1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/1

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Seznam Unije aditivov za živila se lahko posodablja v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 22. maja 2008 (3) priporočila znižanje sprejemljivega tedenskega vnosa za aluminij na 1 mg/kg telesne teže/teden. Poleg tega Agencija meni, da je spremenjeni sprejemljivi tedenski vnos pri osebah, ki zaužijejo velike količine, zlasti pri otrocih, v večjem delu Unije na splošno presežen. Da bi zagotovili, da spremenjeni sprejemljivi tedenski vnos ni presežen, so bili pogoji in ravni uporabe aditivov za živila, ki vsebujejo aluminij, vključno z aluminijevimi laki, spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 380/2012 (4).

(4)

Uredba (EU) št. 380/2012 določa, da so aluminijevi laki, pripravljeni iz vseh barvil iz preglednice 1 dela B Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008, odobreni do 31. julija 2014. Od 1. avgusta 2014 so odobreni samo aluminijevi laki, pripravljeni iz barvil iz preglednice 3 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 in samo v kategorijah živil, za katere so v delu E navedene priloge izrecno navedene določbe o najvišji dovoljeni vsebnosti aluminija iz lakov.

(5)

Zahtevek za razširitev uporabe aluminijevih lakov košenilje, karminske kisline in karminov (E 120) v živilih za posebne zdravstvene namene je bil predložen 30. oktobra 2013 in je bil dan na voljo državam članicam v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1331/2008. V zahtevku je bil podan predlog za določitev najvišje dovoljene vsebnosti aluminija iz aluminijevih lakov košenilje, karminske kisline in karminov v navedenih živilih. V zahtevku je bila predlagana razširitev uporabe za živila za posebne zdravstvene namene, ki niso namenjena dojenčkom in majhnim otrokom. Pri obravnavanju zahtevka je bila posebna pozornost posvečena morebitni izpostavljenosti aluminiju, da ne bi spodkopavali Uredbe (EU) št. 380/2012.

(6)

Ker je v aluminijevih lakih barvil barva netopna in ima drugačne lastnosti kot v enakovrednih barvah (zanjo so značilni npr. boljši sijaj, stabilnost pH in toplotna stabilnost, kar preprečuje bledenje barve in zaradi česar je barvni odtenek drugačen kot pri barvah), so ti primerni za nekatere posebne tehnične namene. Aluminijevi laki košenilje, karminske kisline in karminov ustrezajo tehnološki potrebi po tekočih toplotno obdelanih živilih za posebne zdravstvene namene.

(7)

Živila za posebne zdravstvene namene so v Direktivi Komisije 1999/21/ES (5) opredeljena kot skupina živil za posebne prehranske namene, pripravljena na poseben način ali imajo posebno sestavo, in so namenjena bolnikom, katerih stanje zahteva nadzorovano prehrano, ter se uživajo pod zdravniškim nadzorom. Namenjena so za popolno ali delno prehrano bolnikov z omejeno, okvarjeno ali moteno zmožnostjo uživanja, prebave, absorpcije, presnove ali izločanja običajnih živil ali nekaterih hranilnih snovi, ki jih ta vsebujejo, ali presnovkov, ali z drugimi zdravstveno določenimi prehranskimi potrebami, pri katerih ne moremo doseči nadzora s prehrano samo s prilagajanjem običajnih živil, z drugimi živili za posebne prehranske namene ali s kombinacijo teh dveh skupin živil.

(8)

Ob upoštevanju podatkov o porabi živil za posebne zdravstvene namene iz celovite podatkovne baze Agencije o porabi živil (6) in ob predpostavki, da bi živila vsebovala aluminij pri najvišji dovoljeni vsebnosti 3 mg/kg, bi izpostavljenost aluminiju prek navedenih živil ostala precej pod sprejemljivim tedenskim vnosom, ki znaša 1 mg/kg telesne teže/teden za odrasle in otroke. Glede na to, da bi bila izpostavljenost aluminiju iz drugih prehrambnih virov omejena, zlasti v primeru popolne prehrane, se ne pričakuje, da bi bil pri bolnikih, ki uživajo živila za posebne zdravstvene namene, presežen sprejemljiv tedenski vnos.

(9)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Agencije, razen če taka posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Ker razširitev uporabe aluminijevih lakov košenilje, karminske kisline in karminov pomeni posodobitev navedenega seznama, ki ne vpliva na zdravje ljudi, se Komisiji ni treba posvetovati z Agencijo.

(10)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/4

(1)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe.

(2)

Navedeni seznam se lahko na pobudo Komisije ali na podlagi zahtevka posodobi v skladu s skupnim postopkom iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Zahtevo za spremembo seznama Unije aditivov za živila je predložila danska Zveza za morsko hrano, da bi se povišala najvišja dovoljena vsebnost benzojske kisline – benzoatov (E 210–213) v kuhanih kozicah v slanici.

