PRILOGA I

Uporaba pravilnikov UN/ECE

Pravilnik UN/ECE št.	Predmet	Spremembe	Sklic na UL	Uporaba
14	Pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX	Dodatek 1 k spremembam 07	UL L 109, 28.4.2011, str. 1	T in C
16	Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov in sistemi za zadrževanje otrok	Dodatek 1 k spremembam 06	UL L 233, 9.9.2011, str. 1	T in C
43	Varnostna zasteklitev	Dodatek 12 k spremembam 00	UL L 230, 31.8.2010, str. 119	T in C
60	Naprave za upravljanje, s katerimi upravlja voznik – označevanje naprav za upravljanje ter kontrolnih in opozorilnih svetilk (mopedi/motorna kolesa)		UL L 95, 31.3.2004, str. 10	T in C
79	Krmilje	Dodatek 3 k spremembam 01 in popravek z dne 20. januarja 2006	UL L 137, 27.5.2008, str. 25	T in C

Pojasnilo:

čeprav je sestavni del naveden na tem seznamu, to ne pomeni, da je njegova vgradnja obvezna. Vendar so za nekatere sestavne dele obvezne zahteve za vgradnjo določene v drugih prilogah k tej uredbi.

PRILOGA II

Priznavanje poročil o preskusih, izdanih na podlagi kodeksov OECD, za namene EU-homologacije

Poročilo o preskusu na podlagi kodeksa OECD št.	Predmet	Izdaja	Uporaba	Lahko se uporabi namesto poročila o preskusu EU na podlagi
3	Uradni preskusi zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske traktorje (dinamično preskušanje)	Izdaja 2015 (julij 2014)	T1, T4.2 in T4.3	Priloga VI in Priloga XVIII (če so bila preskušena pritrdišča varnostnih pasov)
4	Uradni preskusi zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske traktorje (statično preskušanje)	Izdaja 2015 (julij 2014)	T1/C1, T4.2/C4.2 in T4.3/C4.3	Priloga VIII in Priloga XVIII (če so bila preskušena pritrdišča varnostnih pasov)
5	Uradne meritve hrupa na vozniškem mestu za kmetijske in gozdarske traktorje	Izdaja 2015 (julij 2014)	T in C	Priloga XIII
6	Uradni preskusi spredaj nameščenih zaščitnih struktur pri prevrnitvi za kmetijske in gozdarske kolesne ozkokolotečne traktorje	Izdaja 2015 (julij 2014)	T2, T3 in T4.3	Priloga IX in Priloga XVIII (če so bila preskušena pritrdišča varnostnih pasov)
7	Uradni preskusi zadaj nameščenih zaščitnih struktur pri prevrnitvi za kmetijske in gozdarske kolesne ozkokolotečne traktorje	Izdaja 2015 (julij 2014)	T2/C2, T3/C3 in T4.3/C4.3	Priloga X in Priloga XVIII (če so bila preskušena pritrdišča varnostnih pasov)
8	Uradni preskusi zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske gosenične traktorje	Izdaja 2015 (julij 2014)	C1, C2, C4.2 in C4.3	Priloga VII in Priloga XVIII (če so bila preskušena pritrdišča varnostnih pasov)
10	Uradni preskusi struktur za zaščito pred padajočimi predmeti za kmetijske in gozdarske traktorje	Izdaja 2015 (julij 2014)	T in C	Priloga XI Del C

PRILOGA III

Ureditev glede homologacijskih postopkov, vključno z zahtevami glede virtualnega preskušanja

1.   Homologacijski postopek

Homologacijski organ po prejemu vloge za homologacijo vozila:

1.1	preveri, ali vsa potrdila o EU-homologaciji in poročila o preskusih, izdana v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki so bili sprejeti na podlagi navedene uredbe in se uporabljajo za homologacijo vozil, zajemajo tip vozila in ustrezajo predpisanim zahtevam;

1.2

s preučitvijo dokumentacije preveri, ali so specifikacije vozila in podatki iz opisnega lista vozila vključeni med podatke v opisni dokumentaciji in potrdilih o EU-homologaciji, ki so bili izdani v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe;

1.3

na izbranem vzorcu tipa vozil, ki ga je treba homologirati, pregleda sestavne dele in sisteme vozila ali organizira tak pregled, da se zagotovi, da so vozila izdelana skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe;

1.4	po potrebi pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled;

1.5	izvede ali organizira potrebne preglede v zvezi s prisotnostjo predmetov, določenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 167/2013.

2.   Kombinacija tehničnih specifikacij

Predložiti je treba dovolj vozil, da se lahko ustrezno preverijo različne kombinacije, ki bodo homologirane, v skladu z naslednjimi merili:

2.1	pogonski sistem;

2.2	menjalnik;

2.3	pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava);

2.4	krmiljene osi (število in lega);

2.5	zaviralni sistem in zaviralne osi (število);

2.6	zaščitna struktura pri prevrnitvi;

2.7	zaščita pred nevarnimi snovmi.

3.   Posebne določbe

Kadar v zvezi s predmeti, ki jih zajemajo Uredba (EU) št. 167/2013 ali delegirani in izvedbeni akti, sprejeti na podlagi navedene uredbe, niso na voljo potrdila o homologaciji ali poročila o preskusih, homologacijski organ:

3.1	poskrbi za potrebne preskuse in preglede, kot se zahteva v Uredbi (EU) št. 167/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe;

3.2	preveri, ali je vozilo skladno s podatki v opisni mapi vozila in ali izpolnjuje tehnične zahteve iz Uredbe (EU) št. 167/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe;

3.3	po potrebi pregleda vgradnjo sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled.

4.   Postopki med večstopenjsko EU-homologacijo

4.1   Splošno

4.1.1

Za uspešno delovanje postopka večstopenjske EU-homologacije je potrebno sodelovanje vseh udeleženih proizvajalcev. Zato se homologacijski organ pred izdajo prve in naslednje stopnje homologacije prepriča o obstoju ustreznih dogovorov za dobavo ter izmenjavo dokumentov in informacij med zadevnimi proizvajalci, tako da tip dodelanega vozila izpolnjuje tehnične zahteve iz Uredbe (EU) št. 167/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe. Te informacije vsebujejo podrobnosti iz podeljenih homologacij za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote ter tudi o delih vozila, ki so vgrajeni v nedodelano vozilo, a še niso homologirani.

4.1.2

EU-homologacije v skladu s točko 4 se podelijo na podlagi trenutne stopnje dodelave tipa vozila in vsebujejo vse homologacije, podeljene na prejšnjih stopnjah.

4.1.3

Vsak proizvajalec v postopku večstopenjske EU-homologacije je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje vseh sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je izdelal ali dodal prejšnji stopnji dodelave. Ni pa odgovoren za predmete, ki so bili homologirani na prejšnjih stopnjah, razen za tiste, ki jih je spremenil do te mere, da prejšnja homologacija ni več veljavna.

4.2   Postopki

Homologacijski organ:

4.2.1

preveri, ali vsa potrdila o EU-homologaciji in poročila o preskusih, izdana v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki so bili sprejeti na podlagi navedene uredbe in se uporabljajo za homologacijo vozil, zajemajo tip vozila na stopnji njegove dodelave in ustrezajo predpisanim zahtevam;

4.2.2

se prepriča, da so vsi potrebni podatki, upoštevajoč stopnjo dodelave vozila, vključeni v opisno mapo;

4.2.3

s preučitvijo dokumentacije preveri, ali so specifikacije vozila in podatki iz opisne mape vozila vključeni med podatke v opisni dokumentaciji in potrdilih o EU-homologaciji v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, in v primeru dodelanih vozil, če določena številka elementa iz opisne mape ni vključena v nobeno opisno dokumentacijo, preveri, ali je zadevni del lastnosti v skladu s podatki v opisni mapi;

4.2.4

na izbranem vzorcu tipa vozil, ki ga je treba homologirati, pregleda sestavne dele in sisteme vozila ali organizira tak pregled, da se zagotovi, da so vozila izdelana skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe;

4.2.5

po potrebi pregleda vgradnjo samostojnih tehničnih enot ali organizira ustrezen pregled.

4.3   Število vozil, ki bodo pregledana za namene točke 4.2.4, je dovolj veliko, da omogoča ustrezen nadzor različnih kombinacij, ki jim je treba podeliti EU-homologacijo, glede na stopnjo dodelave vozila in merila, določena v točki 2.

5.   Pogoji, pod katerimi je treba izvajati virtualno preskušanje, in zahteve, ki lahko veljajo za virtualno preskušanje

5.1   Cilji in področje uporabe

V točki 5 so določene ustrezne določbe v zvezi z virtualnim preskušanjem v skladu s členom 27(6) Uredbe (EU) št. 167/2013. Ta točka se ne uporablja za drugi pododstavek člena 27(3) navedene uredbe.

5.2   Seznam zahtev, ki lahko veljajo za virtualno preskušanje

Preglednica 1

Seznam zahtev, ki lahko veljajo za virtualno preskušanje

Navedba delegiranega akta	Priloga št.	Zahteva	Omejitve/pripombe
Uredba o zahtevah za konstrukcijo vozil	IX	Večkratno ali prekinjeno prevračanje ozkokolotečnega traktorja z zaščitnim lokom, nameščenim pred vozniškim sedežem, pri bočni prevrnitvi	Oddelek B4

6.   Pogoji, pod katerimi je treba izvajati virtualno preskušanje

6.1   Virtualni preskusni model

Za opis in izvedbo virtualnega preskušanja se kot osnovna struktura uporabi naslednji sistem:

6.1.1

namen;

6.1.2

strukturni model;

6.1.3

robni pogoji;

6.1.4

predvidene obremenitve;

6.1.5

izračun;

6.1.6

presoja;

6.1.7

dokumentacija.

6.2   Temelji računalniške simulacije in izračuna

6.2.1   Matematični model

Matematični model predloži proizvajalec. Izraža zapletenost konstrukcije vozila, sistema in sestavnih delov, ki se preskušajo glede na zahteve. Iste določbe se smiselno uporabljajo za preskušanje sestavnih delov ali tehničnih enot neodvisno od vozila.

6.2.2   Postopek potrditve matematičnega modela

Matematični model se potrdi v primerjavi z dejanskimi preskusnimi pogoji. Za primerjavo rezultatov, dobljenih z matematičnim modelom, se izvede fizični preskus. Dokaže se primerljivost rezultatov preskusov. Proizvajalec ali tehnična služba sestavi poročilo o potrditvi in ga predloži homologacijskemu organu. O vseh spremembah matematičnega modela ali programske opreme, zaradi katerih bo verjetno razveljavljeno poročilo o potrditvi, se obvesti homologacijski organ, ki lahko zahteva, da se opravi nov postopek potrditve. Shematski prikaz postopka potrditve je na sliki 1 v točki 7.

6.2.3   Dokumentacija

Proizvajalec da na razpolago podatke in pomožna orodja, ki se uporabijo za simulacijo in izračun, ter jih ustrezno dokumentira.

6.2.4   Orodja in podpora

Proizvajalec na zahtevo tehnične službe zagotovi potrebna orodja, vključno z ustrezno programsko opremo, ali omogoči dostop do njih.

6.2.5   Poleg tega proizvajalec tehnični službi zagotovi ustrezno podporo.

6.2.6   Zagotavljanje dostopa in podpore tehnični službi tehnične službe ne odveže obveznosti v zvezi z usposobljenostjo njenega osebja, plačilom licenčnih pravic in spoštovanjem zaupnosti.

7.   Postopek potrditve za virtualno preskušanje

Slika 1

Shematski prikaz postopka potrditve za virtualno preskušanje

PRILOGA IV

Ureditev glede skladnosti proizvodnje

1.   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.1	„sistem vodenja kakovosti“ pomeni nabor med seboj povezanih ali medsebojno delujočih elementov, ki jih organizacije uporabljajo za usmerjanje in nadzor načinov izvajanja politik kakovosti in doseganja ciljev kakovosti;

1.2	„revizija“ pomeni postopek zbiranja dokazov, katerega namen je oceniti, kako dobro se uporabljajo revizijska merila; revizija mora biti objektivna, nepristranska in neodvisna, revizijski postopek pa sistematičen in dokumentiran;

1.3	„korektivni ukrepi“ pomenijo postopek za reševanje problemov, v katerem se sprejmejo nadaljnji koraki za odpravo vzrokov neskladnosti ali nezaželenega stanja, ki so zasnovani tako, da se prepreči njihov ponovni pojav.

2.   Namen

2.1

Cilj postopka za nadzor skladnosti proizvodnje je zagotoviti, da so vsa izdelana vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema skladni z zahtevami glede specifikacij, zmogljivosti in označevanja za homologirani tip.

2.2

Postopki neločljivo vključujejo presojo sistemov vodenja kakovosti (v nadaljnjem besedilu: začetna presoja), določeno v oddelku 3, ter preverjanje in s proizvodnjo povezan nadzor (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za skladnost proizvoda), določena v oddelku 4.

3.   Začetna presoja

3.1

Pred podelitvijo homologacije homologacijski organ preveri obstoj zadovoljivih ukrepov in postopkov, ki jih izvaja proizvajalec, da se zagotovi učinkovit nadzor skladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v proizvodnji s homologiranim tipom.

3.2

Za začetno presojo se uporabljajo Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem, določene v standardu EN ISO 19011:2011.

3.3

Homologacijski organ, ki podeli homologacijo, preveri, ali so izpolnjene zahteve iz točke 3.1. Homologacijski organ se zadovolji z začetno presojo in ukrepi za skladnost proizvoda iz oddelka 4 ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, opisanih v točkah 3.3.1 do 3.3.3, ali delne oziroma celotne kombinacije teh ukrepov.

3.3.1

Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvodov opravi homologacijski organ, ki podeli homologacijo, ali organ, imenovan za delovanje v imenu homologacijskega organa.

3.3.1.1

Homologacijski organ lahko pri opredeljevanju obsega začetne presoje, ki jo je treba opraviti, upošteva razpoložljive podatke: 3.3.1.1.1 o potrdilu proizvajalca, opisanem v točki 3.3.3, ki ni bilo kvalificirano ali priznano na podlagi navedene točke; 3.3.1.1.2 če gre za homologacije sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, o ocenah sistemov kakovosti, ki jih v prostorih proizvajalca sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izvedejo proizvajalci vozil v skladu z eno ali več specifikacijami panožnega sektorja, ki ustrezajo zahtevam iz harmoniziranega standarda EN ISO 9001:2008.

3.3.2

Začetno presojo in/ali preverjanje ukrepov za skladnost proizvoda lahko opravi tudi homologacijski organ druge države članice ali organ, ki ga homologacijski organ imenuje v ta namen.

3.3.2.1

Homologacijski organ druge države članice v takem primeru pripravi izjavo o skladnosti, v kateri navede področja in proizvodne obrate, ki jih je obravnaval kot relevantne za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je treba homologirati.

3.3.2.2

Na zahtevo homologacijskega organa države članice, ki podeljuje homologacijo, homologacijski organ druge države članice nemudoma pošlje izjavo o skladnosti ali sporoči, da te izjave ne more izdati.

3.3.2.3

Izjava o skladnosti vsebuje najmanj naslednje podatke: 3.3.2.3.1 skupino ali družbo (npr. avtomobilska družba XYZ); 3.3.2.3.2 določeno organizacijo (npr. enota za Evropo); 3.3.2.3.3 obrate/proizvodna mesta (npr. tovarna motorjev 1 (Združeno kraljestvo) – tovarna vozil 2 (Nemčija)); 3.3.2.3.4 obseg vozil/sestavnih delov (npr. vsi modeli kategorije T1); 3.3.2.3.5 ocenjena področja (npr. izdelava motorja, izdelava in montaža karoserije, izdelava vozila); 3.3.2.3.6 pregledane dokumente (npr. poslovnik za kakovost in postopki kakovosti podjetja in zadevnega obrata); 3.3.2.3.7 datum presoje (npr. revizija se je izvajala od 18. do 30. 5. 2013); 3.3.2.3.8 načrtovan kontrolni obisk (npr. oktobra 2014).

3.3.3

Homologacijski organ prizna izpolnjevanje zahtev začetne presoje iz točke 3.3 tudi na podlagi ustreznega potrdila, ki ga je proizvajalec pridobil po harmoniziranem standardu EN ISO 9001:2008 ali enakovrednem harmoniziranem standardu. Proizvajalec zagotovi podatke o potrdilu in se zaveže, da bo homologacijski organ obvestil o vseh spremembah glede njegove veljavnosti ali področja uporabe.

3.4

Za homologacijo vozila ni treba ponavljati začetnih presoj, opravljenih zaradi podelitve homologacije za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozila, vendar jih je treba dopolniti s presojo, ki se nanaša na proizvodna mesta in dejavnosti v zvezi z izdelavo celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prejšnjih presojah.

4.   Ukrepi za skladnost proizvodnje

4.1

Vsa vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, homologirani v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, v skladu s pravilnikom UN/ECE, priloženim Revidiranemu sporazumu iz leta 1958, ali v skladu s popolnim poročilom o preskusu, izdanim na podlagi kodeksov OECD iz Priloge II k tej uredbi, so izdelani v skladu s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz te priloge, Uredbe (EU) št. 167/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, ter iz zadevnih pravilnikov UN/ECE in kodeksov OECD.

4.2

Pred podelitvijo homologacije v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, v skladu s pravilnikom UN/ECE, priloženim Revidiranemu sporazumu iz leta 1958, ali v skladu s kodeksom OECD homologacijski organ države članice preveri, ali obstajajo primerni ukrepi in dokumentirani nadzorni načrti – ki morajo biti dogovorjeni s proizvajalcem za vsako homologacijo –, da se v opredeljenih časovnih razmikih opravijo preskusi ali povezani pregledi, potrebni za preverjanje stalne skladnosti s homologiranim tipom, vključno po potrebi s preskusi, določenimi v Uredbi (EU) št. 167/2013, pravilniku UN/ECE in kodeksu OECD.

4.3

Imetnik homologacije zlasti: 4.3.1 zagotovi, da obstajajo in se uporabljajo postopki za učinkovit nadzor skladnosti proizvodov (vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot) s homologiranim tipom; 4.3.2 dostopa do preskusne ali druge ustrezne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom; 4.3.3 poskrbi za evidentiranje rezultatov preskusov ali pregledov in za to, da pripadajoča dokumentacija ostane na voljo za obdobje do 10 let, ki se določi skupaj s homologacijskim organom; 4.3.4 analizira rezultate vseh vrst preskusov ali pregledov, da se potrdi in zagotovi stabilnost lastnosti proizvoda ob upoštevanju običajnih odstopanj pri serijski proizvodnji; 4.3.5 zagotovi, da se za vsak tip proizvoda opravijo vsaj pregledi in preskusi, predpisani v Uredbi (EU) št. 167/2013 ter delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe, ter pregledi in preskusi, določeni v zadevnem pravilniku UN/ECE ali kodeksu OECD; 4.3.6 zagotovi, da se za vsako serijo vzorcev ali preskusnih delov, glede katerih se pri zadevni vrsti preskusa pokaže neskladnost, opravijo dodatno vzorčenje in preskus ali pregled. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi, da se znova vzpostavi skladnost proizvodnega postopka s homologiranim tipom. 4.3.7 Pri homologaciji vozil pregledi iz točke 4.3.5 vključujejo vsaj preverjanje specifikacij o pravilni izdelavi, povezanih s homologacijo, in informacij, zahtevanih za potrdila o skladnosti.

4.4

Pri homologacijah po delih, mešanih homologacijah ali večstopenjskih homologacijah lahko homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo celotnega vozila, zahteva posebne podatke glede izpolnjevanja zahtev za skladnost proizvodnje, določenih v tej prilogi, od vsakega homologacijskega organa, ki je podelil homologacijo katerega koli relevantnega sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

4.5

Če homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo celotnega vozila, ni zadovoljen s prejetimi informacijami iz točke 4.4 ter je o tem pisno obvestil zadevnega proizvajalca in homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo celotnega vozila, zahteva, da se v poslovnih prostorih proizvajalcev navedenih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot izvedejo dodatne revizije ali pregledi skladnosti proizvodnje, pri čemer se rezultati takoj dajo na voljo zadevnemu homologacijskemu organu.

4.6

Če se uporabljata točki 4.4 in 4.5 ter rezultati dodatnih revizij ali pregledov po mnenju homologacijskega organa, ki podeljuje homologacijo celotnega vozila, niso zadovoljivi, proizvajalec zagotovi, da se s korektivnimi ukrepi čim prej znova vzpostavi skladnost proizvodnje, tako da bo zadovoljiva za homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo celotnega vozila, in homologacijski organ, ki podeljuje homologacijo za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

5.   Ukrepi za nadaljnje preverjanje

5.1

Organ, ki je podelil homologacijo, lahko z rednimi revizijami kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti proizvodnje, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Proizvajalec za ta namen omogoči dostop do proizvodnih, nadzornih in preskusnih obratov ter prostorov za skladiščenje in distribucijo ter zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z dokumentacijo in evidencami sistema vodenja kakovosti.

5.1.1

Običajno se pri takih rednih revizijah preverja, ali je učinkovitost postopkov, določenih v oddelkih 3 in 4 (začetna presoja in ukrepi za skladnost proizvoda) te priloge, nespremenjena.

5.1.1.1

Nadzor, ki ga izvajajo tehnične službe (kvalificirane ali priznane, kot je določeno v točki 3.3.3), se prizna kot izpolnjevanje zahtev iz točke 5.1.1 v zvezi s postopki, uvedenimi pri začetni presoji.

5.1.1.2

Glede pogostosti teh preverjanj, ki jih opravi homologacijski organ (razen tistih, navedenih v točki 5.1.1.1), se zagotovi, da se ustrezna preverjanja skladnosti proizvodnje, izvedena v skladu z oddelkoma 3 in 4, ponovijo po obdobju, ki ga glede na ugotovljeno stopnjo zaupanja določi homologacijski organ.

5.2

Pri vsakem preverjanju se inšpektorju dajo na voljo evidence o preskusih, pregledih in proizvodnji, zlasti evidence o tistih preskusih ali pregledih, ki so potrebni v skladu s točko 4.2.

5.3

Inšpektor lahko naključno izbere vzorce, ki se preskusijo v proizvajalčevem laboratoriju ali prostorih tehnične službe, v takem primeru pa se izvede samo fizični preskus. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate preverjanj, ki jih opravi proizvajalec.

5.4

Če se kakovost nadzora pokaže za nezadovoljivo ali če se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu s točko 5.2, inšpektor izbere vzorce, ki se pošljejo tehnični službi, da izvede fizične preskuse v skladu z zahtevami, določenimi v oddelku 4 ter v Uredbi (EU) št. 167/2013, delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe, zadevnem pravilniku UN/ECE ali kodeksu OECD.

5.5

Če so rezultati nadzora oziroma spremljanja nezadovoljivi, homologacijski organ poskrbi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

5.6

Kadar se z Uredbo (EU) št. 167/2013 zahteva skladnost s pravilniki UN/ECE ali omogoča, da se namesto zahtev iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, uporabijo popolna poročila o preskusih, izdana na podlagi standardnih kodeksov OECD, se lahko proizvajalec namesto zahtev za skladnost proizvodnje iz zadevnih pravilnikov UN/ECE ali kodeksov OECD odloči uporabiti določbe te priloge. Toda če se uporabljata točki 4.5 ali 4.6, je treba zadovoljivo izpolnjevati vse ločene zahteve za skladnost proizvodnje iz pravilnikov UN/ECE ali kodeksov OECD, kot to zahteva homologacijski organ, dokler ta ne odloči, da je bila skladnost proizvodnje ponovno vzpostavljena.

PRILOGA V

Zahteve glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju

SEZNAM DODATKOV

Številka dodatka	Naslov dodatka	Stran
1	Dostop do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila	26
2	Informacije, ki omogočajo razvoj generičnih diagnostičnih orodij	28

1.   Opredelitev pojma

V tej prilogi se uporablja naslednja opredelitev pojma: „dostop do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni razpoložljivost vseh informacij o vgrajenem sistemu za diagnostiko (on-board diagnostic – OBD) ter popravilu in vzdrževanju, ki so potrebne za pregled, diagnostiko, servisiranje ali popravilo vozila.

2.   Izpolnjevanje zahtev za dostop do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila v homologacijskem postopku

2.1

Proizvajalec zagotovi izpolnjevanje tehničnih zahtev iz te priloge glede dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

2.2

Homologacijski organi podelijo homologacijo šele, ko proizvajalec predloži potrdilo o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

2.3

Potrdilo o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila se šteje za dokazilo o skladnosti s poglavjem XV Uredbe (EU) št. 167/2013.

2.4

Potrdilo o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila se sestavi v skladu z vzorcem iz tretjega pododstavka člena 53(8) Uredbe (EU) št. 167/2013.

3.   Pristojbine za dostop

Poleg dostopa na časovni osnovi iz člena 55 Uredbe (EU) št. 167/2013 lahko proizvajalci zagotavljajo dostop na podlagi transakcij, za katerega se pristojbine zaračunajo na transakcijo in ne temeljijo na trajanju obdobja, za katerega se zagotovi dostop. Proizvajalci lahko zagotovijo sisteme dostopa na časovni osnovi in na podlagi transakcij, neodvisni serviserji pa si izberejo le en sistem dostopa, bodisi dostop na časovni osnovi bodisi dostop na podlagi transakcij.

4.   Servisni deli, diagnostična orodja in preskusna oprema

4.1

V okviru člena 53(6) Uredbe (EU) št. 167/2013 proizvajalec poleg kontaktnih podatkov, ki jih navede na svoji spletni strani, zainteresiranim stranem na podlagi posameznih dogovorov, za katere velja načelo iz člena 55 navedene uredbe, zagotovi naslednje informacije: 4.1.1 pomembne informacije, ki omogočajo razvoj nadomestnih sestavnih delov, nujno potrebnih za pravilno delovanje sistema OBD; 4.1.2 informacije, ki omogočajo razvoj generičnih diagnostičnih orodij in so navedene v Dodatku 2.

4.2

Za namene točke 4.1.1 razvoj nadomestnih sestavnih delov ni omejen z: 4.2.1 nerazpoložljivostjo ustreznih informacij; 4.2.2 tehničnimi zahtevami, ki se nanašajo na strategije za javljanje napak, če so presežene mejne vrednosti sistema OBD ali če sistem OBD ne more izpolniti osnovnih zahtev za nadzor sistema OBD iz te uredbe; 4.2.3 posebnimi spremembami pri obravnavi informacij o sistemu OBD glede različne obravnave pogona vozila na tekoče gorivo ali plin; 4.2.4 homologacijo vozil s pogonom na plin, ki imajo omejeno število manjših pomanjkljivosti.

4.3

Za namene točke 4.1.2, kadar proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900-2:2009 Modular Vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901-2:2011 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), so datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletni strani proizvajalca.

5.   Večstopenjska homologacija

5.1

Pri večstopenjski homologaciji, kakor je opredeljena v členu 20 Uredbe (EU) št. 167/2013, je končni proizvajalec odgovoren za zagotavljanje dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi z lastno stopnjo proizvodnje in povezavo s predhodnimi stopnjami.

5.2

Poleg tega končni proizvajalec neodvisnim izvajalcem na svoji spletni strani zagotovi naslednje informacije: 5.2.1 spletni naslov proizvajalcev, odgovornih za predhodne stopnje; 5.2.2 ime in naslov vseh proizvajalcev, odgovornih za predhodne stopnje; 5.2.3 homologacijske številke predhodnih stopenj; 5.2.4 številko motorja.

5.3

Proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, je odgovoren za zagotavljanje dostopa na svoji spletni strani do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s stopnjami homologacije, za katere je odgovoren, in povezavo s predhodnimi stopnjami.

5.4

Proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, proizvajalcu, odgovornemu za naslednjo stopnjo, zagotovi naslednje informacije: 5.4.1 potrdilo o skladnosti v zvezi s stopnjami, za katere je odgovoren; 5.4.2 potrdilo o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila, vključno z dodatki k potrdilu; 5.4.3 homologacijsko številko, ki ustreza stopnjam, za katere je odgovoren; 5.4.4 dokumente iz točk 5.4.1, 5.4.2 in 5.4.3, ki so jih zagotovili proizvajalci iz predhodnih stopenj.

5.5

Vsak proizvajalec pooblasti proizvajalca, odgovornega za naslednjo stopnjo, da posreduje dokumente proizvajalcem, odgovornim za poznejše stopnje in končno stopnjo.

5.6

Poleg tega proizvajalec, odgovoren za posamezno stopnjo ali stopnje homologacije, na pogodbeni podlagi: 5.6.1 proizvajalcu, odgovornemu za naslednjo stopnjo, zagotovi dostop do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju ter informacij o vmesniku, ki ustrezajo posameznim stopnjam, za katere je odgovoren; 5.6.2 na zahtevo proizvajalca, odgovornega za poznejšo stopnjo homologacije, zagotovi dostop do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila ter informacij o vmesniku, ki ustrezajo posameznim stopnjam, za katere je odgovoren.

5.7

Proizvajalec, vključno s končnim proizvajalcem, lahko zaračuna pristojbine v skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 167/2013 samo za posamezne stopnje, za katere je odgovoren.

5.8

Proizvajalec, vključno s končnim proizvajalcem, ne zaračuna pristojbin za zagotovitev informacij o spletnem naslovu ali kontaktnih podatkov katerega koli drugega proizvajalca.

6.   Proizvajalci majhnih serij

6.1

Proizvajalci v skladu s členom 53(13) Uredbe (EU) št. 167/2013 zagotovijo nezapleten in hiter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju, ki ni diskriminatoren v primerjavi z določbami ali dostopom, predvidenimi za pooblaščene trgovce in serviserje, če je svetovna letna proizvodnja tipa vozila, zajetega z navedeno uredbo, manjša od: (a) za kategorijo T: 200 vozil; (b) za kategorijo C: 80 vozil; (c) za kategorijo R: 400 vozil; (d) za kategorijo S: 200 vozil. Za tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih zajema navedena uredba, je obseg proizvodnje, ki se upošteva za namene te določbe, 250 enot.

6.2

Vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote iz točke 6.1 so navedeni na proizvajalčevi spletni strani z informacijami o popravilu in vzdrževanju.

6.3

Homologacijski organ Komisijo obvesti o vsaki homologaciji, podeljeni proizvajalcem majhnih serij.

7.   Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila

7.1

Homologacijski organ lahko kadar koli na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe ali ocene, ki jo izvede tehnična služba, preveri, ali proizvajalec izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 167/2013, te uredbe in pogojev potrdila o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

7.2

Kadar homologacijski organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti glede dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila, homologacijski organ, ki je podelil zadevno homologacijo, sprejme ustrezne ukrepe za popravo tega stanja.

7.3

Taki ukrepi lahko vključujejo preklic ali začasno razveljavitev homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) št. 167/2013.

7.4

Če neodvisni izvajalec ali trgovinsko združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, vloži pritožbo pri homologacijskem organu, ta izvede revizijo, s katero preveri, ali proizvajalec izpolnjuje svoje obveznosti glede dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

7.5

Pri izvajanju revizije lahko homologacijski organ zaprosi tehnično službo ali katerega koli drugega neodvisnega strokovnjaka, naj preveri, ali so te obveznosti izpolnjene.

7.6

Če informacije o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila ob vložitvi vloge za homologacijo niso na voljo, proizvajalec zagotovi te informacije v roku šestih mesecev od podelitve homologacije.

7.7

Kadar je vozilo dano na trg več kot šest mesecev po homologaciji, se informacije zagotovijo na dan, ko se vozilo da na trg.

7.8

Homologacijski organ lahko na podlagi izpolnjenega potrdila o dostopu do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila domneva, da je proizvajalec sprejel zadovoljive ukrepe in postopke glede dostopa do informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila, če ni bila vložena nobena pritožba in če je proizvajalec potrdilo predložil v rokih iz točke 7.7.

7.9

Če se potrdilo o skladnosti ne predloži v navedenem roku, homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

8.   Zahteve za informacije za podelitev dostopa neodvisnim izvajalcem do nezaščitenih območij

8.1

Za dostop do vseh informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju, ki se ne nanašajo na zaščitena območja vozila, se za registracijo neodvisnega izvajalca za uporabo proizvajalčeve spletne strani zahtevajo samo informacije, ki so potrebne za potrditev načina plačila informacij.

