17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/1

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2004/686/ES (3) je bilo potrjeno, da gama-cihalotrin izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 4. novembra 2003 prejelo zahtevek družbe Cheminova A/S za vključitev aktivne snovi gama-cihalotrin v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2004/686/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Združeno kraljestvo, država članica poročevalka, je 25. januarja 2008 predložilo osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 11(6) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika zahtevale dodatne informacije. Združeno kraljestvo je 13. septembra 2012 oceno dodatnih podatkov predložila v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 4. februarja 2014 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo gama-cihalotrin (5). Osnutek poročila o oceni in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile 10. oktobra 2014 v obliki poročila Komisije o pregledu gama-cihalotrina.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo gama-cihalotrin, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z različnimi vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se gama-cihalotrin odobri.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(7)

Pred odobritvijo bi bilo treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(8)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo gama-cihalotrin. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(9)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (6), v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov veljavnih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami, s katerimi so bile odobrene aktivne snovi.

(10)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (7).

(11)

Prav tako je primerno državam članicam dovoliti, da podaljšajo veljavnost začasnih registracij, ki so jih izdale za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo gama-cihalotrin, da se jim zagotovi potreben čas za izpolnitev obveznosti iz te uredbe v zvezi z navedenimi začasnimi registracijami.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(a)

če sredstvo vsebuje gama-cihalotrin kot edino aktivno snov, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2016; ali

(b)

če sredstvo vsebuje gama-cihalotrin kot eno od aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2016 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustreznih aktih, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS oziroma s katerimi so bile zadevne snovi odobrene, pri čemer se upošteva poznejši datum.

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/6

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2014 (2) določa spremembe oznak KN za mlečne izdelke iz poglavja 4, z učinkom od 1. januarja 2015.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 (3) določa podrobna pravila v zvezi z uvoznim režimom za mleko in mlečne izdelke ter odprtjem tarifnih kvot. Zaradi sprememb oznak KN za mlečne izdelke je treba posodobiti priloge I, II in VIIa k navedeni uredbi.

(3)

Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 2535/2001 se nanaša na oznake KN, ki se črtajo z učinkom od 1. januarja 2015. Poleg tega Priloga 3 (ki obravnava koncesije v zvezi s siri) k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (4), ki je bil odobren s Sklepom št. 2002/309/ES, Euratom Sveta in Komisije (5), določa popolno liberalizacijo dvostranske trgovine s siri od leta 2007. Navedena določba je zato zastarela in bi jo bilo treba črtati.

(4)

Člen 19a(1)(c) in (4)(c), ki se nanaša na del 3 Priloge VIIa k Uredbi (ES) št. 2535/2001, ter člen 20(1)(a)(ii), ki se nanaša na del C Priloge II k navedeni uredbi, zadevata tarifno kvoto za sir oziroma preferencialni uvoz v skladu s Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani (6), odobrenim s Sklepom Sveta 2004/441/ES (7). Navedene določbe se nanašajo na oznake KN, ki se črtajo z učinkom od 1. januarja 2015. Ker sta se iztekli zadevno obdobje veljavnosti kvote in zadevno obdobje odprave uvozne dajatve, je primerno, da se navedene določbe črtajo.

(5)

Uredbo (ES) št. 2535/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

v členu 4 se črta odstavek 2;

2.

v členu 19a se črtata odstavka 1(c) in 4(c);

3.

v členu 20 se črta odstavek (1)(a)(ii);

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

5.

Priloga II se spremeni:

6.

priloga VIIa se spremeni:

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/13

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo. Ta prepoved je povzročila motnje na trgu z znatnimi padci cen, ker pomemben izvozni trg nenadoma ni več na voljo.

(2)

Člen 12(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je javna intervencija za maslo in posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra.

(3)

Zato so nastale razmere, v katerih se običajni ukrepi, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, zdijo nezadostni.

(4)

Obdobje javne intervencije za maslo in posneto mleko v prahu je bilo z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 949/2014 (2) podaljšano do 31. decembra 2014.

(5)

Cene masla in posnetega mleka v prahu v Uniji so se še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene še nadaljeval.

(6)

Da se preprečijo nadaljnji padci cen in povečanje motenj na trgu, je bistvenega pomena, da je javna intervencija na voljo tudi po 31. decembru 2014.

(7)

Zato je kot začetek obdobja za intervencijski odkup masla in posnetega mleka v prahu v letu 2015 primerno določiti 1. januar.

(8)

Da bi imel začasni ukrep iz te uredbe takojšen učinek na trg in bi prispeval k ustalitvi cen, bi moral začeti veljati na dan po objavi –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/15

(1)

Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 947/2014 (4) in (EU) št. 948/2014 (5) sta odprli zasebno skladiščenje za maslo oziroma posneto mleko v prahu zaradi posebej težkih tržnih razmer, zlasti zaradi prepovedi, ki jo je uvedla ruska vlada za uvoz mlečnih izdelkov iz Unije v Rusijo.

(2)

Navedeni uredbi določata, da se lahko zahtevki za pomoč predložijo do 31. decembra 2014.

(3)

Cene masla in posnetega mleka v prahu v Uniji so se še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene še nadaljeval.

(4)

Glede na sedanje razmere na trgu je primerno razširiti sisteme pomoči za zasebno skladiščenje za maslo in posneto mleko v prahu.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/17

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 815/2008 (3) je bilo Zelenortskim otokom odobreno odstopanje od pravil o poreklu, določenih v Uredbi (EGS) št. 2454/93. Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 439/2011 (4) je Komisija Zelenortskim otokom odobrila novo odstopanje od zadevnih pravil o poreklu. Veljavnost tega odstopanja se izteče 31. decembra 2014.

(2)

Zelenortski otoki so z dopisom z dne 4. junija 2014 vložili zahtevek za podaljšanje navedenega odstopanja za nedoločen čas od 1. januarja 2015 do bodisi izteka veljavnosti Protokola (ki bo objavljen) med Evropsko unijo in Republiko Zelenortskimi otoki, v katerem so določene ribolovne možnosti in finančni prispevek na podlagi sporazuma o ribolovnem partnerstvu, ki se uporablja med pogodbenicama, bodisi do datuma začetka uporabe pravil o poreklu na podlagi prihodnjega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Unijo in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav, kar nastopi prej. Ta zahtevek zadeva letno količino 2 500 ton za pripravljene ali konzervirane filete skuše in 875 ton za pripravljene ali konzervirane filete fregatnega trupca ali trupca.

(3)

Od leta 2008 so skupne letne količine, ki so bile na podlagi odstopanja odobrene Zelenortskim otokom, znatno pripomogle k izboljšanju položaja zelenortskega ribiškega predelovalnega sektorja. Te količine so prav tako nekoliko pripomogle k ponovni oživitvi flote Zelenortskih otokov za mali priobalni ribolov, ki je življenjskega pomena za to državo. Da pa bi se zagotovila popolna oživitev flote do predvidene stopnje, bi bilo treba zelenortski industriji za predelavo rib še naprej zagotavljati dovolj surovin s poreklom.

(4)

Zahtevek kaže, da bi odsotnost odstopanja bistveno vplivala na sposobnost zelenortske industrije predelave rib za nadaljnji izvoz v Unijo, kar bi lahko preprečilo nadaljnji razvoj zelenortske flote za mali pelagični ribolov.

(5)

Potreben je dodaten čas za konsolidacijo rezultatov, ki so jih Zelenortski otoki že dosegli pri prizadevanju za oživitev domače ribolovne flote. Odstopanje mora Zelenortskim otokom dati na voljo dovolj časa za pripravo na skladnost s pravili o pridobitvi preferencialnega porekla.

