ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 357

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 57
12. december 2014


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

 

2014/882/EU

 

*

Sklep komisije z dne 20. novembra 2013 o državni pomoči SA.16237 (C58/02) (ex N118/02), ki jo je Francija dodelila družbi SNCM (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7066)  ( 1 )

1

 

 

2014/883/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 11. februarja 2014 o ukrepu SA.35388 (13/C) (ex 13/NN in ex 12/N) – Poljska – Vzpostavitev letališča Gdynia-Kosakowo (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 759)  ( 1 )

51

 

 

2014/884/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 11. marca 2014 o državni pomoči SA.34445 (12/C), ki jo je Danska odobrila za prenos premoženjskih sredstev banke FIH družbi FSC (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1280)  ( 1 )

89

 

 

2014/885/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 29. aprila 2014 o državni pomoči SA.34825 (2012/C), SA.34825 (2014/NN), SA.36006 (2013/NN), SA.34488 (2012/C) (ex 2012/NN), SA.31155 (2013/C) (2013/NN) (ex 2010/N), ki jo je Grčija odobrila skupini Eurobank group glede: dokapitalizacije in prestrukturiranja banke Eurobank Ergasias S.A.; pomoči za prestrukturiranje banki Proton bank v obliki banke New Proton Bank, ki jo je ustanovil in dodatno dokapitaliziral grški sklad za finančno stabilnost; reševanja banke Hellenic Postbank z ustanovitvijo premostitvene banke (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 2933)  ( 1 )

112

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

SKLEPI

12.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/1


SKLEP KOMISIJE

z dne 20. novembra 2013

o državni pomoči SA.16237 (C58/02) (ex N118/02), ki jo je Francija dodelila družbi SNCM

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 7066)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/882/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe (1),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima členoma (2), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Francija je 18. februarja 2002 Komisijo z dopisom obvestila o načrtovani pomoči za prestrukturiranje za Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (v nadaljnjem besedilu: SNCM), dopis pa je bil dopolnjen 3. julija 2002 (3). Načrt prestrukturiranja je sledil obvestilu francoskih organov z dne 20. decembra 2001 o gotovinskem predplačilu v višini 22,5 milijona EUR, ki ga je družbi SNCM kot pomoč za reševanje dodelila družba Compagnie Générale Maritime et Financière (v nadaljnjem besedilu: CGMF) (4). Komisija je z odločbo z dne 17. julija 2002 (5) (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2002) odobrila pomoč za reševanje za SNCM na podlagi predhodnega postopka preučitve pomoči iz člena 88(3) Pogodbe ES. Sporočena pomoč za prestrukturiranje je obsegala dokapitalizacijo družbe SNCM v znesku 76 milijonov EUR, ki ga je zagotovila družba CGMF.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 19. avgusta 2002 francoske organe obvestila o odločitvi, da bo začela formalni postopek preiskave (6) v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES in členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (7).

(3)

Francoski organi so 8. oktobra 2002 (8) Komisiji sporočili svoje pripombe k odločbi z dne 19. avgusta 2002 (9).

(4)

Na zahtevo francoskih organov so bili 24. oktobra 2002, 3. decembra 2002 in 25. februarja 2003 organizirani sestanki s Komisijo.

(5)

Komisija je v okviru začetka postopka prejela pripombe dveh podjetij, in sicer podjetja Corsica Ferries France (v nadaljnjem besedilu: CFF) 8. januarja 2003 (10) in podjetja STIM d’Orbigny skupine Stef-TFE (v nadaljnjem besedilu: STIM) 7. januarja 2003, ter več francoskih regionalnih in lokalnih organov 18. decembra 2002 ter 9. in 10. januarja 2003. Navedene pripombe je z dopisi z dne 13. in 16. januarja ter 5. in 21. februarja 2003 poslala Franciji, da bi ta izrazila svoja stališča.

(6)

Francoski organi so svoja stališča o pripombah družb CFF in STIM predložili 13. februarja (11) in 27. maja 2003 (12).

(7)

Komisija je 16. januarja 2003 poslala zahtevo za dodatne informacije, na katero so se francoski organi odzvali 21. februarja 2003.

(8)

Francoski organi so z dopisom z dne 10. februarja 2003 (13) okrepili svoje trditve, da je načrtovana pomoč popolnoma v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1999).

(9)

Francoski organi so na zahtevo Komisije 25. februarja 2003 (15) poslali kopijo delničarskega sporazuma, ki povezuje družbi SNCM in STIM.

(10)

Komisija je z Odločbo 2004/166/ES (16) (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2003) pod določenimi pogoji odobrila dodelitev pomoči za prestrukturiranje družbi SNCM, plačljive v dveh obrokih, prvem v višini 66 milijonov EUR in drugem v višini največ 10 milijonov EUR, ki se bo določil glede na neto prihodke od prodaje sredstev, opravljene po sprejetju odločbe iz leta 2003. Plačilo prvega obroka je bilo odobreno z odločbo iz leta 2003.

(11)

Družba CFF je 13. oktobra 2003 vložila tožbo na Splošno sodišče za razveljavitev odločbe iz leta 2003 (zadeva T-349/03).

(12)

Komisija je z Odločbo 2005/36/ES (17) (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2004) odločila, da spremembe, ki jih je Francija zahtevala 23. junija 2004, tj. zamenjava ladje Aliso z ladjo Asco na seznamu ladij, ki jih je SNCM lahko uporabljala na podlagi odločbe iz leta 2003, in prodaja ladje Aliso namesto ladje Asco, niso take, da bi izpodbijale združljivost pomoči za prestrukturiranje, odobrene z odločbo iz leta 2003, z notranjim trgom.

(13)

Komisija je z odločbo z dne 16. marca 2005 (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2005) (18) odobrila izplačilo drugega obroka pomoči za prestrukturiranje v višini 3,3 milijona EUR, s čimer se je skupni znesek odobrene pomoči za prestrukturiranje povišal na 69,3 milijona EUR.

(14)

Splošno sodišče je 15. junija 2005 v zadevi T-349/03 (19) razveljavilo odločbo iz leta 2003 zaradi napačne presoje omejenosti pomoči na najnižjo vsoto.

(15)

Francoski organi so 25. oktobra 2005 (20) Komisiji poslali informacije v zvezi s finančnim položajem družbe od obvestila o načrtovani pomoči za prestrukturiranje z dne 18. februarja 2002.

(16)

Francoski organi so 17. novembra 2005 (21) predložili informacije o posodobitvi načrta prestrukturiranja iz leta 2002 in obnovitvi lastnega kapitala družbe SNCM (22).

(17)

Francoski organi so 15. marca 2006 Komisiji poslali kratko obvestilo o trgu, poslovni načrt (dohodkovni del) in izkaz predvidenega poslovnega izida (23). Drugi dokumenti so bili Komisiji predloženi 28. marca 2006 in 7. aprila 2006 (24). Francoski organi so v dopisu z dne 7. aprila 2006 Komisijo pozvali, naj del pomoči za prestrukturiranje iz leta 2002, zlasti znesek v višini 53,48 milijona EUR, opredeli kot nepomoč v skladu s sodno prakso v zadevi Altmark  (25) ali kot samostojen ukrep, neodvisen od načrta prestrukturiranja, v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES, in ne kot ukrep, sprejet v okviru načrta prestrukturiranja, saj pomeni „nadomestilo za opravljanje javne službe“.

(18)

Komisija je bila 21. aprila 2006 obveščena o načrtovani združitvi, s katero sta podjetji Veolia Transport (v nadaljnjem besedilu: VT) (26) in Butler Capital Partners (v nadaljnjem besedilu: BCP) pridobili skupni nadzor nad družbo SNCM (27), in sicer z dopisom, predloženim v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (28). Komisija je 29. maja 2006 (29) sprejela odločitev, da ne bo nasprotovala združitvi in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom.

(19)

Francoski organi so 21. junija 2006 (30) Komisiji poslali odlok ministrstva za gospodarstvo, finance in industrijo z dne 26. maja 2006 o odobritvi finančnih poslov, o katerih je odločala Société nationale des chemins de fer français (v nadaljnjem besedilu: SNCF), in odredbo št. 2006-606 z dne 26. maja 2006 o prenosu družbe SNCM v zasebni sektor.

(20)

Komisija je 7. junija 2006 (31) prejela informacije o prenosu pooblastil javne službe in pomoči socialne narave v zvezi s povezavami s Korziko.

(21)

Komisija je z dopisom z dne 13. septembra 2006 francoske organe obvestila o svoji odločitvi, da bo v zvezi z novimi ukrepi, izvedenimi v korist družbe SNCM, in načrtom prestrukturiranja, ki je bil predložen leta 2002 (32), začela formalni postopek preiskave na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES in člena 6 Uredbe (ES) št. 659/1999 (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2006).

(22)

Francija je 16. novembra 2006 Komisiji poslala svoje pripombe v zvezi z odločbo iz leta 2006 (33).

(23)

Ker so številne zainteresirane strani predložile zahtevke za enomesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb (34), se je Komisija odločila, da bo dodatni rok odobrila vsem zainteresiranim stranem (35).

(24)

Komisija je prejela pripombe družb CFF (36) in STIM (37) in jih francoskim organom posredovala z dopisom z dne 20. februarja 2007. Tudi tretja stranka je poslala pripombe, ki so bile prav tako posredovane francoskim organom, vendar jih je navedena stranka umaknila 28. maja 2008.

(25)

Francoski organi so 30. aprila 2007 (38) poslali svoja stališča glede pripomb zainteresiranih tretjih strani.

(26)

Družba CFF je 20. decembra 2007 zoper družbo SNCM vložila pritožbo na Komisijo, s katero je dopolnila informacije, poslane 15. junija 2007 in 30. novembra 2007. Navedena pritožba se nanaša na člen 3 nove pogodbe o prenosu pooblastil javne službe, sklenjene junija 2007 med regionalnimi organi Korzike in skupnim podjetjem Compagnie Méridionale de Navigation – SNCM za obdobje 2007–2013. Po navedbah družbe CFF bi izvajanje te določbe sprostilo nova finančna sredstva za družbo SNCM v višini približno 10 milijonov EUR za leto 2007. Poleg tega naj bi bilo nadomestilo, izplačano družbi SNCM iz naslova obveznosti javne službe, državna pomoč, ki naj bi bila povrhu še nezakonita, ker Komisija o njej ni bila obveščena.

(27)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o svoji odločitvi, da rok za predložitev pripomb podaljša do 14. marca 2008.

(28)

Komisija je 26. marca 2008 Franciji poslala pripombe zainteresiranih tretjih strani, Francija pa je svoja stališča sporočila 28. marca, 10. aprila in 28. aprila 2008.

(29)

Komisija je z odločbo z dne 8. julija 2008 izrazila mnenje, da novi ukrepi iz leta 2006 ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in da so ukrepi, predloženi leta 2002, pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom.

(30)

Splošno sodišče je 11. septembra 2012 (39) deloma razveljavilo to odločbo, saj je ugotovilo, da so sklepi Komisije glede ukrepov, izvedenih leta 2006, neustrezni zaradi očitnih napak pri presoji. Menilo je, da bi bilo treba analizo pomoči za prestrukturiranje iz leta 2002, ki jo je opravila Komisija, pregledati, saj je odločba temeljila na dejstvu, da ukrepi iz leta 2006 niso vključevali pomoči.

(31)

Edina pomoč, v zvezi s katero ni bila razveljavljena ugotovitev združljivosti, je nadomestilo v višini 53,4 milijona EUR, izplačano družbi SNCM iz naslova obveznosti javne službe za obdobje 1991–2001. Zato se to vprašanje ne obravnava v tem sklepu.

(32)

Komisija mora zato sprejeti nov končni sklep. Dejstev iz obdobja po datumu sprejetja razveljavljene odločbe ni treba preučiti. Komisija mora po razveljavitvi najprej presoditi, ali so nekateri zadevni ukrepi skladni z ravnanjem zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu in nato še, če preučeni ukrepi pomenijo državno pomoč, ali so izpolnjeni pogoji za združljivost, določeni v smernicah. Komisija lahko v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (40) pri vsaki od obeh ponovnih preučitev upošteva samo informacije, ki jih je imela na voljo na dan sprejetja razveljavljene odločbe, tj. 8. julija 2008 (41).

(33)

Komisija, francoski organi in predstavniki SNCM so se sestali 13. novembra 2012.

(34)

Francoski organi so z dopisoma z dne 6. decembra 2012 in 5. februarja 2013 dvakrat zaprosili za odločbo za obnovitev postopka, saj naj bi Splošno sodišče z določitvijo meril za preizkus preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu izreklo inovativno sodbo, ki zahteva obnovitev kontradiktornega postopka. Komisija je z dopisoma z dne 15. januarja in 13. februarja 2013 zavrnila ti prošnji, pri čemer je poudarila, da je postopek mogoče obnoviti na točno tisti točki, v zvezi s katero je nastala nezakonitost, in da odločba iz leta 2006 o začetku postopka ni bila v ničemer nezakonita. Ob tem je francoske organe obvestila tudi, da lahko predložijo kakršne koli dodatne informacije za razpravo ali analizo ali kakršen koli dokument, ki se jim zdi ustrezen.

(35)

Francoski organi so 16. maja 2013 Komisiji poslali informativno gradivo.

(36)

Tudi družba SNCM je z dopisom z dne 19. junija 2013 zahtevala odločbo za obnovitev formalnega postopka preiskave zaradi podobnih razlogov, kot so jih navedli francoski organi. Komisija je to zahtevo zavrnila z dopisom z dne 10. julija 2013. Ob tem je družbo SNCM obvestila še, da lahko predloži kakršne koli dodatne informacije za razpravo ali analizo ali kakršen koli dokument, ki se ji zdi ustrezen.

(37)

Družba SNCM je 27. avgusta 2013 poslala informativno gradivo in novo poročilo o prodaji družbe SNCM.

II.   OPIS

2.1   UPRAVIČENEC UKREPOV, KI SO OBRAVNAVANI V TEM SKLEPU

(38)

Upravičenec ukrepov, ki so obravnavani v tem sklepu, je družba SNCM, ki združuje več hčerinskih družb v pomorskem sektorju in opravlja pomorski prevoz potnikov, avtomobilov in tovornjakov na povezavah med celinsko Francijo in Korziko, Italijo (Sardinijo) in Magrebom (Alžirijo in Tunizijo).

(39)

Družba SNCM je delniška družba, ki je nastala leta 1969 z združitvijo Compagnie Générale Transatlantique in Compagnie de Navigation Mixte, ki sta bili ustanovljeni leta 1850. Družba se je sprva imenovala Compagnie Générale Transméditerranéenne, leta 1976 pa se je, potem ko je družba SNCF pridobila delež v njenem kapitalu, preimenovala v Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée. Francoska vlada je družbo izbrala za izvajanje načela ozemeljske kontinuitete s Korziko, pri čemer je uskladila cene pomorskega prevoza s cenami družbe SNCF za železniški prevoz na podlagi pogodbe, sklenjene 31. marca 1976 za 25 let. Francoska vlada je Compagnie Générale Transatlantique že naložila nalogo zagotavljanja povezav s Korziko na podlagi predhodne pogodbe, sklenjene 23. decembra 1948.

(40)

Ko je bila leta 2002 sporočena dokapitalizacija, je bila SNCM v 20-odstotni lasti družbe SNCF in 80-odstotni lasti družbe CGMF. Zaradi prodaje lastniškega kapitala družbe SNCM 30. maja 2006 (glej uvodno izjavo 18 tega sklepa) imata BCP in VT 38 % oziroma 28 % kapitala družbe SNCM, družba CGMF pa ga je ohranila 25 % (9 % kapitala je rezerviranega za zaposlene).

(41)

Glavne hčerinske družbe družbe SNCM so bile leta 2008 Compagnie Méridionale de Navigation (v nadaljnjem besedilu: CMN) (42), Compagnie Générale de Tourisme et d’Hôtellerie (v nadaljnjem besedilu: CGTH) (43), Aliso Voyage (44), Sud-Cargos (45), Société Aubagnaise de Restauration et d’Approvisionnement (v nadaljnjem besedilu: SARA) (46), Ferrytour (47) in Les Comptoirs du Sud (48).

(42)

Po prodaji visokohitrostnih ladij Aliso septembra 2004 in Asco  (49) maja 2005 ladjevje družbe SNCM šteje deset ladij (pet trajektov (50), štiri ladje za kombinirani prevoz (tovor in potniki) (51) in eno visokohitrostno ladjo, ki pluje predvsem iz Nice (52)), od katerih je sama lastnica sedmih (53).

(43)

Zaradi izčrpnosti bi bilo treba opozoriti, da se redne storitve pomorskega prevoza med pristanišči celinske Francije in Korzike od leta 1948 zagotavljajo v obliki javne službe. Družbi SNCM in CMN sta imeli med letoma 1976 in 2001 koncesijo, in to na podlagi okvirne pogodbe, sprva sklenjene za 25 let. Družbi SNCM in CMN sta v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti (54) in po evropskem javnem razpisu (55), ki so ga organizirali regionalni organi Korzike (56), skupaj dobili dovoljenje za prenos pooblastil javne službe, ki se nanaša na povezave s Korziko iz Marseilla, v zameno za finančna nadomestila v obdobju 2002–2006.

(44)

Ker je prenos pooblastil javne službe konec leta 2006 potekel, je bila zgoraj navedena pomorska javna služba, ki je bila predmet novega javnega razpisa na evropski ravni (57), dodeljena skupnemu podjetju SNCM-CMN za obdobje od 1. maja 2007 do 31. decembra 2013 in subvencijo v višini približno 100 milijonov EUR na leto.

(45)

Vzporedno so za vse prevoznike, ki opravljajo povezave z otokom iz Toulona in Nice, določene obveznosti glede pogostosti povezav. Na teh linijah so bili prebivalci Korzike in druge kategorije potnikov med letoma 2002 in 2013 upravičeni do socialne pomoči, uvedene v skladu z odločbama Komisije z dne 2. julija 2002 (58) in 24. aprila 2007 (59).

2.2   KONKURENČNO OKOLJE

(46)

Družba SNCM opravlja dejavnosti v glavnem na dveh trgih, in sicer na trgu potniškega in trgu tovornega prometa. Zagotavlja povezave s Korziko in Magrebom iz Francije, v manjši meri pa tudi z Italijo in Španijo.

2.2.1   Povezave s Korziko

2.2.1.1   Prevoz potnikov

(47)

Povezave s Korziko za prevoz potnikov so trg, za katerega je značilna velika odvisnost od sezone. Zanj so namreč značilni viški sezonskega obiska, ki so lahko desetkrat večji od obiska v mesecu z najmanjšim obiskom, kar od prevoznikov zahteva ladjevje z zadostno zmogljivostjo za odziv na te konice. Polovica vsega prometa se ustvari julija in avgusta. Poleg tega obstaja neravnotežje glede na smer potovanja tudi v obdobju konic: julija, na primer, so odhodi s celine polni, medtem ko so ladje ob vrnitvi z otoka skoraj prazne. Zato so faktorji povprečne letne zasedenosti ladij sorazmerno nizki.

(48)

Družba SNCM je prvotni prevoznik na povezavi med Korziko in celinsko Francijo. Na splošno se dve tretjini njenih dejavnosti izvajata med Marseillem in Korziko na podlagi prenosa pooblastil javne službe, preostala tretjina dejavnosti zajema linije z drugimi izhodišči ali cilji (Nica–Korzika, Toulon–Korzika, mednarodne povezave s Sardinijo in Magrebom).

(49)

Družba SNCM je vedno imela monopol v svoji glavni dejavnosti. Od leta 1996 pa se srečuje s hitro razvijajočo se konkurenco. Danes je prevladujoči izvajalec storitev pomorskega prevoza med celino in Korziko družba CFF, katere tržni delež se stalno povečuje. Čeprav CFF na navedenem trgu deluje šele od leta 1996, se je njen potniški promet med letoma 2000 in 2005 povečal za 44 % in se še naprej povečuje. Tako je leta 2008 skoraj […] (60) % potnikov, ki so potovali po morju med celino in Korziko, potovalo z ladjo družbe CFF, medtem ko jih je samo […] (60) % potovalo z družbo SNCM, preostali del ali […] (60) % pa jih je prepeljala družba CMN.

(50)

Položaj, ki ga je CFF dosegla na zadevnem trgu od leta 2000, se kaže tudi v številu potnikov, prepeljanih v sezoni med Korziko in celinsko Francijo. Spodnji graf kaže, da se je tržni delež družbe CFF povečal s 45 % leta 2000 na 70 % leta 2007, medtem ko se je tržni delež SNCM v tem obdobju zmanjšal s 53 % na 26 %, pri čemer je razlika več kot milijon prepeljanih potnikov.

Graf

Število potnikov, prepeljanih v posamezni sezoni (maj–september) med celinsko Francijo in Korziko: sezone od leta 2000 do leta 2007

Image

Vir:

Observatoire régional des transports de la Corse.

(51)

Drugi manjši konkurenti družbe SNCM pri povezavah s Korziko so Compagnie Méridionale de Navigation (CMN), Moby Lines, Happy Lines in TRIS.

(52)

Od leta 2006 so se ponudba družbe SNCM in njeni tržni deleži za povezave s Korziko zmanjšali, pri čemer se je ponudba mest zmanjšala za 8 % (–20 % za povezave iz Nice in –3 % za povezave iz Marseilla).

(53)

Vendar nadaljevanje upadanja tržnih deležev kaže, da se zaupanje potnikov, ki je bilo zelo omajano zaradi stavk in motenj, nastalih zaradi delavskih sporov v letih 2004 in 2005, zlasti ob privatizaciji podjetja, vrača zelo počasi.

(54)

Od leta 1993 se je trg pomorskega prevoza potnikov med celino in Korziko v povprečju povečal za 4 % na leto, ta rast naj bi se nadaljevala, pri čemer je za leto 2008 napovedana […]-odstotna rast (pomembno ob času preučitve dejstev), za naslednja leta pa zmerna rast. Kljub temu se zdi, da si novi prevozniki ne prizadevajo vstopiti na navedeni trg. Na javni razpis, ki ga je objavil Office des Transports de Corse za dodelitev prenosa pooblastil javne službe za opravljanje pomorskih povezav z nekaterimi pristanišči na Korziki v obdobju 2007–2013, sta prispeli samo ponudbi družb CFF in SNCM-CMN, čeprav so bili mogoči delni odgovori za dano linijo.

(55)

Družba CFF, glavna konkurentka družbe SNCM, je svoje zmogljivosti za prevoz potnikov med letoma 1999 in 2007 povečala s 500 000 na 4,5 milijona (vključno s 30-odstotnim povečanjem med letoma 2006 in 2007), kar ji je omogočilo povečanje prometa (z 1,3 milijona na 1,6 milijona med letoma 2005 in 2007) in tržnega deleža. Zaradi strukturnih razlogov ta politika vseeno vodi v nižji faktor zasedenosti pri CFF kot pri SNCM, pri čemer je bila leta 2007 razlika približno deset odstotnih točk. Leta 2007 je bil povprečni faktor zasedenosti pri družbi SNCM 48 %, kar je običajno glede na odvisnost trga od sezone (glej besedilo zgoraj).

2.2.1.2   Prevoz tovora

(56)

V zvezi s tovornim prometom s Korziko je imela družba SNCM leta 2005 približno 45-odstotni delež na trgu povezav med Marseillem ali Toulonom in Korziko.

(57)

V splošnem tovornem prometu (brez spremstva) imata družbi SNCM in CMN dejansko skorajšnji monopol. Na podlagi pogodbe o prenosu pooblastil javne službe družbi zagotavljata pogoste povezave iz Marseilla v vsa pristanišča na Korziki.

(58)

Pri prikolicah s spremstvom, naloženih na trajekte, ki pomenijo skupaj 24-odstotni delež splošnega tovornega prometa, merjenega v linearnih metrih, obstaja konkurenca med vsemi prevozniki potnikov. Družbi SNCM in CMN imata večino tudi v tem prometu s spremstvom. Drugi prevozniki, zlasti družba CFF, imajo 10-odstotni delež tega prometa ali 2 % celotnega trga.

(59)

Družbi SNCM in CMN imata večinski delež zadevnega trga tudi pri vozilih na lastni pogon s spremstvom (61), naloženih na trajekte (približno 24-odstotni delež celotnega tovornega prometa leta 2003). Vendar družba CFF od leta 2002 razvija svoje storitve in ima približno 15-odstotni delež trga.

2.2.2   Povezave z Magrebom

(60)

Tunizija in Alžirija sta s približno petimi milijoni potnikov pomemben trg, na katerem prevladuje zračni prevoz. V tem smislu pomorski prevoz pomeni približno 15-odstotni delež prometa. Alžirija je s približno 560 000 potniki pomemben pomorski trg, Tunizija pa je s približno 250 000 potniki manjši trg.

(61)

Trg pomorskega prevoza iz Francije v Magreb se je med letoma 2001 in 2005 stalno povečaval za približno 13 %. Ob upoštevanju napovedi rasti turizma v tej regiji je bila pričakovana letna stopnja rasti pomorskega prevoza (pomembna ob času preučitve dejstev) do leta 2010 približno 4 %.

(62)

Družba SNCM je drugi največji prevoznik na alžirskem trgu, za alžirskim javnim podjetjem Nationale de Transport Maritime de Voyageurs (v nadaljnjem besedilu: ENTMV). Njen tržni delež se je med letoma 2001 in 2005 povečal s 24 % na 35 %.

(63)

Na trgu povezav s Tunizijo je družba SNCM drugi največji prevoznik, za podjetjem Compagnie tunisienne de navigation (v nadaljnjem besedilu: CTN). Čeprav se je tržni delež družbe SNCM med letoma 2001 in 2004 zmanjšal s 44 % na 39 %, tržni delež družbe CTN pa se je povečal, je SNCM leta 2005 dosegla izboljšanje (povečanje na 40 %).

2.3   OPIS UKREPOV, KI SO OBRAVNAVANI V TEM SKLEPU

2.3.1   Dokapitalizacija družbe SNCM iz leta 2002

(64)

Po odločbi Komisije z dne 17. julija 2002 o odobritvi pomoči za reševanje družbi SNCM (62) so francoski organi 18. februarja 2002 Komisijo obvestili o načrtovani pomoči za prestrukturiranje za SNCM. Navedeni ukrep je obsegal dokapitalizacijo družbe SNCM prek matične družbe CGMF v višini 76 milijonov EUR, pri čemer so stroški prestrukturiranja znašali 46 milijonov EUR (63). Cilj povečanja kapitala je bil povečati lastni kapital družbe SNCM s 30 milijonov EUR na 106 milijonov EUR.

(65)

Francoski organi so v skladu s smernicami iz leta 1999 Komisiji predložili načrt prestrukturiranja (64) družbe SNCM, ki se je nanašal na pet točk:

(i)

zmanjšanje števila prevozov in prerazporeditev ladij med različnimi linijami (zmanjšanje povezav s Korziko in okrepitev povezav z Magrebom). V načrtu prestrukturiranja je bilo določeno zmanjšanje števila prevozov s 4 138 (3 835 za SNCM in 303 za njeno hčerinsko družbo Corsica Marittima) na 3 410 leta 2003 z naslednjimi spremembami povezav:

s spremembo povezav med Marseillem in Korziko v skladu s pogoji pogodbe o javni službi za obdobje 2001–2006,

s skoraj popolno ukinitvijo povezav med Toulonom in Korziko,

z zmanjšanjem števila povezav med Nico in Korziko,

z zaprtjem linije Livorno–Bastia z namensko opremo, dejansko zaprto leta 2003,

z okrepitvijo povezav z Alžirijo in Tunizijo z ladjami Méditerranée, Ile de Beauté in Corse ter ukinitvijo povezave Genova–Tunis;

(ii)

zmanjšanje ladjevja za štiri ladje, kar bi moralo prinesti 21 milijonov EUR likvidnih sredstev;

(iii)

odprodajo nekaterih nepremičnin;

(iv)

zmanjšanje števila zaposlenih (65) za približno 12 %, kar bi skupaj z razumno politiko plač moralo zagotoviti zmanjšanje stroškov posadke z 61,8 milijona EUR leta 2001 na povprečno 54,8 milijona EUR od leta 2003 do leta 2006 ter stroškov osebja na kopnem s 50,3 milijona EUR leta 2001 na 45,8 milijona EUR v istem obdobju;

(v)

zaprtje hčerinskih družb Compagnie Maritime Toulonnaise in Corsica Marittima, pri čemer bi njune preostale dejavnosti prevzela družba SNCM.

(66)

Po pripombah, ki jih je Komisija navedla v svoji odločbi z dne 19. avgusta 2002, so francoski organi v dopisu z dne 31. januarja 2003 navedli izboljšave načrta prestrukturiranja v zvezi z naslednjimi točkami:

zaveze in pojasnila glede plačne politike,

načrt znižanja stroškov pri vmesnih nakupih,

zaveza, da SNCM ne bo začela cenovne vojne s konkurenti na povezavah s Korziko.

(67)

V zvezi z zadnjo točko francoski organi pojasnjujejo, da „SNCM to zavezo sprejema brez zadržkov, ker meni, da cenovna vojna ne bi bila v skladu niti z njenim strateškim položajem niti z njenim interesom (ker bi povzročila zmanjšanje prihodkov), njeno običajno prakso ali znanjem in izkušnjami“.

(68)

Francoski organi so v svojem načrtu prestrukturiranja Komisiji predložili podroben finančni model za obdobje 2002–2007 na podlagi srednjih predpostavk v zvezi z vrsto spremenljivk (66). Finančne napovedi med drugim kažejo vrnitev dobička iz poslovanja od leta 2003.

Tabela 1

Finančni model za obdobje 2002–2007

(v milijonih EUR)

2000 Dejanski

2001 Dejanski

2002 Načrtovani

2002 Dejanski

2003 Načrtovani

2004 Načrtovani

2005 Načrtovani

2006 Načrtovani

2007 Načrtovani

Promet

204,9

204,1

178

205,8

190,4

192,9

195,2

197,1

193,9

Subvencije za poslovanje

85,4

86,7

74,5

77,7

69,9

68,8

68,4

67

68,5

Izid iz poslovanja

–14,7

–5,1

1,2

–5,8

6,8

10,6

10,7

8,1

9

Čisti rezultat

–6,2

–40,4

23

4,2

12

14

1

3

3

Kapital

67,5

29,7

119

33,8

124

134

145

160

169

Neto finančni dolgovi (brez zakupa)

135,8

134,5

67,7

144,8

55,2

38,2

57,1

115,7

228,1

Finančni kazalniki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izid iz poslovanja/promet + subvencije

–5 %

–2 %

0 %

–2 %

3 %

4 %

4 %

3 %

3 %

Lastna sredstva/zadolženost v bilanci

50 %

22 %

176 %

23 %

225 %

351 %

254 %

138 %

74 %

Podatki za leta 2000, 2001 in 2002 so povzeti iz letnih poročil družbe SNCM za leti 2001 in 2002.

(69)

Po mnenju francoskih organov bi morala kapitalski vložek v višini 76 milijonov EUR in vrnitev poslovnih dobičkov, predvidena od leta 2003, omogočiti povečanje kapitala družbe s približno 30 milijonov EUR ob koncu leta 2001 na 120 milijonov EUR v kratkem roku (2003) in nato na 160–170 milijonov EUR ob koncu obdobja, ki ga zajema načrt (2006–2007). To bi moralo zagotoviti zmanjšanje dolga s 145 milijonov EUR leta 2002 na raven od 40 milijonov EUR do 55 milijonov EUR med letoma 2003 in 2005. Za zadnja leta načrta je družba napovedala povečanje dolga zaradi zamenjave ene ali dveh ladij (stoodstotno lastništvo).

(70)

Francoski organi so predložili tudi analizo občutljivosti pričakovanih rezultatov v zvezi z delovnimi predpostavkami glede prometa na različnih linijah. Na podlagi tega simulacije kažejo, da bi morala družba SNCM v zadevnih scenarijih znova doseči donosnost.

(71)

Francoski organi so prvotno opisali dve alternativni metodi, ki so ju zavrnili, ker sta bili predragi.

(i)

Prva metoda vrednotenja je temeljila na seštevanju stroškov vseh ukrepov prestrukturiranja. Rezultat je bila potreba po financiranju v višini 90,9 milijona EUR na podlagi:

skupne izgube, nastale med letoma 1991 in 2001, tj. 41,7 milijona EUR (29 milijonov EUR – številka, potrjena z Odločbo 2002/149/ES z dne 30. oktobra 2001 (UL L 50, 21.2.2002, str. 66), 6,1 milijona EUR za leto 2000 in 6,6 milijona EUR, pred stroški prestrukturiranja, za leto 2001),

znižanja sredstev zaradi presežne davčne amortizacije v istem obdobju, tj. 24 milijonov EUR (postavka v bilanci se za to obdobje zmanjša s 86 na 62 milijonov EUR, kar izraža podaljšanje amortizacijske dobe z 12 na 20 let, manjšo uporabo teh sredstev in uporabo zakupa za zadnje dobavljene enote),

kapitalskega dobička od prodaje med prestrukturiranjem, tj. 21 milijonov EUR, odštetega od potrebe po financiranju, in

kumulativnega učinka stroškov prestrukturiranja v višini 46,2 milijona EUR (glej opombo 58).

(ii)

Druga metoda je temeljila na določitvi zneska kapitala, ki bi ga banke zahtevale za celotno ladjevje, ob upoštevanju, da banke za financiranje nakupa ladje na splošno zahtevajo lastna sredstva, ki ustrezajo od 20 % do 25 % vrednosti ladje. Francoski organi so na podlagi preteklih stroškov nakupa ladjevja v višini 843 milijonov EUR izračunali kapitalsko zahtevo v znesku med 157 milijonov EUR in 196 milijonov EUR. Po odštetju kapitala s konca leta 2001 je bila rezultat te metode potreba po dokapitalizaciji v višini med 101 milijon EUR in 140 milijonov EUR.

(72)

Metoda, ki so jo francoski organi na koncu izbrali za določitev zneska dokapitalizacije, je vključevala izračun potrebe po financiranju na podlagi povprečnega razmerja med kapitalom in dolgom petih evropskih pomorskih družb iz leta 2000. Kljub razlikam v bilancah stanja med navedenimi družbami je povprečje, ki so ga izračunali francoski organi, 79 %. Francoski organi trdijo, da je na podlagi finančnih napovedi za obdobje 2002–2007 povprečno razmerje med kapitalom in dolgom 77 %, pri čemer bo kapital leta 2007 znašal 169 milijonov EUR. Takšno raven lastnega kapitala bi morali doseči z dokapitalizacijo v višini 76 milijonov EUR in uspešno izvedenimi ukrepi iz načrta prestrukturiranja.

2.3.2   Ukrepi po dokapitalizaciji iz leta 2002

2.3.2.1   Uvodna opomba

(73)

Dokapitalizacija in načrt prestrukturiranja iz leta 2002 nista zagotovila pričakovanih rezultatov, od leta 2004 pa se je gospodarski in finančni položaj družbe SNCM zelo poslabšal. Poslabšanje so povzročili notranji dejavniki (delavski spori, nezadostno in prepozno uresničevanje ciljev produktivnosti, izguba tržnih deležev), zunanji dejavniki (manjša privlačnost Korzike kot destinacije, povečanje tržnih deležev družbe CFF, napake, ki jih je pri upravljanju storila država (67)) in rast stroškov goriva.

(74)

Tako so bili izidi iz poslovanja družbe SNCM leta 2004 – 32,6 milijona EUR, leta 2005 pa – 25,8 milijona EUR. Čisti rezultat je bil leta 2004 – 29,7 milijona EUR, leta 2005 pa – 28,8 milijona EUR.

(75)

Francoski organi so zaradi poslabšanja gospodarskega in finančnega položaja družbe SNCM prodali več sredstev, kot je bilo predvideno v načrtu prestrukturiranja iz leta 2002 in določeno v odločbi iz leta 2003, in začeli postopek iskanja zasebnih partnerjev.

Tabela 2

Seznam sredstev, ki jih je SNCM prodala od leta 2002

 

Neto prihodki

Datum

Prodaje, predlagane v obvestilu iz leta 2002 (v tisočih EUR)

25 165

 

Aliso

(namesto ladje Asco v skladu z odločbo Komisije z dne 8. 9. 2004)

(315)

30.9.2004

Napoléon

6 396

6.5.2002

Monte Rotondo

591

31.7.2002

Liberté

10 088

27.1.2003

Nepremičninski sklop Schuman

8 405

20.1.2003

 

 

 

Dodatne prodaje, ki jih je Komisija zahtevala z odločbo z dne 9.7.2003 (v tisočih EUR)

5 022

 

SCI Espace Schuman

765,7

24.6.2003

Southern Trader

2 153

22.7.2003

Someca

1 423,9

30.4.2004

Amadeus

680

12.10.2004

CCM

 (68)

 

 

 

Dodatne prodaje po odločbi iz julija 2003 (v tisočih EUR)

12 600

 

Asco

7 100

24.5.2005

Sud-Cargos

4 300

15.9.2005

Prodaja stanovanj iz stavbnega fonda SNCM

(v katerih je prej stanovalo osebje družbe SNCM)

1 200

september 2003 do 2006

SKUPAJ (v tisočih EUR)

42 385

 

2.3.2.2   Ukrepi po dokapitalizaciji iz leta 2002

(76)

Postopek izbire zasebnih partnerjev je potekal od 26. januarja 2005 do konca septembra 2005.

(77)

Francoska vlada je 26. januarja in 17. februarja 2005 napovedala, da bo začela iskati zasebnega partnerja za vstop v kapital družbe SNCM, da bi okrepil njeno finančno strukturo in jo podprl pri spremembah, potrebnih za njen razvoj.

(78)

Agence des Participations de l’État (v nadaljnjem besedilu: APE) je imenovala neodvisnega nadzornika postopka iskanja in svetovalni banki (HSBC) naročila, naj vzpostavi stik z morebitnimi kupci.

(79)

V okviru tega je bil z 72 industrijskimi in finančnimi vlagatelji vzpostavljen stik, da se določijo finančni pogoji predloga za podporo industrijskemu načrtu podjetja in ohranitvi delovnih mest ter učinkovitega izvajanja javne službe. Od teh jih je 23 izrazilo interes, podpisanih je bilo 15 sporazumov o zaupnosti in poslanih 15 informativnih dopisov. V prvem krogu 5. aprila 2005 je ponudbo predložilo šest podjetij, v drugem krogu 17. junija 2005 pa so bile prejete tri ponudbe (družb Connex – zdaj Veolia Transdev (VT), Caravelle in BCP) in izraz zanimanja za manjšinski delež (družbe Comanav). V tretjem krogu 28. julija 2005 so bile prejete tri ponudbe.

(80)

Vse družbe so bile 14. septembra 2005 pozvane, naj svoje trdne in dokončne predloge predložijo do 15. septembra 2005. Na ta datum se je družba Connex umaknila, država pa je od skupin BCP in Caravelle prejela dva trdna predloga kapitalskega vložka in nakupa celotnega kapitala.

(81)

Francija je 27. septembra 2005 objavila sporočilo za medije, v katerem je navedla, da je bil na podlagi poglobljene preučitve obeh predlogov izbran predlog skupine BCP, ker je bil najsprejemljivejši s finančnega vidika in najprimernejši za zaščito interesov družbe, javne službe in delovnih mest. V prvotni ponudbi skupine BCP je bila ponujena negativna cena v višini 113 milijonov EUR in je pomenila najnižjo oceno negativne cene.

(82)

V navedeni prvotni ponudbi morebitnih kupcev je bila izrecno predvidena možnost, da se njihova prvotna ponudba prilagodi po opravljenih revizijah. Francoski organi so navedli, da je bila prvotna negativna cena po revizijah, predstavljenih 16. decembra 2005, popravljena navzgor, in sicer zaradi objektivnih elementov, ki vplivajo na regulativni in gospodarski okvir, v katerem deluje SNCM, in so nastali po oddaji predloga 15. septembra 2005. Negativna cena je tako bila popravljena na 200 milijonov EUR.

(83)

Pogajanja med francoskimi organi in prihodnjimi kupci, tj. BCP skupaj s skupino Connex – zdaj Veolia Transdev, hčerinska družba Veolia – so omogočila znižanje navedene številke na 142,5 milijona EUR, povečano za upoštevanje dela izdatkov v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem upokojencev družbe SNCM (15,5 milijona EUR).

(84)

Po tem odprtem, preglednem in nediskriminacijskem izbirnem postopku je bil 13. oktobra 2005 dosežen dogovor med državo, BCP in VT v zelo težavnih poslovnih in finančnih razmerah. VT je industrijski operater družbe SNCM (28-odstotni delež), medtem ko je BCP večinski delničar z 38-odstotnim deležem. Država se je zlasti glede zaposlenih obvezala, da bo ohranila 25-odstotni (69) delež družbe. Družbi BCP in VT sta za družbo SNCM pripravili poslovni načrt in ga Evropski komisiji predložili 7. aprila 2006.

(a)   Vsebina memoranduma o soglasju

(85)

Memorandum o soglasju, v skladu s katerim se 75 % kapitala družbe SNCM proda zasebnim kupcem, so stranke (BCP, VT in CGMF) podpisale 16. maja 2006.

(86)

V oddelku II memoranduma o soglasju je določeno, da se družba CGMF obvezuje, da bo odobrila, vpisala in v celoti sprostila povečanje kapitala družbe SNCM v skupnem znesku 142,5 milijona EUR.

(87)

Poleg povečanja kapitala se CGMF obvezuje, da bo družbi SNCM dala na voljo 38,5 milijona EUR v obliki predplačila na tekoči račun. Navedeno predplačilo, ki ga bo družba SNCM plačala skrbniku (banki CIC), je namenjeno financiranju prostovoljnega dela stroškov, ki bi nastali poleg zneskov, plačljivih v skladu z zakonodajo in pogodbami v primeru načrta zmanjšanja števila zaposlenih, ki bi ga izvedli kupci. Izplačilo nadomestil poleg plačil, prejetih v skladu z zakonodajo in pogodbami, se opravi za vsak posamezni primer in poimensko ter ustreza zaposlenim, ki so zapustili podjetje in katerih pogodba o zaposlitvi je bila prekinjena.

(88)

Ta mehanizem je določen v členu II.2 pogodbe o prodaji z dne 16. maja 2006, ki določa, da je navedeni račun namenjen „financiranju dela stroškov morebitnih prostovoljnih odhodov ali prekinitev pogodb o zaposlitvi […], ki bi nastali poleg kakršnih koli zneskov, ki jih mora delodajalec plačati v skladu z zakonodajo in pogodbami“. Naloga skrbnika je, da „sprosti sredstva takoj, ko zadevni zaposleni, ki niso bili prerazporejeni v okviru skupine SNCM, dejansko zapustijo podjetje, in da preostanek deponiranega zneska sprosti ob koncu skrbništva“. Upravljanje tega računa je predmet pogodbe o skrbništvu, priložene memorandumu o soglasju. Da se omogoči uporaba depozitnega računa, mora družba SNCM predsedniku družbe CGMF predložiti seznam imen zaposlenih, katerih pogodba o zaposlitvi je bila prekinjena in za katere se zahteva uporaba depozitnega računa, ter mesečni izkaz neto odhodkov, v katerem so podrobno razčlenjeni vsi nadomestila in stroški, izplačani zadevnim zaposlenim. Družba SNCM hkrati obvesti skrbnika o „dodatnih dejanskih mesečnih stroških“ na zaposleno osebo, ki pomenijo znesek, nastal poleg kakršnih koli zneskov, ki jih mora delodajalec plačati v skladu z zakonodajo in pogodbami. Skupni znesek dodatnih prostovoljnih ukrepov države ne sme v nobenem primeru presegati 38,5 milijona EUR in če ti dodatni socialni ukrepi v treh letih po prodaji ne dosežejo tega praga, se preostanek vrne državi.

(89)

V oddelku III memoranduma o soglasju je določeno, da družba CGMF po teh transakcijah zasebnim kupcem proda svoje delnice, te zajemajo 75 % delnic, ki sestavljajo delniški kapital podjetja in depozitni račun, namenjen za financiranje dela socialnega načrta, ki presega vse pogodbene ali zakonske obveznosti.

(90)

V oddelku III memoranduma o soglasju je še določeno, da BCP/VT družbi SNCM zagotovita dodatno povečanje kapitala v višini 8,75 milijona EUR glede na njene denarne potrebe. V točki III.2.7 memoranduma o soglasju je določeno, da je vrednost delnic družbe CGMF vedno enaka njihovi začetni nominalni vrednosti, povečani za […] (60) % njene vplačane nominalne vrednosti, pomnožene z D/365, pri čemer je D število dni od datuma prodaje, odšteje pa se kakršen koli prejeti znesek (na primer dividende). Ta pravila se ne uporabljajo v primeru stečaja ali sodne likvidacije družbe.

(91)

Memorandum o soglasju (oddelek III.5) vključuje razvezno klavzulo, s katero se zagotovi pravica do prodaje družbe SNCM, ki jo lahko kupci uveljavljajo sočasno z nastopom enega izmed naslednjih dogodkov, saj bi se v teh primerih pojavil dvom o verodostojnosti njihovega poslovnega načrta in obnovitvi sposobnosti preživetja družbe:

nedodelitev pogodbe o prenosu pooblastil javne službe za pomorske povezave s Korziko za obdobje z začetkom 1. januarja 2007 ali dodelitev navedene pogodbe pod precej slabšimi pogoji,

kakršna koli negativna odločba Evropske komisije ali sodba Splošnega sodišča ali Sodišča, kot je zavrnitev transakcije ali določitev pogojev, ki pomembno vplivajo na vrednost družbe, ki bi bila izrečena v šestih letih od datuma, ko partnerji pridobijo pravice v zvezi z družbo.

(92)

V oddelku VII memoranduma o soglasju je določeno, da družba CGMF prevzame del obveznosti socialnega varstva družbe SNCM iz naslova stroškov zdravstvenega zavarovanja njenih upokojencev v znesku, ocenjenem na 15,5 milijona EUR, od dneva prenosa lastništva podjetja.

(93)

Podrobna pravila o upravljanju podjetja so določena v oddelku IV memoranduma o soglasju. Spremenil se bo način upravljanja družbe SNCM, ki bo preoblikovana v delniško družbo z upravo in nadzornim svetom. Nadzorni svet bo sprva imel deset članov, pozneje pa 14. Začasno mu bo predsedoval predstavnik države. Če bo družbi SNCM dodeljen prenos pooblastil javne službe, bo predsednika nadzornega sveta zamenjal predstavnik skupine BCP. Naloga uprave je zagotavljati operativno vodenje družbe SNCM.

(94)

Francoska vlada je 26. maja 2006 potrdila prodajo družbe SNCM in zgoraj navedene ukrepe.

(b)   Ukrepi

(95)

Glede na navedeno memorandum o soglasju vsebuje tri vrste državnih ukrepov, ki upravičujejo preučitev na podlagi pravil Unije o državni pomoči:

prodajo 75-odstotnega deleža družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR (kapitalski vložek v višini 142,5 milijona EUR in prevzem stroškov zdravstvenega zavarovanja v višini 15,5 milijona EUR),

predplačilo na tekoči račun, ki ga zagotovi družba CGMF, v znesku 38,5 milijona EUR v korist odpuščenega osebja družbe SNCM,

povečanje kapitala za 8,75 milijona EUR, ki ga je vpisala CGMF skupaj in sočasno z vložkom v višini 26,25 milijona EUR, ki sta ga opravili podjetji VT in BCP,

razvezno klavzulo o prodaji (70).

2.4   PREDMET TEGA SKLEPA

(96)

Ta dokončni sklep se nanaša na ukrepe, ki jih je izvedla Francija v korist družbe SNCM od 18. februarja 2002, in sicer:

preostanek kapitalskega vložka v višini 76 milijonov EUR, ki ga je družba CGMF zagotovila družbi SNCM leta 2002, tj. 15,81 milijona EUR,

negativno ceno 158 milijonov EUR, ki jo je CGMF dobila od prodaje družbe SNCM,

predplačilo na tekoči račun, ki ga je opravila družba CGMF, v znesku 38,5 milijona EUR v korist odpuščenega osebja družbe SNCM,

povečanje kapitala za 8,75 milijona EUR, ki ga je vpisala CGMF.

(97)

Ta sklep se ne nanaša na nadomestilo, izplačano družbi SNCM iz naslova obveznosti javne službe za obdobje 1991–2001, za katero je Splošno sodišče s sodbo z dne 11. septembra 2012 (71) potrdilo, da je združljivo z notranjim trgom.

(98)

Ta sklep se prav tako ne nanaša na preučitev finančnih nadomestil, ki jih je družba SNCM prejela ali jih bo prejela iz naslova obveznosti javne službe za obdobje 2007–2013 in so predmet ločenega postopka (72).