9.   Zahteve za informacije za podelitev dostopa neodvisnim izvajalcem do zaščitenih območij

9.1

Za dostop do vseh informacij o sistemu OBD ter popravilu in vzdrževanju, ki se nanašajo na zaščitena območja vozila, se neodvisnemu izvajalcu podelita dostop in pooblastilo zanj na podlagi dokumentov, ki dokazujejo, da opravlja zakonito poslovno dejavnost in ni bil obsojen zaradi s tem povezane kriminalne dejavnosti.

9.2

Dostop do zaščitenih funkcij vozila, ki jih uporabljajo pooblaščeni trgovci in serviserji, se zagotovi neodvisnim izvajalcem, ki so zaščiteni z varnostno tehnologijo v zvezi z izmenjavo podatkov, da se zagotovijo zaupnost, neoporečnost in zaščita pred ponovitvami.

9.3

Forum o dostopu do informacij o vozilu iz člena 56 Uredbe (EU) št. 167/2013 določi parametre za izpolnjevanje navedenih zahtev v skladu z najnovejšo tehnologijo.

9.4

Za informacije glede dostopa do zaščitenih območij vozila neodvisni izvajalec predloži potrdilo v skladu s standardom ISO 20828:2006, s katerim identificira sebe in organizacijo, ki ji pripada. Proizvajalec odgovori z lastnim potrdilom v skladu s standardom ISO 20828:2006, s katerim neodvisnemu izvajalcu potrdi, da dostopa do prave strani zadevnega proizvajalca. Obe stranki vodita evidenco vseh takih transakcij, ki vsebuje podatke o vozilih in spremembah na njih v skladu s to določbo.

PRILOGA VI

Zahteve za zaščitne strukture pri prevrnitvi (dinamično preskušanje)

A.   SPLOŠNA DOLOČBA

1.

Zahteve Unije za zaščitne strukture pri prevrnitvi (dinamično preskušanje) so določene v točki B.

B.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE STRUKTURE PRI PREVRNITVI (DINAMIČNO PRESKUŠANJE) (1)

1.   Opredelitev pojmov

1.1.   [Se ne uporablja.]

1.2.   Zaščitna struktura pri prevrnitvi (roll-over protection structure – ROPS)

Zaščitna struktura pri prevrnitvi (zaščitna kabina ali lok; v nadaljnjem besedilu: zaščitna struktura) pomeni strukturo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med normalno uporabo.

Značilnost zaščitne strukture pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa zaščitne strukture ali v prostoru, omejenem z več daljicami od zunanjih robov strukture do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik z ravnimi tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se prevrnil.

1.3.   Kolotek

1.3.1.   Predhodna opredelitev: srednja ravnina kolesa

Srednja ravnina kolesa je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta obode kolesnih obročev na njihovih zunanjih robovih.

1.3.2.   Opredelitev koloteka

Navpična ravnina skozi os kolesa seka njegovo srednjo ravnino po premici, ki se v neki točki stika s podlago. Če sta A in B tako določeni točki za kolesi na isti osi traktorja, je širina koloteka razdalja med točkama A in B. Kolotek se lahko torej določi za sprednja in zadnja kolesa. Pri dvojnih kolesih je kolotek razdalja med ravninama, ki sta srednji ravnini parov koles.

Za gosenične traktorje je kolotek razdalja med srednjima ravninama gosenic.

1.3.3.   Dodatna opredelitev: srednja ravnina traktorja

Upoštevati je treba skrajne položaje točk A in B za zadnjo os traktorja, kar pomeni največjo mogočo vrednost za kolotek. Navpična ravnina, ki je pravokotna na daljico AB v njenem središču, je srednja ravnina traktorja.

1.4.   Medosna razdalja

Razdalja med navpičnima ravninama, ki potekata skozi daljici AB, kot je opredeljeno zgoraj, tj. skozi daljico za sprednji kolesi in daljico za zadnji kolesi.

1.5.   Določitev indeksne točke sedeža; položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.1.   Indeksna točka sedeža (seat index point – SIP) (2)

Indeksna točka sedeža se določi po standardu ISO 5353:1995.

1.5.2   Položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.2.1

Če je nagib hrbtnega naslona sedeža in sedala nastavljiv, ju je treba nastaviti tako, da je indeksna točka sedeža v skrajnem zadnjem najvišjem položaju.

1.5.2.2

Če je sedež opremljen z vzmetenjem, je treba vzmetenje blokirati v sredinskem položaju, razen če je to v nasprotju z navodili, ki jih je jasno določil proizvajalec sedeža.

1.5.2.3

Če je položaj sedeža nastavljiv le po dolžini in navpično, mora biti vzdolžna os, ki poteka skozi indeksno točko sedeža, vzporedna z navpično vzdolžno ravnino traktorja, ki poteka skozi središče volana, in ne več kot 100 mm od te ravnine.

1.6.   Varni prostor

1.6.1.   Referenčna ravnina

Varni prostor je prikazan na slikah 3.8 do 3.10 in opisan v preglednici 3.3. Opredeljen je glede na referenčno ravnino in indeksno točko sedeža. Referenčna ravnina je navpična ravnina, ki je običajno vzdolžna na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana. Referenčna ravnina se običajno ujema z vzdolžno srednjo ravnino traktorja. Šteje se, da se ta referenčna ravnina med obremenitvijo premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na traktor ali tla zaščitne strukture pri prevrnitvi. Varni prostor se določi na podlagi točk 1.6.2 in 1.6.3.

1.6.2.   Določitev varnega prostora za traktorje z neobrnljivim sedežem

Varni prostor za traktorje z neobrnljivim sedežem je opredeljen v točkah 1.6.2.1 do 1.6.2.10 ter ga pri traktorju na vodoravni podlagi s sedežem, če je nastavljiv, nastavljenim v skrajni zadnji najvišji položaj (2), in volanom, če je nastavljiv, nastavljenim v sredinski položaj za vožnjo v sedečem položaju, omejujejo naslednje ravnine:

1.6.2.1

vodoravna ravnina A1 B1 B2 A2, (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža (SIP), pri čemer je daljica B1B2 (ah – 10) mm za SIP;

1.6.2.2

nagnjena ravnina G1 G2 I2 I1, ki je pravokotna na referenčno ravnino ter vključuje točko, ki je 150 mm za daljico B1B2, in skrajno zadnjo točko hrbtnega naslona sedeža;

1.6.2.3

valjasta površina A1 A2 I2 I1, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 120 mm ter je tangencialna na ravnini iz točk 1.6.2.1 in 1.6.2.2;

1.6.2.4

valjasta površina B1 C1 C2 B2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 900 mm, sega 400 mm naprej in je tangencialna na ravnino iz točke 1.6.2.1 po daljici B1B2;

1.6.2.5

nagnjena ravnina C1 D1 D2 C2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, se stika s površino iz točke 1.6.2.4 in poteka 40 mm od sprednjega zunanjega roba volana. Če je položaj volana visok, ta ravnina sega naprej, in sicer od daljice B1B2 tangencialno na površino iz točke 1.6.2.4;

1.6.2.6

navpična ravnina D1 E1 E2 D2, ki je pravokotna na referenčno ravnino na črti, ki leži 40 mm pred zunanjim robom volana;

1.6.2.7

vodoravna ravnina E1 F1 F2 E2, ki poteka skozi točko, ki leži (90 – av) mm pod SIP;

1.6.2.8

površina G1 F1 F2 G2, ki je po potrebi ukrivljena od spodnje meje ravnine iz točke 1.6.2.2 do vodoravne ravnine iz točke 1.6.2.7, je pravokotna na referenčno ravnino ter se dotika hrbtnega naslona sedeža po njegovi celotni dolžini;

1.6.2.9

navpični ravnini J1 E1 F1 G1 H1 in J2 E2 F2 G2 H2. Ti navpični ravnini segata 300 mm navzgor od ravnine E1 F1 F2 E2; razdalji E1 E0 in E2 E0 znašata 250 mm;

1.6.2.10

vzporedni ravnini A1 B1 C1 D1 J1 H1 I1 in A2 B2 C2 D2 J2 H2 I2, ki sta nagnjeni tako, da je zgornji rob ravnine na strani, na katero deluje sila, vsaj 100 mm od navpične referenčne ravnine.

1.6.3   Določitev varnega prostora za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom

Za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je varni prostor zunanji obris obeh varnih prostorov, ki ju določata različna položaja volana in sedeža.

1.6.4   Dodatni sedeži

1.6.4.1

Pri traktorjih, ki jih je mogoče opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva zunanji obris, ki vključuje indeksne točke sedeža za vse ponujene možnosti. Zaščitna struktura ne sega v širši varni prostor, v katerem so upoštevane te različne indeksne točke sedeža.

1.6.4.2

Če se po izvedbi preskusa ponudi nov mogoč položaj sedeža, se ugotovi, ali je varni prostor okrog nove SIP v mejah prej določenega zunanjega obrisa. Če ni, je treba opraviti nov preskus.

1.6.4.3

Dodatni sedež ne vključuje sedeža za dodatno osebo poleg voznika, s katerega ni mogoče upravljati traktorja. SIP se ne določi, ker se opredelitev varnega prostora nanaša na vozniški sedež.

1.7.   Masa brez obtežil

Masa traktorja brez obtežilnih naprav in, pri traktorjih s pnevmatikami, brez tekočin za obtežitev v pnevmatikah. Traktor je v stanju, pripravljenem za vožnjo, ima polne posode, krogotoke in hladilnik ter je opremljen z zaščitno strukturo z zaščitnimi oblogami in morebitno opremo za gosenice ali dodatnimi sestavnimi deli za pogon na sprednji kolesi, ki so potrebni za normalno uporabo. Upravljavec ni vključen.

1.8.   Dovoljena odstopanja pri meritvah

Razdalja:	± 0,5 mm
Sila:	± 0,1 % (obsega skale tipala)
Masa:	± 0,2 % (obsega skale tipala)
Tlak v pnevmatikah:	± 5,0 %
Kot:	± 0,1°

1.9.   Simboli

ah	(mm)	Polovica vodoravne nastavitve sedeža
av	(mm)	Polovica navpične nastavitve sedeža
E	(J)	Vhodna energija med preskusom
F	(N)	Statična sila obremenitve
H	(mm)	Višina dviga težišča nihalnega udarnega telesa
I	(kgm2)	Vztrajnostni moment okrog zadnje osi brez koles, ki se uporablja za izračun energije udara od zadaj.
L	(mm)	Medosna razdalja, ki se uporablja za izračun energije udara od zadaj.
M	(kg)	Masa, ki se uporablja za izračun energije in tlačnih sil.

2.   Področje uporabe

2.1   Ta priloga se uporablja za traktorje, ki imajo najmanj dve osi za kolesa s pnevmatikami, bodisi z nastavki za gosenice bodisi brez takih nastavkov, in katerih masa brez obtežil je večja od 600 kg, vendar običajno manjša od 6 000 kg.

2.2   Najmanjša širina koloteka zadnjih koles bi morala biti na splošno večja od 1 150 mm. Priznava se, da so mogoče zasnove traktorjev, na primer kosilnice za travo, ozki vinogradniški traktorji, nizki traktorji, ki se uporabljajo v stavbah z omejeno razdaljo med tlemi in stropom ali v sadovnjakih, traktorji z visoko prehodnostjo ter posebni gozdarski stroji, kot so zgibni polprikoličarji in zgibni traktorji, za katere se ta priloga ne uporablja.

3.   Pravila in smernice

3.1.   Splošni predpisi

3.1.1   Zaščitno strukturo lahko izdela bodisi proizvajalec traktorja bodisi neodvisno podjetje. V obeh primerih je preskus veljaven samo za tisti model traktorja, na katerem se izvede. Zaščitno strukturo je treba ponovno preskusiti za vsak model traktorja, na katerega bo pritrjena. Vendar lahko preskuševalni centri potrdijo, da so preskusi trdnosti veljavni tudi za modele traktorjev, ki so izpeljani iz prvotnega modela s spremembami motorja, prenosa moči in krmilja ter sprednjega vzmetenja (glej točko 3.6: Razširitev na druge modele traktorjev). Po drugi strani se lahko več zaščitnih struktur preskusi za kateri koli posamezen model traktorja.

3.1.2   Zaščitno strukturo, ki se predloži za dinamični preskus, je treba dostaviti normalno pritrjeno na model traktorja, v povezavi s katerim se preskuša. Predloženi traktor je kompleten in v stanju, pripravljenem za vožnjo.

3.1.3   Pri „tandemskih“ traktorjih se upošteva masa standardne izvedenke tistega dela, na katerega je pritrjena zaščitna struktura.

3.1.4   Zaščitna struktura je lahko zasnovana samo za zaščito voznika v primeru, da se traktor prevrne. Na to strukturo je včasih mogoče pritrditi zaščito voznika pred vremenskimi vplivi, ki je bolj ali manj začasne narave. Voznik to zaščito ob toplem vremenu navadno odstrani. Obstajajo pa tudi zaščitne strukture, pri katerih so tovrstne obloge stalne in se prezračevanje ob toplem vremenu zagotavlja z okni ali loputami. Ker lahko te obloge prispevajo k trdnosti strukture in je mogoče, da, če so odstranljive, ob nesreči niso nameščene na vozilu, je treba vse dele, ki jih lahko voznik odstrani, odstraniti tudi za preskus. Vrata, strešne lopute in okna, ki se lahko odprejo, se za preskus bodisi odstranijo bodisi pritrdijo v odprtem položaju, tako da ne prispevajo k trdnosti zaščitne strukture. Ugotovi se, ali bi navedeni elementi v tem položaju lahko pomenili nevarnost za voznika v primeru prevrnitve.

Ta pravila se bodo v nadaljevanju nanašala samo na preskušanje zaščitne strukture. Zavedati se je treba, da to vključuje le obloge, ki niso začasne narave.

Opis vsake dostavljene začasne obloge je treba vključiti v specifikacije. Vse steklo ali podoben krhek material se pred preskusom odstrani. Sestavni deli traktorja in zaščitne strukture, ki bi lahko bili pri preskusu po nepotrebnem poškodovani in ne vplivajo na trdnost zaščitne strukture ali na njene mere, se lahko pred preskusom odstranijo, če proizvajalec to želi. Med preskusom niso dovoljena popravila ali nastavitve.

3.1.5   Vsak sestavni del traktorja, ki prispeva k trdnosti zaščitne strukture, kot so blatniki, ki jih je proizvajalec okrepil, je treba ob navedbi njegovih mer opisati v poročilu o preskusu.

3.2.   Preskusna naprava in preskusni pogoji

3.2.1   V strukturo se udarja z udarnim telesom, ki deluje kot nihalo, in izvede se tlačni preskus spredaj in zadaj.

3.2.2   Masa nihalnega udarnega telesa (slika 3.1) je 2 000 kg. Njegova udarna ploskev meri 680 × 680 mm ± 20 mm. Izdelano je tako, da je položaj njegovega težišča nespremenljiv (na primer iz betona, armiranega z železnimi palicami). Obesi se na tečaj, ki je približno 6 m nad tlemi, tako da je mogoče višino nihalnega udarnega telesa primerno in varno prilagajati.

3.2.3   Pri traktorjih z manj kot 50 % mase na sprednjih kolesih se prvi udar strukture izvede od zadaj. Temu sledi tlačni preskus, prav tako na zadnjem delu strukture. Drugi udar se izvede od spredaj, tretji pa s strani. Nazadnje se izvede še drugi tlačni preskus na sprednjem delu.

Pri traktorjih s 50 % mase na sprednjih kolesih ali več se prvi udar izvede od spredaj, drugi pa s strani. Temu sledita tlačna preskusa, najprej na zadnjem in nato na sprednjem delu strukture.

3.2.4   Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je prvi udar vzdolžen na težjem koncu (z več kot 50 % mase traktorja). Temu sledi tlačni preskus na istem koncu. Drugi udar se izvede na nasprotnem koncu, tretji pa s strani. Nazadnje se izvede še drugi tlačni preskus na lažjem koncu.

3.2.5   Nastavitev širine koloteka zadnjih koles se izbere tako, da struktura med preskusom nikakor ni podprta s pnevmatikami. Ta določba se lahko prezre, če je struktura podprta na ta način, ko so kolesa nastavljena na najširšo možno nastavitev koloteka.

3.2.6   Udar s strani se izvede na tisti strani traktorja, na kateri je po mnenju preskuševalnega centra verjetna največja deformacija. Udar od zadaj se izvede na robu, ki je nasproti mesta udara s strani, udar od spredaj pa na robu, ki je bližje mesta udara s strani. Udar od zadaj se usmeri na mesto, ki je na dveh tretjinah razdalje od srednje ravnine traktorja do navpične ravnine, ki se dotika skrajnega zunanjega dela strukture. Če pa se krivina na zadnji strani strukture začne na mestu, ki je na manj kot dveh tretjinah razdalje od sredine, se udar usmeri na začetek krivine, tj. na točko, v kateri se ta krivina dotika premice, ki je pravokotna na srednjo ravnino traktorja.

3.2.7   Če se med preskusom pritrdilne vrvi, podporni drogovi ali podstavki strgajo, zlomijo ali premaknejo, je treba preskus ponoviti.

3.3.   Udarni preskusi

3.3.1   Udar od zadaj (sliki 3.2.a in 3.2.b)

3.3.1.1   Udar od zadaj ni potreben pri traktorjih z manj kot 50 % mase (kot je opredeljeno zgoraj) na sprednjih kolesih.

3.3.1.2   Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da to udari v strukturo, ko udarna ploskev in nosilne verige oklepajo kot 20° z navpičnico, razen če struktura na točki udara med deformacijo oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna s stranjo strukture na točki udara v trenutku največje deformacije, pri čemer nosilne verige z navpičnico še vedno oklepajo kot 20°. Točka udara je tisti del strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj, običajno je to zgornji rob. Višina nihalnega udarnega telesa se prilagodi tako, da telo nima težnje po tem, da bi se zavrtelo okoli točke udara.

3.3.1.3   Traktor se pritrdi s pritrdilnimi vrvmi. Pritrdilna mesta za pritrdilne vrvi so približno 2 m za zadnjo osjo in 1,5 m pred sprednjo osjo. Za vsako os se uporabita dve pritrdilni vrvi, in sicer po ena na vsaki strani srednje ravnine traktorja. Pritrdilne vrvi so jeklenice s premerom 12,5–15 mm in natezno trdnostjo 1 100–1 260 MPa. Pnevmatike traktorja se napolnijo in pritrdilne vrvi napnejo tako, da sta tlak v pnevmatikah in njihova stisnjenost tolikšna, kot je navedeno v preglednici 3.1.

Ko so pritrdilne vrvi napete, se pred zadnja kolesa tesno obnje pritrdi lesen tram velikosti 150 × 150 mm.

3.3.1.4.   Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina H njegovega težišča od točke udara tolikšna, kot se izračuna z eno od naslednjih formul, ki sta na voljo proizvajalcu:

ali

3.3.1.5   Nihalno udarno telo se sprosti, da udari v strukturo. Mehanizem za hitro sprostitev je treba namestiti tako, da v trenutku sprostitve ne povzroči nagiba nihalnega udarnega telesa glede na nosilne verige.

Preglednica 3.1

Tlak v pnevmatikah

	Tlak v pnevmatikah (kPa (3))	Stisnjenost (mm)
Traktorji na štirikolesni pogon s sprednjimi in zadnjimi kolesi enake velikosti:
Spredaj	100	25
Zadaj	100	25
Traktorji na štirikolesni pogon z manjšimi sprednjimi kolesi od zadnjih:
Spredaj	150	20
Zadaj	100	25
Traktorji na dvokolesni pogon:
Spredaj	200	15
Zadaj	100	25

3.3.2   Udar od spredaj (sliki 3.3.a in 3.3.b)

3.3.2.1.   Ta udar se izvede enako kot udar od zadaj. Pritrdilne vrvi so enake, leseni tram pa se pritrdi za zadnja kolesa. Višina pada težišča nihalnega udarnega telesa se izračuna z naslednjo formulo:

3.3.2.2   Točka udara je tisti del strukture, ki bi prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej, običajno je to zgornji sprednji rob.

3.3.3   Udar s strani (slika 3.4)

3.3.3.1   Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da to udari v strukturo, ko so udarna ploskev in nosilne verige navpične, razen če struktura na točki udara med deformacijo ni navpična. V tem primeru se udarna ploskev naravna, da je približno vzporedna s strukturo na točki udara v trenutku največje deformacije. To naravnanje se izvede z dodatnimi nosilnimi vezmi, pri čemer nosilne verige v trenutku udara ostanejo navpične. Točka udara je tisti del strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok, običajno je to zgornji rob.

3.3.3.2   Razen če je gotovo, da bo ob tla prvi udaril kateri koli drug del tega roba, je točka udara na ravnini, ki je pravokotna na srednjo ravnino traktorja in poteka 60 mm pred indeksno točko sedeža, ki je vzdolžno nastavljen v sredinski položaj. Višina nihalnega udarnega telesa se prilagodi tako, da telo nima težnje po tem, da bi se zavrtelo okoli točke udara.

3.3.3.3   Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom je točka udara na ravnini, ki je pravokotna na srednjo ravnino traktorja in je na polovici razdalje med indeksnima točkama sedeža.

3.3.3.4   Zadnje kolo traktorja na strani, ki bo udarjena, se pritrdi s pritrdilnimi vrvmi. Napetost pritrdilnih vrvi se določi enako kot pri udaru od zadaj. Po pritrditvi s pritrdilnimi vrvmi se ob zadnje kolo na strani, nasprotni strani udara, tesno ob pnevmatiko pritrdi tram velikosti 150 x 150 mm. Ob to kolo se nasloni še en tram, ki deluje kot podporni drog, in se pritrdi na tla, tako da med udarom trdno podpira kolo. Dolžina tega trama se izbere tako, da naslonjen na kolo oklepa kot 25–40° z vodoravno podlago. Poleg tega je dolžina trama 20- do 25-kratnik njegove debeline, širina pa 2- do 3-kratnik njegove debeline.

3.3.3.5.   Nihalno udarno telo se enako kot pri prejšnjih preskusih potegne nazaj, tako da se višina H njegovega težišča nad višino v trenutku udara izračuna z naslednjo formulo:

3.3.3.6   Med udarnim preskusom s strani se evidentira razlika med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo na višini (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža. To se lahko stori z napravo, pri kateri se na vodoraven drog namesti premičen drsni obroč. En konec droga se pritrdi na zgornji strukturni del zaščitne strukture, drugi pa poteka skozi luknjo v navpični palici, pritrjeni na šasijo traktorja. Obroč se pred udarom nastavi ob navpično palico, pritrjeno na šasijo traktorja, njegova razdalja do palice po udaru pa kaže razliko med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo.

3.4.   Tlačna preskusa

Pri preskusu na zadnjem delu je lahko potrebno, da se sprednji del traktorja pritiska navzdol. Pod osi traktorja se namestijo podstavki, da se tlačna sila ne prenaša na kolesa. Uporabljeni jarem je širok približno 250 mm in je z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve povezan s kardanskimi zgibi (slika 3.5).

3.4.1.   Tlačni preskus na zadnjem delu (sliki 3.6.a in 3.6.b)

3.4.1.1.   Pritisni jarem se namesti preko zadnjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini traktorja. Sproži se delovanje tlačne sile (F), pri čemer je:

F = 20 M

Ta sila deluje še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.4.1.2.   Če zadnji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve (sliki 3.7.a in 3.7.b), sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile F.

3.4.2.   Tlačni preskus na sprednjem delu (sliki 3.6.a in 3.6.b)

3.4.2.1.   Pritisni jarem se namesti preko sprednjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini traktorja. Sproži se delovanje tlačne sile (F), pri čemer je:

F = 20 M

Ta sila deluje še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.4.2.2.   Če sprednji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve (sliki 3.7.a in 3.7.b), sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile F.

3.5.   Pogoji za sprejemljivost

3.5.1.   Po vsakem delu preskusa se struktura in traktor pregledata za lome in razpoke. Da struktura prestane preskus, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

3.5.1.1

v strukturnih delih, pritrdilnih sestavnih delih ali delih traktorja, ki prispevajo k trdnosti zaščitne strukture (razen tistih iz točke 3.5.1.3), ni razpok;

3.5.1.2

v zvarih, ki prispevajo k trdnosti zaščitne strukture ali njenih pritrdilnih sestavnih delov, ni razpok. Točkovno ali spenjalno varjenje, ki se uporablja za pritrditev obložnih plošč, je običajno izključeno iz tega pogoja;

3.5.1.3

razpoke v pločevinastih strukturah, nastale zaradi absorpcije energije, so sprejemljive, če preskuševalni center presodi, da niso bistveno zmanjšale odpornosti zaščitne strukture proti deformaciji. Razpoke v pločevinastih sestavnih delih, ki jih povzročijo robovi nihalnega udarnega telesa, se prezrejo;

3.5.1.4

zahtevano silo je treba ohranjati v obeh tlačnih preskusih;

3.5.1.5

razlika med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo pri uradnem preskusu s strani ne sme presegati 250 mm (slika 3.11);

3.5.1.6

med nobenim delom preskusov ne sme noben del prodreti v varni prostor. Med preskusi ne sme noben del udariti v sedež. Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne strukture. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne strukture, če bi kateri koli njegov del prišel v stik z ravnimi tlemi, če bi se traktor prevrnil v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Za oceno tega se uporabijo najmanjše pnevmatike in najmanjša nastavitev širine koloteka, kot jih je določil proizvajalec;

3.5.1.7

pri zgibno krmiljenih traktorjih se za srednji ravnini obeh delov šteje, da sta poravnani.

3.5.2   Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne strukture. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih strukturnih delov glede na indeksno točko sedeža. Nato se evidentirata vsak premik strukturnih delov, ki so bili udarjeni med preskusi, ter vsaka sprememba višine sprednjih in zadnjih strukturnih delov strehe.

3.6.   Razširitev na druge modele traktorjev

3.6.1   [Se ne uporablja.]

3.6.2   Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, zaščitno strukturo ali načinom pritrjevanja zaščitne strukture na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskuševalni center, v katerem je bil izveden prvotni preskus, izda „poročilo o tehnični razširitvi“ v naslednjih primerih:

3.6.2.1   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na druge modele traktorjev

Udarnih in tlačnih preskusov ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če zaščitna struktura in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk 3.6.2.1.1 do 3.6.2.1.5:

3.6.2.1.1

struktura je popolnoma enaka tisti, ki je bila preskušena;

3.6.2.1.2

zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %; ta 5-odstotna meja se uporablja tudi za razširitve v primeru zamenjave gosenic s kolesi na istem traktorju;

3.6.2.1.3

način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se struktura pritrjuje, so popolnoma enaki;

3.6.2.1.4

vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo zaščitno strukturo, so popolnoma enaki;

3.6.2.1.5

položaj in kritične mere sedeža v zaščitni strukturi ter relativna lega zaščitne strukture na traktorju so taki, da bi varni prostor med vsemi preskusi ostal v okviru zaščite deformirane strukture (to se preveri na podlagi iste reference za varni prostor kot v prvotnem poročilu o preskusu, tj. referenčne točke sedeža (S) ali indeksne točke sedeža (SIP)).

3.6.2.2   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na spremenjene modele zaščitne strukture

Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.6.2.1, vendar se ne sme uporabiti, če način pritrditve zaščitne strukture na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom):

3.6.2.2.1

spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev pritrdilne plošče za opremo na nekritični del zaščitne strukture), dodajanje sedežev z drugačno lego SIP v zaščitni strukturi (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi varni prostori med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane zaščitne strukture);

3.6.2.2.2

spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne postavljajo pod vprašaj sprejemljivosti zaščitne strukture (na primer sprememba strukturnega sestavnega dela, sprememba načina pritrjevanja zaščitne strukture na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi. Za to vrsto razširitve veljajo naslednje omejitve: 3.6.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev; 3.6.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji za sprejemljivost iz te priloge in če deformacija, izmerjena po vsakem udarnem preskusu, ne odstopa za več kot ± 7 % od deformacije, izmerjene po vsakem udarnem preskusu in navedene v prvotnem poročilu o preskusu; 3.6.2.2.2.3 v eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb zaščitne strukture, če gre za različne možnosti iste zaščitne strukture, vendar se lahko v enem poročilu o razširitvi sprejme le en validacijski preskus. Nepreskušene možnosti se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi.

3.6.2.2.3

Povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za že preskušeno zaščitno strukturo. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.6.2.2.2.2).

3.7   [Se ne uporablja.]

3.8.   Odpornost zaščitne strukture v hladnem vremenu

3.8.1   Če se za zaščitno strukturo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.8.2   Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti zaščitne strukture pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje minimalne zahteve za materiale:

Preglednica 3.2

Najmanjše energije udara pri Charpyjevem udarnem preskusu z V-zarezo

Velikost vzorca	Energija pri	Energija pri
	– 30 °C	– 20 °C
(mm)	(J)	(J (5))
10 × 10 (4)	11	27,5
10 ×9	10	25
10 × 8	9,5	24
10 × 7,5 (4)	9,5	24
10 × 7	9	22,5
10 × 6,7	8,5	21
10 × 6	8	20
10 × 5 (4)	7,5	19
10 × 4	7	17,5
10 × 3,5	6	15
10 × 3	6	15
10 × 2,5 (4)	5,5	14

3.8.2.1   Vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev zaščitne strukture na traktor in povezovanje strukturnih delov zaščitne strukture, imajo ustrezne lastnosti nadzorovane žilavosti pri nižji temperaturi.

3.8.2.2   Vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo strukturnih in pritrdilnih delov zaščitne strukture, so združljive z materialom zaščitne strukture, kot je določeno v točki 3.8.2.3.

3.8.2.3   Jekleni materiali za strukturne dele zaščitne strukture so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo, kot so navedene v preglednici 3.2. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003.

Šteje se, da tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika. Strukturni deli zaščitne strukture, ki niso izdelani iz jekla, temveč iz drugih materialov, so enako odporni proti udarom pri nizki temperaturi.

3.8.2.4   Velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo ne sme biti manjša od največje vrednosti, navedene v preglednici 3.2, ki jo material omogoča.

3.8.2.5   Charpyjevi udarni preskusi z V-zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz preglednice 3.2.

3.8.2.6   Druga možnost za ta postopek je uporaba pomirjenega ali polpomirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003.

3.8.2.7   Vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v zaščitni strukturi. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarov.

3.9   [Se ne uporablja.]

Slika 3.1

Nihalno udarno telo in njegove nosilne verige ali jeklenice

Mere so v mm.

Slika 3.2

Metoda udara od zadaj

Slika 3.2.a

Zaščitna kabina

Slika 3.2.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 3.3

Metoda udara od spredaj

Slika 3.3.a

Zaščitna kabina

Slika 3.3.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 3.4

Metoda udara s strani

Slika 3.5

Primer priprave za tlačne preskuse

Slika 3.6

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj in zadaj

Slika 3.6.a

Zaščitna kabina

Slika 3.6.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 3.7

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj, ko sprednji del ne prenese celotne tlačne sile

Slika 3.7.a

Zaščitna kabina

Slika 3.7.b

Zaščitni lok zadaj

Preglednica 3.3

Mere varnega prostora

Mere	(mm)	Opombe
A1 A0	100	najmanj
B1 B0	100	najmanj
F1 F0	250	najmanj
F2 F0	250	najmanj
G1 G0	250	najmanj
G2 G0	250	najmanj
H1 H0	250	najmanj
H2 H0	250	najmanj
J1 J0	250	najmanj
J2 J0	250	najmanj
E1 E0	250	najmanj
E2 E0	250	najmanj
D0 E0	300	najmanj
J0 E0	300	najmanj
A1 A2	500	najmanj
B1 B2	500	najmanj
C1 C2	500	najmanj
D1 D2	500	najmanj
I1 I2	500	najmanj
F0 G0	—
I0 G0	—	odvisno od
C0 D0	—	traktorja
E0 F0	—

Slika 3.8

Varni prostor

Opomba:

za mere glej preglednico 3.3.

