ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 360

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
17. december 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1334/2014 z dne 16. decembra 2014 o odobritvi aktivne snovi gama-cihalotrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 in o dovoljenju državam članicam, da podaljšajo veljavnost začasnih registracij, ki so jih izdale za navedeno aktivno snov ( 1 )

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1335/2014 z dne 16. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2535/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne izdelke ter o odprtju tarifnih kvot

6

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1336/2014 z dne 16. decembra 2014 o določitvi začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov, s katerimi se trajanje obdobja javne intervencije v letu 2015 za maslo in posneto mleko v prahu premakne na zgodnejši čas

13

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2014 z dne 16. decembra 2014 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 947/2014 in (EU) št. 948/2014 glede zadnjega dne za predložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje za maslo in posneto mleko v prahu

15

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1338/2014 z dne 16. decembra 2014 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 439/2011 v zvezi s podaljšanjem odstopanja od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelek s poreklom, ki se uporablja za splošno shemo tarifnih preferencialov, z namenom da se upošteva posebni položaj Zelenortskih otokov glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Evropsko unijo

17

 

 

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1339/2014 z dne 16. decembra 2014 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

20

 

 

DIREKTIVE

 

*

Delegirana direktiva Komisije 2014/109/EU z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo knjižnice slikovnih opozoril, ki se uporabljajo za tobačne izdelke ( 1 )

22

 

 

SKLEPI

 

 

2014/911/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 4. decembra 2014 o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Latviji

28

 

*

Sklep Sveta 2014/912/SZVP z dne 15. decembra 2014 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom na območju Sahela

30

 

*

Sklep Sveta 2014/913/SZVP z dne 15. decembra 2014 v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja in neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

44

 

 

2014/914/EU

 

*

Izvedbeni sklep Sveta z dne 15. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/170/EU o pripravi seznama nesodelujočih tretjih držav pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, kar zadeva Belize

53

 

*

Sklep Sveta 2014/915/SZVP z dne 16. decembra 2014 o spremembi Sklepa 2010/452/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

56

 

 

2014/916/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. decembra 2014 o popravku Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/154/EU o odobritvi dajanja na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9452)

58

 

 

2014/917/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. decembra 2014 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9460)

59

 

 

2014/918/EU

 

*

Izvedbeni sklep Komisije z dne 16. decembra 2014 o zaključku protisubvencijskega postopka za uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama

65

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1334/2014

z dne 16. decembra 2014

o odobritvi aktivne snovi gama-cihalotrin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 in o dovoljenju državam članicam, da podaljšajo veljavnost začasnih registracij, ki so jih izdale za navedeno aktivno snov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti člena 13(2) in člena 78(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter ob upoštevanju postopka in pogojev za odobritev je treba Direktivo Sveta 91/414/EGS (2) uporabljati za aktivne snovi, v zvezi s katerimi je bila pred 14. junijem 2011 sprejeta odločitev v skladu s členom 6(3) navedene direktive. Z Odločbo Komisije 2004/686/ES (3) je bilo potrjeno, da gama-cihalotrin izpolnjuje pogoje iz člena 80(1)(a) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

(2)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo 4. novembra 2003 prejelo zahtevek družbe Cheminova A/S za vključitev aktivne snovi gama-cihalotrin v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Z Odločbo 2004/686/ES je bilo potrjeno, da je dokumentacija „popolna“ v smislu načelnega izpolnjevanja zahtev po podatkih in informacijah iz prilog II in III k Direktivi 91/414/EGS.

(3)

Za navedeno aktivno snov so bili v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje pri vrstah uporabe, ki jih je predlagal vložnik. Združeno kraljestvo, država članica poročevalka, je 25. januarja 2008 predložilo osnutek poročila o oceni. V skladu s členom 11(6) Uredbe Komisije (EU) št. 188/2011 (4) so se od vložnika zahtevale dodatne informacije. Združeno kraljestvo je 13. septembra 2012 oceno dodatnih podatkov predložila v obliki dodatka k osnutku poročila o oceni.

(4)

Osnutek poročila o oceni so pregledale države članice in Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Agencija je 4. februarja 2014 Komisiji predložila sklep o oceni tveganja pesticidov z aktivno snovjo gama-cihalotrin (5). Osnutek poročila o oceni in sklep Agencije so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter končno različico pripravile 10. oktobra 2014 v obliki poročila Komisije o pregledu gama-cihalotrina.

(5)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo gama-cihalotrin, lahko pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 5(3) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z različnimi vrstami uporabe, ki so bile proučene in podrobno navedene v poročilu Komisije o pregledu. Zato je primerno, da se gama-cihalotrin odobri.

(6)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj pa je treba vključiti nekatere pogoje in omejitve. Zlasti je primerno zahtevati dodatne potrditvene informacije.

(7)

Pred odobritvijo bi bilo treba določiti primeren rok, da se bodo države članice in zainteresirane strani lahko pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo nastale z odobritvijo.

(8)

Brez poseganja v obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki izhajajo iz odobritve, in ob upoštevanju posebnega položaja, ki je nastal s prehodom od Direktive 91/414/EGS k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi bilo treba upoštevati naslednje. Državam članicam bi bilo treba po odobritvi omogočiti šestmesečno obdobje, da pregledajo registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo gama-cihalotrin. Države članice bi morale registracije po potrebi spremeniti, nadomestiti ali preklicati. Z odstopanjem od navedenega roka bi bilo treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III za vsako fitofarmacevtsko sredstvo in za vsako nameravano uporabo po enotnih načelih iz Direktive 91/414/EGS.

(9)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (6), v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov veljavnih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti obveznosti držav članic, zlasti obveznost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I k navedeni direktivi ali uredbami, s katerimi so bile odobrene aktivne snovi.

(10)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 bi bilo treba ustrezno spremeniti Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (7).

(11)

Prav tako je primerno državam članicam dovoliti, da podaljšajo veljavnost začasnih registracij, ki so jih izdale za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo gama-cihalotrin, da se jim zagotovi potreben čas za izpolnitev obveznosti iz te uredbe v zvezi z navedenimi začasnimi registracijami.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odobritev aktivne snovi

Aktivna snov gama-cihalotrin, kot je opredeljena v Prilogi I, se odobri v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ponovna ocena fitofarmacevtskih sredstev

1.   Države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 do 30. septembra 2015 po potrebi spremenijo ali prekličejo veljavne registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo gama-cihalotrin kot aktivno snov.

Do navedenega datuma zlasti preverijo, ali so izpolnjeni pogoji iz Priloge I k tej uredbi, z izjemo tistih iz stolpca o posebnih določbah iz navedene priloge, in ali ima imetnik registracije dokumentacijo ali dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k Direktivi 91/414/EGS v skladu s pogoji iz člena 13(1) do (4) navedene direktive ter člena 62 Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice najpozneje do 31. marca 2015 znova ocenijo vsako registrirano fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje gama-cihalotrin kot edino aktivno snov ali kot eno od aktivnih snovi, vključenih v Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011, po enotnih načelih iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 na podlagi dokumentacije, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge III k Direktivi 91/414/EGS, in ob upoštevanju stolpca o posebnih določbah iz Priloge I k tej uredbi. Na podlagi navedene ocene države članice presodijo, ali sredstvo izpolnjuje pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Države članice nato:

(a)

če sredstvo vsebuje gama-cihalotrin kot edino aktivno snov, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2016; ali

(b)

če sredstvo vsebuje gama-cihalotrin kot eno od aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2016 ali do datuma, določenega za tako spremembo ali preklic v ustreznih aktih, s katerimi so bile zadevne snovi dodane v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS oziroma s katerimi so bile zadevne snovi odobrene, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 3

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 4

Podaljšanje veljavnosti začasnih registracij

Države članice lahko podaljšajo veljavnost začasnih registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov gama-cihalotrin, najpozneje do 30. septembra 2016.

Člen 5

Začetek veljavnosti in datum uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2015.

Člen 4 pa se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(3)  Odločba Komisije 2004/686/ES z dne 29. septembra 2004 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, ki je bila predložena v podrobno preučitev zaradi morebitne vključitve prokinazida, IKI-220 (flonikamida) in cialotrina gama v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (UL L 313, 12.10.2004, str. 21).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 188/2011 z dne 25. februarja 2011 o podrobnih pravilih za izvajanje Direktive Sveta 91/414/EGS glede postopka za oceno aktivnih snovi, ki niso bile v prometu dve leti po dnevu notifikacije navedene direktive (UL L 53, 26.2.2011, str. 51).

(5)  Evropska agencija za varnost hrane, 2014. Sklep o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov glede aktivne snovi gama-cihalotrin. EFSA Journal 2014; 12(2):3560, 93 str. doi:10.2903/j.efsa.2014.3560.

(6)  Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 366, 15.12.1992, str. 10).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).


PRILOGA I

Splošno ime, identifikacijska številka

Poimenovanje po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

gama-cihalotrin

št. CAS 76703-62-3

št. CIPAC 768

(S)-α-cyano-3-phenoxybenzyl (1R,3R)-3-[(Z)-2-chloro-3,3,3-trifluoropropenyl]-2,2-dimethylcyclopropanecarboxylate ali

(S)-α-cyano-3-phenoxybenzyl (1R)-cis-3-[(Z)-2-chloro-3,3,3-trifluoropropenyl]-2,2-dimethylcyclopropanecarboxylate

≥ 980 g/kg

1. april 2015

31. marec 2025

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu gama-cihalotrina ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo pripravil 10. oktobra 2014.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

(a)

varnost izvajalcev in delavcev;

(b)

tveganje za vodne organizme.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vložnik predloži potrditvene informacije o:

1.

analitskih metodah za spremljanje ostankov v telesnih tekočinah, tkivih in okoljskih matricah;

2.

toksičnem profilu metabolitov CPCA, PBA in PBA(OH);

3.

dolgoročnem tveganju za divje sesalce;

4.

potencialu za biomagnifikacijo v kopenski in vodni prehranski verigi.

Vložnik Komisiji, državam članicam in Agenciji zadevne informacije predloži do 31. marca 2017.


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.


PRILOGA II

V delu B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se doda naslednji vnos:

Št.

Splošno ime, identifikacijska številka

Poimenovanje po IUPAC

Čistost (1)

Uveljavitev

Veljavnost registracije

Posebne določbe

„82

gama-cihalotrin

št. CAS 76703-62-3

št. CIPAC 768

(S)-α-cyano-3-phenoxybenzyl (1R,3R)-3-[(Z)-2-chloro-3,3,3-trifluoropropenyl]-2,2-dimethylcyclopropanecarboxylate ali

(S)-α-cyano-3-phenoxybenzyl (1R)-cis-3-[(Z)-2-chloro-3,3,3-trifluoropropenyl]-2,2-dimethylcyclopropanecarboxylate

≥ 980 g/kg

1. april 2015

31. marec 2025

Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu gama-cihalotrina ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo pripravil 10. oktobra 2014.

V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:

(a)

varnost izvajalcev in delavcev;

(b)

tveganje za vodne organizme.

Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Vložnik predloži potrditvene informacije o:

1.

analitskih metodah za spremljanje ostankov v telesnih tekočinah, tkivih in okoljskih matricah;

2.

toksičnem profilu metabolitov CPCA, PBA in PBA(OH);

3.

dolgoročnem tveganju za divje sesalce;

4.

potencialu za biomagnifikacijo v kopenski in vodni prehranski verigi.

Vložnik Komisiji, državam članicam in Agenciji zadevne informacije predloži do 31. marca 2017.“


(1)  Več podrobnosti o aktivni snovi in njenih lastnostih je v poročilu o pregledu.


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/6


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1335/2014

z dne 16. decembra 2014

o spremembi Uredbe (ES) št. 2535/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne izdelke ter o odprtju tarifnih kvot

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) in zlasti člena 187 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2014 (2) določa spremembe oznak KN za mlečne izdelke iz poglavja 4, z učinkom od 1. januarja 2015.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 (3) določa podrobna pravila v zvezi z uvoznim režimom za mleko in mlečne izdelke ter odprtjem tarifnih kvot. Zaradi sprememb oznak KN za mlečne izdelke je treba posodobiti priloge I, II in VIIa k navedeni uredbi.

(3)

Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 2535/2001 se nanaša na oznake KN, ki se črtajo z učinkom od 1. januarja 2015. Poleg tega Priloga 3 (ki obravnava koncesije v zvezi s siri) k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (4), ki je bil odobren s Sklepom št. 2002/309/ES, Euratom Sveta in Komisije (5), določa popolno liberalizacijo dvostranske trgovine s siri od leta 2007. Navedena določba je zato zastarela in bi jo bilo treba črtati.

(4)

Člen 19a(1)(c) in (4)(c), ki se nanaša na del 3 Priloge VIIa k Uredbi (ES) št. 2535/2001, ter člen 20(1)(a)(ii), ki se nanaša na del C Priloge II k navedeni uredbi, zadevata tarifno kvoto za sir oziroma preferencialni uvoz v skladu s Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani (6), odobrenim s Sklepom Sveta 2004/441/ES (7). Navedene določbe se nanašajo na oznake KN, ki se črtajo z učinkom od 1. januarja 2015. Ker sta se iztekli zadevno obdobje veljavnosti kvote in zadevno obdobje odprave uvozne dajatve, je primerno, da se navedene določbe črtajo.

(5)

Uredbo (ES) št. 2535/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2535/2001 se spremeni:

1.

v členu 4 se črta odstavek 2;

2.

v členu 19a se črtata odstavka 1(c) in 4(c);

3.

v členu 20 se črta odstavek (1)(a)(ii);

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

5.

Priloga II se spremeni:

(a)

del B se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(b)

del C se črta;

6.

priloga VIIa se spremeni:

(a)

del 3 se črta;

(b)

del 4 se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 312, 31.10.2014, str. 1).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (UL L 341, 22.12.2001, str. 29).

(4)  UL L 114, 30.4.2002, str. 132.

(5)  Sklep št. 2002/309/ES, Euratom Sveta in Komisije glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (UL L 114, 30.4.2002, str. 1).

(6)  UL L 311, 4.12.1999, str. 3.

(7)  Sklep Sveta 2004/441/ES z dne 26. aprila 2004 o sklenitvi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani (UL L 127, 29.4.2004, str. 109).


PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2535/2001 se spremeni:

1.

Del I.A se nadomesti z naslednjim:

„I.A

TARIFNE KVOTE, KI NISO DOLOČENE GLEDE NA DRŽAVO POREKLA

Številka kvote

Oznaka KN

Poimenovanje (2)

Uvozna dajatev

(EUR/100 kg neto mase)

Država porekla

Letna kvota

(v tonah)

Šestmesečna kvota

(v tonah)

09.4590

0402 10 19

posneto mleko v prahu

47,50

vse tretje države

68 537

34 268,5

09.4599

0405 10 11

0405 10 19

0405 10 30

0405 10 50

0405 10 90

0405 90 10 (1)

0405 90 90 (1)

maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka

94,80

vse tretje države

11 360

5 680

kot ekvivalent masla (1)

09.4591

ex 0406 10 30

ex 0406 10 50

ex 0406 10 80

sir za pico, zamrznjen, razrezan na koščke, mase do vključno 1 g, v embalaži z neto vsebino 5 kg ali več, z vsebnostjo vode 52 mas. % ali več in vsebnostjo maščobe v suhi snovi 38 mas. % ali več

13,00

vse tretje države

5 360

2 680

09.4592

ex 0406 30 10

topljeni ementalec

71,90

vse tretje države

18 438

9 219

0406 90 13

ementalec

85,80

09.4593

ex 0406 30 10

topljeni grojer

71,90

vse tretje države

5 413

2 706,5

0406 90 15

grojer, sbrinz

85,80

09.4594

0406 90 01 (3)

sir za predelavo

83,50

vse tretje države

20 007

10 003,5

09.4595

0406 90 21

cheddar

21,00

vse tretje države

15 005

7 502,5

09.4596

ex 0406 10 30

ex 0406 10 50

ex 0406 10 80

sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta, razen sira za pico iz številke kvote 09.4591

92,60

92,60

106,40

vse tretje države

19 525

9 762,5

0406 20 00

sir, nariban ali v prahu

94,10

0406 30 31

drugi topljeni siri,

razen naribanega ali v prahu

69,00

0406 30 39

71,90

0406 30 90

102,90

0406 40 10

0406 40 50

0406 40 90

siri z modrimi žilami in drugi siri, ki vsebujejo žile, nastale s Penicillium roqueforti

70,40

0406 90 17

begkaese in appenzell

85,80

0406 90 18

fromage fribourgeois, vacherin mont d'Or in tête de Moine

75,50

 

0406 90 23

edamec

75,50

 

0406 90 25

tilsit

75,50

 

0406 90 29

kačkaval

75,50

 

0406 90 32

feta

75,50

 

0406 90 35

kefalo-tyri

75,50

 

0406 90 37

finlandia

75,50

 

0406 90 39

jarlsberg

75,50

 

0406 90 50

siri iz ovčjega ali bivoljega mleka, v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože

75,50

 

ex 0406 90 63

pecorino

94,10

 

0406 90 69

drugo

94,10

 

0406 90 73

provolone

75,50

 

0406 90 74

maasdam

75,50

 

ex 0406 90 75

caciocavallo

75,50

 

ex 0406 90 76

danbo, fontal, fynbo, havarti, maribo, samsoe

75,50

 

0406 90 78

gavda

75,50

 

ex 0406 90 79

esrom, italico, kernhem, saint-paulin

75,50

 

ex 0406 90 81

cheshire, wensleydale, lancashire, double gloucester, blarney, colby, monterey

75,50

 

0406 90 82

camembert

75,50

 

0406 90 84

brie

75,50

 

0406 90 86

drugi siri z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas.%, in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi več kot 47 mas.% do vključno 52 mas.%

75,50

 

0406 90 89

drugi siri z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas.%, in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi več kot 52 mas.% do vključno 62 mas.%

75,50

 

0406 90 92

drugi siri z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas.%, in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi več kot 62 mas.% do vključno 72 mas.%

75,50

 

0406 90 93

drugi siri z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas.%, in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi več kot 72 mas.%

92,60

 

0406 90 99

drugi siri z vsebnostjo maščob več kot 40 mas.%

106,40

 

2.

Del I.I se nadomesti z naslednjim:

„I.I

Tarifne kvote na podlagi Priloge II k Sporazumu z Islandijo, odobrenemu s Sklepom 2007/138/ES

Letna kvota od 1. julija do 30. junija

Količina v tonah

Številka kvote

Oznaka KN

Poimenovanje (4)

Veljavna dajatev

Letna količina

Polletna količina od 1.1.2008

09.4205

0405 10 11

0405 10 19

naravno maslo

izjema

350

175

09.4206

ex 0406 10 50 (5)

‚Skyr‘

izjema

380

190


(1)  1 kg proizvoda = 1,22 kg masla

(2)  Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirno vrednost, saj je uporaba preferencialnega režima v tej prilogi določena z oznako KN. Kadar so oznake ex KN navedene, je uporaba preferencialnih režimov določena na podlagi oznake KN in ustreznega poimenovanja skupaj.

(3)  Navedeni siri se štejejo za topljene, kadar so predelani v proizvode iz tarifne podštevilke 0406 30 kombinirane nomenklature. Uporabljajo se členi 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93.“

(4)  Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirno vrednost, pri čemer je preferencialni režim v tej prilogi določen z vsebino oznak KN. Kadar so oznake ex KN navedene, je uporaba preferencialnega režima določena na podlagi oznake KN in ustreznega poimenovanja skupaj.

(5)  Oznaka KN se lahko spremeni do potrditve klasifikacije proizvoda.“


PRILOGA II

„II.B

PREFERENCIALNI UVOZNI REŽIM – TURČIJA

Serijska številka

Oznaka KN

Poimenovanje (1)

Država porekla

Uvozna dajatev

(EUR/100 kg neto mase, če ni drugače navedeno)

1

0406 90 29

kačkaval

Turčija

67,19

2

0406 90 50

siri iz ovčjega ali bivoljega mleka, v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože

Turčija

67,19

3

ex 0406 90 86

ex 0406 90 89

ex 0406 90 92

Tulum peyniri iz ovčjega ali bivoljega mleka v posameznih plastičnih embalažah ali druge vrste pakiranjih s težo manj od 10 kg

Turčija

67,19


(1)  Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirno vrednost, saj je uporaba preferencialnega režima v tej prilogi določena z oznako KN. Kadar so oznake ex KN navedene, je uporaba preferencialnih režimov določena na podlagi oznake KN in ustreznega poimenovanja skupaj.“


PRILOGA III

„4.

TARIFNE KVOTE NA PODLAGI PROTOKOLA 1 K SKLEPU PRIDRUŽITVENEGA SVETA ES–TURČIJA št. 1/98

Številka kvote

Oznaka KN

Poimenovanje (1)

Država porekla

Letna kvota od 1. januarja do 31. decembra

(v tonah)

Uvozna dajatev

(EUR/100 kg neto mase)

09.0243

0406 90 29

kačkaval

Turčija

2 300

0

0406 90 50

siri iz ovčjega ali bivoljega mleka, v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože

ex 0406 90 86

ex 0406 90 89

ex 0406 90 92

Tulum Peyniri iz ovčjega ali bivoljega mleka v posameznih plastičnih embalažah ali druge vrste pakiranjih s težo manj od 10 kg


(1)  Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirno vrednost, saj je uporaba preferencialnega režima v tej prilogi določena z oznakami KN. Kadar so oznake ex KN navedene, je uporaba preferencialnih režimov določena na podlagi oznake KN in ustreznega poimenovanja skupaj.“


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/13


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1336/2014

z dne 16. decembra 2014

o določitvi začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov, s katerimi se trajanje obdobja javne intervencije v letu 2015 za maslo in posneto mleko v prahu premakne na zgodnejši čas

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1), ter zlasti člena 219(1) v povezavi s členom 228 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo. Ta prepoved je povzročila motnje na trgu z znatnimi padci cen, ker pomemben izvozni trg nenadoma ni več na voljo.

(2)

Člen 12(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da je javna intervencija za maslo in posneto mleko v prahu na voljo od 1. marca do 30. septembra.

(3)

Zato so nastale razmere, v katerih se običajni ukrepi, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, zdijo nezadostni.

(4)

Obdobje javne intervencije za maslo in posneto mleko v prahu je bilo z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 949/2014 (2) podaljšano do 31. decembra 2014.

(5)

Cene masla in posnetega mleka v prahu v Uniji so se še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene še nadaljeval.

(6)

Da se preprečijo nadaljnji padci cen in povečanje motenj na trgu, je bistvenega pomena, da je javna intervencija na voljo tudi po 31. decembru 2014.

(7)

Zato je kot začetek obdobja za intervencijski odkup masla in posnetega mleka v prahu v letu 2015 primerno določiti 1. januar.

(8)

Da bi imel začasni ukrep iz te uredbe takojšen učinek na trg in bi prispeval k ustalitvi cen, bi moral začeti veljati na dan po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 12(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je za leto 2015 javna intervencija za maslo in posneto mleko v prahu na voljo od 1. januarja do 30. septembra.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 949/2014 z dne 4. septembra 2014 o določitvi začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov v obliki podaljšanja trajanja obdobja javne intervencije v letu 2014 za maslo in posneto mleko v prahu (UL L 265, 5.9.2014, str. 21).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1337/2014

z dne 16. decembra 2014

o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 947/2014 in (EU) št. 948/2014 glede zadnjega dne za predložitev zahtevkov za pomoč za zasebno skladiščenje za maslo in posneto mleko v prahu

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1), ter zlasti člena 18(2), člena 20(c), (f), (l), (m) in (n) ter člena 223(3)(c) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 z dne 16. decembra 2013 o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (2) ter zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (3), ter zlasti člena 62(2)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 947/2014 (4) in (EU) št. 948/2014 (5) sta odprli zasebno skladiščenje za maslo oziroma posneto mleko v prahu zaradi posebej težkih tržnih razmer, zlasti zaradi prepovedi, ki jo je uvedla ruska vlada za uvoz mlečnih izdelkov iz Unije v Rusijo.

(2)

Navedeni uredbi določata, da se lahko zahtevki za pomoč predložijo do 31. decembra 2014.

(3)

Cene masla in posnetega mleka v prahu v Uniji so se še bolj znižale in verjetno se bo pritisk na cene še nadaljeval.

(4)

Glede na sedanje razmere na trgu je primerno razširiti sisteme pomoči za zasebno skladiščenje za maslo in posneto mleko v prahu.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (EU) št. 947/2014

V členu 5 Uredbe (EU) št. 947/2014 se datum „31. december 2014“ nadomesti z datumom „28. februar 2015“.

Člen 2

Sprememba Uredbe (EU) št. 948/2014

V členu 5 Uredbe (EU) št. 948/2014 se datum „31. december 2014“ nadomesti z „28. februar 2015“.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 346, 20.12.2013, str. 12.

(3)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 947/2014 z dne 4. septembra 2014 o odprtju zasebnega skladiščenja za maslo in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči (UL L 265, 5.9.2014, str. 15).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 948/2014 z dne 4. septembra 2014 o odprtju zasebnega skladiščenja za posneto mleko v prahu in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči (UL L 265, 5.9.2014, str. 18).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/17


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1338/2014

z dne 16. decembra 2014

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 439/2011 v zvezi s podaljšanjem odstopanja od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma „izdelek s poreklom“, ki se uporablja za splošno shemo tarifnih preferencialov, z namenom da se upošteva posebni položaj Zelenortskih otokov glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Evropsko unijo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) in zlasti člena 247 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) in zlasti člena 89(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 815/2008 (3) je bilo Zelenortskim otokom odobreno odstopanje od pravil o poreklu, določenih v Uredbi (EGS) št. 2454/93. Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 439/2011 (4) je Komisija Zelenortskim otokom odobrila novo odstopanje od zadevnih pravil o poreklu. Veljavnost tega odstopanja se izteče 31. decembra 2014.

(2)

Zelenortski otoki so z dopisom z dne 4. junija 2014 vložili zahtevek za podaljšanje navedenega odstopanja za nedoločen čas od 1. januarja 2015 do bodisi izteka veljavnosti Protokola (ki bo objavljen) med Evropsko unijo in Republiko Zelenortskimi otoki, v katerem so določene ribolovne možnosti in finančni prispevek na podlagi sporazuma o ribolovnem partnerstvu, ki se uporablja med pogodbenicama, bodisi do datuma začetka uporabe pravil o poreklu na podlagi prihodnjega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Unijo in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav, kar nastopi prej. Ta zahtevek zadeva letno količino 2 500 ton za pripravljene ali konzervirane filete skuše in 875 ton za pripravljene ali konzervirane filete fregatnega trupca ali trupca.

(3)

Od leta 2008 so skupne letne količine, ki so bile na podlagi odstopanja odobrene Zelenortskim otokom, znatno pripomogle k izboljšanju položaja zelenortskega ribiškega predelovalnega sektorja. Te količine so prav tako nekoliko pripomogle k ponovni oživitvi flote Zelenortskih otokov za mali priobalni ribolov, ki je življenjskega pomena za to državo. Da pa bi se zagotovila popolna oživitev flote do predvidene stopnje, bi bilo treba zelenortski industriji za predelavo rib še naprej zagotavljati dovolj surovin s poreklom.

(4)

Zahtevek kaže, da bi odsotnost odstopanja bistveno vplivala na sposobnost zelenortske industrije predelave rib za nadaljnji izvoz v Unijo, kar bi lahko preprečilo nadaljnji razvoj zelenortske flote za mali pelagični ribolov.

(5)

Potreben je dodaten čas za konsolidacijo rezultatov, ki so jih Zelenortski otoki že dosegli pri prizadevanju za oživitev domače ribolovne flote. Odstopanje mora Zelenortskim otokom dati na voljo dovolj časa za pripravo na skladnost s pravili o pridobitvi preferencialnega porekla.

(6)

Ob upoštevanju začasne narave odstopanj, odobrenih glede opredelitve pojma „izdelek s poreklom“, odstopanja ni mogoče odobriti za neomejen čas, kakor so zaprosili Zelenortski otoki. Odstopanje bi bilo zato treba odobriti za obdobje dveh let za letni količini 2 500 ton za pripravljene ali konzervirane filete skuše in 875 ton za pripravljene ali konzervirane filete fregatnega trupca ali trupca, da bi Zelenortski otoki lahko dosegli skladnost s pravili.

(7)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 439/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) št. 439/2011 se spremeni:

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Odstopanje iz člena 1 velja za proizvode, izvožene iz Zelenortskih otokov in deklarirane za sprostitev v prosti promet v Uniji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 74 Uredbe (EGS) št. 2454/93, v obdobjih od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011, 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012, 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013, 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014, 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 ter 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 do količin iz Priloge.“

;

2.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

1.   Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 815/2008 z dne 14. avgusta 2008 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma „izdelek s poreklom“, ki se uporablja za splošno shemo preferencialov, z namenom, da se upošteva posebni položaj Zelenortskih otokov glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Skupnost (UL L 220, 15.8.2008, str. 11).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 439/2011 z dne 6. maja 2011 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma „izdelek s poreklom“, ki se uporablja za splošno shemo tarifnih preferencialov, z namenom da se upošteva posebni položaj Zelenortskih otokov glede izvoza nekaterih ribiških proizvodov v Evropsko unijo (UL L 119, 7.5.2011, str. 1).


PRILOGA

Zaporedna številka

Oznaka KN

 

Opis blaga

Obdobja

Količina (v tonah neto teže)

09.1647

1604 15 11

ex 1604 19 97

 

Pripravljeni ali konzervirani fileti skuše (Scomber scombrus, Scomber japonicus, Scomber colias)

1.1.2011 do 31.12.2011

1.1.2012 do 31.12.2012

1.1.2013 do 31.12.2013

1.1.2014 do 31.12.2014

1.1.2015 do 31.12.2015

1.1.2016 do 31.12.2016

2 500 ton

2 500 ton

2 500 ton

2 500 ton

2 500 ton

2 500 ton

09.1648

ex 1604 19 97

 

Pripravljeni ali konzervirani fileti fregatnega trupca ali trupca (Auxis thazard, Auxis rochei)

1.1.2011 do 31.12.2011

1.1.2012 do 31.12.2012

1.1.2013 do 31.12.2013

1.1.2014 do 31.12.2014

1.1.2015 do 31.12.2015

1.1.2016 do 31.12.2016

875 ton

875 ton

875 ton

875 ton

875 ton

875 ton


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/20


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1339/2014

z dne 16. decembra 2014

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Izvedbene uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Komisijo

V imenu predsednika

Jerzy PLEWA

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 157, 15.6.2011, str. 1.


PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Standardna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

55,8

IL

97,8

MA

87,7

TN

139,2

TR

110,2

ZZ

98,1

0707 00 05

EG

191,6

TR

142,8

ZZ

167,2

0709 93 10

MA

80,9

TR

134,6

ZZ

107,8

0805 10 20

AR

35,3

MA

68,6

TR

59,8

UY

32,9

ZA

47,2

ZW

33,9

ZZ

46,3

0805 20 10

MA

64,8

ZZ

64,8

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

IL

95,0

MA

75,3

TR

76,8

ZZ

82,4

0805 50 10

TR

77,1

ZZ

77,1

0808 10 80

BR

53,5

CL

80,2

NZ

90,6

US

94,0

ZA

143,5

ZZ

92,4

0808 30 90

CN

98,5

TR

174,9

US

173,2

ZZ

148,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 1106/2012 z dne 27. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s posodabljanjem nomenklature držav in ozemelj (UL L 328, 28.11.2012, str. 7). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


DIREKTIVE

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/22


DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE 2014/109/EU

z dne 10. oktobra 2014

o spremembi Priloge II k Direktivi 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo knjižnice slikovnih opozoril, ki se uporabljajo za tobačne izdelke

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (1) ter zlasti člena 10(3)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Direktive 2014/40/EU določa, da se na vsakem zavojčku in kakršni koli zunanji embalaži tobačnih izdelkov za kajenje navedejo sestavljena zdravstvena opozorila, razen če so izvzeti v skladu s členom 11. Sestavljena zdravstvena opozorila morajo med drugim zajemati eno od besedilnih opozoril iz Priloge I in ustrezno barvno fotografijo iz knjižnice slik iz Priloge II k navedeni direktivi.

(2)

Direktiva 2014/40/EU prav tako pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov za vzpostavitev in prilagoditev knjižnice slik iz Priloge II, pri čemer upošteva znanstveni razvoj in razvoj trga.

