3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/1

UREDBA SVETA (EU) 2015/322

z dne 2. marca 2015

o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, kakor je bil nazadnje spremenjen (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU),

Ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja Četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), in zlasti členom 10(1) navedenega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep št. 1/2013 Sveta ministrov AKP-EU (3) je vzpostavil večletni finančni okvir za sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami za obdobje 2014–2020 z vstavitvijo nove Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

(2)

Notranji sporazum določa različne finančne okvire za 11. Evropski razvojni sklad (ERS), razdelitveni ključ in prispevke za 11. ERS, ustanavlja Odbor ERS in Odbor Sklada za spodbujanje naložb (v nadaljnjem besedilu: Odbor SSN) ter za navedena odbora določa pravila za ponderiranje glasov in kvalificirano večino.

(3)

Poleg tega Notranji sporazum določa skupni znesek pomoči Unije za AKP skupine držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) (razen Južnoafriške republike) ter za čezmorske države in ozemlja (v nadaljnjem besedilu: ČDO) za sedemletno obdobje od 2014 do 2020 v višini 30 506 milijonov EUR, ki jih prispevajo države članice. Od tega zneska se 29 089 milijonov EUR dodeli državam AKP, kot je določeno v večletnem finančnem okviru 2014–2020 iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, 364,5 milijonov EUR se dodeli ČDO, 1 052,5 milijonov EUR pa se dodeli Komisiji za podporo izdatkov, povezanih z načrtovanjem programov in izvajanjem ERS s strani Komisije, od katerih se vsaj 76,3 milijona EUR dodeli Komisiji za ukrepe za izboljšanje učinka programov ERS iz člena 6(3) Notranjega sporazuma.

(4)	Dodelitev 11. ERS za ČDO urejajo Sklep Sveta 2013/755/EU (4) ter njegova izvedbena pravila in morebitne naknadne posodobitve navedenega sklepa.

(5)

Ukrepe, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 (5) in so v skladu z navedeno uredbo upravičeni do financiranja, bi bilo treba financirati iz 11. ERS le v izjemnih primerih, kadar je takšna pomoč potrebna za zagotovitev neprekinjenega sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj in je ni mogoče financirati iz splošnega proračuna Unije.

(6)	Svet je 11. aprila 2006 sprejel načelo o financiranju mirovne pomoči za Afriko iz ERS in se dogovoril o prihodnjih načinih in zasnovi pomoči.

(7)

Države AKP bodo prav tako upravičene do pomoči Unije iz tematskih programov, zagotovljenih z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbo (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Uredbo (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter z Uredbo (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ti programi bi morali prispevati dodano vrednost programom, ki se financirajo v okviru 11. ERS, biti skladni z njimi ter jih dopolnjevati.

(8)

Kot je navedeno v uvodni izjavi Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), se lahko za spodbujanje mednarodne razsežnosti visokega šolstva zagotovijo sredstva iz Evropskega razvojnega sklada, v skladu s postopki, ki veljajo zanj, za ukrepe za učno mobilnost v države zunaj EU ali iz njih ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav. Za uporabo navedenih sredstev se bodo uporabljale določbe Uredbe (EU) št. 1288/2013.

(9)

Regionalno sodelovanje med državami AKP, ČDO in najbolj oddaljenimi regijami Unije bi bilo treba še naprej spodbujati. V skladu s členom 10(1) Notranjega sporazuma bi morala izvedbena uredba vsebovati ustrezne ukrepe, da se omogoči usklajevanje financiranja posojil iz 11. ERS in Evropskega sklada za regionalni razvoj za financiranje projektov sodelovanja med najbolj oddaljenimi regijami Unije in državami AKP ter čezmorskimi državami in ozemlji v Karibih, zahodni Afriki in Indijskem oceanu, zlasti poenostavljenih mehanizmov za skupno upravljanje takšnih projektov.

(10)	Za izvajanje 11. ERS bi bilo treba določiti postopek programiranja, pregledovanja in odobravanja pomoči ter opredeliti podrobna pravila za nadzor porabe pomoči.

(11)

Evropsko soglasje o razvoju z dne 22. decembra 2005 ter sklepi Sveta z dne 14. maja 2012 o „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“ bi morali zagotoviti splošni politični okvir za usmeritev načrtovanja programov in izvajanja 11. ERS, vključno z mednarodno sprejetimi načeli o učinkovitosti pomoči, kot so načela Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči (2005), Kodeks ravnanja EU o delitvi dela v okviru razvojne politike (2007), smernice EU za ukrepanje za agendo iz Akre (2008), skupno stališče EU, ki vključuje zagotovilo EU o preglednosti ter druge vidike preglednosti in odgovornosti, za četrti forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči v Busanu, katerega rezultat je bil med drugim dokument, pripravljen v Busanu (2011), akcijski načrt o enakosti spolov za zunanje delovanje (2010) in Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, katere pogodbenica je Unija.

(12)

Svet je 14. maja 2012 sprejel sklepe z naslovom „Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države“. V teh sklepih je navedel, da je v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju, agendo za spremembe in mednarodno agendo o učinkovitosti pomoči zavezan učinkoviti uporabi proračunske podpore, da se podpre zmanjšanje revščine in uporaba državnih sistemov, zagotovi večja predvidljivost pomoči ter okrepi odgovornost partnerskih držav za razvojne politike in reforme.

(13)

Unija bi morala spodbujati celosten pristop pri odzivanju na krizne razmere in nesreče ter v konfliktnih in nestabilnih razmerah, vključno s tranzicijskimi. Tak pristop bi moral temeljiti zlasti na sklepih Sveta o varnosti in razvoju, odzivu Unije na nestabilne razmere, na preprečevanju konfliktov in vseh nadaljnjih zadevnih sklepih. Unija bi morala uporabiti pristop in načela iz novega dogovora za delovanje v nestabilnih državah. To bi moralo pripomoči tudi k ustreznemu ravnotežju med varnostjo, diplomatskim, razvojnim in humanitarnim pristopom, ter bi kratkoročni odziv povezalo z dolgoročno institucionalno podporo.

(14)

Svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2013 o poročilu Komisije o podpori EU za demokratično upravljanje s poudarkom na pobudi za upravljanje ugotovil, da bi ne glede na potrebe partnerske države in zavezo Unije za zagotavljanje rednega financiranja lahko elementi pristopa pri načrtovanju, utemeljenega na spodbudah, spodbudili napredek in rezultate na področju demokratičnega upravljanja ter bi se morali dinamično odzvati na raven zavez in napredka na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja. Svet je prav tako ugotovil, da finančne spodbude niso dovolj za začetek demokratičnih reform in da je pristop, ki temelji na spodbudah, najbolj uspešen, ko je na voljo kritičen obseg sredstev za spodbuditev znatnega vpliva in rezultatov ter ko so dodelitve del širše strategije posredovanja Unije. Pri pristopu, ki temelji na spodbudah, bi se morale upoštevati predhodne izkušnje, pridobljene pri mehanizmih uspešnosti, kot je pobuda za upravljanje iz 10. ERS.

(15)	V letu 2013 je Odbor za ERS, ustanovljen v okviru Notranjega sporazuma za 10. ERS (11), večkrat izmenjal mnenja o načinu določanja večletne okvirne dodelitve sredstev 11. ERS. Te razprave so bile podlaga za končno določitev okvirnih nacionalnih dodelitev.

(16)

Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. To bi bilo treba doseči z usklajenostjo in dopolnjevanjem med instrumenti Unije za zunanje delovanje in po potrebi z uporabo finančnih instrumentov z učinkom finančnega vzvodja. Unija bi si morala pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja Unije ter svojem strateškem načrtovanju programov in izvajanju ukrepov prizadevati tudi za usklajenost z drugimi področji svojega zunanjega delovanja.

(17)

Boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja sta dva od velikih izzivov, s katerimi se sooča Unija in pri katerih je treba nujno okrepiti ukrepe na mednarodni ravni. V skladu z namenom, izraženim v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za Evropo 2020“, ki poudarja zavezo Unije, da v svojih notranjih in zunanjih politikah spodbuja pametno, vključujočo in trajnostno rast, ki združuje ekonomski, socialni in okoljski steber, bi morala ta uredba, če je le mogoče, prispevati k cilju zagotovitve vsaj 20 % skupnih sredstev Unije za financiranje ciljev podnebnih ukrepov, pri čemer se spoštuje načelo partnerstva z državami AKP, ki ga zagotavlja Sporazum o partnerstvu AKP-EU. Ukrepi za nizkoogljično in podnebju prilagojeno družbo bi se morali, kadar je to mogoče, vzajemno podpirati, da bi se povečal njihov učinek.

(18)

Unija in države članice bi morale izboljšati skladnost in dopolnjevanje svojih politik razvojnega sodelovanja, zlasti tako, da se na prednostne naloge partnerskih držav in regij odzivajo na državni in regionalni ravni. Da bi zagotovili medsebojno dopolnjevanje in krepitev politike razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega sodelovanja držav članic, si je primerno prizadevati za skupno večletno oblikovanje programov in nadaljnje ukrepe na lokalni ravni, predvsem skupne analize, skupen odziv, delitev dela, okvirna finančna sredstva in po potrebi skupni okvir rezultatov.

(19)

Vrh EU-Afrika je v decembru 2007 sprejel strateško partnerstvo EU-Afrika, ki je bilo potrjeno na vrhu EU-Afrika novembra 2010. Svet je 19. novembra 2012 sprejel tudi sklepe o skupni strategiji za partnerstvo Karibi-EU, ki nadomestijo sklepe Sveta z dne 11. aprila 2006 o partnerstvu EU-Karibi. Za Pacifik je Svet 14. maja 2012 sprejel sklepe o obnovljenem razvojnem partnerstvu, ki posodablja in dopolnjuje strategijo, sprejeto leta 2006 (sklepi Sveta z dne 17. julija 2006).

(20)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem odhodkovnem ciklusu, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, po potrebi, s kaznimi. Te ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu s sporazumi, ki se uporabljajo, sklenjenimi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.

(21)	Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje sta vzpostavljena v Sklepu Sveta 2010/427/EU (12) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Cilji in merila za upravičenost

1. Geografsko sodelovanje z državami in regijami AKP v okviru 11. ERS temelji na ciljih, osnovnih načelih in vrednotah, ki se odražajo v splošnih določbah Sporazuma o partnerstvu AKP-EU.

2. V okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, evropskega soglasja o razvoju in agende za spremembe ter naknadnih sprememb in dopolnitev je zlasti:

(a)	poglavitni cilj sodelovanja v okviru te uredbe zmanjšanje in dolgoročna odprava revščine;

(b)

sodelovanje v okviru te uredbe, ki bo prispevalo tudi k:

(i)	spodbujanju trajnostnega in vključujočega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja;

(ii)	utrjevanju in podpori demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, človekovih pravic in ustreznih načel mednarodnega prava ter

(iii)

izvajanju pristopa na podlagi pravic z upoštevanjem vseh človekovih pravic.

Doseganje ciljev iz prvega pododstavka se meri z ustreznimi kazalniki, vključno s kazalniki človekovega razvoja, zlasti z razvojnim ciljem tisočletja 1 za točko (a) navedenega pododstavka in razvojnimi cilji tisočletja 1 do 8 za točko (b) navedenega pododstavka ter, po letu 2015, z drugimi kazalniki, ki so jih Unija in njene države članice sprejele na mednarodni ravni.

3. Načrtovanje programov je zasnovano tako, da se v kar največji meri izpolnijo merila Odbora za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD/DAC) za uradno razvojno pomoč (v nadaljnjem besedilu: URP), pri čemer se upošteva cilj Unije, ki poskuša doseči, da se v obdobju 2014–2020 vsaj 90 % njene celotne zunanje pomoči šteje za URP.

4. Ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/96, ki so upravičeni do financiranja v skladu z navedeno uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja med prehodom iz kriznih razmer v stabilne pogoje za razvoj. V teh primerih je treba posebno pozornost nameniti temu, da se zagotovi dejanska povezava med humanitarno pomočjo, sanacijo in razvojno pomočjo in da ti prispevajo k zmanjševanju tveganja nesreč in odpornosti nanje.

Člen 2

Splošna načela

1. Pri izvajanju te uredbe se v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zagotovita usklajenost z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije ter koherenca politik za razvoj. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v dokumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih ter prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

2. Unija in države članice si prizadevajo za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih razvojnih strategijah partnerskih držav. Izvajajo lahko skupne ukrepe, vključno s skupnimi analizami teh strategij in skupnimi odzivi nanje, v katerih določajo prednostne sektorje za ukrepanje ter delitev dela znotraj držav, in sicer s skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

3. Unija spodbuja večstranski pristop h globalnim izzivom in pri tem sodeluje z državami članicami in partnerskimi državami. Po potrebi spodbuja sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

4. Odnosi med Unijo in njenimi državami članicami ter partnerskimi državami temeljijo na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in pravna država ter načeli lastne in vzajemne odgovornosti, ter jih tudi spodbujajo. Podpora partnerjem bo prilagojena njihovemu razvoju ter zavezam in napredku na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja.

V odnosih s partnerskimi državami se upoštevajo tudi njihova zavezanost in dosedanji dosežki pri izvajanju mednarodnih sporazumov ter uresničevanju pogodbenih odnosov z Unijo, tudi na področju migracij, kot je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

5. Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Kadar je to mogoče, svojo pomoč usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav ter podpira demokratično, nacionalno in vzajemno odgovornost. Zato spodbuja:

(a)	pregleden razvojni proces, ki ga vodi in za katerega je odgovorna partnerska država ali regija, vključno s spodbujanjem lokalnega strokovnega znanja;

(b)

na pravicah temelječ pristop, ki zajema vse človekove pravice, tj. državljanske in politične, ekonomske, socialne in kulturne, da bi se načela spoštovanja človekovih pravic vključila v izvajanje te uredbe, da bi partnerskim državam pomagali pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez s področja človekovih pravic ter da bi imetnike pravic, zlasti revne in ranljive skupine, podprli pri uveljavljanju njihovih pravic;

(c)

krepitev vloge prebivalstva v partnerskih državah, vključujoče in za sodelovanje odprte pristope k razvoju ter široko udeležbo vseh delov družbe pri razvojnem procesu ter nacionalnem in regionalnem dialogu, vključno s političnim dialogom. Posebna pozornost se nameni vlogam parlamentov, lokalnih organov in civilne družbe, med drugim v zvezi s sodelovanjem, nadzorom in odgovornostjo;

(d)

učinkovite načine in instrumente sodelovanja v skladu z najboljšo prakso OECD/DAC, vključno z uporabo inovativnih instrumentov, kot so kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil ter drugi mehanizmi z delitvijo tveganja v izbranih sektorjih in državah ter vključevanje zasebnega sektorja, ob ustreznem upoštevanju vprašanj, povezanih z vzdržnostjo zadolževanja, števila takšnih mehanizmov ter zahteve za sistematično ocenjevanje učinka v skladu s cilji te uredbe, zlasti v zvezi z zmanjševanjem revščine, pa tudi mehanizme proračunske podpore, kot so pogodbe o podpori za konsolidacijo države. Vsi programi, intervencije ter načini in instrumenti za sodelovanje so prilagojeni posebnim okoliščinam posamezne partnerske države ali regije, pri čemer so posebej izpostavljeni pristopi, ki temeljijo na programu, zagotavljanje predvidljivega financiranja pomoči, mobilizacija zasebnih virov, tudi iz lokalnega zasebnega sektorja, splošen in nediskriminacijski dostop do osnovnih storitev ter razvoj in uporaba sistemov države;

(e)	uporabo domačih prihodkov in okrepitev fiskalne politike partnerskih držav z namenom zmanjšanja revščine in odvisnosti od pomoči;

(f)

večji učinek politik in načrtovanja programov, in sicer s koordinacijo, doslednostjo in usklajevanjem donatorjev, da se ustvari sinergija, omejita prekrivanje in podvajanje, izboljša dopolnjevanje in podprejo pobude na ravni vseh donatorjev, pa tudi z usklajevanjem v partnerskih državah in regijah na podlagi dogovorjenih smernic in načel najboljše prakse glede usklajevanja in učinkovitosti pomoči;

(g)

pristope k razvoju, ki temeljijo na rezultatih, in vključujejo pregledne okvire rezultatov na ravni države, ki po potrebi temeljijo na mednarodno dogovorjenih ciljih ter primerljivih in združljivih kazalnikih, kot so razvojni cilji tisočletja, da se ocenijo in sporočijo rezultati, vključno z učinki, izidi in učinkovitostjo razvojne pomoči.

6. Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, razvojne razsežnosti partnerskih sporazumov in tristransko sodelovanje. Unija spodbuja tudi sodelovanje na ravni jug-jug.

7. Unija se pri dejavnostih razvojnega sodelovanja po potrebi opira na izkušnje držav članic z reformami in tranzicijo in na ustrezna dognanja ter jih razširja.

8. Unija si v skladu s členom 4 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU prizadeva za redno izmenjavo informacij z nosilci partnerstva.

NASLOV II

NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 3

Splošni okvir za dodeljevanje sredstev

1. Komisija v okviru finančnih omejitev iz člena 2 Notranjega sporazuma določi večletne okvirne dodelitve sredstev za posamezno državo in regijo AKP in za sodelovanje znotraj držav AKP na podlagi meril iz členov 3, 9 in 12(c) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

2. Pri določanju okvirnih nacionalnih dodelitev se uporabi diferenciran pristop, da se tako partnerskim državam zagotovi posebno, po meri izdelano sodelovanje, ki temelji na:

(a)	njihovih potrebah;

(b)	njihovi zmogljivosti za ustvarjanje in dostopanje do finančnih sredstev in absorpcijski sposobnosti;

(c)	njihovih zavezah in uspešnosti in

(d)	na potencialnem učinku pomoči Unije.

Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom in države v krizi in po krizi ter nestabilne in ranljive države, bodo imele prednost pri dodeljevanju sredstev.

Unija bo svojo podporo z dinamičnimi ukrepi, ki so usmerjeni v rezultate in prilagojeni posamezni državi, kot je navedeno v členu 7(2), prilagodila razmeram v zadevni državi ter njenim zavezam in napredku v zvezi z dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo ter njeni sposobnosti izvajanja reform in izpolnjevanja zahtev in potreb njenih prebivalcev.

3. Odbor ERS izmenja mnenja o metodi določanja večletne okvirne dodelitve sredstev iz odstavka 1.

Člen 4

Splošni okvir za načrtovanje programov

1. Postopek načrtovanja programov za pomoč državam in regijam AKP v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU se izvaja v skladu s splošnimi načeli iz členov 1 do 14 Priloge IV k navedenemu sporazumu ter členov 1 in 2 te uredbe.

2. Razen v primerih iz odstavka 3 se programi načrtujejo skupaj z zadevno partnersko državo ali regijo in se vedno bolj usklajujejo s strategijo partnerske države ali regije za zmanjšanje revščine ali z enakovrednimi strategijami.

Unija in države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in nato ves čas posvetujejo med seboj zaradi večje usklajenosti, dopolnjevanja in doslednosti svojih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov z državami članicami, ki imajo lokalna predstavništva. Skupno načrtovanje programov bi moralo temeljiti na primerjalnih prednostih donatorjev Unije. Druge države članice so pozvane k sodelovanju za krepitev skupnega zunanjega delovanja Unije.

Financiranje EIB prispeva k splošnim načelom Unije, zlasti načelom iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ciljem Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, kot je zmanjševanje revščine z vključujočo in trajnostno rastjo ter gospodarskim, okoljskim in družbenim razvojem. EIB in Komisija bi morali po potrebi poskušati doseči čim večjo sinergijo pri načrtovanju programov 11. ERS. Z EIB se že v zgodnji fazi opravi posvetovanje, ki je povezano z njenim strokovnim znanjem in njenimi dejavnostmi, da se poveča usklajenost zunanjega delovanja Unije.

Posvetovanje se opravi tudi z drugimi donatorji in nosilci razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi.

3. V okoliščinah, kot so navedene v členu 3(3) in členu 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, lahko Komisija določi posebne določbe za načrtovanje programov in izvajanje razvojne pomoči s tem, da sama upravlja sredstva, ki so dodeljena zadevni državi, v skladu z ustreznimi politikami Unije.

4. Unija bo načeloma usmerila svojo dvostransko pomoč na največ tri sektorje, o katerih se dogovori s partnerskimi državami.

Člen 5

Programski dokumenti

1. Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih pripravita Unija in zadevna partnerska država ali regija, da se zagotovi usklajen politični okvir razvojnega sodelovanja, ki je skladen s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter načeli, določenimi v členih 2, 8 in 12(a) Priloge IV k navedenemu sporazumu.

Pri pripravi in izvajanju strateških dokumentov se upoštevajo naslednja načela učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, koordinacija, usklajevanje, uskladitev s sistemi držav ali regij prejemnic, preglednost, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členu 2 te uredbe. Programsko obdobje mora biti načelno usklajeno s strateškimi cikli partnerskih držav.

2. V soglasju z zadevno partnersko državo ali regijo strateški dokument ni potreben za:

(a)	države ali regije z razvojno strategijo v obliki razvojnega načrta ali podobnega razvojnega dokumenta, ki ga Komisija ob sprejemanju tega dokumenta sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program;

(b)	države ali regije, za katere je bil dokument o skupnem večletnem načrtovanju programov dogovorjen med Unijo in državami članicami;

(c)	države ali regije, za katere skupni okvirni dokument že obstaja in zagotavlja celovit pristop Unije do odnosov z zadevno partnersko državo ali regijo, vključno z razvojno politiko Unije;

(d)	regije, ki imajo strategijo, o kateri so se dogovorile skupaj z Unijo;

(e)	države, pri katerih namerava Unija svojo strategijo uskladiti z novim nacionalnim ciklom, ki se začne pred 1. januarjem 2017; v takih primerih večletni okvirni program za vmesno obdobje od leta 2014 do začetka novega nacionalnega cikla vključuje odziv Unije za to državo.

3. Strateški dokumenti niso potrebni za države ali regije, ki za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe prejmejo začetno dodelitev sredstev Unije v znesku, ki ne presega 50 milijonov EUR. V teh primerih večletni okvirni programi vključujejo odziv Unije za te države ali regije.

Če možnosti iz odstavkov 2 in 3 niso sprejemljive za partnersko državo ali regijo, se pripravi strateški dokument.

4. Razen v primerih iz člena 4(3), večletni okvirni programi temeljijo na dialogu z zadevno partnersko državo ali regijo in so pripravljeni na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena ter bodo predmet sporazuma z zadevno državo ali regijo.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz točke (b) odstavka 2 tega člena, ki je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, šteje, v skladu s postopkom iz člena 14, za večletni okvirni program v soglasju z zadevno partnersko državo ali regijo.

5. V večletnih okvirnih programih se določajo prednostni sektorji za financiranje s strani Unije, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, tako v celoti kot tudi za vsako prednostno področje posebej. V njih bo tudi pojasnjeno, kako bodo predlagani programi prispevali k splošni strategiji države iz tega člena ter kako bodo prispevali k izvedbi agende za spremembe.

V skladu z načeli učinkovitosti pomoči strategija znotraj AKP preprečuje razdrobljenost ter zagotavlja dopolnjevanje in dodano vrednost državnih in regionalnih programov.

6. Poleg programskih dokumentov za države in regije, bodo Komisija in države AKP prek sekretariata AKP pripravile strateški dokument znotraj AKP ter povezani večletni okvirni program, in sicer v skladu z načeli iz členov 12 do 14 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

7. Posebne določbe iz člena 4(3) so lahko v obliki posebnih podpornih programov, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine iz člena 6(1).

