ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 68

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 58
13. marec 2015


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva (EU) 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju ( 1 )

1

 

*

Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu ( 1 )

9

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2015/414 z dne 12. marca 2015 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, soljo glukozamina, ki se uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil ( 1 )

26

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/415 z dne 12. marca 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja veljavnosti registracije aktivnih snovi etefon in fenamifos ( 1 )

28

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/416 z dne 12. marca 2015 o odobritvi dinotefurana kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov ( 1 )

30

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/417 z dne 12. marca 2015 o odobritvi snovi Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov ( 1 )

33

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/418 z dne 12. marca 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat ( 1 )

36

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/419 z dne 12. marca 2015 o odobritvi tolilfluanida kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov ( 1 )

39

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/420 z dne 12. marca 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

43

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep (EU) 2015/421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2014 o uporabi instrumenta prilagodljivosti

45

 

*

Sklep (EU) 2015/422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2014 o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije

47

 

*

Sklep Sveta (EU) 2015/423 z dne 6. marca 2015 o določitvi stališča, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru sedmega zasedanja Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije glede sprememb Priloge III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini

48

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/424 z dne 11. marca 2015 o odobritvi odločitve o izjemah na podlagi člena 9 Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z opravljanjem nekaterih storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 473)

50

 

*

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/425 z dne 15. decembra 2014 o spremembi Sklepa ECB/2010/21 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2014/55)

54

 

 

SMERNICE

 

*

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/426 z dne 15. decembra 2014 o spremembi Smernice ECB/2010/20 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2014/54)

69

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Sprememba 1/2014 z dne 15. decembra 2014 Poslovnika Nadzornega odbora Evropske centralne banke

88

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 517/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele pri nesnicah vrste Gallus gallus ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2160/2003 in Uredbe Komisije (EU) št. 200/2010 ( UL L 138, 26.5.2011 )

90

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1086/2011 z dne 27. oktobra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 v zvezi s salmonelo v svežem perutninskem mesu ( UL L 281, 28.10.2011 )

90

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 200/2012 z dne 8. marca 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v jatah brojlerjev, določenem v Uredi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 71, 9.3.2012 )

90

 

*

Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1190/2012 z dne 12. decembra 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium v jatah puranov, določenem v Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 340, 13.12.2012 )

91

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/1


DIREKTIVA (EU) 2015/412 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vzpostavljata celovit pravni okvir za odobritev gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki se v celoti uporablja za GSO, ki se uporabljajo za gojenje po vsej Uniji, in sicer v obliki semen ali drugega razmnoževalnega materiala rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSO za gojenje).

(2)

V skladu s tem pravnim okvirom se za vsak GSO za gojenje posebej oceni tveganje, preden se odobri za dajanje v promet v Uniji v skladu s Prilogo II k Direktivi 2001/18/ES, pri čemer se upoštevajo neposredni in posredni učinki, takojšni učinki in učinki z zakasnitvijo ter kumulativni dolgoročni učinki na zdravje ljudi in okolje. Ta ocena tveganja vsebuje znanstvena mnenja, na podlagi katerih je mogoče ozaveščeno sprejemanje odločitev, sledi pa ji odločitev o obvladovanju tveganja. Namen tega postopka odobritve je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov ter hkrati učinkovito delovanje notranjega trga. Na celotnem ozemlju Unije bi bilo treba doseči in ohranjati enotno visoko raven varovanja zdravja, okolja in potrošnikov. V okviru Direktive 2001/18/ES in pri njenem izvajanju bi bilo treba vedno upoštevati previdnostno načelo.

(3)

V skladu s sklepi Sveta z dne 4. decembra 2008 o gensko spremenjenih organizmih (v nadaljnjem besedilu: sklepi Sveta iz leta 2008) si je treba prizadevati za boljše izvajanje pravnega okvira za odobritev GSO. Pri tem bi bilo treba po potrebi redno posodabljati pravila o oceni tveganja, da bi se upošteval nenehni napredek znanstvenih dognanj in analitičnih postopkov, zlasti glede dolgoročnih okoljskih učinkov gensko spremenjenih pridelkov ter njihovih možnih učinkov na neciljne organizme, značilnosti prejemnih okolij ter geografskih območij, na katerih se lahko gojijo gensko spremenjeni pridelki, ter meril in zahtev za oceno GSO, ki proizvajajo pesticide ter GSO, ki so odporni na herbicide. Zato bi bilo treba priloge k Direktivi 2001/18/ES ustrezno spremeniti.

(4)

Poleg odobritve za dajanje v promet morajo gensko spremenjene sorte izpolnjevati tudi zahteve prava Unije glede trženja semen in razmnoževalnega materiala rastlin, zlasti iz direktiv Sveta 66/401/EGS (6), 66/402/EGS (7), 68/193/EGS (8), 98/56/ES (9), 1999/105/ES (10), 2002/53/ES (11), 2002/54/ES (12), 2002/55/ES (13), 2002/56/ES (14), 2002/57/ES (15) in 2008/90/ES (16). Izmed navedenih direktiv vsebujeta direktivi 2002/53/ES in 2002/55/ES določbe, na podlagi katerih lahko države članice pod nekaterimi natančno opredeljenimi pogoji prepovejo uporabo posamezne sorte na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu oziroma določijo ustrezne pogoje za gojenje posamezne sorte.

(5)

Ko je GSO odobren za gojenje v skladu s pravnim okvirom Unije za GSO in glede sorte, ki se daje v promet, izpolnjuje zahteve prava Unije za trženje semen in razmnoževalnega materiala rastlin, države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati njegovega prostega pretoka na svojem ozemlju, razen pod pogoji, opredeljenimi v pravu Unije.

(6)

Izkušnje so pokazale, da je gojenje GSO vprašanje, ki se ga temeljiteje obravnava na ravni držav članic. Vprašanja v zvezi z dajanjem v promet in uvozom GSO bi bilo treba zaradi ohranitve notranjega trga še naprej urejati na ravni Unije. Gojenje pa bo v nekaterih primerih morda treba urediti bolj prožno, saj gre zaradi njegove povezanosti z rabo zemljišč, lokalnimi kmetijskimi strukturami in varovanjem ali ohranjanjem habitatov, ekosistemov in pokrajin za vprašanje velikih nacionalnih, regionalnih in lokalnih razsežnosti. V skladu s členom 2(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) imajo države članice možnost, da sprejmejo pravno zavezujoče akte za omejitev ali prepoved gojenja GSO na svojem ozemlju po tem, ko so bili ti GSO odobreni za dajanje v promet v Uniji. Vendar taka prožnost ne bi smela ogrožati skupnega postopka odobritve, zlasti postopka ocene, ki ga izvaja predvsem Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(7)

V preteklosti so nekatere države članice za prepoved ali omejitev gojenja GSO uporabljale zaščitne klavzule in nujne ukrepe na podlagi člena 23 Direktive 2001/18/ES in člena 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003, in sicer, odvisno od primera, na podlagi novih ali dodatnih informacij, ki so postale razpoložljive po datumu odobritve in vplivajo na oceno tveganja za okolje, ali na podlagi ponovne ocene obstoječih informacij. Druge države članice uporabljajo postopek uradnega obvestila, določen v členu 114(5) in (6) PDEU, v skladu s katerim je treba predložiti nova znanstvena spoznanja o varstvu okolja ali delovnega okolja. Poleg tega se je postopek odločanja glede gojenja GSO izkazal za posebno zahtevnega, saj so posamezne države izrazile pomisleke, ki niso povezani le z vprašanji varnosti GSO za zdravje ali okolje.

(8)

V tem okviru se zdi ustrezno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti omogoči več prožnosti, da lahko v postopku odobritve ali pozneje odločijo ali želijo na svojem ozemlju gojiti GSO ali ne, ne da bi to vplivalo na oceno tveganja v okviru sistema Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih države članice, ki gojijo GSO, sprejmejo ali morajo sprejeti na podlagi Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih. Z zagotovitvijo te možnosti državam članicam se bo verjetno izboljšal postopek odobritev GSO in hkrati bodo potrošniki, kmetje in nosilci dejavnosti verjetno ohranili svobodno izbiro, zadevni deležniki pa bodo bolje informirani o gojenju GSO v Uniji. Ta direktiva bi zato morala spodbujati nemoteno delovanje notranjega trga.

(9)

Za zagotovitev, da gojenje GSO ne bi povzročilo njihove nenamerne prisotnosti v drugih proizvodih in ob upoštevanju načela subsidiarnosti bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju možnih čezmejnih okužb iz države članice, kjer je gojenje dovoljeno, v sosednjo državo članico, kjer je prepovedano, razen če se zadevne države članice strinjajo, da to zaradi posebnih geografskih razmer ni potrebno.

(10)

Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 (17) državam članicam daje smernice za pripravo ukrepov za soobstoj, tudi na obmejnih območjih. Priporočilo spodbuja države članice, naj sodelujejo pri izvajanju ustreznih ukrepov na mejah med državami članicami, s katerimi bi se izognili nenamernim posledicam čezmejnih okužb.

(11)

Posamezna država članica bi morala imeti možnost, da med postopkom odobritve določenega GSO zahteva, da se geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, predložene v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES ali v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003, prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja te države članice izključeno iz gojenja. Komisija bi morala postopek olajšati s takojšnjim posredovanjem zahteve države članice prijavitelju/vlagatelju, slednji pa bi moral na to zahtevo odgovoriti v določenem roku.

(12)

Geografsko področje uporabe iz prijave/vloge bi bilo treba ustrezno prilagoditi, razen če prijavitelj/vlagatelj potrdi geografsko področje uporabe iz prijave/vloge v določenem roku po tem, ko mu je Komisija to zahtevo posredovala. Vendar pa takšna potrditev ne posega v pooblastila Komisije v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES oziroma členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, da – kadar je ustrezno – izvede tako prilagoditev ob upoštevanju ocene tveganja za okolje, ki jo pripravi Agencija.

(13)

Večina omejitev ali prepovedi, sprejetih na podlagi te direktive, naj bi se začela izvajati na stopnji odobritve ali ponovne odobritve, vendar bi morale države članice imeti možnost, da sprejmejo utemeljene ukrepe, s katerimi na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omejijo ali prepovejo gojenje GSO ali skupine GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, ki sta bili prej odobreni, in sicer na podlagi razlogov, ki niso razlogi, ocenjeni glede na usklajeni sklop predpisov Unije – to je glede na Direktivo 2001/18/ES in Uredbo (ES) št. 1829/2003 – in ki jih hkrati dopolnjujejo, in ki so v skladu s pravom Unije. Ti razlogi so lahko povezani s cilji okoljske ali kmetijske politike ali drugimi tehtnimi razlogi, kot so prostorsko načrtovanje, raba zemljišč, socialno-ekonomski vplivi, soobstoj in javni red. Ti razlogi se lahko navajajo posamično ali skupaj, glede na posebne okoliščine v zadevni državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali.

(14)

Raven varovanja zdravja ljudi in/ali živali ter varstva okolja v Uniji omogoča enotno znanstveno oceno po vsej Uniji in ta direktiva tega ne bi smela spreminjati. Države članice bi torej zato, da bi se izognili vsakršnemu poseganju v pristojnosti, ki so na podlagi Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003 podeljene odgovornim za ocenjevanje in obvladovanje tveganja, morale uporabiti le razloge, ki so povezani s cilji okoljske politike v zvezi z vplivi, ki se razlikujejo od ocen tveganj za zdravje in okolje, ki se ocenjujejo v okviru postopkov odobritve iz Direktive 2001/18/ES in Uredbe (ES) št. 1829/2003, in jih hkrati dopolnjujejo, kot so na primer ohranjanje in razvoj kmetijske prakse, ki nudi boljši potencial za uskladitev proizvodnje in trajnosti ekosistemov, ali ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, vključno z določenimi habitati in ekosistemi, ali določenimi vrstami naravnih in pokrajinskih značilnosti, pa tudi posebnih funkcij in storitev ekosistemov.

(15)

Države članice bi morale imeti tudi možnost, da odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi Direktive 2001/18/ES, utemeljijo z razlogi, povezanimi s socialno-ekonomskimi vplivi, ki bi lahko izhajali iz gojenja GSO na ozemlju zadevne države članice. Čeprav je ukrepe za soobstoj Komisija že obravnavala v svojem priporočilu z dne 13. julija 2010, bi morale države članice imeti tudi možnost, da na podlagi te direktive sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja odobrenih GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu. Ti razlogi so lahko povezani z visokimi stroški, s tem, da je ukrepe za soobstoj zaradi posebnih geografskih razmer, na primer na majhnih otokih ali na gorskih območjih, težko ali nemogoče izvajati, ali s potrebo po tem, da bi se izognili prisotnosti GSO v drugih proizvodih, na primer v posebnih ali določenih proizvodih. Poleg tega je Komisija v skladu z zahtevami sklepov Sveta iz leta 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o socialno-ekonomskih posledicah gojenja GSO. Ugotovitve tega poročila lahko državam članicam zagotovijo koristne informacije pri sprejemanju odločitev na podlagi te direktive. Razlogi, povezani s cilji kmetijske politike, lahko vključujejo potrebo po varovanju raznolikosti kmetijske proizvodnje in potrebo po zagotavljanju čistosti semen. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno tudi, da ukrepe utemeljijo z drugimi razlogi, ki lahko zajemajo rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje ali druge upravičene dejavnike, tudi tiste, povezane s kulturno tradicijo.

(16)

Omejitve ali prepovedi, sprejete na podlagi te direktive, bi se morale nanašati na gojenje in ne na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov in bi morale biti poleg tega v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nediskriminacije med nacionalnimi in nenacionalnimi proizvodi, načela sorazmernosti ter člena 34, člena 36 in člena 216(2) PDEU.

(17)

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo na podlagi te direktive, bi morali biti podvrženi postopku nadzora in informacij na ravni Unije. Glede na raven nadzora in informacij Unije ni treba še dodatno predvideti uporabe Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18). Države članice lahko omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije in za celotno obdobje veljavnosti odobritve, pod pogojem, da je poteklo določeno obdobje mirovanja, med katerim je imela Komisija možnost predložiti pripombe glede predlaganih ukrepov. Zadevna država članica bi morala zato osnutek teh ukrepov najmanj 75 dni pred njihovim sprejetjem predložiti Komisiji, da bi ji tako omogočila podajo pripomb, v tem obdobju pa ne bi smela sprejeti in izvajati teh ukrepov. Ob poteku določenega obdobja mirovanja bi morala imeti država članica možnost, da sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale pripombe Komisije.

(18)

Vlagatelj/imetnik odobritve, ki ga zadevajo ukrepi o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO v državi članici, bi se moral v določenem obdobju mirovanja vzdržati vseh dejavnosti, povezanih z gojenjem tega GSO v tej državi članici.