(99)

Treba bi bilo še navesti, da je bila sodba z dne 11. novembra 2012 predmet dveh pritožb, ki sta ju vložili družba SNCM in Francija in ki ju je Sodišče obravnavalo v združenih zadevah C-533/12 P in C-536/12 P. Ta sklep je bil sprejet za izpolnjevanje izpodbijane sodbe, ker se je s sodbo razveljavila odločba z dne 8. julija 2008. V teh okoliščinah bi, če bi obravnava pritožb vodila v delno ali popolno razveljavitev sodbe z dne 11. novembra 2012 in ponovno uvedbo nekaterih delov odločbe z dne 8. julija 2008, ta sklep postal ničen in neveljaven na podlagi izidov pritožb, kolikor bi se ta sklep nanašal na ponovno uvedene ukrepe.

2.5   VZROKI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE LETA 2002 IN NJEGOVE RAZŠIRITVE LETA 2006

2.5.1   Začetek formalnega postopka preiskave leta 2002

(100)

Komisija je v svoji odločbi z dne 19. avgusta 2002 o začetku postopka sicer priznala, da je SNCM podjetje v težavah, vendar je izrazila dvom o združljivosti sporočenega ukrepa z merili iz točke 3.2.2 takrat veljavnih smernic iz leta 1999.

(101)

Komisija je izrazila nekatere dvome o načrtu prestrukturiranja, glede na to, da vzroki za izgube podjetja niso bili analizirani. Zlasti je postavila vprašanja glede povezave med izgubami in obveznostmi javne službe, vpliva politike družbe SNCM v zvezi z nakupom ladij na njene izkaze poslovnega izida in ukrepov, načrtovanih za povečanje produktivnosti podjetja.

(102)

Komisija je poleg tega poudarila nekatere vrzeli v načrtu prestrukturiranja, zlasti pomanjkanje konkretnih ukrepov za zmanjšanje zneska vmesnih porab in podatkov o prihodnji cenovni politiki družbe SNCM.

(103)

Komisija je postavila vprašanja tudi v zvezi z ustreznostjo metode izračuna, ki so jo uporabili francoski organi za določitev zneska dokapitalizacije, in nekaterimi predpostavkami, uporabljenimi za izdelavo finančnih simulacij.

2.5.2   Razširitev formalnega postopka preiskave leta 2006

(104)

Komisija je s svojo odločbo z dne 13. septembra 2006 sprejela odločitev, da formalni postopek preiskave iz leta 2002 razširi na ukrepe, načrtovane v zvezi s prodajo družbe SNCM zasebnemu sektorju.

(105)

Komisija je menila, da bi bilo treba v primeru opredelitve tega zneska kot državne pomoči, združljive s členom 86(2) Pogodbe ES, navedeni znesek oceniti v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2004) (73). Komisija je izrazila dvome glede ustreznosti ohranitve vseh izravnalnih ukrepov, naloženih družbi SNCM z odločbo iz leta 2003, če je znesek pomoči za prestrukturiranje precej nižji od tistega, ki je bil sporočen leta 2002 in odobren leta 2003.

(106)

Komisija je izrazila tudi dvome glede upoštevanja pogojev, določenih z odločbo iz leta 2003, in sicer načela narekovanja cen in pogostosti storitev povezav s Korziko.

(107)

V zvezi z negativno prodajno ceno družbe SNCM je Komisija izrazila dvom glede skladnosti dokapitalizacije, ki jo je zagotovila država pred prodajo SNCM, z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Zlasti je izrazila dvome o veljavnosti izračuna stroškov likvidacije, ki bi jih država kot delničarka morala plačati v primeru likvidacije družbe SNCM.

(108)

Komisija je izrazila dvom glede tega, ali je mogoče finančne ukrepe upravičiti na podlagi smernic iz leta 2004.

(109)

Prav tako je izrazila dvome glede druge dokapitalizacije v višini 8,75 milijona EUR, kar zadeva upoštevanje načel sočasnosti zasebnih in javnih naložb ter podobnost pogojev vpisa v smislu sodne prakse.

(110)

Nazadnje, Komisija je izrazila dvome glede tega, ali lahko dodatni socialni ukrepi v višini 38,5 milijona EUR pomoči za osebe pomenijo posredno prednost za podjetje. Poudarila je tudi tveganje protislovja s tem, da se dodatne odpravnine upoštevajo kot del tveganj, ki jih nosi preudarni vlagatelj.

III.   PRIPOMBE FRANCOSKIH ORGANOV GLEDE ODLOČBE O ZAČETKU POSTOPKA

3.1   O DOKAPITALIZACIJI IZ LETA 2002

(111)

Načrt prestrukturiranja, predložen leta 2002, je vključeval kapitalski vložek v višini 76 milijonov EUR, od katerega je 53,48 milijona EUR pomenilo nadomestilo za opravljanje javne službe. Ob upoštevanju prodaje delnic, ki jo je opravila družba SNCM (74), je dejanski znesek plačane pomoči 69 292 400 EUR. Francoski organi menijo, da je treba kot pomoč za prestrukturiranje v okviru obvestila iz leta 2002 obravnavati znesek pomoči v višini 15,81 milijona EUR, če znesek v višini 53,48 milijona EUR pomeni združljivo pomoč.

3.2   O UKREPIH PO DOKAPITALIZACIJI IZ LETA 2002

(112)

Prvič, Francija opozarja, da je država delničarka zaradi resnosti delavskih sporov leta 2004 in 2005 ter poslabšanja gospodarskega in finančnega položaja družbe SNCM januarja 2005 začela postopek izbire zasebnih vlagateljev in izvedla nujne ukrepe (zlasti prodajo ladje Asco in deleža v družbi Sud Cargos (75)).

3.2.1   O negativni prodajni ceni družbe SNCM

(113)

Francoski organi na podlagi takrat ustrezne sodne prakse Komisijo pozivajo k ugotovitvi, da negativna prodajna cena družbe SNCM v višini 158 milijonov EUR ne vsebuje nobenega ukrepa, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ker je francoska država ravnala kot zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(114)

Prvič, Francija ugotavlja, da je končna cena 158 milijonov EUR, ki je nižja od negativne cene, ki so jo sprva zahtevali kupci po koncu svoje revizije družbe SNCM, rezultat pogajanja o prenosu nadzora, opravljenem na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminacijskega razpisnega postopka, in zato dejansko pomeni tržno ceno.

(115)

Francija meni, da je prodajna cena tržna cena, ker je bilo iskanje zasebnega partnerja za družbo SNCM opravljeno na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminacijskega razpisnega postopka, po koncu katerega je bila izbrana najboljša ponudba.

(116)

Po mnenju francoskih organov je prodaja po negativni ceni v višini 158 milijonov EUR potekala pod najugodnejšimi pogoji za državo ter v skladu s takratno sodno prakso Skupnosti in prakso odločanja Komisije, zato ne vsebuje nobenega elementa pomoči. Francija meni, da je navedena negativna cena nižja od stroškov likvidacije, ki bi jih v primeru likvidacije podjetja morala prevzeti država.

(117)

Po mnenju Francije je to edini možen sklep, ne glede na to, ali se uporabi pristop, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna praksa Gröditzer  (76)), ali pristop, ki temelji na analizi dejanskih stroškov likvidacije družbe SNCM (odločba ABX  (77)).

(118)

Kar zadeva prvo metodo na podlagi sodne prakse Gröditzer, Francija trdi, da je bila z navedeno sodbo potrjena ocena Komisije v odločbi z dne 8. julija 1999, v skladu s katero „stroški likvidacije vključujejo samo likvidacijsko vrednost sredstev“ (78).

(119)

V zvezi s tem je v poročilih CGMF (79) in Oddo-Hastings (80) likvidacijska vrednost sredstev na dan 30. septembra 2005 (81) ocenjena na najmanj 190,3 milijona EUR.

(120)

V skladu s tem Francija trdi, da je, glede na to, da je država kot lastnica in delničarka družbe odgovorna za njene dolgove samo v višini likvidacijske vrednosti njenih sredstev (sodna praksa Hytasa  (82)), likvidacijska vrednost sredstev družbe, ocenjena na najmanj 190,3 milijona EUR, precej višja od negativne prodajne cene v višini 158 milijonov EUR.

(121)

Francija v zvezi z drugo metodo navaja, da izhaja iz odločbe Komisije o državni pomoči Belgije za ABX Logistics, v kateri je Komisija preučila negativno prodajno ceno, ki ima, kot v obravnavanem primeru, naravo tržne cene, tako da jo je primerjala s stroški, ki bi jih država delničarka dejansko imela pri prostovoljni ali prisilni likvidaciji, kot jih je ocenila neodvisna tretja oseba. Po mnenju Francije Komisija zlasti v navedeni odločbi priznava veljavnost nekaterih stroškov, ki lahko izhajajo iz tožbe upnikov za poravnavo dolgov (action en comblement de passif) ali likvidacije v drugih enotah skupine, ki likvidira svojo hčerinsko družbo.

(122)

Francoski organi na podlagi navedenih poročil CGMF in Oddo-Hastings trdijo, da je znesek dejanskih stroškov, ki bi jih Francoska republika kot delničarka morala prevzeti, na dan 30. septembra 2005 med 312,1 milijona EUR in 361 milijonov EUR, sestavljajo pa ga naslednji zneski:

[70–80]  (60) milijonov EUR v okviru socialnega načrta, ki je predmet kolektivne pogodbe in zajema vse stroške, ki so povezani s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi in jih mora v skladu s pogodbo plačati podjetje,

[30–40]  (60) milijonov EUR v okviru socialnega načrta, ki ni predmet kolektivne pogodbe in zajema vse stroške, povezane s spremnimi ukrepi v zvezi z zakonskimi in regulativnimi obveznostmi družbe SNCM v primeru odpuščanj, ter posredne stroške socialnega načrta, ki je predmet kolektivne pogodbe,

Med [200–210]  (60) milijonov EUR in [250–260]  (60) milijonov EUR za plačilo dodatnih odpravnin, za katere bi sodišče na podlagi sodbe pritožbenega sodišča v Rouenu z dne 22. marca 2005 v zadevi Aspocomp Group Oyj določilo, da jih mora plačati država poleg nadomestil, izplačanih na podlagi socialnega načrta, ki je predmet kolektivne pogodbe, in socialnega načrta, ki ni predmet kolektivne pogodbe.

(123)

Pri navedeni metodi se upošteva zlasti tveganje, da bi Francija morala poravnati dolgove, če bi jo sodišče obravnavalo kot dejanskega upravitelja družbe SNCM. Po mnenju francoskih organov ni mogoče izločiti tveganja tožbe za poravnavo dolgov, zlasti glede na precedenčni primer, o katerem je odločalo kasacijsko sodišče v Franciji (83). Tako so francoski organi v več dopisih Komisiji trdili, da je predpostavka, da bo nacionalno sodišče državi naložilo poravnavo dolgov podjetja, ki ga vodi, več kot verjeten scenarij in da jo je bilo treba upoštevati pri izračunu dejanskih stroškov morebitne likvidacije družbe SNCM.

(124)

Preostala vrednost sredstev družbe SNCM (190,3 milijona EUR) je 30. septembra 2005 po plačilu prednostnih dolgov znašala 36,5 milijona EUR. Drugi elementi stroškov, upoštevani na podlagi tožbe za poravnavo dolgov zoper državo, med drugim vključujejo stroške prekinitve glavnih pogodb o poslovanju, stroške, povezane z razveljavitvijo pogojev zakupa ladij z možnostjo nakupa, in plačilo nezavarovanih dolgov, kar bi pripeljalo do primanjkljaja sredstev v višini 134,4 milijona EUR. Francoski organi menijo, da bi država morala plačati 85–100 % navedenega zneska.

(125)

Poleg tega francoski organi menijo, da bi lahko sodišče zaradi odvisnosti družbe SNCM od države in v skladu z drugo zadevo, ki jo je obravnavalo francosko sodišče (84), pri likvidaciji podjetja odredilo izplačilo odškodnine zaposlenim. Na podlagi navedene sodne prakse francoski organi menijo, da bi sodišče po vsej verjetnosti določilo znesek dodatnih odpravnin na podlagi odpravnin, ki bi bile izplačane v okviru socialnega načrta, predloženega pred likvidacijo.

(126)

V skladu z navedenim pristopom analiza dejanskih stroškov, ki bi jih morala plačati država kot delničarka, kaže, da je za državo strošek prodaje družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR nižji od dejanskega stroška, ki bi ga morala nositi v primeru prisilne likvidacije podjetja.

(127)

Francoski organi zato menijo, da tega zneska ni mogoče opredeliti kot državno pomoč.

3.2.2   O skupnem kapitalskem vložku delničarjev

(128)

Francija meni, da je prek navedenega deleža ravnala kot preudaren vlagatelj, saj je po eni strani kot manjšinska delničarka posredovala sočasno z BCP in VT, po drugi pa navedeni delež zagotavlja plačilo v fiksnem kapitalu v višini […] (60) % na leto, kar ščiti državo pred tveganji, povezanimi z izvajanjem poslovnega načrta. Francija trdi, da je navedena stopnja donosa zelo zadovoljiva za zasebnega vlagatelja (85). Vendar poudarja, da v primeru stečaja ali prisilne likvidacije družbe SNCM ali če bi kupci uveljavili razvezno klavzulo, ne bi bilo treba izvršiti nobenih plačil.

3.2.3   O dodatnih socialnih ukrepih (pomoč osebam)

(129)

Na podlagi prakse Komisije pri preteklih odločbah, zlasti zadevi SFP (Société française de production) (86), Francija meni, da to financiranje pomeni pomoč za osebe in ne koristi podjetju. Zato je izvedba dodatnih socialnih ukrepov v korist odpuščenih oseb, za katere se uporabijo javna sredstva in ki delodajalca ne razbremenijo njegovih običajnih obveznosti, del socialne politike držav članic in ne pomeni državne pomoči.

3.2.4   O odpravi omejitev, določenih z razveljavljeno odločbo iz leta 2003

(130)

Francoski organi po eni strani poudarjajo, da so bili vsi pogoji, določeni z odločbo iz leta 2003, upoštevani in izpolnjeni med letoma 2003 in 2006. Po drugi strani menijo, da navedeni ukrepi niso več potrebni za preprečevanje izkrivljanja konkurence in da bi bila njihova ohranitev v nasprotju z načelom sorazmernosti glede na omejitev zneska pomoči za prestrukturiranje, odslej znižanega na 15,81 milijona EUR. Francoski organi menijo predvsem, da je treba odpraviti pogoje, ki bi se še lahko uporabljali, in sicer tiste v zvezi s prepovedjo posodobitve ladjevja družbe SNCM, upoštevanjem načela narekovanja cen pri zadevah, povezanih s tarifami, in ohranjanjem pogostosti storitev.

3.3   SKLEP

(131)

Če bi Komisija vseeno vse nove ukrepe ali del teh ukrepov opredelila kot državno pomoč, bi Francija Komisijo opozorila, da novi ukrepi z zagotavljanjem obnove sposobnosti preživetja družbe SNCM omogočajo ohranitev konkurenčnosti na zadevnih trgih, zlasti na trgu povezav s Korziko. Po mnenju Francije je ta element eno izmed načel smernic pri reševanju podjetja v težavah, kot sta v obravnavanem primeru na to opozorila Komisija (uvodna izjava 283 razveljavljene odločbe) in Splošno sodišče v svoji sodbi z dne 15. junija 2005 v zadevi T-349/03 (točka 117). Sodišče je poudarilo zlasti, da lahko Komisija pri izvajanju svoje široke diskrecijske pravice presodi, da je bila prisotnost podjetja potrebna za preprečitev okrepljene oligopolne strukture zadevnih trgov.

(132)

Francija v zvezi z določitvijo kakršnih koli izravnalnih ukrepov, ki se bodo naložili družbi SNCM, predlaga, naj Komisija upošteva strukturo trga. Tako bi zmanjšanje zmogljivosti družbe SNCM okrepilo položaj družbe CFF na trgu povezav s Korziko, s tem pa bi ta pridobila prevladujoči položaj (87).

(133)

Po mnenju francoskih organov je posodobljena različica načrta prestrukturiranja v skladu z merili združljivosti, ki jih je Komisija določila v svojih smernicah iz leta 1999 in leta 2004. Francoski organi trdijo, da bi morali tudi vsi ukrepi, določeni v okviru privatizacije družbe SNCM, zagotoviti obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja SNCM od konca leta 2009 in so omejeni na najmanj, kar je potrebno za to obnovo sposobnosti preživetja.

IV.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

4.1   O ODLOČBI O ZAČETKU FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE IZ LETA 2002

4.1.1   Pripombe družbe Corsica Ferries (CFF)

(134)

Družba CFF, ki izpodbija trditev, da je družba SNCM podjetje v težavah v smislu smernic (88), se sprašuje o sposobnosti družbe SNCM, da postane donosna na nesubvencioniranih linijah. Ugotavlja še, da se v nasprotju z navedbami iz načrta prestrukturiranja (89) še vedno opravljajo povezave z Livornom.

(135)

Kar zadeva zmanjšanje stroškov, družba CFF obžaluje, da nima dostopa do posebnih delov načrta prestrukturiranja, v zvezi s katerimi so njeni predstavniki izrekli kritike (90).

(136)

Družba CFF meni, da je izračun francoskih organov, ki je privedel do zneska v višini 76 milijonov EUR, popolnoma fiktiven (91), razmerje lastnega kapitala do finančnih dolgov v višini 79 %, ki so ga določili francoski organi, pa se ji zdi pretirano (92). V zvezi z deleži družbe SNCM družba CFF ugotavlja, da nekatere izmed hčerinskih družb niso pomembne za dejavnosti pomorske družbe (93).

(137)

Družba CFF sklepa, da načrtovana pomoč vodi v neupoštevanje uredbe o kabotaži in nesmiselnost javnega razpisa za povezave iz Marseilla na Korziko. Poudarja, da načrtovana pomoč ne sme omogočiti agresivnejše komercialne ponudbe družbe SNCM. Predlaga, naj se pomoč za prestrukturiranje dodeli šele leta 2007 in samo v primeru neuspeha družbe SNCM na javnem razpisu leta 2006, kar je edini scenarij, po katerem bi družba resnično zašla v težave.

4.1.2   Pripombe družbe STIM

(138)

Družba STIM, glavna delničarka družbe CMN, trdi, da bi bilo treba deleže, ki jih ima družba SNCM v družbi CMN, analizirati kot popolnoma finančna sredstva. Po mnenju družbe STIM sta družbi CMN in SNCM neodvisni in si konkurirata na linijah, ki niso linije z odhodom iz Marseilla, čeprav sta sopogodbenici na podlagi pogodbe o prenosu pooblastil javne službe.

(139)

V dopisu je navedeno, da si bo STIM prizadevala, da „odkupi vse deleže ali del deležev družbe SNCM v družbi CMN, a najraje celotni delež“, katerega vrednost ocenjuje na od 15 do 17 milijonov EUR, če bi Komisija pod pogoji, ki bi jih lahko določila v svoji končni odločbi, menila, da „je taka prodaja potrebna za zagotovitev ustrezne uravnoteženosti načrta prestrukturiranja“.

4.1.3   Pripombe predstavnikov regionalnih in lokalnih organov

(140)

Župan Marseilla, predsednik generalnega sveta Bouches-du-Rhône in predsednik regionalnega sveta Provence-Alpes-Côte d’Azur so poudarili gospodarski pomen družbe SNCM za regionalno gospodarstvo.

(141)

Predsednik regionalnega sveta Provence-Alpes-Côte d’Azur je dodal, da se zdi, da so pogoji za to, da načrt prestrukturiranja družbe SNCM zagotovi sposobnost preživetja podjetja, izpolnjeni.

(142)

Predsednik izvršnega sveta skupščine Korzike je predstavil posvetovanja skupščine z dne 18. decembra 2002, med katerimi je skupščina izdala „ugodno mnenje“ za načrt dokapitalizacije družbe SNCM.

4.1.4   Pripombe prometnega urada Korzike

(143)

Prometni urad Korzike ugotavlja, da bi izginotje družbe SNCM „nemudoma povzročilo veliko zmanjšanje storitev“, saj je družba zdaj edina, ki je zmožna izpolniti zahteve iz pogodbe glede prevoza potnikov. Poleg tega opozarja, da je družba SNCM pomembna za gospodarstvo Korzike.

4.2   O ODLOČBI IZ LETA 2006 O RAZŠIRITVI POSTOPKA

4.2.1   Pripombe družbe Corsica Ferries (CFF)

(144)

Družba CFF poudarja obseg zadevnih zneskov, njihovo nesorazmernost glede na promet družbe SNCM in dejstvo, da so bili družbi SNCM izplačani, preden je Komisija odločila o opredelitvi pomoči na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

(145)

Komisijo opozarja, da ima podpora francoske države družbi SNCM strateški pomen za razvoj družbe CFF. Ti nepooblaščeni ukrepi družbi SNCM omogočajo izvajanje zelo agresivne tarifne politike na linijah, na katerih CFF deluje že deset let in v zvezi s katerimi se prvič od svoje ustanovitve srečuje z izgubo tržnega deleža.

(146)

CFF v zvezi s konkurenčnim razpisnim postopkom za prodajo družbe meni, da ni bil popolnoma pregleden, ker izbrano podjetje BCP nima več operativnega nadzora nad družbo SNCM, saj ga je predala skupini VT. Poleg tega zaradi spremembe finančnih pogojev v korist kupcev družba CFF dvomi o načelu enake obravnave vlagateljev, ki bi moralo prevladovati v celotnem postopku.

(147)

CFF v zvezi z negativno prodajno ceno 158 milijonov EUR dvomi, da se je v zadevnem primeru uporabilo merilo preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Prvič, CFF se sprašuje, ali je mogoče šteti, da je država zadevni postopek izvedla vzporedno s pomembnim in sočasnim posredovanjem zasebnih subjektov v primerljivih razmerah, medtem ko je dokapitalizirala družbo pred skupno dokapitalizacijo delničarjev in novim načrtom prestrukturiranja. Drugič, CFF meni, da bi preudaren vlagatelj zaradi resnih finančnih razmer v družbi SNCM posredoval prej, da bi preprečil izgubo vrednosti svoje naložbe (94).

(148)

CFF meni, da je sklicevanje na zadevo ABX Logistics brezpredmetno. Poleg tega, da okoliščin navedene zadeve ni mogoče prenesti na obravnavani primer, CFF izpostavlja pomemben prispevek upravičenca pomoči v navedeni zadevi, ki se očitno ni pojavil v primeru družbe SNCM. Meni še, da se v odločbi Komisije iz leta 2006 niso upoštevali stroški v zvezi s tveganjem sodnih postopkov zaradi likvidacije zadevnega podjetja. V zvezi s tem trdi, da v zadevnem primeru ni mogoče uporabiti nacionalne sodne prakse, na katero se sklicuje Francija pri utemeljitvi stroškov, povezanih z likvidacijo SNCM. Po mnenju družbe CFF se kasacijsko sodišče v zadevi Mines et produits chimiques de Salsignes nikjer ne sklicuje na neposredno odgovornost države delničarke v primeru likvidacije podjetja, v katerem ima delež, ampak izpostavlja možnost tožbe za plačilo dolgovanih plač in dolgov za socialno varnost, vložene zoper industrijsko in komercialno javno podjetje, ter nezmožnost, da se njeni vodje izognejo svojim obveznostim s sklicevanjem na posredovanje javnih organov.

(149)

CFF v zvezi z neuporabnostjo sodne prakse, ki jo je uporabilo pritožbeno sodišče v Rouenu v zadevi Aspocomp, v zadevnem primeru trdi, da je predmet navedene sodbe, ki se nanaša na odredbo, da mora matična družba zaposlenim v hčerinski družbi zaradi „neupoštevanja sporazuma“ izplačati socialne prejemke, ki jo je ustanoviteljica potrdila, povsem drugačen od dejstev v primeru SNCM. Zato ne obstaja zanesljivo tveganje, da bi bila družba CGMF ali država obsojena na plačilo odpravnin v primeru prisilne likvidacije. Poleg tega CFF dvomi o oceni drugih socialnih stroškov, ker se zdi, da se razlikujejo glede na strokovnjake, ki so bili pozvani, naj jih ocenijo.

(150)

CFF meni, da lahko uporaba sodne prakse Skupnosti v zadevah Gröditzer in Hytasa v obravnavanem primeru privede samo do ugotovitve, da država ni ravnala kot zasebni vlagatelj, kolikor je bil v skladu z navedeno sodno prakso kapitalski vložek države povezan s prodajo 75 % njenega deleža v družbi SNCM, pri čemer so se sorazmerno zmanjšale možnosti za dobiček.

(151)

Končno, CFF meni, da bi bilo treba pri primerjavi stroškov likvidacije in stroškov dokapitalizacije upoštevati vrednost sredstev, ki se v obeh primerih prenese na kupca. CFF meni, da je vrednost prodanih sredstev med 640 milijonov EUR in 755 milijonov EUR (95), prodajna vrednost ladjevja, ki jo je uporabila družba SNCM, pa je po mnenju CFF iz avgusta 2006 med 644 milijonov EUR in 664 milijonov EUR.

(152)

Kar zadeva opredelitev ukrepov po dokapitalizaciji iz leta 2002 kot pomoči za prestrukturiranje, CFF meni, da čeprav SNCM v obdobju pred prvo dokapitalizacijo v višini 142,5 milijona EUR izpolnjuje pogoje podjetja v težavah iz smernic iz leta 2004, ta opredelitev postane zelo sporna za obdobje pred drugim povečanjem kapitala za 8,75 milijona EUR, ker je bil kapital podjetja obnovljen.

(153)

CFF v zvezi s sposobnostjo preživetja družbe poudarja, da je prodaja družbe SNCM samo delna in ni nepreklicna glede na razvezne klavzule, dogovorjene s kupci. Navedeni dejavniki pomembno vplivajo na negotovost glede volje in sposobnosti kupcev, da zagotovijo okrevanje družbe SNCM in možnosti dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja. CFF še navaja, da v nasprotju z zahtevami smernic iz leta 2004 francoski organi niso predvideli opustitve dejavnosti, ki so tudi po prestrukturiranju strukturno deficitne (96). Poleg tega je CFF skeptična glede načrta znižanja stroškov, medtem ko naj bi se ladjevje družbe SNCM povečalo (97), in glede načrta zmanjšanja števila zaposlenih, zlasti glede na neuspeh socialnega načrta iz leta 2002.

(154)

CFF dvomi, da je nova pomoč omejena na najnižjo raven, in sicer zaradi nejasnosti glede tega, kaj zajemajo socialni stroški, in zaradi vsebine zapisnika seje družbe SNCM z dne 28. aprila 2006, po katerem naj bi se del navedene pomoči uporabil za kritje izgub iz poslovanja družbe v letih 2006 in 2007. CFF še meni, da kupci družbe SNCM ne prispevajo pomembno k prestrukturiranju podjetja.

(155)

Da bi se preprečilo neupravičeno izkrivljanje konkurence, CFF meni, da je treba obnoviti in natančno določiti izravnalne ukrepe, naložene družbi SNCM leta 2003, ter dodati nove, ki se nanašajo na zmanjšanje prisotnosti družbe SNCM na trgu (98). CFF še meni, da del ukrepov, naloženih družbi SNCM z odločbo iz leta 2003, ni bil upoštevan. Družba SNCM je v nasprotju s členom 2 odločbe Komisije iz leta 2003 kupila nove ladje. Poleg tega v nasprotju s členom 3 odločbe Komisije ni prodala svojega deleža v družbi CCM. Nazadnje, SNCM od leta 2003 izvaja agresivno tarifno politiko z nižjimi cenami, kot jih uporablja CFF, kar je v nasprotju s členom 4 odločbe (do 30 % cenejše vozovnice za enake ali podobne storitve).

(156)

CFF v zvezi z naravo druge dokapitalizacije v znesku 8,75 milijona EUR meni, da mora biti poleg sočasnosti javne in zasebne naložbe zasebno posredovanje pomembno in opravljeno pod primerljivimi pogoji, da bi bilo posredovanje države veljavno. Navedena pogoja v obravnavanem primeru nista izpolnjena. Prvič, delež kupcev, ki je tesno povezan s prvim povečanjem kapitala za 142,5 milijona EUR, ni pomemben. Drugič, posredovanje kupcev ni bilo opravljeno pod pogoji, primerljivimi s pogoji države, zlasti zaradi razveznih klavzul in pričakovane donosnosti manjšinskega deleža družbe CGMF.

(157)

CFF v zvezi s socialnimi ukrepi v višini 38,5 milijona EUR izpodbija opredelitev navedenega zneska kot pomoči za osebe. Čeprav je res, da ta znesek koristi neposredno zaposlenim družbe SNCM, CFF poudarja, da bi ta ukrep lahko ustvaril posredne pozitivne učinke za družbo SNCM, zlasti v smislu umiritve odnosov med delodajalci in delojemalci.

4.2.2   Pripombe družbe STIM

4.2.2.1   O ukrepih po dokapitalizaciji iz leta 2002

(158)

Družba STIM v zvezi z negativno prodajno ceno 158 milijonov EUR meni, da ta cena ni tržna cena, ki izhaja iz odprtega in nediskriminacijskega konkurenčnega razpisnega postopka, saj je dokapitalizacija potekala pod drugačnimi pogoji, kot jim mora običajno slediti zasebni vlagatelj. STIM meni, da bi revalorizirana neto sredstva v najslabšem primeru omogočala likvidacijo brez stroškov za državo ali celo dobiček pri likvidaciji, da je prodajna cena smešno nizka v primerjavi z vrednostjo podjetja (ki jo družba STIM ocenjuje na 350 milijonov EUR) in da je pomoč nesorazmerna glede na potrebe podjetja.

(159)

Družba STIM Komisijo opozarja tudi na pretiranost razvezne klavzule v zvezi s prodajo zasebnemu sektorju.

(160)

Nazadnje, STIM izpodbija utemeljitev negativne prodajne cene na podlagi predpostavke, da bo likvidacija potekala v težkih socialnih razmerah, kar se zdi nerealno.

(161)

STIM v zvezi z drugo dokapitalizacijo za 8,75 milijona EUR meni, da navedeni kapitalski vložek ni v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu glede na nezadostnost jamstev za donosnost naložbe. STIM izpodbija trditev, ki se nanaša na sočasnost zasebne in javne naložbe ter s katero se želi dokazati, da ta vložek ni državna pomoč. Če je dokazana, je taka sočasnost samo kazalnik in sama po sebi ne more biti merilo opredelitve (99). Nazadnje, STIM navaja, da navedeni vložek pomeni jamstvo francoske vlade kupcem, da je družba SNCM dejansko dobila prenos pooblastil javne službe za povezave s Korziko.

(162)

Družba STIM v zvezi s pomočjo za osebe v višini 38,5 milijona EUR meni, da je namen tega zneska dejansko zagotoviti sredstva družbi SNCM, da bi izpolnila nekatere poglavitne vidike sanacijskega načrta, predloženega Komisiji, ki niso bili uresničeni, zlasti zmanjšanje števila zaposlenih.

4.2.2.2   O združljivosti s smernicami iz leta 2004

(163)

Družba STIM meni, da pomoč, ki jo je prejela družba SNCM, ni omejena na najnižjo raven. Prispevek družbe SNCM in kupcev k načrtu prestrukturiranja je nezadosten glede na pogoje, določene v smernicah iz leta 2004, poleg tega ni dokazano, da je bil položaj SNCM tako izreden, da bi upravičeval nižji lastni prispevek. STIM še opozarja na nesorazmernost pomoči, dodeljene leta 2006, saj je družbi SNCM omogočila oblikovanje rezerv za kritje prihodnjih izgub. Nazadnje, dejstvo, da SNCM ni predvidela prodaje sredstev, ki niso bistvenega pomena za preživetje podjetja, je v nasprotju z zahtevami iz smernic iz leta 2004.

(164)

Družba STIM meni, da so bili zneski izplačani v nasprotju z načelom „enkrat in zadnjič“ iz smernic iz leta 2004. Poslabšanja finančnega položaja podjetja in delavskih sporov ni mogoče analizirati kot izredne in nepredvidljive okoliščine, za katere upravičeno podjetje ni odgovorno.

(165)

Zato STIM zahteva dodatna nadomestila v višini polovice zagotovljene pomoči, tj. 98,25 milijona EUR, s prodajo dodatne ladje ter neposrednih in posrednih deležev družbe SNCM v družbi CMN. V zvezi s tem navaja, da navedeni deleži niso strateški v smislu smernic iz leta 2004 o pomoči za prestrukturiranje, saj niso bistvenega pomena za preživetje podjetja niti niso neodtujljiva sredstva.

(166)

Družba STIM še trdi, da domnevnih sinergij med družbama SNCM in CMN ni, saj SNCM nima vloge pri vodenju in razvoju CMN. Nazadnje, poudarja, da delničarski sporazum, ki povezuje podjetji, od 15. marca 2006 ne velja več, saj ga je na ta datum družba CMN odpovedala, kot je ugotovilo pritožbeno sodišče v Parizu.

4.2.3   Pripombe družbe SNCM

(167)

Družba SNCM je Komisiji poslala dokument, v katerem je povzela svoj gospodarski in konkurenčni položaj, ter pravni nasvet z oceno tveganja, da bodo sodišča v primeru likvidacijskih postopkov državno posredovanje označila kot dejansko vodenje družbe v obdobju pred privatizacijo.

(168)

Odvetniška pisarna Baker & McKenzie, s katero se je posvetovala SNCM, je sklenila, da na podlagi statutov podjetja ter spremnih dopisov, govorov in zapisnikov, država […] (60) odločbe (100) […] (60) organi (101), […]* uprave družb (102). V poročilu je navedeno tudi, da […] (60) SNCM (103). Nazadnje, navedeno poročilo se sklicuje na dejstvo, da […] (60) SNCM.

(169)

Na podlagi tega strokovnjak družbe SNCM ugotavlja, da je zelo verjetno, da bi trgovinsko sodišče v Marseillu ugotovilo, da je francoska država dejanska upraviteljica.

(170)

Poleg tega so glede na ugotovitve, ki jih med drugim vsebujejo poročila Računskega sodišča, napake pri upravljanju, za katere je odgovorna francoska država, dejanska upraviteljica družbe SNCM, prispevale k ugotovljenemu primanjkljaju sredstev SNCM. Poročilo med drugim vsebuje ostre kritike glede naslednjih napak pri upravljanju: izbire […] (60) komercialen. Izguba, nastala zaradi slabega vodenja, je znašala […] (60).

(171)

Po mnenju strokovnjaka družbe SNCM v teh okoliščinah ni nobenega dvoma, da bi država v primeru tožbe za poravnavo dolgov morala zaradi velike vloge, ki jo je imela pri upravljanju družbe SNCM, očitnih napak pri upravljanju in obsega svojih finančnih sredstev kriti celotni primanjkljaj ali del primanjkljaja.

(172)

Strokovnjak družbe SNCM na podlagi zadevne sodne prakse sklepa, da bi država v primeru likvidacije SNCM zagotovo morala plačati vse dolgovane plače in dolgove iz socialne varnosti družbe SNCM. Na podlagi tega bi bila država kot delničarka spoznana za odgovorno za delež, ocenjen na 85–100 % ugotovljenega primanjkljaja sredstev (tj. med 316,6 milijona EUR in 385,7 milijona EUR). Zato je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ko je odločila, da se družba SNCM privatizira, pri čemer je pred tem okrepila njen kapital za 158 milijonov EUR.

V.   STALIŠČA FRANCIJE GLEDE PRIPOMB ZAINTERESIRANIH STRANI

5.1   STALIŠČA FRANCIJE GLEDE PRIPOMB ZAINTERESIRANIH STRANI V ZVEZI Z ODLOČITVIJO IZ LETA 2002 O ZAČETKU FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

5.1.1   O pripombah družbe CFF

(173)

Francoski organi so navedli, da so nekateri podatki, ki jih je v zvezi s storitvami družbe SNCM predložila družba CFF, netočni.

(174)

Država v nasprotju s trditvami CFF meni, da je bil načrt prestrukturiranja izdelan tako, da se v najkrajšem možnem času zagotovi okrevanje družbe SNCM ter ustvarijo ustrezni pogoji za zagotovitev srednjeročne in dolgoročne sposobnosti preživetja družbe. Francoski organi navajajo, da je bil pomemben del programa znižanja stroškov že izveden. Število ladij se je zmanjšalo, program prodaje sredstev pa poteka v skladu z industrijskim načrtom. Povezave so bile prerazporejene, akcijski načrt za zmanjšanje vmesne potrošnje pa daje prve rezultate. Nazadnje, postopno se izvajajo ukrepi za zaposlovanje iz industrijskega načrta. Poleg tega je družba SNCM leta 2001 določila 21,3 milijona EUR za financiranje ukrepov prestrukturiranja in zlasti načrta ohranitve delovnih mest.

(175)

Francoski organi v zvezi z določitvijo zneska pomoči potrjujejo, da je razmerje med lastnim kapitalom in dolgom v višini 0,79 dejansko značilno za bilance večine pomorskih družb, razen v izjemnih primerih. Francoski organi menijo, da je razmerje 0,497, ki ga je leta 2001 predložila družba CFF za družbo CMN, nepravilno, saj ne upošteva likvidnih sredstev v bilanci. Popravljeno razmerje družbe CMN je 0,557. Po mnenju francoskih organov je ta raven v vsakem primeru nezadostna za družbo CMN, kar dokazujejo težave z denarnim tokom, s katerimi se je družba CMN srečala leta 2002. Družba CMN si je dejansko morala izposoditi 8 milijonov EUR od družbe STIM za financiranje gotovinskega primanjkljaja, ki ga njene banke niso krile.

5.1.2   O pripombah družbe STIM

(176)

Francoski organi trdijo, da deleža družbe SNCM v kapitalu družbe CNM ni mogoče razlagati kot popolnoma finančna sredstva, kot naj bi trdila družba STIM. Francija zagovarja stališče, da so deleži družbe SNCM v družbi CMN strateško zelo pomembni. Po njenem mnenju njihova prodaja ne bi bila samo gospodarsko nesmiselna, ampak bi bila tudi velika strateška napaka.

5.1.3   O pripombah predstavnikov regionalnih in lokalnih organov

(177)

Čeprav se Francija na splošno strinja z vsebino dopisa predsednika regije Provence-Alpes-Côte d’Azur, vseeno navaja, da v nasprotju s trditvijo iz točke 2 navedenega dopisa (104) ponudba glede povezave med celinsko Francijo in Korziko ni „preobsežna glede na povpraševanje“ ter da je cenovna politika družbe SNCM v skladu z zavezami, ki jih je sprejela, da ne bo pobudnica cenovne vojne in narekovala cen.

5.2   O PRIPOMBAH ZAINTERESIRANIH STRANI GLEDE ODLOČBE IZ LETA 2006

(178)

Francija na splošno opaža, da so številne pripombe družb STIM in CFF enake pripombam, ki sta jih navedeni družbi predložili Komisiji leta 2003. Zlasti navaja, da so bile pripombe družbe CFF predložene Splošnemu sodišču v okviru tožbe za razveljavitev odločbe Komisije z dne 9. julija 2003 ter da sta jih Komisija in Splošno sodišče večinoma zavrnila.

5.2.1   O predčasni izvedbi ukrepov iz prvega načrta prestrukturiranja in njegovih sprememb

(179)

Francoski organi na splošno pripombo v zvezi s tem, da naj bi država predčasno izvedla ukrepe, ki bi jih bilo mogoče označiti za pomoč, odgovarjajo, da izvedbo upravičuje posebnost postopka, to je razveljavitev odločbe Komisije o odobritvi pomoči z dne 9. julija 2003, ki je bila opravljena leta 2005, in ne namera francoskih organov po neupoštevanju lastnih obveznosti, izhajajočih iz Pogodbe ES. Francija namreč navaja, da je v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo to vedno obveščala o razvoju zadeve in o raznih ukrepih, sprejetih od januarja 2005.

(180)

Francoski organi v zvezi z navedenimi nedavnimi ukrepi menijo, da se člen 88(3) ES zanje v končni fazi ne uporablja, saj nobeden izmed njih ne pomeni pomoči, zato tudi ni obveznosti, da se njihovo izvajanje ustavi.

5.2.2   O ukrepih po dokapitalizaciji iz leta 2002

(181)

Francija v zvezi s postopkom prodaje trdi, da je od začetku določala standardna merila za izbiro, ki so temeljila predvsem na ceni, ponujeni za vrednost delnic družbe SNCM, in, podredno, na drugih merilih (industrijskem načrtu, podjetniškem načrtu itd.), vključno z zneskom, ki so ga bili kandidati pripravljeni vložiti v podjetje v okviru dokapitalizacije. Francija odločno izpodbija trditev tretjih strani, da postopek ponudbe za prodajo ni bil pregleden, in opozarja, da je v obravnavanem primeru država celo presegla svoje že tako stroge in omejevalne zakonske in regulativne obveznosti, določene v primeru prodaje javnih deležev. Kot navaja, so dogodki po ponudbi podjetja BCP, da kupi 100 % delnic družbe SNCM, potekali v zelo težkih finančnih in podjetniških okoliščinah ter da pridružitev podjetja VT ponudbi podjetja BCP ni spremenila poslovnih in finančnih pogojev postopka (razen razdelitve kapitala).

(182)

Francoski organi v zvezi z negativno ceno 158 milijonov EUR ugotavljajo, da je bila družba SNCM glede na svoj finančni položaj na dan 30. septembra 2005 prodana po tržni ceni in da je bila navedena prodaja ekonomsko ugodnejša od likvidacije. V zvezi s tem pojasnjujejo, da se uporaba merila zasebnega vlagatelja za primer prodaje podjetja blizu likvidacije ne sme šteti kot iskanje „donosnosti javnega posredovanja“, ampak kot preprečitev večjih izgub, ki bi jih utrpel delničar v primeru dražje likvidacije.

(183)

Francija v zvezi s plačano ceno izpodbija trditev, da je bila družba SNCM prodana po ceni, ki ni ustrezala njeni dejanski vrednosti. Izpodbija zlasti ocenjeno vrednost podjetja na skoraj 350 milijonov EUR, ki jo je predložila družba STIM, saj upošteva samo bilančne postavke, ki višajo vrednost na podlagi knjigovodskega lastniškega kapitala (pospešene davčne amortizacije, preostali dobiček od ladij itd.), ne da bi upoštevala obveznosti, ki zmanjšujejo vrednost. Navedena popolnoma računovodska metoda izračuna ne izraža gospodarske realnosti pomorske družbe, kot je SNCM, ki ima v bilanci stanja sredstva visoke vrednosti, a tudi omejeno donosnost in velike zunajbilančne obveznosti.

(184)

Francoski organi zavračajo tudi trditev družbe CFF, da so podcenili tržno vrednost ladjevja družbe SNCM, ki po mnenju CFF znaša med 406,5 milijona EUR in 426,5 milijona EUR. Francoski organi trdijo, da se ladje, ki jih je CFF upoštevala v svojem izračunu, ne ujemajo z ladjami, ki jih je SNCM imela v lasti 30. septembra 2005. Pri odsotnosti popustov, uporabljenih za tržno vrednost ladij, se ne upoštevajo okoliščine, v katerih bi potekala morebitna prisilna likvidacija navedenih sredstev, in nazadnje, datum, uporabljen za izračun navedene tržne vrednosti, to je avgust 2006, ni datum morebitne likvidacije družbe SNCM, na katerega se je treba sklicevati, saj je ta datum 30. september 2005. Francija še navaja, da bi bila negativna cena, če bi uporabili izračun, ki ga predlaga družba CFF, trikrat nižja kot likvidacijska vrednost sredstev, zahtevana s sodno prakso Gröditzer, kar bi bilo torej ugodneje od scenarijev, ki so jih Komisiji predstavili francoski organi.

(185)

Glede trditve družbe CFF, s katero izpodbija uporabo sodne prakse Gröditzer, pri čemer se sklicuje na dejstvo, da je bil kapitalski vložek države v družbo SNCM povezan s prodajo 75 % njenega deleža, s čimer so se sorazmerno zmanjšale možnosti za donos, francoski organi opozarjajo, da se negativna prodajna cena 158 milijonov EUR dejansko ujema s prodajo celotnega kapitala družbe SNCM, tej pa sledi nova naložba države v višini 25 %, ki prinaša donos v višini […] (60) % na leto. V skladu s tem Francija meni, da je donosnost naložbe še naprej zagotovljena na podlagi njenega 25-odstotnega deleža v družbi, ki zagotavlja zelo velik donos.

(186)

Francija izpodbija tudi trditev družbe CFF o neuporabnosti pristopa iz zadeve ABX v obravnavanem primeru, pri čemer se opira zlasti na analizo dejanskih stroškov likvidacije družbe SNCM in tveganje, da bi bilo mogoče državo šteti za odgovorno za obveznosti podjetja na podlagi tožbe za poravnavo dolgov, kot je določeno s francoskimi postopki zaradi insolventnosti in potrjeno z nacionalno sodno prakso (sodba pritožbenega sodišča v Rouenu z dne 22. marca 2005). Čeprav francoski organi menijo, da njihovega ravnanja v vlogi upravitelja družbe SNCM v takšni tožbi ne bi bilo mogoče opisati kot „slabo upravljanje“, vztrajajo, da obstaja zelo veliko tveganje, da bi nacionalno sodišče zaradi ohlapnih meril za ugotavljanje slabega upravljanja v smislu člena L-651-2 trgovinskega zakonika in v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso, ki jo je mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, odločilo proti državi v zvezi s primanjkljajem sredstev družbe SNCM.

(187)

Francija v zvezi z dokapitalizacijo v znesku 8,75 milijona EUR navaja, da v nasprotju s trditvami družb CFF in STIM, ta kapitalski vložek ne pomeni državne pomoči zaradi sočasnosti navedene naložbe, podobnosti pogojev za vpis vložka ter nadpovprečno visokega donosa, ki ga je država dobila prek družbe CGMF.

(188)

Francoski organi trdijo zlasti, da obstoj razveznih klavzul ne povzroča dvomov glede načela enake obravnave vlagateljev, saj so bile klavzule določene v zvezi s prodajo stoodstotnega deleža SNCM, in ne v zvezi z dokapitalizacijo v višini 35 milijonov EUR, ki ji je sledila.

(189)

Francija še trdi, da je njena naložba precej manjša od naložbe kupcev, saj je treba to (v višini 26,25 milijona EUR) primerjati samo z zneskom 8,75 milijona EUR. Prvo dokapitalizacijo v znesku 142,5 milijona EUR bi bilo treba preučiti samo v okviru primerjave s ceno likvidacije.

(190)

Nazadnje, Francija izpodbija trditev družbe STIM, da navedeni vložek pomeni jamstvo zasebnim kupcem, da je družba SNCM dejansko dobila prenos pooblastil javne službe za povezave s Korziko. Francoski organi trdijo, da je povečanje kapitala preudarno in neodvisno od uspešnosti podjetja ter da dodelitev prenosa pooblastil javne službe družbi SNCM ne zagotavlja izboljšanja pričakovanega donosa te naložbe.

(191)

Francija v zvezi s socialnimi ukrepi v višini 38,5 milijona EUR ponavlja trditev, da navedeni ukrepi pomenijo pomoč osebam in da njihovega plačila od države ni mogoče obravnavati, kot da podjetju zagotavlja posredno prednost, saj navedeni ukrepi dopolnjujejo zakonske in pogodbene obveznosti družbe SNCM. Poudarja še, da navedeni ukrepi ne dovoljujejo odhoda zaposlenih, za katere bi ob odsotnosti ukrepov še naprej bila odgovorna družba SNCM.

(192)

Francoski organi v nasprotju s trditvijo družbe CFF poudarjajo, da znesek v višini 38,5 milijona EUR ne ustreza uresničitvi zmanjšanja števila zaposlenih v skladu s socialnim načrtom iz leta 2003, saj je bilo navedeno zmanjšanje kljub zamudi že izvedeno. Novi socialni načrt torej dopolnjuje prve socialne ukrepe iz leta 2003.

5.2.3   O združljivosti s smernicami

(193)

Francija meni, da je treba glede na navedeno oceniti znesek v višini 15,81 milijona EUR.

(194)

Francoski organi v nasprotju s trditvami družbe CFF menijo, da glede na točko 11 smernic iz leta 2004 družba SNCM s prvo dokapitalizacijo, ki ji je sicer omogočila obnovitev lastnega kapitala, ni izgubila narave podjetja v težavah, kolikor je bil cilj navedene dokapitalizacije zagotoviti nadaljevanje dejavnosti družbe.

(195)

Francija zavrača trditve družbe CFF, da ji ni bilo treba zagotoviti finančne injekcije družbi SNCM, ker bi se ta lahko zatekla k bančnemu kreditu. Francoski organi v zvezi s tem navajajo, da so banke 24. avgusta 2005 zavrnile odobritev novih kreditnih linij za družbo SNCM in da sta bili zato edini mogoči alternativi privatizacija ali likvidacija podjetja.