Člen 6

Načrtovanje programov za države in regije v krizi, države in regije po krizi ali nestabilne države in regije

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v krizi in po krizi ali nestabilne države in regije ali tiste, v katerih obstaja velika verjetnost naravnih nesreč, je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih prebivalcev, držav ali regij.

Unija je še naprej v celoti zavezana izvajanju novega dogovora za delovanje v nestabilnih državah in njegovim načelom, med drugim z usmeritvijo na pet ciljev na področju gradnje miru in države in ob hkratnem zagotavljanju lokalne odgovornosti in tesnem usklajevanju z nacionalnimi načrti, ki se pripravijo v okviru izvajanja novega dogovora.

Ustrezna pozornost bo namenjena preprečevanju in reševanju sporov, gradnji države in miru, pokonfliktnemu doseganju sprave in ukrepom obnove z usmerjanjem zlasti na vključujoče in legitimne politike, varnost, pravosodje, gospodarske temelje in vzpostavitev zmogljivosti za odgovorno in pošteno opravljanje storitev. Posebna pozornost bo namenjena vlogi žensk in pričakovanjem otrok v teh procesih.

Kadar so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne razmere, razmere po krizi ali nestabilne razmere, ali pa so bile zaradi tega prizadete, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju med pomočjo, sanacijo in razvojem med vsemi zadevnimi akterji, tudi kar zadeva politične pobude, da se spodbudi prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja. Načrtovanje programov za države in regije v nestabilnem položaju ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, zagotavlja pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje ter upravljanje s posledicami takih nesreč, obravnava pa tudi dovzetnost za pretrese in krepi odpornost.

2. Za države ali regije, ki se spopadajo s krizo, pokriznimi ali nestabilnimi razmerami, se lahko opravi ad hoc pregled strategije sodelovanja države ali regije. V okviru takega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

Člen 7

Odobritev in sprememba programskih dokumentov

1. Programske dokumente, ki vključujejo okvirne razporeditve sredstev, odobri Komisija v skladu s postopkom iz člena 14.

Ko Komisija programske dokumente pošlje Odboru ERS, jih hkrati v vednost pošlje tudi Skupni parlamentarni skupščini, pri čemer v celoti upošteva postopek sprejemanja odločitev v skladu z naslovom IV te uredbe.

Programske dokumente nato potrdi zadevna država ali regija AKP, kot je določeno v Prilogi IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. Države ali regije, ki nimajo podpisanega programskega dokumenta, so še naprej upravičene do financiranja v skladu s pogoji iz člena 4(3) te uredbe.

2. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi ter okvirne dodelitve, ki jih vsebujejo, se lahko prilagodijo ob upoštevanju pregledov, kot je predvideno v členih 5, 11 in 14 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

V skladu z določbami členov 2(4) in 3(2) te uredbe in na podlagi prejšnjih ERS in drugih izkušenj, pridobljenih s spodbujevalnimi ukrepi, vključno s pridobljenimi izkušnjami, se lahko okvirne dodelitve za posamezne države med drugim dopolnijo z mehanizmom uspešnosti. V zvezi s tem se ob priznavanju, da so nestabilne in ranljive države deležne posebne obravnave, da se zagotovi ustrezno upoštevanje njihovih posebnih potreb, dajo na voljo sredstva, po možnosti do obsega spodbujevalne tranše za upravljanje v okviru 10. ERS, da se spodbujajo v rezultate usmerjene reforme v skladu z agendo za spremembe in za izpolnjevanje zavez iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Odbor ERS v skladu s členom 14(2) te uredbe izmenja mnenja o mehanizmu uspešnosti.

3. Postopek iz člena 14 se uporablja tudi za večje spremembe, ki znatno spreminjajo strategijo ter njene programske dokumente in/ali programljivo dodeljevanje sredstev. Kjer je primerno, zadevna država ali regija AKP naknadno odobri ustrezne dodatke k programskim dokumentom.

4. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, vključno s primeri iz člena 6(2), se postopek iz člena 14(4) lahko uporabi za spremembo programskih dokumentov iz člena 5.

NASLOV III

IZVAJANJE

Člen 8

Splošni okvir za izvajanje

Izvajanje pomoči za države in regije AKP, ki jo upravljata Komisija in EIB na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se izvaja v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS).

Člen 9

Sprejetje akcijskih programov, posameznih ukrepov in posebnih ukrepov

1. Komisija sprejme letne akcijske programe na osnovi okvirnih programskih dokumentov iz člena 5.

V primeru ponavljajočih se ukrepov lahko sprejme tudi večletne akcijske programe za obdobje do treh let.

Po potrebi in ustrezno utemeljeno se lahko sprejme tudi posamezen ukrep pred ali po sprejetju letnega ali večletnega akcijskega programa.

2. Akcijske programe in posamezne ukrepe pripravljajo Komisija skupaj z EIB in partnersko državo ali regijo ter vključujejo države članice, ki imajo lokalna predstavništva, in se usklajujejo z drugimi donatorji, kadar je to primerno, zlasti v primeru skupnega načrtovanja programov. Države članice, ki niso lokalno zastopane, bodo o dejavnostih na terenu obveščene.

Akcijski programi vsebujejo poseben opis vsake predvidene dejavnosti. V tem opisu bodo opredeljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti.

Pričakovani rezultati bodo določeni v smislu učinkov, izidov in učinkovitosti, s količinsko ali kakovostno ovrednotenimi cilji, zagotovili pa bodo razlage o medsebojnih povezavah ter o povezavah s cilji iz večletnega okvirnega programa. Učinki in načeloma izidi imajo specifične, merljive in realistične kazalnike z baznimi linijami in časovnimi opredelitvami, ki so kar najbolj usklajeni z lastnimi učinki in merili partnerske države ali regije. Po potrebi bo opravljena analiza stroškov in koristi.

V opisu se določijo tveganja s predlogi za njihovo zmanjševanje, kjer je to potrebno, analiza posebnega sektorja ter ključni deležniki, načini izvajanja, proračun in okvirni časovni razpored ter v primeru proračunske podpore merila za izplačilo, vključno z morebitnimi spremenljivimi obroki. Opredeljeni so tudi vsi povezani podporni ukrepi ter ureditve za spremljanje, revizijo in ocenjevanje.

Po potrebi se opredeli dopolnjevanje s potekajočimi ali načrtovanimi dejavnostmi EIB v partnerski državi ali regiji.

3. V primerih iz člena 4(3) in v primerih nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali izrednih okoliščin lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, vključno z ukrepi za olajšanje prehoda od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti ali ukrepe, da se prebivalci bolje pripravijo na ravnanje v ponavljajočih se krizah.

4. V skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe Komisija sprejme akcijske programe in posamezne ukrepe, določene v odstavku 1, za katere finančna pomoč Unije presega 5 milijonov EUR ter posebne ukrepe, za katere finančna pomoč Unije presega 10 milijonov EUR. Ta postopek se ne zahteva za akcijske programe in ukrepe pod temi pragovi ter za njihove nebistvene spremembe. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot so podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 20 % prvotnega proračuna, vendar ne več kot 10 milijonov EUR, če te spremembe bistveno ne vplivajo na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takih primerih Komisija sprejme akcijske programe in ukrepe ter njihove nebistvene spremembe in o tem v enem mesecu od njihovega sprejetja obvesti Odbor ERS.

Vsaka država članica lahko zahteva, da se projekt ali program umakne iz akcijskega programa, predloženega Odboru ERS, v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe. Če tako zahtevo podpre manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje, kakor je določeno v členu 8(3) v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, Komisija sprejme akcijski program brez zadevnega projekta ali programa. Umaknjeni projekt ali program se pozneje ponovno predloži Odboru ERS ločeno od akcijskega programa, in sicer v obliki posameznega ukrepa, ki ga Komisija nato sprejme v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe, razen če Komisija v skladu z mnenji držav članic v Odboru ERS zadevnega projekta ali programa ne želi nadaljevati.

V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija sprejme posamezne ali posebne ukrepe ali spremembe obstoječih akcijskih programov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 14(4) te uredbe.

5. Komisija sprejme posebne akcijske programe za podporo odhodkom, navedenim v členu 6 Notranjega sporazuma v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe. Vse spremembe v akcijskih programih za podporo odhodkom se sprejmejo v skladu z istim postopkom.

6. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno s preverjanjem podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in povezanih socialnih učinkov, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje (PVO) za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti če obstaja možnost, da bi imeli večje škodljive vplive na okolje in/ali na družbo, ki so občutljivi, raznoliki ali jih še ni bilo. To preverjanje bo potekalo po mednarodno priznanih praksah. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba deležnikov pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

Člen 10

Dodatni prispevki držav članic

1. Države članice lahko na lastno pobudo Komisiji ali EIB zagotovijo prostovoljne prispevke v skladu s členom 1(9) Notranjega sporazuma, s čimer pripomorejo k doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU zunaj dogovorov o skupnem sofinanciranju. Takšni prispevki ne vplivajo na celotno dodelitev sredstev v okviru 11. ERS. Obravnavajo se na enak način kot redni prispevki držav članic iz člena 1(2) Notranjega sporazuma, razen določb členov 6 in 7 Notranjega sporazuma, za katere se lahko določijo posebne rešitve v dvostranskem sporazumu o prispevkih.

2. Namenjanje sredstev se določi le v ustrezno utemeljenih okoliščinah, na primer kot odziv na izredne okoliščine iz člena 4(3). V takem primeru se prostovoljni prispevki, zaupani Komisiji, obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s finančno uredbo za ERS.

3. Dodatna sredstva se vključijo v postopek programiranja in pregleda ter v letne akcijske programe, v posamezne in v posebne ukrepe iz te uredbe ter odražajo lastno odgovornost partnerskih držav ali regij.

4. Vse spremembe akcijskih programov ter posameznih in posebnih ukrepov, ki nastanejo zaradi tega, Komisija sprejme v skladu z določbami člena 9.

5. Države članice, ki Komisiji ali EIB poverijo dodatne prostovoljne prispevke za podporo pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, o teh prispevkih predhodno obvestijo Svet in Odbor ERS ali Odbor SSN.

Člen 11

Davki, carine in pristojbine

Pomoč Unije ne ustvari posebnih davkov, carin ali pristojbin oziroma ne sproži njihovega zbiranja.

Brez poseganja v člen 31 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU so tovrstni davki, carine in pristojbine lahko upravičeni po pogojih, določenih v finančni uredbi za ERS.

Člen 12

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim oblikam protipravnega ravnanja ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa tudi z izterjavo ali po potrebi vračilom neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo in preverjanje pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (14), z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu z njihovimi pristojnostmi opravljajo revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem.

Člen 13

Pravila o nacionalnosti in poreklu v postopkih oddaje javnih naročil, dodeljevanja nepovratnih sredstev in drugih postopkih dodeljevanja

Pravila o nacionalnosti in poreklu v postopkih oddaje javnih naročil, dodeljevanja nepovratnih sredstev in drugih postopkih dodeljevanja so opredeljeni v členu 20 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

NASLOV IV

POSTOPKI ODLOČANJA

Člen 14

Odgovornosti Odbora ERS

1. Odbor ERS, ustanovljen s členom 8 Notranjega sporazuma, poda svoje mnenje v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 3 do 4 tega člena.

Opazovalec EIB sodeluje pri delu Odbora ERS, kadar ta obravnava vprašanja, ki zadevajo to banko.

2. Naloge Odbora ERS zajemajo odgovornosti iz naslovov II in III te uredbe:

(a)	programiranje pomoči Unije iz 11. ERS in pregledi programiranja, osredotočeni zlasti na državne in regionalne strategije ter strategije znotraj držav AKP, in

(b)	spremljanje izvajanja in ocenjevanje pomoči Unije, ki med drugim zajema učinek pomoči na zmanjšanje revščine, sektorske vidike, medsektorska vprašanja, potek usklajevanja z državami članicami in drugimi donatorji na kraju samem ter napredek v zvezi z načeli učinkovitosti pomoči iz člena 2.

Komisija za programe proračunske podpore, za katere je Odbor ERS izrazil pozitivno mnenje, vendar so bili med izvajanjem prekinjeni, vnaprej obvesti Odbor o prekinitvi in naknadni odločitvi, da se izplačila nadaljujejo.

Vsaka država članica lahko kadar koli zahteva od Komisije, da Odboru ERS priskrbi informacije ter z njo izmenja mnenja o vprašanjih, povezanih z nalogami iz tega odstavka. Takšne izmenjave mnenj lahko vodijo do oblikovanja priporočil držav članic, ki jih Komisija upošteva.

3. Če je Odbor ERS naprošen, da poda svoje mnenje, mu predstavnik Komisije v roku, določenem v Sklepu Sveta o poslovniku Odbora ERS iz člena 8(5) Notranjega sporazuma, predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor ERS da svoje mnenje v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve in ni daljši od 30 dni. EIB sodeluje v izmenjavi mnenj. Mnenje se sprejme s kvalificirano večino iz člena 8(3) Notranjega sporazuma na osnovi glasov držav članic, ponderiranih na način iz člena 8(2) Notranjega sporazuma.

Ko Odbor ERS poda mnenje, Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

Vendar če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ERS, jih Komisija brez odlašanja predloži Svetu. V takem primeru Komisija odloži začetek uporabe ukrepov za obdobje, ki načeloma ni daljše od 30 dni od datuma takšnega obvestila, a se v izrednih okoliščinah lahko podaljša do 30 dni. Svet lahko v tem obdobju z enako kvalificirano večino kot Odbor ERS sprejme drugačen sklep.

4. Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v skladu s členom 7(4) in členom 9(4) sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj brez predhodne predložitve Odboru ERS in ki ostanejo veljavni za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.

Najpozneje 14 dni po njegovem sprejetju, predsednik predloži ukrepe Odboru ERS, da pridobi njegovo mnenje.

Če Odbor ERS poda negativno mnenje v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisija nemudoma razveljavi ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Člen 15

Mirovna pomoč za Afriko

Okvirni programi za sodelovanje znotraj držav AKP določijo sredstva za mirovno pomoč za Afriko. To financiranje se lahko dopolni z regionalnimi okvirnimi programi. Uporabi se poseben postopek na naslednji način:

(a)

na prošnjo Afriške unije, ki jo podpre Odbor veleposlanikov AKP, Komisija pripravi večletne akcijske programe, v katerih opredeli zastavljene cilje, obseg in naravo možnih ukrepov ter izvedbene rešitve; na intervencijski ravni se določi dogovorjena oblika za poročanje. Vsak akcijski program ima prilogo, ki opisuje posebne postopke odločanja za vsak možni ukrep glede na njegovo naravo, obseg in nujnost;

(b)

akcijske programe, vključno s prilogo iz točke (a), in vse njihove spremembe obravnavajo ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta ter Politični in varnostni odbor, potrdi pa jih Coreper na podlagi kvalificirane večine, kot je določeno v členu 8(3) Notranjega sporazuma, preden jih sprejme Komisija;

(c)	akcijski programi, z izjemo priloge iz točke (a), tvorijo osnovo za sporazum o financiranju, ki ga skleneta Komisija in Afriška unija;

(d)

vsako ukrepanje, ki se izvede na podlagi sporazuma o financiranju, mora predhodno odobriti Politični in varnostni odbor; ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta so obveščene ali se z njimi, vsaj če gre za financiranje novih operacij za podporo miru, pravočasno opravi posvetovanje pred predložitvijo ukrepov Političnemu in varnostnemu odboru v skladu s posebnimi postopki odločanja iz točke (a), da se poleg vojaške in varnostne razsežnosti zagotovi tudi upoštevanje razvojnih in finančnih vidikov predvidenih ukrepov. Brez poseganja v financiranje operacij za podporo miru, se posebna pozornost nameni dejavnostim, priznanim kot URP;

(e)	Komisija pripravi vsako leto na prošnjo Sveta ali Odbora ERS poročilo o dejavnosti v zvezi s porabo sredstev, ki ga predloži v vednost Svetu in Odboru ERS, pri tem pa ločeno navede odobritve za prevzem obveznosti in izplačila, ki so namenjeni URP, in tiste, ki niso namenjeni URP.

Ob koncu prvega večletnega akcijskega programa bodo Unija in njene države članice pregledale rezultate in postopke mirovne pomoči za Afriko ter bodo razpravljale o možnostih za prihodnje možnosti financiranja. V tem smislu in da bi mirovno pomoč za Afriko postavili na trdnejše temelje, bodo Unija in njene države članice obravnavale vprašanje sredstev za operacije za podporo miru, tudi tiste, ki jih financira ERS, ter vprašanje trajnostne pomoči Unije za operacije za podporo miru pod vodstvom Afrike po letu 2020. Poleg tega bo Komisija najpozneje do leta 2018 opravila oceno pomoči.

Člen 16

Odbor Sklada za spodbujanje naložb

1. Odbor SSN, ustanovljen pod pokroviteljstvom EIB in v skladu s členom 9 Notranjega sporazuma, sestavljajo predstavniki držav članic in predstavnik Komisije. Opazovalec generalnega sekretariata Sveta in opazovalec Evropske službe za zunanje zadeve sta tudi vabljena na udeležbo. Vsaka država članica in Komisija imenujeta enega predstavnika in enega namestnika. Zaradi ohranjanja kontinuitete izvolijo člani Odbora SSN iz svoje srede predsednika Odbora SSN za obdobje dveh let. EIB zagotovi Odboru tajniške in podporne storitve. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora SSN, ki so jih imenovale države članice, ali njihovi namestniki.

Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora SSN na podlagi predloga, ki ga pripravi EIB po posvetovanju s Komisijo.

Odbor SSN odloča s kvalificirano večino. Glasovi se ponderirajo, kakor je določeno v členu 8 Notranjega sporazuma.

Odbor SSN se sestane najmanj štirikrat letno. Dodatni sestanki se lahko skličejo na zahtevo EIB ali članov Odbora SSN, kakor je določeno v njegovem poslovniku. Poleg tega lahko Odbor SSN poda mnenje s pisnim postopkom in v skladu z njegovim poslovnikom.

2. Odbor SSN odobri:

(a)	operativne smernice o izvajanju SSN;

(b)	naložbene strategije in poslovne načrte SSN, vključno s kazalniki uspešnosti, na podlagi ciljev Sporazuma o partnerstvu APK-EU ter splošnih načel razvojne politike Unije;

(c)	letna poročila SSN;

(d)	vse dokumente splošne politike, vključno s poročili o vrednotenju, v zvezi s SSN.

3. Odbor SSN poda mnenje o:

(a)	predlogih za dodelitev subvencioniranih obrestnih mer po členu 2(7) in točki (b) člena 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. V takšnih primerih Odbor SSN poda tudi mnenje o uporabi teh subvencioniranih obrestnih mer;

(b)	predlogih za naložbo SSN v vsak projekt, v zvezi s katerim je Komisija izrazila negativno mnenje;

(c)	drugih predlogih v zvezi s SSN na podlagi splošnih načel, opredeljenih v operativnih smernicah SSN;

(d)	predlogih, povezanih z razvojem okvira EIB za merjenje rezultatov, v kolikor se takšen okvir uporablja za operacije iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU.

Zaradi racionalizacije odobritvenega postopka za manjše transakcije lahko Odbor SSN izrazi pozitivno mnenje o predlogih EIB za globalno dodelitev (subvencionirane obrestne mere, tehnična pomoč) ali globalno dovoljenje (dajanje posojil, lastniški kapital), ki jih EIB nato brez dodatnega mnenja Odbora SSN in/ali Komisije nadalje dodeli posameznim projektom v skladu z merili, določenimi v globalni dodelitvi ali dovoljenju, vključno z najvišjim zneskom nadaljnje dodelitve posameznemu projektu.

Poleg tega lahko upravljavski organi EIB občasno zahtevajo, da Odbor SSN predloži mnenje o vseh predlogih za financiranje ali nekaterih kategorijah predlogov za financiranje.

4. EIB Odboru SSN pravočasno predloži vse zadeve, za katere se zahteva njegova odobritev ali mnenje, kakor določata odstavka 2 oziroma 3. Vse predloge, ki se Odboru SSN predložijo v mnenje, je treba pripraviti v skladu z ustreznimi merili in načeli, opredeljenimi v operativnih smernicah SSN.

5. EIB tesno sodeluje s Komisijo in, kadar je to primerno, usklajuje svoje dejavnosti z drugimi donatorji. EIB zlasti:

(a)

skupaj s Komisijo pripravi ali revidira smernice za delovanje SSN iz točke (a) odstavka 2. EIB je odgovorna za spoštovanje smernic ter zagotovi, da projekti, ki jih podpira, spoštujejo mednarodne družbene in okoljske standarde ter da so skladni s cilji Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, splošnimi načeli razvojne politike Unije in strategijami za sodelovanje ustrezne države ali regije;

(b)	zaprosi Komisijo za mnenje pri pripravi naložbenih strategij, poslovnih načrtov in dokumentov splošne politike;

(c)	obvešča Komisijo o projektih, ki jih ta banka upravlja v skladu s členom 18(1). V fazi ocenjevanja projekta EBI zahteva mnenje Komisije o njeni usklajenosti z ustrezno strategijo sodelovanja države ali strategijo sodelovanja regije ali, glede na primer, s splošnimi cilji SSN;

(d)

z izjemo subvencioniranih obrestnih mer, ki so zajete v globalni dodelitvi iz točke (a) odstavka 3, v fazi ocenjevanja projekta zaprosi Komisijo tudi za soglasje v zvezi z vsemi predlogi, ki se predložijo Odboru SSN za subvencionirane obrestne mere, kar zadeva njihovo skladnost s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU ter z merili, opredeljenimi v operativnih smernicah SSN.

Če Komisija v treh tednih po predložitvi predloga ne sporoči svojega negativnega mnenja o takem predlogu, se šteje, da je dala pozitivno mnenje ali da se s predlogom strinja. Komisija lahko v zvezi z mnenji o projektih finančnega ali javnega sektorja in odobritvijo subvencioniranih obrestnih mer zahteva, da se ji končni predlog projekta predloži v mnenje ali odobritev dva tedna, preden se pošlje Odboru SSN.

6. EIB ne izvaja ukrepov iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 3, če Odbor SSN ne da pozitivnega mnenja.

Potem ko Odbor SSN poda pozitivno mnenje, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki. Zlasti se lahko odloči, da s predlogom ne nadaljuje. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o primerih, v katerih se je odločila, da ne nadaljuje postopka v zvezi s predlogom.

V zvezi s posojili iz svojih lastnih sredstev in naložbami SSN, za katere ni potrebno mnenje Odbora SSN, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki, v primeru Sklada za spodbujanje naložb pa v skladu s smernicami SSN in naložbenimi strategijami, ki jih odobri Odbor SSN.

Ne glede na negativno mnenje Odbora SSN o predlogu za odobritev subvencioniranih obrestnih mer lahko EIB nadaljuje postopek v zvezi z zadevnim posojilom brez ugodnosti subvencioniranih obrestnih mer. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za nadaljevanje postopka v zvezi s posojilom.

EIB se lahko ob upoštevanju pogojev, določenih v operativnih smernicah SSN, in pod pogojem, da bistveni cilj zadevnega posojila ali naložbe SSN ostane nespremenjen, odloči, da spremeni pogoje posojila ali naložbe SSN, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje v skladu z odstavkom 3, ali katerega koli posojila, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje glede subvencioniranih obrestnih mer. EIB se zlasti lahko odloči, da poveča znesek posojila ali naložbe SSN za največ 20 %.

Takšno povečanje lahko v zvezi s projekti s subvencioniranimi obrestnimi merami iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU privede do sorazmernega povečanja vrednosti subvencioniranih obrestnih mer. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje. Če se zaprosi za povečanje vrednosti subvencije za projekte iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, mora Odbor SSN podati mnenje, preden EIB nadalje ukrepa.

