

Moj naslov (***) (z velikimi tiskanimi črkami) (država) …

je: …

…

DATUM … PODPIS …

(*) Če nimate stalnega naslova, navedite kontaktni naslov.

(**) Neustrezno prečrtajte: konzularni funkcionar in prosilec bi morala vsako prečrtano besedilo ob robu parafirati.

(***) Če nimate stalnega naslova, navedite kontaktni naslov.

PRILOGA II

Obrazec za zahtevek za povrnitev stroškov

ZAHTEVEK ZA POVRNITEV STROŠKOV (člen 14(2) in (3) Direktive 2015/637)

1.	Diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, ki zahteva povrnitev stroškov

2.	Pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo ali ministrstvo za zunanje zadeve države članica državljanstva državljana, ki je pomoč prejel

3.	Opis dogodka (kraj, datum)

Podatki o državljanu, ki je prejel pomoč (za vsakega državljana posebej)

Ime in priimek

Kraj in datum rojstva

Naziv in številka potne listine

Vrsta nudene pomoči

Stroški

5.	Skupni stroški

6.	Bančni račun, na katerega se nakaže povračilo

7.	Priloga: zaveza o povračilu (po potrebi)

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/14

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/638

z dne 22. aprila 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 183(b) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (2) ter zlasti člena 5(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)	Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)	Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1484/95 ustrezno spremeniti.

(4)	Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. aprila 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 150, 20.5.2014, str. 1.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi reprezentativnih cen v sektorju za perutninsko meso in v sektorju za jajca ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL L 145, 29.6.1995, str. 47).

PRILOGA

„PRILOGA I

Oznaka KN	Opis blaga	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3 (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni	135,5	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	151,2	0	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	165,1	0	BR
0207 14 10	Kosi kokoši in petelinov brez kosti, zamrznjeni	324,1	0	AR
		236,2	19	BR
		356,1	0	CL
		306,4	0	TH
0207 14 50	Piščančja prsa, zamrznjena	218,8	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	332,5	0	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	344,4	0	CL
0408 91 80	Jajca brez lupine, sušena	381,1	0	AR
1602 32 11	Pripravki iz nekuhanih kokoši in petelinov	279,4	2	BR

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚druga porekla‘.“

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/16

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/639

z dne 23. aprila 2015

o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe silicijevega dioksida (E 551) v polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimeru (E 1209)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 10(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 je določen seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v aditivih za živila, encimih za živila, aromah in hranilih, ter pogoji njihove uporabe.

(2)	Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)	Z Uredbo Komisije (EU) št. 685/2014 (3) je bila odobrena uporaba polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimera (PVA-PEG graft kopolimera) (E 1209) v trdnih prehranskih dopolnilih.

(4)

Za izboljšanje pretočnosti polimera v prahu se v PVA-PEG graft kopolimeru uporablja silicijev dioksid (E 551). Pričakovani prenos silicijevega dioksida v končnih živilih prek uporabe PVA-PEG graft kopolimera je 300–500 mg/kg. Silicijev dioksid nima na tej stopnji nobene tehnološke funkcije v prehranskem dopolnilu.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane je ocenila varnost PVA-PEG graft kopolimera, kadar se uporablja kot aditiv za živila, in ugotovila, da predlagani načini njegove uporabe v filmskih oblogah za prehranska dopolnila ne pomenijo tveganja za varnost (4). Ocena varnosti je vključevala tudi opredeljeno uporabo silicijevega dioksida v PVA-PEG graft kopolimeru.

(6)	Zato je primerno, da se odobri uporaba silicijevega dioksida v PVA-PEG graft kopolimeru.

(7)	Del 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 16.

(2) Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 685/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 glede uporabe polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimera v trdnih prehranskih dopolnilih (UL L 182, 21.6.2014, str. 23).

(4) EFSA Journal 2013;11(8):3303.

PRILOGA

V delu 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se za tretjim vnosom za aditiv za živila E 551 vstavi naslednji vnos:

„E 551

silicijev dioksid

5 000 mg/kg v pripravku

E 1209 polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimer“

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/18

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/640

z dne 23. aprila 2015

o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 5(5)(e)(vi) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 mora Komisija ob pomoči Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) sprejeti potrebne izvedbene predpise o skupnih plovnostnih zahtevah za vso Unijo.

(2)	Navedene zahteve, ki zajemajo celoten življenjski ciklus letalskih proizvodov, vključujejo dodatne plovnostne specifikacije za posamezno vrsto operacij, ki jih je treba izvajati po prvi izdaji certifikata tipa zaradi varnosti.

(3)

Tehnične zahteve JAR-26 „Dodatne plovnostne zahteve za operacije“ („Additional Airworthiness Requirements for Operations“), ki so jih 13. julija 1998 izdali Združeni letalski organi (v nadaljnjem besedilu: JAA), kakor so bile spremenjene s spremembo 3 z dne 1. decembra 2005, bi morale biti določene v zakonodaji Unije, saj so 30. junija 2009 JAA prenehali obstajati, področje uporabe Uredbe (ES) št. 216/2008 pa je bilo 20. februarja 2008 razširjeno, da bi se vanj vključile operacije.

(4)	Da bi se zagotovila doslednost in pojasnile obveznosti glede plovnosti, bi bilo treba v Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 (2) vključiti sklic na to uredbo.

(5)	Da bi zagotovili nemoten prehod in se izognili motnjam, bi bilo treba določiti ustrezne prehodne ukrepe.

(6)	Ukrepi iz te uredbe temeljijo na mnenju, ki ga je izdala Agencija v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(7)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora Evropske agencije za varnost v letalstvu, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa skupne dodatne plovnostne specifikacije, da bi se podprle stalna plovnost in izboljšave na področju varnosti pri:

(a)	zrakoplovih, registriranih v državah članicah;

(b)	zrakoplovih, registriranih v tretjih državah, ki jih uporabljajo operatorji, za katere države članice zagotavljajo nadzor.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)	„največje operativno število potniških sedežev“ pomeni največje število potniških sedežev v posameznem zrakoplovu, brez sedežev za posadko, ki je določeno za operativne namene in opredeljeno v operativnem priročniku;

(b)	„veliko letalo“ pomeni letalo, ki ima v osnovi za certificiranje določene certifikacijske specifikacije za velika letala „CS-25“ ali enakovredne specifikacije.

Člen 3

Dodatne plovnostne specifikacije za posamezno vrsto operacij

Operatorji, za katere države članice zagotavljajo nadzor, pri uporabi zrakoplovov iz člena 1 izpolnjujejo določbe iz Priloge I.

Člen 4

Sprememba Uredbe (EU) št. 965/2012

Priloga III k Uredbi (EU) št. 965/2012 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi, da se vanjo vključi sklic na to uredbo.

Člen 5

Prehodne določbe

Za zrakoplove, za katere so operatorji pred datumoma uporabe iz člena 6 svojim pristojnim organom dokazali skladnost z JAR-26 „Dodatne plovnostne zahteve za operacije“ („Additional Airworthiness Requirements for Operations“, v nadaljnjem besedilu: zahteve JAR-26), ki so jih 13. julija 1998 izdali Združeni letalski organi, kakor so bile spremenjene s spremembo 3 z dne 1. decembra 2005, velja, da izpolnjujejo enakovredne specifikacije iz Priloge I k tej uredbi.

Zrakoplovi, za katere je bila v skladu s prvim pododstavkom dokazana skladnost z zahtevami JAR-26, ki so enakovredne specifikacijam iz točk 26.50, 26.105, 26.110, 26.120, 26.150, 26.155, 26.160, 26.200 in 26.250 Priloge I k tej uredbi, se pozneje ne smejo spreminjati na način, ki bi vplival na njihovo skladnost z zadevnimi zahtevami JAR-26.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 14. maja 2015.

Točke 26.50, 26.105, 26.110, 26.120, 26.150, 26.155, 26.160, 26.200 in 26.250 Priloge I pa se uporabljajo od 14. maja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).