(19)

Odločitve držav članic o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu ne bi smele preprečevati izvajanja biotehnoloških raziskav, pod pogojem, da se pri njihovem izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi, povezani z zdravjem ljudi in živali ter z varstvom okolja, in da zaradi te dejavnosti ni ogroženo spoštovanje razlogov, zaradi katerih je bila omejitev ali prepoved uvedena. Poleg tega bi si morale Agencija in države članice prizadevati za oblikovanje široke mreže znanstvenih organizacij z vseh področij, tudi ekoloških, in bi morale sodelovati, tako da bi že v zgodnji fazi ugotovili, ali med znanstvenimi mnenji prihaja do morebitnih razhajanj, da bi rešili oziroma razjasnili sporna znanstvena vprašanja. Komisija in države članice bi morale zagotoviti potrebna sredstva za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izhajajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja v promet, pa tudi, da bi se neodvisnim raziskovalcem omogočil dostop do vsega ustreznega gradiva ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine.

(20)

Glede na pomembnost znanstvenih dokazov pri odločanju o odobritvi ali prepovedi GSO bi morala Agencija zbrati in analizirati rezultate raziskav glede tveganja ali nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje zaradi GSO ter o vseh pojavljajočih se tveganjih obvestiti odgovorne za obvladovanje tveganj. Te informacije bi morale biti dostopne javnosti.

(21)

Država članica bi morala imeti možnost, da pristojni organ ali Komisijo zaprosi za ponovno vključitev celotnega svojega ozemlja ali njegovega dela v geografsko področje uporabe iz odobritve, iz katere je bilo prej izključeno. V tem primeru zahteve ne bi bilo treba posredovati imetniku odobritve in zaprositi za njegovo privolitev. Geografsko področje uporabe iz odobritve ali odločitve o odobritvi bi moral ustrezno spremeniti pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev ali Komisija na podlagi Direktive 2001/18/ES oziroma Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(22)

Pisne odobritve ali odločbe o odobritvi, izdane ali sprejete z geografskim področjem uporabe, ki je omejeno na določena območja, ali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, drugim državam ne bi smeli preprečevati ali omejevati uporabe odobrenih GSO. Poleg tega ta direktiva in nacionalni ukrepi, sprejeti na njeni podlagi, ne bi smeli posegati v zahteve prava Unije glede nenamerne in naključne prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih sortah semen in razmnoževalnem materialu rastlin, niti preprečevati gojenja sort, ki izpolnjujejo te zahteve.

(23)

Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da se morajo sklicevanja na GSO, odobrene v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, v delih A in D navedene direktive enakovredno uporabljati za GSO, odobrene v skladu z navedeno uredbo. Zato bi se morali ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z Direktivo 2001/18/ES, uporabljati tudi za GSO, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(24)

Ta direktiva ne posega v obveznost držav članic kar zadeva prosti pretok konvencionalnih semen, razmnoževalnega materiala rastlin ter proizvodov iz pridelkov na podlagi ustreznega prava Unije in v skladu s PDEU.

(25)

Za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov bi morale države članice in nosilci gospodarske dejavnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (19) sprejeti tudi učinkovite ukrepe za označevanje in obveščanje, da se zagotovi preglednost v zvezi s prisotnostjo GSO v proizvodih.

(26)

Da bi še pred začetkom veljavnosti te direktive njene cilje uskladili z legitimnimi interesi nosilcev gospodarske dejavnosti v zvezi z GSO, ki so bili odobreni ali so v postopku odobritve, bi bilo treba sprejeti določbe o ustreznih prehodnih ukrepih. Prehodni ukrepi so tudi upravičeni, ker se je treba izogniti morebitnemu izkrivljanju konkurence, s tem ko bi obstoječe imetnike odobritve obravnavali drugače kot bodoče vlagatelje vlog za odobritev v prihodnje. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti obdobje, v katerem se lahko sprejmejo taki prehodni ukrepi, omejeno na čas, ki je nujno potreben za zagotovitev nemotenega prehoda na novo ureditev. Taki prehodni ukrepi bi zato morali omogočati državam članicam, da uporabljajo določbe te direktive za proizvode, ki so bili odobreni ali so bili v postopku odobritve pred začetkom veljavnosti te direktive, pod pogojem, da to ne vpliva na odobrene gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki so že zakonito posajene.

(27)

Določbe iz členov 26b in 26c Direktive 2001/18/ES se uporabljajo brez poseganja v člen 23 navedene direktive in člen 34 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(28)

Direktivo 2001/18/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2001/18/ES se spremeni:

(1)

v členu 26a se vstavi naslednji odstavek:

„1a   Države članice, v katerih se gojijo GSO, od 3. aprila 2017 na obmejnih območjih svojega ozemlja sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi preprečile morebitne čezmejne okužbe v sosednje države članice, v katerih je njihovo gojenje prepovedano, razen če ti ukrepi zaradi posebnih geografskih razmer niso potrebni. O teh ukrepih obvestijo Komisijo.“

;

(2)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 26b

Gojenje

1.   Država članica lahko med postopkom odobritve določenega GSO ali obnovitvijo odobritve zahteva, da se geografsko področje uporabe iz pisne odobritve prilagodi tako, da bo celotno ozemlje ali del ozemlja zadevne države članice izključeno iz gojenja. O tej zahtevi se Komisijo obvesti najpozneje 45 dni od datuma razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali prejema mnenja Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 6(6) in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja predloži prijavitelju/vlagatelju in drugim državam članicam. Komisija zahtevo objavi v elektronski obliki.

2.   Prijavitelj/vlagatelj lahko v 30 dneh po tem, ko mu Komisija predloži zahtevo, prilagodi ali potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne prijave/vloge.

Če ga ne potrdi, se prilagoditev geografskega področja uporabe iz prijave/vloge izvede v pisni odobritvi, izdani na podlagi te direktive in – kadar je ustrezno – z odločitvijo v skladu s členom 19 te direktive ter odločbo o odobritvi, sprejeti v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Pisna odobritev, izdana v skladu s to direktivo, in – kadar je ustrezno – odločitev v skladu s členom 19 te direktive ter odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge.

Kadar se Komisijo o zahtevi v skladu z odstavkom 1 tega člena obvesti po datumu razpošiljanja poročila o oceni v skladu s členom 14(2) te direktive ali po prejemu mnenja Evropske agencije za varnost hrane v skladu s členom 6(6) in členom 18(6) Uredbe (ES) št. 1829/2003, se rok za izdajo pisne odobritve iz člena 15 te direktive oziroma rok za predložitev osnutka odločbe odboru iz členov 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003 enkratno podaljša za 15 dni, ne glede na to, koliko držav članic je dalo tako zahtevo.

3.   Kadar na podlagi odstavka 1 tega člena ni dana nobena zahteva ali kadar prijavitelj/vlagatelj potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne prijave/vloge, lahko država članica sprejme ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO ali skupine GSO, opredeljenih po vrsti pridelka ali lastnosti, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ki je bilo že odobreno v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (ES) št. 1829/2003, pod pogojem, da so ti ukrepi skladni s pravom Unije, utemeljeni, sorazmerni in nediskriminatorni ter poleg tega temeljijo na tehtnih razlogih, ki so na primer povezani s:

(a)

cilji okoljske politike;

(b)

prostorskim načrtovanjem;

(c)

namembnostjo zemljišča;

(d)

socialno-ekonomskimi učinki;

(e)

izogibanjem prisotnosti GSO v drugih proizvodih brez poseganja v člen 26a;

(f)

cilji kmetijske politike;

(g)

javnim redom.

Ti razlogi se lahko uveljavljajo posamično ali skupaj, z izjemo razloga iz točke (g), ki ga ni mogoče posamično uveljavljati, in sicer glede na posebne okoliščine v državi članici, regiji ali območju, kjer se bodo ti ukrepi uporabljali, vendar v nobenem primeru ne smejo biti v nasprotju z oceno tveganja za okolje, pripravljeno na podlagi te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003.

4.   Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe na podlagi odstavka 3 tega člena, Komisiji najprej predloži osnutek teh ukrepov in ustrezne razloge, na katere se sklicuje. To lahko stori, preden se zaključi postopek odobritve GSO v skladu z delom C te direktive ali Uredbo (EU) št. 1829/2003. V 75 dneh, začenši z datumom te predložitve:

(a)

se zadevna država članica vzdrži sprejetja in izvajanja teh ukrepov;

(b)

zadevna država članica zagotovi, da se nosilci dejavnosti vzdržijo sajenja in sejanja zadevnega GSO ali GSO-jev, ter

(c)

Komisija lahko da morebitne pripombe, ki se ji zdijo ustrezne.

Po izteku 75-dnevnega obdobja iz prvega pododstavka lahko zadevna država članica v celotnem obdobju, ko velja odobritev, in od datuma začetka veljavnosti odobritve Unije sprejme ukrepe, kot so bili prvotno predlagani ali kot so bili spremenjeni, da bi se upoštevale morebitne nezavezujoče pripombe Komisije. O teh ukrepih se brez odlašanja obvesti Komisijo, druge države članice in imetnika odobritve.

Države članice vse tovrstne ukrepe objavijo za vse zadevne nosilce gospodarske dejavnosti, vključno z gojitelji.

5.   Kadar želi država članica celotno svoje ozemlje ali njegov del ponovno vključiti v geografsko področje uporabe iz odobritve, iz katerega je bilo pred tem izključeno na podlagi odstavka 2, lahko za to zaprosi pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev na podlagi te direktive, ali Komisijo, če je bil GSO odobren na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003. Pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev, oziroma Komisija ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve ali odločbe o odobritvi.

6.   Za namene prilagoditve geografskega področja uporabe iz odobritve za GSO na podlagi odstavka 5:

(a)

za GSO, ki je bil odobren na podlagi te direktive, pristojni organ, ki je izdal pisno odobritev, ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve in po zaključku tega postopka obvesti Komisijo, države članice in imetnika odobritve;

(b)

za GSO, ki je bil odobren na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003, Komisija ustrezno spremeni odločbo o odobritvi, ne da bi uporabila postopek iz člena 35(2) navedene uredbe. O tem ustrezno obvesti države članice in imetnika odobritve.

7.   Kadar država članica prekliče ukrepe, sprejete na podlagi odstavkov 3 in 4, o tem brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

8.   Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, ne vplivajo na prosti pretok odobrenih GSO kot proizvodov ali v proizvodih.

Člen 26c

Prehodni ukrepi

1.   Od 2. aprila 2015 do 3. oktobra 2015 lahko država članica zahteva, da se prilagodi geografsko področje uporabe iz prijave/vloge, ki je bila vložena, ali odobritve, ki je bila izdana, na podlagi te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 pred 2. aprilom 2015. Komisija zahtevo države članice brez odlašanja predloži prijavitelju/vlagatelju in drugim državam članicam.

2.   Kadar je prijava/vloga še v postopku obravnave in prijavitelj/vlagatelj ne potrdi geografskega področja uporabe iz prvotne prijave/vloge v 30 dneh po tem, ko mu je bila zahteva iz odstavka 1 tega člena posredovana, se geografsko področje uporabe iz prijave/vloge ustrezno prilagodi. Pisna odobritev, izdana na podlagi te direktive, in – kadar je ustrezno – odločitev, izdana v skladu s členom 19 te direktive, ter odločba o odobritvi, sprejeta v skladu s členoma 7 in 19 Uredbe (ES) št. 1829/2003, se potem izdajo na podlagi prilagojenega geografskega področja uporabe iz prijave/vloge.

3.   Kadar je odobritev že izdana in imetnik odobritve ne potrdi geografskega področja uporabe iz odobritve v 30 dneh po tem, ko mu je bila posredovana zahteva iz odstavka 1 tega člena, se odobritev ustrezno spremeni. Za pisno odobritev na podlagi te direktive pristojni organ ustrezno spremeni geografsko področje uporabe iz odobritve in po zaključku postopka obvesti Komisijo, države članice in imetnika odobritve. Za odobritev na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisija ustrezno spremeni odločbo o odobritvi, ne da bi uporabila postopek iz člena 35(2) navedene uredbe. Komisija o tem ustrezno obvesti države članice in imetnika odobritve.

4.   Kadar ni dana nobena zahteva na podlagi odstavka 1 tega člena ali kadar prijavitelj/vlagatelj oziroma imetnik odobritve potrdi geografsko področje uporabe iz prvotne vloge oziroma odobritve, se smiselno uporabljajo odstavki 3 do 8 člena 26b.

5.   Ta člen ne posega v gojenje katerih koli semen in razmnoževalnega materiala rastlin odobrenih GSO, ki so bili zakonito posajeni, preden je gojenje GSO v državi članici omejeno ali prepovedano.

6.   Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, ne vplivajo na prosti pretok odobrenih GSO kot proizvodov ali v proizvodih.“

Člen 2

Komisija najpozneje 3. aprila 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive v državah članicah, vključno z učinkovitostjo določb, na podlagi katerih lahko države članice na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu omejijo ali prepovejo gojenje GSO, in nemotenim delovanjem notranjega trga. Temu poročilu lahko priloži morebitne zakonodajne predloge, ki se ji zdijo ustrezni.

Komisija do istega datuma iz prvega odstavka, na podlagi informacij, ki so ji predložene na podlagi členov 20 in 31 Direktive 2001/18/ES ter členoma 9 in 21 Uredbe (ES) št. 1829/2003, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu tudi o dejanski sanaciji okoljske škode, ki bi lahko nastala zaradi gojenja GSO.

Člen 3

Komisija najpozneje 3. aprila 2017 posodobi priloge k Direktivi 2001/18/ES v skladu s členom 27 navedene direktive, kar zadeva oceno tveganja za okolje, in vključi ter nadgradi strožje smernice Agencije o oceni tveganja gensko spremenjenih rastlin za okolje iz leta 2010.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. marca 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA


(1)  UL C 54, 19.2.2011, str. 51.

(2)  UL C 102, 2.4.2011, str. 62.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 (UL C 33 E, 5.2.2013, str. 350) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 23. julija 2014 (UL C 349, 3.10.2014, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(4)  Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

(6)  Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL 125, 11.7.1966, str. 2298).

(7)  Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL 125, 11.7.1966, str. 2309).

(8)  Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15).

(9)  Direktiva Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L 226, 13.8.1998, str. 16).

(10)  Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15.1.2000, str. 17).

(11)  Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

(12)  Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L 193, 20.7.2002, str. 12).

(13)  Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

(14)  Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L 193, 20.7.2002, str. 60).

(15)  Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

(16)  Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

(17)  Priporočilo Komisije z dne 13. julija 2010 o smernicah za razvoj nacionalnih ukrepov soobstoja za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih (UL C 200, 22.7.2010, str. 1).

(18)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(19)  Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/9


DIREKTIVA (EU) 2015/413 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2015

o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glavni cilj prometne politike Unije je večja varnost v cestnem prometu. Unija izvaja politiko povečanja varnosti v cestnem prometu s ciljem zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodb ter materialno škodo. Pomemben element te politike je dosledno izvrševanje sankcij za cestnoprometne prekrške, storjene v Uniji, ki bistveno ogrožajo varnost v cestnem prometu.