7. EIB upravlja naložbe SSN in vsa sredstva iz naslova SSN v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Zlasti lahko sodeluje v upravnih in nadzornih organih pravnih oseb, pri katerih se vlagajo sredstva SSN, in lahko v skladu z operativnimi smernicami SSN spodbija, uveljavlja in spreminja pravice, ki jih ima iz naslova SSN.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Udeležba tretje države ali regije

Za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija odloči, da so države v razvoju, ki niso države AKP, in organi regionalnega povezovanja, v katerih so udeležene članice AKP, ki spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje ter so upravičeni do pomoči Unije iz drugih instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja, če je zadevni projekt ali program regionalne ali čezmejne narave ter je v skladu s členom 6 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, upravičeni do sredstev iz točke (a)(i) člena 1(2) Notranjega sporazuma. ČDO, ki so upravičeni do pomoči Unije v skladu z Sklepom Sveta 2013/755/EU, in najbolj oddaljene regije Unije tudi lahko sodelujejo v regionalnih projektih ali programih sodelovanja; financiranje, ki omogoča udeležbo teh ozemelj ali oddaljenih regij, se prišteje sredstvom iz točke (a)(i) člena 1(2) Notranjega sporazuma. Treba bi bilo upoštevati cilj okrepljenega sodelovanja med državami članicami, najbolj oddaljenimi regijami Unije, ČDO in državami AKP in po potrebi vzpostaviti mehanizme usklajevanja. Zagotovitev teh sredstev in vrst financiranja iz Uredbe Sveta (EU) 2015/323 (15) za ERS se lahko opredeli v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih ter akcijskih programih in ukrepih iz člena 9 te uredbe.

Člen 18

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje pomoči ERS

1. Komisija in EIB redno spremljata svoje dejavnosti in financirane ukrepe ter pregledujeta napredek pri doseganju pričakovanih rezultatov. Komisija bo izvedla tudi ocene učinka in učinkovitosti svojih sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi s pomočjo neodvisnih zunanjih ocen. Ustrezno se bodo upoštevali predlogi Sveta o neodvisnih zunanjih ocenjevanjih. Ocene bi morale temeljiti na načelih dobre prakse OECD/DAC, da se ugotovi, ali so bili izpolnjeni posebni cilji ob upoštevanju enakosti spolov, da se oblikujejo priporočila in zagotovijo dokazi za olajšanje učenja, da bi se izboljšale prihodnje dejavnosti. Podlaga za to ocenjevanje so vnaprej določeni, jasni, pregledni in merljivi kazalniki, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi.

EIB redno obvešča Komisijo in države članice o izvajanju projektov, ki se financirajo iz sredstev 11. ERS, katere upravlja, in sicer v skladu s postopki iz operativnih smernic SSN.

2. Komisija prek Odbora ESR državam članicam pošlje svoja ocenjevalna poročila skupaj z odzivom služb na glavna priporočila, EIB pa v vednost. Na zahtevo države članice se lahko o vsaki oceni, vključno s priporočili in nadaljnjimi ukrepi, razpravlja v odboru. V takšnih primerih Komisija po enem letu poroča Odboru ERS o izvajanju dogovorjenih nadaljnjih ukrepov. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

3. Komisija v ustreznem obsegu vključi vse pomembne deležnike v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki je dodeljena v okviru te uredbe, in si po potrebi prizadeva izvesti vrednotenje skupaj z državami članicami, drugimi donatorji in razvojnimi partnerji.

4. Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju 11. ERS, vključno z večletnimi okvirnimi programi, in Svetu vsako leto, od leta 2016, predloži letno poročilo o izvajanju. Poročilo bo vsebovalo analizo ključnih učinkov in izidov, in kjer je mogoče, prispevek finančne pomoči Unije za učinkovitost. V ta namen bo oblikovan okvir rezultatov. Poročilo se pošlje tudi Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

5. Letno poročilo vsebuje tudi informacije o financiranih ukrepih, rezultatih nadzornih in ocenjevalnih dejavnosti, udeležbi ustreznih partnerjev ter izvrševanju obveznosti in odobrenih sredstev za plačila za posamezno državo, regijo in področje sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Vsebuje tudi analizo kakovosti prvotno predvidenih in doseženih rezultatov, tudi na podlagi podatkov iz sistemov spremljanja ter nadaljnje ukrepe iz pridobljenih izkušenj.

6. V največji možni meri se upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Poročilo odraža glavne izkušnje in izvrševanje priporočil ocen iz prejšnjih let. Kjer je to mogoče in ustrezno, se oceni tudi spoštovanje načel učinkovitosti pomoči, tudi za inovativne finančne instrumente.

7. Unija in države članice najpozneje do konca leta 2018 opravijo pregled uspešnosti, tako da ocenijo raven realizacije obveznosti in izplačil ter rezultate in učinke zagotovljene pomoči s pomočjo kazalnikov učinkov, izidov in učinkovitosti, ki merijo učinkovitost rabe virov in učinkovitost ERS. Obravnava tudi prispevek ukrepov, ki so financirani, da bi se dosegli cilji Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in prednostne naloge Unije iz agende za spremembe. Pregled se izvede na podlagi predloga Komisije.

8. EIB Odboru SSN priskrbi informacije glede napredka pri doseganju ciljev SSN. V skladu s členom 6b Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, je splošna uspešnost SSN predmet skupnega pregleda na sredi in ob koncu obdobja 11. ERS. Pregled na sredi obdobja izvedejo neodvisni zunanji strokovnjaki v sodelovanju z EIB, na razpolago pa je tudi Odboru SSN.

Člen 19

Odhodki na področju podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti

Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v okviru ERS, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD (t. i. Rio označevalci), vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje delovanja programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov, posameznih in posebnih ukrepov iz člena 9, ter se evidentirajo v vrednotenjih in letnih poročilih.

Člen 20

Evropska služba za zunanje delovanje

Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(3) UL L 173, 26.6.2013, str. 67.

(4) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(5) Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).

(7) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).

(8) Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).

(10) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(11) Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008-2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katero se uporablja Četrti del Pogodbe ES (UL L 247, 9.9.2006, str. 32).

(12) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(13) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(14) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(15) Uredba Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (glej stran 17 tega Uradnega lista).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/17

UREDBA SVETA (EU) 2015/323

z dne 2. marca 2015

o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, kakor je bil nazadnje spremenjen (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU),

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu Notranji sporazum), in zlasti člena 10(2) Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Določiti bi bilo treba podrobna pravila za plačilo prispevkov držav članic v 11. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: „ERS“), ki je bil vzpostavljen z Notranjim sporazumom.

(2)	Določiti bi bilo treba pogoje, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče izvajati svoja pooblastila v zvezi z 11. ERS.

(3)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila za finančno izvajanje 11. ERS, ki se nanašajo zlasti na veljavna načela, sestavo njegovih sredstev, finančne udeležence in subjekte, ki so pooblaščeni za opravljanje nalog izvrševanja proračuna, sklepe o financiranju, obveznosti in plačila, oblike financiranja, vključno z javnimi naročili, nepovratnimi sredstvi, finančnimi instrumenti in skrbniškimi skladi Unije, pripravo zaključnega računa in računovodstvo, zunanjo revizijo, ki jo opravi Računsko sodišče, in razrešnico, ki jo podeli Evropski parlament ter Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB).

(4)

Zaradi poenostavitve in usklajenosti bi bilo treba to uredbo kolikor je mogoče uskladiti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (5). Takšno uskladitev bi bilo treba doseči z neposrednimi sklicevanji na navedeni uredbi, ta pa bi po eni strani omogočila preprosto ugotavljanje posebnosti v finančnem izvajanju 11. ERS in po drugi strani zmanjšala različnost pravil Unije glede financiranja na področju zunanjih ukrepov, ki po nepotrebnem obremenjuje prejemnike, Komisijo in druge zadevne udeležence.

(5)

Opozoriti bi bilo treba, da okvir za finančno izvajanje 11. ERS poleg te uredbe sestavlja več instrumentov, in sicer: Sporazum o partnerstvu AKP-EU, zlasti Priloga IV k navedenemu sporazumu, Notranji sporazum, Sklep Sveta 2013/755/EU (6) (v nadaljnjem besedilu: Sklep 2013/755/EU (v nadaljnjem besedilu: sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) ter Uredba Sveta (EU) 2015/322 (7) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba).

(6)

Finančno izvajanje 11. ERS bi moralo potekati v skladu z načeli enotnosti in točnosti proračuna, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti. Ob upoštevanju večletne ureditve 11. ERS se za 11. ERS ne bi smelo uporabljati proračunsko načelo enoletnosti.

(7)	Sredstva za podporne ukrepe za povečanje vpliva programov iz 11. ERS bi se morala na podlagi člena 6 Notranjega sporazuma uporabiti tudi za izboljšanje finančnega poslovodenja in napovedovanja 11. ERS.

(8)	Pravila o finančnih udeležencih, zlasti o odredbodajalcih in računovodjih, prenosu pooblastil za njihove naloge ter njihovi odgovornosti bi bilo treba uskladiti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, saj Komisija pri izvajanju 11. ERS izvaja enako izvršilno odgovornost.

(9)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila, v skladu s katerimi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil iz Komisije vzpostavi potrebne ureditve z afriško, karibsko in pacifiško (AKP) skupino držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) za zagotavljanje pravilnega izvajanja dejavnosti v tesnem sodelovanju z nacionalnim in regionalnim odredbodajalcem, odredbodajalcem znotraj AKP ali teritorialnim odredbodajalcem, ki ga imenujejo države AKP ali ČDO.

(10)

Pravila o posrednem upravljanju, ki vključujejo prenos nalog izvrševanja proračuna ter njegovih pogojev in omejitev, bi bilo treba uskladiti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev skladnega izvajanja financiranja zunanjega delovanja določiti določbo o nadaljnjem prenosu nalog izvrševanja proračuna, ki odseva določbo iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Ta uredba bi morala kljub temu vsebovati posebne določbe o začasnih udeležencih, ki nadomeščajo nacionalnega odredbodajalca, o poveritvi ponudnika storitev s strani držav AKP in ČDO ter o krepitvi zaščite finančnih interesov Unije v primeru posrednega upravljanja z državami AKP in ČDO.

(11)

Medtem ko se sredstva ERS ne bodo izvrševala v okviru deljenega upravljanja, bi morala ta uredba omogočiti, da v okviru regionalnega sodelovanja med državami AKP in ČDO na eni strani ter najbolj oddaljenimi regijami Unije na drugi strani sredstva ERS in podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) v korist najbolj oddaljenih regij Unije lahko v skladu s to uredbo izvršuje isti subjekt, kar zadeva sredstva ERS, in v okviru deljenega upravljanja, kar zadeva ESRR.

(12)	V primerih, ko 11. ERS izvaja Komisija, bi bilo treba določbe o sklepih o financiranju uskladiti z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

(13)

Pravila o obveznostih bi bilo treba uskladiti s pravili iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo začasnih obveznosti, ki v 11. ERS ne bi smele biti na voljo. Poleg tega bi bilo treba omogočiti podaljšanje rokov, kjer je to potrebno za ukrepe, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja s strani držav AKP ali ČDO.

(14)	Roke za plačila bi bilo treba uskladiti z roki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Sprejeti bi bilo treba posebne določbe za primere, v katerih državam AKP in ČDO ni poverjena izvedba plačil v okviru posrednega upravljanja in v katerih zato Komisija še naprej opravlja plačila prejemnikom.

(15)

Različne izvedbene določbe, ki se nanašajo na notranjega revizorja, dobro upravljanje in pravna sredstva, informacijski sistem, elektronski prenos, e-upravo, upravne in denarne kazni ter uporabo centralne baze podatkov o izključitvah, bi bilo treba uskladiti z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Poleg tega bi bilo treba zaščito finančnih interesov Unije z uporabo upravnih kazni okrepiti in pojasniti v primerih, v katerih se 11. ERS izvaja v okviru posrednega upravljanja z državami AKP in ČDO.

(16)

Pravila o javnih naročilih, nepovratnih sredstvih, nagradah in strokovnjakih bi bilo treba uskladiti z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Pravila o finančnih instrumentih in skrbniških skladih Unije bi bilo treba uskladiti s prilagoditvami zaradi narave 11. ERS. Pri zagotavljanju proračunske podpore ČDO bi bilo treba upoštevati institucionalne povezave z zadevnimi državami članicami.

(17)

Po potrebi bi morala biti državam AKP in ČDO na voljo kratkoročna tehnična pomoč in svetovanje, ki so ju države članice, ki so k Uniji pristopile po procesu tranzicije, prejemale v okviru programa TAIEX in z njima imele pozitivne izkušnje. Da bi tovrstno pomoč in svetovanje izkoristili tudi dolgoročno, bi moralo biti možno zagotoviti ustrezno podporo centrom znanja in odličnosti na področju upravljanja in reforme javnega sektorja.

(18)	Pravila o pripravi zaključnega računa in računovodstvu ter zunanji reviziji in razrešnici bi morala odražati tista iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, da bi se vzpostavil skladen okvir za izvajanje in poročanje.

(19)	Določiti bi bilo treba pogoje, v skladu s katerimi EIB upravlja nekatera sredstva 11. ERS.

(20)	Določbe v zvezi z nadzorom sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB, s strani Računskega sodišča bi morale biti skladne s tristranskim sporazumom, sklenjenim med Računskim sodiščem, EIB in Komisijo, ki je predviden v členu 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(21)	S prehodnimi določbami bi bilo treba določiti pravila o obravnavi neporabljenih sredstev in prihodkov iz prejšnjih Evropskih razvojnih skladov ter uporabo te uredbe za dejavnosti, ki se še vedno izvajajo v okviru teh skladov.

(22)	Da bi omogočili pravočasno načrtovanje in izvajanje programov 11. ERS, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

TEMELJNE DOLOČBE

NASLOV I

Predmet urejanja, področje uporabe in splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za finančno izvajanje sredstev 11. Evropskega razvojnega sklada ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

Člen 2

Povezava z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012

1. Če ni posebej določeno drugače, se šteje, da neposredno sklicevanje v tej uredbi na določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 vključuje tudi sklicevanje na ustrezne določbe Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

2. Šteje se, da sklicevanja v tej uredbi na veljavne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ne vključujejo postopkovnih določb, ki niso pomembne za 11. ERS, zlasti tistih v zvezi s pooblastili za sprejemanje delegiranih aktov.

3. Notranja sklicevanja v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 ali v Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012 ne pomenijo, da se določbe, na katere se ta sklicevanja nanašajo, posredno uporabljajo za 11. ERS.

4. Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot tisti v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, z izjemo opredelitev iz točk (a) do (e) člena 2 navedene uredbe.

Vendar pa se v tej uredbi naslednji izrazi iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 opredelijo na naslednji način:

(a)	„proračun“ ali „proračunski“ pomeni „11. ERS“;

(b)	„proračunska obveznost“ pomeni „finančno obveznost“;

(c)	„institucija“ pomeni „Komisijo“;

(d)	„odobritve“ ali „odobritve za poslovanje“ pomenijo „sredstva 11. ERS“;

(e)	„proračunska postavka“ ali „postavka v proračunu“ pomeni „dodelitev“;

(f)	„temeljni akt“ pomeni, glede na ustrezen kontekst, Notranji sporazum, sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali izvedbeno uredbo;

(g)	„tretja država“ pomeni katero koli upravičeno državo ali ozemlje, zajeto v geografskem področju uporabe 11. ERS.

5. Pri razlaganju te uredbe si je treba prizadevati za ohranjanje skladnosti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, razen če bi bila taka razlaga nezdružljiva s posebnostmi 11. ERS, kakor je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, Notranjem sporazumu, sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali izvedbeni uredbi.

Člen 3

Roki, datumi in časovne omejitve

Če ni določeno drugače, se za roke, določene s to uredbo, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (9).

Člen 4

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) niti v zahteve Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

Uporablja se člen 29 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanaša na informacije o prenosu osebnih podatkov za namene revizije.

NASLOV II

Finančna načela

Člen 5

Finančna načela

Sredstva 11. ERS se izvršujejo v skladu z naslednjimi načeli:

(a)	enotnost in točnost proračuna;

(b)	obračunska enota;

(c)	univerzalnost;

(d)	specifikacija;

(e)	dobro finančno poslovodenje;

(f)	preglednost.

Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 6

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Noben prihodek se ne pobere in noben odhodek izvrši, če ni evidentiran v okviru ERS.

Uporabljata se člen 8(2) in (3) ter prvi pododstavek člena 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 7

Načelo obračunske enote

Smiselno se uporablja člen 19 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o uporabi eura.

Člen 8

Načelo univerzalnosti

Brez poseganja v člen 9 te uredbe skupni prihodki pokrivajo skupne ocene plačil.

Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez neto izravnave, ter brez poseganja v člen 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja in se uporablja.

Vendar se s prihodkom iz točke (c) člena 9(2) te uredbe samodejno zmanjšajo plačila, izvedena za obveznost, iz katere prihodek izhaja.

Unija ne sme najemati posojil v okviru 11. ERS.

Člen 9

Namenski prejemki

1. Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo namenski prejemki.

2. Namenski prejemki so:

(a)

finančni prispevki držav članic in tretjih držav, v obeh primerih tudi njihovih javnih agencij, subjektov ali fizičnih oseb ter prispevki mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Unija in jih v njihovem imenu upravljata Komisija ali EIB v skladu s členom 10 izvedbene uredbe;

(b)	prihodki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila;

(c)	prihodki iz vračil – po izterjavi – nepravilno plačanih zneskov;

(d)	prihodki od obresti iz plačil predhodnega financiranja v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e)	povračila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti v skladu s členom 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(f)	prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) člena 23(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Iz namenskih prejemkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 se financirajo take postavke odhodkov, ki jih določi donator, če Komisija to sprejme.

Iz namenskih prejemkov iz točk (e) in (f) odstavka 2 se financirajo postavke odhodkov, podobne tistim, iz katerih so bili ustvarjeni.

4. Smiselno se uporablja člen 184(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5. Člen 22(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na donacije, se uporablja za namenske prejemke iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Ob upoštevanju člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 mora sprejetje donacije odobriti Svet.

6. Sredstva 11. ERS, ki ustrezajo namenskim prejemkom, se dajo na voljo samodejno, čim Komisija prejme te prejemke. Vendar ocena terjatev pomeni, da so sredstva 11. ERS na voljo, če gre za namenske prejemke iz točke (a) odstavka 2 in je sporazum z državo članico izražen v eurih; plačila na podlagi takega prihodka se lahko izvedejo šele, ko je bil ta prejet.

Člen 10

Načelo specifikacije

Sredstva 11. ERS se namenijo za posebne namene po državah AKP ali ČDO in v skladu z glavnimi instrumenti sodelovanja.

Za države AKP so ti instrumenti določeni v finančnem protokolu iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. Namenitev sredstev (okvirne dodelitve) temelji tudi na določbah Notranjega sporazuma in izvedbene uredbe ter upošteva sredstva, rezervirana za izdatke za podporo, povezane z načrtovanjem in izvrševanjem v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

Za ČDO so navedeni instrumenti določeni v četrtem delu sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ter Prilogi II k navedenemu sklepu. Pri namenitvi teh sredstev se upošteva tudi nedodeljena rezerva iz člena 3(3) navedene priloge in sredstva za študije ali ukrepe tehnične pomoči iz točke (c) člena 1(1) navedene priloge.

Člen 11

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

1. Uporablja se člen 30(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Brez poseganja v točko (a) odstavka 3 tega člena se člen 18 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 ne uporablja.

2. Določijo se posebni, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se spremlja s kazalniki uspešnosti.

3. Za boljše odločanje, zlasti da se upraviči in opredeli določitev prispevkov iz člena 21 te uredbe, ki jih morajo plačati države članice, je potrebno oceniti naslednje:

(a)	sredstva 11. ERS se lahko uporabijo šele po predhodni oceni dejavnosti, ki naj bi se opravljala, kar zajema elemente iz člena 18(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(b)	dejavnost je treba oceniti še naknadno, da se zagotovi, da ciljni rezultati upravičujejo uporabljena sredstva.

4. Oblike financiranja iz naslova VIII te uredbe in načini izvajanja iz člena 17 te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in njihove sposobnosti doseganja rezultatov, zlasti ob upoštevanju stroškov kontrol, upravnega bremena ter pričakovanega tveganja neskladnosti s predpisi. Pri nepovratnih sredstvih je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in stroškov na enoto.

Člen 12

Notranji nadzor

Uporablja se člen 32 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 13

Načelo preglednosti

1. 11. ERS se izvaja in zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2. Letno poročilo o obveznostih, plačilih in letnem znesku zahtevkov za prispevke iz člena 7 Notranjega sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3. Brez poseganja v člen 4 te uredbe se uporabljata prvi pododstavek člena 35(2) in člen 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na objave informacij o prejemnikih in druge informacije. V drugem pododstavku člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 izraz „lokacija“ po potrebi pomeni ekvivalent regije na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba.

4. Ukrepi, ki se financirajo v okviru 11. ERS, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov – vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, kakšen je končni namen financiranja.

Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa. V takih primerih se pri naknadni objavi pogodb o nepovratnih sredstvih in javnih naročil, kot je predvideno v prvem pododstavku člena 35(2) in členu 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, upoštevajo morebitna pravila pooblaščenega subjekta.

5. Komisija pri zagotavljanju finančne pomoči, če je to primerno, sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila prepoznavnost finančne podpore Unije. To vključuje ukrepe, s katerimi se prejemnikom nalagajo zahteve glede prepoznavnosti sredstev Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Komisija je odgovorna za spremljanje izpolnjevanja teh zahtev s strani prejemnikov.

NASLOV III

Sredstva 11. ERS in njegovo izvajanje

Člen 14

Viri sredstev 11. ERS

Sredstva 11. ERS sestavljajo zgornja meja iz člena 1(2), (4) in (6) Notranjega sporazuma, sredstva iz člena 1(9) Notranjega sporazuma ter drugi namenski prejemki iz člena 9 te uredbe.

Člen 15

Struktura 11. ERS

Prihodki in odhodki 11. ERS se razvrstijo po obliki ali namenu, za katerega so določeni.

Člen 16

Izvajanje 11. ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1. Komisija prevzame obveznosti Unije, določene v členu 57 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. V ta namen izvršuje prihodke in odhodke 11. ERS v skladu z določbami tega dela in tretjega dela te uredbe na lastno odgovornost in v okviru omejitev sredstev 11. ERS.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih sredstev 11. ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 17

Načini izvajanja

1. Uporabljata se člena 56 in 57 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. V skladu z določbami iz odstavkov 3 do 5 tega člena se uporabljajo pravila o načinih izvrševanja, določena v poglavju 2 naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter členih 188 in 193 navedene uredbe. Vendar se določbe iz točke (b) člena 58(1) in člena 59 navedene uredbe, ki se nanašajo na deljeno upravljanje z državami članicami, ne uporabljajo.

3. Pooblaščeni subjekti zagotavljajo skladnost z zunanjo politiko Unije in lahko poverijo naloge izvrševanja proračuna drugim subjektom pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo. Države članice letno izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Revizijsko mnenje se predloži v enem mesecu po poročilu in izjavi o upravljanju, da se upošteva pri zagotovilu Komisije.

Mednarodne organizacije iz točke (c)(ii) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter organi držav članic iz točke (c)(v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, na katere Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna, lahko te naloge prenesejo tudi na neprofitne organizacije z ustreznimi operativnimi in finančnimi zmogljivostmi pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo.