PRILOGA I

DEL 26

DODATNE PLOVNOSTNE SPECIFIKACIJE ZA OPERACIJE

VSEBINA

PODDEL A –

SPLOŠNE DOLOČBE

26.10

Pristojni organ

26.20

Začasno nedelujoča oprema

26.30

Dokaz skladnosti

PODDEL B –

VELIKA LETALA

26.50

Sedeži, ležišča, varnostni pasovi in ramenski varnostni pasovi

26.100

Lokacija zasilnih izhodov

26.105

Dostop do zasilnih izhodov

26.110

Oznake zasilnih izhodov

26.120

Notranja zasilna razsvetljava in delovanje zasilne luči

26.150

Notranjost kabin

26.155

Vnetljivost oblog v prtljažnem prostoru

26.160

Protipožarna zaščita stranišča

26.200

Zvočni signali pristajalnega podvozja

26.250

Sistemi za upravljanje vrat kabine letalske posadke – nezmožnost enega člana za delo

PODDEL A

SPLOŠNE DOLOČBE

26.10 Pristojni organ

V delu, ki je določen v tej prilogi, je pristojni organ, ki mu morajo operatorji dokazati skladnost s specifikacijami, organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima operator svoj glavni sedež.

26.20 Začasno nedelujoča oprema

Polet se ne začne, če je kateri koli instrument, del opreme ali funkcija zrakoplova, ki se zahteva v tem delu, nedelujoča ali če manjka, razen če se ne opusti na podlagi seznama minimalne opreme operatorja, ki je opredeljen v delu ORO.MLR.105, in potrdi s strani pristojnega organa.

26.30 Dokaz skladnosti

(a)

Agencija v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 216/2008 izda certifikacijske specifikacije kot standardni način izkazovanja skladnosti proizvodov s tem delom. Certifikacijske specifikacije so dovolj podrobne in specifične, da lahko operatorjem predstavijo pogoje, na podlagi katerih se lahko dokaže skladnost z zahtevami iz tega dela.

(b)

Operatorji lahko dokažejo skladnost z zahtevami iz tega dela z upoštevanjem:

(i)	podrobnih specifikacij, ki jih Agencija izda na podlagi odstavka (a), ali enakovrednih specifikacij, ki jih Agencija izda na podlagi dela 21.A.16A, ali

(ii)	tehničnih standardov, ki zagotavljajo enakovredno raven varnosti kot tehnični standardi iz navedenih specifikacij.

PODDEL B

VELIKA LETALA

26.50 Sedeži, ležišča, varnostni pasovi in ramenski varnostni pasovi

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu in so pridobila certifikat tipa 1. januarja 1958 ali pozneje, zagotovijo, da so sedeži in njihov zadrževalni sistem za vse člane letalske posadke ali kabinskega osebja prilagojeni na način, ki zagotavlja najvišjo raven zaščite pri zasilnih pristankih, obenem pa uporabnikom sedežev omogoča potrebne funkcije in hitro zapustitev letala.

26.100 Lokacija zasilnih izhodov

Razen v primeru letal, pri katerih so bili zasilni izhodi vgrajeni in odobreni pred 1. aprilom 1999, operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu in na katerih največje število operativnih potniških sedežev presega število devetnajst ter ki imajo enega ali več onesposobljenih zasilnih izhodov, zagotovijo, da so razdalje med preostalimi izhodi ustrezne za učinkovito evakuacijo.

26.105 Dostop do zasilnih izhodov

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, zagotovijo sredstva za omogočanje hitrega in neoviranega premikanja vsakega potnika od njegovega sedeža do katerega koli zasilnega izhoda v primeru zasilne evakuacije.

26.110 Oznake zasilnih izhodov

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, izpolnijo naslednje:

(a)	zagotovijo sredstva za lažjo določitev lokacije, dostop in upravljanje zasilnih izhodov s strani oseb v kabini v nepredvidenih razmerah v kabini v primeru zasilne evakuacije;

(b)	zagotovijo sredstva za lažjo določitev lokacije in upravljanje zasilnih izhodov s strani osebja zunaj letala v primeru zasilne evakuacije.

26.120 Notranja zasilna razsvetljava in delovanje zasilne luči

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, zagotovijo, da so na voljo osvetljene oznake izhodov, splošna osvetlitev območja kabine in izhodov ter osvetlitev izhodne poti pri tleh, da bi olajšali določitev lokacije izhodov in premikanje potnikov proti izhodom v primeru zasilne evakuacije.

26.150 Notranjost kabin

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, izpolnijo naslednje:

(a)	vsi materiali in oprema, ki se uporabljajo v kabinah posadke ali potnikov, morajo imeti takšne lastnosti vnetljivosti, ki čim bolj zmanjšujejo učinek požarov med poletom ter v kabini ohranjajo razmere, ki omogočajo preživetje, toliko časa, kot traja evakuacija potnikov iz zrakoplova;

(b)	na prepoved kajenja se opozarja z oznakami;

(c)	posode za smeti morajo biti takšne, da se ogenj iz njih ne more razširiti; na takšne posode se namesti oznaka, ki opozarja, da je vanje prepovedano metati tobačne izdelke.

26.155 Vnetljivost oblog v prtljažnem prostoru

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu in so pridobila certifikat tipa po 1. januarju 1958, zagotovijo, da so obloge razreda C ali razreda D v prtljažnih prostorih izdelane iz materialov, ki učinkovito preprečujejo, da bi požar v prostoru ogrozil zrakoplov ali potnike na njem.

26.160 Protipožarna zaščita stranišča

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu in na katerih največje število operativnih potniških sedežev presega število devetnajst, izpolnijo naslednje:

stranišča so opremljena z:

(a)	napravami za odkrivanje dima;

(b)	napravami za samodejno pogasitev ognja, ki se pojavi v posodah za smeti.

26.200 Zvočni signali pristajalnega podvozja

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, zagotovijo, da je na letalu vgrajena ustrezna zvočna signalna naprava pristajalnega podvozja, da bi se bistveno zmanjšala verjetnost pristankov z nenamerno dvignjenim pristajalnim podvozjem.

26.250 Sistemi za upravljanje vrat kabine letalske posadke – nezmožnost enega člana za delo

Operatorji velikih letal, ki se uporabljajo v komercialnem zračnem prevozu, zagotovijo, da so vgrajeni sistemi za upravljanje vrat kabine letalske posadke opremljeni s sredstvi za izmenično odpiranje, da bi se olajšal dostop članov kabinskega osebja v kabino letalske posadke v primeru nezmožnosti enega člana letalske posadke za delo.

PRILOGA II

V Prilogi III (del ORO) k Uredbi (EU) št. 965/2012 se v točki ORO.AOC.100 pododstavek (c)(1) nadomesti z naslednjim:

„1.	izpolnjuje vse zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, te priloge (del ORO), Priloge IV (del CAT) in Priloge V (del SPA) k tej uredbi ter Priloge I (del 26) k Uredbi Komisije (EU) 2015/640 (*);

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/23

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/641

z dne 23. aprila 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. aprila 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	91,2
	TN	464,3
	TR	94,0
	ZZ	216,5
0707 00 05	AL	59,9
	EG	191,6
	MA	176,1
	TR	125,6
	ZZ	138,3
0709 91 00	TR	209,1
0709 91 00	ZZ	209,1
0709 93 10	MA	123,9
	TR	144,8
	ZZ	134,4
0805 10 20	EG	46,8
	IL	60,8
	MA	64,3
	TN	55,7
	TR	70,3
	ZZ	59,6
0805 50 10	BO	97,3
	TR	68,6
	ZZ	83,0
0808 10 80	AR	87,8
	BR	94,0
	CL	148,8
	CN	83,8
	MK	30,8
	NZ	142,6
	US	244,3
	ZA	120,4
	ZZ	119,1
0808 30 90	AR	145,3
	CL	133,3
	CN	116,0
	ZA	125,4
	ZZ	130,0

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/25

SKLEP (EU) 2015/642 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. aprila 2015

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/015 GR/Attica publishing activities iz Grčije)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) ter zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2) ter zlasti točke 13 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati svojo dejavnost zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)	Člen 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4) omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje 150 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

(3)

Grčija je 4. septembra 2014 predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 46 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 58 NACE po reviziji 2 (založništvo) (5), v regiji Atika NUTS 2 (EL 30) v Grčiji, ter jo dopolnila z dodatnimi informacijami, kakor je določeno v členu 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)	Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 3 746 700 EUR za vlogo, ki jo je predložila Grčija –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2015 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 3 746 700 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. aprila 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(3) Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).