(2)

Vendar zaradi pomanjkanja ustreznih postopkov in ne glede na obstoječe možnosti na podlagi Sklepa Sveta 2008/615/PNZ (3) in Sklepa Sveta 2008/616/PNZ (4) (v nadaljnjem besedilu: prümska sklepa) sankcije v obliki denarnih kazni za nekatere cestnoprometne prekrške, ki so bili storjeni v eni državi članici z vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici, pogosto niso izvršene. Namen te direktive je zagotoviti, da bi se tudi v takih primerih zagotovila učinkovitost preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. julija 2010 z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ poudarila, da je izvrševanje cestnoprometnih predpisov še naprej glavni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za znatno zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb. Svet je v svojih sklepih o varnosti v cestnem prometu z dne 2. decembra 2010 pozval k preučitvi potrebe po dodatni okrepitvi izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic in, kjer je to ustrezno, tudi na ravni Unije. Komisijo je pozval, naj po potrebi preuči možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov na ravni Unije in sprejetje nadaljnjih ukrepov za lažji čezmejni pregon v zvezi s cestnoprometnimi prekrški, zlasti ob hudih prometnih nesrečah.

(4)

Komisija je 19. marca 2008 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o lažjem čezmejnem pregonu na področju varnosti v cestnem prometu na podlagi člena 71(1)(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (zdaj člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)). Vendar je bila Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba Sodišča z dne 6. maja 2014 v zadevi C-43/12 (6) je razveljavila Direktivo 2011/82/EU, z obrazložitvijo, da ta ni mogla biti veljavno sprejeta na podlagi člena 87(2) PDEU. Sodba je ohranila učinke Direktive 2011/82/EU do začetka veljavnosti nove direktive na podlagi člena 91(1)(c) PDEU v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od dvanajst mesecev po razglasitvi sodbe. Nova direktiva bi torej morala biti sprejeta na podlagi navedenega člena.

(5)

Treba bi bilo spodbujati tudi večjo skladnost ukrepov nadzora med državami članicami, Komisija pa bi morala v tem pogledu preučiti, ali je treba oblikovati skupne standarde za avtomatsko opremo za nadzor na področju varnosti v cestnem prometu.

(6)

Povečati bi bilo treba ozaveščenost državljanov Unije glede predpisov o varnosti v cestnem prometu, ki veljajo v različnih državah članicah, ter glede izvajanja te direktive, zlasti z ustreznimi ukrepi, ki bi zagotavljali zadostne informacije o posledicah neupoštevanja predpisov o varnosti v cestnem prometu med potovanjem v državi članici, ki ni država članica registracije.

(7)

Da bi izboljšali varnost v cestnem prometu v celotni Uniji in zagotovili enako obravnavo voznikov, in sicer rezidenčnih in nerezidenčnih storilcev prekrškov, bi bilo treba olajšati pregon ne glede na državo članico, v kateri je vozilo registrirano. Zato bi bilo treba za nekatere ugotovljene prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, uporabljati sistem čezmejne izmenjave informacij – ne glede na to, ali so ti prekrški po zakonodaji zadevne države članice upravne ali kazenske narave – ki bi državi članici prekrška omogočil dostop do podatkov iz registra vozil države članice registracije.

(8)

Učinkovitejša čezmejna izmenjava podatkov iz registrov vozil, ki naj bi olajšala identifikacijo oseb, osumljenih storitve prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, bi lahko povečala odvračilni učinek in spodbudila previdnejše ravnanje voznika vozila, ki je registrirano v državi članici, ki ni država članica prekrška, s čimer bi se preprečile žrtve, ki so posledica prometnih nesreč.

(9)

Prometni prekrški, povezani z varnostjo v cestnem prometu, ki so zajeti v tej direktivi, v državah članicah niso enako obravnavani. Nekatere države članice take prekrške po nacionalni zakonodaji opredeljujejo kot „upravne“ prekrške, druge države članice pa kot „kazniva“ dejanja. To direktivo bi bilo treba uporabljati ne glede na opredelitev teh prekrškov po nacionalni zakonodaji.

(10)

Države članice bi morale druga drugi podeliti pravico dostopa do svojih podatkov iz registrov vozil, da bi izboljšale izmenjavo informacij in pospešile veljavne postopke. Zato bi bilo treba v to direktivo čim bolj vključiti določbe o tehničnih specifikacijah in razpoložljivosti avtomatizirane izmenjave podatkov, določene v prümskih sklepih.

(11)

Sklep 2008/616/PNZ določa varnostne lastnosti obstoječih programskih aplikacij in povezane tehnične zahteve za izmenjavo podatkov o registraciji vozil. Brez poseganja v splošno veljavnost navedenega sklepa bi bilo treba te varnostne lastnosti in tehnične zahteve zaradi regulativne in praktične učinkovitosti uporabljati za namene te direktive.

(12)

Obstoječe programske aplikacije bi morale biti podlaga za izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo in bi morale hkrati tudi olajšati poročanje držav članic Komisiji. Take aplikacije bi morale zagotoviti hitro, varno in zaupno izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami. Izkoristiti bi bilo treba programsko aplikacijo Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), ki jo morajo države članice v skladu s prümskima sklepoma uporabiti za podatke iz registrov vozil. Komisija bi morala oceniti delovanje programskih aplikacij, ki se uporabljajo za namen te direktive, in o njem poročati.

(13)

Področje uporabe navedenih programskih aplikacij bi moralo biti omejeno na postopke izmenjave informacij med nacionalnimi kontaktnimi točkami v državah članicah. Postopki in avtomatizirani procesi, v katerih se bodo informacije uporabljale, ne sodijo v področje uporabe tovrstnih aplikacij.

(14)

Namen strategije upravljanja informacij za notranjo varnost EU je poiskati najenostavnejše, najlažje sledljive in stroškovno najučinkovitejše rešitve za izmenjavo podatkov.

(15)

Lastnik ali imetnik vozila ali drugače identificirana oseba, osumljena storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, bi morali biti dosegljivi za države članice, da bi jih obveščale o veljavnih postopkih in pravnih posledicah v skladu z zakonodajo države članice prekrška. Pri tem bi morale države članice razmisliti o tem, da bi informacije o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, poslale v jeziku dokumentov o registraciji ali v jeziku, ki ga zadevna oseba najverjetneje razume, da se zagotovi, da ta oseba dobro razume sporočene informacije. Države članice bi morale uporabiti ustrezne postopke, s katerimi bi zagotovile, da se obvesti le zadevna oseba in ne nekdo tretji. V ta namen bi morale države članice uporabiti podrobno ureditev, podobno že sprejeti, ki jo uporabljajo za nadaljnjo obravnavo takih prekrškov, po potrebi vključno s sredstvi, kot je povratnica o prispeli pošiljki. S tem se bo tej osebi omogočilo, da se ustrezno odzove na pisno obvestilo, zlasti s prošnjo po dodatnih informacijah, poravnavo kazni ali uveljavljanjem svojih pravic do obrambe, zlasti v primeru napačne identifikacije. Nadaljnji postopki so zajeti v veljavnih pravnih instrumentih, vključno z instrumenti o medsebojni pomoči in vzajemnem priznavanju, na primer z Okvirnim sklepom Sveta 2005/214/PNZ (7).

(16)

Države članice bi morale zagotoviti ustrezen prevod pisnega obvestila, ki ga pošlje država članica prekrška, kot je določeno v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(17)

Za izvajanje politike varnosti v cestnem prometu, katere namen je visoka raven zaščite vseh udeležencev v cestnem prometu v Uniji, in ob upoštevanju velike raznolikosti razmer v Uniji bi morale države članice brez poseganja v strožje politike in zakonodaje sprejeti ukrepe za zagotovitev večje skladnosti cestnoprometnih predpisov in njihovega izvrševanja med državami članicami. Komisija bi morala v okviru svojega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive preučiti potrebo po razvoju skupnih standardov za vzpostavitev primerljivih metod, prakse in minimalnih standardov na ravni Unije, ob upoštevanju mednarodnega sodelovanja in obstoječih sporazumov na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968.

(18)

Komisija bi morala v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah preučiti, ali so potrebna skupna merila za postopke nadaljnje obravnave, ki jih izvajajo države članice v primeru neplačane denarne kazni, v skladu z zakonodajo in postopki držav članic. V tem poročilu bi morala Komisija obravnavati vprašanja, kot so postopki med pristojnimi organi držav članic za posredovanje dokončne odločitve o uvedbi sankcije in/ali denarne kazni, kot tudi priznavanje in izvrševanje dokončne odločitve.

(19)

Pri pripravi pregleda te direktive bi se morala Komisija posvetovati z ustreznimi deležniki, kot so organi za varnost v cestnem prometu in organi kazenskega pregona ali pristojna telesa, združenja žrtev in druge nevladne organizacije, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu.

(20)

Tesnejše sodelovanje organov kazenskega pregona bi moralo biti povezano s spoštovanjem temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kar bi bilo treba zagotoviti s posebno ureditvijo varstva podatkov. Ta ureditev bi morala zlasti upoštevati posebno naravo čezmejnega spletnega dostopa do zbirk podatkov. Vzpostaviti je treba programske aplikacije, ki bodo omogočile pogoje za varno izmenjavo informacij ter zagotovile zaupnost posredovanih podatkov. Podatke, zbrane na podlagi te direktive, bi bilo treba uporabljati samo za namene, ki so opredeljeni v tej direktivi. Države članice bi morale izpolnjevati obveznosti glede pogojev uporabe in začasne hrambe podatkov.

(21)

Za doseganje legitimnih ciljev te direktive na področju varnosti v cestnem prometu, zlasti zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in s tem izvrševanja sankcij, je obdelava osebnih podatkov, ki je določena s to direktivo, ustrezna in ne presega tistega, kar je ustrezno in potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Podatki o identifikaciji storilca prekrška so osebni podatki. Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba uporabljati za obdelavo podatkov, ki se izvaja v skladu s to direktivo. Brez poseganja v postopkovne zahteve za pritožbo in odškodninske postopke, ki veljajo v zadevni državi članici, bi bilo treba osebo, na katero se nanašajo osebni podatki, v obvestilu o prekršku ustrezno obvestiti o pravici do dostopa do osebnih podatkov ter pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, pa tudi o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov. V tem okviru bi morala oseba, na katero se nanašajo podatki, imeti tudi pravico do popravka netočnih osebnih podatkov ali takojšnjega izbrisa nezakonito zabeleženih podatkov.

(23)

V okviru prümskih sklepov se za obdelavo podatkov iz registrov vozil, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljajo posebne določbe o varstvu podatkov iz Sklepa 2008/615/PNZ. V tem smislu imajo države članice možnost, da uporabijo navedene posebne določbe za osebne podatke, ki se obdelujejo tudi za namene te direktive, pod pogojem, da zagotovijo, da je obdelava podatkov v zvezi z vsemi prekrški, za katere velja ta direktiva, skladna z nacionalnimi predpisi, sprejetimi za izvajanje Direktive 95/46/ES.

(24)

Sodelovanje pri izmenjavi podatkov iz registrov vozil bi bilo treba omogočiti tudi tretjim državam, če so z Unijo v ta namen sklenile sporazum. V takšen sporazum bi morale biti vključene ustrezne določbe o varstvu podatkov.

(25)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, varstvom osebnih podatkov, pravico do poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe.

(26)

Da bi dosegli cilj izmenjave informacij med državami članicami z interoperabilnimi sredstvi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte zaradi upoštevanja ustreznih sprememb prümskih sklepov, ali če to zahteva kateri od pravnih aktov Unije, ki je neposredno pomemben za posodobitev Priloge I. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(27)

Komisija bi morala analizirati uporabo te direktive, da bi lahko določila nadaljnje uspešne in učinkovite ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu. Brez poseganja v obveznost prenosa te direktive bi morale, kjer je to ustrezno, pri tem delu s Komisijo sodelovati tudi Danska, Irska in Združeno kraljestvo, da bi bilo zagotovljeno pravočasno in popolno poročanje o tej zadevi.

(28)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja visoke ravni zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, storjenih v eni državi članici z vozilom, registriranim v drugi državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinka ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)

Ker se za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo Direktiva 2011/82/EU ni uporabljala in je te zato niso prenesle, je primerno, da se tem državam članicam zagotovi dovolj dodatnega časa, da to storijo.

(30)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki je podal mnenje 3. oktobra 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Namen te direktive je zagotoviti visoko raven zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in s tem olajšati izvrševanje sankcij, kadar so ti prekrški storjeni z vozilom, registriranim v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil storjen prekršek.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za naslednje prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu:

(a)

prekoračitev dovoljene hitrosti;

(b)

neuporaba varnostnega pasu;

(c)

vožnja skozi rdečo luč;

(d)

vožnja pod vplivom alkohola;

(e)

vožnja pod vplivom mamil;

(f)

vožnja brez zaščitne čelade;

(g)

uporaba prepovedanega voznega pasu;

(h)

nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, vključno z motornimi kolesi, ki se običajno uporablja za prevažanje oseb ali blaga po cesti;

(b)

„država članica prekrška“ pomeni državo članico, v kateri je bil storjen prekršek;

(c)

„država članica registracije“ pomeni državo članico, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek;

(d)

„prekoračitev dovoljene hitrosti“ pomeni prekoračitev omejitve hitrosti, ki velja v državi članici prekrška za zadevno cesto ali vrsto vozila;

(e)

„neuporaba varnostnega pasu“ pomeni neupoštevanje zahteve o uporabi varnostnega pasu ali zadrževalnega sistema za otroke v skladu z Direktivo Sveta 91/671/EGS (11) in zakonodajo države članice prekrška;

(f)

„vožnja skozi rdečo luč“ pomeni vožnjo skozi rdečo luč na semaforju ali mimo katerega koli drugega ustreznega znaka za zaustavitev, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(g)

„vožnja pod vplivom alkohola“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva alkohola, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(h)

„vožnja pod vplivom mamil“ pomeni nezanesljivo vožnjo zaradi vpliva mamil ali drugih snovi s podobnim učinkom, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(i)

„vožnja brez zaščitne čelade“ pomeni vožnjo brez zaščitne čelade, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(j)

„uporaba prepovedanega voznega pasu“ pomeni nezakonito uporabo dela cestnega odseka, kot so odstavni pas, pas za javni prevoz ali začasno zaprt pas zaradi zastojev ali cestnih del, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(k)

„nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo“ pomeni nezakonito uporabo prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice prekrška;

(l)

„nacionalna kontaktna točka“ pomeni pristojni organ, določen za izmenjavo podatkov iz registrov vozil;

(m)

„avtomatizirano iskanje“ pomeni postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov ene, več kot ene ali vseh držav članic ali sodelujočih držav;

(n)

„imetnik vozila“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano, kakor je opredeljena v zakonodaji države članice registracije.