(6)

Ob upoštevanju začasne narave odstopanj, odobrenih glede opredelitve pojma „izdelek s poreklom“, odstopanja ni mogoče odobriti za neomejen čas, kakor so zaprosili Zelenortski otoki. Odstopanje bi bilo zato treba odobriti za obdobje dveh let za letni količini 2 500 ton za pripravljene ali konzervirane filete skuše in 875 ton za pripravljene ali konzervirane filete fregatnega trupca ali trupca, da bi Zelenortski otoki lahko dosegli skladnost s pravili.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 439/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Odstopanje iz člena 1 velja za proizvode, izvožene iz Zelenortskih otokov in deklarirane za sprostitev v prosti promet v Uniji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 74 Uredbe (EGS) št. 2454/93, v obdobjih od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011, 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012, 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013, 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014, 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 ter 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 do količin iz Priloge.“

2.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/20

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/22

(1)

Člen 10 Direktive 2014/40/EU določa, da se na vsakem zavojčku in kakršni koli zunanji embalaži tobačnih izdelkov za kajenje navedejo sestavljena zdravstvena opozorila, razen če so izvzeti v skladu s členom 11. Sestavljena zdravstvena opozorila morajo med drugim zajemati eno od besedilnih opozoril iz Priloge I in ustrezno barvno fotografijo iz knjižnice slik iz Priloge II k navedeni direktivi.

(2)

Direktiva 2014/40/EU prav tako pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov za vzpostavitev in prilagoditev knjižnice slik iz Priloge II, pri čemer upošteva znanstveni razvoj in razvoj trga.

(3)

Zato bi bilo treba Prilogo II k Direktivi 2014/40/EU ustrezno spremeniti –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/28

(1)

V skladu s Protokolom o prehodni ureditvi, priloženim Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb.

(2)

Skladno s tem se uporablja člen 25 Sklepa 2008/615/PNZ, Svet pa mora soglasno odločiti, ali države članice izvajajo določbe poglavja 6 navedenega sklepa.

(3)

Člen 20 Sklepa 2008/616/PNZ določa, da se sklepi iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ sprejemajo na podlagi poročila o oceni, ki temelji na vprašalniku. Kar zadeva avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ, se poročilo o oceni pripravi na podlagi ocenjevalnega obiska in preskusa.

(4)

V skladu s točko 1.1 poglavja 4 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ se vprašalnik, ki ga je pripravila ustrezna delovna skupina Sveta, nanaša na vsako avtomatizirano izmenjavo podatkov in ga država članica izpolni takoj, ko meni, da izpolnjuje predpogoje za delitev podatkov v ustrezni kategoriji podatkov.

(5)

Latvija je izpolnila vprašalnik o varstvu podatkov in vprašalnik o izmenjavi daktiloskopskih podatkov.

(6)

Latvija je opravila uspešen preskus z Avstrijo.

(7)

V Latviji je bil opravljen ocenjevalni obisk, o katerem je avstrijska ocenjevalna skupina pripravila poročilo in ga poslala ustrezni delovni skupini Sveta.

(8)

Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati vprašalnika, ocenjevalnega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov, je bilo predloženo Svetu –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/30

(1)

Evropski svet je 15. in 16. decembra 2005 sprejel Strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom. V navedeni strategiji je Evropski svet zapisal, da je osebno in lahko orožje ter strelivo zaradi velikih zalog lahko dosegljivo civilnim osebam, hudodelcem, teroristom in borcem, poudarjeno pa je tudi, da je treba izvajati preventivne ukrepe za obvladovanje nedovoljene ponudbe klasičnega orožja in povpraševanja po njem. Posebej je izpostavljena tudi Afrika kot celina, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli.

(2)

Svet je 21. marca 2011 odobril Strategijo Evropske unije za varnost in razvoj Sahela, ki zagotavlja celovit okvir za delovanje Unije na območju Sahela. Cilj na enem od štirih področij ukrepanja iz strategije je okrepiti zmogljivosti na področjih varnosti, kazenskega pregona in pravne države v tej regiji za bolj učinkovit in usmerjen boj proti grožnjam ter obvladovanje terorizma in organiziranega kriminala ter jih povezati z ukrepi dobrega upravljanja.

(3)

Države članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) so 14. junija 2006 v Abuji, Nigerija, sprejele Konvencijo ECOWAS o osebnem in lahkem orožju ter pripadajočem strelivu in drugem materialu, ki je začela veljati 29. septembra 2009. Države članice Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS) in Ruandska republika so 30. aprila 2010 v Kinšasi, Demokratična republika Kongo, sprejele Srednjeafriško konvencijo o nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom ter sestavnimi deli, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo, popravilo ali sestavljanje tega orožja. V obeh konvencijah so se podpisnice med drugim zavezale, da bodo sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev varnega in učinkovitega upravljanja, skladiščenja in zaščite nacionalnih zalog osebnega in lahkega orožja v skladu z ustreznimi standardi in postopki.

(4)

Burkina Faso, Mali in Nigerija ter 23 držav članic so ratificirale Pogodbo o trgovini z orožjem, medtem ko so jo Čad, Mavretanija in Niger podpisale. V členu 16(1) Pogodbe o trgovini z orožjem je določeno, da lahko pri izvajanju Pogodbe vsaka država pogodbenica zaprosi za pomoč, vključno s pravno ali zakonodajno pomočjo, pomočjo za krepitev institucionalnih zmogljivosti ter tehnično, materialno ali finančno pomočjo. Takšna pomoč lahko vključuje upravljanje zalog, programe za razoroževanje, demobilizacijo in ponovno vključevanje, vzorčno zakonodajo in učinkovite prakse za izvajanje. Vse države pogodbenice, ki imajo to možnost, takšno pomoč na prošnjo tudi zagotovijo.

(5)

Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Nigerija so pogodbenice Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju).

(6)

Vse države članice ZN so zavezane učinkovitemu izvajanju Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje (v nadaljnjem besedilu: akcijski program ZN) in Mednarodnega instrumenta, ki državam omogoča pravočasno in zanesljivo identifikacijo in sledenje nedovoljenega osebnega in lahkega orožja.

(7)

Na petem bienalnem srečanju držav za obravnavo izvajanja Akcijskega programa ZN, ki je potekalo od 16. do 20. junija 2014 v New Yorku, so vse države članice ZN ponovno poudarile, da je pravilno upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja, zlasti v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah, nujno za preprečevanje nesreč in zmanjšanje nevarnosti preusmerjanja tega orožja v nedovoljeno trgovino ter do nezakonitih oboroženih skupin, teroristov in drugih nepooblaščenih oseb. Države članice ZN so pozvale k poglobitvi mednarodnega in regionalnega sodelovanja ter povečanju pomoči pri upravljanju zalog in fizični zaščiti ter se zavezale, da bodo, tam kjer bo to izvedljivo, izkoristile tehnični napredek za izboljšanje upravljanja zalog in ukrepe fizične zaščite.

(8)

Ljudska vstaja v Libiji februarja 2011 in oborožen spopad, ki je sledil, ter politična in varnostna kriza v Maliju leta 2012 prikazujejo, kako lahko nedržavni akterji, vključno s teroristi, izkoristijo neustrezno zaščitene in neprimerno upravljane zaloge v lasti države za preusmeritev osebnega in lahkega orožja in streliva ter s tem ogrozijo mir in varnost. Zaradi povečane dejavnosti nedržavnih akterjev na območju Sahela, tudi na severu Nigerije, je postalo izboljšanje zaščite orožja in streliva v sahelskih državah prednostna naloga.