(4) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(5) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/27

SKLEP (EU) 2015/643 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. aprila 2015

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/016 IE/Lufthansa Technik, Irska)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014 – 2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) ter zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so opustile dejavnost, zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so nastale kot posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, obravnavane v Uredbi (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ali zaradi nove svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)	Člen 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4) omogoča uporabo sredstev ESPG do najvišje letnega zneska 150 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

(3)

Irska je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpuščanjem v podjetju Lufthansa Technik Airmotive Ireland Ltd. in pri dveh dobaviteljih na Irskem vložila 19. septembra 2014 ter jo dopolnila z dodatnimi informacijami, kot je določeno v členu 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG, kot je določeno v členu 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)	Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 2 490 758 EUR za vlogo, ki jo je vložila Irska –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi znesek 2 490 758 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. aprila 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/29

SKLEP (EU) 2015/644 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. aprila 2015

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/018 BE/Attica Broadcasting iz Grčije)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni, in samozaposlenim osebam, ki so prenehale opravljati svojo dejavnost zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009 (3), ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)	Člen 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4) omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje 150 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

(3)

Grčija je 4. septembra 2014 predložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v 16 podjetjih, ki delujejo v panogi, razvrščeni v oddelek 60 NACE po reviziji 2 (radijska in televizijska dejavnost) (5), v regiji Atika na ravni NUTS 2 (EL 30), ter jo dopolnila z dodatnimi informacijami, kakor je določeno v členu 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)	Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 5 046 000 EUR za vlogo, ki jo je predložila Grčija –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2015 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 5 046 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. aprila 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/31

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/645

z dne 20. aprila 2015

o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 2496)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (1), in zlasti člena 79(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1224/2009 vzpostavlja sistem Skupnosti za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike v Uniji. Ta uredba določa, da lahko brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic inšpektorji Unije v skladu z njenimi določbami izvajajo inšpekcijske preglede v vodah Unije in na ribiških plovilih Unije zunaj voda Unije.

(2)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (2) določa podrobna pravila za izvajanje nadzornega sistema Unije, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

(3)	Izvedbena uredba (EU) št. 404/2011 določa, da Komisija sprejme seznam inšpektorjev Unije na podlagi obvestil držav članic in Evropske agencije za nadzor ribištva („Agencija“).

(4)

Prvi seznam inšpektorjev Unije je bil oblikovan z Izvedbenim sklepom Komisije 2011/883/EU (3). Navedeni seznam je bil nadomeščen z dvema novima seznamoma inšpektorjev Unije; prvi je bil oblikovan z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/174/EU (4), drugi pa z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/120/EU (5). V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 404/2011 države članice in Agencija po pripravi začetnega seznama do oktobra vsako leto obvestijo o morebitnih spremembah seznama, ki jih želijo uvesti za naslednje koledarsko leto, Komisija pa seznam ustrezno spremeni do 31. decembra.

(5)

Nekatere države članice in Evropska agencija za nadzor ribištva so obvestile o spremembah trenutnega seznama inšpektorjev. Seznam, oblikovan z Izvedbenim sklepom 2014/120/EU, bi bilo zato treba na podlagi teh obvestil nadomestiti z novim seznamom inšpektorjev Unije. Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Seznam inšpektorjev Unije je določen v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Izvedbeni sklep 2014/120/EU se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 20. aprila 2015

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(3) Izvedbeni sklep Komisije 2011/883/EU z dne 21. decembra 2011 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 343, 23.12.2011, str. 123).

(4) Izvedbeni sklep Komisije 2013/174/EU z dne 8. aprila 2013 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 101, 10.4.2013, str. 31).

(5) Izvedbeni sklep Komisije 2014/120/EU z dne 4. marca 2014 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije v skladu s členom 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (UL L 66, 6.3.2014, str. 31).

PRILOGA

Seznam inšpektorjev Unije iz člena 79(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009