Slika 3.9

Varni prostor

Slika 3.9.a Pogled s strani, prerez v referenčni ravnini	Slika 3.9.b Pogled od zadaj ali spredaj

1	–	Indeksna točka sedeža
2	–	Sila
3	–	Navpična referenčna ravnina

Slika 3.10

Varni prostor pri traktorju z obrnljivim sedežem in volanom

Slika 3.10.a

Zaščitna kabina

Slika 3.10.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 3.11

Primer preskusne naprave za merjenje elastične deformacije

Pojasnila k Prilogi VI

---

(1)  Če ni drugače določeno, sta besedilo zahtev in oštevilčenje, uporabljena v točki B, enaka besedilu in oštevilčenju v standardnem kodeksu OECD o uradnih preskusih zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske traktorje (dinamično preskušanje), kodeks OECD št. 3, izdaja 2015 iz julija 2014.

(2)  Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353 in je fiksna točka glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.

(3)  Uporaba vode za obtežitev ni dovoljena.

(4)  Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(5)  Zahtevana energija je pri – 20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za – 30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.

PRILOGA VII

Zahteve za zaščitne strukture pri prevrnitvi (gosenični traktorji)

A.   SPLOŠNA DOLOČBA

1.

Zahteve Unije za zaščitne strukture pri prevrnitvi (gosenični traktorji) so določene v točki B.

B.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE STRUKTURE PRI PREVRNITVI (GOSENIČNI TRAKTORJI)(1)

1.   Opredelitev pojmov

1.1   [Se ne uporablja.]

1.2   Zaščitna struktura pri prevrnitvi (roll-over protection structure – ROPS)

Zaščitna struktura pri prevrnitvi (zaščitna kabina ali lok; v nadaljnjem besedilu: zaščitna struktura) pomeni strukturo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med normalno uporabo.

Značilnost zaščitne strukture pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa zaščitne strukture ali v prostoru, omejenem z več daljicami od zunanjih robov strukture do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik z ravnimi tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se prevrnil.

1.3   Kolotek

1.3.1   Predhodna opredelitev: srednja ravnina gosenice

Srednja ravnina gosenice je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta oboda gosenice na njenih zunanjih robovih.

1.3.2   Opredelitev koloteka

Kolotek je razdalja med srednjima ravninama gosenic.

1.3.3   Dodatna opredelitev: srednja ravnina traktorja

Navpična ravnina, ki je pravokotna na os v njenem središču, je srednja ravnina traktorja.

1.4   Zaščitna struktura

Sistem strukturnih delov, nameščen na traktorju tako, da izpolnjuje svoj glavni namen zmanjševanja verjetnosti, da bo traktor zmečkal upravljavca, če bi se prevrnil. Strukturni deli vključujejo vse pomožne okvire, nosilce, pritrdilne elemente, obojke, vijake, zatiče, vzmetenja ali prožne blažilnike, ki so uporabljeni za pritrditev sistema na okvir traktorja, izključujejo pa pritrdilne elemente, ki so del okvira traktorja.

1.5   Okvir traktorja

Glavni okvir ali glavni nosilni deli traktorja, ki segajo skozi večino vozila in na katere se neposredno pritrdi zaščitna struktura.

1.6   Sklop zaščitne strukture in okvira traktorja

Sistem, sestavljen iz zaščitne strukture, pritrjene na okvir traktorja.

1.7   Temeljna plošča

Zelo tog del preskusne konstrukcije, na katerega se za namene preskusa pritrdi okvir traktorja.

1.8   Indeksna točka sedeža (seat index point – SIP)

1.8.1   Indeksna točka sedeža (SIP) je na vzdolžni srednji ravnini določevalne preskusne naprave, ko je ta nameščena na vozniškem sedežu. SIP je fiksna glede na traktor in se ne premika s sedežem pri njegovem nastavljanju in/ali nihanju.

1.8.2   Pri določanju SIP so vse vzdolžne, višinske in naklonske nastavitve sedeža v sredinskem položaju. Vzmetni sistemi so nastavljeni tako, da je sedež v sredinskem položaju svojega razpona nihanja, ko je na njem nameščena obtežena preskusna naprava za določanje SIP.

1.8.3   SIP se določi s preskusno napravo, prikazano na sliki 8.1. Preskusna naprava se namesti na sedež. Na vodoravni del preskusne naprave 40 mm pred oznako SIP se položi 20-kilogramska utež. Nato se začne na preskusno napravo pri SIP delovati z vodoravno silo približno 100 N (glej Fo na sliki 8.1). Nazadnje se na vodoravni del preskusne naprave 40 mm pred oznako SIP položi še 39-kilogramska utež.

1.9   Mejno področje deformacije (deflection-limiting volume – DLV)

Področje oziroma volumen, ki se nanaša na upravljavca ter se uporablja za določitev dovoljenih mej in deformacij pri laboratorijskih ocenah zaščitne strukture (slika 8.2). Gre za ortogonalen približek mer sedečega upravljavca večje postave.

1.10   Navpična referenčna ravnina

Navpična ravnina, ki je običajno vzdolžna na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana oziroma krmilnih ročic. Navpična referenčna ravnina se običajno ujema s srednjo ravnino traktorja.

1.11   Simulirana talna ravnina pri prevrnitvi na bok

Površina, na kateri bi po predvidevanjih traktor, če bi se prevrnil, obmiroval ležeč na boku. Simulirana talna ravnina je opredeljena z (glej točko 3.5.1.2):

(a)	zgornjim strukturnim delom, na katerega deluje sila;

(b)	skrajno zunanjo točko – pri pogledu s strani – strukturnega dela, opredeljenega v točki (a);

(c)	navpičnico skozi točko, opredeljeno v točki (b);;

(d)	navpično ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno središčnico vozila in vključuje navpičnico iz točke (c);;

(e)	zasukom ravnine iz točke (d) za 15° vstran od DLV okrog osi, ki je pravokotna na navpičnico iz točke (c) in poteka skozi točko iz točke (b); s tem je določena simulirana talna ravnina;

Simulirana talna ravnina se določi na neobremenjeni zaščitni strukturi in se premika s strukturnim delom, na katerega deluje obremenitev.

1.12   Simulirana talna ravnina pri prevrnitvi z zgornjo stranjo navzdol

Za stroj, ki obmiruje v položaju z zgornjo stranjo navzdol, je ta ravnina opredeljena z zgornjim prečnim strukturnim delom zaščitne strukture in tistim sprednjim (zadnjim) delom traktorja, ki bo verjetno prišel v stik z ravnimi tlemi sočasno z zaščitno strukturo in lahko podpira traktor v obrnjenem položaju. Simulirana talna ravnina pri prevrnitvi z zgornjo stranjo navzdol se premika z deformirano zaščitno strukturo.

Opomba:

simulirana talna ravnina pri prevrnitvi z zgornjo stranjo navzdol se uporablja samo za zaščitne strukture z dvema stebroma.

1.13   Masa brez obtežil

Masa traktorja brez obtežilnih naprav. Traktor je v stanju, pripravljenem za vožnjo, ima polne posode, krogotoke in hladilnik ter je opremljen z zaščitno strukturo z zaščitnimi oblogami in morebitno opremo za gosenice ali dodatnimi sestavnimi deli za pogon na sprednji kolesi, ki so potrebni za normalno uporabo. Upravljavec ni vključen.

1.14   Dovoljena odstopanja pri meritvah

Čas:	± 0,1 s
Razdalja:	± 0,5 mm
Sila:	± 0,1 % (obsega skale tipala)
Kot:	± 0,1°
Masa:	± 0,2 % (obsega skale tipala)

1.15   Simboli

D	(mm)	Deformacija strukture
F	(N)	Sila
M	(kg)	Največja masa traktorja, ki jo priporoča njegov proizvajalec. Ta je enaka masi brez obtežil, opredeljeni v točki 1.13, ali jo presega.
U	(J)	Energija, ki jo absorbira struktura v povezavi z maso traktorja.

2.   Področje uporabe

Ta priloga se uporablja za traktorje, ki jih poganjajo in krmilijo gosenice ter ki imajo najmanj dve osi z nastavki za gosenice in:

2.1	maso brez obtežil, ki ni manjša od 600 kg;

2.2	oddaljenost od tal največ 600 mm pod najnižjimi deli sprednjih in zadnjih osi.

3.   Pravila in smernice

3.1   Splošni predpisi

3.1.1   Zaščitno strukturo lahko izdela bodisi proizvajalec traktorja bodisi neodvisno podjetje. V obeh primerih je preskus veljaven samo za tisti model traktorja, na katerem se izvede. Zaščitno strukturo je treba ponovno preskusiti za vsak model traktorja, na katerega bo pritrjena. Vendar lahko preskuševalni centri potrdijo, da so preskusi trdnosti veljavni tudi za modele traktorjev, ki so izpeljani iz prvotnega modela s spremembami motorja, prenosa moči in krmilja ter sprednjega vzmetenja (glej točko 3.6: Razširitev na druge modele traktorjev). Po drugi strani se lahko več zaščitnih struktur preskusi za kateri koli posamezen model traktorja.

3.1.2   Zaščitno strukturo, ki se predloži za preskus, je treba dostaviti normalno pritrjeno na traktor ali šasijo traktorja, s katerima se uporablja. Šasija traktorja je kompletna, vključno z pritrdilnimi nosilci in drugimi deli traktorja, na katere lahko vplivajo obremenitve, uporabljene na zaščitni strukturi.

3.1.3   Zaščitna struktura je lahko zasnovana samo za zaščito voznika v primeru, da se traktor prevrne. Na to strukturo je včasih mogoče pritrditi zaščito voznika pred vremenskimi vplivi, ki je bolj ali manj začasne narave. Voznik to zaščito ob toplem vremenu navadno odstrani. Obstajajo pa tudi zaščitne strukture, pri katerih so tovrstne obloge stalne in se prezračevanje ob toplem vremenu zagotavlja z okni ali loputami. Ker lahko te obloge prispevajo k trdnosti strukture in je mogoče, da, če so odstranljive, ob nesreči niso nameščene na vozilu, je treba vse dele, ki jih lahko voznik odstrani, odstraniti tudi za preskus. Vrata, strešne lopute in okna, ki se lahko odprejo, se za preskus bodisi odstranijo bodisi pritrdijo v odprtem položaju, tako da ne prispevajo k trdnosti zaščitne strukture. Ugotovi se, ali bi navedeni elementi v tem položaju lahko pomenili nevarnost za voznika v primeru prevrnitve.

Ta pravila se bodo v nadaljevanju nanašala samo na preskušanje zaščitne strukture. Zavedati se je treba, da to vključuje le obloge, ki niso začasne narave.

Opis vsake dostavljene začasne obloge je treba vključiti v specifikacije. Vse steklo ali podoben krhek material se pred preskusom odstrani. Sestavni deli traktorja in zaščitne strukture, ki bi lahko bili pri preskusu po nepotrebnem poškodovani in ne vplivajo na trdnost zaščitne strukture ali na njene mere, se lahko pred preskusom odstranijo, če proizvajalec to želi. Med preskusom niso dovoljena popravila ali nastavitve.

3.1.4   Vsak sestavni del traktorja, ki prispeva k trdnosti zaščitne strukture, kot so blatniki, ki jih je proizvajalec okrepil, je treba ob navedbi njegovih mer opisati v poročilu o preskusu.

3.2   Preskusna naprava

3.2.1   Mejno področje deformacije (DLV)

DLV in njegov položaj sta v skladu s standardom ISO 3164:1995 (glej sliko 8.3). DLV se trdno pritrdi na isti del stroja, na katerega je pritrjen upravljavčev sedež, in ostane v tem položaju ves čas uradnega preskusa.

Za gosenične traktorje, katerih masa brez obtežil je manjša od 5 000 kg in ki imajo spredaj nameščeno zaščitno strukturo z dvema stebroma, DLV ustreza slikama 8.4 in 8.5.

3.2.2   Varni prostor in zaščitna ravnina

Varni prostor, kot je opredeljen v Prilogi VIII (oddelek z opredelitvami, točka 1.6), mora ves čas pokrivati zaščitna ravnina S, kot je prikazana na slikah 8.2 in 8.4. Zaščitna ravnina je opredeljena kot nagnjena ravnina, ki je pravokotna na navpično vzdolžno ravnino traktorja in ki je tangencialna spredaj na zaščitno strukturo, zadaj pa na katerega koli izmed naslednjih čvrstih elementov traktorja, ki zgoraj navedeni ravnini S preprečuje, da bi prodrla v varni prostor:

—	ohišje ali tog del zadnjega dela traktorja;

—

gosenice;

—	dodatna čvrsta struktura, trdno pritrjena na zadnji del traktorja.

3.2.3   Preskus zadaj nameščenega čvrstega elementa

Če ima traktor za vozniškim sedežem nameščeno togo strukturo, ohišje ali drug čvrst element, se ta element šteje za zaščitno točko pri prevrnitvi traktorja na bok ali nazaj. Ta čvrsti element, nameščen za vozniškim sedežem, je sposoben, ne da bi se zlomil ali prodrl v varni prostor, prenesti navzdol usmerjeno silo Fi , pri čemer je:

ki deluje pravokotno na vrh okvira v srednji ravnini traktorja. Začetni kot delovanja sile je 40° in se izračuna od vzporednice s tlemi, kot je prikazano na sliki 8.4. Najmanjša širina te toge strukture je 500 mm (glej sliko 8.5).

Poleg tega je ta del dovolj tog in trdno pritrjen na zadnji del traktorja.

3.2.4   Pritrdilne vrvi

Zagotovi se oprema za pritrditev sklopa zaščitne strukture in okvira traktorja na temeljno ploščo, kot je opisano zgoraj, ter za izvedbo vodoravnih in navpičnih obremenitev (glej slike 8.6 do 8.9).

3.2.5   Merilni instrumenti

Preskusna naprava je opremljena z instrumenti za merjenje sile, ki deluje na zaščitno strukturo, in deformacije strukture.

V nadaljevanju navedena odstotka sta nazivni stopnji točnosti instrumentov in se ne razumeta v smislu, da so potrebni dodatni kontrolni preskusi.

Meritev	Točnost
Deformacija zaščitne strukture	± 5 % največje izmerjene deformacije
Sila, ki deluje na zaščitno strukturo	± 5 % največje izmerjene sile

3.2.6   Priprave za obremenjevanje

Priprave za obremenjevanje so prikazane na slikah 8.7 in 8.10 do 8.13 (stranska obremenitev), 8.8 in 8.9 (navpična obremenitev) ter 8.14 (vzdolžna obremenitev).

3.3   Preskusni pogoji

3.3.1   Zaščitna struktura ustreza proizvodnim specifikacijam in je pritrjena na primerno šasijo modela traktorja v skladu z načinom pritrditve, ki ga je navedel proizvajalec.

3.3.2   Sklop zaščitne strukture in okvira traktorja se pritrdi na temeljno ploščo, tako da se pri stranski obremenitvi zaščitne strukture elementi, ki povezujejo sklop in temeljno ploščo, minimalno deformirajo. Med stransko obremenitvijo temeljna plošča ne podpira sklopa zaščitne strukture in okvira traktorja, razen z elementi iz začetne pritrditve.

3.3.3   Zaščitna struktura se opremi z instrumenti, potrebnimi za pridobitev zahtevanih podatkov o deformaciji v odvisnosti od sile.

3.3.4   Vsi preskusi se opravijo na isti zaščitni strukturi. Med stranskimi in navpičnimi obremenitvami ni dovoljeno popravljanje ali ravnanje nobenega dela sklopa zaščitne strukture in šasije traktorja.

3.3.5   Za stranske in vzdolžne obremenitve je sklop s temeljno ploščo povezan preko glavnega okvira ali okvirov gosenic (glej slike 8.6 do 8.8).

3.3.6   Za navpične obremenitve ni omejitev glede pritrditve ali podpiranja sklopa zaščitne strukture in okvira traktorja.

3.3.7   Ob končanju vseh preskusov se izmerijo in evidentirajo trajne deformacije zaščitne strukture.

3.4   Preskusni postopek

3.4.1   Splošno

Preskusni postopki so sestavljeni iz korakov, opisanih v točkah 3.4.2, 3.4.3 in 3.4.4, v navedenem vrstnem redu.

3.4.2   Stranska obremenitev

3.4.2.1   Lastnosti deformacije v odvisnosti od sile se določijo s stransko obremenitvijo glavnih zgornjih vzdolžnih strukturnih delov zaščitne strukture.

Za zaščitno strukturo, ki ima več kot dva stebra, se stranska obremenitev izvede preko naprave za porazdelitev obremenitve, katere dolžina ne presega 80 % ravne dolžine L zgornjega strukturnega dela med sprednjim in zadnjim stebrom zaščitne strukture (glej slike 8.13 do 8.16). Začetna obremenitev se izvede v okviru območja, ki se določi z navpično projekcijo dveh ravnin, ki sta vzporedni s sprednjo in zadnjo ravnino DLV ter potekata 80 mm navzven od njiju.

3.4.2.2   Za zaščitno strukturo z zaščito nad glavo in dvema stebroma je začetna obremenitev odvisna od skupne vzdolžne razdalje L med glavnimi zgornjimi strukturnimi deli zaščitne strukture ter od navpične projekcije sprednje in zadnje ravnine DLV. Točka delovanja sile (obremenitve) ni v okviru razdalje L/3 od stebrov.

Če je točka L/3 med navpično projekcijo DLV in stebroma, se točka delovanja sile (obremenitve) odmika od stebra, dokler ne vstopi v navpično projekcijo DLV (glej slike 8.13 do 8.16). Morebitna plošča za porazdelitev obremenitve, ki se uporabi, med obremenitvijo ne preprečuje ali omejuje vrtenja zaščitne strukture okrog navpične osi in ne porazdeli obremenitve po razdalji, večji od 80 % L.

S silo se deluje na glavne zgornje vzdolžne strukturne dele, razen če je uporabljena stebrna struktura brez konzolne zaščite nad glavo. Za navedeni tip strukture je delovanje sile poravnano z zgornjim prečnim strukturnim delom.

3.4.2.3   Začetna smer sile je vodoravna in pravokotna na navpično ravnino skozi vzdolžno središčnico traktorja.

3.4.2.4   Ko se obremenitev nadaljuje, lahko deformacije sklopa zaščitne strukture in okvira traktorja povzročijo spremembo smeri sile, kar je dovoljeno.

3.4.2.5   Če upravljavčev sedež ni poravnan z vzdolžno središčnico traktorja, se obremenitev izvede na zunanji strani, ki je najbližja sedežu.

3.4.2.6   Za sedeže, poravnane s središčnico, če je pritrditev zaščitne strukture taka, da obremenitev z leve ali desne strani ustvarja različna razmerja med silo in deformacijo, se obremenitev izvede na tisti strani, ki bo pomenila najstrožje zahteve za sklop zaščitne strukture in okvira traktorja.

3.4.2.7   Hitrost deformacije (obremenitve) je tolikšna, da se lahko šteje za statično, tj. 5 mm/s ali manj.

3.4.2.8   Za vsako povečanje deformacije za največ 25 mm na točki delovanja rezultantne obremenitve se sila in deformacija evidentirata in prikažeta na grafu (slika 8.17).

3.4.2.9   Obremenitev se nadaljuje, dokler zaščitna struktura ne doseže zahtev glede sile in energije. Območje pod tako nastalo krivuljo sila-deformacija (slika 8.17) ustreza energiji.

3.4.2.10   Deformacija, ki se uporabi za izračun energije, je deformacija zaščitne strukture v smeri delovanja sile. Deformacija se izmeri na sredinski točki obremenitve.

3.4.2.11   Deformacije delov, ki se uporabijo za podpiranje naprav za porazdelitev obremenitve, se ne vključijo med meritve deformacij, uporabljene za izračun absorpcije energije.

3.4.3   Navpična obremenitev

3.4.3.1   Po odstranitvi stranske obremenitve se na vrhu zaščitne strukture izvede navpična obremenitev.

3.4.3.2   Ta obremenitev se izvede s togim jarmom širine 250 mm.

3.4.3.3   Za strukture, ki imajo več kot dva stebra, se navpična obremenitev izvede na sprednjem in zadnjem delu.

3.4.3.3.1   Navpična obremenitev na zadnjem delu (slike 8.10, 8.11.a in 8.11.b)

3.4.3.3.1.1

Pritisni jarem se namesti preko zadnjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini. Sproži se delovanje tlačne sile, ki se ohranja še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.4.3.3.1.2

Če zadnji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne. Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile.

3.4.3.3.2   Navpična obremenitev na sprednjem delu (slike 8.10 do 8.12)

3.4.3.3.2.1

Pritisni jarem se namesti preko sprednjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini. Sproži se delovanje tlačne sile F, ki se ohranja še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.4.3.3.2.2

Če sprednji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve (sliki 8.12.a in 8.12.b), sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne. Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile.

3.4.3.4   Za zaščitno strukturo z dvema stebroma je navpična obremenitev odvisna od skupne vzdolžne razdalje L med glavnimi zgornjimi strukturnimi deli zaščitne strukture ter od navpične projekcije sprednje in zadnje ravnine DLV. Točka delovanja sile (obremenitve) je na razdalji, ki ni manjša od razdalje L/3 od stebrov (glej sliko 8.9).

Če je točka L/3 med navpično projekcijo DLV in stebroma, se točka delovanja sile (obremenitve) odmika od stebra, dokler ne vstopi v navpično projekcijo DLV.

Za spredaj nameščene zaščitne strukture, ki imajo dva stebra brez zaščite nad glavo, je navpična obremenitev poravnana s prečnim strukturnim delom, ki povezuje zgornje strukturne dele.

3.4.4   Vzdolžna obremenitev

3.4.4.1   Po odstranitvi navpične obremenitve se na zaščitni strukturi izvede vzdolžna obremenitev.

3.4.4.2   Vzdolžna obremenitev se izvede na deformiranem mestu prvotno določene točke, ker sta stranska (in navpična) obremenitev zaščitne strukture verjetno povzročili njeno trajno deformacijo. Prvotno določeno točko določa lega naprave za porazdelitev obremenitve in obojke, preden se na strukturi izvede kateri koli preskus.

Naprava za porazdelitev obremenitve lahko pokriva celotno širino, kadar zaščitna struktura nima zadnjih (sprednjih) prečnih strukturnih delov. V vseh drugih primerih naprava obremenitve ne sme porazdeliti po dolžini, večji od 80 % širine W zaščitne strukture (glej sliko 8.18).

3.4.4.3   Vzdolžna obremenitev se izvede na zgornjih strukturnih delih zaščitne strukture vzdolž njene vzdolžne središčnice.

3.4.4.4   Izbere se tista smer obremenitve, ki pomeni najstrožje zahteve za sklop zaščitne strukture in okvira traktorja. Začetna smer obremenitve je vodoravna in vzporedna s prvotno vzdolžno središčnico traktorja. Nekateri dodatni dejavniki, ki se upoštevajo pri izbiri smeri vzdolžne obremenitve, so:

a)	lega zaščitne strukture glede na DLV in učinek, ki bi ga imela vzdolžna deformacija zaščitne strukture na zagotavljanje zaščite upravljavca pred zmečkanjem;

b)	lastnosti traktorja, npr. drugi njegovi strukturni deli, ki lahko kljubujejo vzdolžni deformaciji zaščitne strukture in omejijo smer vzdolžne komponente obremenitve zaščitne strukture;

c)	izkušnje, ki kažejo na možnost vzdolžne prevrnitve ali na težnjo nekega razreda traktorja, da spreminja smer med obračanjem okrog vzdolžne osi pri dejanski prevrnitvi.

3.4.4.5   Hitrost deformacije je tolikšna, da se lahko obremenitev šteje za statično (glej točko 3.4.2.7). Ta obremenitev se nadaljuje, dokler zaščitna struktura ne doseže zahtev glede sile.

3.5   Pogoji za sprejemljivost

3.5.1   Splošno

3.5.1.1   Med nobenim preskusom noben del zaščitne strukture ne prodre v DLV. Poleg tega deformacija zaščitne strukture ne omogoči, da bi v DLV prodrla simulirana talna ravnina (opredeljena v točkah 1.11 in 1.12).

3.5.1.2   Deformacija zaščitne strukture med nobenim preskusom ne povzroči, da bi ravnine DLV na strani obremenitve segle dlje od simulirane talne ravnine ali jo presekale (glej sliki 8.19 in 8.20).

Zaščitna struktura se ne loči od okvira traktorja zaradi njegovega preloma.

3.5.2   Zahteve glede sile in energije stranske obremenitve ter sile navpične in vzdolžne obremenitve.

3.5.2.1   Te zahteve se izpolnijo v okviru dovoljenih deformacij iz točke 3.5.1.1.

3.5.2.2   Pri stranski obremenitvi sila in najmanjša energija, ki se absorbira, dosegata najmanj vrednosti, določene v preglednici 8.1, pri čemer je:

—	F najmanjša sila, dosežena med stransko obremenitvijo;

—	M (kg) največja masa traktorja, kot jo priporoča proizvajalec;

—	U najmanjša energija, ki se absorbira med stransko obremenitvijo.

Če se zahtevana sila doseže pred izpolnitvijo zahteve glede energije, se lahko sila zmanjša, vendar znova doseže zahtevano raven, ko se doseže ali preseže najmanjša energija.

3.5.2.3   Po odstranitvi stranske obremenitve na sklop zaščitne strukture in okvira traktorja deluje navpična sila:

in sicer 5 minut oziroma dokler se deformiranje ne preneha, kar koli nastopi prej.

3.5.2.4   Sila vzdolžne obremenitve doseže najmanj vrednost, določeno v preglednici 8.1, pri čemer sta F in M opredeljeni v točki 3.5.2.2.

3.6   Razširitev na druge modele traktorjev

3.6.1   [Se ne uporablja.]

3.6.2   Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, zaščitno strukturo ali načinom pritrjevanja zaščitne strukture na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskuševalni center, v katerem je bil izveden prvotni preskus, izda „poročilo o tehnični razširitvi“ v primerih, navedenih v nadaljevanju.

3.6.2.1   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na druge modele traktorjev

Udarnih in tlačnih preskusov ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če zaščitna struktura in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk 3.6.2.1.1 do 3.6.2.1.5.

3.6.2.1.1

Struktura je popolnoma enaka tisti, ki je bila preskušena;

3.6.2.1.2

zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %;

3.6.2.1.3

način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se struktura pritrjuje, so popolnoma enaki;

3.6.2.1.4

vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo zaščitno strukturo, so popolnoma enaki;

3.6.2.1.5

položaj in kritične mere sedeža v zaščitni strukturi ter relativna lega zaščitne strukture na traktorju so taki, da bi DLV med vsemi preskusi ostal v okviru zaščite deformirane strukture.

3.6.2.2   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na spremenjene modele zaščitne strukture

Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.6.2.1, vendar se ne sme uporabiti, če način pritrditve zaščitne strukture na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom):

3.6.2.2.1

spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev pritrdilne plošče za opremo na nekritični del zaščitne strukture), dodajanje sedežev z drugačno lego SIP v zaščitni strukturi (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi DLV med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane zaščitne strukture);

3.6.2.2.2

spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne postavljajo pod vprašaj sprejemljivosti zaščitne strukture (na primer sprememba strukturnega sestavnega dela, sprememba načina pritrjevanja zaščitne strukture na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi. Za to vrsto razširitve veljajo naslednje omejitve: 3.6.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev; 3.6.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji za sprejemljivost iz te priloge ter če sila, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od sile, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu, in deformacija, ki je bila izmerjena(2), ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od deformacije iz prvotnega poročila o preskusu, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana energija; 3.6.2.2.2.3 v eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb zaščitne strukture, če gre za različne možnosti iste zaščitne strukture, vendar se lahko v enem poročilu o razširitvi sprejme le en validacijski preskus. Nepreskušene možnosti se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi.

3.6.2.2.3

Povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za že preskušeno zaščitno strukturo. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.6.2.2.2.2).

3.7   [Se ne uporablja.]

3.8   Odpornost zaščitne strukture v hladnem vremenu

3.8.1   Če se za zaščitno strukturo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.8.2   Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti zaščitne strukture pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje minimalne zahteve za materiale:

3.8.2.1   vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev zaščitne strukture na traktor in povezovanje strukturnih delov zaščitne strukture, imajo ustrezne lastnosti nadzorovane žilavosti pri nižji temperaturi;

3.8.2.2   vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo strukturnih in pritrdilnih delov zaščitne strukture, so združljive z materialom zaščitne strukture, kot je določeno v točki 3.8.2.3;

3.8.2.3   jekleni materiali za strukturne dele zaščitne strukture so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo, kot so navedene v preglednici 8.2. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003.

Šteje se, da tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika.

Strukturni deli zaščitne strukture, ki niso izdelani iz jekla, temveč iz drugih materialov, so enako odporni proti udarom pri nizki temperaturi;

3.8.2.4   velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo ne sme biti manjša od največje vrednosti, navedene v preglednici 8.2, ki jo material omogoča;

3.8.2.5   Charpyjevi udarni preskusi z V-zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz preglednice 8.2;

3.8.2.6   druga možnost za ta postopek je uporaba pomirjenega ali polpomirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003;

3.8.2.7   vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v zaščitni strukturi. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarov.

Preglednica 8.1

Enačbe za silo in energijo

Masa stroja (M)	Sila stranske obremenitve (F)	Energija stranske obremenitve (U)	Sila navpične obremenitve (F)	Sila vzdolžne obremenitve (F)
(kg)	(N)	(J)	(N)	(N)
800 < M ≤ 4 630	6 M	13 000 (M/10 000)1,25	20 M	4,8 M
4 630 < M ≤ 59 500	70 000 (M/10 000)1,2	13 000 (M/10 000)1,25	20 M	56 000 (M/10 000)1,2
M > 59 500	10 M	2,03 M	20 M	8 M

Preglednica 8.2

Najmanjše energije udara pri Charpyjevem udarnem preskusu z V-zarezo

Velikost vzorca	Energija pri	Energija pri
	–30 °C –30 °C	–20 °C –20 °C
(mm)	(J)	(J (2))
10 × 10 (1)	11	27,5
10 × 9	10	25
10 × 8	9,5	24
10 × 7,5 (1)	9,5	24
10 × 7	9	22,5
10 × 6,7	8,5	21
10 × 6	8	20
10 × 5 (1)	7,5	19
10 × 4	7	17,5
10 × 3,5	6	15
10 × 3	6	15
10 × 2,5 (1)	5,5	14

Slika 8.1

Preskusna naprava za določitev indeksne točke sedeža (SIP)

Slika 8.2

Prodor simulirane talne ravnine v DLV

Slika 8.3

Mejno področje deformacije (DLV)

Slika 8.4

Spredaj nameščena zaščitna struktura z dvema stebroma, pogled s strani

Mejno področje deformacije (DLV)

Slika 8.5

Spredaj nameščena zaščitna struktura z dvema stebroma, pogled od zadaj

Mejno področje deformacije (DLV)

Slika 8.6

Običajna priprava za pritrditev zaščitne strukture na okvir traktorja

Slika 8.7

Običajna priprava za stransko obremenitev zaščitne strukture

Slika 8.8

Običajna priprava za pritrditev okvira traktorja in navpično obremenitev

Slika 8.9

Običajna priprava za navpično obremenitev zaščitne strukture

Slika 8.10

Primer priprave za tlačni preskus

Sliki 8.11

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj in zadaj, zaščitna kabina in zaščitni lok zadaj

Slika 8.11.a

Zaščitna kabina

Slika 8.11.b

Zaščitni lok zadaj

Sliki 8.12

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj, ko sprednji del ne prenese celotne tlačne sile

Slika 8.12.a

Zaščitna kabina

Slika 8.12.b

Zaščitni lok zadaj

Sliki 8.13 in 8.14

Struktura s štirimi stebri Naprave za porazdelitev obremenitve, stranska obremenitev

Slika 8.15

Struktura z več kot štirimi stebri

Naprava za porazdelitev obremenitve, stranska obremenitev

Slika 8.16

Struktura z dvema stebroma

Naprava za porazdelitev obremenitve, stranska obremenitev

Slika 8.17

Krivulja sila-deformacija za obremenitvene preskuse

Slika 8.18

Točka vzdolžne obremenitve

Slika 8.19

Uporaba mejnega področja deformacije (DLV) – določitev simulirane talne ravnine pri prevrnitvi na bok

Opomba:

za opredelitev elementov a do e glej točko 1.11.