Države AKP in ČDO lahko prav tako poverijo naloge izvrševanja proračuna svojim oddelkom in organom, katerih delovanje ureja zasebno pravo na podlagi naročila storitev. Ti organi se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Pogoji naročila storitev se določijo v sporazumu o financiranju.

4. Kadar se 11. ERS izvaja s posrednim upravljanjem z državami AKP ali ČDO, Komisija brez poseganja v pristojnosti držav AKP ali ČDO, ki delujejo v vlogi javnih organov naročnikov:

(a)	po potrebi izterja zneske, ki jih dolgujejo prejemniki v skladu s členom 80 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z odločitvijo, ki je izvršljiva pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 299 PDEU;

(b)	lahko, če tako zahtevajo okoliščine, naloži upravne in/ali denarne kazni pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 109 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Sporazum o financiranju vsebuje določbe o sodelovanju med Komisijo in državami AKP ali ČDO v ta namen.

5. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije in so namenjeni spodbujanju skupnega financiranja več donatorjev, ali sklade, ki jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovi en ali več donatorjev.

Ustrezno se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki so jih vzpostavile druge organizacije.

NASLOV IV

Finančni udeleženci

Člen 18

Splošne določbe o finančnih udeležencih in njihovi odgovornosti

1. Komisija vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi sredstva, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, kjer podrobno opiše njegove naloge, pravice in obveznosti.

2. Uporablja se člen 64 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o ločitvi nalog.

3. Smiselno se uporablja poglavje IV naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na odgovornost finančnih udeležencev.

Člen 19

Odredbodajalec

1. Uporabljajo se členi 65, 66 in 67 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na odredbodajalca, njegova pooblastila in dolžnosti ter pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije.

Letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 v prilogi vključuje preglednice, ki po dodelitvah, državi, ozemlju, regiji ali podregiji prikazujejo skupni znesek obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja zadevnega ERS.

2. Če odgovorni odredbodajalec Komisije ugotovi težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev 11. ERS, skupaj z imenovanim nacionalnim ali regionalnim odredbodajalcem, odredbodajalcem znotraj držav AKP ali teritorialnim odredbodajalcem vzpostavi vse potrebne stike, da se odpravijo težave in sprejmejo vsi potrebni ukrepi. V primeru, da nacionalni ali regionalni odredbodajalec, odredbodajalec znotraj držav AKP ali teritorialni odredbodajalec ne opravlja nalog, ki so mu naložene na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, ali jih ni sposoben opravljati, ga lahko začasno nadomesti odgovorni odredbodajalec Komisije ter deluje v njegovem imenu. V takem primeru lahko Komisija iz sredstev, dodeljenih zadevni državi AKP ali ČDO, prejme finančno nadomestilo za dodatno upravno obremenitev.

Člen 20

Računovodja

1. Računovodja 11. ERS je računovodja Komisije.

2. Uporabljata se člen 68, z izjemo drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, in člen 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na pooblastila in dolžnosti računovodje ter pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja. Člen 54 in člen 57(3), drugi pododstavek člena 58(5) ter člen 58(6) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.

NASLOV V

Prihodki

Člen 21

Letni prispevek in njegovi obroki

1. V skladu s členom 7 Notranjega sporazuma se zgornja meja letnega zneska prispevka za leto n + 2 in letni znesek prispevka za leto n + 1 ter njegovo plačilo v treh obrokih določijo v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 7 tega člena.

Obroki, ki jih mora plačati posamezna država članica, se določijo tako, da so sorazmerni s prispevki, ki jih ta država članica nameni za 11. ERS in so določeni v členu 1(2) Notranjega sporazuma.

2. Komisija do 15. oktobra leta n predstavi predlog, ki določa:

(a)	zgornjo mejo letnega zneska prispevka za leto n + 2;

(b)	letni znesek prispevka za leto n + 1;

(c)	znesek prvega obroka prispevka za leto n + 1;

(d)	okvirno, nezavezujočo napoved, ki temelji na statističnem pristopu, pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti n + 3 in n + 4.

Svet odloči o tem predlogu do 15. novembra leta n.

Države članice plačajo prvi obrok prispevka za leto n + 1 najpozneje do 21. januarja leta n + 1.

3. Komisija do 15. junija leta n + 1 predstavi predlog, ki določa:

(a)	znesek drugega obroka prispevka za leto n + 1;

(b)	spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.

Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo drugi obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

4. Komisija, upoštevajoč ocene EIB o upravljanju in dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestne mere, ki jih izvršuje EIB, do 15. junija leta n + 1 pripravi in pošlje Svetu poročilo o obveznostih, plačilih in letnem obsegu zahtevkov za prispevke, ki so bili izvedeni v letu n in ki jih je treba izvesti v letih n + 1 in n + 2. Komisija zagotovi letne zneske prispevkov držav članic in znesek, ki ga je treba še plačati v okviru ERS, pri čemer se ločita deleža EIB in Komisije. Zneski za leti n + 1 in n + 2 temeljijo na sposobnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev, pri čemer se je treba izogibati bistvenim razhajanjem med različnimi leti in znatnim neporabljenim sredstvom ob koncu leta.

5. Komisija do 10. oktobra leta n + 1 predstavi predlog, ki določa:

(a)	znesek tretjega obroka prispevka za leto n + 1;

(b)	spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.

Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo tretji obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

6. Vsota obrokov, ki se nanašajo na določeno leto, ne sme presegati letnega zneska prispevka, določenega za to leto. Letni znesek prispevka ne sme presegati zgornje meje, določene za to leto. Zgornje meje se ne sme zvišati, razen v skladu s členom 7(4) Notranjega sporazuma. Morebitno zvišanje zgornje meje se vključi v predloge iz odstavkov 2, 3 in 5 tega člena.

7. Zgornja meja letnega zneska prispevka, ki ga plača posamezna država članica za leto n + 2, letni znesek prispevka za leto n + 1 in obroki prispevkov podrobno določajo:

(a)	znesek, ki ga upravlja Komisija, in

(b)	znesek, ki ga upravlja EIB, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih upravlja.

Člen 22

Plačilo obrokov

1. Pri zahtevkih za prispevke se najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih Evropskih razvojnih skladih, in sicer eden za drugim.

2. Prispevki držav članic so izraženi v eurih in se plačajo v eurih.

3. Prispevek iz točke (a) člena 21(7) vsaka država članica knjiži v dobro na posebnem računu, imenovanem „Evropska komisija – Evropski razvojni sklad“ in odprtem pri centralni banki zadevne države članice ali finančni ustanovi, ki jo določi ta država članica. Zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil. Komisija si prizadeva, da opravi vsa črpanja s posebnih računov tako, da na navedenih računih ohrani razporeditev sredstev, ki ustreza razdelitvenemu ključu v skladu s točko (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma.

Vsaka država članica vknjiži prispevek iz točke (b) člena 21(7) te uredbe v dobro v skladu s členom 53(1).

Člen 23

Obresti za neplačane zneske prispevkov

1. Po izteku rokov iz člena 21(2), (3) in (5) mora zadevna država članica plačati obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za dve odstotni točki. Ta obrestna mera se poveča za četrtino odstotne točke za vsak zamujen mesec;

(b)	obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo do dneva plačila.

2. V zvezi s prispevkom iz točke (a) člena 21(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro na enega od računov, določenih v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

V zvezi s prispevkom iz točke (b) člena 21(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro Sklada za spodbujanje naložb v skladu s členom 53(1) te uredbe.

Člen 24

Poziv k plačilu neplačanih prispevkov

Komisija in EIB po izteku finančnega protokola iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU zahtevata plačilo tistega dela prispevkov, ki jih morajo države članice še plačati v skladu s členom 21 te uredbe, kot se zahteva v skladu s pogoji iz te uredbe.

Člen 25

Drugi prihodki

1. Uporabljajo se členi 77 do 79, člen 80(1) in (2) ter člena 81 in 82 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na oceno terjatev, ugotovitev terjatev, odobritev in pravila izterjave, zastaralni rok in obravnavo upravičenosti Unije. Izterjava se lahko opravi s sklepom Komisije, izvršljivim na podlagi člena 299 PDEU.

2. V zvezi s členom 77(3) in členom 78(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se sklicevanje na lastna sredstva razume kot sklicevanje na prispevke držav članic, opredeljene v členu 21 te uredbe.

3. Za izterjave, določene v eurih, se uporablja člen 83(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. Navedeni člen se uporablja tudi za izterjave v lokalni valuti, pri čemer se uporabi obrestna mera centralne banke države, ki izdaja valuto, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je izdan nalog za izterjavo.

4. V zvezi s členom 84(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se seznam upravičenosti oblikuje ločeno za 11. ERS in doda k poročilu iz člena 44(2) te uredbe.

5. Člena 85 in 90 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljata.

NASLOV VI

Odhodki

Člen 26

Sklepi o financiranju

Pred prevzemom obveznosti za odhodke Komisija sprejme sklep o financiranju.

Uporablja se člen 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, razen odstavka 2.

Člen 27

Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

1. Uporabljajo se člen 85, razen točke (c) odstavka 3, členi 86, 87, 185 ter člen 189(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na obveznosti in izvajanje zunanjih ukrepov. Člen 95(2), točki (a) in (e) člena 97(1) ter člen 98 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.

2. V zvezi z uporabo člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se obdobje, v katerem se sklenejo posamezne pogodbe in sporazumi o nepovratnih sredstvih za izvajanje ukrepa, lahko podaljša na več kot tri leta po sklenitvi sporazuma o financiranju, kadar države AKP in ČDO naloge izvrševanja proračuna poverijo v skladu s členom 17(3) te uredbe.

3. Kadar se sredstva 11. ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO, lahko odgovorni odredbodajalec po sprejetju utemeljitev podaljša dveletno obdobje iz tretjega pododstavka člena 86(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in triletno obdobje iz drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe.

4. Ob koncu podaljšanih obdobij iz odstavka 3 tega člena ali obdobij iz tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se neporabljeni ostanek po potrebi sprosti.

5. Če se sprejmejo ukrepi na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se lahko podaljšana obdobja iz odstavka 3 tega člena, tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 začasno prekinejo.

6. Za namene točke (c) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 člena 87 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se skladnost in pravilnost ocenita v skladu z ustreznimi določbami, zlasti Pogodb, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb.

7. V vsaki pravni obveznosti je izrecno določeno, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za preverjanje in revizijo ter da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pristojen za izvajanje preiskav na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva 11. ERS.

Člen 28

Potrditev, odobritev in plačilo odhodkov

Uporabljajo se: člena 88 in 89, člen 90 z izjemo drugega pododstavka odstavka 4 navedenega člena in člen 91 ter člen 184(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 29

Roki za plačilo

1. Ob upoštevanju odstavka 2 se za plačila, ki jih izvede Komisija, uporablja člen 92 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Kadar se sredstva 11. ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO in Komisija izvaja plačila v njihovem imenu, se rok iz točke (b) člena 92(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 uporablja za vsa plačila, ki niso navedena v točki (a) člena 92(1) navedene uredbe. Sporazum o financiranju vsebuje določbe, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega sodelovanja javnega organa naročnika.

3. Terjatve za zamude pri plačilih, za katere je odgovorna Komisija, bremenijo račun ali račune, določene v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

NASLOV VII

Različne izvedbene določbe

Člen 30

Notranji revizor

Notranji revizor 11. ERS je notranji revizor Komisije. Uporabljata se člena 99 in 100 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 31

Informacijski sistemi, elektronski prenos in e-uprava

Za ERS se smiselno uporabljajo členi 93, 94 in 95 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov ter upravljanje dokumentov.

Člen 32

Dobro upravljanje in pravna sredstva

Uporabljata se člena 96 in 97 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 33

Uporaba centralne baze podatkov o izključitvah

Za izvajanje 11. ERS se uporablja centralna baza podatkov o izključitvah, vzpostavljena v skladu s členom 108(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih ter vložnikih in upravičencih, ki so v eni od situacij iz člena 106, točke (b) prvega pododstavka člena 109(1) in točke (a) člena 109(2) navedene uredbe.

Smiselno se uporabljajo člen 108(2) in (5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter člena 142 in 144 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašajo na uporabo centralne baze podatkov o izključitvah in dostop do nje.

V zvezi s členom 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 finančni interesi Unije vključujejo izvajanje 11. ERS.

Člen 34

Upravna ureditev z Evropsko službo za zunanje delovanje

Evropska služba za zunanje delovanje in službe Komisije se lahko dogovorijo o podrobni ureditvi, da se delegacijam Unije omogoči lažje izvrševanje sredstev, predvidenih za odhodke za podporo v zvezi z 11. ERS, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

NASLOV VIII

Oblike financiranja

Člen 35

Splošne določbe o oblikah financiranja

1. Za namene zagotavljanja finančne pomoči iz tega naslova lahko sodelovanje med Unijo, državami AKP in ČDO med drugim poteka v obliki:

(a)	tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s katero koli tretjo državo usklajuje svojo pomoč za državo AKP, ČDO ali regijo;

(b)

ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali za opravljanje javnih storitev zadolženimi subjekti zasebnega prava države članice ali ene od najbolj oddaljenih regij ter tovrstnimi institucijami, organi ali subjekti države AKP ali ČDO oziroma njihove regije, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c)	strokovnega usposabljanja za ciljno izgradnjo zmogljivosti v državi AKP ali ČDO oz. njihovi regiji ter kratkoročne tehnične pomoči in svetovanja tej državi ali ozemlju oz. regiji pa tudi podpore trajnostnim centrom znanja in odličnosti na področju upravljanja in reforme javnega sektorja;

(d)	prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva;

(e)	programov podpore sektorskim politikam, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe države AKP ali ČDO, ali

(f)	subvencioniranih obrestnih mer v skladu s členom 37.

2. Poleg oblik financiranja iz členov 36 do 42 se lahko finančna pomoč zagotavlja prek:

(a)	odpisa dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;

(b)

v izjemnih primerih s sektorskimi ali splošnimi programi za uvoz, ki so lahko v obliki:

—	sektorskih programov za uvoz v naravi,

—	sektorskih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje uvoza v zadevnem sektorju ali

—	splošnih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje splošnega uvoza širokega razpona izdelkov.

3. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice ali države AKP ali ČDO in regije ali mednarodne organizacije, namenjeni pa so pritegnitvi skupnega financiranja s strani številnih donatorjev, ali v sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev.

Po potrebi se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki jih vzpostavijo druge organizacije.

4. Unija se pri podpiranju tranzicije in reform v državah AKP in ČDO opira na izkušnje držav članic in pridobljena spoznanja in te izmenjuje z drugimi.

Člen 36

Javna naročila

1. Uporablja se člen 101 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki opredeljuje javna naročila.

2. V tej uredbi so javni organi naročniki:

(a)	Komisija v imenu in za račun ene ali več držav AKP ali ČDO;

(b)	subjekti in osebe iz člena 185 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna.

3. Za javna naročila, ki jih oddajo javni organi naročniki iz odstavka 2 tega člena, ali tista, ki se oddajo v njihovem imenu, se uporabljajo določbe poglavja 1 naslova V prvega dela in poglavja 3 naslova IV drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo:

(a)	člena 103, drugega pododstavka člena 104(1) in člena 111 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b)	člena 127(3) in (4), člena 128, členov 134 do 137, člena 139(3) do (6), člena 148(4), člena 151(2), člena 160, člena 164, drugega stavka člena 260 ter člena 262 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Za naročila gradenj se uporablja člen 124(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za javne organe naročnike iz točke (b) odstavka 2 tega člena, če jih na podlagi preverjanj iz člena 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija pooblasti, da uporabljajo svoje lastne postopke za oddajo javnega naročila.

4. Za javna naročila, ki jih Komisija odda za svoj račun, ter izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na pomoč za krizno upravljanje, civilno zaščito ter operacije humanitarne pomoči, se uporabljajo določbe naslova V prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5. Če se postopki iz odstavka 3 ne upoštevajo, odhodki v zvezi z zadevnimi ukrepi niso upravičeni do financiranja iz naslova 11. ERS.

6. Postopki za oddajo javnih naročil iz odstavka 3 se določijo v sporazumu o financiranju.

7. Kar zadeva točko (a) člen 263(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012:

(a)

„predhodno informativno obvestilo“ pomeni obvestilo, s katerim javni organi naročniki okvirno objavijo ocenjeno skupno vrednost in predmet naročil ter okvirnih pogodb, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v določenem proračunskem letu, kar pa ne vključuje naročil v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu;

(b)	„obvestilo o javnem naročilu“ pomeni sredstvo, ki javnim organom naročnikom omogoča objavo namere o začetku postopka za oddajo javnega naročila ali sklenitev okvirne pogodbe ali o vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema v skladu s členom 131 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(c)	„obvestilo o oddaji javnega naročila“ pomeni obvestilo, v katerem se objavi izid postopka za oddajo javnega naročila, sklenitev okvirne pogodbe ali oddajo javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema.

Člen 37

Nepovratna sredstva

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljata naslov VI prvega dela in člen 192 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki v obliki donacij iz 11. ERS, in sicer za financiranje:

(a)	ukrepov za pomoč pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali programa ali projekta, sprejetega v skladu z navedenim sporazumom ali sklepom, ali

(b)	delovanja organa, ki si prizadeva doseči cilje iz točke (a).

Nepovratna sredstva v pomenu točke (a) se lahko dodelijo organu iz člena 208(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Komisija pri delu z deležniki iz držav AKP in ČDO za opredelitev načinov financiranja, vrste prispevka, načinov dodelitve in upravnih določb glede upravljanja nepovratnih sredstev upošteva posebnosti teh držav in ozemelj, vključno z njihovimi potrebami in razmerami, da bi tako zajela čim večji razpon deležnikov držav AKP in ČDO in se odzvala na njihove potrebe ter čim učinkoviteje dosegla cilje Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. Spodbujajo se posebni načini dela, kot so sporazumi o partnerstvu, finančna podpora tretjim osebam, neposredna dodelitev ali razpisi za zbiranje predlogov, omejeni glede na upravičenost, ter pavšalni zneski.

4. Za nepovratna sredstva v smislu te uredbe se ne štejejo:

(a)	postavke iz točk (b) do (f), (h) in (i) člena 121(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b)	finančna pomoč iz člena 35(2) te uredbe.

5. Člena 175 in 177 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljata.

Člen 38

Nagrade

Uporablja se naslov VII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo drugega pododstavka člena 138(2) navedene uredbe.

Člen 39

Proračunska podpora

Uporablja se člen 186 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Splošna ali sektorska proračunska podpora Unije temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam; njen namen je okrepitev pogodbenih partnerstev med Unijo in državami AKP ali ČDO zaradi spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpiranja trajnostne in vključujoče gospodarske rasti ter izkoreninjenja revščine.

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi.

Eden od odločilnih dejavnikov take odločitve je ocena zavezanosti, opravljeno delo in napredek držav AKP in ČDO na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Zaradi učinkovitejšega odzivanja na politične, gospodarske in družbene razmere v državah AKP in ČDO se proračunska podpora razlikuje, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Pri zagotavljanju proračunske podpore Komisija jasno določi in spremlja njeno pogojevanje ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora in zmogljivosti revizije ter povečuje preglednost in javni dostop do informacij.

Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih z državami AKP in ČDO.

Pri zagotavljanju proračunske podpore za ČDO se upoštevajo njihove institucionalne povezave z zadevno državo članico.

Člen 40

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti se lahko vzpostavijo v sklepu o financiranju iz člena 26. Po možnosti so vzpostavljeni pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, morebiti skupaj z dodatnimi nepovratnimi sredstvi iz drugih virov.

Komisija lahko finančne instrumente uporablja v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja, pri katerem izvajanje nalog poveri subjektom v skladu s točko (c)(ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ti subjekti izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in upoštevajo cilje, standarde in politike Unije ter najboljše prakse v zvezi z uporabo in poročanjem o sredstvih Unije.

Za subjekte, ki izpolnjujejo merila iz člena 60(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se šteje, da izpolnjujejo merila za izbor iz člena 139 te uredbe. Uporablja se naslov VIII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, razen odstavka 1, prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 139 navedene uredbe.

Za namene izvajanja in poročanja se lahko finančni instrumenti razvrstijo po aranžmajih.

Člen 41

Strokovnjaki

Uporabljata se drugi odstavek člena 204 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člen 287 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašata na plačane zunanje strokovnjake.

Člen 42

Skrbniški skladi Unije

1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena se uporablja člen 187 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Kar zadeva člen 187(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je pristojni odbor tisti odbor, ki je naveden v členu 8 Notranjega sporazuma.

NASLOV IX

Priprava zaključnega računa in računovodstvo

Člen 43

Zaključni račun 11. ERS

1. Zaključni račun 11. ERS, ki opisuje finančno stanje sklada na dan 31. decembra danega leta, vključuje:

(a)	računovodske izkaze;

(b)	poročilo o finančnem izvajanju.

Računovodskim izkazom se priložijo informacije, ki jih pošlje EIB v skladu s členom 57.

2. Računovodja pošlje začasni zaključni račun Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega leta.

3. Računsko sodišče do 15. junija naslednjega leta izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu glede dela sredstev 11. ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije, tako da lahko Komisija vnese popravke, ki se štejejo kot potrebni za pripravo končnega zaključnega računa.

4. Komisija potrdi končni zaključni račun in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču najpozneje do 31. julija naslednjega leta.

5. Uporablja se drugi pododstavek člena 148(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

6. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 49, do 15. novembra naslednjega leta.

7. Začasni in končni zaključni račun se lahko v skladu z odstavkoma 2 in 4 pošljeta elektronsko.

Člen 44

Računovodski izkazi in poročilo o finančnem izvajanju

1. Uporablja se člen 145 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Odgovorni odredbodajalec pripravi poročilo o finančnem izvajanju in ga do 15. marca posreduje računovodji za vključitev v zaključni račun 11. ERS. Poročilo o finančnem izvajanju predstavlja resnično in pošteno sliko prihodkov in odhodkov iz sredstev 11. ERS. Pripravi se v milijonih eurov in zajema:

(a)	izkaz finančnega izida, ki prikazuje celotno finančno poslovanje za dano leto glede na prihodke in odhodke;

(b)	prilogo k izkazu finančnega izida, ki dopolnjuje in pojasnjuje v njem navedene informacije.

3. Izkaz finančnega izida zajema naslednje:

(a)	preglednico, ki opisuje spremembe v preteklem proračunskem letu v dodelitvah;

(b)	preglednico, ki prikazuje skupne obveznosti, dodeljena sredstva in izvedena plačila v proračunskem letu po dodelitvah ter skupne zneske po odprtju 11. ERS.

Člen 45

Spremljanje in poročanje Komisije in EIB

1. Komisija in EIB vsaka v mejah svojih pristojnosti spremljata, kako države AKP, ČDO ali kateri koli drug upravičenec uporabljajo pomoč 11. ERS, ter izvajanje projektov, ki se financirajo iz 11. ERS, zlasti glede na cilje iz členov 55 in 56 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter ustreznih določb sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj.

2. EIB redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki iz operativnih smernic Sklada za spodbujanje naložb.

3. Komisija in EIB državam članicam zagotavljata informacije o operativnem izvajanju sredstev 11. ERS, kot je določeno v členu 18 Izvedbene uredbe. Komisija te informacije pošlje Računskemu sodišču v skladu s členom 11(6) Notranjega sporazuma.

Člen 46

Računovodstvo

Za sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija, se uporabljajo računovodska pravila iz člena 143(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta pravila se uporabljajo za 11. ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.