Država	Inšpektorji
Belgija	De Vleeschouwer, Guy Devogel, Geert Lieben, Richard Monteyne, Ian
Bolgarija	Cholakov, Atanas Damyanov, Kostantin Iliev, Iliyan Ivanov, Todor Kerekov, Nikolay Raev, Yordan
Češka republika	ni podatka
Danska	Aasted, Lars Jerne Akselsen, Ole Andersen, Dan Søgård Andersen, Hanne Skjæmt Andersen, Lars Ole Andersen, Mogens Godsk Andersen, Niels Jørgen Anton Andersen, Peter Bunk Anderson, Jacob Edward Astrup, Iben Bache, René Bang, Mai Beck, Bjarne Baagø Bendtsen, Lars Kjærsgaard Bernholm, Kristian Burgwaldt Andersen, Martin Carl, Morten Hansen Christensen, Jesper Just Christensen, Peter Grim Christensen, Thomas Christiansen, Michael Koustrup Damsgaard, Kresten Degn, Jesper Leon Due-Boje, Thomas Zinck Dølling, Robert Ebert, Thomas Axel Regaard Eiersted, Jesper Bech Eilers, Bjarne Elnef, Frank Godt Fick, Carsten Frandsen, Rene Brian Frederiksen, Torben Broe Gotved, Jesper Hovby Groth, Niels Grupe, Poul Gaarde, Børge Handrup, Jacob Hansen, Bruno Ellekær Hansen, Gunnar Beck Hansen, Henning Skødt Hansen, Ina Kjærgaard Hansen, Jan Duval Hansen, John Daugaard Hansen, Martin Hansen, Martin Baldur Hansen, Ole Hansen, Thomas Harbo, Christen Christensen Harrison, Dorthe Kronborg Heldager, Peter Hestbek, Flemming Høgild, Lars Højrup, Torben Jaeger, Michael Wassermann Jensen, Anker Mark Jensen, Flemming Bergtorp Jensen, Hanne Juul Jensen, Jimmy Langelund Jensen, Jonas Krøyer Jensen, Lars Henrik Jensen, Lone A. Jensen, René Sandholt Jensen, Søren Palle Jespersen, René Johansen, Allan Juul, Torben Jørgensen, Kristian Sandal Jørgensen, Lasse Elmgren Jørgensen, Ole Holmberg Karlsen, Jesper Herning Knudsen, Malene Knudsen, Niels Christian Knudsen, Ole Hvid Kofoed, Kim Windahl Kokholm, Peder Kristensen, Henrik Kristensen, Jeanne Marie Kristensen, Peter Holmgaard Larsen, Michael Søeballe Larsen, Peter Hjort Larsen, Tim Bonde Lundbæk, Tommy Oldenborg Madsen, Arne Madsen, Jens-Erik Madsen, Johnny Gravesen Mortensen, Erik Mortensen, Jan Lindholdt Møller, Gert Nielsen, Christian Nielsen, Dan Randum Nielsen, Dion Nielsen, Hans Henrik Nielsen, Henrik Nielsen, Henrik Frühstück Nielsen, Henrik Kruse Nielsen, Jeppe Nielsen, Tage Kim Nielsen, Niels Kristian Nielsen, Steen Nielsen, Søren Nielsen, Søren Egelund Nielsen, Trine Fris Nørgaard, Max Reno Bang Paulsen, Kim Thor Pedersen, Claus Pedersen, Knud Jan Petersen, Christina Holmer Petersen, Henning Juul Petersen, Jimmy Torben Porsmose, Tommy Poulsen, Bue Poulsen, Janni Branderup Poulsen, John Ramm, Heine Risager, Preben Rømer, Jan Schjoldager, Tim Rasmussen Schmidt, Stefan Göttsche Schou, Kasper Schultz, Flemming Siegumfeldt, Jeanette Simonsen, Kjeld Simonsen, Morten Skrivergaard, Lennart Søholt, Finn Sørensen, Allan Lindgaard Thomsen, Bjarne Kondrup Thomsen, Klaus Ringive Solgaard Thorsen, Michael Trab, Jens Ole Vind, Finn Vistrup, Annette Klarlund Wille, Claus Wind, Bernt Paul Østergaard, Lars
Nemčija	Abs, Volker Angermann, Henry Barth, Mario Baumann, Jörg Bembenek, Jörg Bergmann, Udo Bernhagen, Sven Bieder, Mathias Birkholz, Siegfried Bloch, Ralf Borchardt, Erwin Bordolo, Jan Borowy, Matthias Bösherz, Andreas Brieger, Martin Brunnlieb, Jürgen Buchholz, Matthias Büttner, Harald Cassens, Enno Christiansen, Dirk Döhnert, Tilman Drenkhahn, Michael Dürbrock, Dierk Ehlers, Klaus Erdmann, Christian Fink, Jens Franke, Hermann Franz, Martin Frenz, Sandro Garbe, Robert Golz, Ulrich Gräfe, Roland Grawe, André Griemberg, Lars Haase, Christian Hannes, Chistoph Hänse, Dirk Hansen, Hagen Heidkamp, Max Heisler, Lars Herda, Heinrich Hickmann, Michael Homeister, Alfred Hoyer, Oliver Käding, Christian Keidel, Quirin Kersten, Mickel Klimeck, Uwe Köhn, Thorsten Kollath, Mark Kopec, Reinhard Kraack, Sönke Krüger, Martin Krüger, Torsten Kupfer, Christian Kutschke, Holger Lange, Michael Lehmann, Jan Lorenzen, Alexander Lübke, Torsten Lührs, Carsten Möhring, Torsten Mücher, Martin Mundt, Mario Nickel, Jörg Nitze, Andreas Nöckel, Stefan Pauls, Werner Perkuhn, Martin Pötzsch, Frank Raabe, Karsten Radzanowski, Sven Ramm, Jörg Reimers, Andre Remitz, Lutz Rutz, Dietmar Sauerwein, Dirk Schmidt, Harald Schmiedeberg, Christian Schuchardt, Karsten Schuler, Claas Sehne, Dirk Skrey, Erich Slabik, Peter Springer, Gunnar Stüber, Jan Sturm, Jochen Sween, Gorm Taubert, Christian Teetzmann, Julian Thieme, Stefan Thomas, Raik Vetterick, Arno Wagner, Ralf Welz, Henning Welz, Oliver Wendt, René Wessels, Heinz Wichert, Peter Wolken, Hans
Estonija	Grossmann, Meit Kutsar, Andres Lasn, Margus Nigu, Silver Niinemaa, Endel Pai, Aare Parts, Erik Soll, Simon Torn, Kerdo Ulla, Indrek Varblane, Viljar
Irska	Allan, Damien Amrien, Rudi Andersson, Kareen Ankers, Brian Barber, Kevin Barcoe, Michael Barrett, Elizabeth Breen, Kieran Brennan, Colm Brophy, James Browne, Brendan Brunicardi, Michael Buckley, Anthony Buckley, John Butler, John Byrne, Kenneth Byrne, Paul Cagney, Daniel Chute, Killian Chute, Richard Clarke, Tadhg Connaghan, Fintan Connery, Paul Connolly, Stephen Corish, Cormac Corrigan, Kevin Cotter, Jamie Coughlan, Susan Counihan, Martin Craven, Cormac Croke, Jason Cronin, Philip Cummins, William Cunningham, Diarmuid Curran, Donal Daly, Brendan Devaney, Michael Doherty, Anita Doherty, Patrick Donachie, Martin Donaldson, Stuart Duane, Paul Ducker, Nigel Duggan, Cian Dullea, Michael Falvey, John Fanning, Grace Farrelly, Emmett Fealy, Gerard Fenton, Gary Finegan, Ultan Fitzgerald, Brian, Fitzgerald, Richard Fitzpatrick, Gerard Fleming, David Flynn, Alan Foley, Brendan Foley, Connor Foley, Kevin Foran, Bryan Gallagher, Neil Gallagher, Paddy Gleeson, Marie Gormanly, Breda Greenwood, Mark Hamilton, Ken Hannon, Gary Hanrahan, Michael Harkin, Patrick Hastings, Brian Healy, Jeffrey Healy, John Hederman, John Heffernan, Bernard Hegarthy, Mark Henson, Marie Hewson, Kevin Hickey, Andrew Hickey, Adrian Humphries, Daniel Ivory, Sean Kavanagh, Paul Keeley, David Keirse, Gavin Kennedy, Liam, Keogh, Mark Kickham, Jon-Laurence Kinsella, Gordon Laide, Cathal Landy, Glenn Leahy, Brian Linehan, Sean Lynch, Gerard Lynch, Grainne MacGabhann, Declan Mackey, Eoin Maguire, Paul Mallon, Keith Maloney, Nessa Maunsell, Blaithin McCaffrey, Lesley McCarthy, Niall McCarthy, Paul McCoy, Sean McDermott, Paul McGee, Paul McGrath, Owen McGrath, Richard McGroary, Peter McKenna, David Mc Keown, Amelia McNamara, Ken McNamara, Paul McWilliams, Stuart Melvin, David Meredith, Helen Minehane, Ken Molloy, John Paul Moloney, Kara Mooney, Gerard Mooney, Keith Moore, Conor Mullane, Patrick Mullane, Paul Mullery, Alan Mundy, Brendan Murphy, Aidan Murphy, Barry Murphy, Claire Murphy, Christopher Murphy, Honor Murphy, John Murran, Sean Murray, Paul Nalty, Christopher Ni Cionnach Pic, Dubheasa Nolan, Brian O'Brien, Amanda O'Brien, Jason O'Brien, Paul O'Callaghan, Maria O'Ceallaigh, Kevin O'Donnell, Pearse O'Donovan, Bernard O'Dowd, Brendan O'Flynn, Aisling O'Grady, Vivienne O'Mahony, Karl O'Neill, Shane O'Regan, Alan O'Regan, Cliona O'Sullivan, Aileen Patterson, Adrienne Patterson, John Pender, Darragh Piper, David Pyke, Gavin Pyne, Alan Quigg, James Quigley, Declan Raferty, Damien Reidy, Patrick Ridge, Patrick Robinson, Niall Ryan, Fergal Ryan, Marcus Scalici, Fabio Shalloo, Jim Sills, Barry Sinnott, Lee Smyth, Eoin Snowdon, Edward Sweetnam, Vincent Troy, Ivan Valls Senties, Virginia Verling, Ronan Wall, Vanessa Wallace, Eugene Walsh, Conleth Walsh, Karen Weldon, James White, John Wise, James