Slika 8.20

Dopustni zasuk zgornjega dela DLV okrog osi za določitev lege

Pojasnila k Prilogi VII

(1)	Če ni drugače določeno, sta besedilo zahtev in oštevilčenje, uporabljena v točki B, enaka besedilu in oštevilčenju v standardnem kodeksu OECD o uradnih preskusih zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske gosenične traktorje, kodeks OECD št. 8, izdaja 2015 iz julija 2014.

(2)	Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.

---

(1)  Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(2)  Zahtevana energija je pri –20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za –30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.

PRILOGA VIII

Zahteve za zaščitne strukture pri prevrnitvi (statično preskušanje)

A.   SPLOŠNA DOLOČBA

1.

Zahteve Unije za zaščitne strukture pri prevrnitvi (statično preskušanje) so določene v točki B.

B.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE STRUKTURE PRI PREVRNITVI (STATIČNO PRESKUŠANJE)(1)

1.   Opredelitev pojmov

1.1   [Se ne uporablja.]

1.2   Zaščitne strukture pri prevrnitvi (roll-over protection structure – ROPS)

Zaščitna struktura pri prevrnitvi (zaščitna kabina ali lok; v nadaljnjem besedilu: zaščitna struktura) pomeni strukturo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med normalno uporabo.

Značilnost zaščitne strukture pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa zaščitne strukture ali v prostoru, omejenem z več daljicami od zunanjih robov strukture do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik z ravnimi tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se traktor prevrnil.

1.3   Kolotek

1.3.1   Predhodna opredelitev: srednja ravnina kolesa ali gosenice

Srednja ravnina kolesa ali gosenice je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta obode kolesnih obročev ali gosenic na njihovih zunanjih robovih.

1.3.2   Opredelitev koloteka

Navpična ravnina skozi os kolesa seka njegovo srednjo ravnino po premici, ki se v neki točki stika s podlago. Če sta A in B tako določeni točki za kolesi na isti osi traktorja, je širina koloteka razdalja med točkama A in B. Kolotek se lahko torej določi za sprednja in zadnja kolesa. Pri dvojnih kolesih je kolotek razdalja med ravninama, ki sta srednji ravnini parov koles.

Za gosenične traktorje je kolotek razdalja med srednjima ravninama gosenic.

1.3.3   Dodatna opredelitev: srednja ravnina traktorja

Upoštevati je treba skrajne položaje točk A in B za zadnjo os traktorja, kar pomeni največjo mogočo vrednost za kolotek. Navpična ravnina, ki je pravokotna na daljico AB v njenem središču, je srednja ravnina traktorja.

1.4   Medosna razdalja

Razdalja med navpičnima ravninama, ki potekata skozi daljici AB, kot je opredeljeno zgoraj, tj. skozi daljico za sprednji kolesi in daljico za zadnji kolesi.

1.5   Določitev indeksne točke sedeža; položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.1   Indeksna točka sedeža (seat index point – SIP)(2)

Indeksna točka sedeža se določi po standardu ISO 5353:1995.

1.5.2   Položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.2.1

Če je položaj sedeža nastavljiv, ga je treba nastaviti v skrajni zadnji najvišji položaj.

1.5.2.2

Če je nagib hrbtnega naklona nastavljiv, ga je treba nastaviti v sredinski položaj.

1.5.2.3

Če je sedež opremljen z vzmetenjem, je treba vzmetenje blokirati v sredinskem položaju, razen če je to v nasprotju z navodili, ki jih je jasno določil proizvajalec sedeža.

1.5.2.4

Če je položaj sedeža nastavljiv le po dolžini in navpično, mora biti vzdolžna os, ki poteka skozi indeksno točko sedeža, vzporedna z navpično vzdolžno ravnino traktorja, ki poteka skozi središče volana, in ne več kot 100 mm od te ravnine.

1.6   Varni prostor

1.6.1   Referenčna ravnina za sedež in volan

Varni prostor je prikazan na slikah 4.11 do 4.13 ter opisan v preglednici 4.2. Opredeljen je glede na referenčno ravnino in indeksno točko sedeža. Referenčna ravnina se določi na začetku niza obremenitev; gre za navpično ravnino, ki je običajno vzdolžna na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana. Referenčna ravnina se običajno ujema z vzdolžno srednjo ravnino traktorja. Šteje se, da se ta referenčna ravnina med obremenitvijo premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na traktor ali tla zaščitne strukture pri prevrnitvi; Varni prostor se opredeli na podlagi točk 1.6.2 in 1.6.3.

1.6.2   Določitev varnega prostora za traktorje z neobrnljivim sedežem

Varni prostor za traktorje z neobrnljivim sedežem je opredeljen v točkah 1.6.2.1 do 1.6.2.10 ter ga pri traktorju na vodoravni podlagi s sedežem, nastavljenim v skladu s točkami 1.5.2.1 do 1.5.2.4(2), in volanom, če je nastavljiv, nastavljenim v sredinski položaj za vožnjo v sedečem položaju, omejujejo naslednje ravnine:

1.6.2.1

vodoravna ravnina A1 B1 B2 A2, (810 + a v) mm nad indeksno točko sedeža (SIP), pri čemer je daljica B1B2 (a h – 10) mm za SIP;

1.6.2.2

nagnjena ravnina G1 G2 I2 I1, ki je pravokotna na referenčno ravnino ter vključuje točko, ki je 150 mm za daljico B1B2, in skrajno zadnjo točko hrbtnega naslona sedeža;

1.6.2.3

valjasta površina A1 A2 I2 I1, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 120 mm ter je tangencialna na ravnini iz točk 1.6.2.1 in 1.6.2.2;

1.6.2.4

valjasta površina B1 C1 C2 B2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 900 mm, sega 400 mm naprej in je tangencialna na ravnino iz točke 1.6.2.1 po daljici B1B2;

1.6.2.5

nagnjena ravnina C1 D1 D2 C2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, se stika s površino iz točke 1.6.2.4 in poteka 40 mm od sprednjega zunanjega roba volana. Če je položaj volana visok, ta ravnina sega naprej, in sicer od daljice B1B2 tangencialno na površino iz točke 1.6.2.4;

1.6.2.6

navpična ravnina D1 E1 E2 D2, ki je pravokotna na referenčno ravnino na črti, ki leži 40 mm pred zunanjim robom volana;

1.6.2.7

vodoravna ravnina E1 F1 F2 E2, ki poteka skozi točko, ki leži (90 – a v) mm pod indeksno točko sedeža;

1.6.2.8

površina G1 F1 F2 G2, ki je po potrebi ukrivljena od spodnje meje ravnine iz točke 1.6.2.2 do vodoravne ravnine iz točke 1.6.2.7, je pravokotna na referenčno ravnino ter se dotika hrbtnega naslona sedeža po njegovi celotni dolžini;

1.6.2.9

navpični ravnini J1 E1 F1 G1 H1 in J2 E2 F2 G2 H2. Ti navpični ravnini segata 300 mm navzgor od ravnine E1 F1 F2 E2; razdalji E1 E0 in E2 E0 znašata 250 mm;

1.6.2.10

vzporedni ravnini A1 B1 C1 D1 J1 H1 I1 in A2 B2 C2 D2 J2 H2 I2, ki sta nagnjeni tako, da je zgornji rob ravnine na strani, na katero deluje sila, vsaj 100 mm od navpične referenčne ravnine.

1.6.3   Določitev varnega prostora za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom

Za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je varni prostor zunanji obris obeh varnih prostorov, ki ju določata različna položaja volana in sedeža.

1.6.4   Dodatni sedeži

1.6.4.1

Pri traktorjih, ki jih je mogoče opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva zunanji obris, ki vključuje indeksne točke sedeža za vse ponujene možnosti. Zaščitna struktura ne sega v širši varni prostor, v katerem so upoštevane te različne indeksne točke sedeža.

1.6.4.2

Če se po izvedbi preskusa ponudi nov mogoč položaj sedeža, se ugotovi, ali je varni prostor okrog nove SIP v mejah prej določenega zunanjega obrisa. Če ni, je treba opraviti nov preskus.

1.6.4.3

Dodatni sedež ne vključuje sedeža za dodatno osebo poleg voznika, s katerega ni mogoče upravljati traktorja. SIP se ne določi, ker se opredelitev varnega prostora nanaša na vozniški sedež.

1.7   Masa

1.7.1   Masa brez obtežil

Masa traktorja brez obtežilnih naprav in, pri traktorjih s pnevmatikami, brez tekočin za obtežitev v pnevmatikah. Traktor je v stanju, pripravljenem za vožnjo, ima polne posode, krogotoke in hladilnik ter je opremljen z zaščitno strukturo z zaščitnimi oblogami in morebitno opremo za gosenice ali dodatnimi sestavnimi deli za pogon na sprednji kolesi, ki so potrebni za normalno uporabo. Upravljavec ni vključen.

1.7.2   Največja dovoljena masa

Največja masa traktorja, ki jo proizvajalec opredeli kot tehnično dovoljeno in ki je navedena na identifikacijski tablici vozila in/ali v navodilih za uporabo.

1.7.3   Referenčna masa

Masa, ki jo določi proizvajalec za izračun vhodne energije in tlačnih sil, ki bodo uporabljene pri preskusih. Ta masa ne sme biti manjša od mase brez obtežil in mora biti zadostna za zagotovitev, da masno razmerje ne preseže vrednosti 1,75 (glej točko 1.7.4).

1.7.4   Masno razmerje

Razmerje . To ne sme biti večje od 1,75.

1.8   Dovoljena odstopanja pri meritvah

Čas	± 0,1 s
Razdalja	± 0,5 mm
Sila	± 0,1 % (obsega skale tipala)
Kot	± 0,1°
Masa	± 0,2 % (obsega skale tipala)

1.9   Simboli

ah	(mm)	Polovica vodoravne nastavitve sedeža
av	(mm)	Polovica navpične nastavitve sedeža
D	(mm)	Deformacija zaščitne strukture na točki obremenitve in v skladu z obremenitvijo
D'	(mm)	Deformacija zaščitne strukture za izračunano potrebno energijo
EIS	(J)	Vhodna energija, ki se absorbira pri stranski obremenitvi.
EIL1	(J)	Vhodna energija, ki se absorbira pri stranski obremenitvi.
EIL2	(J)	Vhodna energija, ki se absorbira v primeru druge vzdolžne obremenitve.
F	(N)	Statična sila obremenitve
Fmax	(N)	Največja statična sila obremenitve, ki nastane pri obremenitvi, razen preobremenitev.
F'	(N)	Sila za izračunano potrebno energijo
M	(kg)	Referenčna masa, ki se uporablja za izračun vhodne energije in tlačnih sil.

2.   Področje uporabe

2.1

Ta priloga se uporablja za traktorje, ki imajo najmanj dve osi za kolesa s pnevmatikami ali imajo namesto koles gosenice in katerih masa brez obtežil je najmanj 600 kg. Masno razmerje (največja dovoljena masa/referenčna masa) ne sme biti večje od 1,75.

2.2

Najmanjša širina koloteka zadnjih koles bi morala biti na splošno večja od 1 150 mm. Priznava se, da so mogoče zasnove traktorjev, na primer kosilnice za travo, ozki vinogradniški traktorji, nizki traktorji, ki se uporabljajo v stavbah z omejeno razdaljo med tlemi in stropom ali v sadovnjakih, traktorji z visoko prehodnostjo ter posebni gozdarski stroji, kot so zgibni polprikoličarji in zgibni traktorji, za katere se ta priloga ne uporablja.

3.   Pravila in smernice

3.1   Splošni predpisi

3.1.1

Zaščitno strukturo lahko izdela bodisi proizvajalec traktorja bodisi neodvisno podjetje. V obeh primerih je preskus veljaven samo za tisti model traktorja, na katerem se izvede. Zaščitno strukturo je treba ponovno preskusiti za vsak model traktorja, na katerega bo pritrjena. Vendar lahko preskuševalni centri potrdijo, da so preskusi trdnosti veljavni tudi za modele traktorjev, ki so izpeljani iz prvotnega modela s spremembami motorja, prenosa moči in krmilja ter sprednjega vzmetenja. Po drugi strani se lahko več zaščitnih struktur preskusi za kateri koli posamezen model traktorja.

3.1.2

Zaščitno strukturo, ki se predloži za statični preskus, je treba dostaviti normalno pritrjeno na traktor ali šasijo traktorja, s katerima se uporablja. Šasija traktorja je kompletna, vključno z pritrdilnimi nosilci in drugimi deli traktorja, na katere lahko vplivajo obremenitve, uporabljene na zaščitni strukturi.

3.1.3

Pri „tandemskih“ traktorjih se upošteva masa standardne izvedenke tistega dela, na katerega je pritrjena zaščitna struktura.

3.1.4

Zaščitna struktura je lahko zasnovana samo za zaščito voznika v primeru, da se traktor prevrne. Na to strukturo je včasih mogoče pritrditi zaščito voznika pred vremenskimi vplivi, ki je bolj ali manj začasne narave. Voznik to zaščito ob toplem vremenu navadno odstrani. Obstajajo pa tudi zaščitne strukture, pri katerih so tovrstne obloge stalne in se prezračevanje ob toplem vremenu zagotavlja z okni ali loputami. Ker lahko te obloge prispevajo k trdnosti strukture in je mogoče, da, če so odstranljive, ob nesreči niso nameščene na vozilu, je treba vse dele, ki jih lahko voznik odstrani, odstraniti tudi za preskus. Vrata, strešne lopute in okna, ki se lahko odprejo, se za preskus bodisi odstranijo bodisi pritrdijo v odprtem položaju, tako da ne prispevajo k trdnosti zaščitne strukture. Ugotovi se, ali bi navedeni elementi v tem položaju lahko pomenili nevarnost za voznika v primeru prevrnitve. Ta pravila se bodo v nadaljevanju nanašala samo na preskušanje zaščitne strukture. Zavedati se je treba, da to vključuje le obloge, ki niso začasne narave. Opis vsake dostavljene začasne obloge je treba vključiti v specifikacije. Vse steklo ali podoben krhek material se pred preskusom odstrani. Sestavni deli traktorja in zaščitne strukture, ki bi lahko bili pri preskusu po nepotrebnem poškodovani in ne vplivajo na trdnost zaščitne strukture ali na njene mere, se lahko pred preskusom odstranijo, če proizvajalec to želi. Med preskusom niso dovoljena popravila ali nastavitve.

3.1.5

Vsak sestavni del traktorja, ki prispeva k trdnosti zaščitne strukture, kot so blatniki, ki jih je proizvajalec okrepil, je treba ob navedbi njegovih mer opisati v poročilu o preskusu.

3.2   Preskusna naprava

Za preverjanje, da med preskusom noben del ni prodrl v varni prostor, se uporabijo metode, opisane v točki 1.6 in preglednici 4.2 ter prikazane na slikah 4.11 do 4.13.

3.2.1   Vodoravni obremenitveni preskusi (slike 4.1 do 4.5)

Pri vodoravnih obremenitvenih preskusih se uporabljajo:

3.2.1.1

material, oprema in načini pritrditve, s katerimi se zagotovi, da je šasija traktorja trdno pritrjena na tla in podprta neodvisno od koles;

3.2.1.2

naprava za delovanje na zaščitno strukturo z vodoravno silo. Zagotovi se, da se lahko obremenitev enakomerno porazdeli pravokotno na smer obremenitve: 3.2.1.2.1 uporabi se jarem, dolg najmanj 250 m in največ 700 mm ter katerega dolžina je eden izmed točnih mnogokratnikov vrednosti 50 mm med navedenima dolžinama. Navpična mera jarma je 150 mm; 3.2.1.2.2 robovi jarma, ki se dotikajo zaščitne strukture, so zaobljeni s polmerom največ 50 mm; 3.2.1.2.3 uporabijo se kardanski ali enakovredni zgibi, s katerimi se zagotovi, da obremenitvena naprava ne sili zaščitne strukture k obračanju ali premikanju v nobeno smer, ki ni smer obremenitve; 3.2.1.2.4 če premica, kot jo določa ustrezni jarem na zaščitni strukturi, ni pravokotna na smer obremenitve, se razmik zapolni, tako da se obremenitev porazdeli po celi dolžini;

3.2.1.3

oprema za merjenje sile in deformacije v smeri obremenitve glede na šasijo traktorja. Za zagotovitev točnosti se meritve odčitavajo neprestano. Merilne naprave se postavijo tako, da evidentirajo silo in deformacijo na točki obremenitve in v njeni smeri.

3.2.2   Tlačna preskusa (slike 4.6 do 4.8)

Pri tlačnih preskusih se uporabljajo:

3.2.2.1

material, oprema in načini pritrditve, s katerimi se zagotovi, da je šasija traktorja trdno pritrjena na tla in podprta neodvisno od koles;

3.2.2.2

naprava za delovanje na zaščitno strukturo s silo navzdol, vključno s togim jarmom širine 250 mm;

3.2.2.3

oprema za merjenje uporabljene skupne navpične sile.

3.3   Preskusni pogoji

3.3.1   Zaščitna struktura ustreza proizvodnim specifikacijam in je pritrjena na primerno šasijo modela traktorja v skladu z načinom pritrditve, ki ga je navedel proizvajalec.

3.3.2   Sklop se pritrdi na temeljno ploščo, tako da se elementi, ki povezujejo sklop in temeljno ploščo, pri obremenitvi ne deformirajo bistveno glede na zaščitno strukturo. Sklop med obremenitvijo ni podprt drugače kot z elementi iz začetne pritrditve.

3.3.3   Če je mogoče nastaviti širino koloteka za kolesa ali gosenice, se izbere taka nastavitev, da ni med preskusi nobenega vpliva na zaščitno strukturo.

3.3.4   Zaščitna struktura se opremi z instrumenti, potrebnimi za pridobitev zahtevanih podatkov o deformaciji v odvisnosti od sile.

3.3.5   Vsi preskusi se opravijo na isti zaščitni strukturi. Med nobenim delom preskusa ni dovoljeno popravljati ali ravnati nobenega strukturnega dela.

3.3.6   Ob končanju vseh preskusov se izmerijo in evidentirajo trajne deformacije zaščitne strukture.

3.4   Zaporedje preskusov

Preskusi se izvajajo v naslednjem zaporedju:

3.4.1   Vzdolžna obremenitev

Pri kolesnih traktorjih z najmanj 50 % mase na zadnji osi in pri goseničnih traktorjih se vzdolžna obremenitev izvede od zadaj. Pri drugih traktorjih se vzdolžna obremenitev izvede od spredaj.

3.4.2   Prvi tlačni preskus

Prvi tlačni preskus se izvede na isti strani zaščitne strukture kot vzdolžna obremenitev.

3.4.3   Obremenitev s strani

V primeru vstran pomaknjenega sedeža ali nesimetrične trdnosti zaščitne strukture se stranska obremenitev izvede na tisti strani, ki bo najverjetneje privedla do prodora v varni prostor.

3.4.4   Drugi tlačni preskus

Drugi tlačni preskus se izvede na tisti strani zaščitne strukture, ki je nasprotna strani, na kateri je bila izvedena prva vzdolžna obremenitev. Pri zasnovah z dvema stebroma se lahko drugi tlačni preskus izvede na isti točki kot prvi.

3.4.5   Druga vzdolžna obremenitev

3.4.5.1

Druga vzdolžna obremenitev se uporabi pri traktorjih, ki so opremljeni z zložljivo (npr. z dvema stebroma) ali nagibno (npr. ne z dvema stebroma) zaščitno strukturo, če je izpolnjen en izmed naslednjih pogojev oziroma sta izpolnjena oba: zložljivost je začasna, in sicer za posebne obratovalne pogoje; struktura je zasnovana nagibno zaradi servisiranja, razen če je nagibni mehanizem neodvisen od strukturne celovitosti zaščitne strukture pri prevrnitvi.

3.4.5.2

Če je bila pri zložljivi zaščitni strukturi prva vzdolžna obremenitev izvedena v smeri zložljivosti, druga vzdolžna obremenitev ni potrebna.

3.5   Vodoravni obremenitveni preskusi od zadaj, spredaj in s strani

3.5.1   Splošne določbe

3.5.1.1

Zagotovi se enakomerna porazdelitev obremenitve zaščitne strukture, in sicer s togim jarmom, pravokotnim na smer obremenitve (glej točko 3.2.1.2). Togi jarem je lahko opremljen z elementi, ki preprečujejo njegove stranske premike. Hitrost obremenitve je tolikšna, da se lahko šteje za statično. Med obremenitvijo se sila in deformacija evidentirata z neprestanim odčitavanjem, da se zagotovi točnost. Po začetku obremenitve se ta ne zmanjša do konca preskusa. Smer delovanja sile je v naslednjih mejah: — ob začetku preskusa (brez obremenitve): ± 2°; — med preskusom (obremenitev): 10° nad vodoravno ravnino in 20° pod njo. Hitrost obremenitve se šteje za statično, če hitrost deformacije med obremenitvijo ne presega 5 mm/s.

3.5.1.2

Če na točki obremenitve ni prečnih strukturnih delov, se uporabi nadomestni preskusni jarem, ki ne prispeva k trdnosti.

3.5.2   Vzdolžna obremenitev (slike 4.1 in 4.2)

Obremenitev se izvaja vodoravno in vzporedno s srednjo ravnino traktorja. Pri obremenitvi od zadaj (točka 3.4.1) se vzdolžna in stranska obremenitev izvedeta na različnih straneh srednje ravnine traktorja. Pri obremenitvi od spredaj se vzdolžna obremenitev izvede na isti strani kot stranska obremenitev.

Obremenitev se izvede na najvišjem prečnem strukturnem delu zaščitne strukture (tj. tistem delu, ki bi pri prevrnitvi verjetno prvi udaril ob tla).

Točka obremenitve je od zunanjega vogala zgornjega dela zaščitne strukture oddaljena za eno šestino širine tega dela navznoter. Za širino zaščitne strukture se upošteva razdalja med dvema premicama, ki sta vzporedni s srednjo ravnino traktorja in se dotikata skrajnih zunanjih delov zaščitne strukture v vodoravni ravnini, ki se dotika zgornje površine najvišjih prečnih strukturnih delov.

Če je ROPS sestavljena iz ukrivljenih strukturnih delov in nima primernih vogalov, se za določitev širine W uporablja naslednji splošni postopek. Preskusni inženir opredeli ukrivljeni strukturni del, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla pri nesimetrični prevrnitvi naprej ali nazaj (tj. prevrnitvi naprej ali nazaj, pri kateri bi verjetno ena stran ROPS nosila začetno obremenitev). Končni točki širine W sta sredini zunanjih polmerov, ustvarjenih med drugimi ravnimi ali ukrivljenimi strukturnimi deli, ki tvorijo najvišji del ROPS. Če je mogoče izbrati več ukrivljenih strukturnih delov, preskusni inženir za vsak možen strukturni del določi talne črte, da ugotovi, katera površina bi najverjetneje prva udarila ob tla. Za primera glej sliki 4.3.a in 4.3.b.

Opomba:

v primeru ukrivljenih strukturnih delov je treba upoštevati samo širino na tisti strani strukture, na kateri bo izvedena vzdolžna obremenitev.

Dolžina naprave za porazdelitev obremenitve (glej točko 3.2.1.2) je enaka najmanj tretjini širine zaščitne strukture in od te najmanjše dolžine ni daljša za več kot 49 mm.

Vzdolžna obremenitev se prekine, ko:

3.5.2.1

je energija, ki jo je absorbirala zaščitna struktura, enaka zahtevani vhodni energiji EIL1 ali večja od nje, pri čemer je:

3.5.2.2

zaščitna struktura prodre v varni prostor ali tega prostora ne ščiti več (pogoj za sprejemljivost iz točke 3.8).

3.5.3   Stranska obremenitev (slike 4.4 in 4.5)

Stranska obremenitev se izvaja vodoravno pod kotom 90° na srednjo ravnino traktorja. Izvede se na najvišjem delu zaščitne strukture na točki, ki leži (160 – ah ) mm pred indeksno točko sedeža.

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se izvede na najvišjem delu zaščitne strukture na polovici razdalje med indeksnima točkama sedeža.

Če je gotovo, da bi se v primeru prevrnitve traktorja na bok kateri koli posamezni del zaščitne strukture prvi dotaknil tal, se obremenitev izvede na tem delu, če to omogoča enakomerno porazdelitev obremenitve, kot je določeno v točki 3.5.1.1. Pri zaščitnih strukturah z dvema stebroma se stranska obremenitev izvede na najvišjem stranskem strukturnem delu, ne glede na lego indeksne točke sedeža.

Specifikacije za jarem za porazdelitev obremenitve so v točki 3.2.1.2.1.

Stranska obremenitev se prekine, ko:

3.5.3.1

je energija, ki jo je absorbirala zaščitna struktura, enaka zahtevani energiji EIS ali večja od nje, pri čemer je:

3.5.3.2

zaščitna struktura prodre v varni prostor ali tega prostora ne ščiti več (pogoj za sprejemljivost iz točke 3.8).

3.6   Tlačna preskusa

3.6.1   Tlačni preskus na zadnjem delu (slike 4.6 in 4.7.a do 4.7.e)

3.6.1.1

Pritisni jarem se namesti preko zadnjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini traktorja. Sproži se delovanje tlačne sile F, pri čemer je: Ta sila deluje še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.6.1.2

Če zadnji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne. Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile F = 20 M.

3.6.2   Tlačni preskus na sprednjem delu (slike 4.6 do 4.8)

3.6.2.1

Pritisni jarem se namesti preko sprednjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, tako da je rezultanta tlačnih sil na navpični referenčni ravnini traktorja. Sproži se delovanje tlačne sile F, pri čemer je: Ta sila deluje še 5 sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

3.6.2.2

Če sprednji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve (sliki 4.8.a in 4.8.b), sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne. Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Sproži se delovanje tlačne sile F = 20 M.

3.7   Drugi vzdolžni obremenitveni preskus

Obremenitev se izvede na robu, ki je najdlje od točke prve vzdolžne obremenitve, in v nasprotni smeri glede na to obremenitev (slike 4.1 in 4.2).

Vzdolžna obremenitev se prekine, ko:

3.7.1

je energija, ki jo je absorbirala zaščitna struktura, enaka zahtevani energiji EIL2 ali večja od nje, pri čemer je:

3.7.2

zaščitna struktura prodre v varni prostor ali tega prostora ne ščiti več (pogoj za sprejemljivost iz točke 3.8).

3.8   Pogoji za sprejemljivost

Zaščitna struktura se sprejme, če med preskusi in po njihovem koncu izpolnjuje naslednje pogoje:

3.8.1

med nobenim delom preskusov ne sme noben del prodreti v varni prostor. Med preskusi ne sme noben del udariti v sedež. Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne strukture. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne strukture, če bi kateri koli njegov del prišel v stik z ravnimi tlemi, če bi se traktor prevrnil v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Za oceno tega se uporabijo najmanjše pnevmatike in najmanjša nastavitev širine koloteka, kot jih je določil proizvajalec;

3.8.2

pri zgibno krmiljenih traktorjih se za srednji ravnini obeh delov šteje, da sta poravnani;

3.8.3

po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne strukture. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih strukturnih delov zaščitne strukture glede na indeksno točko sedeža. Nato se evidentirata vsak premik strukturnih delov, ki je posledica obremenitvenih preskusov, ter vsaka sprememba višine sprednjih in zadnjih strukturnih delov strehe zaščitne strukture;

3.8.4

v trenutku, ko je pri vsakem od navedenih vodoravnih obremenitvenih preskusov dosežena zahtevana absorpcija energije, sila presega 0,8 Fmax ;

3.8.5

preobremenitveni preskus je potreben, če se delujoča sila zmanjša za več kot 3 % pri zadnjih 5 % deformacije, ki nastane, ko struktura absorbira zahtevano energijo (slike 4.14 do 4.16). Opis preobremenitvenega preskusa: 3.8.5.1 preobremenitveni preskus se izvede tako, da se vodoravna obremenitev nadaljuje s 5-odstotnimi povečanji prvotne zahtevane energije do največ 20 % dodatne energije; 3.8.5.2 preobremenitveni preskus je uspešno dokončan, če se po absorpciji 5, 10 ali 15 % dodatne energije sila zmanjša za manj kot 3 % za vsako 5-odstotno povečanje energije, hkrati pa še vedno presega 0,8 Fmax , ali če po absorpciji 20 % dodatne energije sila presega 0,8 Fmax ; 3.8.5.3 med prebremenitvenim preskusom so dovoljeni dodatni lomi ali razpoke v strukturi oziroma prodori v varni prostor ali njegova nezaščita zaradi elastične deformacije. Vendar po prekinitvi obremenitve zaščitna struktura ne sega v varni prostor, ki je popolnoma zaščiten;

3.8.6

zahtevano silo je treba ohranjati v obeh tlačnih preskusih;

3.8.7

ni štrlečih strukturnih ali sestavnih delov, ki bi med prevrnitvijo verjetno povzročili hude poškodbe ali ki bi lahko z deformacijo ukleščili upravljavca, npr. njegovo nogo ali stopalo;

3.8.8

ni drugih sestavnih delov, ki bi pomenili resno nevarnost za upravljavca.

3.9   Razširitev na druge modele traktorjev

3.9.1   [Se ne uporablja.]

3.9.2   Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, zaščitno strukturo ali načinom pritrjevanja zaščitne strukture na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskuševalni center, v katerem je bil izveden prvotni preskus, izda „poročilo o tehnični razširitvi“ v primerih, navedenih v nadaljevanju.

3.9.2.1

Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na druge modele traktorjev Obremenitvenih in tlačnih preskusov ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če zaščitna struktura in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk 3.9.2.1.1 do 3.9.2.1.5: 3.9.2.1.1 struktura je popolnoma enaka tisti, ki je bila preskušena; 3.9.2.1.2 zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %. Ta 5-odstotna meja se uporablja tudi za razširitve v primeru zamenjave gosenic s kolesi na istem traktorju; 3.9.2.1.3 način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se struktura pritrjuje, so popolnoma enaki; 3.9.2.1.4 vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo zaščitno strukturo, so popolnoma enaki; 3.9.2.1.5 položaj in kritične mere sedeža v zaščitni strukturi ter relativna lega zaščitne strukture na traktorju so taki, da bi varni prostor med vsemi preskusi ostal v okviru zaščite deformirane strukture (to se preveri na podlagi iste reference za varni prostor kot v prvotnem poročilu o preskusu, tj. referenčne točke sedeža (S) ali indeksne točke sedeža (SIP)).

3.9.2.2

Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na spremenjene modele zaščitne strukture Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.9.2.1, vendar se ne sme uporabiti, če način pritrditve zaščitne strukture na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom). 3.9.2.2.1 Spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev pritrdilne plošče za opremo na nekritični del zaščitne strukture), dodajanje sedežev z drugačno lego indeksne točke sedeža v zaščitni strukturi (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi varni prostori med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane zaščitne strukture). 3.9.2.2.2 Spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne postavljajo pod vprašaj sprejemljivosti zaščitne strukture (na primer sprememba strukturnega sestavnega dela, sprememba načina pritrjevanja zaščitne strukture na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi. Za to vrsto razširitve veljajo naslednje omejitve: 3.9.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev; 3.9.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji za sprejemljivost iz te priloge ter če sila, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od sile, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu, in deformacija, ki je bila izmerjena(3), ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od deformacije iz prvotnega poročila o preskusu, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana energija; 3.9.2.2.2.3 v eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb zaščitne strukture, če gre za različne možnosti iste zaščitne strukture, vendar se lahko v enem poročilu o razširitvi sprejme le en validacijski preskus. Nepreskušene možnosti se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi. 3.9.2.2.3 Povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za že preskušeno zaščitno strukturo. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.9.2.2.2.2).

3.10   [Se ne uporablja.]