(9)

Regionalni center Združenih narodov za mir in razorožitev v Afriki (UNREC), ki je del Urada Združenih narodov za razorožitev (UNODA), ima dolgoletne izkušnje z zagotavljanjem podpore sahelskim državam in tamkajšnji civilni družbi pri njihovem izvajanju mednarodnih in regionalnih instrumentov za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, kar je v skladu s pooblastili, ki jih je prejel od Generalne skupščine ZN (Resolucija 40/151 G z dne 16. decembra 1985).

(10)

Večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija ZN v Maliju (MINUSMA) od leta 2013 prek organa Združenih narodov za boj proti minam (UNMAS) podpira malijske oblasti pri ukrepih za odstranjevanje min ter upravljanju s strelivom in orožjem, kar je v skladu z resolucijama Varnostnega sveta ZN 2100 (2013) in 2164 (2014).

(11)

Svetovalna skupina za mine, ki je nevladna organizacija, je nedavno v ciljnih državah na območju Sahela in Magreba začela izvajati regionalni projekt reševanja nujnih vprašanj zaščite in upravljanja konvencionalnega orožja in streliva.

(12)

Unija je na podlagi Sklepa Sveta 2011/428/SZVP (1) financirala med drugim dobavo opreme za označevanje, namenjene organom kazenskega pregona v nekaterih zahodnoafriških državah, ter usposabljanje o mednarodnem instrumentu za sledenje in mednarodnih tehničnih smernicah za upravljanje zalog streliva.

(13)

Unija na podlagi Sklepa Sveta 2013/320/SZVP (2) podpira ukrepe za zagotavljanje dobre fizične zaščite in upravljanja libijskih zalog orožja, da bi se zmanjšala varnostna tveganja v Libiji in sosednjih državah, tudi na območju Sahela, ki jih prinaša nezakonito širjenje osebnega in lahkega orožja ter streliva.

(14)

Unija na podlagi Sklepa Sveta 2013/698/SZVP (3) podpira vzpostavitev globalnega mehanizma za poročanje o nedovoljenem osebnem in lahkem orožju in drugem nedovoljenem konvencionalnem orožju in strelivu (iTrace), ki temelji zlasti na terenskih raziskavah v zvezi z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom v obtoku na konfliktnih območjih, tudi v Afriki.

(15)

Unija je v okviru skupne varnostne in obrambne politike začela izvajati tri akcijske ukrepe na območju Sahela, in sicer prvič, EUCAP Sahel Niger z začetkom 8. avgusta 2012 v podporo boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Nigru; drugič, misijo Evropske unije za usposabljanje v Maliju z začetkom 18. februarja 2013 za pomoč pri preoblikovanju in reorganizaciji malijskih oboroženih sil prek usposabljanja in svetovanja; ter tretjič, EUCAP Sahel Mali z začetkom 15. aprila 2014 za strateško svetovanje in usposabljanje notranjih varnostnih sil v Maliju.

(16)

Unija od leta 2011 prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru podpira Urad ZN za droge in kriminal v prizadevanjih za spodbujanje ratifikacije in izvajanja Protokola o strelnem orožju, zlasti v Zahodni Afriki. Od leta 2010 v okviru istega instrumenta zagotavlja finančno podporo Regionalnemu centru za osebno orožje (RECSA) na območju Velikih jezer, Afriškega roga in sosednjih držav s sedežem v Nairobiju –

(a)

pridobiti potrebno politično podporo za izboljšanje postopkov fizične zaščite in upravljanja zalog ter spodbuditi regionalno sodelovanje in izmenjavo znanja;

(b)

podpreti ciljne države pri oblikovanju posodobljene zakonodaje, upravnih postopkov in praktičnih standardnih operativnih postopkov kot temeljev za boljšo fizično zaščito in upravljanje zalog v skladu z mednarodnimi standardi najboljših praks;

(c)

neposredno podpreti izvajanje dejavnosti upravljanja zalog in zaščite, tudi s sanacijo objektov za skladiščenje, uničenjem presežnega, zastarelega ali nedovoljenega osebnega in lahkega orožja ter poskusno uporabo novih tehnologij.

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/44

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v Uniji, pa tudi v tretjih državah.

(2)

EU dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe, naštete v poglavjih II in III strategije, med drugim sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranske ukrepe za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks ali HCoC) in Režim kontrole raketne tehnologije (MTCR) sta sestavni del tega sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja. Cilj kodeksa in MTCR je preprečevanje in omejevanje širjenja sistemov balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje in z njim povezane tehnologije.

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1). V navedenem skupnem stališču med drugim poziva k spodbuditvi čim več držav k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja in za pospeševanje tesnejše povezave kodeksa s sistemom ZN, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja.

(4)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta in dokument z naslovom Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov. V dokumentu je med drugim zapisano, da širjenje orožja za množično uničevanje ostaja eden največjih varnostnih izzivov in da je politika neširjenja bistveni element skupne zunanje in varnostne politike. Na podlagi doseženega napredka in stalnih prizadevanj za izvajanje novih smernic za ukrepanje se je Svet decembra 2010 dogovoril, da bo obdobje izvajanja podaljšal do konca leta 2012.

(5)

Svet je 18. decembra 2008 sprejel Sklep 2008/974/SZVP (2) v podporo kodeksu v okviru izvajanja Strategije.

(6)

Svet je 23. julija 2012 sprejel Sklep 2012/423/SZVP (3). Navedeni sklep je omogočil uspešno uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel. Nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami je prednostna naloga Unije, saj je njen cilj, da še naprej spodbuja vsesplošno uporabo kodeksa ter njegovo boljše izvajanje in okrepitev. Ta sklep bi moral prispevati k temu procesu.

(7)

Bolj splošno je nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom, Sirijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo.

(8)

Varnostni svet ZN je v Resoluciji VS ZN št. 1540 (2004) poudaril, nato pa v Resoluciji VS ZN št. 1977 (2011) znova opozoril, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev ogroža mednarodni mir in varnost, države pa so se med drugim zavezale, da ne bodo z ničemer podpirale nedržavnih akterjev pri razvoju, nakupu, izdelavi, posedovanju, prevozu, prenosu in uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilnih sistemov. Grožnja mednarodnemu miru in varnosti, ki jo predstavljajo jedrsko, kemično in biološko orožje ter njegovi nosilci, je bila potrjena tudi v Resoluciji VS ZN št. 1887 (2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi. Poleg tega je Varnostni svet ZN v resolucijah št. 1929 (2010) in 1718 (2006), ki med drugim temeljita na resolucijah VS ZN 1540 (2004), 1977 (2011) in 1887 (2009), zapisal, da Iran in Demokratična ljudska republika Koreja ne bi smela izvajati nobenih dejavnosti, povezanih z balističnimi izstrelki, ki lahko nosijo jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem izstrelkov z uporabo tehnologije balističnih izstrelkov, in da bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo prenos tehnologije ali tehnične pomoči Iranu in Demokratični ljudski republiki Koreji v zvezi s temi dejavnostmi.

(9)

Ta sklep bi moral na splošno podpirati različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov –

(a)

podpira dejavnosti v podporo kodeksu in MTCR, pri čemer so njeni glavni cilji:

(b)

na splošno podpira različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene boljšemu seznanjanju s to grožnjo, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.