Člen 4

Postopek za izmenjavo informacij med državami članicami

1.   Zaradi preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2 države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic iz odstavka 2 tega člena dovolijo dostop do naslednjih nacionalnih podatkov iz registrov vozil, z možnostjo avtomatiziranega iskanja:

(a)

podatkov o vozilih ter

(b)

podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila.

Podatki iz točk (a) in (b), ki so potrebni za iskanje, morajo biti skladni s Prilogo I.

2.   Za namene izmenjave podatkov iz odstavka 1 vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko. Pooblastila nacionalnih kontaktnih točk so določena z veljavno zakonodajo zadevne države članice.

3.   Nacionalna kontaktna točka države članice prekrška pri iskanju v obliki izstopnih zaprosil uporabi celotno registrsko številko.

Navedena iskanja se izvajajo v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ, razen v primeru točke 1 poglavja 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ, za katero se uporablja Priloga I k tej direktivi.

Država članica prekrška v skladu s to direktivo uporablja pridobljene podatke, da ugotovi, kdo je osebno odgovoren za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2 te direktive.

4.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se informacije izmenjujejo z interoperabilnimi elektronskimi sredstvi brez izmenjave podatkov iz drugih zbirk podatkov, ki se ne uporabljajo za namene te direktive. Države članice zagotovijo, da takšna izmenjava informacij poteka na stroškovno učinkovit in varen način. Države članice zagotovijo varnost in zaščito posredovanih podatkov, po možnosti z uporabo obstoječih programskih aplikacij, kot je aplikacija iz člena 15 Sklepa 2008/616/PNZ, in spremenjenih različic teh programskih aplikacij, v skladu s Prilogo I k tej direktivi ter točkama 2 in 3 poglavja 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ. Spremenjene različice programskih aplikacij zagotavljajo način spletne izmenjave v realnem času in način izmenjave v svežnju, pri čemer slednji omogoča izmenjavo več zaprosil ali odgovorov v enem sporočilu.

5.   Vsaka država članica krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem programskih aplikacij iz odstavka 4.

Člen 5

Pisno obvestilo o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu

1.   Država članica prekrška odloči, ali bo uvedla postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2.

Kadar se država članica prekrška odloči, da bo uvedla takšne postopke, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo o tem ustrezno obvesti lastnika, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu.

Te informacije vključujejo – če je to predvideno v nacionalni zakonodaji – tudi pravne posledice storitve prekrška na ozemlju države članice prekrška v skladu z zakonodajo te države članice.

2.   Kadar država članica prekrška lastniku, imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, pošlje pisno obvestilo, vanj v skladu s svojo nacionalno zakonodajo vključi vse pomembne informacije, kot so zlasti vrsta prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, kraj, datum in čas storitve prekrška, naslov predpisov nacionalne zakonodaje, ki so bili kršeni, in sankcijo ter po potrebi podatke o napravi, s katero je bil ugotovljen prekršek. V ta namen lahko država članica prekrška uporabi predlogo iz Priloge II.

3.   Kadar se država članica prekrška odloči uvesti postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2, za namen zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic pošlje pisno obvestilo v jeziku dokumenta o registraciji vozila, če je na voljo, ali v enem od uradnih jezikov države članice registracije.

Člen 6

Poročanje držav članic Komisiji

Vsaka država članica pošlje Komisiji izčrpno poročilo do 6. maja 2016 in nato vsaki dve leti.

V izčrpnem poročilu se navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih opravi država članica prekrška, naslovljenih na nacionalno kontaktno točko države članice registracije glede prekrškov, storjenih na njenem ozemlju, skupaj z vrsto prekrškov, za katere so bila oddana zaprosila, in številom neuspelih zaprosil.

Izčrpno poročilo vsebuje tudi opis stanja na nacionalni ravni v zvezi z nadaljnjo obravnavo prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, na podlagi deleža takih prekrškov, za katere so bila poslana pisna obvestila.

Člen 7

Varstvo podatkov

1.   Določbe o varstvu podatkov iz Direktive 95/46/ES se uporabljajo za osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi te direktive.

2.   Vsaka država članica zlasti zagotovi, da se osebni podatki, ki jih obdeluje na podlagi te direktive, v ustreznem času popravijo, če so netočni, in izbrišejo ali blokirajo, ko niso več potrebni, v skladu s členoma 6 in 12 Direktive 95/46/ES, ter da je rok hrambe podatkov določen v skladu s členom 6 navedene direktive.

Države članice zagotovijo, da se vsi osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, uporabljajo le za cilje iz člena 1 te direktive ter da imajo osebe, na katere se nanašajo osebni podatki, enake pravice do dostopa do informacij, popravka, izbrisa in blokiranja, do odškodnine ter do sodnega varstva, kot jih določa nacionalna zakonodaja za izvajanje ustreznih določb Direktive 95/46/ES.

3.   Vsaka zadevna oseba ima pravico do pridobitve informacij o tem, kateri osebni podatki, evidentirani v državi članici registracije, so bili posredovani državi članici prekrška, vključno z datumom zaprosila in pristojnim organom države članice prekrška.

Člen 8

Obveščanje udeležencev v cestnem prometu v Uniji

1.   Komisija na svojem spletnem mestu v vseh uradnih jezikih institucij Unije objavi povzetek predpisov, ki v državah članicah veljajo na področju, ki ga zajema ta direktiva. Države članice o teh predpisih obvestijo Komisijo.

2.   Države članice udeležencem v cestnem prometu zagotovijo potrebne informacije o predpisih, ki veljajo na njihovem ozemlju, ter ukrepih izvajanja te direktive, in sicer v sodelovanju z organizacijami, kot so organi za varnost v cestnem prometu, nevladne organizacije, dejavne na področju varnosti v cestnem prometu, in avtomobilski klubi.

Člen 9

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 v zvezi s posodobitvijo Priloge I v skladu s tehničnim napredkom, da se upoštevajo ustrezne spremembe prümskih sklepov, ali če to zahteva kateri od pravnih aktov Unije, ki je neposredno relevanten za posodobitev Priloge I.

Člen 10

Izvajanje prenosa pooblastil

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. marca 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 9 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Zlasti je pomembno, da se Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov v skladu s svojo običajno prakso posvetuje s strokovnjaki, tudi strokovnjaki držav članic. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 11

Revizija direktive

Brez poseganja v določbe iz drugega pododstavka člena 12(1) Komisija do 7. novembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive s strani držav članic. V tem poročilu se Komisija osredotoči zlasti na naslednje vidike in zanje po potrebi pripravi predloge:

oceno, ali bi bilo treba v področje uporabe te direktive dodati druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu,

oceno učinkovitosti te direktive pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah v Uniji,

oceno potrebe po oblikovanju skupnih standardov za avtomatsko opremo za nadzor in za postopke. Komisijo se poziva, da v zvezi s tem v okviru skupne prometne politike na ravni Unije oblikuje smernice za varnost v cestnem prometu, da bi s primerljivimi metodami in praksami zagotovili večjo skladnost glede izvrševanja cestnoprometnih predpisov s strani držav članic. Te smernice lahko zajemajo vsaj prekrške iz točk (a) do (d) člena 2,

oceno potrebe, da se v okviru vseh ustreznih politik Unije, vključno s skupno prometno politiko, okrepi izvrševanje sankcij za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ter predlagajo skupna merila za postopke nadaljnje obravnave v primeru neplačanih denarnih kazni,

možnosti za harmonizacijo prometnih predpisov, kadar je to primerno, in

oceno programskih aplikacij iz člena 4(4), da se zagotovi ustrezno izvajanje te direktive, hkrati pa tudi učinkovita, hitra, varna in zaupna izmenjava specifičnih podatkov iz registrov vozil.

Člen 12

Prenos

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 6. maja 2015. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Kraljevina Danska, Irska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska podaljšajo rok iz prvega pododstavka do 6. maja 2017.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati četrti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. marca 2015

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

Z. KALNIŅA-LUKAŠEVICA


(1)  UL C 12, 15.1.2015, str. 115.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 2. marca 2015.

(3)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(5)  Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 288, 5.11.2011, str. 1).

(6)  Sodba v zadevi C-43/12, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, EU:C:2014:298.

(7)  Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22.3.2005, str. 16).

(8)  Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).

(9)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(10)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11)  Direktiva Sveta 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL L 373, 31.12.1991, str. 26).


PRILOGA I

Podatki, ki so potrebni za iskanje iz člena 4(1)

Postavka

O/N (1)

Opombe

Podatki o vozilu

O

 

Država članica registracije

O

 

Registrska številka

O

(A (2))

Podatki o prekršku

O

 

Država članica prekrška

O

 

Referenčni datum prekrška

O

 

Referenčni čas prekrška

O

 

Namen iskanja

O

Koda za vrsto prekrška, navedenega v členu 2

1.

=

Prekoračitev dovoljene hitrosti

2.

=

Vožnja pod vplivom alkohola

3.

=

Neuporaba varnostnega pasu

4.

=

Vožnja skozi rdečo luč

5.

=

Uporaba prepovedanega voznega pasu

10.

=

Vožnja pod vplivom mamil

11.

=

Vožnja brez zaščitne čelade

12.

=

Nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo

Podatki, zagotovljeni na podlagi iskanja, izvedenega na podlagi člena 4(1)

Del I.   Podatki o vozilih

Postavka

O/N (3)

Opombe

Registrska številka

O

 

Številka šasije/VIN

O

 

Država članica registracije

O

 

Znamka

O

(D.1 (4)) npr. Ford, Opel, Renault

Trgovska vrsta vozila

O

(D.3) npr. Focus, Astra, Megane

Kategorijska oznaka EU

O

(J) npr. moped, motorno kolo, osebno vozilo

Del II.   Podatki o lastnikih ali imetnikih vozila

Postavka

O/N (5)

Opombe

Podatki o imetnikih vozila

 

(C.1 (6))

Podatki se nanašajo na imetnika določenega potrdila o registraciji.

Ime imetnikov (podjetja) registracije

O

(C.1.1)

Za priimek, medpone, naziv itd. se uporabijo ločena polja, ime pa se sporoči v natisljivi obliki.

Ime

O

(C.1.2)

Za ime(-na) in začetnice se uporabijo ločena polja, ime pa se sporoči v natisljivi obliki.

Naslov

O

(C.1.3)

Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.

Spol

N

Moški, ženski

Datum rojstva

O

 

Pravni status

O

Posameznik, združenje, družba, podjetje itd.

Kraj rojstva

N

 

Identifikacijska številka

N

Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali družbo.

Podatki o lastniku vozila

 

(C.2) Podatki se nanašajo na lastnika vozila.

Ime lastnikov (podjetja)

O

(C.2.1)

Ime

O

(C.2.2)

Naslov

O

(C.2.3)

Spol

N

Moški, ženski

Datum rojstva

O

 

Pravni status

O

Posameznik, združenje, družba, podjetje itd.

Kraj rojstva

N

 

Identifikacijska številka

N

Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali družbo.

 

 

Pri odpadnih vozilih, ukradenih vozilih ali registrskih tablicah ali pri poteklih avtomobilskih registracijah se podatki o lastniku/imetniku ne navedejo. Namesto tega se pošlje sporočilo „podatek ni razkrit“.


(1)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno.

(2)  Harmonizirane kode, glej Direktivo Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(3)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno..

(4)  Harmonizirane kode, glej Direktivo 1999/37/ES.

(5)  O = obvezno, če je na voljo v nacionalnem registru, N = neobvezno.

(6)  Harmonizirane kode, glej Direktivo 1999/37/ES.


PRILOGA II

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

Image

Besedilo slike

II Nezakonodajni akti

UREDBE

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/26


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/414

z dne 12. marca 2015

o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, soljo glukozamina, ki se uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (1) in zlasti člena 4(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi II k Direktivi 2002/46/ES je določen seznam vitaminskih in mineralnih snovi ter njihovih oblik, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 (2) je nadomestila prilogi I in II k Direktivi 2002/46/ES.

(2)

V skladu s členom 14 Direktive 2002/46/ES je treba določbe o vitaminih in mineralih v prehranskih dopolnilih, ki lahko vplivajo na javno zdravje, sprejeti po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Po zahtevku za vključitev (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot vira folata na seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES je Agencija 11. septembra 2013 sprejela znanstveno mnenje o (6S)-5-metiltetrahidrofolni kislini, soli glukozamina, kot viru folata, dodani prehranskim dopolnilom za prehranske namene, in o biološki razpoložljivosti folata iz tega vira (3).

(4)

Iz mnenja Agencije sledi, da je uporaba (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, v prehranskih dopolnilih kot vira folata varna.

(5)

Po ugodnem mnenju Agencije bi bilo treba (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, sol glukozamina, dodati na seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES.

(6)

(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina, je nova živilska sestavina, katere dajanje na trg je bilo odobreno z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/154/EU (4).

(7)

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo izvedeno prek svetovalne skupine za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin in izražene pripombe so se upoštevale.

(8)

Direktivo 2002/46/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi II k Direktivi 2002/46/ES se v razdelku 10 (FOLAT) oddelka A doda točka (c):

„(c)

(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 183, 12.7.2002, str. 51.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili (UL L 314, 1.12.2009, str. 36).

(3)  EFSA Journal 2013;11(10):3358.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/154/EU z dne 19. marca 2014 o odobritvi dajanja na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 85, 21.3.2014, str. 10).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/28


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/415

z dne 12. marca 2015

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja veljavnosti registracije aktivnih snovi etefon in fenamifos

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo kot registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Registracija aktivnih snovi etefon in fenamifos preneha veljati 31. julija 2017. Vložene so bile vloge za podaljšanje odobritev navedenih aktivnih snovi. Ker za navedene aktivne snovi veljajo zahteve iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012 (3), je treba dati na voljo dovolj časa za dokončanje postopka podaljšanja registracije v skladu z navedeno uredbo. Verjetno je, da bodo odobritve navedenih aktivnih snovi prenehale veljati pred sprejetjem sklepa o njihovem podaljšanju. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih dopolnilna dokumentacija v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 844/2012 ni bila predložena v roku 30 mesecev pred ustreznim datumom poteka veljavnosti iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija določila isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali prvi možni datum po tem.

(5)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se registracija aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne podaljša, ker merila za registracijo niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali na datum začetka veljavnosti Uredbe, če registracija aktivne snovi ni podaljšana, odvisno od tega, kateri datum je poznejši.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).


PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

1.

v šestem stolpcu vrstice 141 za fenamifos se datum veljavnosti registracije „31. julij 2017“ nadomesti z „31. julij 2018“;

2.

v šestem stolpcu vrstice 142 za etefon se datum veljavnosti registracije „31. julij 2017“ nadomesti z „31. julij 2018“.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/30


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/416

z dne 12. marca 2015

o odobritvi dinotefurana kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 90(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Združeno kraljestvo je 29. marca 2012 v skladu s členom 11(1) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) prejelo vlogo za vključitev aktivne snovi dinotefuran v Prilogo I za uporabo v 18. vrsti proizvodov: insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljeno v Prilogi V k navedeni Direktivi.