3.11   Odpornost zaščitne strukture v hladnem vremenu

3.11.1

Če se za zaščitno strukturo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.11.2

Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti zaščitne strukture pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje minimalne zahteve za materiale:

3.11.2.1

vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev zaščitne strukture na traktor in povezovanje strukturnih delov zaščitne strukture, imajo ustrezne lastnosti nadzorovane žilavosti pri nižji temperaturi;

3.11.2.2

vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo strukturnih in pritrdilnih delov zaščitne strukture, so združljive z materialom zaščitne strukture, kot je določeno v točki 3.11.2.3;

3.11.2.3

jekleni materiali za strukturne dele zaščitne strukture so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede energije obremenitve za Charpyjev preskus z V-zarezo, kot so navedene v preglednici 4.1. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003. Šteje se, da tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika. Strukturni deli zaščitne strukture, ki niso izdelani iz jekla, temveč iz drugih materialov, so enako odporni proti obremenitvam pri nizki temperaturi;

3.11.2.4

velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije obremenitve za Charpyjev preskus z V-zarezo ne sme biti manjša od največje vrednosti, navedene v preglednici 4.1, ki jo material omogoča;

3.11.2.5

Charpyjevi preskusi z V-zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz preglednice 4.1;

3.11.2.6

druga možnost za ta postopek je uporaba pomirjenega ali polpomirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003;

3.11.2.7

vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v zaščitni strukturi. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarov. Preglednica 4.1 Najmanjše energije udara pri Charpyjevem preskusu z V-zarezo Velikost vzorca Energija pri Energija pri   – 30 °C – 20 °C (mm) (J) (J (2)) 10 × 10 (1) 11 27,5 10 × 9 10 25 10 × 8 9,5 24 10 × 7,5 (1) 9,5 24 10 × 7 9 22,5 10 × 6,7 8,5 21 10 × 6 8 20 10 × 5 (1) 7,5 19 10 × 4 7 17,5 10 × 3,5 6 15

3.12   [Se ne uporablja.]

Slika 4.1

Obremenitvi od spredaj in zadaj, zaščitna kabina in zaščitni lok zadaj

Slika 4.1.a

Zaščitna kabina

Mere so v mm.

Slika 4.1.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 4.2

Vzdolžni obremenitvi

Slika 4.3

Primera širine W za ROPS z ukrivljenimi strukturnimi deli

Slika 4.3.a

ROPS s štirimi stebri

Legenda:

1— Indeksna točka sedeža (SIP)

2— SIP, vzdolžna srednja ravnina

3— Točka druge vzdolžne obremenitve, spredaj ali zadaj

4— Točka vzdolžne obremenitve, zadaj ali spredaj

Slika 4.3.b

ROPS z dvema stebroma

Legenda:

1— Indeksna točka sedeža (SIP)

2— SIP, vzdolžna srednja ravnina

3— Točka druge vzdolžne obremenitve, spredaj ali zadaj

4— Točka vzdolžne obremenitve, zadaj ali spredaj

Slika 4.4

Stranska obremenitev (pogled od strani), zaščitna kabina in zaščitni lok zadaj

Slika 4.4.a

Zaščitna kabina

Slika 4.4.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 4.5

Stranska obremenitev (pogled od zadaj)

(a)	(b)

Slika 4.6

Primer priprave za tlačni preskus

Slika 4.7

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj in zadaj, zaščitna kabina in zaščitni lok zadaj

Slika 4.7.a

Tlačni preskus zadaj

Slika 4.7.b

Tlačni preskus spredaj

Slika 4.7.c

Tlačni preskus za zaščitni lok zadaj

Slika 4.7.d

Zaščitna kabina

Slika 4.7.e

Zaščitni lok zadaj

Slika 4.8

Položaj jarma za tlačni preskus spredaj, ko sprednji del ne prenese celotne tlačne sile

Slika 4.8.a

Zaščitna kabina

Slika 4.8.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 4.9

Tlačna sila deluje tako, da je središče jarma na navpični referenčni ravnini traktorja (ki je tudi navpična referenčna ravnina sedeža in volana).

Primer 1	:	ROPS, sedež in volan so togo pritrjeni na okvir traktorja.
Primer 2	:	ROPS je togo pritrjena na okvir traktorja, sedež in volan pa sta na tleh (vzmetena ali ne), vendar NISTA povezana z ROPS.

V teh primerih navpična referenčna ravnina, ki se nanaša na sedež in volan, običajno vključuje tudi težišče traktorja med izvajanjem celotnega niza obremenitev.

Slika 4.10

Tlačna sila deluje tako, da je središče jarma samo na navpični referenčni ravnini traktorja.

Mogoča sta primera 3 in 4, v katerih je ROPS pritrjena na ploščad, bodisi togo pritrjena (primer 3) bodisi vzmetena (primer 4) glede na šasijo traktorja. Te spajalne ali povezovalne rešitve povzročajo različno gibanje kabine in varnega prostora ter navpične referenčne ravnine.

Preglednica 4.2

Mere varnega prostora

Mere	(mm)	Opombe
A1 A0	100	najmanj
B1 B0	100	najmanj
F1 F0	250	najmanj
F2 F0	250	najmanj
G1 G0	250	najmanj
G2 G0	250	najmanj
H1 H0	250	najmanj
H2 H0	250	najmanj
J1 J0	250	najmanj
J2 J0	250	najmanj
E1 E0	250	najmanj
E2 E0	250	najmanj
D0 E0	300	najmanj
J0 E0	300	najmanj
A1 A2	500	najmanj
B1 B2	500	najmanj
C1 C2	500	najmanj
D1 D2	500	najmanj
I1 I2	500	najmanj
F0 G0	—	odvisno od traktorja
I0 G0	—
C0 D0	—
E0 F0	—

Slika 4.11

Varni prostor

Legenda:

1

—

Indeksna točka sedeža

Opomba:

za mere glej preglednico 4.2.

Slika 4.12

Varni prostor

Slika 4.12.a

Pogled s strani, prerez v referenčni ravnini

Slika 4.12.b

Pogled od zadaj ali spredaj

Legenda:

1— Indeksna točka sedeža

2— Sila

3— Navpična referenčna ravnina

Slika 4.13

Varni prostor pri traktorju z obrnljivim sedežem in volanom, zaščitna kabina in zaščitni lok zadaj

Slika 4.13.a

Zaščitna kabina

Slika 4.13.b

Zaščitni lok zadaj

Slika 4.14

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus ni potreben.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus ni potreben, ker je Fa ≤ 1,03 F'.

Slika 4.15

Krivulja sila/deformacija

Potreben je preobremenitveni preskus.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3.	Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, ker je Fb > 0,97 F' in Fb > 0,8 Fmax.

Slika 4.16

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je treba nadaljevati.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3.	Fb < 0,97 F', zato je potrebna dodatna preobremenitev.

4.	Fc < 0,97 Fb, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

5.	Fd < 0,97 Fc, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

6.	Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, če je Fe > 0,8 Fmax.

7.	Preskus ni uspešen, ko se obremenitev zmanjša pod 0,8 Fmax.

Pojasnila k Prilogi VIII

(1)	Če ni drugače določeno, sta besedilo zahtev in oštevilčenje, uporabljena v točki B, enaka besedilu in oštevilčenju v standardnem kodeksu OECD o uradnih preskusih zaščitnih struktur za kmetijske in gozdarske traktorje (statično preskušanje), kodeks OECD št. 4, izdaja 2015 iz julija 2014.

(2)	Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353 in je fiksna glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.

(3)	Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.

---

(1)  Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(2)  Zahtevana energija je pri – 20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za – 30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.

PRILOGA IX

Zahteve za zaščitne strukture pri prevrnitvi (spredaj nameščene zaščitne strukture pri prevrnitvi na ozkokolotečnih traktorjih)

A.   SPLOŠNE DOLOČBE

1.

Zahteve Unije za zaščitne strukture pri prevrnitvi (spredaj nameščene zaščitne strukture pri prevrnitvi na ozkokolotečnih traktorjih) so določene v oddelku B.

2.

Preskusi se lahko izvajajo v skladu s statičnim ali, kot druga možnost, dinamičnim preskusnim postopkom, kot ju določata oddelka B1 in B2. Metodi se štejeta za enakovredni.

3.

Poleg zahtev iz točke 2 se izpolnijo tudi zahteve glede delovanja zložljivih zaščitnih struktur pri prevrnitvi, določene v oddelku B3.

4.

Oddelek B4 vsebuje računalniški program za ugotavljanje večkratnega ali prekinjenega prevračanja, ki se uporablja za virtualno preskušanje.

B.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITNE STRUKTURE PRI PREVRNITVI (SPREDAJ NAMEŠČENE ZAŠČITNE STRUKTURE PRI PREVRNITVI NA OZKOKOLOTEČNIH TRAKTORJIH)(1)

1.   Opredelitev pojmov

1.1   [Se ne uporablja.]

1.2   Zaščitna struktura pri prevrnitvi (roll-over protection structure – ROPS)

Zaščitna struktura pri prevrnitvi (zaščitna kabina ali lok; v nadaljnjem besedilu: zaščitna struktura) pomeni strukturo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med normalno uporabo.

Značilnost zaščitne strukture pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa zaščitne strukture ali v prostoru, omejenem z več daljicami od zunanjih robov strukture do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik z ravnimi tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se traktor prevrnil.

1.3   Kolotek

1.3.1   Predhodna opredelitev: srednja ravnina kolesa

Srednja ravnina kolesa je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta obode kolesnih obročev na njihovih zunanjih robovih.

1.3.2   Opredelitev koloteka

Navpična ravnina skozi os kolesa seka njegovo srednjo ravnino po premici, ki se v neki točki stika s podlago. Če sta A in B tako določeni točki za kolesi na isti osi traktorja, je širina koloteka razdalja med točkama A in B. Kolotek se lahko torej določi za sprednja in zadnja kolesa. Pri dvojnih kolesih je kolotek razdalja med ravninama, ki sta srednji ravnini parov koles.

1.3.3   Dodatna opredelitev: srednja ravnina traktorja

Upoštevati je treba skrajne položaje točk A in B za zadnjo os traktorja, kar pomeni največjo mogočo vrednost za kolotek. Navpična ravnina, ki je pravokotna na daljico AB v njenem središču, je srednja ravnina traktorja.

1.4   Medosna razdalja

Razdalja med navpičnima ravninama, ki potekata skozi daljici AB, kot je opredeljeno zgoraj, tj. skozi daljico za sprednji kolesi in daljico za zadnji kolesi.

1.5   Določitev indeksne točke sedeža; položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.1   Indeksna točka sedeža (seat index point – SIP)(2)

Indeksna točka sedeža se določi po standardu ISO 5353:1995.

1.5.2   Položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.2.1

Če je položaj sedeža nastavljiv, ga je treba nastaviti v skrajni zadnji najvišji položaj.

1.5.2.2

Če je nagib hrbtnega naklona nastavljiv, ga je treba nastaviti v sredinski položaj.

1.5.2.3

Če je sedež opremljen z vzmetenjem, je treba vzmetenje blokirati v sredinskem položaju, razen če je to v nasprotju z navodili, ki jih je jasno določil proizvajalec sedeža.

1.5.2.4

Če je položaj sedeža nastavljiv le po dolžini in navpično, mora biti vzdolžna os, ki poteka skozi indeksno točko sedeža, vzporedna z navpično vzdolžno ravnino traktorja, ki poteka skozi središče volana, in ne več kot 100 mm od te ravnine.

1.6   Varni prostor

1.6.1   Navpična referenčna ravnina in črta

Varni prostor (slika 6.1) je opredeljen na podlagi navpične referenčne ravnine in referenčne črte:

1.6.1.1

referenčna ravnina je navpična ravnina, ki je običajno vzdolžna na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana. Referenčna ravnina se običajno ujema z vzdolžno srednjo ravnino traktorja. Šteje se, da se ta referenčna ravnina med obremenitvijo premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na traktor ali tla zaščitne strukture pri prevrnitvi;

1.6.1.2

referenčna črta je premica na referenčni ravnini ter poteka skozi točko, ki leži (140 + ah ) mm za indeksno točko sedeža in (90 – av ) mm pod njo, ter prvo točko na obroču volana, ki jo seka, če se pomakne proti vodoravni ravnini.

1.6.2   Določitev varnega prostora za traktorje z neobrnljivim sedežem

Varni prostor za traktorje z neobrnljivim sedežem je opredeljen v točkah 1.6.2.1 do 1.6.2.11 ter ga pri traktorju na vodoravni podlagi s sedežem, nastavljenim v skladu s točkami 1.5.2.1 do 1.5.2.4(3), in volanom, če je nastavljiv, nastavljenim v sredinski položaj za vožnjo v sedečem položaju, omejujejo naslednje ravnine:

1.6.2.1

navpični ravnini, ki potekata 250 mm na vsaki strani referenčne ravnine ter segata 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8 in vzdolžno vsaj 550 mm pred navpično ravnino, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka (210 – ah ) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.2

navpični ravnini, ki potekata 200 mm na vsaki strani referenčne ravnine ter segata 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8 in vzdolžno od površine iz točke 1.6.2.11 do navpične ravnine, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka (210 – ah ) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.3

nagnjena ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino, vzporedna z referenčno črto in poteka 400 mm nad njo ter ki sega nazaj do točke, kjer seka navpično ravnino, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi točko, ki leži (140 + ah ) mm za indeksno točko sedeža;

1.6.2.4

nagnjena ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino, se stika z ravnino iz točke 1.6.2.3 na njenem skrajnem zadnjem robu in leži na vrhu hrbtnega naslona sedeža;

1.6.2.5

navpična ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino ter poteka vsaj 40 mm pred volanom in vsaj (760 – ah ) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.6

valjasta površina, katere os je pravokotna na referenčno ravnino, ki ima polmer 150 mm ter ki je tangencialna na ravnini iz točk 1.6.2.3 in 1.6.2.5;

1.6.2.7

vzporedni nagnjeni ravnini, ki potekata skozi zgornja robova ravnin iz točke 1.6.2.1, pri čemer je nagnjena ravnina na strani udara najmanj 100 mm oddaljena od referenčne ravnine nad varnim prostorom;

1.6.2.8

vodoravna ravnina, ki poteka skozi točko, ki leži (90 – av ) mm pod indeksno točko sedeža;

1.6.2.9

dva dela navpične ravnine, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka (210 – ah ) mm pred indeksno točko sedeža, pri čemer se obe delni ravnini stikata s skrajnimi zadnjimi robovi ravnin iz točke 1.6.2.1 in skrajnimi sprednjimi robovi ravnin iz točke 1.6.2.2;

1.6.2.10

dva dela vodoravne ravnine, ki poteka 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8, pri čemer se obe delni ravnini stikata s skrajnimi zgornjimi robovi navpičnih ravnin iz točke 1.6.2.2 in skrajnimi spodnjimi robovi nagnjenih ravnin iz točke 1.6.2.7;

1.6.2.11

površina, ki je po potrebi ukrivljena in katere tvorilka je pravokotna na referenčno ravnino ter leži na zadnji strani hrbtnega naslona sedeža.

1.6.3   Določitev varnega prostora za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom

Za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je varni prostor zunanji obris obeh varnih prostorov, ki ju določata različna položaja volana in sedeža. Za vsak položaj volana in sedeža se varni prostor določi na podlagi točk 1.6.1 in 1.6.2 te priloge za vozniško mesto v normalnem položaju ter na podlagi točk 1.6.1 in 1.6.2 Priloge X za vozniško mesto v obrnjenem položaju (glej sliko 6.2).

1.6.4   Dodatni sedeži

1.6.4.1

Pri traktorjih, ki jih je mogoče opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva zunanji obris, ki vključuje indeksne točke sedeža za vse ponujene možnosti. Zaščitna struktura ne sega v širši varni prostor, v katerem so upoštevane te različne indeksne točke sedeža.

1.6.4.2

Če se po izvedbi preskusa ponudi nov mogoč položaj sedeža, se ugotovi, ali je varni prostor okrog nove SIP v mejah prej določenega zunanjega obrisa. Če ni, je treba opraviti nov preskus.

1.6.4.3

Dodatni sedež ne vključuje sedeža za dodatno osebo poleg voznika, s katerega ni mogoče upravljati traktorja. SIP se ne določi, ker se opredelitev varnega prostora nanaša na vozniški sedež.

1.7   Masa

1.7.1   Masa brez obtežil/v neobremenjenem stanju

Masa traktorja brez neobvezne dodatne opreme, vendar vključno s hladilnim sredstvom, oljem, gorivom, orodjem in zaščitno strukturo. Ne upoštevajo se sprednje ali zadnje dodatne uteži, obtežila v kolesih, pripeta oprema ali posebni sestavni deli.

1.7.2   Največja dovoljena masa

Največja masa traktorja, ki jo proizvajalec opredeli kot tehnično dovoljeno in ki je navedena na identifikacijski tablici vozila in/ali v navodilih za uporabo.

1.7.3   Referenčna masa

Masa, ki jo določi proizvajalec ter s katero se po formulah izračunajo višina pada nihalnega udarnega telesa, vhodna energija in tlačne sile, ki bodo uporabljene pri preskusih. Ta masa ne sme biti manjša od mase brez obtežil in mora biti zadostna za zagotovitev, da masno razmerje ne preseže vrednosti 1,75 (glej točki 1.7.4 in 2.1.3).

1.7.4   Masno razmerje

Razmerje . To ne sme biti večje od 1,75.

1.8   Dovoljena odstopanja pri meritvah

Dolžinske mere:		± 3 mm
razen za: – stisnjenost pnevmatik:	– tyre deflection:	± 1 mm
	– deformacijo zaščitne strukture med vodoravnimi obremenitvami:	± 1 mm
	– višino pada nihalnega udarnega telesa:	± 1 mm
Mase:		± 0,2 % (obsega skale tipala)
Sile:		± 0,1 % (obsega skale)
Koti:		± 0,1°

1.9   Simboli

ah	(mm)	polovica vodoravne nastavitve sedeža;
av	(mm)	polovica navpične nastavitve sedeža;
B	(mm)	najmanjša skupna širina traktorja;
Bb	(mm)	največja zunanja širina zaščitne strukture;
D	(mm)	deformacija zaščitne strukture na točki udara (dinamični preskusi) ali na točki obremenitve in v smeri obremenitve (statični preskusi);
D'	(mm)	deformacija zaščitne strukture za izračunano potrebno energijo;
Ea	(J)	deformacijska energija, absorbirana na mestu, na katerem je bila obremenitev prekinjena. Območje znotraj krivulje F-D;
Ei	(J)	absorbirana deformacijska energija. Območje pod krivuljo F-D;
E'i	(J)	deformacijska energija, absorbirana po dodatni obremenitvi po nastanku loma ali razpoke;
E''i	(J)	deformacijska energija, absorbirana pri preobremenitvenem preskusu v primeru, ko je pred začetkom tega preskusa obremenitev prekinjena. Območje pod krivuljo F-D;
Eil	(J)	vhodna energija, ki mora biti absorbirana pri vzdolžnih obremenitvah;
Eis	(J)	vhodna energija, ki mora biti absorbirana pri stranskih obremenitvah;
F	(N)	statična sila obremenitve;
F'	(N)	sila obremenitve za izračunano potrebno energijo, ki ustreza E'i;
F–D		diagram sila/deformacija;
Fi	(N)	sila, ki deluje na zadaj nameščene čvrste elemente;
Fmax	(N)	največja statična sila obremenitve, ki nastane pri obremenitvi, razen preobremenitve;
Fv	(N)	navpična tlačna sila;
H	(mm)	višina pada nihalnega udarnega telesa (dinamični preskusi);
H’	(mm)	višina pada nihalnega udarnega telesa za dodatni preskus (dinamični preskusi);
I	(kg.m2)	referenčni vztrajnostni moment traktorja okrog osrednje osi zadnjih koles ne glede na maso teh zadnjih koles;
L	(mm)	referenčna medosna razdalja traktorja;
M	(kg)	referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti.

2.   Področje uporabe

2.1

Ta priloga se uporablja za traktorje z naslednjimi lastnostmi: 2.1.1 oddaljenost od tal največ 600 mm pod najnižjimi deli sprednje in zadnje osi, upoštevajoč diferencial; 2.1.2 stalna ali nastavljiva najmanjša širina koloteka, ki znaša manj kot 1 150 mm, na osi s širšimi pnevmatikami. Ob predpostavki, da je na osi s širšimi pnevmatikami kolotek nastavljen na širino največ 1 150 mm, mora biti mogoče širino koloteka druge osi nastaviti tako, da zunanji robovi ožjih pnevmatik ne segajo preko zunanjih robov pnevmatik na drugi osi. Kadar so na obeh oseh nameščeni kolesni obroči in pnevmatike enakih mer, mora biti stalna ali nastavljiva širina koloteka obeh osi manjša od 1 150 mm; 2.1.3 masa v neobremenjenem stanju, večja od 400 kg, vendar manjša od 3 500 kg, vključno z zaščitno strukturo pri prevrnitvi in največjimi pnevmatikami, kot jih priporoča proizvajalec. Največja dovoljena masa ne presega 5 250 kg, masno razmerje (največja dovoljena masa/referenčna masa) pa ne sme biti večje od 1,75; 2.1.4 opremljeni so z zaščitnimi strukturami pri prevrnitvi z dvema stebroma, ki so nameščene izključno pred indeksno točko sedeža in za katere je zaradi manjših mer traktorja značilen manjši varni prostor, tako da nikakor ni priporočljivo omejevanje dostopa do vozniškega mesta, vseeno pa je te strukture (zložljive ali ne) koristno obdržati zaradi njihove nesporno preproste uporabe.

2.2

Priznava se, da so mogoče zasnove traktorjev, na primer posebni gozdarski stroji, kot so zgibni polprikoličarji in zgibni traktorji, za katere se ta priloga ne uporablja.

B1.   STATIČNI PRESKUSNI POSTOPEK

3.   Pravila in smernice

3.1   Temeljni pogoji za preskuse trdnosti

3.1.1   Izvedba dveh predhodnih preskusov

Preskusi trdnosti se lahko na zaščitni strukturi izvedejo šele po uspešni izvedbi preskusa bočne stabilnosti in preskusa preprečevanja prevračanja (glej procesni diagram na sliki 6.3).

3.1.2   Priprava na predhodne preskuse

3.1.2.1   Traktor mora biti opremljen z zaščitno strukturo v varnostnem položaju.

3.1.2.2   Traktor mora biti opremljen s pnevmatikami z največjim premerom, ki ga določi proizvajalec, in najmanjšim presekom za pnevmatike pri tem premeru. Pnevmatike ne smejo vsebovati tekočin za obtežitev, tlak v njih pa mora ustrezati priporočenim vrednostim za delo na polju.

3.1.2.3   Zadnja kolesa je treba nastaviti na najožjo širino koloteka, sprednja kolesa pa čim bližje taki širini koloteka. Če sta pri sprednjih kolesih mogoči dve nastavitvi koloteka, ki se enako razlikujeta od najožje nastavitve zadnjega koloteka, je treba med tema nastavitvama sprednjega koloteka izbrati širšo.

3.1.2.4   Napolniti je treba vse posode na traktorju ali namesto tekočine uporabiti enakovredno maso na ustreznem mestu.

3.1.2.5   Vsa oprema, ki se uporablja pri serijski proizvodnji, se na traktor pritrdi v normalnem položaju.

3.1.3   Preskus bočne stabilnosti

3.1.3.1   Traktor, pripravljen v skladu z zgoraj navedenimi določbami, se namesti na vodoravno ravnino, tako da se lahko točka nihanja sprednje osi ali pri zgibno krmiljenem traktorju vodoravna točka nihanja med obema osema prosto giba.

3.1.3.2   Z dvigalko ali dvigalom se nagne del traktorja, ki je togo povezan z osjo, ki nosi več kot 50 % mase traktorja, pri tem pa se stalno meri kot nagiba. Ta kot mora biti vsaj 38° v trenutku, ko je traktor v položaju nestabilnega ravnotežja na kolesih, ki se dotikajo tal. Preskus se opravi tako, da je volan enkrat obrnjen do skrajne desne točke zasuka in enkrat do skrajne leve točke zasuka.

3.1.4   Preskus preprečevanja prevračanja

3.1.4.1   Splošne opombe

Cilj tega preskusa je preveriti, ali lahko zaščitna struktura, nameščena na traktor za zaščito voznika, uspešno prepreči večkratno prevračanje traktorja, če se ta bočno prevrne na strmini z naklonom 1:1,5 (slika 6.4).

Dokaz preprečevanja prevračanja se lahko pridobi v skladu z eno od dveh metod iz točk 3.1.4.2 in 3.1.4.3.

3.1.4.2   Dokazovanje preprečevanja prevračanja s prevrnitvenim preskusom

3.1.4.2.1

Prevrnitveni preskus je treba opraviti na preskusni strmini, dolgi vsaj štiri metre (glej sliko 6.4). Površina mora biti prekrita z materialom debeline 18 cm, katerega indeks penetracije stožca, kot je izmerjen v skladu s standardoma ASAE S313.3 FEB1999 in ASAE EP542 FEB1999 o penetrometru, je: ali

3.1.4.2.2

Traktor (ki je pripravljen v skladu z določbami točke 3.1.2) se bočno prevrne pri ničelni začetni hitrosti. V ta namen se traktor namesti na vrh preskusne strmine tako, da se spodnja kolesa naslanjajo na strmino in je srednja ravnina traktorja vzporedna z vodoravnimi črtami strmine. Ko traktor udari ob preskusno strmino, se lahko dvigne od površine tako, da se zavrti okrog zgornjega roba zaščitne strukture, vendar se ne sme prevrniti na drugo stran. Pasti mora nazaj na tisto stran, s katero je najprej udaril ob strmino.

3.1.4.3   Dokazovanje preprečevanja prevračanja z izračunom

3.1.4.3.1

Za preverjanje preprečevanja prevračanja z izračunom je treba zagotoviti naslednje podatke o lastnostih traktorja (glej sliko 6.5): B0 (m) širina zadnjih pnevmatik; B6 (m) širina zaščitne strukture med desno in levo točko udara; B7 (m) širina pokrova motorja; D0 (rad) kot nihanja sprednje osi od nič do konca nihaja; D2 (m) višina sprednjih pnevmatik ob polni osni obremenitvi; D3 (m) višina zadnjih pnevmatik ob polni osni obremenitvi; H0 (m) višina točke nihanja sprednje osi; H1 (m) višina težišča; H6 (m) višina točke udara; H7 (m) višina pokrova motorja; L2 (m) vodoravna razdalja med težiščem in sprednjo osjo; L3 (m) vodoravna razdalja med težiščem in zadnjo osjo; L6 (m) vodoravna razdalja med težiščem in sprednjo točko preseka zaščitne strukture (ki naj ima negativni predznak, če ta točka leži pred ravnino težišča); L7 (m) vodoravna razdalja med težiščem in sprednjim robom pokrova motorja; Mc (kg) masa traktorja, uporabljena za izračun; Q (kgm2) vztrajnostni moment okrog vzdolžne osi skozi težišče; S (m) (m) širina koloteka zadnjih koles. Vsota širin koloteka (S) in pnevmatik (B0) mora biti večja od širine zaščitne strukture B6.

3.1.4.3.2

Pri izračunu se lahko uporabijo naslednje predpostavke za poenostavitev: 3.1.4.3.2.1 mirujoči traktor z nihalno sprednjo osjo se prevrne na strmini z naklonom 1:1,5 takoj, ko je težišče nad osjo vrtenja; 3.1.4.3.2.2 os vrtenja je vzporedna z vzdolžno osjo traktorja in poteka skozi središče stičnih površin spodnjega sprednjega in zadnjega kolesa s podlago; 3.1.4.3.2.3 traktor ne drsi navzdol po strmini; 3.1.4.3.2.4 udar na strmino je delno elastičen s koeficientom elastičnosti: 3.1.4.3.2.5 globina ugreza v strmino in deformacija zaščitne strukture skupaj znašata: 3.1.4.3.2.6 noben drug sestavni del traktorja se ne ugrezne v strmino.

3.1.4.3.3

Računalniški program (BASIC(4)) za ugotavljanje večkratnega ali prekinjenega prevračanja ozkokolotečnega traktorja s spredaj nameščeno zaščitno strukturo pri bočni prevrnitvi je v oddelku B4 skupaj s primeri 6.1 do 6.11.

3.1.5   Metode merjenja

3.1.5.1   Vodoravne razdalje med težiščem in zadnjo (L3) ali sprednjo (L2) osjo

Razdalja med sprednjo in zadnjo osjo se izmeri na obeh staneh traktorja za zagotovitev, da ni odklona krmiljenih koles.

Razdalji med težiščem in zadnjo (L3) ali sprednjo osjo (L2) se izračunata na podlagi porazdelitve mase traktorja med zadnja in sprednja kolesa.

3.1.5.2   Višine zadnjih (D3) in sprednjih (D2) pnevmatik

Izmeri se razdalja med najvišjo točko na pnevmatiki in talno ravnino (slika 6.5), pri čemer se za sprednje in zadnje pnevmatike uporabi ista metoda.

3.1.5.3   Vodoravna razdalja med težiščem in sprednjo točko preseka zaščitne strukture (L6)

Izmeri se razdalja med težiščem in sprednjo točko preseka zaščitne strukture (slike 6.6.a, 6.6.b in 6.6.c). Če je zaščitna struktura pred ravnino težišča, ima izmerjena vrednost negativni predznak (–L6).

3.1.5.4   Širina zaščitne strukture (B6)

Izmeri se razdalja med desno in levo točko udara na obeh stebrih strukture.

Točko udara določa ravnina, ki je tangencialna na zaščitno strukturo in poteka skozi črto, ki jo določajo zgornje zunanje točke sprednjih in zadnjih pnevmatik (slika 6.7).

3.1.5.5   Višina zaščitne strukture (H6)

Izmeri se navpična razdalja med točko udara na strukturi in talno ravnino.

3.1.5.6   Višina pokrova motorja (H7)

Izmeri se navpična razdalja med točko udara na pokrovu motorja in talno ravnino.

Točko udara določa ravnina, ki je tangencialna na pokrov motorja in zaščitno strukturo ter poteka skozi zgornje zunanje točke sprednje pnevmatike (slika 6.7). Meritev se opravi na obeh straneh pokrova motorja.

3.1.5.7   Širina pokrova motorja (B7)

Izmeri se razdalja med obema točkama udara na pokrovu motorja, kot je bilo opredeljeno zgoraj.

3.1.5.8   Vodoravna razdalja med težiščem in sprednjim robom pokrova motorja (L7)

Izmeri se razdalja med točko udara na pokrovu motorja, kot je bilo opredeljeno zgoraj, in težiščem.

3.1.5.9   Višina točke nihanja sprednje osi (H0)

V tehnično poročilo proizvajalca se vključi navpična razdalja med središčem točke nihanja sprednje osi in središčem osi sprednjih pnevmatik (H01) ter se nato preveri.

Izmeri se navpična razdalja med središčem osi sprednjih pnevmatik in talno ravnino (H02) (slika 6.8).

Višina točke nihanja sprednje osi (H0) je vsota obeh navedenih vrednosti.

3.1.5.10   Širina koloteka zadnjih koles (S)

Izmeri se najmanjša širina koloteka zadnjih koles, ki so opremljena z največjimi pnevmatikami, kot jih določi proizvajalec (slika 6.9).

3.1.5.11   Širina zadnjih pnevmatik (B0)

Izmeri se razdalja med zunanjo in notranjo navpično ravnino na zgornjem delu zadnje pnevmatike (slika 6.9).

3.1.5.12   Kot nihanja sprednje osi (D0)

Na obeh strani osi se izmeri največji kot, ki nastane z nihanjem sprednje osi iz vodoravnega položaja do največjega odklona, ob upoštevanju morebitnega blažilnika končnega odklona. Uporabi se največji izmerjeni kot.

3.1.5.13   Masa traktorja

Masa traktorja se določi na podlagi pogojev iz točke 1.7.1.

3.2   Pogoji za preskušanje trdnosti zaščitnih struktur in njihove pritrditve na traktorje

3.2.1   Splošne zahteve

3.2.1.1   Namen preskusov

Namen preskusov, pri katerih se uporabljajo posebne naprave, je simulirati take obremenitve, kakršne delujejo na zaščitno strukturo, ko se traktor prevrne. Ti preskusi omogočajo ugotovitve o trdnosti zaščitne strukture, vseh elementov za njeno pritrditev na traktor in vseh delov traktorja, ki prenašajo preskusno obremenitev.