(a)

dejavnosti v podporo kodeksu:

(b)

splošne dejavnosti v podporo neširjenju balističnih izstrelkov:

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/53

(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

Poglavje VI Uredbe (ES) št. 1005/2008 določa postopek v zvezi z opredelitvijo nesodelujočih tretjih držav, demarše v zvezi z državami, opredeljenimi kot nesodelujoče tretje države, pripravo seznama nesodelujočih tretjih držav, črtanje s seznama nesodelujočih tretjih držav, objavo seznama nesodelujočih tretjih držav in morebitne izredne ukrepe.

(3)

V skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Komisija s Sklepom z dne 15. novembra 2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep z dne 15. novembra 2012) uradno obvestila osem tretjih držav o možnosti, da bodo opredeljene kot države, ki jih Komisija smatra za nesodelujoče tretje države. Belize je bil med navedenimi državami.

(4)

Komisija je v Sklep z dne 15. novembra 2012 vključila informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, ki so podlaga za tako opredelitev.

(5)

Poleg tega je Komisija 15. novembra 2012 z ločenimi dopisi uradno obvestila osem tretjih držav, da je preučevala možnost, da jih opredeli kot nesodelujoče tretje države. Belize je bil med navedenimi državami.

(6)

V Izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013) je Komisija Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo opredelila kot nesodelujoče tretje države pri boju proti IUU ribolovu. V skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 je Komisija navedla razloge, zaradi katerih smatra, da navedene tri države niso izpolnile svojih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, kot države zastave, države pristanišča, obalne ali trgovinske države, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(7)

V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Svet z Izvedbenim sklepom 2014/170/EU (4) Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo vključil na seznam nesodelujočih tretjih držav v boju proti IUU ribolovu.

(8)

Po tem, ko je bil z Izvedbenim sklepom 2014/170/EU ustanovljen seznam nesodelujočih tretjih držav pri boju proti IUU ribolovu, je Komisija opredeljenim državam ponudila možnost nadaljevanja dialogov, v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1005/2008. Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne, vključno z ustnimi in pisnimi pripombami, s čimer bi kateri koli od opredeljenih držav dala možnost, da popravi razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, in uvede dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže odpravo opredeljenih pomanjkljivosti. Rezultat navedenega postopka je ugotovitev, da je Belize popravil razmere in sprejel popravne ukrepe.

(9)

V skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 bi zato moral Svet spremeniti Izvedbeni sklep 2014/170/EU, in sicer tako, da Belize črta s seznama nesodelujočih tretjih držav.

(10)

Po sprejetju tega sklepa o črtanju Belizeja s seznama nesodelujočih tretjih držav v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008, Izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013 o opredelitvi Belizeja kot nesodelujoče tretje države, ne bo več relevanten.

(11)

Po sprejetju Izvedbenega sklepa z dne 26. novembra 2013 in Izvedbenega sklepa 2014/170/EU je Komisija nadaljevala svoje dialoge z Belizejem. Zdi se zlasti, da je Belize izvedel svoje obveznosti po mednarodnem pravu in sprejel ustrezen pravni okvir za boj proti IUU ribolovu. Uvedel je ustrezen in učinkovit sistem spremljanja, nadzora in inšpekcij, vzpostavil sistem odvračilnih sankcij in zagotovil pravilno izvajanje sistema potrdil o ulovu. Poleg tega je Belize izboljšal svoje izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz priporočil in resolucij regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ter vzpostavil nov sistem za registracijo plovil v skladu z mednarodnim pravom. Belize trenutno izpolnjuje priporočila in resolucije ustreznih organov ter je sprejel lasten nacionalni akcijski načrt za preprečevanje IUU ribolova, v skladu z mednarodnim akcijskim načrtom Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(12)

Komisija je pregledala, kako Belize izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, v skladu z ugotovitvami iz Sklepa z dne 15. novembra 2012, z Izvedbenim sklepom z dne 26. novembra 2013 in Izvedbenim sklepom 2014/170/EU ter pomembnimi informacijami, ki jih je predložil Belize. Proučila je tudi ukrepe, sprejete z namenom, da bi se popravile razmere, kot tudi jamstva pristojnih organov Belizeja.

(13)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je uvedel Belize v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, zadostujejo za izpolnitev členov 91, 94, 117 in 118 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členov 18, 19 in 20 Sporazuma Združenih narodov o staležu rib ter člena III(8) Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) o usklajevanju. Komisija je še sklenila, da je iz elementov, ki jih je predlagal Belize, razvidno, da so se razmere, ki so upravičevale uvrstitev Belizeja na seznam, popravile in da je Belize uvedel dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže trajno izboljšanje razmer.

(14)

V teh okoliščinah in v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 Svet sklepa, da bi bilo treba Belize črtati s seznama nesodelujočih tretjih držav. Izvedbeni sklep 2014/170/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Odločitev Sveta ne preprečuje nobenih naknadnih korakov, ki bi jih lahko sprejela Svet ali Komisija v skladu s poglavjem VI Uredbe (ES) št. 1005/2008, če bi dejstva pokazala, da Belize ni izpolnjeval svojih dolžnosti, naloženih z mednarodnim pravom, kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, da sprejme ukrepe za preprečevanje IUU ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

(16)

Glede na škodljive posledice, povzročene z uvrstitvijo na seznam nesodelujočih tretjih držav, je primerno, da se Belize takoj izbriše s seznama kot nesodelujoča tretja država –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/56

(1)

Svet je 12. avgusta 2010 sprejel Sklep 2010/452/SZVP (1), s katerim je bila razširjena nadzorna misija Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia („EUMM Georgia“ ali „misija“), vzpostavljena s Skupnim ukrepom 2008/736/SZVP (2). Sklep 2010/452/SZVP preneha veljati 14. decembra 2014.

(2)

EUMM Georgia bi se morala na podlagi sedanjega mandata podaljšati za obdobje nadaljnjih dveh let.

(3)

Misija se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe.

(4)

Sklep 2010/452/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

V členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko Unije na tem področju. Glede varovanja tajnih podatkov EU, ki so mu zaupane pri opravljanju nalog, osebje upošteva varnostna načela in minimalne standarde, določene s Sklepom Sveta 2013/488/EU (3).

(3)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).“"

(2)

V členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Vodja misije je odgovoren za varstvo tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom 2013/488/EU.“

(3)

V členu 14 se odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

„Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, med 15. decembrom 2014 in 14. decembrom 2015 je 18 300 000.“

(4)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 14a

Projektna enota

1.   EUMM Georgia ima projektno enoto za opredeljevanje in izvajanje projektov. EUMM Georgia po potrebi skrbi za lažji potek in svetovanje v zvezi s projekti, ki jih izvajajo države članice in tretje države pod lastno odgovornostjo na področjih, ki so povezana z EUMM Georgia in podpirajo njene cilje.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 je EUMM Georgia pooblaščena, da države članice ali tretje države zaprosi za finančne prispevke za izvajanje projektov, za katere velja, da dosledno dopolnjujejo druge dejavnosti EUMM Georgia, če so navedeni projekti:

EUMM Georgia z navedenimi državami sklene dogovor, ki zajema predvsem posebne postopke za obravnavo pritožb tretjih strani v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUMM Georgia pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo navedene države. Sodelujoče države se zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUMM Georgia pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali VP.

3.   Finančne prispevke tretjih držav za projektno enoto mora odobriti PVO.“

(5)

V členu 16 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, če je ustrezno in ob upoštevanju potreb misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU, razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL‘, ki so bili pripravljeni za namene misije.

2.   VP je prav tako pooblaščen, da ZN in OVSE, ob upoštevanju operativnih potreb misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi ZN in OVSE.