Za računovodske izkaze iz člena 44 te uredbe se uporabljajo računovodska načela iz člena 144 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Uporabljajo se členi 151, 153, 154 in 155 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Računovodja pripravi in po posvetovanju z odgovornim odredbodajalcem sprejme kontni okvir, ki se uporablja za dejavnosti 11. ERS.

Člen 47

Proračunsko računovodstvo

1. Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis finančnega izvajanja sredstev 11. ERS.

2. Proračunsko računovodstvo prikazuje:

(a)	vse dodelitve in ustrezna sredstva 11. ERS;

(b)	vse finančne obveznosti;

(c)	plačila ter

(d)	ugotovljene dolgove in izterjave za proračunsko leto, v celoti in brez neto izravnave.

3. Če so obveznosti, plačila in dolgovi izraženi v nacionalnih valutah, mora računovodski sistem po potrebi omogočati njihovo evidentiranje v nacionalnih valutah in v eurih.

4. Celotne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih za vrednost sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija. Posamezne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih v vrednosti, ki ustreza vrednosti pravnih obveznosti. Navedena vrednost po potrebi vključuje:

(a)	določbo za plačilo stroškov, povračljivih ob predložitvi dokazil;

(b)	določbo za spremembo cen, za povečanje količin ter za nepredvidene izdatke, določene v pogodbah, ki se financirajo iz 11. ERS;

(c)	finančno določbo za nihanja deviznih tečajev.

5. Vse računovodske evidence, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, se hranijo pet let od datuma sklepa o razrešnici za finančno izvajanje sredstev iz 11. ERS iz člena 50, in sicer za proračunska leta, v katerih je bila obveznost za računovodske namene zaprta.

NASLOV X

Zunanja revizija in razrešnica

Člen 48

Zunanja revizija in razrešnica glede Komisije

1. Računsko sodišče svoja pooblastila glede dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16, izvaja v skladu s tem členom in členom 49.

2. Uporabljajo se: člena 159 in 160, člen 161 razen odstavka 6 navedenega člena, člen 162 razen prvega stavka odstavka 3 in odstavka 5 navedenega člena ter člen 163 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Za namene člena 159(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Računsko sodišče upošteva Pogodbi, Sporazum o partnerstvu AKP-EU, sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranji sporazum, to uredbo in vse druge akte, sprejete na podlagi navedenih instrumentov.

4. Za namene člena 162(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je datum, ki je določen v prvem stavku, 15. junij.

5. Računsko sodišče je obveščeno o notranjih pravilih iz člena 56(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z imenovanjem odredbodajalcev, ter o aktih o prenosu pooblastil iz člena 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

6. Nacionalni revizijski organi držav AKP in ČDO se spodbujajo, naj sodelujejo z Računskim sodiščem, kadar jih ta k temu povabi.

7. Računsko sodišče lahko na zahtevo ene od drugih institucij Unije izda mnenja o zadevah v zvezi z 11. ERS.

Člen 49

Izjava o zanesljivosti

Računsko sodišče hkrati z letnim poročilom iz člena 162 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 50

Razrešnica

1. Sklep o razrešnici zajema zaključni račun iz člena 43, razen tistega dela zaključnega računa, ki ga zagotovi EIB v skladu s členom 57, in se sprejme v skladu s členom 164 ter členom 165(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Razrešnica iz člena 164(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se da za tista sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16(1) te uredbe za leto n.

2. Sklep o razrešnici se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3. Uporabljata se člena 166 in 167 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

DRUGI DEL

SKLAD ZA SPODBUJANJE NALOŽB

Člen 51

Vloga Evropske investicijske banke

EIB v imenu Unije v skladu z drugim delom te uredbe upravlja Sklad za spodbujanje naložb in izvaja dejavnosti v sklopu tega sklada, vključno s subvencijami obrestne mere in tehnično pomočjo.

Poleg tega EIB prevzame finančno izvajanje drugih dejavnosti, ki se opravljajo s pomočjo financiranja iz njenih lastnih sredstev, v skladu s členom 4 Notranjega sporazuma, po potrebi skupaj s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki se črpajo iz sredstev 11. ERS.

Izvajanje drugega dela te uredbe Komisiji ne nalaga nobenih obveznosti ali odgovornosti.

Člen 52

Ocene obveznosti in plačil Sklada za spodbujanje naložb

EIB vsako leto pred 1. septembrom pošlje Komisiji oceno obveznosti in plačil, ki je potrebna za pripravo poročila iz člena 7(1) Notranjega sporazuma, in sicer za dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami v skladu z Notranjim sporazumom. EIB po potrebi pošlje Komisiji posodobljene ocene obveznosti in plačil. Podrobnosti v zvezi s tem so opredeljene v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4) te uredbe.

Člen 53

Upravljanje prispevkov v Sklad za spodbujanje naložb

1. Države članice plačajo EIB prispevke iz točke (b) člena 21(7), ki jih določi Svet, brez stroškov za upravičenca prek posebnega računa, ki ga EIB odpre v imenu Sklada za spodbujanje naložb v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4).

2. Datum iz člena 1(5) Notranjega sporazuma je 31. december 2030.

3. Razen če Svet v zvezi z nadomestilom EIB v skladu s členom 5 Notranjega sporazuma sklene drugače, prihodki, ki jih EIB prejme prek stanja v dobro na posebnih računih iz odstavka 1, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb in se upoštevajo pri zahtevkih za prispevke iz člena 21 ter se uporabijo za izpolnjevanje kakršnih koli finančnih obveznosti po 31. decembru 2030.

4. EIB vodi zakladnico za zneske iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).

5. Sklad za spodbujanje naložb se upravlja v skladu s pogoji iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma in drugega dela te uredbe.

Člen 54

Nadomestilo EIB

EIB se povrnejo vsi stroški za upravljanje dejavnosti, povezanih s Skladom za spodbujanje naložb. Svet odloči o sredstvih in mehanizmih za nadomestilo EIB v skladu s členom 5(4) Notranjega sporazuma. Ukrepi za izvedbo navedene odločitve se vključijo v sporazum o upravljanju iz člena 55(4).

Člen 55

Izvajanje Sklada za spodbujanje naložb

1. Za instrumente, financirane iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB, se uporabljajo pravila EIB.

2. Če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvajalski organi in če ustrezajo prednostnim nalogam, ki so določene v strategijah sodelovanja in dokumentih načrtovanja za posamezno državo, navedenih v izvedbeni uredbi, ter so predvidene v drugem in tretjem pododstavku člena 10(1) Notranjega sporazuma in v členu 74 sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, lahko EIB poveri naloge izvajanja Sklada za spodbujanje naložb državam članicam ali njihovim izvajalskim organom.

3. EIB ob ustreznem upoštevanju zahtev po zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov, objavi imena prejemnikov finančne podpore v okviru Sklada za spodbujanje naložb, razen če bi lahko takšno razkritje škodovalo poslovnim interesom prejemnikov. Pri merilih za razkritje in ravni podrobnosti razkritja se upoštevajo posebnosti sektorja in značilnosti Sklada za spodbujanje naložb.

4. Natančna pravila za izvajanje tega dela so predmet sporazuma o upravljanju med Komisijo, ki deluje v imenu Unije, in EIB.

Člen 56

Poročanje v okviru Sklada za spodbujanje naložb

EIB redno obvešča Komisijo o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, o uporabi zahtevkov za prispevke, ki se plačajo EIB, in zlasti o skupnih četrtletnih zneskih obveznosti, pogodb in plačil, v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).

Člen 57

Računovodstvo in računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb

1. EIB vodi račune Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih uporablja banka in se financirajo iz ERS, da zagotovi sledenje sredstev za celotni krog od prejema do izplačila, pa vse do prihodka, ki ga ustvarijo, ter morebitnih poznejših povračil. EIB pripravi ustrezna računovodska pravila in metode na podlagi mednarodnih računovodskih standardov ter o njih ustrezno obvesti Komisijo in države članice.

2. EIB vsako leto Svetu in Komisiji pošlje poročilo o izvajanju dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, vključno z računovodskimi izkazi, sestavljenimi v skladu s pravili in metodami iz odstavka 1, ter informacijami iz člena 44(3).

Osnutek navedenih dokumentov se predloži najpozneje do 28. februarja, njihova končna različica pa najpozneje 30. junija proračunskega leta, ki sledi proračunskemu letu, na katerega se nanašajo, tako da jih lahko Komisija uporabi pri pripravi zaključnega računa iz člena 43 te uredbe v skladu s členom 11(6) Notranjega sporazuma. EIB Komisiji do 31. marca predloži poročilo o finančnem upravljanju sredstev, ki jih upravlja.

Člen 58

Zunanja revizija in razrešnica glede dejavnosti EIB

Dejavnosti, financirane iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB v skladu s tem delom, so predmet postopkov revizije in razrešnice, ki jih EIB uporablja za račune tretjih oseb, za katere je pooblaščena. Natančna pravila za revizijo, ki jo opravlja Računsko sodišče, so določena v tristranskem sporazumu med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem.

TRETJI DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

Prehodne določbe

Člen 59

Prenos neporabljenih sredstev iz prejšnjih Evropskih razvojnih skladov

Neporabljena sredstva iz sredstev, zbranih na podlagi notranjih sporazumov za 8., 9. in 10. ERS (v nadaljnjem besedilu: prejšnji ERS), se v skladu s točko (b) člena 1(2) ter členom 1(3) in (4) Notranjega sporazuma prenesejo v 11. ERS.

Člen 60

Prihodki iz obresti na sredstva prejšnjih ERS

Kosmati dobiček iz obresti na sredstva prejšnjih ERS se prenese v 11. ERS in dodeli za enake namene kakor prihodek iz člena 1(6) Notranjega sporazuma. Enako velja za razne prihodke iz prejšnjih ERS, vključno na primer z zamudnimi obrestmi, prejetimi, ker so države članice zamudile s plačili prispevkov v navedene ERS. Obresti, ustvarjene s sredstvi ERS, ki jih upravlja EIB, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb.

Člen 61

Zmanjšanje prispevkov v višini neporabljenih sredstev

Prispevki držav članic, navedeni v točki (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma, se zmanjšajo za zneske iz projektov v okviru 10. ERS ali iz prejšnjih ERS, za katere v skladu s členom 1(3) Notranjega sporazuma niso bile prevzete obveznosti ali ki so se sprostili v skladu s členom 1(4) Notranjega sporazuma, razen če Svet soglasno odloči drugače.

Učinek na prispevek vsake države članice se izračuna sorazmerno s prispevkom vsake države članice v 9. in 10 ERS. Učinek se izračuna letno.

Člen 62

Uporaba te uredbe za dejavnosti v okviru prejšnjih ERS

Določbe te uredbe se brez poseganja v obstoječe pravne obveznosti uporabljajo za dejavnosti, financirane iz prejšnjih ERS. Te določbe se ne uporabljajo za Sklad za spodbujanje naložb.

Člen 63

Začetek postopkov v zvezi s prispevki

Postopek v zvezi s prispevki držav članic iz členov 21 do 24 te uredbe se prvič uporabi za prispevke v letu n + 2, pod pogojem, da Notranji sporazum začne veljati med 1. oktobrom leta n in 30. septembrom leta n + 1.

NASLOV II

Končne določbe

Člen 64

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(3) UL C 370, 17.12.2013, str. 1.

(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(5) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(6) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(8) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(9) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(10) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(11) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/39

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2015/324

z dne 2. marca 2015

o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 224/2014 z dne 10. marca 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki (1) in zlasti člena 17(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 10. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 224/2014.

(2)	Odbor za sankcije, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) 2127 (2013) o Srednjeafriški republiki, je 31. decembra 2014 črtal eno osebo s seznama oseb, za katere veljajo ukrepi iz odstavkov 30 in 32 Resolucije VSZN 2134 (2014).

(3)	Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 224/2014 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 224/2014 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 70, 11.3.2014, str. 1.

PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (EU) št. 224/2014 se črta vnos za naslednjo osebo:

Levy YAKETE.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/41

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2015/325

z dne 2. marca 2015

o izvajanju člena 13 Uredbe (EU) št. 356/2010 o nekaterih posebnih omejevalnih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 356/2010 z dne 26. aprila 2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji (1) in zlasti člena 13 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 26. aprila 2010 sprejel Uredbo (EU) št. 356/2010.

(2)	Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen na podlagi resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 751 (1992) in 1907 (2009), je 19. decembra 2014 črtal eno osebo s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz odstavkov 1, 3 in 7 Resolucije Varnostnega sveta 1844 (2008).

(3)	Prilogo I k Uredbi (EU) št. 356/2010 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 356/2010 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 105, 27.4.2010, str. 1.

PRILOGA

V Prilogi I k Uredbi (EU) št. 356/2010 se črta vnos za naslednjo osebo:

Mohamed SA'ID.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/43

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/326

z dne 2. marca 2015

o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede policikličnih aromatskih ogljikovodikov in ftalatov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (1) ter zlasti člena 131 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 med drugim vsebuje omejitve, ki so bile prej določene v Direktivi Sveta 76/769/EGS (2).

(2)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/69/ES (3) je prepovedala dajanje v promet in uporabo razteznih olj za proizvodnjo pnevmatik ali delov pnevmatik, če vsebujejo več kot 1 mg/kg benzo(a)pirena (BaP) ali več kot 10 mg/kg vseh osmih navedenih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) skupaj. Ta omejitev je trenutno določena v odstavku 1 drugega stolpca vnosa 50 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(3)

Ob sprejetju navedene omejitve ni bila na voljo nobena harmonizirana preskusna metoda, s katero bi bilo mogoče določiti specifične koncentracije osmih navedenih PAO v razteznih oljih. Analitska metoda IP 346:1998 (4), ki jo za določanje koncentracije policikličnih aromatskih spojin (PCA) uporablja naftna industrija, je zato v navedeni omejitvi navedena kot posredna metoda za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi BaP in skupne vsebnosti vseh navedenih PAO.

(4)

Analitska metoda IP 346:1998 ni specifična za osem navedenih PAO. Poleg tega je dobro znano, da je uporabnost te metode omejena na neuporabljena mazalna bazna olja, ki ne vsebujejo asfaltenskih frakcij in ne vsebujejo več kot 5 % komponent z vreliščem pod 300 °C. Za vzorce, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, je ta metoda lahko neprimerna.

(5)	V skladu z Direktivo 2005/69/ES je Komisija 3. julija 2007 Evropski odbor za standardizacijo (CEN) pooblastila za razvoj bolj specifične metode.

(6)	Novo standardno metodo je CEN sprejel in objavil kot EN 16143:2013 (Naftni proizvodi – Določevanje benzo(a)pirena (BaP) in izbranih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) v polnilnih oljih – Postopek uporabe dvojnega LC-čiščenja in analize GC/MS).

(7)

Ker ta novi standard zagotavlja specifično analitsko metodo za analizo zadevnih PAO v razteznih oljih in nima pomanjkljivosti prejšnje metode, Komisija meni, da je sklicevanje na metodo IP 346:1998 kot referenčno metodo za preverjanje skladnosti razteznih olj v odstavku 1 drugega stolpca vnosa 50 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 primerno nadomestiti s sklicevanjem na novi standard EN 16143:2013.

(8)

V neformalnem posvetovanju z državami članicami in predstavniki zadevnih združenj deležnikov se je izkazalo, da v zvezi z razteznimi olji pri merjenju posameznih rakotvornih PAO v splošnem obstaja dobra korelacija med rezultati po metodi IP 346:1998 in tistimi po analitskih metodah s plinsko kromatografijo, ki temeljijo na istem načelu kot nova metoda CEN. Gospodarski subjekti so podali mnenje, da nadomestitev metode IP 346:1998 z novo metodo CEN ne bo vplivala na skladnost razteznih olj. Kljub temu naj bi bilo izvajanje nove analitske metode bolj zapleteno in dražje od metode IP 346:1998.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba osemnajstmesečno prehodno obdobje, v katerem bi se smelo za ugotavljanje skladnosti z navedeno omejitvijo uporabljati staro ali novo analitsko metodo. To prehodno obdobje bi moralo laboratorijem omogočiti, da vzpostavijo postopke in pridobijo potrebne izkušnje za izvajanje nove analitske metode. Prav tako bi moralo olajšati ugotavljanje skladnosti razteznih olj, ki se dajejo v promet, že pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(10)

Komisija je ponovno ovrednotila ukrepe iz vnosa 51 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v zvezi z di(2-etilheksil) ftalatom (DEHP), dibutil ftalatom (DBP) in benzil butil ftalatom (BBP) v skladu s točko 3 navedenega vnosa. Ta postopek ponovnega ovrednotenja je bil sprožen 4. septembra 2009 na podlagi zahtevka Komisije, naj Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pregleda razpoložljiva nova znanstvena spoznanja in oceni, ali obstajajo dokazi, ki bi upravičili ponovni pregled obstoječe omejitve. ECHA je marca 2010 v odgovoru Komisiji navedla, da bi bilo treba razmisliti o oceni zadevnih registracijskih dokumentacij za REACH. Komisija je zato ECHA prosila, naj nadaljuje postopek v skladu s predlogom. Kljub temu je Kraljevina Danska aprila 2011 sprožila postopek za sprejetje omejitev v zvezi s prisotnostjo navedenih ftalatov v proizvodih za uporabo v zaprtih prostorih, ki bi lahko prišli v neposreden stik s kožo ali sluznico, kar je bilo med drugim eno od meril v registracijski dokumentaciji. Kot je bilo sporočeno ob koncu postopka za sprejetje omejitev dne 9. avgusta 2014 (5), Komisija ni predlagala sprememb Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006. Poleg tega je Komisija z Uredbo Komisije (EU) št. 143/2011 (6) navedene ftalate vključila v Prilogo XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006. ECHA mora zato v skladu s členom 69(2) navedene uredbe po „datumu poteka“ ugotoviti, ali uporaba navedenih ftalatov v proizvodih predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno obvladovano. Iz tega razloga je bilo ocenjeno, da nadaljnji pregled ukrepov glede te omejitve v zvezi z navedenimi ftalati ni potreben in bi bilo zato primerno zadevni odstavek črtati iz navedenega vnosa.

(11)

Komisija je januarja 2014 ponovno ovrednotila ukrepe iz vnosa 52 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v zvezi z di-„izononil“ ftalatom (DINP), di-„izodecil“ ftalatom (DIDP) in di-n-oktil ftalatom (DNOP) v skladu s točko 3 navedenega vnosa. Ta postopek ponovnega ovrednotenja je bil sprožen 4. septembra 2009 na podlagi zahtevka Komisije, naj ECHA pregleda razpoložljiva nova znanstvena spoznanja in oceni, ali obstajajo dokazi, ki bi upravičili ponovni pregled obstoječe omejitve. Razpoložljive informacije so bile naknadno dopolnjene z informacijami iz registracijskih dokumentacij, prejetih do roka za registracijo leta 2010. ECHA je nato osnutek poročila o pregledu predložila v podrobno oceno svojemu Odboru za oceno tveganja. Odbor je mnenje sprejel marca 2013, končno poročilo o pregledu pa je ECHA Komisiji predložila avgusta 2013. Na podlagi poročila ECHA je Komisija sklenila, da ne bo predlagala nobenih sprememb določb iz vnosa 52 Priloge XVII in da je ponovno vrednotenje v skladu z odstavkom 3 navedenega vnosa s tem zaključeno. Komisija je sklepe v zvezi s ponovnim ovrednotenjem javno objavila (7). Zato je primerno odstavek 3 črtati iz navedenega vnosa.

(12)	Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (UL L 262, 27.9.1976, str. 201).

(3) Direktiva 2005/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o sedemindvajseti spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (policiklični aromatski ogljikovodiki v razteznih oljih in pnevmatikah) (UL L 323, 9.12.2005, str. 51).

(4) IP 346:1998 – Določanje PCA v neuporabljenih mazalnih baznih oljih in naftnih frakcijah brez asfaltena – metoda refrakcijskega indeksa ekstrakcije dimetil sulfoksida.

(5) UL C 260, 9.8.2014, str. 1.

(6) Uredba Komisije (EU) št. 143/2011 z dne 17. februarja 2011 o spremembi Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij („REACH“) (UL L 44, 18.2.2011, str. 2).

(7) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/chemicals/files/reach/entry-52_en.pdf.

PRILOGA

Priloga XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 se spremeni:

(1)

v odstavku 1 drugega stolpca vnosa 50 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjima pododstavkoma:

„Kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z mejnimi vrednostmi iz prvega pododstavka se uporablja standard EN 16143:2013 (Naftni proizvodi – Določevanje benzo(a)pirena (BaP) in izbranih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) v polnilnih oljih – Postopek uporabe dvojnega LC-čiščenja in analize GC/MS).

Do 23. septembra 2016 se šteje, da mejne vrednosti iz prvega pododstavka niso presežene, če je ekstrakt policikličnih aromatskih spojin (PCA) manjši od 3 masnih %, merjeno po standardu Inštituta za nafto IP 346:1998 (Določanje PCA v neuporabljenih mazalnih baznih oljih in naftnih frakcijah brez asfaltena – metoda refrakcijskega indeksa ekstrakcije dimetil sulfoksida), pod pogojem, da proizvajalec ali uvoznik vsakih šest mesecev ali po vsaki večji operativni spremembi, kar od tega je prej, izmeri skladnost z mejnimi vrednostmi BaP in navedenih PAO ter korelacijo med izmerjenimi vrednostmi z ekstraktom policikličnih aromatskih spojin.“

;

(2)	v drugem stolpcu vnosa 51 se črta odstavek 3;

(3)	v drugem stolpcu vnosa 52 se črta odstavek 3.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/46

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/327

z dne 2. marca 2015

o spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za dajanje na trg in pogoji uporabe dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) ter zlasti člena 3(5) in člena 16(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V nekatere pripravke, ki so odobreni kot dodatki v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003, so vključeni tehnološki dodatki in druge snovi ali proizvodi, ki delujejo na aktivno snov v pripravku, in sicer da jo stabilizirajo ali standardizirajo ali da olajšajo ravnanje z njo ali njeno vključitev v krmo. Navedeni tehnološki dodatki ali druge snovi ali proizvodi lahko na primer povečajo sipkost ali homogenost ali zmanjšajo prašnost aktivne snovi. Posebna sestava odobrenih dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov, se bo zato razlikovala glede na utemeljitev za uporabo navedenih pripravkov. Vendar tehnološki dodatki ali druge snovi ali proizvodi, ki so sicer dodani za povečanje celovitosti aktivne snovi, niso namenjeni opravljanju funkcije v krmi, v katero se vključi pripravek.

(2)

Ker tehnološki napredek prispeva k razvoju novih pripravkov, je ustrezno natančno določiti specifikacije dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov, ter zagotoviti bolj pregledno in jasno dajanje takšnih dodatkov na trg brez vpliva na pravice intelektualne lastnine v zvezi s sestavo premiksov, ki vsebujejo takšne dodatke.

(3)

Zlasti je primerno v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1831/2003 vključiti dodatne zahteve za označevanje te vrste dodatkov in premiksov, ki jih vsebujejo, da se omogoči preverjanje, ali so tehnološki dodatki, uporabljeni v pripravku, odobreni za predvideni namen in ali navedeni dodatki delujejo le na aktivno snov v pripravku.

(4)

Medtem ko bi bilo treba najbolj relevantne informacije ohraniti na embalaži ali vsebniku dodatka ali premiksa, tehnološki napredek omogoča tudi, da se informacije o sestavi pripravkov navedejo na fleksibilnejši in cenejši način z drugimi načini pisnega navajanja. To je v skladu z opredelitvijo „označevanja“ iz Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(5)	Nosilci dejavnosti bi morali biti sposobni zagotoviti informacije o sestavi pripravkov, ki so dani na trg, saj take informacije omogočajo, da končni uporabnik ali kupec sprejme ozaveščeno izbiro, omogočajo ustrezno oceno tveganja in prispevajo k poštenosti transakcij.