(3)

Zato bi bilo treba Prilogo II k Direktivi 2014/40/EU ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga II k Direktivi 2014/40/EU se spremeni skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 20. maja 2016. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedeni predpisi se začnejo uporabljati 20. maja 2016.

2.   Države članice Komisiji predložijo besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 127, 29.4.2014, str. 1.


PRILOGA

„PRILOGA II

Knjižnica slik (za sestavljena zdravstvena opozorila)

(iz člena 10(1))

1. niz

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

2. niz

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

3. niz

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image


SKLEPI

17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/28


SKLEP SVETA

z dne 4. decembra 2014

o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Latviji

(2014/911/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (1), in zlasti člena 25 Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ (2) in zlasti člena 20 Sklepa in poglavja 4 Priloge k Sklepu,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Protokolom o prehodni ureditvi, priloženim Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler niso razveljavljeni, razglašeni za nične ali spremenjeni zaradi izvajanja Pogodb.

(2)

Skladno s tem se uporablja člen 25 Sklepa 2008/615/PNZ, Svet pa mora soglasno odločiti, ali države članice izvajajo določbe poglavja 6 navedenega sklepa.

(3)

Člen 20 Sklepa 2008/616/PNZ določa, da se sklepi iz člena 25(2) Sklepa 2008/615/PNZ sprejemajo na podlagi poročila o oceni, ki temelji na vprašalniku. Kar zadeva avtomatizirano izmenjavo podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/615/PNZ, se poročilo o oceni pripravi na podlagi ocenjevalnega obiska in preskusa.

(4)

V skladu s točko 1.1 poglavja 4 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ se vprašalnik, ki ga je pripravila ustrezna delovna skupina Sveta, nanaša na vsako avtomatizirano izmenjavo podatkov in ga država članica izpolni takoj, ko meni, da izpolnjuje predpogoje za delitev podatkov v ustrezni kategoriji podatkov.

(5)

Latvija je izpolnila vprašalnik o varstvu podatkov in vprašalnik o izmenjavi daktiloskopskih podatkov.

(6)

Latvija je opravila uspešen preskus z Avstrijo.

(7)

V Latviji je bil opravljen ocenjevalni obisk, o katerem je avstrijska ocenjevalna skupina pripravila poročilo in ga poslala ustrezni delovni skupini Sveta.

(8)

Celovito poročilo o oceni, v katerem so povzeti rezultati vprašalnika, ocenjevalnega obiska in preskusa izmenjave daktiloskopskih podatkov, je bilo predloženo Svetu –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Latvija za namene avtomatiziranega iskanja daktiloskopskih podatkov v celoti izvaja splošne določbe o varstvu podatkov iz poglavja 6 Sklepa 2008/615/PNZ ter je upravičena prejemati in pošiljati osebne podatke na podlagi člena 9 navedenega sklepa, in sicer od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 4. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

A. ORLANDO


(1)  UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

(2)  UL L 210, 6.8.2008, str. 12.


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/30


SKLEP SVETA 2014/912/SZVP

z dne 15. decembra 2014

o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom na območju Sahela

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 15. in 16. decembra 2005 sprejel Strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom. V navedeni strategiji je Evropski svet zapisal, da je osebno in lahko orožje ter strelivo zaradi velikih zalog lahko dosegljivo civilnim osebam, hudodelcem, teroristom in borcem, poudarjeno pa je tudi, da je treba izvajati preventivne ukrepe za obvladovanje nedovoljene ponudbe klasičnega orožja in povpraševanja po njem. Posebej je izpostavljena tudi Afrika kot celina, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli.

(2)

Svet je 21. marca 2011 odobril Strategijo Evropske unije za varnost in razvoj Sahela, ki zagotavlja celovit okvir za delovanje Unije na območju Sahela. Cilj na enem od štirih področij ukrepanja iz strategije je okrepiti zmogljivosti na področjih varnosti, kazenskega pregona in pravne države v tej regiji za bolj učinkovit in usmerjen boj proti grožnjam ter obvladovanje terorizma in organiziranega kriminala ter jih povezati z ukrepi dobrega upravljanja.

(3)

Države članice Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) so 14. junija 2006 v Abuji, Nigerija, sprejele Konvencijo ECOWAS o osebnem in lahkem orožju ter pripadajočem strelivu in drugem materialu, ki je začela veljati 29. septembra 2009. Države članice Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav (ECCAS) in Ruandska republika so 30. aprila 2010 v Kinšasi, Demokratična republika Kongo, sprejele Srednjeafriško konvencijo o nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom ter sestavnimi deli, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo, popravilo ali sestavljanje tega orožja. V obeh konvencijah so se podpisnice med drugim zavezale, da bodo sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev varnega in učinkovitega upravljanja, skladiščenja in zaščite nacionalnih zalog osebnega in lahkega orožja v skladu z ustreznimi standardi in postopki.

(4)

Burkina Faso, Mali in Nigerija ter 23 držav članic so ratificirale Pogodbo o trgovini z orožjem, medtem ko so jo Čad, Mavretanija in Niger podpisale. V členu 16(1) Pogodbe o trgovini z orožjem je določeno, da lahko pri izvajanju Pogodbe vsaka država pogodbenica zaprosi za pomoč, vključno s pravno ali zakonodajno pomočjo, pomočjo za krepitev institucionalnih zmogljivosti ter tehnično, materialno ali finančno pomočjo. Takšna pomoč lahko vključuje upravljanje zalog, programe za razoroževanje, demobilizacijo in ponovno vključevanje, vzorčno zakonodajo in učinkovite prakse za izvajanje. Vse države pogodbenice, ki imajo to možnost, takšno pomoč na prošnjo tudi zagotovijo.

(5)

Burkina Faso, Mali, Mavretanija in Nigerija so pogodbenice Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju).

(6)

Vse države članice ZN so zavezane učinkovitemu izvajanju Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje (v nadaljnjem besedilu: akcijski program ZN) in Mednarodnega instrumenta, ki državam omogoča pravočasno in zanesljivo identifikacijo in sledenje nedovoljenega osebnega in lahkega orožja.

(7)

Na petem bienalnem srečanju držav za obravnavo izvajanja Akcijskega programa ZN, ki je potekalo od 16. do 20. junija 2014 v New Yorku, so vse države članice ZN ponovno poudarile, da je pravilno upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja, zlasti v konfliktnih in pokonfliktnih razmerah, nujno za preprečevanje nesreč in zmanjšanje nevarnosti preusmerjanja tega orožja v nedovoljeno trgovino ter do nezakonitih oboroženih skupin, teroristov in drugih nepooblaščenih oseb. Države članice ZN so pozvale k poglobitvi mednarodnega in regionalnega sodelovanja ter povečanju pomoči pri upravljanju zalog in fizični zaščiti ter se zavezale, da bodo, tam kjer bo to izvedljivo, izkoristile tehnični napredek za izboljšanje upravljanja zalog in ukrepe fizične zaščite.

(8)

Ljudska vstaja v Libiji februarja 2011 in oborožen spopad, ki je sledil, ter politična in varnostna kriza v Maliju leta 2012 prikazujejo, kako lahko nedržavni akterji, vključno s teroristi, izkoristijo neustrezno zaščitene in neprimerno upravljane zaloge v lasti države za preusmeritev osebnega in lahkega orožja in streliva ter s tem ogrozijo mir in varnost. Zaradi povečane dejavnosti nedržavnih akterjev na območju Sahela, tudi na severu Nigerije, je postalo izboljšanje zaščite orožja in streliva v sahelskih državah prednostna naloga.

(9)

Regionalni center Združenih narodov za mir in razorožitev v Afriki (UNREC), ki je del Urada Združenih narodov za razorožitev (UNODA), ima dolgoletne izkušnje z zagotavljanjem podpore sahelskim državam in tamkajšnji civilni družbi pri njihovem izvajanju mednarodnih in regionalnih instrumentov za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, kar je v skladu s pooblastili, ki jih je prejel od Generalne skupščine ZN (Resolucija 40/151 G z dne 16. decembra 1985).

(10)

Večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija ZN v Maliju (MINUSMA) od leta 2013 prek organa Združenih narodov za boj proti minam (UNMAS) podpira malijske oblasti pri ukrepih za odstranjevanje min ter upravljanju s strelivom in orožjem, kar je v skladu z resolucijama Varnostnega sveta ZN 2100 (2013) in 2164 (2014).

(11)

Svetovalna skupina za mine, ki je nevladna organizacija, je nedavno v ciljnih državah na območju Sahela in Magreba začela izvajati regionalni projekt reševanja nujnih vprašanj zaščite in upravljanja konvencionalnega orožja in streliva.

(12)

Unija je na podlagi Sklepa Sveta 2011/428/SZVP (1) financirala med drugim dobavo opreme za označevanje, namenjene organom kazenskega pregona v nekaterih zahodnoafriških državah, ter usposabljanje o mednarodnem instrumentu za sledenje in mednarodnih tehničnih smernicah za upravljanje zalog streliva.

(13)

Unija na podlagi Sklepa Sveta 2013/320/SZVP (2) podpira ukrepe za zagotavljanje dobre fizične zaščite in upravljanja libijskih zalog orožja, da bi se zmanjšala varnostna tveganja v Libiji in sosednjih državah, tudi na območju Sahela, ki jih prinaša nezakonito širjenje osebnega in lahkega orožja ter streliva.

(14)

Unija na podlagi Sklepa Sveta 2013/698/SZVP (3) podpira vzpostavitev globalnega mehanizma za poročanje o nedovoljenem osebnem in lahkem orožju in drugem nedovoljenem konvencionalnem orožju in strelivu (iTrace), ki temelji zlasti na terenskih raziskavah v zvezi z osebnim in lahkim orožjem ter strelivom v obtoku na konfliktnih območjih, tudi v Afriki.

(15)

Unija je v okviru skupne varnostne in obrambne politike začela izvajati tri akcijske ukrepe na območju Sahela, in sicer prvič, EUCAP Sahel Niger z začetkom 8. avgusta 2012 v podporo boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Nigru; drugič, misijo Evropske unije za usposabljanje v Maliju z začetkom 18. februarja 2013 za pomoč pri preoblikovanju in reorganizaciji malijskih oboroženih sil prek usposabljanja in svetovanja; ter tretjič, EUCAP Sahel Mali z začetkom 15. aprila 2014 za strateško svetovanje in usposabljanje notranjih varnostnih sil v Maliju.

(16)

Unija od leta 2011 prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru podpira Urad ZN za droge in kriminal v prizadevanjih za spodbujanje ratifikacije in izvajanja Protokola o strelnem orožju, zlasti v Zahodni Afriki. Od leta 2010 v okviru istega instrumenta zagotavlja finančno podporo Regionalnemu centru za osebno orožje (RECSA) na območju Velikih jezer, Afriškega roga in sosednjih držav s sedežem v Nairobiju –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Unija prispeva k varnosti in stabilnosti na območju Sahela, tako da državam s tega območja zagotavlja pomoč pri izboljševanju fizične zaščite in upravljanja zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva v državni lasti, z namenom preprečiti njegovo preusmerjanje in nedovoljeno trgovino z njim.

2.   Dejavnosti, ki jih bo podprla Unija, imajo naslednje posebne cilje:

(a)

pridobiti potrebno politično podporo za izboljšanje postopkov fizične zaščite in upravljanja zalog ter spodbuditi regionalno sodelovanje in izmenjavo znanja;

(b)

podpreti ciljne države pri oblikovanju posodobljene zakonodaje, upravnih postopkov in praktičnih standardnih operativnih postopkov kot temeljev za boljšo fizično zaščito in upravljanje zalog v skladu z mednarodnimi standardi najboljših praks;

(c)

neposredno podpreti izvajanje dejavnosti upravljanja zalog in zaščite, tudi s sanacijo objektov za skladiščenje, uničenjem presežnega, zastarelega ali nedovoljenega osebnega in lahkega orožja ter poskusno uporabo novih tehnologij.

Podroben opis teh dejavnosti je v Prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

2.   Za tehnično izvajanje dejavnosti iz člena 1(2) skrbi UNODA prek UNREC. UNODA te naloge opravlja pod pristojnostjo visokega predstavnika. V ta namen visoki predstavnik sklene potrebne dogovore z UNODA.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje dejavnosti iz člena 1(2) je 3 561 257,06 EUR. Skupni ocenjeni proračun celotnega projekta je 4 129 393,06 EUR, kar bo omogočeno s sofinanciranjem.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili Unije, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

3.   Ustrezno uporabo prispevkov Unije iz odstavka 1 nadzira Komisija. V ta namen z UNODA sklene sporazum o financiranju. V njem se določi, da mora UNODA zagotoviti razpoznavnost prispevka Unije, sorazmerno z njegovo višino.

4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po 15. decembru 2014. V dveh tednih po podpisu obvesti Svet in visokega predstavnika o kakršnih koli težavah v postopku in o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

1.   Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi UNODA. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.

2.   Komisija priskrbi informacije o finančnih vidikih izvajanja dejavnosti iz člena 1(2).

Člen 5

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Ta sklep preneha veljati 42 mesecev po sklenitvi ustreznega sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali šest mesecev po datumu njegovega sprejetja, če v tem času ni bil sklenjen sporazum o financiranju.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Sklep Sveta 2011/428/SZVP z dne 18. julija 2011 v podporo aktivnostim Urada Združenih narodov za razorožitev za izvedbo akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje, boj in odpravljanje vseh oblik nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem (UL L 188, 19.7.2011, str. 37).

(2)  Sklep Sveta 2013/320/SZVP z dne 24. junija 2013 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji (UL L 173, 26.6.2013, str. 54).

(3)  Sklep Sveta 2013/698/SZVP z dne 25. novembra 2013 v podporo globalnemu mehanizmu za poročanje o nedovoljenem osebnem in lahkem orožju in drugem konvencionalnem orožju in strelivu zaradi zmanjšanja tveganja nedovoljene trgovine z njima (UL L 320, 30.11.2013, str. 34).


PRILOGA

Dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom na območju Sahela

1.   Ozadje in utemeljitev podpore SZVP

1.1.   Ozadje

Pomanjkanje učinkovite fizične zaščite in upravljanja zalog v skladu z mednarodnimi standardi v obstoječih skladiščih konvencionalnega orožja in streliva v Sahelu je resen izziv za mir in varnost na tem območju in zunaj njega. V Libiji in Maliju so v zadnjih letih oboroženi nedržavni akterji, tudi teroristične skupine, plenili po zalogah orožja in streliva v državni lasti. Obstaja dejanska nevarnost, da bi se lahko podobno zgodilo v delih Burkina Fasa, Čada, Mavretanije, Nigra in Nigerije, saj oborožene skupine in teroristične organizacije delujejo čez mejo in so vpletene v nedovoljeno trgovino z osebnim in lahkim orožjem. Nezadostna fizična zaščita in upravljanje zalog orožja in streliva povečuje nevarnost njegovega preusmerjanja, tudi s tatvinami in napadi, za nedovoljeno trgovino ter nenačrtnih eksplozij v skladiščih streliva. To bi lahko vodilo v destabilizirajoče kopičenje osebnega in lahkega orožja ter trgovino z njim, kar bi vplivalo na mir in varnost na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

Ta nevarnost je prepoznana tudi v integrirani strategiji Združenih narodov za Sahel, v kateri je ocenjeno, da je treba čim bolj zmanjšati nevarnost preusmerjanja osebnega in lahkega orožja do nedržavnih akterjev, in sicer z okrepljeno zaščito obstoječih zalog in po potrebi njihovo premestitvijo, pa tudi uničenjem presežnega oziroma nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva. To bi lahko dosegli z učinkovitim izvajanjem akcijskega programa ZN o nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem, mednarodnega instrumenta za sledenje, ki uporablja mednarodne standarde nadzora nad osebnim orožjem, in mednarodnih tehničnih smernic za upravljanje zalog streliva, ki so jih pripravili Združeni narodi.

1.2.   Utemeljitev

Regionalni center Združenih narodov za mir in razorožitev v Afriki (UNREC), prek katerega je Urad Združenih narodov za razorožitev (UNODA) prisoten v afriški regiji, ima v skladu z mandatom iz Resolucije Generalne skupščine ZN 40/151 G edinstveno vlogo pri podpiranju in krepitvi zmogljivosti in usposobljenosti sahelskih držav za učinkovito uporabo teh standardov in najboljših praks, s tem pa za nadzor nad njihovimi zalogami osebnega in lahkega orožja in streliva, da bi se preprečila destabilizacijski učinek kopičenja osebnega in lahkega orožja ter nedovoljena trgovina z njim v zadevni podregiji in drugod.

UNREC predlaga, da se projekt izvede v sodelovanju z organi Združenih narodov za ukrepanje proti minam (UNMAS) in svetovalno skupino za mine, ki je nevladna organizacija, ter skupaj z ustreznimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, kot sta ECOWAS in ECCAS, in nevladnimi organizacijami. UNMAS izvaja dejavnosti v podporo Večdimenzionalni integrirani stabilizacijski misiji Združenih narodov v Maliju (MINUSMA) – te so njegov sestavni del v okviru Resolucije Varnostnega sveta ZN 2100 (2013) –, pri tem pa sodeluje s skupino ZN za posamezne države v Maliju. Svetovalna skupina za mine trenutno izvaja regionalni projekt za reševanje vprašanja zaščite in upravljanja konvencionalnega orožja in streliva v ciljnih državah na območju Sahela in Magreba. Pri načrtovanju in izvajanju projekta bodo upoštevana spoznanja, pridobljena pri izvajanju teh dejavnosti. Sinergije bodo omogočile večji splošni učinek. Projektu bo zagotovljena dodatna pomoč strokovnjakov UNODA na sedežu ZN in v regiji, pa tudi dodatno strokovno znanje v okviru sistema ZN.

Te dejavnosti bodo nadgrajevale, dopolnjevale in izkoriščale sinergije s projekti, ki jih UNREC in drugi dvostranski partnerji, agencije ZN ter podregionalne in nevladne organizacije že izvajajo v regiji, kot so: projekt podpore ponovnemu začetku delovanja malijske nacionalne komisije za osebno in lahko orožje ter razvoja nacionalnega akcijskega načrta za osebno in lahko orožje; Sklep 2011/428/SZVP, na podlagi katerega so se med drugim zagotovile naprave za označevanje orožja Burkina Fasu in Nigru; trenutni projekt z naslovom Boj proti nedovoljenemu kopičenju strelnega orožja v Afriki in trgovini z njim, ki ga financira Evropska komisija pod okriljem instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; v prvi fazi tega projekta (2010–2013) je potekalo predvsem označevanje orožja in dobava elektronskih naprav za označevanje ter namestitev prilagojene programske opreme za evidentiranje orožja v vzhodnoafriških državah, sedanja faza (2013–2016) pa predvideva podobne dejavnosti v drugih državah, zlasti v Burundiju, Kamerunu, Čadu, Slonokoščeni obali, Ekvatorialni Gvineji, Gabonu, Gani, Liberiji, Maliju, Ruandi, Somaliji, Južnem Sudanu, Togu in Ugandi; medregionalni projekt, ki ga Urad ZN za droge in kriminal izvaja tudi v Zahodni Afriki (tj. v Beninu, Burkina Fasu, Gambiji, Gani, Maliju, Mavretaniji, Senegalu in Togu), financira pa se tudi iz instrumenta Unije za prispevanje k stabilnosti in miru; njegov cilj je spodbujanje ratifikacije in izvajanja Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Protokola o strelnem orožju k tej konvenciji s podporo pregledu in reformi zakonodaje; usposabljanja v zvezi z upravljanjem orožja v okviru misije skupne varnostne in obrambne politike EU EUCAP Sahel Niger; in prav tako projekt Nata v Mavretaniji v izvedbi podporne logistične agencije Nata.

Poleg tega bi morale dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog v okviru tega projekta po potrebi upoštevati in podpirati širše programe zaščite, izvedene v državah upravičenkah, kot so dejavnosti razorožitve, demobilizacije in ponovne vključitve ter postopki reforme varnostnega sektorja. Revizija zakonodajnih in upravnih okvirov fizične zaščite in upravljanja zalog, nadaljnja tozadevna priporočila za izpolnitev mednarodnih standardov v zvezi z nadzorom orožja ter oblikovanje nacionalnih standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog bodo prispevali k prizadevanjem za reformo varnostnega sektorja v vseh državah in v zadevni podregiji. Dejavnosti projekta lahko po potrebi podpirajo tudi prizadevanja za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev, zlasti razorožitev v praksi, saj se lahko v tozadevne dejavnosti vključi oblikovanje nacionalnih standardnih operativnih postopkov v zvezi z nadzorom orožja, na primer z določitvijo norm za označevanje in registracijo ali uničenje zaseženega orožja. Z obstoječimi praksami, ki jih podpirajo tudi drugi zadevni projekti, financirani s strani EU, bi morali zagotoviti usklajene postopke.

Ta projekt bo z izvajanjem mednarodnih standardov najboljših praks pri nadzoru orožja pomagal državam, da vzpostavijo neodvisen civilni nadzor nad nacionalnimi dejavnostmi fizične zaščite in upravljanja zalog. Potreba po civilnem nadzoru bo vključena v različne dejavnosti projekta, zlasti posvetovanja in delavnice.

2.   Splošni cilji

Ukrep iz te točke bo prispeval k varnosti in stabilnosti v Sahelu in podpori šestim državam z območja Sahela (Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Nigru in Nigeriji), da z izboljšanjem fizične zaščite in upravljanja zalog osebnega in lahkega orožja in streliva v državni lasti preprečijo njegovo preusmerjanje in nedovoljeno trgovino z njim.

Natančneje bodo cilji ukrepa:

(a)

pridobiti potrebno politično podporo za izboljšanje postopkov fizične zaščite in upravljanja zalog ter spodbuditi regionalno sodelovanje in izmenjavo znanja;

(b)

podpreti ciljne države pri oblikovanju posodobljene zakonodaje, upravnih postopkov in praktičnih standardnih operativnih postopkov kot temelja za boljšo fizično zaščito in upravljanje zalog v skladu z mednarodnimi standardi najboljših praks;

(c)

neposredno podpreti izvajanje dejavnosti upravljanja zalog, tudi s sanacijo objektov za skladiščenje, uničenjem presežnega, zastarelega ali nedovoljenega osebnega in lahkega orožja ter s poskusno uporabo novih tehnologij.

3.   Rezultati

Ukrep bo imel naslednje rezultate:

(a)

ustrezne zakonodajne in upravne norme za fizično zaščito in upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja;

(b)

boljša fizična zaščita in upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja z izboljšanjem skladišč;

(c)

manjša nevarnost preusmerjanja in naključnih eksplozij presežnega, zastarelega in nedovoljenega osebnega in lahkega orožja in streliva z uničenjem;

(d)

izboljšano označevanje, sledenje in evidentiranje osebnega in lahkega orožja;

(e)

okrepljeno regionalno sodelovanje in izmenjava informacij;

(f)

opredelitev morebitne uporabe novih tehnologij za fizično zaščito in upravljanje zalog;

(g)

izboljšana nacionalna zmogljivost in prevzemanje odgovornosti za fizično zaščito in upravljanje zalog v državah upravičenkah;

(h)

boljše razumevanje prispevka fizične zaščite in upravljanja zalog k regionalni varnosti;

(i)

zmanjšano tveganje za destabilizacijo regije, ki je lahko posledica pretiranega kopičenja osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva oziroma preusmerjanja osebnega in lahkega orožja do nedržavnih akterjev, tudi terorističnih skupin.

4.   Opis ukrepa

4.1.   Konferenca foruma Wilton Park o fizični zaščiti in upravljanju zalog v Sahelu

Cilji

Priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobitev potrebne politične podpore za dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru projekta.

Opis

Organizacija konference pod vodstvom foruma Wilton Park in UNREC, namenjene razpravi o vplivu nezaščitenih libijskih zalog orožja na varnost na področju orožja v Sahelu ter oblikovanju strategij za preprečevanje preusmerjanja osebnega in lahkega orožja ter streliva v državni lasti in nedovoljeno trgovino z njima z izboljšanjem njune fizične zaščite in upravljanja zalog. Konferenca bo tudi priložnost za oceno napredka pri fizični zaščiti in upravljanju zalog na območju Sahela, zlasti z vidika mednarodne pomoči, ter razpravo o dejanskih potrebah držav, popis pomembnih tekočih ukrepov in opredelitev vrzeli, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ob tej priložnosti bodo ob posvetovanju z državami prejemnicami preučene sinergije z drugimi instrumenti nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, ki jih podpira EU, vključno z globalnim nadzornim mehanizmom „iTrace“ (ki se financira v skladu s Sklepom 2013/698/SZVP). Za udeležbo na konferenci bo potrebno vabilo, povabljeni pa bodo visoki predstavniki iz šestih držav z območja Sahela (Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija, Niger in Nigerija), Libije, drugih pomembnih sosednjih držav, ECOWAS, ECCAS in Afriške unije (AU).

Kazalniki rezultatov/izvajanja

Konferenca foruma Wilton Park se izvaja po načrtu z udeležbo zadevnih deležnikov, vključno s predstavniki šestih ciljnih držav (do 40 udeležencev).

4.2.   Pregled zakonodajnih in upravnih postopkov ter posvetovanj v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog

4.2.1.   Nacionalna posvetovanja o postopkih fizične zaščite in upravljanja zalog ter za določitev pilotnih območij

Cilji

(a)

Jasno razumevanje zakonodajnega in upravnega okvira fizične zaščite in upravljanja zalog v posameznih državah in regiji.

(b)

Državam, ki niso posodobile regulativnega okvira, dati priporočila o zakonodaji in postopkih za izpolnitev mednarodnih zahtev, opredeljenih v pravno zavezujočih mednarodnih instrumentih (npr. Protokolu ZN o strelnem orožju, Konvenciji ECOWAS o osebnem in lahkem orožju (1) in Konvenciji o osebnem in lahkem orožju iz Kinšase (2)), akcijskem programu ZN o nezakonitem trgovanju z osebnim in lahkim orožjem, mednarodnem instrumentu za sledenje, mednarodnih tehničnih smernicah za upravljanje zalog streliva in mednarodno sprejetih standardih o osebnem in lahkem orožju ter drugih ustreznih standardih in instrumentih.

(c)

Opredeliti objekte za skladiščenje prednostnega pomena, ki bi bili uporabljeni kot pilotni objekti, v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami teh držav in po potrebi ob upoštevanju razpoložljivih informacij o različnih načinih preusmerjanja in nedovoljene trgovine.

Opis

UNREC bo v sodelovanju z nacionalnimi organi v šestih državah na območju Sahela – in sicer Burkina Fasom, Čadom, Malijem, Mavretanijo, Nigrom in Nigerijo – izvedel ocenjevanje vseh obstoječih zakonodaj v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, pa tudi upravnih in standardnih operativnih postopkov, pri čemer bo v celoti izkoristil ocene, ki so že na voljo, in vzdrževal povezave z obstoječimi regionalnimi in dvostranskimi projekti v podporo reformam zakonodaje v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, da bi se tako izognili podvajanju in prekrivanju.

Pravni strokovnjaki UNREC bodo zagotovili podporo zadevnim resornim ministrstvom, zakonodajalcem ter visokim uradnikom organov kazenskega pregona in obrambnih organov pri pregledu nacionalnih zakonodaj in upravnih postopkov, da bi zagotovili vključitev mednarodnih pravnih obveznosti in mednarodnih tehničnih standardov, zlasti mednarodnih standardov nadzora nad osebnim orožjem in mednarodnih tehničnih smernic za upravljanje zalog streliva, v nacionalne regulativne okvire.

Podporo bi bilo treba na tem področju zagotavljati na zahtevo držav, osredotočati pa bi se morala zlasti na približevanje mednarodnim standardom v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, pri čemer se upoštevajo druge obstoječe dejavnosti zagotavljanja pomoči ali svetovanja v zvezi z vprašanji s področja širšega nadzora nad orožjem ali varnostnega sektorja.

UNREC bo v državah organiziral delavnice z vodilnimi predstavniki nacionalnih obrambnih organov, organov kazenskega pregona in drugih civilnih organov, ki se ukvarjajo z varnostjo na področju osebnega in lahkega orožja. Udeleženci bodo na njih razpravljali o ugotovitvah in priporočilih ocenjevanja ter se dogovorili o posameznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in oblikovali priporočila, ki jih je mogoče uveljaviti z zakonodajnimi spremembami ali upravnimi odloki.

V okviru nacionalnih posvetovanj bodo določeni objekti za skladiščenje prednostnega pomena, ki naj bi bili uporabljeni kot pilotni objekti. Po eden od teh bi lahko bil v vsakem od glavnih mest, v večjem pokrajinskem središču, na podeželskem območju in/ali na obmejnem območju (kopenski meji, pristanišču ali letališču), pa tudi ob pomembnejših prevoznih poteh za osebno in lahko orožje ter strelivo v državni lasti. Kadar je to mogoče in ustrezno, bi bilo treba ob izbiri objektov za skladiščenje prednostnega pomena upoštevati razpoložljive informacije o različnih načinih preusmerjanja in nedovoljene trgovine, da bi se tako prednostno posvetili zalogam, za katere je bilo ugotovljeno, da prispevajo k nestabilnosti v regiji.

UNREC bo pripravil končno ocenjevalno poročilo za vsako državo, v katerem bo opredelil priporočila v zvezi z zakonodajo in postopke, potrebne za izpolnjevanje mednarodnih zahtev. Ta poročila bodo zajemala povratne informacije s strani nacionalnih organov in drugih deležnikov iz šestih ciljnih držav.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Poročila za posamezne države (skupaj šest) o obstoječem zakonodajnem in upravnem okviru v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, vključno s priporočili za odpravo vrzeli pri uporabi mednarodnih instrumentov s področja razorožitve.

(b)

Izvede se šest nacionalnih delavnic, po ena v vsaki ciljni državi.

(c)

Opredeljenih je največ 18 objektov za skladiščenje (trije za vsako državo), ki naj bi bili uporabljeni kot pilotni objekti.

4.2.2.   Regionalna posvetovanja o postopkih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog

Cilji

(a)

Olajšati izmenjavo informacij in izkušenj na regionalni ravni glede postopkov v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, in sicer na podlagi nacionalnih ocenjevanj, izvedenih v skladu s točko 4.2.1.

(b)

Med nacionalnimi in regionalnimi deležniki spodbujati uporabo mednarodnih standardov nadzora nad osebnim orožjem in mednarodnih tehničnih smernic za upravljanje zalog streliva.

Opis

Izvedena bodo regionalna posvetovanja, na katerih bodo sodelovali visoki predstavniki šestih vlad, da bi izmenjali informacije o nacionalnih ugotovitvah ter med seboj delili izkušnje in najboljše prakse, in sicer na podlagi ocenjevanj na nacionalni ravni (točka 4.2.1). K deljenju svojih izkušenj bodo pozvani tudi predstavniki zadevnih regionalnih in podregionalnih organizacij (AU, ECOWAS, ECCAS, RECSA), agencije ZN, ki sodelujejo v mehanizmu za usklajevalne ukrepe v zvezi z osebnim orožjem (CASA), zadevni strokovnjaki Unije in njenih držav članic (tudi iz misij skupne varnostne in obrambne politike) ter uveljavljeni strokovnjaki, ki ne prihajajo iz te regije.

UNREC bo pripravil poročilo z ugotovitvami regionalne posvetovalne delavnice.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Izvede se eno regionalno posvetovanje o postopkih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog.

(b)

Poročilo o regionalni posvetovalni delavnici.

4.3.   Fizična zaščita in upravljanje zalog

4.3.1.   Ocenjevanje fizične zaščite in upravljanja zalog v nacionalnih skladiščih konvencionalnega orožja ter pri prevozu osebnega in lahkega orožja in streliva

Cilji

(a)

Izvedba podrobnih ocenjevanj izbranih vzorčnih objektov v praksi, da se ugotovijo trenutne prakse in stopnja fizične varnosti ter razkrije presežno, zastarelo ali nezakonito orožje in strelivo.

(b)

Posredovanje praktičnega znanja o postopkih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog v skladu z mednarodnimi standardi, kar zadeva najboljše prakse.

Opis

Strokovnjaki UNMAS in strokovnjaki svetovalnih skupin za mine, katerih delo bo usklajeval UNREC, bodo na podlagi ugotovitev nacionalnih posvetovalnih delavnic izvedli podrobna ocenjevanja izbranih vzorčnih objektov v praksi, da se ugotovijo trenutne prakse in odprta vprašanja, pri čemer se kot osnova uporabljajo mednarodni standardi nadzora nad osebnim orožjem in mednarodne tehnične smernice za upravljanje zalog streliva. Strokovnjaki bodo v teh pilotnih objektih ob upoštevanju obstoječe nacionalne zakonodaje in postopkov preverili tudi trenutne nacionalne prakse in po potrebi predlagali njihov pregled.