(2)

Dinotefuran 14. maja 2000 ni bil v prometu kot aktivna snov biocidnega proizvoda.

(3)

Združeno kraljestvo je 15. oktobra 2013 v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropski agenciji za kemikalije predložilo poročilo o oceni skupaj s svojimi priporočili.

(4)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 17. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(5)

Iz tega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo za 18. vrsto proizvodov in vsebujejo dinotefuran, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 19(1)(b) Uredbe (EU) št. 528/2012, če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njegove uporabe.

(6)

Iz mnenja je razvidno tudi, da je dinotefuran zaradi svojih značilnosti v skladu z merili iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta (3) zelo obstojen (vP) in strupen (T). Zato bi bilo treba dinotefuran šteti kot možno snov za zamenjavo v skladu s členom 10(1)(d) Uredbe (EU) št. 528/2012 za namene izdaje dovoljenja za proizvode v skladu s členom 23 navedene uredbe.

(7)

Zato je primerno odobriti dinotefuran za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v oceno, odobritve v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smele zajemati takšnih materialov.

(9)

Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012, se uporabljajo določbe navedene uredbe. Dinotefuran bi bilo treba odobriti za obdobje, ki ne presega 7 let v skladu s členom 10(4) navedene uredbe.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dinotefuran se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Poimenovanje po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji (2)

Dinotefuran

Poimenovanje po IUPAC:

(RS)-1-metil-2-nitro-3-(tetrahidro-3-furilmetil)gvanidin

Št. EC: Ni na voljo

Št. CAS: 165252-70-0

991 g/kg

1. junij 2015

31. maj 2022

18

Dinotefuran se šteje kot možna snov za zamenjavo v skladu s členom 10(1)(d) Uredbe (EU) št. 528/2012.

Pri oceni proizvoda je treba posebno pozornost nameniti vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

Dovoljenja za biocidne proizvode se izdajo pod naslednjimi pogoji:

za industrijske ali poklicne uporabnike se vzpostavijo postopki varnega ravnanja in primerni organizacijski ukrepi. Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z drugimi načini, se pripravki uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti aktivne snovi, uporabljene za oceno v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 528/2012. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz presoje.

(2)  Za izvajanje splošnih načel iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednjem spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/environment/chemicals/biocides/index_en.htm


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/33


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/417

z dne 12. marca 2015

o odobritvi snovi Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih ali vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Navedeni seznam vključuje snov Bacillus sphaericus.

(2)

Snov Bacillus sphaericus je bila ocenjena v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, insekticidi, akaricidi in proizvodi za nadzor drugih členonožcev, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Podatki, ki so bili predloženi za namen ocene, so omogočili sprejetje sklepov samo glede določene oblike snovi Bacillus sphaericus, tj. Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743. Iz ocene se ne da sklepati o drugih snoveh, ki ustrezajo opredelitvi za Bacillus sphaericus na zgoraj navedenem seznamu aktivnih snovi iz Uredbe (EU) št. 1062/2014. Zato bi morala v to odobritev biti vključena samo snov Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743.

(4)

Italija, ki je bila imenovana za pristojni ocenjevalni organ, je 9. januarja 2009 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (3) Komisiji predložila poročilo o oceni in svoja priporočila.

(5)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 19. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(6)

Iz navedenega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo v 18. vrsti proizvodov in vsebujejo Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njihove uporabe.

(7)

Zato je snov Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, primerno odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v ocene, odobritev v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smela zajemati takšnih materialov.

(9)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Snov Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743, se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 18. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 325, 11.12.2007, str. 3).

(4)  Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji (2)

Bacillus sphaericus 2362, serotip H5a5b, sev ABTS1743

Ni relevantno

Relevantnih nečistoč ni

1. julij 2016

30. junij 2026

18

Pri oceni proizvoda je treba posebno pozornost nameniti vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

Za biocidne proizvode se dovoljenja izdajo pod naslednjimi pogoji:

1.

Za profesionalne uporabnike se vzpostavijo postopki varnega ravnanja in primerni organizacijski ukrepi. Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven na drug način, se proizvodi uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo.

2.

Za proizvode, ki lahko povzročajo ostanke v živilih ali krmi, se preveri, ali je treba določiti nove ali spremeniti obstoječe mejne vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (4), in sprejmejo se vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se veljavne MRL ne presežejo.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti aktivne snovi, uporabljene za oceno v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 528/2012. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.

(2)  Za izvajanje splošnih načel iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednjem spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/environment/chemicals/biocides/index_en.htm.

(3)  Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

(4)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/418

z dne 12. marca 2015

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) in zlasti člena 13(2)(c) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aktivna snov Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat je bila z Direktivo Komisije 2008/127/ES (2) vključena v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (3) v skladu s postopkom iz člena 24b Uredbe Komisije (ES) št. 2229/2004 (4). Odkar je Uredba (ES) št. 1107/2009 nadomestila Direktivo 91/414/EGS, se ta snov šteje za registrirano v skladu z navedeno uredbo in je na seznamu v delu A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (5).

(2)

V skladu s členom 25a Uredbe (ES) št. 2229/2004 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) 18. decembra 2013 Komisiji predložila svoje stališče o osnutku poročila o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata (6). Agencija je svoje stališče o Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetatu sporočila tudi prijavitelju.

(3)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe na osnutek poročila o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata. Osnutek poročila o pregledu in stališče Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile 12. decembra 2014 v obliki poročila Komisije o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata.

(4)

Potrjeno je, da se aktivna snov Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat šteje za registrirano v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(5)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba spremeniti pogoje za odobritev Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(6)

Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Komisije 2008/127/ES z dne 18. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve nekaterih aktivnih snovi (UL L 344, 20.12.2008, str. 89).

(3)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 2229/2004 z dne 3. decembra 2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 379, 24.12.2004, str. 13).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(6)  Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat. EFSA Journal 2014;12(12):3526. Na voljo na spletu: www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm.


PRILOGA

V delu A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se vrstica 258 o aktivni snovi Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat nadomesti z naslednjim:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Ime po IUPAC

Čistost

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„258

Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat

št. CAS 78617-58-0

CIPAC: 974

Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetat

≥ 75 %

1. september 2009

31. avgust 2019

DEL A

Registrira se lahko samo kot atraktant.

DEL B

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Z-13-heksadecen-11-in-1-il acetata (SANCO/2649/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:

(1)

specifikaciji tehničnega materiala v tržni proizvodnji, vključno z informacijami o vseh relevantnih nečistočah;

(2)

oceni tveganja zaradi izpostavljenosti za izvajalce, delavce in druge navzoče;

(3)

končnem stanju in obnašanju snovi v okolju;

(4)

oceni tveganja zaradi izpostavljenosti za neciljne organizme.

Prijavitelj Komisiji, državam članicam in Agenciji predloži informacije iz točke (1) do 30. junija 2015, informacije iz točk (2), (3) in (4) pa do 31. decembra 2016.“


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/39


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/419

z dne 12. marca 2015

o odobritvi tolilfluanida kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih ali vključitve v Prilogo I k Uredbi (EU) št. 528/2012. Ta seznam vključuje tolilfluanid.

(2)

Tolilfluanid je bil v skladu s členom 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov, antivegetacijska sredstva, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012.

(3)

Finska je bila imenovana za pristojni ocenjevalni organ in je 18. septembra 2012 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1451/2007 (3) Komisiji predložila poročilo o oceni, skupaj s svojimi priporočili.

(4)

Odbor za biocidne pripravke je ob upoštevanju sklepov pristojnega ocenjevalnega organa 17. junija 2014 oblikoval mnenje Evropske agencije za kemikalije.

(5)

Iz tega mnenja je razvidno, da je za biocidne proizvode, ki se uporabljajo za 21. vrsto proizvodov in vsebujejo tolilfluanid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), če so izpolnjene določene specifikacije in pogoji glede njegove uporabe.

(6)

Kljub temu je treba še potrditi sprejemljivost tveganj, povezanih z uporabo antivegetacijskih sredstev, kot tudi primernost predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Da bi ob obnovitvi odobritve obstoječih aktivnih antivegetacijskih snovi olajšali pregled ter primerjavo tveganj in koristi teh snovi ter uporabljenih ukrepov za zmanjšanje tveganja, bi moral biti datum prenehanja veljavnosti odobritve teh snovi enak.

(7)

Zato je primerno tolilfluanid odobriti za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov, pod pogojem, da je to v skladu z določenimi specifikacijami in pogoji.

(8)

Ker nanomateriali niso bili vključeni v oceno, odobritev v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 ne bi smela zajemati takšnih materialov.

(9)

Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo zainteresiranim stranem omogočilo, da sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tolilfluanid se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 21. vrste proizvodov, pri čemer se upoštevajo specifikacije in pogoji iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 325, 11.12.2007, str. 3).

(4)  Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).


PRILOGA

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1)

Datum odobritve

Datum prenehanja veljavnosti odobritve

Vrsta proizvoda

Posebni pogoji (2)

Tolilfluanid

Ime po IUPAC:

N-(Dichlorofluoromethylthio)-N′,N′-dimethyl-N-p-tolylsulfamide

Št. ES: 211-986-9

Št. CAS: 731-27-1

960 g/kg

1. julij 2016

31. december 2025

21

Pri oceni proizvoda je treba posebno pozornost nameniti vidikom izpostavljenosti, tveganja in učinkovitosti, povezanim s katero koli uporabo, zajeto v vlogi za izdajo dovoljenja, ki pa ni bila obravnavana v oceni tveganja aktivne snovi na ravni Unije.

V primeru, da se proizvodi, ki vsebujejo tolilfluanid, naknadno odobrijo za uporabo s strani nepoklicnih uporabnikov, osebe, ki dajejo proizvode, ki vsebujejo tolilfluanid, na trg za nepoklicne uporabnike, zagotovijo, da so proizvodom priložene ustrezne rokavice.

Za biocidne proizvode se dovoljenja izdajo pod naslednjimi pogoji:

1.

Proizvodi, ki vsebujejo tolilfluanid, se ne odobrijo ali uporabljajo za preprečevanje rasti in naselitve neželenih organizmov na sladkovodnih plovilih.

2.

Za industrijske ali poklicne uporabnike se vzpostavijo postopki varnega ravnanja in primerni organizacijski ukrepi. Če izpostavljenosti ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven na drugačen način, se proizvodi uporabljajo z ustrezno osebno zaščitno opremo.

3.

Na nalepkah in po potrebi v navodilih za uporabo se navede, da je proizvode treba hraniti izven dosega otrok, dokler tretirane površine niso suhe.

4.

Na nalepkah in po potrebi na varnostnih listih dovoljenih proizvodov se navede, da uporaba, vzdrževanje in popravila potekajo v zaprtem prostoru, na neprepustni trdni podlagi z ogrado ali na tleh, prekritih z neprepustnim materialom za preprečevanje izgube in zmanjšanje emisij v okolje, ter da se vse izgube ali odpadki, ki vsebujejo tolilfluanid, zbirajo za ponovno uporabo ali odstranitev.

5.

Za proizvode, ki lahko povzročajo ostanke v živilih ali krmi, se preveri, ali je treba določiti nove ali spremeniti obstoječe mejne vrednosti ostankov (MRL) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ali Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in sprejmejo se vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se veljavne MRL ne presežejo.

Za tretirane proizvode se uporablja naslednji pogoj:

Če je bil tretirani izdelek tretiran z enim ali več biocidnimi proizvodi, ki vsebujejo tolilfluanid, ali če izdelek takšne proizvode namenoma vsebuje ter če obstaja možnost stika s kožo in sproščanja tolilfluanida v normalnih pogojih uporabe tretiranega izdelka, mora oseba, odgovorna za dajanje tega tretiranega izdelka na trg, zagotoviti, da so na nalepki navedene informacije o tveganju za preobčutljivost kože in informacije iz drugega pododstavka člena 58(3) Uredbe (EU) št. 528/2012.


(1)  Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti aktivne snovi, uporabljene za oceno v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 528/2012. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.

(2)  Za izvajanje splošnih načel iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednjem spletišču Komisije: http://ec.europa.eu/environment/chemicals/biocides/index_en.htm

(3)  Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

(4)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/43


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/420

z dne 12. marca 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. marca 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

EG

65,8

MA

84,3

TR

85,0

ZZ

78,4

0707 00 05

JO

229,9

MA

182,1

TR

189,5

ZZ

200,5

0709 93 10

MA

117,6

TR

190,3

ZZ

154,0

0805 10 20

EG

50,8

IL

75,3

MA

67,6

TN

66,9

TR

59,7

ZZ

64,1

0805 50 10

TR

61,6

ZZ

61,6

0808 10 80

BR

68,9

CA

81,0

CL

102,6

MK

28,7

US

213,3

ZZ

98,9

0808 30 90

AR

109,7

CL

139,6

CN

90,9

US

124,8

ZA

107,3

ZZ

114,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/45


SKLEP (EU) 2015/421 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2014

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 12 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) je določeno, da se lahko instrument prilagodljivosti uporabi do letne zgornje meje 471 milijonov EUR (cene iz leta 2011) za zagotovitev financiranja jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov.

(2)

Po preveritvi vseh možnosti za prerazporeditev odobritev v okviru podrazdelka 1b se zdi, da je treba uporabiti instrument prilagodljivosti za dopolnitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 prek zgornje meje iz podrazdelka 1b, in sicer v višini 83 285 595 EUR, za financiranje programov strukturnih skladov na Cipru, da se Cipru odobri dodatna dodelitev iz strukturnih skladov za leto 2015 v skupnem znesku 100 000 000 EUR.

(3)

Evropski parlament in Svet sta za proračunsko leto 2014 na podlagi sklepa z dne 20. novembra 2013 že uporabila instrument prilagodljivosti za financiranje programov strukturnih skladov na Cipru v znesku 89 330 000 EUR zgolj v odobritvah za prevzem obveznosti.

(4)

Ob upoštevanju dopolnilne narave instrumenta prilagodljivosti je treba zagotoviti dodatne odobritve plačil za kritje dodatnih odobritev za prevzem obveznosti za Ciper za proračunski leti 2014 in 2015, in sicer na podlagi pričakovanega plačilnega profila, ki se v letu 2015 ocenjuje na 11,3 milijona EUR, v letu 2016 na 45,7 milijona EUR, v letu 2017 na 75,4 milijona EUR in v letu 2018 na 40,2 milijona EUR. Letne zneske za posamezno leto v obdobju 2015–2018 bo treba potrditi s posameznimi predlogi proračuna, ki jih bo Komisija predložila v tem obdobju –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015 se uporabi instrument prilagodljivosti, da se zagotovi 83 285 595 EUR odobritev za prevzem obveznosti v okviru podrazdelka 1b.

Ta znesek se uporabi za dopolnitev financiranja programov strukturnih skladov na Cipru v okviru podrazdelka 1b.