Grčija	Αβραμίδης, Παναγιώτης Αδαμαντιάδου, Γεωργία Αδαμοπούλου, Γεωργία Ακριβός, Δημήτριος Αλεξίου, Νικόλαος Αλυφαντάκης, Εμμανουήλ Ανασότζης, Κωνσταντίνος Ανδριοπούλου, Μαρία Αντωνίου, Ευθύμιος Αποστολίδης, Δημήτριος Βαΐτσης, Γεώργιος Βαρδιδάκη, Ευρύκλεια Βαρελόπουλος, Ευάγγελος-Χρήστος Βαρλάς, Χρήστος Βασιλείου, Βάσω Βελισσαρόπουλος, Αλέξανδρος Βεργίνης, Αναστάσιος Βέρρας, Ανδρέας Βιδάλη, Μαρία Βορτελίνας, Γεώργιος Βουρλέτσης, Σωτήριος Γαβαλάς, Αντώνιος Γαλανάκης, Ανδρέας Γαλούζης, Γεώργιος Γεωργαντζόπουλος, Θεόδωρος Γεωργατζής, Ιωάννης Γεωργιάδη, Μαρία Γιαννούσης, Βασίλειος Γκάζας, Γεώργιος Γκανατσούλα, Ελένη Γκορίτσας, Γεώργιος Γογοδώνης, Δημήτριος Γυπαράκης, Νικόλαος Δαδρώνης, Κωνσταντίνος Δημόπουλος, Απόστολος Διαμαντάκης, Αθανάσιος Δοκιανάκης, Κωνσταντίνος Δομαζινάκη, Αλεξάνδρα Δούνας, Προκόπιος Δούτσης, Δημήτριος Δρόλαπα, Ευθυμία Δροσάκης, Σπυρίδων Δρόσος, Ιάκωβος Δροσούνης, Στέφανος Ελευθερίου, Κωνσταντίνος Ευαγγελάτος, Νικόλαος Ευμορφούλης, Χαρίλαος Ζαβιτσάνος, Βασίλειος Ζακυνθινός, Κωνσταντίνος Ζαμπετάκης, Νικόλαος Ζαφειράκης, Διονύσιος Ζήσης, Μαρίνος Ζησιμόπουλος, Νεκτάριος Ζουριδάκης, Μιλτιάδης Ζώγαλης, Παναγιώτης Ηλίου, Σπυρίδωνας Θεοδωράκη, Βασιλική Θεοδωρούλη, Αιμιλία Θεοχαρόπουλος, Αθανάσιος Κάβουρας, Ιωάννης Καλλίνικος, Κωνσταντίνος Καλογήρου, Νικόλαος Καπέλος, Ιωάννης Καρακοντής, Αντώνιος Καραπαναγιώτης, Ευστράτιος Καραραμπατζάκης, Ιωάννης Καρατζής, Σπυρίδων Καρούντζος, Ιωάννης Καρυστιανός, Στέφανος Κάσση, Βασιλική Καστάνης, Χρήστος Κατσακούλης, Παράσχος Κατσάμπας, Νικόλαος Κάτσης, Αναστάσιος Κατσιγιάννης, Κωνσταντίνος Καψάσκης, Παρασκευάς Κιαγιάς, Χαράλαμπος Κοκκάλας, Νικόλαος Κοκολογιαννάκης, Ευάγγελος Κομνηνός, Δημήτριος Κοντοβάς, Γρηγόριος Κοντογιάννης, Κωνσταντίνος Κοντοπούλου, Ελένη Κοντός, Παναγιώτης Κορωναίος, Γεώργιος Κοσμάς, Στυλιανός Κοτρώτσος, Αντώνιος Κουζίλου, Σταυρούλα Κουκάρας, Ευάγγελος Κουκλατζής, Δημήτριος Κουλαξίδης, Δρακούλης Κουμπανάκη, Θεοδώρα Κουρελή, Ιωάννα Κουρούλης, Στυλιανός Κούτσικου, Χριστίνα Κραουνάκης, Γεώργιος Κυριάκου, Ιωάννης Κυρίτσης, Ιωάννης Κωνσταντέλλος, Θεόδωρος Κωστάκης, Μιχαήλ Λεκάκος, Θεόδωρος Λεονταράκης, Παναγιώτης Λυγκώνη, Ελένη Λυμπέρης, Σπυρίδων Μαΐλης, Στέφανος Μαλαμάκης, Γεώργιος Μαλαφούρης, Σπυρίδων Μάλλιος, Γεώργιος Μανιάτη, Ανδριάνα Μανιδάκης, Δημήτριος Μανούσος, Αντώνιος Μαραγκού, Άννα Μαραθάκης, Κωνσταντίνος Μαργώνης, Γεώργιος Μαρινάκη, Βασιλική Μαρκέλος, Θεοδόσιος Μαρκουλάκη, Κυριακή Μαχαιρίδης, Νικόλαος Μηνάς, Σωκράτης Μήτρου, Παντελεήμων Μητσάκου, Ελένη Μήτσου, Σαπφώ Μόσχος, Δημήτριος Μουστάκας, Γρηγόριος Μπαλατσούκας, Θεοφάνης Μπαμπάνης, Ευάγγελος Μπαξεβανάκης, Γρηγόριος Μπάρλας, Αθανάσιος Μπαρούνης, Δημήτριος Μπαχλιτζανάκης, Μιχάλης Μπεζιργιάννης, Αντώνιος Μπεθάνης, Γεώργιος Μπεΐνταρης, Ιωάννης Μπισμπιρούλας, Δημήτριος Μπίχας, Βασίλειος Μπότσης, Παναγιώτης Μπουζουνιεράκης, Νικόλαος Μπουραζάνης, Ιωάννης Μπραουδάκης, Γεώργιος Μπρεζάτης, Ευάγγελος Μυλωνά, Ελένη Νάκη, Νικολέτα Νικολόπουλος, Ασημάκης Νικολόπουλος, Παναγιώτης Νταφούλης, Γεώργιος Ντέλλας, Ευάγγελος Οικονομάκος, Ιωάννης Ουζουνόγλου, Ραλλού Παναγιώτου, Στυλιανός Παπακωνσταντίνου, Νικόλαος Παπανώτας, Γεώργιος Παράβαλος, Φαίδωνας Παρδάλης, Αριστοτέλης Πασχαλάκης, Χρήστος Πατεράκης, Γεώργιος Πατίλας, Κωνσταντίνος Πέγιος, Γεώργιος Πετροπούλου, Βασιλική Πέττας, Κωνσταντίνος Πιπιγκάκης, Νικόλαος Πλατής, Κωνσταντίνος Πολιτίδης, Νικόλαος Ρηγούλης, Ζαχαρίας Σαραντάκος, Ιωάννης Σαραντίδης, Ιωάννης Σηφάκης, Μιχαήλ Σιάρμπας, Στυλιανός Σιγανός, Εμμανουήλ Σιολτζίδης, Σταύρος Σκαλίμης, Ευστάθιος Σκυλοδήμος, Βασίλειος Σλανκίδης, Βασίλειος Σλιαράς, Αργύριος Σταματελάτος, Σπυρίδων Σταυρινουδάκης, Νικόλαος Σταυρουλάκης, Γεώργιος Στελιάτος, Δημήτριος Στουπάκης, Μάριος Στουπάκης, Μιχαήλ Στρατηγάκης, Διονύσιος-Γεώργιος Σωτηροπούλου, Ελένη Ταφειάδης, Νικόλαος Τετράδη, Γεωργία Τζεσούρης, Γεώργιος Τζιόλας, Ιωάννης Τοπάλογλου, Κωνσταντίνος Τρίχας, Χρήστος Τσαγκάρης, Θεόφιλος Τσανδήλας, Παναγιώτης Τσαπατσάρης, Νικόλαος Τσαχπάζης, Δημήτριος Τσέλης, Ανδρέας Τσιμηρίκα, Αγγελική Τσιούλκας, Γεώργιος Φίλιππα, Ευαγγελία Φλωράκης, Νικόλαος Φραγκούλης, Ιωάννης Φραζής, Εμμανουήλ Φρυσούλης, Νικόλαος Φωτεινός, Σταμάτιος Φωτιάδης, Στέφανος Χαριτάκης, Ανδρέας Χαριτάκης, Ιωάννης Χασανίδης, Γεώργιος Χατζηνικήτα, Γεωργία Χατζηπασχάλης, Κωνσταντίνος Χρηστέας, Κυριάκος Ψαρογιάννης, Αθανάσιος Ψαρράς, Άγγελος Ψηλός, Κωνσταντίνος
Španija	Acuña Barros, José Antonio Almagro Carrobles, Jorge Alonso Sánchez, Beatriz Álvarez Gómez, Marco Antonio Amunárriz Emazabel, Sebastián Arteaga Sánchez, Ana Avedillo Contreras, Buenaventura Barandalla Hernando, Eduardo Boy Carmona, Esther Bravo Téllez, Guillermo Calderón Gómez, José Gabriel Carmona Castano Francisco de Borja Carmona Mazaira, Manuel Carro Martínez, Pedro Ceballos Pérez-Canales, Alba Chamizo Catalán, Carlos Climent de Castro, Luis Miguel Cortés Fernández, Natalia Couce Prieto, Carlos Criado Bará, Bernardo De la Rosa Cano, Franscico Javier Del Castillo Jurado, Ángeles Del Hierro Suanzes, Javier Elices López, Juan Manuel Fariña Clavero, Irene Fernández Costas, Antonio Ferreño Martínez, José Antonio Fontán Aldereguía, Manuel Fontanet Domenech, Felipe García Antoni, Mónica García González, Francisco Javier Genovés Ferriols, José Carlos Gómez Delgado, Raquel Gómez Cayuelas, Carmen González Fernández, Manuel A. González Fernández, Marta Guerrero Claros, María Guisado Sancho, María Jesús Gundín Payero, Laura Iglesias Prada, Juan Antonio Jimenez Álvarez, Ignacio Lado Codesido, Beatriz Lastra Torre, Ruth Lestón Leal, Juan Manuel López González, María Lorenzo Sentis, José Manuel Marra-López Porta, Julio Martínez González, Jesús Martínez Velasco, Carolina Mayoral Vázquez, Fernando Mayoral Vázquez, Gonzalo Mayordomo Montiel, Jaime Medina García, Estebán Méndez-Villamil Mata, María Miranda Almón, Fernando Munguia Corredor, Noemi Ochando Ramos, Ana María Orgueira Pérez Vanessa Ortigueira Gil, Adolfo Ossorio González, Carlos Ovejero González, David Pérez González, Virgilio Perujo Dávalos, Florencio Piñón Lourido, Jesús Ponte Fernández, Gerardo Prieto Estévez, Laura Ríos Cidrás, Manuel Ríos Cidrás, Xosé Rodríguez Bonet, Jordi Rodríguez Moreno, Alberto Rodríguez Muñiz, José Manuel Rueda Aguirre, Luzdivina Ruiz Gómez, Sonia Rull Del Águila, Laura Saavedra España, Jesús Sáenz Arteche, Idoia Sánchez Sánchez, Esmeralda Santalices López, Marta Santas Barge, Verònica Santos Pinilla, Beatriz Sendra Gamero, Ma Esther Serrano Sánchez, Daniel Sieira Rodríguez, José Tenorio Rodríguez, José Luis Torre González, Miguel A. Tubío Rodríguez, Xosé Valcarce Arenas, Paula Isabel Váquez Pérez Ivan Vicente Castro, José Vidal Maneiro, Juan Manuel Yeregui Velasco, Pablo Zamora de Pedro, Carlos