Strokovnjaki UNMAS in svetovalne skupine za mine bodo delovali v državah, v katerih trenutno izvajajo dejavnosti. UNMAS bo deloval v Maliju v okviru trenutne operacije in mandata v državi, svetovalna skupina za mine pa bo delovala v Burkina Fasu, Čadu, Mavretaniji, Nigru in Nigeriji. Dejavnosti se bodo izvajale v sodelovanju z nacionalnimi komisijami za osebno in lahko orožje. Ukrepanje bo zajemalo oceno ustreznosti infrastrukture in fizične varnosti, stanja zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva in trenutnih praks v zvezi z njihovim prevozom, ob podpori nacionalnih organov in v dogovoru z njimi pa tudi evidentiranje presežnega, zastarelega ali nezakonitega orožja in streliva v skladiščih. Poleg tega bo opravljeno ocenjevanje usposobljenosti in sposobnosti osebja v skladiščih, da bi ugotovili morebitne potrebe po usposabljanju. Pri izvedbi teh ocenjevanj se bosta uporabila instrument za ocenjevanje v okviru mednarodnih standardov nadzora nad osebnim orožjem in instrument za ocenjevanje tveganja v zvezi s skladišči orožja, ki ga je razvila svetovalna skupina za mine. Na zahtevo zadevne države upravičenke se lahko v izbranih vzorčnih objektih izvedejo ad hoc usposabljanja v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, da bi se odzvali na nujne potrebe.

Varnostne razmere se po ciljnih državah razlikujejo. Raven trenutnih dejavnosti v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog se po državah razlikuje glede na nacionalne vire, ki jih imajo na voljo, ter podporo, ki jo prejmejo od mednarodnih donatorjev in partnerjev. Da bi izkoristili trenutna prizadevanja in opredelili najboljše prakse, se bo del projekta v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog začel izvajati v dveh državah, nato pa se bo v več fazah razširil na preostale.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Obišče in oceni se največ 18 objektov za skladiščenje v šestih ciljnih državah (trije na državo).

(b)

V vzorčnih objektih se organizira največ 18 usposabljanj (tri na državo) o najboljših standardih s področja fizične zaščite in upravljanja zalog za države, ki zaprosijo za krepitev zmogljivosti v zvezi z fizično zaščito in upravljanjem zalog.

4.3.2.   Sanacija vzorčnih objektov ter označevanje osebnega in lahkega orožja

Cilji

(a)

Sanirati pilotne objekte za skladiščenje, da bi jih uskladili z mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem in mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva, ter zmanjšati tveganje preusmerjanja orožja in streliva.

(b)

Kjer je to potrebno, zagotoviti takojšnje posredovanje z nizkimi stroški in velikim učinkom, da bi zavarovali pilotne objekte za skladiščenje (npr. ustrezna vrata, ključavnice itd.).

(c)

Spodbujati označevanje in registracijo orožja na podlagi najboljših praks ter ob opiranju na sposobnosti, pridobljene v okviru preteklih in tekočih programov pomoči, da bi se izognili podvajanju.

(d)

Pomagati pri razvoju ali izboljšanju nacionalnih osrednjih podatkovnih zbirk o orožju z uporabo obstoječe programske opreme, ki jo je oblikoval UNREC, ter v skladu z mednarodnimi standardi najboljših praks, kot so navedeni v zadevnih mednarodnih instrumentih s področja razorožitve, in ob posvetovanju z zadevnimi akterji, ki so državam na tem območju v ta namen v pomoč, na primer Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in RECSA.

Opis

Strokovnjaki UNMAS in strokovnjaki svetovalnih skupin za mine bodo ob usklajevanju z UNREC izvedli takojšnje ukrepe, kjer je to potrebno. Po tem začetnem ukrepanju se bodo ocenjena skladišča (skladišča orožja in skladišča streliva) sanirala v skladu z mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem in mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva, da bi zaloge v državni lasti zavarovali pred preusmerjanjem, krajo in napadi. Načrti in listine, pripravljeni za sanacijo, bodo oblikovani kot vzorčna dokumentacija za sanacijo in izgradnjo drugih skladišč orožja in skladišč streliva. Obseg posredovanja in odločitve za sanacijo ali izgradnjo na posameznem pilotnem objektu bodo temeljili na izidih ocenjevanja.

UNREC bo v sodelovanju z nacionalnimi organi zagotovil, da bo osebno in lahko orožje, ki se hrani v skladiščih, označeno in registrirano v skladu z mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem, pri čemer se bodo uporabile obstoječe zmogljivosti v zadevni podregiji. UNREC bo razil tudi natančen in celovit sistem za upravljanje s skladišči orožja in streliva, ki bo ustrezal potrebam zadevnih držav, pri katerem bodo upoštevani obstoječi sistemi in s katerim se bo preprečilo podvajanje trenutnih prizadevanj. Ta dejavnost bo omogočila zanesljivo oceno vrst konvencionalnega orožja in streliva, njihovo registracijo in preglednost, pri čemer se bo uporabila obstoječa infrastruktura informacijske tehnologije, obenem pa se bo zagotovila združljivost z Interpolovo podatkovno zbirko iARMS in omogočila interoperabilnost med državami. To bo olajšalo čezmejno sodelovanje pri odkrivanju orožja ter preprečevanju nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem.

Označevanje, registracija in upravljanje zalog osebnega in lahkega orožja bodo temeljili na nedavnih in tekočih dejavnostih označevanja osebnega in lahkega orožja v podregiji, ki se financirajo na podlagi Sklepa 2011/428/SZVP ter iz instrumenta EU za prispevanje k stabilnosti in miru. Pri tem se bodo uporabile izkušnje UNREC pri izvajanju podobnih dejavnosti v državah v zadevni podregiji, kjer so nedavno potekali konflikti.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Do 18 pilotnih objektov je skladnih z mednarodnimi standardi najboljših praks v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog.

(b)

Neoznačeno orožje v pilotnih objektih za skladiščenje se označi in registrira.

(c)

Za vsako državo se vzpostavi (ali izboljša) podatkovna zbirka, da bi registrirali označeno in drugo orožje.

4.3.3.   Uničenje presežnega streliva ter osebnega in lahkega orožja

Cilji

Prispevati k uničenju presežnega, zastarelega ali nezakonitega orožja v državi.

Opis

Osebno in lahko orožje ter strelivo, za katero je bilo v ocenjevanih skladiščih ugotovljeno, da je presežno, zastarelo ali nezakonito, bodo ob usklajevanju s strani UNREC ter tehnični pomoči UNMAS in svetovalnih skupin za mine (v državah, kjer delujejo) uničili pristojni nacionalni organi v skladu z mednarodnim standardom nadzora nad osebnim orožjem 05.50 in mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva 10.10. Oprema, ki se zagotovi za uničenje, in količina orožja, ki se uniči, sta odvisni od ugotovitev ocenjevanja.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Uničenje ugotovljenega orožja.

(b)

Praktično znanje o tehnikah uničevanja se posreduje nacionalnim organom v ciljnih državah.

4.3.4.   Poskusno uvajanje novih tehnologij

Cilji

Oceniti morebitno uporabo novih tehnologij za zavarovanje osebnega in lahkega orožja, ki ustreza potrebam v regiji.

Opis

Države so zaradi omejenega obsega infrastrukture s področja fizične zaščite in upravljanja zalog izjemno ranljive za preusmerjanje osebnega in lahkega orožja, kadar se to hrani v manjših skladiščih orožja na oddaljenih krajih, tudi v nestanovitnih obmejnih regijah, in med prevozom. V primeru ropa, tatvine ali plenitve, s čimer se orožje preusmeri k nedržavnemu akterju, orožje postane dostopno in ga je mogoče zlorabiti, če ni posebej zavarovano.

Nove mobilne in prilagodljive tehnologije bi lahko ponudile rešitve za učinkovito zavarovanje osebnega in lahkega orožja v primerih, kadar je tveganje preusmerjanja največje. Tehnologija bi lahko omogočila ustrezne stroškovno učinkovite rešitve za države članice, ki nimajo obsežne varnostne infrastrukture za orožje.

Elektronika bi lahko omogočila dodatno stopnjo zavarovanja in varnosti osebnega orožja. S sistemom, s katerim se posamezen kos orožja zavaruje na kraju prevzema iz zavarovanega skladišča orožja ter je varovan med prevozom in začasno hrambo, dokler ne prispe na končni zavarovani cilj, bi lahko znatno zmanjšali tveganje preusmeritve orožja v primerih ropov, tatvin ali plenitev. Elektronski sistemi, s katerimi se posamezen kos orožja med prevozom in začasno hrambo blokira ali deaktivira, bi lahko uporabljali ključavnice z digitalnimi, radiofrekvenčnimi ali biometričnimi šiframi, kar bi izboljšalo fizično zaščito in upravljanje zalog na najranljivejših točkah. Digitalne šifre ne bi bile na razpolago med prevozom, saj bi jih bilo pooblaščenim osebam mogoče posredovati z drugimi komunikacijskimi sredstvi, kot so sporočila po elektronski pošti in sporočila SMS. S temi načini zaščite bi nepooblaščenemu osebju onemogočili uporabo orožja, preusmerjenega na nezakoniti trg kot posledica tatvine, ropa ali plenitve.

UNREC bo ocenil sposobnost novih tehnologij za zavarovanje osebnega in lahkega orožja, ki bi ustrezale potrebam v regiji, in sicer v posvetovanju z regionalnimi organizacijami ter nacionalnimi komisijami za osebno in lahko orožje in v sodelovanju z industrijskim sektorjem. Pri tem se bodo upoštevale tudi izkušnje iz sosednjih držav v podregiji v zvezi z uporabo pametne tehnologije za zavarovanje orožja v okviru procesa razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja, na primer študija primera Slonokoščene obale.

V okviru ocenjevanja bodo opredeljeni tudi objekti in prometne poti v Burkina Fasu in Čadu, v okviru katerih je mogoče poskusno uvesti takšno tehnologijo. Takšno skladiščenje konvencionalnega orožja in streliva ter tehnologija za zavarovanje orožja (tudi pri prevozu) bosta uvedena v največ štirih skladiščih.

Ugotovitve ocenjevanja in poskusno uvedena dejavnost bodo podlaga za smernice, v katerih je določen dolgoročen časovni načrt morebitne uporabe takšnih novih tehnologij v Afriki in ki se bodo posredovale vsem državam na območju Sahela, regionalnim in podregionalnim organizacijam ter bodo predložene na mednarodnih strokovnih konferencah in srečanjih.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

poročati o ocenjevanju v zvezi z uporabo novih tehnologij, kar vključuje opredelitev tehnologij, ki naj bi se poskusno uvedle, ter določitev štirih pilotnih objektov in prometnih poti v Burkina Fasu in Čadu;

(b)

poskusno uvesti nove tehnologije v štirih pilotnih objektih, dveh v Burkina Fasu in dveh v Čadu, ter na prometnih poteh;

(c)

poročati o rezultatih poskusno uvedenih dejavnosti.

4.4.   Oblikovanje nacionalnih standardov v skladu z mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva in mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem

Cilji

(a)

Izboljšati upravljanje z orožjem in strelivom.

(b)

Vzpostaviti in uzakoniti nacionalne standardne operativne postopke v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog, ki so skladni z mednarodnimi standardi, kar zadeva najboljše prakse, s čimer se krepita zavarovanje in varnost zalog konvencionalnega orožja in streliva.

Opis

UNREC bo na podlagi ugotovitev ocenjevanj in posvetovanj (glej točko 4.2), pa tudi izkušenj, pridobljenih pri ocenjevanju in sanaciji v praksi (glej točko 4.3), države upravičenke podprl pri nadaljnjem pregledu ter po potrebi pripravi nacionalnih priročnikov, smernic in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog, da bodo skladni z mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem, mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva ter regionalno in podregionalno zakonodajo. V SOP bodo vključene tudi obveznosti poročanja na podlagi mednarodnih instrumentov.

UNREC bo pred nacionalno uvedbo standardnih operativnih postopkov v vsaki državi organiziral delavnice za uzakonitev standardnih operativnih postopkov, in sicer eno na visoki strokovni ravni in eno na visoki politični ravni. V program delavnic bo vključena faza vrednotenja, da bi ocenili različne dejavnosti, ki so se že izvedle v posamezni državi. UNREC in drugi izvajalski partnerji bodo kot del postopka uvajanja v vsaki zadevni državi izvedli delavnice za usposabljanje izvajalcev usposabljanja, na katerih bodo predstavljeni novi standardni operativni postopki.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

Za ciljne države se oblikujejo standardni operativni postopki za fizično zaščito in upravljanje zalog.

(b)

V šestih ciljnih državah se izvedejo delavnice na strokovni ravni in na visoki politični ravni.

(c)

V vsaki državi se izvede ena delavnica za usposabljanje izvajalcev usposabljanja o standardnih operativnih postopkih, na kateri sodeluje največ 35 udeležencev.

4.5.   Vrednotenje in nadaljnji koraki

4.5.1.   Regionalno vrednotenje

Cilji

(a)

Analizirati učinek ali morebitni učinek po izvedbi projekta.

(b)

Ovrednotiti vse ukrepe, izvedene v okviru projekta; opredeliti dobre prakse, pomanjkljivosti in področja, na katerih bodo potekale nadaljnje dejavnosti.

Opis

UNREC bo v obdobju izvajanja projekta v objektih redno opravljal obiske za spremljanje izvajanja. Taki obiski bodo omogočili oceno uporabe in praks v daljšem časovnem obdobju, strokovnjakom pa bodo omogočeni tudi stalni stiki z visokimi uradniki.

Ugotovitve nacionalnih vrednotenj se bodo obravnavale na regionalnem srečanju, na katerem bodo sodelovali predstavniki šestih držav z območja Sahela, donatorji, agencije, ki sodelujejo v mehanizmu CASA, zadevne regionalne organizacije (AU, ECOWAS, ECCAS, RECSA), zadevni strokovnjaki iz Unije in njenih držav članic (tudi iz misij skupne varnostne in obrambne politike) ter civilna družba. Opredeljena bodo področja, na katerih si lahko države z območja Sahela izmenjujejo najboljše prakse, vključno s pobudami za izboljšanje civilnega nadzora, izpostavljene pa bodo tudi možnosti nadaljnjega ukrepanja v prihodnje v zvezi s čezmejnim sodelovanjem na področju fizične zaščite in upravljanja zalog.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

(a)

V obiskih v državah in misijah, na katerih sodeluje osebje projekta, sta med drugimi dejavnostmi vključeni fazi vrednotenja in spremljanja.

(b)

Misije za spremljanje izvajanja se izvedejo vsakih šest mesecev.

(c)

Izvede se regionalno srečanje na temo izidov projekta.

4.5.2.   Končno poročilo

Cilji

(a)

Analizirati učinek ali morebitni učinek po izvedbi projekta ter pri tem vključiti povratne informacije s strani deležnikov in nacionalnih organov.

(b)

Ovrednotiti vse ukrepe, izvedene v okviru projekta; opredeliti dobre prakse, pomanjkljivosti in področja, na katerih bodo potekale nadaljnje dejavnosti.

Opis

UNREC bo pripravil končno poročilo, ki bo zajemalo povzetek, zbrane ugotovitve nacionalnih in regionalnih delavnic, nacionalne zakonodaje, upravne postopke in standardne operativne postopke ter ugotovitve poskusno uvedene dejavnosti v zvezi z novo tehnologijo za upravljanje orožja in zalog. Zajemalo bo tudi osnutke načrtov in listin v zvezi s sanacijo skladišč orožja in skladišč streliva.

Kazalniki rezultatov/izvajanja

Pripravi in posreduje se končno poročilo.

5.   Trajanje

Skupno ocenjeno trajanje izvajanja projektov bo 36 mesecev.

6.   Upravičenci

Neposredni upravičenci projekta so nacionalne institucije, odgovorne za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem ter fizično zaščito in upravljanje zalog v Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji, Nigru in Nigeriji, kot so ministrstva za obrambo in za varnost, pa tudi nacionalne komisije (ali odbori) za osebno in lahko orožje.

Med posrednimi upravičenci so civilno prebivalstvo šestih držav z območja Sahela, sosednje države in njihovo prebivalstvo, AU, afriške podregionalne organizacije ter vse države, ki bodo imele koristi od izkušenj, pridobljenih pri tem projektu.

7.   Subjekt, zadolžen za izvajanje

Dejavnosti bo izvajal UNODA prek svojega regionalnega centra za razorožitev UNREC v sodelovanju z:

(a)

nacionalnimi informacijskimi točkami ter nacionalnimi komisijami za osebno in lahko orožje Burkina Fasa, Čada, Malija, Mavretanije, Nigra in Nigerije;

(b)

Oddelkom ZN za operacije za ohranjanje miru/UNMAS;

(c)

svetovalno skupino za mine;

(d)

medagencijskim oddelkom za podporo v zvezi z mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem;

(e)

forumom Wilton Park.

Končno odgovornost do Komisije v zvezi z izvajanjem te dejavnosti ima UNODA.

8.   Partnerstva in sinergije

UNREC bo med izvajanjem projekta organiziral srečanja z delegacijami EU in veleposlaništvi držav članic v šestih državah na območju Sahela ter jih bo redno obveščal o dejavnostih v okviru projekta v posameznih državah. Delegacije EU in predstavniki držav članic bodo vnaprej obveščeni o dejavnostih v okviru projekta (na primer delavnicah) ter povabljeni k sodelovanju. UNREC se bo po potrebi tudi posvetoval z misijama skupne varnostne in obrambne politike EU EUCAP Sahel Niger in EUCAP Sahel Mali ter z njima sodeloval.

Poleg tega se bo UNREC usklajeval z drugimi partnerji, da bi se izognili podvajanju prizadevanj in opredelili področja, na katerih je mogoče sodelovanje in dopolnjevanje v podporo ciljem projekta. Med temi partnerji so AU, afriške regionalne organizacije (vključno z ECOWAS, ECCAS in RECSA), NATO, skupine ZN za posamezne države, UNODC, strokovni in finančni partnerji, ki delujejo na področju varnosti, mednarodne nevladne organizacije (med drugim Small Arms Survey, Handicap International, parlamentarni forum o osebnem in lahkem orožju ter Parlamentarci za globalno ukrepanje), večnacionalna skupina za osebno orožje in strelivo (MSAG) ter industrijski sektor.

UNREC in drugi izvajalski partnerji se bodo posvetovali s subjekti, ki sodelujejo pri preiskovanju preusmerjanja in nedovoljene trgovine, med drugim z odkrivanjem nezakonitega osebnega in lahkega orožja ter streliva na območju Sahela in sledenjem temu orožju in strelivu, vključno s strokovnjaki iz skupin strokovnjakov ZN, ki spremljajo embarge na orožje, strokovnjaki za orožje, ki so dodeljeni operacijam ZN v podporo miru, organizacijo Small Arms Survey in družbo Conflict Armament Research (mehanizem za globalno spremljanje „iTrace“, ki se mu namenja podpora na podlagi Sklepa 2013/698/SZVP). UNREC bo tudi spodbujal zadevne organe držav upravičenk, naj uporabljajo Interpolovo evidenco nedovoljenega strelnega orožja in sistem upravljanja sledenja (iARMS), ki ju financira EU.

9.   Izvajalska agencija: utemeljitev izbire

UNODA ima osrednjo vlogo pri spodbujanju prizadevanj za razorožitev na področju konvencionalnega orožja, kot je osebno in lahko orožje. Ima tudi ključno vlogo pri spodbujanju učinkovitega izvajanja večstransko dogovorjenih normativnih okvirov, kot je akcijski program ZN za področje osebnega in lahkega orožja, ter mednarodnega instrumenta za sledenje na nacionalni, regionalni in svetovni ravni. EU želi nadaljevati plodno sodelovanje z UNODA.

UNREC, ki je del UNODA, ima dolgoletne izkušnje s podpiranjem sahelskih držav in civilne družbe pri njihovem izvajanju mednarodnih in regionalnih instrumentov za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, kar je v skladu s pooblastili, ki jih je prejel od Generalne skupščine ZN, in sicer „na zahtevo zagotavlja vsebinsko podporo pobudam in drugim prizadevanjem držav članic iz afriške regije za uveljavitev ukrepov za doseganje miru, omejevanje orožja in razorožitev v regiji“ (Resolucija 40/151/G z dne 16. decembra 1985). UNREC je že začel pogovore z morebitnimi državami upravičenkami, da bi pridobil njihovo soglasje, in trenutno izvaja projekte s področja nadzora nad orožjem v treh ciljnih državah. Zato je v edinstvenem položaju za izvajanje tega sklepa.

10.   Prepoznavnost EU

UNREC bo sprejel vse ustrezne ukrepe za objavo dejstva, da je zadevno dejavnost financirala Evropska unija. Takšni ukrepi se bodo izvajali v skladu s Priročnikom za komunikacijo in prepoznavnost zunanjega delovanja Evropske unije, ki ga je sprejela in objavila Komisija, ter katerimi koli drugimi smernicami, dogovorjenimi med Komisijo in ZN.

Okvirni časovni načrt

Skupno trajanje: 36 mesecev

Dejavnost

Predlagani časovni načrt

4.1

Konferenca foruma Wilton Park o fizični zaščiti in upravljanju zalog v Sahelu

od januarja do marca 2015 (konferenca februarja 2015)

4.2

Pregled zakonodajnih in upravnih postopkov ter posvetovanj v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog

od januarja do decembra 2015

4.2.1

Nacionalna posvetovanja o postopkih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog ter za določitev pilotnih objektov

od januarja do septembra 2015

4.2.2

Regionalna posvetovanja o postopkih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog

od oktobra do decembra 2015

4.3

Fizična zaščita in upravljanje zalog

od julija 2015 do junija 2017

4.3.1

Ocenjevanje fizične zaščite in upravljanja zalog v nacionalnih skladiščih konvencionalnega orožja ter pri prevozu osebnega in lahkega orožja in streliva (ocenjevanje se bo začelo v dveh državah)

od julija 2015 do junija 2017

4.3.2

Sanacija vzorčnih objektov ter označevanje osebnega in lahkega orožja

od julija 2015 do junija 2017

4.3.3

Uničenje presežnega streliva ter osebnega in lahkega orožja

od julija 2015 do junija 2017

4.3.4

Poskusno uvajanje novih tehnologij

od januarja do junija 2017

4.4

Oblikovanje nacionalnih standardov v skladu z mednarodnimi tehničnimi smernicami za upravljanje zalog streliva in mednarodnimi standardi nadzora nad osebnim orožjem

od januarja do decembra 2017

4.5

Vrednotenje in nadaljnji koraki

od julija do decembra 2017

4.5.1

Regionalno vrednotenje

od julija do decembra 2017

4.5.2

Končno poročilo

od oktobra do decembra 2017


(1)  Burkina Faso, Mali, Niger in Nigerija so države pogodbenice Konvencije ECOWAS.

(2)  Čad je konvencijo iz Kinšase ratificiral 8. avgusta 2012.


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/44


SKLEP SVETA 2014/913/SZVP

z dne 15. decembra 2014

v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja in neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v Uniji, pa tudi v tretjih državah.

(2)

EU dejavno izvaja Strategijo in uveljavlja ukrepe, naštete v poglavjih II in III strategije, med drugim sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranske ukrepe za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: kodeks ali HCoC) in Režim kontrole raketne tehnologije (MTCR) sta sestavni del tega sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja. Cilj kodeksa in MTCR je preprečevanje in omejevanje širjenja sistemov balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje in z njim povezane tehnologije.

(3)

Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1). V navedenem skupnem stališču med drugim poziva k spodbuditvi čim več držav k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja in za pospeševanje tesnejše povezave kodeksa s sistemom ZN, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja.

(4)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta in dokument z naslovom Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov. V dokumentu je med drugim zapisano, da širjenje orožja za množično uničevanje ostaja eden največjih varnostnih izzivov in da je politika neširjenja bistveni element skupne zunanje in varnostne politike. Na podlagi doseženega napredka in stalnih prizadevanj za izvajanje novih smernic za ukrepanje se je Svet decembra 2010 dogovoril, da bo obdobje izvajanja podaljšal do konca leta 2012.

(5)

Svet je 18. decembra 2008 sprejel Sklep 2008/974/SZVP (2) v podporo kodeksu v okviru izvajanja Strategije.

(6)

Svet je 23. julija 2012 sprejel Sklep 2012/423/SZVP (3). Navedeni sklep je omogočil uspešno uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel. Nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in nepodpisnicami je prednostna naloga Unije, saj je njen cilj, da še naprej spodbuja vsesplošno uporabo kodeksa ter njegovo boljše izvajanje in okrepitev. Ta sklep bi moral prispevati k temu procesu.

(7)

Bolj splošno je nenehno širjenje balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom, Sirijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo.

(8)

Varnostni svet ZN je v Resoluciji VS ZN št. 1540 (2004) poudaril, nato pa v Resoluciji VS ZN št. 1977 (2011) znova opozoril, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev ogroža mednarodni mir in varnost, države pa so se med drugim zavezale, da ne bodo z ničemer podpirale nedržavnih akterjev pri razvoju, nakupu, izdelavi, posedovanju, prevozu, prenosu in uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilnih sistemov. Grožnja mednarodnemu miru in varnosti, ki jo predstavljajo jedrsko, kemično in biološko orožje ter njegovi nosilci, je bila potrjena tudi v Resoluciji VS ZN št. 1887 (2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi. Poleg tega je Varnostni svet ZN v resolucijah št. 1929 (2010) in 1718 (2006), ki med drugim temeljita na resolucijah VS ZN 1540 (2004), 1977 (2011) in 1887 (2009), zapisal, da Iran in Demokratična ljudska republika Koreja ne bi smela izvajati nobenih dejavnosti, povezanih z balističnimi izstrelki, ki lahko nosijo jedrsko orožje, vključno z izstreljevanjem izstrelkov z uporabo tehnologije balističnih izstrelkov, in da bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo prenos tehnologije ali tehnične pomoči Iranu in Demokratični ljudski republiki Koreji v zvezi s temi dejavnostmi.

(9)

Ta sklep bi moral na splošno podpirati različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Da bi zagotovili stalno in dejansko izvajanje nekaterih elementov Strategije, kot so navedeni v Prilogi, Unija:

(a)

podpira dejavnosti v podporo kodeksu in MTCR, pri čemer so njeni glavni cilji:

(i)

spodbujanje vsesplošne uporabe, zlasti pa spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične izstrelke k podpisu kodeksa;

(ii)

podpora izvajanju in večji prepoznavnosti kodeksa;

(iii)

spodbujanje zavezanosti smernicam MTCR in njegove priloge.

(b)

na splošno podpira različne oblike dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene boljšemu seznanjanju s to grožnjo, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.

2.   Glede na to zajemajo projekti, ki jih bo podprla unija, naslednje posebne dejavnosti:

(a)

dejavnosti v podporo kodeksu:

(i)

priprava in objava „paketa dobrodošlice“ v okviru dejavnosti, namenjenih obveščanju držav nepodpisnic, pa tudi opozarjanju držav podpisnic na njihove obveznosti;

(ii)

organizacija spremljajočih dejavnosti, namenjenih ozaveščanju, ob letnem srečanju držav podpisnic HCoC na Dunaju;

(ii)

organizacija spremljajočih dejavnosti, namenjenih ozaveščanju o HCoC, ob zasedanjih Prvega odbora Generalne skupščine ZN;

(iv)

organizacija največ treh regionalnih seminarjev za ozaveščanje na podlagi prednostnih nalog EU (morda v Aziji, zalivskih državah in latinski Ameriki);

(v)

spodbujanje predstavnikov držav v razvoju, tako podpisnic kot nepodpisnic, da se udeležijo letnih srečanj HCoC in seminarjev za ozaveščanje;

(vi)

organizacija informativnih srečanj za države, ki so pred kratkim pristopile h HCoC, da bi jim pomagali pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, tudi ob robu letnega srečanja HCoC na Dunaju;

(vii)

podpora pri usklajevanju prizadevanj za spodbujanje HCoC prek dejavnosti Odbora ZN, ustanovljenega na podlagi resolucije VS ZN 1540 (Odbor ZN 1540), vključno s financiranjem udeležbe strokovnjakov HCoC pri obiskih Odbora ZN 1540 v posameznih državah;

(viii)

podpora varnemu spletnemu informacijskemu in komunikacijskemu mehanizmu v okviru HCoC (e-ICC), tudi s tehničnimi izboljšavami spletne strani;

(b)

splošne dejavnosti v podporo neširjenju balističnih izstrelkov:

(i)

organizacija največ štirih seminarjev za boljše seznanjanje s problemom širjenja balističnih izstrelkov ob robu večstranskih forumov, po možnosti v povezavi z dejavnostmi iz točke (a) za ozaveščanje o HCoC, na primer seminarjem ob robu GS ZN ali zasedanj odborov za pripravo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

(ii)

organizacija največ treh regionalnih seminarjev za boljše seznanjanje s problemom širjenja balističnih izstrelkov in spodbujanje razprav o možnostih za učinkovitejše odzivanje na zadevno grožnjo na regionalni ravni, po možnosti v povezavi z drugimi dejavnostmi EU za ozaveščanje o HCoC; seminarji bi lahko v sodelovanju z zadevnimi državami potekali v Aziji, zalivskih državah in Latinski Ameriki;

(iii)

priprava štirih vrst gradiva za razmislek o morebitnih nadaljnjih večstranskih ukrepih za odpravljanje grožnje širjenja izstrelkov in spodbujanje prizadevanj za razorožitev, kar zadeva balistične izstrelke, s posebnim poudarkom na ukrepih za krepitev zaupanja, ter o možnosti sprejetja dogovora o ukrepanju na regionalni ravni kot prvem koraku, na primer na območjih, ki so za Unijo še posebno pomembna in/ali na katerih lahko pričakujemo napredek v bližnji prihodnosti;

(iv)

organizacija največ treh srečanj za ozaveščanje strokovnjakov, zlasti na področju znanosti in/ali vesolja ter strokovnjakov iz industrije, da bi preprečili prenos tehnologije z dvojno rabo in znanja v zgodnji fazi;

(v)

spodbujanje možnosti udeležbe akademikov iz držav v razvoju, dejavnih na področju neširjenja izstrelkov, pri projektih v okviru centrov odličnosti EU;

(vi)

organizacija specializiranih strokovnih misij v tretjih državah v sodelovanju s centri odličnosti EU, namenjenih izmenjavi informacij in praktičnih izkušenj glede nadzora izvoza tehnologije izstrelkov in blaga z dvojno rabo ter pomoči zadevnim državam pri vzpostavljanju nacionalnih zmogljivosti;

(vii)

podpora usposabljanju strokovnjakov na področju neširjenja balističnih izstrelkov v okviru sodelovanja v programih EU, kot so program Evropske akademije za varnost in obrambo ali programi držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice).

Projekti so podrobno opisani v Prilogi.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2.   Za tehnično izvajanje projektov iz člena 1(2) je pristojni organ Fondation pour la recherche stratégique (Fundacija za strateške raziskave – FRS), ki to nalogo opravlja v okviru odgovornosti VP. VP v ta namen s FRS sprejme ustrezne dogovore.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 990 000 EUR.

2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za splošni proračun Unije.

3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen s FRS sklene sporazum o financiranju. V njem je določeno, da mora FRS zagotoviti prepoznavnost prispevka EU v skladu z njegovo višino.

4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav pri tem postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

1.   VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi FRS. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno.

2.   Komisija poroča o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).

Člen 5

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Ta sklep preneha veljati 30 mesecev po datumu sklenitve sporazumov o financiranju iz člena 3(3). Če sporazum o financiranju do tega datuma ni sklenjen, preneha veljati šest mesecev po začetku veljavnosti.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  Skupno stališče Sveta 2003/805/SZVP z dne 17. novembra 2003 o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (UL L 302, 20.11.2003, str. 34).

(2)  Sklep Sveta 2008/974/SZVP z dne 18. decembra 2008 v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (UL L 345, 23.12.2008, str. 91).

(3)  Sklep Sveta 2012/423/SZVP z dne 23. julija 2012 v podporo neširjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje in Skupnega stališča Sveta 2003/805/SZVP (UL L 196, 24.7.2012, str. 74).


