20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi pa tudi nekaterih pogojev, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi sorazmerna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolov, in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer je treba zagotoviti pošteno obravnavo med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.

(5)

Ribolovne možnosti bi morale biti v skladu z mednarodnimi sporazumi in načeli, kot je Sporazum Združenih narodov glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995 (2), ter v skladu s podrobnimi načeli upravljanja iz mednarodnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih iz leta 2008, v skladu s katerimi mora biti upravni organ zlasti previdnejši, če so informacije negotove, nezanesljive ali neustrezne. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ne bi smelo biti razlog za odlaganje ali nesprejetje ukrepov ohranjanja in upravljanja.

(6)

V najnovejšem znanstvenem mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) in STECF je navedeno, da se večina globokomorskih staležev še vedno ne lovi trajnostno, pri čemer bi bilo treba ribolovne možnosti za te staleže zaradi zagotovitve njihove trajnosti dodatno zmanjšati, dokler se ne bi pokazal pozitiven trend pri razvoju staležev. Poleg tega je ICES mnenja, da usmerjeni ribolov oranžne sluzoglavke ter nekaterih staležev okatega ribona in okroglonosega repaka ne bi smel biti dovoljen na nobenem območju.

(7)

Glede štirih staležev okroglonosega repaka znanstveni podatki in znanstveni podatki in zadnje razprave v Komisiji za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) kažejo, da so ulovi te vrste morda napačno sporočene kot ulovi čebulastookega repaka. Zato je primerno določiti TAC, ki zajema obe vrsti, in omogočiti poročanje o ulovu vsake vrste posebej.

(8)

V zvezi z globokomorskimi morskimi psi velja, da so glavne komercialne vrste izčrpane, zato ne bi smelo biti nikakršnega usmerjenega ribolova. Poleg tega je STECF glede na selivsko naravo globokomorskih morskih psov in njihovo široko razširjenost po celotnem severovzhodnem Atlantiku priporočil, da se ukrepi upravljanja za te vrste razširijo na vode Unije območja Odbora za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik (CECAF) v okolici Madeire.

(9)

Ribolovne možnosti za globokomorske vrste, kot so opredeljene v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (3), se določijo vsaki dve leti. Vendar so izjema staleži velike srebrenke in staleži modrega lenga. Glede slednjega so glavne vrste ribolova modrega lenga povezane z letnimi pogajanji z Norveško; zaradi poenostavitve bi bilo treba vse TAC modrega lenga določiti v skladu s TAC, ki velja za glavno vrsto ribolova modrega lenga, in v istem pravnem aktu. Zato bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže velike srebrenke in modrega lenga določiti v drugi zadevni letni uredbi o določitvi ribolovnih možnosti.

(10)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) bi bilo treba določiti staleže, za katere veljajo razni ukrepi iz navedene uredbe. Previdnostni TAC bi bilo treba uporabiti za staleže, za katere ni na voljo nobene znanstveno utemeljene ocene možnosti ribolova za leto, v katerem je treba določiti TAC; v vseh drugih primerih bi bilo treba uporabljati analitske TAC. Ob upoštevanju mnenja ICES in STECF glede globokomorskih staležev ter predvsem dejstva, da za zadevne ribolovne možnosti večinoma ne obstaja znanstvena ocena, bi morali veljati previdnostni TAC iz te uredbe.

(11)

Da se izogne prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da se zagotovi preživljanje ribičev Unije, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2015. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

(a)

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(b)

„vode Unije“ pomeni vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

(c)

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega ribjega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(d)

„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji ali državi članici;

(e)

„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države.

(a)

območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) pomenijo geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik) pomenijo geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (7) ali členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (8);

(c)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)

odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/15

(1)

Države članice so Upravni komisiji za koordinacijo sistemov socialne varnosti poslale zahtevke za spremembo vnosov v Prilogi 1 k Uredbi (ES) št. 987/2009, da bi se navedena priloga uskladila s spremembami v njihovi nacionalni zakonodaji.

(2)

Namen Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 987/2009 je zagotoviti pregled izvedbenih določb za dvostranske sporazume med državami članicami, ki ostanejo v veljavi na podlagi člena 8(1) navedene uredbe ali so sklenjeni in navedeni na podlagi člena 8(2) in člena 9(2) iste uredbe.