3.   V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu s Sklepom 2013/488/EU državi gostiteljici razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/ EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.“

(6)

V členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 14. decembra 2016.“

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/58

(1)

Z Izvedbenim Sklepom Komisije 2014/154/EU (2) je bilo odobreno dajanje na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine.

(2)

V Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/154/EU je določena specifikacija (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina. Priloga vsebuje napako v specifikacijah. To napako bi bilo treba popraviti.

(3)

Izvedbeni sklep 2014/154/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/59

(1)

Uradna obvestila o navzočnosti škodljivih organizmov, kot je navedeno v členu 16(1) Direktive 2000/29/ES, ali o dejanskem ali domnevnem pojavu škodljivih organizmov, kot je navedeno v prvem pododstavku člena 16(2) navedene direktive, bi morala vključevati vse informacije, ki bi Komisiji in drugim državam članicam omogočile načrtovanje in izvajanje čim bolj učinkovitih ukrepov na ravni Unije ali regionalni ravni, kot je ustrezno. To je pomembno za zagotovitev celovite zaščite ozemlja Unije pred vsemi možnimi viri fitosanitarnega tveganja.

(2)

Za omogočanje hitrega odziva bi bilo treba nekatere elemente navedenih uradnih obvestil predložiti v osmih delovnih dneh po potrditvi navzočnosti ali pojava škodljivih organizmov, glede na njihovo pomembnost in izvedljivost njihove hitre predložitve, vse potrebne elemente pa bi bilo treba predložiti najpozneje trideset dni po navedeni potrditvi.

(3)

Država članica, ki pošlje uradno obvestilo, za zagotovitev obveščenosti Komisije in drugih držav članic o vsaki spremembi čim prej posodobi navedena uradna obvestila v primeru vsake nove pomembne informacije ali sprejetja vsakega novega ustreznega ukrepa po predložitvi zahtevanih informacij.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/65

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 19. decembra 2013 na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna uredba“) začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevne države“) v Unijo. Obvestilo o začetku postopka je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela po prejemu pritožbe, ki jo je 4. novembra 2013 v imenu sedmih proizvajalcev vložil Mednarodni odbor za umetno svilo in sintetična vlakna (CIRFS) („pritožnik“). Pritožnik je predstavljal več kot 70 % proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju in nastali znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz njihovih držav, ki povzroča znatno škodo industriji Unije. Zadevne vlade so bile povabljene na individualna posvetovanja, da se razjasni položaj v zvezi z vsebino pritožbe in doseže sporazumna rešitev.

(4)

Kitajska vlada ni sprejela povabila na posvetovanja in je trdila, da je prišlo do nesporazuma glede datuma vložitve pritožbe. Kljub temu je predložila pripombe glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo.

(5)

Indijska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe indijske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

(6)

Vietnamska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe vietnamske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(9)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z rezanimi poliestrskimi vlakni. Komisija je te informacije zahtevala na podlagi člena 27 osnovne uredbe, da bi se lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi Kitajske, Indije in Vietnama.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi prodaje in obsega proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v obdobju preiskave ter ob upoštevanju zemljepisne porazdelitve. Ta vzorec je bil sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo 54 % celotne proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji.

(11)

Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Osem nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe najprej izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(14)

En vzorčen uvoznik se je izločil iz vzorca in Komisijo obvestil, da ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija se je nato zaradi majhnega števila drugih (nevzorčenih) uvoznikov, ki jih je pozvala, naj predložijo izpolnjen vprašalnik, odločila, da vzorčenja ne bo izvedla. Družbi, ki zadevni izdelek uvažata in uporabljata, sta navedli, da ne želita sodelovati kot uvoznika, ampak kot uporabnika. Komisija je od ostalih petih nepovezanih uvoznikov prejela štiri izpolnjene vprašalnike.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(16)

Na začetku je 23 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov in v skladu s členom 27 osnovne uredbe najprej predlagala vzorec petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Zahtevane informacije sta pozneje predložila še dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Velikost teh dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa ni bila takšna, da bi bil vzorec drugačen, če bi zahtevane informacije predložili v roku.

(17)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov sta zahtevali, da bi bilo treba vzorec izbrati na podlagi surovin, uporabljenih za proizvodnjo rezanih poliestrskih vlaken. Trdili sta, da bi bilo treba za vzorec izbrati enako število proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo prečiščeno tereftalno kislino/monoetilen glikol („PTA/MEG“) in proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate polietilen tereftalata („granulati PET“). Nadalje sta trdili, da se proizvodni postopek razlikuje glede na uporabljeno surovino in da proizvajalci, ki uporabljajo ti dve različni surovini, ne konkurirajo na istem trgu. Trdili sta tudi, da proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino ne uporabljajo PTA/MEG, ne bi imeli koristi od zagotavljanja PTA/MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, opisanega v pritožbi.

(18)

Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega izvoza v Unijo v obdobju preiskave v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Vzorec je upošteval tudi, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vzorec vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka.

(19)

Če bi bil vzorec izbran le na podlagi vrste proizvodnega postopka, bi se lahko pojavilo tveganje glede predvidevanja izida preiskave na podlagi predpostavke, da so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, prejemali le proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino uporabljajo PTA/MEG, ne pa tudi proizvajalci, ki kot surovino uporabljajo granulate PET. Štelo se je tudi, da bi bila takšna merila za izbor samovoljna, saj takšen vzorec z enakim številom podjetij ne bi bil reprezentativen glede obsega izvoza v Unijo v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe, zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(20)

En kitajski proizvajalec izvoznik/skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi moral vzorec temeljiti na vrednosti in ne na obsegu izvoza ter zaprosil za vključitev v vzorec. Če bi se vzorec izbral na podlagi vrednosti izvoza, to ne bi prineslo reprezentativnih in objektivnih rezultatov, saj bi lahko bile cene zaradi subvencioniranja izkrivljene. Komisija je na podlagi obsega izbrala pet največjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo 53 % celotnega izvoza sodelujočih kitajskih izvoznikov v Unijo. To se šteje za največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je v razpoložljivem času mogoče ustrezno preiskati v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(21)

Ista stran je trdila, da je surovina, ki jo uporablja, v celoti iz recikliranih odpadkov iz tekstila in da ni prejemala nobenih subvencij, ki bi bile lahko povezane z uporabo PTA/MEG. Navedena stran je trdila, da se ji ne bi smela pripisati nobena subvencijska stopnja, ki je bila izračunana na podlagi informacij v zvezi z družbami, ki so kot surovino uporabljale PTA/MEG. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, se je v vzorcu upoštevalo tudi to, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(22)

Začasni vzorec petih proizvajalcev izvoznikov, kot je bilo opisano v uvodni izjavi 16, je bil zato potrjen kot končni vzorec.

(23)

Pritožnik je po razkritju izrazil pomisleke glede metodologije vzorčenja, ki jo je uporabila Komisija. Izrazil je dvome o reprezentativnosti 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 16 glede na skupno količino rezanih poliestrskih vlaken, ki so se s Kitajskega izvažala v Unijo. Poleg tega je menil, da vzorec petih podjetij glede na domnevno število 150 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken na Kitajskem ne zadošča. Trdil je tudi, da se pri vzorčenju ni upoštevala zemljepisna porazdelitev kitajskih proizvajalcev in delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke. Pritožnik je nazadnje trdil, da Komisija ni razkrila dejanskega obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčene kitajske družbe, in tega, ali je obseg proizvodnje reprezentativen glede na celotni obseg rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih na Kitajskem.