PRILOGA

1.   CILJI

Unija odločno spodbuja neširjenje izstrelkov. Njeni napori s tega področja vključujejo Strategijo ter Skupno stališče 2003/805/SZVP. Poleg tega je Svet izrazil podporo „Novim smernicam za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov“ ter podporo EU resoluciji VS ZN 1540 (2004), na katero se sklicuje resolucija VS ZN 1977 (2010).

Unija šteje MTCR za pomemben večstranski instrument, na podlagi katerega naj bi z vzpostavitvijo in izvajanjem predpisov za nadzor izvoza občutljivih snovi omejili širjenje sistemov za balistične izstrelke in z njimi povezanih tehnologij ter znanja. 19 držav članic je članic MTCR, vse države članice pa izvajajo kontrolni seznam za izvoz MTCR, in sicer z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 (1).

Unija tudi že od samega začetka odločno podpira kodeks ter stalno izraža zaskrbljenost zaradi širjenja balističnih izstrelkov. Unija šteje kodeks za osrednji ukrep, ki krepi preglednost in zaupanje. Kodeks so podpisale vse države članice in ga tudi izvajajo v dobri veri.

Unija je v preteklosti skušala odpraviti še preostale vrzeli pri izvajanju kodeksa in njegovi vsesplošni uporabi z organiziranjem delavnic, srečanj strokovnjakov in regionalnih seminarjev za ozaveščanje. Navedene dejavnosti, ki so bile organizirane na podlagi Sklepa 2008/974/SZVP, izvajala pa jih je FRS, so se izkazale za učinkovite in ustrezne.

Na podlagi dobrih rezultatov navedenih dogodkov Unija nadaljuje pobudo in podpira tri vidike kodeksa:

(a)

vsesplošno uporabo kodeksa;

(b)

izvajanje kodeksa;

(c)

uveljavljanje kodeksa in izboljšanje njegovega delovanja.

Te dejavnosti se izvajajo v skladu s Sklepom 2012/423/SZVP, na podlagi katerega je bilo mogoče razviti več pobud v podporo HCoC, med drugim:

(a)

oblikovanje namenske zaščitene spletne strani;

(b)

organizacijo več spremljajočih dejavnosti za spodbujanje kodeksa med državami nepodpisnicami na Dunaju, v Ženevi in New Yorku;

(c)

delavnico ozaveščanja za afriške države in države Bližnjega vzhoda v Parizu;

(d)

regionalne seminarje v Singapurju, Abu Dabiju in Limi;

(e)

pripravo gradiva za razmislek.

Sklep 2012/423/SZVP je prispeval k večji ozaveščenosti o kodeksu in k njegovi promociji nasproti tretjih držav. Z navedenim sklepom je Unija podprla dejavnosti Kostarike, Francije, Madžarske, Japonske, Peruja in Romunije, ki skupaj predsedujejo HCoC. Zaradi večje prepoznavnosti HCoC je bila pridružitev novih članic h kodeksu lažja.

Na podlagi doseženih rezultatov ter ob upoštevanju stalnega širjenja balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, kar je razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na trenutne raketne programe na Bližnjem vzhodu ter v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo, bodo izvedeni naslednji ukrepi:

(a)

projekt 1, obveščanje in komuniciranje;

(b)

projekt 2, krepitev neširjenja balističnih izstrelkov;

(c)

projekt 3, vsesplošna uporaba HCoC – dejavnosti ozaveščanja;

Ta novi sklep presega dejavnosti, katerih cilj je zgolj spodbujati pridruževanje h kodeksu in MTCR, omogoča poglobljene mednarodne razprave o širjenju izstrelkov ter vključuje nova regionalna območja in nove skupnosti.

2.   OPIS PROJEKTA

2.1.   Projekt 1: obveščanje in komuniciranje

2.1.1.   Cilj projekta

Kodeks je pomemben instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje balističnih izstrelkov in z njimi povezanih tehnologij, vendar je treba sprejeti dodatne ukrepe za podporo kodeksu, zlasti da bi dosegli naslednje:

(a)

spodbujanje vsesplošne uporabe kodeksa, zlasti pa spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične in vesoljske izstrelke k podpisu kodeksa;

(b)

podpiranje izvajanja vseh vidikov kodeksa;

(c)

krepitev prepoznavnosti kodeksa.

2.1.2.   Opis projekta

Projekt predvideva tri vrste dejavnosti:

(a)

priprava, oblikovanje, tiskanje in razdelitev do 1 500 zloženk, ki opisujejo podporo Unije Kodeksu. Zloženka bo vsebovala tudi:

(i)

opis HCoC;

(ii)

cilje HCoC;

(iii)

opis letnih izjav, obvestil pred vsako izstrelitvijo in prostovoljnih obiskov;

(iv)

evropsko strategijo za HCoC in neširjenje nosilcev, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje;

(v)

demarše, ki jih je treba izpolniti za podpis kodeksa;

(vi)

kontaktne podatke držav nepodpisnic;

(b)

priprava, oblikovanje, tiskanje in razdelitev do 1 000 izvodov natisnjenih knjižic „paketa dobrodošlice“ ter na ključku USB v okviru dejavnosti ozaveščanja držav nepodpisnic in opozarjanja držav podpisnic na njihove obveznosti. Ta paket bo na voljo tudi prek spleta ter bo zajemal vse potrebne informacije o kodeksu in ustreznih kontaktnih točkah; V „paket dobrodošlice“ bo vključena tudi zgoščenka iz točke (a).

(c)

Podpora in posodabljanje spletnega informacijskega in komunikacijskega mehanizma HCoC (elektronski izvršni sekretariat – electronic Immediate Central Contact (e-ICC)), tudi prek zagotavljanja tehnično zmogljivejše spletne strani v tesnem sodelovanju z avstrijskim zveznim ministrstvom za zunanje zadeve.

2.1.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

večja ozaveščenost med partnerji o dodani vrednosti HCoC in vlogi Unije s pomočjo razdeljevanja večjega števila izvodov„paketa dobrodošlice“ na raznih dogodkih;

(b)

varnejša spletna stran HCoC omogoča boljšo izmenjavo zadevnih informacij med partnerji;

(c)

uporaba „paketa dobrodošlice“ s strani predsedstva HCoC, avstrijskega sekretariata (ICC – Immediate Central Contact – izvršni sekretariat), Unije oziroma drugih partnerjev v okviru dejavnosti ozaveščanja.

2.1.4.   Upravičenci projekta

Upravičenci projekta so države podpisnice in države nepodpisnice HCoC.

2.2.   Projekt 2: krepitev neširjenja balističnih izstrelkov

2.2.1.   Namen projekta

Nenehno širjenje in operativna uporaba balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje, je razlog za vse večjo zaskrbljenost mednarodne skupnosti, zlasti glede na sedanje programe balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, v severovzhodni in jugovzhodni Aziji, vključno z Iranom in Demokratično ljudsko republiko Korejo.

Na splošno bo projekt namenjen podpori vrste dejavnosti za boj proti širjenju balističnih izstrelkov, zlasti tistih, ki so namenjene ozaveščanju o tej grožnji, krepitvi prizadevanj za večjo učinkovitost večstranskih instrumentov, pridobivanju podpore za pobude, ki obravnavajo te specifične izzive, in pomoči zainteresiranim državam, da izboljšajo svoje nacionalne sisteme za nadzor izvoza.

2.2.2.   Opis projekta

Objava dveh vrst gradiva za razmislek na leto (štiri v času trajanja tega projekta) Morebitni ukrepi bi lahko vključevali:

(a)

uporabo sedanjih območij, kjer ni orožja za množično uničevanje, za vzor in možen okvir za nadaljnje pobude o prepovedi balističnih izstrelkov;

(b)

nadaljnje večstranske ukrepe za odpravljanje grožnje širjenja izstrelkov in spodbujanje prizadevanj za razorožitev na področju balističnih izstrelkov s posebnim poudarkom na morebitnih ukrepih za krepitev zaupanja;

(c)

nadzorni mehanizem za izvoz in tranzit;

(d)

vlogo nematerialnega prenosa tehnologije na območju balističnih izstrelkov.

2.2.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

spodbujanje večstranskih prizadevanj za omejevanje širjenja izstrelkov, vključno s povečanim vplivom EU na področju neširjenja balističnih izstrelkov prek HCoC in MTCR;

(b)

spodbujanje razprave o novih pobudah, krepitev kodeksa in MTCR ter odpiranje vrat za dodatne pobude;

(c)

pospeševanje neširjenja izstrelkov;

(d)

objavljene vsaj štiri vrste gradiva za razmislek;

(e)

ozaveščanje o vprašanjih prenosa tehnologije z dvojno rabo in znanja preprečuje nenameren prenos med državami članicami in povečuje globalno ozaveščenost o nadzornem mehanizmu za izvoz.

2.2.4.   Upravičenci projekta

Od gradiva za razmislek bodo imele koristi Unija in države članice; o širši distribuciji slednjega bo odločil VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Končna odločitev bo temeljila na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2) tega sklepa.

2.3.   Projekt 3: vsesplošna uporaba HCoC – dejavnosti ozaveščanja

2.3.1.   Namen projekta

Projekt bo namenjen ozaveščanju o neširjenju izstrelkov in HCoC, in sicer z organizacijo številnih dogodkov, katerih cilj je vzpostavitev dialoga z državami nepodpisnicami HCoC. V ta namen bodo organizirani dogodki na Dunaju in v New Yorku, da bi ob robu zadevnih srečanj vzpostavili dialog z delegacijami držav članic ZN.

2.3.2.   Opis projekta

Projekt predvideva tri vrste dejavnosti:

(a)

financiranje štirih srečanj za ozaveščanje (dva v vsakem mestu) v podporo HCoC in neširjenju balističnih izstrelkov, ki bodo potekala v dveh mestih:

(i)

v New Yorku ob robu zasedanj Prvega odbora Generalne skupščine ZN ali pripravljalnih odborov pogodbe o neširjenju balističnih izstrelkov;

(ii)

na Dunaju ob robu HCoC ali drugih zadevnih dejavnosti ZN v tem mestu.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal pol dneva in bo imel do 80 udeležencev iz misij ZN v New Yorku in na Dunaju z izbrano skupino govornikov in uradnikov EU;

(ii)

povabljenih bo do šest govornikov;

(iii)

povabljen bo predsedujoči HCoC;

(iv)

v okviru tega sklepa bodo organizirana in financirana kosila ali večerje zaprtega tipa, namenjena komuniciranju visokega predstavnika EU in strokovnjakov z visokimi uradniki izbranih držav.

V ta namen bo izvajalec za vsako srečanje predlagal seznam držav, med katerimi bodo tudi države nepodpisnice. To bo omogočilo sestajanje visokih predstavnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji neširjenja.

(b)

financiranje treh regionalnih seminarjev za ozaveščanje, ki bi lahko potekali v Latinski Ameriki (npr. Argentini, Braziliji, Čilu, Mehiki ali državi nečlanici iz karibske regije), na Bližnjem Vzhodu (npr. v zalivskih državah, Bahrajnu, Katarju ali Saudski Arabiji) in v Aziji (npr. v Indoneziji ali Vietnamu). Izbira lokacije se bo določila v dogovoru z VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Seminarji bodo posvečeni aktualnemu dogajanju na področju širjenja izstrelkov s poudarkom na regionalnih vprašanjih, na njih pa bodo obravnavali HCoC in praktične informacije o statusu države podpisnice. Države podpisnice iz regije bodo na vladni ravni povabljene, da posredujejo svoje izkušnje državam nepodpisnicam. Povabljen bo tudi predsedujoči HCoC, da poda izjavo in predseduje srečanju. Med povabljenimi bi lahko bili uradniki, diplomati, vojaško osebje, predstavniki mednarodnih organizacij, predstavniki EU, akademiki, itd.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal en dan;

(ii)

do 50 oseb bi lahko bilo povabljenih;

(iii)

predsedujoči HCoC bo povabljen, da poda izjavo.

(c)

do 10 specializiranih strokovnih misij za države nepodpisnice. V glavnem bodo namenjene zadevni industriji, znanstveni skupnosti, strokovnjakom za nadzor izvoza in predstavnikom civilne družbe. V sodelovanju s centri odličnosti Evropske unije bosta strokovnjaka za neširjenje balističnih izstrelkov izvajalca in strokovnjak EU izvedla misije na terenu v ciljnih državah. Morebitne destinacije so lahko med drugim Alžirija, Bahrajn, Bolivija, Brazilija, Kitajska, Egipt, Indija, Indonezija, Izrael, Malezija, Mehika, Katar, Saudska Arabija, Južna Afrika in Tajska. Končni seznam držav bo določen v tesnem sodelovanju z VP, pa tudi na podlagi skupnih demarš v okviru prizadevanj za ozaveščanje Odbora ZN iz Resolucije 1540. Med povabljenimi bi lahko bili uradniki, diplomati, vojaško osebje, akademiki, predstavniki industrije, raziskovalci, itd. iz države obiska. Prednost bodo imeli uradniki in tisti, ki odločajo o politikah, diplomati, zadevno vojaško osebje, itd.

Glede organizacije seminarjev:

(i)

vsak seminar bo trajal en dan;

(ii)

povabljenih bi lahko bilo do 25 oseb;

(iii)

povabljeni bodo trije strokovnjaki;

(iv)

povabljen bo predsedujoči HCoC.

2.3.3.   Pričakovani rezultati projekta/kazalniki

(a)

Organizirana vsaj štiri srečanja za ozaveščanje v New Yorku in na Dunaju;

(b)

treh regionalnih srečanj se je udeležila pomembna diplomatska in akademska srenja, omogočili pa so nove vidike za pristop;

(c)

izvedenih je bilo 10 strokovnih misij, da se okrepi vsesplošna uporaba HCoC. V teh misijah je bilo udeleženih vsaj 20 oseb, ki sprejemajo odločitve, in uradnikov; povečala pa se je stopnja zavezanosti uradnikov in oseb, ki sprejemajo odločitve, iz obiskanih držav;

(d)

ozaveščanje o aktualnem dogajanju glede širjenja izstrelkov in zlasti kodeksa v zvezi z državami nepodpisnicami ter spodbujanje razprav o nadaljnjih prizadevanjih za omejevanje širjenja izstrelkov;

(e)

projekt spodbuja razpravo v okviru Unije in zunaj nje o prihodnjih pobudah na tem področju;

(f)

projekt povečuje ozaveščenost o strateškem izzivu širjenja izstrelkov.

2.3.4.   Upravičenci projekta

Glavna ciljna skupina za ta srečanja so države nepodpisnice, čeprav bi lahko iz političnih razlogov na nekaterih srečanjih sodelovale tudi države podpisnice. Udeleženci bi morali biti predvsem vladni strokovnjaki in visoki uradniki.

Končna izbira držav upravičenk se bo določila v posvetovanju med izvajalcem in VP v tesnem sodelovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta.

3.   TRAJANJE

Projekti naj bi se predvidoma izvajali 30 mesecev.

4.   IZVAJALEC

(a)

Za tehnično izvajanje projektov bo pooblaščena FRS;

(b)

sofinanciranje bo odvisno od FRS.

(c)

izvajalec bo pripravil:

(i)

četrtletna poročila o izvajanju projektov;

(ii)

končno poročilo najpozneje en mesec po koncu izvajanja projektov;

(d)

poročila bodo poslana VP;

(e)

FRS bo zagotavljala prepoznavnost prispevka Unije v skladu z njegovo višino.

5.   UDELEŽENE TRETJE OSEBE

Projekti bodo v celoti financirani v okviru tega sklepa. Strokovnjaki iz držav podpisnic in nepodpisnic kodeksa se lahko štejejo za udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih FRS.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/53


IZVEDBENI SKLEP SVETA

z dne 15. decembra 2014

o spremembi Izvedbenega sklepa 2014/170/EU o pripravi seznama nesodelujočih tretjih držav pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, kar zadeva Belize

(2014/914/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (1) ter zlasti člena 34(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   UVOD

(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

Poglavje VI Uredbe (ES) št. 1005/2008 določa postopek v zvezi z opredelitvijo nesodelujočih tretjih držav, demarše v zvezi z državami, opredeljenimi kot nesodelujoče tretje države, pripravo seznama nesodelujočih tretjih držav, črtanje s seznama nesodelujočih tretjih držav, objavo seznama nesodelujočih tretjih držav in morebitne izredne ukrepe.

(3)

V skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Komisija s Sklepom z dne 15. novembra 2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sklep z dne 15. novembra 2012) uradno obvestila osem tretjih držav o možnosti, da bodo opredeljene kot države, ki jih Komisija smatra za nesodelujoče tretje države. Belize je bil med navedenimi državami.

(4)

Komisija je v Sklep z dne 15. novembra 2012 vključila informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, ki so podlaga za tako opredelitev.

(5)

Poleg tega je Komisija 15. novembra 2012 z ločenimi dopisi uradno obvestila osem tretjih držav, da je preučevala možnost, da jih opredeli kot nesodelujoče tretje države. Belize je bil med navedenimi državami.

(6)

V Izvedbenem sklepu z dne 26. novembra 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013) je Komisija Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo opredelila kot nesodelujoče tretje države pri boju proti IUU ribolovu. V skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 je Komisija navedla razloge, zaradi katerih smatra, da navedene tri države niso izpolnile svojih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, kot države zastave, države pristanišča, obalne ali trgovinske države, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje IUU ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(7)

V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1005/2008 je Svet z Izvedbenim sklepom 2014/170/EU (4) Belize, Kraljevino Kambodžo in Republiko Gvinejo vključil na seznam nesodelujočih tretjih držav v boju proti IUU ribolovu.

(8)

Po tem, ko je bil z Izvedbenim sklepom 2014/170/EU ustanovljen seznam nesodelujočih tretjih držav pri boju proti IUU ribolovu, je Komisija opredeljenim državam ponudila možnost nadaljevanja dialogov, v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1005/2008. Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne, vključno z ustnimi in pisnimi pripombami, s čimer bi kateri koli od opredeljenih držav dala možnost, da popravi razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, in uvede dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže odpravo opredeljenih pomanjkljivosti. Rezultat navedenega postopka je ugotovitev, da je Belize popravil razmere in sprejel popravne ukrepe.

(9)

V skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 bi zato moral Svet spremeniti Izvedbeni sklep 2014/170/EU, in sicer tako, da Belize črta s seznama nesodelujočih tretjih držav.

(10)

Po sprejetju tega sklepa o črtanju Belizeja s seznama nesodelujočih tretjih držav v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008, Izvedbeni sklep z dne 26. novembra 2013 o opredelitvi Belizeja kot nesodelujoče tretje države, ne bo več relevanten.

2.   ČRTANJE BELIZEJA S SEZNAMA NESODELUJOČIH TRETJIH DRŽAV

(11)

Po sprejetju Izvedbenega sklepa z dne 26. novembra 2013 in Izvedbenega sklepa 2014/170/EU je Komisija nadaljevala svoje dialoge z Belizejem. Zdi se zlasti, da je Belize izvedel svoje obveznosti po mednarodnem pravu in sprejel ustrezen pravni okvir za boj proti IUU ribolovu. Uvedel je ustrezen in učinkovit sistem spremljanja, nadzora in inšpekcij, vzpostavil sistem odvračilnih sankcij in zagotovil pravilno izvajanje sistema potrdil o ulovu. Poleg tega je Belize izboljšal svoje izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz priporočil in resolucij regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ter vzpostavil nov sistem za registracijo plovil v skladu z mednarodnim pravom. Belize trenutno izpolnjuje priporočila in resolucije ustreznih organov ter je sprejel lasten nacionalni akcijski načrt za preprečevanje IUU ribolova, v skladu z mednarodnim akcijskim načrtom Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(12)

Komisija je pregledala, kako Belize izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, v skladu z ugotovitvami iz Sklepa z dne 15. novembra 2012, z Izvedbenim sklepom z dne 26. novembra 2013 in Izvedbenim sklepom 2014/170/EU ter pomembnimi informacijami, ki jih je predložil Belize. Proučila je tudi ukrepe, sprejete z namenom, da bi se popravile razmere, kot tudi jamstva pristojnih organov Belizeja.

(13)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je uvedel Belize v okviru svojih dolžnosti kot država zastave, zadostujejo za izpolnitev členov 91, 94, 117 in 118 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členov 18, 19 in 20 Sporazuma Združenih narodov o staležu rib ter člena III(8) Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) o usklajevanju. Komisija je še sklenila, da je iz elementov, ki jih je predlagal Belize, razvidno, da so se razmere, ki so upravičevale uvrstitev Belizeja na seznam, popravile in da je Belize uvedel dejanske ukrepe, s katerimi lahko doseže trajno izboljšanje razmer.

(14)

V teh okoliščinah in v skladu s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 Svet sklepa, da bi bilo treba Belize črtati s seznama nesodelujočih tretjih držav. Izvedbeni sklep 2014/170/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Odločitev Sveta ne preprečuje nobenih naknadnih korakov, ki bi jih lahko sprejela Svet ali Komisija v skladu s poglavjem VI Uredbe (ES) št. 1005/2008, če bi dejstva pokazala, da Belize ni izpolnjeval svojih dolžnosti, naloženih z mednarodnim pravom, kot država zastave, država pristanišča, obalna ali trgovinska država, da sprejme ukrepe za preprečevanje IUU ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

(16)

Glede na škodljive posledice, povzročene z uvrstitvijo na seznam nesodelujočih tretjih držav, je primerno, da se Belize takoj izbriše s seznama kot nesodelujoča tretja država –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Belize se črta iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/170/EU.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

M. MARTINA


(1)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(2)  Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o obvestilu tretjim državam, za katere po mnenju Komisije obstaja možnost, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (UL C 354, 17.11.2012, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 26. novembra 2013 o opredelitvi tretjih držav, ki jih Komisija obravnava kot nesodelujoče tretje države v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (UL C 346, 27.11.2013, str. 2).

(4)  Izvedbeni sklep Sveta 2014/170/EU z dne 24. marca 2014 o pripravi seznama nesodelujočih tretjih držav pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu v skladu z Uredbo (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (UL L 91, 27.3.2014, str. 43).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/56


SKLEP SVETA 2014/915/SZVP

z dne 16. decembra 2014

o spremembi Sklepa 2010/452/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28 ter členov 42(4) in 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 12. avgusta 2010 sprejel Sklep 2010/452/SZVP (1), s katerim je bila razširjena nadzorna misija Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia („EUMM Georgia“ ali „misija“), vzpostavljena s Skupnim ukrepom 2008/736/SZVP (2). Sklep 2010/452/SZVP preneha veljati 14. decembra 2014.

(2)

EUMM Georgia bi se morala na podlagi sedanjega mandata podaljšati za obdobje nadaljnjih dveh let.

(3)

Misija se bo izvajala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale doseganje ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe.

(4)

Sklep 2010/452/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2010/452/SZVP se spremeni:

(1)

V členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko Unije na tem področju. Glede varovanja tajnih podatkov EU, ki so mu zaupane pri opravljanju nalog, osebje upošteva varnostna načela in minimalne standarde, določene s Sklepom Sveta 2013/488/EU (3).

(3)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).“"

(2)

V členu 12 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Vodja misije je odgovoren za varstvo tajnih podatkov EU v skladu s Sklepom 2013/488/EU.“

.

(3)

V členu 14 se odstavku 1 doda naslednji pododstavek:

„Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, med 15. decembrom 2014 in 14. decembrom 2015 je 18 300 000.“

(4)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 14a

Projektna enota

1.   EUMM Georgia ima projektno enoto za opredeljevanje in izvajanje projektov. EUMM Georgia po potrebi skrbi za lažji potek in svetovanje v zvezi s projekti, ki jih izvajajo države članice in tretje države pod lastno odgovornostjo na področjih, ki so povezana z EUMM Georgia in podpirajo njene cilje.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 je EUMM Georgia pooblaščena, da države članice ali tretje države zaprosi za finančne prispevke za izvajanje projektov, za katere velja, da dosledno dopolnjujejo druge dejavnosti EUMM Georgia, če so navedeni projekti:

(a)

predvideni v finančnem izkazu tega sklepa; ali

(b)

vključeni med mandatom misije, in sicer s spremembo finančnega izkaza na zahtevo vodje misije.

EUMM Georgia z navedenimi državami sklene dogovor, ki zajema predvsem posebne postopke za obravnavo pritožb tretjih strani v zvezi s škodo, nastalo zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUMM Georgia pri uporabi sredstev, ki jih zagotovijo navedene države. Sodelujoče države se zaradi dejanj ali opustitve dejanj EUMM Georgia pri uporabi njihovih sredstev v nobenem primeru ne morejo sklicevati na odgovornost Unije ali VP.

3.   Finančne prispevke tretjih držav za projektno enoto mora odobriti PVO.“

.

(5)

V členu 16 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   VP je pooblaščen, da tretjim državam, pridruženim temu sklepu, če je ustrezno in ob upoštevanju potreb misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU, razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL‘, ki so bili pripravljeni za namene misije.

2.   VP je prav tako pooblaščen, da ZN in OVSE, ob upoštevanju operativnih potreb misije, v skladu s Sklepom 2013/488/EU razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi ZN in OVSE.

3.   V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu s Sklepom 2013/488/EU državi gostiteljici razkrije tajne podatke in dokumente EU do stopnje ‚RESTREINT UE/ EU RESTRICTED‘, ki so bili pripravljeni za namene misije. Za navedeni namen se sklenejo dogovori med VP in pristojnimi organi države gostiteljice.“

.

(6)

V členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 14. decembra 2016.“

.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 15. decembra 2014.

V Bruslju, 16. decembra 2014

Za Svet

Predsednik

S. GOZI


(1)  Sklep Sveta 2010/452/SZVP z dne 12. avgusta 2010 o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia (UL L 213, 13.8.2010, str. 43).

(2)  Skupni ukrep Sveta 2008/736/SZVP z dne 15. septembra 2008 o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia (UL L 248, 17.9.2008, str. 26).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/58


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 15. decembra 2014

o popravku Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/154/EU o odobritvi dajanja na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9452)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(2014/916/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (1) ter zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbenim Sklepom Komisije 2014/154/EU (2) je bilo odobreno dajanje na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine.

(2)

V Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/154/EU je določena specifikacija (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina. Priloga vsebuje napako v specifikacijah. To napako bi bilo treba popraviti.

(3)

Izvedbeni sklep 2014/154/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V specifikacijah glede čistosti iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/154/EU se vnos glede vsebnosti glukozamina nadomesti z naslednjim:

„Vsebnost glukozamina

34–46 % v suhi snovi“

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na družbo Gnosis SpA, Via Lavoratori Autobianchi 1, 20832 Desio (MB), Italija.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2014/154/EU z dne 19. marca 2014 o odobritvi dajanja na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 85, 21.3.2014, str. 10).


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/59


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 15. decembra 2014

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 9460)

(2014/917/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1), in zlasti člena 16(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uradna obvestila o navzočnosti škodljivih organizmov, kot je navedeno v členu 16(1) Direktive 2000/29/ES, ali o dejanskem ali domnevnem pojavu škodljivih organizmov, kot je navedeno v prvem pododstavku člena 16(2) navedene direktive, bi morala vključevati vse informacije, ki bi Komisiji in drugim državam članicam omogočile načrtovanje in izvajanje čim bolj učinkovitih ukrepov na ravni Unije ali regionalni ravni, kot je ustrezno. To je pomembno za zagotovitev celovite zaščite ozemlja Unije pred vsemi možnimi viri fitosanitarnega tveganja.

(2)

Za omogočanje hitrega odziva bi bilo treba nekatere elemente navedenih uradnih obvestil predložiti v osmih delovnih dneh po potrditvi navzočnosti ali pojava škodljivih organizmov, glede na njihovo pomembnost in izvedljivost njihove hitre predložitve, vse potrebne elemente pa bi bilo treba predložiti najpozneje trideset dni po navedeni potrditvi.

(3)

Država članica, ki pošlje uradno obvestilo, za zagotovitev obveščenosti Komisije in drugih držav članic o vsaki spremembi čim prej posodobi navedena uradna obvestila v primeru vsake nove pomembne informacije ali sprejetja vsakega novega ustreznega ukrepa po predložitvi zahtevanih informacij.

(4)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina uradnih obvestil

1.   Države članice v uradnem obvestilu Komisiji in drugim državam članicam o navzočnosti ali pojavu škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(1) Direktiva 2000/29/ES ali dejanskem pojavu kakršnih koli škodljivih organizmov iz prvega pododstavka člena 16(2) navedene direktive predložijo informacije, določene v Prilogi.

2.   Države članice v uradnem obvestilu Komisiji in drugim državam članicam o domnevnem pojavu škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(2) Direktive 2000/29/ES predložijo informacije, določene v Prilogi, kadar je to ustrezno.

Člen 2

Roki za predložitev uradnih obvestil

1.   Države članice najpozneje osem delovnih dni po datumu uradne potrditve s strani pristojnega uradnega organa o navzočnosti ali dejanskem pojavu škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(1) in prvega pododstavka člena 16(2) Direktive 2000/29/ES predložijo uradno obvestilo, ki vsebuje vsaj informacije iz točk 1.1., 1.3., 2.1., 2.2., 3.1., 4.1., 5.1., 5.2., 5.6., 6.4 in 8 Priloge.

2.   Države članice najpozneje trideset dni po datumu uradne potrditve s strani pristojnega uradnega organa o navzočnosti ali dejanskem pojavu škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(1) in prvega pododstavka člena 16(2) Direktive 2000/29/ES predložijo uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz točk Priloge, ki niso navedene v odstavku 1.

3.   Države članice najpozneje osem delovnih dni po datumu, ko pristojni uradni organ sumi pojav škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(2) Direktive 2000/29/ES, predložijo uradno obvestilo, ki vsebuje vsaj informacije iz točk 1.1., 1.3., 2.1., 2.2., 3.1., 4.1., 5.1., 5.2., 6.4 in 8 Priloge.

4.   Države članice najpozneje trideset dni po datumu, ko pristojni uradni organ sumi pojav škodljivega organizma iz prvega pododstavka člena 16(2) Direktive 2000/29/ES, predložijo uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz točk Priloge, ki niso navedene v odstavku 3.

5.   Države članice posodobijo uradna obvestila iz odstavkov 1 do 4 takoj, ko so jim na voljo in ko preverijo zadevne nove informacije, ali takoj, ko sprejmejo nove ukrepe.

Člen 3

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 2014

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.


PRILOGA

VSEBINA URADNIH OBVESTIL IZ ČLENA 1

1.   Splošne informacije o uradnem obvestilu

1.1

Naslov. Navedejo se znanstveno ime zadevnega škodljivega organizma in lokacija ter ali gre za prvi pojav ali ne. Znanstveno ime je eno od naslednjega:

(a)

znanstveno ime škodljivega organizma, kot je navedeno v Direktivi 2000/29/ES ali ukrepih, sprejetih v skladu s členom 16(3) navedene direktive, vključno s patovarjem, kot je ustrezno, ali

(b)

če se točka (a) ne uporablja, znanstveno ime, ki ga odobri mednarodna organizacija, vključno s patovarjem, in ime navedene organizacije, ali

(c)

če se ne uporablja niti točka (a) niti točka (b), znanstveno ime iz najzanesljivejšega vira informacij s sklicevanjem na navedeni vir.

Možna je predložitev pojasnjevalnih opomb.

1.2

Povzetek. Predloži se povzetek informacij iz točk 3 do 7.

1.3

Navede se eden od naslednjih elementov: (1) delno uradno obvestilo v skladu s členom 2(1) ali (3); (2) uradno obvestilo v skladu s členom 2(2) ali (4); (3) posodobitev uradnega obvestila v skladu s členom 2(5); (4) obvestilo o zaključku, v katerem se navedeta opustitev sprejetih ukrepov in utemeljitev take opustitve.

2.   Informacije o enotnem organu in pristojnih osebah.

2.1

Ime enotnega organa, kot je naveden v členu 1(4) Direktive 2000/29/ES, ki predloži uradno obvestilo (v nadaljnjem besedilu: „enotni organ“). Navedejo se besede „Uradno obvestilo, ki ga pošilja“, temu pa sledi ime enotnega organa in ime države članice navedenega organa.

2.2

Uradni kontakt enotnega organa. Navedejo se ime, telefonska številka in elektronski naslov osebe, ki jo enotni organ imenuje za uradni kontakt za zadevno uradno obvestilo. Kadar je imenovana več kot ena oseba, se navedejo razlogi za to.