(3)

Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti je Komisiji predložila ustrezne predloge za zahtevane spremembe na podlagi člena 72(f) Uredbe (ES) št. 883/2004.

(4)

Komisija se je strinjala z vključitvijo predlogov tehničnih sprememb v Prilogo 1 k Uredbi (ES) št. 987/2009.

(5)

Uredba Komisije (EU) št. 1372/2013 (3) je v členu 1(2) pomotoma spremenila Prilogo XI k Uredbi (ES) št. 883/2004. Navedeno določbo o spremembi bi bilo zato treba črtati. Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba črtanje člena 1 (2) Uredbe (EU) št. 1372/2013 uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2014.

(6)

Uredbi (ES) št. 987/2009 in (EU) št. 1372/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Priloga 1 se spremeni:

(2)

v oddelku „FRANCIJA – LUKSEMBURG“ se točka (b) nadomesti z naslednjim:

.

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/17

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Garda“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2325/97 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/18

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, vključno z mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo.

(2)

Finska, ki preko 25 % svoje proizvodnje mleka izvozi v Rusijo, kar predstavlja 64 % njenega skupnega izvoza mleka in mlečnih izdelkov v tretje države, sodi med države članice, katerih proizvodnja mleka je bila pred uvedbo prepovedi najbolj odvisna od izvoza v Rusijo.

(3)

Septembra 2014 so odkupne cene mleka na Finskem močno padle, kar je v celoti posledica ruske prepovedi. Na Finskem je povprečna cena mleka glede na ceno v Uniji kot celoti relativno visoka, vendar so tudi stroški proizvodnje na Finskem najvišji v Uniji.

(4)

Ruska prepoved uvoza ogroža kontinuiteto finske industrije mleka in mlečnih izdelkov, saj je ta investirala v proizvode z visoko dodano vrednostjo, prilagojene okusu in potrebam ruskega trga. Mlečne izdelke, proizvedene za ruski trg, je treba zdaj po znižanih cenah prodati na finskem maloprodajnem trgu. Potreben je čas, da se za ta finski sektor najdejo novi trgi ali da se proizvodnja v sektorju preusmeri v nove proizvode, ki bi lahko zadostili povpraševanju. Za odpravo te težave javna intervencija in zasebno skladiščenje ne zadoščata.

(5)

Da bi se učinkovito in uspešno odpravile nastale motnje na trgu, je Finski primerno dodeliti pomoč v obliki enkratnih finančnih sredstev za podporo proizvajalcem mleka, ki jih je prizadela ruska prepoved uvoza in se posledično soočajo z likvidnostnimi težavami.

(6)

Finančna sredstva, namenjena Finski, bi bilo treba izračunati na podlagi proizvodnje mleka v letu 2013/2014 v okviru nacionalnih kvot in sorazmerno z zabeleženim padcem cene mleka. Za zagotovitev, da bo pomoč dosegla tiste proizvajalce, ki jih je prepoved prizadela, in zaradi omejenih proračunskih sredstev bi morala Finska navedeni znesek razdeliti na podlagi objektivnih meril in na nediskriminatoren način, pri čemer bi morala preprečiti kakršne koli motnje trga in izkrivljanje konkurence.

(7)

Ker bodo finančna sredstva, dodeljena Finski, nadomestila samo omejen del dejanske izgube proizvajalcev, bi bilo treba Finski dovoliti, da proizvajalcem mleka dodeli dodatno podporo.

(8)

Za dodelitev dodatne podpore bi morali veljati enaki pogoji objektivnosti, nediskriminatornosti in preprečevanja izkrivljanja konkurence, upoštevati pa bi bilo treba tudi nacionalno pomoč, ki so jo proizvajalci za isti namen prejeli na podlagi člena 142 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

(9)

Pomoč iz te uredbe bi se morala šteti za ukrep podpore kmetijskim trgom v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(10)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati izdatke Finske v zvezi s finančno podporo proizvajalcem mleka le v primerih, ko se takšna plačila izvršijo v določenem roku.