Plačila, povezana s financiranjem strukturnih skladov na Cipru prek instrumenta prilagodljivosti v letih 2014 in 2015, bodo v obdobju 2015–2018 znašala 172 600 000 EUR. Točen letni znesek bo opredeljen v predlogu proračuna ustreznega leta, ki ga bo predstavila Komisija.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 17. decembra 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

B. DELLA VEDOVA


(1)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/47


SKLEP (EU) 2015/422 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2014

o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1) in zlasti člena 4a(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (2), zlasti točke 11 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), da bi izkazala solidarnost s prebivalstvom območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Člen 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 (3) omogoča uporabo sredstev Sklada do letne zgornje meje 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011).

(3)

V členu 4(a)(4) Uredbe (ES) št. 2012/2002 je določeno, da je Sklad mogoče uporabiti v znesku v višini največ 50 000 000 EUR za predplačila in da se ustrezne odobritve lahko vključijo v splošni proračun Unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2015 se uporabi Solidarnostni sklad Evropske unije, da se zagotovi znesek v višini 50 000 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil za predplačila.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 17. decembra 2014,

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

B. DELLA VEDOVA


(1)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/48


SKLEP SVETA (EU) 2015/423

z dne 6. marca 2015

o določitvi stališča, ki se sprejme v imenu Evropske unije v okviru sedmega zasedanja Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije glede sprememb Priloge III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 192 in 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je odobrila Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Rotterdamska konvencija) s Sklepom Sveta 2006/730/ES (1).

(2)

Rotterdamska konvencija se v Uniji izvaja v okviru Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(3)

Da se državam uvoznicam zagotovi varstvo, ki ga zagotavlja Rotterdamska konvencija, je potrebno in ustrezno podpreti priporočilo odbora za pregled kemikalij glede vključitve v Prilogo III k Rotterdamski konvenciji krizotilnega azbesta, metamidofosa, triklorfona, fentiona (formulacije z zelo majhnim volumnom (ULV) s koncentracijo aktivne snovi 640 g/L ali več) in tekočih formulacij (koncentrat za emulzijo in topni koncentrat), ki vsebujejo parakvat diklorid v koncentraciji 276 g/L ali več, kar ustreza koncentraciji parakvat iona 200 g/L ali več. V Uniji so te snovi že prepovedane ali pa je njihova uporaba strogo omejena, zato za njih veljajo strožje izvozne zahteve od zahtev Rotterdamske konvencije.

(4)

Pričakuje se, da bo sedmo zasedanje Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije odločilo o predlaganih spremembah Priloge III. Unija bi morala navedene spremembe podpreti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga sprejme Evropska unija na sedmem zasedanju Konference pogodbenic Rotterdamske konvencije je, da Unija podpre sprejetje sprememb Priloge III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (3) glede vključitve krizotilnega azbesta, metamidofosa, triklorfona, fentiona (pripravki z zelo majhnim volumnom (ULV) z aktivno snovjo 640 g/L ali več) in tekočih pripravkov (emulzivni koncentrat in topni koncentrat), ki vsebujejo parakvat diklorid 276 g/L ali več, kar ustreza parakvat ionu 200 g/L ali več.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 6. marca 2015

Za Svet

Predsednik

K. GERHARDS


(1)  Sklep Sveta 2006/730/ES z dne 25. septembra 2006 o sklenitvi Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini v imenu Skupnosti (UL L 299, 28.10.2006, str. 23).

(2)  Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

(3)  UL L 63, 6.3.2003, str. 29.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/50


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/424

z dne 11. marca 2015

o odobritvi odločitve o izjemah na podlagi člena 9 Direktive Sveta 96/67/ES v zvezi z opravljanjem nekaterih storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 473)

(Besedilo v hrvaškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (1) in zlasti člena 9(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   OBVESTILO O ODLOČITVI O IZJEMAH

(1)

Hrvaški organi so z dopisom z dne 13. avgusta 2014, ki ga je Komisija prejela 1. septembra 2014, v skladu s členom 9(3) Direktive 96/67/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) Komisijo obvestili o odločitvi o izjemah v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb, ki jo je sprejela vlada Republike Hrvaške na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive. Hrvaški organi so obvestilo dopolnili z dodatnimi informacijami v dopisu z dne 1. decembra 2014, ki ga je Komisija prejela 17. decembra 2014.

(2)

Priglašena odločitev določa dve izjemi. Prvič, enemu samemu izvajalcu pridržuje opravljanje storitev zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, razen točke 5.1, in sicer sprejem in odprema prtljage, tovora in pošte, kar zadeva fizično ravnanje s tovorom in pošto med letališkim terminalom in zrakoplovom, tako ob prihodu, odhodu ali tranzitu, ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Drugič, prepoveduje samooskrbo za naštete tri storitve zemeljske oskrbe, razen razporeditve zrakoplovov na letališču. Obe izjemi veljata za obdobje dveh let, in sicer od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016.

2.   SEDANJE RAZMERE NA MEDNARODNEM LETALIŠČU ZAGREB

(3)

Mednarodno letališče Zagreb upravlja družba Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. Na letališču so leta 2013 zabeležili 2,3 milijona potnikov.

(4)

Mednarodno letališče Zagreb ima trenutno en potniški terminal, a je v gradnji novi s pripadajočo infrastrukturo (ploščad, dovozne ceste in parkirišča). Novi terminal bo dokončan in v uporabi najpozneje do konca leta 2016. Letno bo prek terminala lahko potovalo 5 milijonov potnikov. Obstoječi terminal bodo zaprli, lahko pa se bo uporabljal za splošno letalstvo in druge dejavnosti (npr. oddaja pisarn).

(5)

Po trditvah hrvaških organov omejitve trenutnega terminala, tako glede infrastrukture kot tudi operativnih vidikov, ne bi omogočale gospodarne in učinkovite uvedbe dodatnih izvajalcev storitev zemeljske oskrbe v obdobju izgradnje novega terminala. Ko bosta novi potniški terminal in ploščad zgrajena ter se bosta začela uporabljati, naj bi bile težave glede prostora in zmogljivosti, povezane z obstoječo infrastrukturo, rešene.

(6)

Hrvaški organi trdijo, da je dostop do trga za sprejem in odpremo prtljage, oskrbovanje na ploščadi ter odpremo tovora in pošte trenutno odprt. Vendar do zdaj še noben tretji izvajalec storitev zemeljske oskrbe ni predložil vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje teh storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb. Te storitve trenutno za uporabnike letališča zagotavlja Međunarodna zračna luka Zagreb d. d. prek hčerinskega podjetja v izključni lasti.

(7)

Poleg tega na Mednarodnem letališču Zagreb velja pravica do samooskrbe. Vendar trenutno le en letalski prevoznik izvaja samooskrbo za eno podvrsto oskrbovanja na ploščadi (natovarjanje in raztovarjanje hrane in pijače). Noben drug letalski prevoznik ni izrazil interesa za samooskrbo.

(8)

Mednarodno letališče Zagreb ima en objekt za razvrščanje prtljage za lokalno prijavljeno prtljago in vso tranzitno prtljago. Njegova površina znaša 515 m2. Prostor za razvrščanje prtljage je v kleti osrednjega dela terminala.

(9)

Mednarodno letališče Zagreb ima en tovorni terminal s skupno površino 2 160 m2 in vse ravnanje s tovorom poteka v tem skladišču. Zaradi znatno omejenega prostora se celoten postopek izvaja ročno z uporabo ročnih orodij in viličarjev. Operativna platforma za izročitev in prevzem tovora z eno vstopno-izstopno ploščadjo je v carinskem skladišču v javnem delu letališča.

(10)

Na tovornem terminalu Mednarodnega letališča Zagreb se letno pretovori med 8 000 in 8 500 ton tovora in pošte, pri čemer pošta znaša med 1 000 in 1 500 ton na leto.

(11)

Mednarodno letališče Zagreb ima ploščad za komercialno letalstvo s skupno površino 140 000 m2 in 22 pozicijami ter ploščad za splošno letalstvo s skupno površino 28 000 m2 in zmogljivostjo 20 zrakoplovov.

3.   POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

(12)

Komisija je v skladu s členom 9(3) Direktive v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek odločitve o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, in zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb.

(13)

Komisija je prejela pripombo izvajalca storitev zemeljske oskrbe, ki je želel vedeti, ali bo razpisni postopek organiziran v obdobju trajanja izjem, tako da bi izbrani izvajalec lahko začel delovati takoj, ko bi se to obdobje izteklo. Zainteresirane strani niso poslale drugih pripomb.

4.   OCENA ODLOČITVE O IZJEMAH V SKLADU Z DIREKTIVO

(14)

Hrvaški organi so odločitev o izjemah sprejeli na podlagi člena 9(1)(b) in (d) Direktive, ki v primeru posebnih omejitev razpoložljivega prostora ali zmogljivosti dovoljuje, da se enemu samemu izvajalcu pridrži ena ali več vrst storitev iz člen 6(2) in prepove samooskrba za vrste storitev iz člena 7(2) Direktive.

(15)

V skladu s členom 9(2)(a) Direktive so hrvaški organi pojasnili, da se izjemi nanašata na storitve zemeljske oskrbe iz točk 3, 4 in 5 Priloge k Direktivi, z izjemo točke 5.1, in sicer sprejem in odpremo prtljage, tovora in pošte ter oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču.

(16)

Kar zadeva sprejem in odpremo prtljage, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za zemeljsko oskrbo ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(17)

Operativni prostor je omejen in ozek in manevriranje prtljažnih vozičkov je težavno. Posebej težavno je razvrščanje prtljage v času največje obremenitve, ko obratujeta oba prijavna oddelka. Zaradi pomanjkanja prostora zato več kot en izvajalec ne bi mogel učinkovito delovati.

(18)

Na sedanji lokaciji tega problema ni mogoče rešiti, saj se zaradi lokacije objekta za razvrščanje prtljage ta ne more širiti. Uporaba podzemne etaže ne bi bila izvedljiva rešitev zaradi ravni podtalnice in z njo povezanega tveganja poplav. V primeru zunanje lokacije za razširitev objekta za razvrščanje prtljage bi bila prav tako potrebna večja gradbena dela, ki bi znatno vplivala na obstoječe prometne procese in povzročila velike stroške, učinkovitost take zgradbe pa bi bila vprašljiva.

(19)

Kar zadeva sprejem in odpremo tovora in pošte, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca poleg letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(20)

Velikost tovornega terminala je omejena. Platforma za izročitev in prevzem tovora ima le eno vstopno-izstopno ploščad, kar znatno zmanjšuje operativne funkcije platforme, kadar je več vlečnih vozil parkiranih v zaprtem prostoru med čakanjem ali izvajanjem nakladanja in razkladanja. Zato ni dovolj prostora za namestitev dodatnega izvajalca.

(21)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da količina tovora in pošte znaša okrog 8 000 oziroma 8 500 ton na leto, kar je znatno manj od mejne vrednosti 50 000 ton, pri kateri je treba v skladu z Direktivo dostop do zemeljske oskrbe odpreti za tretje strani in dovoliti samooskrbo.

(22)

Kar zadeva oskrbovanje na ploščadi, razen razporeditve zrakoplovov na letališču ob prihodu in odhodu, Komisija meni, da so hrvaški organi na podlagi predloženih informacij dokazali, da poleg hčerinske družbe letališča ni mogoče namestiti še enega tretjega izvajalca storitev zemeljske oskrbe ali samooskrbovanega uporabnika letališča.

(23)

Za vozni red letov Mednarodnega letališča Zagreb so značilna tri obdobja kratkotrajne konične obremenitve, in sicer dopoldansko, popoldansko in večerno. V obdobjih konične obremenitve je treba v razmeroma kratkem času uporabiti številne različne enote, da bi bile lahko izpolnjene vse zahteve v zvezi s pravočasno oskrbo zrakoplovov.

(24)

Za tako veliko število enot je težko zagotoviti parkirni prostor. Ob upoštevanju površine, ki jo zavzemajo stavbe in drugi objekti, za parkiranje dodatnih novih enot ni na voljo prostora v bližini parkirnih pozicij zrakoplovov. Parkirni prostor, potreben za že obstoječo opremo, je za upravo letališča težaven že zdaj. Težava je še večja med zimsko sezono, ko so na že tako omejeni parkirni površini parkirana vozila za odstranjevanje snega. Zaradi pomanjkanja parkirnih površin zato ni mogoče namestiti dodatnega izvajalca.

(25)

Omejitve zaradi pomanjkanja parkirne površine pa ne vplivajo na razporeditev zrakoplovov na letališču, saj za opravljanje teh storitev večja oprema ni potrebna. Te storitve niso zajete v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, zato za število izvajalcev za razporeditev zrakoplovov na Mednarodnem letališču Zagreb ne bo omejitev.

(26)

Poleg tega je iz informacij, ki so na voljo Komisiji, razvidno, da se je gradnja novega terminala na Mednarodnem letališču Zagreb začela decembra 2013. Prva faza gradnje novega terminala naj bi bila dokončana leta 2016, terminal pa naj bi začel delovati do konca leta 2016. Novi terminal bo lahko sprejel 5 milijonov potnikov na leto in bo imel nov, popolnoma integriran sistem ravnanja s prtljago, novo ploščad ter nove steze in oskrbovalne poti. Hrvaški organi so pojasnili, da bosta izgradnja in obratovanje novega terminala rešila obstoječe omejitve glede prostora in zmogljivosti. Izgradnja in obratovanje novega terminala se zato lahko štejeta kot primeren ukrep za odpravo omejitev v skladu s členom 9(2)(b).

(27)

Izjeme, določene v odločitvi o izjemah, ki so jo priglasili hrvaški organi, so časovno omejene, in sicer na dve leti, zato izpolnjujejo zahteve iz člena 9(6) Direktive.

(28)

Glede na navedeno, zlasti sedanje stanje na Mednarodnem letališču Zagreb, stvarne in časovne omejitve navedenih izjem in sprejete ukrepe za odpravo obstoječih omejitev, Komisija meni, da izjemi v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2) Direktive ne posegata neupravičeno v cilje navedene direktive, ne povzročata izkrivljanja konkurence med izvajalci storitev zemeljske oskrbe in/ali samooskrbovanimi uporabniki letališč in nista obsežnejši, kakor je potrebno.

(29)

V zvezi s tem je Komisija tudi upoštevala, da omejitve, ki jih določajo izjeme, veljajo nediskriminatorno za vse (potencialne) izvajalce storitev zemeljske oskrbe, razen letališkega oddelka za storitve zemeljske oskrbe, in za vse samooskrbovane uporabnike letališča, da do zdaj noben izvajalec ali uporabnik letališča ni zaprosil za pravico do izvajanja storitev zemeljske oskrbe na Mednarodnem letališču Zagreb, čeprav dostop za tretje izvajalce ali pravica do samooskrbe nista omejena, in da nobena od zainteresiranih strani na odločitev o izjemah ni predložila pripomb. Glede na prejeto pripombo v zvezi z morebitnim razpisnim postopkom Komisija hrvaške organe opozarja, da so glede tega obvezani pravočasno upoštevati vse ustrezne predpise prava Unije, vključno s členom 11 Direktive.