3.   Lokacija navzočnosti škodljivega organizma.

3.1

Čim natančneje se navede lokacija navzočnosti zadevnega škodljivega organizma s sklicevanjem vsaj na upravno regijo (npr. občino, mesto, provinco), kot je ustrezno.

3.2

Zemljevidi zadevne lokacije v skladu s točko 3.1. Predložijo se informacije v obliki pripomb glede meja s sklicevanjem na nomenklaturo Eurostatovih teritorialnih enot (NUTS) ali na geografske oznake (Geocodes); možni so tudi posnetki iz zraka ali glavne koordinate GPS.

4.   Informacije, povezane z razlogom uradnega obvestila, in stanje škodljivega organizma na zadevnem območju in v zadevni državi članici.

4.1

Navede se ena od naslednjih možnosti: (1) prva potrjena ali domnevna navzočnost škodljivega organizma na ozemlju zadevne države članice; (2) potrjena ali domnevna navzočnost škodljivega organizma v delih ozemlja zadevne države članice, v kateri navzočnost tega organizma prej ni bila znana. V primeru možnosti (2) in kadar je primerno, se navede, da se je škodljivi organizem pojavil na delu ozemlja zadevne države članice, na katerem je bil navedeni škodljivi organizem navzoč, vendar izkoreninjen.

4.2

Stanje škodljivega organizma na območju, na katerem je bila ugotovljena navzočnost škodljivega organizma po uradni potrditvi. Navede se ena ali več od naslednjih možnosti s pojasnjevalno opombo: (1) navzoč: v vseh delih zadevnega območja; (2) navzoč: samo v določenih delih zadevnega območja; (3) navzoč: v določenih delih območja, kjer se rastline gostiteljice ne gojijo; (4) navzoč: izkoreninjenje poteka; (5) navzoč: zadržan; (6) navzoč: nizka stopnja razširjenosti; (7) odsoten: ugotovljena je bila navzočnost škodljivega organizma, vendar je bil izkoreninjen; (8) odsoten: ugotovljena je bila navzočnost škodljivega organizma, vendar ni več navzoč iz drugih razlogov kot izkoreninjenje; (9) začasno navzoč (ne pričakuje se, da bo navzočnost škodljivega organizma privedla do naselitve): ukrepi niso možni; (10) začasno navzoč: ukrepi so možni, pod nadzorom; (11) začasno navzoč: ukrepi so možni, izkoreninjenje poteka; (12) drugo.

4.3

Stanje škodljivega organizma v zadevni državi članici pred uradno potrditvijo navzočnosti ali domnevne navzočnosti škodljivega organizma. Navede se ena ali več od naslednjih možnosti s pojasnjevalno opombo: (1) navzoč: v vseh delih zadevne države članice; (2) navzoč: samo v nekaterih delih zadevne države članice; (3) navzoč: v določenih delih države članice, kjer se rastline gostiteljice ne gojijo; (4) navzoč: sezonsko; (5) navzoč: poteka izkoreninjenje; (6) navzoč: zadržan, če izkoreninjenje ni možno; (7) navzoč: nizka stopnja razširjenosti; (8) odsoten: ni evidenc o škodljivih organizmih; (9) odsoten: škodljivi organizem izkoreninjen; (10) odsoten: škodljivi organizem ni več navzoč iz drugih razlogov kot izkoreninjenje; (11) odsoten: evidence o škodljivih organizmih niso veljavne; (12) odsoten: evidence o škodljivih organizmih niso zanesljive; (13) odsoten: samo odkrit; (14) začasno odsoten: ukrepi niso možni; (15) začasno navzoč: ukrepi so možni, pod nadzorom; (16) začasno navzoč: ukrepi so možni, izkoreninjenje poteka; (17) drugo.

4.4

Stanje škodljivega organizma v zadevni državi članici po uradni potrditvi navzočnosti škodljivega organizma. Navede se ena ali več od naslednjih možnosti s pojasnjevalno opombo: (1) navzoč: v vseh delih zadevne države članice; (2) navzoč: samo v nekaterih delih zadevne države članice; (3) navzoč: v določenih delih države članice, kjer se rastline gostiteljice ne gojijo; (4) navzoč: sezonsko; (5) navzoč: poteka izkoreninjenje; (6) navzoč: zadržan, če izkoreninjenje ni možno; (7) navzoč: nizka stopnja razširjenosti; (8) odsoten: škodljivi organizem izkoreninjen; (9) odsoten: škodljivi organizem ni več navzoč iz drugih razlogov kot izkoreninjenje; (10) odsoten: evidence o škodljivih organizmih niso veljavne; (11) odsoten: evidence o škodljivih organizmih niso zanesljive; (12) odsoten: samo odkrit; (13) začasno odsoten: ukrepi niso možni; (14) začasno navzoč: ukrepi so možni, pod nadzorom; (15) začasno navzoč: ukrepi so možni, izkoreninjenje poteka; (16) drugo.

5.   Informacije, ki so povezane z ugotavljanjem, vzorčenjem, testiranjem in potrjevanjem škodljivih organizmov.

5.1

Kako je bila ugotovljena navzočnost oz. bil ugotovljen pojav škodljivega organizma? Navede se ena od naslednjih možnosti: (1) uradna sistematična raziskava, o škodljivem organizmu; (2) sistematična raziskava, povezana z obstoječim ali izkoreninjenim izbruhom škodljivega organizma; (3) fitosanitarni inšpekcijski pregledi katere koli vrste; (4) sledenje predhodnih in naknadnih inšpekcijskih pregledov, povezanih s specifično navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma; (5) uraden inšpekcijski pregled za namene, ki niso fitosanitarni; (6) informacije, ki jih predložijo poklicni izvajalci dejavnosti, laboratoriji ali druge osebe; (7) znanstvene informacije; (8) drugo. Možne so dodatne pripombe v obliki prostega besedila ali priloženih dokumentov. V primeru možnosti (8) je potrebna specifikacija. Kadar je primerno, se navede datum inšpekcijskih pregledov, opiše metoda inšpekcijskega pregleda (vključno s podrobnostmi o vizualnih ali drugih pregledih, kot je primerno) ter na kratko opiše lokacija, kjer je bil inšpekcijski pregled opravljen, navedejo ugotovitve navedenega inšpekcijskega pregleda in priložijo slike. V primeru možnosti (3) in (4) se navede datum inšpekcijskih pregledov, opiše metoda inšpekcijskega pregleda (vključno s podrobnostmi o vizualnih ali drugih pregledih, kot je primerno). Možna je predložitev kratkega opisa lokacije, kjer je bil inšpekcijski pregled opravljen, ter ugotovitev navedenega inšpekcijskega pregleda in slik.

5.2

Datum odkritja: Navede se datum, ko je pristojni uradni organ odkril navzočnost ali pojav škodljivega organizma ali prejel prve informacije v zvezi s svojimi ugotovitvami. Če je škodljivi organizem odkrila oseba, ki ni pristojni uradni organ, se navede datum, ko je navedena oseba odkrila škodljivi organizem, in datum, ko je navedena oseba ustrezno obvestila pristojni uradni organ.

5.3

Vzorčenje za laboratorijsko analizo. Kadar je ustrezno, predložitev informacij v zvezi s postopkom vzorčenja za laboratorijsko analizo, vključno z datumom, metodo in velikostjo vzorca. Možno je priložiti slike.

5.4

Laboratorij. Kadar je ustrezno, se navedeta ime in naslov laboratorijev, vključenih v identifikacijo zadevnega škodljivega organizma.

5.5

Diagnostična metoda. Navede se ena od naslednjih možnosti: (1) v skladu s protokolom, ki je bil predmet medsebojnega pregleda; (2) drugo, s specifikacijo zadevne metode. V primeru možnosti (1) se vključi jasno sklicevanje na posamezni protokol in, kadar je primerno, kakršno koli odstopanje od navedenega protokola.

5.6

Datum uradne potrditve identitete škodljivega organizma.

6.   Informacije, povezane z napadenim območjem ter resnost in vir izbruha na navedenem območju.

6.1

Velikost in razmejitev napadenega območja. Navede se ena ali več od naslednjih možnosti: (1) napadena površina (m2, ha, km2); (2) število napadenih rastlin (kosi); (3) količina napadenih rastlinskih proizvodov (tone, m3); (4) glavne koordinate GPS ali kateri koli drug specifičen opis razmejitve napadenega območja. Možna je predložitev približnih podatkov, vendar s pojasnilom razloga za pomanjkanje natančnih podatkov.

6.2

Značilnosti napadenega območja in njegove okolice. Navede se ena ali več od naslednjih možnosti:

(1)

Na prostem – proizvodno območje

(1.1)

polje (orno polje, pašnik);

(1.2)

sadovnjak/vinograd;

(1.3)

drevesnica;

(1.4)

gozd.

(2)

Na prostem – drugo

(2.1)

zasebni vrt;

(2.2)

javna lokacija;

(2.3)

ohranitveno območje;

(2.4)

divje rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja;

(2.5)

drugo, s specifikacijo posameznega primera.

(3)

Fizično zaprti pogoji

(3.1)

rastlinjak;

(3.2)

zasebna lokacija, ki ni rastlinjak;

(3.3)

javna lokacija, ki ni rastlinjak;

(3.4)

drugo, s specifikacijo posameznega primera.

Za vsako možnost se navede, ali je napaden eden ali več od naslednjih elementov: rastline za saditev, druge rastline ali rastlinski proizvodi.

6.3

Rastline gostiteljice na napadenem območju in v njegovi okolici. Navede se znanstveno ime rastline gostiteljice na navedenem območju v skladu s točko 6.4. Možne so dodatne informacije o gostoti rastlin gostiteljic na območju, s sklicevanjem na postopke gojenja rastlin, posebne značilnosti habitatov ali informacije o dovzetnih rastlinskih proizvodih, proizvedenih na območju.

6.4

Napadene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti. Navede se znanstveno ime napadenih rastlin gostiteljic.

Možna je predložitev sorte, za rastlinske proizvode pa tudi vrsta blaga, kadar je primerno.

6.5

Vektorji, navzoči na območju. Kadar je ustrezno, se navede ena od naslednjih možnosti:

(a)

znanstveno ime vektorjev (vsaj njihov rod), kot je navedeno v Direktivi 2000/29/ES ali ukrepih, sprejetih v skladu s členom 16(3) navedene direktive, ali

(b)

če se točka (a) ne uporablja, znanstveno ime, ki ga odobri mednarodna organizacija, in ime navedene organizacije, ali

(c)

če se ne uporablja niti točka (a) niti točka (b), znanstveno ime iz najzanesljivejšega vira informacij s sklicevanjem na navedeni vir.

Možne so dodatne informacije o gostoti vektorjev ali značilnostih rastlin, pomembnih za vektorje.

6.6

Resnost izbruha. Opišejo se trenutna razširjenost napadenosti, simptomi in povzročena škoda in, kadar je ustrezno, se vključijo napovedi takoj, ko so te informacije na voljo.

6.7

Vir izbruha. Kot je ustrezno, se navedejo potrjene poti škodljivega organizma na območje ali domnevne poti do potrditve suma. Možno je priložiti informacije v zvezi s potrjenim ali morebitnim poreklom škodljivega organizma.

7.   Uradni fitosanitarni ukrepi.

7.1

Sprejetje uradnih fitosanitarnih ukrepov. Navede se ena od naslednjih možnosti s pojasnjevalnimi opombami: (1) sprejeti so bili uradni fitosanitarni ukrepi v obliki kemijske, biološke ali fizične obdelave; (2) sprejeti so bili uradni fitosanitarni ukrepi, razen ukrepov v obliki kemijske, biološke ali fizične obdelave; (3) sprejeti bodo uradni fitosanitarni ukrepi; (4) še ni bila sprejeta odločitev o tem, ali bodo sprejeti uradni fitosanitarni ukrepi; (5) ni uradnih fitosanitarnih ukrepov. V primeru vzpostavitve razmejenega območja se pod možnostmi (1), (2) in (3) navede, ali so navedeni ukrepi sprejeti na navedenem območju ali zunaj njega. V primeru možnosti (5) se navede razlog za nesprejetje uradnih fitosanitarnih ukrepov.

7.2

Datum sprejetja uradnih fitosanitarnih ukrepov. V primeru začasnih ukrepov se navede njihovo pričakovano trajanje.

7.3

Opredelitev območja, zajetega v uradnih fitosanitarnih ukrepih. Navede se metoda, uporabljena za opredelitev območja, zajetega v uradnih fitosanitarnih ukrepih. V primeru izvedenih sistematičnih raziskav se navedejo rezultati navedenih sistematičnih raziskav.

7.4

Cilj uradnih fitosanitarnih ukrepov. Navede se ena od naslednjih možnosti: (1) izkoreninjenje; (2) preprečevanje širjenja, če izkoreninjenje ni možno.

7.5

Ukrepi, ki vplivajo na pretok blaga. Navede se ena od naslednjih možnosti: (1) ukrepi, ki vplivajo na uvoz blaga v Unijo in njihov premik v Uniji; (2) ukrepi, ki ne vplivajo na uvoz blaga v Unijo in njihov premik v Uniji. V primeru možnosti (1) se opišejo ukrepi.

7.6

Posebne sistematične raziskave. Če se sistematične raziskave izvajajo kot del uradnih fitosanitarnih ukrepov, se navedejo njihova metodologija, trajanje in področje uporabe.

8.   Analiza/Ocena tveganja v zvezi s škodljivim organizmom. Navedejo se naslednje možnosti: (1) analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi ni potrebna (škodljivi organizem je naveden v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2000/29/ES ali se v zvezi z njim izvajajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 16(3) navedene direktive); (2) analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi ali predhodna analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi je v pripravi; (3) obstaja predhodna analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi; (4) obstaja analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi. V primeru možnosti (3) in (4) se opišejo glavne ugotovitve in priloži ustrezna analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi ali navede vir, kjer je navedeno analizo mogoče najti.

9.   Navedejo se povezave na ustrezna spletišča, drugi viri informacij.

10.   Države članice lahko od Komisije zahtevajo, da predloži informacije o enem elementu ali več elementih iz točk 1.1., 1.3., 3.1., od 4.1. do 4.4., od 5.1. do 5.6., od 6.1. do 6.7., od 7.1. do 7.6. in 8 Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin.


17.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 360/65


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 16. decembra 2014

o zaključku protisubvencijskega postopka za uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama

(2014/918/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), in zlasti člena 14(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   ZAČETEK

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 19. decembra 2013 na podlagi člena 10 Uredbe (ES) št. 597/2009 („osnovna uredba“) začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevne države“) v Unijo. Obvestilo o začetku postopka je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela po prejemu pritožbe, ki jo je 4. novembra 2013 v imenu sedmih proizvajalcev vložil Mednarodni odbor za umetno svilo in sintetična vlakna (CIRFS) („pritožnik“). Pritožnik je predstavljal več kot 70 % proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju in nastali znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz njihovih držav, ki povzroča znatno škodo industriji Unije. Zadevne vlade so bile povabljene na individualna posvetovanja, da se razjasni položaj v zvezi z vsebino pritožbe in doseže sporazumna rešitev.

Ljudska republika Kitajska („Kitajska“)

(4)

Kitajska vlada ni sprejela povabila na posvetovanja in je trdila, da je prišlo do nesporazuma glede datuma vložitve pritožbe. Kljub temu je predložila pripombe glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo.

Indija

(5)

Indijska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe indijske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

Vietnam

(6)

Vietnamska vlada je sprejela povabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena. Pripombe vietnamske vlade glede shem, naštetih v pritožbi, so se kljub temu ustrezno upoštevale.

1.2   ZAINTERESIRANE STRANI

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajsko, indijsko in vietnamsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(8)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(a)   Vzorčenje

(9)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je Komisija vse znane proizvajalce izvoznike in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in ji za obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z rezanimi poliestrskimi vlakni. Komisija je te informacije zahtevala na podlagi člena 27 osnovne uredbe, da bi se lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorce. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi Kitajske, Indije in Vietnama.

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi prodaje in obsega proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v obdobju preiskave ter ob upoštevanju zemljepisne porazdelitve. Ta vzorec je bil sestavljen iz štirih proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo 54 % celotne proizvodnje rezanih poliestrskih vlaken v Uniji.

(11)

Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

Vzorčenje uvoznikov

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Osem nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe najprej izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(14)

En vzorčen uvoznik se je izločil iz vzorca in Komisijo obvestil, da ne bo predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija se je nato zaradi majhnega števila drugih (nevzorčenih) uvoznikov, ki jih je pozvala, naj predložijo izpolnjen vprašalnik, odločila, da vzorčenja ne bo izvedla. Družbi, ki zadevni izdelek uvažata in uporabljata, sta navedli, da ne želita sodelovati kot uvoznika, ampak kot uporabnika. Komisija je od ostalih petih nepovezanih uvoznikov prejela štiri izpolnjene vprašalnike.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(16)

Na začetku je 23 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov in v skladu s členom 27 osnovne uredbe najprej predlagala vzorec petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Zahtevane informacije sta pozneje predložila še dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Velikost teh dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa ni bila takšna, da bi bil vzorec drugačen, če bi zahtevane informacije predložili v roku.

(17)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika/dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov sta zahtevali, da bi bilo treba vzorec izbrati na podlagi surovin, uporabljenih za proizvodnjo rezanih poliestrskih vlaken. Trdili sta, da bi bilo treba za vzorec izbrati enako število proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo prečiščeno tereftalno kislino/monoetilen glikol („PTA/MEG“) in proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate polietilen tereftalata („granulati PET“). Nadalje sta trdili, da se proizvodni postopek razlikuje glede na uporabljeno surovino in da proizvajalci, ki uporabljajo ti dve različni surovini, ne konkurirajo na istem trgu. Trdili sta tudi, da proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino ne uporabljajo PTA/MEG, ne bi imeli koristi od zagotavljanja PTA/MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, opisanega v pritožbi.

(18)

Komisija je izbrala vzorec na podlagi največjega obsega izvoza v Unijo v obdobju preiskave v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Vzorec je upošteval tudi, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vzorec vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka.

(19)

Če bi bil vzorec izbran le na podlagi vrste proizvodnega postopka, bi se lahko pojavilo tveganje glede predvidevanja izida preiskave na podlagi predpostavke, da so subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, prejemali le proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki kot surovino uporabljajo PTA/MEG, ne pa tudi proizvajalci, ki kot surovino uporabljajo granulate PET. Štelo se je tudi, da bi bila takšna merila za izbor samovoljna, saj takšen vzorec z enakim številom podjetij ne bi bil reprezentativen glede obsega izvoza v Unijo v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe, zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(20)

En kitajski proizvajalec izvoznik/skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi moral vzorec temeljiti na vrednosti in ne na obsegu izvoza ter zaprosil za vključitev v vzorec. Če bi se vzorec izbral na podlagi vrednosti izvoza, to ne bi prineslo reprezentativnih in objektivnih rezultatov, saj bi lahko bile cene zaradi subvencioniranja izkrivljene. Komisija je na podlagi obsega izbrala pet največjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki predstavljajo 53 % celotnega izvoza sodelujočih kitajskih izvoznikov v Unijo. To se šteje za največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je v razpoložljivem času mogoče ustrezno preiskati v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(21)

Ista stran je trdila, da je surovina, ki jo uporablja, v celoti iz recikliranih odpadkov iz tekstila in da ni prejemala nobenih subvencij, ki bi bile lahko povezane z uporabo PTA/MEG. Navedena stran je trdila, da se ji ne bi smela pripisati nobena subvencijska stopnja, ki je bila izračunana na podlagi informacij v zvezi z družbami, ki so kot surovino uporabljale PTA/MEG. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, se je v vzorcu upoštevalo tudi to, da nekaterih shem morda ne uporabljajo vsi proizvajalci izvozniki na Kitajskem. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(22)

Začasni vzorec petih proizvajalcev izvoznikov, kot je bilo opisano v uvodni izjavi 16, je bil zato potrjen kot končni vzorec.

(23)

Pritožnik je po razkritju izrazil pomisleke glede metodologije vzorčenja, ki jo je uporabila Komisija. Izrazil je dvome o reprezentativnosti 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 16 glede na skupno količino rezanih poliestrskih vlaken, ki so se s Kitajskega izvažala v Unijo. Poleg tega je menil, da vzorec petih podjetij glede na domnevno število 150 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken na Kitajskem ne zadošča. Trdil je tudi, da se pri vzorčenju ni upoštevala zemljepisna porazdelitev kitajskih proizvajalcev in delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke. Pritožnik je nazadnje trdil, da Komisija ni razkrila dejanskega obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčene kitajske družbe, in tega, ali je obseg proizvodnje reprezentativen glede na celotni obseg rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih na Kitajskem.

(24)

Uvoz 23 sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov je predstavljal 83 % skupnega obsega kitajskega uvoza, zato se je štelo, da je sodelovanje veliko. Komisija je, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 16, v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala vzorec petih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi in so v obdobju preiskave v Unijo izvažali v največjem obsegu. Vzorec se je na tej podlagi štel za reprezentativnega. Izbrane družbe so morale v celoti izpolniti vprašalnik. Proizvajalcev izvoznikov, ki ne želijo sodelovati v preiskavi, v nobenem primeru ni mogoče izbrati v vzorec, saj si Komisija prizadeva, da bi do ugotovitev prišla na podlagi informacij iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki se preverijo na kraju samem.

(25)

Pritožnik svoje trditve glede izbora vzorca proizvajalcev izvoznikov ob upoštevanju njihove zemljepisne porazdelitve na Kitajskem ni utemeljil. Pritožnik zlasti ni pojasnil, zakaj bi bil vzorec, ki temelji na merilu zemljepisne porazdelitve, v skladu s členom 27 osnovne uredbe, ki zagotavlja možnost vzorčenja na podlagi največjega obsega izvoza.

(26)

Glede trditve, da v vzorcu ni bil upoštevan delež kitajskih proizvajalcev, ki uporabljajo različne zadevne proizvodne postopke, je treba poudariti, da so bile v vzorec, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 18, vključene družbe, ki uporabljajo oba proizvodna postopka. Sicer pa največji kitajski izvozniki v proizvodnji rezanih poliestrskih vlaken za trg Unije uporabljajo PTA/MEG.

(27)

Pritožnik se namesto na izvoz v Unijo sklicuje na proizvodnjo, zato je treba opozoriti, da Komisiji ni treba zagotoviti obsega rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov, saj je namen tega postopka ocena subvencioniranja glede na obseg rezanih poliestrskih vlaken, ki se proizvajajo na Kitajskem in izvažajo v Unijo.

(28)

Vse trditve pritožnika glede metode vzorčenja so bile zato zavrnjene.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Indije

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(30)

Osem proizvajalcev izvoznikov iz Indije je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih podjetij na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in indijskimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(31)

Pritožnik je po razkritju navedel, da je v Indiji 17 proizvajalcev rezanih poliestrskih vlaken in izrazil pomisleke glede tega, ali je vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Komisija potrjuje, da se je vzorec štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov štel za reprezentativnega, saj obsega približno 90 % celotnega indijskega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama

(32)

Komisija je vse znane proizvajalce izvoznike iz Vietnama pozvala, naj predložijo informacije iz obvestila o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Vietnama pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(33)

Pet proizvajalcev izvoznikov iz Vietnama je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec, vendar eno od podjetij v obdobju preiskave v Unijo ni izvažalo. Komisija se je zato odločila, da te družbe ne bo preiskala. Komisija se je zaradi majhnega števila drugih proizvajalcev izvoznikov odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(34)

Pritožnik je po razkritju opozoril, da so izpolnjen vprašalnik predložili trije proizvajalci izvozniki iz Vietnama od štirih in da bi si morala Komisija prizadevati za enako pokritost kot pri kitajskem in indijskem izvozu. Komisija poudarja, da je položaj te industrije v Vietnamu precej drugačen, saj je sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zelo malo (tj. trije), proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem in v Indiji pa je precej več. Vzorčenje je bilo zato potrebno le v teh dveh državah. Komisija je pojasnila tudi, da trije sodelujoči in preiskovani vietnamski proizvajalci izvozniki predstavljajo več kot 99 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka iz Vietnama v Unijo.

(b)   Individualna preiskava

(35)

Individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe so zahtevali trije proizvajalci izvozniki/tri skupine proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Glede na število zahtev za individualno preiskavo in obseg vzorca proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega bi bila preiskava teh zahtev preveliko breme. Te zahteve so bile zato zavrnjene.

(36)

En proizvajalec izvoznik iz Indije je zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Preiskava tega zahtevka je bila sprejeta. Sprejeta je bila odločitev, da individualna preiskava v tem primeru ne bi bila preveliko breme in ne bi onemogočila pravočasnega zaključka preiskave.

(c)   Odgovori na vprašalnik

(37)

Komisija je vprašalnike poslala predstavnikom Kitajske (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG), predstavnikom Indije (vključno s posebnimi vprašalniki za banke) in predstavnikom Vietnama (vključno s posebnimi vprašalniki za banke ter proizvajalce PTA in MEG). Komisija je vprašalnike poslala tudi petim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom s Kitajskega, petim proizvajalcem izvoznikom (štirim vzorčenim in enemu nevzorčenemu) iz Indije, štirim proizvajalcem izvoznikom iz Vietnama, štirim proizvajalcem Unije, petim nepovezanim uvoznikom in 105 uporabnikom.

(38)

Prejela je izpolnjene vprašalnike kitajske vlade (ministrstvo za trgovino) in petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov s Kitajskega. Prejela je tudi izpolnjene vprašalnike indijske vlade (ministrstvo za trgovino in industrijo), štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije in indijskega proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo. Iz Vietnama je prejela izpolnjene vprašalnike vietnamske vlade (vietnamskega organa, pristojnega za konkurenco, ministrstva za industrijo in trgovino ter različnih bank). En proizvajalec izvoznik, ki je predstavljal zelo majhen obseg izvoza v Unijo, je prekinil sodelovanje in ni izpolnil vprašalnika. Ostali trije proizvajalci izvozniki (dva sta bila del iste skupine) iz Vietnama so poslali izpolnjene vprašalnike. Izpolnjene vprašalnike so predložili tudi štirje proizvajalci Unije, štirje nepovezani uvozniki in dvanajst uporabnikov.

(39)

Pritožnik je po razkritju pripomnil, da število vprašalnikov, poslanih vzorčenim proizvajalcem Unije, očitno ni sorazmerno s številom vprašalnikov, poslanih uvoznikom in uporabnikom. Število vprašalnikov, poslanih eni skupini gospodarskih subjektov (proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki ali uporabniki), ne kaže, kakšen pomen Komisija pripisuje njihovemu zadevnemu položaju. Edini cilj je pridobiti ustrezno stopnjo in količino informacij, da se omogoči najboljša mogoča analiza subvencioniranja, škode in interesa Unije.

(40)

V tem primeru so bili vprašalniki poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, petim vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, petim indijskim proizvajalcem izvoznikom, štirim vietnamskim proizvajalcem izvoznikom, petim uvoznikom, vsem znanim uporabnikom in tistim uporabnikom, ki so se javili. V členu 27 osnovne uredbe ni določeno, da je treba predvideti vzorčenje uporabnikov. Sicer pa so izkušnje iz dosedanjih preiskav o trgovinski zaščiti pokazale, da se v nekaterih primerih na podlagi razpoložljivih informacij lahko vzpostavi v stik z veliko uporabniki, izpolnjen vprašalnik pa jih običajno predloži le malo. Komisija si je zato tudi v tem primeru dejavno prizadevala za sodelovanje največjega možnega števila uporabnikov.

(d)   Preveritveni obiski

(41)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje obstoja subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni pri naslednjih državnih organih, finančnih institucijah in družbah:

 

kitajska vlada:

kitajsko ministrstvo za gospodarstvo, Peking, Kitajska;

 

indijska vlada:

ministrstvo za trgovino in industrijo, New Delhi;

 

vietnamska vlada:

vietnamski organ, pristojen za konkurenco, ministrstvo za industrijo in trgovino, Hanoi,

ministrstvo za finance, Hanoi (vključno s prevertivenimi obiski več bank),

carinski organ Thai Binh, Thai Binh City, Thai Binh Province;

 

proizvajalci Unije:

Trevira GmbH, Bobingen, Nemčija,

Wellman International Ltd., Kells, Irska,

Greenfiber International S.A., Buzau, Romunija,

Silon s.r.o., Sezimovo Ústí, Češka republika;

 

uvozniki:

Elias Enterprises Limited, Altrincham, Združeno kraljestvo;

 

uporabniki:

Sandler AG, Schwarzenbach/Saale, Nemčija;

 

proizvajalci izvozniki s Kitajskega:

Far Eastern Industries (Shanghai) Ltd, Shanghai,

Jiangsu Huaxicun Co, Huaxi Village, Jiangyin,

Jiangsu Xinsu Chemical Fibre Co, Suzhou,

Xiamen Xianglu Chemical Fibre Co, Xiamen,

Zhejiang Anshun Pettechs Fibre Co, Fuyang;

 

proizvajalci izvozniki iz Indije:

Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd., Mumbai,

Ganesha Ecosphere Limited, Kanpur,

Indo Rama Synthetics Ltd., Nagpur,

Reliance Industries Limited, Mumbai,

Polyfibre Industries Pvt. Ltd., Mumbai;

 

proizvajalci izvozniki iz Vietnama:

Vietnam New Century Polyester Fibre Co Ltd., Halong City,

Thai Binh Polyester Staple Fibre Joint Stock Company, Thai Thuy Town, Thai Binh Province in Hop Than Co. Ltd., Thai Binh City, Thai Binh Province (skupaj imenovane „skupina Thai Binh“).

(42)

Pritožnik je po razkritju trdil, da je večina kitajskih proizvajalcev regionalno koncentriranih v jugovzhodnih provincah Jiangsu in Zhejiang, v teh provincah pa ni bil opravljen noben od petih preveritvenih obiskov. Glede tega je bilo ugotovljeno, da se družbi Jiangsu Xinsu Chemical Fibre Co in Jiangsu Huaxicun Co nahajata v provinci Jiangsu, družba Zhejiang Anshun Pettechs Fibre pa v provinci Zhejiang. Trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Pritožnik je trdil tudi, da dva velika kitajska proizvajalca glede na proizvodno zmogljivost nista bila vključena v vzorec. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 16 in 18, izbrala vzorec na podlagi obsega uvoza v Unijo in pet največjih izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov v Unijo v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Dejstvo, da so na Kitajskem tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, samo po sebi ne vzbuja pomislekov o reprezentativnosti vzorca.

(44)

Pritožnik je podoben premislek navedel tudi za Vietnam, saj je trdil, da dva velika vietnamska proizvajalca rezanih poliestrskih vlaken nista bila vključena v obseg preiskave. Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 32–34, je preiskava zajela vse vietnamske proizvajalce, ki so rezana poliestrska vlakna izvažali v Unijo, izpolnjeni vprašalniki pa so bili prejeti od treh proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali skoraj ves izvoz rezanih poliestrskih vlaken v Unijo. Dejstvo, da so v Vietnamu morda tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki zadevnega izdelka ne izvažajo v Unijo, za reprezentativnost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni pomembno.

1.3   OBDOBJE PREISKAVE IN OBRAVNAVANO OBDOBJE

(45)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(46)

Pritožnik je po razkritju navedel pripombe glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo po njegovem mnenju kratko in je zato „škodljivo vplivalo“ na ugotovitve Komisije. Po trditvah pritožnika se pri dvanajstmesečnem obdobju ni upoštevalo dejstvo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, domnevno trajala več let. Pritožnik je menil tudi, da subvencije, navedene v pritožbi, v dvanajstmesečnem obdobju preiskave ni bilo mogoče ustrezno preučiti.

(47)

Glede analize škode je treba poudariti, da je Komisija preučila obdobje 2010–2012 in obdobje preiskave, ne le dvanajstmesečnega obdobja preiskave, kot trdi pritožnik. Komisija se je glede ugotavljanja obstoja subvencioniranja v okviru svoje diskrecijske pravice in v skladu s členoma 5 in 11 osnovne uredbe odločila za dvanajstmesečno obdobje preiskave. Do razkritja niti pritožnik niti katera druga zainteresirana stran ni izrazila pripomb glede trajanja obdobja preiskave, ki je bilo navedeno v obvestilu o začetku in vprašalnikih. Komisija meni, da dvanajstmesečno obdobje preiskave zadošča za zagotavljanje reprezentativnih ugotovitev, potrebnih za preiskavo. Ta trditev se zato zavrne.