(11)

Za zagotovitev transparentnosti ter nadzora in ustreznega upravljanja zneskov, ki so ji na voljo, bi morala Finska Komisiji sporočiti objektivna merila, ki jih uporablja za določitev metod za dodeljevanje podpore, ter določbe, ki jih je sprejela za preprečitev izkrivljanja konkurence.

(12)

Da bi proizvajalci mleka pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Finski omogočeno, da začne to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi –

(a)

brez odlašanja in najpozneje 30. aprila 2015 o objektivnih merilih, ki jih je uporabila za določitev metod za dodeljevanje usmerjene podpore, in o ukrepih, ki jih je sprejela za preprečitev izkrivljanja konkurence;

(b)

najpozneje 31. julija 2015 o skupni višini zneskov izplačane pomoči ter o številu in vrsti upravičencev do pomoči.

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/20

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno s sadjem in zelenjavo, iz Unije v Rusijo.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 932/2014 (2) je bila sprejeta, da motnje, do katerih bi zaradi velikih količin pokvarljivih proizvodov prišlo na trgu sadja in zelenjave, ne bi prerasle v resnejše in trajnejše tržne motnje. V uredbi so bili določeni najvišji zneski podpore za ukrepe umika, opustitve spravila in zelenega obiranja. Mehanizem, vzpostavljen z navedeno uredbo, je bil nato dopolnjen z ukrepi na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1031/2014 (3) v obliki dodatne usmerjene podpore za količine proizvodov, izračunane na podlagi tradicionalnega izvoza v Rusijo.

(3)

Ruska prepoved uvoza še naprej povzroča resno nevarnost motenj na trgu zaradi znatnih padcev cen, saj pomemben izvozni trg nenadoma ni več na voljo. Za navedene tržne razmere se običajni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej zdijo nezadostni. Zato je treba podaljšati uporabo mehanizma iz Delegirane uredbe (EU) št. 1031/2014, ki temelji na podpori za nekatere količine proizvodov.

(4)

Ob upoštevanju ocenjenih količin, ki jih zadeva prepoved, bi bilo treba finančno podporo Unije podaljšati v skladu s količinami zadevnih proizvodov. Navedene količine bi bilo za vsako državo članico treba izračunati glede na delež povprečnega izvoza zadevnih proizvodov navedene države članice v Rusijo v preteklih treh letih, in sicer v naslednjih mesecih: aprila in maja za sadje ter od januarja do maja za zelenjavo. Poleg bi bilo treba zaradi sezonske narave njihovega izvoza na seznam proizvodov, upravičenih do podpore iz Delegirane uredbe (EU) št. 1031/2014, dodati limone z oznako KN 0805 50 10.

(5)

Delegirano uredbo (EU) št. 1031/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi imela takojšen učinek na trg in bi prispevala k ustalitvi cen, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Podpora iz člena 1(1) je na voljo državam članicam za naslednje količine proizvodov:

Za obdobje iz člena 1(3)(a) je podpora v vseh državah članicah na voljo tudi za ukrepe umika, opustitve spravila in zelenega obiranja za enega ali več proizvodov iz člena 1(2), kakor jih določi država članica, pod pogojem, da dodatna količina ne preseže 3 000 ton na državo članico.“

3.

člen 9 se spremeni:

4.

v členu 10(1) se uvodni stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Države članice do 30. septembra 2014, 15. oktobra 2014, 31. oktobra 2014, 15. novembra 2014, 30. novembra 2014, 15. decembra 2014, 31. decembra 2014, 15. januarja 2015, 31. januarja 2015 in 15. februarja 2015 za obdobje iz člena 1(3)(a) ter do 15. in zadnjega dne vsakega meseca (zadnjič 30. septembra 2015) za obdobje iz člena 1(3)(b) Komisiji za vsak proizvod sporočijo:“

5.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Izplačilo finančne pomoči Unije

Izdatki držav članic v zvezi s plačili na podlagi te uredbe so upravičeni do finančne pomoči Unije le, če so bili izplačani do naslednjih datumov:

6.

naslov Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„Največje količine proizvodov, dodeljene posamezni državi članici, kakor je navedeno v členu 2(1)(a)“

7.

vstavi se Priloga Ia, katere besedilo je v Prilogi I k tej uredbi;

8.

prilogi III in IV se nadomestita z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/32

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/34

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 413/2014 (2) je odprla letne tarifne kvote za uvoz proizvodov iz sektorja za perutninsko meso s poreklom iz Ukrajine.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozne pravice, vloženih od 1. do 7. decembra 2014 za podobdobje od 1. januarja do 31. marca 2015, so za kvoto z zaporedno številko 09.4273 višje od razpoložljivih količin. Zato bi bilo treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, izračunanega v skladu s členom 6(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (3) v povezavi s členom 7(2) navedene uredbe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko odobrijo uvozne pravice.