(196)

Francija izpodbija trditve družb CFF in STIM v zvezi z neuspehom načrta prestrukturiranja iz leta 2002, ki je bil kljub zamudi izveden in je leta 2005 omogočil dosego ciljev. Ker se je gospodarski in finančni položaj družbe SNCM poslabšal zaradi zunanjih dejavnikov, je bilo treba podaljšati trajanje načrta, sporočenega leta 2002, in uvesti nove ukrepe.

(197)

Francija meni, da ima družba SNCM dobre možnosti za okrevanje in da bodo ukrepi, ki jih načrtujejo novi delničarji, zlasti izvedba socialnega načrta, ponovna vzpostavitev povezav in obnova nekaterih ladij, omogočili obnovo sposobnosti preživetja podjetja. Francija v zvezi s tem ugotavlja, da prenos pooblastil javne službe pomeni poglavitni element strategije podjetja in njegove sposobnosti preživetja zaradi prihodkov, ki jih zagotavlja (približno [50–70] (60) % prometa družbe SNCM), ter ob upoštevanju stopnje stalnih stroškov in težav pri prerazporeditvi šestih ladij, ki se uporabljajo na povezavah Marseille–Korzika.

(198)

Francija v zvezi z omejitvijo pomoči na najnižjo raven meni, da je stroške prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev njegove izvedbe, omejila na najnižjo vsoto. Francoski organi navajajo, da je podjetje samo prispevalo dovolj k načrtu prestrukturiranja iz lastnih virov na podlagi prodaje sredstev v višini 30,2 milijona EUR, kot je Komisija priznala v svoji odločbi iz leta 2003. Ob upoštevanju drugih prodaj za 12,2 milijona EUR, ki jih je opravila družba SNCM, skupni znesek lastnega prispevka podjetja znaša 42,38 milijona EUR. Francija meni, da je navedeni znesek veliko višji od zneska lastnih prispevkov, potrebnega za odobritev pomoči za prestrukturiranje, ki v končni fazi znaša 15,81 milijona EUR, saj preostali ukrepi niso državna pomoč.

5.2.4   O pogojih, določenih z odločbo Komisije iz leta 2003, in morebitnih novih izravnalnih ukrepih

(199)

Francoski organi v nasprotju s trditvami družb STIM in CFF trdijo, da so izpolnili vse pogoje, določene z odločbo iz leta 2003, ki so jih morali upoštevati do konca leta 2006, zlasti ohranitev ladjevja, sestavljenega iz enajstih ladij, in uporabo cen, nižjih od cen konkurentov.

(200)

Francija dejansko meni, da je treba v okviru nove končne odločbe raven izravnalnih ukrepov, ki se bodo uporabili za družbo SNCM, prilagoditi, ker znesek pomoči za prestrukturiranje odslej znaša 15,81 milijona EUR namesto 69,3 milijona EUR.

(201)

Francija v zvezi s tem izpodbija pripombe družbe STIM glede možnosti, da Komisija družbi SNCM kot izravnalni ukrep naloži prodajo njenega deleža v družbi CMN. Francija izpodbija trditev družbe STIM, da je v smernicah iz leta 2004 izražen dvom glede opredelitve strateških sredstev iz smernic iz leta 1999.

(202)

Francoski organi v zvezi z ukrepi, ki jih je navedla družba CFF in katerih cilj je zmanjšati vlogo družbe SNCM na trgu, opozarjajo, da na zadevnih trgih (Francija – Korzika in Magreb) ni presežne zmogljivosti in da bi preoblikovanje linij za povezave s Korziko v okviru prenosa pooblastil javne službe in zunaj njega ogrozilo sposobnost preživetja podjetja, kot je ugotovila tudi Komisija v svoji odločbi iz leta 2003 (uvodna izjava 87).

(203)

Francoski organi v zvezi s trditvijo družbe CFF, da izvedba zgoraj opisanih ukrepov v korist družbe SNCM vključuje resno tveganje izločitve družbe CFF, glavne konkurentke družbe SNCM na trgu povezav med celinsko Francijo in Korziko, navajajo, da je glede na sedanjo strukturo trga, na katerem CFF prevladuje, ohranitev konkurenčne strukture odvisna od odobritve načrta prestrukturiranja družbe SNCM in njene vloge na zadevnem trgu.

VI.   ANALIZA UKREPOV

6.1   OBSTOJ POMOČI V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU

(204)

Člen 107(1) PDEU določa: „Razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(205)

Za opredelitev nacionalnega ukrepa kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (1) zadevni ukrep zagotavlja selektivno gospodarsko prednost, (2) navedena prednost se financira iz državnih sredstev, (3) navedena prednost izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco in, nazadnje, (4) navedena prednost vpliva na trgovino med državami članicami (105).

(206)

Komisija ugotavlja, da je družba SNCM prejela državna sredstva v skupnem znesku 274,54 milijona EUR (106) prek družbe CGMF, ki je v stoodstotni lasti države.

(207)

Ker družba SNCM deluje v sektorju pomorskega prevoza, ki je odprt konkurenci v Evropi, lahko morebitna gospodarska prednost, ki jo je bila deležna, izkrivi konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(208)

Dejstvo, da je bil trg kabotaže z otoki Sredozemlja do 1. januarja 1999 začasno izvzet iz uporabe Uredbe (EGS) št. 3577/92, ne pomeni, da se lahko a priori izključi, da so lahko subvencije, dodeljene za opravljanje kabotažnih povezav z otoki Sredozemlja na podlagi prenosa pooblastil javne službe, vplivale na trgovino med državami članicami in izkrivljale konkurenco.

(209)

Tudi če subvencije, dodeljene za opravljanje kabotažnih povezav, ne bi mogle vplivati na trgovino med državami članicami ali izkrivljati konkurence pred 1. januarjem 1999, se je položaj po navedenem datumu spremenil, saj so dejavnosti kabotaže v skladu z Uredbo (ES) št. 3577/92 od tedaj bile na voljo vsem prevoznikom v Evropski uniji. Poleg tega bi bilo treba poudariti, da družba SNCM ne izvaja samo kabotažnega prevoza, ampak opravlja tudi dejavnosti na mednarodnem trgu pomorskega prometa, ki je bil liberaliziran z Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 (107).

(210)

V skladu s tem Komisija meni, da so v obravnavanem primeru zadnja tri merila iz člena 107(1) PDEU, navedena v uvodni izjavi 205 tega sklepa, izpolnjena. Zato mora za vsak ukrep preučiti obstoj selektivne gospodarske prednosti v skladu s sodbo Splošnega sodišča z dne 11. septembra 2012.

6.1.1   Ustrezno obdobje, uporabljeno za namen ocene

(211)

Komisija mora v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča (108) po razveljavitvi ene izmed lastnih odločb svojo novo presojo opraviti samo na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo na datum sprejetja razveljavljene odločbe, v obravnavanem primeru je to 8. julija 2008.

(212)

Dogodki po 8. juliju 2008 se zato ne smejo upoštevati. Morebitne spremembe, ki so se zgodile na trgu ali v zvezi s položajem upravičenca do pomoči, je treba izključiti iz analize. Komisija tudi ne upošteva obdobja izvajanja načrta prestrukturiranja po juliju 2008 (109).

(213)

Komisija tudi ni dolžna znova začeti preiskave zadeve ali je dopolniti z novim tehničnim znanjem in izkušnjami (110). Razglasitev ničnosti akta, ki pomeni konec večfaznega upravnega postopka, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka. Če je, tako kot v obravnavanem primeru, analiza Komisije kljub preiskovalnim ukrepom, ki omogočajo izčrpno analizo združljivosti pomoči, nepopolna in tako povzroči nezakonitost odločbe, je mogoče postopek za nadomestitev navedene odločbe nadaljevati na navedeni točki in na podlagi nove analize že izvedenih preiskovalnih ukrepov (111).

(214)

Ker mora nova analiza Komisije temeljiti izključno na informacijah, ki jih je imela na voljo julija 2008 in v zvezi s katerimi so se francoski organi in družba SNCM že opredelili, se z njimi ni treba znova posvetovati (112). Nazadnje, pravica tretjih zadevnih strani, da predložijo svoje pripombe (113), je bila zagotovljena z objavo odločbe o začetku postopka v Uradnem listu, nobena določba Uredbe (ES) št. 659/1999 pa ne določa, da jim je treba navedeno možnost dati znova, če se izvirni načrt prestrukturiranja spremeni med postopkom preiskave (114).

(215)

Ta sklep zato temelji izključno na informacijah, ki so bile na voljo 8. julija 2008. Vendar bo Komisija v alternativnem primeru dokazala, da svojih sklepov ne bi spremenila, če bi se upoštevalo obvestilo francoskih organov z dne 16. maja 2013 v zvezi z dejstvi, upoštevanimi pred 8. julijem 2008, in informacije, ki jih je družba SNCM predložila 27. avgusta 2013.

6.1.2   Prodaja družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR

(216)

Komisija mora v obravnavanem primeru preučiti, ali kapitalski vložek države v višini 158 milijonov EUR pred prodajo družbe SNCM zasebnim kupcem, to je, v končni fazi, „negativna prodajna cena“ podjetja v popolnoma enakem znesku, ne vsebuje elementov državne pomoči.

(217)

Odprt, pregleden in nediskriminacijski javni postopek izbire, po koncu katerega država proda podjetje po predhodni dokapitalizaciji (v znesku, višjem od prodajne cene), ne pomeni nujno izključitve prisotnosti pomoči, ki bi lahko koristila privatiziranemu podjetju in njegovemu kupcu (115).

(218)

Da bi ugotovila, ali je kapitalski vložek države podjetju zagotovil gospodarsko prednost, Komisija načeloma uporabi načelo „zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu“ (v nadaljnjem besedilu: načelo zasebnega vlagatelja), če upravičenec ni odgovoren za povračilo drugih oblik državne pomoči in če je vložek predmet analize, pri kateri se upošteva navedeno načelo. Načelo zasebnega vlagatelja je izraz načela enake obravnave javnih in zasebnih sektorjev v skladu s členom 345 PDEU. V skladu z navedenim načelom kapitala, ki ga podjetju neposredno ali posredno zagotovi država v okoliščinah, ki izražajo običajne tržne razmere, ni mogoče opredeliti kot državno pomoč (116).

(219)

V ta namen lahko Komisija med drugim preuči, ali je tisti, ki je zagotovil sredstva, ravnal kot zasebni vlagatelj, ki sledi splošni ali sektorski strukturni politiki in ga vodijo dolgoročne možnosti pozitivnega donosa vloženega kapitala. Veljavnost tega pristopa so v številnih zadevah (117) priznala sodišča Evropske unije.

(220)

V skladu z ustaljeno sodno prakso kapitalski vložek javnega vlagatelja brez kakršne koli možnosti dobička, niti na dolgi rok, pomeni državno pomoč (118).

(221)

Sodišča Evropske unije so tudi odločila, da si zasebni vlagatelj, ki sledi splošni ali sektorski strukturni politiki in ga vodijo možnosti donosnosti na dolgi rok, ne more razumno dovoliti, da po več letih stalnih izgub zagotovi kapitalski vložek, ki je z ekonomskega stališča ne samo dražji od prodaje sredstev, ampak tudi povezan s prodajo podjetja, ki dejansko izključi vse možnosti dobička, tudi na dolgi rok (119).

(222)

Sodišče je zlasti v svoji sodbi v zadevi Gröditzer odločilo, da je treba za to, da se ugotovi, ali privatizacija podjetja za negativno prodajno ceno vključuje elemente državne pomoči, „presoditi, ali bi bilo mogoče v podobnih okoliščinah prepričati zasebnega vlagatelja, čigar razsežnost je mogoče primerjati z razsežnostjo organov, ki upravljajo javni sektor, da zagotovi kapitalske vložke enakih velikosti v zvezi s prodajo navedenega podjetja ali pa bi se vlagatelj odločil za likvidacijski postopek“ (120).

(223)

Glede na navedeno mora Komisija za to, da določi, ali zadevni ukrep pomeni pomoč, „preučiti, ali je rešitev, ki jo je izbrala država, absolutno in v primerjavi s katero koli drugo rešitvijo, vključno z neposredovanjem, najcenejša, kar bi, če bi to držalo, privedlo do ugotovitve, da je država ravnala kot zasebni vlagatelj“ (121).

(224)

Z drugimi besedami, Komisija mora preveriti, ali je odločitev, da se zagotovi tako velik kapitalski vložek, dejansko cenejša od likvidacije.

6.1.2.1   O oceni stroškov likvidacije

(a)   O upoštevanju učinka dodatnih odpravnin

(225)

Francoski organi v zvezi s količinsko opredelitvijo stroškov likvidacije za delničarja menijo, da velike skupine podjetij dandanes ne morejo zanemariti socialnih posledic svojih odločitev, da zaprejo obrate ali likvidirajo hčerinske družbe. V skladu s tem običajno izvajajo socialne načrte, ki lahko vključujejo ukrepe za prekvalificiranje osebja, pomoč pri iskanju nove zaposlitve, odpravnine in ukrepe za lokalni razvoj, ki presegajo zahteve iz zakonskih določb in kolektivnih pogodb.

(226)

Francoski organi v zvezi s tem menijo, da je treba na podlagi socialnega načrta iz leta 2005, ki temelji na socialnem načrtu iz leta 2002, uporabiti razpon od [90 000–100 000] (60) do [120 000–130 000] na zaposlenega, kar skupaj znaša med [200–210] (60) milijonov EUR in [250–260] (60) milijonov EUR. Francoski organi poudarjajo, da je pri spodnjem pragu navedenega razpona upoštevano, da so stroški referenčnega socialnega načrta narasli zaradi velikega deleža zaposlenih, ki se bližajo upokojitveni starosti in odhajajo pod posebej ugodnimi pogoji. Poleg tega so upoštevane tudi okoliščine (likvidacija družbe in odpuščanje celotnega osebja), ki nikakor niso primerljive z zmanjšanjem števila zaposlenih, ki podjetju omogoča nadaljevanje dejavnosti, kar je predpostavka, na kateri temelji referenčni socialni načrt.

(227)

Nazadnje, francoski organi menijo, da prenos nadzora nad družbo SNCM za negativno prodajno ceno 158 milijonov EUR tudi na podlagi shematske analize, ki jo je določilo Splošno sodišče s svojo sodbo z dne 15. septembra 2012, ne vključuje elementov državne pomoči. Trdijo, da ima Komisija na voljo vse potrebne informacije, da se odzove na kritiko Sodišča.

(228)

Komisija se s tem ne strinja.

(229)

V skladu s sodbo Splošnega sodišča (122) lahko izplačilo dodatnih odpravnin načeloma glede na okoliščine primera pomeni legitimno in primerno prakso, s ciljem spodbujanja mirnega socialnega dialoga in ohranitve ugleda družbe ali skupine družb. V skladu z načelom enakega obravnavanja zasebnega in javnega sektorja imajo države članice tako možnost izplačevanja dodatnih odpravnin v primeru likvidacije javnega podjetja, čeprav njihove obveznosti načeloma ne smejo presegati zakonskega in pogodbenega minimuma. Vendar Sodišče navaja, da „prevzem dodatnih stroškov zaradi legitimnih perečih vprašanj ne sme slediti izključno socialnemu oziroma političnemu cilju, saj bi se sicer prestopil okvir preizkusa zasebnega vlagatelja […] Če ni nobene – niti dolgoročne – gospodarske racionalnosti, je treba upoštevanje stroškov, ki presegajo stroge zakonske in pogodbene obveznosti, šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES“ (123).

(230)

Sodišče v zvezi s trditvijo francoskih organov o varstvu ugleda države meni, da „varstvo ugleda države članice kot globalnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu ne sme pomeniti – če ne gre za posebne okoliščine in brez posebno prepričljive obrazložitve – zadostne upravičitve za izkaz dolgoročne gospodarske racionalnosti prevzema dodatnih stroškov, kakršni so dodatne odpravnine“ (124). V tej zadevi ni takšnih posebnih okoliščin.

(231)

Komisija ugotavlja, da francoski organi po začetku postopka niso opredelili gospodarskih dejavnosti francoske države, zlasti na geografski in sektorski ravni. Opraviti je treba analizo dolgoročne ekonomske utemeljitve zadevnih ukrepov, čeprav so francoski organi v svojem dopisu z dne 16. maja 2013 nazadnje le navedli, da bi bilo treba ukrepe države primerjati z ukrepi holdinga z raznovrstno dejavnostjo, ki si prizadeva zagotoviti čim večje dobičke in zaščititi svoj ugled kot globalno podjetje, zlasti kar zadeva kadrovsko vodenje.

(232)

Komisija v zvezi z ugledom družbe CGMF navaja, da razen družbe SNCM ni imela drugih sredstev v sektorju pomorskega prevoza. Zato tega argumenta zanjo ni mogoče uporabiti.

(233)

Francoski organi so v zvezi z ugledom države kot delničarke trdili, da je v podjetjih pod državnim nadzorom veliko tveganje socialnih nemirov, ki lahko prizadenejo ne samo navedena podjetja, ki so v bližini obratov družbe SNCM, ampak vse sektorje, zlasti prometni sektor. Komisija meni, da francoski organi niso dokazali, da obstaja resnično tveganje širitve na vsa javna podjetja, in da niso dokazali, da je plačilo dodatnih nadomestil prispevalo k preprečitvi nadaljnjih stavk. Nazadnje, Komisija meni, da trditev države, da je bilo plačilo dodatnih nadomestil izvršeno le zaradi socialnih razlogov, ne zadostuje za izključitev prisotnosti državne pomoči.

(234)

Komisija še meni, da francoski organi niso predložili dovolj objektivnih in preverljivih podatkov, ki bi lahko pokazali, da je izplačilo dodatnih odpravnin v podobnih okoliščinah ustaljena praksa med zasebnimi podjetniki. Komisija navaja, da preprosto sklicevanje na omejeno število socialnih načrtov ni dovolj, da se dokaže obstoj ustrezno ustaljene prakse v primerih, ki so primerljivi obravnavanemu, da se sheme za presežne delavce, na katere se sklicujejo francoski organi, nanašajo na načrte prestrukturiranja in ne na načrte likvidacije ter da se veliko število teh nanaša na sektorje, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega s prometno infrastrukturo (npr. kozmetična industrija (Yves Saint-Laurent Haute couture), živilskopredelovalna industrija (Danone) in industrija elektronike (Hewlett Packard)). Poleg tega tabela, ki so jo predložili francoski organi v dopisu z dne 16. maja 2013 in ki vsebuje seznam socialnih načrtov, podrobno predstavlja šest načrtov, ki so se začeli izvajati po privatizaciji družbe SNCM in zato ne morejo utemeljiti upoštevanja dodatnih odpravnin.

(235)

Družba SNCM je v dopisu z dne 27. avgusta 2013 predložila nov seznam petih socialnih načrtov. Komisija meni, da ta seznam ne dokazuje, da je izplačilo dodatnih odpravnin v podobnih okoliščinah ustaljena praksa med zasebnimi podjetniki. Komisija navaja, da se dva od petih zadevnih načrtov nanašata na družbo SNCM, eden izmed njiju pa je predmet tega sklepa. Teh dveh načrtov ni mogoče uporabiti za objektivne primerjave zaradi dveh razlogov: prvič, pretekle prakse družbe SNCM na tem področju ne pomenijo zadostne osnove za utemeljitev ustaljenega značaja prakse in, drugič, socialni načrt iz leta 2002 se nanaša na obdobje, ko je bila SNCM še pod javnim nadzorom, medtem ko je Splošno sodišče kot merilo za primerjavo določilo zasebna podjetja, ki opravljajo dejavnosti na istem področju. Glede na to Komisija navaja, da socialnega načrta za pristanišče Marseille ni mogoče upoštevati, ker je bilo leta 2004 v javni lasti in ne zasebni. Poleg tega Komisija v zvezi z zadnjima navedenima socialnima načrtoma, to sta socialna načrta za Air Lib in Eurostar, ugotavlja, da sta to načrta za prestrukturiranje, in ne za likvidacijo. Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je povprečna dodatna odpravnina, predvidena v teh dveh načrtih, za več kot 50 % nižja od povprečne dodatne odpravnine, ki jo je plačala družba SNCM.

(236)

Končno, Komisija navaja, da francoski organi niso dokazali, da je bilo ravnanje francoske države motivirano z razumno verjetnostjo, da bo s preprečitvijo zaostritve socialnih nemirov v družbi imela posredno materialno korist, čeprav dolgoročno, glede na to, da bi družba propadla v primeru likvidacije. Ni dovolj dokazov, ki bi podprli domnevo, da so zaposleni v drugih javnih podjetjih prejeli višja izplačila. To stališče hkrati podpira dejstvo, da tudi z vidika globalnega vlagatelja, kot predpostavljajo francoski organi, velja, da bo izplačilo zelo visokih odpravnin zaposlenim v podjetju verjetno otežilo vsako prihodnje prestrukturiranje drugih podjetij, ki so v lasti zadevnega vlagatelja. Francoski organi tudi niso količinsko opredelili pomembne narave morebitnih socialnih stroškov, na katere se sklicujejo pri utemeljitvi odobritve dodatnih odpravnin.

(237)

Francoski organi so trdili, da bi bil postopek likvidacije daljši in morebiti bolj tvegan za državo delničarko kot prodaja družbe SNCM po negativni ceni. Komisija ugotavlja, da francoski organi niso zagotovili dokazov za to tveganje niti niso pojasnili, zakaj bi zasebni delničar upošteval trajanje likvidacijskega postopka. Zadeve Frucona Košice  (125), na katero se sklicujejo francoski organi, ni mogoče prenesti na obravnavani primer, saj se nanaša na merilo zasebnega upnika. Trajanje likvidacijskega postopka je pomembno pri ugotavljanju, ali si je država kot upnica družbe Frucona Košice zagotovila čim večjo izterjavo svojih dolgov s tem, ko je privolila v takojšnje delno vračilo, ali pa bi bilo bolje, da bi počakala na izid likvidacije podjetja. V obravnavanem primeru so okoliščine drugačne, saj je država delničarka družbe SNCM, in ne zasebna upnica. Glede na to, da v primeru likvidacije družbe SNCM očitno ne bi bilo na voljo dovolj sredstev, da bi se pokrile vse obveznosti, država ne bi mogla izterjati svojega vložka. Trajanje likvidacijskega postopka zato ni pomembno v obravnavanem primeru.

(238)

Francoski organi torej niso utemeljili, zakaj je država v vlogi zasebnega vlagatelja v okviru likvidacije prevzela stroške teh dodatnih odpravnin.

(239)

Na tej stopnji analize mora Komisija določiti likvidacijsko vrednost družbe SNCM brez dodatnih odpravnin.

(b)   O likvidacijski vrednosti družbe SNCM

(240)

V skladu z metodo čiste vrednosti premoženja se primanjkljaj sredstev ugotovi, ko ekonomska vrednost dejanskih sredstev (na splošno višja od neto knjigovodske vrednosti) ne pokrije ekonomske vrednosti dejanskih dolgov.

(241)

Da bi ugotovila primanjkljaj sredstev v obravnavanem primeru, je Komisija ob pomoči svojega strokovnjaka (126) potrdila, kot je pojasnjeno zgoraj, da na dan 30. septembra 2005 vrednost sredstev družbe SNCM ni zadostovala za poplačilo prednostnih in neprednostnih upnikov.

(242)

Komisija meni, da se metoda ocene čiste vrednosti premoženja pogosto uporablja za podjetja iz sektorja pomorskega prometa. Poleg tega meni, da je zadevna metoda še posebej ustrezna za primer družbe SNCM, saj je edina alternativa prodaji, ki jo ima referenčni delničar, likvidacija družbe.

(243)

Kar zadeva druge metode ocen, zlasti metodo „sedanje vrednosti prostih denarnih tokov“, Komisija meni, da navedena metoda v obravnavanem primeru ni uporabna, ker se z njo oceni družba, ki redno posluje, kar ne bi držalo za družbo SNCM v primeru njene likvidacije.

(244)

Komisija je kot referenčni datum za oceno družbe SNCM izbrala 30. september 2005, saj je bila na navedeni datum sprejeta odločitev glede izbire med sprejetjem ponudbe za prevzem ali likvidacijo družbe, odločitev o izbiri družbe BCP pa je bila sprejeta 27. septembra 2005.

(i)   O vrednosti sredstev družbe SNCM

(245)

Komisija navaja zlasti, da je delničar družbe SNCM v sodelovanju z družbo Ernst & Young izračunal stroške likvidacije podjetja (glej zgoraj navedeno poročilo CGMF) na dan 30. septembra 2005, pri čemer sta dopolnilno strokovno mnenje izdali družba Oddo Corporate Finance in odvetniška pisarna Paul Hastings. Komisija navaja, da so bila v zgoraj navedenem poročilu Oddo-Hastings sredstva družbe SNCM ovrednotena na 190,3 milijona EUR.

(246)

Kar zadeva vrednotenje ladjevja v lasti družbe (127), je specializirani posrednik BRS bruto tržno vrednost ladij družbe SNCM na dan 30. septembra 2005 ocenil na 224 milijonov EUR, v poročilu Oddo pa je bila vrednost ladjevja ocenjena na 150,7 milijona EUR po popustu (128), posredniški proviziji (129) in ob upoštevanju pravne negotovosti (130).

Tabela 3

Scenariji vrednotenja sredstev družbe SNCM na dan 30. septembra 2005

 

Vrednost sredstev

v poročilu Oddo

(v milijonih EUR)

Vrednost sredstev

strokovnjaka Komisije

(v milijonih EUR)

Neopredmetena sredstva

Opredmetena sredstva

 

 

Ladjevje v lasti družbe

150,7

151,7

Zgradbe  (131)

11,2

11,2

Naložbe  (132)

32,7

38,3

Osnovna sredstva

194,6

201,2

Zaloge

Predujmi in predplačila

Terjatve

0,8

0,8

Druge terjatve  (133)

9,4

9,4

Čisti finančni tok

–14,5

Aktivne časovne razmejitve

Druga sredstva

–4,3

10,20

Sredstva skupaj

190,3

211,4

Vira:

Poročilo Oddo-Hastings in poročilo strokovnjaka Komisije.

(247)

Glede na zgornjo tabelo Komisija sklepa, da je ladjevje očitno glavni element pri vrednotenju podjetja. V zvezi s tem je strokovnjak Komisije po izvedbi primerjalne analize, kadar je to bilo mogoče, sklenil, da so bili popust, uporabljen za bruto tržno vrednost ladij, in previdnostni ukrepi v zvezi s pravno negotovostjo logični. Na podlagi tega je sklenil, da ni nobene utemeljitve za zavrnitev vrednosti ladjevja, kot jo je ocenila francoska vlada.

(248)

Komisija v zvezi s popustom meni, da je njegova stopnja skladna s popusti, ki se uporabljajo pri prodajah ladij v primeru prisilne likvidacije. Strokovnjak je za primer navedel družbo Régie des Transports Maritimes (nacionalno belgijsko družbo, ki opravlja storitve na liniji Ostende–Ramsgate), ki je leta 1997 prodala dva trajekta s popustom, ocenjenim med 35–45 %. Nedavno je družba Festival Cruises prodala tri križarke s povprečnim popustom v višini 20 %. Popusti, uporabljeni v podobnih primerih, so torej na ravni popustov, ki so jih francoski organi uporabili v obravnavanem primeru.

(249)

V zvezi s pravno negotovostjo Komisija meni, da ker na trgu ni bilo nobene primerljive transakcije, so trditve, s katerimi se upravičuje uporaba pravne negotovosti, utemeljene glede na omejen trg za ladje določenega tipa, zasnovane za dokaj posebno uporabo.

(250)

Komisija še navaja, da je njen neodvisni strokovnjak popravil vrednost naložb navzgor, zlasti vrednost deleža družbe SNCM v družbi CMN (z 21,8 milijona EUR na 28 milijonov EUR). Ob upoštevanju ponudbe skupine Stef-TFE, da odkupi ta delež za 35,2 milijona EUR, o čemer je bila Komisija obveščena v okviru obravnavane preiskave, Komisija meni, da je ocenjena vrednost deleža družbe SNCM v družbi CMN v višini 28 milijonov EUR razumna v okviru likvidacije družbe.

(251)

Strokovnjak Komisije ni izrazil posebnega nasprotovanja v zvezi z vrednotenjem ostalih sredstev. Vendar ni sprejel postavke „čisti finančni tok“, ker je ta v primanjkljaju. Komisija zato meni, da je treba to postavko uvrstiti med obveznosti družbe SNCM.

(252)

Po ocenah Komisije je bila vrednost sredstev družbe SNCM na dan 30. septembra 2005 211,4 milijona EUR, ob upoštevanju raznih prilagoditev.

(ii)   O vrednotenju obveznosti družbe SNCM

(253)

Komisija ugotavlja, da je znesek prednostnih dolgov po ocenah francoskih organov 153,8 milijona EUR, znesek neprednostnih dolgov pa 170,9 milijona EUR (brez dodatnih odpravnin).

(254)

Kar zadeva zlasti socialne obveznosti, so francoski organi stroške socialnega načrta iz kolektivne pogodbe ocenili na [70–80] (60) milijonov EUR. Stroški, povezani z navedenim načrtom, so bili določeni na individualni podlagi ob upoštevanju vrste pogodbe (pogodba za nedoločen čas ali pogodba za določen čas), veljavnih statutov in kolektivnih pogodb (posadka, pisarniško osebje in častniki), delovne dobe, položaja in plače. Ta znesek vključuje nadomestila namesto odpovednega roka ([20–30] (60) milijonov EUR), nadomestila za plačani dopust po odpovedi ([0–10] (60) milijonov EUR), pogodbene odpravnine ([30–40] (60) milijonov EUR) in prispevek Delalande ([0–10] milijonov EUR) (134).

(255)

Po ocenah francoskih organov so stroški socialnega načrta, ki ni določen s kolektivno pogodbo, [30–40] (60) milijonov EUR. Ta načrt združuje vse spremne ukrepe, povezane z zakonskimi in regulativnimi obveznostmi glede odpuščanja (135), ter posredne stroške socialnega načrta iz kolektivne pogodbe (136).

(256)

Stroški prekinitve glavnih pogodb o poslovanju se nanašajo predvsem na unovčenje bančnega jamstva v znesku 7,4 milijona EUR, položenega kot jamstvo, da bo družba SNCM ustrezno izvajala svoje obveznosti javne službe, ki se mu prišteje kazen, določena v navedeni pogodbi, v višini 2 % referenčnega finančnega nadomestila v vrednosti 63 milijonov EUR za leto 2005, to je približno 1,2 milijona EUR v primeru neizpolnitve obveznosti pooblaščenca.

(257)

Francoski organi v zvezi z neto obveznostmi, povezanimi s prodajo ladij v zakupu (137), poudarjajo, da je specializirani posrednik BRS na podlagi nekaterih predpostavk (138) ovrednotil neto prihodek od prodaje na 144,8 milijona EUR na dan 30. septembra 2005 po popustu, posredniški proviziji in finančnih stroških prevoza. Ker prihranki od davčnih in bančnih dolgov znašajo 193,5 milijona EUR, neporavnani preostanek bančnih dolgov v zvezi z ladjami v zakupu znaša 48,7 milijona EUR.

Tabela 4

Scenariji za vrednotenje obveznosti družbe SNCM na dan 30. septembra 2005

 

Vrednost obveznosti

v poročilu Oddo

(v milijonih EUR)

Vrednost obveznosti

strokovnjaka Komisije

(v milijonih EUR)

Dolg, ki se plačuje prednostno in vključuje:

 

 

socialne in davčne dolgove

[20–30]*

[20–30]*

finančne dolgove, zajamčene s sredstvi  (139)

15,9

15,9

Stroški socialnega načrta iz kolektivne pogodbe

[70–80]*

[70–80]*

Stroški zdravstvenega zavarovanja upokojencev  (140)

10,2

10,2

Stroški likvidacijskega postopka

4,7

4,7

Vmesne izgube iz poslovanja  (141)

26,5

26,5

Plačila prednostnim upnikom

153,8

153,8

Nezavarovani dolgovi  (142)

69,7

84,2

Stroški socialnega načrta, ki ni določen s kolektivno pogodbo

[30–40]*

[30–40]*

Stroški prekinitve glavnih pogodb o poslovanju

[10–20]*

[10–20]*

Dodatni stroški, povezani s prodajo ladij v zakupu

48,7

48,7

Plačila nezavarovanim upnikom

170,9

181,1

Viri:

Poročilo Oddo-Hastings in poročilo strokovnjaka Komisije.

(258)

Komisija ugotavlja, da socialne obveznosti tvorijo večino obveznosti družbe SNCM. Kar zadeva prednostne socialne obveznosti, tj. stroške socialnega načrta, je strokovnjak Komisije preveril formule za izračun vseh sestavnih delov načrta na podlagi raziskav in ni odkril nobenih anomalij ali napak. Glede na to Komisija meni, da je znesek v višini [70–80] (60) milijonov EUR, ki so ga predložili francoski organi za socialni načrt iz kolektivne pogodbe, razumen.

(259)

Komisija v zvezi z vmesnimi izgubami iz poslovanja meni, da je ocena preudarna glede na zakonodajo, zlasti člen L.622-10 francoskega trgovinskega zakonika (Code du commerce) in člen 119-2 odloka št. 85-1388 z dne 27. decembra 1985, na podlagi katerih lahko pristojno trgovinsko sodišče odloči, da mora SNCM nadaljevati svoje poslovanje še dva meseca, kar se lahko na zahtevo organa, pristojnega za pregon, obnovi na podlagi obveznosti javne službe.

(260)

Strokovnjak Komisije ni izrazil posebnega nasprotovanja v zvezi z nezavarovanimi dolgovi. Vendar je povečal znesek postavke „čisti finančni tok“ s prvotnih 14,5 milijona EUR na 69,7 milijona EUR. Komisija meni, da je popravljena številka skladna s spremembami pri vrednotenju sredstev družbe SNCM.

(261)

Strokovnjak Komisije v zvezi s stroški socialnega načrta, ki ni določen s kolektivno pogodbo (brez upoštevanja dodatnih odpravnin), meni, da je treba oceno stroškov sodnih postopkov zmanjšati z [0–10] (60) milijonov EUR, kolikor so navedli francoski organi, na [0–5] (60) milijona EUR. Čeprav je Komisija v zvezi s tem prepričana, da bi sindikalne organizacije zahtevale spremembo pogodb za določen čas v pogodbe za nedoločen čas (143), vseeno meni, da bi morala številka temeljiti samo na zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas, katerih položaj je očitno negotov (takšnih pogodb je 150). Glede na bruto mesečno plačo v višini [2 000–2 500] (60) EUR ter nadomestilo v višini devetih mesečnih plač za prvih [100–120] (60) pogodb za nedoločen čas in šestih mesečnih plač za naslednjih [50–70] (60) pogodb, je ta znesek [0–10] (60) milijonov EUR.

(262)

Glede neto obveznosti, povezanih s prodajo ladij v zakupu, Komisija meni, da so predpostavke, na katerih temelji izračun, upravičene, predvsem zaradi tega, ker GIZ pretirano slonijo na pogodbenih formalnostih, kar omejuje kakršno koli nadomestitev družbe SNCM s tretjo stranko in davčne ugodnosti pogojuje z upravljanjem ladij pod francosko zastavo. Poleg tega ni razloga za uporabo pravne negotovosti v povezavi z ladjami v zakupu, saj so jih prodale banke upnice GIZ. Po mnenju Komisije je v teh okoliščinah razumno, da se upoštevajo finančni stroški prevoza, nastali med 30. septembrom 2005 in datumom dejanske prodaje ladje.

(263)

Glede na navedeno Komisija meni, da so prednostne obveznosti družbe SNCM na dan 30. septembra 2005 znašale 153,8 milijona EUR, neprednostne pa 181,1 milijona EUR.

(iii)   O ugotovitvi primanjkljaja sredstev

(264)

Glede na navedeno Komisija meni, da je bila vrednost sredstev družbe SNCM na dan 30. septembra 2005 (tj. 211,4 milijona EUR) premajhna, da bi se poravnali dolgovi do prednostnih upnikov (153,8 milijona EUR) in neprednostnih upnikov (181,1 milijona EUR), ki so skupaj znašali 334,9 milijona EUR. Primanjkljaj sredstev zato znaša približno 123,5 milijona EUR.

(c)   O upoštevanju tožbe za poravnavo dolgov

(265)

Komisija je preučila tudi trditev francoskih organov, da bi lahko bila država kot večinska delničarka v primeru likvidacije podjetja pozvana k poravnavi dolgov (glej spodaj). Ena izmed zainteresiranih strani (družba CFF) je izpodbijala uporabo nacionalne sodne prakse, na katero so se v obravnavanem primeru sklicevali francoski organi. Družba CFF v zvezi s sodno prakso pritožbenega sodišča v Rouenu v zadevi Aspocom Group Oyj meni, da je sodišče finski matični družbi naložilo plačilo nadomestila zaposlenim v svoji likvidirani francoski hčerinski družbi, ker je bilo to nadomestilo določeno v socialnem načrtu na podlagi sporazuma na ravni podjetja, ki ga je potrdila matična družba. Nadomestilo na koncu ni bilo izplačano.

(266)

Francoski organi menijo, da so na dan 30. septembra 2005 skupni dejanski stroška države kot delničarke preko družbe CGMF znašali med 312,1 milijona EUR in 361 milijonov EUR. Pri tej oceni se upošteva zlasti tveganje, da bi morala država poravnati dolgove, če bi jo sodišče spoznalo za dejanskega upravitelja družbe SNCM, in tveganje, da bi bilo državi naloženo izplačilo dodatnih odpravnin odpuščenemu osebju. Francoski organi menijo, da je treba navedeni tveganji upoštevati pri izračunu dejanskih stroškov morebitne likvidacije družbe SNCM.

(267)

Ugotoviti je treba oceno skupnih stroškov, ki bi jih v primeru prisilne likvidacije družbe SNCM verjetno morala prevzeti Francija kot delničarka, da se ugotovi, ali bi dobro obveščeni vlagatelj ob upoštevanju tveganja, da bo moral prevzeti te stroške, in glede na zneske, vključene v zadevni primer, raje prodal svojo hčerinsko družbo neposredno po negativni ceni 158 milijonov EUR, namesto da bi sprejel navedeno tveganje.

(268)

V skladu s francoskim pravom je likvidacijski upravitelj družbe v likvidacijskem postopku pooblaščen, da vloži tožbo za odškodnino, imenovano „tožba za poravnavo dolgov“, zoper nekdanje upravitelje družbe v primeru odpovedi sanacijskega načrta ali stečaja ali prisilne likvidacije (144).

(269)

Tožba za poravnavo dolgov se vloži zoper nekdanje upravitelje plačilno nesposobnega podjetja zaradi potrebe po obnovitvi premoženja družbe, kar je ena izmed nalog likvidacijskega upravitelja.

(270)

Tako so francoski organi v več dopisih Komisiji trdili, da je predpostavka, da bo nacionalno sodišče državi naložilo poravnavo dolgov podjetja, ki ga vodi, več kot verjeten scenarij in da jo je treba upoštevati pri izračunu dejanskih stroškov morebitne likvidacije družbe SNCM.

(271)

Družba SNCM je v svojem dopisu z dne 28. februarja 2008 predložila poročilo družbe Baker & McKenzie, v katerem so ocenjene posledice tožbe za poravnavo dolgov, vložene zoper francosko državo. V navedenem poročilu je ugotovljeno, da bi trgovinsko sodišče, ki bi obravnavalo to zadevo, zelo verjetno ugotovilo odgovornost države v zvezi s tem in ji naložilo plačilo vseh socialnih dolgov družbe SNCM.

(272)

Zadevna zakonodaja določa, da se lahko socialni dolgovi družbe v likvidaciji prenesejo v breme njenih nekdanjih pravnih ali dejanskih upraviteljev, če so izpolnjeni vsi štirje pogoji.

(i)   Spoznanje države kot pravnega ali dejanskega upravitelja podjetja v prisilni likvidaciji

(273)

Poročilo družbe Baker & McKenzie, ki ga je predložila družba SNCM, je Komisiji zagotovilo analizo, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da […] (60). Navedeno strokovno poročilo v skladu z zadevno sodno prakso (145) dokazuje, da je država večkrat […] (60). V poročilu je navedeno zlasti, da je država sprejela […] (60) odločitve. Poleg tega se zdi, da so vodstveni organi […] (60) podjetje. Nazadnje, država […] (60).

(274)

Komisija navaja, da francoski organi v dopisu z dne 28. marca 2008 niso izrazili nobenih zadržkov […] (60). Francoski organi v svojem dopisu z dne 20. novembra 2006 sami navajajo, da je sodišče […] (60) podjetje.

(275)

Vendar Komisija meni, da izjava francoskih organov z dne 20. novembra 2006 v zvezi s postopkom, povezanim z državno pomočjo, sama po sebi ne more zadostovati, da se v skladu s pravnim standardom dokaže, da bi sodišče spoznalo nacionalne organe kot dejanske upravitelje podjetja, deležnega zadevnih ukrepov, ali zlasti stopnja verjetnosti take možnosti.

(276)

Zlasti v zvezi z obravnavanimi odločitvami še zdaleč ni dokazano, da končna odločitev države pomembno odstopa od prakse, ki jo država upošteva pri upravljanju svojih deležev. Tudi poročilo družbe Baker & McKenzie poudarja, da se vedno znova ponavljajo nesoglasja glede zaželenega obsega državne intervencije pri upravljanju svojih deležev, in navaja pomembno vlogo, ki jo na splošno ima […] (60).

(277)

Primeri domače sodne prakse, ki jih navajata država in družba SNCM, niso neposredno uporabni v zadevnih okoliščinah. Glavni navedeni primeri se nanašajo na lokalne organe, sodba z dne 6. februarja 2001 v zadevi BRGM pa se nanaša na javno industrijsko in komercialno ustanovo.

(278)

Ne glede na to še zdaleč ni dokazano, da bi bila država kot javni organ spoznana za dejanskega upravitelja.

(ii)   Obstoj ene ali več napak pri upravljanju, ki jih je storila država kot dejanski upravitelj podjetja v prisilni likvidaciji

(279)

V zadevnem primeru Komisija ugotavlja, da strokovno poročilo družbe SNCM na podlagi neizčrpnega seznama dejanskih elementov navaja niz dejavnikov, ki dokazujejo, da je država […] (60) storila napake pri upravljanju.

(280)

Navedeno je zlasti, da je francoska država storila napake v zvezi z naložbami, povezanimi z […] (60) SNCM. Država naj bi storila tudi številne napake pri upravljanju v zvezi z zmogljivostjo […] (60) SNCM.

(281)

Francoski organi so v svojem dopisu z dne 30. aprila 2007 tveganje, da bo država morala plačati odškodnino, ocenili kot zelo visoko ob upoštevanju meril za opredelitev napak pri upravljanju v smislu člena L. 651-2 trgovinskega zakonika.

(282)

Tudi glede tega Komisija meni, da ta izjava z dne 30. aprila 2007 v zvezi s postopkom, povezanim z državno pomočjo, sama po sebi ne more zadostovati, da se v skladu s pravnim standardom dokaže, da bi sodišče odločilo, da so nacionalni organi storili domnevne napake, ali zlasti stopnja verjetnosti take možnosti. To še posebej velja, ker francoski organi zanikajo obstoj napak pri upravljanju, ki pa so nujni pogoj za to, da se lahko vloži tožba za poravnavo dolgov.

(283)

Tako kot francoski organi se tudi družba SNCM močno zanaša na zelo stare vodstvene odločitve. Zato se poročilo družbe Baker & McKenzie osredotoča na […] (60), izvedene do leta 2000. Sklicuje se tudi na poročila Računskega sodišča za poslovna leta 1993–1999. Glavne napake pri upravljanju naj bi bile storjene približno sredi devetdesetih let. Upniki družbe SNCM so bili obveščeni o teh vodstvenih praksah, ko so podaljšali kredit. Torej je bilo tveganje, povezano s takšnim načinom vodenja, vsaj implicitno sprejeto. Nič ne kaže na to, da je lahko država v takšnih razmerah spoznana za odgovorno za poravnavo dolgov.

(284)

Poleg tega je mogoče te domnevne napake pri upravljanju pojasniti s političnimi odločitvami, ki so jih sprejeli javni organi, nobenih dokazov pa ni, da je mogoče te politične odločitve opredeliti kot napake pri upravljanju v smislu sodne prakse v zvezi s poravnavo dolgov.

(285)

Nazadnje, poročilo družbe Baker & McKenzie je premalo verodostojno, zlasti v zvezi s trditvami, da je bilo mogoče položaj družbe SNCM pripisati zunanjim komunikacijskim napakam, ki jih je država naredila v zvezi z navedenim položajem. Na podlagi poročila je razvidno samo, da je država omenila razmere, ki so že bile javno znane. Zato ravnanje države nima nič skupnega z napakami pri upravljanju.

(iii)   Ugotovitev primanjkljaja sredstev

(286)

Komisija v zvezi z obravnavanim primerom navaja, da je v poročilu Oddo-Hastings naveden primanjkljaj sredstev v višini 134,4 milijona EUR na dan 30. septembra 2005, ki je bil izračunan kot razlika med vrednostjo sredstev družbe SNCM (190,3 milijona EUR) in vrednostjo obveznosti podjetja (prednostni dolgovi, ocenjeni na 153,8 milijona EUR, in neprednostni dolgovi, ocenjeni na 170,9 milijona EUR).

(287)

Pred tem je Komisija ocenila primanjkljaj sredstev družbe SNCM na dan 30. septembra 2005 na 123,5 milijona EUR (glej uvodno izjavo 264).

(iv)   Obstoj vzročne zveze med napakami pri upravljanju in ugotovljenim primanjkljajem sredstev

(288)

Po mnenju francoskih organov je lahko upravitelj pravne osebe v skladu s členom L.624-3 trgovinskega zakonika spoznan za odgovornega, tudi če je njegova napaka pri upravljanju samo eden izmed razlogov za primanjkljaj sredstev, pri čemer mu je lahko naloženo plačilo dela ali vseh socialnih dolgov, tudi če so njegove napake pri upravljanju povzročile samo del navedenih dolgov (146). Po mnenju francoskih organov bi francoska država morala prevzeti delež, ocenjen na 85–100 % ugotovljenega primanjkljaja sredstev, tj. med 114,3 milijona EUR in 134,4 milijona EUR.

(289)

Za to analizo ni nobene osnove. Če so domnevne napake pri upravljanju temeljile na odločitvah, sprejetih sredi devetdesetih let, ki so nemudoma povzročile dodatne stroške za družbo SNCM, je zelo težko pripisati težavo primanjkljaju sredstev leta 2005, zlasti ker se je med datumoma veliko zgodilo.

(290)

Poleg tega, če se zdi, da ni samodejne povezave med zneskom nadomestil, dodeljenim za poravnavo dolgov, in zneskom, za katerega so se povečale obveznosti zaradi napak upraviteljev (če so ugotovljene), to pomeni tudi, da lahko sodišča določijo nižji znesek, ki ga mora plačati upravitelj, kot je ugotovljeni primanjkljaj sredstev (147).

(291)

V nasprotju z mnenjem francoskih organov (in družbe SNCM) nič ne kaže na to, da bi sodišča, ki bi obravnavala zadevo, štela zadevne odločitve za dovolj resne, da bi javnim organom naložila poravnavo velikega dela dolgov. Glede na preiskovane domneve so bile odločitve sprejete zaradi protekcionizma v okviru politike (poleg tega jih je večina bila sprejetih deset let prej), medtem ko so bile bolj nedavne odločitve sprejete, da zaposlenim ne bi bilo treba povečati produktivnosti ali v okviru prizadevanj za izboljšanje odnosov med delodajalci in delojemalci.

(v)   Morebitno plačilo dodatnih odpravnin v primeru prisilne likvidacije družbe SNCM

(292)

Glede na zadevno sodno prakso (148) bi po mnenju francoskih organov sodišče francoski državi poleg poravnave dolgov zagotovo naložilo tudi plačilo dodatnih odpravnin (med [200–210] (60) milijonov EUR in [250–260] (60) milijonov EUR). Francoski organi menijo, da dejanski stroški, ki bi jih morala kriti država kot delničarka, znašajo približno med 212,1 milijona EUR in 361 milijonov EUR.

(293)

Francoski organi opozarjajo, da so francoska sodišča v nedavnih sodbah dejanskemu ali pravnemu upravitelju naložile, da poleg dolgov prevzame tudi dodatne odpravnine, izračunane na podlagi socialnega načrta, ki ga je podjetje izdelalo pred likvidacijo.