1.4   RAZKRITJE

(48)

Komisija je 2. oktobra 2014 vsem zainteresiranim stranem razkrila poglavitna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala zaključiti postopek, in vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Pripombe je prejela od združenja uporabnikov, pritožnika, enega kitajskega proizvajalca izvoznika in njegovih podružnic, štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov, kitajske vlade in vietnamske vlade. Komisija je prejete pripombe preučila in jih po potrebi upoštevala.

(49)

Pripombe, prejete od združenja uporabnikov, so se nanašale na vprašanje interesa Unije, ki ni bilo ocenjeno, saj ni nobenega razloga za uvedbo ukrepov.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   ZADEVNI IZDELEK

(50)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana ali drugače pripravljena za predenje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije in Vietnama („zadevni izdelek“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5503 20 00.

(51)

Zadevni izdelek se lahko proizvaja z uporabo PTA (prečiščene tereftalne kisline) in MEG (monoetilen glikola) ali granulatov iz recikliranih plastenk iz PET, iz katerih se proizvajajo reciklirana rezana poliestrska vlakna. Izdelek se uporablja za raznovrstne namene, na primer v industriji oblačil in pri notranji opremi, pa tudi v avtomobilski industriji, industriji higienskih in medicinskih izdelkov ter gradbeništvu.

2.2   PODOBNI IZDELEK

(52)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

zadevni izdelek,

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu zadevnih držav, ter

izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja v Uniji.

(53)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

2.3   TRDITVE GLEDE OBSEGA IZDELKA

2.3.1   Rezana poliestrska vlakna iz PTA/MEG in rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET

(54)

Vladni organi dveh držav in združenje, ki je zastopalo proizvajalce izvoznike ene izmed zadevnih držav, so trdili, da bi bilo treba rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, in rezana poliestrska vlakna, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET, obravnavati kot dva različna izdelka. Ta trditev je temeljila na različnih glavnih uporabljenih surovinah, saj se za nekatere vrste rezanih poliestrskih vlaken uporablja PTA/MEG, za nekatere druge vrste pa se uporabljajo granulati iz recikliranih plastenk iz PET. V zvezi s tem so bile kot pomembne razlike navedene neto in prodajne cene. Trdili so, da so med rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG ter rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET precejšnje razlike v kakovosti, ki vplivajo na uporabo.

(55)

Rezana poliestrska vlakna iz PTA/MEG in rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET sta dejansko dve vrsti rezanih poliestrskih vlaken v obsegu zadevnega izdelka, tj. rezanih poliestrskih vlaken. Navedeni vrsti imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Priznava se, da niso vse vrste izdelkov medsebojno zamenljive, vendar je bilo v prejšnjih preiskavah in v sedanji preiskavi ugotovljeno, da so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

En proizvajalec izvoznik je v svoji navedbi ponovil, da se reciklirane plastenke iz PET v nasprotju z granulati iz recikliranih plastenk iz PET uporabljajo v drugačnem proizvodnem postopku in so drugačna surovina. Ista stran je navedla tudi, da so stroški in prodajna cena ter kakovost rezanih poliestrskih vlaken iz recikliranih plastenk iz PET precej nižji od cen in kakovosti „običajnih rezanih poliestrskih vlaken“. Komisija trdi, da je surovina, tj. reciklirane plastenke iz PET ali granulati iz recikliranih plastenk iz PET, v bistvu enaka. V primerjavi z granulati PET so dodatni koraki, ki so potrebni pri uporabi plastenk iz PET, sortiranje in pranje plastenk iz PET, sledi pa jima drobljenje plastenk v granulat. Vsi naslednji proizvodni koraki so enaki. Končni izdelek ima enake lastnosti, ob upoštevanju, da so lahko razredi kakovosti različni, kot je bilo tudi predvideno v kontrolni številki izdelka. Razlika v ceni (če obstaja) zaradi različnih razredov kakovosti je torej zajeta tudi v kontrolni številki izdelka. Ta trditev se zato zavrne.

2.3.2   Navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken

(57)

En vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da je treba navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken zaradi razlik v stroških proizvodnje, prodajnih cen in uporabi obravnavati kot različne izdelke. Trdili so tudi, da se industrija Unije osredotoča na posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, zadevne države pa dobavljajo zlasti navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken.

(58)

Vladni organ in štirje proizvajalci izvozniki, ki so navedli trditev, opisano v uvodni izjavi 57, niso predložili opredelitve posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken.

(59)

Posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, kot so jih opredelili vzorčeni proizvajalci Unije, zajemajo rezana poliestrska vlakna, izdelana iz kombinacije poliestra in polietilena za uporabo v higienskih izdelkih, barvana rezana poliestrska vlakna, rezana poliestrska vlakna posebne trdnosti, rezana poliestrska vlakna z zaviralci gorenja, rezana poliestrska vlakna za tehnično uporabo (kot so geotekstil in netkan tekstil za uporabo v gradbeništvu), rezana poliestrska vlakna, ki se za posebne uporabe opredelijo, razvijejo in prilagodijo skupaj s stranko, ter rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji (zlasti barva vidnih oblog v avtomobilih mora biti konsistentna).

(60)

Navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken po mnenju vzorčenih proizvajalcev Unije zajemajo tista rezana poliestrska vlakna, ki imajo glede na svoje specifikacije širšo uporabo.

(61)

Glede na predlagano opredelitev posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken imata obe vrsti iste osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Čeprav jih je več vrst, razredov ali kakovosti, to ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot en izdelek. Zdi se, da je navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken mogoče uporabiti na več načinov kot posebne vrste, vendar razlike niso tolikšne, da bi jih zaradi tega razvrstili kot dva posamezna izdelka. Čeprav imajo raznovrstna rezana poliestrska vlakna različne lastnosti, ki ustrezajo zadevnemu namenu, so njihove osnovne fizične lastnosti in uporabe enake.

(62)

Pojasniti je treba tudi, da v obdobju preiskave posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso bile osnovna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo proizvajali proizvajalci Unije. Glede na opredelitev navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jo navedli vzorčeni proizvajalci Unije, so posebne vrste v povprečju zajemale približno 40 % vseh vrst rezanih poliestrskih vlaken, ki so jih proizvajali.

(63)

En proizvajalec izvoznik je po razkritju ponovno navedel, da posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken niso „podoben izdelek“, zato jih ni mogoče preučevati skupaj. Ista stran je poudarila, da se posebne in navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken razlikujejo glede svoje končne uporabe, stroškov proizvodnje in prodajne cene. Zato je menil, da je Komisija storila napako, ker ni preučila razlik med neto in prodajno ceno posebnih in navadnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Navedel je, da ni jasno, kako je Komisija določila stroške proizvodnje in prodajno ceno izdelka v preiskavi ter od nje zahteval, naj najprej loči podatke za navadne vrste rezanih poliestrskih vlaken in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, nato pa preuči analizo nelojalnega nižanja cen.

(64)

Komisija potrjuje, da se rezana poliestrska vlakna prodajajo kot raznovrstni izdelki za uporabo pri predenju ali v netkanih izdelkih. Rezana poliestrska vlakna so lahko na primer sestavljena iz enokomponentnih ali dvokomponentnih vlaken in imajo različne specifikacije, kot so deciteksi, trdnost, lesk, kakovostni razred itd. Navedene posebnosti so zajete v kontrolni številki izdelka, glede katere pa Komisija ni prejela nobenih pripomb. Priznava se, da navadne in posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken pri vseh možnih uporabah niso medsebojno zamenljive, vendar so raznovrstni izdelki vsaj deloma zamenljivi, njihove uporabe pa se vsaj deloma prekrivajo. Kot je bilo opisano v uvodni izjavi 61 in ugotovljeno v prejšnjem postopku glede istega izdelka, so fizikalne in kemične lastnosti, pa tudi končne uporabe teh vrst v osnovi enake. Vse vrste so iz istih surovin (PTA/MEG ali recikliranega polietilen tereftalata), ki predstavljajo več kot 60 % stroškov proizvodnje. K temu se lahko dodajo aditivi ali dodatne sestavine, da se zagotovijo določene posebne lastnosti vlakna. Kontrolna številka izdelka zajema izvor surovin in druge elemente, ki vplivajo na stroške proizvodnje in prodajne cene. Vendar se proizvodni postopki navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken bistveno ne razlikujejo. To je razvidno iz primera vzorčenih proizvajalcev Unije, izmed katerih nobeden ni proizvajal le navadnih ali posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken. Dosledna in splošno priznana opredelitev posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken očitno ne obstaja. Kot je bilo na primer opisano v uvodni izjavi 59, nekateri proizvajalci Unije rezana poliestrska vlakna, ki se uporabljajo v industriji higienskih izdelkov, štejejo za posebno vrsto rezanih poliestrskih vlaken. Več uporabnikov in združenje uporabnikov pa je nasprotno navedlo, da so rezana poliestrska vlakna, ki se bodo v industriji higienskih izdelkov uporabila, na primer, v vlažnih robčkih, navadna vrsta rezanih poliestrskih vlaken, čeprav naj ne bi bila reciklirana zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov. Nekateri proizvajalci Unije vrste rezanih poliestrskih vlaken, ki so izdelana v skladu s posebnimi zahtevami stranke (na primer, posebna barva), štejejo med posebne vrste rezanih poliestrskih vlaken, čeprav so take vrste izdelane v popolnoma enakem proizvodnem postopku, stroški njihove proizvodnje pa so enaki kot pri vseh drugih (navadnih) vrstah. Komisija zato ni mogla upoštevati samooklicane razvrstitve navadnih in posebnih vrst rezanih poliestrskih vlaken in ta trditev se zato zavrne.

2.3.3   Druge trditve glede obsega izdelka

(65)

En uporabnik in združenje uporabnikov sta trdila, da je kakovost rezanih poliestrskih vlaken, uvoženih s Kitajskega, višja od kakovosti rezanih poliestrskih vlaken, proizvedenih v Uniji. Med drugim sta trdila, da rezana poliestrska vlakna iz Ljudske republike Kitajske ne vsebujejo trdnih delcev polimerov. Drugi argument je bila belina kitajskih rezanih poliestrskih vlaken; rezana poliestrska vlakna, proizvedena v Uniji, naj bi bila sivkastega odtenka, saj je večina rezanih poliestrskih vlaken v Uniji proizvedena iz recikliranih plastenk iz PET.

(66)

Prva trditev glede trdnih delcev polimerov v rezanih poliestrskih vlaknih Unije ni bila podprta z nobenim dokazom. Pravzaprav so drugi uporabniki v svojih navedbah in izpolnjenih vprašalnikih trdili ravno nasprotno (tj. da so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvede proizvajalec Unije, običajno višje kakovosti kot rezana poliestrska vlakna, proizvedena v zadevnih državah).

(67)

Glede drugega argumenta o belini so informacije, predložene med preiskavo, potrdile, da so rezana poliestrska vlakna, izdelana iz PTA/MEG, običajno bolj bela od rezanih poliestrskih vlaken, izdelanih iz recikliranih plastenk iz PET (kadar med postopkom proizvodnje niso dodani pigment in/ali belila). Navedeni vrsti rezanih poliestrskih vlaken imata kljub temu enake fizikalne in kemične lastnosti, njuna končna uporaba pa je v osnovi enaka. Opozoriti je treba tudi, da se je pri izračunu škode kot ena izmed značilnosti upoštevala osnovna surovina. Uvožena rezana poliestrska vlakna iz recikliranih plastenk iz PET bi se torej primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz recikliranih plastenk iz PET, proizvedenimi v Uniji. Tudi uvožena rezana poliestrska vlakna iz PTA in MEG bi se primerjala le z rezanimi poliestrskimi vlakni iz PTA in MEG, proizvedenimi v Uniji.

(68)

Združenje uporabnikov, proizvajalec izvoznik in vladni organ so trdili, da nadaljnji uporabniki pogosto zahtevajo izdelke iz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz zadevnih držav (zlasti s Kitajskega).

(69)

Predložen ni bil noben dokaz v podporo tej trditvi ali podrobnejša utemeljitev, na kateri je temeljila zahteva o rezanih poliestrskih vlaknih iz vseh treh zadevnih držav (če nadaljnje stranke to sploh zahtevajo).

(70)

Združenje uporabnikov je podrobneje navedlo, da avtomobilska industrija Unije sprejema le rezana poliestrska vlakna kitajskega porekla.

(71)

Svoje trditve pa ni podprlo z dokazi in ni dokazalo, da avtomobilska industrija Unije rezanih poliestrskih vlaken, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, ne more uporabljati. Preverjeni podatki so poleg tega pokazali, da avtomobilski industriji Unije precejšnje količine rezanih poliestrskih vlaken prodajajo tudi proizvajalci Unije, kar kaže ravno nasprotno.

(72)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da gre pri rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvaja sam, in rezanih poliestrskih vlaknih, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, za različna izdelka, čeprav so ta vlakna v obeh primerih izdelana iz recikliranih plastenk iz PET. Po navedbah tega proizvajalca izvoznika so rezana poliestrska vlakna, ki jih proizvaja, izdelana iz recikliranih plastenk iz PET (ne granulatov), pri tem pa uporablja drugačen proizvodni postopek in druge surovine kot proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, ki uporabljajo granulate iz recikliranih plastenk iz PET.

(73)

Tudi ta trditev je bila zavrnjena, saj so plastenke iz PET in granulati iz njih (tj. plastenke, zdrobljene v granulate) pravzaprav ista surovina, le v drugačni obliki.

2.3.4   Sklep

(74)

Zato je bilo sklenjeno, da imajo vse vrste rezanih poliestrskih vlaken, zajetih v preiskavi, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, njihova končna uporaba pa je v osnovi enaka.

3.   SUBVENCIONIRANJE

3.1   KITAJSKA

3.1.1   Splošno

(75)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih so vladni organi Kitajske domnevno dodeljevali subvencije:

A.

Preferenčna posojila industriji rezanih poliestrskih vlaken, ki jih zagotavljajo državne banke in zasebne banke, ki delajo po navodilih in smernicah vlade

B.

Blago in storitve za podporo industriji, ki jih zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega, ter zasebni dobavitelji, ki delajo po navodilih in smernicah države

PTA in MEG, ki ju zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega,

zemljišča in pravice do rabe zemljišč, ki jih zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega,

električna energija, ki jo zagotavlja vlada,

program, ki zagotavlja poceni vodo.

C.

Nepovratna sredstva za razvoj in subvencioniranje obresti za tekstilni sektor

posebni sklad „Go Global“,

sklad za trgovinsko promocijo za kmetijstvo, lahko industrijo in tekstilne izdelke.

D.

Programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka

oprostitve davka od dohodkov za podjetja s tujimi naložbami,

oprostitve davka od dohodkov za dohodke od dividend med upravičenimi rezidenčnimi podjetji,

znižanja davka od dohodkov za priznana podjetja, ki se ukvarjajo z visoko in novo tehnologijo,

znižanja davka od dohodkov v posebnih ekonomskih conah,

znižanja davka od dohodkov za izvozno usmerjena podjetja,

davčne olajšave do 40 % nakupne vrednosti doma proizvedene opreme.

E.

Programi posredne obdavčitve in uvoznih tarif

oprostitve davka na dodano vrednost in rabati uvoznih tarif za uporabo uvožene opreme,

vračilo DDV za podjetja s tujimi naložbami, ki kupijo opremo, proizvedeno na Kitajskem.

F.

Drugi regionalni/provincialni programi:

davčne (in druge) oprostitve v razvojnih conah v provinci Jiangsu,

davčne spodbude v mestu Changzhou,

preferenčne najemnine v mestu Changzhou,

izvozne spodbude v provinci Zhejiang,

nepovratna sredstva za tehnološki razvoj v provinci Zhejiang,

davčne in carinske spodbude v provinci Guangdong,

izvozne spodbude v provinci Guangdong,

povračilo sodnih taks v provinci Guangdong,

program zagotavljanja (posebnih) sredstev za zunanjetrgovinske dejavnosti v provinci Guangdong,

subvencioniranje obresti na posojila v podporo tehnološkim inovacijskim projektom v provinci Guangdong,

preferenčne davčne stopnje v razvojnih conah v provinci Šanghaj;

preferenčna infrastruktura v provinci Šanghaj,

posojilna in davčna politiko za izvozno usmerjena podjetja v provinci Šanghaj.

(76)

Komisija je preverila vse sheme, navedene v pritožbi. Pri vsaki shemi je preverila, ali bi bilo mogoče v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe ugotoviti višino finančnega prispevka kitajske vlade in ugodnost, ki ga je ta prinesel vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je pokazala, da je v tem primeru vsaka ugodnost, ugotovljena v povezavi s preverjenimi shemami, nižja od ustrezne stopnje de minimis iz člena 14(5) (3) osnovne uredbe. Zato se zdi, da sklep o posameznih shemah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni potreben.

Podrobnosti o shemah in ustrezne stopnje ugodnosti za posamezna podjetja so navedene v nadaljevanju.

3.1.2   Posebne sheme

Sheme, ki jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave niso uporabljali

(77)

Za naslednje sheme je bilo ugotovljeno, da jih vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave niso uporabljali, zato ni bilo mogoče ugotoviti nobene ugodnosti.

PTA in MEG, ki ju zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega,

električna energija, ki jo zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega,

poceni voda, ki jo zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega,

posebni sklad „Go Global“,

sklad za trgovinsko promocijo za kmetijstvo, lahko industrijo in tekstilne izdelke,

oprostitve davka od dohodkov za podjetja s tujimi naložbami,

znižanja davka od dohodkov za priznana podjetja, ki se ukvarjajo z visoko in novo tehnologijo,

znižanja davka od dohodkov v posebnih ekonomskih conah,

znižanja davka od dohodkov za izvozno usmerjena podjetja,

davčne olajšave do 40 % nakupne vrednosti doma proizvedene opreme,

drugi regionalni/provincialni programi.

(78)

Glede zagotavljanja PTA in MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, je bilo v pritožbi navedeno, da kitajska vlada nadzoruje nekatere industrije in izdelke na začetku proizvodne verige, tj. za PTA in MEG, da bi proizvajalcem rezanih poliestrskih vlaken zagotavljala surovine po ugodni ceni. Na tej podlagi proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj od družb v državni lasti kupujejo PTA in MEG po ceni, nižji od tržne, torej za plačilo, ki je nižje od primernega.

(79)

Preiskava pa je pokazala, da kitajski proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov rezanih poliestrskih vlaken večino surovin PTA in MEG za proizvodnjo rezanih poliestrskih vlaken uvažajo na podlagi sistema aktivnega oplemenitenja.

(80)

Za vzorčena podjetja zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali prejemajo subvencije na podlagi tega domnevnega programa.

(81)

Pritožnik je po razkritju ugotovil, da je Komisija zagotovila delno analizo le za eno subvencijsko shemo, ki je vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave niso uporabljali, tj. zagotavljanje PTA/MEG po subvencioniranih cenah. Ob tem je trdil, da sta pri tej shemi na ugotavljanje obstoja subvencioniranja vplivala način izbire vzorca in dejstvo, da v preiskavi ni bil zajet velik proizvajalec rezanih poliestrskih vlaken s Kitajskega.

(82)

Komisija je, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 16 in 18, izmed 23 kitajskih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi, izbrala vzorec petih največjih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, ki se je štel za reprezentativnega v smislu člena 27 osnovne uredbe. Kitajski proizvajalec, na katerega se je skliceval pritožnik in ki ni bil vključen v vzorec, v obdobju preiskave ni izvažal večjih količin rezanih poliestrskih vlaken v Unijo. Nevključitev tega proizvajalca torej ni vplivala na reprezentativnost vzorca in ni pomembno vplivala na sklepe glede zadevne subvencijske sheme.

(83)

Komisija potrjuje, da je zbirala informacije in odgovore glede vseh subvencijskih shem, navedenih v pritožbi, vključno s shemami, ki jih je pritožnik navedel v svojih pripombah na razkritje, vendar je bilo za te sheme ugotovljeno, da jih vzorčeni proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov niso uporabljali. Komisija je v uvodni izjavi 78 navedla dodatne podrobnosti o zagotavljanju PTA/MEG za plačilo, ki je nižje od primernega, saj se je ta shema v pritožbi obravnavala kot pomemben dejavnik, ki bi lahko zagotavljal visoko subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Sheme, ki so jih v obdobju preiskave uporabljali vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki

3.1.3   Preferenčna posojila industriji rezanih poliestrskih vlaken

(84)

Pritožnik je trdil, da imajo proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken v skladu s politiko kitajske vlade, ki zagotavlja finančno pomoč za spodbujanje in podporo rasti in razvoja tekstilne industrije in industrije kemičnih vlaken, dostop do posojil z nizko obrestno mero strateških bank in državnih komercialnih bank.

(a)   Pravna podlaga

(85)

Preferenčna posojila na Kitajskem urejajo naslednje pravne določbe: zakon LRK o komercialnih bankah („zakon o bankah“), splošna pravila o posojilih, ki jih je Ljudska banka Kitajske objavila 28. junija 1996, in sklep št. 40 državnega sveta.

(b)   Izračun zneska subvencije

(86)

Člen 6(b) osnovne uredbe določa, da je treba ugodnost od preferenčnih posojil izračunati kot razliko med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi ga plačala družba za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko pridobila na trgu. Komisija je določila tržno referenčno vrednost za primerljiva komercialna posojila.

(87)

Referenčna mera je bila oblikovana na podlagi kitajskih obrestnih mer, prilagojenih tako, da izražajo običajno tržno tveganje (tj. štelo se je, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri Bloombergu), za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske pa je bila uporabljena ustrezna premija, pričakovana za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno).

(88)

Ugodnosti za proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov so bile izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. obresti, ki v obdobju preiskave niso bile poravnane. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga ustvarili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(c)   Sklep

(89)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0–0,50 %.

3.1.4   Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega

(a)   Pravna podlaga

(90)

Ureditev pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem urejata Zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč in Zakon Ljudske republike Kitajske o stvarnih pravicah.

(b)   Izvajanje v praksi

(91)

V skladu s členom 2 zakona o upravljanju zemljišč so vsa zemljišča v državni lasti, saj v skladu s kitajsko ustavo in ustreznimi pravnimi določbami zemljišča skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, v skladu z zakonom pa se lahko dodelijo pravice do uporabe zemljišč. Državni organi jih lahko dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(c)   Ugotovitve preiskave

(92)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in ustrezne pogodbe/potrdila o pravicah do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa ni predložila nobenih informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(d)   Izračun zneska subvencije

(93)

Ugotovljeno je bilo, da položaj na Kitajskem v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni tržno usmerjen, zato se zdi, da na Kitajskem v zasebnem sektorju ni na voljo prav nobenih referenčnih vrednosti. Zato prilagoditev stroškov ali cen na Kitajskem ni izvedljiva. V teh okoliščinah se šteje, da na Kitajskem ni trga in je, v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe, odobrena uporaba zunanje referenčne vrednosti za ocenjevanje zneska ugodnosti. Glede na to, da kitajska vlada ni predložila predloga za zunanjo referenčno vrednost, je morala Komisija pri določitvi ustrezne zunanje referenčne vrednosti uporabiti razpoložljiva dejstva. Glede tega se je zdelo primerno, da se iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 94, kot ustrezna referenčna vrednost uporabijo informacije z ločenega carinskega območja Tajvan.

(94)

Komisija meni, da so cene zemljišč na Tajvanu najboljši približek za območja na Kitajskem, kjer imajo sedež sodelujoči proizvajalci izvozniki. Večina proizvajalcev izvoznikov je v vzhodnem delu Kitajske, na razvitih območjih z visokim BDP (bruto domačim proizvodom) v provincah z gosto poseljenimi območji.

(95)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsaka družba plačala za pravice do uporabe zemljišč, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(96)

Pri izračunu je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi zmanjševanja vrednosti valute in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletni strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Zmanjševanje vrednosti valute in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bili izračunani na podlagi inflacijskih stopenj in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil v svojih svetovnih gospodarskih napovedih („World Economic Outlook“) za leto 2011. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za obdobje preiskave z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč na Kitajskem, tj. 50 ali 70 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki ustvarili v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(e)   Sklep

(97)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0,02–0,82 %.

3.1.5   Programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka

3.1.5.1   Oprostitve davka od dohodkov za dohodke od dividend med upravičenimi rezidenčnimi podjetji

(a)   Pravna podlaga

(98)

Pravna podlaga za tako oprostitev davka od dividend sta člena 25 in 26 Zakona o davku od dohodkov družb in člen 83 Predpisov o izvajanju Zakona o davku od dohodkov družb.

(b)   Izvajanje v praksi

(99)

Ta program vsebuje ugodnejšo davčno obravnavo kitajskih rezidenčnih družb, ki imajo deleže v drugih kitajskih rezidenčnih družbah, v obliki oprostitve od davka od dohodkov iz nekaterih dividend, premij in drugih naložb v lastniške deleže za rezidenčne matične družbe.

(c)   Ugotovitve preiskave

(100)

Na davčni napovedi dohodkov dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov je naveden znesek, oproščen davka od dohodkov. Ta znesek se imenuje dividende, bonusi in drugi dohodki od kapitalskih naložb upravičenih rezidentov in družb v skladu s pogoji Dodatka 5 k napovedi za davek od dohodka (letna napoved za odmero davčnih ugodnosti). Zadevna podjetja na te zneske niso plačala davka od dohodkov.

(d)   Izračun zneska subvencije

(101)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje, da je to znesek celotnega davka, ki se plača z vključitvijo prihodka od dividend od drugih rezidenčnih družb na Kitajskem, po odštetju zneska, ki je bil dejansko plačan z oprostitvijo davka na dividende. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga družbe sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ustvarile v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(e)   Sklep

(102)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0–0,06 %.

3.1.6   Programi posredne obdavčitve in uvoznih tarif

3.1.6.1   Oprostitve davka na dodano vrednost („DDV“) in rabati uvoznih tarif za uporabo uvožene opreme

(a)   Pravna podlaga

(103)

Pravna podlaga za ta program so okrožnica državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik za uvoženo opremo, „Guo Fa št. 37/1997“, obvestilo ministrstva za finance, generalne carinske uprave in državne davčne uprave št. 43 [2008], obvestilo agencije NDRC št. 316 2006 z dne 22. februarja 2006 o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, in kataloški seznam uvoženih izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za podjetja s tujimi naložbami ali domače družbe iz leta 2008.

(b)   Izvajanje v praksi

(104)

Ta program zagotavlja oprostitev od plačila DDV in uvoznih dajatev za podjetja s tujimi naložbami ali domače družbe za uvoz osnovnih delovnih sredstev, ki se uporabljajo v njihovi proizvodnji. Da bi bila upravičena do te oprostitve, oprema ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat projektov, ki jih spodbuja država; izdajo ga kitajski organi ali Komisija za nacionalni razvoj in reforme v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo.

(c)   Ugotovitve preiskave

(105)

O oprostitvi od plačila DDV in uvoznih dajatev za uvoženo opremo so poročali štirje vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki/skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(d)   Izračun zneska subvencije

(106)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Prejeta ugodnost se je postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki so ga družbe sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ustvarile v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(e)   Sklep

(107)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša 0 %– 0,45 %.

3.1.6.2   Vračilo DDV za podjetja s tujimi naložbami, ki kupijo opremo, proizvedeno na Kitajskem

(a)   Pravna podlaga

(108)

Pravna podlaga za ta program sta okrožnica državne davčne uprave o objavi začasnih ukrepov za upravljanje povračila odmerjenega davka za nakupe na domačem trgu proizvedene opreme za podjetja s tujimi naložbami št. 171, 199, z dne 20. septembra 1999, in obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave št. 176 [2008] o prenehanju izvajanja politike vračila davka družbam, v katere je vložen tuji kapital, za njihove nakupe na domačem trgu proizvedene opreme.

(b)   Izvajanje v praksi

(109)

Ta program zagotavlja ugodnosti v obliki povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme za podjetja s tujimi naložbami. Ta oprema ne sme biti uvrščena v katalog opreme, ki ni izvzeta iz plačila, vrednost opreme pa ne sme preseči skupne omejitve naložb subjekta, v katerega se vlaga tuji kapital, v skladu s „poskusnimi upravnimi ukrepi za nakup na domačem trgu proizvedene opreme“.

(c)   Ugotovitve preiskave

(110)

Podrobne informacije o tej shemi, vključno z zneskom prejete ugodnosti, sta predložila dva vzorčena proizvajalca izvoznika/dve skupini proizvajalcev izvoznikov.

(d)   Izračun zneska subvencije

(111)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek povračila DDV za nakup na domačem trgu proizvedene opreme. Prejeta ugodnost se je postopoma obračunavala v dobi uporabe opreme v skladu z običajno prakso industrije.

(e)   Sklep

(112)

Ugodnost, ugotovljena v okviru te sheme, znaša od 0 % do 0,01 %.

3.1.7   Drugi regionalni/provincialni programi

(113)

S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v obdobju preiskave niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programov iz uvodne izjave 75.

3.1.8   Znesek subvencij

(114)

Znesek subvencij, določen v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, izražen ad valorem, za kitajske proizvajalce izvoznike znaša 0,76–1,77 %.

(115)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni jasno, kako je Komisija izračunala razpon skupne subvencijske stopnje. Razpon skupnih seštetih subvencij iz uvodne izjave 114 za kitajske vzorčene proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov, izražen ad valorem, predstavlja nižjo in višjo skupno subvencijsko stopnjo petih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov.

3.1.9   Sklep o Kitajski

(116)

Glede na zneske de minimis subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za kitajske proizvajalce izvoznike, se ne smejo uvesti ukrepi na uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom s Kitajskega. Sklenjeno je bilo, da bi bilo treba preiskavo glede uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe zaključiti.

3.2   INDIJA

3.2.1   Splošno

(117)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih naj bi indijski vladni organi domnevno dodeljevali subvencije:

1.

shema ciljnega trga;

2.

shema ciljnega izdelka;

3.

shema vnaprejšnjih odobritev;

4.

shema povračila dajatev;

5.

shema spodbujanja izvoza investicijskega blaga;

6.

davčne in carinske oprostitve in olajšave v izvozno usmerjenih enotah in posebnih ekonomskih conah;

7.

shema izvoznih kreditov;

8.

shema oprostitve davka od dohodkov;

9.

shema dodatnega spodbujanja izvoza;

10.

shema odobritve brezcarinskega uvoza;

11.

shema pomoči za razvoj trga in jamstva za posojila;

12.

shema spodbud za kapitalske naložbe vlade Gudžarata;

13.

shema spodbud za prometni davek in oprostitev davka na električno energijo v provinci Gudžarat;

14.

subvencijske sheme v Zahodni Bengaliji – spodbude in davčne ugodnosti, vključno z nepovratnimi sredstvi in oprostitvami plačila prometnega davka;

15.

paketna shema spodbud vlade Maharaštre, vključno s shemo za oprostitev dajatve na električno energijo in subvencijo za spodbujanje industrije v provinci Maharaštra.

Subvencijske sheme, ki so jih indijski preiskovani proizvajalci izvozniki uporabljali v obdobju preiskave

(118)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so imeli preiskovani proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave ugodnost od naslednjih shem:

1.

shema ciljnega trga („FMS“);

2.

shema ciljnega izdelka („FPS“);

3.

shema povračila dajatev („DDS“);

4.

shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

5.

shema odobritve brezcarinskega uvoza („DFIA“);

6.

shema spodbujanja izvoza investicijskega blaga („EPCGS“);

7.

paketna shema spodbud vlade Maharaštre („PSI“).

(119)

Sheme, navedene v točkah 1, 2, 4, 5 in 6 uvodne izjave 118, temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in redno posodablja. Na obdobje te preiskave se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika za obdobje 2009–2014“. Poleg tega indijska vlada v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („priročnik HOP I za obdobje 2009–2014“), določa tudi postopke, ki urejajo Zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2009–2014. Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(120)

Shema DDS iz točke 3 uvodne izjave 118 temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37 Zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, na oddelkih 93A in 94 Zakona o javnih financah iz leta 1994, ter Predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(121)

Shema PSI iz točke 7 temelji na „paketni shemi spodbud“ vlade Maharaštre iz leta 2007, resoluciji št. PSI-1707/(CR-50)/IND-8 z dne 30. marca 2007.