(3)

Da bi zagotovili učinkovitost ukrepa, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/36

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so zavarovalne družbe del referenčne poročevalske populacije za namen izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 2(4) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da ima ECB v ustrezno utemeljenih primerih pravico, da zbira statistične informacije na konsolidirani podlagi. Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in jo pooblašča, da določene razrede poročevalskih enot v celoti ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)

Namen naložitve zahtev za statistično poročanje zavarovalnim družbam je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja zavarovalnih družb v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo kot eno gospodarsko ozemlje. Zbiranje statističnih informacij o zavarovalnih družbah je potrebno za zadovoljitev rednih in občasnih analitičnih potreb, za zagotavljanje podpore ECB pri opravljanju denarne in finančne analize in za prispevek ECB k stabilnosti finančnega sistema.

(3)

NCB bi morala biti pooblaščena za zbiranje informacij o zavarovalnih družbah od dejanske poročevalske populacije v širšem okviru za statistično poročanje, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. V teh primerih je zaradi zagotovitve preglednosti primerno poročevalske enote obvestiti o različnih statističnih namenih, za katere se podatki zbirajo.

(4)

Da se breme poročanja zavarovalnih družb zmanjša na najmanjšo možno mero, bi morale biti NCB pooblaščene, da svoje poročevalske zahteve po tej uredbi združijo s svojimi poročevalskimi zahtevami po Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (3).

(5)

Obstaja tesna povezava med podatki, ki jih NCB zbirajo za statistične namene po tej uredbi, in podatki, ki jih pristojni nacionalni organi zbirajo za namene nadzora po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Glede na splošno pooblastilo ECB po členu 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), da sodeluje z drugimi organi na področju statistike, in da se omeji administrativno breme in izogne podvajanju nalog, lahko NCB izpeljejo podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, iz podatkov, ki se zbirajo po Direktivi 2009/138/ES, vključno z nacionalnim predpisom, ki prenaša navedeno direktivo, pri čemer je treba upoštevati določbe katerega koli dogovora o sodelovanju med zadevno NCB in zadevnim pristojnim nacionalnim organom. Člen 70 Direktive 2009/138/ES določa, da lahko pristojni nacionalni organi posredujejo informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog po navedeni direktivi, NCB in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov.

(6)

Evropski sistem računov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), zahteva, da se sredstva in obveznosti institucionalnih enot poročajo v državi rezidenčnosti. Da se breme poročanja zmanjša na najmanjšo možno mero, se lahko v primeru, če NCB podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, izpeljejo iz podatkov, ki se zbirajo po Direktivi 2009/138/ES, sredstva in obveznosti podružnic zavarovalnih družb, katerih glavne uprave so rezidenti v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), agregirajo s sredstvi in obveznostmi glavnih uprav. Omejene informacije o podružnicah zavarovalnih družb bi bilo treba zbirati za namene spremljanja njihove velikosti in kakršnih koli odstopanj od ESR 2010.

(7)

Za zbiranje statističnih informacij po tej uredbi bi se morali uporabljati standardi za varovanje in uporabo zaupnih statističnih informacij, kakor so določeni v členu 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(8)

Čeprav je priznano, da uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(9)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB.

(10)

Svet ECB bi moral najpozneje do leta 2020 oceniti koristi in stroške: (a) povečanja zajetja pri četrtletnem poročanju z 80 % na 95 % skupnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja; (b) ločenega poročanja sredstev in obveznosti podružnic zavarovalnih družb, kadar so podružnice rezidenti v državah članicah euroobmočja, matični subjekti teh podružnic pa so rezidenti v EGP; in (c) dodatnega skrajšanja rokov za posredovanje podatkov s strani poročevalskih enot na štiri tedne po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo –

1.