(294)

Francoski organi navajajo zlasti, da je v zadevi Aspocomp francoska družba Aspocomp SAS, ki je hčerinska družba v 99-odstotni lasti finske družbe Aspocomp Group Oy, 18. januarja 2002 podpisala podjetniški sporazum, v katerem so bili opisani pogoji nadomestila na podlagi socialnega načrta v zvezi z 210 od skupaj 550 zaposlenih. V tem sporazumu so bili opisani zlasti znesek nadomestnih in dodatnih odškodnin ter pomoči za prostovoljni odhod. Vendar se je po spremembi strategije skupine matična družba Aspocomp Group Oyj 21. februarja 2002 odločila, da ne bo več financirala svoje hčerinske družbe Aspocomp SAS, pri čemer je bila ta prisiljena v prostovoljno likvidacijo. Navedena odločitev je hčerinski družbi preprečila izpolnitev obveznosti iz podjetniškega sporazuma in jo prisilila v odpustitev vseh njenih preostalih zaposlenih.

(295)

V tem okviru je bila s sodbo pritožbenega sodišča v Rouenu potrjena sodba delovnega sodišča v Evreuxu, družbi Aspocomp Group Oyj, ki je nadzirala 99 % svoje hčerinske družbe, pa je bilo naloženo, naj izplača: (i) zaposlenim, na katere se nanaša podjetniški sporazum, vse nadomestne in dodatne odškodnine, določene v navedenem sporazumu, ter odškodnine za odpust brez upravičenega in utemeljenega vzroka in (ii) zaposlenim, odpuščenim v okviru prostovoljne likvidacije družbe Aspocomp, enakovredne odškodnine, ker je matična družba s tem, ko ni izpolnila sprejetih obveznosti, ravnala nepošteno in krivdno ter brez potrebne skrbnosti.

(296)

Francija se za podporo svojim trditvam sklicuje tudi na sodbo gospodarskega senata kasacijskega sodišča z dne 19. aprila 2005 (149), vendar Komisija ni ugotovila nobenih ključnih elementov navedene sodbe, ki bi se lahko uporabili v obravnavanem primeru. Edina pomembna ugotovitev kasacijskega sodišča je, da pritožbeno sodišče ni določilo ustreznih pravnih razlogov, da bi odpravilo nejasnost glede lastništva med matično družbo in njeno hčerinsko družbo. Ne glede na to Komisija ugotavlja, da dejstva v zadevi Aspocomp niso primerljiva z dejstvi v obravnavanem primeru. V obravnavanem primeru je družba CGMF izpolnila svoje obveznosti glede dodatnih odpravnin.

(297)

Opozoriti je treba, da se zdi, da je po mnenju družbe SNCM in francoskih organov dejstvo, da socialni načrt […] (60), pomembno. Izjemno dvomljivo je, da je mogoče […] (60) šteti za napako pri upravljanju, na podlagi katere bi lahko bila država spoznana za odgovorno v odnosu do zaposlenih […] (60). Tudi če bi […] (60) država bila spoznana za odgovorno v odnosu do zaposlenih in bi jim morala izplačati nadomestila (150), kar je malo verjetno, bi podelitev takšne pravice sama po sebi pomenila prednost, zagotovljeno družbi SNCM, in torej državno pomoč na podlagi razlogov, podobnih tistim, ki so določeni spodaj v zvezi s pomočjo osebam v skupnem znesku 38,5 milijona EUR, saj je bilo s tem ukrepom mogoče nekoliko izboljšati odnose med delodajalci in delojemalci v podjetju.

(vi)   Sklepi o upoštevanju tožbe za poravnavo dolgov

(298)

Ustrezna stopnja verjetnosti, da bi nacionalno sodišče francoskim organom naložilo plačilo odškodnin za poravnavo dolgov, ni bila dokazana v skladu z zahtevanim pravnim standardom, prav tako pa ni bilo dokazano, da bi zneski, ki bi jih bilo treba plačati, presegali negativno ceno, po kateri je bila družba SNCM prodana.

(299)

Upoštevati je treba tudi, da so bila ravnanja države ob predpostavki, da je dejansko storila napake pri upravljanju, namenjena varovanju nacionalnih industrij in storitev, vključno z družbo SNCM in njenimi zaposlenimi, zlasti s preprečitvijo nastanka razmerij, ki bi lahko izzvale socialne nemire. Tudi če je mogoče v nekaterih okoliščinah javne organe, vključno z državo, šteti za dejanske upravitelje podjetja, nič ne kaže, da je mogoče uporabiti tožbo za poravnavo dolgov za pridobivanje vpogleda v odločitve države o politiki, zlasti v takšnih okoliščinah. Okoliščine v zadevi Aspocomp so tako povsem drugačne, saj se takšna vprašanja v navedeni zadevi niso obravnavala.

(300)

Komisija ne glede na to meni, da francoski organi zdaj ne morejo uporabiti preteklih političnih odločitev, da bi upravičili javno intervencijo, katere namen je bil popraviti učinke navedenih preteklih odločitev. Po mnenju Komisije je treba oba primera intervencije, torej preteklo vmešavanje in poznejšo javno intervencijo, obravnavati kot kumulativno izkrivljanje konkurence. Sprejetje odgovornosti države za poravnavo dolgov bi bilo enako, kot če bi se državi omogočilo, da prizna napake pri upravljanju podjetja, zato da lahko zagotovi finančni prispevek, ne da bi bil ta opredeljen kot državna pomoč, pri čemer bi povzročila novo izkrivljanje konkurence. Tako bi država dejansko „uporabila“ svoje lastne napake pri upravljanju kot utemeljitev za dodelitev dodatnega finančnega prispevka v nasprotju s splošnim načelom „nemo auditur propriam turpitudinem allegans“ (151).

(301)

Povsem nesmiselno bi bilo predstaviti državo hkrati kot rešitelja in krivca, torej kot „slabega upravitelja“ (ob predpostavki, da je to dokazano), ki ukrepa, da reši podjetje, ki ga je slabo upravljal. Napake pri upravljanju niso skladne z običajnim ravnanjem preudarnega zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Skladno s tem velja, da mehanizmi reševanja za popravo takšnih napak prav tako ne pomenijo običajnega ravnanja.

(302)

Sprejetje teorije, ki jo zagovarjajo francoski organi in družba SNCM, bi državi omogočilo, da podjetjem zagotovi jamstva z zavestnim „delanjem napak pri upravljanju“. Z vidika discipline na področju pomoči je to nesprejemljivo.

(303)

V tem primeru bi ravnanje, ki bi v skladu s teorijo družbe SNCM in francoskih organov povzročilo uveljavljanje odgovornosti države, dejansko veljalo samo za ukrepe države kot javnega organa, in ne kot delničarke. Glede na to, da preudaren zasebni vlagatelj ne bi sprejemal odločitev na podlagi teh političnih in javnih vprašanj, je tveganje, da bi moral poravnati dolgove, nastale zaradi takšnih odločitev, nepomembno v okviru preizkusa „preudarnega zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu“ (152).

(304)

Francoski organi poudarjajo, da je bila Komisija v svoji odločbi ABX z dne 7. decembra 2005 pripravljena upoštevati, da „v nekaterih izjemnih primerih nekatere nacionalne zakonodaje predvidevajo možnost, da se tretje osebe obrnejo proti delničarjem likvidirane družbe, zlasti če se lahko te delničarje šteje kot [črtano v izvirnem besedilu] in/ali da so zagrešili napake pri upravljanju“ (153).

(305)

Vendar Komisija poudarja, da je treba pojem pomoči oceniti objektivno, in navaja, da je bilo v odločbi o začetku postopka v navedenem primeru določeno, da „tudi v malo verjetnem primeru, da bi bili vsi ti pogoji, ki jih določa nacionalno pravo za določitev odgovornosti […] izpolnjeni, se s tem še ne bi izključila prisotnost državne pomoči v okviru ukrepov v korist hčerinske družbe“ (154).

(306)

Komisija v obravnavanem primeru meni, da francoski organi niso zadostno odpravili dvomov Komisije o trditvi, da je bil delničar družbe SNCM dokaj zanesljivo izpostavljen uveljavljanju odgovornosti.

(307)

Glede na te okoliščine in zavrnitev upoštevanja dodatnih odpravnin (glej uvodno izjavo 225 in naslednje) Komisija sklepa, da likvidacija družbe SNCM državi ne bi povzročila nobenih stroškov. Komisija meni, da državi kot delničarki ni mogoče naložiti plačila stroškov likvidacije, saj je izpostavljenost delničarjev povezana z njihovimi kapitalskimi vložki v podjetje.

6.1.2.2   Sklep

(308)

Komisija meni, da bi zasebni vlagatelj dal prednost cenejši rešitvi, torej likvidaciji družbe SNCM. Zato sklepa, da negativna prodajna cena v višini 158 milijonov EUR pomeni državno pomoč.

6.1.3   Kapitalski vložek družbe CGMF v višini 8,75 milijona EUR

(309)

Francoski organi v svojih pripombah, predloženih Komisiji po odločbi o začetku postopka, navajajo, da je bila dokapitalizacija v višini 8,75 milijona EUR, ki jo je zagotovila država, izvedena sočasno s kapitalskimi injekcijami zasebnih vlagateljev in da je država prevzela manjšinski delež, večino sredstev pa je zagotovil trg. Poleg tega menijo, da stopnja donosa vložka države, to je […] (60) % na leto, pomeni ustrezno dolgoročno donosnost vloženega kapitala za zasebnega vlagatelja. V svojem dopisu z dne 16. maja 2013 navajajo še, da se tveganja, povezana z razvezno klavzulo, ublažijo z možnostjo odkupa, ki jo imajo na voljo zasebni delničarji.

(310)

Vložek države je zdaj treba primerjati s prispevkom zasebnih vlagateljev, tj. 26,25 milijona EUR. Vložek države znaša 158 milijonov EUR (glej oddelek 6.1.2), pri čemer je treba prišteti še 38,5 milijona EUR za pomoč osebam in 15,81 milijona EUR, izplačanega v okviru načrta iz leta 2002 (glej oddelka 6.1.4 in 6.1.5).

(311)

Vsi ukrepi iz leta 2006 so določeni v memorandumu o soglasju, v okviru katerega so vse strani (družbe CGMF, BCP in VT) soglašale s kapitalskim vložkom v znesku 158 milijonov EUR, predplačilom na tekoči račun v znesku 38,5 milijona EUR in povečanjem kapitala za 8,75 milijona EUR. Ti trije ukrepi tvorijo en ukrep za privatizacijo družbe SNCM. Kot navaja Splošno sodišče v odstavku 125 sodbe z dne 11. septembra 2012, „[ta] kapitalski vložek [8,75 milijona EUR] namreč poteka v okviru globalnega protokola o odprodaji, do katerega pride na podlagi posebnih pogajanj, v katerih so vložki kupcev zamena za velike zaveze – v različnih oblikah – francoske države“. Zadevni trije ukrepi se zato obravnavajo kot sveženj, to kapitalsko injekcijo, ki jo je država zagotovila družbi SNCM, pa je treba primerjati z vložkom zasebnih vlagateljev, da se preuči pomen intervencije.

(312)

Glede na navedeno Komisija sklepa, da prispevka zasebnih delničarjev, to je 10,6 % skupnega prispevka, ni mogoče šteti za pomembnega.

(313)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 311, zadevni trije ukrepi tvorijo en ukrep za privatizacijo. Komisija zato meni, da je treba javni in zasebni kapitalski vložek opredeliti kot sočasna.

(314)

Komisija v zvezi z merilom prispevkov, zagotovljenih pod primerljivimi pogoji, navaja, da sta zainteresirani strani, to je družbi CFF in STIM, izrazili dvome o pomembnem značaju zasebne intervencije, zlasti o obstoju primerljivih pogojev med javno naložbo in zasebnimi vlagatelji, glede na vlogo razvezne klavzule.

(315)

Komisija meni, da okoliščine tega povečanja kapitala dokazujejo, da se zasebni in javni vlagatelji niso srečali z istimi tveganji. Vloga razvezne klavzule in pogoji, povezani z njo, dovolj jasno kažejo, da izid v smislu tveganja ne bi bil enak za zasebne vlagatelje in javnega vlagatelja, če bi bili izpolnjeni pogoji iz klavzule. Zasebni vlagatelji imajo v skladu z memorandumom o soglasju možnost, da v primeru negativne odločitve Komisije, Splošnega sodišča ali Sodišča umaknejo in izterjajo svojo naložbo ali zavrnejo obnovitev prenosa pooblastil javne službe. Ta zadnji del razvezne klavzule je še posebej škodljiv za državo, saj se nanaša na temeljno dejavnost družbe SNCM. Družba SNCM je prvotni prevoznik na povezavi med Korziko in celinsko Francijo. Na splošno se dve tretjini njenih dejavnosti izvajata med Marseillem in Korziko na podlagi prenosa pooblastil javne službe. Razvezna klavzula tako varuje zasebne vlagatelje pred poslovnim tveganjem, povezanim z večino dejavnosti družbe SNCM. Temu tveganju je izpostavljena samo država.

(316)

Na podlagi sklicevanja na navedeno razvezno klavzulo bi nastala obveznost družbe SNCM, da povrne vse kapitalske vložke kupcev tem zasebnim vlagateljem. Družba CGMF bi tako znova imela v lasti 100 % kapitala družbe SNCM v trenutku, ko je tveganje likvidacije in posledične izgube pomembnega dela javne naložbe precej večje.

(317)

V primeru stečaja ali likvidacije družbe SNCM se družba CGMF ne bi mogla sklicevati na obljubo zasebnih delničarjev o nakupu. To potrjuje, da se v primeru težav ni mogoče sklicevati na to možnost, zato je tveganju v bistvu izpostavljena družba CGMF in prek nje država. Komisija zato meni, da te obljube o nakupu ni mogoče obravnavati kot zamene za razvezno klavzulo.

(318)

Poleg tega Komisija ne more sprejeti trditve francoskih organov, da je memorandum o soglasju vseboval več jamstev za varovanje naložbe države. Obveznosti, naložene kupcem, ne pomenijo dodatnih tveganj ali omejitev za kupce, ki bi jih postavile v položaj, primerljiv s položajem družbe CGMF. Njihov izključni namen je preprečiti zasebnim kupcem, da bi v obdobju, v katerem se lahko sklicujejo na razvezno klavzulo, uvedli kakršne koli zakonodajne spremembe družbe SNCM, ter zagotoviti, da bodo izvedli samo ukrepe, ki so potrebni za izvedbo poslovnega in socialnega načrta.

(319)

Kot poudarja Splošno sodišče v svoji sodbi z dne 11. septembra 2012, analiza pričakovanega donosa sama po sebi ne utemeljuje sklepa, da je država opravila naložbo pod tržnimi pogoji, saj tveganje ni pravično razdeljeno med javne in zasebne delničarje.

(320)

Tudi če pogoj za „naložbe, opravljene pod enakimi pogoji“ (pari passu) ni izpolnjen, je lahko ukrep še vedno skladen z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. V takih primerih je treba dokazati, da je država ravnala enako, kot bi v podobnem položaju ravnal preudarni zasebni vlagatelj, na primer z izvedbo predhodne analize donosnosti naložbe. Vendar francoski organi niso predložili dokazov o takšni predhodni analizi. V svojih pripombah so samo naknadno preučili, da bi fiksna stopnja donosa v višini […] (60) % ustrezala zasebnemu vlagatelju na podlagi primerjave s stopnjo donosa OAT (Obligation Assimilable du Trésor), ki jo je izdala država in katere stopnja donosa je bila takrat med 3,72 % in 3,95 %. Vendar niso predložili analize, ki bi pokazala, da bi bila 10-odstotna stopnja sprejemljiva za zasebnega vlagatelja glede na tveganja, ki jim je bila izpostavljena država, npr. tveganja v zvezi s klavzulo o prenehanju in tveganja v zvezi s položajem podjetja.

(321)

Stopnja v višini […] (60) % velja samo za kapitalski vložek v znesku 8,75 milijona EUR, vendar bi bilo treba pri analizi upoštevati celotni vložek države, ki je bil sprejet na podlagi memoranduma. Glede na to, da negativna prodajna cena v višini 158 milijonov EUR in predplačilo na tekoči račun v znesku 38,5 milijona EUR nista povezana z donosom, bi bila stopnja donosa celotne naložbe, ki jo je država zagotovila družbi SNCM, v času privatizacije leta 2006 precej nižja od stopnje donosa OAT. Glede na tveganja ta stopnja ne bi bila sprejemljiva za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(322)

Glede na navedeno Komisija meni, da merila, določena s sodno prakso za takojšnjo izključitev narave pomoči zadevnega ukrepa, niso izpolnjena. Zato meni, da kapitalski vložek države v višini 8,75 milijona EUR zagotavlja prednost družbi SNCM, ker je bil navedeni vložek zagotovljen vzporedno z vložkom zasebnega kapitala pod pogoji, ki niso primerljivi v smislu sodne prakse Unije. Zato zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

6.1.4   Ukrepi pomoči za osebe (38,5 milijona EUR)

(323)

Francoski organi menijo, da ta sredstva pomenijo pomoč osebam, ki podjetju ne koristi in zato ni državna pomoč. Kot zainteresirani strani sta družbi CFF in STIM izpodbijali opredelitev tega ukrepa kot pomoči osebam, ker sta menili, da bi ukrep lahko zagotovil posredne pozitivne učinke družbi SNCM.

(324)

Po mnenju Komisije dejstvo, da so neposredni upravičenci pomoči osebam zaposleni, ne zadostuje za to, da se dokaže odsotnost pomoči v korist njihovemu delodajalcu. Splošno sodišče je odločilo, da „to, da so neposredni upravičenci pomoči za osebe zaposleni, ne more zadoščati za izkaz neobstoja pomoči v korist njihovega delodajalca“ (155).

(325)

Kot navaja Splošno sodišče v točki 138 sodbe z dne 11. septembra 2012, je za „preučitev, ali te pomoči za osebe pomenijo pomoč v smislu člena 87(1) ES, […] treba torej ugotoviti, ali družba SNCM prejema posredno gospodarsko prednost, ki ji omogoča, da ji ni treba nositi stroškov, ki bi morali običajno bremeniti njena lastna finančna sredstva, in torej preprečuje, da bi tržne sile povzročile svoje običajne posledice“.

(326)

Komisija še ugotavlja, da ta ukrep v skladu z memorandumom o soglasju pomeni zavezo države do zasebnih partnerjev o financiranju „dela stroškov morebitnih prostovoljnih odhodov ali prekinitev pogodb o zaposlitvi (ne glede na njihovo naravo), ki bi nastali poleg kakršnih koli zneskov, ki jih mora delodajalec plačati“. Kot ugotavlja Splošno sodišče v točki 145 sodbe z dne 11. septembra 2012, vključitev teh pomoči za osebe v sporazum o prodaji kaže na to, da te pomoči ustvarjajo prednost. Strani so se lahko k temu zatekle, ker so lahko od tega pridobile neko korist.

(327)

Ta pomoč zato lahko družbi SNCM zagotovi gospodarsko prednost, saj ji ni treba nositi vseh stroškov, povezanih z morebitnimi prihodnjimi odhodi nekaterih zaposlenih. Če država podjetje razbremeni teh stroškov, to dejansko pomeni, da mu je bila zagotovljena prednost. Komisija poudarja, da so ti dopolnilni socialni ukrepi namenjeni za olajševanje izvajanja načrtov glede odpuščanja, potrebnih za doseganje ciljev podjetja, in da niso zakonsko predpisani. V tem primeru pogosti delavski spori v družbi SNCM kažejo, da izvedba socialnega načrta v podjetju skoraj zagotavlja pojav stavk in drugih delavskih sporov. Nobenega dvoma ni, da ti dodatni socialni ukrepi pomenijo prednost za družbo SNCM.

(328)

Komisija zato meni, da ta ukrep pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

6.1.5   Preostanek v višini 15,81 milijona EUR, dodeljen kot pomoč za prestrukturiranje leta 2002

(329)

Ukrepi iz leta 2006 močno povečajo znesek pomoči za prestrukturiranje v višini 69,29 milijona EUR, ki je bil preučen v okviru načrta iz leta 2002, in se lahko obravnavajo kot sprememba načrta prestrukturiranja in njegovih stroškov. Ko je bila privatizacija predvidena, je bil načrt prestrukturiranja še v fazi priprave. Vendar družba SNCM ni dosegla obnove sposobnosti preživetja. Splošno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, „da je odločba iz leta 2006 jasna glede dejstva, da morajo biti elementi pomoči za prestrukturiranje, če so prisotni v načrtu za leto 2006, analizirani skupaj s pomočjo za prestrukturiranje iz načrta za leto 2002 […]“ (156). Splošno sodišče poudarja, da je bila za to analizo uporabljena „dobra podlaga“. Znesek v višini 69,29 milijona EUR obsega 66 milijonov EUR, dodeljenih leta 2002 kot prvi obrok načrta za prestrukturiranje, in 3,29 milijona EUR pomoči, dodeljene kot drugi obrok leta 2005.

(330)

Od tega zneska pomoči, dodeljenega v okviru načrta prestrukturiranja iz leta 2002, se 53,4 milijona EUR v resnici nanaša na prenos pooblastil javne službe. Ker je Splošno sodišče s svojo sodbo z dne 11. septembra 2012 potrdilo zakonitost te pomoči, mora Komisija skupaj preučiti združljivost dejanske pomoči za prestrukturiranje, tj. znesek v višini 15,81 milijona EUR, dodeljen med prestrukturiranjem leta 2002, in združljivost vseh ukrepov iz leta 2006 v smislu smernic iz leta 2004.

6.2   PREUČITEV ZDRUŽLJIVOSTI POMOČI ZA PRESTRUKTURIRANJE, IZPLAČANE LETA 2002 IN 2006

6.2.1   Upoštevane smernice

(331)

Komisija ugotavlja, da je bil načrt prestrukturiranja iz leta 2002 preučen v smislu smernic iz leta 1999. Navaja še, da so novi ukrepi iz leta 2006 vključili načrt iz leta 2002 po datumu začetka veljavnosti novih smernic iz leta 2004 in da so bili izvedeni, preden jih je Komisija potrdila.

(332)

V skladu s prehodnimi pravili iz smernic iz leta 2004 (157) je treba v zvezi s pomočjo uporabiti te smernice, če je pomoč nezakonita in je bil del pomoči dodeljen po začetku njihove veljavnosti.

(333)

Ker ukrepi iz leta 2006 pomenijo pomoč, jih je treba obravnavati kot sestavni del ukrepov prestrukturiranja, ki so se začeli izvajati leta 2002, in analizirati vzporedno. Združljivost celotne pomoči bo zato analizirana v okviru smernic iz leta 2004.

6.2.2   „Podjetje v težavah

(334)

Da bi bilo podjetje upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, mora izpolnjevati pogoje za podjetje v težavah v smislu smernic.

(335)

V obravnavanem primeru Komisija navaja, da je izpolnjevanje tega pogoja ugotovila v svoji odločbi z dne 17. julija 2002 o pomoči za reševanje za družbo SNCM (158) in v svoji odločbi z dne 19. avgusta 2002 o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi z načrtom dokapitalizacije na podlagi letnih računovodskih izkazov družbe SNCM za leto 2001.

(336)

Za namene tega sklepa je Komisija s preučitvijo letnih računovodskih izkazov družbe SNCM za leto 2002 preverila, ali je družba izpolnila navedeni pogoj. Kapital družbe (brez predpisanih rezervacij) (159) je bil še vedno negativen: –26,5 milijona EUR leta 2002 v primerjavi z –30,7 milijona EUR leta 2001. Navedena raven kaže na izgubo več kot polovice osnovnega kapitala podjetja, več kot četrtina katerega je bila izgubljena v 12 mesecih po obvestilu, s čimer je izpolnjen pogoj iz točke 5(a) smernic.

(337)

Komisija poleg navedenega gibanja osnovnega kapitala ugotavlja še, da:

so se med letoma 2001 in 2002 izgube pred obdavčitvijo povečale z –5,1 milijona EUR leta 2001 na –5,8 milijona EUR leta 2002, pri čemer so se neto izgube leta 2002 zmanjšale samo zaradi prodaje nekaterih ladij,

se je denarni tok družbe SNCM zmanjšal z 39,2 milijona EUR na koncu leta 2001 na 35,7 milijona EUR na koncu leta 2002,

se je neto finančni dolg brez upoštevanja zakupov povečal s 135,8 milijona EUR leta 2000 na 144,8 milijona EUR leta 2002,

so se finančne dajatve (obresti in podobne dajatve) povečale s 7 milijonov EUR leta 2000 na 9,503 milijona EUR leta 2002.

(338)

Francoski organi so poleg tega Komisiji potrdili, da banke družbi odslej zavračajo posojilo denarja zaradi njene zadolženosti, čeprav je SNCM kot jamstvo predlagala svoje najnovejše ladje, ki niso obremenjene s hipoteko ali predmet drugih podobnih služnosti.

(339)

Pogodba o prenosu pooblastil javne službe ni spremenila te analize. Čeprav je ta pogodba skupaj z uspehom načrta prestrukturiranja družbi SNCM nedvomno omogočila dosego pozitivnih rezultatov poslovanja, je kljub temu mogoče pričakovati, da bo podjetje zaradi hudega pomanjkanja lastnih sredstev, čedalje večje zadolženosti in stroškov operativnih ukrepov iz načrta prestrukturiranja v nekem času prenehalo poslovati.

(340)

Ker je obdobje prestrukturiranja trajalo od leta 2002 do leta 2006, je treba preveriti, ali je družba SNCM izpolnjevala navedeni pogoj v navedenem obdobju in zlasti v času, ko je bila sprejeta odločitev o zagotovitvi novih javnih sredstev.

(341)

V odločbi iz leta 2003 je navedeno, da je družba SNCM izpolnila ta pogoj v poslovnih letih 2001 in 2002 (160).

(342)

Zdaj je treba preveriti, ali je družba SNCM še naprej izpolnjevala pogoj v poslovnih letih 2003–2005, to je v zadnjih popolnih računovodskih letih pred izvedbo novih ukrepov iz leta 2006 v zvezi s privatizacijo družbe SNCM.

(343)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 73 in naslednjih, se je položaj družbe SNCM zelo poslabšal med letoma 2004 in 2005. Dobički družbe pred obdavčitvijo so bili leta 2004 –32,6 milijona EUR, leta 2005 pa –25,8 milijona EUR. Neto dobiček je bil leta 2004 –29,7 milijona EUR, leta 2005 pa –28,8 milijona EUR. Lastniški kapital delničarjev se je leta 2005 (–1,7 milijona EUR) v primerjavi z letom 2004 zmanjšal za 25,5 milijona EUR. Pri tem se je izgubila več kot polovica osnovnega kapitala družbe, več kot četrtina od navedenega kapitala pa v 12 mesecih pred tem, zato je bilo merilo iz točke 10(a) smernic iz leta 2004 izpolnjeno.

(344)

Glede na navedeno Komisija meni, da se družba SNCM lahko šteje za podjetje v težavah v smislu smernic iz leta 2004.

6.2.2.1   Lastni prispevek

(345)

V skladu s točko 43 smernic morata biti „[k]oličina in intenzivnost pomoči […] omejeni na najnižjo vsoto stroškov, potrebnih za prestrukturiranje, ob upoštevanju obstoječih finančnih virov podjetja, njegovih delničarjev ali poslovne skupine, v katero podjetje spada. Pri takšni oceni se upošteva kakršna koli predhodno dodeljena pomoč za reševanje. Upravičenci do pomoči bodo morali prispevati pomemben delež k načrtu za prestrukturiranje iz lastnih virov, tudi prodajo sredstev, ki niso bistvenega pomena za preživetje podjetja, ali iz zunanjega financiranja pri tržnih pogojih. Takšen prispevek kaže, da trgi verjamejo, da lahko podjetje znova postane sposobno preživeti. Takšen prispevek mora biti realen, tj. dejanski, izključevati mora vse pričakovane prihodnje dobičke, kot je denarni tok, in mora biti čim višji“.

(346)

V točki 44 smernic je določeno, da „Komisija običajno šteje za ustrezne naslednje prispevke k prestrukturiranju: vsaj 25 % v primeru majhnih podjetij, in vsaj 40 % v primeru srednjih podjetij in vsaj 50 % za velika podjetja. V izjemnih okoliščinah in v primerih posebnih težav, ki jih mora država članica dokazati, lahko Komisija sprejme nižji prispevek“.

(347)

V točki 7 smernic je navedeno tudi, da „je primerno ponovno še jasneje poudariti načelo, da mora biti ta [pomemben prispevek upravičenca k prestrukturiranju] realen in v njem ne sme biti všteta nobena pomoč. Prispevek upravičenca ima dvojni namen: po eni strani pokaže zaupanje trgov (lastnikov, upnikov) v to, da lahko podjetje v primernem časovnem obdobju obnovi sposobnost preživetja. Po drugi strani pa zagotavlja, da se pomoč za prestrukturiranje omeji na najnižjo vsoto, ki je potrebna za obnovo sposobnosti preživetja in se hkrati omejitev izkrivljanja konkurence“.

(348)

Tudi sodna praksa poudarja, da mora lastni prispevek kazati, da trgi verjamejo, da lahko podjetje obnovi sposobnost preživetja (161). Komisija poudarja, da je ta zahteva še posebej pomembna v zvezi z družbo SNCM glede na položaj družbe od leta 2002. Komisija opozarja, da prvi ukrepi prestrukturiranja iz leta 2002 niso zagotovili želenih ciljev. Nekateri med njimi niso bili upoštevani ali doseženi (glej uvodno izjavo 351). Ker družba SNCM ni mogla v celoti izvesti prvih ukrepov prestrukturiranja, se je njen gospodarski in finančni položaj od leta 2004 še naprej poslabševal (glej uvodne izjave 73–75).

(349)

Stroški prestrukturiranja so leta 2002 znašali 46 milijonov EUR. Komisija v zvezi z ukrepi iz leta 2006 meni, da se je znesek stroškov prestrukturiranja ujemal z zneskom pomoči (162), tj. 202,5 milijona EUR, plus kapitalski vložek zasebnih partnerjev v višini 26,25 milijona EUR, kar skupaj znaša 274,8 milijona EUR. Lastni prispevek obsega 42,385 milijona EUR od prodaje neto sredstev in povečanje kapitala za 26,25 milijona EUR, ki so ga zagotovili zasebni partnerji, kar skupaj znaša 68,635 milijona EUR. Tako je ob upoštevanju novih ukrepov iz leta 2006 lastni prispevek pomenil 25-odstotni delež, medtem ko je v smernicah določeno, da mora biti ta delež najmanj 50-odstoten. Komisija navaja, da se francoski organi niso sklicevali na izjemne okoliščine in posebne težave, kar bi Komisiji omogočilo, da sprejme manjši prispevek. Ne glede na to Komisija meni, da v obravnavanem primeru ni bilo izjemnih okoliščin, ki bi upravičile zmanjšanje stopnje lastnega prispevka v skladu z zahtevami smernic iz leta 2004.

(350)

Komisija zato meni, da je lastni prispevek družbe SCNM k prestrukturiranju še vedno nezadosten glede na določbe iz smernic.

6.2.2.2   Obnova dolgoročne sposobnosti preživetja

(351)

Komisija je v svoji odločbi o začetku postopka izrazila dvome o dolgoročni sposobnosti preživetja družbe SNCM, zlasti glede na to, da:

družba SNCM ni načrtovala prenehanja vseh deficitnih dejavnosti,

je bil uspeh načrta prestrukturiranja tesno povezan z dodelitvijo prenosa pooblastil javne službe na povezavi Marseille–Korzika za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2012,

napovedana zmanjšanja števila članov posadke iz načrta iz leta 2002 niso bila upoštevana, poleg tega ni bilo doseženo povečanje produktivnosti za 10 %,

ukinitev 400 delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa in ukrepi za produktivnost, predvideni v načrtu iz leta 2006, niso bili zadostni zaradi spodrsljajev v zvezi z načrtom iz leta 2002.

(352)

Francoski organi so odgovorili, da bosta sprememba delničarjev in izvedba treh ukrepov iz načrta privatizacije družbi SNCM omogočili, da razvije svojo dejavnost na dobri podlagi, in da deficitna narava nekaterih delov poslovne dejavnosti zato ni nepreklicna.

(353)

Komisija ugotavlja, da ukrepov iz načrta prestrukturiranja iz leta 2002 ni bilo mogoče izvesti in da je to povzročilo pomembno poslabšanje rezultatov podjetja v letih 2004 in 2005. Povečanje prometa za 20 milijonov EUR in povečanje nadomestila za opravljanje javne službe za 9 milijonov EUR leta 2006 nista zadostovali za obnovitev dobička iz poslovanja, saj so se stroški goriva in stroški poslovanja zvišali bolj, kot je bilo pričakovano. Strokovnjak Komisije je navedel, da so izvedbo poslovnega načrta kupcev zelo ovirali številni incidenti (163), in sklenil, da bodo kumulativne izgube verjetno veliko večje, kot je bilo prvotno predvideno za leto 2007.

(354)

Zato Komisija meni, da odgovori francoskih organov niso odpravili vseh njenih dvomov. Povezovanje obnove sposobnosti preživetja z dodelitvijo prenosa pooblastil javne službe za obdobje 2007–2013 in izvedbo treh ukrepov iz načrta privatizacije, ki niso bili potrjeni kot zakoniti in združljivi z notranjim trgom, se zdi tvegano. Za verodostojnost dolgoročnega načrta za obnovo sposobnosti preživetja podjetja je treba vsaj zagotoviti, da so temeljne predpostavke realne. Vendar je uspeh načrta v tem primeru skoraj v celoti odvisen od dveh domnevnih dogodkov, nad katerima družba SNCM nima nobenega nadzora. Glede na takratni finančni položaj družbe SNCM Komisija dvomi tudi o zmožnosti družbe, da bi financirala potrebno obnovitev nekaterih svojih ladij. Vendar francoski organi to obnovitev predstavljajo kot dejavnik, ki jim omogoča, da dosežejo svoj cilj, tj. obnovitev sposobnosti preživetja.

(355)

Komisija zato meni, da pogoj v zvezi z obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja, ki ga določajo smernice, ni izpolnjen.

6.2.2.3   Izogibanje neupravičenemu izkrivljanju konkurence (izravnalni ukrepi)

(356)

V razveljavljeni odločbi iz leta 2008 so navedeni štirje izravnalni ukrepi:

zaprtje hčerinske družbe Corsica Marittima (82 000 potnikov leta 2000), ki je skrbela za povezave med Italijo in Korziko, in torej umik skupine SNCM s trga te povezave,

skoraj popolni umik družbe SNCM iz povezav med Toulonom in Korziko, s trga, ki je leta 2002 zajemal kar 460 000 potnikov,

omejitev skupnega števila razpoložljivih mest in števila povratnih voženj, ki jih vsako leto od leta 2003 opravi družba SNCM, zlasti med Nico in Korziko,

prodaja štirih ladij.

(357)

Komisija opozarja, da so francoski organi predlagali te ukrepe v zvezi s pomočjo v znesku 15,81 milijona EUR, torej s pomočjo za prestrukturiranje, dodeljeno leta 2002.

(358)

Na podlagi razveljavitve odločbe iz leta 2008 s sodbo z dne 11. septembra 2012 je skupni znesek pomoči zdaj več kot 210 milijonov EUR. Komisija meni, da njeni dvomi niso bili odpravljeni zaradi naslednjih razlogov.

(359)

Komisija v zvezi s prodajo štirih ladij v okviru ukrepov prestrukturiranja iz leta 2002 ugotavlja, da so se te prodaje deloma izravnale z dostavo ladje Danielle Casanova junija 2002 ter ladij za kombinirani prevoz Paglia Orba in Pascal Paoli leta 2003.

(360)

V zvezi z zaprtjem hčerinske družbe Corsica Marittima je v točki 40 smernic med drugim navedeno, da „[o]dpis dolgov in opustitev deficitnih dejavnosti, ki bi ju bilo treba v vsakem primeru izvesti zato, da se obnovi sposobnost podjetja za preživetje, ne štejeta za zmanjševanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu z namenom ocenitve izravnalnih ukrepov“. Zato se zaprtje hčerinske družbe Corsica Marittima, ki je ustvarjala izgubo od ustanovitve leta 1990, ne more obravnavati kot izravnalni ukrep, ampak kot ukrep za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja.

(361)

Enako sklepanje velja za povezavo med Korziko in Nico. Komisija navaja, da ima družba SNCM manjšinski tržni delež, pri čemer ima družba Corsica Ferries 70-odstotni tržni delež (164). Glede na poročilo Stephensa obstaja veliko povpraševanje po prevozih iz Nice, zlasti med poletjem. Tudi zunaj poletne sezone obstaja povpraševanje po teh prevozih. Kljub temu je ta linija med letoma 2004 in 2007 ustvarjala izgubo. Zato tega ukrepa ni mogoče obravnavati kot izravnalni ukrep, ampak kot ukrep za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja.

(362)

Komisija še navaja, da se je potniški promet na povezavi med Korziko in pristaniščem Toulon zelo povečal, in sicer z manj kot 200 000 potnikov na leto na več kot en milijon med letoma 1999 in 2007 (165). Zato bi se lahko skoraj popolni umik družbe SNCM iz te povezave lahko obravnaval kot izravnalni ukrep. Vendar Komisija ugotavlja, da je povezava Toulon–Korzika najmanj pomembna za družbo SNCM v smislu števila potnikov.

(363)

Ne glede na to Komisija meni, da tudi opredelitev tega ukrepa kot izravnalnega ukrepa še zdaleč ne bi zadostovala. V točki 40 smernic je navedeno, da morajo ukrepi „biti sorazmerni z izkrivljajočimi učinki pomoči […]“. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 341 in 342, Komisija navaja, da so francoski organi predlagali te ukrepe v zvezi s pomočjo v znesku 15,81 milijona EUR, ki je ustrezal pomoči za prestrukturiranje, dodeljeni leta 2002. Glede na to, da skupni znesek pomoči zdaj znaša približno 218 milijonov EUR, Komisija meni, da predlagani ukrepi niso zadostni v primerjavi z izkrivljanjem konkurence, nastalim zaradi dodelitve te pomoči.

(364)

Komisija zato sklepa, da njeni dvomi glede opredelitve teh ukrepov kot izravnalne ukrepe ali ukrepe za obnovo sposobnosti preživetja niso bili odpravljeni. Ne glede na to predlagani ukrepi še zdaleč niso zadostni.

(365)

Francoski organi so opozorili na tveganje, da bi družba CFF dobila monopol, če bi družba SNCM izginila. Komisija meni, da francoski organi niso ustrezno dokazali obstoja in pomena tega tveganja. Trg prevoza potnikov in tovora med celinsko Francijo in Korziko je odprt in konkurenčen trg za vse prevoznike, ki opravljajo dejavnosti v Sredozemlju. Za ta trg je značilna tudi odsotnost ovir za vstop. Ne glede na to položaj družbe Corsica Ferries ne more utemeljiti izkrivljanja konkurence na podlagi izpodbijanih ukrepov.

(366)

Glede na navedeno Komisija sklepa, da predlagani ukrepi ne izpolnjujejo meril iz točk 38–42 smernic.

VII.   SKLEP

7.1   NEZDRUŽLJIVOST IN VRAČILO KAPITALSKEGA VLOŽKA, KI SO GA FRANCOSKI ORGANI SPOROČILI LETA 2002, TER TREH NOVIH UKREPOV, KI SO JIH FRANCOSKI ORGANI IZVEDLI LETA 2006

(367)

Kapitalski vložek v višini 15,81 milijona EUR, ki so ga francoski organi sporočili leta 2002, ter trije novi ukrepi, ki so jih francoski organi izvedli leta 2006, tj. prodaja 75-odstotnega deleža družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR, povečanje kapitala za 8,75 milijona EUR, ki ga je vpisala družba CGMF, in gotovinsko predplačilo v višini 38,5 milijona EUR v korist zaposlenim družbe SCNM, pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Ta pomoč ni združljiva z notranjim trgom.

(368)

Komisija opozarja, da mora upravičenec v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 vrniti vse nezakonite pomoči, ki niso združljive z notranjim trgom.

(369)

Za namen takšnega vračila morajo francoski organi k znesku pomoči prišteti še obresti, ki se plačajo za obdobje od datuma, ko je zadevna pomoč dana na voljo podjetju, do datuma vračila (166) v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (167).

7.2   NEZDRUŽLJIVOST IN VRAČILO POMOČI ZA REŠEVANJE

(370)

Če ukrepi, opredeljeni v obvestilu kot pomoč za prestrukturiranje, ne izpolnjujejo pogojev za združljivost, določenih v smernicah, se morajo posledice te nezdružljivosti nanašati na pomoč za reševanje, ki so jo francoski organi dodelili družbi SNCM in je predmet odločbe Komisije z dne 17. julija 2002, ter začeti postopek vračila.

(371)

Francoski organi so 19. novembra 2002 Komisij poslali kopijo sporazumov o gotovinskem predplačilu, sklenjenih med družbama SNCM in CGMF, ter dokazilo o vračilu predplačila družbe CGMF družbi SNCM z dvema bančnima nakaziloma z dne 13. maja in 14. junija 2002 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kapitalski vložek v višini 15,81 milijona EUR ter trije novi ukrepi, ki so jih francoski organi izvedli leta 2006, tj. prodaja 75-odstotnega deleža družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR, povečanje kapitala za 8,75 milijona EUR, ki ga je vpisala družba CGMF, ter gotovinsko predplačilo v višini 38,5 milijona EUR v korist zaposlenim družbe SCNM, ki ga je zagotovila Francija v korist družbe SNCM v nasprotju s členom 108(3) PDEU, pomenijo nezakonito državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

1.   Francija od upravičenca izterja pomoč iz člena 1.

2.   Za zneske, ki jih je treba vrniti, začnejo teči zamudne obresti od dneva, ko so bili dani na voljo upravičencu, do dneva njihovega vračila.

3.   Obresti se izračunajo na podlagi obrestnoobrestnega računa v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 794/2004 in Uredbe Komisije (ES) št. 271/2008 (168) o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004.

Člen 3

1.   Vračilo pomoči iz člena 1 se izvede takoj in učinkovito.

2.   Francija zagotovi, da se ta sklep izvrši v štirih mesecih od datuma, ko je bila o njem uradno obveščena.

Člen 4

1.   V dveh mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Francija pošlje Komisiji naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora vrniti prejemnik pomoči;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom,

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je upravičencu bilo naloženo vračilo pomoči.

2.   Francija redno obvešča Komisijo o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa do celotne izterjave pomoči iz člena 1. Na zahtevo Komisije takoj predloži vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne podatke o zneskih pomoči in obrestih, ki so bili od upravičenca že izterjani.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Francosko republiko.

V Bruslju, 20. novembra 2013

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“). Člena sta vsebinsko enaka prejšnjima členoma. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU razumeti kot sklicevanje na člen 87 oziroma člen 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno. S PDEU so bile uvedene tudi nekatere spremembe terminologije, pri čemer je besedo „Skupnost“ na primer nadomestila beseda „Unija“, besedno zvezo „skupni trg“„notranji trg“, besedno zvezo „Sodišče prve stopnje“ pa „Splošno sodišče“. V tem sklepu se uporablja terminologija PDEU.

(2)  UL C 303, 13.12.2006, str. 53.

(3)  Evidentirano pod številko TREN A/61846.

(4)  CGMF je finančni holding v stoodstotni lasti francoske države in v njenem imenu opravlja vse dejavnosti v zvezi s pomorskim prevozom, opremljanjem ali zakupom ladij v Sredozemlju.

(5)  UL C 148, 25.6.2003, str. 7.

(6)  UL C 308, 11.12.2002, str. 29.

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 83, 27.3.1999, str. 1). Ker so francoski organi 11. septembra 2002 zahtevali popravek nekaterih stvarnih napak v odločbi z dne 19. avgusta 2002, je Komisija 27. novembra 2002 sprejela odločbo o spremembi odločbe z dne 19. avgusta 2002 (objavljena v UL C 308, 11.12.2002. str. 29). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj od navedenega datuma predložijo pripombe o načrtovani pomoči.

(8)  Francoski organi so 11. septembra 2002 zaprosili za dodaten rok za predložitev pripomb na odločbo z dne 19. avgusta 2002. Komisija je rok odobrila 17. septembra 2002.

(9)  Evidentirana pod številko SG(2002) A/10050.

(10)  Evidentirano 15. januarja 2003 pod številko DG TREN A/10962.

(11)  Evidentirana pod številko SG(2003) A/1691.

(12)  Evidentirano pod številko TREN A/21531.

(13)  Evidentirana pod številko SG(2003) A/1546.

(14)  UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(15)  Evidentirano pod številko TREN A/21701.

(16)  Odločba Komisije 2004/166/ES z dne 9. julija 2003 o pomoči za prestrukturiranje, ki jo bo Francija namenila družbi Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM) (UL L 61, 27.2.2004, str. 13).

(17)  Odločba Komisije 2005/36/ES z dne 8. septembra 2004 o spremembi Sklepa 2004/166/ES o pomoči za prestrukturiranje, ki jo bo Francija namenila družbi Société Nationale Maritime Corse-Méditerranée (SNCM) (UL L 19, 21.1.2005, str. 70).

(18)  UL C 16, 21.1.2006, str. 20.

(19)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 15. junija 2005 v zadevi T-349/03, Corsica Ferries France SAS proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-2197.

(20)  Evidentirano pod številko TREN A/27546.

(21)  Evidentirano pod številko TREN A/30842.

(22)  Dodatne informacije so bile po pošti poslane 30. novembra 2005 (SG(2005) A/10782), 14. decembra 2005 (SG(2005) A/11122) in 30. decembra 2005 (TREN A/10016).

(23)  Evidentirano pod številko TREN A/16904.

(24)  Evidentirano pod številko TREN A/19105.

(25)  Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00 Altmark Trans GmbH proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH, ZOdl. 2003, str. 7747.

(26)  Veolia Transport je bila hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe Veolia Entertainment. Dejavnosti je opravljala pod imenom Connex des services de transport de voyageurs pour le compte de collectivités publiques (sistemi primestnega, medmestnega in regionalnega javnega prevoza) in je v tem smislu upravljala cestna in železniška omrežja ter v manjši meri storitve pomorskega prevoza.

(27)  UL C 103, 29.4.2006, str. 28.

(28)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(29)  UL C 148, 24.6.2006, str. 42.

(30)  Evidentirano pod številko TREN A/25295.

(31)  Evidentirano pod številko TREN A/24111.

(32)  Glej opombo 2.

(33)  Evidentirano pod številko TREN A/37907.

(34)  Skupina STEF-TFE 28. decembra 2007 (A/20313) in Corsica Ferries 27. decembra 2006 (A/20056).

(35)  Dopisa z dne 4. januarja 2007, poslana skupini STEF-TFE (D 2007 300067) in skupini Corsica Ferries (D 2007 3000689).

(36)  11. januarja, 16. januarja in 9. februarja 2007, evidentirane pod številkami TREN/A/21142, A/21669 in A/23798.

(37)  13. februarja 2007, evidentirane pod številkama TREN/A/24473 in TREN/A/23981.

(38)  Komisija jih je evidentirala pod številko TREN/A/30979. Francoski organi so z dopisoma z dne 15. marca 2007 in 19. aprila 2007, evidentiranima pod številkama TREN/A/27002 in A/29928, zaprosili za dva dodatna enomesečna roka za predložitev pripomb, ki sta jim bila odobrena.

(39)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. septembra 2012 v zadevi T-565/08, Corsica Ferries France SAS proti Komisiji, še neobjavljena (v nadaljnjem besedilu: sodba z dne 11. septembra 2012).

(40)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2008 v zadevi T-301/01, Alitalia proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-01753, zlasti točki 137 in 146.

(41)  Glej tudi sodbo Sodišča z dne 5. junija 2012 v zadevi C-124/10 P, Komisija proti EDF, še neobjavljena, točke 83–85 in 104–105 v zvezi z informacijami, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je država ravnala kot preudaren zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(42)  SNCM ima v družbi CMN 45-odstotni neposredni manjšinski delež in posredni manjšinski delež prek Compagnie Générale de Tourisme et d’Hôtellerie (CGTH) v višini 24,1 %. Skupina STEF-TFE ima dejanski nadzor od leta 1992 na podlagi svojega 49-odstotnega deleža v družbi Compagnie Méridionale de Participations (CMP). Družbi SNCM in CMN sta bili partnerici v okviru prenosa pooblastil javne službe za obdobje 2001–2006 in sta skupaj dobili novo pogodbo o prenosu pooblastil javne službe za obdobje 2007–2012/2013.

(43)  CGTH je finančni holding v stoodstotni lasti družbe SNCM.

(44)  Aliso Voyage je distribucijski kanal v lasti družbe SNCM. Družba, ki jo sestavlja 17 agencij, razpršenih po vsej Franciji, vodi prodajo vozovnic za pomorski prevoz, katere 49,9-odstotni delež se izvaja v prodajnih enotah družbe SNCM.