(6)

Navedene dodatne zahteve za označevanje in obveščanje bi morale veljati le za dodatke kategorij iz člena 6(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1831/2003. Kadar se taki dodatki odobrijo le kot pripravki, je dejansko odobrena le aktivna snov, ne pa tudi druge sestavine pripravkov, ki se lahko spreminjajo.

(7)	Za preprečitev kakršnih koli neželenih učinkov na zdravje ljudi in živali ali okolje bi morali nosilci dejavnosti zagotoviti fizikalno-kemijsko in biološko skladnost sestavin pripravka, ki ga dajejo na trg in se uporablja.

(8)

Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1831/2003 o posebnih zahtevah za označevanje nekaterih dodatkov in premiksov ter Prilogo IV k navedeni uredbi o splošnih pogojih uporabe bi bilo zato treba spremeniti, da se upoštevata tehnološki napredek in znanstveni razvoj v zvezi z dodatki, ki so sestavljeni iz pripravkov.

(9)	Potrebno je prehodno obdobje za preprečitev motenj pri dajanju na trg in uporabi obstoječih dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov, in krme, ki jih vsebuje, tako da se lahko uporabijo do porabe zalog.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba prilog III in IV

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1831/2003 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodna določba

Dodatki, ki so sestavljeni iz pripravkov, in premiksi, ki vsebujejo take dodatke, proizvedeni in označeni pred 23. marcem 2017 v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 v različici, ki se uporablja pred 23. marcem 2015, se lahko še naprej dajejo na trg in uporabljajo do porabe obstoječih zalog.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).

PRILOGA

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1831/2003 se spremenita:

Priloga III se nadomesti z naslednjim besedilom:

„PRILOGA III

POSEBNE ZAHTEVE ZA OZNAČEVANJE NEKATERIH KRMNIH DODATKOV IN PREMIKSOV

(a)

Zootehnični dodatki, kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi:

—	datum poteka veljavnosti garancije ali roka trajanja od datuma proizvodnje,

—	navodila za uporabo in

—	koncentracija.

(b)

Encimi, poleg zgoraj navedenih oznak:

—	posebno ime aktivne snovi ali snovi v skladu z njihovo encimsko aktivnostjo, v skladu z danim dovoljenjem,

—	identifikacijska številka Mednarodne zveze za biokemijo in

—	namesto koncentracije: enote aktivnosti (enote aktivnosti na gram ali enote aktivnosti na milimeter).

(c)

Mikroorganizmi:

—	datum poteka veljavnosti jamstva ali roka trajanja od datuma proizvodnje,

—	navodila za uporabo,

—	identifikacijska številka seva in

—	število kolonij formirajočih enot na gram.

(d)

Nutritivni dodatki:

—	količina aktivne snovi in

—	datum poteka veljavnosti jamstva te ravni ali roka trajanja od datuma proizvodnje.

(e)

Tehnološki in senzorični dodatki razen aromatičnih snovi:

—	raven aktivne snovi.

(f)

Aromatične snovi:

—	stopnja vključenosti v premikse.

DODATNE ZAHTEVE ZA OZNAČEVANJE IN OBVEŠČANJE ZA NEKATERE DODATKE, KI SO SESTAVLJENI IZ PRIPRAVKOV, IN PREMIKSE, KI VSEBUJEJO TAKE PRIPRAVKE

(a)

Dodatki iz kategorij iz člena 6(1)(a), (b) in (c) ter dodatki, ki so sestavljeni iz pripravkov:

(i)	navedba posebnega imena, identifikacijske številke in stopnje vključenosti vsakega tehnološkega dodatka v pripravek, za katerega so mejne vrednosti določene v ustreznem dovoljenju, na embalaži ali vsebniku;

(ii)

naslednje informacije v kakršni koli pisni obliki ali informacije, ki spremljajo pripravek:

—	posebno ime in identifikacijska številka vsakega tehnološkega dodatka v pripravku in

—	ime katere koli druge snovi ali proizvoda v pripravku v padajočem vrstnem redu glede na težo.

(b)

Premiksi, ki vsebujejo dodatke kategorij iz člena 6(1)(a), (b) in (c) in ki so sestavljeni iz pripravkov:

(i)	če je primerno, navedba na embalaži ali vsebniku, da premiks vsebuje tehnološke dodatke, vključene v dodatek iz pripravkov, za katere so mejne vrednosti določene v ustreznem dovoljenju;

(ii)	na zahtevo kupca ali uporabnika informacije o posebnem imenu, identifikacijski številki in navedba o stopnji vključenosti tehnoloških dodatkov iz točke (i) tega odstavka v dodatek iz pripravkov.“

V Prilogi IV se doda naslednja točka 5:

„5.

Tehnološki dodatki ali druge snovi ali proizvodi iz dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov, spreminjajo le fizikalno-kemijske lastnosti aktivne snovi pripravka in se uporabljajo v skladu s pogoji iz dovoljenja, kadar so določene takšne določbe.

Fizikalno-kemijska in biološka združljivost sestavin pripravka se zagotovi glede na želene učinke.“

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/50

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/328

z dne 2. marca 2015

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 322/2014 glede vstopnega dokumenta, ki ga je treba uporabiti za krmo in živila živalskega izvora

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 53(1)(b)(ii) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 322/2014 (2) uvaja posebne pogoje za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima zaradi varovanja zdravja ljudi in živali v Uniji.

(2)

Člen 9 Izvedbene uredbe (EU) št. 322/2014 določa, da za namen predhodnega obveščanja nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti izpolnijo del I enotnega vstopnega dokumenta iz Uredbe Komisije (ES) št. 669/2009 (3) in navedeni dokument predložijo pristojnemu organu na določeni vstopni točki ali mejni kontrolni točki. Enotni vstopni dokument iz Uredbe (ES) št. 669/2009 se uporablja samo za krmo in živila neživalskega izvora, ne pa za krmo in živila živalskega izvora, vključno z ribiškimi proizvodi.

(3)

Za krmo in živila živalskega izvora, vključno z ribiškimi proizvodi, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 97/78/ES (4), Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 (5) določa, da je treba za namen predhodnega obveščanja uporabiti skupni veterinarski vstopni dokument iz Priloge III k navedeni uredbi.

(4)	Izvedbeno uredbo (EU) št. 322/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 322/2014 se spremeni:

v členu 9 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki uradno obveščajo o prispetju vsake pošiljke proizvodov, z izjemo čaja, ki izvira iz prefekture, ki ni prefektura Fukušima.

2. Za namen predhodnega obveščanja izpolnijo:

(a)	za proizvode neživalskega izvora: del I enotnega vstopnega dokumenta iz točke (a) člena 3 Uredbe (ES) št. 669/2009 ob upoštevanju navodil za izpolnjevanje enotnih vstopnih dokumentov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 669/2009;

(b)	za krmo in živila živalskega izvora, vključno z ribiškimi proizvodi, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 97/78/ES: skupni veterinarski vstopni dokument iz Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 136/2004 (6).

Zadevni dokument se predloži pristojnemu organu na določeni vstopni točki ali mejni kontrolni točki vsaj dva delovna dneva pred fizičnim prihodom pošiljke.

(6) Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11).“"

;

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Sprostitev v prosti promet

Pred sprostitvijo vsake pošiljke proizvodov, razen proizvodov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 97/78/ES, v prosti promet, ki jo že ureja Uredba (ES) št. 136/2004, mora nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ali živilske dejavnosti ali njegov predstavnik carinskim organom (fizično ali elektronsko) predložiti enotni vstopni dokument, ki ga je po opravljenem uradnem nadzoru ustrezno izpolnil pristojni organ. Carinski organi sprostijo pošiljko v prosti promet, samo če je v polju II.14 navedena in v polju II.21 enotnega vstopnega dokumenta podpisana pozitivna odločitev pristojnega organa.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 322/2014 z dne 28. marca 2014 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani, po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima (UL L 95, 29.3.2014, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

(4) Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(5) Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (UL L 21, 28.1.2004, str. 11).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/52

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/329

z dne 2. marca 2015

o odstopanju od določb Unije glede zdravja živali in javnega zdravja pri vnosu živil živalskega izvora, namenjenih na razstavo EXPO Milano 2015 v Milanu (Italija), v Evropsko unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti tretje alineje člena 8(5), člena 9(2)(b) in člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2) in zlasti drugega odstavka člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (3) ter zlasti četrtega pododstavka člena 29(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V italijanskem Milanu bo od 1. maja do 31. oktobra 2015 potekala svetovna razstava „EXPO Milano 2015“. Osrednja tema te razstave je „Nahranimo planet – energija za življenje“. Po načrtih naj bi na razstavi „EXPO Milano 2015“ sodelovalo 150 držav, zaradi teme pa se pričakuje, da bo treba v Unijo iz tretjih držav vnesti živilske proizvode, vključno s proizvodi živalskega izvora.

(2)

Tretje države lahko v Unijo izvažajo proizvode živalskega izvora na podlagi dovoljenja, ki se izda v skladu s številnimi zahtevami iz zakonodaje Unije, ki upoštevajo skrbi glede zdravja živali in javnega zdravja. Vendar vsem državam, ki sodelujejo na razstavi „EXPO Milano 2015“, ni v celoti dovoljeno izvažati proizvodov živalskega izvora v Unijo. Zato je primerno določiti nekatera odstopanja od veljavnih zdravstvenih zahtev za uvoz, da se dovoli vnos navedenih proizvodov, namenjenih izključno uporabi na razstavi „EXPO Milano 2015“.

(3)

Zaradi zdravja živali bi bilo treba dovoliti le uvoz tistih proizvodov živalskega izvora v Unijo, ki sicer pomenijo tveganje za vnos živalskih bolezni v Unijo, kot so sveže meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter drugi proizvodi živalskega izvora, vendar izpolnjujejo vsa ustrezna jamstva glede zdravja živali, določena v zakonodaji Unije za uvoz. Enako bi moralo veljati za proizvode živalskega izvora v tranzitu prek Unije, pod pogojem, da se prevažajo v tretjo državo. Uvoz v Unijo ali tranzit prek Unije bi bilo treba dovoliti le za proizvode živalskega izvora, ki izvirajo iz tretjih držav, izrecno navedenih v ustrezni zakonodaji o zahtevah glede zdravja živali za uvoz, in so bili obdelani s posebno obdelavo, določeno v taki zakonodaji.

(4)	Zato bi bilo treba za zaščito zdravstvenega statusa živali v Uniji dovoliti le uvoz v Unijo proizvodov živalskega izvora, ki izpolnjujejo zahteve glede zdravja živali za uvoz v Unijo ali tranzit prek Unije ter so namenjeni uporabi na razstavi „EXPO Milano 2015“.

(5)

Ob upoštevanju tveganj, povezanih z vnosom v Unijo proizvodov živalskega izvora, ki niso v skladu z javnozdravstvenimi zahtevami Unije, in hkrati potrebe po varovanju javnega zdravja je treba zagotoviti, da so navedeni proizvodi v skladu z javnozdravstvenimi zahtevami tretje države izvora in da so v navedeni državi primerni za prehrano ljudi. To bi pomenilo enako tveganje, s katerim se srečujejo potniki iz Unije, ki potujejo v zadevno tretjo državo in tam uživajo take proizvode. Poleg tega so pristojni italijanski organi zagotovili jamstva, katerih namen je preprečiti, da bi navedena tveganja negativno vplivala na zdravje ljudi v Uniji.

(6)	Zato morajo italijanski organi zagotoviti, da se na razstavi „EXPO Milano 2015“ ne uživajo in tržijo nobeni proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev.

(7)

Ob upoštevanju pomembnih javnozdravstvenih tveganj, povezanih s školjkami, bi bilo treba dovoliti vnos v Unijo le tistih školjk v kakršni koli obliki za razstavo „EXPO Milano 2015“, ki izpolnjujejo javnozdravstvene zahteve za uvoz iz ustrezne zakonodaje Unije. Zato bi bilo treba navedene proizvode izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(8)

Ob upoštevanju tveganj za zdravje živali in ljudi zaradi proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav, za katere so bili ali bodo sprejeti posebni zaščitni ukrepi za zaščito zdravja živali in ljudi v skladu s členom 22 Direktive Sveta 97/78/ES (4), je primerno navedene proizvode izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(9)

Za zmanjšanje tveganj, povezanih s vnosom v Unijo proizvodov živalskega izvora, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev Unije glede zdravja živali in javnega zdravja, bi morali za navedene proizvode veljati strogi nadzorni ukrepi, navedeni proizvodi bi morali biti sledljivi na vseh stopnjah prevoza, skladiščenja, dostave in odstranjevanja njihovih ostankov ali odpada ter bi morali biti namenjeni izključno uporabi na razstavi „EXPO Milano 2015“, s čimer bi se preprečilo njihovo trženje v Uniji.

(10)

Da bodo lahko navedeni proizvodi vstopali v Unijo in da bi hkrati preprečili njihovo dajanje na trg Unije, bi bilo treba zanje uvesti postopek začasnega uvoza v skladu s členom 576(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 (5), dokler se ne porabijo na razstavi „EXPO Milano 2015“ ali dokler se ostanki navedenih proizvodov ne odstranijo v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) kot snovi kategorije 1 ali dokler se ponovno ne izvozijo. Kadar je to potrebno, bi bilo treba take proizvode premakniti v skladu z zunanjim tranzitnim postopkom iz člena 91(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92 (7) od točke vstopa v Unijo do Italije, kjer bo zanje uveden začasni uvoz. Porabo ali uničenje takih proizvodov bi bilo treba šteti za ponovni izvoz v skladu s členom 582(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93.

(11)

Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev, da se navedeni neskladni proizvodi ne dajejo na trg Unije, določiti, da se lahko prevažajo le neposredno na razstavo „EXPO Milano 2015“ ali, če je potrebno zaradi logističnih razlogov, v posebej odobrena carinska skladišča, kot je določeno v členih 12 in 13 Direktive 97/78/ES, za vmesno skladiščenje pred njihovo končno dostavo na razstavo „EXPO Milano 2015“.

(12)

Za zagotovitev sledljivosti neskladnih proizvodov živalskega izvora bi morali pristojni organi uporabljati integrirani računalniški veterinarski sistem (TRACES), ki je bil vzpostavljen z Odločbo Komisije 2004/292/ES (8) (v nadaljnjem besedilu: sistem TRACES), za evidentiranje ustreznih podatkov o proizvodih od trenutka njihovega vnosa v Unijo do njihove porabe na razstavnem prostoru „EXPO Milano 2015“ ali odstranitve po zaključku razstave.

(13)

Da bi obiskovalce in osebje razstave „EXPO Milano 2015“ obvestili o mogočih tveganjih pri uporabi neskladnih proizvodov in za zagotovitev, da se navedeni proizvodi ne uporabljajo in tržijo zunaj razstavnega prostora „EXPO Milano 2015“ zaradi morebitnega tveganja za javno zdravje, bi morali italijanski organi zagotoviti informacije, da nekateri proizvodi živalskega izvora s poreklom iz tretjih držav niso skladni z javnozdravstvenimi standardi Unije, temveč le s tistimi iz zadevnih tretjih držav izvora, in da je uživanje ali trženje navedenih proizvodov zunaj razstavnega prostora „EXPO Milano 2015“ prepovedano.

(14)	Ker bo razstava „EXPO Milano 2015“ le začasni dogodek, bi se morale določbe iz te uredbe uporabljati le za omejeno obdobje.

(15)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa odstopanje od določb Unije o pravilih glede zdravja živali in javnega zdravja, ki urejajo vnos proizvodov živalskega izvora ali živil, ki vsebujejo navedene proizvode, v Unijo in so namenjeni na razstavni prostor „EXPO Milano 2015“, kakor je opisano v točki 1 Priloge I („razstavni prostor EXPO Milano 2015“).

Ta uredba se ne uporablja za školjke iz točke 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 ali za živila, pridobljena iz navedenih živali.

Ta uredba se uporablja brez poseganja v zaščitne ukrepe, sprejete v skladu s členom 22 Direktive 97/78/ES in ki so v veljavi v obdobju uporabe te uredbe.

Člen 2

Zahteve za proizvode, namenjene na razstavni prostor EXPO Milano 2015

Države članice dovolijo vnos pošiljk proizvodov živalskega izvora ali živil, ki vsebujejo navedene proizvode, s poreklom iz tretjih držav ali iz obratov, iz katerih je uvoz navedenih proizvodov ali živil, ki vsebujejo navedene proizvode, v Unijo prepovedan v skladu s pravom Unije, samo za namen njihove uporabe na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015 in če:

(a)	prihajajo iz tretje države, ki uradno sodeluje na razstavi EXPO Milano 2015, in so namenjeni na razstavno stojnico navedene tretje države na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015, in

(b)	so bili zapakirani v zatesnjenih kontejnerjih ali paketih, ki preprečujejo kakršno koli uhajanje vsebine in so označeni z rdečimi in belimi besedami „izključno za razstavo EXPO Milano 2015“ berljive velikosti, ki so sorazmerne dimenzijam navedenih kontejnerjev ali paketov, in

(c)

so navedeni v Prilogi II ter izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(i)	imajo dovoljenje za tranzit prek Unije v skladu z zahtevami za tranzit prek Unije, določenimi v pravnih aktih iz Priloge II, za vsak proizvod, ki se uporablja po analogiji,

(ii)	spremlja jih veterinarsko spričevalo za tranzit ali skladiščenje, določeno v določbah iz Priloge II, za vsak navedeni proizvod, ki se uporablja po analogiji,

(iii)

spremlja jih veterinarsko spričevalo, določeno v Prilogi III,

(iv)	zanje je uveden postopek začasnega uvoza v skladu s členom 576(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93,

(v)

kadar bodo z mejne kontrolne točke zunaj Italije, ki je navedena v Prilogi I k Odločbi Komisije 2009/821/ES (9) ali v ustreznih sporazumih med Unijo in tretjimi državami, premaknjeni v Italijo, se v ta namen zanje uvede zunanji tranzitni postopek iz člena 91(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92, preden se zanje v Italiji uvede postopek začasnega uvoza v skladu s členom 576(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(d)

izpolnjujejo vse naslednje pogoje, kadar niso navedeni v Prilogi II:

(i)	spremlja jih veterinarsko spričevalo, določeno v Prilogi III,

(ii)	izpolnjujejo pogoje iz točk (iv) in (v) odstavka (c) tega člena.

Člen 3

Vnos proizvodov

Pošiljke proizvodov iz člena 2 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	v Unijo so vnesene prek mejne kontrolne točke iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES ali iz ustreznih sporazumov med Unijo in tretjimi državami in

(b)	priglašene so na mejni kontrolni točki vstopa vsaj dva delovna dneva pred njihovim prihodom.

Člen 4

Naloge mejne kontrolne točke vstopa in pristojnih carinskih organov

1. Na mejni kontrolni točka vstopa se:

(a)	opravi pregled dokumentov in preverjanje identitete, kot je določeno v členu 4 Direktive 97/78/ES;

(b)	preveri, ali so pošiljke proizvodov iz člena 2, ki izvirajo iz ene od tretjih držav, ki sodelujejo na razstavi EXPO Milano 2015, namenjene na razstavno stojnico navedene tretje države na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015, in

(c)

prek sistema TRACES izda skupni vstopni veterinarski dokument (SVVD), namenjen lokalni veterinarski enoti v sistemu TRACES Milano Città IT03603 iz Priloge II k Odločbi 2009/821/ES (v nadaljnjem besedilu: lokalna veterinarska enota Milano Città IT03603) ali enoti TRACES, pristojni za zadevno carinsko skladišče, če se proizvodi najprej pošljejo v carinsko skladišče iz točke 2 Priloge I;

(d)	zagotovi, da so pošiljke poslane neposredno na razstavni prostor EXPO Milano 2015 ali v carinsko skladišče iz točke 2 Priloge I;

(e)	dovoli tranzit pošiljk, ki niso zajete s Prilogo k Sklepu Komisije 2011/163/EU (10), če so poslane neposredno na razstavni prostor EXPO Milano 2015 ali v carinsko skladišče iz točke 2 Priloge I;

(f)	zavrnejo ali uničijo proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 2.

2. Na mejni kontrolni točki se zagotovi oz. pristojni carinski organi zagotovijo:

(a)	da se za proizvode uvede postopek začasnega uvoza v skladu s členom 576(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93, dokler se ne porabijo na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015 ali uničijo, kot je določeno v točkah 10 in 11 člena 7;

(b)	da se proizvodi, kadar je to potrebno, premaknejo v skladu z zunanjim tranzitnim postopkom iz člena 91(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92 od točke vstopa v Unijo do Italije, kjer bo zanje uveden začasni uvoz.

Člen 5

Naloge mejnih kontrolnih točk, pristojnih za carinska skladišča iz Priloge I

Kadar je bila pošiljka poslana v carinsko skladišče iz točke 2 Priloge I, mejne kontrolne točke, pristojne za carinska skladišča:

(a)	zagotovijo, da se pošiljke pošljejo neposredno iz carinskega skladišča iz Priloge I na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

(b)	zagotovijo, da se pošiljke prevažajo do razstavnega prostora EXPO Milano 2015 pod nadzorom pristojnih organov v vozilih ali kontejnerjih, ki so jih zapečatili navedeni organi;

(c)	zagotovijo, da uradni veterinar carinskega skladišča prek sistema TRACES obvesti lokalno veterinarsko enoto Milano Città IT03603 na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015 o načrtovanem prihodu pošiljke na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

(d)	sprejmejo in evidentirajo informacije, prejete prek sistema TRACES, o prispetju pošiljke iz lokalne veterinarske enote Milano Città IT03603 na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

(e)	evidentirajo podatke iz točke A Priloge IV glede pošiljke, poslane na razstavni prostor EXPO Milano 2015.

Člen 6

Naloge lokalne veterinarske enote Milano Città IT03603 na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015

Lokalna veterinarska enota Milano Città IT03603 na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015:

(a)	opravi pregled dokumentov in preverjanje identitete ob prihodu vsake pošiljke proizvodov iz člena 2 na razstavni prostor EXPO Milano 2015 ter preveri, ali so zalivke nepoškodovane in ali so prejete pošiljke skladne z informacijami iz SVVD v sistemu TRACES;

(b)	zagotovi, da se pošiljka dejansko razstavi na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015;

(c)	prek sistema TRACES obvesti mejno kontrolno točko vstopa ali mejno kontrolno točko, pristojno za carinsko skladišče odpreme, o prispetju pošiljke na razstavni prostor EXPO Milano 2015 in o celovitosti pošiljke;

(d)	evidentira vse podatke iz točke B Priloge IV o prejetih pošiljkah;

(e)	zagotovi, da se živila uporabijo le za razstavljanje in/ali degustacijo na kraju samem.