„zavarovalna družba“ (podsektor 128 v ESR 2010) pomeni finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja.

Pod to opredelitev spada naslednje:

Pod to opredelitev ne spada naslednje:

2.

„podružnica“ pomeni neregistrirano agencijo ali podružnico zavarovalne ali pozavarovalne družbe, ki ni glavna uprava zavarovalne ali pozavarovalne družbe;

3.

„hčerinska družba“ pomeni registriran subjekt, v katerem ima drug subjekt večinski ali polni delež;

4.

„poročevalske enote“ imajo pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

5.

„rezident“ in „rezidenčen“ imata pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se njegova rezidenčnost določi po njegovi pravni pripadnosti, to je po državi, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

6.

„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je zavarovalna družba rezident;

7.

„zadevni pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ države članice euroobmočja, v kateri je zavarovalna družba rezident;

8.

„podatki po posameznih vrednostnih papirjih“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih;

9.

„podatki po posameznih postavkah“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih sredstvih ali obveznostih;

10.

„agregirani podatki“ pomenijo podatke, ki niso razčlenjeni po posameznih sredstvih ali obveznostih;

11.

„finančne transakcije“ pomenijo transakcije, ki izhajajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti, kot je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II;

12.

„cenovna in tečajna prevrednotenja“ pomenijo spremembe v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali zaradi vpliva tečajev na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti, kot je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II.

(a)

zavarovalne družbe, ki so ustanovljene in rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, vključno s hčerinskimi družbami, katerih matične družbe se nahajajo zunaj tega ozemlja;

(b)

podružnice zavarovalnih družb, navedenih v točki (a), ki so rezidenti zunaj ozemlja zadevne države članice euroobmočja; in

(c)

podružnice zavarovalnih družb, ki so rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, njihova glavna uprava pa se nahaja zunaj EGP.

(a)

četrtletno, podatke o stanjih sredstev in obveznosti zavarovalnih družb ob koncu četrtletja in, v skladu s členom 5, četrtletne prevrednotovalne popravke ali finančne transakcije, kjer je primerno;

(b)

četrtletno, podatke o stanjih tehničnih rezervacij neživljenjskega zavarovanja ob koncu četrtletja, razčlenjene po vrsti zavarovanja;

(c)

letno, podatke o stanjih tehničnih rezervacij neživljenjskega zavarovanja ob koncu leta, razčlenjene po vrsti zavarovanja in geografskem območju.

(a)

podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih pristojni nacionalni organi pošljejo NCB, če sta NCB in pristojni nacionalni organ ločeno ustanovljena ali združena v isti instituciji, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja med obema organoma; ali

(b)

podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih poročevalske enote neposredno in istočasno pošljejo NCB in pristojnemu nacionalnemu organu.

(a)

poročevalske enote poročajo agregirane podatke o prevrednotovalnih popravkih in/ali finančnih transakcijah, odvisno od navodil zadevne NCB;

(b)

NCB bodisi izpeljejo približke vrednosti transakcij z vrednostnimi papirji iz podatkov po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zbirajo podatke o teh transakcijah od poročevalskih enot na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. NCB lahko pri zbiranji podatkov po posameznih postavkah uporabijo podoben pristop za sredstva razen za vrednostne papirje;

(c)

približke vrednosti finančnih transakcij v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami, ki jih vzdržujejo zavarovalne družbe, izpeljejo:

(a)

NCB lahko odobrijo odstopanja najmanjšim zavarovalnim družbam, glede na tržni delež, kakor je opredeljen v členu 35(6) Direktive 2009/138/ES, pod pogojem, da zavarovalne družbe, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja;

(b)

zavarovalna družba, ki se ji odobri odstopanje po točki (a), mora izpolniti zahteve za poročanje iz člena 4 na letni osnovi, tako da zavarovalne družbe, ki posredujejo podatke za letno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja;

(c)

zavarovalna družba, od katere se ne zahteva poročanje podatkov po točkah (a) in (b), poroča manjši nabor informacij, ki ga opredeli zadevna NCB;

(d)

NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka naslednjega koledarskega leta.