(4)

Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 določa mejne vsebnosti za uporabo sorbinske kisline – sorbatov; benzojske kisline – benzoatov (E 200–213) 2 000 mg/kg v polkonzerviranih ribah in ribiških proizvodih, vključno z raki, mehkužci, surimijem ter ribjo pašteto/pašteto iz rakov; kuhanih rakih in mehkužcih. Poleg tega je v kuhanih rakih in mehkužcih skupna najvišja dovoljena vsebnost benzojske kisline – benzoatov (E 210–213) 1 000 mg/kg.

(5)

Te najvišje dovoljene vsebnosti v kuhanih kozicah v slanici z vrednostjo pH med 5,6 in 5,7 bi morale zadostovati za zaviranje rasti bakterije Listeria monocytogenes pri temperaturah hlajenja med 5 in 8 °C. Vendar lahko že majhne spremembe parametrov konzerviranja povzročijo rast bakterije Listeria monocytogenes. Na tehnološki univerzi na Danskem so razvili matematično metodo predvidevanja, da bi določili, kakšna vsebnost benzojske kisline – benzoatov (E 210–213) je potrebna (3). Po navedenem modelu vsebnost 1 000 mg/kg E 210–213 ne zadošča za preprečitev rasti bakterije Listeria monocytogenes v kozicah v slanici pri vrednosti pH 5,8. Model in testiranja kažejo, da je najboljša kombinacija benzojske kisline – benzoatov (E 210–213) in sorbinske kisline – sorbatov (E 200–203) za preprečitev rasti bakterije Listeria monocytogenes v teh kozicah 1 500 mg/kg oziroma 500 mg/kg.

(6)

V svojem poročilu o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in izbruhih okužb, ki se prenašajo s hrano, v letu 2012 (4) je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ugotovila, da se je v primerjavi z letom 2011 število primerov listerioze pri ljudeh rahlo povečalo, pri čemer je bilo leta 2012 prijavljenih 1 642 potrjenih primerov pri ljudeh. V obdobju 2008–2012 je bilo v Uniji ugotovljeno sicer počasno, a statistično pomembno povečevanje števila okužb, s sezonskim vzorcem. Tako kot v preteklih letih je bila med primeri prijavljena visoka smrtnost (17,8 %). Leta 2012 je 18 držav članic skupno prijavilo 198 primerov smrti zaradi listerioze, kar je največ po letu 2006. Bakterijo Listeria monocytogenes so redko odkrili v tolikšni meri, da bi presegla dovoljeno varnostno mejo za živila za neposredno uživanje na prodajnih mestih na drobno. Vzorci, ki so to mejo presegli, so bili najpogosteje ugotovljeni v ribiških proizvodih.

(7)

Komisija je v svojem poročilu o vnosu aditivov za živila s hrano v Evropski uniji (5) ugotovila, da bi izpostavljenost benzojski kislini – benzoatom lahko predstavljala do 96 % sprejemljivega dnevnega vnosa za majhne otroke in 84 % za odrasle na podlagi uporabe najvišjih dovoljenih vsebnosti. Tedaj je bila za sorbinsko kislino – sorbate v kombinaciji z benzojsko kislino – benzoati določena najvišja vsebnost 2 000 mg/kg v kuhanih kozicah. Ta vsebnost je bila spremenjena z Direktivo 2006/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), ko so to odobritev razširili na vse kuhane rake in mehkužce, a največ 1 000 mg/kg za benzojsko kislino – benzoate. Zato se pričakuje, da povišanje te vsebnosti na 1 500 mg/kg (samo za kuhane kozice v slanici), ne bo povzročilo dodatne izpostavljenosti, ki bi pomenila tveganje za varnost.

(8)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1331/2008 mora Komisija za posodobitev seznama Unije aditivov za živila iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 zaprositi za mnenje Agencije, razen če zadevna posodobitev ne bo imela učinka na zdravje ljudi. Ker gre pri odobritvi uporabe benzojske kisline – benzoatov (E 210–213) v kuhanih kozicah, konzerviranih v slanici, za posodobitev navedenega seznama, ki ne bo imela učinka na zdravje ljudi, Komisiji ni treba zaprositi za mnenje Agencije.

(9)

Zato bi bilo treba Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/7

(1)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa, da so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 je Komisija sprejela Uredbo (EU) št. 432/2012 (2) o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok.

(3)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev vložiti pri pristojnem nacionalnem organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za pripravo znanstvene ocene ter Komisiji in državam članicam v vednost.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Zaradi spodbujanja inovacij se zdravstvene trditve, ki temeljijo na novo ugotovljenih znanstvenih dokazih in/ali vključujejo zahtevo za zakonsko zaščito podatkov, odobrijo po hitrem postopku.