Člen 7

Naloge lokalne veterinarske enote Milano Città IT03603 po prihodu proizvodov na razstavni prostor EXPO Milano 2015

Po prihodu pošiljk iz člena 2 na razstavni prostor EXPO Milano 2015 lokalna veterinarska enota Milano Città IT 03603:

1.	vodi evidenco iz člena 6(d), ki jo posodablja z informacijami o uporabi pošiljke;

2.	zagotovi, da pošiljke niso očitno spremenjene ali poškodovane, zaradi česar bi lahko bile neprimerne za predvideno uporabo;

3.	zaseže in uniči pošiljke, ki se iz kakršnega koli razloga ne morejo obravnavati kot primerne za degustacijo na kraju samem;

4.	določi osebo na razstavnem prostoru, kamor so proizvodi namenjeni, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov iz člena 8(2);

5.	obvesti odgovorno osebo iz točke 4 o obveznostih iz člena 8(2);

6.	opredeli vsa mesta na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015, kjer bodo proizvodi iz pošiljke razstavljeni ali uporabljeni za degustacijo na kraju samem;

7.	zagotovi popolno sledljivost pošiljk na razstavnem prostoru EXPO Milano 2015;

8.	zagotovi, da se proizvodi lahko uporabijo le za razstavljanje ali degustacijo na kraju samem;

9.	zagotovi, da se noben proizvod ne prodaja ali ni na voljo obiskovalcem in osebju razstave EXPO Milano 2015 za druge namene, kot je razstavljanje ali degustacija na kraju samem;

10.	zagotovi, da se vse pošiljke ali njihovi deli, ki se ne uporabijo za razstavljanje ali degustacijo na kraju samem, zberejo in odstranijo kot snovi kategorije 1 v skladu s točkami od (a) do (c) člena 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali ponovno izvozijo v tretjo državo najpozneje do 31. decembra 2015;

11.

zagotovi, da lahko posebni kontejnerji, ki vsebujejo pošiljke ali njihove dele iz točke 10, zapustijo razstavni prostor EXPO Milano 2015 samo, če so hermetično zaprti in so namenjeni v namembni kraj, kjer bo snov odstranjena v skladu s točkami od (a) do (c) člena 12 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali se ponovno izvozijo v tretjo državo najpozneje do 31. decembra 2015;

12.	ob zaključku razstave EXPO Milano 2015 in najpozneje do 31. decembra 2015 obvesti pristojne carinske organe o porabi ali odstranitvi proizvodov.

Člen 8

Obveznosti družbe EXPO 2015 S.p.A. in razstavljavcev na razstavi EXPO Milano 2015

1. Družba EXPO 2015 S.p.A.:

(a)	identificira vse razstavljavce na razstavi EXPO Milano 2015 in lokalnim pristojnim organom omogoči dostop do posodobljenih seznamov navedenih razstavljavcev;

(b)	za vsakega razstavljavca določi osebo, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov iz odstavka 2;

(c)	zagotavlja logistično podporo za prevoz izdelkov, ki jih zajema ta uredba, do objektov, kjer bodo obdelani v skladu s točkama 10 in 11 člena 7.

2. Razstavljavci na razstavi EXPO Milano 2015:

(a)	zagotavljajo logistično podporo pristojnim organom, pristojnim za uporabo te uredbe, pri skladiščenju proizvodov iz člena 2;

(b)	zagotovijo, da je uporaba proizvodov iz člena 2 omejena na razstavljanje ali degustacijo na kraju samem;

(c)	na zahtevo pristojnih organov zagotovijo ločene prostore in ustrezna sredstva pod nadzorom pristojnih organov, ki so namenjena skladiščenju proizvodov iz člena 2, ki se ne uporabljajo za razstavljanje ali degustacijo na kraju samem;

(d)	obvestijo pristojne organe o vseh neskladnostih ali morebitnih neskladnostih, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo in ki jih ugotovijo pri izvajanju ukrepov iz tega odstavka;

(e)	zagotovijo, da se vsak proizvod iz člena 2, ki se ne uporabi za razstavljanje ali degustacijo na kraju samem, evidentira in odstrani v skladu s točkama 10 in 11 člena 7.

Člen 9

Informacije obiskovalcem in osebju razstave EXPO Milano 2015

1. Pristojni italijanski organ zagotovi, da so obiskovalcem in osebju razstave EXPO Milano 2015 na krajih razstave EXPO Milano 2015, kjer se proizvodi iz člena 2 ponujajo javnosti ali se uporabljajo za pripravo hrane, ki bo ponujena javnosti, prikazane vsaj naslednje informacije:

„Ta hrana vsebuje proizvode živalskega izvora, ki prihajajo iz držav zunaj EU in izpolnjujejo le javnozdravstvene standarde navedenih držav. Uživanje in distribucija teh proizvodov sta prepovedana zunaj razstavnega prostora EXPO Milano 2015.“

2. Družba EXPO 2015 S.p.A. pristojnim italijanskim organom da na voljo potrebna orodja in prostore za prikaz informacij iz odstavka 1.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta uredba se uporablja od 1. marca 2015 do 31. oktobra 2015.

Vendar se točki 10 in 11 člena 7, člen 8(1)(c) ter člen 8(2)(a) in (e) uporabljajo, vse dokler se vsi proizvodi iz člena 2 ali njihovi deli, vneseni v skladu s to uredbo, ne odstranijo v skladu z navedenimi členi najpozneje do 31. decembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(3) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(5) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(6) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(7) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

(8) Odločba Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (UL L 94, 31.3.2004, str. 63).

(9) Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (UL L 296, 12.11.2009, str. 1).

(10) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

PRILOGA I

1. Razstavni prostor EXPO Milano 2015

Razstavni prostor EXPO Milano 2015 (lokalna veterinarska enota v TRACES: Milano Città IT03603)

2. Odobrena carinska skladišča

Carinska skladišča, ki so jih odobrili italijanski pristojni organi v skladu s členoma 12 in 13 Direktive 97/78/ES in so objavljena na uradnem spletnem mestu italijanskega ministrstva za zdravje:

http://www.salute.gov.it

PRILOGA II

Seznam proizvodov in določb iz točk (i) in (ii) člena 2(c)

Opis proizvodov (1)	Pravni akti Unije, vključno z zahtevami za tranzit, ki se uporabljajo, in ustrezni vzorci veterinarskih spričeval, ki jih je treba uporabiti
Meso	Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 (2), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge III k Uredbi Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 (3), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge XI k Uredbi Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 (4), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge III k Uredbi
Pripravki iz mesa	Odločba Komisije 2000/572/ES (5), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge III k Odločbi
Mesni proizvodi	Odločba Komisije 2007/777/ES (6), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge IV k Odločbi
Mleko in mlečni izdelki	Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 (7), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz dela 3 Priloge II k Uredbi
Sestavljeni proizvodi	Uredba Komisije (EU) št. 28/2012 (8), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge II k Uredbi
Jajca, jajčni proizvodi	Uredba Komisije (ES) št. 798/2008, vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Priloge XI k Uredbi
Ribiški proizvodi iz ribogojstva	Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 (9), vključno z vzorcem veterinarskega spričevala iz Dodatka IV k Prilogi VI k Uredbi

(1) Proizvodi iz prvega stolpca tabele spadajo na področje uporabe ustreznih aktov Unije, navedenih v drugem stolpcu.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (UL L 73, 20.3.2010, str. 1).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 226, 23.8.2008, str. 1).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (UL L 39, 10.2.2009, str. 12).

(5) Odločba Komisije 2000/572/ES z dne 8. septembra 2000 o določanju pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnim zdravstvom ter izdajanjem veterinarskih spričeval za uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov iz tretjih držav (UL L 240, 23.9.2000, str. 19).

(6) Odločba Komisije 2007/777/ES z dne 29. novembra 2007 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstvenim varstvom ter vzorcih spričeval za uvoz iz tretjih držav nekaterih mesnih izdelkov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev za prehrano ljudi in o razveljavitvi Odločbe 2005/432/ES (UL L 312, 30.11.2007, str. 49).

(7) Uredba Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka, mlečnih proizvodov, kolostruma in proizvodov na osnovi kolostruma, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (UL L 175, 10.7.2010, str. 1).

(8) Uredba Komisije (EU) št. 28/2012 z dne 11. januarja 2012 o določitvi zahtev za certificiranje uvoza in tranzita skozi Unijo za nekatere sestavljene proizvode ter o spremembi Odločbe 2007/275/ES in Uredbe (ES) št. 1162/2009 (UL L 12, 14.1.2012, str. 1).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL L 338, 22.12.2005, str. 27).

PRILOGA III

Vzorec spričevala za proizvode živalskega izvora ali hrano, ki vsebuje navedene proizvode, namenjene na razstavo EXPO Milano 2015

PRILOGA IV

Podatki iz členov 5(e) in 6(d) ter točke 1 člena 7

A. Podatki, ki jih pristojna mejna kontrolna točka evidentira v carinskih skladiščih v skladu s členom 5(e)

V skladu s členom 5(e) se evidentirajo naslednji podatki:

1.	datum prihoda v carinsko skladišče;

2.	opis proizvodov;

količina;

4.	tretja država izvora;

5.	mejna kontrolna točka vstopa v EU;

6.	številka skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta (SVVD), ki jo ustvari sistem TRACES in se izda na mejni kontrolni točki vstopa;

7.	številka zalivke, ki jo namestijo zdravstveni organi tretje države izvora (člen 2(b)) in je navedena v posebnem veterinarskem zdravstvenem spričevalu, priloženem pošiljkam, kakor je določeno v Prilogi III k tej uredbi;

8.	številka carinske prevozne listine, pod katero se pošiljke prevažajo od mejne kontrolne točke vstopa do odobrenih carinskih skladišč;

9.	kontaktni podatki o osebi, odgovorni za pošiljko;

10.	datum, ko je pošiljka/del pošiljke zapustil odobreno carinsko skladišče in je namenjen na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

11.	številka carinske prevozne listine pošiljke/dela pošiljke, ki je bil odpremljen iz odobrenih carinskih skladišč na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

12.	narava pošiljke/dela pošiljke, ki je bil odpremljen iz odobrenih carinskih skladišč na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

13.	količina pošiljke/dela pošiljke, ki je bil odpremljen iz odobrenih carinskih skladišč na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

14.	številka SVVD, izdanega za pošiljko/del pošiljke, ki je bil odpremljen iz odobrenih carinskih skladišč na razstavni prostor EXPO Milano 2015.

B. Podatki, ki se evidentirajo v notranjih razstavnih prostorih EXPO Milano 2015 v skladu s členom 6(d) in točko 1 člena 7

V skladu s členom 6(d) in točko 1 člena 7 se evidentirajo naslednji podatki:

1.	datum prihoda na razstavni prostor EXPO Milano 2015;

2.	opis proizvodov;

količina;

4.	tretja država izvora;

5.	mejna kontrolna točka (MKT) vstopa v EU ali odobrena carinska skladišča, iz katerih se proizvodi odpremijo na razstavni prostor EXPO Milano 2015 (kadar je primerno);

6.	številka skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta (SVVD), ki ga ustvari sistem TRACES in izda mejna kontrolna točka vstopa, ali številka novega SVVD, ki ga izdajo pooblaščena carinska skladišča za pošiljko, odpremljeno na razstavni prostor EXPO Milano 2015 (kadar je primerno);

7.	številka carinske prevozne listine pošiljke/dela pošiljke, poslanega na razstavno mesto EXPO Milano 2015 z mejne kontrolne točke vstopa ali iz odobrenih carinskih skladišč;

8.	številka zalivke, ki so jo namestili zdravstveni in carinski organi mejne kontrolne točke vstopa ali zdravstveni in carinski organi mejne kontrolne točke, pristojne za odobrena carinska skladišča (kadar je primerno);

9.	količina proizvodov v pošiljki, ki se že uporabljajo za namene razstave EXPO Milano 2015 (tj. razstavljanje ali degustacija na kraju samem);

10.	preostala še neuporabljena količina.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/64

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/330

z dne 2. marca 2015

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	EG	120,8
	MA	80,4
	TR	106,5
	ZZ	102,6
0707 00 05	JO	253,9
	TR	182,6
	ZZ	218,3
0709 93 10	MA	81,4
	TR	200,0
	ZZ	140,7
0805 10 20	EG	46,1
	IL	73,0
	MA	44,4
	TN	56,8
	TR	71,0
	ZZ	58,3
0805 50 10	TR	50,1
0805 50 10	ZZ	50,1
0808 10 80	BR	68,8
	CL	94,5
	MK	26,7
	US	180,1
	ZZ	92,5
0808 30 90	AR	132,9
	CL	166,7
	CN	99,9
	US	122,7
	ZA	95,3
	ZZ	123,5

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/66

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/331

z dne 2. marca 2015

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 33 in člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 22. julija 2013 sprejel Sklep 2013/393/SZVP (1), s katerim je Franz-Michaela SKJOLDA MELLBINA imenoval za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Afganistan. Mandat PPEU se izteče 28. februarja 2015.

(2)	Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za dodatno obdobje osmih mesecev.

(3)	PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat Franz-Michaela SKJOLDA MELLBINA kot PPEU v Afganistanu se podaljša do 31. oktobra 2015. Svet lahko sklene, da mandat PPEU predčasno preneha na podlagi ocene Političnega in varnostnega odbora (PVO) in predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

Člen 2

Cilji politike

PPEU zastopa Unijo in spodbuja uresničevanje ciljev politike Unije v Afganistanu, in sicer ob tesnem usklajevanju s predstavniki držav članic v Afganistanu. PPEU še posebej:

(a)	prispeva k izvajanju skupne izjave EU in Afganistana ter strategije EU za Afganistan za obdobje 2014–2016;

(b)	podpira politični dialog med Unijo in Afganistanom;

(c)	podpira osrednjo vlogo, ki jo imajo Združeni narodi (ZN) v Afganistanu, zlasti pa prispeva k boljšemu usklajevanju mednarodne pomoči in s tem spodbuja izvajanje sporočil konferenc v Bonnu, Čikagu, Tokiu in Londonu ter zadevnih resolucij ZN.

Člen 3

Mandat

Da bi PPEU izpolnil svoj mandat, v tesnem sodelovanju s predstavniki držav članic v Afganistanu:

(a)	podpira stališča Unije glede političnega procesa in razvoja dogodkov v Afganistanu;

(b)	ohranja tesne stike z zadevnimi afganistanskimi institucijami, zlasti vlado, parlamentom in lokalnimi organi, ter podpira njihov razvoj. Ohranjati bi moral tudi stike z drugimi afganistanskimi političnimi skupinami in drugimi zadevnimi akterji v Afganistanu, zlasti zadevnimi akterji civilne družbe;

(c)	ohranja tesne stike z zadevnimi mednarodnimi in regionalnimi deležniki v Afganistanu, zlasti s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja ZN in višjim civilnim predstavnikom Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) ter drugimi ključnimi partnerji in organizacijami;

(d)

svetuje glede napredka, doseženega pri izpolnjevanju ciljev iz skupne izjave EU in Afganistana, strategije EU za Afganistan za obdobje 2014–2016 ter sporočil s konferenc v Bonnu, Čikagu, Tokiu in Londonu, zlasti na naslednjih področjih:

(i)	krepitev civilnih zmogljivosti, še posebej na podnacionalni ravni;

(ii)	dobro upravljanje in vzpostavitev institucij, potrebnih za obstoj pravne države, zlasti neodvisnega sodstva;

(iii)

volilna in ustavna reforma;

(iv)	reforme varnostnega sektorja, vključno z okrepitvijo pravosodnih institucij in pravne države, nacionalne vojske in policije, zlasti pa vzpostavitev civilne policije;

(v)	spodbujanje rasti, zlasti s kmetijstvom in razvojem podeželja;

(vi)	spoštovanje mednarodnih obveznosti Afganistana na področju človekovih pravic, vključno s spoštovanjem pravic pripadnikov manjšin in žensk ter otrok;

(vii)

spoštovanje demokratičnih načel in pravne države;

(viii)

spodbujanje udeležbe žensk v javni upravi in civilni družbi, v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) pa tudi v mirovnem procesu;

(ix)	spoštovanje mednarodnih obveznosti Afganistana, vključno s sodelovanjem pri mednarodnih prizadevanjih v boju proti terorizmu, prometu s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi ter širjenju orožja in orožja za množično uničevanje in z njim povezanih materialov;

(x)	zagotavljanje humanitarne pomoči ter urejena vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb ter

(xi)	uspešnejša navzočnost in dejavnosti Unije v Afganistanu ter prispevek k pripravi rednih poročil o izvajanju strategije EU za Afganistan za obdobje 2014–2016, ki jih je zahteval Svet;

(e)	dejavno sodeluje v lokalnih forumih za usklajevanje, kot je skupni odbor za usklajevanje in spremljanje, obenem pa države članice, ki ne sodelujejo, v celoti obvešča o odločitvah, sprejetih na teh ravneh;

(f)	svetuje glede sodelovanja in stališč Unije na mednarodnih konferencah v zvezi z Afganistanom;

(g)	dejavno sodeluje pri spodbujanju regionalnega sodelovanja prek zadevnih pobud, vključno z istanbulskim procesom in konferenco o regionalnem gospodarskem sodelovanju v Afganistanu (RECCA);

(h)	prispeva k izvajanju politike Unije na področju človekovih pravih in smernic EU o človekovih pravicah, zlasti v zvezi z ženskami in otroki na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, in sicer še posebej s spremljanjem in obravnavo razvoja dogodkov v zvezi s tem;

(i)	po potrebi podpira vključujoč mirovni proces pod vodstvom Afganistana, katerega cilj je politična rešitev v skladu z dogovori s konference v Bonnu.

Člen 4

Izvajanje mandata

1. PPEU je odgovoren za izvajanje mandata, pod nadzorom VP.

2. PVO je prednostno povezan s PPEU in je glavna točka PPEU za stike s Svetom. Brez poseganja v pristojnosti VP, PVO strateško vodi in politično usmerja PPEU v okviru mandata PPEU.

3. PPEU se tesno usklajuje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi ustreznimi oddelki.

Člen 5

Financiranje

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2015 do 31. oktobra 2015 je 3 975 000 EUR.

2. Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU za vse odhodke odgovarja Komisiji.

Člen 6

Ustanovitev in sestava ekipe

1. PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe. Ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU Svet in Komisijo nemudoma in redno obvešča o sestavi ekipe.

2. Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo napotitev osebja na delo pri PPEU. Plače tako napotenega osebja krije zadevna država članica, institucija Unije oziroma ESZD. PPEU se lahko dodelijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice napotile na institucije Unije ali ESZD. Člani mednarodnega pogodbenega osebja morajo biti državljani ene od držav članic.

3. Vse napoteno osebje ostane pod upravnim nadzorom države članice pošiljateljice, institucije Unije, ki ga pošilja, ali ESZD ter opravlja svoje obveznosti in ravna v interesu mandata PPEU.

Člen 7

Privilegiji in imunitete PPEU in osebja PPEU

Po potrebi se o privilegijih, imunitetah in dodatnih jamstvih, potrebnih za izpolnitev in nemoteno izvajanje misije PPEU ter delovanje članov osebja PPEU, doseže dogovor z državo gostiteljico. Države članice in ESZD v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 8

Varnost tajnih podatkov EU

PPEU in člani njegove ekipe spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (2).

Člen 9

Dostop do informacij in logistična podpora

1. Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta PPEU zagotovijo dostop do vseh ustreznih informacij.

2. Delegacije Unije in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.

Člen 10

Varnost

V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe razporejeno zunaj Unije, PPEU v skladu z mandatom PPEU in varnostnimi razmerami na geografskem območju, za katerega je odgovoren, sprejme vse razumno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja pod njegovim neposrednim nadzorom, zlasti tako, da:

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt, ki vključuje posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov, določa upravljanje varnih premikov osebja na geografsko območje in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost, ter pisarniški načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in evakuacijo;

(b)	zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na pogoje na geografskem območju;

(c)	zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki se jih razporedi zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom na geografsko območje ali ob prihodu opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, določeno za zadevno območje;

(d)	zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravi pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročil o napredku in izvajanju mandata.

Člen 11

Poročanje

PPEU redno pripravlja poročila za VP in PVO. PPEU po potrebi tudi poroča delovnim skupinam Sveta. Redna poročila se razpošljejo prek omrežja COREU. PPEU lahko pripravlja poročila za Svet za zunanje zadeve. V skladu s členom 36 Pogodbe lahko PPEU sodeluje pri obveščanju Evropskega parlamenta.

Člen 12

Usklajevanje

1. PPEU prispeva k enotnosti, doslednosti in uspešnosti delovanja Unije in pomaga zagotoviti, da za doseganje ciljev politike Unije vsi instrumenti Unije in ukrepi držav članic delujejo dosledno. Dejavnosti PPEU so usklajene z dejavnostmi Komisije, pa tudi z delegacijo Unije v Pakistanu. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.

2. Na terenu se vzdržujejo tesni stiki z vodji misij držav članic in vodji delegacij Unije. Ti PPEU pri izvajanju njegovega mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU vodji policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) daje lokalne politične smernice. PPEU in civilni poveljnik operacije se po potrebi medsebojno posvetujeta. PPEU je tudi v stiku z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

Člen 13

Pomoč v zvezi z zahtevki

PPEU in njegovo osebje pomagajo pri zagotavljanju elementov za odgovore glede kakršnih koli zahtevkov in obveznosti, ki izhajajo iz mandatov predhodnih PPEU za Afganistan, in zagotavljajo upravno pomoč in dostop do ustrezne dokumentacije v ta namen.

Člen 14

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije za zadevno regijo se redno preverjata. PPEU do konca avgusta 2015 Svetu, VP in Komisiji predloži celovito poročilo o izvajanju mandata.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. marca 2015.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) Sklep Sveta 2013/393/SZVP z dne 22. julija 2013 o spremembi Sklepa 2013/382/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan (UL L 198, 23.7.2013, str. 47).

(2) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/70

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/332

z dne 2. marca 2015

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 33 in člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 8. julija 2014 sprejel Sklep 2014/438/SZVP (1) o imenovanju Herberta SALBERJA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji. Mandat PPEU se izteče 28. februarja 2015.

(2)	Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih osem mesecev.

(3)	PPEU bo mandat opravljal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat Herberta SALBERJA kot PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji se podaljša do 31. oktobra 2015. Svet lahko na podlagi ocene Političnega in varnostnega odbora (PVO) in na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP) odloči, da mandat PPEU predčasno preneha.

Člen 2

Cilji politike

Mandat PPEU temelji na ciljih politike Unije za Južni Kavkaz, vključno s cilji, določenimi v sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 1. septembra 2008 in sklepih Sveta z dne 15. septembra 2008 ter 27. februarja 2012. Navedeni cilji vključujejo:

(a)

v skladu z obstoječimi mehanizmi, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in njeno skupino iz Minska, preprečevanje sporov v regiji, prispevanje k mirnemu reševanju sporov v regiji, vključno s krizo v Gruziji in sporom v Gorskem Karabahu, s spodbujanjem vrnitve beguncev in notranje razseljenih oseb ter z drugimi ustreznimi sredstvi, pa tudi podpiranje izvajanja takšnega reševanja v skladu z načeli mednarodnega prava;

(b)	konstruktivno sodelovanje z glavnimi zainteresiranimi akterji v zvezi z regijo;

(c)	spodbujanje in podpiranje nadaljnjega sodelovanja med Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo ter, če je to ustrezno, njihovimi sosednjimi državami;

(d)	povečanje uspešnosti in vidnosti Unije v regiji.