Francija	Allanic, Gilles Ardohain, Michel Baillet, Bertrand Belz, Jean-Pierre Ben Khemis, Patricia Beyaert, Frédéric Bigot, Jean-Paul Boittelle, Catherine Bon, Philippe Bouniol, Anthony Bourbigot, Jean-Marc Cacitti, Raymond Caillat, Marc Celton Arnaud Ceres, Michel Chaigneau, Gaëlle Charbonnier, Alexandre Cluzel, Stéphane Crochard, Thierry Croville, Serge Curaudeau, Patrick Daden, Nicolas Dambron, François Darsu, Philippe Davies, Philippe Dechaine, Frédéric Deric, William Desforges, Jean-Luc Desson, Patrick Dolou, Claude Donnart, Christian Ducrocq, Philippe Fernandez, Gabriel Fortier, Eric Fouchet, Michel Fournier, Philippe Garbe, Steeve Gauvain, Benoît Gehanne, Laurent Gloaguen, Maurice Gomez, Sébastien Goron, Xavier Guillemette, Jean Luc Guittet-Dupont, Gaëtan Hitier, Sébastien Isore, Pascal Kersale, Yves Lacombe, Thomas Le Berrigaud, Thierry Le Corre, Joseph Le Cousin, Jean-Luc Le Dreau, Gilbert Le Mentec, Arnaud Lecul, Mathieu Legouedec, Loïg Lenormand, Daniel Lescroel, Yann Loarer, Melaine Maingraud, Dominique Malassigne, Jean-Paul Masseaux, Yanick Menuge, Gilles Moussaron, Hervé Moussay, David Ogor, Bernard Pasquereau, Rebecca Peron, Olivier Peron, Pascal Petit, François Potier, Pauline Radius, Caroline Raguet, José Richou, Fabrice Robin, Yannick Rondeau, Arnold Rousselet, Pascal Schneider, Frédéric Semelin, Gérard Serna, Mathieu Sottiaux, David Trividic, Bernard Turquet de Beauregard, Guillaume Urvoy, Jonathan Vesque Arnaud Vilbois, Pierre Villenave, Patrick Villenave, Yorrick
Hrvaška	Aćimov, Dejan Aunedi, Jurica Bašić, Vicko Brlek, Neda Dolić, Nedjeljko Franceschi, Jenko Jeftimijades, Ivor Kuzmanić Zupan, Andrea Lešić, Lidija Miletić, Ivana Novak, Danijel Paparić, Neven Pupić-Bakrač, Marko Škorjanec, Mario Skroza, Nikica Strinović, Boris Verzon, Nikola Vuletić, Ivo
Italija	Abate, Massimiliano Abbate, Marco Affinita, Enrico Albani, Emidio Ambrosio, Salvatore Annicchiarico, Dario Antonioli, Giacomo Apollonio, Cristian Aprile, Giulio Aquilano, Donato Arena, Enrico Astelli, Gabriele Barraco, Francesco Basile, Giuseppe Basile, Marco Battista, Filomena Benvenuto, Salvatore Giovanni Bernadini, Stefano Biondo, Fortunato Bizzari, Simona Bizzarro, Federico Boccoli, Fabrizio Bongermino, Onofrio Bonsignore, Antonino Borghi, Andrea Bove, Gian Luigi Buccioli, Andrea Burlando, Michele Caforio, Cosimo Caiazzo, Luigia Calandrino, Salvatore Cambareri, Michelangelo Camicia, Ciro Cappelli, Salvatore Carafa, Simone Carini, Vito Carta, Sebastiano Castellano, Sergio Cau, Dario Cesareo, Michele Chionchio, Alessandro Cianci, Vincenzo Cignini, Innocenzo Clemente, Cosimo Colarossi, Mauro Colazzo, Massimiliano Colucciello, Roberto Comuzzi, Alberto Conte, Fabio Conte, Plinio Corallo, Domenico Cormio, Carlo Cortese, Raffaele Costanzo, Antonino Criscuolo, Enrico Croce, Aldo Cuciniello, Luigi Cuscela, Michele D'Acunto, Francesco D'Agostino, Gianluca D'Amato, Fabio Dammicco, Luigi D'Arrigo, Antonio De Crescenzo, Salvatore De Pinto, Giuseppe De Quarto, Enrico Del Monaco, Ettore D'Erchia, Alessandro De Santis, Antonio Di Benedetto, Luigi Di Domenico, Marco Di Donato, Eliana Di Matteo, Michele Di Santo, Giovanni Doria, Angelo D'Orsi, Francesco Paolo Errante, Domenico Esibini, Daniele Esposito, Francesco Esposito Robertino Fanizzi, Tommaso Fava, Antonello Ferioli, Debora Ferrara, Manfredo Fiore, Fabrizio Fiorentino, Giovanni Fogliano, Pasquale Folliero, Alessandro Francolino, Giuseppe Fuggetta, Pasquale Gallo, Antonio Gangemi, Roberto Francesco Genchi, Paolo Giannone, Giuseppe Claudio Giovannone, Vittorio Golizia, Pasquale Graziani, Walter Greco, Giuseppe Guida, Giuseppe Guido, Alessandro Guzzi, Davide Iemma, Oreste Isaia, Sergio L'Abbate, Giuseppe La Porta, Santi Alessandro Lambertucci, Alessandro Lanza, Alfredo Leto, Antonio Limetti, Fabio Lo Pinto, Nicola Loggia, Carlo Lombardi, Pasquale Longo, Pierino Paolo Luperto, Giuseppe Maggio, Giuseppe Magnolo, Lorenzo Giovanni Maio, Giuseppe Malaponti, Salvatore Francesco Mariotti, Massimiliano Marrello Luigi Martina, Francesco Martire, Antonio Mastrobattista, Giovanni Eligio Matera, Riccardo Messina, Gianluca Gabriele Minò, Alessandro Monaco, Paolo Morelli, Alessio Mostacci, Sergio Massimo Mugnaini, Dany Mule, Vincenzo Musella, Stefano Nacarlo, Amadeo Nardelli, Giuseppe Negro, Mirco Novaro, Giovanni Pagan, Francesco Palombella, Fabio Luigi Panconi, Federico Pantaleo, Cosimo Paoletti, Dario Paolillo, Francesco Patalano, Andrea Pepe, Angelo Pino, Filippo Pipino, Leonardo Piroddi, Paola Pisano, Paolo Piscopello, Luciano Pisino, Tommaso Poli, Mario Porru, Massimiliano Postiglione, Vito Praticò, Daniele Puca, Michele Puddinu, Fabrizio Puleo, Isidoro Quinci, Gianbattista Rallo, Tommaso Randis, Orazio Roberto Ravanelli, Marco Restuccia, Marco Romanazzi, Francesco Romanazzi, Valentina Ronca, Gianluca Rossano, Michele Russo, Aniello Sacco, Giuseppe Salce, Paolo Sarpi, Stefano Sassanelli, Michele Schiattino, Andrea Scuccimarri, Gianluca Sebastio, Luciano Siano, Gianluca Signanini, Claudio Silvia, Salvatore Siniscalchi, Francesco Soccorso, Alessandro Solidoro, Sergio Antonio Spagnuolo, Matteo Stramandino, Rosario Strazzulla, Francesco Sufrà, Emanuele Tersigni, Tonino Tesauro, Antonio Tescione, Francesco Tesone, Luca Tordoni, Maurizio Torrisi, Ivano Trapani, Salvatore Triolo, Alessandro Troiano, Primiano Tumbarello, Davide Tumminello, Salvatore Turiano, Giuseppe Uopi, Alessandro Vangelo, Pietro Vellucci, Alfredo Vero, Pietro Virdis, Antonio Vitali, Daniele Zaccaro, Giuseppe Saverio Zippo, Luigi
Ciper	Apostolou, Antri Avgousti, Antonis Christodoulou, Lakis Christoforou, Christiana Christou, Nikoletta Flori, Panayiota Fylaktou, Anthi Georgiou, Markella Heracleous, Andri Ioannou, Georgios Ioannou, Theodosis Karayiannis, Christos Konnaris, Kostas Korovesis, Christos Kyriacou, Kyriacos Kyriacou, Yiannos Manitara, Yiannis Michael, Michael Nicolaou Nicolas Pavlou George Prodromou, Pantelis Savvides, Andreas
Latvija	Barsukovs, Vladislavs Brants, Jānis Brente, Elmārs Feldmane, Gundega Freimanis, Marks Gronska, Ieva Holštroms, Artūrs Junkurs, Andris Kalējs, Rūdolfs Kalņiņa, Ingūna Kaptelija, Liene Labzars, Māris Leja Jānis Naumova, Daina Priediens, Ainārs Pūsilds, Aigars Putniņš, Raitis Smane Jolanta Štraubis, Valērijs Tīģeris, Ģirts Upmale, Sarmīte Vāsbergs, Janis Veide, Andris Veinbergs, Miks
Litva	Balnis, Algirdas Dambrauskis, Tomas Jonaitis, Arūnas Kairyté, Lina Kazlauskas, Tomas Lendzbergas, Erlandas Vaitkus, Giedrius Zartun, Vitalij
Luksemburg	ni podatka
Madžarska	ni podatka
Malta	Abela, Claire Attard, Glen Attard, Godwin Baldacchino, Duncan Balzan, Gilbert Borg, Benjamin Borg, Jonathan Borg, Robert Cachia, Pierre Calleja, Martin Camilleri, Aldo Camilleri, Christopher Carabott, Paul Caruana, Raymond Caruana, Gary Caruana, Maria Christina Cassar, Gaetano Cassar Jonathan Cassar Lucienne Cauchi David Cuschieri, Roderick Farrugia, Omar Farrugia, Emanuel Fenech, Melvin Fenech, Paul Gatt, Glen Gatt, Joseph Gatt, Mervin Gatt, William Grima, Paul Micallef, Rundolf Muscat, Christian Muscat, Simon Musu, Matthew Piscopo, Christine Psaila, Kevin Psaila, Mark Anthony Sammut, Adem Sciberras, Christopher Sciberras, Norman Seguna, Marvin Tabone, Mark Vassallo, Benjamin Vella, Anthony Vella, Charlie Zahra, Dione
Nizozemska	Bakker, Jan Bastinaan, Robert W. Beij, Willem H. Boone, Jan Cees de Boer, Meindert de Mol, Gert Dieke, Richard Duinstra, Jacob Freke, Hans Kleczewski-Schoon, Anneke Kleinen, Tom H.J.T.T. Koenen, Gerard C.J. Kraaijenoord, Jaap Kramer, Willem Meijer, Cor Meijer, Willem Miedema, Anco Parlevliet, Koos J.D.L. Ros, Michel Schneider, Leendert van den Berg, Dirk van der Veer, Siemen Velt, Eddy Wijbenga, Arjan J. Wijkhuisen, Eddy Zegel, Gerrit Zevenbergen, Jan
Avstrija	ni podatka