(6)

Družba Barry Callebaut Belgium NV je v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo skupaj z zahtevkom za zakonsko zaščito podatkov, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o spremembi odobritve zdravstvene trditve „Kakavovi flavanoli pomagajo ohranjati prožnost žil, kar pripomore k normalnemu pretoku krvi“. Navedena zdravstvena trditev je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 851/2013 (3) odobrena v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006. Vložnik je zahteval razširitev odobrenih pogojev uporabe trditve na kakav z visoko vsebnostjo flavanolov, ki naj bi se užival v obliki kapsul, tablet ali kot dodatek „drugim živilom, vključno s pijačami“.

(7)

Komisija in države članice so 5. maja 2014 prejele znanstveno mnenje Agencije (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00832) (4), ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da je vzročno-posledična povezava med uživanjem kakaovovih flavanolov v izvlečku kakava z visoko vsebnostjo flavanolov (tj. v kapsulah ali tabletah) in navedeno trditvijo utemeljena.

(8)

Agencija je v svojem mnenju navedla, da do ugotovitev ne bi prišla brez upoštevanja intervencijske študije na ljudeh, za katero je vložnik zahteval zakonsko zaščito podatkov (5).

(9)

Komisija je ocenila vse upravičljive informacije, ki jih je predložil vložnik, in sklenila, da so zahteve iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 izpolnjene za študijo, za katero je vložnik zahteval zakonsko zaščito podatkov. Znanstveni podatki in druge informacije iz navedene študije v skladu s pogoji iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 se zato ne smejo uporabiti v prid poznejšega vložnika v petih letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(10)

Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in uporabne za potrošnika ter da se pri tem upoštevata besedilo in predstavitev trditve. Kadar ima besedilo trditev, ki ga uporabi vložnik, za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker predstavljata isto povezavo med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, bi bilo treba te trditve uporabljati pod enakimi pogoji uporabe, kot so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

(11)

V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1924/2006 bi bilo treba register prehranskih in zdravstvenih trditev, ki vsebuje vse odobrene zdravstvene trditve, posodobiti, da se upošteva ta uredba.

(12)

Ker je vložnik zahteval zakonsko zaščito podatkov, je primerno, da se uporaba te trditve omeji v korist vložnika za obdobje pet let. Vendar odobritev te trditve, ki je omejena za uporabo posameznega nosilca dejavnosti, ne bi smela drugim vložnikom preprečevati, da zaprosijo za odobritev uporabe iste trditve v primeru, da vloga temelji na podatkih in študijah, ki niso zaščitene v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(13)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile upoštevane pripombe, ki jih je vložnik poslal Komisiji v skladu s členom 16(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(14)

Uredbo (EU) št. 432/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Opravljeno je bilo posvetovanje z državami članicami –

1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/11

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/13

(1)

S Sklepom Sveta 2011/492/EU (4) so bila sklenjena posvetovanja z Republiko Gvinejo Bissau v skladu s členom 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in sprejeti ustrezni ukrepi, kakor so opredeljeni v Prilogi k navedenemu sklepu.

(2)

Ti ustrezni ukrepi so bili podaljšani do 19. julija 2013 s Sklepom Sveta 2012/387/EU (5) in naknadno še do 19. julija 2014 s Sklepom Sveta 2013/385/EU (6). Sklep Sveta 2014/467/EU (7) je podaljšal veljavnost Sklepa 2011/492/EU za eno leto, do 19. julija 2015, vendar je začasno prekinil uporabo ustreznih ukrepov.

(3)

V Gvineji Bissau so 13. aprila in 18. maja 2014 potekale mirne, svobodne in verodostojne parlamentarne in predsedniške volitve in v državi je bil ponovno vzpostavljen ustavni red.

(4)

Vzpostavljena je bila vključujoča vlada, ki je zavezana izvedbi reform, potrebnih za razvoj in stabilnost države, narejen pa je bil tudi vzpodbuden napredek pri izvajanju zavez iz člena 96, določenih v Sklepu 2011/492/EU.

(5)

Gvineja Bissau ostaja še naprej nestabilna, demokratično izvoljeni organi pa potrebujejo podporo mednarodnih partnerjev, da bi lahko izvedli nacionalni program reform in razvojni načrt.

(6)

Da Unija skupaj z drugimi mednarodnimi partnerji podpre trenutna prizadevanja nacionalnih organov za stabilizacijo in utrditev demokratičnih institucij ter spodbujanje družbenogospodarskega razvoja Gvineje Bissau, bi bilo treba Sklep 2011/492/EU razveljaviti –

1.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 88/16

(1)

Za izvajanje Protokola št. 2 k Sporazumu so bile za pogodbenici določene domače referenčne cene.

(2)

Na domačih trgih pogodbenic so se spremenile dejanske cene surovin, za katere se uporabljajo ukrepi za cenovno nadomestilo.

(3)

Zato je treba referenčne cene in zneske iz preglednic III in IV(b) Protokola št. 2 ustrezno posodobiti –

(a)

preglednica III se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu;

(b)

v preglednici IV se točka (b) nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.