(45)  Ob sprejetju odločbe iz leta 2003 je imela SNCM skupaj s skupino za prevoz Delmas enakovreden delež v francoski pomorski družbi za prevoz blaga Sud-Cargos, specializirani za povezave z Marokom. Kot je razvidno iz naložbenega načrta za leto 2005, ki so ga francoski organi predložili 28. marca 2006, je navedeni delež prodala na koncu leta 2005 za 3,3 milijona EUR.

(46)  SNCM je stoodstotna lastnica navedene družbe, ki zagotavlja oskrbo ladij družbe SNCM.

(47)  Partnerstvo Ferrytour opravlja dejavnosti v zvezi z organizacijo potovanj in je v stoodstotni lasti družbe SNCM. Ponuja potovanja po morju na Korziko, Sardinijo in v Tunizijo ter lete v več krajev. Poleg tega ponuja mini križarjenja in storitve poslovnih potovanj.

(48)  Comptoirs du Sud je hčerinska družba v stoodstotni lasti družbe SNCM, ustanovljena leta 1996, ki upravlja vse trgovinice na ladjah.

(49)  Glej opombo 16.

(50)  Napoléon Bonaparte (zmogljivost 2 150 potnikov in 708 avtomobilov, moč 43 MW, hitrost 23,8 vozla), velik trajekt visokega standarda, novi Danielle Casanova, dobavljen maja 2002 (zmogljivost 2 204 potnikov in 700 avtomobilov, moč 37,8 MW, hitrost 23,8 vozla), prav tako velik trajekt visokega standarda, Ile de Beauté (zmogljivost 1 554 potnikov in 520 avtomobilov, moč 37,8 MW, hitrost 21,5 vozla), začel delovati leta 1979, obnovljen leta 1989/1990, Méditerranée (zmogljivost 2 254 potnikov in 800 avtomobilov, moč 35,8 MW, hitrost 24 vozlov) in Corse (zmogljivost 2 150 potnikov in 600 avtomobilov, moč 27,56 MW, hitrost 23,5 vozla).

(51)  Paglia Orba (zmogljivost 500 potnikov, 2 000 linearnih metrov za tovor in 120 avtomobilov, moč 19,7 MW, hitrost 19 vozlov), Monte d’Oro (zmogljivost 508 potnikov, 1 615 metrov za tovor in 130 avtomobilov, moč 14,8 MW, hitrost 19,5 vozla), Monte Cinto (zmogljivost 111 potnikov, 1 200 metrov za tovor, moč 8,8 MW, hitrost 18 vozlov), od maja 2003 Pascal Paoli (zmogljivost 594 potnikov, 2 300 metrov za tovor in 130 avtomobilov, moč 37,8 MW, hitrost 23 vozlov).

(52)  Visokohitrostna ladja Liamone (zmogljivost 1 116 potnikov in 250 avtomobilov, moč 65 MW, hitrost 42 vozlov), ki opravlja prevoze iz Toulona.

(53)  Vse so v zakupu, razen ladij Danielle Casanova, Pascal Paoli in Liamone.

(54)  Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7).

(55)  UL S 2001/10 – 007-005.

(56)  Organ, ki od leta 1991 podeljuje koncesije za obveznosti javne službe na podlagi francoskega zakona št. 91-428 z dne 13. maja 1991.

(57)  UL 2006/S 100-107350.

(58)  Državna pomoč N 781/2001, odobrena z odločbo Komisije z dne 2. julija 2002 (UL C 186, 6.8.2002, str. 3).

(59)  Državna pomoč N 13/2007, odobrena z odločbo Komisije z dne 24. aprila 2007, objavljeno na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/transports_2007.htm

(60)  Zaupen podatek.

(61)  Voznik spremlja tovornjak s prikolico med prevozom. V nekaterih primerih en voznik naloži vozilo pred odhodom, ob prihodu pa ga raztovori drug voznik. To se vknjiži kot promet s spremstvom v nasprotju s prevozom ro-ro, pri katerem prikolica potuje brez vlečnega vozila.

(62)  Glej opombo 5.

(63)  Navedeni znesek je vključeval: 20,4 milijona EUR za načrt prestrukturiranja, 1,8 milijona EUR za stroške razpreme ladij v prodaji, 14,8 milijona EUR za amortizacijo ladje Liamone in 9 milijonov EUR za stroške prerazporeditve povezav z Magrebom.

(64)  Upravni odbor družbe SNCM je načrt sprejel 17. decembra 2001.

(65)  Število zaposlenih se zmanjšuje na podlagi naravnih prekinitev delovnih razmerij in predčasnih upokojitev v skladu s starostnimi merili (predčasno prenehanje dela), dopustov za mobilnost in nenadomestitev pogodb za določen čas. Vendar za družbo SNCM zmanjšanje pomeni strošek, ki po ocenah znaša 20,4 milijona EUR.

(66)  Kot so promet, predvidena rast bruto domačega proizvoda (1,5 %), posojilna obrestna mera (5,5 %), stopnja donosa finančnih produktov (4,5 %) in stopnja kratkoročnih dolgov (5 %).

(67)  Glej spodaj.

(68)  SNCM ni našla kupca za svoj delež v družbi CCM.

(69)  Notranji postopek družbe SNCM v zvezi z izvedbo dokapitalizacije in privatizacije se je uradno začel 12. aprila 2006 in končal 31. maja 2006. Poudariti je treba, da 27. novembra 2007 uvedba udeležbe zaposlenih v kapitalu ni bila izvedena.

(70)  Ta klavzula, ki ima sama po sebi poglavitno vrednost, bo analizirana v okviru preučitve povečanja kapitala.

(71)  Zadeva T-565/08, Corsica Ferries France SAS proti Evropski komisiji, še neobjavljena.

(72)  Sklep C(2013) 1926 final z dne 2. maja 2013.

(73)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(74)  Glej tabelo 2.

(75)  Francoski organi so leta 2002 zagovarjali strateško naravo deleža družbe SNCM v družbi Sud-Cargos. Razvoj blagovnega prometa (razvoj zabojnikov v škodo prometa ro-ro), odkup družbe Delmas, druge delničarke družbe Sud-Cargos, ki ga je opravila skupina CMA CGM, in gospodarske težave družbe Sud-Cargos so dejavniki, ki pojasnjujejo, zakaj ta delež ni več veljal za strateškega in ga je družba SNCM leta 2005 lahko prodala.

(76)  Zadeva C-334/99, Zvezna republika Nemčija proti Komisiji, Recueil 2003, str. I-1139.

(77)  Odločba Komisije z dne 7. decembra 2005 o državni pomoči Belgije za ABX Logistics (št. C 53/2003 (ex NN 62/2003)) (UL L 383, 28.12.2006, str. 21).

(78)  Odločba Komisije z dne 8. julija 1999 o državni pomoči Nemčije za Gröditzer Stahlwerke GmbH in njeno hčerinsko družbo Walzwerk Burg GmbH (UL L 292, 13.11.1999, str. 27).

(79)  Družba CGMF je poročilo, ki je bilo Komisiji poslano marca 2006, pripravila ob pomoči družbe Ernst & Young, zakonitega revizorja družbe SNCM (v nadaljnjem besedilu: poročilo CGMF).

(80)  Poročilo, ki sta ga 29. marca 2006 pripravili družba Oddo Corporate Finance in odvetniška pisarna Paul Hastings (v nadaljnjem besedilu: poročilo Oddo-Hastings), je bilo Komisiji poslano 7. aprila 2006. V skladu z zahtevami APE vsebuje kritičen pregled poročil CGMF in pristop, temelječ na stroških likvidacije, ki veljajo za sprejemljive na ravni Skupnosti.

(81)  Ob upoštevanju opredmetenih osnovnih sredstev (161,9 milijona EUR) in naložb (32,7 milijona EUR), terjatev (0,8 milijona EUR), drugih dolžnikov (9,4 milijona EUR) in denarnega primanjkljaja v višini 14,5 milijona EUR. Francija je navedla, da je ob upoštevanju poznejših finančnih informacij navedena vrednost bolj realistično ocenjena na 330 milijonov EUR.

(82)  Sodba Sodišča z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Španija proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4103.

(83)  Sodba kasacijskega sodišča št. 98-15129 z dne 6. februarja 2001. Navedena zadeva se nanaša na javno ustanovo BRGM (Bureau de Recherches Géologiques et Minières), ki ji je bilo naloženo plačilo celotnih dolgov njene hčerinske družbe Mines de Salsignes, ker je BRGM, dejanska upraviteljica, kljub seznanjenosti z vse slabšimi razmerami v dejavnosti in opozorilom ravnala krivdno, ko je pustila, da se dejavnost nadaljuje.

(84)  Zadeva Aspocomp Group Oyj, sodba pritožbenega sodišča v Rouenu z dne 22. marca 2005.

(85)  Za primerjavo, stopnja donosa francoskih državnih obveznic (Obligation Assimilable du Trésor – OAT) z zapadlostjo 30 let, deset let, pet let in dve leti je bila na dan 31. oktobra 2006 3,95 %, 3,82 %, 3,75 % oziroma 3,72 %.

(86)  Odločba Komisije z dne 17. julija 2002, Société Française de Production, C(2002) 2593 final (UL C 71, 25.3.2003, str. 3).

(87)  Glede na neodvisno tržno študijo, ki jo je v zvezi s tem poslala Francija, ima družba CFF zdaj skoraj 60-odstotni delež trga potnikov, medtem ko je družba SNCM prešla z 82-odstotnega tržnega deleža leta 2000 na 33-odstotni tržni delež leta 2005 in doživela veliko rast na trgu tovora, na katerem je družba SNCM zaradi svojega deleža v družbi CMN še vedno glavni prevoznik.

(88)  CFF opozarja, da se s pogodbo o prenosu pooblastil javne službe družbi dodeli javna pomoč v višini povprečno 64,3 milijona EUR na leto, kar skupaj znaša v petih letih 321,5 milijona EUR. Po njenem mnenju se s členom 5 pogodbe o prenosu pooblastil javne službe družbi SNCM zagotavlja denarni tok v višini 72,8 milijona EUR. Poudarja še, da se od 40,6 milijona EUR izgub, ki jih je leta 2001 evidentirala družba SNCM, 15 milijonov EUR nanaša na amortizacijo v zvezi z visokohitrostno ladjo Liamone.

(89)  V odločbi o začetku postopka je bilo navedeno, da je v načrtu za prestrukturiranje med drugim predvideno „zaprtje linije Bastia–Livorno z namensko opremo“.

(90)  Kritika družbe CFF se nanaša na naslednje točke: odsotnost dejanskega zmanjšanja števila zaposlenih, odsotnost prodaje deležev družbe SNCM za prestrukturiranje, neupoštevanje dobičkov od ladij.

(91)  Trdi, da znesek v višini 76 milijonov EUR ustreza 500 milijonom francoskih frankov (FRF), ki bi jih družba morala izgubiti pri svoji subvenciji za ozemeljsko kontinuiteto za novo obdobje 2002–2006.

(92)  V primerjavi z razmerji, ki jih je sama ugotovila na podlagi raziskave vzorčne skupine desetih pomorskih družb. Ta razmerja se gibljejo med 23,69 % (za Moby Lines), 49,7 % za CMN in 55,09 % (za Grimaldi).

(93)  CFF navaja 50-odstotni delež v pomorski družbi Sud-Cargos, 13-odstotni delež v podjetju Amadeus, ki je specializirano za sisteme rezervacij zračnega prevoza, delež v družbi CMN in nepremičninsko premoženje družbe CGTH.

(94)  CFF v zvezi s tem opozarja, da se je v drugi polovici leta 2005 začel nujni postopek pred trgovinskim sodiščem v Marseillu in da bi bilo mogoče že jeseni leta 2005 predvideti prostovoljno likvidacijo zaradi izgub, ki so bile leta 2005 ocenjene na 30 milijonov EUR.

(95)  CFF v zvezi s tem meni, da bi se morala dejanska vrednost ladij, kot jo je navedla družba SNCM, ko je predložila svojo ponudbo v okviru prenosa pooblastil javne službe, upoštevati pri oceni sredstev SNCM iz poročil Oddo-Hastings in CGMF.

(96)  Po navedbah družbe CFF Francija poudarja poglavitno naravo vseh povezav z Nico, ohranitev ladjevja na sedanji ravni in domnevno strateško naravo deleža družbe SNCM v skupini CMN.

(97)  S pridobitvijo ladje Superfast X1. januarja 2007.

(98)  CFF predlaga, naj se zmogljivosti, ki so na voljo na vsakem od konkurenčnih trgov (Nica, Tunizija in Alžirija), omejijo na ravni iz leta 2005, naj se ne odpre nobena nova linija in naj se povezava Marseille–Korzika preoblikuje v povezavo za mešani tovor, da se znižajo stroški.

(99)  Združeni zadevi C-328/99 in C-399/00, Italija in SIM 2 Multimedia SpA proti Komisiji, Recueil 2003, str. I-4035.

(100)  Med dejstvi, na katerih temelji navedeno poročilo, se zdi, da uprava družbe SNCM […] () svoja pooblastila za predhodna dovoljenja.

(101)  Poročilo se na podlagi poročila Računskega sodišča med drugim sklicuje na dejstvo, da je država odločila […] () lahko o tem razpravljajo.

(102)  Med dejstvi, na katerih temelji navedeno poročilo, se zdi, da država […]* industrijski projekt.

(103)  Država na primer […] () upravitelji družbe SNCM.

(104)  Regionalni svet Provence-Alpes-Côte d’Azur je v svojem dopisu z dne 9. januarja 2003 navedel tržno študijo, ki je bila Komisiji poslana v zvezi z obvestilom, katerega kopijo je očitno imel, pri čemer je poudaril naslednjo ugotovitev: „Ponudba [glede povezave med Korziko in francosko celino] je preobsežna glede na povpraševanje. Povprečni faktor zasedenosti ladij je od 20 % pozimi do 50 % poleti.“

(105)  Glej na primer sodbo Sodišča z dne 10. januarja 2006 v zadevi C-222/04, Ministero dell’Economia e delle Finanze proti Cassa di Risparmio di Firenze, ZOdl. 2006, str. I-289, točka 129.

(106)  Ta znesek ustreza dodatnemu kapitalskemu vložku v višini 15,81 milijona EUR, ki je bil sporočen leta 2002, znesku prenosa pooblastil javne službe, tj. 53,48 milijona EUR, in trem novim ukrepom, ki so jih izvedli francoski organi leta 2006, in sicer prodaji 100 % družbe SNCM po negativni ceni 158 milijonov EUR, povečanju kapitala za 8,75 milijona EUR, ki ga je vpisala družba CGMF, in predplačilu na tekoči račun v znesku 38,5 milijona EUR v korist zaposlenih družbe SNCM.

(107)  Uredba Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (UL L 378, 31.12.1986, str. 1).

(108)  Alitalia proti Komisiji, glej opombo 40 zgoraj.

(109)  Alitalia proti Komisiji, navedeno zgoraj, točka 137.

(110)  Alitalia proti Komisiji, navedeno zgoraj, točki 144 in 159.

(111)  Alitalia proti Komisiji, navedeno zgoraj, točke 99–101 in 142.

(112)  Alitalia proti Komisiji, navedeno zgoraj, točka 174.

(113)  Glej opombo 29.

(114)  Glej opombo 110.

(115)  Zadeva C-334/99, Komisija proti Nemčiji, Recueil 2003, str. I-1139, točka 142.

(116)  Sporočilo Komisije državam članicam: uporaba členov 92 in 93 Pogodbe EGS ter člena 5 Direktive Komisije 80/723/EGS za javna podjetja v proizvodnem sektorju (UL C 307, 13.11.1993, str. 3, točka 11). Čeprav to sporočilo obravnava proizvodni sektor, se lahko načelo enako uporabi za vse druge sektorje.

(117)  Glej zlasti združeni zadevi T-228/99 in T-233/99, Westdeutsche Landesbank Girozentrale proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-435.

(118)  Združene zadeve T-129/95, T-2/96 in T-97/96, Neue Maxhütte Stahlwerke GmbH in Lech-Stahlwerke GmbH proti Evropski komisiji, Recueil 1999, str. II-17, točka 116.

(119)  Glej opombo 80.

(120)  Glej opombo 113.

(121)  Odločba Komisije 98/204/ES z dne 30. julija 1997 o pogojni odobritvi pomoči, ki jih je Francija dodelila skupini GAN (UL L 78, 16.3.1998, str. 6).

(122)  Corsica Ferries France SAS proti Komisiji, navedeno v opombi 39, točke 81–83.

(123)  Točka 84 zgoraj navedene sodbe.

(124)  Točka 85 zgoraj navedene sodbe.

(125)  Zadeva C-73/11 P, Frucona Košice proti Evropski komisiji.

(126)  Komisija je po javnem razpisu sklenila pogodbo z neodvisnim strokovnjakom Moorom Stephensenom iz podjetja Chartered Accountants, ki je svoje zadnje poročilo izdalo 25. januarja 2008.

(127)  Ladjevje vključuje naslednjih sedem ladij: Corse, Ile de Beauté, Méditerranée, Napoléon Bonaparte, Paglia Orba, Monte d’Oro in Monte Cino.

(128)  Navedeni popust v višini 52,2 milijona EUR (tj. povprečno 25–30 % bruto tržne vrednosti) temelji med drugim na posebni naravi ladij družbe SNCM (te so prilagojene storitvam, ki jih opravlja podjetje), stanju ladij in okoliščinah prodaje celotnega ladjevja (zlasti na šibkem položaju prodajalca). Vrednotenje BRS temelji predvsem na predpostavki o prodaji ladij, ki so povsem sodobne, dobro vzdrževane in v dobrem stanju, pod običajnimi tržnimi pogoji.

(129)  Ocenjena na 4,6 milijona EUR.

(130)  Pravna negotovost je posledica verjetnosti, da bo moral likvidacijski upravitelj zelo hitro prodati ladje, in prenasičenosti trga zaradi njegove omejene absorpcijske sposobnosti.

(131)  Francoski organi v zvezi z zgradbami (vključno s sedežem družbe SNCM) poudarjajo, da predložena likvidacijska vrednost temelji na oceni nepremičninskega strokovnjaka, opravljeni novembra 2003, ki je bila pozneje zvišana za 20 % ob upoštevanju inflacije.

(132)  Naložbe se nanašajo predvsem na lastniške vrednostne papirje, ki jih ima družba SNCM v družbah Sudcargos, Aliso, CGTH, CMN in Ferrytour.

(133)  Ta postavka se nanaša predvsem na terjatve do države, vključno z nadomestilom iz naslova obveznosti javne službe iz septembra 2005 in povračilom prispevkov delodajalcev za socialno varnost, ki ga je združenje Assedic opravilo za poslovno leto 2004.

(134)  To je obveznost, ki je bila uvedena s členom L.321-13 delovnega zakonika in ki določa, da mora delodajalec izplačati odpravnino delavcem, starim nad 50 let, ki postanejo presežni.

(135)  Stroški ukrepov za ustvarjanje novih delovnih mest ([0–10]* milijonov EUR), stroški pogodb o prerazporeditvi ([10–20]* milijonov EUR), stroški enote za podporo in pomoč pri prerazporeditvi, imenovani „mobilnost“ ([0–10]* milijonov EUR).

(136)  Stroški odpuščanja osebja s pogodbo z družbo SNCM, napotenega v povezane družbe, in osebja likvidiranih hčerinskih družb ([0–5]* milijona EUR) ter stroški sodnih postopkov, povezanih s kršitvijo pogodb o zaposlitvi ter zahtevami za spremembo pogodbe o zaposlitvi ([0–10]* milijonov EUR).

(137)  Družba SNCM je 30. septembra 2005 upravljala tri ladje v zakupu: visokohitrostno ladjo Liamone (ki je bila v lasti gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Véronique Bail), Danielle Casanova (GIZ Joliette Bail) in Pascal Paoli (GIZ Castellane Bail).

(138)  Predpostavke, na katerih temelji vrednotenje, so:

družba SNCM konča svoje pogodbe o zakupu z možnostjo nakupa 30. septembra 2005, kar pomeni, da se ladje vrnejo zadevnim lastnikom (GIZ) in se ne plačuje zakupnina,

možnosti nakupa ni mogoče uveljaviti,

bančni upniki GIZ 30. septembra 2005 izvedejo prodajo ladij, čisti prihodki od prodaje ladij se namenijo najprej za poravnavo bančnih in davčnih dolgov.

(139)  Ladji Napoléon Bonaparte in Paglia Orba pomenita jamstvo za znesek posojil na področju ladijskega prometa, s katerimi sta se financirali.

(140)  Ta postavka izhaja iz prakse, pri kateri se družba SNCM obvezuje, da bo prevzela del stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja v korist svojih upokojencev.

(141)  Do konca likvidacije. Pri vmesnih izgubah se za osnovo uporablja izplačilo plač v enem mesecu. Poleg tega vključujejo stroške razgradnje ladij v lasti družbe, ki niso odšteti od vrednosti sredstev. Ti stroški ustrezajo stroškom mirovanja ladij ob obali v pričakovanju njihove prodaje.

(142)  Nezavarovani dolgovi so razčlenjeni na naslednji način: rezervacije za tveganja in stroške (3,3 milijona EUR), razporejeni dolgovi/deleži (0,1 milijona EUR), poslovni dobavitelji (28,6 milijona EUR), splošno zastopstvo (23 milijonov EUR), dolgovi skupine in pridruženih podjetij (7,8 milijona EUR), pasivne časovne razmejitve (6,9 milijona EUR).

(143)  Glede na to, da je družba SNCM obsežno in redno uporabljala pogodbe za nedoločen čas.

(144)  Zakon št. 85-98 z dne 25. januarja 1985 o stečaju in prisilni likvidaciji podjetij, kodificiran v trgovinskem zakoniku v členu L. 620-1 in naslednjih; zakon št. 2005-845 z dne 26. julija 2005 o ohranitvi, stečaju in likvidaciji podjetij, kodificiran v členih od 620-1 do 670-8 trgovinskega zakonika.

(145)  V skladu s francosko sodno prakso mora dejanski upravitelj redno izvajati pozitivne ukrepe vodstvenega značaja.

(146)  Sodba kasacijskega sodišča z dne 30. novembra 1993, št. 91-20.554, Bull.civ. IV, št. 440, str. 319.

(147)  Glej strani 46–48 poročila družbe Baker & McKenzie.

(148)  Glej med drugim dve sodbi pritožbenega sodišča v Rouenu z dne 22. marca 2005, in sicer sodbo št. RG 04/02549 Aspocomp Group Oyj in sodbo št. RG 01/02667-04/02675.

(149)  Cass. com., 19. april 2005, Métaleurop.

(150)  Ali da se je v tem primeru zavezala, da bo zagotovila nadomestila v primeru prihodnje izgube zaposlitve.

(151)  Odločba 98/204/ES, točka 3.3.

(152)  Glej na primer sodbo Sodišča z dne 28. januarja 2003 v zadevi C-334/99, Nemčija proti Komisiji (zadeva Gröditzer), Recueil 2003, str. I-1139, točke 133–141, in sodbo Splošnega sodišča z dne 28. februarja 2012 v združenih zadevah T-268/08 in T-281/08, Land Burgenland in drugi proti Komisiji, še neobjavljena, točke 152–159.

(153)  Uvodna izjava 208 odločbe.

(154)  UL C 142, 11.6.2005, str. 2, točka 63.

(155)  Točka 137 sodbe z dne 11. septembra 2012.

(156)  Točka 150 sodbe z dne 11. septembra 2012.

(157)  Točke 102–104 smernic iz leta 2004.

(158)  Glej opombo 5.

(159)  Predpisane rezervacije so stroški, vključeni v računovodske izkaze v skladu s francoskimi davčnimi pravili.

(160)  Točke 209–297.

(161)  Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2010 v zadevi T-11/07, Frucona Košice proti Komisiji, še neobjavljeno, točki 244 in 245.

(162)  Ukrepi iz leta 2006 so se nanašali na privatizacijo družbe SNCM.

(163)  Glej poročilo Stephensa, raziskava prestrukturiranja pomorske družbe SNCM, str. 85, odstavek 3: izvedba prenosa pooblastil javne službe julija 2007 namesto januarja; številni spori z družbo CFF.

(164)  Glej poročilo Stephensa, raziskava prestrukturiranja pomorske družbe SNCM, str. 96.

(165)  Glej francoski organ za konkurenco (Autorité de la Concurrence), Mnenje št. 12-A-05 z dne 17. februarja 2012, točki 124 in 125.

(166)  Glej člen 14(2) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(167)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(168)  Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1).


PRILOGA

INFORMACIJE O PREJETIH ZNESKIH POMOČI IN ZNESKIH, KI JIH JE ŠE TREBA VRNITI OZIROMA SO ŽE BILI VRNJENI

Identiteta upravičenca

Skupni znesek pomoči, prejete v okviru sheme (1)

Skupni znesek pomoč, ki ga je treba vrniti (1)

(glavnica)

Skupni znesek že vrnjene pomoči (1)

Glavnica

Obresti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  V milijonih nacionalne valute.


12.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/51


SKLEP KOMISIJE

z dne 11. februarja 2014

o ukrepu SA.35388 (13/C) (ex 13/NN in ex 12/N) – Poljska – Vzpostavitev letališča Gdynia-Kosakowo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 759)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/883/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Poljska je z dopisom z dne 7. septembra 2012 zaradi pravne varnosti uradno obvestila Komisijo o načrtih za financiranje preureditve vojaškega letališča blizu Gdynie na severu Poljske v civilno letališče. Ta ukrep je bil evidentiran kot zadeva v zvezi z državno pomočjo pod številko SA.35388.

(2)

Komisija je z dopisoma z dne 7. novembra 2012 in 6. februarja 2013 zahtevala dodatne informacije o priglašenem ukrepu. Poljska je 7. decembra 2012 in 15. marca 2013 predložila dodatne informacije. Komisija in Poljska sta se sestali 17. aprila 2013. Na tem sestanku je Poljska potrdila, da je priglašeno financiranje že nepreklicno odobreno.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 15. maja 2013 Poljsko obvestila, da je zadevo prenesla v register nepriglašenih zadev (zadeva NN), ker je bilo celotno financiranje, priglašeno Komisiji, že nepreklicno odobreno. Poljska je z dopisom z dne 16. maja 2013 predložila dodatne informacije.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 10. julija 2013 Poljsko obvestila o svojem sklepu o začetku postopka na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (2) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) v zvezi s financiranjem, ki sta ga družbi Port Lotniczy Gdynia-Kosakowo sp. z o. o. (v nadaljnjem besedilu: Gdynia-Kosakowo Airport Ltd) odobrila mesto Gdynia (v nadaljnjem besedilu Gdynia) in občina Kosakowo (v nadaljnjem besedilu: Kosakowo). Poljska je 6. avgusta 2013 predložila svoje pripombe o sklepu o začetku postopka.

(5)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj v enem mesecu od dneva objave predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu.

(6)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strank. Poljska je bila o tem obveščena z dopisom z dne 9. oktobra 2013.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 30. oktobra 2013 zahtevala dodatne informacije. Poljska je z dopisoma z dne 4. novembra 2013 in 15. novembra 2013 predložila dodatne informacije. Komisija in Poljska sta se sestali 26. novembra 2013. Poljska je z dopisoma z dne 3. decembra 2013 in 2. januarja 2014 predložila dodatne informacije.

2.   OPIS UKREPOV IN RAZLOGOV ZA ZAČETEK POSTOPKA

2.1   OZADJE PREISKAVE

(8)

Zadeva se nanaša na financiranje novega civilnega letališča v Pomorjanski (Pomorjanskem vojvodstvu) na meji med mestom Gdyinia in občino Kosakowo, 25 kilometrov od letališča Gdansk (4). Družba Gdynia-Kosakowo Airport Ltd (v nadaljnjem besedilu tudi: upravljavec letališča ali letališče Gdynia) je lastnica novega letališča in ga bo tudi upravljala. Upravljavec letališča je v celoti v lasti občin Gdynia in Kosakowo.

(9)

Cilj naložbenega projekta je vzpostaviti drugo letališče v Pomorjanski na podlagi infrastrukture vojaškega letališča v Kosakowem (5). Novo letališče naj bi se uporabljalo zlasti za splošni letalski promet (npr. zasebna reaktivna letala, jadralna/lahka športna letala), nizkocenovne prevoznike in čarterske lete. Ob priglasitvi je bilo predvideno, da bo letališče začelo delovati na začetku leta 2014. V poročilu družbe PricewaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: PWC) iz leta 2012 je bila naslednja napoved potniškega prometa v prvih letih delovanja: približno […] leta 2014, […] leta 2017, […] leta 2020 in približno […] leta 2028.

(10)

Projekt je bil zasnovan aprila 2005, ko so različni regionalni organi, ministrstvo za obrambo in predstavniki letališča Gdansk (6) podpisali pismo o nameri za vzpostavitev novega letališča v Pomorjanski na podlagi infrastrukture vojaškega letališča v Kosakowem. Julija 2007 so lokalni organi v Gdynii in Kosakowem ustanovili družbo Gdynia-Kosakowo Airport Ltd. Decembra 2009 sta občini Gdynia in Kosakowo pridobili soglasje ministrstva za promet, da bo družba Gdynia-Kosakowo Airport Ltd odtlej odgovorna za novo letališče. Na podlagi tega je poljska vlada v skladu s pogodbo z dne 9. septembra 2010 za 30 let prenesla 254 hektarov vojaškega letališča na Kosakowo; Kosakowo je nato dalo to zemljišče v zakup družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd za enako obdobje.

Naložbeni projekt

(11)

Ker se je sedanje letališče Gdynia-Kosakowo (Gdynia-Oksywie) prvotno uporabljalo izključno za vojaške namene, bi upravljavec novega letališča lahko uporabil obstoječo infrastrukturo (na primer vzletno-pristajalno stezo, dolgo 2 500 metrov, vozne steze, letališko ploščad, navigacijsko opremo itd.). Skupni stroški naložbe v projekt preureditve so nominalno ocenjeni na 164,9 milijona PLN (41,2 milijona EUR (7)), realno pa na 148,4 milijona PLN (37,1 milijona EUR). V spodnji preglednici je prikazan pregled postopnega razvoja letališča, ki je razdeljen na štiri faze. Po mnenju Poljske skupni stroški naložbe vključujejo tudi naložbe, ki so povezane z opravljanjem nalog s področja javne politike (8) in znašajo skupaj približno […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR) (za vse štiri faze).

Preglednica 1

Skupni nominalni stroški naložbe v letališče Gdynia-Kosakowo v obdobju 2007–2030

Naložbeni projekt

 

Stroški (v milijonih PLN)

Stroški (v milijonih EUR)

Faza I: 2007 - 2011

[…]

[…]

pripravljalna dela (npr. čiščenje terena, odstranitev starih zgradb in dreves), študije izvedljivosti, načrtovanje

 

 

Faza II: 2012 - 2013

[…]

[…]

terminal (ki naj bi bil končan junija 2013 in se sprva uporabljal za splošni letalski promet)

zgradba za letališko upravo in gasilske enote

prenova letališke ploščadi

energetska infrastruktura, navigacijske luči in letališka ograja

vzdrževanje letališča in varnostna oprema

prilagoditev navigacijske opreme

dovozne poti, bencinska črpalka in parkirišče

 

 

Faza III: 2014 - 2019

[…]

[…]

potrebne naložbe za večja letala (npr. Boeing 737 ali Airbus A320), na primer razširitev vozne steze, letališke ploščadi in letališke opreme

druge naložbe, namenjene storitvam za potnike (npr. razširitev parkirišča)

 

 

Faza IV: 2020 - 2030

[…]

[…]

razširitev terminala

razširitev zgradbe za letališko upravo in gasilske enote

razširitev letaliških ploščadi, voznih stez in parkirišč

 

 

Skupni naložbeni stroški

164,90

41,02

Vir:

Informacije je zagotovila Poljska.

Financiranje naložbenega projekta

(12)

Naložbeni projekt financirata javna delničarja (tj. Gdynia in Kosakowo) z dokapitalizacijami. Dokapitalizacije naj bi pokrile naložbene stroške in stroške poslovanja letališča v začetni fazi delovanja (tj. v obdobju do konca leta 2019). Javna delničarja pričakujeta, da bo upravitelj letališča leta 2020 začel ustvarjati dobiček in bo tako lahko financiral vse svoje dejavnosti iz lastnih prihodkov.

(13)

Pred priglasitvijo projekta Komisiji (tj. pred 7. septembrom 2012) sta se javna delničarja letališča Gdynia dogovorila, da bosta skupaj prispevala približno 207,48 milijona PLN (9) (približno 51,87 milijona EUR) za izvedbo naložbenega projekta in kritje izgub letališča v prvih letih delovanja. Gdynia naj bi v letih 2007–2019 prispevala 142,48 milijona PLN (približno 35,62 milijona EUR) denarnih sredstev. Kosakowo je ob ustanovitvi družbe prispevalo denarna sredstva v višini 0,1 milijona PLN (25 000 EUR). V letih 2011–2040 naj bi Kosakowo zagotovilo tudi stvarni vložek v višini 64,9 milijona PLN (približno 16,2 milijona EUR) z zamenjavo dela letne najemnine, ki jo mora plačati letališče Gdynia za zakup, za delnice letališča (glej preglednico 2 spodaj).

Preglednica 2

Financiranje naložbenega projekta z dokapitalizacijami

 

(v milijonih PLN)

(v milijonih EUR)

Pred 18. junijem 2012

Denarne dokapitalizacije Gdynie

60,73

15,18

Denarne dokapitalizacije Kosakowega

0,10

0,03

Zamenjava dolga za lastniški kapital Kosakowega

3,98

1,00

Skupni znesek prispevkov do 18. junija 2012

64,81

16,20

Predvidoma po 18. juniju 2012

Denarne dokapitalizacije Gdynie:

81,75

20,44

od tega:

 

 

leta 2013

29,90

7,48

leta 2015

[…]

[…]

leta 2016

[…]

[…]

leta 2017

[…]

[…]

leta 2018

[…]

[…]

leta 2019

[…]

[…]

Zamenjava dolga za lastniški kapital Kosakowega:

60,92

15,23

od tega:

 

 

v obdobju 2013-2039 (27* […] PLN)

[…]

[…]

leta 2040

[…]

[…]

Skupni znesek prispevkov, predvidenih po 18. juniju 2012

142,67

35,67

Predvideni skupni kapital družbe Gdynia-Kosakowo Airport Ltd

207,48

51,87

Vir:

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Poljska.

2.2   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE IN PRVOTNA OCENA

(14)

Sklep o začetku postopka je vseboval naslednji vprašanji:

prvič, ali je javno financiranje naložbenega projekta v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: načelo VPTP), zlasti kar zadeva (i) pravočasno uporabo načela VPTP, metodologijo uporabe načela VPTP in (ii) ali analiza načela VPTP, ki so jo opravili poljski organi in katere rezultat je pozitivna neto sedanja vrednost (10), temelji na realističnih in zanesljivih predpostavkah,

drugič, ali se pomoč letališču Gdynia za tekoče poslovanje in naložbe lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

Uporaba načela VPTP

(15)

V zvezi s prvim vprašanjem je Komisija imela pomisleke, ali se študija načela VPTP, opravljena leta 2012, tj. po sprejetju nepreklicne odločitve javnih delničarjev o financiranju preureditve letališča, lahko uporabi za presojo obstoja državne pomoči. Komisija je zato imela pomisleke, ali je bil hipotetični scenarij, po katerem naj bi se naložbe končale leta 2012, ustrezen.

(16)

Glede na to, da naj bi letališče Gdynia uporabljalo podoben poslovni model (osredotočanje na nizkocenovne prevoznike, čarterske lete in splošni letalski promet) kot letališče Gdansk, ki ima še vedno neizkoriščene zmogljivosti in načrte za nadaljnjo širitev ter je oddaljeno samo 25 kilometrov, je imela Komisija pomisleke, ali so predvideni prihodki za letališče Gdynia temeljili na realističnih predpostavkah, zlasti kar zadeva raven letaliških pristojbin in predvidenega potniškega prometa. Komisija je ugotovila, da je poslovni načrt za letališče Gdynia predvidel višje potniške pristojbine, kot veljajo na letališču Gdansk in drugih primerljivih regionalnih letališčih na Poljskem po odbitku popustov/rabatov.

(17)

Komisija je imela tudi pomisleke glede tega, ali so v poslovnem načrtu upoštevane vse načrtovane spodbude (kot so podpora za trženje, rabati ali kakršne koli druge spodbude za razvoj prog itd.), ki jih bodo letališče Gdynia, njegova delničarja ali drugi regionalni organi neposredno odobrili letalskim družbam, da jih spodbudijo k vzpostavitvi novih prog z letališča.

(18)

Ker stopnja rasti podjetja ponavadi ni višja od stopnje rasti gospodarstva, v katerem deluje (tj. v smislu rasti BDP), je imela Komisija pomisleke glede tega, ali je stopnja rasti prometa […], uporabljena za izračun končne vrednosti, ustrezna (11). Ta pomislek neposredno vpliva na presojo donosnosti naložbenega projekta, saj vrednost lastniškega kapitala novega letališča postane pozitivna šele ob upoštevanju končne vrednosti projekta iz leta 2040 (kumulativni diskontirani denarni tokovi v obdobju napovedi 2010–2040 so negativni).

(19)

Komisija je zato menila, da ima zaradi javnega financiranja naložbenega projekta upravljavec letališča Gdynia selektivne gospodarske koristi. Javno financiranje je bilo odobreno tudi iz državnih sredstev in gre v breme države. Poleg tega izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco in trgovino med državami članicami. Ker so bila izpolnjena vsa kumulativna merila za pojem pomoči, je Komisija menila, da javno financiranje pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Združljivost pomoči

(20)

V zvezi z drugim vprašanjem je imela Komisija pomisleke glede tega, ali se lahko pomoč za naložbe in tekoče poslovanje za letališče Gdynia šteje za združljivo z notranjim trgom.

(21)

V zvezi s pomočjo za naložbe je imela Komisija pomisleke, ali so izpolnjena vsa merila združljivosti iz smernic za letalski sektor (12) iz leta 2005 za pomoč letališčem za naložbe. Komisija je imela predvsem pomisleke, ali zadevna naložba izpolnjuje jasno opredeljen cilj skupnega interesa, ali je infrastruktura potrebna in sorazmerna in ali zagotavlja zadovoljiva srednjeročna pričakovanja v zvezi z uporabo. Komisija je imela poleg tega pomisleke, ali je vpliv na razvoj trgovine združljiv s skupnim interesom.

(22)

Kar zadeva pomoč za tekoče poslovanje v obliki financiranja izgub iz tekočega poslovanja družbe Gdynia-Kosakowo Airport Ltd v prvih letih njenega poslovanja, je Komisija izrazila pomisleke, ali taka pomoč izpolnjuje pogoje za odstopanje iz člena 107(3)(a) PDEU. Komisija je imela zlasti pomisleke, ali se pomoč za tekoče poslovanje lahko šteje za združljivo v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (13).

3.   PRIPOMBE POLJSKE

3.1   UPORABA NAČELA VPTP IN OBSTOJ POMOČI

(23)

Poljska zagovarja svoje stališče, da je javno financiranje naložbe v letališče Gdynia v skladu z načelom VPTP, zaradi česar ne pomeni državne pomoči. V zvezi s tem se sklicuje na študije načela VPTP, opravljene glede naložbe v letih 2010–2012. Poljska navaja, da so vse študije načela VPTP pokazale pozitivno neto sedanjo vrednost in višjo notranjo stopnjo donosa (14) od stroškov kapitala.

3.1.1   Postopek odločanja in metodološka zanesljivost študije načela VPTP

(24)

Poljska pojasnjuje, da so se razprave in dejavnosti v zvezi s preureditvijo vojaškega letališča Gdynia/Kosakowo v civilno letališče začele leta 2005. Takrat so pri tem sodelovali tudi drugi partnerji (na primer letališče Gdansk). Poljska še pojasnjuje, da sta Gdynia in Kosakowo leta 2007 ustanovila družbo Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, ki je od tedaj odgovorna za naložbo.

(25)

Poljska je med postopkom predložila tri študije načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, ki jih je opravila družba PWC. Prva študija načela VPTP (z dne 16. julija 2010, v nadaljnjem besedilu: študija načela VPTP iz leta 2010) je bila opravljena julija 2010. Družba PWC je nato pripravila dve dopolnjeni študiji načela VPTP: prvo maja 2011 (z dne 13. maja 2011, v nadaljnjem besedilu: dopolnjena študija načela VPTP iz leta 2011 ali študija načela VPTP iz leta 2011), drugo pa julija 2012 (z dne 13. julija 2012, v nadaljnjem besedilu: dopolnjena študija načela VPTP iz leta 2012 ali študija načela VPTP iz leta 2012). Dopolnjeni študiji vključujeta nove napovedi potniškega prometa, spremembe obsega projekta, spremembe zneskov naložb in spremembe metodologije in osnovnih podatkov za izračun neto sedanje vrednosti (kot sta faktor beta in diskontna stopnja). Novembra 2013 je Poljska predložila dodatne informacije, ki so kazale, da naj bi novi viri prihodkov (tj. prodaja goriva in zagotavljanje navigacijskih storitev) povečali neto sedanjo vrednost projekta. Ob sprejetju sklepa o začetku postopka je Poljska predložila samo dopolnjeno študijo načela VPTP iz leta 2012.

(26)

Poljska pojasnjuje tudi časovni okvir projekta Gdynie in Kosakowega za vlaganje v letališče Gdynia. V zvezi s tem poudarja, da je postopek vlaganja mogoče razdeliti na dve fazi izvajanja projekta:

(i)   Prva faza (2007–2009) je vključevala pripravljalna dela in študije izvedljivosti za vzpostavitev novega letališča (to je povezano s prvo fazo, opisano v preglednici 1):

(27)

Poljska pojasnjuje, da je v prvi fazi družba, ki sta jo ustanovila Gdynia in Kosakowo, izvedla pripravljalne naloge (npr. pripravila glavni načrt za naložbo, potrebne dokumente za pridobitev statusa upravljavca letališča, poročilo o vplivih naložbe na okolje, projektno dokumentacijo itd.).

(28)

Poljska trdi, da v prvi fazi ni bilo pomembnejših naložb kapitala in da so bila javna sredstva, dodeljena upravljavcu letališča, skladna s pravili o pomoči de minimis  (15). Navaja še, da je bil do 26. junija 2009 skupni znesek dokapitalizacij družbe 1,691 milijona PLN (približno 423 000 EUR).

(ii)   Druga faza (od leta 2010) se je nanašala na dejansko preureditev letališča (to je povezano z drugo, tretjo in četrto fazo, kot so opisane v preglednici 1)

(29)

Poljska pojasnjuje tudi, da se je prva, pripravljalna faza končala leta 2010, ko sta bila končana glavni načrt (16) in prva študija načela VPTP iz leta 2010 za letališče Gdynia. Poudarja, da je študija načela VPTP iz leta 2010 pokazala, da bi bila naložba lokalnih organov opravljena pod tržnimi pogoji (tj. ne bi pomenila državne pomoči), s čimer bi delničarja povečala delniški kapital družbe na 6,05 milijona PLN (približno 1,5 milijona EUR).

(30)

V študiji načela VPTP iz leta 2010 je bila neto sedanja vrednost naložbenega projekta izračunana z metodo prostega denarnega toka podjetja (FCFF) (17). Ta izračun neto sedanje vrednosti temelji na predpostavki, da bi bile vse dokapitalizacije, predvidene v naložbenem načrtu, opravljene za izvedbo naložbenega projekta (18). Ta metoda vrednotenja se uporablja za izračun denarnega toka za vse lastnike kapitala v podjetju (delničarje in imetnike obveznic) v obdobju napovedi. Od napovedi denarnega toka se nato odštejejo povprečni tehtani stroški kapitala (19) (WACC), da se pridobi diskontirani denarni tok (DCF) v obdobju napovedi. Potem se izračuna končna vrednost po metodi neprekinjene rasti (ki predvideva stabilno rast na podlagi prostega denarnega toka podjetja v najbolj nedavnem obdobju napovedi). Neto sedanja vrednost temelji na vsoti diskontiranega denarnega toka v obdobju napovedi in končne vrednosti. V tem primeru so bili v študiji načela VPTP iz leta 2010 za oceno denarnega toka za obdobje 2010–2040 uporabljeni povprečni tehtani stroški kapitala v višini […] % (20). Na podlagi teh osnovnih podatkov sta bila v študiji izračunana diskontirani denarni tok v vrednosti minus […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR) za obdobje 2010–2040 in (diskontirana) končna vrednost približno […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR) (21). Neto sedanja vrednost celotnega projekta je bila tako ocenjena na […] milijonov PLN (ali […] milijonov EUR).

(31)

Naslednja številka (glej sliko 1) izraža predvideni kumulativni diskontirani denarni tok za obdobje napovedi 2010–2040, izračunan v študiji načela VPTP iz leta 2010.

Slika 1

Kumulativni (realni) diskontirani denarni tok (v PLN)

[…]

(32)

Poljska pojasnjuje, da se je lastniški kapital (lastni kapital) družbe 29. julija 2010 povečal na 6,052 milijona PLN (približno 1,5 milijona EUR). Hkrati dodaja, da sta delničarja, čeprav je študija načela VPTP pokazala, da naložba ne pomeni državne pomoči, za Komisijo začela pripravljati priglasitev, ki naj bi jo predložila samo zaradi pravne varnosti.

(33)

Poljska pojasnjuje tudi, da je bila maja 2011 opravljena nova študija načela VPTP. Navaja, da je ta študija načela VPTP dopolnila študijo načela VPTP iz leta 2010, ki je bila opravljena zaradi napredovanja priprav in razpoložljivosti natančnejših podatkov o naložbenem načrtu, njegovem časovnem okviru in financiranju. Poljska pojasnjuje, da sta med pripravo študije načela VPTP iz leta 2010 in študije načela VPTP iz leta 2011:

delničarja 11. marca 2011 podpisala sporazum, ki je določal pogoje financiranja za naložbo v začetek poslovanja civilnega letališča. V tem sporazumu se je Gdynia zavezala, da bo v obdobju 2011–2013 vložila skupaj 59 milijonov PLN. Kosakowo pa se je zavezalo, da bo v obdobju 2011–2040 zagotovilo stvarni vložek v obliki zamenjave dolga za lastniški kapital (kot je opisano v preglednici 2),

istega dne, 11. marca 2011, je družba, odgovorna za vzpostavitev letališča Gdynia, s Kosakowim sklenila zakupno pogodbo za zemljišče (v kateri so bili določeni obseg zakupljenega zemljišča, pogoji za plačila po zakupu, davčne zadeve itd.),

naložbeni stroški, vključeni v naložbeni načrt, so bili opredeljeni in posodobljeni.

(34)

Poljska pojasnjuje, da je tudi študija načela VPTP iz leta 2011 pokazala pozitivno neto sedanjo vrednost. Poleg tega navaja, da sta javna delničarja družbe, ki upravlja letališče, na podlagi tega opravila nadaljnje dokapitalizacije. Poljska poudarja, da se je lastniški kapital (lastni kapital) družbe julija 2011 povečal na 33,801 milijona PLN (8,45 milijona EUR), aprila 2013 pa na 64,810 milijona PLN (16,20 milijona EUR).

(35)

V študiji načela VPTP iz leta 2011 je bil diskontirani denarni tok izračunan na podlagi diskontiranega denarnega toka za obdobje napovedi 2011–2040. Posodobljena vrednost diskontiranega denarni toka je znašala –[…] milijonov PLN (–[…] milijonov EUR), kar je pomenilo večje izgube, medtem ko se je končna vrednost zmanjšala na […] milijonov PLN (približno […] milijonov EUR). Neto sedanja vrednost se je tako zmanjšala na […] milijonov PLN (ali manj kot […] milijonov EUR). Povprečni tehtani stroški kapitala so se zmanjšali na […] % (22), stopnja stabilne rasti za izračun končne vrednosti pa se je zmanjšala z […] % na […] %.

(36)

Poljska navaja, da je bil zaradi makroekonomskih razmer (finančna kriza in gospodarska upočasnitev) projekt leta 2012 znova ocenjen, pri čemer je bila opravljena nova študija načela VPTP (in sicer študija načela VPTP iz leta 2012). Navaja še, da so bile v študiji načela VPTP iz leta 2012 opravljene naslednje spremembe predpostavk iz predhodnih študij načela VPTP:

napoved potniškega prometa za letališče Gdynia se je zmanjšala,

zmanjšal se je obseg naložbe, pri čemer so se naložbeni stroški zmanjšali za […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR),

zamisel o gradnji glavnega terminala je bila opuščena (skupaj s povezanim razvojem cestne infrastrukture in parkirišč). Namesto tega je bila sprejeta odločitev o širitvi zmogljivosti terminala za splošni letalski promet za […] % v drugi fazi naložbe,

po preverjanju razmer na trgu je bilo treba povečati naložbene stroške v zvezi z varnostjo za […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR),

zaradi zmanjšanja naložbe se je skrajšal čas vračanja naložbe (nominalno za […] let, z […] let in […] mesecev na […] let in […] mesecev).