Poljska	Augustynowicz, Mariusz Bartczak, Tomasz Belej, Konrad Chrostowski, Pawel Dębski, Jarosław Domachowski, Marian Górski, Marcin Jamioł, Waldemar Jóźwiak, Marek Kasperek, Stanisław Kołodziejczak, Michał Konefał, Szymon Korthals, Jakub Kościelny, Jarosław Kowalska, Justyna Kozłowski, Piotr Kucharski, Tadeusz Kunachowicz, Tomasz Letki, Paweł Lisiak, Agnieszka Litwin, Ireneusz Łukaszewicz, Paweł Łuczkiewicz, Tomasz Maciejewski, Maciej Mystek, Marcin Niewiadomski, Piotr Nowak, Włodzimierz Pankowski, Piotr Patyk, Konrad Prażanowski, Krystian Sikora, Marek Skibior, Sławomir Słowiński, Roman Smolarski, Łukasz Sokołowski, Paweł Stankiewicz, Marcin Szumicki, Tomasz Tomaszewski, Tomasz Trzepacz, Michał Wereszczyński, Leszek Wiliński, Adam Zacharzewski, Dawid Zięba, Marcin
Portugalska	Albuquerque, José Brabo, Rui Canato, Francisco Cabeçadas, Paula Coelho, Alexandre Diogo, João Escudeiro, João Ferreira, Carlos Fonseca, Álvaro Matos, André Moura, Nuno Pedroso, Rui Quintans, Miguel Silva, António Miguel
Romunija	Bârsan, Marilena Bucatos, Radu Chiriac, Marian Conțolencu, Radu Ghergișan, Cristinel George Larie, Gabriel Novac, Vasile Rusu, Laurenţiu Serștiuc, Mihai Dorin Țăranu, Sorin
Slovenija	Smoje, Robert Smoje, Vinko
Slovaška	ni podatka
Finska	Heikkinen, Pertti Hiltunen, Jouni Koivisto, Kare Komulainen, Unto Koskinen, Aki Lähde, Jukka Leskinen, Jari Linder, Jukka Moilanen, Jouko Nousiainen, Kyösti Pyykönen, Pekka Ruotsalainen, Eeva Savola, Petri Sundqvist, Lars Suominen, Ari Suominen, Paavo Ulenius, Niklas Vanninen, Vesa
Švedska	Åberg, Christian Ahnlund, Jenny Almström, Petter Andersson, Karin Andersson, Per-Olof Andersson, Per-Olof Vidar Andersson, Roger Antonsson, Jan-Eric Bäckman, Johan Baltzer, Martin Bergman, Daniel Bjerner, Martin Borg, Calle Brännström, Lennart Cardell, Christina Carlsson, Christian Dagbro, Carina Englund, Raymond Erlandsson, Björn Falk, David Frejd, Maud Fristedt, David Göransson, Roger Hansson, Erling Hartman Bergqvist, Désirée Havh, Johan Hedman, Elin Hellberg, Stefan Hellqvist, Johan Holmer, Johanna Hortlund, David Höglund, Jan Jakobsson, Magnus Jansson, Anders Jeppsson, Tobias Johansson, Daniel Johansson, Klas Johansson, Thomas Jönsson, Dennis Joxelius, Paul Karlsson, Kent Kempe, Clas Kjällgren, Curt Koivula, Mikael Kurtsson, Morgan Laine, Sirpa Larsson, Mats Lilja, Filip Lindström, Jakob Lindved, Martin Lundh, Emelie Lundkvist, Mats Lundqvist, Annica Malmström, John Martini, Martin Mattson, Olof Montan, Anders Nilsson, Pierre Nilsson, Stefan Nyberg, Linda Näsman, Lars Olson, Magnus Olsson, Kenneth Olsson, Lars Penson, Lena Persson, Göran Persson, Mats Peterson, Jan Petterson, Joel Petterson, Johan Philipsson, Gunnar Piltonen, Janne Podsedkowski, Zenek Rendahl, Malin Reuterljung, Thomas Rinaldo, Joakim Rönnlund, Agneta Sjödin, Ronny Snäckerström, Leif Stålnacke, Erik Strandberg, Magnus Stührenberg, Björn Sundberg, Andreas Sundberg, Patrick Svärd, Lars-Erik Svensson, Rutger Svensson, Tony Timan, Hans Toresson, Martin Turesson, Andreas Uppman, Kerstin Werner, Lars Westerlund, Emma Westmark, Zineth Wilson, Pierre
Združeno kraljestvo	Adamson, Gary Alexander, Stephen Anderson, Reid Ashby, Peter Bailey Roberta Barclay, Michael Barrow, Charlie Bell, Stuart Bennett, Neil Billing, Mark Billson, Carol Bland, Darren Bourne, Adam Bowers, Claire Boyce, Sean Broad, James Brough, Derek Bruce, John Caldwell, Mark Campbell, Colin Campbell, Iain Campbell, Jonathan Campbell, Murray Clark, Craig Cook, David Corner, Nigel Cowan, Christopher Craig, Ian Craig, Stephen Critchlow, Amy Croucher, Tim Crowe, Michael Cunningham, George Davis, Danielle Dawkins, Matthew Dawson, Liam Deadman, Ross Dewing, Will Dixon-Lack, Emma Douglas, Sean Draper, Peter Dunkerely, Sabrina Ebdy, Jim Eccles, David Ellison, Peter Elson, Carley Evans, David Farbridge, Joshua Faulds, Mike Fenwick, Peter Ferguson, Adam Ferguson, Simon Ferrari, Richard Filewod, Roger Fitzpatrick, DeeAnn Fletcher, Norman Fletcher, Paul Flint, Toby Fordham, Philip Ford-Keyte, Graham Foster, Pam Foy, Jacqueline Fraser, Uilleam Fullerton, Gareth Furniss, Sam Gibson, Philip Gillett, David Gooding, Colin Goodwin, Aaron Gough, Callum Graham, Chris Gray, Neil Gregor, Stuart Griffin, Stuart Griffiths, Greg Harradine, Sam Hamilton, Ian Harris, William Hay, David Hay, John Hazeldine, Oliver Henning, Alan Hepburn, Ian Hepburn, Jim Hepples, Stephen Hewitt, Richard Higgins, Frank Hill, Katie Holbrook, Joanna Howarth, Dan Hudson, John Hughes, Greta Irish, Rachel John, Barrie Johnson, Matthew Johnson, Paul Johnston, Steve Johnston, Isobel Kelly, Kevin Kemp, Gareth Laird, Iain Lander, Ben Law, Garry Legge, James Lindsay, Andrew Lister, Jane Livingston, Andrew Lockwood, Mark MacCallum, Archie MacEachan, Iain MacGregor, Duncan MacIver, Roderick MacLean, Paula MacLean, Robin Marshall, Phil Mason, Liam Mason, Rachel Mason, Roger Matheson, Louise McAlister, Gerald McBain, Billy McCaughan, Mark McComiskey, Stephen McCowan, Alisdair McCrindle, John McCubbin, Stuart McCusker, Simon McHardy, Adam McKay, Andrew McKenzie, Gregor McKeown, Nick McMillan, Robert McQuillan, David Merrilees, Kenny Milligan, David Mills, John Mitchell,Hugh Mitchell, John Morris, Chris Morrison, Donald Muir, James Mynard, Nick Nelson, Paul Newlands, Andrew O'Hare, Jonathon Owen, Gary Page, Chris Parr, Jonathan Pateman, Jason Paterson, Craig Paterson, Kelly Paton, Robert Perry, Andrew Phillips, Michael Pole Mark Poulding, Daniel Preece, David Pringle, Geoff Quinn, Barry Raine, Katherine Ray, Daniel Reeves, Adam Reid, Adam Reid, Ian Reid, Peter Rendall, Colin Renwick, Lee Rhodes, Glen Richardson, David Richens, Scott Riley, Joanne Roberts, Joel Roberts, Julian Robertson, Tom Robinson, Neil Routlege, Piers Rylah, Joshua Scarrf, David Sharp, Chris Skelton, Richard Skillen, Damien Smart, Barrie Smith, Don Smith, Matthew Smith, Pam Sooben, Jeremy Steele, Gordon Stipetic, John Strang, Nicol Stray, Sloyan Styles, Mario Sutton, Andrew Taylor, Mark Templeton, John Thain, Marc Thompson, Dan Thompson, Gerald Thompson, Luke Turnbull, James Turner, Alun Turner, Patrick Tyack, Paul Wardle, Daniel Ward, Daniel Ward, Mark Warren, John Watson, Stacey Watt, Barbara Watt, James Wellum, Neil Wensley, Phil Weychan, Paul Whelton, Karen Whitby, Phil White, Clare Wilkinson, Dave Williams, Carolyn Williams, Justin Wilson, Tom Windebank, James Wood, Ben Worsnop, Mark Wright, Nicholas Young, Ally Young, James Yuille, Derek
Evropska komisija	Aláez Pons, Ester Casier, Maarten Goldmanis, Edgars Griffin Robert Janiak, Katarzyna Janakakisz, Marta Jury, Justine Kelterbaum, Richard Lansley, Jon Libioulle, Jean-Marc Linkute, Ula Markovic, Laurent Mitrakis, Nikolaos Martins E Amorim, Sergio Luis Nordstrom Saba Pagliarani, Giuliano Peyronnet, Arnaud Rodriguez Alfaro, Sebastian Scalco, Silvia Schutyser Frederik Serna, Matthieu Skountis Vasileios Skrey, Hans Spezzani, Aronne Stulgis, Maris Van den Bossche, Koen Verborgh, Jacques Wolff, Gunnar
Evropska agencija za nadzor ribištva	Allen, Patrick Cederrand, Stephen Chapel, Vincent De Almeida Pires, Maria Teresa Del Hierro, Belén Del Zompo, Michele Dias Garçao, José Fulton, Grant Lesueur, Sylvain Mueller, Wolfgang Papaioannou, Themis Pinto, Pedro Quelch, Glenn Roobrouck, Christ Sorensen, Svend Spaniol, Petra Stewart, William Tahon, Sven