(24)

Uvoz 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov je predstavljal 83 % skupnega obsega kitajskega uvoza, zato se je štelo, da je sodelovanje veliko. Komisija je, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 16, v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi in so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Vzorec se je na tej podlagi štel za reprezentativnega. Izbrane družbe so morale v celoti izpolniti vprašalnik. Proizvajalcev izvoznikov, ki ne želijo sodelovati v preiskavi, v nobenem primeru ni mogoče izbrati v vzorec, saj si Komisija prizadeva, da bi do ugotovitev prišla na podlagi informacij iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki se preverijo na kraju samem.

(25)

Pritožnik svoje trditve glede izbora vzorca proizvajalcev izvoznikov ob upoštevanju njihove zemljepisne porazdelitve na Kitajskem ni utemeljil. Pritožnik zlasti ni pojasnil, zakaj bi bil vzorec, ki temelji na merilu zemljepisne porazdelitve, v skladu s členom 27 osnovne uredbe, ki zagotavlja možnost vzorčenja na podlagi največjega obsega izvoza.

(26)

Glede trditve, da v vzorcu ni bil upoštevan delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke, je treba poudariti, da so bile v vzorec, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka. Sicer pa največji kitajski izvozniki v proizvodnji rezanih poliestrskih vlaken za trg Unije uporabljajo PTA/MEG.

(27)

Pritožnik se namesto na izvoz v Unijo sklicuje na proizvodnjo, zato je treba opozoriti, da Komisiji ni treba zagotoviti obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj je namen tega postopka ocena subvencioniranja glede na obseg rezanih poliestrskih vlaken, ki se proizvajajo na Kitajskem in izvažajo v Unijo.

(28)

Vse trditve pritožnika glede metode vzorčenja so bile zato zavrnjene.

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(30)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz Indije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih podjetij na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indijskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(31)

Pritožnik je po razkritju navedel, da je v Indiji 17 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken in izrazil pomisleke glede tega, ali je vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Komisija potrjuje, da se je vzorec štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov štel za reprezentativnega, saj obsega približno 90 % celotnega indijskega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(32)

Komisija je vse znane proizvajalce izvoznike iz Vietnama pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Vietnama pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(33)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec, vendar eno od podjetij v obdobju preiskave v Unijo ni izvažalo. Komisija se je zato odločila, da te družbe ne bo preiskala. Komisija se je zaradi majhnega števila drugih proizvajalcev izvoznikov odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(34)

Pritožnik je po razkritju opozoril, da so izpolnjen vprašalnik predložili trije proizvajalci izvozniki iz Vietnama od štirih in da bi si morala Komisija prizadevati za enako pokritost kot pri kitajskem in indijskem izvozu. Komisija poudarja, da je položaj te industrije v Vietnamu precej drugačen, saj je sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zelo malo (tj. trije), proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in v Indiji pa je precej več. Vzorčenje je bilo zato potrebno le v teh dveh državah. Komisija je pojasnila tudi, da trije sodelujoči in preiskovani vietnamski proizvajalci izvozniki predstavljajo več kot 99 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka iz Vietnama v Unijo.

(35)

Individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe so zahtevali trije proizvajalci izvozniki/tri skupine proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Glede na število zahtev za individualno preiskavo in obseg vzorca proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega bi bila preiskava teh zahtev preveliko breme. Te zahteve so bile zato zavrnjene.

(36)

En proizvajalec izvoznik iz Indije je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Preiskava tega zahtevka je bila sprejeta. Sprejeta je bila odločitev, da individualna preiskava v tem primeru ne bi bila preveliko breme in ne bi onemogočila pravočasnega zaključka preiskave.

(37)

Komisija je vprašalnike poslala predstavnikom Kitajske (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG), predstavnikom Indije (vključno s posebnimi vprašalniki za banke) in predstavnikom Vietnama (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG). Komisija je vprašalnike poslala tudi petim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom s Kitajskega, petim proizvajalcem izvoznikom (štirim vzorčenim in enemu nevzorčenemu) iz Indije, štirim proizvajalcem izvoznikom iz Vietnama, štirim proizvajalcem Unije, petim nepovezanim uvoznikom in 105 uporabnikom.

(38)

Prejela je izpolnjene vprašalnike kitajske vlade (ministrstvo za trgovino) in petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Prejela je tudi izpolnjene vprašalnike indijske vlade (ministrstvo za trgovino in industrijo), štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije in indijskega proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo. Iz Vietnama je prejela izpolnjene vprašalnike vietnamske vlade (vietnamskega organa, pristojnega za konkurenco, ministrstva za industrijo in trgovino ter različnih bank). En proizvajalec izvoznik, ki je predstavljal zelo majhen obseg izvoza v Unijo, je prekinil sodelovanje in ni izpolnil vprašalnika. Ostali trije proizvajalci izvozniki (dva sta bila del iste skupine) iz Vietnama so poslali izpolnjene vprašalnike. Izpolnjene vprašalnike so predložili tudi štirje proizvajalci Unije, štirje nepovezani uvozniki in dvanajst uporabnikov.

(39)

Pritožnik je po razkritju pripomnil, da število vprašalnikov, poslanih vzorčenim proizvajalcem Unije, očitno ni sorazmerno s številom vprašalnikov, poslanih uvoznikom in uporabnikom. Število vprašalnikov, poslanih eni skupini gospodarskih subjektov (proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki ali uporabniki), ne kaže, kakšen pomen Komisija pripisuje njihovemu zadevnemu položaju. Edini cilj je pridobiti ustrezno stopnjo in količino informacij, da se omogoči najboljša mogoča analiza subvencioniranja, škode in interesa Unije.

(40)

V tem primeru so bili vprašalniki poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, petim indijskim proizvajalcem izvoznikom, štirim vietnamskim proizvajalcem izvoznikom, petim uvoznikom, vsem znanim uporabnikom in tistim uporabnikom, ki so se javili. V členu 27 osnovne uredbe ni določeno, da je treba predvideti vzorčenje uporabnikov. Sicer pa so izkušnje iz dosedanjih preiskav o trgovinski zaščiti pokazale, da se v nekaterih primerih na podlagi razpoložljivih informacij lahko vzpostavi v stik z veliko uporabniki, izpolnjen vprašalnik pa jih običajno predloži le malo. Komisija si je zato tudi v tem primeru dejavno prizadevala za sodelovanje največjega možnega števila uporabnikov.

(41)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje obstoja subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni pri naslednjih državnih organih, finančnih institucijah in družbah:

(42)

Pritožnik je po razkritju trdil, da je večina kitajskih proizvajalcev regionalno koncentriranih v jugovzhodnih provincah Jiangsu in Zhejiang, v teh provincah pa ni bil opravljen noben od petih preveritvenih obiskov. Glede tega je bilo ugotovljeno, da se družbi Jiangsu Xinsu Chemical Fibre Co in Jiangsu Huaxicun Co nahajata v provinci Jiangsu, družba Zhejiang Anshun Pettechs Fibre pa v provinci Zhejiang. Trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Pritožnik je trdil tudi, da dva velika kitajska proizvajalca glede na proizvodno zmogljivost nista bila vključena v vzorec. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 16 in 18, izbrala vzorec na podlagi obsega uvoza v Unijo in pet največjih izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov v Unijo v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Dejstvo, da so na Kitajskem tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, samo po sebi ne vzbuja pomislekov o reprezentativnosti vzorca.