(37)

Poljska navaja še, da je bila metodologija, uporabljena v prejšnjih študijah načela VPTP, v študiji načela VPTP iz leta 2012 spremenjena:

za boljši prikaz strukture financiranja in stroškov odplačevanja dolga je bila metoda prostega denarnega toka podjetja (FCFF) nadomeščena z metodo prostega denarnega toka lastniškega kapitala (FCFE) (23),

po spremembah na finančnem trgu (trgu vrednostnih papirjev) sta bila posodobljena netvegana obrestna mera in faktor beta. Poleg tega so bile iz primerjalne analize odstranjene družbe zunaj Evrope. Posledica tega je bila nova diskonta stopnja,

diskontna stopnja za izračun neto sedanje vrednosti je bila določena na podlagi analize primerljivih družb, vključno z letališkimi družbami in družbami, ki zagotavljajo storitve na letališčih (katerih finančni rezultati so tesno povezani z uspešnostjo letaliških družb) (24),

predpostavilo se je, da se bo projekt na prvem mestu financiral iz sredstev delničarjev in šele nato iz zunanjih virov (posojila za obratna sredstva) ter prihodkov iz rednega poslovanja.

(38)

V študiji načela VPTP iz leta 2012 je bil diskontirani denarni tok izračunan na podlagi diskontiranega denarnega toka za obdobje napovedi 2012–2030 (tj. obdobje napovedi iz predhodne študije je bilo skrajšano za 10 let). Posodobljeni diskontirani denarni tok je znašal –[…] milijonov PLN (približno –[…] milijonov EUR), končna vrednost pa se je precej povečala, in sicer na […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR). Potem se je odštela kapitalizirana vrednost že opravljenih naložb ([…] milijonov PLN). Neto sedanja vrednost je bila po posodobitvi iz leta 2012 […] milijonov PLN (ali […] milijonov EUR). Za izračun neto sedanje vrednosti so bili uporabljeni stroški lastniškega kapitala v višini […] % (25), stopnja stabilne rasti za izračun končne vrednosti pa se je zmanjšala z […] % na […] %.

(39)

Poljska poudarja, da so bili rezultati študije načela VPTP iz leta 2012 še vedno pozitivni, delničarja pa sta na podlagi teh rezultatov opravila dodatne dokapitalizacije. Poljska je navedla, da se je kapital družbe do aprila 2013 povečal na 91,310 milijona PLN (22,8 milijona EUR) in se v letu 2013 ni več spreminjal, kot je prikazano v preglednici 3.

Preglednica 3

Dokapitalizacije upravljavca letališča Gdynia, ki sta jih opravila Gdynia in Kosakowo

Datum sklepa o vpisu v nacionalni sodni register

Datum sklepa o povečanju kapitala

Ime delničarja

Predmet sklepa

Vrednost delnic

Delniški kapital

Skupni delež vs e h dokapitalizacij do konca leta 2013

(v milijonih PLN)

(v milijonih PLN)

28.8.2007

23.7.2007

Gdynia

izdaja novih delnic

0,030

0,030

0,03 %

28.8.2007

23.7.2007

Kosakowo

izdaja novih delnic

0,020

0,050

0,05 %

4.3.2008

6.12.2007

Gdynia

izdaja novih delnic

0,120

0,170

0,19 %

4.3.2008

6.12.2007

Kosakowo

izdaja novih delnic

0,080

0,250

0,27 %

11.9.2008

21.7.2008

Gdynia

izdaja novih delnic

0,500

0,750

0,82 %

28.7.2009

26.6.2009

Gdynia

404 delnice v lasti občine Gdynia je bilo izbrisanih brez nadomestila delničarju

–0,404

0,346

0,38 %

28.7.2009

26.6.2009

Gdynia

izdaja novih delnic

1,345

1,691

1,85 %

8.12.2010

29.7.2010

Gdynia

izdaja novih delnic

4,361

6,052

6,63 %

8.7.2011

7.6.2011

Gdynia

izdaja novih delnic

25,970

32,022

35,07 %

1.9.2011

26.7.2011

Kosakowo

izdaja novih delnic

1,779

33,801

37,02 %

25.4.2012

5.4.2012

Gdynia

izdaja novih delnic

28,809

62,610

68,57 %

25.4.2012

5.4.2012

Kosakowo

izdaja novih delnic

2,200

64,810

70,98 %

27.5.2013

8.4.2013

Gdynia

izdaja novih delnic

4,269

69,079

75,65 %

27.5.2013

8.4.2013

Kosakowo

izdaja novih delnic

2,200

71,279

78,06 %

17.6.2013

25.4.2013

Gdynia

izdaja novih delnic

20,031

91,310

100,00 %

Vir:

Informacije je zagotovila Poljska.

(40)

Poljska povzema, da so lokalni organi prve korake za vzpostavitev letališča Gdynia naredili že leta 2005, vendar je projekt dobil končno obliko šele s pripravo glavnega načrta in prvo študijo načela VPTP, torej leta 2010. Pojasnjuje, da so se začetne predpostavke pomembno spremenile zaradi sprememb zunanjih okoliščin. Trdi še, da sta javna delničarja sprejela končno odločitev o izvedbi in končni obliki projekta leta 2012. Poljska še poudarja, da so vse tri različice študije načela VPTP potrdile izvedljivost projekta in pokazale, da bi vlagatelj pod tržnimi pogoji izvedel ta projekt.

(41)

V zvezi s hipotetičnim scenarijem Poljska trdi, da je imelo Kosakowo po nacionalni zakonodaji pravico, da lahko zemljišče, na katerem je letališče Gdynia, uporabi samo za vzpostavitev novega civilnega letališča. V zvezi s tem pojasnjuje, da je bilo letališče Kosakowu dano v zakup za 30 let. Navaja še, da mora Kosakowo v skladu z zakupno pogodbo dati zemljišče v zakup izključno subjektu, odgovornemu za vzpostavitev in/ali upravljanje civilnega letališča. Po trditvah Poljske, bi lahko država to zemljišče odvzela, če ga Kosakowo v šestih mesecih ne bi dalo v zakup za vzpostavitev civilnega letališča, če bi se zemljišče uporabilo za druge namene ali če letališče ne bi začelo delovati v treh letih. Ker scenarij, po katerem se zemljišče letališča Gdynia uporabi/da v zakup za druge namene kot letalstvo, ni bil mogoč, zemljišča ni bilo mogoče uporabiti za opredelitev hipotetičnega scenarija.

3.1.2   Zanesljivost ključnih predpostavk za študijo načela VPTP iz leta 2012

Napovedi prometa in prihodkov

(42)

Poljska pojasnjuje, da so načrtovane letališke pristojbine temeljile na javno dostopnih tarifah, ki jih uporabljajo druga letališča, da ne bi povzročile motenj na sedanjem trgu, hkrati pa zagotovile ustrezno raven donosnosti projekta na podlagi predvidene količine potniškega prometa. Po mnenju Poljske se pristojbine ne razlikujejo pomembno od standardnih pristojbin, ki jih zaračunavajo mala letališča. Zlasti dve novo odprti regionalni letališči v Modlinu in Lublinu uporabljata podobne standardne letališke pristojbine, kot so bile predvidene v študiji načela VPTP za letališče Gdynia.

(43)

V odgovor na pripombo Komisije, da so predvidene pristojbine na odhajajočega potnika za letališče Gdynia, ki naj bi bile v prvih dveh letih 25 PLN (5,25 EUR), pozneje pa 40 PLN (10 EUR), višje od znižanih pristojbin, ki se na odhajajočega potnika uporabljajo na letališču Gdansk za zrakoplove nizkocenovnih prevoznikov na mednarodnih progah z vsaj dvema letoma na teden in znašajo 24 PLN (5 EUR) oziroma 12,5 PLN (3,1 EUR) za notranje lete, Poljska navaja, da raven pristojbin v poslovnem načrtu pomeni povprečje za celotno obdobje napovedi (2014–2030), ob upoštevanju dejstva, da se bodo pristojbine na letališču Gdansk dolgoročno povišale z izboljšanjem standarda storitev na letališču.

(44)

Poljska poleg tega poudarja, da stopnja dobička tega projekta, popravljena (malo večja) napoved zračnega prometa in delitev nekaterih stroškov poslovanja z vojsko pomenijo, da bi letališče Gdynia lahko ohranilo znižane potniške pristojbine dlje časa (znižane pristojbine bi se lahko uporabljale do konca leta 2021), pri tem pa vseeno ohranilo pozitivno neto sedanjo vrednost za javna delničarja.

(45)

Poljska trdi še, da posodobljena napoved prometa za Pomorjansko (iz marca 2013) predvideva večji promet kot študija načela VPTP iz leta 2012. Najnovejše številke kažejo, da naj bi letališče Gdynia leta 2030 imelo 1 149 978 potnikov, in ne 1 083 746. Za celotno Pomorjansko naj bi se število potnikov leta 2030 po napovedih povečalo s 7,8 na 9 milijonov potnikov.

(46)

Po mnenju Poljske te številke potrjujejo, da lahko letališči Gdansk in Gdynia uspešno soobstajata in skupaj poslujeta na pomorjanskem trgu. Poljska meni, da je kljub širitvi letališča Gdansk na načrtovano zmogljivost sedem milijonov potnikov na razvijajočem se letalskem trgu Pomorjanske prostor za še eno malo regionalno letališče (z zmogljivostjo milijon potnikov), ki bi dopolnjevalo storitve letališča Gdansk.

Preglednica 4

Primerjava napovedi prometa iz študije načela VPTP iz leta 2012 in posodobljenih napovedi prometa (marec 2013) za letališče Gdynia

Leto

Komercialni promet

Komercialni promet

Splošno letalstvo

 

Potnikov (v tisočih)

Letalske operacije

Letalske operacije

 

Napoved iz študije načela VPTP iz leta 2012

Posodobljena napoved

Napoved iz študije načela VPTP iz leta 2012

Posodobljena napoved

Napoved iz študije načela VPTP iz leta 2012

Posodobljena napoved

 

Skupaj

Skupaj

Skupaj

Skupaj

Skupaj

Skupaj

2009

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2010

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2011

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2012

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2013

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2014

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2015

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2016

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2017

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2018

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2019

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2020

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2021

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2022

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2023

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2024

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2025

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2026

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2027

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2028

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2029

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

2030

1 083 746

1 149 978

[…]

[…]

[…]

[…]

Vir:

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Poljska.

Stroški poslovanja (spodbude za letalske družbe, stroški, povezani z vojaškimi operacijami na letališču)

(47)

Poljska pojasnjuje, da se v študiji načela VPTP upoštevajo ukrepi za trženje in promocijo letališča pri izračunu:

(i)

stroškov poslovanja, ki so ocenjeni na podlagi finančnih poročil, ki so na voljo za vsa večja poljska letališča;

(ii)

drugih stroškov po posameznih vrstah, ki so za letališče Gdynia predvideni na previdno visoki ravni, tudi ob upoštevanju ustreznih stroškov na drugih letališčih.

(48)

Poljska navaja še, da je bilo v študiji načela VPTP predvideno, da bo vse stroške poslovanja kril vlagatelj, zaradi česar ni bilo upoštevano, da se bodo stroški poslovanja delili z vojaškim uporabnikom letališča. Trdi, da je bilo predvideno, da bo delitev stroškov poslovanja za skupno infrastrukturo znašala […] za določeno število civilnih in vojaških letov. Pojasnjuje, da bodo stroški prenove in popravil znašali […]. Ob tem poudarja, da se bodo zaradi sprejetja pravil o skupni uporabi letališča (ki še niso formalno dogovorjena z vojaškim uporabnikom letališča), stroški v zvezi s storitvami tretjih oseb in plačami zmanjšali za vsaj […]. Po trditvah Poljske bi se zaradi vključitve tega dejavnika v študije načela VPTP povečala predvidena donosnost projekta.

Dolgoročna stopnja rasti

(49)

Poljska pojasnjuje, da se stopnja rasti v višini […] %, sprejeta v študiji načela VPTP, nominalno nanaša na končno vrednost.

(50)

Poljska še navaja, da je stopnja rasti v višini […] % enaka ciljni inflaciji, ki jo je za Poljsko določil Svet za denarno politiko (organ odločanja Narodne banke Poljske). Poljska ugotavlja, da bo po najnovejših napovedih Mednarodnega denarnega sklada iz julija 2013 stopnja rasti poljskega BDP 2,2 % v letu 2014, 3 % v letu 2015, 3,3 % v letu 2017 in 3,8 % v letu 2018.

Posodobitev podatkov iz novembra 2013

(51)

Poljska je novembra 2013 poročala, da je upravljavec letališča prejel upravni odločbi carinskega urada in urada za upravljanje energije, s katerima je dobil pooblastilo za neposredno prodajo goriva zrakoplovom. Upravljavec letališča bi s prodaja goriva pridobil dodaten vir prihodkov in izboljšal finančne rezultate poslovnega načrta.

(52)

Po mnenju Poljske je bila v vseh doslej opravljenih študijah načela VPTP predvidena prodaja goriva prek zunanjega izvajalca dejavnosti. Če bi gorivo prodajal upravljavec letališča, bi se stopnja dobička družbe v zvezi s to dejavnostjo zvišala s […] PLN ([…] EUR) na liter (kadar gorivo prodaja zunanji izvajalec dejavnosti) na […] PLN ([…] EUR) (kadar gorivo prodaja neposredno upravljavec letališča).

(53)

Po mnenju Poljske bi se zaradi tega dodatnega prihodka izboljšali rezultati dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2012. Poudarja, da naj bi se neto sedanja vrednost projekta po pričakovanjih tako zvišala z […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR) na […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR). Ob tem še pojasnjuje, da naj bi se notranja stopnja donosa povečala z […] % na […] %.

(54)

Poljska trdi, da bi dodatni prihodki po drugi strani omogočili, da se letališke pristojbine za letalske družbe dolgoročno ohranijo na nizki ravni.

(55)

Poljska je potrdila, da se možnost, da bi letališče imelo svojo prodajo goriva, zaradi previdnostnega pristopa ni vključila v študije načela VPTP. V času opravljanja teh študij, upravljavec letališča ni imel potrebnih dovoljenj in nobenega zagotovila, da jih bo lahko pridobil.

(56)

Poljska je poleg tega navedla, da namerava družba letalskim družbam zagotavljati navigacijske storitve (namesto poljske agencije za navigacijske storitve zračnega prometa). Poudarja, da bi to omogočilo znižanje terminalske pristojbine, ki jo plačujejo letalske družbe (trenutno jo plačujejo agenciji), zaradi česar bi postalo letališče Gdynia privlačnejše za letalske družbe. Upravljavec letališča bi tako lahko letalskim družbam ponudil konkurenčnejše letališče pristojbine od sosednjih letališč.

3.2   PRESOJA ZDRUŽLJIVOSTI

3.2.1   Pomoč za naložbe

(57)

Po mnenju Poljske so izpolnjena vsa pravila združljivosti, določena v smernicah za letalski sektor iz leta 2005 glede pomoči za naložbe letališčem.

Izpolnjevanje jasno opredeljenega cilja skupnega interesa

(58)

Poljska trdi, da bi vzpostavitev letališča Gdynia kot sestavnega dela pomorjanskega prevoznega sistema optimizirala uporabo razpoložljive infrastrukture in pozitivno vplivala na regionalni razvoj, predvsem zaradi večjega števila delovnih mest na letališču, prihodkov iz oskrbovalne verige letalskega trga in razvoja turizma.

(59)

Poljska se sklicuje na „Regionalno strategijo prometnega razvoja v Pomorjanski za obdobje 2007–2020“, ki temelji na napovedih zračnega prometa za to regijo in v kateri je prepoznana potreba po gradnji vozlišča letališč, ki bi tesno sodelovala pri izpolnjevanju potreb prebivalstva tromestja (26).

(60)

Po mnenju Poljske so glavni argumenti za gradnjo vozlišča letališč na območju tromestja: povečevanje zračnega prometa na Poljskem, pomanjkanje možnosti za povečanje zmogljivosti letališča Gdansk in razprostiranje strnjenega naselja čez skoraj 60 kilometrov (ali več kot 100 kilometrov, če se vključita še mesti Tczew in Wejherowo). Poljska trdi, da bi lahko po nekaterih napovedih zračnega prometa leta 2035 potniški promet na letališču Gdansk morda presegel šest milijonov potnikov, čeprav je trenutna zmogljivost tega letališča približno pet milijonov potnikov. Na eni strani je Poljska v svojih pripombah trdila, da okoljske omejitve in razvoj naselij v bližini letališča Gdansk omejujejo možnosti njegove nadaljnje širitve. Po drugi strani pa se je v svojih pripombah s 6. decembra 2012 sklicevala na glavni načrt za letališče Gdansk, ko je trdila, da ni nobenih omejitev v zvezi s širitvijo letališča Gdansk.

(61)

Poljska navaja, da je gradnja vozlišča letališč na območju tromestja upravičena tudi zaradi varnosti zračnega prometa, saj bi se letališče Gdynia uporabljalo kot nadomestno letališče v nujnih primerih (na letališču Gdynia je mogoče pristati v približno 80 % primerov, ko zaradi baze oblakov in vidljivosti ni mogoč pristanek na letališču Gdansk).

(62)

Nazadnje Poljska trdi, da je razvoj letališča Gdynia skladen s cilji nacionalnih in regionalnih strateških dokumentov glede razvoja letalske infrastrukture na Poljskem. Pojasnjuje, da naj bi imel razvoj letališča Gdynia po pričakovanjih pozitiven učinek na razvoj Pomorjanske in uporabo sedanje vojaške infrastrukture ter dopolnjuje letališče Gdansk.

Nujnost in sorazmernost infrastrukture

(63)

Poljska trdi, da je infrastruktura potrebna in sorazmerna z zastavljenim ciljem zaradi majhnega obsega dejavnosti tega letališča (1,55-odstotni delež na poljskem letalskem trgu leta 2030), napovedi količine potniškega prometa, ki presegajo širitvene zmogljivosti letališča Gdansk, privlačnosti regije za turizem in predvidene stopnje razvoja Pomorjanske.

(64)

Poljska poudarja strateško vlogo vojaškega letališča Gdynia v regiji in ugotavlja, da se z uporabo obstoječe infrastrukture zmanjšajo naložbeni stroški ter poveča pozitivni vpliv na regionalni razvoj.

(65)

Poljska poudarja še, da so se z uporabo tehničnih rešitev, kot so na primer gradnja terminala za splošni letalski promet, namenjenega splošnemu letalskemu in potniškemu prometu, nastanitev večine letaliških služb (mejna policija, carinski uradi, policija, gasilci, uprava) v eni zgradbi in preureditev drugih obstoječih zgradb za optimizacijo njihove uporabe, stroški zmanjšali, učinkovitost naložbe pa povečala. Poleg tega se bodo stroški poslovanja v zvezi z infrastrukturo delili z vojsko.

Zadovoljiva srednjeročna pričakovanja v zvezi z uporabo

(66)

Poljska poudarja, da so srednjeročna pričakovanja v zvezi z uporabo letališča Gdynia zadovoljiva zaradi rasti PDB v Pomorjanski, rast naj bi namreč presegla povprečno rast na Poljskem in v EU, privlačnosti regije za turiste, njenega statusa središča za tuje naložbe in napovedane rasti zračnega prometa.

(67)

Poljska poudarja, da načrtovano sodelovanje z letališčem Gdansk in dopolnjevanje storitev, ki jih zagotavljata letališči (letališče Gdynia bo namenjeno predvsem splošnemu letalskemu prometu) dodatno izboljšuje srednjeročna in dolgoročna pričakovanja v zvezi z letališčem Gdynia.

(68)

Poljska še pojasnjuje, da letališče načrtuje tudi razvoj posebnih dejavnosti, povezanih z letalstvom, na območju letališča, kot so proizvodnja preprostih servisnih delov, popravilo delov zrakoplovov ali proizvodnja drugih komponent/proizvodov, ki se dobavijo v zadnjem trenutku.

(69)

Poljska opozarja na pismo o nameri, ki ga je podpisala poslovna banka in v njem izrazila svojo pripravljenost začeti pogajanja o financiranju naložbe v letališče Gdynia, kot dodaten dokaz o privlačnosti tega projekta.

Vpliv na razvoj trgovine, ki je v nasprotju s skupnim interesom

(70)

Ker bo letališče Gdynia imelo majhen tržni delež (z manj kot milijonom potnikov na leto), se Poljski ne zdi, da bi bil vpliv projekta na trgovino v nasprotju s skupnim interesom. Glede na predvideno rast zračnega prometa pričakuje, da bosta letališči Gdansk in Gdynia vzpostavili skupno letalsko vozlišče, ki bo namenjeno pomorjanskemu območju tromestja in zagotavljalo dopolnjujoče se storitve.

(71)

Poljska poudarja, da letališče Gdynia ne bo tekmec letališča Gdansk, saj se bo osredotočilo na zagotavljanje storitev za sektor splošnega letalstva (storitve vzdrževanja, popravila in remonta, letalska akademija) in sodelovalo z morskim pristaniščem Gdynia.

(72)

Poljska še trdi, da čarterski in nizkocenovni promet na letališču Gdynia ne bo oškodoval letališča Gdansk, ampak bo posledica splošnega povečanja blagostanja in mobilnosti. Poudarja, da bo letališče Gdansk ob taki stopnji rasti, kot jo ima, in vrsti letalskih operacij, za katere se uporablja, prej ali slej moralo omejiti število letov. Poljska navaja še, da so te sklepne ugotovitve predstavljene v oceni vpliva na okolje za projekt „Širitev letališča Lecha Wałęsae Gdansk“.

(73)

Poljska pojasnjuje, da lahko naložba v letališče Gdynia omeji finančne in družbene stroške kakršnih koli omejitev dejavnosti na letališču Gdansk. Poudarja, da bi se s preselitvijo dela zračnega prometa z letališča Gdansk na letališče Gdynia izboljšala uporaba zmogljivosti na obeh letališčih.

Nujnost pomoči in spodbujevalni učinek

(74)

Poljska trdi, da družba ne bi izvedla projekta brez javnega financiranja. Navaja, da je bil znesek pomoči minimalen in da so se stroški projekta zmanjšali in optimizirali z uporabo obstoječe vojaške infrastrukture.

(75)

Po mnenju Poljske so dokapitalizacije letališča Gdynia nujne in omejene na najmanjši možni znesek, kar potrjujejo:

(i)

notranja stopnja donosa projekta, ki znaša […] % in je le malo višja od diskontne stopnje (stroškov lastniškega kapitala), ki znaša […] % (na podlagi študije načela VPTP iz leta 2012);

(ii)

v finančnih napovedih predvidena potreba po posojilu za obratna sredstva za financiranje dejavnosti letališča, saj bi družba drugače lahko izgubila likvidnost;

(iii)

dejstvo, da je skupno financiranje iz lastniškega kapitala nižje od skupnih naložb v osnovna sredstva (financiranje iz lastniškega kapitala znaša manj kot […] skupnih denarnih stroškov v obdobju napovedi, vključno s skupnimi naložbami v osnovna sredstva.

(76)

Poljska ob tem pojasnjuje sorazmernost ukrepa pomoči, tako da primerja svoje javno financiranje (realno približno 148 milijonov PLN) s financiranjem naložbe v popolnoma novo letališče (letališče Lublin-Świdnik, katerega stroški gradnje so bili približno 420 milijonov PLN) in naložbo na podlagi vojaškega letališča (letališče Warsaw-Modlin, katerega gradnja je doslej stala skoraj 454 milijonov PLN).

3.2.2   Pomoč za tekoče poslovanje

(77)

Poljska trdi, da projekt izpolnjuje merila združljivosti, določena v Smernicah o državni regionalni pomoči za tekoče poslovanje v regijah iz člena 107(3)(a) PDEU. Po mnenju Poljske je pomoč projektu za tekoče poslovanje:

(i)

namenjena financiranju predhodno opredeljenega niza izdatkov;

(ii)

omejena na nujni najnižji znesek in dodeljena začasno (pomoč za stroške poslovanja je dodeljena v tolikšnem znesku in za tako obdobje, kot je potrebno za začetek delovanja letališča, tj. do konca leta 2018);

(iii)

je degresivna in se postopno zmanjšuje z […] % naložb v osnovna sredstva v letu 2013 na […] % v letu 2018;

(iv)

je namenjena doseganju ciljev projekta v zvezi z regionalnim razvojem in odpravljanju sedanjih omejitev. Glede na razmerje med zneskom pomoči in njenim koristnim vplivom na razvoj Pomorjanske Poljska trdi, da je treba pomoč šteti za sorazmerno.

(78)

Poljska še poudarja, da je pomoč namenjena malemu letališču z največjo zmogljivost milijona potnikov na leto, kar pomeni, da je tveganje, da bi izkrivljala konkurenco in imela učinek, ki je v nasprotju s skupnim interesom, zelo majhno, zlasti glede na načrtovano sodelovanje med letališčema Gdynia in Gdansk in dopolnjevanje njunih dejavnosti.

(79)

Poljska prav tako poudarja, da se bodo zaradi sodelovanja, v zvezi s katerim trenutno potekajo pogajanja z vojaškim uporabnikom letališča, in udeležbe tega uporabnika pri stroških poslovanja letališča zmanjšali izgube in stroški poslovanja družbe.

4.   PRIPOMBE TRETJIH OSEB

(80)

Komisija po objavi sklepa o začetku postopka na podlagi člena 108(2) PDEU ni prejela pripomb zainteresiranih strani v zvezi s financiranjem, ki sta ga družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd dodelila Gdynia in Kosakowo.

5.   ANALIZA

5.1   OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI

(81)

Skladno s členom 107(1) PDEU je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(82)

Merila iz člena 107(1) PDEU so kumulativna. Za določitev, ali zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti torej izpolnjeni vsi naslednji pogoji. In sicer za finančno podporo velja, da:

(i)

jo mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev;

(ii)

mora dajati prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekega blaga;

(iii)

mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco in

(iv)

mora vplivati na trgovino med državami članicami.

5.1.1   Gospodarska dejavnost in pojem podjetja

(83)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso mora Komisija najprej ugotoviti, ali je družba Gdynia-Kosakowo Airport Ltd podjetje v smislu člena 107(1) PDEU. Pojem „podjetje“ zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni položaj in način financiranja (27). Katera koli dejavnost ponudbe blaga in storitev na določenem trgu je gospodarska dejavnost (28).

(84)

Sodišča je v sodbi o „letališču Leipzig-Halle“ potrdilo, da upravljanje letališča za komercialni namen in gradnja letališče infrastrukture pomenita gospodarsko dejavnost (29). Ko začne upravljavec letališča opravljati gospodarske dejavnosti, tako da zagotavlja plačljive letališke storitve, se ne glede na njegov pravni položaj ali način financiranja šteje za podjetje v smislu člena 107(1) PDEU, zato se pravila Pogodbe o državni pomoči lahko uporabljajo za prednost, ki mu jo je dodelila država ali ki mu je bila dodeljena iz državnih sredstev (30).

(85)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da bo infrastrukturo, ki je predmet tega sklepa, upravljavec letališča, družba Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, upravljal za komercialni namen. Ker bodo morali uporabniki upravljavcu letališča plačati za uporabo te infrastrukture, jo je treba obravnavati, kot da se izkorišča v komercialne namene. Iz tega sledi, da subjekt, ki izkorišča to infrastrukturo, pomeni podjetje v smislu člena 107(1) PDEU.

(86)

Vendar vse dejavnosti upravljavca letališča niso nujno gospodarske (31).

(87)

Sodišče (32) je razsodilo, da dejavnosti, ki običajno spadajo v pristojnost države pri izvrševanju njenih uradnih pooblastil kot javnega organa, niso gospodarske in ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči. Take dejavnosti vključujejo na primer varnost, kontrolo zračnega prometa, dejavnosti policije, carino itd. Financiranje mora biti strogo omejeno na nadomestilo za stroške, ki nastanejo zaradi teh dejavnosti, in se ne sme uporabiti za financiranje drugih gospodarskih dejavnosti (33).

(88)

Zato financiranje dejavnosti, ki spadajo na področje javne politike, ali infrastrukture, neposredno povezane s temi dejavnostmi, na splošno ne pomeni državne pomoči (34). Dejavnosti na letališčih, kot so kontrola zračnega prometa, dejavnosti policije, carine in gasilcev, dejavnosti, ki so potrebne za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, in naložbe, povezane s potrebno infrastrukturo in opremo za izvajanje teh dejavnosti, se na splošno štejejo za negospodarske dejavnosti (35).

(89)

Vendar javno financiranje negospodarskih dejavnosti, ki so tesno povezane z izvajanjem gospodarske dejavnosti, ne sme povzročiti neupravičene diskriminacije med letalskimi družbami in upravljavci letališča. Dejansko je v skladu z uveljavljeno sodno prakso omogočanje prednosti dejanje, s katerim javni organi razbremenijo podjetja stroškov, ki so neločljivo povezane z gospodarskimi dejavnostmi teh podjetij (36). Če je torej v nekem pravnem sistemu običajno, da letalske družbe ali upravljavci letališča krijejo stroške nekaterih storitev, medtem ko nekaterim družbam ali upravljavcem letališča, ki zagotavljajo enake storitve po pooblastilu istih javnih organov, ni treba kriti teh stroškov, imajo lahko zadnjenavedeni prednost, čeprav te storitve same po sebi veljajo za negospodarske. Zato je treba opraviti analizo pravnega okvira, ki se uporablja za upravljavca letališča, da se ugotovi, ali morajo v tem pravnem okviru upravljavci letališča ali letalske družbe kriti stroške zagotavljanja nekaterih dejavnosti, ki bi lahko bile same po sebi negospodarske, vendar so neločljivo povezane z izvajanjem njihovih gospodarskih dejavnosti.

(90)

Čeprav se dejavnosti iz uvodne izjave 88 lahko štejejo za negospodarske, Komisija ugotavlja, da morajo v skladu s poljsko zakonodajo (37) upravljavci letališča financirati objekte in opremo, ki so potrebni za izvajanje teh dejavnosti, iz lastnih sredstev.

(91)

Komisija zato meni, da javno financiranje, zagotovljeno upravljavcu letališča Gdynia za zgoraj navedene objekte in opremo, tega upravljavca razbremeni stroškov, ki so neločljivo povezani z njegovo gospodarsko dejavnostjo (glej oddelek 5.1.3). Komisija zato ugotavlja, da bi bilo treba kapital, dodeljen za te objekte in opremo, vključiti v izračun donosnosti zadevne naložbe. Pri tem Komisija uporablja pristop, ki ga je Poljska pravilno upoštevala v študijah načela VPTP.

5.1.2   Državna sredstva in pripisovanje državi

(92)

Pojem državne pomoči se uporablja za vsako prednost, ki jo iz državnih sredstev dodeli država sama ali posrednik, ki deluje na podlagi dodeljenih pooblastil (38). V smislu člena 107 PDEU so sredstva lokalnih organov državna sredstva (39). V tej zadevi so bile dokapitalizacije družbe Gdynia-Kosakowo Airport Ltd opravljene iz proračuna dveh lokalnih organov, Gdynie in Kosakowega. Komisija zato meni, da so sredstva zadevnih občin državna sredstva.

(93)

Zato Komisija meni, da so se naložbe financirale iz državnih sredstev in jih je mogoče pripisati državi.

5.1.3   Gospodarska prednost

(94)

Komisija ugotavlja, da Poljska po eni strani trdi, da so dokapitalizacije v skladu z načelom VPTP, vendar po drugi strani meni, da je pomoč združljiva, saj upravljavec letališča naložbe ne bi opravil brez javnega financiranja.

(95)

Za ugotovitev, ali zadevni ukrep v tej zadevi omogoča družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi dobila, mora Komisija primerjati ravnanje javnih delničarjev družbe, ki upravlja letališče, z ravnanjem vlagatelja pod tržnimi pogoji, ki upošteva dolgoročna pričakovanja v zvezi z donosnostjo (40).

(96)

Pri presoji se ne smejo upoštevati pozitivni vplivi na gospodarstvo regije, v kateri je letališče, saj je Sodišče pojasnilo, da je pri uporabi študije načela VPTP pomembno vprašanje, „ali bi v podobnih okoliščinah zasebni delničar ob upoštevanju predvidljivih možnosti donosa ter ne glede na socialne dejavnike, dejavnike regionalne politike in sektorsko problematiko vpisal zadevni kapital“ (41).

(97)

Poljska trdi, da zadevni ukrepi ne dajejo gospodarske prednosti upravljavcu letališča Gdynia, ker so skladni z načelom VPTP. Kot je opisano v oddelku 3.1, je Poljska to trditev podprla s predložitvijo treh študij načela VPTP, ki jih je opravila družba PWC (42). Novembra 2013 je Poljska dodatno trdila, da bodo novi viri prihodkov (tj. prodaja goriva in navigacijske storitve) povečali neto sedanjo vrednost projekta. V času sprejetju sklepa o začetku postopka je Poljska predložila samo dopolnjeno študijo načela VPTP iz leta 2012.

(98)

Čeprav morata v skladu z delničarskim sporazumom iz leta 2011 Gdynia in Kosakowo prispevati denarna sredstva in stvarne vložke za financiranje naložbenega projekta do leta 2040, Poljska trdi, da so za ugotovitev, ali so dokapitalizacije združljive z notranjim trgom, pomembne samo dopolnjena študija načela VPTP iz leta 2012 in poznejše informacije o dodatnih tokovih prihodkov.

(99)

V sodbi Stardust Marine je Sodišče odločilo, da je „[…] za preučitev vprašanja, ali je država ravnala kot preudaren vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, potrebna umestitev v obdobje, v katerem so bili sprejeti ukrepi finančne podpore, da se ugotovi gospodarska racionalnost ravnanja države in s tem prepreči kakršna koli presoja na podlagi poznejših razmer“ (43).

(100)

Polega tega je Sodišče v zadevi EDF razsodilo, da „[…] ekonomske ocene, izvedene po dodelitvi take prednosti, naknadna ugotovitev dejanskega donosa naložbe, ki jo izvede zadevna država članica, ali naknadne utemeljitve dejansko uporabljenega postopka ne morejo zadostovati za dokaz, da je ta država članica predhodno ali sočasno s to dodelitvijo tako odločitev sprejela kot delničarka“ (44).

(101)

Da bi lahko uporabila načelo VPTP, mora Komisija upoštevati obdobje, v katerem so bile sprejete posamezne odločitve o preureditvi nekdanjega vojaškega letališča v civilno letališče. Komisija mora svojo presojo utemeljiti tudi z informacijami in predpostavkami, ki sta jih imela na voljo javna delničarja ob sprejetju odločitve glede financiranja naložbenega projekta.

(102)

Komisija meni, da je študija načela VPTP iz leta 2010 prva pomembna analiza za opredelitev, ali sta občini Gdynia in Kosakowo ravnali kot zasebni vlagatelj. Presojo, ali je državna intervencija skladna s tržnimi pogoji, je treba dejansko opraviti na podlagi predhodne analize ob upoštevanju informacij in podatkov, ki so bili na voljo ob sprejetju odločitve o naložbi.

(103)

Komisija ugotavlja, da so se študije in pripravljalna dela v zvezi z zadevnim naložbenim projektom opravljali do leta 2010. Vključevali so glavni načrt za naložbeni projekt, okoljsko poročilo, projektno dokumentacijo terminala za splošni letalski promet, projektno dokumentacijo za zgradbo uprave in zgradbo gasilskih enot, posebno letalsko dokumentacijo in druge študije. Ob koncu leta 2010 so bili stroški teh študij […] milijonov PLN ([…] milijonov EUR) (45). Iz tega je razvidno, da so vlagatelji sprejeli odločitev o razvoju letališča Gdynia pred letom 2010. Gdynia in Kosakowo sta sprejela več predhodnih ukrepov za izvedbo projekta (glej uvodno izjavo 10) in za ta namen je bila naročena tudi izdelava posebnih študij.

(104)

Poleg tega sta po navedbah Poljske leta 2010 javna delničarja družbe, ki upravlja letališče, končala priprave za zadevni naložbeni projekt. Istega leta sta javna delničarja povečala delniški kapital družbe na 6,05 milijona PLN (približno 1,5 milijona EUR) za izvedbo naložbenega projekta. Glavne naložbe v osnovna sredstva (kot je gradnja terminala za splošni letalski promet) naj bi se po načrtih začele leta 2011, vendar so se v resnici začele leta 2012. Komisija meni, da bi vsak zasebni vlagatelj takrat preučil pričakovano donosnost projekta. Če naložbeni načrt ne bi pokazal sprejemljive stopnje donosa ali bi temeljil na vprašljivih predpostavkah, zasebni vlagatelj ne bi začel izvajati načrta in zanj ne bi zapravil dodatnih denarnih sredstev poleg tistih, ki jih je že porabil za pripravljalna dela, navedena v zgornji uvodni izjavi.

(a)   Dokapitalizacije

(105)

Komisija v zvezi z dokapitalizacijami ugotavlja, da je bila odločitev o prvi pomembni dokapitalizaciji v višini 4,4 milijona PLN sprejeta 29. julija 2010 (s katero se je kapital, ki je do takrat znašal 1,7 milijona PLN, skoraj početveril), takoj po zaključku študije načela VPTP z dne 16. julija 2010. Ob tem je bil marca 2011 podpisan sporazum o nadaljnjih dokapitalizacijah (do leta 2040) za financiranje projekta preureditve (naveden v uvodni izjavi 33) (celo pred zaključkom druge študije načela VPTP 13. maja 2011). Poleg tega sta bila hkrati sklenjena sporazum o poslovanju z vojaškim uporabnikom letališča (7. marca 2011) in zakupna pogodba za zemljišče družbe (11. marca 2011, navedena v uvodni izjavi 33 zgoraj).

(106)

Komisija še poudarja, da je Poljska potrdila, da je dokapitalizacija, o kateri je bila odločitev sprejeta 29. julija 2010, temeljila na ekonomski oceni projekta iz študije načela VPTP iz leta 2010. Zato je jasno, da sta se javna delničarja v tej fazi odločila, da bosta sodelovala v zadevnem naložbenem projektu, ki naj bi se izvajal več kot 30 let. Čeprav je mogoče, da bi zasebni vlagatelj zaradi spremenjenih okoliščin med izvajanjem prilagodil naložbeni načrt, je jasno, da bi vsak zasebni vlagatelj preučil utemeljenost zadevnega naložbenega projekta leta 2010, preden bi začel vanj vlagati precejšnja sredstva.

(107)

Preden je bila leta 2011 opravljena prva dopolnitev študije načela VPTP, sta javna delničarja v družbo že vložila 6,05 milijona PLN (glej preglednico 3). Družba je že dobila v zakup zemljišče za letališče od Kosakowega (zakupna pogodba med družbo Gdynia-Kosakowo Airport Ltd in Kosakowim je bila podpisana 11. marca 2011) in je podpisala sporazum o poslovanju z vojaškim uporabnikom letališča (7. marca 2011). Polega tega sta 11. marca 2011 delničarja podpisala sporazum o povečanjih delniškega kapitala družbe do leta 2040 (46). Preden je bila julija 2012 končana druga dopolnitev študije načela VPTP, sta javna delničarja skupaj vložila 64,810 milijona PLN (tj. približno 70 % vsega vloženega kapitala). Komisija poudarja, da študiji načela VPTP iz let 2011 in 2012 nedvomno pomenita prilagoditev prvotnega naložbenega načrta, na podlagi katerega je bila sprejeta začetna odločitev o začetku projekta za preureditev vojaškega letališča. Čeprav so bile večje dokapitalizacije opravljene po prvi študiji načela VPTP iz leta2010, teh dokapitalizacij zato ni mogoče preučiti ločeno.

(b)   Naložbe v osnovna sredstva

(108)

V študiji načela VPTP iz leta 2012 so naložbe v osnovna sredstva razdeljene na štiri faze. Prva faza naložbenega projekta je zajemala načrtovanje in čiščenje območja (odstranjevanje dreves in grmovja, rušenje nekaterih hangarjev in izravnava terena). Ti stroški so nastali leta 2011, skupaj pa so znašali […] milijonov PLN ([…] EUR). Druga faza projekta, ki je vključevala gradnjo terminala za splošni letalski promet, upravne zgradbe in zgradbe za gasilske enote, se je začela že leta 2012. Druga faza projekta je najpomembnejša v smislu naložb v osnovna sredstva, ki znašajo […] % nominalne vrednosti naložb v osnovna sredstva v obdobju 2013–2013. Po informacijah, ki jih je predložila Poljska, so naložbe v osnovna sredstva v letu 2012 znašale […] milijonov PLN (od česar je bila porabljena več kot polovica, preden se je dopolnilna študija načela VPTP sploh začela pripravljati). Spodnji grafični prikaz (slika 2) prikazuje (nominalno) vrednost naložb v osnovna sredstva, kot je bila predstavljena v študiji načela VPTP iz leta 2012.

Slika 2

Naložbe v osnovna sredstva po fazah (študija načela VPTP iz leta 2012)

[…]

(109)

Komisija glede na uvodni izjavi 103 in 108 meni, da študiji načela VPTP iz let 2011 in 2012 nista bili opravljeni pravočasno in nista temeljili na informacijah, ki sta jih imela na voljo javna delničarja, ko je bila sprejeta glavna odločitev o financiranju projekta preureditve. Komisija poleg tega ne more retroaktivno upoštevati načrtovanih dodatnih virov prihodkov na podlagi informacij, predloženih novembra 2013, za utemeljitev odločitev, ki sta jih javna delničarja sprejela leta 2010 in 2011.

(110)

Komisija zato meni, da mora za to, da bi preučila, ali sta Gdynia in Kosakowo ravnala kot preudaren zasebni vlagatelj, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, svojo presojo opreti predvsem na študijo načela VPTP iz leta 2010 in pri tem ne upoštevati nadaljnjega razvoja dogodkov in informacij, ki navedenima javnima delničarjema niso bile na voljo, ko sta sprejela odločitev o izvedbi zadevnega naložbenega projekta.

(111)

Po drugi strani so bile v študijah načela VPTP iz let 2011 in 2012 preučene samo spremembe začetne odločitve o začetku naložbenega projekta, sprejete leta 2010 na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010. Študija načela VPTP iz leta 2012 dejansko potrjuje, da je bilo nekaj naložb (kot so terminal za splošni letalski promet, upravna zgradba, električno omrežje) že v „napredni fazi izvedbe“. Poznejši študiji kažeta, da sta delničarja upoštevala razvoj trga in ustrezno prilagodila obseg projekta (tako da sta ga povečala ali pomanjšala, odvisno od vrste naložbe). Te spremembe so bile v primerjavi s skupno odločitvijo o preureditvi vojaškega oporišča v civilno letališče izjemno majhne. Spodnji grafični prikaz (slika 3) prikazuje naložbe v osnovna sredstva, kot so bile predstavljene v študijah načela VPTP iz let 2010, 2011 in 2012 (v realni vrednosti iz leta 2010). Kot je razvidno, te spremembe niso bile pomembne v primerjavi s skupnim obsegom projekta, čeprav sta bila v letih 2011 in 2012 posodobljena časovni okvir in obseg naložb. Leta 2010 je bila realna vrednost naložb v osnovna sredstva ocenjena na približno […] milijonov PLN, leta 2011 in 2012 pa se je ta znesek povečal na približno […] milijonov PLN (tj. približno […] % v naložbenem obdobju skoraj 20 let).

(112)

Komisija mora v tem primeru vsebinsko preučiti več naložbenih odločitev, ki sta jih zadevna delničarja sprejela v kratkem obdobju, za katero niso značilni nepredvideni dogodki, za izvedbo pravzaprav istega naložbenega projekta. Zato dopolnjeni študiji načela VPTP iz let 2011 in 2012 ne moreta preoblikovati odločitve o naložbi, ki ni bila skladna z načelom VPTP, ko je bila sprejeta, v smiselno odločitev o naložbi. Dopolnjeni študiji bi lahko dokazali, da so poljski organi ravnali kot zasebni vlagatelj samo, če bi pokazali, da bi projekt z naložbo dodatnih sredstev lahko dosegel donos, ki bi ustrezno poplačal kapital, ki je že bil vložen ali in bo še vložen (ali ki bi ustrezno poplačal ta kapital tudi ob upoštevanju tveganja, da bo treba vrniti kakršno koli nezakonito pomoč, prejeto v preteklosti).

Slika 3

Naložbe v osnovna sredstva (v tisočih PLN), napovedane v študijah načela VPTP iz let 2010, 2011 in 2012 (v realni vrednosti iz leta 2010)

[…]

Uporaba načela VPTP na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010

(113)

Študija načela VPTP iz leta 2010, ki jo je predložila Poljska, temelji na poslovnem načrtu, v katerem so predvideni prihodni denarni tokovi za vlagatelje kapitala v obdobju 2010–2040. Med izvajanjem študije načela VPTP je Poljska predvidevala, da se bo letališče začelo uporabljati za splošni letalski promet leta 2011, za čarterske lete leta 2013, za nizkocenovne prevoznike pa leta 2015. Na podlagi tega bi se število prepeljanih potnikov enakomerno povečevalo z […] potnikov leta 2013 na skoraj […] milijona leta 2024 in na 1,753 milijona leta 2040 (kot je prikazano v spodnji preglednici 5).

Preglednica 5

Napovedi prometa za letališče Gdynia, uporabljene v študiji načela VPTP iz leta 2010 (v tisočih)

Predvideni razvoj potniškega prometa (študija načela VPTP iz leta 2010)

Leto

2013

2014

2015

2016

2020

2024

2028

2032

2036

2040

Število potnikov

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

1 752 835

(114)

V skladu s študijo načela VPTP iz leta 2010 bi družba postala donosna na ravni dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo od leta 2018. Letni diskontirani denarni tok bi postal pozitiven od leta 2020, kot je prikazano na spodnji sliki (slika 4). Vendar je kumulativno (tj. po vsakoletnem prištetju denarnih tokov iz prejšnjega leta) skupni diskontirani denarni tok za celotno obdobje 2010–2040 po pričakovanjih negativen (kot je prikazano na sliki 1). Povedano drugače, pozitivni denarni tokovi, ki naj bi se po pričakovanjih začeli ustvarjati od leta 2018, niso dovolj visoki, da bi izravnali negativne denarne tokove iz predhodnih naložbenih obdobij.

Slika 4

Diskontirani denarni tok (v tisočih PLN) (študija načela VPTP iz leta 2010)

[…]

Vir:

Na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010.

(115)

Po letu 2040 naj bi imel upravljavec letališča po pričakovanjih […]-odstotno stopnjo neskončne stabilne rasti prostega denarnega toka. Na podlagi te predpostavke je Poljska izračunala končno vrednost upravljavca letališča leta 2040. Diskontirana končna vrednost je […] milijonov PLN.

(116)

Študija načela VPTP iz leta 2010 je prikazala pozitivno vrednost lastniškega kapitala (47) v višini […] milijonov PLN (tj. približno […] milijonov EUR). Poleg tega je notranja stopnja donosa naložbenega projekta, ki znaša […] %, višja od predvidenih stroškov kapitala upravljavca letališča ([…] %).

(117)

Komisija ugotavlja, da so ključni dejavnik za ustvarjanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov upravljavca letališča Gdynia pričakovani prihodki, ki bodo odvisni od števila potnikov in ravni letaliških pristojbin, ki jih plačujejo letalske družbe. Prihodki od nizkocenovnih prevoznikov in čarterskih letov (potniške in pristajalne pristojbine ter parkirnina) v študiji načela VPTP iz leta 2010 zajemajo [80–90] % vseh prihodkov v letu 2040 in v povprečju [80–90] % vseh prihodkov v celotnem ocenjenem obdobju, torej od leta 2010 do leta 2040. Komisija ugotavlja, da je to dejstvo v nasprotju s trditvami Poljske, da bi dejavnosti letališča Gdynia dopolnjevale dejavnosti letališča Gdansk, ker bi se letališče Gdynia osredotočalo na dejavnosti splošnega letalskega prometa. Kot kažejo zgoraj predstavljeni podatki, so nizkocenovni prevozniki in čarterski leti pravzaprav glavni vir prihodkov v večini let, zajetih v napovedi. Vendar, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, tudi večina prihodkov letališča Gdansk temelji na nizkocenovnih prevoznikih in čarterskih letih (glej uvodno izjavo 121).