3.2.1.2   Preskusni metodi

Preskusi se lahko izvajajo v skladu s statičnim ali dinamičnim postopkom (glej oddelek A). Metodi se štejeta za enakovredni.

3.2.1.3   Splošna pravila pri pripravah na preskuse

3.2.1.3.1

Zaščitna struktura mora ustrezati specifikacijam za serijsko proizvodnjo. Pritrjena je v skladu s priporočeno metodo proizvajalca na enega od tipov traktorjev, za katere je zasnovana. Opomba: za statični preskus trdnosti ni potreben celoten traktor, vendar zaščitna struktura in deli traktorja, na katere je pritrjena, sestavljajo celovito preskusno enoto, v nadaljnjem besedilu: preskusni sklop.

3.2.1.3.2

Za statični in dinamični preskus mora biti traktor kot celota (ali preskusni sklop) opremljen z vsemi sestavnimi deli iz serijske proizvodnje, ki lahko vplivajo na trdnost zaščitne strukture ali pa so potrebni za preskus trdnosti. Na traktorju (ali preskusnem sklopu) morajo biti vgrajeni tudi sestavni deli, ki lahko povzročijo nevarnost v varnem prostoru, da je mogoče pri njihovem pregledu ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za sprejemljivost iz točke 3.2.3. Dostaviti je treba vse sestavne dele traktorja ali zaščitne strukture, vključno z deli za zaščito pred vremenskimi vplivi, ali jih opisati na načrtih.

3.2.1.3.3

Za preskuse trdnosti je treba odstraniti vse plošče in odstranljive nestrukturne dele, tako da ne morejo prispevati k trdnosti zaščitne strukture.

3.2.1.3.4

Širino koloteka je treba nastaviti tako, da pnevmatike pri preskusih trdnosti čim manj podpirajo zaščitno strukturo. Če se ti preskusi opravljajo v skladu s statičnim postopkom, se lahko kolesa odstranijo.

3.2.2   Preskusi

3.2.2.1   Zaporedje preskusov v skladu s statičnim postopkom

Zaporedje preskusov, ki ne vpliva na dodatne preskuse iz točk 3.3.1.6 in 3.3.1.7, je:

(1)	obremenitev strukture od zadaj (glej točko 3.3.1.1);

(2)	tlačni preskus zadaj (glej točko 3.3.1.4);

(3)	obremenitev strukture od spredaj (glej točko 3.3.1.2);

(4)	obremenitev strukture s strani (glej točko 3.3.1.3);

(5)	tlačni preskus spredaj (glej točko 3.3.1.5).

3.2.2.2   Splošne zahteve

3.2.2.2.1

Če se med preskusom kateri koli del opreme za pritrjevanje traktorja strga, zlomi ali premakne, se preskus ponovi.

3.2.2.2.2

Med preskusi niso dovoljena popravila ali nastavitve traktorja ali zaščitne strukture.

3.2.2.2.3

Menjalnik traktorja je med preskusi v praznem teku, zavore pa so sproščene.

3.2.2.2.4

Če je traktor opremljen s sistemom vzmetenja med ohišjem traktorja in kolesi, se ta med preskusom blokira.

3.2.2.2.5

Za prvo obremenitev strukture od zadaj se izbere tista stran, na kateri bo po mnenju preskuševalnih organov izvedba niza obremenitev privedla do najneugodnejših okoliščin za strukturo. Obremenitvi s strani in od zadaj se izvedeta na obeh straneh vzdolžne srednje ravnine zaščitne strukture. Obremenitev od spredaj se izvede na isti strani vzdolžne srednje ravnine zaščitne strukture kot obremenitev s strani.

3.2.3   Pogoji za sprejemljivost

3.2.3.1   Šteje se, da zaščitna struktura izpolnjuje zahteve glede trdnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

3.2.3.1.1

po vsakem preskusu na njej ni nobenih lomov ali razpok v smislu točke 3.3.2.1 ali

3.2.3.1.2.

če se med katerim od tlačnih preskusov pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi dodaten preskus v skladu s točko 3.3.1.7;

3.2.3.1.3

med preskusi, razen med preobremenitvenim, ne sme noben del zaščitne strukture prodreti v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6;

3.2.3.1.4

med preskusi, razen med preobremenitvenim, struktura ščiti vse dele varnega prostora v skladu s točko 3.3.2.2;

3.2.3.1.5

med preskusi zaščitna struktura ne sme pritiskati na strukturo sedeža;

3.2.3.1.6

elastična deformacija, izmerjena v skladu s točko 3.3.2.4, je manjša od 250 mm.

3.2.3.2   Prepovedana je dodatna oprema, ki ogroža voznikovo varnost. Prepovedani so vsi štrleči deli ali oprema, ki bi pri prevrnitvi traktorja lahko poškodovali voznika, ali kakršna koli oprema ali deli, ki bi ga lahko zaradi deformacije zaščitne strukture ukleščili, na primer njegovo nogo ali stopalo.

3.2.4   [Se ne uporablja.]

3.2.5   Preskusna naprava in oprema

3.2.5.1   Naprava za statične preskuse

3.2.5.1.1

Naprava za statične preskuse mora biti oblikovana tako, da omogoča izvajanje pritiskov ali obremenitev na zaščitno strukturo.

3.2.5.1.2

Zagotoviti je treba, da se lahko obremenitev enakomerno porazdeli, in sicer pravokotno na smer obremenitve in vzdolž nosilca, katerega dolžina je eden izmed točnih mnogokratnikov vrednosti 50 mm med 250 in 700 mm. Navpična mera čelne ploskve togega nosilca je 150 mm. Robovi nosilca, ki se dotikajo zaščitne strukture, so zaobljeni s polmerom največ 50 mm.

3.2.5.1.3

Pritisna ploskev je prilagodljiva vsakemu kotu glede na smer obremenitve, da bi lahko sledila spremembam kotov obremenjene površine zaščitne strukture, ko se ta deformira.

3.2.5.1.4

Smer obremenitve (navpično in vodoravno odstopanje): — na začetku preskusa pri ničelni obremenitvi: ± 2°; — med preskusom pod obremenitvijo: 10° nad vodoravno ravnino in 20° pod njo. Ta odstopanja morajo biti čim manjša.

3.2.5.1.5

Hitrost deformacije mora biti dovolj majhna, tj. manj kot 5 mm/s, da se lahko obremenitev ves čas šteje za statično.

3.2.5.2   Naprava za merjenje energije, ki jo absorbira zaščitna struktura

3.2.5.2.1

Za določitev energije, ki jo absorbira zaščitna struktura, se začrta krivulja sila/deformacija. Sile in deformacije ni treba meriti na točki, na kateri obremenitev deluje na strukturo, vendar ju je treba meriti sočasno in v isti ravnini.

3.2.5.2.2

Točka, od katere se meri deformacija, se izbere tako, da se upošteva samo energija, ki jo absorbirata zaščitna struktura in/ali deformacija nekaterih delov traktorja. Energijo, ki se absorbira pri deformaciji in/ali popuščanju pritrditve traktorja, je treba zanemariti.

3.2.5.3   Način pritrditve traktorja na podlago

3.2.5.3.1

Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih, morajo biti trdno pritrjene na togo podlago blizu preskusne naprave.

3.2.5.3.2

Traktor mora biti na tirnice pritrjen s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi (plošče, zagozde, jeklenice, opore itd.), da se med preskusi ne more premikati. Ta zahteva se med preskusom preveri z običajnimi napravami za merjenje dolžine. Če se traktor premakne, se ponovi celoten preskus, razen če je sistem za merjenje deformacij, ki se upoštevajo pri začrtanju krivulje sila/deformacija, povezan s traktorjem.

3.2.5.4   Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 6.10, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na zaščitno strukturo prek togega jarma, širokega približno 250 mm in povezanega z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja je treba namestiti primerne podstavke, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

3.2.5.5   Druge merilne naprave

Potrebne so tudi naslednje merilne naprave:

3.2.5.5.1

naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 6.11);

3.2.5.5.2

naprava za preverjanje, ali zaščitna struktura ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal v okviru zaščite strukture (točka 3.3.2.2).

3.3   Statični preskusni postopek

3.3.1   Obremenitveni in tlačni preskusi

3.3.1.1   Obremenitev od zadaj

3.3.1.1.1

Obremenitev se izvede vodoravno na navpični ravnini, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja. Točka obremenitve je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj, običajno je to zgornji rob. Navpična ravnina, na kateri se izvede obremenitev, je na šestini širine zgornjega roba zaščitne strukture navznoter od navpične ravnine, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja in se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne strukture. Če je zaščitna struktura na tej točki ukrivljena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, pri čemer pa se s tem ne poveča trdnost strukture.

3.3.1.1.2

Preskusni sklop se pritrdi na podlago, kot je opisano v točki 3.2.6.3.

3.3.1.1.3

Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna struktura, znaša najmanj:

3.3.1.1.4

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se uporablja ista formula.

3.3.1.2   Obremenitev od spredaj

3.3.1.2.1

Obremenitev se izvede vodoravno na navpični ravnini, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja in je na šestini širine zgornjega roba zaščitne strukture navznoter od navpične ravnine, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja in se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne strukture. Točka obremenitve je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej, običajno je to zgornji rob. Če je zaščitna struktura na tej točki ukrivljena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, pri čemer pa se s tem ne poveča trdnost strukture.

3.3.1.2.2

Preskusni sklop se pritrdi na podlago, kot je opisano v točki 3.2.5.3.

3.3.1.2.3

Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna struktura, znaša najmanj:

3.3.1.2.4

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se kot energija upošteva višja izmed vrednosti po zgornji oziroma spodaj izbrani formuli: ali

3.3.1.3   Obremenitev s strani

3.3.1.3.1

Obremenitev s strani se izvede vodoravno na navpični ravnini, ki je pravokotna na srednjo ravnino traktorja. Točka obremenitve je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok, običajno je to zgornji rob.

3.3.1.3.2

Preskusni sklop se pritrdi na podlago, kot je opisano v točki 3.2.5.3.

3.3.1.3.3

Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna struktura, znaša najmanj:

3.3.1.3.4

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se kot energija upošteva višja izmed vrednosti po zgornji oziroma spodnji formuli:

3.3.1.4   Tlačni preskus zadaj

Jarem se namesti preko zadnjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, rezultanta tlačnih sil pa je na srednji ravnini traktorja. Sproži se delovanje sile Fv, pri čemer je:

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

Če zadnji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Spet se sproži delovanje tlačne sile Fv.

3.3.1.5   Tlačni preskus spredaj

Jarem se namesti preko sprednjih najvišjih strukturnih delov zaščitne strukture, rezultanta tlačnih sil pa je na srednji ravnini traktorja. Sproži se delovanje sile Fv, pri čemer je:

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko vizualno ni več mogoče zaznati nobenega gibanja zaščitne strukture.

Če sprednji del strehe zaščitne strukture ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne strukture in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre traktor, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se premesti nad tisti del zaščitne strukture, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Spet se sproži delovanje tlačne sile Fv.

3.3.1.6   Dodatni preobremenitveni preskus (slike 6.14 do 6.16)

Preobremenitveni preskus se opravi vedno, kadar se sila zmanjša za več kot 3 % pri zadnjih 5 % deformacije, ki nastane, ko struktura absorbira zahtevano energijo (glej sliko 6.15).

Preobremenitveni preskus vključuje postopno povečevanje vodoravne obremenitve s 5-odstotnimi povečanji prvotne zahtevane energije do največ 20 % dodane energije (glej sliko 6.16).

Preobremenitveni preskus je uspešen, če se po vsakem povečanju zahtevane energije za 5, 10 ali 15 % sila zmanjša za manj kot 3 % na posamezno 5-odstotno povečanje in ostane večja od 0,8 Fmax.

Preobremenitveni preskus je uspešen, če sila po tem, ko je zaščitna struktura absorbirala 20 % dodane energije, presega 0,8 Fmax.

Med prebremenitvenim preskusom so dovoljeni dodatni lomi ali razpoke v strukturi in/ali prodori v varni prostor ali njegova nezaščita zaradi elastične deformacije. Vendar po prekinitvi obremenitve zaščitna struktura ne sega v varni prostor, ki je popolnoma zaščiten.

3.3.1.7   Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče šteti za zanemarljive, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug, podoben tlačni preskus, vendar s silo 1,2 Fv.

3.3.2   Potrebne meritve

3.3.2.1   Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi strukturni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se prezrejo majhne razpoke na nepomembnih delih.

3.3.2.2   Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se zaščitna struktura pregleda, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne strukture. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne strukture, če bi kateri koli njegov del prišel v stik z ravnimi tlemi, če bi se traktor prevrnil v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Za oceno tega se uporabijo najmanjše sprednje in zadnje pnevmatike ter najmanjša nastavitev širine koloteka, kot jih je določil proizvajalec.

3.3.2.3   Preskusi zadaj nameščenega čvrstega elementa

Če ima traktor za vozniškim sedežem nameščeno togo strukturo, ohišje ali drug čvrst element, se ta element šteje za zaščitno točko pri prevrnitvi traktorja na bok ali nazaj. Ta čvrsti element, nameščen za vozniškim sedežem, je sposoben, ne da bi se zlomil ali prodrl v varni prostor, prenesti navzdol usmerjeno silo Fi, pri čemer je:

ki deluje pravokotno na vrh okvira v srednji ravnini traktorja. Začetni kot delovanja sile je 40° in se izračuna od vzporednice s tlemi, kot je prikazano na sliki 6.12. Najmanjša širina te toge strukture je 500 mm (glej sliko 6.13).

Poleg tega je ta del dovolj tog in trdno pritrjen na zadnji del traktorja.

3.3.2.4   Elastična deformacija pri stranski obremenitvi

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, na kateri se izvede obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli preskusna naprava, podobna napravi na sliki 6.11.

3.3.2.5   Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne strukture. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih strukturnih delov zaščitne strukture pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

3.4   Razširitev na druge modele traktorjev

3.4.1   [Se ne uporablja.]

3.4.2   Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, zaščitno strukturo ali načinom pritrjevanja zaščitne strukture na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskuševalni center, v katerem je bil izveden prvotni preskus, izda „poročilo o tehnični razširitvi“, če sta bila na traktorju in zaščitni strukturi uspešno izvedena predhodna preskusa bočne stabilnosti in preprečevanja prevračanja, kot sta opredeljena v točkah 3.1.3 in 3.1.4, ter če je bil na zadaj nameščenem čvrstem elementu iz točke 3.3.2.3 po njegovi vgradnji izveden preskus v skladu s postopkom iz te točke (razen točke 3.4.2.2.4), in sicer v primerih, navedenih v nadaljevanju.

3.4.2.1   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na druge modele traktorjev

Udarnega ali obremenitvenega in tlačnega preskusa ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če zaščitna struktura in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk 3.4.2.1.1 do 3.4.2.1.5:

3.4.2.1.1

struktura (vključno z zadaj nameščenim čvrstim elementom) je popolnoma enaka tisti, ki je bila preskušena;

3.4.2.1.2

zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %;

3.4.2.1.3

način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se struktura pritrjuje, so popolnoma enaki;

3.4.2.1.4

vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo zaščitno strukturo, so popolnoma enaki;

3.4.2.1.5

položaj in kritične mere sedeža v zaščitni strukturi ter relativna lega zaščitne strukture na traktorju so taki, da bi varni prostor med vsemi preskusi ostal v okviru zaščite deformirane strukture (to se preveri na podlagi iste reference za varni prostor kot v prvotnem poročilu o preskusu, tj. referenčne točke sedeža (S) ali indeksne točke sedeža (SIP)).

3.4.2.2   Razširitev rezultatov preskusov zaščitne strukture na spremenjene modele zaščitne strukture

Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.4.2.1, vendar se ne sme uporabiti, če način pritrditve zaščitne strukture na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom):

3.4.2.2.1

spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev pritrdilne plošče za opremo na nekritični del zaščitne strukture), dodajanje sedežev z drugačno lego indeksne točke sedeža v zaščitni strukturi (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi varni prostori med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane zaščitne strukture);

3.4.2.2.2

spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne postavljajo pod vprašaj sprejemljivosti zaščitne strukture (na primer sprememba strukturnega sestavnega dela, sprememba načina pritrjevanja zaščitne strukture na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi. Za to vrsto razširitve veljajo naslednje omejitve: 3.4.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev; 3.4.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji za sprejemljivost iz te priloge ter: — če deformacija, izmerjena po vsakem udarnem preskusu, ne odstopa za več kot ± 7 % od deformacije, izmerjene po vsakem udarnem preskusu in navedene v prvotnem poročilu o preskusu (v primeru dinamičnih preskusov); — če sila, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od sile, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu, in deformacija, ki je bila izmerjena(4), ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih vodoravnih obremenitvenih preskusih, ne odstopa za več kot ± 7 % od deformacije iz prvotnega poročila o preskusu, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana energija (v primeru statičnih preskusov); 3.4.2.2.2.3 v eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb zaščitne strukture, če gre za različne možnosti iste zaščitne strukture, vendar se lahko v enem poročilu o razširitvi sprejme le en validacijski preskus. Nepreskušene možnosti se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi;

3.4.2.2.3

povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za že preskušeno zaščitno strukturo. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.4.2.2.2.2);

3.4.2.2.4

spremenjen ali nov zadaj nameščeni čvrsti element. Preveriti je treba, ali varni prostor med celotnim preskusom ostane v okviru zaščite deformirane zaščitne strukture ob upoštevanju novega ali spremenjenega zadaj nameščenega čvrstega elementa. Opraviti je treba validacijo zadaj nameščenega čvrstega elementa, in sicer s preskusom iz točke 3.3.2.3, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi.

3.5   [Se ne uporablja.]

3.6   Odpornost zaščitne strukture v hladnem vremenu

3.6.1   Če se za zaščitno strukturo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.6.2   Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti zaščitne strukture pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje minimalne zahteve za materiale:

3.6.2.1   vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev zaščitne strukture na traktor in povezovanje strukturnih delov zaščitne strukture, imajo ustrezne lastnosti nadzorovane žilavosti pri nižji temperaturi;

3.6.2.2   vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo strukturnih in pritrdilnih delov zaščitne strukture, so združljive z materialom zaščitne strukture, kot je določeno v točki 3.6.2.3;

3.6.2.3   jekleni materiali za strukturne dele zaščitne strukture so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo, kot so navedene v preglednici 6.1. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995.

Šteje se, da tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika.

Strukturni deli zaščitne strukture, ki niso izdelani iz jekla, temveč iz drugih materialov, so enako odporni proti udarom pri nizki temperaturi;

3.6.2.4   velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V-zarezo ni manjša od največje vrednosti, navedene v preglednici 6.1, ki jo material omogoča;

3.6.2.5   Charpyjevi udarni preskusi z V-zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz preglednice 6.1;

3.6.2.6   druga možnost za ta postopek je uporaba pomirjenega ali polpomirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, Amd1:2003;

3.6.2.7   vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v zaščitni strukturi. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarov.

Preglednica 6.1

Najmanjše energije udara pri Charpyjevem udarnem preskusu z V zarezo

Velikost vzorca	Energija pri	Energija pri
	– 30 °C	– 20 °C
(mm)	(J)	(J (2))
10 × 10 (1)	11	27,5
10 × 9	10	25
10 × 8	9,5	24
10 × 7,5 (1)	9,5	24
10 × 7	9	22,5
10 × 6,7	8,5	21
10 × 6	8	20
10 × 5 (1)	7,5	19
10 × 4	7	17,5
10 × 3,5	6	15
10 × 3	6	15
10 × 2,5 (1)	5,5	14

3.7   [Se ne uporablja.]

Slika 6.1

Varni prostor

Mere so v mm.

Slika 6.1.a Pogled s strani, prerez v referenčni ravnini	Slika 6.1.b Pogled od zadaj
Slika 6.1.c Pogled od zgoraj

1– Referenčna črta

2– Indeksna točka sedeža

3– Referenčna ravnina

Slika 6.2

Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim sedežem in volanom

Slika 6.3

Procesni diagram za ugotavljanje večkratnega prevračanja traktorja s spredaj nameščeno zaščitno strukturo pri bočni prevrnitvi (ROPS)

Različica B1: točka udara ROPS je za vzdolžno nestabilno ravnovesno točko.

Različica B2: točka udara ROPS je blizu vzdolžno nestabilne ravnovesne točke.

Različica B3: točka udara ROPS je pred vzdolžno nestabilno ravnovesno točko.

Slika 6.4

Strmina z naklonom 1:1,5 za preskušanje preprečevanja prevračanja

Slika 6.5

Potrebni podatki za izračun prevrnitve traktorja pri triosnem prevračanju

Slike 6.6.a, 6.6.b in 6.6.c

Vodoravna razdalja med težiščem in sprednjo točko preseka zaščitne strukture (L6)

Slika 6.7

Določitev točk udara . za merjenje širine zaščitne strukture (B6) in višine pokrova motorja (H7)

Slika 6.8

Višina točke nihanja sprednje osi (H0)

Slika 6.9

Širina koloteka zadnjih koles (S) in širina zadnje pnevmatike (B0)

Slika 6.10

Primer naprave za tlačni preskus na traktorju

Slika 6.11

Primer preskusne naprave za merjenje elastične deformacije

1– Trajna deformacija

2– Elastična deformacija

3– Skupna deformacija (seštevek trajne in elastične deformacije)

Slika 6.12

Simulirana talna črta

Slika 6.13

Najmanjša širina zadaj nameščenega čvrstega elementa

Slika 6.14

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus ni potreben.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus ni potreben, ker je Fa ≤ 1,03 F'.

Slika 6.15

Krivulja sila/deformacija

Potreben je preobremenitveni preskus.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3.	Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, ker je Fb > 0,97 F' in Fb > 0,8 Fmax.

Slika 6.16

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je treba nadaljevati.

Opombe:

1.	Fa se določi glede na 0,95 D'.

2.	Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3.	Fb < 0,97 F', zato je potrebna dodatna preobremenitev.

4.	Fc < 0,97 Fb, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

5.	Fd < 0,97 Fc, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

6.	Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, če je Fe > 0,8 Fmax.

7.	Preskus ni uspešen, ko se obremenitev zmanjša pod 0,8 Fmax.

B2.   NADOMESTNI „DINAMIČNI“ PRESKUSNI POSTOPEK

V tem oddelku je določen dinamični preskusni postopek, ki se lahko uporabi namesto statičnega preskusnega postopka iz oddelka B1.

4.   Pravila in smernice

4.1   Temeljni pogoji za preskuse trdnosti

Glej zahteve, navedene za statično preskušanje.

4.2   Pogoji za preskušanje trdnosti zaščitnih struktur in njihove pritrditve na traktorje

4.2.1   Splošne zahteve

Glej zahteve, navedene za statično preskušanje.

4.2.2   Preskusi

4.2.2.1   Zaporedje preskusov v skladu z dinamičnim postopkom

Zaporedje preskusov, ki ne vpliva na dodatne preskuse iz točk 4.3.1.6 in 4.3.1.7, je:

(1)	udar strukture od zadaj (glej točko 4.3.1.1);

(2)	tlačni preskus zadaj (glej točko 4.3.1.4);

(3)	udar strukture od spredaj (glej točko 4.3.1.2);

(4)	udar strukture s strani (glej točko 4.3.1.3);

(5)	tlačni preskus spredaj (glej točko 4.3.1.5).

4.2.2.2   Splošne zahteve

4.2.2.2.1

Če se med preskusom kateri koli del opreme za pritrjevanje traktorja strga, zlomi ali premakne, se preskus ponovi.

4.2.2.2.2

Med preskusi niso dovoljena popravila ali nastavitve traktorja ali zaščitne strukture.

4.2.2.2.3

Menjalnik traktorja je med preskusi v praznem teku, zavore pa so sproščene.

4.2.2.2.4

Če je traktor opremljen s sistemom vzmetenja med ohišjem traktorja in kolesi, se ta med preskusom blokira.

4.2.2.2.5

Za prvi udar strukture, tj. od zadaj, se izbere tista stran, na kateri bo po mnenju preskuševalnih organov izvedba niza udarov ali obremenitev privedla do najneugodnejših okoliščin za strukturo. Udara s strani in od zadaj se izvedeta na obeh straneh vzdolžne srednje ravnine zaščitne strukture. Udar od spredaj se izvede na isti strani vzdolžne srednje ravnine zaščitne strukture kot udar s strani.

4.2.3   Pogoji za sprejemljivost

4.2.3.1   Šteje se, da zaščitna struktura izpolnjuje zahteve glede trdnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

4.2.3.1.1

po vsakem preskusu na njej ni nobenih lomov ali razpok v smislu točke 4.3.2.1 ali

4.2.3.1.2

če se med katerim od preskusov pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po udarnem ali tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi dodaten preskus v skladu s točko 4.3.1.6 ali 4.3.1.7;

4.2.3.1.3

med preskusi, razen med preobremenitvenim, ne sme noben del zaščitne strukture prodreti v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6;

4.2.3.1.4

med preskusi, razen med preobremenitvenim, struktura ščiti vse dele varnega prostora v skladu s točko 4.3.2.2;

4.2.3.1.5

med preskusi zaščitna struktura ne sme pritiskati na strukturo sedeža;

4.2.3.1.6

elastična deformacija, izmerjena v skladu s točko 4.3.2.4, je manjša od 250 mm.

4.2.3.2   Prepovedana je dodatna oprema, ki ogroža voznikovo varnost. Prepovedani so vsi štrleči deli ali oprema, ki bi pri prevrnitvi traktorja lahko poškodovali voznika, ali kakršna koli oprema ali deli, ki bi ga lahko zaradi deformacije zaščitne strukture ukleščili, na primer njegovo nogo ali stopalo.

4.2.4   [Se ne uporablja.]

4.2.5   Naprava in oprema za dinamične preskuse

4.2.5.1   Nihalno udarno telo

4.2.5.1.1

Udarno telo, ki deluje kot nihalo, mora biti z verigama ali jeklenicama obešeno na tečajih vsaj 6 m nad tlemi. Zagotoviti je treba sredstva za ločeno prilagajanje višine obešenega udarnega telesa ter kota med udarnim telesom in nosilnimi verigami ali jeklenicami.

4.2.5.1.2

Masa nihalnega udarnega telesa mora biti 2 000 ± 20 kg brez mase verig ali jeklenic, katerih masa ne sme presegati 100 kg. Dolžina stranic udarne ploskve mora biti 680 ± 20 mm (glej sliko 6.26). Udarno telo mora biti napolnjeno tako, da je položaj njegovega težišča nespremenljiv in se ujema z geometrijskim središčem paralelepipeda.

4.2.5.1.3

Paralelepiped mora biti povezan s sistemom, ki ga potegne nazaj z mehanizmom za hitro sprostitev, zasnovanim in nameščenim tako, da se lahko nihalno udarno telo sprosti, ne da bi paralelepiped zanihal okrog svoje vodoravne osi, ki je pravokotna na nihalno ravnino nihalnega udarnega telesa.

4.2.5.2   Pritrditev nihalnega udarnega telesa

Tečaji nihalnega udarnega telesa morajo biti trdno pritrjeni, tako da njihov premik v kateri koli smeri ne presega 1 % višine pada.

4.2.5.3   Pritrdilne vrvi

4.2.5.3.1

Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih (glej slike 6.23, 6.24 in 6.25), morajo biti trdno pritrjene na togo podlago pod nihalnim udarnim telesom.

4.2.5.3.2

Traktor se pritrdi na tirnice z jeklenico okroglega spleta z vlaknenim jedrom zgradbe 6 × 19 po standardu ISO 2408:2004 in nazivnim premerom 13 mm. Skrajna natezna trdnost jeklenic mora znašati 1 770 MPa.

4.2.5.3.3

Pri zgibno krmiljenih traktorjih se osrednji zgib traktorja za vse preskuse podpre in ustrezno pritrdi. Pri udarnih preskusih s strani se ta zgib podpre tudi na strani, ki je nasprotna strani udara. Ni nujno, da so sprednja in zadnja kolesa poravnana, če to olajša ustrezno pritrditev jeklenic.

4.2.5.4   Podpora koles in tram

4.2.5.4.1

Pri udarnih preskusih se za podporo koles uporabi tram iz mehkega lesa v velikosti 150 × 150 mm (glej slike 6.27, 6.28 in 6.29).

4.2.5.4.2

Pri udarnem preskusu s strani se tram iz mehkega lesa pritrdi na tla in opre ob kolesni obroč na strani, ki je nasprotna strani udara (glej sliko 6.29).

4.2.5.5   Podporni drogovi in pritrdilne vrvi za zgibno krmiljene traktorje

4.2.5.5.1

Za zgibno krmiljene traktorje se uporabijo dodatni podporni drogovi in pritrdilne vrvi. Njihov namen je zagotoviti, da je del traktorja, na katerega je pritrjena zaščitna struktura, enako nepremičen kot pri nezgibnem traktorju.

4.2.5.5.2

Dodatne posebne podrobnosti za udarne in tlačne preskuse so navedene v točki 4.3.1.

4.2.5.6   Tlak v pnevmatikah in njihova stisnjenost

4.2.5.6.1

Pnevmatike traktorja ne smejo vsebovati tekočin za obtežitev, tlak v njih pa mora ustrezati vrednostim, ki jih je proizvajalec traktorja določil za delo na polju.

4.2.5.6.2

Pritrdilne vrvi se v vsakem posameznem primeru napnejo toliko, da se pnevmatike stisnejo za 12 % višine bočne stene pnevmatike (razdalja med tlemi in najnižjo točko na kolesnem obroču) pred napetjem.

4.2.5.7   Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 6.10, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na zaščitno strukturo prek togega jarma, širokega približno 250 mm in povezanega z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja se namestijo primerni podstavki, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

4.2.5.8   Merilne naprave

Potrebne so naslednje merilne naprave:

4.2.5.8.1

naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 6.11);

4.2.5.8.2

naprava za preverjanje, ali zaščitna struktura ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal v okviru zaščite strukture (glej točko 4.3.2.2).

4.3   Dinamični preskusni postopek

4.3.1   Udarni in tlačni preskusi

4.3.1.1   Udar od zadaj

4.3.1.1.1

Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da to udari v zaščitno strukturo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali jeklenice z navpično ravnino A oklepajo kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo zaščitna struktura na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno strukturo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri čemer nosilne verige ali jeklenice ostanejo pod zgoraj opredeljenim kotom. Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi in sprejmejo se potrebni ukrepi, da se udarno telo ne bi zavrtelo okoli točke udara. Točka udara je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj, običajno je to zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba zaščitne strukture navznoter od navpične ravnine, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja in se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne strukture. Če je zaščitna struktura na tej točki ukrivljena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči izvedba udara na tem delu, pri čemer pa se s tem ne poveča trdnost strukture.

4.3.1.1.2

Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi jeklenicami, to je s po eno na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 6.27. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da jeklenica s tlemi oklepa kot, manjši od 30°. Poleg tega mora biti pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh jeklenic na navpični ravnini, po kateri se giblje težišče nihalnega udarnega telesa. Jeklenice je treba napeti, tako da je stisnjenost pnevmatik tolikšna, kot je določeno v točki 4.2.5.6.2. Ko so jeklenice napete, se pred zadnja kolesa in tesno obnje namesti podporni tram, ki se nato pritrdi na tla.

4.3.1.1.3

Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se poleg tega osrednji zgib podpre z lesenim podstavkom, ki meri najmanj 100 × 100 mm, in se trdno pritrdi na tla s pritrdilnimi vrvmi.

4.3.1.1.4

Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara tolikšna, kot se izračuna z eno od naslednjih formul, ki se izbere glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa: za traktor z referenčno maso, manjšo od 2 000 kg; za traktor z referenčno maso, večjo od 2 000 kg. Nato se nihalno udarno telo sprosti, da udari v zaščitno strukturo.

4.3.1.1.5

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se uporabljata isti formuli.