Člen 3

Mandat

Da bi dosegli cilje politike, je mandat PPEU:

(a)	razvijanje stikov z vladami, parlamenti, drugimi ključnimi političnimi akterji, sodstvom in civilno družbo v regiji;

(b)	spodbujanje držav v regiji k sodelovanju pri regionalnih vprašanjih skupnega interesa, kot so skupne varnostne grožnje, boj proti terorizmu, nezakoniti trgovini in organiziranemu kriminalu;

(c)	pomoč pri mirnem reševanju sporov v skladu z načeli mednarodnega prava in olajšanje izvajanja takšnega reševanja v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi, OVSE in njeno skupino iz Minska;

(d)

v zvezi s krizo v Gruziji:

(i)

pomoč pri pripravi mednarodnih pogovorov, predvidenih v točki 6 načrta za dogovor z dne 12. avgusta 2008 („mednarodna razprava v Ženevi“) in njegovih izvedbenih ukrepih z dne 8. septembra 2008, vključno z načini zagotavljanja varnosti in stabilnosti v regiji, vprašanjem beguncev in notranje razseljenih oseb, in sicer na podlagi mednarodno priznanih načel, in vsemi drugimi zadevami, o katerih se strani medsebojno dogovorita;

(ii)	pomoč pri opredelitvi stališča Unije in zastopanje Unije na ravni PPEU v pogovorih iz točke (i) ter

(iii)

lajšanje izvajanja načrta za dogovor z dne 12. avgusta 2008 ter njegovih izvedbenih ukrepov z dne 8. septembra 2008;

(e)	lajšanje priprave in izvajanja ukrepov za krepitev zaupanja;

(f)	po potrebi pomoč pri pripravi prispevkov Unije k uresničevanju možne rešitve spora;

(g)	krepitev dialoga Unije z glavnimi zadevnimi akterji v regiji;

(h)	pomoč Uniji pri nadaljnjem razvoju celovite politike do Južnega Kavkaza;

(i)	v okviru dejavnosti iz tega člena prispevanje k izvajanju politike Unije na področju človekovih pravic in smernic Unije o človekovih pravicah, zlasti glede otrok in žensk na območjih, prizadetih s strani sporov, posebej s spremljanjem in obravnavanjem razvoja dogodkov v zvezi s tem.

Člen 4

Izvajanje mandata

1. PPEU je odgovoren za izvajanje mandata pod nadzorom VP.

2. PVO je v prednostni povezavi s PPEU in je glavna točka PPEU za stike s Svetom. Brez poseganja v pristojnosti VP PVO strateško vodi in politično usmerja PPEU v okviru mandata PPEU.

3. PPEU se tesno usklajuje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi ustreznimi oddelki.

Člen 5

Financiranje

1. Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2015 do 31. oktobra 2015 je 1 350 000 EUR.

2. Odhodki se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3. Upravljanje odhodkov se uredi s pogodbo med PPEU in Komisijo. PPEU za vse odhodke odgovarja Komisiji.

Člen 6

Ustanovitev in sestava ekipe

1. PPEU je v okviru svojega mandata in ustreznih razpoložljivih finančnih sredstev odgovoren za sestavo svoje ekipe. Ta ekipa vključuje strokovnjake za določena politična vprašanja, kot to zahteva mandat. PPEU nemudoma obvesti Svet in Komisijo o sestavi ekipe.

2. Države članice, institucije Unije in ESZD lahko predlagajo napotitev osebja k PPEU. Plače takega napotenega osebja krije zadevna država članica, institucija Unije oziroma ESZD. PPEU se lahko dodelijo tudi strokovnjaki, ki so jih države članice napotile k institucijam Unije ali ESZD. Mednarodno pogodbeno osebje ima državljanstvo ene od držav članic.

3. Vse napoteno osebje ostane pod upravno pristojnostjo države članice pošiljateljice, institucije Unije, ki ga pošilja, ali ESZD, ter opravlja svoje obveznosti in ravna v interesu mandata PPEU.

4. Osebje PPEU je nameščeno skupaj z zadevnimi oddelki ESZD ali delegacijami Unije, da bi zagotovili skladnost in doslednost njihovih dejavnosti.

Člen 7

Privilegiji in imunitete PPEU in osebja PPEU

Po potrebi se o privilegijih, imunitetah in dodatnih jamstvih, potrebnih za izpolnitev in nemoteno izvajanje misije PPEU ter članov osebja PPEU, doseže dogovor z državami gostiteljicami. Države članice in ESZD v ta namen zagotovijo vso potrebno podporo.

Člen 8

Varnost tajnih podatkov EU

PPEU in člani ekipe PPEU spoštujejo varnostna načela in minimalne standarde iz Sklepa Sveta 2013/488/EU (2).

Člen 9

Dostop do informacij in logistična podpora

1. Države članice, Komisija in generalni sekretariat Sveta PPEU zagotovijo dostop do vseh ustreznih informacij.

2. Delegacije Unije v regiji in/ali države članice, kakor je ustrezno, zagotavljajo logistično podporo v regiji.

Člen 10

Varnost

V skladu s politiko Unije o varnosti osebja, ki je v okviru operativnih zmogljivosti iz naslova V Pogodbe razporejeno zunaj Unije, PPEU v skladu s svojim mandatom in varnostnimi razmerami na geografskem območju, za katerega je odgovoren, sprejme vse razumno izvedljive ukrepe za varnost vsega osebja za katerega je neposredno odgovoren, zlasti tako, da:

(a)

na podlagi smernic ESZD pripravi poseben varnostni načrt misije, ki določa posebne ukrepe za fizično varnost, organizacijsko varnost in varnost postopkov v zvezi z misijo, ki ureja upravljanje varnih premikov osebja na območje misije in znotraj njega ter obvladovanje dogodkov, ki ogrožajo varnost ter vključuje načrt za ravnanje v nepredvidenih razmerah in načrt za evakuacijo misije;

(b)	zagotovi, da je vse osebje, razporejeno zunaj Unije, zavarovano za visoko stopnjo tveganja glede na razmere na območju misije;

(c)	zagotovi, da so vsi člani ekipe PPEU, ki se jih razporedi zunaj Unije, vključno z lokalnim pogodbenim osebjem, pred prihodom ali ob prihodu na območje misije opravili ustrezno varnostno usposabljanje glede na stopnjo ogroženosti, ki jo je za območje misije določila ESZD;

(d)	zagotovi, da se izvajajo vsa dogovorjena priporočila, pripravljena na podlagi rednih varnostnih ocen, za Svet, VP in Komisijo pa pripravljajo pisna poročila o izvajanju teh priporočil ter o drugih varnostnih vidikih v okviru poročila o napredku in poročila o izvajanju mandata.

Člen 11

Poročanje

PPEU redno pripravlja ustna in pisna poročila za VP in PVO. PPEU po potrebi poroča tudi delovnim skupinam Sveta. Redna poročila se razpošiljajo prek omrežja COREU. PPEU lahko pripravlja poročila za Svet za zunanje zadeve. V skladu s členom 36 Pogodbe lahko PPEU sodeluje pri obveščanju Evropskega parlamenta.

Člen 12

Usklajevanje

1. PPEU prispeva k enotnosti, doslednosti in uspešnosti delovanja Unije in pomaga zagotoviti, da se vsi instrumenti Unije in ukrepi držav članic dosledno uporabljajo za doseganje ciljev politike Unije. Dejavnosti PPEU so usklajene z dejavnostmi Komisije. PPEU organizira redne informativne sestanke za misije držav članic in delegacije Unije.

2. Na terenu je treba vzdrževati tesne stike z vodji delegacij Unije in vodji misij držav članic, ki PPEU pri izvajanju mandata pomagajo po svojih najboljših močeh. PPEU v tesnem sodelovanju z vodjo delegacije Unije v Gruziji daje vodji nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) lokalne politične smernice. PPEU in civilni poveljnik operacije EUMM Georgia se po potrebi medsebojno posvetujeta. PPEU sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi in regionalnimi akterji na terenu.

Člen 13

Pomoč v zvezi z zahtevki

PPEU in osebje PPEU pomagajo pri zagotavljanju elementov za odgovore glede kakršnih koli zahtevkov in obveznosti, ki izhajajo iz mandatov predhodnih PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, in zagotavljajo upravno pomoč in dostop do ustrezne dokumentacije v ta namen.

Člen 14

Pregled

Izvajanje tega sklepa in njegova skladnost z drugimi prispevki Unije v regiji se redno preverjata. PPEU do konca avgusta 2015 Svetu, VP in Komisiji predloži celovito poročilo o izvajanju mandata.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. marca 2015.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) Sklep Sveta 2014/438/SZVP z dne 8. julija 2014 o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji (UL L 200, 9.7.2014, str. 11).

(2) Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/74

SKLEP SVETA (EU) 2015/333

z dne 2. marca 2015

o imenovanju italijanskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga italijanske vlade,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 13. septembra 2010 sprejel Sklep 2010/570/EU, Euratom o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2010 do 20. septembra 2015 (1).

(2)	Zaradi smrti Corrada ROSSITTA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Flora GOLINI, Vicepresidente nonché Membro della Giunta esecutiva confederale della CIU (Confederazione Italiana di Unione delle professioni), se za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2015, imenuje za članico Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 251, 25.9.2010, str. 8.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/75

SKLEP SVETA (EU) 2015/334

z dne 2. marca 2015

o spremembi Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum) (1) in zlasti člena 1(7) in člena 8(4) Sporazuma.

ob upoštevanju Akta o pristopu Hrvaške in zlasti Skupne izjave C o Evropskem razvojnem skladu,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Skupno izjavo C, priloženo Aktu o pristopu Hrvaške, bo Hrvaška, po pristopu k Uniji, pristopila k Evropskemu razvojnemu skladu z začetkom veljavnosti novega večletnega finančnega okvira sodelovanja in bo prispevala v ta sklad od 1. januarja drugega koledarskega leta po datumu svojega pristopa.

(2)	Republika Hrvaška je pristopila k Evropski uniji 1. julija 2013.

(3)	V skladu s členom 1(7) Notranjega sporazuma se dodelitev prispevkov iz člena 1(2)(a), ki so za Hrvaško trenutno samo predvideni zneski, spremeni s sklepom Sveta, če k Uniji pristopi nova država.

(4)	V skladu s členom 8(4) Notranjega sporazuma se ponderiranje iz člena 8(2) Notranjega sporazuma, ki je za Hrvaško trenutno samo predvideno, in kvalificirana večina iz člena 8(3) Notranjega sporazuma, spremenita s sklepom Sveta, če k Uniji pristopi nova država.

(5)	Prispevke in ponderiranje bi bilo treba potrditi –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Razdelitveni ključ in prispevek Hrvaške v enajsti Evropski razvojni sklad, kakor sta določena v členu 1(2)(a) Notranjega sporazuma, kot tudi njeno ponderiranje v Odboru Evropskega razvojnega sklada, kakor je določeno v členu 8(2) Notranjega sporazuma, se potrdijo.

Člen 2

Notranji sporazum se spremeni:

1.	v členu 1(2)(a), v preglednici, v vrstici, ki zadeva Hrvaško, se okrogli oklepaji in zvezdica za besedo „Hrvaška“ ter opomba „(*) Predvideni znesek“ na dnu preglednice, črtajo;

v členu 8(2), v preglednici, se črta:

(a)	okrogli oklepaji in zvezdica za besedo „Hrvaška“ ter oglati oklepaji v drugem stolpcu iste vrstice;

(b)	opomba „(*) Predvideno število glasov“;

(c)	vrstica „Skupaj EU27“, „998“;

(d)	okrogli oklepaji in zvezdica, kot tudi oglati oklepaji v vrstici „Skupaj EU 28 (*)“„[1 000]“;

3.	člen 8(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Odbor ERS odloča s kvalificirano večino 721 glasov od 1 000, ki pomeni pozitiven glas vsaj 15 držav članic. Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, šteje 280 glasov.“ .

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/77

SKLEP SVETA (SZVP) 2015/335

z dne 2. marca 2015

o spremembi Sklepa 2010/231/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 26. aprila 2010 sprejel Sklep 2010/231/SZVP (1).

(2)	Varnostni svet Združenih narodov je 24. oktobra 2014 sprejel Resolucijo (RVSZN) 2182 (2014) o razmerah v Somaliji in Eritreji, ki med drugim ponovno potrjuje embargo na orožje v Somaliji.

(3)

RVSZN 2182 (2014) pooblašča države članice ZN, da v teritorialnih vodah Somalije in na odprtem morju ob somalski obali pregledujejo plovila, namenjena v Somalijo ali iz Somalije, če utemeljeno sumijo, da prevažajo oglje, s čimer kršijo prepoved, ki velja za oglje, oziroma orožje ali vojaško opremo, s čimer kršijo embargo na orožje, oziroma orožje ali vojaško opremo določenim posameznikom ali subjektom.

(4)	Sklep 2010/231/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V Sklep 2010/231/SZVP se vstavi naslednji člen:

„Člen 4a

1. Države članice lahko v skladu z odstavki 15 do 21 RVSZN 2182 (2014) – bodisi na nacionalni ravni bodisi na podlagi prostovoljnih večnacionalnih pomorskih partnerstev, kot so skupne pomorske sile (‚Combined Maritime Forces‘), v sodelovanju z zvezno vlado Somalije – v teritorialnih vodah Somalije in na odprtem morju ob somalski obali, ki sega do Arabskega morja in Perzijskega zaliva ter ju tudi zajema, pregledujejo plovila, namenjena v Somalijo ali iz Somalije, za katera utemeljeno sumijo, da:

(i)	prevažajo oglje iz Somalije, s čimer kršijo prepoved, ki velja za oglje;

(ii)	neposredno ali posredno prevažajo orožje ali vojaško opremo v Somalijo, s čimer kršijo embargo na orožje v Somaliji;

(iii)

prevažajo orožje ali vojaško opremo posameznikom ali subjektom, ki jih je določil Odbor za sankcije.

2. Države članice si pri izvajanju pregledov iz odstavka 1 v dobri veri prizadevajo, da pred izvedbo pregleda pridobijo soglasje države zastave plovila.

3. Države članice lahko pri izvajanju pregledov iz odstavka 1 uporabijo vse potrebne ukrepe, ustrezne okoliščinam, v popolni skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom človekovih pravic, kot se lahko uporablja, ter si pri tem na vse načine prizadevajo, da bi se izognile nepotrebnemu odlašanju pri uresničevanju pravice do neškodljivega prehoda oziroma pravice do plovbe ali neupravičenemu vmešavanju vanju.

4. Če države članice odkrijejo kakršne koli predmete, katerih dostava, uvoz ali izvoz so prepovedani na podlagi embarga na orožje v Somaliji ali na podlagi prepovedi, ki velja za oglje, lahko te predmete zasežejo in odstranijo (na primer tako, da jih uničijo, jih naredijo neuporabne ali nefunkcionalne, jih uskladiščijo ali jih prenesejo v odstranitev v državo, ki ni država izvora ali namembna država). Države članice lahko med potekom pregleda zbirajo dokaze, ki se neposredno nanašajo na prevoz takih predmetov. Države članice lahko odstranijo zaseženo oglje preko ponovne prodaje, ki jo nadzoruje nadzorna skupina za Somalijo in Eritrejo (SEMG). Odstranitev bi morala biti izvedena okoljsko odgovorno. Države članice lahko pooblastijo plovila in njihove posadke, da se preusmerijo v primerno pristanišče, da bi olajšale takšno odstranitev, če imajo za to odobritev države pristanišča. Država članica, ki sodeluje pri odstranjevanju takih predmetov, Odboru za sankcije najpozneje v 30 dneh po tem, ko so ti predmeti vneseni na njeno ozemlje, predloži pisno poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela za odstranitev ali uničenje teh predmetov.

5. Države članice Odbor za sankcije takoj obvestijo o vseh pregledih iz odstavka 1, vključno s predložitvijo poročila o pregledu, ki vsebuje vse pomembne podrobnosti, vključno s pojasnilom o vzrokih za pregled in rezultatih pregleda ter, kjer je mogoče, tudi zastavo plovila, ime plovila, ime in podatke o identiteti poveljnika plovila, lastnika vozila in prvotnega prodajalca tovora, ter o prizadevanjih za pridobitev soglasja države zastave plovila.

6. Odstavek 1 ne vpliva na pravice, obveznosti ali odgovornosti držav članic v skladu z mednarodnim pravom, vključno s pravicami ali obveznostmi na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, vključno s splošnim načelom izključne pristojnosti države zastave nad njenimi plovili na odprtem morju, v zvezi s katerimi koli drugimi okoliščinami, razen tistimi, določenimi v tem odstavku.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) Sklep 2010/231/SZVP z dne 26. aprila 2010 o omejitvenih ukrepih proti Somaliji in razveljavitvi Skupnega stališča 2009/138/SZVP (UL L 105, 27.4.2010, str. 17).

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/79

IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2015/336

z dne 2. marca 2015

o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/798/SZVP z dne 23. decembra 2013 o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki (1) in zlasti člena 2c Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 23. decembra 2013 sprejel Sklep 2013/798/SZVP.

(2)	Odbor za sankcije, ustanovljen v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) 2127 (2013) o Srednjeafriški republiki, je 31. decembra 2014 črtal eno osebo s seznama oseb, za katere veljajo ukrepi iz odstavkov 30 in 32 Resolucije VSZN 2134 (2014).

(3)	Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, iz Priloge k Sklepu 2013/798/SZVP –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2013/798/SZVP se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 352, 24.12.2013, str. 51.

PRILOGA

V Prilogi k Sklepu 2013/798/SZVP se črta vnos za naslednjo osebo:

Levy YAKETE

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/81

IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2015/337

z dne 2. marca 2015

o izvajanju Sklepa 2010/231/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Somaliji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/231/SZVP z dne 26. aprila 2010 o omejitvenih ukrepih proti Somaliji in razveljavitvi Skupnega stališča 2009/138/SZVP (1) in zlasti člena 7 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 26. aprila 2010 sprejel Sklep 2010/231/SZVP.

(2)	Odbor Varnostnega sveta Združenih narodov, ustanovljen na podlagi resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 751 (1992) in 1907 (2009), je 19. decembra 2014 črtal eno osebo s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz odstavkov 1, 3 in 7 Resolucije Varnostnega sveta 1844 (2008).

(3)	Prilogo I k Sklepu 2010/231/SZVP bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga I k Sklepu 2010/231/SZVP se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 2. marca 2015

Za Svet

Predsednica

D. REIZNIECE-OZOLA

(1) UL L 105, 27.4.2010, str. 17.

PRILOGA

V Prilogi I k Sklepu 2010/231/SZVP se črta vnos za naslednjo osebo:

Mohamed SA'ID.

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/83

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/338

z dne 27. februarja 2015

o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem

(Besedilo v madžarskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) ter zlasti člena 10(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine.

(2)	Aviarna influenca prizadene predvsem ptice, vendar se lahko z njo v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno zelo nizko.

(3)

Ob izbruhu aviarne influence obstaja tveganje, da se povzročitelj bolezni razširi na druga gospodarstva, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu. Posledično se lahko s trgovino z živimi pticami ali njihovimi proizvodi razširi tudi iz ene države članice v drugo državo članico ali v tretje države.

(4)

Direktiva Sveta 2005/94/ES (3) določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za njeno obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Navedena direktiva določa vzpostavitev okuženih in ogroženih območij v primeru izbruha visokopatogene aviarne influence.

(5)	Madžarska je Komisijo obvestila o izbruhu visokopatogene aviarne influence podtipa H5 na gospodarstvu na svojem ozemlju, kjer gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu, ter nemudoma uvedla ukrepe v skladu z Direktivo 2005/94/ES, vključno z vzpostavitvijo okuženih in ogroženih območij.

(6)	Komisija je v sodelovanju z Madžarsko proučila navedene ukrepe in presodila, da so meje okuženih in ogroženih območij, ki jih je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega gospodarstva, na katerem je bil izbruh potrjen.

(7)	Za preprečitev kakršnih koli nepotrebnih motenj za trgovino v Uniji in v izogib tveganju, da tretje države sprejmejo neupravičene omejitve trgovanja, je treba na ravni Unije v sodelovanju z Madžarsko nemudoma opredeliti okužena in ogrožena območja v navedeni državi članici.

(8)	Zato bi bilo treba do naslednje seje Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo v Prilogi k temu sklepu opredeliti okužena in ogrožena območja na Madžarskem, kjer se uporabljajo nadzorni ukrepi za zdravje živali iz Direktive 2005/94/ES, ter določiti trajanje navedene regionalizacije.

(9)	Ta sklep se ponovno pregleda na naslednji seji Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Madžarska zagotovi, da okužena in ogrožena območja, vzpostavljena v skladu s členom 16(1) Direktive 2005/94/ES, obsegajo vsaj okužena in ogrožena območja iz delov A in B Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se uporablja do 26. marca 2015.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V Bruslju, 27. februarja 2015

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3) Direktiva Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (UL L 10, 14.1.2006, str. 16).

PRILOGA

DEL A

Okuženo območje, kot je navedeno v členu 1:

ISO oznaka države	Država članica	Oznaka (če je na voljo)	Ime
HU	Madžarska	Poštna številka	Območje zajema:
			V okraju Békés:
		5525	Füzesgyarmat

DEL B

Ogroženo območje, kot je navedeno v členu 1:

ISO oznaka države	Država članica	Oznaka (če je na voljo)	Ime
HU	Madžarska	Poštna številka	Območje zajema:
			V okraju Békés:
		5526	Kertészsziget
		5527	Bucsa
		5520	Szeghalom
		5510	Dévaványa
			V okraju Hajdú-Bihar:
		4173	Nagyrábé
		4145	Csökmő
		4144	Darvas
		4171	Sárretudvari
		4172	Biharnagybajom
		4163	Szerep

3.3.2015

Uradni list Evropske unije

L 58/86

Popravek Sklepa Sveta 2014/401/SZVP z dne 26. junija 2014 o Satelitskem centru Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2001/555/SZVP o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije

( Uradni list Evropske unije L 188 z dne 27. junija 2014 )

Stran 78, člen 13(1) se spremeni:

besedilo:

„… z dne 15. oktobra 2011 …“

se glasi:

„… z dne 15. oktobra 2001 …“.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 58

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 58 3. marec 2015

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada	1
	*	Uredba Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad	17
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/324 z dne 2. marca 2015 o izvajanju člena 17(3) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki	39
	*	Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/325 z dne 2. marca 2015 o izvajanju člena 13 Uredbe (EU) št. 356/2010 o nekaterih posebnih omejevalnih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji	41
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/326 z dne 2. marca 2015 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede policikličnih aromatskih ogljikovodikov in ftalatov ( 1 )	43
	*	Uredba Komisije (EU) 2015/327 z dne 2. marca 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za dajanje na trg in pogoji uporabe dodatkov, ki so sestavljeni iz pripravkov ( 1 )	46
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/328 z dne 2. marca 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 322/2014 glede vstopnega dokumenta, ki ga je treba uporabiti za krmo in živila živalskega izvora ( 1 )	50
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/329 z dne 2. marca 2015 o odstopanju od določb Unije glede zdravja živali in javnega zdravja pri vnosu živil živalskega izvora, namenjenih na razstavo EXPO Milano 2015 v Milanu (Italija), v Evropsko unijo ( 1 )	52
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/330 z dne 2. marca 2015 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	64
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2015/331 z dne 2. marca 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan	66
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2015/332 z dne 2. marca 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji	70
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/333 z dne 2. marca 2015 o imenovanju italijanskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	74
	*	Sklep Sveta (EU) 2015/334 z dne 2. marca 2015 o spremembi Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije	75
	*	Sklep Sveta (SZVP) 2015/335 z dne 2. marca 2015 o spremembi Sklepa 2010/231/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji	77
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2015/336 z dne 2. marca 2015 o izvajanju Sklepa 2013/798/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Srednjeafriški republiki	79
	*	Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2015/337 z dne 2. marca 2015 o izvajanju Sklepa 2010/231/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Somaliji	81
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/338 z dne 27. februarja 2015 o nekaterih začasnih zaščitnih ukrepih v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco podtipa H5N8 na Madžarskem ( 1 )	83

		Popravki
	*	Popravek Sklepa Sveta 2014/401/SZVP z dne 26. junija 2014 o Satelitskem centru Evropske unije in razveljavitvi Skupnega ukrepa 2001/555/SZVP o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije ( UL L 188, 27.6.2014 )	86


	(1) Besedilo velja za EGP