(118)

Komisija v zvezi s povpraševanjem potnikov in letalskih prevoznikov ugotavlja, da bi imelo letališče Gdynia isto zaledje kot letališče Gdansk, ki je od njega oddaljeno samo približno 25 kilometrov. Zmogljivost letališča Gdansk je bila leta 2012 povečana na pet milijonov potnikov, leta 2015 pa se načrtuje nadaljnje povečanje zmogljivosti na sedem milijonov potnikov. Ta časovni načrt širitve je bil javno znan že leta 2010, tj. v času priprave študije načela VPTP iz leta 2010 (48). Poleg tega je bilo Komisiji 24. septembra 2008 kot zadeva v zvezi z državno pomočjo št. N472/08 priglašeno tudi javno financiranje širitve letališča Gdansk na zmogljivost pet milijonov potnikov, ki ga je Komisija odobrila 5. februarja 2009 (49).

(119)

Poljska je Komisijo obvestila, da je v glavnem načrtu za letališče Gdansk iz leta 2010 (50) predvidena širitev vzletno-pristajalne steze, letaliških ploščadi in druge letališke infrastrukture, s katero bi se zmogljivost letališča Gdansk v prihodnje povečala na več kot deset milijonov potnikov na leto.

(120)

Komisija ob tem ugotavlja, da je imelo letališče Gdansk leta 2010 2,2 milijona potnikov (tj. izkoriščenih je bilo 45 % njegovih zmogljivosti, vključno z zmogljivostmi v gradnji). Po napovedih za letališče Gdansk bo do leta 2020 izkoriščenih samo od 50 do 60 % razpoložljive zmogljivosti (51). V teh napovedih ni upoštevan začetek delovanja letališča Gdynia (tj. domneva se, da bo celotnemu povpraševanju v tem zaledju zadostilo letališče Gdansk). Komisija ugotavlja, da bo lahko letališče Gdansk dolgo zadoščalo povpraševanju v regiji, tj. vsaj do leta 2030, tudi ob predpostavki, da bo rast potniškega prometa dinamična.

(121)

Kot je navedeno zgoraj, je v študiji načela VPTP iz leta 2010 predvideno, da bo letališče Gdynia večino svojih prihodkov (v povprečju [80–90] % za celotno obdobje 2012–2040) ustvarilo z nizkocenovnimi prevozniki in čarterskimi letalskimi prevozniki. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da se tudi letališče Gdansk uporablja predvsem za nizkocenovne prevoznike in čarterski promet. Leta 2010 se je z nizkocenovnimi in čarterskimi letalskimi prevozniki prepeljalo 72 % vseh potnikov, ki so uporabili letališče Gdansk (52).

(122)

Komisija glede na tesno bližino drugega uveljavljenega in ne prezasedenega letališča, ki ima enak poslovni model in dolgoročno precej neizkoriščenih zmogljivosti, meni, da bo sposobnost upravljavca letališča Gdynia, da pritegne promet in potnike, odvisna predvsem od višine letaliških pristojbin za letalske družbe, zlasti v primerjavi z letališkimi pristojbinami najbližjih tekmecev.

(123)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je v študiji načela VPTP iz leta 2010 predvidena potniška pristojbina za čarterske lete in lete nizkocenovnih prevoznikov v višini 25 PLN na potnika (6,25 EUR) do leta 2014 in 40 PLN na potnika (10 EUR) od leta 2015 (do leta 2040). Pristajalna pristojbina za isto kategorijo letov je bila določena v višini 25 PLN/tono (6,25 EUR) za celotno obdobje (povprečna največja vzletna masa (MTOW) naj bi bila 70 ton), predvidena parkirnina pa je bila 4 PLN/tono za 24 ur (1,0 EUR) (s povprečno MTOW 70 ton). V skladu s študijo načela VPTP iz leta 2010 je bila določena višina cen primerljiva z višino cen na drugih regionalnih letališčih v času izvajanja študije načela VPTP iz leta 2010. Cene na letališču Gdynia so bile določene tudi ob predpostavki, da letališče Gdansk ne bo pomenilo konkurence.

(124)

Komisija ugotavlja še, da je v seznamu tarif, ki jih letališče Gdansk uporablja od 31. decembra 2008, standardna potniška pristojbina določena v višini 48 PLN na potnika (12,0 EUR), standardna pristajalna pristojbina za zrakoplove, težje od 2 ton (tj. vključno z vsemi zrakoplovi čarterskih in nizkocenovnih prevoznikov), v višini 25 PLN/tono (6,25 EUR), parkirnina pa v višini 4,5 PLN/tono za 24 ur (1,25 EUR).

(125)

Vendar Komisija ugotavlja, da seznam tarif, ki se uporabljajo na letališču Gdansk, vsebuje tudi razne popuste in rabate, med drugim za lete nizkocenovnih prevoznikov. Letališče Gdansk uporablja znižano potniško pristojbino v višini 24 PLN na potnika (6 EUR) za vse nove povezave (od 1. januarja 2004) in za vsa povečanja pogostosti letov z zrakoplovi z MTOW med 50 in 100 ton (npr. Airbus A320 in Boeing 737 ter drugi zrakoplovi, ki jih uporabljajo nizkocenovni prevozniki). Pristajalna pristojbina za take povezave je tudi znižana za 50 % (tj. na 12,5 PLN/tono). Parkirnina se sploh ne zaračunava, če je pogostost povezave vsaj šestkrat na teden. Poleg tega se standardna potniška pristojbina najprej zniža za 23 PLN za vse odhajajoče potnike na rednih domačih povezavah. Nato se obračuna ustrezni popust. Komisija meni, da so bile ob upoštevanju popustov in rabatov, ki se uporabljajo na letališču Gdansk, povprečne letališke pristojbine, predvidene za letališče Gdynia, precej višje od tistih na uveljavljenem sosednjem letališču.

(126)

Z uporabo zadevnih letaliških pristojbin letališče Gdynia kot novi tekmec ne bo moglo pritegniti pomembne količine prometa, če v istem zaledju deluje uveljavljeno letališče z neizkoriščenimi zmogljivostmi, ki uporablja nižje neto pristojbine za nove povezave in povečanje pogostosti sedanjih povezav. Komisija ugotavlja še, da je v seznamu letaliških pristojbin za letališče Gdansk uporaba znižanih pristojbin predvidena do 31. decembra 2028. Ker se v študiji načela VPTP iz leta 2010 (na podlagi takratnega poslovnega načrta upravljavca letališča) letališke pristojbine obravnavajo kot glavni vir prihodkov upravljavca letališče, po mnenju Komisije ta rešitev dokazuje, da študija načela VPTP iz leta 2010 ni dovolj zanesljiva in verodostojna, da bi pokazala, da bi zadevni naložbeni projekt izvedel zasebni vlagatelj.

(127)

Glede na to, da bi bili letališči Gdynia in Gdansk obe osredotočeni predvsem na nizkocenovne in čarterske prevoznike, da letališče Gdansk ne izkorišča vseh svojih zmogljivosti in da so njegove dejanske pristojbine nižje od tistih, ki so predvidene v poslovnem načrtu letališča Gdynia, ter glede na tesno bližino obeh letališč, Komisija še meni, da je predpostavka, da med letališčema ne bo cenovne konkurence, nepravilna.

(128)

Komisija ugotavlja še, da so se času priprave študije načela VPTP iz leta 2010 na letališču Bydgoszcz (od letališča Gdynia oddaljenem 196 kilometrov ali 2 uri in 19 minut vožnje z avtomobilom) in na letališču Szczecin (od letališča Gdynia oddaljenem 296 kilometrov ali 4 ure in 24 minut vožnje z avtomobilom), drugem in tretjem najbližjem poljskem regionalnem letališču, uporabljale precej nižje neto pristojbine (standardne pristojbine po veljavnih popustih) (53).

(129)

Komisija glede na zgornje navedbe meni, da so ob upoštevanju tesne bližine drugega ne prezasedenega letališča z enakim poslovnim modelom letališke pristojbine iz študije načela VPTP iz leta 2010, ki so višje od pristojbin, ki se uporabljajo na letališču Gdansk in drugih bližnjih regionalnih letališčih, nerealne. Glede na konkurenčnost letališča Gdynia Komisija poleg tega meni, da napovedi prometa iz študije načela VPTP iz leta 2010 temeljijo na nerealnih predpostavkah.

(130)

Treba je tudi opozoriti, da študija načela VPTP iz leta 2010 ni vključevala analize občutljivosti in ocene verjetnih rezultatov (kot so najslabši, najboljši in osnovni scenarij). Komisija zato ugotavlja, da se zdi, da scenarij, predstavljen v študiji načela VPTP iz leta 2010, temelji na preveč optimističnih predpostavkah glede razvoja potniškega prometa in višine pristojbin.

(131)

Komisija ugotavlja, da zmanjšanje letnih prihodkov iz potniških pristojbin, povezanih z nizkocenovnimi prevozniki in čarterskim prometom, za samo […] % (v obdobju napovedi 2010–2040), povzroči negativno vrednost lastniškega kapitala za javne delničarje. Tako zmanjšanje prihodkov bi bilo mogoče, če bi bili pristojbine in/ali promet manjši od predvidenih. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so letališke pristojbine v poslovnem načrtu, uporabljenem za študijo načela VPTP iz leta 2010, že […] % višje kot na letališču Gdansk (54). V takih okoliščinah je malo verjetno, da bi letališče Gdynia lahko pritegnilo promet, ne da bi v poslovnem načrtu ponudilo precejšnje rabate za pristojbino 40 PLN (10 EUR). Zaradi močne občutljivosti neto sedanje vrednosti za navidezno nepomembno znižanje letaliških pristojbin (ki je posledica realnih predpostavk) je tako precej vprašljiva verodostojnost prvotnega poslovnega načrta.

(132)

Čeprav je študija načela VPTP iz leta 2010 temeljila na napovedih prometa, ki so bile na voljo v tistem času, za neposredno presojo študije načela VPTP pa se ne bi smele uporabiti naknadne informacije, Komisija vseeno ugotavlja, da so bile take napovedi preveč optimistične. Primerjava napovedi prometa iz leta 2010 in 2012 resnično pokaže velike razlike. Ne samo, da je bil odložen začetek projekta, ampak so se poleg tega v obdobju„pozitivnega dobička pred obrestmi davki in amortizacijo“ napovedi prometa zmanjšale za […], na […] % vsako leto. Tako velik popravek po samo dveh letih, ne da bi se medtem pomembno spremenile okoliščine, pomeni koristno preverjanje smiselnosti prvotnih predpostavk. Dodatno potrjuje, da so pregledi občutljivosti, ki jih je opravila Komisija (in so v primerjavi nepomembni), še posebej zgovorni, kar zadeva nerealnost predpostavk, na katerih temelji ugotovitev, da se je projekt izplačal.

Preglednica 6

Primerjava napovedi potniškega prometa, uporabljenih v študiji načela VPTP iz leta 2010 in dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012

 

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Total pax in 2010 MEIP Study

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Total pax in 2012 MEIP Study

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Difference

 

–53

–69

–55

–38

–36

–29

–27

–25

 

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2028

2029

2030

Total pax in 2010 MEIP Study

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

1 343 234

Total pax in 2012 MEIP Study

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

1 083 746

Difference

–23

–21

–19

–17

–17

–18

–18

–19

–19

(133)

Nadaljnji preizkusi občutljivosti kažejo, da bi projekt postal nedonosen, če bi bil skupni prihodek nižji za samo […] % na leto v celotnem obdobju napovedi ali če bi bil prihodek nižji za […] %, stroški poslovanja pa za […] % višji. Donosnost naložbe je zato zelo občutljiva za nepomembne spremembe osnovnih predpostavk. Komisija meni, da so take spremembe nepomembne v primerjavi s spremembami, opravljenimi v naslednjih študijah načela VPTP.

(134)

Pregledi občutljivosti, ki jih je opravila Komisija, se zdijo še toliko bolj smiselni, ker so manj kot leto po študiji načela VPTP iz leta 2010 poljski organi prejeli dopolnjeno analizo, ki je pokazala, da bi bila neto sedanja vrednost projekta precej nižja in bi bila samo […] milijonov PLN (približno […] EUR). Zato se je maja 2011 neto sedanja vrednost projekta v primerjavi s prvotnim projektom znižala za […] %.

(135)

Komisija poleg tega ugotavlja, da so pozitivni rezultati študije načela VPTP iz leta 2010 tudi zelo odvisni od končne vrednosti naložbe na koncu obdobja, zajetega v poslovni načrt (tj. leta 2040). Diskontirani denarni tok družbe v obdobju 2010–2040 je tako negativen in znaša –[…] milijonov PLN. Diskontirana končna vrednost 30. junija 2010 je […] milijonov PLN.

(136)

Končna vrednost je temeljila na predpostavkah, da bo letna stopnja rasti denarnega toka naložbe po letu 2040 […] %. V skladu z običajno prakso stopnja rasti podjetja ne bi smela biti višja od stopnje rasti gospodarstva, v katerem deluje (tj. v smislu rasti BDP). Končna vrednost se izračuna za čas, ko naj bi podjetje predvidoma dozorelo, čimer se tako konča obdobje visoke rasti podjetja. Ker se pričakuje, da gospodarstvo vključuje podjetja z visoko rastjo in podjetja s stabilno rastjo, se torej tudi predvideva, da bo stopnja rasti zrelih podjetij nižja od povprečne stopnje rasti celotnega gospodarstva. Poljska v svojih pripombah ni navedla podlage, na kateri je določila dolgoročno stopnjo rasti, ki […] %, je pa pojasnila, da je dolgoročna stopnja rasti nominalna stopnja rasti. Komisija je na podlagi informacij MDS ugotovila, da so napovedi realne rasti BDP na Poljskem, ki so bile na voljo na začetku leta 2010, kazale, da se bo nominalna stopnja rasti poljskega gospodarstva gibala od 5,6 % v letu 2011 do 6,6 % v letu 2015. Ob 2,5-odstotni inflaciji naj bi realni BDP po pričakovanjih zrasel za 4 %. Zato bi se lahko izbira […]-odstotne nominalne stopnje rasti za letališče Gdynia na prvi pogled zdela skladna z informacijami, ki so bile na voljo v tistem času, in običajno prakso izbire nižje stopnje rasti od stopnje rasti gospodarstva. Vendar se z izbiro višje dolgoročne stopnje rasti od inflacije (ki je bila aprila 2010 ocenjena na 2,5 %) v poslovnem načrtu predvideva, da bo letališče raslo vsako leto tudi po letu 2040.

Preglednica 7

Podatki in napovedi MDS glede BDP in inflacije iz aprila 2010

 

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Rast BDP (v %) (stalne cene)

1,70

2,70

3,20

3,90

4,00

4,00

4,00

Rast BDP (v %) (tekoče cene)

5,50

4,40

5,60

6,20

6,60

6,50

6,60

Inflacija (v %)

4,20

3,50

2,30

2,40

2,50

2,50

2,50

Vir:

Mednarodni denarni sklad, podatkovna zbirka World Economic Outlook Database, april 2010 (preneseno s spletnega naslova http://www.imf.org/external/data.htm).

(137)

Komisija poleg tega ugotavlja, da je v tem primeru glede na posebno dolgo obdobje napovedi in časovno oddaljenost datuma, za katerega je bila izračunana končna vrednost, določitev najustreznejše stopnje rasti še bolj zapletena in negotova naloga. Napovedi rasti BDP v resnici redko presegajo pet let, medtem ko je bilo treba v tem primeru z modelom predvideti razumno stopnjo rasti za letališče po 30 letih delovanja. To dejstvo kaže, da bi preudaren vlagatelj opravil raznovrstne preizkuse občutljivosti.

(138)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je v poznejših dopolnitvah prvotnega poslovnega načrta stopnja stabilne rasti znižala z […] % na […] %. Vendar Poljska ni zagotovila jasne razlage v zvezi s tem znižanjem. Končna vrednost je povezana s predvideno stopnjo nenehne stabilne rasti in predvidenimi donosi, ki se pričakujejo v obdobju stabilne rasti. Komisija je opravila več preizkusov občutljivosti, ki so potrdili, da je ugotovitev študije načela VPTP iz leta 2010 zelo občutljiva za manjše realne spremembe osnovnih predpostavk. Stopnja stabilne rasti, pri kateri se po poslovnem načrtu iz leta 2010 doseže negativna neto sedanja vrednost, je približno […] %. Če pa se domneva, da so prihodki le […] % nižji od predvidenih, je stopnja stabilne rasti, pri kateri postane projekt nedonosen, […] %.

(139)

Pri modelu stopnje stabilne rasti, uporabljenem za izračun končne vrednosti, je treba v tem primeru prav tako predvideti datum, na katerega bo podjetje začelo rasti s stabilno stopnjo, ki jo lahko neskončno vzdržuje. V študiji načela VPTP iz leta 2010 je bilo kot ta datum določeno leto 2040, kar pomeni 30-letno obdobje napovedi (2010–2040). V dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012 se je obdobje napovedi skrajšalo na 18 let (2012–2030), tako da je bila končna vrednost izračunana za leto 2030. Če se to obdobje uporabi za študijo načela VPTP iz leta 2010, postane neto sedanja vrednost negativna.

(140)

Komisija ugotavlja še, da je v študiji načela VPTP iz leta 2012 izrecno navedeno, da bi preudaren vlagatelj upošteval dejstvo, da je potrebnega posebej veliko časa, preden projekt postane donosen (glej razdelek 4.10.1.2 študije načela VPTP iz leta 2012, v kateri je ugotovljeno, da „pozitivni rezultat neto sedanje vrednosti dokazuje, da je naložba v letališče Gdynia-Kosakowo lahko zanimiva za morebitne vlagatelje. Vendar bodo morali vlagatelji pred kakršno koli odločitvijo upoštevati tudi dolgoročno naložbeno obdobje, značilno za infrastrukturne naložbene projekte“).

(141)

Komisija ugotavlja, da so se leta 2010, ko je bila opravljena prva študija načela VPTP, v poslovnem načrtu in izračunih neto sedanje vrednosti upoštevale vse naložbe v osnovna sredstva, vključno z izdatki, povezanimi z obveznostmi v javnem interesu (gasilske enote, varnost, carina itd.). Ugotavlja še, da se ta pristop zdi pravilen, glede na to, da so taki izdatki neločljivo povezani z gradnjo in delovanjem letališča (in so torej dodatni stroški projekta).

(142)

Vendar je Komisija preučila donosnost projekta na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010 tudi brez naložb v osnovna sredstva za naloge s področja javne politike.

(143)

Informacije, ki jih je predložila Poljska, ne omogočajo natančne opredelitve, katere elemente naložb v osnovna sredstva in stroškov poslovanja je mogoče pripisati javnemu interesu. Komisija ugotavlja, da Poljska v dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012 ni upoštevala naložb, ki spadajo na področje javne politike, v nasprotju s študijo načela VPTP iz leta 2010. Komisija je vseeno znova izračunala neto sedanjo vrednost in izključila več opredeljivih postavk naložb v osnovna sredstva, ki so jasno povezane z dejavnostmi v javnem interesu. Iz izračuna neto sedanje vrednosti je izključila zlasti naslednje naložbe v osnovna sredstva: „gasilska vozila in oprema“, „letališka ograja in nadzor“ in „oprema za letališke varnostnike“ v znesku […] milijonov PLN (nominalna vsota).

(144)

V študiji načela VPTP iz leta 2010 se zaradi izključitve izdatkov za dejavnosti v javnem interesu diskontirani denarni tok poveča na približno –[…] milijonov PLN (ali povedano drugače, predvidene diskontirane izgube v obdobju 2010–2040 se znižajo za […] milijonov PLN, z –[…] milijonov PLN na –[…] milijonov PLN. Če se končna vrednost ne spremeni (in znaša […] milijonov PLN), se neto sedanja vrednost projekta poveča z […] milijonov PLN na […] milijonov PLN (tj. z […] milijonov EUR se poveča na […] milijonov EUR).

(145)

Opravljeni so bili nadaljnji preizkusi občutljivosti, ki so pokazali, da postane neto sedanja vrednost negativna z naslednjimi spremembami: z zmanjšanjem skupnih prihodkov za […] %, z zmanjšanjem prihodkov iz letaliških pristojbin za […] % ali z zmanjšanjem skupnih prihodkov za […] % v povezavi s stroški, višjimi za […] % (vse na letni podlagi). Glede na zelo nerealne predpostavke v zvezi z letališkimi pristojbinami (za […] % višjimi od letališča Gdansk (55)) in preveč optimistične napovedi prometa (napovedi, spremenjene z […] % na […] % nižje od prvotno predvidenih) taki preizkusi občutljivosti kažejo, da bi malo realnejše predpostavke pripeljale do ugotovitve, da projekt ne bo donosen.

(146)

Če se opredeljivi izdatki za dejavnosti v javnem interesu izključijo iz študije načela VPTP iz leta 2010, preizkusi občutljivosti kažejo, da bi neto sedanja vrednost postala negativna, če bi se predvideni prihodki iz letaliških pristojbin za nizkocenovne prevoznike (brez znižanja letaliških pristojbin za čarterske lete) znižali za […] % na leto, ob ohranitvi čarterskih prihodkov, vseh drugih prihodkov, stroškov poslovanja in naložb v osnovna sredstva, kot je bilo predvideno v poslovnem načrtu (ob upoštevanju, da se začnejo prihodki v zvezi z nizkocenovnimi prevozniki ustvarjati leta 2017 in se sčasoma povečujejo).

(147)

Poleg tega je treba opozoriti, da je projekt donosen samo na podlagi končne vrednosti (tj. vrednosti letališča od leta 2040 ob predvideni […]-odstotni nenehni letni rasti denarnega toka). Do leta 2040 ustvarja projekt negativen denarni tok.

(148)

Tudi če se donosnost projekta preuči na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010 brez naložb v osnovna sredstva za naloge, ki spadajo na področje javne politike, zato ni mogoče jasno skleniti, da bi zasebni vlagatelj izvedel zadevno naložbo.

Povzetek in sklepne ugotovitve

(149)

Preureditev letališča Gdynia pomeni precejšnjo naložbo in dolgo obdobje negativnih denarnih tokov. Poslovni načrt dejansko kaže, da je kumulativni diskontirani denarni tok v obdobju napovedi 2010–2040 negativen (–[…] milijonov PLN ali –[…] milijonov EUR). Po poslovnem načrtu projekt doseže pozitivne rezultate samo na podlagi diskontirane končne vrednosti […] milijonov PLN, izračunane za leto 2040 in naprej, ob predpostavki, da letališče letno in za vedno raste z nominalno stopnjo […] %. Kljub pomembnim negotovostim, značilnim za tako dolgoročen projekt, poslovni načrt ne vsebuje analize občutljivosti, zaradi česar se razlikuje od analize, ki bi jo preudaren vlagatelj opravil v zvezi s takim projektom.

(150)

Analiza Komisije poleg tega ugotavlja, da poslovni načrt temelji na raznovrstnih predpostavkah, ki so optimistične in nerealne glede na bližino letališča Gdansk, ki ima enak poslovni model, neizkoriščene zmogljivosti in širitvene načrte. Več preizkusov občutljivosti kaže, da postane neto sedanja vrednost projekta negativna ob manjših realnih spremembah osnovnih predpostavk.

(151)

Komisija glede na zgornje navedbe meni, da se zasebni vlagatelj ne bi odločil za začetek zadevnega naložbenega projekta na podlagi študije načela VPTP iz leta 2010. Odločitev občin Gdynia in Kosakowo zato upravljavcu letališča omogoča gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi pridobil.

Uporaba načela VPTP na podlagi študije načela VPTP iz leta 2011 in dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2012

(152)

Komisija v zvezi s študijama načela VPTP iz let 2011 in 2012 (ter sredstvi, za katera Poljska trdi, da so bila vložena v družbo upravljavca letališča po teh študijah) meni, da je bila zaveza o teh dokapitalizacijah sprejeta že z delničarskim sporazumom, podpisanim 11. marca 2011 (glej uvodno izjavo 33 zgoraj), tj. pred izvedbo študij načela VPTP iz let 2011 in 2012. Delničarja sta odločitve o naložbi tako sprejela že pred izvedbo študij načela VPTP iz let 2011 in 2012, čeprav sta jih uresničila pozneje. Komisija poleg tega meni, da dokapitalizacij, opravljenih po študijah načela VPTP iz let 2011 in 2012, ni mogoče obravnavati kot samostojne, ločeno sprejete odločitve o naložbah, saj se nanašajo na isti naložbeni projekt, ki sta ga javna delničarja začela izvajati najpozneje leta 2010, in pomenijo samo prilagoditev ali dopolnitev prvotnega projekta.

(153)

Kot je navedeno že zgoraj, Komisija zato meni, da bi študiji lahko dokazali, da je Poljska ravnala kot zasebni vlagatelj, samo če bi pokazali, da bi naložba dodatnih sredstev v projekt omogočila ustrezno donosnost kapitala, ki je že bil vložen in bo še vložen (ali ustrezno donosnost tega kapitala tudi ob upoštevanju tveganja, da bo treba vrniti kakršno koli nezakonito pomoč, prejeto v preteklosti).

(154)

Vendar študiji tega nista pokazali in se zdita nezanesljivi iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

Uporaba načela VPTP na podlagi dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2011

(155)

Prva dopolnitev študije načela VPTP je bila opravljena maja 2011. Čeprav je bila zaveza glede dokapitalizacij, opravljenih po izvedbi te študije načela VPTP, sprejeta pred majem 2011 (glej uvodno izjavo 33 zgoraj), je Komisija preučila še, ali je na podlagi informacij iz te ekonomske študije dokapitalizacije mogoče obravnavati, kot da ustrezajo ravnanju zasebnega vlagatelja, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva. V študiji načela VPTP iz leta 2011 so prihodki iz projekta ostali nespremenjeni, naložbe v osnovna sredstva pa so se povečale (glej sliko 3, ki prikazuje kumulativne naložbe v osnovna sredstva v realni vrednosti iz leta 2010). V tej študiji se upoštevajo tudi predhodne dokapitalizacije in že opravljene naložbe v osnovna sredstva. Povprečni tehtani stroški kapitala so se malce znižali (z […] % na […] %), dolgoročna stopnja rasti pa se je znižala z […] % na […] %. Zaradi teh sprememb se je neto sedanja vrednost precej znižala, na […] milijonov PLN (približno […] EUR). Vzrok za to so bile večje izgube (diskontirani denarni tok v obdobju 2011–2030 bi bil –[…] milijonov PLN), končna vrednost pa bi se malce znižala, na […] milijonov PLN.

(156)

Komisija zato ugotavlja, da odločitev občin Gdynia in Kosakowo o financiranju preureditve vojaškega letališča Gdynia-Kosakowo (Gdynia-Oksywie) v civilno letališče tudi na podlagi dopolnjene študije VPTP iz leta 2011 ni skladna z načelom VPTP, zato omogoča gospodarsko prednost, ki je upravljavec letališča pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi pridobil.

Uporaba načela VPTP na podlagi dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2012

(157)

Poljska meni, da bi morala Komisija preučiti skladnost z načelom VPTP na podlagi študije načela VPTP iz leta 2012. Čeprav je bila zaveza glede dokapitalizacij, opravljenih po izvedbi te študije načela VPTP, sprejeta prej (glej uvodno izjavo 33 zgoraj), je Komisija, da bi odgovorila na ta argument, preučila tudi, ali je na podlagi informacij iz te ekonomske študije dokapitalizacije mogoče obravnavati, kot da ustrezajo ravnanju zasebnega vlagatelja, ki deluje pod pogoji tržnega gospodarstva.

(158)

Komisija ugotavlja, da se v dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012 upoštevajo tudi predhodne dokapitalizacije in že opravljene naložbe v osnovna sredstva. Dopolnjena študija načela VPTP iz leta 2012 kaže, da je rezultat financiranja, zagotovljenega družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, pozitivna vrednost lastniškega kapitala v višini […] milijonov PLN (približno […] milijonov EUR) za njene delničarje. Poleg tega je notranja stopnja donosa naložbenega projekta, ki znaša […] %, višja od predvidenih stroškov kapitala upravljavca letališča ([…] %).

(159)

V študiji načela VPTP iz leta 2012 se primerja vrednost lastniškega kapitala družbe z nadaljnjimi naložbami v okoliščinah, v katerih novo letališče začne delovati („osnovni scenarij“), z vrednostjo lastniškega kapitala družbe brez nadaljnjih naložb v okoliščinah, v katerih se junija 2012 naložbeni projekt opusti („hipotetični scenarij“) (56).

(160)

V zvezi s tem je Komisija že ugotovila, da dokapitalizacij, opravljenih po letu 2010, ni mogoče obravnavati ločeno od prvotne odločitve o naložbi, sprejete letal 2010. Pravilni hipotetični scenarij iz leta 2010 bi bil, da se projekt ne začne izvajati. Po trditvah Poljske je bilo v skladu z zakupno pogodbo Kosakowemu dovoljeno, da zemljišče uporabi samo za civilno letališče. Komisija ugotavlja, da zasebni vlagatelj že na začetku ne bi sklenil take pogodbe, če načrti za razvoj novega civilnega letališča na tem območju ne bi pokazali realnih možnosti za dobičkonosnost take naložbe. Hipotetični scenarij, opredeljen v dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012, je torej izkrivljen zaradi predhodne odločitve, ki ni ustrezala ravnanju zasebnega vlagatelja. Povedano drugače, pravilni hipotetični scenarij iz let 2010 in 2012 bi bil scenarij, po katerem se projekt gradnje zadevnega civilnega letališča ne bi izvedel, saj se vse dokapitalizacije in študije načela VPTP, ki jih je opravila Poljska, nanašajo na izvedbo istega naložbenega projekta.

(161)

Komisija v vsakem primeru ugotavlja, da osnovni scenarij iz dopolnjene študije VPTP iz leta 2012, ki jo je predložila Poljska, temelji na poslovnem načrtu, v katerem so predvideni denarni tokovi za vlagatelje kapitala v obdobju 2012–2030 (tj. v obdobju visoke rasti) (57). V času izvedbe dopolnjene študije VPTP iz leta 2012 je Poljska predvidevala, da bo letališče leta 2014 imelo približno […] potnikov, nato pa bo postopno razširilo svoje dejavnosti na […] potnikov leta 2020 in približno […] leta 2028 (glej napoved razvoja potniškega prometa v preglednici 8 spodaj).

Preglednica 8

Napovedi potniškega prometa za letališče Gdynia (v tisočih)

Predvideni razvoj potniškega prometa

Leto

2013

2014

2015

2017

2018

2019

2020

2023

2026

2030

Skupaj

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

1 083,7

(162)

V skladu z dopolnjeno študijo VPTP iz leta 2012 se predvideva, da bo imel po letu 2030 upravljavec letališča stopnjo neskončne stabilne rasti, ki znaša […]. Na podlagi te predpostavke je Poljska izračunala končno vrednost upravljavca letališča leta 2030.

(163)

Komisija ugotavlja, da so tako kot v študiji načela VPTP iz leta 2010 ključni dejavnik za ustvarjanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov upravljavca letališča Gdynia pričakovani prihodki od letalstva, ki bodo odvisni od števila potnikov in ravni letaliških pristojbin, ki jih plačujejo letalske družbe.

(164)

V zvezi s predvidenim razvojem potniškega prometa Poljska trdi, da se bo povpraševanje po storitvah potniškega prometa v zračnem prevozu sčasoma povečalo s pričakovanim dvigom poljskega BDP in razvojem regije. Poljska zato meni, da so napovedi prometa previdne in bi dejanski promet lahko presegel napovedanega. Po mnenju Poljske je v posodobljeni napovedi prometa v regiji iz marca 2013 predviden večji promet kot v dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012.

(165)

Poljska trdi, da je v poslovnem načrtu predvideno, da bo imelo letališče Gdynia manj kot […] % regionalnega potniškega prometa. Poleg tega meni, da je v razvoju pomorjanskega trga storitev zračnega prevoza še dovolj možnosti za dodatno malo letališče, ki dopolnjuje storitve letališča Gdansk.

(166)

Komisija v zvezi s potniškim povpraševanjem meni, da argumenti, predstavljeni v uvodnih izjavah 118–129 v zvezi s konkuriranjem letališča Gdynia letališču Gdansk glede letalskih družb in potnikov, veljajo tudi za preučitev dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2012.

(167)

Komisija ugotavlja zlasti, da je raven letaliških pristojbin, navedena v študiji načela VPTP iz leta 2012, enaka kot v študiji načela VPTP iz leta 2010. Po mnenju Poljske se pristojbine, uporabljene v študiji načela VPTP iz leta 2012 ne razlikujejo pomembno od običajnih tarif, ki jih zaračunavajo druga mala letališča na Poljskem. Poljska pojasnjuje, da je raven pristojbin v poslovnem načrtu povprečna za celotno obdobje poslovnega načrta (tj. 2014–2040) in da je predvideno, da se bodo dolgoročne pristojbine na letališču Gdansk morale zvišati, ko se bo izboljšal standard storitev na tem letališču.

(168)

Ker so letališča Gdansk, Bydgoszcz in Szczecin leta 2012 uporabljala enake tarife kot leta 2010 (vključno z enakimi popusti), je Komisija raven pristojbin za letališče Gdansk v študiji načela VPTP iz leta 2012 ocenila enako kot v študiji načela VPTP iz leta 2010 (glej uvodne izjave 122 do 129).

(169)

Komisija meni, da vlagatelj pod tržnimi pogoji, ki bi upošteval možnosti za donosnost, odločitev o naložbah v zvezi z zadevnim projektom ne bi utemeljil na pristojbinah, kateri raven bi bila precej višja od neto pristojbin, ki se uporabljajo na drugih poljskih regionalnih letališčih (58), zlasti na letališču Gdansk.

(170)

Komisija ugotavlja tudi, da obremenitveni preizkus, ki ga je opravila Poljska, kaže, da vrednost lastniškega kapitala postane negativna, če se potniška pristojbina zniža na […] PLN. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da bi bila posledica nižje letališke pristojbine, primerljive z letališkimi pristojbinami, ki se plačujejo na drugih poljskih regionalnih letališčih (npr. Gdansk, Bydgoszcz, Szczecin, Lublin), negativna vrednost lastniškega kapitala.

(171)

Komisija poleg tega meni, da vlagatelj pod tržnimi pogoji ne bi določil višje ravni svojih pristojbin na podlagi predpostavke, da se bodo pristojbine na letališču Gdansk dolgoročno zvišale. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je na seznamu pristojbin, ki se uporabljajo na letališču Gdansk, predvidena uporaba popustov do leta 2028 (tj. samo za dve leti krajše obdobje kot v poslovnem načrtu za dopolnjeno študijo načela VPTP iz leta 2012). Tudi če bi se letališke pristojbine na letališču Gdansk višale po letu 2028, Komisij na podlagi tega meni, da so predvidene povprečne letališke pristojbine v obdobju poslovnega načrta (tj. do leta 2030) še vedno višje od povprečne ravni na konkurenčnih letališčih.

(172)

Poljska je potrdila, da so v študiji načela VPTP iz leta 2012 upoštevani stroški poslovanja, povezani z vojaško dejavnostjo na letališču. Te stroške naj bi pokrila država. Poljska je potrdila tudi, da še ni bil sklenjen formalni sporazum o delitvi stroškov (stroškov poslovanja in naložbenih stroškov) med letališčem Gdynia in vojaškim uporabnikom.

(173)

Komisija medni, da bi vlagatelj pod tržnimi pogoji svojo presojo utemeljil izključno na rezultatih, ki bi jih bilo mogoče predvideti v času odločitve o naložbi. Komisija zato meni, da se pri preučitvi skladnosti z načelom VPTP ne bi smelo upoštevati morebitno znižanje stroškov zaradi delitve stroškov z vojaškim uporabnikom letališča (in učinek na celotne stroške in prihodke letališča). V študiji načela VPTP iz leta 2012 znižanje stroškov, ki bi ga v zvezi s tem lahko dosegel upravljavec letališča, dejansko ni količinsko opredeljeno.

(174)

Tako kot v študiji načela VPTP iz leta 2010 je skupni diskontirani denarni tok projekta v obdobju 2012–2030 negativen, kot je prikazano na sliki 5. Letališče bo začelo ustvarjati pozitivne denarne tokove leta 2020, vendar dolgoročno naložbeno obdobje pomeni, da bi kumulativni diskontirani denarni tok v obdobju napovedi ostal negativen.

Slika 5

Kumulativni (realni) diskontirani denarni tok v dopolnjeni študiji načela VPTP iz leta 2012

[…]

(175)

Komisija posledično ugotavlja, da odločitev občin Gdynia in Kosakowo o financiranju preureditve vojaškega letališča Gdynia v cilvilno letališče tudi na podlagi dopolnjene študije VPTP iz leta 2012 ni skladna z načelom VPTP, zato omogoča gospodarsko prednost, ki je upravljavec letališče pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi pridobil.

Posodobitev podatkov iz novembra 2013

(176)

Komisija tudi meni, da se spremembe naložbenega načrta za ustvarjanje dodatnega dobička iz prodaje goriva na letališču (brez zunanjega izvajalca dejavnosti) in zagotavljanja navigacijskih storitev ne bi smele upoštevati pri presoji skladnosti naložbe z načelom VPTP. Poljska je potrdila, da ta možna dodatna vira prihodkov nista bila vključena v študije načela VPTP iz let 2010, 2011 in 2012 za letališče Gdynia, saj javna delničarja in družba v času priprave teh študij niso bili prepričani, ali bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja in koncesije za zagotavljanje takih storitev. Ker med izvedbo študij načela VPTP ni bilo mogoče pridobiti potrebnih dovoljenj in koncesij, jih Komisija ne more upoštevati za nazaj.

Sklepna ugotovitev

(177)

Komisija meni, da je javno financiranje, ki sta ga občini Gdynia in Kosakowo zagotovili upravljavcu letališča, neskladno z načelom VPTP. Komisija zato meni, da zadevni ukrep omogoča družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd gospodarsko prednost, ki je ne bi pridobila pod običajnimi tržnimi pogoji.

5.1.4   Selektivnost

(178)

V skladu s členom 107(1) PDEU mora ukrep, da ga je mogoče opredeliti kot državno pomoč, omogočiti prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Komisija v zadevnem primeru ugotavlja, da se dokapitalizacije nanašajo samo na družbo Gdynia-Kosakowo Airport Ltd. Zato so selektivne v smislu člena 107(1) PDEU.

5.1.5   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(179)

Če pomoč, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji na notranjem trgu, je treba tega obravnavati, kot da nanj ta pomoč negativno vpliva (59). Gospodarska prednost, ki jo je omogočil zadevni ukrep, krepi gospodarski položaj upravljavca letališča, saj bo lahko začel poslovati, ne da bi moral kriti naložbene stroške in stroške poslovanja, ki so neločljivo povezani s tem.

(180)

V skladu s presojo iz razdelka 5.1.1 je delovanje letališča gospodarska dejavnost. Na eni strani si konkurirajo letališča, da bi pridobila letalske družbe in ustrezen zračni promet (potniški in tovorni), po drugi strani pa upravljavci letališč, da bi lahko upravljali zadevno letališče. Komisija poleg tega poudarja, predvsem v zvezi z nizkocenovnimi prevozniki, da si lahko konkurirajo tudi letališča z različnimi zaledji in v različnih državah članicah, da bi pridobila te letalske prevoznike. Komisija ugotavlja, da bo imelo letališče Gdynia do leta 2020 približno […] 000 potnikov, leta 2030 pa največ milijon potnikov.

(181)

Kot je navedeno v odstavku 40 smernic za letalski sektor iz leta 2005, tudi malih letališč ni mogoče izvzeti iz področja uporabe člena 107(1) PDEU. Glede na predvideni promet na letališču Gdynia in bližino letališča Gdansk (oddaljeno največ 25 kilometrov) Komisija meni, da je mogoč negativen vpliv na konkurenco in trgovino med državami članicami.

(182)

Na podlagi argumentov, predstavljenih v uvodnih izjavah 179 do 181, gospodarska prednost, omogočena upravljavcu letališča Gdynia, krepi njegov položaj v primerjavi s tekmeci na trgu izvajalcev letaliških storitev v Uniji. Obravnavano javno financiranje zato izkrivlja ali bi lahko izkrivljajo konkurenco in negativno vplivalo na trgovino med državami članicami.

5.1.6   Sklepna ugotovitev

(183)

Glede na argumente, predstavljene v uvodnih izjavah 83 do 182, Komisija meni, da dokapitalizacije družbe Gdynia-Kosakowo Airport Ltd pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Ker je bilo družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd to financiranje že na voljo, Komisija meni še, da Poljska ni ravnala skladno s prepovedjo iz člena 108(3) PDEU (60).

5.2   ZDRUŽLJIVOST POMOČI

(184)

Komisija je preučila, ali zadevna pomoč lahko velja za združljivo z notranjim trgom. Kot je opisano zgoraj, pomoč zajema financiranje naložbenih stroškov, povezanih z začetkom delovanja letališča Gdynia, in izgubami iz tekočega poslovanja v prvih letih delovanja letališča (tj. vključno do leta 2019 v skladu s študijama načela VPTP iz let 2010 in 2012).

(185)

V členu 107(3) PDEU je določenih več izvzetij iz splošnega pravila, določenega v členu 107(1) PDEU, da državna pomoč ni združljiva z notranjim trgom. Zadevna pomoč se lahko preuči samo na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, ki določa, da se „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“ šteje kot združljiva s skupnim trgom. V zvezi s tem smernice za letalski sektor iz leta 2005 zagotavljajo okvir za presojo, ali se pomoč upravljavcem letališč lahko označi za združljivo v skladu s členom 107(3)(c) PDEU. V teh smernicah je navedenih več meril, ki jih mora upoštevati Komisija.

5.2.1   Pomoč za naložbe

(186)

Državna pomoč za financiranje letališke infrastrukture je združljiva s členom 107(3)(c) PDEU, če je skladna s pogoji iz odstavka 61 smernic za letalski sektor iz leta 2005:

(i)

gradnja in uporaba infrastrukture ustrezata cilju splošnega interesa, ki je jasno opredeljen (regionalni razvoj, dostopnost itd.);

(ii)

infrastruktura je potrebna in sorazmerna z zadanim ciljem;

(iii)

infrastruktura ponuja zadovoljive možnosti srednjeročne uporabe, zlasti glede na uporabo obstoječe infrastrukture;

(iv)

dostop do infrastruktur je odprt za vse morebitne uporabnike enako in brez razlikovanja in

(v)

vpliv na razvoj trgovine ni v nasprotju z interesom Unije.

(187)

Poleg tega mora državna pomoč letališčem, da bi bila združljiva z notranjim trgom, tako kot vsi drugi ukrepi državne pomoči, spodbudno vplivati ter biti potrebna in sorazmerna z legitimnim zastavljenim ciljem.

(188)

Poljska meni, da je javno financiranje projekta preureditve letališča Gdynia skladno z vsemi merili za pomoč za naložbe iz smernic o letalskem sektorju iz leta 2005.

(i)   Gradnja in uporaba infrastrukture ustrezata cilju splošnega interesa, ki je jasno opredeljen (regionalni razvoj, dostopnost itd.)

(189)

Komisija ugotavlja, da v Pomorjanski že uspešno deluje letališče Gdansk, ki je od načrtovanega novega letališča oddaljeno samo 25 kilometrov.

(190)

Letališče Gdansk je v bližini obvoznice tromestja, ki je del hitre ceste S6, speljane mimo mest Gdynia, Sopot in Gdansk, in omogoča večini prebivalcev Pomorjanske preprost dostop do letališča. Tudi za prebivalce Gdynie gradnja novega letališča ne bi pomenila pomembnega izboljšanja povezav, saj sta letališči Gdyina in Gdansk od središča Gdynie oddaljeni približno 20–25 minut vožnje z avtomobilom.

(191)

Komisija tudi ugotavlja, da bo metropolitanska železnica tromestja, ki se trenutno gradi s sofinanciranjem iz strukturnih skladov Unije, prebivalcem Gdanska in Gdynie omogočila, da se iz središča mesta pripeljejo na letališče Gdansk v približno 25 minutah. Metropolitanska železnica tromestja bo zagotovila neposredno ali posredno povezavo do letališča Gdansk tudi ljudem iz drugih področij Pomorjanske.

(192)

Komisija ugotavlja tudi, da ima letališče Gdansk trenutno zmogljivost pet milijonov potnikov na leto, dejanski potniški promet v letih 2010 do 2013 pa je bil naslednji: leta 2010 2,2 milijona, leta 2011 2,5 milijona, leta 2012 2,9 milijona in leta 2013 2,8 milijona. Komisija tudi ugotavlja, da se letališče Gdansk trenutno širi, da ga bo lahko letno uporabljalo sedem milijonov potnikov. Ta naložba bo končana leta 2015.

(193)

Poleg tega bo po napovedi prometa v Pomorjanski, ki jo je predložila Poljska in je bila uporabljena za pripravo dopolnjene študije načela VPTP iz leta 2012, skupno povpraševanje v regiji […] potnikov na leto […].

Preglednica 9

Napovedi primeta za Pomorjansko (v milijonih)

2013

2015

2017

2019

2020

2023

2026

2027

2028

2030

2,8

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

7,7

(194)

Komisija ugotavlja tudi, da je po informacijah, ki jih je zagotovila Poljska, v glavnem načrtu za letališče Gdansk predvidena nadaljnja širitev letališča na zmogljivost več kot 10 milijonov potnikov na leto. Glede na razvoj prometa se v prihodnosti tako lahko sprejme odločitev o širitvi zmogljivosti letališča Gdansk na več kot sedem milijonov.

(195)

Po trditvah Poljske posodobljena napoved (iz marca 2013) kaže, da bo povpraševanje v zaledju po pričakovanjih preseglo napovedi prometa iz leta 2012. Po spremenjenih napovedih bo leta 2030 povpraševanje v zaledju približno devet milijonov potnikov.Vendar tudi ta napoved kaže, da bo samo letališče Gdansk brez nadaljnjih naložb zadoščalo povpraševanju v regiji vsaj do leta 2025 (na podlagi prilagojenih napovedi prometa, opisanih v uvodni izjavi 45).

(196)

Poleg tega je po informacijah, ki jih je zagotovila Poljska, trenutna vzletno-pristajalna zmogljivost na letališču Gdansk 40–44 operacij na uro, trenutno povprečje pa je 4,7 operacije na uro.

(197)

Komisija na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Poljska (glej uvodne izjave 192 do 196), ugotavlja, da bo letališče Gdansk v naslednjih letih uporabljajo samo približno 50–60 % svojih zmogljivosti. Zaradi tega bo lahko letališče Gdansk kljub hitri rasti števila potnikov v Pomorjanski še dolgo zadostilo povpraševanju letalskih družb in potnikov.

(198)

Komisija poleg tega ugotavlja, da letališče Gdansk omogoča več kot 40 notranjih in mednarodnih povezav (povezav od točke do točke in povezav z vozlišči, kot so Frankfurt, München, Varšava in Köbenhavn.

(199)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, Poljska na eni strani trdi da so širitvene zmogljivosti letališča Gdanska omejene zaradi načrtov in okolja. Po drugi strani pa trdi tudi, da širitvene zmogljivosti letališča Gdansk niso omejene. Ker so argumenti glede omejitev širitvenih zmogljivosti protislovni in niso utemeljeni, Komisija meni, da ne more utemeljiti svoje presoje na njih.

(200)

Glede na neizkoriščene zmogljivosti letališča Gdansk, ki dolgoročno ne bodo v celoti uporabljene, in načrt za nadaljnjo širitev zmogljivosti tega letališča, če bo to dolgoročno potrebno, Komisija ne verjame, da bi lahko vzpostavitev dodatnega letališča v Pomorjanski prispevala k razvoju regije. Komisija poleg tega ugotavlja, da Pomorjanska že ima dobre povezave zaradi letališča Gdansk in novo letališče ne bo izboljšalo povezav s to regijo.

(201)

Komisija ugotavlja tudi, da je iz poslovnega modela letališča Gdynia razvidno, da bo tekmovalo z letališčem Gdansk na trgih nizkocenovnega, čarterskega in splošnega letalstva. Poleg tega vzpostavitev novega letališča, ki bi se uporabljalo kot nadomestno letališče v nujnih primerih, ne more upravičiti obsega naložbe v letališče Gdynia.

(202)

Komisija glede na zgornje navedbe meni, da se bo z naložbo v letališča Gdynia samo podvojila infrastruktura v regiji, kar ne izpolnjuje jasno opredeljenega cilja skupnega interesa.

(ii)   Infrastruktura je potrebna in sorazmerna z zadanim ciljem

(203)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 189 do 202, Komisija meni, da letališče Gdansk učinkovito pokriva zaledje letališča Gdynia in ga bo tudi v prihodnje. Poleg tega imata obe letališči podoben poslovni model in se osredotočata predvsem na nizkocenovne in čarterske lete.

(204)

Ker ni jasno opredeljenega cilja skupnega interesa, Komisija meni, da infrastrukture ni mogoče obravnavati kot potrebno ali sorazmerno s ciljem skupnega interesa (glej tudi uvodno izjavo 202 zgoraj).