24.4.2015

Uradni list Evropske unije

L 106/79

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/646

z dne 23. aprila 2015

v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o kulturah bakterij, namenjenih zmanjšanju organskih trdnih snovi in dajanju na trg za navedeni namen

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) in zlasti člena 3(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Irska je 1. aprila 2014 zaprosila Komisijo, da v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 odloči, ali sta proizvoda, sestavljena iz kultur bakterij, namenjenih zmanjšanju organskih trdnih snovi in dajanju na trg za navedeni namen, biocidna proizvoda v smislu člena 3(1)(a) navedene uredbe.

(2)

Glede na predložene informacije prvi proizvod razgrajuje organsko blato, zmanjšuje vrednosti vodikovega sulfida in amonijevega dušika ter čisti vodo ribnikov in lagun, drugi proizvod pa pospešuje biološko oksidacijo trdnih organskih odpadkov in biološko organsko razgradnjo, izboljšuje učinkovitost aerobne razgradnje, zmanjšuje količino organskega blata na dnu jezer, ribnikov in sistemov odpadnih voda ter zmanjšuje nastajanje vonja po plinu.

(3)	Stranski učinek teh proizvodov je, da zmanjšujeta razvoj alg v vodnih telesih, nista pa temu namenjena, prav tako pa tovrstna uporaba ni bila potrjena.

(4)

V skladu s členom 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012 je biocidni proizvod le tisti proizvod, ki je namenjen uničevanju, odvračanju ali nevtralizaciji škodljivih organizmov, preprečevanju njihovega delovanja ali za odpravo teh organizmov na kateri koli drug način kot zgolj s fizičnim ali mehanskim delovanjem.

(5)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kulture bakterij, namenjene zmanjšanju organskih trdnih snovi in dajanju na trg za navedeni namen, pri katerih je zmanjševanje razvoja alg v vodnih telesih le stranski učinek, niso pa temu namenjene, niso biocidni proizvodi v smislu člena 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 528/2012.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/638 z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95 v zvezi z določitvijo reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc	14
*	Uredba Komisije (EU) 2015/639 z dne 23. aprila 2015 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe silicijevega dioksida (E 551) v polivinil alkohol-polietilen glikol-graft-kopolimeru (E 1209) ( 1 )	16
*	Uredba Komisije (EU) 2015/640 z dne 23. aprila 2015 o dodatnih plovnostnih specifikacijah za posamezno vrsto operacij in o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012	18
	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/641 z dne 23. aprila 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
	SKLEPI
*	Sklep (EU) 2015/642 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/015 GR/Attica publishing activities iz Grčije)	25
*	Sklep (EU) 2015/643 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/016 IE/Lufthansa Technik, Irska)	27
*	Sklep (EU) 2015/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/018 BE/Attica Broadcasting iz Grčije)	29
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/645 z dne 20. aprila 2015 o oblikovanju seznama inšpektorjev Unije, ki lahko izvajajo inšpekcijske preglede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 2496)	31
*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/646 z dne 23. aprila 2015 v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o kulturah bakterij, namenjenih zmanjšanju organskih trdnih snovi in dajanju na trg za navedeni namen ( 1 )	79

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 106

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 24. april 2015


	(1) Besedilo velja za EGP