3.2.2   Shema ciljnega trga („FMS“)

(a)   Pravna podlaga

Shema FMS je podrobno opisana v odstavku 3.14 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in odstavku 3.8 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(122)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Izvajanje v praksi

(123)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov, vključno z izvozom rezanih poliestrskih vlaken, v države, navedene v preglednicah 1 in 2 v Dodatku 37(C) priročnika HOP I za obdobje 2009–2014, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 3 % vrednosti FOB. Izvoz vseh izdelkov v države, navedene v preglednici 3 v Dodatku 37(C) (trgi posebne usmeritve), je od 1. aprila 2011 upravičen do dobropisa za dajatve v višini 4 % vrednosti FOB. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodki od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, rude, žita, sladkor in naftni derivati.

(124)

Dobropisi za dajatve po shemi FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenosti do dobropisa. Lahko se uporabijo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(125)

Certifikat o upravičenosti do dobropisa se izda v pristanišču, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), indijska vlada nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(126)

V obdobju preiskave so to shemo uporabljali štirje od preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(127)

Trije od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov so po razkritju trdili, da so bili upravičeni do ugodnosti, vendar zanjo za izvoz v Unijo sploh niso zaprosili, zato ni mogoče sprejeti sklepa o koriščenju takšne ugodnosti. Trdili so tudi, da je shema FSM geografsko povezana z državami, ki niso članice Unije, zato Unija proti njej ne more uvesti izravnalnih ukrepov. V okviru preveritvenih obiskov je bilo glede tega potrjeno, da se je ugodnost sheme FSM zahtevala za izvoz v tretje države, saj shema velja zlasti za izvoz v tretje države. Zadevni proizvajalci izvozniki pa niso mogli oporekati niti praktičnemu izvajanju sheme, kot je opisano v uvodnih izjavah 123–125 niti uporabi sheme FMS v korist zadevnega izdelka ali dejstvu, da so dobropisi za dajatve po shemi FMS prosto prenosljivi in da se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na naknadni uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom. Zadevna stran zlasti ni mogla oporekati dejstvu, da je mogoče dobropise za dajatve, dodeljene na podlagi sheme FMS za izvoz v upravičene tretje države, uporabiti za izravnavo uvoznih dajatev, ki se plačajo za surovine, vključene v zadevni izdelek, ki se izvaža v Unijo.

(128)

Navedene ugodnosti se knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka v računovodskih izkazih družbe na datume izvedbe izvoznih transakcij, kar dokazuje, da upravičenost do ugodnosti nastane v času izvozne transakcije in da se bo pridobljeni dobropis za dajatve nedvomno uporabil pozneje. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(d)   Sklep o shemi FMS

(129)

Shema FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme FMS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo ta dobropis na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme FPS za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(130)

Shema FMS je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(131)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Vzpostavljen ni noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine se porabijo v proizvodnem procesu izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je do ugodnosti iz sheme FMS upravičen ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti iz sheme FMS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina. Poleg tega lahko izvoznik dobropise za dajatve v okviru sheme FMS uporabi za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(e)   Izračun zneska subvencije

(132)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(133)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevne štiri družbe v okviru te sheme v obdobju preiskave, znaša 0,15 %, 0,19 %, 0,42 % oziroma 0,63 %.

3.2.3   Shema ciljnega izdelka („FPS“)

(a)   Pravna podlaga

(134)

Ta shema je podrobno opisana v odstavkih 3.15–3.17 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 3.9–3.11 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(135)

V skladu z odstavkom 3.15.2 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 so do te sheme upravičeni izvozniki priglašenih izdelkov iz Dodatka 37D priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(c)   Izvajanje v praksi

(136)

Izvoznik izdelkov iz seznama Dodatka 37D priročnika HOP I za obdobje 2009–2014 lahko zaprosi za dobropis za dajatve v okviru sheme FPS v višini 2 % ali 5 % vrednosti FOB izvoza. Zadevni izdelek v preiskavi je naveden v preglednici 1 Dodatka 37D in je upravičen do 2-odstotnega dobropisa za dajatve.

(137)

FPS je shema dobropisov po izvozu, kar pomeni, da mora družba za upravičenost do ugodnosti iz te sheme izvažati. Zato družba pri zadevnem organu vloži spletno vlogo, skupaj z izvodi izvoznega naloga in računa, bančnega potrdila, ki izkazuje plačilo pristojbine za vlogo, izvod izvozne odpremnice in bančnega potrdila o prejemu plačila ali potrdila o izvršitvi nakazila v primeru neposrednega pogajanja za dokumente. V primerih, kadar se predložijo izvirniki izvozne odpremnice in/ali bančna potrdila za prejem plačila za pridobitev ugodnosti po kateri koli drugi shemi, lahko družba predloži izvode, ki jih je sama potrdila, pri čemer navede ustrezen organ, ki so mu bili predloženi izvirniki. Spletna vloga za dobropise v okviru sheme FPS lahko zajema največ 50 izvoznih odpremnic.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi v okviru sheme FPS lahko knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki krediti se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in tistega blaga, pri katerem pri uvozu obstajajo omejitve. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi v okviru sheme FPS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje.

(139)

V obdobju preiskave je to shemo uporabljalo vseh pet preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(140)

Trije od vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov so po razkritju trdili, da so bili upravičeni do ugodnosti, vendar zanjo za vsaj del izvoza niso zaprosili, zato ni mogoče sprejeti sklepa o koriščenju te ugodnosti. Zadevni proizvajalci izvozniki pa niso mogli oporekati niti praktičnemu izvajanju sheme, kot je opisano v uvodnih izjavah 123–125, niti uporabi sheme FPS v korist zadevnega izdelka, tj. dejstvu, da so dobropisi za dajatve po shemi FPS prosto prenosljivi in da se lahko uporabijo za plačilo carinskih dajatev na naknadni uvoz katerih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom. Ponovno je treba poudariti, da se navedene ugodnosti knjižijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka v računovodskih izkazih družbe na datume izvedbe izvoznih transakcij, kar dokazuje, da upravičenost do ugodnosti nastane v času izvozne transakcije in da se bo pridobljen dobropis za dajatve nedvomno uporabil pozneje.

(d)   Sklep o shemi FPS

(141)

Shema FPS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis v okviru sheme FPS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo ta dobropis na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se bo zmanjšal prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis v okviru sheme FPS za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(142)

Shema FPS je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe.

(143)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) ter Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ni vzpostavljen noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine se porabijo v proizvodnem procesu izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je do ugodnosti iz sheme FPS upravičen ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so do ugodnosti iz sheme FPS upravičeni celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina.

(e)   Izračun zneska subvencije

(144)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V navedenem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, v kateri je med drugim naveden znesek dobropisa FPS, dodeljen za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se ugodnosti v okviru sheme FPS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za izvozne posle v okviru te sheme v obdobju preiskave.

(145)

Ob predložitvi upravičenih zahtev so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete obvezne pristojbine za pridobitev subvencije, tako dobljen znesek subvencije pa določen kot števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od izvoza v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(146)

Subvencijske stopnje, ugotovljene za zadevnih pet družb v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašajo 1,59 %, 1,75 %, 1,77 %, 1,85 % oziroma 1,95 %.

3.2.4   Shema povračila dajatev („DDS“)

(a)   Pravna podlaga

(147)

Shema DDS je podrobno opisana v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor so bili spremenjeni z naknadnimi uradnimi obvestili.

(b)   Upravičenost

(148)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Izvajanje v praksi

(149)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki se izračuna kot delež vrednosti FOB za izdelke, izvožene v skladu s to shemo. Indijska vlada je določila stopnje povračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje se določijo glede na povprečno količino ali vrednost materiala, ki se uporabi kot surovina za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja za zadevni izdelek v okviru sheme DDS v obdobju preiskave je bila: 3 % vrednosti FOB do 9. oktobra 2012, 2,1 % vrednosti FOB med 10. oktobrom 2012 in 20. septembrom 2013 ter 1,7 % vrednosti FOB od 21. septembra 2013.

(150)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Takrat ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek v okviru sheme DDS pa se nepreklicno določi. Ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(151)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji. Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(152)

Znesek povračila se lahko uporabi za kakršen koli namen.

(153)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev lahko knjiži na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(154)

V obdobju preiskave sta shemo DDS uporabljala dva od preverjenih proizvajalcev izvoznikov.

(d)   Sklep o shemi DDS

(155)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. Poleg tega znesek povračila dajatev za izvoznika pomeni ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost pod pogoji, ki na trgu niso na voljo.

(156)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin.

(157)

To potrjuje okrožnica indijske vlade št. 24/2001, v kateri je jasno navedeno, da „[stopnje povračila dajatev] niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk […]“, regionalni organi pa so poučeni, „naj ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače surovine“.

(158)

Plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je treba šteti za nepovratna sredstva indijske vlade, ki so zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifično in da se proti njemu lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(159)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e)   Izračun zneska subvencije

(160)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V tem smislu se je štelo, da je prejemniku ugodnost dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, v kateri je med drugim naveden znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave.

(161)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za celotni prihodek od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(162)

Na podlagi navedenega subvencijski stopnji, ugotovljeni za zadevni družbi v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašata 0,24 % in 2,12 %.

3.2.5   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a)   Pravna podlaga

(163)

Ta shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1–4.1.14 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 4.1–4.30 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(164)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 165. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do podsheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“ iz odstavka 8.2 dokumenta „Zunanjetrgovinska politika za obdobje 2009–2014“, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov, so upravičeni do podsheme AAS za predvideni izvoz. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(c)   Izvajanje v praksi

(165)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(a)

fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem smislu pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(b)

letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v tako skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(c)

vmesne dobave: ta podshema zajema primere, ko nameravata dva proizvajalca proizvajati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme vnaprejšnjo odobritev za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in mora izvoziti končni izdelek;

(d)

predvideni izvoz: ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča, da brez dajatev uvaža surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ prodajo kategorijam kupcev iz odstavkov (b)–(f), (g), (i) in (j) odstavka 8.2 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014. Po trditvah indijske vlade se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Če je blago izdelano v Indiji, za predvideni izvoz veljajo številne kategorije dobav, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni;

(e)

vnaprejšnjo pripustitev naročil: imetnik vnaprejšnje odobritve, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek vnaprejšnjih pripustitev naročil. V takem primeru se vnaprejšnja odobritev potrdi kot vnaprejšnja pripustitev naročil in se domačemu dobavitelju potrdi ob dobavi izdelkov, ki so v njej določeni. S potrditvijo vnaprejšnje potrditve naročila je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so določene v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine). V okviru mehanizma vnaprejšnje potrditve naročil se nadomestilo za plačane davke in dajatve ne vrne končnemu izvozniku v obliki povračil/nadomestil dajatev, ampak ga prejme dobavitelj. Nadomestila davkov/dajatev se lahko uveljavljajo za domače in uvožene surovine;

(f)

vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposreden uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 (tj. podsheme AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in nadomestila za končne trošarine).

(166)

V obdobju preiskave so koncesije na podlagi sheme AAS, povezane z zadevnim izdelkom, prejele tri preverjene družbe. Te družbe so izkoristile podsheme iz točk (a), (d) in (e). Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene podsheme takšne, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(167)

Imetnik vnaprejšnje odobritve mora za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, po zakonu voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 priročnika HOP I za obdobje 2004–2009), tj. evidenco dejanske porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v obliki iz Dodatka 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(168)

Glede uporabe podsheme AAS za fizični izvoz iz uvodne izjave 165(a), ki sta jo v obdobju preiskave izkoristili dve preverjeni družbi, je indijska vlada tista, ki določi vrednost in količino uvoznega nadomestila in obveznosti izvoza, zabeležita pa se v vnaprejšnji odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v vnaprejšnjo odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega v okviru sheme AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih input-output normativov („SION“), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(169)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(170)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(171)

Le ena izmed obeh preverjenih družb, ki sta izkoristili to podshemo, je vodila evidenco proizvodnje in porabe. Vendar pa na podlagi evidence porabe ni bilo mogoče preveriti, katere surovine so se porabile v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Družbe v zvezi z navedenimi zahtevami glede preverjanja niso vodile nikakršnih evidenc, ki bi dokazovale, da je bila izvedena zunanja revizija evidence porabe. Šteje se torej, da preiskovani izvozniki niso dokazali, da so bile izpolnjene ustrezne določbe zunanjetrgovinske politike.

(172)

Glede uporabe podsheme AAS za vnaprejšnjo potrditev naročila iz točke (e) uvodne izjave 165, ki jo je v obdobju preiskave izkoristila ena preverjena družba, se količina uvoza, dovoljena v okviru te sheme, določi kot odstotek količine izvoženih končnih izdelkov. Za vnaprejšnje licence se merijo enote dovoljenih uvozov bodisi v smislu njihove kakovosti bodisi v smislu njihove vrednosti. V obeh primerih se stopnje, ki se uporabijo pri ugotavljanju dovoljenega nakupa brez dajatev, za večino izdelkov, vključno z izdelkom v tej preiskavi, določijo na podlagi normativov SION. Surovine, opredeljene v vnaprejšnjih licencah, so tiste, ki se uporabijo v proizvodnji ustreznih izvoženih končnih izdelkov.

(173)

Imetnik vnaprejšnje licence, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek vnaprejšnjih pripustitev naročil. V takem primeru se vnaprejšnja odobritev validira kot vnaprejšnja pripustitev naročil in se domačemu dobavitelju potrdi ob dobavi izdelkov, določenih v njej. S potrditvijo vnaprejšnje potrditve naročila je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kot so povračila za predvideni izvoz, in nadomestil za t. i. končne trošarine.

(174)

Preiskava je pokazala, da se v praksi niso upoštevale zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi.

(175)

Glede uporabe podsheme AAS za predvideni izvoz iz uvodne izjave 165(d), ki jo je v obdobju preiskave izkoristila ena preverjena družba, je indijska vlada tista, ki določi vrednost in količino uvoznega nadomestila in obveznosti izvoza, zabeležita pa se v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu v odobritev vpisati ustrezne transakcije. Obseg uvoza, dovoljenega na podlagi te sheme, določi indijska vlada na podlagi normativov SION.

(176)

Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji odobritve (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(177)

Ugotovljeno je bilo, da ni bilo povezave med uvoženimi surovinami in izvoženimi končnimi izdelki. Ugotovljeno je bilo tudi, da vložnik ni vodil evidence dejanske potrošnje iz uvodne izjave 167, ki jo mora preveriti zunanji računovodja, čeprav je to obvezno. Vložnik je kljub kršitvi te zahteve še naprej prejemal ugodnosti iz sheme AAS.

(d)   Sklep o shemi AAS

(178)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, za preiskovane izvoznike pa pomeni ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(179)

Vse zadevne podsheme v tem primeru so očitno zakonsko pogojene z opravljanjem izvoza, zato velja, da so specifične in da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more prejemati ugodnosti iz te sheme.

(180)

Nobena od zadevnih podshem v tem primeru se ne more šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil dajatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali so se surovine porabile v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega normativi SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejansko vključenih surovin, čeprav bi to zaradi odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) običajno morala storiti.

(181)

En vzorčen indijski proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da se izravnalni ukrepi proti tej shemi ne bi smeli uvesti, saj je družba izpolnila svojo zakonsko obveznost glede neodvisnih revizij evidence porabe surovin, kar bi morala indijska vlada šteti za ustrezno preverjanje. Te trditve ni mogoče sprejeti. Preverjanje, ki ga izvede indijska vlada, se obravnava ločeno od vseh obveznosti, uvedenih za družbe. V okviru preveritvenega obiska je bilo potrjeno, da sistem preverjanja, ki ga je vzpostavila indijska vlada, ne upošteva pravil iz Priloge II(II)(4) k osnovni uredbi. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(182)

Ista stran je trdila, da je združevanje licenc v Indiji zakonito in da družba zaradi uporabe celotnega prihodka od izvoza namesto prihodkov od prodaje zadevnega izdelka pri izračunu subvencijske stopnje ne sme biti oškodovana. Vendar pa zakonitost združevanja licenc v Indiji v tem okviru ni pomembna. Preiskava je pokazala, da zaradi združevanja ni bilo mogoče razumno dodeliti licenc, ki ustrezajo rezanim poliestrskim vlaknom. Pri izračunu subvencijske stopnje je bilo dejansko treba uporabiti ugodnost na ravni oddelka, ne pa na ravni rezanih poliestrskih vlaken, saj s preverjenimi informacijami ni bilo mogoče ustrezno dodeliti uporabe surovin (uporabljenih v proizvodnji drugih izdelkov) le za rezana poliestrska vlakna. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(183)

Proti podshemam iz točk (a), (d) in (e) uvodne izjave 165 se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e)   Izračun zneska subvencije

(184)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin, ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče presežne odpuste dajatev izravnati le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračil, pač pa normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(185)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale shemo AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, uvožen v skladu s podshemo v obdobju preiskave (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(186)

Subvencijske stopnje, ugotovljene za zadevne tri družbe v okviru te sheme v obdobju preiskave, znašajo 0,11 %, 1,89 % oziroma 4,31 %.

3.2.6   Odobritev brezcarinskega uvoza („DFIA“)

(a)   Pravna podlaga

(187)

Shema DFIA je podrobno opisana v odstavkih 4.2.1–4.2.47 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavjih 4.31–4.36 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(188)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Izvajanje v praksi

(189)

DFIA je pred- in poizvozna shema, ki omogoča brezcarinski uvoz blaga, določen na podlagi normativov SION, ki pa ga v primeru prenosljive odobritve DFIA ni treba uporabiti v proizvodnji izvoženega izdelka.

(190)

Shema DFIA zajema le uvoz surovin, kot je določeno v normativih SION. Upravičeni uvoz je omejen na količino in vrednost, navedeno v normativih SION, vendar jo lahko regionalni organi na zahtevo spremenijo.

(191)

Za obveznost izvoza velja minimalna zahteva za dodano vrednost v višini 20 %. Izvoz se lahko izvaja pred odobritvijo sheme DFIA; v tem primeru se upravičeni uvoz določi sorazmerno glede na začasni izvoz.

(192)

Ko je obveznost izvoza izpolnjena, lahko izvoznik zahteva prenosljivost odobritve DFIA, kar v praksi pomeni dovoljenje za prodajo licence za brezcarinski uvoz na trgu.

(193)

V obdobju preiskave je shemo DFIA uporabljal en preverjeni proizvajalec izvoznik.

(d)   Sklep o shemi DFIA

(194)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, za preiskovane izvoznike pa pomeni ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(195)

Poleg tega je shema DFIA zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(196)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Pri tem zlasti velja naslednje: (i) dopušča naknadno nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev za surovine, ki se porabijo v proizvodnem procesu drugega izdelka; (ii) ni sistema ali postopka preverjanja, ki bi potrdil, ali se surovine porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi, in (iii) prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu odobri shema DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin.

(197)

En vzorčen indijski proizvajalec izvoznik je po razkritju trdil, da je sistem preverjanja, vzpostavljen v Indiji, razumen, učinkovit in v skladu s trgovinskimi praksami v Indiji, zato več ni „glavnega“ razloga za uvedbo izravnalnih ukrepov proti tej shemi. Preiskava v nasprotju s to trditvijo ni potrdila, da se lahko s sistemom preverjanja, vzpostavljenim v Indiji, preveri, ali se surovine porabijo v proizvodnji izvoženega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Proizvajalec poleg tega ni oporekal niti dejstvu, da sistem dopušča naknadno nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev za surovine, ki se porabijo v proizvodnem procesu drugega izdelka, niti da prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu odobri shema DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(e)   Izračun zneska subvencije

(198)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin, ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za„presežni“ odpust dajatev.

(199)

V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče presežne odpuste dajatev izravnati le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračil, pač pa normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni odgovoren preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(200)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale shemo DFIA, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, uvožen v skladu s podshemo v obdobju preiskave (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med obdobjem preiskave kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(201)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevno družbo v okviru te sheme v obdobju preiskave, znaša 4,95 %.

3.2.7   Shema spodbujanja izvoza investicijskega blaga („EPCGS“)

(a)   Pravna podlaga

(202)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike za obdobje 2009–2014 in poglavju 5 priročnika HOP I za obdobje 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(203)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(c)   Izvajanje v praksi

(204)

Družbi je pod pogojem, da izpolnjuje obveznost izvoza, dovoljeno uvažati (novo in do 10 let staro) investicijsko blago po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 3 % za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu z Zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po 0-odstotni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(205)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost brezcarinskega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Lahko pa tudi zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(206)

Ugotovljeno je bilo, da so tri vzorčene družbe v okviru sheme EPCGS prejele koncesije, ki bi lahko bile dodeljene zadevnemu izdelku v obdobju preiskave.

(d)   Sklep o shemi EPCGS

(207)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek indijske vlade, saj ta koncesija zmanjša njen prihodek od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve za izvoznika pomeni ugodnost, saj dajatve, ki jih družba privarčuje ob uvozu, izboljšajo njeno likvidnost.

(208)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(209)

Sheme EPCGS ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(e)   Izračun zneska subvencije

(210)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunan znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave. Ob predložitvi upravičenih zahtev so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete obvezne pristojbine za pridobitev subvencije, tako dobljen znesek subvencije pa določen kot števec.

(211)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za ustrezne prihodke od izvoza v obdobju preiskave kot imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(212)

Dva vzorčena indijska proizvajalca izvoznika sta po razkritju zahtevala ponovno preverjanje izračuna zneska subvencije. Trdila sta, da se lahko zaradi tega razveljavi licenca EPCG; investicijsko blago bi se zato nabavljalo na domačem trgu, v tem primeru pa je predvideno plačilo osrednjih trošarin. Vendar s tem v zvezi niso bile navedene nobene določene razveljavljene licence. To vprašanje tudi ni bilo izpostavljeno med preiskavo, ko bi bilo mogoče to trditev ustrezno preveriti. Sicer pa je bil znesek subvencije določen na podlagi preverjene evidence surovin, ki jih je družba nabavljala v okviru te sheme. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(213)

Subvencijska stopnja, ki je bila za to shemo v obdobju preiskave ugotovljena za zadevne tri družbe, znaša 0,37 %, 0,40 % oziroma 0,46 %.

3.2.8   Paketna shema spodbud („PSI“)

(a)   Pravna podlaga

(214)

Da bi vlada Maharaštre spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja, od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena, različici, pomembni za to preiskavo, pa sta različici iz let 2001 in 2007. Paketna shema spodbud iz leta 2001 je bila sprejeta 31. marca 2001 z resolucijo št. IDL-1021/(CR-73)/IND-8. Paketna shema spodbud iz leta 2007 je bila sprejeta 30. marca 2007 z resolucijo št. PSI-1707/(CR-50)/IND-8.

(b)   Upravičenost

(215)

Navedeni resoluciji navajata kategorije industrij in družb, ki se lahko štejejo za upravičene do spodbud.

(c)   Izvajanje v praksi

(216)

Da bi vlada Maharaštre spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja, je zagotovila paket spodbud za nove/razširjene industrijske obrate v regijah v razvoju države Maharaštra. Za namene te sheme Priloga I k Resoluciji razvršča državno območje v kategorijo območij, upravičenih do spodbud. Spodbud iz sheme iz leta 2007 pa ni mogoče koristiti, razen če je bil na podlagi sheme iz leta 2007 izdan certifikat o upravičenosti in je upravičenec izpolnil zahteve/pogoje iz certifikata o upravičenosti. Certifikat o upravičenosti izda izvajalska agencija (državni organ), veljati pa začne z datumom začetka tržne proizvodnje upravičenca (imenovanega tudi upravičeni obrat).

(217)

Paketno shemo spodbud sestavlja več podshem, dva preverjena proizvajalca izvoznika pa sta v obdobju preiskave koristila ugodnost naslednjih dveh shem:

sheme oprostitve dajatve za električno energijo („EDE“) in

subvencije za spodbujanje industrije („IPS“)

(218)

Shema oprostitve dajatve za električno energijo se dodeli upravičenim novim obratom s sedežem na določenih območjih za obdobje, navedeno v certifikatu o upravičenosti. V tem primeru sta zadevna proizvajalca izvoznika oproščena plačila dajatve za električno energijo za obdobje devetih oziroma sedmih let. V drugih delih države bodo 100-odstotno izvozno usmerjeni obrati, obrati za informacijsko tehnologijo in biotehnologijo prav tako oproščeni plačila dajatve za električno energijo za obdobje desetih let.

(219)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je en proizvajalec izvoznik s sedežem v Maharaštri v obdobju preiskave koristil podshemo oprostitve dajatve za električno energijo.

(220)

Upravičenec je na podlagi podsheme IPS upravičen do subvencije, ki znaša 75–100 % zneska upravičenih naložb minus znesek ugodnosti iz drugih podshem paketne sheme spodbud, kot je podshema EDE. Ugodnost se dodeli za obdobje, določeno v certifikatu o upravičenosti, in ne more presegati zneska DDV, ki je bil državi Maharaštra plačan v istem obdobju. Upravičene naložbe zajemajo odhodke za naložbe v gradnjo, stroje in opremo.

(221)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta podshemo IPS koristila dva proizvajalca izvoznika s sedežem v Maharaštri.

(222)

Dva vzorčena indijska proizvajalca izvoznika sta po razkritju trdila, da se podshema IPS vlade Maharaštre ne uporablja neposredno ali posredno za faze proizvodnje, izdelave ali izvoza rezanih poliestrskih vlaken, ugodnost pa je odvisna od zneska plačanih domačih davkov. Trdila sta tudi, da cilj sheme ni zagotoviti ugodnosti proizvajalcem izvoznikom, ampak nadomestiti stroške, ki nastanejo zaradi zaostalosti regije, zato se izravnalni ukrepi za to shemo ne morejo uvesti. Poleg tega sta trdila, da bi bilo treba to shemo obravnavati kot finančno subvencijo, ne pa kot ponavljajočo se subvencijo, skupna prejeta ugodnost pa bi morala biti porazdeljena v običajni amortizacijski dobi subvencioniranega kapitala. Glede tega je preiskava pokazala, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 220, da se subvencija izplačuje letno za upravičene naložbe, tj. izdatke za gradnjo, stroje in opremo. Take naložbe so neposredno povezane z rezanimi poliestrskimi vlakni. Letni znesek, ki ga je mogoče zahtevati, je omejen z zneskom domačih davkov, plačanih vladi Maharaštre v istem obdobju, vendar to ne spremeni dejstva, da letna ugodnost vlade Maharaštre pomeni finančni prispevek indijske vlade, ta pa ugodnost dodeli preiskovanim proizvajalcem izvoznikom. Letno izplačana subvencija ni enaka finančni subvenciji, čeprav so podlaga za takšno plačilo naložbe v investicijsko blago. To trditev je bilo treba zato zavrniti.

(d)   Sklep o podshemah EDE in IPS

(223)

Obe podshemi sta subvenciji v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe, saj pomenita finančni prispevek indijske vlade, ki predstavlja ugodnost za preiskovane izvoznike.

(224)

Subvencijski podshemi sta je specifični v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj se je z zakonodajo, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejil dostop do te sheme na nekatera podjetja znotraj določene geografske regije.

(225)

Zato bi bilo treba za to subvencijo uvesti izravnalne ukrepe.

(e)   Izračun zneska subvencije

(226)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika v zvezi z zadevnim izdelkom, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za celotni prihodek od prodaje zadevnega izdelka proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave, ker subvencija ni pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(227)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za edino družbo, ki je koristila to ugodnost, v okviru podsheme EDE v obdobju preiskave, znaša 0,31 %.

(228)

Subvencijska stopnja, ugotovljena za zadevni družbi v okviru podsheme IPS v obdobju preiskave, znaša 1,03 % oziroma 1,91 %.

3.2.9   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(229)

Na podlagi ugotovitev, kot je povzeto v preglednici, se je skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, gibal med 4,16 % in 7,65 %.

Preglednica 1

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi – Indija

(%)

Shema

FMS

FPS

DDS

AAS

DFIA

EPCGS

PSI/EDE

PSI/IPS

Skupaj

Družba

Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd.

0,42

1,77

0,31

1,91

4,41

Ganesha Ecosphere Ltd.

1,95

0,24

0,11

4,95 %

0,40

7,65

Indo Rama Synthetics Ltd.

0,15

1,75

1,89

0,37

1,03

5,19

Polyfibre Industries Pvt. Ltd.

0,19

1,85

2,12

4,16

Reliance Industries Limited

0,63

1,59

4,31

0,46

6,99

3.3   VIETNAM

3.3.1   Splošno

(230)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, v okviru katerih je vietnamska vlada domnevno dodeljevala subvencije:

A.

vladna preferenčna posojila industriji rezanih poliestrskih vlaken, ki jih zagotavljajo državne banke in zasebne banke, ki delajo po navodilih in smernicah vlade, in subvencioniranje obrestne mere;

B.

blago, ki ga industriji rezanih poliestrskih vlaken prek podjetij v državni lasti zagotovi vlada za plačilo, ki je nižje od primernega;

C.

zemljišča, ki jih zagotovi vlada za plačilo, ki je nižje od primernega;

D.

programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka

E.

programi posrednih davkov in uvoznih dajatev;

F.

pospešena amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev;

G.

drugi programi subvencioniranja, vključno z državnimi, regionalnimi in lokalnimi vladnimi shemami.

(231)

Komisija je preverila vse sheme, navedene v pritožbi. Pri vsaki shemi je preverila, ali bi bilo mogoče v skladu z določbami člena 3 osnovne uredbe ugotoviti višino finančnega prispevka vietnamske vlade in ugodnost, ki ga je ta prinesel proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je pokazala, da je v tem primeru vsaka ugodnost, ugotovljena v povezavi s preverjenimi shemami, nižja od ustrezne stopnje de minimis iz člena 14(5) (4) osnovne uredbe. Zato se zdi, da sklep o posameznih shemah, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ni potreben.

(232)

Kljub temu so podrobnosti shem in ustreznih stopenj subvencioniranja za posamezna podjetja zaradi jasnosti in preglednosti navedene v nadaljevanju, ne glede na to, ali se subvencije obravnavajo kot subvencije, proti katerim se lahko izvedejo izravnalni ukrepi. Ugodnost se je izračunala v skladu s členom 6 osnovne uredbe.

3.3.2   Posebne subvencijske sheme

Subvencijske sheme, ki jih vietnamski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave niso uporabljali

(233)

Preiskava je pokazala, da vietnamski proizvajalci izvozniki niso uporabljali naslednjih shem:

(a)

blago, ki ga industriji rezanih poliestrskih vlaken prek podjetij v državni lasti zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega;

(b)

pospešena amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev;

(c)

drugi programi subvencioniranja, vključno z državnimi, regionalnimi in lokalnimi vladnimi shemami.

(234)

Glede blaga, ki ga industriji rezanih poliestrskih vlaken prek podjetij v državni lasti zagotavlja vlada za plačilo, ki je nižje od primernega, je bilo v pritožbi v zvezi s to shemo navedeno, da vietnamski proizvajalci PTA/MEG, ki se lahko v proizvodnji rezanih poliestrskih vlaken uporabi kot glavna surovina, nabavljajo po subvencioniranih cenah. Preiskava je pokazala, da noben od preiskovanih proizvajalcev izvoznikov PTA/MEG ni uporabljal kot glavno surovino, ampak so vsi uporabljali reciklirane plastenke iz PET ali granulate iz plastenk.

(235)

Pritožnik je po razkritju trdil, da je Komisija zagotovila delno analizo le za eno shemo, tj. zagotavljanje PTA/MEG po subvencioniranih cenah. Pritožnik je glede tega programa trdil, da sta način izbire vzorca in dejstvo, da veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken v Vietnamu niso bili zajeti v preiskavi, pri tem programu vplivala na ugotavljanje obstoja subvencioniranja. Pritožnik je navedel tudi druge domnevne programe subvencioniranja v Vietnamu, informacije o teh programih pa so bile predložene v pritožbi.