(iii)   Infrastruktura ponuja zadovoljive možnosti srednjeročne uporabe, zlasti glede na uporabo obstoječe infrastrukture

(205)

Kot je navedeno v točki (i), je letališče Gdynia samo 25 kilometrov oddaljeno od letališča Gdansk, obe letališči pa imata isto zaledje in podoben poslovni model.

(206)

Letališče Gdansk trenutno uporablja manj kot 60 % svojih zmogljivosti. Ob upoštevanju naložb, ki se trenutno izvajajo, letališče Gdansk zadošča povpraševanju v regiji vsaj do obdobja 2025–2028, odvisno od uporabljenih napovedi, njegova nadaljnja širitev pa je izvedljiva.

(207)

Komisija ugotavlja še, da poslovni načrt za letališče Gdynia kaže, da bo to letališča ustvarilo približno [80–90] % svojih prihodkov iz zagotavljanja storitev nizkocenovnim in čarterskim prevoznikom. To pomeni, da se bo osredotočilo na trge, ki zagotavljajo osnovni posel letališču Gdansk.

(208)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja tudi, da Poljska ni zagotovila nobenega dokazila o morebitnem sodelovanju med letališčema.

(209)

Načrti za ustvarjanje prihodkov iz drugih letalskih in neletalskih dejavnosti (proizvodnje in storitev) sami ne bi zadoščali za kritje visokih stroškov poslovanja, povezanih z upravljanjem letališča Gdynia.

(210)

Komisija zato meni, da letališče Gdynia nima zadovoljivih možnosti srednjeročne uporabe.

(iv)   Dostop do infrastruktur je odprt za vse morebitne uporabnike enako in brez razlikovanja

(211)

Poljska je potrdila, da bi vsi morebitni uporabniki lahko dostopali do letališke infrastrukture enako in brez razlikovanja brez kakršnega koli komercialno neupravičenega razlikovanja.

(v)   Vpliv na razvoj trgovine ni v nasprotju z interesom Skupnosti

(212)

Komisija ugotavlja, da Poljska ni zagotovila nobenega dokazila, da bosta letališči Gdynia in Gdansk sodelovali kot letalsko vozlišče. Po logičnem sklepanju bosta letališči dejansko tekmovali, da bi pritegnili iste potnike.

(213)

Komisija poleg tega ugotavlja, da poslovni načrt letališča Gdynia (po katerem približno [80–90] % prihodkov ustvarijo nizkocenovni in čarterski leti) in obseg naložbe (npr. terminal z zmogljivostjo 0,5 milijona potnikov na leto, ki se bo v prihodnosti razširil) ne podpirata trditve, da se bo letališče Gdynia osredotočilo na splošni letalski promet in zagotavljajo samo ali predvsem storitve sektorju splošnega letalskega prometa.

(214)

Ob upoštevanju zgornjih navedb in dejstva, da se bosta obe letališči osredotočali na nizkocenovne in čarterske lete, Komisija meni, da je pomoč namenjena letališču, ki bo neposredno konkuriralo drugemu letališču z istim zaledjem, pri čemer ne bo povpraševanja po letalskih storitvah, katerim obstoječe letališče ne bi moglo zadostiti.

(215)

Komisija zato meni, da bi zadevna pomoč vplivala na trgovino v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Ta ugotovitev temelji na odsotnosti kakršnega koli objektivnega cilja skupnega interesa, ki naj bi ga ta pomoč dosegla.

(iv)   Nujnost pomoči in spodbujevalni učinek

(216)

Na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Poljska, Komisija meni, da bi naložbeni stroški lahko bili nižji od stroškov gradnje drugih primerljivih regionalnih letališč na Poljskem. Razlog za to je predvsem uporaba obstoječe infrastrukture vojaškega letališča. Poljska poleg tega trdi, da upravljavec letališča ne bi izvedel naložbe brez pomoči.

(217)

Komisija še ugotavlja, da dolgo obdobje, ki je potrebno za doseganje praga dobička za tovrstno naložbo, pomeni, da bi javno financiranje lahko bilo potrebno za tako spremembo ravnanja upravičenca, da bi nadaljeval naložbo. Ker poleg tega ni mogoče določiti pričakovane donosnosti naložbenega projekta (glej uvodno izjavo 177) in vlagatelj pod tržnimi pogoji ne bi začel takega projekta, je dejansko verjetno, da je ravnanje upravljavca letališča spremenjeno zaradi pomoči.

(218)

Vendar Komisija zaradi odsotnosti jasno opredeljenega cilja v skupnem interesu ugotavlja, da pomoči ni mogoče šteti za nujno in sorazmerno s tem ciljem.

(219)

Komisija zato meni, da pomoč za naložbe, ki sta jo Gdynia in Kosakowo zagotovila družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, ni skladna z zahtevami smernic za letalski sektor iz leta 2005 in ne more šteti za združljivo z notranjim trgom.

5.2.2   Pomoč za tekoče poslovanje

(220)

Komisija meni, da financiranje izgub iz tekočega poslovanja družbe Gdynia-Kosakowo Airport Ltd pomeni pomoč za tekoče poslovanje in zmanjšuje tekoče odhodke upravljavca letališča. V skladu s sodno prakso Sodišča je taka pomoč za poslovanje načeloma nezdružljiva z notranjim trgom. V skladu s smernicami za letalski sektor iz leta 2005 se lahko pomoč, dodeljena letališčem, šteje za združljivo samo izjemoma in pod strogimi pogoji v najbolj prikrajšanih regijah.

(221)

Komisija ugotavlja, da je letališče Gdynia v prikrajšani regiji, za katero velja odstopanje iz člena 107(3)(a) PDEU, kar pomeni, da mora Komisija preučiti, ali se pomoč za tekoče poslovanje lahko šteje za združljivo v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči.

(222)

V skladu z odstavkom 76 Smernic o državni regionalni pomoči se pomoč za tekoče poslovanje v regijah, za katere se uporablja odstopanje iz člena 107(3)(a) PDEU, lahko dodeli, če sta izpolnjeni naslednji kumulativni pravili: (i) pomoč je upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave ter (ii) njena višina je sorazmerna razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti.

(223)

Poljska meni, da je pomoč za tekoče poslovanje združljiva z odstavkom 76 Smernic o državni regionalni pomoči (glej uvodne izjave 77 do 79).

(224)

Ker v Pomorjanski že deluje letališče Gdansk in novo letališče ne bo izboljšalo povezav s to regijo, Komisija ne more sklepati, da bi pomoč prispevala k regionalnemu razvoju.

(225)

Komisija zato meni, da pomoči za tekoče poslovanje ni mogoče šteti za sorazmerno razvojnim problemom, ki jih želi ublažiti, saj ni videti, da bi imela Pomorjanska težave s povezavami.

(226)

Komisija poleg tega meni, da je bila ocenjena pomoč za tekoče poslovanje dodeljena za financiranje predhodno opredeljenega niza izdatkov. Vendar glede na preučitev poslovnega načrta za letališče Gdynia ter ravni napovedanih prihodkov in stroškov iz oddelka 5.1.3, ki jo je opravila Komisija, ni mogoče sklepati, da bi bila pomoč omejena na nujni najnižji znesek, dodeljena začasno in degresivna. Zlasti glede negotovosti, povezanih s pričakovano donosnostjo upravljavca letališča (glej oddelek o obstoju pomoči), začasnost in degresivnost pomoči ne moreta biti zagotovljeni.

(227)

Komisija vsekakor meni, da je dodelitev pomoči za zagotovitev tekočega poslovanja naložbenega projekta, ki ima korist od nezdružljive pomoči za naložbe, sama po sebi nezdružljiva z notranjim trgom.

(228)

Komisija zato meni, da pomoč za tekoče poslovanje, ki sta jo Gdynia in Kosakowo dodelila družbi Gdynia-Kosakowo airport Ltd, ne izpolnjuje meril iz Smernic o državni regionalni pomoči.

5.2.3   Ugotovitev o združljivosti

(229)

Komisija posledično ugotavlja, da je državna pomoč, dodeljena družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, nezdružljiva z notranjim trgom.

(230)

Komisija ni opredelila nobene druge določbe o združljivosti z notranjim trgom, ki bi lahko pomenila podlago, da bi se zadevna pomoč lahko obravnavala kot združljiva skladno s Pogodbo. Poljska tudi ni navedla nobenega sklicevanja na določbo, ki zadeva združljivost z notranjim trgom, ali zagotovila ključnih argumentov, ki bi Komisiji omogočili, da to pomoč obravnava kot združljivo.

(231)

Pomoč za naložbe in tekoče poslovanje, ki jo je Poljska dodelila ali jo namerava dodeliti družbi Gdynia-Kosakowo Airport Ltd, je nezdružljiva z notranjim trgom. Poljska je nezakonito uporabila pomoč in prekršila člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

6.   IZTERJAVA

(232)

V skladu s PDEU in uveljavljeno sodno prakso Sodišča je Komisija pristojna za odločitev, ali mora zadevna država članica odpraviti ali spremeniti pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da je nezdružljiva z notranjim trgom (61). Sodišče ves čas vztraja tudi pri tem, da je obveznost države, da odpravi pomoč, ki jo Komisija šteje za nezdružljivo s skupnim trgom, namenjena za ponovno vzpostavitev prejšnjih razmer (62). V zvezi s tem je Sodišče ugotovilo, da je cilj dosežen, ko prejemnik povrne zneske, ki so mu bili dodeljeni v obliki nezakonite pomoči, in tako izgubi prednost, ki jo je imel pred tekmeci na trgu, ter ko se znova vzpostavijo razmere pred izplačilom pomoči (63).

(233)

V skladu s to sodno prakso je v členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (64) določeno, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(234)

Zato je treba zgoraj navedeno državno pomoč, kolikor je bila izplačana, povrniti poljskim organom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Državna pomoč, ki jo je Poljska med 28. avgustom 2007 in 17. junijem 2013 v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije nezakonito dodelila družbi Port Lotniczy Gdynia-Kosakowo sp. z o.o z dokapitalizacijami v znesku 91 714 000 PLN, je nezdružljiva z notranjim trgom.

2.   Državna pomoč, ki jo Poljska namerava dodeliti družbi Port Lotniczy Gdynia-Kosakowo sp. z o.o. po 17. juniju 2013 za preureditev vojaškega letališča Gdynia-Kosakowo v civilno letališče, je nezdružljiva z notranjim trgom. Državne pomoči zato ni mogoče uporabiti.

Člen 2

1.   Poljska od upravičenca izterja pomoč, navedeno v členu 1(1).

2.   Za zneske, ki jih je treba izterjati, se do njihove dejanske izterjave obračunajo obresti od datumov, navedenih v drugem pododstavku.

Datumi, ko je upravičenec dobil na voljo zneske, ki jih je treba povrniti, so naslednji:

(a)

28. avgusta 2007 znesek 50 000 PLN;

(b)

4. marca 2008 znesek 200 000 PLN;

(c)

11. septembra 2008 znesek 500 000 PLN;

(d)

28. julija 2009 znesek 1 345 000 PLN;

(e)

8. decembra 2010 znesek 4 361 000 PLN;

(f)

8. julija 2011 znesek 25 970 000 PLN;

(g)

1. septembra 2011 znesek 1 779 000 PLN;

(h)

25. aprila 2012 znesek 31 009 000 PLN;

(i)

27. maja 2013 znesek 6 469 000 PLN;

(j)

17. junija 2013 znesek 20 031 000 PLN.

3.   Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (65).

4.   Poljska prekliče vsa neizplačana plačila pomoči iz člena 1(2) od datuma priglasitve tega sklepa.

Člen 3

1.   Pomoč iz člena 1(1) se povrne takoj in učinkovito.

2.   Poljska zagotavlja, da se ta sklep izvede v štirih mesecih od priglasitve.

Člen 4

1.   Poljska po dveh mesecih od priglasitve tega sklepa Komisiji predloži naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga mora upravičenec vrniti;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za skladnost s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.

2.   Poljska obvešča Komisijo o napredku glede sprejetih nacionalnih ukrepov za izvajanje tega sklepa, dokler se povračilo pomoči iz člena 1(1) ne konča. Takoj predloži tudi vse informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za skladnost s tem sklepom, ki jih zahteva Komisija. Prav tako predloži podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestnih merah za vračilo pomoči, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 11. februarja 2014

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 243, 23.8.2013, str. 25.

(2)  S 1. decembrom 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Oba niza določb sta vsebinsko enaka. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno. S PDEU so bile uvedene tudi nekatere spremembe izrazja, na primer besedo „Skupnost“ je zamenjala beseda „Unija“, besedno zvezo „skupni trg“ pa „notranji trg“. V celotnem besedilu tega sklepa se uporablja terminologija PDEU.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Odvisno od izbrane poti sta letališči Gdynia in Gdansk oddaljeni od 26 do 29 kilometrov vožnje z avtomobilom; vir: zemljevidi Google in Bing. Lastnik in upravljavec letališča Gdansk je družba Gdansk Lech Wałęsa Airport Ltd, ki so jo ustanovili javni subjekti. Delniški kapital družbe si delijo mesto Gdansk (32 %), Pomorjansko vojvodstvo (32 %), družba „Polish Airports“ State Enterprise (31 %), mesto Sopot (3 %) in mesto Gdynia (2 %). Letališče Gdansk Lech Wałęsa (v nadaljnjem besedilu: letališče Gdansk) je tretje največje letališče na Poljskem. Leta 2012 je imelo 2,9 milijona potnikov (2,7 milijona na rednih zračnih prevozih in 0,2 milijona na čarterskih letih).

Redne zračne prevoze z letališča Gdansk je zagotavljalo naslednjih osem letalskih prevoznikov (januarja 2014): Wizzair (22 destinacij), Ryanair (7 destinacij), Eurolot (4 destinacije), LOT (2 destinaciji), Lufthansa (2 destinaciji), SAS (2 destinaciji), Air Berlin (1 destinacija), Norwegian (1 destinacija). Od odprtja novega terminala maja 2012 ima letališče Gdansk zmogljivost pet milijonov potnikov na leto. Po informacijah, ki jih je zagotovila Poljska, se bo s širitvijo terminala (predvideno v letih 2013–2015) zmogljivost letališča povečala na sedem milijonov potnikov. Naložba v letališče Gdansk se je financirala tudi z državno pomočjo (glej sklep Komisije iz leta 2008 v zadevi v zvezi z državno pomočjo N 153/08 – 1,7 milijona EUR) (UL C 46, 25.2.2009, str. 7); sklep Komisije iz leta 2009 v zadevi v zvezi z državno pomočjo N 472/08, na podlagi katerega je Poljska letališču Gdansk dodelila približno 33 milijonov EUR (OJ C 79, 2.4.2009, str. 2).

(5)  Sedanje vojaško letališče Gdynia-Oksywie je na meji med mestom Gdynia in občino Kosakowo.

(6)  Sporazum so podpisali organi Pomorjanske, mest Gdansk, Gdynia in Sopot in občine Kosakowo ter predstavniki poljske vlade (Pomorjanskega vojvodstva, ministrstva za obrambo in ministrstva za promet) in letališča Gdansk.

(7)  V tem sklepu je uporabljen menjalni tečaj 1 EUR = 4 PLN, kar ustreza povprečnemu tedenskemu menjalnemu tečaju v letu 2010. Vir: Eurostat.

(8)  Po mnenju Poljske naložba s področja javne politike vključuje zgradbe in opremo za gasilce, carinike, letališke varnostnike, policiste in mejne policiste, zunanjo ograjo letališča z video nadzorom itd.

(9)  Nominalno.

(10)  Neto sedanja vrednost kaže, ali donosnost danega projekta presega (oportunitetne) stroške kapitala. Projekt velja za ekonomsko uspešno naložbo, če ima pozitivno neto sedanjo vrednost. Naložbe, ki imajo nižjo donosnost od (oportunitetnih) stroškov kapitala, niso ekonomsko uspešne. (Oportunitetni) stroški kapitala se kažejo v diskontni stopnji.

(11)  Končna vrednost je sedanja vrednost vseh nadaljnjih denarnih tokov, ustvarjenih ob stopnji neskončne stabilne rasti (tj. vrednost lastniškega kapitala upravljavca letališča v zadnjem letu predloženega poslovnega načrta).

(12)  Sporočilo Komisije – Smernice Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (UL C 312, 9.12.2005, str. 1).

(13)  Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(14)  Z notranjo stopnjo donosa se meri donos/dobiček, ki ga vlagatelj pridobi iz vloženega kapitala.

(15)  Pravila, ki so se uporabljala v tistem obdobju, so bila določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5).

(16)  V glavnem načrtu naložbenega projekta so bili opredeljeni različni ukrepi, potrebni za preureditev letališča.

(17)  Prosti denarni tok podjetja se uporablja za izračun vsakoletnega zaslužka podjetja pred obrestmi in davki s prišteto amortizacijo (ker gre za nedenarne stroške) ter odštetimi naložbenimi potrebami, spremembami obratnih sredstev in davki (glej preglednico 5 študije načela VPTP iz leta 2010).

(18)  Izračuni prostega denarnega toka podjetja temeljijo na predvidenih denarnih tokovih (v družbo in iz nje) za obdobje napovedi 2010–2040. Ti denarni tokovi temeljijo na poslovnem načrtu in na predpostavkah o prometu, pristojbinah, stroških poslovanja in kapitalske porabe. V izračunih prostega denarnega toka podjetja je tako upoštevana vsa kapitalska poraba, predvidena za preureditev letališča.

(19)  Povprečni tehtani stroški kapitala so stopnja, ki naj bi jo družba predvidoma plačala vsem imetnikom njenih vrednostnih papirjev za financiranje njenih sredstev.

(20)  Temeljijo na netvegani stopnji v višini […] %, premiji kreditnega tveganja v višini […] %, stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v višini 19 %, faktorju beta […], stopnjo tržne premije v višini […] % in kapitalsko sestavo […] % dolga in […] % lastniškega kapitala (glej razdelek 4.4 na strani 21 študije načela VPTP iz leta 2010). Komisija ugotavlja, da se zdi, da izračuni, ki jih je predložila Poljska, kažejo, da so bili za študijo načela VPTP uporabljeni povprečni tehtani stroški kapitala z navzdol usmerjeno časovno strukturo stopnje.

(21)  Končna vrednost je temeljila na predvideni stabilni rasti, ki je bila […] %.

(22)  Netvegana stopnja se je povišala na […] %, faktor beta pa na […]. Kapitalska sestava se je spremenila s povečanjem deleža dolga ([…] %) in zmanjšanjem deleža lastniškega kapitala ([…] %).

(23)  Prosti denarni tok lastniškega kapitala = prosti denarni tok podjetja + najeti krediti in posojila – odplačani krediti in posojila – obresti na kredite in posojila. V primerjavi s prostim denarnim tokom podjetja je prosti denarni tok lastniškega kapitala diskontiran po stopnji donosa na lastniški kapital, ki ji vedno višja od povprečnih tehtanih stroškov kapitala. Neto sedanja vrednost posledično kaže, kolikšen del donosa naložbe je na voljo delničarjem (vlagateljem v lastniški kapital). Neto sedanja vrednost, izračunana na podlagi prostega denarnega toka lastniškega kapitala, zato ne izraža celotnega donosa naložbe, tj. donosa za delničarje in donosa za upnike.

(24)  Za prikaz razlik v značilni sestavi financiranja letaliških družb in družb, ki zagotavljajo letališke storitve, se je donos lastniškega kapitala odštel pred izračunom povprečij.

(25)  Netvegana stopnja se je znižala na […] %, faktor beta pa na […].

(26)  Tromestje je urbano območje, ki ga sestavljajo tri večja mesta v Pomorjanski (Gdansk, Gdynia in Sopot). Na območju tromestja trenutno delujejo tri letališča: letališče Lecha Wałęse v Gdansku, vojaško letališče v mestu Pruszcz Gdanski in vojaško letališče na meji med Gdynio in Kosakowim (Gdynia-Oksywie).

(27)  Zadeva C-35/96, Komisija proti Italiji, Recueil 1998, str. I-3851; zadeva C-41/90, Höfner in Elser, Recueil 1991, str. I-1979; zadeva C-244/94, Fédération Française des Sociétés d’Assurances proti Ministère de l’Agriculture et de la Pêche, Recueil 1995, str. I-4013, in zadeva C-55/96 Job Centre, Recueil 1997, str. I-7119.

(28)  Zadeva 118/85, Komisija proti Italiji, Recueil 1987, str. 2599, in zadeva 35/96 Komisija proti Italiji, Recueil 1998, str. I-3851.

(29)  Sodba v združenih zadevah T-455/08, Flughafen Leipzig-Halle GmbH in Mitteldeutsche Flughafen AG proti Komisiji, in T-443/08, Freistaat Sachsen in Land Sachsen-Anhalt proti Komisiji, ZOdl. 2011, str. II-01311, ki jo je Sodišče potrdilo s sodbo v zadevi C-288/11P, Mitteldeutsche Flughafen in Flughafen Leipzig-Halle proti Komisiji, [2012], še ne objavljeni v Zodl.; glej tudi sodbo v zadevi T-128/89, Aéroports de Paris proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-3929, ki jo je Sodišče potrdilo s sodbo v zadevi C-82/01P, Recueil 2002, str. I-9297, in zadevi T-196/04, Ryanair proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-3643.

(30)  Zadevi C-159/91 in C-160/91, Poucet proti AGV in Pistre proti Cancave, Recueil 1993, str. I-637.

(31)  Zadeva C-364/92, SAT Fluggesellschaft proti Eurocontrol, Recueil 1994, str. I-43.

(32)  Odločba Komisije z dne 19. marca 2003, N 309/02, Letalska varnost – nadomestilo stroškov po napadih 11. septembra 2001.

(33)  Zadeva C-343/95, Cali & Figli proti Servizi ecologici porto di Genova, Recueil 1997, str. I-1547; Odločba Komisije z dne 19. marca 2003 N 309/02; Odločba Komisije N 438/02 z dne 16. oktobra 2002, Subvencije belgijskim pristaniškim upravam za izvrševanje nalog javne oblasti.

(34)  Glej opombo 32.

(35)  Glej zlasti zadevo C-364/92 SAT/Eurocontrol, Recueil 1994, str. I-43, točka 30, in zadevo C-113/07, P Selex Sistemi Integrati proti Komisiji, ZOdl. 2009, str. I-2207, točka 71.

(36)  Glej med drugim zadevo C-172/03, Wolfgang Heiser proti Finanzamt Innsbruck, ZOdl. 2005, str. I-01627, točka 36, in navedeno sodno prakso.

(37)  Zakon o letalstvu (Ustawa z dnia 3 lipca 2002 r. – Prawo lotnicze (JoL 2002, št. 130, točka 1112, kot je bila spremenjena)), glej med drugim člena 74 in 84.

(38)  Zadeva C-482/99, Francija proti Komisiji, Recueil 2002, str. I-4397.

(39)  Sodba z dne 12. maja 2001 v združenih zadevah T-267/08 in T-279/08, Nord-Pas-de-Calais, ZOdl. 2011, str. II-01999, točka 108.

(40)  Zadeva C-305/89, Italija proti Komisiji („Alfa Romeo“), Recueil 1991, str. I-1603, in zadeva T-296/97, Alitalia proti Komisiji, Recueil 2000, str. II-3871.

(41)  Zadeva 40/85 Belgija proti Komisiji, Recueil 1986, str. I-2321.

(42)  Čeprav je Komisija zaprosila poljske organe, naj predložijo temeljne preglednice v excelu, uporabljene za izračune, s formulami, so poljski organi predložili preglednice v excelu brez formul.

(43)  Glej opombo 38.

(44)  Zadeva C-124/10P, Evropska komisija proti Électricité de France (EDF), 2012, še neobjavljena v ZOdl., točka 85.

(45)  Glej razdelek 4.7.5 študije načela VPTP iz leta 2012. V skladu s pripombami, ki jih je predložila Poljska, je bil skupni znesek dokapitalizacij letališča Gdynia 26. junija 2009 1,691 milijona PLN (približno 423 000 EUR). Samo […] milijonov PLN (približno […] EUR) je bilo uporabljenih za financiranje raznih študij, opravljenih za pripravo projekta.

(46)  V sporazumu z dne 11. marca 2001 je določeno, da bo Gdynia v obdobju 2011–2013 zagotovila denarna sredstva v skupnem znesku 59,048 milijona PLN (14,8 milijona EUR), Kosakowo pa bo v obdobju 2011–2040 zagotovilo stvarni vložek (zamenjava letne najemnine za delnice).

(47)  Ta vrednost lastniškega kapitala vključuje neto sedanjo vrednost denarnih tokov v obdobju 2012–2040 in diskontirano končno vrednost upravljavca letališča, izračunano za leto 2040.

(48)  Glej na primer Odločbo Komisije št. C(2009) 4445 z dne 3. junija 2009 o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih omrežij.

(49)  Glej opombo 4.

(50)  Glavni načrt je bil naročen februarja 2010 in predložen novembra 2010.

(51)  Potniški promet (v tisočih potnikov na leto) na letališču Gdansk.

Dejansko stevilo potnikov:

Leto

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Stevilo potnikov

466

672

1 256

1 715

1 954

1 911

2 232

2 463

2 906

Predvideni razvoj potniskega prometa

Leto

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

 

Stevilo potnikov

3 153

3 311

3 477

3 616

3 760

3 911

4 067

4 230

 

(52)  Nizkocenovni prevozniki: 64,5 %, čarterski prevozniki: 7,5 %. V letih 2009 in 2011 je bila ta številka 70 %.

(53)  Letališče Bydgoszcz: standardna pristojbina na odhajajočega potnika znaša 30 PLN (7,5 EUR), standardna pristajalna pristojbina znaša 45 PLN/tono (11,25 EUR) za prvi dve toni MTOW, 40 PLN/tono (10 EUR) za MTOW od 2 do 15 ton, 35 PLN/tono (8,75 EUR) za MTOW od 15 do 40 ton, 30 PLN/tono (7,5 EUR) za MTOW od 40 do 60 ton, 25 PLN/tono (6,25 EUR) za MTOW od 60 do 80 ton in 20 PLN/tono (5 EUR) za vsako tono nad 80 ton MTOW; standardna parkirnina znaša 8 PLN/tono za 24 ur (2 EUR; za prve štiri ure se pristojbina ne zaračuna). Popusti: potniške pristojbine se lahko znižajo od 5 % (če ima letalski prevoznik 100–300 odhajajočih potnikov z letališča Bydgoszcz na mesec) do 50 % (če ima letalski prevoznik več kot 8 000 odhajajočih potnikov z letališča Bydgoszcz na mesec); pristajalna pristojbina – 50-odstotni popust v 12 mesecih povezave, 50 % za pristajanje med 14.00 in 20.00; pristajalne pristojbine in parkirnina: 10 % za prevoznika s 4–10 leti na mesec, 15 % za 11–30 letov na mesec, 20 % za več kot 31 letov na mesec. Letališče Szczecin: standardna pristojbina na odhajajočega potnika znaša 35 PLN (8,75 EUR); standardna pristajalna pristojbina znaša 70 PLN/tono (17,5 EUR); standardna parkirnina znaša 8 PLN/tono za 24 ur (za prvi dve uri se pristojbina ne zaračuna). Popusti: od 20 % (če prevoznik zagotovi sedeže več kot 800 odhajajočim potnikom na teden) do 90 % (če zagotovi več kot 1 300 sedežev).

(54)  Izračun potniških pristojbin za nizkocenovne prevoznike.

(55)  Glej opombo 54.

(56)  Ker je bila študija načela VPTP opravljena junija 2012, analiza temelji na tem datumu.

(57)  Splošno uporabljena metoda za preučitev odločitev o kapitalskih naložbah je presoja vrednosti lastniškega kapitala družbe. Vrednost lastniškega kapitala je vrednost družbe, ki je na voljo njenim lastnikom ali delničarjem. Izračuna se tako, da se seštejejo vsi prihodnji denarni tokovi, ki jih bodo imeli na voljo vlagatelji kapitala, z ustrezno diskontno stopnjo donosa. Navadno se uporablja diskontna stopnja, ki je enaka stroškom lastniškega kapitala, ki izražajo tveganje denarnih tokov.

(58)  Komisija je poleg pristojbin na letališčih Gdansk, Bydgoszcz in Szczecin analizirala tudi pristojbine na letališču Lublin, ki je regionalno letališče, odprto decembra 2012. Standardna pristojbina na odhajajočega potnika na letališču at Lublin je 34 PLN (8,5 EUR); standardna pristajalna pristojbina je 36 PLN/tono; standardna parkirnina je 15 PLN/tono za 24 ur (za prve štiri ure se pristojbina ne zaračuna). Če letalski prevoznik odpre obratovalno bazo na letališču Lublin, je pristojbina na odhajajočega potnika 4,21 PLN (1,05 EUR) in 5,76 PLN (1,44 EUR) za prvih pet sezon (2,5 leta); za parkirnine in pristajalne pristojbine se uporablja 99-odstotni popust. Po petih sezonah se popusti uporabljajo za vse nove povezave. Popusti na potniške in pristajalne pristojbine ter parkirnino se gibljejo od 95 % v prvem letu povezave do 25–65 % v petem letu (odvisno od števila potnikov). Po petem letu se uporablja 60-odstotni popust, če letalski prevoznik prepelje več kot 250 000 odhajajočih potnikov z letališča Lublin.

(59)  Zadeva T-214/95, Het Vlaamse Gewest proti Komisiji, Recueil 1998, str. II-717.

(60)  Zadeva T 109/01, Fleuren Compost proti Komisiji, Recueil 2004, str. II-127.

(61)  Zadeva C-70/72, Komisija proti Nemčiji, točka 13.

(62)  Združene zadeve C-278/92, C-279/92 in C-280/92, Španija proti Komisiji, točka 75.

(63)  Zadeva C-75/97, Belgija proti Komisiji, točki 64 in 65.

(64)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

(65)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).


PRILOGA

Informacije o prejetih zneskih pomoči, ki jih je še treba povrniti oziroma so že bili povrnjeni

Identiteta upravičenca

Celotni znesek prejete pomoči (1)

Celotni znesek pomoči, ki ga je treba povrniti (1)

(glavnica)

Celotni znesek, ki je že bil povrnjen (1)

Glavnica

Obresti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  V milijonih nacionalne valute.


12.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/89


SKLEP KOMISIJE

z dne 11. marca 2014

o državni pomoči SA.34445 (12/C), ki jo je Danska odobrila za prenos premoženjskih sredstev banke FIH družbi FSC

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 1280)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/884/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu državam članicam in drugim zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Danska je 30. junija 2009 na podlagi danskega zakona o kapitalskih injekcijah iz državnih sredstev (2) zagotovila kapitalsko injekcijo v višini 1,9 milijarde DKK kot hibridni kapital prvega reda za banko FIH Erhvervsbank A/S, vključno z njenimi hčerinskimi družbami (v nadaljnjem besedilu: banka FIH).

(2)

Danska je 6. marca 2012 priglasila sveženj ukrepov v korist banke FIH. Komisija je s sklepom z dne 29. junija 2012 (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju in začetku postopka) (3) začasno odobrila navedene ukrepe (4), za katere je ugotovila, da so združljivi z notranjim trgom.

(3)

Hkrati je Komisija začela postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) zaradi dvomov glede ustreznosti ukrepov, omejitve pomoči na potrebni minimum in lastnega prispevka banke, zlasti glede na morebiti nizko plačilo za ukrepe za oslabljena sredstva, odobrene v korist banke FIH.

(4)

Banka FIH je 2. julija 2012 odplačala kapital v višini 1,9 milijarde DKK, ki ga je prejela leta 2009 na podlagi danskega zakona o kapitalskih injekcijah iz državnih sredstev (5).

(5)

Danska je v skladu s sklepom o reševanju in začetku postopka 4. januarja 2013 predložila načrt prestrukturiranja (6), ki ga je pozneje spremenila. 24. junija 2013 je predložila končno posodobljeno različico navedenega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja).

(6)

Danska je 3. februarja 2014 predložila pismo o nameri, v katerem so predstavljeni pogoji za prestrukturiranje banke FIH, k izvedbi katerega se je Danska obvezala (v nadaljnjem besedilu: obveze).

(7)

Danski organi so v obdobju od 30. junija 2012 do 3. februarja 2014 predložili dodatne informacije.

(8)

Zaradi nujnosti se Danska strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme v angleškem jeziku (7).

2.   OPIS

2.1   UPRAVIČENEC

(9)

Banka FIH je družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ureja danska bančna zakonodaja in nadzoruje danski finančni nadzorni organ (v nadaljnjem besedilu: organ FSA). Ustanovljena je bila leta 1958, sedež pa ima v Københavnu na Danskem. Je v 100-odstotni lasti družbe FIH Holding A/S (v nadaljnjem besedilu: holding FIH).

(10)

Skupina FIH je sestavljena iz holdinga FIH in banke FIH Erhvervsbank ter hčerinskih družb v 100-odstotni lasti slednje. Te hčerinske družbe so FIH Partners A/S (ki pokriva poslovni segment podjetniškega financiranja), FIH Kapital Bank A/S (v nadaljnjem besedilu: FIH Kapital Bank) (8), FIH Realkredit A/S, ki je institucija za hipotekarne kredite, in FIH Leasing og Finans A/S. Dejavnosti banke FIH so sestavljene iz treh segmentov: bančno poslovanje (9), trgi (10) in podjetniško financiranje (11).

(11)

Na dan 31. decembra 2012 je bil holding FIH v lasti danskega sklada za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je imel 48,8 % delnic holdinga FIH, družbe PF I A/S (12), ki je imela 48,8 % delnic, ter izvršilnega odbora in vodstvenega kadra, ki sta imela 2,3 % delnic, sam holding FIH pa je imel 0,1 % delnic.

(12)

Ob koncu leta 2011 je bilančna vsota skupine FIH znašala 84,16 milijarde DKK (11,28 milijarde EUR), njen količnik kapitalske ustreznosti (13) pa je bil 17,8 %, ki se je do 31. decembra 2012 zvišal na 21,2 %. 31. decembra 2012 je bilančna vsota banke FIH znašala 60,76 milijarde DKK (8,1 milijarde EUR) (14), tveganju prilagojena sredstva (v nadaljnjem besedilu: RWA) pa 29,84 milijarde DKK (3,98 milijarde EUR).

(13)

Banka FIH je osredotočena nišna banka, specializirana za srednjeročno financiranje ter svetovanje na področju obvladovanja tveganj in podjetniško financiranje za danska podjetja, katerih bilančna vsota presega 10 milijonov DKK (1,34 milijona EUR). Bančne dejavnosti banke FIH so prvotno obsegale tri segmente: nepremičninska posojila, posojila za prevzeme in bančno poslovanje za podjetja.

(14)

Banka FIH je bila v času sklepa o reševanju in začetku postopka šesta največja danska banka po obratnem kapitalu (15), saj je skrbela za več kot 2 000 strank bančnega poslovanja na ravni skupine. Tržni delež banke FIH na področju bančnih in hipotekarnih posojil je bil tedaj ocenjen na 1,7 %. Njen tržni delež na področju posojil za MSP/podjetniških posojil je bil 2,5 %. Banka FIH je imela junija 2012 2,1-odstotni delež celotnega trga za posojila za podjetja (banke in hipotekarne banke).

(15)

Skupina FIH v zadnjih letih ni poslovala uspešno. 25. junija 2009 se je prijavila za dansko shemo dokapitalizacije (16) in 30. junija 2009 je prejela kapitalsko injekcijo iz državnih sredstev kot hibridni kapital prvega reda v višini 1,9 milijarde DKK v obliki zadolžnice. Kupon te zadolžnice je znašal 11,46 % na leto. Skupina FIH je za celotno leto 2009 izkazala izgubo pred obdavčitvijo v višini 148 milijonov DKK (19,9 milijona EUR).

(16)

Čeprav je imela skupina FIH leta 2010 dobiček pred obdavčitvijo v višini 316 milijonov DKK (42,5 milijona EUR), je bil ta dobiček ustvarjen predvsem z enkratnimi pozitivnimi popravki tržne vrednosti, vključno z nerealiziranimi dobički iz posrednih udeležb. Leta 2011 je skupina FIH izkazala izgubo pred obdavčitvijo v višini 1,27 milijarde DKK (170 milijonov EUR) zaradi stroškov oslabitev in negativnih popravkov tržnih vrednosti. Na dan 31. decembra 2012 je izguba pred obdavčitvijo znašala 47 milijonov DKK (6,4 milijona EUR). Za konec leta 2013 je bil predviden dobiček pred obdavčitvijo v višini 95 milijonov DKK (12,8 milijona EUR). V tretjem četrtletju leta 2013 je bil čisti dobiček iz nadaljujočega se poslovanja pred obdavčitvijo 23,2 milijona DKK (3,09 milijona EUR). Banka FIH je za celotno poslovanje po obdavčitvi leta 2012 izkazala izgubo v višini 20,1 milijona DKK (2,71 milijona EUR).

(17)

Agencija Moody’s je v letih 2009 in 2010 bonitetno oceno banke FIH znižala z A2 na Baa3. Leta 2010 sta se lastnika banke FIH (islandski finančni nadzorni organ in centralna banka Islandije) (17) dogovorila, da bosta svoja deleža v banki FIH prodala sedanjim lastnikom. S tem novim lastništvom naj bi se bonitetna ocena banke FIH bistveno izboljšala, saj je bilo predhodno lastništvo s strani Kaupthing Bank hf eno od glavnih skrbi agencije Moody’s v zvezi z banko FIH. Vendar je agencija Moody’s leta 2011 predvsem zaradi okoliščin, specifičnih za banko FIH, kot so refinanciranje izdaj obveznic z državnim jamstvom, boniteta in izpostavljenost nepremičninskemu sektorju, dodatno znižala bonitetno oceno banke FIH na B1 z negativnimi obeti.

(18)

Znižanje bonitetne ocene v letu 2011 je bilo v skladu s takratnimi tržnimi cenami za obveznice banke FIH brez državnega jamstva: cena za 2–4-letni dolg banke FIH je bila v razponu 600–700 bazičnih točk nad zamenjavami z enako ročnostjo, vezanimi na EURIBOR.

2.2   DOGODKI, KI SO SPROŽILI UKREPE POMOČI

(19)

Banka FIH je v letih 2011 in 2012 predvidela težave v zvezi z dolgom, ki naj bi zapadel v letih 2012 in 2013. Nastali izziv v zvezi s financiranjem so povzročili predvsem znižanje bonitetne ocene banke FIH in spremenjene razmere na kapitalskem trgu (18). Banka FIH je julija 2009 že dobila likvidnostno pomoč v obliki državnega jamstva v skupni višini 50 milijard DKK (6,31 milijarde EUR), ki jo je v celoti porabila. Prav tako ji je država na podlagi danske jamstvene sheme zagotovila kapitalsko injekcijo v obliki hibridnega kapitala prvega reda v višini 1,9 milijarde DKK (255 milijonov EUR). Banka FIH je imela na dan 31. decembra 2011 obveznice z državnim jamstvom v višini 41,7 milijarde DKK (5,56 milijarde EUR), kar je pomenilo 49,94 % bilančne vsote banke.

(20)

Zaradi teh obveznic z državnim jamstvom, ki naj bi zapadle v letih 2012 in 2013, je bila banka FIH pred težavo v zvezi s financiranjem. Organ FSA je v drugi polovici leta 2011 ocenil, da obstaja razmeroma veliko tveganje, da banka FIH v naslednjih 12 do 18 mesecih zaradi pričakovane nezmožnosti pridobitve financiranja z odprtih trgov ne bo sposobna izpolnjevati likvidnostnih zahtev.

(21)

Banka FIH naj bi, da bi rešila te nastajajoče težave v zvezi z likvidnostjo, bistveno znižala svojo bilančno vsoto.

2.3   UKREPI POMOČI

(22)

Za rešitev likvidnostnih težav, ki naj bi tedaj po pričakovanjih doletele banko FIH, je Danska julija 2012 predlagala kompleksen ukrep za oslabljena sredstva, da bi problematična sredstva segmenta nepremičninskih posojil banke FIH prenesli na novo hčerinsko družbo holdinga FIH (v nadaljnjem besedilu: Newco). Danska se je obenem obvezala, da bo zagotovila financiranje in dokapitalizacijo družbe Newco, če bi bilo to potrebno.

(23)

„Ukrepi“ (19) so obsegali dve fazi pogodbe o nakupu delnic (20) in več ločenih dogovorov, na podlagi katerih so bila sredstva skupine FIH v višini približno 17,1 milijarde DKK (2,3 milijarde EUR ali 28 % celotnih sredstev banke FIH v času prenosa) prenesena na družbo Newco. Družbo Newco (21) je nato kupila danska družba za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: družba FSC) (22), nakar naj bi bila pravilno likvidirana na podlagi odobrene danske sheme likvidacije (23) v skladu z načeli sheme (24). Postopek likvidacije naj bi trajal do 31. decembra 2016, lahko pa tudi do 31. decembra 2019. Družba FSC je bila sposobna financirati skoraj celotni kapitalski znesek v višini 2 milijard DKK za nakup družbe Newco na podlagi predčasnega odkupa zadolžnice za hibridni kapital prvega reda v višini 1,9 milijarde DKK, ki ga je leta 2009 banki FIH (25) odobrila država. Organ FSA je 2. julija 2012 odobril odplačilo državne kapitalske injekcije s strani banke FIH na podlagi analize solventnosti in likvidnosti, ki je vključevala ukrep prenosa sredstev (26).

(24)

V fazi 1 je bila izvedena razdružitev sredstev in obveznosti banke FIH Erhvervsbank in FIH Kapital Bank v družbo Newco, novo hčerinsko družbo v lasti holdinga FIH. Sredstva, prenesena na družbo Newco, so bila nepremičninska posojila in vrednostni papirji v znesku 15,2 milijarde DKK (2,1 milijarde EUR) ter izvedeni finančni instrumenti v znesku 1,6 milijarde DKK (215 milijonov EUR). Začetne obveznosti družbe Newco so vključevale dve posojili (posojilo ena in posojilo dva) s preostalim deležem lastniškega kapitala v višini 2 milijard DKK.

(25)

Posojilo ena je bilo posojilo za absorbiranje izgube banke FIH družbi Newco v višini 1,65 milijarde DKK (221 milijonov EUR). Družba Newco bo to posojilo banki FIH vrnila le, če bo izkupiček pri postopku likvidacije sredstev, prenesenih na družbo Newco, večji od nakupne cene družbe FSC v višini 2 milijard DKK (268 milijonov EUR). Kot plačilo za posojilo ena naj bi družba Newco plačala petletno obrestno mero danske državne obveznice plus 1,15-odstotni pribitek (27).

(26)

Posojilo dva je bilo posojilo banke FIH Erhvervsbank družbi Newco v višini približno 13,45 milijarde DKK (1,8 milijarde EUR). Kot plačilo za posojilo dva naj bi družba Newco banki FIH plačala trimesečno obrestno mero DKK CIBOR plus 1,12-odstotni pribitek. Zapadlost posojila dva se ujema z zapadlostjo posojil, ki jih je prehodno izdala banka FIH na podlagi državnega jamstva. Posojilo dva in navedena ujemajoča se posojila so torej v celoti zapadla sredi leta 2013, na podlagi pogodbe pa je bilo dogovorjeno, da bo banka FIH, ko bo družba Newco odplačala posojila banki FIH, odplačala neporavnana posojila z državnim jamstvom. Ko je družba Newco banki FIH odplačala nominalni znesek posojila dva, je družba FSC zagotovila financiranje za družbo Newco v zneskih, ki so bili nujni za refinanciranje sredstev družbe Newco.

(27)

V fazi 2, ki je bila izvedena takoj po končanju faze 1, je družba FSC od holdinga FIH kupila vse delnice v družbi Newco. Cena, ki jo je družba FSC prvotno plačala (28) holdingu FIH za družbo Newco, je bil lastniški kapital (čisto premoženje) na dan 1. januarja 2012, ki je znašal 2 milijardi DKK.

(28)

Holding FIH je nato lahko uporabil denarne prihodke kot neposredna likvidna sredstva za odplačilo dela dolga z državnim jamstvom. Hkrati je prenos sredstev privedel do zamenjave nepremičninskih posojil s posojili za državno podprt subjekt, s čimer se je RWA banke FIH zmanjšal za približno 10 milijard DKK (29).

(29)

Poleg pogodbe o nakupu delnic ukrepi vključujejo več ločenih dogovorov med holdingom FIH in družbo FSC:

(a)

Holding FIH je 1. julija 2012 (30) družbi FSC dal neomejeno jamstvo za izgube, s katerim je zagotovil, da bodo ob prenehanju družbe Newco družbi FSC v celoti povrnjena vsa njena sredstva in kapital, ki jih je zagotovila družbi Newco. Plačilo za to jamstvo je vključeno v variabilno nakupno ceno pogodbe o nakupu delnic.

(b)

Družba FSC se je 1. julija 2012 obvezala, da bo ob zapadlosti posojila dva (sredi leta 2013) zagotovila financiranje za družbo Newco. Družba FSC prejema obresti družbe Newco, ki so enake diskontni obrestni meri EU, povečani za 100 bazičnih točk. Za izvajanje te obveze je družba FSC družbi Newco zagotovila 13 milijard DKK (1,64 milijarde EUR) sredstev posojila, za katere ne bo prejela provizije za posojilo.

(c)

Družba FSC se je obvezala, da bo financirala in dokapitalizirala družbo Newco, če bi bilo to potrebno pred končno likvidacijo.

(30)

Družba FSC ima po pogodbi pravico, da se ji ob prenehanju družbe Newco povrne vsaj njena začetna naložba v višini 2 milijard DKK brez stroškov, ki sta jih pri tem poslu imeli banka FIH in družba FSC. Če bo izkupiček pri postopku likvidacije nižji od nakupne cene v višini 2 milijard DKK, bo banka FIH razliko krila s posojilom ena, tj. posojilom za absorbiranje izgube, ali z jamstvom. Če bo izkupiček pri postopku likvidacije presegal 1,5 milijarde DKK, bo družba FSC prejela dodatnih 25 % kakršnega koli presežnega zneska poleg minimalnega zneska 2 milijard DKK, ki jih mora prejeti. Kakršen koli dodatni presežni znesek bo plačan holdingu FIH. V praksi to pomeni, da bo družba FSC, če bo končni iztržek manjši od 1,5 milijarde DKK, dobila 2 milijardi DKK. Če bo na primer končni iztržek 1,9 milijarde DKK, bo družba FSC dobila 2,1 milijarde DKK.

2.4   FORMALNI POSTOPEK PREISKAVE

(31)

Komisija je v sklepu o reševanju in začetku postopka izrazila dvome v zvezi s sorazmernostjo ukrepov, njihovo omejitvijo na potrebni minimum, zadostnim lastnim prispevkom skupine FIH in zadostno omejitvijo izkrivljanja konkurence.

(32)

Ti pomisleki so izvirali iz velike zapletenosti ukrepov, ki so se zdeli po nepotrebnem zapleteni za rešitev prihodnjih izzivov glede likvidnosti banke FIH. Zlasti ni bilo jasno, v kakšnem obsegu so bili različni ločeni dogovori in medsebojna povezanost pri formulah plačila potrebni, ustrezni in dobro usmerjeni za namene sporočila o bančništvu iz leta 2008 (31).

(33)

Dalje je banka FIH v času sklepa o reševanju in začetku postopka nameravala agresivno vstopiti na internetni trg vlog na drobno z izvajanjem strategije „cenovnega vodstva“. Ta vstop na internetni trg vlog na drobno je bila glavna komponenta strategije banke FIH za reševanje njenih težav v zvezi s financiranjem.

(34)

Poleg tega se je za predlagano višino finančnih sredstev, ki naj bi bila plačana družbi FSC za prenesena sredstva in obveznosti, zdelo, da zelo verjetno ni v skladu z ravnjo finančnih sredstev iz točke 21 Sporočila o oslabljenih sredstvih (32), v skladu s katero bi morale banke v čim večjem obsegu kriti izgube, povezane z oslabljenimi sredstvi. Točka 21 zahteva ustrezno plačilo državi za kakršne koli ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva, da se zagotovita enaka odgovornost delničarjev in porazdelitev bremena ne glede na to, kateri model se izbere.

3.   PRESTRUKTURIRANJE

3.1   NAČRT PRESTRUKTURIRANJA

(35)

Danska je 24. junija 2013 predložila končno posodobljeno različico načrta prestrukturiranja za skupino FIH za obdobje od leta 2012 do leta 2016. Načrt vključuje najboljši in najslabši možni scenarij (33), da bi se prikazali sposobnost banke FIH za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja, zadostna porazdelitev bremena in ustrezni ukrepi za reševanje izkrivljanja konkurenčnih ukrepov.