(44)

Pritožnik je podoben premislek navedel tudi za Vietnam, saj je trdil, da dva velika vietnamska proizvajalca rezanih poliestrskih vlaken nista bila vključena v obseg preiskave. Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 32–34, je preiskava zajela vse vietnamske proizvajalce, ki so rezana poliestrska vlakna izvažali v Unijo, izpolnjeni vprašalniki pa so bili prejeti od treh proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali skoraj ves izvoz rezanih poliestrskih vlaken v Unijo. Dejstvo, da so v Vietnamu morda tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki zadevnega izdelka ne izvažajo v Unijo, za reprezentativnost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni pomembno.

(45)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(46)

Pritožnik je po razkritju navedel pripombe glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo po njegovem mnenju kratko in je zato „škodljivo vplivalo“ na ugotovitve Komisije. Po trditvah pritožnika se pri dvanajstmesečnem obdobju ni upoštevalo dejstvo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, domnevno trajala več let. Pritožnik je menil tudi, da subvencije, navedene v pritožbi, v dvanajstmesečnem obdobju preiskave ni bilo mogoče ustrezno preučiti.

(47)

Glede analize škode je treba poudariti, da je Komisija preučila obdobje 2010–2012 in obdobje preiskave, ne le dvanajstmesečnega obdobja preiskave, kot trdi pritožnik. Komisija se je glede ugotavljanja obstoja subvencioniranja v okviru svoje diskrecijske pravice in v skladu s členoma 5 in 11 osnovne uredbe odločila za dvanajstmesečno obdobje preiskave. Do razkritja niti pritožnik niti katera druga zainteresirana stran ni izrazila pripomb glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo navedeno v obvestilu o začetku in vprašalnikih. Komisija meni, da dvanajstmesečno obdobje preiskave zadošča za zagotavljanje reprezentativnih ugotovitev, potrebnih za preiskavo. Ta trditev se zato zavrne.

(48)

Komisija je 2. oktobra 2014 vsem zainteresiranim stranem razkrila poglavitna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala zaključiti postopek, in vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Pripombe je prejela od združenja uporabnikov, pritožnika, enega kitajskega proizvajalca izvoznika in njegovih podružnic, štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov, kitajske vlade in vietnamske vlade. Komisija je prejete pripombe preučila in jih po potrebi upoštevala.

(49)

Pripombe, prejete od združenja uporabnikov, so se nanašale na vprašanje interesa Unije, ki ni bilo ocenjeno, saj ni nobenega razloga za uvedbo ukrepov.

(50)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana ali drugače pripravljena za predenje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevni izdelek“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5503 20 00.

(51)

Zadevni izdelek se lahko proizvaja z uporabo PTA (prečiščene tereftalne kisline) in MEG (monoetilen glikola) ali granulatov iz recikliranih plastenk iz PET, iz katerih se proizvajajo reciklirana rezana poliestrska vlakna. Izdelek se uporablja za raznovrstne namene, na primer v industriji oblačil in pri notranji opremi, pa tudi v avtomobilski industriji, industriji higienskih in medicinskih izdelkov ter gradbeništvu.

(52)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(53)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(54)

Vladni organi dveh držav in združenje, ki je zastopalo proizvajalce izvoznike ene izmed zadevnih držav, so trdili, da bi bilo treba rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, in rezana poliestrska vlakna, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET, obravnavati kot dva različna izdelka. Ta trditev je temeljila na različnih glavnih uporabljenih surovinah, saj se za nekatere vrste rezanih poliestrskih vlaken uporablja PTA/MEG, za nekatere druge vrste pa se uporabljajo granulati iz recikliranih plastenk iz PET. V zvezi s tem so bile kot pomembne razlike navedene neto in prodajne cene. Trdili so, da so med rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG ter rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET precejšnje razlike v kakovosti, ki vplivajo na uporabo.

(55)

Rezana poliestrska vlakna iz PTA/MEG in rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET sta dejansko dve vrsti rezanih poliestrskih vlaken v obsegu zadevnega izdelka, tj. rezanih poliestrskih vlaken. Navedeni vrsti imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Priznava se, da niso vse vrste izdelkov medsebojno zamenljive, vendar je bilo v prejšnjih preiskavah in v sedanji preiskavi ugotovljeno, da so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

En proizvajalec izvoznik je v svoji navedbi ponovil, da se reciklirane plastenke iz PET v nasprotju z granulati iz recikliranih plastenk iz PET uporabljajo v drugačnem proizvodnem postopku in so drugačna surovina. Ista stran je navedla tudi, da so stroški in prodajna cena ter kakovost rezanih poliestrskih vlaken iz recikliranih plastenk iz PET precej nižji od cen in kakovosti „običajnih rezanih poliestrskih vlaken“. Komisija trdi, da je surovina, tj. reciklirane plastenke iz PET ali granulati iz recikliranih plastenk iz PET, v bistvu enaka. V primerjavi z granulati PET so dodatni koraki, ki so potrebni pri uporabi plastenk iz PET, sortiranje in pranje plastenk iz PET, sledi pa jima drobljenje plastenk v granulat. Vsi naslednji proizvodni koraki so enaki. Končni izdelek ima enake lastnosti, ob upoštevanju, da so lahko razredi kakovosti različni, kot je bilo tudi predvideno v kontrolni številki izdelka. Razlika v ceni (če obstaja) zaradi različnih razredov kakovosti je torej zajeta tudi v kontrolni številki izdelka. Ta trditev se zato zavrne.

(57)

En vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da je treba navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken zaradi razlik v stroških proizvodnje, prodajnih cen in uporabi obravnavati kot različne izdelke. Trdili so tudi, da se industrija Unije osredotoča na posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, zadevne države pa dobavljajo zlasti navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken.

(58)

Vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki, ki so navedli trditev, opisano v uvodni izjavi 57, niso predložili opredelitve posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken.

(59)

Posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, kot so jih opredelili vzorčeni proizvajalci Unije, zajemajo rezana poliestrska vlakna, izdelana iz kombinacije poliestra in polietilena za uporabo v higienskih izdelkih, barvana rezana poliestrska vlakna, rezana poliestrska vlakna posebne trdnosti, rezana poliestrska vlakna z zaviralci gorenja, rezana poliestrska vlakna za tehnično uporabo (kot so geotekstil in netkan tekstil za uporabo v gradbeništvu), rezana poliestrska vlakna, ki se za posebne uporabe opredelijo, razvijejo in prilagodijo skupaj s stranko, ter rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji (zlasti barva vidnih oblog v avtomobilih mora biti konsistentna).

(60)

Navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken po mnenju vzorčenih proizvajalcev Unije zajemajo tista rezana poliestrska vlakna, ki imajo glede na svoje specifikacije širšo uporabo.

(61)

Glede na predlagano opredelitev posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken imata obe vrsti iste osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Čeprav jih je več vrst, razredov ali kakovosti, to ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot en izdelek. Zdi se, da je navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken mogoče uporabiti na več načinov kot posebne vrste, vendar razlike niso tolikšne, da bi jih zaradi tega razvrstili kot dva posamezna izdelka. Čeprav imajo raznovrstna rezana poliestrska vlakna različne lastnosti, ki ustrezajo zadevnemu namenu, so njihove osnovne fizične lastnosti in uporabe enake.

(62)

Pojasniti je treba tudi, da v obdobju preiskave posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso bile osnovna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo proizvajali proizvajalci Unije. Glede na opredelitev navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo navedli vzorčeni proizvajalci Unije, so posebne vrste v povprečju zajemale približno 40 % vseh vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jih proizvajali.