4.3.1.2   Udar od spredaj

4.3.1.2.1

Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da to udari v zaščitno strukturo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali jeklenice z navpično ravnino A oklepajo kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo zaščitna struktura na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno strukturo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri čemer nosilne verige ali jeklenice ostanejo pod zgoraj opredeljenim kotom. Višina obešenega nihalnega udarnega telesa se prilagodi in sprejmejo se potrebni ukrepi, da se udarno telo ne bi zavrtelo okoli točke udara. Točka udara je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej, običajno je to zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba zaščitne strukture navznoter od navpične ravnine, ki je vzporedna s srednjo ravnino traktorja in se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne strukture. Če je zaščitna struktura na tej točki ukrivljena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči izvedba udara na tem delu, pri čemer pa se s tem ne poveča trdnost strukture.

4.3.1.2.2

Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi jeklenicami, to je s po eno na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 6.28. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da jeklenica s tlemi oklepa kot, manjši od 30°. Poleg tega mora biti pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh jeklenic na navpični ravnini, po kateri se giblje težišče nihalnega udarnega telesa. Jeklenice je treba napeti, tako da je stisnjenost pnevmatik tolikšna, kot je določeno v točki 4.2.5.6.2. Ko so jeklenice napete, se za zadnja kolesa tesno obnje namesti podporni tram, ki se nato pritrdi na tla.

4.3.1.2.3

Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se poleg tega osrednji zgib podpre z lesenim podstavkom, ki meri najmanj 100 × 100 mm, in se trdno pritrdi na tla s pritrdilnimi vrvmi.

4.3.1.2.4

Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara tolikšna, kot se izračuna z eno od naslednjih formul, ki se izbere glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa: za traktor z referenčno maso, manjšo od 2 000 kg; za traktor z referenčno maso, večjo od 2 000 kg. Nato se nihalno udarno telo sprosti, da udari v zaščitno strukturo.

4.3.1.2.5

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se kot višina upošteva višja izmed vrednosti po zgoraj uporabljeni in spodaj izbrani formuli: ali

4.3.1.3   Udar s strani

4.3.1.3.1

Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da to udari v zaščitno strukturo, ko so udarna ploskev telesa in nosilne verige ali jeklenice navpične, razen če med deformacijo zaščitna struktura na točki udara oklepa z navpičnico kot, manjši od 20°. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno strukturo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri čemer nosilne verige ali jeklenice ob udaru ostanejo navpične. Višina obešenega nihalnega udarnega telesa se prilagodi in sprejmejo se potrebni ukrepi, da se udarno telo ne bi zavrtelo okoli točke udara. Točka udara je tisti del zaščitne strukture, ki bo verjetno prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok.

4.3.1.3.2

Kolesa traktorja morajo biti na strani, na kateri bo izveden udar, pritrjena na tla z jeklenicami, ki potekajo prek ustreznih koncev sprednje in zadnje osi. Jeklenice je treba napeti, tako da stisnjenost pnevmatik ustreza vrednostim iz točke 4.2.5.6.2. Ko so jeklenice napete, se na strani, ki je nasprotna strani udara, na tla tesno ob kolesa namesti podporni tram, ki se nato pritrdi na tla. Lahko se zgodi, da je treba uporabiti dva trama ali zagozdi, če zunanji strani sprednjih in zadnjih pnevmatik nista na isti navpični ravnini. Nato se ob kolesni obroč najbolj obremenjenega kolesa na strani, ki je nasprotna strani udara, v skladu s sliko 6.29 nasloni podporni drog, ki se tesno pritisne ob obroč, nato pa pritrdi na tla. Dolžina podpornega droga je tolikšna, da drog, ko je nameščen ob obroč, s tlemi oklepa kot 30 ± 3°. Poleg tega je njegova debelina, če je to mogoče, 20- do 25-krat manjša od njegove dolžine in 2- do 3-krat manjša od njegove širine. Drogovi so na obeh koncih oblikovani tako, kot je natančno prikazano na sliki 6.29.

4.3.1.3.3

Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se poleg tega pod osrednji zgib v podporo namesti lesen podstavek, ki meri najmanj 100 × 100 mm, in navedeni zgib se s strani podpre z napravo, podobno drogu, ki je nameščen tesno ob zadnje kolo, kot je opredeljeno v točki 4.3.1.3.2. Zgib se nato trdno pritrdi na tla s pritrdilnimi vrvmi.

4.3.1.3.4

Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara tolikšna, kot se izračuna z eno od naslednjih formul, ki se izbere glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa: za traktor z referenčno maso, manjšo od 2 000 kg; za traktor z referenčno maso, večjo od 2 000 kg.

4.3.1.3.5

Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom se kot višina upošteva višja izmed vrednosti po formulah, uporabljenih zgoraj in spodaj: za traktor z referenčno maso, manjšo od 2 000 kg; za traktor z referenčno maso, večjo od 2 000 kg. Nato se nihalno udarno telo sprosti, da udari v zaščitno strukturo.

4.3.1.4   Tlačni preskus zadaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.3.1.4 dela B1.

4.3.1.5   Tlačni preskus spredaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.3.1.5 dela B1.

4.3.1.6   Dodatni udarni preskusi

Če se med udarnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče šteti za zanemarljive, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug, podoben preskus, le da se uporabi višina pada:

pri čemer je „a“ razmerje med trajno deformacijo (Dp) in elastično deformacijo (De):

izmerjeno na točki udara. Dodatna trajna deformacija, ki nastane ob drugem udaru, ne presega 30 % trajne deformacije, nastale ob prvem udaru.

Da bi bilo mogoče opraviti dodatni preskus, je treba elastično deformacijo izmeriti pri vseh udarnih preskusih.

4.3.1.7   Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug, podoben tlačni preskus, vendar s silo 1,2 Fv.

4.3.2   Potrebne meritve

4.3.2.1   Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi strukturni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se prezrejo majhne razpoke na nepomembnih delih.

Prezrejo se tudi vse razpoke, ki jih povzročijo robovi nihalnega udarnega telesa.

4.3.2.2   Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se zaščitna struktura pregleda, da se ugotovi, ali je kateri koli njen del prodrl v varni prostor okoli vozniškega sedeža, kot je opredeljen v točki 1.6.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne strukture. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne strukture, če bi kateri koli njegov del prišel v stik z ravnimi tlemi, če bi se traktor prevrnil v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Za oceno tega se uporabijo najmanjše sprednje in zadnje pnevmatike ter najmanjša nastavitev širine koloteka, kot jih je določil proizvajalec.

4.3.2.3   Preskusi zadaj nameščenega čvrstega elementa

Če ima traktor za vozniškim sedežem nameščeno togo strukturo, ohišje ali drug čvrst element, se ta element šteje za zaščitno točko pri prevrnitvi traktorja na bok ali nazaj. Ta čvrsti element, nameščen za vozniškim sedežem, je sposoben, ne da bi se zlomil ali prodrl v varni prostor, prenesti navzdol usmerjeno silo Fi, pri čemer je:

ki deluje pravokotno na vrh okvira na srednji ravnini traktorja. Začetni kot delovanja sile je 40° in se izračuna od vzporednice s tlemi, kot je prikazano na sliki 6.12. Najmanjša širina te toge strukture je 500 mm (glej sliko 6.13).

Poleg tega je ta del dovolj tog in trdno pritrjen na zadnji del traktorja.

4.3.2.4   Elastična deformacija (pri udaru s strani)

Elastična deformacija se meri (810 + av ) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, ki poteka skozi točko udara. Za to meritev se uporabi preskusna naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 6.11.

4.3.2.5   Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne strukture. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih strukturnih delov zaščitne strukture pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

4.4   Razširitev na druge modele traktorjev

Vse določbe so enake kot v točki 3.4 oddelka B1 te priloge.

4.5   [Se ne uporablja.]

4.6   Odpornost zaščitne strukture v hladnem vremenu

Vse določbe so enake kot v točki 3.6 oddelka B1 te priloge.

4.7   [Se ne uporablja.]

Slika 6.26

Nihalno udarno telo in njegove nosilne verige ali jeklenice

Slika 6.27

Primer pritrditve traktorja (udar od zadaj)

Slika 6.28

Primer pritrditve traktorja (udar od spredaj)

Slika 6.29

Primer pritrditve traktorja (udar s strani)

B3.   ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA ZLOŽLJIVIH ROPS

5.1   Področje uporabe

V tem postopku so določene minimalne zahteve glede delovanja in preskusov spredaj nameščenih zložljivih zaščitnih struktur pri prevrnitvi (roll-over protection structure – ROPS).

5.2   Razlaga izrazov, ki se uporabljajo pri preskušanju delovanja:

5.2.1

„ročno upravljana zložljiva ROPS“ je spredaj nameščena zaščitna struktura z dvema stebroma, ki jo ročno in neposredno dviguje/spušča upravljavec (z delno pomočjo ali brez nje);

5.2.2

„avtomatska zložljiva ROPS“ je spredaj nameščena zaščitna struktura z dvema stebroma, katere dvigovanje/spuščanje se v celoti izvaja s pomočjo vozila;

5.2.3

„sistem za zaklepanje“ je vgrajena naprava za ročno ali avtomatsko zaklepanje ROPS v dvignjenem ali spuščenem položaju;

5.2.4

„območje prijemanja“ je del ROPS in/ali dodatni ročaj, pritrjen na ROPS, ki ga opredeli proizvajalec in v okviru katerega je upravljavcu dovoljeno izvajanje dvigovanja/spuščanja zaščitne strukture;

5.2.5

„dostopni del območja prijemanja“ je območje, na katerem upravljavec upravlja ROPS med njenim dvigovanjem/spuščanjem. To območje je opredeljeno glede na geometrijska središča prerezov območja prijemanja;

5.2.6

„mesto stiskanja“ je nevarno mesto, kjer se premikajoči deli stroja gibljejo medsebojno ali glede na nepremične dele tako, da lahko stisnejo osebo ali kateri del njenega telesa;

5.2.7

„mesto striženja“ je nevarno mesto, kjer se premikajoči deli stroja gibljejo drug ob drugem ali vzdolž drugih delov tako, da lahko stisnejo ali ustrižejo osebo ali kateri del njenega telesa.

5.3   Ročno upravljana zložljiva ROPS

5.3.1   Temeljni pogoji za preskus

Ročno upravljanje izvaja stoječi upravljavec z enim ali več prijemi na območju prijemanja zaščitnega loka. To območje je zasnovano brez ostrih robov in vogalov ter grobih površin, ki bi lahko povzročili poškodbe upravljavca.

Območje prijemanja je jasno in trajno opredeljeno (slika 6.20).

To območje je lahko na eni ali obeh straneh traktorja in lahko obsega strukturni del zaščitnega loka ali dodatne ročaje. Na tem območju prijemanja ročno upravljanje, s katerim se zaščitni lok dvigne ali spusti, za upravljavca ne pomeni nevarnosti v obliki stiskanja, striženja ali neobvladljivega premikanja (Dodatna zahteva).

Tri dostopna območja z različnimi vrednostmi dovoljene sile se opredelijo glede na vodoravno talno ravnino in navpične ravnine, ki so tangencialne na zunanje dele traktorja, ki omejujejo položaj ali premikanje upravljavca (slika 6.21).

Območje I: udobno območje.

Območje II: dostopno območje brez nagibanja telesa naprej.

Območje III: dostopno območje z nagibanjem telesa naprej.

Položaj in gibanje upravljavca omejujejo ovire. Te so deli traktorja in so opredeljene z navpičnimi ravninami, ki so tangencialne na zunanje robove ovire.

Če mora upravljavec med ročnim upravljanjem zaščitnega loka premakniti stopala, je za to, da zaobide oviro, dovoljen premik v okviru ravnine, vzporedne s potjo zaščitnega loka, ali v okviru samo še ene ravnine, vzporedne s prejšnjo. Skupno premikanje je kombinacija premic, ki so vzporedne s potjo zaščitnega loka in pravokotne nanjo. Pravokotno premikanje je sprejemljivo, če se upravljavec z njim približa zaščitnemu loku. Dostopno območje je zunanji obris različnih dostopnih območij (slika 6.22).

Traktor mora biti opremljen s pnevmatikami z največjim premerom, ki ga določi proizvajalec, in najmanjšim presekom za pnevmatike pri tem premeru. Tlak v pnevmatikah mora ustrezati priporočenim vrednostim za delo na polju.

Zadnja kolesa je treba nastaviti na najožjo širino koloteka, sprednja kolesa pa čim bližje taki širini koloteka. Če sta pri sprednjih kolesih mogoči dve nastavitvi koloteka, ki se enako razlikujeta od najožje nastavitve zadnjega koloteka, je treba med tema nastavitvama sprednjega koloteka izbrati širšo.

5.3.2   Preskusni postopek

Namen preskusa je izmeriti silo, ki je potrebna za dvig ali spust zaščitnega loka. Preskus se izvede v statičnem stanju, to je brez začetnega gibanja zaščitnega loka. Vsaka meritev sile, potrebne za dvig ali spust zaščitnega loka, se izvede v smeri, ki je tangencialna na pot zaščitnega loka in poteka skozi geometrijsko središče prerezov območja prijemanja.

Območje prijemanja se šteje za dostopno, ko je v okviru dostopnih območij ali zunanjega obrisa različnih dostopnih območij (slika 6.23).

Sila, potrebna za dvig ali spust zaščitnega loka, se izmeri na različnih točkah, ki so znotraj dostopnega dela območja prijemanja (slika 6.24).

Prva meritev se izvede na najbolj oddaljeni točki dostopnega dela območja prijemanja, ko je zaščitni lok popolnoma spuščen (točka A). Druga meritev je opredeljena glede na položaj točke A po zasuku zaščitnega loka navzgor do vrha dostopnega dela območja prijemanja (točka A').

Če pri drugi meritvi zaščitni lok ni popolnoma dvignjen, se opravi še ena meritev, in sicer na najvišji točki dostopnega dela območja prijemanja, ko je zaščitni lok popolnoma dvignjen (točka B).

Če med prvima dvema meritvama pot prve točke preide mejo med območjem I in območjem II, se meritev izvede na tej točki prehoda (točka A'').

Merjenje sile na zahtevanih točkah se lahko izvaja bodisi z neposrednim merjenjem njene vrednosti bodisi z merjenjem navora, ki je potreben za dvig ali spust zaščitnega loka in na podlagi katerega se izračuna sila.

5.3.3   Pogoji za sprejemljivost

5.3.3.1   Zahteva glede sile

Sprejemljiva sila za premikanje ROPS je odvisna od dostopnega območja, kot je navedeno v preglednici 6.2.

Preglednica 6.2

Dovoljene sile

Območje	I	II	III
Sprejemljiva sila (N)	100	75	50

Ko se zaščitni lok popolnoma spusti ali popolnoma dvigne, je dovoljeno povečanje teh sprejemljivih sil za največ 25 %.

Med spuščanjem je dovoljeno povečanje teh sprejemljivih sil za največ 50 %.

5.3.3.2   Dodatna zahteva

Ročno upravljanje, s katerim se zaščitni lok dvigne ali spusti, za upravljavca ne pomeni nevarnosti v obliki stiskanja, striženja ali neobvladljivega premikanja.

Mesto stiskanja se ne šteje za nevarno za upravljavčeve roke, če varnostne razdalje na območju prijemanja med zaščitnim lokom in nepremičnimi deli traktorja znašajo najmanj 100 mm za roko, zapestje in pest ter 25 mm za prst (ISO 13854:1996). Varnostne razdalje se preverijo glede na način upravljanja, ki ga predvidi proizvajalec v navodilih za uporabo.

5.4   Ročni sistem za zaklepanje

Vgrajena naprava za zaklepanje ROPS v dvignjenem/spuščenem položaju mora biti zasnovana tako, da:

—	jo lahko upravlja en stoječi upravljavec, nameščena pa je v okviru enega od dostopnih območij;

—	je ROPS težko ločiti od nje (na primer pritrdilni zatiči, ki delujejo kot zaklepni ali zadrževalni zatiči);

—	se prepreči zmeda pri zaklepanju (navede se pravilni položaj zatičev);

—	se prepreči nenamerna odstranitev ali izguba delov.

Če napravo, ki se uporablja za zaklepanje ROPS v dvignjenem/spuščenem položaju, sestavljajo zatiči, jih je mogoče brez težav vstaviti in odstraniti. Če je treba v ta namen na zaščitni lok delovati s silo, je ta v skladu z zahtevami za točki A in B (glej točko 5.3).

Vse druge naprave za zaklepanje so zasnovane v skladu z ergonomskim pristopom, kar zadeva obliko in silo, pri čemer se posebna pozornost nameni preprečevanju nevarnosti v obliki stiskanja ali striženja.

5.5   Predhodni preskus za avtomatski sistem za zaklepanje

Avtomatski sistem za zaklepanje, vgrajen na ročno upravljano zložljivo ROPS, se predloži v predhodni preskus pred preskusom trdnosti ROPS.

Zaščitni lok se premakne iz spuščenega položaja v dvignjeni zaklenjeni položaj in nazaj. Ta postopek ustreza enemu ciklu. Izvede se 500 ciklov.

To se lahko stori ročno ali z uporabo zunanje energije (hidravlični, pnevmatski ali električni mehanizmi). V obeh primerih sila deluje v okviru ravnine, ki je vzporedna s potjo zaščitnega loka in poteka skozi območje prijemanja, pri čemer je kotna hitrost zaščitnega loka približno konstantna in manjša od 20 stopinj na sekundo.

Po 500 ciklih sila, ki deluje, ko je zaščitni lok v dvignjenem položaju, ne presega dovoljene sile za več kot 50 % (preglednica 6.2).

Odklepanje zaščitnega loka se izvaja v skladu z navodili za uporabo.

Po izvedbi 500 ciklov ni dovoljeno vzdrževanje ali nastavljanje sistema za zaklepanje.

Opomba 1:

predhodni preskus se lahko uporabi tudi za avtomatske zložljive ROPS. Preskus je treba opraviti pred preskusom trdnosti ROPS.

Opomba 2:

predhodni preskus lahko izvede proizvajalec. V takem primeru proizvajalec preskuševalnemu centru predloži potrdilo, v katerem je navedeno, da je bil preskus opravljen v skladu s preskusnim postopkom in da po izvedbi 500 ciklov ni bilo vzdrževanja ali nastavljanja sistema za zaklepanje. Preskuševalni center preveri delovanje naprave z enim ciklom iz spuščenega položaja v dvignjeni zaklenjeni položaj in nazaj.

Slika 6.20

Območje prijemanja

Slika 6.21

Dostopna območja

(Mere so v mm.)

Slika 6.22

Zunanji obris dostopnih območij

(Mere so v mm.)

Slika 6.23

Dostopni del območja prijemanja

Slika 6.24

Točke, na katerih se meri zahteva glede sile

B4.   ZAHTEVE ZA VIRTUALNO PRESKUŠANJE

Računalniški program(3) (BASIC) za ugotavljanje večkratnega ali prekinjenega prevračanja ozkokolotečnega traktorja z zaščitnim lokom, nameščenim pred vozniškim sedežem, pri bočni prevrnitvi

Uvodna opomba:

v nadaljevanju navedeni program je veljaven za metode izračuna, ki jih vsebuje. Predstavitev izpisanega besedila v navedeni obliki (angleški jezik in ureditev) je okvirna; uporabnik bo program prilagodil razpoložljivim zahtevam za izpisovanje in drugim zahtevam, specifičnim za preskuševalni center.