(30)

Ta sklep ne posega v člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki prepoveduje vsako zlorabo prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu kot nezdružljivo z notranjim trgom, kolikor bi ta lahko prizadela trgovino med državami članicami.

5.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(31)

Glede na rezultate pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in po posvetovanju z Republiko Hrvaško bi bilo treba odločitev o izjemah, ki jo je ta država članica sprejela v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb v skladu s členom 9(1)(b) in (d) Direktive in o njej obvestila Komisijo 1. septembra 2014 in 17. decembra 2014, odobriti.

(32)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora iz člena 10 Direktive –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločitev o izjemah, ki jo je Republika Hrvaška sprejela v zvezi z Mednarodnim letališčem Zagreb v skladu s členom 9(1)(b) in (d) Direktive 96/67/ES in o njej obvestila Komisijo 1. septembra 2014 in 17. decembra 2014, se odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Hrvaško.

V Bruslju, 11. marca 2015

Za Komisijo

Violeta BULC

Članica Komisije


(1)  UL L 272, 25.10.1996, str. 36.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/54


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/425

z dne 15. decembra 2014

o spremembi Sklepa ECB/2010/21 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2014/55)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE je –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 26.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2010/21 (1) določa pravila za pripravo letnih računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB).

(2)

Treba je podrobneje pojasniti pristop k vrednotenju vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

(3)

V Sklep ECB/2010/21 je treba vključiti tehnična pojasnila v povezavi s Sklepom ECB/2014/40 (2) in Sklepom ECB/2014/45 (3).

(4)

Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Sklepa ECB/2010/21.

(5)

Sklep ECB/2010/21 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprememba

Sklep ECB/2010/21 se spremeni:

1.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi I določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev (razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti) in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede ob koncu leta po srednjih tržnih tečajih in cenah.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip, morebitne vgrajene opcije pa se za potrebe vrednotenja ne ločijo. Vrednostni papirji, ki so v imetju za namene denarne politike ali so vključeni v postavko ‚Druga finančna sredstva‘ ali ‚Razno‘, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po odplačni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti, se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;

(b)

če se vrednostni papirji prodajo v enem mesecu pred datumom zapadlosti;

(c)

v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti.“

;

2.

Priloga I se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2014.

V Frankfurtu na Majni, 15. decembra 2014

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Sklep ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (UL L 35, 9.2.2011, str. 1).

(2)  Sklep ECB/2014/40 z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (UL L 335, 22.11.2014, str. 22).

(3)  Sklep (EU) 2015/5 Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2014 o izvajanju programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ECB/2014/45) (UL L 1, 6.1.2015, str. 4).


PRILOGA

„PRILOGA I

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

SREDSTVA

Bilančna postavka

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

1

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato (tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah) na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na računih na vpogled za zlato (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (a) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (b) zamenjave lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

2

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve v tuji valuti do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami ter centralnimi bankami zunaj euroobmočja

 

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS)

(a)

Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)

Državna kvota minus stanja v eurih na razpolago za MDS. Račun št. 2 MDS (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)

Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)

Posebne pravice črpanja

Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)

Posebne pravice črpanja

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(c)

Druge terjatve

Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v sklade, ki jih upravlja MDS

(c)

Druge terjatve

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(c)

Zunanja posojila (depoziti) rezidentom zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)

Zunanja posojila

Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

(d)

Druga zunanja sredstva

Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja

(d)

Druga zunanja sredstva

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

3

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja, razen tistih pod postavko 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov euroobmočja

(a)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(b)

Druge terjatve do rezidentov euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Posojila, depoziti, transakcije začasnega nakupa, drugo posojanje

(b)

Druge terjatve

Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

4   Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja

Nominalna vrednost

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

(c)

Posojila rezidentom zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)

Posojila zunaj euroobmočja

Depoziti po nominalni vrednosti

(d)

Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

5

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 (1)

 

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne tedenske povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo cena

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne mesečne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo cena

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo cena

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo cena

5.5

Odprta ponudba mejnega posojila

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo cena

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni kredit kreditnim institucijam, ki izhaja iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

6

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

7   Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

7.1

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji, izdani v euroobmočju, v imetju za namene denarne politike. Dolžniški certifikati ECB, pridobljeni za namene finega uravnavanja

(a)

Tržni vrednostni papirji

Evidentirani v odvisnosti od usmeritev denarne politike

(i)

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve (nabavna vrednost, kadar se oslabitev pokriva z rezervacijo pod podstavko obveznosti 13(b) ‚Rezervacije‘)

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

7.2

Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod podstavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘: menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(a)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(c)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(d)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

8

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

9   Terjatve znotraj Eurosistema

9.1

Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB

Terjatve znotraj Eurosistema do NCB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

9.2

Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Terjatve v zvezi z izdajo bankovcev ECB v skladu s Sklepom ECB/2010/29 (2)

Nominalna vrednost

9.3

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

 

(a)

neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti. Glej tudi postavko obveznosti 10.2 ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)

Nominalna vrednost

(b)

druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB od izdajanja bankovcev posameznim NCB

(b)

Nominalna vrednost

10

Postavke v postopku poravnave

Stanja (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku

Nominalna vrednost

11   Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci

Nominalna vrednost

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost, zmanjšana za depreciacijo

Depreciacija je sistematična dodelitev odpisane vrednosti nekega sredstva glede na njegovo dobo koristnosti. Doba koristnosti je obdobje, za katero se pričakuje, da bo subjekt lahko uporabljal neko osnovno sredstvo. Doba koristnosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev se lahko preverja sistematično, če se pričakovanja razlikujejo od prejšnjih izračunov. Večja sredstva lahko zajemajo sestavne dele z različno dobo koristnosti. Dobo takih sestavnih delov je treba oceniti posamično.

Nabavna vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev vključuje ceno za pridobitev neopredmetenega osnovnega sredstva. Drugi neposredni ali posredni stroški se odštejejo.

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

11.3

Druga finančna sredstva

Udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja, vključno z vezanimi depoziti in tekočimi računi, ki so v namenskem portfelju

Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod to postavko

(a)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

(b)

Udeležbe v drugih družbah in nelikvidne delnice ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(c)

Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži

Čista vrednost sredstev

(d)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Premije/diskonti se amortizirajo

(e)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(f)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(g)

Stanja pri bankah in posojila

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v obravnavanem obdobju, ampak se pripiše v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti, tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

11.6

Razno

(a)

Predplačila, posojila, druge manjše postavke. Posojila na zaupanje

(a)

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

(b)

Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank

(b)

Tržna vrednost

(c)

Neto pokojninska sredstva

(c)

Kot v členu 24(2)

(d)

Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnitve obveznosti nasprotnih strank Eurosistem v okviru kreditnih operacij Eurosistema

(d)

Nominalna/izterljiva vrednost (pred poravnavo izgube/po njej)

(e)

Sredstva ali terjatve (do tretjih oseb), prisvojene in/ali pridobljene v okviru unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki niso izpolnile svojih obveznosti

(e)

Nabavna vrednost (preračunana po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

12

Izguba tekočega leta

 

Nominalna vrednost

OBVEZNOSTI

Bilančna postavka

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

1

Bankovci v obtoku

Eurobankovci, ki jih izda ECB v skladu s Sklepom ECB/2010/29

Nominalna vrednost

2

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kot so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14

 

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij obveznikov obveznih rezerv v skladu s Statutom ESCB. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za vzdrževanje obveznih rezerv

Nominalna vrednost

2.2

Odprta ponudba mejnega depozita

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za namen umikanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom umikanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo cena

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

3

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij

Nominalna vrednost ali repo cena

4

Izdani dolžniški certifikati ECB

Dolžniški certifikati, kot so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14. Diskontirani vrednostni papir, izdan z namenom umikanja likvidnosti

Nabavna vrednost

Vsi diskonti se amortizirajo

5   Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1

Država

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

5.2

Druge obveznosti

Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv (glej postavko obveznosti 2.1); vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

6

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za plačevanje in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. Saldi računov v sistemu TARGET2 centralnih bank držav članic, katerih valuta ni euro

Nominalna vrednost ali repo cena

7

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

8   Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

9

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

10   Obveznosti znotraj Eurosistema

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv

Postavka v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

10.2

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

 

(a)

neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti. Glej tudi postavko sredstev 9.3 ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)

Nominalna vrednost

(b)

druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB

(b)

Nominalna vrednost

11

Postavke v postopku poravnave

Stanja (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

12   Druge obveznosti

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v obravnavanem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

12.3

Razno

(a)

Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Obveznosti na zaupanje.

(a)

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (repo cena)

(b)

Depoziti v zlatu strank.

(b)

Tržna vrednost

(c)

Neto pokojninske obveznosti

(c)

Kot v členu 24(2)

13

Rezervacije

(a)

Za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata ter za druge namene, npr. pričakovani bodoči odhodki in prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena

(a)

Nabavna vrednost/nominalna vrednost

(b)

Tveganje nasprotne stranke ali kreditno tveganje, ki izhaja iz operacij denarne politike

(b)

Nominalna vrednost (osnovana na ovrednotenju Sveta ECB ob koncu leta)

14

Računi prevrednotenja

(a)

Računi prevrednotenja, povezani z gibanjem cen zlata, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti za obrestno tveganje; računi prevrednotenja v zvezi z gibanjem deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja

Posebni računi prevrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena. Glej člen 13(2)

(a)

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

(b)

Rezultati ponovnega merjenja čiste obveznosti za določene zaslužke (sredstva določenega zaslužka) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, ki so neto pozicija naslednjih podpostavk:

(i)

aktuarski dobički in izgube v zvezi s sedanjo vrednostjo obveze za določene zaslužke

(ii)

donos sredstev programa, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)

(iii)

vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka)

(b)

Kot v členu 24(2)

15   Kapital in rezerve

15.1

Kapital

Vplačani kapital

Nominalna vrednost

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve v skladu s členom 33 Statuta ESCB in prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila odpravljena

Nominalna vrednost

16

Dobiček tekočega leta

 

Nominalna vrednost“


(1)  Smernica ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (UL L 331, 14.12.2011, str. 1).

(2)  Sklep ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (UL L 35, 9.2.2011, str. 26).


SMERNICE

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/69


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/426

z dne 15. decembra 2014

o spremembi Smernice ECB/2010/20 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2014/54)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke v skladu z drugo in tretjo alineo člena 46.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernica ECB/2010/20 (1) določa pravila za standardiziranje računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank.

(2)

Treba je podrobneje pojasniti pristop k vrednotenju vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

(3)

V Smernico ECB/2010/20 je treba vključiti tehnična pojasnila v povezavi s Sklepom ECB/2014/40 (2) in Sklepom ECB/2014/45 (3).

(4)

Potrebne so tudi nekatere dodatne tehnične spremembe Smernice ECB/2010/20.

(5)

Smernico ECB/2010/20 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2010/20 se spremeni:

1.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev (razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti) in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da pogosteje prevrednotijo svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip, morebitne vgrajene opcije pa se za potrebe vrednotenja ne ločijo. Vrednostni papirji, ki so v imetju za namene denarne politike ali so vključeni v postavko ‚Druga finančna sredstva‘ ali ‚Razno‘, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealizirane izgube, ki se ob koncu leta izkažejo v izkazu poslovnega izida; vse transakcije med četrtletjem se poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

5.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo se po odplačni vrednosti in so predmet oslabitve. Netržni vrednostni papirji in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti, se obravnavajo enako. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;

(b)

če se vrednostni papirji prodajo v enem mesecu pred datumom zapadlosti;

(c)

v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti.“

;

2.

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Premije in diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnih prihodkov ter se amortizirajo med preostalim pogodbenim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev bodisi po linearni metodi bodisi po metodi notranje stopnje donosa (IRR). Vendar pa je metoda IRR obvezna za diskontirane vrednostne papirje, ki imajo ob pridobitvi preostalo zapadlost daljšo od enega leta.“

;

3.

v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Obrestne zamenjave, terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije, z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.“

;

4.

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.“

;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Obrestne zamenjave, za katere se ne izvaja kliring prek centralne klirinške nasprotne stranke, se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v eure po promptnem deviznem tečaju. Priporoča se, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizira v naslednjih letih, da se pri terminskih obrestnih zamenjavah amortizacija začne od datuma valute transakcije in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodek vrednotenja se knjiži v dobro računa prevrednotenja.“

;

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5.   Pri obrestnih zamenjavah, za katere se kliring izvaja prek centralne klirinške nasprotne stranke:

(a)

se začetno kritje evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja;

(b)

se dnevne spremembe gibljivih kritij izkažejo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo;

(c)

se komponenta obračunanih obresti loči od realiziranega rezultata in evidentira na bruto osnovi v izkazu poslovnega izida.“

;

5.

v členu 22 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se vsaka opcijska pogodba prevrednoti posamično. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja. Nerealizirana izguba pri eni opciji se ne sme netirati z nerealiziranim dobičkom pri kateri koli drugi opciji.“

;

6.

v Prilogi II se doda naslednja opredelitev:

„—    Centralna klirinška nasprotna stranka (CNS) : pravna oseba, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca.“

;

7.

v Prilogi III se točka 2.2 nadomesti z naslednjim:

„2.2

Časovne razmejitve za natečene kuponske obresti in amortizacija premij ali diskontov se izračunajo in knjižijo od datuma poravnave nakupa vrednostnega papirja do datuma poravnave prodaje ali do pogodbenega datuma zapadlosti.“

;

8.

Priloga IV se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej smernici.

Člen 2

Začetek veljavnosti

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Centralne banke Eurosistema morajo biti usklajene s to smernico od 31. decembra 2014.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 15. decembra 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Smernica ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (UL L 35, 9.2.2011, str. 31).

(2)  Sklep ECB/2014/40 z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju tretjega programa nakupa kritih obveznic (UL L 335, 22.11.2014, str. 22).

(3)  Sklep (EU) 2015/5 Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2014 o izvajanju programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ECB/2014/45) (UL L 1, 6.1.2015, str. 4).