(236)

Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 32–34 in 42, za Vietnam vzorčenje ni bilo potrebno, saj so bili pripravljeni sodelovati vsi vietnamski proizvajalci izvozniki, izpolnjeni vprašalniki, ki so jih poslali trije sodelujoči proizvajalci, pa so predstavljali več kot 99 % uvoza iz Vietnama. Trditve pritožnika glede vzorčenja zato niso pomembne za ugotovitve preiskave. Dejstvo, da so v Vietnamu tudi drugi veliki proizvajalci rezanih poliestrskih vlaken, samo po sebi ne zbuja pomislekov o reprezentativnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Komisija potrjuje, da je zbirala informacije in odgovore glede vseh domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi, vključno s subvencijami, ki jih je pritožnik navedel v svojih pripombah glede razkritja, vendar je bilo za te programe ugotovljeno, da jih sodelujoči izvozniki niso uporabljali. Komisija je navedla dodatne podrobnosti o zagotavljanju PTA/MEG, saj se je ta shema v pritožbi obravnavala kot pomemben dejavnik, ki bi lahko zagotavljal visoko subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Subvencijske sheme, ki so jih vietnamski preiskovani proizvajalci izvozniki uporabljali v obdobju preiskave

(237)

Ugotovljeno je bilo, da so preiskovani vietnamski proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju uporabljali naslednje sheme.

3.3.3   Preferenčna posojila

3.3.3.1   Subvencioniranje obrestne mere po naložbi, ki ga je zagotavljala razvojna banka Vietnama

(238)

Razvojna banka Vietnama („VBD“) je strateška banka v državni lasti, ki je bila leta 2006 ustanovljena s sklepom št. 108/2006/QD-TTg zaradi izvajanja državnih politik o razvojnih naložbenih kreditih in izvoznih kreditih. Razvojna banka Vietnama je v obdobju preiskave uvedla program za subvencioniranje obrestnih mer pri nekaterih posojilih komercialnih bank. Družbe skupine Thai Binh so v tem okviru sklenile pogodbe z banko VDB za subvencioniranje posojil bank BIDV in Vietcom Bank.

(239)

Pravna podlaga tega programa je odlok št. 75/2011/ND-CP z dne 30. avgusta 2011, ki nadomešča odloke št. 151/2006/ND-CP, št. 106/2008/ND-CP in št. 106/2004 ND-CP. Pri pogodbah, ki so bile podpisane pred začetkom uporabe odloka št. 75/2011, veljajo prejšnji odloki.

(240)

Ugodnost iz tega programa je enaka razliki med obrestnimi merami banke VBD in obrestnimi merami komercialnih bank, ki se uporabljajo pri posojilih tema dvema družbama. Program se uporablja za dolgo- in srednjeročna posojila komercialnih bank, namenjena financiranju naložbenih projektov.

(241)

Ugodnost iz te sheme znaša 0–0,28 %.

3.3.3.2   Posojila z nizkimi obrestnimi merami, ki so jih dodelile nekatere komercialne banke v državni lasti

(242)

Preiskava je pokazala, da je velik del bančnega sektorja v Vietnamu v državni lasti; skoraj 50 % posojil v vietnamskem gospodarstvu v obdobju preiskave je odobrilo pet velikih bank v državni lasti (5). Tuje lastništvo bank s sedežem v Vietnamu je omejeno (6). Komercialne banke morajo podjetjem subvencionirati obrestno mero (7). Vietnamska državna banka določi najvišje obrestne mere, ki jih komercialne banke lahko spremenijo v posojila nekaterim subjektom (8). Informacije v spisu kažejo, da komercialne banke v državni lasti nudijo nižje obrestne mere kot druge banke.

(243)

V več vietnamskih zakonih o bančnem sektorju in posojilih so navedena preferenčna posojila. V uredbi št. 1627 iz leta 2001 so na primer navedena posojila strankam, za katere velja politika preferencialnih kreditov (člena 20 in 26), zakon o kreditnih institucijah pa navaja koncesijske kredite (člen 27).

(244)

Znesek subvencije se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ugotovljene v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnost za prejemnike šteje razlika med zneskom, ki ga družba plača na preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga pridobila na trgu.

(245)

Informacije iz uvodnih izjav 242 in 243 kažejo na precejšnja izkrivljanja v vietnamskem finančnem sektorju. Komisija je zato za izračun ugodnosti, ki izhajajo iz preferenčnih posojil, uporabila zunanjo referenčno vrednost. Kot je navedeno v uvodni izjavi 231, to ne vpliva na možnost uvedbe izravnalnih ukrepov za subvencijo, ki izhaja iz preferenčnih posojil. Komisija tudi zaradi subvencioniranja de minimis ni sprejela končnih sklepov glede tega, ali so zadevne banke javni organi in ali je ocena kreditnega tveganja, ki jo opravijo banke, ustrezna.

(246)

Zunanja referenčna vrednost je bila potrebna, da so se lahko upoštevala le posojila v vietnamski valuti (VND), saj ni bilo nobenih dokazov, da so bila posojila v USD subvencionirana. Od vseh sodelujočih družb je posojila v vietnamski valuti prejela le skupina Thai Binh Group. Referenčna vrednost je bila izračunana s pomočjo obrestnih mer za kreditiranje skupine 48 narodov v državah z nižjim srednjim prihodkom (BDP) v zadnjem obdobju, za katerega so bili podatki na voljo (leto 2012). Zadevne države so bile izbrane, ker imajo podoben BDP kot Vietnam. Te mere so bile nato prilagojene za inflacijo v obdobju preiskave, da so se dobile dejanske obrestne mere, za države, za katere so bili podatki na voljo, pa se je izračunalo povprečje 48 držav. Podatke o obrestnih merah in stopnjah inflacije držav je predložila Svetovna banka. Povprečna dejanska obrestna mera za navedene države z nižjim srednjim dohodkom v obdobju preiskave je znašala 8,23 %. Ta referenčna vrednost se je nato primerjala z inflaciji prilagojenimi obrestnimi merami za vsa posojila v vietnamski valuti, ki so jih prejela preiskovana podjetja.

(247)

Ugodnost iz tega programa znaša 0–1,34 %.

(248)

Vietnamska vlada je po razkritju ugovarjala sklepom o izkrivljanju vietnamskega finančnega sistema in navedla, da bi morala Komisija oceniti, ali so komercialne banke v državni lasti javni organi in ali je ocena kreditnega tveganja, ki jo opravijo te banke, ustrezna. Po mnenju vietnamske vlade bi ta analiza vplivala na sklep o obstoju finančnega prispevka in na uporabo zunanje referenčne vrednosti pri ugotavljanju ugodnosti, dodeljene v okviru tega programa.

(249)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 242 in 243, informacije in dokazi, zbrani v preiskavi, kažejo na precejšnja izkrivljanja v vietnamskem bančnem sistemu. Zaradi teh izkrivljanj je treba v skladu s pravili osnovne uredbe pri določanju zneska ugodnosti (če obstaja) uporabiti zunanjo referenčno vrednost. Ker so ugodnosti za vietnamske proizvajalce izvoznike opredeljene kot de minimis, se Komisiji ne zdi potrebno preučiti, ali so banke javni organi in/ali je ocena tveganja ustrezna, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 231 in 232.

3.3.4   Zagotavljanje pravic do rabe zemljišča

(250)

Obema sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma so bile dodeljene pravice do rabe zemljišč na posebnih industrijskih območjih. Skupina Thai Binh Group je pravice do rabe zemljišč prejela neposredno od države, družba Vietnam New Century Polyester Fibre Co Ltd. („VNC“) pa je zemljišče najela prek podjetja, ki je delno v državni lasti.

(251)

Skupina Thai Binh Group ima tri parcele na industrijskem območju. V obdobju preiskave je bila skupina v celoti izvzeta iz plačila najemnine za dve parceli. Podlagi za izvzetje sta odloka št. 121/2010/ND-CP in 142/2005/ND-CP. Najemnine za tretjo parcelo skupina prav tako ni plačevala, saj je v upravnem postopku zahtevala izvzetje iz plačila. Zneska izvzetih najemnin sta precej nižja od zneskov, ki jih je skupina plačevala za druge podobne parcele v neposredni bližini industrijskega območja, zdita pa se tudi precej nižja od običajnih cen zemljišč v regiji.

(252)

Družbi VNC ni bilo dodeljeno popolno izvzetje pravic do rabe zemljišča, vendar je bilo jasno, da je bila v obdobju preiskave deležna ugodnosti. Družba VNC ima v najemu tri parcele, ki jih je najela prek družbe v delni državni lasti. Indijska vlada je trdila, da gre za prenose med zasebnimi strankami, vendar informacije v spisu kažejo nasprotno. V naložbenem dovoljenju družbe VNC je najem zemljišč naveden kot preferenčna ugodnost. Nacionalni svet province Quang Ninh v dovoljenju družbo VNC zavezuje k najemu zemljišča prek zadevne družbe. V skladu z izvirno pogodbo med družbo v delni državni lasti, ki je družbi VNC oddalo parcelo, in lokalnim organom, pristojnim za zemljišča, je naknadni prenos zemljišča mogoč le pod določenimi pogoji, ki jih določi navedeni organ. Iz tega je razvidno, da država sodeluje pri prenosu zemljišča med dvema strankama.

(253)

Da bi lahko Komisija ocenila ugodnost, je nizke cene zemljišč na industrijskih območjih, povezane s prenosi, primerjala z referenčno ceno podobnih zemljišč. Preiskava je pokazala, da je trg za zemljišča v Vietnamu očitno reguliran, izkrivlja pa ga posredovanje vlade, saj je odobrila izvzetje ali referenčno nadomestilo za pravice do rabe zemljišča, ki se nanašajo na zemljišča na določenih industrijskih območjih in/ali v spodbujanih poslovnih sektorjih. Komisija je glede tega v tem določenem primeru ugotovila, da je prenos pravic do rabe zemljišča dovolj zanesljiv, saj se zadevno zemljišče ne nahaja v nobenem spodbujanem območju, zadevna družba pa je dejavna v sektorju, ki ni povezan z rezanimi poliestrskimi vlakni in ni spodbujan v okviru vladnih politik. Cene iz tega prenosa so se uporabile kot referenčna vrednost za oceno ugodnosti, brez poseganja v kateri koli sklep o splošnem stanju trga z zemljišči v Vietnamu.

(254)

Ugodnost iz te sheme znaša 0,17–0,37 %.

3.3.5   Programi neposrednih davčnih oprostitev in znižanja davka

(255)

Oba sodelujoča proizvajalca izvoznika sta imela na podlagi izvzetij, navedenih v svojih naložbenih dovoljenjih, korist od več neposrednih davčnih oprostitev. Pravna podlaga za ta izvzetja so odlok št. 164/2003/ND-CP, ki ga nadomeščata odloka št. 124/2008/ND-CP in 122/2011/ND-CP, okrožnica št. 140/2012, odlok št. 164/2003/ND-CP, kot je bil spremenjen in dopolnjen z odlokom št. 152/2004/ND-CP o oprostitvi dajatve in DDV na uvoz strojev.

(256)

V skladu z navedeno zakonodajo so neposredne davčne oprostitve in znižanja davka med drugim na voljo družbam, ki se nahajajo na posebnih industrijskih območjih/parkih, družbam z velikim številom zaposlenih ali družbam, ki dejavnost opravljajo v nekaterih gospodarskih sektorjih.

(257)

Znesek subvencije se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnike, ugotovljene v obdobju preiskave. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka, oziroma znesek v celoti oproščenega davka. Zneski, ki se štejejo za subvencijo, temeljijo na zadnjih letnih davčnih napovedih. Subvencija je bila dodeljena na podlagi celotne družbe in izražena kot odstotek CIF prihodka od izvoza Unije.

(258)

Ugodnost iz te sheme znaša od 0,11 % do 0,36 %.

3.3.6   Oprostitev uvoznih dajatev za uvožene surovine

(259)

Oba sodelujoča proizvajalca sta bila v obdobju preiskave oproščena plačila dajatev za uvožene surovine. Pravna podlaga za to izvzetje je zakon o uvoznih in izvoznih dajatvah št. 45/2005/QH11, ki se je izvajal z odlokom št. 87/2010/ND-CP. Pravila glede inšpekcijskega in nadzornega sistema ter zadevnih postopkov so določena v okrožnici št. 194/2010TT.

(260)

Vietnamska vlada je v odgovoru na vprašalnik poročala, da uporablja sistem povračil/opustitev dajatev. V skladu z zakonodajo se izvzetje uporablja za uvožene surovine, porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka. Dajatve so lahko povrnjene v obsegu, ki je določen z odstotkom uporabljenih uvoženih surovin v izvoženem končnem izdelku.

(261)

Ugotovljeno je bilo, da v obdobju preiskave noben od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz te sheme ni prejel nobene ekonomske koristi. Čeprav sta bila oba proizvajalca izvoznika oproščena plačila uvozne dajatve za surovine, v obdobju preiskave niso bili ugotovljeni nobeni presežni odpusti. Obseg prodaje zadevnega izdelka na domačem trgu je bil v obeh družbah sorazmerno majhen. Precejšen del glavnih surovin sta nabavljali na domačem trgu, saj količine, ki sta jih uvozili, niso zadoščale za proizvodnjo zadevnega izvoženega izdelka.

(262)

Glede na to se ni zdelo potrebno ugotoviti, ali je sporočeni sistem povračil dajatev skladen s pravili WTO ter členi prilog II in III k osnovni uredbi.

(263)

Vietnamska vlada je po razkritju podprla ugotovitve Komisije o tem programu. Želela pa je tudi poudariti, da je vietnamski sistem povračil dajatev popolnoma v skladu s pravili iz prilog II in III k osnovni uredbi, kljub temu da sklepi o tem niso bili sprejeti. Komisija je seznanjena s tem stališčem vietnamske vlade. Glede na to, da so ugodnosti za vietnamske proizvajalce izvoznike opredeljene kot de minimis, Komisija ponavlja svoje mnenje, da se ji za namene te preiskave ne zdi potrebno preučiti, ali je shema povračila dajatev v skladu s pravili iz prilog II in III k osnovni uredbi, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 231 in 232.

3.3.7   Oprostitev uvoznih dajatev za uvožene stroje

(264)

Oba sodelujoča proizvajalca sta bila v obdobju preiskave oproščena plačila dajatev in DDV za uvožene stroje. Pravna podlaga za to izvzetje je zakon o uvoznih in izvoznih dajatvah št. 45/2005/QH11, ki se je izvajal z odlokom št. 87/2010/ND-CP. Pravila glede inšpekcijskega in nadzornega sistema ter zadevnih postopkov so določena v vladnem odloku št. 154/2005/N-CP, okrožnici št. 194/2010TT in okrožnici št. 117/2011.

(265)

Družbe so bile pozvane, naj poročajo o uvozu strojev v desetletnem obdobju. Jasno je, da sta sodelujoča proizvajalca izvoznika na podlagi te sheme prejela ugodnosti, vendar te niso bile znatne. Uvoz strojev pri obeh družbah v primerjavi s prihodki od prodaje rezanih poliestrskih vlaken v EU namreč ni bil pomemben. Tudi morebitne ugodnosti so se zmanjšale zaradi dejstva, da so bili stroji amortizirani v več letih (običajno desetih), zato se je ugodnost v obdobju preiskave ustrezno zmanjšala.

(266)

Ugodnost iz te sheme znaša 0,08–0,1 %.

3.3.8   Znesek subvencij

(267)

Znesek subvencij, določen v skladu z določbami osnovne protisubvencijske uredbe, izražen ad valorem, za vietnamske proizvajalce izvoznike znaša 0,6–2,31 %. Subvencijska stopnja na ravni države je tehtano povprečje obeh navedenih stopenj, tj. 1,25 %. Opisane subvencije so bile dodeljene na podlagi celotne družbe in izražene kot odstotek CIF prihodka od izvoza Unije.

(268)

Pritožnik je po razkritju trdil, da ni bilo jasno, kako je Komisija izračunala ta razpon subvencijske stopnje in zakaj Komisija ni upoštevala višje stopnje, ki bi bila nad stopnjo de minimis. Kot je Komisija pojasnila v prejšnji uvodni izjavi, znaša razpon skupnih seštetih subvencij za vietnamske sodelujoče proizvajalce izvoznike, izražen ad valorem, 0,6–2,31 %. Pri izračunu tehtanega povprečja teh stopenj pa se dobi povprečje subvencijske stopnje na ravni države, ki je enaka 1,25 %, kar je pod pragom de minimis. Ta metodologija se vedno uporabi pri izračunu povprečja subvencijske stopnje na ravni države v skladu z ustreznimi pravili osnovne uredbe.

3.3.9   Sklep o Vietnamu

(269)

Subvencijska stopnja na ravni države za Vietnam znaša 1,25 %. Ker je ta stopnja opredeljena kot de minimis, je bilo sklenjeno, da bi bilo treba preiskavo glede uvoza s poreklom iz Vietnama v skladu s členom 14(3) osnovne uredbe zaključiti.

4.   ŠKODA

4.1   OPREDELITEV POJMOV INDUSTRIJA UNIJE IN PROIZVODNJA UNIJE

(270)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo 18 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(271)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je znašala približno 401 000 ton. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so preverjeni podatki o proizvodnji vzorčenih sodelujočih proizvajalcev Unije in podatki, ki jih je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so bili za vzorec izbrani štirje proizvajalci Unije, ki predstavljajo 54 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2   POTROŠNJA UNIJE

(272)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije s podatki, ki jih je predložil pritožnik, in uvoza iz tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(273)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Celotna potrošnja Unije

838 397

869 025

837 066

890 992

Indeks

100

104

100

106

Vir: pritožba, Eurostat.

(274)

Potrošnja Unije se je leta 2011 povečala zaradi dviga cen bombaža, kar je bila posledica težav v zvezi s pridelkom bombaža leta 2010. Povpraševanje po rezanih poliestrskih vlaknih kot nadomestku za bombaž se je zato povečalo, a se je naslednje leto ponovno zmanjšalo. V obdobju preiskave je bilo ponovno opaziti povečanje potrošnje Unije, in sicer za 6 %.

4.3   UVOZ IZ ZADEVNIH DRŽAV

4.3.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(275)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 8(3) osnovne uredbe.

(276)

Subvencijska stopnja, določena za uvoz iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, je bila pod pragom de minimis iz člena 8(3)(a) osnovne uredbe.

(277)

Pogoji za kumulacijo zato niso izpolnjeni, analiza vzročne zveze pa je omejena na učinek uvoza iz Indije.

4.3.2   Obseg in tržni delež uvoza iz Indije

(278)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je določila na podlagi obsega uvoza iz Indije kot dela celotne potrošnje Unije (slednja se določi na podlagi celotne prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije in celotnega uvoza rezanih poliestrskih vlaken v Unijo).

(279)

Uvoz iz Indije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz Indije (v tonah)

51 258

59 161

63 191

60 852

Indeks

100

115

123

119

Tržni delež

6,1 %

6,8 %

7,5 %

6,8 %

Indeks

100

111

123

112

Vir: Eurostat.

(280)

Na splošno je bil uvoz iz Indije precej stabilen, v obravnavanem obdobju pa je njegov tržni delež v Uniji znašal 6–7,5 %.

4.3.3   Cene uvoza iz Indije in nelojalno nižanje prodajnih cen

(281)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata in preverjenih podatkov sodelujočih izvoznikov. Nelojalno nižanje prodajnih cen je določila na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči izvozniki in sodelujoči proizvajalci Unije.

(282)

Povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Indija

1 025

1 368

1 239

1 212

Indeks

100

134

121

118

Vir: Eurostat in preverjeni podatki sodelujočih izvoznikov.

(283)

Leta 2011, tj. leta, v katerem je prišlo do omenjene krize z bombažem, je bilo opaziti dvig cen rezanih poliestrskih vlaken. Cene v naslednjih letih so padale, vendar so ostale višje od cene iz leta 2010. V obdobju preiskave je bila cena rezanih poliestrskih vlaken za 18 % višja od cene leta 2010.

(284)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ugotovila s primerjavo tehtanih povprečnih uvoznih cen za iztovorjeno blago za posamezne uvožene vrste izdelkov vzorčenih sodelujočih indijskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu ter tehtanih povprečnih prodajnih cen za isto vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunanih nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojenih na raven cene franko tovarna.

(285)

Primerjava cen je bila za transakcije izvedena za vsako vrsto izdelka posebej na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki Unije ustvarili v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 4,1–43,7 % za uvoz iz Indije na trg Unije.

4.4   GOSPODARSKE RAZMERE INDUSTRIJE UNIJE

4.4.1   Splošne opombe

(286)

V preučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije je bila v skladu s členom 8(4) osnovne uredbe vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(287)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo vzorčenje uporabljeno za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(288)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe, dodatnih informacij, ki jih je pritožnik zagotovil med postopkom, in podatkov Eurostata. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi ustrezno preverjenih podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarske razmere industrije Unije.

(289)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost.

(290)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2   Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(291)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Obseg proizvodnje (v tonah)

362 195

355 240

361 159

401 119

Indeks

100

98

100

111

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

492 059

451 310

468 115

466 744

Indeks

100

92

95

95

Izkoriščenost zmogljivosti

73,6 %

78,7 %

77,2 %

85,9 %

Indeks

100

107

105

117

Vir: vložnik (CIRFS).

(292)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 %. To povečanje je bilo prisotno le v obdobju preiskave (ki zajema zadnjih 12 mesecev obravnavanega obdobja). V delu obravnavanega obdobja pred obdobjem preiskave (tj. v letih 2011 in 2012) se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal ali ostajal na enaki ravni.

(293)

Nasprotno pa se je proizvodna zmogljivost zmanjševala in se v obdobju preiskave zmanjšala za 5 %. Skupaj s povečanjem obsega proizvodnje, kot je bilo opisano v uvodni izjavi 292, se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 17 %. Treba pa je poudariti, da je bila izkoriščenost zmogljivosti leta 2010, ki se uporablja kot osnova za analizo gibanja, nizka za tako kapitalsko intenzivno industrijo, kot je industrija rezanih poliestrskih vlaken; v obdobju preiskave je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti 85,9-odstotna.

4.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(294)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

379 840

366 341

344 134

358 130

Indeks

100

96

91

94

Tržni delež

45,3 %

42,2 %

41,1 %

40,2 %

Indeks

100

93

91

89

Vir: Eurostat, vložnik (CIRFS).

(295)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v letih 2011 in 2012 zmanjšal, v obdobju preiskave pa rahlo povečal. Kljub temu je bilo glede na obseg prodaje leta 2010 skupno še vedno opaziti 6-odstotno zmanjšanje.

(296)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Najbolj se je zmanjšal leta 2011, vendar se je zmanjševanje nadaljevalo leta 2012 in v obdobju preiskave, zaradi česar se je tržni delež v obravnavanem obdobju skupno zmanjšal za 11 %.

4.4.2.3   Rast

(297)

Prodaja proizvajalcev Unije se je kljub zmerni rasti potrošnje Unije v obravnavanem obdobju (6-odstotno povečanje) in povečanju obsega proizvodnje proizvajalcev Unije (11-odstotno povečanje) zmanjšala za 6 %.

4.4.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(298)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

1 914

1 935

2 000

2 036

Indeks

100

101

105

106

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

189,3

183,6

180,6

197,0

Indeks

100

97

95

104

Vir: vložnik (CIRFS).

(299)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju postopoma povečevalo in se je skupaj s povečanjem proizvodnje, kot je prikazano v uvodni izjavi 292, povečalo za 6 %.

(300)

Produktivnost se je leta 2011 in leta 2012 zmanjšala, saj se je v navedenih letih število zaposlenih povečalo, obseg proizvodnje pa je ostajal na enaki ravni. Skupno pa se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %.

4.4.3   Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(301)

Povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na skupnem trgu (v EUR/tono)

1 283

1 608

1 509

1 489

Indeks

100

125

118

116

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

1 453

1 666

1 629

1 542

Indeks

100

115

112

106

Vir: preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(302)

Največje povečanje prodajne cene v Uniji je bilo opaziti leta 2011, ko je bila povprečna prodajna cena rezanih poliestrskih vlaken za 25 % višja od cene iz leta 2010. Do tega je prišlo zaradi krize z bombažem leta 2011, ko se je povečalo povpraševanje po rezanih poliestrskih vlaknih kot nadomestku za bombaž, ki ga je primanjkovalo zaradi premajhnega pridelka leta 2010. Skupno so se prodajne cene v Uniji v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %.

(303)

Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju prav tako zvišali, pri čemer so najvišjo stopnjo 15 % dosegli leta 2011, in sicer zaradi zvišanja cen goriva istega leta, kar je pomemben stroškovni dejavnik. Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 6 %.

4.4.3.2   Stroški dela

(304)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

31 561

31 080

31 661

32 356

Indeks

100

98

100

103

Vir: preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(305)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2011 najprej znižali, v naslednjih letih pa so se nato rahlo zvišali. V obravnavanem obdobju je bilo opaziti 3-odstotno povečanje.

4.4.3.3   Zaloge

(306)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v tonah)

15 731

16 400

15 039

19 108

Indeks

100

104

96

121

Končne zaloge kot delež proizvodnje

7,3 %

7,8 %

7,1 %

8,8 %

Indeks

100

107

97

120

Vir: preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(307)

Končne zaloge so se povečevale, razen leta 2012, v obdobju preiskave pa so se skupno povečale za 21 %. To ustreza povečanju obsega proizvodnje (skupno povečanje za 11 %), obseg prodaje pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (skupno zmanjšanje za 6 %). Ta gibanja so se kot odstotek proizvodnje pokazala tudi pri končnih zalogah.

4.4.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(308)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodkov od prodaje)

– 5,4 %

1,0 %

– 0,8 %

0,3 %

Indeks

– 100

18

– 14

5

Denarni tok (v EUR)

– 12 068 770

12 017 353

13 048 405

10 725 084

Indeks

– 100

100

108

89

Naložbe (v EUR)

5 240 603

7 671 607

4 488 296

4 145 991

Indeks

100

146

86

79

Donosnost naložb

– 25,1 %

5,5 %

– 4,5 %

1,5 %

Indeks

– 100

22

– 18

6

Vir: preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(309)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Stopnje dobičkonosnosti so v obravnavanem obdobju nihale. Na splošno se je dobičkonosnost izboljšala, tako da se je od ustvarjanja znatne izgube leta 2010 premaknila na prag dobička v obdobju preiskave.

(310)

Neto denarni tok je sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju razvijalo pozitivno.

(311)

Naložbe so se leta 2011 v primerjavi z naložbami leta 2010 povečale za 46 %, v naslednjih letih pa so se zmanjševale. V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale za 21 %.

(312)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala pozitivno.

(313)

Noben od vzorčenih proizvajalcev Unije ni izjavil, da je imel v obravnavanem obdobju težave z zbiranjem kapitala.

4.4.4   Sklep o škodi

(314)

Uvoz iz Indije je bil stabilen (v obravnavanem obdobju je njegov tržni delež v Uniji znašal 6–7 %). Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo znatno (do 43,7 %).

(315)

Večina kazalnikov škode se je izboljšala. Dobičkonosnost proizvajalcev Unije se je povečala za skoraj 6 odstotnih točk, povprečna stopnja donosa pa je bila v obdobju preiskave z 0,3 % še vedno na ravni praga dobička. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je s 74 % povečala na 86 %. Do tega je prišlo zaradi povečanja obsega proizvodnje Unije in zmanjšanja zmogljivosti Unije. Povprečne prodajne cene so se leta 2011 povečale, kar je bila posledica hitrega povečanja cen bombaža in goriva. Na splošno so se povprečne prodajne cene Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %. Donosnost naložb in denarni tok sta se razvijala pozitivno. Zaposlovanje se je v obravnavanem obdobju prav tako povečalo. Kljub temu da je bil položaj še vedno ranljiv, je bilo opaziti znake okrevanja.

(316)

Naslednji kazalniki škode so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno: tržni delež Unije proizvajalcev Unije se je ob 6-odstotnem zmanjšanju obsega prodaje Unije zmanjšal s 45,3 % na 40,2 %. Stopnja naložb se je, razen leta 2011, na splošno zmanjšala. Zmogljivost, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 293, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(317)

Čeprav se je položaj industrije Unije v zadnjih letih očitno izboljšal, ga je še vedno mogoče opisati kot ranljiv. Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

(318)

Pritožnik je v pripombah glede razkritja navedel, da je po njegovem mnenju stabilnost indijskega tržnega deleža na trgu Unije posledica znatnega subvencioniranja. Komisija je dejansko ugotovila obstoj subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi (glej uvodno izjavo 229), vendar vzročne zveze s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ni bilo mogoče ugotoviti (glej uvodne izjave 319 – 323).

5.   VZROČNA ZVEZA

(319)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe preučila, ali je subvencionirani uvoz iz Indije povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencioniran uvoz iz Indije, ni pripisala temu subvencioniranemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije in potrošnja.

5.1   UČINKI SUBVENCIONIRANEGA UVOZA

(320)

Ob upoštevanju ugotovitev glede subvencioniranja pod pragom de minimis za Kitajsko in Vietnam (glej uvodni izjavi 76 in 231) pogoji za kumulacijo niso izpolnjeni. Analiza vzročne zveze je zato omejena na učinek uvoza iz Indije.

(321)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije s 45,3 % zmanjšal na 40,2 %, tržni delež uvoza iz Indije pa je bil precej stabilen, med 6 in 7 %. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju povečala za 6 %. Tržni delež industrije Unije se zaradi te rasti ni povečal, česar pa verjetno ne bo mogoče pripisati tržnemu deležu Indije, ki se ni spreminjal.

(322)

Povprečne cene po podatkih Eurostata za rezana poliestrska vlakna iz Indije so bile nižje od povprečnih cen rezanih poliestrskih vlaken iz večine drugih držav, treba pa je opozoriti, da obstajajo precejšnje razlike glede kakovosti in vrst izdelka. V vsakem primeru so natančne primerjave za vsako vrsto izdelka posebej pokazale precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza iz Indije.

(323)

Kljub precejšnjemu nelojalnemu nižanju cen ni mogoče skleniti, da je škoda nastala zaradi uvoza iz Indije. Zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije (–5,1 odstotne točke) ni mogoče pripisati razvoju obsega uvoza iz Indije, saj se njegov delež skoraj ni spreminjal (v obravnavanem obdobju se je povečal le za 0,7 odstotne točke). Povprečne cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju celo zvišale za 18 %. Cene uvoza iz Indije očitno niso vplivale na znižanje cen, saj se je finančni položaj industrije Unije kljub temu, da je bil v obdobju preiskave še vedno ranljiv, v obravnavanem obdobju precej izboljšal.

5.2   UČINKI DRUGIH DEJAVNIKOV

5.2.1   Uvoz iz tretjih držav

(324)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

Leto 2010

Leto 2011

Leto 2012

Obdobje preiskave

Republika Koreja

obseg (v tonah)

129 918

165 365

163 540

181 540

 

indeks

100

127

126

140

 

tržni delež

15,5 %

19,0 %

19,5 %

20,4 %

 

indeks

100

123

126

131

 

povprečna cena (v EUR/tono)

1 116

1 367

1 361

1 300

 

indeks

100

123

122

116

Tajvan

obseg (v tonah)

121 656

108 645

100 072

92 423

 

indeks

100

89

82

76

 

tržni delež

14,5 %

12,5 %

12,0 %

10,4 %

 

indeks

100

86

82

71

 

povprečna cena (v EUR/tono)

1 131

1 416

1 383

1 369

 

indeks

100

125

122

121

Kitajska

obseg (v tonah)

5 198

8 980

23 209

44 651

 

indeks

100

173

446

859

 

tržni delež

0,6 %

1,0 %

2,8 %

5,0 %

 

indeks

100

167

447

808

 

povprečna cena (v EUR/tono)

1 065

1 279

1 265

1 209

 

indeks

100

120

119

113

Turčija

obseg (v tonah)

32 921

29 969

34 303

36 908

 

indeks

100

91

104

112

 

tržni delež

3,9 %

3,4 %

4,1 %

4,1 %

 

indeks

100

88

104

105

 

povprečna cena (v EUR/tono)

1 133

1 466

1 383

1 382

 

indeks

100

129

122

122

Vietnam

obseg (v tonah)

24 884

25 487

26 410

29 717

 

indeks

100

102

106

119

 

tržni delež

3,0 %

2,9 %

3,2 %

3,3 %

 

indeks

100

99

106

112

 

povprečna cena (v EUR/tono)

978

1 182

1 175

1 096

 

indeks

100

121

120

112

Indonezija

obseg (v tonah)

25 902

30 285

24 032

24 699

 

indeks

100

117

93

95

 

tržni delež

3,1 %

3,5 %

2,9 %

2,8 %

 

indeks

100

113

93

90

 

povprečna cena

1 055

1 329

1 267

1 167

 

indeks

100

126

120

111

Tajska

obseg (v tonah)

17 548

23 510

17 103

18 952

 

indeks

100

134

97

108