(63)

En proizvajalec izvoznik je po razkritju ponovno navedel, da posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso „podoben izdelek“, zato jih ni mogoče preučevati skupaj. Ista stran je poudarila, da se posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken razlikujejo glede svoje končne uporabe, stroškov proizvodnje in prodajne cene. Zato je menil, da je Komisija storila napako, ker ni preučila razlik med neto in prodajno ceno posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Navedel je, da ni jasno, kako je Komisija določila stroške proizvodnje in prodajno ceno izdelka v preiskavi ter od nje zahteval, naj najprej loči podatke za navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, nato pa preuči analizo nelojalnega nižanja cen.

(64)

Komisija potrjuje, da se rezana poliestrska vlakna prodajajo kot raznovrstni izdelki za uporabo pri predenju ali v netkanih izdelkih. Rezana poliestrska vlakna so lahko na primer sestavljena iz enokomponentnih ali dvokomponentnih vlaken in imajo različne specifikacije, kot so deciteksi, trdnost, lesk, kakovostni razred itd. Navedene posebnosti so zajete v kontrolni številki izdelka, glede katere pa Komisija ni prejela nobenih pripomb. Priznava se, da navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken pri vseh možnih uporabah niso medsebojno zamenljive, vendar so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Kot je bilo opisano v uvodni izjavi 61 in ugotovljeno v prejšnjem postopku glede istega izdelka, so fizikalne in kemične lastnosti, pa tudi končne uporabe teh vrst v osnovi enake. Vse vrste so iz istih surovin (PTA/MEG ali recikliranega polietilen tereftalata), ki predstavljajo več kot 60 % stroškov proizvodnje. K temu se lahko dodajo aditivi ali dodatne sestavine, da se zagotovijo določene posebne lastnosti vlakna. Kontrolna številka izdelka zajema izvor surovin in druge elemente, ki vplivajo na stroške proizvodnje in prodajne cene. Vendar se proizvodni postopki navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken bistveno ne razlikujejo. To je razvidno iz primera vzorčenih proizvajalcev Unije, izmed katerih nobeden ni proizvajal le navadnih ali posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Dosledna in splošno priznana opredelitev posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken očitno ne obstaja. Kot je bilo na primer opisano v uvodni izjavi 59, nekateri proizvajalci Unije rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v industriji higienskih izdelkov, štejejo za posebno vrsto rezanih poliestrskih vlaken. Več uporabnikov in združenje uporabnikov pa je nasprotno navedlo, da so rezana poliestrska vlakna, ki se bodo v industriji higienskih izdelkov uporabila, na primer, v vlažnih robčkih, navadna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, čeprav naj ne bi bila reciklirana zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov. Nekateri proizvajalci Unije vrste rezanih poliestrskih vlaken, ki so izdelana v skladu s posebnimi zahtevami stranke (na primer, posebna barva), štejejo med posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, čeprav so take vrste izdelane v popolnoma enakem proizvodnem postopku, stroški njihove proizvodnje pa so enaki kot pri vseh drugih (navadnih) vrstah. Komisija zato ni mogla upoštevati samooklicane razvrstitve navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken in ta trditev se zato zavrne.

(65)

En uporabnik in združenje uporabnikov sta trdila, da je kakovost rezanih poliestrskih vlaken, uvoženih s Kitajskega, višja od kakovosti rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih v Uniji. Med drugim sta trdila, da rezana poliestrska vlakna iz Ljudske republike Kitajske ne vsebujejo trdnih delcev polimerov. Drugi argument je bila belina kitajskih rezanih poliestrskih vlaken; rezana poliestrska vlakna, proizvedena v Uniji, naj bi bila sivkastega odtenka, saj je večina rezanih poliestrskih vlaken v Uniji proizvedena iz recikliranih plastenk iz PET.

(66)

Prva trditev glede trdnih delcev polimerov v rezanih poliestrskih vlaknih Unije ni bila podprta z nobenim dokazom. Pravzaprav so drugi uporabniki v svojih navedbah in izpolnjenih vprašalnikih trdili ravno nasprotno (tj. da so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvede proizvajalec Unije, običajno višje kakovosti kot rezana poliestrska vlakna, proizvedena v zadevnih državah).

(67)

Glede drugega argumenta o belini so informacije, predložene med preiskavo, potrdile, da so rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, običajno bolj bela od rezanih poliestrskih vlaken, izdelanih iz recikliranih plastenk iz PET (kadar med postopkom proizvodnje niso dodani pigment in/ali belila). Navedeni vrsti rezanih poliestrskih vlaken imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Opozoriti je treba tudi, da se je pri izračunu škode kot ena izmed značilnosti upoštevala osnovna surovina. Uvožena rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET bi se torej primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET, proizvedenimi v Uniji. Tudi uvožena rezana poliestrska vlakna iz PTA in MEG bi se primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG, proizvedenimi v Uniji.

(68)

Združenje uporabnikov, proizvajalec izvoznik in vladni organ so trdili, da nadaljnji uporabniki pogosto zahtevajo izdelke iz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz zadevnih držav (zlasti s Kitajskega).

(69)

Predložen ni bil noben dokaz v podporo tej trditvi ali podrobnejša utemeljitev, na kateri je temeljila zahteva o rezanih poliestrskih vlaknih iz vseh treh zadevnih držav (če nadaljnje stranke to sploh zahtevajo).

(70)

Združenje uporabnikov je podrobneje navedlo, da avtomobilska industrija Unije sprejema le rezana poliestrska vlakna kitajskega porekla.

(71)

Svoje trditve pa ni podprlo z dokazi in ni dokazalo, da avtomobilska industrija Unije rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, ne more uporabljati. Preverjeni podatki so poleg tega pokazali, da avtomobilski industriji Unije precejšnje količine rezanih poliestrskih vlaken prodajajo tudi proizvajalci Unije, kar kaže ravno nasprotno.

(72)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da gre pri rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvaja sam, in rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, za različna izdelka, čeprav so ta vlakna v obeh primerih izdelana iz recikliranih plastenk iz PET. Po navedbah tega proizvajalca izvoznika so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvaja, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET (ne granulatov), pri tem pa uporablja drugačen proizvodni postopek in druge surovine kot proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate iz recikliranih plastenk iz PET.

(73)

Tudi ta trditev je bila zavrnjena, saj so plastenke iz PET in granulati iz njih (tj. plastenke, zdrobljene v granulate) pravzaprav ista surovina, le v drugačni obliki.

(74)

Zato je bilo sklenjeno, da imajo vse vrste rezanih poliestrskih vlaken, zajetih v preiskavi, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, njihova končna uporaba pa je v osnovi enaka.

(75)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih so vladni organi Kitajske domnevno dodeljevali subvencije:

(76)

Komisija je preverila vse sheme, navedene v pritožbi. Pri vsaki shemi je preverila, ali bi bilo mogoče v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe ugotoviti višino finančnega prispevka kitajske vlade in ugodnost, ki ga je ta prinesel vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je pokazala, da je v tem primeru vsaka ugodnost, ugotovljena v povezavi s preverjenimi shemami, nižja od ustrezne stopnje de minimis iz člena 14(5) (3) osnovne uredbe. Zato se zdi, da sklep o posameznih shemah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni potreben.

Podrobnosti o shemah in ustrezne stopnje ugodnosti za posamezna podjetja so navedene v nadaljevanju.

(77)

Za naslednje sheme je bilo ugotovljeno, da jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave niso uporabljali, zato ni bilo mogoče ugotoviti nobene ugodnosti.