PRILOGA

„PRILOGA IV

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA  (1)

SREDSTVA

Bilančna postavka (2)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (3)

1

1

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na računih na vpogled za zlato (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (a) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (b) zamenjave lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

Obvezno

2

2

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve v tuji valuti do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami ter centralnimi bankami zunaj euroobmočja

 

 

2.1

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (MDS)

(a)

Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)

Državna kvota minus stanja v eurih na razpolago za MDS. Račun št. 2 MDS (račun za upravne stroške v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)

Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto)

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(b)

Posebne pravice črpanja

Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)

Posebne pravice črpanja

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(c)

Druge terjatve

Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v sklade, ki jih upravlja MDS

(c)

Druge terjatve

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

2.2

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

(c)

Zunanja posojila (depoziti) zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)

Zunanja posojila

Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

(d)

Druga zunanja sredstva

Bankovci in kovanci iz držav zunaj euroobmočja

(d)

Druga zunanja sredstva

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

3

3

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov euroobmočja

(a)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezno

(b)

Druge terjatve do rezidentov euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Posojila, depoziti, transakcije začasnega nakupa, drugo posojanje

(b)

Druge terjatve

Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

4

4

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

 

 

 

4.1

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva. Transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)

Stanja pri bankah zunaj euroobmočja

Nominalna vrednost

Obvezno

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

Obvezno

(c)

Posojila zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘

(c)

Posojila zunaj euroobmočja

Depoziti po nominalni vrednosti

Obvezno

(d)

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja

Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)

(i)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

4.2

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Obvezno

5

5

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 Evropske centralne banke (4)

 

 

5.1

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.2

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.3

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.4

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.5

5.5

Odprta ponudba mejnega posojila

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

5.6

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni kredit kreditnim institucijam, ki izhaja iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezno

6

6

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije začasnega nakupa v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Vse terjatve, ki izhajajo iz operacij denarne politike, ki jih izvede NCB, preden vstopi v Eurosistem

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezno

7

7

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

 

 

 

7.1

7.1

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji, izdani v euroobmočju, v imetju za namene denarne politike. Dolžniški certifikati ECB, pridobljeni za namene finega uravnavanja

(a)

Tržni vrednostni papirji

Evidentirani v odvisnosti od usmeritev denarne politike

(i)

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve (nabavna vrednost, kadar se oslabitev pokriva z rezervacijo pod postavko obveznosti 13(b) ‚Rezervacije‘)

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(b)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

7.2

7.2

Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji, razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘; menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(a)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(b)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(c)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezno

(d)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

Obvezno

8

8

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezno

9

Terjatve znotraj Eurosistema+)

 

 

 

9.1

Udeležba v ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Kapitalski delež v ECB vsake NCB v skladu s Pogodbo in pripadajoči kapitalski ključ ter prispevki v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB

Nabavna vrednost

Obvezno

9.2

Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv v skladu s členom 30 Statuta ESCB

Nominalna vrednost

Obvezno

9.3

Terjatve v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja ECB.

Terjatve znotraj Eurosistema do NCB, ki izhajajo iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

Obvezno

9.4

Neto terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+),  (*)

Za NCB: neto terjatve v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in njegovo bilančno vknjižbo, kakor je določena s Sklepom ECB/2010/23 (5)

Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2010/29

Nominalna vrednost

Obvezno

9.5

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

 

 

(a)

neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti 10.4 ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)

Nominalna vrednost

Obvezno

(b)

terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)

Nominalna vrednost

Obvezno

(c)

druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB (*)

(c)

Nominalna vrednost

Obvezno

9

10

Postavke v postopku poravnave

Stanja (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki v obtoku

Nominalna vrednost

Obvezno

9

11

Druga sredstva

 

 

 

9

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica

Nominalna vrednost

Obvezno

9

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost, zmanjšana za depreciacijo

Priporočeno

 

Stopnje depreciacije:

računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta

oprema, pohištvo in obrat v gradnji: 10 let

gradnja in kapitalizirani glavni stroški za prenovo: 25 let

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

 

9

11.3

Druga finančna sredstva

Udeležbe v drugih družbah in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja (npr. vezani depoziti in tekoči računi), ki so v namenskem portfelju

Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev pod to postavko

(a)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

Priporočeno

(b)

Udeležbe v drugih družbah in nelikvidne delnice ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Priporočeno

(c)

Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži

Čista vrednost sredstev

Priporočeno

(d)

Tržni vrednostni papirji, razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(e)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(f)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočeno

(g)

Stanja pri bankah in posojila

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

Priporočeno

9

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

9

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v obravnavanem obdobju, ampak se pripiše v obravnavano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

9

11.6

Razno

Predplačila, posojila, druge manjše postavke.

Prehodni računi vrednotenja (samo bilančna postavka med letom: nerealizirana izguba na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi prevrednotenja pod postavko obveznosti ‚Računi prevrednotenja‘). Posojila na zaupanje. Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank. Kovanci v enotah nacionalnih valut euroobmočja. Kratkoročni odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Priporočeno

Prehodni računi prevrednotenja

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

Naložbe, povezane z depoziti v zlatu strank

Tržna vrednost

Obvezno

Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnitve obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v okviru kreditnih operacij Eurosistema

Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnitve obveznosti)

Nominalna/izterljiva vrednost (pred poravnavo izgube/po njej)

Obvezno

Sredstva ali terjatve (do tretjih oseb), prisvojene in/ali pridobljene v okviru unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki niso izpolnile svojih obveznosti

Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnitve obveznosti)

Nabavna vrednost (preračunana po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

Obvezno

12

Izguba tekočega leta

 

Nominalna vrednost

Obvezno


OBVEZNOSTI

Bilančna postavka (6)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (7)

1

1

Bankovci v obtoku  (**)

(a)

Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, ki se nanašajo na uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Sklepom ECB/2010/23 in Sklepom ECB/2010/29

(a)

Nominalna vrednost

Obvezno

(b)

Bankovci, denominirani v enotah nacionalnih valut euroobmočja med letom prehoda na eurogotovino

(b)

Nominalna vrednost

Obvezno

2

2

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kot so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14

 

 

2.1

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij obveznikov obveznih rezerv v skladu s Statutom ESCB. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za vzdrževanje obveznih rezerv

Nominalna vrednost

Obvezno

2.2

2.2

Odprta ponudba mejnega depozita

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

Obvezno

2.3

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za namen umikanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

Obvezno

2.4

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom umikanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

2.5

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanja vrednosti osnovnega finančnega premoženja v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

Obvezno

3

3

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa in prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 7 ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij. Vse obveznosti/depoziti, ki izhajajo iz operacij denarne politike centralne banke, začetih pred vstopom v Eurosistem

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

4

4

Izdani dolžniški certifikati

Samo postavka v bilanci stanja ECB – za NCB postavka prehodne bilance stanja.

Dolžniški certifikati, kot so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14. Diskontirani vrednostni papir, izdan z namenom umikanja likvidnosti

Nabavna vrednost

Vsi diskonti se amortizirajo

Obvezno

5

5

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

 

 

 

5.1

5.1

Država

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

5.2

5.2

Druge obveznosti

Tekoči računi osebja, podjetij in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti vzdrževanja obveznih rezerv (glej postavko obveznosti 2.1 ‚Tekoči računi‘); vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezno

6

6

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za plačevanje in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije začasne prodaje v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih.

Saldi računov v sistemu TARGET2 centralnih bank držav članic, katerih valuta ni euro

Nominalna vrednost ali repo cena

Obvezno

7

7

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi, obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

8

8

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

 

 

 

8.1

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij začasne prodaje; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

8.2

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v okviru ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

9

9

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli MDS

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

10

Obveznosti znotraj Eurosistema+)

 

 

 

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv+)

Postavka je samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

Obvezno

10.2

Obveznosti v povezavi z izdajo dolžniških certifikatov ECB+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Obveznost znotraj Eurosistema do ECB, ki izhaja iz izdaje dolžniških certifikatov ECB

Nabavna vrednost

Obvezno

10.3

Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema+),  (**)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijskim zneskom in njegovo bilančno vknjižbo, kakor je določena s Sklepom ECB/2010/23

Nominalna vrednost

Obvezno

10.4

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

 

 

(a)

neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev 9.5 ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)

Nominalna vrednost

Obvezno

(b)

obveznost iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)

Nominalna vrednost

Obvezno

(c)

druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB (**)

(c)

Nominalna vrednost

Obvezno

10

11

Postavke v postopku poravnave

Stanja (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

Obvezno

10

12

Druge obveznosti

 

 

 

10

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja terminskih transakcij v tuji valuti, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav (razen če se uporablja dnevno gibljivo kritje), dogovorov o terminski obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, promptnih transakcij v tuji valuti od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

10

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Stroški, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na obravnavano obdobje. Dohodek, prejet v obravnavanem obdobju, ki pa se nanaša na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezno

10

12.3

Razno

Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasne prodaje s kreditnimi institucijami v povezavi s hkratnimi transakcijami začasnega nakupa za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Kratkoročni prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Depoziti v zlatu strank. Kovanci v obtoku v primeru, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v enotah nacionalnih valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ni prikazano pod postavko obveznosti ‚Rezervacije‘. Neto pokojninske obveznosti

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost (repo cena)

Priporočeno

Depoziti v zlatu strank

Tržna vrednost

Depoziti v zlatu strank: obvezno

10

13

Rezervacije

(a)

Za pokojnine, za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje in tveganje cene zlata, ter za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za enote nacionalnih valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani pod postavko obveznosti 12.3 ‚Druge obveznosti/Razno‘.

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski pod postavko sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

(a)

Nabavna vrednost/nominalna vrednost

Priporočeno

(b)

Za tveganje nasprotne stranke ali kreditno tveganje, ki izhaja iz operacij denarne politike

(b)

Nominalna vrednost (sorazmerna s ključem vpisanega kapitala ECB; osnovana na ovrednotenju Sveta ECB ob koncu leta)

Obvezno

11

14

Računi prevrednotenja

Računi prevrednotenja, povezani z gibanjem cen zlata, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti za obrestno tveganje; računi prevrednotenja v zvezi z gibanjem deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski pod postavko sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezno

12

15

Kapital in rezerve

 

 

 

12

15.1

Kapital

Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži NCB

Nominalna vrednost

Obvezno

12

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni čisti dobiček

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB se konsolidirajo s pripadajočimi zneski pod postavko sredstev 9.1 ‚Udeležba v ECB‘+)

Nominalna vrednost

Obvezno

10

16

Dobiček tekočega leta

 

Nominalna vrednost

Obvezno


(*)  Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5 te smernice.

(1)  Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in na denarni prihodek, bi morali uskladiti v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki jih je treba harmonizirati, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(2)  Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako ‚+)‘ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(3)  Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.

(4)  Smernica ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (UL L 331, 14.12.2011, str. 1).

(5)  Sklep ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (UL L 35, 9.2.2011, str. 17).

(**)  Postavke, ki jih je treba harmonizirati. Glej uvodno izjavo 5 te smernice.

(6)  Oštevilčenje v prvem stolpcu se nanaša na oblike bilance stanja v prilogah V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Oštevilčenje v drugem stolpcu se nanaša na obliko bilance stanja v Prilogi VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke z oznako ‚+)‘ se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(7)  Sestava in pravila vrednotenja, ki so našteta v tej prilogi, so obvezni za računovodske izkaze ECB in za vsa opredmetena sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, torej so pomembna za delovanje Eurosistema.“


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/88


SPREMEMBA 1/2014 Z DNE15. DECEMBRA 2014POSLOVNIKA NADZORNEGA ODBORA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

NADZORNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 26(12) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (2) in zlasti člena 13d Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Četrti stavek v členu 11.3 Poslovnika Nadzornega odbora Evropske centralne banke (3) (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) določa, da je treba, ko država članica sprejme euro, pregledati razvrstitev pristojnih nacionalnih organov v štiri skupine, oblikovane za določitev predstavnikov v usmerjevalnem odboru Nadzornega odbora, kot so določene v Prilogi k poslovniku.

(2)

Zaradi uvedbe eura v Litvi 1. januarja 2015 (4) litovski pristojni nacionalni organ sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora, zato ga je treba vključiti v eno od štirih skupin, omenjenih v uvodni izjavi 1, v skladu s pravili, določenimi v drugem in petem stavku v členu 11.3 poslovnika.

(3)

Poslovnik je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SPREMEMBO POSLOVNIKA:

Člen 1

Sprememba

Priloga k poslovniku se nadomesti s Prilogo k tej spremembi poslovnika.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sprememba poslovnika začne veljati 1. januarja 2015.

V Frankfurtu na Majni, 15. decembra 2014

Predsednica Nadzornega odbora

Danièle NOUY


(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  UL L 80, 18.3.2004, str. 33.

(3)  UL L 182, 21.6.2014, str. 59.

(4)  Sklep Sveta 2014/509/EU z dne 23. julija 2014 o uvedbi eura v Litvi 1. januarja 2015 (UL L 228, 31.7.2014, str. 29).


PRILOGA

„PRILOGA

SISTEM ROTACIJE

Za namene člena 11.3 se na podlagi podatkov na dan 31. december 2014 uporablja naslednji sistem rotacije:

Skupina

Sodelujoča država članica

Število sedežev v usmerjevalnem odboru

1

DE

1

FR

2

ES

1

IT

NL

3

BE

2

IE

EL

LU

AT

PT

FI

4

EE

1“

CY

LV

LT

MT

SI

SK


Popravki

13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/90


Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 517/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele pri nesnicah vrste Gallus gallus ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2160/2003 in Uredbe Komisije (EU) št. 200/2010

( Uradni list Evropske unije L 138 z dne 26. maja 2011 )

Stran 46, uvodni izjavi 8 in 9, stran 47, člen 1(1), tretji odstavek, člen 3, „Sprememba Uredbe (ES) št. 2160/2003“, in člen 4, „Sprememba Uredbe (EU) št. 200/2010“:

besedilo:

„1,4,[5],12:i:-“;

se glasi:

1,4,[5],12:i:-“.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/90


Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1086/2011 z dne 27. oktobra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 v zvezi s salmonelo v svežem perutninskem mesu

( Uradni list Evropske unije L 281 z dne 28. oktobra 2011 )

Stran 8, uvodna izjava 13, in stran 10, Priloga, točka 1, ki spreminja Prilogo I k Uredbi (ES) št. 2073/2005, tabela, opomba 21:

besedilo:

„1,4,[5],12:i:-“

se glasi:

1,4,[5],12:i:-“.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/90


Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 200/2012 z dne 8. marca 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v jatah brojlerjev, določenem v Uredi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

( Uradni list Evropske unije L 71 z dne 9. marca 2012 )

Stran 32, uvodna izjava 8 (dvakrat) in člen 1(1), drugi pododstavek, ter stran 35, Priloga, točka 4.2, prvi odstavek, točka (c):

besedilo:

„1,4,[5],12:i:-“

se glasi:

1,4,[5],12:i:-“.


13.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/91


Popravek Uredbe Komisije (EU) št. 1190/2012 z dne 12. decembra 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium v jatah puranov, določenem v Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

( Uradni list Evropske unije L 340 z dne 13. decembra 2012 )

Stran 30, uvodna izjava 8 (dvakrat); člen 1(1), tretji odstavek; Priloga, stran 33, točka 3.3, tretji odstavek; točka 4.1, prvi odstavek; stran 34, točka 4.2.1(c) in točka 4.2.3, tretji odstavek:

besedilo:

„1,4,[5],12:i:-“

se glasi:

1,4,[5],12:i:-“.