10 CLS

20 REM REFERENCE OF THE PROGRAM COD6ABAS.BAS 08/02/96

30 FOR I = 1 TO 10: LOCATE I, 1, 0: NEXT I

40 COLOR 14, 8, 4

50 PRINT "************************************************************************************"

60 PRINT "* CALCULATION FOR DETERMINING THE NON-CONTINUOUS ROLLING BEHAVIOUR *"

70 PRINT "*OF A LATERAL OVERTURNING NARROW TRACTOR WITH A ROLL-OVER PROTECTIVE *"

80 PRINT "* STRUCTURE MOUNTED IN FRONT OF THE DRIVER'S SEAT *"

90 PRINT "************************************************************************************"

100 A$ = INKEY$: IF A$ = "" THEN 100

110 COLOR 10, 1, 4

120 DIM F(25), C(25), CAMPO$(25), LON(25), B$(25), C$(25), X(6, 7), Y(6, 7), Z(6, 7)

130 DATA 6,10,10,14,14,17,19,21,11,11,12,12,13,13,14,14,15,15,16,16,17,17,18,18,19

140 DATA 54,8,47,8,47,12,8,12,29,71,29,71,29,71,29,71,29,71,29,71,29,71,29,71,29

150 DATA 12,30,31,30,31,25,25,25,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9,9

160 FOR I = 1 TO 25: READ F(I): NEXT

170 FOR I = 1 TO 25: READ C(I): NEXT

180 FOR I = 1 TO 25: READ LON(I): NEXT

190 CLS

200 FOR I = 1 TO 5: LOCATE I, 1, 0: NEXT I

210 PRINT "In case of misprint, push on the enter key up to the last field"

220 PRINT :LOCATE 6, 44: PRINT " TEST NR: ": PRINT

230 LOCATE 8, 29: PRINT " FRONT MOUNTED- PROTECTIVE STRUCTURE:": PRINT

240 PRINT " MAKE: ": LOCATE 10, 40: PRINT " TYPE: ": PRINT

250 LOCATE 12, 29: PRINT " TRACTOR :": PRINT: PRINT " MAKE:"

260 LOCATE 14, 40: PRINT " TYPE: ": PRINT: PRINT

270 PRINT " LOCATION: ": PRINT

280 PRINT " DATE: ": PRINT: PRINT " ENGINEER:"

290 NC = 1: GOSUB 4400

300 PRINT: PRINT: PRINT " In case of misprint, it is possible to acquire the data again"

310 PRINT: INPUT " Do you wish to acquire again the data ? (Y/N)"; Z$

320 IF Z$ = "Y" OR Z$ = "y" THEN 190

330 IF Z$ = "N" OR Z$ = "n" THEN 340

340 FOR I=1 TO 3:LPRINT: NEXT: LPRINT; " TEST NR: "; TAB(10); CAMPO$(1)

350 LPRINT: LPRINT TAB(24); " FRONT MOUNTED PROTECTIVE STRUCTURE:"

360 LL = LEN(CAMPO$(2) + CAMPO$(3))

370 LPRINT TAB(36 - LL / 2); CAMPO$(2) + " - " + CAMPO$(3): LPRINT

380 LPRINT TAB(32); " OF THE NARROW TRACTOR": LL = LEN(CAMPO$(4) + CAMPO$(5))

390 LPRINT TAB(36 - LL / 2); CAMPO$(4) + " - " + CAMPO$(5): LPRINT

400 CLS

410 PRINT "In case of mistype, push on the enter key up to the last field"

420 PRINT

430 FOR I = 1 TO 7: LOCATE I, 1, 0: NEXT

440 LOCATE 8, 1: PRINT " CHARACTERISTIC UNITS:"

450 LOCATE 8, 29: PRINT "LINEAR (m): MASS (kg):MOMENT OF INERTIA (kg×m2):"

460 LOCATE 9, 1: PRINT " ANGLE (radian)"

470 LPRINT: PRINT

480 PRINT "HEIGHT OF COG H1=": LOCATE 11, 29: PRINT " "

490 LOCATE 11, 40: PRINT "H. DIST. COG-REAR AXLE L3="

500 LOCATE 11, 71: PRINT " "

510 PRINT "H. DIST. COG-FRT AXLE L2=": LOCATE 12, 29: PRINT " "

520 LOCATE 12, 40: PRINT "HEIGHT OF THE REAR TYRES D3="

530 LOCATE 12, 71: PRINT " "

540 PRINT "HEIGHT OF THE FRT TYRES D2=": LOCATE 13, 29: PRINT " "

550 LOCATE 13, 40: PRINT "OVERALL HEIGHT(PT IMPACT) H6="

560 LOCATE 13, 71: PRINT " "

570 PRINT "H.DIST.COG-LEAD.PT INTER.L6=": LOCATE 14, 29: PRINT " "

580 LOCATE 14, 40: PRINT "PROTECTIVE STRUCT. WIDTH B6="

590 LOCATE 14, 71: PRINT " "

600 PRINT "HEIGHT OF THE ENG.B. H7=": LOCATE 15, 29: PRINT " "

605 LOCATE 15, 40: PRINT "WIDTH OF THE ENG. B. B7="

610 LOCATE 15, 71: PRINT " "

615 PRINT "H.DIST.COG-FRT COR.ENG.B.L7=": LOCATE 16, 29: PRINT " "

620 LOCATE 16, 40: PRINT "HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT H0="

630 LOCATE 16, 71: PRINT " "

640 PRINT "REAR TRACK WIDTH S =": LOCATE 17, 29: PRINT " "

650 LOCATE 17, 40: PRINT "REAR TYRE WIDTH B0="

660 LOCATE 17, 71: PRINT " "

670 PRINT "FRT AXLE SWING ANGLE D0=": LOCATE 18, 29: PRINT " "

680 LOCATE 18, 40: PRINT "TRACTOR MASS Mc ="

690 LOCATE 18, 71: PRINT " "

700 PRINT "MOMENT OF INERTIA Q =": LOCATE 19, 29: PRINT " "

710 LOCATE 19, 40: PRINT " "

720 LOCATE 19, 71: PRINT " ": PRINT: PRINT

730 H1 = 0: L3 = 0: L2 = 0: D3 = 0: D2 = 0: H6 = 0: L6 = 0: B6 = 0

740 H7 = 0: B7 = 0: L7 = 0: H0 = 0: S = 0: B0 = 0: D = 0: Mc = 0: Q = 0

750 NC = 9: GOSUB 4400

760 FOR I = 1 TO 3: PRINT "": NEXT

770 H1 = VAL(CAMPO$(9)): L3 = VAL(CAMPO$(10)): L2 = VAL(CAMPO$(11))

780 D3 = VAL(CAMPO$(12)): D2 = VAL(CAMPO$(13)): H6 = VAL(CAMPO$(14))

790 L6 = VAL(CAMPO$(15)): B6 = VAL(CAMPO$(16)): H7 = VAL(CAMPO$(17))

800 B7 = VAL(CAMPO$(18)): L7 = VAL(CAMPO$(19)): H0 = VAL(CAMPO$(20))

810 S = VAL(CAMPO$(21)): B0 = VAL(CAMPO$(22)): D0 = VAL(CAMPO$(23))

820 Mc = VAL(CAMPO$(24)): Q = VAL(CAMPO$(25)): PRINT: PRINT

830 PRINT "In case of mistype, it is possible to acquire again the data": PRINT

840 INPUT " Do you wish to acquire again the data ? (Y/N)"; X$

850 IF X$ = "Y" OR X$ = "y" THEN 400

860 IF X$ = "n" OR X$ = "N" THEN 870

870 FOR I = 1 TO 3: LPRINT: NEXT

880 LPRINT TAB(20); "CHARACTERISTIC UNITS :": LOCATE 8, 29

890 LPRINT "LINEAR (m): MASS (kg): MOMENT OF INERTIA (kg×m2): ANGLE (radian)"

900 LPRINT

910 LPRINT "HEIGHT OF THE COG H1=";

920 LPRINT USING "####.####"; H1;

930 LPRINT TAB(40); "H. DIST. COG-REAR AXLE L3=";

940 LPRINT USING "####.####"; L3

950 LPRINT "H.DIST. COG-FRT AXLE L2=";

960 LPRINT USING "####.####"; L2;

970 LPRINT TAB(40); "HEIGHT OF THE REAR TYRES D3=";

975 LPRINT USING "####.####"; D3

980 LPRINT "HEIGHT OF THE FRT TYRES D2=";

990 LPRINT USING "####.####"; D2;

1000 LPRINT TAB(40); "OVERALL HEIGHT(PT IMPACT)H6=";

1010 LPRINT USING "####.####"; H6

1020 LPRINT "H.DIST.COG-LEAD PT INTER.L6=";

1030 LPRINT USING "####.####"; L6;

1040 LPRINT TAB(40); "PROTECTIVE STRUCT. WIDTH B6=";

1050 LPRINT USING "####.####"; B6

1060 LPRINT "HEIGHT OF THE ENG.B. H7=";

1070 LPRINT USING "####.####"; H7;

1080 LPRINT TAB(40); "WIDTH OF THE ENG. B. B7=";

1090 LPRINT USING "####.####"; B7

1100 LPRINT "H.DIST.COG-FRT COR.ENG.B.L7=";

1110 LPRINT USING "####.####"; L7;

1120 LPRINT TAB(40); "HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT H0=";

1130 LPRINT USING "####.####"; H0

1140 LPRINT "REAR TRACK WIDTH S =";

1150 LPRINT USING "####.####"; S;

1160 LPRINT TAB(40); "REAR TYRE WIDTH B0=";

1170 LPRINT USING "####.####"; B0

1180 LPRINT "FRT AXLE SWING ANGLE D0=";

1185 LPRINT USING "####.####"; D0;

1190 LPRINT TAB(40); "TRACTOR MASS Mc = ";

1200 LPRINT USING "####.###"; Mc

1210 LPRINT "MOMENT OF INERTIA Q =";

1215 LPRINT USING "####.####"; Q

1220 FOR I = 1 TO 10: LPRINT: NEXT

1230 A0 = .588: U = .2: T = .2: GOSUB 4860

1240 REM * THE SIGN OF L6 IS MINUS IF THE POINT LIES IN FRONT

1250 REM * OF THE PLANE OF THE CENTRE OF GRAVITY.

1260 IF B6 > S + B0 THEN 3715

1265 IF B7 > S + B0 THEN 3715

1270 G = 9.8

1280 REM ***************************************************************************

1290 REM *B2 VERSION (POINT OF IMPACT OF THE ROPS NEAR OF EQUILIBRIUM POINT)*

1300 REM ***************************************************************************

1310 B = B6: H = H6

1320 REM POSITION OF CENTER OF GRAVITY IN TILTED POSITION

1330 R2 = SQR(H1 * H1 + L3 * L3)

1340 C1 = ATN(H1 / L3)

1350 L0 = L3 + L2

1360 L9 = ATN(H0 / L0)

1370 H9 = R2 * SIN(C1 - L9)

1380 W1 = H9 / TAN(C1 - L9)

1390 W2 = SQR(H0 * H0 + L0 * L0): S1 = S / 2

1400 F1 = ATN(S1 / W2)

1410 W3 = (W2 - W1) * SIN(F1)

1420 W4 = ATN(H9 / W3)

1430 W5 = SQR(H9 * H9 + W3 * W3) * SIN(W4 + D0)

1440 W6 = W3 - SQR(W3 * W3 + H9 * H9) * COS(W4 + D0)

1450 W7 = W1 + W6 * SIN(F1)

1460 W8 = ATN(W5 / W7)

1470 W9 = SIN(W8 + L9) * SQR(W5 * W5 + W7 * W7)

1480 W0 = SQR(W9 * W9 + (S1 - W6 * COS(F1)) ^ 2)

1490 G1 = SQR(((S + B0) / 2) ^ 2 + H1 * H1)

1500 G2 = ATN(2 * H1 / (S + B0))

1510 G3 = W0 - G1 * COS(A0 + G2)

1520 O0 = SQR(2 * Mc * G * G3 / (Q + Mc * (W0 + G1) * (W0 + G1) / 4))

1530 F2 = ATN(((D3 - D2) / L0) / (1 - ((D3 - D2) / (2 * L3 + 2 * L2)) ^ 2))

1540 L8 = -TAN(F2) * (H - H1)

1550 REM COORDINATES IN POSITION 1

1560 X(1, 1) = H1

1570 X(1, 2) = 0: X(1, 3) = 0

1580 X(1, 4) = (1 + COS(F2)) * D2 / 2

1590 X(1, 5) = (1 + COS(F2)) * D3 / 2

1600 X(1, 6) = H

1610 X(1, 7) = H7

1620 Y(1, 1) = 0

1630 Y(1, 2) = L2

1640 Y(1, 3) = -L3

1650 Y(1, 4) = L2 + SIN(F2) * D2 / 2

1660 Y(1, 5) = -L3 + SIN(F2) * D3 / 2

1670 Y(1, 6) = -L6

1680 Y(1, 7) = L7

1690 Z(1, 1) = (S + B0) / 2

1700 Z(1, 2) = 0: Z(1, 3) = 0: Z(1, 4) = 0: Z(1, 5) = 0

1710 Z(1, 6) = (S + B0) / 2 - B / 2

1720 Z(1, 7) = (S + B0) / 2 - B7 / 2

1730 O1 = 0: O2 = 0: O3 = 0: O4 = 0: O5 = 0: O6 = 0: O7 = 0: O8 = 0: O9 = 0

1740 K1 = Y(1, 4) * TAN(F2) + X(1, 4)

1750 K2 = X(1, 1)

1760 K3 = Z(1, 1)

1770 K4 = K1 - X(1, 1): DD1 = Q + Mc * K3 * K3 + Mc * K4 * K4

1780 O1 = (Q + Mc * K3 * K3 - U * Mc * K4 * K4 - (1 + U) * Mc * K2 * K4) * O0 / DD1

1790 REMTRANSFORMATION OF THE COORDINATES FROM THE POSITION 1 TO 2

1800 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

1810 X(2, K) = COS(F2) * (X(1, K) - H1) + SIN(F2) * Y(1, K) - K4 * COS(F2)

1820 Y(2, K) = Y(1, K) * COS(F2) - (X(1, K) - H1) * SIN(F2)

1830 Z(2, K) = Z(1, K)

1840 NEXT K

1850 O2 = O1 * COS(F2)

1860 A2 = ATN(TAN(A0) / SQR(1 + (TAN(F2)) ^ 2 / (COS(A0)) ^ 2))

1870 C2 = ATN(Z(2, 6) / X(2, 6))

1880 T2 = T

1890 V0 = SQR(X(2, 6) ^ 2 + Z(2, 6) ^ 2)

1900 E1 = T2 / V0

1910 E2 = (V0 * Y(2, 4)) / (Y(2, 4) - Y(2, 6))

1920 T3 = E1 * E2

1930 E4 = SQR(X(2, 1) * X(2, 1) + Z(2, 1) * Z(2, 1))

1940 V6 = ATN(X(2, 1) / Z(2, 1))

1950 REMROTATION OF THE TRACTOR FROM THE POSITION 2 TO 3

1960 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

1970 IF Z(2, K) = 0 THEN 2000

1980 E3 = ATN(X(2, K) / Z(2, K))

1990 GOTO 2010

2000 E3 = -3.14159 / 2

2010 X(3, K) = SQR(X(2, K) * X(2, K) + Z(2, K) * Z(2, K)) * SIN(E3 + C2 + E1)

2020 Y(3, K) = Y(2, K)

2030 Z(3, K) = SQR(X(2, K) ^ 2 + Z(2, K) ^ 2) * COS(E3 + C2 + E1)

2040 NEXT K

2050 IF Z(3, 7) < 0 THEN 3680

2060 Z(3, 6) = 0

2070 Q3 = Q * (COS(F2)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2)) ^ 2

2080 V5 = (Q3 + Mc * E4 * E4) * O2 * O2 / 2

2090 IF -V6 > A2 THEN 2110

2100 GOTO 2130

2110 V7 = E4 * (1 - COS(-A2 - V6))

2120 IF V7 * Mc * G > V5 THEN 2320

2130 V8 = E4 * COS(-A2 - V6) - E4 * COS(-A2 - ATN(X(3, 1) / Z(3, 1)))

2140 O3 = SQR(2 * Mc * G * V8 / (Q3 + Mc * E4 * E4) + O2 * O2)

2150 K9 = X(3, 1)

2160 K5 = Z(3, 1)

2170 K6 = Z(3, 1) + E1 * V0

2180 K7 = V0 - X(3, 1)

2190 K8 = U: DD2 = Q3 + Mc * K6 * K6 + Mc * K7 * K7

2200 O4 = (Q3 + Mc * K5 * K6 - K8 * Mc * K7 * K7 - (1 + K8) * Mc * K9 * K7) * O3 / DD2

2210 N3 = SQR((X(3, 6) - X(3, 1)) ^ 2 + (Z(3, 6) - Z(3, 1)) ^ 2)

2220 N2 = ATN(-(X(3, 6) - X(3, 1)) / Z(3, 1))

2230 Q6 = Q3 + Mc * N3 ^ 2

2240 IF -N2 <= A2 THEN 2290

2250 N4 = N3 * (1 - COS(-A2 - N2))

2260 N5 = (Q6) * O4 * O4 / 2

2270 IF N4 * Mc * G > N5 THEN 2320

2280 O9 = SQR(-2 * Mc * G * N4 / (Q6) + O4 * O4)

2290 GOSUB 3740

2300 GOSUB 4170

2310 GOTO 4330

2320 GOSUB 3740

2330 IF L6 > L8 THEN 2790

2340 REM *

2350 REM *******************************************************************************

2355 REM *B3 VERSION (POINT OF IMPACT OF THE ROPS IN FRONT OF EQUILIBRIUM POINT)*

2360 REM *******************************************************************************

2370 O3 = 0: O4 = 0: O5 = 0: O6 = 0: O7 = 0: O8 = 0: O9 = 0

2380 E2 = (V0 * Y(2, 5)) / (Y(2, 5) - Y(2, 6))

2390 T3 = E2 * E1

2400 Z(3, 6) = 0

2410 Q3 = Q * (COS(F2)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2)) ^ 2

2420 V5 = (Q3 + Mc * E4 * E4) * O2 * O2 / 2

2430 IF -V6 > A2 THEN 2450

2440 GOTO 2470

2450 V7 = E4 * (1 - COS(-A2 - V6))

2460 IF V7 * Mc * G > V5 THEN 2760

2470 V8 = E4 * COS(-A2 - V6) - E4 * COS(-A2 - ATN(X(3, 1) / Z(3, 1)))

2480 O3 = SQR((2 * Mc * G * V8) / (Q3 + Mc * E4 * E4) + O2 * O2)

2490 K9 = X(3, 1)

2500 K5 = Z(3, 1)

2510 K6 = Z(3, 1) + T3

2520 K7 = E2 - X(3, 1)

2530 K8 = U: DD2 = Q3 + Mc * K6 * K6 + Mc * K7 * K7

2540 O4 = (Q3 + Mc * K5 * K6 - K8 * Mc * K7 * K7 - (1 + K8) * Mc * K9 * K7) * O3 / DD2

2550 F3 = ATN(V0 / (Y(3, 5) - Y(3, 6)))

2560 O5 = O4 * COS(F3)

2570 REMTRANSFORMATION OF THE COORDINATES FROM THE POSITION 3 TO 4

2580 REMPOSITION 4

2590 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

2600 X(4, K) = X(3, K) * COS(F3) + (Y(3, K) - Y(3, 5)) * SIN(F3)

2610 Y(4, K) = (Y(3, K) - Y(3, 5)) * COS(F3) - X(3, K) * SIN(F3)

2620 Z(4, K) = Z(3, K)

2630 NEXT K

2640 A4 = ATN(TAN(A0) / SQR(1 + (TAN(F2 + F3)) ^ 2 / (COS(A0)) ^ 2))

2650 M1 = SQR(X(4, 1) ^ 2 + Z(4, 1) ^ 2)

2660 M2 = ATN(X(4, 1) / Z(4, 1))

2670 Q5 = Q * (COS(F2 + F3)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2 + F3)) ^ 2

2680 IF -M2 < A4 THEN 2730

2690 M3 = M1 * (1 - COS(-A4 - M2))

2700 M4 = (Q5 + Mc * M1 * M1) * O5 * O5 / 2

2710 IF M3 * Mc * G > M4 THEN 2760

2720 O9 = SQR(O5 * O5 - 2 * Mc * G * M3 / (Q5 + Mc * M1 * M1))

2730 GOSUB 3740

2740 GOSUB 4170

2750 GOTO 4330

2760 GOSUB 3740

2770 GOSUB 4240

2780 GOTO 4330

2790 REM *****************************************************************************

2795 REM *B1 VERSION (POINT OF IMPACT OF THE ROPS BEHIND OF EQUILIBRIUM POINT)*

2800 REM *****************************************************************************

2810 REM *

2820 O3 = 0: O4 = 0: O5 = 0: O6 = 0: O7 = 0: O8 = 0: O9 = 0

2830 Z(3, 6) = 0

2840 Q3 = Q * (COS(F2)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2)) ^ 2

2850 V5 = (Q3 + Mc * E4 * E4) * O2 * O2 / 2

2860 IF -V6 > A2 THEN 2880

2870 GOTO 2900

2880 V7 = E4 * (1 - COS(-A2 - V6))

2890 IF V7 * Mc * G > V5 THEN 3640

2900 V8 = E4 * COS(-A2 - V6) - E4 * COS(-A2 - ATN(X(3, 1) / Z(3, 1)))

2910 O3 = SQR(2 * Mc * G * V8 / (Q3 + Mc * E4 * E4) + O2 * O2)

2920 K9 = X(3, 1)

2930 K5 = Z(3, 1)

2940 K6 = Z(3, 1) + T3

2950 K7 = E2 - X(3, 1)

2960 K8 = U: DD2 = Q3 + Mc * K6 * K6 + Mc * K7 * K7

2970 O4 = (Q3 + Mc * K5 * K6 - K8 * Mc * K7 * K7 - (1 + K8) * Mc * K9 * K7) * O3 / DD2

2980 F3 = ATN(V0 / (Y(3, 4) - Y(3, 6)))

2990 O5 = O4 * COS(F3)

3000 REMTRANSFORMATION OF THE COORDINATES FROM 3 TO 4

3010 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

3020 X(4, K) = X(3, K) * COS(F3) + (Y(3, K) - Y(3, 4)) * SIN(F3)

3030 Y(4, K) = (Y(3, K) - Y(3, 4)) * COS(F3) - X(3, K) * SIN(F3)

3040 Z(4, K) = Z(3, K)

3050 NEXT K

3060 A4 = ATN(TAN(A0) / SQR(1 + (TAN(F2 + F3)) ^ 2 / (COS(A0)) ^ 2))

3070 C3 = ATN(Z(4, 7) / X(4, 7))

3080 C4 = 0

3090 C5 = SQR(X(4, 7) * X(4, 7) + Z(4, 7) * Z(4, 7))

3100 C6 = C4 / C5

3110 C7 = C5 * (Y(4, 6) - Y(4, 1)) / (Y(4, 6) - Y(4, 7))

3120 C8 = C6 * C7

3130 M1 = SQR(X(4, 1) ^ 2 + Z(4, 1) ^ 2)

3140 M2 = ATN(X(4, 1) / Z(4, 1))

3150 REM ROTATION OF THE TRACTOR FROM THE POSITION 4 TO 5

3160 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

3170 IF Z(4, K) <> 0 THEN 3200

3180 C9 = -3.14159 / 2

3190 GOTO 3210

3200 C9 = ATN(X(4, K) / Z(4, K))

3210 X(5, K) = SQR(X(4, K) ^ 2 + Z(4, K) ^ 2) * SIN(C9 + C3 + C6)

3220 Y(5, K) = Y(4, K)

3230 Z(5, K) = SQR(X(4, K) ^ 2 + Z(4, K) ^ 2) * COS(C9 + C3 + C6)

3240 NEXT K

3250 Z(5, 7) = 0

3260 Q5 = Q * (COS(F2 + F3)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2 + F3)) ^ 2

3270 IF -M2 > A4 THEN 3290

3280 GOTO 3320

3290 M3 = M1 * (1 - COS(-A4 - M2))

3300 M4 = (Q5 + Mc * M1 * M1) * O5 * O5 / 2

3310 IF M3 * Mc * G > M4 THEN 3640

3315 MM1 = M1 * COS(-A4 - ATN(X(5, 1) / Z(5, 1)))

3320 M5 = M1 * COS(-A4 - ATN(X(4, 1) / Z(4, 1))) - MM1

3330 O6 = SQR(2 * Mc * G * M5 / (Q5 + Mc * M1 * M1) + O5 * O5)

3340 M6 = X(5, 1)

3350 M7 = Z(5, 1)

3360 M8 = Z(5, 1) + C8

3370 M9 = C7 - X(5, 1)

3380 N1 = U: DD3 = (Q5 + Mc * M8 * M8 + Mc * M9 * M9)

3390 O7 = (Q5 + Mc * M7 * M8 - N1 * Mc * M9 * M9 - (1 + N1) * Mc * M6 * M9) * O6 / DD3

3400 F5 = ATN(C5 / (Y(5, 6) - Y(5, 7)))

3410 A6 = ATN(TAN(A0) / SQR(1 + (TAN(F2 + F3 + F5)) ^ 2 / (COS(A0)) ^ 2))

3420 REMTRANSFORMATION OF THE COORDINATES FROM THE POSITION 5 TO 6

3430 FOR K = 1 TO 7 STEP 1

3440 X(6, K) = X(5, K) * COS(F5) + (Y(5, K) - Y(5, 6)) * SIN(F5)

3450 Y(6, K) = (Y(5, K) - Y(5, 6)) * COS(F5) - X(5, K) * SIN(F5)

3460 Z(6, K) = Z(5, K)

3470 NEXT K

3480 O8 = O7 * COS(-F5)

3490 N2 = ATN(X(6, 1) / Z(6, 1))

3500 N3 = SQR(X(6, 1) ^ 2 + Z(6, 1) ^ 2)

3510 Q6 = Q * (COS(F2 + F3 + F5)) ^ 2 + 3 * Q * (SIN(F2 + F3 + F5)) ^ 2

3520 IF -N2 > A6 THEN 3540

3530 GOTO 3580

3540 N4 = N3 * (1 - COS(-A6 - N2))

3550 N5 = (Q6 + Mc * N3 * N3) * O8 * O8 / 2

3560 P9 = (N4 * Mc * G - N5) / (N4 * Mc * G)

3570 IF N4 * Mc * G > N5 THEN 3640

3580 IF -N2 < A6 THEN 3610

3590 N6 = -N4

3600 O9 = SQR(2 * Mc * G * N6 / (Q6 + Mc * N3 * N3) + O8 * O8)

3610 GOSUB 3740

3620 GOSUB 4170

3630 GOTO 4330

3640 GOSUB 3740

3650 GOSUB 4240

3660 GOTO 4330

3670 REM

3680 IF Z(3, 7) > -.2 THEN 2060

3685 CLS: PRINT: PRINT: PRINT STRING$(80, 42): LOCATE 24, 30, 0

3690 PRINT " THE ENGINE BONNET TOUCHES THE GROUND BEFORE THE ROPS"

3695 LPRINT STRING$(80, 42)

3700 LPRINT "THE ENGINE BONNET TOUCHES THE GROUND BEFORE THE ROPS"

3710 PRINT: PRINT " METHOD OF CALCULATION NOT FEASIBLE": GOTO 3720

3715 CLS: PRINT: PRINT " METHOD OF CALCULATION NOT FEASIBLE"

3720 LPRINT "METHOD OF CALCULATION NOT FEASIBLE"

3725 LPRINT STRING$(80, 42)

3730 GOTO 4330

3740 REM *******************************************************************

3750 CLS: LOCATE 13, 15, 0: PRINT "VELOCITY O0="

3755 LOCATE 13, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O0: LOCATE 13, 40, 0: PRINT "rad/s"

3760 LOCATE 14, 15, 0: PRINT "VELOCITY O1="

3765 LOCATE 14, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O1

3770 LOCATE 15, 15, 0: PRINT "VELOCITY O2="

3775 LOCATE 15, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O2

3780 LOCATE 16, 15, 0: PRINT "VELOCITY O3="

3785 LOCATE 16, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O3

3790 LOCATE 17, 15, 0: PRINT "VELOCITY O4="

3795 LOCATE 17, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O4

3800 LOCATE 18, 15, 0: PRINT "VELOCITY O5="

3805 LOCATE 18, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O5

3810 LOCATE 19, 15, 0: PRINT "VELOCITY O6="

3815 LOCATE 19, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O6

3820 LOCATE 20, 15, 0: PRINT "VELOCITY O7="

3825 LOCATE 20, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O7

3830 LOCATE 21, 15, 0: PRINT "VELOCITY O8="

3835 LOCATE 21, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O8

3840 LOCATE 22, 15, 0: PRINT "VELOCITY O9="

3845 LOCATE 22, 31, 0: PRINT USING "#.###"; O9

3850 LPRINT "VELOCITY O0=";

3860 LPRINT USING "#.###"; O0;

3870 LPRINT " rad/s";

3880 LPRINT TAB(40); "VELOCITY O1=";

3890 LPRINT USING "#.###"; O1;

3900 LPRINT " rad/s"

3910 LPRINT "VELOCITY O2=";

3920 LPRINT USING "#.###"; O2;

3930 LPRINT " rad/s";

3940 LPRINT TAB(40); "VELOCITY O3=";

3950 LPRINT USING "#.###"; O3;

3960 LPRINT " rad/s"

3970 LPRINT "VELOCITY O4=";

3980 LPRINT USING "#.###"; O4;

3990 LPRINT " rad/s";

4000 LPRINT TAB(40); "VELOCITY O5=";

4010 LPRINT USING "#.###"; O5;

4020 LPRINT " rad/s"

4030 LPRINT "VELOCITY O6=";

4040 LPRINT USING "#.###"; O6;

4050 LPRINT " rad/s";

4060 LPRINT TAB(40); "VELOCITY O7=";

4070 LPRINT USING "#.###"; O7;

4080 LPRINT " rad/s"

4090 LPRINT "VELOCITY O8=";

4100 LPRINT USING "#.###"; O8;

4110 LPRINT " rad/s";

4120 LPRINT TAB(40); "VELOCITY O9=";

4130 LPRINT USING "#.###"; O9;

4140 LPRINT " rad/s"

4150 LPRINT

4160 RETURN

4170 PRINT STRING$(80, 42)

4180 LOCATE 24, 30, 0: PRINT "THE TILTING CONTINUES"

4190 PRINT STRING$(80, 42)

4200 LPRINT STRING$(80, 42)

4210 LPRINT TAB(30); "THE TILTING CONTINUES"

4220 LPRINT STRING$(80, 42)

4230 RETURN

4240 PRINT STRING$(80, 42)

4250 LOCATE 24, 30, 0: PRINT "THE ROLLING STOPS"

4260 PRINT STRING$(80, 42)

4270 LPRINT STRING$(80, 42)

4280 LPRINT TAB(30); "THE ROLLING STOPS"

4290 LPRINT STRING$(80, 42)

4300 RETURN

4310 REM *******************************************************************

4320 REMEND OF THE CALCULATION

4330 FOR I = 1 TO 5: LPRINT: NEXT: LPRINT " LOCATION: "; CAMPO$(6): LPRINT

4340 LPRINT " DATE: "; CAMPO$(7): LPRINT

4350 LPRINT; " ENGINEER: "; CAMPO$(8): LPRINT

4360 FOR I = 1 TO 4: LPRINT: NEXT: PRINT

4370 INPUT " Do you whish to carry out another test ? (Y/N)"; Y$

4380 IF Y$ = "Y" OR Y$ = "y" THEN 190

4390 IF Y$ = "N" OR Y$ = "n" THEN SYSTEM

4400 LOCATE F(NC), C(NC) + L, 1: A$ = INKEY$: IF A$ = "" THEN GOTO 4400

4410 IF LEN(A$) > 1 THEN GOSUB 4570: GOTO 4400

4420 A = ASC(A$)

4430 IF A = 13 THEN L = 0: GOTO 4450

4440 GOTO 4470

4450 IF NC < 8 OR NC > 8 AND NC < 25 THEN NC = NC + 1: GOTO 4400

4460 GOTO 4840

4470 IF A > 31 AND A < 183 THEN GOTO 4490

4480 BEEP: GOTO 4400

4490 IF L = LON(NC) THEN BEEP: GOTO 4400

4500 LOCATE F(NC), C(NC) + L: PRINT A$;

4510 L = L + 1

4520 IF L = 1 THEN B$(NC) = A$: GOTO 4540

4530 B$(NC) = B$(NC) + A$

4540 IF LEN(C$(NC)) > 0 THEN C$(NC) = RIGHT$(CAMPO$(NC), LEN(CAMPO$(NC)) - L)

4550 CAMPO$(NC) = B$(NC) + C$(NC)

4560 GOTO 4400

4570 REM * SLIDE

4580 IF LEN(A$) <> 2 THEN BEEP: RETURN

4590 C = ASC(RIGHT$(A$, 1))

4600 IF C = 8 THEN 4620

4610 GOTO 4650

4620 IF LEN(C$(NC)) > 0 THEN BEEP: RETURN

4630 IF L = 0 THEN BEEP: RETURN

4640 CAMPO$(NC) = LEFT$(CAMPO$(NC), LEN(CAMPO(NC)))

4645 L = L - 1: PRINT A$: RETURN

4650 IF C = 30 THEN 4670

4660 GOTO 4700

4670 IF NC = 1 THEN BEEP: RETURN

4680 NC = NC - 1: L = 0

4690 RETURN

4700 IF C = 31 THEN 4720

4710 GOTO 4760

4720 IF NC <> 8 THEN 4740

4730 BEEP: RETURN

4740 NC = NC + 1: L = 0

4750 RETURN

4760 IF C = 29 THEN 4780

4770 GOTO 4800

4780 IF L = 0 THEN BEEP: RETURN

4790 L = L - 1: C$(NC) = RIGHT$(CAMPO$(NC), LEN(CAMPO$(NC)) - (L + 1))

4795 B$(NC) = LEFT$(CAMPO$(NC), L): LOCATE F(NC), C(NC) + L + 1: PRINT ""

4796 RETURN

4800 IF C = 28 THEN 4820

4810 GOTO 4400

4820 IF C$(NC) = "" THEN BEEP: RETURN

4830 L = L + 1: C$(NC) = RIGHT$(CAMPO$(NC), LEN(CAMPO$(NC)) - (L))

4835 B$(NC) = LEFT$(CAMPO$(NC), L): LOCATE F(NC), C(NC) + L, 1: PRINT ""

4840 RETURN

4850 RETURN

4860 FOR II = 1 TO 7

4870 X(1, II) = 0: X(2, II) = 0: X(3, II) = 0

4875 X(4, II) = 0: X(5, II) = 0: X(6, II) = 0

4880 Y(1, II) = 0: Y(2, II) = 0: Y(3, II) = 0

4885 Y(4, II) = 0: Y(5, II) = 0: Y(6, II) = 0

4890 Z(1, II) = 0: Z(2, II) = 0: Z(3, II) = 0

4895 Z(4, II) = 0: Z(5, II) = 0: Z(6, II) = 0

4900 NEXT II

4910 RETURN

4920 REM * THE SYMBOLS USED HERE ARE THE SAME AS IN THE CODE 6.

Primer 6.1

Nagibanje se nadaljuje

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7620	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.8970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.2930
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.1000
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = 0.2800	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7780
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3370	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.4900
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 2565.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 295.0000

VELOCITY O0 = 3.881 rad/s	VELOCITY O1 = 1.078 rad/s
VELOCITY O2 = 1.057 rad/s	VELOCITY O3 = 2.134 rad/s
VELOCITY O4 = 0.731 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.881 rad/s	VELOCITY O1 = 1.078 rad/s
VELOCITY O2 = 1.057 rad/s	VELOCITY O3 = 2.134 rad/s
VELOCITY O4 = 1.130 rad/s	VELOCITY O5 = 0.993 rad/s
VELOCITY O6 = 0.810 rad/s	VELOCITY O7 = 0.629 rad/s
VELOCITY O8 = 0.587 rad/s	VELOCITY O9 = 0.219 rad/s

THE TILTING CONTINUES

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.2

Prevračanje je prekinjeno

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7653	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.4800
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.1100
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.0500	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7000
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3700	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.8000
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 250.0000

VELOCITY O0 = 3.840 rad/s	VELOCITY O1 = 0.281 rad/s
VELOCITY O2 = 0.268 rad/s	VELOCITY O3 = 1.586 rad/s
VELOCITY O4 = 0.672 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.840 rad/s	VELOCITY O1 = 0.281 rad/s
VELOCITY O2 = 0.268 rad/s	VELOCITY O3 = 1.586 rad/s
VELOCITY O4 = 0.867 rad/s	VELOCITY O5 = 0.755 rad/s
VELOCITY O6 = 1.218 rad/s	VELOCITY O7= 0.969 rad/s
VELOCITY O8 = 0.898 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s

THE ROLLING STOPS

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.3

Prevračanje je prekinjeno

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7180	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.8000
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1590	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.5200
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.7020	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.0040
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.2000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.6400
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.2120	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.3600
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4400
REAR TRACK WIDTH	S = 0.9000	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.3150
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1740	TRACTOR MASS	Mc = 1780.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 279.8960

VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 0.107 rad/s
VELOCITY O2 = 0.098 rad/s	VELOCITY O3 = 0.000 rad/s
VELOCITY O4 = 0.000 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 0.107 rad/s
VELOCITY O2 = 0.098 rad/s	VELOCITY O3 = 0.000 rad/s
VELOCITY O4 = 0.000 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s

THE ROLLING STOPS

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.4

Prevračanje je prekinjeno

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7180	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.8110
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1590	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.2170
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.7020	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.1900
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.3790	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.6400
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.2120	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.3600
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4400
REAR TRACK WIDTH	S = 0.9000	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.3150
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1740	TRACTOR MASS	Mc = 1780.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 279.8960

VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 1.540 rad/s
VELOCITY O2 = 1.488 rad/s	VELOCITY O3 = 2.162 rad/s
VELOCITY O4 = 0.405 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 1.540 rad/s
VELOCITY O2 = 1.488 rad/s	VELOCITY O3 = 2.162 rad/s
VELOCITY O4 = 0.414 rad/s	VELOCITY O5 = 0.289 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7= 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s

THE ROLLING STOPS

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.5

Nagibanje se nadaljuje

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7660	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.4800
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.1100
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.2000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7000
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3700	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.8000
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.9100
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 250.0000

VELOCITY O0 = 2.735 rad/s	VELOCITY O1 = 1.271 rad/s
VELOCITY O2 = 1.212 rad/s	VELOCITY O3 = 2.810 rad/s
VELOCITY O4 = 1.337 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s

THE TILTING CONTINUES

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.6

Nagibanje se nadaljuje

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7653	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.2930
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 1.9600
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.4000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7000
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3700	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.8750
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 275.0000

VELOCITY O0 = 3.815 rad/s	VELOCITY O1 = 1.130 rad/s
VELOCITY O2 = 1.105 rad/s	VELOCITY O3 = 2.196 rad/s
VELOCITY O4 = 0.786 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.815 rad/s	VELOCITY O1 = 1.130 rad/s
VELOCITY O2 = 1.105 rad/s	VELOCITY O3 = 2.196 rad/s
VELOCITY O4 = 0.980 rad/s	VELOCITY O5 = 0.675 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.548 rad/s

THE TILTING CONTINUES

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.7

Method of calculation not feasible

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7620	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.5500
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.1000
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.4780	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7780
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.5500	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.9500
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	MOMENT OF INERTIA	Q = 200.0000
TRACTOR MASS	Mc = 1800.000

THE ENGINE BONNET TOUCHES THE GROUND BEFORE THE ROPS

METHOD OF CALCULATION NOT FEASIBLE

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.8

Prevračanje je prekinjeno

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7180	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.8110
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1590	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.2170
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.7020	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 2.0040
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.3790	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.6400
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.2120	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.3600
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4400
REAR TRACK WIDTH	S = 0.9000	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.3150
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1740	TRACTOR MASS	Mc = 1780.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 279.8960

VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 1.540 rad/s
VELOCITY O2 = 1.488 rad/s	VELOCITY O3 = 2.313 rad/s
VELOCITY O4 = 0.581 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.884 rad/s	VELOCITY O1 = 1.540 rad/s
VELOCITY O2 = 1.488 rad/s	VELOCITY O3 = 2.313 rad/s
VELOCITY O4 = 0.633 rad/s	VELOCITY O5 = 0.373 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s

THE ROLLING STOPS

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.9

Nagibanje se nadaljuje

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7620	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.2930
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 1.9670
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.3000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7700
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3500	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.9500
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 300.0000

VELOCITY O0 = 3.790 rad/s	VELOCITY O1 = 1.159 rad/s
VELOCITY O2 = 1.133 rad/s	VELOCITY O3 = 2.118 rad/s
VELOCITY O4 = 0.801 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.000 rad/s
VELOCITY O0 = 3.790 rad/s	VELOCITY O1 = 1.159 rad/s
VELOCITY O2 = 1.133 rad/s	VELOCITY O3 = 2.118 rad/s
VELOCITY O4 = 0.856 rad/s	VELOCITY O5 = 0.562 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.205 rad/s

THE TILTING CONTINUES

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.10

Nagibanje se nadaljuje

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

HEIGHT OF THE COG	H1 = 0.7653	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.3800
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.8800	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 1.9600
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.3000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7000
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3700	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.8900
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 275.0000

VELOCITY O0 = 3.815 rad/s	VELOCITY O1 = 0.748 rad/s
VELOCITY O2 = 0.724 rad/s	VELOCITY O3 = 1.956 rad/s
VELOCITY O4 = 0.808 rad/s	VELOCITY O5 = 0.000 rad/s
VELOCITY O6 = 0.000 rad/s	VELOCITY O7 = 0.000 rad/s
VELOCITY O8 = 0.000 rad/s	VELOCITY O9 = 0.407 rad/s

THE TILTING CONTINUES

Location:

Date:

Engineer:

Primer 6.11

Prevračanje je prekinjeno

TEST NR:

FRONT MOUNTED-OVER PROTECTIVE STRUCTURE OF THE NARROW TRACTOR:

CHARACTERISTIC UNITS:

LINEAR (m): MASS (kg):

MOMENT OF INERTIA (kgm2): ANGLE (radian)

EIGHT OF THE COG	H1 = 0.7653	H. DIST. COG-REAR AXLE	L3 = 0.7970
H. DIST. COG - FRONT AXLE	L2 = 1.1490	HEIGHT OF THE REAR TYRES	D3 = 1.4800
HEIGHT OF THE FRT TYRES	D2 = 0.9000	OVERALL HEIGHT( PT IMPACT)	H6 = 1.9600
H. DIST. COG-LEAD PT INTER.	L6 = -0.4000	PROTECTIVE STRUCT. WIDTH	B6 = 0.7000
HEIGHT OF THE ENG. B.	H7 = 1.3700	WIDTH OF THE ENG. B.	B7 = 0.8000
H. DIST. COG-FRT COR. ENG. B.	L7 = 1.6390	HEIGHT FRT AXLE PIVOT PT	H0 = 0.4450
REAR TRACK WIDTH	S = 1.1150	REAR TYRE WIDTH	B0 = 0.1950
FRT AXLE SWING ANGLE	D0 = 0.1570	TRACTOR MASS	Mc = 1800.000
MOMENT OF INERTIA	Q = 250.0000

VELOCITY O0 = 3.840	VELOCITY O1 = 0.246
VELOCITY O2 = 0.235	VELOCITY O3 = 0.000
VELOCITY O4 = 0.000	VELOCITY O5 = 0.000
VELOCITY O6 = 0.000	VELOCITY O7 = 0.000
VELOCITY O8 = 0.000	VELOCITY O9 = 0.000
VELOCITY O0 = 3.840	VELOCITY O1 = 0.246
VELOCITY O2 = 0.235	VELOCITY O3 = 0.000
VELOCITY O4 = 0.000	VELOCITY O5 = 0.000
VELOCITY O6 = 0.000	VELOCITY O7 = 0.000
VELOCITY O8 = 0.000	VELOCITY O9 = 0.000

THE ROLLING STOPS

Location:

Date:

Engineer:

Pojasnila k Prilogi IX:

(1)

Razen kar zadeva oštevilčenje oddelkov B2 in B3, ki je bilo usklajeno s celotno prilogo, sta besedilo zahtev in oštevilčenje, uporabljena v oddelku B, enaka besedilu in oštevilčenju v standardnem kodeksu OECD o uradnih preskusih spredaj nameščenih zaščitnih struktur pri prevrnitvi za kmetijske in gozdarske kolesne ozkokolotečne traktorje, kodeks OECD št. 6, izdaja 2015 iz julija 2014.

(2)	Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353:1995 in je fiksna točka glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.

(3)	Program in primeri so na voljo na spletišču OECD.

(4)	Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.

---

(1)  Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(2)  Zahtevana energija je pri –20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za –30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.